LIKOVNA VZGOJA - Arnes

LIKOVNA VZGOJA

Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za l ikovno vzgojo

LIKOVNA VZGOJA

U;ni na;rt

LIKOVNA VZGOJA

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA LIKOVNO VZGOJOdr. Tonka Tacol, Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakulteta, predsednica Silva Karim, Zavod RS za [olstvo, strokovna tajnicamag. :rtomir Frelih, spec., Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakulteta Oto Rimele, spec., Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaAlbin Kramberger, spec., Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaRobi Klan;nik, O{ Miha Pintar Toledo, VelenjeVlasta Marko;i;, O{ DutovljeRozika Puvar, O{ Borcev za severno mejo, MariborIrena {imenc – Mihali;, O{ Ledina, Ljubljana

Konzulent> dr. Jo/ef Muhovi;

Izdala in zalo/ila Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port, Zavod RS za [olstvo

Za ministrstvo dr. Slavko GaberZa zavod Alojz Plu[ko

Uredila Zvonka LabernikJezikovni pregled mag. Stanko {imencOblikovanje Tanja Rade/Prelom BS Jabolko d. o. o., LjubljanaTisk Ko;evski tisk d. d., Ko;evje

Prvi natis

Ljubljana, 2004

Sprejeto na 44. seji Strokovnega sveta RS za splo[no izobra/evanje, dne 5. 7. 2001.

CIP - Katalo/ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana

371.214.1>7

vzgU:NI na;rt > program osnovno[olskega izobra/evanja. Likovnavzgoja \ ∑∑pripravila] Predmetna kurikularna komisija za likovnovzgojo Tonka Tacol ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana > Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port > Zavod RS za [olstvo,2004

ISBN 961-234-343-8 (Zavod Republike Slovenije za [olstvo)1. Tacol, Tonka125630464

K a z a l o

1 Opredelitev predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5

2 Splo[ni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

3 Operativni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3.1 Prvo vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3.1.1 Prvi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3.1.2 Drugi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13

3.1.3 Tretji razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

3.1.4 Temeljni in minimalni standardi znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28

3.1.5 Specialnodidakti;na priporo;ila za prvo vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . . . .28

3.2 Drugo vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

3.2.1 :etrti razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32

3.2.2 Peti razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

3.2.3 {esti razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47


3.2.5 Specialnodidakti;na priporo;ila za drugo vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . .52

3.3 Tretje vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56

3.3.1 Sedmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56

3.3.2 Osmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60

3.3.3 Deveti razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65


3.3.5 Specialnodidakti;na priporo;ila za tretje vzgojno-izobra/evalno obdobje . . . . . . . . . .70

1 OPREDELITEV PREDMETA

Temeljna naloga likovne vzgoje je razvijanje u;en;evega razumevanja prostora. Zato je pred-

met splo[no koristen in uporaben, saj nobeno predmetno oziroma poklicno podro;je ne more

brez razvitih prostorskih predstav in vizualizacij. Likovna vzgoja na kognitivni ravni razgrajuje

vidni svet, na izrazni pa ga likovno oblikuje. Z likovnim izra/anjem u;enci preverjajo in razvi-

jajo razumevanje prostora, izra/ajo ob;utja, stali[;a in vrednote.

Vsebine predmeta so po posameznih likovnih podro;jih (risanje, slikanje, kiparstvo, obliko-

vanje prostora in grafika) zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih u;enec usvaja in

poglablja glede na svoje likovne oblikotvorne zmogljivosti. Vsebine predmeta prav tako

povezujejo – skladno s starostno stopnjo – pojme iz likovne teorije, zgodovine umetnosti,

likovne tehnologije. Nepretrgoma pa se vsebine povezujejo tudi s pojmi v vsebinah drugih

predmetnih podro;ij.

Celotna dejavnost predmeta v osnovnem VZGOJNO-IZOBRA?EVALNEM OBDOBJU temelji na

odkrivanju u;en;eve ustvarjalnosti. Goji nadaljevanje in usmerjanje spontanega otro[kega

likovnega raziskovanja sveta, odkriva posebnosti likovnega izra/anja ter njeno spopolnjevan-

je in poglabljanje posluha tako za likovna dela umetnikov kakor tudi uporabnih predmetov in

likovne problematike v okolju. Pomemben cilj predmeta je priprava u;enca za sodelovanje v

kulturnem /ivljenju o/jega in [ir[ega okolja ter razumevanje sodobne vizualne komunikacije.

Ob komunikaciji in interakciji z u;iteljem pri teoreti;nem in prakti;nem delu u;enec razvija

zmo/nost zaznavanja, likovnega mi[ljenja, ;ustva in gibalne spretnosti, vizualnega spomina

in domi[ljije. Gre za celostno sodelovanje in prepletanje ustvarjalnih ter likovnih dejavnikov

u;enca. Dejavniki se aktivirajo verbalno, realizirajo pa se v likovnem izra/anju. U;enci tako

svojstveno vizualizirajo misli in ob;utja. Z likovnimi izraznimi sredstvi v razli;nih materialih

oblikujejo, v notranjem svetu nastale, miselne modele predmetov in pojavov iz narave in okol-

ja ter osmi[ljajo prakti;no delo.

5

2 SPLO{NI CILJI PREDMETA

U;enci>

– razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mi[ljenje, likovni spomin in domi[ljijo,

– razvijajo interes za razli;ne oblike likovne dejavnosti,

– bogatijo in ohranjajo zmo/nost za likovno izra/anje,

– usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo ;ut za likovne vrednote,

– se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo,

– ob uporabi razli;nih materialov in orodij razvijajo motori;no spretnost in ob;utljivost,

– z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in ob;uten-

je likovnega prostora,

– se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom,

– razvijajo likovnoizrazne zmo/nosti in ustvarjalnost,

– ob likovno dejavnem delu bogatijo ;ustvene, socialne in estetske osebnostne kvalitete,

– ob ozave[;anju ;ustev razvijajo ;ut za lepo,

– spoznavajo vlogo in pomen vizualnih komunikacij v o/jem in [ir[em okolju,

– razvijajo zmo/nost do/ivljanja lepote v naravi in umetninah,

– razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splo[ne ;love[ke likovne kulturne

dedi[;ine,

– razvijajo zmo/nost oblikovanja meril za kriti;no vrednotenje svojih del, del vrstnikov ter

stvaritev umetnikov,

– razvijajo zmo/nost razumevanja razli;nih medijev vizualne kulture in zmo/nost vrednotenja

uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju.

6

3 OPERATIVNI CILJI

3.1 PRVO VYGOJNO-IYOBRA?EVALNO OBDOBJE

3.1.1 Prvi rayred

7

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI

MEDPRED-METNE POVEZAVE

STANDARDIZNANJA

USVAJANJELIKOVNIH POJMOV

LIKOVNOIZRA?ANJE

PRIVZGAJANJEDO?IVLJAJSKIHNARAVNANOSTI

Likovnepojme opi-[ejo in likov-no izrazijo

:utila in ;uti

U;enci>

• spoznajo razli;nevrste ;utov

• na[tejejo lastnos-ti posameznih;utov (bli/ina –tip, okus, daljava– vid, sluh, vonj)

• spoznajo notranjiin zunanji svet

U;enci> U;enci> • spoznava-nje okolja

• sloven-[;ina

U;enci>

razlo;ijopojme>• ;uti> tip,

okus, vid,vonj

• zunanji,notranjisvet

RISA

NJE

Risarski materiali inorodja

• spoznajorazli;ne mate-riale in pripo-mo;ke (risala)

• opi[ejo zna-;ilnosti sledimaterialov inpripomo;kov

• na[tejejo bar-ve materialov

• lo;ijo svetle intemne mate-riale

• posnemajo invadijo predstav-ljeno ravnanje zrazli;nimi materi-ali in pripomo;ki

• ri[ejo ;rte into;ke z izbranimimateriali in pripo-mo;ki

• privzgajajo za-nimanje za spre-jemanje posre-dovanih izraznihposebnosti mate-rialov in pripo-mo;kov

• privzgajajosmisel za upo-rabo sledi risal –na[tejejo njihoverazlike in poseb-nosti

• matema-tika

• [portnavzgoja

• sloven-[;ina

• spoznava-nje okolja

poznajopojme>• risala• barva,

debelinarisala

• svetlo,temnorisalo

• sledi risala

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV

8

:rta (linija),to;ka inrisalo

• spoznajo poseb-nosti sledi mate-rialov in pripo-mo;kov (risal)

• razlikujejo ravne,krive, debele,tanke, dolge,kratke, vodo-ravne, navpi;nein po[evne ;rte

• lo;ijo prekinjenein neprekinjene;rte

• nanizajo razli;nevrste ;rt in to;k zrazli;nimi materi-ali in pripomo;ki

• nari[ejo podobepredmetov zrazli;nimi ;rtamiin to;kami

– razvijajo ob;utekza risarske vred-note

– se navajajo naizra/anje s pro-storo;no ;rto

• sloven-[;ina

• spozna-vanje okolja

• matema-tika

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

razlikujejo> • piko

(to;ko)• ;rto (linijo)• – vrste ;rt>

ravna, kri-va, tanka,debela,kratka, dol-ga, vodo-ravna, navpi;na,po[evna

Okolje,narava in;rte

• na[tejejo, kaj v okolju innaravi vidijo kot;rto

• poimenujejo ;rteob u;nih sred-stvih

• se brez predhod-no narisane risbelikovno izra/ajo

• gradijo in bogati-jo risbo s ;rtamiin to;kami

• se navajajo nasamostojno opa-zovanje ;rtnihposebnosti v naravi

• privzgajajosmisel za upo-rabo razli;nih;rtnih vrednot

• privzgajajo pri-zadevnost v iz-poljnevanju plos-kev na risbi

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

poznajopojme>• risanje• risba• bogatenje

risbe

Risarskepodlage

• spoznajo razli;neoblike in velikostiformatov

• razlikujejorazli;ne kvalitetein barve formatov

• se orientirajo narisalni ploskvi(levo, desno, zgo-raj, spodaj,spredaj, zadaj)

• razporedijo nari-sane podobe povsem formatu

• z razli;nimi risalinari[ejo motiv narazli;ne oblikeformatov,velikosti in barve

• razvijajosamostojnost priizbiri formatov inkombinacijiustreznih materia-lov in orodij

• razvijajoob;utljivost zaorientacijo na ri-sarskem formatu

• matema-tika

• sloven-[;ina


razlo;ijopojme>• risarski

format• risanje po

formatu>levo,desno,spodaj,zgoraj,spredaj,zadaj

Risba –umetni[kastvaritev

• prepoznajo umet-ni[ka dela

• poimenujejo kul-turne ustanove

• ugotovijo uporaborazli;nih risarskihmaterialov in pripomo;kov

• dolo;ijo posebnostiupodabljanja;love[kih in /ival-skih figur, pred-metov in pokrajine

• nari[ejo risbo navelik format inuporabijo risala,ki pu[;ajo [irokosled

• nari[ejo risbo inobogatijo ploskves ;rtami into;kami

• privzgajajo pra-vilen odnos doumetni[kihstvaritev

• krepijo pozitivnereakcije in razpo-lo/enja ob opiso-vanju svojih risb

• matema-tika

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja


prepoznajopojme>• umetni[ko

delo• razstava• razstavni

prostor• galerija

9

Barve • lo;ijo barve• poimenujejo

barve• poimenujejo

razli;ice barv

• naslikajo sliko zbarvno linijo inploskvijo

• me[ajo barve inposlikavajoploskve razli;nihoblik, velikosti insmeri

• se navajajo naspontanoizra/anje inposredovanjeindividualnihzna;ilnosti izraza

• razvijajo ob;utekza me[anje barv


• matema-tika

• glasbenavzgoja

lo;ijo pojme>• barva• pisane

barve• me[ane

barve

Slikar,slika,slikarskimateriali in orodja

• spoznajo pojemslikar – umetnik,slika

• spoznajo razli;neslikarske materia-le in pripomo;ke

• opi[ejo poseb-nosti sledislikarskih materialov inpripomo;kov

• vle;ejo linije inbarvajo ploskve sslikarskimi materiali in pripomo;ki

• zapolnijoslikovno ploskevz izrezanimi alinatrganimi barv-nimi ploskvami(iz razli;nih materialov)

• se navajajo nadejavno sodelo-vanje pri skupin-ski demonstraciji

• razvijajozmo/nost ustvar-jalne uporabepodanih navodilza izvajanjelikovne tehnike

• se navajajo naizvirno uporabobarvne ploskvepri upodabljanjumotiva

• sloven-[;ina

• spoznavan-je okolja

• matema-tika

• glasbenavzgoja

prepoznajopojme>• slikar• umetnik• slika• slikarski

materiali• slikarski

pripomo;ki

Slikovnepodlage

• spoznajo razli;neslikovne podlage

• opi[ejo poseb-nosti in raboslikovnih podlag

• ugotovijo razlikov na;inu izra/anjaz razli;nimislikovnimi materi-ali in njihovimipripomo;ki navelik in majhenformat

• s slikarskimimateriali in pripo-mo;ki, ki pu[;ajotanko sled,naslikajo sliko namajhen format,

• brez predhodnonarisane risbe, sslikarskimi mate-riali in pripomo;-ki, ki pu[;ajo de-belo sled (debeli;opi;i, prsti itn.),naslikajo sliko navelik format

• razvijajosamostojnost vodkrivanjuposebnostiizra/anja narazli;ne formatein kvaliteteslikovnih ploskev

• matema-tika


ugotovijorazliko medpojmi>• slikovna

ploskev• oblika

slikovneploskve

• velikostslikovneploskve

Barve v okolju in naravi

?ive in umirjenebarve

• lo;ijo pojma“/iva” in “umirje-na” barva

• v okolju in naravii[;ejo primere/ivih in umirjenihbarv

• naslikajo sliko vumirjenih barvnihtonih

• naslikajo kom-pozicijo v /ivihbarvnih tonih

• naslikajo sliko vkombinaciji zumirjenimi in/ivimi barvami

• razvijajozmo/nost za opa-zovanje predme-tov in pojavov vnaravi in okolju

• krepijo ob;utekza razli;nost barv

• razvijajo samoza-vest ob iskanjuprimerov v naravi

• glasbenavzgoja


• [portnavzgoja

lo;ijo pojme>• /iva barva • umirjena

barva• razli;nost

barve

SLIK

ANJE

10

Svetle in temnebarve

• spoznajo pojemsvetla in pojemtemna barva

• poimenujejo svetle in temnebarve

• poi[;ejo primeresvetlih in temnihbarv v okolju innaravi in umet-ni[kih delih

• naslikajo pre-prosto kompozi-cijo in poslikajocelo slikovnoploskev

• nevsiljivo razvija-jo senzibilnost zaosnovne barvnekvalitete

• si privzgajajozmo/nost zaizvirno inspro[;eno vgraje-vanje svojihopa/anj v slikanjemotiva

• razvijajo likovnispomin indomi[ljijo


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

razlo;ijopojma> • svetla

barva• temna

barva

Kip inoblikova-nje kipa

• spoznajoosnovne kiparskepojme> stiskanje,gnetenje, valjan-je, modeliranje

• spoznajo pojemkip in pojme>velik, majhen,votel, poln

• modelirajo pre-proste tridimen-zionalne oblike zvboklinami inizboklinami

• modelirajo pre-prosto stati;nofiguro s sestav-ljanjem

• razvijajosamostojnost prioblikovanju tri-dimenzionalnihpodob

• se navajajo naizvirno upodab-ljanje figur

• matema-tika

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

razumejopojme>• gnetenje• valjanje• stiskanje• modelira-

nje• votel• poln

Kipar,kiparskimateriali in orodja

• usvojijo pojemkipar – umetnik

• spoznajoosnovne kiparskemateriale in orodja

• lo;ijo pojme> trdin mehak materi-al, hrapav, gladek(dodajanje,odvzemanje)

• opi[ejo orodja zaoblikovanjematerialov

• modelirajo figuroz dodajanjem inodvzemanjem teroblikujejopovr[ino (gladko,hrapavo)

• oblikujejo nizanjas kombinacijo ve;naravnih materia-lov (tr[i plodovi,stor/i, kostanj,semena)

• pri oblikovanjufigure z dodaja-njem in odvzema-

• njem razvijajodomiselnost

• pri nizanju nara-vnih elementovse navajajo navztrajnost

• matema-tika

• sloven-[;ina


poznajopojme>• kip• kipar• kiparski

material>trd, mehak,hrapav,gladek

• dodajanjemateriala

• odvzeman-je materiala

• kiparskaorodja

KIPA

RSTV

O

11

Oblikovanjekipa od celote k detajlom

• na[tejejo sestavne dele;love[kega telesa

• na[tejejo sestavne dele/ivalskega telesa

• osvojijo pojmacelota in sestavnideli kipa

• doumejo pojmatrdnost in stabil-nost kipa

• modelirajo;love[ko ali /ival-sko figuro izenovitega kosamateriala (gline)

• privzgajajo vztraj-nost in dopolnju-jejo izku[nje prioblikovanju zmehkimi materiali

• se navajajo naodgovorno upo[-tevanje navodilza pravilno obli-kovanje z meh-kim materialom

• matema-tika

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

razlo/ijopojme>• kip ;lo-

ve[kegatelesa

• kip /ival-skega telesa

• celota• sestavni

deli• trdnost kipa

Na;inioblikovan-ja kipov

• spoznajo kipar-jeve razli;nena;ine obliko-vanja figur

• oblikujejokiparsko tvorboiz odpadnegamateriala

• sestavljajo;love[ko ali /ival-sko figuro iz nara-vnih ali odpadnihmaterialov (tube,plastenke,embala/e)

• se navajajo nasamostojnost priuporabi pre-prostih kiparskihmaterialov inorodij

• razvijajozmo/nost zaizra/anjekiparskih tvorb

• matema-tika


opi[ejo>• podobo

kipa>resni;na,poenos-tavljena

• materiale>naravni,odpadni

Prostor • opi[ejo bivalniprostor(u;ilnica, dom)

• na[tejejo oblikeprostorov

• se orientirajo vprostoru(spredaj, zadaj,naprej, nazaj,levo, desno,po[evno, navz-dol, navzgor)

• na[tejejo sestav-ne dele bival-nega prostora(tla, stene, strop)

• gradijo razli;neoblike prostorovv peskovniku

• sestavljajorazli;ne pros-torske tvorbe ssestavljankami

• razvijajozmo/nostizra/anja svojihdo/ivetij

• pridobivajozmo/nost obliko-vati svojstveneoblike

• bogatijozmo/nost opazo-vanja razli;nihprostorov

• matema-tika

• sloven-[;ina


razlikujejopojme>• prostor• zunaj• znotraj• oblike pro-

storov>oglat,okrogel

• velikostiprostorov>velik, majhen

• gibanje vprostoru>spredaj,zadaj, na-prej, nazaj,levo, des-no, po[ev-no, ravno

• sestavnideli pro-stora> tla,stene,strop

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

12

Likovnaureditevprostora

• na[tejejo kosepohi[tva zaposamezne pro-store bivalnegaprostora

• opi[ejo razli;nostopreme v pro-storu

• na[tejejo primereokrasnih predme-tov v prostoru

• likovno uredijou;ilnico

• u;ilnici oblikujejobivalne koti;ke(ve;ji kartoni,lepenka, opremarazreda) in jihopremijo s prine-senimi uporabni-mi in okrasnimipredmeti

• ob do/ivljanjulikovno urejenegaprostora, razvijajokreativno mi[ljenje

• se ob obliko-vanju razli;nihbivalnih koti;kovnavajajo naaktivno delo insamostojnost

