1LION

Lions band v mestu rocka

Česa o Lionsih in Leotih še ne vemo, pa bi moraLi?

intervju dr. boris ŽnidariČ

pauL Krugman o Krizi in oKrevanju

zadnja beseda mirjam noČ

številka 16, december 2009 distrikt 129 – slovenija

Sava Turizem - TMC d.o.o., Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj, www.hotelibled.com, www.panonske-terme.si

.

In ravno to je tisto, kar vam ponujamo v

!

V Sava Hotels & Resorts vam ponujamo zmogljivostih. Ponudba Sava Hotels & Resorts obsega raznolike programe

10% POPUSTA

3lion

Spoštovani lionke in lioni, dragi prijatelji!

Poletje se je prevesilo v jesen, ki nas je tu-di letos razvajala s soncem, se odela v raz-košne pisane barve in nas razveselila s pre-mnogimi sadovi.

Tudi lionistična jesen je bila izjemno boga-ta. Ko sem na svoji guvernerski poti obisko-vala Lions klube po vsej Sloveniji, sem vide-la tisto, kar sem prej le slutila: kako pestro in zanimivo je klubsko dogajanje v našem distriktu, koliko različnih idej se uresniču-je na najrazličnejše načine, z enim samim plemenitim namenom: pomagati. Spozna-la sem, da je v naši lionistični druščini ve-liko iskrenih, odprtih, dobrosrčnih ljudi, ki se na najrazličnejše načine in po svojih naj-boljših močeh trudijo uresničevati naše po-slanstvo.

Letošnja jesen pa je bila tudi neprizane-sljiva in neprijazna, številnim ljudem oko-li nas je prinesla dodatne skrbi, povzročila nove stiske. A srečala sem mnogo zavzetih lionk in lionov, ki ob težavah ne odvrnejo pogleda, ampak se z njimi pogumno spopa-dejo; lionke in lione, ki so pripravljeni po-dariti svoj čas, človeku v stiski nameniti do-bro besedo, zavihati rokave, prispevati do-bro idejo in se ji posvetiti; lionke in lione, ki

gradijo prijateljstvo ob nesebičnem razda-janju svoje energije in okrog sebe vedno ši-rijo dobro voljo.

Ob tem me navdaja ponos, saj se vedno znova potrjuje, da si slovenski lioni in li-onizem zaslužijo vsa priznanja in pohva-le. A ne počivamo na priznanjih, temveč si še naprej prizadevamo po svojih najboljših močeh. Prevevata me zadovoljstvo in opti-mizem, ko vidim, da naša lionistična dru-žina raste, saj je bil v Lendavi ustanovljen že 52. Lions klub, in kot kaže, se nam bo v kratkem pridružil še kakšen. Precej klubov opaža povečanje števila članov in kar nekaj klubov razmišlja o ustanovitvi Leo kluba, oboje pa kaže na zavedanje o pomenu ši-ritve naših vrst in prepoznavnosti naše ple-menite ideje.

Ne le aktivnosti v klubih, pestro je tudi do-gajanje na ravni distrikta. Okrepili smo so-delovanje z Rotary distriktom in organizi-rali prvi skupni dobrodelni golfski turnir, udeležili smo se že tretje Lions krvodajalske akcije, končujejo se aktivnosti, povezane s Plakatom miru, imeli smo dve seji kabineta guvernerke, če naštejem le nekaj dejavnosti. Svoj pogled že usmerjamo v drugo polovi-

beseda guvernerke

co lionističnega leta: začenja se nova sezona mednarodne izmenjave mladih, v mislih že snujemo zaznamovanje dvajsete obletnice začetkov lionizma v Sloveniji, pripravljamo se na majsko nacionalno konvencijo v No-vem mestu in načrtujemo udeležbo na sve-tovni konvenciji, ki bo konec junija 2010 v Sydneyju.

Jesen le še sramežljivo kaže svoj obraz in se umika zimi. Zdaj na ulicah naših mest že diši po kostanju, v naših domovih bo kma-lu zadišalo po domačih dobrotah. Prihaja čas, ko se v otroških očeh prižigajo iskrice pričakovanja, in vrvež okoli nas bo postajal vse glasnejši. Upočasnimo korak, prisluhni-mo sebi. Vedno je pravi trenutek, da stori-mo nekaj dobrega.

V prihajajočem letu vam želim vse dobro.

Pomagamo. Z dotikom srca.

Polonca Kukecvaša guvernerka

4 lion

impresum kazalo

Polonca Kukec, beseda guvernerke 3 polonca kukec, message from the governor

Mozaik 6 mosaicOdmevne dejavnosti Lions-ov doma in v tujini

Dan za prostovoljstvo•Gibati se, da bi rasli•Prva seja kabineta na Bledu•Vtisi z mednarodne konvencije•Tabor mladih Ujemi mavrico•Pregledanih 10 milijonov otrok•Koncert Med nami so•Dobrodelni nakup majice•Dobrodelni golfski turnir•Poročilo o zbranih sredstvih•Leo Europa Forum•Lionistično izrazoslovje•Izmenjava mladih•

activities of the Lions at home and abroad:Volunteering day•Move to grow•The first Office session in Bled•Impressions from the international con-•ventionCatch the rainbow youth camp•10 million children examined•Concert entitled They are among us•Charity T-shirt shopping•Charity golf tournament•A report on collected funds •The Leo Evropa forum•The Lions vocabulary•Youth exchange•

Intervju: dr. Boris Žnidarič 10 interview: dr. boris Žnidarič

Lanski guverner Distrikta 129, Slovenija po-daja svoj pogled na lanski mandat, v času ka-terega je raslo število Lions klubov in njiho-vo članstvo, hkrati pa izpostavlja pa tudi ne-dosežene cilje. Zaupal nam je, kako se je nje-gova dobrodelna pot začela, kaj bi slovenski lionizem še potreboval in zakaj so Lions-i sodobni Robin Hoodi. Njegovo življenje je polno najrazličnejših aktivnosti, vseskozi pa je na takšne ali drugačne načine vpet v siste-me, ki ljudem zagotavljajo varnost.

The Immediate Past District Governor of the 129 Dis-trict, Slovenia has highlighted the goals achieved thus far and shared his views upon his last year's manda-te, which took place during a time of growth in the number of Lion clubs and their members. He outlined the beginnings of his charity work and introduced his view upon what the Slovene Lionism could develop further and explained why he thinks of the Lions as the contemporary Robin Hoods. His life is full of vari-ous activities, but has been throughout involved with different systems, which offer security to people.

Lions band v mestu rocka 14 lions band in the city of rockZdružujeta jih dobrodelnost in glasba. Pri slednji se je začelo povsem slučajno. Ugo-tovili so, da gojijo podobna čustva do glas-be, čeprav se med njimi najde tudi kdo, ki ga je glasbena pot ujela povsem nepripra-vljenega. Prišel je brez posebnih znanj, le z nekaj posluha in z mnogo zgodbami s kon-certov. Dokaz več, da je v glasbi moč, ki se je ne da vedno razložiti. Med člane Lions banda, ki se združujejo tudi v Lions klubu Velenje, nas je pot odnesla do tako imeno-vanega mesta rocka oziroma mesta prilo-žnosti. Izvedeli smo, da edini band v svetu lionizma zaigra vse od Rolling Stonesov do Santane, pa naj bo to na rock koncertu, ve-selici ali poroki.

They are brought together by charity and mu-sic. The latter made it all start in a complete-ly coincidental manner. They had realized that they share similar attitude when it comes to music, even though some of them may not ha-ve even consciously decided for the musical path to walk upon. No special training or kno-wledge was necessary for all this to happen; a bit of a melodic touch and plenty of concert stories were more than enough. This speaks of the fact that music carries something, which cannot be explained. We had found out that the only existing band within the Lion world can play just about anything from Rolling Sto-nes to Santana, regardless whether the occasi-on is a rock concert, a party or a wedding.

STRAN / PAGE

gLasiLo zveze Lions KLubov, distriKt 129 – sLovenijašt. 16, december 2009

izdaja: Zveza lions klubov Slovenije,Škofjeloška 6, 4000 Kranjwww.lions-d129.siTeleFon: 01 43 93 615e-poŠTa: revija.lion@gmail.com

igor.savic@p-m.si

glavna uredniCa: Irena Mrazodgovorni urednik: Igor SavičuredniŠki odbor: Polonca Kukec, dr. Da-niela Brečko, Boštjan Pavlič, Jože Trobec, Irena MrazizvrŠna uredniCa: Špela Zakotnik

lekToriCa: Jelka JamnikFoTograFija na naslovniCi: Shutterstock

zasnova in izvedba revije: PM, poslovni mediji, d. o. o.Kotnikova 35, 1000 LjubljanaT: 01/ 300 01 90info@p-m.siwww.p-m.si

repro priprava, osveTljevanje in Tisk:SCHWARZ, d. o. o. Ob progi 4, 1360 Vrhnika

Natisnjeno decembra 2009 v 1.750 izvodih.

oglasno TrŽenjePM, poslovni mediji, d. o. o.Kotnikova 35, 1000 Ljubljanaodgovorna oseba: Špela Zakotnikspela.zakotnik@p-m.si

vodsTvo disTrikTa 129guvernerka: DG Polonca Kukec, LK Novo mestolanski guverner: IPDG Boris Žnidarič, LK Ljubljana – ForumviCeguverner: VDG I Tone Horvatič, LK Bled GolfviCeguverner: VDG II Dorijan Maršič, LK AnkaranTajniCa: Kornelija Marzel, LK Slovenj Gradeczakladnik: Boštjan Pavlič, LK Domžale

p o m a g a m o .

impresum

5lion

kazalo

O krizi in okrevanju 18 The crisis and recoverySvetovno znani ekonomist Paul Krugman je septembra obiskal Ljubljano in sprego-voril o posledicah gospodarske krize ter možnostih okrevanja. Na predavanje so bili člani Lions klubov posebej povabljeni. Nobelov nagrajenec za ekonomijo ocenju-je, da je prihodnost negotova, saj bo posle-dice krize čutiti še nekaj časa. Kako pa te razmere vplivajo na dobrodelnost?

A recognized economist Paul Krugman visited Lju-bljana in September and had a speech on the con-sequences of the world crisis as well as the possibi-lities of recovery. Members of the Lion clubs were especially invited to the lecture. The Nobel award winner in the field of economy estimates that the future is rather uncertain since the crisis will have its effects for a wider period of time. And how do these conditions affect charity work in turn?

Česa še ne vemo? 19 What remains to be unspoken?V devetnajstih letih aktivnega delovanja smo slovenski lionizem že nekoliko spoznali, a kaj je tisto, česar o Lions-ih in Leo-tih še ne vemo, pa bi morali? Odgovore smo poiskali pri članih te velike dobrodelne družine.

We have become somewhat acquainted with Slove-ne Lionism in the nineteen years of its active existen-ce, but some stories remain to be untold and should be known to the people. We looked for answers wi-th the members of this large charitable family.

Mednarodne dogajanje 28 international arena»Človek je zares srečen le, če svojo srečo de-li z drugimi,« je slogan Janeza Bohoriča, kan-didata za mednarodnega direktorja LCI. 93. mednarodna Lions konvencija v Sydneyu na-slednje leto je tako za slovenske Lions-e še posebej pomembna – na volitvah bo Distrikt 129, Slovenija prvič imel svojega kandidata za ugledni položaj mednarodnega direktorja.

The moto of Janez Bohorič goes like this: »Happi-ness is only real when shared. « He is currently run-ning for an international director of the LCI. The 93rd international convention in Sydney next ye-ar will thus be especially important for the Slovene Lions – District 129 will have its own candidate for a respectable position of an international director for the first time.

Zadnja beseda: Mirjam Noč 30 The final word: mirjam nočPredsednica Leo distrikta Mirjam Noč že pet let srčno rada pomaga in svoj prosti čas v celoti posveča dobrodelnosti. V naključ-ni življenjski situaciji je spoznala, kako ma-lo je v resnici potrebno, da nekomu polep-šamo dan.

The president of the Leo district Mirjam Noč has been dedicating her spare time to charity work for five years now. A coincidental life situation had made her realize how little it takes to make someone's day brighter.

Pogled naprej 29 a look aheadNapoved pomembnejših dogodkov doma in v tujini

Prvi Leo klub v Srbiji •Mednarodna izmenjava mladih 2010 •Vabilo na ples •Lions ski open 2010•

important upcoming events at home and abroad

The first Leo club in Serbia•International youth exchange 2010•Invitation for a dance•Lions ski open 2010•

STRAN / PAGE

Klubsko ogledalo 20 Club's mirrorKresna noč za pomoč otrokom •Zeleni prstan Ljubljane•Obisk Barcelone •Povezujemo generacije •Ko košček srca ostane na Norveškem•LK Ribnica: 10 let – 85.000 € pomoči•Nastal Leo klub Velenje •Pomoč, preventiva in podpora mladim •Rojstvo LK Ljubljana Trnovski zvon•Izobraževanje za zakladnike •Svet razlik•Živahna lionistična jesen •Tek Planet za planet •Kulturni dogodek na Ptuju•Tri postelje•Petnajst let humanitarnosti •Dinamično devetnajsto leto•

Midsummer night for helping the children•Members of the LK Viva have completed the •Green ring of LjubljanaVisiting Barcelona•Uniting generations•When a piece of the heart remains in Norway•LK Ribnica donated 85.000 EUR in 10 years•Leo club Velenje is established•Help, prevention and support activities for the •youthLK Ljubljana Trnovski zvon is born•Educational activities for the treasuries•A world of differences•Vibrant Lionist autumn•Jogging entitled Planet for the planet•Cultural event in Ptuj•Three beds given away•Fifteen years of charitable activity•The dynamic 19th year•

Prešernov trg v ljubljani je maja gostil osrednjo prireditev Festivala prostovoljstva mladih – Dan za prostovoljstvo, na katerem se je predstavi-lo več kot sto prostovoljskih organizacij, mlade prostovoljce in obiskovalce pa so na odru za-bavali številni glasbeniki. Tudi letos se je leo di-strikt predstavil s promocijsko stojnico, pri ka-teri so se mimoidoči seznanili z delom leo klu-bov, z nakupom glinenih izdelkov pa so lahko pomagali varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, ki so obeske in magnete tudi izdelali. obiskovalcem stojnice so bili na voljo zloženke o leoizmu, prijazne mi-sli o dobroti in prostovoljstvu ter leo baloni in bomboni. ANA ČEMAŽAR

12. septembra je v Grand hotelu Toplice na Bledu potekala prva seja kabineta pod vodstvom guvernerke Polonce Kukec. na seji je bil na novo konstituiran kabinet in sprejet plan dela za obdobje 2009/2010. ob tej priložnosti je bilo formalno vzpo-stavljeno novo sodelovanje med Zvezo li-ons klubov Slovenije in verigo Sava Ho-tels & Resorts, ki izhaja še iz dogovorov

prejšnjega vodstva zveze. Fedja Pobegaj-lo, predsednik uprave družbe Sava Hote-li Bled, pod okrilje katere sodi tudi Grand hotel Toplice, je predstavil ugodnosti, ki jih družbe v okviru Save Hotels & Resorts ponujajo članom slovenskih lions klubov. obenem je bila dana pobuda za nadgra-dnjo sodelovanja na humanitarnem po-dročju. Družbe blagovne znamke Sava Ho-tels & Resorts, ki že sedaj v svojih lokalnih okoljih skrbijo za družbeno odgovorno de-lovanje, želijo v sodelovanju z Zvezo lions klubov Slovenije svoje poslanstvo nadgra-diti s projekti na nacionalni ravni.

