LETNO POROČILO 2005 - zd-mb.si

LETNO POROČILO 2005

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR

februar, 2006

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Letno poročilo 2005

II

K A Z A L O

RAČUNOVODSKO POROČILO ZA POSLOVNO LETO 2005.............................................................. 1 1. Uvod .................................................................................................................................................................2 2. Računovodski izkazi s pojasnili .........................................................................................................................2

2.1 Bilanca stanja................................................................................................................................................. 2 2.1.1 Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju......................................................................................... 3

2.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva................................................................................................ 3 2.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva........................................................................................................ 3

2.1.1.2.1 Nepremičnine ......................................................................................................................... 3 2.1.1.2.2 Oprema .................................................................................................................................. 3

2.1.1.3 Dolgoročne kapitalske naložbe.......................................................................................................... 5 2.1.1.4 Dolgoročno dana posojila in depoziti in ............................................................................................. 5 2.1.1.5 Dolgoročne terjatve iz poslovanja...................................................................................................... 5

2.1.2 Kratkoročna sredstva ............................................................................................................................... 5 2.1.2.1 Denarna sredstva v blagajni zavoda.................................................................................................. 5 2.1.2.2 Dobroimetje pri finančnih ustanovah ................................................................................................. 5 2.1.2.3 Kratkoročne terjatve do kupcev ......................................................................................................... 6 2.1.2.4 Dani predujmi .................................................................................................................................... 6 2.1.2.5 Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta ...................................................... 6 2.1.2.6 Kratkoročne finančne naložbe ........................................................................................................... 6 2.1.2.7 Kratkoročne terjatve iz financiranja.................................................................................................... 6 2.1.2.8 Druge kratkoročne terjatve ................................................................................................................ 6 2.1.2.9 Aktivne časovne razmejitve ............................................................................................................... 6 2.1.2.10 Zaloge ............................................................................................................................................. 6

2.1.3 Obveznosti do virov sredstev................................................................................................................... 7 2.1.3.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve .................................................................... 7

2.1.3.1.1 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih................................................................................... 7 2.1.3.1.2 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in kratkoročne obveznosti do uporabnikov .............. 7 2.1.3.1.3 Kratkoročne obveznosti iz financiranja ................................................................................... 8 2.1.3.1.4 Kratkoročne obveznosti do financerjev .................................................................................. 8 2.1.3.1.5 Pasivne časovne razmejitve................................................................................................... 8

2.1.3.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti................................................................................................... 8 2.1.3.2.1 Dolgoročno razmejeni prihodki............................................................................................... 8 2.1.3.2.2 Dolgoročne rezervacije........................................................................................................... 8 2.1.3.2.3 Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva ...... 8 2.1.3.2.4 Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe.......................................................................... 9 2.1.3.2.5 Presežek odhodkov nad prihodki ........................................................................................... 9 2.1.3.2.6 Izvenbilančna evidenca.......................................................................................................... 9

2.2 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov ..................................................................................... 9 2.3 Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti ................................................................... 9

3. Zaključek ........................................................................................................................................................14 POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2005 ........................................................................................... 31


III

1. Nagovor glavnega direktorja zavoda ...............................................................................................................32 2. Poročilo o izvedenih sanacijskih ukrepih in opravljenem delu v letu 2005 ........................................................33

2.1 Uvod............................................................................................................................................................. 33 2.2 Ukrepi na področju urejanja statusa in notranje ureditve zavoda ................................................................. 37 2.3 Javna naročila in nabava.............................................................................................................................. 43 2.4 Razvoj informacijskega sistema ................................................................................................................... 48 2.5 Investicijska vlaganja in večja vzdrževalna dela........................................................................................... 55 2.6 Ukrepi za izboljšanje kakovosti poslovanja in medsebojnih odnosov........................................................... 59

3. Predstavitev Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ..........................................................................59 3.1 Osnovni podatki o zavodu............................................................................................................................ 59 3.2 Nastanek in razvoj Zdravstvenega doma Maribor ........................................................................................ 59 3.3 Zdravstveni dom Maribor danes................................................................................................................... 60 3.4 Vodenje zavoda ........................................................................................................................................... 60 3.5 Strateške usmeritve zavoda......................................................................................................................... 61

4. Izvajanje storitev zdravstvenega varstva v letu 2005 .......................................................................................62 4.1 Poročilo o delu posameznih OE ................................................................................................................... 62 4.2 Predstavitev dejavnosti Službe za promocijo zdravja in izobraževanje........................................................ 62 4.3 Predstavitev dejavnosti Higiensko oskrbovalne službe ................................................................................ 66

5. Poročilo o delu Dejavnosti zdravstvene nege v letu 2005 ................................................................................67 6. Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije .................................................................................68 7. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih ............................................................................................................68

7.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki opredeljujejo delovno področje zavoda............................................ 68 7.2 Dolgoročni cilji, ki izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja .............................................................. 70 7.3 Letni cilji ....................................................................................................................................................... 70 7.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev s fizičnimi, finančnimi in opisnimi kazalci .......................... 70

7.4.1 Finančni kazalniki v letu 2005 ................................................................................................................ 70 7.5 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi leti ............................................... 74

7.5.1 Primerjava realizacije programov storitev do ZZZS ............................................................................... 74 7.5.2 Primerjava finančnih kazalnikov v obdobju 2003 – 2005........................................................................ 75 7.5.3 Primerjava realizacije programov storitev do ZZZS ............................................................................... 75

7.6 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora (notranji revizor) ................................................ 76 7.7 Ocena učinkovitosti poslovanja, pojasnila, zakaj cilji za izboljšanje učinkovitosti poslovanja niso doseženi in ukrepi za izboljšanje učinkovitosti poslovanja .................................................................................................... 80 7.8 Ocena učinkov poslovanja na okolje ............................................................................................................ 80 7.8.1 Pritožbeni sistem....................................................................................................................................... 81 7.9 Kadrovsko splošna služba............................................................................................................................ 82

7.9.1 Kadrovska politika in analiza kadrovanja ............................................................................................... 82 7.9.2 Sprotno strokovno izpopolnjevanje v letu 2004...................................................................................... 93

8. Zaključek ......................................................................................................................................................106 9 Seznam slik, grafov in tabel ...........................................................................................................................107


RAČUNOVODSKO POROČILO ZA POSLOVNO LETO 2005


2

1. Uvod

Računovodsko finančno poslovanje Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (v nadaljevanju: zavod) temelji na določilih: • Zakona o računovodstvu,1 • Zakona o javnih financah,2 • Slovenskih računovodskih standardih s pojasnili,3 • Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava,4 • Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta,5 • Navodila o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev6, • Pravilnika o načinu rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu,7 • Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava,8 • Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo

poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna9 • ter drugih zakonskih aktov, izvedbenih podzakonskih predpisov ter internih pravilnikov in navodil.

2. Računovodski izkazi s pojasnili

Računovodski izkazi, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, so sestavni del letnega poročila, ki ga predpisuje Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (v nadaljevanju: pravilnik). Pravilnik predpisuje obliko in vsebino naslednjih računovodskih izkazov ter pojasnil k njim: • Bilanca stanja s prilogami:

o 1/A – stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, o 1/B – stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb,

• Izkaz prihodkov in odhodkov s prilogami: o 3/A – izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka, o 3A-1 – izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov, o 3A-2 – izkaz računa financiranja določenih uporabnikov, o 3/B – izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti.

2.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. Slovenski računovodski standardi zahtevajo, da mora bilanca stanja prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in

1 Uradni list, št. 23/99, 30/02 2 Uradni list, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 3 Uradni list, št. 107/01, 13/03, 43/04, 83/04 4 Uradni list št. 54/02 in 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 175/05 5 Uradni list, št. 134/03, 34/04, 13/05 6 Uradni list, št. 54/02, 45/05 7 Uradni list, št. 117/02, 134/03 8 Uradni list, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04 9 Uradni list, št. 12/01, 10/06


3

obveznosti do njihovih virov. Pri sestavi bilance stanja smo spoštovali te zahteve ter stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov uskladili z letnim popisom.

2.1.1 Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju

2.1.1.1 neopredmetena dolgoročna sredstva, 2.1.1.2 opredmetena osnovna sredstva, 2.1.1.3 dolgoročne kapitalske naložbe, 2.1.1.4 dolgoročno dana posojila in depoziti, 2.1.1.5 dolgoročne terjatve iz poslovanja

2.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva

Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev v znesku 1.025.144,58 SIT predstavlja računalniško programsko opremo in jo izkazujemo med temi sredstvi kot dolgoročne premoženjske pravice za opravljanje funkcij v obdobju, daljšem od enega leta. Zanje smo oblikovali popravke vrednosti v višini 338.633,69 SIT, kar pomeni, da je sedanja (knjigovodska) vrednost teh sredstev na obračunski dan 686.510,89.

2.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva

So vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšana za vrednost popravka vrednosti, oblikovanega na osnovi Navodila o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.

2.1.1.2.1 Nepremičnine

Tabela 1: Vrednost nepremičnin vrsta sredstva nabavna vrednost popravek vrednosti sedanja vrednost

zemljišča 184.383.447,23 0 184.383.447,23

stavbe 2.731.277.215,42 1.187.791.974,79 1.543.485.240,63

nepremičnine v gradnji 20.828.494,37 0 20.828.494,37

Skupaj 2.936.489.157,02 1,187.791.974,79 1.748.697.182,23

Tabela 2: Vrednost nepremičnin na začetku in koncu leta 2005

Sedanja vrednost nepremičnin na začetku leta 2005 1.805.613.164,51

Sedanja vrednost nepremičnin na koncu leta 2005 1.748.697.182,23

Razlika -56.915.982,28

Razlika sedanje vrednosti nepremičnin med poslovnim obdobjem je posledica med letom obračunanega popravka vrednosti po predpisanih amortizacijskih stopnjah v višini 78.381.845,34 SIT, povečanja nabavne vrednosti v višini 5.091.691,33 SIT (računalniške mrežne povezave) ter vlaganj v projektno dokumentacijo za izgradnjo bodočih objektov za opravljanje dejavnosti (16.374.171,73 SIT). Lastnice nepremičnin so občine ustanoviteljice in jih ima zavod v upravljanju.

2.1.1.2.2 Oprema

Razvrščanje, pripoznavanje, začetno računovodsko merjenje in razkrivanje opreme je opravljeno v skladu z računovodskim standardom 1. Izkazane nabavne vrednosti predstavljajo fakturne vrednosti v njihove naložbe, zmanjšane za delež vstopnega davka na dodano vrednost (v našem zavodu 2%) in povečane za revalorizacijo, opravljeno do leta 2001 pri tistih osnovnih sredstvih, ki so bila nabavljena do tega leta.


4

Med opremo smo uvrstili tudi stvari drobnega inventarja z življenjsko dobo nad 12 mesecev, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500€. Pri njih smo oblikovali 100 odstotni popravek vrednosti, ki ga obračunavamo skupinsko. Opremo uvrstimo v poslovne knjige, ko jo pričnemo uporabljati. Popravek vrednosti pričnemo obračunavati prvega dne v naslednjem mesecu, ko se prične uporabljati za opravljanje dejavnosti, kateri je namenjena.

Tabela 3: Vrednosti opreme in njena odpisanost

vrsta opreme nabavna vrednost popravek vrednosti sedanja vrednost %

odpisanosti

medicinska oprema 1.231.650.208,36 1.093.467.845,71 138.182.362,65 88,78

pisarniška oprema 500.197.931,80 415.318.209,86 84.879.721,94 82,87

transportna sredstva 266.354.270,26 232.784.726,90 33.569.543,36 87,40

oprema v finančnem najemu 14.547.701,17 1.515.386,00 13.032.315,17 10,42

drobni inventar 519.029.523,54 519.029.523,54 0,00 100,00

druga oprema 27.792.139,92 26.066.447,96 1.725.691,96 93,79

Skupaj 2.559.571.775,05 2.288.182.139,97 271.389.635,08 89,40

Znesek novo pridobljene opreme in drobnega inventarja, ki je bil dan v uporabo v letu 2005, je 215.605.986,17 SIT, kar je v primerjavi z letom 2004 višje za 111.853.329,25 SIT. Najvišji delež predstavlja vlaganje v medicinsko opremo (51,08 %), katere odstotek odpisanosti je preko 88 %. V letu 2005 predstavljajo večja vlaganja: • nabava dveh ultrazvočnih aparatov (48 mio SIT), • računalniki, tiskalniki, čitalci zdravstvenih kartic (14 mio SIT), • oprema dveh zobozdravstvenih ordinacij (17 mio SIT), • oprema multimedijske učilnice (8 mio SIT), • reševalno vozilo (14,5 mio SIT) in • klimatizacija ambulantnih prostorov (14,4 mio SIT).

0,00

50.000.000,00

100.000.000,00

150.000.000,00

200.000.000,00

250.000.000,00

1 2

druga oprema

zaščitna sredstva

reševalno vozilo

pisarniška indruga oprema

medicinskaoprema

Graf 1: Delež opreme po vrstah


5

Tabela 4: Vrednost osnovnih sredstev in drobnega inventarja, danih v uporabo v letu 2005 Osnovna sredstva in drobni inventar vrednost delež

medicinska oprema 110.125.411,08 51,08

pisarniška in druga oprema 46.912.185,29 21,76

reševalno vozilo 14.547.701,17 6,75

zaščitna sredstva 6.636.187,56 3,08

druga oprema 37.384.501,07 17,33

Skupaj 215.605.986,17 100,00

2.1.1.3 Dolgoročne kapitalske naložbe

Predstavljajo vrednost naložb v delnice Marles Holding v vrednosti 428.748,60 SIT, katerih vrednost je ostala na ravni preteklega leta. Pridobili smo jih v času stečajnega postopka omenjene gospodarske družbe kot nadomestilo za njeno nepoplačano terjatev. Vrednost delnic KRS Rotovž se je v primerjavi z njihovo vrednostjo v letu 2004 povišala za 68.455,38 SIT in je njihova knjižna vrednost 265.254,42 SIT. Sredstva, združena v sklad solidarne odgovornosti, v rezervni sklad in sklad LB v višini 2.825.600,00 SIT so sredstva, izkazana v bilanci stanja, ki so bila oblikovana pred sanacijo bank in prenesena na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic, po njeni ukinitvi pa na Republiko Slovenije (podatek nam je leta 2002 posredovala Nova KBM, ko smo želeli terjatev uskladiti), vendar zagotovila o njihovi poplačljivi vrednosti sedaj nimamo. Med kapitalskimi naložbami izkazujemo tudi družbeniški delež v delniški družbi Gradis Nova v znesku 1.625.053,52 SIT in predstavlja preoblikovanje terjatve v času sanacije te družbe.

2.1.1.4 Dolgoročno dana posojila in depoziti in

2.1.1.5 Dolgoročne terjatve iz poslovanja

So terjatve, oblikovane za dana posojila zaposlenim za stanovanjske kredite za nakup in obnovo stanovanj ter za posojila za odkup stanovanj na podlagi stanovanjskega zakona. Vrednost neodplačanih kreditov je bila na dan 31.12.2005 16.206.182,49 SIT. V letu 2005 so bili odplačani obroki v znesku 7.267.930,51 SIT. Oblikovan popravek vrednosti teh terjatev znaša 4.424.786,10 SIT. To je tisti del kupnine, ki ga nakazujemo Stanovanjskemu skladu. V izkazu Bilanca stanja smo del dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v letu 2006 po načelu ročnosti izkazali kot kratkoročne finančne naložbe.

2.1.2 Kratkoročna sredstva

2.1.2.1 Denarna sredstva v blagajni zavoda

So gotovina v glavni blagajni in ambulantah do višine določenega blagajniškega maksimuma. Stanje sredstev v gotovini je popisna komisija popisala na dan 31.12.2005.

2.1.2.2 Dobroimetje pri finančnih ustanovah

So sredstva na podračunu zavoda na dan 31.12.2005. Finančno poslovanje zavoda poteka preko podračuna, odprtega pri Upravi za javna plačila, Območna enota Slovenska Bistrica v elektronski obliki; drugih računov pri finančnih ustanovah zavod nima.


6

2.1.2.3 Kratkoročne terjatve do kupcev

So terjatve, izkazane na obračunski dan 31.12.2005. Stanje kratkoročnih terjatev je bilo, upoštevajoč njihov popravek vrednosti, 154.623.753,15 SIT. Visoko izkazan znesek kratkoročnih terjatev je posledica načina fakturiranja. Račune izstavljamo v pretežni meri kupcem v naslednjem obračunskem mesecu (za mesec december 2005 torej v januarju 2006) in bodo poravnane v tem letu. Terjatve do kupcev so: terjatve do Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, Zavarovalnice Adriatic, Zdravstvene Zavarovalnice Triglav, terjatve za izstavljene račune za preventivne zdravstvene preglede, terjatve do samoplačnikov, zasebnim zdravstvenim delavcem in druge. Med terjatvami izkazujemo kot dvomljive in sporne terjatve zneske dolžnikov v stečajnih postopkih in prisilni poravnavi. Pri terjatvah smo oblikovali popravke vrednosti tistih terjatev, za katere domnevamo, da ne bodo poravnane. Za postopek izterjave neplačanih terjatev imamo izdelana interna navodila.

2.1.2.4 Dani predujmi

Predstavljajo vnaprej plačane stroške kotizacij, šolnin in strokovne literature.

2.1.2.5 Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta

So terjatve do posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov v skupnem znesku 82.743.059,74 SIT (terjatve za refundacije stroškov pripravnikov do Ministrstva za zdravje; terjatve za sofinanciranje specializacij; terjatve do občine za opravljene mrtvooglede; terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje; terjatve do Zavoda za zaposlovanje in drugih).

2.1.2.6 Kratkoročne finančne naložbe

Tisti del dolgoročnih kreditov, ki zapade v plačilo v letu 2006.

2.1.2.7 Kratkoročne terjatve iz financiranja

So terjatve iz naslova zaračunanih zamudnih obresti zaradi nepravočasno poravnanih obveznosti, ki smo jih zaračunali kupcem ter njihov popravek vrednosti. Znesek teh terjatev izkazujemo v znesku 640.017,81 SIT.

2.1.2.8 Druge kratkoročne terjatve

So v pretežni meri terjatve za refundacijo boleznin in invalidnin v znesku 14.961.412,87 SIT in druge kratkoročne terjatve (terjatve za vstopni davek na dodano vrednost, terjatve za vračila stroškov strokovnih izobraževanj zaradi neizpolnitve pogodbenih določil, odškodninski zahtevki do zavarovalnic in podobno).

2.1.2.9 Aktivne časovne razmejitve

So razmejeni stroški vnaprej obračunanih šolnin, vnaprej plačane zavarovalne premije in podobno;

2.1.2.10 Zaloge

Vrednost zalog je bila na dan 31.12.2005 26.553.542,71 SIT, kar je v primerjavi s stanjem zalog na koncu leta 2004 nižje za približno 30 %.

Tabela 5: Zaloge po vrstah vrsta zalog stanje 31.12.2004 stanje 31.12.2005 indeks struktura

pisarniški material 2.171.088,27 1.091.805,83 50,29 5,68

laboratorijski material 22.366.869,94 16.464.555,20 73,61 58,46

filmi in kemikalije 1.655.301,90 1.222.510,04 73,85 4,33

zobozdravstveni material 5.572.475,71 4.938.227,02 88,62 14,57

zdravstveni material 3.951.948,38 675.348,23 17,09 10,33

drugi material 2.539.213,48 2.161.096,39 85,11 6,64

Skupaj 38.256.897,68 26.553.542,71 69,41 100,00


7

pisarniški material

laboratorijski material

filmi in kemikalije

zobozdravstveni material

zdravstveni material

drugi material

Graf 2: Struktura zalog

Največ zalog je vezanih v laboratorijskem materialu (58,4 %), sledita zobozdravstveni material z deležem 14,6 % in zdravstveni material z deležem 10,3 %. Delež zalog pisarniškega materiala, filmov in kemikalij ter ostalih zalog je nižji od 10 %. Zaloge vrednotimo po nakupnih cenah, zmanjšanih za delež vstopnega davka na dodano vrednost, povečanih za odvisne stroške ter zmanjšane za dane popuste. Za obračun vrednosti porabljenih zalog uporabljamo metodo povprečnih cen.

2.1.3 Obveznosti do virov sredstev

2.1.3.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve 2.1.3.2 Lastni viri dolgoročnih obveznosti

2.1.3.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve

2.1.3.1.1 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

V znesku 327.308.082,00 SIT so obveznosti za plače in prejemke zaposlenih z obračunanimi dajatvami za bruto plače in prejemke za mesec december 2005, ki bodo izplačani v januarju 2006.

2.1.3.1.2 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in kratkoročne obveznosti do uporabnikov

enotnega kontnega načrta se tako kot pri terjatvah vodijo ločeno za dobavitelje, ki niso proračunski uporabniki in ločeno za dobavitelje, ki so posredni ali neposredni uporabniki proračuna. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2005 383.944.472,13 SIT in kažejo trend upadanja v primerjavi s prejšnjim obračunskim obdobjem.

Tabela 6: Prikaz največjih dobaviteljev za dobavo materiala, opreme in opravljenih storitev (nad 8 mio SIT)

Dobavitelj

- Dentalia Ljubljana

- Extra lux Ljubljana

- Farmadent Maribor

- Instamont Maribor

- Kemofarmacija Ljubljana

- Koda press Maribor

- Lancom Maribor

Dobavitelj

- Mariborske lekarne

- Mercator SVS Ptuj

- Merkur Naklo

- Nigrad Maribor

- Nova Vizija Celje

- Petrol, d.d. Ljubljana

- Pleskarstvo Mali Denis,s.p. Maribor


8

Dobavitelj

- Plinarna Maribor

- Sanolabor Ljubljana

- Simp´s Ljubljana

- Snaga Maribor

- Splošna bolnišnica Maribor

- Telekom Slovenije

Dobavitelj

- Visoka zdravstvena šola Maribor

- Viva Dental Ormož

- Zavarovalnica Maribor

- Zavarovalnica Triglav

- Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

- ZZZS Ljubljana

2.1.3.1.3 Kratkoročne obveznosti iz financiranja

V znesku 9.262.344,42 SIT so zneski obresti, ki so se v primerjavi z letom 2004 znižale za za 27,2 %.

2.1.3.1.4 Kratkoročne obveznosti do financerjev

Je kratkoročno okvirno likvidnostno posojilo, najeto pri Novi KB. Znesek najetega posojila je 330.000.000,00 SIT. Stanje koriščenosti posojila je bilo na dan 31.12.2005 160.500.000,00 SIT. V Bilanci stanja med kratkoročnimi obveznostmi iz financiranja izkazujemo tudi tisti del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo v letu 2006 po načelu ročnosti.

2.1.3.1.5 Pasivne časovne razmejitve

So prejeta plačila za storitve, ki še niso bile opravljene (12.418.906,58 SIT – vnaprej plačani pavšalni zneski za izdelavo ocene tveganja po Zakonu o zdravju in varnosti pri delu) in namenske dotacije, ki še niso bile porabljene v znesku 8.233.237,24 SIT (občinska sredstva za sofinanciranje programov zdravja, dotacije za sofinanciranje pokrivanja stroškov strokovnih izpopolnjevanj).

2.1.3.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti

2.1.3.2.1 Dolgoročno razmejeni prihodki

V bilančnem znesku 122.899.723,10 SIT so oblikovani v skladu s Pravilnikom o razčlenjevanju prihodkov in odhodkov za neporabljen del, ki je namenjen pokrivanju stroškov amortizacije. Razliko med obračunano amortizacijo po predpisanih amortizacijskih stopnjah in neporabljenimi amortizacijskimi sredstvi, prejetimi od ZZZS in vračunanimi v cenah zdravstvenih storitev drugih naročnikov, smo preko časovnih razmejitev prenesli v naslednje obračunsko obdobje. Znesek neporabljene amortizacije je bil v letu 2005 55.603.544,47 SIT.

2.1.3.2.2 Dolgoročne rezervacije

V znesku 32.351.555,10 SIT so sredstva, pridobljena iz donatorskih in sponzorskih sredstev za namensko porabo vlaganj v osnovna sredstva. Predstavljajo tudi vir za nadomeščanje amortizacije za tista osnovna sredstva, ki so bila pridobljena iz tega vira.

2.1.3.2.3 Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva

so sredstva ustanoviteljic dana v upravljanje zavodu in sredstva iz državnega proračuna za vlaganja v investicije. Vrednost teh sredstev je bila na dan 31.12.2005 2,316.879.280,56 SIT. Z uveljavitvijo Zakona o računovodstvu je potrebno premoženje, dano v upravljanje, evidentirati ločeno po ustanoviteljicah. Stanje na dan 1.1.2000 v bilanci stanja ni deljeno po občinah ustanoviteljicah, ker še ni bil sprejet akt, ki bi uredil to področje. Po letu 2000 vodimo podatke o vlaganjih ustanoviteljic ločeno po občinah. Podatki, izkazani v bilanci stanja, so bili po stanju na dan 31.12.2005 usklajeni in izkazujemo v naših evidencah enake podatke kot ustanoviteljice. V letu 2005 občine niso vlagale v povečanje vrednosti premoženje, danega v upravljanje, razen občini Hoče – Slivnica in Rače – Fram z vlaganji v klimatizacijo objektov.


9

2.1.3.2.4 Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe

V znesku 9.089.445,34 SIT so obveznosti za dolgoročne kapitalske naložbe (5.144.656,54 SIT) in dolgoročno dana posojila (3.944.788,80 SIT). Dolgoročne kapitalske naložbe so se povečale za 68.455,38 SIT (povečanje knjigovodske vrednosti delnic KRS Rotovž) in zmanjšale za odplačane stanovanjske kredite, izkazane v aktivi bilance stanja.

2.1.3.2.5 Presežek odhodkov nad prihodki

Je kumulativni znesek presežka odhodkov nad prihodki iz preteklih in tekočega leta, zmanjšan za znesek odplačanih obrokov stanovanjskih posojil (skupine 07 v aktivi bilance stanja). Presežek odhodkov nad prihodki v tekočem letu je 28.079.684,99 SIT in je 55 % nižji od presežka odhodkov nad prihodki v letu 2004, ko je znašal 65.016.115,86 SIT.

2.1.3.2.6 Izvenbilančna evidenca

V izvenbilančni evidenci knjižimo cepiva, ki smo jih prejeli brezplačno in njihovo porabo, vrednost delnic Marles Holding in KRS Rotovž, umetniške slike, ki so bile brezplačno pridobljene od različnih avtorjev in je njihova prodaja namenjena nakupu opreme v službi fizikalne in rehabilitacijske medicine.

2.2 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov

Izkazuje prihodke in odhodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, kar pomeni, da so prihodki in odhodki nastali v obravnavanem obračunskem obdobju in so izkazani po vrstah.

2.3 Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti

Je računovodski izkaz, vsebinsko identičen izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov. V njem izkazane skupne prihodke in odhodke razmejimo med prihodke in odhodke za izvajanje javne službe in posebej za izvajanje tržne dejavnosti. PRIHODKI V tabeli 7 – Pregled prihodkov po vrstah dejavnosti smo prikazali, katere poslovne prihodke smo obravnavali kot opravljanje javne službe in posebej za izvajanje tržne dejavnosti. Ugotovljen je bil 6,94 odstotni delež poslovnih prihodkov, ustvarjenih s tržno dejavnostjo. Ta delež predstavlja eno izmed sodil za razmejevanje odhodkov na tržni del, če ni mogoče zagotoviti ločenega evidentiranja odhodkov. V poslovnih odhodkih smo kot kriterije razmejitve odhodkov uporabili to sodilo, z upoštevanjem prihodkov iz javnih financ, dokazljivo namenjenih pokrivanju določenih odhodkov za potrebe javne službe. Pri finančnih, izrednih in prevrednotovalnih odhodkih smo upoštevali navodilo tretjega odstavka 23. člena Pravilnika o letnih poročilih, ki določa, da se podatki o odhodkih oziroma stroških po vrstah dejavnosti, ki niso razvidne iz dokumentacije, ugotovijo na podlagi sodil. Strošek amortizacije bremeni tržno dejavnost v znesku vračunane amortizacije v cenah zdravstvenih storitev, prodanih na trgu. Finančni prihodki so dejavnost javne službe, razen prihodki zamudnih obresti za nepravočasno poravnane terjatve kupcev na trgu, ki predstavljajo prihodek tržne dejavnosti, medtem ko finančni odhodki v celoti bremenijo dejavnost javne službe. Prevrednotovalni odhodki zaradi slabitve terjatev iz poslovanja so v deležu razdeljeni na javno službo in tržno dejavnost, ostali prevrednotovalni odhodki pa bremenijo dejavnost javne službe v celoti. Izredni prihodki so prihodki javne službe, prav tako tudi izredni odhodki.


10

Tabela 7: Pregled prihodkov po vrstah dejavnosti VRSTA PRIHODKA LETO 2004 delež LETO 2005 delež indeks 05/04

Prihodki iz poslovanja 6.813.040.210,94 99,1 6.966.031.347,89 99,6 102,2

Prihodki iz poslovanja javne službe 6.329.915.112,95 92,1 6.482.306.735,31 92,6 102,4 prihodki iz OZZ10 5.360.504.883,46 78,0 5.466.641.581,84 78,1 102,0 prihodki iz DZZ - VZZ11 633.606.564,30 9,2 631.803.300,02 9,0 99,7 prihodki iz DZZ - Adriatic, Triglav 117.849.717,82 1,7 116.171.530,66 1,7 98,6 doplačila 6.657.629,09 0,1 5.623.107,68 0,1 84,5 sofinanciranje specializantov 29.582.227,00 0,4 19.414.709,00 0,3 65,6 drugi prihodki 135.666.531,99 2,0 169.231.056,41 2,4 124,7 dotacije 36.804.695,89 0,5 64.084.587,97 0,9 174,1 najemnine 9.242.863,40 0,1 9.336.861,73 0,1 101,0 Prihodki iz tržne dejavnosti 483.125.097,99 7,0 483.724.612,58 6,9 100,1 samoplačniki 154.627.144,75 2,2 148.231.884,86 2,1 95,9 zdravstvene storitve podjetjem 256.879.746,50 3,7 238.579.054,46 3,4 92,9 drugi prihodki 71.618.206,74 1,0 96.913.673,26 1,4 135,3

DELEŽ TRŽNE DEJAVNOSTI V POSLOVNIH PRIHODKIH 7,09 6,94

Finančni prihodki 7.793.232,55 0,1 4.823.993,18 0,1 61,9

Izredni prihodki 14.314.178,29 0,2 12.315.370,07 0,2 86,0

Prevrednotovalni prihodki 37.220.898,70 0,5 13.864.717,71 0,2 37,2

PRIHODKI SKUPAJ 6.872.368.520,48 100,0 6.997.035.428,85 100,0 101,8

Najvišja postavka med prihodki so prihodki iz poslovanja (99,6 %) in med njimi v deležu 93,06 % prihodki iz naslova opravljanja javne službe in 6,94 % prihodki, pridobljeni s tržno dejavnostjo. Najvišji delež prihodkov so prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerih 78,1 odstotni delež v vseh prihodkih se v primerjavi z letom 2004 ni spremenil in je višji kot v letu 2004 za 2 %. Tudi prihodki iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj so v strukturi prihodkov ostali enaki kot v letu 2004, vendar so nižji kot v letu 2004 za 0,5 %. Med drugimi prihodki evidentiramo storitve, zaračunane zasebnim zdravstvenim delavcem, občinam in drugim proračunskim uporabnikom za zdravstvene storitve v okviru nacionalnega zdravstvenega programa. Ti so se povečali v primerjavi z letom 2004 za 25 %. Za 74 % so višji kot so bili v letu 2004 prihodki od dotacij. Med njimi so najvišja postavka (60 mio SIT) proračunske dotacije za pokrivanje stroškov pripravnikov. Med prihodke javne službe smo uvrstili tudi prihodke od najemnin na osnovi mnenja Ministrstva za zdravje, da sodijo prihodki od najemnin med prihodke poslovanja javne službe. V preteklih letih smo jih uvrščali med tržne prihodke. Prihodki iz tržne dejavnosti so ostali na ravni leta 2004, vendar so za 4 % nižji prihodki za opravljene storitve samoplačnikom in za 7 % zdravstvene storitve podjetjem. Za 35 % so višji kot v letu 2004 drugi prihodki tržne dejavnosti: prihodki od kotizacij, prihodki zaračunani za storitve čiščenja in funkcionalnih stroškov, ogrevanja, refunadacije stroškov plač. Finančni prihodki so prihodki od pogodbenih in zamudnih obresti in so v primerjavi z letom 2004 nižji za 38 %. Izredni prihodki so v primerjavi z letom 2004 nižji za 14 %. Med njih uvrščamo sodne stroške, prihodke od zavarovalnice, prihodke iz preteklih let.

10 OZZ – obvezno zdravstveno zavarovanje 11 DZZ, VZZ – dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica


11

Prevrednotovalni prihodki so prihodki, ki so nastali pri odprodaji osnovnih sredstev, odpisane obveznosti iz preteklih obračunskih obdobij ter priznani odškodninski zahtevki do zavarovalnic.

