UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

LOGISTIČNI PROCESI V KOVINSKO PREDELOVALNEM PODJETJU

Junij, 2017 Rene Bizjak

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

LOGISTIČNI PROCESI V KOVINSKO PREDELOVALNEM PODJETJU

Logistics processes in the metal processing company

Kandidat: Rene Bizjak

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Mednarodna poslovna ekonomija

Mentor: dr. Klavdij Logožar

Jezikovno pregledala: Bojana Samarin, prof.

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, junij 2017

ZAHVALA

Zahvaljujem se dr. Klavdiju Logožarju za mentorstvo in strokovne nasvete pri pisanju diplomskega projekta. Posebej bi se rad zahvalil vsem svojim bližnjim za podporo in motivacijo med študijem.

POVZETEK

Logistika ima v podjetjih danes večji pomen kot kdajkoli prej. Uspešnost nekega proizvajalnega podjetja je v veliki meri odvisna od notranje kot od zunanje organiziranosti logističnih procesov. V današnjem poslovnem svetu imajo stroški izjemen vpliv na konkurenčnost podjetja, zato je treba na vseh področjih delovanja podjetja stremeti k minimiranju stroškov. V Sloveniji še vedno mnogo podjetij dajo premalo poudarka logističnim procesom in jih pogosto zanemarja, pri čemer se podjetja ne zavedajo, da so prav tukaj skrite mnoge rezerve in priložnosti za optimiranje celotnega proizvajalnega procesa podjetja. Analizirali bomo logistične procese v kovinsko-predelovalnem podjetju, predstavili probleme, ki jih določeno podjetje ima, in predlagali rešitve le-teh. Opisali bomo tudi posamezne segmente logistike, ki se v podjetju uporabljajo, podrobno opisali postopek nabave, skladiščenja, transporta in proizvodnje v podjetju. Predstavili bomo cilje logističnih procesov v podjetju, in sicer po načelu 5P, in obravnavali podsisteme logistike v kovinsko-predelovalnem podjetju. Cilj diplomskega projekta je spoznati potek logističnih procesov v obravnavanem podjetju, proučiti trenutni logistični proces v omenjenem podjetju, ugotoviti, kako naj ga podjetje izboljša, in oblikovati predloge za spremembo logističnega procesa v podjetju. Zaradi vse večjega porasta terciarnega sektorja, torej storitev, se je v razvitih državah sveta težišče sekundarnega sektorja (industrija) preselilo na območje Kitajske, predvsem zaradi cenejše delovne sile. To je razlog, da mora biti industrija v Sloveniji izjemno konkurenčna in kakovostna, da lahko tekmuje z državami, kjer je delovna sila mnogo cenejša, to konkurenčnost pa bo v prihodnosti v veliki meri omogočala optimizacija logističnih procesov v takšnih podjetjih. Ključne besede: logistični procesi, kovinsko-predelovalno podjetje, reorganizacija logistike, transport

ABSTRACT

Logistics has in the business today, more important role than ever before. The success of the production company largely depends on the internal and external organization of logistics processes. In today’s business world, costs have a remarkable impact on the competitiveness of enterprises, so it is necessary in all areas of the company look forward to the minimization of costs. In Slovenia there are still a lot of companies that do not put enough emphasis on logistics processes, which are often neglected and not knowing, that in many companies right there are many hidden reserves and opportunities for companies to optimize the entire production process of the company. We will analyze the logistics processes in the metal processing company, present the problems that a particular company has and propose solutions for them. We will describe the specific segments of logistics that the company uses, detailed description of the process of acquisition, transport, storage and production in the company. We will also represent the objectives of logistics in the company with the principle of 5P’s and discuss logistics subsystems in the metal processing company. The goal of this project is to learn about the organization of logistic processes in the metal processing company, to examine the current logistics process in mentioned company, to determine how the company should improve and develop proposals to change the logistics process in the company. Due to the increasing rise in the tertiary sector, i.e. services, in the developed world, the focus of the secondary sector, i.e. industry, moved into the territory of China mainly due to cheaper labor. This is the reason why industry in Slovenia has to be extremely competitive and skillful in order to compete with countries where labor is much cheaper, however this competitiveness in the future will largely be enabled by the optimization of logistic processes in such companies. Key Words: Logistics processes, metal processing company, reorganization of logistics, transport.

i

KAZALO

1 UVOD ____________________________________________________________________________________ 3 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 3 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ___________________________________________________ 3 1.3 Predpostavke in omejitve _________________________________________________________ 4

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 4

2 OPREDELITEV LOGISTIKE ___________________________________________________________ 5 2.1 Zgodovinski razvoj logističnih procesov ______________________________________________ 5 2.2 Definicije logistike _______________________________________________________________ 6 2.3 Elementi logističnega sistema ______________________________________________________ 6

2.3.1 Zunanji transport_________________________________________________________________ 7 2.3.2 Notranji transport ________________________________________________________________ 7 2.3.3 Skladiščenje _____________________________________________________________________ 8 2.3.4 Zaloge _________________________________________________________________________ 8 2.3.5 Komunikacije, informacije in kontrola ________________________________________________ 9 2.3.6 Manipulacije z blagom ___________________________________________________________ 10 2.3.7 Kadri _________________________________________________________________________ 10

2.4 Stroškovni vidiki logistike _________________________________________________________ 11 2.5 Podsistemi logistike v proizvodnem podjetju _________________________________________ 13 2.6 Načini transporta _______________________________________________________________ 14 2.7 Kakovost transporta _____________________________________________________________ 14 2.8 Cilji logistike ___________________________________________________________________ 15 2.9 Pomen logistike ________________________________________________________________ 15

2.9.1 Pomen logistike za narodno gospodarstvo ____________________________________________ 15 2.9.2 Pomen logistike za podjetja _______________________________________________________ 16

3. LOGISTIČNI PROCESI V KOVINSKO-PREDELOVALNEM PODJETJU ________________ 18 3.1 Splošni podatki o podjetju __________________________________________________________ 18 3.2 Nabavna logistika v kovinsko-predelovalnem podjetju ___________________________________ 19 3.3 Proizvodna logistika _______________________________________________________________ 23 3.4 Prodajno-distribucijska logistika _____________________________________________________ 24 3.5 Razbremenilna logistika ____________________________________________________________ 26

4. PROBLEMI IN REŠITVE V LOGISTIČNEM PROCESU PODJETJA ________________ 28 4.1 Problemi v logističnem procesu podjetja ______________________________________________ 28 4.2 Rešitev problemov v logističnem procesu podjetja ____________________________________ 29

5. SKLEP _________________________________________________________________________________ 30

LITERATURA IN VIRI _______________________________________________________________________ 32

ii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: SEDEŽ KOVINSKO-PREDELOVALNEGA PODJETJA ................................................................................... 18 SLIKA 2: ZUNANJE (ODPRTO SKLADIŠČE PLOČEVIN OBRAVNAVANEGA PODJETJA ............................................. 21 SLIKA 3: PANORAMSKI POSNETEK PROIZVODNEGA OBRATA IN UPRAVNE STAVBE PODJETJA ........................... 21 SLIKA 4: TRANSPORT PROIZVODOV IZ PRVEGA V DRUGI OBRAT NA MEHANSKO OBDELAVO ........................... 24 SLIKA 5: OBRAT FINE MEHANSKE OBDELAVE PODJETJA ..................................................................................... 25 SLIKA 6: VOZNI PARK OBRAVNAVANEGA PODJETJA ............................................................................................ 26

SEZNAM OKRAJŠAV

EPF Ekonomsko-poslovna fakulteta JIT Just in time

3

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V diplomskem projektu bomo obravnavali ključne logistične procese kovinsko-predelovalnega podjetja. Za obravnavo logističnih problemov v takšnem podjetju smo se odločil zato, ker ti predstavljajo pomemben del celotnega proizvajalnega cikla, ki se v podjetju odvija. Eden izmed razlogov, zakaj smo se odločil za takšno podjetje, je v tem, da gre za uspešno podjetje, ki dobavlja in dostavlja izdelke po vsej Evropi, in je proizvajalno podjetje, kjer je optimizacija logističnega procesa zelo pomembna tako z vidika stroškov kot tudi učinkovitosti. Lastnika podjetja poznamo, zato nam je z raznimi podatki in nasveti pomagal do virov, ki smo jih lahko v nadaljevanju uporabili. Podjetje in vodstvo le-tega sta želela ostati anonimna.