Dan za prostovoljstvo

Prva seja kabineta na Bledu

Gibati se, da bi rasliV Pragi je lCi Eastern Europe Project (EEP) 24. in 25. julija 2009 orga-niziral seminar za vodstva distriktov EEP. iz našega distrikta so se se-minarja udeležili PDG Janez Bohorič, guvernerka Polonca Kukec in

VDG ii Dorijan Maršič. Prišli so člani vodstva lCi-ja, mednarodni pred-sednik Eberhard J. Wirfs in izvršni direktor lynch s sodelavci. Prisotni

so bili tudi vsi funkcionarji regionalnih povezav naše organizacije.

mozaikmozaik

Velik poudarek seminarja in še pose-bej programa mednarodnega pred-sednika Wirfsa je bil na ohranjanju dosedanjega članstva in širitvi lion-izma v svetu, še posebej na območju Vzhodne Evrope. Statistike kažejo, da število lionov upada, zato je v tem mandatu mednarodni predsednik pripravil program, posvečen rasti članstva. Poimenoval ga je »Move to Grow«, simbol te akcije in njegovega predsedovanja pa je list ginka, dreve-sa, ki je simbol ljubezni, upanja, miru

in okoljevarstva. Cilji programa so vz-postavljanje novih klubov, širitev z no-vimi, kvalitetnimi člani v starih klubih in letni članski neto prirastek. Predsed-nik Wirfs si je zastavil cilj, da bi v tem mandatu ustanovili 1800 klubov (v EU-ju 250) in povečali članstvo za 17000 (v EU-ju za 3500). D 129, Slovenija, je bil pohvaljen kot distrikt z neto prirast-kom v preteklem letu in s stalnim trendom rasti. Wirfs je predlagal tudi delitev funkcij in nalog med guverner-je ter VDG I, ki skrbi za rast članstva v distriktu, in VDG II, ki skrbi za ohran-

itev članstva. Med dobrimi praksami so bili omenjeni včlanitev zakonskih partnerjev in drugih družinskih članov v stare ali nove klube, ustanavljanje Lions klubov v univerzitetnih kampu-sih (program »Student Member«) ter privabljanje mladih, bodisi v Leo ali neposredno v Lions klube, z javnim in transparentnim delom (Bohorič je pre-daval o pomenu odnosov z javnostmi). Mednarodni predsednik je predstavil nagradni program »Ginkgo Award« ali »Move to Grow Membership Growth

Award« za neto rast članstva oziroma za ustanavljanje novih klubov, na-grade za nove člane, ki jih bo medn-arodni predsednik podelil stotim najuspešnejšim posameznikom na globalni ravni, in »Quick Start Ginkgo Award« (za ustanovitev novih klubov do 30. avgusta 2009) ob posameznih regionalnih lionističnih dogodkih ali priložnostih. Seminar je bil tudi prilika za srečanje, spoznavanje in utrjevanje odnosov med novimi vodstvi distriktov na področju Vzhodne Evrope. DORIJAN MARŠIČ

Grand hotel Toplice. Z leve: Janez Bohorič, mednarodni predsednik LCI-ja Eberhard J. Wirfs, Polonca Kukec, Dorijan Maršič.

6 lion

7

Tabor mladih Ujemi mavrico

Letos poleti je Distrikt 129, Slovenija, že dvanajstič zapovrstjo organiziral medna-rodni tabor mladih Ujemi mavrico oziroma »Catch the Rainbow«. Udeležilo se ga je štiriindvajset mladih iz osemnajstih držav. Udeleženci so obiskali dolino Vrata, Plani-co, Slovensko primorje in Kras, Ljubljano, Maribor, Ptuj, Velenje, Celje, Bled in druge lepote Slovenije. Med taborom so se mla-di srečali tudi s člani Lions klubov Kranj-ska Gora, Maribor, Piramida, Zarja in Ptuj ter Leo kluba Maribor, s katerimi so preži-veli nekaj prijetnih trenutkov. V okviru ta-bora so udeleženci predstavili tudi značil-nosti svojih držav in njihove običaje ter ta-ko še dodatno utrjevali vezi med posame-zniki različnih narodnosti in verskih prepri-čanj. Tabor je potekal pod vodstvom Ma-teje Stošicki, pomagala pa sta ji Mojca Ko-mar in Jure Baloh. Glede na odzive udele-žencev je tabor dosegel svoj namen, saj so bili soglasni, da so v Sloveniji preživeli ene najlepših dni ter med seboj sklenili prava in tesna prijateljstva. PRIMOŽ STOŠICKI

Pregledanih 10 milijonov otrok

LCIF je v sodelovanju z Johnson & Johnson Vision Care v Aziji izvajal program Vid za otroke, namenjen obnavljanju ali reševa-nju vida najmlajših. V septembru je bil pre-gledan že 10-milijonti malček, program pa se je izvajal v Koreji, na Tajskem, Kitajskem, v Indiji, Šrilanki, Indoneziji in na Filipinih. Od pregledanih je bilo čez 275,000 otrok poslanih k specialistom, več kot 75,000 jih je dobilo očala in več kot 55,000 je bilo zdravljenih zaradi bolezni oči. Š. Z.

Vtisi z mednarodne konvencije

92. mednarodna lionistična konvencija se je julija 2009 odvijala v mestu Minneapolis v ameriški zvezni državi Minnesota.

mozaik

Z guvernerko Polonco Kukec sva v Amer-iko odpotovali 1. julija. Dnevi do kon-vencije so bili namenjeni šoli za bodoče guvernerje, v kateri se je 750 prihodnjih guvernerk in guvernerjev seznanjalo z veščinami vodenja, komunikacije, moti-vacije, z mednarodnimi lionističnimi pro-jekti, izmenjali so stališča in poglede, vse v duhu slogana letošnjega mednarodnega predsednika Eberharda Wirfsa, »Move to grow« (Gibati se, da bi rasli). Višek šole za guvernerje sta bila svečana inavguracija bodočih guvernerk in guvernerjev ter nagovor lionističnega predsednika za ob-dobje 2009/2010 Eberharda Wirfsa.

6. julija se je začela konvencija. Takrat so se nama pridružili še Janez Bohorič s svojo Polonco, Andrej Horvat s sinom lukom, v objektiv pa nas je ujela Alenka Slavinec, članica lK Ptuj. na letošnji konvenciji je bilo okrog 11000 obiskovalcev, delegatov (ki imajo pravico glasovati) pa je bilo okoli 3600. Število udeležencev je bilo precej nižje kot prejšnja leta, tudi Slovenci se

s številom prisotnih nismo mogli ravno ponašati. Poleg mnogih predstavitev, delavnic, okroglih miz, bogatega sejmišča in obveznih volitev mednarodnih direktor-jev je bila vrhunec dogajanja tradicionalna parada delegacij.

Konvencija se je končala 10. julija. Polni novih spoznanj, znanstev in lepih doživetij so se nekateri odpravili domov, drugi pa smo pot nadaljevali z izleti po Ameriki. Vsi smo se strinjali: še sreča, da obsta-jajo moderni komunikacijski kanali, ki nam bodo v tem hitrem svetu omogočali vzdrževati stike.

Dragi prijatelji, naslednja konvencija bo v Avstraliji. Sydney, to čarobno mesto, nas bo gostil v dneh od 28. junija do 2. julija 2010. lepo bi bilo, da se konvencije udeležimo v čim večjem številu in tako podpremo našega Janeza Bohoriča, ki bo kandidiral za mednarodnega direktorja. na svidenje torej drugo leto na konvenciji v Sydneyju. KORNELIJA MARZEL, F: POLONCA KUKEC

Vodenje foruma.Delovno vzdušje na seminarju za guvernerje samostojnih distriktov.

Svečana večerja po koncu izobraževanja za bodoče guvernerje.Polonca Kukec je na svetovni konvenciji v Minneapolisu pred-sedovala forumu o mednarodni izmenjavi mladih, za kar je pre-jela priznanje iz rok PIP-a Ala Brandla.

V Vinagovi kleti skupaj z mariborskimi Lions-i in Leo-ti. F: FILIP STANKOVSKI

Pred odhodom na raftanje. F: VIKTORIIA MOROZOVA

7lion

Koncert Med nami so

leo distrikt je v sodelovanju s Šolo za horti-kulturo in vizualne umetnosti Celje, z Zvezo lions klubov Slovenije in Zvezo društev sle-pih in slabovidnih Slovenije ob uvodu v te-den slepih in slabovidnih 30. maja organizi-ral koncert, poimenovan Med nami so. na-stopili so tako slepi kot videči, za prijetno vzdušje obiskovalcev pa so poskrbeli: kvar-tet 4given, skupina 4play, slepa pevka Za-la Hreščak, pevec Jernej Dermota, slepi ki-tarist Rok Janežič, pevka iris, slepa kitarist-ka Katarina Kalaba, pevec luka Markus Šta-jer, slepa citrarka Marica Povh, Boštjan Meh s skupino in skupina Skater. Zeleno okolje parka Šole za hortikulturo in vizualne ume-tnosti, v katerem je tudi učna pot za slepe in slabovidne, je bilo kot nalašč za prijetno druženje, organizatorji pa tudi tokrat niso pozabili na dobrodelnost. Podarili so dona-cijo v višini 1.200 evrov za nakup prilagoje-nega računalnika za slepega člana Medob-činskega društva slepih in slabovidnih Celje. ANA ČEMAŽAR

Dobrodelni nakup majice

Članice in člani Leo klubov smo se pri-družili projektu »Med nami so« (They are among us), pri katerem sodeluje več evropskih distriktov. Cilji projekta so slepe in slabovidne dijake in študente spremljati na koncerte in glasbene fe-stivale, integracija slepih in slabovidnih ter ozaveščanje javnosti, da so med na-mi tudi »drugačni«. Natisnili smo večjo količino majic »they are among us«, ki jih ponujamo vsem članom Leo in Li-ons distrikta. izKupiČeK od prodaje bo namenjen vzdrževanju uČne poti za sLepe in sLabovidne v ceLju. Majica stane 10 evrov, za naročilo pošljite e-mail na naslov ana.cemazar@gmail.com in dopišite velikost majice. Na voljo so moški oziroma uniseks in ženski modeli v velikostih od S do XL (moški modeli so precej veliki). ANA ČEMAŽAR

Dobrodelni golfski turnir

na igrišču Diners Golf & Country Cluba v Smledniku so v petek, 18. septembra, pali-ce za golf vihteli rotarijci in lioni, združeni na prvem Rotary-lions dobrodelnem golfskem turnirju. S prijavninami in donacijami so sku-paj zbrali 25.000 evrov, ki so jih namenili za štipendije nadarjenim mladim glasbenikom. Slavili so tudi lioni in rotarijci, ki so se najbo-lje odrezali. Med moškimi je pokal za prvo mesto domov odnesel član lK ljubljana ili-ria Saša Remec, med ženskami pa Tjaša Bur-nik iz podjetja Merck Sharp & Dohme idea. KATJA MLAKAR, F: ŽIGA INTIHAR

Sredstvom, ki so jih za človekoljubne na-mene zbrali člani lions klubov Distrikta 129, Slovenija, lahko prištejemo še finanč-na sredstva klubov iz štirih evropskih dr-žav, ki so bila prek lK ljubljana posredova-na predvsem za pomoč beguncem na Hr-vaškem in v Bosni in Hercegovini. od maja 1990 do junija 2004 so bila posredovana naslednja sredstva: lions Avstrija 110.000 ATS, lions italija 15.000.000 iTl, lions Švi-ca 1.000.000 CHF, lions Francija 100.000 FRF. Združenje lions Clubs international je darovalo donacijo 20.000 USD, namenje-no za pomoč slovenskim državljanom, ki so jih prizadele hude elementarne nesreče. BOŠTJAN PAVLIČ, ZAKLADNIK ZLK, D 129, SLOVENIJA

Poročilo o zbranih sredstvih

Kvartet 4given.

Majica.

Marko Mlakar in Tjaša Burnik.

LetoLions klubi zbrana sredstva Leo

klubi zbrana sredstva seštevek verižniindeks

1990–1996 2–15 834.585,20 EUR 834.585,20 EUR1997/1998 15 166.558,17 EUR 166.558,17 EUR 1998/1999 27 184.831,41 EUR 5 1.251,88 EUR 186.083,29 EUR 111,71999/2000 30 180.975,63 EUR 5 6.259,39 EUR 187.235,02 EUR 100,62000/2001 37 243.515,27 EUR 5 10.432,32 EUR 253.947,59 EUR 135,62001/2002 39 298.985,97 EUR 8 35.469,87 EUR 334.455,84 EUR 131,72002/2003 41 238.023,70 EUR 10 17.359,37 EUR 255.383,07 EUR 76,42003/2004 44 349.240,52 EUR 10 18.778,17 EUR 368.018,69 EUR 144,12004/2005 45 396.678,22 EUR 13 37.556,33 EUR 434.234,55 EUR 118,02005/2006 46 301.678,77 EUR 13 30.598,46 EUR 332.277,23 EUR 76,522006/2007 46 308.348,74 EUR 18 45.248,00 EUR 353.596,74 EUR 106,42007/2008 47 306.622,00 EUR 18 15.471,00 EUR 322.093,00 EUR 91,12008/2009 48 358.285,09 EUR 18 86.142,32 EUR 444.427,41 EUR 138,0seštevek 4.168.328,69 eur 304.567,11 eur 4.472.895,80 eur

Prikaz denarnih sredstev, ki so jih v obdobju 1990–2009 zbrali slovenski Lions in Leo klubi. V pre-glednici niso omenjene številne prostovoljne ure lionov in članov Leo, ki so svoj prosti čas prispeva-li v korist humanitarnim akcijam in človekoljubnim dejavnostim.

Denarna sredstva so bila namenjena za pomoč slepim in slabovidnim, za pomoč pri odpravljanju zasvojenosti, za pomoč otrokom, za pomoč invalidom, za nakup različnih aparatur, namenjenih

zdravstvenim ustanovam, šolam, zavodom in posameznikom.

8 lion

9

mozaik

Leo Europa Forum

Izmenjava mladih

Lionistično izrazoslovje

Besede Walta Disneyja »if you can dream it, you can do it.« so bile vodilo letošnje-ga leo Europa Foruma (lEF) v italiji in izka-zalo se je, da je res tako. Ekipa italijanskih članic in članov leo je v bližini Verone or-ganizirala nepozaben teden za 250 udele-žencev iz 23 evropskih in severnoafriških držav.

Stalnica lEF-a je predstavitev držav. Slo-venski delegaciji so prijazno priskočila na pomoč različna podjetja, ki so nam poda-rila hrano in pijačo, s katerima smo pred-stavljali našo državo. od udeležencev iz drugih držav smo prejeli številne pohva-le za kulinarične dobrote, zato upamo, da bodo podjetja tako radodarna tudi v pri-hodnje.

ob zanimivih izletih in tematskih zabavah nismo pozabili na bistvo našega delovanja. Poleg sestankov z mednarodnim direktor-jem in člani lions klubov smo se družili tu-di s člani GAlM o.n.l.U.S.-a, združenja za invalidne športnike. osrednji dobrodel-ni cilj je bil zbrati deset tisoč evrov, ki bi jih razdelili med GAlM o.n.l.U.S., World Fo-od Program in AiRC – italijansko zvezo za raziskave raka, vendar smo zbrali kar dvaj-set tisoč evrov pomoči.

Slovenska delegacija je štela pet članic in enega člana, kar je veliko več kot la-ni, vendar bi večja delegacija lahko še ve-liko bolje predstavljala Slovenijo in sloven-ski leo distrikt. Udeležba na mednarodnih dogodkih je velik finančni zalogaj, vendar vreden vsakega stotina. Preživeli smo ne-pozaben teden, ki je vrhunec vsakega leo leta, saj da vsem udeležencem dodatno energijo in motivacijo za nadaljnje delo. JURE BALOH, VODJA DELEGACIJE

na izmenjavi v nemčiji sem se izpopolnil v znanju jezikov, videl tujo deželo, spoznal mla-de iz vse Evrope in tudi z drugih koncev sveta, njihove navade ter kulturne posebnosti. Skle-nil sem nova prijateljstva, za katera upam, da bodo trajala še dolgo.

Prvi del izmenjave je potekal v kampu na ob-robju mesta Essen. ogledali smo si skoraj vsa velika mesta v tem delu nemčije, se preiz-kusili v smučanju na vodi in v plezalnem vrt-cu, obiskali zabaviščni park Movie Park Ger-many, se s kanuji spustili po reki Ruhr in doži-veli še številne lepe trenutke. Prav tako pose-ben in zanimiv je bil tudi drugi del izmenjave: bivanje pri gostiteljski družini v prijazni hiški in soseski v Gelsenkirchnu. oče gostiteljske

družine je glavni zdravnik in kirurg v lokalni bolnišnici, ki sva jo skupaj obiskala. Dobil sem takšno obleko, kot jo nosijo kirurgi, in opazo-val operacijo od blizu ter kar v operacijski so-bi naredil nekaj posnetkov. To je bilo res po-sebno doživetje.

