Laski pivar 11 zaweb

Korak za korakom!

• leto XXI • september 2010 • • številka 11 •

Polletno poslovanje SkupinePivovarne Laško str. 2

Od zrna do pivaPivo - "pijača bogov" str. 4

[ str. 1 ]

POLN

PONOSA

Letošnje poletje je minilo v znaku ponosa. Zlatorogova transverzala ponosa, kot smo imenovali našo

najpomembnejšo poletno akcijo, se je namrec zaključila z odhajajočim poletjem na domačem Šmohorju. Obiskali smo sedem slovenskih vrhov, v družbi pohodnikov ponovno odkrivali lepote naše države ter vseskozi skrbeli tudi za spodbujanje družbene odgovornosti. V okviru akcije s podnaslovom Gremo v hribe smo namreč za vzdrževanje planinskih poti in ohranjanje narave namenili več kot 36.000 evrov. No, vreme nas je spodbudilo, da smo Šmohor obiskali kar dvakrat, saj se ne bi prav spodobilo, da bi častitljivih 185 let našega podjetja s prijatelji pohodniki praznovali v dežju.

Začetek in konec poletja sta minili tudi v znaku športnih uspehov nogometne in košarkarske reprezentance, katerih ponosni sponzorji smo podjetja Skupine Pivovarna Laško. Obe ekipi sta dosegli odlične rezultate, a hkrati se je izkazalo, da imata obe slovenski reprezentanci v najpopularnejših kolektivnih športih še rezerve. In zato ostaja upanje, da bosta na naslednjih velikih tekmovanjih sposobni narediti še korak več. To je dobro. Cilje navadno dosegamo uspešneje in dolgoročno bolj stabilno, če se odločimo za politiko, ki bi jo lahko strnili v krilatico »korak za korakom«.

To seveda velja tudi v poslovnem svetu. In prav v prvi polovici septembra je upravi

Pivovarne Laško uspel pomemben korak k finančni konsolidaciji Skupine Pivovarna Laško in tudi prvi korak k uresničitvi nove poslovne strategije rasti podjetja. Z eno večjih bank upnic Hypo Alpe Adria bank, se je upravi uspelo dogovoriti za podaljšanje kreditov, ki bi sicer zapadli že letos.

In korak za korakom bomo šli tudi skozi jesen. Prepričani smo, da bo jesen, tako kot nam to kaže tudi narava, obrodila tudi za Pivovarno Laško veliko kakovostnih sadov. •

Besedilo: Jure Struc

Zlatorogova transverzala ponosa 2010 str. 6

Pivovarna Laško, d. d., je v prvem polletju leta 2010 poslovala zado-voljivo. Prav tako lahko tudi za

Skupino Pivovarna Laško trdimo, da re-zultati poslovanja niso tako slabi, glede na pogoje, ki so bili v tem obdobju. Prvo polletje leta 2010 je namreč zaznamovalo precej dolgo hladno obdobje, ki potrošnji pijač ni bilo ravno naklonjeno. Ob tem pa ima na dosežene poslovne rezultate vpliv tudi recesija, ki je prizadela velik del pre-bivalstva in ima vpliv na nakupne navade potrošnikov.

Skupina Pivovarna Laško je v obdo-bju januar – junij 2010 skupaj prodala 2.115.242 hl vseh vrst pijač, kar je v pri-merjavi s preteklim letom za 8,5 odstot-kov (197 tisoč hl) manj. Največji izpad prodaje ugotavljamo pri sadnih sokovih in vodah, manj pa pri prodaji piva.

Izvoz piva na tuje trge je porasel za 12,2 odstotka

V prvem polletju je Pivovarna Laško, d. d., prodala 484 tisoč hl piva in 14 tisoč hl vode, kar je v primerjavi s predhodnim le-tom za 2,8 odstotka manj. Prodaja v tem obdobju je tako nekoliko nižja od načrtova-ne. Ugotavljamo, da je manjša prodaja piva na domačem slovenskem trgu, medtem ko je ta na tujih trgih prodaja porasla za 12,2 odstotka. Največji izvozni trg po količini prodaje piva je postal italijanski, na kate-rem smo ga prodali preko 58 tisoč hl.

Doma prodali okoli 85 odstotkov piva

Skupina Pivovarna Laško je v obdobju januar – junij 2010 ustvarila 155,5 mio

EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je sicer za 6,7 odstotkov manj kot v enakem obdobju preteklega leta. V prvem polletju nam je uspelo znižati odhodke iz poslo-vanja za 4,1 odstotka, ki so tako znašali 142,5 mio EUR. Skupina je v tem obdobju ustvarila 14,4 mio EUR dobička iz poslo-vanja. Večino, kar 84,4 odstotke ustvarje-nih prihodkov iz prodaje smo ustvarili na domačem trgu. Največji delež v strukturi čistih prihodkov iz prodaje pa predstavlja-jo prihodki iz naslova prodaje piva v višini 70,7 mio EUR.

