Laski pivar 22 2012 web 01

Gospa reklama

• leto XXII • marec 2012 • • številka 22 •

Skupina Laško bo pogodbeni koncern str. 3

Zaposleni velik potencial Skupine Laško str. 2

Degustacija piva od A do Ž str. 6

[ str. 1 ]

KURENT

Če me kdo vpraša, kje delam, s po-nosom rečem da v Skupini Laško. In če opazim iskrico radovednosti v

sogovornikovih očeh, pojasnim, da skupina združuje štiri strašne pijačarske družbe, ki naredijo toliko pijače, da zadostijo tretjini slo-venskih potreb po tekočini. V nadaljevanju je možnih kar nekaj scenari-jev pogovora. O morebitnih vprašanjih sogo-vornikov o finančnem stanju, morebitnem stečaju, kdaj bomo likvidirani, razkosani ali na cesti, tokrat ne bom razpravljal. Lahko pa se zgodi, da takoj dobim ponudbo sogovorni-ka, da bo z veseljem nosil kakšno našo majico in če ga prepričam, da se dodatno žrtvuje, bo sprejel tudi našo marelo za njegov vrt. Tako nam namreč dela zastonj reklamo. In ob ta-kem pogovoru mi navadno šine v glavo misel: "Aha, mi je že žal, da nisem rekel, da pišem bloge." Te tako imenovane blogerje pač večina ljudi pusti pri miru.Tretja možnost je, da dobim porcijo zaradi »reklam«, ki se pojavljajo na televizijskih ka-nalih. Za te sorte sogovornikov je marketing pač enako kot reklama. In to kar vidijo na televiziji je bodisi preveč kompleksno ali pre-enostavno, kmečko ali urbano. Skratka nič tako kot bi moralo biti. Da ne zgubljam besed

o tem, da je teh »reklam« tako ali tako preveč oziroma jih ni nikjer za videti. Skratka - kaj sploh počnemo, naj raje množično delimo majice, ker bo več efekta. Eh.Kakorkoli že dejstvo je, da je tako imenovana »gospa reklama« tista teta, ki ima glavno be-sedo, kar se tiče izobraževanja oz. prepričeva-nja potrošnikov. Je kot vrh ledene gore, ki ga potrošnik lahko opazi. Če pa bo nasedel kot Titanik, je pa že drugo vprašanje. Pri oglasih je tako kot pri ledenih gorah, bistveni del skrit pod površjem. In če gledamo samo v vrh, ki plava nad površjem, je težko, če že ne nemo-goče oceniti, kaj se skriva spodaj.Uspešnost oglaševanja pogojuje tudi pogo-stost in konsistentnost pojavljanja. Z eno samo ledeno goro v širnem oceanu ne nare-dimo prav veliko. Pravzaprav je velika verje-tnost, da je potrošniki ne bodo niti opazili ali pa se bo stalila preden bi lahko "zaplula" v prometne vode. Zato je nujno, da proizvajalci nenehno producirajo ledene gore, ki potem prežijo na nič hudega sluteče potrošnike. Še bolj učinkovito pa je, če vemo, kje so glavne prometne poti - torej kje so potrošniki na vo-ljo in kdaj so najbolj dovzetni za bližnje sre-čanje. Ko do srečanja med potrošnikom in oglasom pride, pa je treba v 30 sekundah ali

manj povedati tiste informacije, ki peljejo v neustavljiv trk. A sem že omenil pomen loka-cije? Trideset sekund oglaševanje med najve-čjim športnim dogodkom v Severni Ameriki, torej finalni tekmi ameriškega nogometa, ki mu pravijo Super Bowl, stane 3,5 milijona ameriških dolarjev. Medijem ena sama tekma prinese nekaj manj kot 200 milijonov oglaše-valskega prihodka. Morda zveni veliko, a po drugi strani vemo, da tak dogodek spremlja več kot sto milijonov gledalcev - potrošnikov. Ni čudno, da je v zadnjih desetih letih največji oglaševalec na tem dogodku največji ameri-ški pivovar, ki je v tem obdobju samo za ogla-se na tem dogodku namenil 239 milijonov ameriških dolarjev.Za naše razmere so to nepredstavljive šte-vilke, saj je letna bruto vrednost vsega ogla-ševanja vseh podjetij v naši deželi približno štirikratnik vrednosti oglasov na enem Super Bowlu. Zagotovo pa je, da bomo vsi, ki pro-dajamo izdelke široke potrošnje, morali še naprej vzdrževati gospo reklamo in zadovo-ljevati njene osnovne potrebe. Sicer nam niti Chuck Norris ne more pomagati. Pa čeprav pije Laško že od 1812. •

