Krošnjar april 2013

Krošnjar / april, mmxiii 1

št. #33Brezplačni časopis občin Ribnica,Sodražica, Loški Potok & Velike Lašče5.400 izvodov | april, mmxiii

Na portalu www.e-utrip.si si oglejte prosta delovna mesta

2 www.e-utrip.si / [email protected]

pol leta pol ceneje.*

34,48 €68,96 €AKCIJSKA PONUDBA

DRUZINA !

T-2_Druzina_kocevar 165x235.indd 1 3/27/13 9:07 AM


- SVEŽA JAJCA- DOMAČE

TESTENINE- TORTE PO IZBIRI- PIŠKOTI ZA

POROKE,OBHAJILA, OBLETNICE,

NEŽA D.O.O.CVIŠLERJI 421330 KOČEVJET 01 895 4 371F 01 893 10 36M 031 661 404

NEŽA D.O.O.

LESI

NG D

.O.O

., RE

ŠKA

CEST

A 15

, 133

0 KO

ČEVJ

E

Vrhunski, kvaliteten in vzdržljiv masivni češnjev parket.dimenzije parketa:420 x 70 x 21 ali 400 x 65 x 21

cena: 20,13 EUR/m2polaganje parketa:20,13 EUR/m2

[email protected]: 01 8955 305

gsm: 041 621 637e-p: [email protected]: www.kemont.eu

PE razstavni salonCesta Majde Šilc 1Sodražica

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA

ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA

PVC LAMELNE ZAVESE

DVORIŠČNA VRATA IN ZAPORNICE

VLAD

O M

ILAV

EC S

.P.,

NOVA

VAS

33,

1385

NOV

A VA

S

12 letgarancĳe

Prodaja Montaža Servis

IMATE POŠKODOVANOVOZILO? POČENOVETROBRANSKO STEKLO? ALI PA JENA VRSTI LE REDNI SERVIS VAŠEGAJEKLENEGA KONJIČKA?

SMO POGODBENI PARTNER ZAVAROVALNICZA AVTOSERVIS, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, VULKANIZERSTVO, DIAGNOSTIKOVOZIL IN AVTOOPTIKO.

WWW.AVTOSTORITVE-ROGELJ.SIGSM 041 756 904

PE KOČEVJE: TEL 031 636 566GSM 01 895 10 33

TV

I

E

R

RO

O

T

S

G

O

E

T

L

V

J

A

AVTO

STO

RITV

E RO

GELJ

D.O

.O.,

PE K

OČE

VJE,

KID

RIČE

VA U

L. 6

A, 13

30 K

OČE

VJE

PE KOČEVJE

6. MAJA V RiBNiCi,pREd MIKLOVO HIšO IN

4. MAJA V loŠKEM PoToKU,

pREd OSNOVNO šOLO

TEKSTIL, OBUTEV,pOSTELjNINA, SVEčE, ...

VABLjENI Od 8 dO 16 URE

MESEČNiSEJEM

gsm: 031 359 976, Ljubica Maršanič s.pBreg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev


Laminatni podiGotovi parketi Naravna olja za parkete

Kuhinjska korita FrankeKuhinjski pulti - prirezi inizrezi debeline 3 in 4 cm

Robni trakoviIverne plošče

T 01 360 33 82T 01 360 33 86F 01 360 33 87

M 041 626 327E [email protected] www.tema.si

Téma d.o.o.Dolenjska c. 2581291 Škofljica

Okovje BLUMVijaki SPAXPritrdilna tehnikaDrsni sistemi

Delovne oblekeElektrično in AKU orodjePnevmatsko orodjeRočno orodje

Mizarjem in domačimmojstrom v trgoviniTéma nudimo:

NOTRANJA OPREMASVETOVANJE,PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽAOKEN IN VRAT

MJ JERNEJ MEJAČ S.P.GRAJSKA P. 1, RIBNICAGSM: 031 349 [email protected]

PRI MENJAVI NOTRANJIHVRAT VAM STARA VRATAODKUPIMO ZA 20€

KU

PO

N


Za oglaševanjev časopisih Krošnjar in Kočevar ter na

portalu www.e-utrip.si, pokličite ali pišite na:

[email protected] 988 889 - Suzana Rakić

društvom, klubom injavnim zavodom

Nudimo brezplačno objavljanje vaših dogodkov in promocijo vaše dejavnostina naši spletni strani www.e-utrip.si .

Pokličite na 070 899 998 alipišite na [email protected]

IZDAJAStUdio UtRiP d.o.o.tRata XiV/6, 1330 KočEVjE

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:1542

UREDILiVaN GaBRič

OBLIKOVANJE IN PRELOMGaŠPER PREmožE

AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICIdUŠaN KRižmaN

OGLASNO TRŽENJESUzaNa RaKiĆURŠa KRižmaN

LEKTURASaRa tURK

SOUSTVARJALCIaNa ŠaBiĆBLaž maRiNčičKataRiNa tURKoVičmatEja toRBaRNaStja GoRjUPPEtRa ŠoLaRtiNa KotNiKtomaž PodLoGaRSaRa tURK

TISKKVm GRafiKa, RiBNica

NAKLADA ČASOPISA KOČEVARUTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL6.300 izVodoV

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJARUTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE5.400 izVodoV

VSE PRAVICE ZADRŽANE. PONATIS CELOTE ALI POSAMEZNIH DELOV JE DOVOLJEN LE S PRIVOLJENJEM IZDAJATELJA.

ZA MOREBITEN OBISK TISKARSKEGA ŠKRATA SE VAM GLOBOKO OPRAVIČUJEMO

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI1330 KOČEVJE

LETNA NAROČNINA ZA DOSTAVO NASLOVLJENEGA ČASOPISA JE 12,00€ Z DDV

Za oglaševanje v časopisih Krošnjar in Kočevar ali na portalu e-utrip.si pokličite:070 988 [email protected] Rakić

Pomlad nas prebuja daRiNKa SULjEVič

Pogosto smo se pritoževali, če božič ni bil bel, zdaj je dru-gače. Naveličani smo snega,

oblačnih in zamorjenih dni. Želi-mo si sončne toplote in svetlobe, pomladi, pred očmi imamo zele-ne travnike, živobarvne znanilce pomladi. Pa vendar, pomlad je tu, saj zvončki vztrajno kukajo iz sne-ga, ne pritožujejo se, sledijo letne-mu času. Tudi mačice nas veselo pozdravljajo, telohi so se že krep-ko razcveteli. Kaj pa mi? Vsak dan poslušamo vremensko napoved in vendar se vreme ne spreobrne. Naša pričakovanja so zaman, saj narava letos kaže enega od nešte-tih obrazov, žal tegale v nepravem času. A smo mi kaj drugačni? Kot bi nam nastavljala ogledalo, saj se ne oziramo na druge, ko sledi-mo svojim notranjim občutkom in ciljem. Tega je vedno več, ker si želimo prisluhniti, vendar ob

tem ne smemo pozabiti na druge. Stara modrost pravi, da kar daje-mo, to dobimo. Pa vendar je tudi v našem telesu, tako kot je v naravi, vse pripravljeno za rast, po dolgi zimi za hitro rast, ustvarjalnost, eksplozijo energije. Pomlad je tu, narava gre vedno svojo pot in njen letošnji obraz naj nas ne zmoti. Sprejmimo ponujeno in razumno uresničujmo zastavljene cilje. Vse lahko postorimo, le na vrtove pa res še ne moremo. Poiščimo son-ce v sebi, spomnimo se svojih uspehov, razveselimo bližnje. Pri-sluhnimo jim in jim z drobnimi presenečenji polepšajmo dan, če je potrebno tudi večkrat. Uživali bomo v njihovi hvaležnosti, v širo-ko odprtih, nasmejanih očeh. Ta-kšen obraz je kot sonce, ki dviga naše ustne kotičke, našo življenj-sko energijo, da pozabljamo na la-stne tegobe in razvajenost.


Gaj Riossa z dvema zmagama in enim tretjim mestom najboljši posameznik na mednarodnem konjeniškem turnirju za mladince UGaR EqUEStRiaN tEam, foto: aRhiV PoSEStVa UGaR

Konjeniški center v San Gi-ovanni in Marignanu je na velikonočni vikend gostil

mednarodni turnir v preskakova-nju ovir za mladince. Na turnirju najvišje med-narodne kategorije CSIO so tekmovali posamezniki in ekipe mladinskih konku-renc iz celotne Evrope. Slo-venske barve je zastopal le član ekipe Ugar Equestrian Team, Gaj Riossa, ki je tako lahko tekmoval le v konku-renci posameznikov, a kljub temu z izvrstnimi rezultati zaznamoval celotni turnir. Že prvi dan tekmovanj je v zahtevnejši od dveh ka-tegorij za mlajše mladince na višini ovir 1,25 m z Una-niemom dosegel 3. mesto, na 1,15 m visokih ovirah pa enak rezultat, torej 3. mesto, dosegel z mladim, 7-letnim konjem Bastiaanom. Pohod na tokratni turnirski tron je Gaj nadaljeval v soboto, ko je skupaj z Unaniemom pome-tel s celotno konkurenco in z zasluženo zmago povedel častni krog. Uspeh je do-polnil še z osmim mestom s

konjem Bastiaanom. V nedeljo so bila na sporedu finalna tekmova-nja oz. grand prix preizkušnje po-sameznikov v vseh konkurencah. Po dveh uvrstitvah na zmagovalni

oder na prvih dveh preizkušnjah je bil Gaj Riossa upravičeno posta-vljen v ožji krog favoritov za glav-no lovoriko. V prvem delu preiz-kušnje se je v tehnično zahtevnem

parkurju pomerilo kar štiri-deset tekmovalcev v katego-riji mlajših mladincev. Le-ti, med njimi tudi Gaj Riossa, so se nato pomerili na skraj-šani progi, kjer so odločale napake in čas. S tehnično dovršenim jahanjem je Gaj Riossa z Unaniemom odja-hal brez napake in pri tem postavil tudi najboljši čas, s čimer si je zagotovil od-mevno zmago med najbolj-šimi mladimi jahači stare celine ter poskrbel, da je tudi v nedeljo na prizorišču zadonela slovenska himna. Z enim tretjim mestom ter dvema zmagama na najviš-jem mednarodnem nivoju v konkurenci mlajših mladin-cev je Gaj Riossa postal naj-boljši posameznik turnirja in s tem postavil nov mejnik v svoji dosedanji karieri. Čestitamo! Zahvaljujemo se tudi pokroviteljem Ugar Equestrian Team.


Ribniški pasijon 2013 – »Pridite k meni« KooRdiNatoRji RiP 2013, foto: matjaž maLEžič

V ambientu ribniškega gra-du se je v okviru Društva katoliške mladine Ribnica

letos odvijal že sedmi zaporedni Ribniški pasijon. Kljub temu, da se zima še ni poslovila, pa smo, ne glede na vremenske razmere, uspešno izpeljali obe uprizoritvi, in sicer, prvo v soboto, 16. marca, drugo pa teden dni kasneje, 23. marca ob 20 h.Celoten projekt je zaživel septem-bra 2012, ko smo se začeli zbirati koordinatorji. Vsi smo bili mne-nja, da šestletnega zaporednega niza Ribniških pasijonov nočemo prekiniti, obenem pa smo si žele-li sprememb. Želeli smo ponuditi nekaj novega, drugačnega. Vedeli smo, da če želimo uresničiti naše želje, moramo takoj stopiti v ak-cijo. Scenaristi so najprej poskr-beli za prenovljen scenarij, nato pa smo lahko nadaljevali z delom po ostalih sekcijah. V januarju smo pričeli z intenzivnimi pri-pravami. Šivilje so pridno šivale nove kostume, instrumentali-sti skladali nove skladbe, pevci so se učili novih pesmi, igralci naštudirali prenovljen scena-rij, tehnična ekipa je posodobila scenske elemente, privabili smo nove igralce, tudi tiste najmlajše. Letos se nas je v pasijonsko dru-žino, kakor se radi poimenujemo, združilo več kot 150 prostovoljcev iz kar 11 župnij (Dolenja vas, Ko-čevje, Kostel, Ljubljana – Stožice, Ribnica, Sodražica, Sveti Gregor, Št. Jurij, Velike Lašče, Videm – Dobrepolje). Posebnost letošnjih priprav je bilo tudi vreme. Soočili smo se prav

z vsem. Prve skupne vaje v gra-du so potekale v lepem sončnem vremenu, na skoraj pol metra sne-žne podlage. Teden dni kasneje nam je skozi celotne vaje družbo delal dež, še vedno pa je bilo na-okrog vse belo. Do prve uprizori-tve je sneg le počasi kopnel, zato so bile potrebne tudi močne roke in nekaj akcij kidanja snega. Bilo je mraz, kot ga zgodovina Ribni-škega pasijona ne pomni, namreč prva uprizoritev je bila odigrana pri -8 °C. Med drugo predstavo pa je zopet začelo snežiti in ribniški grad je pobelil sneg. Naše delo v gradu smo tako pričeli in zaklju-čili v zimski idili.Vsako leto ima Ribniški pasijon drugačno sporočilo. Glavni pou-darek letošnjega pasijona so bile Jezusove besede »Pridite k meni«. Z njimi nas je Jezus ob koncu na-govoril, naj pridemo k njemu, naj bomo kot otroci, ki se ne bojijo srečanja z njim. Zaključek je bil tudi ena izmed večjih sprememb letošnjega pasijona, saj je bil do-dan prizor velikonočnega jutra.Največja zahvala pa gre Njemu za dobro vreme in predvsem za to, da nas je združil skupaj v eno druži-no in smo bili tako sodelujoči kot tudi obiskovalci lahko deležni Njegove prisotnosti, ki nam je le še bolj približala velikonočne pra-znike ter poglobila vero. Naj bodo letošnji velikonočni prazniki re-snično blagoslovljeni!Ob koncu vabimo vse, ki ste si ogledali letošnji Ribniški pasijon, da na spletni strani www.ribniski-pasijon.si izpolnite kratek vpra-šalnik.

V miklovi hiši na ogled tudi model zadnje titove šta-fete i.L.

