UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER

Izpitna naloga

LETNI DOPUST

Toma Erjavec Nataa Veternik

kofja Loka, 2012

Predmet: Pravni vidik managementa B2 Izvajalec: dr. Zvone Vodovnik

1

Kazalo1. Povzetek izpitne naloge 2. Povzetek dodeljenega besedila 2.1 Letni dopust 2.2 Letni dopust 3. Druboslovni vidik letnega dopusta 4. Prikaz pravne ureditve letnega dopusta 4. 1 Slovenska pravna ureditev in pravni viri 4. 2 Mednarodna pravna ureditev 5. Letni dopust v praksi 5. 1 Medijski dogodek: V UKC-ju najdalji dopust 67 dni letno 6. Sklep 7. Literatura 3 4 4 5 5 6 6 9 10 14 14 15

2

1. POVZETEK IZPITNE NALOGE Pravica do letnega dopusta spada med temeljne lovekove pravice in je v Republiki Sloveniji urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR). V izpitni nalogi sva naredila pregled pravice do letnega dopusta ter monosti izrabe. Sledi prikaz irega druboslovnega vidika. Delodajalec mora zagotavljati delojemalcu korienje letnega dopusta v skladu z njegovimi osebnimi potrebami (druina, rekreacija ipd.), hkrati pa ne ogroa delovnega procesa. Zakon o delovnih razmerjih je bil sprejet 24.04.2002 in vsebuje 264 lenov, ki se nanaajo na podroje urejanja delovnih razmerji. Letni dopust je v ZDR obravnavan v lenih od 159. Do 166. V Sloveniji imamo zakonsko doloen minimum trajanja letnega dopusta in sicer tiri tedne. Ostali avtonomni viri prava, ki med drugim obravnavajo letni dopust so kolektivne pogodbe in drugi kolektivi. Seveda tukaj ne gre pozabiti, da imajo nekatera podjetja svoje pravilnike oziroma interne akte ali podjetnike kolektivne pogodbe v kateri e ugodneje kot ZDR urejaje delaveve pravice, ki se trajajo na letnega dopusta. Kolektivne pogodbe spadajo med najpomembneje avtonomne vire delovnega prava s katereimi se sindikati in delodajalska zdruenja sporazumejo za doloen nain urejanja delovnih razmerij. Kolektivna pogodba nikakor ne sme biti v nasprotju z zakonom (ZDR) in lahko delavcem podeli le ve pravic, kot jih priznava sam zakon. Na mednarodnem nivoju ureja pravice delavcev MOD, katere namen je uveljavljene socialne pravinosti in mednarodno priznanih lovekovih in delovnih pravic. Sledi tudi pregled sodne prakse v Sloveniji ter kratkega opisa medijskega dogodka, ki nam razkriva 67 dnevne letne dopuste zdravnikov na UKC Ljubljana.

The right to annual leave is one of the fundamental human rights and the Republic of Slovenia is regulated by the Labour Relations Act (ERA). In the examination papers we had done review of the right to annual leave, and utilization options. Below is a broader social science perspective. The employer must provide the employee annual leave in accordance with his personal needs (family, recreation, etc..), but also does not harm the working process. Labour Relations Act was adopted on 24.04.2002 and contains 264 articles relating to the scope of regulation of working relationships. Annual leave is discussed in paragraphs ERA from 159th By the 166th In Slovenia there are statutory minimum length of annual leave of four weeks. Other autonomous sources of law, inter alia, with annual leave, collective agreements and other collectives. Of course there should not be forgoten that some companies have their own policies or internal rules of the collective agreement or enterprise in which more favorably than ERA Manage workers' rights, which expire on annual leave. Collective agreements are3

among the most important sources of autonomous labor law with whome unions and employers associations agree to a specific method of regulation of labor relations. A collective agreement must not be contrary to the Act (ERA) and the workers can only be granted more rights, as recognized by the law itself. At the international level, the ILO governing the rights of workers, aimed at established social justice and internationally recognized human and labor rights. Followed by a review of case law in Slovenia and a short description of the media event, which reveals a 67 day annual leave doctors at University Medical Centre Ljubljana.

