Krošnjar februar 2012

1Krosnjar februar mmxii

št. #21brezplačni časopis občin Ribnica,

Sodražica, Loški Potok & velike Lašče5.400 izvodov | februar, mmxii

obiščite 1. portalv regiji

anžetu Pavlinu naslov

članskega državnega

prvaka

Ivan gederportretslikarja

OčistimoSlovenijo

2012

2 3www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxii

najboljši partner v nesreči

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64

STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NESREČI,NA JAVNEM PROSTORU ALI NA DELU?UREJATE DNEVNO ODŠKODNINO ALIINVALIDNOST?POKLIČITE 080-13-14ALI NAS OBIŠČITE NA WWW.PORAVNAVA.SI

Nasvet pravnika: "Za čim lažjo pot do hitre in pravične odškodnine nas kontaktirajte TAKOJ po nastanku nesreče. Naj postane klic na na našo brezplačno številkovaša najboljša naložba."

“Redno berem

Nova varčna hiša - na relaciji Ljubljana-Ribnica - mirna sončna lega Sodražica - urejena dokumentacija ….- enkratna priložnost, da

pridete do novega doma resnično poceni….

www.kupi-hiso.si gsm: 040 431 111

www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxii UVODNIK

za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjar ter spletnem portalu e-utrip.sipokličite: 070 899 998pišite: [email protected]

Ana Šabič

Pust širokih ustKaTaRIna TuRKOvIč

»Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato pa nam dajte en dinarček, dva, tri bobe, tri krofe, en košček mesa.«

Le kdo ne pozna te ljudske pustne pesmice, ki jo prepe-vajo vse generacije?! Če pa

je med vami še kakšen tak, ki je ne pozna, naj se jo brž nauči, da bo lahko klical pomlad. Letos se bomo za njen prihod morali po-šteno potruditi, saj nas še čisto

prava zima ni obiskala. Pustne šeme bodo tako imele res veliko dela, zato se jim le pridružite -na povorkah, plesu ali pa na vasi, od vrat do vrat. Prepustite se domi-šljiji, rajanju, sladkim razvadam in si v dobri družbi polepšajte norčavi pustni čas!

IZDAJASTudIO uTRIP d.O.O.TRaTa XIv/6, 1330 KOčevje

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:1542

UREDILIvan gabRIč

OBLIKOVANJE IN PRELOMgašPeR PRemOže

OGLASNO TRŽENJEana šabIč

KOORDINATORKA PROJEKTOVKaTaRIna TuRKOvIč

AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICITOmaž POdLOgaR

SOUSTVARJALCIaLenKa SOmenSaRYdaRja vaLenčIčIRena cIgLIčmanca KOReLcmaTej memedOvIčmaTeja TORbaRmIha KOLaRIčnIna šTaudOhaRPeTRa šOLaRROK bOSInaSeRgej ambROžIčTIna ZajcTOmaž POdLOgaR

TISKKvm gRaFIKa, RIbnIca

NAKLADA ČASOPISA KOČEVARUTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL6.300 IZvOdOv

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJARUTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE5.400 IZvOdOv

OGLASNO TRŽENJE:ana šabIč[email protected] 899 998

VSe PRAVICe ZADRŽANe. PONATIS CeLOTe ALI POSAMeZNIH DeLOV Je DOVOLJeN Le S PRIVOLJeNJeM IZDAJATeLJA.

ZA MOReBITeN OBISK TISKARSKeGA ŠKRATA Se VAM GLOBOKO OPRAVIČUJeMO

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI1330 KOČeVJe

LeTNA NAROČNINA ZA DOSTAVO NASLOVLJeNeGA ČASOPISA Je 12,00€ Z DDV

za sodelovanje s časopisi Kočevar in Krošnjar ter spletnim portalom e-utrip.sipokličite: 070 988 889pišite: [email protected]

Katarina Turkovič

valentinovoFrancoski pisatelj Voltaire je nekoč zapisal: »ljubezen je blago, ki ga stke narava in izveze domišljij a.«, zato naj bo vaše življenje vselej v sožitju z naravo in ljudmi z domišljij o. Ekipa Krošnjarja

ZahvalaOb koncu leta 2011 smo prejeli veliko novoletnih čestitk, v katerih ste nam namenili mnogo dobrih želja in lepih misli na zasebnem in poslovnem področju, zato se vsem iskreno zahvaljujemo.

Avtomatska garažna vrata za neverjetno ceno

www.mrvrata.si

10 LET GARANCIJE - VEMO KAJ DELAMOMR & R d.o.o., Kidrièeva 14b, 1236 Trzin,e-mail: [email protected], T:01/564-13-95, M:040-314-776

Nekaj cen Dimenzija Cena brez popusta - do 2370x2050 849,00€ - do 2550x2050 899,00€ - do 3000x2050 986,00€ - do 3500x2050 1.056,00€ - do 4000x2050 1.117,00€ - do 4500x2050 1.346,00€ - do 5000x2050 1.440,00€

=-150,00€ =

-200,00€ =

-300,00€ =

Modra cena692,00€

856,00€

1.140,00€

V ceni je zajeto:vrata bele barve, pog.na el.motor, dva dalj.upravljalca,montaža in ddv 8,5%.

od

do

Samo s temoglasom.

150,00

300,00 €

POPUSTA

€

40 mm izolacije

Vsa naša garažna vrata soizdelana po meri, naroènika.

plus vsi modeli za enako ceno!

IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANAMencingerjeva 7, 1000 Ljubljana

t: 040 561 896 | e: [email protected] | n: www.ibs.si

Informativni dan petek, 10. 2. 2012 ob 17⁰⁰ in sobota, 11. 2. 2012 ob 10⁰⁰

LEILA, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, D.O.O.Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana

t: 040 561 896 | n: www.leila.sie: [email protected]

Informativni dan petek, 10. 2. 2012 ob 16⁰⁰

PREDNOSTI ŠTUDĲA NA NAŠI VIŠJI IN VISOKI ŠOLI:- Individualni izpiti so možni vsak teden, preko celega leta brez doplačila.- Predavatelji in vsi zaposleni vas spodbujajo in vam pomagajo pri študĳu.- Nosilci predmetov oblikujejo učno gradivo, razložĳo snov in izvedejo izpite.- Predavatelji poskrbĳo za aktivno vključevanje študentov v študĳ.- Imamo poseben, prĳazen način učenja tujih jezikov.- Možno je študirati hitreje ali počasneje od predvidenega študĳskega načrta.- Možno je priznanje izpitov in drugih neformalno pridobljenih znanj.- Študĳ je primeren tudi za dĳake srednjih šol, ki se zaposlĳo, želĳo na mednarodno izmenjavo v tujino in

jih zanimajo poslovne vede, obogatene z okoljevarstvenimi in humanističnimi predmeti.- Možen je študĳ na daljavo.- Na naši šoli ne razvĳamo konkurence, ampak strpnost in sodelovanje. Dobrodošli so tako tisti z

najboljšimi ocenami kot tudi tisti s slabšimi.- Prepričani smo, da je vsak človek nekaj posebnega in da ima potenciale, ki jih je možno razviti.


Poleg trenerja v Ribnici Riko hišah tudi igralske spremembe I.L.

Po enem tednu (ne)gotovosti, je vode-nje članske ekipe

Ribnice Riko hiš prevzel večletni vratar kluba Mustafa Torlo, pri delu pa mu bo pomagal Vasilij Dubunosov, pomočnik doseda-njega trenerja Tomaža Tomšiča, ki se je po dveh mesecih poslo-vil s trenerske klopi. Prav tako je prišlo do nekaterih igralskih sprememb. S klubom se je po še-stih mesecih sporazumno razšel zunanji igralec Saša Mikanović, namesto njega se je iz Grče vrnil Blaž Nosan, iz Škofja Loke pa je prišel Grega Jamnik, ki bo igral na mestu desnega krila. V prvo ekipo se je iz mladinske znova vrnil Matej Merhar. Iz kluba je v Grčo odšel Urban Andoljšek. Predsednik društva Marko Obr-star ne izključuje možnosti, da bo manjši priliv sponzorskega denarja, ki je posledica gospo-

darske krize, iz kluba odnesel še kakšnega igralca, seveda če se slednji ne bodo prilagajali ome-njenim težavam. V tem trenutku se seveda mnogi najbolj spra-šujejo, zakaj je vodstvo vode-nje kluba zaupalo Mustafi Torlu. Obrstar pravi, da iz več razlogov. Rezultati ekipe, ki jo je do novega leta vodil Tomič, so bili bistveno slabši od pričakovanega in realno dosegljivega. To pomeni, da se Ribnica Riko hiše do konca sezo-ne ne bo borila za med prvih šest, hkrati pa je po porazu proti ekipi Jeruzalem iz Ormoža ostala tudi brez končnice pokalnega tek-movanja. Zdrs iz teh dveh tirov bo v spomladanskem delu prven-stva zagotovo dal večji poudarek na domačih igralcih, zlasti bosta priložnost z večjo minutažo dobi-la oba vratarja. Torlo ima prav tako do konca prvenstva vezano pogodbo in se tudi zaradi tega

ponuja kot rešitev. Iskati trener-ja v tem trenutku, po tem, ko od domačih že prej ni bil nihče pri-pravljen prevzeti vodenje ekipe, bi bilo zgrešeno. Obrstar je tudi dejal, da so bile vse odločitve sad večkratnih sestankov predsed-stva ter uprave, in sicer na teme-lju predstavljenih dejstev. »Raz-mere v slovenskem športu in tudi rokometu nakazujejo, da bo bodo v novi sezoni bržkone priložnost dobili mlajši domači igralci. V Ribnici se tega zavedamo, zato moramo (bomo) vse moči napeli v »rekrutiranje« čim večjega šte-vila teh moči, hkrati pa ne bomo opustili usmeritev v kakovost ekipe, ki ji mora biti cilj igranje v prvi rokometni diviziji. Žal sle-dnja ravno zaradi izpada denar-ja ne ponuja žlahtnosti, kot jo je imela pred leti, zato se bo v njej lažje obdržati z jedrom domačih igralcev,» je še dejal Obrstar.

OKOLJe IN PROSTOR

Očistimo Slovenijo 2012 TIna KOTnIK, ZavOd Za gOZdOve SLOvenIje, Oe KOčevje

24. marca 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizi-

rana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija. Omenjeni pro-jekt se tokrat širi na globalno ra-ven, in sicer v sklop globalne po-

bude World Cleanup 2012. Gre za največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini človeštva.Smeti in odpadki postajajo eden največjih problemov našega časa, a kljub temu ostajajo sko-raj nevidni. Govorimo o slepi pegi ali skriti vesti naše družbe, pa čeprav jih vsak Slovenec proi-zvede več kot 3 tone na leto. Zastrašujoč trend rasti smeti in odpadkov je posledica potrošniško narav-nane družbe. Njihovo odlaganje v naravo pa je dokaz splošne neo-zaveščenosti, nezavedanja nega-tivnih vplivov, tako na okolje kot

na človeka, ter neodgovornosti posameznikov, ki kljub urejene-mu odvozu odpadkov v naši obči-ni, s svojimi odpadki onesnažuje-jo gozdove, vrtače, kraške jame in podzemlje.Nekoč sem prebrala rek, ki pra-

vi: »Zemlje nismo podedovali od svojih staršev, ampak smo si jo sposodili od svojih otrok.« Preberite ga večkrat in ravnaj-te odgovorneje. Tudi s svojimi

odpadki!Čistilne akcije predstavljajo po-memben del pri ozaveščanju in izobraževanju ljudi vseh genera-cij. Čistilne akcije same po sebi

počasi, a vztrajno vršijo pritisk na ljudi, ki svoje odpadke odva-žajo v naravo. Z njimi množica ljudi glasno »kriči« po tem, da je tako ravnanje nespodobno, ne-kulturno in nedopustno.Tu se strinjam z vami, da v zgod-

bi manjka aktivnejše delo pri-stojnih inšpekcijskih služb, pa vendar… Vi, ki odgovorno ravna-te z odpadki, jih skrbno ločujete in pomagate pri čiščenju mote-

čih in škodljivih odpadkov na divjih odlagališčih, vi ste tisti, ki ste vzor svojim otrokom in tisti, ki se zave-da pomena zdravega okolja in navsezadnje lastnega zdravja. Več o čistilni akciji »Očistimo Slovenijo 2012«

na www.ocistimo.si. Dodaj lokacijo divjega odlagali-šča v Register divjih odlagališč na www.register.ocistimo.si/Re-gisterDivjihOdlagalisc/

Vsak Slovenec proizvede več kot 3 tone smeti na leto.

