Letno porocilo 2009 - sng-mb.si...Programi Drame, Opere in baleta ter simfoni~nega orkestra so porok za nadaljnji razvoj (‘elezni program). [tevilne predstave, ki bodo na programu

MARIBOR, FEBRUAR 2010

LETNO POROÎLO2009

Slovensko narodno gledali{~e Maribor 1919 - 2009Drama ° Opera ° Balet ° Simfoni~ni orkester ° Festival Bor{tnikovo sre~anje

2

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Ime zavoda: Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor

Slovenska 27, 2000 MariborMati~na {tevilka: 5053315000Dav~na {tevilka: SI19801491Dejavnost: 90.030TRR: 01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska BistricaTelefonska {tevilka: 02/ 250 61 00Telefaks: 02/ 250 61 08Elektronski naslov: [email protected]: Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/21. 5. 2003/Sklep Vlade Republike Slovenije

o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor, inUr. l. 98/14. 10. 2008/Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa oustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor)

Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru podregistrsko {tevilko 397-00.

Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor

Svet SNG MariborRudi Moge, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaBiserka Mo~nikprim. Gregor Pivec, dr. med.mag. Marjetka Rau{l LesjakDarko [tandekardr. Suzana @ili~ Fi{er

Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor

Vlada Republike Slovenije

Strokovni svet SNG MariborDarko Brlek, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaMitja BervarToma‘ HabeAnka Kra{na KocijanZdenko Kodri~Vlado NovakFranci PivecAlenka Ribi~ Laufer

Direktor SNG MariborDanilo Ro{ker

Umetni{ki vodja DrameVili Ravnjak

Umetni{ki vodja Opere in baletaJanko Kastelic

Pomo~nik direktorjaza podro~je tehnike

Drago Prosnik

Pomo~nica direktorjaza finan~ne zadeve

Aleksandra Hojnik

3

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

2009 – stabilnost in umetni{ka rast DRAME, OPERE INBALETA Slovenskega narodnega gledali{~a Mariborv ~asu globalne krize

Umetni{ka rast, poslovna stabilnost, aktualnost, prepoznavnost Drame, Opere in baleta terFestivala Bor{tnikovo sre~anje so znaki preboja doma in tujini.Leto 2009 ocenjujem s prese‘niki na vseh podro~jih delovanja; dosegli smo ‘eleno, na{e predstaveso postale znak slovenske kakovosti »Made in Slovenia«.

To potrjujejo {tevilni mednarodni kritiki, vse {tevilnej{i obiskovalci doma in v tujini. Vsi so zaznalirazvoj gledali{~a in vrhunsko izvedbo umetni{kih programov Drame, Opere in baleta ter FestivalaBor{tnikovo sre~anje, ki kon~no dobiva pravo festivalsko podobo. Vse to dosegamo z visokozastavljenimi cilji, vizijo in strategijo vodstva (odli~nega tima), organizacijo in vrhunskimi izvedbamiumetni{kih ansamblov in tehni~ne ekipe, kar dokazujejo pozitivni premiki v odli~nosti na{ihpredstav doma in v tujini.

Sledenje viziji vodstva, ambicioznost in pripadnost umetni{kega in tehni~nega kadra so porok zarazvoj in preboj Drame, Opere in baleta Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor, katerega90-letnico obstoja smo obele‘ili v letu 2009.

Globalna gospodarska kriza je posledi~no zajela tudi kulturo, ni pa zajela ustvarjalnosti umetnikov,ki so pokazali drznost, genialnost in magi~nost v svojih umetni{kih kreacijah.

V letu 2009 smo s pomo~jo MzK in sredstev iz nejavnih virov veliko vlagali v obnovo hi{e,nabavo tehnolo{ke opreme in instrumentov.

Programi Drame, Opere in baleta ter simfoni~nega orkestra so porok za nadaljnji razvoj (‘elezniprogram). [tevilne predstave, ki bodo na programu ve~ sezon, so postale zanimive za tujeproducente, ki pogosto prihajajo v na{o hi{o. Toda za vse to je potrebna mo~na marketin{kapodpora, v katero vlagamo veliko energije in sredstev. Globalizacija in spremembe potreb, ‘eljain zahtev nam sporo~ajo, v katero smer moramo iti.

Vse to pomeni, da mora vodstvo vsakodnevno ob~utiti utrip sprememb, opazovati in analiziratidogodke in trende, iskati vodila vsake spremembe in nato spreminjati ta vodila v prilo‘nosti.

V letnem poro~ilu 2009 so podrobne utemeljitve, da smo v tem letu izvajali vizijo vodstva, dasmo zastavljeni plan dela v celoti izpolnili in da smo tudi finan~ni na~rt v celoti uspe{no izvedli,prav tako pa smo za svoje delo prejeli {tevilne nagrade in priznanja, zato poslovanje v letu 2009ocenjujem kot zelo uspe{no.

Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor

4

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

VSEBINA

I. POSLOVNO POROÎLOSplo{ni delPoro~ilo o doseènih ciljih in rezultatih

1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnegauporabnika

2 Dolgoro~ni cilji SNG Maribor2.1 Temeljni cilji2.2 Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje

SNG Maribor3 Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera in balet – za leto

20093.1 Zastavljeni cilji za leto 20093.2 Dose‘eni cilji v letu 20094 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2009 in primerjava z

dose‘enimi rezultati v letu 20094.1 Dose‘eni rezultati v letu 20094.2 Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov4.3 Splo{ne ugotovitve5 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa6 Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila

preteklega leta7 Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in

merila8 Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora9 Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili

dose‘eni10 Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja11 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj11.1 Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme11.2 Analiza kadrovanja in kadrovske politike11.2.1 Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 200911.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu11.2.1.6 Zaposlenih z omejeno delovno zmo‘nostjo11.2.2 Napredovanja zaposlenih11.2.3 Fluktuacija11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih11.2.3.2 Upokojitve11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti

5

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

I POSLOVNO POROÎLO ZA LETO 2009

Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja vorganizacijskih enotah Drama, Opera in balet ter Tehnika naslednje naloge:

• izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;• izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;• organizira gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;• nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po

dostopni ceni;• programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,

Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;• na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV

Slovenija;• sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in

umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;• organizira gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;• nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;• skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet,

usposabljanjem umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~negaosebja;

• skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih delslovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimiumetni{kimi stremljenji;

• omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;• skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje

strokovno in publicisti~no refleksijo;• skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;• skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih

in tujih gledali{~;• predstavlja lastno umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;• nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem kulturnih

programov;• sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;• sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij;• se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih

prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve.

6

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

POROÎLO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH

1 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJODELOVNO PODRO^JE JAVNEA UPORABNIKA

Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je SNG Maribor:• Zakon o zavodih• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo• Zakon o delovnih razmerjih• Zakon o zaposlovanju tujcev• Zakon o javnih uslu‘bencih• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda SNG Maribor• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest in

nazivov v pla~ne razrede• Kolektivna pogodba za javni sektor• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka• Zakon o javnih financah• Zakon o ra~unovodstvu• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter

metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednihuporabnikov prora~una

• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge osebejavnega prava

• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge

osebe javnega prava• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu zakona o

ra~unovodstvu• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih

osnovnih sredstev• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in• Pravilnik o ra~unovodstvu• Zakon o varnosti in zdravju pri delu• Zakon o varstvu osebnih podatkov

7

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

2 DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR

Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost,strokovnost in umetni{ka rast, blagovni znamki Drama, Opera in balet SNG Maribor, geostrate{kipolo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetno mesto, bli‘ina gledali{kih sredi{~, kotso Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{ta na Mad‘arskem.

2.1 TEMELJNI CILJI

• izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografskiosi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;

• imeti eno od najpomembnej{ih in klju~nih vlog pri pripravi in izvedbi projekta Maribor –Evropska prestolnica kulture 2012;

• kot kulturna prestolnica biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega in turisti~negarazvoja ter razvoja ~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;

• projekti in umetni{ke stvaritve Drame, Opere in baleta ter Simfoni~nega orkestra naj imajoprepoznaven “karakter oz. pe~at Drama, Opera in balet SNG Maribor “;

• prispevati k uveljavljanju slovenske dramske, operne, baletno-plesne in glasbene kulturnezakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;

• sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi vdoma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturno-umetni{kem in strokovnem nivoju;

• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{ko-glasbenih in plesnih dejavnosti;

• sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko in glasbeno produkcijo (krstne izvedbe);• skrbeti za ohranjanje in negovanje govorjene slovenske besede in kulturne dedi{~ine;• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih

programov in na~inu organiziranosti;• sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;• biti gledali{~e, ki zadovoljuje ‘elje, pri~akovanja in hotenja ciljnih skupin publike,

pokroviteljev in gospodarstva;• sistemati~no spodbujati mlade za negovanje in ustvarjanje gledali{ke kulture;• z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;• zmanj{evati finan~no odvisnost od javnega financiranja s pove~evanjem strukturnega dele‘a

prihodka z nejavnimi viri, sponzorskimi sredstvi in donacijami;• spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev.

2.2 KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIHPRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR

• izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografskiosi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;

• imeti eno od najpomembnej{ih in klju~nih vlog pri pripravi in izvedbi projekta Maribor –Evropska prestolnica kulture 2012;

8

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

• kot kulturna prestolnica biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega in turisti~negarazvoja ter razvoja ~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;

• vrhunski projekti in umetni{ke stvaritve Drame, Opere in baleta ter Simfoni~nega orkestranaj imajo prepoznaven “karakter oz. pe~at Drama, Opera in balet SNG Maribor”;

• prispevati k uveljavljanju slovenske dramske, operne, baletno-plesne in glasbene kulturnezakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;

• sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi vdoma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturno-umetni{kem in strokovnem nivoju;

• sodelovanje z nevladnimi organizacijami;• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{ko-

glasbenih in plesnih dejavnosti;• sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko in glasbeno produkcijo (krstne izvedbe);• skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih

programov in na~inu organiziranosti;• sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;• biti gledali{~e, ki s svojimi kakovostnimi programi zadovoljuje ‘elje, pri~akovanja in hotenja

ciljnih skupin publike, pokroviteljev in gospodarstva;• sistemati~no spodbujati mlade za negovanje in ustvarjanje gledali{ke kulture;• z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;• spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev.

3 VSEBINSKO POROÎLO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –DRAMA, OPERA IN BALET – ZA LETO 2009

3.1 ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2009

• izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2009;• izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih koncertov po finan~nem na~rtu in programu za

leto 2009;• samostojni koncert zbora, vokalno-instrumentalna dela – rekviemi, kantate, ma{e;• koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi opernimi

in baletnimi hi{ami ter festivali;• izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2009;• ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2009;• izvedba gostovanja v Zagrebu na najvi{jem umetni{kem in organizacijskem nivoju,

prepoznavnost Slovenije z novimi prilo‘nostmi za kulturo, turizem in gospodarstvo;• izvedba gostovanja v Omsku na najvi{jem umetni{kem in organizacijskem nivoju,• izvedba gostovanja v ZDA na najvi{jem umetni{kem in organizacijskem nivoju,

prepoznavnost Slovenije z novimi prilo‘nostmi za kulturo, turizem in gospodarstvo;• postavitev nove identitete Festivala Bor{tnikovo sre~anje;• povezovanje gledali{kih in drugih festivalov;• menjava predstav s slovenskimi nacionalnimi gledali{~i, s SNG Drama Ljubljana, s SLG

Celje ter drugimi gledali{~i doma in v tujini;

9

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

• kadrovsko in organizacijsko izpopolnjevanje delovanja gledali{~a (primerljivost zdrugimi nacionalnimi gledali{~i v Sloveniji);

• na podlagi raziskav vpeljati marketin{ke aktivnosti, ki bodo dvignile obiskanost predstav;• dvigniti zadovoljstvo publike in strokovne javnosti s predstavami (javnomnenjske

raziskave);• aktivna vklju~itev v gledali{ke dogodke Evrope (ve~je {tevilo gostovanj v tujini, ve~ tujih

gostovanj in vklju~evanje v strokovne evropske gledali{ke forume);• izvedba programov vzgoje osnovno{olske in srednje{olske mladine in {tudentov

(programi animiranja);• povezovanje kulture in turizma v lokalnem in evropskem prostoru;• poglabljanje pozitivnih odnosov s sredstvi javnega obve{~anja;• vlaganje v razvoj umetni{kega in strokovnega kadra (interno izobra‘evanje) in pove~evanje

lojalnosti zaposlenih (funkcionalno in emocionalno motiviranje);• investicijsko vlaganje v obnovo in vzdr‘evanje zgradbe SNG Maribor.