Galerija Miklova hiša je odpr-la vrata akademski kiparki Mileni Braniselj iz Cerknice,

ki je na ogled postavila del svojih bogatih stvaritev iz več kot tride-setletnega izjemnega ustvarjalne-ga obdobja. Že v času podiplomskega študi-ja je začela raziskovati gibanje v kiparstvu – kinetiko. Za izvedbo svojih idej uporablja kovino (že-lezo, nerjaveče železo, bron) ali kar gotove industrijske izdelke (razne ležaje, elektromotorje). V sožitju znanosti in umetnosti je nastalo kar lepo število kipar-skih izdelkov. Milena Braniselj je v Sloveniji edina kiparka, ki razi-skuje in ustvarja na področju mo-bilne skulpture. Te so na ogled od sinočnjega odprtja razstave. Leta 1979 je na natečaju izdelala na-grajeno palico Titove štafete. To je bila zadnja štafeta, ki jo je ta-krat prejel jugoslovanski predse-dnik Josip Broz Tito. Braniseljeva je bila edina ženska, ki je uspela od leta 1946 zmagati na nateča-ju za izdelavo enega izmed osre-dnjih simbolov, ki so povezovali jugoslovanske narode. Denarja za osvojeno prvo mesto na natečaju ni prejela, pravi pa, da je bila po-čaščena, da jo je ob izročitvi šta-fete na štadionu sprejel Tito ter jo pohvalil za njen izdelek, ki je bil nekaj posebnega. Dobila pa je možnost za dvomesečno izpopol-njevanje v železarni Ravne, ki je naredila odlitek štafete. Branise-ljeva je imela doslej že več kot 35 samostojnih in okoli 200 skupin-skih razstav.


državni Ekokviz 2013 na Gimnaziji Kočevje

V torek, 26. marca 2013, je v pro-storih Gimnazije Kočevje po-tekalo državno tekmovanje v

Ekokvizu 2013. Udeležilo se ga je 180 dijakov pod vodstvom 40 mentorjev slovenskih ekošol. Tekmovanje je del nacionalnega programa Ekošole kot načina življenja in društva DO-VES, katerega koordinator je mag. Gregor Cerar. Glavni sponzor do-godka je bila družba ELES. Po pozdravnem nagovoru mag. Gre-gorja Cerarja in ravnateljice Gim-nazije in srednje šole Kočevje mag. Mete Kamšek so tekmovalci zasedli svoje prostore in začeli reševati na-loge. V znanju ekovsebin so se na tekmovanju pomerili dijaki gimna-zij, srednjega poklicnega izobraže-vanja, srednjega tehniškega izobra-ževanja ter srednjega strokovnega izobraževanja. Tekmovanje je pote-kalo 45 minut. V tem času smo na gimnaziji organizirali predavanje za mentorje, ki so si v predavalnici ogledali film Mirka Peruška Soži-tje z medvedom. Po tekmovanju je predstavnik podjetja ELES g. Enes Halilovič predaval o vodenju elek-troenergetskega sistema v Sloveniji. Pokrajinski muzej Kočevje je za di-jake in mentorje, ki so izrazili za-nimanje za to, organiziral Sprehod po Kočevju. Udeležilo se ga je 95 dijakov in mentorjev. Kljub nepri-jaznemu vremenu so pod vodstvom ga. Vesne Jerbič Perko in ga. Nadje Kovačič preživeli čudovito uro spo-znavanja preteklosti našega mesta. Rezultate ekokviza smo razglasili na prireditvi v Šeškovem domu, ka-mor smo povabili vse udeležence. Tekmovalce in njihove mentorje je na odru Šeškovega doma najprej pozdravil kočevski župan dr. Vladi-mir Prebilič, nato pa še ravnateljica Gimnazije in srednje šole mag. Meta

Kamšek, predstavnica Elesa ga. Katja Krasko Štebljaj ter nacional-ni koordinator programa Ekošola kot način življenja mag. Gregor Ce-rar. Rdečo nit celotnega dogajanja, energijo, je bilo čutiti tudi na odru. Energična sta bila Nika Stefanišin in Blaž Tomazin kot napovedoval-ca oz povezovalca programa ter plesalke Gimnazije in srednje šole Kočevje. Potem se je celotno doga-janje umirilo ob ogledu prečudovite video projekcije Kočevska – prostra-na, skrivnostna in premalo znana dežela, za katero je idejno zasno-vo in besedilo prispevala Mirjana Furlan, fotografije in obdelavo pa Vasja Marinč. Enkratne fotografije so nas popeljale po Kočevski, ki še vedno deluje kot skrivnostna deže-la, a sta avtorja končala z upanjem, da se je s to predstavitvijo odstrlo vsaj malo skrivnosti te naše lepe dežele. Recitacija pesmi avtorja Iz-idorja Volfa, ki jo je interpretiral Matej Padar, pesmi Nine Mihelič ter Urše Baković so dogajanje peljala k razglasitvi zmagovalcev. Napoved Nike in Blaža, ki sta izjavila, da bo ob proglasitvi dobitnikov nagrad v dvorani »grmelo od aplavza«, se je uresničila. Nagrade najboljšim di-jakom v posameznih kategorijah so podelili govorci na prireditvi – mag. Gregor Cerar, ga. Katja Krasko Šte-bljaj, predstavnica Elesa, mag. Meta Kamšek ter župan Kočevja dr. Vla-dimir Prebilič. Najuspešnejši tek-movalci v ekokvizu so bili dijaki iz Celja, ki so osvojili 1., 2., 3. mesto v kategoriji SPI, 1. in 3. mesto v kate-goriji SSI/PTI, v kategoriji gimnazij pa so se nagrade razporedile tako: 1. mesto Gimnazija Litija, 2. mesto Tina Besal iz Gimnazije Kočevje ter 3. mesto Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. Dijaki ŠC

Celje so prejeli tudi bone v vredno-sti 2 x 280 EUR za nakup sistema Solatube.Ekokoordinatorici na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje: Mirjana Furlan in Dijana Grgurić Vidic

Rezultati: Kategorija SPi1. mesto, Jure Vavdi, ŠC Celje - SŠ za grad-beništvo in varovanje okolje, 27 točk2. mesto, Žan Bergant, Ekonomska šola Celje, 27 točk3. mesto, Patricija Revinšek, Srednja zdravstvena šola Celje, 26 točk Kategorija SSi/Pti1. mesto, Tadeja Glamočak, ŠC Celje - SŠ za gradbeništvo in varovanja okolja, 30 točk2. mesto, Nik Dobnikar, Srednja grad-bena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, 29 točk3. mesto, Rok Rečnik, ŠC Celje - SŠ za ke-mijo, elektrotehniko in računalništvo, 29 točkKategorija Gim1. mesto, Žan Pirc, Gimnazija Litija, 30 točk2. mesto, Tina Besal, Gimnazija in sre-dnja šola Kočevje, 29 točk3. mesto, Lina Valentinčič, Gimnazija in sre-dnja šola Rudolfa Maistra Kamnik, 28 točk

Pikapolonice hočejo pomlad Katja tomc

Po letošnji dolgi zimi skupina Pikapolonic iz vrtca Sončni žarek Velike Lašče že ne-

strpno čaka pravo pomlad. Da bi kljub vztrajnemu sneženju na plano priklicali kakšno cvetlico, smo v vrtec povabili starše, ki so na popoldanskih delavnicah iz-delovali cvetoče rožice. Prav tako smo starše, ki jih je treba tudi po-hvaliti, povabili k sodelovanju pri izdelavi spomladanske stenske dekoracije, ki jo v sklopu projekta Bralni nahrbtnik skupaj z otroci izdelujejo doma. Da pa bo pomlad zares prišla, je potrebno le še to, da se drevje prebudi in obleče nova oblačila. Vsem pa želimo, da vas kmalu pozdravi toplo sonce in vam s svojimi žarki privabi prije-ten nasmeh.


pravni nasveti

Vprašanje: Pozdravljeni, v naši družini je pri-šlo do družinskega nasilja. Jaz sem utrpela telesne poškodbe, otroka pa duševne bole-čine. Zanima me ali smo jaz in otroka upra-vičeni do kakšne odškodnine in če smo ali jo moramo zahtevati od partnerja, kajti on je brezposeln in nima nobenih dohodkov in prihrankov? Najlepša hvala za vaš odgovor. Meta K.

Odgovor: Pozdravljena, pravico do odško-dnine žrtvam kaznivih dejanj ureja Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Ura-dni list RS, št. 101/2005, Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZOZKD-NPB1), ki žrtvam kaznivih dejanj podeljuje pravno var-stvo s tem, da jim omogoča uveljavljanje od-škodnine za pretrpelo škodo. Za telesne bole-čine se glede na okoliščine primera, stopnjo bolečine zaradi poškodbe ali okvare zdravja, trajanje bolečin in v skladu z načelom pravič-ne denarne odškodnine določi odškodnina v razponu od 50 € do 10.000 €. Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna v višini do 10.000 €. Žrtev kaznivega dejanja lahko zahteva od-škodnino tudi za duševne bolečine, in sicer le za zmanjšanje življenjske aktivnosti, okr-nitev svobode, skaženost, kršitev dostojan-

stva in za okrnitev drugih osebnostnih pravic žrtev kaznivega dejanja skupno v najvišjem znesku 10.000 €. ZOZKD-NPB1 določa ma-terialne in formalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi odškodnino namesto pov-zročitelja izplačala država. Eden izmed teh pogojev je obstoj domneve neplačevitosti na strani povzročitelja (domneva, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine). Vendar v va-šem primeru, ko gre za nasilje v družini, se predpostavlja, da je ta domneva že podana in vam zato ni potrebno vlagati tožbe oz. iz-vršilnega predloga. Vse kar morate storiti je to, da v roku 6 mesecev od dneva, ko je prišlo do nasilja, vložite odškodninski zahtevek, ki je pripravljen na posebnem obrazcu.

če imate tudi sami kakšno pravno vpraša-nje, na katerega ne znate odgovoriti, nam ga pošljite na [email protected] ali na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, Ko-čevje. Odgovor nanj boste lahko prebrali v naslednji številki časopisa in na naši sple-tni strani www.e-utrip.si.tni strani www.e-utrip.si.

coaching je za vsakogar

V tokratni številki vam predstavljamo knjigo Co-aching je za vsakogar, ki jo je v slovenščini iz-dala založba Lisac&Lisac. Ameriška gurujka

na področju coachinga Terri Levine je spisala bogat in izčrpen priročnik, s ka-terim boste lahko postali kar sam svoj coach. Coaching je veščina, ki se v so-dobnem poslovnem svetu in na podro-čju osebnostne rasti vse bolj uveljavlja, saj se kažejo njegovi dobri učinki tako v uspešnosti in dobičkonosnosti podje-tij kot v zasebnem življenju in počutju zaposlenih.Terri Levine na 221 straneh besedila poskrbi za opis štirih temeljnih veščin samocoachinga, predstavi pomemb-nost stika z notranjim jazom, natančno razčleni posamezna orodja samocoa-

chinga in se posveti doseganju ciljev ter iskanju prave resnice - vse to z igrivim in navdušenja polnim pristo-pom. Knjigo še dodatno odlikujejo tudi štirje praktični

dodatki, namenjeni načrtovanju ciljev, oceni vašega fi nančnega stanja, popol-nemu odpravljanju zoprnih življenjskih ostankov in iskanju resnice. Več kot na dlani je, da priročnik resno ogroža slab življenjski slog - odpravlja stres in v življenje prinaša umirjenost, radost, energijo in zadovoljstvo.

Nagradno vprašanje:Katera založba je izdala knjigo Coaching je za vsakogar?Odgovore pošljite do 6. maja na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, Kočevje, mi pa bomo izžrebali srečneža, ki bo predstavljeno knjigo tudi prejel.


intimnost na spletu

Tisoče ljudi vsak dan komaj čaka, da se povežejo s svo-jimi spletnimi »prijatelji«.

Prevzeto in navdušeno sedijo za računalnikom s prijateljem, ki je povsem realiziran v njihovi do-mišljiji. Če še nikoli niste izkusili kaj podobnega, se verjetno spra-šujete, kako je to sploh mogoče. Zakaj bi nekdo ignoriral resnič-nega partnerja v zameno za ne-znano in nikoli videno osebo, ki se je ne more niti dotakniti? Prav neverjetno je, da lahko sedaj pre-varate svojega partnerja kar prek spleta brez prejemanja kakršne-gakoli fizičnega namiga ali stika. Lahko se zaljubite, ne da bi kdaj videli objekt svojega poželenja ali se ga dotaknili. Čustvene afere se lahko zato pojavijo v kateremkoli domu, kjer imajo računalnik!Internet je začel subtilno a teme-ljito vplivati na našo družbo. Te-meljito spreminja odnose in nas posledično sili, da raziščemo in ponovno ovrednotimo naše ideje o spolnosti. Signifikantno je, da so se določeni vplivi šele začeli poja-vljati, vendar pa se bo njegov vpliv v prihajajočih letih še povečal. Kaj bo njegov največji vpliv pa lahko zgolj ugibamo. Internet sam po sebi ni zgolj slab ali dober. Omo-goča nam, da ostanemo poveza-ni oziroma v stiku z ljudmi kjer koli že smo. Ni sovražnik. Splet nam omogoča, da se medsebojno povezujemo na različne načine.