Prihodki iz prodaje nekoliko nižji

Matična družba Pivovarna Laško, d. d., v tem obdobju izkazuje čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev v višini 47,5 mio EUR, kar je za 5,2 odstotka manj kot je bilo doseženo v letu 2009. Dobiček iz poslovanja, v višini 7,9 mio EUR, je slab-ši kot pred letom dni za 28,5 odstotkov. Vzroki za takšen finančni izkaz so pred-vsem v večjih vlaganjih v tržno komu-niciranje in vlaganje v trg, saj so bila ta vlaganja v preteklem letu zmanjšana na najnižjo možno raven. Prav tako je bilo v tem obdobju precej več vlaganj v obnovo tehnološkega postopka, kot posledica ne-aktivnosti na tem področju v preteklosti. Seveda pa od povečanih marketinških vložkov v tem obdobju pričakujemo, da bodo rezultati teh aktivnosti vidni v pri-hodnje.

Doseženi finančni kazalniki poslova-nja v prvem polletju leta 2010 so nekoliko slabši, kot so bili v preteklem letu, vendar dejstvo, da je poslovanje iz redne dejavno-sti dobro, vliva upanje, da bo poslovanje uspešno tudi v prihodnjih obdobjih. •

Besedilo: Bojan Košak

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


Polletno poslovanje Skupine Pivovarne Laško

Bojan Cizej

[ str. 3 ]



Na kateri del svoje poslovne kariere ste najbolj ponosni in katero delo vam je do danes dajalo največ osebnega zadovolj-stva?

Celotna moja delovna kariera je pove-zana z Železarno Štore in podjetji, ki so nastala po njeni transformaciji. Vsa dela,

ki sem jih opravljal do sedaj, so bila za mene zanimiva in velik izziv. Še posebej sem zadovoljen, ker nam je uspelo oživiti zaprto podjetje in posodobiti ter ga pripe-ljati do točke, da je Štore steel d.o.o. danes največji evropski proizvajalec vzmetnega jekla za gospodarska vozila.

Prevzeli ste odgovorno mesto predsedni-ka NS PL, kaj bodo prioritete vašega de-lovanja?

Pristojnosti in odgovornost predsedni-ka in članov NS opredeljujeta zakon in statut podjetja. Glede na situacijo v kateri se nahaja Pivovarna Laško pa je naloga uprave in NS, da podjetje pripeljemo v položaj, ko bo poslovanje stabilno, zadol-ženost podjetja pa znosna.

Spomladi ste v NS na podlagi analiz ugo-tovili, da bi za skupino bilo najbolje, da se organizira kot pogodbeni koncern, vendar te odločitve skupščina ni potrdila z zado-stno večino, ki jo zahteva statut. Je možen sklic izredne skupščine?

Sklic izredne skupščine je možen, ker ga predvidevajo akti podjetja. Modro pa je, da je sklic predviden takrat, ko so dana zagotovila lastnikov, da bodo podprli pre-dlagane sklepe na skupščini.

Za izboljšanje finančnega položaja skupi-ne bodo potrebne dezinvesticije. Kako vi-dite nadzorniki prioritete glede finančne konsolidacije skupine?

Prioriteta dezinvestiranja je težko do-ločljiva, saj je odvisna od veliko faktorjev. Pomembno je, da vsi skupaj opredelimo, kaj ni nujno za delovanje skupine in je istočasno dezinvesticij dovolj, da se zadol-ženost pripelje do nivoja, ki je obvladljiv in omogoča nadaljnji razvoj skupine.

Katero pivo najraje pijete? Vam je kakšna brezalkoholna pijača še posebej pri srcu?

Sem občasni pivec piva in kot doma-čin pijem Laško pivo Club. Ker sem večji konzumer brezalkoholnih pijač se glede na priložnost opredelim za vodo, vodo z okusom OAZA in sadne sokove Fructal.

Besedilo: Rok Nemec

Marjan Mačkošek: Novo izvoljeni predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško

Objavljamo intervju z novoizvoljenim predsednikom Nadzornega sve-ta Pivovarne Laško, Marjanom Mačkoškom, ki je bil na ta položaj imenovan 30. avgusta 2010. Nadzorni svet Pivovarne Laško tako po-

leg Mačkoška sestavljajo še namestnik predsednika, Andrej Kebe ter člani Nadzornega sveta: Bojan Košak, Vladimir Malenković in Peter Groznik.

Marjan Mačkošek

[ str. 4 ]



Pivo – »pijača bogov«Pred tisočletji je bil nastanek piva

zgolj slučaj in igra narave. Sko-zi dolgo obdobje se je ta »pijača

bogov« ali drugače tudi »tekoči kruh« spreminjala in dopolnjevala, pa vendar ostala zvesta tradiciji, vsaj pri tistih »ta pravih« pivovarjih. Tako kot pri vinu, tudi pri pivu govorimo o vplivu narave, saj je kakovost osnovnih surovin pogoje-na z letino. Pa vendar je med nami raz-lika - pivovarji ne moremo tega unovčiti kot posebnost, ampak moramo prilago-diti tehnologijo tako, da so morebitna odstopanja v končnem izdelku pivcu ne-opazna. Govorimo predvsem o ječmenu in hmelju, saj se voda kot naravna da-nost iz leta v leto bistveno ne spreminja.