3.2 DOSE@ENI CILJI

V letu 2009 smo dosegli vse s planom zastavljene cilje tako v poslovnem kot na umetni{kemnivoju, in sicer:

• v Drami,• v Operi,• v Baletu,• pri simfoni~nih koncertih in zborovskih koncertih,• na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje,• pri na{ih gostovanjih v tujini,• pri gostovanjih drugih pri nas,• pri drugih prireditvah, ki smo jih organizirali,• pove~ali smo marketin{ke aktivnosti za dvig obiskanosti predstav• izvajali smo motivacijske in izobra‘evalne dejavnosti pri vzgoji osnovno{olske, srednje{olske

in {tudentske publike.

10

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Vili Ravnjakumetni{ki vodja Drame

SNG Maribor

Beseda umetni{kega vodje Drame SNG Maribor

Leto 2009 lahko v umetni{kem pogledu ozna~imo za enonajuspe{nej{ih let v zadnjem desetletju. Od za~etka novegaumetni{kega mandata leta 2007 sta se v treh letih ansambel inprogram mariborske Drame konsolidirala ter pridobila specifi~niizraz in izpovedno mo~. Sicer je v vseh teh letih vsako sezononastalo nekaj kvalitativno izstopajo~ih uprizoritev (umetni{kihprese‘kov predstav v celoti ali njihovih posameznih segmentov),vendar pa sta se splo{na izvajalska raven in profesionalna zavestdokon~no utrdili na ob~utno vi{ji stopnji, kot je bila pred leti,{ele v obdobju zadnjega leta in pol. K temu so v prvi vrstiprispevale dobre inovativne, umetni{ko zrele uprizoritve, boljali manj stalni re‘iserji s prepoznavnimi avtorskimi poetikami inve~je {tevilo novodo{lih, predvsem mlaj{ih ~lanov igralskegaansambla, ki so prinesli sve‘o energijo in s tem tudi pri drugih~lanih spodbudili nov ustvarjalni zagon ter vi{je profesionalnestandarde. (Glavni izziv bli‘nje prihodnosti bo tako v ohranjanjuobstoje~e ravni in njenem postopnem nadgrajevanju terpreseganju notranjih umetni{kih mej.) Ob umetni{ko jasnoprofiliranem repertoarju, ki je kombinacija tradicionalnihdramskih in sodobnih postdramskih vsebin ter stilov, je skozivsa ta tri leta, {e zlasti pa v letu 2009, rasla skrbno zasnovana invodena javna promocija na{e dejavnosti, s katero je nastala jasnorazpoznavna javna podoba (imid‘), ki nas v slovenski javniprostor ume{~a kot eno najustvarjalnej{ih in najprodornej{ihrepertoarnih dramskih gledali{~. Vsekakor je k utrjevanju imid‘amariborske Drame, kakor Slovenskega narodnega gledali{~akot celote, v zadnjem letu precej prispevalo obele‘evanje 90-letnice obstoja in delovanja SNG kot osrednje kulturno-umetni{ke institucije v Mariboru in severovzhodni Sloveniji.

V letu 2009 je mariborska Drama izvedla {est premier rednegaprograma: Voltairov Kandid ali optimizem v re‘iji Ivane Djilas(17. 1. 2009), Ortonov Pornoskop ali kaj je videl batler v re‘ijiMateje Kole‘nik (27. 2. 2009), japonske no-igre Veter v vejahborov v re‘iji Jerneja Lorencija (13. 3. 2009), Ibsenov Peer Gyntv re‘iji Janusza Kice (15. 5. 2009), Ravnjakovo Potovanje v Rim(Caravaggio) v re‘iji Sebastijana Horvata (9. 10. 2009),Brechtova Malome{~anska svatba v re‘iji Mateje Kole‘nik (5. 12.2009). Poleg njih (kot del dodatnega programa v koprodukciji zMini teatrom iz Ljubljane) je nastala predstava za otroke,Pu{kinova Pravljica o carju Saltanu v re‘iji Aleksandra Anurovain Nata{e Matja{ec Ro{ker (5. 11. 2009), v koprodukciji s KIDKibla iz Maribora pa Hallerstein (30. 10. 2009). Skupno torej

11

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

osem premier, ki so skupaj s ponovitvami uprizoritev iz prej{njihsezon na prizori{~ih doma in na gostovanjih do‘ivele 182 repriz.

Repertoar v letu 2009 je bil tako za izvajalce kot gledalcevsebinsko in slogovno precej zahteven (~eprav nikakor nenekomunikativen ali neatraktiven). Med recepcijsko manjzahtevnimi uprizoritvami, predvsem zabavi namenjeni, sta bilidve komediji, Pornoskop ali kaj je videl batler in Malome{~anskasvatba, ki pa od gledalcev prav tako zahtevata dolo~en miselnianga‘ma, saj temeljita na t. i. intelektualnem humorju. Podobenslog humorja je bil v filozofski komediji Kandid ali optimizem, ki,kot Veter v vejah borov, Peer Gynt in Potovanje v Rim, od publikedejansko zahteva dolo~eno notranjo zbranost in miselnosodelovanje. (Torej ve~er, ki ga ljudje pre‘ivijo v gledali{~u, nisamo razvedrilo in po~itek.) Sicer pa mislim, da zvesta dramskapublika, zlasti abonmajska in premierska oz. predpremierska(med njo je tudi najve~ »pravih« poznavalcev in ljubiteljevgledali{ke umetnosti), sode~ po aplavzih in odzivih, zahtevnej{egaprograma, ki je kvalitetno izveden, nikakor ne zavra~a, ampak zodobravanjem sprejema. Odnos gledali{kih kritikov do na{ihuprizoritev je precej bolj nejasen in nepredvidljiv (ker dana{njikritiki nimajo izoblikovanih umetni{kih kriterijev – ve~ina mednjimi pa je tudi strokovno slabo ali sploh neustrezno izobra‘enih –imajo lahko njihova mnenja le mimobe‘no subjektivno vrednostin nikakor niso nekaj, o ~emer bi imelo smisel poglobljenorazpravljati). ̂ eprav se nad objavljenimi kritikami v zadnjih trehletih ne moremo prito‘evati, saj je bila ve~ina med njimi pohvalnih.

Med uprizoritvami so v stilnoumetni{kem in vsebinskoizpovednempogledu posebej izstopale tri: Veter v vejah borov, Peer Gynt inPotovanje v Rim; zlasti prvi dve (sezona 2008/2009), ki sta ‘epostali festivalski predstavi (in prejeli ve~ nagrad).

Kot zelo uspe{no se je izkazalo sodelovanje z Mini teatrom izLjubljane pri uprizoritvi Pravljice o carju Saltanu. To oblikosodelovanja bomo ohranili tudi v prihodnje. Postopoma za~enjamooblikovati t. i. stalni (‘elezni) repertoar predstav za otroke (sajso te lahko na sporedu ve~ let, ker se generacije otrok menjajo).

Igralski ansambel se je popolnil. S sezono 2009/2010 tako {teje27 stalnih ~lanov, kar je najve~ v zadnjih petnajstih letih (pa tudiv dalj{ih ~asovnih razponih, saj je bilo obi~ajno {tevilo okrog 24ali 25). Od jeseni 2009 so stalni ~lani in ~lanice (delovno razmerjeza dolo~en ali nedolo~en ~as): Milo{ Battelino, Miha Bezeljak,Matev‘ Biber, Peter Bo{tjan~i~, Zvone Funda, Davor Herga, BrankoJordan, Barbara Jakopi~ Kraljevi~, Milada Kalezi}, Ivica Knez, EvaKra{, Bojan Maro{evi~, Nata{a Matja{ec Ro{ker, Viktor Megli~,

12

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Irena Miheli~, Ksenija Mi{i~, Vlado Novak, Kristijan Ostanek,Mateja Pucko, Nejc Ropret, Mojca Simoni~, Matija Stipani~,Mirjana [ajinovi}, Tadej To{, Irena Varga, Vladimir Vla{kali} inMa{a @idanik.

Gre za optimalno {tevilo igralskega ansambla glede na repertoar,ki ga izvajamo; po potrebi je ob~asno treba pridru‘iti {e kak{negagostujo~ega igralca (predvsem iz starej{e srednje generacije).Tudi razmerje med mo{kim in ‘enskim delom je za repertoarnogledali{~e primernej{e, kot je bilo (16 mo{kih, 11 ‘ensk).Zasedbena politika gre v smeri izkori{~anja najbolj{ih igralskihpotencialov (izpostavljamo to, kar je v igralcih najbolj{e), delamooptimalne zasedbe (t. i. »B« zasedb ni), s tem se vzpostavljanaravna »umetni{ka hierarhija talentov« (dovolj jasno razpoznavnastruktura nosilcev glavnih, srednjih in stranskih vlog). Igralskozasedbo in ekipo drugih umetni{kih sodelavcev sestavljataumetni{ki vodja in vsakokratni re‘iser uprizoritve.

Z leti se je izoblikovalo dovolj trdno jedro zunanjih umetni{kihsodelavcev (scenografi, kostumografi, glasbeniki idr.), kar jepomembno za vzpostavitev estetske prepoznavnosti repertoarja.Zelo pomembno za stabilno rast ansambla in repertoarja jemanj{e bolj ali manj stalno jedro re‘iserjev, ki lahko na dalj{eobdobje (v treh ali {tirih sezonah) izpeljejo svoj umetni{kokonceptualnilok (specifi~ni ciklus nekaj uprizoritev, ki nadgrajujejo drugadrugo; kar se jasno vidi pri delu Sebastijana Horvata, Vita Tauferja,Janusza Kice, Jerneja Lorencija, Mateje Kole‘nik, Ivane Djilas,Matja‘a Latina, Damirja Zlatarja Freya …). Njihova estetskaprebojnost in uspe{no sodelovanje z igralskim ansamblom staomogo~ila zasnovo repertoarja in razvoj splo{nega umetni{kegakoncepta mariborske Drame od leta 2007 do danes.

V letu 2009 je iz{lo {est vsebinsko in oblikovno bogato opremljenihgledali{kih listov, prav tako so ob vsaki premieri iz{li letak, plakatin pri ve~ini tudi d‘ambo plakat (urednica gledali{kih listov jebila dramaturginja Maja Borin, oblikovalka celostne podobe,plakatov in gledali{kih listov Danijela Grgi}). Na novo so bilepostavljene spletne strani (novost so kratki videospoti oz.napovedniki uprizoritev). Iz{li sta dve pomembni knji‘ni ediciji:ob proslavi 90-letnice SNG Maribor (27. septembra 2009)obse‘na monografija Devetdeset let Slovenskega narodnegagledali{~a v Mariboru in dva zvezka Kritik uprizoritev Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor (prva knjiga: Od sezone 1945/1946do sezone 1959/1960, druga knjiga: Od sezone 1960/1961 do sezone1969/1970).

13

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Leto 2009 je bilo uspe{no tudi glede sodelovanja na festivalihin nagrad, ki smo jih pri tem prejeli. Na Festivalu Bor{tnikovosre~anje smo ‘e drugo leto zapored sodelovali kar z dvemauprizoritvami: Veter v vejah borov in Peer Gynt (prejeli smo dvenagradi za igro: Branko [turbej za vlogo Peera Gynta in Nata{aMatja{ec Ro{ker za vlogo v Veter v vejah borov, in nagrado zascenografijo Marko Japelj za Peera Gynta). Na festivalu Zlati levv Umagu na Hrva{kem smo bili z Veter v vejah borov (nagrajenaje bila re‘ija Jerneja Lorencija), na festivalu Dnevi satire vZagrebu s predstavo Pornoskop ali kaj je videl batler (nagrada zascenografijo Ivo Knezovi}), na festivalu Visiting Arlekin v Omsku(v Rusiji) s Pravljico o carju Saltanu (nagrada strokovnegaob~instva).