Vendar pa za enkrat še nimamo nikakršnih pravil glede tega kako to tehnologijo uporabljati. Splet je ustvaril možnost za novo vrsto odnosa, za katerega nimamo no-benih vodil. Postali smo kultura, ki ne da zgolj verjame, da »lahko imamo vse,« ampak, da si tudi »zaslužimo imeti vse«.Spletna nezvestoba je povzetek zunajzakonske čustvene vplete-nosti, ker združuje vsa tri me-rila, ki ločijo med platonskim prijateljstvom in čustveno afero. Čustvena povezanost se na inter-netu hitro razvije, saj odsotnost kakršnihkoli motenj in pomanj-kanje družbenih ovir pospešu-jeta model svobodne zveze. Zid skrivnosti, ki kmalu zajame te internetne komunikacije, vodi v laži, ki hranijo obsesivnost teh prikritih dejavnosti. Spolna pri-vlačnost je podžgana z žgečklji-vimi izmenjavami spolnih fanta-zij in praktičnih meja za fizičnim kontaktom. Čeprav nekatere spletne afere privedejo do dejan-skega srečanja, se to večinoma ne dogaja. Potrebno pa je poudariti, da dejanski spolni stik ni pogoj za izdajstvo oziroma prevaro. Tako imenovani kiber prostor je poln ovinkov, ki vodijo na zelo nevarna in spolzka tla. Vsak lah-ko prižge računalnik in spozna ljudi, ki so željni deliti svoje oseb-ne informacije in spolna nagnje-nja na spletu. Neizkušenim in nezainteresiranim se zdi težko dojemljivo, da so besede in slike na računalniškem zaslonu lahko tako močne, da lahko razbijejo

oziroma uničijo resnično življe-nje posameznika, povzročijo iz-gubo obstoječe zveze in celo služ-be. Spletne ljubezenske afere so nova in resna grožnja. Kot rečeno, Internet zelo drama-tično vpliva na človeške odnose. V bistvu, tehnologija spletne ko-munikacije spreminja način kako vzpostavljamo odnose s tem, ko omejuje določene aspekte procesa dvorjenja, ki pa je eden od najpo-membnejših aspektov človeštva. Internet nam omogoči svet t.i. pseudo-dvorjenja oziroma nepra-vega dvorjenja, kjer pari mislijo, da lahko dosežejo povsem enake odnosne cilje kot »offline«. Na-rava internetnega komuniciranja namreč od nas zahteva, da projici-ramo na drugega naše želje, upa-nja, fantazije – kar si mi želimo, da bilo res glede njih – kajti naše vedenje o tej drugi osebi bazira zgolj na tem, kaj nam drugi pove. Vse informacije, ki bi jih drugače dobili iz obraz-obraz odnosa pa umanjkajo in zato čutimo potre-bo, da to praznino zapolnimo. Potencialnemu snubcu damo atri-bute, katere si mi želimo, da bi jih ta oseba imela. Nadalje pa tudi predvidevamo (ali projiciramo) njihove reakcije oziroma odgovo-re. Navsezadnje pa spletni odnosi niso intimni odnosi, saj intimnost zahteva trdo delo, čas in fizično povezanost ter interakcijo.

dr. Veronika Seles Psihoterapevtski inštitut PTI d.o.o. Celovška 103, 1000 Ljubljanagsm: 041 769 777www.pti.si , [email protected]


občni zbor društva invalidov Ribnica i.L.

Člani Društva invalidov Ribnica, ki je vključe-no v Zvezo invalidov

Dolenjske in Bele Krajine, so na občnem zboru pregledali delo v lanskem letu, hkra-ti pa je bila to priložnost za družabno snidenje. Po so-glasno sprejetih poročilih o ustvarjalnem lanskem letu so sprejeli še načrt dejavno-sti za letošnje leto. Društvo šteje 402 članov, med njimi niso le delovni invalidi, am-pak tudi osebe z II. kate-gorijo invalidnosti. Večina izmed njih so sicer delovni invalidi, ki jim je neustre-zno delovno okolje v pro-izvodnih panogah močno vplivalo na njihovo zdravje, je poudaril predsednik dru-štva Marjan Zajc. Društvo je bilo ustanovljeno pred 28 leti, vanj pa so vključeni in-validi iz občin Ribnica, So-dražica in Loški Potok.

občni zbor muzejskega društva Ribnica i.L.

Pred prvo obletnico delo-vanja, ki bo letos maja, so člani Muzejskega društva

Ribnica pripravili prvi občni zbor, kjer so ugotovili, da so bili vsi njihovi letni načrti uspešni. Izpeljali so vse programske cilje, tudi predavanje ob 140-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bilo v Rokodelskem centru zelo dobro obiskano. V Loškem Potoku so pripravili predavanje o rodoslovju, v Ribnici pa okroglo mizo ob 80-letnici rojstva profe-sorja Janeza Debeljaka. Predse-dnik društva France Ivanec je de-jal, da jim v občinah Velike Lašče in Dobrepolje doslej še ni uspelo predstaviti dejavnosti društva, zato bodo v Dobrepolju predavali o kozolcih, predstavili pa naj bi se tudi v Velikih Laščah. Sicer si bo društvo še naprej prizadevalo za postavitev doprsnih kipov neka-terim zaslužnim osebam ribniške doline v Parku kulturnikov pri Ribniškem gradu.

Partizanstvo je slovenstvu odprlo nova obzorja i.L.

Ob 70. letnici zmagovite bitke v Je-lenovem Žlebu je v Ribnici pred okoli 300 udeleženci potekala

osrednja spominska svečanost. Slavno-stni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. Pred osrednjo prireditvijo so člani Planinskega društva Ribnica or-ganizirali tradicionalen pohod v Jelenov Žleb, ki je zaradi visoke snežne odeje potekal kar sedem ur. Vsakoletno učno predavanje je namesto pred spomeni-kom padlih v bitki zaradi snežnih raz-mer v športni dvorani izvedel general Lado Kocijan, edini še živeči udeleženec te bitke. V bitki pri Jelenovem Žlebu je bil v spopadih globoko v gozdovih nad Ribnico uničen bataljon elitne italijan-ske divizije Macareta, kar je bila največja bojna zmaga slovenskih partizanov nad številčno močnejšim in bolj oboroženim sovragom v tem času. Borba je trajala okrog dve uri. Padlo je 105 okupatorje-vih vojakov, 120 pa je bilo ranjenih. Par-tizani so zaplenili 190 pušk, 12 lahkih in 7 težkih mitraljezov, težki minomet, radijsko postajo. Partizanske brigade so imele pet mrtvih in nekaj ranjenih mož. »Letos bosta slovensko uporništvo in domoljubje praznovala več slavnih, okroglih in pomembnih obletnic, po-vezanih z vojno vihro sredi prejšnjega stoletja. Vredno in častno je, da se do-movina na primeren način zahvali svo-jim junakom, brez katerih takrat ne bi premagala okupatorja ter slovenstvu odprla nova obzorja,« je dejal predse-dnik države. Z določeno mero strpnosti in spoštovanja, s spravo in pomiritvijo bi lahko celo slovenstvo praznovalo te pomembne mejnike, enako ponosno in enako zanosno. Pahor je še dejal, da so bili borci teh brigad junaki tistega časa, junaki današnjega čas, ko državi več ne grozi vojna, pa bi morali biti preprosti, delovni in pridni ljudje. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik državnega zbora Janko Veber, predstavniki vojske in župani sosednjih občin. Pripravili so tudi bogat kulturni program.

Prostor zavaš oglas že od

15 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe


Prostor zavaš oglas že od

21 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe



mea culpa iVaN ŠEGa

Vprašujem se: Sem Slovenec ali Evropejec? Kaj sem? Razčlenjujem moj vsakdan.

Kupujem v Sparu, kupujem v Ho-ferju, pa tudi če kupujem v Merca-torju ali v vaški trgovini, so izdel-ki od vsepovsod. Torej, kupovanje v Mecatorju ali v vaški trgovini še ni dokaz, da sem Slovenec! Priž-gem televizor, ki ima na desetine kanalov. Vklopim CNN. Na ekra-nu se pokaže evropska tv postaja. Preklopim na nacionalko. Vrtijo CNN-ove posnetke. Tudi to ni do-kaz, da sem Slovenec! Na ekran dobim prenos iz evrop-skega parlamenta v Bruslju. Naš poslanec utemeljuje svojo trdi-tev v angleščini. Poslušam, a ne razumem. Sem mar še Slovenec? Poslušam otroke. Branje angle-ških knjig jim gre bolje od rok kot meni Deseti brat v slovenščini. Vnukinje pojejo pripev popevke v angleščini. Je njihov ded še Slo-venec? Je! Trudi se biti prav to. Vendar ni več mlad. Ko ga bodo odnesli na pokopališče, lahko samo upa, da mu bodo zapeli žalostinko v slo-venskem jeziku.Običajev nekdanjega pristnega slovenskega je vse manj. Vse, kar se je še nedavno temu, na tem prostoru potrebovalo za prežive-tje, je zdaj zastarelo, za odpis. Ne potrebujemo več pluga, ne po-trebujemo več motike. Če želimo krompir, ga dobimo pri najbolj-šem sosedu. Zakaj bi ga sadili? Zabave mladih in malo manj mla-dih so naravnane na moderno »žuriranje«. Kulturniških skupin glumačev, pevcev domačih pe-smi in popevk je danes vse manj.

Doma zaigrana veseloigra nas nič več ne zadovolji. Treba je iti na Dunaj, v Milano. To šteje. Ne od-krivajo se neznani talenti, ki bi na dramskem odru kot naturščiki pokazali svoje igralske sposobno-sti. Gradimo mogočne športne objek-te. Želimo biti narod športnikov, ki bodo ob boku evropskih in svetovnih asov. Uspešne tekmo-valce namreč lahko naredimo le v velikih dvoranah! Pokazati mora-mo, da jih zmoremo zgraditi. Ne maramo biti amaterji. To sega le do občinske meje. To pa je pre-majhen prostor, da pokažemo, kaj Slovenci smo. Torej, sem še Slove-nec?Takšna je postala naša domovi-na. Ne domovina, takšni smo mi. Ampak mi smo domovina! Mi smo tisti, ki smo v navalu mate-rialnega izobilja pozabili na našo preteklost. Mi smo tisti, ki naše razvade prenašamo na naše otro-ke in na naše vnuke. Mi smo tisti, ki smo pozabili, kaj je skromnost. Zdaj mislimo, da je skromnost to, če kupujemo takrat, ko trgov-ci dajejo popuste in če kupimo manj znano znamko izdelka. O, ljudje božji! Ljudje smo hitro po-kvarljivo blago. Žal, samo skro-mnejši dohodek nekatere ljudi naredi bolj skromne. Pa še te ne toliko, da bi segli po krpi zemlje in motiki, da bi si pridelali skledo solate. S tem bi se osramotili pred drugimi. Priznali bi, da ne spada-mo v pravi socialni razred. Zadnji fi čnik damo za bencin, pa čeprav bi nam hoja še kako okrepila zdravje. To smo postali zdaj mi! Mea culpa, mea maxima culpa.

ivan Šušteršič, ribniški rojak v dunajskem parlamentu i.L.

V četrtek, 21. marca, je v Škrabčevi domačiji ob predstavitvi knjige Ne-

kronani vojvoda kranjski potekal pogovor ob 150-letnici rojstva rib-niškega rojaka in zadnjega kranj-skega deželnega glavarja Ivana Šusteršiča. Pogovor z dr. Andre-jem Rahtenom in dr. Feliksom J. Bistrom je vodila mag. Polona Ba-lantič.Fenomen Slovenske ljudske stran-ke in petintridesetletne domina-cije krščanske demokracije v slo-venskem političnem prostoru je neločljivo povezan z imenom dr. Ivana Šusteršiča, pred poldrugim stoletjem v Ribnici rojenega odve-tnika in politika. Od preloma sto-letja je z izjemno spretnostjo vodil slovenske poslance v kranjskem deželnem zboru in dunajskem par-lamentu. Pred prvo svetovno vojno je bil edini slovenski državnik, ki je imel dostop do dunajskih salonov, kjer se je v krogu aristokratov in meščanskih veljakov razpravljalo o »visoki politiki«. Njegovi politični nasprotniki so ga z nekakšno me-šanico sovraštva in spoštovanja poimenovali »nekronani vojvoda kranjski«. Brezpogojna zvestoba habsburški dinastiji ga je ob koncu prve svetovne vojne kot »avstrija-kanta« pripeljala v popolno poli-tično izolacijo, ki jo je spremljala več desetletij trajajoča publicistič-na demonizacija njegove osebno-sti. Ob koncu preteklega leta je dr. Andrej Rahten izdal pri Avstrijski akademiji znanosti knjigo, v kateri je obširno opisal življenje in delo tega znamenitega državnika.

PoLicijSKo PoRočiLo

PoŠLjitE Nam oPiSzaNimiVoSti iz VaŠEGa KRaja

VREmENSKa NaPoVEd

ažURNa PoRočiLa doGodKoV

www.E-UtRiP.Si


KOBO

LA S

LAVI

CA S

.P.,

ŠALK

A VA

S 11

1, 13

30 K

OČE

VJE

KOBOLAROKODELSKI UNIKATNI IZDELKI

LASERSKO GRAVIRANJEPOSLOVNA DARILA

[email protected]

031 609 930 & 031 609 940

MOžNOST pLAčILA NA VEč OBROKOV - BREz OBRESTI

AKCĲ

A T

RAjA

dO

31.