ODHODKI Tabela 8: Pregled odhodkov

VRSTA ODHODKOV LETO 2004 delež LETO 2005 delež indeks 05/04

STROŠKI MATERIALA 751.344.826,14 10,8 703.192.184,65 10,0 93,6

• poraba zdravil 78.920.238,19 55.275.327,00 70,0

• laboratorijski material 102.379.287,17 100.276.644,53 97,9

• zobozdravstveni material 144.926.209,02 141.599.756,13 97,7

• drugi zdravstveni material 189.658.305,97 157.572.899,76 83,1

• poraba vode 5.835.074,42 5.964.673,66 102,2

• čistilni material 16.871.520,37 16.131.669,68 95,6

• pisarniški material 40.917.273,87 45.813.484,68 112,0

• material za popravila 17.185.821,62 18.641.030,42 108,5

• elektrika 38.482.851,76 37.005.808,84 96,2

• gorivo 29.203.955,65 29.478.614,25 100,9

• kurivo 75.817.006,52 83.953.647,33 110,7

• strokovna literatura 6.796.023,00 8.293.480,36 122,0

• drugo 4.351.258,58 3.185.148,01

STROŠKI STORITEV 698.760.441,47 10,1 769.594.897,26 11,0 110,1

• podjemne pogodbe in avtorski hon. 182.714.534,34 217.211.607,89 118,9

• telefonske storitve 33.655.460,00 33.247.215,18 98,8

• vzdrževanje stavb 35.084.168,18 75.895.618,23 216,3

• vzdrževanje opreme 65.005.811,26 64.167.580,33 98,7

• najemnine 44.769.626,13 32.237.436,98 72,0

• zavarovalne premije 27.970.568,58 32.093.030,45 114,7

• zdravstvene storitve drugih zavodov 146.405.811,19 141.698.656,59 96,8

• strokovno izpopolnjevanje zaposlenih 44.794.979,76 52.959.338,49 118,2

• združevanje sredstev za specializacije 22.429.042,00 13.435.557,00 59,9

• druge storitve 95.930.440,03 106.648.856,12 111,2

AMORTIZACIJA 245.703.821,46 3,5 229.396.455,53 3,3 93,4

STROŠKI DELA 5.129.150.027,36 73,9 5.233.159.986,42 74,5 102,0

• bruto plače zaposlenih 3.692.916.943,53 3.793.550.494,20 102,7

• dajatve delodajalca 836.408.232,81 870.208.947,23 104,0

• dodatno pokojninsko zavarovanje 120.883.782,19 86.021.125,36 71,2

• prevoz na delo in z dela 122.207.763,45 137.586.028,81 112,6

• regresirana prehrana 151.296.680,10 140.560.680,00 92,9

• regres za letni dopust, jubilejne nagrade,odpravnine, solid. pomoči

205.436.625,28 205.232.710,82 99,9


12

VRSTA ODHODKOV LETO 2004 delež LETO 2005 delež indeks 05/04

DRUGI STROŠKI 23.716.869,74 0,4 17.284.584,95 0,2 72,9

(dajatve, štipendije, članarine)

FINANČNI ODHODKI 54.322.454,46 0,8 26.164.741,97 0,4 48,2

(obresti)

IZREDNI IN PREVREDNOTOVALANI

ODHODKI 34.386.196,01 0,5 46.445.726,45 0,7 135,1

ODHODKI SKUPAJ 6.937.384.636,64 100 7.025.238.577,23 100 101,3

PRESEŽEK ODHODKOV NAD

PRIHODKI 65.016.115,86 0,9 28.203.149,03 0,4 43,4

Med skupnimi odhodki so v njihovem deležu najvišji odhodki stroškov dela (75 %). Stroški dela so brute plače zaposlenih, davki in prispevki, ki jih plačuje zavod; dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje, prevoz na delo in iz dela, regresirana prehrana, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Bruto plače zaposlenih so v primerjavi z letom 2004 višje za 2,7 %. Znesek dodatnega pokojninskega zavarovanja je nižji kot v letu 2004, ker smo v predhodnem letu obračunali in vplačali dodatno pokojninsko zavarovanje za obdobje od 1. avgusta 2003, za kar so bila v letu 2004 zagotovljena dodatna finančna sredstva. Za 12,6 % v primerjavi z letom 2004 so se povišali stroški prevoza na delo in iz dela, medtem ko so stroški za regresirano prehrano nižji za 7 % , oziroma na zaposlenega za 5 %, ker se je dnevni znesek, ki je izračunan na osnovi rasti cen prehrambenih izdelkov, v letu 2005 v primerjavi s povprečjem leta 2004 znižal. Regres za letni dopust smo izplačali v znesku, dogovorjenem v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarstvo, vendar časovno v nasprotju z Dogovorom o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini sredstev za letni dopust za leti 2004 in 200512 šele 30.6.2005 zaradi težav z likvidnimi sredstvi in po dogovoru z reprezentativnimi sindikati.

Tabela 9: Pregled bruto plač Leto 2005

oblika dela bruto znesek strukturaštev. del. izdelovnih ur

povprečni mesečni znesek na delavca

redno delo 3.460.732.715,35 91 306.802,55

dopolnilno delo 241.414.762,69 6 21.402,02

boleznine 91.403.016,16 2 8.103,10

Skupaj 3.793.550.494,20 100 940 336.307,67

Leto 2004

oblika dela bruto znesek strukturaštev. del. izdelovnih ur

povprečni mesečni znesek na delavca

redno delo 3.402.767.808,00 92 296.305,10

dopolnilno delo 200.586.067,00 5 17.466,57

boleznine 89.563.069,00 2 7.798,94

Skupaj 3.692.916.944,00 100 957 321.570,62

12 Ur.l. RS štev. 73/2003


13

indeks 2005/2004 bruto

plače indeks 2005/2004 na

delavca

redno delo 101,7 103,5

dopolnilno 120,4 122,5

boleznine 102,1 103,9

*indeks števila zaposlenih na

podlagi delovnih ur 2005/2004

Skupaj 102,7 104,6∗ 98,2

Povprečna neto plača na zaposlenega 2005 v zavodu 205.803 +5,6 % v primerjavi z letom 2004 +16,7 % nad republiškim povprečjem

Povprečna neto plača na zaposlenega v RS 2005 176.311 +6,1 % v primerjavi z enakim obdobjem 2004

Stroški materiala so v deležu skupnih odhodkov udeleženi z 10 odstotki. V primerjavi s predhodnim letom so nižji za 6 %, v glavnem na vseh postavkah stroškov porabljenega materiala. Stroški storitev predstavljajo 11 odstotni delež vseh odhodkov in so višji kot v letu 2004 za 10 %, predvsem zaradi višjih stroškov plačil na osnovi sklenjenih podjemnih pogodb, strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih in investicijskega vzdrževanja. Opis investicijskih vlaganj je opisan v posebnem poglavju letnega poročila v okviru poslovnega poročila. Znesek združevanja sredstev za specializacije se je v letu 2005 znižal zaradi spremenjenega načina financiranja specializacij, ki so se pričele izvajati po 1.7.2003. Pred uvedbo novega načina financiranja specializacij, pričetih v letu 2003, so zdravstveni zavodi del prihodkov združevali pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je sredstva razporejal na osnovi podatkov Ministrstva za zdravje. Po uvedbi novega sistema financiranja specializacij nakazuje sredstva zavodu ZZZS na osnovi splošnega dogovora za posamezno leto.

Amortizacijo smo obračunavali po stopnjah rednega odpisa upoštevajoč Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev13. Drobni inventar z dobo koristnosti nad enim letom, katerega nabavna vrednost ni presegala 500 €, smo odpisali 100 odstotno ob nabavi. Obračunani znesek amortizacije smo zaradi delnega pokrivanja stroškov iz namenskega vira, korigirali za 38.550.440,87 SIT.

Tabela 10: Pregled amortizacije Obračunana amortizacija po stopnjah rednega odpisa 267.946.896,40

Popravek (znižanje) vrednosti amortizacije, ki se pokriva iz dolgoročnih virov

-38.550.440,87

Strošek amortizacije 229.396.455,53

V cene zdravstvenih storitev vračunana in v prihodku ZZZS priznana amortizacija

285.000.000,00

- obračunana amortizacija 229.396.455,53

Razlika 55.603.544,47

Zaradi nižje obračunane amortizacije kot je bila vračunana v ceno storitev in prejeta od ZZZS za pokrivanje tega stroška, smo znesek 55.603.544,47 SIT izvzeli iz prihodkov in ga prenesli na dolgoročne obveznosti "dolgoročno razmejeni prihodki" za namensko porabo pokrivanja stroškov amortizacije v naslednjih obračunskih obdobjih.

∗ Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar-december 2005 je v Sloveniji znašala 277.279 SIT, to je za 4,8 % več, kot je znašala v enakem obdobju leta 2004; vir: Statistični urad Republike Slovenije 13 Uradni list RS, štev. 45/05


14

V primerjavi z letom 2004 so za 7 % nižji drugi stroški. Mednje evidentiramo: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (3.178.460,16 SIT), članarine združenjem (3.652.784,49), štipendije (5.309.290,40), administrativne takse in sodne stroške (2.932.213,54). Finančni odhodki so se v primerjavi z letom 2004 prepolovili. Najvišja postavka so obresti od najetega kratkoročnega likvidnostnega posojila v znesku 16.639.988,90 SIT. Izredni in prevrednotovalni odhodki so v primerjavi z letom 2004 višji za 43 %. 2.2.1 Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po načelu denarnega toka je računovodski izkaz, ki ga določeni uporabniki na osnovi medletnih evidenčnih knjiženj izdelujejo zaradi zagotavljanja primerljivosti podatkov, potrebnih za spremljanje gibanja sredstev javnih financ. Zato vzporedno izkazujemo podatke tako po načelu fakturirane kot plačane realizacije v skladu s pravili, ki veljajo za druge uporabnike enotnega kontnega načrta.

3. Zaključek

Računovodske izkaze s prilogami in pojasnili za poslovno leto 2005 bomo posredovali 28. februarja 2006 Agenciji RS za javnofinančne evidence in storitve, županom občin ustanoviteljic ter pristojnim ministrstvo. Z računovodskim poročilom kot delom letnega poročila za leto 2005 bodo na svetu zavoda seznanjeni in o njem razpravljali njegovi člani.

Andrejka Žula, ekon, Prim. Anton Židanik, dr. med., spec., pomočnica glavnega direktorja za glavni direktor računovodsko finančne zadeve


15

Tabela 11: PRILOGA "Bilanca stanja"

BILANCA STANJA na dan 31.12.2005

ZNESEK (v tisočih tolarjev) ČLENITEV

SKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOV Oznaka za AOP Tekoče leto Predhodno leto

1 2 3 4 5 SREDSTVA

A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU (002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)

001 2.031.963 2.112.767

00 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 002 1.025 1.025

01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV

003 339 236

02 NEPREMIČNINE 004 2.936.489 2.915.023

03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 005 1.187.792 1.109.410

04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 2.559.572 2.446.761

05 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

007 2.288.182 2.154.796

06 DOLGOROČNE KAPITALSKE NALOŽBE 008 5.144 5.077

07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 0 2.888

08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 010 6.046 6.435

09 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE 011 0 0

B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)

012 286.172 280.069

10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE

013 105 266

11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH 014 11.480 1.211

12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 015 154.624 176.158

13 DANI PREDUJMI IN VARŠČINE 016 1.011 585

14 KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA

017 82.743 59.460

15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 018 5.736 9.298

16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 640 4.806

17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 020 22.962 24.632

18 NEPLAČANI ODHODKI 021 0 0

19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 022 6.871 3.653

C) ZALOGE (024+025+026+027+028+029+030+031) 023 26.553 38.257

30 OBRAČUN NABAVE MATERIALA 024 0 0

31 ZALOGE MATERIALA 025 26.547 38.243

32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 6 14

33 NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 0 0

34 PROIZVODI 028 0 0

35 OBRAČUN NABAVE BLAGA 029 0 0


16

ZNESEK (v tisočih tolarjev) ČLENITEV SKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOV

Oznaka za AOP Tekoče leto Predhodno leto

1 2 3 4 536 ZALOGA BLAGA 030 0 0

37 DRUGE ZALOGE 031 0 0

I. AKTIVA SKUPAJ (001+012+023) 032 2.344.688 2.431.093

99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 033 8.657 7.617

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (035+036+037+038+039+040+041+042+043)

034 1.133.555 1.236.996

20 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE 035 2.976 1.679

21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 327.308 318.586

22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 332.106 351.720

23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 134.219 151.877

24 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA

039 140.700 143.204

25 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 166.330 240.000

26 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 9.262 12.725

28 NEPLAČANI PRIHODKI 042 0 0

29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 043 20.654 17.205

E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)

044 1.211.133 1.194.097

90 SPLOŠNI SKLAD 045 0 0

91 REZERVNI SKLAD 046 0 0

92 DOLGOROČNO RAZMEJENI PRIHODKI 047 122.900 67.296

93 DOLGOROČNE REZERVACIJE 048 32.352 24.453

940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 049 0 0

9410 SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

050 0 0

9411 SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE

051 0 0

9412 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 052 0 0

9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 0 0

96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 054 0 0

97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 055 4.035 0

980 OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA DOLGOROČNA STREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

056 2.316.879 2.339.246

981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 057 9.089 13.649

985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 0 0

986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 1.274.122 1.250.547

I. PASIVA SKUPAJ (034+044) 060 2.344.688 2.431.093

99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 061 8.657 7.617


17

Tabela 12: PRILOGA "Stanje in gibanje neopredm. dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV

(v tisočih tolarjev)

Z N E S E K

NAZIV Oznaka za AOP

Nabavna vrednost

(1.1.)

Popravek vrednost

(1.1.)

Povečanje nabavne vrednosti

Povečanje popravka vrednosti

Zmanjšanje nabavne vrednosti

Zmanjšanje popravka vrednosti

Amorti-zacija

Neodpisana vrednost (31.12.)

Prevrednotenje zaradi okrepitve

Prevrednotenje zaradi oslabitve

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (3-4+5-6-7+8-9) 11 12 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju (701+702+703+704+705+706+707)

700 5.362.809 3.264.442 203.295 26.865 83.993 83.993 266.432 2.008.365 0 0

A. Dolgoročno odloženi stroški 701 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

B. Dolgoročne premoženjske pravice 702 1.025 236 0 0 0 0 103 686 0 0

C. Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 703 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. Zemljišča 704 184.383 0 0 0 0 0 0 184.383 0 0

E. Zgradbe 705 2.730.640 1.109.410 21.466 0 0 0 78.382 1.564.314 0 0

F. Oprema 706 2.446.508 2.154.796 181.409 26.865 83.993 83.993 187.947 258.309 0 0

G. Druga opredmetena osnovna sredstva 707 253 0 420 0 0 0 0 673 0 0

II. Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva v lasti (709+710+711+712+713+714+715)

708 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


B. Dolgoročne premoženjske pravice 710 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


D. Zemljišča 712 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


18


Z N E S E K

NAZIV Oznaka za AOP

Nabavna vrednost

(1.1.)

Popravek vrednost

(1.1.)

Povečanje nabavne vrednosti

Povečanje popravka vrednosti

Zmanjšanje nabavne vrednosti

Zmanjšanje popravka vrednosti

Amorti-zacija

Neodpisana vrednost (31.12.)

Prevrednotenje zaradi okrepitve

Prevrednotenje zaradi oslabitve

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (3-4+5-6-7+8-9) 11 12

E. Zgradbe 713 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

F. Oprema 714 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


III. Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu (717+718+719+720+721+722+723)

716 0 0 14.548 0 0 0 1.515 13.033 0 0


B. Dolgoročne premoženjske pravice 718 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


D. Zemljišča 720 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

E. Zgradbe 721 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

F. Oprema 722 0 0 14.548 0 0 0 1.515 13.033 0 0



19

Tabela 13: PRILOGA "Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil"

STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH KAPITALSKIH NALOŽB IN POSOJIL


Z N E S E K

VRSTA NALOŽB OZIROMA POSOJIL Oznaka za

AOP

Znesek naložb in

danih posojil (1.1.)

Znesek popravkov naložb in


Znesek povečanja naložb in

danih posojil

Znesek povečanj

popravkov naložb in

danih posojil

Znesek zmanjšanja naložb in

danih posojil

Znesek zmanjšanja popravkov naložb in

danih posojil

Znesek naložb in

danih posojil

(31.12.)


danih posojil

(31.12.)

Knjigovodska vrednost naložb in


Znesek odpisanih

naložb in danih posojil

1 2 3 4 5 6 7 8 9 (3+5-7) 10 (4+6-8) 11 (9-10) 12

I. Dolgoročne finančne naložbe (801+806+811+812+813) 800 5.077 0 68 0 0 0 5.145 0 5.145 0

A. Naložbe v delnice (802+803+804+805) 801 626 0 68 0 0 0 694 0 694 0

1. Naložbe v delnice v javna podjetja 802 626 0 68 0 0 0 694 0 694 0

2. Naložbe v delnice v finančne institucije 803 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Naložbe v delnice v privatna podjetja 804 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4. Naložbe v delnice v tujini 805 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

B. Naložbe v deleže (807+808+809+810) 806 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1. Naložbe v deleže v javna podjetja 807 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Naložbe v deleže v finančne institucije 808 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Naložbe v deleže v privatna podjetja 809 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4. Naložbe v deleže v tujini 810 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

C. Naložbene nepremičnine 811 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. Naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno

812 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


20


Z N E S E K


AOP

Znesek naložb in





danih posojil

Znesek povečanj


danih posojil


danih posojil


danih posojil

Znesek naložb in

danih posojil

(31.12.)


danih posojil

(31.12.)



Znesek odpisanih


1 2 3 4 5 6 7 8 9 (3+5-7) 10 (4+6-8) 11 (9-10) 12

E. Druge dolgoročne kapitalske naložbe (814+815+816+817)

813 4.451 0 0 0 0 0 4.451 0 4.451 0

1. Namensko premoženje, preneseno javnim skladom 814 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Premoženje, preneseno v last drugim pravnim osebam javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti

815 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Druge dolgoročne kapitalske naložbe doma 816 4.451 0 0 0 0 0 4.451 0 4.451 0

4. Druge dolgoročne kapitalske naložbe v tujini 817 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Dolgoročno dana posojila in depoziti (819+828+831+834)

818 8.573 0 0 0 4.628 0 3.945 0 3.945 0

A. Dolgoročno dana posojila (820+821+822+823+824+825+826+827)

819 8.573 0 0 0 4.628 0 3.945 0 3.945 0

1. Dolgoročno dana posojila posameznikom 820 8.573 0 0 0 4.628 0 3.945 0 3.945 0

2. Dolgoročno dana posojila javnim skladom 821 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

3. Dolgoročno dana posojila javnim podjetjem 822 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

4. Dolgoročno dana posojila finančnim institucijam 823 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

5. Dolgoročno dana posojila privatnim podjetjem 824 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

6. Dolgoročno dana posojila drugim ravnem države 825 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

7. Dolgoročno dana posojila državnemu proračunu 826 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

8. Druga dolgoročno dana posojila v tujino 827 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0


21


Z N E S E K


AOP

Znesek naložb in





danih posojil

Znesek povečanj


danih posojil


danih posojil


danih posojil

Znesek naložb in

danih posojil

(31.12.)


danih posojil

(31.12.)



Znesek odpisanih


1 2 3 4 5 6 7 8 9 (3+5-7) 10 (4+6-8) 11 (9-10) 12

B. Dolgoročno dana posojila z odkupom vrednostnih papirjev (829+830)

828 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1. Domačih vrednostnih papirjev 829 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Tujih vrednostnih papirjev 830 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

C. Dolgoročno dani depoziti (832+833) 831 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1. Dolgoročno dani depoziti poslovnim bankam 832 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2. Drugi dolgoročno dani depoziti 833 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. Druga dolgoročno dana posojila 834 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

E. SKUPAJ (800+818) 835 13.650 0 68 0 4.628 0 9.090 0 9.090 0


22

Tabela 14: PRILOGA " Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov" IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV

od 1. januarja do 31.12.2005 (v tisočih tolarjev)

ZNESEK ČLENITEV PODSKUPIN

KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Oznaka za AOP

Tekoče leto Predhodno

leto

1 2 3 4 5

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864) 860 6.966.031 6.813.040

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 6.966.008 6.813.027

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

862 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

863 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE MATERIALA IN BLAGA 864 23 13

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 4.824 7.794

763 C) IZREDNI PRIHODKI 866 12.315 14.314

Č) PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI (868+869) 867 13.865 37.221

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 1.871 5.980

del 764 DRUGI PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 11.994 31.241

D) CELOTNI PRIHODKI (860+865+866+867) 870 6.997.035 6.872.369

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (872+873+874) 871 1.472.787 1.450.105

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 0 0

460 STROŠKI MATERIALA 873 703.192 751.345

461 STROŠKI STORITEV 874 769.595 698.760

F) STROŠKI DELA (876+877+878) 875 5.233.160 5.129.150

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 3.793.550 3.692.917

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 956.613 836.408

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 482.997 599.825

462 G) AMORTIZACIJA 879 229.396 245.704

463 H) DOLGOROČNE REZERVACIJE 880 0 0

del 465 I) DAVEK OD DOBIČKA 881 0 0

del 465 J) OSTALI DRUGI STROŠKI 882 17.285 23.717

467 K) FINANČNI ODHODKI 883 26.165 54.322

468 L) IZREDNI ODHODKI 884 28.264 30.605

M) PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI ODHODKI (886+887) 885 18.181 3.782

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 886 8.919 694

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 887 9.262 3.088


23


ZNESEK ČLENITEV PODSKUPIN

KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Oznaka za AOP


leto

N) CELOTNI ODHODKI (871+875+879+880+881+882+883+884+885)

888 7.025.238 6.937.385

O) PRESEŽEK PRIHODKOV (870-888) 889 0 0

P) PRESEŽEK ODHODKOV (888-870) 890 28.203 65.016

Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja

891 0 0

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število)

892 940 957

Število mesecev poslovanja 893 12 12


24

Tabela 15: PRILOGA " Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka"

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA od 1. januarja do 31.12.2005


ZNESEK ČLENITEV

KONTOV NAZIV KONTA

Oznaka za AOP


leto

1 2 3 4 5

I. SKUPAJ PRIHODKI (402+431) 401 7.085.629 7.030.167

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (403+420) 402 6.578.495 6.525.171

A. Prihodki iz sredstev javnih financ (404+407+410+413+418+419)

403 5.666.186 5.654.528

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna (405+406) 404 68.262 37.055 del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 405 68.262 37.055 del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 406 0 0

b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov (408+409) 407 26.461 60.655 del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 23.913 23.497 del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije 409 2.548 37.158

c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja (411+412) 410 5.542.443 5.519.193

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo

411 5.274.443 5.226.593

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije 412 268.000 292.600

d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij (414+415+416+417)

413 29.020 37.625

del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo 414 29.020 37.625 del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije 415 0 0 del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo 416 0 0

del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije 417 0 0

del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418 0 0

741 f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije

419 0 0

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe (421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)

420 912.309 870.643

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe

421 132.430 77.194

del 7102 Prejete obresti 422 329 2.252

del 7100 + del 7101

Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend javnih podjetij, javnih skladov in javnih finančnih institucij ter drugih podjetij in finančnih institucij

423 12 9

del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 771.762 774.672

72 Kapitalski prihodki 425 2.681 10.542 730 Prejete donacije iz domačih virov 426 5.003 5.974 731 Prejete donacije iz tujine 427 92 0


25


ZNESEK ČLENITEV

KONTOV NAZIV KONTA

Oznaka za AOP


leto

1 2 3 4 5

732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč 428 0 0

786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 429 0 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 430 0 0

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (432+433+434+435+436)

431 507.134 504.996

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 488.642 489.413 del 7102 Prejete obresti 433 7.085 3.761 del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 8.381 9.010

del 7100 + del 7101

Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend javnih podjetij, javnih skladov in javnih finančnih institucij ter drugih podjetij in finančnih institucij

435 0 0

del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe 436 3.026 2.812 II. SKUPAJ ODHODKI (438+481) 437 7.013.243 6.974.745

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)

438 6.540.047 6.488.582

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim (440+441+442+443+444+445+446)

439 3.995.841 3.887.576

del 4000 Plače in dodatki 440 3.270.029 3.213.728 del 4001 Regres za letni dopust 441 130.803 127.885 del 4002 Povračila in nadomestila 442 269.817 260.941 del 4003 Sredstva za delovno uspešnost 443 44.937 27.064 del 4004 Sredstva za nadurno delo 444 220.047 188.941

del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0 0 del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 60.208 69.017

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost (448+449+450+451+452)

447 654.019 662.051

del 4010 Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 315.598 308.169 del 4011 Prispevki za zdravstveno zavarovanje 449 252.814 244.561 del 4012 Prispevki za zaposlovanje 450 2.140 2.069 del 4013 Prispevki za porodniško varstvo 451 3.566 3.450

del 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU

452 79.901 103.802

C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe (454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)

453 1.695.338 1.688.455

del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 454 301.296 291.853 del 4021 Posebni material in storitve 455 521.793 547.651 del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 178.841 178.804 del 4023 Prevozni stroški in storitve 457 52.825 78.737 del 4024 Izdatki za službena potovanja 458 3.742 2.768


26


ZNESEK ČLENITEV

KONTOV NAZIV KONTA

Oznaka za AOP


leto

1 2 3 4 5

del 4025 Tekoče vzdrževanje 459 111.582 85.814 del 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 460 33.550 51.727 del 4027 Kazni in odškodnine 461 820 1.239 del 4028 Davek na izplačane plače 462 239.796 221.395 del 4029 Drugi operativni odhodki 463 251.093 228.467

403 D. Plačila domačih obresti 464 17.011 28.011 404 E. Plačila tujih obresti 465 0 0 410 F. Subvencije 466 0 0 411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 5.309 10.767 412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0 0 413 I. Drugi tekoči domači transferji 469 21.633 27.292

J. Investicijski odhodki (471+472+473+474+475+476+477+478+479+480)

470 150.896 184.430

4200 Nakup zgradb in prostorov 471 0 0 4201 Nakup prevoznih sredstev 472 6.135 8.497

4202 Nakup opreme 473 104.841 115.312

4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 474 420 0

4204 Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 107 37.773 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 23.846 20.590 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 477 0 0 4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0 0

4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring

479 15.547 2.258

4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480 0 0

2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (482 + 483+ 484)

481 473.196 486.163

del 400 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

482 297.991 302.977

del 401 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

483 48.774 51.597

del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

484 126.431 131.589

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (401-437) 485 72.386 55.422 III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI (437-401) 486 0 0


27

Tabela 16: PRILOGA "Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov"

IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV od 1. januarja do 31.12.2005


ZNESEK ČLENITEV

KONTOV NAZIV KONTA

Oznaka za AOP Tekoče

leto

Predhodno leto

1 2 3 4 5

750 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL (501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)

500 4.628 6.043

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 4.628 6.043

7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0

7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin

503 0 0

7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 504 0 0

7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0

7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0

7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0

7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0

7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0

7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0

751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0

440 V. DANA POSOJILA (513+514+515+516 +517+518+519+520+521+522+523)

512 0 0

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0

4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0

4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin

515 0 0

4403 Dana posojila finančnim institucijam 516 0 0

4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0

4405 Dana posojila občinam 518 0 0

4406 Dana posojila v tujino 519 0 0

4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0

4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0

4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA (500-512)

524 4.628 6.043

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA (512-500)

525 0 0


28

Tabela 17: PRILOGA "Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov" IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV


ZNESEK ČLENITEV

KONTOV NAZIV KONTA

Oznaka za AOP Tekoče

leto

Predhodno leto

50 VII. ZADOLŽEVANJE (551+559) 550 0 0

500 Domače zadolževanje (552+553+554+555+556+557+558) 551 0 0

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552 0 0

5002 Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah 553 0 0

del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0

del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0

del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0

501 Zadolževanje v tujini 559 0 0

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (561+569) 560 79.500 60.000

550 Odplačila domačega dolga (562+563+564+565+566+567+568) 561 79.500 60.000

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562 79.500 60.000

5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0

del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0

del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0

del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0

551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE (550-560) 570 0 0

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA (560-550) 571 79.500 60.000

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (485+524+570)-(486+525+571)

572 0 1.465

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH (486+525+571)-(485+524+570)

573 2.486 0


29

Tabela 18: PRILOGA "Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti" PRIHODKI IN ODHODKI DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI


ZNESEK ČLENITEV PODSKUPIN KONTOV

NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka za AOP

Prihodki in odhodki za

izvajanje javne službe

Prihodki in odhodki od

prodaje blaga in storitev na trgu

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (661+662-663+664) 660 6.482.307 483.724

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 6.482.307 483.701

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

662 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

663 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE MATERIALA IN BLAGA 664 0 23

762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 1.479 3.345

763 C) IZREDNI PRIHODKI 666 12.315 0

Č) PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI (668+669) 667 10.744 3.121

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 1.871 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 8.873 3.121

D) CELOTNI PRIHODKI (660+665+666+667) 670 6.506.845 490.190

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (672+673+674)

671 1.360.665 112.122

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 0 0

460 STROŠKI MATERIALA 673 654.391 48.801

461 STROŠKI STORITEV 674 706.274 63.321

F) STROŠKI DELA (676+677+678) 675 4.874.571 358.589

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 3.534.870 258.680

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 890.224 66.389

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 449.477 33.520

462 G) AMORTIZACIJA 679 212.396 17.000

463 H) DOLGOROČNE REZERVACIJE 680 0 0

del 465 I) DAVEK OD DOBIČKA 681 0 0

del 465 J) OSTALI DRUGI STROŠKI 682 16.453 832

467 K) FINANČNI ODHODKI 683 26.165 0

468 L) IZREDNI ODHODKI 684 27.612 652

M) PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI ODHODKI (686+687) 685 17.558 623

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 686 8.919 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI ODHODKI 687 8.639 623


30


ZNESEK ČLENITEV PODSKUPIN KONTOV

NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka za AOP

Prihodki in odhodki za

izvajanje javne službe

Prihodki in odhodki od

prodaje blaga in storitev na trgu

N) CELOTNI ODHODKI (671+675+679+680+681+682+683+684+685)

688 6.535.420 489.818

O) PRESEŽEK PRIHODKOV (670-688) 689 0 372

P) PRESEŽEK ODHODKOV (688-670) 690 28.575 0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja

691 0 0


31

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2005


32

1. Nagovor glavnega direktorja zavoda

Slika 1: Prim Anton Židanik, dr. med., spec., glavni direktor zavoda

Zdravstveni dom Maribor v letu 2005 Težko bi našel dogodek, ki je še prav posebno zaznamoval leto 2005 in izstopal iz že nekaj let utečenega sistema financiranja zdravstvenega sistema. Še najbolj v spominu imamo nastop nove komercialne zavarovalnice (Triglav) na trgu dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter sprejetja dopolnitev zdravstvene zakonodaje, ki je uzakonila izravnalne sheme in s tem izničila prednost tistih, ki imajo zavarovano pretežno mlajšo populacijo, katera redkeje oboleva. Sledila je propagandna kampanja ostalih dveh zavarovalnic (Adriatic-a in Vzajemne), ki sta nas preko medijev prepričevali o njihovih prednostih. Pri tem je povprečnemu Slovencu nerazumljivo, kje vidijo nekateri v sistemu, ki se utaplja v izgubah, finančni interes in dobiček.

Vlada RS, ki je prevzela izgube ZZZS (res, da jih je v preteklosti z uvedbo davka na dodano vrednost, s katerim je obdavčila zdravstveni sistem, sama povzročila) je terjala od javnih zdravstvenih zavodov, da se uokvirimo v razpoložljiva sredstva. Sledila so opozorila ZZZS glede obvladovanja stroškov zdravil, medicinsko tehničnih pripomočkov, zdraviliškega zdravljenja in absentizma. Že zaradi lastnih ukrepov racionalizacije obremenjene sodelavce, predvsem nosilce dejavnosti, smo še dodatno seznanjali preko sestankov, strokovnih srečanj, delovnih navodil in okrožnic, s potrebnimi ukrepi glede obvladovanja stroškov. Pri tem jih nismo zmogli ustrezno finančno stimulirati, plače zaposlenih so realno padale, uveljavitev zakona javnih uslužbencev se je ponovno preložila v naslednje leto, pri kolektivnih pogodbah partnerji niso zmogli doseči konsenza, FIDES je grozil s stavko, zdravniki iščejo rešitve v zasebni praksi in podeljevanju koncesij. Če smo na nivoju države bili pri obvladovanju stroškov dokaj uspešni, saj je ZZZS lahko konec leta 2005 namenil 5,5 milijarde skrajševanju čakalnih dob, smo v našem zavodu "pridelali" slabše poslovne rezultate, kot smo jih med letom pričakovali. Ker smo sledili usmeritvam Ministrstva za zdravje, ZZZS in lastnim ekonomskim interesom ter si prizadevali, da dogovorjenih programov ne presegamo, saj jih s strani ZZZS ne dobimo plačanih, smo ob indeksu 102 na prihodkovni strani s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, dosegli indekse pod 100 pri vseh komercialnih komercialnih zavarovalnicah (Vzajemna 99,7, Adriatic in Triglav skupaj 98,6) iz naslova dodatnega zdravstvenega zavarovanja (te so namreč dolžne pokrivati tudi vse presežene programe v višini lastnega deleža cene zdravstvene storitve).


33

Nadalje smo bili deležni negativnega poračuna s strani ZZZS na področju posebej zaračunljivega materiala, saj smo planirali in dobili skozi mesečne dvanajstine plačanih večjo porabo ampuliranih zdravil, kot smo jih tekom leta zaradi omenjene racionalizacije izkoristili. Poseben problem so nam predstavljali posamezni nepredvideni izpadi ob daljših bolniških odsotnosti na področju zobozdravstva odraslih, v specialistično-protetičnih ambulantah, ortodontiji ter otorinolaringološki ambulanti. Če smo v preteklih letih podobne izpade uspešno nadomestili preko dopolnilnega dela, nam je v letu 2005 "omejevanje" le-tega in pri nekaterih prenizek honorar, povzročilo, da programa nismo uspeli realizirati v dogovorjenem obsegu. Objektiven pa je bil izpad programa na področju otroške preventive, saj nam iz leta v leto upada število otrok. Tako smo koncem leta zaradi vseh omenjenih dogodkov doživeli s strani ZZZS negativni poračun v višini 46 mio SIT, kar se je rezultiralo v negativnih poslovnih rezultatih. Presežek odhodkov nad prihodki ali po domače izguba je iz leto 2004, ko je znašal 65 mio. SIT, padel na 28, 2 mio. SIT, kar je pri 7 milijardnem prometu le 0,4 celotnega prihodka. Če upoštevamo, da smo v letu 2005 izboljšali likvidnostno situacijo zavoda, zmanjšali zadolžitve ter obveznosti do dobaviteljev, lahko rečemo, da smo poslovno leto uspešno zaključili ter si ustvarili stabilno podlago za poslovanje v letu 2006. Edina enigma je vprašanje, do kakšnega nivoja in v kakšnem obsegu bo naših dvanajst občin, soustanoviteljic zavoda, sledilo interesu zdravnikov po podeljevanju koncesij. Pri tem znajo nepredvidljivo vlogo odigrati lokalne volitve in opredelitev zdravstvene politike do vloge zdravstvenih domov na primarnem nivoju, kar se bo odražalo v novi zdravstveni zakonodaji in Nacionalnem programu zdravstvenega varstva (oboje je še v delovnih osnutkih).

