1krošnjar september mmxi

brezplačni časopis občinRibnica, Sodražica, Loški potok& Velike Lašče | 5.400 izvodovseptember, MMXI

2 www.e-utrip.si

Salon: Cesta Ljubljanske brigade 23a, Ljubljana | Delovni čas: od pon. do pet. od 10⁰⁰ do 12⁰⁰ in od 14⁰⁰ do 17⁰⁰t: 01 510 55 30 f: 01 510 55 31 m: 041 449 334 - Barbara Štefanc m: 041 402 780 - Primož Štefanc

priba@amis.net | www.priba-okna.si

OKNA PRIBAProizvodnjaVelike Lašče

Na postajo 40A

PVC okna | notranja in vhodna vrata | rolete | žaluzijekomarniki | zunanje in notranje police | montaža sistemov knauf ...

Priba okna d.o.o.Kompolje 68

1312 Videm-dobrepolje

PVC okna | notranja in vhodna vrata | rolete | žaluzije

V Sodražici oddamo v najem poslovni prostor za pisarne ali trgovino v izmeri 130m2 v pritličju. Prostori ima ločen vhod, sanitarje in garderobo.

V Sodražici oddamo v najem poslovni prostor za pisarne ali predavalnice v izmeri 170,5m2 v prvem nadstropju. Pisarne imajo ločen vhod sanitarje in garderobo.

Fragmat izlolirka d.o.o., Cesta Majde Šilc 1, 1317 SodražicaT: 01 8350 280 F: 01 8350 281 M: 041 962 548 E: zvonko.zakrajsek@fragmat.si

3krošnjar september mmxi

Za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjarpokličite: 070 899 998pišite: ana@studioutrip.siAna Šabič

kazalo

IZDAJA stuDio utrip D.o.o. trata xiV/6, 1330 koČeVje

VPISANI V RAZVID MEDIJEV: 1542

UREDNIK iVan GabriČ

OBLIKOVANJE IN PRELOM Gašper premoŽe

AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICI tina ZajC

OGLASNO TRŽENJE ana šabiČ

KOORDINATORKA PROJEKTOV katarina turkoViČ

SOUSTVARJALCI UTRIPA Darja ValenČiČ irena CiGliČ matej memeDoViČ mateja torbar miHa kolariČ nina štauDoHar petra šolar rok bosina sara VajDiČ serGej ambroŽiČ tina ZajC

TISK kVm GraFika, ribniCa

NAKLADA ČASOPISA KOČEVAR UTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL 6.300 iZVoDoV

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJAR UTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE 5.400 iZVoDoV

ZA OGLAŠEVANJE V UTRIPU POKLIČITE: 070 899 998 - ana šabiČ ALI PIŠITE NA E-MAIL: ana@stuDioutrip.si

Vse praViCe ZaDrŽane. ponatis Celote ali posameZniH DeloV je DoVoljen le s priVoljenjem iZDajatelja.

Za morebiten obisk tiskarskeGa škrata se Vam Globoko opraViČujemo

poštnina plaČana pri pošti 1330 koČeVje

letna naroČnina Za DostaVo nasloVljeneGa Časopisa je 12,00€ Z DDV

Želite sodelovati z nami?Imate konstruktivno kritiko?Imate dobre ideje?Bi nas radi obvestili o nekem dogodku?Pišite nam na: info@studioutrip.si

pošljite nam ZanimiVosti iZ VašeGa kraja

preVerite Vabila na aktualne DoGoDke

aŽurna poroČila DoGoDkoV

napoVeDnik DoGoDkoV

Vremenska napoVeD

www.e-utrip.si

ne spreglejte4 Ribniški semenj znova je postregel z rekordi7 Nova oddelka v vrtcu ribnica11 anže kapun zmagovalec teniškega turnirja kočevje open 201112 portret Franc Jaklič16 intervju Polona zule 19 8. Medvedj i Bikers Weekend v kočevju20 odgovorno lastništvo in zaščita psov31 Padel je zastor - iztekli so se letošnji Grajski večeri32 Najpogostejše zastrupitve pri psih in mačkah34 Mladinska izmenjava na Travni gori

4 www.e-utrip.siiz Naše oBčiNe

36. ribniški semenj znova je postregel z rekordiFoto: borut šenk

Ribniškega semnja se vsa-ko leto udeleži več razsta-vljavcev in obiskovalcev. Po

ribniških ulicah je bilo tokrat že preko 500 stojnic, zadnja tri leta pa praznik suhe robe in lončar-stva obišče že preko 50 - tisoč obiskovalcev. Turistično društvo Ribnica, ki je glavni organizator sejma, deluje že več kot 100 let, in je v zadnjem desetletju največjo tradicionalno kulturno – etno-grafsko prireditev v Sloveniji raz-vilo v večdnevno dogajanje, ime-novano Ribniški dnevi. Stojnic, s prikazom izdelovanja izdelkov iz suhe robe in gline, je bilo letos 50, na dvorišču Rokodelskega centra pa je hkrati potekal 12. Rokodel-ski festival, kjer je sodelovalo 65

rokodelcev iz cele Slovenije. Semanji dan se je začel s spre-vodom po glavni ulici, ki je bil najštevilčnejši do zdaj, in nada-ljeval s pozdravi predsednika Turističnega društva Ribnica, Jožeta zakrajška, ribniškega žu-pana Jožeta levstka, župana ob-čine arcevia andrea Bomprezzija, župana Žitare vasi in koroškega deželnega svetnika Jakoba Strau-sa, predstavnika obrtne zbornice zrenjanin Vladimirja Miloševa, in predsednika kmetijsko goz-darske zbornice Slovenije, Cirila

Smrkolja. Slavnostni govornik je bil tokrat visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini dr. Valentin inzko, tudi predsednik narodnega sveta koroških Slovencev, in do pred kratkim avstrijski veleposlanik v Sloveniji. Dr. Valentin inzko je v svojem govoru poudaril poznan-stva, ki ga vežejo na Ribnico: že od leta 1955 se pozna z družino arko, ki je izseljena v argentino, svojo Miklovo hišo pa je za kulturne na-mene podarila občini, spominja se naveze z utemeljiteljem sloven-skega jezika patrom Stanislavom škrabcem in tako dalje… odprtje so glasbeno in pevsko obogatili Ribniški pihalni orke-ster, Moški pevski zbor lončar iz

Dolenje vasi in Slovenski pevski zbor Vinko Poljanec iz avstrijske koroške, nato pa je klub gojite-ljev športnih golobov pismonoš 'Selec' kočevje – Ribnica v zrak spustil preko 200 golobov.Turistično društvo Ribnica je znova pripravilo zelo bogat kul-turni program, ki se je odvijal v Gradu od jutra do večera. Drugič so letos uprizorili zelo zanimive suhorobarske igre. V prvi igri so iskali suho robo v senu, v drugi so ženske v latvicah nosile vodo iz enega na drugi konec, v tretji

igri pa so se doma narejene kra-ve preizkusile v molži. Drugič zapored so zmagali člani vasi Velike Poljane. Na svoj račun so prišli ljubitelji plesa, smeha, glasbe, od narodne, rock, etno … višek pa je bil popoldanski nastop letošnjih finalistov TV--oddaje Slovenija ima talent: or-kester harmonikarjev Pustotnik je s svojimi glasbenimi vragoli-jami v Grad privabil preko tisoč obiskovalcev. Svoj kamenček v mozaik semnja so dodali tudi ribniški študentje, ki so poskr-beli za številne animacije in kar v navadi je že, da se TD in Ršk na semanji dan dopolnjujeta, tako da skozi ves dan niti minu-to ni dolgčas. izvirni so bili letos

v Rokodelskem centru, kjer so pripravili nagradno igro 'koliko lukenj ima reta?' in prvič tudi tekmovanje za naziv 'kraljica suhe robe'. za laskavi naziv so se potegovale tri Ribničanke in ko-čevka. kraljica suhe robe je po-stala Breda Trdan iz Sušja, prva spremljevalka Darja Delač Felda iz kočevja, druga spremljevalka pa hči zmagovalke, Tina Trdan lovšin iz zapotoka. za semanji dan živi cela Ribni-ška dolina, sodelovale pa so tudi ostale občine iz soseščine. Tu-

5krošnjar september mmxi

Fižolov dan v Hrovači beseDilo in Foto: i.l.

V Hrovači pri Ribnici je zadnjo avgustovsko so-boto omamno dišalo po

fižolu. Pravzaprav jedem, teh je bilo več kot trideset, ki so jih iz te stročnice za lačna usta več sto duš skuhale in spekle hrovaške gospo-dinje. Že devetič so niti te , no, ja, gastronomske prireditve v rokah držali člani Vaško etnološkega kulturnega in turističnega dru-štva Hrovača, ki se ponašajo s celo vrsto ohranjenih in v sodobnost usmerjenih vrednot kulturne de-diščine. »Ribničan, a ne Urban«, je uradni naziv hrovaške fižolijade, ki jo prvič po petih letih ni motil dež. Brž se je tudi zaradi tega sredi vasi, med stoletno lipo in vaškim koritom trlo duš, ki so v dveh

urah potešile lačne želodce, bodisi s sladkimi (pite, rolade, potice) ali slanimi (vrsta različnih jedi) fižo-lovimi dobrotami, pripravljenimi po receptih Hrovaških gospodinj. kot za med sta šli v pokušino tudi fižolov sladoled in fižolova torta. šestnajst jih je spekla hrovaška snaha andreja škrabec . za testo je potrebovala okoli pol kilogra-ma pretlačenega fižola, zraven pa dodala jajca, mlete orehe, mare-lično marmelado in sladkor. Se-veda je bilo največ povpraševanja po fižolu Ribničanu, ki ga pozna-

mo še iz 18. stoletja kot izvirno oz. avtohtono stročnico. Je rahlo rdeče barve, letos zaradi suše še posebej trdo živ, a zato bolj užiten. »Namočili smo ga z morsko vodo in dodali malo one iz ljubljanice, da bi bil večji. če bi ga še zalili s hrovaškim žganjem, bi lahko vle-kel na levo ali na desno,» se je po-šalil Gornikov France in pristavil, da ga je letos na hrovaških poljih dozorelo, »brat bratu« za dva mer-nika, to je okoli 50 kilogramov. »Vmes se je kot plevel vrnila nova vrsta, mi smo ji dali imel kresal-ček. To pa zato, vsaka primerjava s kakšno politično osebnostjo je zlonamerna, ker smo ga mlatili na dan svetnika Janeza krsnika«. Vse fižolove jedi so bržkone edine,

ki jih ne le okušamo in uživamo, ampak se tudi »slišijo«, je zapisal prof. dr. Janez Bogataj. z njim se je strinjal tudi Dragov ivan, predse-dnik hrovaškega društva in pritr-dil: »To je tudi zdravo.« »Tudi stvarnik je držal za nas, uslišal nas je za vreme. Sicer pa ni kraja na svetu, kot pri nas, kjer se v nekaj urah tako slastno poje to-liko fižolovih jedi. in vsem tekne-jo. Naj tudi vam, pa brez zamere, če bo vmes kaj pokalo,» je svoj nagovor sklenil »jezični« predse-dnik ivan.

ristični ponudniki so prišli še z Gorenjske, štajerske, Primorske in tako postaja prva septembrska nedelja v Ribnici kar Slovenija oz. evropa v malem. Hkrati se odvija pravi festival kulinarike, saj na ta dan lahko v Ribnici okušamo gobje, divjačinske, ribje in ostale dobrote, ki jih pripravljajo doma-ča društva. ker jih je po navadi zgodaj zmanjkalo, so tokrat na-lovili več rib, odkupili še več div-jačinskega mesa, po gobe pa so odšli celo na Pokljuko.organizatorji so ponosni tudi na svoje predhodnike. lansko leto so se jim poklonili s priložnostno razstavo, s katero so preleteli 35 let semnja in jo bodo redno do-polnjevali. k sodelovanju so po-

vabili Muzej Miklova hiša in tako je mag. Marina Gradišnik s pomo-čjo še živečih akterjev semanjega dogajanja izbrskala še neobjavlje-ne fotografije in označila najpo-membnejše prelomnice. Razstava je bila na ogled tudi letos.S sejmom je Turistično društvo Ribnica zaključilo letošnje zelo uspešno in bogato dogajanje: za-čeli so s pomladnim koncertom Perpetuum Jazzile, v juliju in av-gustu pa pripravili Grajske veče-re, ki so v ribniški Grad privabili preko sedem tisoč obiskovalcev.

6 www.e-utrip.sizaNiMiVoSTi

7. OKTOBRA (vsaKega7. v MeseCU) NOVA VAS

1. OKTOBRA V LOŠKEM POTOKU,

PRED OSNOVNO ŠOLO6. OKTOBRA V RIBNICI,

PRED MIKLOVO HIŠOTeKsTIl, oBUTev,

PosTeljNINa, sveČe, ...vaBljeNI oD 8 Do 16 URe

MESEČNISEJEM

gsm 041 538 424 , Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 stara Cerkev

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

tanja.zupanc@amis.netgsm: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

s staro lokomotivo v nove zgodbe tina Žele koVaČiČ

kljub temu, da vlak v kočev-je ni pripeljal že zelo dolgo, je bilo letošnje poletje in

bo še letošnja jesen na železniški postaji zelo živahna. Morda nas je ravno čakanje na odločitev, kaj bo s kočevsko progo, v prihodnosti spodbudila k temu, da smo začeli aktivnosti za obnovo in oživitev stare parne lokomotive in prostora okrog nje. avgusta 2010 je bila lokomotiva na pobudo iniciativne skupine za obnovo parne lokomotive prema-knjena v kurilnico (leseno poslopje na koncu železniške postaje). letos pa smo v sodelovanju iniciativne skupine in kluba mladih kočevje pripravili projekt "S staro lokomo-tivo v nove zgodbe". S projektom smo na razpisu Mladi v akciji pri-dobili evropska sredstva s katerimi smo pripravili pester program: 9. in 10. julija smo na delovno zabav-nem koncu tedna uredili in očistili okolico kurilnice, pokosili travo, iz okretnice, ki je služila za obra-čanje lokomotiv, odstranili plevel in mlade javorje, na širšem obmo-čju pa smo iskali in zbirali pred-mete, ki kažejo zgodovino dela na in življenja z železnico. otroci so pobarvali kartonasti vlakec, risali vlake in lokomotive, delali milne mehurčke in kot pravi prometniki z rdečo kapo na glavi in loparčkom v roki pomagali usmerjati vožnjo lokomobile (predhodnica traktor-ja na parni pogon), ki je pomanjša-na različica čisto pravega velikega stroja in je s prikolico, piskanjem in puhanjem pričarala nasmeh na usta tako otrokom kot odraslim.

Skozi zelo vroča julijska dneva se nas je zbralo kar kakšnih 100 ljudi, ki smo z aplavzom lokomotivo spet pospremili na prosto. Dober mesec je na prostem pozirala fotografom in navdih nudila pesnikom, ki so do 9. septembra prijavili svoja dela na foto in literarni natečaj.konec avgusta pa smo železno le-potico spet pospravili pod streho. Ves čas pa potekajo tudi priprave načrtov in pridobivanje sredstev za dejansko obnovo lokomotive in zapolnitev prostora okrog nje. Pri tem nam s strokovnim znanjem in formalno podporo ob strani stojita Slovenske železnice in Železniški muzej.izredno veseli smo, da je toliko ljudi, v okviru projekta obujanja lokomotive in železniške postaje, videlo možnost svoje aktivne vloge pri ustvarjanju nečesa novega. Ve-seli smo in zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali, pripeljali otroke, ponudili nasvet, povedali zgodbo ali samo prišli na hitro pogledat. Hvala tudi gospodoma zupancu in Bariču, ki sta s stroji omogočila premak 67 ton težke lokomotive. V oktobru pa predavanje o pomenu in ohranjanju tehnične dediščine ter zaključno prireditev na kateri bomo predstavili vse, kar smo to poletje počeli. Natančne datume, ure in programe dogodkov boste lahko izvedeli preko plakatov, radia in na Facebooku (obnovimo parno lokomotivo) ali pa nam pišite na obnovimo.lokomotivo@gmail.com, Vedno ste dobrodošli tudi vsi, ki se nam želite pridružiti ali nas pod-preti v naših prizadevanjih.

