16
Kulturno društvo Celjska folklorna skupina Gregorčičeva 6 SI-3000 Celje Ljudsko folklorno izročilo

Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

  • Upload
    others

  • View
    4

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Kulturno društvoCeljska folklorna skupina

Gregorčičeva 6SI-3000 Celje

Ljudsko folklorno izročilo

Page 2: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

KD Celjska folklorna skupina

Začetki skupine segajo v leto 1973, ko je g. Edo Ga-beršek zbral nekaj nadarjenih plesalcev in ustanovil folklorno skupino, takrat pod okriljem Železničarske-ga prosvetnega društva France Prešeren in ZKO Celje. Ustanovitelje je vodila želja, da se ohrani vse, kar je ljudskega. V teh skoraj 35 letih amaterskega delovanja smo v Celje in okolico vnesli ljubezen do ljudskega ple-sa, pesmi in glasbe. Trudimo se, da v čim manj potvor-jeni obliki predstavljamo plese slovenskih pokrajin.

V skupini je približno 30 članov iz vrst dijakov, štu-dentov, delavcev in obrtnikov. Sodelovali smo na šte-vilnih prireditvah, prepotovali smo vso domovino, naše bogato ljudsko izročilo pa ponesli tudi preko meja širom Evrope ter celo v Brazilijo, Južno Kore-jo, Egipt in Alžirijo. Gromki aplavzi, številna prizna-nja in laskave ocene tiska, radia, televizije, tako doma kot v tujini, so potrditev, da je naše delo koristno in potrebno, članom skupine pa nagrada za vloženi trud.

V sodelovanju s številnimi priznanimi slovenski-mi koreografi smo osvojili in v naš repertoar uvr-stili naslednje plese: kozjanske, štajerske (pustne in svatovske), prekmurske, belokranjske, gorenj-ske, soške ter koreografiji dolenjskih in savinjskih plesov. Plesali smo tudi številne temperamentne plese naše nekdanje širše domovine Jugoslavije.

CELJSKA FOLKLORNA SKUPINA – SLOVENIJA

The beginnings go back to 1973, when Mr. Edo Gaberšek gathered a number of promising dancers and established the Folklore group as a part of the Railway Cul-tural Association »France Prešeren« and the Union of Cultural Associations of Celje. Their main aim was to preserve everything that was part of Slovene tradition.

In almost 35 years of its amateur activity the group succeeded in spreading the love for folklore – dances, songs and music – across the Celje area trying to present the folk dances from different Slovene regions in their original forms.

The group now consists of about 30 members – among them secondary school and university students, workers and craftsmen, who always find an enthusiastic audience. The group took part in numerous cultural events, travelled across the country, including all regions of former Yugoslavia, as well as abroad and pre-sented the Slovenian rich tradition in Rumania, Finland, Austria, Turkey, Ger-many, Czech Republic, Slovakia, Hungary, Italy, Poland, Belgium, Switzerland, France, Spain, Great Britain, Greece, Brazil, South Korea, Egypt and Algeria.

Enraptured audiences, numerous awards and complimentary comments of the press, radio and television at home as well as abroad, prove that the group's work has been successful, and are a great reward for their endeavours.

In co-operation with numerous acknowledged choreographers we have achieved and placed in our repertoire the following dances: kozjanski, štajerski (wedding and carnival dances), prekmurski, belokrajinski, gorenjski, soški, dolenjski and savinjski. We used to perform many temperamental dances of our common for-mer country Yugoslavia, which we still dance on the rehearsals for our amusement.

Page 3: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 4: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Kozjanski plesi

Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene elemente, ki dru-god niso poznani. Plesali so jih na svatbah, va-ških veselicah in slavjih ter med in po skupnem delu. »Čindara« je kozjanska varianta plesa, ki ga drugod poznajo pod imenom »Kačo zvijat«. Posebnost je tudi ples »Trojka«, kjer pleše fant z dvema dekletoma, na plesišču pa se pojavi več trojk. »Šuštarski« ples se na Kozjanskem pleše z izbiranjem, »Pouštertanc« pa se odlikuje po lepi melodiji in ima posebnost, ki je znana samo na Kozjanskem. V krogu je namreč par, ki ponovno izbere par. Specifičen je tudi »Trikot«, bolj igra, v katerem dva para tekmujeta za tri stole. Najpoča-snejši izpade, na njegovo mesto pride drug. Tako kot drugod v Sloveniji so tudi na Kozjanskem dekleta, ko so se na zabavi razživela, dostikrat za-plesala tudi sama med sabo, kar lahko vidimo še dandanes na večjih plesnih zabavah.