2. Poročilo o izvedenih sanacijskih ukrepih in opravljenem delu v letu 2005

Anton Kranjc, univ. dipl. ekon., direktor za poslovne zadeve

2.1 Uvod

Skozi vso leto 2005 smo izkazovali učinke sanacijskih ukrepov zastavljene v letu 2004, zato je bilo poslovanje v sedmih mesecih pozitivno in v štirih negativno, medtem ko je en mesec izkazan z nepomembno izgubo. Tekoče poslovanje je bilo vseskozi pozitivno, kljub temu, da se je vsak mesec povečeval delež amortizacije, ki je bremenila pozitivni rezultat. Ob analiziranju rezultatatov poslovanja za obdobje I. - X. 2005 smo ocenili, da bomo konec leta zaključili s pozitivnim rezultatom v višini cca 38 mio SIT. Pred koncem leta ni bilo informacij ali opozoril, da delovni program na nekaterih področjih ne bo v celoti realiziran. Pa vendar se je to zgodilo in zaradi nerealiziranega programa je prišlo do negativnega poračuna s strani ZZZS v višini cca 46 mio SIT in izpada dohodka iz prostovoljnega zavarovanja v višini 20 mio SIT. Ne samo, da je to pobralo do takrat ustvarjeni presežek, ampak je ob koncu leta to poglavitni razlog za izgubo. Poleg tega pa so se zmanjšali tudi prihodki na račun tržne dejavnosti za cca 9 mio SIT, kar pomeni, da nam tudi v letu 2005 ni uspelo zaustaviti trenda padanja prihodkov ustvarjenih na trgu.


34

Tabela 19: Gibanje rezultatov poslovanja med meseci

mesec PRIHODKI ODHODKI V PRIHODKU

VIŠJA AMORTIZACIJA

PRESEŽEK ODHODKOV

PRESEŽEK PRIHODKOV

januar 580.547.181,31 577.434.561,71 - 6.071.678,00 - 2.959.058,40

februar 573.540.416,69 562.257.236,15

I-II 1.154.087.598,00 1.139.691.797,86 - 11.837.048,00 2.558.752,14

marec 603.432.266,21 589.245.289,97

I-III 1.757.519.864,21 1.728.937.087,83 - 15.588.370,52 12.994.405,86

april 588.865.102,65 580.769.770,85

I-IV. 2.346.384.966,86 2.309.706.858,68 - 24.230.680,39 12.447.427,79

maj 600.113.843,00 600.762.447,02

I-V 2.946.498.809,86 2.916.469.305,70 - 30.624.531,19 - 595.027,03

junij 620.987.357,34 582.841.500,44

I-VI 3.567.486.167,20 3.499.310.806,14 - 40.434.784,27 27.740.576,79

julij 546.914.791,95 562.615.192,73

I-VII 4.114.400.959,15 4.061.925.998,87 - 48.588.110,89 3.886.849,39

avgust 533.206.519,59 551.132.059,32

I-VIII 4.647.607.487,74 4.613.058,19 - 58.442.396,72 - 23.892.976,17

september 614.659.432,48 581.542.874,87

I-IX 5.262.266.911,22 5.194.600.933,06 - 67.960.755,81 - 294.777,65

oktober 619.183.959,05 591.710.371,71

I-X 5.881.450.870,27 5.786.311.304,77 - 61.322.572,09 33.816.993,41

november 589.417.330,30 598.114.914,49

I-XI 6.470.868.200,57 6.384.426.219,26 - 68.453.292,67 17.988.688,64

december 581.770.772,10 640.688.893,93

I-XII 7.052.638.972,67 7.025.115.113,19 - 55.603.544,47 - 28.079.684,99

Stroški, ki smo jih med letom posebej spremljali in skozi primerjave z realizacijo delovnega programa poizkušali držati na enaki dinamiki, so bili nižji od predhodnega leta in finančnega načrta za leto 2005. Skupaj so dali učinke v višini več kot 116,0 mio SIT, njihova vrednost pa je tudi v tem, da se bodo nadaljevali v letu 2006.


35

Skupina stroškov, kjer smo dosegli največje prihranke, je naslednja:

poraba zdravil 23,7 mio SIT

poraba laboratorijskega materiala 2,3 mio SIT

poraba zobozdravstvenega materiala 3,3 mio SIT

poraba ostalega zdravstvenega materiala 32,1 mio SIT

poraba elektrike 1,4 mio SIT

stroški za tekoče vzdrževanje vozil 2,8 mio SIT

stroški najemnin 12,5 mio SIT

storitve SBM 4,0 mio SIT

storitve ZZV 4,5 mio SIT

tekoče vzdrževanje računalnikov 4,0 mio SIT

pogodbene obresti 10,0 mio SIT

zamudne obresti 15,8 mio SIT

Ker na povečanje nekaterih stroškov nismo imeli vpliva, kot na primer:

stroški za kurivo in ogrevanje 8,0 mio SIT

zavarovalne premije 4,0 mio SIT

intelektualne storitve za rač. programe 5,3 mio SIT

prevoz na delo 16,6 mio SIT

smo pričeli s prenosom zdravstvenih postaj, to je celotnih stavb in zemljišč, na lastnike oz. upravičence upravljanja. To so sedaj občine Lovrenc na Pohorju, Rače-Fram, Mestna občina Maribor, Šentilj in Miklavž. Povod za to so bili odhodi štirih zdravnic in ene zobozdravnice v zasebno prakso, v primeru Lovrenca pa tudi odhod patronažne medicinske sestre. Ker v teh prostorih ZDM ne zaseda več večine prostorov ali le manjši del, smo jih ponudili v upravljanje občinam oz. zasebnikom, ki v njih delujejo. Nekateri prenosi upravljanja so bili izvršeni z 31.12. 2005, ostali pa v prvih mesecih leta 2006. S tem bodo doseženi prihranki na večih področjih, od nabave kuriva, preko tekočega vzdrževanja, do osebnih dohodkov delavcev, ki so delali na teh objektih. Ocenjujemo, da bodo ustvarjeni prihranki v višini 100,0 mio SIT na letni ravni. Posebej bomo ocenjevali učinke tudi od odprodaje stavbe PTD v Tyrševi, prenos dejavnosti na lokacijo v Sodni ulici in učinke celotnih investicijskih vlaganj v preselitev PTD in izgradnje novih prostorov centralnega laboratorija. Zato sodi tudi priprava glavnega projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja za to investicijo med sanacijske ukrepe. So pa tudi stroški, ki nam jih ni uspelo v celoti obvladati in so večji kot v letu poprej:

stroški pisarniškega materiala 5,0 mio SIT

pogodbeno delo 40,0 mio SIT

bruto plače z dajatvami 134,0 mio SIT

Največja teža ukrepanja v nadaljevanju sanacije zavoda je bila namenjena razbremenitvi porabe sredstev za razne oblike osebnih prejemkov in to z omejevanjem nadurnega dela, pogodb o delu, izplačilu stimulacij za prisotnost na delu, zniževanju števila zaposlenih itd. Sočasno smo zagotavljali izplačila za strokovno kakovostnejše delo, za doseganje in preseganje delovnega programa, za višjo realizacijo plačil iz dodatnega zavarovanja, ipd.


36

Največje tveganje v poslovanju zavoda je vse, kar je vezano na izplačila iz mase OD. Kljub temu, da smo v letu 2004 znižali število zaposlenih za 53 delavcev in v letu 2005 za 24 od skupaj zaposlenih oz. dosegli cilj 894 zaposlenih za nedoločen čas, do razbremenitve bruto mase ni prišlo. Učinki zmanjševanja vseh oblik porabe sredstev so komaj zadoščali za pokrivanje tekočih izplačil OD. Poleg že naštetih problemov, je največja potencialna nevarnost sistem napredovanj po plačilnih razredih, ki vsak kvartal v letu pomeni dodatno breme v višini 7,0 – 14,0 mio oz. na letni ravni tudi do 70,0 mio SIT dodatnih sredstev, ki jih v glavnem po finančnem načrtu nimamo zagotovljenih. Druga potencialna nevarnost po velikosti porabe sredstev je še vedno preveliko število zaposlenih in stroški, ki so vezani na prekinitve delovnega razmerja. Posebna zgodba so stroški prevoza na delo in priznavanje težjih pogojev dela po kolektivnih pogodbah, kar delavcem sicer v javnih zavodih pripada, vendar za to ni bilo posebej odobrenih sredstev. Zato je rezultat gibanja bruto mase OD koncem leta 2005 njeno povečanje za 100,6 mio SIT ali z indeksom 103. To pomeni, da vsi prihranki iz leta 2004 in ustvarjeni v letu 2005 in tudi najeti kratkoročni kredit, kot viri sredstev niso zadoščali za zagotavljanje izplačil osebnih prejemkov in za zagotavljanje pozitivnega poslovanja. To tudi pomeni, da je v vsakem letu treba ustvariti prihranke na raznih področjih poslovanja najmanj v višini 100,0 do 150,0 mio SIT, da lahko izplačujemo mesečne OD po trendu naraščanja posameznih plač ter druga izplačila. Pri tem pa ne moremo zagotavljati toliko pozitivnega rezultata, ki bi nam omogočal izboljšanje tekoče likvidnosti, plačilo vseh še preostalih neplačanih obveznosti do dobaviteljev v višini cca 150,0 mio SIT in vračilo kratkoročnega kredita v višini 330,0 mio SIT. Vseskozi tudi poudarjamo, da je pozitiven rezultat nujen, če hočemo pristopiti k večjim investicijskim vlaganjem (zgradnja novega laboratorija, preselitev PTD, nabava reševalnih vozil, medicinskih aparatur, izgradnja C objekta, večje prenove zdravstvenih postaj, idr.). Zato je negativni poračun za leto 2005 za nekatere dejavnosti toliko večji udarec za poslovanje zavoda, saj je povzročil dvojno škodo: negativni rezultat poslovanja v zaključnem računu in vrnitev likvidnih sredstev v višini 46,0 mio SIT v letu 2006. Zaradi teženj po zagotavljanju razvoja dejavnosti in izboljševanju nivoja standarda za delo vseh, smo nekatere stroške v letu 2005 zavestno povečali:

tekoče in investicijsko vzdrževanje zgradb 41,0 mio SIT

tekoče vzdrževanje opreme 5,0 mio SIT

Večina ostalih ukrepov za izboljšanje poslovanja zavoda je navedenih v poročilih posameznih služb, zato jih ne navajamo v tem delu, pomemben je poudarek, da se bodo njihovi učinki in sinergija vseh ukrepov v letih 2004 in 2005 pokazali predvsem v letu 2006.


37

2.2 Ukrepi na področju urejanja statusa in notranje ureditve zavoda

Zdenka Čretnik, prav., vodja pravne službe V pravni službi so v letu 2005 bile izvedene predvsem naslednje aktivnosti:

Organizacijske spremembe • zaradi odhoda referenta za varstvo pri delu in zavarovanje, je na to delovno mesto bila prerazporejena

delavka Vesna RANC, prav.; • v mesecu novembru se je vrnila s porodnega dopusta delavka, ki opravlja administrativna tehnična dela

za Pravno službo.

Sodelovanje • v Komisiji za javna naročila in odpiranje; • v Pravni komisiji Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije; • v delovni skupini na Mestni občini MOM, za pripravo in sprejem odloka o ustanovitvi; • v komisiji za znanstveno raziskovalno delo; • v komisiji za strokovne izpite; • po potrebi v ostalih komisijah v okviru zavoda.

Pregled opravljenega dela a) Splošne naloge službe

• dajanje raznih mnenj in pojasnil enotam in službam v okviru zavoda; • dajanje informacij v zvezi z zakonodajnimi novostmi; • sodelovanje z enotami znotraj zavoda, kakor tudi z zunanjimi institucijami; • priprava pogodb z delovno pravnega področja zavoda; • administrativna tehnična opravila v zvezi s parkiranjem na parkirišču zavoda; • administrativna tehnična opravila v zvezi z uporabo mobilnih telefonov; • priprava sklepov, odločb in pooblastil izdanih s strani vodstva zavoda; • pridobitev pisne dokumentacije s pravnega področja v primerih prijav na razpise javnega naročanja; • sodelovanje z drugimi službami pri pripravi internih aktov in delovnih navodil z njihovega področja; • sodelovanje v postopkih internega strokovnega nadzora.

b) Statusne zadeve • v sodelovanju z delovno skupino, je bil izdelan čistopis odloka o ustanovitvi; • v sodelovanju z glavnim direktorjem in direktorjem za poslovne zadeve je bilo podano tolmačenje

odloka na občinskih svetih ustanoviteljic zavoda; • Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je bil sprejet s strani 11 občin

ustanoviteljic, tako da je za dokončen sprejem potrebno sprejeti odlok še s strani ene občine. V preteklem letu si je zavod zastavil za cilje predvsem ureditev statusnih zadev, s tem, da bi dokončno prišlo do sprejema odloka o ustanovitvi zavoda ter statuta zavoda. Na podlagi statusnih aktov so bile predvidene tudi volitve članov v svet zavoda. Glede na zgoraj navedeno tudi niso bile izvedene spremembe na sodnem registru v zvezi z registracijo dejavnosti zavoda ter registracijo zakonitih zastopnikov zavoda, ki bi bili imenovani na podlagi novega odloka o ustanovitvi.

c) Predaja objektov v upravljanje občinam ustanoviteljicam Na podlagi 3. odstavka 65. člena Zakona o zavodih je nepremično premoženje v katerem zavod opravlja svojo dejavnost dano v upravljanje, razpolago in v uporabo zavodu.


38

Glede na to, da se je s podelitvami koncesije zasebnim zdravstvenim delavcem, ki delajo v teh objektih, porušilo razmerje med dejavnostjo, ki jo opravlja zavod in dejavnostjo, ki jo opravljajo zasebniki koncesionarji, ne obstaja več razlog, da bi s temi objekti še nadalje upravljal zavod. Tudi novi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, v 3. odstavku 24. člena določa, da v primeru, da zavod posameznih nepremičnin ali njihovih funkcionalnih zaokroženih delov za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, ne potrebuje več, o tem seznani občino ustanoviteljico, ki jih lahko izvzame iz upravljanje zavoda in nadalje razpolaga z njimi. Zaradi navedenega so tekom leta s posameznimi občinami potekala dogovarjanja, o prenosu objektov v njihovo upravljanje. Tako sta bila predana objekta v Šentilju in Sladkem vrhu s 01.01.2006. Objekt v Lovrencu na Pohorju s 01.02.2006. Predviden datum prevzema objekta v Miklavžu je 01.03.2006 in predviden datum prevzema v Framu 01.04.2006. Predaja objekta v Limbušu je predvidena za kasnejši termin, po predhodni uskladitvi z Mestno občino Maribor. d) Registracija znanstveno raziskovalnega oddelka V letu 2005 je na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti prišlo do temeljitih sprememb zakonodaje, s tem da je pretežni del znanstveno raziskovalne dejavnosti prešel na Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V zvezi z vpisom našega zavoda med znanstveno raziskovalne organizacije, je bilo zaradi navedb v 1. odstavku, potrebno vse navedene zakonodajne spremembe vgraditi v dokumentacijo, ki jo je bilo potrebno priložiti k vpisu v evidenco raziskovalnih organizacij. Kljub časovnemu zamiku, ki je nastal zaradi objektivnih razmer in po obvestilu Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je naš zavod v mesecu februarju 2006, pridobil status znanstveno raziskovalne organizacije. e) Splošni akti zavoda

• Sprememba in dopolnitev Pravilnika o internem strokovnem nadzoru v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor;

• Sprememba Pravilnika o izvajanju nadstandardnih zobozdravstvenih storitev v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor;

• Pravilnik o oblikovanju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor;

• Poslovnik o delu Komisije za ocenjevanje kakovosti in izvolitev raziskovalcev v znanstveno raziskovalne in razvojne nazive;

• Poslovnik sveta zavoda Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; • Pravila o notranji prometni ureditvi v zavodu; • Spremembe in dopolnitev Normativov varstvene in delovne opreme (6 sprememb).

V sodelovanju z drugimi službami so bili sprejeti še naslednji akti: • Pravilnik o stroškovnih mestih s prilogami; • Pravilnik o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca

Maribor; • Pravilnik o delovanju notranjega revizorja; • Listina o delovanju notranjega revizorja; • Pravila o sejninah in povračilih stroškov članov sveta javnega zavoda Zdravstvenega doma dr.

Adolfa Drolca Maribor; • Spremembe navodil za izvajanje Pravilnika o stroškovnih mestih;


39

• Pravilnik o izvajanju mentorstva; • Poslovnik uredniškega odbora zdravstvenega portala.

f) Izvršilni postopki • zoper dolžnike je bilo na okrajno sodišče vloženih 40 izvršilnih predlogov; • v izvršilnih postopkih je bilo vloženih 33 delnih umikov oz. umikov izvršilnih predlogov zaradi

poplačila dolžnikov; • ustavljenih je bilo 29 izvršilnih postopkov;

g) Postopki stečaja in prisilne poravnave • v stečajni postopek se je zavod kot upnik prijavil v 5 primerih; • v postopek prisilne poravnave se je zavod prijavil v 3 primerih.

h) Delovni spori Predvsem zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je bilo sproženih 6 delovnih sporov. Dva spora sta bila zaključena s poravnavo. Dva spora sta bila na delovnem sodišču v Mariboru, odločena v prid zavodu, vendar se zaradi pritožbe nadaljujejo na Višjem delovnem sodišču v Ljubljani. Ostali spori so v teku. i) Pogodbena razmerja

• z zasebnimi zdravniki je bilo sklenjeno 41 aneksov in pogodb, ki so se nanašale predvsem na: - strokovno tehnično sodelovanje - najem in plačevanje funkcionalnih stroškov - odkup opreme - o vrnitvi dolga - specializacij

• pogodb o pridobitvi donatorskih sredstev je bilo sklenjenih 38; • sklenjenih je bilo 83 neposrednih pogodb na področju, kjer ni bilo potrebno izvesti javnega naročila; • z zunanjimi institucijami je bilo sklenjeno 27 pogodb o strokovnem sodelovanju.

j) Odškodninski zahtevki Na podlagi nastale ugotovljene škode, ki je nastala zavodu pri nadzoru s strani ZZZS ter s strani ugotovitev notranjega revizorja, je v posameznih primerih prišlo do odškodninskih zahtevkov. Tako je v 3 primerih prišlo do povrnitve škode s strani delavcev zavoda, v 2 primerih pa je bilo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, dano pisno opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. k) Zemljiško knjižne zadeve Poleg urejanja zemljiško knjižnih zadev, je bilo s strani zavoda sklenjenih nekaj aneksov h kupnim pogodbam o prodaji stanovanj, ter izdanih izbrisnih dovoljenj za izbrise zastavnih pravic in prepovedi odtujevanja nepremičnin. l) Pritožni sistem Pritožbe pacientov so zajete v letnem poročilu o pritožnem sistemu za leto 2005. m) Varstvo pri delu in zavarovanje Vesna Ranc, prav., referent varstva pri delu Izjava o varnosti z oceno tveganja na delovnih mestih se je v letu 2005 dopolnjevala. Vendar je, glede na novo zakonodajo, za javne uslužbence predviden enoten katalog delovnih mest. Takrat bo potrebno delovna mesta v zavodu zakonsko uskladiti in verjetno ponekod izvesti tudi revizijo ocene tveganja za posamezna delovna mesta, za kar bodo delno potrebni zunanji strokovni sodelavci (analiza oz. preiskava kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju, delovne opreme, osnovne varovalne opreme, …). Preventivni obdobni zdravstveni pregledi delavcev so se tudi v letu 2005 v glavnem izvajali samo za tiste skupine, ki morajo po zakonu opraviti vsakoletne zdravstvene preglede (zdravniki in ostali zdravstveni delavci


40

v Službi PHE in v Službi NMP, vozniki NMP in delavci, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj). V skladu z zdravstveno oceno delovnih mest v zavodu je načrtovano, da se bodo postopoma izvedli preventivni zdravstveni pregledi za vse delavce zavoda. V decembru 2005 je tako opravilo preventivni zdravstveni pregled že 74 delavk iz OE Patronažno varstvo (pooblaščena zdravnica MDPŠ za naš zavod je Maja Rebernik-Vele, dr. med. spec. MDPŠ). Cepljenja proti hepatitisu B so se izvajala, vendar smo zaradi inšpekcijskega nadzora , na pobudo Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, ki deluje v zavodu, pogostih vbodov z injekcijskimi iglami na delovnem mestu in nenazadnje v skladu s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Ur.list RS št. 4/02 in spremembami (Ur.list št. 39/05) pospešili pošiljanje delavcev na cepljenje. Tako je opravilo cepljenja od leta 2001 do 2005 skupno 308 delavcev zavoda, od tega iz OE ZV 27, OE PV 52, OE VŽOM 57, OE SZV 98 in iz Uprave 41 (sterilizacija, higiensko oskrbovalna služba). Od tega v letu 2005 skupno 30 delavcev. Cepljenja proti hepatitisu B se bodo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor postopoma izvajala tudi v bodoče. Zainteresiranim delavcem zavod omogoči vsako leto tudi brezplačno cepljenje proti gripi. Ugotavljam pa, da so zdravstveni delavci, ki na novo sklenejo pogodbo o zaposlitvi, že cepljeni in podpišejo izjavo. Mesečna evidenca dozimetrične kontrole delavcev, ki delajo z viri ioniziranega sevanja poteka kontinuirano in je glede na poslana poročila Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana, za vse delavce v mejah dopustnega. Po evidenci o pregledih in preizkusih delovne opreme,naprav in priprav v zavodu, ki morajo v skladu z zakonskimi predpisi biti redno vzdrževani in opravljene meritve na le-teh, je razvidno, da so potrebni servisi in meritve sicer izvršeni, vendar ponekod meritve zaradi dotrajanosti kažejo na neustreznost. Tako na vseh rentgenskih aparatih in mamorgafu meritve ustrezajo. Na osebnih, tovornih in avtomobilskih dvigalih meritve ponekod ne ustrezajo, zato bo potrebno pomanjkljivosti čimprej odpraviti oziroma, kjer to več ne bo mogoče, planirati nabavo novih. Kompresorski agregati naj bi bili redno vzdrževani (večina jih je v OE Zobozdravstvo). Nova zakonodaja določa periodiko pregledov, tudi teh na 2 leti. Opraviti bo potrebno tudi podrobnejši pregled kisikovih jeklenk v zavodu. Ugotavljamo namreč, da nekatere niso več v pripravljenosti uporabe (polnjenje, zamenjava ventilov, gumic, ipd.). Potrebno bo razmisliti o pogodbah o sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci pregledov delovne opreme nasploh, saj je spekter delovne opreme v zdravstveni dejavnosti zelo širok. Ostala medicinska oprema je vzdrževana samo po potrebi. Predlagam, da bi jo bilo potrebno vso postopoma sistematično strokovno pregledati oz. opraviti meritve. Za drsna vrata v objektih in za zapornice za dostop do objektov bo prav tako potrebno opravljati redne servise in opravljati občasne meritve. Na vseh plinskih priključkih oz. inštalacijah so preizkusi opravljeni in ustrezajo zahtevam. Protipožarna sredstva (gasilniki, hidranti, lopute) so redno servisirani. Meritve strelovodnih naprav na vseh objektih odgovarjajo zahtevam tehniških predpisov za strelovode. Razen na objektu ZP Hoče in objektu v Sodni ulici meritve niso ustrezale tehniškim predpisom, zato bo potrebno popravilo oz. odprava pomanjkljivosti in ponovna meritev. Dimne emisije po objektih ustrezajo predpisom in so redno izmerjene s strani pogodbenih dimnikarskih služb. Elektorinštalacije v objektih so po potrebi vzdrževane. Na vsakih 5 let pa bi se morale opraviti celovite kontrole (protipožarne luči v A, B in D objektu so stare 25 let!). Ponekod se opaža, da so elektro doze (telefonski in računalniški kabli, luči, stikala, itd.) nezaščiteni. Na to je opozoril tudi požarni inšpektor, zato bo potrebno tovrstne pomanjkljivosti čimprej odpraviti.


41

Poudariti je potrebno, da bi bilo smotrno pri nabavi delovne opreme (medicinski aparati, naprave, priprave, itd.) posvetiti večjo pozornost proizvajalcem opreme. Glede na zakonske zahteve je delovno opremo potrebno redno servisirati, opravljati meritve in ne nazadnje jo tudi popravljati oz. vzdrževati. Pri tem pa se pojavljajo problemi. Delovno opremo namreč kupujemo od različnih proizvajalcev, ki mnogokrat ne morejo zagotoviti servisiranja ali pa je le to predrago. Zato bi bilo potrebno izdelati koncept po katerem bi delovno opremo nabavljali premišljeno in racionalno, vendar še vedno strokovno na nivoju. Zakonodaja s področja varstva pri delu in s tem inšpekcijski nazori zahtevajo med drugim tudi ažurno vodenje evidenc delovne opreme iz katere mora biti razvidno kakšno delovno opremo imamo, to je: njihova namestitev (priključitev), ali so opravljeni atesti, periodično vzdrževanje, itd. Glede na to bi predlagali, da bi Služba za javna naročila in nabavo, ter Služba za investicije in vzdrževanje, posredovali fotokopijo dokumentacije za vsako novo nabavljeno delovno opremo. V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 56/99) se morajo usposabljanja delavcev za varno delo in požarno varnost s preizkusi znanja obnavljati vsaka tri leta. Od leta 2001 dalje so se le ta izvajala, vendar jih še niso vsi opravili. Načrtovano je, da se usposabljanja nadaljujejo. V letu 2005 je potekla veljavnost (5 let) obnovitvenega seminarja iz varstva pri delu vsem delavcem, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj (inž. radiologije, zdrav. spec. internisti na PTD Tyrševa). Polovica delavcev je obnovitveni seminar opravila v oktobru 2005, druga polovica pa v januarju 2006. Obnovitveni izobraževalni programi potečejo tudi strojnikom centralnega ogrevanja, priprave za preizkus znanja so že opravili, čakajo še na datum izpita, ki je predviden v mesecu februarju 2006. Pri pregledu evidence o poškodbah pri delu je opazen upad poškodb v primerjavi s preteklimi leti. V letu 2005 je bilo prijavljenih 36 poškodb na delu (od tega 10 poškodb z injekcijsko iglo in bolniški stalež ni bil potreben). V šestih primerih so se poškodbe pripetile na poti na delo ali na poti z dela.

Po obliki oz. nastanku, so se poškodbe razlikovale takole: poškodba zaradi padca oz. zdrsa 17 padec oz. zdrs na stopnišču 7 padec na ravnini 10 prometne nezgode 2 padec predmeta na telo 1 vreznina, vbod 13 udarec ob predmet 1 ugriz psa 1 UV svetloba direktno v obraz 1 Skupaj 36 Poškodovani deli telesa so bili sledeči : glava 3 vrat 2 prsni koš, rebra, rama 4 prsti, roka 14 kolk 1 noga 12 Skupaj 36


42

Na osnovi prijavljenih nezgod pri delu ugotavljamo, da vzroki poškodb niso vezani na neustrezne delovne pogoje ali razmere. Beleži pa se porast vbodov z injekcijskimi iglami. Vse poškodbe pri delu, ki so imele posledice več kot 3 dni bolniškega staleža so se v skladu s 27. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 56/99) na posebnem obrazcu prijavile Inšpektoratu RS za delo – OE Maribor. Inšpekcija za varstvo pri delu in inšpekcija za požarno varnost V drugi polovici leta 2005 smo v zavodu imeli 3 inšpekcijske nadzore. Eden je bil opravljen s strani Inšpektorata RS za delo-OE Maribor (zaenkrat na varstvo pri delu ni bilo pripomb) in dva s strani MORS-a, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - Izpostava Maribor. Bile so pripombe oz. opombe inšpektorja za požarno varnost predvsem na to, da bo zavod v skladu Zakonom o varstvu pred požarom moral določiti pooblaščeno osebo za varstvo pred požarom (imeti mora ustrezno tehnično izobrazbo in opravljen strokovni izpit varstva pred požarom). Novosti v zakonodaji so s 1. julijem 2005 tudi s področja požarne varnosti v stavbah, ki delodajalca obvezujejo, da morajo v skladu s standardom SIST 1013 biti z varnostnimi znaki – nalepkami označene naprave za gašenje požara (gasilniki, hidranti, ročni javljalniki požara) in vse evakuacijske poti (izhodi). Tako bo v letu 2006 potrebno resno pristopiti k usklajevanju zadev z zakonodajo. V mesecu oktobru 2005 se je v skladu z novo Uredbo o obrambnih načrtih (Ur.l.RS št 11/04) uskladil tudi OBRAMBNI NAČRT Zdravstvenega doma Maribor. Obrambni načrt je bil popolnoma na novo izdelan, dopolnjen, skratka ažuriran, saj smo meseca februarja 2005 z Ministrstva za obrambo – Direktorata za obrambne zadeve – Sektorja za civilno obrambo prejeli direktivo glede na uredbo za izdelavo novega. Prijave na policijo so bile v letu 2005 precej pogoste.Samo od junija do decembra beležimo 9 odtujitev, ki se še kar nadaljujejo. Odtujeni so največkrat brezvrvični telefoni, računalniška oprema, žigi, smerokazi na vozilih, gasilni aparati, ipd. Glede na to, da nam zavarovalnica škode vedno ne bo povrnila, bi bila v zavodu potrebna večja previdnost zaposlenih in boljše varovanje objektov nasploh. V skladu z Zakonom o javnih naročilih in podzakonskimi akti s področja javnega naročanja je v letu 2005 zavod objavil javno naročilo za zavarovanje premoženja in premoženjskih pravic ter kolektivnega nezgodnega zavarovanja delavcev na delovnih mestih, ki so pri opravljanju svojih delovnih nalog posebej izpostavljeni in ogroženi. Najugodnejši ponudnik je bila zavarovalnica Adriatic Slovenica,d.d. s katero je od 01. 01. 2006 sklenjena pogodba o sodelovanju za dobo treh let. Storitve zavarovanja obsega: požarno zavarovanje, strojelomno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zavarovanje stekel, zavarovanje računalnikov, zavarovanje splošne odgovornosti, zavarovanje poklicne odgovornosti zdravnikov, zavarovanje cepiv v hladilnikih, avtomobilsko zavarovanje in kolektivno nezgodno zavarovanje. Do konca leta 2005 smo imeli zavarovanje premoženja in kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno z Zavarovalnico Triglav, d.d. in Zavarovalnico Maribor, d.d..


43

Zahtevki v letu 2005: Poklicna odgovornost Ne beležimo nobenega zahtevka oškodovancev. Splošna odgovornost (za osebe in stvari) Iz naslova splošne odgovornosti je bilo registriranih devet zahtevkov, ki so jih uveljavljali občani zaradi nezgod oz. odtujitev v naših objektih. Beleženi so tudi primeri, ko so odškodnino za škode (poškodbe) uveljavljali naši delavci. S strani zavarovalnice še nimamo vseh podatkov o skupni višini izplačanih odškodnin, ker primeri še niso zaključeni, do novembra jih je bilo izplačanih 12.205.088,00 SIT. (Skupna premija za splošno odgovornost v letu 2005 je znašala 6.304.055,00 SIT). Kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev na delovnih mestih, ki so pri opravljanju svojih delovnih nalog posebej izpostavljeni in ogroženi Za uveljavljanje pravic iz naslova invalidnosti je beležen 1 primer (reševalec). Poročilo za ostale zgoraj naštete storitve zavarovanj je zajeto v poročilu Službe za investicije in vzdrževanje.

2.3 Javna naročila in nabava

Irena Mihelič, univ. dipl. ekon., vodja službe za Javna naročila in nabavo

1 Nabavna politika V skladu z racionalizacijo poslovanja oziroma temeljno strategijo sprejemanja poslovnih odločitev v zavodu je nabavna politika zadnjih dveh let usmerjena:

• v analizo upravičenosti naročil,

• v usklajevanje z investicijsko in finančno politiko in

• v zasledovanje optimalne izkoriščenosti tržnih priložnosti.

2 Ukrepi V zvezi z nabavnimi aktivnostmi so bili v letu 2004 sprejeti naslednji ukrepi, ki jih zaradi aktualnosti vključujemo tudi v to poročilo:

• Zahtevnice s strani OE morajo biti izdane in opremljene v skladu z že veljavnimi predpisi za to področje ter na podlagi predhodno pretehtanih odločitev vodstva OE.

• Pri izdaji zahtevnic mora vodstvo OE ravnati skrajno odgovorno in racionalno ter vnaprej določiti predvideno mesečno vrsto in količino – samo za tisto blago, ki je potrebno za tekoče poslovanje. Vsa ostala nabava se strogo selekcionira. Obvezno je mesečno spremljanje nabav posameznega blaga v okviru OE.

• Iz vsake zahtevnice mora biti razviden razlog nabave z dodatno obrazložitvijo (ali gre za tekočo nabavo za mesec , navedba minimalne zaloge, tempo dobav; pri popravilih mora biti navedena starost aparatov, garancije, …).

• Striktno mora biti upoštevano določilo organizacijskega predpisa Nabavne aktivnosti 6.2, v katerem je določeno, da mora biti zbir zahtevnic oddan 1-krat mesečno, in sicer do 20., izdobava v naslednjem mesecu, razen v primeru nujnih vnaprej nepredvidenih naročil.

• V kolikor zbir zahtevnic iz posamezne OE ne bo posredovan v nabavno službo do 20. v mesecu, bodo zahtevnice, prejete po tem datumu, upoštevane šele v naslednjem mesecu.

• Tempo dobav zdravstvenega in ostalega materiala ostaja enak kot doslej.


44

• Razlogi, da ambulante ne morejo delati, v primerih, ko zahtevnica ni bila pravočasno posredovana, ne bodo upoštevani. Odgovornost za nepravočasno nabavo nosijo tisti, ki ne bodo pravočasno izdali zahtevnice.

