Laski pivar 3 17 9 2009

Združitev bo uresničitev prave vizije

• leto XX • september 2009 • • številka 3 •

Glavna sezona za prodajo pijač je za nami. Glede na tržni položaj naše industrije smo lahko zelo

zadovoljni. Z manjšo potrošnjo in nepo-srednimi pritiski fi nančne krize se na-mreč soočamo vsi svetovni pivovarji. Tudi največji. Pa vendar nam je kljub nekoliko manjši prodaji, uspelo izboljšati fi nančni rezultat. Očitno je, da smo se še pravoča-sno odzvali na eno izmed najtežjih let za svetovno gospodarstvo. Upravičeno priča-kujemo, da bomo leto preživeli brez ve-čjih izgub, predvsem pa brez odpuščanj, ki so bila in so še stalnica dnevnih poro-čanj medijev o razmerah v gospodarstvu.

Konec avgusta smo uspešno izvedli že 15. Skupščino delničarjev, ki je imenovala nove člane nadzornega sveta, predvsem pa nakazala nadaljnje razvojne smeri Sku-pine Pivovarna Laško. Direktor Pivovarne Laško, mag. Dušan Zorko, je delničarjem zagotovil, da bo skupina energijo usmeri-la v razvoj svoje osnovne dejavnosti in da se bo ukvarjala predvsem z blagovnimi znamkami, ki že stoletja uspešno vlečejo slovenski pivovarniško - pijačarski voz.

Da ne bi pozabili kje in kdaj se je vse sku-paj začelo, bomo v naslednjih številkah La-škega pivarja del pozornosti namenili tudi posameznikom, ki so živeli pred več sto leti.

Z razumevanjem in poznavanjem njihovih zgodb, bomo lažje razumeli kdo smo, kaj predstavljamo, kaj hočemo in kam gremo. Najverjetneje si Franc Geyer, Simon Kukec, bratje Kosler, Karel Henn in še mnogi niti v najlepših sanjah niso predstavljali, da bodo blagovne znamke ter njihove zgodbe preži-vele tako dolgo in ostale v tako dobri kondi-ciji. Še manj bi verjeli ideji o združevanju njihovih posamičnih zgodb, torej Laškega piva, piva Union, Radenske in Fructala.

Prav ta ideja in vizija o združeni sloven-ski industriji pijač se je v Laškem porodila na začetku novega tisočletja. V tej zgodbi smo prišli daleč. Prav je, da jo v prihajajo-čem obdobju tudi uspešno zaključimo. To nam to nalagajo ekonomski interesi lastni-kov in potreba po še uspešnejšem razvo-ju naših družb. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da ne prodajamo več samo piva, vode ali soka. Z združevanjem, ki ga je po svoji seji napovedal Nadzorni svet, posta-jamo resnični skrbniki dediščine pogu-mnih posameznikov, ki so svoje življenje podredili svojim vizijam. Vse to je zapisa-no v zgodbah naših blagovnih znamk, ki danes ne predstavljajo samo kakovostnih izdelkov, temveč tudi njihov odnos do za-poslenih, uporabnikov in okolja. •

Besedilo: Jure Struc

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •

Proizvajanje in nakupovanjepiva v povratni embalaži je okoljuprijazno str. 6

Laški pivovarji

str. 5

Pečka pivovarna-»Më e mira!«

str. 9

[ str. 1 ]

SVEŽE!



15. skupščina delničarjev PL

Zadnji dan v avgustu je v Kultur-nem domu v Laškem potekala 15. skupščina delničarjev Pivovarne

Laško. Na njej so se delničarji seznanili s Poročilom nadzornega sveta družbe o sprejetem revidiranem Letnem poročilu za leto 2008 ter Poročilom o rezultatih poslovanja v prvem polletju leta 2009. Skupščina je bila tako kot vsako leto dobro obiskana, predvsem pa strokovno organi-zirana. Nenazadnje prav skupščina Pivo-varne Laško sodi med prve skupščine, ki so bile odprte tudi za medijsko javnost. Za samo izvedbo je poskrbela uigrana ekipa zaposlenih iz Pivovarne Laško ter ekipa zunanjih sodelavcev.

Uprava in nadzorni svet nista dobila razrešnice

Na skupščini je bilo prisotnega 82,15 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je za člane nadzornega sveta predstavnike kapitala izvolila Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkoška in dr. Vladi-mirja Malenkoviča. Mandatna doba novo-izvoljenim članom nadzornega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem izvolitve na skupščini. Za člana nadzornega sveta predstavnika kapitala je bil izvoljen tudi Anton Turnšek, ki mu štiriletna mandatna doba začne teči z dnem 17.6.2010.

Dosedanjim članom nadzornega sveta in bivši upravi družbe Skupščina delničarjev ni podelila razrešnice za poslovno leto 2008. Prav tako je Skupščina delničarjev določila vi-šino sejnin nadzornega sveta. Ta bo odslej 330 EUR za člana in 429 EUR za predsednika nadzornega sveta.