4.20

13

OPT

IKA

CENT

ER, M

ARIN

KA T

ROPE

S.P

., KI

DRIČ

EVA

ULIC

A 2,

1330

KO

ČEVJ

E

DELOVNIKI SOBOTEVNIKI SOBO

dop doppop

12

8

12

8

19

15

PE TZO 22, NAMA CENTERGSM: 051 641 770, TEL:01 893 14 86

WWW.OPTIKACENTER.EU

OPTIKACENTER NAMA KOCEVJE

Fasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara Cerkev

[email protected] GSM 041 656 627

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev• Izdelava predelnih

sten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometi

• Centralna kurjava• Talna gretja• Vodovod

ARHITEKTURNOIN GRADBENOPROJEKTIRANJEIZDELAVA NAČRTOV,STATIČNI IZRAČUNI,NADZOR, SVETOVANJE

PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ, SOGLASIJ, LEGALIZACIJE OBJEKTOVZELO UGODNOPOOBLAŠČENCI INŽENIRSKEZBORNICE

RUPARČIČ MIRAN S.P.R-INŽENIRING, REŠKA CESTA 15, KOČEVJEGSM: 041 679 [email protected]


Dr. Gregor Virant, ki ste ga nasledili – če pustimo ob strani kratko obdo-bje predsedovanja Jakoba Presečni-ka – se je odrekel osebnemu varo-vanju. Kakšno je vaše stališče glede tega? Je varovanje predsednika dr-žavnega zbora res nujno potrebno?V času predsedovanja gospoda Vi-ranta je obstajala možnost, da se oseba, ki dobi zaradi opravljanja določenih nalog status varovane osebe, varovanju lahko odpove. Ko sem sam zavzel to funkcijo, je bila že v veljavi uredba, ki te izbire ni več omogočala. Ker me boste ver-jetno vprašali, ali bi se varovanju, če bi ta možnost še obstajala, od-rekel, naj povem, da se mu, glede na dosedanje izkušnje vodenja dr-žavnega zbora, ne bi odrekel. Var-nostniki, ki opravljajo tudi prevoz od doma v službo ali na katerokoli drugo lokacijo, so mi v izjemno po-moč in oporo. Njihova prisotnost mi omogoča, da svoje delo opra-vljam v bistveno večjem obsegu, kot bi ga opravljal brez njih.Politični nasprotniki so vam ob iz-volitvi očitali, da ste bili v svojih izjavah, ko ste bili v opoziciji, pre-ostri, da ste zbujali pesimizem in povečevali konflikte, vloga predse-dnika državnega zbora pa je, na-sprotno, povezovalna, tako rekoč mediacijska. Kako odgovarjate na te očitke?Kot poslanec imam izkušnje v delo-vanju tako znotraj vladajoče koali-cije kot tudi v opoziciji. V tej vlogi sem bil vse do predčasnega konca prejšnje vlade. Ta vloga je bila zelo izpostavljena, saj sem prevzel vode-nje desetčlanske poslanske skupi-ne Socialnih demokratov. Če želiš opozoriti na težave, ki jih lahko doživimo zaradi predlaganih za-konov, moraš to včasih povedati na zelo enostaven, konkreten način. Zelo pomembno je vedeti, da tako majhna poslanska skupina, kot je bila naša, toka dogodkov ni mogla spreminjati. Mislim pa, da moraš kot opozicijski poslanec vendarle javnost jasno opozoriti za kaj gre, pokazati na pomanjkljivosti pre-dlogov, ki prihajajo v državni zbor. Očitno mi je to uspelo. V vlogi pred-sednika pa moraš seveda skrbeti za uspešno delo tako koalicije kot opozicije, kar pomeni, da je potreb-no zelo dobro poznavanje delovanje državnega zbora, saj moraš igrati mediacijsko vlogo.

Intervju:

janko Veberpredsednik državnega zboraPoGoVaRjaL SE jE: maRjaN žiBERNa foto: BoRUt KRajNc; aRhiV dRžaVNEGa zBoRa

Janko Veber je politik z veliko kilometrine. Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva, ki bo julija dopolnil 53 let, so kočevski volivci kar štirikrat zapored izrazili svoje zaupanje in ga izvolili za župana. Danes je član kočevskega občinskega sveta. Kot poslanec

v državnem zboru je bil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov in član različnih parlamentarnih komisij. Po petih poslanskih mandatih je letos po izvolitvi v državnem zboru zasedel drugo najpomembnejšo politično funkcijo v državi – mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.


Protestni shodi, ki smo jim priča od začetka zime, niso bili uperjeni le proti nekdanji vladi, pač pa proti etablirani politiki nasploh. Kakšno sporočilo razberete iz teh protestov?Ves čas, ko so se protesti pojavlja-li, sem poudarjal, da so upravičeni. Politika, ki je šla zgolj v smeri var-čevanja in zmanjševanja socialnih in zdravstvenih pravic, pa tudi zmanjševanja dostopnosti izobra-ževanja, ni bila politika, ki je do-bila podporo na volitvah. Če pa nekdo na volitvah govori eno, ko dobi oblast, pa dela nekaj drugega, je prav, da ljudje, ki to občutijo na svoji koži, poskušajo to tudi glasno povedati. Večkrat sem povedal, da jih podpiram in prav zdaj (pogovor je potekal 3. aprila, op. p) kot pred-sednik državnega zbora organizi-ram pogovor s civilno iniciativo, ki organizira proteste. Želim namreč omogočiti dialog med aktualno politiko oziroma državnim zborom kot zakonodajno vejo oblasti, kar bi prineslo izmenjavo pogledov na re-šitve, ki jih zagovarjajo posamezni predstavniki civilnih družb. Pred nedavnim so bruseljske usme-ritve v zvezi s pitno vodo po Evropi povzročile strah, da ta ne bo več javno dobro in da se bo dostopnost do kakovostne vode z morebitnimi koncesijami in privatizacijo vodnih virov poslabšala. Sami ste se kot strokovnjak s področja hidroteh-nike več let ukvarjali prav z vodo. Kako gledate na to problematiko? Vodil sem podjetje za oskrbo s pi-tno vodo in dosegel, da se ni pri-vatiziralo, ostalo je v 100-odstotni javni lasti. Pa čeprav je bilo takrat, v prvi polovici 90-ih let, moderno privatizirati vse, kar se je priva-tizirati dalo. To se je izkazalo za dobro – cena vode je tako bistveno nižja kot tam, kjer so vodooskrbna podjetja v delni zasebni lasti ali jih imajo v celoti v upravljanju zasebna podjetja na osnovi koncesij. Če bi postal zasebna last sam vodni vir, bi to pomenilo tako hude omeji-tve, da si tega niti predstavljati ne znam. Zato sem temu kot poslanec nasprotoval. Skupaj s kolegom De-janom Židanom sva kot prva opozo-rila na ta proces, ki se je začel tudi znotraj EU. Na Odboru za kmetij-stvo in okolje sva dosegla sprejem sklepov, ki napotuje vlado in vse in-stitucije, ki delajo v Sloveniji na po-dročju vodnih virov, da ne dovolijo

njihove privatizacije. Za normalen razvoj družbe bi bila privatizacija, dolgoročno gledano, zelo škodljiva. Bili ste član več parlamentarnih odborov, ki so se ukvarjali s kme-tijstvom, gozdarstvom in prehra-no, pa s prometom, prostorom in z okoljem. Zdi se, da je ob političnih krizah in finančno-gospodarskih težavah zadnjih let še zlasti okolje odrinjeno na rob, kar ima lahko dolgoročno zelo negativne posledi-ce. Kaj sami menite o tem?V obdobju, ko smo si prizadevali za vstop v EU, je prevladoval izjemen interes za zaščito okolja v okviru Na-ture 2000. Slovenija je tako z vsto-pom zavarovala skoraj 34 odstotkov svojih površin, kar je eden najvišjih deležev zavarovanega območja v EU. Takrat sem si prizadeval, da bi imeli v skupini, ki je predstavljala Naturo pri Evropski komisiji, tudi predstavnike gospodarstva oz. ti-ste, ki se ukvarjajo z razvojem. Ko se je odločalo o zavarovanju, se je to zgodilo brez javne predstavitve teh ukrepov v lokalnih skupnostih. Tudi ekonomska stroka ni imela priložnosti povedati, kako bo to vplivalo na razvoj. Razkorak med interesom po ohranjanju okolja in razvojem je po mojem mnenju v Sloveniji povzročil konflikt. Ta kon-flikt vodi v smer poizkusov, da bi na silo posegali v Naturo 2000, kar pa je nedopustno. Za ljudi, ki živijo in delujejo na območju Nature, to dej-stvo prinaša omejitve. Zato menim, da bi bilo treba razmišljati o reviziji tega postopka. Vse, kar se bo v tem smislu dogajalo, pa je vezano na Evropsko komisijo, ki je pristojna za spremljanje Nature. V okviru te revizije bi lahko opravili razpravo, ki prej ni bila opravljena. To je zelo zahteven proces, ki se ga ta hip še nihče ni upal sprožiti, a menim, da bi bilo treba te možnosti proučiti. Drugi problem v zvezi z okoljem se nanaša na močno obremenjena, poseljena območja, kjer je v zraku veliko prašnih delcev. Ta problem smo seveda zaznali, konkretnih ukrepov pa zaenkrat še ni. So pa ti vezani predvsem na prometno po-litiko. V vsem času obstoja samo-stojne Slovenije smo zanemarjali javni potniški prevoz, močno pa se je povečeval avtomobilski promet, mestna središča so postala pre-obremenjena z avtomobili. Na to sem ves čas opozarjal. Zato sem za-

govornik ukrepov za razvoj javnega potniškega prometa, kamor deni-mo sodi tudi enotna vozovnica, s čimer bi zmanjšali porabo energije, razbremenili mestna jedra, zmanj-šali količino delcev v zraku.Če pogledamo še nekaj stvari, ki so pomembne za Kočevje. Kaj lahko na politični funkciji, ki jo zasedate, na-pravite zanj?Vloga državnega zbora je spreje-manje zakonodaje in drugih stra-teško pomembnih aktov, ki so, ko so sprejeti, za vlado zavezujoči. Kot poslanec in tudi kot predsednik državnega zbora imam pristojnost nadziranja teh aktov. Pri tem želim spomniti, da smo v času Pahorjeve vlade sprejeli odločitev, da se Koče-vski zaradi velike brezposelnosti, ki je nastopila kot posledica finanč-ne in gospodarske krize, pomaga. Sprejet je bil program Pokolpje, pri katerem sem aktivno sodeloval. Ta omogoča spodbude za razvoj gospodarstva, za odpiranje no-vih delovnih mest in za izgradnjo infrastrukture, predvsem gre tu za železnico Grosuplje-Kočevje in cestno povezavo od ljubljanskega cestnega obroča do Kočevja. Pod-laga temu je Zakon o skladnem re-gionalnem razvoju, ki smo ga v ta namen sprejeli v državnem zboru. Sam program Pokolpje je sprejela vlada kot izvedbeni akt tega zako-na. Seveda se bom zavzemal, da se ta izvaja in tudi dopolnjuje z ukre-pi, ki so potrebni za uspešen na-daljnji razvoj. Kako kaže s hitro cestno povezavo med Ljubljano in Kočevjem? Kdaj se bodo po vašem mnenju stvari pre-maknile?Program Pokolpje traja do leta 2016, zato ves čas zelo resno opozarjam, da ni dobro, da župani od Škofljice pa do Kolpe razmišljajo o umesti-tvi obvoznice na Škofljici v Naturo 2000. To je iz prej omenjenih ra-zlogov zelo dolgotrajen proces, pa tudi nobenih zagotovil ni, da bo cestno traso sploh mogoče umestiti vanjo. Ko se župani pogovarjajo o letu 2020, vedno znova opozarjam, da moramo cestno in železniško povezavo urediti prej, do leta 2016. Zato predlagam, da se takoj, ko bo zaključena posodobitev dvokilo-metrskega odseka ceste pri Pijavi Gorici, pristopi k izgradnji polnega priključka na avtocesto na Šmarju--Sap. Tukaj je objekt že umeščen v


prostor, treba pa je čim prej začeti z odkupom zemljišč. Gradnja se lah-ko začne že naslednje leto. To po-meni, da se bo del prometa na Ško-fljici lahko preusmeril na avtocesto pri Šmarju-Sap, nato pa bo mogoče pot nadaljevati v želeni smeri. To je ukrep, ki ga je mogoče in ga je po-trebno izvajati takoj. Predlagam, da potem obstoječo cesto od Škofljice do Rudnika razširimo v štiripasov-nico. Naslednji ukrep so obvoznice pri Velikih Laščah, Ribnici in Ko-čevju. Tu apeliram na občine, da čim prej sprejmejo ustrezne pro-storske akte, da se čim hitreje zač-ne pripravljati dokumentacija. Vse to je mogoče napraviti do leta 2016. Močno si bom prizadeval za pod-poro županov, da enotno nastopijo z zahtevo do vlade, da začne to iz-vajati v okviru programa Pokolpje.Zakaj je posodobitev cestnega odse-ka pri Pijavi Gorici zastala? Kdaj se bodo dela nadaljevala? Razlog za zastoj je v stečaju izvajal-ca del, Cestnega podjetja Ljubljana. Po informacijah, ki jih imam, je bil ponovni razpis že zaključen, tako da se bodo dela lahko nadaljevala. Potrebno je napraviti primopre-dajo del in jih dokončati. Mislim, da bodo zaključena letos. Gre za evropski projekt, tako da je denar za izvedbo zagotovljen. Kaj bi bilo po vašem mnenju potreb-no napraviti, da bi se zvišala blagi-nja ljudi v kočevski občini?Ko sem bil še župan, smo s tem namenom ustanovili podjetniški inkubator. Ta omogoča nastanek novih podjetij in vključevanje mla-dih, ki končajo študij, tako da lahko poklicno pot nadaljujejo v domači občini. Kot župan sem v svet in-kubatorja uspel privabiti zelo emi-nentna imena, denimo direktorja jedrskega reaktorja pri Institutu Jožef Stefan, ki je danes žal že po-kojni, dekana ljubljanske fakulte-te za računalništvo, pa dr. Ivana Prebila s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. K oblikovanju razvojnih programov v Kočevju sem hotel pritegniti akademsko sfero in zna-nost. Z višjo stopnjo tehnologije bi lahko povečali dodano vrednost v naših podjetjih. Že v času študija bi lahko študentje opravljali v inkuba-torju določene raziskave, saj smo si zamišljali tudi postavitev nekaterih laboratorijev. To je še vedno moja vizija. Žal pa se je lokalna politika