Besedilo: Jure Struc

Kompetence so kombinacija strokov-nega znanja, veščin, osebnostnih lastnosti in sposobnosti oziroma

tiste lastnosti in zmožnosti, ki posame-zniku omogočajo uspešno in učinkovito opravljanje dela glede na zahteve delovnega mesta. Pri ocenjevanju obstoječih vodij in ostalih ključnih zaposlenih smo uporabili metodo 360-stopinjske povratne infor-macije, ki je v svetu uveljavljeno orodje, s katerim vodje in ostali ključni zaposleni, pridobivajo pomembne povratne informa-cije o svojem delu. V postopek ocenjevanja so vključeni tisti, ki z ocenjevanim največ sodelujejo – sodelavci, nadrejeni in podre-jeni. Ocenjevani tako dobi celostno podobo o tem, kako njegovo vedenje na delovnem mestu doživljajo drugi in kako on sam. Iz rezultatov lahko spozna, na katerih podro-čjih se precenjuje ali podcenjuje in ali ima realno sliko o sebi. Ocenjevanemu se rezul-tati osebno predstavijo, obenem pa se mu svetuje na področju strokovnega in osebne-ga razvoja. S tem dobi vpogled v razhajanja

med samooceno in oceno drugih ter kon-kretne predloge za izboljšanje svojega dela. Uprava podjetja s to metodo pridobi rezul-tate o prisotnih kompetencah in potrebah po dodatnem razvoju vodstvenega kadra na nivoju vseh vodij in ostalih ključnih zapo-slenih v podjetju.

S tem namenom smo analizirali obstoje-ča znanja, veščine in sposobnosti 68 vodij in potencialnih vodij (uprava je bila izvze-ta) iz Pivovarne Union, Laško in Radenske. Projekt je bil izveden v štirih fazah. Sku-paj z upravo skupine so bile določene cilj-ne ključne kompetence, ki naj bi jih imel vodstveni kader v Skupini Laško. Na osnovi določenih kompetenc je bil razvit 360-sto-pinjski vprašalnik, ki je temeljil na oprede-ljenem profilu vodstva, ki si ga v Skupini Laško dolgoročno želimo.

Vprašalnik je bil sestavljen iz treh vse-binskih sklopov, ki so zajemali naslednje kompetence:

1. Dolgoročni pogled: strateški fokus, razvoj zaposlenih in razvoj kulture, usmerjenost navzven;2. Sedanje operativne uspešnosti: odločanje, usmerjenost na rezultate, pozitivna de-lovna klima/ izgradnja odnosov, informi-ranje, upravljanje z delovno uspešnostjo, »razumevanje sosedov«, provokativno od-pravljanje problemov, reševanje konfliktov in nesoglasij, planiranje in organiziranje, obvladovanje kompleksnosti, zagotavljanje operativne odličnosti, vodenje sprememb, odprta komunikacija;3. Osebnostne kompetence: fleksibilnost, vo-diteljstvo, pripadnost, prepričljivost, stabil-nost, doslednost, razvoj zaposlenih.

Sledili so individualni globinski razgovo-ri z vodji in ostalimi ključnimi zaposleni-mi, ki jih je vodil neodvisni strokovnjak. Z globinskimi intervjuji smo dobili vpogled v notranjo klimo ter potrebe zaposlenih. Vse-bina razgovorov je bila vezana na karierne izkušnje, cilje, lastno motivacijo in motiva-

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Zaposleni velik potencial Skupine Laško

Bojan Cizej

V Skupini Laško se zavedamo ključnega pomena znanj in sposobnosti kadrov, zato smo v septembru 2011 skupaj z zu-nanjimi svetovalci izvedli dvomesečni projekt Ocene kompetenc vodij. Cilj projekta je bil podati neodvisno oceno kom-petenc obstoječih vodij in ostalih ključnih zaposlenih v Skupini Laško na podlagi mednarodno priznane metodologije.

[ str. 3 ]



Skupina Laško bo pogodbeni koncern

Na 19. skupščini delničarjev, na kateri je bilo prisotnega 78,29% kapitala z glasovalno

pravico, so delničarji odločali o dokapita-lizaciji družbe, o pogodbenem koncernu ter o dopolnitvi in spremembi statuta družbe, reprogramu finančnih obvezno-sti in določitvi višine prejemkov članov nadzornega sveta. Skupščina je z več kot 81% navzočega kapitala potrdila sklep o oblikovanju pogodbenega koncerna in pozvala banke upnice, da se z družbami Skupine Laško dogovorijo o celostnem dolgoročnem reprogramu finančnih ob-veznosti.