Prav voda pa je tista, ki kroji osnovni značaj piva, kadar govorimo o povsem naravni proizvodnji. Res je, pivo lahko nastane iz različnih surovin, vendar je njegova sprejeta definicija taka: ječmen oz. slad, voda, hmelj in pivski kvas. Del slada lahko zamenjamo z drugimi sla-jenimi ali neslajenimi žiti, v novejšem času pa se srečujemo tudi s pivi z dodat-ki brezalkoholnega dela različnih oku-sov, zelišč, sadja in še in še.

Vendar ostanimo pri pivu v osnovnem pomenu besede. Pri njegovem nastanku gre za niz zapletenih biokemijskih pro-cesov, ki potekajo vse od njive do mize.

Voda pomembna za karakter piva

Največji delež v surovinski sestavi piva predstavlja voda. Včasih so piva celo poimenovali po tipih vode, ki so se na določenih področjih varila (Dortmun-

dsko, Münchensko …) in so se močno razlikovala po vsebnosti različnih mine-ralov in soli – trdoti vode. V preteklosti je bila voda kot naravna danost ključna, danes pa lahko tisti, ki tako kakovostne vode nimajo, s posebnimi tehnologijami prilagodijo vodo želenemu tipu piva.

V Laškem to ni slučaj. Dolomitska zgradba tal, od koder izhajajo naši vodni viri, zagotavlja izredno kakovostno suro-vino, tako za pivo kot polnjenje izvirske vode ODA (Lurd - Rimske toplice, Kal …). Voda je kristalno bistra, mikrobio-loško neoporečna, z nizko vsebnostjo karbonatov. Idealno razmerje kalcija in magnezija ter ostalih mineralov in soli daje specifičen značaj našim izdelkom. Skrb za kakovost vodnih virov je v naših rokah, oziroma naše kontrole kakovosti in zaposlenih v delovni enoti Vodovod. •

Besedilo: Regina Kirn Godec

Od zrna do pivaVsi poznamo pivo. Opevano in oboževano je na vseh koncih sveta in že od nekdaj velja za odlično osvežitev

in pijačo, ki sprošča in zbližuje.Koliko pa dejansko poznamo ta »tekoči kruh«? Skozi prihodnje izvode Laškega pivarja bomo bolje spoznali nastanek tega žlahtnega napitka in korak za korakom spremljali pot od zrna do piva. Če smo dovolj žejni, je kozarec lahko prazen v nekaj minutah, da pa do njega pridemo po tradicionalni poti, traja več kot tri mesece. Veliko, kaj ne?

Že naši predniki so brez sodobne analit-

ske opreme, ki nam je na voljo danes, do-

bro vedeli, zakaj se je pivovarstvo razvilo

prav na tem območju. Iz obdobja Simona

Kukca v 19. stoletju je mogoče zaslediti pi-

sne vire, da je varil Termalno pivo za kate-

rega je uporabljal prav vodo iz termalnega

vrelca v Laškem.

[ str. 5 ]



Poln ponosapoletna Zlatorogova nagradna igra

Letošnje poletje je Pivovarna Laško dobesedno zaznamovala z akcijo Zlatorogova transverzala ponosa in

nagradno igro »Poln ponosa«. Slednja se je izkazala za enega izmed uspešneje za-snovanih projektov, saj je odziv za razme-re slovenskega trga, več kot presegel vsa pričakovanja.

Skupaj izžrebali 13 ponosnežev

Tekom nagradne igre so pivci zbirali zamaške s steklenic piva Laško Zlatorog, pod katerimi so se skrivale črke A, L, N, O, P in S, s katerimi je sodelujoči s pravo

kombinacijo in številom črk lahko sestavil slogan »Poln ponosa«. Dva meseca so se sodelujoči potegovali za tedenske nagrade (vseh skupaj 12) – pohodniško opremo v vrednosti 1000 EUR in za končno glavno nagrado – ̋ Dovolj piva za žur za 185 oseb .̋

Slednjo smo izžrebali na zaključnem po-hodu Zlatorogove transverzale ponosa, na Šmohorju. Prejemnica te nagrade pa je postala Laura Fišer, ki jo je izzid žreba neizmerno razveselil.

Odzivi na nagradno igroV Pivovarno Laško so iz tedna v teden

prihajale gore kuvert. V času nagradne igre smo prejeli kar 58.484 kompletov zamaškov, kar pomeni, da so naši zvesti pivci za nagradno igro odprli 580.484 ste-klenic piva. Glede na odziv, smo lahko na akcijo upravičeno ponosni tudi sami. •

Besedilo: M. R.