7krošnjar september mmxi

GEODETSKO PODJETJEZ DOLGOLETNIMIIZKUŠNJAMI

- urejanje meje- parcelacija- izdelava geodetskih

in etažnih načrtov

M: 031 295 631M: 041 533 156E: RSB@SIOL.NET

RSB meritve Roman Novaković s.p.Roška cesta 8, Kočevje

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA CESTA 39(DOLGA VAS), KOČEVJETEL: 041-919-223

KOLESARSKISERVIS

MOŽNOST NAKUPA: - STARO ZA NOVO- STARO ZA STARO- KOMISIJSKA PRODAJA

VSI REZERVNI DELI ZA KOLESA: PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE, ZAVORNE GUMICE

KOZMETIČNI STUDIO NINANINA TANKO BOJC S.P.TEL: 040 241 650AKTUALNO JESEN-ZIMA

- IP LASER, TRAJNO ODSTRAN-JEVANJE DLAK

- OBNOVITVENA NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA

- ZOBNI NAKIT - SWAROVSKI DIAMANTEK

- PERMANENTNI MAKE-UPDELOVNI ČAS:PON, SRE, ČET OD 13. DO 19.TOR, PET OD 8. DO 15.SOB OD 9. DO 12.

POPUSTI DO - 50%NA MOTORISTIČNOOPREMOAKCIJA - RABLJENO ZA NOVOTESTNA IN RABLJENA OPREMAPO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAHBAR PALMA & AVTOPRALNICAWWW.MOTO-PALMA.SIGSM: 041 679 368 MOTO.PALMA@AMIS.NETSMB PALMA MOJCA HEDŽET S.P., OB MAHOVNIŠKI 2, 1330 KOČEVJEDELOVNI ČAS: OD 8:00 DO 18:00

MOTO SHOP PALMA

nova oddelka v vrtcu ribnica beseDilo in Foto: i.l.

V prenovljenih prostorih osnovne šole dr. France-ta Prešerna v Ribnici so

nekaj dni pred začetkom šolskega leta odprli dva nova oddelka, ka-mor so iz vrtca Ribnica premestili 44 otrok iz starejše skupine. Tako so razbremenili vrtec, v katerega se je letos vpi-sal 101 otrok, kar največ v zadnjih letih, v čakalni vrsti za sprejem pa je trenutno 20 malčkov. Preure-ditev, denar je v letošnjem prora-čunu zagotovila občina, je stala 51 tisoč evrov, od tega zenska so 18 tisočakov plačali opremo, drugo pa primaknili za gradbena dela. Ravnateljica vrtca Ribnica Dar-ja šilc se ni mogla izogniti veliki zasedenosti, saj imajo v 18 oddel-kih 354 otrok, zato si upravičeno nadeja, da bo kljub začetnim težavam v njenem petletnem mandatu le zgrajen novi vrtec za katerega si sicer močno prizadeva ustanovitelj tega Javnega zavoda, občina Ribnica. »Žal smo v začetku septembra za-ključili postopek izbire izvajalca del za gradnjo novega vrtca tako,

da nismo izbrali nobenega izva-jalca. Prav tako se je eden izmed treh ponudnikov pritožil na po-stopek na državno revizijsko ko-misijo. Glavni vzrok za težavo je fi nančna konstrukcija, ki ni zapr-ta. izpadla so namreč sredstva, ki so smo jih načrtovali od Ministr-

stva za šolstvo in šport (600 tisoč evrov),« je razložil župan Jože levstek. Glede na tre-nutne denarne razmere bo brž prišlo do racio-nalizacije prvo-tnega projekta vrtca, saj vrtec glede na vse ve-

čje število rojstev otrok v deželi suhe robe vsekakor potrebujemo. šele takrat, lahko tudi letos, naj bi znova šli v razpis za izvajalca del. občina ima že zagotovljenih 2,2 milijona evrov iz kohezijske-ga sklada, cena novega vrtca pa naj ne bi stala več kot 5,5 milijo-na evrov. levstek je še dejal, da bo morala občina, ne glede na končno ceno, levji delež sredstev zagotoviti sama, tudi s posojilom. S tem pa se bodo zagotovo za ne-kaj let ustavile druge naložbe v občini.

iz Naše oBčiNe

8 www.e-utrip.si8 www.e-utrip.si

V nedeljo 11. septembra popoldne smo dobili zma-govalca teniškega turnirja

Kočevje Open 2011. Lovoriko naj-boljšega je osvojil 27–letni Anže Kapun (žTKMB), ki je s 6:3 in 6:1 premagal klubskega igralca 23–letnega Mitjo Zajška (žTKMB). Zmagovalec, sicer tretji nosilec turnirja, ki na lestvici TZs zaseda 11. mesto, si je vstopnico za fi nale prislužil po polfi nalni zmagi proti Tadeju Turku (BR-MB), slednji je osvojil 3. me-sto turnirja, Mitja Zajšek pa z zmago nad Miho Mlakarjem (sL-Lj).  že v so-botnih četrtfi -nalnih tekmah pa sta se poslo-vila lanskoletni zmagovalec Rok jarc in drugou-vrščeni Matjaž jurman.štajerci so osvojili Kočevje, bi lahko rekli, saj so bili fan-tje iz štajerske najštevilčnejši igralci turnirja,

za povrh pa še zmago-valci. »Zadovoljen sem s svojo igro. To je bil su-per organiziran turnir s super spremljevalni dogodki! Vse je bilo tako, kot mora biti,« je po podelitvi nagrad izjavil zmagovalec tur-nirja Anže Kapun, ki obljublja, da se turnir-ja udeleži tudi priho-dnje leto.Drugouvrščenega Mi-tjo Zajška je prvi meč malo izčrpal, prav tako vročina, ki ni pojenjala (ozračje se je na fi nalni dan ogrelo do 30  stopinj C), tudi Kapunova igra Zajšku ne leži ravno najbolje, je odkrito priznal. »Vsa čast orga-

nizatorjem, res! Vsa čast navij a-čem, da so prišli v tako velikem številu. Igralci zato igramo z večjo »pozitivo« in smo z vese-ljem tukaj. To je bil res super turnir,« je ob sklepnem deja-nju turnirja še povedal Zajšek in tudi on se te-niškega turnirja Kočevje Open še udeleži.Zaključne slove-snosti turnirja z najvišjim denar-

nim skladom v slovenij i (4. 000 €) se je udeležil tudi župan Obči-ne Kočevje dr. Vladimir Prebilič in zmagovalcu izročil pokal s simbo-lom Kočevske - le-senega medveda, delo priznanega ko-čevskega rokodelca Anžeta Kobole.»Turnir, ki smo ga gostili v Kočevju je nesporno eden naj-večjih dogodkov na športnem področju v slovenij i. Tega se morda niti ne zave-damo pri nas na Ko-čevskem, upam pa, da se bomo tega za-vedali. Turnir je že postal tradiciona-len in pri njem so-delujejo pravzaprav vsi, ki nekaj veljalo v Kočevju, tako v

Turnir, ki smo ga gostili v

Kočevju, je nesporno eden

največjih dogodkov na

športnem področju

v Sloveniji.

KOČEVJEOPEN 2011

TENIŠKI TURNIRZ NAJVEČJIM DENARNIMSKLADOM 4.000€

VELIKI POKROVITELjI ZLATI POKROVITELjIGEnERALnI POKROVITELj

FINALISTA TURNIRJALEVO: MITJA ZAJŠEK - 2. MESTODESNO: ANŽE KAPUN - ZMAGOVALEC

ZMAGOVALCA OB ORGANIZATORJIH, SODNIKIH. ŽUPANU IN POBIRALCIH ŽOG

ORGANIZACIJSKI ODBORIVAN GABRIČ - VODJA TEKMOVANJA,GREGOR MEMEDOVIČ - ČLAN UPRAVNEGA ODBORA TZSJOŽE KOLAR - PRED. TK KOČEVJE

9krošnjar september mmxi

gospodarskem smislu kot drugače, kar me posebej navdušuje,« je povedal župan in dodal, da bo Občina Kočevje vedno podpi-rala takšne dogodke. «Upam, da bodo or-ganizatorji prihodnje leto še bolj uspešni in bo udeležba gledalcev še številčnejša, če-prav se že kaže, da se to izboljšuje, kar po-meni, da znamo cenit kakovostne športne dogodke tudi na Koče-vskem.«

Organizatorji - studio utrip (Ivan Gabrič) v sodelovanju s Teniškim klubom Kočevje (jože Kolar, Ivan struna) in Gregorjem Memedovi-

čem - so tudi letos vse dni turnirja preje-mali pohvale za odlično pri-pravljen turnir. slednji so še posebno pozor-nost posvetili skrbi za igral-ce, ta je bila res vrhunska. Igralcem je bilo vse dni turnirja, od kvalifi kacij do fi nala, zago-tovljena brez-plačna hrana in pij ača, sanitarij e, poskrbeli so za sproščeno in prij etno druženje po tekmah, pa tudi informativno pomoč pri nastanitvah. Vsi igralci

so ob prij avi prejeli simbolično darilo. Dogajanje ob igri-ščih so popestrili zanimivi vzporedni dogodki, petkovo večerno vzdušje je poživila še živa glasba.Vse dni turnirja nas je na teniških igri-ščih v Gaju spremlja-lo sonce, česar so organizatorji nadvse veseli, saj so tur-nir izvedli v zasta-vljenem časovnem okvirju. Ljubitelji športa in dobre teni-ške igre so v 4 dneh lahko uživali v izje-

mnih predstavah 32-ih igralcev iz 22 slovenskih teniških klubov (glavni turnir), enega predstav-nika smo imeli tudi Kočevarji, in sicer 28-letnega Aljošo Kuclerja, katerega je v 1. krogu glavnega turnirja s 6:1 in 6:3 izločil Tilen žitnik (TR-KR).Vsi teniški dvo-boji so potekali pod budnim oče-

som glavnega sodnika Igorja Raku-na, v fi nalu še ob pomoči sodnice Ive sodnik. nadvse zanimivim in še privlačnejšim dvobojem, še ka-kšnih novih imen, se lahko nade-jamo tudi prihodnje leto, že tretjič zapored. Torej,  se vidimo na teni-škem turnirju Kočevje Open 2012!Ker najboljšega teniškega turnir-ja v slovenij i (po mnenju igral-cev), ni mogoče izvesti brez pod-pore sponzorjev in vseh ostalih, ki so na kakršen koli način pri-spevali k odlični izvedbi turnirja, se organizatorji vsem skupaj in vsakomur posebej iskreno zahva-ljujejo za  vso podporo, pomoč in sodelovanje.Posebna zahvala še Ivanu struna in Klemnu Kovačiču, ki sta nese-bično pomagala organizatorju pri resnično popolnemu in brez napak izpeljanemu turnirju.Več fotografi ja si oglejte na:www.kocevjeopen.si

ANŽE KAPUN - ZMAGOVALEC TENIŠKEGA TURNIRJA KOČEVJE OPEN 2011!KATARINA TURKOVIČ

BROnAsTI POKROVITELjI PODPORnIKI

TRADICIONALNA KITAJSKA MASAŽABLAŽ ABRAHAMSBERG

TRADICIONALNA KITAJSKA MASAŽABLAŽ ABRAHAMSBERG

TRADICIONALNA KITAJSKA MASAŽA

PEKARNA LINA,DOMAČA PEKARNA

PEKARNA LINA,DOMAČA PEKARNA

PEKARNA LINA,

CVETLIČARNA POŽARGOSTIŠČE TRI ZVEZDE

FOPPAPEDRETTIPROVIDNA

sREBRnI POKROVITELjI MEDIJ sKI PODPORnIKI

VODJA IN ORGANIZATOR TEKMOVANJA IVAN GABRIČ V POGOVORU Z ŽUPANOMOBČINE KOČEVJE DR.VLADIMIRJEM PREBILIČEM

POKALE ZA NAJBOLJŠE JE IZDELALPRIZNAN KOČEVSKI ROKODELECANŽE KOBOLA

10 www.e-utrip.si

STAN NEPREMIČNINEgsm: 041 279 831gsm: 031 711 915

www.stan-nepremicnine.siwww.zlata-ribica.cominfo@stan.si

NOVO STANOVANJSKO NASELJEZLATA RIBICA - RIBNICA

STAN d.o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana

NOVI paketni popusti. PREVERITE-PRIHRANITE

PRESKOČITEKAR ZA

V VIŠJIBONUS.

AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA

Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se za vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za dva premijska razreda nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus), če je zavarovanec v letu brez prijavljene škode razvrščen v 12. ali nižji premijski razred.

Preverite tudi pakete S, M, L, XL, XXL in XXXL, ki se razlikujejo glede na širino kritja, saj si lahko tako pridobite tudi do 14 % popust.

PRESKOČITE V VIŠJIBONUS.

AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA

Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti se za vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za dva premijska razreda nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus), če je zavarovanec v letu brez prijavljene škode razvrščen v 12. ali nižji premijski razred.

Preverite tudi pakete S, M, L, XL, XXL in XXXL, ki se razlikujejo glede na širino kritja, saj si lahko tako pridobite tudi do 14 % popust.

11krošnjar september mmxi

šola TeNIsa v RIBNICI

smo mlad teniški klub, saj naši začetki segajo le dve leti nazaj. najprej smo za-

čeli delovati v Kočevju, sedaj pa delujemo na novi lokacij i, in sicer v Ribnici, na naslovu Ob železnici 1. Razpolaga-mo z dvemi peščenimi igrišči, ki bosta v zim-skem času pokriti s teni-škim šotorom, tako, da lahko šola tenisa deluje skozi celo leto, tudi med poletnimi počitnicami.Čeprav smo mlad klub, se lahko pohvalimo z velikim številom otrok, tistimi, ki so obiskovali in temi, ki še vedno obiskujejo šolo tenisa, kot tudi z lepimi re-zultati na turnirjih, slednje or-

ganizira Teniška zveza slovenij e (TZs), katere član smo tudi mi. Medij ski sponzor našega kluba

je časopis Krošnjar.naj omenimo, da nameravamo v bodoče obiskati še več turnirjev,

saj naši mladi tekmovalci posta-jajo vedno boljši.V šolo tenisa ste vabljeni vsi, saj

izvajamo različne pro-grame. Od začetnikov do tistih, ki bi radi izpo-polnili svoje znanje, od najmlajših do mladih po srcu. skratka, vabljeni vsi, ki vas ta šport vese-li. šola tenisa se bo iz-vajala od 15.10.2011 do 01.05.2012 v novem te-niškem šotoru na obsto-ječih igriščih Eurotenis, Ob železnici 1, Ribnica. Več informacij na  www.eurotenis.si.

Eurotenis Dejan Čavž s.p.šumberška c. 44 1230 Domžale041 635 038

TeNIšKI KlUB eURoTeNIs

Teniški klub Eurotenis vabi v šolo tenisa vse mlade nadobudneže stare od 5.leta dalje,kjer se bodo ob učenju tenisa zabavali, družili s sovrstniki, razvij ali svoje motorične sposobnostiin se naučili samostojnosti ter samodiscipline.

šolo tenisa bo izvajal strokovno usposobljen učitelj tenisa Dejan Čavž, trener z ITF licenco.Teniška šola in individualni tečaji potekajo skozi celo leto na teniških igriščih v Ribnici.Treningi potekajo vsak dan med 13. in 19. uro, od ponedeljka do nedelje, dvakrat ali trikrat na teden.