2. POVZETEK DODELJENEGA BESEDILA

2.1 Annual Leave, The Nature of the Right to Annual Leave and the Extend of the Right Pravica do letnega dopusta je lovekova temeljna pravica in v Republiki Sloveniji urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) in tudi s konvencijami ter priporoili Mednarodne delovne organizacije dela (MOD) oz. International Labour Office (ILO). O plaanem letnem dopustu govori Konvencija tevilka 132, ki je bila sprejeta leta 1970. Zakonsko so natanno opredeljene naslednje kategorije letnega dopusta: trajanje letnega dopusta (minimalni letni dopust v dolini najmanj tirih tednov in doloanje trajanja letnega dopusta (dalje trajanje letnega dopusta se lahko doloi z

dodatni dnevi letnega dopusta), -

kolektivno pogodbo ali drugimi akti), pridobitev pravice do letnega dopusta (celotni letni dopust), pravica do sorazmernega dela letnega dopusta (pravica do 1/12 celotnega dopusta za

vsak mesec dela), izraba letnega dopusta, potrdilo o izrabi letnega dopusta, nain izrabe letnega dopusta (en dan letnega dopusta, ki ga delavec doloi sam), neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta.

4

2.2 EXCERCISING THE RIGHT ZDR ureja monost izrabe letnega dopusta v veih delih ter obenem doloa asovne omejitve izrabe letnega dopusta. Izraba letnega dopusta je urejena v 163. lenu, ki v prvem odstavku doloa da je letni dopust mogoe izrabiti v veih delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delavec je dolan do konca tekoega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa do 30. Junija naslednjega leta. Delodajalec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekoem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali pokodbe, porodnikega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. Junija naslednjega koledarskega leta. Seveda pod pogojem, e je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust delal vsaj est mesecev. e je delavec delal manj kot est mesecev ima pravico izrabiti dopust po naelu sorazmernosti. Delavec, ki je svoje delo opravljal v tujini pa lahko letni dopust izrabi do konca naslednjega leta, e je seveda to doloeno s kolektivno pogodbo. Po prekinitvi pogodbe o delovnem razmerju je delodajalec dolan izdati potrdilo o izrabi delavevega letnega dopusta.

3. DRUBOSLOVNI VIDIK LETNEGA DOPUSTA Letni dopust pravica, dolnost ali oboje. Iz strani delojemalca je letni dopust vsekakor pravica, katero mora delodajalec zagotvaljati upotevajo potrebam delovnega procesa ter monosti in rekreacijo ter upotevanje njegove druinske obveznosti. Gre za temeljno pravico iz delovnega razmerja kateri se delavec nima pravice odrei. Smo v enem izmed t.i. modernih pravno-ekonomskih sistemih kateri nas uvrajo med sam vrh v viini letnega dopusta. Tako imajo na Japonskem delavci odmerjenih 10 dni in manj letnega dopusta vkljuujoe dneve bolnike odsotnosti katere sploh ne poznajo. Na ri Lanki pa letni dopust obsega 28 delovnih dni, kar jim omogoa najve prostega asa. Pomembno je vedeti, da gre tukaj samo za odmerjen letni dopust, kar ne odraa kvalitete ivljenja delavca, kateri pa se seveda ponovno zelo razlikuje glede na standard drave.