• Odgovornost za naročila, dogovorjena mimo nabavne službe, nosi tisti, ki takšno naročilo izda. Namen ukrepov: Racionalizacija in ekonomičnost poslovanja, definicija nabavnih poti in pristojnosti, vzpostavitev kontrolnih mehanizmov, analiza upravičenosti zahtevkov glede na poslovno in programsko politiko, usklajenost s finančno politiko in planom investicijskih vlaganj ter izkoriščanje tržnih možnosti. Zavod mora pazljivo ravnati pri opuščanju stare tehnologije, prav tako tudi pri nadomeščanju obstoječe tehnologije z novo. Pri novih zdravstvenih tehnologijah, ki vključujejo tudi drugo medicinsko opremo, ni zadosti načrtovati le nabavo te opreme. Zavod mora tudi predvideti strukturo stroškov, ustrezne prostore, usposobljene kadre, ki bodo znali ravnati z novo tehnologijo, jo optimalno izkoristiti in vzdrževati. Sicer se lahko zgodi, da bo dragocena oprema obležala kot mrtev kapital (ali kapital, ki ne bo prinesel ugodnih rezultatov). Prav tako je potrebno vnaprej obravnavati in odobriti vse vrste donacij, da se ugotovi smiselnost in struktura stroškov. Dogaja se, da nam nekatere donacije ne prinašajo koristi, ampak predstavljajo stroške. Vrednost želenih naložb vedno močno presega razpoložljive vire, zato je potrebno še toliko bolj skrbno pripraviti prioriteto nabav oziroma vlaganj. Velik strošek v zavodu predstavljajo potrošni materiali, potrebni za redno delo, zato naj bodo zaloge na deloviščih čim manjše in načrtovanje nabav čim bolj racionalno.

3 Distribucija materiala Služba razpolaga z dvema skladiščema:

• - s centralnim skladiščem in

• - ekonomatom zobozdravstva. V obeh skladiščih skrbimo za distribucijo materiala, za katerega direktne dobave stroškovno niso upravičene. Velik del materiala pa je kanaliziran od dobavitelja direktno na delovišče. To je že nekaj let ustaljena praksa v vseh OE, v zadnji polovici lanskega leta, pa se je temu načinu dobav priključila tudi OE Zobozdravstveno varstvo.

4 Realizacija 4.1 Stalne naloge službe

• Organizacija, vodenje in izvedba nabavnih aktivnosti.

• Obravnava in rešitev zahtevkov, vloženih v skladu z organizacijskimi predpisi.

• Dokumentiranje postopka, sklic komisije, priprava razpisne dokumentacije, javno odpiranje in pregled ponudb.

• Priprava pogodb oziroma aneksov k pogodbi ter posredno spremljanje dobavitelja od začetka do konca pogodbenega obdobja.

• Zaključek javnih naročil in priprava za arhiviranje.

• Seznanitev ustreznih služb v zavodu z izidom razpisov in s sklenjenimi pogodbami ter vročitev pogodb in predračunov.

• Vodenje statistike o javnih naročilih v skladu s predpisi.

• Seznanitev vodstva z delom.


45

• Priprava ponudbene dokumentacije v primerih, ko je zavod v vlogi ponudnika in se s svojimi storitvami prijavlja na javni razpis.

• Priprava podatkov za Ministrstvo za zdravje v zvezi s projektom skupnih javnih naročil.

• Priprava podatkov za Združenje zdravstvenih zavodov v zvezi s projektom skupnih javnih naročil.

• Nadzor nad naročanjem zdravil. 4.2 Pregled opravljenega dela Realizacija plana (prioriteta 2004 in plana 2005): Opravljeni so bili sestanki z vodstvi OE, na katerih je bilo dogovorjeno, da se medicinska oprema, ki še ni bila nabavljena, nabavi v času do sprejetja novega plana (predvidoma do meseca aprila 2006). Del plana A in B, ki zajema pohištveno in ostalo opremo se na vodstvih še enkrat pregleda in pretehta upravičenost nabave ter prenese v plan 2006. Javna naročila (objava v Ur. l. RS):

• 4 razpisov – za blago,

• 5 razpisov – storitev. Naročila malih vrednosti:

• 36 razpisov - za blago,

• 22 razpisov - za storitve,

• 11 razpisov – za gradnje. Sodelovanje v okviru skupnih javnih naročil z Ministrstvom za zdravje:

• 8 razpisov

• 2 razpisa v teku - v letu 2005 nista bila zaključena. Sodelovanje v okviru skupnih javnih naročil z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije:

• 1 razpis za dobavo električne energije Prijava na razpise (zavod v vlogi ponudnika storitev):

• Javna naročila: 4 ponudbe (3 krat smo bili izbrani),

• Male vrednosti: 11 ponudb (6 krat smo bili izbrani). Prodaja premoženja:

• Za prodajo VW Transporterja je bila opravljena izbira najboljšega ponudnika. Skupni iztrženi znesek 100.000,00 SIT.

• Za prodajo 8 kom fotokopirnih strojev Minolta je bila opravljena izbira najboljšega ponudnika. Skupni iztrženi znesek 144.000,00 SIT.

Zahtevki za revizijo postopkov javnega naročanja: Od vseh javnih naročil smo imeli le en sprožen postopek revizije s strani ponudnika SEDENT, SEVER Jože, s.p., Župančičeva 7, 2310 Slovenska Bistrica, za nabavo blaga: DENTALNA POHIŠTVENA IN STROJNA OPREMA TER APARATURE, ki pa je bil s strani Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, zavrnjen kot neutemeljen.


46

Pri naročilih male vrednosti so bile podane tri zahteve po dodatni obrazložitvi, vendar se ponudniki, po podani obrazložitvi, niso odločili za sproženje postopka po reviziji (Papirna konfekcija, Pralna sredstva in sredstva za čiščenje, Vzdrževanje in servisiranje merilnih instrumentov). Zunanja presoja - ISO standard: Presoja je pokazala na dober način dela v službi za javna naročila in nabavo.

5 Projekt skupnih javnih naročil V letu 2004 smo bili vključeni v projekt skupnih javnih naročil na Ministrstvu za zdravje:

• V letu 2005 so bili zaključeni vsi razpisi, razen razpis za zdravila in zobozdravstveni material.

• V primeru poteka pogodb pred zaključkom skupnih razpisov je ministrstvo izdalo navodila, da mora vsak zavod kljub skupnemu projektu vzporedno voditi ustrezen postopek za izvedbo naročila.

• Ministrstvo v zvezi z nabavo zdravil še vedno vodi razgovore z Lekarniško zbornico in ostalimi pristojnimi institucijami. Zaenkrat še ni informacij, kako bo z izvedbo razpisa na primarni ravni.

V zavodu smo pripravili bazo podatkov in vnos vseh zdravil. Nabava zdravil je mesečno nadzorovana še s strani komisije o upravičenosti nabave zdravil.

• Projekt skupnih javnih naročil je predvsem v tistih primerih, ko je prišlo do poteka pogodb pred izvedbo postopka, pripeljal do podvojenega dela.

• O učinkih projekta skupnih javnih naročil bomo lahko oceno podali ob koncu leta 2006, ko bodo opravljene vse primerjave, tako kakovostne, količinske in cenovne.

6 Javno odpiranje ponudb Zaradi pravno formalne izpeljave postopka vodi javno odpiranje ponudb stalna komisija za vodenje postopka oddaje javnega naročila v sestavi:

1. Zdenka ČRETNIK, prav. – predsednica komisije

2. Matija KOŠIR, univ. dipl. ekon. – član

3. Irena MIHELIČ, univ. dipl. ekon. – član Komisijo za pripravo strokovnega dela razpisne dokumentacije, kriterijev in meril, pregled in ocenjevanje ter pripravo strokovnega poročila o izboru ponudbe, z odločbo imenuje direktor za poslovne zadeve za vsako posamezno naročilo. V zavodu je, s strani kolegija zdravstvene nege, imenovana tudi delovna skupina za pripravo strokovnih kriterijev za javna naročila.

7 Sodelovanje

• v delovni skupini: likvidnostna komisija,

• v komisiji o upravičenosti nabave zdravil,

• v delovni skupini za pripravo strokovnih kriterijev za javna naročila

• z vsemi službami zavoda,

• z institucijami in poslovnimi partnerji izven zavoda,

• presojevalec - ISO standard,

• pri izvedbi skupnih javnih naročil z Ministrstvom za zdravje,

• pri izvedbi skupnih javnih naročil z Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije


47

8 Zasedba in struktura kadra Delavci svoje delo radi opravljajo. Pri delu so maksimalno angažirani in obremenjeni, dopusti neizkoriščeni, možnosti za nadomeščanja ni. Delovna vnema in disciplina je optimalna. V preteklem letu smo pridobili en kader. En kader (ekonomat zobozdravstva) je bil nadomeščen z novim. Od meseca oktobra imamo zaposleno pripravnico. Postopki v Službi za javna naročila in nabavo se vodijo odgovorno in v skladu s kadrovskimi zmogljivostmi.

9 Cilji službe

• zagotavljati stalnost in pravočasnost nabav za nemoten potek delovnega procesa,

• slediti sklepom likvidnostne komisije,

• težiti k zmanjšanju števila dobaviteljev,

• strmeti k nenehnim izboljšavam pri posodobitvi dela, kot npr.: avtomatska obdelava podatkov od izdaje zahtevnic (elektronsko poslovanje) do izdaje naročilnic,

• racionalizacija stroškov,

• postopni prehod na čim več direktnih dobav in optimum zalog,

• revizija organizacijskih predpisov in navodil, ki se nanašajo na področje javnih naročil in nabave,

• enoten sistem evidentiranja lastnega in tujega premoženja (sistem črtnih kod za osnovna sredstva in osnovna sredstva-drobni inventar) in nabava kodirnih aparatov, v skladu s pravilnikom o popisu premoženja,

• raziskava tržišča mora biti stalna naloga. Pri doseganju nekaterih ciljev nam bo v veliko pomoč predvidena uvedba celovitega poslovnega informacijskega sistema, ki bo omogočal podporo in uporabo kakovostnih podatkov in informacij. 10. Realizacija plana nabav (prioriteta 2004 in 2005) Medicinska oprema, ki še ni bila nabavljena, se v skladu z dogovorom z vodstvi OE, nabavi v času do sprejetja novega plana (predvidoma do meseca aprila 2006). Vsa pohištvena in ostala oprema, ki ne predstavlja prioriteto, se v okviru OE planira za naslednje obdobje.

Tabela 20: Realizacija plana nabav (prioriteta 2004 in 2005) OS OS-DI DI Skupaj:

OE SZV 42,210.327,19 3,117.862,55 6,500.000,00 51,828.189,74

OE MDPŠ 33,394.510,32 1,232.753,49 700.000,00 35,327.263,81

OE ZV 16,185.128,64 326.698,99 4,500.000,00 21,011.827,63

OE VŽOM 30,253.259,33 924.960,06 1,600.000,00 32,778.219,39

OE PV 183.482,06 11.469,66 2,300.000,00 2,494.951,72

Uprava 2,917.258,53 938.936,57 1,000.000,00 4,856.195,10

Skupaj: 125,143.966,07 6,552.681,32 16,600.000,00 148,296.647,39


48

2.4 Razvoj informacijskega sistema

Rudi Hržič, univ. dipl.inž. el., pomočnik glavnega direktorja za informatiko A. Plan nabav za leto 2005 področja informatika in komunikacije Plan nabav v letu 2005 (v nadaljevanju Plan) na področju informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je bil narejen na osnovi reorganizacije področja informatike in komunikacij ter izvedbe nujnih razvojnih projektov, namenjenih posodobitvi informacijskega okolja zavoda, dvigu učinkovitosti zaposlenih in zavoda v celoti, nadaljnji racionalizaciji poslovanja ter zniževanju skupnih stroškov lastništva IKT in poslovanja. V Plan so bili vključeni nerealizirani razvojni projekti iz leta 2004, razvojni projekti 2005 ter dodatno izražene potrebe po IKT in rešitvah v upravi in organizacijskih enotah ZDM. Za realizacijo Plana je bilo predvideno bistveno povečanje finančnih sredstev, glede na dosedanja poprečna letna vlaganja v IKT, namenjenih realizaciji zahtev izvajalcev zdravstvenega varstva, ki jih v preteklosti nismo uspeli realizirati. Razvojni cilji IKT projektov:

1. Izgradnja informacijske in komunikacijske infrastrukture 2. Vzpostavitev nadzornega sistema, varnostne politike in rešitev za povečanje informacijske in podatkovne

varnosti 3. Posodobitev obstoječih in nabava sodobnih informacijskih rešitev 4. Centralizacija podatkovnih baz 5. Integracija informacijskih rešitev 6. Lastni razvoj informacijskih rešitev 7. Razvoj in nakup rešitev za elektronsko poslovanje (interno, eksterno) 8. Vzpostavitev lastne, sodobno opremljene računalniške učilnice 9. Posodobitev obstoječe ter nabava nove računalniške in komunikacijske opreme 10. Sodelovanje v skupnih razvojnih IT projektih zainteresiranih javnih zavodov osnovnega zdravstvenega

varstva – skupna javna naročila 11. Sodelovanje v nacionalnih razvojnih IKT projektih na področju zdravstvenega varstva. Sodelovanje v

skupnih IKT projektih Ministrstva za zdravje, ZZZS, programskih hiš in drugih zainteresiranih institucij, financiranimi s proračunskimi sredstvi.

Pričakovani učinki:

sodobne, zanesljive, uporabnikom prijazne, učinkovite in varne informacijske rešitve, dostopnost informacijskih rešitev in podatkov, ne glede na čas ali lokacijo uporabnika, standardizacija – sprejem IKT in organizacijskih standardov, učinkovita tehnična podpora – proaktivno ukrepanje, visok nivo varnosti informacijskih sistemov in podatkov, učinkovita interna in eksterna elektronska komunikacija, centralno upravljanje informacijske tehnologije in rešitev (hitrejši zajem in obdelave podatkov, nenehno

spremljanje realizacije storitev in stroškov, …),


49

statistično - analitične rešitve za spremljanje učinkovitosti in realizacije načrtovanega programa ter podporo odločanju,

strokovno usposobljeni uporabniki in skrbniki informacijskih rešitev, znižanje skupnih stroškov lastništva informacijske tehnologije, racionalizacija in znižanje stroškov poslovanja.

1. Plan nabav za leto 2005 za potrebe organizacijskih enot ZDM

Tabela 21: Plan nabav za leto 2005 za potrebe organizacijskih enot ZDM Organizacijska enota Skupna ocena vrednosti v %

OE SZV 26.812.000 61,19

OE VŽOM 4.904.000 11,19

OE MDPŠ 4.440.000 10,13

OE ZV 4.170.000 9,52

OE PV 3.492.000 7,97

SKUPAJ 43.818.000 100,00

05.000.000

10.000.00015.000.00020.000.00025.000.00030.000.000

OE SZV OE VŽOM OE MDPŠ OE ZV OE PV

Skupna ocena vlaganj v IT

Graf 3: Skupna ocena vlaganj v IT

Potrebe organizacijskih enot v letu 2005 so dosegle investicijska vlaganja v IKT v višini cca. 44 mio SIT. Večina sredstev je bila namenjena zgolj posodobitvi računalniške strojne, periferne in programske opreme. Kot je razvidno iz Tabele 21, je bilo slabih 27 mio SIT namenjenih informatizaciji OE SZV, od tega informatizaciji zunanjih laboratorijev dobrih 18 mio SIT. Pri realizaciji plana 2005 so imele prednost potrebe OE, ki so ustrezale vsebini in prioritetam predvidenih razvojnih projektov zaradi omejenih finančnih možnosti ZDM. 2. Plan nabav za leto 2005 za potrebe služb uprave ZDM

Tabela 22: Plan nabav za leto 2005 za potrebe služb uprave ZDM Organizacijska enota Skupna ocena vrednosti

Uprava 68.030.000 SIT

Zaradi zastarelosti računalniške opreme so skoraj vse službe uprave izrazile določene potrebe po prenovi le-te. Naj omenim samo pomembnejše: • projekt digitalizacije arhiva: 15 mio SIT, • posodobitev poslovnega informacijskega sistema (PIS): dobrih 35 mio SIT

o 25 mio SIT za programsko rešitev o 10 mio SIT za licenčno sistemsko programsko opremo),


50

• računalniška oprema majhne in velike računalniške učilnice: dobrih 11 mio SIT, • zamenjava zastarelih osebnih računalnikov, tiskalnikov in sistemske programske opreme: cca. 7 mio SIT. 3. Plan nabav za leto 2005 za potrebe Službe za informatiko in komunikacije V planu nabav službe so bili zajeti stroški predvidenih razvojnih IKT projektov.

Tabela 23: Plan nabav za leto 2005 za potrebe Službe za informatiko in komunikacije Organizacijska enota Skupna ocena vrednosti

SIK 138.290.000 SIT

Plan investicij je bil postavljen izredno ambiciozno, saj je nujno potrebno narediti odločne korake v smeri celovite posodobitve informacijske tehnologije in rešitev ter tako premostiti veliki tehnološki zaostanek zavoda na IKT področju. Le s pomočjo sodobne informacijske infrastrukture, informacijskih rešitev, učinkovitega sistema upravljanja informacijske tehnologije, sodobne organizacije poslovanja ter dobre strokovne usposobljenosti zaposlenih je mogoče doseči ustrezen nivo poslovne učinkovitosti in kvalitete storitev, ki jo narekuje v letu 2003 pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Sodobna IKT bi omogočila višjo učinkovitost zaposlenih, racionalizacijo in nižje stroške poslovanja, s tem pa tudi dolgoročno stabilnost poslovanja zavoda ter doseganja pričakovanih ciljev naših ustanoviteljev, zaposlenih in uporabnikov naših storitev. 3.1. Vrste vlaganja v IKT • Računalniška sistemska strojna in programska oprema, • aplikativna programska oprema, • delovni pogoji in sredstva ter • storitve. B. Predvideni razvojni projekti 2005 1. Izgradnja informacijske infrastrukture Projekt je bil namenjen: • izgradnji pristopnega omrežja (komunikacijske točke), • izgradnji navideznega privatnega podatkovnega omrežja (VPN), • postavitvi univerzalnih strežnikov (podatki, aplikacije, varnost, komunikacije), • standardizaciji informatiziranega delovnega okolja (oprema, vsebine), • vzpostavitvi centralne vstopno/izstopne točke (protivirusna zaščita, identifikacija uporabnikov, blokiranje

neželenih vsebin, …), • dostopu do centralnega poštnega strežnika, • dostopu do centralnega spletnega portala, • vzpostavitvi centralne baze podatkov in varovanju le-teh, • spremljanju učinkovitosti zaposlenih ne glede na lokacijo delovnega mesta, • centraliziranemu upravljanju informacijske tehnologije in podatkov, • učinkoviti tehnični pomoči in svetovanje oddaljenim uporabnikom, • učinkoviti interni elektronski komunikaciji med zaposlenimi, • učinkoviti elektronski komunikaciji med zaposlenimi, poslovnimi partnerji in uporabniki zdravstvenih storitev

(elektronsko poslovanje), • dostopu do vsebin, objavljenih na svetovnem spletu (Internet)


51

• dvigu strokovnega in splošnega znanja zaposlenih, itd. Z izgradnjo informacijske infrastrukture bi vsem zaposlenim zagotovili ustrezen nivo dostopnosti informacijskih rešitev, podatkov in vsebin, ne glede na lokacijo delovnega mesta. Projekt bi odločno posegel v delovne navade zaposlenih, njihov odnos do informacijskih rešitev in informatike nasploh, hkrati pa vzpodbudil tudi raziskovalne procese in ambicije posameznikov. Opomba: Projekt ni bil realiziran.

Izgradnja informacijske infrastrukture je bil pogoj za realizacijo večine razvojnih projektov. 2. Posodobitev poslovnega informacijskega sistema Nakup novega, sodobnega, integriranega poslovnega informacijskega sistema (PIS) bi pomenil postopno ukinitev vseh obstoječih, med samo nepovezanih informacijskih rešitev (tako imenovanih informacijskih otokov. Posledice obstoječih informacijskih rešitev se kažejo v veliki izgubi časa in energije za spremljanje poslovnih rezultatov in pravočasno ukrepanje v primeru odstopanj od zastavljenih ciljev. Praviloma podatki in informacije niso pravočasno dosegljivi, kar seveda povzroča nepotrebne probleme pri vodenju zavoda. Opomba: Projekt ni bil realiziran. 3. Integracija PIS in sistema Time & Space V Upravi ZDM že deluje sistema za evidenco delovnega časa, imenovan Time & Space. Vanj so vključeni vsi zaposleni uprave zavoda. Obstoječi sistem za obračun plač smo v letu 2005 integrirali s sistemom evidence delovnega časa zaradi večje učinkovitosti dela. Integracija sistemov je odpravila nepotrebno podvajanje podatkov in možnost vnosa napak v sistem, s tem pa tudi racionalizacijo poslovanja. Opomba: Projekt je bil realiziran 4. Elektronsko poslovanje z ZZZS V informacijskem sistemu za evidentiranje zdravstvenih storitev (ZIS Sova) obstajajo programski moduli za elektronsko izmenjavo podatkov med izvajalci zdravstvenega varstva in zdravstvenimi zavarovalnicami. Trenutno iz zavoda že enostransko elektronsko prenašamo račune in podatke o storitvah vsem zdravstvenim zavarovalnicam, smiselno pa bi bilo čim prej preiti na dvosmerno elektronsko izmenjavo in večine podatkov. Pomembno področje so podatki o izbirah osebnega zdravnika (IOZ), saj le-ti pomembno vplivajo na obseg programa in višino financiranja s strani ZZZS. Neusklajeni IOZ podatki povzročajo nepotrebne zaplete in nenačrtovane negativne poračune ter s tem dodatno ogrožajo načrtovane poslovne rezultate. Opomba: Projekt ni bil realiziran. 5. Sodelovanje na projektu prenove ZIS Naš zavod je pristopil k projektu skupne izdelave razpisne dokumentacije za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema. Tokrat ni šlo zgolj za kreiranje sicer zahtevne dokumentacije, temveč za organiziran in sistemski pristop k kreiranju vsebinskih in tehnoloških standardov in zahtev, ki jih mora izpolniti sodobna informacijska rešitev. Poseben poudarek je bil na poenotenju osnovnih izhodišč, kar bi omogočilo uporabo enotne ali vsaj primerljivih informacijskih rešitev vsem zainteresiranim zavodom (ZD), ne glede na ponudnika rešitve. Opomba: projekt bo predvidoma realiziran v letu 2006. 6. Sodelovanje v nacionalnih it projektih


52

Reforma zdravstvenega varstva prinaša precej novosti tudi na področju medicinske informatike. Med pomembnimi cilji reforme sta prehod na enotni elektronski zdravstveni karton ter uvajanje elektronskega poslovanja med vsemi nivoji zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi, bolnišnice, klinike in inštituti). Reforma je evropsko naravnana, kar pomeni, da predvideva tudi internacionalizacijo elektronskega poslovanja (izmenjavo podatkov in znanja) na področju zdravstvenega varstva. Osnovno zdravstveno varstvo je pomemben segment zdravstvenega varstva, zato si prizadevamo za sodelovanje zainteresiranih zavodov in informatikov osnovnega zdravstva v nacionalnih IKT projektih. Sprejetje skupnih IKT standardov in priporočil, informacijskih rešitev, elektronske izmenjave podatkov in varnostne politike je izrednega pomena za vse udeležence poslovnih procesov (ZD, bolnišnice, inštitute, ZZZS, MZ, …), ki se izvajajo v zdravstvu, tako na nacionalnem kot internacionalnem nivoju. Opomba: Projekt je še vedno v pripravljalni fazi. Pričakujemo, da bo zaživel v letu 2006. C. Realizacija plana 2005 v številkah 1. Realizacija nabave 2005

Tabela 24: Realizacija nabave 2005 Organizacijska

enota Planirano

(v SIT) Realizirano

(v SIT) Delež (v %)

Uprava 68.030.000 1.976.832 2,91

SIK 138.290.000 0 0,00

OE SZV 26.812.000 8.177.832 30,50

OE VŽOM 4.904.000 1.989 0,04

OE MDPŠ 4.440.000 240.435 5,42

OE ZV 4.170.000 371.937 8,92

OE PV 3.492.000 194.952 5,58

Skupaj 250.138.000 10.963.977 4,38

Tabela 25: Delež vlaganj v informacijsko komunikacijsko tehnologijo v odnosu na skupna vlaganja v letu 2005

Organizacijska enota Skupaj za IT Skupaj vsa sredstva Delež v %

OE SZV 8.177.832,14 51.828.189,74 15,78

OE MDPŠ 240.435,36 35.327.263,81 0,68

OE ZV 371.937,52 21.011.827,63 1,77

OE VŽOM 1.989,36 32.778.219,39 0,01

OE PV 194.951,72 2.494.951,72 7,81

UPRAVA 1.976.832,25 4.856.195,10 40,71

Skupaj 10.963.978,35 148.296.647,39 7,39

Investicije v IKT razvojne projekte so bile ustavljene s sklepom direktorja za poslovne zadeve. 2. Realizacija internih delovnih opravil 2.1. Oddelek za sistemski inženiring

Tabela 26: Realizacija internih delovnih opravil Oddelka za sistemski inženiring (8.4.2004 - 13.1.2006)

Število oseb Število nalogov Obdobje

(v mesecih) Število opravil

Porabljeno število ur

Obračunane ure (v SIT)

5 2.236 21 2.668 3.799 37.259.831

Povprečna vrednost delovne ure: 9.807,80 SIT.


53

Tabela 27: Realizacija internih delovnih opravil Oddelka za sistemski inženiring (1.9.2005 - 31.12.2005)

Število oseb Število nalogov Obdobje

(v mesecih) Število opravil



4 533 4 475 612 5.101.941

Povprečna vrednost delovne ure: 8.336,50 SIT.

Tabela 28: Realizacija delovnih opravil po zaposlenem (1.9.2005 - 31.12.2005) Število oseb

Število nalogov /osebo/mesec

Število nalogov/mesec

Število opravil/osebo/mesec

Število ur/osebo/mesec

4 33,3125 133,25 29,6875 38,25

5 21,30 106,48 25,41 36,18

Opomba: Do 1. 11. 2005 je bilo vključenih v izvajanje nalog na področju sistemskega inženiringa 5 (pet) oseb, po 1.11.2005 pa je bila ena oseba prerazporejena na razvojne naloge na področju informacijskega inženiringa ! Kot je razvidno iz Tabele 28, se je storilnost ekipe v povprečju izboljšala:

• število nalogov/mesec: + 25,14 % • število nalog/osebo/mesec: + 16,84 %

Upoštevane so vse vrste delovnih nalogov (odpravljanje napak, razvojne naloge, pomoč uporabnikom – svetovanje).

0

20

40

60

80

100

120

140

1 2

1:9-12.2005 2:4.2004-12.2005

Realizacija tehnične pomoči

Število nalogov/osebo/mesecŠtevilo nalogov/mesecŠtevilo opravil/osebo/mesecŠtevilo ur/osebo/mesec

Graf 4: Realizacija tehnične pomoči

2.2. Oddelek za informacijski inženiring

Tabela 29: Realizacija delovnih opravil v Oddelku za inform. inženiring (od 1.1.2005 do 31.12.2005), 4 osebe

januar 74,00 7.800,00 577.200

februar 45,50 7.800,00 354.900

marec 64,50 7.800,00 503.100

april 47,00 7.800,00 366.600

maj 62,70 7.800,00 489.060

Mesec Porabljeno število ur

Vrednost ure (v SIT)



54

junij 44,50 7.800,00 347.100

julij 68,00 7.800,00 530.400

avgust 37,50 7.800,00 292.500

september 50,00 7.800,00 390.000

oktober 84,00 7.800,00 655.200

november 46,00 7.800,00 358.800

december 51,00 7.800,00 397.800

Skupaj 674,70 7.800,00 5.262.660

Opomba: Upoštevane so le delovne ure, realizirane izven rednega delovnega časa ! Povprečno število delovnih ur/osebo/mesec: 14,06.

Graf 5: Porabljeno število ur

0,00

100,00

200,00

300,00

400,00

500,00

600,00

700,00

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Skupaj


2.3. Simulacija ustvarjenega prihodka v letu 2005 (interno poslovanje) Oddelek za sistemski inženiring:

• 2.550 ur • povprečna vrednost ure: 9.953,62 SIT • ustvarjeni prihodek: 25.381.731 SIT

Oddelek za informacijski inženiring (upoštevano le delo izven rednega delovnega časa):

• 674,70 ur • povprečna vrednost ure: 7.800 SIT • ustvarjeni prihodek: 5.262.660 SIT

V analizo je bilo vključenih skupaj 9 oseb. kar pomeni povprečni prihodek na zaposlenega v letu 2005 na področju informatike in komunikacij v višini 3.404.932,33 SIT. D. Zaključek V kratkem času je potrebno premagati veliko tehnološko zaostalost na področju informacijske tehnologije, kar bo pripomoglo k dvigu učinkovitosti in kvalitete dela zaposlenih in zavoda v celoti. Informatizacija pomembnih poslovnih procesov bi vodstvu zavoda omogočila sprotno spremljanje realizacije planiranih programov in

Mesec Porabljeno število ur

Vrednost ure (v SIT)



55

postavljenih ciljev, v primeru odstopanja od načrtovanega pa tudi učinkovito ukrepanje, kar bi ugodno vplivalo na možnosti dolgoročne uspešnosti in stabilnosti zavoda, ki mora biti v interesu vseh zaposlenih, vodstva zavoda, njegovih ustanoviteljev in uporabnikov storitev osnovnega zdravstvenega varstva. Višji nivo informatizacije našega zavoda bi tudi pripomogel k večji dostopnosti in kvaliteti storitev osnovnega zdravstvenega varstva, s tem pa tudi k višji kvaliteti življenja prebivalcev naše regije. Plan nabav 2005 je bil smelo in ambiciozno načrtovan. Zavedamo se, da so bila predvidena sredstva za informatizacijo ZDM visoka, vendar so lahko z dobrim finančnim planiranjem na daljše časovno obdobje, na primer treh let, tudi realno dosegljiva. V letu 2005 ustavljene razvojne IKT projekte bo potrebno realizirati v letu 2006, zato je pričakovani obseg nujnih vlaganj v IKT še višji in s tem še težje dosegljiv brez zunanje pomoči (občine ustanoviteljice, ZZZS, MZ, zainteresirani donatorji in sponzorji, evropski razvojni skladi, …).

2.5 Investicijska vlaganja in večja vzdrževalna dela

Marija Kline, inž. str., vodja investicijsko vzdrževalne službe Za leto 2005 je bilo za investicijsko vzdrževalna dela in za tekoče vzdrževanje objektov dodeljenih 90.000.000,00 SIT. Na podlagi zahtevkov posameznih organizacijskih enot in po predlogih investicijsko vzdrževalne službe ter v skladu s potrjenim planom, smo sredstva v tem letu potrošili za v nadaljevanju navedene storitve. Iz naslova sredstev za investicijsko vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela smo po evidenci naše službe do 31.12.2005 izkoristili 107.920.746,85 SIT. Podatki veljajo za dela opravljena po naročilu Investicijsko vzdrževalne službe (IVS) in vključujejo 20% DDV.

Tabela 30: Porabljena sredstva za vzdrževalna dela v letu 2004 Opravljene storitve Višina sredstev

gradbeno inštalacijska dela 34.552.559,62 SIT

slikopleskarska dela 15.659.015,28 SIT

mizarska dela 830.760,00 SIT

steklarska dela 4.292.415,54 SIT

podarska dela 5.804.490,85 SIT

jaki tok 5.767.156,72 SIT

šibki tok 1.131.728,40 SIT

tapetniška dela 519.783,66 SIT

popravilo žaluzij in izdelava lamelnih zaves 1.425.340,80 SIT

kemično čiščenje vodnih strani kotlov 870.360,00 SIT

kleparska dela 4.411.564,80 SIT

vizuelne komunikacije 1.079.254,00 SIT

servis in vzdrževanje dvigal 1.585.147,47 SIT

selitve 1.170.620,00 SIT

servis in popravilo klima naprav 3.109.509,60 SIT


56

Gradbeno inštalacijska dela Izvedba samostojnega centralnega ogrevanja na plin v ZP Pobrežje, obnova telovadnice in elektroterapije v fizikalni terapiji, obnova prostorov v pritličju "D"objekta za UZ ambulanto, menjava oken in okenskih polic Sodna ulica 13 in Ulica talcev 9, preureditev čakalnice šolski dispanzerja na Gosposvetski cesti, popravilo sanitarij v šolskem dispanzerju v Novi vasi, obnova splošne ambulante Sladki vrh, otroški dispanzer, šolski dispanzer in spec. ambulante "A"objekt, preureditev prostorov VI. nad. "A"objekt v predavalnico, popravilo alu oken, obnova zobne ordinacije dr. Male, obnova zobne ordinacije dr. Daneu, predelna stena ZP Ruše (Kulturni dom ), vzdrževalna dela in servisi v kotlovnicah, popravilo črpalk, zamenjava radiatorjev.

Slikopleskarska dela so potekala v naslednjih objektih oz. službah: disp. za žene "A" objekt, reševalna služba, medicinska rehabilitacija, ambulanta za ultrazvok, ZA Tezno, SA Nova vas, CKT Nova vas, šolski dispanzer Gosposvetska, prevezovalnica MD II. nad., zdravstvena prosveta, laboratorij, splošne ambulante Tezno, dispanzer medicine dela Tezno, tajništvo uprava, ambulanta medicine dela Ruše, PV IV. nad., predavalnica VI. nad., ordinacija dr. Male II. nad. "B" objekt, ordinacija dr. Daneu II. nad. "B" objekt.

Mizarska dela Plačani so bili drobni mizarski izdelki , izdelava pulta, izdelava predelnih sten, oblog, obešalnikov, polic, izdelava vratnih kril, obnova elementov , po vseh objektih in OE.

Steklarska dela Opravljena je bila zamenjava poškodovanega stekla v oknih in vratih, okvirjanje strokovnega materiala, menjava zapiral, okovja in ključavnic na steklenih vratih, servis steklenih vrat, dobava in montaža ogledal, izdelava predelne stene v šolskem dispanzerju na Gosposvetski, izdelava dvokrilnih vrat VI. nad. "A"objekt.

Podarska dela Opravili smo zamenjavo in popravilo talnih oblog v : otroški dispanzer "A"objekt, SA Duplek, psihohigiena, dispanzer medicine dela- prevezovalnica, šolski dispanzer Gosposvetska, PV Sodna 13, tajništvo zavoda, higienska enota, zobna ordinacija dr. Male, zobna ordinacija dr. Daneu, prevezovalnica VI. nad. "A"objekt.