Največja delničarka, Nova Ljubljanska banka, na izredni skupščini v skladu s sklepi pristojnih organov ni imela glaso-valnih pravic. Delničarji Pivovarne Laško niso podprli sklepa o dokapitalizaciji, so pa s potreb-no več kot tričetrtinsko večino podprli sklep o oblikovanju pogodbenega kon-cerna. Za tak sklep je namreč glasovalo 81,22% prisotnega kapitala z glasovalno pravico. Delničarji Pivovarne Laško niso podprli dopolnitve statuta ki se nanaša na odo-breni kapital, ki ga je predlagala Kapital-ska družba. Delničarji Pivovarne Laško so pozvali banke upnice, da se do 30. marca 2012 z družbo Pivovarna Laško in družbami Skupine Laško dogovorijo o celostnem

dolgoročnem reprogramu finančnih ob-veznosti pod ugodnimi tržnimi pogoji. Reprogram naj vsebuje moratorij na od-plačilo glavnic, ki bi zapadale do preje-ma kupnine iz naslova prodaje naložbe v Mercator, ali do izvedbe dokapitalizacije obvladujoče družbe Pivovarna Laško, vendar ne dlje kot do konca junija 2013. Z reprogramom bi vse družbe skupine v desetih letih dosegle vzdržno raven dolga.

Delničarji Pivovarne Laško so se se-znanili z vsebino kupoprodajne pogod-be za delež v družbi Mercator, vendar o tej točki dnevnega reda niso sklepali, saj je bilo odločanje o prodaji deleža Mer-catorja zaradi spremenjenih okoliščin umaknjeno z dnevnega reda. Delničarji so potrdili sklep o soglasju k opravljanju nadzorstvene funkcije v odvisnih druž-bah ter s 93,55% glasov potrdili spre-membe statuta družbe, ki sta jih predla-gala uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško.

Delničarji Pivovarne Laško so tudi podprli predlog sklepa, ki ga je predlagal nadzorni svet o višini prejemkov članov nadzornega sveta.

KS Naložbe je napovedala izpodbojni tožbi glede sprejetega sklepa o oblikova-nju pogodbenega koncerna in o soglasju k opravljanju nadzorstvene funkcije. •

Besedilo: V.G.

cijo podrejenih, vodstvene sposobnosti ter ostala področja osebnih izkušenj, potreb, organizacijske klime ter predlogov upravi za izboljšave in delo na zaposlenih.

Individualnim razgovorom je sledilo iz-polnjevanje spletnih 360-stopinjskih vpra-šalnikov. Tako je bila ocena posameznika sestavljena iz ocene nadrejenega, dveh po-drejenih, dveh sodelavcev na isti ravni ter lastne samoocene, saj je le tako mogoče dobiti objektivno oceno kompetenc posa-meznika. Na podlagi 408 izpolnjenih vpra-šalnikov in 68 ur globinskih intervjujev, smo dobili rezultate projekta, ki jih lahko razdelimo v dva sklopa. Prvi se nanaša na individualne povratne informacije posa-meznikom, drugi pa na splošne ugotovitve pomembne za celotno skupino.Vsem 68 posameznikom, ki so bili vklju-čeni v analizo, je bil predstavljen prvi del rezultatov projekta skozi individualne raz-govore z namenom, da bi jim posredovali povratne informacije. Vsak posameznik je dobil tudi graf s prikazom povprečne ocene lastnih kompetenc – od najboljše ocenjenih do tistih, ki so potrebne dodatnega razvo-ja. Ravno tako smo mu izpostavili kritične kompetence – tiste, kjer ga ostali sodelavci vidijo drugače, kot on vidi samega sebe. Na koncu je vsak ocenjevanec dobil še konkre-tna priporočila za lasten razvoj in predloge treningov v prihodnosti. Drugi del rezultatov projekta pa je bil pred-stavljen ožjemu vodstvu – identificirali smo ključna področja za izboljšave in po-dali konkretne predloge za izboljšave po posameznih kritičnih področjih. Ta so se nanašala na predloge za izboljšavo komu-nikacije, inovativnosti, timskega dela in or-ganizacijske klime znotraj Skupine Laško.