5

4. PRIKAZ PRAVNE UREDITVE LETNEGA DOPUSTA 4. 1 Slovenska pravna ureditev in pravni viri V Republiki Sloveniji je letni dopust zakonsko doloen in opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS. t. 42/2002). ZDR je bil sprejet 24.04.2002, v veljavo pa je stopil 01.01.2003. Ta zakon vsebuje 264 lenov, ki se nanaajo na podroje urejanja delovnih razmerji. Eden izmed pomembnih elementov delovnega razmerja je prav gotovo letni dopust, katerega problematika je podrobneje obravnavana v lenih od 159. do 166. lena ZDR. Trajanje letnega dopusta je podrobneje opisano v 159. lenu ZDR. Ta len doloa zakonski minimum v trajanju tirih tednov, ki se doloi v delovnih dnevih, ta pa je seveda odvisna od same razporeditve delovnih dni v tednu doloenega delavca. Torej, e je razporeditev delovnih dni takna, da delavec dela tudi sobote, potem je minimalno trajanje letnega dopusta 24 dni in ne 20 dni, kot pri 5 delovnih dnevih v tednu. Ta pravica pa velja tako za delavce, ki so zaposleni s polnim delovnim asom, kot tudi za delavce, ki delajo kraji delovni as. Prav tako so v 159. lenu navedeni tudi dodatni dnevi, ki ji pripadajo starejim delavcem (nad 55 let), invalidom, delavcem z najmanj 60% telesno okvaro in delavcem ki negujejo in varujejo otroke s telesno ali duevno prizadetostjo. Za to posebno kategorijo delavcev je dodeljena pravico, do treh dodatnih dni letnega dopusta. e en dodaten dan letnega dopusta pa si pridobi delavec za vsakega otroka, ki e ni dopolnil 15. let. Ta pravica pripada tako oetu kot tudi materi. Poleg vseh natetih pogojev o trajanju letnega dopusta, pa je potrebno upotevati tudi kolektivno pogodbo (len 160), kajti nekatere kolektivne pogodbe omogoajo delavcem e dodatne dni letnega dopusta (npr. delavcem, ki delajo v tejih delovnih pogojih in na zahtevnih delovnih mestih), ki jih je potrebno priteti minimalnemu trajanju tirih tednov. 160. len navaja tudi, da se prazniki in dela prosti dnevi ter odsotnosti od dela zaradi pokodb in bolezni ne tejejo v dneve letnega dopusta. Letni dopust je vedno doloen in se tudi izrablja v delovnih dnevih. Pisno obvestilo o odmeri letnega dopusta za tekoe koledarsko leto mora delodajalec delavcu izroiti najkasneje do 31. marca (ZDR, 2002).

6

V 161. lenu zakon navaja, da si delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu pretee as nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti dalji od estih mesecev. 162. len ZDR doloa delavcu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer doloa pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec delavevega dela v posameznem koledarskem letu. Pri izraunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroi na cel dan letnega dopusta. (e ima delavec npr. 28 dni dopusta in je delal dva meseca v koledarskem letu, na podlagi esar mu pripada 2/12 letnega dopusta, to pomeni, da mu pripada 5 dni letnega dopusta.) e pa delavec med koledarskim letom zamenja slubo, sta mu njegov oba delodajalca (stari in novi delodajalec) dolna zagotoviti izrabo vsak sorazmernega dela dopusta, ki pa se doloi glede na trajanje njegove zaposlitve pri posameznem delodajalcu v tekoem koledarskem letu (ZDR, 2002). Izraba letnega dopusta je podrobneje opredeljena v 163. lenu ZDR, ki pravi, da je letni dopust mono izkoristiti v ve delih, vendar mora kljub temu en del letnega dopusta trajati najmanj dva tedna skupaj. Delodajalec mora delavcu omogoiti, da lahko celotni dopust izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega koledarskega leta. Ob prenehanju delovnega razmerja, pa mora delodajalec po 164. lenu ZDR delavcu dati pisno potrdilo o izrabi letnega dopusta. Kako lahko delavec izrabi svoj letni dopust pa doloa 165. len, kjer je potrebno upotevati potrebe delovnega procesa ter svoje druinske obveznosti in monosti za poite, pri emur delavcu sam zakon omogoa izrabo enega dneva letnega dopusta na tisti dan, ki ga doloi sam, o emer pa mora predhodno obvestiti delodajalca najmanj tri tedni pred izrabo. Kljub tej zakonski pravici starev oloobveznih otrok (stara imata v tem primeru pravico izrabiti najmanj en teden letnega dopusta v asu olskih poitnic) za izrabo letnega dopusta, pa ima delodajalec zakonsko monost delavcu odrei korienje letnega dopusta, e odsotnost delavca resneje lahko ogrozila delovni proces. Zadnji 166. len ZDR, ki podrobneje obravnava problematiko oziroma tematiko letnega dopusta pa govori o neveljavnosti odpovedi pravici do letnega dopusta. Ker je pravica do letnega dopusta ena od temeljnih pravic delavca, se ji delavec ne more odrei niti z enostransko izjavo, niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravice ali odkodnini za7

neizrabljen dopust. Le v primeru e gre za odpoved delovnega razmerja, pa se delavec in delodajalec lahko s sporazumom dogovorita o odkodnini za neizrabljen dopust. Ostali avtonomni viri