Jaki tok Opravljena so bila vzdrževalna dela in popravila na elektroinštalacijah, popravilo razsvetljave, menjava glavnih varovalk, izvedba elektroinštalacij v fizikalni, "B"objektu, zamenjava luči, meritve strelovodov, ogrevanje žlebov v ZA Svetozarevska, zamenjava luči v ZP Hoče, senzorske luči v ZP Tabor, izvedba elektroinštalacije v ZP Pobrežje – laboratorij, izvedba elektroinštalacije v fizikalni terapiji, elektroinštalacijska dela v ambulanti za ultrazvok, obnova elektroinštalacij v prevezovalnici MD, obnova luči v ZA Tezno, obnova inštalacije in zamenjava elektro omarice v zobni tehniki Nova vas, zamenjava luči II. nad. MD – čakalnica, obnova elektroinštalacij v ordinaciji dr. Male in dr. Daneu , obnova elektroinštalacij v predavalnici VI. nad. "A"objekt.

Šibki tok Opravljeno je bilo popravilo klicnih naprav, telefonskih inštalacij, dobava in montaža klicnih naprav PTD Tyrševa, splošna ambulanta "D"objekt.

Tapetniška dela Izvedeno je bilo tapeciranje in obnova zobnih stolov, vrtljivih stolov, preiskovalnih miz, izdelava blazin za previjalne bokse po objektih in OE.

Popravilo žaluzij in izdelava lamelnih zaves Opravili smo popravilo žaluzij in lamelnih zaves, izdelava in montaža lamelnih zaves in žaluzij po vseh objektih in OE, izdelava in montaža tekstilnih zaves v fizikalni terapiji.

Kemično čiščenje vodnih strani kotlov Kemično čiščenje špirale LOOS kotla v kotlovnici Ul. talcev.


57

Kleparska dela so zajemala popravilo strehe v avtoparku, popravilo strehe "A"objekt, izdelava in montaža klančine za invalida "D"objekt in "A"objekt, popravilo strehe nad dvigali "A"in "D"objekt, zamenjava ventilatorja v dispanzerju za žene, tesnjenje kupol in obrob v "A"in "B"objektu, menjava strešnih oken v IV. nad. Ul. talcev 9, popravilo strehe ZP Tabor.

Vizuelne komunikacije Izdelava in popravilo napisnih tabel in lamel po objektih in OE.

Servis in vzdrževanje dvigal Servisi, letni pregled, mesečni pregledi in popravila osebnih, tovornih dvigal in avtodvigal.

Selitve Odstranitev predelne stene v fizikalni terapiji, odstranitev predelne stene v III. etaži – vodstvo in v III. etaži računovodstvo, selitev dežurne ambulante v reševalno službo, selitev ŠZA potujoča I., odvoz opreme iz VI. nad. "A" objekt, selitev splošno kadrovske službe, selitev garderobnih omar – fizikalna, prenos dokumentacije iz arhiva, odvoz opreme iz laboratorija Studenci v Pobrežje, selitev pohištva psihohigiene zaradi polaganja tal, izpraznitev in odvoz opreme iz ordinacije dr. Male, selitev opreme PV IV. nad. zaradi polaganja talne obloge, selitev ambulante medicine dela v Kulturni dom Ruše in selitev splošne amb. v I. nad. ZP Ruše, izpraznitev ter odvoz odpisane opreme iz ordinacije dr. Daneu.

Servis in popravilo klima naprav Letni servis klima naprav in redni mesečni servisi klima naprav. Na področju javnih naročil smo v letu 2005, pripravili dokumentacijo s popisi del, delovnimi nalogi, predlogi in zahtevki za izvedbo dvajsetih postopkov na področju javnih naročil. Po analizi za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki jo je opravila IVS, so bile sklenjene naslednje pogodbe: 1. Geomehanske raziskave in izdelava geotehničnega poročila o pogojih temeljenja objekta Sodna ulica 13, 2. Vzdrževanje in popravilo alu oken "A", "B", "D" in Nova vas, 3. Vzdrževanje in popravilo oljnih in plinskih gorilcev, 4. Vzdrževanje in popravilo pralnih, sušilnih in likalnih strojev, 5. Tekoča vzdrževalna dela – mizarska dela, 6. Zamenjava, vzdrževanje in popravilo klicnih naprav, 7. Izdelava in montaža napisnih tabel, 8. Dobava in polaganje talnih oblog, 9. Tekoča vzdrževalna dela – zidarska dela, 10. Izvajanje selitev na vseh lokacijah ZD Maribor, 11. Zamenjava spuščenega stropa predavalnica "A" objekt, 12. Polaganje talnih oblog v predavalnici "A"objekta, 13. Odstranitev predelne stene v predavalnici "A" objekta, 14. Revizija projektov- adaptacija laboratorija z nadzidavo, 15. Vzdrževanje in popravila strojnih inštalacij centralnega ogrevanja, vodovoda in kanalizacije (predlog,

zahtevek, povabilo k oddaji ponudbe, popis del, analiza ponudb), 16. Slikopleskarska dela (predlog, zahtevek, povabilo k oddaji ponudbe, popis del, analiza ponudb), 17. Izvajanje tapetniških in avtotapetniških del, 18. Servis žaluzij, rolet in lamelnih zaves, 19. Izdelava montažne stene iz mavčnih plošč in 20. Kemično čiščenje vodnih strani kotlov.


58

Delavci splošnih delavnic so v letu 2005 opravili 6641 ur za vse organizacijske enote.

V letu 2005 je bilo za ogrevanje prostorov ZZZS, ZPIZ in MOM fakturirano:

ZZZS ZPIZ MOM

5.212.620,00 SIT 3.475.080,00 SIT 5.227.740,00 SIT

V letu 2005 je naša služba aktivno sodelovala pri obnovi in izgradnji ambulant: obnova centralnega laboratorija z nadgradnjo dveh etaž, idejni projekti za izgradnjo "C" objekta, obnova pritličja in kleti ZP Ruše, ZP Jarenina, ZP Starše, ZP Slivnica, ZP Hoče, predavalnica v 6. nadstropju "A" objekta in obnova zobnih ordinacij "B" objekt. Na področju zavarovanj je bilo z naše strani vloženo naslednje število zahtevkov za izplačilo odškodnine:

Steklo

Število zahtevkov škoda po računih Odškodnina

17 1.117.885,67 SIT 1.114.161,00 SIT

Vlom Izplačane so bile odškodnine za leto 2004 v znesku 482.270,00 SIT. V letu 2005 sta bila posredovana dva zahtevka in sicer : 1. vlom v ZP Ruše, odškodnina 200.000,00 SIT, 2. kraja računalniškega zaslona v ZP Tezno, zahtevek 68.781,64 SIT (še v postopku).

Izlitje vode


1 161.594,00 SIT 161.594,00 SIT

Strojelomno zavarovanje


32 6.175.977,52 SIT 4.088.186,50 SIT

Razlika med dejansko škodo in zavarovalnino je nastala zaradi odbitne franšize in amortizacije kar je v skladu s pogodbo ter zaradi potrošnega materiala, ki se ne upošteva pri obračunu odškodnine. Odškodnina za popravilo medicinskih aparatov bi lahko bila veliko višja, če bi nam bili posredovani računi za popravilo aparatov, saj pri pregledu posredovanih odškodninskih zahtevkov ugotavljamo, da nam od meseca julija ni bila posredovana niti ena kopija računa za popravilo aparatov katere naročilnice je izdala služba za javna naročila in nabavo. Račun je pogoj za uveljavljanje odškodnine.

Avtomobilsko zavarovanje


43 3.292.214,06 SIT 2.740.446,08 SIT

Odškodnina se nanaša še na štiri škodne dogodke v letu 2004, v treh primerih škoda ni bila izplačana, štirje škodni dogodki so v postopku – računi so že posredovani na zavarovalnico, v petih primerih pa še nismo prejeli računa za popravilo vozila.

Prijava poškodb na delu V letu 2005 je bilo v IVS izpolnjenih 33 prijav poškodbe pri delu, posredovanih na vodstvo v podpis, osebnemu zdravniku in potrjene na ZZZS. Potrjenih je bilo veliko obrazcev za kolektivno nezgodno zavarovanje za Zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Maribor ter opravljenih veliko sprememb kolektivnega nezgodnega zavarovanja zaradi prenehanja zaposlitve,


59

sklenitve novih zavarovanj ali spremembe premij ter posredovanje le teh na zavarovalnico in v obračun osebnih dohodkov.

2.6 Ukrepi za izboljšanje kakovosti poslovanja in medsebojnih odnosov

V ZDM pripisujemo velik pomen dobrim medsebojnim odnosom med zaposlenimi. Skrbimo, da se zaposleni kontinuirano strokovno izpopolnjujejo na področju komunikacijske kulture. V letu 2006 bomo ponovno organizirali interni seminar na temo komunikacijske kulture ter ponovili raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu. V pripravi je tudi raziskava o ugotovljanju zadovoljstva pacientov z zdravstevnimi storitvami v ZDM. Zaposlene redno seznanjamo z novostmi v zavodu preko internega časopisa "Obvestila" in preko timskih ter drugih sestankov.

3. Predstavitev Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor

3.1 Osnovni podatki o zavodu

Ime zavoda ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR

Skrajšano ime ZD MARIBOR

Sedež zavoda Ulica talcev 9, Maribor

Telefon 02 / 22 86 200

e – pošta [email protected]

Davčna številka 49672509

Matična številka 5054095

Šifra dejavnosti 85.121

Podračun pri UJP, urad Slovenska Bistrica 01270 – 6030922374

Institucionalni sektor po standardni klasifikaciji S. 1314

3.2 Nastanek in razvoj Zdravstvenega doma Maribor

Zgodovina Zdravstvenega doma Maribor (v nadaljevanju: ZDM) sega skoraj 50 let nazaj. Dne 19.12.1956 je takratni Občinski ljudski odbor Maribor-Center sprejel sklep o ustanovitvi Zdravstvenega doma Maribor. Zdravstveni dom je pričel z delom dne 01.01.1957. S tem so se v Mariboru začele v praksi izvajati ideje dr. Andrije ŠTAMPARJA, ki je že kmalu po koncu prve svetovne vojne trdil, da: • nacionalno zdravje in njegovo utrjevanje ni monopol zdravnikov, ampak se morajo z njim ukvarjati vsi, • se lahko z zdravljenjem posameznika doseže veliko, vendar le socialna terapija privede do pravih uspehov, • zdravnik ne sme biti ekonomsko odvisen od bolnikov, ker ga to ovira pri reševanju bistvenih nalog, • pri izvajanju zdravstvenega varstva ne sme biti razlike med revnimi in bogatimi, • je zdravstvo potrebno organizirati tako, da bo zdravnik iskal bolnika in ne nasprotno, • je delovno področje zdravnika kraj, kjer ljudje živijo in ne laboratoriji in ordinacije, • je zdravstveno varstvo ekonomska in ne samo humanitarna dejavnost.


60

Leta 1957 je bila ukinjena privatna zdravstvena praksa. To in močan gospodarski razvoj mesta in okolice je povzročilo pritisk prebivalstva na javno osnovno zdravstveno službo, ki se je do tedaj razvijala nepovezano. Dolgo so strokovni razlogi narekovali potrebo po združitvi celotne osnovne zdravstvene službe. Šele aprila leta 1967 sprejet zakon o organizaciji zdravstvene službe je sprožil njeno dokončno integracijo. K ZDM se je priključilo 18 do tedaj samostojnih zdravstvenih zavodov, med njimi vse obratne ambulante in reševalna služba. Vzporedno z združevanjem enot je ZDM razvijal tudi njihovo dejavnost ter pospeševal strokovni dvig. Med prvimi v tedanji Jugoslaviji je uvajal dispanzersko metodo dela praktično v vso svojo dejavnost. Organiziral je tudi zdravljenje in zdravstveno nego bolnikov na domu. Ustanovil je več dispanzerjev in specialističnih ambulantnih dejavnosti, pri čemer se je s specialistično strokovno pridobitvijo najbolj obogatila zobozdravstvena služba. Zaradi svoje visoke strokovnosti je mariborski Zdravstveni dom tudi učni zavod za dijake Srednje zdravstvene šole Juge Polak Maribor in za študente Visoke zdravstvene šole in Medicinske fakultete. ZDM je tudi sedež Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego. Tudi to dejstvo je dokaz, da je zdravstveni dom ustanova, ki v celoti izpeljuje funkcijo organizacije in izvajanja popolnega primarnega zdravstvenega varstva.

3.3 Zdravstveni dom Maribor danes

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je neprofiten javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo. Izvajamo storitve osnovnega zdravstvenega varstva tako s preventivnega, kot s kurativnega področja. S celovitim pristopom do zdravja usmerjamo naše paciente na pot, ki vodi do zdravega, zadovoljnega in zmeraj daljšega življenja posameznika. Dispanzerski način dela, skrb za naše paciente, strokovno izpopolnjevanje, obveščanje in osveščanje javnosti, razvoj novih storitev zdravstvenega varstva, povezovanje z drugimi zdravstvenimi ustanovami doma in po svetu so naša vodila pri vsakodnevnem delu. Izvajanje storitev zdravstvenega varstva je organizirano v petih organizacijskih enotah: • OE Splošno zdravstveno varstvo, • OE Medicina dela, prometa in športa, • OE Zobozdravstveno varstvo, • OE Varstvo žensk, otrok in mladine in • OE Patronažno varstvo.

3.4 Vodenje zavoda

Zdravstveni dom Maribor vodi glavni direktor zavoda prim. Anton Židanik, dr.med., spec., za področje poslovanja, financiranja in kadrovanja pa je odgovoren direktor za poslovne zadeve Anton Kranjc, univ. dipl. ekon. Dejavnost zdravstvene nege v zavodu vodi pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego gospa Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org.. Organizacijske enote vodijo zdravniki z ustrezno medicinsko specializacijo, organizacijsko enoto Patronažno varstvo vodi univerzitetno izobražena medicinska sestra.


61

Svet zavoda je najvišji organ upravljanja v zavodu. V Svetu zavoda imajo svoje predstavnike ustanovitelji (6 članov, od tega: 4 člane Mestna občina Maribor, 1 člana Občina Ruše in 1 člana Občina Pesnica) in plačniki storitev (2 člana ZZZS). 6 članov Sveta zavoda je predstavnikov zaposlenih v Zdravstvenem domu Maribor. Svet zavoda vodi od 28.09.2005 gospod Tomaž Ekart, dr. med., dr. dent. med. (do 28.9.2005 je svet zavoda vodil gospod Stjepan Žiger, dr. med. spec.). Svet zavoda je svoje odločitve v letu 2005 sprejemal na 3 rednih in 1 izredni ter 1 konstitutivni seji sveta zavoda. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ zavoda, ki ima 10 članov in ga sestavljajo: • glavni direktor zavoda, • direktor za poslovne zadeve, • pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego, • pomočnica glavnega direktorja za računovodsko finančne zadeve, • pomočnik glavnega direktorja za informatiko, • svetovalec za ekonomske zadeve in • direktorji organizacijskih enot. Strokovni svet je v letu 2005 tekočo problematiko reševal na redni sejah strokovnega sveta.

Slika 2: Vodenje ZDM na politični in strateški ravni

3.5 Strateške usmeritve zavoda

Temeljna strategija Zdravstveni dom Maribor bo težil k postopnemu razvoju in rasti, tako, da bo v prihodnjih letih večal kakovost in obseg svojih dejavnosti. Iskal in razvijal bo nova tržišča tako na prodajnem, kot tudi na oskrbnem področju, hkrati bo razvijal svoje lastne zmogljivosti potrebne za izvajanje planiranih dejavnosti, ki se kažejo v neizkoriščenih človeških virih, metodah dela in vodenju. Strategija nadaljnjega razvoja in rasti sledi potrebam okolja in uporabnikov storitev.


62

Poslovne strategije: 1. Necenovna strategija poslovanja: kakovost postopkov zdravljenja in zdravstvene nege, izpolnjevanje

dostopnosti, dosegljivosti in pravičnosti, upoštevanje in reševanje pripomb in pritožb, izboljševanje ponudbe zdravstvenega varstva, skrb za zadovoljstvo posameznih pacientov.

2. Strategija aktivnega vlaganja v znanje in informacijsko tehnično infrastrukturo z namenom izboljševanja kakovosti storitev.

3. Strategija učinkovite izrabe sredstev: vzpostaviti sistem sprotnega spremljanja nastalih stroškov po stroškovnih mestih, planiranje stroškov po stroškovnih mestih in usklajevanje nastajanja stroškov s postavljenimi letnimi in dolgoročnimi cilji zavoda.

4. Razvijanje procesnega modela poslovanja z jasno določenimi osnovnimi in podpornimi procesi ter sistemom notranjih uporabnikov (poslovno usklajevanje). V tem modelu uprava izvaja podporne storitve, katerih osnovni cilj je omogočiti kakovostno izvajanje storitev zdravstvenega varstva. Procesni model poslovanja mora biti nastavljen tako, da zagotovi povratne informacije o strategijah, razvoju in izvajanju storitev zdravstvenega varstva.

5. Zagotoviti primerno infrastrukturo za nemoteno izvajanje storitev zdravstvenega varstva. 6. Nabavna strategija: usmerjenost v analizo upravičenosti zahtevkov glede na poslovno in programsko politiko,

usklajenost nabavne politike s finančno politiko, z zasledovanjem optimalne izkoriščenosti tržnih priložnosti. 7. Strategija krepitve partnerskih odnosov z ustanovitelji zavoda in plačniki storitev (predvsem ZZZS) v korist in

zadovoljstvo uporabnikov naših storitev (pacientov). V letu 2005 se je v ZDM veliko dogajalo, kar je razvidno iz poročil.

4. Izvajanje storitev zdravstvenega varstva v letu 2005

4.1 Poročilo o delu posameznih OE

Poročilo o delu posameznih OE je zbrano v posebni serijski publikaciji Strokovno poročilo, ki jo izdaja ZDM enkrat letno.

4.2 Predstavitev dejavnosti Službe za promocijo zdravja in izobraževanje

Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org., vodja službe za promocijo zdravja in izobraževanje V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je do 31. julija 2005 deloval Referat za zdravstveno vzgojo, ki se je 1. avgusta 2005 preoblikoval v Službo za promocijo zdravja in izobraževanje. Služba za promocijo zdravja in izobraževanje izvaja programe promocije zdravja in zdravstvene vzgoje ter učne delavnice programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo CINDI Slovenija v skladu z Navodilom o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (UL RS 67/01). Program dela za leto 2005 in njegova realizacija Planiran program učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo je bil objavljen v Občasniku št. 3/2005 (str. 57), ki ga izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


63

Iz naslednje tabele je razvidna realizacija programa v Zdravstvenem domu Maribor od 01.01. do 31.07.2005 (realizacija pod okriljem Referata za zdravstveno vzgojo) in realizacija programa od 01.09. do 31.12.2005 (realizacija programa pod okriljem Službe za promocijo zdravja in izobraževanje). V proces napotitve pacientov14 v učne delavnice programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo so bile v drugi polovici leta 2005 vnesene določene spremembe, ki so v skladu s priporočili CINDI Slovenija. Sledili smo priporočilu CINDI Slovenija. Paciente smo najprej napotili v krajše delavnice in nato v daljše delavnice, glede na priporočilo osebnega zdravnika, kjer so utrdili in poglobili pridobljeno znanje iz krajših delavnic. Pri populaciji, ki jo vključujemo v programe svetovanja za zdravje, je bila ocenjena ogroženost za srčno žilna obolenja na podlagi opravljenih preventivnih pregledov. Učne delavnice so bile in so dobro obiskane. Od 1. septembra dalje je v Zdravstvenem domu Maribor vključenih v programe svetovanje za zdravje preko 600 pacientov, ki se trudijo spremeniti življenjski slog s pomočjo učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje. Učne delavnice smo pričeli izvajati tudi v dislociranih enotah in sicer v: Rušah, Staršah in Račah. S tem korakom smo se približali pacientom v lokalni skupnosti, kjer živijo in bivajo.

Tabela 31: Realizacija programa učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo v letu 2005

Število

Krajša delavnica

ŽIVLJENJSKI SLOG" -

PREHRANA, GIBANJE"

K 0037

Krajša delavnica

"TEST HOJE 1-

X" K 0038

Krajša delavnica"DEJAVNIKI

TVEGANJA" - KRVNI

SLADKOR, TLAK

K 0039

ZDRAVO HUJŠANJE

K 0030

ZDRAVA PREHRANA

K 0031

TELESNA DEJAVNOST

K 0032

DA, OPUŠČAM KAJENJE

K 0033

organiziranih delavnic

27 25 26 17 23 11 12

opravljenih delavnic od 01.01.-30.06.2005

7 7 7 16 6 2 8

opravljenih delavnic od 01.09.-31.12.2005

19 17 18 0 15 7 2

skupno število opravljenih delavnic

26 25 25 16 21 9 10

odpovedanih delavnic

1 1 1 1 2 2 2

delavnic objavljeno v Občasnik št. 3/2005

130 132 133 30 35 33 12

14 PACIENT človek, bolan ali zdrav, vključen v zdravstveni sistem, ki njegove storitve uporablja ali ne (Mali leksikon terminoloških izrazov v zdravstveni negi (Zbornica-Zvezda, 1999: 40).


64

Program CINDI CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme) je mednarodni program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo glavni vzrok prezgodnje smrtnosti prebivalstva in največje zdravstveno breme evropske regije SZO. Temeljna cilja programa CINDI v okviru SZO sta:

• razvoj preventivnih in promocijskih ukrepov v okviru sistemov osnovnega zdravstvenega varstva z namenom zmanjšanja obolevnosti in dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni,

• vzpostavitev učinkovitih mehanizmov in metod za uvajanje teh ukrepov. V okviru programa, države članice, med njimi tudi Slovenija, izvajajo strokovne in promocijske aktivnosti za ohranjanje in krepitev zdravja prebivalstva in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, pri katerih je neustrezen in nezdrav življenjski slog osnovni dejavnik tveganja. Med dejavnike tveganja in nezdravega življenjskega sloga prištevamo: nezdravo prehrano, nezadostno telesno dejavnost, prekomerno telesno težo, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in psihosocialni stres. Bolezni srca in ožilja in druga kronična obolenja so glavno zdravstveno breme tudi v Sloveniji – v več kot 70%. Poslanstvo programa CINDI Slovenija, ki vodi program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji, je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja in kakovosti življenja slovenskega prebivalstva. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad. CINDI si prizadeva za krepitev pozitivnih determinant zdravja slovenskega prebivalstva – za trajnostni razvoj Slovenije, zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med prebivalci ter zdravo delovno in bivalno okolje. Pri izvajanju programa se uporablja strategija promocije zdravja in strategija preprečevanja bolezni. Razvojna strategija dejavnosti promocije zdravja v Zdravstvenem domu Maribor je usmerjena v razširitev izvajanja učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo, saj menimo, da so učne delavnice odlično izhodišče za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga pacientov. Šola za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu / družinski medicini CINDI Slovenija je organizirala v mesecu oktobru 2005 šolo za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu. Šole za promocijo zdravja se je iz Zdravstvenega doma Maribor udeležilo 15 medicinskih sester in 1 zdravstvenik, skupaj torej 16. V novi bazi ima služba za promocijo zdravja in izobraževanje 23 usposobljenih izvajalcev učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo.


65

Nov zdravstveno vzgojni material za paciente V letu 2005 so se v okviru Službe za promocijo zdravja in izobraževanje v sodelovanju z drugimi OE izdale naslednje zdravstveno vzgojne zloženke, ki so namenjene pacientom: • Center za bolezni dojk – splošna navodila, • CBD – samopregledovanje dojk, • Dispanzer za šolske otroke in mladino, • Odvisnost od alkohola in možnosti zdravljenja, • Programi svetovanje za zdravje 1 in 2 IN • Dispanzer za otroke – splošna navodila. V pripravi je zloženka Šola za bodoče starše. Projekti in projektni management V letu 2005 smo pripravili in izvedli naslednja projekta promocije zdravja: • Čas je za spremembo. Odločil sem se za zdravo življenje. Kaj pa ti? in Za vsako mamo in vsakega otroka.

Projekta smo izvedli ob 7. aprilu – Svetovnem dnevu zdravja. V projektu Za vsako mamo in vsakega otroka je sodelovala OE Varstvo žensk, otrok in mladine in OE Zobozdravstveno varstvo, Kabinet za zobno preventivo.

• Drugi projekt smo organizirali 1. decembra ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u v Koloseju Maribor in je bil namenjen dijakom srednješolskega izobraževanja. Projekt je potekal pod delovnim naslovom: Več možnosti je – izberi najboljšo. Slednjega je finančno podprla Mesta občina Maribor iz sredstev javnega razpisa za krepitev zdravja. Donatorji projekta so bili: Shering A.G. Berlin, Kolosej Maribor in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.

Avtorica projekta Več možnosti je – izberi najboljšo in Za vsako mamo in vsakega otroka je bila gospa Zvezdana Vražič, projekta Čas je za spremembo. Odločil sem se za zdravo življenje. Kaj pa ti? pa Boris Miha Kaučič. V času projekta Čas je za spremembo. Odločil sem se za zdravo življenje. Kaj pa ti? smo izvedli med pacienti kvalitativno raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti zdravstveno stanje populacije v mestu. Avtor raziskave je bil Boris Miha Kaučič v sodelovanju z izvajalkami projekta: Zvezdano Vražič, Andrejo Krajnc, Natašo Vidnar, Mojco Bačun in Milojko Ertl.

Projekt je bil predstavljen na 5. kongresu zdravstvene in babiške nege v Ljubljani.

Slika 3: Plakat "Čas je za spremembo" avtorice Mojce Bačun, dipl. m. s.


66

Javni razpisi promocije zdravja V letu 2005 je Mestna občina Maribor objavila javni razpis sofinanciranja programov promocije zdravja. Prijavili smo tri projekte in dobili vse tri odobrene. Služba za promocijo zdravja in izobraževanje je nudila pomoč in svetovanje drugim prijaviteljem programov za krepitev zdravja. Skupno število odobrenih projektov je bilo devet v skupni vrednost 3.400.000,00 tolarjev.

4.3 Predstavitev dejavnosti Higiensko oskrbovalne službe

Majda Medved, dipl.m.s., higienik, vodja higiensko oskrbovalne službe

Higiensko oskrbovalna služba deluje v zavodu na področju preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in skrbi za urejeno delovno okolje. V avgustu 2005 je prišlo do reorganizacije Higienske enote v Higiensko oskrbovalno službo s priključitvijo dveh enot Centralne sterilizacije in Pralnice. S tem se je delokrog službe razširil in zaokrožil v celostno oskrbo za nemoteno izvajanje delovnega procesa zdravstvenih timov na deloviščih zavoda.

Tako v okviru službe delujejo štiri enote, ki izvajajo delo na naslednjih področjih:

1. Čiščenje in ravnanje z odpadki

Čiščenje in vzdrževanje opreme in prostorov se izvaja na 30.000 m2 talnih površin, na 41 lokacijah z 62 delovišči. Delo opravljamo tudi 43 zasebnikom na 18 deloviščih v izmeri 2500 m2 talnih površin. Delovni proces se izvaja po veljavnih navodilih iz področja objektne in izven objektne higiene.

Področje ravnanja z odpadki je zakonsko usklajeno z veljavnimi predpisi in poteka ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov, prav tako odvozi, glede na koncesijo odjemalca odpadkov.

2. Kurjenje in urejanje okolja

Kurjenje in urejanje okolja je potekalo na 22 lokacijah z različnimi kurišči. Redno se vrši nadzor nad kotlovnicami in racionalna poraba kuriva. Prav tako se na vseh lokacijah ureja tudi okolje, kar je v mesecu decembru predstavljalo večjo obremenitev zaradi obilnih snežnih padavin. V mesecu novembru smo pričeli dodatno izvajati urejanje okolja na objektu Gosposvetska 41, kjer je plačnik navedenih storitev Stainvest.

3. Centralna sterilizacija

V procesu preprečevanja bolnišničnih okužb, je področje steriliziranja zelo pomemben člen ki omogoča izvajanje postopkov zdravljenja in nege z neoporečnimi materiali. Postopki steriliziranja se izvajajo na treh lokacijah z avtoklavi, po postopkih opisanih v delovnem navodilu. Število streliziranih setov v preteklem letu je v porastu, z različno vsebino, glede na potrebe v delovnem procesu. Storitev steriliziranja izvajamo zasebnikom.

Koncem leta so se začele aktivnosti v pripravi materialov, za osebno varovalno opremo pri morebitni obravnavi pacientov pri sumu na aviarno influenco. Seti z varovalno opremo, se bodo pripravljali v centralni sterilizaciji za celoten zavod ter se po dogovorjenem razdelilniku posredovali na delovišča.

4. Pranje in oskrba s perilom

Pranje izvajamo na eni lokaciji za vsa delovišča zavoda. Postopek pranja je potrebno posodobit, reorganizirat, usposobit kader in uredit ustrezno sledljivost perila, vključno s uporabo nove naročilnice za pralnico. Po zadnjih podatkih je v enem delovnem turnusu opremo 180 kg perila. Podatek je beležen zadnje tri mesece, po pridobitvi tehtnice za spremljanje količine perila in obremenitve odpadnih vod.


67

Kadrovska problematika

Na področju čiščenja in ravnanja z odpadki imamo velik problem nadomeščanja zaradi staležev odsotnih delavk, ker se je v lanskem letu upokojilo 6 delavk, nadomestili nismo nobene. Problem predstavljajo tudi delavke invalidi II. in III. kategorije, ker je njihova preostala delazmožnost omejena in ne izvajajo delovnega procesa v celoti.

Obseg dela se nam ni zmanjšal, zato nastajajo težave pri zagotavljanju nemotenega in kakovostnega izvajanja delovnega procesa na vseh deloviščih zavoda.

Materialni stroški

Materialni stroški se na nivoju službe mesečno spremljajo, vendar so področja na katera nimamo vpliva. To je področje kurjenja, kjer nam vremenske neprilike narekujejo večjo potrebo po ogrevanju in posledično večjo porabo kurjave. Drugo je področje sterilizacije, kjer se je povečalo število steriliziranih setov, z naročili iz različnih delovišč zdravstvenih timov. Izračun je pokazal, da so seti pripravljeni po naročilu v centralni sterilizaciji najcenejša oblika zagotavljanja ustreznih materialov pri izvajanju kvalitetnega delovnega procesa na deloviščih zavoda.

Velika materialna poraba je tudi na področju papirne konfekcije in razkužil. Upam, da smo z dobro pripravljenima in izvedenima javnima naročiloma koncem leta pripomogli k racionalizaciji stroškov na tem področju. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo poenotili listo razkužil v zavodu, kar bo nedvomno velik prihranek.

Varovanje objektov

Ker v preteklosti nismo imeli posluha za to področje, je nujno, da zaradi vse večjih zunanjih pritiskov in neugodni situaciji v zavodu, nemudoma pristopimo k varovanju objektov, s strani ustreznega zunanjega ponudnika z licenco. Varovanje je potrebno zaradi izvajalcev zdravstvene dejavnosti, varovanja podatkov, opreme in prostorov. Skladno s področjem varovanja objektov, se v sodelovanju z izvajalci varovanja objektov, lahko zagotavlja tudi boljši parkirni red, kjer navkljub različnim ukrepom, kršiteljem še vedno uspeva parkirati na dvorišču zavoda.

Planirane aktivnosti v prihodnje:

• ureditev kotlovnic Ulici talcev in Vošnjakovi ul.,

• ureditev posodobitev pralnice in postopkov pranja, izobraževanje kadra v pralnici,

• na področju odpadkov, preiti na z zakonom določene posode in izpeljati javni razpis za vsa področja odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti,

• na področju varovanja objektov zagotoviti zaposlenim in uporabnikom varno delovno okolje, s spoštovanjem in izvajanjem parkirnega reda vseh zaposlenih v zavodu,

• delovati v smislu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb na vseh področjih delovanja, prav tako v smislu racionalne porabe materialov v te namene,

• stalno strokovno izobraževanje vseh zaposlenih v službi v okviru delovnega procesa.

5. Poročilo o delu Dejavnosti zdravstvene nege v letu 2005

Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ.dipl.org., pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego Uvod Dejavnost zdravstvene nege se je s 01.04.2005 nekoliko preoblikovala in reorganizirala, saj sodobni trendi poslovanja in družbene spremembe od nas to zahtevajo in pričakujejo.


68

Kolegij zdravstvene nege Kolegij zdravstvene nege je najvišji posvetovalni organ dejavnosti zdravstvene nege. V lanskem letu se je sestal na 18 rednih in 1 izredni seji ter sprejel več sklepov in stališč, ki so bila posredovana v realizacijo vodstvu in službam uprave. Sprejeli smo Poslovnik o delovanju kolegija zdravstvene nege. S ciljem strokovno uskladiti dejavnost zdravstvene nege in jo posodobiti z elementi sodobne zdravstvene nege ter doprinesti k poslovni učinkovitosti, smo ustanovili delovne skupine v dejavnosti zdravstvene nege: • Delovna skupina za higieno in obvladovanje okužb, • Delovna skupina za pripravo strokovnih kriterijev za javna naročila, • Delovna skupina za pripravo standardov v zdravstveni negi, • Delovna skupina za razvijanje negovalnih diagnoz in • Delovna skupina za kategorizacijo Reorganizacije Da bi povečali časovno, finančno in kadrovsko učinkovitost smo pristopili k nekaterim reorganizacijam in premeščanjem kadrovskih virov znotraj zavoda: • v smislu racionalizacije kadrovskih in materialnih virov smo reorganizirali Higiensko enoto, Enoto centralne

sterilizacije in pralnico v Higiensko oskrbovalno službo, • da bi postali vidnejši in učinkovitejši na področju promocije zdravja in zdravstvene vzgoje, ki jo je zdravstveni

dom dolžan izvajati v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti in Navodilih za izvajanje preventivnega programa zdravstvenega varstva na primarni ravni, smo preoblikovali Referat za zdravstveno vzgojo v Službo za promocijo zdravja in izobraževanja in okrepili dejavnost te službe in

• organizirali ter izvajali smo interna strokovna izpopolnjevanja za izvajalce zdravstvene nege (usposabljanje s področja higiene in obvladovanje okužb, aviarna influenca).

Veliko nalog ostaja v teku realizacije, veliko ciljev je pred nami in vsa svoja prizadevanja bomo usmerili, da pripomoremo k vsestransko učinkovitemu delovanju zavoda.

6. Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije

KC SZO deluje že dvajset let in je v tem času realiziral mnogo nalog, ki so doprinesle k razvoju primarnega zdravstvenega varstva s poudarkom na primarni zdravstveni negi ter zadnja leta na patronažni zdravstveni negi.

Poročilo o delu Kolaborativnega centra je zbrano v posebni serijski publikaciji Strokovno poročilo, ki jo izdaja ZDM enkrat letno.

7. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih

7.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki opredeljujejo delovno področje zavoda

Javni zavod Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je v skladu z Zakonom o zavodih (Ur.l.RS, št. 12/91, 8/96, 18/98, 36/00) ustanovljen s strani občin - ustanoviteljic, in sicer z Odlokom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.


69

Pravna podlaga, ki določa delovno področje zavoda je opredeljena v: • Zakonu o zavodih (Ur.l.RS, št. 12/91, št. 8/96, št. 18/98 in št. 36/00), • Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS, št. 100/05 UPB2), • Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur.l.RS, št. 23/05 UPB2), • Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l.RS, št. 30/03 prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03, 84/04,

44/05), • Odloku o ustanovitvi zavoda Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (objavljen v Medobčinskem uradnem

vestniku občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše, št. 18, z dne 14. 12. 1992 in popravek št. 1/93),

• Statutu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, z dne 28. 02. 1994, • Sklepu o registraciji Okrožnega sodišča v Mariboru, št. 10057300 • Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravstveno dejavnost za pogodbeno leto, • Splošnem dogovoru za pogodbeno leto, • Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev, sklenjeno z ZZZS.

V skladu z odlokom o ustanovitvi zavoda ter statutom zavoda, se v zavodu opravlja naslednja dejavnost: 1. Osnovna zdravstvena dejavnost:

• spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in izboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje ter rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev,

• zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja, • preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacija, • zdravstvena rehabilitacija otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, • patronažna zdravstvena nega, zdravstveno nego otročnic in novorojenčkov, zdravstveno nego bolnika na

domu, • zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih, • neprekinjena nujna medicinska pomoč in reševalna služba, • zdravstveni pregledi športnikov, • zdravstveni pregledi nabornikov, • ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, • diagnostične in terapevtske storitve in • socialna medicina.

2. Specialistična ambulantna dejavnost 3. Mrliško pregledna služba 4. Raziskovalni in eksperimentalni razvoj na področju medicine, naravoslovja in družboslovja 5. Druge dejavnosti v skladu z zakonom

• prodaja zdravstvenih in drugih storitev na trgu, • preventivna dejavnost s področja medicine dela, prometa in športa.

6. Izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in kliničnih vaj študentov visokošolskih zavodov 7. Izvajanje pripravništva za srednje kadre ter visokošolske kadre zdravstvene smeri 8. Izvajanje specializacije iz specialističnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva.


70

7.2 Dolgoročni cilji, ki izhajajo iz večletnega programa dela in razvoja

Dolgoročni cilji, ki izhajajo iz vizije, poslanstva in politike zavoda ter večletnega programa dela in razvoja so: • z razpoložljivimi viri zagotoviti takšno raven zdravstvenega varstva, ki omogoča kar največjo možno korist

posamezniku in celotni skupnosti; • doseganje čim boljših poslovnih rezultatov in čim hitrejše prilagajanje spremembam v nacionalni zdravstveni

politiki; • načrtovanje, izvajanje, nadzor in izboljševanje delovnih postopkov z namenom izboljševanja ponudbe

zdravstvenih storitev in večanja zadovoljstva naših pacientov; • nenehno strokovno in splošno izpopolnjevanje zaposlenih in ustvarjanje takšnega vzdušja v zavodu, da bodo

zaposleni čimbolj zadovoljni; • ohranjanje ugleda Zdravstvenega doma in dela zdravstvenih delavcev v širši skupnosti.

7.3 Letni cilji

Cilji, ki smo jih postavili v letu 2005 so bili naslednji: • stabilizacija poslovanja in odprava presežkov odhodkov nad prihodki; • ustvariti pogoje za intenzivnejši razvoj primarne zdravstvene dejavnosti; • realizirati delovni program ob optimizaciji stroškov, vendar ne na račun kakovosti storitev zdravstvenega

varstva; • posodobitev zdravstvenega in poslovnega informacijskega sistema; • zmanjšanje števila zaposlenih v podpornih, nezdravstvenih procesih.

7.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev s fizičnimi, finančnimi in opisnimi kazalci

Matija Košir, univ. dipl. ekon., svetovalec za ekonomske zadeve, vodja službe za načrtovanje in ekonomske analize

7.4.1 Finančni kazalniki v letu 2005

Pri analiziranju finančnih kazalnikov bomo analizirali podatke za leto 2005 in jih primerjali s povprečjem zdravstvenih domov v Sloveniji v letu 2004.

1. Kazalnika gospodarnosti

KOEFICIENT CELOTNE GOSPODARNOSTI = CELOTNI PRIHODKI CELOTNI ODHODKI K1 Zd = 0,996 K1 Slo = 1,007 Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar je vrednost kazalca 1 ali večja od 1. V primerjavi s predhodnim letom se je gospodarnost izboljšala.

KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA = PRIHODKI OD POSLOVANJA ODHODKI OD POSLOVANJA K2 Zd = 1,00 K2 Slo = 1,00


71

Prihodki od poslovanja so celotni prihodki zmanjšani za finančne, izredne in prevrednotovalne prihodke. Odhodki od poslovanja so celotni odhodki zmanjšani za finančne, izredne in prevrednotovalne odhodke. Tudi ta kazalnik je ugoden, če je njegova vrednost večja od 1.

2. Kazalnik donosnosti

STOPNJA DONOSNOSTI = PRESEŽEK PRIHODKOV CELOTNI PRIHODKI K3 Zd = - 0,004 K3 Slo = 0,007 Ker ni bilo presežkov prihodkov nad dohodki je kazalnik negativen.

3. Kazalnik obračanja sredstev

KOEFICIENT OBRAČANJA SREDSTEV = CELOTNI PRIHODKI POVPREČNO STANJE SREDSTEV Koeficient ponazarja kolikokrat na leto se sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Rezultat nam pove koliko enot celotnega prihoda ustvarimo z vloženo enoto sredstev. K4 Zd = 2,984 K4 Slo = 1,623

4. Kazalniki stanja investiranja

STOPNJA ODPISANOSTI OSNOVNIH SREDSTEV = POPRAVEK VREDNOSTI OS NABAVNA VREDNOST OS K5 Zd = 0,632 K5 Slo = 0,555 Stopnja odpisanosti OS je višja od povprečja v zdravstvenih domovih Slovenije. STOPNJA ODPISANOSTI OPREME = POPRAVEK VREDNOSTI OPREME OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OS K6 Zd = 0,894 K6 Slo = 0,813 Enaka ugotovitev kot za OS velja tudi pri opremi. Stopnja odpisanosti v primerjavi s preteklim letom se je še poslabšala. STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA = OS PO NEODPISANI VREDNOSTI SREDSTVA K7 Zd = 0,862 K7 Slo = 0,694 Stopnja osnovnosti investiranja je sicer slabša od povprečja v Sloveniji, vendar se je v primerjavi s predhodnim letom za malenkost izboljšala.


72

5. Kazalnika sestave obveznosti do virov sredstev (zadolženosti) oziroma kazalnika stanja financiranja

STOPNJA KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA = KRATKOROČNE OBVEZNOSTI OBVEZNOSTI DO VIROV K8 Zd = 0,483 K8 Slo = 0,196 Vrednost kazalnika se je sicer izboljšala, vendar še precej odstopa od republiškega povprečja. STOPNJA DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA = LASTNI+DOLGOROČNI TUJI VIRI OBVEZNOSTI DO VIROV K9 Zd = 0,516 K9 Slo = 0,804 Tudi vrednost tega kazalnika se je izboljšala, kljub temu je še mnogo slabša od povprečja zdravstvenih domov v Sloveniji.

6. Kazalnika likvidnosti

POSPEŠENI KOEFICIENT = KRATKOROČ. SREDSTVA IN AKTIVNE ČAS. RAZM. KRATKOROČNE OBVEZ. IN PASIVNE ČAS. RAZM. Kratkoročna sredstva so denarna sredstva, kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe. Okvirna vrednost pospešenega koeficienta, ki izraža likvidnost II. stopnje je 1, vendar tudi bistveno nižji koeficient še ne pomeni nujne nelikvidnosti. K10 Zd = 0,252 K10 Slo = 1,483 KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV IN NORMALNIH ZALOG = LASTNI VIRI + DOLG. REZERVACIJE + DOLG. OBVEZ. OS + DOLG. FIN. NAL. +DOLG. TERJATVE + ZALOGE Kazalnik je najpomembnejši pokazatelj plačilne sposobnosti III.stopnje, ki vključuje v izračun vse bilančne strukture iz razmerja med stalnimi sredstvi zavoda in obveznostmi do njihovih virov. Okvirna vrednost kazalnika je 1 ali več. V tem primeru govorimo o zdravem financiranju oz. o izpolnjevanju zlatega bančnega pravila. Kazalnik se je sicer izboljšal, vendar je še precej oddaljen od vrednosti 1. K11 Zd = 0,588 K11 Slo = 1,134

7.4.2 Realizacija programov storitev do ZZZS v letu 2005 Področni dogovor za zdravstvene domove za leto 2005 ni prinesel določil, ki bi bistveno vplivale na razmere poslovanja v našem zavodu. Na novo so standardizirali dejavnosti v NMP - PHE in za NMP motor ter dejavnost centrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Realizacija programov v osnovni zdravstveni dejavnosti (fizioterapija, dispanzer za mentalno zdravje) je bila zadovoljiva, saj so zastavljen program prekoračili za 4,7 %.


73

Točkovni program v specialistični dejavnosti je zaostajal za planiranim obsegom za 0,7 %. V dejavnostih, kjer ni bil dosežen točkovni plan se upošteva opravljeno število obiskov. Če je njihovo število večje od doseženega povprečja zadnjih treh let se izplača program v celoti, v nasprotnem primeru pa le odstotek opravljenih obiskov. Zaradi nedoseganja tega določila je bil izvršen negativni poračun v dejavnosti kardiologije in ORL. V patronažni dejavnosti je bil planiran okvir storitev presežen za 13 %. V tej dejavnosti smo na račun boljše preskrbljenosti dobili 1,4 patronažne sestre. V lanskem letu so zapustili zavod štirje splošni zdravniki, en zobozdravnik in ena patronažna medicinska sestra, ki so odšli med zasebnike. Na letni ravni pomeni to za zavod zmanjšanje prihodka za 115 mio sit. Z novo pogodbo so se zaostrili tudi pogoji poslovanja v fizioterapiji, kjer bo potrebno ob točkovni realizaciji opraviti tudi predpisano število primerov na enega fizioterapevta. V preventivni dejavnosti odraslih se je zmanjšalo potrebno število pregledov od 18 % petletnega plana na 15 %. Zaradi slabega odziva prebivalcev v starostnih skupinah od 35 do 70 let je možno ponovno opraviti preventivne preglede zdravstveno ogroženih oseb. Razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi mora biti najmanj 60 % : 40 %. Program preventivnih pregledov odraslih oseb je bil dosežen 93,8 %, kar je zadostilo pogojem iz splošnega dogovora, ki so določili, da mora biti program realiziran vsaj 85 %. Ob tem pogoju zadostuje, da v kurativni dejavnosti opravijo le 13.000 količnikov iz obiskov, kljub temu pa dobimo program poravnan v celoti, korigiran le za odstotek dosežene glavarine. Preventivni programi v otroški, šolski in študentski dejavnosti niso presegli 90 % zastavljenega programa, zato je bil plačan le obseg opravljenih storitev. V dispanzerju za ženske so presegli predviden obseg preventivnih pregledov materničnega vratu, kar je bil pogoj, da so dobili plačan celoten obseg kurativnih storitev, korigiran za procent dosežene glavarine. V zobozdravstveni dejavnosti ni bila dosežena predvidena realizacija v dejavnosti zobozdravstva za odrasle, stomatološki dejavnosti in ortodontiji. Število opravljenih nenujnih prevozov je bilo prekoračeno za 28,7 %, kar je s finančnega vidika ugodno, saj dobimo prekoračitev plačano v višini 70 %.

DEJAVNOST PLAN

1-12 2005 REALIZACIJA

1 - 12 2005 INDEKS

REAL./PLAN

Osnovna zdravstvena dejavnost (fizioterapija +disp. za mentalno zdravje)

447.338 468.481 104,7

Točke v specialistični dejavnosti 1.306.856 1.297.893 99,3

Točke nege in patronaže 1.289.752 1.457.708 113,0

Kurativni količniki splošnih ambulant 761.637 1.493.774 196,1

Preventivni pregledi odraslih (90% oz. 75% plana) 6.699 6.282 93,8

Kurativni količniki v otroških in šolskih disp. 300.535 462.541 153,9

Preventivni količniki v otroških in šolskih disp. 354.519 314.626 88,7

Količniki v dispanzerju za žene 86.100 133.888 155,5

Preventivni pregledi materničnega vratu 4.865 5.060 104,0

Zobne točke 2.804.658 2.742.907 97,8

Reševalni prevozi - nenujni 629.258 809.562 128,7


74

7.5 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi leti

Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

- koeficient celotne gospodarnosti 0,970 0,991 0,996

- koeficient gospodarnosti poslovanja 0,979 0,995 1,000

KAZALNIKI DONOSNOSTI

- stopnja dobičkonosnosti -0,031 -0,009 -0,004

KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV

- koeficient obračanja sredstev 2,544 2,827 2,984

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

- stopnja odpisanosti osnovnih sredstev 0,588 0,609 0,632

- stopnja odpisanosti opreme 0,841 0,881 0,894

- stopnja osnovnosti investiranja 0,834 0,863 0,862

KAZALNIKI SESTAVE OBVEZNOSTI DO VIROV

- stopnja kratkoročnega financiranja 0,562 0,509 0,483

- stopnja dolgoročnega financiranja 0,438 0,491 0,516

KAZALNIKI LIKVIDNOSTI

- pospešeni koeficient 0,251 0,226 0,252

- koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog

0,510 0,555 0,588

Vrednost vseh kazalnikov, razen kazalnikov stanja investiranja se že drugo leto zapored izboljšuje.

7.5.1 Primerjava realizacije programov storitev do ZZZS

DEJAVNOST INDEKS

REAL./PLAN 2003

INDEKS REAL./PLAN

2004

INDEKS REAL./PLAN

2005

Osnovna zdr dejavnost (fizioterija + dispanzer za mentalno zdravje)

101,2 101,9 104,7

Točke v specialistični dejavnosti 101,4 99,0 99,3

Točke nege in patronaže 103,9 125,3 113,0

Kurativni količniki splošnih ambulant 204,3 206,9 196,1

Preventivni pregledi odraslih 103,0 99,9 93,8

Kurativni količniki v otroških in šolskih dispanzerjih

186,8 183,7 153,9

Preventivni količniki v otroških in šolskih dispanzerjih

99,0 94,2 88,7

Količniki v dispanzerju za žene 139,6 156,5 155,5

Zobne točke 102,1 100,1 97,8

Reševalni prevozi- nenujni 112,6 113,3 128,7

Preventivni pregled materničnega vratu / 104,9 104,0

Ocena uspeha: Primerjava realizacije delovnih programov do ZZZS kaže, da smo manj uspešni kot v preteklih letih.


75

7.5.2 Primerjava finančnih kazalnikov v obdobju 2003 – 2005

Leto 2003 Leto 2004 Leto 2005

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

- koeficient celotne gospodarnosti 0,970 0,991 0,996

- koeficient gospodarnosti poslovanja 0,979 0,995 1,000

KAZALNIKI DONOSNOSTI

- stopnja dobičkonosnosti -0,031 -0,009 -0,004

KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV

- koeficient obračanja sredstev 2,544 2,827 2,984

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

- stopnja odpisanosti osnovnih sredstev 0,588 0,609 0,632

- stopnja odpisanosti opreme 0,841 0,881 0,894

- stopnja osnovnosti investiranja 0,834 0,863 0,862

KAZALNIKI SESTAVE OBVEZNOSTI DO VIROV

- stopnja kratkoročnega financiranja 0,562 0,509 0,483

- stopnja dolgoročnega financiranja 0,438 0,491 0,516

KAZALNIKI LIKVIDNOSTI

- pospešeni koeficient 0,251 0,226 0,252

- koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog

0,510 0,555 0,588

Vrednost vseh kazalnikov, razen kazalnikov stanja investiranja se že drugo leto zapored izboljšuje.

7.5.3 Primerjava realizacije programov storitev do ZZZS

DEJAVNOST INDEKS

REAL./PLAN 2003

INDEKS REAL./PLAN

2004

INDEKS REAL./PLAN

2005

Osnovna zdr dejavnost (fizioterija + dispanzer za mentalno zdravje)

101,2 101,9 104,7

Točke v specialistični dejavnosti 101,4 99,0 99,3

Točke nege in patronaže 103,9 125,3 113,0

Kurativni količniki splošnih ambulant 204,3 206,9 196,1

Preventivni pregledi odraslih 103,0 99,9 93,8

Kurativni količniki v otroških in šolskih dispanzerjih

186,8 183,7 153,9

Preventivni količniki v otroških in šolskih dispanzerjih

99,0 94,2 88,7

Količniki v dispanzerju za žene 139,6 156,5 155,5

Zobne točke 102,1 100,1 97,8

Reševalni prevozi- nenujni 112,6 113,3 128,7

Preventivni pregled materničnega vratu / 104,9 104,0

Ocena uspeha: primerjava realizacije delovnih programov do ZZZS kaže, da smo manj uspešni kot v preteklih letih.


76

7.6 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora (notranji revizor)

Črtomir Rutar, univ. dipl. ekon., notranji revizor V letu 2005 je notranji revizor v celoti izvedel letni načrt revizijskih nalog, ki je obsegal 13 rednih revizijskih nalog. Izpeljani sta bili tudi dve nerevizijski nalogi. Sodeloval je v projektni skupini za izdelavo Pravilnika o stroškovnih mestih. Za izvajanje pravilnika so bili izdelana navodila za postopke pri izdelavi poročila o prihodkih in stroških po poslovno izidnih enotah. V okviru revizijskih nalog so bila podana priporočila za odpravo tveganj pri poslovanju zavoda oziroma tveganj in nepravilnosti pri delovanju posameznih služb zavoda. Na priporočila v lanskem letu praktično ni bilo pisnih pripomb, ki bi pomenile, da se odgovorne osebe niso strinjale z revizijskimi priporočili. Uresničevanje predlogov s strani odgovornih oseb pa ni bilo zadostno za odpravo ugotovljenih poslovnih tveganj. Ob koncu leta je izvedel revizijske preglede, katerih cilj je bil preveriti uresničevanje revizijskih priporočil, ki so bile podane v okviru revizijskih nalog. Za prvo tromesečje in za obdobje prvih devetih mesecev lanskega leta sem izdelal prenos stroškov med stroškovnimi mesti za izdelavo poročila o prihodkih in stroških, ki so jih ustvarile posamezne službe zavoda. Glavni poudarek v revizijah je bil v preverjanju obstoja in delovanja notranjega kontrolnega sistema, preverjanju skladnosti z zunanjo in notranjo pravno podlago ter uspešnosti in učinkovitosti pri izvedbi delovnih nalog. Najpomembnejše ugotovitve nepravilnosti (slabosti oziroma odsotnost notranjih kontrol ter neskladnost s predpisi) in izvedeni ukrepi: V nadaljevanju so navedena najpomembnejša tveganja in nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri izvedbi revizijskih nalog: 1. Pri reviziji zdravstvenih služb (splošne ambulante, zobozdravstvene ambulante za mladino) je bilo

ugotovljeno, da ni bilo v zadostni meri upoštevana zahteva 145. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki prepoveduje uvedbo nadurnega dela, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo dela ter razporejanjem delovnega časa. Ugotovitev velja za zdravstvene tehnike in diplomirane zdravstvenike. Čeprav so obstajale možnosti kompenziranja ur, so se nadure izplačevale vsak mesec.

V določenih primerih je sicer prihajalo do prerazporejanja delovnega časa (koriščenja prostih dni), vendar ni obstajala evidenca dela (v sladu z 8. členom organizacijskega predpisa Delo preko polnega delovnega časa) o evidentiranju viškov in primanjkljajev ur, ki zagotavlja popolno sledljivost v zvezi z opravljenimi urami dela preko polnega delovnega časa. Ugotovitev velja tudi za odsotnost uradne evidence dežurstev, na podlagi katere so medicinske sestre koristile proste dni. Predlagani ukrepi za zagotovitev skladnosti s predpisi oziroma za vzpostavitev notranjih kontrol so bili uresničeni le delno.

2. Pri reviziji vzdrževanja medicinskih instrumentov je bilo ugotovljeno, da ne obstaja evidenca o opravljenih vzdrževalnih delih na posameznih instrumentih, popravilih in zamenjanih rezervnih delih. Razen knjigovodske evidence ne obstaja praktično nobena dokumentacija v zvezi z medicinsko opremo. Odgovornost za vzdrževanje medicinskih instrumentov je določena zgolj za nekaj delavcev zavoda. Ne zajema vseh aparatov, ki se v zavodu nahajajo. Največja tveganja, ki se pojavljajo kot posledica slabosti v notranjih kontrolah so: izjemen porast stroškov vzdrževanja brez obstoja verodostojnih in pravočasnih informacij o


77

tem, pomanjkljiva kontrola pri opravljanju del in zaračunavanju le-teh s strani pogodbenih partnerjev, izvajanje zdravstvenih dejavnosti na neekonomičnih osnovnih sredstvih. Za obvladovanje navedenih tveganj niso bili izvedeni nobeni ukrepi.

3. Na področju zavarovanj v zavodu ne obstaja interna pravna podlaga, ki bi predstavljala nujno potreben pogoj za učinkovito delovanje notranjih kontrol. Kontrolno okolje je zelo šibko za tako pomembno področje, s katerim so povezani praktično vsi zaposleni delavci v zavodu. Pri revizijskih pregledih so bile ugotovljene napake, ki so posledica slabosti v nedoločenih postopkih in vzpostavljenih odgovornostih. V nadaljevanju podajam najpomembnejše pomanjkljivosti v notranjih kontrolah, ki so te napake povzročile: - delavci zavoda niso bili obveščeni o potrebnem roku v katerem morajo obvestiti ustrezne službe v primeru

škodnih dogodkov razen v primeru poškodb avtomobilov, - odsotnost določila o obveščanju v primeru poškodovanja računalnikov, - odsotnost določil o potrebnem javljanju odgovornim osebam v primeru poškodovanja strojev, določene

opreme ter medicinskih aparatov med prevozom, - za delo Referenta za zavarovanje niso obstajala navodila glede evidentiranja primerov, potrebne

opremljenosti zavarovalnih spisov, javljanja podatkov o nerešenih primerih v računovodsko finančno službo; odsotnost določila glede kontroliranja računov za zaračunane premije s strani zavarovalnic in

- odsotnost izdelave bilance plačanih premij in prejetih zavarovalnin za vse vrste zavarovanj. Po izvedeni reviziji so bile naloge s področja zavarovanja prenesene na druge delavce zavoda. Čeprav obstaja možnost, da so bile napake v postopkih odpravljene, pa niso bili izvedeni ukrepi za ureditev izjemno pomembnega področja v zavodu (sestavitev organizacijskega predpisa ali navodil za postopke).

4. Področje obračuna stroškov prevoza na delo in iz dela je bilo predmet revizijskih pregledov že v preteklih letih, ko so bile na obravnavanem področju ugotovljene večje nepravilnosti pri obračunu. Z izdajo Navodil v zvezi z nadomestili stroškov prevoza na delo in iz dela so bili vzpostavljeni določeni postopki, ki bi naj zagotovili pravilnost delovanja notranjih kontrol. Z navodili je bila odgovornost za določitev stroškov prevoza na delo in iz dela prenesena na glavne medicinske sestre OE. Menim, da je bila na ta način neupravičeno prenesena odgovornost za naloge, ki bi se sicer morale izvajati v Kadrovski službi: preverjanje pravilnosti določitve razdalje od stalnega prebivališča delavca do delovnega mesta, preverjanje sistema javnih mestnih prevozov, preverjanje pravilnosti določitve (v izjavi ob vstopu delavca) razdalje od stalnega prebivališča do vstopne postaje. Glavne medicinske sestre OE teh nalog dejansko ne izvajajo. Delavec s svojim podpisom izjave v zvezi s povračili stroškov prevoza materialno in disciplinsko jamči zgolj za podatek o lokaciji iz katere se vozi na delo. Število kilometrov, ki jih navede v ustrezne rubrike, pa predstavljajo njegovo oceno, ne pa podatek, ki bi bil verodostojna podlaga za obračun. Pravilnost razdalje mora odgovorna oseba potrditi in določiti glede na pravno podlago in vzpostavljeni sistem, najcenejšo obliko prevoza. Odgovorne osebe pa po mojem mnenju ne bi smele biti glavne medicinske sestre OE. Izjava delavca vsebuje relacijo, na kateri se delavec vozi. To pa ne pomeni, da je ta relacija najkrajša in najugodnejša za obračun. Le-to bi morale določiti odgovorne osebe v upravnih službah zavoda. Dejanske napake pri obračunu stroškov prevoza na delo in iz dela, so bile pri reviziji ugotovljene pri 9 delavcih. Za izračun neupravičeno nastalih stroškov v zavodu je potrebno upoštevati stalnost napake (obračun stroškov prevoza se odvija za vsak delovni dan). Čeprav so bile napake z revizijo popravljene, postopki pri obračunu ne zagotavljajo, da do teh ne prihaja ob vstopih delavcev v zavod in njihovem prehajanju med različnimi lokacijami tudi v obdobju po opravljeni reviziji.

5. Pravna podlaga za stroškovno knjigovodenje je bila do lanskega leta omejena na Pravilnik o računovodstvu zdravstvenega doma iz leta 1999. Le-ta je vseboval zgolj določene postopke za evidentiranje stroškov na podlagi izvirnih knjigovodskih listin. V letošnjem letu je bil izdan Pravilnik o stroškovnih mestih s prilogami. Na podlagi prilog je bila vzpostavljena delitev stroškov na posredne in neposredne, sestavljena so bila Navodila


78

za izvajanje Pravilnika o stroškovnih mestih ter ustrezno spremenjen seznam stroškovnih mest. Imenovana je bila Komisija za stroškovna mesta. Na ta način je bila oblikovana kvalitetna podlaga za ugotavljanje poslovnega izida zdravstvenih služb. Najpomembnejši cilj vzpostavljenega sistema stroškovnega knjigovodenja je ugotoviti, kolikšen poslovni izid ustvarjajo posamezne enote, oblikovane kot temeljna stroškovna mesta osnovnih dejavnosti. Stroški pomožnih stroškovnih mest se pri tem prenašajo na mesta povzročiteljev teh stroškov (zdravstvene enote). V okviru naloge revizije stroškovnega knjigovodenja v lanskem letu, je bilo število ugotovljenih napak pri evidentiranju stroškovnih mest na knjigovodske listine in njihovem vnosu v računalniški program za obračun stroškov po stroškovnih mestih, z vrednostnega vidika povsem nepomembno. Na podlagi ugotovitve je mogoče podati oceno verodostojnosti informacij o stroških na podlagi izvirnih knjigovodskih listin in razdelilnikov stroškov (v OBOL-u). Pri prenosih stroškov med stroškovnimi mesti pa so bile ugotovljene določene slabosti v sistemu stroškovnega knjigovodenja, katerih posledica so bili nepravilno preneseni stroški na temeljna stroškovna mesta osnovnih dejavnosti v poročilu o prihodkih in stroških prvega kvartala lanskega leta. Le-te so bile posledica sistemskih napak, za katere torej ni bilo mogoče določiti individualne odgovornosti za njihov nastanek. Na podlagi revizijskih priporočil so bili uresničeni vsi predlogi za odpravo nepravilnosti. V večini primerov so bila spremenjena Navodila za izvajanje Pravilnika o stroškovnih mestih oziroma so bili spremenjeni postopki za zagotovitev pravilnosti pri obremenjevanju stroškovnih mest.

6. V letu 2004 sem izvedel nalogo revizije vzdrževanja službenih vozil. Ugotovljene nepravilnosti bi morali odpraviti predvsem zaposleni v Avtoparku. Na podlagi revizije Avtoparka v letu 2005 sem ugotavil, da je prišlo do uresničitve določenih revizijskih priporočil. Druga revizijska priporočila niso bila uresničena in dopuščajo poslovna tveganja, ki so podrobno opisana v revizijskem poročilu. Najpomembnejša nepravilnost v delovanju notranjih kontrol se odraža v rokovanju z dokumenti, na podlagi katerih se odvija vzdrževanje službenih avtomobilov. Uporaba ročno izpisanih zahtevnic ter izdajnic za material v Avtoparku, ki jih ne podpisujejo uporabniki avtomobilov, ob poslovnem tveganju, pomeni tudi kršenje določil Pravilnik o stroškovnih mestih. Za odpravo tveganj sem predlagal dva ukrepa. Vsaj eden izmed predlaganih bi ob odpravi tveganj in nepravilnosti, hkrati tudi olajšal delo ter zmanjšal obseg pisnih dokumentov v enoti. Kljub temu v lanskem letu ni prišlo do njegove uresničitve. Nepravilnosti so se torej nadaljevale kljub ugotovitvam in podrobni pojasnitvi v poročilu.

7. Pravilnik o računovodstvu ZD opredeljuje računovodsko načrtovanje in analiziranje zgolj v treh stavkih. Glede na pomembnost področja za posamezne poslovne funkcije in zavod kot celoto je to vsekakor premalo. V nadaljevanju podajam najpomembnejše ugotovitve odsotnosti sestavljanja predvsem računovodskih predračunov in obračunov (v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi) in spremljajoča tveganja: - odsotnost predračunavanja stroškov in prihodkov po stroškovnih mestih (posledica: posamezne enote in

službe nimajo opredeljenega vrednostno izraženega načrta oziroma cilja; zavod nima podlage za ocenjevanje uresničenih odmikov prihodkov in stroškov od načrtovanih ekonomskih kategorij - ni torej mogoče ugotavljati odmikov pri posameznih vrstah stroškov in prihodkov ter sprejemati morebitne ukrepe za odpravo neugodnih odmikov, zavod ne more ugotoviti vrednostno izraženih vzrokov za izgubo pri določenih dejavnostih oziroma službah),

- zavod ne izračunava lastnih cen storitev (ne obstajajo torej informacije o tem, koliko znašajo dejanski stroški posamezne storitve, zato ni mogoče oblikovati cene na podlagi dejanskih stroškov. Posledično se pojavlja tveganje, da je prodajna cena zdravstvene storitve nižja od lastne cene, oziroma da ne pokriva niti neposrednih stroškov storitve. Tveganje je prisotno pri tistih storitvah, ki jih zdravstvene enote opravljajo kot tržne storitve).


79

Razmejitev pomembnih kontrolnih aktivnosti (kontrola obračuna zdravstvenih programov ZZZS, kontrola denarnih prilivov ZZZS ipd. v Službi za načrtovanje in analize ni jasno določena). Posledica so bile neodkrite napake s finančnim vplivom pri zaračunavanju s strani ZZZS. Priporočila, ki bi odpravila v revizijskem poročilu revidirane službe opisana tveganja, niso bila uresničena.

8. Blagajniško in gotovinsko poslovanje je bilo predmet revizijskih pregledov že v letu 2003. Ugotovljena so bila številna tveganja, ki so bila povezana s pomanjkljivostmi pri delovanju programa SOVA, odsotnostjo navodil za ravnanje medicinskih sester in drugih, ki sprejemajo gotovino v ambulantah, odsotnostjo notranjih kontrol v zvezi s paragonskimi bloki oziroma ročno izpisanimi računi ter druga tveganja. Na podlagi revizijske naloge obravnavanega področja v letu 2005 sem ugotovil, da so bili sprejeti sistemski ukrepi in vzpostavljeno kontrolno okolje, ki so v pomembnem obsegu zmanjšali številna tveganja na področju ravnanja z gotovino. Najpomembnejši sprejeti ukrepi: - vgraditev kontrolnih postopkov v zdravstveno informacijski program SOVA s strani Nove Vizije, - izdelava navodil za izdajanje računov v ambulantah ter plačevanje z gotovino (izdana so bila v začetku leta

2005), - intenzivno usposabljanje predvsem medicinskih sester OE MDPŠ (zaradi posebnosti pri opravljanju

storitev preventive), - v glavni blagajni zavoda so zaposlene vzpostavile ustrezno evidenco (le-ta vse leta ni obstajala) nad

posredovanimi paragonskimi bloki računov v ambulante, ter nad vrnjenimi računi in gotovino s strani zdravnikov in medicinskih sester.

Na področje ravnanja z gotovino v zavodu je bil torej izveden kvaliteten premik za zagotovitev pravilnega delovanja notranjih kontrol. Kljub temu so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki so v prejšnjih letih dopuščale poslovna tveganja: - od Nove Vizije ni bil zahtevan oziroma kupljen program za izpis izbrisanih računov v ambulantah. Ob tem

niso obstajali postopki za drugačen način odkrivanja izbrisanih računov ter razlogov za to. Le-to bi sicer zahtevalo raziskovanje baze podatkov SOVE v službi AOP, kar pa se do lanskega leta ni izvajalo. Brisanje računov (kar je sicer v nasprotju z navodili) je bilo torej mogoče in je omogočalo zlorabo in odtujevanje gotovine po sprejemu od pacientov v ambulantah,

- če uporabniki programa SOVA pri izdaji samoplačniških računov ne izvedejo vseh korakov v skladu z navodili skrbnice programa SOVA, se v mesečnem izpisu izdanih računov (t.i. fakturni knjigi) izpiše znesek oziroma dolg pacienta do zavoda. Le-ta je lahko sicer tudi posledica, da pacient dejansko ni plačal računa. V sistemu notranjih kontrol ne obstaja aktivnost za preverjanje razlogov za "odprte postavke" oziroma dolg pacienta do zavoda v mesečnem izpisu izdanih računov. Posledično se pojavlja tveganje neizdajanja računov in izpada prihodkov iz naslova samoplačniških storitev in doplačil pacientov,

- slabost v računalniškemu sistemu blagajne se je nanašala na dejstvo, da je do izpisa blagajniškega dnevnika mogoče blagajniške prejemke popravljati in spreminjati (vse postavke). Kljub temu, da program omogoča sledljivost nad vsemi izbrisanimi oziroma popravljenimi postavkami, ne odpravlja tveganja, ki se pojavljajo pri ravnanju z gotovino.