Osredotočili se bomo na glavna vidika s strani logističnih procesov, in sicer lokacijskega in stroškovnega. Skozi nalogo ju bomo analizirali in razdelali, svetovali podjetju potencialne rešitve in predlagali rešitev, ki bi bila za podjetje sprejemljiva. Opisali bomo tudi podjetje samo, kaj sploh logistika je, kje se uporablja in na kaj v podjetju vpliva. Priložili bomo tudi fotografije, katerih avtorji smo sami, na koncu bomo podali še ključne ugotovitve ter sklep naloge.

Kovinska industrija v Sloveniji se uvršča v sam vrh nosilnih dejavnosti predelovalne industrije. Po podatkih AJPES-a iz leta 2015, je v kovinski panogi delovalo 3.161 družb, v katerih je bilo zaposlenih kar 55.854 ljudi, prihodki so znašali 7,3 mrd €. (GZS, 2017)

Obravnavani problem diplomskega projekta lahko opredelimo kot dejstvo, da večina podjetij v Sloveniji še vedno ne daje dovolj poudarka logističnim procesom, tako zunanjim kot notranjim, in jih (pre)pogosto zanemarja, ne zavedajoč se, da so pri mnogih podjetjih prav v tem segmentu skrite mnoge rezerve in priložnosti podjetij za optimiranje njihovega celotnega proizvajalnega procesa. Nižanje stroškov je danes za podjetja izjemnega pomena, saj ob vse večji konkurenci in borbi za obstanek na tržišču vsak privarčevani strošek okrepi položaj podjetja na trgu.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Osnovni namen diplomskega projekta je proučiti in analizirati potek logističnih procesov v kovinsko-predelovalnem podjetju. Glede na rezultate ugotovitev bomo lahko izpostavili probleme in predstavili potencialne rešitve za podjetje.

Cilji diplomskega projekta so: teoretično opredeliti pojmovanje logistike in logističnih procesov s strani različnih avtorjev, izpostaviti pomen teh procesov v podjetjih te panoge, predstaviti strukturo in razvejanost logistike in njenih podsistemov na podlagi

4

teoretičnih spoznanj, izvesti analizo logističnega procesa v proučevanem podjetju, ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega načina dela podjetja in predstaviti rešitve za morebitne slabosti oz. težave v podjetju.

Hipoteze raziskave: logistika in logistični procesi so ena izmed glavnih sestavnih delov strategije podjetja in so pogosto zanemarjeni s strani lastnikov in vodilnih v podjetju. Zmanjšanje in optimiranje stroškov logistike sta eden ključnih dejavnikov večje konkurenčnosti podjetja. Integriranje logističnega menedžmenta med ostale vitalne funkcije podjetja bi podjetju omogočilo večjo organiziranost logističnih procesov in posledično prihranek časa, kar se spet kaže v nižjih stroških za podjetje.

1.3 Predpostavke in omejitve

V osnovi predpostavljamo, da se podjetja premalo zavedajo pomembnosti in vloge logističnih procesov, kar smo poudarili tudi na predavanjih med izobraževanjem na EPF. Premalo pozornosti, časa in truda se vlaga v razvoj optimalnega logističnega procesa, saj podjetja večinoma razmišljajo kratkoročno in takšen razvoj ter načrt vidijo predvsem kot strošek in ne kot dolgoročno investicijo, ki bi se sčasoma povrnila in v prihodnosti prinesla pomembne prihranke tako v času kot denarju in tako naredila podjetje bolj konkurenčno na trgu. Podjetje mora svoje znanje nenehno izboljševati, zniževati stroške in širiti ter posodabljati vsa področja podjetja.

V diplomskem projektu se omejujemo na obravnavanje logističnih procesov kovinsko-predelovalnega podjetja. Zaradi tajnosti nekaterih podatkov in morebitnega prekrivanja vodilnih se osredotočamo na širšo panogo s posameznimi konkretnimi primeri omenjenega podjetja. Omejujemo se na zanesljive in preverljive vire, prav tako ne obravnavamo zastarelih podatkov, ampak poskušamo uporabiti kar najbolj aktualne, večinoma so v celoti dostopni za leto 2015.

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

Za raziskovanje in obravnavo logističnih procesov v kovinsko-predelovalnem podjetju bomo uporabili analitičen in deskriptiven pristop. Podatke bomo pridobivali iz različnih učbenikov, internih virov kovinsko-predelovalnega podjetja, strokovnih člankov v časopisih in revijah in iz člankov, dostopnih na spletu.

Znotraj deskriptivnega pristopa bomo uporabili tri metode, in sicer:

- deskripcijo, z njo bomo opisali ugotovljena dejstva, teorijo in pojme; - klasifikacijo, z njo bomo definirali razne pojme; - komparacijo, z njo bomo primerjali članke oz. definicije raznih avtorjev.

Znotraj analitičnega pristopa bomo uporabili dve metodi, in sicer:

- Sintezo za razčlenitev ugotovitev iz prakse in teorije na posamezne dele; - Analizo za preverjanje izidov in povezovanje teoretičnih pogledov v celoto.

5

2 OPREDELITEV LOGISTIKE

Logistika se ukvarja z upravljanjem blaga in toka materialov od njegovega nastanka ali virov do končnega porabnika oz. potrošnika, tako znotraj podjetja kot tudi med njimi. Surovine ali materiali tako vstopajo v proizvodni proces in iz njega izstopijo v obliki končnih izdelkov ali polizdelkov, ki se nato ustrezno embalirajo, označijo in dostavijo na dogovorjeno mesto.

Logistika zajema tudi fizični tok materiala, polizdelkov ali končnih izdelkov od proizvajalca, trgovca ali dobavitelja do končnega potrošnika ali naročnika in predstavlja prostorsko spremembo, fizično premikanje in tudi premagovanje časa, zato je cilj logistike zagotoviti želene dobrine in storitve pravočasno in na pravo mesto z najnižjimi možnimi stroški in vplivi na okolje.

Logistika zajema tudi večino procesov v podjetju, kot so: upravljanje z zalogami končnih izdelkov ali polizdelkov, naročila, fizična distribucija, nabava, načrtovanje distribucije, transport, povpraševanje, načrtovanje potreb, embaliranje, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, manipuliranje z materiali, skladiščenje in drugo. Povzamemo lahko, da logistika zajema večino procesov v podjetju in je za poslovanje izrednega pomena.

2.1 Zgodovinski razvoj logističnih procesov

Človek se je prvič v zgodovini srečal z logistiko takrat, ko je začel premagovati razdalje. Vsak prenos materiala ali blaga, pa tudi načrtovanje skupnega življenja in lova, sta terjala organiziranost, zato so že davno izvajali logistične procese brez pravega zavedanja, kaj delajo. Logistika kot dejavnost se najbolj okrepi med drugo svetovno vojno, zaradi učinkovite podpore logističnih sistemov vojski ZDA.

