JEZIK IN SLOVSTVO - Slovenistika · PDF fileJEZIK IN SLOVSTVO letnik XLVIII {tevilka 2 mar.–apr. 2003 VSEBINA Razprave Andreja @ele Slovarska obravnava povedkovnika 3

JEZIK IN SLOVSTVO

letnik XLVIII {tevilka 2 mar.–apr. 2003

VSEBINA

Razprave

Andreja @eleSlovarska obravnava povedkovnika 3

Nata{a Pirih SvetinaNapaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 17

Branka Vi~arPesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokovv vzhodno{tajerskem knji`nojezikovnem prostoru 27

Anita Vodi{ek, Miran [tuhec Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 37

Metka Kordigel, Mateja [egaO knjièvni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnemobdobju otrokovega bralnega razvoja 53

Ocene in poro~ila

Kristina Hmeljak SangawaKumiko Kanaza{i: Suroveniago njuumon – Slovenski jezik za Japonce.Tokio: Daigaku{orin, 2001 73

Alenka @bogarMirjana Benjak: Knjièvnost(i) u kontaktu: Suvremena srednjeevropska pripovjednaproza u gimnazijskoj nastavi knjièvnosti. Rijeka: Izdava~ki centar Rijeka, 2001 76

Zmaga KumerNovi u~beniki po starem – Janko Kos: Svet knjièvnosti I. Maribor: Obzorja, 2000 79

Marko Stabej1. slovenski kongres logopedov z mednarodno udele`bo: Logopedijaza vsa ìvljenjska obdobja. Bled 2003 81

Mojca Nidorfer [i{kovi~39. seminar slovenskega jezika, literature in kulture – Slovenski jezik,literatura in kultura v izobraèvanju 84

Erika Krì{nik22. simpozij Obdobja: Metode in zvrsti – Aktualizacija jezikovnozvrstne teorijena Slovenskem – ~lenitev jezikovne resni~nosti 86

V branje vam priporo~amo 89

Abstracts 90

JEZIK IN SLOVSTVO

Volume XLVIII Number 2 Mar.–Apr. 2003

CONTENTS

ArticlesAndreja @ele

Dictionary treatment of the povedkovnik 3Nata{a Pirih Svetina

The error in the mirror of the foreign language learning process 17Branka Vi~ar

Poet and homiletics expert, Anton [erf, as a leading representative of late Enlightenment currents in the language and literature of Eastern Styria 27

Anita Vodi{ek, Miran [tuhec The subject in Andrej Blatnik's short prose 37

Metka Kordigel, Mateja [egaThe fictional character and the horizon of expectations in the pre- and post-operative period of the child's reading development 53

Reviews and presentations

Kristina Hmeljak SangawaKumiko Kanaza{i: Suroveniago njuumon – Slovenski jezik za Japonce.(Slovene for the Japanese) Tokio: Daigaku{orin, 2001 73

Alenka @bogarMirjana Benjak: Knjièvnost(i) u kontaktu: Suvremena srednjeevropskapripovjedna proza u gimnazijskoj nastavi knjièvnosti. (Literature(s) in contact:Contemporary Central European narrative prose in secondary school literatureclasses) Rijeka: Izdava~ki centar Rijeka, 2001 76

Zmaga KumerNew textbooks in old style - Janko Kos: Svet knjièvnosti I.(The world of literature I.) Maribor: Obzorja, 2000 79

Marko Stabej1st Congress of Slovenian Speech and Language Pathologists with InternationalParticipation: Speech and Language Therapy for All Stages of Life. Bled 2003 81

Mojca Nidorfer [i{kovi~39th Seminar on Slovene Language, Literature in Culture – Slovene Language,Literature and Culture in Education 84

Erika Krì{nik22nd Symposium Obdobja: Methods and genres – Reappraisal of registerand genre theory in Slovenia – Analysis of linguistic reality 86

Book recommendations 89

Abstracts 90

Prispevek predstavlja pomensko- in strukturnoskladenjsko vlogo povedkovega dopolnila, ki je katego-rialno ozna~en kot povedkovnik (predikativ) in ostaja zgolj na stav~no~lenski ravni kot pomenska deter-minanta povedka – prilo`nostna pomenskoskladenjska raba pa ne more biti besednovrstno odlo~ilna.Problemskost natan~nej{e in jasnej{e slovni~ne opredelitve povedkovih dopolnil oz. povedkovnikov sekaè predvsem s slovarskega vidika, ker pomensko-oblikovna (prilo`nostnospremenljiva) nestalnostposledi~no onemogo~a besednovrstno osamosvojitev in opredelitev. Z zgledi je komentirana ozna~itevpovedkovnika oz. povedkovodolo~ilne rabe v novem Slovenskem pravopisu (I Pravila, II Slovar, 2001Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU), ki naj bi z normativno vlogo usmerjal rabo sloven{~ine in bil tako mo~novpliven priro~nik.

1 O povedkovi rabi in povedkovniku

Aktualna trenutna stanjskost je v sloven{~ini navadno izraèna z zloènim poved-kom – prvotna povedkova raba namre~ izpostavi samo dolo~ene pomenske sestavi-ne, saj povedkovniki oz. povedkovi dopolnilniki niso ni~ drugega kot pomenskedeterminante povedkov, zato ostajajo na stav~no~lenski ravni (prilo`nostna pomen-skoskladenjska raba ne more biti besednovrstno odlo~ilna).1 Tako funkcijska kot

Andreja @ele UDK 811.163.6’367.4:811.163.6’374.81In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC [email protected]

SLOVARSKA OBRAVNAVAPOVEDKOVNIKA

1 O smiselni prvotnosti stav~nostrukturnega oz. funkcijskoskladenjskega vidika pri obravnavi besednihvrst tudi v sloven{~ini, in s tem v zvezi o opredeljevanju predikativov kot razvijajo~ih stav~nih ~lenov,je bilo {e najve~ eksplicitno napisanega v za~etku osemdesetih let, pri ocenjevanju Nove slovenskeskladnje J. Topori{i~a (A. Vidovi~ Muha 1984: 144). Ista avtorica z upo{tevanjem tako funkcijskoskla-denjskega kot pomenskoskladenjskega pretvorbnega vidika prihaja do koristnih ugotovitev za nadaljnjeopredeljevanje in lo~evanje povedkovnikov: »/…/ Samo razvrstitvena definicija predikativa – poloàj zavezjo, je povzro~ila, da je ta besedna vrsta zelo obse`na in pomensko heterogena; opu{~ene so namre~razlo~evalne pretvorbene mo`nosti tipa O~e je hud = se huduje (hud je predikativ) / je hudoben (hud jepridevnik), Tone je u~itelj = u~iteljski (u~itelj je predikativ) / opravlja poklic u~itelja (u~itelj je samostal-nik)« (1984: 151).

Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 2

pretvorbena slovnica potrjujeta povedkovnik kot skladenjskopomensko kategorijo(in ne {e besedno vrsto) – razvojno razmerje povedkovo dopolnilo –> povedkovdopolnilnik –> povedkovnik ostaja na stav~no~lenski ravnini. S pomensko-izrazne-ga vidika je povedkovnik pomenskoskladenjska kategorija oz. kategorialnisem/semem, ki pomenskoskladenjsko dopolnjuje glagole v povedku, in hkratistrukturnoskladenjska kategorija, izrazno opredeljena kot zgradbeni ozna~evalnik.2

Z vidika povedkovnika je v okviru povedka aktualnopovedno ~e{ko lo~evanje medpredikatom, ki ozna~uje samo pomen, in predikatorji, ki vklju~ujejo pomen in obli-ko; oblikovno so tako predikatorji lahko nezloène osebne glagolske oblike polno-pomenskega glagola ali zloèni povedki s slovni~no vezjo in povedkovim (predmet-nopomenskim) dolo~ilom.3 Posredno zanikanje besednovrstnosti povedkovnika jevztrajanje, da med povedkovnike sodita tudi opisna dele`nika in nedolo~nik (tovrst-ni dele`ni{ki in nedolo~ni{ki dopolnilniki lahko samo {e vzvratno potrjujejo nebe-sednovrstno kategori~nost povedkovnika); sporni so tudi naklonski izrazi, ki imajokot glagolski modifikatorji v povedku ve~ skladenjskopomenskih mo`nosti, npr.biti lahko : lahko delati, biti rad opaèn/doma : rad delati : imeti rad vse, biti treba :treba delati. Kljub deklarirani povedkovni{kosti se da tudi besede kot v{e~, mar,àl, mraz, tema, {koda, dolg~as (vsaj razvojno) slovarsko besednovrstno opredelitikot samostalnike, àl tudi kot pridevnik, tiho, prav, lahko kot prislove, lahko, trebatudi kot ~lenke ipd. S funkcijskoskladenjskega vidika v okviru povedja namre~opredeljujemo razmerje determinator : modifikator s pomensko dolo~anje/usmer-janje : pomensko prirejanje/omejevanje. Z vezljivostnega vidika se to lahko razla-ga, da obvezno nevezljivo dopolnilo povedek pomensko determinira (determinator)ali pomensko modificira (modifikator) – je lahko dolo~evalni dopolnilnik v vlogipovedkovega dolo~ujo~ega dopolnila, ki povedek pomenskodolo~ujo~e dopolnjujein hkrati pomensko usmerja, ali spreminjevalnik v vlogi povedkovega prilastka aliiz pridevni{kega prislovnega dolo~ila, ki povedek pomensko modificira oz. spre-minja v smislu prirejanja/omejevanja pomena. Mednarodno poimenovanje determi-nator je splo{no opredeljeno kot pomenskoskladenjska kategorija med stalnico inspremenljivim delom s potencialnimi razli~icami – kot pomenskoskladenjskadolo~ujo~a/umerjajo~a kategorija med kopulo (stalnico) in neudeleènskim nevez-ljivim dopolnilom (spreminjajo~im delom). Najpomembnej{e je torej poloàjskomerilo – pri povedkovniku se ta pomenskoskladenjska kategorija prekriva s katego-rijo predikativnosti in hkrati s kategorijo stanja (iz ruskega jezikoslovja »kategorija

4 Andreja @ele

2 Tu velja omeniti, da J. Ore{nik po zgledu zahodnih skladenjskih teorij v okviru razmerja med pomen-sko in slovni~no zgradbo stavka lo~uje t. i. pomenski modul oz. pomenski stav~ni vzorec, ki vklju~ujeudeleènske vloge in pomenoslovne kategorije, in t. i. skladenjski modul oz. slovni~ni stav~ni vzorec zzgradbenimi ozna~evalci (1992: 39). 3 Ustreznej{i bi bil jezikoslovni izraz povedkovo dopolnilo (dolo~ilo je izrazno è zasedeno in hkratiprekrivno, ker se uporablja za izraànje vezljivih udeleèncev na strukturnoskladenjski oz. izrazni ravni),ker povedkovniki ne dolo~ajo drugih samostojnih stav~no~lenskih besednih vrst, in tudi ne pojasnjujejonjihovih lastnosti (kot to delajo pridevniki in prislovi). ê{ko jezikoslovje potrjuje povedkovnik kotpomenskoskladenjsko kategorialno sestavino z izrazom obvezni dolo~evalni dopolnilnik (Pogorelec1972, 1974).

sostojanija«).4 Funkcijskost povedkovnika, in ne ({e) besednovrstnost (povedkovnikoz. povedkovo dolo~ilo je torej vmesna stopnja leksikalizacije v drugotne/metafo-ri~ne pomene), posredno potrjuje vezljivost, ko pomenskoskladenjske zmo`nostipovedkovnika (stanjskost, dejanjskost ali posledi~no lastnost) veè na povedkovovlogo, v ~e{kem jezikoslovju je to opredeljeno kot komplementarna obligatornadeterminacija.5 Tako funkcijske kot tvorbeno-pretvorbene lastnosti povedkovnikapa samo potrjujejo povedkovni{ko vlogo hkratnega medsebojnoodvisnostnega raz-merja med povedkom in osebkom, tako da v okviru povedka izstopajo vzro~no-pos-ledi~no preneseni oz. metafori~ni pomeni in se nanovo dodane razlo~evalne pomen-ske sestavine (RPS) na skladenjskofunkcijski ravni opomenijo v novi denotat –povedkovnik, npr. ne~love{ke lastnosti se posplo{ijo na ~loveka, npr. Bolnik je vestrhel, Ta ~lovek je votel, in obratno, npr. Vreme je spodobno/prijazno.6 Primerjalnoso zanimivi {e metafori~ni premiki kot @e ~ez nekaj dni je postal doma~, Predsednikje preprost in ljudski, Zlasti ni`ja inteligenca je bila ljudska. Na pomensko {irjenjeizhodi{~nega pomena opozarjajo tudi prostomorfemski pridevniki, npr. Ves divji jenanj, Ves mrtev je na klobase, Je vol~ji na denar, Ta ~lovek je odprt za vsakogar,Vsi so sladki z njim ipd.

1.1 Povedkovnik med drugimi stav~no~lenskimi besednimi vrstami

Med slovni~nimi in pomenskimi kategorijami, ki opredeljujejo povedkovni{kost, sonesklonskost, tj. neujemalnost in netipi~na prilastkovna raba, naklonskost in skla-denjska pomenskost, tj. drugotni, oslabljeni ali {iroki pomeni predvsem pridevni-kov.

Glede na svoja oblikoslovno-skladenjska merila (tudi navadno oz. pogosto nepre-gibnost in nedolo~nost) pa je povedkovnik nezaznamovan nasproti samostojnimstav~no~lenskim besednim vrstam kot so pridevnik, prislov in samostalnik, zato jenpr. v ~e{ki strokovni literaturi nasproti besednovrstnim merilom, ki sicer veljajo zabesedne vrste, opredeljen tudi kot nekak{na heterogena skupina besed s skupno

Slovarska obravnava povedkovnika 5

4 Ruska slovnica predikativnost opredeljuje kot skladenjsko kategorijo, v zvezi s tem so izpostavljenaformalno-semanti~na razmerja ([vedova idr. 1980: 86, 372). Sploh pa je v slovanskem jezikoslovju tudijezikoslovnoizrazijsko uveljavljena t. i. kategorija predikativnosti, prim. R. Simeon (1969: 641). ê{kaslovnica sicer uporablja samostojno poimenovanje predikativ, vendar ga znotraj povedja oz. povedkaopredeljuje samo kot kategorijo stanja »kategorie stavu« (Grepl, Komárek idr. 1986: 195). Po A. V.Isa~enku t. i. »ka~estvennoe sostojanie«. Kot orientacijsko dolo~evalno merilo za povedkovnik A. V.Isa~enko navaja tudi povedkov prilastek, ki je z izraànjem spremstvenega stanja pomenskoskladenjskosoroden povedkovniku – to dokazuje s pretvorbenim razmerjem med Sin se je vrnil bolan – Sin se jevrnil. Bil je bolan ipd. (1954: 250, 255).5 T. i. komplementarna obligatorna determinacija naj bi izhajala iz glagolske intence oz. glagolskezahteve po obveznem pomenskem dopolnilu (êchová idr. 1996: 250–251). Tako je pridevnik v poved-kovni{ki vlogi nosilec vezljivosti (Valenzträger), v klasi~ni besedni zvezi pa vezljivostni ~len(Valenzpartner).6 O metaforah v leksikalni semantiki gl. v ~lanku A. Vidovi~ Muha âs v besedi – Tipologija leksikalneve~pomenskosti (2000a: 85–109).

skladenjsko vlogo.7 Zato povedkovnike glede na to, katere slovni~ne (oblikoslovne)kategorije posameznih besednih vrst vklju~ujejo oz. ohranjajo, lahko ozna~ujemo{e z dodatnim prilastkom pridevni{ki, prislovni ali samostalni{ki. Pridevni{kipovedkovniki so naj{tevil~nej{i, kar glede na tipi~no pridevni{ko stanjskost ne pre-sene~a (pridevni{ki so zato, ker vklju~ujejo oz. ohranjajo nekatere pridevni{ke last-nosti oz. slovni~ne kategorije, ki so sicer tipi~ne za pridevnike – pregibanje po spoluin {tevilu in stopnjevanje). Vezljivi izglagolski pridevni{ki povedkovniki so: deleèn(~esa), dolèn (komu kaj), dorasel (~emu), voljen + nedol., zmoèn (koga/~esa//nedol.) v npr. Bil je deleèn pozornosti, Dolèn mu je hvale`nost …; prostomor-femski: blazen od, dober za/kot, enak/identi~en z/s ipd. Nevezljivi neizglagolski pri-devni{ki povedkovniki so: doma~, mogo~, moèn, ìvljenjski v npr. Janez je doma~ipd.; nepregibni: *ad acta, fair, flegma, fu~ v npr. To je sedaj ad acta, To ni fair ipd.Prislovni povedkovniki (prislovni zaradi tipi~nih prislovnih oblikotvornih morfe-mov s tipi~no nepregibnostjo, izjema je mo`nost stopnjevanja): bot, dolg~as/pre-dolg~as, mar, mraz/premraz, napak, napoti,*okej, *plonk v npr. Zdaj sta si bot, Jimje dog~as/predolg~as ipd. Samostalni{ki povedkovniki (samostalni{ki zaraditipi~nih oblikotvornih lastnosti, sicer pa, nasproti samostalnikom, pregibni samo po{tevilu) so prete`no izglagolski: navada, sram, lastnosti {kandal, {koda/pre{koda vnpr. Kajenje je navada, Bilo ga je sram …; prostomorfemski: reklama za; poseb-nost je moda z mo`nostjo lastnostne rabe (biti (nekaj) moda) ali stanjske rabe (biti(nekaj) v modi/iz mode) ipd. Pravi povedkovniki so lahko {e: izglagolski medmetiv To bo joj/prejoj, On pa hrrrr na postelji ipd. in sklopi tipa boglonaj, bogpomagaj,bogve v On jim je boglonaj, Z njim je bogpomagaj ipd., ker je za njih tipi~na poved-kovodolo~ilna vloga in so zaradi svoje tvorjenosti tudi sicer besednovrstno nejasni.

Glede na tovrstno delitev oz. glede na odlo~ilno pomenskoskladenjsko vlogo seponuja primerjava z zaimki kot pridevni{ko, prislovno ali samostalni{ko podvrstoali s {tevniki kot pridevni{ko podvrsto. Povedkovniki so praviloma nepregibni, stem da se t. i. pridevni{ki povedkovniki lahko pregibajo po spolu in {tevilu terstopnjujejo, t. i. samostalni{ki povedkovniki pa se pregibajo le po {tevilu. Najteme-ljitej{a in najobse`nej{a je posredna primerjalnoslovanska potrditev pridevni{kihpovedkovnikov, ki je dodatno pomenskokategorialno utemeljevana s pridobljenopridevni{ko vezljivostjo.8

6 Andreja @ele

7 ê{ka slovnica uporablja izraze kot samostalni{ki predikativ, pridevni{ki predikativ ipd. (Grepl,Komárek 1987: 222), pa tudi imenski del / izraz glagolsko-imenskega povedka – »jmenná ~ást / jmennývýraz slovesnm-jmenného predikátoru« (Dane{ idr. 1987: 48; Grepl, Karlík idr. 1998: 212–215). 8 Zgodaj je na pomenskoskladenjski prevzem povedkovih lastnosti in posredno tudi na pridevni{ko inten-co opozoril V. V. Vinogradov z zgledi vesel, zmoèn, dolèn, neprijeten, namenjen, prepri~an, o~iten inugotavljal pomenskoskladenjski prevzem povedkovih lastnosti (1947: 402–405). V sorodnih slovanskihjezikih, npr. v hrva{~ini, so na{teti pridevniki, ki v povedku lahko smiselno nadome{~ajo glagolskeoblike: – z rodilnikom: pun, sit, gladan, èdan, èljan, dostojan, vrijedan; – z dajalnikom: vje{t, ravan,drag, mio; – z orodnikom: zadovoljan, izobilan, bogat, siroma{an (Kati~i} 1986: 125–127). V slova{~inise govori o intenci pridevnika: – z rodilnikom: èljen, zmoèn, udeleèn, poln, sit, la~en, zaveden,/ne/vreden; – s predlo`nim toìlnikom: lakomen na premoènje, dovzeten za vraè, izveden za vse; – zdajalnikom: zvest, potreben, znan, primeren, oddan, poslu{en, naklonjen, soroden, podoben, tuj, odda-ljen, pristopen; – z orodnikom: zaseden z; – primernik in prese`nik sta zaradi primerjave vedno vezavna:najlep{i med vrstniki ipd. (Morfológia slovenského jazyka 1966: 209–210). Pregled zgledov pridevni{ke

Prvotna povedkovodolo~ilna vloga navadno z brisanjem oz. izgubo dolo~enih kate-gorij (npr. pri samostalniku in pridevniku spola in sklona, pri glagolu ~asa in naklo-na) ali s pridobivanjem dolo~enih kategorij (npr. spreganja) in izoblikovanjem novekombinacije pomensko-slovni~nih kategorij omogo~a obstoj povedkovnika kotsamostojne stav~no~lenske kategorije – ~e{ko jezikoslovje uporablja izraz leksikal-na osamosvojitev (Grepl, Komárek idr. 1986: 76).9

Na~eloma pa je povedkovni{ka kvalifikacija v stav~ni povedi zoèna na osebkovna~in reagiranja, kar {e potrjuje pomenskoskladenjsko prekrivnost povedkovnika spovedkom. Nasproti prilastkovi rabi, ki pomensko opredeljuje dolo~en samostalnik,povedkovodolo~ilna raba dolo~eni osebi/stvari samo prisoja lastnost ali stanje (greza neimanentno/nenotranjo stanjsko lastnost s pretvorbeno mo`nostjo v glagolskemdejanju).10 Z vidika osebkovega samostalnika gre torej za prisojevano prilo`nostno-razmerno stanje (manjkrat lastnost). Tipi~ni povedkovni{ki skladenjski pomenstanjskosti in posledi~ne lastnostnosti potrjujejo tudi drugotne izpeljave v samostal-nike na -ost.11

1.1.1 Spreminjanje sintagmatskih lastnosti v smislu spreminjanja dinami~ne/sta-ti~ne (splo{ne ali specifi~ne) razmernosti pa lahko sproì tudi spremembo paradig-matskih lastnosti, tako da so strukturnoskladenjsko oz. oblikoslovnoskladenjskonajbli`je povedkovni{ki rabi izpridevni{ki prislovi; to eksplicitno potrjuje tudisodobno ~e{ko jezikoslovje, ki {e posebej izpostavlja skladenjski pomen stanjsko-sti oz. t. i. stanjske prislove tipa gotovo, du{ljivo, ~udno, samotno ipd.12


povedkovni{kosti (na gradivu Slovarja slovenskega knji`nega jezika) je pri A. @ele (2001: 163–195).Najpogostej{i slovarski oznaki pri pridevnikih v povedkovi rabi, ki opozarjata na prednostno povedko-vodolo~ilno vlogo pridevni{kih besed, sta knji`(no) in ekspr(esivno) v smislu, da je ekspresivnost navad-no povezana z (vsaj) delnim pomenskim premikom.9 Sintagmatsko-paradigmatske potrditve za leksikalno osamosvajanje povedkovnikov so izraène vslovnicah sorodnih slovanskih jezikov: Morfológia slovenského jazyka (1966: 200–201, 205–210),Muvnice ~e{tiny 2 – Tvarosloví (1986: 20–21, 67–68, 75–77, 172–174, 194–202, 253–254, 384–387) inSintaksa hrvatskoga knjièvnog jezika – Nacrt za gramatiku (1986: 35–41, 98, 125–127, 474). A.Vidovi~ Muha govori o »spremembi kategorialnih lastnosti /.../, ki povzro~i prehod ene besedne vrste vdrugo /.../ » (2000b: 31). Ista avtorica npr. za leksem ~lovek ugotavlja, da v povedkovodolo~ilni vlogi spomenom ’human, ~love{ki’ lahko vedno tvori lastnostne stavke – iz tega posledi~no potrdi upravi~enostkategorialne pomenskosestavinske oznake povedkovnik za tovrstne lekseme tudi v slovarjih (A. Vidovi~Muha 2000b: 125). Kot dodatno orientacijsko dolo~evalno merilo za povedkovnike A. V. Isa~enko nava-ja tudi skladenjsko vlogo povedkovega prilastka, ki je z izraànjem ’spremstvenega stanja’ pomen-skoskladenjsko soroden povedkovemu dolo~ilu. To dokazuje s pretvorbenim razmerjem med Sin se jevrnil bolan – Sin se je vrnil, Bil je bolan ipd. (1954: 250).10 To na primerih v sloven{~ini ugotavlja è I. Kozlev~ar, ko povzema, da pridevnik v prilastkovni rabipredvsem pomensko opredeljuje samostalnike, pridevnik v povedni rabi pa navadno pomenskodolo~enemu pojmu prisoja kako lastnost (1969/70: 215).11 Po A. V. Isa~enku pa so samostalni{ke tvorjenke na -ost dodatna potrditev prevlade lastnosti v poved-kovni{ki rabi (1960: 567–568).12 F. êrmák previdno ugotavlja, da predkovniki niso prava besedna vrsta, temve~ v povedkovni{ki vloginastopajo druge besedne vrste – torej gre samo za poimenovanje specifi~ne skladenjskopomenske vlogev povedku (2001: 143). Z oblikoslovno-skladenjskega vidika M. êchová idr. govorijo o povedkovnikihkot o neglagolskem delu povedka »/.../predikativa plní funkci neslovesné ~ásti slovesnm-neslovesnéhopVísudku (predikátu) /.../« in »jmenná ~ást sponovm-jmenného pVísudku« in navadno jih opredeljujejo kotmo`no podskupino prislovov (1996: 73, 272). Pri nas è F. Jakopin brezosebne predikative (v ru{~ini je

to »kategorija sostojanija«) pomensko deli na a) stanje v naravi, npr. brezvetrno, deèvno, hladno ipd.,b) stanje v okolici, npr. du{ljivo, hrupno, nev{e~no ipd., c) psihi~no stanje ~loveka, npr. mirno, samotno,tragi~no, vedro ipd., ~) modalno obarvano stanje, npr. gotovo, verjetno ipd., d) ocenitev in ugotovitevpoloàja, npr. ~udno, fantasti~no, imenitno ipd. in e) moralna in eti~na ocena, npr. razvratno, vzdr`noipd. (1968: 334–335).

8 Andreja @ele

1.1.2 Povedkova raba je skladenjskopomensko tipi~na tudi za nesklonljive besede sstanjsko-lastnostnim pomenom tipa fejst, flegma, portabel, nobel ipd. V sodobnej{isloven{~ini je ta stanjsko-lastnostni skladenjski pomen zelo tipi~no in temu primer-no pogosto izraèn s slengovsko rabo nesklonljivih prevzetih angle{kih besed, kiposledi~no tudi besednovrstno niso natan~no opredeljene, npr. Sej ve{, kako je zdejful ob petkih, Potem si kul, ravno zadosti odmaknjen od okolice in hudomu{nodobrovoljen, Karo in ~rte so zopet in, Hvar je in. V smer prislovnosti v zloènempovedku gredo primeri kot Dobili so vse lepo pomejlano, Potem bi bilo fino.

Povedkovi prevzeti nesklonljivi pridevniki so socialno-funkcijsko navadnoozna~eni pog(ovarjalno): To je/ni fair, Humoreske so zdaj o~itno démodé, Jo{ko jebil ~isto paf; tudi potencialno vezavni pa so: Je zelo flegma, êvlji so fu~, Vse jekaput, Je zelo nobel, Stroj je portabel. Povedkovi neprevzeti nesklonljivi pridevni-ki so tipa Ta misel ni napak, Pot je /pre/zani~, Fant ni prida, Danes je {e te{~, sklon-jivi pa v primerih kot Uf, ta bo te`ka ’biti malo verjetna’, Danes je ~ist ’ni drogi-ran’ ipd.

Navadno se uporabljajo v povedku besede, ki izraàjo predvsem lastnosti in dejav-nosti, npr. ihta v Ta ~lovek je prava ihta, podobno {e trma; z izgubo spola in pre-gibnosti je povedkova raba tipi~na za a) zmerljivke tipa baraba, pizda, mona, kurbaipd., in za b) nepregibne àrgonizme ali slengizme Ostalo je druga liga, Golf jemoda, Golf je zakon, Mobilni telefoni so res {pon.

1.1.3 Mo~no pomenskoskladenjsko merilo za potencialno povedkovo rabo je {e pre-hoden predlo`nomorfemski pridevnik (manj je nevezavnih tipa biti doma~ ’prilju-den’, biti ljudski ’preprost/naraven’, biti ìvljenjski ’stvaren’, biti okrogel’vinjen/pijan’, biti malo ruknjen ’nenavaden, poseben’, biti sesut ’razo~aran, àlo-sten’ ipd.); zaradi prvotne in samoumevne povedkove vloge tu niso posebej obrav-navani izglagolski pridevniki. Ker je v ospredju izraànje trenutnega oz. prilo`nost-nega stanjskega razmerja do koga/~esa, posledi~no tudi lastnosti, je aktualna in pre-vladujo~a desna vezljivost povedkovega pridevnika uvajana s prostim predlo`nimmorfemom. Tvor~ev vidik stanjskih razmerij navadno izraà a) razmerje meritve//mere (vreden za, znan po, priden za, blazen od), b) primerjalno razmerje (prime-ren za, prikladen za) in c) naklonsko razmerje vrednotenja stanja/lastnosti(privrèn/sovraèn (komu/~emu), zmoèn za). Pri predlo`nomorfemskih pridevnikihv zloènem povedku izrazito prevladuje toìlni{ka vezava: Ves divji je nanj, Jedober za delo, Jezen je na vse, Je pripraven za delo, Je rojen za to vlogo, Je prisi-ljen v sodelovanje.

1.1.4 Razli~nosklonsko vezavo pa imajo lahko predlo`nomorfemski pridevniki tipaenak, edin, doma~: Zakon je enak za vse, Je enak po zakonu, Je enak pred zakonom,Je enak z drugimi; Bili so (si) edini, Niso edini o tem/v tem, Edini so z njim; Jedoma~, Je doma~ pri njih/z njimi.

13 R. Quirk govori o prislovnih dolo~ilih tudi v vlogi povedkovega dolo~ila, ko ima glagol samoslovni~no/vezno vlogo. Dopu{~a, da so obvezna prislovna dolo~ila lahko obravnavana tudi kot podvrstapovedkovih dolo~il (271993: 354; 201994: 505, 730, 1174).


1.1.5 Povedkovni{kost je glede na stopnjo glagolske pomenske oslabljenosti oz.izpraznjenosti vpra{ljiva ob faznih glagolih, npr. za~eti (se), odvijati se, izbruhniti,in ob nepolnopomensko rabljenih glagolih ravnanja s pomenom na~ina, npr.obna{ati se, delati se, zdeti se, izgledati, ravnati ipd., kjer so pomenskoskladenjskoobvezna prislovna dolo~ila navadno opredeljena samo kot povedkovni{ka podsku-pina s prostorsko-~asovno-na~inovno vrednostjo.13

1.2 O povedkovni{kosti v SSKJ-ju

@e v Slovarju slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) je bila s funkcijskoskladenjske-ga vidika izdelana tipizacija poved(kov)ne rabe. V 496-ih slovarskih izto~nicah jeuporabljeno tudi kvalifikatorsko pojasnilo v povedni rabi, v 55-ih izto~nicah papojasnilo v povedno-prislovni rabi. Prvotni povedkovniki so v Slovarju slovenske-ga knji`nega jezika navadno ozna~eni s kombinacijami slovni~nih pojasnil kot neskl.

prid., v povedni rabi in prisl., v povedni rabi, in {e v povedno-prislovni rabi. Samo slovni~nopojasnilo v povedni rabi pa na~eloma opozarja na skladenjskopomenske prehodesamostalnika, pridevnika in prislova med t. i. drugotne/konverzne povedkovnike.

2 Povedkovnik v novem Slovenskem pravopisu

Problemsko opredeljevanje povedkovnika je predstavljeno s primeri iz zadnjeganormativnega priro~nika slovenskega knji`nega jezika (v SP-ju je po ro~nem pre-gledu registriranih kar 458 kvalifikatorjev povdk. ali povdk. zv(eza), gl. Kraj{ave in slo-varske oznake, str. XIV). Vsi izpisani primeri z razli~nih vidikov potrjujejo oznakopovdk. kot pomenskoskladenjsko kategorijo. êprav je povedkovnik v SP-ju ekspli-citno (tudi v komentarju Spremne besede na str. VIII) predstavljen zgolj kotizto~nica/geslo, in nikoli kot podizto~nica/podgeslo, ga kot pomenskoskladenjskokategorijo in hkrati – posledi~no kot oznako za drugotne skladenjske vloge potrju-je tudi skupni naslov Prislovi, povedkovniki in zveze z njimi (62) v Pravilih I in defi-nicija (204). Tudi izmedmetni povedkovniki v vlogi nezloènega povedka soposredna potrditev povedkovnikov kot pomenskoskladenjske kategorije (in ne èkot besednovrstne kategorije), npr. fej1 (Fej te bodi nasproti fej2 razpolo`. medm. Fej,kako smrdi), ham1 poud. (Pes te bo ham nasproti ham2 posnem. medm. Jej, ham), hap1

poud. (Pes pa zajca hap za vrat nasproti hap2 posnem. medm., otr. Hap, ga udari poroki), joj1 (Razjezil se je, da je bilo joj nasproti joj2 razpolo`. medm. Joj, kaksnanesre~a, Joj, kako boli, Joj, prejoj). Zgolj pomenskoskladenjsko kategorijo navse-zadnje nakazuje tudi poten~na {tevilka ob geselski besedi, ki v primerih poved-kovnika navadno opozarja na neprvo oz. drugotno pomenskoskladenjsko uporabodolo~enega leksema. Prvotna povedkovodolo~ilna raba pa je v SP-ju korektno pred-

stavljena npr. pri àl1 (Tega ne bom ve~ storil, àl mi je, @al mu je za soseda, Za knji-ge mu ni àl denarja, Tega mi je res àl), npr. glavno1 (Glavno je, da si zdrav).

Po pri~akovanju je bistveno ve~ povedkovnikov z drugotno pomenskoskladenjskorabo dolo~enega leksema, npr. blagor2 (Blagor ti, da si zdrav, Pravi blagor je, da seje dobro kon~alo), greh2 (Greh je bilo dati denar za tako neumnost, Greh bi bilo, ~ene bi izrabili lepega vremena), bistveno2 (Bistveno je, da vztrajate pri svojem, Nibistveno, kaj drugi mislijo o tem), ~love{ko2 (^love{ko je biti àlosten), dolg~as2

(Bilo mu je dolg~as, Pri nas ni nikoli dolg~as), dolgo2 (Dolgo je {e do ve~era),dolgo~asno2 (Bilo mu je dolgo~asno), dvomljivo2 ([e zmeraj je dvomljivo, ali se boto sre~no kon~alo), enako2 (Enako bi bilo, ~e bi ostal), fino2 (Fino, vsi smo za tapredlog nasproti manj prepri~ljivi rabi v Fino pri tem je, da smo vsi za), grdo2 (Grdoje, ~e jim ne pomagate), interesantno2 (Interesantno, tudi on tako pravi) v primer-javi z zanimivo2 (Na prireditvi je bilo zanimivo, Zanimivo, tudi on tako pravi); ~isto3

(Doma imajo zelo ~isto), dovolj3 (Dovolj imam tega govorjenja), druga~e3 (To jedruga~e, Ne gre druga~e, slu`bo boste morali pustiti). Posebna je zaimenska raba sspremno oznako poud(arjalno), ki dodatno opozarja na modifikacijsko povedkovovlogo, npr. poud. kak{no1 (Kak{no imajo po stanovanju), kar3 poud. (êvlji so {e kar),nasproti kako3 (Kako se imate, ste vsi zdravi, Kako pa o~etovo zdravje, Kako si), zakaterega je povedkovni{ka raba o~itno navadnej{a. Povedkovni{kost pogosto imatudi socialnozvrstno oznako, ki poudarja predvsem prilo`nostno pogovarjalno upo-rabo, npr. fair3 (knj. pog. To ni fair tudi To ni fer3), boglonaj (neknj. ljud. Boglonaj zapija~o, biti za (bog)lonaj), ~ez2 (neknj. pog. posestvo ~ez dati, imeti ljudi ~ez*), hec2

(neknj. pog. To je bil hec, ko je pri{el) ipd.

2.1 Pogosti spremstveni kvalifikator poud(arjalno) a) opozarja predvsem na ekspresiv-no in preneseno povedkovo rabo razli~nih besednih vrst: medmetni povedkovniki –bla2 (poud. Mi delamo, on pa samo bla, bla), bum2 (poud. Spotakne se in bum po tleh),bumf2 (poud. Mi pa bumf po vratih), cap2 (poud. Zdrsne in cap), ~avs2 (poud. Lisica sepriplazi in ~avs po zaj~ku), ~of2 (poud. Poène se in ~of v vodo), hop1 (poud. Stekel jeiz hi{e in hop na konja nasproti hop2 velel. medm. Hop, re~e in pes sko~i ~ez palico),hops (poud. Vlak je pripeljal, pes pa hops v vagon), hopsa1 (poud. Stopil je z voza inhopsa na konja nasproti hopsa2 medm. Sko~i, hopsa); prvotna povedkovni{ka raba jetipi~na za sklope, npr. bogpomagaj (poud. Kadar pije, je z njim bogpomagaj tudi bogpomagaj2 povdk. zv. v ê bodo oni zmagali, potem bog pomagaj, poud. Nem{~inogovori, da bog pomagaj nasproti bog pomagaj razpolo`. medm. zv. v Bog pomagaj, vsebo zapravil; b) samostalni{ki povedkovniki – govor2 (O tem bo {e govor, poud. Nigovora, da bi ga {e ~akal), krona2 (poud. To je bila krona njihovega prizadevanja);c) prislovni povedkovniki – fantasti~no2 (poud. Na izletu je bilo fantasti~no),izklju~eno (poud. Izklju~eno je, da bi se sporazumeli); ~) in {e leksemi z isto bese-dotvorno podstavo groza2 (Groza je, ~e ti gre vse narobe), grozno2 (poud. Grozno jebilo poslu{ati take neumnosti), grozota2 (poud. Kaj ni bilo grozota, kar se je dogaja-lo) ipd.