To, kar pa v letu 2009 ni bilo najbolj{e, je upad {tevila publike(skupno {tevilo gledalcev je bilo 36.768, povpre~na zasedenostdvoran je bila 81,5 %). To je v primerjavi s prej{njimi leti ob~utnomanj (ne sicer pri abonmajskih, temve~ pri predstavah za izven).Prvi vzrok gre iskati v splo{ni gospodarski krizi, ki se zlasti ob~utiod jeseni 2009 dalje; drugi vzrok pa je v tem, da smo imeli manjponovitev (predvsem predstav za izven) kot v prej{njih letih,kar je delno povezano tudi s tehni~no in organizacijskozahtevnostjo produkcije. Vsekakor bo zato morala biti v letu 2010ena od strate{kih prednosti ve~je {tevilo ponovitev, predvsempa iskanje novega dramskega ob~instva (izbranih ciljnih skupin).

ê na kratko sklenem: za nami je eno izmed ustvarjalnonajbogatej{ih, umetni{ko najprodornej{ih let, ki simboli~nosovpada s praznovanjem 90-letnice obstoja SNG Maribor, karje brez dvoma zelo lepo naklju~je.

Vili Ravnjakumetni{ki vodja Drame

Maribor, 1. februar 2010

14

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Premierne uprizoritve

»Veter v vejah borov dokazuje, da so nekatere gledali{keprakse sposobne dosegati izjemne rezultate brezve~nega cefranja, sestavljanja in razstavljanja originalovin da inventivnost za vsako ceno nikakor ni jamstvoza prepri~ljivo gledali{ko izku{njo.«

Peter Rak, Delo, 18. 3. 2009

»V Drami SNG Maribor je v soboto premierodo‘ivela postavitev dramatizacije (Tatjana Domain Ivana Djilas) Voltairovega romana Kandid alioptimizem (1759), ki pomeni nekak{norazsvetljensko romaneskno varianto Zofijinegasveta, v tem smislu, da se skozi naslovnegajunaka svet pretaka v obliki manifestacij inpersonifikacij (razli~nih oseb kot nosilcev)filozofskih naukov tedanjega ~asa, kar Kandidapahne v obmo~je {tevilnih paradoksov.«

Rok Vevar, Ve~er, 21. 1. 2009

François-Marie Arouet VoltaireKANDID ALI OPTIMIZEM

(Candide ou lÓptimisme)Prva slovenska uprizoritev

Re‘iserka Ivana DjilasPremiera 17. januar 2009

Stara dvorana

»Uro trajajo~a predstava se odvija v ordinacijidobro situirane zasebne psihiatri~ne klinike,ki ima ravno dovolj vrat, dovolj izhodov, da selahko zgodi komedija zme{njav. /…/ Opravkaimamo s tak{no ali druga~no nepote{enostjovseh {estih protagonistov, ki se gredo farso,kakr{na je mogo~a le tam, kjer je ~udnoobna{anje vsakdanje pravilo. ê bi bila komedijapostavljena v druga~ne okoli{~ine, bi lahko bilaburka, tako pa gre za uglajeno, zmerno humornopredstavo, ki jo na koncu oven~a {e song vizvedbi Iva Mojzerja, ki kot deus ex machinarazgrne zavese, da za trenutek v protagonistihugledamo njihova majhna in prazna ‘ivljenja.«

Vesna Spreitzer, Radio Slovenija 1, 28. 2. 2009

Joe OrtonPORNOSKOP ALI

KAJ JE VIDEL BATLER(What the Butler Saw)

Re‘iserka Mateja Kole‘nikPremiera 27. februar 2009

Stara dvorana

»S predstavo Veter v vejah borov se slovenskogledali{~e prvi~ soo~a z japonsko no-dramo,gledali{ka ekipa pa to znamenito vzhodnoazijskogledali{ko tradicijo uspe{no rekontekstualizira,tako da nas re{i vseh potencialnih kulturnihnesporazumov in da je berljiva kot sodobnagledali{ka snov. Zdi pa se, da predstava Veter vvejah borov afirmira tudi izjemen potencialsvojega (v vseh pogledih) mladega igralskegaansambla (Nata{a Matja{ec, Mateja Pucko,Vladimir Vla{kali}, Matev‘ Biber, Matija Stipani~),ki na skrajno nepretenciozen in sodoben na~inustvari enega od vrhuncev teko~e gledali{kesezone. Veter v vejah borov postavi neki gledali{kitrenutek na sve‘ zrak. Odli~no.«


No-igre(Kanámi; Zeami; Zenchiku)

VETER V VEJAH BOROVPrva slovenska uprizoritev

Re‘iser Jernej LorenciPremiera 13. marec 2009

Mali oder

15

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Predstava Potovanje v Rim je pravzapravpotovanje po labirintu izraznih mo‘nostihgledali{~a. Re‘iser Sebastijan Horvat v skorajtriurnem projektu predstavi parado brez{tevilnihvizualnih in akusti~nih bravur, sestavljanje inrazstavljanje prizorov skoraj s histeri~nimtempom prizorov je perfekcionisti~no sinhronizirano,skratka lahko bi rekli, da gre za pravi napad na~love{ke ~ute. Zdi se, kot da se v konceptuprepletata Horvatova blaziranost in skepsa gledesmisla gledali{kega (in sploh umetni{kega)anga‘maja, zato se z virtuoznostjo teatrskegamaga lahkotno poigrava s podobami, obenempa se z odlo~nostjo obupanca bori s svojimidvomi in na odru ustvari pravo apoteozogledali{~u, v katerem protagoniste pri‘enedo skrajnih meja mentalnega in fizi~nega.


»Mariborska uprizoritev Peera Gynta je kompleksenin dramatur{ko konsekventen gledali{ki sistem,utemeljen na modernih, interpretativnih gledali{kihpostopkih, ki pa se stekajo v osrednje delopredstave: dramsko igro Branka [turbeja. ̂ e se zdi,da so vloge celotnega igralskega ansamblapore‘irane “koreografsko”, z vrsto filigranskihdramskih detajlov poenotene v pojem sveta, pri[turbeju za~utimo, da njegov igralski motorsvobodneje dolo~a tempo ~ustvenih in miselnihpokrajin, skozi katere ga ‘ene. [turbej je znanstvenik,raziskovalec svoje vloge. Izvrstno preigra seveda celovrsto razli~nih stanj in dr‘, hkrati pa se zdi {e posebejvirtuozen na njihovih robovih: na mestih, kjer senjegove razli~ne vloge za~enjajo razkrajati spri~oPeerovih ob~utkov, da nekaj ni v redu. Takratu‘ivamo v na~inih, kako komunikativno [turbejevaigra izpisuje dezorientirane miselne in ~ustvenestavke, odpre se nam vpogled v prehode, v odpiranjenovih igralskih registrov, hkrati pa nas na{ igralec“pripusti zelo blizu”, ko vse svoje po~etje zelo intenzivnopripenja na ozra~je trenutka. To nam sevedaomogo~a klasi~no identifikacijo, da bi lahko PeeraGynta za~eli razumevati tudi kot na{o lastno zgodbo.«


Igralska ekipa je izredno dobro usklajena v prikazufigur, ki sestavljajo ta omejeni svet, pa naj gre zafrustrirana mladoporo~enca (Mateja Pucko, NejcRopret), za mani~na star{a (Irena Varga, PeterBo{tjan~i~) ali za svate – izstopa gotovo KsenijaMi{i~, sarkasti~na in gospodovalna prijateljeva‘ena, ki se ji edini uspe dovolj napiti, da razkrijeo~itno dejstvo, da nevesta ni ve~ nedol‘na.Mateja Kole‘nik jih vodi nadvse skrbno,mizanscena je izdelana do potankosti inpremestitve dogajanj so precizne, gibi pa dovoljkoreografirani (Magdalena Reiter),da onemogo~ajo komedijantsko razpu{~enost.

Tanja Lesni~ar Pu~ko, Dnevnik, 10. 12. 2009

Bertolt BrechtMALOME[ÂNSKA

SVATBA(Die Kleinbürgerhochzeit)Re‘iserka Mateja Kole‘nik

Premiera 5. december 2009Stara dvorana

Henrik IbsenPEER GYNT

(Peer Gynt)Re‘iser Janusz Kica

Premiera 15. maj 2009Stara dvorana

Vili RavnjakPOTOVANJE V RIM

(CARAVAGGIO)Krstna uprizoritev

Re‘iser Sebastijan HorvatPremiera 9. oktober 2009

Stara dvorana

»Re‘iserju Januszu Kici je tako spet uspelo nareditiizjemen projekt, tako reko~ moderno praizvedbo PeeraGynta, predstava je po zna~aju pravzaprav povsempodobna Ibsenovemu junaku – avtenti~na in povsemsamosvoja, deluje izjemno sve‘e in sodobno, pri tempa ohranja vse vitalne elemente originalnega besedila.Transkripcija v uprizoritev, ki je ume{~ena v dana{nji~as, je izpeljana z veliko ob~utljivostjo, brez nasilnihrezov, umetnih modifikacij, tako reko~ neopazno, stistim filigranskim ni~em pravega mojstra re‘ije, vendarkljub temu opozarja na vse temeljne dileme sedanjega~asa.«


Re‘ija Mateje Kole‘nik predvojno brechtovsko sliko malome{~anstva na oder postavlja brez nepotrebnihaktualizmov, ampak prej s premi{ljeno vrsto podrobnosti, v katerih se na univerzalen na~in zgo{~afenomenologija tega sveta (npr. mu~no razporejanje jedilne opreme na mizo, neodlo~ni vrstni redi,te‘ave z organizacijo prostora, kjer so si vsi v napoto, organizacija plesi{~a itn.). Njena predstava ena~ajmed ob~instvom in odrom potegne na pogumen na~in s tem, da predstavo na oder postavlja,kakor da ta v resnici sedi “v prvi vrsti avditorija”; tako jo potem v prvi tretjini gledamo “v hrbet”.Predstava pa je pikra in zajedljiva karikatura okolja, ki se mu na ponovitvi v petek, 18. decembra 2009,niso zmogli vsi nasmejati. Le kdo ve, zakaj ne?


16

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

HALLERSTEINPremiera 30. oktober 2009

Stara dvoranaKoprodukcija Drame SNG

Maribor in KID Kibla Maribor

Premierne uprizoritveDodatni program

Aleksander Sergejevi~ Pu{kinPRAVLJICA O CARJU

SALTANU(Skazka o Tsare Saltane)

Re‘iser Aleksander AnurovRe‘iserka obnovitvene uprizoritve

Nata{a Matja{ec Ro{kerObnovitvena uprizoritev gledali{ko-

lutkovne predstave za otrokePremiera 5. november 2009

Mali oderKoprodukcija

Drame SNG Maribor inMini teatra Ljubljana

Predstava za otroke

»Pravljica o carju Saltanu nikakor ni namenjenaotrokom. V redu, pravzaprav ni~ hudega,~e si jo ogledajo tudi otroci, vendar nikakor nesme biti rezervirana zgolj zanje, za tak{enminiaturni dramski biser se pa~ ne smepostavljati nobenih starostnih omejitev. /…/Svoj izjemni igralski razpon je Nata{a Matja{ecRo{ker seveda dokazala ‘e v {tevilnih gledali{kihin filmskih produkcijah, v carju Saltanu – kjer jebila tudi asistentka re‘iserja in je tako o~itnoodigrala eno od vitalnih vlog tudi pri samemkonceptu predstave – pa lahko v eni sami urimanifestira osupljivo raznolikost igralskega izraza.Doslej je utele{ala predvsem krhke in ranljivefigure ali pa njihovo nasprotje, torej figurefatalnih ‘ensk, tokrat pa se lahkotno preobraziiz subtilnih in liri~nih v komi~ne, pavlihovske,burleskne, celo groteskne like. In spet nazaj, pri~emer ji imenitno asistirata tudi Ivica Knez inViktor Megli~, vsi trije pa z izjemno koncentracijo,skrito za navidezno non{alanco, upravljajo takoz marionetami kot s samim seboj.«


17

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

1. VILINÊK (2007)

2. TRAMVAJPO@ELENJE (2008)

3. VIHAR (2008)

4. ZA NARODOV BLAGOR (2008)

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

5. MEDEJIN KRIK (2008)

6. KRALJ MATJA@ (2008)

Ponovitve

1.

2.

5.

3.

6.

4.