Po Logožarju (2004, str. 27-28) lahko razdelimo razvoj moderne logistike na tri ključna obdobja, do leta 1950, med 1950 in 1970 in obdobje po 1970. V zgodnji fazi razvoja logistike, so avtorji želeli, na strani povpraševanja, opredeliti predvsem razlikovanje fizične distribucije od marketinga. Svojo organiziranost so nekatera podjetja do leta 1945 že spremenila, transportna in skladiščna dejavnost sta bili podrejeni enemu menedžerju. Logistika je kot veda zelo napredovala med leti 1950 do 1970. Logistika se je intenzivno začela razvijati v šestdesetih letih v ZDA zaradi začetka obdobja nasičenosti z blagom. Ta situacija je zaostrila konkurenco med podjetji in stopnjevala iskanje prednosti pred konkurenti Logistika je te prednosti dosegala z načelom dostave blaga na pravo mesto, po primerni ceni, v pravi količini, nepoškodovano, hitro in predvsem zanesljivo. V sedemdesetih letih so bila temeljna načela logistike že uveljavljena. Nekatera podjetja so že spoznala, da uvedba temeljnih načel v poslovanje prinaša koristi. Vse večji pomen so začeli predpisovati nabavi in gospodarjenju z

6

materialom, toda prevladujoča tema je še vedno bila fizična distribucija. Več pozornosti so morala podjetja posvetiti logistiki, ko je naftna kriza vplivala na dvig cen transportnih storitev in povečanih stroškov vzdrževanja zalog zaradi višjih cen surove nafte.

2.2 Definicije logistike

Oblak (1997, str. 11) pravi, da poslovno logistiko opredelimo kot dejavnost in vedo, s katero nadzorujemo fizične pretoke energije, izdelkov, živih bitij in informacij. Poslovna logistika je lahko vpeta v podjetniški sistem logistične dejavnosti ali pa se organizira kot del procesa posamezne dejavnosti. Ta vrsta logistike rešuje časovne kot tudi prostorske probleme in neenakomernosti med njihovo predelavo, pridobivanjem in porabo s skupno usklajenim vodenjem, upravljanjem in izvajanjem storitev notranjega kot tudi zunanjega transporta ter skladiščenja.

Perišić (1990, str. 5) pravi, da logistika predstavlja sistem aktivnosti, ki omogočajo pretok informacij in energije, oblikovanja, usmerjanja, projektiranja, vodenja in reguliranja pretoka proizvodov, blaga in materiala med sistemi in znotraj posameznega sistema.

Nekateri sodobni avtorji so mnenja, da je zaradi izjemne razvejanosti in razvitosti logistike danes potrebno logistiko definirati na vsaj dva glavna načina (Zelenika, 2005, str. 22–23):

- logistika je znanstvena disciplina, ki multidisciplinarno in interdisciplinarno uporablja in proučuje zakonitosti vodenja, organiziranja, planiranja in kontrole materialnih tokov,

- logistika je aktivnost, ki zajema vse potrebne dejavnosti za kompleksno realizacijo in pripravo časovne in prostorske transformacije znanja in dobrin, vključno z energetskimi in informacijskimi tokovi. Omenjene dejavnosti se z uporabo človeškega potenciala dajejo na razpolago tržnim sistemom, ki težijo k nižanju stroškov.

Logistika je širok pojem, zajemajoč operativne procese, ti pa povezujejo vrsto nalog, operativnih postopkov in priprav, s katerimi dosegamo proizvodne cilje in oskrbujemo trg z potrebščinami (Murtič, 2009, str. 99).

2.3 Elementi logističnega sistema

Logožar (2004, str. 65) pravi, da so v praksi uveljavljeni elementi logističnega sistema, in jih uporabljajo mnogi avtorji, naslednji:

7

- zaloge - zunanji transport, - skladiščenje - notranji transport, - kadri - kontrola, komunikacija in informacije - manipuliranje z blagom,

Deli logističnega procesa so skladiščenje, manipuliranje z blagom in notranji ter zunanji transport medtem pa so zaloge njegov izid. Za nemoten potek procesov in sprejemanje pravih odločitev je zelo pomembna kontrola, prave in hitre informacije, dobra komunikacija in ustrezno izobražen kader.

2.3.1 Zunanji transport

Podjetja se odločajo za najkrajšo (zrak, železnica, cesta) in najustreznejšo (čas in stroški) prevozno pot, v povezavi z lokacijo kupcev in dobaviteljev ter proizvajalnih obratov. Podjetje se odloča, glede na izbrano prevozno pot, med petimi opcijami prevoza (Logožar 2004, povzeto po Ogorelc 1996, str. 79–88):

- železniški, - cestni, - transport po ceveh, - zračni, - vodni.

2.3.2 Notranji transport

Pomemben sestavni del proizvodnega procesa je notranji transport, njegova aktivnost poteka dokler podjetje deluje. Njegova glavna naloga je, da na delovna mesta dostavi določeno količino materiala ob pravem času, hkrati pa odvaža tisto, kar na delovnem mestu nastaja. Končni proizvod je skupni rezultat vseh potrebnih procesov v podjetju še posebej stalno narašča pomen in vpliv notranjega transporta, vse večja delitev dela pa pomeni več notranjih premikov, zato je oblikovanje le-teh ključnega pomena. (Kaltnekar, 1993, str. 335-337).

Požar (1985, str. 60) pravi, da je glede izbere ustreznega transportnega sredstva v notranjem transportu potrebno upoštevati mnogo dejavnikov, glavne značilnosti pa so:

- tehnične, - ekonomske, - nevarnostne.

8

2.3.3 Skladiščenje

Kaltnekar (1993, str. 253) pravi, da je temeljna naloga skladiščenja varovalna funkcija, ki določa temeljni cilj premagovanja časovnih razlik med časom proizvodnje končnih proizvodov in časom njihove uporabe. Pomembno je ohranjanje količine in kakovosti materiala, da bo brezhiben. Križman (2007, str. 52) pravi, da skladiščno poslovanje zajema različne dejavnosti skladiščenja, prevzema in izdajanja blaga, ki zagotavljajo odjemalcem primerno oskrbo. Ohranitev vrednosti blaga ob nizkih stroških skladiščenja je osnovna naloga skladiščenja.

Oblak (1997, str. 188–189) navaja, da so v distribucijskih in nabavnih skladiščih še posebej vidne razlike med procesi skladiščenja. Skladišča loči na štiri vrste:

- Tovarniška, so nameščena blizu proizvodnje, v njih hranijo dokončane izdelke. - Območna, dokler se blago ne potrebuje za prodajo ali proizvodnjo, zagotavljajo

hrambo blaga. - Centralna, po potrebi dopolnjujejo zaloge blaga. - Izdajna, na zahtevo tvorijo, pripravijo in predajo količinske enote blaga.

Križman (2007, str. 56–57) pravi, da lahko dejavnosti ki potekajo v nekem tipičnem skladišču, razdelimo v šest bistvenih funkcij:

- prenos blaga, lahko opravijo v podjetju ročno ali z mehaničnimi sredstvi (dvigala, viličarji), funkcija poteka od sprejema do hrambe blaga in oblikovanja zalog;

- sprejem blaga, po prihodu blaga v skladišče sledi razkladanje, kakovostno in količinsko preverjanji ustreznosti blaga in vnos informacij o blagu v zaloge;

- shranjevanje, zajame pravilno razporeditev artiklov na določena mesta, ki so za njih določena, tam blago ostane dokler proizvodnja ali uporabniki po njem ne povprašujejo;

- manipuliranje z blagom, zajema dejavnosti v skladišču, ko med posameznimi skladiščnimi mesti premeščamo blago, pri čemer obstaja zahteva po kar najmanjši porabi časa za takšne manipulacije;

- odprema, lahko jo delimo na dokumentni in fizični del; - pakiranje, komercialna embalaža zadostuje, ko govorimo o nakladanju blaga na

transportno sredstvo v drugi primerih pa gre predvsem za transportno embalažo za zaščito materiala oz. izdelkov med transportom.

2.3.4 Zaloge

Kaltnekar (1993, str. 277) kot normative za kontrolo zalog upošteva tri višine zalog:

9

- Varnostna ali minimalna oz. alarmna zaloga predstavlja rezervo, ki jo smemo porabiti le pod posebnimi pogoji. Predstavlja tudi varnost ob nastanku nepredvidenih dogodkov v procesu materialne preskrbe, običajno so ti dogodki različne zamude v dobavi blaga.