V prvi polovici leta nad pričakovanji

Na skupščini družbe smo lahko slišali, da so poslovni kazalci skupine Pivovar-na Laško za prvo polovico leta 2009 zelo dobri in kažejo, da je skupina obdobje gospodarska krize in zmanjšane porabe izdelkov znala nadomestiti z racionalizaci-jo poslovnih procesov ter zmanjševanjem stroškov. Skupina Pivovarna Laško je tako v prvem polletju 2009 poslovala s 167 mio EUR prihodkov iz poslovanja, kar je 6 od-stotkov manj kot v prvem polletju 2008. Po drugi strani pa je za več kot 50 odstot-kov povečala dobiček iz poslovanja. Ta je znašal 21 mio EUR.

Dušan Zorko obljublja transparentno vodenje

Direktor Pivovarne Laško, Dušan Zor-ko, je na skupščini večkrat poudaril, da se bo tako pivovarna kot tudi celotna skupi-na, odslej v prvi vrsti ukvarjala z osnovnim poslom - to je s svojimi blagovnimi znam-kami, ki so bogastvo te skupine proizva-jalcev pijač. Z močnim denarnim tokom, ki ga ustvarja prodaja pijač, bo skupina v naslednjih letih še dodatno okrepila svoj položaj. Dušan Zorko je še dodal, da bo pivovarno vodil transparentno in da bo skupaj z nadzornim svetom poskrbel, da bo pivovarna zavzela mesto v slovenskem gospodarstvu, ki ji pripada. •

Besedilo: Rok Nemec

[ str. 2 ]

Za nami je uspešna glavna sezona

Z mesecem julijem smo vstopili v drugo polovico leta. Za proizvajal-ce pijač je to obdobje glavne sezo-

ne in za letošnje leto lahko ugotavljamo, da nas splošna gospodarska situacija ni toliko prizadela, kot nekatere druge gospo-darske panoge. Tako smo lahko kljub ne-koliko manjši fizični realizaciji, v primer-javi z lanskim letom, še vedno zadovoljni.

Fizična prodaja rahlo manjša, dobiček večji

Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – julij 2009 prodala 2,8 mio hl vseh pijač, kar je nekaj manj kot lansko leto. Ob tem je skupina ustvarila 186,6 mio EUR prihodkov od prodaje. Največ je bilo prodanega piva, ki predstavlja 43,4

odstotka v celotni prodani količini. Bre-zalkoholne pijače predstavljajo 31,5 odstot-ka, vode pa 24,9 odstotka prodanih pijač.

Z razliko od fizične prodaje se je gle-de na prejšnje obdobje povečal dobiček iz poslovanja, in sicer je zrasel iz 20,7 mio EUR na 23,6 mio EUR, kar pomeni 14 odstotno rast. Čisti dobiček skupine je na lanski ravni in znaša 12,2 mio EUR. Neto denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 38,4 mio EUR, kar je dobrih 5 odstotkov več kot lani v istem obdobju.

Kljub vsem težavam, ki jih prinaša re-cesija pričakujemo, da bo poslovno leto 2009 za Skupino Pivovarna Laško uspe-šnejše od leta 2008 in da bodo finančni kazalci v takih okvirih, kot smo jih načr-tovali za to obdobje. •

Besedilo: Rok Nemec

Sindikat pivovarne v sedanji za-sedbi deluje od meseca marca 2008. Za obdobje 2008 - 2013 so

bili v izvršni odbor sindikata izvoljeni Urban Kramberger, Nataša Padežnik, Zlatka Ulaga (uprava podjetja), Nata-ša Kočar, Andrej Škorja (proizvodnja), Milan Damiš, Matjaž Guček, Bernar-da Senica, Marjan Holcer (polnilnica), Danilo Bartol, Boštjan Teršek (vzdr-ževanje in energetika), Branko Felja, Primož Topole (horeca, servis točilnih naprav). Vodstvo sindikata pa predsta-vljajo predsednik Marjan Holcer, pod-predsednik Andrej Škorja ter blagajni-čarka Nataša Padežnik.

Organizatorji številnih aktivnosti

V letu 2008 smo bili v sindikatu precej dejavni, saj smo organizirali enodnevni izlet na Brijone, ki se ga je udeležilo 78 sodelavcev ter štiridnevni izlet po Por-tugalski z 92. udeleženci. V decembru smo prvič organizirali tudi novoletno za-bavo v Wellness centru Thermana.

V tem letu bomo organizirali eno-dnevni izlet v dolino reke Soče z mu-zejskim vlakom 19. septembra ter šti-ridnevni izlet v Grčijo 24. septembra. Petek, 18. decembra pa smo že rezervi-rali za novoletno zabavo v Wellness cen-tru Thermana.