18

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

IVO KNEZOVI]Nagrada zlati smeh

za scenografijo uprizoritvePornoskop ali kaj je videl batler

na 33. festivalu Dnevi satirev Satiri~nem gledali{~u

Kerempuh v Zagrebu(19. junij 2009)

Nagrade in priznanja

JERNEJ LORENCINagrada zlati lev

za re‘ijo uprizoritveVeter v vejah borov na

10. mednarodnem festivalukomornega gledali{~a

Zlati lev v Umagu(5. julij 2009)

PRAVLJICAO CARJU SALTANU

Nagrada strokovnega ob~instvana 1. mednarodnem festivalu

»Visiting Arlekin«v Omsku v Rusiji

(23. september 2009)

19

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

NATA[AMATJA[EC RO[KER

Nagrada Festivala Bor{tnikovosre~anje za vlogo v uprizoritvi

Veter v vejah borov(25. oktober 2009)

BRANKO [TURBEJNagrada Festivala

Bor{tnikovo sre~anjeza vlogo Peera Gyntav uprizoritvi Peer Gynt

(25. oktober 2009)

MARKO JAPELJNagrada Festivala

Bor{tnikovo sre~anjeza scenografijo

v uprizoritvi Peer Gynt(25. oktober 2009)

20

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

DARKO [TANDEKARDiploma Festivala

Bor{tnikovo sre~anjeza ve~desetletno tehni~no-

organizacijsko vodenjepredstav na festivalu(25. oktober 2009)

MINU KJUDERDobitnica

Bor{tnikovega prstanana Festivalu

Bor{tnikovo sre~anje 2009(25. oktober 2009)

21

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Statisti~ni pregled produkcije

Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstave

Predstave v SNG Maribor• Dramine predstave• gostujo~e predstave• Festival Bor{tnikovo sre~anje

Dramine predstave na gostovanjih• Sloveniji• v tujini in zamejstvu

Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavah

Obiskovalci v SNG Maribor• na Draminih predstavah• na gostujo~ih predstavah• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje

Obiskovalci na Draminih gostovanjih• po Sloveniji• v tujini

Zasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoran

* Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2009 zabele‘ili {e 81 ostalih prireditev (5.758 obiskovalcev).** Predstave Festivala Bor{tnikovo sre~anje: tekmovalni in spremljevalni program (brez Veter v vejah borov

in Peer Gynt – pri{tevamo ju k predstavam Drame v SNG Maribor).

20052005200520052005

222227777766666258258258258258

222224444477777229

810

2929292929236

43.443.443.443.443.47777744444333338.78.78.78.78.73333355555

35.05535.05535.05535.05535.05530.3161.3043.435

8.48.48.48.48.411111999996.7591.660

83%

20062006200620062006

256256256256256222221111177777

2202202202202201812514

3636363636297

43.143.143.143.143.1999997777735.34835.34835.34835.34835.348

32.32032.32032.32032.32032.32024.4714,2213.628

111110.80.80.80.80.877777777779.0571.820

83%

22222000000000077777

266266266266266231231231231231

22322322322322318819

16**

4343434343394

49.92049.92049.92049.92049.92042.86042.86042.86042.86042.860

36.38036.38036.38036.38036.38029.320

2,7854.275

111113.53.53.53.53.5404040404011.8901.650

86,5%

20082008200820082008

111119696969696111117777799999

111115555533333136

215**

4343434343367

4444477777.4.4.4.4.4777777777743.48943.48943.48943.48943.489

31.82831.82831.82831.82831.82827.840

3153.673

111115.6495.6495.6495.6495.64913.4162.233

85,4%

20092009200920092009

200200200200200111118282828282

111116565656565147

513**

35353535352510

333336.76.76.76.76.76868686868333333.73.73.73.73.74040404040

25.83625.83625.83625.83625.83622.8081.0541.974

111110.930.930.930.930.93222228.4152.517

81,5%

22

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Cankarjev dom Ljubljana• ZA NARODOV BLAGOR

• VIHAR

SNG Drama Ljubljana• VETER V VEJAH BOROV

• MEDEJIN KRIK

SLG Celje• PORNOSKOP ALI

KAJ JE VIDEL BATLER

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

44. Festival Bor{tnikovosre~anje

SNG Maribor• PEER GYNT

• VETER V VEJAH BOROV

Teden slovenske dramePre{ernovo gledali{~e

Kranj• ZA NARODOV BLAGOR

Festival LentSNG Maribor

• PEER GYNT• VETER V VEJAH BOROV

Festival Zlata pali~icaSNG Maribor

• VILINÊK

Slovenski festival komornega gledali{~a

SKUP 2009Mestno gledali{~e Ptuj


Drama na gostovanjuGostovanja in festivali v Sloveniji

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

23

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

1. Festival Dnevi satireSatiri~no gledali{~e

»Kerempuh«, ZagrebHrva{ka

• PORNOSKOP ALIKAJ JE VIDEL BATLER

2. Festival Zlati levUmag, Hrva{ka


3. Festival Mittelfest Cividale del Friuli, Italija

• MEDEJIN KRIK

4. Internacionalni festival»Visiting Arlekin«

Omsk, Rusija• PRAVLJICA O CARJU SALTANU

(dve ponovitvi predstave)

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

Zamejstvo

Slovensko stalno gledali{~e Trst, Italija

• VIHAR

Kulturni dom PliberkAvstrija

• PORNOSKOP ALIKAJ JE VIDEL BATLER

• VILINÊK

Gostovanja in festivali v tujini

1. 4.

2.

3.

24

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Gostovanja drugih gledali{~

Srpsko narodnopozori{te Novi Sad

Novi Sad, Srbija1. BARÎCA ZA PUN^KE

Narodno pozori{te uBeogradu

Beograd, Srbija2. DERVI[ IN SMRT

SNG Drama Ljubljana3. NIHA URA TIHA4. MO^ NAVADE

SLG Celje5. HI[A BERNARDE ALBA

1.

3.

5.

2.

4.

25

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

44. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2009Tekmovalni program

Slovensko mladinskogledali{~e

1. KRIZANTEMA NA KLAVIRJU

SNG Drama Ljubljana2. BARÎCA ZA PUN^KE

3. ORESTEJA

SNG Nova Gorica4. NESKON^NI [TETI DNEVI

Mestno gledali{~e ljubljansko5. GRDOBA

Slovensko ljudsko gledali{~eCelje

6. TRIKO

Anton Podbev{ek teater &Teatri di Vita Bologna7 PORTRET NEKE GOSPE

Drama SNG Maribor8. PEER GYNT

9. VETER V VEJAH BOROV

Mini teater, koproducentiNovo kazali{te Zagreb,

Cankarjev dom &Zagreba~ko kazali{te mladih10. MACBETH PO SHAKESPEARU

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

* Solidarno sre~anje znaslovom

11. SLOVENSKO STALNOGLEDALI[Ê TRST V ZRAKU

1.

3.

5.

7.

9.

11.

2.

4.

6.

8.

10.

26

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Via Negativa &Teatar &TD Zagreb;

koproducent Gledali{~eGlej

1. OUT

Maska Ljubljana; koproducenti Tanz imAugust (Berlin), Stara

mestna elektrarna-Elektro Ljubljana,

Tanzquartier Dunaj2. @IVLJENJE (V NASTAJANJU)

Zavod Sploh; koproducent Yanvii

(Italija)3. NI[TRC

Akademija za gledali{~e,radio, film in televizijo

Ljubljana4. PROJEKT HAMLET

Spremljevalni program 44. Festivala Bor{tnikovo sre~anje

1.

2

3.

4.

27

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Druge zanimivosti iz leta 2009

90 letSlovenskega narodnega

gledali{~a Maribor- Proslava

- Monografija: Devetdeset letSlovenskega narodnega

gledali{~a v Mariboru

Kritike uprizoritevSlovenskega narodnega

gledali{~a MariborSezone

1945/1967–1959/1960

Kritike uprizoritevSlovenskega narodnega

gledali{~a MariborSezone

1960/1961–1969/1970

Zbirka gledali{kih listovv letu 2009

Plakati uprizoritev

Nova internetna stran

28

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Janko Kastelicumetni{ki vodja Opere in baleta

SNG Maribor

Beseda umetni{kega vodje Opere in baleta SNG Maribor

Izzivi repertoarnih obogatitev in ve~jeprepoznavnosti v mednarodnem kulturnemprostoru

Leto 2009 je bilo v marsi~em pomembno in na neki na~in tudiprelomno leto – tukaj ne mislimo le zavidljive 90-letnicemariborskega narodnega gledali{~a in na njegovo pomembnomarkiranje slovenske zgodovine skoz uprizoritvene umetnosti,marve~ tudi na vse bolj dinami~ne procese v sodobnihinstitucionaliziranih umetnostih, ki so zaradi prostega pretoka vmednarodni kulturni (evropski in {ir{i, tako reko~ globalni)prostor podvr‘ene te‘njam po vedno ve~ji konkuren~nosti,zanimivosti, aktualnosti, prepoznavnosti, raznolikosti itd. Vsegatega pa si ne moremo zamisliti brez osnove, ki nam jo lahkozagotovi le izvajalska kvaliteta, ~esar se v Operi in baletu SNGMaribor dobro zavedamo. Na{o temeljno programskoorientacijo velja torej opredeliti kot iskanje sti~i{~ med potrebopo stalnem prenavljanju in dopolnjevanju operno-baletnegarepertoarja ter zagotavljanjem za‘elene kakovosti na{e glasbeneponudbe, ki vedno znova pritegne in nagovori karseda {irokoob~instvo tako v Sloveniji kot tujini.Med najpomembnej{e poustvarjalne uspehe na podro~ju operevelja umestiti anga‘ma slovenske mezzosopranistke MarjaneLipov{ek, ki je s kreacijo vloge Grofice v Pikovi dami ̂ ajkovskega,in sicer prvi~ v katerikoli operni vlogi na mariborskih gledali{kihdeskah in na Slovenskem sploh, dokazala svojo neprezrljivoodrsko prezenco in vrhunsko pevsko kvaliteto. K slednji so ssvojim pevskim talentom prispevali tudi mariborski operni solisti,kot sta Janez Lotri~ (vloga Hermana) in Valentin En~ev (grofTomski), uprizoritveni prese‘ek pa je bil udejanjen z inovativnimre‘ijskim konceptom trenutno najzanimivej{ega slovenskegaopernega re‘iserja, Diega de Bree, ki je ravno v mariborski Operido‘ivel svoj operni prvenec, pri ~emer je zahtevno ruskopoznoromanti~no opero svojevrstno prenovil ter jo naredilprivla~nej{o in dostopnej{o sodobnemu obiskovalcu. Ni~ manjpomembni niso anga‘maji kvalitetnih pevcev iz tujine, kot sotenorist Kamen ânev, ki je pel zahtevno vlogo Calafa(Turandot), ter ruska sopranistka Elena Nebera, ki je nastopila vkar dveh vlogah, in sicer v vlogi Lize (Pikova dama) in naslovnivlogi princese Turandot istoimenske Puccinijeve opere, ki je bilaizvedena aprila 2009 pod taktirko glavnega dirigenta Dunajskedr‘avne opere, Michaela Halàsza. Za kultivacijo maternegajezika in kulture je izjemno pomembna tudi uprizoritev slovenske

