ljudje za barje

Kmetijstvo je izoblikovalo današnjo podobo Ljubljanskega barja in kmet je bil zmeraj varuh narave. Danes kmetijska tehnologija napreduje z dolgimi koraki, njen vpliv na naravo pa

je vse večji. Naravne razmere so se že tako spremenile, da nekatere vrste živali in rastlin pred našimi očmi izgubljajo tekmo za preživetje.

Vabimo vas, da se nam pridružite v projektu LJUBA - Ljudje za barje, s katerim želimo na Ljubljanskem barju izboljšati možnosti obstoja nekaterih vrst metuljev, ptic in divjerastočih orhidej, ki so na robu izumrtja.

Ohranjanje barjanskih travnikov pomeni kakovostno življenjsko okolje ne le za živali, pač pa tudi za ljudi. Barjanski travniki pomagajo zagotavljati čisto vodo in zmanjšujejo nevarnost poplav v naseljih. Poskrbimo, da bodo tudi naši potomci uživali dobrine, ki jih prinaša ohranjena narava.

Imate morda na svojem kmetijskem gospodarstvu travnike z nizko proizvodno sposobnostjo? Takšne, na katerih zaradi slabih ali močvirnih tal ni moč pridelati kakovostne krme? Ti so lahko zadnje domovanje nekaterih ogroženih vrst metuljev in ptic, ki so se znašle tik pred izumrtjem.

Vabimo Vas, da na delu svojih kmetijskih površin vpišete katero od kmetijsko okoljskih operacij, ki Vam ustreza glede na vašo dosedanjo ali bodočo kmetijsko prakso. Vabimo Vas, da pomagate ohranjati življenjsko okolje ogroženih živali in s tem prispevate k zdravemu okolju za vas in za vaše potomce, za to pa prejmete finančno nadomestilo.

Na GERKih z rabo “1300 - trajni travnik” na Ljubljanskem barju je možno vpisati štiri kmetijsko-okoljske operacije, ki ohranjajo barjanske travnike in značilne barjanske rastline in živali: HAB, MET, VTR in STE.

HAB // POSEBNI TRAVIŠČNI HABITATIVrstno pestro rušo na travnikih vzdržujemo tako, da kosimo šele po semenenju rastlin in s tem omogočimo živalim, da zaključijo svoj življenjski krog. Če mrvo sušimo na travniku, lahko na njem živi mnogo več živali kot če baliramo svežo mrvo in v folijo povijemo večino travniških žuželk. Tako v nekaj letih te drobne živali izginejo s travnika in z njimi hrana za žužkojede ptice.

MET // TRAVIŠČNI HABITATI METULJEVTravniki z rušo, ki vsebuje veliko različnih vrst trav in ostalih cvetnic, so bivališče metuljev. Med njimi so tudi posebneži, metulji mravljiščarji, ki živijo samo na travnikih, na katerih raste zdravilna strašnica. Če želimo, da metulji preživijo, jim moramo spomladi in poleti zagotoviti dovolj cvetočih rastlin.

Obvezne zahteve: plačilo eur / ha leto

HAB_KOS Košnja / paša ni dovoljena do 30.6. 238,20

HAB_ORGG

Gnoji se samo z organskimi gnojili v omejeni količini (do 40 kg N / ha leto). Uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena. Lahko pa travnika tudi ne gnojite.

25,60

Izbirne zahteve:

HAB_MRVA Spravilo mrve s travinja 7,10

HAB_NPAS

Na GERK, ki so večji od 1 ha, se na travniku pusti 5-10% strnjenega nepokošenega pasu. Ta pas se pokosi naslednje leto po 30.6.

42,50

Obtežba: 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali / ha

Obvezne zahteve:plačilo eur / ha leto

MET_KOS Košnja / paša se ne izvaja med 15.6. in 15.9. Travnika se ne gnoji. 238,20

MET_NPAS

Na GERK, ki so večji od 1 ha, se na travniku pusti 5-10% strnjenega nepokošenega pasu. Ta pas se pokosi naslednje leto po 15.9.

28,70

Izbirne zahteve:

MET_MRVA Pokošeno travo se pospravi v obliki mrve. Na KMG ne sme biti travne silaže. 8,10

Obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali / ha

Ohranjanje barjanskih travnikov pomeni kakovostno življenjsko okolje ne le za živali, pač pa tudi za ljudi. Barjanski travniki pomagajo zagotavljati čisto vodo in zmanjšujejo nevarnost poplav v naseljih. Poskrbimo, da bodo tudi naši potomci uživali dobrine, ki jih prinaša ohranjena narava.

Imate morda na svojem kmetijskem gospodarstvu travnike z nizko proizvodno sposobnostjo? Takšne, na katerih zaradi slabih ali močvirnih tal ni moč pridelati kakovostne krme? Ti so lahko zadnje domovanje nekaterih ogroženih vrst metuljev in ptic, ki so se znašle tik pred izumrtjem.

Vabimo Vas, da na delu svojih kmetijskih površin vpišete katero od kmetijsko okoljskih operacij, ki Vam ustreza glede na vašo dosedanjo ali bodočo kmetijsko prakso. Vabimo Vas, da pomagate ohranjati življenjsko okolje ogroženih živali in s tem prispevate k zdravemu okolju za vas in za vaše potomce, za to pa prejmete finančno nadomestilo.