Spoznal sem, da jezik, kultura in vera niso nepremostljive meje. nasprotno, vsaka nova stvar je zame izziv, s katerim se lahko spopri-mem in odkrijem, v čem je njegova poseb-nost, drugačnost. Zahvala, da sem se lahko udeležil te izjemne izmenjave, ki mi je poda-rila ogromno novih izkušenj, prijateljstev in prijetnih dni, gre lK Keleia iz Celja, ki me je sponzoriral in mi tako omogočil izmenjavo. nikoli je ne bom pozabil. BORUT STOJILKOVIć

Mladi na izmenjavi v Nemčiji.

Od leve proti desni: Tina Kocijančič, Maja Antala-šič, Tina Zadravec, Ana Čemažar, Jure Baloh, Mir-jam Noč.

LIONS (LEO) je kratično ime in je postalo navadno lastno ime, zato ga lahko piše-mo samo z veliko začetnico. Oblika Lions se običajno ne sklanja in ji ne dodaja-mo končnic, izjema so izrazi za članstvo. Pred obrazili se napiše vezaj. Oblika LI-ONS je sicer tudi pravilna in možna, ven-dar naj bi se uporabljala le izjemoma.

nekaTeri predlogi:ime kluba: Lions klub Ptuj; Leo klub Ro-žnik; kratica: LK Ptuj (angleška kratica LC); Leo Rožnik;zveza Lions klubov, distrikt 129, slove-nija (lahko v celoti z velikimi črkami); okrajšana različica je Distrikt 129, Slo-venija; zveza Leo klubov, distrikt 129, slovenija (lahko v celoti z velikimi črkami); mednarodno združenje Lions klubov (v angleščini se uporablja The Internati-onal Association of Lions Clubs oziro-

ma kratko LCI Lions Clubs International; uporabljajo se kratice, npr. LIONS D 129 Slovenia); člani Lions klubov: Lions, Lions-i (izgovo-ri lajons) in tudi obliki lion, lionka (iz-govori lajon, lajonka), množina: lioni, lionke;člani Leo klubov: Leo, Leo-ti (jaz sem Leo, članica Leo, akcija Leo-tov itd.); druga poimenovanja: prireditev Lions (or-ganizacija Lions, član Lions, Lions ples itd.); prireditev Leo (npr. Leo skupščina); lionizem; leoizem; lionističen; geslo guvernerja se piše pod osnovnim geslom lionizma; lanski guverner (Immediate Past Gover-nor); prejšnji guverner (pred dvema leto-ma ali več leti).

Člani Skupine za jezikovna vprašanja, ki so pripravili te predloge, so: Škarabot, Camplin, Kukec, Orel, Stošicki. Sodelo-vali so: Podlesnik, Oven, Starc.

9lion

10 lion

Boris ŽnidaričKo nekomu polepšamo dan ali del življenja,

tudi sami rastemo.

Boris Žnidarič je že enajst let aktiven lions, za katerega dobrodelnost ne pozna meja.

»nič ni prepovedano, dokler je naše dejanje nekomu v korist,« poudarja lanski guverner

Distrikta 129, Slovenija. Tako ne preseneča, da tudi na svoji profesionalni poti tako ali

drugače ljudem zagotavlja eno najosnovnejših življenjskih potreb – varnost.

igor saviČ in špeLa zaKotniK , FoTo: aLeš FevŽer in aLenKa sLavinec

zaposleni ste v zavarovalnici triglav, tudi pri takšnem delu se srečujete s stiskami ljudi.Povezava je zapisana že v zgodovini, na-tančneje v letu 1916. Čikaški zavarovalni-čar Melvin Jones je bil pobudnik ustanovi-tve organizacije Lions, ki je že naslednje le-to s pristopom Kanadčanov postala med-narodna organizacija. V zavarovalništvu sem zaposlen enajst let, ravno toliko časa pa sem tudi Lions; oboje zagotovo sovpada, tako da je na neki način moja zgodovina podobna prvemu zavarovalničarju v Lions. Zavarovalničarji se pri svojem delu v stroki srečujemo s stiskami ljudi, ko je treba do-govorjeni posel oziroma aranžma – škodni primer, ki človeka prizadene – tudi realizi-rati. V lionizmu se srečujemo s številnimi drugimi poklicnimi profili ljudi – zavaro-valničarji smo pravzaprav v manjšini –, ki so prav tako zelo humani, zelo dejavni in predani ideji lionizma.

Kdaj ste prvič spoznali, kaj pomeni stiska?S stiskami ljudi sem se srečal že veliko prej, v šali pravim, da v svojem prejšnjem življe-nju. V organih za notranje zadeve sem bil zaposlen triindvajset let in pol, štiri leta in tri mesece sem delal na obrambnem mini-strstvu kot državni sekretar. Na svoji po-klicni poti sem se srečeval najprej z indivi-dualno varnostjo, potem s kolektivno in v zavarovalništvu zopet z individualno var-nostjo. Ves čas sem v sistemih, ki ljudem zagotavljajo varnost oziroma odreagirajo na tiste situacije, ki ljudem to varnost po-rušijo. Izhajam iz proletarske družine v Pr-

lekiji, kjer življenje ni bilo vedno lahko, za-to so se me stiske ljudi dotaknile že v otro-štvu. Nismo živeli ne v pomanjkanju ne v nekem razkošju, a vedno se je našel ka-kšen kos obleke ali kos kruha za tistega, ki ga sam ni imel. Vzgojen sem bil v duhu, da je treba pomagati in deliti. K sreči mi ima-mo to možnost, da lahko podarimo sred-stva, da lahko namenimo svoj čas, energi-jo, znanje in talente za to, da ljudem lajša-mo stiske in na neki način tudi odpravlja-mo krivice, ki so se jim zgodile. To je vodi-lo življenja, da ne greš slepo mimo človeka v stiski, temveč se ustaviš in mu skušaš po-magati. Kako pogosto me na parkirišču na Trgu republike vprašajo, če bi se našel ka-kšen evro – pa saj se skoraj vedno najde! Če ga imaš, ga daš, če ga nimaš, ga ne moreš dati. Ljudje razumejo tudi to.

nekateri, ki pristopijo s prošnjo, so zelo vljudni in prijazni.Res je. Pred desetimi leti sem doživel, da me je pred Slovensko filharmonijo ustavil zelo urejen gospod srednjih let, mi vljudno vo-ščil dober večer in me prosil, če bi mu dal sto tolarjev. Segel sem v žep in mu jih dal, on pa se je lepo zahvalil in mi zaželel lep ve-čer. Takrat sem se vprašal, kaj se je mora-lo zgoditi temu človeku, ki je glede na način

komuniciranja deloval izobraženo. Doživeti je moral nekaj zelo hudega, kar ga je primo-ralo k temu, da je prosil za denar. Potem se vprašaš, v kakšni družbi pravzaprav živimo.

napovedi za prihodnost so črne, brezposelnost bo še rasla.Ne le napovedi, tudi številke kažejo ta-ko – po uradnih podatkih imamo že več kot 95.000 brezposelnih, do konca leta bo glede na pričakovanja ta številka zrasla na 100.000. Na to sem opozarjal že v svojem nagovoru na konvenciji, ko sem dejal, da smo Lions-i sodobni Robini Hoodi, le da ne jemljemo bogatim, temveč revnim daje-mo iz svojih žepov. Opozoril sem, da se šte-vilo brezposelnih in ljudi v stiski poveču-je, in že na konvenciji smo pristopili k pro-gramu, v katerem smo 13.000 evrov name-

nili Rdečemu križu Slovenije. To je glede na vse potrebe, ki jih ima ta organizacija, malo, vendarle pa je treba ljudem pokazati, da niso sami – če ne drugače, vsaj z osnov-nimi življenjskimi potrebščinami za neko krizno obdobje. Ta akcija še ni končana, je permanentna. Kako ljudi sicer rešiti iz kri-ze, pa je za lionizem prezapleteno vpraša-nje, nimamo vzvodov, da bi ljudem lahko priskrbeli službe. Dajemo sicer štipendi-

vzgojen sem bil v duhu, da je treba pomagati in deliti. K sreči mi imamo to možnost, da lahko podarimo sredstva, da lahko namenimo svoj čas, energijo, znanje in talente za to, da ljudem lajšamo stiske in na neki način tudi odpravljamo krivice, ki so se jim zgodile.

11lion

je nadarjeni mladini, drugače pa smo bolj osredotočeni na pomoč slepim in slabovi-dnim ter tistim v stiski.

primarna je pomoč slepim in slabo-vidnim, sicer pa Lions-i pomagajo povsod, kjer je to potrebno.Leta 1925 je Helen Keller, ameriška gluha in slepa pisateljica, nagovorila delegate v Ohiu z besedami: »Jaz sem vaša priložnost.« Ta-krat je lionizem dobil novo smer delovanja, boj proti slepoti. Slovenski Lions-i smo po-leg državnih institucij v teh dvajsetih le-tih kar dobro poskrbeli za slepe in slabovi-dne z vso potrebno opremo in pozornostjo. Proste kapacitete seveda namenjamo vsem drugim socialnim problemom, tudi zdra-vstvene domove in bolnišnice opremljamo z nujno potrebnimi diagnostičnimi napra-vami. Veliko pozornosti smo posvečali pa-raplegikom, tetraplegikom in drugim obli-kam prizadetosti, v zadnjem času se veli-ko ukvarjamo z avtističnimi otroki. Paleta humanitarnosti se širi. Nič ni prepovedano, dokler je naše dejanje nekomu v korist.

Kako ste bili po koncu mandata gu-vernerja distrikta 129, slovenija, za-dovoljni s svojim delom in kakšni so bili vtisi?Biti guverner je izjemna čast, zahteva pre-danega človeka, ki sledi ideji lionizma in je dober organizator ter motivator. Guverner s svojim kabinetom je skupek ljudi, ki or-ganizirajo in planirajo aktivnosti, osnov-ne akcije pa se dogajajo v Lions klubih. Ka-binet z guvernerjem na čelu ni poveljniško mesto, ne ukazuje Lions klubom in posa-meznikom. Odgovornosti guvernerja in njegovega kabineta so organiziranje, ko-ordiniranje, prepričevanje na osnovi argu-mentov in motiviranje. Kabinet guverner-ja mora skratka biti dober servis in podpo-ra delovanju Lions klubov v distriktu. Čla-ne kabineta in klubska vodstva je torej tre-ba z argumenti prepričati, da je začrtana smer delovanja prava, koristna in da bo lio-nizmu prinesla ugled. Ob nastopu manda-ta sem poudaril dve pomembni dejstvi: pr-vo je, da lionizem ni elitizem – Lions-i so lahko elitni po dejanjih, ne po oblekah in smokingih; drugi poudarek je bil na tem, da moramo kljub globalnim razsežnostim krize reagirati predvsem lokalno. Kamor koli se ozremo, je treba veliko postoriti, re-vščina je v porastu in potrebnih pomoči je vedno več. Prav je, da se zazremo v svoje okolje in tam najprej pomagamo. Značil-nost Slovencev je, da zelo pozno opozorijo na globoke osebne stiske, zato jih moramo Lions-i pravočasno opaziti in jim ponudi-ti roko. Ko človek v hudi stiski prosi za po-moč, je lahko že prepozno.

je revščina v družbi še vedno razu-mljena kot nekaj sramotnega?Ljudje so ponosni, da lahko poskrbijo za-se, zato morda revščino razumejo kot od-raz nesposobnosti za samostojno življenje in takšne poraze težko priznajo. Na števil-nih sejah in sestankih smo Lions-i opozar-jali na nujo, da sami pristopimo in na ne-vsiljiv način ponudimo možnost ali kon-kretno pomoč. Metoda se je kar dobro ob-nesla, v sodelovanju z drugimi institucija-mi družbe in organi socialnega skrbstva znamo poiskati in evidentirati tiste najbolj

pereče probleme v okolju. To se bo dogajalo zlasti sedaj pred božično-novoletnimi pra-zniki, ko bodo mnogi Lions klubi obdarili otroke in tudi nekatere kategorije odraslih z darilci in drugimi dobrinami.

po koncu vašega mandata lahko opazimo zanimive številke, ki odra-žajo neko angažiranost; raslo je šte-vilo klubov in članstva. ste to zasta-vili kot cilj?V življenju že dolgo ne uporabljam več stav-kov, ki se začnejo z besedo jaz, temveč take,

inTervju

12 lion

ki se začnejo z besedo mi. Mi smo v pro-gram zapisali, da bomo povečali število Li-ons klubov, in nastali so štirje novi; ob kon-cu mandata smo tako imeli 51 Lions klu-bov ter 45 novih članic in članov. Lions in Leo klubi so skupaj zbrali rekordno vsoto denarja, ki sega čez pol milijona evrov hu-manitarne pomoči. Ekipa je bila zelo do-bra, v klubih so naše poslanstvo sprejeli v zavest in rezultat je bil temu primeren. Na sejah kabineta ali na sejah katerega koli or-gana nismo nikoli določili limitov, to je mi-nimuma ali maksimuma, ki ga mora posa-mezni Lions klub doseči v enolotnem de-lovanju, za oceno, kaj je sprejemljivo in kaj odlično, izraženo v evrskih številkah. Ne obstajajo neki normativi, ki bi jih bilo tre-ba izpolniti, da postane klub dober. Vsak klub je entiteta zase, deluje v svojem oko-lju in se prilagaja tamkajšnjim razmeram. Poleg zgoraj povedanega je pohvale vredno dejstvo, da smo letos Lions-i organizirali že tretjo tradicionalno vseslovensko Lions kr-vodajalsko akcijo. V prvi je sodelovalo 61 in v drugi 74 Lions-ov in Leo-tov, tretja se je ravnokar iztekla. Korak naprej smo na-redili s tem, da se Lions-i tudi na najpleme-nitejši in najneposrednejši način vključuje-jo v humanitarno delo.

Kako vidite vpetost slovenskih Li-ons-ov v mednarodni spekter?Mednarodna lionistična zveza LCI je krov-na organizacija, katere članica je tudi Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija. Tre-nutno je v slednjo včlanjenih že 52 Lions klubov s 1473 članicami in člani ter 19 Leo klubov s približno 300 članicami in člani. Klubi omogočajo izmenjavo mladih, da to-rej naša mladina potuje v tuje države in da tudi tuji mladi obiščejo Slovenijo. Pri tek-movanju za grafično nagrado Plakat miru prav tako sodelujemo na mednarodni rav-

ob nastopu mandata sem poudaril dve pomembni dejstvi: prvo je, da lionizem ni elitizem – Lions-i so lahko elitni po dejanjih, ne po oblekah in smokingih; drugi poudarek je bil na tem, da moramo kljub globalnim razsežnostim krize reagirati predvsem lokalno.

ni. Pobrateni smo s hrvaškim, avstrijskim in makedonskim distriktom, med seboj pa so pobrateni tudi številni slovenski in tu-ji Lions klubi. Ta povezanost se zelo okrepi ob nesrečah. Znani so primeri pomoči na-šega distrikta in mnogih Lions klubov Šri-lanki po katastrofalnem cunamiju ter prav tako pomoč hrvaških kolegov v letu 2007, ko smo imeli naravno nesrečo v Železnikih in na Štajerskem. Lions Clubs International Foundation (LCIF) je fundacija, ki jo vodi LCI. Iz tega fonda smo črpali nekaj več kot 25.000 dolarjev, žal pa smo manj uspešni pri darovanju vanj. Sredstva so namenjena za operacije sive mrene, preprečevanje sle-pote, za interventne pomoči ob naravnih nesrečah ipd. Moj cilj v lanskem letu je bil v fond darovati 10.000 evrov, na koncu smo Lions klubi in posameznik vanj prispevali le 3.620 dolarjev – mislim, da smo bili kar neuspešni. To je ena od kritik, ki sem jo iz-rekel tudi samemu sebi, saj v svojem man-datu nisem dovolj prepričljivo predstavil, kako pomembno je biti aktiven del medna-rodne skupnosti.