• matema-tika

• spoznavan-je okolja

predstavijo>• bivalni

prostor• opremo• uporabne

predmete>oblika,barva,velikost

• okrasnepredmete

Tiskanje, odtis

• spoznajo pojmatiskanje in odtis

• odkrijejo razli;nemateriale zaizdelavo [ablone

• na[tejejo zna-;ilnosti povr[inmaterialov (glad-ke, hrapave,mehke, trde)

• spoznajo postop-ke za izvedbonajenostavnej[ihgrafi;nih tehnik(tisk s pe;atniki,monotipija,[ablonski tisk)

• tiskajo zrazli;nimi pred-meti in ustrezni-mi naravnimimateriali

• izdelajo matricoiz mehkej[egamateriala in joodtisnejo

• izvedejo ploskitisk

• bogatijo opazo-valne in tipnezmo/nosti

• se navajajo naaktivno sodelo-vanje pri demon-striranju grafi;netehnike

• pridobivajo ob;u-tek za povr[inematerialov

• razvijajo smiselza nizanje raz-li;nih oblik invelikosti

• se navajajo naizdelavo ;istegaizdelka

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• matema-tika

prepoznajopojme>• tiskanje• odtis• [ablona• povr[ina

GRA

FIKA

3.1.2 Drugi rayred

13

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



Risba inrazli;nost;rt (linij)

U;enci>

• s pomo;jo u;negasredstva (umet-ni[ko delo, izdeleku;enca), pojasnijorazli;nost ;rt

• na[tejejo primere,kaj v naravi inokolju vidijo kotrazli;ne ;rte

• razlikujejo ;rte,narisane prosto-ro;no in z razli;-nimi pripomo;ki

• razlikujejo sklen-jeno in nesklen-jeno ;rto

• opi[ejo posebno-sti sklenjene innesklenjene ;rte

• pojasnijo pojemrisba obumetni[kem delu

U;enci>

• ri[ejo sklenjenein nesklenjene;rte, ;rte zgeometrijskimorodjem in prostoro;no

• nari[ejo risbo zmotivom s prostoro;no ;rto(brez predhodnonarisane risbe) injo obogatijo zrazli;nimi ;rtamiin pikami

U;enci>

• pridobivajoob;utek zarazli;nost ;rt

• se navajajo naspro[;eno ;rtnoizra/anje

• se navajajo nasamostojno izpol-njevanje narisa-nih ploskev

• matema-tika


• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

U;enci>

razlikujejopojme>• to;ka • ;rta• razli;nost

;rt• ravna ;rta,

narisana zravnilom

• spro[;ena;rta

• sklenjena;rta

• nesklenje-na ;rta


RISA

NJE

Postopekrisanjarisbe

• spoznajo pojme>cela risalna plos-kev, velikost risal-ne ploskve, posa-mezna risalna plos-kev, linijsko izpol-njena ploskev, neiz-polnjena ploskev

• opredelijo poseb-nosti razporeditvenarisanih podobpo risalni ploskvi

• spoznajo na;inrisanja risbe odcelote kposameznostim

• nari[ejo risbo popostopku odcelote k detajlu

• narisan motivbogatijo z izpolnjenimi oz.neizpolnjenimiploskvami

• se navajajo narisanje risbe odcelote k detajlom

• razvijajozmo/nostrazli;nega raz-porejanja izpol-njenih ploskev

• razvijajo likovnodomi[ljijo

• matema-tika


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

opredelijopojme>• risalna plos-

kev (cela,posameznideli)

• ;rtno izpol-njena ploskev

• neizpolnjenaploskev

• razporeditevnarisanihpodob

• risanje odcelote k posamez-nostim

14

:rta, trdimateriali inorodja

• na[tejejo trdarisala

• na[tejejo trdemateriale

• opi[ejo poseb-nosti trdih mate-rialov in orodij

• na[tejejo risarskepodlage

• prepoznajo risalopo zna;ilnostihtrdih materialov

• ob opazovanjuumetni[kih delopi[ejozna;ilnosti linijnarisanih s trdimimateriali in orodji

• ri[ejo ;rte zrazli;nimi trdimimateriali naustrezne podlage

• nizajo in kri/ajo;rte v razli;nigostoti

• nari[ejo motiv zvelikimi podoba-mi in narisaneploskve obogatijos ;rtami

• razvijajo ob;utekza razli;nost sleditrdih materialov

• bogatijo smiselza gosto in redkonizanje ;rt

• privzgajajo vztrajnost

• se navajajo narisanje velikihpodob

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• [portnavzgoja

lo;ijo>• trde

risarskemateriale

• teko;e risarskemateriale

• nizanje ;rt• svetlo

;rtnoploskev

• temno;rtnoploskev

• majhno• veliko

:rta, teko;imateriali inorodja

• na[tejejo teko;emateriale in orodja

• na[tejejoprimerne podlageza izra/anje steko;imi materiali

• opi[ejozna;ilnosti linij,narisanih steko;imi materi-ali in razli;nimipripomo;ki

• ob opazovanjuumetni[kih del(npr. znanih ilus-tratorjev) primer-jajo ;rte, narisanes trdimi materiali,s ;rtami, narisa-nimi s teko;imimateriali

• ri[ejo ;rte zrazli;nimiteko;imi materi-ali in razli;nimipripomo;ki

• nizajo in kri/ajo;rte v razli;nihgostotah zrazli;nimidebelinami risal

• nari[ejo motiv zvelikimi podoba-mi in narisaneploskve obogatijoz detajli inrazli;nimi ;rtami

• nari[ejo motiv skombinacijo trdihin teko;ih materia-lov ter ga ;rtnoobogatijo

• nari[ejo risbo zuporabo razli;nihmaterialov narazli;ne velikostiin kakovosti podlage

• razvijajo ob;utekza razli;nost slediteko;ih materialov

• razvijajozmo/nostuporabe razli;nihvrst in debelinpripomo;kov

• razvijajo smiselza razli;no nizanje ;rt

• se navajajo narazli;no kombini-ranje trdih inteko;ih materialov

• se navajajo naspro[;eno risanjepodob

• matema-tika

• [portnavzgoja

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

na[tejejo inopi[ejo>• teko;e

materiale• pripomo;-

ke zateko;emateriale

• debelinopripomo;ka

• bogatitevnarisanegamotiva

• ilustratorja• ilustracijo

15

Barve,barvna linija inploskev,slika

• poimenujejobarve

• na[tejejoosnovneslikarske materia-le in pripomo;ke

• opi[ejo poseb-nosti barvne linije

• pojasnijo nasta-nek barvneploskve

• na umetni[kemdelu ugotovijona;in izra/anja zbarvno linijo inploskvijo

• naslikajo sliko zbarvno linijo inploskvijo

• naslikajo sliko zbarvnimi ploskvami

• pridobivajo spret-nost za pravilnouporabo barvnihmaterialov in njihovih pripo-mo;kov

• privzgajajoodgovornost zaoblikovanje slike

• razvijajo skrb za;istost delovnepovr[ine insmiselnouporabo materialov


• matema-tika

• glasbenavzgoja

razlikujejopojme>• barva• barvna

linija• barvna

ploskev• paleta• slika • slikar• umetni[ko

delo• galerija

Me[anebarve

• spontano spo-znajo postopkeme[anja barv

• pojasnijo razlikemed neme[animiin me[animi barvami

• na[tejejo primereneme[anih barv vokolju in naravi

• na[tejejo primereme[anih barv vokolju in naravi

• opi[ejo barve naumetni[kih delih

• me[ajo barve popredstavljenihpostopkih

• z me[animi bar-vami naslikajosliko z motivom

• se navajajo naopazovanjerazli;ic enebarve na pred-metih v okolju in rastlinah ter/ivalih v naravi

• razvijajo ob;utekza postopnome[anje barv

• privzgajajodoslednost prime[anju barv


• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

prepoznajo>• neme[ano

barvo• me[ano

barvo• postopno

me[anjebarv

Postopkislikanjaslike

• spoznajoosnovne postop-ke slikanja slike

• primerjajo poseb-nosti risbe inslike

• spoznajo poseb-nosti uporabeenovitega materi-ala za risanjerisbe in slikanjeslike

• razlo/ijo poseb-nosti razporejan-ja naslikanihpodob poslikovni ploskvi

• brez predhodnonarisane risbenaslikajo sliko

• sliko gradijo odrisbe doposlikave ploskev

• razvijajosamostojnost priizbiri podlag inkombinacijiustreznih materi-alov in orodij

• razvijajoob;utljivost zaorientacijo naslikovni ploskvi

• matema-tika

• sloven-[;ina


razumejopojme>• risba

(skica),slika

• razpore-janjebarvnihploskev

SLIK

ANJE

16

Trdislikarskimateriali,orodja inpodlage

• poimenujejo trdeslikarske materiale

• ob umetni[kih delih opi[ejo posebnosti posa-meznega slikar-skega materiala(debelina sledi,barva, svetlost, ...)

• opredelijo pomenustrezne pod-lage, njenevelikosti, oblike,barve, ...

• ozna;ijo poseb-nosti nastankaslike z leplje-njem barvnihploskev (trganka,rezanka)

• naslikajo sliko navelik format inuporabijo trdemateriale, kipu[;ajo [irokosled

• naslikajo sliko zomejeno paletobarv (dve, tribarve)

• oblikujejo kom-pozicijo z leplje-njem barvnihploskev

• z uporaboraznovrstnih trdihslikarskih mate-rialov privzgajajosmisel za njihovorazli;no izbiro

• privzgajajoob;utek zapovezavoslikarskega mate-riala in podlage

• se navajajo nadoslednost invztrajnost

• glasbenavzgoja


lo;ijo pojme>• trdi

slikarskimateriali(debelinasledi,barva,svetlost)

• slikarskapodlaga

• oblikapodlage,velikostformata

Teko;islikarskimateriali,pripomo;kiin podlage

• lo;ijo teko;eslikarske mate-riale od trdih

• imenujejo razli;-ne slikarskepripomo;ke

• na[tejejo poseb-nosti teko;ih ma-terialov (gosta,redka barva)

• ugotovijo raz-li;nost slikarskihpodlag (debelina,hrapavost, vpoj-nost vode, barva,oblika, velikost, ...)

• naslikajo sliko zmanj znanimteko;im slikar-skim materialom

• izdelajo sliko skombiniranjemtrdega in teko-;ega slikarskegamateriala

• se navajajo naspontanoizra/anje inposredovanjeindividualnihzna;ilnosti izraza



• matema-tika

• glasbenavzgoja

lo;ijo pojmein jihna[tejejo>• teko;i

slikarskimateriali

• slikarskipripomo;ki

• slikarskipribor

• barva (go-sta, redka)

• slikarskapodlaga(debela,tanka, hra-pava, glad-ka, vpojna,nevpojna,barvna, ve-lika, majh-na, oglata,okrogla)

17

Svetlitev in temnitevbarve

• lo;ijo svetle intemne barve

• dolo;ijo naj-svetlej[o in naj-temnej[o barvo

• opi[ejo poseb-nosti svetlih intemnih barv

• pojasnijo poseb-nosti me[anjabarve z belo in;rno

• naslikajo sliko ssvetlitvijo in tem-nitvijo barv

• razvijajozmo/nost svet-litve in temnitvebarve

• se navajajo nadoslednost

• sloven-[;ina


• matema-tika

• glasbenavzgoja

razlo/ijopojme> • svetla

barva• temna

barva• svetlitev

barve• temnitev

barve

Kip, kipar,kiparskimateriali

• ob tipanju kipaugotovijo njego-ve zna;ilnosti

• razlo/ijo pojemkipar

• na[tejejo kipar-ske materiale(trde, mehke, te-ko;e, upogibne)

• na[tejejo kipar-ska orodja inpripomo;ke

• ob umetni[kihkipih opi[ejomaterial

• oblikujejo polnein votle oblike izmehkega materi-ala z odvzema-njem in dodaja-njem

• sestavijokiparsko kom-pozicijo iz trdegamateriala(naravnega,odpadnega)

• oblikujejo pre-proste kiparskeoblike iz upogib-nega materiala

• razvijajo zmo/-nost dojemanjaposebnosti kipa

• pridobivajoob;utljivost zaravnanje z mehki-mi, upogibnimi intrdimi materialiter orodji

• matema-tika


• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

razlo/ijopojme>• kip• kipar• kiparski

material>mehak,trd, teko;,upogibni,naravni,umetni,odpadni

• kiparskaorodja inpripomo;ki

• dodajanjemateriala

• odvzema-nje mate-riala

Oblikovanjekipa

• razumejo pojme>poln, votel, velik,majhen, razgiban,nerazgiban

• razlo/ijo pojme>celota, sestavnideli kipa

• obnovijo pojma>trdnost in stabil-nost kipa

• oblikujejo polne,stati;ne kiparskeoblike iz enovite-ga materiala

• oblikujejo raz-gibane obhodne(prosto stoje;e,sede;e, le/e;e, ...figure) kiparskeoblike

• razvijajo ob;utekza tretjo dimenzijo

• se navajajo naoblikovanje sta-bilne in razgibanefigure

• razvijajo ro;nospretnost pri rav-nanju z razli;nimimateriali in orodji

• matema-tika


• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

opredelijopojme>• kip (poln,

votel, ve-lik, maj-hen, razgi-ban, ne-razgiban)

• trdnostkipa

KIPA

RSTV

O

18

Zvrstikipov

• usvojijo pojme>velik, majhen, vi-sok, nizek, nizan-je, ponavljanje,razli;en, enak

• na umetni[kihdelih ugotovijonavedene pojme

• v plo[;icemehkega materi-ala odtiskujejorazli;ne materiale

• ritmi;no oblikuje-jo kiparske oblikeiz ploskovitegamateriala

• razvijajo smiselza enakomernonizanje oblik

• se navajajo nasamostojnostre[evanjalikovnega problema

• razvijajo domisel-nost pri nizanju inoblikovanjurazli;nih oblik


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

prepoznajopojme>• raven – kriv• velik –

majhen• visok –

nizek• nizanje (po-

navljanje)• razli;en• enak• vtisnjen• izdolbljen

Prostor in obliko-vanje prostorov

• na[tejejo bivalneprostore in jihopi[ejo

• lo;ijo zunanjiprostor od bival-nega prostora

• se orientirajo vzunanjem pros-toru in bivalnemprostoru

• na[tejejo zunanjeoblike stavb innotranjih prosto-rov ter velikosti

• spoznajo delona;rtovalca pros-tora (arhitekt)

• gradijo razli;neoblike prostoroviz razli;nih mate-rialov na prostem

• sestavljajorazli;ne prostor-ske tvorbe s sestavljankami

• oblikujejorazli;ne prostor-ske tvorbe izembala/nih[katlic

• se navajajo nausvajanjezahtevnej[ihlikovnih pojmov

• razvijajo zmo/-nost samostojne-ga interpretiranja

• privzgajajosmisel za izra-/anje svojih idej

• matema-tika

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

opi[ejo>• bivalni

prostor• zunanji

prostor• notranji

prostor• gibanje v

notranjemin zunan-jem pros-toru> levo,desno, po-[evno, na-prej, nazaj,spredaj,zadaj<zunaj, zno-traj , ven,noter, bli-zu, dale;

• obliko invelikostzgradbe

• na;rtoval-ca prosto-ra (arhi-tekt)

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

19

Estetskaureditevprostora

• opi[ejo opremo vprostoru glede nanjen namen

• na[tejejo mate-riale za izdelavopohi[tva

• spoznajo na;ineizdelovanja po-hi[tva (ro;no,strojno)

• pojasnijo razli;-nost barv v pros-toru (/ivahne,umirjene, svetle,temne, ...)

• pojasnijo pomenokrasnih predme-tov v bivalnemprostoru

• likovno uredijo[olsko u;ilnico

• iz embala/nih[katel in tanj[egakartona izdelajoopremo zarazli;ne bivalneprostore in jopopestrijo z bar-vami

• pri oblikovanjuopreme razvijajodomiselnost

• z smiselnimname[;anjemokrasnih predme-tov in izbiro barvrazvijajo estetski;ut

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina


• matema-tika

razlikujejopojme>• oprema

bivalnegaprostora

• materiali• ro;na in

strojnaizdelavapohi[tva

• barva vprostoru

• okrasnipredmeti vprostoru

Tiskarstvo, tiskanje, odtis

• razlo/ijo pojmetiskarstvo, ti-skanje, odtis

• na[tejejo razli;nemateriale za izdelavo matric

• spoznajo postop-ke za izvedbonajpreprostej[ihgrafi;nih tehnik(tisk s pe;atniki,kola/ni tisk, mo-notipija)

• spoznajo tiskar-ske pripomo;ke(valj;ek, plo[;aza valjanje barve,lopatke, pre[a)

• ob primerjavirisbe, slike inodtisa pojasnijorazliko

• odkrijejo poseb-nosti ozna;itveodtisa

• uredijo kompozi-cijo iz naravnihmaterialov in joodtisnejo

• tiskajo ssamostojno izde-lanimi pe;atniki

• izdelajo matricoiz mehkej[ihmaterialov,razli;nih povr[inin jo odtisnejo

• razvijajo tipnezmo/nosti

• se postopomanavajajo na izva-janje postopkovza izvedbografi;ne tehnike

• se navajajo nasamostojnooblikovanjepe;atnika(matrice)

• razvijajo ob;utekza red in ;istostizdelka


• matema-tika

• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

razlo;ijopojme>• tiskarstvo

(grafika)• tiskanje• odtis• matrica• pe;atnik• materiali

za izdelavomatric

• povr[inematerialov

• tiskarskipripomo;ki

• ozna;itevodtisa

GRA

FIKA

3.1.3 Tretji rayred

20

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



:rta (linija) inrisba

U;enci>

• obnovijo pojme>;rta (linija) – pro-storo;na, narisa-na s pripomo;ki,ravna, kriva, vo-doravna, navpi;-na, po[evna,kratka, dolga,tanka, debela,sklenjena, ne-sklenjena

• na[tejejo pri-mere, kaj v naraviin okolju vidijokot ;rto

• na izdelkih vrst-nikov in umet-ni[kih delih raz-likujejo razli;nost;rt in pojasnijopojem risba

U;enci>

• z razli;nimi risaliri[ejo razli;ne;rte

• nari[ejo ;rtnimotiv

U;enci>

• bogatijo ob;utekza razli;nost ;rt

• se navajajo naopazovanje raz-li;nih ;rt na iz-delkih vrstnikovin umetni[kihdelih

• se navajajo naprostoro;no inspro[;eno ;rtnoizra/anje

• matema-tika


• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

U;enci>

opredelijopojme> • ;rta (linija)

– prosto-ro;na, narisana spripomo;ki,ravna, kriva, vodoravna,navpi;na,po[evna,kratka,dolga, tan-ka, debela,sklenjena,nesklenjena,prekinjena,nepreki-njena

• risba


RISA

NJE

21

Postopekrisanjarisbe, risarskimateriali in format

• na[tejejo trde inteko;e risarskemateriale in njihova orodja

• opi[ejo zna;ilnosti;rt, narisanih strdimi in teko;imimateriali

• na primerih risbvrstnikov in umet-ni[kih del spozna-jo posebnostirazli;nih formatov

• opi[ejo poveza-nost formata in risarskih materialov(debela ;rta – velikformat, tanka ;rta– majhen format)

• obnovijo postopekrisanja risbe odcelote kposameznostim

• nari[ejo risbo popostopku odcelote k detajluna velik format zmaterialom, kipu[;a debelosled, in z materi-alom, ki pu[;atanko sled

• razvijajo zmo/-nost spro[;enegarisanja risb z raz-li;nimi materialiin njihovimi pri-pomo;ki