2.2 Na pomenskoskladenjsko nesistemskost glede prikazovanja prednostne rabeleksemov kaè neupo{tevanje v vsakdanjosti sicer zelo deklarirane povedkovni{kerabe. Prek neupo{tevanja dolo~enih zelo ìvih zvez se posredno odraà tudi neìvostponazarjalnega gradiva. Tako SP ne izkazuje povedkovni{ke rabe pri besedah kot

10 Andreja @ele

faca, figa poud., gnoj zmer., goska zmer., gospa poud., gospodi~na poud. (biti è celagospodi~na), grià1 ~lov., slab{., manko poud. (Rad pije, to je velik manko tudi napakatudi pomanjkljivost – pri vseh treh ni oznake povdk.), moda knj. pog. (Take obleke soiz mode, Ta izraz je zdaj v modi), model (biti model za osebo v romanu), nadloga,grob, moder2 (tudi ni primerov kot On je moder), namenjen (biti namenjen v kino,poud. Ta poklic mu je namenjen), primeren (Izraz ni primeren, ni primera kot Filmni primeren za otroke), ustrezen (Ta mera ni ustrezna, ni primera kot Ta drà niustrezna za hrbtenico), moderno2 (Danes je moderno biti podjetnik), fascinantnoipd. Povedkovni{ka raba bi morala biti ozna~ena tudi pri primerih kot npr. fajn neknj.

ljud., fejst neknj. pog., kar posredno potrjuje tudi spremna socialnozvrstna oznaka.

2.2.1 Neozna~ena povedkovni{kost – v precej primerih tipa teàven, iz~rpan izka-zana povedkovni{ka raba ni ozna~ena. V SP-ju je sicer zgled Ta otrok je zeloteàven, vendar brez ustrezne oznake povdk.; v SP-ju je tudi zgled za medel v biti vesmedel od lakote (in spet brez ustrezne oznake povdk.). Podobno je {e s primeromslaboten v biti slaboten od starosti, medtem ko pri iz~rpan ni niti povedkovni{kegaprimera. Tudi zgleda pri neodlo~en1 (Tekma je {e neodlo~ena) in pri omahljiv (bitizelo omahljiv) nista ozna~ena. Pogovarjalna raba npr. naporen v Fant je v~asih zelonaporen v SP-ju ni izkazana.

2.2.2 V SP-ju so primeri z neupravi~eno oznako povdk., ko je glagol biti {e polnopo-mensko rabljen, npr. pri mimo2, v Jagode so mimo, Nevarnost je mimo v pomenu’ne obstajajo/obstaja ve~’ – prepri~ljivej{a in predvsem korektnej{a je povedkov-ni{ka raba v Ta obleka je mimo v pomenu ’ta obleka ni ve~ moderna’ ipd. In, ali selahko govori o povedkovni{ki rabi kri`kra`2 v Kri`kra` je rekel, zamahnil z roko invoda je pritekla?

2.2.3 Nesmiselno je povedkovni{ko rabo izraàti z neìvimi leksemi kot hvalno,kazno, kljub2, npr. hvalno star. v Hvalno je, da sodeluje. Podobno {e pri bes2 v To semora nehati – ni bes, mrzko2 neob~. Mrzko mi je bilo pri du{i nasproti ìvi rabi zopr-no2 v Zoprno mu je bilo poslu{ati opravljanje, tudi neprijetno2 v Neprijetno mi jebilo, ko sem jo sre~al ipd.

2.3 S povedkovni{kega vidika je pretvorbno posebna raba neosebnih oblik tipa gle-dano (Hi{a je na levi strani ulice, gledano od postaje, publ. Strogo gledano, je bil taukrep nepotreben), govorjeno (Odkrito govorjeno, fant ni po{ten), hvala2

(Prijateljem iskreno hvala), dogovorjeno (Torej prideva jutri. Dogovorjeno);tipi~no nadome{~anje osebne glagolske oblike je npr. pri rabah tipa luk1 {alj. v Sosedga pa rad luk.

2.4 Za povedkovni{ko rabo so tipi~ne tvorbe z nikalnico, npr. nedvomno2 poud.

(Nedvomno, naloga je zelo dobra), negotovo2 (Negotovo je, ali bo dobro prevladaloslabo), nelogi~no2 (Nelogi~no je, da mu ugovarja), nenavadno2 (Nenavadno je, daniso protestirali, Nenavadno mi je pri srcu – pri navadno ni ne ustreznih primerovin ne oznake povdk.). V nekaterih primerih pa je to sistemsko re{eno, npr. nenormal-no2 (Nenormalno bi bilo, ~e ne bi tako ravnal nasproti normalno2 v Normalno je, dase po operaciji slabo po~uti), neobi~ajno2 (Neobi~ajno je bilo, da ni telefoniralnasproti obi~ajno2 v Izgovoriti si, kakor je to obi~ajno, ìve` in stanovanje), nepo-membno (Nepomembno je, kaj si on misli pri tem nasproti pomembno2 v Pomembno


je, da vsi sodelujejo), nesmiselno2 (Nesmiselno je {e naprej ~akati nasproti smisel-no2 v Smiselno je bilo mol~ati), neugodno2 (Ob teh besedah ji je bilo zelo neugod-no nasproti ugodno2 v Ob nenavadnem sre~anju ji ni bilo ugodno), neumestno2

(Neumestno bi bilo, ~e bi se po{alil na njegov ra~un nasproti umestno2 v Umestnobi bilo, ~e bi prenehali s tem), neveselo2 omilj. (Bilo je neveselo nasproti àlostno2 v@alostno je, da toliko ljudi na svetu strada, @alostno, da tega ne vemo, in {e izpust.Sorodnik ga je izdal, àlostno) ipd.

V drugih primerih pa je z izpustom oznake povdk. ta sistemskost ru{ena, npr. prinesprejemljiv (biti nesprejemljiv za nasvete nasproti sprejemljiv v biti sprejemljiv zanovosti, ki tudi nima oznake).

2.5 Predlo`na povedkovni{ka raba izraà povedkovni{ko rabo predlogov. T. i.povedkovni{ki predlog oz. predlo`ni morfem ne napoveduje ni~ drugega kot poved-kovodolo~ilno vezljivost in hkrati seveda tudi prvotno povedkovni{ko rabo tak{nepredlo`ne zveze.

Nujna bi bila izpostavitev predlo`nomorfemskih povedkovnikov v primerih hvalaza2 (Prijateljem iskreno hvala za pomo~, Hvala bogu za sre~ne okoli{~ine), ilustra-tivno za2 (Ilustrativno za to miselnost je, da z ni~imer ne sogla{a), primerjalno istovelja pri zna~ilno za2 (Zna~ilno zanj je, da zelo glasno govori) in karakteristi~no za2

(Karakteristi~no zanj je, da se hitro razjezi).

2.5.1 Izpredlo`ni vidik v SP-ju daje povedkovni{ki status nekaterim predlogom (priza predl. 6. povedkovni{ki) Zdeti se za malo, kar samo potrjuje njihovo morfemskostv povedku, npr. za2 v glasovati za, biti za ali proti (nasproti Premisliti o vsem, kargovori za in proti, kjer za ni enoumno povedkovni{ki).

2.5.2 Povedkovni{ko rabo najbolj ìvo (pogovorno) izraàjo sklopi, npr. zamalo(Tudi tebi bi bilo zamalo, ~e bi te tako obravnavali, Ne bo se mu zdelo zamalo),zaman2 v Ves trud je bil zaman, Njihovo prizadevanje je bilo zaman (prim. {ezastonj3 knj. pog. v Vse prizadevanje je bilo zastonj) – v SP-ju ni primera za zamar,niti ni upo{tevana zveza imeti za mar. Upo{tevani so sklopi tipa naokoli/naokrog,napoti, nared, navzkri`, izven, npr. naokoli2 neknj. pog. v Teden je bil hitro naokoli, inprimerjalno naokrog2 neknj. pog. v Od takrat {e ni leto naokrog. Ozna~ena je poved-koni{ka raba {e pri nared neob~. (biti nared za kaj, Vedno so nared, da nastopijo,Prtljage {e nima nared, biti nared v pol ure), napoti (Umakni se, da ne bo{ napoti,biti napoti drug drugemu, biti napoti sam sebi), narazen2 poud. (Po nazorih sta sidale~ narazen), nasproti2 star. (Vsi so ti nasproti), navzkri`2 poud. (@elje posamezni-kov so si pogosto navzkri`, Pazite, kaj delate, da ne bo kaj navzkri`). Vendar rabanavkljub1 v delati navkljub in {e primerjalno navzlic1 neob~. v delati o~etu navzlic nipovedkovni{ka; isto velja tudi za t. i. nepravi predlog – ~e je raba imeti kaj zoperpovedkovni{ka, pa to ne velja za rabo glasovati zoper ipd.

Tipi~en primer sklopnega povedkovnika pa je npr. vseeno2 (Njim je vseeno, kakoìvimo).

2.6 Pomenskoskladenjsko kategorialnost povedkovnika poudarja in potrjuje njego-va razli~na besednovrstnost (motivacijska ozna~itev bi bila samostalni{ki/pridev-

12 Andreja @ele

ni{ki/prislovni/medmetni povedkovniki) in posledi~na razli~nokategorialnost, npr.pri povedkovni{ki rabi besed za, prav, kaj, ~avs, kri`2 ipd.

2.6.1 Verjetno prav izhodi{~na pomenskoskladenjska raba ni dovolj trdno merilo zave~jo sistemati~nost pri doslednej{em (predvsem slovaropisnem) dolo~anju poved-kovni{kosti. Tako npr. v SP-ju ni povedkovni{kih oznak pri samostalnikih kot lepo-tec/lepotica povedkovni{ko pa je ozna~ena raba besede lepota2 neob~. v Lepota ga jevideti. Povedkovni{ke rabe ni izkazane tudi pri izglagolskih samostalnikih tipadreka~, maza~, me~ka~. Povedkovni{ke oznake tudi nimajo zaznamovano uporab-ljane besede tipa drek, intriga, rit, zgaga, npr. To je drek / To je za en drek; ìvostrabe je okrnjena, ker ni eksplicitno upo{tevana povedkovni{ka raba (z oznakopovdk.) ìvalskih in drugih zmerljivk, ki tudi niso ozna~ene s povdk., npr. gad, glista,krava, metulj, osel, pra{i~, pijavka, katerih ~love{kost je navadno ozna~ena spoud(arjalno).

2.6.2 Na drugi strani pa je vpra{ljiva povedkovni{ka vloga besed in, plus, manj,minus, mnoèno, deljeno, npr. in1 poud. v Tri in {tiri je sedem primerjalno s plus3 v Petplus {tiri je devet, manj5 v Deset manj tri je sedem primerjalno z minus3 v Deset minustri je sedem, mnoèno v [tiri mnoèno s pet je dvajset primerjalno s pomnoèno v Tripomnoèno s pet je petnajst, deljeno v Deset deljeno s pet je dve ipd.

Ni izkazanih rab On je in/avt. Dolo~eni povedkovniki zahtevajo vez navadno v dvo-jini ali mnoìni oz. imajo tovrstne mo`nosti vsaj izpostavljene, npr. Sva si kvit, Znjim je kvit ipd.

2.6.3 Posebna kategorija so tudi naklonski povedkovniki tipa lahko2, mo`no, nujno2,potrebno, te`ko2 ipd. Zlasti pogovarjalno ìva je raba z lepa, te`ka (SP ju ozna~ujesamo s poud(arjalno)) v Ta je pa lepa!, Ta bo pa te`ka! nasproti lepo2, te`ko2, podob-no {e huda poud. Shuj{al sem, huda je bila; tudi ni upo{tevana zelo ìva zveza kotTa je pa lovska ipd.

2.6.4 Posebno uporabni{ko ìvi so opisi vremenskih razmer s prislovnimi poved-kovniki hladno2 (Danes je hladno), jasno2 v Jutri bo jasno in toplo (nasprotiobla~no v Obla~no je, kmalu bo de`, jasno2 v Ni mi jasno, kako si to dosegel(nasproti o~itno2 v O~itno je, da to ni mogo~e), ju`no2 (Danes je ju`no), kopno (Koje bilo kopno, so za~eli kopati), ledeno2 (Na plo~niku je bilo ledeno), megleno2 (Biloje megleno nasproti megla v Zunaj je megla, kar SP ni ozna~il), mra~no (V sobi jepostalo mra~no, poud. Bilo mu je mra~no pri du{i nasproti mrak v Zunaj je mrak, karSP ni ozna~il), son~no2 (Popoldne je bilo son~no nasproti sonce v Zunaj je sonce,kar SP nima), temno2 (Postalo je temno, Temno je kot v rogu nasproti tema~no2 vTema~no je bilo, da je bilo treba pri`gati lu~ in tudi tema v Zunaj je tema – sledn-je SP ni ozna~il), mraz2 v Bilo mi je mraz (SP nima primerov kot Mraz je / Je mraz,mrzlo2 (Ob reki je bilo ledeno mrzlo). Niso povedkovni{ko ozna~ene tudi posebnerabe kot Je è dan, Je è jutro ipd.

2.7 S slovaropisnega vidika, ki zahteva besednovrstno opredelitev geselske oz. pod-geselske besede, bi torej moral biti povedkovnik kot samo pomenskoskladenjskakategorija {e dodatno besednovrstno opredeljen kot pridevni{ki, prislovni, samo-stalni{ki ali medmetni povedkovnik z oznakami prid. povdk., prisl. povdk., sam. povdk. ali


medm. povdk. – glede na to, katere slovni~ne (oblikoslovne) kategorije posameznihbesednih vrst vklju~uje oz. ohranja.

3 Sklep

Aktualna trenutna stanjskost je v sloven{~ini navadno izraèna z zloènim poved-kom in povedkovniki oz. povedkovi dopolnilniki niso ni~ drugega kot pomenskedeterminante povedkov, zato ostajajo na stav~no~lenski ravni (prilo`nostna pomen-skoskladenjska raba ne more biti besednovrstno odlo~ilna). Z vezljivostnega vidikase to lahko razlaga, da obvezno nevezljivo dopolnilo povedek pomensko determini-ra (determinator) – je dolo~evalni dopolnilnik v vlogi povedkovega dolo~ujo~egadopolnila, ki povedek pomenskodolo~ujo~e dopolnjuje.

êprav je povedkovnik v SP-ju eksplicitno (tudi v komentarju Spremne besede nastr. VIII) predstavljen zgolj kot izto~nica/geslo, in nikoli kot podizto~nica/podges-lo, ga potrjuje kot pomenskoskladenjsko kategorijo in hkrati – posledi~no kot ozna-ko za drugotne skladenjske vloge. Po pri~akovanju je bistveno ve~ povedkovnikovz drugotno pomenskoskladenjsko rabo dolo~enega leksema, npr. blagor2 (Blagor ti,da si zdrav, Pravi blagor je, da se je dobro kon~alo), greh2 (Greh je bilo dati denarza tako neumnost, Greh bi bilo, ~e ne bi izrabili lepega vremena) ipd. Pogostispremstveni kvalifikator poud(arjalno) opozarja predvsem na ekspresivno in prenese-no povedkovo rabo razli~nih besednih vrst. Prek neupo{tevanja dolo~enih zelo ìvihzvez se posredno odraà tudi neìvost ponazarjalnega gradiva. Tako npr. SP ne izka-zuje povedkovni{ke rabe pri besedah kot faca, figa poud., gnoj zmer., goska zmer.,gospa poud., gospodi~na poud. (biti è cela gospodi~na), grià1 ~lov., slab{. ipd. Nujnabi bila izpostavitev predlo`nomorfemskih povedkovnikov v primerih hvala za2

(Prijateljem iskreno hvala za pomo~, Hvala bogu za sre~ne okoli{~ine), ilustrativ-no za2 (Ilustrativno za to miselnost je, da z ni~imer ne sogla{a) ipd. Povedkovni{korabo najbolj ìvo (pogovorno) izraàjo sklopi, npr. zamalo (Tudi tebi bi bilo zama-lo, ~e bi te tako obravnavali, Ne bo se mu zdelo zamalo), zaman2 ipd. S slovaropis-nega vidika, ki zahteva besednovrstno opredelitev geselske oz. podgeselske besede,bi moral biti povedkovnik kot samo pomenskoskladenjska kategorija dodatnobesednovrstno opredeljen, torej ozna~en kot pridevni{ki, prislovni, samostalni{kiali medmetni povedkovnik.

Literatura

êchová, Marie idr., 1996: ê{tina – Ve~ a jazyk. Praha: ISV Nakladatelství.

êrmák, Franti{ek, 2001: Jazyk a jazykovmda (PVehled a slovníky). Praha: NakladatelstvíKarolinum.

Dane{, Franti{ek idr., 1987: Vmtné vzorce v ~e{tinm. Praha: Academia.

Gramatyka wspóJczesnego jazyka polskiego, 1984. Morfologia, SkJadnia. Warszawa.

Grepl, Miroslav, Karlík, Petr, 1998: Skladba ~e{tiny. Praha: Votobia.

14 Andreja @ele

Grepl, Miroslav, Komárek, Miroslav, KoVenský, Jan idr., 1986, 1987: Mluvnice ~e{tiny (2 –Tvarosloví, 3 – Skladba). Praha: Academia.

Isa~enko, A. V., 1954, 1960: Grammati~eskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovac-kim. Morfologija 1, 2. Bratislava: Izdavatel’stvo Slovackoj akademii nauk.

Jakopin, Franc, 1968: Slovnica ruskega knji`nega jezika. Ljubljana: DZS.

Kati~i}, Radoslav, 1986: Sintaksa hrvatskoga knjièvnog jezika. Zagreb: JAZU.

Kozlev~ar, Ivana, 1969/70: O pridevniku v povedni rabi. Jezik in slovstvo 15/1. 210–215.

Mel’~uk, I. A., 1995: Russkij jazyk v modeli »smysl – tekst«. Moskva – Dunaj: Dunajski sla-visti~ni almanah.

Morfológia slovenského jazyka, 1966. Bratislava: Vykladatel’stvo Slovenskej akadémie vied.

Ore{nik, Janez, 1992: Udeleènske vloge v sloven{~ini. Ljubljana: SAZU.

Pogorelec, Breda, 1972: Dopolnilnik (povedkov prilastek) v slovenski skladnji. Linguistica12. 315–327.

Pogorelec, Breda, 1974: Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji. Jezik in slovstvo 20.120–122.

Quirk, Randolph idr. 1985, 201994: A Comprehensive Grammar of the English Language.London – New York: Longman.

[vedova, N. Ju., 1980: Russkaja grammatika II. (Sintaksis). Moskva: Nauka.

Topori{i~, Joè, 1976, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Vidovi~ Muha, Ada, 1984: Nova slovenska skladnja J. Topori{i~a. Slavisti~na revija 32/2.142–155.

Vidovi~ Muha, 2000a: âs v besedi (Tipologija leksikalne ve~pomenskosti). Orel, Irena (ur.)36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjièvnost, Center za sloven{~ino kotdrugi/tuji jezik. 85–109.

Vidovi~ Muha, 2000b: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana:Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.

Vinogradov, V. V., 1947: Russkij jazyk (grammati~eskoe u~enie o slove). Moskva, Leningrad:GUPI.

@ele, Andreja, 2000: Tipologija poved(kov)ne rabe v Slovarju slovenskega knji`nega jezika.Jezikoslovni zapiski 6. 57–65.

@ele, Andreja, 2001: Tipologija pridevni{ke vezljivosti. Jezikoslovni zapiski 7. 163–195.

Viri

Simeon, Rikard, 1969: Enciklopedijski rje~nik lingvisti~kih naziva. Zagreb: Matica hrvatska.

Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ) I–V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana:DZS.

Slovenski pravopis (I Pravila, II Slovar), 2001. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.

Topori{i~, Joè, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.


V razpravi predstavljamo metodo analize napak kot enega od mo`nih pristopov pri analizi in interpreta-ciji jezikovne produkcije tistih, ki se u~ijo tujega jezika – v na{em primeru in kot ilustriramo tudi z zgle-di – sloven{~ino. Napako definiramo kot neuspel del jezika in kot obliko ali kombinacijo oblik, ki jihtvori u~e~i se posameznik. Gre za oblike, ki jih v enakem kontekstu in v enakih pogojih govorci prvegajezika ne bi tvorili. Na kratko predstavljamo korake v metodi analize napak: od zbiranja gradiva, prepoz-navanja napak, njihovega opisa, klasifikacije do vrednotenja.

Uvod*

Ljudje se tujih jezikov u~imo zaradi najrazli~nej{ih razlogov. @e pri vstopu v pro-ces u~enja tujega jezika pa se posamezniki med seboj bistveno razlikujemo.Razlikujemo se med drugim po starosti, svojih osebnostnih lastnostih, nadarjenostiza u~enje jezika, u~nem slogu, motivaciji za u~enje, specifi~nih potrebah, ki jihimamo glede u~enja in znanja dolo~enega jezika (Pirih Svetina 2001). Vse to pa sodejavniki, ki bodo lahko pozitivno ali negativno vplivali tako na proces u~enja jezi-ka in tudi na njegove rezultate.

Proces u~enja tujega jezika si lahko predstavljamo kot ra~unalni{ki program, posa-meznika pa kot ra~unalni{ki procesor, v katerega so, preden zaènemo program,vstavljeni popolnoma razli~ni vhodni podatki. Predstavljamo si lahko, da bo istiprogram z razli~nimi vhodnimi podatki pri{el do zelo razli~nih rezultatov. Ljudje setorej v svojem prizadevanju dose~i cilj – nau~iti se tujega jezika oziroma razvitisvojo sporazumevalno zmo`nost v njem – zelo razlikujemo.

To potrjuje jezikovna performanca, to je tisto, kar z jezikovno rabo dejansko izka-zujemo in je, poenostavljeno, povr{inski odraz na{ega jezikovnega znanja in véde-nja o jeziku in njegovem funkcioniranju. Jezikovno znanje ali jezikovno zmo`nostnajpogosteje merimo z jezikovnimi testi. Ti seveda ne kaèjo v popolnosti na{esicer{nje jezikovne rabe. Predstavljamo si lahko, kako bi izgledal test, s katerim bi

Nata{a Pirih Svetina UDK 371.3:81’243:81’271.14Univerza v Ljubljani, Filozofska [email protected]

NAPAKA V OGLEDALU PROCESAUÊNJA TUJEGA JEZIKA


* Razprava je prirejeno in predelano poglavje avtori~ine disertacije (Pirih Svetina 2001).

posku{ali stestirati vse, kar npr. v enem dnevu naredimo z jezikom: odpredavamonekaj poglavij iz slovenske zgodovine, naderemo kak{nega podrejenega na delov-nem mestu, napi{emo prito`bo zaradi hrupa iz bli`nje trgovine, med telefonskimpogovorom si zapi{emo prijatelji~in recept za doma~e pi{kote, povemo svojim naj-bli`jim, kako zelo jih imamo radi itd. Se pa sku{ajo jezikovni testi s ~im bolj avten-ti~nimi jezikovnimi nalogami, to je s takimi, ki posnemajo dejanske naloge, ki jih zjezikom opravljamo v vsakdanjem ìvljenju (npr. napisati prito`bo, naslovljeno nalastnika bli`nje trgovine, zaradi hrupa, ki ga povzro~ajo kupci), vsaj pribliàtidejanski jezikovni rabi.

Rezultati testov so pri razli~nih posameznikih razli~ni in so posledica bolj ali manjobjektivne ocene ocenjevalca testa. Na tem mestu se ne bomo spu{~ali v podrobno-sti procesa vrednotenja in ocenjevanja testnih rezultatov, predstavljamo pa si lahko,da ocenjevalec re{itvam v testu, do katerih je pri{el posameznik (jih je bodisi izbralizmed danih mo`nosti, zapisal, povedal...), pripisuje neko vrednost. Re{itve so boljali manj ustrezne, so pravilne ali celo napa~ne.

Da ocenjevalec jezikovnega testa lahko ovrednoti dolo~eno re{itev kot pravilno oz.napa~no, jo ponavadi primerja s pri~akovano, torej kontekstu in navodilom ustrez-no in pravilno re{itvijo, ki bi jo v enakih okoli{~inah in pod enakimi pogoji prispe-val rojeni govorec – torej nekdo, ki mu je ciljni jezik v testu prvi jezik.

Kaj sploh je napaka z vidika u~enja tujega jezika?

Uspe{nost oziroma neuspe{nost pri doseganju cilja nau~iti se tujega jezika lahkoopazujemo na podlagi primerjave jezikovne produkcije tistih, ki se jezika u~ijo, spri~akovano (in v idealnih razmerah tudi dejansko) jezikovno produkcijo rojenihgovorcev. Razlike med obema vrstama jezikovne produkcije, na eni strani tistih, kijim je ciljni jezik prvi jezik, in na drugi strani tistih, ki jim je ciljni jezik tuji jezik,predstavljajo med drugim tudi napake. Napake so v resnici odstopanja od pri~ako-vanega, ustreznega in pravilnega in pomenijo dolo~eno vrsto »neuspe{nosti« v jezi-kovni produkciji. Seveda delamo pri rabi jezika napake tudi rojeni govorci, ~e jihne bi, u~iteljicam v {oli ne bi bilo treba uporabljati rde~ih pisal in tudi lektorjev nebi potrebovali. Je pa teh napak ponavadi bistveno manj, so druga~ne po svojemizvoru in obliki, razlika pa je nenazadnje tudi v tem, da bi rojeni govorci skorajve~ino svojih napak znali popraviti, ~e bi jih nanje opozorili oz. jim dali mo`nost,da jih popravijo (govorec sloven{~ine kot prvega jezika, ki je napa~no uporabilpredlog s/z v neki besedni zvezi, bi napako najbr` popravil takoj, ko bi ga kdospomnil na ljudsko modrost: Ta suhi {kafec pu{~a).

Napake v jezikovni produkciji tistih, ki se jezik u~ijo kot tuji jezik, lahko pojmuje-mo kot kazalce posameznikove trenutne jezikovne zmo`nosti v ciljnem jeziku(James 1998: 7). V resnici je napaka sicer kazalec trenutne nezmo`nosti. Analizanapak predstavlja temeljni del analize performance, pojmujemo pa jo bolj kot meto-dologijo obravnave podatkov, pridobljenih v procesu usvajanja jezika, in ne kot teo-rijo jezikovnega usvajanja (Cook 1993: 22). Z analizo napak odkrivamo pojavljan-je, naravo, vzroke in posledice »neuspe{nosti« v jeziku (James 1998: 1).

18 Nata{a Pirih Svetina

ê pojmujemo jezikovno napako kot razliko med dejansko produkcijo nekoga, kise jezika {ele u~i, in pri~akovano ali v idealnih razmerah tudi dejansko produkcijorojenega govorca, se s tem posredno odmikamo od teorije vmesnega jezika (ang.interlanguage; Selinker 1972). Ta teorija predpostavlja, da jezika tistega, ki se gau~i, torej otroka ali tujca, ne moremo primerjati z jezikom odraslega rojenegagovorca, in da gre v resnici za razli~ne jezike. To bi pomenilo, da cilj u~enja slo-ven{~ine kot tujega jezika v resnici ni sloven{~ina, kot jo uporabljajo rojeni govor-ci, ampak je zgolj sloven{~ina kot tuji jezik, recimo temu neka posebna razli~icasloven{~ine ali tudi vmesni jezik ali celo idiosinkrati~ni dialekt (ang. idiosyncraticdialect; Corder 1971). Kot tako pa je ne bi smeli in mogli primerjati s standardnorazli~ico sloven{~ine rojenih govorcev (ker bi {lo v resnici za dva razli~na sistema).Cilj u~enja tujega jezika po tej teoriji v resnici ni posnemanje ali nadomestek roje-nega govorca (Cook 1991: 114), ker je rojeni govorec le »nedosegljivi ideal«(Byram 1988: 11). Cilj jezikovnega pouka naj bi torej bil »spreten uporabnik dru-gega jezika« (ang. fluent L2 user; Cook 1991: 114). Zadnjim trditvam lahko v celo-ti pritrdimo, vendar dodamo, da je spretnost v uporabi drugega jezika povezana pravs priblièvanjem ciljnemu jeziku in njegovi normi, saj je ponavadi eden od temelj-nih ciljev u~e~ega se prav sporazumevanje z govorci tega jezika. To npr. velja vprete`ni meri za u~enje sloven{~ine kot tujega jezika, ki se je tujci u~ijo predvsemzato, da se bodo v njej sporazumevali s Slovenci in v slovenski jezikovni skupno-sti, manj pa zato, da jo bodo uporabljali pri sporazumevanju z drugimi tujci (to npr.v okviru jezikovnega te~aja). Seveda je druga~e, ~e se npr. u~imo angle{~ine, ki jev veliki meri jezik mednarodnega sporazumevanja in ljudje se je le v manj{i meriu~imo zato, da se bomo v njej sporazumevali z rojenimi govorci angle{~ine. V pridtakemu pojmovanju govori tudi uveljavljena in zgoraj opisana praksa vrednotenjain ocenjevanja jezikovne produkcije (npr. v testih) tistih, ki se jezika u~ijo – vred-notenje poteka na podlagi primerjave s pri~akovano produkcijo rojenih govorcev.

Metoda analize napak – opis

Metoda analize napak kot ena izmed raziskovalnih metod na podro~ju prou~evanjaprocesov usvajanja in u~enja drugega oziroma tujega jezika se je uveljavila obkoncu {estdesetih in v za~etku sedemdesetih let prej{njega stoletja (eden od najboljznanih avtorjev in utemeljiteljev te metode je S. P. Corder (1967, 1971, 1974, 1981;primerjaj {e Ellis 1994; James 1998 in Tono 1999). Sama metoda pa ima svoj izvorv primerjalnih (kontrastivnih) analizah med jeziki, ki so se uveljavile ob koncudruge svetovne vojne.

Kako bi se torej v skladu z metodo analize napak lotili analize jezikovne produkci-je nekoga, ki se u~i npr. sloven{~ino kot tuji jezik? Proces naj bi potekal nekako vpetih korakih: zbiranju gradiva (1. korak) sledi prepoznavanje (identifikacija) napak(2. korak), nato se napake opi{e (3. korak), razloì (4. korak) in ovrednoti (5.korak).

Napaka v ogledalu procesa u~enja tujega jezika 19

1. korak: zbiranje gradiva

Na za~etku razprave smo omenili teste kot najpogostej{i instrument, s katerim meri-mo uspe{nost pri usvajanju jezika. Izpolnjeni testi lahko predstavljajo gradivo, vkaterem bomo opazovali napake, poleg tega pa so – odvisno od namena in pri~ako-vanih rezultatov analize – gradivo lahko na razli~ne na~ine pridobljeni primeri zapi-sanih ali, ~e gre za govorjenje, posnetih besedil ali delov besedil tistih, ki se jezikau~ijo. ê èlimo napake analizirati in rezultate analize ustrezno interpretirati, mora-mo pri zbiranju gradiva upo{tevati kar nekaj dejavnikov, ki se nana{ajo tako na jezikkot na govorca jezika in situacijo, v kateri je bilo gradivo zbrano. Upo{tevati mora-mo, ali je gradivo v govorjeni (posneti) ali zapisani obliki, ali gre za primer formal-nega ali neformalnega govornega poloàja, nadalje moramo upo{tevati stopnjoznanja jezika, prvi jezik govorca in okolje, v katerem govorec usvaja ciljni jezik.

2. korak: prepoznavanje napak

Da bi napako v zbranem gradivu sploh lahko prepoznali, jo moramo najprej defini-rati, tako kot smo to posku{ali è zgoraj. Jezikovna napaka je definirana bodisi kotjezikovno »neuspel« del besedila (James 1998: 1) ali pojav v besedilu, ki je nena-merno odklonski in ga avtor sam ne more popraviti (James 1998: 78). Zadnja defi-nicija prina{a razlikovanje med napako (ang. error) in lapsusom (ang. mistake), pri~emer naj bi bila prva posledica pomanjkanja ali ne dovolj razvite zmo`nosti, drugipa problem performance. Slednji naj bi bil predvsem nenameren, lahko pa celonameren (npr. besedna igra ali ironija) in naj bi ga bil njegov avtor sposoben popra-viti. Tovrstne »napake« so pogoste tudi pri rabi prvega jezika. Razlikovanje mednapako in lapsusom je v praksi relativno te`ko (Ellis 1994: 51), {e posebej, ~e je kri-terij za dolo~anje razlike zmo`nost avtokorekcije (James 1998: 79), ki pogosto,odvisno sicer od na~ina pridobivanja gradiva, ni mogo~a.

ê jezikovno napako definiramo kot »odklon od norme ciljnega jezika,« (Ellis1994: 51), svojo pozornost usmerimo v ciljni jezik, {e primernej{a pa je najbr` defi-nicija, ki v ospredje postavlja govorca ciljnega jezika in ki pravi, da je napaka »jezi-kovna oblika ali kombinacija oblik, ki je v identi~nem sobesedilu in pod podobni-mi pogoji po vsej verjetnosti rojeni govorec jezika ne bi tvoril« (v ang. originalunative speaker; Lennon 1991: 183). Vendar tudi ta definicija sproà kar nekajvpra{anj, med drugimi, katera razli~ica ciljnega jezika je merodajna za tovrstno pre-sojanje; je to knji`ni jezik, kot ga predstavljajo priro~niki, ali je kaj drugega; kakoobravnavati in analizirati govorjeni jezik, ki se v sloven{~ini odvisno od formalno-sti govornega poloàja lahko zelo pestro realizira; omenjena je è bila teàvnost raz-likovanja med napako in lapsusom, tretje pa se nana{a na prikritost oz. odkritostnapak. Odkrite napake è na prvi pogled v obliki jasno kaèjo svojo odklonskost,npr. Fant je na te~aji ali Prijatelji stanovajo v novu stanovanju.1 Dodatno se lahko


1 Vsi navedeni primeri so primeri dejanske rabe oz. re{itve testov, ki so jih posredovali u~e~i se sloven-{~ine kot drugega jezika in so bili zbrani v raziskavi (Pirih Svetina 2001).

zaplete è pri prvem zgledu, kjer bi lahko kdo oporekal, da gre za obliko, ki bi se jov dolo~enih delih Slovenije v resnici dalo celo sli{ati, da bi jo pod dolo~enimi pogo-ji (raba nare~ja) tvorili tudi rojeni govorci sloven{~ine. Ob navedenih primerih palahko delno pojasnimo tudi pojem odklonskosti, najla`je morda z merili, ki jo dolo-~ajo (James 1998: 64–65). Prvo merilo je gramati~nost oz. negramati~nost – negra-mati~ne so vse tiste oblike, ki v dolo~enem jezikovnem sistemu in njegovih paradig-mah sploh ne obstajajo, taka je npr. zgornja oblika glagola stanovajo. Gramati~nosttorej ni odvisna od konteksta, saj v resnici ne obstaja noben kontekst, v katerem bibila ta oblika sprejemljiva. Podobne so npr. tudi naslednje realizacije: Fant je na te~ov(na te~aju), Juho jemo z `licek (z `lico), Moja prijatelja sta tujita (tujca).Sprejemljivost oz. nesprejemljivost, drugo merilo odklonskosti, je odvisna od kontek-sta, avtoriteta za presojanje ustreznosti tega merila pa je naslovnik – recimo, da bi na-slovnik iz severovzhoda Slovenije kot sprejemljivo ozna~il govorjeno realizacijopovedi Fant je na te~aji, ~eprav mu njegovo metajezikovno, {olsko znanje pravi, da taoblika ni pravilna in da ni v skladu z normo knji`nega jezika. Pravilnost oz. nepravil-nost je tretje merilo odklonskosti, nepravilna bi bila npr. re{itev zgornjega zgleda Fantje na te~aj ali podobno [pageti so iz Italiji, ~etrto pa se nana{a na tujost in neumest-nost – tujost bi bila v kontekstu rojenih govorcev lahko pojmovana tudi kot »pesni{kasvoboda«, neumestnost pa je bolj stvar kr{enja pragmati~nih pravil – npr. v sloven-skem okolju tikanje uradnih oseb. Prikrite napake so tiste, pri katerih na videz oblikane odstopa od norme oziroma je besedilo na povr{ini dobro oblikovano, vendar ni vskladu z èleno sporo~eval~evo namero (James 1998: 68). Da bi torej prikrito napakolahko prepoznali, je potrebno poznati sporo~eval~evo namero oziroma jo prepoznatiiz okoli{~in. Kot primer prikrite napake bi lahko navedli primer napake v naslednjembesedilu: /.../ Ana je bila zelo sre~na. V darilu je bila nova ura. Izgubila sem staro uro/.../ Zadnja poved na videz ne vsebuje nobene napake, napa~na pa postane v okvirusobesedila, kjer se izkaè, da je namesto pomo`nega glagola za tretjo osebo ednineuporabljen pomo`ni glagol za prvo osebo ednine. V primeru prvega zgleda bi lahkogovorili tudi o lokalni napaki, v primeru drugega pa o globalni napaki, saj prizadenebistveno ve~ji del besedila; da bi napako sploh lahko identificirali kot napako, jepotrebno analizirati bistveno ve~ji del besedila.

3. korak: opis napak

S pojasnjevanjem zgornjih zgledov smo è posegli v tretji korak analize napak.Opis napake temelji na primerjavi oblike izreka, ki ga je sproduciral u~e~i se, zrekonstrukcijo tega izreka v ciljnem jeziku (Ellis 1994: 54; James 1998: 269) ozi-roma najbr` natan~neje z rekonstrukcijo pri~akovane oblike istega izreka, ki bi gasproduciral rojeni govorec ciljnega jezika. Razli~ni avtorji so posku{ali oblikovatirazli~ne opisne taksonomije in tipologije, v katere naj bi se dalo razvrstiti vse napa-ke, ki se pojavljajo v jezikovni produkcije (in tudi recepciji) u~e~ih se. Tipologijeomogo~ajo tako natan~en opis posameznih napak kot tudi njihovo kvantitativnoanalizo (Ellis 1994: 54). V praksi so se kot uporabne izkazale predvsem tiste opis-ne tipologije, ki temeljijo na prepoznavanju deformiranosti oz. odkonskosti oblikznotraj posameznih jezikoslovnih kategorij (npr. zamenjava ~rk v besedi pri zapisu


ali govorjenju; raba neustreznega glagolskega ~asa; pripisovanje napa~nega spolasamostalniku) in na uvr{~anju napak na posamezne jezikovne ravnine; tako so npr.lahko napake foneti~ne, oblikoskladenjske, pravopisne, leksikalne (Pirih Svetina2001; Po`gaj Hadì, Ferbeàr 2001) ali tipologije, ki razvr{~ajo napake glede navrsto oziroma na~in odklona od ciljne oblike: izpusti, dodajanje, napa~en izbor,neustrezen vrstni red sestavin, sestava neobstoje~e oblike iz dveh pravilnih (ang.omission, addition, misselection, misordering, blends) (James 1998).

Za kak{en na~in opisovanja napak in njihovega razvr{~anja se bomo odlo~ili, je vveliki meri odvisno od samega gradiva.