- Signalna zaloga je višina zaloge pri kateri je potrebno pričeti postopek nabave materiala. V podjetju jo je potrebno določiti tako, da nov material prispe ko podjetje doseže alarmno zalogo.

- Maksimalna zaloga ne sme biti nikdar prekoračena zaradi oteževanja

preglednosti in dela v skladiščih ter zaradi zviševanja skladiščnih stroškov. Predstavlja zgornjo mejo višine zalog, do katere je še ekonomično uskladiščevati nov material.

Čižman (2001, str. 31) opredeljuje zalogo kot neizkoriščen vir z namenom kasnejše uporabe. Za obstoj zalog obstaja šest glavnih razlogov:

- pomoč pri usklajevanju načrta proizvodnje zaradi različnih zahtev kupcev; - omogočanje hitrejšega odziva na potrebe kupca in preprečevanje posledic

netočnih napovedi; - zaščita pred nepravilnostmi v dobavi; - omogočanje vmesnih zalog med proizvodnimi fazami in pospeševanje nekaterih

proizvodnih procesov, da ti da tečejo hitreje kot drugi; - porazdelitev stroškov naročanja po oddelkih v podjetju; - pravočasnost omogoča podjetju, da kupec dobi izdelek pravočasno.

Z zalogami lahko premagujemo neskladnosti med prodajo in proizvodnjo, med transportom in proizvodnjo in podobno. Zaloge končnih izdelkov delujejo predvsem kot regulator raznih motenj od potrošnje do proizvodnje. Pojavljajo se kot usklajevalec različnih časovnih in geografskih neenakomernosti v procesu prodaje in proizvodnje ter fizične distribucije (Jelenc, 1983, str. 262).

Optimalne zaloge ni moč izračunati saj govorimo o spremenljivih količinah, iskati moramo zaloge, ki bodo zagotovile bolj optimalno doseganje skladiščnih ciljev ob nižjih stroških. V primeru da zaloga ni premajhna in ne prevelika govorimo o optimalni višini zalog, slednja mora biti oblikovana tako, da ob čim manjšem tveganju izpada dosežemo največjo gospodarnost. Optimalno višino zalog oblikujemo glede na situacijo, ob upoštevanju vseh tveganj in stroškov v podjetju (Kaltnekar, 1993, str. 274–276).

2.3.5 Komunikacije, informacije in kontrola

Za pregledno in uspešno vodenje logističnega procesa, potrebujemo naslednje podatke (Požar, 1976, str. 294):

10

- o stanju zalog po vrsti in lokaciji blaga; - o blagu, potrebnem v proizvodnji (količina in datum izdelave); - o času in materialu, potrebnem za izdelavo nekega blaga; - o materialu, ki je na voljo, saj tako ugotavljamo višino zalog; - o transportnih stroških na različnih lokacijah; - o povpraševanju po izdelkih in blagu (vrsta, količina in čas); - o podatkih, ki so nujni za analiziranje povpraševanja kupcev na trgu; - o času in zalogah, ki so potrebni za izdelavo načrtovanega povpraševanja po

izdelkih.

Ogorelc (2004, str. 264) pravi, da je osnovni cilj modernega logističnega informacijskega sistema pridobitev informacij, ki so potrebne za izboljšanje obstoječega sistema informacij in racionalnejše vodenje logističnih procesov v podjetju. Za učinkovito vodenje so vedno potrebne informacije, saj so na osnovi informacijskih procesov zasnovani upravljavski procesi, ki služijo za upravljanje logističnega sistema v poslovni logistiki. Informacije so bistvene za planiranje in predpostavljanje bodočega delovanja logističnega sistema. Cilji, naloge podjetniške logistike in smotri pa so temelj za opredeljevanje koristnih logističnih informacij.

2.3.6 Manipulacije z blagom

V skladiščenju, notranjem in zunanjem transportu, ki so trije glavni elementi logistike, predstavljajo manipulacije ogromne rezerve za krajšanje časa blaga v fazi prevažanja. V sodobni logistiki je močan poudarek na skrajšanju posrednih in neposrednih logističnih manipulacij (palete, kontejnerski terminali, kontejnerji, mehanizirana razkladanja in nakladanja itd.). Manipulacije predstavljajo povezavo med naštetimi tremi elementi logistike, saj jih brez razkladanj, nakladanj in drugega, ni mogoče povezovati (Požar, 1985, str. 26). Manipulacije skrbijo za tekoč proces transporta, varno, hitro in brez zastojev ter ob minimalnih stroških. Zagotavljajo storitve, nujne zaradi oskrbe in njihovega varovanja, v fazi mirovanja blaga (Jelenc, 1983, str. 244).

2.3.7 Kadri

Kaltnekar (1993, str. 87–89) pravi, da je ključ do uspešnega delovanja podjetja, ustrezna kadrovska zasedba vseh delovnih mest. V logistični službi mora določen strokovnjak uspešno organizirati, zasnovati, voditi in kontrolirati celotno logistično poslovanje. Zadan cilj je čim bolj usklajeno in tekoče delovanje ob čim nižjih stroških in večji produktivnosti.

Vodja logistike mora imeti široko tehnično, organizacijsko in interdisciplinarno ekonomsko znanje. Zelo dobro mora poznati tudi poslovne procese in procese

11

proizvodnje. Naslednje zahteve mora izpolnjevati vodja logistike v podjetju (Ogorelc, 1996, str. 51–52):

- Poznavanje soodvisnosti znotraj celotnega procesa poslovanja, kot tudi soodvisnosti celotnega logističnega področja;

- Odlično širše ekonomsko znanje kot tudi poznavanje poslovne ekonomije; - Poznavanje in uporaba modernih metod organizacije dela; - Izkoriščanje in ocena možnosti, ki jih ponujajo sodobni dosežki na področju

tehnologije in logistične tehnike, to pomeni tudi poznavanje paletizacije, tehnik transporta, pakiranja, uskladiščevanja, kontejnerizacije itd.;

- Odprtost do sodobnih tehnik in kvantitativnih metod ter poznavanje osnovnih pojmov v zvezi z njimi;

- Ustrezno tehnično znanje, da razume procese, ki se odvijajo v proizvodnji in dovolj strokovnega znanja, ki ga pridobijo z izkušnjami v praksi in s študijem.

2.4 Stroškovni vidiki logistike

Ogorelc (2004, str. 255) pravi, da je učinkovit podjetniški sistem logistike pomemben element v boju s konkurenco saj daje možnosti za večanje dobička. V celotnih stroških poslovanja je zelo velik delež logističnih stroškov, zato od različnih strokovnjakov podjetja zahtevajo načine, ki bi logistične stroške minimizirale.

Čižman (2001, str. 13) pravi, da nižanje stroškov na enem področju lahko povzroči dvig stroškov na drugem, zato je stroškovni koncept ključnega pomena za efektivno delovanje logističnih procesov v podjetju. Oblikovati mora takšne odločitve, ki se bodo nanašale na vse stroške v podjetju. Osredotočanje na vsako posamično dejavnost v podjetju in zmanjševanje celotnih stroškov logističnih dejavnosti bi naj bil cilj organizacije.

Logistika povzroča relativno in absolutno visoke stroške, zato je analiziranje in sledenje stroškov izjemno pomembna funkcija v logistiki. V teoriji ločimo, razčlenimo in analiziramo logistične stroške glede na mesto njihovega nastanka:

- Nabavni stroški. - Skladiščni in stroški zalog. - Transportni stroški. - Ostali stroški.

Stroške, ki jih povzroča logistika je v praksi težko zajemati, zato je potrebno postaviti jasne okvire ter predvidevati, kje bodo te točke nastajanja stroškov. Najtežje je določiti okvire za stroške saj to vključuje nameščanje stroškov po stroškovnih mestih in določanje izvora stroškov (Knez s soavtorji, 2007, str. 136).