Avtonomni vir prava so predvsem kolektivne pogodbe in drugi kolektivni. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da imajo nekatera podjetja svoje pravilniki oziroma interne akte ali podjetnike kolektivne pogodbe v kateri e ugodneje kot ZDR urejajo za delavca pravice, ki se nanaajo na trajanje letnega dopusta. Vsekakor je potrebno upotevati tudi te akte pri odmeri letnega dopusta za posameznega delavca. Kolektivne pogodbe so v sedanjem sistemu najpomembneji avtonomni viri delovnega prava. O kolektivnih pogodbah je sprejet poseben zakon. Z njimi se sindikati in delodajalska zdruenja ali posamezen delodajalec sporazumejo za doloen nain urejanja delovnih razmerij. V Sloveniji veljata dve sploni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (splona

kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti) in za negospodarstvo (kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji). Kolektivnim pogodbam za posamezne dejavnosti pravimo panone kolektivne pogodbe. Najniji nivo predstavljajo kolektivne pogodbe v posameznih organizacijah, ki jim v pogovornem jeziku pravimo podjetnike.

Kolektivna pogodba nikakor ne sme biti v nasprotju z zakonom (ZDR) in lahko delavcem podeli le ve pravic, kot jih priznava sam zakon, nikakor pa ne manj. Npr. e kolektivna pogodba doloa 2 dodatna dneva lednega dopusta za vsakega otroka do nedopolnjene starosti 7 let, ZDR pa kot vemo doloa en 1 dodatnega dan letnega dopusta za vsakega otroka do 15 leta starosti. V tem primeru upotevano najugodnejo varianto za delava, ki je, da do 7 leta delavec po kolektivni pogodbi pridobi 2 dodatna dneva dopusta in nato od 7 do 15 leta starosti po 1 dodaten dan letnega dopusta upotevajo ZDR. Kolektivna pogodba je pisni obliki sklenjen sporazum o splonih pogojih dela, pravicah in dolnostih delavca in delodajalca ter tudi o medsebojnih dolnostih samih pogodbenih strank. Torej v tej pogodbi si podrobneje urejene vse tiste pravice in dolnosti delavca in delodajalca, ki so v samem ZDR (delovna zakonodaja doloa le minimalne delovnopravne standarde, ki se lahko nadgradijo z ostalimi avtonomnimi akti) urejene bolj splono.

8

4. 2 Mednarodna pravna ureditev MOD je specializirana agencija Organizacije zdruenih narodov (OZN), ki je bila ustanovljena z Versajsko pogodbo leta 1919, katere namen je uveljavljanje socialne pravinosti in mednarodno priznanih lovekovih in delovnih pravic. Republika Slovenija je bila v MOD sprejeta 29. maja 1992 in vse od sprejetja naprej se slovenska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov udeleujejo rednih letnih zasedanj MOD. Pri tem pa Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve sodeluje v razlinih projektih, ki se odvijajo pod okriljem MOD-a (MDDSZ 2012). Pravica do letnega dopusta je v naem pravnem prostoru poleg ZDZ, urejena tudi s konvencijami ter priporoili Mednarodne delovne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) oz. International Labour Office (ILO). MOD se na podroju splonih delovnih razmer ukvarja s trajanjem dnevnega in tedenskega delovnega asa, nonega dela in tedenskega poitka, plaani letni dopust oziroma dopust za druge namene, kar pa podrobneje obravnava Konvencija, t. 132, o plaanem letnem dopustu je bila sprejeta leta 1970 v enevi, v RS pa je bila uveljavljena leta 1992 in glede dopustov za druge namene Konvencija, t. 140, o plaanem dopustu za izobraevanje, ki je bila sprejeta prav tako v enevi leta 1974. Temeljni cilj konvencije t. 132, ki vsebuje 24 lenov je tritedenski ali dalji plaani letni dopust. Bistvene dolobe te konvencije, se z vsebinskega vidika pomembno dopolnjujejo z nao pravno ureditvijo in doloajo okvire, znotraj katerih se je oblikovala tudi naa delovnopravna zakonodaja (Avbelj 2005) Pomembneje dolobe konvencije t. 134 (Avbelj 2005): Pravica do plaanega letnega dopusta v minimalnem trajanju treh tednov. Pravica do sorazmernega dela letni dopust so odobri za delovno dobo daljo od 6

mesecev. Minimalna delovna doba za pridobitev pravice do letnega dopusta ne sme presegati 6