Čeprav je na podlagi revizijskih pregledov mogoče ugotoviti morebitno odtujevanje ali zadrževanje gotovine v ambulantah (pri dveh zaposlenih so bili ti primeri nepravilnosti dejansko ugotovljeni), pa zaradi omejenega vzorca pregleda in časovne oddaljenosti od poslovnih dogodkov, revizijski pregledi ne morejo nadomestiti stalno delujoče kontrole, vključene v celovit sistem notranjih kontrol v zvezi z gotovino.


80

Na zaključnem sestanku s prejemniki osnutka revizijskega poročila so bili sprejeti vsi predlagani ukrepi. Čeprav rok za izvedbo priporočil še ni končan, je bila sprejeta večina sistemskih ukrepov, ki bodo odpravili nedopustna tveganja v sistemu notranji kontrol v zvezi z ravnanjem zaposlenih z gotovino. Opisana so pomembnejša tveganja in nepravilnosti na podlagi opravljenih revizij v lanskem letu. Ob tem se ni mogoče izogniti dejstvu, da poslovodstvo zavoda v premajhni meri sodeluje oziroma vpliva na poslovodstva na nižjih ravneh za odpravo poslovnih tveganj, ki jih le-ti dopuščajo. Pozitivne ugotovitve pri izvedbi revizije se nanašajo predvsem na tiste enote, kjer so bile nepravilnosti v predlaganem roku odpravljene. V določenih primerih so bila tveganja odpravljena na drugačen način od predlaganih, kar seveda ne zmanjšuje pozitivne ocene. Ugotovitev velja za opravljene revizije Dispanzerja za otroke, Dispanzerja medicine dela, prometa in športa Ulice Talcev, Psihiatričnega dispanzerja za odrasle ter za revizijo notranjih kontrol pri sprejemu materiala in popisa zalog.

7.7 Ocena učinkovitosti poslovanja, pojasnila, zakaj cilji za izboljšanje učinkovitosti poslovanja niso doseženi in ukrepi za izboljšanje učinkovitosti poslovanja

Dolgoročno naravnani ukrepi za izboljšanje učinkovitosti poslovanja so v letu 2005 začeli izkazovati pozitiven trend. Ukrepi so bili usmerjeni v: • povečanje prihodka (povečanje glavarine in povečanje deleža prihodka na prostem trgu), • ciljno zmanjšanje stroškov poslovanja, • zmanjševanje števila nezdravstvenih delavcev. Analiza dolgoročno naravnanih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti poslovanja je pokazala, da so sprejeti ukrepi dosegli pričakovane rezultate. V letu 2006 bomo nadaljevali z aktivnostmi, ki so usmerjene v izboljšanje učinkovitosti poslovanja in vsebuje razvojno komponento.

7.8 Ocena učinkov poslovanja na okolje

Zaposleni v Zdravstvenem domu Maribor si prizadevamo za sožitje in vzajemno sodelovanje med zavodom in okoljem. Zato je v naše poslovanje vključeno izobraževanje in osveščanje okolja o pomembnosti zdravja, skrb za preventivno zdravstveno varstvo in spremljanje odzivov okolja na naše delovanje (pritožbeni sistem). Aktivnosti s področja promocije zdravja so opisane v točki 5.2 Letnega poročila 2005. Okolje izobražujemo in osveščamo o pomembnosti zdravja tudi preko medijev s članki naših strokovnjakov v dnevnih in tedenskih lokalnih časopisih, s sodelovanjem naših strokovnjakov v pogovornih oddajah na programih lokalnih in nacionalnih televizijskih hiš, ter z objavljanjem pomembnih podatkov in informacij na naši spletni strani www.zd-mb.si.


81

7.8.1 Pritožbeni sistem

Zdenka Čretnik, prav., vodja pravne službe Glede na določila Pravilnika o reševanju pritožb varovancev in pritožbenega postopka ter glede na določila organizacijskega predpisa, ki ureja to področje, je potrebno za pritožbeni sistem izdelati letno poročilo iz katerega je razvidna analiza prispelih pritožb in pohval za preteklo leto.

1 . Evident i rane pr i tožbe

V letu 2005 je bilo v knjigi pritožb in pohval evidentiranih 31 pritožb in 3 pohvale. Na glavnega direktorja je bilo naslovljenih 16 pritožb, zato se je v teh primerih postopek vodil z njegove strani. Od 16 evidentiranih pritožbe se jih je 14 nanašalo na delavce OE SZV, ter 2 pritožbi na delavki Uprave. V organizacijskih enotah zavoda je bilo evidentiranih 15 pritožb, in sicer:

• OE Splošno zdravstveno varstvo – 3 pritožbe,

• OE Zobozdravstveno varstvo – 7 pritožb,

• OE Varstvo žensk, otrok in mladine – 5 pritožb,

• OE Medicine dela, prometa in športa - ni bilo evidentirane nobene pritožbe,

• OE Patronažno varstvo - ni bilo evidentirane nobene pritožbe. V knjigi pritožb in pohval so bile evidentirane 3 pohvale in vse so se nanašale na delo delavk v OE Patronažno varstvo. Pritožbe so bile podane v glavnem s strani varovancev, v posameznih primerih tudi s strani njihovih svojcev.

2 . Način podajan ja pr i tožb

Pritožbe so bile podane na naslednji način, in sicer:

• pisno – v 27 primerih,

• telefonsko – v 1 primeru,

• osebno – v 1 primeru,

• anonimno – v 2 primerih. Pohvale so bile podane na naslednji način:

• pisno 1,

• telefonsko 1,

• osebno 1. Pritožbe so bile, ne glede na način vložitve obravnavane z enako resnostjo in odgovornostjo.

3 . Razlog i za pohvale in pr i tožbe, ter ponav l ja joč i vzorec

Najpogostejši razlogi za vložitev pritožb izraženih v % so:

- neprofesionalen, nekorekten in neetičen odnos do varovancev in njihovih svojcev – 59 %,

- daljša čakalna doba – 13 %,

- odklonitev zdravstvenih storitev – 11 %,

- nezadovoljstvo s strokovnim delom zdravstvenih delavcev – 11 %,


82

- neprimeren prostor za opravljanje zdravstvenih dejavnosti – 3 %,

- nezadovoljstvo s prenosom kartoteke - 3 %. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov za vložitev pritožb, je razvidno, da je še vedno največ pritožb vloženo po 1. alinei, čeprav se ta delež zmanjšuje napram analizi pritožb, ki je bila narejena za leto 2004. V primerjavi s poročilom iz preteklega leta, pa se ugotavlja, da se je delež pritožb iz razlogov navedenih v 2. in 3. alinei povečal. Prav tako se ugotavlja, da se je v letu 2005 povečalo število pritožb napram letu 2004, saj je bilo takrat evidentiranih 20 pritožb. Vse pohvale se nanašajo predvsem na human, skrben in strokoven pristop patronažnih delavk.

4 . Način reševanja pr i tožb in pohval

Ugotovljeno je, da so bile pritožbe rešene pretežno v rokih, ki so za rešitev določene v splošnih aktih zavoda. V posameznih primerih so bile rešene z manjšim časovnim zamikom, zaradi potrebe po širši proučitvi zadeve. Za rešitev pritožb in prenos pohval so poskrbele odgovorne osebe, ki so določene v Pravilih pritožbenega sistema. Pretežni del pritožb je bil rešen s strani glavnega direktorja zavoda. Ugotavlja se, da so bile rešene vse evidentirane pritožbe. Pri prenosu o rezultatih rešitve pritožb so bili varovanci in njihovi svojci najpogosteje seznanjeni pisno. V enem primeru je bila o rešitvi pritožbe seznanjena tudi Varuhinja bolnikovih pravic in ZZZS, ter v enem primeru Zdravniška zbornica Slovenije, ter sredstva javnega obveščanja.

5 . Sklepna mise l

Ugotavlja se, da je pritožbeni sistem v preteklem letu potekal v skladu s pravili ki so zanj določena. Pri tem gre zasluga predvsem odgovornim osebam, ki so v organizacijskem predpisu zadolžene za pravilen potek reševanja pritožb. Na nivoju države se pripravlja predpis, ki bi naj enotno uredil postopke v zvezi s pritožbami varovancev. Po sprejetju tega predpisa bo potrebna interna uskladitev splošnih aktov v zavodu. Pritožbeni sistem, voden v skladu z organizacijskim predpisom poteka že četrto leto. Na podlagi analiz se ugotavlja, da je v vseh letih na prvem mestu, kot razlog za vložitev pritožbe naveden neprofesionalen in neetičen odnos zdravstvenega osebja napram varovancem. Zato bi morali odgovorni delavci v zavodu v prihodnje posvetiti več pozornosti kakovostnejšemu odnosu zdravstvenega osebja do varovancev.

7.9 Kadrovsko splošna služba

Nuša Dakovič, univ. dipl. inž., vodja kadrovsko splošne službe

7.9.1 Kadrovska politika in analiza kadrovanja

Kadrovska politika, ki smo jo izvajali v letu 2005 je podpirala temeljno strategijo zavoda, ki je pri sprejemanju poslovnih odločitev prevladovala v zadnjih dveh letih. Stabilna, stroškovno učinkovita strategija je narekovala omejevanje zaposlovanja in je bila usmerjena na sistem napredovanja v zavodu. Pri ocenjevanju dela in


83

rezultatov zaposlenih je bil poudarek na pravilnem izvajanju posameznih opravil in na kratkoročnih merljivih rezultatih. V drugi polovici leta 2005 smo zato aktivno želeli vplivati predvsem na štiri področja kadrovanja in sicer:

Gibanje števila zaposlenih

Cilj področja: zmanjšanje števila zaposlenih za nedoločen čas na 899.

Pripravništvo

Cilj področja: pogodbe o zaposlitvi za določen čas za čas pripravništva sklenemo samo s tistimi kandidati, katerim lahko po opravljenem strokovnem izpitu nudimo nadaljnjo zaposlitev v našem zavodu (aktivna politika načrtovanja vstopov in izstopov).

Napredovanja delavcev

Cilj področja: omogočiti napredovanje zaposlenih v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v zdravstvu in kriteriji za napredovanje.

Študij ob delu

Cilj področja: izpolniti obveznosti iz pogodb, ki jih je zavod sklenil z zaposlenimi v prejšnjih obdobjih. Nadalje sofinanciranje študija ob delu samo tistim zaposlenim katerih višjo izobrazbo narekujejo potrebe delovnih procesov, kadrovski normativi in razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti.

Gibanje števila zaposlenih

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je bilo na dan 31.12.2005 zaposlenih 927 delavcev, od tega za nedoločen čas 894, za določen čas 19 in 14 pripravnikov. Število zaposlenih invalidov v zavodu je bilo konec leta 48 (5,2% glede na skupno število zaposlenih). V primerjavi z letom 2004 se je povečalo število zaposlenih za določen čas in število pripravnikov (predvsem pripravnikov – zobozdravnikov).

Graf 6: Gibanje števila zaposlenih od leta 2001 do leta 2005

Gibanje števila zaposlenih 2001 - 2005

927

951

100410181021

880

900

920

940

960

980

1000

1020

1040

2001 2002 2003 2004 2005


84

Od leta 2001 število zaposlenih pada. V obdobju 2001 - 2005 smo največje zmanjšanje števila zaposlenih dosegli v letu 2004 (število se je zmanjšalo za 5,3%), kar je bilo posledica sprejetega sanacijskega programa. V letu 2005 se je število zaposlenih zmanjšalo za 2,5%.

Primerjava gibanje števila zaposlenih v 2004 in 2005 po mesecih

951962960963969

975980

1003 1003 1005987 986

927937

940946

962962969971967964

959954

880

900

920

940

960

980

1000

1020

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Graf 7: Grafični prikaz primerjave gibanja števila zaposlenih v letu 2004 in 2005 po mesecih

Število zaposlenih v letu 2005 je v prvih šestih mesecih naraščalo, z mesecem avgustom pa je začelo upadati predvsem na račun upokojitev in odhoda v zasebništvo (v mesecu septembru). Trend upadanja se je nadaljeval do konca leta.

Tabela 32: Vstopi v letu 2005 NEDOLOČEN ČAS Število

- zobozdravnik 1

- diplomirana medicinska sestra / diplomiran zdravstvenik 3

- zdravstveni tehnik 4

- informatik 2

Skupaj 10

DOLOČEN ČAS Število

- zdravnik specializant (kroženje) 5


- administrator 2

Skupaj 11

PRIPRAVNIKI Število

- zobozdravnik 12

- analitik – hematolog 1

- diplomiran ekonomist 2



Skupaj 20

Vstopi skupaj 41


85

Vstopi v letu 2005 so potekali načrtovano in kontrolirano glede na potrebe kadrov, razen pri zaposlovanju zobozdravnikov – pripravnikov. Le – teh smo zaposlili več, kot potrebujemo zobozdravnikov v naslednjih letih. Če upoštevamo, da imamo še sedem štipendistov stomatologije, ki naj bi jih zaposlili takoj po končanem študiju, število kadrov na tem področju presega naše potrebe in odkupljen program.

Tabela 33: Izstopi v letu 2005 RAZLOG PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA Število

- upokojitve 25

- invalidske upokojitve 5

- sporazumna prekinitev zaradi podelitve koncesij 6

- prekinitev na željo delavca 15

- potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas 8

- redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov 3

- zdravnik specializant (kroženje) 3

Skupaj 65

Izstopi v letu 2005 so bili predvsem posledica naravne fluktuacije (upokojitve in prekinitve delovnega razmerja na željo delavcev). Odražati se je začela tudi nova zdravstvena politika v povečanju odhodov zaradi podelitve koncesij. V letu 2006 lahko pričakujemo še večji odliv kadrov in programa izvajanja storitev zdravstvenega varstva.

Tabela 34: Stanje specializantov v zavodu za leto 2005 primerjalno z letom 2004

PODROČJE SPECIALIZACIJE Štev. specializantov

31.12. 2004 Štev. specializantov

31.12. 2005

splošna medicina 8 3

interna medicina 1 1

družinska medicina 5 8

pediatrija 4 3

medicina dela prometa in športa 1 1

zobna in čeljustna ortopedija 1 1

medicinska biokemija 1

Skupaj 21 17

Tabela 35: Primerjava strukture zaposlenih v obdobju 2001 – 2005

2001 2002 2003 2004 2005

št. % št. % št. % št. % št. %

Zdravstveni delavci 497 48,7 544 53,4 536 53,4 516 54,3 502 54,1

Zobozdrav. delavci 208 20,4 208 20,4 210 20,9 195 20,5 192 20,7

Zdravstveni sodelavci 68 6,7 16 1,6 19 1,9 19 2,0 18 2,0

Nezdravstveni delavci 235 23,0 241 23,7 229 22,8 211 22,2 204 22,0

Prip. z med. izobrazbo 9 1,3 9 0,9 10 1,0 10 1,0 11 1,2

Skupaj 1021 100 1018 100 1004 100 951 100 927 100


86

Pokazatelji v odstotkih v strukturi zaposlenih so v letu 2005 enaki v primerjavi z letom 2004. Odstotek nezdravstvenih delavcev (22,0%) je še vedno previsok.

Struktura zaposlenih na dan 31.12.2005

54,1%

20,7%

2,0%

22,0%

1,2%

Zdravstveni delavci Zobozdravstveni delavci Zdravstveni sodelavci

Nezdravstveni delavci Pripravniki z medicinsko izobrazbo

Graf 8: Grafični prikaz strukture zaposlenih

Definicije pojmov:

• Zdravstveni delavci so zdravniki, diplomirane in višje medicinske sestre, fizioterapevti, zdravstveni tehniki, laboratorijski tehniki in bolničarji;

• Zobozdravstveni delavci so zobozdravniki, diplomirane in višje medicinske sestre, zdravstveni tehniki in ostali; • Zdravstveni sodelavci so klinični psihologi, defektologi, biokemiki, socialni delavci; • Nezdravstveni delavci so organizatorji dela, administratorji v zdravstvu, delavci v službah uprave.

Tabela 36: Stanje zaposlenih v zavodu za leto 2005 primerjalno z letom 2004

DELOVNO MESTO Štev. zaposlenih

na dan 31.12.2004

Štev. zaposlenih na dan

31.12.2005

Izstopi zaradi odhoda v zasebno prakso v letu 2005

TARIFNA SKUPINA VIII.

Zdravstveni delavci

- zdravnik specialist 98 92 4

- zobozdravnik specialist 11 11

Zdravstveni sodelavci

- univ. med. biolog 1

- spec.med.biokemije 2 2

- spec.klin.psih. 7 7

Skupaj 118 113 4

TARIFNA SKUPINA VII.

Zdravstveni delavci

- zdravnik 13 10

- zobozdravnik 44 47 1

- zdravnik specializant 18 19

- zobozdravnik specializant 1 1

- zobozdravnik pripravnik 7 10

- dipl.med.sestra/dipl.zn. 72 89 1


87

- dipl.inže.med.biokemije 1 1

- dipl.inž.radiologije 1 1

- dipl.del.terapevt 1 1

- dipl.fizioterapevt 7 6

Zdravstveni sodelavci

- defektolog 2 2

- dipl.psiholog 2 2

- dipl.soc.delavka 3 4

Nezdravstveni delavci 14 15

Skupaj 186 208 2

TARIFNA SKUPINA VI.

- zdravstveni delavci 155 137

- zdravstveni sodelavci 2

- nezdravstveni delavci 17 14

Skupaj 174 151

TARIFNA SKUPINA V.



Skupaj 372 359

DELOVNO MESTO Štev. zaposlenih

na dan 31.12.2004

Štev. zaposlenih na dan

31.12.2005

Izstopi zaradi odhoda v zasebno prakso v letu 2005

TARIFNE SKUPINE I-IV.



Skupaj 101 96

Skupaj 951 927 6

V letu 2004 ni bilo izstopov zaradi odhoda v zasebništvo.

Pripravništvo

Tabela 37: Pripravniki v letu 2005

DELOVNO MESTO Pogodba o zagotavljanju

sredstev RS Pripravniki za določen čas

Volonterji

TARIFNA SKUPINA VII.

- zobozdravnik 18

- analitik- hematolog 1

- dipl.med.sestra/dipl.zn. 5

- diplomirani fizioterapevt 2

TARIFNA SKUPINA V.


88


- zobotehnik 1

Skupaj: 26 3 1

Nenačrtovano sprejemanje pripravnikov je prve posledice pokazalo že v letu 2005. Pripravništva zdravstvenih delavcev in sodelavcev sicer financira Ministrstvo za zdravje, vendar se v tripartitnih pogodbah o zaposlitvi pripravnikov zavežemo, da bomo pripravnike po opravljenem strokovnem izpitu zaposlili najmanj za toliko časa, kolikor je trajalo pripravništvo. Teh obveznosti pa že v letu 2005 nismo izpolnili v celoti. Po opravljenem strokovnem izpitu v letu 2005 smo prekinili delovno razmerje z dvema zdravstvenima tehnikoma, saj jima nismo mogli nuditi nadalje zaposlitve. Kršitve tripartitnih pogodb o zaposlitvi lahko pričakujemo tudi v letu 2006 predvsem na področju zaposlovanja zobozdravnikov.

Napredovanja delavcev

V letu 2005 smo v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v zdravstvu izpeljali tri napredovanja in sicer v mesecih: januar, maj in september.

Tabela 38: Pregled napredovanj

Napredovalno obdobje Število delavcev, ki so napredovali

Skupno povečanje količnika osnovne plače

januar 30 6,35

maj 46 16,15

september 27 7,4

Skupaj: 103 29,9

V letu 2005 je redno napredovalo 11% zaposlenih v zavodu. Ob koncu leta se je na račun napredovanj masa za osnovne plače povečala za 13,5 mio SIT, skupna masa za plače pa za 16,2 mio SIT.

Študij ob delu

Tabela 39: Številčni pregled delavcev vpisanih v študij ob delu v šolskem letu 2005/2006 ŠOLA / VRSTA ŠTUDIJA Število

- srednja zdravstvena šola 1

- visoka zdravstvena šola 18

- druge visoke šole 3

- podiplomski študij 3

- magistrski študij 7

- doktorski študij 3

- strokovno usposabljanje 2

- specialistični študij 6

Skupaj 43

V letu 2005 je šolanje ob delu uspešno zaključilo 14 zaposlenih v zavodu.


89

Štipendisti

Tabela 40: Stanje štipendistov v zavodu ŠTIPENDISTI 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005

zdravnik 3 2 3

zobozdravnik 16 14 7

fizioterapevt 1 1

dipl.m.s./dipl.zn 4 2

zdravstveni tehnik 1 1 1

zobotehnik 1

dipl.inž.rad. 1 1

dipl.inž. protetike 1

Skupaj 28 21 11

Mentorstvo

Pregled strokovnih sodelavcev zaposlenih v zavodu, ki so izvajali mentorsko delo v letu 2005 (pregled zajema tako glavne kot neposredne mentorje in področja mentorstva).

Tabela 41: Mentorji v letu 2005

Priimek in ime Področje glavni (G) oz.

neposredni (N) mentor

Arko Lučka, soc.del. zdrav. nega N

asist.mag.Završnik Jernej, dr. med.spec. pediatrija N

Auer Zvonka, viš. med. ses. zdrav. nega N

Avguštin Ana, viš. med. ses. zdrav. nega N

Benič Majda, viš.fiziot. fizioterapija N

Bicman Anka, viš. Med. Ses.,spec. zdrav. nega N

Bigec Miložič Marija, dipl.inž.radiol. radiologija N

Bilič Bojan, dr. dent. med.spec. zobozdravstvo N

Borovšak Bela Darinka, dr. dent. med.spec. zobozdravstvo N

Bračko Milenka, dipl.m.s. zdrav. nega N

Čagran Mateja, dipl.m.s. zdrav. nega N

Dajčman Waldhuber Janja, dipl.ms.s. zdrav. nega N

Dobaj Lea, dipl.m.s. zdrav. nega N

Dobaja Andrej zobotehnika G

Ekart Cvetka, viš.med.ses. zdrav. nega N

Ekart Tomaž, dr. dent. med. zobozdravstvo N

Forstner Alenka, dr. dent. med.spec. zobozdravstvo N

Frankič Milena,viš.med.ses. zdrav. nega N

Gaube Anica, viš.med.ses. zdrav. nega N

Hasanagić Denis, dr.med.spec. zobozdravstvo N

Horvat Bojan, dr. dent. med. zobozdravstvo N

Janžič Vesna, viš.med.ses. zdrav. nega N

Jevšovar Marta, viš.fiziot. fizioterapija N

Jodl Jasna, dipl.m.s. zdrav. nega N


90



Kaube Sanja, univ. dipl.soc.del. soc. delo N

Kelemina Rozalija zdrav. nega N

Kopše Zdenka, prof.zdrav.vzgoje zdrav. nega N + G

Košir Matija, univ.dipl.ekon. ekonomija G

Kovač Bojana, dipl.m.s. zdrav. nega N

Kožul Urška zdrav. nega N

Krajnc Marjeta zdrav. nega N

Krepfl Leva Majda, dipl.m.s. zdrav. nega N

Kropivšek Lidija zdrav. nega N

Leskovar Marija, dipl.del.terapevt delovna terapija N

Lešnik Manica, viš.med.ses. zdrav. nega N

Lešnik Rozika, dipl.m.s. zdrav. nega N

Ličar Vesna, univ. dipl.prav. zdrav. nega N

Limonšek Ivanka, univ. dipl.org. zdrav. nega N

Lončarič Robar Romana, dipl.fiziot. fizioterapija N

Lovše Perger Eva, dr. med.spec. pediatrija N

mag.Radolli Leon, dr. med.spec. pediatrija N

Makragič Jakopin Milena, univ.dipl.soc.del. zdrav. nega N

Mance Kristan Romana, dr.dent.med. zobozdravstvo N

Mernik Merc Aleksandra, dipl.m.s. zobozdravstvo N

Mihelič Irena, univ. dipl. ekon. ekonomija G

Mrzlekar Svetel Danijela psihologija N

Mumlek Danica, viš.med.ses. zdrav. nega N

Napast Zlatka, dipl.m.s. zdrav. nega N

Nerad Serenella, viš. med. ses. zdrav. nega N

Nešič Majda, dipl.m.s. zdrav. nega N

Pavlič Manja, dr. dent. med. zobozdravstvo N

Potočnik Dajčman Nataša, dr. med.spec. psihologija N

Prah Jolanda, mag.farm.spec. farmacije G

Prelog Jelka, dr. dent. med. zobozdravstvo N

prim.mag.Frangež Marjan Zlatko, dr. dent.med.spec. zobozdravstvo N

Rajh Irma, dipl.m.s. zdrav. nega N

Rauh Leonida, viš.med.ses. zdrav. nega N

Reš Andreja, viš.med.ses. zdrav. nega N

Režonja Irena zdrav. nega N

Roj Tkalčič Cvetka, dipl.m.s. zdrav. nega N

Rudolf Almira zdrav. nega N

Rusić Maja, soc.del. zdrav. nega N

Šijanec Kebrič Jasmina, dr. dent.med.spec. zobozdravstvo N

Štampfer Lea, dr. dent. med. zobozdravstvo N

Šteger Jasna, viš.med.ses. zdrav. nega N


91



Tomšič Filipič Milena, spec.klin.psih. psihologija N

Velca Nevenka zdrav. nega N

Volk Komovec Branimira, dr. med.spec. oftalmologija N

Vrtovec Andreja, dipl.m.s. zdrav. nega N

Weiss Tatjana, viš.med.ses. zdrav. nega N

Završnik Gregor, dr. dent.med.spec. zobozdravstvo N

Zornik Bojana, viš.med.ses. zdrav. nega N

Žegura Vinko, dr. dent.med. zobozdravstvo N

Žiberna Danica,viš.med.ses. zdrav. nega N

Žolgar Mojca, dipl.m.s. zdrav. nega N

Znanstveni in pedagoški nazivi zaposlenih v zavodu

Pregled strokovnih sodelavcev zaposlenih v zavodu, ki so usposobljeni za pedagoško delo, imajo priznano izobrazbo z zahtevami programa posameznih usmeritev in smeri izobraževanja, ter opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti:

1. doc. dr. Štefek Grmec, dr.med. specialist splošne medicine je izvoljen v naziv "docent" za področje "družinske medicine" na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v naziv "docent" za področje "urgentne medicine" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

2. asist. mag. Jernej Završnik, dr.med. specialist pediatrije je izvoljen v naziv "asistent za predmet pediatrije" na Medicinski fakulteti v Mariboru in v naziv "višji predavatelj" za področje "pediatrije" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

3. asist. Petra Klemen, dr.med. specialist splošne medicine je izvoljena v naziv "asistent" za področje "družinska medicina" na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

4. asist. prim. Martin Bigec, dr.med. specialist pediatrije je izvoljen v naziv "asistent za predmet pediatrija" na Medicinski fakulteti v Mariboru in v naziv "višji predavatelj" za področje "pediatrija" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

5. asist. dr. Polona Seme Ciglenečki, dr.med. specialist pediatrije je izvoljena v znanstveni naziv "asistentka z doktoratom" in je v habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv učitelja za področje "pediatrija" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

6. dr. Franc Smole, prof. defektolog na Pedagoški fakulteti v Ljubljani strokovno sodeluje pri izobraževanju defektologov – logopedov na študijski smeri "defektologija".

7. prim. Anton Židanik, dr.med. specialist epidemiolog je izvoljen v naziv "višji predavatelj" za področje "higiena z epidemiologijo" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

8. prim. mag. Marjan Zlatko Frangež, dr.dent.med. specialist za zobne in ustne bolezni in paradontologijo je izvoljen v naziv "višji predavatelj" za področje "oralna preventiva" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

9. mag. Miloš Židanik, dr.med. specialist psihiatrije je izvoljen v naziv "višji predavatelj" za področje "mentalno zdravje" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

10. Tatjana Geč, viš.med.ses., univ.dipl.org. je izvoljena v naziv "predavatelj" za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.


92

11. Zdenka Kopše, viš.med.ses., prof. zdr. vzg. je izvoljena v naziv "predavatelj" za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

12. Vesna Ličar, viš.med.ses., univ.dipl.prav. je izvoljena v naziv "predavatelj" za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

13. Silva Unterlechner, viš.med.ses., prof. zdr. vzg. je izvoljena v naziv "predavatelj" za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

14. Martina Avšič, dipl.m.s., univ.dipl.org. je v habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv učitelja za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

15. Andreja Krajnc, viš.med.ses., univ.dipl.org. je v habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv učitelja za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

16. Tamara Lubi, dipl.m.s., univ.dipl.org. je v habilitacijskem postopku za izvolitev v naziv učitelja za področje "zdravstvena nega" na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.

Pregled strokovnih sodelavcev zaposlenih v zavodu, ki so si pridobili znanstveni naziv:

1. doc. dr. Štefek Grmec, dr.med. specialist splošne medicine ima opravljen doktorat iz področja "biomedicine in zdravstva".

2. dr. Franc Smole, prof. defektolog ima opravljen doktorat iz področja "defektologije".

3. asist. dr. Polona Seme Ciglenečki, dr.med. specialist pediatrije ima opravljen doktorat iz področja "biomedicine in zdravstva".

4. asist. mag. Jernej Završnik, dr.med. specialist pediatrije ima opravljen magisterij iz področja "medicine".

5. mag. Miloš Židanik, dr.med. specialist psihiatrije ima opravljen magisterij iz področja "psihiatrije - osebnostne motnje".

6. prim. mag. Marjan Zlatko Frangež, dr.dent.med. specialist za zobne in ustne bolezni in paradontologijo opravljen magisterij iz področja "medicine".

7. mag. Marija Breznik, dr.med. specialist oftalmolog ima opravljen magisterij iz področja "medicine – oftalmologije".

8. mag. Anita Fekonja, dr.dent.med. specialist zobne in čeljustne ortopedije ima opravljen magisterij iz področja "biomedicine in zdravstva – stomatologija".

9. mag. Zdenka Furek, univ.dipl.kem. ima opravljen magisterij iz področja "odkrivanja in zdravljenja osteoporoze".

10. mag. Vesna Leskovec, univ.dipl.org. ima opravljen magisterij iz področja "povezanost sil mišic trupa in kolkov z bolečino v križu".

11. mag. Hermina Merc, univ.dipl.psih. specialist iz klinične psihologije ima opravljen magisterij iz področja "psihologije".

12. mag. Leon Radolli, dr.med. specialist pediater ima opravljen magisterij iz področja "pediatrije – gastroenterologije".

13. mag. Jasmina Skočir, dr.med. specialist medicine dela, prometa in športa ima opravljen magisterij iz področja "tehniškega varstva okolja".

14. mag. Edmea Stipčevič Bilič, dr.med. ima opravljen magisterij iz področja "biomedicine in zdravstva".

15. mag Mileta Tripkovič, dr.med. specialist internist ima opravljen magisterij iz področja "biomedicine in zdravstva".


93

16. mag. Anton Zorman, univ.dipl.inž.rač. ima opravljen magisterij iz področja "tehniških znanosti za razvoj programske opreme".

7.9.2 Sprotno strokovno izpopolnjevanje v letu 2004

V letu 2005 smo za strokovna izpopolnjevanja delavcev za udeležbe na strokovnih seminarjih, delavnicah, kongresih in strokovnih srečanjih namenili 30.595.930,00 SIT. Od načrtovanih sredstev smo porabili 28.060.035 SIT. Skupaj smo se strokovno izpopolnjevali 2097 dni (2,3 dni / zaposlenega).