Na GERKih z rabo “1300 - trajni travnik” na Ljubljanskem barju je možno vpisati štiri kmetijsko-okoljske operacije, ki ohranjajo barjanske travnike in značilne barjanske rastline in živali: HAB, MET, VTR in STE.

VTR // HABITATI PTIC VLAŽNIH EKSTENZIVNIH TRAVNIKOVMnoge ptice gnezdijo na travniških tleh, vendar le tam, kjer je trava dovolj visoka, da se lahko v njej skrijejo. Največja od teh ptic je pri nas kosec, ki se ob grozeči nevarnosti največkrat pritaji v travo, zaradi česar pogosto postane žrtev kosilnice. Če želimo pomagati travniškim pticam, kosimo tako, da se ptice lahko umaknejo v mejíco ali na sosednji travnik, ter košnjo odložimo do takrat, ko so tudi mladiči dovolj veliki, da se kosilnici umaknejo.

STE // STELJNIKINa nekaterih travnikih močvirno zemljišče dovoljuje košnjo šele ob koncu poletja. Na teh travnikih oz. steljnikih živijo zadnje prave barjanske rastline in živali: metulj barjanski okarček, munci in šaši ter divje orhideje. Barjanski okarček potrebuje celo poletje nepokošeno travo, na kateri se prehranjujejo njegove gosenice. Barjanske rastline pa do jeseni razvijejo semena, s katerimi se razmnožujejo. Za takšno prakso je možno pridobiti subvencijo iz ukrepa Steljniki.

Obvezne zahteve: plačilo eur / ha leto

VTR_KOS

Košnja ni dovoljena do 1.8. Gnojenje in paša sta prepovedana. Košnjo se izvaja od enega roba travnika proti drugemu ali od sredine travnika navzven.

258,40

Izbirne zahteve:

VTR_NPAS

Za GERKe, ki so večji od 1 ha, se na travniku pusti 5-10% strnjenega nepokošenega pasu. Ta pas se pokosi naslednje leto po 1.8.

20,10

Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali / ha

Obvezne zahteve: plačilo eur / ha leto

STE_KOS Košnja / paša se izvaja od 25.8. dalje, travnika se ne gnoji. 238,20

STE_NPAS

Če je GERK večji od 1 ha, se na travniku pusti 5-10% strnjenega nepokošenega pasu. Ta pas se pokosi naslednje leto po 25.8.

20,10

Izbirne zahteve: jih ni

Obtežba: 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali / ha

Projekt LJUBA – Ljudje za barje je sofinanciran iz finančnega mehanizma EGP

Finančni mehanizem EGP - Kljub velikemu napredku v Evropi v zadnjih letih so razlike v gospodarskem razvoju in življenjskem standardu še vedno navzoče, zato Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) namenja veliko pozornost prav zmanjšanju socialnih in ekonomskih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru, katerega del so tudi Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Omenjene države so za zmanjšanje socialnih in ekonomskih razlik v EGP vzpostavile Finančni mehanizem EGP. S pomočjo finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Islandija, Lihtenštajn in Norveška prispevajo k zmanjšanju razlik v Evropi in h krepitvi bilateralnih odnosov s 15 državami srednje in južne Evrope.

PROJEKTNI PARTNERJI PROJEKTA LJUBA:Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) opravlja nalogo spremljanja stanja narave na območju celotne Slovenije. Strokovno znanje in pozitiven odnos do narave gradimo z načelom razumne rabe obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov. Naravi prijazno sobivanje ZRSVN razvija po načelu participacije drugih strok in deležnikov.

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je upravljavec parka, ki se razprostira na 135 km2 sedmih občin južnega dela Ljubljanske kotline. Javni zavod na osnovi upravljavskega načrta skrbi za trajnosten način razvoja tega območja, še posebej za sobivanje vredne narave z najpomembnejšo dejavnostjo tega območja – kmetijstvom.

KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana je organizacija z 52-letno tradicijo delovanja na področju kmetijstva v osrednjem delu Slovenije. Z dolgoletnim delom neposredno s kmeti so si pridobili zaupanje in hkrati odgovornost za usmerjeno delo na področju kmetijstva, vezano tudi na trajnostno rabo in varovanje okolja.

ZRC SAZU je javna raziskovalna organizacija, ki zaposluje okoli 320 raziskovalcev in strokovno-tehničnih sodelavcev. Delo ZRC SAZU je izrazito interdisciplinarno in temelji na sodelovanju, dopolnjevanju in sinergiji. Številna in različna področja raziskovanja bi lahko strnili v preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks.

Brošura je nastala s finančno podporo Finančnega mehanizma EGP. Za vsebino je odgovoren izključno Zavod RS za varstvo narave in zanj ne velja,

da odraža stališča Programa Finančnega mehanizma EGP.

Tekst: Karin Gabrovšek in Mateja Kocjan | fotografije: Martina Kačičnik Jančar in Andrej Hudoklin | priprava karte: Karin Gabrovšek na podlagi gradiv GURS in ARSKTRP | oblikovanje: Sandra Anzulović.