Dances from Kozjansko

Dances from Kozjansko are not something very special in Slovenia, although they do have certain elements, which are not known in other parts. They were danced on wed-dings, feasts, between, and after group work. »Čindara« is version of a dance, known in the other regions as »Kačo zvijat«. »Trojka« is unique dance, where one boy dances with two girls and there are several threesomes on the dance floor. “Šuštarski” (shoemaker’s dance) is in Kozjansko danced with choosing, “Pouštertanc” (the cushion dance) has a nice melody and a speciality, which is known only here. A pair in the circle chooses another pair to dance. Specific is also dance “Trikot” (triangle), which is more a game, where two pairs compete for three chairs. The slowest dancer is eliminated and an-other dancer takes his place. Like elsewhere in Slovenia, girls many times danced with each other, what can still be seen on larger balls nowadays.

Page 5: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 6: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Plesi iz Prekmurja

Prekmurje je pokrajina na severovzhodu Sloveni-je med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Plesi in pesmi iz Prekmurja so v osnovi enaki kot drugod le, da jih imenujejo drugače. Močno je opazen ma-džarski folklorni vpliv, tako na same plese, kot tudi na glasbo in pesmi. Plesi Ravenskega se razlikuje-jo od tistih z Goričkega, zato je Celjska folklorna skupina v spletu zajela nekaj iz obeh področij. Tudi oblačilna kultura se precej razlikuje od klasične slo-venske, z vplivi sosedov. Tu so se ohranili nekateri cehovski plesi, ki pa so sicer izgubili svoj prvotni pomen in so ponekod prerasli v spretnostne plese. Takšen ples je »Tkalečka«, ples tkalcev, kjer fantje tekmujejo med sabo, kdo bo hitreje pretikal rob-ček pod kolenom. To pretikanje ponazarja gibanje čolnička na statvah. Najhitrejši fant ima pravico prvega plesa. Posebnosti so »Gospod-gospa« in »Sotiš«, varianta plesa, ki je prišel iz Škotske. »To-čak« je razširjen tudi drugje po Sloveniji, le da je znan pod imenom »Rašpla«. »Pajeriš« pa plešejo kot vrtenico s potresavanjem, v paru ali vsak zase.

Dances from Prekmurje

Prekmurje is a region in the North-East of Slovenia, be-tween Austria, Hungary and Croatia. The dances and the songs from Prekmurje are in basis the same as anywhere else, only the names are different. The influence of Hun-garian folklore is strongly noticed in the dance as well as in the music and songs. Dances from Ravensko distinguish from Goričko dances, that is why our folklore group in Celje captured some of both areas. Also the clothing cul-ture is different than classic Slovenian traditional clothes. Some of the guild dances remained here, but they lost their original prupose and they have somewhere grown into skill dances. One of them is called »Tkalečka«, a dance of weavers, where boys compete with each other in switchig a handkerchief under their knees. The switch-ing symbols the motion of the boat on the loom. The fastest boy has a privilege to dance first. Specialities are »Gospod-gospa« (Mister-Misses) and »Sotiš«, a variety of a dance, which came from Scotland. »Točak« is known in other parts of Slovenia, but under the name »Rašpla«. »Pajeriš« is danced with stamping in pair or solo.

Page 7: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 8: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Štajerski pustni plesi

Štajerski pustni plesi so se plesali ob Pustu. Veselje in radost, da se zima poslavlja in prihaja pomlad, sta skupna tem plesom. Ples »Rašpla« je mlajše-ga izvora, »Pobreška polka« pa je ostanek nekda-njih obrednih plesov, ki so jih plesali ob posebnih priložnostih, predvsem v pustnem času. Pri »Špic polki« pa si pari med sabo žugajo in celo zapleše-jo z drugimi. »Kosmatača« je po melodiji in obliki mešanica »Sotiša« in »Krajcpolke«. Značilno je tudi močno potrkavanje z nogami. »Polka za debelo repo« je hitro vrtenje štirih na mestu in je značilno za vzhodno Štajersko.