Vsi člani izvršnega odbora sindikata z veseljem delamo v dobrobit zaposlenih, v prihodnje pa bi bili veseli tudi vaših ocen in predlogov. •

Besedilo: Marjan Holcer

Nadzorni svet Pivovarne Laško za združeno industrijo pijač

Nadzorni svet je 11. septembra na 13. redni seji naložil upravi Pivo-varne Laško, da pripravi projekt

združevanja družb iz skupine Pivovarna Laško v enotno pijačarsko podjetje. Gre za nadaljevanje projekta Združevanja slo-venske industrije pijač, ki se pričelo v letu 2000.

Nadzorni svet, ki ga sestavljajo Anton Turnšek, Andrej Kebe, Marjan Mačko-šek, dr. Vladimir Malenković, Aleksander Svetelšek ter Bojan Košak, se je seznanil tudi s tekočim poslovanjem Pivovarne La-ško in celotne skupine. •

Besedilo: Jure Struc

Delnica Pivovarne Laško odslej v SBI 20 (in ne v SBI TOP)

Po redno opravljeni revizij obeh indeksov (SBI 20 in SBI TOP) je Ljubljanska borza uvrstila delnico

PILR v SBI 20.PILR sicer izpolnjuje tri od štirih kriterijev za vstop v SBI TOP. Tako kot Gorenje in Luka Koper, tudi Pi-vovarna Laško ni izpolnila povprečne ab-solutne dnevne velikosti prometa v višini 50.000 EUR. Od marca do konca avgusta je bila povprečna dnevna velikost prome-ta 28.572 EUR, kar Pivovarno Laško uvr-šča v borzni indeks SBI 20 (in ne v SBI TOP). V kolikor bo v naslednjem obdobju izpolnjen tudi ta kriterij, bo delnica uvr-ščena nazaj v borzni indeks SBI TOP

Sicer pa delnica Pivovarne Laško osta-ja v standardni kotaciji Ljubljanske borze kot je bila do sedaj. •

Besedilo: Pavel Teršek

[ str. 3 ]



Sindikat Pivovarne Laško se predstavi

[ str. 4 ]



WWW�LASKO�EU

DARK.Za poznavalce.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Piv

ovar

na L

aško

d.d

., Tr

ubar

jeva

28

, Laš

ko, L

UK

S S

tudi

o, fo

togr

afija

: Jan

ez P

ukši

č

[ str. 5 ]



Laški pivovarji

Franc Geyerpionir Laškega piva

Prvi pivovarniški obrat v Laškem je zrasel v avgustu leta 1825, ko je Franc Geyer, lectar in medičar z

Laškega, od posestnika Ivana Steinmet-za kupil Valvasorjev špital, ki ga danes poznamo kot Hotel Savinjo. V pritlič-nih prostorih dvorca je uredil majhno in preprosto varilnico piva. Po starejših zapisih je ocenjeno, da je imel njegov va-rilni kotel komaj 10 hl prostornine. Mala pivovarnica je takrat zaposlovala okrog 10 ljudi, med katerimi je bil tudi Geyer z družino. Zaradi nizkih proizvodnih ka-pacitet in nezmožnosti hrambe surovin, je Geyer pivo proizvajal le ob poletjih,

prodajal pa ga je v sodih gostilničarjem v bližnji okolici.

Sicer podjetni Geyer pa ni imel name-na širiti svoje proizvodnje, ali ustana-vljati novega obrata, saj se je ob varenju piva še vedno ukvarjal z medičarstvom. Malo pivovarno je upravljal zgolj 14 let, do 1939, ko je preminil v svojem zgo-dnjem 49. letu. Ne glede na prodane količine ali razvoj lahko Franca Geyerja označimo kot nespornega začetnika tra-dicije pivovarstva v Laškem. •

Zgodovina pivarstva v Laškem, šteje skorajda že dve stoletji. Pre-prosta obrt varjenja piva je med-

tem prerasla v mednarodno proizvodnjo vrhunskih piv, ki je danes prav v vseh pogledih vzoren primer v slovenskem go-spodarstvu.

Tekom let so Laška piva, poleg prvo-vrstnih sestavin, zaznamovale tudi iz-kušnje, trud in ljubezen do pivarstva, ki so jih iz generacije v generacijo v svoje delo vlagali laški pivovarji. Od leta 1825 pa do ustanovitve Gostilničarske Pivo-varne Laško d.d. leta 1930, so zgodovino Laškega piva pisali štirje pivovarji. Prvi pivovar Franc Geyer, podjetni Gustav Adolf Uhlich, vizionarski Anton Larisch in nenazadnje tudi oče Laškega piva – Si-mon Kukec. Vsakega posebej vam bomo v prihodnjih številkah predstavili. Začeli bomo s prvim laškim pivovarjem Fran-cem Geyerjem. •

Besedilo: Miha Raušl

...1800...1825...1850...1875...1900...1925...1950...1975...2000...