mesecev.9

-

Glede na doloitev trajanja letnega dopusta se po tej konvenciji javni in obiajni

prazniki ne tejejo v del minimalnega plaanega dopusta. Nesposobnosti za delo zaradi bolezni ali pokodbe se tudi ne tejejo v del minimalnega plaanega letnega dopusta. Konvencija doloa monost delitve dopusta na dva dela, pri emer en del obiajno

traja neprekinjeno dva tedna. Dopust je potrebno izrabiti najkasneje v enem letu, ostanek dopusta pa najpozneje v 18 mesecih. Konvencija tudi doloa, da as dopusta doloi delodajalec po posvetovanju z delavcem. Pri doloanju asa dopusta je potrebno upotevati tudi potrebe dela ter monosti za poitek in razvedrilo, ki so delavcu na razpolago. Neveljavnost odpovedi pravice do izrabe letnega dopusta konvencija opredeljuje s

tem, da je vsak sporazum o odrekanju ali odstopu do letnega dopusta za denarno nadomestilo nien in neveljaven oziroma celo prepovedan.

5. LETNI DOPUST V PRAKSI

Sodna praksa v Sloveniji ni formalen vira prava. Sodna praksa predstavlja sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoi viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustavodajalca), bodisi slovenskega bodisi evropskega (Sodie 2012). Namen sodi je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago. V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodia niso vezana na odlobe vijih sodi izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiih so zavezujoa le (naelna) pravna mnenja vrhovnega sodia, in e to zgolj za senate vrhovnega sodia, ki so sprejeli doloeno mnenje. Sodna praksa slui kot posvetovalno orodje, ki ga sodie sicer ni dolno upotevati kot absolutno referenco. Tehtni in prepriljivi argumenti, ki jih sodie uporabi pri svojem odloanju, so lahko povsem uporabni v podobnih primerih. Namen baz sodne prakse (in sodne prakse same kot take) je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitino razreujejo postopkovna ali vsebinska vpraanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije. Zato lahko reemo, da primeri iz sodne prakse

10

veejo sodia v odloanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temve zgolj z mojo uporabljene argumentacije. Tako sodni postopek omogoa objektivneje ugotavljanje dejanskega stanja in upotevanja dokaznih standardov, kot pa ga lahko zagotavljajo druge metode odloanja, sistem pravnih sredstev pa zagotavlja visoko stopnjo kakovosti odloitev. Poznavanje ustreznih pravnih virov, predvsem pa sodne prakse lahko proces ugotavljanja prava mono olaja (Sodie 2012). Obravnava primera tevilka VDS00004863 Odloba: VDSS sodba in sklep Pdp 1425/2008 Spodaj navedeni primer je obravnavalo Vije delovno in socialno sodie, Oddelek za individualne in kolektivne spore. Spor, ki je opisan med toeno stranko in tonico je v kritvi pravice do sorazmernega izplaila regresa in sorazmernega dela letnega dopusta. Tonica je bila v delovnem razmerju dva meseca in 21 dni (od 1.10.2006 do 21.12.2006) in zato je upraviena do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta in seveda tudi do izplaila sorazmernega dela regresa. Zato ji toena stranka mora odobriti in izplaati omenjeni sorazmerni dele. Toena stranka pa se dolnosti izplaila sorazmernega dela regresa izogne le, e bi tonici pri predhodnem delodajalcu za to koledarsko leto e bil izplaan celotni znesek regresa za letni dopust. Sklep sodia prve stopnje je bil: Da mora toena stranka tonici v neto znesku izplaati sorazmerni del regresa za letni Toena stranka mora od bruto zneska tudi obraunati in izplaati dohodnino. Na raun Delovnega in socialnega sodia mora toena stranka poravnati tudi vse

dopust za to koledarsko leto (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi). -

nastale stroke procesa, ki jih je imela tonica. Na sklep sodia prve stopnje se je toena stranka pritoila, kjer eli, da pritobeno sodie njeni pritobi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tobeni zahtevek. Toena stranka je mnenja, da tonici ne pripada sorazmerni del regresa niti sorazmerni del letnega dopusta. Toena stranka navaja, da je bila tonica do 30.9.2006 zaposlena pri prejnjem delodajalcu in le-ta ji je dolan izplaati regres v prvi polovici koledarskega leta.11