Obkrožite, kateri program bo obiskoval vaš otrok! 1. MIDI TEnIs 1 (otroci od 6 do 9 let): 2X na teden po 60 min - 60 EUR/mesec2. MIDI TEnIs 2 (otroci od 6 do 9 let): 3X na teden po 60 min - 90 EUR/mesec3. ZAČETnI PROGRAM (otroci od 9 do 14 let): 2X na teden po 60 min - 60 EUR/mesec4. nADALjEVALnI PROGRAM A: 2X na teden po 60 min - 65 EUR/mesec5. nADALjEVALnI PROGRAM B: 3X na teden po 60 min - 95 EUR/mesec

Izpolnjeno prij avnico lahko oddate na teniških igriščih TIM TEnIs, Ob železnici 1, Ribnicav popoldanskem času ali po e-mailu: eurotenis@hotmail.comDodatne informacij e na GsM: 041 635 038 (Dejan)

PRIJ avNICa

Ime in priimek udeleženca:

Datum rojstva:

naslov:

Ime in priimek staršev ali skrbnikov:

Telefonska številka in e-mail:

željen dan tečaja (obkroži);POn. TOR. sRE. ČET.PET. sOB. nED.

s podpisom potrjujem, da svojega otroka vpisujem v šolo tenisa na lastno odgovornost, ter da bom vse obveznosti poravnal/a v predpisanih rokih. Podpis staršev ali skrbnikov:

MeDIJ sKI sPoNZoR

12 www.e-utrip.si

Franc jaklič tina ZajC

kot pri vseh suhorobarjih, ki sem jih predstavljala do sedaj, se tudi zgodba Fran-

ceta Jakliča iz Sajevca začne pri njegovemu očetu. Delal je velike škafe in čebre, ker se je v njegovih časih te robe ogromno prodalo, takrat še ni bilo plastike in je bilo za vse dovolj posla. 25 let je zdu-mov, vse tja od Mirne do karlovca in delal škafe in brente. leta 1950 se je iz Velikih lašč, iz kožarjev, poročil v Sajevec, tipično rešetar-sko vas. kljub temu, da si je še vedno želel zdumati, se je vrgel v kmetijstvo, pozimi, ko je bilo več časa, pa je delal robo. od doma je prinesel orodje za posodarstvo ali pintarijo in začel izdelovati škafe. Delal je vse strogo ročno, tudi luknje pri škafu ni zvrtal z bor mašino. Franc Jaklič hrani še vse očetovo orodje.

kolikor je nareDil, je proDalko je šel g. Franc leta 1976 v voj-sko, se je še prodalo nekaj čebrov in ostalih velikih posod. Potem pa je prišla plastika, vodovodi, pral-

ni stroji in vse to je zavrlo prodajo suhe robe. istega leta so se začeli Ribniški semnji. ko je leta 1978 prišel iz vojske, je na pobudo pro-fesorja Debeljaka naredil manjše škafe, saj ta veliki niso šli več v prodajo. za svoj prvi Ribniški se-menj leta 1978 je imel izdelanih 20 škafov, z 20 cm premera, 8 cm visokih, z lesenimi obroči. Takrat sta z očetom na semnju nastopila skupaj; oče je delal velike škafe,

sam pa male, in sta prikazovala izdelavo. Na Ribniškem semnju je bila že od začetka pobuda, da se prikazuje izdelovanje suhe robe. oče je prodal samo dva škafa, Franc pa vse - 20 škafov do pol-dneva in to je bil zanj velik uspeh, saj je izdelke sam razvijal, naredil in uspešno prodajal. Franc se spo-minja, da je bila pred tridesetimi leti drugačna zakonodaja, takrat ti ni bilo treba prijaviti obrti. ko-likor si naredil, si lahko prodal. Takrat je šel v Spominkarstvo, na

trgu Ribnice, pustil svojo robo, dobil je račun, nato pa je šel na banko dvignit denar in stvar je bila rešena. zelo je bilo enostav-no, domača obrt je bila samo na papirju. Status je bil odvisen od količine prodanih izdelkov, ve-čji strugarji in izdelovalci, ki so zaslužili večje vsote, ker so upo-rabljali stroje, so morali biti pri-javljeni. France pa je takrat vse strogo ročno delal, zato tudi ni

bilo velike količine izdelkov. Da-nes ima 20 različnih izdelkov, ta-krat pa je imel le 3 velikosti škafa. in kolikor je naredil, je prodal.

GeoGraFska oZnaČba Za prepoZnaVnostPintarija je bila dopolnilna dejav-nost na kmetiji, kadar je imel čas, se je temu posvečal, potem se je pa to obrnilo. Danes je Franc Ja-klič poznan po ličnih pisanih ša-tuljah s pokrovi, majhnimi škafci in dežami. zakrivljene oblike po-

sod v Ribniški dolini razen njega ne dela nihče. Vse je sam razvil, po svoji domišljiji. Razne ideje - da ima posoda obliko sodčka, da po-konci stoji, z ene strani je zaprta, na drugi je pokrov - je udejanjil in na koncu tudi prodal. Predvsem v hotele po avstriji in Nemčiji, kjer jih uporabljajo za odpadke od zajtrka, embalaža od marga-rine ali sirčkov se vrže v šatuljo, obenem pa je okrašena še miza.

Danes je Franc Jaklič

poznan po ličnih pisanih

šatuljah s pokrovi,

majhnimi škafci in

dežami. Zakrivljene

oblike posod v Ribniški

dolini razen njega

ne dela nihče.

portret

13krošnjar september mmxi

šatulje za ta namen so bile nekaj let hit in jih je ogromno prodal. Njegova zbirka posod različnih oblik se stalno povečuje – naredi vam vse od embalaže za shranje-vanje čaja ali suhega sadja, po-sode za shranjevanje žita: ajde, pire, koruze, pšenice, ki spadajo zraven mlinov, darilno embalažo za steklenice vina, golide za sav-no, posode za šunko in za zaseko. Dobra stran takih posod je, da so naravne. Je pa med današnjimi in tistimi posodami izpred tridese-

tih let ta razlika, da so posode ve-liko manjše, včasih pa nisi nikjer našel manjše od take, ki drži de-set kilogramov. Uporabljajo se za mast, zraven pa priložijo klobaso, kos mesa in podarijo kot poslov-no darilo. zakonodaja je naredila na področju embalaže kar nekaj škode. Živila ne smejo biti več shranjena samo v leseni, ampak morajo biti v polivinilasti emba-laži, potem pa ji lahko dodamo

še leseno. ko Franc Jaklič razvije nov izdelek, ga najprej da v oceno na Gospodarsko zbornico za pri-dobitev oznake art-Craft Slove-nija. Dobro je, če izdelovalec dobi pozitivno mnenje zbornice, do-dana vrednost za izdelke vedno koristi. »Tudi geografska označba »Ribniška suha roba« je pomemb-na«, pravi Jaklič, »pa se tega ljudje premalo zavedajo.« Doda pa še, da so jo prepozno vzpostavili, saj če bi jo 20 let prej, bi bila »Ribniška suha roba« zdaj že uveljavljena

blagovna znamka in bi že vsak Japonec vedel, da je to ribniško, danes pa je še nihče ne pozna. Pobudo za geografsko označbo je dal profesor Bogataj, ker je bil v zDa in je tam videl šoferski obe-sek, vedel je, da je ribniški, am-pak na krožničku je bila nalepka: Made in Österreich. in to je sra-mota! Nato so prišle prve ideje o geografski označbi, prej pa nihče o tem ni niti razmišljal. imamo

določeno zgodovino in tradicijo in če se uveljavi, ne more biti sla-bo, samo dobro. V preteklosti je bilo narejenih kar nekaj napak, razni trgovci so v Ribnici dobili vzorce, potem so izdelke dali dru-gam delati, po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja. Te izdelke so prodali kot ribniško suho robo, čeprav Ribnice še od daleč niso videli. če bi bila dobra zaščita za naše izdelke in ena »pravdanska« zavest, bi bilo boljše.

Če ribniČan ne bi bil tako iZnajDljiV, bi Ga Že ZDaVnaj HuDiČ VZel! Franc Jaklič je zlahka kritičen do situacije, saj je dejaven tudi pri obrtni zbornici Slovenije, kjer je član upravnega odbora Sekcije za domačo in umetnostno obrt. z zbornico je začel sodelovati ob registraciji obrti, sodeloval je pri raznih promocijah, tudi za sku-pine turistov, ki so prišle v Ribni-co. Na ta način je prišel do raznih promocij Ribnice in Slovenije po celi evropi, vse od Hamburga do londona. Je šlo eno z drugim, če si v teh vodah, ne moreš kar tako ven. Saj je logična stvar, če hočeš preživet, moreš bit aktiven, da te poznajo. Pri prikazovanju moreš imeti tudi malo igralske žilice. ljudje želijo slišati pristno rib-niško narečje. Ne smeš imeti tre-me, se zmesti, moraš jih prevzeti, povedati kakšen vic. Ribničan je tak bil, ko je šel po svetu in če tega ne znaš, je boljše, da se ne greš, ker ne boš nikamor prišel. Na ta način še danes zdumarji prodajajo. Tisti zdumar, ki bo ti-

čal za vogalom in molčal, ne bo nič prodal. To so razni triki, ki so se razvili skozi stoletja. in prav to ljudje od Ribničana pričakuje-jo. Tako bogato zgodovino, kot jo imamo Ribničani, se splača raz-vijat, ampak pravilno. Težko je pravilno vijugati med zakonoda-jo in vse prav narediti. oblast je čedalje bolj požrešna, ampak če Ribničan ne bi bil tako iznajdljiv, bi ga že zdavnaj hudič vzel!

Tisti zdumar, ki bo tičal

za vogalom in molčal,

ne bo nič prodal.

14 www.e-utrip.si

info@studioutrip.sigsm 070 899 998

GRAFIČNOoblikovanje:logotip,vizitka,CELOSTNAGRAFiČiNAPODOBA,oglas,SPLETNAstran,letak,plakat,KATALOG,KNJIGa,REVIJa, ...

IZDELAVASPLETNIH STRANI:oblikovanje,PROGRAMIRANJE,OPTIMIZACIJA, ...

na mlaki pri kočevju je spet sliša-ti topot galoperjev, … Za kšD mlaka barbara VrH

zadnjo avgustovsko soboto je Mlako pri kočevju preve-vala nostalgija in spomini

na stare čase. Skoraj po desetle-tnem premoru je bilo v kočevju, v zibelki slovenskega galopske-ga športa, spet moč čutiti nekaj tako znanega adrenalina, tistega posebnega naboja, ki ga ustvarja le topot konjskih kopit, le topot galoperjev.Gledalcem je zastajal dih, ko so se v leteči dir spustili konji pa-sme quarter. Ni iz trte zvito, da ti konji dosežejo največjo hitrost ravno pri razdalji četrt milje. konec koncev odtod tudi njiho-vo ime. in prav četrt milje je bila razdalja, ki so jo premagovali v

soboto na Mlaki pri kočevju.Prireditev tekmovalne narave je spremljalo lepo vreme in visoke temperature. Tekmovalci so se pomerili v spretnostnem jaha-nju, barrelu ter štafeti. kot posladek prireditve pa so bile galopske dirke različnih pasem konj ter na koncu, kot že rečeno, galopska dirka quarter konj. Po končani dirki quarter konj so prav gotovo imeli razlog

za proslavljanje, Miro Uhan, an-gel angelov in zdenko kovač, kajti zasedli so prva tri mesta.zmagovalci vseh disciplin so bili nagrajeni z ličnimi pokali, roč-nim delom domačega umetnika izdelkov iz lesa, zmagovalni ko-nji pa so se postavljali s pisanimi rozetami.Dan je bil kot naročen za razgre-to navijanje in sprehod med stoj-nicami domačih lokalnih bodisi umetnikov bodisi čebelarjev ali izdelovalcev unikatnih izdelkov iz usnja.Najmlajši obiskovalci so bili nav-dušeni nam likovno delavnico. Risali in izdelovali so konje vseh možnih oblik in barv. Tisti naj-

bolj pogumni so se na koncu za-vihteli v sedla preudarnih islan-dcev, tisti malo manj pogumni pa so se zadovoljili z božanjem miniaturnih ponijev.kot rečeno, po skoraj desetih letih je bil led spet prebit in po-dobno prireditev lahko gledalci prav gotov pričakujejo tudi pri-hodnje leto.Rezultati tekmovanj na:www.e-utrip.si.

Gledalcem je zastajal dih, ko so se v leteči

dir spustili konji pasme quarter.

šport

15krošnjar september mmxi

SoDelUJTe V NaGRaDNiHiGRaH PRekoFB PRoFila:

utripVašeobČine

ribniški sVetniki polemiČno o Direktorju i.l.

Svetniki občine Ribnica so 8. septembra na šesti redni seji dali soglasje k imenova-

nju novega direktorja knjižnice Miklova hiša. Svetnici in svetni-ki SD, zares, listi Janeza Puclja in za Ribničane najlubše, so se predvsem obregli na postopke, ki jih je pri izbiri kandidata vodil svet Javnega zavoda knjižnica Mi-klova hiša pa tudi na to, da slednji ni iz domačega okolja, čeprav so bili med devetimi prijavljenimi tudi taki, ki izpolnjujejo pogoje.Tako je Breda oražem(SD) dejala, da izbrani kandidat Marko zu-panc iz ljubljane nima osnovnih pogojev za to delovno mesto, saj je brez prakse in strokovnega iz-pita, da bi lahko vodil knjižnico. irma Grbec (SD) je vprašala, če je v redu, da je na čelu tega javnega zavoda oseba, ki nima pojma o knjižničarstvu in je zgolj uporab-nik knjižnice. "Vse Javne zavode v Ribnici vo-dijo direktorji od zunaj, razen enega. Smo potemtakem Ribni-čani idioti, vas vprašam, da ne znamo med kandidati izbrati osebo iz te doline," je bil neposre-den Janez zobec (za Ribničane najlubše). Miha klun, ki je sicer vodja svetniške skupine SDS in tudi predsednik sveta Javnega zavoda knjižnica Miklova hiša, je zavrnil namigovanja, da je bil ta kandidat med devetimi prijavlje-nimi za direktorja izbran že prej. »Treba je natanko ločiti formalne in vsebinske pogoje pri razpisu. Mi smo bili deležni očitkov krši-tev formalnih pogojev, kar seve-da ne drži, vsebinski pogoji pa so stvar presoje sveta zavoda, ki je bil pri odločitvi skoraj soglasen. Prepričan sem, da smo izbrali dobrega kandidata, ki bo velika dodana vrednost za to okolje, »je bil odločen klub. Dejal je še, da po razpravi sodeč ni problem to, da je bil kot najbolj ustrezen izbran Marko zupanc, ki je po iz-obrazbi tudi teolog in ima visoke druge reference, zdaj pa je zapo-slen na Ministrstvu za šolstvo in šport, ampak to, ker svet zavoda ni mandata potrdil sedanji direk-torici Vesni Horžen.

letos manj uČenCeV kot lani i.l.