Proizvajanje in nakupovanje piva v povratni embalaži je okolju prijazno

Vsi vemo, da povratna embalaža zmanjšuje količino odpadne em-balaže, vendar se hkrati zastavlja

vprašanje ali uporaba povratne embalaže pozitivno vpliva tudi na klimatske spre-membe. Odgovor je precej preprost, če upoštevamo, da naši izdelki, napolnjeni v povratno stekleno embalažo, proizvedejo skoraj polovico manj za ozračje škodljive-ga CO2 in se v svoji življenjski dobi lahko napolnijo tudi do 50- krat.

Primerjava med povratno in nepovra-tno embalažo pa ne zadeva le samega pa-kiranja, temveč celotnega sistema prodaje pijač. Povratne steklenice in pivski sodi so ključnega pomena za srednje velike, regionalne pivovarne, ki ustvarjajo razno-likost na posameznem trgu, poleg tega pa regionalni ekonomski krogotok zmanjšu-je prevozne razdalje in zagotavlja delovna mesta v regiji.

Prvi pivovarji souporabljali povratnoembalažo

Pravzaprav je bila povratna embalaža prva pivska embalaža, saj se je pivo naj-prej polnilo v lončeno embalažo, vračljive steklenice in v lesene sode, ki so vzpod-bujali celo vrsto obrtniških dejavnosti (lončarstvo, steklarstvo, sodarstvo, smo-larstvo, ledarstvo,…). S tem so pivovarne zagotavljale tudi kakovostno pivo za konč-nega potrošnika. V Sloveniji danes pro-damo manj kot polovico piva v povratni embalaži, medtem ko ekološko in pivsko najbolj osveščene države (Nemčija, Irska, Češka, Velika Britanija), prodajo tudi več kot dve tretjini piva v taki embalaži.

Sosedi težavo odpraviliz zakonom

Tudi sosednja Hrvaška je s posebno za-konodajo uredila problematiko povratne in nepovratne embalaže. Po eni strani je s kavcijo spodobudila potrošnike, da se raje odločajo za povratno embalažo, po drugi pa je določila meje za proizvajalce pijač. Pri pivovarjih je namreč spodnja meja tam, kjer mora povratna embalaža predstavljati najmanj 70 odstotkov piva, danega na trg.

Med tem se je v Rusiji in državah ju-govzhodne Evrope močno uveljavilo pivo v nepovratni PET embalaži, ki je tako po kakovosti, kot tudi po ekološki (ne)pri-

mernosti, precej slabše, vendar je bilo do sedaj cenovno privlačno. Zadnje napovedi iz Rusije pa kažejo na to, da bodo z zako-nodajo začeli posegati tudi na to podro-čje, tako da bodo omejili porabo alkohola v večjih embalažnih enotah.

Pločevinke so se pojavile šele v 80. ih letih

V Sloveniji se je v začetku 80. ih let pre-teklega stoletja začela uveljavljati pivska pločevinka, ki je predvsem zaradi bistve-no nižje mase predstavljala pomembno alternativo uveljavljeni povratni embala-ži. Zanimivo je, da je prav Pivovarna La-ško na takratni Jugoslovanski trg plasirala prvo pivo v pločevinkah. Kupci so novost dobro sprejeli. Od tedaj tržni delež piva, prodanega v povratni embalaži vztrajno

[ str. 6 ]



pada, kljub več kot 10 odstotni razliki v maloprodajni ceni. Dejstvo je, da se kup-ci odločajo "racionalno" in v tem prime-ru spodbuda proizvajalca ne zadostuje. Kupcem odtehtata teh "nekaj" odstotkov v ceni priročnost in neobremenjenost s povratno embalažo.

Željo po čistejšem okolju morajo imeti tako proizvajalec kot tudi kupec in država

Pivovarna Laško že vrsto let prodaja skoraj 40 odstotkov piva v stekleni povra-tni embalaži. Kot aktivni člani Slopaka, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, imamo skupen cilj, da v prihodnjih letih povečamo prodajo piva v stekleni povra-tni embalaži, kar je tudi v okoljskem in-teresu države.

Pa vendar je treba poudariti, da brez aktivnosti države in urejanja regulative ne gre. Izkušnje na domačem in tujih trgih nam pravijo, da ima zadnjo besedo vendarle država. Ta lahko v nekaj potezah postavi pravila, ki jih hitro razumemo tako proizvajalci kot uporabniki. Gre za spodbude za tiste, ki proizvajajo in trošijo okolju prijazno in seveda kazni za tiste, ki tega ne počnejo. Homo economicus pač najlažje razume svojo valuto.