Celoten pregled rezultatov je pokazal, da ima Skupina Laško velik potencial v zapo-slenih, saj je bila pripadnost in pripravlje-nost za delo najvišje ocenjena kompetenca, kateri so sledile: doslednost, razumevanje ostalih oddelkov v podjetju in strateški fo-kus. Glede na to, da se uprava Skupine La-ško zaveda pomena znanj in sposobnosti kadrov ter velikega potenciala v zaposlenih, bo v bodoče delala na izboljšavi področij, ki so pomembna za zaposlene, ter na razvoju in podpori kadrom. •

Besedilo: Jana Jereb

[ str. 4 ]



Po družinski tragediji, ko se je v prometni nesreči ubil najstarejši sin, je mlajši sin Marjan, študent VEKŠ-a, prevzel vodenje družinske obrti z ženo, dolenjko Jožico. Posebnost gostilne je bilo ob dobri hrani pivo iz Laškega, kar je bila takrat redkost, saj je bilo v tistih časih vse na-okoli rdeče od Uniona. Ta družinska zvestoba Laškemu pa je bila pravzaprav dobra poslovna poteza, saj so gosti radi naročali zelenega kozla iz Laškega. Pivo so vozili iz zaloge piva iz Radeč po cesti v smeri Mokronog – Trebnje – Novo Mesto. Marjan Šeligo je povedal, da je bila potro-šnja piva v tistih časih nekajkrat višja kot danes, rad pa se spominja tudi dobrih odnosov z Laškim. V spominu mu ostaja še posebej Rutko Steblovnik, tako kot poslovni partner, pa tudi kot prijatelj.Šeligova – Marjan in Jožica sta se leta 1999 odločila za popolno prenovo gostilne: podrli so jo in pod budnim očesom varstvenikov kulturne dediščine sta zgradi-la nov objekt, ki je kopija stare stavbe. Gostilna je pro-stornejša, seveda pa je v skladu z vsemi standardi, ki

veljajo v gostinski dejavnosti, ime pa je ostalo staro – GOSTILNA ŠELIGO. Ponudba gostilne je raznolika. V pritličnem delu so sodobna kuhinja, restavracija s 60 sedeži in pokrita terasa s 50 sedeži. V odprti podstrešni etaži s krušno lončeno pečjo z 80 sedeži in teraso s 40 sedeži, pa nudijo dobrote mehiške kuhinje in pice.Klasična restavracija prisega na tradicionalno slovensko kuhinjo, od goveje pečenke, svinjske pečenke, restanega krompirja, zrezkov v gobovi – jurčkovi omaki, ajdovih žgancev. Ostala ponudba je bogata in raznolika: od rib in testenin do slastnih sladic in še obilo drugega. V gostilni dela vsa družina, tudi sin Andrej in hčerka Katja, oba še študenta, priskočita na pomoč petim zaposlenim kuhar-jem in petim natakarjem.Družinska tradicija, ponudba slovenske kuhinje in topel, prijeten ambient - to je zagotovo tisto, kar vas bo ob obi-sku Šeligove gostilne v Trebnjem navdušilo. Pridite, ne bo vam žal! •

Besedilo: Gorazd Šetina

Še ena družinska zgodba, ki potrjuje, da je družina pogoj za uspešno delovanje v gostinstvu.

Gostilna in pizzerija Šeligo, Goliev trg 8, 8210 Trebnje, telefon: 07 304 41 21

Od šanka do šanka

Celjani – Šeligovi na Dolenjskem

Med drugo svetovno vojno sta Tilčka in Venčeslav Šeligo odprla restavracijo NA-NA, ki jo Celjani poznajo na lokaciji pri Banki Celje in kinu Metropol. Povojna socialistična oblast je restavracijo v petdesetih letih naciona-lizirala, Šeligova pa sta kljub težavam z oblastjo leta 1958 odprla novo gostilno pod Celjskim pokopališčem ob

stari Teharski cesti in jo kasneje dograjevala še deset let. Gospa Tilčka je leta 1970 kupila posestvo ob Sotli na Zlakah v Podčetrtku. Zaradi težav z naložbo se je dve leti kasneje Tilčka odločila, da prevzame v najem znano, več kot 100 let staro furmansko gostilno ŠPRINGER v centru Trebnjega in jo kasneje tudi odkupila.

[ str. 5 ]



Eden lepših delov delavnika je prav gotovo malica. Pa ne samo zaradi potešitve lakote, temveč tudi zaradi

druženja s tistimi sodelavci, ki jih bolj po-redko vidiš. Če pa je v ponudbi kuhinje še kaj posebno dobrega in zanimivega, je ta del dneva še toliko lepši.

Za pripravo jedilnikov v menzi Pivovar-ne Union skrbi vodja kuharjev Vladimir Zupan. Njegov staž v Pivovarni Union ni zelo dolg, ekipi se je pridružil konec leta 2010, pred tem pa je bil zaposlen v podjetju Lek storitve. Zaradi želje po spremembi se je odločil za zamenjavo delovnega mesta.