Radenska Naturelle v priročni embalaži

Naravna mineralna voda Radenska Naturelle je s svojo kakovostjo priporočljiva tudi za otroke, ki potrebujejo veliko tekočine zaradi številnih

razlogov. V ta namen smo v Radenski oblikovali novo, manjšo embalažo naravne mineralne vode Radenska Naturelle Junior Size, ki je s svojo velikostjo 0,33 litra primerna za otroke.

Radenska Naturelle prejemnica priznanja Monde Selection

Naravna mineralna voda Radenska Naturelle je s svojo kakovostjo, ki je potrjena tudi z nagrado Monde Selection ter certifikatom za zagotavljanje kakovosti in varnosti proizvodov, ki ga podeljuje neodvisna ameriška certifikacijska hiša NSF, na trgu naravnih negaziranih vod prinesla veliko novo-sti. Ne le, da gre za naravno mineralno vodo staro 12 tisoč let, Radenska Naturelle vsebuje zelo malo natrija, je brez kalorij, nevtralnega okusa in vonja, vsebuje naravno raztopljene mineralne snovi, ki jih naš organizem nujno potrebuje, a jih ne zmore

proizvajati sam. V ponudbi Radenske na domačem in mednarodnih trgih naravna mineralna voda izstopa tudi po zunanjem videzu ter številnih volumnih embalaže – tako v PET steklenicah, kot stekleni embalaži.

V koraku s svetovnimi trendi

»Z vodo Radenska Naturelle Junior Size smo v Radenski obogatili nabor kakovostnih naravnih mineralnih vod v družini Treh src. Z vsebnostjo in novostmi s področja pakiranja potrjujemo, da

smo v koraku s svetovnimi trendi na področju vod. Prepričani smo, da bo Radenska Naturelle Junior Size z vsemi novostmi, ki jih prinaša na trg, pripomogla k še večji prepoznavnosti vod iz Radenske tako doma kot tudi v tujini,« je povedal Zvone Murgelj, direktor družbe Radenska d.d., Radenci. •

Besedilo: mag. Lea Žbontar Zver

Zlatorogova transverzala ponosa 2010

[ str. 6 ]



Zlatorogovo transverzalo ponosa, s slavnostnim zaključk-om na Šmohorju, smo uspešno pripeljali do konca. Tako smo med seboj povezali 7 slovenskih vrhov, 7 planinskih

koč in 7 nepozabnih družabnih srečanj, ki so združila mnoge ljubitelje gora in planin ter številne ostale radovedneže. Na vseh pohodih skupaj smo našteli kar 3873 pohodnikov, ki so navdu-šeno pozdravili akcijo Gremo v hribe in že nestrpno čakajo na-slednje leto, ko bodo lahko ponovno osvajali vrhove Zlatorogove transverzale ponosa.

Preden vam razkrijemo pestro dogajanje na Šmohorju vam dolgujemo še kratek opis dogajanja iz Mariborske koče ter Pla-ninskega doma pri Gospodični na Gorjancih.

Mariborska koča in pohorske vile

Zlatorogova transverzala je na svojem petem dogodku obiskala tudi veselo Štajersko, natančneje Mariborsko kočo, ki se na nad-morski višini 1086m nahaja sredi mističnih gozdov. Tisti, ki vas v življenju spremlja sreča, ste morda na poti skozi te gozdove srečali avtohtone pravljične prebivalke Pohorja – pohorske vile. Teh pa 14. avgusta, ko se je 620 pohodnikov zgrinjalo ob koči zagotovo ni nihče opazil, saj je bilo rajanje ob glasbi ansambla Prva postava preveč hrupno, da bi se jim prikazale. Zagotovo pa so nekje skrite tudi same poplesavale in se zabavale.

Veselo in ponosno kot že dolgo ne

Kot na vseh ostalih dogodkih poprej je bilo tudi na tem po-skrbljeno za odlično vzdušje, številne nagradne igre ter seveda jedačo in pijačo. Da smo za eno od sedmih destinacij izbrali prav Mariborsko kočo, je bil zelo zadovoljen in počaščen tudi sam predsednik Planinskega društva Matica gospod Ivan Kosi, ki je ob tem dejal: ˝Čestitke gre v prvi vrsti slavljencu, Pivovarni La-ško, ki letos praznuje 185 let svojega obstoja in veseli smo, da se je svoj rojstni dan odločila praznovati v najlepših krajih, v plani-nah.˝ Ob zaključku dogodka, ki so ga vsi navzoči zapuščali polni ponosa in z željo, da se kmalu ponovi, smo za seboj ˝pustili˝ Zla-torogov totem – informacijsko eko točko s planinskim bontonom, stiskalcem pločevink ter vrečkami za odpadke. Vse z namenom za čisto okolje in nasveti kako se v naravi obnašati.