šolski prag je prvega septem-bra v osnovni šoli dr. Fran-ceta Prešerna v Ribnici s

podružnicami v Dolenji vasi in Sušjah prestopilo 750 otok, oz. deset manj kot v lanskem šolskem letu. Ravnateljica andreja Modic, ki šolo vodi od marca letos, je de-jala, da so zaradi manjšega števi-la učencev lahko dva prostora v šoli odstopili za potrebe vrtca. še posebej je zadovoljna, da bo tudi v prihodnje nemoteno potekal pouk na podružničnima šolama, kjer imajo v Dolenji vasi 78 učen-cev v petih ločenih oddelkih, v Sušjah pa kombinirana oddelka v prvem in drugem ter četrtem in petem razredu, medtem ko je tretji samostojen. Tam je skupaj 38 otrok. Modičeva je še dejala, da so med poletjem na šolah opravi-li nujna vzdrževalna dela ter, da je 80 učiteljev pripravljenih na šolsko leto. Romskih otrok, ki so se, po besedah ravnateljice dobro vključili v šolski proces, a imajo svoje težave in navade, je letos 38. Medtem ko učenci prostor-ske stiske pri izvajanju šolskih programov ne čutijo, je ta neko-liko motena pri izvajanju športne vzgoje v jesenskem in poletnem času. Ribniška šola s tolikšnim številom otrok je verjetno edina v Sloveniji, ki nima urejenih zu-nanjih športnih igrišč. kot kaže to doslej ni motilo niti občino niti šolo, še manj pa pristojne službe Ministrstva za šolstvo in šport. andreja Modic pričakuje, da jim bo uspelo v tem mandatu prido-biti te športne površine.

iZ Zasebne likoVne Zbirke beseDilo in Foto: i.l.

V Galeriji Miklova hiša v Rib-nici je na ogled razstava z naslovom iz zasebne likov-

ne zbirke. Na ogled je postavlje-nih 55 umetniških stvaritev 15 zasebnikov z območja v kate-rem deluje galerija, in sicer od Cerknice do kolpe oz. krke. S to razstavo, kot je dejal Stane klun, vodja galerije, odkrivajo bogastvo dediščine, razstavljalcem dajejo spodbudo, avtorjem pa možnost prodaje svojih del. Sicer so v Ga-leriji, gre za triletni cikel, prvo leto priložnost dali slikarjem, ki delujejo v lokalnem okolju, lani so se predstavili umetniki rojeni tod, ustvarjajo pa drugod, letos, kot že rečno, so na ogled dela iz zasebnih zbirk. Drugo leto se bo ta triletni cikel znova zavrtel, za-gotovo s še večjo udeležbo.

dogodki zaniMivosti

16 www.e-utrip.si

polona Zule - kandidatka za žensko člansko reprezentanco v balinanju katarina turkoViČ

Rosno mlada, a že nadvse uspešna športnica pri svojih 16. letih navdušuje z izjemnimi dosežki v balinanju. Sredi avgusta se je Polona, članica BK Sodček Kočevje, udeležila priprav reprezentance za Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo v Rogaški Slatini od 25. do 29. septembra.

1. Glede na tvoja mlada leta pred-videvam, da si igro na balinišču spoznavala že v ranem otroštvu, ko so se tvoji vrstniki spoznava-li z igrami z žogo, lego kockami, punčkami in podob-no. Torej, kdaj se je vse začelo? Že kot majhna dekli-ca sem ob domačem balinišču, izhajam namreč iz balinarske družine, opazovala igro balinanja odra-slih, ki so bodisi tre-nirali ali pa tekmova-li, ob igrah za zabavo pa so me tudi spre-jemali v igro. To me je tako navdušilo, da sem začela vaditi.2. S koliko leti si zače-la redno vaditi?Redno sem začela va-diti z devetimi leti, pri šestih pa, kot že rečeno, sem se zače-la vključevati v igre starejših. Bilo mi je nadvse zanimivo, še posebej, ko sem igrala z očetom in zmagala. zmage so mi dale še večjo spodbudo za na-prej, za zabavo pa še vedno najraje igram z očetom. 3. Kdo ti je dajal spod-budo za ta, ne ravno ženski šport, in kdo je tvoj trener?Spodbujala me je vsa družina in ostali ba-linarji. oče, ki prav tako igra, je moj tre-ner in hkrati mene-džer. Moram povedati, da me je izjemno veliko naučil in če ne bi bilo njega, si upam trditi, da ne bi bila v takšnem vrhu, v sami špici slovenskega balinanja.4. Kdaj si prvič uradno nastopala in kakšni so spomini na prvo tek-

movanje?Prvo uradno državno tekmova-nje (ljubljana, Bk Polje) sem ime-la že pri devetih letih. Spomnim se, da je bilo zelo, zelo vroče. Ta

dan se je ozračje ogrelo vse tja do 35 stopinj C. Balinišče ni bilo pokrito, zato sem bila zaradi vro-čine kar pošteno izčrpana. igrala sem v polfinalu v posamezni igri in premagala enega reprezentan-ta. Prišla sem v repasaž, na kar

sem ponosna, čeprav sem dvoboj izgubila, a za prvo tekmovanje in mojih 9 let je bil to res lep uspeh.5. Kako pa se je tvoja tekmovalna pot nadaljevala?

Hodila sem na razne turnirje z očetom. Udeležujem se tek-movanj po vsej Slo-veniji in Hrvaški. in ravno moj prvi pokal je bil osvojen na Hr-vaškem, pri Bk lovor Pobri v opatiji, kjer sem dosegla 4. mesto v turnirju trojk.V državnem prven-stvu sem tekmovala v kategoriji dečkov (pri ženskah je samo član-ska kategorija), jaz in še ena deklica. V teh petih letih med dečki sem osvojila 5. mesto, v igri v krog (idrija); 4. mesto v igri posame-zno (Tržič); 3. mesto v natančnem zbijanju (Rogaška Slatina) in 4. mesto posamezno (kočevje, l. 2009). 6. Ali v Kočevju sploh obstaja ženska bali-narska ekipa? Žal, ne. obstajala je eno leto (2007), ko se nas je zbralo 5 deklet in ustvarile smo eki-po, s katero smo tek-movale v 2. ligi. z de-kleti smo se res dobro razumele in prav ško-da je, da ekipe ni več. ker v kočevju niso izpolnjeni vsi pogoji za treninge, sem bila

prisiljena igrati v ljubljani. igra-la sem v drugi ligi za Bk Tivoli in tudi z mojo pomočjo smo prišle v prvo državno ligo. za ta klub sem igrala še eno sezono in zasedle smo 4. mesto (2009/2010). Potem sem se odločila igrati za idrijo. V

Prvo tekmovanje … sem imela že pri devetih letih …

intervju

17krošnjar september mmxi

zadnji sezoni smo bile v 1. ligi če-trte, septembra, ko se začne nova sezona, pa bom prav tako igrala za idrijo.7. Koliko je sploh ženskih balinar-skih ekip v Sloveniji?kar nekaj jih je, naštejem jih ne-kaj iz prve in druge lige: Bk krim ljubljana, Bk šiška ljubljana, Bk Svoboda ljubljana, Bk kolektor idrija, Bk Deskle, Bk Bistrica pri Tržiču, Bk Petelin Maribor, Bk Buldog Trbovlje, …8. Kakšni so bili dosežki v zadnji sezoni, odkar igraš v prvi ligi?letos sem tekmovala med člani-cami in dosegla dva zelo dobra rezultata, in sicer 3. mesto v na-tančnem zbijanju v Tržiču in 2. mesto v igri v krog v kranju.9. Treniranje in udeležba na tek-movanjih zahtevata tudi velika finančna sredstva. Imaš kakšne-ga sponzorja, kako sta z očetom - menedžerjem kos vsem stro-škom?Vsi stroški, razen potnih, ki jih krije moj klub, gredo v breme mojega očeta. Nekajkrat smo že zaprosili za pomoč oz. sponzor-stvo dobro stoječa kočevska pod-jetja, vendar se zaenkrat še no-beno od njih ni odločilo finančno podpreti moje športne poti.10. Izjemni rezultati vodijo tudi k zastopanju slovenskih barv na evropskih in svetovnih tekmova-njih. Prav na podlagi tvojih do-sežkov te je selektor povabil na priprave reprezentance. Si pono-sna na to?Ja, res je. letos sem povabljena na priprave s strani selektorja Milana Bozovičarja. izjemno sem ponosna na to, da sem že pri 16. letih prišla do tako velikega cilja. Ravno v času od 12. do 15. avgu-sta smo imeli priprave v Rogaški Slatini in nadvse sem vesela, da so me povabili. V reprezentanci nas je osem. Mnoge so že izku-šane igralke, nekatere med njimi so bile že evropske in svetovne prvakinje. Med temi je Tadeja Sodec, ki je bila pred tremi leti svetovna prvakinja v natančnem zbijanju. evropsko prvenstvo bo potekalo v Rogaški Slatini, od 25. do 29. septembra, kjer bodo slovenske barve zastopale 4 naj-boljše.11. Za dosego vrhunskih rezulta-

tov mora biti športnik v izjemni formi? Kako skrbiš za to?Pri balinanju moraš biti, kot pri vseh ostalih športih, dobro fi-zično in psihično pripravljen. kajti, če nimaš kondicije, si po dveh, treh igrah z močmi čisto na koncu. zjutraj tečem, popol-dne pa so na vrsti 2-urni trenin-gi. Na pripravah reprezentance sem trenirala 2x dnevno po 4 ure. Med šolskim letom treniram 3x tedensko, ob sobotah so na sporedu ligaška tekmovanja, ob nedeljah pa državna prvenstva. Pozimi se vozim v ljubljano, na zimsko ligo, kjer nas je 8 ekip. Tako ohranjam formo v zimskem času.12. In kako usklajuješ treninge in tekmovanja s šolskimi obveznost-mi?obiskujem 3. letnik Gimnazije v kočevju in imam status športni-ce, tako, da vse obveznosti dobro usklajujem. 13. Kakšne so tvoje želje v balina-nju v prihodnje? Kaj pa poklicna pot? Moja prva želja je, da bi postala standardna članica reprezen-tance, vendar si moram to me-sto priboriti. Prav tako si želim, da bi balinišče na Trati dobilo streho, saj bi se s tem izpolnili minimalni pogoji za treninge in tekmovanja, kajti dež ali močna pripeka ovirata le-to. Naj pripo-mnim, da imajo skoraj vsi klubi v Sloveniji pokrita balinišča, dosti pa jih ima tudi dvorano. ko bom starejša, bom mogoče trenerka. Vsekakor pa bom naredila izpit za sodnico. Drugače pa se poleg balinanja še najbolje vidim na področju matematike. 14. Za konec nam povej še, kaj tebi osebno pomeni ta šport? Ta šport je drugačen kot ostali. Meni osebno je nekaj posebnega. V veselje mi je igrati in osvajati lovorike. lepo je, ko nekaj dose-žeš in te pohvalijo. Vedno imam veliko ciljev … Včasih, še pred leti, me vrstniki niso jemali re-sno in so se večkrat pohecali na moj račun, zaradi balinanja. Da je to šport za pijančke, so znali reči nekateri. a ko so prisluhnili mojim besedam in so z mojo po-močjo ta šport bolje spoznali, so se takšne šale nehale.

alternativa 2011ribniški štuDentski klub

13. avgusta se je na sta-dionu v obrtni coni Ugar odvijala že 6.

Alternativa zapored. Popoldne smo se zabavali in igra-li v družbi Mladinskega kluba ko-čevje ter pili naravne sokove in smoothije za katere je poskrbel Juicebox. V večernem delu so se najprej predstavili mladi, neu-valjavljeni bendi. letos so bili z nami: : Uroš, ePiCenter, Canyon observer, Guns’n’Sosed, Charlie Butter Fly. Prireditev je postre-gla tudi s prvovrstnimi glasbe-niki, skupino iron Median in pa alienom, ki po novem sliši na ime RecycleMan!Tudi prihodnje leto vas vabimo, da nas obiščete. Se vidimo!

18 www.e-utrip.si

uspešen poVratek ŽenskeGa rokometa serGej ambroŽiČ

V soboto, 10. septembra, je Rokometni klub kočevje (Rkk) organiziral 1. med-

narodni turnir za kadetinje (do 16 let), ki je bil letos posvečen g. iva-nu Žerjavu. Vzporedno s tem pa so pripravili tudi dogodek s hu-manitarno noto, saj so s srečelo-vom poskušali čim bolj pomagati nekdaj odličnemu rokometašu iztoku Pucu.Rkk je bil ustanovljen leta 1971, 4 leta kasneje se je moškemu rokometnemu klubu priključi-

la ženska ekipa. idejni vodja in ustanovitelj Rkk-ja je bil gospod ivan Žerjav. Največji uspehi žen-skega rokometa v kočevju so se zvrstili takoj po osamosvojitvi. kočevske rokometašice so tedaj v 1. a rokometni ligi postale fi-nalistke pokalnega tekmovanja in bile naslednje leto druge v dr-žavnem prvenstvu, s tem pa so si neposredno zagotovile nastop v evropskem pokalu eHF. Pri tem kajpak ne moremo tudi mimo »otrok«, ki jih je Rkk skupaj z

idejnim očetom vzgojil, Mileno Delič in Sergejo Stefanišin. obe igralki- evropskega kova! leta 2010 je ženski Rkk zavestno izstopili iz članske 1. a državne lige zaradi pomanjkanja domače-ga igralskega kadra in finančnih sredstev. V klubu sedaj stavijo na delo z mladimi, s ciljem pridobiti domači igralski kader. Vsi mla-di zainteresirani - lepo vabljeni! Trenutno v ligi nastopajo z mlaj-šimi in starejšimi deklicami ter kadetinjami. Prav tako izvajajo treninge mini rokometa na vseh treh osnovnih šolah. Pri tem se lahko za sedaj pohvalijo z odlič-no uvrstitvijo deklic oš zbora od-poslancev, ki so dosegle 4. mesto na državnem prvenstvu in bile izbrane za Fair Play ekipo prven-stva.Namen in cilj mednarodnega tur-nirja v kočevju je bil pokazati, da je ženski rokomet v kočevju še kako živ in dejaven. Na turnirju so nastopile ekipe iz Slovenje in Hrvaške, in sicer: DRš Vrhnika, Rk krim Mercator, Rk Gen i za-gorje, Rk Branik Maribor, ŽRk Veplast Velenje, ŽRk omišalj (Hrvaška) in seveda domača eki-pa Rk evro Casino kočevje. Po trdih bojih so turnir, prepri-čljivo in brez poraza, osvojile igralke Ženskega rokometnega kluba Veplast Velenje. Drugo me-sto je zasedla ekipa Rokometnega kluba Branik iz Maribora. Doma-ča ekipa Rk evro casino pa je s

tremi zmagami in enim porazom osvojila odlično tretje mesto. Turnir je bil dober pokazatelj pri-pravljenosti domače ekipe pred ligaškim prvenstvom.Poleg odlične organizacije tur-nirja pa se je ženski Rkk pri-družil tudi humanitarni akciji »Pomagajmo iztoku Pucu«. Ta je zbolel in se trenutno zdravi v zDa. iz srečk in srečelova se je zbrala lepa vsota denarja. Ta pa je bila prav tako lepo pospremljena s pozitivnimi in lepimi mislimi iztoku v prav posebni knjigi, s strani udeležencev turnirja.. kapetanka Tamare Dulmin o turnirju in ekipi:»Prav vse igralke smo se potrudi-le in dale vse od sebe, da bi zmaga ostala doma. Vendar je tudi tretje mesto dobro plačilo za naš trud. Mislim, da je bil ta turnir dober uvod v letošnjo sezono. Dokazale smo, da na treningih dobro de-lamo in postajamo vse boljše in boljše.«Trenerka Duška Dulmin o turnir-ju in ciljih za prihajajočo sezono:»Namen takšnega turnirja je predvsem druženje in zabava, a vendarle tekmovalni duh ni poči-val. Mojim dekletom čestitam za borbenost, še najbolj me veseli, da so se znale pobrati po nesreč-no izgubljeni polfinalni tekmi in

si prigarale tretje mesto na tako močnem turnirju.Seveda pa so se v igri pokazale tudi napake, ki jih bomo s tre-ningi odpravljali. edini minus pri vsem je bila mogoče skromna udeležba gledalcev.Naše misli pa so sedaj že usmer-jene v sezono, ki je pred nami. Želim si, da bi bila naša ekipa še številčnejša, zato apeliram na vsa dekleta, ki bi bile rade del naše rokometne ekipe, da se nam pri-družijo.«

Namen in cilj mednarodnega turnirja v Kočevju je bil pokazati,

da je ženski rokomet v Kočevju še kako

živ in dejaven

Poleg odlične organizacije turnirja

pa se je ženski RKK pridružil tudi humanitarni akciji

»Pomagajmo Iztoku Pucu«.