ŠPORT

Govorimo o slepi pegi ali skriti vesti naše družbe, pa čeprav jih vsak

Slovenec proizvede več kot 3 tone na leto.


Kočevska, predstavitev nove monografije SeRgej ambROžIč

12. 1. 2012 je bila v pro-storih Marofa prvič uradno predstavljena

nova monografija Kočevska, s pod-naslovom Nove zapovedi gozdna-te in skrivnostne dežele. To je po dveh desetletjih nova in glede na današnji čas izpopolnjujoča mono-grafija, katere pobudnik založnik in izdajatelj je Rotary klub Kočevje (RK), besedilo pa je prispeval mag. Janez Černač.Kot je povedala gospa Andreja Rako, predsednica RK, njen namen ni samo zbiranje sredstev za štipen-dije Fundacije mag. Alenke Gabrič (od leta 2009 je to primarna fun-dacija in dejavnost RK), pač pa tudi pustiti sled in predstaviti Kočevsko navzven. Pri projektu je torej zasle-dovan dvojni namen oz. pomen in predstavlja hkrati največji projekt RK do sedaj. Slike zanj je prispe-valo 11 fotografov, za njen tekstov-no- vsebinski del pa je poskrbel kot že rečeno, mag. Janez Černač. Mo-nografija ima 285 strani in je izšla

v nakladi 2500 izvodov (od tega je 700 izvodov v tujima jezikoma). Iz-zid knjige ni naključje, saj je izšla in sovpadala z dvema pomembnima stvarema v lanskem letu- namreč z 10. obletnico delovanja RK ter letu 2010, katerega so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto goz-dov. Natisnjena je bila tiskarni Tisk Kočevje, cena zanjo pa v predpro-daji znaša 39 €. Zakaj je tako drugačna od ostalih monografij? Monografija ima 20 poglavij, glede na območja in kraje, znotraj vsakega posameznega pa jo avtor secira po treh časovnih okvir-jih, in sicer glede minljivosti, traj-nosti in večnosti. Avtor (torej) ne zasleduje nekega golega navajanja in zaprtega zasledovanja (že pozna-nih) dejstev o našem območju, pač pa je njegova glavna ideja mnogo širša, »globalnejša« ter tako na čas tudi mnogo primernejša. Za primer naj navedem eno izmed njenih mi-sli »:Kadar smo v dvomih, verjemi-mo, da ima narava vedno prav.«

KULTURA

v Kočevju invalidi pod koši I.L.

Društvo paraplegikov lju-bljanske pokrajine je 8. janu-arja, pod pokroviteljstvom

občine Kočevje, v tamkajšnji špor-tni dvorani pripravilo že 13. novo-letni turnir v košarki na vozičkih. Med štirimi ekipami je prvo mesto nekoliko nepričakovano osvojila ekipa Društva paraplegikov Celje. V odločilni tekmi so Štajerci, ki so izkoristili precejšnjo nervozo v vr-stah nasprotnika, zlahka prema-gali organizatorje in trenutno naj-boljše moštvo v Sloveniji, Društvo paraplegikov Mercator Ljubljana. Izid srečanja je bil 58 : 47. V tekmi za 3. mesto je DP Novo mesto z 58 : 42 slavilo proti DP Maribor. Tradicionalni turnir sta odprli

ekipi DP Mercator Ljubljana in DP Novo mesto. Zmagali so Ljubljan-čani z 58 : 49, v štajerskem obra-čunu DP Maribor in DP Celje so slednji slavili z 62 : 57. Pri izvajanju desetih prostih metov je imel najbolj mirno roko igralec ekipe DP Ljubljana Mercator Grač-ner, drugi je bil Koren iz ekipe DP Maribor, tretji pa Povše, DP Celje. Pri metih za tri točke je bil najbolj natančen Žgajnar iz moštva DP Novo mesto, drugo mesto je osvojil Slaček, DP Celje, tretje pa Banjac, DP Ljubljana. »Turnir je uspel v vseh pogledih,» je dejal Milan Lu-kan, pomočnik trenerja državne reprezentance in pobudnik novo-letnih turnirjev.

čipka kot novoletni okrasek maRKO mOdRej

Občina Ribnica in Klekljar-ska sekcija sta pri Turi-stično športnemu društvu

Kostel v Rokodelskem centru Ribnica odprla razstavo čipk, ki so jih ustvarile klekljarice iz ob-močja Ribnice, Kočevja, Kostela in Osilnice, združene v klekljar-ski sekciji pri TŠD Kostel in z nji-mi okrasile božično-novoletno jelko. V sekciji so Genica Muhvič Nikolič, Marija Jurjevič, Jožica Jurkovič, Bernarda Skok, Darinka Furlič, Darka Krkovič, Francka Pantar in predsednica klekljarske sekcije, Aleksandra Frank Stani-ša. Da je razstava, ki si jo lahko ogledate v centru rokodelstva do 7. januarja, v Ribnici, je zasluga v Bernardi Skok, Ribničanki, ki je oktobra letos v danskem mestu Slagelse osvojila nagrado orga-nizatorja vsakoletnega natečaja „Izziv leta“, kjer je sodelovalo 40 avtorjev s 45. izdelki, z Danske, Islandije, Švedske, ter iz Italije in Slovenije. Bernarda Skok je za svoje 'srčke' prejela že drugo na-grado za njihovo društvo.V kostelski dolini se je klekljalo že pred prvo svetovno vojno, vendar pa je po vojni ta dejavnost v dolini skoraj čisto zamrla in so klekljale le še redke starejše žene. Pred 11. leti se je Turistično športno dru-štvo Kostel odločilo, da ponovno oživi to dejavnost, za kar ima za-sluge dr. Stanko Nikolič.Že od vsega začetka društvo vsa-ko leto organizira tečaje kleklja-nja v sodelovanju s čipkarsko šolo Jurija Vege iz Idrije. Aktivno se jih v društvu s klekljanjem ukvarja od 10 do 13 klekljaric in prihaja-jo iz Ribnice, Kočevja, Kostela in Osilnice. Čeprav se s klekljanjem ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, se vse zavedajo, da morajo obvladati pravilne postopke izdelave posa-meznih tehnik, zato se rade ude-ležujejo tečajev in delavnic tudi v Idriji. enkrat na leto organizirajo razstavo v Fari in v Kočevju, kjer svoje izdelke pustijo na ogled, že šest let pa sodelujejo tudi na rib-niškem sejmu suhe robe in lon-čarstva. Ob desetletnici delova-nja so postavile razstavo v Občini Dobrepolje, kjer je bil odziv še po-sebej velik. Šolarji in otroci iz vrt-

ca so prišli organizirano na ogled razstave, kjer so jim tudi praktič-no prikazale kako se kleklja.Rade si gredo ogledati čipkarske razstave po Sloveniji, ki jih prire-jajo različna klekljarska društva. Seveda pa ne manjkajo tudi na vsakoletnem festivalu idrijske čipke v Idriji.Že štiri leta zapored sodelujejo na mednarodnem sejmu ročno kle-kljane čipke v danskem mestu Sla-gelse, kjer sodelujejo na natečaju imenovanem »Izziv leta« (»Chal-lenge of the year«). To je za njih res pravi izziv, kajti tam lahko resnič-no preizkusijo vse znanje v različ-nih tehnikah, materialih in barvah. Na čipke, ki so jih izdelale za »Izziv leta«, so še posebej po-nosne, kajti to so zares povsem njihove avtorske čipke od ideje, do konč-nega izdelka – čipke.»Izziv leta« je osrednja sejemska prireditev sej-ma na Danskem. Orga-nizator sejma vsako leto že v začetku leta razpiše temo in objavi skico, v okviru katere je potreb-no izdelati povsem svo-jo, avtorsko čipko, od ideje, preko izbire barv in tehnik izdelave čipke, izdela-ve papirca (vzorca, po katerem se čipka izdeluje), do končnega izdelka – čipke. Klekljarice kle-kljarske sekcije pri TŠD Kostel so se »Izziva leta« prvič udeležile leta 2008. Takrat je svoje avtor-ske izdelke – polžke – na natečaj poslalo 6 njihovih članic in nji-hovi polžki so pri organizatorju sejma že prvo leto vzbudili veli-ko pozornosti. V letu 2009 so na natečaju »Izziv leta« sodelovale z osmimi avtorskimi izdelki – pen-tljami. Darka Krkovič je v tem letu za svojo pentljo prejela tudi eno od dveh nagrad, ki jih or-ganizator vsako leto na podlagi strokovne ocene posebne komi-sije podeli najboljšima izdelko-ma. Poleg nagrade so prejele tudi povabilo organizatorja, da je pri-pravljen pokriti stroške, če bi bile pripravljene tudi ostale njihove čipke predstaviti obiskovalcem

sejma. Po dveh letih intenzivnih priprav so se konec oktobra 2011 s svojimi čipkami odpravile na Dansko, v mesto Slagelse.Poleg »Izziva leta« je glavni do-godek na danskem čipkarskem sejmu tudi vsakoletna okrasitev novoletnega drevesca z okraski iz klekljane čipke. Okrasitev božič-no-novoletnega drevesca velja za znak posebne pozornosti organi-zatorja enemu od razstavljavcev in letošnjo okrasitev novoletne jelke je organizator zaupal prav klekljaricam iz TŠD Kostel.Organizator sejma in razstave klekljanja v mestu Slagelse na Danskem, jih je povabil, da pri njih postavijo na ogled svoje čip-

ke. Vsako leto povabijo klekljari-ce iz ene države. V ta namen so bili pripravljeni za dve osebi fi-nancirati stroške prevoza in na-stanitve. Odločitev je padla, da Aleksandra Frank Staniša in Ge-nica Muhvič Nikolič odpotujeta na Dansko in zastopata njihovo društvo in hkrati Slovenijo.Za okrasitev novoletne jelke so naklekljale 200 različnih čipk, ki so jih kombinirale z novoletnimi okraski, nekatere čipke so bile na obroču ali v vitražnem ste-klu, spet druge so bile samostoj-ne dodatno okrašene s perlami, s čipko so okrasile tudi sveče in novoletne bunkice. Odločile so se namreč, da bodo jelko okrasile v stilu njihovih babic. To pomeni veliko različnih okraskov, sveče in verige. Ročno klekljane verige so bele, srebrne, zlate in dodatno okrašene s perlami. Verig je za ca. 27m. Največ so klekljale z meta-

liziranim sukancem v srebrni in zlati barvi, seveda pa brez belega bombažnega sukanca ne gre.Organizator sejma jim je za okra-sitev pripravil Norveško jelko (Abies nordmandianna), visoko dva metra, z dolgimi iglicami, ki je bila lepa že sama po sebi. Z njihovimi klekljanimi izdelki pa je naravnost zažarela v novole-tni podobi. Pod jelko so postavi-le klekljane jaslice s klekljanimi tremi kralji, Jožefom, Marijo in Jezusom, angeli, kamelo, osličk-om, ovčicami in pastirji, repatico ter vsem ostalim, brez česar ni pravih jaslic. Mah so nabrale že sredi poletja in v poletni pripeki, ko so temperature dosegale do 34

stopinj se je zelo lepo posu-šil. Tako so imele klekljane jaslice na pravem sloven-skem mahu. Skratka, okra-šena jelka z jaslicami je bila naravnost čudovita. To so potrdili tudi obiskovalci. Niso skoparili s pohvalami, ogledovanjem in fotografi-ranjem. Tudi organizator je povedal, da tako lepe novo-letne jelke še ni bilo odkar imajo tradicijo okrasitve jelke na sejmu.Želja organizatorja je bila, da predstavijo čipke v raz-lično zahtevnih tehnikah (tako enostavne, kakor

zelo zahtevne) in v različnih na-činih uporabe. Tako so imele na razstavi: zavese, prte, prtičke različnih oblik in barv, klobuk, predpasnik, šale, različne motive v slikah, različne motive s polni-tvami, svečnike, čipka v lesenem pladnju … Manjkala ni niti 'nakle-kljana' Slovenija, potem komplete nakita, imele so tudi čipke, kom-binirane z vitražnim steklom in še in še. Poleg okrasitve novole-tne jelke so tako razstavile sku-paj več kot 100 različnih izdelkov. Na sejmu so ves čas prikazovale tudi praktičen način klekljanja v naših krajih in tako niso predsta-vljale samo Kostel, oziroma kra-jev od koder prihajajo, temveč vse barve naše države. Po navedbi or-ganizatorja si je sejem letos ogle-dalo okrog 2000 obiskovalce, za potrebe sejma pa je bilo tako ali drugače zaposlenih skupaj okrog 200 ljudi.