4. korak: razlaga izvora napake

V naslednjem koraku analize posku{amo napako razloìti, to pomeni, da posku-{amo pojasniti, zakaj je do napake sploh pri{lo in kateri so razlogi njenega nastan-ka. Taylor (1986) kot mo`ne izvore napak omenja:

– psiholingvisti~ne, ki se nana{ajo na naravo sistema znanja drugega jezika in naprobleme, ki jih ima u~e~i se pri njegovi rabi,

– sociolingvisti~ne, ki se nana{ajo na prilagajanje jezika dru`benim okoli{~inam,

– spoznavne (epistemi~ne), ki se nana{ajo na pomanjkljivosti v védenju o svetu, intake,

– ki izvirajo iz oblike diskurza; vklju~ujejo probleme, ki se nana{ajo na organizaci-jo informacij v koherentno in kohezivno besedilo.

Raziskave na podro~ju usvajanja drugega jezika se ukvarjajo predvsem s psiholing-visti~nimi izvori napak. Tovrstne napake pa se nadalje delijo na napake, ki so posle-dica vpliva prvega ali prej nau~enih jezikov na jezik, ki se ga usvaja, in so torej po-sledica jezikovnega prenosa. Druga~en tip napak pa predstavljajo znotrajjezikovnenapake (ang. intralingual errors; James 1998: 185), za nastanek katerih so razlogilahko zelo razli~ni. Napake, ki nastanejo kot posledica jezikovnega prenosa, imenu-jemo tudi medjezikovne napake (ang. interlingual errors, James 1998: 179) aliinterference. Pojavljajo se na vseh jezikovnih ravninah, govorci pa jih zaznavamonpr. kot tuji naglas na foneti~ni ravnini, kot rabo napa~nih kon~nic ali neustreznegabesednega reda na oblikoskladenjski ravnini, kot rabo neustreznih, tudi neslovenskihbesed na leksikalni ravni. Napake, ki so nastale kot posledica jezikovnega prenosa,se nadalje po svojem izvoru lahko delijo (Lott 1983; Hecht in Green 1993) na:

– Napake po analogiji; pri tovrstnih napakah je npr. napa~no uporabljena beseda vtujem jeziku, ker ima dolo~ene skupne zna~ilnosti (npr. glasovno ali pisno podobo)z besedo v prvem jeziku. Italijanski turisti~ni vodi~ v Trstu je v svoji slovenski raz-lagi npr. uporabil besedo argument namesto besede snov, vsebina pri razlagi vsebi-ne neke umetni{ke slike: Argument te slike je zgodovina. Italijanska beseda argo-mento pomeni namre~ tudi snov, vsebina.2 V tem primeru gre seveda za problem


2 Vir opombe je anekdoti~ni zapis, ki je nastal na strokovni ekskurziji v Trstu, maja 1999.


»la`nih prijateljev« (ang. false friends), pove~ini besed, ki so si oblikovno podob-ne, vendar imajo v razli~nih jezikih razli~en pomen (James 1998: 147).

– Prenos v strukturi se pojavi, ko u~e~i se uporabi (glasovno, slovni~no ali prag-mati~no) zna~ilnost prvega jezika namesto ustrezne strukture v drugem jeziku. Toso tiste vrste napak, ki jih ponavadi in najpogosteje razlagamo kot interference. Greza napake, ki jih npr. opazujemo v sloven{~ini pri govorcih drugih slovanskih jezi-kov, ki se u~ijo sloven{~ino; npr. trdi l v izgovoru. Tovrstne napake se pojavljajozato, ker obstaja razlika med strukturami prvega in tujega jezika – rezultat bi npr.bil primer govorca hrva{~ine, ki je izjavil Hotel sem, da re~em (hrv. Htio sam dakaèm proti slov. Hotel sem re~i), zgoraj omenjeni vodi~ v Trstu pa je v svoji razla-gi uporabil besedno zvezo smo v {tiri (namesto obi~ajnej{e {tirje smo) po dobesed-nem prevodu iz italijan{~ine siamo in quattro.

– Medjezikovno-znotrajjezikovne napake nastanejo, ko razlikovanje, npr. medpomeni posameznih besed, v prvem jeziku ne obstaja, obstaja pa v ciljnem jeziku.V sloven{~ini se razlikujejo oblike vpra{alnih in oziralnih zaimkov, v hrva{~ini ne,in kot rezultat tovrstnega prenosa je nastal izrek Povsod, kje sem bil. Ta tretja kate-gorija je najbolj problemati~na, saj pogosto zaradi nepoznavanja razli~nih jezikovniti ni mogo~e dolo~iti, ali je dolo~ena napaka res posledica prenosa ali zgoljzna~ilnost vmesnega jezika (jezikovne razli~ice) posameznika in torej ne sodi mednapake zaradi prenosa.

Najpogostej{e znotrajjezikovne napake, torej tiste, ki niso nastale zaradi jezikov-nega prenosa ali drugih vzrokov (glej spodaj), pa lahko nadalje delimo (Richards1974; Hecht in Green 1993; tudi Ellis 1994: 59 in James 1998: 185 in dalje) na:

– Napake zaradi prevelikega posplo{evanja in napa~nih analogij; te nastanejo,ko u~e~i se ustvari odklonsko strukturo na osnovi neke druge strukture ciljnega jezi-ka. Taka je npr. oblika Prijatelji stanovajo... Oblika kaè na posplo{evanje rabeoblikospreminjevalnega vzorca spregatvenega tipa glagolov -ati, -am oz. na napa~-no interpretacijo postopka spreganja glagolov v sedanjiku – namre~ neposredno izoblike za nedolo~nik (Pirih Svetina 2001). Med ta tip napak bi lahko uvrstili tudioblikovanje odklonske oblike na podlagi dveh razli~nih, pravilnih struktur ciljnegajezika, npr. Moram delam iz Moram delati in Delam.

– Napake zaradi neupo{tevanja omejitev pravila; (pravilo se posplo{i tudi na pri-mere, v katerih naj ne bi veljalo). V sloven{~ini je tak primer npr. raba nedolo~nikaza glagoli premikanja: Grem delati namesto Grem delat zaradi Moram/Za~nem//Neham delati.

– Napake kot posledica nerazumevanja struktur v J2. Kot primer take napake bilahko pojmovali razumevanje (in posledi~no rabo) razli~nih sklonskih oblik v slo-ven{~ini kot poljubne in ne obvezne izbire, npr. Sem iz Amerika.

Ker je pogosto te`ko lo~evati med napakami, ki nastanejo kot posledica prenosa(primer za to lahko predstavlja zadnji zgled, v katerem bi bila oblika Amerika name-sto ustrezne Amerike lahko posledica prenosa oblike iz prvega jezika), in tistimi, kiso posledica vmesnih stopenj jezika in so torej znotrajjezikovne, {e te`je pa medrazli~nimi vrstami slednjih, sta Dulayeva in Burtova (1974) vse napake klasificira-li v 3 skupine:


– razvojne napake; podobne tistim pri usvajanju prvega jezika,

– interference; napake, ki odsevajo strukturo prvega jezika in

– napake, ki niso ne razvojne in ne posledica interferenc in so bodisi rezultat indi-vidualnih zna~ilnosti u~e~ega se ali narave naloge, ki jo u~e~i se opravlja – sotorej lahko inducirane in npr. posledice neustreznih navodil ali neustrezne rabeslovarja.

5. korak: vrednotenje napake

V petem koraku posku{amo napako ovrednotiti, ji pripisati dolo~eno teò. Vrednostnapake je izmerljiva zgolj posredno, preko svojega vpliva na naslovnika. Pri tem sespra{ujemo, kako je naslovnik razumel izre~eno oziroma kako je na izre~eno reagi-ral. Seveda se kot naslovnika bistveno razlikujeta nekdo, ki je rojeni govorec cilj-nega jezika, in nekdo, ki se tega jezika u~i kot tujega enako kot tvorec sporo~ila.Rojeni govorec bo predvidoma razumel tudi sporo~ila, ki bodo tako semanti~no kotstrukturno precej oddaljena od idealne jezikovne uresni~itve, pri tem pa bo najboljnegativno odreagiral na »tuji naglas«, tega rojeni govorci »prena{ajo« najslab{e inso zanj tudi najbolj ob~utljivi; manj ga bodo motile oblikoskladenjske napake (mor-fosintakti~ne), {e najmanj pa semanti~ne. Ta lestvica tolerantnosti rojenega govor-ca korespondira z lestvico avtoritete, katere nosilec je rojeni govorec (Mey, 1981):rojeni govorec je najve~ja avtoriteta na podro~ju fonologije, manj morfologije, {emanj sintakse in najmanj semantike. Naslovnik, ki se ciljni jezik u~i tako kot tvo-rec, pa bo pri~akovano in vendar paradoksalno do vseh »tujih« prvin toleranten,vendar se bo njegovo razumevanje manj{alo z vsako, tudi najmanj{o napako vtvor~evem sporo~ilu.

Kriteriji za vrednotenje napak pa so tudi o`je jezikovni oz. slovni~ni. Pri teh krite-rijih se upo{teva predvsem to, ali napaka prizadene zgolj svoje neposredno okoljein je po svoji obliki lokalna ali pa je globalna. V eni od raziskav je Lennon (1991:189) npr. pri{el do sklepa, da ve~ina oblik, za katere se izkaè, da so napa~ne, samepo sebi niti ne odstopajo od norme, napa~ne pa postanejo v okviru ve~jih jezikov-nih enot ali v sobesedilu, v katerem se pojavijo. Zato je za identifikacijo napakpredlagal dve novi dimenziji: podro~je in obseg (ang. domain, extent). Podro~je senana{a na velikost sobesedila, ki ga je potrebno analizirati, da bi napako lahko iden-tificirali. Obseg pa se nana{a na velikost enote, ki jo je treba zamenjati, izbrisati,popraviti, da bi lahko napako odpravili. Podro~je je vedno enota na vi{jem ali ena-kem nivoju kot obseg, nikoli na ni`jem (Lennon 1991: 192). Drugi kriteriji za vred-notenje napak so {e pogostnost pojavljanja, opaznost in mote~nost dolo~ene napa-ke (James 1998).

Zaklju~ek

Zaradi opazovanja zgolj napa~ne, ne pa tudi ustrezne in pravilne produkcije, anali-za napak ne prina{a celotnega pogleda na jezik u~e~ega se, odpira pa zanimiv vidikpreu~evanja jezikovne zmo`nosti u~e~ih se tujega jezika. Ker analiza napak ponujasamo presek stanja v dolo~enem trenutku, ne pa tudi razvoja v ~asu, so jo v raziska-vah v osemdesetih letih za~eli opu{~ati. Ponovno se je za~ela pojavljati v za~etkudevetdesetih let (Tono 1999: 2) kot pomo`na raziskovalna metoda v sklopu ve~jihraziskav. V raziskavah, o katerih poro~a Ellis (1994: 70), so pri{li do ugotovitev, dave~ina napak v jezikovni produkciji u~e~ih se ni posledica negativnega jezikovne-ga prenosa,3 ampak kreativne produkcije u~e~ih se, da so napake torej del normal-nega u~nega procesa (procesa usvajanja drugega jezika), v skladu s tem pa se jespremenilo tudi gledanje na napake v celoti – u~e~i se funkcionirajo v skladu ssvojo trenutno mentalno slovnico in izreki, ki jih sproducirajo v dolo~eni fazi pro-cesa usvajanja jezika, so odsev te mentalne slovnice. Njihovi izreki so v okvirih tementalne slovnice torej pravilni – nekoliko poenostavljeno bi to pomenilo: ~e ne bitako mislili, izrekov v tej obliki sploh ne bi sproducirali, – nepravilni, neustreznioziroma nesprejemljivi pa postanejo ti izreki v kontekstu sporazumevanja z drugi-mi. Da bi torej lahko u~e~im se omogo~ili ~im bolj normalno funkcioniranje v cilj-nem jeziku, da bi se torej lahko bolj ali manj brez teàv sporazumevali z drugimi,si v procesu u~enja tujega jezika prizadevamo za odpravljanje napak. Analizo napakin zgoraj opisane postopke te metode lahko torej razumemo tudi kot popolnomauporabne za~etne korake v tem procesu.

Literatura

Byram, M., 1988: Cultural studies in Foreign language education. Clevedon: Multilingualmatters.

Cook, Vivian, 1991: Second language learning and language teaching. London: EdwardArnold.

Cook, Vivian, 1993: Linguistics and second language acquisition. New York: St. Martin’sPress.

Corder, S. Pit, 1971: Idiosyncratic dialects and error analysis. International review of appliedlinguistics IX. 149–159.

Corder, S. Pit, 1974: Error Analysis. Allen, J. in S. P. Corder (ur.): The Edinburgh course inapplied linguistics. 3. del. London: Oxford University Press.

Corder, S. Pit, 1981: Error analysis and interlanguage. Oxford: Oxford University Press.

Dulay, Heidi C. in Burt, M. K., 1974: Errors and strategies in child second language acqui-sition. TESOL Quaterly VIII. 129–136.


3 Razli~ni avtorji v svojih raziskavah tudi do 50 % napak v produkciji u~e~ih se pripisujejo negativnemuprenosu (prim. npr. Po`gaj Hadì 1994).

Ellis, Rod, 1994: The Study of Second Language Acquisition. Oxford: Oxford UniversityPress.

Hecht, K. in P. S. Green, 1993: Muttersprachliche Interferenz beim Erwerb der ZielspracheEnglisch in Schulerproduktionen. Henrici, G. in E. Zofgen (ur.): Fremdsprachen Lehren undLernen. Tübingen: Günther Nar Verlag. 35–56.

James, Carl, 1998: Errors in Language Learning and Use. Exploring Error Analysis.London, New York: Longman.

Lennon, Paul, 1991: Error: some problems of definition, identification, and distinction.Applied Linguistics XII. 180–195.

Lott, D., 1983: Analysing and counteracting interference errors. ELT Journal XXVII.256–261.

Mey, J., 1981: Right or wrong, my native speaker. Coulmas, F. (ur.): A Festschrift for the nati-ve speaker. Den Haag: Mouton. 69–84.

Pirih Svetina, Nata{a, 2001: Razvoj jezikovne zmo`nosti pri usvajanju sloven{~ine kot druge-ga jezika. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Po`gaj Hadì, Vesna, 1994: Sistem korekcija gre{aka studenata hrvatskog jezika kojima jeslovenski materinski. Doktorska disertacija. Zagreb: Filozofski fakultet sveu~ili{ta.

Po`gaj Hadì, Vesna in Ina Ferbeàr, 2001: Tudi to je sloven{~ina. Irena Orel (ur.): Seminarslovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta,Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti, Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik.57–68.

Richards, Jack C., 1974: A non-contrastive approach to error analysis. Richards, J. C. (ur.):Error analysis: Perspectives on second language acquisition. London: Longman. 172–188.

Taylor, G., 1986: Errors and explanations. Applied Linguistics VII. 144–166.

Tono, Yukio, 1999: Error Analysis: Review. http://www.lancs.ac.uk/postgrad/tono/analysis.htm


Prispevek ume{~a pesnika in homileta Antona [erfa med nosilce poznih razsvetljenskih tokov v vzhod-no{tajerskem knji`nojezikovnem prostoru v prvi polovici 19. stol. Predstavlja duhovne pobude in slov-stvene zglede za nastanek njegovega slovstvenega dela ter odzive nanj v slovenski literarni zgodovini.Obravnava tematiko [erfovih cerkvenih pridig in posvetnih pesmi ter raz~lenjuje pesni{ko obliko.

1 Anton [erf se je v zgodovino slovenskega knji`nega jezika zapisal kot najzve-stej{i in najdolgotrajnej{i privrènec Petra Dajnka in njegove knji`nojezikovnenorme. Dajnko je bil njegov vzornik, duhovni pobudnik in najbolj{i prijatelj ([ko-fijski arhiv Maribor: D 24/5), s svojim versko-moralisti~nim slovstvom pa tuditrden slovstveni zgled.

1.1 [erfovo slovstveno delo ostaja vse do danes na samem robu zanimanja sloven-skih literarnih raziskovalcev. Literarni zgodovinarji so mu skopo odmerjali prostorv svojih slovstvenih pregledih ali pa so ga celo popolnoma prezrli.1

Prvi, ki je pisal o [erfu, je bil verjetno Matija ôp, ko je v rokopisnem gradivu slo-venske slovstvene zgodovine, ki ga je po{iljal Josefu Pavlu [afaViku, omenil Pad nozdig ~loveka, edino do tedaj izdano [erfovo delo. [afaViku je posredoval tudi poda-tek, da je [erf drugi naslednik Dajnka v uporabi novega ~rkopisa, in kot prvega,o~itno po preverjenih informacijah, imenoval Vida Ri`nerja (Slodnjak, Kos 1986:231–233, 236–237). [afaVik se je v Zgodovini ju`noslovanskih knjièvnosti v celo-ti naslonil na ôpovo gradivo in ga uporabil nepredelanega in nedopolnjenega(1864: 46, 126). Julij Kleinmayr omenja [erfa le kot pisca cerkvenih pridig breznavedbe naslovov njegovih del (1881: 76), Ivan Macun pa je v Knjièvni zgodoviniSlovenskega [tajerja [erfa, tako kot tudi ostale pisce Dajnkovega kroga, popolno-ma spregledal (Macun 1883), in si s tem nakopal znane o~itke Davorina Trstenjaka

Branka Vi~ar UDK 821.163.6.09 [erf A.Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta

PESNIK IN HOMILET ANTON [ERF KOTNOSILEC POZNIH RAZSVETLJENSKIHTOKOV V VZHODNO[TAJERSKEMKNJI@NOJEZIKOVNEM PROSTORU

1 Tudi v najnovej{ih slovenskih literarnih zgodovinah (Kos 1987; Poga~nik 1998) ne najdemo omembenjegovega imena.


(1884: 57) ter Boìdarja Flegeri~a (1899: 68).2 Josip Marn (1885: 26) je bil najbr`prvi, ki je objavil nekaj [erfovih biografskih podatkov, ni pa mu uspelo zbratipopolnega bibliografskega gradiva; neznana (verjetno ne nevredna omembe) mu jeostala pesni{ka zbirka Cvetenjak ali ro`njek.

Vsa tri [erfova dela, vklju~no s Cvetenjakom, je prvi navedel Janez Ko{an v razpra-vi o slovenski abecedni vojni (Ko{an 1890: 7), za njim pa Karol Glaser v Zgodovinislovenskega slovstva (Glaser 1895: 181–182; 1898: 458).3 Glaser je ponudil tudinekaj biografskega gradiva in omenil vpliv zgodovinarja in jezikoslovca AlojzaPergerja na [erfovo narodnoprebudno dejavnost. Grafenauerjeva Zgodovinanovej{ega slovenskega slovstva (1909) ne vklju~uje [erfovih del, v Kratki zgodovi-ni slovenskega slovstva pa je Grafenauer, verjetno na podlagi ostre Kidri~eve kriti-ke (Kidri~ 1978: 173–181), raz{iril svoj pregled s Cvetenjakom, [erfa pa polegDajnka imenoval za najpomembnej{ega pisca v dajn~ici (Grafenauer 1920: 133).France Kidri~ v ~asovni okvir svoje slovstvene zgodovine, ki ga dolo~a z izidomPohlinove slovnice (1768) ter s smrtjo @ige Zoisa in Valentina Vodnika (1819), niumestil, vendar ga omenja na dveh mestih: v sestavku o delovanju mariborske gim-nazije (Kidri~ 1938: 623) ter pri obravnavi Leopolda Volkmerja (Kidri~ 1938:688–689). Lino Legi{a je nekoliko ve~ pozornosti kot avtorji ostalih slovstvenihzgodovin namenil Cvetenjaku (Legi{a 1959: 152),4 [erfa pa omenil tudi kot pesni-ka Kmetijskih in rokodelskih novic (Legi{a 1959: 173).5 Joè Poga~nik je bil spodatki skromnej{i. [erfa je omenil le kot enega Dajnkovih privrèncev, ki je v letih1832–1839 objavljal knjige v dajn~ici (Poga~nik 1969: 129). Nazadnje je o [erfu innjegovem nabo`nem slovstvu pisal Vinko [kafar v razpravi Versko slovstvo vdajn~ici (1999: 501–525).6 [erfa obravnava v okviru vzhodno{tajerskih nabo`nihpiscev prve polovice 19. stol. (P. Dajnka, A. Laha, V. Ri`nerja in M. Ver{i~a), kate-rih zvrstno izredno bogata verska besedila, primerljiva tudi z verskim slovstvom vprekmurskem in osrednjeslovenskem knji`nem jeziku, so med katoli{kimi Slovencipokrila vse takratne potrebe za ljudsko in liturgi~no uporabo.7

1.2 Vpra{anja umestitve Antona [erfa v literarno obdobje literarni zgodovinarji nisore{evali enotno. Tako sta npr. Ivan Grafenauer (1920: 133) in Lino Legi{a (1959:53, 152, 173) [erfa glede na obdobje, v katerem je bil dejaven, upo{tevala pri obrav-navi romantike, Joè Poga~nik (1969: 129) pa ga je na podlagi stilnih oz. literarnihmeril uvrstil v obdobje, ki ga je ozna~il z nazivom klasicizem in predromantika.Najnovej{a slovenska literarna zgodovina (Poga~nik 1998) je [erfa iz obravnaveizpustila in s tem pustila vpra{anje odprto.

28 Branka Vi~ar

2 Navedene razprave se je Flegeri~ lotil z namenom dopolniti Macunov literarnozgodovinski pregled spodatki o Davorinu Ver{i~u, Antonu Lahu, Vidu Ri`nerju in Antonu [erfu. O slednjem je posredovalnekaj osnovnih biografskih podatkov in poudaril vpliv Petra Dajnka na [erfovo odlo~itev za slovenskopisanje.3 Na navedeni strani navaja [erfovo pesni{ko zbirko z neto~nim naslovom Cvetnjak.4 Tudi Legi{a je prevzel napako v naslovu in zapisal Cvetnjak.5 [erf je v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil le eno pesem – Domorodcam. (Kmetijske inrokodelske novice (1845) 10. 1.)6 Tudi [kafar je ponovil napako v naslovu [erfove pesni{ke zbirke (Cvetnjak).7 [erfova dela vklju~uje tudi Simoni~eva bibliografija (1903: 503), v bibliografijo slovenskih tiskov naavstrijskem [tajerskem pa sta jih uvrstila tudi Erik Prun~ in Ludvik Karni~ar (1987: 89–90).

Slovenska knjièvnost druge polovice 18. stol. s podalj{ki v prva desetletja 19. stol.je imela pred seboj sicer nekaj obetajo~ih literarnih nastavkov od baro~nih mimoklasicisti~nih do predromanti~nih (Paternu 1981: 8), ki pa zaradi slogovnega ustro-ja dobe, ki v ospredje ni postavljala umetni{kih funkcij, ampak prakti~ne slovstve-ne, jezikoslovne in izobrazbene potrebe (Paternu 1979: 51), na podlagi katerih jepovezovala nazorsko razli~ne kroge od tradicionalnih katolikov mimo janzenistovdo svobodoumnikov, niso dosegli polne stilne formacije in diferenciacije (Paternu1979: 41–43). Zato so sodobni raziskovalci v poimenovanju tega obdobja pristali nakulturnozgodovinsko oznako razsvetljenstvo, znotraj le-te pa na razporejanje vposamezne literarnostilne usmeritve ali tokove (Paternu 1979: 51). Hkrati so gledena estetske nazore, zlasti pa na idejne in oblikovalne spremembe uvedli delitev raz-svetljenske dobe na etape, ki v zadnji oz. tretji fazi obsega tudi literarno dejavnostv obrobnih slovenskih pokrajinah (Koruza 1979: 7–23). V skladu z njihovimiopaànji bi lahko v [erfu videli nosilca poznih razsvetljenskih (prete`no konzerva-tivnih) tokov, ki so se iz kranjskega sredi{~a {irili po slovenskem etni~nem ozemlju{e vse do srede 19. stol. (Kos 1986: 62).

2. Odlo~ilni pomen za [erfov narodnozavedni in posledi~no slovstveni razvoj grepripisati njegovemu prvemu sre~anju s Petrom Dajnkom. Leta 1816, ko je bilo[erfu 18 let, je pri{el Dajnko iz doma~e ùpnije Sv. Peter (Gornja Radgona)slu`bovat v radgonsko ùpnijo, v katero spada tudi [erfova rojstna vas Dedonci.Spoznal je jezikovne sposobnosti in prerodno vnemo mladega [erfa ter pomembnovplival na njegovo odlo~itev za vpis v mariborsko klasi~no gimnazijo (SBL 3, 606),ki je v 19. stol. veljala za kulturno àri{~e severne Slovenije ([edivý 1966:113–133). V kulturnem in narodnostno osve{~enem okolju mlade mariborske inte-ligence je mogel [erf dobiti prve pozitivne vzgibe za svoje kasnej{e delovanje. Pokon~ani gimnaziji ga je pot vodila na licej in {tudij teologije v {kofijsko sredi{~eGradec (Personalstand ... 1825–1828) in leta 1828 je bil posve~en v duhovnika([kofijski arhiv Maribor: Duhovniki [–@/4). Zavzeto in prizadevno du{nopastirskodelovanje, oplajano s {iroko teolo{ko izobrazbo, je botrovalo njegovi odlo~itvi zanabo`no pisanje. Pomembno duhovno oporo za svoje pridigarsko delo je na{el vavstrijski razli~ici katoli{kega razsvetljenstva, ki se je tako kot drugod po Avstrij-skem tudi v slovenskih deèlah razvila iz povezave razsvetljenske miselnosti zublaènim janzenizmom (Kos 1986: 46–47). Janzenizem se je kot cerkvena reform-na struja (Gruden 1916: 191), ki je priznavala le to, kar je bilo za versko in nravnovzgojo ljudstva potrebno (Gruden 1916: 193), in je hotela ~im prej preobraziti cerk-veno ìvljenje, moral za svoje namene posluèvati predvsem pri`nice in oznanje-vanja bo`je besede (Gruden 1916: 183).8 Racionalizem joèfinskih cerkvenihreform, ki je visoke ideale nadomestil z realno, prakticisti~no skrbjo za vsakdan, jemo~no odseval celo v cerkveni arhitekturi. Zanos baroka se je po~asi spustil na tlavsakdanjih èlja in potreb, eti~nih in vedenjskih norm ter utesnjenih moralnih nazo-rov, presti`ne ambicije cerkvenih naro~nikov, ki so kar tekmovali, kateri bo imenit-

Pesnik in homilet Anton [erf kot nosilec poznih razsvetljenskih tokov ... 29

8 Poleg cerkvene oblasti je duhovnikom vsebino pridig dolo~evala tudi vlada. Izdanih je bilo mnogoodlokov, ki so zahtevali pridigati o cepljenju proti kozam, zatiranju hro{~ev, voja{kih naborih in drugihza dràvo koristnih stvareh (Gruden 1916: 184). [erf si je kot vdan katehet za zasluge pri propagandi zacepljenje proti ~rnim kozam pridobil celo pohvalo od dràvnih oblasti ([kofijski arhiv Maribor: D 21/9).

9 Volkmerjevo rokopisno zapu{~ino hrani Univerzitetna knji`nica Maribor.10 @al se je po Cvetkovi smrti ve~ina njegovih rokopisov izgubila. Le nekaj pridig se je ohranilo vzapu{~ini Cvetkovega ne~aka Joèfa Kostanjevca.

30 Branka Vi~ar

neje opremil svoje ali v oskrbo zaupane mu stavbe (Stopar 1998: 185), ter deèlnestavbne mojstre in akademsko {olane arhitekte pa je zamenjalo tehni~no {olanogradbeno uradni{tvo. Vpeto v {tevilne gradbene predpise, ki so slabili ustvarjalnodomi{ljijo, je ustvarilo enoten videz arhitekture po vsej monarhiji (Prelov{ek 1998:245). Arhitektura se je podredila miselnosti cesarskih inènirjev, ki so v skladu s~a{~enjem Boga »v duhu in resnici« pri gradnji cerkva odklanjali vsak zunanji bli{~in sijaj ter skrbeli le za to, da so postavili primerno prostorno ladjo z velikim oltar-jem, korom in pri`nico (Gruden 1916: 193–194).

[erf se je mogel nasloniti tudi na è obstoje~o pridigarsko tradicijo pokrajine medMuro in Dravo. Duhovnikom ptujsko-ormo{kega dela sekovske {kofije je bilabr`kone znana zbirka Pabulum spirituale (Hrana duhovna), ki jo je v letih1718–1734 v petih zvezkih izdal kajkavski pisatelj [tefan Markovi~ ([kafar 1998:279). V drugi polovici 18. stol. je na vzhodnem [tajerskem odzvanjalo imeLeopolda Volkmerja, ki je s svojim pridigarskim delom9 raz{irjal pomemben vplivmed {tajerskimi rojaki in ga prena{al na svoje naslednike. V [erfovem ~asu so poSlovenskih goricah odmevale pridige Franca Cvetka, ki so bile tako slove~e, da soavtorju prinesle celo sloves slovenskega Cicerona (Slekovec 1906: 377),10 in AntonaKrempla, ki je znal jedrnato in na poljuden na~in povezati cerkvene nauke z zgodo-vinskimi reminiscencami in domoljubno tendenco (Vrhovnik 1913: 51–62).

2.1 [erfova prva zbirka pridig Pad no zdig ~loveka (Radgona 1832) vsebuje 7 govo-rov (za prvo, drugo, tretjo, ~etrto in peto postno nedeljo, cvetno nedeljo ter velikipetek), obsegajo~ih 8–16 strani. Izdaja ima cerkveno dovoljenje iz Gradca (Z’ dovo-lewom naj ViÆevredneÆega KnezoÆkofoskega Sekovskega Naredostva. V’ Gradci 12.KolomanÆeka 1831). Veliko ob{irnej{a je druga zbirka cerkvenih govorov Predgena vse Nedele no Svetke (Gradec 1835). Do zamisli o obse`nej{i in kompleksnej{izbirki cerkvenih pridig je zelo verjetno pri{lo è leta 1832, ko se je [erf kot veliko-nedeljski kaplan ponovno sre~al z Dajnkom ([kofijski arhiv Maribor: Duhovniki[–@/4; D 24/5), ki je leto poprej postal ùpnik v Veliki Nedelji (SBL 1, 111).Dajnko je namre~ v za~etku tridesetih let 19. stol. v kr~evitih prizadevanjih zadokon~no legalizacijo pokrajinskega knji`nega jezika in svojega (nekoliko reformi-ranega) ~rkopisa (Rajh 1998: 13) zelo konkretno vplival na mnoènje vzhodno-{tajerskega izdajateljskega opusa.

Zbirka sestoji iz dveh delov. Prvi del vsebuje 28 pridig (od prve adventne nedeljedo {este nedelje po veliki no~i), drugi del pa 25 (od binko{tne nedelje do zadnjenedelje po binko{tih). Pridige obsegajo 6–13, le ena 19 strani. Drugi zvezek sepri~enja z Dajnkovo uvodno mislijo, da so pridige »lepi cvetni zbori naj sveteÆihnavukov naÆega Gospoda JezuÆa KristuÆa, blaxenih apostolov, ino cirkvenih oqa-kov, pune svetega Duha ino moqne qloveki na podvuqewe ino pokoro, na qasno noveqno sreqo« ([erf 1835: V). S tem delom so dobili vzhodno{tajerski duhovnikiodli~en pridigarski priro~nik, ki je iz{el komaj sedem let po [erfovi duhovni{kiposvetitvi ([kafar 1999: 523).

Naslovi pridig poimenujejo prilo`nost, za katero je bila pridiga napisana (Na velkipetek, Na cvetno nedelo, Na vyzemsko nedelo, Na belo ali 1. nedelo po Vyzmi, Na2. nedelo po Vyzmi ...), in zelo verjetno je [erf zapisane pridige tudi redno upo-rabljal ob dolo~enih nedeljah in praznikih. Vsaka pridiga se pri~enja z navedkom izevangelija, ki ponazarja nauk in miselno podlago pridige. Vsebina pridig je tradi-cionalna: povezuje razmi{ljanja o smrti in ve~nosti, o grehu in pokori, o bo`ji sodbiin usmiljenju, o ve~ni kazni in odpu{~anju, o pogubljenju in zveli~anju. Vernikompodaja temeljne kr{~anske nauke, ki ponujajo vodila za tostransko ìvljenje in naj-lep{e obljube za onostranstvo. Pridige povezuje spomin na Kristusovo trpljenje insmrt, ki je pojmovana kot temelj upanja na zveli~anje. [erf opominja vernike naosnovne dol`nosti vsakega kristjana, kot so bo`ja pokor{~ina, zakonska zvestoba,ljubezen do bli`njega, ubogljivost in poni`nost do nadrejenih, prijaznost in pravi~-nost do podrejenih. Opozarja na zmernost in treznost ter svari pred sku{njavo. Pravoveselje in mir srca utemeljuje z resnico in pravi~nostjo. Opozarja, da gre{no ìv-ljenje prina{a nemirno vest, nesre~no smrt in te`ko sodbo. Gre{nike spodbuja k spo-vedi in pokori ter poudarja, da je mogo~e s pobolj{anim ìvljenjem, pogosto molit-vijo in pro{njo za odpu{~anje ponovno najti pot k Bogu. îstost du{e in poni`nosrce, ki zna odpu{~ati, ki ljubi Boga ~ez vse in mu zvesto sluì, pojmuje kot jamst-vo za tostransko in onostransko sre~o. Nenehno poudarja, da potrpe`ljivost vtrpljenju in teàvah vodi do zveli~anja, ve~nega veselja, najpopolnej{ega po~itkamed svetniki in angeli.

Dober poznavalec slovenskega cerkvenega govorni{tva Anton Medved je o [erfuzapisal, da »je bil vrlo nadárjen duhovnik in odli~en cerkveni govornik« (1907: 65).Njegove pridige je pri{teval »med najbolj{e proizvode v slovenskem propoved-ni{tvu« in sodil o njih, da »so pravi biseri na{e homiletike« (1907: 66).

2.2 Pridigarski nagovorni ton je zaznati tudi v [erfovi zbirki posvetnih pesmiCvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen (Radgona 1839), ki izkazuje nadalje-vanje {tajerske pesni{ke tradicije Leopolda Volkmerja in Petra Dajnka. [erf ne sledive~ Volkmerjevi v baro~no pesni{tvo zazrti idili~ni poeziji in »hvali kme~kegastanu«, ampak se naslanja na vzorce Volkmerjeve in Dajnkove11 razsvetljenskodi-dakti~ne, verskovzgojno naravnane in v moralni nauk usmerjene poezije.12 V ugo-tovitev, da je [erfovo poznavanje slovenske slovstvene ustvarjalnosti presegalopokrajinske okvire, nas v svojih spisih vodi France Kidri~, ki v zbirki prepoznavavplive Krajnske ~belice (Kidri~ 1978: 181).

[erf si je delo zamislil kot almanah, ki bi izhajal leto za letom, toda izdal je le»pervo gredico« (Gspan 1979: 440). Zbirka obsega 11 najverjetneje izvirnih (Ile{i~1901: 357–358; [lebinger 1901: 120–125) in 4 iz nem{~ine prevedene pesmi. Obnem{kih prevodih [erf ne navaja avtorja izvirnika, Janko Glazer (Glaser 1930:104–105) pa ugotavlja, da gre v treh (Sveti Martin, Lelje no roxe, Vodena roxa) zaprevod nabo`novzgojnih pesmi bavarskega duhovnika in knjièvnika Kri{tofaSchmida.


11 O [erfovem zgledovanju pri Dajnkovem pesni{tvu pi{e tudi Anton Slodnjak (Slodnjak 1968: 10).12 O zna~ilnostih Volkmerjevega in Dajnkovega pesni{tva prim. Potrata (1994, 1998: 297–305).

13 Kidri~ poro~a, da je [erf razpolagal s prepisi nekaterih Volkmerjevih pesmi in zanje zlagal tudi nape-ve (Kidri~ 1938: 688–689).

32 Branka Vi~ar

@e naslov zbirke (Cvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen) nakazuje, da sopesmi namenjene mlademu bralcu in vzgoji lep{e mladosti. Na za~etek je postav-ljen moto, v katerem je ujeta vsebinska poanta zbirke: »Lybezniva qerstva mladost!/ Roxe sejo tvoja radost; / Roxwek je gledalo kreposti, / Vse deviqje qiste leposti!«([erf 1839: 2). Pesmi svarijo pred sku{njavo in slabostmi, kot so prevzetnost, neh-vale`nost, neposlu{nost, skopost, prevara. Sre~a je utemeljena s skrbnostjo in delav-nostjo, prijateljstvo in prijaznost bogatita med~love{ke odnose. @ivljenje je trenu-tek minljivosti. S poni`nostjo, pobo`nostjo, zvestobo, ~istostjo in nedol`nostjo kotvrhom kreposti sledimo temeljnim kr{~anskim vrednotam, ki vodijo k bo`ji ljubez-ni, odre{itvi du{e in darovom onostranstva.

Neposreden vpliv Volkmerjevih pesmi13 je è na prvi pogled opazen v dvodelnostinaslovov, ki tako kot pri Volkmerju ozna~ujejo nosilca zgodbene prispodobe (npr.Sirotica – Qelica) in so dosledno uporabljeni v vseh [erfovih izvirnih pesmih, razenv Predcvetu (uvodni pesmi).