Vlado se je v obstoječo ekipo v menzi hi-tro vživel, se naučil kuhati vse tradicional-ne jedi ki so »obvezne« na jedilniku v naši menzi, vnesel pa je tudi veliko novosti. Za sestavine mnogih sladic uporablja tudi Multisolo, Solo ledeni čaj...in če bi jih radi pripravili tudi sami, pobrskajte po spletni strani www.sola.si.

Ker v kuhinji pripravljajo tudi obroke za naše poslovne partnerje, se je Vlado temu še posebej posvetil. Naši gostje lahko tako uživajo v izbranih jedeh, skuhanih in aranžiranih po vseh sodobnih gastronom-skih zapovedih. Če je le mogoče, jim jedi tudi osebno predstavi.

Pomembna sestavina pri pripravi jedi so tudi zelišča. Zanje smo uredili majhen vrtiček in Vlado v toplem delu leta zanj vzorno skrbi, jeseni pa zelišča ustrezno

konzervira, da jih lahko uporablja tudi v zimskem času.

Ideje za nove jedi dobiva na različnih izobraževanjih, nazadnje se je udeležil te-čaja za Michelinovo zvezdico, kar pomeni, da se je uril v pripravi najbolj trendovskih jedi iz vrhunskih sestavin. Nad izobraže-vanjem je bil navdušen in prepričan je, da bo naučeno lahko uporabil tudi pri kreaciji jedi v menzi Pivovarne Union.

Ker pa je naš Vlado tudi tekmovalnega duha, se vsako leto prijavi na tekmovanje kuharjev na Gostinsko-turistični zbor, kjer mora skuhati jedilnik iz treh sestavin, za katere izve šele tik pred tekmovanjem. Lani je na tem tekmovanju v Kranjski Gori zasedel 3.mesto.

Za svojo družino sicer ne kuha vsak dan, to prepušča ženi, poleti pa prijatelje rad povabi na piknike, kjer jim pripravlja jedi z žara. Vedno znova so presenečeni, kaj vse se da pripraviti na ta način.

Kot bivši košarkaš je tudi strasten ko-šarkaški navijač KK Union Olimpija, še posebej pa navija za svojo hčerko, ki igra v ekipi Odeje iz Škofje Loke .

Vlado ima veliko zamisli o tem, kako po-pestriti jedilnik. Za spomladanske mesece razmišlja o tednu špargljev, ki jih bomo menda lahko jedli na sto in en način... •

Besedilo: Helena Jenko

Dobro mora biti za oči in ustaŠe Vladov nasvet z navodili: »Če imate čas in voljo, skuhajte tra-dicionalni unionski pivski golaž. Gotovo vam bo všeč!«

Tradicionalni unionski pivski golaž

Sestavine:0,5 dl olja1 kg junčjega stegna1 kg rdeče čebule0,5 l svetlega piva Union2 čajni žlički mlete sladke paprike1 čajna žlička ostre paprike½ čajne žličke mletega popra4 češnjevi paradižnikisol, majaron, lovor, česen, mleta kumi-na, šetraj, timijan

Postopek:V kozici segrejte olje in 10 minut praži-te na kocke narezano junetino. Dodajte nasekljano čebulo in premešajte. Kozi-co nato pokrijte in meso na zmernem ognju dušite 1 uro, vmes pa občasno dodajajte pivo.

Medtem v skledi zmešajte začimbe - sladko in ostro rdečo papriko, mleti poper, pivo in česen - zmes dobro pre-mešajte in stresite v kozico z mesom. Dodajte razpolovljen češnjev paradi-žnik, pokrijte in na zmernem ognju dušite še 45 minut. Na koncu golaž po okusu dosolite. Lahko ga postrežete kot samostojno jed ali s pečeno polento, kuhanimi rezanci, kuhanim krompir-jem ali kruhovimi cmoki.

Dober tek!

[ str. 6 ]



Osnovni pojmi degustacije

V onja in okusa izdelka ne moremo zanesljivo izmeriti z nobenim inštrumentom. Za to obstaja ve-

liko razlogov. Načinov kako posameznik zaznava vonj in okus, je toliko kot je ljudi. Za pokuševalce pa je značilna različna občutljivost za številne arome, ki jih lah-ko najdemo v pivu. Nekateri degustatorji lahko zaznajo posamezne komponente v zelo nizkih koncentracijah, drugi spet imajo prag zaznave bistveno višji. Enim je določena komponenta v pivu, ki je od-govorna za vonj ali okus prijetna, drugi je ne prenesejo. Ko stopimo na področje vonjanja in okušanja takoj ugotovimo, da vsak izmed nas živi v svojem senzorič-nem svetu zaznav.Osnovna področja uporabe senzorike piva so: kontrola kakovosti, reševanje reklamacij, raziskave stabilnosti okusa, ocena vpliva surovin in tehnoloških spre-memb na končni izdelek in razvoj novih proizvodov.