Kaj lahko slovenski lionizem še do-seže, kaj so cilji za prihodnost?Slovenski lionizem lahko doseže kvalita-tivno preobrazbo, kar pomeni, da potrebu-jemo čim več izobraževanj, usposabljanj in skrbi za lastno članstvo. Potrebna bo kre-pitev, tako števila članstva in klubov ka-kor tudi same senzibilnosti tega združe-nja. Hotenje biti Lions ne sme biti vpraša-nje statusa, temveč izražanja in udejanja-nja ljubezni do sočloveka. Potrebna je tu-di nenehna kadrovska skrb za pomlajeva-nje – v ZDA je propadlo mnogo klubov, ker so se postarali, postali so okostenele fosil-ne tvorbe, ker v svoje vrste niso sprejema-li mlajših članov. Celotni klubi so zamrli zaradi neizprosnih zakonov narave. Spod-

bujati moramo širjenje Lions klubov po vsem ozemlju Slovenije. Sivih lis je na Slo-venskem še kar nekaj. V strnjenih urbanih središčih s po več kot 5.000 prebivalci, od-daljenih vsaj dvajset kilometrov od kraja, v katerem je že ustanovljen Lions klub, je velika verjetnost za ustanovitev novega Li-ons kluba. Vse je odvisno samo od nas in našega ugleda v ožjem ter širšem okolju. V Sloveniji je še dovolj prostora za nove klu-be, ne kaže pa pretiravati – kjer so nasta-jali prehitro ali s prisilo, je vprašljiva ka-kovost njihovega delovanja. Proces obliko-vanja Lions klubov v Sloveniji je postopen in nadzorovan, ni več stihije, kar poudar-jam tudi zato, ker noben naš Lions klub ni bil ukinjen oziroma ni bil ogrožen njegov obstoj.

Kdo vas je pripeljal v lionizem in ka-ko se je vaša slika o Lions-ih spre-menila od takrat?Prof. dr. Janko Popovič, priznani ljubljanski ortoped, me je na tenisu povabil, da pristo-pim k Lions-om. V tistem času se mi je iz-tekal mandat državnega sekretarja na mini-strstvu za obrambo in prehajal sem v Zava-rovalnico Triglav. Takrat o lionizmu nisem vedel veliko. Ko mi je prof. dr. Popovič opi-sal bistvo lionizma in njegovo poslanstvo v družbi, je pritegnil mojo pozornost in začelo me je zanimati, tako da sem privolil v kan-didaturo. Priporočil me je in tako sem po-stal kandidat, a prvič celo nisem bil sprejet, za to je bila takrat potrebna 95- ali 90-odsto-tna večina. Ponovil je mojo kandidaturo in čez približno štiri mesece so me sprejeli. Na začetku sem doživljal vstopno navdušenje, saj kar naenkrat postaneš prijatelj številnih znanih oseb in oblikuješ čisto nove odnose. Pozneje začneš spoznavati tudi vsebino delo-vanja in današnja podoba lionizma mi je ve-liko bliže kot tista začetna. Ob mojem vsto-pu je bil lionizem v Sloveniji razvit slabih de-vet let, sedaj pa teče dvajseto leto. V tem ča-su se je lionizem kot ideja dodobra umestil v prostor, tudi notranja konsolidacija Lions kluba, katerega član sem, je danes bistveno drugačna, kot je bila v preteklosti. Seveda je

Boris Žnidarič z ženo Dragico na srečanju s ptujskimi Lions-i na Ptujskem gradu, 16. oktobra 2008.

13lion

to zelo različno v posameznem Lions klubu, kar je odvisno od orientiranosti in nagibov njegovih ustanovnih članov, ki so mu da-li neki svoj in svojstven pridih. Ko sem po-stal predsednik kluba, sem začel opozarjati na potrebo po kadrovski prenovi in revitali-zaciji našega Lions kluba – takrat smo odpr-li vrata tudi za žensko članstvo. Izkazalo se je, da je bila to dobra odločitev. Kombinacija razmišljanj tistih z Marsa in tistih z Venere, to je združitev različnih videnj in občutenj istih situacij, je vnesla v naše klubsko življe-nje veliko pestrost in dinamičnost, a napo-sled tudi višjo kakovost dela.

Čemu posvečate svoj prosti čas?Zelo rad igram tenis in kolesarim, a obo-je žal premalokrat. Pred časom sem se tu-di potapljal in nameravam ponovno začeti. Prebiram zgodovinske knjige, trenutno ču-dovito knjigo Janka Prunka »Racionalistič-na civilizacija 1776–2000«. Sem habilitira-ni visokošolski učitelj na Fakulteti za var-nostne vede Univerze v Mariboru in še na dveh drugih visokošolskih ustanovah, tre-nutno pa predavam tudi predmet Pravo v zavarovalništvu za naziv komercialist za-varovalništva na Višji strokovni šoli Much. Čas namenjam tudi vnuku in vnukinji in glede na vse našteto mi ga pogosto kronič-no zmanjkuje. Tako me danes še čaka ob-delava osemnajstih seminarskih nalog sku-paj s študenti (pokaže na visok kup nalog na pisarniški mizi).

dejavni ste bili tudi leta 1991, v ključnem obdobju za slovenijo, in pozneje za to tudi odlikovani (s sre-

brnim častnim znakom svobode rs za izjemne zasluge pri obrambi svo-bode in uveljavljanju suverenosti rs). Kako se spominjate teh časov?To je bilo zame eno najlepših obdobij v ži-vljenju. Bil sem oče dveh še mladoletnih hčera in star triinštirideset let. Zavestno sem se odločil, da želim sodelovati, in da-nes sem ponosen na obdobje, ko se je ro-jevala naša samostojna in suverena drža-va. Bil sem član glavnega poveljstva in po-leti 1991 tudi pogajalec slovenske delegaci-je z organi federacije. V Kopru sem vodil zaključno operacijo, kar daje mojemu ta-kratnemu delovanju še poseben pečat. Rad se spominjam teh dogodkov. Vsak človek opravi tisto, kar zmore in za kar je usposo-bljen. Takrat sem storil zgolj to, kar se je od mene pričakovalo.

ste avtor knjige »zavarovalništvo in varnost: zavarovalništvo kot meha-nizem zagotavljanja varnosti posa-meznika v sodobni družbi«. varnost vas torej resnično spremlja na vseh ži-vljenjskih področjih. velik del teh me-hanizmov je uradnih, delujejo prek in-stitucij. Lions pa je svobodnejša in sa-mostojnejša organizacija, ki veliko-krat pomaga, ko država odpove. Knjiga je nekako logična posledica moje poklicne kariere in značaja. Vedno sem si prizadeval biti dober ali celo boljši in uspe-šno ter v roku opraviti sprejete obveznosti. Ne spomnim se obdobja, za katero bi lahko rekel, da je bilo lagodno ali neproduktiv-no, zato je tudi moja kariera dokaj zanimi-va. Po končanih dveh srednjih šolah in od

poklica miličnika, ki sem ga opravljal zgolj petnajst mesecev (smeh), me je moja študij-ska vnema, ki jo je spodbujala potreba po novih znanjih, preko študijev na VUŠ-u, Pravni fakulteti in na Fakulteti za družbe-ne vede privedla v strokovno-znanstvene sfere, v katerih pa je povsem logično in po-trebno raziskovalno, pedagoško in publici-stično delo. Ta knjiga izhaja iz mojega razi-skovalnega dela in doktorske disertacije.

Vse moje življenje je povezano z vprašanjem različnih oblik in prvin varnosti ter v zve-zi s tem tudi z mehanizmi zagotavljanja varnosti. Z Lions-i se nam odpirajo neke nove možnosti – družbeni mehanizem z množico instrumentov, v katerem je lahko posameznik zelo kreativen in manj obremenjen s kavtelami, normami in ob-veznostmi. To ceno plačaš sam. V instituc-ijah si ustvarjalec programov, ki jih finan-cira država, pri Lions-ih pa si sooblikova-lec svojega prostega časa, svojih finančnih obremenitev in zmožnosti. Ne bom trdil, da gre za alter ego istega osebka, je pa oboje skupaj kombinacija, ki posameznika krepi in zadovoljuje. In točno zaradi tega to tudi počnemo – s tem, ko nekomu polepšamo dan ali del življenja, tudi sami rastemo.

slovenski lionizem lahko doseže kvalitativno preobrazbo, kar pomeni, da potrebujemo čim več izobraževanj, usposabljanj in skrbi za lastno članstvo.

inTervju

Sestanek predsednikov Lions klubov in con IV. regije v Mariboru, Hotel Habakuk, 21. marca 2009.

14 lion

dobrodelnosT in glasba

Lions band v mestu rocka

Med člane Lions banda, ki se združujejo tu-di v Lions klubu Velenje, nas je pot zanesla do Velenja, mesta rocka, mesta priložnosti

– kot smo izvedeli v pogovoru. Tokrat smo se srečali zaradi glasbe. In kaj je osem do-brotnikov, ljubiteljev glasbe, prineslo v Ve-lenje?

LIONS BAND: »Velenje je mlado mesto in ljudje so tu od nekdaj iskali priložnost za zaposlitev, zato je tudi slogan mesta »me-sto priložnosti«; ne samo zaradi zgodovi-ne, ampak ker je bilo tu vedno ogromno de-lovnih mest: premogovnik, Gorenje in dru-ge tovarne. Priseljevanja je bilo zelo veliko, predvsem ko je premogovnik začel množič-

no zaposlovati. Iz Bosne so prihajali polni avtobusi. Bilo je toliko potreb, da ni bilo do-volj delovne sile, zato se je to delavsko me-sto hitro razvijalo. Pomembno je povedati, da letos Velenje praznuje petdeset let, odkar je postalo me-sto, in ob tej priložnosti se je prvič v zgo-dovini Slovenije zgodilo, da se je neko me-sto oddolžilo glasbenikom, ki so njegovo ime ponesli v svet, tako da jih je združilo na enem koncertu. Tu gre zahvala županu, ki je prisluhnil pobudi nekaterih naših lionov, da bi skupino Ave kot najstarejšo rock sku-pino iz Velenja odlikovali z občinsko plake-to za zasluge pri razvoju pop-rock kulture v Šaleški dolini. Od tod pa se je razvila ideja o

koncertu vseh velenjskih rock skupin. Poi-menovali smo ga 'Velenje – mesto rocka'.«

vsekakor pa imajo vaše glasbene iz-kušnje, ki so vas povezale znotr aj Li-ons kluba, nekje svoje korenine, pa pri tem ne mislim le kraja …LIONS BAND: »Bobnar Koni in basist Go-razd sta bila v preteklosti člana skupin Na-zaj k zvezdam in Slepo črevo. Kitarist Aleš je igral v skupini Viskozniči, iz katere se je nato razvila skupina Asketi s klimo. To se je nanašalo na asketsko življenje članov in na bobne, v katerih je bil ventilator. Ko smo imeli že vsi službe in družine, smo si omi-slili svoj prostor, v katerem smo imeli re-

Združujeta jih dobrodelnost in glasba. Pri slednji se je začelo povsem naključno. Ugotovili

so, da gojijo podobna čustva do glasbe, čeprav se med njimi najde tudi kdo, ki ga je

glasbena pot ujela nepripravljenega. Prišel je brez posebnih znanj, le z nekaj posluha in z

mnogo zgodbami s koncertov. Dokaz več, da je v glasbi moč, ki se je ne da vedno razložiti.

Je tu vez z dobrodelnostjo? odgovora morda ne bo nikoli. Tudi tisti, ki pomaga, se o tem,

zakaj to počne, ne sprašuje. Pomaga brez besed, ne da bi čakal, kdaj se mu bo povrnilo.

Morda zato, ker se mu povrne že med tem, ko daje?

irena mraz FoTo: arhiv lions banda, osebni arhivi in vili

o glasbi in lionizmu so spregovorili ljudje, ki so se z glasbo ukvarjali v

preteklosti, se še vedno spogledujejo z njo ali pa v njej čutijo celo svojo prihodnost … in prihajajo iz velike

družine ljudi, ki pomagajo.

slavko sToŠiCki, lk Trbovlje brinIgranje, želja po igranju klarineta je zame ne-ke vrste nemir, iskanje notranjega ravnovesja, pomirjanje. Je občutenje, ki ga je težko izrazi-ti, saj je enkrat lahkotno in pomirjujoče, drugič napeto in izzivalno. Je kot uživanje ob valova-nju trav, je kot vožnja, polna adrenalina, je kot čakanje na nekaj velikega in je kot zadovolj-stvo z nečim. Občutenje, da iz inštrumenta iz-vabljaš skladateljeve misli in čustva ter da si so-ustvarjalec teh čustev in misli, človeka bogati. Je pa igranje v improvizaciji tudi izraz lastnih

občutkov, hotenja in dajanja. V nekem trenut-ku je temperamenten odziv na okolje, drugič zaprt in vase zazrt otožen poizkus pomirjanja.Glasba bogati in plemeniti. Če je dobrodel-nost plemenita in bogata v svojem dejanju, kar po mojem prepričanju je, tedaj obstaja tu-di popolna povezava med njima. Je pa ta po-vezava med glasbo in dobrodelnostjo lah-ko tudi večplastna. Če velja, da dajemo malo, ko dajemo od svojega bogastva, in veliko, ko dajemo del sebe, tedaj je glasbeno ustvarja-nje tisto veličastno dajanje sebe drugim. In ko spoznamo, da z interpretacijo glasbe posega-mo v najbolj skrite kote človeške duše, tedaj resnično dojamemo, da je glasba neke vrste dobrodelnost.

manCa dremel, leo velenjeŽe kot punčka sem rada poslušala kasete, ob njih pela, še ljubše pa mi je bilo, če mi je ati zai-gral na kitaro. Zanimivo je, kako različni občut-ki me danes navdajajo ko zapojem, največkrat sta to veselje in zadovoljstvo. Od petja pa me najbolj odtegne takrat, ko moj glas ni najbolj-ši. Mislim, da glasba osrečuje ljudi, s tem pa se nam odprejo srca, da jo podarimo tudi drugim.

urban CenTa, lk bled golFDanes ne igram več. Novembra je minilo enajst let, kar sem zaradi prenasičenosti skupino Agro pop, s katero smo igrali šestnajst let, za-pustil. Po zadnjem nastopu sem bas v kovčku porinil pod stopnice, do danes ga še nisem od-

lion in glasba

15lion

dobrodelnosT in glasba

kreativne vaje – nikoli nismo imeli koncer-ta, samo vaje – pet let, tudi namesto nogo-meta in košarke. In potem se nam je pridru-žil Dragan, ki je prispeval vokal.«

no, danes imate že vsi družine, služ-be, t. i. odrasle obveznosti – kako re-sno ste zastavili skupino, ki ste jo poi-menovali Lions band?LIONS BAND: »Pri nas lionizem ni samo re-sno delo in druženje na sestankih; po vsa-kem sestanku združimo mize in se pogo-varjamo. V tem drugem delu je pogovor ve-dno nanesel na glasbo in ugotovili smo, da je skoraj polovica članov Lions kluba Vele-nje glasbenikov, ki so že kdaj delovali v ka-

kšni skupini. Odločili smo se raziskati, kdo še kaj igra, in izkazalo se je, da imamo tudi harmonikarja.«

Vetrih je imel veselje do harmonike že od mladosti, a v rudarski družini s petimi otroki, si harmonike niso mogli privoščiti. Šele pred desetimi leti si je rekel, da je dovolj star in ima dovolj denarja, zato si je kupil harmoniko, ki jo je našel v oglasu, in šel ponjo v Mozirje. Tudi Brunova zgodba je zanimiva. Vedno je bil zraven kot največji poznavalec svetov-ne rock scene, ker je med vsemi obiskal naj-več koncertov in o tem informiral člane. Ob tem pa si je vedno želel tudi sam stati na od-ru. Vsaj stati na odru! In ko je rekel »A me

vzamete?«, je padla odločitev, da bo pevec, čeprav ni nikoli nikjer pel, razen v gostilni.

LIONS BAND: »Dogovorili smo se za vaje in Bruno je prišel prvi! Čakal nas je pred vrati in zelo resno zastavil vse skupaj. (smeh) Tako se je ta zgodba začela. Zdaj imamo dve zasedbi – eno pop-rock, drugo pa narodno-zabavno. Li-ons band lahko igra na rock koncertih, veseli-cah ali porokah. Imamo kompleten repertoar

– od Rolling Stonesov do Santane.«

skupina danes resno deluje: gostili ste kar nekaj eminentnih gostov, napolni-li velenjsko dvorano, za vami so že na-stopi na dogodkih Lions klubov ...