12

Nabavni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki nastajajo pri posameznih nabavnih akcijah in iz tistih, ki nastajajo ob delovanju nabavne funkcije. Ne predstavljajo bistvenega deleža v skupni sestavi stroškov podjetja. Stroške nabave delimo na (Kaltnekar, 1993, str. 238–239):

- Fiksne ali stalne, ki so neodvisni od posameznih naročil.

- Variabilne ali spremenljive, ki so odvisni od posameznih nabavnih dejanj. - Pri nabavi ločimo stroške nabavne dejavnosti pa sledečih skupinah:

- Materialni stroški (razsvetljava, pisarniški material, voda, drobni inventar, gretje, itd.).

- Storitveni stroški (poštne, transportne, marže, plačilni promet svetovanje, dnevnice, poštni stroški, kilometrine itd.).

- Stroški amortizacije (opreme, strojev in zgradb).

- Vračunani osebni dohodki

- Vračunane zakonske in pogodbene obveznosti (članarine, prispevki, zavarovalnine, obresti, itd.).

Kaltnekar (1993, str. 271–272) pravi, da skladiščne stroške lahko razdelimo v tri skupine:

- stroški delovanja skladišča, - stroški skladiščnega prostora in - stroški uskladiščenega materiala.

Stroški delovne sile in skladiščnih naprav so stroški delovanja skladišča ti pa nastajajo pri shranjevanju, prevzemanju, pripravljanju pošiljk in izdajanju materiala. Sem štejemo tudi stroške vodenja potrebnih evidenc, upravljanja skladišča, in kontrole zalog v skladišču.

Vzdrževanje prostora na primerni ravni predstavljata stroške skladiščnega prostora. To so stroški amortizacije v skladišču vgrajene opreme in najemnine skladišča, k njima je potrebno prišteti še stroške obresti od osnovnih sredstev. Ostali pogosti stroški skladiščnih prostorov so še, gretje, varovanje, zavarovanje in razsvetljava.

Kaltnekar (1993, str. 271–272) navaja, da material, ki ga imamo na zalogi, pomeni strošek uskladiščenega materiala. S staranjem materiala v skladišču, se ta namreč kvari in zmanjšuje svojo vrednost, ko prihaja do takšnih in podobnih izgub, moramo te

13

prišteti k stroškom materiala, ki je uskladiščen. Material predstavlja določeno vrednost, ki veže obratna sredstva in je neaktivna, stroške pa predstavljajo obresti za ta sredstva.

Stroški transporta so stroški zunanjega kot tudi notranjega transporta, ki jih zajemamo ločeno. V bistvu so si ti stroški med seboj precej podobni, nastajajo zaradi gibanja oseb in materiala med posameznimi točkami poslovnega ali proizvodnega procesa. Transportni stroški lahko predstavljajo visok odstotek skupnih stroškov, to je razlog da moramo ciljno strmeti k njihovemu minimaliziranju. Da bi ta cilj lahko tudi uresničili, moramo te stroške dobro poznati in locirati njihove povzročitelje (Kaltnekar, 1993, str. 353).

Knez s soavtorji (2007, str. 137) pravi, da med zunanje transportne stroške štejemo naslednjih šest vrst stroškov:

- tovornin, - nakladanja in razkladanja, - zavarovanja prevoza, - goriv, - količinskega in kakovostnega prevzema, - embalaže potrebne pri prevozih.

Med notranje transportne stroške pa šteje tri in sicer:

- energije, - transportnih sredstev,

- delovne sile.

2.5 Podsistemi logistike v proizvodnem podjetju

Tok storitev in materiala sta dva glavna logistična procesa, ki tečeta od dobavitelja preko proizvajalca do končnega uporabnika. Informacijski tok spremlja in podpira razbremenilno logistiko in finančni tok, ki potekata v obratni smeri.

Podsistemi podjetniške logistike se oblikujejo s pomočjo sledečih podsistemov:

- Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema ali podjetja s potrebnimi storitvama in materiali, ki so potrebni za nemoteno proizvodnjo.

- Notranja logistika skrbi za notranji transport v podjetju.

- Proizvodna logistika mora zagotoviti optimalni pretok materialov, surovin, ,

polizdelkov, storitev in izdelkov skozi celoten proizvodni proces.

14

- Distribucijska logistika, skrbi za nadzor oblikovanje in upravljanje procesov z namenom zagotovitve dobave izdelkov naročniku, kot je bilo dorečeno v pogodbi.

- Razbremenilna logistika skrbi za premike odpadkov in ostankov, ki nastajajo

med proizvajalnim procesom v podjetju.

2.6 Načini transporta

Različna uporaba transportnih poti in vrst transporta pomenijo različne vrste transporta. Razdelimo jih lahko na pet glavnih vrst:

- Morski transport - Rečni transport - Železniški transport - Cestni transport - Zračni transport

Vsak transport ima svoje značilnosti in posebne pogoje. Razlikujejo se tudi glede na stroške, varnost in hitrost, odločitev podjetja, oziroma sekcije za logistiko v podjetju pa je, da se pravilno odloči (glede na stroške, čas, želje in zahteve kupcev itd.), katerega od naštetih načinov bo izbrala. V večini podjetij v kovinsko-predelovalni industriji se poslužujejo predvsem cestnega, saj cesta predstavlja najboljšo in najhitrejšo povezavo, in pa železniškega transporta, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše premike večjih količin blaga in materiala.

2.7 Kakovost transporta

Logožar (2004, str. 73–74), pravi, da potrebno primerjati elemente, ki so sestavni deli kakovost transporta, ko se odločamo glede izbire najustreznejšega transportnega sredstva in poti ter ob tem izbrati optimalno različico. Elementi kakovosti transporta so:

- Hitrost, saj vpliva na oblikovanje narodnega dohodka preko obračanja finančnih sredstev in hitrosti procesa proizvodnje;

- varnost, je pomembna za ohranitev kvalitete proizvodov in prevoz oseb; - dostopnost, transportnim sredstvom in blagom se lahko ustvari neposredna

zveza; - množičnost, nujna je za oskrbo določenih panog industrije z materiali,

surovinami, energijo itd.; - rednost, pogostost in točnost; - varovanje okolja in poraba energije, moramo ju upoštevati z vidika narodnega

gospodarstva.

15

2.8 Cilji logistike

V svetu poslovne logistike velja načelo 5P, kar pomeni, da je naloga logističnih konceptov, skrb, da je je pravi material na razpolago ob pravem času, v pravilni količini in kakovosti, na pravem mestu in ob pravih (minimalnih) stroških. Poleg naštetega so glavni cilji še znižanje logističnih stroškov – skrajšanje poti, znižanje zalog, naročanje ustrezne količine blaga, pravilno pakiranje, uvedba primerne mehanizacije itd., izboljšanje kakovosti logističnega servisa – večja hitrost in točnost dobave, dostava blaga ob pravem času in kraju, zanesljivost, dostava blaga v zahtevani obliki in brez poškodb. Varstvo okolja – primerni materiali pakiranja, naprednejša transportna sredstva in tako manj onesnaževanja zraka, vode in tal in manj hrupa. Dodamo lahko še humanizacijo in ergonomijo dela, preprečevanje poklicnih bolezni itd.

Capuder Vrečar (2006, str. 31) pravi, da poznamo šest glavnih ciljev v nekem logističnem sistemu:

- nabava primernega materiala, skrb za njihovo skladiščenje, dostavo, prevzem in distribucijo gotovih proizvodov do kupcev po minimalnih cenah;

- vključevanje celotnega logističnega sistema v poslovni proces podjetja. Cilj je zagotovitev koordiniranega delovanja pri opravljanju raznih nalog;

- ažurno obveščanje raznih služb o spremembah in stanju na trgu ter o celotnem poslovanju z proizvodi in materialom;

- zagotavljanje načrtne preskrbe materiala v določeni kakovosti in količini; - vzdrževanje dobrih odnosov z kupci in dobavitelji; - ob pomoči urejenega evidentiranja in planiranja, morajo podjetja zagotoviti

točnost in zanesljivost logističnega sistema pri opravljanju njegovih nalog.