• privzgajajo smi-sel za kombini-ranje razli;nihsledi risal in formatov

• razvijajo zmo/-nost samostojne-ga risanja risbeod celote k detajlom

• matema-tika


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

utrdijopojme>• trdi in

teko;i risarskimateriali

• risarskaorodja

• narisanaploskev(celotnaploskev,posameznideli)

• risanje odcelote kposamez-nostim

• formatrisbe

:rtnoizpolnje-vanje narisanihploskev

• na[tejejo primererazli;nih ;rtnihploskev v okolju innaravi

• opi[ejo obliko,smer, debelino indol/ino ;rt

• primerjajo primere;rtnih ploskev vokolju in naravi ter;rtno izpolnjenihploskev na umet-ni[kih delih inizdelkih u;encev

• nari[ejo motiv zvelikimi oblikamiin jih ;rtno obo-gatijo

• nari[ejo motiv vkombinaciji raz-li;nih materialovin ploskve ;rtnoobogatijo

• razvijajo zmo/-nost opazovanjaprimerov ;rtnihploskev v naraviin okolju

• bogatijo smiselza ;rtno izpolnje-vanje ploskev

• privzgajajo vztrajnost

• se navajajo narisanje velikihpodob

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika


na[tejejo inopi[ejopojme>• ;rtna

ploskev• v okolju in

naravi • ;rtno

izpolnjenaploskev

• nizanje inkri/anje ;rt

Svetlo intemno;rtno izpolnjenaploskev

• pojasnijo smisel;rtnega izpolnje-vanja narisanihploskev

• pojasnijo nastaneksvetle in temneploskev s pomo;jonizanja in kri/anja;rt

• odkrivajo svetle intemne ploskve teropi[ejo posebnos-ti na primerihumetni[kih del

• nizajo in kri/ajo;rte v razli;nihgostotah

• nari[ejo motiv inga obogatijo ssvetlimi in temnimi ;rtnimiploskvami

• razvijajo smisel zarazli;no nizanje inkri/anje ;rt

• razvijajo ob;utekza enakomernorazporejanjesvetlih in temnihploskev po formatu risbe

• ob ;rtnem izpol-njevanju ploskevrazvijajo samostoj-nost in vztrajnost


• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

pojasnijopojme>• gostota• nizanje ;rt• kri/anje ;rt• svetla

ploskev • temna

ploskev

22

Barvnaploskev,slika

• opredelijo pojemslika in ga razli-kujejo od risbe

• pojasnijo nasta-nek barvne plos-kve s teko;imi intrdimi materiali

• opi[ejo postopkeslikanja slike

• pojasnijo poseb-nosti prekrivanjabarvnih ploskev

• obnovijo poseb-nosti nastankaslike z lepljenjembarvnih ploskev

• razvr[;ajo umet-ni[ka dela naslike in risbe

• naslikajo sliko sposlikavo vseslikovne podlage

• oblikujejo kom-pozicijo s trgan-jem ali izrezovan-jem barvnihploskev in lepljenjem

• privzgajajoob;utek za kom-poniranje barvnihploskev

• se navajajo naposlikavo celotneslikovne povr[ine

• razvijajo vztraj-nost pri poslikaviupodobljenihploskev

• matema-tika


utrdijopojme>• risba, slika• barvna

ploskev• poslikava

slikovnepodlage

• trganje barvnihploskev

• izrezovanjebarvnihploskev

• razporejan-je barvnihploskev

• prekrivanjebarvnihploskev

Slikarskimateriali in orodja

• na[tejejo znaneteko;e in trde sli-karske materialein pripomo;ke

• opi[ejo poseb-nosti poznanihslikarskih mate-rialov in orodij

• spoznajo noveslikarske mate-riale in njihovopravilno uporabopri izvajanju tehnik

• razlikujejo oblikepo svetlosti inbarvi

• na umetni[kihdelih ugotovijouporabljeneslikarske mate-riale in orodja

• naslikajo sliko strdimi slikarskimimateriali

• naslikajo sliko steko;imi slikar-skimi materiali

• naslikajo sliko vkombiniranislikarski tehniki

• razvijajo zmo/-nost za uporaborazli;nihslikarskih materi-alov in njihovihpripomo;kov

• razvijajo spret-nost za pokri-vanje barvnih ploskev

• se navajajo nasamostojno izva-janje postopkovrazli;nih slikarskih tehnik


• matema-tika

• glasbenavzgoja

poznajopojme>• teko;i

slikarskimateriali

• trdi slikarski materiali


• svetlost• barva• slikarska

tehnika• slikovna

podlaga

SLIK

ANJE

23

Me[anebarve

• poimenujejobarve in njihoverazli;ice

• obnovijo zna;il-nosti neme[anih(;istih) inme[anih barv napaleti

• utrdijo postopkeme[anja barv

• poi[;ejo primere;istih in me[anihbarv v okolju,naravi in naumetni[kih delih

• me[ajo barve popredstavljenihpostopkih


• razvijajo zmo/-nost lo;evanja;iste in me[anebarve

• razvijajo ob;utekza me[anje barvpo postopkih

• privzgajajo vztraj-nost in dosled-nost pri me[anjubarv

• razvijajo barvnodomi[ljijo

• spoznava-njeokolja

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

poznajopojme>• barvno

me[anje• neme[ana

(;ista)barva

• me[anabarva

• postopnododajanjebarve

• slikarskapaleta

Ritmi;norazporeja-nje barv

• se seznanijo s poj-mom nizanje (ena-komerno razpo-rejanje) barvnihelementov

• spoznajo na;inenizanj elementov(oblika, velikost,barva)

• v naravi in okoljupoi[;ejo primerenizanj elementovpo obliki, velikostiin barvi

• se seznanijo s pojmom krasitevpredmetov(okrasek)

• s teko;imi ali trdimi slikarskimimateriali obliku-jejo enakomernaritmi;na zaporedja

• s trganjem aliizrezovanjem elementov poobliki, velikosti in barvi oblikujejoritmi;no kompozicijo

• privzgajajo ob-;utek za enako-merno nizanjeelementov

• pridobivajosmisel za kom-biniranje elemen-tov po barvi, obli-ki in velikosti

• se navajajo nadoslednost invztrajnost

• matema-tika

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

opi[ejopojme>• ponav-

ljanje• enakomer-

no nizanjeelementov

• oblika elementov

• velikostelementov

• barva elementov

• krasitevpredmetov

• okrasek

Svetlitev in temnitevbarve

• na[tejejo svetlein temne barve

• poi[;ejo primeresvetlih in temnihbarv v naravi inokolju

• obrazlo/ijo last-nosti najsvetlej[ein najtemnej[ebarve

• pojasnijo svet-ljenje in temnenjebarv

• naslikajo sliko ssvetlitvijo in tem-nitvijo ene barve

• oblikujejo kom-pozicijo na ve;jiformat s svetlen-jem in temnen-jem ve; barv

• razvijajozmo/nostsamostojnegasvetlenja in tem-nenja barv

• se navajajo napostopnome[anje barv

• razvijajo ob;utekza stopnjevanjesvetlosti in tem-nosti barv

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

razumejopojme> • svetla

barva• temna

barva• najsvet-

lej[a, naj-temnej[abarva

• svetlitevbarve

• temnitevbarve

24

Kip, kiparskimateriali in orodja

• ob tipanju risbe,slike in kipa ugo-tavljajo razlike

• opi[ejo zna;ilnostikipa

• na[tejejo trde,mehke, teko;e,upogibne, ploskekiparske materiale

• lo;ijo naravne inumetne materiale

• spoznajo prepros-ta orodja in pripo-mo;ke ter na;ineobdelave prepro-stih materialov

• ob umetni[kihkipih dolo;ajospoznane materi-ale, orodja inna;ine obdelave

• oblikujejo kip iz mehkega materiala

• oblikujejokiparsko tvorbo s sestavljanjemodpadnega materiala

• iz upogibnegamateriala obli-kujejo figuro

• iz ploskega mate-riala zgibajo preproste oblikein jih sestavljajo vve;jo kiparskotvorbo

• razvijajo pros-torske predstave

• razvijajo zmo/-nost za obliko-vanje z mehkimi,upogibnimi in strdimi materialiter orodji

• razvijajo ro;nespretnosti

• se navajajo nasamostojno kom-poniranje raz-li;nih plasti;nihoblik

• matema-tika


• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

utrdijopojme>• kip• kiparski

material>mehak,trd, teko;,upogibni,ploski,naravni,umetni,odpadni

• kiparskaorodja inpripomo;ki

Gradnjakipa

• utrdijo pojma>celota, sestavnideli kipa

• pojasnijo pojme>razgiban, neraz-giban kip, obhod-ni kip, votel, poln,velik, majhen

• obnovijo pojma>trdnost in stabil-nost kipa

• se seznanijo zmo/nostmi odvze-manja in dodajan-ja kiparskih materialov

• razlikujejosamostojen insestavljen kip

• usvojene pojmeobrazlo/ijo obumetni[kih kipih

• oblikujejo sta-bilne kipe pona;inu od celotek posameznostim

• oblikujejorazgibanesamostojne insestavljeneobhodne kipe

• razvijajo ob;utljivost zaplasti;nost

• se navajajo naupo[tevanjepostopkov prioblikovanju kipa

• razvijajozmo/nost zarazumevanje poj-mov trdnost inrazgibanost kipa

• razvijajo ro;nospretnost prigradnji kipa odcelote k detajlom

• matema-tika


• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

opredelijopojme>• celota, del, • razgiban,

nerazgibankip

• obhodnikip

• votel, poln• velik,

majhen• trdnost

kipa• samosto-

jen, sestavljenkip

KIPA

RSTV

O

25

Vrstekipov

• pojasnijozna;ilnosti obhod-nega kipa obumetni[kih delih

• spoznajo poseb-nosti kipa, ki izha-ja iz ploskve

• opredelijo pojme>izbo;ena in vbo-;ena oblika, nizek,visok, vdolbljen,vtiskovanje

• spoznajo zna;il-nosti oblikovanepovr[ine kipa

• ob umetni[kihstvaritvah odkriva-jo posebnostinizanja elementovrazli;nih oblik invelikosti

• z dodajanjemmehkega mate-riala enakomernonizajo elementerazli;nih oblik invelikosti

• v plo[;icemehkega materi-ala oblikujejomotiv z izbo;e-nimi figurami inrazli;no obdelajooblikovaneploskve

• iz ploskovitegamaterialaritmi;no obliku-jejo kiparskeoblike

• se navajajo nasamostojnost indoslednost prioblikovanjukiparskih oblik

• razvijajo smiselza ritmi;no raz-porejanje oblik

• razvijajo domisel-nost v izpolnje-vanju kiparskihpovr[in


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

• matema-tika

prepoznajopojme>• obhodni kip• kip, ki

izhaja izploskve

• izbo;ena,vbo;enaoblika

• nizek,visok, vdolbljen

• vtiskovanje• povr[ina

kipa• nizanje

elementovrazli;nihoblik,velikosti

Prostor ingradnjaprostorov

• lo;ijo zunanji innotranji prostor

• na[tejejo oblikezgradb in opi[ejovelikosti

• obnovijo orien-tacijo v prostoru

• spoznajo delona;rtovalca stavb (arhitekt)

• spoznajo razli;negradbene mate-riale

• spoznajo pojemstabilnost in trdnost stavbe

• na prostem gradi-jo razli;ne pros-torske oblike iz razli;nih materialov

• iz odpadnegamateriala sestav-ljajo razli;neoblike in velikostistavb

• razvijajo smiselza oblikovanjeprostorskih tvorb

• se navajajo nacenjenje naravnihgradbenih mate-rialov

• razvijajo ob;utekza oblikovanjestabilne stavbe

• matema-tika


• [portnavzgoja

razlo/ijopojme>• prostor

(zunanji,notranji)

• na;rto-valec prostorov(arhitekt)

• oblika,velikoststavbe

• gradbenimateriali

• naravnigradbenimateriali

• trdnost,stabilnoststavbe

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

26

Notranjiprostor

• pojasnijo sestav-ne dele prostora(tla, stene, strop)

• opi[ejo oblikeprostorov

• opredelijonamembnostprostorov

• opi[ejo razli;nostrazporeditveprostorov

• spoznajo ustrez-ne materiale zazdravo /ivljenje vprostorih

• iz enovitega,ploskovitegamateriala obliku-jejejo razli;neoblike notranjihprostorov

• iz ve;jihembala/nih[katel in uporab-nih predmetovzgradijo notranjeprostore

• iz odpadnegamateriala obliku-jejo preproste insestavljene prostore

• krepijo zavest ourejenem zunan-jem in notranjemprostoru

• razvijajo smiselza oblikovanjerazli;nih pros-torov

• razvijajo ob;utekza smiselno razporejanjeprostorov

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina


• matema-tika

usvojijopojme>• prostor

(tla, stena,strop)

• razli;nostoblikova-nih pros-torov

• namen ob-likovanihprostorov

• razpore-ditev prostorov

• zdravi, naravnimateriali

Uporabnain likovnaureditevnotranjegaprostora

• glede nanamembnostiopi[ejo opremo vrazli;nih prostorih

• opi[ejo pomennaravnih mate-rialov za zdravo/ivljenje

• pojasnijo pomem-bnost svetlobe,zra;nosti, veli-kosti prostorov

• ob fotografijahlikovno urejenihprostorov pripo-vedujejo o upora-bi barv v prostorihin opi[ejo pomenokrasnih predme-tov v prostorih

• iz enovitegamateriala obli-kujejo okrasnepredmete in likovno uredijou;ilnico

• iz enovitegamateriala zgradi-jo razli;ne pros-tore in jih pobar-vajo po svojizamisli

• razvijajo zavest opomembnostiurejenega inzdravega bival-nega prostora

• se navajajo nasmiselno izbirobarv v prostoru in okrasnih predmetov


• matema-tika

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

usvojijopojme>• uporab-

nost prostora

• naravnimaterial

• svetlost inzra;nostprostora

• barva vprostoru

• okrasnipredmeti

27

Tiskarstvo,matrica, tiskanje, odtis

• obnovijo pojemtiskarstvo (grafika)

• razlo/ijo pojma[ablona, matrica,odtis

• na[tejejo pre-proste materialeza izdelavo matric

• se seznanijo zdelom umetnikagrafika in pojmomro;no tiskanje

• razlo/ijo razlikomed risbo, sliko in grafiko

• na umetni[kihgrafikah razlo/ijoozna;itev grafike

• oblikujejoritmi;no kom-pozicijo iz narav-nih materialov injo odtisnejo

• nari[ejo motiv inizdelajo matricoiz gladkih in hra-pavih materialovter jo odtisnejo

• izdelajope;atnike iz na-ravnih materialovin jih odtiskujejo

• pri izdalavi matricrazvijajo ro;nespretnosti

• razvijajo domisel-nost pri kombini-ranju razli;nihmaterialov

• razvijajo smiselza ritmi;no raz-porejanjerazli;nih oblik

• privzgajajo odnosdo vrednostiumetni[kegrafike


• matema-tika

• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

razlikujejopojme>• grafika• tiskarstvo • [ablona,

matrica,pe;atnik

• tiskanje• odtis• hrapave,

gladkepovr[inematerialov

• umetni[kagrafika

• ro;notiskanje

GRA

FIKA

3.1.4 Temeljni in minimalni standardi ynanja

Likovne pojme, zapisane v zadnjem stolpcu razpredelnice, u;enci usvojijo predvsem ob ne-

posrednem likovnem izra/anju, in sicer tako, da jih opi[ejo. To so minimalni in hkrati tudi te-

meljni standardi znanja, saj pri njihovem usvajanju ni poudarjeno [irjenje, temve; poglab-

ljanje njihove vsebine.

3.1.5 Specialnodidakti;na priporo;ila ya prvo vygojno-iyobra/evalno obdobje

Priporo;ila za spodbujanje likovnih do/ivetij u;encev ob prvih pomembnej[ih likovno-

izraznih izku[njah

Otrok se likovno postopoma razvija. Posamezne likovne dejavnosti se pojavijo [ele z ustrez-

nim razmerjem psihofizi;nih zmogljivosti. Zato je u;itelj v vzgojno-izobra/evalnem procesu

likovne vzgoje pozoren na stopnjo razvoja u;en;evih du[evnih in gibalnih funkcij. Upo[tevati

mora posebnosti individualnega razvoja, morebitno prehitevanje ali zaostajanje posameznih

u;encev v tem razvoju. Posebno je pozoren na do/ivljanje in izra/anje ;ustev, na u;en;ev

socialni razvoj – njegov odnos do drugih u;encev in na ;ustva, ki se pri tem porajajo, pa tudi

na odnos do predmetov. Pozoren je tudi na nagnjenost k posameznim podro;jem likovnega

izra/anja, likovnim materialom in izbiro likovnega motiva.

U;itelj s posluhom neguje individualno izra/anje posameznega u;enca. Likovne naloge – kot

samostojne ali v povezavi z drugimi vzgojno-izobra/evalnimi vsebinami – u;itelj oblikuje tako,

da omogo;ajo spontano likovno izra/anje. Od 1. do 3. razreda izpeljuje u;itelj z u;enci likovne

naloge z naslednjih likovnih podro;ij> risanje, slikanje, kiparstvo, oblikovanje prostora in

grafika. Nazorno in igrivo predstavi likovne pojme (likovno teoreti;ni problem) ter omogo;i

njihovo do/ivljanje in razumevanje. Ker je likovno izra/anje na tej starostni stopnji podrejeno

u;en;evi predstavi, u;itelj ne vsiljuje shematskih re[itev in dolo;enih likovnih gradenj. Za

likovno izra/anje izbira preproste likovne tehnike, pri katerih u;enci spoznavajo zna;ilnosti

likovnega materiala, primerna orodja, posebnosti oblikovanja z njimi, posebno pa [e pravil-

no, odgovorno in varno ravnanje z njimi na vseh likovnih podro;jih. Likovne motive izbira

u;itelj tako, da temeljijo na u;en;evih predstavah iz njihovega do/ivljajskega sveta. Posebno

pozornost posveti spoznavanju in vrednotenju likovnih stvaritev umetnikov. Smiselno in ust-

varjalno jih vgrajuje v posamezne faze u;nega procesa kot ponazorilo (u;ilo) za nazorno spoz-

navanje likovnih pojmov, spoznavanje posebnosti likovne tehnike ali motiva. Za poglobljeno

28

spoznavanje umetni[kih stvaritev – risb, slik, kipov, ilustracij, pelje u;ence na ogled razstave

v razstavni prostor oziroma v galerijo, ali organizira pogovor z ustvarjalcem.

Likovnovzgojno delo v 1. razredu se ka/e v pridobivanju najosnovnej[ih likovnih pojmov, us-

merjanju spontanega likovnega izra/anja in pridobivanju osnovnih likovno izraznih izku[enj,

ki jih u;enci v 2. in 3. razredu dopolnjujejo in poglabljajo, kajti tako se bogatijo njihove pred-

stave in spoznanja, kakor tudi likovni spomin in domi[ljija.

Usvajanje likovnih pojmov

Usvajanje likovnih pojmov od 1. do 3. razreda temelji na u;iteljevi uspe[ni motivaciji u;encev

z razli;nimi metodami, posebno [e z metodo [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti.

U;enci neprisiljeno bogatijo ob;utljivost za najosnovnej[e likovne prvine in njihove odnose,

spoznavajo posebnosti osnovnih likovnih materialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likov-

na dela umetnikov ter kulturne ustanove, pa tudi razli;ne na;ine likovnega izra/anja. Za;etki

razvoja ob;utljivosti za likovne elemente omogo;ajo u;itelju, da u;ence ob spro[;anju

;ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na vrednotenje njihovih likovnih del in del njihovih

vrstnikov.