Ko govorim o kakovosti, govorimo o povratni embalaži

S stališča končnega potrošnika je po-vratna embalaža za pivo zagotovo kvali-tetno najboljša izbira, saj je v okusu nev-tralna in varna. Pivo v tovrstni embalaži lahko ob pravilnem skladiščenju zadrži kakovost tudi bistveno preko omejenega roka trajanja. Pomembna prednost piva v povratni embalaži je, da se minimalno toplotno obdela s kratkotrajno pasteriza-cijo, ki pivo termično bistveno manj obre-meni, kot pa tunelska pasterizacija, ki je običajno potrebna za mikrobiološko stabi-lizacijo piva v nepovratni embalaži.

Pomembno je, da se vsi zavedamo okoljskega pomena uporabe povratne steklene embalaže, ki je poleg ekološke naravnanosti tudi cenejša, vendar pakira-nje v zabojih, običajno odvrne sodobnega potrošnika, ki želi čim lažjo transportno embalažo. Zato je pomembno, da se med policami pijač vprašamo kaj nakupujemo: kakovost, ceno in okoljsko sprejemljivost ali pa zgolj priročnost in udobje. •

Besedilo: Matej Oset

[ str. 7 ]



[ str. 8 ]



Skrb za zdravo in aktivno življenje bi morala biti bistveni del našega vsakdanjika. V današnjem hitrem

tempu življenja je to mnogokrat veliko težje, kot bi želeli. Ravno zato moramo še dodatno poskrbeti za svoje telo in mu dati vse tiste sestavine, ki jih za normalen potek življenjsko pomembnih procesov potrebuje. Ena izmed takšnih substanc je L-karnitin, ki nam zagotavlja vitalnost, deluje pa tudi na naše duševno počutje.

Kaj je L-karnitin inkako deluje?

L-karnitin je hranilna snov, ki se pro-izvaja v telesu in se nahaja predvsem v mišicah. Ima zelo pomembno vlogo pri energetskem metabolizmu v telesu, saj z njo oskrbuje najpomembnejše organe, kot so srce, mišice, jetra in imunske ce-lice. Ker telo napolni z energijo, se upo-časni tudi proces staranja, kar blagodejno vpliva tudi na naše počutje.

L-karnitin ima še eno pomembno funkcijo, in sicer spodbujanje presno-ve maščob v telesu. Učinek je dosežen v kombinaciji s telesno aktivnostjo (tek, ko-lesarjenje, hitra hoja), ko dosežemo ˝fat burner˝ učinek - idealna kombinacija za vse tiste, ki dneve pred poletjem izkori-ščajo tudi za oblikovanje svojega telesa.

Kje najdemo L-karnitin?

Ker lahko pomanjkanje L-karnitina v telesu povzroči številne negativne posle-dice, kot so oslabljen imunski sistem, iz-črpanost in utrujenost, je pomembno, da telo vsakodnevno oskrbujemo z zadostno količino te hranilne snovi. L-karnitin je telesu naravna snov, zato je popolnoma

varna in jo lahko uživamo brez kakršnih-koli stranskih učinkov.

Največ L-karnitina vsebujejo rde-če meso, predvsem goveje (okrog 140 mg/100 g), mleko in mlečni izdelki (1-10 mg/100 g) ter sadje in zelenjava (0-1 mg/100 g). Visoko vsebnost L-karnitina (400 mg/L) pa premore tudi voda Raden-ska Plus BodyShape, ki jo zato priporo-čamo ljudem s prekomerno telesno težo, vegetarijancem, športnikom, starejšim ter nosečnic. Z rednim pitjem Radenske Plus BodyShape namreč poskrbite za boljšo kondicijo, obenem pa spodbuja-te regeneracijo in preprečujete prehitro utrujenost pri velikih telesnih naporih.

Prve funkcionalne vodev Sloveniji

Radenska Plus BodyShape spada v dru-žino učinkovitih (funkcionalnih) vod, ki so v Sloveniji novost. Vode Radenske Plus so pripravljene z naravno mineralno vodo, so negazirane in brez konzervan-sov, na voljo pa so v različnih okusih.

Poleg Radenske Plus BodyShape v dru-žino učinkovitih vod spadajo tudi vode, ki vsebujejo prehranske vlaknine. Te so: Radenska Plus Active za aktiven življenj-ski slog, Radenska Plus Protect za močne kosti in Radenska Plus Balance za urav-noteženo prebavo. •

Besedilo: Irena Rautar in

Lea Žbontar Zver

L-karnitin za zdrav življenski slog

[ str. 9 ]



Pečka pivovarna-»Më e mira!«

Skupina Pivovarna Laško je na Koso-vu, skupaj z lokalnim partnerjem, v procesu privatizacije leta 2006

prevzela pivovarno z imenom Birra Peja, Sh.A. Prevzem edine kosovske pivovarne je predstavljal, poleg finančnega, velik teh-nični, marketinški in komercialni zalogaj, saj je bilo potrebno pivovarno tehnično posodobiti in osvežiti blagovne znamke.