Koncert Ljubezen za vse v Kulturnem domu v Velenju.

prl. Včasih me zasrbijo prsti, a za resno igranje nimam časa, nekaj »polovičarskega« pa ni nika-kršen izziv. Sem pa z glasbo v stalnem stiku, saj v različnih vlogah delujem pri raznih projektih doma in v tujini; tako na primer vodim novinar-sko središče največjega svetovnega festivala v Glastonburyju v Veliki Britaniji, deloval pa sem tudi v dveh evrovizijskih ekipah, beloruski in ukrajinski z Ruslano – s to smo tudi zmagali. Kdor poje, slabo ne misli, pravi slovenski pre-govor in res – glasba krepi duha, razvija misli in čustva, obenem pa sprošča. Z glasbo se lahko širijo pozitivne ideje, še toliko bolj, ker znanim glasbenikom ljudje, posebej mladi, radi prisluh-nejo. To dobro poznam, saj sodelujem v bri-tanski fundaciji Urban Unlimited, katere cilj je

vključiti mlade v kreativno dejavnost ter jih od-vrniti od kriminala in drog, v njej so med glav-nimi prenašalci sporočil in vodje ustvarjalnih delavnic prav najvidnejši britanski glasbeniki.

meToda debeljak, lk ljubljana vivaDa bi igrala flavto »ušesom sprejemljivo«, bi morala redno vaditi.,česar pa zaradi pomanj-kanja časa in usmiljenja do sosedov ne poč-nem. Zato ne zveni lepo, kadar igram ... in po-tem raje sploh ne igram. Razen ob redkih prilo-žnostih, ko mama izbrska note za flavto in kla-vir ter vztraja, da zaigrava skupaj. Takrat imam mešane občutke; veselje, da igram, in zgrože-nost, ker ni slišati lepo. Zato raje uživam ob po-slušanju tistih, ki znajo igrati.

janez bohoriČ, lk ŠkoFja lokaGlasbo sem imel rad že od malega. Prepeval sem v osnovnošolskem in gimnazijskem pev-skem zboru, s petnajstimi leti pa sem se za-čel učiti igrati trobento v glasbeni šoli v Kra-nju in že dve leti pozneje igral v ansamblu na Golniku, ki je ob sobotah igral na različnih ple-siščih. Moji vzorniki so bili Harry James, Louis Armstrong, Gillespie, pa tudi nekateri domači glasbeniki – Pavel Grašič, Urban Koder in dru-gi. Trobento sem prenehal igrati, ko sem odšel študirat v Ljubljano, saj v sobi z desetimi štu-denti in nisem imel možnosti za vaje. Brez ne-kaj ur vaje dnevno pa trobente ne moreš do-bro igrati. Trobento sem zamenjal s kitaro, na katero še danes z veseljem zabrenkam.

16 lion

dobrodelnosT in glasba

LIONS BAND: »Pridno smo vadili, saj so bi-la pričakovanja velika. Prebuditi smo mora-li potenciale, ki so zaspali, zato je vsak izbral pet pesmi, za katere je mislil, da bi jih lah-ko igrali, in pet takih, ki jih še skupina Ave ne more zaigrati! (smeh) Družita nas veselje do glasbe in spoštovanje sočloveka. Formal-no skupina tudi nima vodje – vsi smo ena-kopravni, čeprav smo mnenja, da je vodja, umetniški vodja, Rajko, Fritz ureja logistiko, vodje za pivo smo Dragan, Marko in Aleš ... (smeh) Vsak pač prevzame neko funkcijo, Rajka pa spoštujemo kot avtoriteto.«

Fantje veliko vadijo in poleg družinskih ob-veznosti, dela, ki ga opravljajo profesional-no, rednih srečanj v klubu in dobrodelno-sti nedeljske večere pogosto prebijejo sku-paj kot Lions band. Skupnega imajo veliko in hitro so našli stično točko med glasbo in dobrodelnostjo.

LIONS BAND: »Denar ne gre vedno lahko iz rok in ideja, da bi z glasbo, igranjem prido-bili kakšen cekin in z njim pomagali, se nam je zdela dobra. Prijela se je in deluje! V Lions klubih smo po navadi ljudje odprti za okolje in zanimajo nas družba, njene pomanjklji-vosti, predvsem pa to, kje lahko pomagamo. Lions band tako z glasbo vnaša dodatni ka-menček v ta mozaik aktivnosti lionizma.«Fantje si do nedavnega niso zamišljali sebe na odru velenjskega Kulturnega doma, kaj šele Cankarjevega doma. Za večino je pre-teklo tudi trideset let od prvih nastopov, ko se jim je to zgodilo.

LIONS BAND: »Gremo se malo smejat,« so bi-li komentarji velenjske javnosti ob najavi kon-certa. In potem je prišel šok, ker smo se mi res dobro pripravili. Tremo smo seveda ime-li, koncert je bil razprodan, vendar smo si v garderobi pred nastopom podali roke in od-šli na oder. Po prvih taktih je začela vsa dvo-rana peti z nami, na koncu so vsi stali in plo-skali z nami. Ker smo na koncert povabili tu-di druge skupine in izvajalce, so na oder prišli vsi in skupaj smo peli. To nam je dalo dovolj elana za naprej.«

Lions klub velenje šteje deset let, Lions band pa bo decembra dopolnil dve leti. Komu pomagate kot skupina in klub?LIONS BAND: »Pomagamo predvsem lokalno, se pa pridružujemo tudi vseslovenskim pro-jektom Lions distrikta. Aktivni smo v Šaleški in tudi Savinjski dolini, v prihodnosti name-ravamo ustanovili Lions klub tudi v Mozir-ju, letos pa nam je v Velenju uspelo ustanoviti Leo klub. Prispevamo za področje slepote in bolezni, pa tudi pri elementarnih nesrečah. Naši glavni projekti so božična stojnica, novo-letni koncert, tradicionalni koncert Akustika, golfski turnir, smučanje na Golteh, martino-vanje, strokovne ekskurzije, izobraževalni se-stanki s področja okoljevarstva, razvoja teh-nologije, digitalne televizije. Da ne pozabimo Lions regate – letos nam ni uspelo biti zadnji (smeh) … kljub vloženemu trudu.« (smeh)

vaše delovanje je zelo slikovito, vašo energijo pa smo lahko začutili na maj-ski konvenciji v cankarjevem domu v

Od leve proti desni: Koni, Bruno, Rajko, Vetrih, Aleš in Dragan.

Ljubljani. je bil to za vas velik dogo-dek in zato morda eden zahtevnejših?LIONS BAND: »Tisto soboto dopoldne smo se sestali v velenjskem hotelu, da bi pospravili po koncertu na charter nightu prejšnjega ve-čera, nato smo sedli v kombi, da bi se odpelja-li proti Ljubljani, in se počutili kot kakšni Be-atlesi, ko so potovali po svetu dobre volje ter »skrokani« od prejšnjega dne. Med potjo smo šli mimo Šmartnega ob Paki, kjer je gostin-ski lokal, ki nas je kot Lions band povabil na otvoritev na kebab. In mi smo prišli tja kot ve-like zvezde, pomalicali in siti prišli v Ljublja-no. Takrat smo malo okusili, kako se počutijo glasbeniki.« (smeh)

glasbeniki so lahko močni glasniki. po-gosto so bili povezani s prelomnimi ob-dobji družbe. se vam zdi, da je glasba učinkovitejša kot je na primer politika?LIONS BAND: »V svetu že, pri nas pa so po-litiki še vedno največje zvezde. Ni ga glas-benika, ki bi bil popularnejši kot član vlade. Največja rock zvezda je Pahor. (smeh) Slo-venci ne znamo delati imen.«

Dragan, se poleg dobrovoljstva in glasbe sre-čuje tudi s politiko, saj sedi v svetu Mestne ob-čine Velenje. Na vprašanje o tem, kje so učin-kovitejši – v klubu, v bandu ali Mestnem sve-tu – je kaj povedal: »Ved no šele po sestanku.«Mestnim svetnikom je predlagal priznanje za skupine, ki so Velenje ponesle po Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Dobil je podporo in Velenje kot mesto rocka bo zgradilo »hišo rocka«, v kateri bodo vse skupine imele prostor za vaje.Tudi tako velenjski lioni pomagajo in kdo ve, kaj počnejo sedaj. So se domislili česa novega? So povabili svoje soproge med »backvokalist-ke« ali jih angažirali v pripravah na božično stojnico? Če jih boste vprašali, boste izvedeli. Dokaz več, da so vedno na razpolago, je tudi njihova zadnja misel v našem pogovoru. LIONS BAND: »Vsem lionom, ki bi želeli, da nastopimo na njihovih charter nightih, spo-ročamo, da smo pripravljeni sodelovati. S se-daj že bivšim guvernerjem smo se pogovar-jali, da bi nas klubi vključili v svoje delovanje kot kako obvezno čtivo. (smeh) Ja, zakaj pa ne, saj smo tudi v svetu nekakšen unikum.«

In res je tako. Lions band je enkraten in do-slej edini band v svetu lionizma – tudi zato je prav, da ga spoznamo.

... ideja, da bi z glasbo, igranjem pridobili kakšen cekin in z njim pomagali, se nam je zdela dobra. prijela se je in deluje!

17lion

dobrodelnosT in glasbaK

D B

anka

d.d

., N

eube

rger

jeva

30,

100

0 Lj

ublja

na,

ww

w.k

d-pr

ivile

ge.s

i

ZAUPANJE

18 lion

Čas negoTovosTi

O krizi in okrevanju

Leta 2008 se bo svet spominjal predvsem po izbruhu gospodarske in finančne kri-ze v ZDA, ki se je razmeroma hitro prene-sla na skoraj vse države sveta. Sledili so sve-žnji ukrepov vlad, ki še danes skušajo blaži-ti njene negativne posledice. Na predavanju, ki ga je pripravila KD Banka, članica skupi-ne KD Group, v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, je Krugman poudaril, da bo težko pričakovano gospo-darsko okrevanje zelo počasno in dolgotraj-no. Po njegovih besedah lahko pričakujemo celo še en padec ali recesijo, vsekakor pa nizko rast. Svetovni voditelji so se iz krize premalo naučili, prav tako se je stanje neko-liko prehitro popravilo in vprašanje je, kaj nas čaka, ko se bodo iztekli stimulacijski ukrepi. Še vsaj tri leta bo po ocenah ame-riškega ekonomista čutiti posledice krize, predvsem povečanje brezposelnosti.

Krugman je avtor več kot dvestotih raz-prav in dvajsetih knjig, profesor na univer-zi Princeton, širša javnost pa ga pozna kot tedenskega kolumnista časnika New York Times. Nobelovo nagrado je prejel za anali-zo vzorcev trgovanja in lociranje gospodar-skih aktivnosti, s čimer je združil področji mednarodne trgovine in ekonomske geo-grafije. Model, ki se imenuje nova trgovin-ska teorija, pojasnjuje učinke proste trgovi-ne in globalizacije ter določa, kateri dejav-niki spodbujajo procese urbanizacije.

isKanje novih potiV avtobiografskem eseju Prigode iz mo-je kariere cenjeni ekonomist zase pravi, da je nekakšen romantik, ki verjame, da »ko-nec koncev vseeno prevladajo dobri name-ni in je mogoče izboljšati življenjske raz-mere.« Prepričanje je v marsičem podobno

misli in poslanstvu slovenskih lionk in li-onov, ki so bili na predavanje tudi posebej povabljeni. V času krize se stiske ljudi še povečujejo, vedno več se jih bori za obstanek. Gospo-darska kriza je kot naravna nesreča, ki je zajela ves svet in v slabe življenjske razme-re pahnila tudi tiste, ki so sicer dobro ži-veli. Težave občutijo tako pomoči potreb-ni kot tisti, ki so pripravljeni pomagati, za-to je dobrodelnost v takšnih časih na pre-izkušnji. A želja in moč pomagati se vedno izrazita, če ne v obliki velikih zneskov, pa v majhnih pozornostih, večji iznajdljivosti in v novih načinih zbiranja sredstev. Odpirajo se nove možnosti in poti, ki jih prej nismo videli ali jim nismo posvečali pozornosti. V kriznih razmerah še toliko bolj velja, da je vse življenjske preizkušnje lažje prebroditi, če se zavedamo, da nismo sami.

Paul Krugman, svetovno znani ekonomist je septembra obiskal ljubljano in spregovoril

o posledicah gospodarske krize ter možnostih okrevanja. Čeprav je trenutno prišlo do

prekinitve izrazitih negativnih gibanj, je lanski nobelov nagrajenec za ekonomijo opozoril,

da je negotovost glede globine in trajanja krize še naprej velika.

Špela zakoTnik FoTo: mediaspeed in zaklop

Obisk Paula Krugmana je omogočila KD Banka, članica skupine KD Group, v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

19lion

lionsi o sebi

Česa še ne vemo?ideja lionizma je na naših tleh vzklila že pred devetnajstimi leti, a kljub temu je poznavanje

poslanstva in delovanja organizacije pogosto skromno ali celo napačno. Česa torej o lions-ih in

leo-tih še ne vemo, pa bi morali, smo vprašali nekaj slovenskih članov te dobrodelne družine.

Špela zakoTnik FoTo: osebni arhivi

MirjaM Noč, Leo BrdoLeo klubi in njihovi člani ne dajemo veliko sredstev za organizacijo akcij s tekočega ra-čuna. Uporabljamo svoje sposobnosti in iz-najdljivost – nekdo obvlada oblikovanje, drugi postavi spletno stran, tretji, ki študi-ra ekonomijo, se spozna na finance, prav-niki pripravijo pogodbo, napovedovalec na radiu bo povezoval prireditve … Za učinko-vito delo večinoma ne potrebujemo pomo-či zunanjih strokovnjakov. Čim več skušamo narediti sami in zastonj.

dariNka PavLič kaMieN, Lk LjuBLjaNa Lionizem je dobrodelno gibanje, ki združuje enako misleče, ki so prostovoljno in v svojem prostem času pripravljeni nekaj narediti za ti-ste sodržavljane, na katere so pristojne ura-dne institucije »pozabile«. Prvi klub v Sloveni-ji in na takratnem področju nekdanje Jugosla-vije ter tudi nekdanje Vzhodne Evrope je bil LK Ljubljana, ustanovljen spomladi leta 1990. Lio-nizem je v Slovenijo »zanesel« Borut Miklavčič, ki ga zato danes imenujemo pralion. Takrat je bil konzul v Celovcu, danes pa je minister za zdravje v Vladi Republike Slovenije. V LK Lju-bljana smo ponosni, da je naš član.

daNieLa Brečko, Lk LjuBLjaNa ForuMLioni raziskujejo podvodni svet! Ali ste vedeli, da je veliko lionov profesionalnih potapljačev, ki raziskujejo morske in rečne globine po vsem svetu, ob tem pa nastaja prekrasna zbirka pod-vodnih fotografij?

urBaN CeNta, Lk BLed GoLF Prostovoljstvo je pojem, ki ga v javnosti ne povezujejo z nami. A kaj drugega je organizacija, ki združuje ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo družbenokoristnemu delu? Gre za neposredne ali posredne oblike pomoči socialno ali zdravstveno ogroženim ter ljudem, ki so bili prizade-ti ob naravnih katastrofah. Neposredno smo slovenski lioni pomagali pri izgradnji ali preno-vi socialnih ustanov, bivalnih objektov socialno ali zdravstveno ogroženih, pri vodenju slepih na prireditvah, vodenju otrok s posebnimi potrebami v galerije, muzeje ali živalski vrt, gra-dnji poti in vrtov za slepe in slabovidne itd. Pri posredni pomoči istim kategorijam prejemni-kov darujemo tako finančna sredstva kot naprave, ki jih potrebujejo. Vse delo – od zbira-nja finančnih sredstev do celotne organizacije nabave in predaje naprav prejemnikom – pa je ravno tako, ki ga brezplačno opravljamo v svojem prostem času. Tako verjamem, da je na-ša organizacija, ki po zadnjih podatkih združuje 1,3 milijona članov v 44.500 klubih v 203 dr-žavah, ne le največja svetovna dobrodelna organizacija, temveč tudi največja svetovna seku-larna organizacija prostovoljcev.

vida Petrovčič, Lk LjuBLjaNaEna od najtipičnejših zmot, razširjenih med ljudmi, je, da so Lions-i zaprta dru-ščina, nekakšna tajna organizacija – pred kratkim sem v neki reviji zasledila članek s takšnimi namigovanji. Biti Lions v resni-ci pomeni ravno obratno, podatki o članih so javno objavljeni in vsakomur dostopni. Ne poznam nobene druge organizacije, ki bi imela popolnoma odprt dostop do vseh podatkov, tudi raznih pravil o podajanju informacij v javnosti nimamo. Pri Lions-ih ne mine srečanje ali sestanek, na katerem ne bi bila glavna tema pogovora, komu in kako bi še lahko pomagali. Druge agen-de ni in zmotno je mišljenje, da je priorite-ta članov širjenje lastnih poslovnih ali dru-gih povezav. V medijih je delovanje Lions-ov premalo predstavljeno in posledično je splošno poznavanje te organizacije slabo. Prednost Lions kluba je, da mirne vesti da-ruješ svoja sredstva, saj točno veš, komu so namenjena. V nekaterih drugih organiza-cijah se zaradi številnih afer morda ne bi počutili tako.