[ str. 7 ]



Gospodična na Gorjancih

Pred zaključnim dogodkom transverzale na Šmohorju smo se po-dali še na Dolenjsko, in sicer 828 metrov visoko ležeč Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih. V bližini doma je moč opazi-ti eno bolj vabljivih znamenitosti Gorjancev – izvir Gospodična, ki je zavarovan kot kulturni spomenik. Slavo mu je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična.

435 Zlatorogovih planincev

Na sončno soboto, 21. avgusta, se je na Gospodični zbralo 435 planincev, med katerimi je bilo precej takšnih, ki so svoj cilj dose-gli s prvimi jutranjimi žarki. Kot je bilo za dogodke Zlatorogove transverzale že v navadi, je tudi tokrat zbrane z družabnimi igra-mi zabaval Gregor ter podelil številne bogate nagrade Pivovarne Laško. Za dobro vzdušje je skrbel DJ Maj, ki je odlično vrtel tudi domačo narodno zabavno glasbo. Da pa želodčki niso bili prazni ter usta suha, je poskrbela odlična gostinska ekipa pod taktirko spretnega Blaža Mrharja, ki je pripravila divjačinski golaž v kru-hovi skodelici in gobovo juho z ajdovimi žganci.

Zlatorogov totem na vsaki koči Pivovarna Laško je, tako kot na vseh preostalih dogodkih tran-

sverzale, tudi tu namestila Zlatorogov totem ter za vsak vpis v ča-stno knjigo namenila 0,5 EUR lokalnemu planinskemu društvu oziroma najmanj 1.000 EUR za nadaljnje učinkovito delovanje in ohranjanje urejenih planinskih poti ter neokrnjene narave.

Dogodek vseh dogodkov – Šmohor

Zadnje, zaključno dejanje Zlatorogove transverzale ponosa 2010 se je, kot se spodobi, odvilo na domačem terenu Pivovarne Laško, natančneje na Šmohorju. Sprva sicer ni šlo vse po načrtih, saj nam jo je v soboto, 28. avgusta, pošteno zagodlo vreme, zato smo bili primorani, da Zlatorogovo transverzalo prestavimo za en teden. A ker nekaterih najbolj zagrizenih pohodnikov dežne kaplje niso prestrašile, smo dogodek, v malce okrnjeni različici,

kljub temu izvedli. Ta dan se je zbralo kar okoli 250 pohodnikov. Med njimi je bilo tudi precej tako imenovanih ambasadorjev – ti-stih, ki so se udeležili vseh sedmih pohodov transverzale ponosa. Kljub slabemu vremenu je prevladalo dobro vzdušje in mnogi so obljubili, da se naslednjo soboto zopet vidimo.

Zmaga nad slabim vremenomPo tednu dni premora smo vsi čakali na sonce, ki smo si ga tako

zelo želeli. A tega sprva ni bilo – še več ob 9. uri zjutraj se je ulilo kot iz škafa. Izgledalo je, da bo slabo vreme zopet zmagalo, a temu le ni bilo tako. Ni trajalo dolgo, ko so po cesti že prisopihali prvi kolesarji. Bilo jih je blizu 135, ki so se udeležili 5. Tradicionalnega kolesarskega vzpona na Šmohor ter se kasneje pridružili planin-cem, ki so pred planinskim domom že uživali ob jedači in pijači.

Šmohor obiskalo kar 1215 pohodnikov in kolesarjev

Tokrat je za zabavo skrbela Manca Špik ter ansambel Viva Musi-ca, ki sta z veselo glasbo na trenutke razgrinila oblake in privabila sončne žarke, ki so ob 12. uri obsijali rojstnodnevno torto velikan-ko, namenjeno 185. obletnici Pivovarne Laško. Kar 1.215 planincev in kolesarjev se je ta dan zabavalo z nami in mnogi med njimi so sodelovali v številnih družabnih igrah, ki sta jih vodila vedno

nasmejana Gregor in Andrej. Veliko pozornosti je bilo usmerjene tudi v žreb glavne nagrade Poln ponosa ˝Dovolj Laškega piva za žur za 185 oseb .̋ Več o tem in o poteku nagradne igre pišemo v članku Poln ponosa – poletna Zlatorogova nagradna igra.

Ta dan smo se zabavali vse do večernih ur in sklenili, da akcijo Gremo v hribe naslednje leto zopet izvedemo in tako ponovno osvajamo ter povezujemo slovenske vrhove. •

Besedilo: Rok Nemec

Donacija za varstvo okolija in ohranjanja narave

Pivovarna Laško je, skupaj z donacijo lokalnim planinskim društvom, ki so bila del Zlatorogove transverzale ponosa (7.000 EUR) ter z 0,5 EUR za vsako dospelo kuverto z zama-ški v nagradni igri Poln ponosa (bilo jih je 58.484), namenila kar 36.242 EUR za varstvo okolja in ohranjanja narave!.