Likovno izra/anje

Likovno izra/anje je spontana in ustvarjalna interpretacija do/ivetij u;encev ob uporabi

osnovnih spoznanj likovnih pojmov. Gre za svobodno in spontano interpretacijo z likovnimi

znaki oblikovanih misli s pomo;jo raznolikih likovnih materialov in orodij. U;itelj posebno

spodbuja u;ence, da samostojno, samosvoje izrazijo misli z individualnim izrazom.

Individualni izraz pa u;itelj bogati s ;ustvenim do/ivljanjem predmetov in pojavov v naravi ter

s spro[;enostjo u;encev. U;itelj spodbuja u;ence, da raziskujejo posebnosti likovnih materi-

alov in ustreznost orodij, da vna[ajo v likovno izra/anje svoje zamisli, ;utenja in spoznanja.

Posebno podpira samozavest in samostojnost u;encev, da se izrazijo izvirno.

Privzgajanje do/ivljajskih naravnanosti

Predstavlja skladno in celostno ponotranjenje pridobljenega znanja, ki se pri u;encih na zunaj

ka/e kot odnos do lastnega dela, dela so[olcev, dela umetnikov, kot spo[tljiv odnos do narav-

nega, kulturnega in socialnega okolja ter ;ustvenega odnosa do narave. Pri izvajanju likovnih

nalog pa kot u;en;eva izvirnost in samostojnost. Zato je zelo pomembno, kako u;itelj spod-

29

buja u;ence k likovni dejavnosti, kako namenja pozornost individualni izraznosti u;encev

glede na starostno stopnjo in razvoj ;utov ter zanimanju za likovno izra/anje in razvoju ust-

varjalnosti.

Medpredmetne povezave

Pri na;rtovanju likovnih nalog za u;ence i[;e u;itelj smiselne povezave z drugimi predmetni-

mi podro;ji. Pri tem pa mora ohraniti celotnost in ;istost predmeta likovna vzgoja – likovne

naloge se morajo izvajati po likovnih na;elih in zakonitostih. U;encem mora u;itelj dati mo/-

nost re[iti likovno nalogo ustvarjalno, samosvoje, likovno primerno psihofizi;nim zmo/nostim

in idividualnemu izra/anju.

Izhodi[;a za izvedbo povezave predmeta likovna vzgoja z drugimi predmetnimi podro;ji lahko

u;itelj poi[;e v likovnem podro;ju, likovni tehniki, likovnem motivu ali likovnem pojmu

(problemu). Neiz;rpne mo/nosti povezovanja z /e usvojenimi pojmi pri predmetih spozna-

vanje okolja, glasbena vzgoja, sloven[;ina, matematika, [portna vzgoja ponujajo u;itelju ust-

varjalno uresni;evanje likovnih nalog z u;enci.

:asovni okvir

V prvem triletju osnovne [ole je za predmet likovna vzgoja namenjenih 210 ur. To je dve uri na

teden (kot blok uri ali druga;e) v vsakem razredu. U;itelj mora v okviru 70 ur v posameznem

razredu izpeljati celotne vsebine predvidenih likovnih podro;ij.

V prvem razredu u;itelj nameni risanju, slikanju, kiparstvu, prostorskemu oblikovanju enako

[tevilo ur, grafiki pa le nekaj ur (4), da se u;enci seznanijo z najosnovnej[imi pojmi tiskarstva

in se preizkusijo v odtiskovanju.

V drugem in tretjem razredu nameni grafiki nekoliko ve; ur (6–8) zaradi izvedb zahtevnej[ih

tehnik, drugim podro;jem pa zopet nameni enako [tevilo ur.

Vrednotenje u;en;evih izdelkov in zapis dose/kov

Likovno vrednotenje je dolo;anje vrednosti opravljenega u;en;evega dela v u;ni uri, in sicer

glede na njegovo prizadevnost pri uresni;evanju ciljev pri usvajanju likovnih pojmov,

likovnem izra/anju in privzgajanju do/ivljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena

30

izdelka, temve; tudi ocena u;en;evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u;nem

procesu. Zato mora u;itelj vrednotiti u;en;evo dejavnost v celotnem u;nem procesu. Tak[no

vrednotenje u;en;evega dose/ka (njegovo delo in napredek) obsega dose/ke na afektivnem,

psihomotori;nem in kognitivnem podro;ju.

Po vsaki kon;ani likovni nalogi vrednoti u;itelj z u;enci, in sicer ob razstavljenih, dokon;anih

in nedokon;anih likovnih izdelkih dose/ene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz

likovne naloge. Napredek posameznega u;enca u;itelj sproti zapisuje. Sprotni zapisi so tudi

izhodi[;e za oblikovanje kon;nega zapisa. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljn-

je delo. Krepiti morajo u;en;evo ;ustveno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno

komponento.

31

32

3.2 DRUGO VYGOJNO-IYOBRA?EVALNO OBDOBJE

3.2.1 :etrti rayred

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



:rta (linija)v likovnihdelih

U;enci>

• pojasnijo kaj v naravi in okoljuvidijo kot ;rto

• v umetni[kih delihin likovnih izdelkihso[olcev opredeli-jo ;rte ter pojasni-jo njihove zna-;ilnosti

• povedo, kaj je prostoro;na in spripomo;ki narisana ;rta

• ob primerjavi risbein slike i[;ejo raz-like ter opi[ejozna;ilnosti risbe

U;enci>

• nari[ejo ;rtnokompozicijo in joizpolnijo z niza-njem in kri/anjemrazli;nih ;rt

• nari[ejo motiv inga ;rtno obogatijo

U;enci>

• razvijajo smiselza kombiniranjerazli;nih ;rt innastalih svetlih intemnih ploskev

• se navajajo naspro[;eno inneposrednorisanje


• sloven-[;ina

• matema-tika

U;enci>

razlo;ijopojme>• ;rta • prostoro;-

na ;rta innarisana spomo;jopripo-mo;ka

• oblika ;rte• smer ;rte• debelina

;rte • dol/ina

;rte


RISA

NJE

33

Risarski materiali in orodjaterkakovost,velikosti inoblike risarskihpodlag

• na primerih risbvrstnikov in umet-ni[kih del opi[ejoposebnosti ;rt,narisanih s teko-;imi in trdimi ma-teriali in orodji

• obnovijo posto-pek risanja risbeod celote k detajlom

• na[tejejo razli;nekakovosti, oblikein velikosti podlagza risanje s teko-;imi in trdimimateriali

• opi[ejo posebno-sti povezave risar-skih materialov inorodij z obliko invelikostjo podlage

• po postopkih odcelote k detajlomnari[ejo risbe zrazli;nimi materi-ali in orodji narazli;ne velikosti,oblike in kako-vosti podlag

• se navajajo napomembnost povezanosti risarskega materiala zvelikostjo, oblikoin kakovostjo podlage

• razvijajo ob;utekza ravnanje zrazli;nimi risar-skimi materiali in orodji

• razvijajo samoza-vest ob ravnanjuz razli;nimi risar-skimi materiali in orodji

• matema-tika

• [portnavzgoja

• sloven-[;ina


poznajopojme>• risarski

material inorodje

• risarskipostopek

• velikostpodlage

• oblikapodlage

• materialipodlag

:rtnoizpolnje-vanje narisanihploskev innjihovorazpo-rejanje

• na umetni[kihdelih in delihvrstnikov opi[ejoposebnosti nizan-ja in kri/anja ;rtpo obliki, smeri,debelini, dol/ini

• i[;ejo primere;rtnih ploskev vnaravi in okolju

• opi[ejo poseb-nosti razporejan-ja svetlo in temno;rtno izpolnjenihploskev po risalnipodlagi

• nari[ejo motiv ter;rtno izpolnjenesvetle in temneploskve

• enakomerno razporedijo popodlagi

• razvijajozmo/nostsamostojnegarisanja risbe pozaporednihpostopkih

• krepijo ob;utekza enakomernorazporejanjesvetlih in temnih;rtnih ploskev popodlagi

• sloven-[;ina


• matema-tika

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

razlikujejopojme> • redko

nizanje ;rt– svetlaploskev

• gostonizanje ;rt– temnaploskev

• enakomer-no raz-porejanjesvetlih intemnih;rtnihploskev

34

Ritmi;norazpore-janje narisanihelementov

• opredelijo pojemponavljanje

• osvojijo pojemritem

• ob primerih vvsakdanjem /iv-ljenju opi[ejozna;ilnosti ponavljanja

• spoznajo pojemenakomerno ponavljanje

• spoznajo poseb-nosti enakomer-nega ponavljanja narisanih ele-mentov po obliki,velikosti in barvi

• s teko;imi ali trdimi risarskimimateriali nari[ejokompozicijo sponavljajo;imi se elementi (poobliki, velikosti,barvi)

• se navajajo napovezovanjepojma ritmi;noponavljanje vvsakdanjem /iv-ljenju, glasbi in;rtnem izra/anju

• privzgajajosmisel za gradnjoenakomernihritmi;nih zaporedij

• privzgajajo vztraj-nost pri nizanjuelementov


• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

• matema-tika

poznajopojme>• ritem –

ponavljan-je (oblik, ...)

• enakomer-no ponav-ljanje

• neenako-mernoponavlja-nje

Ravnote/jev risbi

• usvojijo pojemravnote/je obprimerih iz vsak-danjega /ivljenja

• opredelijo likovnoravnote/je

• na primerih umet-ni[kih del ugotovi-jo posebnosti rav-note/ja in poru[e-nega ravnote/jana risbi

• nari[ejo risbo inelementeuravnote/enorazporedijo popodlagi

• pridobivajoob;utek zaravnote/je elementov

• razvijajo smiselza na;rtno raz-porejanje narisanih elementov

• matema-tika

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja


• glasbenavzgoja

spoznajopojme>• ravnote/je • poru[enje

ravnote/ja• ravnote/je

v risbi

Lastnapisava inrisba

• spoznajorazli;nost pisav –razli;ni narodi,posamezniki

• pojasnijo razlikomed osebno pisa-vo in tiskarskopisavo

• se seznanijo s pi-savo kot ;rtnorisbo

• se seznanijo zrazli;nimi na;inipovezovanja svojepisave in risbe

• opredelijo uporab-nost svoje pisavein risbe na primerihlikovnih stvaritev

• oblikujejo kom-pozicijo, v kateriuskladijo risbo ssvojo pisavo

• razvijajo smiselza kombiniranjebesedila z risbo

• razvijajozmo/nostuporabe svojepisave v dekora-tivne namene

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

poznajopojme>• razli;nost

pisave• osebna

pisava • tiskarska

pisava (ti-pografija)

35

Slika, neme[ane in me[anebarve

• razlikujejo pojemrisba in slika

• obnovijo poseb-nosti nastankaslike

• obnovijo zna-;ilnosti neme[a-nih barv in me[a-nih barv na paleti

• na primerih v na-ravi poi[;ejo ne-me[ane in me[a-ne barve

• utrdijo postopkeme[anja barv

• ob fotografijahpredmetov vokolju in primerihumetni[kih delpojasnijo razli;icebarv

• komponirajorazli;ne oblikeploskev in jihposlikajo z me-[animi barvami



• se navajajo napostopno me-[anje barv

• razvijajo doslednost


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

lo;ijo pojme>• risba, slika• barvna

ploskev• neme[ane

barve• me[ane

barve

Barvnaploskev inslikarskimaterialiter orodja

• obnovijo poseb-nosti nastankaslike s teko;imi intrdimi materialiter z lepljenjembarvnih ploskev

• se seznanijo znovimi slikarskimimateriali in orodjiter njihovo uporabo

• spoznajo zna;il-nosti prekrivanjabarvnih ploskevob uporabirazli;nih slikar-skih materialov

• na umetni[kihdelih ugotovijoposebnosti nas-tanka barvneploskve inmo/nosti prekri-vanja ploskev,glede na upo-rabljen materialin orodje

• oblikujejo kom-pozicijo s sestav-ljanjem in lepljen-jem barvnihploskev

• oblikujejo kom-pozicijo s prekri-vanjem barvnihploskev obuporabi razli;nihslikarskih mate-rialov

• razvijajosamostojnost priprekrivanju bar-vnih ploskev zrazli;nimi materiali

• se navajajo naizvirno uporabobarv in njihovihrazli;ic priizdelavi lepljenke


• matema-tika

• glasbenavzgoja

poznajopojme>• barvna

ploskev• prekrivanje

(barvneploskve )

• lepljenka• teko;i, trdi

slikarskimateriali


SLIK

ANJE

36

Velikost,oblika inkakovostslikovnihpodlag

• raz;lenijo poseb-nosti /e znanihslikovnih podlag

• spoznajo nove sli-kovne podlage inpomembnost nji-hove velikosti terkakovosti gledena izbiro mate-riala in orodja

• se seznanijo zrazli;no mo/nos-tjo izbire oblikeslikovne podlage

• na izdelkih vrstni-kov ter umetni[-kih delih analizira-jo pomembnostvelikosti, oblike inkakovosti slikov-ne podlage

• izberejo ustreznoobliko, velikost inkakovost podlageglede na izbranimotiv in slikarskimaterial ternaslikajo sliko

• razvijajo samo-stojnost pri izbirirazli;nih forma-tov in njihovekakovosti

• se navajajo naspro[;eno barvnoizra/anje

• matema-tika


• [portnavzgoja

razumejopojme>• format • (slikovna

ploskev)• velikost,

oblika,kakovostslikovneploskve

Sorodne(podobne)barve

• s pomo;jo pri-merov iz vsak-danjega /ivljenja

• opredelijo pojemsorodnost (podobnost)

• usvojijo pojemsorodnost barv

• s pomo;jo pona-zoril (barvni listi, ...)razvr[;ajo barvepo sorodnosti

• na umetni[kihdelih poi[;ejosorodne barve

• naslikajo motiv vsorodnih barvnihodtenkih

• krepijo ob;utekza razli;nost barvv naravi in okolju

• razvijajo spret-nost za postopnome[anje barv

• razvijajo ob;ut-ljivost za dolo-;anje sorodnihbarvnih odtenkov

• glasbenavzgoja


• [portnavzgoja

• sloven-[;ina

lo;ijo pojma>• razli;nost

barve• sorodnost

(podob-nost)barve

Svetle in temnebarve

• utrdijo pojem svetla in pojemtemna barva

• razvrstijo barve po svetlosti

• dolo;ijo najsvet-lej[o in najtem-nej[o barvo

• poi[;ejo primeresvetlih in temnihbarv v okolju innaravi

• pojasnijo uporab-nost svetlih intemnih barv

• naslikajo kom-pozicijo spoudarkom nasmiselnem raz-porejanju svetlihin temnih barvnihploskev po for-matu

• razvijajo ob;ut-ljivost za dolo-;anje svetlostiposamezne barve

• se navajajo nasmiselno,uravnote/enorazporejanjesvetlih in temnihbarv po formatu


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

razlo;ijopojma> • svetla,

temnabarva

• svetlej[a,temnej[abarva

• najsvet-lej[a,najtem-nej[abarva

37

Kip, kiparin kiparskimateriali

• kip opredelijo kot telo

• razlo/ijo pojmakipar umetnik inkip umetnina

• na[tejejo /eznane trde,teko;e, mehke,upogibne, ploskemateriale

• spoznajo novenaravne inumetne materiale

• razlo/ijo na;ineoblikovanja ma-terialov z razli;-nimi orodji

• na fotografijahkipov ugotovijovrste materialovin na;in obdelave

• oblikujejo kip izmehkih ali trdih,upogibnih inploskih materialov

• oblikujejo pre-proste kiparskeoblike iz naravnihmaterialov

• razvijajo zmo/-nost za ravnanjez razli;nimi materiali

• se navajajo navna[anje indivi-dualnih idej voblikovanje kipa

• ob razli;nihmaterialih si raz-vijajo ob;utek zatridimenzionalnikiparski prostor

• matema-tika

• sloven-[;ina


• [portnavzgoja

razumejopojme>• kip – telo• kipar,

umetnik• kip, umet-

nina• kiparski

material –trdi, teko;i,mehki,upogibni,ploski

• naravnimateriali

• umetnimaterial

Stabilnostin gradnjakipa

• razlo/ijo pojme>celota in sestavnideli kipa, doda-janje in odvze-manje materiala

• na umetni[kihkipih iz razli;nihmaterialov raz-lo/ijo mo/nostioblikovanjarazgibane figure

• obnovijo pojemravnote/je

• se seznanijo spojmom ravno-te/je kipa in gapove/ejo s pojmom stabilnost kipa

• iz mehkega mate-riala z odvzeman-jem in dodaja-njem oblikujejorazgibano figuro

• iz upogibnegamateriala obliku-jejo stabilno figuro

• razvijajo ob;utekza stabilnost (ravnote/je) figure, obliko-vane iz razli;nih materialov

• glede nauporabljenkiparski materialse navajajo napostopke obliko-vanja kipa

• razvijajo domi-selnost prioblikovanju kipa

• matema-tika

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

poznajopojme>• celota,

sestavnidel

• odvzema-nje, doda-janje mate-riala

• razgibanafigura

• stabilnostkipa

KIPA

RSTV

O

38

Vrste inpovr[inakipov

• utrdijo pojemobhodni kip

• spoznajo pojemrelief

• razlo/ijo pojempovr[ina kipa

• na[tejejo poseb-nosti oblikovanjaizbo;enih reliefov(nizko, visoko,dodajanje mate-riala, odvzemanjemateriala), vbo-;enih reliefov(odvzemanjematerialov)

• na fotografijahkipov dolo;ajoobhodne kipe

• reliefe

• oblikujejo obhod-ni kip in raznolikoobdelajo povr-[ino z gnetenjemin vtiskovanjem

• oblikujejo nizekrelief iz mehkegaali ploskovitegamateriala

• razvijajo zmo/-nosti pri obdelavipovr[ine mehkihmaterialov

• razvijajo ob;utekza ve;jo ali manj-[o izbo;enostoblik


• matema-tika

• [portnavzgoja

• sloven-[;ina

razlo/ijopojme>• obhodni

kip• povr[ina

kipa• relief

(nizek,visok)

• dodajanje• odvze-

manje

Monta/nikip

• na[tejejo /e znanenaravne in umet-ne materiale

• opi[ejo razli;nostpovr[in ter barvnaravnih in umet-nih materialov

• spoznajo razli;nemo/nosti obliko-vanja kipa iz raz-li;nih materialov

• na primerih umet-ni[kih kipov razli-kujejo samostojenin sestavljen kip

• oblikujejokiparsko tvorboiz odpadnegamateriala in gaenovito pobarvajo

• v kombinacijirazli;nih materia-lov sestavijokiparsko tvorbo(monta/ni kip)

• se navajajo nasamostojnost priuporabi razli;nihumetnih kipar-skih materialov

• privzgajajo ;ut zaenovitost materi-alov in barve

• bogatijo smiselza kombinacijorazli;nih mate-rialov

• mate-matika

• spozna-vanjeokolja

• sloven-[;ina

opi[ejo>• kiparske

materiale(naravne,umetne)

• povr[ino,barvomateriala

• monta/nikip

Prostor –vrste inoblikeprostorov

• pojasnijo pojmegradbenik,arhitekt, arhitek-turni na;rt

• opredelijo zunan-ji in notranji prostor

• na[tejejo oblikeprostorov

• pojasnijonamembnostnotranjih prostorov

• sestavijo pre-proste prostorsketvorbe iz odpad-nih predmetov

• oblikujejo razli;-ne oblike pros-torov iz enovitegaploskovitegamateriala in jihsestavijo v ve;joprostorsko tvorbo