Senzorika zajema pomemben del

končne kontrole kakovosti piva in s tem zagotavlja, da končni proizvod po svo-jih lastnostih vonja in okusa izpolnjuje predpisane standarde. Vsi vplivi nihanja kakovosti naravnih surovin, sprememb v tehnologiji in drugih vplivov se nadzirajo ne le z inštrumentalnimi metodami, am-pak tudi s senzoričnim preizkušanjem. Ravno tako imajo degustacije pomembno vlogo pri vrednotenju reklamacij strank z namenom izboljšanja in nadzora izdelkov in kontrole vplivov skladiščenja na končni izdelek. Ker pivo kot naravni proizvod ne vsebuje nobenih stabilizatorjev, lahko z neprimernim skladiščenjem pomembno vplivajo na končne izdelke tudi znotraj roka uporabnosti izdelkov. S pomočjo teh informacij kupcem nudimo svetovanje, kako naj na primeren način ravnajo z iz-delki z namenom ohranjanja kakovosti teh. Na stabilnost okusa vpliva tudi izbira surovin, izbira embalaže in tehnoloških postopkov. Tudi ta testiranja imajo po-membno mesto v vrsti degustacij.

V preteklih letih je postalo vse bolj ak-tualno vprašanje kakšne senzorične la-stnosti bi moral proizvod imeti, da bi se na dinamično spreminjajočem se trgu, za katerega je značilen očiten padec potro-šnje piva po osebi, pridobile nove skupine potrošnikov.

Tudi na področje piva so tako našle pot različne kombinacije mešanic brezalko-holnih pijač in piva. Oba tipa pijač imata enake senzorične osnove in vsaka zase svoje posebnosti. Ko so naši novi produk-ti predstavljeni na trgu piva, morajo biti usmerjeni k določeni ciljni skupini. Ča-sovni interval v katerem na trg lansiramo nove produkte, postaja v tem kontekstu čedalje krajši. Trik za uspešnost je torej proizvajati produkte ki jih potrošnik želi poskusiti in po njih vedno znova posegati. Pri tem nam v veliki meri lahko pomagajo tudi degustacije tako internih šolanih de-gustatorjev, kot tudi naključnih ali ciljanih skupin potrošnikov. •

Besedilo: Alenka Vojvodič

Degustacije imajo v industriji piva že dolgo tradicijo. Slika pivovarja ki kontrolira in degustira sveže filtrirano pivo je že zelo stara in kaže na to, da se kakovost končnega proizvoda piva že od nekdaj ocenjuje tudi z degusta-cijo. Že dolgo pa so v mnogih pivovarnah urejeni tudi najmodernejši prostori za senzoriko, v katerih strokovno izšolani degustatorji po strogih kriterijih s svojimi treniranimi čutili preverjajo kakovost piva.

degustacija piva od a do ž

Izraz degustacija pomeni poku-šanje in izvira iz latinske besede degustare – okušati, poizkusiti. Degustacija je torej senzorično oce-njevanje organoleptičnih lastnosti nekega izdelka.

Kakovost piva je celota značilnosti in lastnosti piva, ki so pomembne za potrošnika pri ocenjevanju vrednosti USTREZNOSTI, vrednosti UŽITKA ter ZDRAVSTVENE vrednosti piva.”(F. Jacob, S. Donhauser, E Geiger, 2005)

[ str. 7 ]



N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O

Zanimanje za projekt mecenstva slovenske glasbe je zelo veliko

Da je projekt: »Skupna Laško - mecnen sodobne slovenske glasbe« zasnovan dobro in v pravem trenutku, nenaza-dnje dokazuje tudi dejstvo, da smo nekaj dni pred za-

ključkom razpisa prejeli že več kot 45 vlog slovenskih glasbenikov zelo različnih žanrov. Kar nekaj pa jih glede na napovedi in vpra-

šanja pričakujemo še zadnje dni razpisa. Projekt mecenstva je že zanimiv tako za slovenske glasbenike, ki se prebijajo na lestvice popularnosti, kot tudi za tiste, ki so že uspešni, saj med prijavlje-nimi najdemo tudi uveljavljena imena slovenske glasbene scene. •

Besedilo: V.G.

Rok MargučDeskar na snegu

[ str. 8 ]



Poročilo o javnih vodovodih in kvaliteti vode za leto 2011

Pivovarna Laško d.d. je leta 1998 z Občino Laško podpisala koncesij-sko pogodbo o prevzemu vodovo-

dov, ki jih je do tedaj upravljala Komunala Laško. V letu 2010 je občina objavila nov javni razpis za upravljavca vodovodov. Tudi takrat smo bili najugodnejši ponu-dnik, zato smo podpisali koncesijsko ter najemno pogodbo za upravljanje vodovo-dov za naslednjih 15 let. Tako smo od leta 1998 dejanski upravljavec vseh javnih vo-dovodov v Občini Laško.