KULTURA


Razstava poprtnikov v Robu I.L.

Na drugi razstavi poprtnikov v PARNAS centru v Robu so razstavili že 19 poprtnikov,

lani jih je bilo 13, in sicer iz Roba, Dolščakov, Marinčkov, Bavdkov, Gornjih Retij, Velikih Lašč, Veli-kih Poljan, Vinic, Sodražice, Goriče vasi, Ribnice, z Gradeža, Malih Li-pljen in Turjaka. Trije poprtniki so nastali na Parnasovi delavnici za otroke podružnične šole Rob. Niti dva poprtnika nista enaka. V njih se kažejo posebnosti posameznih krajev, gospodinje pa veščino obli-kovanja poprtnika večkrat prinese-jo iz krajev, od koder so bile doma oziroma od koder so bile njihove matere. Magdalena Peterlin iz Dol-ščakov še vedno oblikuje ptičke na poprtniku tako, kot so to delali v Nemški vasi oziroma v Kotu pri Rib-nici. Le ti so ploščati in z razprtimi krilci, medtem ko so ptički okrog Roba običajno izdelani v obliki voz-la in z dvakrat prerezanim repkom. Ob koncu razstave se je predstavila pevsko pogovorna skupina Večerni zvon iz Ribnice, ki jo vodijo mladi animatorji Klara, Anja, Marjana in Matija. Izdelke iz moke je blagoslo-vil novi župnik Anton Dobrovoljc, ki po odhodu Vinka Šege soupravlja župniji Gora nad Sodražico in Rob. »Velik korak pri oživljanju tradicije peke poprtnika predstavljajo prav izobraževalne delavnice za različne ciljne skupine, poprtnik pa postaja vse bolj prepoznavna dediščina se-vernega dela območja od Turjaka do Kolpe,» je dejala Metka Starič, direktorica Parnasa. V kratkem nas sedaj čaka še vpis poprtnika v re-gister žive dediščine, kar pripravlja Parnasova prostovoljka, absolvent-ka etnologije Klara Debeljak.

Slovenska družba je brez mirne urejeno-sti in stabilnosti I.L.

V skednju Škrabčeve do-mačije v Hrovači se je odvrtel še en zanimiv

večer, ki je pred številnim ob-činstvom na pladnju ponudil novo knjigo dr. Alozja Ihana, sicer zdravnika, mednarodno priznanega imunologa, povrh tudi pesnika in pisatelja. Liste Hvalnice rešnjemu telesu, to je naziv knjige, je z avtorjem obra-čala Vesna Milek, novinarka, publicistka in pisateljica. Knjiga govori o zablodah pri razume-vanju duha in ravnanju s tele-som, odpre vprašanja o dru-žinskih odnosih in slovenskih stereotipih, meri nivo testoste-rona in vleče iz tega ustrezna svarila. »Naša družba je na ža-lost izrazito netestosteronska, kar pomeni, da je brez mirne urejenosti in stabilnosti,« je uvodoma razkril avtor. Kako? Odgovor je v knjigi, ka-kor tudi vprašanja, kako mo-teča je v graditvi učinkovitih ekip familiarnosti, kako smo Slovenci nacionalno razvajeni otroci, hlapci brez zavesti, kako prekleto resno je preživetje, in kako izrojen je naš odnos do lastnine, saj so bili v zgodovini naši gospodarji drugi in smo se samoprevarantsko navadili zanikovati pomen lastnine – še danes se delamo na ulici slepe, kdo je lastnik vseh stolpnic in tovarn, kjer delamo – in se na-mesto tega ukvarjamo z odnosi in prepiri ter jezikovnimi pra-vili. Slepimo se, da je vse drugo pomembnejše od bogastva, če-prav je prav materialnost osno-va za preživetje, ugotavlja Ihan.

na Rikovi Likov-ni razstavi mladi umetniki I. L.

V Galeriji Miklova hiša v Ribnici je državni sekre-tar ministrstva za kultu-

ro Jožef Školjč odprl razstavo del iz Likovne zbirke Riko, ki je bila na ogled do 29. januarja. Razstava je nastala v sodelo-vanju z Ganes Pratt, galerijo, ki zastopa razstavljajoče mla-de umetnike Jašo, Ištvana Iš Huzjana in Žigo Kariša. Sicer

Rikova zbira šteje že več kot 250 umetniških del stotih av-torjev. Vanjo so vključena tako slikarska kot tudi kiparska dela najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in tistih, ki ume-tnostno kvaliteto uresničujejo tudi v zdajšnjem času. Ker li-kovna zbirka omogoča vpogled v zadnjih 100 let umetniškega ustvarjanja, lahko v njej začu-timo raznolikost in pestrost izraznih načinov, prisotnost izjemne estetske dinamike in umetnostnih stremljenj ter predvsem kvaliteto umetni-ških del domačih ustvarjalcev, je ob odprtju dejala Polona Lo-všin, kustosinja Likovne zbirko Riko.

ČLANKe ZA OBJAVO NA PORTALU e-uTRIP.SI POŠLJITe NA NASLOV: [email protected]

SOCIOLOGIJA

Priznanje za projekt Tu malajne ni vse proč paluI.L.

Ustanova Naša Slovenija, ki spodbuja in nagrajuje po-sameznike, društva ter ne-

formalne civilne pobude pri ohra-njanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine kot temelj slovenske prepoznavnosti, je med prejemnike priznanj za lansko leto uvrstila projekt »Tu malajne ni vse proč palu«. Pripravili so ga v zavodu Parnas v Velikih Laščah, lani. Komisija je bila navdušena nad ustvarjalnostjo projekta in mu do-delila prvo mesto v kategoriji Razi-skovanje in uveljavljanje dediščine.Čestitke gredo vsem, ki so pomagali izpeljati ta projekt, in sicer avtorski skupini: Marjana Dolšina, Martina Tekavec, Rok Borštnik in Metka Sta-rič ter več kot 40 prostovoljcem, ki so sodelovali pri pripravi dokumentar-nega filma, razstave, delavnic. Pri-znanja so bila nagrajencem podelje-na na sejmu Alpe Adria v soboto, 28. januarja, na Gospodarskem razstavi-šču v Ljubljani. Projekt posega v ne-koliko starejšo zgodovino teh krajev. Prikazuje zgodbo o odkrivanju fresk v cerkvi Sv. Lenarta v Krvavi peči, v občini Velike Lašče. Sklepajo, da so jih poslikali hrvaški malarji, ki so v 15. stoletju sicer poslikali večino manjših cerkva od Ljubljane pa do hrvaške Istre. Ime jim je dal Primož Trubar. Gre za skupino umetnikov tistega časa iz hrvaškega Senja, ki so svoje stvaritve pustili tudi na zi-dovih cerkva v ribniški dolini in na Notranjskem, in sicer na Velikih Po-ljanah, v Maršičih pri Svetem Gregor-ju in v Nadlesku pri Ložu. Freske so nastajale na stenah, bile so slikanice namesto pisanih dokumentov in so pričale namesto ljudi, ki so bili v tem času nepismeni.

v Riko hišah z novo tehnološko linijo I.L.

Pred kratkim je podjetje Riko hiše v Ribnici predstavilo novo tehnološko linijo za

krojenje lesene nosilne konstruk-cije za ostrešja, skelete in ogrod-ja. Z njo bodo izboljšali proces izdelave zahtevnih konstrukcij-skih rešitev z veliko natančnostjo in ponovljivostjo. Nova linija bo zagotavljala učinkovit proces od načrtovanja do montaže, tako z

materialnega kot tudi s časovne-ga vidika. Omogočala bo veliko fleksibilnost tehničnih rešitev v gradnji montažnih hiš in izdel-kov iz lesa. Direktor podjetja Bo-jan Lukšič je dejal, da so za novo naložbo odšteli 900 tisoč evrov. Podjetje na slovenskem trgu pro-daja le 5 odstotkov proizvodnje, glavnino pa, in sicer 90 odstot-kov, v Italijo, Nemčijo, Švico in Avstrijo. Odpirajo se jim še drugi trgi. Riko hiše, ki zaposlujejo 60 delavcev, so prepoznavne z eko-loškimi in nizko energetskimi izdelki, varčnimi leseni hišami, v katere so vgrajeni naravni ma-teriali iz ribniške doline oziroma tamkajšnjega borovega in smre-kovega gozda.

Riko hiše, ki zaposlujejo 60 delavcev,

so prepoznavne z ekološkimi in nizko

energetskimi izdelki, varčnimi leseni hišami,

POLICIJSKO POROČILOVReMeNSKA NAPOVeDwww.e-uTRIP.SI

MEDIJSKI SPONZOR

ŠOla tENISa v RIbNIcIŠola tenisa se izvaja od 15.10.2011 do 01.05.2012 v novem teniškem šotoru na obstoječih igriščih Eurotenis, Ob železnici 1, Ribnica.

Eurotenis Dejan Čavž s.p. Šumberška c. 44 1230 Domžale,

gsm: 041 635 038

Več informacij na www.eurotenis.si.

12 13www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiiIZ NAŠIH OBČIN

Tudi pri nas znamo z zglednim sodelovanjem in dobrodelnostjoSeRgej ambROžIč

Reševalci Zdravstvenega doma Kočevje so pripravili predavanja in tečaje oživlja-

nja za policiste in prostovoljne ga-silske enote, ki se ga je udeležila prva skupina 8 policistov Koče-vske policijske postaje. Ta je po-stala edina v Sloveniji, ki si je pri-dobila polavtomatski defi brilator. Nadaljnja predavanja – izobraže-vanja se bodo poleg intervencij-skim enotam razširila tudi na mla-de in po vaseh, kjer bodo oživljanje približala še ostalim laikom. Da ne bomo brali samo policij-skih poročil in ostalega nebodi-gatreba, je župan 23.1.2012 sprejel

Reševalno službo Zdravstvenega doma Kočevje, službo nujne me-dicinske pomoči in vodstvo Po-licijske postaje Kočevje (PPK). S slednjimi se je sprejema kajpak udeležilo tudi osem policistov, ki so se omenjenega tečaja udeleži-li in s tem pokazali in prispevali svoj prosti čas, voljo po znanju in pomoči. Kot je povedal župan, je to dvojni dokaz, da se dogajajo (tudi) dobre stvari v Kočevju ter da znamo medsebojno in institu-cijsko sodelovati. Pobudnik in inštruktor v akciji

ter tečajev je Primož Velikonja. Akcija poteka sicer že od leta 2003 vendar pa je lani PPK kot prva v Sloveniji pridobila polav-tomatski defi brilator. Primož je povedal, da bodo tečaje v mese-cu februarju nadaljevali (tudi) z mladimi in občani v malo bolj odročnih vaseh. Tu je odzivni čas bistveno krajši in zato toliko po-membnejši. S tem pa se načrtuje tudi nakup (vsaj enega) defi bri-latorja za ta območja. Obenem se je zelo lepo zahvalil v akciji prav vsem sodelujočim, tudi svoji eki-pi štirih reševalcev, ki so vodili in pomagali. Kot je tudi povedal, je

prva skupina policistov samozavestna in uspo-sobljena za dajanje prve medicinske pomoči. Zakaj je to tako po-membno? V Sloveniji naj bi bilo 5,5 primerov/dan nenadne smrti, to je zastoja srca in diha-nja. Preračunano na leto je to več kot vseh avto-mobilskih nesreč, raka, strelnega orožja, poža-rov in AIDS-a skupaj!To nastopi brez kakršnih koli opozorilnih znakov ali najkasneje v eni uri po začetku simptomov. Kar pa je za ta članek tako zelo pomembno, pa je podatek, da 95 % teh ljudi umre pred priho-dom v bolnišnico. Tako velika umrljivost je seve-da posledica občutljivo-

sti možganov in srca na pomanj-kanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov s prepotrebnim kisikom. Prežive-tje je tako odvisno zgolj od čim-prejšnje povrnitve krvnega obto-ka (vir: http://dat.si/publikacije/Article/Uporaba-avtomatskega--sr--269-nega-defibrilatorja/81). Tu pa nato nastopi polavtomat-ski defribilator, ki s pomočjo ele-ktrošoka poskuša srce v okviru temeljnega postopka oživljanja spraviti nazaj v normalen ritem.

Pozabljena obvoz-nica okoli Ribnice I.L.