• razvijajosamostojnost prikonstruiranjutridimenzionalnihoblik

• razvijajozmo/nost na;rtovanja prostorskih oblikpo svoji zamisli

• matema-tika


razlikujejopojme>• prostor• arhitekt• arhitekturni

na;rt• zunanji,

notranjiprostor

• oblika prostora

• namembno-st prostora

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

39

Zaprtiprostor

• opredelijo pojemzaprt prostor

• opi[ejo sestavnedele pravokotne-ga zaprtega prostora

• poi[;ejo primerepravokotnih prostorov vdoma;em kraju

• ritmi;no(enakomerno,neenakomerno)sestavljajo pros-torsko tvorbo izpravokotnihzaprtih prostorov

• ob nizanjurazli;nih oblikprostorov razvija-jo zmo/nost zasmiselno razporeditevprostorov

• se navajajo nadoslednost priizrezovanju inlepljenjuploskovitegamateriala

• matema-tika


razumejopojme>• zaprt

prostor• sestavni

deli zaprtegaprostora

• pravokotniprostor

Scenskiprostor

• osvojijo pojme>gledali[;e, gle-dali[ka igra (zaodrasle, otroke),igralci, gledali[kioder, scena, re/i-ser, scenograf

• opredelijo pojemgledali[ki oder(negibljiv, gibljiv)

• prizori[;e nagledali[kem odru(scena)

• prostori na gle-dali[kem odru(zunanji, notranji)

• oblikujejo scenov scenskem pros-toru z uporabouporabnih pred-metov inploskovitegamateriala

• pridobivajozmo/nost zapoenostavljanjerealnih oblikpredmetov

• razvijajodomi[ljijo prikonstruiranjuopreme

• privzgajajosmisel za likovnourejeno sceno

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• matema-tika

osvojijopojme>• gledali[;e• gledali[ka

igra,igralec

• gledali[kioder(gibljiv,negibljiv)

• scena• scenograf• re/iser

40

GRA

FIKA

Tiskarstvo(grafika),matrica,odtis inumetni[kagrafika

• razlo/ijo /e znanipojem tiskarstvo(grafika)

• utrdijo pojemmatrica

• se seznanijo s poj-mom grafik umet-nik in umetni[kagrafika

• na[tejejo naravnein umetne mate-riale za izdelavomatrice

• spoznajo uporab-nost razli;nihmaterialov oziro-ma njihovihpovr[in za izdela-vo matrice

• opi[ejo postopke/e znanih pre-prostih grafi;nihtehnik

• spoznajo razli;nepripomo;ke zagrafi;no oblikovanje

• spoznajo pomem-bne slovenskegrafike in njihovadela

• z odtiskovanjempe;atnika sestav-ljajo ornamen-talno kompozicijo

• z materialirazli;nih povr[insestavijo kompozicijo in jo odtisnejo

• izvedejo eno-barvni ploski tisk

• razvijajo tipne inopazovalnezmo/nosti

• razvijajo izvirnostv izbiri povr[inmaterialov

• razvijajo smiselza nizanjeritmi;nihzaporedij

• se navajajo nadoslednost priizvedbi grafi;netehnike

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• matema-tika

prepoznajopojme>• tiskarstvo

(grafika)• umetnik,

grafik• umetni[ka

grafika• matrica• grafi;ni

pripomo;ki• povr[ina

materiala• enobarvni

tisk• barvni tisk

41

3.2.2 Peti rayred

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



:rtne (linearne)vrednotein risba

U;enci>

• pojasnijo poseb-nosti ;rt po obliki,legi (smeri), debeli-ni, dol/ini

• povedo posebnostigostega in redkeganizanja razli;nih ;rt

• opi[ejo nastalosvetlo in temno;rtno ploskev

• aplicirajo svetle intemne ;rtne plosk-ve s povr[inamipredmetov, rastlin,/ivali, ;loveka v naravi in okolju

• analizirajo narisane;rtne ploskve na ris-bah vrstnikov inumetnikov

• s pomo;jo primerovv naravi in okoljupojasnijo /e znanipojem ravnote/je

• razlo/ijo osnovnezna;ilnosti likovnegaravnote/ja

• spoznajo pojma>simetri;no in asime-tri;no ravnote/je

• na primerih v naraviin okolju ter umet-ni[kih delih dolo;ajosimetri;no in asime-tri;no ravnote/je

• opredelijo poseb-nosti razporeditvenarisanih podob porisalni ploskvi

• spoznajo na;in risa-nja risbe od celote k posameznostim

U;enci>

• nari[ejo risbo injo ;rtno obogatijo

U;enci>

• se navajajo nasamostojno izpol-njevanje nari-sanih ploskev

• se navajajo navztrajnost priizpolnjevanjuploskev s ;rtami


• sloven-[;ina

U;enci>

razlikujejopojme>• to;ka • ;rta (linija)• ;rta po

obliki,smeri,debelini,dol/ini

• gosto,redkonizanje ;rt

• svetla,temna;rtnaploskev

Ravnote/je(ravnoves-je) v grad-nji risbe

• nari[ejo kompozicijo vsimetri;nem aliasimetri;nemravnote/ju

• privzgajajosmisel zauravnote/enorazporejanje narisanih podob

• pridobivajoob;utek zadruga;nostasimetri;ne kompozicije

• matema-tika


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

opredelijopojme>• ravnote/je • likovno

ravnote/je• simetri;no

ravnote/je• asime-

tri;noravnote/je

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOVR

ISAN

JE

42

Ritem inspremin-janjeritmi;nihzaporedij

• razlo/ijo pojemponavljanjepodob po obliki,velikosti in barvi

• spoznajo pojemritem

• povedo, kje gasre;ujemo v nara-vnih in /ivljenj-skih procesih

• spoznajo pojma>enakomeren inneenakomerenritem

• se seznanijo s po-membnostjo pres-ledka med nizan-jem narisanihpobod

• na primerih umet-ni[kih risb poi[;e-jo razli;na ritmi;-na zaporedja

• komponirajorazli;na ritmi;nazaporedja podob(enakomerna,neenakomerna)

• razvijajo ob;utekza enakostpresledkov mednanizanimi podobami

• razvijajo domi-selnost prioblikovanjuposameznihritmi;nih podobin celotnihzaporedij

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• [portnavzgoja


razumejopojme>• ponavljan-

je podob • ritem•enakome-

ren ritem•neenako-

merenritem

• presledek

Tiskanapisava inrisba

• utrdijo spoznanje,da so ;rke in bese-dila zbirke znakov,ki se uporabljajokot sporo;ilo

• razlo/ijo mo/nostipisanja teh zna-kov> ro;no (pisaniznaki) ali s poseb-nimi pripomo;ki(pisalni stroj, ra;u-nalnik, tiskarski st-roj, ...) – tiskaniznaki

• spoznajo osnovnemo/nosti oblikova-nja ;rk

• seznanijo se z osnovamipovezovanjabesedila in risbe v enotno sporo;ilo

• na fotografijah primerov sporo;ilpojasnijo jasnostsporo;ila in enako-vredno zastopa-nost pisave inrisbe

• oblikujejo kom-pozicijo v kombi-naciji risbe inbesedila, sestavljenega izizrezanih tiskanih;rk

• razvijajo zmo/-nost smiselnegakombiniranjabesedila in risbe

• razvijajo ob;utekza likovno obliko-vano sporo;ilo

• matema-tika

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

spoznajopojme>• sporo;ilo –

;rke inbesedila(znaki)

• ro;nonapisaniznaki

• znaki,napisani spripomo;ki

• besedilo

43

:iste (neme[ane)in ne;iste(me[ane)barve

Svetle intemnebarve ternjihoviodtenki

Svetlitev intemnitevbarve

• s pomo;jo barvnihponazoril (barvni li-sti, ...) spoznajo poj-me ;ista barva –barve 1. stopnje>magentno rde;a,cianovo modra, rumena

• s pomo;jo barvnihponazoril (barvni li-sti, ...) spoznajo>nastanek barv 2.stopnje – me[anebarve (oran/na, zelena, vijoli;asta)

• pojasnijo posebno-sti ;rne in bele barve ter nastaneklestvice sivin

• s pomo;jo ponazo-ril (barvni listi, ...)dolo;ijo najsvetlj[oin najtemnej[obarvo

• barve razvrstijo posvetlosti

• pojasnijo poslediceme[anja svetlih intemnih barv (barvase spreminja)

• usvojijo pojem barvni odtenek

• na primerih umet-ni[kih del opi[ejonastanek posamez-nih odtenkov barv

• s pomo;jo ponazo-ril (barvni listi, ...)dolo;ijo belo kotnajsvetlej[o in ;rno kot naj-temnej[o barvo

• obnovijo nastaneksive barve

• pojasnijo svetlenjein temnenje barvez belo in ;rno

• na primerih umet-ni[kih del opi[ejosvetlenje in tem-nenje barv

• svetlijo in temnijoizbrano barvo innaslikajo sliko zmotivom

• se navajajo napostopno doda-janje bele in ;rnebarve k izbranibarvi

• ostrijo ;ut zadolo;anje svet-losti barve

• z odtenkirazli;nih barvnaslikajo sliko zmotivom

• razvijajo samo-stojnost pri me[anju barv

• razvijajo ob;ut-ljivost za odtenekiste barve

• pri postopnemme[anju barv siprivzgajajo ob;utek za vztrajnost

• se navajajo name[anje barvnihrazli;ic

• razvijajo ob;utekza postopnome[anje barv zbarvo

• privzgajajodoslednost prime[anju ;rne inbele barve


• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

• matema-tika

• sloven-[;ina


• glasbenavzgoja

• glasbenavzgoja


• sloven-[;ina

razumejopojme>• svetlost

barve• najsvet-

lej[a,najtem-nej[abarva

• spreminja-nje barve

• barvni odtenek

prepoznajo>• ;iste barve

– barve 1. stopnje

• me[anebarve –barve 2. in3. stopnje

• siva lestvica

• iz barv 1. stopnjeme[ajo barve 2.in 3. stopnje tergradijo svobodnokompozicijo

• me[ajo ;rno inbelo barvo ter ssvetlimi in temni-mi toni oblikujejouravnote/enokompozicijo

SLIK

ANJE

utrdijopojme>• najsvetlej-

[a, naj-temnej[abarva

• siva barva• svetlenje

barv• temnenje

barv

44

Tople inhladnebarve

• na primerih poja-vov in predmetovv naravi in okoljuopredelijo toplein hladne barve

• na[tejejo primeretoplih in hladnihbarv in pojasnijoob;utke hladno-sti in toplote

• ugotovijo upo-rabnost toplih inhladnih barv

• izberejo motiv inga naslikajo stoplimi in hladni-mi barvami

• z lepljenjembarvnih ploskevoblikujejokompozicijo zmotivom

• pri me[anju barvsi razvijajo ob;u-tek za postopnospreminjanje top-le in hladne barve

• razvijajo smiselza komponiranjetoplih in hladnihbarv

• pri slikanju razvi-jajo samostojnostpri izbiri toplih inhladnih barv


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

lo;ijo pojme>• topla

barva • hladna

barva

Cel kip -obhodnikip

• opredelijo pojemobhodni kip

• pojasnijo zna;il-nosti oblikovanjacelega kipa – raz-gibanost, ravno-te/je – stabilnost

• razlo/ijo postop-ke oblikovanjakipa (enovitostkiparske gmote,obdelava z vsehstrani)

• navedene zna;il-nosti opi[ejo naprimerih umet-ni[kih kipov alikipov vrstnikov

• oblikujejo celerazgibane obhod-ne kipe iz mehke-ga materiala

• razvijajo zmo/no-st oblikovanja celega kipa izenovitega kosamateriala

• krepijo ob;utlji-vost za rokovanjez mehkimi mate-riali ter ustrezni-mi orodji

• razvijajo smiselza oblikovanjerazgibane figure

• matema-tika


• [portnavzgoja

• glasbenavzgoja


kip• celota • detajl• razgiban

kip• ravnote/je

– stabilnost• enovitost

kiparskegmote

KIP

ARST

VO

Doprsnikip

• spoznajo pojemdoprsni kip

• primerjajo cel indoprsni kip in pojasnijo razlike

• opi[ejo posebno-sti oblikovanja detajlov na glavi(lasje, o;i, nos, usta, izraz na obrazu – mimika)

• se seznanijo s po-enostavljanjemdetajlov

• razlo/ijo pojemportret

• ugotovijo poseb-nosti doprsnih ki-pov slovenskih intujih umetnikov

• iz razli;nih mate-rialov oblikujejodoprsno figuro

• pri oblikovanjumimike na obrazusi razvijajo samo-stojnost v vna[a-nju lastnih idej

• privzgajajo smi-sel za poenosta-vljanje oblik innjenih detajlov

• pri oblikovanju zrazli;nimi materi-ali si razvijajoro;no spretnost

• matema-tika


• [portnavzgoja

opredelijopojme>• doprsni kip• izraz na

obrazu –mimika

• detajl• poenos-

tavljanjeoblik

• portret

45

Povr[ina in barvakipa

• ob opazovanjurazli;nih materia-lov pojasnijo posebnosti njihovih povr[in

• opredelijo mate-riale na naravnein umetne

• opi[ejo barvo ra-zli;nih naravnihmaterialov

• ob fotografijahumetni[kih kipovpojasnijo namenbarvanja povr[inkipov

• oblikujejo kip izrazli;nih materi-alov in ga barvnopoenotijo

• oblikujejo kip izrazli;nih materia-lov in ga barvnopoenotijo

• se navajajo naodkrivanje po-sebnosti povr[innaravnih in umet-nih kiparskihmaterialov

• se navajajo nasmiselno upo-rabo barve

• privzgajajo smisel za lepotobarve in povr[inerazli;nih materialov


• glasbenavzgoja

• matema-tika

spoznajopojme> • povr[ina

kipa• barva kipa• barvno

poenoten-je kipa

Relief • opi[ejo razlikemed obhodnimkipom in reliefom

• pojasnijo pojmanizek in visok relief

• ovrednotijo kipar-ska dela v doma-;em kraju

• z mehkim, trdimali ploskim mate-rialom oblikujejonizek relief

• razvijajo ob;utekza razli;nost globine reliefnihpovr[in

• razvijajo spretno-sti pri oblikovan-ju raznolikih materialov


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

prepoznajopojme>• relief• nizek,

visok relief

Zaprtiprostor

• pojasnijo pojemzaprti prostor

• na[tejejo primerezaprtih prostorovv doma;em kraju

• opi[ejo gradbenemateriale, ki omo-go;ajo trdnost –stabilnost stavb

• opi[ejo razli;neoblike zaprtih prostorov

• navedejo namem-bnost zaprtihprostorov

• iz embala/nih[katlic sestavljajovodoravne in nav-pi;ne prostorsketvorbe

• iz ploskovitegamateriala obliku-jejo razli;ne obli-ke zaprtih prosto-rov in jih sestav-ljajo v ve;je prostorske tvorbe

• pri oblikovanjutridimenzionalnihoblik razvijajo spretnost

• pri sestavljanjuzaprtih prostorovv razli;ne kompo-zicije razvijajo do-mi[ljijo

• pri oblikovanju izrazli;nih materi-alov razvijajovztrajnost innatan;nost

• matema-tika

• sloven-[;ina


• [portnavzgoja

opi[ejo>• zaprti

prostor• oblika

zaprtegaprostora

• gradbenimateriali

• namem-bnostzaprtegaprostora

• sestavljenprostor

PRO

STO

RSK

O O

BLI

KO

VAN

JE

Polzaprtiprostor

• spoznajo pojempolzaprti prostor

• polzaprti prostorprimerjajo z zapr-tim prostorom

• opi[ejo sestavnedele polzaptregaprostora

• na[tejejo primerepolzaprtih pros-torov v okolju

• oblikujejo gibljivscenski prostorkot polzaprti prostor v zaprtemprostoru

• razvijajo samo-stojnost pri konstruiranjupolzaprtih prostorov

• krepijo ob;utekza druga;en prostor


• matema-tika

• sloven-[;ina

razlikujejopojme>• zaprti

prostor• polzaprti

prostor• sestavni

del polza-prtega prostora

• scenskiprostor

46

Likovnopreobliko-vanje okolja

• se pogovorijo oureditvi [olskegaokolja (vrste, ob-like, velikosti, na-membnosti, upo-rabnosti stavb,zdravi materiali)

• po svoji zamislipredlagajo mo/-nosti preureditvenavedenih stavbv [olskem okolju

• na[tejejo kultur-ne spomenike v[olskem okolju

• opredelijo pomem-bnost in skrbzanje

• po svoji zamislioblikujejo stavbe,ki si jih /elijodruga;ne v [olskem okolju

• razvijajo kriti;enodnos do neure-jenosti okolja

• se navajajo nauporabo zdravihmaterialov

• razvijajo pravilenodnos do kultur-nih spomenikov v kraju


• sloven-[;ina

• matema-tika

• primernostoblik, veli-kosti, materialovstavb

• uporab-nost stavb

• kulturnispomeniki

Tiskarstvo– grafika

• utrdijo pojemumetni[ka grafi-ka (umetnik izde-lovalec osnutka,risbe, matrice,odtisa)

• spoznajo pomenozna;be umetni-[ke grafike in [tevila odtisov

• spoznajo delavidnej[ih sloven-skih grafikov

• spoznajo zna;il-nosti strojnegatiskanja

• (osnutek, tisk sstroji, [tevilo iz-vodov, ozna;itev)

• pojasnijo namenmno/i;nega rep-roduciranja stroj-no natisnjenihgrafik

• razlo/ijo razlikomed risbo, slikoin grafiko

• spoznajo materia-le in orodja terpostopke za izde-lavo zahtevnej[ihgrafi;nih tehnik

• uredijo kompozi-cijo in za izdelavomatrice uporabijorazli;ne materiale

• izvedejo tehnikoploskega tiska vve; barvah

• razvijajozmo/nost ravnan-ja z zahtevnej[imigrafi;nimi orodjiin materiali

• se navajajo napostopnost indoslednost izva-janja grafi;netehnike

• razvijajo smiselza kombiniranjematerialovrazli;nih povr[in

• privzgajajo ;ut zapomembnost;istostigrafi;nega lista


• matema-tika

• sloven-[;ina

razlikujejopojme>• umetni[ka

grafika• ro;ni tisk• osnutek• matrica• odtis• [tevilo

odtisov• ozna;itev

grafike• strojni tisk• oblikova-

lec•mno/i;nost

izvodov• nakladaG

RAF

IKA

47

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



RISA

NJE

:rtne vrednotein povr[ine

U;enci>

• pojasnijo nasta-nek ;rte

• lo;ijo prostoro;-no in tehni;no ;rto

• spoznajo pojemobris ali kontura

• pojasnijo poseb-nosti gostega inredkega nizanja;rt na ploskvah,nastalih z obrisom

• spoznajo pojemstruktura in tek-stura predmeta

• pojasnijo mo/no-sti ;rtne upodo-bitve strukture in teksture

• spoznajo pojemfaktura (sledroke, orodja naizdelku) patina(posledica vplivaozra;ja) in mo/-nosti ;rtne upo-dobitve takih povr[in

• lo;ijo zna;ilnostinaravnih in umetnih povr[in

U;enci>

• nari[ejo kompo-zicijo, z obrisi in s ;rtami predsta-vijo razli;ne povr[ine

• nari[ejo ritmi;nokompozicijo inizpolnijo povr[ine

U;enci>

• bogatijo opazo-valne sposob-nosti

• se navajajo nadoslednost priizpolnjevanjupovr[in

• privzgajajo ;ut zauravnote/enorazporejanje svetlih in temnihpovr[in po risarskem formatu