V vseh teh letih smo si prizadevali zago-toviti občanom in gospodarstvu zadostne količine kvalitetne pitne vode. Kot družbe-no in okoljsko ozaveščeno podjetje se za-vedamo, da je kakovostna pitna voda ena od temeljnih pravic vsakega posameznika.Ob prevzemu vodovodov smo prevzeli 1530 priključnih mest. Do danes se je to število povečalo že na 2613. Z javno vo-dno oskrbo tako pokrivamo približno 63 % prebivalstva v Laški občini. Skupaj z la-stnikom vodovodov, Občino Laško, omo-gočamo vsakemu uporabniku priklop na

javno vodovodno omrežje in s tem uživa-nje kvalitetne vode, seveda pa za dosega-nje teh ciljev vsi skupaj vlagamo mnogo truda in finančnih sredstev.V lanskem letu smo prek vodovodnih omreži s katerimi upravljamo, distribui-rali 1.230.000 m3 vode, od tega v vodovo-dnem sistemu Laško 900.000 m3. Iz teh podatkov se lepo vidi, da je Laški sistem največji med vsemi. Vodo pridobivamo iz 46 zajetij, katerih skupna izdatnost je približno 135 l/s, razpršena pa so po celo-tni občini. Voda se distribuira po 303 km cevovodov in iz preko 55 vodohranov, 23 črpališč, 214 jaškov, na sistem pa je vgra-jenih tudi 150 hidrantov, ki služijo zago-tavljanju požarne varnosti.V letu 2011 smo v sklopu kontrole ka-kovosti pitnih vodovodnih sistemov ki so v upravljanju Pivovarne Laško d.d., opravili kar 845 mikrobioloških analiz in 501 kemijskih analiz. Te se izvajajo v laboratoriju Kontrole kakovosti Pivovar-ne Laško d.d. Vzorčenje poteka v skladu z dokumenti HACCP NH 05. Analitske metode in kriteriji so določeni glede na Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/04,35/04,26/09,92/06 in 25/09),

vzorčenje pa zajema vzorce iz zajetij, vzorce vodohranov in pitno vodo pri upo-rabnikih. S strani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje smo v teku internega monitoringa pregledali 62 vzorcev pitnih vod. Noben rezultat ni pokazal povišanih parame-trov, ki bi lahko slabo vplivali na varnost in zdravje uporabnikov. Z vidika varnosti zagotavljanja pitnih vod smo kot upravljavec tudi leta 2011 pri-dobili certifikat za področje upravljanja z vodnimi viri in sistemom Vodovoda Laško (datum veljavnosti certifikata je 23.10.2012). Tudi v bodoče nameravamo ravnati kot odgovoren koncesionar in z rednim nad-zorom zagotavljati ustrezno pitno vodo uporabnikom vseh trinajstih vodovodov katerih upravljavec smo, hkrati pa skrbeti za najvišjo kakovost vode ki jo uporablja-mo za proizvodnjo pijač in polnjenje iz-virske vode Oda. •

Besedilo: Tehnični sektor Pivovarne Laško

Certifikat Pivovarne Laško d.d. za sistem HACCP za upravljanje z vodnimi viri.

[ str. 9 ]



manj je ravno prav 30 % manj kalorij s stevijo

dobra volja je najbolja

Piv

ova

rna

Un

ion

d.d

. |

Foto

: Sa

ša H

es |

Lu

ks

Pridruži se: www.sola.si

Vir vitaminov B

[ str. 10 ]

Izvozno srečanje Skupine Laško 2012

Letošnje poslovna konferenca je potekala v zimsko - špor-tnem središču Kranjska Gora, kjer smo od srede, 1. februar-ja, do petka, 3. februarja, gostili naše poslovne partnerje. Na

dan prihoda so jih v hotelih Kompas in Prisank pričakale hostese in vodje posameznih trgov, jim izrekli toplo dobrodošlico in jih seznanili s podrobnostmi samega srečanja. V času, ki je ostal do večerje, so se gostje namestili v hotelskih sobah in izkoristili čas za prijetno in sproščeno druženje. Zbrane goste so pred večerjo v hotelu Larix sprejeli člani Skupine Laško in jih povabili na večerjo.

Pred uradno večerjo je udeležence nagovoril gostitelj večera g. Gorazd Lukman. Ob izbrani hrani in pijači je bilo vzdušje prijetno in sproščeno, gostje pa so to priložnost izkoristili tudi za nefor-malne pogovore in spoznavanje drugih predstavnikov trgov.