Izrazite so prispodobe iz ìvalsko-rastlinskega sveta, ki vodijo v izpeljavo versko-vzgojnih naukov. Mravlje (Roxa prijatelstva – Mravliwek) in ~ebele (Sirotica –Qelica) so prispodobe pridnosti, marljivosti in discipliniranosti; mravlji{~e in panjsta podobi organizirane in smotrno urejene dru`be, ki se ravna po strogih pravilih.Neutrudna in skrbna ~ebela, podrejena volji ~loveka, kot je ~lovek podrejen voljiBoga, se s svojimi krili dviguje visoko v nebo. Kot animatorka med nebom in zeml-jo simbolizira ìvljenjsko na~elo in materializira du{o (Chevalier, Gheerbrant 1995:81). Cvetni prah sublimira v med, ki je zaradi svoje zlato rumene barve povezan znesmrtnostjo. Primerljiv je z bo`jimi nauki, ker o~i{~uje in ohranja (Chevalier,Gheerbrant 1995: 349). Kot prispodobe verskomoralnih vrednot vzcvitajo roè vcvetli~nem vrtu (Predcvet). Posebno mesto ima lilija kot simbol ~istosti, nedol`-nosti, devi{tva (Chevalier, Gheerbrant 1995: 316) (Predcvet, Lelja – Denica, Leljeno roxe). ûtnoestetska doìvetja, porajajo~a se iz ~utne lepote cvetja, ponazarjalepotna primera ob ro`nih izhodi{~ih (»Si lepa, kak lelja, neduxna dekliq! / Si lepi,kak roxa, neduxen hlapqiq!«, Predcvet). Verskovzgojne vrednote ponazarjajo epite-ti, ki poudarjajo kreposti mladega ~loveka (»neduxna devica«, »neduxen hlapqiq«,Predcvet; »verli ino maren Æolar«, Nepozabnica – Dobroten stol; »zvesta stvar«,Zvesta stvar), odsevajo pa tudi v simboliki barvne epitetoneze, ki je opazna zlasti vPredcvetu. Bela barva je barva prvobitne ~istosti (Chevalier, Gheerbrant 1995: 53)(»beliqka lelja te qistost vyqi«, Predcvet), nedol`nost belega dopolnjuje pravi~nostzelenega (Chevalier, Gheerbrant 1995: 695) (»Se skerbi da qisto na sveti xiviæ, / Davenec zeleni lepo obderxiæ«, Predcvet). Rde~a barva opozarja na obvladovanje sen-zualnosti (Chevalier, Gheerbrant 1995: 505) (»æipek ardeqi neduxnost guqi«, Pred-cvet). Rumena in zlata sta barvi vere, ve~nosti, nesmrtnosti (Chevalier, Gheerbrant1995: 520) (»Ponixnost vyqijo te xuti poklonci«, »Te mladost, oblaqijo v’ zlateokepe«, Predcvet). Skupina epitetov izvira iz svetopisemskega izhodi{~negaobmo~ja (»boxji dar«, »nebni dar«, Germ ma vyha – ProŸec; »boxji qasti«, SvetiMartin). Pogosti so epiteti za izraànje lepega (»Sirotica lepa«, »roxice lepe«,

Predcvet; »lepa lelja«, Lelja – Denica; »lepo Sestrico«, Roxa prijatelstva –Mravliwek; »lepi zeleni no roxnati pert«, Roxa dobrotnosti – Senca). Opazni sometafori~ni senzualni epiteti (»sladko obqytje«, »sladek hladitek«, Roxa dobrotno-sti – Senca).

Dokaj pogoste so v pesmih poosebitve (»Naj veter sovraxen ti rox nezapravi«,Predcvet; »Veter jo vterga«, Cvet preminoqnosti – Kapla no roxica; »Veselje mi v’vyho æepeqe«, Roxa dobrotnosti – Senca).

Med retori~nimi figurami so opazne anafora (»Natergaj si kitico roxic kreposti, /Natergaj si cvetja vse prave mudrosti«, Predcvet; »Majo vsel’ lepi svoj red; / Majopovsod lepo snaxnost, / Majo marlivost le vso«, Roxa prijatelstva – Mravliwek),apostrofa (»Denica zlata, / Svepeq xarnata; / Nam zgoda stajaæ, / Od jytra shajaæ!«,Lelja – Denica) in eksklamacija (»O mati lyblena!«, Roxa – Pasterinka; »O zlata nohladnasta senca!«, Roxa dobrotnosti – Senca).

Od 6 do 116 verzov obsegajo~e pesmi so ~lenjene na kitice, med katerimi so najpo-gostej{e {tiri- in {estvrsti~nice. Pesniku lahko upravi~eno poo~itamo gostobesed-nost, saj ve~ kot dve tretjini pesmi presega 30 verzov. Prevladujejo {est- in osem-zlo`ni verzi; {esterci so najpogosteje realizirani kot tristopi~ni trohejski ali dvosto-pi~ni amfibra{ki verzi, osmerci pa kot ~etverostopi~ni trohejski verzi. Praviloma nikratkih in dolgih stopic v enem verzu, izjema je pesem Cvet preminoqnosti – Kaplano roxica s katalekti~nim daktilsko-trohejskim verzom. Rima je v {estih pesmihzaporedna (od tega v dveh nakopi~ena), v petih zapletena, v treh prestopna in v enipretrgana. Ker se v kiticah menjujejo akatalekti~ni in katalekti~ni ali (redkeje) aka-talekti~ni in hiperkatalekti~ni verzi, se v verznem izglasu menjujejo krepke in {ibkerime.14 Mo{ke rime so realizirane z glavnim, glavnim in stranskim ali zgolj s stran-skim poudarkom (Merhar 1966: 218–225).15

[erf je v pesni{ko zbirko vklju~il tudi 20 epigramov (DobrodyŸeqi klinci), po zgle-du Dajnkove slovnice in njegovih Posvetnih pesmi (1827) pa ji je dodal {e 41 pre-govorov (Modrice ostrogonate), 10 ugank (Bumbleki ali bati) in 50 rimanih prego-vorov (Cvetje mudrosti).

Na popolnoma novo tematsko podro~je je [erf posegel z domoljubno pesmijoDomorodcam, ki jo je objavil v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1845. Pesemima narodnoprerodno tendenco, oblikovno pa je zgrajena iz dveh {tirivrsti~nic, vkaterih se menjujejo jambski deseterci in deveterci. Menjajo~i se {ibki in krepkiverzni izglasi oblikujejo prestopno rimo.

Literarne zgodovinarje so pri presojanju vrednosti [erfove verzifikacije spremljali{tevilni pomisleki. Fran Ile{i~ je o edini [erfovi pesni{ki zbirki zapisal, da vsebuje»primeroma dosti doma~ega, a zato malo poeti~nega blaga« (1901: 357). Janko[lebinger je menil, da je bil [erf »za svojo dobo spreten verzifikator«, da pa »narod-


14 Menjavanje krepkih in {ibkih rim na koncu verzov je zna~ilno tudi za Volkmerjevo verzifikacijo(Potrata 1994).15 Nepopolna mo{ka rima je pogost pojav tudi v Volkmerjevi (Potrata 1994) in Dajnkovi (Potrata 1998:297–305) verzifikaciji.

nega tona ni znal zadeti kakor Volkmer in celo Danjko« (1901: 125). Po mnenjuFranceta Kidri~a je [erfova verzifikacija vredna omembe (1978: 181), vendar poestetski vrednosti neprimerljiva s Pre{ernovo (Kidri~ 1978: 283). Janko Glazer jeprevzel [lebingerjevo sodbo, da je bil [erf dokaj spreten verzifikator, in jo nadgra-dil z ugotovitvami, da je imel smisel za pesni{ko obliko, zlasti za ritem, da pa muje primanjkovalo »~uta za pravi pesni{ki izraz, vsled ~esar se njegova beseda glasina mnogih mestih prozai~no« (Glaser 1930: 105). Lino Legi{a v [erfovih versko-vzgojnih pesmih ni videl pesni{ke pridobitve (1959: 12), izrazito odklonilnostali{~e do [erfa pa je z oznakami, da [erf v »izvirnih didakti~nih in pripovednihverzih ni znal obuditi pesni{kega duha« in da mu tudi »prevodi iz nem{~ine /.../ nisouspeli«, zavzel Alfonz Gspan (1979: 55).

Kljub takim odklonilnim pogledom literarnih zgodovinarjev je na [erfa vendarlepotrebno gledati z o~mi, ki vidijo literarno in jezikovno izobraènega, slovenstvupredanega duhovnika, ki je v prvi polovici 19. stol. v obrobni slovenski pokrajini znem{kim deèlnim sredi{~em ter verigo nem{kih trgov in mest v pokrajinski jezi-kovni razli~ici, deloma pribliàni osrednjeslovenski, zavestno nadaljeval posvetnoverzifikacijo severovzhodne Slovenije, prizadevajo~ si dose~i knjièvni standardsvojih vzornikov.

Viri

[erf, A., 1832: Pad no zdig ~loveka. Radgona.

[erf, A., 1835: Predge na vse Nedele no Svetke. Gradec.

[erf, A., 1839: Cvetenjak ali ro`njek cvete~i mladosti vsajen, perva gredica. Radgona.

[kofijski arhiv Maribor: Duhovniki [–@/4; D 24/5.

Literatura

Chevalier, J., Gheerbrant, A., 1995: Slovar simbolov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

êh, J., 2001: Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi. Maribor: Zora.

Flegeri~, B., 1899: Ivan Macun. Dom in svet. 68.

Glaser, J., 1930: Literarne predloge in paralele. âsopis za zgodovino in narodopisje.98–105.

Glaser, K., 1895: Zgodovina slovenskega slovstva. II. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.

Glaser, K., 1898: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.

Grafenauer, I., 1909: Zgodovina novej{ega slovenskega slovstva I. Ljubljana: Katoli{ka buk-varna.

Grafenauer, I., 1920: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Jugoslovanska knji-garna.

Gruden, J., 1916: Janzenizem v na{em kulturnem ìvljenju. âs 10. 177–194.

34 Branka Vi~ar

Gspan, A., 1979: Cvetnik slovenskega umetnega pesni{tva do srede XIX. stoletja. II. knjiga.Ljubljana: Slovenska matica.

Ile{i~, F., 1901: Po~etki na{e knjièvnosti za mladino. Popotnik. 357–358.

Kidri~, F., 1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica.

Kidri~, F., 1978: Izbrani spisi III. Ljubljana: SAZU.

Kleinmayr, J., 1881: Zgodovina slovenskega slovstva. Celovec.

Koruza, J., 1979: Konstituiranje posvetne knjièvnosti in njenih ànrov. Paternu, B. (ur.):Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knjièvnosti in kulturi. Obdobja 1. Ljubljana:Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 7–25.

Kos, J., 1986: Razsvetljenstvo. Ljubljana: DZS.

Kos, J., 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni in{titutFilozofske fakultete.

Ko{an, J., 1890: Slovenischer ABC-Streit. Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasium inMarburg.

Legi{a, L., 1959: Zgodovina slovenskega slovstva 2. Ljubljana: Slovenska matica.

Macun, I., 1883: Knjièvna zgodovina Slovenskega [tajerja. Gradec.

Marn, J., 1885: Jezi~nik XXIII. Ljubljana.

Medved, A., 1907: Zgodovina slovenskega cerkvenega govorni{tva. Voditelj v bogoslovnihvedah. 65–66.

Merhar, B., 1966: [e kaj o slovenski rimi. Jezik in slovstvo 7. 218–225.

Paternu, B., 1979: Problem literarnostilne diferenciacije v slovenski knjièvnosti razsvet-ljenstva. Paternu, B. (ur.): Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, knjièvnosti in kultu-ri. Obdobja 1. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 37–56.

Paternu, B., 1981: Konstituiranje slovenske poezije. Paternu, B. (ur.): Obdobje romantike vslovenskem jeziku, knjièvnosti in kulturi. Obdobja 2. Ljubljana: Znanstveni in{titutFilozofske fakultete. 7–28.

Personalstand der Sekular und Regular Weistlichkeit des Bisthums Seckau in Steyermark1825–1828.

Poga~nik, J., 1969: Zgodovina slovenskega slovstva 2. Maribor: Obzorja.

Poga~nik, J., 1998: Slovenska knjièvnost I. Ljubljana: DZS.

Potrata, M., 1994: Pesni{tvo Leopolda Volkmerja. Maribor: Kulturni forum.

Potrata, M., 1998: Dajnkove posvetne pesmi. Jesen{ek, M., Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbornik.

Maribor: Zora. 297–305.

Prelov{ek, D., 1998: Stavbarstvo 19. stoletja in iskanje narodne identitete. Umetnost naSlovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. 245–261.

Prun~, E., Karni~ar, L., 1987: Materialen zur Geschichte der Slawistik in der Steiermark.Gradec.

Rajh, B., 1998: Peter Dajnko kot predstavnik vzhodno{tajerskega razsvetljenstva. Jesen{ek, M.,


Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbornik. Maribor: Zora. 11–26.

SBL 1. Ljubljana: Zadru`na gospodarska banka. 111.

SBL 3. Ljubljana: Zadru`na gospodarska banka. 606.

Simoni~, F., 1903: Slovenska bibliografija. Ljubljana: Slovenska matica.

Slekovec, M., 1906: Ljutomerski du{ni pastirji. Voditelj v bogoslovnih vedah. 377.

Slodnjak, A., 1968: Slovstveni in narodnoprerodni tokovi v severovzhodni Sloveniji v 19.stoletju. IV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 1–25.

Slodnjak, A., Kos, J., 1986: Pisma Matija ôpa. Prva knjiga. Ljubljana: SAZU.

Stopar, I., 1998: Likovno snovanje v 19. stoletju. Umetnost na Slovenskem. Ljubljana:Mladinska knjiga. 185–215.

[afaVik, P. J., 1864: Geschichte der südslawischen Literatur. Prag.

[edivý, J., 1966: Iz zgodovine mariborske klasi~ne gimnazije. ^ZN. 113–133.

[kafar, V., 1998: Nabo`no slovstvo Petra Dajnka. Jesen{ek, M., Rajh, B., (ur.): Dajnkov zbor-nik. Maribor: Zora. 275–295.

[kafar, V., 1999: Versko slovstvo v dajn~ici. Bogoslovni vestnik. 501–525.

[lebinger, J., 1901: Knjièvni drobi` iz l. 1839. Zbornik Matice slovenske. 120–125.

Trstenjak, D., 1884: Alois Perger. Kres. 57.

Vrhovnik, I., 1913: Iz zapu{~ine Antona Krempla. Voditelj v bogoslovnih vedah. 51–62.

36 Branka Vi~ar

Subjekt se v Blatnikovih zbirkah [opki za Adama venijo, Biografije brezimenih, Menjave ko` in Zakonèlje razvija v smeri od razmi{ljajo~ega preko otopelega subjekta v zbirki Menjave ko` do subjekta pogo-varjanja v zadnji zbirki. Pri~ujo~e besedilo ume{~a Blatnikov postmodernisti~ni subjekt v postmodernokulturo, ki jo zaznamuje hkraten obstoj ve~jega {tevila resnic. V zadnjem ~asu se je sicer pojavilo ve~izrazov, ki ozna~ujejo postmodernisti~ni subjekt, sam razvoj pojmovanja subjekta pa lahko spremljamood anti~nih gr{kih mislecev naprej. Alternativna psihologija 20. stoletja je v pojmovanje postmodernegasubjekta vnesla nove interpretacije. Meadov komentator hipnih dogodkov, Foucaultev avtorefleksivnisubjekt, Derridajeva paranoidna konstrukcija in Rortyjev liberalni ironist – vse to je postmodernisti~nisubjekt. Tako, vendar z nekaterimi zadr`ki, lahko imenujemo tudi Blatnikov subjekt, ki i{~e besedo, dabi izrazil resnico in se zna{el v hitro minljivi, kaoti~ni postmoderni dobi.

0 Razmi{ljanje o dosedanjih interpretacijah Blatnikovih kratkoproznih zbirk je spod-budilo razpravo, katere namen je ob tem korpusu aktualizirati nekatere psiholo{ke{tudije o postmodernisti~nem subjektu, ki so bile do sedaj morebiti manj upo{tevane.

1 Postmodernisti~ni subjekt ìvi v kulturi, ki ni enotna in jo ozna~uje razpadanje naobrobne segmente, lokalne totalitete. Svetu ne vladajo ve~ samo ena avtoriteta, enaresnica in ena ideja, temve~ je pri{lo do bolj in manj enakovredne razpr{enostirazli~nih avtoritet ter posledi~no do ve~ resnic, med katerimi mora subjekt izbiratiin nazadnje tudi izbrati. Postmoderno kulturo je Grzegorz Dziamski ozna~il kot kul-turo iz~rpanosti. Ideje, s katerimi smo gradili predstave o svetu, so izgubile svojpomen in uporabnost. Sedaj nastopi subjekt, ki ni ve~ trden in suveren, ampak seza~ne meh~ati pod teò raznolikosti, enakovrednosti in vzporednosti. Tudi ~e sesubjekt odlo~i za dolo~eno idejo, pri njej ne vztraja dolgo ~asa, saj za to nima dovoljenergije. Spri~o razo~aranosti in utrujenosti nima ve~ niti volje, {e manj mo~i, da bise usmerjal. Postmoderni subjekt je na{el novo pot, ki ga bo zanesla po vijugastihcestah ìvljenja in na tej poti, kot ugotavlja Tomo Virk, je odlo~ilen korak razvelja-

Anita Vodi{ek UDK 821.163.6.09 Blatnik A.[olski center Celje, Poklicna in tehni{ka elektro in kemijska {[email protected] [tuhecUniverza v Mariboru, Pedago{ka [email protected]

SUBJEKT V KRATKI PROZI ANDREJABLATNIKA


vitev avtoritete same avtoritete.1 Poleg meh~anega subjekta se pojavljajo {e {tevilnidrugi izrazi, ki ozna~ujejo postmodernisti~ni subjekt. Najpogostej{i so naslednji:fraktalni subjekt, individuum, decentralizirani in shizofreni subjekt. Razlage izra-zov se v nekaterih odtenkih med sabo razlikujejo, v globini pa imajo skupnopomensko izhodi{~e. Izraz fraktalni subjekt je vpeljal Jean Baudrillard, razume paga kot subjekt, v katerem poteka neskon~na diferenciacija. Poleg tega tudi poudar-ja, da pojmov fraktalni subjekt in individuum ne smemo ena~iti, saj sta to dve po-vsem razli~ni stvari. Individuum je po naravi manj{a enota od subjekta. Subjekt jedeljiv, raznolik, individuum pa predstavlja osnovno, nedeljivo celico subjekta, ki sevpleta v mreè in {ele zdruèn z ostalimi ~leni dobi vrednost. Trdni subjekt izginja,na njegovo mesto pa stopa individuum. V postmoderni dobi smo pri~a dvema poja-voma, desubjektivizaciji in individualizaciji posameznika. Individualizacija jeklju~nega pomena za preìvetje v postmoderni dobi. Subjekt oziroma individuummora zaupati vase, v svoje sposobnosti in se zase boriti. Jan Swidzinski je dejal»Sodoben ~lovek ne napada sveta, ampak se samo pred njim brani. Brani se preduni~enjem narave, pred brezposelnostjo, inflacijo, cenej{o delovno silo in predodtujitvijo« (Dziamski 1989: 66).2 Subjekt, oropan vere v napredek, svobodo insocialno enakost, se bori za svoje pravice ter ob tem kaè èljo po odkritju samegasebe; v odlo~itvah se kaè njegov izraz in odseva njegova individualnost. Dziamskizatrjuje, da je postmodernisti~ni subjekt prenehal verjeti v modernisti~no zgodboposameznikove svobode. Postmoderna je {e bolj kot poprej subjekt zvezala s pravi-li in vsiljenimi vlogami, njegovi dose`ki pa so dobili samo {e simboli~no vrednost.Mit o posameznikovi svobodi se je v tem obdobju izpraznil, prav tako si mora sub-jekt na novo postaviti lestvico vrednot, v katero bi bilo mogo~e verjeti. Dziamskipravi, da to slednje dolo~a meje njegove svobode. Potemtakem lahko sklepamo, daje postmoderni subjekt oblikovalec svoje usode, kolikor mu postmoderna dobadovoljuje. Ob prebiranju literature o postmodernizmu, novem literarnem izrazu, kije v ZDA nastopil è v {estdesetih letih 20. stoletja, se ve~inoma izpostavljajo nega-tivne strani postmoderne dobe, v kateri je kot rezultat nastala postmodernisti~naliteratura. Virk tako poudarja, da je postmoderna doba najbolj omogo~ila subjektupokazati se kot posameznik, s ~imer se ve~a tudi toleranca v svetu, ki samo spod-buja posameznikovo individualno znanje, ustvarjalnost in intuicijo.

2 Postmoderna doba je prinesla marsikaj novega na razli~nih podro~jih ~love{kegaìvljenja – v tehniki, znanosti, umetnosti, {e posebej pa v filozofiji. Tako je v lite-raturi in filozofiji prinesla pojme »konec subjekta«, »izginotje subjekta«, »krizasubjekta«, »smrt subjekta«, »prazni prostor subjekta«. Kaj vse to pomeni? Ob pre-biranju filozofskih besedil ~lovek spozna, da se pojavljajo zelo nasprotujo~e si

38 Anita Vodu{ek, Miran [tuhec

1 Tej trditvi lahko pridamo naslednje razmi{ljanje. Avtoritete so svojo trdno neomajnost izgubile è prejin ne samo v postmoderni dobi. Razlika pa je ta, da je avtoriteta imela neko~ ve~jo mo~, ve~ji ugled instrahospo{tovanje, zaradi ~esar je samo navidezno ohranjala svojo avtoriteto. Izguba avtoritete sameavtoritete ni pojav izklju~no postmodernega ~asa, je pa res, da je v tem ~asu postala indiferentnost sub-jekta do avtoritet odkrita.2 V izvirniku: »The contemporary man does not attack the world. He only defends himself. He defendsagainst the destruction of the environment, against unemployment, against inflation, cheaper man power,against nuclear threat, and against alienation.« S tem zadnjim lahko razumemo morda odtujitev ~lovekaod svojega bistva.

interpretacije teh izrazov. Med drugim najdemo celo mnenja o neustreznosti innenatan~nosti ozna~evalcev ali pa razli~ne zapletene filozofske razlage. Navedenesintagme na prvi pogled delujejo zlove{~e in pomenijo nekaj negativnega, slabegater obrnjenega v preteklost. Pa vendar filozofi ugotavljajo, da izraz »smrt subjekta«in njemu podobne formulacije ne pomenijo ni~ tragi~nega, negativnega in kve~jemupredstavljajo le {e pove~ano subjektivnost samega subjekta, kar je vse prej kot nekajslabega. Helmuth Vetter ugotavlja, da se è dalj{i ~as govori o smrti subjekta, samizraz pa je prerasel okvire navadnega pomena in postal è splo{no uporabljenafraza, ki ne zanika obstoja ~loveka kot subjekta, ampak zanika le posebno razlago~loveka. Za za~etek pretresa filozofskih pogledov na subjekt poglejmo genezosamega izraza. Beseda subjekt je prevod gr{ke besede hypokeimenon, dele`ni{katvorba na osnovi glagola hypokeisthai, v pomenu leàti spodaj. V SnojevemSlovenskem etimolo{kem slovarju je navedena naslednja razlaga:

Subjekt: Tujka, prevzeta po zgledu nem. Subjekt iz srlat. subiectum »subjekt«, izho-di{~no »spodaj postavljeno, osnovno«, kar je v srednjem spolu posamostaljeni preteklitrpni dele`nik klas. lat. glagola subicere »spodaj postaviti, spodaj vre~i«, sestavljenega izlat. sub »pod« in iacere »vre~i«. (Snoj 1997: 628)

V nasprotju s subjektom je objekt tisto, kar je postavljeno pred ne~im. VSlovenskem etimolo{kem slovarju najdemo naslednjo razlago:

Objekt: Prevzeto po zgledu nem. Objekt iz srlat. obiectum »predmet«, izhodi{~no »kar jepostavljeno, vrèno pred (/razumsko/ dojemanje)«, v srednjem spolu posamostaljenegapreteklega trpnega dele`nika kla. lat. glagola obicere »nasproti postaviti, postaviti pred,vre~i pred«, ki je sestavljen iz lat. ob »nasproti, pred« in iacere »vre~i«. (Snoj 1997: 392)

Subjekt je eden temeljnih pojmov, na katerem se je od 14. stoletja naprej vse dodanes utemeljila zahodna civilizacija.3 Hotimir Burger je v uvodu knjige Subjekt isubjektivnost podal zanimivo zgodovino pojmovanja subjekta, ki jo bomo v nas-lednjih vrsticah na kratko povzeli zato, da bi dobili nekaj podatkov o filozofskem inpsiholo{kem vidiku pojma.4

Ta izraz se je pojavil sicer è pri Aristotelu, vendar je bil ve~je pozornosti deleèn{ele v novove{ki filozofiji. Po Aristotelovem mnenju ima izraz hypokeimenonobrobno mesto, saj ozna~uje le nekaj, kar je vsebovano v neki stvari, torej tisto, karje dolo~eni stvari imanentno. S~asoma je hypokeimenon prevzel pomen aktivnegaelementa, ki misli in postaja zato neke vrste sinonim izrazu razum. René Descartesje z izrekom »Cogito, ergo sum« subjekt izena~il z razumom, subjekt je postal tisti,ki misli in razmi{lja. Descartes je bil prvi filozof, ki je poudaril ~loveka kot subjekt.Po novem je subjekt tisti, ki z razumom opazuje in razlaga sebe ter svet, ki ga za~neobvladovati s svojimi normami. Immanuel Kant je bil eden prvih filozofov, ki jesubjektu pripisal status objektivnega. Subjekt je le eden od pojavov ~utnega sveta inkot tak eden izmed naravnih elementov, ki ìvi in deluje v lu~i naravnih zakonov.

Subjekt v kratki prozi Andreja Blatnika 39

3 Zahodna civilizacija v ospredje postavlja ~loveka kot subjekt pred metafizi~no transcendenco in predreligijo. To dejstvo je bilo odlo~ujo~ega pomena za razvoj svetovnih dogodkov, predvsem dogodkovzahodne civilizacije.4 Ob{irnej{e informacije o tem najdemo v monografiji Hotimirja Burgerja z naslovom Subjekt i subjek-tivnost.


Tako ima tudi subjekt objektivno naravo, kar pomeni, da tudi sebe razume in spoz-nava tako kot objekt. Kant spoznava ~loveka kot transcendentni in imanentni sub-jekt. V zgodovini filozofije so se nato pojavljali {e drugi aspekti – od tistih, ki sopoudarjali razmejitve med objektom in subjektom, do onih, ki so govorili o estet-skem in socialnem subjektu. Subjekt je vse od 19. stoletja, {e posebej pa v 20. sto-letju, in verjetno se je ta trend prenesel tudi v 21. stoletje, eden osrednjih problemovrazli~nih razprav. To je mogo~e razumeti kot odziv psihologov, filozofov, sociolo-gov, politologov in drugih raziskovalcev na kaoti~no stanje v svetu.

2.1 Alternativna psihologija5 20. stoletja je prinesla nove poglede na razumevanjesubjekta. George H. Mead je eden tistih, ki se je za~el na veliko zanimati za teori-jo subjekta. V svojem delu Um, jaz in dru`ba je razvil teorijo subjekta v lu~i med-sebojnih odnosov, ki izhaja iz pojmovanja posameznika kot dru`benega bitja. Meadpravi, da je subjekt vezan oziroma ukle{~en v tog birokratski svet, v katerem jezavezan k neskon~nemu utrudljivemu ponavljanju, ki mu prina{a dolgo~asje inizpraznjenost. Subjekt ne stopa v ìvljenje, temve~ v igro, v kateri je le komentatorhipnih dogodkov. Subjekt pojmuje kot socialno bitje, ki se {ele v medsebojnihodnosih razkriva svetu in v njem lovi trenutke, ki mu jih dajeta ~as ter okolje. V tejnavidezni igri subjekt ustvarja najrazli~nej{e fotografije, ki nastanejo kot posledicatrenutkov, ki jih ni mogo~e predvideti vnaprej. êprav Mead postavlja subjekt vzaprt sistem medsebojnih odnosov, v katerem se pojavljajo bolj in manj ustaljenivzorci obna{anja, predstavlja subjekt vendarle izziv, ki se temu ustaljenemu ritmuupira ter ga sku{a spremeniti. V tak{no igro se subjekt spu{~a z dolo~eno mero izzi-va in tveganja. Postmoderni subjekt je v tem kontekstu subjekt tveganja in slu~aja.Dve leti pred nepri~akovano smrtjo je Michel Foucault opisal svoje delo z nasled-njo izjavo: »Moja namera je bila ustvariti zgodovino razli~nih na~inov, kako v na{ikulturi ~love{ka bitja postanejo subjekti« (Foucault 1991: 7). Da iz ~love{kega bitjanastane subjekt, je potrebna dolo~ena objektivizacija, najprej mora biti postavljenokot objekt. Objektivizacija pa se lahko zgodi na tri na~ine: tako, da je ~lovek postav-ljen za predmet vednosti, da je postavljen za predmet oblasti in da si za predmetpostavi samega sebe.6 Foucault postmoderno ena~i z izrazom subjektivizacija. Tapojav subjektu omogo~a, da razume svet, da je zmoèn interpretirati izjave in zinterpretacijo razbijati ustaljene vzorce sveta. ê èli subjekt svet spoznati popol-

5 Du{an Rutar v Teoriji subjekta (2001) pravi, da je potrebno iskati korenine alternativna psihologije vfilozofiji. Ugotavlja, da so najbolj{a psiholo{ka besedila napisali prav filozofi ali pa psihologi, ki so seresno posve~ali branju filozofskih besedil. 6 V knjigi Vednost–oblast–dednost, v kateri so zbrana razli~na predavanja M. Foucaulta in intervjuji znjim, se lahko podrobneje seznanimo s povezanostjo med oblastjo in subjektom v poglavju z naslovomSubjekt in oblast, Zakaj preu~evati oblast: vpra{anje subjekta. Foucault opozarja na subjektovopovezanost v kompleksna oblastna razmerja. V predavanju sku{a odgovoriti na vpra{nje, kaj je oblast inkako vpliva na subjekt. Oblika oblasti vpliva na subjektovo vsakdanje ìvljenje, »ki individua katego-rizira, zaznamuje ga z njegovo lastno individualnostjo, vsili mu zakone resnice, ki jih mora prepoznatiin ki jih drugi morajo prepoznati v njem. To je forma oblasti, ki individuume naredi za subjekte«(Foucault 1991: 160). Vidimo torej, da je individuum ve~ vreden kot subjekt. Avtor pa opozarja tudi nadejstvo, da v sodobnem svetu obstajajo tri vrste bojev proti oblasti: boj proti oblikam nadvlade, boj protioblikam izkori{~anja in boj proti tistemu, kar individue veè nase in jih tako podredi drugim. To so bojiproti podvrènosti, proti oblikam subjektivnosti.


noma, tudi tisto, ~esar na prvi pogled ni mogo~e videti, je predpogoj subjektiviza-cija in posledi~no dvom. Subjekt mora dvomiti v tisto, kar vidi. Namesto gledanjase mora subjekt obrniti k poslu{anju. Foucault je mnenja, da subjekt s poslu{anjemrazbija toge meje ustaljenega sveta, v katerem vse poteka po vzorcih. Dokaj drznaje tudi misel, da govorjenje v prvi vrsti ni namenjeno medsebojni komunikaciji,ampak je namenjeno vzpostavljanju in ohranjanju izmi{ljenih prostorov, znotrajkaterih si ljudje izmenjujejo ljubeznivosti ter se trudijo, da bi jih spoznali v njihoviizmi{ljeni identiteti. To pomeni, da se postmoderni subjekt predaja iluzornim,izmi{ljenim izjavam in predstavam. Potemtakem subjekt sploh ne govori resnice,saj se trudi prikazati le svojo smrt. Pri tem Foucault opozarja, da gre le za metafo-ri~no smrt in za ustvarjanje novih prenesenih svetov. Tako subjekt obstaja le v govo-rici, ~eprav samo v nami{ljeni podobi, pa vendar. Posledica teh trditev je, da {eleizginotje govorice predstavlja smrt postmodernega subjekta. Z izjavami subjektoblikuje nove svetove, ki so le potencialni in za katere ni nujno, da jih bo kdaj spoz-nal. Dejstvo je, da ni~ ve~ ni trdnega in stalnega. S tem se pojavlja pravica dodruga~nega govorjenja kot ena temeljnih ~lovekovih pravic. Nazadnje Foucaultponuja mo`nost, kako se subjekt samokonstituira.7 Ta proces uspe subjektu le, ~e jesposoben samopodrejanja in samoosvobajanja. V sodobnem ~asu pa to pomeninastanek moralnega subjekta, ki se najprej podredi nekemu splo{no veljavnemumoralnemu kodu. To podrejanje moralnim prepovedim lahko razumemo kot oviran-je na poti do samokonstituiranja subjekta, kot zadrèvanje v razvoju.8 Foucaultpravi, da tako subjekt nikoli ne more sebe popolnoma realizirati, ampak mu moral-ni kod pomaga pri ustavitvi samorealizacije. Tako je za postmoderni subjekt zna~il-na velika mera avtorefleksije, saj mu le ta daje svobodo. Du{an Rutar je Jacquesa

7 Foucault v intervjuju z naslovom O genealogiji etike, ki ga najdemo v knjigi Vednost–oblast–dednost,samokonstituiranje imenuje dejavnost samoformiranja, praksa sebstva ali asketizem. Spra{uje in odgo-varja na vpra{anje, kako naj subjekt ìvi. Kadar èli subjekt neomadeèvano bivati, potem so tehnikesamoformiranja druga~ne od tistih, ki jih uporablja, ~e èli biti gospodar nad svojim vedênjem. Foucaultpravi, da se je moral subjekt skozi vso zgodovino stalno podrejati prepovedim eti~nih kodeksov. Topodrejanje je Foucault obdelal v monografiji Uporaba uìtkov, kjer osvetli gledanje subjekta na samegasebe skozi zgodovino s pomo~jo {tirih tem. Te so: zdravje, ène ali ènske in de~ki. Subjekt imenuje kotsubjekt eti~nih dejanj, kar pomeni, da je vseskozi deloval v skladu z uveljavljeno etiko. Tako je na pri-mer v klasi~ni gr{ki dobi veljalo pravilo, kako se obna{ati, da ima{ ohranjen ugled in si sposoben vlada-ti drugim. Etika je dolo~ala, da si zvest èni in da se ne dotika{ de~kov; (v stari Gr~iji ènske tako nisoveljale veliko, zato dolo~ilo, da mora{ biti zvest svoji èni, saj se je nana{alo na mo{ko populacijo).Odlo~itev za upo{tevanje teh dolo~il pa je bila na izbiro. Posameznik se je lahko za to prostovoljnoodlo~il. Kasneje se je posameznik odlo~il za upo{tevanje etike zaradi tega, ker je bil razumsko bitje, inne samo iz razloga, da je potem lahko nekomu vladal, ker je bil ve~ vreden. Tudi Foucault uporabi izrazsebstvo, ki pa ga razume kot skrb zase. O tem veliko govori v omenjenem intervjuju, v katerem izpo-stavlja, da sebstvo ni samo pojav dana{njega ~asa, ki dobiva enega svojih izrazov v vse pogostej{em obi-skovanju ljudi najrazli~nej{ih te~ajev, na katerih sku{ajo odkriti sami sebe v meditaciji, ampak je èpojav klasi~ne Gr~ije. Od tam izvirata tudi spoznavanje sebe v beleènju vsakdanjih dogodkov inkasnej{em prebiranju teh samorefleksij. Iz tega po~etja so nastali dnevniki, katerih namen je spoznavatisamega sebe. Za konec intervjuja Foucault pravi, da je najte`je ~loveku, da se prepozna v prevladujo~ihpravilih. Tako se mora ~lovek nenehno spra{evati, ali se sploh lahko konstituira kot subjekt etike in alije za to potrebno veliko asketskih vaj. Foucault zaklju~i z mislijo, da se ~lovek {ele v odnosu do sebevzpostavi, konstituira kot subjekt.8 Kot vidimo se tudi Foucault vrti v za~aranem krogu svojih izjav, oz. da moramo lo~iti subjekt v smis-lu individuum in tisti subjekt, ki ga èlijo neka eti~na pravila.


Derridaja ozna~il kot filozofa razlike.9 Zakaj tako? Verjetno zato, ker Derrida ohra-nja romanti~no razliko med subjektovo usodo in stalnim pri~akovanjem ter hrepe-nenjem v prihodnosti. Po njegovem mnenju je sodobni subjekt tragi~en, ker so nje-gova hrepenenja, usmerjena v prihodnost, iluzorna, a hkrati nujna. Sodobni subjektje obsojen na stalno ujetost v razlike, ki ga obremenjujejo pri resnici, s katero setrudi, da bi te razlike presegel; pri tem pa se ne zaveda, da je prav razlika pogoj zaresnico. Derrida zato izpostavlja problem dekonstrukcije subjekta, s katero se za~nepropad identitete. Kot je spoznal è Foucault, gre pri samokonstituiranju subjektaza neke vrste imaginarno dejavnost. Zato dekonstrukcija ne pomeni ru{enja mejasubjekta, ki sploh nikoli ni bil oblikovan, ampak predstavlja le dvom v resnice, vmodele, ki jih je zgradil subjekt. S tem se pojavljajo mo`nosti za nastanek novihresnic in novih modelov. Derrida ozna~i sodobni subjekt kot paranoidno konstruk-cijo, za katero je zna~ilna vera v resni~no, otipljivo osebnost. Kot podkrepitevtak{ni izjavi navede mnoìco najrazli~nej{ih priro~nikov, ki èlijo nau~iti ìveti brezstresa in kako postati sre~na, razumna in spro{~ena oseba z veliko prijatelji, ki pa vresnici vna{ajo v ~lovekovo ìvljenje veliko zmedo. Richard Rorty v okviru teorijesubjekta, ki jo oblikuje v knjigi Contingency, irony and solidarity, razvije tudi kon-cept o skupni ~love{ki naravi, na katerem temelji ~love{ka solidarnost kot drà, kisluì razli~nim oblikam institucionalnega nasilja nad posamezniki, {e posebej tisti-mi, ki veljajo za druga~ne. Skupno ~love{ko naravo pa je mogo~e dose~i s subjek-tovim samoomejevanjem, o ~emer je govoril è Foucault, ter s prepoznavanjem naj-huj{ih stvari, ki jih ljudje delamo drug drugemu v krutosti in neusmiljenosti.10 TudiRorty govori o subjektovem samoomejevanju, ki pa ga ne razume le kot samo-trpin~enje in prilagajanje skupnim dru`benim normam, temve~ je zanj samoomeje-vanje hkrati proces subjektovega samoosvobajanja. Rorty imenuje sodobni subjekt»liberalni ironist«, ki se zaradi samoomejevanja in podrejanja zaveda naklju~nostiuresni~itve svojih osrednjih èlja. Ker se tako vda v usodo samoomejevanja, sesoo~i z nesmiselnostjo svojega obstoja, zaradi ~esar se posve~a drobnim èljam invsakdanjim, banalnim opravilom. Subjekt kot liberalni ironist ne verjame v ni~, neverjame v red, v ideale in postane radikalen. Kot tak razume so~loveka kot tujca inhkrati kot sotrpina; prav zaradi tega skupnega ob~utja pa se lahko oblikuje temeljsolidarnosti ter skupna ~love{ka narava. Samooblikovanje subjekta vsebuje dva pro-cesa: samoopazovanje in samospoznavanje. To zadnje pomeni subjektovo soo~anjein zavedanje z lastno kontingenco, kar pomeni, da subjekt sam odlo~a o tem, kakose bo odzival v dru`bi. Njegovo obna{anje pa je povsem naklju~no.