• matema-tika


• [portnavzgoja

• sloven-[;ina

U;enci>

opredelijopojme> • to;ka,

;rta• prosto-

ro;na, tehni;na;rta

• obris alikontura

• struktura • tekstura• faktura• naravna,

umetnapovr[ina


3.2.3 {esti rayred

48

Kompozi-cija – sestavarisbe

• spoznajo pomemb-nost uravnote/e-nega razporejanjanarisanih podob po risalnem formatu

• usvojijo pojem kompozicija

• razlikujejo zna;ilno-sti somerne ali si-metri;ne ter neso-merne ali asimet-ri;ne kompozicije

• spoznajo pomemb-nost navidezne sredi[;ne osi nalikovnem delu

• primerjajo kompo-zicijo na risbi s kompozicijo nasliki, kipu in zgradbi

• na primerih umet-ni[kih del ugota-vljajo razli;nostkompozicij

• nari[ejo risbo zmotivom po na-;elu simetri;neali asimetri;nekompozicije

• ostrijo ;ut za simetri;no in asimetri;no razporejanje podob po formatu risalnega lista

• razvijajo zmo/-nost opa/anjaravnote/ja nalikovnem delu ali primerih iz vsakdanjega /ivljenja

• matema-tika


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

utrdijopojme>• ravnote/je• simetri;-

nost (so-mernost)

• asimetri;-nost (ne-somernost)

• kompozi-cija v risbi,sliki, kipu,stavbi

Barve inbarvni krog

• spoznajo pomen svetlobe za nastanek barve

• spoznajo pojma bar-vni spekter in barvniprehodi (mavrica)

• spoznajo posebno-sti barvnega krogain pojem nasi;enabarva

• utrdijo znanje o bar-vah 1., 2., 3. stopnje

• spoznajo pojem nevtralne barve intonska lestvica

• me[ajo barve izbarvnega krogain uredijo svobodno kompozicijo

• naslikajo motiv z me[anjem nevtralnih barv

• razvijajo ob;utekza razli;nost enebarve

• razvijajozmo/nostme[anja barv

• se navajajo napostopnome[anje barv

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina


osvojijopojme>• barvni

spekter• barvni krog • nasi;ena

barva• barve 1., 2.,

3. stopnje• nevtralna

barva• tonska

lestvica

SLIK

ANJE

Pestre,manjpestre innepestrebarve

• razlo/ijo pojem ;is-ta (nasi;ena) barva

• razlikujejo pestrein nepestre barve

• spoznajo postopeknastajanja manj pestrih barv

• opredelijo uporab-nost pestrih in nepestrih barv

• na[tejejo primerepestrih in nepestrihbarv v okolju in naravi

• z lepljenjembarvnih ploskevoblikujejo sliko z motivom vpestrih alinepestrih barvah

• naslikajo sliko zmotivom v kom-binaciji pestrih innepestrih barv

• se navajajo naizbiro ustreznegamotiva za slikan-je s pestrimi ali nepestrimibarvami

• razvijajo senzibil-nost za barvnomo;


• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

razumejopojme>• nasi;ena

(;ista)barva

• pestra,nepestrabarva

• manj pestrabarva

49

Na;inikiparskegaoblikovanja

• navedejo poseb-nosti izra/anja s;rto, barvo in oti-pljivo obliko

• opredelijo obhodni kip

• razlo/ijo zna;il-nosti reliefa kotkiparske oblike

• lo;ijo nizek, visokin vgreznjen relief

• na[tejejo razli;nemateriale, barvematerialov (patina) in opi[ejona;ine obdelave

• pojasnijo namem-bnost kipov (ek-sterieri, interieri)

• spoznajo pojme>doma;a obrt inljudska umetnostter industrijskooblikovanje predmetov

• oblikujejo razgiban obhodnikip iz mehkegamateriala

• oblikujejo razli;nevrste reliefov izrazli;nih materialov

• razvijajo zmo/-nost za uporaborazli;nihkiparskih materialov in njihovih pripomo;kov

• se navajajo nasamostojno izva-janje postopkovkiparske tehnikepri oblikovanjurazli;nih reliefov

• se navajajo nacenjenje kipovkot umetnin najavnih povr[inah,v galerijah instanovanjih


• matema-tika

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

poznajopojme>• otipljivost

oblike• obhodni

kip• relief –

nizek,visok,ugreznjen

• barvamateriala

• patina

KIPA

RSTV

O

Svetlostniin barvniodtenki

• razlikujejo barvnelastnosti ali zna-;ilnosti (barvnost,barvna ;istost,barvna svetlost)

• razlo/ijo spremin-janje barve z beloin ;rno – svetlost-ni odtenek

• utrdijo znanje onastanku razli;i-ce barve – barvniodtenek

• opredelijo upo-rabnost svetlost-nih in barvnihodtenkov

• na umetni[kihdelih opisujejoprevladujo;e sve-tlostne in barvneodtenke

• izbrano barvosvetlijo in temnijoz belo in ;rno ter oblikujejokompozicijo

• naslikajo sliko zbarvnimi in svetlostnimiodtenki

• razvijajo ob;utekza stopnjevanjebarve po svet-lostni stopnji

• razvijajo ob;utekza postopno spreminjanjebarve z barvo

• privzgajajo ob;utek zakomponiranjesvetlostnih inbarvnih odtenkov

• razvijajo vztraj-nost pri me[anjuodtenkov

• matema-tika


• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• [portnavzgoja

utrdijopojme>• barvna

lastnost(barvnost,barvnasvetlost,barvna;istost)

• svetlostniodtenek

• razli;icabarve –barvniodtenek

50

Zaprt,polodprt,polzaprtprostor

• opredelijo pojmeprostor, stavbar-stvo (arhitektura)

• pojasnijo delo arhitekta (skica,idejni na;rt, gradbeni, izvedbeni na;rt)

• razlo/ijo poseb-nosti naravnegain umetnega prostora

• opi[ejo zna;il-nosti notranjegain zunanjegaprostora

• opredelijo zaprt,polzaprt in polodprt prostor

• se seznanijo skonstrukcijo instabilnostjo stavbe

• opi[ejo posebno-sti enovitega pro-stora in razli;-nost ;lenjenjaprostorov

• na[tejejo primererazli;nih prosto-rov v doma;emkraju

• iz upogibnegamateriala in em-bala/nih [kateloblikujejo pros-torsko tvorbo sprehodi iz zaprtihprostorov v polzarte in polodprte prostore

• razvijajo zmo/-nost kombinira-nja razli;nih oblikprostorov pri ob-likovanju prostor-ske tvorbe

• privzgajajo ob;u-tek za kombini-ranje prostorskihoblik s ploskoviti-mi materiali

• se navajajo nasamostojno kon-struiranje pros-torske tvorbe

• se navajajo nanatan;nost indoslednost

• matema-tika


poznajopojme>• prostor• stavbar-

stvo (arhi-tektura)

• arhitekt(skica, idejni,izvedbeni,gradbenina;rt)

• naravni,umetnimateriali

• notranji,zunanjiprostor

• zaprt,polzaprt,polodprtprostor

• enovit,raz;lenjenprostor

• konstruk-cija, stabilnostprostora

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

Kompozi-cija kipa

• utrdijo /e znanepojme> somerna(simetri;na), nesomerna (nesimetri;na)kompozicija

• opredelijo stabil-nost kipa v sime-tri;ni kompoziciji

• opredelijo stabil-nost kipa v asimetri;nikompoziciji

• pojasnijo zna;il-nosti malega invelikega kipa

• iz razli;nih mate-rialov oblikujejokipe v simetri;niin asimetri;nikompoziciji

• razvijajo zmo/-nost oblikovanjakipa vuravnote/enikompoziciji



• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

utrdijopojme>• stabilnost

kipa• simetri;na

(somerna)kompozi-cija kipa

•asimetri;na(nesomer-na) kompo-zicija kipa

51

GRA

FIKA

Umetni[kain industrijska grafika

• pojasnijo nepo-novljivost risbe inslike (unikat)

• razlo/ijo mo/no-sti reproduciranjapodob z matrico

• na[tejejo primerenaravnih in umet-nih materialov zaizdelavo matrice

• razlo/ijo zna;il-nosti umetni[kegrafike (osnutek,risba, matrica,tiskanje, omejeno[tevilo odtisov –grafi;nih listov,ozna;itev)

• spoznajo pojemindustrijska grafika

• spoznajo zna;il-nosti industrijskegrafike (osnutek,strojni tisk, viso-ka naklada, pod-pis oblikovalca)

• spoznajo postop-ke zahtevnej[ihgrafi;nih tehnik

• na primerih umet-ni[kih grafik ugotavljajo izvedbo razli;nihgrafi;nih tehnik

• izdelajo matricoin odtisnejo grafi;ni list vvisokem tisku

• izvedejo ploskitisk s tempera alitiskarskimi barvami

• krepijo ob;utekza uporabo svetlelinije na temnemozadju

• se navajajo naizvirno ;rtno izpolnjevanjepovr[in

• pridobivajospretnost obrokovanju z novimi materiali

• se navajajo na vztrajnost prioblikovanjumatrice

• privzgajajo odgovornost za;istost izvedbegrafi;nega lista

• sloven-[;ina


razumejopojme> • grafika• osnutek,

risba, matrica(odtis)

• grafi;ni list• umetni[ka

grafika• industrij-

ska grafika• naklada• unikat• obliko-

valec• grafi;ne

tehnike(linorez,lesorez,suha igla,mono-tipija)

52


Likovne pojme zapisane v zadnjem stolpcu razpredelnice, u;enci usvojijo tako, da jih opi[ejo

in uporabijo v svojih likovnih delih pri neposrednem likovnem izra/anju. To so minimalni in

hkrati tudi temeljni standarde znanja, saj pri njihovem usvajanju ni poudarjeno [irjenje,

temve; poglabljanje njihove vsebine.

3.2.5 Specialnodidakti;na priporo;ila ya drugo vygojno-iyobra/evalno obdobje

Priporo;ila za spodbujanje likovne dejavnosti u;encev v obdobju prehoda iz spontanega v

zavestno delo

Pri u;encih v starosti od devet do enajst let prihaja do zdru/evanja kognitivnega in vizualne-

ga razvoja. Likovni izdelek, ki nastaja pri likovnem izra/anju, ni ve; podrejen predstavi, u;enci

opu[;ajo intuitivno pridobljene pojme in prehajajo v ;as vizualnega realizma. Izra/ati se

za;nejo na podlagi meril, ki so jih pridobili iz vizualne izku[nje. Spontanost se torej umika

razumu, u;enci /elijo prikazati realne podobe, zato pogosto opazimo pasivno posnemanje

drugih izdelkov z realisti;nimi podobami. Da bo likovno izra/anje u;encev postajalo bolj

dovr[eno in samosvoje, jih je nujno treba likovno razvijati in bogatiti. Spodbuditi jih je treba

k iskanju novih izraznih na;inov. Izhodi[;e za to pa je razumsko do/ivetje ob natan;nej[em

opazovanju predmetov in pojavov v naravi in okolju. To pa u;itelj dosega s pestrim in /ivim

opisovanjem, podkrepljenim s prikazom na nazornih u;nih sredstvih. Likovne motive mora

izbirati tako, da bodo jasni in razumljivi. U;enci so jih zmo/ni povezati z likovnimi pojmi in pre-

prostej[imi zakonitostmi likovnih elementov in oblikovalnih na;el. ?e v ;etrtem in petem

razredu so zmo/ni kriti;no in z razumom dojeti in upo[tevati ;rtne, barvne in prostorsko-

oblikovalske vrednote. Torej dosledneje oblikovati in bogatiti ;rtne povr[ine, me[ati barve,

uporabiti kontraste barv in njihove harmonije, kontraste oblik in prostora, upo[tevati kom-

pozicijska na;ela, ki pa jih ne motijo [e zna;ilna nepravilna oblikovalna razmerja. ?e v [estem

razredu se likovni izraz u;encev izpopolni, likovno izra/anje pa je /e ;isto zavestno. Zmo/ni

so /e lo;evanja in raz;lenjevanja ter sestavljanja elementov v nove skladne celote likovno in

verbalno.

53

Dovr[enost likovnega izra/anja je v drugem vzgojno-izobra/evalnem obdobju povezana tudi

z razvitej[imi motori;nimi zmo/nostmi. Zmo/ni so ravnati z zahtevnej[imi materiali in orodji.

Tudi v tem vzgojno-izobra/evalnem obdobju mora u;itelj spremljati likovni razvoj posamezne-

ga u;enca, njegovo individualno izra/anje ter njegovo spoznavanje in razumevanje likovnih

pojmov. Pozoren je tudi na izra/anje ;ustev in u;en;ev socialni ter moralni razvoj in interes za

likovno izra/anje. Starostni stopnji u;encev so prilagojene tudi vsebine v u;nih na;rtih, ki jih

u;itelj realizira v gibljivem (fleksibilnem) u;nem procesu in s tem omogo;i vsestranski likovni

razvoj vsakega u;enca.

Pri vseh likovnih podro;jih (risanje, slikanje, kiparstvo, prostorsko oblikovanje in grafika)

mora u;itelj negovati individualno izra/anje u;encev. Likovne naloge oblikuje problemsko in

v povezavi z vzgojno-izobra/evalnimi vsebinami drugih predmetnih podro;ij. Likovna naloga

izhaja iz likovnega problema, izhodi[;e za likovno izrazno delo je torej likovni problem. U;itelj

lahko zasnuje likovni problem na podlagi spoznanih likovnih pojmov, spoznanih likovnih

materialov ni orodij ter izbranega likovnega motiva. Uspe[nost izvajanja vsebin u;nega na;rta

je po posameznih podro;jih odvisna od uporabe sodobnih oblik in metod dela. Poleg

obi;ajnih metod dela sta zelo primerni metoda [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti

ter metoda estetske komunikacije, ki omogo;ata izvirno in lastno iskanje re[itev. V u;nem pro-

cesu namenjamo posebno pozornost u;en;evemu pravilnemu, odgovornemu in varnemu rav-

nanju z likovnimi materiali in orodji pri vseh likovnih podro;jih. Veliko pozornosti namenja,

tudi poglobljenemu na;inu spoznavanja umetni[kih stvaritev, njihovih ustvarjalcev in kul-

turnih ustanov, vizualnim komunikacijam, analizi okolja in ekolo[kim problemom (ogledi raz-

stav, kulturnih ustanov, ateljejev).


Usvajanje likovnih pojmov od 4. do 6. razreda temelji na u;iteljevi uspe[ni motivaciji u;encev

z razli;nimi metodami, posebej [e z metodo [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti in z

metodo estetske komunikacije. U;enci z njihovo pomo;jo neprisiljeno bogatijo ob;utljivost za

likovne elemente, njihovo lo;evanje, raz;lenjanje in sestavljanje v nove skladne celote, spod-

bujajo izvirnost in lastno iskanje re[itev, spoznavajo posebnosti zahtevnej[ih likovnih mate-

rialov in orodij, spoznavajo in dojemajo likovna dela umetnikov ter kulturne ustanove,

vizualne komunikacije, pa tudi razli;ne na;ine likovnega izra/anja.

54

Bolj kriti;no in razumno dojemanje likovnih elementov in zakonitosti oblikovalnih na;el

omogo;ajo u;itelju, da u;ence ob spro[;anju ;ustvenih in razumskih zmogljivosti navaja na

vrednotenje njihovih likovnih del in del njihovih vrstnikov.

Likovno izra/anje

Likovno izra/anje je spontana in ustvarjalno interpretacija do/ivetij u;encev in zavestnej[a

uporaba spoznanih likovnih pojmov. Gre za svobodno in spontano interpretacijo z likovnimi

znaki oblikovanih misli s pomo;jo raznolikih likovnih materialov in orodij. U;itelj spodbuja

u;ence k samostojnemu, samosvojemu izra/anju misli z individualnim izrazom. To pa dosega

s spodbujanjem u;encev k strukturiranemu razumevanju predmetov in pojavov v naravi ter

okolju. Z uporabo zahtevnej[ih materialov in orodij si razvijajo u;enci ro;ne spretnosti ter

ob;utljivost in zmo/nost samostojnega raziskovanja posebnosti likovnih materialov ter

orodij. To omogo;a, da vna[ajo v likovno izra/anje svoje zamisli, ;utenja, spoznanja in izvirno

izra/anje.


Predstavlja skladno in celostno ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u;encih

na zunaj ka/e kot odnos do lastnega dela, dela so[olcev, dela umetnikov, kot spo[tljiv odnos

do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter ;ustvenega odnosa do narave. Pri izpelje-

vanju likovnih nalog pa se ka/e kot u;en;eva samoiniciativnost, samostojnost, spro[;enost in

izvirnost izra/anja. Zato je zelo pomembno, kako u;itelj spodbuja u;ence k likovni dejavnosti,

kako namenja pozornost njihovi individualni izraznosti glede na starostno stopnjo in razvoj

;utov, zanimanju za likovno izra/anje ter razvoju ustvarjalnosti.



mi podro;ji. Pri tem pa je pomembno, da se likovne naloge izvajajo po likovnih na;elih in

zakonitostih, da so zasnovane likovno in ohranijo celostnost in ;istost predmeta likovna vzgo-

ja. U;encem mora u;itelj dati mo/nost re[iti likovne naloge ustvarjalno, samosvoje likovno,

primerno njihovim psihofizi;nim zmo/nostim in individualnemu izra/anju.

55


u;itelj poi[;e v likovnem podro;ju, likovni tehniki, likovnem motivu ali likovnem pojmu.

Likovne pojme lahko u;itelj povezuje z /e usvojenimi pojmi pri predmetih spoznavanje okol-

ja, glasbena vzgoja, sloven[;ina, matematika, [portna vzgoja ali obratno.

:asovni okvir

V drugem vzgojno-izobra/evalnem obdobju osnovne [ole je za predmet likovna vzgoja

namenjenih 175 ur. To sta dve uri na teden (kot blok uri ali druga;e) v ;etrtem in petem razre-

du in ena ura na teden v [estem razredu (priporo;amo blok uro na 14 dni). U;itelj mora v

okviru 70 ur v ;etrtem in petem razredu in v okviru 35 ur v [estem razredu izpeljati celotne

vsebine predvidenih likovnih podro;ij. Posameznim likovnim podro;jem nameni pribli/no

enako [tevilo ur.



glede na njegovo prizadevnost za uresni;evanje ciljev pri usvajanju likovnih pojmov, likovnem

izra/anju in privzgajanju do/ivljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena izdelka,

temve; tudi ocena u;en;evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u;nem procesu.

Zato mora u;itelj vrednotiti u;en;evo dejavnost v celotnem u;nem procesu. Tak[no vred-

notenje u;en;evega dose/ka (njegovo delo in napredek) obsega dose/ke na afektivnem,

psihomotori;nem in kognitivnem podro;ju.


in nedokon;anih likovnih izdelkih, dose/ene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz

likovne naloge. Napredek posameznega u;enca u;itelj sproti zapisuje opisno ali [tevil;no.

Sprotni opisni ali [tevil;ni zapisi so tudi izhodi[;e za oblikovanje kon;ne opisne ali [tevil;ne

ocene. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo u;en;evo

emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.