šport

19krošnjar september mmxi

8. meDVeDji bikers weekenD V koČeVju naDa ViDriH

zadihaš z polnimi pljuči, spo-čiješ si uči in dušo, napolniš se s pozitivno energijo in

uživaš kot v raju. V to idilo smo kočevski Medvedi letos že osmič povabili motoriste. Premalo je vikend, da se naužiješ te narave in lepote kočevske. Prve goste iz Nizozemske, Srbije in Hrva-ške pričakamo že v petkovih do-poldanskih urah. Tekom dneva motoriste iz Bosne, Nemčije in iz vseh krajev Slovenije. kamp se počasi napolni. Sončno sobotno jutro pa posede na motorje še ostalo družbo, ki še ni pri nas. Popoldan po-peljemo druščino čez mestno jedro. Staro in mlado je na cesti. z očmi božajo te »maši-ne« in s spoštlji-vim nasmeškom pozdravljajo mo-toriste. Po ohla-ditvi s pijačo na jezeru se vrnemo. Parkiramo motor-je na prizorišče in žur se začne. Sledijo družabne igre, kjer motoristi pokažejo svo-je spretnosti. kot na olimpijskih igrah, boj za vsako sekundo, boj za vsak centimeter povlečene vrvi. Burno navijanje še bolj mo-tivira in žene telesa do onemoglo-sti. Najboljšim borcem podelimo

skromne nagrade. Proti večeru se zberejo tudi vsi kočevski in okoliški motoristi, da pozdravijo prijatelje, ki prihajajo iz vsepo-vsod. ob »šankih« in na terasi, motoristi obujajo letošnja doži-vetja iz potovanj in moto srečanj. Bendi to vzdušje še bolj dvignejo. Hromenje motorjev, vonj in dim ožgane gume se zgublja med ve-ličastnimi jelkami in bukvami kočevskih gozdov. Veselimo in žuramo pa se vse tja do nedelj-

skega jutra. kdor ni imel s seboj šo-tora, smo mu po-nudili brezplačni Hotel MUU.., kjer so si lahko postlali in prespali na či-sto kmečki način, in sicer na slami.. Proti jutru se vse umiri… zadnji in najbolj vztrajni gredo spat, ko se prvi že prebujajo. Pričakamo jih z vročo kavo, čajem in krofi. Na njih se vidi, da se še ne morejo poslovit.

še malo bi se radi naužili in nadi-hali kočevske. Pa vseeno se proti poldnevu večina poslovi in odpe-lje proti domu. Tudi letos se je našega že tradi-cionalnega srečanja udeležilo ve-liko število motoristov. zapisali smo 69 Moto klubov.

šPoRTMalI oglasIBrezplačne male oglase lahko pošljete na: info@studioutrip.si in pokličete: 070 899 998 lahko pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si

PRoDaMo• Ugodno prodam 2 zimski pnevmati-

ki Vredestein 175/65/14, rabljene 2 meseca, nove, cena po dogovoru. Gsm 041-503-086

• Prodam malo rabljen in odlično ohra-njen nizkotonski zvočnik in ojačevalec. Vredno nakupa. Možna menjava za strešne nosilce peugeot ali kaj po-dobnega. Cena 72 eur - ni zadnja. Gsm 041-503-086

• Prodamo OA Citroen Berlingo HDI, l. 2002, oprema SAN HDI, kraljevsko modre barve, zelo dobro ohranjen, 1. lastnik, prevoženih 200 tisoč km, vlečna kljuka, redno servisiran, diesel motor, registriran do konca julija 2012. Cena: 3.500 €. Info: 031 368 993, 031 399 016

• Prodam skoraj nerabljene rolerje v velikosti številke 38-41. Cena:70eur. Tel:051-417-347.

• V Kočevski Reki prodam enoinpolsob-no stanovanje, 45m2, s pohištvom, v pritličju, centralna kurjava na olje in drva, dvorišče, klet, kurilnica, garaža in drvarnica. Zemljiškoknjižno urejeno, takoj vseljivo. Cena 35.000,00 eur, info: 031 422 125

• Dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3.gf.  Objekta sta že povezana z vso komu-nalno infrastrukturo (elektrika, voda, telefon, plin, čistilna naprava, meteorna kanalizacija).  Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije s stanova-njem.  Tel. 041 751 266

• Prodamo dvosobno stanovanje v Turja-ški 4, v III. nadstropju, neto površine 51 m2, z balkonom 5 m2 in kletjo 2,4 m2. Leto izgradnje 1970. Cena 55.000 EUR Tel. 041/ 698-806

• Oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 34 m2 (nekdanja uprava Opreme) Tel. 041-698806. Prodam peč na drva širine 40 cm, dobro ohranjeno. Cena 50,- EUR Tel. 01 / 8955-480

• Kočevska Reka, oddam opremljeno garsonjero s sprotnim plačilom. Tel: 031-617-676.

oDDaMo• Oddam 2-sobno stanovanje v Kočevju,

Podgorska ulica. Vse informacije na: 031-288-452

• Oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 34 m2 (nekdanja uprava Opreme) Tel. 041-698806. Prodam peč na drva širine 40 cm, dobro ohranjeno. Cena 50EUR Tel. 01 8955480

• Kočevska Reka, oddam opremljeno garsonjero s sprotnim plačilom. Tel: 031-617-676.

KUPIM• Kupim starine, stare vojaške obleke,

medalje, sablje, bajonete, razglednice, knjige, revije, slike, kipe, kolesa, motor-je, dokumente, pohištvo, razno orodje in druge starine. Info: 041-649-267

• Odkupim ali vzamem v dar stara dirkal-na kolesa - specialke (stare 15 let ali starejše) italianskih znamk Battaglin, Pinarello, Bianchi, Colnago, Cineli in Moser. gsm: 051 354 185

oglase je potrebno mesečno obnoviti!

20 www.e-utrip.sio ŽiValiH

odgovorno lastništvo in zaščita psovminka plešnar, DZZŽ koČeVje, sebastjan juHant, tiskoVni preDstaVnik pu ljubljana

Pes je v očeh ljudi viden zelo različno. Nekateri ga vidijo kot življenjsko nevarnost,

drugi kot higiensko tveganje, tretjim gre na živce, ker laja v sta-novanjskih hišah … V odnosu va-šega psa do okolice je pomembno poudariti, da lahko odgovoren lastnik zlahka doseže, da njegov pes ne predstavlja problema v okolju, v katerem živi. Pes je naš prijatelj in potruditi se moramo, da to tudi ostane. zato je vaša naloga, da mu zagotovite okolje, v katerem bo takšnih bolečin čim manj.Veterinarska uprava RS je izdala knjižico o odgovornem lastni-štvu psa, ki bi jo moral imeti vsak sedanji in bodoči lastnik psa. V njej so vsa navodila od lastništva in skrbi za psa, prepovedana rav-nanja, pes in okolica, pes in otro-ci, o potovanjih, vse o cepljenju, čipiranju, slovo od psa ...

Zakonska ZašČita psoVV zakonu o zaščiti živali so v 15. členu navedena prepovedana ravnanja in mučenje, ki zade-va tudi pse: pretepanje, namer-no povoženje in spolna zloraba, streljanje in obmetavanje s pe-tardami, organiziranje in šolanje za pasje boje, namerna trajna ali začasna zapustitev psa, hranjenje s snovjo, ki povzroča trpljenje ali smrt, pa tudi vzreja in vzgoja s pripomočki, ki povzročajo bole-čine in škodujejo zdravju živali. Mučenje živali (psa) je po zako-nu o zaščiti živali 4. člen: Vsako naklepno ravnanje ali naklepna opustitev ravnanja, ki živali pov-zroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče in ponavljajoče trplje-nje, ali škodi njenemu zdravju, pa tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. 11. člen zakona o zaščiti živali:Skrbnik hišnih živali mora z za-gotovitvijo osamitve, kontra-cepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezažele-nih živali. •Skrbnik živali mora z ustrezno

vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da

žival ni nevarna okolici. •Skrbnik psa mora na jav-

nem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

•Prav tako je določilo o mučenju živali navedeno v 341. členu kazenskega zakonika RS:

•kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z de-narno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

•kdor z dejanjem iz prejšnjega odstav-ka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.

Nadzorstvo nad iz-vajanjem zakona o zaščiti živali in na njegovi podlagi iz-danih predpisov ne-posredno opravljajo uradni veterinarji in inšpektorji, vsak v okviru svojih po-oblastil in pristoj-nosti. Tudi policisti nadzirajo upošteva-nje določil zakona o zaščiti živali, in sicer dela, ki pooblašča policijo za nadzor tako ob rednem delu, kot tudi ob poostrenih nadzorih. Pri tem nadzirajo upoštevanje določil navedenega zakona in zoper kr-šitelje v skladu z danimi poobla-stili ukrepajo. Na splošno velja, da se policisti odzovejo na vsak klic oziroma obvestilo občanov, drugih oseb ali institucij ob sumu storitve kaznivega dejanja ali pre-krška. Pri tem je potrebno vedeti, da je vsak primer dogodek zase in se ga tako tudi obravnava. ko so zbrana vsa potrebna obvestila in preverjene okoliščine, policisti

izvedejo zakonit ukrep, pri tem pa morajo upoštevati vse v zako-nu zapisane pogoje in postavke. Policija ukrepa zoper kršitelje ob neposredni zaznavi kršitve oz. ob posredni zaznavi, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Pasji iztrebki na pločnikih, mestnih zelenicah in poteh v parkih predstavljajo veliko nadlogo. Pobiranje pas-jih iztrebkov za svojimi psi v ur-banem okolju je naloga vsakega

odgovornega skrbnika psa. V šte-vilnih občinah mora imeti skrb-nik psa pri sebi vrečke ali drugo opremo za odstranitev iztrebkov. Te pa mora takoj odstraniti v pri-meru onesnaženja občinske ceste ali javne zelene površine.Pes mora biti v mestnem parku oz. v naselju na povodcu. Opustitev fi-zičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo.V primeru ugriza je treba poskrbeti za dve stvari: prva je oskrba poško-dovane osebe ali živali, druga pa je ugotovitev identitete in lastništva

Pes mora biti v mestnem parku oz. v naselju na povodcu. Opustitev fizičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo.

Andrejina Cory

21krošnjar september mmxi

psa, ki je povzročil poškodbo. Če ste lastnik psa ali je bil v času napada pes pod vašim nadzorom, se od vas pričakuje, da boste poškodovan-cu podali svoje osebne podatke in osnovne podatke o psu. V naspro-tnem primeru vas lahko uradni ve-terinar kaznuje z globo.

obraVnaVanje kršiteV Po preverjanjih preko evidenc policije je bilo ugotovljeno, da je

Policijska postaja Ribnica v letu 2010 obravnavala 9 krši-tev določil zakona o zaščiti živali, v prvem polletju leta 2011 pa eno kršitev določil zakona o za-ščiti živali. kršitve 341. člena kazenske-ga zakonika Policij-ska postaja Ribnica v letu 2010 in pr-vem polletju 2011 ni obravnavala.Društvo za zašči-to živali kočevje prejme okrog 10 pi-snih pa tudi veliko telefonskih prijav. Društvo se največ-krat odzove z pi-snim opozorilom kršitelju, kadar pa so razmere hujše, obvestijo veteri-narsko inšpekcijo. DzzŽ kočevje se srečuje s človeško podlostjo in malo-marnostjo do svojih živali. Vedno znova se na društvo obra-čajo sprehajalci in obiskovalci gozda

z najdenimi pasjimi in mačjimi mladiči, ki so običajno na robu preživetja, polni bolh in ostalih parazitov. za tiste, ki so najdeni, v društvu poskrbijo, zelo veliko pa jih ostane prepuščenih nezna-ni in žalostni usodi. Poskrbite, da se vaše živali ne bodo nekontroli-rano razmnoževale, kajti to je vaša dolžnost in je ubijanje mladičev kaznivo. Pa tudi pred bolhami jih redno zaščitite. DzzŽ poziva vse »rančerje«, da morajo biti tudi psi dnevno oskrbovani s hrano in vodo ter dnevnim izpustom.

Pes mora biti v mestnem parku oz. v naselju na povodcu. Opustitev fizičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo.

ugriz psa rok bosina, uniV.Dipl.praV

kaj storiti in kako postopa-ti v primeru ugriza psa je vprašanje, ki se poraja (bi

se moralo porajati) slehernemu lastniku štirinožnega prijatelja.ko gledamo na problematiko s pravnega zornega kota, sta stali-šči dve, eno je vloga lastnika psa, druga pa je vloga oškodovanca. odškodninska odgovornost je lahko bodisi na strani lastnika, ki ni poskrbel za primerno nad-zorstvo, ali pa na strani oško-dovanca (je psa izzival s svojimi dejanji). Med obema se nahaja še deljena odgovornost, kot vmesna pot, kjer je krivda v določenem razmerju razporejena med oba akterja. Problem pa se pojavi, če nas napade pes, za katerega ne vemo, čigav je. Problem tukaj ni le pravni (ne vemo kdo je lastnik in posledično od koga terjati povračilo škode) ampak tudi dejanski, saj ne vemo ali je pes ce-pljen ali ne (tveganje je še večje).Vsekakor je lastnik psa tisti prvi, ki mora v sle-hernem trenutku po-skrbeti za »primerno nadzorstvo« nad svojim psom. ker svojega ljubljenca naj-bolje pozna, mora izbirati tudi temu primerna sredstva in načine nadzorstva (vodenje psa na vrvi-ci, uporaba nagobčnika, zaprta ograda, pesjak). če ve, da pes ni navajen tujcev in je v teh sreča-njih agresiven, mora morebitne radovedneže opozoriti pred pri-bliževanjem, kar stori ustno (na sprehodu) ali pa z opozorilom na dvoriščnih vratih (»Pozor hud pes«). odprta ograda, ki omo-goča pobeg psa, sprehajanje psa brez povodca ali nagobčnika torej lahko pomenita kršitev dolžnosti nadzorstva, kar praktično pome-ni odgovornost za škodo, ki jo ta-kšen pes povzroči.Na drugi strani pa dolžnost tre-tjih oseb, ki prihajajo v stik s psom, da se vedejo do živali spo-štljivo (je ne izzivajo), da upošte-vajo opozorila lastnika, ne silijo v neposredno bližino živali, v koli-ko niso izrecno povabljene s stra-

ni lastnika in podobno.če iz katerega koli razloga pri-de do napadi živali, je potrebno takojšnje zdravniško saniranje posledic poškodbe. Potreben je obisk zdravnika, ki obvesti pristojne veterinarske službe o incidentu. Potrebno je namreč preveriti veterinarsko zgodovino psa (cepljenja, morebitni prejšnji napadi) in po potrebi prilagodi-ti zdravljenje oškodovanca. ko je zdravljenje končano pa preide v ospredje vprašanje povrnitve škode oškodovancu (če je do nje upravičen). V kolikor ima lastnik psa (odgo-vorna oseba) sklenjeno zavarova-nje odgovornosti, je zavarovalni-ca ta, ki prevzame odgovornost za izplačilo odškodnine (v skladu z veljavno sklenjeno polico za-

varovanja). V kolikor tovrstno zavarovanje ne obstaja (ali pa če je kritje zgolj minimalno), preide v ospredje lastnik, ki bi moral iz lastnih sredstev povr-niti škodo (presežek škode). V kolikor lastnik na to ne pristane prostovoljno, bo potrebno sodno uveljavljanje odškodnine, kjer so-dišče določi višino in način plači-la odškodnine. Na višino odško-dnine vpliva obseg poškodb, čas in način zdravljenja, morebitna skaženost (vidne brazgotine) ter pretrpljen strah. Na koncu naj še dodam, da mora vsaka oseba sama poskrbeti tako za svojo varnost in zdravje, kot tudi za varnost in zdravje sočlo-veka. V kolikor imamo nevarne-ga psa, moramo temu primerno prilagoditi načine nadzora, prav tako pa morajo svoje meje pozna-ti tisti, ki prvič pridejo v stik z ne-znano živaljo.