Štajerski svatovski plesi

Ti plesi so živahni, hitri in podobni ostalim sloven-skim plesom. Posebnost je kopijaš ali zastavonoša, ki popelje ženina in nevesto v zakonski stan. Medstarejše plese sodi »Zibenšrit«, ki naj bi imel magi-čen pomen. »Mašjerjanka« je podvrsta »Mazurke«, ki sodi med mlajše plese in se je ohranila le na Šta-jerskem in v Prekmurju.

Carnival dances from Štajerska

They were danced during the carnival season to drive away the winter and to bring the spring and happiness into the country. The dance »Rašpla« is of later origin, while the dance »Pobreška polka« remained form the ritual dances, danced on special occasions, especially during the carni-val season. At the dance “Špic polka” the dancers wag their fingers to each other. »Kosmatača« is a mixture of »Sotiš« and »Krajcpolka« by its form and melody. Heavy stamping is a characteristic of this dance. »Polka za debe-lo repo« is a typical dance of East Štajerska, where four dancers turn very fast together on the same spot.

Wedding dances from Štajerska

These dances are lively, fast and similar to other Slove-nian dances. A special feature is the “Kopijaš” (standard-bearer), who leads the bride and groom to the marital state. Among the older dances, there is “Zibenšrit”, which is supposed to have a magic meaning. The dance »Mašjerjanka« is a kind of »Mazurka«, dating from a later period. It has only been preserved in Štajerska and Prek-murje.

Page 9: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 10: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Bela Krajina

Bela Krajina, domovina bréz in belega lanenega platna, je ohranila najstarejše prvine slovenskega ljudskega izročila. Poznana so še številna obredja, na primer Metliško, Jurje-vanje in druga, ki so ostanki poganskih obredov. S pokri-stjanjevanjem so obredja izgubila svoj prvotni smisel in se spremenila v plese, ki jih plešejo ob praznikih ali skupnem delu. Tu se je še ohranil ples v kolu, krogu, ki je v Belo Krajino prišel z Uskoki. Ti so se tu naselili kot obrambni zid pred navalom Turkov, njihovi potomci pa so te plese ohranili do današnjih dni. Precej kasneje, šele v prejšnjem stoletju, se tu pojavijo parni plesi.V Beli Krajini dekleta pogosto plešejo sama, »Aj, zelena je vsa gora« in »Čičke« sta dva od dekliških plesov, »Lepa Anka« je ples, pri katerem so se mladi družili, se spoznavali med sabo, neredko pa je ob tem plesu tudi vzklila kakšna nova ljubezen. »Kopinja«, »Kopriva« in »Carska kasa« so parni plesi, nekakšne belo-kranjske variante »Zibenšrita«, ki je v prejšnjemstoletju v Belo Krajino prišel s Štajerske. Kolo »Fruške, ja-buke, slive« ima podoben namen kot »Lepa Anka«, pone-kod pa so z njim tudi »kačo zvijali« in »vreče šivali« – kar je ostanek starodavnega spomladanskega obredja. Radi so se zavrteli tudi po štirje skupaj in oblikovali »Zvezde«. Be-lokranjski plesi so med najstarejšimi pri nas, kar se vidi v najenostavnejšihplesnih korakih.

Dances from Bela Krajina

Bela Krajina, a region of birches and white linen, preserved the oldest elements of Slovenian national tradition. Many rituals are known, like »Metliško Jurjevanje« and others, which are the resi-dues of pagan rituals. With Christianization the rituals lost their original purpose and changed into dances, which are danced on holidays or between group work. Here still remained a dance in a circle called »kolo«, which came to Bela Krajina with the peo-ple Uskoki. They settled here as a defensive wall from the Turk-ish attacks and their descendants kept these dances untill today. Much later, in twentieth century, the dances in pairs appeared. In Bela Krajina, girls often dance alone. »Aj, zelena je vsa gora« and »Čičke« are one of the girlish dances. »Lepa Anka«is a dance, where young people gathered and met each other. It was not so rare that during this dance a new love was born. »Kopinja«, »Kopriva« and »Carska kasa« are dances in pairs, like a variety of »Zibenšrit«, which came to Bela Krajina form Štajerska in twen-tieth century. Kolo »Fruške, jabuke, slive« has a similar purpose like »Lepa Anka«, somewhere it was used as »kačo zvijat« and »vreče šivat« - which is a residue of ancient spring rituals. The dancers also liked to join together and form »Zvezde« (stars). The dances from Bela Krajina are among the oldest dances in Slovenia, what can be seen in very simple steps.