Članice lK Viva so priskočile na pomoč lju-bljanskemu društvu Zeleni prstan in darova-le ter zasadile novo drevo na Barju. S tem so prispevale k ohranjanju zelenih poti v ljublja-ni, predvsem pa k ohranjanju spomina na okupirano ljubljano v drugi svetovni vojni. Predsednica lK Viva je povedala: »naša dol-žnost je, da ohranjamo spomin na drugo sve-tovno vojno kot opomin, da se to ne ponovi, predvsem pa je naša želja, da ostane ljublja-na čim bolj zeleno mesto.« Zeleni prstan lju-bljane poteka po poti, ki je bila v drugi sve-tovni vojni obdana z bodečo žico, danes pa je za številne priljubljena sprehajalna in teka-ška pot. MARIJANA KANDUTI

pojasnilo uredniŠTvaspoštovani avtorji prispevkov in bralci!

Nekatera od besedil, ki smo jih prejeli v uredništvo, smo morali zaradi prostor-skih omejitev revije Lion nekoliko skraj-šati in preoblikovati. Pri tem smo si pri-zadevali, da bi ohranili vse pomembne informacije in jedro poročil, kljub temu pa prosimo za razumevanje in vas hkra-ti vabimo, da ste še naprej avtorji in so-avtorji revije. Vaših prispevkov, idej in predlogov bomo vedno veseli. Pošljete jih lahko tudi na naslove: revija.lion@gmail.com, igor.savic@p-m.si in spela.zakotnik@p-m.si. UREDNIŠTVO REVIJE LION

Zeleni prstan Ljubljane

Obisk Barcelone

Člani lK novo mesto smo se po koncu še ene-ga uspešnega lionističnega leta sredi juni-ja 2009 odpravili na izlet v Barcelono. V štirih dneh smo dodobra spoznali utrip mesta, njego-ve skrite in manj skrite kotičke ter uživali v kuli-nariki. Z zanimanjem smo se sprehodili po Ram-bli, si ogledali stvaritve arhitekta Gaudija, nogo-metni in olimpijski stadion, olimpijsko pristani-šče, akvarij in pomorski muzej. našo pozornost so pritegnile različne umetnostne zbirke, zlasti dela Picassa, Miroja in Dalija. odpravili smo se tudi v klet penečega vina Codorniu in se pov-zpeli na Montserrat, sveto goro Kataloncev. ni šlo brez obiska flamenka, ki je na nas prenesel nekaj prešernega razpoloženja. S poti smo se vrnili prijetno utrujeni, a polni vtisov in z name-ro, da se tudi prihodnje leto odpravimo na sku-pni izlet. POLONCA KUKEC, F: MAJDA KUKEC

Članice LK Viva.Utrinek z izleta.

klubsko ogledalo

Kresna noč za pomoč otrokomGlavni cilj lK ljubljana ilirija, ki deluje že devet let, je pomagati – predvsem otrokom,

ki živijo v težkih družinskih razmerah.

S tem namenom je klub 18. junija 2009 v vili Podrožnik priredil že deveto tradicio-nalno Kresno noč. Člani organizacijskega odbora prireditve so se prostovoljno letos prvič sami spopadli s konceptom in or-ganizacijo dogodka, ker so želeli čim več zbranih sredstev nameniti otrokom. Uspe-lo jim je pritegniti umetnike in druge izva-jalce, ki so vsak na svoj način velikodušno prispevali k programu prireditve. letos je vlogo častnega pokrovitelja prevzel nje-gova ekscelenca gospod Alessandro Pie-tromarchi, veleposlanik Republike italije v

Sloveniji, zato je bil večer ovit v italijansko razpoloženje. Popeljal nas je v čas najlep-ših stvaritev italijanskega filma, v ospred-ju so bili liki otrok in njihovi sanjski sveto-vi. lions-i želijo čim večjemu številu otrok vsaj za nekaj dni uresničiti njihove sanje.

na dogodku so zbrali rekordnih 95.000 evrov, ki jih bodo razdelili otrokom, ki ži-vijo v težkih družinskih razmerah, v kate-rih jim primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin za normalen razvoj in vzgojo. V devetih letih delovanja so člani lK ljub-

ljana ilirija zbrali več kot 800.000 evrov, s tem pa je njihov klub postal najuspešnej-ši lions klub v Sloveniji. Večji del sredstev vsako leto namenijo Mali hiši, ki prav ta-ko skrbi za otroke iz družin, ki jih pestijo alkoholizem, zasvojenost, bolezni staršev ter druge socialne in finančne stiske. lK ljub ljana ilirija je daroval večino sredstev za nakup in obnovo Male hiše, ki je v le-tu 2008 vsaj za kratek čas dajala varnost in ljubezen 248 otrokom, vključno s tremi otroki, ki so v njej prebivali celo leto. ALJA NOVAK, F: ALEŠ FEVŽER

Z leve proti desni: Marko Mlakar, člana Tatjana Voj in Peter Voj, Tomaž Lovše, zlati donator Kresne noči 2009, ter Janez Škrabec, član LK Ljubljana Ilirija in zlati dona-tor Kresne noči 2009.

Z leve proti desni: Simona in Ada, ki z veliko ljubezni in predano-sti skrbita za otroke, ki se zatečejo v Malo hišo, in Marko Mlakar, predsednik LK Ljubljana Ilirija.

20 lion

Ko košček srca ostane

na NorveškemZa nas se je čas ustavil, dejansko pa so dnevi na Norveškem minevali kot za sta-vo. Tako opisujeta vzdušje in počutje Lea Lukner in David Vranič, ki sta se udeleži-la poletnega tabora invalidov v Gronole-nu, in sicer skupaj s tolmačko za sloven-ski znakovni jezik Kajo-Zlatko Hötzl, s pomočjo katere je tudi potekala prislo-vično nemogoča komunikacija med sle-pimi in gluhimi. Seveda je šlo.

Želeli smo za vedno ostati v kraju, v ka-terem nismo bili izolirani, v katerem smo bili spoštovani; v kraju, v katerem se slepi in gluhi med seboj pogovarjajo ter smejejo. Ob odhodu je košček naše-ga srca ostal na Norveškem. Zopet smo se morali spopasti z našo družbo, za ka-tero si želimo, da bi čim prej postala ta-ka, kot je norveška: strpna, tolerantna ter sposobna sprejemanja in dajanja pri-jateljstva tudi z invalidi. Znova se mora-mo boriti, da bomo priznani, zopet bolj kot drugi. Želimo si, da nas bo svet začel spoštovati ne glede na našo invalidnost in da bomo družbi lahko ponudili tudi svoje potenciale.

Hvala vsem, ki ste nas osrečili, še pose-bej LK Ptuj za povabilo za sodelovanje na taboru, hvala LK Žalec in LK Mari-bor za sodelovanje pri projektu ter druž-bi Adria Airways za njen prispevek. Pri-možu Stošickemu hvala za potrpljenje in pomoč ob naših »poznih« prijavah, za-hvaljujemo pa se tudi vodstvu in vsem članom Društva gluhih in naglušnih Po-dravja, ki ste nas podpirali in nam stali ob strani. Lea, david in Kaja-zLatKa

21

klubsko ogledalo

Prireditev, imenovana Povezujemo genera-cije, je potekala 11. junija letos na ljubljan-skem gradu. Skozi leta smo se člani lK lju-bljana Barje aktivno vključevali v akcije za mlajše pomoči potrebne, hkrati pa ugota-vljali, da obstaja tudi populacija, ki ni tako »zgovorna«, da bi povedala, kaj potrebuje. Starejši, tako doma kot v domovih, so zara-di izredno hitrega razvoja komunikacijskih tehnologij odrezani od mlajše populacije. Tudi letos smo se odločili pripraviti priredi-tev, ki bo »zbrala« nekaj sredstev, na njej pa povezati generacije med seboj in hkrati popestriti dan starejšim z glasbo in plesom.

Prireditev, katere cilj je pomagati starejšim, je že tretja po vrsti. nismo edini, ki smo med zbiranjem sredstev za izvedbo akci-je ugotavljali »recesijske« težave. A vendar so podjetja in posamezniki pripravljeni po-magati s storitvami ali izdelki, ki jih ponu-jajo na trgu. Podjetje iSA.iT je priskočilo na pomoč z izvedbo tečajev v samih domo-vih. V okviru zadnje dobrodelne prireditve je lK ljubljana Barje skupaj s podjetjem iSA.iT starejšim osebam daroval tri izobra-ževalne programe, in sicer Domu upoko-jencev Center, enotama Tabor in Poljane,

ter Domu starejših občanov Vič-Rudnik, enoti Kolezija. V slednji je lK ljubljana Bar-je v lanskem letu opremil računalniški ko-tiček. Trenutno se pripravljajo tečaji v no-vem dnevnem centru za starejše občane na Gosposvetski cesti v ljubljani (Ajdovšči-na). odzvalo se je tudi podjetje Tosama; darovalo je svoje proizvode, ki smo jih da-li v uporabo starostnikom v Domu starejših občanov, enoti Kolezija. Celotne prireditve ne bi mogli uspešno izpeljali tudi brez po-moči številnih drugih donatorjev. MARIJA TRIPLAT IN MITJA KOŠAK F: PETER JENKO

Povezujemo generacije

LK Ribnica: 10 let – 85.000 € pomoči

Pri organizaciji prireditve nam že tradicional-no priskoči na pomoč Mestna občina Ljubljana, še posebej župan Zoran Janković, ki nam je že prejšnja leta omogočil izvedbo programa na Lju-bljanskem gradu.

Takratni guverner Boris Žnidarič, predsednica cone Aleša Kandus, minister Karl Erjavec, pred-sednica kluba Marija Triplat.

Hubert Kosler in Duška Hočevar Mihelič, sedanja predsednica LK Ribnica.

Nastop učencev OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana.

Bili so zraven, ko se je okolje dogovarjalo o nakupu ultrazvoka, in darovali za zdravstve-ni dom v Ribnici, za nakup reflektometra, le-tos pa finančno podpirajo akcijo za nakup mamografa. Pomagali so pogorelim v lo-škem Potoku in osmim socialno ogroženim družinam ter bolnim otrokom. Podeljevali so štipendije, podpirali so pisarno društva Up za pomoč zasvojencem, invalidom so vse-skozi financirali uporabo bazena ter slepim in slabovidnim kupovali posebej prilagoje-ne računalnike, odzvali so se tudi ob narav-nih nesrečah. V desetih letih, kolikor jih za-znamujejo letos, so imeli sedem dobrodel-nih plesov, ki so bili osrednja akcija za prido-bivanje finančnih sredstev; vseh akcij je bilo petdeset. letos so se odločili za sodobnejšo obliko – koncert na ljubljanskem gradu. Pred

koncertom so na slavnostni akademiji naj-zaslužnejšim v klubu podelili tudi priznanja, med drugim Hubertu Koslerju, ki je lK Rib-nica pred desetimi leti ustanovil in mu vse-skozi daroval precejšnje zneske pomoči. De-nar, zbran na koncertu, bo šel spet v dobro-delne namene. A. PAHULJE, F: M. BURGER

Lea in David s slepima udeleženkama iz Švice in Belgije.

21lion

Rojstvo Lions kluba Ljubljana Trnovski zvon

Skupna fotografija ustanoviteljev Leo kluba Ve-lenje; prva vrsta z leve proti desni: Nik Martin-šek, Manca Dremel, Tjaša Herlah, Tanja Bre-znik, Barbara Breznik, Tina Dervarič; druga vr-sta z leve proti desni: Jaka Fric, Polona Vetrih, Ivana Jurič, Taja Oremuž, Gordana Radivojevič, Tanja Strniša.

V Velenju je 8. maja petnajst mladih Velenjčank in Velenjčanov pod pokroviteljstvom lK Velenje ustanovilo leo klub Velenje. Prva predsednica kluba, ki je organiziran kot društvo, je posta-la Polona Vetrih, sedež kluba je v Hotelu Paka v Velenju. Velenjski leo-ti so začrtali tudi svoj program dela, ki bo temeljil na spoznavanju vr-stnikov po svetu in organizaciji različnih huma-nitarnih aktivnosti. V svoje vrste vabijo čim več mladih, ki so jim blizu vrednote lionizma in hu-manizma. DRAGAN MARTINŠEK

Nastal jeLeo klub Velenje

23. junija 2009 je luč sveta ugledal že 51. lions klub v Sloveniji. ob bogatem kultur-nem in glasbenem programu je v svet li-onizma vstopilo triindvajset novih lionk in lionov pod predsedstvom guiding lio-na Aleša Mižigoja, slovesno pa so zapri-segli na Charter nightu lK ljubljana Trno-vski zvon. V prijetnem vzdušju v prostorih Zavarovalnice Triglav je takratni guverner dr. Boris Žnidarič pripel značke l – Charter Member članom novoustanovljenega lK

ljubljana Trnovski zvon in jim odprl vrata v svet lionizma.

Klub ima mogočno ime in nas spominja na pomembne dosežke ter dogodke iz zgodo-vine slovenstva: Trnovo, dom znamenite-ga arhitekta Jožeta Plečnika, trnovski zvon, ki je leta 1800 preživel požar, pozneje pa še dva potresa, obstajajo pa tudi druge naveza-ve, ki jih je v svojem govoru izpostavil Miži-goj. Že s skrbno izbranim imenom novi klub kaže resnost, vizijo in predanost, ki jih vnaša v slovenski lionizem in lionizem na splošno. Predsednik botrskega kluba lK Škofja loka, Miha Ješe, je zbranim zagotovil, da bo novo-ustanovljenemu lK ljubljana Trnovski zvon botrski klub pomagal predvsem pri začetnih korakih v svetu lionizma. Dr. Boris Žnidarič je po svojem nagovoru podelil medalji Mihi Je-šetu in Alešu Mižigoju ter izročil ustanovne listine novemu klubu.

Mižigojeve besede »naj bo v našem imenu moč in naj bo v nas članih želja – želja po-magati pomoči potrebnim« so odmevale še dolgo po uradnem delu. V pozitivnem duhu novorojeni lions klub ljubljana Trno-vski zvon začenja svoje poslanstvo, ki ga vodi vsem znano geslo We serve – poma-gamo! MARUŠA DOBROVOLJC

Novi lioni so slovesno zaprisegli ob praporu LCI – D 129 in tako naznanili rojstvo Lions klubu Ljub ljana Trnovski zvon.

Pomoč, preventiva in podpora mladimV lionističnem letu 2008/2009 smo se v lK Dobrovo odločili, da zbrana sredstva namenimo predvsem

otrokom v okoljih, iz katerih prihajajo naši člani.

Poleg pomoči socialno ogroženim otro-kom iz Goriških brd smo večji del sredstev darovali preventivnim in podpornim dejav-nostim za mlade. Del sredstev smo name-nili športnemu društvu Sonček, ki združu-je otroke in mladostnike iz nove Gorice in okolice. Tako smo ponudili aktivne poči-tnice in športno udejstvovanje tudi otro-kom, ki jim starši tega ne morejo omogo-čiti.

Mlade smo podprli v likovnem in literar-nem ustvarjanju. V letu, ko smo zaokroži-

li prvo desetletnico delovanja, smo se pri-družili »evropskemu letu ustvarjalnosti in inovativnosti« ter razširili naše delovanje na področje dela z mladimi. organizira-li smo likovni in literarni natečaj z naslo-vom »Z ustvarjalnostjo, znanjem in sode-lovanjem gradimo boljši svet«, namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. najbolj-še likovno in literarno delo smo nagradi-li z enoletno štipendijo v višini petdeset evrov mesečno in podelili številne druge nagrade.