Odločilen premik za za-četek ureditve tretje A razvojne osi, državne

ceste Škofljica-Petrina, je bil storjen lani, in sicer z enotnim nastopom vseh trinajstih župa-nov, ki jih ta cesta povezuje. Z mesečnimi srečanji, vsakokrat v drugi občini, so raven svo-jih prizadevanj prenesli tudi na pristojne državne organe, ki številnim novim predlogom in zahtevam niso mogli opore-kati. Za največji uspeh župani lahko štejejo, da so uspeli vse križeve težave, ki jih ta cesta povzroča voznikom in dru-gim uporabnikom, natanko predstaviti strankarskim ve-ljakom, bodočim poslancem in tudi nekaterim ministrom v

novi desnosredinski vladi. Ob-voznica po barju bo, in je tudi edina rešitev, je povzetek tr-dnih obljub, ki smo jih slišali v predvolilnem času, novembra lani. A poleg te obvoznice, ki je zagotovo največja cokla ohro-melega prometa, so na tej ce-sti tudi druge ovire. Tretji pas, ki ga od avgusta lani gradijo na Pijavi Gorici, je za mnoge zgrešen vrstni red pri poso-dobitvi ceste. Jože Tanko, ki je tudi v novem mandatu ribniški poslanec v državnem zboru, meni, da bi morala biti poleg obvoznice na Škofljici druga prednostna naloga izgradnja obvoznice okoli Ribnice.

Tretji pas, ki ga od

avgusta lani gradijo na

Pijavi Gorici, je za mnoge

zgrešen vrstni red pri

posodobitvi ceste.

veseli taxi že tretje leto zapored zagotavljalvarne prevoze v Kočevju KaTaRIna TuRKOvIč, KOORdInaTORKa PROjeKTa

Že tretje leto zapored smo v času Vesele-ga decembra orga-

nizirali prevoze gostov lokalov, ki so podprli največji projekt o odgovornosti v cestnem pro-metu v naši regiji - Veseli taxi™, katerega glavni namen je osve-ščanje javnosti o pomenu odgo-vornosti vsakega posameznika, ki ga ta nosi kot soudeleženec v cestnem prometu.Kljub izjemni pomembnosti projekta za naš kraj, s katerim si prizadevamo zagotoviti varen prevoz občanov oz. gostov loka-lov, saj Kočevje nima zagotovlje-ne taxi službe, je prevoz gostov od več kot 30 lokalnih gostin-cev podprlo le 10. In prav zaradi malo številčne podpore gostin-cev je bilo za prevoz, ne glede na število oseb (1,2,3 ali 4), potreb-no odšteti 0, 89 eur.Veseli taxi, ki je nudil prevoze po centru Kočevja in okoliških vaseh, je bil na voljo tri sobote in en petek v decembru 2011 med 18. in 2. uro zjutraj. V štirih no-čeh je Taxi skupno uporabljalo 320 ljudi. Taxi je prejel 435 kli-

cev in prevozil kar 1.200 km. V primerjavi z letom 2010 lahko povemo, da je v primeru plačlji-vih storitev, čeprav po izjemno ugodni ceni, povpraševanje po le-teh, v našem primeru upora-be prevoza, manjše kot je bilo v enakem obdobju lani, ko je bila storitev v celoti brezplačna. Oči-tno med gosti še vedno velja, da se raje ne poslužujejo pla-čljivih storitev in se raje, kot bi zanje odšteli»drobiž«, odločijo za neodgovorno dejanje - vožnje avtomobila pod vplivom alko-hola. Dogodke takih dejanj spre-mljamo iz policijskih poročil, posledice, ki sledijo, pa večino udeležencev zaznamujejo za vse življenje. Navkljub polenom, ki so nam bila v času izvajanja projekta vržena pod noge, vsem negativ-nim kritikam in »neposluhu« za pametne ideje, smo soustvarjalci s pomočjo vseh podpornikov in somišljenikov vse ovire uspešno preskakovali z izjemno voljo, zagnanostjo, željo, trudom in trdim delom. Nismo se predali, ampak vse negativno raje obrni-

li v pozitivno ter ob tem nabirali bogate izkušnje, urili svoje ve-ščine in zmagali! Očitno je naša ekipa za disciplino »tek z ovira-mi« najboljša v mestu!

Več o projektu Veseli taxiTM in interaktivnem predavanju za mlade si preberite na naši spletni strani.

Posameznike spodbujamo k modri odločitvi in zavestnemu ravnanju v prometu!

040 78 00 58

organizatorveselega taksĳa

veselil taxi so podprli:Kava bar peron, gostišče tri zvezde, pirat pub, Bar zeus, igralni salon Evro Casino, gostilnica Falkenau, gostilna Beljan, Big star pub, Rekre-acij a gaj, Ribič bar, avtošola Krkovič, integral Stojna Kočevje

idejni vodja projekta Ivan Gabrič in psiholog Matic Munc

projekt o oDGoVornosti

1 1www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiiPORTReT

Ivan geder SeRgej ambROžIč

Z Ivanom Gedrom sva se sre-čala prvič v Domu starejših občanov v Ribnici, kjer je

svoje slike razstavljal skupaj s slikarko Marijo Klančar – Bonco. Na prvi vtis je umetniški poseb-než, a ko ga ima človek priložnost spoznati, postane zelo dostopen, preprost in nadvse prijeten ter razumljiv sogovornik. Ko sem prišel k njemu na dom zaradi in-tervjua, sva se ob zvoku televizi-je in dnevne politike, prvo malo nasmejala, jo ugasnila in pogo-vor se je lahko pričel. Ivan Geder se je rodil v Kočevju. Kot vsi otroci v mladosti je tudi on rad risal. Da ima še poseben čut za to, je opazil njegov mentor in profesor na osnovni šoli Stane Jarm, ki ga je popeljal na njego-vo prvo likovno kolonijo v Škofjo Loko. Kot pove, je bilo to zanj veliko priznanje in stimulans za vse nadaljnje, kar je sledilo. Za akademijo se ni nikoli odločil. Ne obžaluje, že omenjena koloni-ja in vse, ki so sledile skupaj s te-čaji pri (že) priznanih slikarjih, so se mu zdeli dovolj. Tu se je na-

učil osnov, vse kar je več od tega pa pravi, da se mu je že od vedno zdelo, da se mora človek naučiti sam - skozi lastna raziskovanja in izpopolnjevanja oziroma pre-ko lastnega samorazvoja. Še več! Po njegovem umetnikov ni, so pa ljudje, ki se ukvarjajo z lepimi stvarmi. Pri tem ima nara-vo in ljudi, ki preživijo s 300 € na mesec (bridek ,a iskren nasmeh) za največje umetnike današnje-ga časa. S tem želi držati kritično držo, da človek – umetnik, če si da ta naziv, hočeš nočeš, skupaj s konotacijo ustvarja občutek, da je nekaj več. Zato pravi, da se vsi ljudje (lahko) ukvarjamo z le-pimi stvarmi bolj ali manj uspe-šno, ampak tukaj misli zgolj na kvaliteto ustvarjenega. Ob tem navajam: »Kdor vzame penzelj v roke, da bi postal slaven, najbo-lje, da ga takoj obriše in naj gre (raje) na pivo.« Motivov za svoje slike ne izbira po kakem ključu, saj je, kot pra-vi, narava vir neštetih motivov (vseeno ima najraje Kolpo). Ko ga določen motiv pritegne, ga nasli-

ka eruptivno in kar se da hitro. S tem sledi evropskemu tahizmu, poudarjanju spontanega ustvar-janja in trenutne inspiracije, ki se med ustvarjanjem dela tudi spreminja. »Brez (sproti razvija-jojče se) umetniške svobode ni ničesar, če pa že moram nekaj načrtovati, je to zgolj po (stro-gem) naročilu. Pri sliki me na-čeloma nikoli ne zanimajo neke posamezne zadeve, temveč zgolj celotna slika. Kot realista me za-nimajo samo stvari, ki so tam.«»Stili – eni pravijo, da sem im-presionist, drugi ekspresionist, jaz ne vem, kaj sem, važno mi je, da nisem na –ist. edino po-membna sta mi motiv in uživa-nje. Če pa se ravno gremo nekega opredeljevanja, pa bi zase rekel, da sem pristaš nečistega realiz-ma.« Rad vidi dušo človeka, ki je delo ustvaril in po taki kilome-trini, ki jo ima Ivan za seboj, to ni več nikakršen problem: ime-ti namreč izostren šesti čut, ki mu omogoča, da razlikuje med dobrimi in všečnimi slikami. Z obvladovanjem osnov (barv-

ne in prostorske kompozicije), kar predstavlja preddispozici-jo - osnovo, da se (pri)bližamo dobri sliki in ob predpostavki, da ostajamo ob realizmu, to je zanj dobra slika. Kjer pa bo vi-del, da se ne upoštevajo osnovne zakonitosti oz. norme pa je to (le) všečna slika. In to so pona-vadi, dandanes »samooklicani umetniki«. Poudari še, da nje-gove slike lahko ocenjujejo zgolj strokovne osebe – akademiki, »samo to vzamem v vednost in znanje ter v svoj bodoči razvoj. Seveda pa ima ob tem vsak svoje mnenje in mišljenje.«Iz tega tudi sledi, da vsak člo-vek, ki se želi ukvarjati z lepimi stvarmi, mora dodobra razviti tudi samokritičnost. Le tako se ne more delati norca iz sebe in tistih, ki si pridejo (p)ogleda-ti njegove stvaritve. Če torej te samokritičnosti ni, ustvarjalec ne more biti povsem pošten do sebe, niti do drugih. Splošno ob

tem tudi opomni, da postanemo ljudje kaj hitro pokvarljiva roba, če ne gojimo oziroma nimamo nadzora nad samimi seboj.Vzornikov nima, kot že rečeno pa prepozna in spoštuje dobre slike, kjer so vmešana čustva (ob že rečenemu pogoju, da so v sliki upoštevane osnove in nor-mativi). Vsaka slika je in bi mo-rala biti tudi zgodba zase. Če zgodbe ni, ni slike. Ker mu abstraktnost ni tuja, se želi v prihodnosti izpopolniti tudi v tej smeri slikarstva, do tedaj pa ostaja realist in zavezan k naravi, kot nevsi-hajočemu viru inspiracije in energije. Ivan slika v različnih tehni-

kah (od akrilov, akvarelov), še najpogosteje pa nanaša olje na platno ali poseben papir z lopa-tico. Delo z lopatico, s katerim se med drugim lahko ponaša, da je eden redkih v Sloveniji, se mu zdi dobro, ker na ta način najlaž-je in najnatančnejše nadzoruje moč odtenkov, barvne kompo-zicije. Grdih barv ne pozna, so samo lepe ali lepše kombinacije le- teh.Na vprašanje ali ga kaj moti, odgovori: »Občasno me (z)moti, ko si denimo moji sodelavci ali prijatelji namesto odziva na po-vabilo na mojo razstavo odzo-vejo z izgovori, v smislu nisem primeren za na razstavo ipd. »Vse preveč se misli, da je ume-tnost nekaj kar je rezervirano za »smetano« in oddaljenega člove-ku.« A tu se skriva zanka. Ker je slikanje skoraj popolnoma vidno – čutno dojemanje sveta, opozo-ri, da obstaja velika razlika med gledanjem in opazovanjem. Do-

ber opazovalec, ki vidi celoto skozi detajle se lahko tako vživi v sliko, da ga npr. ob pogledu na zimski motiv, zmrazi. In to je ta presežek, ki je zanimiv tako za tiste, ki ustvarjajo kot za tiste, ki

tega ne počno in so (zgolj) opa-zovalci. Posebnih načrtov in ciljev Ivan nima, saj se tako kot Kolpa, rad prepušča toku dogodkov, ki jih ne (z)manjka. »S pridobitvijo treh certifi katov kakovosti (od Zveze likovnih društev Slove-nije, v okviru Zlate palete) je to potrditev, da delam pravilno in da sem na pravi poti.« Čeprav nima nobenih sponzorjev, je zadovoljen s položajem v ribni-škem društvu, kjer se gleda na vsakega člana enako in vsak, ki se želi predstaviti ter nekaj narediti, mu društvo stoji ob strani. »To je zelo pomembno in zato sem tam, kjer smo dobra ekipa«, pravi. Pogreša in spra-šuje pa se, kot pravi, »da tako kot so to naredili Ribničani, ko so povabili kočevske akademske slikarje in pripravili razstavo na nivoju, zakaj tega v Kočevju ne moremo narediti?«Ja – in kaj reči na koncu? Kot (že)

vemo, človek preko umetniških del in uživanja ob njih po navadi izraža svoja čustva in svoje doje-manje okolice oz. sveta, v kate-rem živi. S tem mislim, da motivi narave, ki v sebi že nosi primar-ni element lepega , želi Ivan spo-ročiti in opomniti na aktualnost in akutnost današnjega časa oz. bolje in posredno - našega od-nosa do nje. Vsi vendarle gleda-mo, a težje opazimo…po drugi strani pa naj ob tem zaključim tudi z mislijo Alberta Camusa »: Če bi bil svet jasen, bi ne bilo umetnosti.«Tako, da je, kar je in naj bo, kar bo. Lahko si le (za)želimo (še) več takih kritičnih in svobodnih ter takih in drugač-nih ustvarjalcev.