[ str. 8 ]



Klicni center je eden od zelo po-membnih plodov skupnega sode-lovanja podjetij znotraj Skupine

Pivovarna Laško. Pred nastankom le-tega so bila naročila kupcev dislocirana po posameznih podjetjih. Ko je padla odlo-čitev za poenotenje poslovnih procesov in informacijske funkcije v skupini PLG, je bila zahteva za skupni klicni center ena od težjih nalog, saj je šlo za tesno integra-cijo informacijske tehnologije s telekomu-nikacijsko. Vendar so ključni uporabniki iz prodaje skupaj z informatiki ter dobavi-telji zahtevne tehnološke opreme staknili glave in se skupaj lotili projekta Klicni center, ki naj bi poenostavil procese na-ročanja pijač. Projekt je po številnih na-porih zaživel, predvsem zaradi odličnega sodelovanja med podjetji, s tem pa so bile dosežene mnoge sinergije in koristi za vse vpletene udeležence.

080 1825številka sinergij

Klicni center je pričel sprejemati na-ročila kupcev – s 1. januarjem leta 2009 pravnih oseb s področja gostinstva, 3 me-sece kasneje pa še s področja trgovine in ˝ustanov˝ – Zala baloni. Ti lahko sedaj s

klicem na brezplačno številko 080 1825, vsak delovni dan v tednu med 7. in 16. uro, izbirajo med več kot 350 različnimi izdelki članic skupine Pivovarna Laško. Center je podprt z najnovejšo tehnologi-jo za komuniciranje in - kar je zelo po-membno - omogoča skupno zajemanje naročil in informacij o kupcih ter njihovo obravnavo za vse članice skupine Pivovar-na Laško.

Od naročila do dostave paketa pijač mine en dan

Delo operaterja v klicnem centru se začne, ko zazvoni telefon, prejme e-mail ali fax. Trgovca Špar in Tuš pa imata mo-žnost pošiljanja naročil preko RIP (raču-nalniško informacijsko posredovanje), ki jih spremlja vodja klicnega centra. Čeprav je kupcem na voljo le ena klicna številka, jih lahko naenkrat v centru obravnavajo kar 8. To omogoča informacijski sistem, ki najprej sprejme klic ter ga preusmeri na prostega operaterja. Ta ob sprejemu klica - v primeru, da gre za znanega kup-ca - s klikom v polje vidi predhodno naro-čilo in v drugi transakciji še vsa ostala na-ročila klicatelja (katero pijačo je že kupil, koliko, kdaj, itd.). Za operaterja je vpogled

v ta naročila pri komuniciranju s kupcem velikega pomena, saj lahko ta naročnika nagovarja za ponovni nakup paketa pijač ali pa mu ponudi pijačo, ki je do sedaj še ni kupil. Poleg tega pa jih obveščajo tudi o novih izdelkih, prodajnih paketih in ak-cijah. Ob zajemu naročila v SAP-u pa zač-nejo vzporedno teči še spremljevalni pro-cesi, ki se dogajajo izven klicnega centra (razporejanje naročil po distribucijskih centrih, odprema, obveščanje pospeševal-cev, itd. ). Naloga centra je tudi, da spre-jema reklamacije kupcev in jih posreduje ustreznim službam ter da zaznava spre-membe osnovnih podatkov o strankah.

Mesečno sprejmejo tudi do 18.000 naročil

V klicnem centru je vključno z gospo Nevenko Švigelj, ki je vodja klicnega cen-tra devet redno zaposlenih, dodatno pa še operaterka in študent. Ti so do danes

skupaj zabeležili že okoli 5000 različnih aktivnih kupcev. V povprečju vsak dan obravnavajo okoli 500 klicev ter mesečno sprejmejo med 12 in 18 tisoč naročil (odvi-sno od letnega časa). Prav tako skrbijo za stalno razpoložljivost dežurni informati-ki iz skupine: Fani Šuhel, David Bezgov-šek ter Slavko Obreza iz Pivovarne Union. O uspešnosti klicnega centra kot skupne-ga projekta skupine Pivovarne Laško tako ne gre dvomiti. •

Besedilo: Andrej Kebe

Klicni center Skupine Pivovarna Laško

[ str. 9 ]



»Vsi na kolo za zdravo telo« so dejali Laški pivarji

žal je kolesarjenje okrog Vrbskega jezera v sklopu športne sekcije sindikata v soboto 21.8 odpadlo. Kljub temu se nas je našlo 6 navdušencev, ki se nikakor nismo mogli odreči

kolesarskim naporom. Strinjali smo se, da krenemo proti jugu, ker gre navzdol. Končni cilj je bil znan - Dobova. Tudi zato, ker je od tam dobra povezava z vlakom - tako, za vsak slučaj – pa naprej po bližnjici, smo se spet strinjali! A najkrajše poti so ponavadi najdaljše in tudi tokrat je bilo tako. Ni ga čez prelepo Kozjansko. Šentrupert, Dobje, Planina, Lesično, Virštanj, Bistrica ob Sotli. In ker smo že tu, bi bil greh če ne bi šli še v Kumrovec. Čakal nas je še zadnji vzpon in navzdol na Bizeljsko. Istenič nam je bil na poti in ker je bil konec blizu, smo zavili še k njemu. Tudi na Elizejskih poljanah se ga ne branijo, smo si rekli.Števec na kolesu je kazal 103 km. Bil je lep dan in naredili smo nekaj zase. •