Tonica pa pravice do izplaila regresa pri prejnjem delodajalcu ni uveljavljala. Ker je prejnji delodajalec zakonsko zavezan k izplailu celotnega regresa je zato tonica tudi izgubila pravico zahtevati izplailo regresa od toene stranke. Ta pritoba ni bila utemeljena. Pritobeno sodie se v celoti strinja s sklepom sodia prve stopnje, k izpodbijani sodbi glede na navedbe toene stranke pa navaja: Da so neutemeljene pritobene navedbe toene stranke, da pravica do izplaila sorazmernega delea regresa tonici ne pripada (dolnosti delodajalca glede izplaila sorazmernega dela regresa in sorazmernega dela letnega dopusta so podrobno opisane v ZDR-ju, len 131, 161 in 162). Ker je bila tonica v delovnem razmerju od 1.10.2006 do 2.12.2006, torej vsega skupaj 2 meseca in 21 dni, je glede na doloila ZDR-ja upraviena do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta in kot posledica tega, ji mora toena stranka izplaati tudi sorazmerni del regresa. V zvezi s pritobenimi navajanji toene stranke, da je tonica izgubila pravico zahtevati izplailo regresa od toenke, da te pravice ni uveljavljala pri prejnjem delodajalcu, pa je pritobeno sodie odgovorilo: Tudi e tonica od prejnjega delodajalca ni uveljavljala pravice do celotnega izplaila regresa, le-ta ni izgubila pravice do izplaila sorazmernega dela regresa pri toeni stranki, saj zakon tega ne doloa. Zaradi vsega navedenega in glede na zakonske dolobe (ZDR, len 131, 161 in 162), je pritobeno sodie pritobo toene stranke zavrnilo in se je ponovno potrdila sodba sodia prve stopnje. Prav tako se tudi revizija ne dopusti. Obravnava primera tevilka VDS0406 Odloba: VDS sodba in sklep Pdp 1348/2006 Drugi navedeni primer je prav tako obravnavalo Vije delovno sodie, Oddelek za individualne in kolektivne spore (Sodie 2012). Sodba govori o tem, da ima delavec pravico do regresa za letni dopusti, tudi e je v bolnikem staleu in zaradi tega ne more koristiti letnega dopusta. Sklep sodia prve stopnje:12

-

Toena stranka mora izplaati regres za letni dopust v neto znesku skupaj z Toena stranka mora od bruto zneska tudi obraunati in izplaati dohodnino. Sodie je toeni stranki naloilo, da je dolna toei stranki povrniti stroke postopka

zakonskimi zamudnimi obrestmi. -

z vsemi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tudi plaati sodiu takso za tobo in sodbo. Na zgoraj omenjeno sodbo in sklepe sodia se je toena stranka pritoila. Za pritobeni razlog je le-ta navedla, napano in nepopolno ugotavljanje dejanskega stanja kritev pravil postopka in zaradi napane uporabe materialnega prava. Toena stranka predlaga, da ji pritobeno sodie ugodi, da se sodba, ki jo izpodbija spremeni ali celo razveljavi ter vrne zadevo nazaj v ponovno odloanje. Mnenje toene stranke je, da tisti delavec, ki dopusta ne more izrabiti tudi nima pravice do letnega dopusta (tonik je bil namre leta 2004 in 2005 na bolnikem staleu), ampak ima pravico do letnega dopusta delavec, ki letni dopust lahko izrabi. Toena stranka tudi pravi, da regres za letni dopust pomeni plailo strokov dopusta , katerega namen je, da obnovi delaveve moi za nadaljnjega delo pri delodajalcu, zato v danem primeru delavec iz doloenih razlogov (bolniki stale) letnega dopusta ne more izkoristiti, zato mu tudi plailo za ta dopust ne pripada. Toena stranka se je tudi pritoila na zoper sklep, s katerim je sodie odloilo, da mora plaati sodno takso za tobo in sodbo. Pritobeno sodie je ugotovilo: Da je sodie prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V samem procesnem postopku tudi ni zagreilo kritev pravil postopka. Pritobeno sodie pa se ne strinja z dejanskimi in pravnimi zakljuki sodia prve stopnje. Glede na pritobe toee stranke pa pritobeno sodie e dodaja naslednje: Kot je e v sodbi prvo stopenjskega sodia navedeno, toea stranka toniku za leto 2004 in leto 2005 ni izplaala regresa za letni dopust. Ne glede na to, da je bil tonik v bolnikem staleu ima le-ta pravico do celotnega letnega dopust (tonik je bil tudi zaposlen nepretrgoma ve kot est mesecev l. 2004) in tako tudi do izplaila regresa za letni dopust (podrobno razloeno v ZDR, len 161 in 162). Pritobeno sodie je tudi ugotovilo, da je sklep prvostopenjskega sodia o plailu sodne takse za tobo in sodbo toene stranke pravilen.