56

3.3 TRETJE VYGOJNO-IYOBRA?EVALNO OBDOBJE

3.3.1 Sedmi rayred

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



Kompozi-cija risbe

U;enci>

• usvojijo pojme>simetri;na, asimetri;na,razgibana (dinami;na), nerazgibana(stati;na) kompozicija

• razlikujejo pojemodnos delov docelote

• na primerih umetni[kih delpojasnijo razli;ne oblikekompozicij

U;enci>

• z linearnimi elementiupodobijorazli;ne oblikekompozicij

U;enci>

• se navajajo nasamostojno od-krivanje poseb-nosti kompozicijna umetni[kihdelih

• ostrijo ;ut za ravnovesje

• razvijajo likovnodomi[ljijo

• matema-tika

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• [portnavzgoja

U;enci>

razlo/ijopojme>• to;ka• ;rta (linija)• ploskve z

obrisom• tekstura• raster• odnos

delov docelote

• kompozi-cija>vodoravna,navpi;na,po[evna,kro/na,svobodna

• sorazmerje• ravnovesje

RISA

NJE

Okrasek(ornament)

• spoznajo ornamentalnezakonitosti>enakost, nas-protja, razdelitevpodob (intervali),stilizacija

• lo;ijo oblike inmotive ornamentov

• na[tejejo orna-mentalne poseb-nosti na demon-striranih umetni-[kih delih

• komponirajorazli;ne oblikeokraskov zrazli;no motiviko

• privzgajajo smisel zaritmi;no razpore-janje podob

• se navajajo nadoslednost prinizanju podob

• razvijajo likovnodomi[ljijo in likovni spomin

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• [portnavzgoja

pove/ejopojme>• ;rtni

(linearni)okrasek(ornament)

• okrasek zbarvnoploskvijo

• ritmi;noponavlja-nje

• interval• stilizacija


57

Barvnaubranost(harmo-nija)

• osvojijo pojemubranost (harmonija)

• opi[ejo posebno-sti barvne ubrano-sti z dvema, tremibarvami

• pojasnijo pojemneskladje

• opredelijo pojemdisharmonija

• dolo;ijo pomenbarvne kompozicije

• me[ajo barve innaslikajokompozicijo sharmoni;nimibarvami

• bogatijo zmo/-nost me[anjabarv in njihovegakombiniranja

• se navajajo nasamostojnost prikombiniranjubarv

• razvijajo ob;utlji-vost za dolo;anjeskladnih tonov

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matemtika• [portna

vzgoja• zgodovina

razlikujejopojme>• ubranost

(harmo-nija)

• neskladje(dishar-monija)

• monoto-nija

• barvnakompozi-cija

Barvnanasprotja(kontrasti)

• osvojijo pojem na-sprotje (kontrast)

• navedejo posebnosti kom-plementarneganasprotja in odnose barvnihparov

• podajo zna;ilnostitoplo hladne kombinacije barv

• pojasnijo u;inkesvetlo temne kombinacije barv

• analizirajo barvnanasprotja na pred-metih v okolju, naravi in na umetni[kih delih

• naslikajo sliko zuporabo enegaali ve; barvnihnasprotij

• razvijajo smiselza barvne kombinacije

• privzgajajo doslednost priizvajanjuslikarske tehnike

• se navajajo nasamostojno izvedbo likovnenaloge v celoti

• glasbenavzgoja

• sloven-[;ina

• matema-tika

• tehnika intehnologija

• [portnavzgoja

razlo/ijopojme>• nasprotje

(kontrast)• komple-

mentarnikontrast

• komple-mentarnibarvni pari

• toplo hlad-ni kontrast

• svetlo tem-ni kontrast

Relief • ugotovijo razlikomed obhodno inreliefno plastiko

• opredelijo vrstereliefov> nizek, visok, ugreznjen

• na[tejejo zna;il-nosti posameznihvrst reliefov

• spoznajo poseb-nosti kiparskih te-hnik in ustreznihpripomo;kov

• pojasnijo pojemnegativ in pozitiv(odlitek) reliefa

• na fotografijah re-liefov umetnikovdolo;ijo reliefnezna;ilnosti

• oblikujejo relieferazli;nih oblik,formatov,velikosti izrazli;nih materialov

• privzgajajo smi-sel za razgibano-st upodobljenegamotiva

• razvijajo zmo/nost izvajanja razli;nih postopkov zaizvedbo kiparske tehnike

• geografija• matema-

tika• tehnika in

tehnologija• fizika• kemija• zgodovina

pojasnijopojme>• relief>

nizek,visok,ugreznjen

• kiparskimateriali>mehki,trdi,teko;i,ploski,upogibni

• dodajanje• odvzema-

nje• negativ,

pozitiv(odlitek)

KIPA

RSTV

OSL

IKAN

JE

58

Obhodni kip(plastika)

• usvojijo kiparskepojme> prostor (volumen), gmota(masa), oblika, ko-mpozicija, stojnost,povr[ina, barva

• spoznajo pomenvida in tipa za zaznavanje kiparskih oblik

• opredelijo pojemobhodni kip(plastika)

• opi[ejo pomenkompozicije v kiparskem delu

• na[tejejo zna;il-nosti otipljivihoblik – geometrij-ske in negeomet-rijske oblike

• na primerih kipar-skih umetnin ugotovijo na-membnost kipov

• na[tejejo kipar-ske materiale in orodja

• modelirajo obhodne (prostostoje;e) razgibanekipe z dodajanjem in odvzemanjemmateriala


• se navajajo naspro[;eno vgraje-vanje lastnih idejza oblikovanje razgibane figure

• ob izvajanju razli;-nih likovnih tehnik si razvijajosamostojnost inro;no spretnost

• matema-tika


• kemija• fizika• zgodovina

opredelijopojme>• kip

(plastika)• volumen• prostor• gmota• stojnost• oblika• povr[ina• barva • kiparstvo

(plasti;noobliko-vanje)

• obhodnikip

• geometrij-ska,negeo-metrijskaoblika

• kiparskimateriali in orodja

Tiskastvo –umetni[kain industrijskagrafika

• na[tejejo grafi;nepojme> osnutek,matrica, tiskanje,grafi;ni list, origi-nalni grafi;ni list,unikat

• opi[ejo zna;ilno-sti in posebnostiindustrijske inumetni[ke grafike

• opi[ejo ro;ni inindustrijski tisk

• spoznajo poseb-nosti grafi;nihtehnik

• na demonstrira-nih umetni[kihgrafikah opi[ejoposebnosti kom-pozicijskih re[itev, grafi;netehnike in tiskov

• oblikujejo matri-co in odtisnejografi;ni list v visokem tisku

• oblikujejo pre-prosto kompozi-cijo in jo realizira-jo v globokem aliploskem tisku

• se navajajo nadejavno sodelo-vanje pri skupin-ski demonstraciji

• razvijajo zmo/-nost ustvarjalneuporabe posre-dovanih navodil za izvajanje grafi;netehnike

• se navajajo na izvirno linearnoizpolnjevanjepovr[in priupodabljanjumotiva

• se navajajo na;isto izvedbo grafi;nega lista

• sloven-[;ina

• zgodovina

razlo/ijopojme>• tiskanje• osnutek• matrica• grafi;ni list• originalna

grafika• unikat• industrij-

ska grafika• umetni[ka

grafika• naklada• ozna;itev

grafi;negalista

• material• orodje• grafi;na

tehnika

GRA

FIKA

59

Zunanji innotranji ar-hitekturniprostori

• opi[ejo do/ivljan-je arhitekturnegaprostora (nepos-redno izkustvo)

• analizirajo zunanji prostor

• razlo/ijo pojemurbanisti;ni prostor

• pojasnijo zna;il-nosti tipov naselja

• analizirajo ure-ditev okolja gledena funkcionalnostin estetskost

• spoznajo vrstegradenj> masivna,skeletna, ploska

• navedejo poseb-nosti gradenj (poudarek namoderni gradnji)

• na[tejejo poseb-nosti notranjihprostorov

• oblikujejo razli;ne prostorske tvorbe

• razvijajo samo-stojnost ob obli-kovanju razli;nihprostorov

• razvijajo natan;-nost pri izrezo-vanjuposameznihploskev

• pridobivajo ob;u-tek za uporabnoureditev prostora

• razvijajo smiselza kombiniranjerazli;nih vrst prostorov

• se navajajo navrednotenje obprimerjavi arhitekturnihprostorov

• matema-tika


• geografija• zgodovina

razlo/ijopojme>• arhitektur-

ni prostor• zunanji

prostor• notranji

prostor• zaprt,

polzaprt,polodprtprostor

• urbanisti-;ni prostor

• oblike naselij

• vrste gradenj>masivna,skeletna,ploska

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

60

3.3.2 Osmi rayred

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



Vidni (vizualni)prostor naploskvi

U;enci>

• usvojijo pojem vidniprostor na ploskvi –likovni prostor

• spoznajo na;ineupodobitve pros-tora na ploskvi(prostorski klju;i)

• nizanje podob vvi[ino, nizanje pla-nov z zmanj[e-vanjem podob,delno prekrivanje,geometrijska alilinearna per-spektiva, spremin-janje intenzivnostilinij in obrisovpodob, risarskamodelacija (svet-loba in senca), fan-tazijski na;in upodobitve tretjedimenzije

U;enci>

• nari[ejo risbe poopazovanju alispominu in upo-[tevajo razli;nena;ine upodobi-tve prostora naploskvi

U;enci>

• se navajajo napoglobljeno opa-zovanje predme-tov in pojavov vokolju

• pridobivajo zmo/-nost povezovanjaopazovanja predmetov v pro-storu in risarske-ga izra/anja spravili

• razvijajo smiselza samostojnovizualno interpreacijo

• matema-tika

• fizika• tehnika in

tehnologija• geografija• zgodovina

U;enci>

precizirajopojme>• vidni

(vizualni)prostor

• likovniprostor

• prostorskiklju;i

• prostorskiplani

• stekanjelinij

• geometrij-ska, line-arna per-spektiva

• risarskamodelacija


RISA

NJE

Konstrukcijsko risanjepredmetov

• osvojijo pojme> raz-merje (proporc),sorazmerje, neso-razmerje (dispro-porcionalnost), vizirka, viziranje

• spoznajo postop-ke konstrukcij-skega risanja pred-meta s pomo;jo vizirke (dolo;anjevi[ine, dol/ine, [irine predmeta)

• spoznajo poseb-nosti risanja razmerij med ve;predmeti (pozitiven, negativen prostor)

• nari[ejo predme-te s pomo;jo vizi-ranja po pravilihkonstrukcijskegarisanja

• nari[ejo motiv poopazovanju z do-lo;anjem razli;-nih velikosti opazovanih predmetov

• razvijajo ob;utekza razmerja pripredmetu in ve;predmetov vprostoru

• se navajajo nadoslednost upo[tevanjapravil odmerjanja dimenzij

• matema-tika


tehnologija• geografija• zgodovina

razumejopojme>• razmerje

(proporc)• sorazmerje• nesoraz-

merje(dispropor-cionalnost)

• vizirka –viziranje

• konstrukcij-sko risanje

• zorni kot• vidno

(vizualno)razmerje

• pozitiven,negativenprostor

61

Barvnanasprotja(kontrasti)

• utrdijo pojme>svetlost, mo;, ;is-tost, nasi;enost(kakovost) barve

• spoznajo poseb-nosti spreminja-nja mo;i, ;istosti,nasi;enosti barve

• opredelijo pojemvrednostno (ka-kovostno) barvnonasprotje (kon-trast)

• ugotovijo u;ineksvetlih in temnihbarv na slikarskipovr[ini

• med komplemen-tarnimi dvojicamidolo;ijo koli;in-sko razmerje sve-tle in temne bar-ve za uravnote/e-nost barvnekompozicije

• pojasnijo vpliv tople in hladnebarve nakoli;inskorazmerje barvnihploskev

• opredelijo pojemkoli;insko (kvan-titativno) naspro-tje (kontrast)

• analizirajo kako-vostno in koli;in-sko nasprotje naumetni[kih delih

• poi[;ejo primerekakovostnega inkoli;inskeganasprotja v okolju in naravi

• naslikajo kompo-zicijo v kombina-ciji ;iste (nasi;e-ne, pestre) in me-[ane barve z beloin ;rno barvo

• gradijo barvnokompozicijo vuravnote/enemkoli;inskem raz-merju barvnih ploskevkomplementarnihparov

• razvijajo ob;utekza kombiniranje;iste in me[anebarve

• razvijajo senzibil-nost za barvnekvalitete

• privzgajajo smi-sel za oblikovanjeharmoni;negabarvnega ravnovesja

• se navajajo nasamostojno analizo likovnihdel

• matema-tika

• fizika• sloven-

[;ina• glasbena

vzgoja

opredelijopojme>• svetlost,

mo;, ;istost,nasi;enost(kakovost)barve

• vrednost-no (kako-vostno)barvnonasprotje(kontrast)

• koli;inskorazmerje

• komple-mentarnedvojice

• koli;insko(kvantita-tivno)barvnonasprotje(kontrast)

• likovna kompozi-cija

• slikarskiprostor

SLIK

ANJE

62

Oblikovanjetelesnih(plasti;nih)oblik

• lo;ijo obhodni(obli) in reliefnikip (plastiko) kotzvrst kiparstva

• opredelijo pojemmonta/ni kip

• glede na vlogo innalogo, ki ju imakip, razlikujejomed samostojnimin arhitekturnimkipom

• pojasnijo pojemportalni kip

• usvojijo pojemmala in velika(monumentalna)plastika

• lo;ijo predmetni(figuralni) innepredmetni(nefiguralni) kip

• spoznajo delaznanih slovenskihin drugih kiparjev

• v mehke ali trdemateriale obliku-jejo figuralni alinefiguralni kip

• izdelajo monta/nikip (plastiko) izodpadnih materi-alov

• razvijajo prostor-sko predstavlji-vost in domi[ljijo

• se navajajo nasamostojno realizacijo svojihkiparskih idej

• se navajajo navrednotenje figuralnih innefiguralnihkiparskih oblik

• matema-tika


tehnologija• zgodovina


(obli) kip(plastika)

• relief• zvrst

kiparstva• monta/ni

kip• samostojni

kip• arhitektur-

ni kip• portalni

kip• mala

plastika• velika

(monu-mentalna)plastika

• predmetni(figuralni)kip

• nepred-metni (nefigu-ralni) kip

KIPA

RSTV

O

63

Votla plastika

• razlikujejo pojmapolna in votlaplastika

• usvojijo pojme>kerami;no mode-liranje, kerami-ka, kerami;nokiparstvo

• spoznajo kera-miko kot votloplastiko

• lo;ijo pojma umetni[kakeramika inindustrijskakeramika

• spoznajo ljudskokeramiko (lon;ar-stvo) kot umetnoobrt

• opredelijo vrtenoin modeliranokeramiko

• spoznajo razli;nepostopke obliko-vanja modeliranekeramike

• spoznajo pojmeuporabna umet-nost, umetnaobrt in industrij-sko oblikovanje

• utemeljijo estet-sko vrednostuporabnihizdelkov (umetnost in ki;)

• z razli;nimi postopki modeliranekeramike oblikujejo votloplastiko

• privzgajajo ;ut zaestetsko oblikosamostojno oblikovanegapredmeta

• se navajajo naoblikovanje izvirnih oblik posvojih zamislih zrazli;nimi postopki modelirane keramike

• razvijajo pravilenodnos do sloven-ske kulturne dedi[;ine

• privzgajajo kriti-;en odnos doumetnosti kotoblike ;lovekoveustvarjalnosti

• matema-tika


• kemija• fizika• zgodovina• geografija

lo;ijopojme>• polna

plastika• votla

plastika• kerami;no

modeliran-je

• keramika• kerami;no

kiparstvo• umetni[ka

keramika• industrij-

skakeramika

• ljudska keramika(lon;ar-stvo)

• uporabnaumetnost

• umetnaobrt

• industrij-sko obliko-vanje

• ki;• navadna,

;rna kera-mika

• vrtena keramika

• modelira-na kerami-ka

• terakota• glinena

barva (angoba)

• barvni pigment

• glazura

64

Arhitektur-ni prostor in materiali

• utemeljijo funkci-jo lupine pri obli-kovanju prostor-ske tvorbe

• ugotovijo pomenogrodja (konstruk-cije) in trdnostmaterialov za sta-bilnost stavbe

• spoznajo mo/no-sti na;rtovanjaraznolikih uporab-nih (funkcional-nih) prostorov iz sodobnihmaterialov

• ugotovijo poseb-nosti oblikovanjastavbe glede nanjen namen

• spoznajo zna;il-nosti sestavnihdelov stavbe inu;inek razli;nihmaterialov na njihovi povr[ini

• utemeljijo primer-nost oblik stavbin materialov glede nazna;ilnost okolja

• oblikujejo prostorske tvorbeiz naravnih ali odpadnihmaterialov

• razvijajo ob;utekza likovno obliko-vani arhitekturniprostor

• razvijajo smiselza ravnovesje vmasi in sklad-nosti materialovter njihovih barvin povr[in

• razvijajo zmo/-nost oblikovanjasvojih idej v kompozicijskemurejanju prostorov in njihovih delov

• privzgajajo pravilen odnosdo slovenskearhitekturnededi[;ine

• geografija• matema-

tika• tehnika in

tehnologija• fizika• kemija• zgodovina

na[tejejoposebnostipojmov>• arhitek-

turnaumetnost

• lupina • podno/je

stavbe• fasadna

lupina• streha• pro;elje• gradbeni

material• u;inek

materiala• uporab-

nost prostora

• kulturnadedi[;ina

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

65

3.3.3 Deveti rayred

LIK.POD.