kasneje odločila, da lahko v Kočev-ju samo domačini povedo, kaj je za-nje najbolje, tako da smo kontakte z univerzami izgubili. To je po mo-jem mnenju ta hip velika napaka lo-kalne politike. Želim si, da bi bil ta stik znova vzpostavljen. Prenos po-membnih tehnologij v naše okolje namreč vidim kot ukrep za izbolj-šanje dviga življenjske ravni. Ra-zvojne možnosti vidim tudi v nave-zavi stika s podjetji, ki imajo svojo razvojno vizijo, naj omenim vsaj tri med njimi, in sicer Intersocks, Ko-lektor in Melamin. Z njimi bi morali poskušati napraviti razvojni preboj in pridobiti nova delovna mesta.Do aktualne občinske oblasti v Ko-čevju ste precej kritični. Zaskrbljen sem zaradi njenega ne-primernega odnosa do podjetni-škega inkubatorja in ugotavljam, da so bila zadnja tri leta za Kočevje izgubljena. Prišlo je do novih ste-čajev, brezposelnost se je povečala, kar me skrbi. Skrbi me tudi, da se rešitve, ki jih predlagam kot občin-ski svetnik ali kot poslanec držav-nega zbora, ignorirajo. Konkretno sem denimo predlagal, da pod-jetniški inkubator od stečajnega upravitelja odkupi objekte nekdaj izvozno uspešnega lesnega podje-tja, ki je šlo v stečaj. Za to sem tudi zagotovil denar v občinskem prora-čunu. S tem bi rešili problem zapo-slenih, ki so delo izgubili in popla-čale bi se jim obveznosti, ki so jih imeli kot zaposleni v stečajni masi. Hkrati bi podjetniški inkubator za-interesiranemu omogočil takojšnje nadaljevanje proizvodnje, saj so bili v objektih stroji in še celo ne-kaj lesne mase. Žal so na občini re-šitev, ki sem jo predlagal, zavestno onemogočili. Izključujejo me iz občinskih aktivnosti, ne vabijo me na pogovore, kot so denimo tisti o cestah. Zato prihaja do zamisli, kot je rešitev problema povezave z Lju-bljano z obvoznico, ki naj bi jo do leta 2020 zgradili čez Ljubljansko barje, zavarovano z Naturo 2000. Že večkrat sem jasno povedal, da želim kot poslanec državnega zbo-ra pomagati predvsem gospodar-stvu. Delati želim neposredno s podjetji in to tudi počnem. Ravno v teh dneh načrtujem obisk v podje-tju Snežnik v Kočevski reki, imam pa tudi že povabilo direktorja Me-lamina. Vzdrževati želim doseda-nje dobre stike z Intersocksom, Ko-

lektorjem in drugimi podjetji. Naj pa ob tej priložnosti povem, da kot občinski svetnik vselej podprem vse predloge in projekte, ki jih je občinska oblast pripravila. Je pa res, da gre večinoma za projekte, ki so bili začeti v času mojega župa-novanja. Predloge, ki so vezani na nove investicije, vedno podprem. V javnosti se namreč poskuša ustva-riti vtis, da kočevski občinski svet dela v nasprotju z interesi ljudi, v nasprotju z interesi razvoja. Seveda opozarjamo na stvari, ki pomenijo hud poseg v standard ljudi. Tako bi na primer predlog 400-odstotne podražitve komunalnih storitev imel hude posledice tako za stan-dard ljudi kot tudi za gospodar-stvo. Vendar smo, kar javnosti ni kaj dosti znano, pri sprejemanju treh občinskih proračunov dose-gli subvencioniranje cen iz prora-čuna. Povedati želim, da je vloga občinskega sveta ta hip v občini Kočevje zelo pomembna. Osebno sem zelo zadovoljen, da smo pre-prečili spremembo projekta ure-ditve mestnega jedra. Vztrajali smo, da se ureditev opravi v celoti in ne po fazah, ker tako ne bi bila nikoli dokončana. Zelo sem tudi zaskrbljen, ker so želeli spremeniti projekt doma starejših občanov, saj za to ni potrebe. Danes bi lahko bil prizidek že zgrajen. Vedno znova ugotavljamo, da vselej pridejo na-zaj na že predlagano rešitev, vmes pa se skuša v javnosti ustvariti vtis, da skušamo nasprotovati. V resnici nasprotujemo le tistemu, kar se po nepotrebnem poskuša spreminjati. Za konec pa še vprašanje, kako vaša nova funkcija vpliva na vaše družin-sko življenje?Moja celodnevna odsotnost ni nič novega. Odkar sem l. 1994 vstopil v politiko, pa tudi pred tem, ko sem bil še direktor v podjetju Hydrovod, sem bil veliko zdoma. Tudi v obdo-bju, ko sem bil v vlogi poslanca in župana, je bilo delo zelo intenzivno in časovno obsežno. V tem smislu opravljanje izjemno pomembne funkcije predsednika državnega zbora ni nič drugačno. Je pa vloga predsednika državnega zbora bi-stveno bolj odgovorna. Teža odloči-tev in besed, ki jih izrečeš, je veliko večja. Povedati moram, da lahko delo na način, kot ga opravljam, opravljam le z velikim razumeva-njem svoje družine.


Strokovnjaki Kluba Gaia svetujejo

Vrtnarimo brez napak

Pravi užitek in veselje nas prevzame, ko se sprehajamo skozi zelenjavni vrt in nabi-

ramo svežo domačo zelenjavo. Za uspešno vrtnarjenje se je treba truditi vse leto, a včasih lahko na-redimo tudi kakšno napako, zato si lahko pomagamo s preprostimi navodili.1. Izbirajte med lokalno prilago-jenimi sortami in upoštevajte osnovne zakonitosti. Vse sorte zelenjave ne uspevajo enako do-bro na določenem področju. Po-zanimajte se, katera sorta najbolje uspeva na vašem področju in ima najmanj težav. Vrtnine ne sejte pregosto, saj bo pridelek slabši. Setev na prostem bo uspešna le, če boste poskrbeli za dobro pripra-vljeno zemljo, upoštevali priporo-čene medvrstne razdalje, kolobar, razdalje v vrsti, globino setve ter temperaturo setve. 2. Pred sajenjem ali setvijo ustre-zno pripravite tla. Če tal niste pognojili že jeseni, je to potrebno storiti kakšen teden pred setvi-jo ali sajenjem. Ker je domačega komposta običajno premalo ali pa je vprašljive kakovosti, je za pripravo tal najbolje uporabiti sodobno organsko gnojilo Orga-nik, ki vsebuje najvišji delež or-ganske mase in suhe snovi med vsemi org. gnojili pri nas, zato je poraba majhna, učinek pa večji. Izčrpana tla z nizko vsebnostjo org. snovi in slabim zadrževanjem vode lahko biološko aktiviramo z org. gnojilom Biogrena, ki vsebuje nadpovprečno število mikroor-ganizmov, ki ga priporočamo za dognojevanje njiv in vrtov, kjer so bila v preteklosti intenzivno upo-rabljana mineralna gnojila, talni insekticidi, herbicidi,…Pomemb-no je, da to org. gnojilo uporabimo pravočasno. 3. Sadite in sejte ob pravem času. Ljubiteljski vrtnarji običajno z deli prehitevate, zato so spomla-danske in poletne setve pogosto neuspešne. Če hočete zgodnejši pridelek, raje sejte zgodnje sorte zelenjave (na primer krompir, ko-renje).4. Zalivajte razsodno in dognojuj-te pravilno. Pazite, da se zemlja ne

presuši, vendar jo tudi ne zalivajte preveč. Zalivajte nekoliko globlje in dajte zemlji čas, da se osuši. Največjo preskrbo z vodo zahte-vajo paprika, jajčevec in kumare. Za dognojevanje vseh vrtnin upo-rabite preverjeno organsko gnoji-lo za vrt na osnovi morskih alg. S tem se bistveno izboljša pridelek, rast koreninskega sistema. 5. Uporabljajte zastirko in odpra-vite plevele. Tla prekrijte s 5-8 cm slojem organske zastirke, ki bo ugodno vplivala na tla, manj bo tudi plevela. Ker zastirka počasi razpada, jo obnavljajte. Enoletni, semenski pleveli so na vrtu najve-čja nadloga, zato jih odstranite še preden naredijo seme. Trajne ple-vele ne poizkusite puliti s koreni-nami, saj jih tako le razmnožujete.

6. Nadzorujte bolezni in škodljiv-ce. Proti ušem na fižolu je zelo učinkovit naravni pripravek na osnovi piretrina. Rastline vzdr-žujemo z rednim škropljenjem z naravnim pripravkom natur-f na osnovi njivske preslice, vsakih 10 dni in po vsakem močnejšem dežju. Polži se lahko pojavijo že zgodaj spomladi, zato vrtnine že zgodaj zavarujemo tako, da jih obdamo z ekološkim gelom proti polžem ali ekološkim limacidom. 7. Spravilo pridelka naj bo pravo-časno. Nekatere vrtnine (stročji fižol, bučke, kumare) ne nastavijo novih plodov, če jih pravočasno ne potrgate, zato jih pobirajte nekoli-ko bolj pogosto.

Odgovor na nagradno vprašanje Koliko org. gnojila porabimo na 100 m² se glasi: 20 kg.Srečni nagrajenci so: Nika Vesel iz Sodražice, Peter Lesar in Jožica Blagojevič iz Ribnice. Nagrade prejmete po pošti. Čestitamo!

Sneg bo oklestil Kočevski in Ribniški proračunPEtRa ŠoLaR

Zaradi ogromnih količin snega in dolgotrajnih niz-kih temperatur bodo mora-

li tudi na Kočevskem odšteti več denarja za čiščenje cest in ploč-nikov. Občina Kočevje je načrto-vala, da bodo stroški pluženja in posipavanja ter vzdrževanja cest znašali okoli 550.000 evrov, a je ta vsota zadostovala le do konca januarja. Komunala Kočevje je od 27. oktobra lani, ko je zapa-del prvi sneg, do začetka aprila za vzdrževanje 174 kilometrov lokalnih cest porabila 1858 ton soli in 2886 m3 peska, kar je dva-krat več kot so porabili v minu-lih zimskih sezonah. Povprečno namreč v eni zimi porabijo okoli 1000 ton soli in 1500 m3 peska. Podatki o porabljeni količini soli in peska pa ne presenečajo, saj je na Kočevskem od konca lanske-ga oktobra do začetka aprila za-padlo več kot pet metrov snega. Po najnovejših podatkih, ki jih je posredovala občinska uprava, naj bi občina za zimsko vzdr-ževanje porabila okoli milijon evrov, kar predstavlja 4% leto-šnjega kočevskega proračuna. Podaljšana zima pa ni bila nič bolj prizanesljiva na ribniškem koncu. Komunala Ribnica, ki skrbi za 117 kilometrov cest v občini Ribnica in 57 kilometrov cest v občini Sodražica, je za zimsko vzdrževanje cest porabi-la več kot 600 ton soli in več kot 1250 m3 peska. Do sredine marca so stroški pluženja in posipava-nja v obeh občinah znašali že okoli 283.000 evrov.

oGLaSi za dELo

www.E-UtRiP.Si


Kočevski srednješolci povezali verigo humanitarnosti dijaKi iN dijaKiNjE 3. a PRo

Dijaki 3. letnika trgovcev Gimnazije in srednje šole Kočevje smo na mestni plo-

ščadi povezali rute v verigo hu-manitarnosti. To smo pripravili v zahvalo vsem, ki so nam v času, odkar nam je pogorela šola, na ka-kršenkoli način pomagali. S tem smo želeli tudi mladi prispevati svoj kamenček v mozaik humani-tarnosti, ali pa morda komu samo polepšati praznični dan.Dela smo se lotili resno, saj je bilo treba pregledati veliko šte-vilo rut, ki so nam jih podarili dijaki Gimnazije in srednje eko-nomske šole Trbovlje, oblikova-ti embalažo in certifikate zanje ter pripraviti kulturni program na mestni ploščadi. Zbrali smo si tudi simbolni datum, to je bil 8. marec, saj smo želeli z rutami razveseliti čim več kočevskih žena. Že v Cankarjevem romanu Na klancu je židana ruta simbo-lizirala veselje in obilje, mi pa smo želeli, da naše rute simbo-lizirajo lep dan oz. še lepši jutri. 8. marca je veriga, ki jo je pletlo 20 dijakov in dijakinj, krenila na pot proti naši pogoreli šoli. Ko smo videli veselje na obrazih obiskovalk, smo vedeli, da je bil ves naš trud poplačan. Naše rute pa so kmalu razveseljevale raz-lične nove lastnice in vsaka je lahko našla kakšno zase. Veriga je ostala na ploščadi, skupine dijakov pa so obiskale različne javne ustanove. Kljub temu da smo hoteli rute le podariti, smo zanje dobili tudi prostovoljne prispevke. Z zbranimi sredstvi bomo kupili fotoaparat, ki nas bo spominjal na naš projekt in s katerim bomo še naprej lovili prijetne trenutke vseh naših de-javnosti. Hvala vsem, ki ste nam pomagali izpeljati naš projekt.

obisk trgovske akademije v celovcuNataŠa tEKaVEc, PomočNica RaVNatELjicE

V petek, 22. marca 2013, so se dijaki tretjega letnika pro-dajalcev in četrtega letni-

ka ekonomistov (PTI) Gimnazije in srednje šole Kočevje udeležili obiska Dvojezične zvezne trgo-vske akademije v Celovcu.Sodelovanje s to ustanovo sega v leto 2009, ko smo jih s tedanjo generacijo dijakov zaključnih letnikov prvič obiskali, nato pa nadaljevali z medsebojnim sode-lovanjem na različnih področjih in to vez ohranili vse do danes. Tako smo se v sončnem petko-vem jutru ponovno odpravili na šolo v Celovec z namenom, da nam predstavijo svoje projekte na področju podjetništva.Predstavitev je potekala dvoje-zično, torej v slovenskem in nem-škem jeziku. Sodelovanje s šolo v tujini predstavlja veliko doda-no vrednost, obenem pa gre za izmenjavo dragocenih izkušenj. Prisostvovali smo pri posame-znih urah pouka in si ogledali celotno stavbo, že skoraj preno-vljene šole, nato pa se odpelja-li na povabilo Sveta staršev do Mladinskega doma, kjer so nas pogostili s kosilom in predstavi-li njihovo delovanje in nastani-tev dijakov. Profesorice in dijaki smo doživeli zelo lep sprejem in dobrosrčnost gostiteljev ter jim v zahvalo podarili knjige o Ko-čevski, katere nam je podarila Občina Kočevje, ter obeske naše šole, ki so jih izdelali dijaki le-sarskega programa. V Celovcu smo si nato ogledali še Minimundus - muzej na prostem in v lepotah miniaturnih zgradb s celega sveta ter toplini sonč-nih žarkov počasi zaključili naše potepanje po avstrijski Koroški. Nad obiskom šole, Mladinskega doma in Minimundusa smo se polni vtisov v večernih urah vr-nili domov.