Za organizacijo in izvedbo prvega nate-čaja je bilo potrebnega veliko poguma in s skupnimi močmi smo opravili dobro de-lo. odziv mladih nas je prepričal, da bomo natečaj nadaljevali tudi naslednje leto. Več o natečaju lahko preberete na naši spletni strani www.lions-dobrovo.si. NADJA PAHOR BIZJAK KOORDINATORICA NATEČAJANagrajenka Andreja z mentorjem Milovanom

Valičem.Dijaki

22 lion

23

klubsko ogledalo

Glasbenika z OŠ Glazija Celje.

Članice LK Celje Mozaik skupaj z Vito Mavrič in takratnim guvernerjem Borisom Žnidaričem.

Živahna lionistična jesen Izobraževanje za zakladnike

Glavni namen seminarja oziroma delav-nice, ki smo jo imeli 28. novembra 2009 v Slovenskih Konjicah, je bil predstaviti in praktično uporabiti računalniški pro-gram, ki olajša delo zakladnikom. Semi-narja se je udeležilo lepo število zakla-dnikov iz Lions in Leo KLubov sLoveni-je, ki so s tem potrdili, da takšne semi-narje potrebujemo. Lepa zahvala gre li-onu Vladu Gobcu, lionki Mariji Ravnik in računovodkinji distrikta Tatjani Za-dravec. Vsak viden uspeh je spodbuda, da se je vredno potruditi in pomagati, da postanemo še boljši. BOŠTJAN PAVLIČ

lK Celje Mozaik je ženski klub, ki je lani prazno-val deseto leto svojega aktivnega delovanja, in v tem času smo se članice trudile pomagati po svojih najboljših močeh, predvsem otrokom s posebnimi potrebami. obletnico smo zaznamo-vale s koncertom, ki nas je popeljal v razmišlja-nje o drugačnosti vseh ljudi na svetu – in o tem, da niso drugačni samo hendikepirani, ampak smo si različni prav vsi.

V sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju smo v lanskem letu pripravile naš prvi koncert. Za to priložnost je bila napisana in uglas-bena pesem z naslovom »Kako je lep ta svet raz-lik«, po kateri je naš koncert tudi dobil svoje ime. Besedilo pesmi, napisano v Braillovi pisavi, so po-leg programskega lista dobili vsi obiskovalci kon-certa. ob tako čudovitem koncertu nihče ni ostal ravnodušen.

Tudi drugi koncert smo organizirale v Sloven-skem ljudskem gledališču v Celju. Vita Mavrič in kvartet Akord sta nas popeljala v svet klezmerja in v objem židovske glasbe ter melosa. Članice lK Celje Mozaik se kljub pomanjkanju časa za-radi družinskih in delovnih obveznosti trudijo z neverjetno vztrajnostjo. Pogostitev po koncertu je bila izvrstna, saj so članice same napekle pe-civo in druge dobrote, bogat srečelov pa je pri-nesel dodatni denar za nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke.

Kamniški lions-i smo šesto leto svojega do-brodelnega udejstvovanja začeli zelo de-javno. Po poletnem premoru smo se polni energije takoj posvetili svoji glavni dejavno-sti, zbiranju denarja za soljudi v stiski. Ko-nec septembra smo člani kluba in naši pri-jatelji preživeli prijeten glasbeno-kulinarič-ni večer v priznani kamniški gostilni Repnik. Vabilu novega predsednika kluba, znanega triatlonca Matica Romšaka, se je odzvala tudi naša nova guvernerka Polonca Kukec, ki je ob tej priložnosti prejela tudi simbolič-no darilce. Večer so s svojo temperamentno glasbo začinili člani klape Mali grad, ki so se dobrosrčno odzvali vabilu. Druženje smo zaključili z dražbo izbranih vrhunskih vin in skupaj z vstopnino se je na koncu večera nabralo 1400 evrov. Večji del te vsote bodo dobili otroci iz kamniškega zavoda Cirius, ki skrbi za izobraževanje mladih invalidov.

Sredi oktobra smo izpeljali novo akcijo, ki je bila namenjena zbiranju denarne pomoči za

slabovidnega fanta, da bi mu omogočili na-kup posebnega računalnika za slabovidne. oktobra je lK Kamnik ob pomoči Matične knjižnice Kamnik začel tudi serijo brezplač-nih predavanj »Drobtinice za vaše zdravje«, ki jih pripravljata nekdanji predsednik kluba in zdravnik Boris Kralj ter Breda Podbrežnik.

Kamniški lions-i pa se ne družimo le na mesečnih sestankih in dobrodelnih akcijah, temveč se radi tudi skupaj podamo na izlet. Prvi oktobrski teden smo si tako popestrili s celodnevnim obiskom našega drugega naj-večjega mesta Maribora. IGOR JURIČ

Svet razlikV maju smo članice lK Celje Mozaik skupaj s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje uspešno organizirale

že drugi dobrodelni koncert z naslovom Svet razlik.

V Mariboru.

Res je lep ta svet razlik – to je naše sporočilo po dveh čudovitih koncertih! POLONA PULKO F: GORAZD PULKO IN MIHA PULKO

KaKo je Lep ta svet razLiK(besedilo: Tina Pulko, glasba: Tone Košmrlj)

le eno sonceves svet objame,žarek zate, žarek zame.Vse nas greje, ne sprašuje, kamkdo gre.Tako lepo je,metuljček vsak se z drugo barvookrasi.Danes ena, jutri tri,nikoli nima istih pik,kako je lep, lep ta svet razlik.

Takratni guverner Distrikta 129 Boris Žnidarič ob predaji zastavice predsednici LK Celje Moza-ik Klavdiji Sitar.

23lion

Kulturni dogodek na Ptuju

Z leve proti desni: Miha Ješe, Vanda Pečjak, Ur-ban Centa, Gregor Habjan in Branko Košir.Slovenski oktet s pianistko Urško Vidic.

lK Škofja loka je z izvirno prireditvijo pripravil dobrodelni dan odprtih vrat. Srečanje pred Ta-borniškim domom na Studencu so organizirali tu-di zaradi podelitve donacije, ki so jo pripravili vsi gorenjski lions klubi. Zbrali so 5.700 evrov in z njimi poskrbeli za tri bolniške postelje, ki jih bo-do v Zdravstvenemu domu Železniki uporabljali zdravnika Gregor Habjan in Branko Košir ter fizi-oterapevtka Valerija Pretnar Ramovš. Donacijo so jim izročili Vanda Pečjak, koordinatorica južnogo-renjskih lions klubov, Urban Centa, ki je povezo-val severnogorenjske klube, in predsednik škofje-loškega lions kluba Miha Ješe.

lK Škofja loka je pripravil že več zelo odmev-nih koncertov, s katerimi zbira sredstva za do-nacije in akcije. Predsedniku Ješetu je takratni guverner Boris Žnidarič podelil priznanje za iz-virno prireditev. MARIJA VOLČJAK

Tri posteljena dvorišču minoritskega samostana na Ptu-ju smo 18. junija 2009 pripravili in uspešno izvedli dobrodelni koncert vrhunskih glas-benih zasedb, Slovenskega okteta in Godal-nega kvarteta Feguš. Moto letošnje priredi-tve je bil »Pomagamo«. Koncert si je ogle-dalo okrog šeststo obiskovalcev in izkupi-ček smo namenili nakupu tristotih družinskih prehrambnih paketov. Dobrodelni koncert je v skupno akcijo združil humanitarne organi-zacije lK Ptuj, Rotary club Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, območno združenje Rdečega kri-ža Ptuj in Dekanijski karitas Ptuj-Zavrč.

organizacije smo se odzvale na pobudo Me-stne občine Ptuj, da v skladu s svojim po-slanstvom aktivno pristopimo k lajšanju po-

sledic, ki jih ljudem na tem območju prinaša gospodarska kriza. Število pomoči potrebnih se v našem širšem okolju namreč iz dneva v dan povečuje. Koordinacijo projekta je pre-vzel lK Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj. Pri izvedbi projekta so sodelovale tudi nekatere članice leo kluba Ptuj.

Projekt je bil uspešen in bo postal tradi-cionalen kot »Dan dobrodelnosti v Me-stni občini Ptuj« ter bo potekal junija vsa-ko leto. Projekt je imel še dodatni učinek – uspelo nam je povezati med seboj vča-sih »konkurenčne« organizacije in začrta-ti dolgotrajnejše medsebojno sodelovanje, da bi skupaj pomagali pomoči potrebnim. JURIJ ŠARMAN, F: ČRTOMIR GOZNIK

24 lion

25

klubsko ogledalo

ZAČUTITE PRIPADNOST SVOJEMU KLUBU, ZAUPAJTE KARTICI DINERS CLUB – LIONS.

ZAKAJ JE DOBRO IMETI KARTICO DINERS CLUB – LIONS?

080 1345 www.dinersclub.si info@dinersclub.si

Oglas Lions_00.indd 1 5.11.2009 13:23:00

LK FORUM LJUBLJANA je skupaj s Planetom GV organiziral tek Planet za Planet, s katerim sporočamo, da želimo ohraniti naš planet, se tudi v prihodnosti sprehajati v neokrnjeni naravi in ob-držati kakovost življenja – zase in za naslednje rodove.

ideja o teku se je porodila nekdanji predsednici lK Forum ljubljana Danieli Brečko, ki tek doživlja kot posebno obliko »gibajoče medita-cije« – pogovora s svojim telesom. 7. junija 2009 se je 286 tekačev podalo na 7609 metrov dolgo progo ob Kamniški Bistrici. Med mo-škimi je zmago slavil Marko Kogovšek iz Žirovnice, med ženskami pa nina Fajfar. Tudi častna tekačica – najstarejša udeleženka, 81-le-tna Helena Žigon je progo premagala brez težav.

Zbrana sredstva v višini 1800 evrov smo namenili Skladu za zeleno pisarno, v katerem se zbirajo sredstva za promocijo okoljske ozave-ščenosti in trajnostnega razvoja v naših podjetjih in organizacijah. leta 2010 bo tek Planet za Planet 6. junija na isti progi, dodatno pa bosta sodelovala občina Domžale in lK Domžale. DANIELA BREČKO

Tek Planet za Planet Petnajst let humanitarnosti

Daniela Brečko.

Kogovšek, absolutni zmagovalec teka Planet za Planet.

Najstarejša tekačica, 81-letna Helena Žigon.

lK Piramida Maribor letos praznuje petnajstletnico obstoja. Klub je po-magal že mnogim slepim in slabovidnim, socialno ogroženim, prizadetim v naravnih nesrečah, pa zdravstvenim ustanovam, šolam in društvom. Te-sno sodelje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor. V skupni akciji Distrikta 129 je pomagal Posočju. V petnajstih letih je lK Pi-ramida Maribor razdelil za 158.143 EVROV humanitarne pomoči.

od ustanovitve do danes so nas podpirali številni sponzorji in donator-ji. Vsem smo hvaležni za pomoč, še zlasti trem stalnim darovalcem; no-vi Kreditni banki Maribor, d. d., in Zavarovalnici Maribor, d. d. za finančna sredstva ter družbi Terme Maribor za donirana materialna sredstva.

Uspešno smo razvijali tudi druge dejavnosti. Z vsakoletno organizaci-jo golfskih turnirjev smo povezali druženje z zbiranjem pomoči. Pono-sni smo, da smo bili mentor prvemu ženskemu lK v Mariboru, iz naših vrst pa je tudi Vojko lah, guverner v obdobju 1999/2000.

lK Piramida je obletnico med drugim zaznamoval s 15. turnirjem v golfu LIONS SLOVENIJA OPEN, SVEČANO SEJO kluba in podelitev do-nacij slepim in slabovidnim ter DOBRODELNIM KONCERT v SnG-ju Maribor. Posebej smo ponosni, da je pokroviteljstvo koncerta prevzel PREDSEDNIK REPUBLIKE DR. DANILO TüRK. NA SVEČANI SEJI KLUBA smo se v Art kavarni Hotela Piramida srečali sedanji in nekdanji člani ter gostje, v imenu vodstva Zveze lions klubov Slovenije nas je pozdra-vil takratni GUVERNER DR. BORIS ŽNIDARIČ. V počastitev petnajstle-tnice je aktualni PREDSEDNIK LK PIRAMIDA MAG. ALOJZ PRAUNSEIS podelil letošnje donacije v skupni vrednosti 15.000 evrov šestim posa-meznikom ter priznanja nekdanjim in sedanjim aktivnim članom lK Pi-ramida Maribor. DARKO PAŠEK

25lion

Dinamično devetnajsto letoPod vodstvom guvernerja Borisa Žnidariča je skoraj 1450 članic in članov slovenskega združenja

lions klubov uspešno končalo devetnajsto lionistično leto.

ob tej priložnosti je od 22. do 23. maja 2009 v Cankarjevem domu v ljubljani potekala deveta lions konvencija Distrikta 129. V teh devetnaj-stih bogatih letih humanitarnega delovanja so lions-i pomagali ljudem v zdravstvenih, social-nih ali drugačnih stiskah ter zbrali že 4 milijone evrov dobrodelne pomoči, samo letos 320.784 evrov, leo-ti pa še dodatnih 29.200 evrov. Gu-verner Žnidarič je podmladek lions-ov tudi po-sebej pohvalil z besedami: »Sodelovanje članic in članov leo je bilo izjemno, za kar gre zahva-la tudi odhajajoči predsednici Tini in celotni eki-pi, vsekakor pa tudi ustreznemu obravnavanju našega podmladka nasploh.« letos je distrikt bogatejši tudi za štiri nove lions klube, in sicer ženski lK ljubljana Viva, lK ljutomer, lK Slo-venska Bistrica in lK ljubljana Trnovski zvon, nastal je tudi nov leo klub.

V Klubu Cankarjevega doma smo si lahko ogle-dali čudovito razstavo plakata miru »Mir je v meni, mir z menoj«, ki jo je koordiniral Jože Trobec, pooblaščenec guvernerja za plakat mi-ru. Prostor sta krasili tudi stojnica Zveze društev

Konvencija je bila priložnost za mnoga druženja in nova prijatelj-stva; od leve proti desni: Janez Bohorič, PDG in kandidat za med-narodnega direktorja (ID), Slavko Stošicki, PDG in pooblaščenec gu-vernerja, Damjana Pangerčič, tajnica LK Ljubljana Trnovski zvon, in Aleš Mižigoj, guiding lion in predsednik LK Ljubljana Trnovski zvon.

Dr. Boris Žnidarič, tedanji guverner, v družbi lionk Darje Delavec, LK Kranj (levo), in Duške Hočevar Mi-helič, LK Ribnica (desno).

slepih in slabovidnih in stojnica z lions iz-delki, tradicionalno konvencijo pa sta po-pestrila dva odlična glasbena večera, kon-cert big banda Slovenske vojske z izvrstni-ma solistoma Alenko Godec in Rudijem Strnadom ter nastop lions banda iz Vele-nja in priznane rock skupine AVE iz Vele-nja. Majhna udeležba na obeh je nekoliko razočarala, zato bo v prihodnje po bese-

dah Borisa Žnidariča več časa in energije treba nameniti medsebojnemu obveščanju in popu-larizaciji medsebojnega druženja s plesom. or-ganizirana je bila tudi plovba po ljubljanici, ki pa je razveselila z odlično udeležbo. Mandatno obdobje 2008/2009 je Boris Žnidarič označil za pestro, dinamično in lepo leto novih izzivov ter se lions-om zahvalil za dano priložnost in izka-zano zaupanje. ŠPELA ZAKOTNIK

26 lion

GrafiËno podjetje poslovnim partnerjem ponuja celovito in kakovostno paleto grafi nih storitev. Poskrbimo tako za oblikovanje in pripravo za tisk, kot tudi za tisk in dodelavo

tiskovin. Temelj vsakega uspeha je sestavljen iz znanja, izkušenj, kvalitete in trdega dela. Pogoj za uspeh pa je tudi sposobnost prilagajanja spremembam. Zato krepimo konkuren ne

sposobnosti ter vlagamo v razvoj in tehnologijo.

Schwarz Ë

Ë

Dolga referenËna lista zadovoljnih poslovnih partnerjev iz Slovenije in drugih evropskih dræav nam daje zaupanje, da smo na pravi poti. Veseli bomo, Ëe se nam boste pridruæili tudi vi!

Naši strokovno usposobljeni in izkušeni sodelavci bodo prisluhnili vašim æeljam in idejam, vam pomagali in svetovali.