»Kdor vzame penzelj v roke, da bi postal slaven, najbolje,

da ga takoj obriše in naj gre (raje) na pivo.«

16 17www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiišport

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

[email protected]: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

Alojzij Erjavec s.p. Mahovnik 76, 1330 Ko

tel 01 893 13 66

fax 01 893 13 67

mob 041 736 826 Alojz

mob 041 338 163 Aleš

[email protected]

UNIKATNI KAMNITI IZDELKI

OBNOVA,RESTAVRIRANJE

SPOMENIKI,

PULTI,POLICE,STOPNICE..

KLESANJE IN OBNOVA(ornamenti,

SRE ŠNO 2012

dosežki Siborja v letu 2011 PRedSednIK SIbORja, eLvIS POdLOgaR

ŠK in ŠD Sibor je v letu 2011 nanizal kar ne-kaj lepih uspehov

na več področjih ju-jitsa, zato vam nekaj naših uspehov v mi-nulem letu 2011 predstavljamo v naslednjih stavkih.Bili smo prisotni na 17 ju-jitsu tekmah, poleg tekmovanj na tur-nirjih in državnih prvenstvih v Sloveniji smo se udeležili petih mednarodnih turnirjih, evrop-skih pokalih in svetovnem prven-stvu, ki so bili v Italiji, Nemčiji, Srbiji, Črni Gori in Belgiji,Na vseh omenjenih tek-movanjih smo osvojili neverjetnih 150 medalj in pokalov, in sicer v otroških selekcijah v slo-venskem pokalu osvojili kar 7 prvih mest od 14. kategorij, vse skupaj pa 13 uvrstitev med prvi tri, pri starejših pa vrsto medalj ter tudi zmag na mednarodnih turnirjih ter domačih prvenstvih, imeli številne državne prvake in podprvake v vseh disciplinah ju-jitsa ter večkrat potrdili, da smo najboljši in najšte-vilčnejši klub v Sloveniji, v otroških in članskih selekcijah. Nedvomno pa je najpomembnej-ša uvrstitev 3. Mesto na svetovnem kadetskem prvenstvu v Gentu, ki ga je osvo-jila članica Siborja Lara Jelič,Prav tako smo izvedli dve občin-ske predstavitve ju-jitsa in Arbo-retumu, kjer je bil naš klub pred-stavljen tudi na POP TV,Udeležili smo se seminarja ju-jit-sa v Tolminu, kjer smo potrdili

oz. naredili 11 trenerskih izpitov iz ju-jitsa,Uspešni smo bili tudi pri organi-zaciji 4. tekem v 3 različnih obči-nah (dve ju-jitsu tekmi, kolesar-ski maraton in duatlon),Prisotni smo bili na polaganjih JJZS za najvišje pasove ter prido-bili pet nosilcev rjavega pasu,Kot posledica odličnih rezultatov je tudi 11 kategoriziranih športni-kov priznanih s strani Olimpij-skega komiteja Slovenije, kar je daleč največ v Kočevju in Ribnici,Za uspešno delo bili ob koncu leta

2011 na dveh podelitvah za špor-tne dosežke (dvakrat za trenersko delo elvis Podlogar in dvakrat za športne dosežke) ter sprejem pri županu za izredni uspeh naše članice Lare JeLIČ,Na ta sanjski način se je končala tekmovalna sezona 2011, ki je s

temi rezultati pridobila na prepo-znavnosti kvalitetnega dela, zato smo z našimi mislimi že v letu 2012.Načrti ŠD in ŠK SIBOR za leto 2012 so:

– Organizacija treh ju-jitsu te-kem in organizacija 5. Kolesar-skega maratona Costella, ki se bo odvijal na relaciji Fara-Dol--LivoldFara,

– Zboljšati uvrstitve ju-jitsu med prvi tri v otroškem slovenskem pokalu,

– Udeležba na mednarodnih po-

kalih v ju-jitsu ter nastop na mladinskem svetovnem prven-stvu v ju-jitsu.

– Čim boljše uvrstitve ŠD in ŠK SIBOR kot ekipa v ju-jitsu ter želja po preseganju novih mej-nikov.

MalI OGlaSIBrezplačne male oglase lahko pošljete na: [email protected] in pokličete: 070 899 998 lahko pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si • Za smučanje ugodno oddamo počitniški apartma na Maribor-skem pohorju.Cena najema: 1/4 - 60 EUR/dan. 1/6 - 80 EUR/dan, za praznike po dogovoru. apart-ma je sestavljen iz dnevnega prostora z raztegljivim ležiščem, kuhinje z jedilnico, kopalnice, spalnice in sobice za otroke. ima svoje parkirišče,SattV... nahaja se v osrčju pohorskih gozdov le 700 m od vrhnje postaje pohor-ske vzpenjače, hotela Bellevue in hotela Bolfenk, kjer se lahko razvajate v savnah, bazenu in ročnih masažah... v kolikor niste smučar, vam pohorje nudi tudi veliko ostalih aktivnosti: kole-sarjenje, pohodništvo, jahanje konj... Cena 60 EUR/dan. Mail: [email protected], tel: 051-395-567• Oddam garsonjero v Kočevski Reki. tel: 031-514-538• Kupim kmetijo ali kmetijsko zemljišče in gozd. 041 751 266 • Počitniško kočo na Veliki planini, temeljito obnovljeno na izjemni lokaciji, prodamo. 041 751 266 • Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v puščah pri turjaku v 3.gf. Vse inštalacije so že pripe-ljane do objekta. Možnost dogra-ditve po vaših željah in kompen-zacije z drugo nepremičnino. to je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepre-mičnin v okolici. 041 751 266• Prodam ženske smuči Ros-signol, 146 cm, brez okovja, lepe belo-lila milka barve, nove zapakirane. Cena po dogovoru. tel: 070-221-700 • Prodamo ali oddamo v najem 2-sobno stanovanje v UhM, 60m2, opremljeno, v 1. nadstro-pju. Cena: 67.000,00 EUR Cena najema: 250,00 EUR + stroški Kontakt: 8958 185, 041 264 783• Prodam čebelje družine v LR pa-njih in aŽ panjih. tel 040-984-013 Oglase je potrebno mesečno obnoviti!

POšLjITe nam ZanImIvOSTIIZ vašega KRaja

ažuRna POROčILa dOgOdKOv

vRemenSKa naPOved

www.e-uTRIP.SI

Sprejem športnice Lare Jelič, članice ŠD SIBOR, za doseženo 3.mesto na svetovnem kadetskem prvenstvu v Gentu pri županu Občine Ribnica


Internet - priklikajte v svet manca KOReLc

Kaj je InTeRneT?Internet je globalno omrežje, ki nudi nepregledno množico infor-macij in možnosti uporabe. Na spletu se lahko zabavamo, učimo, kupujemo, spoznavamo ljudi in sklepamo posle. Vrata v neskon-čen svet podatkov so široko od-prta, potrebujemo le računalnik, internetno povezavo in ... rado-vednost. Ko boste ugotovili, da je zaslon vašega računalnika okno v svet, boste kaj hitro priklikali med ljubitelje medmrežja.

SPLeT v šTevILKahČe vas medmrežje še ni zamikalo, ste v manjšini, kajti število upo-rabnikov svetovnega spleta neza-držno raste. V Sloveniji ga upora-blja kar 69 % populacije v starosti 10-74 let, na globalni ravni pa na spletu v povprečju najdemo 30,2 odstotkov prebivalcev (vir: ris.org). Velikani Google, Facebook, YouTube, Yahoo in Blogger, ki zasedajo prvih pet mest po obi-skanosti spletnih strani, beležijo nepredstavljive številke. Najbolj razširjen iskalnik Google, ki stoji na zmagovalni stopnički, se lah-ko pohvali s kar 150 milijoni obi-skovalcev na mesec.

KaKO ZačeTI?Brskanja po spletu se naučite mnogo lažje, kot bi morda po-mislili. Poznati morate le nekaj osnovnih pojmov, za vse ostalo poskrbi vaja.

In KaTeRI SO OSnOvnI POjmI Za uPORabO SPLeTa?spletni brskalnik – računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu; med najpopularnejšimi so Mozilla FireFox, Google Chrome in Internet explorer;

– spletni iskalnik – spletna stran za iskanje informacij na spletu; pri nas sta najpopularnejša is-kalnika Google.si in Najdi.si, v svetu pa sta pogosta še Yahoo

in Bing; – ključne besede – so besede in besedni izrazi, ki jih vnese-te v iskalno okno iskalnika; z njimi iskalniku poveste, kaj želite izvedeti: če načrtujete potovanje, boste v iskal-nik vpisali npr. letalske vozovnice maroko, ko prenavljate stanovanje, pa morda iščete moderne ku-hinje po naročilu;

– URL naslov – je edinstven naslov posamezne spletne stran (ang. Uniform Reso-urce Locator); primer je http://www.kocevje.si;

– domena – je del celotne-ga URL naslova; končnice domen so .si, .com., .net, .eu, .org, .info in druge; primeri so e-utrip.si, Fa-cebook.com, Siol.net, eu-ropa.eu, Wikipedia.org in Slovenia.info.

–uPORabnOST InTeRneTaVsestranskost svetovnega spleta je neskončna. Njego-ve prednosti lahko izkorišča vsakdo ne glede na starost, drža-vo ali zakonski stan. Razume vse svetovne jezike, zakladnico infor-

macij pa na ogled postavlja vsak trenutek dneva. Le kaj bi danda-nes brez elektronske pošte? Kje bi hitreje našli odgovore kot na Goo-glu? In kako bi brezplačno klepe-tali s prijateljem, ki počitnikuje na drugem koncu sveta?

InTeRneT In POSeLPoznavanje spleta pa ni nepo-grešljivo le za zasebno življenje. V poslovnem svetu ima internet iz dneva v dan močnejšo vlogo, saj se koristi tega interaktivnega

komunikacijskega kanala kar vr-stijo. Krilatica »Če te ni na inter-netu, te praktično ni« je postala dejstvo, podjetja brez spletne strani pa večni lovilci svojih kon-kurentov. Danes je za prodajno

uspešnost internet obvezen ele-ment trženjske strategije podje-tja.

SPLeTna PRISOTnOST Za POSLOvnI uSPehPot uspeha se začne s spletno stranjo, ki predstavlja podjetje, izdelke/storitve ali blagovno znamko. Spletna stran je most med ponudbo in povpraševa-njem, podjetji ter potencialnimi kupci. Z vsebino izpostavimo konkurenčne prednosti in obi-skovalce spodbudimo k akciji. Nadaljuje se s trženjem spletne strani, kjer igrata najpomemb-nejšo vlogo spletno oglaševanje

za pridobivanje obiskovalcev in ustvarjanje dolgoročnih odnosov z njimi (e-poštni marketing, so-cialna omrežja). Še korak bližje k uspehu pa podjetja stopijo s spre-mljanjem statistike strani, opti-

mizacijo strani, merjenjem ogla-snih kampanj, bloganjem ... toda pustimo detajle ob strani. In kje se proces konča? Nikjer. Inter-net je neusahljiv vir poslovnega uspeha, močno orožje, ki pomaga

v boju s konkurenco.Prednosti interneta za pod-jetja:

– zelo natančno lahko tar-getiramo in dosegamo cilj-ne skupine;

– pojavljanje na spletu povečuje imidž podjetja in utrjuje blagovno znamko;

– v primerjavi z drugimi tržnimi kanali je najbolj stroškovno učinkovit;

– omogoča takojšen odziv obiskovalca v obliki odda-nega povpraševanja ali na-kupa;

– ustvarjamo baze po-tencialnih kupcev in pre-ko e-maila praktično brez stroškov obveščamo o no-vostih, izdelkih, akcijah;

– nudi različne oblike oglaševanja: oglasi na is-kalniku, socialnih medijih,

spletne pasice, kontekstualno oglaševanje ...;

– na spletu se lahko predstavimo v različnih večpredstavnostnih oblikah (besedilo, slika, video, zvok ...);

– z analizo statistike spletne strani spoznavamo kupce in njihovim profilom prilagajamo svojo ponudbo;

– učinkovitost oglaševalskih ak-cij v vseh oblikah je natančno izmerljiva ...