Izboljšanje kakovosti toka blaga in zniževanje stroškov sta temeljna cilja logističnega sistema. V kolikor želimo znižati stroške, moramo uporabiti minimalno produkcijskih faktorjev za izvedbo mirovanja in gibanja blaga. Posledično, ko izboljšamo kakovost toka blaga, izboljšamo tudi servis odjemalca (Vorina, 2003, str. 63). Tudi Logožar (2004, str. 58) pravi, da sta glavna logistična cilja v proizvodnem podjetju izboljšanje servisiranja odjemalcev in zniževanje stroškov.

2.9 Pomen logistike

2.9.1 Pomen logistike za narodno gospodarstvo

Gospodarski razvoj podjetij lahko opisujemo na osnovi treh temeljnih ciljev in sicer so to spremembe stroškov, tveganj in tržišč. Ti cilji imajo z vidika dinamike razvoja

16

tehnologij in globaliziranosti dejavnosti v podjetništvu velik vpliv na odločitve v podjetju (Oblak, 2007, str. 36).

Čižman (2001, str. 11) pravi, da ima logistika ključno vlogo v gospodarstvu in sicer z dveh stališč:

- Logistika je dejavnost, ki olajša prodajo vseh vrst storitev in blaga.

- Enega glavnih in ključnih stroškov za podjetja predstavlja prav logistika.

Logistični sistemi posameznih držav danes močno občutijo vpliv globalizacije svetovnega gospodarstva. Sklepamo lahko da globalizacija gospodarstva pomeni količinski preobrat blagovnih tokov tako čez državne, kot tudi kontinentalne meje (Logožar, 2004, str. 32).

Križman (2007, str. 8) pravi, da se v narodnem gospodarstvu kaže vloga logistike dveh ključnih pogledih:

- Logistika vpliva na mnogo ekonomskih dejavnosti v podjetjih. V narodnem gospodarstvu pomeni tudi enega izmed pomembnejših izdatkov pri poslovanju v posameznih podjetjih.

- Logistika v prvi fazi omogoča nemoteno prodajo storitev in blaga., zato je nujno potrebna učinkovita logistika.

Zaradi vedno bolj zahtevnih naročnikov oz. kupcev in zmožnosti hitrega prehoda iz enega na drug trg, morajo podjetja biti fleksibilna in se prilagajati zahtevam svojih kupcev. Podjetje se na trgu med drugim uveljavi z raznolikimi izdelki in reševanjem težav kupcev z novimi in inovativnimi pristopi. Narašča tudi pritisk na stroške poslovanja podjetja, predvsem zaradi hitrosti razvoja tehnologij in globalizacije. Podjetja morajo doseči optimalen stroškovni položaj, saj lahko tako konkurenco premagujejo s hitrostno in cenovno prednostjo (Oblak, 2007, str. 36).

2.9.2 Pomen logistike za podjetja

Skupno delovanje je nujno potrebno predvsem v organizacijah tako pri povezovanju načrtovanih potreb na trgu z logistiko kakor tudi s proizvodnjo. Zadnjih nekaj let tako predstavlja logistični menedžment veliko priložnost za višanje dobičkov in konkurenčnih prednosti posameznih podjetij. Da je kupec zadovoljen, lahko dosežemo zgolj s sistemskim pristopom, ki omogoča skupno delovanje znotraj podjetja v povezavi s končnimi kupci in z dobavitelji. (Čižman, 2001, str. 12).

Oblak (2007, str. 39) pravi, da je v strukturi stroškov podjetja delež logističnih stroškov večji, bolj kot so prodajni in nabavni trgi oddaljeni od podjetja saj jih tudi proučujemo

17

jih z vidika oddaljenosti omenjenih trgov. Vrednostno prostorninski obseg blaga narašča saj prihaja do skladiščnih in transportnih stroškov, prav tako je relativni delež logističnih stroškov v prihodku večji, bolj kot je neko blago nevarna ali občutljivo.

Čižman (2001, str. 12) pravi, da logistični menedžment v zadnjem obdobju predstavlja priložnosti za večanje konkurenčnih prednosti podjetij in dobička. Skupno delovanje in povezovanje predvidenih potreb na trgu s proizvodnjo je ključ do uspeha sodobnih organizacij, saj je zadovoljstvo strank možno doseči le s celovitim sistemskim pristopom. Maksimiranje donosnosti je eden izmed glavnih ciljev organizacij, za uresničitev tega cilja pa je potrebno nižanje celotnih stroškov v podjetju in predhodna analiza stroškovnih mest. Osebna prodaja in oglaševanje preko promocij pospešujeta prodajo, nek znesek, ki ga kupec plača za storitev ali dokončan proizvod pa je njegova cena.

Logožar (2004, str. 36) pravi, da distribucijska logistika opravlja dobavni servis, nabavna pa oskrbovalnega. Z razvojem logistike kot servisne funkcije se je logistiki prenehal predpisovati pomen kot zgolj instrument racionalizacije. Načelo 5 P poskrbi za detajlno obrazložitev tega razumevanja.

Knez s soavtorji (2007, str. 117) pravi, da so okoliščine, ki imele vpliv na pomen podjetniške logistike sledeče: - liberalizacija trga; - globalizacija trgov; - zaostreni konkurenčni pogoji; - vpliv delovanja skupnega evropskega trga; - odprava težav pri trgovanju; - povečan pritisk državnih organov za zaostritev raznih standardov.

18

3. LOGISTIČNI PROCESI V KOVINSKO-PREDELOVALNEM PODJETJU

3.1 Splošni podatki o podjetju

Obravnavano kovinsko-predelovalno podjetje je v zasebni lasti in je locirano v Sloveniji. Podjetje ima več kot 20-letno tradicijo. Posluje izjemno uspešno, danes z več kot 200 zaposlenimi in več kot 24 milijoni evrov realizacije oz. prometa. Ima stalno rast od ustanovitve naprej, nenehno se širi in želi kupcem ponuditi tehnično najbolj popolne izdelke, zato so potrebna nenehna vlaganja v novo opremo in najsodobnejše stroje.

V začetnem obdobju delovanja je proizvodnja pomenila zgolj varjenje in brušenje zahtevnejših in večjih podstavkov, ki so služili kot podlaga avtomobilskim strojnim linijam. Danes pa proizvodnja zajema poleg že omenjenih proizvodov še sestavljanje zahtevnih in mehansko obdelanih proizvodov za industrijo energije (vetrniške turbine in hladilniki, ohišja za elektromotorje), strojegradnjo ter proizvodnja prototipov za razne naročnike, predvsem iz Nemčije. Podjetje zaposluje tudi več kot 10 lastnih konstruktorjev, ki sodelujejo pri snovanju novih tehnoloških rešitev in izboljšavah naročnikovih načrtov. Proizvodnja poteka neprekinjeno v treh izmenah, toda v tretji z manjšim obsegom (le najnujnejša naročila), saj gre za družini prijazno podjetje.

Slika 1: Sedež kovinsko-predelovalnega podjetja

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

19

3.2 Nabavna logistika v kovinsko-predelovalnem podjetju

Oblak (1987, str. 36) navaja, da kot podsistem mikrologistike nabavna logistika skrbi za dostave potrebnega blaga v dani kakovosti in količini ter oskrbo s prostorsko-časovnimi določenimi dejavnostmi dostave in prevzema potrebnega blaga. Postopek nabave v obravnavanem kovinsko-predelovalnem podjetju se odvija na naslednji način: 1. Opredeljevanje in ugotavljanje nabavnih potreb.