Tabela 42: Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu 2005

OE Splošno zdravstveno varstvo Služba splošne medicinske dejavnosti

Zdravniki:

Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencev

Ljubljana, Šola hipertenzije 14. januar 1

Bled, Šola za osteoporozo 28-29. januar 3

Ljubljana, 40.kirurški dnevi 11-12. februar 4

Rogaška Slatina, Navodila bol.po odp.iz bol. 11-12. marec 1

Maribor, Učna delavnica 18. marec 2

Ljubljana, 8. Schrotovi dnevi 18-19. marec 10

Krajnska gora, šola astme 31. marec 2

Ljubljana, Šola hipertenzije 1. april 1

Krajnska gora, Šola astme 1-2. april 2

Logarska dolina, Učna delavnica 15-16.april 1

Praga, Kongres ateroskleroze 22-26. april 3

Zadar, 12. Kongres medicinske medicine 28-30. april 1

Ljubljana, Strategija razvoja primarnega zdr.v. 6. april 1

Maribor, Ortoped. srečanje "RAMA" 6. april 1

Maribor, Delavnica 6-7. april 1

Bovec, Svetovni dan hipertenzije 13-14. april 3

Logarska dolina, Učna delavnica 15-16. april 1

Maribor, Iz prakse za prakso 20-21. april 1

Ljubljana, 31.srečanje delovnih skupin 27-28. april 2

Ljubljana, Šola hipertenzije II 3. junij 2

Bovec, Učna delavnica 3-4. junij 2

Laško, Paliativna oskrba bolnikov 10. junij 2

Lubljana, 5. Kogojevi dnevi 10-11. junij 1

Lisbona, Evropski kongres 11-15. junij 1

Portorož, Urgentna medicina 15-18. junij 3

Kos (Grčija)-WONCA 2-7. september 6

Kranjska gora, Družinska medicina 14-15. september 1

Krajnska gora, Učna delavnica 19-24. september 1

Zadar, 5.hrvatško kongres o aterosklerozi 21-24. september 6


94


Maribor, Akutna stanja 6-8. oktober 19

Krajnska Gora, 7. Fajdigovi dnevi 14-15. oktober 3

Ljubljana, Interna medicina 21. oktober 1

Ljubljana, 2.kongres zdr.int.SZD 21-22. oktober 1

Ljubljana, Hipertenzija 28. oktober 1

Beograd, Delavnica 28-30. oktober 5

Portorož, 47.Tavčerjevi dnevi 4-5. november 8

Maribor, Dermatološki dnevi 11-12. november 1

Maribior, Urgenca 14. november 1

Ljubljana, Psihiatrični sindrom v gerontolog. 15. november 2

Kranjska Gora, Astma šola 17-19. november 1

Stockholm, Predstavitev zdravil 17-19. november 1

Portorož, Strokovno srečanje 24-25. november 3

Podčetrtek, Učne delavnice 25-26. november 2

Strunjan, Obravnava sočasnih bolezni in st. 15-17. december 1

Ostali sodelavci:


Maribor, Učinkovito komuniciranje 24. februar 8

Bled, Zdrav.nega in sladkorna bolezen 11-12. marec 1


Maribor, Kontinuirana zdrav.nega 20. april 1

Ljubljana, 31. Srečanje delovnih skupin 27-28. maj 1

Ljubljana, Glavobol 10. junij 2


Ljubljana, Prenova ZIS 7-8. september 1

Munchen, Klinika dom upokojencev Munchen 16-17. september 1

Rogla, Trendi v onkologiji in onkol.zdrav.negi 29-30. september 2

Češka, Ogled bolnišnice 30. september 4


Maribor, Urgenca 14. november 1

Velenje, Strokovno izobraževanje 1. december 1

Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

Zdravniki:


Celje, Celjski dnevi 8-9. april 1

Ljubljana, Strokovni sestanek 4. maj 2

Maribor, Rama v ortopediji 6. maj 2

Šmarješke toplice, Bolezni in pošk.parifer.živč. 13-14. maj 2

Portugalska, Evropski kongres ortopedov 4-7. junij 1


Atene, RMC Kongres 21-23. oktober 1


95


Maribor, CYRIAX - Sakroiliakalni in kolčni sklep 4-6. november 2

Maribor, 2.slov.hrv.rehab.simpozij 18-19. november 3

Ostali sodelavci:


Maribor, Mulligan tečaj 27-28. januar 1

Ljubljana, površinsko elektro draženje 11. februar 1

Maribor, Sodobni pristopi pri zdrav.bol.v križu 14. april 2

Ljubljana, Šola za osteoporozo 6. maj 1

Moravske Toplice, 11. Kongres fiziot. 19. maj 2


Maribor, Manualna terapija 14-15. oktober 8

Rogla, Simpozij o fizioterapiji 27-29. oktober 1

Zreče, Simpozij fiziatrov Slovenije 8-10. december 1

Služba pnevmoftiziološkega dispanzerja

Zdravniki:


Stockholm, Spoz. novega način.up.zdravila 31. marec 2

Stockholm, Spoz. novega način.up.zdravila 1-3. april 2

Pariz, Zdravljenje astme 8-9. maj 1


Ljubljana, Seminar iz varstva pred ion.sevanji 3-5. oktober 1

Golnik, Pulmologija 11-16. oktober 1

London, Strok.izobr. o terapiji KOPB in astme 23-25. oktober 1

Portorož, Tavčarjevi dnevi 4-5. november 1

Ostali sodelavci:


Maribor, Komunikacija 24. februar 2

Golnik, Šola 13-14. maj 2

Portorož, Celostna obravnava pljuč.bol. 19. maj 1

Maribor, Učna delavnica 26-27. maj 1

Bolezni dojk-diagnostika 1. junij 1

Malta, Radiologija 6-13. september 1

Ljubljana, Seminar iz varstva pred ion.sevanji 3-5. oktober 2

Pekre, Strokovni seminar 20. oktober 1

Služba psihohigiensko psihiatrične dejavnosti

Zdravniki:


Ljubljana, Sestanek expertne skupine 13. januar 1

Ljubljana, Odvisnost od alkohola 28. januar 1


96


Ljubljana, Bayley test 11-12. februar 1

Sorento, Kongres o alzheimerjevi d. 9-13. marec 1

Maribor, Strokovno posvetovanje 18-19. marec 1

Lipica, Psihogeriatrično srečanje 31. marec 1

Lipica, Psihogeriatrično srečanje 1. april 1

Bled, 6.dnevi slov. psiholog 15. april 2

Hamburg, Kongres 19-21. april 1

Dubrovnik, Šola psihot.psihoz 3-7. maj 2

Debeli Rtič, XIII. Dnevi pedopsih. 9. maj 1

Ptuj, 5. Ormoško srečanje 3-4. junij 5

Portorož, Prezentacija kot javni nastop 10-11. junij 1

Preddvor, Nasilje nad otroki - seminar 14-15. junij 1

Kairo, Svetovni psihiatr. Kongres 10-16. september 1

Radenci, Psihoterapija - seminar 7-8. oktober 5

Preddvor, Delavnica 21-22. oktober 1

Maribor, bipolarne.motnje 11. november 6

Ljubljana, Seminar o avtizmu 30. november 1

Ljubljana, Seminar o avtizmu 1-2. december 1

Ostali sodelavci:


Učinkovito komuniciranje 24. februar 3

Pekre, Strokovno srečanje 16-17- februar 1

Ljubljana, CINDI šola 15-17.marec 2

Ljubljana, CINDI šola 22-24. marec 2

Maribor, Spodbujamo nekajenje 12. april 1

Ljubljana, Motnje hranjenja 30. maj 2

Portorož, 2.kongres socialnega dela 21-23. september 2

Maribor, Izobraževanje za mentorje 21. september 2

Ljubljana, Konferenca o drogah 28. september 1

Čateške toplice, Spoštujmo različnost 30. september 1

Čateške toplice, Spoštujmo različnost 1. oktober 1


Pekre, Strokovni posvet 20. oktober 5

Ljubljana, Strokovno srečanje 18. november 1

Služba za laboratorijsko diagnostiko


Ljubljana, Sistem vodenja kakovosti 18. januar 3

Maribor, Učkinkovito komuniciranje 24. februar 3

Ljubljana, Morf.opredel. sečne usedline 21. marec 6



97



Ljubljana, Pravilnik o pogojih za izv. preiskav 25. marec 3

Ljubljana, Kakovost preiskav v med.lab. 8. april 5

Ljubljana, Napovedni dejavniku pri raku 12. april 2

Ljubljana, Strokovni seminar-hemostaza 21. april 1

Ljubljana, Notranja presoja 1-2. maj 1

Ljubljana, Predstavitev biočičp tehnologije 1. julij 1

Ljubljana, Strokovno srečanje 14. september 2

Ljubljana, Odvzem krvi 16. september 1

Ljubljana, Notranja presoja sistema kakovosti 4-5. oktober 1

Ljubljana, Kakovost preiskav dokument. v lab. 11. oktober 1

Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze

Zdravniki: Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencev

Škofljica, Opeklinske poškodbe 25. januar 1 Ljubljana, 33. Seminar klinične toksikal. 11-15. april 1 Portorož, Urgentna medicina 16. junij 1

Ostali zaposleni:


Ig, tečaj za predavatelje 10-12. februar 2

Ig, tečaj za predavatelje 31. marec 2

Ig, tečaj za predavatelje 1-2. april 2

Bovec, Predbolnišnična obravnava nujnih st. 12-13. maj 4


Zagreb, Tečaj BTLS 18-20. maj 1

Porotorož, Urgentna medicina 16. junij 3

OE Zobozdravstveno varstvo

Zobozdravniki:


Ljubljana, Začetni tečaj SWATEH 25-28. januar 1

Portorož, 3.kon.slov.društ.za osteointegracijo 28-29. januar 7

Celje, Strokovno izpopolnjevanje 11. februar 1

Ljubljana, Stomatologija v vsakdanji praksi 11-12. marec 4

Ljubljana, Tečaj v okviru specializacije 21.-25. marec 1

Köln, IDS kongres 14-16. april 6

Bled, 11.simpozij zobnih bolezni 15-16. april 7

Opatija, Strokovni ortod. seminar 22-24. april 1

Portorož, 30 let stom. srečanj 2-4. junij 13

Ljubljana, 3. Posvet etika v belem 16-17. junij 1

Pariz, 6.medn.kongr.ortodontov 10-14. september 2


98


Portorož, ZZZS, posvet 1-2. oktober 1

Rogla, 11.posvetovanje LANCOM 4-5. oktober 1

Bled, 16.strok.simpozij za stom.protetiko 7-8. oktober 4

Beograd, Novi pristopi v stomatologiji 20-22. oktober 10

Rogaška Slatina, Strokovna doktrina 10-12. november 10

Ljubljana, Ustna in obrazna bolečina 26. november 9

Ljubljana, 6.Rantovi dnevi 2. december 3

Ostali sodelavci:


Celje, Tečaj izdelave skel.proteze 11. januar 1

Maribor, Učinkovita komunikacija 24. februar 9

Celje, Seminar 9-10. marec 2

Ljubljana, Predavanje porcelanskih faset 11-12. marec 2

Radenci, 12. Strokovni seminar 20-21. maj 17

Maribor, Ortodontski strokovni seminar 21. maj 5

Portorož, 30 let stom. Srečanj 2-4. junij 1

Bibedach, Tečaj za med. instrumente in aparate 5-10. junij 1

Nurnberg, Implantati 9. julij 1

Ljubljana, Varstvo pred ionizirajočimi sevanji 3-5. oktober 2

Beograd, Novi pristopi v stomatologiji 20-22. oktober 18

Ljubljana, Zdrava prehrana 27. oktober 2

OE Medicina dela, prometa in športa

Zdravniki:


Ljubljana, Predavanje 18. januar 1

Ljubljana, Predavanje 15. februar 1

Maribor-Pekre, Promocija javnega zdravja 17. februar 3

Ljubljana, Psihoter. strok. izobraževanje 11. marec 1

Ljubljana, Šola hipertenzije 11. marec 1

Ljubljana, Predavanje 15. marec 1

Ljubljana, Schrotovi dnevi 18-19. marec 1

Portorož, MDPŠ danes, Pomorska medicina 15-16. april 5

Bled, 6.dnevi slov.psihologov 15-16. april 1

Ljubljana, predavanje 19. april 1

Ljubljana, Stragegija razvoja prim.zdrav.v. 6. maj 2

Maribor, Iz prakse za prakso 20-21. maj 8

Ljubljana, Strokovno predavanje -varilci 24. maj 2

Ptuj, Simpozij 3-4. junij 1

Bovec, Učna delavnica 3-4. junij 1

Ljubljana, 5.Kogejevi dnevi 10. junij 1

Porotorž, Urgentna medicina 15-18. junij 1


99


Maribor, 50 let 17. junij 1

Ljubljana, predavanje 21. junij 1

Ljubljana, Letalska medicina 7-8. september 2

Berlin, Kongres ev.oftalmologov 25-29. september 1

Ljubljana, Dermatoze 27. september 1

Zagreb, Novi trendi zdravljenja psih.bolezni 4. oktober 1


Radenci, Psihoteraija 7-8. oktober 1

Ljubljana, Predavanje 18. oktober 1

Idrija, Strokovno srečanje 21. oktober 4

Ljubljana, Okvare sluha 24. oktober 1

Ljubljana, Varovanje zdravja pred hrupom 24. oktober 5

Ljubljana, Seminar 25-26. oktober 1

Beograd, Strokovno srečanje 28-29. oktober 1

Portorož, Tavčarjevi dnevi 4-5. november 1

Radenci, Strokovno srečanje 11-12. november 6

Ljubljana, Slovene ophtalmologiol . 17. november 1

Ljubljana, Predavanje 20. november 1

Ljubljana, Osebnostne motnje 2. december 1

Ostali sodelavci:


Maribor, Učinkovita komunikacija 24. februar 4

Maribor-Pekre, Promocija javnega zdravja 16-17. februar 1


Ljubljana, Šola za promocijo zdravja, 15-17. marec 1

Ljubljana, Šola za promocijo zdravja, 22-24. marec 1

Ljubljana, Individualno svetovanje . 5. april 1

Ljubljana, 5. Kongres 12-14. maj 1

Ljubljana, Učenje indiv. svetovanja CINDI 19. maj 1

Ljubljana, Delavnica 1. junij 1

Maribor, IV. Kongres šol in visokošol.med. 16-17. september 3

Češka, Ogled bolnišnice 30. september 1

Maribor, Negovalne diagnoze 1. oktober 1


Ljubljana, Varovanje zdravja pred hrupom 24. oktober 2

Ljubljana, Zgodnje odkrivanje raka 27. oktober 1

Maribor, Babiška zdrav. nega v sodelovanju 30. november 3

OE Varstvo žensk, otrok in mladine

Zdravniki:


Maribor, Simpozij (diagn.in ter.možn.) 14. januar 3


100


Ljubljana, Združenje za pediatrijo-sekcija 14. januar 6

Lj. -Op.posegi na sp.udih pri otrocih s CP 21-22. januar 2

Kranjska gora, Kolposkopija 10-13. marec 3

Ljubljana, Infektološki simpozij 11-21. marec 1


Maribor, 10 let zdravljenja neplodnosti 25. marec 1

Kranjska gora, Astma -šola 31. marec 1

Kranjska gora, Astma -šola 1-2. april 1

Coenhagen, Kongres ECCMID 2-5. april 1

Rog. Slatina, Simpozij 7-9. april 5

Portorož, Manegment v zdravstvu 7-8. april 1

Ljubljana, Strokovni sestanek otorinol. 5-6. maj 1

Celje, Nevrološka sekcija 13. maj 2

Maribor, Iz prakse za prakso 20-21. maj 1

Maribor, 5. Bedjaničev simpozij 27-28. maj 2

Debeli rtič, Strokovno srečanje pediatr. 28. maj 1

Ljubljana, Obravnava menopavze ženske 8. junij 2

Ljubljana, Derčevi dnevi 17-18. junij 8

Ohrid, Simpozij 23-26. junij 2

Maribor, Hotel Habakuk-IV.Kongres.šol.med. 16-17. september 9

Nova Gorica, Pediatrično srečanje 7. oktober 9

Črna Gora, Seminar 12-15. oktober 2

Bled, Pravilna uporaba antibiotikov 13-15. oktober 1

Ljubljana, Ocenjev.funk.roke pri otr.s CP 14. oktober 2

Ljubljana, Simpozij osteoporoza 19. oktober 2

Pekre, Z znanjem proto odv.od nedov.drog 20. oktober 1

Ljubljana, Sekcija ZGPS 21. oktober 1

Ljubljana, Ginekološki seminar 21. oktober 2

Ljubljana, IX.izobr.seminar za zdravnike 18-19. november 1

Ljubljana, Reproduktivno zdravje 18. november 3

Dunaj, Pediatrična oftalmol.in strabologija 25-26. november 1

Laško, Liga proti epilepsiji 25. november 1

Ljubljana, Sekcija za otr.nevrologijo 2. december 3

Možgani ranjeni v zgodnjem razvoju 9-10. december 1

Maribor, Strokovno izobraževanje 9-10. december 2

Portorož, Strok.srečanje sekcije za prev.med. 10. december 3

Ostali zaposleni:


Lj. -Op.posegi na sp.udih pri otrocih s CP 21-22. januar 1

Maribor, Učinkovito komuniciranje 24. februar 10

Portorož, Vizija ped. zdrav.nege in novosti 10-11. marec 5


101



Portorož, Sekcija med. sester 18. marec 3

Ljubljana, Svetovni dan brez tobaka 31. maj 1

Ljubljana, Seminar o kontracepciji 3. junij 7

Ljubljana, Sekcija DT za otroke 10. junij 1

Ljubljana, Derčevi dnevi 17. junij 3

Letna akademija 2005 27-31. avgust 1

Letna akademija 2005 1-2. september 1

Maribor, Hotel Habakuk-IV.Kongres.šol.med. 16-17. september 22

Maribor, II. slov.konf.o neg. diag. 29-30. september 2

Laško, Dojenje več kot hranjenje 30. september 1

Laško, Dojenje več kot hranjenje 1. oktober 1

Maribor, II. slov.konf.o neg. diag. 1. oktober 2

Ljubljana, Seminar iz var.pred ion.sevanji 3-5. oktober 1

Maribor, Usposabljanje notranjih presojev. 6-7. oktober 5

Roglaška Slatina, Strokovni seminar 13-14. oktober 8

Maribor, Simpozij radiologov 14-15. oktober 1

Maribor, Sekcija med.sester-babic 21. oktober 8

Maribor, Strokovno srečanje 21. oktober 2

Dornava, Strokovno izpopoljevanje 22. oktober 1

Ljubljana, Izobraževalni seminar za med.ses. 11-12. november 1

Laško, Dnevi lige proti epilepsiji 25-26. november 3

Maribor, Babiška in zdrav. nega v sodelovanju 30. november 12

Ljubljana, Hladna veriga pri transportu cepiva 8. december 2

Ljubljana, Strokovno srečanje del.terapev. 15. december 1

OE Patronažno varstvo


Maribor, Pediat.zdr.nega 20. januar 5

Ptuj, Oskrba ran 2. februar 4

Maribor, Promocija javnega zdrav. 16. februar 2

Maribor, Promocija javnega zdrav. 17. februar 4

Maribor, Učinkovito komjuniciranje 24. februar 2

Portorož, Babiška sekcija 18. marec 2

Portorož, Pediatrična sekcija 10-11. marec 2

Maribor, Vloga med.sestre v paliat.oskrbi 31. marec 2

Lipica, 4.psiho-geriatrično srečanje 31. marec 1

Lipica, 4.psiho-geriatrično srečanje 1. april 1

Olimje, Strokovni seminar 18-19. april 1

Bovec, Sekcija reševalcev(predbolnišnic.oskrba) 12-13. maj 2

Ljubljana, 5.kongres zdrav.in babiške nege 12-14. maj 6

Lenart, Sekcija (bolnik z odpovedjo ledvic) 24. maj 12


102


Valdoltra, Strokovna ekskurzija 16. junij 68

Strunjan, Humor in zdravje 8-9. september 3

Maribor, II.slov.konf. o negovalnih diagnozah 29-30. september 17

Maribor, II.slov.konf. o negovalnih diagnozah 1. oktober 17

Maribor, Strokovno srečanje 6. oktober 1

Maribor, Hospic 20. oktober 7

Maribor, Babiška sekcija 21. oktober 5

Murska Sobota, Bolnik s perkinsonovo bol. 10-11. november 10

Maribor, Dekolonizacija MRSE 23. november 18

Maribor, Babiška in zdrav. nega v sodelov. 30. november 15

Maribor, Aviarna gripa in zaščita 12. december 23

Zreče, Šola irigacije 15. december 1

Uprava


Ljubljana, JN-IT IN KOMUNIKACIJE 18. januar 2

Ljubljana, Ravnanje z odpadki v zdravstvu 27. januar 1

Maribor, Učinkovita komunikacija 2-4. februar 1

Maribor, Zakon o zaposl.reh.in zaposl.inv. 3. februar 1

Ljubljana, Zavod za zdrav. var.-dohodnina 9. februar 1

Maribor, Seminar plače 14. februar 2

Maribor, Strokovno srečanje 16-17. februar 2

Ljubljana, Tech-Net-varnost 31. marec 1

Portorož, Kadrovski dnevi 13-15. april 3

Maribor, CINDI-delavnica 19. april 1

Radenci, Standardi v procesiranju materiala 21-22. april 2

Valdoltra, Področje razkužil 5. maj 2

Ljubljana, 5. Kongres zdrav.in babiške nege 12-14. maj 1

Portorož, Strokovna koferenca 16-19. maj 1

Portorož, Kongres tajnic 21. maj 1

Portorož, Kongres tajnic 26-28. maj 1

Maribor, Seminar, plače 31. maj 3

Ljubljana, Poslovni protokol 2. junij 1

Brdo pri Kranju, Posvetovanje 3. junij 2

Maribor, Prijava podatkov v pok. In inv.zav. 7. junij 1

Ljubljana, 2.Posvet o JN v zdravstvu 8. junij 2

Ljubljana, Gospodarjenje z odpadki 8. junij 1

Maribor, Posvetovanje 8. junij 1

Maribor, Prenehanje in odpoved pog.o zap. 13. junij 1

Ljubljana, Ocenjevanje dobaviteljev 14. junij 1

Celje, Strokovni posvet 11. september 1

Munchen, Sodobni pristopi v geront.zdr.negi 16-17. september 3


103


Izola, Visoka šola-učne baze 27. september 1

Rogla, 11. Posvetovanje LANCOM 4-5. oktober 3

Krajnska gora, Srečanje konomistov v zdrav. 6-7. oktober 1

Maribor, Notranja presoja 6-7. oktober 10

Ljubljana, Preprečevanje bolnišnič.okužb 20-21. oktober 1

Maribor, 1. Slov.kongres klinične prehrane 11-12. november 1

Ljubljana, JN in podjemne pogodbe 15. november 1

Ljubljana, IVZRS 16. november 2

Ljubljana, Management v zdrav. negi 24. november 2

Portorož, 8.letna konf.notr.revizorjev 24-25. november 1

Ljubljana, Strokovno srečanje, informatika 30. november 2

Ljubljana, Poslovna asistenca v zdravstvu 1. december 1

Ljubljana, Sodel.v timu med med.s.in zdravniki 6. december 1

Ljubljana, Davčna zakonodaja 12. december 3

Vodstvo


Aurangabad (Indija), Kongres 6-9. januar 1

Ljubljana, JN.IT in komunikacije 18. januar 1

Ljubljana, seminar, poslovanje 3. februar 3

Ljubljana, Dohodnina, davek od dobička 9. februar 3

Maribor, Medicina in pravo 18-19. marec 1

Portorož, Pravo v pomoč zdravnikom 14-15. april 1

Bled, Priporočila za oskrbo golenje razjede 14-15. april 1

Maribor, 15.srečanje pediatrov 15-16. april 14

Maribor. II.srečanje med.sester 15-16. april 39

Ljubljana, CINDI šola 15-17. april 2

Ljubljana, CINDI šola 22-24. april 2

Glasgow, Kongres laborat. medicine 7-11. maj 1

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege 12-14. maj 3

Portorož, Strokovna konferenca, informatika 16-19. maj 1

Radenci, Kakovostna zdrav. nega v zob. 20. maj 1

Maribor, Smo pripravljeni na starost 27. maj 1

Maribor, Spodbujanje in vzdrž.dojenja 27-28. maj 1

Maribor, Tečaj o dojenju 27-28. maj 171

Maribor, Seminar, plače 31. maj 1

Ljubljana, CINDI 1. junij 1

Brdo pri Kranju, Posvetovanje 3. junij 1

Ljubljana, Seminar o kontracepciji 3. junij 1

Ljubljana, Dojenje 3-4. junij 1

Zreče, E:zdravje za boljše zdravlje v SLO 17. junij 1

Ljubljana, Evropska hiša 22. junij 1


104


Buenas Aires, Svet.kongreg inten.in urg.med. 27-31. avgust 2

Maribor, IV. Kongres šol.medicine 16-17. september 7

Munchen, Sodobni pristopi v geront.zdr.negi 16-17. september 1

Karlovy Vary, Češka, fizioterapija 19-21. september 1

Izola, Visoka šola-učne baze 27. september 1

Ljubljana, Konf. o drogah 28. september 1

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah 29-30. september 8

Laško, IV.simpozij o dojenju 30. september 1

Dubrovnik, 3. Kongres logopedov 1. oktober 1

Aktivna udeležba

Strokovno izpopolnjevanje Predavatelj datum

Portorož, Vizija ped. zdrav.nege in novosti Tamara LUBI 10-11. marec

Portorož, Vizija ped. zdrav.nege in novosti Milena FRANKIČ 10-11. marec

Portorož, Vizija ped. zdrav.nege in novosti Ivanka LIMONŠEK 10-11. marec

Paris-Out of hospital emergency medical Aleksander JUS 14-15. marec

Portorož, 24. Mednarodna konf. Boris Miha KAUČIČ 16-18. marec

Bruselj-25.medn.simpozij Alina JELATANCEV 21-25. marec

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Thomas GERM 7-8. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Mitja KELBIČ 7-9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Branko KOZAR 7-9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Katja LAH 7-9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Petra KLEMEN 8. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Štefek GRMEC 9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Dejan KUPNIK 9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Mirjam GOLUB 9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Uroš ZAFOŠNIK 9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Alina JELATANCEV 9. april

Kranjska gora, Poškodbe v osnovnem zdr. Tatjana HREN 9. april

Bodrem -Turčija -Simpozij Vesna LESKOVEC 9-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Nataša VIDNAR 12-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Milena FRANKIČ 12-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Mojca BAČUN 12-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Tamara LUBI 12-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Ivanka LIMONŠEK 12-14. maj

Ljubljana, 5. Kongres zdrav. in babiške nege Zvezdana VRAŽIČ 12-14. maj

Kranjska gora, Konferenca Sanja KAUBE 19-22. maj

Rogla, Sodobni tokovi v psihoterapiji Danijela MRZLEKAR-SVETEL 3-4. junij

Rogla, Sodobni tokovi v psihoterapiji Miloš ŽIDANIK 3-4. junij

Portorož, ISPS - šola psihoz. Nataša POTOČNIK DAJČMAN 10-11. junij

Portorož, Urgentna medicina Mateja ŠPINDLER 15-18. junij


105

Strokovno izpopolnjevanje Predavatelj datum

Portorož, Urgentna medicina Tatjana HREN 15-18. junij

Portorož, Urgentna medicina Aleksander JUS 15-18. junij

Portorož, Urgentna medicina Boštjan POLENČIČ 15-18. junij

Portorož, Urgentna medicina Alina JELATANCEV 16. junij

Zreče, Predavanje Martin BIGEC 17-18. junij

Šibenik, XVII simpozij pediatrije Martin BIGEC 22-26. junij

Reykjavik SSAI 2005, Kongres Štefek GRMEC 29-30. junij

Reykjavik SSAI 2005, Kongres Štefek GRMEC 1-3. julij

Buenas Aires, Svet.kongres inten.in urg.med. Štefek GRMEC 1-4. september

Kos, Grčija, WONCA Vojislav IVETIČ 1-7. september

Kos, Grčija, WONCA Majda KAMENIK 2-7. september

Pariz, Svetovni kongres ortodontov Anita FEKONJA 10-14. september

Pariz, Svetovni kongres ortodontov Mojca LAJH 10-15. september

Celje, Strokovni posvet Zvezdana VRAŽIČ 11. september

Dubrovnik, 3. Kongres logopedov Franc SMOLE 28-30. september

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Aleksander JUS 30. september

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Natalija TOPOLOVEC 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Brigita LEP 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Andreja VRTOVEC 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Mojca ŽOLGAR 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Bojana FIŠTRAVEC 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Ingrid ČUŠ 1. oktober

Maribor, II.Slov.kong.o negovalnih diagnozah Tatjana GEČ 1. oktober

Maribor, Negovalne diagnoze Zvezdana VRAŽIČ 1. oktober

Laško, IV.simpozij o dojenju Martin BIGEC 1. oktober

Rogaška, Strokovni seminar Milena FRANKIČ 13-14. oktober

Rogaška, Strokovni seminar Ivanka LIMONŠEK 13-14. oktober

Rogaška, Strokovni seminar Martin BIGEC 14. oktober

Kranjska Gora,7. Fajdigovi dnevi Suzana ŽIDANIK 14-15. oktober

Zaključek

Uspeh zavoda je odvisen od njegove sposobnosti oziroma od sposobnosti njegovega kadra, da spozna in izrabi priložnosti ter se izogne nevarnostim iz okolja. Z načrtovano kadrovsko politiko v letu 2005 smo podpirali stabilno, stroškovno učinkovito temeljno strategijo zavoda. Število zaposlenih za nedoločen čas smo predvsem na račun upokojevanja in odhodov na željo delavcev uspeli znižati iz 927 (število zaposlenih za nedoločen čas na dan 31.12.2004) na 894 (število zaposlenih za nedoločen čas na dan 31.12.2005). S tem smo dosegli zastavljeni cilj 899 zaposlenih za nedoločen čas. V letu 2005 smo omogočili tudi napredovanja zaposlenih v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v zdravstvu. V celoti nismo uspeli obvladati področje pripravništva (zaposlovanje zobozdravnikov pripravnikov), kar nas vodi do spoznanja, da bomo morali politiko načrtovanja vstopov in izstopov v naslednjih letih še aktivneje načrtovati in izvajati. Na področju študija ob delu, smo omogočili zaposlenim katerih višjo izobrazbo narekujejo potrebe delovnih procesov, nadaljevanje študija. Sredstva porabljena v ta namen so se v primerjavi z letom 2004 povečala.


106

8. Zaključek

Rezultati poslovnega leta 2005 kažejo, da je bilo leto 2005 za zavod prelomno, saj nam je uspelo preseči obdobje poslovnih izgub. Trditev potrjujejo računovodski izkazi in finančni kazalniki predstavljeni v poročilu, ter številne aktivnosti na medicinskem in zdravstvenem področju. Ustvarili smo pogoje za nadaljnji razvoj zavoda in doseganje višje kakovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni. Zastavljeni letni cilji • stabilizacija poslovanja in odprava presežkov odhodkov nad prihodki, • ustvariti pogoje za intenzivnejši razvoj primarne zdravstvene dejavnosti, • realizirati delovni program ob optimizaciji stroškov, vendar ne na račun kakovosti storitev zdravstvenega

varstva, • posodobitev zdravstvenega in poslovnega informacijskega sistema, • zmanjšanje števila zaposlenih v podpornih, nezdravstvenih procesih, so bili v pretežni meri realizirani. Pozitivne trende bomo dopolnjevali in nadgrajevali v prihodnjih letih v korist zavoda in skupno zadovoljstvo zaposlenih, pacientov, ustanoviteljic zavoda, plačnikov zdravstvenih storitev in širše javnosti. Poslovno poročilo je izdelano na podlagi poročil odgovornih oseb v ZDM.

Anton Kranjc, univ. dipl. ekon., l.r., Prim. Anton Židanik, dr. med., spec., direktor za poslovne zadeve glavni direktor


107

9 Seznam slik, grafov in tabel

Seznam slik: Slika 1: Prim Anton Židanik, dr. med., spec., glavni direktor zavoda ..................................................................... 32 Slika 2: Vodenje ZDM na politični in strateški ravni ............................................................................................... 61 Slika 3: Plakat "Čas je za spremembo" avtorice Mojce Bačun, dipl. m. s. ............................................................. 65

Seznam grafov: Graf 1: Delež opreme po vrstah............................................................................................................................... 4 Graf 2: Struktura zalog ............................................................................................................................................ 7 Graf 3: Skupna ocena vlaganj v IT ........................................................................................................................ 49 Graf 4: Realizacija tehnične pomoči ...................................................................................................................... 53 Graf 5: Porabljeno število ur .................................................................................................................................. 54 Graf 6: Gibanje števila zaposlenih od leta 2001 do leta 2005................................................................................ 83 Graf 7: Grafični prikaz primerjave gibanja števila zaposlenih v letu 2004 in 2005 po mesecih.............................. 84 Graf 8: Grafični prikaz strukture zaposlenih........................................................................................................... 86

Seznam tabel: Tabela 1: Vrednost nepremičnin.............................................................................................................................. 3 Tabela 2: Vrednost nepremičnin na začetku in koncu leta 2005.............................................................................. 3 Tabela 3: Vrednosti opreme in njena odpisanost..................................................................................................... 4 Tabela 4: Vrednost osnovnih sredstev in drobnega inventarja, danih v uporabo v letu 2005 ................................. 5 Tabela 5: Zaloge po vrstah ...................................................................................................................................... 6 Tabela 6: Prikaz največjih dobaviteljev za dobavo materiala, opreme in opravljenih storitev (nad 8 mio SIT) ....... 7 Tabela 7: Pregled prihodkov po vrstah dejavnosti ................................................................................................. 10 Tabela 8: Pregled odhodkov.................................................................................................................................. 11 Tabela 9: Pregled bruto plač.................................................................................................................................. 12 Tabela 10: Pregled amortizacije ............................................................................................................................ 13 Tabela 11: PRILOGA "Bilanca stanja" ................................................................................................................... 15 Tabela 12: PRILOGA "Stanje in gibanje neopredm. dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.... 17 Tabela 13: PRILOGA "Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil" ............................................... 19 Tabela 14: PRILOGA " Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov" .................................................... 22 Tabela 15: PRILOGA " Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka" ............ 24 Tabela 16: PRILOGA "Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov"..................................... 27 Tabela 17: PRILOGA "Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov" ............................................................. 28 Tabela 18: PRILOGA "Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti" ..................................... 29 Tabela 19: Gibanje rezultatov poslovanja med meseci ......................................................................................... 34 Tabela 20: Realizacija plana nabav (prioriteta 2004 in 2005)................................................................................ 47 Tabela 21: Plan nabav za leto 2005 za potrebe organizacijskih enot ZDM ........................................................... 49 Tabela 22: Plan nabav za leto 2005 za potrebe služb uprave ZDM ...................................................................... 49 Tabela 23: Plan nabav za leto 2005 za potrebe Službe za informatiko in komunikacije........................................ 50 Tabela 24: Realizacija nabave 2005...................................................................................................................... 52 Tabela 25: Delež vlaganj v informacijsko komunikacijsko tehnologijo v odnosu na skupna vlaganja v letu 2005 . 52


108

Tabela 26: Realizacija internih delovnih opravil Oddelka za sistemski inženiring (8.4.2004 - 13.1.2006) ............. 52 Tabela 27: Realizacija internih delovnih opravil Oddelka za sistemski inženiring (1.9.2005 - 31.12.2005) ........... 53 Tabela 28: Realizacija delovnih opravil po zaposlenem (1.9.2005 - 31.12.2005) .................................................. 53 Tabela 29: Realizacija delovnih opravil v Oddelku za inform. inženiring (od 1.1.2005 do 31.12.2005), 4 osebe... 53 Tabela 30: Porabljena sredstva za vzdrževalna dela v letu 2004 .......................................................................... 55 Tabela 31: Realizacija programa učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo v letu 2005 ...................................................................................................................................................................... 63 Tabela 32: Vstopi v letu 2005 ................................................................................................................................ 84 Tabela 33: Izstopi v letu 2005................................................................................................................................ 85 Tabela 34: Stanje specializantov v zavodu za leto 2005 primerjalno z letom 2004 ............................................... 85 Tabela 35: Primerjava strukture zaposlenih v obdobju 2001 – 2005 ..................................................................... 85 Tabela 36: Stanje zaposlenih v zavodu za leto 2005 primerjalno z letom 2004 .................................................... 86 Tabela 37: Pripravniki v letu 2005 ......................................................................................................................... 87 Tabela 38: Pregled napredovanj............................................................................................................................ 88 Tabela 39: Številčni pregled delavcev vpisanih v študij ob delu v šolskem letu 2005/2006................................... 88 Tabela 40: Stanje štipendistov v zavodu ............................................................................................................... 89 Tabela 41: Mentorji v letu 2005 ............................................................................................................................. 89 Tabela 42: Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu 2005..................................................................................... 93

Documents

LETNO POROČILO 2005 - zd-mb.si