Drugi dan smo pričeli s pogovori o sodelovanju ter pregledom in predstavitvijo načrtov za leto 2012, pa tudi smernic in aktivnost-mi za naslednje leto in to za vsak trg posebej. Med predavanji smo pripravili skupaj tudi degustacijo. Naše goste smo seznanili z novi-

mi proizvodi brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter mešanic Sku-pine Laško. Po degustaciji je sledil še team building z dr. Čurićem, ki nam je na zanimiv in zabaven način predaval o medčloveških odnosih.

Preostanek dneva smo namenili športnim igram. Udeležen-ci smo uživali v igranju golfa na snegu in sankaškem doživetju na nočnem sankanju. Sproščen večer smo zaključili z zabavnim delom in gostjo Rebeko Dremelj, ki je ob ritmih predvsem jugo glasbe združila predstavnike vseh trgov, ki so se skupaj prijetno zabavali. Ob vsem tem nas je še bolj prevzel občutek, da smo vsi eno, da smo vsi Skupina Laško. •

Besedilo: Mateja Jarm in R.N.





[ str. 11 ]

Pivo iz Laškega prodira na Škotsko

Kmalu bo mogoče tudi na Škotskem kupiti in uživati ob pitju Laškega piva. Distributer Wallaces Express

je namreč izrazil zanimanje za distribucijo Laško Zlatoroga, Laško Cluba, Laško Darka ter ravno tako vseh treh okusov Bandidosa – Tequila, Ice in Sun.Po besedah Charlesa Gardnerja, ki je zasto-pnik za distribucijo Laškega piva za Veliko Britanijo, so se za ta korak odločili po zelo uspešnem lansiranju Laškega piva v Angli-ji v preteklem letu. •

Povzeto po: http://sltn.co.uk/2012/01/21/

scots-get-a-taste-of-slovenia

Kurenti ponovno obiskali Pivovarno Laško

Vtorek, 16. februarja, so kurenti ali kot jim pravijo na Ptuju koranti, ki so značilni pustni lik s Ptuja in okolice, tako kot leto poprej, ponovno obiskali Pivovarno Laško. S svo-

jim značilnim plesom so najprej zaplesali v veliki hali servisne službe ter nadaljevali proti notranjemu dvorišču pivovarne. Bilo je veselo kot že dolgo ne.

Kurenti namreč s poskakovanjem in glasnim zvonjenjem iz deže-le odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. In kot kaže, jim je to tudi uspelo, saj je te dni prav prijetno toplo. Seveda si želimo, da bi dobro ˝želi˝ tudi v Skupini Laško. •

Besedilo: Marjan Obrez

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

marec 2012

[ str. 12 ]

PustDa odgnal bi zimo zdaj,prišel pust je k nam nazaj.

Je za en dan prevzel oblast,pustnim šemam dal jo v last.

Svinjsko glavo smo pristavliin še kraflce napravli.

Zraven vina smo nalili,da maškare bi pogostili.

Vsak po svoje se našemi,vsi so srečni v pustni vnemi.

Vsi pa rajajo veseli,da kmalu bi pomlad ujeli.

Besedilo: Štefanija Belej

Največja nagrada za trud ni tisto, kar zanj dobiš, temveč tisto, kar z njim postaneš.

J. Ruskin

Iskrica

Odlična smuka na smučišču Turracher Höhe

Športna sekcija Pivovarne Laško je v soboto, 28. januarja, organizirala enodnevno smučanje na avstrij-

skem smučišču Turracher Höhe, katerega najvišji del smučišča se nahaja na nad-morski višini 2205 metrov.

Že ob 5. uri zjutraj se nas je na parki-rišču Pivovarne Laško zbralo nekaj manj kot 50 smučanja željnih članov sindikata športne sekcije. V Celju se nam je pridru-žil še preostali del ekipe, nakar smo krenili naprej proti mestu Turracher Höhe, kjer se

nahaja smučišče. Ta je od Kranjske Gore oddaljeno približno 80 kilometrov sever-neje in se lahko pohvali z 38 kilometri ure-jenih prog ter 14 žičniškimi napravami.

Imeli smo zelo lepo vreme in tudi pro-ge so bile odlično urejene, tako da so bili pogoji za smuko zagotovljeni. Po odlični smuki smo se vrnili nazaj v Laško, vsi celi in zdravi ter sklenili, da se naslednje leto ponovno odpravimo na smučanje. •

Besedilo: Športna sekcija Pivovarne Laško



Documents

Laski pivar 22 2012 web 01