22 www.e-utrip.sihrana in zdravje

kislinsko – bazično ravnovesje 1.delsara VajDiČ, uniV.Dipl.inŽ.ŽiVil.teHnol.

V tradicionalni in alterna-tivni medicini obstaja več nasprotujočih se teorij o

delovanju našega organizma. Razumevanje osnovnih kemij-skih reakcij, v katerih nastajajo baze in kisline, nam omogoča, da lahko večino zdravstvenih težav zmanjšamo ali celo preprečimo. Dejstvo je, da se vse bolezni raz-vijejo zaradi prevelike količine odpadnih kislin, ki nastajajo v tkivih. Naš organizem funkcio-nira tako, da odpadne kisline, ki jih ne more izločiti, ponovno vsr-kava iz debelega črevesa, od ko-der jih preko jeter pošlje nazaj v osrednji obtok in odloži v tkivih. Torej je potrebno ugotoviti, katere odpadne kisline so prisotne v vašem organizmu. Seve-da je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da smo si med seboj različni, zato se količine ki-slih strupenih snovi, ki na-stajajo v telesu razlikujejo od posameznika, do posameznika. Reakcija, v kate-ri nastajajo baze, pomeni vsako kemijsko spremembo v telesu, zaradi katere se njegova energija poveča, seč pa postane bazičen. Reakcija, v kateri nastajajo ki-sline, pa pomeni vsako kemijsko spremembo v telesu, zaradi ka-tere se njegova energija zmanjša, seč pa postane kisel. kislost in bazičnost določamo s pomočjo pH vrednosti, oziroma koncen-tracijo vodikovih ionov. Velike bazične zaloge imajo v našem telesu pozitivno vlogo. kadarkoli je potrebno, se lahko sprostijo in nevtralizirajo odpadne kisline. kadar v telo s hrano vnesemo več anorganskih ionov, ki ustvarja-jo bazičnost, kot pa jih v nekem trenutku potrebujemo, se uskla-diščijo in so na voljo za potrebe v prihodnosti. če uživamo preveč hrane, ki ustvarja kislost, začne organizem slabeti. Srce je tisti

organ v telesu, ki je najbolj odvi-sen od prisotnosti bazičnih sno-vi. odpadne kisline spremenijo pravilen srčni utrip in zmanjšajo nasičenost kisika v krvi, bazič-no okolje pa omogoča normalno delovanje. Bazično okolje je zelo pomembno tudi za ščitnično žle-zo in možgane. osnovna naloga pljuč je vzdrževanje ustrezne ba-zičnosti v telesu, ki jo dosežejo z izmenjavo plinov pri dihanjem in izločanjem odpadnih kislin iz krvnega obtoka. Solna kislina je nujno pomemb-na za naše življenje, saj naš or-ganizem brez nje ni sposoben upravljati ustreznih kemijskih

sprememb, ki ustvarjajo ba-zičnost. Je edina kislina,

ki jo naše telo samo proizvaja, vse ostale

kisline so stranski produkti in jih je

potrebno čim prej izločiti. HCl v želodcu razgrajuje hra-no, ki bi sicer ostala nepo-

polnoma pre-bavljena zmes

različnih odpadnih k i s l i n . Pomanjkanje solne kisline lahko privede do na-stanka številnih bolezni. Njeno izločanje se začne zmanjševati navadno po štiridesetem letu, toda motnje so možne pri vseh starostih. HCl nas torej ohranja pri življenju, tako da vzdržuje pravo kislinsko-bazično ravno-vesje. ko konča svojo nalogo v procesu prebave, postane bazič-na. Povezana pa je tudi z drugimi funkcijami. Vitamin B12 in folna kislina se ne bosta absorbirala, če v želodcu ni zadostne količine solne kisline. Je prva obrambna linija pred škodljivimi mikrobi, ki jih v telo vnašamo s hrano. Mi-krobe uniči in pomaga pri njihovi prebavi. Razgrajuje tudi škodljive odpadne kisline, ki nastajajo pri nepravilnem kombiniranju in uživanju slabe hrane, ter pomaga pri njihovem izločanju. Posledi-ce zmanjšanega izločanja solne

kisline so: porušeno ravnovesje kalcijevih, magnezijevih in natri-jevih ionov, nastajanje gnojnega vnetja, ohlapnost mišic zaradi pomanjkanja beljakovin, nagnje-nost k astmi, nezmožnost popol-ne razgradnje bakterij iz hrane, bolezni ledvic, zmanjšanje delo-vanja trebušne slinavke in jeter, nepravilno delovanje endokril-nih žlez in pomanjkanje kalijevih ionov, ki so za delovanje organiz-ma nujno potrebni.Telesna dejavnost lahko povzroči tako nastanek bazičnih, kot tudi kislih reakcij. Večjim naporov je lahko izpostavljen le organizem, ki je v razmeroma dobri fizični kondiciji. aerobna aktivnost, s katero ne presežemo praga tele-sne izčrpanosti, ustvarja bazično okolje. ko pa mejne napore pre-sežemo, začne telo izločati prese-žne nakopičene kisline. šibkejši ljudje, ki imajo zakisan organi-zem, bi morali začeti z lažjimi vajami. intenzivnost vadbe lahko postopoma povečujejo. ko se telo privadi na redno vadbo, se po-spešita hormonsko in prebavno delovanje in vzpostavi se normal-no kislinsko-bazično ravnovesje. kronična utrujenost, šibkost in pogoste bolezni so znak, da je vaš organizem zakisan. Tudi hude fi-zične poškodbe v telesu ustvarijo močno kislost. zavedati pa se je potrebno, da lahko tudi čustveni pretresi ustvarijo močno kislost. če imamo v organizmu uravno-teženo stanje, nam oputunistič-ni virusi, bakterije in glivice ne povzročajo težav, v nasprotnem primeru pa se razvijejo bolezni. Glede na naš prehiter tempo ži-vljenja je potrebno vedeti tudi, da vsak večji stres pusti za sabo v organizmu kislost. Tudi šibek stresni dejavnik lahko povzroči delno ali popolno reakcijo kislo-sti. Vsekakor pa je stopnja pove-čane kislosti neposredno poveza-na tudi z energijskimi blokadami. V naslednji številki se bom osre-dotočila na to, katero hrano je potrebno konzumirati, da ustva-rimo v našem telesu kislinsko--bazično ravnovesje.

23krošnjar september mmxi

AKCIJA V OKTOBRU BELJENJE ZOB - 30% VEČ NA SPLETNI STRANI WWW.TALEKS.SI

NUDIMO:• BELJENJE ZOB, ZOBNI NAKIT SWAROVSKI• ODSTRANJEVANJE BRAZGOTIN PO AKNAH• ODSTRANJEVANJE MAŠČOBE S KAVITACIJO• OBLIKOVANJE TELESA PO PORODU• VADBA NA POWER PLATU• SHUJŠEVALNI PROGRAMI• MASAŽE• TRAJNO UVIJANJE TREPALNIC• NEGE OBRAZA Z NOVO METODO

GLOBINSKEGA VNOSA PREPARATOV Z ULTRAZVOKOM

• LIFTING, OBNOVA KOŽE,ZDRAVLJENJE AKEN

• MEDICINSKA IN KLASIČNA PEDIKURA• UMETNI IN GELIRANI NOHTI• ROČNA LIMFNA DRENAŽA IN LD Z

ULTRAZVOKOM• PROTIBOLEČINSKE TERAPIJE Z

NAJSODOBNEJŠIMI TERAPEVTSKIMI APARATURAMI

• TEČAJI IN DELAVNICE• PRODAJA VRHUNSKIH PREPARATOV• TER ŠE MNOGO VEČ: PONUDBA, SLIKE,

OPISI NA WWW.TALEKS.SI

DARILNI BONI: KOČEVJE V PRODAJALNI ŽILNIK TZO 73RIBNICA PROD. TIJANA, ŠKRABČEV TRG 50,

NAROČANJE IN INFORMACIJE NA:TEL 031 733 987, WWW.TALEKS.SI

TATJANA TOMIČ LAUTAR S.P.ESTETSKI CENTER TALEKSMESTNI LOG 1/29, 1330 KOČEVJE

oGlejte si poroČila DeŽurniH poliCistoV

preVerite Vreme

reportaŽe lokalniH DoGoDkoV

www.e-utrip.si

www.Tv Kočevje.si

Imate internet?Lokalna televizija dnevno spremlja in napoveduje dogodke v kočevsko-ribniški regiji, poroča o zanimivostih, predstavlja življenje prebivalcev, delo posameznikov in skupin s kulturnega in športnega področja.

www.Tv Kočevje.si

Poglejte v Svet pred domačim pragom!

kliknite

na:

24 www.e-utrip.si

kako orhideje učinkovito pognojimo strokoVnjaki kluba Gaia

številni ljubitelji doživijo pri vzgoji orhidej neuspeh in orhideje označijo kot pre-

več zahtevne, zato je potrebno imeti prave informacije in prava sredstva zanje. Poleg primerne osvetlitve in temperature sta za-livanje in gnojenje orhidej najpo-membnejši dejanji uspešne vzgo-je in oskrbe. Podjetju Unichem je v sodelovanju z ocean orchids, ki je največji proizvajalec orhidej v tem delu evrope, prvemu uspe-lo narediti korak naprej z novim gnojilom za orhideje v obliki to-pljive šumeče tablete, Plantella tabs, ki bo olajšalo in poenostavi-lo gnojenje orhidej. Gnojenje običajno poteka z upo-rabo gnojil v tekoči ali trdni obli-ki, ki ju je treba redčiti z vodo v natančno določenem razmerju. Marsikdo pa prav zaradi neupo-števanja navodil glede doziranja ni imel srečne roke pri vzgoji teh lepotic. ker orhideje zaradi svo-jih skromnih potreb po gnojenju zelo slabo prenašajo prekomerne količine, je natančna izmera bi-stvenega pomena za uspeh. Med ljudmi prevladuje mnenje, da or-hideje gnojila sploh ne potrebuje-jo, zato ga številni sploh ne upo-

rabljajo, kar pa za zdrav razvoj orhidej ni priporočljivo. Speci-fičnost rasti orhidej, za katere je značilna relativno počasna rast z majhnim letnim prirastom ze-lene listne mase, zahteva druga-čen pristop, popolna odsotnost gnojila pa dolgoročno negativno vpliva na njihov razvoj, pred-vsem pa na bujnost cvetenja.V naravi raste večina orhidej, priraslo oziroma epifitsko, in si-cer tako, da se s svojimi koreni-nami oprimejo vej in debla dre-ves. Tako lovijo odpadli organski material, ki s pomočjo mikroor-ganizmov in pogostih padavin prepereva in orhidejam nudi konstantno hranila. Plantella tabs za orhideje posne-majo to skromno količino hranil iz narave, hkrati pa vsebujejo vse bistvene mikro in makro elemen-te, potrebne za optimalno rast. Prekomerne količine zalivanja in gnojenja so škodljive, saj jih orhi-deje niso vajene in vedno vodijo v odmiranje koreninskih vršičkov. orhideje imajo majhno število korenin in vršičkov, zato je ohra-njanje njihove vitalnosti še toliko bolj pomembno za uspešno goje-nje orhidej.

ZaliVanje naj bo namakanjezalivanje in gnojenje orhidej naj temelji na opazovanju vlažnosti substrata v lončku in se v povpre-čju izvaja enkrat na 10 do 14 dni od februarja do oktobra. V zim-skih mesecih gnojenje občutno zmanjšamo, zato takrat dogno-jujemo enkrat mesečno. Po izku-šnjah iz prakse je najbolje orhide-je namakati 20 minut v raztopini vode in gnojila. eno šumečo ta-bleto plantella tabs za orhideje raztopimo v treh litrih vode, ki jo uporabimo za namakanje ene ali več orhidej. Samo šumeča ta-bleta v manj kot eni minuti za-gotovi enakomerno porazdelitev hranil v vodi za namakanje. lon-ček z orhidejo v celoti namočimo v pripravljeno raztopino. Po 20 minutah rastlino odcedimo saj sta substrat in korenine posr-kala maksimalno količino vode in hranil. Uporabljamo okrasne lončke, ki so nekoliko višji od pla-stičnega lončka v katerem raste orhideja in omogočajo odtekanje odvečne vode brez da bi korenine stale v vodi.

presajanje orHiDejorhideje presajamo, ko preneha-jo s cvetenjem, ko večina korenin raste mimo lončka ali potem, ko se je substrat zgostil, razpadel, praviloma pa vsaki dve leti. ker večina orhidej pozimi počiva, ravno ta čas lahko izkoristimo za presajanje. Uporabimo viso-kokakovostni substrat plantella specialna zemlja za orhideje, ki ima posebej prilagojeno sestavo: borovo lubje, kokosova vlakna, šotni mah in perlit.

vrtnar svetuje

14.400 €NAJVEČJA IZPLAČANA

ODŠKODNINAV MESECU

JULIJU

ODŠKODNINAV MESECUV MESECU

JULIJU

najboljši partnerv nesreči

PNA

D.O.

O., Z

ALO

ŠKA

CEST

A 58

A, L

JUBL

JANA

NagRaDNo vPRašaNje: s katerim sredstvom v obliki šumeče tablete pognojimo orhideje, tako da jih namakamo v vodi, v kateri je raztopljena taka tableta?

Pravilen odgovor pošljite na naslov: Klub gaia, sinja gorica 2, 1360 vrhnika. Trem srečnim izžrebancem, ki bodo na dopisnici poslali pravilne odgovore, bomo poslali praktične nagrade.Če si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt, pokličite KLUB GAIA na brezplačno številko in samo za 16,90 boste prejemali vse leto revijo Gaia in boste deležni še cele vrste različnih ugodnosti.

25krošnjar september mmxi

14.400 €NAJVEČJA IZPLAČANA

ODŠKODNINAV MESECU

JULIJU

ODŠKODNINAV MESECUV MESECU

JULIJU

najboljši partnerv nesreči

PNA

D.O.