29

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

nacionalne opere, in sicer poznoromanti~ne glasbene drameZlatorog Viktorja Parme z mitolo{ko vsebino, ki je z odli~nopevsko zasedbo (Sabina Cvilak, Mirjam Kalin, Matja‘ Stopin{ek)po‘ela dober sprejem med ob~instvom in s katero smo odprli24. slovenske glasbene dneve. Nelo~ljivo povezano z mariborskimopernim gledali{~em je tudi negovanje operetne zvrsti, ki imazlasti v {tajerski prestolnici mo~no prepoznavno zgodovinskokontinuiteto. Tako smo v re‘iji uspe{nega gledali{kega ustvarjalcaVita Tauferja uprizorili opereto Netopir Johanna Straussamlaj{ega, ki je ‘e v obdobju enega meseca do‘ivela {tevilnereprize in dodobra izkoristila kapacitete hi{nih ansamblov, kiizkazujejo vedno ve~jo poustvarjalno kvaliteto. Podobno smolahko zasledovali tudi v okviru produkcije Bizetove opereCarmen, ki je do~akala relativno veliko uspe{nih ponovitev, inVerdijeve glasbenodramske mojstrovine, La Traviata, ki je junijagostovala na Festivalu Ljubljana, julija pa v italijanskem Oderzu,kjer smo v septembru izvedli tudi klasi~ni balet Hresta~ PetraIlji~a âjkovskega, ki si ga je v razprodanih dvoranah ogledalove~ kot pet tiso~ navdu{enih obiskovalcev.Tudi na podro~ju klasi~nega baleta kakor tudi sodobnih plesnihestetik do‘ivlja mariborski baletni ansambel pod vodstvomEdwarda Cluga svojevrstno renesanso (preporod), pri ~emerne velja izpostaviti le zahtevne izvedbe klasi~nega baleta Bajadera,nastalega izpod peresa Ludwiga Minkusa in koreografa MariusaPetipaja, katerega izvirno koreografsko-dramatur{ko idejo jerealiziral mednarodno priznani in ve~krat nagrajeni koreografRafael Avnikjan, ampak predvsem ve~ kot uspe{ne ponovitvebaletnih predstav iz prej{njih sezon, kot na primer Grk Zorba, ‘eomenjeni Hresta~ in Labodje jezero, v katerih blestijo plesalci, kotsta baletna prvaka Alenka Ribi~ Laufer in Anton Bogov, ter solistiGalina âjka, Catarina de Meneses, Matja‘ Marin, EvgenijaKo{kina, Denes Darab idr., kar se vedno znova potrjuje tako vnespregledljivem navdu{enju kakor tudi visokem {teviluobiskovalcev. Kot zanimiva novost se je potrdila inscenacijasodobnega baleta Voj~ek, ki je po izvirni literarno-motivi~nipredlogi Georga Büchnerja (Woyzeck) nastala v sodelovanjumed hrva{kim koreografom Sta{em Zurovcem in makedonskimskladateljem Marjanom Ne}akom. Med najuspe{nej{a baletnaprojekta leta moramo izpostaviti ‘e omenjeno Bajadero, ki jebila izvedena v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana,pri ~emer je po‘ela ugoden sprejem tako v Mariboru kotLjubljani (Cankarjev dom), ter ‘e ve~krat gostujo~i avtorskiprojekt Edwarda Cluga, Radio & Juliet, s katerim je mariborskibaletni ansambel gostoval na presti‘nem ameri{kem festivaluJacob’s Pillow, na 13. Festivalu umetnosti de Saint-Sauveur(Festival des Arts de Saint-Sauveur) v kanadskem Quebecu inna SID Dance festival v prestolnici Ju‘ne Koreje, Seulu.

30

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Vidne uspehe bele‘imo tudi na podro~ju koncertne ponudbeklasi~ne glasbe, ki jo glede na zvrst in sestav nastopajo~ihudejanjamo v dveh koncertnih ciklih, Simfoni~nem abonmajuin ciklu Plus. Oba cikla se tako z vidika glasbene estetike in‘anrske raznolikosti tesno dopolnjujeta. Zlasti v koncertihsimfoni~nega abonmaja smo bili pri~a umetni{kemu razvojusimfonikov SNG Maribor in interpretativnim prebojem, ki sojih spodbudili {tevilni gostujo~i dirigenti, kot sta J. David Jacksonin Michael Halàsz, ter vrhunski glasbeni solisti, kot sta izvrstnatrobenta~a svetovnega formata Allen Vizzutti in Rex Richardson,ki sta s pestrim in tehni~no zahtevnim repertoarjem nastopilana odmevnem in televizijsko predvajanem bo‘i~no-novoletnemkoncertu »Ve~ni ritmi strasti«, in violinist Miladin Batalovi}, ki jez izvedbo Violinskega koncerta v D-duru (op. 35) Petra Ilji~aâjkovskega potrdil, da imamo vrhunske glasbenike tudi medstalnimi ~lani hi{nega simfoni~nega orkestra. Z odkrivanjemnovih glasbenih virtuozov in njihovega posledi~nega anga‘maja,po mo‘nosti iz hi{nih izvajalskih ansamblov, ‘elimo pribli‘atiglasbeno umetnost na{im {tevilnim poslu{alcem in takonavezovati nove stike s publiko – tovrstni poskus je bil tudipredstavitveni koncert nove sezone in zaklju~ni koncert simfoni~negacikla, na katerem smo izvedli znano in s sodobnimi orkestrskimizveni pregneteno Orffovo kantato Carmina burana (kot solistkaje nastopila koloraturna sopranistka Petya Ivanova), ki je bilaizvedena tudi v Cankarjevem domu. Bistvena zna~ilnost obehkoncertnih ciklov je tudi odprtost za sodelovanje z drugimiglasbenimi dru{tvi in posamezniki, ki se bodisi amatersko bodisiprofesionalno ukvarjajo s koncertno dejavnostjo. Med temi najomenimo enkratno bratovsko zasedbo Fegu{ kvartet, ki je prvi~v Sloveniji izvedla tudi Godalni kvartet {t. 4 Emerika Berana, pravtako tudi Spiri Art Trio (klarinetist Slavko Kova~i~, violon~elistGorazd Strli~ in pianistka Mirjam Strli~), gostili pa smo tudikoncerte dru{tva Savitra (pod umetni{kim in dirigentskimvodstvom Matja‘a Rebolja) in zasedb, ki delujejo pod okriljemGlasbene matice v Ljubljani (baritonist Marcos Fink, tenoristBranko Robin{ak in pianistka Jelena Boljuba{). Slednji so izvedlikar dva koncerta slovenskega samospeva.Med nadaljnjimi cilji, kamor seveda pri{tevamo tudi ~im ve~joprepoznavnost mariborskega opernega gledali{~a na Slovenskempa tudi v bli‘nji in daljni mednarodni okolici sosednjih dr‘av indr‘av Evropske unije, uvr{~amo tudi spodbujanje nastankaizvirnih glasbenogledali{kih novitet v slovenskem jeziku, kar smodeloma ‘e realizirali z uspe{nim razpisom za mladinsko inotro{ko opero, prav tako pa ne gre zanemariti tudi odkrivanjanovih interpretov operne glasbe, kar smo dosegli z izvedbo vednobolj mednarodno prepoznavnega tekmovanja mladih opernihpevcev Ondina Otta v preteklem letu. Novih izzivov in

31

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

morebitnih izbolj{av na podro~ju realizacije programa in samegaizbora umetni{kih vsebin nam, navkljub uspe{nemu letu, tudi vprihodnje ne bo zmanjkalo, {e posebej v segmentu mednarodnegaudejstvovanja, ki zaradi ugodnih medijskih odzivov iz tujine ka‘ena jasnej{o umestitev mariborske opere na evropskem zemljevidu,kar potrjuje tudi ~lanstvo mariborske Opere v organizaciji OperaEuropa – zato velja le {e dodati, da smo z umetni{kimi dose‘kiopernih solistov in zbora, Simfoni~nega orkestra SNG Mariborin baletnega ansambla lahko {e posebej zadovoljni.

Janko Kastelicumetni{ki vodja Opere in baleta

Maribor, februar 2010

32

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Dogodki leta

Opera Zlatorog je otvorila24. slovenske glasbene

dneve

Ljubitelji opere in baletana gostovanju v Italiji

Ogled predstave La Traviata naFestivalu Opera in Piazza v

Oderzu

90 letSlovenskega narodnega

gledali{~a Maribor- Proslava

- Monografija: Devetdeset letSlovenskega narodnega

gledali{~a v Mariboru

85-letnicaOndine Otta Klasinc

33

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Premiere

Giacomo PucciniTURANDOT

Dirigenta Michael Halász,Simon Robinson

Re‘iser Plamen KartaloffPremiera 17. april 2009

Avtorski projekt Sta{a Zurovca podrami Woyzek Georga Büchnerja

VOJÊKKoreograf in re‘iser

Sta{a ZurovacSkladatelj Marjan Ne}ak

Premiera 28. februar 2009

Re‘iser Vito Taufer je bajeslovno zgodbopovezal s tipi~no slovensko ikonografijo,ki v obliki okostenelih simbolov »stra{i« tudidanes. Opera je bila tako vstavljena v sodobnikontekst, v dru‘enju »starinske« slovenskeikonografije s sodobno tehnologijo pa ji jeuspelo razpreti pogled na notranjoparadoksalnost slovenske turbofolk kulture.

Gregor Pompe, Dnevnik 12. 2. 2009

Viktor ParmaZLATOROG

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Vito Taufer

Premiera 6. februar 2009

Voj~ek, ki ga je Zurovac z obse‘no zasedbokrstil na Velikem odru SNG Maribor,je predvsem zaporedje slik in gibalnegamateriala, razmeroma spretno skoreografiranihduetov, zborovskih in solisti~nih pasusov,ki pa nimajo dosti ve~ vsebine kot skopa poro~ila~asopisnih ~rnih kronik o raznih Woyzckih.

Rok Vevar, Ve~er 5. 3. 2009

Plamen Kartaloff je ustvaril razgibano,izrazno mogo~no predstavo pod suverenotaktirko Michaela Halásza iz Dunaja …Lik Kalafa je pevsko suvereno in igralskoprepri~ljivo za‘ivel v interpretaciji tenoristaJaneza Lotri~a, sopranistka Sabina Cvilakje glasovno iz~i{~eno in izrazno pretresljivoupodobila ljube~o in ‘rtvujo~o se su‘njo Liú.

Tja{a Krajc, RA Slovenija 18. 4. 2009

34

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

P. I. âjkovskiPIKOVA DAMA

Dirigent Janko KastelicRe‘iser Diego de Brea

Premiera 2. oktober 2009

Ta epohalna in glasbeno-dramatur{ko izrednozahtevna operna mojstrovina poslu{alca nikakorne pusti ravnodu{nega. Nasploh je re‘ijski pristopDiega de Bree v podrobnostih premi{ljen dopotankosti. Kljub temu da glavni pevski vlogipripadata Hermanu (Janez Lotri~) in Lizi (ElenaNebera), pa se zdita glede na prikazano glavnaprotagonista tokratne predstave Herman ingrofica (Marjana Lipov{ek), sicer dramatur{koosrednja lika predstave. Lotri~ je s svojimnastopom v vlogi hazarderja Hermana ponovnodokazal, da mu med dramskimi tenorji pri nas{e vedno ni para. S svojim neusahljivim pevskimzanosom je spet blestel kot v najbolj{ih letih.O veli~ini Marjane Lipov{ek, ki je tokrat prvi~ vsvoji nadvse bogati karieri nastopila na kateremizmed slovenskih opernih odrov,ni potrebno izgubljati besed.

Jernej Weiss, Ve~er 9. 10. 2009

Ludwig MinkusBAJADERA

Dirigent Aleksej BaklanKoreograf Rafael Avnikjan,

po izvirnikoreografiji Mariusa Petipaja

Premiera 6. november 2009Koprodukcija

Opere in baleta SNG Mariborin SNG Opera in balet Ljubljana

Johann Strauss ml.NETOPIR

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Vito Taufer

Premiera 27. november 2009

O~itno je bilo spo{tovanje tradicije vodilo vsehustvarjalcev predstave. Koreograf Rafael Avnikjanje vodil plesalce v dosledno klasi~ni maniri,kjer ni dovoljeval odstopanj od ute~enih baletnihkonvencij. Vizualno (scenograf Juan GiullermoNova in kostumograf Luca Dall’ Alpi) je bilaBajadera »zavita« v prepoznavno embala‘o,vsebina je ostala klasi~na, in tak{no imaob~instvo najraje.

Klavdija Zupan, Delo 29. 1. 2010

Uprizoritev Netopirja potrjuje afinitetoVita Tauferja do vedrega glasbenega gledali{~a.Tudi v operetnem polju se Taufer giba z zanjzna~ilno odrsko rado‘ivostjo prav nalezljivo,saj se zdi, da se re‘ija v preigravanju zabavnihpolo‘ajev docela neobremenjeno sama zabava.Ne i{~e bodic, kriti~nih podtonov, zanima jokomedijantski vrtinec tukaj in zdaj.V njem postanejo osebe dunajske operetepodobne na{im »znancem«, njihova hedonisti~naoz. eroti~na motiviranost pa je mo~no,vendar ne vulgarno stopnjevana.