Nabavne potrebe so vnaprej opredeljene na podlagi prejetih naročil in tehnološko potrjenih rešitev, na osnovi posameznih delovnih nalogov. Nabavne potrebe v glavnem zajemajo naslednje vsebine:

- Pločevine različnih dimenzij in debelin - Cevi različnih dimenzij in debelin - Profili različnih dimenzij - Nabava tehnološkega plina (varjenje) - Varilne žice različnih dimenzij - Svedri različnih dimenzij - Zaščitna oprema in oblačila (odebeljeni čevlji, rokavice, očala itd..) - Hladilne emulzije - Brusilne plošče različnih dimenzij - Barve in laki (lakirnica) - Granulat za peskanje - Servisiranje vseh strojev (roboti, laserji, dvigala, vrtalniki, viličarji) - Zavijalne folije in palete (potrebe po pakiranju in skladiščenju) - Elektrika (velik odjemalec električne energije)

- Podjetje potrebe po materialu za tekoče delovanje proizvodnje ugotavlja preko pogodbenih – dolgoročnih in sprotnih naročil. Za tako veliko podjetje, ki ima zelo raznolike in zahtevne kupce, mora imeti zalogo materiala v količini mesečne porabe materiala v proizvodnji. Zaradi morebitnih zapletov in slabih izkušenj podjetja v preteklosti z italijanskimi in poljskimi železarnami podjetje ne uporablja sistema JIT (just in time). Slednji je stroškovno sicer najučinkovitejši, vendar ga zaradi razmeroma konservativnega pristopa podjetje ne uporablja, čeprav je danes ta sistem mnogo bolj izpopolnjen kot v preteklosti. 2. Pogodbe z dobavitelji

Z vsemi pomembnimi dobavitelji ima podjetje sklenjene letne pogodbe, z železarnami pa triletne z letnimi možnimi korekcijami. Pogodba zajema okvirni letni odjem različnih vrst železa (v tisočih tonah). Za večino dobaviteljev je podjetje velik odjemalec in reden plačnik (kar je še posebej v današnjem času zelo cenjeno), zato ima z njimi redna

20

tedenska pogajanja, pa vendar zelo dobre poslovne odnose. Zaradi pritiskov kupcev v Nemčiji podjetje izvaja nadaljnji pritisk na svoje dobavitelje predvsem v stroškovnem smislu. Naročila potekajo večinoma preko elektronske pošte. 3. Transport

Podjetje nima svojega lastnega voznega parka kljub velikemu letnemu prometu. Izračuni so pokazali, da je ceneje, če najamejo prevoznika, in glede na konstante odjemalce imajo nekaj samostojnih prevoznikov iz okolice, ki delajo izključno za to podjetje. Praviloma poteka transport na priklopnikih, torej cestni prevoz, ki je zaradi specifičnih oblik in velike teže ter volumna zahteven predvsem pri raztovarjanju v samem proizvajalnem obratu. Ladijski transport ni primeren, saj je stroškovno in logistično neučinkovit. Zaradi razmeroma kratkih kopenskih poti (glavne odjemalke so: Nemčija, Avstrija in Švica) se letalski promet kljub hitrosti ne izplača. Zaradi prevelikega števila raztovarjanja in natovarjanja ter angažiranja avtoprevoznikov (domačih in tujih) se jim tudi železniški promet ne izplača, prav tako gre mnogokrat za posebna naročila, ki so možna samo s cestnim prevozom. V primeru izrednih in prioritetnih naročil je podjetje dovolj fleksibilno, da to tudi naredi in organizira po potrebi izreden prevoz, kar pa pomeni večje stroške za podjetje, vendar je tudi za takšen izdelek in dobavo kupec pripravljen plačati več. Dobaviteljske pogodbe so večinoma sklenjene z dostavo na dvorišče tovarne brez lastnega angažiranja transporta. Transport poteka tudi znotraj podjetja (interni transport). V ožjem smislu pomeni interni transport relacijo med skladiščem materiala in začetkom proizvodnje, ki poteka z viličarji, znotraj proizvodnega procesa pa poteka transport s stopnimi dvigali, tekočimi trakovi in roboti. Interni transport v širšem smislu pomeni tudi prevoz polizdelkov iz enega v drug proizvodni obrat, kjer poteka mehanska obdelava omenjenih polizdelkov, ta pa poteka s tovornjaki. 4. Kontrola kakovosti

Prejetega blaga od dobaviteljev načeloma ni potrebno kakovostno kontrolirati, saj so dobavitelji mednarodno uveljavljeni s svojimi certifikati kakovosti (tako železarne kot dobavitelji svedrov, brusilnih plošč itd.). Zaradi težav ugotavljanja ustrezne kakovosti pločevine so ti certifikati potrebni in tudi zahtevani s strani končnih uporabnikov predvsem podjetij, ki so veliki in zelo pomembni odjemalci. V podjetju imajo tudi lasten oddelek kontrole kakovosti, ki se izvaja med procesom proizvodnje in po končanju izdelka. Poseben poudarek je na kontroli varjenja in kontroli mehanske obdelave (navoji, luknje, koti, izrezi) v tisočinkah milimetrov s posebnimi merilniki. Reklamacije s strani kupcev so zelo redke, v zadnjih desetih letih je bilo reklamacij le pet. V primeru ugotovljenih nepravilnost pri kupcu se reklamacija

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kakovost&action=edit&redlink=1

21

komisijsko pregleda in ugotovljene nepravilnosti se sanirajo na stroške obravnavanega podjetja z odpremo proizvoda nazaj v tovarno.

Slika 2: Zunanje (odprto skladišče pločevin obravnavanega podjetja

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

Slika 3: Panoramski posnetek proizvodnega obrata in upravne stavbe podjetja

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

22

23

3.3 Proizvodna logistika

Obravnavano kovinsko-predelovalno podjetje je tipično proizvodno podjetje, zato je proizvodna logistika zanj izjemno pomembna. To velja še posebej za današnji čas, ko moramo biti na stroškovni vidik še posebej pazljiv. Eden od ključnih elementov zmanjševanja stroškov v proizvodnem podjetju je optimizacija proizvodne logistike. V zgodovini delovanja podjetja se je glede na trenutne potrebe proizvodna logistika menjavala in posodabljala. Podjetje je pred tremi leti investiralo v veliko zunanje skladišče ter v prizidek k proizvodni hali. S to investicijo se je tudi spremenila in izboljšala proizvodna logistika, saj so v marsikateri fazi proizvodnje odpadla posamezna nepotrebna dela (prelaganje, prevažanje polizdelkov itd.). V prvi fazi sledi oddelek priprave dela. Proizvodna faza se začne po posameznih delovnih nalogih glede na potrebno ročnost dobave izdelkov kupcem. Proizvodna logistika je danes v omenjenem podjetju organizirana tako, da viličar pripelje pločevino oz. potreben material direktno na laserski razrez. To pomeni, da pred tem v oddelku konstruiranja to pločevino računalniško optimalno izkoristijo in sprogramirajo program za laserski razrez po posameznem delovnem nalogu. Vsi razrezani polizdelki se označijo po delovnem nalogu in gredo v nadaljnji proces obdelave oziroma sestavljanja in varjenja, ki je naslednja neposredna faza razreza. Te faze so pri večjih serijah v večini obdelane z robotskim varjenjem, manjša individualna in zahtevnejša naročila pa so potrebna ročnega varjenja. Logistika znotraj proizvodnega procesa poteka s pomočjo stropnih dvigal (večinoma 20-tonska Abus dvigala) in tekočim trakom. Linija proizvodnega procesa je enosmerna, brez dodatnih in nepotrebnih poti nazaj. Ko je polproizvod končan, se ga posreduje v fazo peskanja in žarenja ter barvanja. Nato se ga skladišči v neposrednem nadaljevanju proizvodnega procesa. Stroške poveča transport polizdelkov na drugo lokacijo, saj je obrat fine mehanske obdelave oddaljen približno 3 kilometre. V oddelku mehanske obdelave se je z leti spreminjala proizvodna logistika, saj so se tudi na tej lokaciji dogajale investicije tako v proizvodne prostore kot v velike in zahtevne stroje za mehansko obdelavo. Za postavitev teh strojev je potreben gradbeni poseg, saj je treba narediti močne in natančne temelje za postavitev omenjene opreme za mehansko obdelavo. Zaradi naštetega so spremembe proizvodne logistike v tem oddelku zelo drage. Danes poteka proizvodna logistika v oddelku mehanske obdelave tako, da se polizdelek dostavi direktno v proizvodni obrat in se nato večje polizdelke premika z dvigalom, manjše pa z viličarjem direktno na posamezen obdelovalni stroj. Podjetje uporablja dve vrsti viličarjev, in sicer za zunanje premike skrbi dizelski, za notranje pa električni viličar. Stroji so postavljeni v vrstnem redu, tako kot si proces obdelave sledi. Natančnost obdelave je odvisna od zahtev konstruktorjev oz. naročnikov in od zmožnosti posameznega stroja. Ko je izdelek končan, sledi morebitna korekcija lakiranja in ustrezna zaščita izdelka. Izdelek se skladišči v istem prostoru, kot se raztovarja, kjer priklopnike z dvigali tudi natovorijo. Z rastjo podjetja so začela nastajati