O., Z

ALO

ŠKA

CEST

A 58

A, L

JUBL

JANA

26 www.e-utrip.si

Zdravje šepeta cvetlic tereZija CVetka Gorenak

šepet cvetlic vam bo nudil podporo na vašem poto-vanju samozdravljenja. z

vami bo na vseh področjih va-šega uma, telesa, srca in duha. Spremljal vas bo pri čustveni in duhovni rasti, vas podpiral in vzpodbujal ob transformacijah, vam lajšal bolečine, obup, nemir in strah na življenjski poti in vam v zahvalo nudil čudeže lju-bezni in osvoboditve.šepet cvetlic predstavljajo sve-tne esence letis in esenčne cve-tne karte. Namenjen je samoz-dravljenju neželenih vedenjskih vzorcev. Skupek vseh barvnih in cvetnih segmentov ustvar-ja vibracije cvetnih esenc, ki so orodje za pomoč usklajevanja in povezovanja z višjim stanjem z kvaliteto barv in cvetnih esenc.esenčne karte zdravljenja so ko-dno programirane z vibracijami cvetlic in blagodejno vplivajo na psihološki ravni na vzorec vaše težave. Pri globoki sproščeno-sti, ki jo vzpostavimo s pomo-čjo sproščujoče glasbe in visoko ravnjo miselne osredotočenosti se na energijski ravni vibracije esenčne cvetne karte povežejo z vibracijo vašega notranjega sta-nja in na ta način začutite točno za vas določeno izbrano esenčno karto, ki predstavlja katero cve-tno vibracijo potrebujete. lahko pa primerno cvetno esenco izbe-re terapevt.Hkrati s kvaliteto cvetne esence, deluje pri uporabi kart zdravlje-nja na vas tudi vibracija barve izbrane cvetlice. Tako boste že po izbrani barvi karte posredno vplivali tudi na določen energij-ski center, kjer se sproža nerav-novesje in prikazuje vaše stanje, povezano s to barvo.Cvetna terapija deluje na oseb-nost, čustva in um. Vsakemu negativnemu stanju odgovarja določena raztopina, ki negativne misli in občutke preobrazi v po-zitivne vibracije, posledica česar sta zdravje in boljše počutje. ko postanemo mirni, potrpežljivi in manj preplašeni, imamo več moči za premagovanje življenj-skih stresov in raznih težav. če

smo bolni oziroma imamo zdra-vstvene težave, bo naše telo, ko se umirimo in smo zadovoljni, reagiralo pozitivno, skladno z umom. Na ta način se aktivira naš imunski sistem in proces sa-moozdravljenja. Dr. edward Bach je o učinkovanju cvetnih esenc leta l936 zapisal: »Določene sa-morasle rože, grmi in drevesa višjega reda imajo zaradi svojih visokih vibracij moč, da zvišajo naše telesne vibracije in odpre-jo kanale za sporočila našega

duhovnega jaza, da preplavijo našo osebnost s krepostmi, ki jih potrebujemo in odpravimo zna-čajske pomanjkljivosti, ki pov-zročajo naše težave. zmožne so povzdigniti osebnost in nam pri-bližati dušo, kot na primer lepa glasba ali druge čudovite, navdi-hujoče stvari. Tako si podarimo mir in se rešimo težav. Vibracije ne zdravijo tako, da neposredno napadejo bolezen, ampak tako, da preplavijo naše telo z lepimi vibracijami, v navzočnosti ka-terih se ta raztopi kot sneg na soncu. Do pravega ozdravljenja ne more priti brez spremembe življenjske naravnanosti, dušev-nega miru in občutka notranje sreče.«Cvetne esence uvrščamo v na-

ravno metodo zdravljenja, so naravne, neškodljive in ne pov-zročajo odvisnosti. Ne uporablja-jo se neposredno za zdravljenje fizičnih težav, ampak odpravljajo bolnikove strahove, zaskrblje-nost, brezup, razdražljivost itd. Ta stanja uma namreč zavirajo izboljšanje bolnikovega počutja in upočasnijo ozdravitev, poleg tega pa veljajo za primaren vzrok fizičnih in psihičnih težav ali bo-lezni. Neprestana skrb ali strah zmanjšujeta človekovo vitalnost, saj je razdražljiv, slabo se poču-ti, telo pa izgubi svojo naravno odpornost. ko sta vzpostavljena mir in harmonija, se vrne po-vezanost uma in telesa, zaradi česar lahko življenjska energija neovirano teče, to pa omogoči telesu samozdravljena.zdravljenje z cvetnimi esenca-mi zajema štiri stopnje. Medtem ko v prvi in drugi fazi terapije s cvetnimi esencami človek pre-deluje vplive aktualnih izzivov, se v tretji fazi sooča s pretekli-mi travmatičnimi izkušnjami, na četrti stopnji njegova duša oblikuje nove vidike človekovega potenciala, prek katerih se bo v prihodnje izražal navzven. Na tej stopnji se na novo konfigu-rirajo človekove psihične moči in njegova temeljna osebnostna struktura. aktivna preobrazba značajskih pomanjkljivosti spod-budi oblikovanje novih načinov ustvarjalnega izražanja osebno-sti, ki brez tovrstnega dela na sebi ne bi nikoli zaživeli. Predho-dna bolečina in omejitve posta-nejo izhodišče novih ustvarjal-nih potencialov, ki predstavljajo nove možnosti na poti uresniče-vanja naše poslanstva in dobrega počutja, pridobljenega na nara-ven način.

nagradno vprašanje.Na kaj deluje cvetna terapija?odgovore pošljite na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XiV/6, kočevje. podeljene bodo nagrade:2 x cvetna esenca Urgent 20 ml 2 x kupon za 2 x po 15 minut prerokovanja

zdravje

27krošnjar september mmxi

OPP

ORT

Un

ITy

nET

, DER

žEK

In O

sTAL

I D.n

.O.,

TURj

AšKO

nAs

ELjE

4, 1

330

KOČE

VjE

PREROKOVANJE - SVETOVANJE

090 68 55Z VAMI TINA IN TEREZIJA C.

MI NE UGIBAMO, AMPAK VIDIMO

www.harmonijazavesti.siHarmonija zavesti d.o.o.0,845 eur/0,5 min

Reiki, regresije, energijski izdelki...info@harmonijazavesti.si

do 30.09.2011 051 347 055

od 01.10.2011 051 384 057www.harmonijazavesti.si

Harmonija zavesti d.o.o.

Društvo Joga Ribnica vas vabi na dan odprtih vrat v soboto, 24. septembra ob 19.00 v Srednji šoli Kočevje, kjer boste spoznali vadboQigong (či gonga) in Taijiquan (tai čija).V Ribnici se lahkože priključite ob petkihob 19.00.

Vabljeni tudi na začetno vadbo joge od septembra dalje:Ribnica - vsak četrtek ob 20.00 v prostorih društva na RikuKočevje - vsak četrtek ob 20.00 v Srednji šoli KočevjeKočevska Reka - vsak torek ob 20.00 v kulturnem domu Sodražica - vsak ponedeljek ob 18.30v osnovni šoli.

Od oktobra dalje:Velike Lašče - vsako sredo ob 20.00 v Levstikovem domuLoški Potok - vsako sredo ob 19.30 v osnovni šoliKompolje - vsak četrtek ob 20.00 v gasilskem domuDolenja vas - zbiramo prijave

Ne premišljujte, storite zase nekaj dobrega, razgibajte in spoznajte svoje telo. Informacije na 041 316 989 ali041 397 789.

28 www.e-utrip.si

ROČNA AVTOPRALNICA

ADNAN SALIHOVIĆ S.P.SLOVENSKA VAS 181332 STARA CERKEV

- PRANJE- POLIRANJE- KEMIČNO ČIŠČENJE- IZPIRANJE- PRANJE MOTORJA - NOTRANJE ČIŠČENJE- PRIPRAVA VOZILA

ZA POROKE IN PRODAJO

PE HROVAČA 13B1310 RIBNICAPRI TRGOVINI SPARGSM 040 570 611

elektromehanika

David Novak s.p.Reška c. 13, 1330 Kočevjetel/fax 01 895 1816gsm 041 426 092elektromehanika.novak@volja.net

NOVAKPrevijanje vseh vrst motorjevrotorjev, transformatorjev, agregatovpopravila, električnega orodjaizvajanje elektroinštalacijpopravila industrijskih strojevvzdrževanje elektro naprav

V ŽimariCaH GraDijo kanaliZaCijsko omreŽje in Čistilno napraVo beseDilo in Foto: i.l.

Poleg gradbišča pri osnovni šoli, kjer od decembra lani s presledkom dveh mese-

cev zaradi zamenjave izvajalca, potekajo dela na gradnji nove športne dvorane in prizidka vrt-ca s pomožnimi prostori, imajo v občini Sodražica poldrugi mesec odprto tudi gradbišče za gradnjo kanalizacijskega omrežja z novo čistilno napravo z 250 populacij-skimi enotami. Ta projekt, kot je poudaril župan Blaž Milavec, so pripravljali že vrsto let, lani pa jim je uspelo pridobiti vsa dovoljenja, kakor tudi sredstva iz evropskega strukturnega sklada za regionalni razvoj, ki naložbo sofinancira z 85 odstotki njene celotne vrednosti, razliko pa občina Sodražica. Po-godbena vrednost znaša 975 ti-soč evrov. Celotna infrastruktura je namenjena naselju Žimarice, a nanjo se bodo lahko priklju-čile tudi vasi Globel in morebiti Podklanec. Žimarice so z dvesto prebivalci drugo največje naselje v občini Sodražica, zato bo ta ko-munalna pridobitev prispevala či-stejšemu in bolj urejenemu okolju. Pogodbeni rok za dokončanje del pri gradnji šole, dvorane in pri-zidka vrtca je marec prihodnje leto, kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave pa junija. Tako bodo Sodražani lahko malo-ne hkrati v uporabo predali dve pomembni pridobitvi, s čimer se lahko pohvali le redko katera občina.

novice

29krošnjar september mmxi

Dragi bralci, pošljite nam predloge o nagradah, ki si jih želite priigrati v nagradni križanki, na naslov: studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje ali na info@studioutrip.si. na podlagi le-teh bomo z veseljem kontaktirali možne podeljevalce.

Pravilno rešeno geslo nagradne križanke #16 je: »Bodite drzni pri izbiri«1. Milka Kovač, Kočevska Reka2. Ivanka Levstek, Dolenja vas in Liza Koprivec, Kočevje

Nagrado prevzamejo pri podeljevalcu, na podlagi dopisa, ki ga prejejo po pošti.

Rešitev sudoku-ja preverite na portalu: www.e-utrip.si

30 www.e-utrip.si

GRADBENA MEHANIZACIJA HVVLADIMIR HAJDINJAK S.P.ČRNI POTOK 1A, KOČEVJE

GSM 070 500 800 | GSM 041 622 363ZEMELJSKA DELA | VSE VRSTE IZKOPOV | PREVOZI

Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.

Vas je strah menjave starih vrat?Posvetujte se z nami, da strahu ne bo več!OPTIKA CENTER, MARINKA TROPE S.P.

KIDRIČEVA ULICA 2, 1330 KOČEVJE

DELOVNIKI SOBOTE

dop doppop

12

8

12

8

19

15

PE TZO 22, NAMA CENTERGSM: 051 641 770TEL: 01 893 14 86

WWW.OPTIKACENTER.EU

31krošnjar september mmxi

padel je zastor - iztekli so se letošnji Grajski večeri marko moDrej, Foto: borut šenk

letošnji zelo odmevni, odlično obiskani in uspe-šni Grajski večeri so se

iztekli. Turistično društvo Rib-nica, organizator večerov je z izvedbo in obiskom zadovoljno, kot poudarjajo pa žal celotna fi-nančna struktura projekta sloni na njih. Celoten strošek, od ho-norarjev nastopajočih, scene, ozvočenja, strehe, klopi itd. je njihov. Brez pokroviteljev, ki se kljub zaostrenim gospodarskim razmeram radi odzovejo, Graj-skih večerov ne bi bilo. Seveda stojijo ob strani občina Ribnica, ki brezplačno odstopi priredi-tveni prostor, JSkD oi Ribnica, ki pokrije del stroškov dveh ve-

čerov, občina pokrije tudi stro-šek gostovanja projekta imago Sloveniae, letos so organizatorji sodelovali še z dvema društvo-ma VeTD Hrovača in Društvom podeželskih žena Ribnica, ki sta pokrili strošek nastopajočih na njunih večerih. kljub temu pra-vijo na Turističnem društvu, je levji delež ostal na njih. Predse-dnik društva Jože zakrajšek je tudi s finančno sliko zadovoljen, saj niso 'pridelali' izgube. Tako smo letos uživali v vrhunskih predstavah, ki so jih soobliko-vali: Beloruski državni plesni ansambel koroški, operni pevec aljaž Vesel s katarino kobal, Bo-risom kobalom in Janezom Do-

linarjem, potem Braco Doblekar Big band DoM z Nino Strnad, Družinsko gledališče kolenc, več pevskih sestavov v okviru zveze kmetic Slovenije in DPŽ Ribnica, Prifarski muzikanti, Bukovča-ni iz štajerske, stand up komiki lucija Ćirović, Boštjan Gorenc – Pižama, Martina ipša, ivan šarić, zadnji večer pa je bil na-menjen narodno-zabavni glasbi. Ribniški ansambel zakrajšek, ki žanje uspehe na vseh festivalih narodno-zabavne glasbe je pre-mierno predstavil svojo prvo zgoščenko, ki so jo poimenovali Pesem za oba. Simpatična pev-ka Urška lužar, brata Marko in Jure zakrajšek ter klemen Jakob so predstavili vseh 10 skladb s prvenca, v goste so povabili še najbolj znan ansambel Ribniške doline, ansambel Franca Miheli-ča in prijatelje, ansambel Stanka Petriča.Turistično društvo Ribnica ima za naslednje leto že okviren se-znam nastopajočih, kot pravijo bo ponudba še pestrejša in bolj kvalitetna, poskrbeli naj bi tudi za večjo streho, več klopi, vse pa je odvisno od pokroviteljev. Do njih bodo šli z vsemi idejami, ko-liko jih bodo morali črtati oz. ko-liko bo izvedenih, pa bomo vide-li. Vsekakor želimo, da so njihove ideje podprte, saj so se Grajski ve-čeri res 'prijeli' in letos v ribniški Grad privabili več kot sedem tisoč obiskovalcev.

PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

dogodki

32 www.e-utrip.si

najpogostejše zastrupitve pri psih in mačkah (1. del) Varja Tomažinčič, DVM

V našem okolju je veliko snovi, ki so lahko poten-cialno strupene in ne-

varne za zdravje naših kosmatih hišnih ljubljenčkov. Nekatere so znani strupi, druge, recimo čoko-lado pa imamo sami zelo radi, za naše pse in mačke pa je nevarna. Prav tako moramo biti previdni pri različnih rastlinah, ki jih ima-mo v naših domovih, saj je kar nekaj zelo strupenih.

strupi Za GloDalCe in DruGe škoDljiVCe imenujemo jih tudi rodenticidi, kemijsko pa so to derivati kuma-rina. Je ena najpogostejša vrst za-strupitev psov in mačk. Najhujše zastrupitve se zgodijo, če živali zaužijejo zaloge strupa, za za-strupitev pa zadošča že zaužitje ene zastrupljene miši ali podga-ne. Rodenticidi imajo precej dol-go delovanje, saj so podgane zelo pametne živali in strupa ne bi po-jedle, če bi opazile, da je podgana, ki je (zastrupljeno) hrano jedla, poginila. Učinkujejo tako, da v organizmu preprečijo strjevanje krvi in poškodujejo krvne kapila-re. znaki zastrupitve pri psih in mačkah se lahko pokažejo takoj, največkrat pa šele po nekaj dneh (odvisno od vrste in količine zau-žitega strupa). kažejo se kot sla-botnost, potrtost, lahko sta pri-sotna tudi kašelj in težko dihanje. Pojavijo se notranje krvavitve (v prsno in trebušno votlino), iztre-bek je lahko črno obarvan zaradi primesi krvi in tudi urin je lah-ko krvav. zaradi motenj v strje-vanju krvi so možne krvavitve iz manjših ran, nosu ali dlesni. Včasih lastniki opazijo krvavo slino. Veterinar pri pregledu opa-zi bledost in krvavitve iz sluznic, zastrupitev pa potrdi s specifi čno preiskavo krvi. za zastrupitev ob-staja specifi čen protistrup – sin-tetični vitamin k, ki ga pacient dobi v obliki injekcij več dni za-pored. Vendar moramo ukrepati hitro, da je zdravljenje uspešno. ob močnejših krvavitvah in hudi

anemiji običajno žival potrebuje tudi transfuzijo krvi ali plazme.

strup Za polŽeNajvečja možnost, da se bo pes zastrupil s takim strupom je, ka-dar ga sprehajamo v bližini vrtov na katerih se uporabljajo organo-fosfatne in karbamatne priprav-ke za odganjanje (uničevanje) polžev. zastrupitev povzročijo že zelo majhne količine (zadošča že zrnce ali dve). znaki se lahko pokažejo že v nekaj minutah - oteženo dihanje, nekoordinira-na hoja, motnje v zavesti. Možne pa so tudi motnje vida, slinjenje, bljuvanje s krči, nekontrolirano izločanje urina in driska. za ži-val je tak strup v večini primerov usoden, saj napade dihalni center in posledično pride do zadušitve. obstaja protistrup, vendar je čas res ključnega pomena. V trenut-ku, ko opazimo ali posumimo, da je pes zaužil takšen pripravek moramo čimprej do veterinar-ja, pa še v tem primeru je uspeh zdravljenja vprašljiv.