LIKOVNI PROBLEMI


STANDARDIZNANJA


LIKOVNOIZRA?ANJE



Perspek-tivno risanje

U;enci>

• usvojijo pojme>opti;na prevara,navidezna skraj-[ava, gledi[;e, o;i[;e, obzornica(horizont), kotgledanja, be/i[;e

• spoznajo pravilarisanja prostorain predmetov(tridimenzional-nih razse/nosti)na ploskvi (risalnipovr[ini)

• lo;ijo posebnostilinearne perspek-tive (perspektivaz enim o;i[;em –centralna perspek-tiva, perspektivaz dvema in pers-pektiva z ve;be/i[;i, pti;ja in/abja perspektiva

• spoznajo pravilarisanja okroglihpredmetov

• se seznanijo zna;ini prikazova-nja prostora inpredmetov v preteklosti

U;enci>

• ri[ejo predmetepo pravilih perspektivnegarisanja

• nari[ejo motiv poopazovanju inupo[tevajo zako-nitosti perspek-tivnega risanja

U;enci>

• razvijajo zmo/-nost zarazumevanjepravil prikazovanjanavideznegaprostora

• krepijo ;ut odgo-vornosti za spre-jemanje posredo-vanih pravil

• se navajajo navztrajnost priopazovanju inodmerjanju navi-deznih skraj[av

• matema-tika

• fizika• zgodovina

U;enci>

opredelijopojme>• opti;na

prevara• navidezna

skraj[ava• perspektiv-

no risanje• kot

gledanja• gledi[;e• obzorje –

horizont• be/i[;e• o;i[;e• linearna

perspek-tiva

• perspek-tiva z enimo;i[;em

• perspekti-va z dvemabe/i[;ema

• perspekti-va z ve;be/i[;i

• pti;ja,/abja perspektiva

• perspektiv-ne defor-macije okroglihpredmetov

CILJI RE{EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOVRI

SAN

JE

66

Zra;na perspektiva

Sorazmerje(proporc)

• si utrdijo pojme>razmerje (pro-porc), sorazmerje,nesorazmerje (dis-proporc), viziranje

• si poglobijo princi-pe risanja razmerijna predmetu inmed ve; predmeti

• spoznajo praviladolo;anja razmerij;love[kega telesa

• se seznanijo z na-;ini odmerjanja velikosti delov ;love[kega telesa vpreteklosti in danes

• nari[ejo oble;enosede;o figuro vprostoru z upo-[tevanjem proporcev

• nari[ejo sede;ofiguro s spremin-janjem proporcev

• razvijajo ob;utekza dolo;anje raz-merij na predme-tih in ;love[kemtelesu

• razvijajo zmo/no-st risanja figur posvojih zamislih

• privzgajajo samo-zaupanje pri indi-vidualnem izvaja-nju likovne naloge

• matema-tika

• fizika• geografija• zgodovina

razlo/ijoprincipe pojmov>• sorazmerje

(proporc)• nesoraz-

merje(disproporc)

• vizirka (viziranje)

• kanon (splo[nomerilo)

• simetrala• realisti;na

podoba • idealizirana

podoba• spoznajo na;in

prikazovanja prostora naploskvi s spremin-janjem mo;i barve

• ob opazovanju narave pojasnijou;inek barv innadrobnosti nabli/njih in oddal-jenih predmetih

• pojasnijo vzrokpostopnega izgu-bljanja mo;i barvna oddaljujo;ih sepredmetih

• pojasnijo pojavzra;ne perspek-tive na primerihumetni[kih del

• naslikajo kompo-zicijo z odvzema-njem mo;i barve(dodajanje bele,;rne, sive ali modre barve)

• bogatijo opazo-valne zmo/nosti

• ostrijo ob;utek zapostopno spre-minjanje mo;i posameznih barv

• razvijajo senzibil-nost za barvnekvalitete

• matema-tika

• fizika• glasbena

vzgoja• zgodovina

razlo/ijopojme>• mo; barve• ;istost

barve• kakovost

barve• zra;na per-

spektiva• slikarski

prostor• prostorski

klju;

SLIK

ANJE

Prostorskou;inkovan-je ;istihbarv

• spoznajo na;inupodobitve prosto-ra s pomo;jo ;utneprevare (iluzije)

• opredelijo lastno-sti toplih in hladnih barv

• opi[ejo pojav na-videznega oddal-jevanja in pribli/e-vanja barv

• na reprodukcijahumetni[kih delpojasnijo pojavfiziolo[kega in psiholo[kegadojemanja barv

• naslikajo kompo-zicijo po na;elihbarvne prespektive

• razvijajo zmo/-nost zarazumevanjerazli;nih na;inovprikazovanjaprostora z barvona ploskvi

• krepijo ob;utlji-vost za barvneodnose

• se navajajo naopazovanje barvnih pojavov v naravi

• fizika• zgodovina• matema-

tika• glasbena

vzgoja• biologija

predstavijoposebnostipojmov>• opti;no pri-

bli/evanjein oddalje-vanje barv(iluzija)

• tople barve• hladne barve• mo; barve• u;inek bar-

ve (fizio-lo[ki, psi-holo[ki)

• barvna per-spektiva

67

Modulacija(kolo-risti;noslikanje)

Modelacija(tonskoslikanje)

• usvojijo pojemslikarski volumenin tonsko slikanje(modelacija)

• pojasnijo razlikomed ploskovitobarvno povr[inoin barvno povr[i-no s tonskim stop-njevanjem barve

• opi[ejo prikaz tri-dimenzionalneoblike s pomo;josvetlostnih razlikene barve

• doumejo prikazglobine prostorana ploskvi s ton-skim na;inom slikanja

• ob opazovanjupredmetov razlo-/ijo njihovo osve-tljenost (lastna invr/ena senca)

• na reprodukcijahumetni[kih delobrazlo/ijo, kakoslikar s stopnje-vanjem barve odsvetlega do tem-nega tona ustvar-ja iluzijo zaoblje-nosti predmetovali prostora

• s tonskim slikan-jem prika/ejo plasti;nost predmetov in globino prostora

• se navajajo nadosledno opazo-vanje predmetovv okolju

• razvijajo ob;utekza ustvarjanje slikarskegavolumna

• razvijajo samoza-upanje pri samostojnemoblikovanju kompozicije

• matema-tika

• glasbenavzgoja

• zgodovina

razlo/ijopojme>• prvotna

(lokalna)barva

• ploskovitabarvna povr[ina

• svetlitevbarve

• temnitevbarve

• tonska vrednostbarve

• osvetljeniin osen;enideli predmeta

• slikarskivolumen

• tonsko slikanje(mode-lacija)

• chiaro-scuro

• iluzija za-obljenosti

• lastna senca

• vr/ena senca

• si utrdijo pojme>svetla, temna bar-va, topla, hladnabarva, mo; barve,tonsko slikanje

• spoznajo na;inprikazovanja tretjedimenzije na plos-kvi s pomo;jo tople in hladnebarve ter svetle intemne barve

• usvojijo pojme>kolorizem, koloris-ti;no slikanje (mo-dulacija)

• analizirajo kolori-sti;ni na;in slika-nja ob umetni[kihdelih

• naslikajo kompo-zicijo tako, datridimenzional-nost oblikepoudarijo spomo;jo toplih inhladnih barv

• razvijajo zmo/-nost samostojne-ga dolo;anjatoplih in hladnihbarv za osvet-ljene in osen;enedele predmetov

• krepijo zmo/nostprikaza tretje dimenzije naploskvi

• razvijajo vztraj-nost pri poslika-vanju povr[in

• sloven-[;ina

• glasbenavzgoja

• matema-tika

• zgodovina

raz;lenijopojme>• temna,

svetlabarva

• topla,hladnabarva

• kolorizem• koloristi-

;no slikanje(modu-lacija)

68

Na;rtova-nje in oblikovanjestavb, notranjihprostorovin opreme

Kiparskiprostor

• opredelijo kipar-ske pojme> masa,oblika (forma), povr[ina, proporc

• pojasnijo otipljivkiparski prostor(kiparski volu-men) in prostor(praznino), ki ob-daja kiparski volu-men (interier, eksterier)

• na primerih umet-ni[kih del (obhodnih kipih inreliefih) – figuralnihin nefiguralnih – ugotovijo poveza-nost kiparskega in zunanjega prostora

• analizirajo poseb-no vrsto kiparskihdel – gibljive kipe(mobile)

• z upo[tevanjempovezanostikiparskega inzunanjega prostora izrazijosvoje zamisli

• razvijajo prostor-sko predstavljivost

• krepijo zavest opomembnosti po-vezave kiparske-ga in zunanjegaprostora

• se navajajo naestetsko obliko-vanje in vred-notenje figuralnihin nefiguralnihkiparskih oblik

• matema-tika

• fizika• zgodovina

na[tejejoposebnostipojmov>• masa• oblika

(forma)• proporc• kiparski

prostor• zunanji

prostor• poveza-

nost kipar-skega inzunanjegaprostora

• gibljivi kipi(mobili)

KIPA

RSTV

O

• anlizirajo ureditevskupnega okolja(okolje, oblika invelikost zgradbglede na stavbnookolico, namemb-nost stavb, novo-gradnje in prenove,varovanje stavbnededi[;ine – kul-turni spomeniki)

• opredelijo osnov-ne naloge arhitek-ta kot na;rtovalcastavb (uporabnost,konstrukcijskastabilnost, oblikastavbe, materiali)

• analizirajo poseb-nosti na;rtovanjanotranjih prosto-rov (oblika prosto-rov, velikostna raz-merja notranjihprostorov – uporab-nost, skladnost,namembnost pros-torov, svetlost,zra;nost, tempera-tura prostorov)

• z razli;nimi mate-riali oblikujejoprostorske tvorbes poudarkom naobliki in konstruk-cijski stabilnosti

• na;rtujejo pre-ureditev o/jegabivalnega prostora

• privzgajajo ;ut zafunkcionalno inestetsko oblikozgradb

• se navajajo naoblikovanje sklad-nih in uporabnihoblik notranjihprostorov po svoji zamisli

• razvijajo pravilenodnos do varo-vanja slovenskekulturne dedi[;ine

• privzgajajo zavest o uporabizdravih, naravnihgradbenih materialov

• matema-tika

• kemija• fizika• zgodovina• geografija

utemeljijoposebnostipojmov>• na;rto-

valec• uporab-

nostzgradbe

• konstruk-cijska stabilnost

• oblikazgradbe

• stavbnadedi[;ina

• kulturnispomeniki(premi;niin nepre-mi;ni)

• obliko-valec prostorovin notranjeopreme

PRO

STO

RSKO

OBL

IKO

VAN

JE

69

Umetni[kagrafika in grafi;noobliko-vanje

• si utrdijo pojma>umetni[ka in industrijska(uporabna) grafika

• pojasnijo pomenu;inkovitosti, hitrega posredovanjapodatkov inestetskega oblikovanjauporabne grafike

• si razlo/ijo umet-ni[ko grafi;no de-javnost> osnutek,risba, matrica,odtis, izvirni gra-fi;ni list, repro-dukcija, avtorizi-ranje

• razlikujejo vrstetiska in njihoveosnovne tehnikeumetni[ke gra-fike> visoki tisk,ploski tisk, globo-ki tisk, sitotisk

• pojasnijo zna;il-nosti male grafi-ke (exlibris)

• izdelajo malografiko v poljubnigrafi;ni tehniki

• privzgajajo pravilen odnosdo vrednostiumetni[kegrafike

• razvijajo estetski;ut ob izvirno oblikovanihprimerih uporabne grafike

• ob oblikovanjumale grafike raz-vijajo zmo/nostoblikovanja izvir-nih, svojih idej

• sloven-[;ina

• fizika• kemija• zgodovina

na[tejejoposebnostipojmov>• umetni[ka

grafika • umetni[ki

grafik• grafi;na

dejavnost• industrij-

ska (upo-rabna)grafika

• grafi;nioblikova-lec

• vrstetiskov

• mala grafika

• exlibris

GRA

FIKA


Likovne pojme zapisane v zadnjem stolpcu razpredelnice u;enci usvojijo tako, da jih opi[ejo

in uporabijo v svojih likovnih delih pri neposrednem likovnem izra/anju. To so minimalni in

hkrati tudi temeljni standardi znanja, saj pri njihovem usvajanju ni poudarjeno [irjenje, temve;

poglabljanje njihove vsebine.

70

3.3.5 Specialnodidakti;na priporo;ila ya tretje vygojno-iyobra/evalno obdobje

Priporo;ila za likovno dejavnost u;encev v ;asu uravnote/enega spontanega

in zavestnega dela

V starosti od enajst do petnajst let se u;enci likovno izra/ajo na temelju trdnej[ih, jasno

premi[ljenih kriterijev, ki so si jih pridobili vizualno in z abstrakcijo. To je ;as upodobitev.

Spontano likovno izra/anje usiha, u;enci preidejo k zavestnej[emu re[evanju likovnih prob-

lemov z materialnim, perceptivnim pristopom. Likovno izra/anje postane namerno, cilj je /e

likovni. {e posebno starej[i u;enci u/ivajo v zavestnem upodabljanju predmetov, ki so po

vizualni plati najbli/e videzu. Obvladajo empiri;ni vidni svet in ga razumejo prakti;no. Pri

likovnem izra/anju razumsko obvladajo ;ustveno do/ivetje in vodijo svojo ustvarjalnost. Zato

je u;iteljeva naloga, da pozna in spremlja likovni razvoj posameznega u;enca, njegovo spoz-

navanje in razumevanje likovnih problemov ter individualno izra/anje. Posebno je pozoren na

do/ivljanje in izra/anje ;ustev ter u;en;ev socialni razvoj – njegov odnos z drugimi in na

;ustva, ki se pri tem porajajo, pa tudi na u;en;evo zanimanje za likovne stvaritve in na;ine

izra/anja, odnos do predmetov – do/ivljanje lepega in razvijanje zmo/nosti za ustvarjanje lepega.

Vsebina v u;nih na;rtih za likovno vzgojo je oblikovana in prilagojena posamezni starostni

stopnji u;encev, kar u;itelj upo[teva pri na;rtovanju vzgojno-izobra/evalnega procesa. Ob

tem pa poskrbi, da so posamezni u;ni koraki ;im bolj gibljivi (fleksibilni), da ;im bolj pred-

vidljivo omogo;ajo razvoj u;en;eve likovne ob;utljivosti, ustvarjalnosti, estetskega in izvirne-

ga izra/anja, razvoj motori;nih spretnosti, pa tudi samostojnega pridobivanja znanja,

zmo/nosti opazovanja, pomnjenja, primerjanja, razumevanja, kriti;nega vrednotenja, pozi-

tivnega odnosa do dela, delovnih navad.

Vsebina programa likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu je smiselna sinteza likovnih podro;ij –

risanja, slikanja, kiparstva, prostorskega oblikovanja, grafike – z likovnimi problemi.

V osnovnem programu u;enci usvojijo spoznanja iz opredeljenih vsebin in ob ravnanju z mate-

riali ter orodji razvijajo ro;ne spretnosti. Spoznanja in razumevanje temeljnih likovnih proble-

mov ter njihovih zakonitosti v osnovnem programu pa ponuja u;encem od 7. do 9. razreda, da

dopolnjujejo spoznanja in razvijajo ro;ne spretnosti pri obveznem izbirnem predmetu –

likovno snovanje.

71

U;itelj s posebnim posluhom neguje individualno izra/anje posameznega u;enca. Likovne

naloge oblikuje smiselno in v povezavi z drugimi vzgojno-izobra/evalnimi vsebinami.

Prilagojene morajo biti individualnim potrebam u;encev in zasnovane problemsko, kar

omogo;a vpeti pouk v medsebojno komunikacijo med u;iteljem in u;encem (interakcija).

Izhodi[;e za izrazno delo je likovni problem, ki ga u;itelj lahko zasnuje na podlagi spoznanih

likovnih pojmov, likovne tehnike ali izbranega likovnega motiva. Likovna naloga tako izhaja iz

likovnega problema.

Uspe[nost izvajanja u;nega procesa danes omogo;ajo sodobne oblike in metode dela. Zelo

primerna je uporaba metode [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, pri kateri u;itelj

dose/e ve;plastnost likovnih sporo;il. U;enci [irijo likovne komponente in vrednosti ter mi-

selne elaboracije. Metodi estetske komunikacije in transponiranja ter alternative pa spodbu-

jata izvirnost in lastno iskanje re[itev, pa tudi razli;ne estetske do/ivljaje in razli;ne estetske

sodbe u;encev.

V programu likovne vzgoje namenja u;itelj posebno pozornost analizi okolja, ekolo[kim prob-

lemom in vizualnim komunikacijam. Posebno pozornost namenja tudi u;en;evemu pravilne-

mu, odgovornemu in varnemu ravnanju z likovnimi materiali in orodji pri vseh likovnih

podro;jih. Fotografije likovnih stvaritev smiselno in ustvarjalno vklju;uje kot ponazorilo

(u;ilo) v posamezne korake u;nega procesa. Za poglobljeno spoznavanje umetni[kih

stvaritev in njihov neposreden stik pelje u;itelj u;ence na ogled razstave v galerijo ali orga-

nizira pogovor z umetnikom (tudi v ateljeju).


Usvajanje likovnih problemov od 7. do 9. razreda v osnovnem programu temelji na u;iteljevi

uspe[ni motivaciji u;enca z metodo pogovora, demonstracije in opazovanja, posebno [e z

metodo [irjenja in elaboriranja likovnih senzibilnosti, metodo transponiranja in alternative ter

metodo estetske komunikacije. S temi metodami dosega, da u;enci neprisiljeno bogatijo

ob;utljivost za likovne elemente in njihove odnose, ob tem pa spodbuja njihovo izvirnost in

lastno iskanje re[itev, spoznavanje posebnosti likovnih materialov in orodij, vizualnih komu-

nikacij ter dojemanje likovnih del umetnikov iz vseh umetnostnozgodovinskih obdobij, pose-

bej [e sodobne likovne umetnosti, njene namembnosti in posebnosti re[itev. Zavestno doje-

manje likovnih problemov omogo;a u;itelju, da u;ence ob spro[;anju ;ustvenih in razumskih

zmogljivosti navaja na kriti;no vrednotenje svojih likovnih del in del njihovih vrstnikov.

72

Likovno izra/anje

Likovno izra/anje je v osnovnem programu zavestna in ustvarjalna interpretacija do/ivetij

u;encev in uporaba temeljnih in obogatenih spoznanj likovnih problemov. Gre za svobodno in

zavestno interpretacijo z likovnimi znaki oblikovanih misli ob pomo;i raznolikih likovnih mate-

rialov in orodij. U;itelj aktivno spodbuja in usmerja u;ence, da samostojno, samosvoje

likovno izrazijo svoje misli ter da pri tem ostajajo svojski in prepoznavni. S pravilnim voden-

jem delovnih postopkov razvija tudi gibalno spretnost in ob;utljivost. Spodbuja tudi samostoj-

no vklju;evanje u;en;evih likovnih zmo/nosti v izvirno re[evanje likovnih problemov.


Predstavlja skladno in celostno ponotranjenje pridobljenega in usvojenega, ki se pri u;encu

na zunaj ka/e kot odnos do lastnega dela, dela so[olcev, dela umetnikov, kot spo[tljiv odnos

do naravnega, kulturnega in socialnega okolja ter ;ustvenega odnosa do narave. Ka/e se tudi

kot u;en;eva izvirnost, domiselnost, samostojnost pri izpeljevanju likovnih nalog, zmo/nost

ravnanja, presojanja in vklju;evanje ;ustvenih funkcij. Zato je zelo pomembno, kako u;itelj

spodbuja u;ence k likovni dejavnosti in kako namenja pozornost individualni izraznosti

u;enca glede na starostno stopnjo in razvoj ;utov, zainteresiranosti za likovno izra/anje ter

razvoju ustvarjalnosti.



mi podro;ji, in sicer tako, da u;encem omogo;i re[iti likovno nalogo ustvarjalno, samosvoje

likovno, primerno njihovim psihofizi;nim zmo/nostim in idividualnemu izra/anju.


u;itelj poi[;e v likovnem podro;ju, likovni tehniki, likovnem motivu ali likovnih pojmov.

Mo/nosti povezovanja so v predmetih> glasbena vzgoja, sloven[;ina, matematika, [portna

vzgoja, zgodovina, geografija, fizika, kemija, tehnika in tehnologija.

73

:asovni okvir

V tretjem vzgojno-izobra/evalnem obdobju osnovne [ole sta za predmet likovna vzgoja za izva-

janje osnovnega programa po novem predmetniku namenjeni samo 102 uri – po ena ura na

teden v vsakem razredu. Priporo;amo blok uro na 14 dni.

V okviru razpolo/ljivih ur likovne vzgoje v posameznem razredu mora u;itelj realizirati na;rto-

vano vsebino oziroma predvidene likovne probleme. Smiselno izmeni;no realizira likovna

podro;ja in vsakemu likovnemu podro;ju nameni pribli/no enako [tevilo ur.

V 30 % razpolo/ljivih ur programa likovne vzgoje je treba pri izvedbeno zahtevnej[ih nalogah

iz kiparstva, grafike in prostorskega oblikovanja strnjeno deliti u;ence v dve skupini, in sicer

v skladu z normativi, ki veljajo za delitev v skupine.



glede na njegovo prizadevnost pri uresni;evanju ciljev pri usvajanju likovnih pojmov,

likovnem izra/anju ter privzgajanju do/ivljajskih naravnanosti. Cilj vrednotenja ni samo ocena

izdelka, temve; tudi ocena u;en;evega dela, ki temelji na napredovanju v celotnem u;nem

procesu. Zato mora u;itelj vrednotiti u;en;evo dejavnost v celotnem u;nem procesu. Tak

na;in vrednotenja u;en;evega dose/ka (njegovo delo in napredek) obsega dose/ke na afek-

tivnem, psihomotori;nem in kognitivnem podro;ju.


in nedokon;anih likovnih izdelkih, dose/ene cilje po izoblikovanih kriterijih, ki izhajajo iz

likovne naloge. Objektivne kritike morajo biti smernice za nadaljnje delo. Krepiti morajo

u;en;evo emocionalno, moralno, motivacijsko, estetsko in intelektualno komponento.

Documents

LIKOVNA VZGOJA - Arnes