Splet je v svojih lastnostih ne-ponovljiv in učinkovit, zato bo vedno korak pred drugimi ko-munikacijskimi kanali. Ustvarja poslovne priložnosti, če posluje-te na medorganizacijskem trgu (b2b) ali trgu končnih kupcev (b2c). V prostem času pa pomaga pri iskanju informacij, nakupu izdelkov, ki jih ni moč kupiti pri nas in pa seveda pri druženju z znanci. Ko boste ugotovili, da je zaslon vašega računalnika okno v svet, boste kaj hitro priklikali med ljubitelje medmrežja.

Krilatica »Če te ni na internetu, te praktično ni« je

postala dejstvo, podjetja brez spletne strani pa večni

lovilci svojih konkurentov.

Internet je neusahljiv vir poslovnega uspeha, močno

orožje, ki pomaga v boju s konkurenco.

PRIKLIKAJTe V SVeT

Salon: Škrabčev trg 20, RibnicaOdpiralni čas: pon - pet 9-17 ; sob 9 - 12h

NEŽA

D.O

.O.,

CVIŠ

LERJ

I 42,

1330

KO

ČEVJ

E JAJCA - SVEŽATESTENINE - DOMAČE,TORTE - PO IZBIRIPIŠKOTI - ZA POROKE,OBHAJILA, OBLETNICE,...

NEŽA D.O.O.T 01 895 4 371F 01 893 10 36M 031 661 404

20 21www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiiVeSeLI TAXI

Harmonija zavesti, d.o.o., Mariborska 86, 3000 Celje | www.harmonijazavesti.si

Proti bolecinamZa dvig energijeProti depresiji100 % naravno

Zaživite lahkotno, brez bolecin!

Spletna trgovina:www.harmonijazavesti.si051 384 057

Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!Zaživite lahkotno, brez bolecin!

gsm: 041 621 637e-p: [email protected]: www.kemont.euPE razstavni salonCesta Majde Šilc 1Sodražica

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA

ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA

PVC LAMELNE ZAVESE

DVORIŠČNI VRATA IN ZAPORNICE

VLAD

O M

ILAV

EC S

.P.,

NOVA

VAS

33,

1385

NO

VA V

AS

12 letgarancĳe

Prodaja MontažaServis

ZDRAVJe ŠPORT

Zelišča – darilo narave I. TeReZIja cveTKa gORenaK

Zdravilna moč rastlin je pri-sotna že odkar se človek zavedno ali nezavedno po-

služuje in izkorišča njihove ko-ristne sestavine za ohranjanje in povrnitev zdravja ter dobrega počutja. Tudi v današnjem času medicina priporoča uporabo zdravilnih zelišč kot samostoj-no fi toterapijo ali pa vzporedno z zdravili pri zdravljenju. Zeli-šča lahko pijemo v obliki čajev, ali jih uživamo v obliki tinktur, esenc, eteričnih olj, lahko pa uporabimo tudi mazila, pripra-vljena iz zelišč.Ingver (Rhizoma zingiberis) je začimbna, večletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko. Obliku-je do 20 cm dolge korenike, ki se uporabljajo v kulinariki pa tudi v zdravstvu. Ingver je med za-čimbami, ki jih je človek spoznal med prvimi. V zdravilne namene ga uporabljamo za preprečeva-nje ali zmanjšanje simptomov slabosti pri potovanjih, deluje predvsem na slabost, pa tudi na glavobol, hladno potenje, bru-hanje, vrtoglavico. Preventivno deluje proti nalezljivim bole-znim, ker je antiseptik, olajšuje

prebavo, deluje proti napenja-nju in pomirja želodčne in čre-vesne krče. Pri rednem jemanju zmanjšuje kronično utrujenost, izboljšuje spomin, zaradi stimu-lativnega delovanja pa naj se ne uporablja zvečer, pred spanjem, saj lahko povzroči nespečnost. Deluje tudi kot blagi afrodiziak. Lahko ga uporabimo kot sveže-ga, sušenega v prahu, eterično olje, tinkturo, kandiran ingver v obliki bombonov. Pri revma-tičnih ali podobnih bolečinah se uporablja zunanje, z vtiranjem ali mazanjem tinkture ali eterič-nega olja.Zelišče, katerega uporaba je vse-stranska je Melisa, ki je zdravilna rastlina in začimba in uspeva v Sredozemlju. Prepoznavna je po majhnih belih cvetovih in naz-občanih, izrazito žilnatih listih jajčaste oblike. So svetlo zelene barve in imajo vonj po limoni. Kot zdravilna rastlina se upo-rablja za lajšanje oz. zdravljenje želodčnih težav, napenjanja in za pomiritev.Tako suhi kakor sveži listi se rabijo kot začimba za omake, juhe, meso, zelenjavo in poslad-

ke. Melisni izvlečki in eterično olje prav tako izboljšajo okus alkoholnim in brezalkoholnim pijačam, likerjem, slaščicam in drugim živilskim izdelkom. Me-lisni pripravki delujejo pomirje-valno, spazmolitično, protikrčno ter protimikrobno zoper viruse in bakterije. Primerni so tako za odrasle kakor otroke. Notranje se uporabljajo predvsem proti spalnim motnjam živčnega izvo-ra in prebavnim motnjam, spod-bujajo tudi tek. Zunanje so učin-koviti proti okužbi z virusom herpes na ustnicah. Več o ostalih zeliščih pa v naslednji številki.

nagradno vprašanje.Katera tinktura blagodejno vpliva na slabost? Odgovore pošljite na dopisnici na sedež Studia utrip. (dopišite katero nagrado si želite ter telefonsko številko)

nagrade:- 2 x 10 minut prerokovanje- 2 x esenca Letis

nagrajenci prejšnjega nag. vpr.:Prerokovanje: Marko PirnatBarvna sveča: Olga Kovač

Regijsko lokostrelsko tekmovanje Ida muRn

V nedeljo, 29. januarja, so čla-ni LK Orel s Srednjo šolo Kočevje organizirali svojo

prvo dvoransko tekmo. V športni dvorani Kočevje je po-tekalo Lokostrelsko dvoransko regijsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Na prvenstvu je so-delovalo 134 tekmovalcev iz 39 šol. Regijsko šolsko prvenstvo je or-ganizirano v dveh delih. Tekmovalci severnega dela slovenskih šol so se pomerili v Muti, tekmo-valci južnega dela pa v Kočevju. Tekmovalci so se pome-rili posamezno v osmih kategorijah – OŠ 1-3 ra-zred, 4-6 razred, 7-9 razred in SŠ 1-5 letnik ločeno za fante in dekle-ta ter licencirane in ne-licencirane tekmovalce

in ekipno v štirih kategorijah OŠ 1-3 razred, 4-6 razred, 7-9 razred in SŠ 1-5 letnik. Osnovnošolci so streljali v enotnem slogu – stan-dardni lok, srednješolci pa so imeli dovoljene različne sloge in sicer: standardni, ukrivljeni, se-stavljeni in goli lok. Prvenstva se je udeležilo tudi 8 tekmovalcev LK Orel – 5 učencev

iz OŠ Zbora odposlancev, 2 iz OŠ ob Rinži in 1 dijak Srednje šole Kočevje. 7 tekmovalcev je dose-glo predpisano normo in se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo potekalo 4. marca prav tako v organizaciji LK Orel v Kočevju. Medalje sta pristreljala Rok Ko-mljen, Srednja šola Kočevje – srebrno in Sara Besal, OŠ Zbora

odposlancev – bronasto medaljo. Dobro uvrsti-tev, 4. mesto med 12 eki-pami v kategoriji 7-9 razredov je dosegla tudi edina kočevska ekipa OŠ Zbora odposlancev v postavi Sara Besal, Katja Murn in Andrej Štefanič. Vse rezultate si lahko preberete na spletnih straneh Lokostrelske zveze Slovenije ali Loko-strelskega kluba Orel.

22 23www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiišport

XIII. Lipovčev memorial - rezultati mednarodnega turnirja v malem nogometušPORTnO dRušTvO medved

Športno društvo Medved je 22. decembra 2011 organizi-ralo XIII. Lipovčev memo-

rial. Člani društva smo turnir malega nogometa poimenovali v trajen spomin na policista An-tona Lipovca, ki je 20. novembra 1997 kot dežurni policist na Poli-cijski postaji Kočevje umrl med opravljanjem službene dolžnosti.Na turnirju je sodelovalo pet-najst ekip iz Slovenije in Hrva-ške, ki so bile razporejene v štiri skupine, iz katerih sta prvouvr-ščeni ekipi napredovali v četrt-

finale. V polfinale so se uvrstile ekipe PP Brežice, PP Kočevje I, PP Črnomelj in ŠD Sotla.V finale sta se uvrstili ekipi PP Rogaška slatina in PP Kočevje I.Rezultat finalne tekme je bil 5:5, po kazenskih strelih pa je bila končni zmagovalec ekipa PP Ko-čevje I. V tekmi za tretje mesto so policisti PP Brežice premagali ekipo policistov iz PMP Metlika z rezultatom 4:3.Za najboljšega igralca je bil iz-bran Milan Kojadinovič iz PP Kočevje, najboljši vratar pa je bil Matjaž Pečnik. Pokal za najbolj "fair play" ekipo so dobili polici-sti iz PP Ribnica.

Rezultat finalne tekme je bil

5:5, po kazenskih strelih pa

je bila končni zmagovalec

ekipa PP Kočevje I.

blagoslov konj pri novi štifti in dolenji vasiI.L.

Na Štefanovo so žegnanje konj po jutranji maši že trinajstič pripravili na

dvorišču frančiškanskega samo-stana pri Novi Štifti, popoldan pa so že desetič ta obred opravili pod župnijsko cerkvijo v Dolenji vasi. Konjarji ribniške doline, zbralo se jih je 40, so k Novi Štifti prijezdili iz smeri Ravni dol, že-gen jim je podaril pater Filip, ki je skupaj z zbranimi molil za zdrav-je živine in njihovih gospodar-jev. Odkar imajo blagoslov konj v drugih krajih ribniške občine, je interes za obisk Nove Štifte na Štefanovo nekoliko upadel. V Do-lenji vasi je obisk konjarjev, ki so se pripeljali tudi v vozovih, pre-senetil celo tamkajšnjega župni-ka Branka Podobnika, saj so po blagoslov prišli tudi s Kočevske-ga. Vseh skupaj je bilo več kot 50. V Dolenji vasi, za razliko od dru-gih krajev, kjer žegnajo tudi sol in vodo, jezdecem v zahvalo za udeležbo podarijo tudi spomin-sko medaljo.

anžetu Pavlinu naslov članskega državnega prvaka mIha KORen, TReneR

Anžetu Pavlinu naslov član-skega državnega prvaka, Kous Luciji pa mesto v slo-

venski članski reprezentanci in nastop na evropskem prvenstvu v kratkih bazenihV Mariborskem kopališču Pri-stan se je od četrtka, 26.1. do ne-delje, 30.1.2012 odvijalo državno prvenstvo v plavanju v kratkih

bazenih za kadete, mladince in člane. Ribniški plavalci so nav-duševali s svojimi nastopi in pre-segli vsa pričakovanja.Najbolj sta z svojimi nastopi izstopala Pavlin Anže in Kous Lucija. Anže je osvojil tri prva mesta v članski konkurenci na 50m, 100m in 200m hrbtno, po-leg tega pa je osvojil še drugo mesto na 200m mešano in 50m prosto ter tretje mesto na 50m in 100m delfin. Lucija pa je z nastopi v hrbtnem slogu dokazala, da se že v tem trenutku lahko meri z najbolj-šimi v evropi. Na 50m, 100m in

200m hrbtno je z eno najboljših plavalk hrbtnega sloga v evropi, Anjo Čarman, bila dostojen boj in v vseh treh disciplinah osvoji-la drugo mesto. Vrhunski nastop na 100m hrbtno pa ji je zagotovil mesto v slovenski članski repre-zentanci. Lucija se bo udeležila evropskega prvenstva v kratkih bazenih decembra v francoskem

Chartresu. Lucija je osvojila tudi tretje mesto v članski konkuren-ci na 200m mešano.Na stopničke so v Mariboru sto-pili še Zajc Jan, ki je v članski konkurenci osvojil tretje mesto na 100m in 200m hrbtno, ter 400m mešano. Mate Jan je v mla-dinski konkurenci osvojil drugo mesto na 100m prsno in 200m mešano, ter tretje mesto na 50m in 200m prsno, ter 400m meša-no. Andoljšek Chad pa je v ka-detski konkurenci osvojil drugo mesto na 100m hrbtno in tretje mesto na 50m in 100m prosto.Čestitamo!

dvajset let Pustnega društva goriča vasI.L.