Vrtni insektiCiDi in Gnojila Do zastrupitve z gnojili in in-sekticidi lahko pride, če jih žival vdihava, liže, zaužije lahko pa se absorbirjo tudi skozi kožo, blazinice oziroma oči. ko uporabljate ka-terikoli tak izdelek poskrbite, da živali ni v bližini. če gnojite travo psa ne spustite nanjo vsaj dva tedna oziroma toliko časa, da se gnojilo zagotovo vpije v zemljo (običajno po dežju). Psi epileptiki so še po-sbej občutljivi na takšne strupe. Delimo jih na: •karbonate in fosfate - zastru-

pitev z njimi se kaže s poveča-nim slinjenjem, solzenjem oči, pogostim uriniranjem, drisko, trzanjem mišic, šibkostjo in težavami z dihanjem.

•insekticide - znaki zastrupitve so podobni kot pri zastrupitvi z karbonati in fosfati.

V obeh primerih, je potrebno ži-

val takoj odpeljati k veterinarju in s seboj nesti embalažo strupa, ki ga je pes zaužil. Bodite pozor-ni, če katere izmed teh izdelkov uporabljajo vaši sosedi ali so bili uporabljeni na področju, kjer se sprehajate.

DomaČa Čistila in kemikalijeTe snovi so: kisline, osvežilci zra-ka, amoniak, razkužila, šamponi, mila, belila (povzročajo kemične opekline, razjede ust, grla, že-lodca in črevesja), barve, bateri-je, parfumi, kozmetični izdelki, detergenti, lepila… Najboljši na-čin, da se izognete zastrupitvi z “domačimi kemikalijami” je, da so pospravljena na mestih, kjer žival nima dostopa do njih. Prav tako poskrbite, da žival ne pride v stik s površino, ki ste jo ravnokar očistili (tako se najlažje izognete opeklinam blazinic). če je prišlo samo do zunanjega stika, takoj dobro izperite dlako in kožo z

veliko vode, nato pa zaradi pre-ventive obiščite veterinarja. če je žival snov zaužila, takoj obiščite veterinarja!

aVtomobilski iZDelki (antiFriZ, olje Za aVto in benCin)zastrupitve z antifrizom so med najpogostejšimi, saj ima snov sla-dek vonj in okus. Je zelo strupen in vpliva na delovanje živčnega sistema ter povzroči izjemno hude poškodbe oz. okvare no-tranjih organov, predvsem ledvic in jeter. znamenja se ne poka-žejo takoj, temveč šele čez ne-

in posledično pride do zadušitve. obstaja protistrup, vendar je čas res ključnega pomena. V trenut-ku, ko opazimo ali posumimo, da je pes zaužil takšen pripravek moramo čimprej do veterinar-ja, pa še v tem primeru je uspeh

Vrtni insektiCiDi in Gnojila Do zastrupitve z gnojili in in-sekticidi lahko pride, če jih žival vdihava, liže, zaužije lahko pa se absorbirjo tudi skozi

VeTeRiNaR SVeTUJe

33krošnjar september mmxi

kaj ur. Prvi znaki zastrupitve so splošna prizadetost organizma, bruhanje, slabost, kri v trebušni votlini. Sledijo jim še depresiv-nost, nekoordinirano gibanje in epileptični napadi. Po zaužitju ne smemo čakati znakov zastru-pitve, ampak takoj poiščemo ustrezno veterinarsko pomoč! za preprečitev zastrupitve je najbo-lje, da žival nima dostopa do ga-raže oziroma prostora, kjer so te snovi spravljene. V zimskem času bodimo pozorni na parkiriščih in cestah, kjer je možnost izliva an-tifriza. Pes ga lahko zaužije tudi s snegom. Pri vdihavanju bencina se lahko pojavijo obolenja pljuč. znaki zastrupitve ob zaužitju so bruhanje, težave pri dihanju, koma in pogin.

kaČji uGriZ Pri nas povzročata strupene ugri-ze gad in modras. Največkrat pride do ugrizov v okončine, pri radovednih psih pa tudi v glavo,

smrček ali vrat. Da gre za ugriz kače lahko sklepamo po hitri re-akciji psa, saj največkrat zacvili in odskoči. Prizadeto mesto bo hitro oteklo, pes pa ga bo verjetno tudi lizal. Psa poskusimo umiriti (raz-burjenje povzroča hitrejše bitje srca, kar povzroča hitrejši pre-nos strupa). Najbolje je, da žival do vozila kar nesemo in čimprej poiščemo veterinarsko pomoč. Hoja namreč pospešuje krvni ob-tok. zarez na prizadetem mestu ni priporočljiv. Psu raje nad ugri-zom povežemo okončino (ne pre-tesno), jo imobiliziramo in upo-rabimo hladne obkladke. obisk

veterinarja je seveda nujen! znaki zastrupitve so odvisni od vrste kače, količine izločenega strupa, mesta ugriza, ter seveda starosti, teže, velikosti in kondicije psa. Priporočljivo je, da si zapomnite vrsto kače, ki je psa ugriznila (če jo poznate), ali pa si zapomnite njene značilnosti (oblika glave, barva kože, vzorci itd.)

moČeraD zastrupitve z močeradovim stru-pom so pri nas zelo redke, ven-dar večinoma usodne. Načeloma se jih psi že zaradi opozorilnih barv izogibajo. Pes se z njegovim strupom zastrupi tako, da vanj ugrizne. Močerad ima namreč zaušesne žleze iz katerih izlo-ča posebno strupeno snov, ki se skozi ustno sluznico resorbira v organizem in takoj preide v kri. znaki zastrupitve se pokažejo že v nekaj minutah z drgetanjem, izločanjem penaste sline in vča-sih s hudimi krči, pri čemer lahko žival pade v šok in pogine zaradi zadušitve. Potrebna je takojšna veterinarska pomoč, ki pa je ve-likokrat neuspešna.

ZDraVilaNekatera zdravila, ki pomagajo nam, so lahko za živali zelo stru-pena, zato se pred uporabo kate-rega koli zdravila raje posvetujte z vašim veterinarjem. aspirin lahko povzroči želodčne razje-de, krvavitve, odpoved ledvic, slabokrvnost in celo pogin. Pa-racetamol (nahaja se v lekadolu, Daleronu, Panadolu…) pa lahko povzroči slabokrvnost in odpo-ved jeter. zanj obstaja protistrup, ki deluje samo, če je apliciran hi-tro po zaužitju tega zdravila.

bolje preVentiVa kakor kuratiVa......Deset Nasvetov, kako preprečiti zastrupitve (prevedeno po dr. Jill a. Richardson):1. če postavljate vabe za ško-dljivce, jih nastavite na mesta, kjer žival ne more priti do njih. 2. ko na vrtu uporabljate gnojila ali insekticide, živali preprečite dostop do področja, kjer ste jih uporabili, dokler se vse ne vpije v podlago. 3. Bodite pozorni na to, kakšne

rastline imate na vrtu in stano-vanju. če so strupene, živali one-mogočite dostop do nje ali pa se je znebite. 4. ko čistite stanovanje s čistili, živali ne pustite, da pride v stik z očiščeno površino dokler je mo-kra. Prav tako imejte čistila spra-vljena ne mestih, ki jih žival ne doseže. 5. Živali nikoli ne dajajte zdra-vil, razen po predhodnem posve-tu z veterinarjem. 6. Živali nikoli ne dajajte člove-ških zdravil, kot so tablete proti bolečinam, zdravila za raka, an-tidepresivi, vitamini, tablete za hujšanje. 7. Ne puščajte sladkarij na me-stih, ki so za žival dosegljivi. 8. Veliko vsakdanjih predmetov je za žival lahko smrtnih (ba-terije, čistila, cigarete, alkohol, kava,…). zato poskrbite, da žival ne more priti v stik z njimi. 9. olje za avto, antifriz in bencin so za psa smrtno nevarni. zato je najbolje, da so spravljeni v pro-storih kjer žival nima dostopa do njih. 10. če uporabljate spreje in am-pule proti bolham, se pri uporabi strogo držite navodil.

prVa pomoČ Poskusite poiskati vir zastrupitve in odstranite strup iz ust (spirajte z vodo). če od zaužitja strupene substance ni minilo več kot 2 uri, takoj poskusite izzvati bruhanje. če je od zastrupitve minilo več časa, živali v gobec vbrizgajte raz-topino aktivnega oglja, ki zmanj-šuje prehajanje strupa iz prebavil v krvni obtok. če je prišla v stik z različnimi čistili, kemikalija-mi, insekticidi koža oziroma slu-znice, jo takoj izperite z mlačno vodo. Tudi če snov ne draži kože, jo izperite, da je žival ne more po-lizati. V vsakem primeru je potre-ben takojšen obisk veterinarja, ki bo živali nudil strokovno pomoč. V veliko pomoč je, če s seboj pri-nesete embalažo strupa ali zdra-vila, ki ga je žival zaužila.

Veterinarska ambulanta MaxMilan Hrovatin dr. vet. med.Dolenjska cesta 250, škofl jicat: 01 366 65 44 | m: 031 394 678milan.hrovatin@gmail.com

Zastrupitve z močeradovim

strupom so ... večinoma

usodne.

34 www.e-utrip.si

mladinska izmenjava na travni gorianDreja kumer, VoDja mlaDinske iZmenjaVe

Na ribniškem koncu, na-tančneje na Travni gori, se je od 18.-28. 8. 2011 izvajala

mladinska izmenjava, organizi-rana znotraj programa Mladi v akciji. Naziv izmenjave, človek ne jezi se (Man, don't get angry), pa je povzemalo tudi njeno temo. enaindvajset mladih iz štirih držav: italije, Francije, Bolga-rije in Slovenije, znotraj katerih so bile zastopa-ne tudi različne etnične sku-pnosti, je pri-sostvovalo na delavnicah, kjer smo se medse-bojno spozna-vali preko igre in neformalne-ga učenja.Delavnice o n e n a s i l n e m reševanju kon-fliktov, med-k u l t u r n e m dialogu, stere-otipih in pred-sodkih so po-udarjale pomen konstruktivne komunikacije med ljudmi in bile namenjene povezovanju mladih. imeli smo delavnice joge, tai ji-ja, v popoldanskem času smo hodili

na bližnje hribe in zvečer kurili taborni ogenj.V času izmenjave smo tudi dva-krat obiskali Ribnico. Prvič smo obiskali delavnici suhe robe in lončarstva v Rokodelskem cen-tru Ribnica in muzeja v Ribnici, med drugim obiskom pa smo uprizorili vsem dobro poznano

igro človek ne jezi se, toda tokrat z udele-ženci izmenja-ve kot figurica-mi. izmenjava je imela zelo močen pove-zovalni učinek med udeležen-ci, ki prihajajo iz različnih te-žavnih okolij. o m o g o č e n o jim je bilo var-no ter pozi-tivno ozračje v okolju, kjer preteklost in prihodnost ni-sta pomembni, temveč sta va-žna le sodelo-

vanje in dobra volja.Velik del k uspešnosti izmenjave sta prispevali tudi vedno nasme-jani Vera in Maja, oskrbnici doma na Travni gori.

dogodki

nove zaposlitve pod plaščem recesije i.l.

Podjetje Riko hiše je imelo pred dvema mesecema 72 zaposlenih v obratu pro-

izvodnje v Ribnici, v tem času pa so v novo delovno razmerje za določen čas sprejeli še pet delavcev. Gibanje zaposlenih je vezano na utrip trga; bolj kot je večje povpraševanje po njiho-vih izdelkih, večja je možnost novih zaposlitev pa čeprav tudi za določen čas. »Sledimo razme-ram v družbi. Recesija kroji tudi delovna mesta, zato smo zelo previdni pri novih zaposlitvah,» je dejal direktor Riko hiš Bojan lukšič. Podjetje Riko hiše se je na domačem in svetovnem trgu uveljavilo z ekološkimi in nizko energetskimi izdelki, varčnimi leseni hišami, v kate-re so vgrajeni naravni materiali iz ribniške doline oz. gozda. Na slovenskem trgu prodajo le pet odstotkov proizvodnje, glav-nino pa v italiji, Nemčiji, švici, avstriji. odpirajo jim se še trgi švedske, Romunije, Bolgarije in nekaterih držav z območja nek-danje Sovjetske zveze. Podjetje je tudi primer dobre prakse, kako je treba v prihodnje doda-tno vrednost slovenskih gozdov izkoriščati v domačem okolju. Ne le v Riko hišah, ampak tudi v drugih podjetjih z lesno prede-lovalno dejavnostjo pričakujejo, da država ne sme več ponavljati napake iz preteklosti, ko je na gozd, kot strateško surovino, pozabila.

oDDajte Vaš mali oGlas na prVem e-oGlasniku Za male oGlase V naši reGiji

www.e-utrip.si

35krošnjar september mmxi

PE KOČEVJE, PODJETNIŠKO NAS. 14, KOČEVJEPISARNA: 01 8930 840

DELAVNICA: 01 8930 846FAX: 01 8930 848

DELOVNI ČAS PE:DELOVNIKI OD 700 DO 1900

SOBOTE OD 700 DO 1200

(DELAVNICA OD 700 DO 1500, SOB. OD 700 DO 1300)

TEHNIČNI PREGLEDIza vse vrste motornih in priklopnih vozil, pregledi CEMT, izdaja homologacij za rabljena uvožena osebna vozila iz EU, ...NOVO!! Vpis nove vlečne kljukev izjavo o skladnosti

PISARNA - BIRORegistracija vozil, obvezno in kasko zavarovanje vozil, preizkusne tablice, izdaja mednarodnih vozniških dovoljenj in dovoljenj za vožnjo tujega vozila, prodaja vinjet, ... NOVO!! Izdaja kupoprodajnih pogodb in identi�kacija kupca in prodajalca

DELAVNICAServisi in popravila vseh osebnih vozil, avtooptika, vulkanizerske storitve, prodaja pnevmatik, akumulatorjev, prikolic,…NOVO!! Pregled in testiranjeklimatskih naprav.

PONUDBA ZA ČLANE AMZSBrezplačno: pomoč na cesti in vleka, varnostni test, test zavor in amortizerjev, nastavitev žarometov, zamenjava žarnice,20% popust: tehnični pregled, avto-optiko in delo v delavnici.

www.amzs.si

POMOČ NA CESTI 24 UR, NON STOP, TEL: 1987

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJAFASAD, NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV• PREVOZ GRADBENEGAMATERIALA DO 9,5 T (HIAB)

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 953INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET

POSLOVNA ENOTA Ivančna Gorica Stantetova 10, 1295 Ivančna Goricatel.: 01/7878535, faks: 01/7807868e-pošta: info@cugelj.si

PVC / ALU okna in vrata rolete

Krpan žaluzije komarniki

zimski vrtovi

okenske police in zaključna dela

RAZSTAVNI SALONLjubljana BTC / PTC DiamantLetališka 5, 1000 Ljubljanatel.: 01/5476526, gsm: 040/840069 www.cugelj.si

okenske okenske

ZIMSKI

POPUST

-20%

36 www.e-utrip.si

Composite

C M Y CM MY CY CMY K