Jure Dobovi{ek, Delo 27. 11. 2009

35

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Ponovitve

Mikis Theodorakis1. GRK ZORBA

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Lorca Massine

Peter Ilji~ âjkovski2. LABODJE JEZERO

Dirigenta Aleksej Baklan,Simon Robinson

Koreograf in re‘iser Viktor Litvinov

Avtorski projekt Edwarda Cluga3. RADIO AND JULIET

Koreograf in re‘iser Edward Clug

Giuseppe Verdi4. LA TRAVIATARe‘iser Hugo de Ana

Dirigenta Francesco Rosa, StaneJurgec

Peter Ilji~ âjkovski5. HRESTA^

Re‘iser David NixonDirigenta Aleksej Baklan,

Simon Robinson

Georges Bizet6. CARMEN

Re‘iser Alessio PizzechDirigent Simon Robinson

1.

5.2.

6.3.

4.

36

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Koncertna dejavnostSimfoni~ni orkester SNG Maribor

4. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestra SNG

MariborSimfoni~ni orkester SNG Maribor

Dirigent Carlo TCarlo TCarlo TCarlo TCarlo Tenanenanenanenanenan15. januar 2009



Dirigent Uro{ LajovicUro{ LajovicUro{ LajovicUro{ LajovicUro{ LajovicSolist Benjamin SchmidBenjamin SchmidBenjamin SchmidBenjamin SchmidBenjamin Schmid

5. marec 2009


MariborCarmina Burana

Zbor in Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor in Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor in Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor in Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor in Simfoni~ni orkester SNG MariborZbor in orkester SNG Opera in balet LjubljanaZbor in orkester SNG Opera in balet LjubljanaZbor in orkester SNG Opera in balet LjubljanaZbor in orkester SNG Opera in balet LjubljanaZbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Dirigent Janko KastelicJanko KastelicJanko KastelicJanko KastelicJanko KastelicSolisti Petya IvanovaPetya IvanovaPetya IvanovaPetya IvanovaPetya Ivanova, sopran / / / / /

Zinovia-Maria ZafeiriadouZinovia-Maria ZafeiriadouZinovia-Maria ZafeiriadouZinovia-Maria ZafeiriadouZinovia-Maria Zafeiriadou, sopran,,,,,Matja‘ Stopin{ekMatja‘ Stopin{ekMatja‘ Stopin{ekMatja‘ Stopin{ekMatja‘ Stopin{ek, tenor, Jo‘e Vidic, Jo‘e Vidic, Jo‘e Vidic, Jo‘e Vidic, Jo‘e Vidic, bariton

21. in 22. maj 2009



Dirigent J. David JacksonJ. David JacksonJ. David JacksonJ. David JacksonJ. David Jackson17. september 2009



Dirigent Timothy RedmondTimothy RedmondTimothy RedmondTimothy RedmondTimothy RedmondSolist Miladin Batalovi}Miladin Batalovi}Miladin Batalovi}Miladin Batalovi}Miladin Batalovi}, violina

15. oktober 2009


MariborBo‘i~no-novoletni koncert

Dirigent Joseph Wolfe Joseph Wolfe Joseph Wolfe Joseph Wolfe Joseph WolfeSolisti Allen Vizzutti, Rex RichardsonAllen Vizzutti, Rex RichardsonAllen Vizzutti, Rex RichardsonAllen Vizzutti, Rex RichardsonAllen Vizzutti, Rex Richardson, trobenti,,,,,

Sabina CvilakSabina CvilakSabina CvilakSabina CvilakSabina Cvilak, sopran, Janez Lotri~, Janez Lotri~, Janez Lotri~, Janez Lotri~, Janez Lotri~, tenorBaletni ansambel SNG MariborBaletni ansambel SNG MariborBaletni ansambel SNG MariborBaletni ansambel SNG MariborBaletni ansambel SNG Maribor

18. in 19. december 2009

4. abonmajski koncert

6. abonmajski koncert

Bo‘i~no-novoletni koncert

37

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

• Ciklus dru{tva Savitra

• Koncertni ciklus PLUS

Komorni abonmajski koncerti

• Valentinov koncert

• Koncert ob predstavitvi sezone

• Koncert ob 90-letniciSNG Maribor

• Bo‘i~ne pesmi sveta

Ostali koncerti

Koncert Savitra

Koncert ob 90-letnici SNG Maribor

Bo‘i~ne pesmi sveta

38

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Nagrade in priznanja

Sabina Cvilak• Nagrada Pre{ernovega sklada

za upodobitevMichaele v operi Carmen,

Nedde v operi Gluma~i,Fiordilligi v Così fan tutte in

Margarete v Faustuter za izjemno interpretacijo

Mahlerjevih Simfonij {t. 2 in {t. 4

• Naj Maribor~an -kulturnik 2009

po izboru novinarjev

39

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Statisti~ni pregled lastne produkcije

20052005200520052005

111113333344444

1111105050505052929292929

92,8 %92,8 %92,8 %92,8 %92,8 %

999991,4 %1,4 %1,4 %1,4 %1,4 %96,0 %96,0 %96,0 %96,0 %96,0 %

96.93696.93696.93696.93696.936

6666677777.3.3.3.3.3777775555529.56029.56029.56029.56029.560

22222006006006006006

111113333311111

88888888884343434343

94,4 %94,4 %94,4 %94,4 %94,4 %

92,92,92,92,92,7 %7 %7 %7 %7 %9999977777,1 %,1 %,1 %,1 %,1 %

11111000001.51.51.51.51.58989898989

62.162.162.162.162.1494949494939.44039.44039.44039.44039.440

Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstav

• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih

Skupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstav


Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcev


22222000000000077777

111113333366666

99999999993737373737

95,95,95,95,95,7 %7 %7 %7 %7 %

93,93,93,93,93,7 %7 %7 %7 %7 %99,2 %99,2 %99,2 %99,2 %99,2 %

11111111112.62.62.62.62.61111177777

777770.30.30.30.30.3777773333342.24442.24442.24442.24442.244

20082008200820082008

111113333300000

1111102020202022929292929

9999977777,9 %,9 %,9 %,9 %,9 %

96,96,96,96,96,7 %7 %7 %7 %7 %99,8 %99,8 %99,8 %99,8 %99,8 %

11111111113.13.13.13.13.19999977777

69.469.469.469.469.4111113333343.743.743.743.743.78484848484

20092009200920092009

111112222277777

1111100000111112626262626

98,98,98,98,98,7 %7 %7 %7 %7 %

98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %

1111100.300.300.300.300.38383838383

777775.85.85.85.85.87777733333222224.54.54.54.54.51111100000

[tevilo predstav [tev. obiskovalcevPredstave

Opere in baleta 100 86.994

Koncertna dejavnost

- simfoni~ni ciklus 8 7.404

- komorni abonmajskikoncerti 14 2.777

- ostali koncerti 5 3.208

Gostujo~e predstave 5 4.278

Skupaj 132 104.512

Statisti~ni pregled produkcije v letu 2009

40

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Opera in balet na gostovanju - SlovenijaGostovanja in festivali v Sloveniji

Kulturni domTolmin

RADIO AND JULIET

Grad VurberkGRK ZORBA

Festival LjubljanaCankarjev dom

LjubljanaLA TRAVIATA

Festival LentVOJÊK

Cankarjev domLjubljana

SIMFONI^NI ORKESTER SNGMARIBOR

Kulturni domNova GoricaKoncertni ciklus

BO@I^NE PESMI SVETA

Simfoni~ni orkester SNG Maribor

41

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

• Teatro Verdi PadovaItalija

• Teatro del Giglio di Lucca, Italija

• Teatro PoliteamaGreco di Lecce, Italija

• Teatro AriostoReggio Emilia, Italija

• Festival Zlati lev, UmagHrva{ka

• Festival Jacob’s PillowDance, ZDA

• Festival des Arts deSaint-Sauver, Québec

Kanada• Towol Theater Seul

Ju‘na KorejaRADIO AND JULIET

Opera in Piazza GrandeOderzo, Italija

LA TRAVIATA

Opera in Piazza GrandeOderzo, Italija

HRESTA^

Opera in balet na gostovanjuTujina

42

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Gostovanja drugih

Srednja baletna {olaMaribor

• PRODUKCIJA BALETNE [OLE

SNG Opera in balet Ljubljana

• TANGO ZA RAHMANINOVA• MOZART VS. SCHUMANN

Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije

• GALA VEÊR NOVIHBALETNIH KOREOGRAFIJ Gala ve~er novih baletnih koreografij

Mozart vs. Schumann

Tango za Rahmaninova

43

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Ostale prireditve v SNG MariborV okviru SNG Maribor• Novinarske konference• Predstavitev sezone• Klub ljubiteljev Opere in baleta• Klub ljubiteljev Drame• Spremljevalni Bor{tnikov program• Pogovori o predstavah• Predstavitev monografije SNG Maribor

Koncerti• Koncert DGUM• Tradicionalni koncert Toti big band• Koncerti SGB[ Maribor• Koncert Slovenske vojske• Koncert mikrotonalne glasbe• Letni koncert Mariborskega okteta

Dobrodelne prireditve• Pome‘ik soncu• Ustavimo nasilje

Drugi pri nas• Carmina Slovenica – Na juri{ in the mood!• Plesna izba – letna produkcija Mali princ• Festival Maribor• Ciciban poje in ple{e – JSKD Maribor• Plesna izba• AFS [tudent – letni koncert• GIZ - Stari Maribor• English Student Theatre – Feel the beat

Ostale prireditve

• Koncert Zorana Predina• Koncert Vlada Kreslina• Country koncert Milana Pe~ovnika - Pid‘ija• Naj Maribor~an• Podelitev bob leta• Dramski kola‘ »Fleur de Marie«• Slavnostna akademija – 50 let EPF• Simpozij ob 80-letnici UKC• Sprejemi in prireditve sponzorjev• Nare~na popevka – RTV Slovenija• Podelitev Glazerjevih nagrad• Proslava ob kulturnem prazniku• Iz prakse v prakso• Proslave in sprejemi MO Maribor• Evropska kulturna prestolnica - predstavitev• Kongres SD• Pastoralni forum »Za blagor mesta«• Sprejem za odli~njake• Mi{i~evi dnevi• Sprejem ‘upana• Slavnostna akademija ob prazniku MO• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku

[[[[[tevtevtevtevtev. predstav. predstav. predstav. predstav. predstav [tevilo[tevilo[tevilo[tevilo[tevilooz. prireditevoz. prireditevoz. prireditevoz. prireditevoz. prireditev obiskovalcevobiskovalcevobiskovalcevobiskovalcevobiskovalcev

DramaLastne predstave 182 33.740

Gostujo~i 5 1.054Festival Bor{tnikovo sre~anje 13 1.974Opera in balet

Operne predstave 48 46.176Baletne predstave 52 40.818

Gostujo~i 5 4.278Koncertna dejavnost 27 13.389Ostale prireditve 156 36.358

skupajskupajskupajskupajskupaj 488488488488488 111117777777777.7.7.7.7.79696969696

Pregled celotne produkcije za leto 2009Pregled celotne produkcije za leto 2009Pregled celotne produkcije za leto 2009Pregled celotne produkcije za leto 2009Pregled celotne produkcije za leto 2009

44

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

4 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO2009 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2009

4.1 DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2009

Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2009 s finan~nim na~rtom, smo v celoti izpolnili.V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2009 v primerjavi z dose‘enimi rezultativ letu 2008 in s planom 2009.

Poslovni izid je pozitiven in zna{a 1.194 EUR ciljanega pozitivnega poslovnega izida. Dose‘eniprihodki in odhodki presegajo na~rtovane. V letu 2009 so bili dose‘eni prihodki v vi{ini 13.248.366EUR in presegajo na~rtovane za leto 2009 za 1,04 %.