Pustno društvo Goriča vas in Občina Ribnica bosta tudi letos v deželi suhe

robe organizirali sprevod pu-stnih mask, in sicer v soboto, 18. februarja ob 14. uri in 12 minut na Škrabčevem trgu. Na ta dan pričakujejo pisano druščino različnih mask, seveda največ domačih, prišle pa bodo tudi od drugod. Izvirnih tem, ki bodo pritegnile ustvarjalce, tudi to-krat ne bo manjkalo. Zagotovo bodo skoraj vse vpete v aktu-alne politične dogodke, med nastopajočimi pa bodo znova pozornost pritegnile izvirne ribniške maske, ki jih lahko umestimo v skupino etnolo-ških. Na občini se zavedajo, da je bil pustni karneval dolga leta, poleg sejma suhe robe in lon-čarstva, druga najbolj odmevna prireditev v občini, zato ji bodo letos dali posebno težo, v priho-dnjih letih pa nadaljevali v ta-kšni ali bolj razširjeni zasedbi. Pred dvema letoma se je po ne-kajletnem premoru na sprevodu sprehodilo več kot 550 pustnih mask, v 28 skupinah, lani jih je bilo nekaj več, okoli 600. Večina mask je bila iz Ribniške doline, prišle pa so tudi iz drugih ob-čin in celo iz sosednje Hrvaške. Sicer praznuje Pustno društvo Goriča vas letos 20 let svojega delovanja, zato bo tokratno ra-janje še posebej raznoliko.

Najbolj sta z svojimi nastopi izstopala

Pavlin Anže in Kous Lucija.

Knjižnico bo vodil marko Zupanc I.L.

Ta mesec je vodenje javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša prevzel Marko Zu-

panc iz Ljubljane, ki je bil med devetimi kandidati izbran na lanskem javnem razpisu. Kasne-je ga je na to mesto ob soglasju občinskega sveta imenoval svet tega zavoda. Knjižnico kot zavod, ki je imel do lani pod svojo streho še šti-ri enote, in sicer muzej, galeri-jo, TIC in muzejsko trgovino, je od leta 1990 vodila Vesna Horžen. Pravzaprav je v tem času ta zavod skupaj s sodelavci postavljala na noge in mu s šte-vilnimi dejavnostmi utirala pot sodobne izobraževalne ustano-ve v najširšem pomenu te bese-de. Poslanstvo zavoda je močno vtisnilo pečat tudi v slovenskem prostoru. A vse to ni bilo dovolj, da bi Horženova lahko s svojim programom za novo petletno obdobje prepričala člane sveta zavoda, ki ji niso prižgali zeleno luč za novi mandat. Tudi zaradi tega je sklenila, da se bo uma-knila iz tega okolja in z delom nadaljevala v knjižnici Grosu-plje, kjer bo kot prva profesio-nalna predsednica vodila Zdru-ženje Slovenskih knjižnic. Na to delovno mesto jo je soglasno potrdilo vodstvo 58 slovenskih knjižnic. Horženova je še dejala, da knjižnico novemu direktorju zapušča v dobri kondiciji.


POšILjajTe nam SvOje ZgOdbe Za ObjavO na PORTaLu

POšLjITe nam OPIS ZanImIvOSTI IZ vašega KRaja

www.e-uTRIP.SI

vRemenSKO POROčILO

PReveRITe vabILa na dOgOdeK


naPOvednIK dOgOdKOv

POLIcIjSKO POROčILO

www.e-uTRIP.SI

DOGODKI

2 2www.e-utrip.si [email protected] Krosnjar februar mmxiipsihološki kAVČ

ali živite življenje, kot ga želite: življenjski scenarij aLenKa SOmenSaRY, unIv.dIPL.PSIh.

Gotovo se je vsak izmed nas že vprašal, zakaj je nje-govo življenje takšno, kot

je. Gre za »usodo« ali za splet spontanih dogodkov? Transakcijska analiza, ena od psihoterapev-tskih pristopov, razlaga, da ljudje živimo po ne-kem programu, ki smo ga izoblikovali nekoč kot otroci. Nastal je kot posledica številnih od-ločitev. Te odločitve so nastale v otroštvu kot odziv na sporočila o sebi, o drugih in o svetu. Ta sporočila dobi otrok v glavnem od svojih star-šev in drugih avtoritet (starih staršev, učiteljev …). Tako otrok sprejema odlo-čitve v skladu s svojim zaznava-njem tega, kar se dogaja okrog njega. Sporočila staršev in sveta

okrog sebe lahko zazna povsem drugače, kot bi ista sporočila ra-zumel nek odrasli človek. Vsee-no otrok na podlagi besednih in nebesednih sporočil sprejema določene odlo-čitve. Kdaj bo na podlagi nekega sporočila otrok sprejel določene odloči-tve, je odvisno od tega, kako pogosto se le to po-navlja. Primeri starševega spo-ročila otroku: «Če te ne bi bilo, bi bilo veliko laž-je …« S takšnimi sporo-čili starš sporoča otroku Ne obstajaj! Ta prepoved je najbolj neugodna za otrokov razvoj. Pri otrocih, ki so dobivali to prepoved (Ne obstajaj), so po-gosti poskusi samomora in ob-čutki manjvrednosti … Drugi primer je prepoved Ne bodi zdrav! Gre za to, da starši posve-čajo pozornost otroku samo te-daj, ko je bolan. Otrok se nauči

»izboriti« si ljubezen in pozor-nost staršev s tem, ko »uboga« starševa sporočila, saj je zaradi tega pohvaljen.

Zelo pomembno je, kakšna spo-ročila hote ali nehote dajemo svojim otrokom, saj bi si vsak od nas želel, da je življenjski scena-

rij našega otroka Zmagovalni. Ta je za osebo pozitiven. V otroštvu osebe z zmagovalnim scenarijem so prevladovala pozitivna sporo-

čila in dovoljenja. Na tem mestu še namig: po-membno je, da ne kritiziramo otrokove osebnosti, ampak deja-nje. Če se na primer otrok zlaže, mu namesto Lažnivec rečemo: To, da nisi povedal po resnici, mi ni všeč. Tako otroku ne damo spo-ročila, da je slaba oseba, ampak

je slabo dejanje, ki ga je storil.Poznamo še Nezmagovalni scena-rij (oseba s tem scenarijem teži k »zlati sredini« uspehov in ne-

uspehov, kot: Zmagal ne bo nikoli - zgubil pa tudi ne.), scenarij poražencev je lahko zelo tragičen: konča se lahko v zaporu, s samomorom itd. Otrok, ki od staršev dobiva spo-ročila v smislu »če je to, kar hočeš, potem moraš to delati celo življenje …« bo živel po scenariju Vedno. Oseba s tem sce-narijem ne bo zamenjala službe, četudi ji ne bo všeč, ali se ne bo ločila od partnerja, tudi če bo nesrečna, saj je kot otrok

sprejela skriptno odločitev, da mora to, za kar se je odločila v mladosti, početi do konca življe-nja, ne glede na vse …

Poznamo še mnogo tipov scena-rijev ter prepovedi in zapovedi, ki privedejo do njih. Ljudje se »programa«, po katerem živimo,

po navadi ne zavedamo. Tako si ne znamo ra-zložiti, da se je hči oče-ta alkoholika poročila z alkoholikom, ali za ne-koga, ki živi zmagovalni scenarij, mislimo, ka-kšno »srečo« ima. Ne gre za srečo ali smolo. Gre za zgodnje odločitve in če se jih zavedamo, jih lahko spreminjamo. Vse tiste, ki bi želeli raz-iskovati svoj življenjski

scenarij, vabim k sodelovanju. Prav tako lahko bralci časopisa Kočevar in Krošnjar sodelujete s svojimi vprašanji o psiholoških temah, vzgojnih dilemah, oseb-nih stiskah ali drugih življenj-skih situacijah. Anonimnost je zagotovljena. [email protected]

Sporočila staršev in sveta okrog sebe lahko zazna povsem drugače,

kot bi ista sporočila razumel nek odrasli človek.

Ljudje se »programa«, po katerem

živimo, po navadi ne zavedamo.

Tako si ne znamo razložiti, da se je hči

očeta alkoholika poročila z alkoholikom,

ali za nekoga, ki živi zmagovalni

scenarij, mislimo, kakšno

»srečo« ima.

Zelo pomembno je, kakšna sporočila

hote ali nehote dajemo svojim otrokom,

saj bi si vsak od nas želel, da je

življenjski scenarij našega

otroka Zmagovalni.

geslo decembrske nagradne križanke je nova spletna stran MOjMED.Si - Čebelarstvo Stanislav Knežič.

Srečni izžrebanci so:Mojca Zadel, Štefka lavrič, Petra Nussdorfer, vladimira Resman, Kristina tekavec, Slavko logar, David Kuraj, Stanko Poje

Iz uredništva se zahvaljejmo za vsa voščila, ki smo jih prejeli na dopisnicah.

Rešitev sudoku-ja preverite na portalu: www.e-utrip.si

peseM suDoku

pREDStaVitEV nOVEKnjigE z naSlOVOM"zaKaj jE BaBiCa jEzna" pRiznanE piSatEljiCElElE B. njatin

17. januarja se je v prostorih

knjigarne Konzorcij v ljubljani odvij ala tiskovna konferenca ob izidu knjige pisateljice lele B. njatin zakaj je babica jezna, iz zbirke aleph Centra za sloven-sko književnost. izid knjige je podprla javna agencij a za knjigo RS.pravljico zakaj je babi-ca jezna so predstavili avtorica besedila lela B. njatin, avtorica ilustracij alenka Sottler, avtor spremne besede dr. igor Saksida in avtor spremne besede dr. aleš Kogoj, dr. med..zakaj je babica jezna je pravljica o tem, kako vnučka doživlja babičino demenco. V pripovedi se prepletajo objektivna realnost in subjektivna svetova vnučke ter babi-ce. pripovedna napetost izvira iz kontrasta med dvema domišljij ama - tvorno vnučkino in destruktivno babičino. Bralca pravljice moti-virajo pristna čustva, ki kljub oviram, ki jih predstavljajo razlike med tremi realnostmi, povezujejo babico in vnučko. zgodbo odlikujejo živo-pisni prizori, ki povezu-jejo fi kcij o in stvarnost, ter preprost, bralcem prilagojen, a žlahten jezik. tradicionalne pravljičarske tehnike se prepletajo s sodobnimi

narativnimi prij emi v izvirno celoto – tako je npr. objektivna realnost v tej knjigi pravzaprav pravljično fi ktivni kompleks refl eksij so-dobne vsakdanjosti in basenske naracij e. Delo je prvenstveno name-njeno bralcem med 6. in 10. letom starosti.

Nagradno vprašanje:Kako je naslov pravljice pisateljice Lele B. Nja-tin, ki govori o človeški sprenevedavosti in iskrenosti umetnika? Slednjo je pisateljica javnosti predstavila v Kočevju oktobra lani z izjemno instalacĳ o, prvo tridimenzionalnodelo v Slovenĳ i, katero jo je poklonila v spomin velikemu umetniku Stanislavu Jarmu.

Odgovore pošljite na naslov: [email protected] ali Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje, do 20. febru-arja 2012.

Nagrada:Knjiga Zakaj je babica jezna, avtorice Lele B. Njatin.


PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

6. februarja v ribnici, pred miklovo hišo

4. februarja v loškem poToku,

pred osnovno šolotEKStIl, ObUtEv,

POStElJNINa, SvEČE, ... vablJENI OD 8 DO 16 URE

mesečnisejem

gsm: 031 359 976, Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev


vRemenSKO POROčILO

POšILjajTe nam SvOje ZgOdbe Za ObjavO na PORTaLu

POšLjITe nam OPIS ZanImIvOSTI IZ vašega KRaja

www.e-uTRIP.SI

- opravljamo celotivo in ažurno računovodstvo za samostojne podjetnike, družbe in društva

- nudimo možnost vpogleda v vaše poslovne knjige preko interneta

- po dogovoru lahko prevzamemo dokumente na sedežu vašega podjetja

- nudimo brezplačno svetovanje ob odprtju dejavnosti

- posebna ponudba za društva! Izdelamo vam davčno napoved in poročila za AJPES v skladu z vsemi predpisi o delovanju društev

Najdete nas v prostorih Obrtne zbornice Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica (drugo nadstropje)Za podrobnješe informacĳe pokličite na tel 040 710 955 (Jana) ali kontaktirate na mail: [email protected]

novoletni nogometni turnir šKTd gaj

V organizaciji Športno kul-turno turističnega društva Gaj je dne 26. 12. 2011, v

novi športni dvorani, potekal

veliki novoletni turnir v dvoran-skem nogometu na katerem je sodelovalo 18 ekip iz treh občin (Sodražica, Ribnica in Kočevje).