2.2 Vse omenjene teorije subjekta, ki si med seboj navidez nasprotujejo, v bistvu pagre le za globoko prekrivanje formulacij besed s podobnim smislom, so morda naza~etku enaindvajsetega stoletja è nekoliko pomanjkljive in kli~ejo k novim inter-

9 Tako zapi{e v knjigi Teorija subjekta, kjer so zbrane razprave o razli~nih teorijah subjekta.10 ê to filozofsko razmi{ljanje poveèmo z aktualnimi svetovnimi dogodki zadnjih let, s tem mislimona svetovno politi~no in duhovno sfero v lu~i teroristi~nih napadov na WTC in na ameri{ke povra~ilneukrepe, v katerih je umrlo veliko ve~ ljudi kot v poru{enju WTC-ja 11. septembra 2001, potem gotovone moremo ve~ govoriti o skupni ~love{ki naravi, ki temelji na solidarnosti med ljudmi, kot jo pojmujeRichard Rorty. Rortyjeva knjiga Contingency, irony and solidarity (Kontingenca, ironija in solidarnost)je iz{la leta 1989.


pretacijam. Za konec k psiholo{ko-filozofskim razpravam o subjektu pa {e nekajpovzemalnih besed. Vpra{anje o subjektu se je v psihologiji11 odprlo v novove{kem~asu, ko so psihologi za~eli ugotavljati krizo sodobne znanosti, ki se je kazala v pre-vladi pozitivizma, ki je raziskovanje usmeril k odkrivanju golih, objektivnih dejstevin pri tem zanemarjal razli~ne subjektivne elemente, npr. ~ustva. Tak{no razisko-vanje je povzro~ilo otopelost ljudi, ki so izgubili ob~utek za ìvljenje, njegove skri-te pomene in predvsem za njegovo bogastvo. Husserl je novove{ko filozofijo razu-mel kot polje boja za smisel ~lovekovega ìvljenja. Sveta, ìvljenja ne moremospoznati samo z golim opazovanjem, saj se za videzom vedno skriva nekaj globlje-ga. Tudi za ~loveka ne moremo re~i, da je to, za kar se nam kaè in kar vidimo sprostim o~esom. Za objektivno pojavo se skriva identiteta, ki je ne moremo spoz-nati s {e tako pozornim o~esom. Husserl pravi, da je novi vek pripeljal ~loveka narob eksistence oziroma ga pahnil v krizo. Vedno manj se posve~a sebi, svojim potre-bam in slepo verjame v znanost, ki mu ponuja teoreti~no razlago sveta. Tako vednobolj zanemarja svoje èlje, s predajanjem le opazovanju sveta pa pozablja narazmi{ljanje o sebi.12 Avtorefleksija je tudi pogoj subjektove svobode, saj z njospoznava svoje meje in ob razmi{ljanju o sebi odkriva vedno nove svetove.13 Taspoznanja, s katerimi subjekt sku{a razloìti svet in sebe, se mu kaèjo kot zgodbabrez za~etka in konca. Pri spoznavanju ima velik pomen ~as, ki ga sodobni subjektskoraj nima ve~, zato èli imeti opravka s stvarmi, ob katerih se mu ni potrebno dalj~asa ustavljati.

3 âs in resni~nost sta dve kategoriji, ki nista otipljivi in ju ne vidimo, pa vendarsta del na{ega vsakdanjika. ^lovek je ujet v minljivo, a ve~no obstojno kategorijo,~as. Ko stopi na svet, ga ujame v svoje tirnice in ga ne izpusti ve~. âs namre~ nepozna novih za~etkov, nikoli ga ne moremo zavrteti nazaj, pa ~e bi v~asih to {e takoèleli storiti. @elja po vrnitvi ~asa nazaj ali ustavitvi drve~ega kolesja vsaj za hip nièlja, ki bi se pojavljala samo v sodobnem svetu in sodobni literaturi. Ta èlja obsta-ja è v Cervantesovem Don Kihotu.14 T. Virk pravi: »Po diktatu ~asa smo obsojenina en sam za~etek in konec« (Virk 1995: 8). Tak{no ob~utje mnogo stoletij kasne-je ubesedi Jorge Luis Borges, argentinski pisec, ki ga literarna veda pojmuje kotza~etnika postmodernisti~ne knjièvnosti. Tudi Borges spoznava, da ~lovek nemore vplivati na potek ~asa, kaj {ele, da bi ga zaustavil. Borges primerja ~as z reko,ki nikoli ne te~e nazaj. Tisti, ki se nikoli ne povrne, je tudi ~lovek. Tudi ta gre v bist-vu v eno samo smer in bo jutri neizpodbitno druga~en. Zato postavi trditev: »âs jereka, ki me odna{a, toda ta reka sem jaz. âs sem.« (Virk 1995: 9). Borges v enem

11 Prav pri vpra{anju subjekta sta se psihologija in filozofija zopet tesno povezali.12 Da je razmi{ljanje o sebi pogoj za sre~o, je ugotavljal è Platon. Dejal je, da sre~a ni v tem, da se~lovek dokoplje do popolne objektivne vednosti o svetu, temve~ v samem iskanju znanja in te vednosti.Nobena vednost namre~ ni ve~na, zato se ~lovek ne sme zana{ati na stalno sre~o, ki bi izvirala iz nje,ampak se mora predajati iskanju te vednosti, saj mu {ele to ponuja zadovoljstvo in popolno sre~o.13 Verovanje v nove svetove D. Rutar podkrepi s primeri iz vsakdanjega ìvljenja. Danes smo pri~a napo-vedovanju prihodnosti iz kart pred televizijskimi kamerami, branju horoskopov, ki nam jih po{ljejo popo{ti, odpravljanju telesnih in du{evnih teàv s pomo~jo bioenergije, masa`, kroglic, plo{~ic, kristalov…To je dokaz, da sodobni subjekt vse bolj verjame v ~udeè.14 »Vem, da prosim nemogo~e,/ saj da to, kar je minilo,/ spet bilo bi pri~ujo~e, /ni na svetu se zgodilo,/nikdar se vrniti no~e./ Te~e ~as, beì urno/ in nazaj ga ve~ ne bo…« (Virk 1995: 8)


od svojih esejev ~loveka imenuje ~as, s ~imer poudari njegovo neizbe`no usodo.Kategorijo ~asa pa so sku{ali razloìti tudi matematiki, fiziki in filozofi. Ena izmedteorij pravi, da je ìvljenje le iluzija, le predstava na{e zavesti. Na ta na~in lahko vsvojih miselnih predstavah zavrtimo ~as nazaj in podoìvimo trenutek izpred mno-gih let. Po tej filozofiji pa Borges dokazuje, da so v ~asu mogo~e tudi ponovitve, skaterimi ljudje beìmo pred gro`njo smrti in si z njimi delamo utvare, da je novza~etek vendarle mogo~. To je le optimisti~na, ve~na èlja. Tomo Virk jo imenuje»nostalgija po ve~nosti«, ki do najve~jega izraza pride prav ob sre~anju z lastnosmrtjo. Do trenutka, ki pomeni ~lovekov neizpodbiten konec, pa ~lovek ìvi mnogoìvljenj, ki se rojevajo v vsaki sekundi.15 Da je vsaka sekunda pomembna, ker po-udarja trenutke, se zaveda tudi Blatnikov subjekt. Strukturiranje ~asa in njegovafunkcionalna nenadomestljivost sta {e posebej o~itni v Blatnikovi prvi zbirki [opkiza Adama venijo. âs, hitro odtekanje trenutkov in nostalgija po ve~nosti se nada-ljujejo tudi v zbirki Biografije brezimenih. Blatnikov subjekt je ujet v »mre`nico~asa«, v kateri nista mogo~a niti zaustavitev in niti beg pred minevanjem. »Beg nimogo~. Ni kam beàti« (Blatnik 1983: 7). V ~asu in svetu, v katerem se je zna{el,se subjekt po~uti utesnjenega in nemo~nega. Morda ta ob~utek izvira iz njegoveèlje po natan~ni pojasnitvi sveta in svojega mesta v njem, vendar subjekt spozna-va, da je ìvljenje, ki ga ìvi, vse prej kot preprosto in dostopno njegovemu razumu.Naslednji citati, vzeti iz zbirke [opki za Adama venijo, to potrjujejo: »Vsaka meja,ki jo postavimo na{emu svetu, se izkaè kot nezadostna« (Blatnik 1983: 7). »Vsebolj se ti izmika preprosto ìvljenje, ko je vse è vnaprej jasno, ko è ve{, kdaj bo{delal in kaj, kdaj bo{ pil in kaj, kdaj bo{ fukal in katero. Iz dneva v dan, iz leta vleto« (Blatnik 1983: 32). »…bilo je tako malo ~asa, samo gibanje, hitenje naprej, kinaj bi ga obdràlo na kru{ljivem nasipu ìvljenja« (Blatnik 1983: 60). To je le nekajnavedkov, ki potrjujejo, da se Blatnikov subjekt zaveda hitrega minevanja ~asa inob tem nezadostnosti ~asa, da bi lahko razumel in pojasnil svet in resni~nost.»V~asih pomislim, da se nekje za na{imi hrbti mati metafizika prav prisr~no hahljana{im obupnim poskusom, da bi si razloìli svet« (Blatnik 1983: 7). Spoznanje osvetu, o resni~nosti ni mogo~e. Edino, kar preostane subjektu, je, da se spusti v tok~asa in da v njem odkriva pomen trenutkov, ki polnijo njegovo ìvljenje z najrazli~-nej{imi dogodki. Tako tudi {tevilne Blatnikove zgodbe nastajajo na podlagi prika-zovanja hipa. Pisatelj tematizira obrobne dogodke, ki nastajajo v najrazli~nej{ih tre-nutkih; v zgodbi Bobnarjev zamah poudari ~asovni odsek, v katerem zamahne bob-nar s pali~ico, v Zgodbi o ~asu je osrednji motiv trenutek, v katerem star~ek poma-ha otrokom, v zgodbi Jonestown, Gvajana pa je pomemben hip v gostilni, ko mo{kiprepri~uje ènsko, da izprazni svoj kozarec. To so po vsebini skoraj banalni ~asov-ni odseki, saj navidez ne odlo~ajo o ni~emer, a vendar predstavljajo ~as, v kateregaminevanje je vpet subjekt. Resni~nost se Blatnikovemu subjektu kaè kot kruta,neizprosna nujnost, v katero je vrèn in v kateri je obsojen na bivanje. Subjekt vBlatnikovih zgodbah ne ìvi spro{~eno, mirno in zadovoljno, temve~ ga hromi naj-bolj pretresljiv ~love{ki strah – osamljenost. Ni~ ni huj{ega kot biti sam v spozna-nju svoje minljivosti. K temu strahu dodajmo {e enega, ki sicer ni eksplicitno izra-

15 »Vsako sekundo se za nas za~enja novo ìvljenje.« Jerome K. Jerome v knjigi Modrost za novotiso~letje.

èn, a ga bralec ne more prezreti – Blatnikov subjekt se boji svoje nevednosti, sajspoznava, da sveta ne more ujeti z besedami, {e bolj pa se boji nevednosti svojegakonca. Ni ga strah smrti, ne nazadnje se marsikatera oseba v zgodbah odlo~i samakon~ati svoje ìvljenje, temve~ nevednosti, kdaj pride ~as, ko bo ìvljenja nepreklic-no konec. Blatnikov subjekt èli razumeti svet, ìvljenje in ~as, ne mara presene~enjin verjame v nujnost urejenega ter popolnega sveta. Zato mora biti jasno za~rtanatudi kon~na postaja subjektovega ìvljenja in zato vzame usodo v svoje roke. Zapopolno urejenost poskrbi sam. To stori s samomorom. S tem dejanjem prekineminevanje ~asa, ki nima dolo~enega konca. »Le on bo ogoljufal mirni in urejeni tokìvljenja« (Blatnik 1983: 61). Subjekt, ki si vzame ìvljenje, paradoksalno poskrbiza urejenost svojega ìvljenja. Motiv samomora Blatnik izpostavi na ve~ mestih, insicer V mre`nici ~asa, [opki za Adama venijo, V dvojni podobi, No~ni obisk.Blatnikov subjekt se ne boji umreti, saj v smrti vidi mir in svojevrstno zadovoljst-vo. Smrt pojmuje kot »ve~ni mir, ki ga pri~akuje na dnu previsa.« (Blatnik 1983:62) Zastavlja pa si tudi vpra{anje, da mogo~e smrti sploh ni, namesto nje je le»po~asno odhajanje, ko te prekriva ~as v spominih« (Blatnik 1983: 105). âs inspomin sta kategoriji, ki sta med sabo zelo povezani. Tomo Virk v eseju Mera spo-mina in ~asa zapi{e, da na povezanost spomina s ~asom pokaè è samo dejstvo, dase ljudje v vsakdanjem ìvljenju ne zavedamo v vsakem trenutku svojega po~asne-ga umiranja. Spomin je tisti, ki subjektu prepre~uje natan~no zaznavanje ìvegagibanja ~asa. Spomin nam je v pomo~, da uredimo svet in svoja spoznanja v njem,hkrati pa je spomin tudi pomanjkljiv, saj nam ne dovoljuje popolnega ter natan~negapogleda v preteklost. Pomanjkljivi spomin omogo~a, da subjekt sproti pozablja, karga varuje pred neprestanim zavedanjem minevanja in priblièvanja koncu. Kakr{nokoli prizadevanje Blatnikovega subjekta, da bi s pomo~jo svojega spomina spoznalrealno sliko sveta, je brezpredmetno. Vendarle spomin ni samo subjektovo varova-lo ali odre{ujo~a stvar, ampak tudi razlog, zaradi katerega subjekt sploh zaznava~as. ê se ne bi spominjal, potem ne bi vedel, da je nekaj è za njim in da ga nekaj{e ~aka. Zaradi spomina ima subjekt sploh doìvetje ~asa. S spominom se subjektzazre v è minljivo stanje in zre v zdaj{nje, pri ~emer opazuje spremembe in razli-ke, ki so nastale zaradi ~asa. Mogo~e je to dejstvo eden izmed razlogov, da Blatniktako natan~no opi{e vsak trenutek. S spominom je povezano celotno ~lovekovo bist-vo. Dokaz temu so ljudje, ki izgubijo spomin, ki se ne spominjajo niti tega, kdo so,od kod prihajajo in kam gredo. Izguba spomina predstavlja izgubo identitete, karpusti velike posledice v ~lovekovem ìvljenju. Te posledice so v omenjenem prime-ru negativne, lahko pa so tudi pozitivne, v primeru, ko iz spomina izbri{emo slabetrenutke v ìvljenju. Tako ni pomemben samo spomin, ampak tudi proces, ki gaimenujemo pozabljivost. Fridrich Nietzsche je v H genealogiji morale zapisal, dabrez pozabljivosti ne bi moglo biti nikakr{ne sre~e, nobenega upanja, ponosa in nesedanjosti. V Virkovem eseju Fizika in metafizika spomina je zapisano drznovpra{anje, ki izhaja iz spoznanj nem{kega fizika Hermana Hakena, ali smo ljudjeumrljivi prav zaradi svojega spomina. Za~etki ukvarjanja s spominom, ki so pripe-ljali tudi do tak{nih spoznanj, segajo è dale~ nazaj. Eno prvih pri~evanj o spomi-nu kot temeljni ~lovekovi lastnosti je Platonov nauk o vrojenih idejah. Vsaka stvarna svetu je posnetek in s tem le spomin ne~esa ve~nega. S spominom se niso ukvar-jali samo filozofi, ampak je kategorija spomina zasedla posebno mesto tudi v nara-



voslovnih vedah, {e posebej v tistih, ki so se ukvarjale z razli~nimi oblikami ìv-ljenja. Te so spoznale, da obstoj vseh ìvih bitij temelji na obstoju genetskega spo-mina. @e omenjeni nem{ki fizik Herman Haken je organske elemente od neorgan-skih lo~il prav s kategorijo spomina, ki naj bi vplivala na umrljivost organskih siste-mov. Kakorkoli opredelimo spomin, dejstvo je, da se Blatnikov subjekt predvsem vprvi zbirki {e posebej intenzivno predaja spominjanju, s ~imer izgublja trdne temel-je resni~nosti.

Po~asi smo pri{li do izraza resni~nost. To je tisto, kar je resni~no, kar obstaja. Zani-mivo, da je izraz izpeljan iz besede resnica, vemo, da tisto, kar obstaja, ni nujnovedno zavezano resnici. Resnica in resni~nost sta izraza, ki v sodobnem svetu nistave~ samoumevna. Absolutne resnice ni, ampak se »sproti ustvarja, kot kamen, kotlehnjak« (Blatnik 1983: 61). Morda Blatnikov subjekt tako neuspe{no i{~e besede,s katerimi bi izrazil resnico o resni~nosti, ker se ne zaveda, da ni ene in edine, abso-lutne resnice. Védenje o tem, da je univerzalna resnica izginila, manjka Blatni-kovemu subjektu, ki tudi ne ve, da je resnico potrebno ustvarjati sproti. Tako je vprvih treh zbirkah Blatnikov subjekt zavezan k utrudljivemu in brezuspe{nemuiskanju resnice. To se spremeni {ele v zbirki Zakon èlje, kjer pa nastopi nov pro-blem. Subjekt èli ustvariti svojo resnico, ima pripravljene besede, s katerimi bi joizrazil, vendar je nima komu posredovati. ê è govorimo o resnici, bomo na temmestu zapisali nekaj temeljnih spoznanj o resnici, ki jih je zapisal Tine Hribar.16

Resnica o resnici je, »da ni resnice o resnici, ~eprav ~lovek mimo resnice ne more«(Hribar 1981: 163). ^loveku je vgrajeno, è od prazgodovine naprej, da i{~e resni-co o sebi in svetu. Kako pa ~lovek uporablja resnico, koliko je resni~no odkrit dodrugih ter do sebe, pa je drugo vpra{anje. Hribar pravi, da je ~lovek najbolj spretenprav pri zakrivanju resnice o samem sebi. Ne toliko pred drugimi, kolikor predsamim seboj, saj kadar je ~lovek popolnoma odkrit s samim seboj, se zazre v svojolastno resnico in takrat se sre~a z grozo ni~a ter stopi na rob samomora. Temu se~lovek izogne le, ~e grozo zamenja za bole~ino spomina. Vsaka izre~ena beseda jeresni~na, vendar to {e ne pomeni, da izre~ena beseda prina{a tudi resnico. In ~e pri-stanemo na to, da je tudi odsotnost znaka znak, lahko sklenemo naslednje: ê biBlatnikov subjekt vedel, da je tudi z molkom mogo~e izraziti resnico, da resnice ni,bi to storil.

3.1 @ivljenje Blatnikovega subjekta pogojuje njegovo iskanje resnice in besed, skaterimi bi jo izrazil in hkrati povedal tudi zgodbo o ìvljenju. Ne najde ne enegane drugega.17 To iskanje zaznamuje celotno Blatnikovo prvo zbirko in se nadaljujetudi v Biografijah brezimenih ter v zbirki Menjave ko`. ê so evropski simbolistièleli izraziti tisto, kar je neizrekljivo, potem morda Blatnikov subjekt ne more izra-ziti resnice, ker smo rekli, da v sodobnem ~asu absolutne resnice ni ve~. Ne moreizre~i ne~esa, kar ne obstaja. O~itno se subjekt tega {e ne zaveda, posledica ne-uspe{nega iskanja pa so utrujenost, razo~aranost, iz~rpanost subjekta, ki se na tre-

16 [e ve~ informacij o resnici, teoreti~ni in zgodovinski pregled raziskovanja resnice je v knjigi TinetaHribarja s pomenljivim naslovom Resnica o resnici.17 Tega ne najde v prvih zbirkah. V zadnji zbirki sicer najde besede, pojavi pa se nov problem; pomanj-kanje poslu{alca.

nutke è kaè kot pasivne`. O tem, kako neutruden je boj za besedo, nekaj prime-rov: »Ho~e{ izgovoriti neko besedo; ve{, da jo mora{ re~i, i{~e{ jo… Ne najde{,megla je vse gostej{a, bolj in bolj te du{i« (Blatnik 1983: 11). »Stoji med nebom inzemljo, ker ~aka besedo, ki bi ga odre{ila. Ni te besede, le smehljava se mu lahko,jaz in pisec te zgodbe« (Blatnik 1983: 23). Besede pa se seveda povezujejo tudi zmolkom. Tega se pola{~a predvsem mo{ki subjekt ve~krat kot ènski. »Vse besede.Vsa mol~anja. Ni~ ni v njih, ni~ za njimi. Ni~esar ni mogo~e povedati, ni~esarzamol~ati« (Blatnik 1989: 123).

Pri{li smo do manj{ega paradoksa. Ne z besedo ne z molkom ni mogo~e ni~esarpovedati in ni~esar zamol~ati. Lahko bi rekli, da z besedo izrazimo veliko, pa ven-dar ni~esar ne povemo.18 Enako velja za molk, s katerim izrazimo ni~, a vendarpovemo veliko. Besede pa tudi ne povedo vedno tistega, kar izre~emo. Povedano zbesedami iz zgodbe Uradna verzija: »Besede so nezanesljive. Lahko zadenejo dru-gam, kakor merijo. In razen tega ne zapustijo vidne sledi. Nikoli ne more{ biti resprepri~an, kaj so naredile« (Blatnik 1983: 117). Ljudje se na dogodke v ìvljenjuodzivamo na najrazli~nej{e na~ine. Vendar se vedno, kadar ìvljenje od nas zahtevaskrajno resnobnost, natan~no dojemanje dogodka, odzovemo s ti{ino. Mnogokratbesede utihnejo in se izrazimo z molkom. Morda je res, da z molkom v nekaterihprimerih povemo celo ve~ kot z besedami. Te vedno prina{ajo tudi laì, kadar panastane molk, se za njim vedno skriva resnica.19 Vendar niso besede tiste, ki laèjo,laèmo ljudje. Zato nam vedno, kadar se znajdemo v poloàju, ko nam gredo bese-de te`ko iz ust in z njimi ne moremo izraziti resni~nega ob~utja – resnice, preosta-ne mo~nej{e oro`je – molk. Blatnikov subjekt ne more mol~ati in zaradi tega jeobsojen na utesnjeno ob~utje in doìvljanje sveta. Dejansko stanje Blatnikovegasubjekta v prvih treh zbirkah pa je prav tisto, ki ga sam ne mara – molk in {e ve~ti{ina. Res je, da veliko govori, vendar govori samemu sebi, medtem ko je pred sve-tom nem. Do preobrata po~asi prihaja v zbirki Menjave ko`, ko Blatnikov subjektza~ne govoriti, sicer ne suvereno, a vendarle. V zbirki Zakon èlje pa se potem, kose subjekt za~ne pogovarjati, pojavi nova teàva; komu zaupati resnico o sebi insvetu.20

3.2 êsar subjekt ne more izraziti z besedo, lahko izrazi z glasbo. Motiv glasbe jestalnica skozi vse {tiri Blatnikove zbirke. Iskanje besede je neuspe{no in tega se lena trenutek zave tudi subjekt sam. »Polniti ~love{ka usta se mu je zazdelo enakobrezupno kakor polniti ~love{ko du{o« (Blatnik 1983: 64). Glasba spremlja ~love-ka na vsakem koraku in sprva je Blatnikov subjekt nad tem zbegan. V zgodbi Pesempravi: »/.../ tisto, kar me bega, je nenehno porojevanje glasbe iz vsake pore bivan-


18 Spomniti bi veljalo na kolumno Igorja Grdine, ki je bila 17. 3. 2003 objavljena v ~asopisu Delo.19 »Resnica je navadno tisto, o ~emer mol~imo« (V. Kav~i~: Zapisnik).20 Morda je zanimivo vpra{anje, zakaj Blatnikov subjekt i{~e besedo, kaj èli z njo to~no povedati.Zaustaviti tok hitrega minevanja in odkriti svoje mesto, bistvo v njem. V zgodbi Pesem iz zbirke [opkiza Adama venijo pravi: »Te`ko se nam je sprijazniti z mislijo, da se na{a usoda v trenutku, ko jo zapu-stimo, spreminja v sprijeto magmo, iz katere se bodo znova izoblikovala bivanja nekih drugih, nam pov-sem neznanih in tujih ljudi. I{~emo besedo, ki bi nas privzdignila nad to noro odtekanje, poizku{amo joizrekati v jezikih tiso~erih ver in verovanj. Na{e besede pa so brez odmeva kakor prvi dan, {ibki in min-ljivi ~akamo dne, ko nas bo pometlo iz zemeljskega bivanja.« (Blatnik 1983: 5).

ja« (Blatnik 1983: 5). Ta glasba mu prina{a tudi najrazli~nej{e spomine. V razume-vanju glasbe Blatnik spominja na Ivana Cankarja. Njemu melodija pomeni prvotnoin najgloblje doìvetje. ^lovek se spominja pojavov in dogodkov v ìvljenju pomelodiji, re~emo lahko, da ima ~lovek muzikalni spomin.21 Res je, vse, kar je ~lovekdelal, ima svojo melodijo, ki ostane. Glasba je neuni~ljiva in nad besedo, saj imave~jo mo~. Blatnikovemu subjektu glasba pomaga obdràti è razpadajo~o zvezo,npr. v Billie Holliday. Glasba ima veliko mo~, predstavlja tudi razlog za subjekto-vo vztrajanje v ìvljenju, ki mu je »pravzaprav ni~«. Ko subjekt ni ve~ sposobensli{ati glasbe, ìvljenjskega zvoka, potem se mu ne zdi ve~ vredno niti ìveti.»Glasbe, ki mu je v~asih dajala toliko – ni ve~ sli{al« (Blatnik 1983: 23), to ga pri-vede tudi do samomora ali vsaj misli nanj. Blatnikove zgodbe so polne glasbe,plo{~, in{trumentov (violina, flavta), glasbenikov (violinist, kitarist, celoten orke-ster) ter celo citatov iz razli~nih pesmi. Pesmi so tiste, ki povezujejo zvok z beseda-mi, ~eprav bi bilo bolje, ~e bi ostal samo {e zvok. V zgodbi iz zbirke Zakon èlje,Pankrti igrajo ljubezenske pesmi, mo{ki pravi, da se mu zdi bolje, ~e v pesmi nibesedila, tako da ostane res samo {e melodija. Glasba je tista, ki lahko pomaga spre-meniti stvari na bolje, in ne beseda. Ta ~loveka preve~krat prevara.

4 Blatnikov subjekt se skozi zbirke spreminja od razmi{ljajo~ega do pogovarjajo-~ega se subjekta. @e v prej{njih poglavjih je bila predstavljena subjektovanezmo`nost izraànja. Subjekt se v svetu, v katerem ìvi, po~uti utesnjenega, ne-zmo`nost izraziti tisto, kar èli, ga navdaja {e z melanholijo in pesimizmom.Pesimizem je pogojen s subjektovo nemo~jo in nepomembnostjo v svetu, ki te~e posvojih pravilih. [e bolj pesimisti~no je morda dejstvo, da pripovedovalec v zgodbiV mre`nici ~asa pravi, da je »pesimist optimist, ki je na stvari za~el gledati realno«(Blatnik 1983: 65). Realna slika je nadvse mra~na in ob dejstvu, da tega subjekt nizmoèn izraziti, pa tudi sogovornika ali poslu{alca ni, ostajajo le bole~e spoznanje,pogovor s samim seboj in melanholija. Takega subjekta najdemo v prvih trehBlatnikovih zbirkah kratke proze. Subjekt razmi{lja o ~asu, svetu in na sploh o last-nem ìvljenju. Tak razmi{ljajo~i subjekt se je pojavil è v moderni dobi trdi MirjanaNastran Ule v razpravi Moderno sebstvo kot refleksivni projekt.22 @e za modernodobo je bila zna~ilna refleksija, ta pa se je prenesla tudi v postmoderni ~as. Raz-mi{ljajo~ subjekt je posledica hitrega tempa, nedore~enosti v ìvljenju ter poru-{enega za{~itni{kega ovoja tradicije. Tak{en je Blatnikov postmodernisti~ni subjekt.Pripovedovalec njegovih zgodb se ne ustavlja pri opisovanju kraja in ~asa, v kate-rem se zgodba odvija, ampak se osredoto~a na notranjost upovedenih oseb tako, da


21 Pomen muzike pri Cankarju je viden v njegovih razli~nih literarnih besedilih, v katerih se kot glavnimotiv pojavlja glasba, {e posebej pa je njen pomen izpostavljen v ~rtici Melodije. V njej pripovedovalecsli{i razli~ne melodije in ob tem se mu asociativno prikaèjo razni dogodki iz preteklosti.22 V knjigi Sodobne identitete v vrtincu diskurzov (2000) M. Nastran Ule ugotavlja, da je za postmoder-nisti~ni subjekt zna~ilna odprtost, diferenciranost, refleksivnost in individualizacija. Subjekt je zaradipospe{enih kulturnih in dru`benih sprememb odprt za nove razvojne mo`nosti. Refleksivno naravnanostsubjekta pa zahteva pluralizem ìvljenjskih oblik, razli~ni kulturni stili ìvljenja in vedno nove odlo~itve,ki terjajo od posameznika distanco do dru`benega in subjektivnega sveta. Pri teh odlo~itvah se mora sub-jekt zanesti nase, vendar je pri tem pod ogromnim pritiskom, posledica tega pa je ob~utek izpraznjeno-sti ter ob~utek ~utne in ~ustvene praznine.

skozi hipne ~asovne odseke spoznavamo tesnobo in grozo. To spodbudi temeljna~love{ka vpra{anja, ki se navezujejo na bistvo ~lovekovega obstoja. V dobi breztrdnih temeljev i{~e tudi Blatnikov subjekt svoj smisel. Tisto, kar spoznava v prvihzbirkah, je, da pomeni ìveti vse ve~, kot samo obstajati. V zbirkah [opki za Adamavenijo, Biografije brezimenih ter Menjave koè je Blatnikov subjekt obremenjen zminljivostjo in z neurejenostjo sveta, v katerem sku{a izpovedati ter napisati svojoìvljenjsko zgodbo. ê bi èlel, da mu to uspe, bi se moral razviti v trdno, indivi-dualno in prilagodljivo celoto, kar pa mu, vsaj v prvih treh Blatnikovih zbirkah, neuspe. Dokaz za to je tudi njegova mol~e~nost pred svetom in nezmo`nost napisatizgodbo. To ob~utje tesnobe subjekt sili k mnoìci socialnih in eksistencialnih tve-ganj, ki jih ne more nadzorovati ali pa jih nadzoruje le navidez. Za navidezno nad-zorovanje sveta lahko pojmujemo subjektov samomor. Le to je tisto, na kar lahkovpliva, vse ostalo ni pod njegovim nadzorom. O~itno subjektu ni po volji ob~uteknegotovosti, v smislu tistega, kar {e mora priti. Toda svet in ìvljenje v njem stanegotova ter stvari neurejene. Prav zaradi tega je znova potrebno vzpostaviti red vsvetu. Mirjana Nastran Ule je v poglavju Produkcija novih tveganj in negotovostiizpostavila pove~ano potrebo po redu v postmoderni dobi. Svetovni red je propadel,najve~ji novi sovra`niki postmodernega subjekta pa so negotovost, neobvladljivostin nestabilnost. To lahko razberemo tudi iz Blatnikovih kratkih zgodb. Blatnikovsubjekt svojo energijo usmerja k zagotovitvi smisla. Zaveda se, da mora smisel najtisam, da mu nih~e ne bo pomagal pri iskanju, {e manj pa mu ga bo razkril svet sam,kajti ìvljenje je labirint poti, med katerimi ne najde prave. Prihodnost se mu kaèkot nekaj negotovega in kot nekaj, ~esar ne more nadzorovati. Vsak dan prina{anovo tveganje, zato mora zaupati vase, v svoje sposobnosti in se boriti. Njegova pri-hodnost ni izra~unljiva, {e manj predvidljiva, najbolj{i na~in preìvetja je, kot ugibaMirjana Nastran Ule, »situacijska ekspertnost«. Postmoderni subjekt mora preiz-ku{ati mo`nosti, ki so na razpologo. S tem se tveganost njegovega po~etja sicer {epove~a, a vsaj na~elno omogo~a èleno. @eleni rezultat je lahko tudi samomor. Vmre`nici ~asa pripovedovalec pravi: »Da, smrt, edino upanje vseh njegovih razmi{-ljanj, vseh samogovorov in sanj« (Blatnik 1983: 65). Samogovor je zna~ilen zaBlatnikov subjekt v prvih dveh zbirkah. V teh zgodbah je subjekt mol~e~ in sepogovarja samo sam s sabo. Tega sicer no~e, a mu ne preostane ni~ drugega. »@elelsi je pogovarjati, vendar se je zdelo, da se ljudje temu izogibajo, ~e ne druga~e, gapustijo, da govori sam« (Blatnik 1983: 65). ê si mora postmodernisti~ni subjektsam postaviti lestvico vrednot, potem je ljubezen na samem vrhu lestvice. Blatnikovpostmodernisti~ni subjekt ugotavlja tisto, kar è ves ~as sluti, to pa je spoznanje, daje svet druga~en. »Da, zdaj se je tudi tu vse spremenilo. Da, ni ve~ tistih ljudi, tistihdobrih ljudi. Da, vsi ti ljudje zdaj so druga~ni. Da, ne vidijo, da svet potrebuje lju-bezen. Da, tako je to.« (Blatnik 1983: 40). Svet se je spremenil in z njim ljudje.Ljudje, s katerimi ìvi Blatnikov subjekt, ga nehote u~ijo hladnega sovra{tva.Vendar iz tega hladnega labirinta ni izhoda. Subjekt spoznava: »Beg ni mogo~. Nikam beàti. S prijatelji v ulici izgublja{ stik. Malo se vidite, le tu in tam spregovo-ri{ s katerim, vendar je vse te`je najti besede.« (Blatnik 1983: 31). V zbirki Menjaveko` se subjektove lastnostni {e vedno ne spremenijo. Mol~e~nosti in razmi{ljanju setu pridruì {e otopelost. V tej zbirki se pojavi otopel subjekt, ki se zdi na trenutkepovsem odmaknjen od dogajanja okoli sebe. Vendarle pa ta zbirka pomeni tudi ten-


denco, ki se {e posebej razvije v zbirki Zakon èlje. @e v zbirki Menjave ko` senamre~ pojavi subjektov poskus komunikacije z drugo osebo. Ta prehod sicer {e nisuvereno izpeljan, saj ostaja {e vedno na ravni za~etnega poskusa, a je vendarleznak, da se v zgodbah pripravljajo pomembni premiki. To vidimo pri Katarini vzgodbi Okus krvi, ki se pogovarja s policistoma, ~eprav to ni pravi pogovor, ampakle prvi preboj ti{ine. Prvoosebni pripovedovalec v zgodbi Praske na hrbtu ugotav-lja, da je v ìvljenju potreben pogovor, ki lahko razjasni marsikatero stvar. Dopopolnega preobrata pride v zadnji zbirki Zakon èlje, v kateri je izpostavljenao~itna subjektova èlja in potreba po pogovoru. Svojih misli in vpra{anj ne èli ve~zadrèvati v sebi, ampak i{~e re{itev v komunikaciji. V Zakonu èlje so zgodbe {evedno popis iz~rpane eksistence, ki i{~e nove poti v ìvljenju s pomo~jo pogovar-janja. Virk je ta razvoj postmodernisti~nega subjekta od prve do zadnje zbirkeozna~il tako: »Naslov zgodbe O ~em govoriva simboli~no ponazarja dejstvo, da seje v obzorju te eksistencialne pozicije po smrti subjekta akcije pojavil subjekt pogo-varjanja« (Blatnik 2000: 179). To definicijo bi nekoliko dopolnili z naslednjim: sub-jekt se v Blatnikovih zbirkah razvija v smeri od razmi{ljajo~ega preko otopelegasubjekta v zbirki Menjave ko` do subjekta pogovarjanja v zbirki Zakon èlje.

Literatura

Ahlberg et al.(ur.), 1989: The subject in postmodernism. Ljubljana: Dru{tvo za estetiko.

Barth, John, 1988: Ameri{ka metafikcija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Blatnik, Andrej, 1983: [opki za Adama venijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Blatnik, Andrej, 1989: Biografije brezimenih. Ljubljana: Aleph.

Blatnik, Andrej,1990: Menjave ko`. Ljubljana: Emonica.

Blatnik, Andrej,1994: Labirinti iz papirja. Ljubljana: Literatura.

Blatnik, Andrej, 1996: Gledanje ~ez ramo. Ljubljana: Aleph.

Blatnik, Andrej, 2000: Zakon èlje. Ljubljana: Beletrina.

Buber, Martin, 1999: Problem ~loveka. Ljubljana: Dru{tvo Apokalipsa.

Burger, Hotimir, 1990: Subjekt i subjektivnost. Zagreb: Globus.

Foucault, Michel, 1991: Vednost-oblast-dednost. Ljubljana: Krt.

Gumbrecht, Ulrich Hans, 1995: Subjektova smrt kot ekstaza subjektivnosti. Nova revija 14XIV/161. 108–110.

Hribar, Tine, 1981: Resnica o resnici. Maribor: Zalo`ba Obzorja.

Klevi{ar, Metka, 1996: îsto vsakdanje stvari. Ljubljana: Druìna.

Kos, Janko, 1995: Na poti v postmoderno. Ljubljana: Literatura.

Kurz, Robert, 2000: Svet kot volja in design. Ljubljana: Krt.

Moeller, Lukas Michael, 1995: Resnica se za~enja v dvoje. Celje: Mohorjeva dru`ba.

Nastran Ule, Mirjana, 1993: Psihologija vsakdanjega ìvljenja. Ljubljana: Znanstveno inpublicisti~no sredi{~e.


Nastran Ule, Mirjana, 2000: Sodobne identitete v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstvenoin publicisti~no sredi{~e.

Rupar Koro{ec, Mojca, 2000: Spol in subjekt. Problemi 38/4-5. 121–147.

Rutar, Du{an, 2001: Teorija subjekta. Ljubljana: Samozalo`ba.

Schroeder, Winfried, 1995: O neuspehu modernega subjekta. Nova revija 14/161. 111–113.

Schuetze, Jochen, 1995: Premi{ljevanje o statusu subjekta po moderni. Nova revija 14/161.102-104.

Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

[openhauer, Arthur, 1981: Svet kao volja i predstava. Beograd: Grafos.

[tuhec, Miran, 2001: Dve idejni strukturi v slovenski kraj{i pripovedi po letu 1980.Slavisti~na revija 49/1–2. 75–84.