Od leta 2006 je bilo v pivovarno vlože-nih približno 15 mio EUR s ciljem izbolj-šanja kakovosti piva in zagotovitve traj-nosti piva. Poleg tehnične opremljenosti so strokovnjaki iz Pivovarne Union sode-lovali tudi pri izobraževanju zaposlenih in organizaciji dela, ki je osnovni pogoj za zagotavljanje kakovosti. Marketinške in komercialne aktivnosti so bile prven-stveno usmerjene v osvežitev blagovne znamke, ki je bila zaradi nihanja kakovo-sti v preteklosti zelo osiromašena in po-stavitev uspešne mreže distribucije. Nova blagovna znamka Birra Peja in udarni slogan »Më e mira« (»Najboljša«) sta se izkazala za pravo uspešnico.

Birra Peja ima 70odstotni tržni delež

Dobro delo tehnične, marketinške in komercialne ekipe se je odrazilo neposre-dno v dobrih prodanih rezultatih. V letu

2008 je imela Birra Peja po podatkih ne-odvisne agencije za raziskavo trga 70 od-stotni tržni delež na trgu piva na Kosovu, ki ga je v letu 2009 tudi ohranila.

Birra Peja se lahko pohvali z dvema vrstama piva (Pilsner in Premium), ki jih polnijo v različne embalaže, in brezal-koholno sladno pijačo z okusom ananasa Birra Peja Zero. Trenutno je v družbi za-poslenih 220 ljudi.

Ambicije tudi nabližnjih trgih

V letu 2009 je bil cilj poslovodstva razširiti prodajo piva tudi na okoliška tr-žišča, kar nam je tudi uspelo v Albaniji, Črni Gori in Makedoniji. Poleg prodajnih aktivnosti tečejo tudi investicijski projek-ti prenove električnega omrežja ter naba-va nove linije za PET plastenke in ploče-vinke, s katero bomo polnili pivo, vodo in v kasnejši fazi tudi brezalkoholne pijače.

Dolgoročni cilj Birra Peja je doseči 80 odstotni tržni delež na kosovskem trgu pijač ter postati pomemben igralec na trgu v regiji. Poleg tega bo Birra Peja postala tudi proizvodni in distribucijski regionalni center za celotno Skupino Pi-vovarna Laško. •

Besedilo: Sebastjan Gergeta www.birrapeja.com

G POWER

V sodelovanju z dansko skupino podjetij Royal Unibrew, za katero polnimo pivo pod bla-govno znamko Ceres, smo v začetku julija

pričeli s proizvodnjo in polnjenjem energetskega na-pitka na osnovi sladne pijače z imenom G-POWER. Pijačo polnimo v 0,33l sleek pločevinke in vsebuje ekstrakte ginsenga, guarane, kofeina ter vitamine B –kompleksa in naravne arome.

Posebnost tega energijskega napitka je v tem, da ima za osnovo sladico, ki je bogat vir sladkorjev, beljakovin, vitaminov in mineralov ter kot tak pred-stavlja ne le energetsko, temveč tudi prehransko do-polnilno pijačo. G-POWER je narejen iz povsem na-ravnih sestavin, da bi zagotavljal varen vnos energije v času povečane psihične in mentalne izčrpanosti. Predvidevamo letno proizvodnjo približno 4000 hl. •


Na Šmohorju 185 kolesarjevin več kot 600 pohodnikov

V soboto, 29. avgusta se je odvijal Množični pohod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmo-

hor. Od prijavljenih 185 kolesarjev, je na vrh Šmohorja znova prvi prikolesaril že lanski zmagovalec Miran Cvet.

Na Šmohorju tekmovali kolesarji, pohodniki in slabo vreme

Kolikor smo se zjutraj razveselili pogle-da v jasno, sončno nebo, toliko bolj smo bili razočarani, ko so nas po prihodu na vrh, kmalu po zaključku kolesarskega vzpona, začeli obkrožati črni oblaki. Žal je vreme nepredvidljiv dejavnik vseh pri-reditev, zato je letošnja prireditev izzvene-la pod razpetimi senčniki Pivovarne La-ško, ki pa najhujšemu nalivu niso mogli kljubovati. Zabava za najbolj vztrajne po-hodnike in kolesarje se je tako nadaljevala v prostorih Doma na Šmohorju. Odlične hrane je bilo več kot dovolj in tudi napo-vedane nagradne igre so se izvedle po predvidenem programu. Vsi udeleženci so bili z izvedbo prireditve zadovoljni in

verjamemo, da se v slovenskih hribih sre-čamo tudi prihodnje leto.