Reportaža iz državnega prvenstva v ju-jitsu borbah za člane in kadete – maribor 2013PREdSEdNiK SiBoR-iNothERm ELViS PodLoGaR

Člani ŠD in ŠK SIBOR INOTHERM so se v soboto 23.3.2013 udeležili držav-

nega prvenstvo za člane in kade-te. Tekmovanje je bilo v dvorani borilnih športov Nika Vrabla, Ljudski vrt, Maribor katerega se je udeležilo 14 klubov in okoli 70 tekmovalcev.Uvrstitve 10. tekmovalcev Sibor--Inotherm so:Deset članov Siborja je dobilo 7 medalj, kar je dobra popotnica za nadaljnja dva borbena tekmova-nja, ki nas čakata v aprilu.

- Lovro Divjak, kadeti do 50 kg, 2. Mesto,

- Gašper Marolt, kadeti do 50 kg, 3. Mesto,

- Iseni Špendi, kadeti do 55 kg, 3. Mesto,

- Tina Pelc, kadetinje do 57 kg, 3. Mesto,

- Janez Jalovec, člani do 62 kg, 3. Mesto

- Jani Starc, člani do 94 kg, 2. Mesto,

- Lara Jelič, članice do 62 kg, 2. Mesto

- Bojan Popovič, člani do 77 kg, 5. Mesto,

- Gašper Brezar, člani do 85 kg, 5. Mesto,

- Miha Vintar, člani do 77 kg, 9. mesto

PoLicijSKo PoRočiLo

ažURNa PoRočiLa doGodKoV

VREmENSKa NaPoVEd

www.E-UtRiP.Si


PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

DRUŠ

TVO

AUR

A, M

ESTN

I LO

G V/

15, K

OČE

VJEAEROBIC TEAM AURA

AEROBIKA IN PILATESVSAK PONEDELJEK INSREDO OB 19:30 URI

V OŠ OB RINŽI VMESTNEM LOGU

Društvoumetnostnihustvarjalcev

Izdelovanje unikatnihsteklenih izdelkov v vitraž

in tiffany tehniki

Mestni log V/15, Kočevjet: 01 89 51 065 m: 041 812 692

Cooperjev tekaški preizkusŠportna zveza Kočevje, AK ma-raton Kočevje in Javni zavod za šport občine Kočevje, vabij o vse člane in članice klubov in društev iz Kočevja in Ribnice, dij akinje in dij ake Gimnazij e in Srednje šole Kočevje ter vse ljubitelje/ice rekreacij skega teka na 2400 metrov za moške in 1600 metrov za ženske (oboji stari nad 16 let)

18. aprila 2013, od 16.00 ure dalje na Stadionu v športnem parku Gaj v Kočevju.

Podrobnejši program si preberite v rubriki dogodki na www.e-utrip.si

Garažna sekcijska vrata

- M-Vodoravni motiv- Površina Woodgrain- Zaščita vodil- Vključen motorni

pogon, montaža in 8,5 % DDV.

- 8 akcijskih dimenzij:2375 x 2000 2375 x 21252500 x 2000 2500 x 21252500 x 2250 2750 x 20002750 x 2125 2750 x 2250

Samo do konca meseca junija 2013!

BLT d.o.o. IdrijaUlica Sv. Barbare 65280 Idrijatel 05 37 43 660e-p [email protected] www.blt.si� BLT d.o.o. Idrija

79000 € - bela

85000 € - imitacija zlati hrast

Izjemna cena za vrhunsko kakovost


Delovni čas:od pon. do pet.od 9h do 19hSobota in nedelja zaprto!

Nehajte šteti kalorije & začnite izgubljati

•Storitenekajzase,zaboljše zdravjeindobro počutje!•Za vedno izgubitevztrajneodvečnekilograme!

•Aliveste,zakajzraznimidietaminimogočeučinkovitoshujšati?•Odpravitetežave s kandido,kivamjihpovzročahrana!•Alistevedeli,dasoodvečnikilogramiposledicatudi

prenajedanja?•Aliželitevedeti,kakoustavitinapade lakote?

NAROČILA IN DODATNE INFORMACIJE:

•nae-naslovu:[email protected]•potelefonu:040579312

Lektor!caNajboljši dodatek k najbolje prodajani knjigi o

zdravem prehranjevanju in hujšanju na Amazonu.

Lektor’cawww.zivim-in-hujsam-zdravo.com

9 789619 324318

ISBN 978-961-93243-1-8

Prava hrana, odličen okus, optimalno zdravje –to je ključ Harcombovega načina prehranjevanja in ta knjiga

vam bo približala, kako to doseči.

Z več kot 200 recepti, ločenimi za prvo, drugo in tretjo fazo, za tretjo fazo je navedenih tudi nekaj prav res posebnih priboljškov, ki spadajo v zdravo goljufanje, je to odlična knjiga za zdravo prehranjevanje, tudi za tiste, ki želijo

shujšati in novo težo tudi obdržati.

V prvi fazi lahko uživate v pleskavicah, rižoti iz morskih sadežev in pravem indijskem kariju, popestrite si drugo fazo z govedino po burgundsko, gobjim stroganovom in pudingom iz jagodičevja, v tretji fazi pa sledi najboljši

priboljšek: odlična čokoladna krema.

Knjiga prinaša nekaj odličnih idej za klasične jedi, a pripravljene skladno s Harcombovim načinom

prehranjevanja: uživajte v pravi francoski čebulni juhi, privoščite si piščanca v vinu in mesni čili, svoje obroke pa

dopolnite z majonezo, čipsom in s cvetačo s sirom.

Če želite uživati pravo hrano, izgubiti kilograme in izboljšati zdravje – potem ta knjiga obvezno spada v vašo kuhinjo.

Knjigareceptov

Lektor!ca

The Harcombe Diet®

Zoë & Andy Harcombe

Kn

jiga

rec

ep

tov

Zoë & Andy Harcombe

17,95 €

KnjigaKnjigaKnjigareceptovreceptovreceptovreceptov

Več kot 200

receptov

Več o vsebini: www.zivim-in-hujsam-zdravo.com

kilograme

Krosnjar_Kocevar_150-73_tretjina_barvno_Lektorca.indd 1 5.4.2013 13:00:56

WWW.BLESK2.SI

TONE POGORELECBUKOVICA 2, RIBNICAM 031 64 71 88M 051 33 48 26E [email protected]

· TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE- Z NAMI DO SUBVENCIJE EKOSKLADA (2.400€)- BREZPLAČNA 3D VIZUALIZACIJA VAŠEGA OBJEKTA

· ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- Z NAMI DO SUBVENCIJE EKOSKLADA (DO 7.000€)- IZOLACIJA PODSTREŠJA (CELULOZA, VOLNA)- TOPLOTNO IZOLACIJSKA FASADA- DOBAVA IN MONTAŽA OKEN (RAL MONTAŽA)- IZKOP DO TEMELJEV (HIDROIZOLACIJA,

IZOLACIJA STEN V ZEMLJI)

· GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA- ADAPTACIJE, PRENOVE (STANOVANJSKI, POSLOVNI OBJEKTI) - IZVEDBA VSEH DEL NA KLJUČ

- UREDITEV OKOLICE (TLAKOVCI, ŠKARPNIKI ...)- ZIDARSKA DELA- POLAGANJE TALNIH OBLOG (PARKET, PVC, KAMEN)- KERAMIČARSKA DELA (PRENOVA KOPALNIC)- ČISTILNI SERVIS

POSLOVNI OBJEKTI

ZMANJŠAJMO STROŠKE OGREVANJA IN MISLIMO NA PRIHODNOST

VEČSTANOVANJSKIOBJEKTI

STANOVANJSKI OBJEKTI


13. tradicionalna salamiada

Društvo prijateljev salam iz Ribnice je v soboto, 6. aprila že trinajsto leto za-

pored organizirala ocenjevanje teh mesnatih izdelkov. Priredi-tev je potekala v koči Planinske-ga društva Ribnica na Sveti Ani. Ocenjevalno komisijo je tudi to-

krat vodil Franc Čampa, pri oce-njevanju 26 salam pa so mu po-magali še Gregor Mihelič, Janko Divjak, Esad Čatič in Slavko Mla-kar. Največ dobljenih točk, kar 19.00, jih je prejel Boštjan Bru-mec iz Kočevja, 2. mesto je zase-del Toni Lovšin z Griča, 3. mesto

pa Andrej Zobec iz Ribnice.Zahvaljujemo se generalnemu sponzorju Inotherm, Bojanu Oražmu za vrhunskega ihanske-ga brancina, Milici Ponikvar za odlično joto ter vsem tekmoval-cem in vsem udeležencem vedre-ga srca.

Nehajte šteti kalorij e & začnite izgubljati kilograme!

Le kdo še ni preizkusil že vse mogočih in nemo-gočih diet, pri tem pa

morda celo shujšal, a žal tudi znova pridobil izgubljene kilograme? Z malo sreče je bilo novih kilogra-mov manj, z manj sreče pa jih je bilo več. Ali ni čudno, da več diet ko preizkusimo, bolj hrepenimo po hrani? Ob prebiranju knjige Nehajte šteti kalorij e in začnite izgubljati kilograme boste izvedeli, zakaj so običajne diete vzrok čedalje večje epidemij e debelosti, name-sto da bi jo odpravile. Pojasnjuje, da prikrajšanje pri hrani vodi do

treh zelo pogostih zdravstvenih težav, ki so vzrok prenajedanja.Marsikdo sploh ne ve, da ga mu-čij o kandida, hipoglikemij a oziro-ma intoleranca na živila. Tako jih mučij o prebavne težave, slabo-sti, razni kožni pojavi, tudi gla-voboli in splošno slabo počutje. Še manj pa jih ve, katera živila izbirati za omilitev teh težav. Pri tem zaradi pomanjkanja kori-stnih informacij obupajo, težave in kilogrami se kopičij o – in krog je sklenjen.Najpogosteje nam primanjkujejo prav te informacij e:• kako odpraviti in omiliti težave,

ki jih povzroča uživanje nekate-rih živil,

• kako se prehranjevati, da se te-žave ne pojavljajo znova,

• kakšno je zdravo prehranjeva-nje – brez odpovedovanja naj-ljubši hrani –, ki omogoča tudi hujšanje,

• Kako učinkovito dolgoročno shujšati.

Za pomoč je tu še Knjiga receptov z več kot 200 recepti najljubših in najbolj znanih jedi. Te so pripra-vljene na zdrav način, pri čemer se vam ni treba odpovedovati najljubši hrani, predvsem pa lah-ko prenehate preštevati kalorij e.


www.renault.si

Renault priporoča Por a ba Pr i meša nem c ik lu 3,6 - 5,5 l /100km. emis ije co 2 93 - 127 g /km

NOVI RENAULT CLIO NIKOLI NE BOSTE POZABILI PRVEGA TRENUTKA 3,6 – 5,5 l/100 km MOTORJI ENERGY

5 zvezdic Euro NCAP MULTIMEDIJSKI ZASLON NA DOTIK

* Vsi prejeti smsi so brezplačni, poslana sms sporočila bodo obračunana po ceniku vašega operaterja. Več informacij na www.renault.si. ** Golden steering Wheel award 2012

slik

a je

sim

boln

a. r

enau

lt n

issa

n sl

oven

ija, d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

ljub

ljana

.

StraSt že ima barvo. ZdAj jE dOBILA šE OBLIKO.

POšLjI ZMENEK NA 3939* IN ME ZAPELjInosilec naslova ZlaTi volan 2012**

AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 550, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected] , www.avtohisamalgaj.siODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO

P&G Gregor Virant, s.p.Lepovče 2, 1310 Ribnica, T: 01/320 45 60,F: 01/320 45 59, E: [email protected] - Tiskarna Obrtna cona, Ugar 5, 1310 Ribnica, M: 041/958 153,E: [email protected]

VEČNAMENSKI PISARNIŠKI PAPIR 80 g

CELOVITE TISKARSKE STORITVE PO VAŠI MERI

LASTNA PROIZVODNJA IN REPRO STUDIO OMOGOČA HITRE,

KVALITETNE IN KONKURENČNE STORITVE

OFSSET TISK ZA VEČJE IN DIGITALNI TISK ZA MANJŠE IN URGENTNE (2h) NAKLADE TISKOVIN

NOVO V RIBNICI

VEČNAMENSKI PISARNIŠKI PAPIRVEČNAMENSKI PISARNIŠKI PAPIR

2,80 €brez DDV

“sinonim kvalitete”

KVALITETNI PLASTIFICIRANIREGISTRATORJI SAMOSTOJEČ A4

1,75 €brez DDV

AKCIJSKA PONUDBA:OB NAROČILU DOPISNIH LISTOV IN KUVERT,

VIZITKE GRATIS*

* PONUDBA VELJA V RAZMERJU 1000/1000/100 ali 2000/2000/200 itd., papir 300 g (za plastifikacijo oz. dodatke možno doplačilo).