Koprska 106/d, 1000 Ljubljana

E-mail: info schwarz.si

,Tel.:01/423-88-00 Fax: 01/423-88-95

@

Grafi~no podjetje , d.o.o.Schwarz

Predani popolnosti

27lion

mednarodno dogajanje

Sydney 2010Že vse od leta 1917 se lioni in njihovi dru-žinski člani iz različnih držav srečujejo na le-tni konvenciji, ki je postala pojem za prijetno delovno in družabno srečanje enako misle-čih, obiskovanje novih krajev in spoznavanje novih kultur.

Med 28. junijem in 2. julijem 2010 bo v av-stralskem Sydneyju potekala 93. mednaro-dna lions konvencija. To je vsakoletni dogo-dek, na katerem se zberejo lioni iz več kot stotih držav z vsega sveta, da bi skupaj pre-živeli teden dni, si izmenjavali izkušnje, se družili in razvijali nova prijateljstva. V tednu dni se zgodi vrsta zanimivih dogodkov, od treh plenarnih zasedanj z navdihujočimi go-vori uglednih gostov do najrazličnejših delav-nic. Pozabiti ne smemo živopisne parade na-rodov, v katero se na mestnih ulicah zlijejo li-oni z vsega sveta.

na mednarodni konvenciji lahko resnično za-čutimo, da smo del velike mednarodne dru-žine. Vsi vemo, zakaj smo tam, razumemo se brez odvečnih besed. Prav prijetno je iz-menjati izkušnje in dobiti kakšno novo idejo, kako pomagati ljudem, potrebnim pomoči.

Konvencija v Sydneyju bo za slovenske lio-ne še posebej pomembna, saj bo na volitvah naš distrikt prvič imel tudi svojega kandidata za mednarodnega direktorja. Za ta ugledni položaj se bo potegoval PDG Janez Bohorič, zato je prav, da mu slovenski lioni s čim šte-vilnejšo udeležbo na konvenciji izrazimo svo-jo podporo. POLONCA KUKEC, F: FOTOLIA

Toplo vabljeni na 93. mednarodno Lions kon-vencijo 2010 v Sydney!

Dežela »tam spodaj« čaka na nas!

Človek je zares srečen le, če svojo srečo deli z drugimi

izbrani slogan Janeza Bohoriča, ki spremlja njegovo

kandidaturo za mednarodnega direktorja lCi-ja, lepo opisuje

njegovo življenjsko miselnost, ki jo neprestano udejanja že

dvajset uspešnih let v lionizmu.

špeLa zaKotniK

Je eden tistih, ki so leta 1990 z ustanovitvijo Lions kluba Ljubljana položili temeljni ka-men slovenskega in tudi jugoslovanskega lionizma. Z njegovim aktivnim sodelova-njem so v Sloveniji hitro nastajali novi Li-ons klubi, kar je botrovalo nastanku zača-sne cone in pozneje regije ter leta 1996 na-stanku distrikta, Bohoriča pa postavilo v vlogo prvega guvernerja. Bogatih dvajset let sledi miselnosti in poslanstvu Lions-ov ter ju uspešno širi tudi prek državnih meja. Idejo lionizma je razširil v Bosno in Herce-govino in Makedonijo ter pomagal pri ra-zvoju lionizma v Srbiji, nedavno pa tudi v Albaniji, na Kosovu in v Armeniji. V sklo-pu projekta EEP za hitrejši razvoj lionizma v državah nove Evrope je območni vodja (area leader) za Makedonijo, Albanijo, Ar-menijo, Češko, Slovaško in Kosovo, kar po-meni, da koordinira mednarodne aktivno-sti in pomaga guvernerjem distriktov ter »coordinating« lionom, zlasti pri nadalj-njem razvoju klubov, rasti članstva in ra-zvoju lionizma na splošno.Zaradi izjemnih dosežkov pri širjenju lionistične ideje in številnih drugih priznanj je Janez Bohorič prejel tudi najvišje odlikovanje v lionizmu – ambas-ador dobre volje. To je pravzaprav redkost; tako visoko priznanje namreč običajno do-bijo tisti, ki so že bili mednarodni direk-torji, zelo redko pa kdo na nižjem položaju (Bohorič ga je prejel že kot prejšnji gu-verner distrikta). Njegovi dosežki govori-jo sami zase in v kratkem jim bo dodal še enega; je namreč aktualni kandidat za mednarodnega direktorja Mednarodnega združenja Lions klubov (Lions Clubs In-ternational – LCI). Distrikt 129, Sloveni-

ja, bo tako naslednje leto na konvenci-ji v Sydneyju prvič imel svojega kandida-ta. Svetovna konvencija kot najvišji organ se sestane enkrat letno in voli predsednika, drugega podpredsednika in mednarodne direktorje, ki skupaj s prvim podpredsed-nikom in vsemi bivšimi predsedniki ter ta-ko imenovanimi appointeeji vladajo orga-nizaciji Lions. Dvaintrideset mednarodnih direktorjev je izvoljenih izmed Lions-ov z vsega sveta in za to mesto kandidira tudi Bohorič, ki bo v »boardu« direktorjev eden izmed šestih predstavnikov Evrope. Izjem-ni slovenski Lions bo tako sodeloval pri sprejemanju najpomembnejših odločitev v mednarodnem lionizmu in glede na nepre-cenljive izkušnje se bo brez dvoma odlično odrezal.

28 lion

29

Prvi Leo klub v Srbiji

Povezovanje in sodelovanje članov leo sta bili vedno dve izmed pri-oritet leo distrikta, ki včasih celo presega slovenske meje. Tako so predsedstvo leo distrikta 129 in člana dveh leo klubov med 10. in 12. julijem obiskali novi Sad, kjer bo ustanovljen prvi leo klub v Srbi-ji. Slovenska delegacija je predstavila delovanje leo klubov, dala na-svete pri ustanovitvi in naredila prve korake za, upamo, plodno po-vezovanje s srbskimi leo-ti.

Predstavniki leo distrikta 129 – Mirjam noč, predsednica leo distrik-ta 129, Primož Punčuh, prvi podpredsednik leo distrikta 129, Ana Čemažar, ilo, nina Koželj, predsednica osrednjeslovenske cone, Jure Baloh iz leo kluba Domžale in Marjan Perger iz leo kluba Ptuj – so v novi Sad odpotovali 10. julija na povabilo tamkajšnjega bodočega predsednika leo kluba Strahinje Selakovića. idejni vodja povezovanja slovenskih in srbskih leo-tov je Zoran Tadić, predsednik lions Cluba neoplatana (novi Sad) in mentor prvega leo kluba v Srbiji. Da se tu-di lions-i zavedajo pomembnosti mednarodnega povezovanja in šir-jenja idej leoizma, je pokazala Polonca Kukec, guvernerka lions di-strikta 129, ki je podprla projekt sodelovanja pri ustanovitvi prvega srbskega leo kluba, ki naj bi nastal v tem letu. PETRA FARČNIK

Lions Ski open 2010

Po velikih uspehih v preteklih letih bo tudi v prihodnjem letu, in sicer 6. FEBRUARJA 2010 NA KRVAVCU, potekala že osma dobrodelna veleslalomska tekma LIONS SKI OPEN 2010.

Udeleženci pomagajo s prijavo na tekmo, tisti, ki ne želijo tekmova-ti, pa z nakupom celodnevne smučarske karte ali srečke na bogatem srečelovu. Tekmovalci dobijo tudi topli obrok, zmagovalna trojica v vsaki od kategorij pa medalje in privlačne nagrade pokroviteljev do-godka. Za dobro glasbo in lepo vreme bomo poskrbeli tudi tokrat.

Pridite, skupaj bomo POMAGALI!

Člani lK Bled Golf.

Vabilo na plesSpoštovani prijateljice in prijatelji v lionizmu,

prijatelji širokega srca!

Člani LK LJUBLJANA vas ljubeznivo vabimo, da se nam pridružite na slavnostnem dogodku ob 20-LETNICI KLUBA in s tem tudi 20-LETNICI LIONIZMA V SLOVENIJI. Spoštljivi jubilej bomo praznovali na tradicionalnem Velikem dobrodelnem lions plesu, ki bo v soboto, 23. JANUARJA 2010, OB 19. URI V CANKARJEVEM DOMU.

V čast in veselje nam bo, če vam bomo lahko ob tem praznovanju segli v roke in bomo ta večer skupaj namenili drugim.

Pridite, z vami bo lepše! Darinka Pavlič Kamien, Predsednica lK ljubljana

Mednarodna izmenjava mladih 2010

Slovenski lions distrikt bo tudi letos sodeloval pri projektu mednarodne izmenjave mladih. V ta namen že potekajo intenzivne priprave tako na iz-menjavo slovenskih udeležencev kot tudi na prihod tujcev v Slovenijo. Za slednje bo med 16. in 26. julijem organiziran že 13. tabor mladih »Catch the Rainbow«, na katerem tudi v letu 2010 pričakujemo pestro mednaro-dno udeležbo, saj so bili odzivi na zadnji tabor mladih več kot odlični.

V okviru lions Europa Foruma so že sklenjeni dogovori za izmenjavo z ve-čino evropskih držav. Tudi letos se bo mogoče udeležiti izmenjave v bolj oddaljenih državah, kot so Japonska, Avstralija, ZDA, Kanada in indija.

V drugi polovici meseca oktobra je bil objavljen razpis za izmenjavo 2010 z vsemi napotki in pojasnili ter državami, s katerimi naj bi izmenjava po-tekala. Zainteresiranim so na voljo tudi različne publikacije, ki jim bodo v pomoč pri pripravi na izmenjavo. Rok za prijavo na izmenjavo je 31. ja-nuar, vendar pa klubom priporočamo, da kandidate evidentirajo že v le-tu 2009.

Prijave v klubih zbirajo klubski pooblaščenci za mednarodno izmenjavo, ki morajo popolne prijave posredovati pooblaščencu distrikta za medna-rodno izmenjavo. Projekt izmenjave bo na ravni lions distrikta 129, Slove-nija, tudi letošnje leto vodil pooblaščenec za to področje, Primož Stošicki. izmenjava poteka po načelu recipročnosti, torej bodo morali klubi, ki bo-do na izmenjavo poslali udeleženca, tudi zagotoviti gostiteljstvo nekomu, ki bo prispel v Slovenijo. PRIMOŽ STOŠICKI, F: EMMA JESPERSEN

Od leve proti desni: zgoraj Nina Koželj, Ana Čemažar, Jure Baloh, Primož Punčuh; spodaj Marjan Perger, Mirjam Noč.

pogled naprej

Utrinek s prejšnjega tabora.

29lion

30 lion

zadnja beseda

Mirjam Noč

Od kod že pet let črpate energijo za delo v leoizmu?Najlepši so druženje z Leo-ti, organizacija akcij in dogodkov ter učinkovito medsebojno sodelovanje. Končujem študij prava, ki je lahko zelo suhoparen, tako da pri takšnem delu in druženju še bolj uživam. Ko prideš v stik z nekom, ki potrebuje pomoč, in se na to odzoveš, je veselje te osebe v tistem trenutku nekaj najlepšega. Ni treba storiti veliko, lahko je dovolj že nasmeh ali stisk roke. K sre-či mi v življenju ni nikoli nič manjkalo, in če je tako, se sploh ne za-vedaš, kako veliko lahko narediš za nekoga že s pozornostjo. Ko vi-diš stisko človeka, potem sam postaneš strpnejši, ko ti ne gre vse, kot bi si želel.

Ste to spoznali pri dobrodelnosti?Imela sem zanimivo izkušnjo, ki pravzaprav ni neposredno pove-zana z leoizmom. Sedela sem v lokalu, ki je bil takrat čisto prazen, vanj je vstopila vidno zanemarjena ženska, najverjetneje brezdom-ka. Prišla je k meni in me prosila za evro, da bi si plačala kavo – za-me to nikoli ni predstavljalo problema ali nadlegovanja, če me kdo prosi za drobiž, ga bo tudi dobil. Zdelo se mi je neumno, da bi ji pla-čala kavo in bi hkrati sedeli za različnima mizama, zato sem jo po-vabila, naj prisede. Kako presenečena in šokirana je bila! Ko vidiš kaj takega, ti postane jasno, da lahko tudi samo z nekim minimal-nim vsakodnevnim dejanjem nekoga zelo osrečiš. Najlažje je odpre-ti denarnico in se človeka s tem hitro znebiti. Vzeti si čas za neko-ga je tisto težje, a hkrati tudi veliko vrednejše. Ne pravim, da lahko nekdo živi od nasmeha ali prijaznosti, ampak dejstvo je, da poza-bljamo na pomembnost medčloveškega stika.

Kaj vam pomeni funkcija predsednice Leo distrikta?Če bi trdila, da mi pozornost z vseh strani ne ugaja, bi lagala. Pred-sednik je deležen nekoliko več pozornosti tudi zaradi osnovnega protokola ali splošnega bontona, enako velja za predsednike klubov.

so tudi uspešnejši pri delu. V veliki meri gre za iznajdljivost – ve-deti moramo, kako pristopiti k ljudem, in izbirati prave načine ko-municiranja, da lahko pridobimo sredstva. Pri tem delu dobivamo izkušnje za življenje.

Kakšno odgovornost čuti Leo?Kot predsednica Leo distrikta čutim veliko odgovornost, saj so mi Leo-ti zaupali vodenje distrikta in jih ne bi rada razočarala. Želim, da vse funkcionira stoodstotno, saj nisem na vrhu zato, da bi igra-la zvezdo. Čutim odgovornost, da moram podpirati Leo klube in predsedstvo, želim biti prisotna na vseh akcijah in poskrbeti, da se Leo-ti dobro razumejo med seboj in z menoj, biti moram dostopna in upam, da mi uspeva. Leoizma nikoli nisem dojemala kot obve-znost, zato se tudi nisem spuščala v odgovornost. Rada delam in za-to stvari dobro tečejo. Predsednikovega dela je ogromno, zasedene imam vse konce tedna. Če pa to razumeš kot sproščanje in užitek, potem je to prost konec tedna.

Kaj si še želite doseči v leoizmu, pa do sedaj še niste imeli priložnosti uresničiti?Zelo srečna bi bila, če bi se čez nekaj let kateri od Leo-tov spomnil, da smo se v času mojega predsedstva imeli lepo, želim si, da bi si me bolj kot po količini zbranih sredstev zapomnili po dobrih delih. Pri devetindvajsetih letih sem na koncu svoje Leo poti in moja priho-dnost je pri Lions-ih, za takrat pa imam kar nekaj idej (smeh). Ne bom siva miška, ki bo sedela v kotu, želim, da delamo čim več.

Ali poln urnik zmanjšuje motivacijo za prostovoljstvo?Ne gre za zmanjševanje motivacije, temveč se spremenijo življenj-ske prioritete. Zavedam se, da v življenju pridejo leta, ko imata pred-nost družina in materinstvo. Želim si ustvariti družino, ki bo na pr-vem mestu, a srčno upam, da bom lahko našla čas za vse. Otrok bo takoj ob rojstvu dobil Leo značko, tudi kakšna plenica bo darova-na (smeh).

Predsednica leo distrikta Mirjam noč že pet let

srčno rada pomaga in svoj prosti čas v celoti

posveča dobrodelnosti. Simpatično dekle z

nasmehom doda, da jo takšno delo osrečuje,

koliko je uspešna, pa naj povejo kar drugi.

špeLa zaKotniK, FoTo: ana noČ

V tujini je predsednik bolj postavljena lutka, ki ima pod seboj ljudi, ki delajo. V Sloveniji pa nosilec te funkcije razdeli naloge, je gonilna sila, prisoten je na večini akcij. V rokah ima vse vajeti in koordinira vse dogajanje v distriktu. Imam odlično predsedstvo, zelo rada sem predsednica sedanjim Leo-tom, ki delajo odlično in srčno. Lahko si na vrhu, a sam ne moreš narediti nič. Pod seboj potrebuješ ljudi, ki imajo voljo in delajo dobro.

Kaj je po vašem mnenju skrivnost dobrodelnosti?Primarno je dobrodelnost pomoč drugim, širše gledano pa temu posvetiš toliko časa, da moraš čutiti nekaj več. Leo-ti smo med se-boj dobri prijatelji, radi se srečujemo in komaj čakamo, da bomo spet skupaj preživljali čas. Če se ljudje med seboj dobro razumejo,

*

**

Povezani

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K