Tonkli-Komel, Andrina, 1995: Subjektivno kot kriterij znanstvene ustvarjalnosti. Nova revi-ja 14/162. 131–135.

Virk, Tomo, 1991: Postmoderna in »mlada slovenska proza«. Maribor: Zalo`ba Obzorja.

Virk, Tomo, 1995: Ujetniki bole~ine. Ljubljana: Mihela~.

Virk, Tomo, 1997: Tekst in kontekst. Ljubljana: Literatura.

Virk, Tomo, 2000: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literatura.

Waldenfels, Bernhard, 1995: Onstran na~ela subjekta. Nova revija 14/162. 149–153.

Wetter, Helmuth, 1995: Kateri subjekt umira? Nova revija 14/162.136–148.

@ièk, Slavoj, 2000: Mit med pre- in postmoderno. Problemi 38/4–5. 13–37.


Pri~ujo~i sestavek sku{a predstaviti rezultate drugega dela raziskave otrokove recepcijske sposobnosti,povezane z njegovo miselno shemo pravljica,1 ki smo jo opravili na Oddelku za razredni poukPedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. V okviru kvalitativne analize rezultatov produktivnega ustvar-jalnega postopka in analize rezultatov vodenega intervjuja smo preu~evali otrokov horizont pri~akovanj,povezan s pravlji~nimi knjièvnimi osebami, in tako posredno preverjali ustreznost v u~nem na~rtu zaprvo in drugo triletje devetletke zastavljenih aproksimativnih literarnorecepcijskih ciljev, povezanih zzaznavanjem, razumevanjem in vrednotenjem knjièvne osebe sploh (cilj 4.1.1./2:1,2,3) in pravlji~nihknjièvnih oseb posebej (cilj 4.1.1./4.2).

0 Uvod

Koncept knjièvne vzgoje v devetletki temelji na tezi, da je mogo~e razvijati otro-kovo recepcijsko sposobnost le, ~e poznamo aktualne stopnje razvoja posameznihsegmentov njegove recepcijske sposobnosti v trenutku, ko vstopa v edukacijskisistem, in ~e nato definiramo cilje na posameznih stopnjah procesa tako, da le-tiotrokov razvoj spodbujajo (in ga zaradi previsoko ali prenizko zastavljenih ciljev nedu{ijo). [e posebej je v tem kontekstu treba biti pazljiv v tistem delu u~nega na~rta,ki definira knjièvnodidakti~ne cilje, povezane s knjièvnimi osebami, saj je iden-tifikacija s knjièvno osebo in posledi~no domi{ljijska – mimeti~na – participacijav knjièvnem dogajanju v tem obdobju otrokovega bralnega razvoja klju~ do lite-rarnoestetskega doìvetja.

Predoperativno in operativno obdobje otrokovega bralnega razvoja se zrcalita vknjièvnodidakti~nih ciljih prvega in drugega triletja devetletke. Z zaznavanjem,

Metka Kordigel, Mateja [ega UDK 373.3:372.882:028.5Univerza v Mariboru, Pedago{ka [email protected]

O KNJI@EVNI OSEBI IN HORIZONTUPRIÂKOVANJ V PREDOPERATIVNEMIN OPERATIVNEM OBDOBJUOTROKOVEGA BRALNEGA RAZVOJA


1 Rezultate prvega dela raziskave smo objavili v ~lanku Metka Kordigel, Mateja Šega, 2000/2001: Omiselni shemi za recepcijo pravljice v predoperativnem in operativnem obdobju otrokovega bralnegarazvoja. Jezik in slovstvo 46/6. 257–272.

razumevanjem in vrednotenjem knjièvne osebe so tam povezani cilji 2. skupine vrazdelku 4.1, ki predvidevajo, da u~enci:

»… v mislih oblikujejo svojo domi{ljijsko~utno podobo knjièvne osebe. Podatke iz bese-dila (pa) dopolnijo s podobami iz vsakdanje izku{nje ter domi{ljijsko~utnimi predstavami,ki izvirajo iz poslu{anja oz. gledanja drugih umetnostnih del.« (U~ni na~rt, str. 20)

Poleg tega pa je s knjièvnimi osebami nedvomno povezan tudi 4. cilj 4. razdelka,ki govori o recepciji posameznih literarnih zvrsti in vrst in pravi, da naj si u~enci:

»…ob imenu knjièvne vrste in poslu{anju… prikli~ejo v spomin svoje literarnoestetskeizku{nje s to literarno vrsto. Na podlagi tega si oblikujejo svoje pri~akovanje…« (U~nina~rt, str. 21),

kar brez dvoma velja tudi za recepcijo pravljice, definirane nekoliko ni`je, v cilju4.2, ki predvideva »prepoznavanje za pravljico zna~ilnih knjièvnih oseb« (U~nina~rt, str. 21). Tako prvi kot drugi izmed omenjenih ciljev o~itno predvidevata, daima otrok è ob vstopu v edukacijski sistem izoblikovan vsaj nekak{en horizontpri~akovanj v zvezi s knjièvnimi osebami – in to, da ga je mogo~e v literarnorecep-cijskih situacijah in s sistemati~no rabo ustreznih literarnodidakti~nih metod razvi-jati. Toda v imenu didakti~ne natan~nosti se moramo vpra{ati, kako smo/so snoval-ci u~nega na~rta vedeli, kak{en je ta horizont pri~akovanj in do kod ga je mogo~ena posamezni stopnji otrokovega osebnostnega/bralnorecepcijskega razvoja razviti.Po{teno je treba priznati, da tega seveda nismo/niso vedeli, da pa smo/so se o temvpra{anju pou~ili v relevantni strokovni literaturi – in prebrali rezultate raziskave,ki jo je s populacijo pribli`no te starosti v Ameriki opravil A. Applebee (1978).

Applebeeja je pravzaprav zanimalo, kdaj in kako je otrok sposoben opravljati t. i.recepcijsko vlogo, t.j. sprejeti vlogo dialo{kega partnerja v komunikacijski situaci-ji recepcije literarnega besedila. V tem kontekstu je izhajal iz predpostavke, da delrecepcijske vloge v tem dialogu poteka tudi tako, da bralec registrira in vrednotiknjièvne osebe in njihovo ravnanje. Recepcijska vloga poteka v tem primeru tako,da bralec/otrok primerja v literarnem delu »opisano« knjièvno osebo in njeno rav-nanje s svojim pri~akovanjem, kak{ne knjièvne osebe so oz. kaj bodo po njegovemmnenju storile. Omenjeno pri~akovanje seveda ni ni~ drugega kot ena izmed recep-cijskih shem, ki jo bralec/otrok v ta namen pripravi v svoj horizont pri~akovanja. Tashema, ki je nastala tako, da jo je otrok na eni strani zmeraj znova dopolnjeval inpopravljal v novih in novih recepcijskih izku{njah, torej ob sre~anju s knjièvnimiosebami v pravljicah in s pravlji~nimi knjièvnimi osebami, je merilo in hkrati»snov«, na podlagi katerega/s pomo~jo katere bo otrok ustvarjal domi{ljijsko~utnepredstave knjièvnih oseb v aktualni recepciji pravljice in vrednotil njihovo ravnan-je. V slednjem primeru bo najprej izvedel miselni postopek asimilacije knjièvnegadogajanja v obstoje~o miselno shemo, in ~e to ne bo {lo, ker je ravnanje knjièvneosebe v nasprotju z njegovimi pri~akovanji, bo pri{lo do korekcije miselne sheme –postopka akomodacije relevantnega horizonta pri~akovanja. Ob naslednji recepcij-ski situaciji bo otrok pripravil v horizont pri~akovanja to novo – korigirano misel-no shemo.

Applebee je v svoji raziskavi v produktivnem ustvarjalnem postopku preverjal, prikateri starosti se v otro{kih pravljicah za~nejo pojavljati pravlji~ne knjièvne osebe.

54 Metka Kordigel, Mateja [ega

Njegovi podatki kaèjo, da v miselnih shemah dveletnih otrok {e ni pravlji~nihknjièvnih oseb – da pa jih najdemo è v tretjini pravljic petletnih otrok (33 %) inda z nara{~ajo~o starostjo njihova prisotnost v recepcijski shemi raste.

V nadaljevanju svoje raziskave je Applebee opravil kvalitativno analizo horizontapri~akovanj, povezanega s knjièvnimi osebami v pravljicah. Ugotovil je, da ima 41% {estletnih otrok è razvita jasna pri~akovanja, kak{ne so knjièvne osebe v prav-ljici, in to, da zna kar 86 % devetletnikov izraziti svoja pri~akovanja, kak{ne bodoknjièvne osebe, ki jih bodo sre~ali v neznani pravljici. V svoji raziskavi je Apple-bee uporabljal metodo vodenega intervjuja. Otroke je spra{eval: »Kak{en je pona-vadi lev, volk, zajec, lisica, kak{na je vila in kak{na je ~arovnica v pravljici?«Njihove odgovore pa je nato razvrstil glede na to, ali so pri~akovanja izraèna kot»skromni realisti~ni opisi« (na prvi stopnji), kot »bogatej{a pri~akovanja, vendarmo~no vezana na konkretne situacije« ali kot »ustrezno razvita pri~akovanja,spravljena v miselno shemo pod oznako ustreznega generalnega pojma« (Applebee,1978). Vse te rezultate je nato primerjal z vlogami, ki jih knjièvne osebe v prav-ljicah opravljajo po mnenju odraslih ljudi.

Opisani raziskovalni postopek je pokazal nekaj zanimivih rezultatov. Opaziti je bilonamre~ mogo~e ob~utne razlike razvitosti otro{kih horizontov pri~akovanj glede nato, ali gre za pravlji~ne knjièvne osebe ali za knjièvne osebe v pravljici (ki bi jihbilo na~elno mogo~e sre~ati tudi v realnem svetu). Pri {estih letih je tako 32 % otrokpri~akovalo, da bodo vile dobre, in 55 %, da bodo ~arovnice slabe. V nasprotju stem pa nobeden izmed otrok ni pri~akoval, da bo lev pogumen, zajec ljubek in lisi-ca zvita (kar so v ameri{kem civilizacijskem krogu generalne lastnosti, ki jih temknjièvnim osebam v pravljici pripisujejo odrasli). In {e pri devetih letih je le 5 %in 9 % otrok izbralo »odrasla pri~akovanja« za lisice in zajce, medtem ko je 32 %devetletnikov povezovalo leve s pogumom, 86 % vile z dobroto in 100 % ~arovni-ce z zlobo.

Generalna Applebeejeva ugotovitev je, da razvijejo otroci odraslim podoben hori-zont pri~akovanja za fiktivne pravlji~ne osebe prej kot za knjièvne osebe, ki bi jihlahko sre~ali tudi v realnem okolju – in sicer zato, ker je pri pravlji~nih osebahjasno, da je treba ob poslu{anju pravljice v horizont pri~akovanja pripraviti in natoprocesirati (torej uporabljati, preverjati, spreminjati) recepcijsko miselno shemo, pri»realnih knjièvnih osebah« pa je to {ele stvar odlo~itve: zajce, leve in lisice je mo-go~e po Applebeejevem mnenju sre~ati tudi v pragmati~ni – realni – govorni situa-ciji in tam je njihova vloga druga~na od tiste, ki jo imajo v pravlji~nih besedilih.Postopek oblikovanja relevantnega horizonta pri~akovanja je v zvezi z njimi boljkompliciran in zato dalj{i.

Applebejeva raziskava pomeni prelom v zgodovini raziskovanja otrokove recepcij-ske sposobnosti – in osvetljuje otrokov bralnorecepcijski razvoj s kvalitativno po-vsem novega zornega kota – a je, kot opozarja sam avtor, omejeno uporabna, saj sootro{ki (in odrasli) horizonti pri~akovanj v razli~nih socialnih okoljih razli~ni. To paz drugimi besedami pomeni, da so za slovenski prostor njegove raziskave uporabnele v omejeni meri, najprej zato, ker se slovenski pravlji~ni prostor (slovenski nacio-nalni kanon in slovenski izbor civilizacijskega pravlji{kega kanona) mo~no razliku-

O knjièvni osebi in horizontu pri~akovanj v predoperativnem in operativnem... 55

je od pravlji{kega kanona v Zdruènih dràvah Amerike – in ker se je svet v zad-njih tridesetih letih (kolikor je minilo od njegove {tudije) spremenil bolj, kot se jespremenil svet v katerihkoli tridesetih letih v zgodovini ~love{ke civilizacije.Zatorej smo se v okviru na{e raziskave odlo~ili (s podobno metodologijo, kot je tostoril Applebee – da bi bili rezultati primerljivi) raziskati, kdaj se pojavi, kak{en jein kako se razvija slovenski horizont pri~akovanj, povezan s pravlji~nimi knjièvni-mi osebami in s knjièvnimi osebami v pravljici na prehodu med predoperativnimin operativnim obdobjem otrokovega razvoja.

1. Raziskava

1.1 Vzorec otrok, ki smo jih vklju~ili v raziskavo

V raziskavo smo vklju~ili 226 otrok v starosti med 4,0 let – 4,11 let (najmlaj{a razi-skovalna skupina) in 9,0 – 9,11 let (najstarej{a skupina).

1.2 Metoda dela

Uporabili smo metodo vodenega intervjuja, v katerem smo otroke vpra{evali:

– Kak{ne so knjièvne osebe v pravljici in

– Kaj delajo knjièvne osebe v pravljici.

Pri tem smo spra{evali najprej po knjièvnih osebah – ìvalih in izbrali v ta namenvolka kot slabo knjièvno osebo in zajca kot dobro knjièvno osebo ter poknjièvnih osebah – ljudeh, pri ~emer smo se odlo~ili za ma~eho in deklico kot pri-mera knjièvnih oseb, ki jih je mogo~e sre~ati tudi v pragmati~ni, na realnost veza-ni govorni situaciji, za prvo, ker je slaba knjièvna oseba, in za drugo, ker je dobraknjièvna oseba. Nazadnje smo vpra{evali {e po ~arovnici, slabi knjièvni osebi, kijo je mogo~e najti le v recepcijski situaciji in v zvezi s katero bi morali, po Apple-beejevem mnenju, otroci najprej izoblikovati odraslemu podoben horizont pri~ako-vanj.

Za preverjanje prisotnosti pravlji~ne knjièvne osebe v miselni shemi pravljica smouporabljali {e produktivni ustvarjalni postopek in opazovali, kdaj (pri kateri staro-sti) za~enjajo otroci v svoje pravljice vpletati tipi~ne pravlji~ne knjièvne osebe.

1.3. Cilji in hipoteze

V raziskavi smo èleli preveriti prisotnost in kvaliteto horizonta pri~akovanja, pove-zanega s pravlji~nimi knjièvnimi osebami in knjièvnimi osebami v pravljici vokviru miselne sheme pravljica pri slovenskih otrocih v predoperativnem in opera-tivnem obdobju njihovega osebnostnega in literarnorecepcijskega razvoja in s temposredno ustreznost tozadevnih literarnodidakti~nih ciljev v u~nem na~rtu za prvoin drugo triletje devetletne osnovne {ole.

Postavili smo naslednje hipoteze:



hipoteza 1

@e pri {tiriletnih otrocih zasledimo prisotnost horizonta pri~akovanja v zvezi spravlji~nimi knjièvnimi osebami in knjièvnimi osebami v pravljici. Z nara{~ajo~ostarostjo nara{~a otrokova sposobnost zaznavanja prisotnosti knjièvne osebe v last-nem horizontu pri~akovanja in sposobnost upovedovanja tega dela horizonta pri~a-kovanja.

hipoteza 2

Z nara{~ajo~o starostjo postaja otrokov horizont pri~akovanja v zvezi s pravlji~nimiknjièvnimi osebami in knjièvnimi osebami v pravljici vse bolj podoben generali-ziranemu horizontu pri~akovanj, kakr{nega imajo odrasli.

hipoteza 3

Medtem ko so asociacije v zvezi z dejanji pravlji~nih knjièvnih oseb pri mlaj{ihotrocih vezane na konkretne pravljice, so tovrstne asociacije z nara{~ajo~o starost-jo vse bolj posplo{ene in pri devetletnikih è kaèjo tendenco h generalizaciji.

1.4 Rezultati

Hipotezo 1 smo preverjali na dva na~ina. Preverili smo odgovore otrok na vpra-{anje: »Kak{na je knjièvna oseba (volk, zajec, ma~eha, deklica, ~arovnica) v prav-ljici?« V zbirni tabeli smo nato zbrali odgovore, ki so se glasili: »ne vem,« in iz tegasklepali, kdaj se v otrokovi miselni shemi pravljica pojavi horizont pri~akovanja,povezan s knjièvnimi osebami.

Kak{en(a) je… 4 leta 5 let 6 let 7 let 9 letv pravljici?Volk 17 % 0 % 0 % 0 % 0 %Zajec 13 % 13 % 9 % 9 % 0 %Ma~eha 29 % 32 % 13 % 6 % 0 %Deklica 15 % 15 % 4 % 0 % 0 %ârovnica 12 % 4 % 5 % 0 % 0 %

Tabela 1: Dele` otrok, ki so odgovorili »Ne vem.«

Rezultati, ki jih ponuja tabela 1, so nedvoumni: takoreko~ vsi otroci imajo pri {estihletih izoblikovan vsaj nekak{en horizont pri~akovanj v zvezi s knjièvnimi oseba-mi. Dele` otrok, ki nimajo nikakr{nih pri~akovanj, kak{ne bodo knjièvne osebe vpravljici, je pri {estih letih (z izjemo ma~ehe) manj{i kot 10 %.

Do podobnih rezultatov smo pri{li tudi, ko smo v produktivnem ustvarjalnempostopku preverjali, kolik{en dele` otrok dolo~ene starosti vpleta v svoje pravljicetipi~no pravlji~ne knjièvne osebe, in ugotovili, da to po~ne 35 % {tiriletnikov, 38% petletnikov, 45 % {estletnikov in kar 66 % sedemletnih otrok.

V nadaljevanju raziskave nas je zanimala kvaliteta horizonta pri~akovanj, poveza-

nega s pravlji~nimi knjièvnimi osebami in s knjièvnimi osebami v pravljici. Pre-verjali smo jo tako, da smo otrokom zastavili dve vpra{anji, ki sta se nana{ali nanaslednje pravlji~ne osebe: volka, zajca, ma~eho, deklico in ~arovnico. S prvimvpra{anjem (Kak{en je ________ v pravljici?) smo preverjali domi{ljijsko~utnopredstavo otrok zgoraj na{tetih pravlji~nih oseb; z drugim vpra{anjem (Kaj dela_________?) pa smo preverjali asociacije – s katerimi dejanji povezuje otrok tepravlji~ne osebe.

Hipotezo 2, ki pravi, da postaja s~asoma otrokov horizont pri~akovanj v zvezi spravlji~nimi knjièvnimi osebami vse bolj podoben horizontu pri~akovanj odraslih,smo preverjali z vpra{anjem: »Kak{en je ______ v pravljici?«

Graf 1 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{en je volk v prav-ljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah.

Rezultati so podprli pravilnosti hipoteze 2. Analiza odgovorov otrok pokaè, da sose pri opisu volka mlaj{i otroci (4 in 5 let) bolj osredoto~ili na njegovo zunanjost,na kar kaè pogostost uporabe pridevnika ~rn (4 leta: 37 %, 5 let: 40 %); starej{iotroci (6, 7 in 9 let) pa so ve~krat omenili njegov zna~aj. Tako je bil pri starej{ihotrocih najpogosteje uporabljen pridevnik hudoben (6 let: 38 %, 7 let: 41 % in 9 let:35 %). Vse starostne skupine (razen sedemletnikov) so pri opisu volka uporabilepridevnika ~rn (4 leta: 37 %, 5 let: 40 %, 6 let: 24 %, 7 let: 0 %, 9 let: 5 %) in velik(4 leta: 4 %, 5 let: 11 %, 6 let: 9 %, 7 let: 0 %, 9 let: 5 %). Analiza odgovorov kaè,da otroci povezujejo zunanji videz knjièvne osebe z njenim zna~ajem.Tako so vsestarostne skupine otrok v opisu volka uporabile tiste pridevnike, ki kaèjo njegovslab zna~aj (~rn oziroma siv, grozen, grd). Izrazito opazen je tudi trend nara{~anjauporabe pridevnika hudoben s starostjo otrok (4 leta: 19 %, 5 let: 23 %, 6 let: 38 %,7 let: 41 %, 9 let: 35 %). Odstotek otrok, ki so uporabili pridevnik hudoben, pridevetletnikih sicer nekoliko pade, vendar moramo upo{tevati tudi podatek, da 5 %devetletnikov uporabi pridevnik zloben, ki ga v ni`jih starostnih skupinah ne zasle-dimo. Z analizo odgovorov otrok lahko ugotovimo {e, da se s starostjo bogati tudidomi{ljijsko~utna predstava pravlji~nih oseb. Opisi volka {tiriletnih otrok so bilibolj skopi; najve~krat so ga opisali z eno samo besedo. Petletniki so bili è nekoli-


ko bolj zgovorni in ve~ina jih je pri opisu uporabila po dva pridevnika; nekateri paso volka opisali z ve~ pridevniki. Zanimivo je, da se v starostnih skupinah {est insedem let pri ve~ini otrok ponovno pojavi skop opis volka; skoraj vsi devet let stariotroci pa so ga opisali z ve~ pridevniki. Kljub temu da imajo mlaj{i otroci z upove-dovanjem domi{ljijsko~utne predstave na~eloma teàve, so bili nekateri njihoviopisi volka vsebinsko è zelo bogati. Oglejmo si primere dalj{ih odgovorov razli~nostarih otrok na vpra{anje: »Kak{en je volk v pravljici?«

Gabrijel (4,4): »Ima zobe, ostre zobe. Je velik, s kremplji.«Helena (5,3): »Tak velik pa ~rn pa hudoben.«Lucija (6,4): »^rn, rjav, velik. Ni hudoben. Druge zafrkava pa govori, da je prijazen.«Ana (7,6): »Bolj{i kot pravi. Siv pa bel pa ~rn. Ima rep, o~i.«Milena (9,8): »Ima debel koùh, grozno izgleda, take rjave barve je pa ima ostre zobe pagovori.«

Graf 2 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{en je zajec v prav-ljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah.

Rezultati so potrdili hipotezo 2 in kaèjo, da imajo vse starostne skupine otrok vsvojem horizontu pri~akovanj oblikovano predstavo zajca kot dobre knjièvneosebe, saj so pri opisih uporabili predvsem tiste pridevnike, ki ozna~ujejo pozitivenzna~aj: dober, vesel, priden. Prav tako je bil v vseh starostnih skupinah uporabljenpridevnik prijazen (uporaba tega pridevnika s starostjo raste oziroma, vsaj bistveno,ne pade: (4 leta: 6 %, 5 let: 6 %, 6 let: 18 %, 7 let: 16 %, 9 let: 20 %); razen v sku-pini sedemletnikov je bil povsod uporabljen tudi pridevnik bel (4 leta: 19 %, 5 let:19 %, 6 let: 16 %, 7 let: 0 %, 9 let: 10 %). Tudi analiza horizonta pri~akovanja obknièvni osebi zajec kaè, da otroci zunanjo podobo knjièvne osebe povezujejo znjenim zna~ajem (uporaba pridevnikov bel, lep; prijazen, dober). Predstava zajca vhorizontu pri~akovanja postaja z leti bogatej{a. [tiriletniki so zajca opisali skopo,saj so ga skoraj vsi opisali z eno samo besedo. Pet let stari otroci so zajca najve~kratopisali s po dvema besedama, ve~ina {est in sedem let starih otrok pa ga je spet opi-sala z enim samim pridevnikom. Skoraj vsi devet let stari otroci so zajca opisali vsajz dvema pridevnikoma, nekateri otroci so podali precej iz~rpen opis. Za razliko od


mlaj{ih otrok so devetletniki pri opisu uporabili veliko raznovrstnih pridevnikov(prijazen, plah, bel, hiter, posko~en, vesel, majhen, ima dolga u{esa), kar po enistrani kaè na njihovo polnej{o domi{ljijsko~utno predstavo, po drugi strani padokazuje ve~je upovedovalne zmo`nosti. Oglejmo si nekaj primerov dalj{ih odgo-vorov razli~no starih otrok na vpra{anje: »Kak{en je zajec v pravljici?«

Patricija (4,7): »Dober, lep je.«Amadeja (5,6): »Bel, dolga u{esa ima, ~rn smr~ek, majhen.«Dijana (6,7): »Prijazen. Manj{i je kot jaz.«Ana (7,6): »Lu{kan je, bel je, dolga u{esa ima, kratek rep.«Lidija (9,7): »Zajec je posko~en, vesel in tudi sre~en.«

Graf 3 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je ma~eha vpravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah.

Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in kaèjo, da imajo otroci v svojem horizontu pri~a-kovanj oblikovano prestavo o ma~ehi kot slabi knjièvni osebi. Pri vseh starostnihskupinah izstopa uporaba pridevnikov, ki ozna~ujejo njeno neprijetno zunanjost(grda, ~rna), oziroma slab zna~aj (hudobna, nesramna, zlobna). Izrazito izstopauporaba pridevnika hudobna, ki s starostjo raste. Izjema so sedemletniki, kjer upo-raba pridevnika hudobna malo pade (4 leta: 19 %, 5 let: 34 %, 6 let: 47 %, 7 let: 44%, 9 let: 85 %). Ponovno lahko ugotovimo, kako otroci zunanji videz osebe pove-zujejo z njenim zna~ajem, saj noben otrok ni rekel, da je ma~eha lepa, pa~ pa sonjeno zunanjost ozna~ili z uporabo pridevnikov ~rna in grda. Ve~ina otrok vseh sta-rostnih skupin je ma~eho opisala skopo, ponavadi z enim samim pridevnikom, sopa tudi izjeme. Oglejmo si nekaj primerov dalj{ih odgovorov razli~no starih otrok.

Tina (4,0): »Janko in Metka sta imela ma~eho... Je poredna in ni imela rada Janka in Metke.«Dominik (5,3): »Ja, ma~eha je pri Pepelki. Ma~eha ima modro obleko, je slaba.«Darja(6,5): »Hudobna, poredna.«Tamara (7,9): »Hudobna, svoji h~erki da lepe obleke, drugim pa ne da lepih oblek.«Mitja (9,10): »Bolj take male postave. Zlobna. Taka grda. Tak{ne sive lase ima.«


Graf 4 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je deklica vpravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah.

Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in kaèjo, da so pri opisu deklice vse starostne sku-pine otrok uporabile zgolj tiste pridevnike, ki ozna~ujejo bodisi pozitiven zna~ajbodisi lepo zunanjost (lepa, prijazna, pridna, vesela). Najpogosteje uporabljeni pri-devniki so bili: prijazna (pogostost uporabe pridevnika prijazna s starostjo raste; 4leta: 0 %, 5 let: 17 %, 6 let: 22%, 7 let: 44 %, 9 let: 40 %), lepa (4 leta: 12 %, 5 let:26 %, 6 let: 25 %, 7 let: 16 %, 9 let: 13 %) in pridna (4 leta: 12 %, 5 let: 15 %, 6let: 11 %, 7 let: 13 %, 9 let: 0 %). Zanimivo je, da je 6 % {tiriletnih otrok deklicoozna~ilo z belo barvo (oble~ena v belo; ima bele lase; ima bele ~evelj~ke), karponovno kaè na to, da majhni otroci zunanji videz literarne osebe ponavadi pove-èjo z njenim zna~ajem. Sicer je ve~ina otrok deklico opisala dokaj podrobno; èmlaj{i otroci so jo opisali z dvema pridevnikoma. Ve~ina devetletnih otrok je dekli-co opisala zelo natan~no; zanimivo je tudi, da se v tej starostni skupini prvi~ poja-vi razlo~evanje med deklicami po zna~aju (5 % otrok je dejalo, da so nekatere dekli-ce prijazne, druge hudobne). Oglejmo si nekaj primerov zanimivih odgovorovrazli~no starih otrok na vpra{anje: »Kak{na je deklica v pravljici?«

Niko (4,7): »Rde~o ruto ima pa ko{arico ima pa s pun~kami se igra.«Tina (5,8): »Tista je pa pridna.«Goran (6,8): »Deklica je v pravljici raztrgana in hodi po gozdu, kjer najde hi{ico.«Tamara (7,9): »Mala, prijazna, uboga mamico.«Nadja (9,11): »V~asih je hudobna, v~asih pa tudi ne. Vedno neko princeso predstavlja ali pakako sestro.«


Graf 5 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kak{na je ~arovnica vpravljici?« Prikazani odgovori so se pojavili najmanj v treh starostnih skupinah.

Rezultati potrjujejo hipotezo 2 in kaèjo, da postaja predstava ~arovnice v otroko-vem horizontu pri~akovanj z leti bogatej{a, a da tudi mlaj{i otroci z opisom ~arov-nice niso imeli teàv. V opisih ~arovnice prevladujejo pridevniki, ki kaèjo slabzna~aj oziroma neprijetno zunanjost. Tako je najpogostej{a uporaba pridevnikahudobna, ki s starostjo tudi raste (4 leta: 19 %, 5 let: 40 %, 6 let: 45 %, 7 let: 47 %,9 let: 53 %). Pogosta je {e uporaba pridevnikov ~rna (4 leta: 12 %, 5 let: 17 %, 6let: 13 %, 7 let: 0 %, 9 let: 8 %) in grda (4 leta: 8 %, 5 let: 19 %, 6 let: 15 %, 7 let:9 %, 9 let: 0 %). Ponovno lahko ugotovimo, da otroci zunanji videz knjièvnih osebpovezujejo z njihovim zna~ajem. Najbolj izrazito se to opazi pri sedemletnih otro-cih, pri katerih je bila najbolj pogosta uporaba pridevnikov hudobna (47 %) in grda(9 %). Ve~ina otrok je ~arovnico opisala z enim pridevnikom, nekateri otroci pa sopodali zelo iz~rpen opis, pri ~emer so uporabljali zelo raznolike pridevnike.Oglejmo si nekaj primerov zanimivih odgovorov razli~no starih otrok na vpra{anje:»Kak{na je ~arovnica v pravljici?«

Tina (4,0): »Grdo je oble~ena, obraz ima tak{en kot ljudje... so hudobne in znajo ~arati.«Amadeja (5,6): »^rno oble~ena, klobuk, taki celi grdi obraz, dolge nohte, navadno je zmetlo.«Joè (6,4): »Hudobna, ima metlo, na kateri leti, metla je ìva.«Miha (7,11): »ârovnice so pa ponavadi... hmm... hudobne pa letijo na metlah pa kuhajo~arovni{ke juhe.«Mitja (9,8): »Ima ~arobno palico pa z njo ~ara, samo ne lepe stvari, ampak hudobne stvari.Ima ~ude`ne predmete pa metlo, ki leti po zraku, potem obleko ima ~rno pa tak sme{en klo-buk ima.«

Hipotezo 3, ki pravi, da so asociacije v zvezi z dejanji pravlji~nih oseb pri mlaj{ihotrocih vezane na konkretne pravljice, pri starej{ih otrocih so è nekoliko posplo-{ene, pri devetletnikih pa postajajo generalizirane, smo preverjali z vpra{anjem:»Kaj dela (volk, zajec, ma~eha, deklica, ~arovnica) v pravljici?«


Graf 6 v odstotkih prikazuje odgovore {tiri leta starih otrok na vpra{anje: »Kaj delavolk v pravljici?«

Tretjina {tiri leta starih otrok (17 ali 33 %) je na vpra{anje: »Kaj dela volk?« odgo-vorila, da poje Rde~o kapico in babico. Devet {tiriletnih otrok (17 %) je odgovori-lo, da ne vedo, kaj dela volk v pravljici, oziroma so ob vpra{anju mol~ali. Petkrat(10 %) se je pojavil odgovor, da ho~e volk vse pojesti, in {tirikrat (8 %) odgovor,da grize. Vsi ostali odgovori odstopajo od ve~ine in jih ne moremo grupirati (Rde~okapico i{~e, laè, stra{i, igra se…).

Graf 7 v odstotkih prikazuje odgovore devet let starih otrok na vpra{anje: »Kaj delavolk v pravljici?«

Dvanajst otrok (30 %) je dejalo, da volk poje ljudi in ìvali. Deset otrok (25 %) jereklo, da volk poje Rde~o kapico in babico, deset (25 %) pa jih je mnenja, da pla{iljudi. Da volk govori, je omenilo {est devetletnikov (15 %), dva (5 %) pa sta rekla,da laè. Ostali odgovori so se pojavljali posami~no, zato jih ne moremo grupirati(ljudem nagaja, lovi, grize, pra{i~ke poje, kozli~ke poje, napada pravlji~na bitja…).


Graf 8 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela volk v prav-ljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih skupi-nah.

Hipoteza 3 se je potrdila. Z analizo odgovorov otrok ugotovimo, da s starostjonara{~a trend od konkretnega k posplo{enemu. Tako je na primer ve~ mlaj{ih (4, 5let) kot starej{ih otrok navedlo odgovore, ki se nana{ajo na konkretno pravljico.Zanimivo je, da so se è pri {tiriletnikih pojavili odgovori, ki kaèjo na dolo~enomero posplo{evanja (»vse poje«: 10 %, »grize«: 8 %). Pri 17 % petletnikov se jepojavil odgovor »ljudi poje«, pri {estletnikih pa odgovora »koga poje« (15 %) in»grize« (7 %); vsi odgovori kaèjo na odmik od konkretnih pravljic. Pri sedemlet-nikih se sicer trend nara{~anja posplo{enih odgovorov ustavi (»`re ljudi«: 16 %),zato pa je pri devetletnikih opaziti izrazito splo{ne odgovore (»poje ljudi in ìvali«:30 %, »pla{i ljudi«: 25 %, »govori«: 15 %, »laè«: 5 %).

Graf 9 v odstotkih prikazuje odgovore {tiri leta starih otrok na vpra{anje: »Kaj delazajec v pravljici?«

Trinajst {tiri leta starih otrok (25 %) je dejalo, da zajec v pravljici jé korenje, sedem(13 %) jih je reklo, da zajec ska~e, devet {tiriletnih otrok (17 %) pa je dejalo, da nevedo, kaj dela zajec v pravljici, oziroma so ob vpra{anju mol~ali. Ostali odgovoriso se pojavili posami~no, zato jih ne moremo grupirati (ple{e, ska~e, igra se…).


Graf 10 v odstotkih prikazuje odgovore devet let starih otrok na vpra{anje: »Kajdela zajec v pravljici?«

Sedemnajst devetletnikov (43 %) je na vpra{anje, kaj dela zajec, odgovorilo, daska~e. Odgovor, da zajec jé korenje, se je pri devet let starih otrocih pojavil {estkrat(15 %). [tirikrat (10 %) so otroci dejali, da zajec govori, dvakrat pa (5 %), da zajecbeì oziroma da pomaga drugim. Ker ostali odgovori odstopajo od ve~ine, jih nemoremo grupirati (jé zelje in repo, se skriva, se izmuzne, svetuje pot, posvari prednevarnostjo, poslu{a druge ìvali ali se z njimi pogovarja, poje…).

Graf 11 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela zajec v prav-ljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnih skupi-nah.

Hipoteza 3 se je potrdila. Mlaj{i otroci (4, 5 in 6 let) so pogosteje kot starej{i otro-ci (7 in 9 let) izjavili, da zajec jé korenje. Odgovor, da zajec ska~e, ki tudi kaè nasposobnost posplo{evanja, se pojavi è pri mlaj{ih otrocih (4 leta: 13 %, 5 let: 36%, 6 let: 42 %). Pri~akovali bi, da se odstotek uporabe omenjenega odgovora pristarej{ih otrocih {e pove~a, a temu ni tako (7 let: 31 %, 9 let: 43 %). Vendar mora-mo poudariti {e dejstvo, da so sedemletniki in devetletniki navedli odgovore, ki sosplo{ni, in jih mlaj{i otroci niso navedli. Tako je 9 % sedemletnih in 10 % devetlet-nih otrok povedalo, da zajec v pravljici govori; devetletniki pa so navedli {e dvaodgovora, in sicer da zajec beì (5 %) in da pomaga drugim (5 %).


Graf 12 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj delama~eha v pravljici?«

Devetnajst {tiriletnih otrok (37 %) je na vpra{anje odgovorilo »ne vem« oziroma jemol~alo. Dva {tiriletnika (4 %) sta dejala, da ma~eha da Snegulj~ici ~udno jabolko,dva (4 %) pa sta rekla, da ma~eha re~e Pepelki, da ne sme na ples. Ostali odgovoriodstopajo od ve~ine in jih ne moremo ve~ grupirati.

Graf 13 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj delama~eha v pravljici?«

Devetletni otroci so najve~krat (sedemkrat ali 18 %) dejali, da ma~eha ukazuje.[tirikrat (10 %) se je pojavil odgovor, da ma~eha tepe otroke, dvakrat (5 %) odgo-vor, da priganja deklice k delu in dvakrat (5 %) odgovor »ne vem«. Glede na to, daso se vsi ostali odgovori pojavili samo po enkrat, jih ne moremo grupirati.


Graf 14 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela ma~eha vpravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnihskupinah.

Hipoteza 3 se je potrdila. Medtem ko so {tiriletni otroci med vsemi podatki, ki smojih lahko grupirali, navedli dva primera odgovorov, ki se nana{ata na konkretnipravljici (»Snegulj~ici da ~udno jabolko«: 4 %, »Pepelki re~e, da ne sme na ples«:4 %), so petletniki navedli en sam tovrstni odgovor (»Pepelko naganja kuhat in~istit«: 6 %). @e pri petletnikih zasledimo posplo{en odgovor (»~ara«: 9 %), {est-letniki pa so med odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli same splo{ne odgo-vore (»ljudi za~ara«: 5 %, »otroke tepe«: 4 %, »otroke kaznuje«: 4 %, »otrokekrade«: 4 %, »otrokom nalaga delo, sama pa ni~ ne dela«: 4 %). Tudi sedemletnikiin devetletniki so med odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli same splo{neodgovore (sedemletniki: »~ara hudobne stvari«: 13 %, »otroke zastrupi«: 9 %,»otroke tepe«: 9 % in devetletniki: »ukazuje«: 18 %, »otroke tepe«: 10 %, »prigan-ja deklice k delu«: 5 %). Iz grafa je lepo razvidno, kako uporaba enega od splo{nihodgovorov s starostjo otrok raste; pada pa odstotek uporabe odgovora »ne vem«. Iznavedenega lahko sklepamo, da postaja predstava ma~ehe v otrokovem horizontupri~akovanj z leti vse popolnej{a.