Polne tribune, 180 nogometašev, odlično sojenje ter kvalitetne in zanimive tekme so ustvarili pri-jetno vzdušje, v katerem so uživa-li igralci in obiskovalci.Po dramatičnih zaključnih tek-mah so se v polfinale uvrstile ekipe: Kočarji, Gradbena dela La-kič, KMN Kot, Koblarji, Kočevska Reka in Marof. Na koncu je zma-gala ekipa Koblarjev pred ekipo Kočevske Reke ter Kočarjev.Turnir, ki je potekal že 4. leto, vztrajno raste in se uvršča med najbolj obiskane športne priredi-tve v Kočevju. Organizatorji ima-jo namen v letu 2012 še povečati število udeležencev turnirja ter podaljšati tekmovanje na dva dni.

Strelišče, ki ga bodo uporabljali tudi američani I.L.

V vojaškem objektu Škrilj pri Kočevski Reki je v petek, 13. januarja, po-

tekala predstavitev novega stre-lišča Slovenske vojske. Ob tej priložnosti je enota za specialno delovanje izvedla krajšo dinamič-no predstavitveno vajo. Dogod-ka sta se udeležila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in na-mestnik poveljnika sil Slovenske vojske brigadir dr. Andrej Oster-man, ki sta ob tej priložnosti tudi nagovorila zbrane. V imenu Občine Kočevje se je predstavi-tve udeležila podžupanja Lilijana Štefanič, direktor Uprave za poli-cijske specialnosti Robert Sušanj, predstavniki služb in podjetij, ki

so sodelovali v postopkih izgra-dnje in opremljanja. Vsem izva-jalcem se je ministrica še posebej zahvalila za strokovno delo in poudarila, da gre za projekt treh mandatov. Začel se je leta 2007, ko je obrambno ministrstvo vodil Karel erjavec, nadaljevala Jeluši-čeva, dokončan pa bo v mandatu novega ministra. »Gre za izjemno pridobitev Slovenske vojske, ki bo pripadnikom enote za specialno delovanje omogočila optimalne pogoje za organizacijo in izvedbo urjenj in usposabljanj, Slovenski vojski pa višjo stopnjo pripravlje-nosti njenih pripadnikov,» je še dejala Jelušičeva. Objekt, ki sicer še ni v celoti do-

končan, bo za usposabljanje na voljo tudi drugim elitnim eno-tam, pa tudi pripadnikom tujih oboroženih sil. Ob tem je mini-strica izrazila željo, da bo ta iz-jemni in eden redkih projektov, ki smo ga uspeli dokončati v ob-dobju finančne krize, čim bolj iz-koriščen in bo dal neko novo per-spektivo širšemu območju.Sam kompleks je sestavljen iz več elementov, ki so smiselno povezani v celoto. Specializirano strelišče je dolgo kar 180 metrov in široko 35 metrov ter omogoča streljanje desetim pripadnikom hkrati. Vadbeni objekt za urjenje taktičnih postopkov bližinske-ga bojevanja v zaprtih prostorih omogoča urjenje postopkov pri-bliževanja do objekta, postopkov vertikalnega manevra z uporabo helikopterja in različnih tehnik vstopanja v objekt ter postopkov gibanja po objektu in postopkov čiščenja prostorov v objektu. Skupna vrednost objekta (grad-bena, obrtniška in inštalacijska dela) je stal okoli 2,8 milijona evrov, milijon evrov pa so dodali za tehnološko opremo. V sklopu strelišča bo naknadno dobavljena tudi bojna hiša v vrednosti mili-jon evrov, 80 tisočakov te nalož-be bodo sofinancirale oborožene sile ZDA. Torej skoraj pet milijo-nov evrov bo pogoltnil objet, ki ne prinaša novih delovnih mest in dodatne vrednosti, a, kot je dejala Jelušičeva, varnost in mir nimajo svojo ceno.

šport


Preverite, kaj vam bo prineslo novo leto

Se sprašujete, kaj vam bo prineslo leto 2012. Neka-teri so prepričani, da nas

po majevskem koledarju čaka konec sveta, a na srečo so to še vedno le domneve pesimistič-nih posameznikov. Z zvrhano mero ljubezni se osredotočite na svoje življenje in glede na svoje nebesno znamenje ugo-tovite, kako lahko v letu 2012 doživite najlepše, kar lahko po-nudi življenje.

Prihodnje leto bo za vse, rojene v znaku ovna, na-menjeno počitku in obna-vljanju. Pozabite na vse,

kar se vam je zgodilo v preteklem letu, in se osredotočite na priho-dnost. Posvetite se odnosom, ki se vam zdijo vredni truda, in po-skrbite, da jih boste dovolj ceni-li. Tako boste najbolje izkoristili prihodnje leto.

Leto 2012 bo za bike ugo-dno predvsem na delov-nem in družinskem po-dročju. Spremembe, ki so

se za vas začele v letu 2011, bodo v prihodnjih mesecih začele kazati svoje zobe, zato je čas, da načr-tujete prihodnji korak. Nadaljuj-te pomembna opravila, stvari se lotite s pravo mero natančnosti in previdnosti.

2012 bo vsekakor leto sprememb za dvojčke. V prihodnjem letu boste is-

kali globlji pomen v stvareh okoli sebe, posvetili se boste intimnim odnosom, iz katerih se boste tudi največ naučili. Polno motivirani vstopate v novo leto, kar se bo poznalo na vseh področjih vašega življenja.

Beseda, ki bo v letu 2012 najbolj zaznamovala lju-di, rojene v znamenju raka, je nedvomno spre-

memba. Ugotovili boste, da se stvari spreminjajo in razvijajo tako v vaših odnosih z drugimi kot tudi na delovnem področju. Odpirajo se vam novi projekti. Prihodnje leto vam bo postreglo z idealnimi pogoji za razvoj.

Levi bodo v prihodnjem letu ugotovili, da so dobro izkoristili dane situacije v letu 2011, leto 2012 pa bo

končno prineslo rezultate. Zado-voljstvo boste našli predvsem na delovnem področju, lotili se bo-ste novih projektov. Najbolj po-membno vlogo v vašem življenju pa bo prihodnjih 12 mesecev igra-la družina.

Leto 2012 bo devicam od-krilo nove karte, ki vas znajo pripeljati v povsem neznane situacije. Prisi-

ljeni se boste spopasti z novimi izzivi, zato vam svetujemo, da si kljub svoji naravni impulzivnosti vzamete čas za premislek, preden reagirate. Sicer pa vam leto 2012

prinaša veliko dobrih stvari na vseh področjih.

Prihodnje leto bo vse teh-tnice končno odrešilo ve-čine skrbi in pritiskov, ki so se nabrali v letu 2011.

Obeta se vam veselo in zadovolj-no leto, največ sreče in uspehov pa boste našli v osebnih odnosih.

Tudi za škorpijone se bo leto 2012 začelo pozitiv-no. Odrešilo vas bo skrbi in odplaknilo negativno

energijo. Postali boste nov, bolj-ši človek, svojo energijo pa boste lahko ponovno posvetili vsemu, kar vas v življenju navdihuje.

Leto 2012 lahko ljudem, rojenim v znaku strelca, prinese spremembo v ka-rieri. Ne izključuje se tudi

možnost popolne menjave delov-nega področja. Ne oklevajte, kot ste v letu 2011. Posvetite se mre-ženju, ki vam lahko odpre mnoga vrata. Pozabite na svoje strahove in predsodke ter uživajte v letu, ki je pred vami!

Prihaja leto, ki bo vse kozoroge spodbudilo k temu, da poiščejo notra-nji mir in se poglobijo

vase. Leto 2012 je idealno za vse tiste, ki jih je od nekdaj zanima-la duhovnost, a si niso vzeli časa zanjo. V prihodnjih 12 mesecih bo za to idealen čas!

Leto 2012 bo čas, v kate-rem bodo vodnarji poželi pohvale in uspehe za delo, ki so ga v projekte vlagali

zadnjih nekaj let. Predlagamo, da se sprostite in uživate v sadovih svojega dela. Čaka vas ogromno lepih stvari!

Ljudi, ki so rojeni v zna-ku ribe, čaka mirno leto brez večjih pretresov. Na delovnem področju boste

izpeljali nekaj velikih uspešnih projektov, krog prijetnega leta pa bosta sklenili še ljubezen in sreča. Skratka, leto 2012 je lahko vaše leto na vseh področjih!

Korziški pregovor:Kjer je ljubezen,

nič slabega ne škodi, kjer je ni,

nič dobrega ne koristi.

tomaž Kuzma, rojen 5. februarja.Želimo ti vse najboljše! Ekipa časopisa Krošnjar.

Če želite v naslednji številki voščiti komu od vaših bližnjih, nam pošljite fotografijo in tekst na naslov: [email protected]

ljubezenski horoskop

OVEn

tEhtniCa

ŠKORpijOn

RiBi

VODnaR

KOzOROg

StRElEC

DEViCa

lEV

DVOjČKa

RaK

BiK

AGRO

SERV

IS M

AKSI

MIL

ĲAN

VODE

S.P

., O

SRED

KE 4

4, 12

62 D

OL

PRI L

JUBL

JANI

UGODNO: NADOMESTNI MOTORJI RAZLIČNIH MOČI ZAMOTOKULTIVATORJE, KOSILNICE, AGREGATE,…

MOŽNOST DOSTAVE INNAKUPA STARO ZA NOVO!

T: 01 563 93 20 T: 05 9923 448E: [email protected]: WWW.AGROSERVIS-VODE.SIPRODAJA, SERVIS, REZERVNI DELI

LABINPROGRES - CELOTNI PROGRAMTRAKTORJI, MOTOKULTIVATORJI, PRIKLJUČKI,KOSILNICE, MOTORNI PREKOPALNIKI, …

TUBER 40, 4X4, S KABINO ALI LOKOM,40 KM, 41 KM/H, PRIMEREN ZA VRTNARSTVOKMETĲSTVO, KOMUNALO,...

AGROSERVIS Vode

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev• Izdelava predelnih

sten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometiFasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara [email protected] 041 656 627

OPTIKA CENTER, MARINKA TROPE S.P.KIDRIČEVA ULICA 2, 1330 KOČEVJE

DELOVNIKI SOBOTE

dop doppop

12

8

12

8

19

15

PE TZO 22, NAMA CENTERGSM: 051 641 770TEL: 01 893 14 86

SAMOPLACNIŠKI OKULISTIČNI PREGLEDI

KONTAKTNE LEČE IN TEKOČINE

DIOPTRIJSKA IN SONČNA OČALAPRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK

STROKOVNO SVETOVANJE

WWW.OPTIKACENTER.EU


Vredni zaupanja. *Trajanje akcije: do razprodaje zalog

Naše telo je vrt, a naša volja vrtnar, zato v februarju nižje promocijske cene za prvih 5 prijavljenihna začetno vadbo joge,ki vitalizira telo, energije, zmanjšuje mnoge zdravstvene težave …,ob četrtkih, ob 20.00 v Srednji šoli Kočevje

Informacije na:www.jogaribnica.siali nas pokličite na:041 316 989 ali041 397 789

Pohitite z vpisom

jURE

OSt

REli

Č S.

p., S

ElSK

a CE

Sta

2, 8

257

DO

BO

Va

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

ROČNA AVTOPRALNICA

ADNAN SALIHOVIĆ S.P.SLOVENSKA VAS 181332 STARA CERKEV

- PRANJE- POLIRANJE- KEMIČNO ČIŠČENJE- IZPIRANJE- PRANJE MOTORJA - NOTRANJE ČIŠČENJE- PRIPRAVA VOZILA

ZA POROKE IN PRODAJO

PE HROVAČA 13B1310 RIBNICAPRI TRGOVINI SPARGSM 040 570 611

za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjar

pokličite: 070 899 998

pišite: [email protected]

Ana Šabič

32 www.e-utrip.si [email protected]

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA CESTA 39, (DOLGA VAS)1330 KOČEVJE, TEL: 041-919-223

SMUČARSKISERVISSERVIS SMUČI, NAJVEČJA IZBIRA NOVE IN RABLJENESMUČARSKE OPREMEMOŽNOST NAKUPA:- staro za novo - staro za staro- komisijska prodaja smučarske opreme

• TOPLOTNO IZOLACIJSKEFASADE• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJA

FASAD, NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

Documents

Krošnjar februar 2012