POSEBNA PONUDBA:VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG

od 15,00 € dalje


tudi Primorci lahko napolnijo dvora-no v Sodražici aLEŠ LamPE

Sodražica, 9. marec – V so-boto, 9. marca, je Primorski akademski zbor Vinko Vo-

dopivec navduševal poslušalce v dvorani OŠ Sodražica na enem iz cikla koncertov po Sloveniji ob 60. obletnici zbora. Na koncertu so primorski fantje združili moči z lokalnim gostom, Tamburaškim orkestrom Sodražica.Na deževen sobotni večer so vo-dopivci in tamburaši napolnili dvorano tako z občinstvom kot z ubrano glasbo svojih grl in instru-mentov. Vodopivci so se ob svoji 60-letnici predstavili predvsem s kleno slovensko glasbo, od sklopa Vodopivčevih preko milejših lju-bezenskih napevov do krepkejših domovinskih pesmi in zabavnih dramsko obarvanih skladb.PAZ Vinko Vodopivec je leta 1953 ustanovila skupina primorskih študentov v Ljubljani. Poimeno-vali so se po rojaku, plodovitem skladatelju, duhovniku in naro-dnem buditelju, ki je umrl leto prej. Čeprav zbor še vedno sesta-

vljajo pretežno študentje s Pri-morske, so se mu dokaj kmalu za-čeli pridruževati tudi mladi pevci iz drugih delov Slovenije. Tako se je trenutnemu sestavu vodopivcev ob koncu koncerta iz občinstva na odru pridružilo kar precej nek-danjih pevcev z naših koncev iz različnih generacij zbora, da so po stari tradiciji skupaj zapeli Vodo-pivčeve Žabe.Vodopivci kot eden vodilnih slo-venskih moških zborov dosegajo tudi zavidljive rezultate na raz-ličnih zborovskih tekmovanjih in festivalih doma in v tujini. V svoji jubilejni sezoni pa so se odločili posvetiti predvsem domačemu občinstvu s ciklom koncertov po Sloveniji z zamejstvom, ki se bo zaključil z velikim slavnostnim koncertom v Novi Gorici zadnjo soboto v maju.Sodelovanje priljubljenih lokalnih tamburašev in primorskih fantov v Sodražici je bilo uspešno in so-deč po odzivih občinstva ribniška dolina čaka naslednji koncert.

dan odprtih vrat Plezalnega kluba Ribnica VESNa StRUNa, aLjaž GRajŠ

Člani PK Ribnica smo v pone-deljek, 4. marca, v Športnem centru Ribnica organizirali

dan odprtih vrat. Obiskovalci, ki so se dogodka ude-ležili v lepem številu, so si lahko v sobi ogledali malo plezalno steno, sestavljeno iz ravne stene in dveh različnih previsov. Tam poteka-jo vsakodnevni treningi športnih plezalcev in odvija se večji del ple-zalne šole za otroke. V dvorani so si nato lahko ogledali veliko plezalno steno, ki je razdeljena na dva dela, na bolj previsni rjavi ter bolj raz-giban sivi del. Na steni so posta-vljene smeri različnih težavnosti, kar omogoča stalen napredek in neprestano izboljševanje plezalne tehnike vseh članov kluba. Plezanje je možno tudi ob straneh stene, kjer je površina ravna, smeri pa najlažje in so namenjene začetnikom oziro-ma ogrevanju. Sledil je prikaz sa-mega plezanja na veliki steni z va-rovanjem na vrvi. Tudi obiskovalci so se lahko na veliki plezalni steni pod nadzorom in varovanjem prek vrvi izkušenih članov preizkusili v plezanju različnih smeri. Nekateri so postali tudi novi člani PK Ribni-ca in se preko začetnega tečaja že seznanjajo z osnovami športnega plezanja. Na tečaju, ki poteka pod vodstvom inštruktorja športnega plezanja Mitje Miheliča, je tako 6 udeležencev, ki se prvič srečujejo s tem, širši javnosti nekoliko manj znanim, vendar zato morda še to-liko bolj zanimivim športom, ki se v poletnem času preseli iz zaprtih prostorov dvoran v naravna pleza-lišča. Ker pa se, kot kaže, zima še ne namerava posloviti in lepega, za plezanje primernega vremena še nekaj časa ne bomo dočakali, osta-jamo v topli dvorani športnega cen-tra. Za več informacij o PK Ribnica obiščite našo spletno stran www.plezalniklubribnica.si.


OBVESTILA BRALCEM

Cenjene bralke in bralce Krošnjarja obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila na: [email protected] pokličite na: 070 899 998 Uredništvo lokalnega časopisa Krošnjar

REšITEV NA NAgRAdNO VpRAšANjE

''Komu sta namenjeni knjigi Emilije Pavlič?'' Pravilno sta odgovorili in bili izžrebani Renata Tegelj Lesar iz Ribnice in Ljubica Klun iz Kočevja. Na naši spletni strani in FB profilu smo ob materin-skem dnevu pripravili nagra-dno igro in podelili še 2 knjigi. Srečni izžrebanki sta Nada perko in Marijana Miličevič. Nagrajenkam iskrene čestitke! Nagrado prevzamejo v našem uredništvu. Lepa hvala tudi gospe Emiliji, ki je podarila svoje čudovite knjige.

REšITEV NA NAgRAdNO VpRAšANjE

''Koliko glasbenikov in skupin je združenih na kompilaciji Ko-čevje špila – Grupni'' se glasi 18. Za nagrado ste se lahko potegovali tudi preko naše spletne strani in Fb profila. CD prejmejo:1) Nika Vesel iz Sodražice2) Milena Bojc iz dolenje vasi3) jelena šteblaj iz Kočevske RekeIskrene čestitke! Nagrado pre-vzamete v našem uredništvu.

IzId NAgRAdNE IgRE zA dAN žENA

Na naši spletni strani in FB profilu smo ob Dnevu žena pripravili nagradno igro in podelili romantično večer-jo za dve osebi v gostilnici Falkenau, v vrednosti 30 eur. Potrebno je bilo všečkati povezavo ter jo poljubno komentirati. Izžrebali smo srečno nagrajenko Majo pleše Begič, ki ji iskreno čestitamo podeljevalcem nagrade pa se iskreno zahvaljujemo.

Časopis Krošnjar si lahko preberete ob dobri kavici:

• Gallop pub• Event kavarna• Kavarna Lagos

Servis koles G.T.S.P. Andrej Erjavec vam svetuje:Kolo pred vsako sezono pripeljite na vzdrževalni servis, kjer ga bomo pregleda-li in ugotovili, ali je potreben mali ali veliki servis.Na vsakem kolesu so tako imenovani potrošni deli, kamor spadajo veriga, verižniki (zobniki), plašči, pletenice, bovdni, zavorne gumice, svetlobna telesa itd. Za plašče, luči, gumice ni težko oceniti, kdaj jih je na kolesu potrebno za-menjati. Pri iztrošenosti verig pa je doma nemogoče oceniti, kdaj jo je potrebno zamenjati, saj je za to potrebno specializirano orodje. Zato vam odsvetujemo servisiranje kolesa doma, saj je brez pravega orodja in znanja o kolesih to zelo težko. Z napačnim delom lahko naredimo še večjo škodo. Veliki servis: Kolo se razstavi, temeljito očisti, namažejo se vsi njegovi deli. Po potrebi se zravna zadnji del okvirja, velikokrat pa tudi nosilec za zadnji menjalnik (uhico). To je pogoj, da kolo brezhibno deluje. Nato se kolo še v celoti nastavi (menjalniki, zavore, luči), centrirajo se kolesa. Za servis so potrebne najmanj 3–4 ure dela. Cena za veliki servis se giblje od 60€ do 80€ + potrošni material (krpe, spreji, matice, vijaki).Mali servis: Pregledajo se potrošni deli, zavorne gumice, plašči, veriga, plete-nice, zobniki, verižnica, po potrebi pa se centrirajo tudi obroči in nastavi menjal-nik. Cena za mali servis je 10€. O potrebi zamenjave potrošnega materiala obvestimo lastnika kolesa. Centriranje kolesa ceno dvigne.Če je potrebno zamenjati potrošni material, se cena prilagodi materialu.Cene, ki veljajo v našem servisu, niso določene za druge servise.V aprilu vam ponujamo mali servis po akcijski ceni 5€. Obveščamo vas, da servis ne bo obratoval od 6. do 10. maja 2013, zaradi službene odsotnosti.

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA C. 39, KOČEVJETEL: 041 919 223

POOBLAŠČEN SERVISERZA ZNAMKE NAKAMURA,GENESIS, AUTHOR,KALKHOFF, DOUGLAS,WHEELER, FUJI, SCOTT

SERVISKOLES


Izpolnite križanko in dobljeno geslo pošljite po pošti s poštno dopisnico na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje, najkasneje do 6. maja. Na dopisnico čitljivo napišite svoje ime in priimek, naslov ter davč-no št. Izžrebanci bodo objavljeni v

naslednji številki. Nagrade podeljuje Urarstvo pajnič:1. ročna ura v vrednosti 25 eur 2. pas za ročno uro v vrednosti 11 eur 3. menjava baterije za ročno uro, vrednost 5 eur

Nagrajenci marčevske križanke, ki so pravilno napisali geslo Laser in kavitacija so:1) Mira Turk iz Griča pri Ribnici2) Miro Škoda iz Kočevja3) Mojca Merhar iz Kočevja

Nagradni bon prevzamejo v našem uredništvu. Čestitamo!

Rešitev sudoku-ja preverite na portalu: www.e-utrip.si


MAli oGlASiBrezplačne male oglase lahko pošljete na: [email protected] ali pa jih oddate na portalu www.e-utrip.si

NEpREMIčNINE:pROdAM• V Kidričevi ulici prodam obnovljeno enosobno stanovanje 42m2, opremljeno: kuhinja, soba, shramba, kopalnica, bal-kon, klet v 1. nadstropju stolpnice, sončna lega. Cena po dogovoru. Tel.: 051 605 170.• Prodam vrstno hišo v Ljubljani – Center, za centralnim stadionom, velikost 180 m2, leto izdelave 1962, delno obnovljena 1988, 100 m2 vrta, možnost parkiranja 3 avtomo-bilov, od tega 1 v garaži. Tel: 01 8940 260 ali 031 202 099. Lucija in Janez Volk.• Prodam gozdno kočo v Kočevskem Rogu v izmeri 77m2. Cena po dogovoru. Tel: 070 940 478.• Ugodno prodam dvosobno stanovanje v 2. etaži, v izmeri 62 m2, s kletjo, na naslovu Knafljev trg 9, Ribnica. Na parceli 119/33, identifikacija stanovanja 1625-450-5, priključki: voda, elektrika, KTV, T2, domofon, centralna kurjava na biomaso, leto izgradnje 1977, obnova leta 2011, v kuhinji in kopalnici novi ventili ter na radiatorjih, brušeni parket. Končna cena: 60.000 eur. Tel: 040 734 974.• Ugodno prodamo delno opremljeno dvosobno stanovanje v Turjaškem naselju v Kočevju, v izmeri cca 59m2. Stanovanju pripada klet, iz dnevne sobe prehod na balkon. Delno obnovljeno, vpisano v ZK, prosto bremen, CK-mestna biomasa, ADSL priključek. Ugodno. Tel: 040 703 713 . • Garaža- v Kidričevi ulici poleg stolpnice prodam garažo. Cena po dogovoru. Tel: 051 605 170.• V Kočevju na mirni lokaciji, na Reški c. 16 (1. nadstropje) prodam dvosobno sta-novanje v izmeri 48m2 + 2x klet vpisano v ZK, takoj vseljivo, parkirišče, bližina trgovine, banke, avtobusa, . . . Tel: 041 792 357.• Prodam vinograd z zidanico v izmeri 16arov v Straški gori, pogled na Dolenjske toplice. Trte so ceplenke na terasah. Tel: 031 463 159 – Stane.• Stanovanjski dvojček, do 5. podaljšane faze (manjkali bodo samo še zaključni sloji) z urejeno okolico, ki bo dokončan do 1. maja 2013, ZELO UGODNO PRODAM. Nahaja se na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku, s 155 m2 bivalne površine. Tel: 041 751 266.• Prodamo domačijo v Kuželju – starejša hiša 60 m2, dvorišče,drvarnica, gospo-darsko poslopje, kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,kanalizacija, telefon,asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vseljiva takoj. Cena 40.000 €. Tel: 041 956 061 ali 01/89 54 416 (zvečer).• Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (Škrabčev trg), v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, bližina vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje ... , ZK urejeno (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruk-tura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena: 45.000 EUR. Tel: 041 897 097.• Prodam parcelo cca. 50 arov v vinogra-dnišem okolišu Dvor pri Žužemberku, z gradbenim dovoljenjem, in plačanimi vsemi prispevki za gradnjo. Cena po

dogovoru. Tel: 041 474 797.OddAM• V Mestnem logu oddamo trosobno stanovanje, novo, delno opremljeno. Cena 290€ na mesec. Tel: 041 914 774.• Oddam dvosobno stanovanje v Rib-nici, Knafljev trg, z balkonom in kletjo. Opremljeno in delno obnovljeno. Vseljivo takoj. Ogled možen po predhodnem dogo-voru. Ugodno! Tel: 031 651 180.• V centru Kočevja oddam garsonjero. Ve-likost je 24 m2. Garsonjera je opremljena. Najem možen od 15. aprila dalje. Tel: 041 339 895.• 2,5 sobno stanovanje oz. I.etažo dvo-stanovanjske hiše na Trati. Stanovanje je opremljeno in ima vse priključke. Ogre-vanje na trda goriva. Zraven pripada tudi garaža, pokrita terasa, sadni in zelenjavni vrt. Najemnina 250€ mesečno + stroški. Tel: 041 459 363.• Poslovni prostor v izmeri 30 m2 v prostorih bivše Opreme oddamo. Tel: 041 698 806.• V obdobju od 24.7. do 4.8.2013 in 24.7. do 4.8.2013 oddamo počitniško prikolico v Selcah. Tel: 051 395 567.• Oddamo trisobno stanovanje, novo, v Kočevju. Cena 290 €. Tel: 041 914 774. • Oddam enosobno stanovanje v centru Kočevja, samski ženski. Cena 80 eur + stroški. Tel: 051 274 632. • V terminu od 27.04.2013 do 05.05.2013 ugodno oddamo apartma v bližini Pule. Informacije na tel. št. 041 281 777.• Kočevska Reka: v večstanovanjski hiši po ugodni ceni takoj oddam za daljše obdobje enosobno stanovanje - 34 m2. Tel: 031 617 676.• Oddam počitniško prikolico v Selcah (Uvala Slana), v prvi vrsti od morja, v obdobju od 5.8. do 25.8. 2013. Tel: 041 677 075.• Oddam v najem 2-sobno stanova-nje v Kočevju (Šeškova ulica), 50m2, adaptirano 2012,delno opremljeno, nova kuhinja,zastekljen balkon,kurjava na trda goriva(nov kamin v stanovanju). pripada klet+drvarnica. Najemnina po dogovoru. Vseljivo takoj! Tel: 030 915 113 – Cvetka.OSTALO• Kupim starine: stare vojaške obleke, medalje, sablje, bajonete, razglednice, knjige, revije, slike, kipe, kolesa, motorje, dokumente, pohištvo, razno orodje in druge starine. Tel: 041 649 267.• Suha metrska bukova drva 10 m3, pro-dam. Tel: 041 550 965, okolica Kočevja.Podarite odvečne knjige, priročnike,… (starejše, novejše). Preurejate stanova-nje, hišo in bi se radi znebili odvečnih knjig? Ne zavrzite jih. Podarite jih. Pokli-čite, pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel: 030 996 225.• Rabim oz. iščem sovoznika na relaciji Kočevje-Ljubljana Rudnik. Delam v izme-nah tudi vikende. Tel: 031 661 851.• Naravno sušene smrekove deske 25 mm in 50 mm, 5,5m3, prodam. Tel: 041 550 965, okolica Kočevja.• Prodam rabljeno motoristično čelado Airoh z vezirjem, zaščito L 59-60, črna mat, za 20 eur poleg podarim še eno čelado za kros S 55-66 črna, popisana. Tel: 030 996 225.• Prodam 4 letne gume Continental 175/65 R14, malo rabljene. Cena 60 eur. Tel: 01 8952 568.• Prodam gramofon ISKRA HI-FI, 2 x 20 W, tip Garpard SP 25 MKIV in zvočnike v omari OZ 40, nazivna moč 10 W mejna 20 W. Cena 100 evrov. GSM 031 625 194.