Graf 15 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj deladeklica v pravljici?«


Najve~ {tiriletnih otrok ({tirinajst ali 27 %) je odgovorilo »ne vem« oziroma somol~ali. [est {tiriletnikov (12 %) je odgovorilo, da deklica pospravlja, {tirje (8 %)so odvrnili, da deklica nabira roè, {tirje (8 %) so dejali, da se igra. Glede na to, daso se vsi ostali odgovori pojavili samo po enkrat, jih ne moremo grupirati.

Graf 16 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj deladeklica v pravljici?«

Najve~ devet let starih otrok (trinajst ali 33 %) je odgovorilo, da deklica ~isti. [tirjedevetletniki (10 %) so dejali, da se deklica pogovarja z ìvalmi, trije (8 %) so rekli,da ple{e, dva (5 %) sta rekla, da nese babici dobrote, dva (5 %) sta dejala, da sedeklica igra in dva otroka (5 %) sta odgovorila »ne vem«. Glede na to, da ostaliodgovori odstopajo od ve~ine, jih ne moremo ve~ grupirati.

Graf 17 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela deklica vpravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnihskupinah.

Hipoteza 3 se je potrdila, dobili pa smo zanimive rezultate. @e mlaj{i otroci (4 in 5let) so namre~ med tistimi odgovori, ki smo jih lahko grupirali, navedli sameposplo{ene odgovore (»pospravlja«, »roè nabira«, »po svetu hodi«…). [tiriletnikiso navedli najmanj splo{nih odgovorov (tri), zato pa jih petletni otroci niso navedlini~ manj kot sedemletniki oziroma devetletniki (petletniki so navedli {est splo{nihodgovorov, odstotek uporabe posameznih odgovorov pa ni bistveno ni`ji od odstot-


ka uporabe splo{nih odgovorov starej{ih otrok). Tudi ~e primerjamo raznolikostodgovorov posameznih starostnih skupin, ugotovimo, da se v vseh starostnih sku-pinah ponavljajo enaki ali zelo podobni odgovori (»roè nabira«, »~isti«, »seigra«…). Odstotek odgovorov »ne vem« z leti pada; iz vsega povedanega pa lahkosklepamo, da postaja podoba deklice v otrokovem horizontu pri~akovanja znara{~ajo~o starostjo vse bogatej{a.

Graf 18 v odstotkih prikazuje odgovore {tiriletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela~arovnica v pravljici?«

Najve~ {tiriletnikov (petnajst ali 29 %) je dejalo, da ~arovnica ~ara. Devet {tirilet-nikov (17 %) je odgovorilo, da ne vedo, kaj dela ~arovnica, trije (6 %) so rekli, daukrade otroke, dva (4 %) sta dejala, da ~arovnica Janka in Metko zapre v kletko, dvaotroka (4 %) sta rekla, da ~arovnica poje ljudi in dva {tiriletnika (4 %) sta odgovo-rila, da se ~arovnica vozi na metli. Ker ostali odgovori odstopajo od ve~ine, jih nemoremo ve~ grupirati.

Graf 19 v odstotkih prikazuje odgovore devetletnih otrok na vpra{anje: »Kaj dela~arovnica v pravljici?«

Najve~ devetletnih otrok (devetnajst ali 48 %) je reklo, da ~arovnica ~ara. Trijedevetletniki (8 %) so rekli, da ~arovnica leta po zraku, trije (8 %) so dejali, da sevozi na metli, trije (8 %), da ~ara hudobne stvari in dva devetletna otroka (5 %) staomenila, da ~arovnica krade ljudi in jih daje v kletko. Glede na to, da ostali odgo-vori odstopajo od ve~ine, jih ne moremo ve~ grupirati.


Graf 20 v odstotkih prikazuje odgovore otrok na vpra{anje: »Kaj dela ~arovnica vpravljici?« Prikazani so tisti odgovori, ki so se pojavili najmanj v treh starostnihskupinah.

Hipoteza 3 se je potrdila. Medtem ko se pri mlaj{ih otrocih (4, 5 in 6 let) {e pojavi-jo odgovori, ki se navezujejo na konkretne pravljice (»Janka in Metko v kletkozapre«, »Snegulj~ici nastavi zastrupljeno jabolko«, »Snegulj~ico zastrupi«), tak{nevrste odgovorov pri starej{ih otrocih ne zasledimo. Odgovor, katerega uporaba izra-zito izstopa pri vseh starostnih skupinah, je »~ara«; njegova uporaba pa s starostjoraste. Zanimivo je, da se è pri {tiriletnih otrocih poleg odgovora, ki kaè na kon-kretno pravljico, pojavijo kar {tirje splo{ni odgovori, res pa je, da je odstotek upo-rabe posameznih odgovorov nizek. Poleg tega, da so sedemletniki in devetletnikinavedli same splo{ne odgovore, so odstotki uporabe posameznih odgovorov v tehdveh starostnih skupinah vi{ji kot pri mlaj{ih otrocih. Glede na to, da s starostjokonstantno pada tudi odstotek otrok, ki so uporabili odgovor »ne vem«, lahkore~emo, da se podoba ~arovnice v otrokovem horizontu pri~akovanja z leti bogati.

1.5 Sklep

ê primerjamo rezultate slovenske raziskave otro{kega horizonta pri~akovanj,povezanega s knjièvnimi osebami v pravljici, s horizontom pri~akovanj ameri{kihotrok pred tridesetimi leti, lahko ugotovimo, da tudi za slovenske otroke veljajonekatere zakonitosti, ki jih je v svoji {tudiji opisal A. Applebee, a da se horizontpri~akovanj slovenskih otrok, ki se je oblikoval v recepcijskih situacijah poslu{anjaslovenskih pravljic in druga~nem izboru civilizacijskega pravlji{kega kanona, odameri{kega v nekaterih segmentih ob~utno razlikuje. Kar zagotovo velja tudi za slo-venske otroke, je ugotovitev, da lahko nedvoumno govorimo o prisotnosti horizon-ta pri~akovanja è ob vstopu v edukacijski sistem, saj je dele` otrok, ki v svojimiselni shemi pravljica nimajo podatkov v zvezi z v raziskavi izbranimi knjièvni-mi osebami (med petim in {estim letom), manj{i od 5 %, (z izjemo ma~ehe, kidoseè stopnjo prepoznavnosti 6 % {ele pri sedmih letih, kar lahko verjetnorazloìmo z dejstvom, da ma~ehe v pravljici s svojimi pastorkami praviloma po~no


»grozne« re~i in da verjetno slovenski star{i tovrstne pravljice pripovedujejo svojimotrokom nekoliko kasneje).

Tudi merjenje kvalitete horizonta pri~akovanja, povezanega s pravlji~nimiknjièvnimi osebami in knjièvnimi osebami v pravljici, je pokazalo pri slovenskihotrocih podobno smer razvoja kot pri ameri{kih otrocih: na prvi stopnji so otro{kepredstave o knjièvnih osebah vezane na konkretne motive v konkretnih pravljicah(Kaj po~ne volk v pravljici? Babico in Rde~o kapico poje), na drugi stopnji so pred-stave {e zmeraj konkretne, a ne ve~ vezane na konkretno pravljico (Kaj dela volk?Vse ho~e pojesti), {ele na tretji stopnji so otrokove predstave v zvezi s knjièvnimiosebami v pravljici skladi{~ene v obliki univerzalnih/generalnih pojmov (volk vpravljici govori, pla{i ljudi, napada pravlji~na bitja, laè…).

Nekoliko druga~en pa je otro{ki horizont pri~akovanja, ~e primerjamo kvalitetopredstav, povezanih s pravlji~nimi knjièvnimi osebami in knjièvnimi osebami vpravljici. Za ameri{ke otroke v tem primeru velja, da imajo prej izdelan in kvalitet-nej{i tisti del relevantne miselne sheme, ki je povezan s pravlji~nimi knjièvnimiosebami, torej tistimi, ki jih sre~ujejo izklju~no v recepcijski situaciji, medtem koje postopek oblikovanja horizonta pri~akovanja v primeru, ko morajo najprej izve-sti miselni postopek izbiranja med realisti~no in domi{ljijsko (recepcijsko) miselnoshemo, torej pri knjièvnih osebah, ki jih je mogo~e sre~ati tako v pragmati~ni kotv recepcijski govorni situaciji, bistveno dalj{i.

Pri slovenskih otrocih kaè primerjalna analiza horizontov pri~akovanj o pravlji~nihknjièvnih osebah v primerjavi s horizonti pri~akovanj o knjièvnih osebah v prav-ljici nekoliko druga~ne rezultate: zdi se, da o dodelanosti horizonta pri~akovanj,povezanega s knjièvnimi osebami, ne odlo~a toliko realnost ali domi{ljijskost knji-èvne osebe (torej to, ali gre za pravlji~no knjièvno osebo ali za knjièvno osebov pravljici), ampak pogostost pojavljanja knjièvne osebe v pravljicah, ki jih otrociposlu{ajo, in to, kako konstantna in enozna~na ter pregnantna je vloga knjièvneosebe v pravlji{kem besedilu: tako otroci brez teàv in zelo zgodaj oblikujejo svojapri~akovanja v zvezi z volkom (ki ga je mogo~e videti tudi v ìvalskem vrtu), inma~eho (rezultati so takoreko~ identi~ni s prepoznavanjem vloge ~arovnice), ve~teàv pa imajo z zajcem (ki je v pravljici ponavadi `rtev in je treba prepoznati nje-govo pasivno vlogo: zajec ni~ ne dela – njegova vloga v pravlji{kem besedilu je, damu drugi delajo krivico), zaznavanje tega pa je relativno zahteven miselni proces.Najte`je in najpo~asneje pa se o~itno oblikuje horizont pri~akovanj takrat, kadarvloga knjièvne osebe v pravljici ni konstantna: deklice so v~asih dobre, v~asih sohudobne, v~asih so kaznovane, v~asih so nagrajene – pa~ odvisno od tega, ali so sta-rej{e sestre ali najmlaj{e, oz. od tega, ali so prave h~ere svojih mater ali le njihovepastorke. Gre za komplicirana razmerja, ki jih je mogo~e prepoznati in ustvariti vzvezi z njimi ustrezno shemo le v pogostih in ponavljajo~ih se recepcijskih situaci-jah – to pa o~itno zahteva ve~ ~asa.


Literatura:

Applebee, Arthur N., 1978: The Child’s concept of story. Chicago.

Bühler, Christian, 1961: Das Märchen und die Phantasie des Kindes. München.

Kunst–Gnamu{, Olga, 1979: Vloga jezika v spoznavnem razvoju {olskega otroka. Ljubljana.

Grosman, Meta, 1989: Bralec in knjièvnost. Ljubljana.

Kobe, Marjana, 1987: Pogledi na mladinsko knjièvnost. Ljubljana.

Kordigel, Metka, 1990: Bralni razvoj, vrste branja in tipi bralcev. Otrok in knjiga 29–30.5–42. 31. 5–22.

Kordigel, Metka, 1993: Mladinska literatura, otroci in u~itelji. Ljubljana.

Kordigel, Metka, 1995: O razvoju recepcijske sposobnosti ali nova spoznanja vede o mladembralcu. Otrok in knjiga 39–40. 13–23.

Kordigel, Metka, I. Saksida, 1999: Jaz pa berem! Priro~nik za u~itelje. Ljubljana.

Krakar–Vogel B., 1991: Skice za knjièvno didaktiko. Ljubljana.

Kreft, J., 1977: Grundprobleme der Literaturdidaktik. Heidelberg.

Saksida, Igor, 1991: Nekaj vpra{anj iz teorije mladinske knjièvnosti. Otrok in knjiga 32.5–33.


Kumiko Kanaza{i (Suroveniago njuumon)Slovenski jezik za Japonce. Tokio: Daigaku{orin, 2001. 236 str.

Kumiko Kanaza{i Kuroda,1 docentka slavistike in bohemistike na Tokijski univerziza tuje jezike in ena izmed malo{tevilnih japonskih slovenistov, je v svojemporo~ilu o poznavanju slovenskega jezika, literature in kulture na Japonskem, ki jebilo lani objavljeno v Slavisti~ni reviji (Kanaza{i Kuroda 2001: 145), za zaklju~ekmed nalogami, ki {e ~akajo slovenistiko na Japonskem, omenila potrebo po u~beni-ku slovenskega jezika za Japonce. To vrzel je odli~no zapolnila sama: pri japonskizalo`bi tujejezi~nih u~benikov in slovarjev Daigaku{orin je predlanskim iz{el njenu~benik Slovenski jezik za Japonce – Suroveniago njuumon (Uvod v sloven{~ino),klasi~no zasnovan u~benik, ki s podrobnimi slovni~nimi razlagami, pogovori, vaja-mi, z dalj{im opisom razvoja slovenskega jezika in dvojezi~nim slovar~kom stro-kovno in pregledno uvaja jezikoslovno izobraènega japonskega govorca k spozna-vanju sloven{~ine.

To sicer ni prvi u~benik sloven{~ine za japonsko govore~e sploh, saj sta pred njimpri isti zalo`bi è iz{li Pogovorimo se v sloven{~ini in japon{~ini avtorjev H.Yamasakija in K. Tanake leta 1983 in Slovensko-japonski slovar 1500 besed avtori-ce K. Yamasaki leta 1984, ki ju v svojem pregledu omenja tudi K. Kanaza{i. Vendarse ti dve knjiìci tako po obsegu kot po vsebinski zasnovi in ciljni publiki bistvenorazlikujeta od novej{ega u~benika: knjiìci sta prakti~na priro~nika, namenjenajaponskim govorcem, ki potrebujejo pomo~ pri vsakdanjem sporazumevanju s slo-venskimi govorci in obratno, medtem ko je u~benik K. Kanaza{i veliko bolj natan~enpri jezikovnem opisu, iz ~esar lahko sklepamo, da je namenjen jezikovno bolj izo-braènemu bralcu, ter vsebuje izklju~no japonske razlage o sloven{~ini. Tudi vuvodu avtorica pi{e, da je knjiga zasnovana kot uvodna slovnica sloven{~ine zaJaponce. V tem se bistveno razlikuje od knjiìce Pogovorimo se v japon{~ini in slo-ven{~ini, ki je namenjena predvsem japonskim turistom v Sloveniji, obenem pa tudiSlovencem, kot pi{e v uvodu in kot je razvidno iz njene vsebine, saj uvodu v obehjezikih sledi pet strani v japonskem jeziku o sloven{~ini, Sloveniji, slovenski abece-di in glasoslovju, nato pet strani v sloven{~ini o japonski pisavi in glasoslovju,osrednji del priro~nika pa sestavlja 12 tematskih sklopov besed, fraz in vpra{anj zodgovori, znotraj katerih so drug ob drugem po vrsti japonske besede oz. fraze inpovedi v japonski pisavi (za japonskega bralca), ob njih isto v poslovenjenem zapi-


OCENE IN POROÎLA

¹ Pri citiranju japonskih lastnih imen sem uporabila latini~ni zapis, ki ga uporabljajo avtorji citiranegagradiva sami: nekatera imena so zato pisno slovenjena, druga – vklju~no z mojim – pa ne.

su (za slovenskega bralca), tem sledi slovenski prevod v obi~ajnem slovenskem zapi-su, pod vsako slovensko besedo pa je {e japonskemu glasoslovju prilagojen zapisizgovora v japonski zlogovnici katakana (za japonskega bralca).

U~benik K. Kanaza{i je bistveno obse`nej{i in bolj znanstveno zasnovan, s poudar-kom na podrobnih jezikoslovnih razlagah slovenskega glasoslovja, oblikoslovja inv manj{i meri skladnje. Osrednji del u~benika (do 146) sestavlja 30 lekcij, po vsakipeti od teh lekcij je kraj{e poglavje s pregledom predelane snovi, lekcijam sledi pre-gled slovenske slovnice (147–173), oris slovenskega jezika in njegove zgodovine(174–195), na koncu so {e re{itve vaj iz lekcij (196–210) ter japonsko-slovenski(211–221) in slovensko-japonski (222–235) slovar~ek, v katerih je povzeto bese-di{~e celega u~benika.

Vsaka lekcija v osrednjem delu se za~ne z japonsko razlago slovenskega jezikovne-ga pojava, temu sledijo primeri v sloven{~ini s prevodom v japon{~ino, nato novebesede v lekciji z japonskim prevodom (te je avtorica omejila na povpre~no 16besed na lekcijo), kratek pogovor ali besedilo (vedno na lihi strani), na naslednji,sodi strani pa prevod le-tega v japon{~ino in vaje, katerih re{itve najdemo na koncuknjige. Nekatere lekcije so opremljene s fotografijami slovenskih znamenitosti,druge z dodatnimi tematskim sklopi besed (npr. dvojice pridevnikov, barve, besedeza ~as, jedilnik, pohi{tvo, vede, vreme idr.), spet tretje pa s podrobnej{imi razlaga-mi o obravnavani snovi.

Prvih 5 lekcij pokriva slovensko glasoslovje, ki je za japonskega govorca prva veli-ka teàva pri u~enju sloven{~ine, saj je japonski glasovni sistem preprostej{i inskromnej{i od slovenskega. Zato avtorica glasoslovju namenja celih pet lekcij, obe-nem pa è v prvi lekciji, v kateri prikaè le samoglasnike in soglasnike h, v, j, l, rter ~ (ki so za japonskega govorca posebno teàvni), ponudi bralcu prvi preprostpogovor – naro~anje ~aja v kavarni. V naslednjih lekcijah postopoma uvaja prepro-sta vpra{anja z odgovori in pozdrave. Pri opisu slovenskega glasovnega sistema seavtorica izogiba rabi japonske zlogovnice katakane za prikaz izgovorjave sloven-skih besed. Tak na~in prikaza izgovorjave (ki ga uporablja tudi starej{i priro~niksloven{~ine iz leta 1983) je sicer priro~en in raz{irjen pri pouku tujih jezikov naJaponskem, a zavajajo~, saj prilagaja tuje besede japonskemu bolj preprostemu gla-sovnemu sistemu. U~benik K. Kanaza{i pa najprej podrobno opi{e, kako se posa-mezni glasovi izgovarjajo, nato glasovne sestave prikaè v preglednicah, na vsehslovenskih besedah ozna~uje naglas, opremljen pa je tudi s kaseto.

V lekcijah od 6. dalje u~benik postopoma ori{e slovenske oblikoslovne vzorce, kiso za japonskega govorca druga velika teàva pri u~enju sloven{~ine. V japon{~inise namre~ besede ne pregibajo ne glede na osebo, ne {tevilo, ne spol, zato morajaponski govorec pri u~enju sloven{~ine najprej spoznati, da te kategorije splohobstajajo, nato pa trudoma usvajati vsak pregibalni vzorec posebej. U~benik je vtem smislu prijazno zasnovan, saj obstoj vsake od teh kategorij najprej le nakaè,{ele v naslednjih lekcijah pa za vsako postopoma tudi prikaè konkretne pregibal-ne vzorce na nekaj primerih. Tudi pri uvajanju besedi{~a u~benik ne preobremenju-je uporabnika s prevelikim {tevilom novih besed: vsaka lekcija uvaja povpre~no 16novih besed, med temi tudi nekaj lastnih imen.

74 Ocene in poro~ila

Glede na teàvnost {tevilnih pregibalnih vzorcev bi bile morda dobrodo{le{tevil~nej{e vaje za utrjevanje predelanih oblik, tudi po mnenju, ki so mi ga zaupa-li (sicer samo {tirje meni znani) japonski uporabniki tega u~benika. Pri tem se jeavtorica najbr` odlo~ila nameniti ve~ prostora razlagam v japon{~ini, ki u~encu nisonikjer drugje dosegljive, in prepustila utrjevanje predelane snovi zdaj è kar {tevil-nim slovenskim enojezi~nim u~benikom, vadnicam in delovnim zvezkom, ki soiz{li v Sloveniji. Poleg vaj za pregibanje besed so na koncu vsake lekcije japonskistavki, ki naj jih uporabnik prevede v sloven{~ino.

Pogovori in kratki sestavki, ki v vsaki lekciji ponazarjajo rabo prikazanega slovni~-nega vzorca, so razmeroma kratki: od osembesednega pogovora v 1. lekciji dopogovora z 18 vrsticami v zadnji. Nekateri od sestavkov sicer res niso posebnoìvahni, vendar je avtorici uspelo sestaviti uporabne in razumljive sestavke za vsakood lekcij ter vanje vklju~iti najbolj osnovne sporo~anjske poloàje – to pa sploh nipreprosto, {e posebno pri prvih lekcijah, ko uporabnik pozna nekaj deset besed in{e ne ve, kaj so oseba, {tevilo, spol ali sklon.

Osrednjemu delu sledi slovni~ni pregled, v katerem so sistemati~no prikazani pre-gibni vzorci samostalnikov in glagolov, raba {tevnikov, vezniki in njihova raba terbesedni red v sloven{~ini. Vsi primeri v pregledu so prevedeni v japon{~ino. Sledioris (v japon{~ini) slovenskega jezika, njegove povezanosti z drugimi slovanskimijeziki, njegovih nare~ij in zgodovine od Briìnskih spomenikov in prostestantskihpiscev, protireformacije, »jezikovnega delovanja v nare~ju«, gibanja za poenotenje,Kopitarjevega dela, pravopisnih reform, panslavizma in panilirizma, uveljavitvesloven{~ine v moderni dobi, jezikovne dejavnosti v 19. in 20. stoletju, do poloàjamed obema vojnama in po 2. svetovni vojni do danes. V seznamu literature navajapoglavitnej{e slovenske in tuje jezikoslovne opise sloven{~ine.

V slovar~ku na koncu u~benika, ki vsebuje vse besede v lekcijah in v slovni~nempregledu, je okoli 800 slovenskih besed. Pri vsaki je ozna~ena besedna vrsta, prisamostalnikih tudi spol, pri glagolih vid, àl samo pri nekaterih v slovensko-japon-skem delu tudi lekcija, v kateri se pojavljajo, medtem ko je ta ozna~ena pri vsehgeslih v japonsko-slovenskem delu slovar~ka, ki pa ne vsebuje besedi{~a izslovni~nega pregleda na str. 147–173. V uvodu avtorica pi{e, da àl za sloven{~inone obstaja seznam najbolj pogostih besed, da pa je sku{ala vklju~iti ~im ve~ pogo-sto rabljenih besed v lekcije in v dodatni slovni~ni pregled na koncu knjige. Izbranebesede res spadajo v osnovno besedi{~e, le nekaj redkih gesel se je najbr` zna{lo vu~beniku samo zato, da ponazorijo dolo~en pregibalni vzorec, npr. area, begati,gnati, goniti, kamra, lesti, lu~ca ipd.

V celoti pa je u~benik dobro premi{ljen uvod v sloven{~ino, sad dela avtorice, ki seje tudi sama nau~ila sloven{~ine kot tujega jezika in se dobro zaveda posebnih potrebjaponskih govorcev, ki se prvi~ sre~ujejo s sloven{~ino. Knjiga bo torej tudi drago-ceno orodje za japonske slaviste in jezikoslovce, ki bi se radi strokovno pribliàli slo-ven{~ini (tem je najbr` delo v prvi vrsti namenjeno), obenem pa bo odli~no dopolni-lo enojezi~nim vadnicam slovenskega jezika za tiste japonske govorce, ki bi se radinau~ili sloven{~ine za prakti~no sporazumevanje, in sploh dragocen prispevek k poz-navanju slovenskega jezika in slovenske stvarnosti na Japonskem.

Ocene in poro~ila 75

Literatura

Kumiko Kanaza{i, 2001: K zgodovini poznavanja Slovenije, slovenske kulture in slovenske-ga jezika na Japonskem. Slavisti~na revija 50/1. 145–148.

Hiroshi Yamasaki, Kazuo Tanaka, 1983: Pogovorimo se v japon{~ni in sloven{~ini. Tokio:Daigaku{orin.

Kayoko Yamasaki, 1985: Slovensko-japonski slovar 1500 besed. Tokio: Daigaku{orin.

Kristina Hmeljak SangawaFilozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Mirjana Benjak: Knjièvnost(i) u kontaktu: Suvremena srednjeevropskapripovjedna proza u gimnazijskoj nastavi knjièvnosti.Rijeka: Izdava~ki centar Rijeka, 2001. 273 str.

Mirjana Benjak, docentka na puljski Filozofski fakulteti in u~enka doma in v tujinipriznanega didaktika hrva{kega jezika in knjièvnosti Dragutina Rosandi}a, je leta2001 izdala monografijo Knjièvnost(i) u kontaktu: Suvremena srednjeevropska pri-povjedna proza u gimnazijskoj nastavi knjièvnosti. Gre za prvo hrva{ko raziskavoo vpra{anju medkulturne (multikulturne) knjièvne vzgoje in izobraèvanja, ute-meljeno na nacionalni identiteti, ki upo{teva srednjeevropski prostor. SrednjoEvropo definira kot geografski, politi~ni in duhovnocivilizacijski pojem, pri ~emerjo zanimata predvsem njena kultura in knjièvnost. Med drugim se opira na MilanaKundero in njegovo kritiko geografske definicije Srednje Evrope. Kundera trdi, dat. i. male narode spajata zlasti kultura in usoda, Srednja Evropa pa je doìvela tra-gedijo po drugi svetovni vojni, ko jo je ameri{ka politika in splo{na amerikanizaci-ja dru`be barbarizirala in ji uni~ila samozavest. Srednjeevropska samosvojost se jevedno potrjevala z dialogom kulture, jezikov in tradicij, torej z multikulturalizmom.M. Benjak ugotavlja, da za srednjeevropsko knjièvnost ni odlo~ilna teritorialnostali nacionalna zamejenost, pa~ pa satiri~ni, ironi~ni in groteskni knjièvni postop-ki, vpliv psihoanalize na knjièvne osebe, specifi~ne teme, npr. smrt, nihilizem,melanholija in pesimizem, poudarjeni lirizem ter skepti~ni odnos do vsakr{nih ideo-logij. Prihodnost srednjeevropskega civilizacijskega in kulturnega prostora vidi vprepoznavnih nacionalnih identitetah, povezanih v multinacionalno in multikultur-no dru`bo. Prepri~ana je, da bi to morali odsevati tudi nacionalni kurikulumi, da bitorej filozofijo interkulturalizma in interkulturne komunikacije bilo potrebno apli-cirati tudi v gimnazijsko {olsko prakso. Zato primerjalno razi{~e hrva{ki, slovenski,madàrski, avstrijski in ~e{ki pouk knjièvnosti: zanimajo jo kriteriji, ki soobliku-jejo na~rtovanje u~nih vsebin, s stali{~a ciljev in metod analizira u~ne na~rte inpreu~i poloàj sodobne srednjeevropske pripovedne proze v gimnazijskih u~beni-kih oz. berilih ter u~nih na~rtih. Izsledke primerja z rezultati empiri~ne raziskave(ankete), v katero vklju~i 212 dijakov zaklju~nih letnikov gimnazij iz Zagreba,Ljubljane, Dunaja, Budimpe{te in Prage ter 25 profesorjev knjièvnosti z istih gim-


nazij. Cilj empiri~ne raziskave je bil oceniti poloàj sodobne srednjeevropske pri-povedne proze pri posameznem nacionalnem pouku knjièvnosti, prepoznati obsto-je~e didakti~no-metodi~ne pristope, ugotoviti recepcijsko sprejemljivost predpisa-nih u~nih vsebin, izlu{~iti razloge za (ne)zadovoljnost z obstoje~im stanjem terpredlagati smernice razvoja. Izhodi{~na hipoteza, da posamezni nacionalni u~nina~rti dajejo prednost doma~i, nacionalni knjièvnosti, ki jo postavljajo v kontekstsvetovne (tj. zahodno-, ne srednjeevropske) knjièvnosti, se je potrdila.

Izkazalo se je npr., da kar 60 % ljubljanskih dijakov meni, da bi bilo v u~ni na~rtpotrebno vnesti sodobno nem{ko, poljsko (46,7 %) in ~e{ko (41,7 %) pripovednoprozo. Zanimivo je, da si sodobno slovensko pripovedno prozo najbolj èlijo bratina Dunaju (87,7 %) in v Zagrebu (71,4 %). Ljubljanski dijaki si v primerjavi ssrednjeevropskimi vrstniki manj èlijo {irjenja u~nega na~rta: z 41,9 % za so se uvr-stili na rep lestvice. Dunaj~ani se z uvedbo novih sodobnih pripovednih besedilstrinjajo v kar 87,9 %, Zagreb~ani v 72,9 %, Praàni v 51,4 %. To pomeni, da bislovenski na~rtovalci pouka knjièvnosti verjetno morali pretehtati, zakaj si na{idijaki po eni strani èlijo ve~ sodobne pripovedne proze v vseh letnikih {olanja, nele v zaklju~nem letniku, po drugi strani pa se {irjenja u~nega na~rta branijo.Ljubljanska dijakinja je nepoznavanje srednjeevropske knjièvnosti opravi~ila zdejstvom, da sicer razmeroma veliko bere, a srednjeevropske knjièvnosti ne pozna,ker v {oli o njej ni dobila skoraj nobene informacije. Drugi dijaki slovenskemuknjièvnemu pouku o~itajo zastarele didakti~ne prijeme in berila ter se spra{ujejo,kje naj sploh najdejo motivacijo za branje.

Vsi anketirani profesorji se zavzemajo za uvr{~anje sodobne srednjeevropske pri-povedne proze v u~ne na~rte. Po mnenju u~iteljev bi v vse nacionalne kurikulumesodila zlasti hrva{ka (100 %), slovenska (97,5) in poljska proza (90 %).

Spoznanja strne v ugotovitev, da so tako dijaki kot profesorji zainteresirani zasodobno srednjeevropsko pripovedno prozo, kar pomeni, da bi se u~ni na~rti (po-sledi~no pa u~beniki oz. berila in pouk) temu interesu morali prilagoditi oz. gaupo{tevati. Ugotavlja, da dijaki pouku knjièvnosti zamerijo neaktraktivnost inneaktualnost ter da se v vzgojno-izobraèvalnem procesu {e vedno ne doìvljajo kotustvarjalne subjekte. U~itelji so resignirani, trdi M. Benjak, pa vendarle nezadovolj-ni z obstoje~imi u~nimi na~rti in u~beniki, kar pomeni, da v bli`nji prihodnosti nevidijo mo`nosti za izbolj{anje stanja. Opozarja, da kljub temu ne bi smeli spregle-dati njihovega glasu in bi vendarle stanje veljalo korigirati. Knjièvna kultura jenamre~ v prvi vrsti odsev stanja v {oli, kjer bi se lahko po novem uspe{neje kon-ceptualiziral tudi interkulturalizem.

Analiza gimnazijskih u~benikov oz. beril je pokazala podoben poloàj: srednje-evropska pripovedna proza je v njih skromno zastopana. Posebno kritiko doìvijoslovenska berila (Kol{ek, Kos, Lah, Logar, [imenc: Berilo 1–4. Maribor: Obzorja,1993, 1994), poudariti pa je treba, da najnovej{a antologijsko zasnovana Branja 1–3(Krakar Vogel idr., Ljubljana, DZS, 2000, 2001, 2002) niso bila analizirana. Prva sozastarela reproduktivna berila, v katerih prepoznava knjièvnometodi~ni pozitivi-zem, verbalizem, formalizem in dogmatizem. Kritiko doìvi tudi Kosov u~benikKnjièvnost (Maribor: Obzorja, 1989), ki je »znanstvena povijest knjièvnosti i teo-rije, a ne ud`benik« (114). Ker se Benjakova zaveda razkoraka med prenovljenim


u~nim na~rtom in zastarelimi u~beniki, analizira tudi prvega, a je rezultat dokajklavrn: dijaki v tretjem letniku spoznajo Preobrazbo (Kafka), v ~etrtem letniku paniti enega sodobnega srednjeevropskega prozaista. Ugovor, da ima na{ u~ni na~rtpoleg obveznih tudi izbirna besedila (u~itelj naj bi imel mo`nost izbire katerega kolibesedila, torej tudi srednjeevropskega), zavrne: »rijetke su one gimnazije koje imajomogu}nosti (zbog subjektivnih i objektivnih razloga) provo|enja izbornog dijelaprograma« (191). Izku{nje kaèjo, da najverjetneje – zaradi mature ter natrpanostivsebin in pojmov za interpretacijo – nismo med sre~nimi izjemami. Analiza kon-cepta in vsebine u~benikov ter njihove didakti~ne organizacije jo vodi k sklepu, daso slovenski in madàrski u~beniki zastareli, tj. reproduktivni, najsodobnej{e, tj.recepcijskoustvarjalne u~benike, pa imajo na Hrva{kem. Za ve~ino torej velja, da jepred njimi {e izjemno odgovorna in te`ka naloga: sestaviti u~benike, ki bodo upo-{tevali spoznanja sodobne teorije u~benikov (A. @bogar, U~beniki za knjièvnost zastrokovne in poklicne {ole, magistrsko delo. Ljubljana, 2000). Slovenci smo jo opra-vili z Branji.

M. Benjak nazadnje izoblikuje kriterije za izbor u~nih vsebin, upo{tevajo~ interesedijakov, in izdela modela za obravnavo Jan~arjeve zbirke novel in kratkih zgodbSkok s Liburnije (izbor kratke proze v hrva{~ini) ter roman [ala Milana Kundere.1

Modela sta prilagojena recepcijskim sposobnostim dijakov, upo{tevata naravo bese-dil in literarnovedni kontekst, posebna pozornost je namenjena samostojnemu razi-skovalnemu delu dijakov, pri ~emer komunikacija poteka na interpretacijskih, pro-blemskih in recepcijskih izhodi{~ih. V sredi{~u sta samostojno in usmerjeno branje(ustvarjalno, dejavno in {tudijsko), katerega predpogoj je ~ustveni, fantazijski inintelektualni bral~ev anga`ma.

Monografija Mirjane Benjak Knjièvnost(i) u kontaktu je izjemen prispevek didak-tiki knjièvnosti, saj prina{a sve` pogled na organizacijo vzgojno-izobraèvalnegadela, na vlogo u~enca in u~itelja v njem, na~rtovanje u~nega procesa in njegovoizvajanje. Z opozarjanjem na dejstvo, da smo manj{i srednjeevropski narodi svojonacionalno identiteto ohranjali prvenstveno preko kulture in knjièvnosti, posebejpa z medkulturnim dialogom v srednjeevropskem krogu, postavlja ob za~etku 21.stoletja nove smernice za vzgojo bodo~ih bralcev in ohranjanje nacionalne identite-te. Ob vstopanju v Evropsko unijo bi to dragoceno sporo~ilo morali razumeti kotnamig za fleksibilnej{i knjièvni pouk po meri interesov in potreb u~encev in u~itel-jev, pouk, ki bi spodbujal razumevanje ter sprejemanje drugih in druga~nih kultur,ki nas obkroàjo. Optimisti~no se zdi dejstvo, da so bile tudi pri nas è opravljeneraziskave, ki so prinesle podobne izsledke, in da smo z demokratizacijo dru`be èdosegli tolik{no stopnjo raziskovalne zrelosti, da bo teoreti~na spoznanja mo~ pre-nesti tudi v prakso – v prid u~encev in u~iteljev.

Alenka @bogarUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta


1 Izhajajo~ iz Dragutina Rosandi}a zagovarja obravnavo romana v celoti. Rosandi} v delu Metodi~ki pri-stup romanu pravi: »Interpretacija mora obuhvatiti roman u cjelini, {to drugima rije~ima zna~i da sesuvremena interpretacija romana ne moè zasnivati na odabranim odlomcima koji su istrgnuti iz cjeline«(1972: 15).

Novi u~beniki po starem – Janko Kos: Svet knjièvnosti I. Maribor: Obzorja,2000, 259 str.

Te dni mi je po naklju~ju pri{la v roke knjiga Svet knjièvnosti I, ki je iz{la prizalo`bi Obzorja leta 2000 in je namenjena za »berilo za 1. letnike gimnazij za dobo5 {olskih let«. Napisal jo je ugledni slovenski literarni zgodovinar, akademik dr.Janko Kos. Knjiga je kar razko{no opremljena, zares lepa, bogato ilustrirana in dajeu~encem obilje znanja o svetovni knjièvnosti. Takih knjig nekdaj nismo imeli.

Z veseljem sem jo za~ela pregledovati in na strani 134 mi je oko obstalo na naslo-vu poglavja »Za~etki ljudskega slovstva. Uvod. Srednjeve{ko ljudsko slovstvo.«Seveda sem iz strokovnega zanimanja takoj poiskala, kje in kaj je napisano o ljud-ski pesmi, s katero se kot sodelavka Glasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SAZUpoklicno ukvarjam è 55 let.

Povsod po svetu in pri nas je raziskovanje ljudskega pripovedni{tva lo~eno od ra-ziskovanja ljudske pesmi – è zato, ker je pri pesmi treba upo{tevati melodijo – inni mogo~e vre~i vsega v en ko{ z imenom »ljudsko slovstvo«. Raziskovalci enegain drugega so specialisti, saj je tudi na~in dela razli~en.

Dokler so bili raziskovalcem na voljo prete`no zapisi besedil iz obdobja romantike(Ravnikar-Poèn~an, Smole, Korytko in drugi) in po tedanjem gledanju oblikovnoin vsebinsko »popravljeni« (da bi se kakovostno pribliàli umetni poeziji), {e ni bilomogo~e pri~akovati, da bi ljudska pesem veljala za posebno umetnostno zvrst.Danes pa z zapisi in z zvo~nimi posnetki lahko dokazujemo, da je oblikovno (poverzih, kiticah, na~inu izraànja itn.) neodvisna od umetne poezije, deloma starej{aod nje in – kar je bistveno – obstaja le skupaj z melodijo, enako je tudi njena glas-bena plat (po ritmu in zlasti po na~inu petja) neodvisna od umetne glasbe. Zvo~niprimeri tudi kaèjo, da obe sestavini, besedilo in melodija, vplivata druga na drugo,kar ima za posledico razvoj verznih in kiti~nih oblik ter nastajanje novih.

Po svetu to è zdavnaj vedo, saj obstajajo pri vseh evropskih narodih ustanove zaraziskovanje ljudske pesmi in je to priznano kot posebna, vsem drugim enakovred-na znanost, ne pa nepomemben privesek literarne zgodovine. Tudi na Slovenskemobstaja Glasbenonarodopisni in{titut ZRC SAZU, ki se è 70 let posve~a razisko-vanju slovenske ljudske pesmi in je izpod peres njegovih sodelavcev iz{la vrstaknjig in razprav, pa v bibliografiji Kosovega u~benika ni navedena niti ena. Kakotudi, ko pa ni niti Grafenauerjeve knjige o Lepi Vidi, ~eprav je ta balada obravna-vana dovolj podrobno (str. 136, 139).