Page 11: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 12: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Gorenjski plesi

Potrki, obrati in poskoki so značilni za šegave in vesele gorenjske plese. Plesni gibi so bolj poudarjeni kot kjerkoli drugje v Sloveniji. V prvem delu svatovskih plesov, pleše dekle ples s pogačo na glavi za boljšo letino. Ples z majo-liko pa je le fantovsko postavljanje. »Ta potrka-na« je ples, kjer si plesalec plača pri glasbenikih solo ples z izbrano plesalko. Zanj so značilni poudarjeni potrki. Pri »Mrzulinu« je zanimivo plesanje po krogu v obe smeri. »Koutre šivat« in »Žakle šivat« pa sta plesa, kjer plesalci te-čejo pod dvignjenimi rokami soplesalcev. Oba plesa sta ostanka starodavnih pomladnih obre-dov. Najbolj šegav in navihan ples pa je »Ples z metlo«, kjer najbolj počasen fant ostane brez plesalke in zapleše z metlo.

Dances from Gorenjska

Stamping, turning and jumping are the characteris-tics for waggish and joyful dances from Gorenjska. Dancing movements are more accentuated than anywhere else in Slovenia. In the first part of the wedding dances, a girl dances with a round flat cake on her head, which symbols better crops in the fu-ture. A dance with »majolika« is just a group of boys showing off. »Ta potrkana« is a dance where a boy pays the musicians for a solo dance with a chosen girl. Stampings are typical for this dance. Interest-ing is also the dance »Mrzulini« in a circle in both ways. »Koutre šivat« and »Žakle šivat« are the dances, where the dancers run under lifted arms. Both danc-es remained form ancient spring rituals. The most waggish and cunning dance is »Ples z metlo«, where the slowest boy is left without a girl and he has to dance with a broom.

Page 13: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene
Page 14: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Soški plesi

Okolica Bovca v dolini reke Soče hrani bogato ljud-sko izročilo. Plesi se po obliki in načinu izvedbe zgledujejo po gorenjskih in rezijanskih plesih. Tako sta uvodna plesa, oba se imenujeta Dencik, prav pri-morsko umirjena. „Podegajga“, je bovška varianta gorenjskega „Mrzulina“. Pri „Rezijankici“, pa se čuti vpliv sosednje alpske doline Rezije. Splet se zaklju-čuje s „Trentarsko“, ki je po melodiji kot tudi po obliki nekaj posebnega med slovenskimi plesi in ji ni najti podobnega.

Dances from the valley of river Soča

The surroundings of Bovec in a valley of river Soča preserve rich Slovenian tradition. The danc-es by their form and performance follow dances form Gorenjska and Rezija. The first two dances, both called »Dencik«, are coastally directed. »Po-degajaga« is a variety of »Mrzulini« from Gore-njska. The impact of the neighbor alpine valley Rezija can be felt at the dance »Rezjankica«. The set-up of these dances finishes with »Trentarska«, which is by the melody and form so special among Slovenian dances, that none similar dance can be found.

Page 15: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

Gostovanja v tujini......in domovini

Page 16: Ljudsko folklorno izročilomff-ceza.si/wp-content/uploads/2014/01/folklora_brosura.pdf · Kozjanski plesi Plesi s Kozjanskega niso nekaj posebnega v Slo-veniji, vsebujejo pa določene

DOBITNIKI SREBRNEGA GRBA OBČINE CELJE V LETU 2008 SPONZORJI

Oblikovanje: Davor Košec Tisk: Tiskarna Cinkarna d.d.

MESTNA OBČINA CELJE

Zgornje Grušovlje 63311 Šempeter

GSM: 041 546 068

KM

E

T I J A UŠE

N