Seveda pa se moramo za uspešno izved-bo zahvaliti celotni ekipi, ki je pokrivala organizacijo in nemoten potek dogodka, še posebej tekmovalnega dela kolesarske-ga vzpona. Da pa ne bi pomotoma koga izpustili in nehote komu naredili krivice:

Še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki je kakorkoli pridodal k izvedbi dogodka: iskrena hvala! •

Besedilo: Simona Oset

Zadnji septembrski četrtek in petek se je skupina aktivnih in nek-danjih zaposlenih Pivovarne Laško podala na vrh Triglava. Gle-de na dobro pripravljenost smo izbrali eno težjih poti iz Vrat po

Tominškovi do Kredarice. Od tam pa na vrh kjer smo Aljažev stolp zavili v našo zastavo. Tako je bilo Laško tistih nekaj minut spet na vrhu....

Pot navzdol nas je vodila preko Koče Planika, kjer smo utrdili sloves "Laškega" kot najboljšega, nato pa legli k zasluženemu počitku. Še pred ovcami in prvimi sončnimi žarki, pa smo jo naslednje jutro mahnili pro-ti sedmerim jezerom. Čudovito vreme nas je spremljalo tudi drug dan. Poleg lepot jezer pa smo začutili tudi hudo uporabnost hladne planinske vode, ko smo si hladili žulje. Preživeli smo dva prekrasna dneva in zaklju-čili da bo Laško spet na vrhu.....in to kmalu. •

Besedilo: Boštjan Teršek

Laščani na vrhu Slovenije

[ str. 10 ]



[ str. 11 ]

Novi župnikv Laškem

Verniki in dekanat v Laškem so do-bili novega dušnega pastirja. Kot najbrž veste je vsem znani ter naš

dolgoletni prijatelj in vodnik Jože Horvat pred časom preminil. Na njegovo mesto je prišel gospod Rok Metličar, ki se je nemu-doma lotil svojega poslanstva, prepričani pa smo, da je tudi že uspel začutiti prislo-vično odprtost in srčnost vseh Laščanov. Morda je zato prav, da v tej številki Pivarja namenimo nekaj besed zgodivini dekana-ta v Laškem ter našemu dragemu bivšemu in sedanjemu duhovniku.

Laška dušnopastirska postojanka, od pra-fare in župnije ter od leta 1722, ko je postala nadžupnija, je skozi zgodovino prehodila zanimivo pot. Prvotna prafara je od misi-jonske postaje nasledila razsežno območje, ki je segalo do Braslovč, Ponikve in Vidma ob Savi. Večji del se je pokrivala z zemlje-vidom fevdalnega zemljiškega gospostva. V listinah se prafara omenja razmeroma pozno, šele leta 1257. Takrat že lep čas pod oblastjo oglejskega patriarhata. Zaradi pre-obsežnosti je v tem času tudi razpadla v se-verni del s sedežem v Laškem in južni del s sedežem v sv. Egidiju pri Zidanem mostu.

Sredi 16. stoletja viri navajajo župnijo s 14. podružnicami, od katerih se nekate-

re kasneje tudi izločijo ali osamosvojijo. Vse do zloma monarhije so tržaški škofje patronatske pravice izročali posameznim deželnim grofom in cesarjem ter avstrij-ski vladi. Prafarna omejitev in obseg sta tudi sicer ostali izjemno dolga stoletja ista. Prav tako cerkvena povezava Laškega prek Save še mnogo zatem, ko je ta reka uradno razdelila Štajersko in Kranjsko. V času, ko so naše kraje pretresali kuga, kmetski punti, turška nadloga, reformacija in dru-ge preizkušnje, uspejo zavedni laški žu-pniki tudi ustvariti razmere za prve špitale in latinske šole tod naokrog.

Od časa župnika Rainerja (1722-1733) nosijo laški župniki naslov nadžupnik v spomin na nekdanjo prafaro. Pod vlado cesarice Marije Terezije Laško postane sedež dekanije in kasneje preide v okrilje lavantinske škofije. Z jožefinskimi refor-mami doživi dekanija še zadnjo podžu-pnijsko delitev in katastrsko razmejitev, kot jo poznamo tudi danes. Laška cerkev je bila prva osvetljena cerkev v Sloveniji, saj so jo osvetlili že daleč nazaj v časih so-cializma. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Jože HorvatRojen 12.01. 1942 v Mali Polani. 29.6.

1968 je bil posvečen v duhovnika. Od avgusta 1968 do julija 1969 je bil du-hovni pomočnik pri Sv. Jakobu v Slo-venskih Goricah. Leta 1969 je prišel za kaplana v Laško in je bil leta 1977 ime-novan za nadžupnika. Dekansko služ-bo je opravljal od leta 1982 do leta 1996. V tem času je bil tudi soupravljal župni-je Sv. Jedrt nad Laškim 1985 -1988, žu-pnije Sv. Lenart nad Laškim pa od leta 1992 z manjšo prekinitvijo.