Hitre in kakovostne storitve prevajanja zahodnoslovanskih jezikov v slovenščino in obratno:- Slovaščina- Poljščina- ČeščinaPrevajanje nemškega jezika.Lektoriranje vseh vrst besedil v slovenskem jeziku.

gsm: 041 798 [email protected]

Sara Turk, univ. dipl. slovakistka in univ. dipl. polonistka

LAST

IN P

OSES

T D.

O.O.

, RO

ŠKA

CEST

A 8,

1330

KO

ČEVJ

E


NAGRADNA POBARVANKA ZA OTROKE

IME, PRIIMEK, STAROST NASLOV

Prišel je april, mesec pomladanskih čistilnih akcij okolja, ki bodo potekale vse do svetovnega dneva zemlje, 22. aprila 2013. Pobarvajte zgornjo sličico in jo skupaj z vašimi podatki pošljite na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, Kočevje, do 6. maja. Najlepšo pobarvanko bomo nagradili s knjigo Sherlock gospod Krok, ki jo podarja Založba Zala. Knjiga govori o gospodu Kroku, ki bi bil rad slaven detektiv, pa mu ne gre preveč dobro. Nekega dne iz krajevnega gledališča ukradejo kraljičino krono, rekvizit, brez katerega ne bo predstave! Bo gospod Krok razrešil uganko in rešil igro?Nagrajenci marčevske pobarvanke so: Rok Blatnik iz Ribnice, Nejc Kovačič iz Stare Cerkve in Matic Vesel iz Sodražice. Nagrado prevzamejo v uredništvu. Čestitamo!


S pomočjo svoje družbe in prijateljev boste dobili navdih za njegovo/njeno osvojitev. Samo ne bodite

nestrpni. Zelo hitro vas bo meša-nica erotike in intuicije popeljala do srca osebe, po kateri hrepe-nite. Pričakujete lahko prijetno obdobje, napolnjeno s pozitivnimi čustvi in zadovoljstvom.

Možno je, da boste srečali osebo, s katero že nekaj časa poslovno sodelujete in odkrili, da do vas goji

močnejša čustva, kot ste si mislili. Prepustite se občutkom, ki bodo tokrat dobra smernica. Čustva bodo pozitivna in nobenega razloga ne bo, da jih ne bi sprejeli. Vezani pa boste raziskovali še nepoznane stvari.

Manjše frustracije boste reševali pazljivo. Uspeli se boste približati ljubljeni osebi in vse stvari obrniti

na pozitivno. Vaše besede, nabite s čustvi, bo partner prepoznal kot znak, da je prišel čas za še boljšo povezanost in zbliževanje. Pri vsem tem vam bodo znali pomaga-ti tudi prijatelji. Prisluhnite jim.

Bodite pozorni na ljudi iz svojega delovnega okolja. Obstaja nekdo, ki vas ima zelo rad in le čaka na

pravo priložnost, da vam to pove. Potrudite se biti odprti za ljudi in gledati pozitivno na stvari. Le tako boste zares spregledali.

Medtem ko se trudite ugajati vsem okoli vas, z druge strani prihajajo provokacije in ugovori.

Treba je najti zlato sredino. V naslednjih dneh boste malo zunaj, malo doma. Izkoristite daljše dneve in razmislite o svojem obnašanju, še bolj pa o tem, kaj si zares želite.

Dobremu prijatelju boste zaupali svoje ljubezenske težave. Nasvet, ki ga boste dobili, vas bo navdihnil,

da se boste bolj ukvarjali z ljublje-no osebo. Zelo boste čustveni, v erotičnih dejavnostih pa zelo ne-žni in pazljivi. Partner bo to znal ceniti. Vse se bo obrnilo na bolje.

Povezanost z ljubljeno osebo bo močna in vi boste iskreni pri izkazovanju svojih občutkov. Lepo

vama bo. Vseeno pa bodo prisotna občasna nestrinjanja, vendar osta-nite mirni, odprti za pogovor in vse se bo uredilo. Predanost partnerju brez izrečenih kritik bo prinesla še močnejšo povezanost.

Oseba iz vašega delovnega okolja vam bo pokazala svojo naklonjenost. Malce boste zmedeni, držali se boste na di-

stanci. Takrat boste nekateri razmišljali o tem, kakšno bi bilo vaše ljubezensko življenje v drugačnih okoliščinah. Ugo-tovili boste, da vam je tako, kot je sedaj, popolnoma v redu. Prijatelji vam bodo predlagali, da skupaj popijete kavo in se malce več družite z njimi.

Končno vam bo postalo jasno, kako naj bi izgledal vaš idealni partner. In ta-kšnega boste začeli iskati.

Vsak dan boste odšli ven in skoraj gotovo ne bo kraja, kjer vas ne bo mogoče videti. Nekateri izmed vas bi se utegnili zaljubiti, medtem ko boste vezani strelci nedvomno izboljšali vajin odnos.

V vas se bo okrepila potreba po umiku. Srečo boste našli doma, v prijetnem vzdušju z ljubljeno osebo. Želja po

učvrstitvi in potrditvi vajine zveze bo čedalje močnejša. Pomembno vam bo, da vaju bodo drugi videli in priznali kot par. O vsem tem boste razmišljali tiho, skoraj na skrivaj.

Tisti, ki ste v razmerju, se boste pogosto zabavali in komaj čakali na naslednji vikend. Ljubljeni osebi

sicer vse to ne bo ravno všeč, vendar bo tolerantna in razumevajoča. Pokažite ji, da je njeno zaupanje v vas utemeljeno in vajina zveza bo postala še močnejša.

S partnerjem se ne bosta strinjala v vsem. Upora-bljali boste domišljijo in vse, česar ne bo, si boste iz-

mislili. S takim pristopom bo za vas mogoče vse, od ljubezenske pravljice, preko brezbrižnosti, vse do dejan-skih ljubezenskih prepirov. Poskusite razmišljati realno in bolj trezno.

18. aprila bo rojstni dan praznovala Teja Križman iz Kočevja. Ekipa časopisa Kro-šnjar ti želi vse najboljše!

OVEN TEHTNICA

ŠKORPijON

RIBI

VODNAR

KOZOROG

STRELEC

DEVICA

LEV

DVOJČKA

RAK

BIK

čutite ljubezen v zraku? Poglejte, kaj je zapi-sano v zvezdah za vaše astrološko znamenje.

dREVo V PomLadi

S pomladjo spomini se zbudijo,

v najine trenutke prebudijo,

od dneva, ko zarezala srce sva v drevo,

ki združil najini imeni z ljubeznijo.

So ptice prepevale okoli nas,

rahel veter dotikal se je tvojih las,

sonce skozi listje je sijalo,

se zdelo, da s poljubom vse obstalo.

NIČ VEČ SMEHA IN OBLJUB,

TODA OSTAL NAJIN JE POLJUB

IN DREVO POLN ZAOBLJUB.

S pomladjo spomini se zbudijo,

v najine trenutke prebudijo,

do dneva, ko pred drevesom sam stojim,

v najini imeni s solzami strmim.

Ptice pojejo isto melodijo,

veter premika cvetje milo,

sonce prežene ves obup,

na ustih čutim tvoj poljub.

NIČ VEČ SMEHA IN OBLJUB,

TODA OSTAL NAJIN JE POLJUB

IN DREVO POLN ZAOBLJUB.

Avtor:

mirko Kump


1. Rib'nšku žagajne joŠt žaGaR, foto: žiGa LoVŠiN

Ribniški študentski klub je 27. marca v Ljubljani organizi-ral prvo Rib'nšku žagajne,

koncert lokalnih neuveljavljenih alternativnih glasbenih skupin. V dvorani KUD France Prešeren so se predstavili Epicenter, All One to me in Chicksy Dicks.Prvi je na odru v tišino sredinega večera zarezal Epicenter. Nostal-gični zvoki klasičnega bluesa in rock'n'rolla, ki jih mojstrsko pre-igrava sodraška trojica, so počasi privedli obiskovalce v dvorano. Skupina je v rock'n'roll ritmih ogrela obiskovalce in še enkrat pokazala, zakaj rock'n'roll legen-de ne bodo pozabljene. Po odmo-ru je sledil nastop punkerjev All One to Me. V udarnih ritmih pun-ka se je množica uporniško raz-

živela. Zasedba je s svojim nasto-pom zagotovila občutke pristne energičnosti punkerskih koncer-tov. Okoli pol polnoči je prostor na odru zasedla metal skupina Chicksy Dicks. Skupina, ki ima za seboj že nekaj odrskih izkušenj in je letos izdala svoj prvi EP z naslovom Obsessed, je kot zadnja nastopajoča zadovoljila pričako-vanja občinstva in poskrbela za vrhunec večera. Zasedba ohranja pristen metal zvok, za katerega pa poskrbi, da ostaja raznolik in ne zablodi v monotonost. Skupina je na odru predstavila svoje pesmi, posnete na izdanem EP-ju. Tako se je nekaj po polnoči zaključilo prvo Rib'nško žagajne. Dogodek je uspel in upam, da se bo naslednje leto ponovil z novimi skupinami.

Plavalni miting Pokal inles 2013i.L.

V organizaciji Plavalnega klu-ba Inles Ribnica je na 25 metrskem pokritem bazenu

v Ribnici potekal tradicionalni, že 6. plavalni miting za pokal In-les 2013. Na njem je nastopilo 220 mladih plavalcev iz 13 slovenskih klubov. Znova so se izkazali do-mači tekmovalci, prvo ime med njimi je Chad Andoljšek, ki še tek-muje med kadeti in je eden naj-bolj obetavnih mladih plavalcev v Sloveniji. Zmagal je na 100 metrov hrbtno, delfin in mešano, drugi domači up, Jošt Pavlin, pa je na isti razdalji zmagal prsno. Za kolekci-jo Inlesovih medalj sta poskrbela še Tim Zobec, z drugim mestom hrbtno in mešano, ter Matej Pa-dar, z drugim mestom mešano in tretjim prosto. Nik Obranovič pa je bil drugi v disciplini prosto. Ribničani so po visokih uvrstitvah segali tudi na krajši, 50 metrski razdalji, in v mlajših kategorijah.Tudi ta miting je potrdil, da je pot izjemnih dosežkov, po katerih za-dnja leta stopa klub, trasirana z odlično organizacijo in strokov-nim delom.

oGLaSi za dELo

www.E-UtRiP.Si


IZDELAVA VITRAŽEV - MiranART- polnila za okna in vrata- svetila, ure, pladnji, vaze, nakit,... - bogat darilni program

Miran Tekavec o.d.d. Gorenje 82,1332 Stara Cerkev

031 385 [email protected]/miran.tekavec

Sklenite zavarovanje Vzajemna Tujina in si zagotovite:

• zdravstveno varnost na počitnicah in potovanjih v tujino,

• izbiro paketa glede na lastne potrebe in želje,

• možnost celoletne zdravstvene varnosti tudi ob nenačrtovanih poteh v tujino - letni paket (Multitrip).

Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini.

PE NOVO MESTOTrdinova 4, tel.: 07/ 3935360

POSLOVALNICA RIBNICAposluje vsak torek v Zdravstvenem domu, tel.: 01/8351602

ZASTOPSTVO KOČEVJELjubljanska 25, tel.: 01/8938612

Oglas VzajemnaTujina147x73_(08-04-2013)-PE NM01.indd 1 8.4.2013 11:54:05


Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica U

trip

Koč

evar

_120

413

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADEBrezplačna izdelava barvne študije objekta

• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJA

FASAD NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV• PREVOZ GRADBENEGA

MATERIALADo 9,5t dvigalo HIAB

FASADERSTVO


najboljši partner v nesreči

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64

GARANCIJANA IZPLAČIILOODŠKODNINE

STE SE POŠKODOVALI? POKLIČITE: 080 13 14Nasvet pravnika: V zadnjem času zaznavamo povečanje zavrnitev izplačil dnevne

odškodnine zavarovancem, saj se po zavrnitvi pogosto obračajo na nas, ki jim v tem primeru ne moremo več pomagati. Zato vas prosimo, da se na nas obrnete takoj, ko je

prišlo do nezgode saj vam bomo le tako lahko zagotovili uspešno rešen primer.

WWW.PORAVNAVA.SI

Vrtni center PožarLjubljanska c. 48, Kočevje

gsm 051 614 057

Cvetličarna Požar KočevjeLjubljanska c. 37, Kočevje

gsm 051 628 013

Cvetličarna Požar RibnicaŠkrabičev trg 31, Ribnica

gsm 031 607 330

www.pozar-cvetlicarna.si

Kupon velja obnakupu sadik cvetjain zelenjave, zemlje,

gnojila, semen, ... v vrednosti nad 20€

vnovčljivo dokonca junija, 2013

Ob obisku v cvetličarnahin vrtnem centru vas

čaka katalog:"Cvetje za poletje 2013""Cvetje za poletje 2013"

www.facebook.com/amzs.si

www.amzs.si

Člani AMZS pnevmatike zamenjajo še ceneje.

Pridite k nam po kakovostno storitev in nasvet!

*Akcija traja od 15. 3. do 31. 5. 2013. Cena za menjavo pnevmatik velja v času akcije ob nakupu vsaj dveh pnevmatik. Akcijske cene veljajo za člane AMZS.

PE Kočevje, tel. 01 8930 846

TEST GEOMETRIJE PODVOZJA (OPTIKA)

Documents

Krošnjar april 2013