13

Pritobeno sodie je glede na vse zgoraj navedeno pritobo toee stranke zavrnilo kot neutemeljeno (ve v ZDR len 131 in 161) in seveda potrdilo sodbo sodia prve stopnje.

5. 1 Medijski dogodek: V UKC-ju najdalji dopust 67 dni letno Minister za zdravje Dorijan Marui, se je v sklopu varevalnih ukrepov dotaknil tudi dopustov zdravnikov. Najdalji dopust v klininem centru je bil 67 dni letno, ve kot 55 dni letno pa so ga v 2010 odobrili kar 115 zdravnikom. Kolektivna pogodba omejuje dopust na maksimalno 55 dni, kar pomeni da je vse kar je ve od tega nezakonito. Najve dodatnega dopusta imajo sicer radiologi, kateri zaradi celodnevnega sevanja na delovnem mestu lahko dobijo do 18 dodatnih dni letno. Robert eh, direktor Ptujske bolninice meni, da ob moderni tehnologiji, ki je bolje zaitena, nekateri delavci v zdravstvu niso ve upravieni do toliknega tevila dopustnikih dni. Samo Fakin, poudarja, da bi morali biti dopusti fiksirani na 35 dni, saj zdaj prihaja do razlik. Povpreen zdravnik je tako odsoten 45 dni in ve, povprena medicinska sestra pa ima 30 dni dopusta. Kot je znailno za medije, je po mojem mnenju tema prikazana zelo subjektivno. Manjkajo kljuni podatki, o tevilu delovnih ur ter prostih dni zdravnikov saj brez njih lahko pridemo do napanih zakljukov. Javno mnenje o toliknem tevilu prostih dni zdravnikov je negativno in se velikokrat primerja z panogami kot so gradbenitvo ipd., kje delavci ob visokem fizinem naporu dobijo pol manj dni dopusta. Strinjam se z izjavo Sama Fakina, ki poudarja, da bi dopusti morali biti fiksirani na 35 dni hkrati pa dodajam da je potrebno tudi upotevati vse tiste zdravstvene delavce, ki meseno naredijo veliko dodatnih delovnih ur in jim omogoiti njihovo korienje (RTV SLO 2012).

6. SKLEPMeniva, da je pravna ureditev v Sloveniji ustrezna ter da imajo delojemalci podrobno definirane pravice glede doline in monosti korienja letnega dopusta. Dobra praksa vplivnejih pa je vidna tudi na tem podroju saj si lahko priviligerani zdravniki privoijo kar do 67 dni dopusta med tem ko delavci na gradbiu samo 20. Najina izkunja z korienjem letnega dopusta je bila iz strani delodajalca do sedaj vedno skladna z zakonom. Vsekakor sva prepriana da bo v prihodnje letni dopust postal pomembna tema delovnega razmerja saj bodo delodajalci poleg deset in ve urnih delovnikov morali razmisliti kako bodo z dodatnimi dnevi letnega dopusta nagradili svoje zaposlene. 14

7. LITERATURA Avbelj, Vida. 2005. Pravica do letnega dopusta v Sloveniji in v mednarodni ureditvi. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljan, Ekonomska fakulteta. MDDSZ. 2012. Mednarodno sodelovanje in evropske zadeve. http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve /mednarodne_organizacije/mod/ (30.1.2012). RTV SLO. 2012. V UKC-ju najdalji dopust 67 dni letno. http://www.rtvslo.si/zdravje/v-ukcju-najdaljsi-dopust-67-dni-letno/250902 (30.1.2012). Sodie. 2012. Sodna praksa. http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/ (30.1.2012). Sodie. 2012. VDS sodba http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visje_del_in_soc_sodisce/40388/ (30.1.2012). Zakonodaja. 2002. Zakon o delovnih razmerjih. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1420.html (30.1.2012).

15