Tabela1 Poslovni izid SNG Maribor (v EUR)

OPISOPISOPISOPISOPIS REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA PLANPLANPLANPLANPLAN REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.20082008200820082008 20092009200920092009 20092009200920092009 v %v %v %v %v %

1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 33333 44444 55555

I. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKI 1 1 1 1 12.12.12.12.12.1555556.426.426.426.426.4277777 1 1 1 1 13.13.13.13.13.1111112.0002.0002.0002.0002.000 1 1 1 1 13.23.23.23.23.248.348.348.348.348.36666666666 111110000000000

MzK 10.110.117 11.100.000 11.108.109 85MOM 88.410 190.000 190.981 1Prih. iz nejav. virov 1.334.540 1.400.000 1.423.533 11Sponzorstva,donac. 567.967 380.000 446.735 3Finan~ni prihodki 34.806 20.000 29.874 0Drugi prihodki 11.451 10.000 32.322 0Prevred.posl.prih. 9.136 12.000 16.812 0

II. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKI 111112.12.12.12.12.1555555.55.55.55.55.51111188888 111113.13.13.13.13.1111111.0001.0001.0001.0001.000 111113.23.23.23.23.24444477777.1.1.1.1.17777722222 111110000000000

Material 723.757 720.000 747.935 6Storitve 1.709.669 1.650.000 1.680.160 13Storitve-AH 1.423.026 1.550.000 1.618.362 12Amortizacija 0 0 0 0Stro{ki dela 8.214.912 9.150.000 9.148.384 69Davek od dohodkov 13.582 3.000 1.253 0Ostali drugi stro{ki 32.440 20.000 28.308 0Finan~ni odhodki 14.706 10.000 13.320 0Drugi odhodki 19.788 5.000 6.186 0Prevred.posl.odhodki 3.638 3.000 3.264 0

POSLPOSLPOSLPOSLPOSLOOOOOVNVNVNVNVNI IZII IZII IZII IZII IZIDDDDD 909 909 909 909 909 1.0001.0001.0001.0001.000 1.1 1.1 1.1 1.1 1.19494949494

45

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Prese‘ek prihodkov od poslovanja izhaja iz prihodkov iz nejavnih virov in uspe{nega pridobivanjasponzorskih sredstev.Odhodki v letu 2009 so bili dose‘eni v vi{ini 13.247.172 EUR in presegajo na~rtovane za 1,03 %.Stro{ki blaga, materiala in storitev so vi{ji od na~rtovanih za 3,2 %. Razlika izhaja iz ve~jih vlaganjv opremo predstav in tehnologijo, avtorskih in drugih pogodb z zunanjimi izvajalci – umetniki inpove~anega obsega marketin{ke aktivnosti.

Slika 1 Struktura prihodkov v letu 2009

Slika 2 Struktura odhodkov v letu 2009

46

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

4.2 ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA

4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov

• Poslovni rezultat v letu 2009 je pozitiven, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Mariborustvarilo 1.194 EUR pozitivne razlike med prihodki in odhodki. Program dela je v celotiizveden.

• Ministrstvo za kulturo je v letu 2009 financiralo Slovensko narodno gledali{~e Maribor vvi{ini 11.108 tiso~ EUR oz. nominalno 9,87 % ve~ kot leto prej. V strukturi celotnegaprihodka Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor v letu 2009 zna{a dele‘ MzK 85 %.

• V letu 2009 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov v primerjavi z dele‘em programskihsredstev MzK vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 55:45. Visok dele‘ prihodkoviz nejavnih virov je rezultat vrhunske umetni{ke ustvarjalnosti Drame, Opere in baletaSNG Maribor, predvsem zaradi novih strate{kih usmeritev in ciljev vodstva SNG Maribor.

4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov

• Stro{ki v letu 2009 so nominalno vi{ji za 8,9 % kot v letu 2008.

• Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 izhaja predvsem iznaslova vi{jih stro{kov dela ter iz naslova vi{jih stro{kov blaga in storitev.

• Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 69 % vsehodhodkov. Ta strukturni dele‘ se je v primerjavi z letom 2008 pove~al za 1 %, predvsemzaradi rednih napredovanj in prerazporeditev umetnikov na delovna mesta priznanihustvarjalcev.

47

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

4.3 SPLO[NE UGOTOVITVE

Slika 3 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK v letu 2009

Slika 4 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MzK v letu 2009

48

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

5 NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRIÂKOVANIHPOSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA

V letu 2009 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala pofinan~nem na~rtu in programu dela za to leto.

6 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI ZDOSE@ENIMI CILJI IZ POROÎLA PRETEKLEGA LETA

Poslovni izid je v skladu s srednjero~nimi na~rti.V letu 2009 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega in uspeli zadr‘ati prihodek iznejavnih virov v strukturi celotnih prihodkov v primerjavi z letom 2008.

7 OCENA GOSPODARNOSTI IN UÎNKOVITOSTI POSLOVANJAGLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA

V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde in merila,kot jih predpisuje Ministrstvo za kulturo.Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnemprihodku. Le-tega v zadnjih letih dosegamo in ta podatek je pomemben temelj za ocenjevanjena{e uspe{nosti. Prihodek iz nejavnih virov nam omogo~a izvajanje visokega nivoja umetni{kegaizvajanja zastavljenega programa.

8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGANADZORA (priloga IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORAJAVNIH FINANC)

V SNG Maribor obstajajo interna pravila in postopki delovanja v vseh delih poslovanja.Za finan~ni nadzor sta bila odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor, zanadzor nad poslovanjem pa direktor zavoda in svet zavoda po ustanovitvenem aktu.

9 POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJINISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI

V letu 2009 zaradi rececije niso bila v celoti izpolnjena na{a pri~akovanja v zvezi s pridobivanjemsredstev iz nejavnih virov. V celoti pa tudi ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektnozaposlovanje umetnikov, predvsem zaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovnizakonodaji do zaposlenih.

49

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11 DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA ININVESTICIJSKIH VLAGANJ

11.1 POROÎLO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKOVZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME

Tabela 2 Investicijsko vzdrèvanje in nakup opreme v letu 2009

10 OCENA UÎNKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKANA DRUGA PODRO^JA

Slovensko narodno gledali{~e Maribor je sredi{~e uprizoritvenih dejavnosti v severovzhodniSloveniji. V letu 2009 je Slovensko narodno gledali{~e Maribor posku{alo sodelovati pri pripraviprogramov Drame, Opere in baleta, simfoni~nih koncertov in koncertnih ciklusov ter FestivalaBS, ki bodo v okviru redne dejavnosti vklju~eni v projekt Evropska prestolnica kulture 2012.

OPREMAOPREMAOPREMAOPREMAOPREMA DOBADOBADOBADOBADOBAVITELVITELVITELVITELVITELJJJJJ DDDDDAAAAATUTUTUTUTUM PM PM PM PM PLLLLLAAAAAÎÎÎÎÎLLLLL ZNESEKZNESEKZNESEKZNESEKZNESEK

I .I .I .I .I . RRRRREKEKEKEKEKONONONONONSSSSSTRTRTRTRTRUUUUUKKKKKCICICICICIJJJJJE IE IE IE IE IN ADN ADN ADN ADN ADAPTAPTAPTAPTAPTAAAAACICICICICIJJJJJEEEEE 11111222221.021.021.021.021.029,959,959,959,959,95Obnova sanitarij Stan biro d.o.o. 31.8.09 113.613,06

krovska dela Du{an Ti{ma s.p. 31.12.09 4.917,89 projektna dokumentacija Pav~i~ Metka s.p. 30.11.09 2.499,00

II.II .I I .I I .I I . DROBDROBDROBDROBDROBNNNNNI II II II II INVENTNVENTNVENTNVENTNVENTARARARARAR 77777.1.1.1.1.1333335,905,905,905,905,90 zvo~ne pregrade-6 kom Kolberg

percussion gmbh 31.3.09 1.684,58 starinski rekviziti Allestimenti

Arianese 8.4.09 2.970,00 kov~ek AVC group 13.7.09 201,67 dirigentski pult IKEA 22.9.09 149,00 reflektorji Stage d.o.o. 13.11.09 2.130,65

III.III.III.III.III. PRAKTIKABLIPRAKTIKABLIPRAKTIKABLIPRAKTIKABLIPRAKTIKABLI 9.59.59.59.59.595,195,195,195,195,133333 praktikabli Schlamberger

P&J d.o.o. 3.12.09 9.595,13

IVIVIVIVIV..... OPREMA-pohi{tvoOPREMA-pohi{tvoOPREMA-pohi{tvoOPREMA-pohi{tvoOPREMA-pohi{tvo 111114.54.54.54.54.503,0003,0003,0003,0003,00 pisarni{ki stol Prosigma d.o.o. 23.1.09 291,06 pohi{tvo Lesnina d.d. 5.8.09 599,05 pohi{tvo Lesnina d.d. 5.8.09 642,58 miza,stoli Lesnina d.d. 5.8.09 331,63 pohi{tvo Big-bang d.o.o. 31.8.09 824,30 stoli Lesnina d.d. 30.9.09 448,81 stoli Masind d.o.o. 7.10.09 130,30 pohi{tvo Lesnina d.d. 31.10.09 208,15 pohi{tvo Lesnina d.d. 31.10.09 104,60

50

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

pohi{tvo Lesnina d.d. 31.10.09 148,65 pohi{tvo Lesnina d.d. 31.10.09 76,64 pohi{tvo Lesnina d.d. 5.8.09 748,06 pohi{tvo Lesnina d.d. 5.8.09 584,98 pohi{tvo Lesnina d.d. 5.8.09 595,95 pisalna miza Lesnina d.d. 30.9.09 571,04 mize na odru 14.1.09 1.425,60 stoli na odru 8.4.09 6.771,60

VVVVV..... INFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEMINFORMACIJSKI SISTEM 9.059.059.059.059.0577777,02,02,02,02,02 licence:antivirusni program Rolan d.o.o. 15.1.09 399,57 licence:OFFICE Rolan d.o.o. 6.2.09 211,83 Kontroling Pro-bit d.o.o. 20.4.09 2.417,13 licence:OFFICE Rolan d.o.o. 5.10.09 415,68 licence:OFFICE-server Rolan d.o.o. 6.11.09 412,33 skener Rolan d.o.o. 6.2.09 148,67 monitor Rolan d.o.o. 6.2.09 171,16 tiskalnik Rolan d.o.o. 7.4.09 94,44 PC Rolan d.o.o. 6.2.09 616,54 prenosnik+torba Rolan d.o.o. 12.5.09 1.127,54 prenosnik+torba Rolan d.o.o. 5.8.09 964,69 prenosnik Rolan d.o.o. 5.10.09 518,54 stre‘nik A+Z d.o.o. 20.11.09 1.309,00 PC Toma‘i~ Gregor s.p. 18.12.09 249,90

VI.VI .VI .VI .VI . APAPAPAPAPARARARARARAAAAATITITITITI 86.686.686.686.686.6777779,999,999,999,999,99 stru‘nica za les Merkur d.o.o. 6.1.09 133,55 Garmin Rolan d.o.o. 15.1.09 369,77 Garmin Rolan d.o.o. 12.3.09 162,58 sesalec Ivec d.o.o. 13.5.09 256,51 ventilator Despo d.o.o. 7.10.09 236,40 baterijski AKKU vija~nik Majo d.o.o. 3.12.09 1.009,12 projektor AVC Group 12.3.09 9.900,00 projektor AVC Group 7.4.09 10.099,27 projektor AVC Group 13.7.09 2.007,24 rolo pano Pros prostor d.o.o. 26.10.09 2.713,19 videokamera Rolan d.o.o. 3.8.09 830,93 mikrofoni AVC Group 1.9.09 5.900,87 LCD Rolan d.o.o. 21.9.09 2.400,11 popravilo me{alne mize Lali sound d.o.o. 30.9.09 7.092,40 klimatske naparave Klima Petek d.o.o. 1.325,91 ro~ni oddajnik AVC Group 13.11.09 851,85 fotokopirni stroj Horvat Gregor sp.p. 27.11.09 4.919,46 PLASMA TV Rolan d.o.o. 27.11.09 872,58 {ivalni stroj Rigo d.o.o. 3.12.09 3.570,00 {ivalni stroj Rigo d.o.o. 3.12.09 2.975,00

51

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

mizarski stroj Lestroj d.o.o. 23.12.09 9.972,79 formatna ‘aga Lestroj d.o.o. 23.12.09 9.938,88 projektor AVC Group 31.12.09 9.141,58

VII .VII .VII .VII .VII . INSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTI 111119.894,39.894,39.894,39.894,39.894,355555 kov~ek za violinski lok Mili~ Ivan s.p. 13.11.09 94,11 koncertni boben Glasbeni atelje d.o.o. 5.5.09 996,03 ksilofon Glasbeni atelje d.o.o. 13.5.09 1.893,59 zvon~ki Strasbourgg Glasbeni atelje d.o.o. 5.8.09 2.119,69 kov~ek za violino Mili~ Ivan s.p. 13.11.09 741,17 BAS pozavna Musik Bertram 4.990,01 ALEKSANDER rog+torbe 8.590,24 del za fagot S-BOGEN Uwe Henze gmbh 469,51

SKUSKUSKUSKUSKUPPPPPAAAAAJ OPJ OPJ OPJ OPJ OPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA ITENA ITENA ITENA ITENA IN NN NN NN NN NEEEEEOPOPOPOPOPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA SRTENA SRTENA SRTENA SRTENA SREDSEDSEDSEDSEDSTTTTTVVVVVAAAAA 222226666677777.895,3.895,3.895,3.895,3.895,344444

52

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2 ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE

KADROVSKO POROÎLO ZA LETO 2009

Na dan 31. 12. 2009 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 312 zaposlenih. [tevilose v letu 2009 bistveno ni spreminjalo, razen v primerih, ko smo nadome{~ali zaradi bolni{kihodsotnosti, porodni{kih ter star{evskih dopustov.