Besedilo: Boštjan Teršek

Odtekli že 30. Maraton treh src

To leto se je v Radencih zvrstil že 30. Maraton treh src, ki je bil prvič organiziran leta 1981. Krasi ga 30 let zmag nad samim seboj, 30 praznikov teka, 30 priložnosti za po-

tovanje k sebi in drugim ter 30 let spominov polnih radosti in priložnosti za zaljubljenost v življenje. Letošnji praznik in jubilej so v Radencih praznovali prazniku primerno.

Maratona se je udeležilo blizu 6500 ljudi

30. Maratona Treh src se je udeležilo 3665 tekačev, 2100 poho-dnikov ter preko 700 otrok. Najštevilnejša udeležba je bila sicer zabeležena lansko leto, ko je maraton obiskalo skoraj 8000 udele-žencev. V Radence sta ob jubileju najstarejšega slovenskega mara-

tona prišla tudi Petra Majdič in slovenski predsednik vlade Borut Pahor, ki se je pridružil teku na 21 km in v cilj prišel kot 661.

Zmaga na 42 km Kenijcu in Slovenki Tek na najdaljši 42-kilometrski razdalji sta tokrat dobila Ke-

nijec Joshua Kipruto Kurui s časom 2:19,38 in Slovenka Daneja Grandovec s časom 2:47,10. Nobeden od zmagovalcev na 42 km pa ni presegel rekorda proge Italjanke Gigliole Borghini iz leta 2000 (2:38,33) in Davida Biwotta iz Kenije leta 2006 (2:15,26).

Ob zaključku jubileja so si bili vsakoletni udeleženci enotni, da so pretekli »šele« prvih 30 maratonov, kakor je tudi zapisano v geslu letošnjega maratona. To pa pomeni, da je pred Maratoni treh src še mnogo čudovitih let. •

Besedilo: Milan Verdev

[ str. 10 ]

Največji pivovarji na svetu



Če so pivovarne še pred leti poslo-vale z visokimi dobički, je »gospo-darska slika« današnjega dne pre-

cej drugačna. Manjši pivovarji se borijo za čim višjo prodajo in obstanek na trgih. Z različnimi marketinškimi pristopi skuša-jo utrditi svoj položaj, saj jim konkurenca diha za ovratnik. Inovativnost pa je le ena izmed konkurenčnih prednosti največjih pivovarjev, ki ob prisotnosti na tujih trgih in visokem obsegu proizvodnje, zagotavlja stabilen vir dohodkov. Z razliko od manj-ših pivovarjev, kriza ni bistveno prizadela prodaje piva multinacionalk v svetu. •

V Evropi spijemo 400 milijonov hektolitrov piva

Evropa velja za enega najstarejših in najobsežnejših trgov piva na svetu. Na letni ravni, tako na »stari celini« spije-mo skoraj 400 milijonov hektolitrov piva. Vendar pa se v zadnjih letih potrošnja piva v razvitih državah znižuje. Samo v zadnjem letu, se je potrošnja piva v Nem-čiji, ki velja za največjo proizvajalko piva v Evropi, znižala za 3 odstotke. Pivovarji tako iščejo nove priložnosti v Aziji, kjer prodaja piva še vedno raste in se hitro pri-bližuje razvitim trgom.

Kdo so največji pivarji na svetu?

Največja pivovarna po prihodkih v sve-tu je Anheuser-Busch InBev. Belgijska multinacionalka upravlja z več kot 200 različnimi znamkami in sicer v 23 drža-vah po svetu. V Evropi je najbolj poznani Heineken, ki je s 125 pivovarnami in pri-sotnostjo v 70 državah na drugem mestu. Na tretjem mestu zasledimo pivovarja SAB Miller, ki je bolj razširjen v Severni in Južni Ameriki, ter v Južni Afriki. Sledi mu Carlsberg, ki je s sedežem v Kopen-hagnu najbolj poznani pod blagovnima znamkama Carlsberg in Tuborg. Prika-zali smo tudi Skupino Pivovarna Laško,

Vir: Datamonitor 2009 in letno poročilo Pivovarne Laško 2009

Največji pivovarji Prihodki (mio €)

AB_InBev 25.515

Heineken 14.701

SAB Miller 12.982

Carlsberg 7.970

Skupina Pivovarna Laško 327 Vir: Datamonitor 2009 in letno poročilo Pivovarne Laško 2009

Primerjava po prihodkih

Največji pivovarji Volumen (v mio hl)

AB_InBev 409

SAB Miller 260

Heineken 125

Carlsberg 149

Skupina Pivovarna Laško 4,552

Vir: Letna poročila posameznih pivovarjev v letu 2009

Primerjava po prihodkih na hl (€/hl)

Primerjava po volumnu

0117,608 71,836 62,383 53,489 49,93

8060

100120140

4020

Heineken

EUR

/hl

SAB MillerSkupina PL AB_InBev Carlsberg

ki je s 327 milijoni prihodkov le »majhen pivovarček« v primerjavi z ostalimi multi-nacionalkami.