Akademik dr. Kos v Svetu knjièvnosti I obravnava ljudsko pesem samo kot poseb-no poglavje »ljudskega slovstva« (gl. str. 135–238). Priznava sicer, da jo ljudjepojejo, vendar je njegovo gledanje v celoti literarnozgodovinsko, àl z ohranitvijodavno ovrènih trditev. Tako delitev na epske in lirske pesmi (gl. str. 135) è vsajsto let ni ve~ v rabi. Saj je [trekelj na za~etek zbirke Slovenske narodne pesmi (1–4,Ljubljana 1895–1923) dal »Pesmi pripovedne vsebine« (1. knjiga), v 2. knjigi »za-ljubljenih«, t.j. ljubezenskih pesmi, je lo~il »posko~ne«, ker so oblikovno druga~ne,v 3. knjigo je uvrstil tiste, ki se pojejo ob ìvljenjskih mejnikih (svatba, smrt), ob


ljudskih koledarskih praznikih, in nabo`ne z romarskimi vred, v 4. knjigo pavoja{ke, zgodovinske, o poklicih, o samskem in zakonskem stanu ter {aljive.

Tudi delitev na »dramati~ne, mra~ne balade«, »nastale v zgodnjem in visokem sred-njem veku«, in na »vedrej{e, stvarnej{e romance«, »nastale v poznem srednjemveku« (str. 135), je literarnoteoretska, nedokazana in med raziskovalci ljudskihpesmi opu{~ena. Ko je bila leta 1966 v Freiburgu i. Br. ustanovljena mednarodna{tudijska skupina raziskovalcev ljudskih pripovednih pesmi, je bil za te pesmi sicersprejet izraz »balada«, vendar pa je bila soglasno postavljena opredelitev, da je»balada pesem, ki pripoveduje dramati~no poudarjeno zgodbo«. Takrat je bil spre-jet na~rt, naj vsak narod pripravi katalog, ki bo upo{teval vse pripovedne pesmi, tudilegendarne in {aljivo-zabavljive (nem. Schwankballade). O mra~nosti in tragi~nostitorej ni sledu. Izkazalo se je tudi, da je »romanca« samo {panski izraz za balado inne posebna zvrst ljudske pesmi.

Razvr{~anje ljudskih pripovednih pesmi – balad – na mo{ke in ènske je iznajdbaVuka Stefanovi}a Karadì}a in so jo srbski raziskovalci zdavnaj opustili, drugje patako ni bila v rabi. Ta delitev je tudi skregana z resni~nostjo, ker pojejo »ènskebalade« (»o usodi èna v so~utno humani podobi«) in »mo{ke balade« (»o ljube-zenskih pripetljajih v tragi~ni lu~i«) (str. 135) oboji, mo{ki in ènske, pa ne le posa-mezniki, ampak skupinsko, ve~glasno. Na primer v baladi o smrti ~evljarjeve ljubi-ce ni prav nobene oto`nosti, ampak je v besedilu celo stalni refren »tidralala…«

Nesprejemljiva je trditev, da je »po letu 1550 ljudsko slovstvo za~elo polagomaupadati, zlasti v pripovedni poeziji«. Protidokazov ni malo, naj navedem vsaj enega,balado o obsojeni detomorilki (gl. [trekljevo zbirko {t. 182–188), ki je z mnoìcovariant z melodijo raz{irjena po vsem Slovenskem. Nastala je namre~ zagotovo poresni~nem dogodku iz leta 1766. Dokaz za to je zaznamek v ra~unski knjigi mest-nega sodi{~a v Ljubljani, da je bilo 23. oktobra 1766 rablju iz [t. Vida na Koro{kemizpla~ano 40 goldinarjev, ker je dan prej na Fri{kovcu, ljubljanskem mori{~u, zme~em usmrtil za detomor obsojeno Ur{o Mandlovko. (Prim. Odsev resni~nosti vbaladi o obsojeni detomorilki, v: Zbornik ob~ine Slovenska Bistrica 2, 1991).

Spri~o dejstva, da je v slovenskem izro~ilu 325 tipov pripovednih pesmi z ne{teti-mi variantami (gl. npr. slov.-nem. Typenindex slowenischer Erzähllieder, Ljub-ljana 1974), da zelo veliko teh pesmi ljudje {e vedno pojejo, tako da jih je bilomogo~e zvo~no posneti (prim. 4 knjige Slovenskih ljudskih pesmi v izdaji Slo-venske matice1970–1998), je vendar ~udno, zakaj je bilo treba v gimnazijskemu~beniku navesti za zgled samo dva od najbolj nezanesljivih zapisov iz 19. stoletja.Za »lirske« pesmi pa je naveden le primer pivske z ljubezenskim za~etkom, koimamo toliko lepih in zanimivih ljubezenskih, svatovskih, nabo`nih… pesmi,objavljenih v razli~nih, tudi tematsko zasnovanih zbirkah, z melodijami in komen-tarji.

êprav jih je toliko, so v u~beniku akademika Kosa odpravljene z nekaj stavki, ~e{da so nastajale »v 17. stoletju, za ~asa baroka, ali v 18. stoletju, v dobi razsvetljenst-va« (str. 236), kakor da se ljudje prej niso ne ljubili, ne ènili, ne pili, ne peli ob raz-nih koledarskih praznikih, in ne umirali.


Táko gledanje je mogo~e zato, ker u~benik ne upo{teva dognanj o oblikovni podo-bi ljudske pesmi, ki je velika pomo~ pri dolo~anju starosti primerov. [e tisto malo,kar pove (str. 139, 236, 237), je napa~no. Ko je Ivan Grafenauer pisal svojo razpra-vo Najva`nej{e ritmi~ne oblike v zgodovini slovenske narodne pesmi (Etnolog16/1943, Ljubljana 1944), se je opiral le na zapise besedil, ~eprav je bila è doseg-ljiva zbirka ok. 13.000 zapisov z melodijami; ta zbirka je nastala v okviru stareAvstrije kot vsedràvna akcija, za katero so skrbeli deèlni odbori za zbiranje, slo-venski pod vodstvom K. [treklja. @e ti zapisi kaèjo, da ima ljudska pesem tudioblikovno svoje zna~ilnosti, ve~ razli~nih verznih obrazcev, ki jih umetna poezijane pozna. Zvo~ni posnetki to potrjujejo, kakor je dokazal V. Vodu{ek v svojih raz-pravah, npr. o arhai~nem slovanskem petercu-desetercu (Slovenski etnograf12/1959), o alpskih posko~nih pesmih (Rad kongresa… na Bledu 1959, Ljubljana1960), o tridelnem osmercu (Traditiones 13, Ljubljana 1984) in drugih.

Vsekakor v ljudskih pesmih verzi niso svobodni, ampak imajo ustaljene oblike zdolo~enim {tevilom zlogov, s stalnimi poudarki in enakomerno menjavo poudarje-nih in nepoudarjenih zlogov. Tudi kitice niso samo {tirivrsti~ne, ampak tudi2-vrsti~ne, 5- in 7-vrsti~ne posebne oblike, poznamo pa tudi nara{~ajo~e in veri`nepesmi, z refrenom ali brez njega. O vsem tem ne bodo dijaki iz tega u~benika zve-deli ni~esar – na str. 242 je naveden le deseterec (4+6), zna~ilen za srbske pesmi,kajti slovenski deseterec je sestavljen iz dveh petercev.

Posebno poglavje je na~in izraànja ljudskih pesmi, ki pa terja poznavanje ljudske-ga pesemskega izro~ila evropskih narodov. Potem se pokaè, da ljudska pesem tudiv tem pogledu nikakor ni ne preprosta in ne odvisna od umetne poezije, marve~ sta-rej{i in samosvoj del kulture nekega naroda (gl. Vloga, zgradba, slog slovenske ljud-ske pesmi, Ljubljana: ZRC, 1966, str. 97–113).

Kako, da je mogel leta 2000 iziti tako pomanjkljiv u~benik? Ali je v na{i literarnizgodovini ljudska pesem tako malo cenjena, da je ni vredno dijakom prav pokaza-ti? Ali pa literarni zgodovinarji raziskovanje ljudske pesmi nimajo za pravo zna-nost? Potem smo zelo dale~ za Evropo…

Zmaga KumerGlasbenonarodopisni in{titut ZRC SAZU

1. slovenski kongres logopedov z mednarodno udele`bo. Logopedija za vsaìvljenjska obdobja. Bled 2003.

Kongres, ki je potekal na pomladno prebujajo~em se Bledu od 19. do 21. 3. 2003,so priredile tri slovenske ustanove: Logopedska sekcija Dru{tva defektologovSlovenije, Urad za invalide in bolnike Vlade Republike Slovenije in ljubljanskiZavod za gluhe in naglu{ne. Kongresa se je udeleìlo skoraj 200 ljudi z ve~ kot 100prispevki, predavanji, posterji, delavnicami in okroglo mizo. @e pred za~etkom je


iz{el zbornik kongresnih prispevkov (ISBN 961-90560-5-1, 291 strani). Kongres jeimel mednarodno udele`bo, {e posebej {tevil~na je bila hrva{ka delegacija,udeleènci pa so prihajali tudi iz drugih dràv naslednic jugoslovanskih republik.To po svoje govori o izobraèvalno-institucionalni podobi slovenske logopedije, kije bila pred ustanovitvijo dodiplomskega {tudija logopedije v okviru {tudija defek-tologije na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani mo~no povezana z Eduka-cijsko-rehabilitacijsko fakulteto Univerze v Zagrebu in s tamkaj{nim raziskovalnimin pedago{kim osebjem.

Ker je Jezik in slovstvo slovenisti~na revija in je zapisovalec teh vrstic slovenist inne logoped ali defektolog, seveda ne moremo poro~ati in presojati o kongresu vceloti. Toda logopedija in slovenistika (zlasti slovenisti~no jezikoslovje ter sloveni-sti~na didaktika) imata precej skupnih to~k. Obe vedi se ukvarjata z jezikom, govo-rom ter sporazumevanjem, tako z vidika posameznika kot z vidika jezikovne alidru`bene skupnosti. Obe vedi sta zelo zaznamovani z interdisciplinarnostjo, logo-pedija na nek na~in morda {e bolj od slovenistike, saj poleg jezikovnih in sporazu-mevalnih vidikov zajema tudi razvojne, psiholo{ke, pedago{ke, andrago{ke, socio-lo{ke in medicinske vsebine. Dejavni udeleènci kongresa so prihajali s skoraj vsehnavedenih strokovnih podro~ij.

Strokovni odbor kongresa je v tematsko àri{~e postavil logopedijo za vsa ìvljenj-ska obdobja. Iz vrste prispevkov je namre~ izzvenevalo spoznanje, da govorne indruge sporazumevalne motnje nikakor ne nastopajo samo pri odra{~anju, temve~ sez njimi sre~ujejo tudi odrasli. Toda tako institucionalna organiziranost logopedskeslu`be pri nas kot tudi prevladujo~e teoretsko-metodolo{ko ozadje logopedije sta {evedno usmerjena prete`no k otro{ki populaciji, zato odrasli – razen po hudihpo{kodbah (npr. po mo`ganski kapi) – skoraj nimajo mo`nosti za ustrezno terapijo.Usmerjenost k zgodnjemu ugotavljanju in odpravljanju okvar in motenj pa je tudirazumljiva, saj je marsikdaj prav od pravo~asnosti odvisna uspe{nost ukrepanja.

Kongres je bil razdeljen na pet tematskih podro~ij: govor in jezik, ritem in tempo,glas, komunikacija ter branje in pisanje. Vsako tematsko podro~je je uvajalo pregled-no plenarno predavanje. Prvega je za~ela Marta Ljube{i} s prispevkom Razvojnegovorne-jezikovne motnje: novi vidiki, drugega Senka Sardeli}, Multidimenzional-ni pristop k jecljanju, tretjega Irena Ho~evar Bolteàr, Vzroki hripavosti – pogledfoniatra, ~etrtega Zora Rad{el, Glas, govor in jezik starostnikov in petega LidijaMagajna, Disleksija - nekateri problemi sodobnega raziskovanja in prakse.

ê sku{amo ob referatih in kongresni diskusiji izlu{~iti tisto, kar je zanimivo s slo-venisti~nega vidika, lahko izpostavimo naslednje: zlasti slovensko (ne le sloveni-sti~no) jezikoslovje ima pri vsem skupaj precej dolga. Med udeleènci razen pod-pisanega ni bilo videti nobenega slovenskega jezikoslovca. Z zagreb{ke filozofskefakultete pa se je kongresa udeleìla vrsta priznanih in tudi mladih raziskovalcevter pedagogov, omenimo samo Iva [kari}a in Damirja Horgo. Sodelovanje jeziko-slovcev pri logopedskih raziskovanjih in praksi je nujno, saj je za dobro razumeva-nje govorno-jezikovnih teàv, njihovo ugotavljanje in odpravljanje nujno dobropoznati »normalno« podobo nekega govora, jezika in nenazadnje tudi sporazume-valnih navad govorcev in jezikovne skupnosti. Klasi~na opisna slovnica knji`nega


jezika in slovar knji`nega jezika sta za zadovoljivo znanje o »normalnem«, obi~aj-nem v jeziku in govoru odlo~no premalo. Slovensko jezikoslovje se bo moralo zasodobnej{i, podrobnej{i opis organizirati ne le na temeljih tradicije, temve~ tudi natemelju novej{ih teoretskih pristopov za opis razli~nih parametrov jezika in jezikov-ne skupnosti. Sociolingvisti~ne, korpusnojezikoslovne in psiholingvisti~ne raziska-ve postajajo resni~na nuja, tako v kvantitativni kot kvalitativni metodolo{ki podobi,~e ho~emo resni~no razumeti delovanje jezika v konkretnih okoli{~inah in pri kon-kretnih govorcih. Tudi na uveljavljenih jezikoslovnih podro~jih, zlasti v fonetiki, jeslovenski primanjkljaj velik. Na kongresu se je {e posebej pri vrednotenju razli~nihdiagnosti~nih metod ve~krat pokazalo, kako problemati~no je testna orodja za jezi-kovno in govorno zmo`nost prevzemati oziroma prevajati iz drugih jezikov in kul-turnih okolij (seveda se v praksi prevajajo predvsem iz angle{~ine), saj je njihovaveljavnost zelo omejena.

Druga sti~na to~ka logopedije in slovenistike je povezana s pedago{kim delom.Profesor sloven{~ine je tisti, ki odra{~ajo~im, pa tudi svoji okolici najpogostejeposreduje sistemati~no vedenje ne le o slovenskem jeziku in literaturi, temve~ ojeziku, govoru in komunikaciji nasploh. Vpra{anje je, ali v sedanjih programih viso-ko{olskega izobraèvanja slovenisti dobijo dovolj vsaj osnovnega znanja o usvajan-ju jezika ter govornih in jezikovnih motnjah oziroma primanjkljajih otrok, mladost-nikov in odraslih, da bi lahko to znanje posredovali naprej in se v skladu z njim popotrebi tudi strokovno odlo~ali. Posebno vpra{anje je tudi t. i. glasovna higiena,torej ustrezna raba glasu in govoril, ki omogo~a nemoteno sporazumevanje in hkra-ti prepre~uje za~asno ali trajno obolelost. Gotovo je vedenje o tem nujno za vse, kisi z glasom sluìjo kruh, {e posebej za pedago{ke delavce, tako klini~na praksa kotdruge izku{nje foniatrov in logopedov pa kaèjo, da je za izobraèvanje in ozave-{~anje {e veliko prilo`nosti.

Slovensko logopedijo pestijo terminolo{ke teàve, ki imajo ve~ vzrokov. Med njimije gotovo dejstvo, da tako kot druge vede ìvi v stalnem stiku s tujejezi~nimi stro-kovnimi besedili, ne le v angle{~ini, temve~ tudi v hrva{~ini. Kongres je bil zani-miv tudi po svoji jezikovni podobi: poleg sloven{~ine sta bila delovna jezika tudihrva{~ina in srb{~ina. Izkazalo se je, da imajo hrva{ko in srbsko govore~i z razume-vanjem sloven{~ine kar precej teàv, slovenski govorci pa so se jim kaj hitro pri-pravljeni prilagoditi s preklopom v njihov jezik.

Prvi kongres slovenskih logopedov je gotovo pomemben mejnik za slovensko logo-pedijo. Zgledna izvedba po vsebinski in organizacijski plati, obseèn zbornik inìvahnost debat, vse to kaè, da gre za zelo ìvo stroko. Gotovo si bo s~asoma na{la{e ustreznej{o obliko strokovnega in institucionalnega bivanja. Ve~ja povezanost sslovenistiko pa bo gotovo koristila obema.

Marko StabejUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta


39. seminar slovenskega jezika, literature in kultureSlovenski jezik, literatura in kultura v izobraèvanju(Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, od 30. junija oziroma 7. do 19. juli-ja 2003)

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo odleta 1965 organizira Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti, zdaj Oddelek zaslovenistiko, v prvi polovici meseca julija. Namenjena je slovenistom, slavistom iztujine – univerzitetnim u~iteljem, znanstvenim delavcem, {tudentom in prevajalcemter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Vsako leto se jihprireditve udeleì 130, iz pribli`no 25 dràv. Za udeleènce brez predznanja ali zni`jim predznanjem slovenskega jezika poteka intenzivni jezikovni te~aj è tedendni pred uradnim za~etkom prireditve.

Namen prireditve je udeleèncem na predavanjih in posebnih te~ajih predstavitinajnovej{a dognanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, vsako leto osredo-to~ena na krovno temo prireditve, ter posredovati in poglobiti njihovo jezikovnoznanje in literarno- ter kulturnozgodovinsko vedenje. Zato dopoldanski obvezniprogram, ki vklju~uje lektorate, predavanja, konverzacijo in izbirne jutranje te~aje,spremlja tudi bogat popoldansko-ve~erni program: ogled slovenskega filma, gleda-li{ke predstave, muzejev, galerij in knji`nic, glasbeni in literarni ve~eri, okroglemize, ogledi Ljubljane in celodnevna strokovna ekskurzija po Sloveniji. Seminarslovenskega jezika, literature in kulture je v {tirih desetletjih tiso~im tujcem pred-stavil Slovenijo – mnogim je bila to spodbuda za nadaljnje strokovno delo s slo-ven{~ino in {irjenje avtenti~nega vedenja o Sloveniji.

Leto{nji 39. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga organiziraCenter za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani, bo potekal od 30. junija (za za~etnike) oziroma 7.julija do 19. julija 2003.

Krovna tema prireditve Slovenski jezik, literatura in kultura v izobraèvanju bopovezovala ve~ino opoldanskih predavanj in tudi dve okrogli mizi. Udeleèncembodo predavali ugledni strokovnjaki s slovenskih in tujih univerz: Pavle Zgaga boimel uvodno predavanje z naslovom Izobraèvanje in izzivi globalizacije, AdaVidovi~ Muha predavanje Spreminjanje bivalnih prostorov jezika – iskanje razmer-ja med globalnim in nacionalnim, Ale{ Gabri~ [olski sistem, sloven{~ina in pisme-nost na Slovenskem, osnovno{olsko problematiko bosta predstavila Simona Kranjcs predavanjem Slovenski jezik v osnovni {oli in Igor Saksida s predavanjem Komu-nikacijski pouk knjièvnosti v osnovni {oli. Marjeta Petauer bo dan pred celodnev-no ekskurzijo predstavila [tajersko in drugo slovensko univerzitetno mesto Mari-bor, Manca Ko{ir bo predavala o mnoì~nih ob~ilih kot oblikovalcih kulturne zave-sti, Barica Marenti~ Poàrnik o izobraèvanju u~iteljev med izzivi ~asa in akadem-sko tradicijo, Marja Be{ter Turk o sodobnem pojmovanju pismenosti pri pouku slo-venskega jezika v slovenskih {olah in Jerca Vogel o pouku slovenskega jezika v gim-nazijah. Ale{ Kozar (ê{ka republika), udeleènec 38. seminarja, bo spregovoril oslovenski knjièvnosti na ê{kem, Boà Krakar Vogel o dejavnikih spreminjanjasrednje{olskega pouka knjièvnosti ob koncu 20. stoletja, Marko Stabej pa bo imelsklepno predavanje Sloven{~ina od pet do glave.


Okroglo mizo z naslovom Slovensko izobraèvanje za danes in jutri bo vodil IvanSvetlik, sodelovali pa bodo Matja` Kmecl, Ljubica Marjanovi~ Umek in BogomirMihevc. Simona Kranjc bo drugo okroglo mizo [tudij slovenistike na tujih univer-zah pripravila z gosti, ki delajo na tujih univerzah: Antonio Bernard (Francija),Agnieszko Badkowsko-Kopczyk (Poljska), Jeleno Konickajo (Litva), Andrejo Po-nikvar (Velika Britanija) in Katju{o Zakraj{ek (Belgija).

Udeleènci seminarja bodo lahko izbirali med {tirimi peturnimi posebnimi te~aji, kijih bodo pripravili Irena Kova~i~ Uporaba prevajanja pri u~enju sloven{~ine kottujega jezika, Erika Krì{nik Slovenski knji`ni jezik, Marjan [trancar Sodobna slo-venska drama in Milena Blaì~ Ustvarjalno pisanje.

Tako predavanja kot tudi okrogle mize lahko spremljajo ne samo udeleènci, ampaktudi zunanji obiskovalci.

Dvanajst lektorjev sloven{~ine bo v skupinah z 8–10 udeleènci seminarja imelove~ kot 30 ur lektorskih vaj; udeleènci vi{jih lektorskih skupin bodo delali vusmerjenih skupinah – jezikoslovni, literarni, splo{ni in prevajalski – udeleènci zni`jim predznanjem sloven{~ine bodo imeli dodatne ure iz konverzacije in fonetike,za~etniki (pribli`no 25 udeleèncev) pa bodo pri{li v Ljubljano è teden dni predprireditvijo in obiskovali intenzivni te~aj jezika in vaje iz fonetike. Udeleènciimajo v ~asu seminarja tudi mo`nost opravljanja izpita iz znanja slovenskega jezi-ka na osnovni ali visoki ravni.

V okviru popoldansko-ve~ernega programa leto{njega seminarja bomo za udele-ènce organizirali {portno-spoznavno popoldne, jih popeljali na tradicionalne spre-hode po Ljubljani – literarnega, kulturnozgodovinskega in umetnostnozgodovin-skega – organizirali ogled enega od novih slovenskih filmov, Slovenski {olski muzejbo udeleèncem za poku{ino organiziral uro pouka z za~etka 20. stoletja in organi-zirali bomo celodnevno ekskurzijo na [tajersko, v okviru katere bomo obiskaliUniverzo v Mariboru, Slom{kovo doma~ijo v Ponikvi in Roga{ko Slatino.

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, ki prireditev financira, omogo~a ve~inikandidatov udele`bo s {tipendijami – le-te so podeljene v tujih dràvah prekomeddràvnih pogodb in sporazumov, neposredno slovenskim zamejskim organiza-cijam ali jih posameznikom podeli seminarski odbor. Eno od kulturnih prireditev paè skoraj tradicionalno sponzorira Mestna ob~ina Ljubljana.

Vsako leto odmevnej{a seminarska prireditev s svojo zasnovo presega slovenisti~nostroko, ima velik promocijski u~inek in {iri vedenje ter znanje o slovenskem jeziku,literaturi in kulturi v tujini. Bogat program, ki ga nudimo udeleèncem, u~inkovitopripomore k popularizaciji sloven{~ine v tujini in spodbuja k raziskovanju in pisa-nju v sloven{~ini in o sloven{~ini.

Predsednica leto{nje prireditve je Boà Krakar Vogel, za organizacijo skrbi MojcaNidorfer [i{kovi~. Ve~ informacij o prireditvi je na voljo na spletni strani www.ff.uni-lj.si/center-slo.

Mojca Nidorfer [i{kovi~Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta


22. simpozij Obdobja, Metode in zvrsti: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije naSlovenskem – ~lenitev jezikovne resni~nosti, Ljubljana, 27.–28. november 2003

Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakul-tete Univerze v Ljubljani prireja mednarodni znanstveni simpozij Obdobja 22,Metode in zvrsti, z naslovom Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Sloven-skem – ~lenitev jezikovne resni~nosti, Ljubljana, 27.–28. november 2003. Pred-sednica leto{njega simpozija je izr. prof. dr. Erika Krì{nik.

Utemeljitev izbire teme

Zunajjezikovna pobuda so velike dru`bene, kulturne, tehnolo{ke idr. spremembe vsvetovnem merilu in v slovenskem prostoru. V zadnjem desetletju ali dveh se jespremenila resni~nost sama in te spremembe odsevajo tudi v jezikovni resni~nostiin v ~lenitvi te resni~nosti. V pristopu k tej problematiki, se – v navezavi na naukpra{ke lingvisti~ne {ole iz prve polovice 20. stoletja – tradicionalno govori pred-vsem o funkcijskih in socialnih zvrsteh jezika kot jezikovnih podsistemih. Na hie-rarhi~no isti ravni se kot tretji podsistem pridruùje {e skupina prenosni{kih zvrsti,ki jo teorija deli na govorjeni in pisni jezik. Tako nehierarhizirano in nepovezanoprikazana razslojenost jezikovne resni~nosti ostaja ~edalje bolj na ravni abstrahira-nih shem, ki slabo odsevajo resni~no stanje v spremenjeni in spremenljivi dinamikisedanjega ~asa.

Druga~na od prve polovice 20. stoletja pa ni samo resni~nost, ki jo jezik odraà,spremenjena so tudi jezikoslovnoteoretska izhodi{~a, iz katerih se jezik in njegovepojavne oblike v komunikaciji opazujejo. Na eni strani gre za razvoj besediloslov-nega, pragmati~nega in sociolingvisti~nega pogleda, na drugi pa za nova psiholing-visti~na spoznanja in pristope kognitivne lingvistike.

Temeljne vsebinske usmeritve

Prva naloga pri ponovnem premisleku jezikovne zvrstnosti je gotovo vzpostavitevhierarhi~nih razmerij med funkcijsko in prenosni{ko ~lenitvijo, ki bi bila razumlje-na dovolj elasti~no, da bi odsevala dejansko stanje. Med {tevilnimi vpra{anji, ki seaktualizirajo pri razlaganju in opisu ìve raznovrstnosti jezika, je na prvem mestuvpra{anje meril za delitev na njegove pojavne oblike. Ob hotenju, redefiniratizvrstnostno ~lenitev jezika kot teoreti~no jezikoslovno vpra{anje, pa je treba tudipremisliti, katere spremembe so morebitna posledica spremenjene slovenske (insvetovne) dru`bene stvarnosti v zadnjih desetih ali nekaj ve~ letih.

– Demokratizacija dru`be naj bi na~eloma zagotavljala demokratizacijo jezika oz.jezikovnega vedênja. Hkrati pa premiki v (slovenski) dru`bi v zadnjem desetlet-ju vplivajo na izrazitej{e socialno razslojevanje. Ve~ja jezikovna spro{~enost naeni in zaradi èlje po socialni presti`nosti ve~ja obremenjenost z jezikovno »pra-vilnostjo« (celo hiperkorektnostjo) kot etiketo vi{jega, pomembnej{ega na drugi


strani se med seboj sicer teoreti~no nekako izklju~ujeta, pragmati~no pa potrjuje-ta. Tako nara{~ajo~i prisotnosti neknji`nih prvin tudi v pisnih besedilih stojinasproti npr. opazno prodirajo~e elkanje (»govorjenje po ~rki«) s pridihom navi-dezne presti`nosti in globinske nespro{~enosti v reprezentativni jezikovni zvrsti.

– Posledica velikih dru`benih sprememb je tudi velik generacijski prelom. Mogo~eje re~i, da imajo govorci razli~nih generacij – za mejo rojstva je mogo~e postavi-ti nekako pozna 70. leta 20. stoletja – dokaj razli~no predstavo o tem, kak{na najbi bila podoba »uporabnega« knji`nega jezika. Brez upo{tevanja tega dejstva jevloga jezikoslovca kot kodifikatorja knji`ne norme lahko zelo omejevalna, kar jenepotrebno zlasti v ~asu, ko so na voljo reprezentativni besedilni korpusi, kiomogo~ajo sprotno preverjanje.

– Socialne spremembe, vsakodnevne migracije in komunikacijska preto~nost pro-stora pospe{eno spreminjajo è na~eto sklenjenost nare~nih govorov, saj govorciv ~edalje ve~jem {tevilu postajajo hkratni nosilci ve~ norm, ki med seboj nemorejo ostati izolirane.

– Spremenjenost medijskega prostora, nove tehnologije, npr. neposredna tvorbapisnega besedila z ra~unalnikom, zelo pove~ujejo vpliv govorjenega diskurza inpremikajo, zabrisujejo meje med govornostjo in pisnostjo.

– Vdor strokovnosti v vsakdanje ìvljenje, pojav poljudnoznanstvenih besedil narazli~nih ravneh in v razli~nih medijih rahlja meje med publicisti~nim in strokov-nim jezikom in diskurzom, medtem ko znanstvena besedila po drugi strani pod-legajo diskurzu v »globalnem« jeziku.

– Verjetno so bila prav umetnostna besedila prva, ki so to stanje odraàla – zvklju~evanjem govornosti, neknji`nih zvrsti, nove retorike itd. Navsezadnje je tonjihova tradicionalna vloga: biti pokazatelj spremembe.

Vse spremembe se torej tako ali druga~e zrcalijo v jeziku in njegovih pojavnih obli-kah v diskurzu. Spremenjena teoreti~na izhodi{~a – besediloslovna, pragmati~na,psiholingvisti~na – lahko te pojavne oblike osvetlijo z novih, druga~nih vidikov. Natem ozadju se ob tradicionalnem pogledu na zvrstnost lahko zastavi vpra{anje: koli-ko je jezikovna zvrstnost teoreti~ni konstrukt, koliko pa je del jezikovne zmo`nostigovorcev neke jezikovne skupnosti, in dalje {e, koliko so odgovori na to vpra{anjepovezani z nujnostjo izrabe avtenti~nega gradiva kot izhodi{~a za raziskovanje, karzahteva premislek o razse`nostih vpliva korpusnega jezikoslovnega izhodi{~a.

Tematski sklopi sre~anja

(a) Dru`bena in jezikovna resni~nost – socialni premiki v slovenski dru`bi so zaseboj potegnili tudi premike v jezikovnem vedênju.

– Demokratizacija dru`be – demokratizacija jezika: jezikovne rabe in jezikov-nega vedênja (in obratno!).

– Jezikovna zvrstnost v prvi polovici 20. in prvi polovici 21. stoletja – stalno inspremenljivo.


(b) Jezikovna zvrstnost v lu~i razli~nih pristopov v jezikoslovju

– Jezikovnosistemski, sociolingvisti~ni, psiholingvisti~ni, kognitivnolingvisti~-ni vidik.

– Mo`nosti korpusnega jezikoslovja pri ugotavljanju ~lenjenosti jezika, zlastiknji`nega jezika, konkretno npr. pri taksonomizaciji jezikovnih prvin.

(c) Prepustnost mej med socialnimi zvrstmi – zlasti meje med knji`nostjo in ne-knji`nostjo; vpliv na tradicionalno pojmovano nare~no zvrst.

– Vpra{anje pogovornega jezika, njegove funkcije in normiranja. Meje medknji`nim in neknji`nim pogovornim jezikom.

– Interesne govorice (sleng, àrgon, argo) in njihova/e funkcija/e.

– Razmerje med nare~jem in drugimi sociolekti – kaj je nare~je danes?

(~) Vrste diskurza in njihova medsebojna povezanost

– Govorjeni (govorni) in pisni diskurz.

– Zasebni in javni diskurz.

– Nespecializirani in strokovni diskurz.

(~1) Novi mediji – novi diskurzi: nove tehnologije, vpliv na jezik in jezikoslovje.

(d) Umetnostno besedilo

– Obstoj umetnostnega jezika kot funkcijske zvrsti.

– Jezikovna zvrstnost in umetnostno besedilo – pragmatika in stilistika.

Ve~ o prireditvi na spletni strani www.ff.uni-lj.si/center-slo.

Erika Krì{nikUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta


Po`gaj Hadì, Vesna, 2002: Hrva{~ina in sloven{~ina v stiku/Hrvatski i slovenski u kontaktu. Ljubljana: Znanstveni in{titutFilozofske fakultete. 130 str. + CD ROM.

Monografija prina{a kontrastivno foneti~no-fonolo{ko anali-zo dveh sorodnih jezikov, sloven{~ine in hrva{~ine; osredoto-~ena je predvsem na usvajanje enega in drugega jezika kottujega jezika. Empiri~na analiza je po eni strani osnova pre-poznavanja pozitivnih jezikovnih prenosov, ki pri usvajanjusorodnega jezika omogo~ajo hitro komunikacijo, po drugi papredvsem negativnih jezikovnih prenosov, ki so zaradi jezi-kovne sorodnosti v~asih pri u~e~ih se zelo trdoìvi. Pri tem{tudija odgovarja tudi na vpra{anje, kako tovrstne prenoseodpraviti. Prav temu je namenjen priloèni CD ROM. (V. G.)

Hoyer, Sonja Ana (ur.), 2002: Kultura na narodnostnome{anem ozemlju Slovenske Istre. Varovanje naravne in kul-turne dedi{~ine na podro~ju konzervatorstva in muzeologije.Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 365 str.

Zbornik prina{a razprave o spomeni{kovarstvenih in muzeo-lo{kih aktivnostih na podro~ju Slovenske Istre. Skozi obrav-navano zgodovino prostora popularizira omenjeni dejavnosti,hkrati pa strnjeno prina{a veliko zanimivih informacij o pod-ro~ju sre~evanja razli~nih kultur, ki so sooblikovale prostorSlovenske Istre. Usmerjena raziskava je zasnovana izrazitove~disciplinarno – od zgodovinopisja do okoljevarstvene pro-blematike. V predgovoru pa je izpostavljena {e en, lahko re~e-mo kar programski vidik publikacije: na enem mestu èlipredstaviti delo raziskovalcev na obali, ki po~asi dobivajo sprimorsko univerzo tudi institucionalno mo`nost za svojedelovanje. (V. G.)

V BRANJE VAM PRIPOROÂMO


Andreja @ele, Dictionary treatment of the povedkovnik, Jezik in slovstvo, Vol. 48, No. 2,Mar.–Apr. 2003, 3–15

The paper presents the semantic and structural syntactic role of the predicator complementwhich, in terms of category, is labelled as the povedkovnik (the predicative) and remains onthe sentence element level only as a semantic determiner of the predicator – occasionalsemantic and syntactic usage, however, cannot determine the part of speech. The problema-tic character of a more precise and clearer grammatical definition of the predicator comple-ment or the povedkovnik is revealed above all through the perspective of the dictionary, sincethe semantic and morphological (occasionally variable) instability prevents it from becomingan independent and determined part of speech. Comments on the determination of the poved-kovnik or the predicator complement use in the new Slovenski pravopis (I Pravila, II Slovar,2001 Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU), which is supposed to have a normative role in directing theuse of Slovene and is thus supposed to function as a very influential reference book, are sup-ported with examples.

Nata{a Pirih Svetina, The error in the mirror of the foreign language learning process, Jezikin slovstvo, Vol. 48, No. 2, Mar.–Apr. 2003, 17–26

The paper presents a method of error analysis as one of the possible approaches in analysingand interpreting the language production of learners of a foreign language, in this case and,as illustrated by examples, Slovene. The error is defined as a failed part of language and asa form or a combination of forms produced by the learner. These forms would not have beenproduced by a native speaker in the same context and the same sort of circumstances. Stepsin error analysis are presented briefly: from data collection, error identification, errordescription, classification, to evaluation.

Branka Vi~ar, Poet and homiletics expert, Anton [erf, as a leading representative of lateEnlightenment currents in the language and literature of Eastern Styria, Jezik in slovstvo, Vol.48, No. 2, Mar.–Apr. 2003, 27–36

The paper characterises the poet and homiletics expert, Anton [erf, as one of the leadingrepresentatives of late Enlightenment currents in the language and literature of Eastern Styriain the first half of the 19th century. It presents the spiritual incentives for and literary exam-ples of his literary work and the responses to him in Slovene literary history. It discusses[erf’s sermons and secular poetry and analyses the poetic form.

ABSTRACTS

Anita Vodi{ek, Miran [tuhec, The subject in Andrej Blatnik’s short prose, Jezik in slovstvo,Vol. 48, No. 2, Mar.–Apr. 2003, 37–51

In Blatnik’s collections [opki za Adama venijo (Bouquets for Adam are wilting), Biografijebrezimenih (Biographies of those with no name), Menjave ko` (Changing skins) and Zakonèlje (The law of desire), the subject develops from the thinking subject, to the apathetic sub-ject in Menjave ko` (Changing skins), to the subject of talking in his last collection. The pre-sent paper places Blatnik’s postmodern subject into postmodern culture, which is marked bythe simultaneous existence of a greater number of truths. Lately, there have been severalexpressions marking the postmodern subject; the development of the concept of the subjectitself can be traced from the Ancient Greek philosophers on. The alternative psychology ofthe 20th century introduced new interpretations of the concept of the subject. Mead’s com-mentary of momentary events, Foucault’s auto-reflexive subject, Derrida’s paranoid con-struction and Rorty’s liberal man of irony – they all constitute the postmodern subject. Wecan also use the same term, although with a few reservations, for Blatnik’s subject, which islooking for the word to express the truth and trying to find his way in the fleeting, chaoticpostmodern period.

Metka Kordigel, Mateja [ega, The fictional character and the horizon of expectations in thepre- and post-operative period of the child’s reading development, Jezik in slovstvo, Vol. 48,No. 2, Mar.–Apr. 2003, 53–72

The paper attempts to present the results of the second part of a research study of the child’sreception abilities, linked to the child’s mental schema of a fairy tale, which was carried outat the Department of Primary Education at the Faculty of Education, University of Maribor.Within a qualitative analysis of the results of a productive creative procedure and an analy-sis of the results of a guided interview, the horizon of the child’s expectations, linked to fairytale fictional characters, was studied. The suitability of the approximate goals regarding lite-rary reception, linked to the perception, understanding and evaluation of fictional charactersin general (goal 4.1.1./2:1,2,3), and fairy tale fictional characters in particular (goal4.1.1./4.2), as specified in the curricula for the first and the second three-year cycles of the9-year primary school was thus also indirectly checked.

Abstracts 91

Documents

JEZIK IN SLOVSTVO - Slovenistika · PDF fileJEZIK IN SLOVSTVO letnik XLVIII {tevilka 2 mar.–apr. 2003 VSEBINA Razprave Andreja @ele Slovarska obravnava povedkovnika 3