• OE DRAMAV Drami je bila v letu 2009 realizirana le ena nadomestna zaposlitev.

• OE OPERA IN BALET[tevilo zaposlitev se bistveno ni spreminjalo, realizirane so bile nadomestne zaposlitve zaradiprenehanj pogodb o zaposlitvi za dolo~en ~as, upokojitev, dalj{ih bolni{kih stale‘ev in porodni{kihter star{evskih dopustov.

• OE TEHNIKAV letu 2009 so bile realizirane nadomestne zaposlitve zaradi upokojitev in nadome{~anj zaradidalj{ih bolni{kih stale‘ev. V Tehniki se zmanj{ujeta zdravstvena sposobnost in optimalna delovnaaktivnost zaposlenih. V preteklem letu so dobili trije delavci status invalida z omejeno delovnozmo‘nostjo. Kolektiv se po~asi obnavlja, kar predstavlja obremenitev za zavod v zagotavljanjukontinuiranega in nemotenega delovnega procesa.

• SKUPNE SLU@BEIzpeljani sta bili dve nadomestni zaposlitvi zaradi upokojitve in sporazumne razveljavitve pogodbe,sicer pa sprememb ni bilo.

53

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2009

11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah

Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2009

Organizacijska enota [tevilo zaposlenih Odstotek

OE Drama 36 11,5 %

OE Opera in balet 151 48,4 %

OE Tehnika 107 34,3 %

Skupne slu‘be 18 5,8 %

SKUPAJ 312 100 %

Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2009

[tevilo zaposlenih se v preteklem letu ni spremenilo, kar je posledica omejitev in prizadevanja zaoptimizacijo dela z obstoje~im ansamblom in strokovno-tehni~nim osebjem. V OE Drama jebilo 36 zaposlenih, v OE Opera in balet 151 zaposlenih, v OE Tehnika 107 zaposlenih in v Skupnihslu‘bah 18 zaposlenih. Umetni{ka ansambla predstavljata 60-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.

54

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

1.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve

Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradi dalj{ihbolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela, ki je vezanona izvedbo repertoarja oz. programa sezone.

Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2009

Organizacijska [tevilo Nedolo~en Odstotek Dolo~en Odstotekenota zaposlenih ~as ~as

OE Drama 36 31 86,1 % 5 13,9 %

OE Opera in balet 151 130 86,1 % 21 13,9 %

OE Tehnika 107 99 92,5 % 8 7,5 %

Skupne slu‘be 18 17 94,4 % 1 5,6 %

SKUPAJ 312 277 88,8 % 35 11,2 %

Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2009

Na dan 31. 12. 2009 je bilo 35 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 11-odstotni dele‘ vsehzaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor.

55

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi

Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2009

Delovna doba [tevilo zaposlenih Odstotekpod 10 let 49 15,7 %

od 10 do 20 let 94 30,1 %

od 20 do 30 let 83 26,6 %

od 30 do 40 let 85 27,3 %

nad 40 let 1 0,3 %

SKUPAJ 312 100 %

Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2009

Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin, kjer se pove~uje {tevilo tistih, kiimajo nad 30 let delovne dobe. Kljub temu je ve~ zaposlenih, ki imajo od 10 do 20 let delovnedobe in predstavljajo 30-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.

56

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti

Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2009

Starost OE OE Opera OE Skupne Vsi Odstotek

Drama in balet Tehnika slu‘be zaposleni

manj kot 30 let 5 22 8 0 35 11,2 %

od 30 do 40 let 11 44 34 9 98 31,4 %

od 40 do 50 let 8 43 35 6 92 29,5 %

od 50 do 60 let 11 38 29 3 81 26,0 %

nad 60 let 1 4 1 0 6 1,9 %

SKUPAJ 36 151 107 18 312 100 %

Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2009

Starostna struktura zaposlenih ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 in 40, 40 in 50ter 50 do 60 let starosti. Nad 60 let je 1,9 odstotka vseh zaposlenih.

57

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu

Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2009

Organizacijska [tevilo Mo{ki Odstotek @enske Odstotek

enota zaposlenih

OE Drama 36 19 52,8 % 17 47,2 %

OE Opera in balet 151 84 55,6 % 67 44,4 %

OE Tehnika 107 77 72,0 % 30 28,0 %

Skupne slu‘be 18 3 16,7 % 15 83,3 %

SKUPAJ 312 183 58,7 % 129 41,3 %

Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2009

Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih. Dele‘zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 28-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 59-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.

11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo

Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2009

Kategorije invalidnosti [tevilo zaposlenih

Invalid I. kategorije 1

Invalid III. kategorije 12

SKUPAJ 13

Dne 31. 12. 2009 je imelo 13 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost. Od 13 jih jeimelo 12 priznano III. stopnjo invalidnosti in en zaposleni I. kategorijo invalidnosti.

58

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.2 Napredovanja zaposlenih

Tabela 9: Napredovanja v letu 2009

Organizacijska enota Redno napredovanje Napredovanje v naziv

OE Drama 3 9

OE Opera in balet 9 1

OE Tehnika 2

Skupne slu‘be 3

SKUPAJ 17 10

Tabela 10: [tevilo napredovanj zaposlenih v letu 2009

[tevilo zaposlenih, ki v letu 2009 niso napredovali 285

[tevilo zaposlenih, ki so v letu 2009 napredovali 27

SKUPAJ 312

Slika 10: Odstotek napredovanj v letu 2009

V letu 2009 je skupaj napredovalo 27 zaposlenih. 17 zaposlenih je napredovalo redno, 10zaposlenih pa je napredovalo v naziv. Zaposleni, ki so napredovali, predstavljajo 9-odstotni dele‘vseh zaposlenih.

59

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.3 Fluktuacija

Tabela 11: Fluktuacija v letu 2009

[tevilo zaposlenih 31. 12. 2008 312

Prihodi v letu 2009 +15

Odhodi v letu 2009 -15

[tevilo zaposlenih 31. 12. 2009 312

[tevilo zaposlenih se v primerjavi z letom 2008 ni spremenilo, v letu 2009 je bilo realiziranih 15nadomestnih zaposlitev.

11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih

Tabela 12: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2009

Razlogi prenehanja delovnega razmerja [tevilo zaposlenih Odstotek

Odpoved pogodbe s strani zaposlenega 2 13,3 %

Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe 5 33,3 %

Potek ~asa, za katerega je bila sklenjena pogodba 1 6,7 %

Upokojitev 7 46,7 %

SKUPAJ 15 100 %

Slika 11: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2009

V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih. Razlogi za prenehanje delovnega razmerjaso opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih. Najve~ji dele‘ prenehanjadelovnega razmerja v letu 2009 predstavljajo upokojitve.

60

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.3.2 Upokojitve

Tabela 13: Upokojitve v letu 2009

Vrsta upokojitve [tevilo Odstotek

Upokojitev 6 85,7 %

Invalidska upokojitev 1 14,3 %

SKUPAJ 7 100 %

V letu 2009 se je upokojilo 7 zaposlenih, od tega je bila ena invalidska upokojitev.

11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih

V letu 2009 je bilo v primerjavi z letom 2008 zaznati zmanj{anje zadr‘anosti od dela zaposlenihiz razloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2008 je bilo obra~unanih 27.629 ur zadr‘anosti od dela,medtem ko je bilo v letu 2009 obra~unanih 24.188 ur zadr‘anosti od dela.

Tabela 14: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2009

Razlog zadr‘anosti Ure Odstotek

Boleznine do 30 dni 11.952 49,4 %

Boleznine nad 30 dni 7.476 30,9 %

Po{kodbe izven dela do 30 dni 2.072 8,6 %

Po{kodbe izven dela nad 30 dni 512 2,1 %

Po{kodbe pri delu do 30 dni 1.656 6,9 %

Nega 520 2,1 %

SKUPAJ 24.188 100 %

Slika 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2009

61

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

V letu 2009 je bilo skupaj obra~unanih 24.188 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{ke odsotnosti.Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30 dni – 11.952 ur,kar predstavlja 49,9-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘ predstavljajozadr‘anosti od dela iz razloga po{kodb izven dela nad 30 dni – 512 ur, kar predstavlja 2,1-odstotnidele‘ vseh zadr‘anosti od dela.

Tabela 15: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2009

Mesec Ure OdstotekJanuar 2.896 12,0 %Februar 2.644 10,9 %Marec 2.672 11,0 %April 2.180 9,0 %Maj 1.828 7,6 %Junij 2.820 11,7 %Julij 1.660 6,9 %Avgust 344 1,4 %September 512 2,1 %Oktober 2.264 9,4 %November 2.240 9,2 %December 2.128 8,8 %SKUPAJ 24.188 100 %

Slika 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2009

Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti v ~asu od januarja do aprila in vmesecu juniju. Najmanj bolni{kih odsotnosti je bilo v mesecu avgustu in septembru.

62

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti

V letu 2009 je bilo v primerjavi z letom 2008 izpla~anih manj nadomestil bolni{kih odsotnosti. Vletu 2008 je bilo izpla~anih skupaj 178.205,83 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu 2009izpla~anih skupaj 168.237,90 EUR nadomestil. V letu 2009 pa je v primerjavi z letom 2008zaznati pove~anje izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor. V letu 2008 je bilo izpla~anih88.979,82 EUR nadomestil v breme SNG Maribor, medtem ko je bilo v letu 2009 izpla~anih116.166,59 EUR nadomestil v breme SNG Maribor.

Tabela 16: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2009

Organizacijska Boleznine nad 30 dni - Boleznine do 30 dni - SKUPAJenota refundacija ZZZS v breme SNG Maribor OE Drama 0,00 981,65 981,65 OE Opera in balet 12.753,27 78.341,33 91.094,60solisti 2.081,30 14.230,01 7.802,92orkester 6.170,94 17.847,00 35.637,34zbor 4.311,00 36.521,51 18.587,56balet 190,03 9.742,81 12.731,50 OE TEHNIKA 31.617,63 30.184,21 61.801,84 Skupne slu‘be 7.700,41 6.659,40 14.359,81 SNG - SKUPAJ 52.071,31 116.166,59 168.237,90

Slika 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2009

63

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

V letu 2009 je bilo izpla~anih 168.237,90 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega je bilo116.166,59 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini 52.071,31EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda za zdravstvenozavarovanje R Slovenije.

Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnostpri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede nafinan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramo gledena programske vsebine za dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kih vodij.Zaradi tega bo potreba po zaposlovanju za dolo~en ~as bistveno presegla dosedanjo praksozaposlovanja za nedolo~en ~as. V bistvu bomo kadre zaposlovali prete‘no projektno, glede napotrebe in sredstva, ki bodo zagotovljena za program.

Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor

64

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Letno poro~ilo so pripraviliDanilo Ro{kerAleksandra HojnikJasna RuparAna VogrinAndreja HictalerAlenka SmoleNina Novkovi~Metka Lipov‘Darja î‘ekAlan Kav~i~Janez Bosti~Jo‘e Vodu{ek

FotografijeArhiv SNG MariborGa{per DomjanMatej Kristovi~Mediaspeed.netNata{a MüllerSandra Po‘unPetra [trukeljDamjan [varcIvan Vinovr{ki

65

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 0 9

Sofinancerji programa

Generalna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusa

G e n e r a l n a p o k r o v i t e l j i c a s e z o n eG e n e r a l n a p o k r o v i t e l j i c a s e z o n eG e n e r a l n a p o k r o v i t e l j i c a s e z o n eG e n e r a l n a p o k r o v i t e l j i c a s e z o n eG e n e r a l n a p o k r o v i t e l j i c a s e z o n e

Documents

Letno porocilo 2009 - sng-mb.si...Programi Drame, Opere in baleta ter simfoni~nega orkestra so porok za nadaljnji razvoj (‘elezni program). [tevilne predstave, ki bodo na programu