Anheuser-Busch InBev proizvede količinsko največ pijač

Največ piva in ostalih pijač proizvedejo v družbi Anheuser-Busch InBev in sicer

kar 409 milijonov hl. Proizvodnja pijač v Skupini Pivovarna Laško je s 4,5 milijoni hl na leto skorajda 100 krat manjša. Če pa primerjamo prihodke na hektoliter, vidi-mo, da je Skupina Pivovarna Laško zelo uspešna glede na največje štiri pivovarje v svetu in zaseda kar drugo mesto.

Besedilo: Domen Solina



[ str. 11 ]

30 let zvestobe gostilne »IVO« v Piranu

Pomorščak splošne plovbe, Dalmatinec Ivan Župan, je pred 28 leti vrgel sidro v Piranu, se zaljubil v ljubko severno jadransko mestece, odkupil »BIFE« in se - kot pravi - do-

končno zasidral na rivi nedaleč od svetilnika. Pijači so takrat doda-li še girice in sardelice, in bife je zrasel v prijetno in odlično ribjo restavracijo.

Zvestoba Laškemu pivu

»Že od prvega dne točimo pivo Laško Zlatorog in zvesti mu bomo ostali še naslednjih trideset let!« pravi Ivan, ki je po duši tradicionalist in perfekcionist. Zvesti gostje, večinoma Slo-venci in Italijani, so postali Ivanovi prijatelji. Tudi mi.

Hvala Ivan, bilo je prijetno in še se bomo vrnili. •

Besedilo: Gorazd Šetina

V prvih dneh julija nas je po hudi bolezni zapustil naš dolgole-tni sodelavec in prijatelj Martin Kovač.

Slovo je zmeraj boleče, še zlasti, če je dokončno. Ko se moramo za zmeraj posloviti od človeka, ki nam je dolga leta stal ob strani kot nepogrešljiv sodelavec in zvest prijatelj, je tako slovo še po-sebej grenko.

Martin je več kot dvajset let dela posvetil našemu podjetju kot vzdrževalec vozil.

Znal je pozorno prisluhniti in najti razumevanje za različne poglede in interese tako v strokovnem, kakor medčloveškem odnosu. S svojim pristopom in znanjem je pripomogel k prije-tnejšemu delovnemu vzdušju, ki je nujno potrebno za dobrobit medsebojnih odnosov.

Zahvaljujemo se mu za vsa leta, ki jih je posvetil delu v Pivovar-ni Laško.

Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

V spomin

Še pred nekaj urami sta Ivan Župan in 3 kilogramska zobatca veselo pla-vala v zalivu, zdaj pa sta pripravljena za predelavo v slastno pojedino.

Pa na zdravje še na naslednjih 30 let!

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

september 2010

[ str. 12 ]

Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo nemogoče.

Nancy Dornan

Iskrica

Izleti v jesenskem času

Kot veleva že tradicija, v Sindikatu Pivovarne Laško jesenske dni na-menjamo našim izletom. Letos

bomo čas med 23. in 26. septembrom preživeli v vroči Španiji, natančneje v An-daluziji. Obiskali bomo znamenita mesta

(Granado, Sevillo …) ter med drugim tudi Gibraltar in številne lokalne znamenitosti. V sklopu izleta se bomo odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v veliko špansko pi-vovarno San Miguel, v Malagi, ki zvari in proda kar 1.800.000 hl piva letno. Skratka zanimivo, veselo in poučno bo. Na pot se nas bo odpravilo kar 52 članov sindikata.

Enodnevni izlet na Primorsko

Pred obiskom Španije se bomo v sobo-to, 18. septembra, podali še na enodnevni izlet po naši Primorski pokrajini. Ogle-dali si bomo Luko Koper, multivizijo o mestu Koper ter nato obiskali še Sečovlje, kjer bomo videli in slišali vse o »žetvi« soli. Zagotovo ne bomo mogli iti mimo degustacije domačega vina ter pršuta. Pri-jeten potep pa bomo zaključili v priznani gostilni, kjer se bo plesalo in zabavalo do jutranjih ur. •

Besedilo: Marjan Holcer



PastiGledam izgubljen tvoj obraz,v prazno zazrte oči,svet igleiz njih govori.

Saj si skoraj otrok,si kot roža,vzcvetela,a že uvenela.

Počasi padašv brezno, v prepad,v svoj svet,v iglo ujet.

O kruti svet, o bog,zakaj dopustiš,mladim - otrokom,se v te pasti ujet.

Besedilo: Štefanija Belej

vir: www.citypictures.org

vir: independent.co.uk

Documents

Laski pivar 11 zaweb