Štiri desetletja duhovniškega delo-vanja je zaznamoval z mnogovrstnimi dejavnostmi na gospodarskem in du-hovnem področju. O njegovem pleme-nitem delu najlepše govorijo njegova dela pri obnovi župnijskega doma, župnijske cerkve in podružnic. Opus njegovih obnovitvenih del je izjemno velik. Na različne načine se je trudil tudi za duhovno življenje župnijskega občestva.

Rok MetličarRojen 17.08. 1961. Otroštvo in mla-

dost je preživel v župniji Šmarje pri Jelšah kot peti, najmlajši otrok v kmeč-ki družini. Po izbiri poklica vrtnarsko trgovske stroke je nadaljeval študij teologije v Ljubljani in Mariboru ter bil posvečen v duhovnika 29.6. 1988. Kot kaplan je najprej deloval eno letov Brežicah in osem let v Slovenskih Ko-njicah.

Avgusta 1997 je postal župnik na Sladki Gori in to službo opravljal do julija 2009. Pred dvema letoma mu je bilo naloženo tudi vodstvo Škofijske karitas Celje.

Po 21 letih duhovniške službe je pri-šel v Laško. Kot pravi, je po dobrem me-secu vživljanja odkril, da bo delo pestro, zanimivo in da bo skušal s sodelavci ustvarjati »team« odkrivanja Božjega kraljestva med nami v sedanjem času in prostoru. Zarisuje se obris predno-stnih pastoralnih in gospodarskih na-log, ki jih bomo skušali glede na potre-be skupaj zastaviti in uresničevati. Ima pozitiven občutek o dobrem sodelova-nju različnih struktur v tem mestu. •

Sv. Martin



Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografi je: arhiv Pivovarne Laško •

september 2009

[ str. 12 ]

Sejem Drinktec

V času od 14. do 19. septembra bo v Münchnu potekal sejem Drinktec, ki je namenjen pro-

izvajalcem pijač in velja za enega iz-med največjih na svetu. Ponuja naj-sodobnejšo tehnologijo na področju pijačarstva, ki obsega vse od načina in tehnik pridobivanja surovin, opreme za polnilne linije, pakirne linije, pro-izvodnjo embalaže, recikliranje in še mnogo več.

Udeležili se ga bomo tudi mi

Sejma se predstavniki Skupine Pivovarna Laško redno udeležuje-mo. Številne ideje in tehnologije, ki so na sejmu predstavljene, smo že mnogokrat uspešno uvedli v naših družbah Skupine Pivovarna Laško. S tem namenom ga bomo obiskali tudi to letos in mogoče odkrijemo novo-sti, ki bi lahko koristno uvedli tudi v našem proizvodnem in razvojnem procesu. •

Besedilo: Rok Nemec

Če mislite, da zmorete ali če mislite, da ne zmorete - v obeh primerih imate prav.

Henry Ford

ISKRICA



Morda niste vedeli, da v Pivo-varni Laško proizvajamo in polnimo tudi pivo za našega

malteškega kupca pod blagovno znamko 1565 Victory Lager. Ime za pivo izhaja iz spomina na pomeben mejnik v malteški zgodovini. Leta 1565 so namreč maltežani premagali turške zavojevalce in se osvo-bodili njihovega vpliva na otoku.

Uvoznik omenjenega piva je družinsko podjetje A&G Cassar iz Malte, ustanovlje-no leta 1919. Ustanovitelj podjetja je bil Anthony Cassar. V letu 1956 je podjetje spremenilo svojo organizacijsko struktu-ro in se preimenovalo v Marsovin. Osnov-na dejavnost podjetja je proizvodnja in prodaja vina. Podjetje Marsovin je najve-čji proizvajalec in izvoznik vina na Malti. Poleg proizvodnje in prodaje vina podje-tje Marsovin distribuira še druge vrste pijač: brezalkoholne, pivo in žgane pijače.

Lastnik blagovne zmanke Victory 1565 je podjetje Marsovin. Pivo Victory 1565 so najprej proizvajali v pivovarni LBM Breweries Ltd v povezavi z nemško pivo-varno Löwenbrau. Pivovarno LBM Brewe-ries so nato zaradi nerentabilnosti zaprli in proizvodnjo piva preselili v Nemčijo.

Zaradi visokih stroškov prevoza je podjetje Marsovin iskalo proizvajalca, ki je bliže Malti. Pivovarna Laško je z pod-jetjem Marsovin v letu 2007 sklenila po-godbo o služnostni polnitvi piva Victory 1565.

Pivo je proizvedeno po tradicionalni recepturi s »pridihom« laškega piva, kar se odraža v polnosti okusa in uporabi šta-jerskega aromatičnega hmelja. Pivo Vic-tory ima 11,3 % ekstrakta v osnovni sladici in 4,9 vol% alkohola, kar pomeni, da je polno in hkrati osvežujoče pivo premium kakovosti. •


1565 Victory lager, spomin na davne zmage

Documents

Laski pivar 3 17 9 2009