24

ozka grla, saj je bilo naročil vedno več, posledično se je širila in večala proizvodnja, zato so prvi proizvajalni obrat razširili, povečali notranje in zunanje skladišče in, bistveno, posodobili zastarele stroje z modernimi, natančnimi in učinkovitimi roboti, ki so pospešili proizvodnjo in znižali število reklamacij.

Slika 4: Transport proizvodov iz prvega v drugi obrat na mehansko obdelavo

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

3.4 Prodajno-distribucijska logistika

Kot smo že omenili, prodajne aktivnosti potekajo dnevno. Mnogo prodajnih aktivnosti se opravi preko telefona, glede na dejavnost podjetja pa tudi preko elektronske pošte, predvsem v fazi predajanja načrtov posameznih naročenih izdelkov, prav tako uporabljajo faks. Še vedno pa so glavne prodajne aktivnosti osebne, ko se obišče potencialnega oz. stalnega kupca. Osebni stik in sodelovanje pri kreiranju izdelka pri naročniku je ključen uspeh obravnavanega podjetja. Podjetje se lahko pohvali s 100 % zasedeno proizvodnjo z naročili za leto 2017, 2018 in delno že za leto 2019. Lastnik podjetja je tedensko vsaj dva dni v tednu v tujini, pri kupcih. Ko so izdelki dokončani in pripravljeni za distribucijo do posameznih kupcev, je treba organizirati transport. To se opravi v oddelku komerciale in logistike. Podjetje ima pogodbe sklenjene z nekaj prevozniki iz okolice podjetja. Ti morajo biti na razpolago podjetju po terminskem planu, ki se ga izdela na sedežu podjetja. Prevozniki morajo imeti novejši vozni park in na ponjavah morajo imeti napis podjetja z dejavnostjo podjetja tudi v nemškem jeziku. Po terminskem planu se organizira odprema izdelkov

25

iz skladišča končnih izdelkov. Na tovornjake se izdelki naložijo z dvigalom ali z viličarjem. Večina izdelkov je takšnih, da je dovolj transport na priklopnikih. Izjema so veliki izdelki, za katere pa je treba organizirati spremstvo in odprema poteka kot izredni prevoz. Za podjetje je ključnega pomena, da proizvodnja poteka nemoteno, ter da kupec, ki ima vedno prednost, dobi visoko kakovosten izdelek v pravem času. Kvaliteta in rok dobave sta glavni postavki, s katerima podjetje uspešno premaguje vse gospodarske in finančne krize v širšem okolju, v zadnjem obdobju. Med pogovorom z vodstvom podjetja smo omenili tudi dejstvo, da se čedalje več mladih podjetnikov sploh ne srečuje, posli se sklepajo hitreje, brez dolgih pogovorov ob poslovnih kosilih, toda vodstvo je prepričano, da takšen neoseben pristop škoduje poslu in krha vezi med strankami.

Slika 5: Obrat fine mehanske obdelave podjetja

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

26

Slika 6: Vozni park obravnavanega podjetja

VIR: (Osebni arhiv, 2017)

3.5 Razbremenilna logistika

Razbremenilno logistiko lahko opredelimo kot podsistem, kjer gre za oskrbo ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh delih nabave, proizvodnje in distribucije. Materialni tok potuje v obratni smeri od prej naštetih logističnih sistemov. Zasledovati mora ekonomske in ekološke cilje. Konkretne naloge razbremenilne logistike v podjetju so:

- zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov v posebnih zabojih, - medskladiščenje in transport ostankov, - recikliranje (ponovna uporaba materialov), vendar tega ne opravijo sami, - zbiranje, deponiranje odpadkov v kesonih ki jih prodajo Dinosu ali Surovini, - zbiranje odpadnih olj in njihova odprodaja.

Glede na vse zahtevnejše ekološke predpise in standarde pomen razbremenilne logistike zelo narašča. V podjetju se tega zavedajo in tudi v pisarnah ter proizvodnji ločeno zbirajo odpadke. Iz zgoraj navedene definicije lahko razberemo, da se podjetje s tem aktivno ukvarja, saj proces proizvodnje in ozaveščenost lastnikov pozitivno vplivata na ta del logistike. Odpadki v podjetju na ta račun nastajajo pri razrezu pločevine, cevi, profilov ter pri dodatni mehanski obdelavi končnih izdelkov. Na zunanjem pokritem skladišču so postavljeni zabojniki, v katerih se ločeno zbirajo posamezni odpadki, ki nastajajo v procesu proizvodnje. Večina je kovinskih odpadkov, manj je lesenih, pa vendar so, saj nastajajo v procesu nabavne logistike in tudi v procesu distribucijske logistike. Poseben

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Materialni_tok&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Materialni_tok&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekonomijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologijahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cilj&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zbiranje&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sortiranje&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lo%C4%8Devanje&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje

27

zabojnik je tudi za plastiko in folije, ki nastajajo v fazi skladiščenja in priprave za distribucijo. Tudi lakirnica je sodobna z vsemi potrebnimi lovilci delcev in filtri za kemikalije in barve, kar minimalizira onesnaževanje. Glede na to, da so glavni kupci izdelkov obravnavanega podjetja iz zahodne Evrope, se lastnik podjetja odgovorno obnaša tako, da zahteva od prevoznikov transportna sredstva novejšega tipa z ekološkimi motorji z manj CO2 izpušnih plinov in emisij.

28

4. PROBLEMI IN REŠITVE V LOGISTIČNEM PROCESU PODJETJA

4.1 Problemi v logističnem procesu podjetja

Največji problem v podjetju predstavlja ločenost proizvodnih obratov, torej obrata, kjer poteka glavni del preoblikovanja kovin v polproizvode (rezanje, zvijanje, brušenje, peskanje itd.), in drugega obrata, kjer se izvaja fina mehanska obdelava pripeljanih polproizvodov iz prvega obrata. Razdalja med obratoma znaša približno 3 kilometre, toda prav tako kot pri daljših prevozih je treba izdelke zaščititi, naložiti in razložiti, kar podjetju predstavlja izgubo časa, višje stroške in tveganje za poškodbo izdelkov. Stroške dviguje predvsem prevoz (najem prevoznika), gorivo in ''zastoj'' med proizvodnjo. Problem je tudi v tem, da podjetje za poslovanje potrebuje ogromne količine železa, cena tega pa je odvisna predvsem od gibanja cen železove rude na trgu. Tako je cena metrične tone železove rude decembra leta 2006 znašala 31,78 $, vrhunec je cena dosegla sredi leta 2011 s kar 187,48 $ za enako količino. Tako se viša in niža tudi cena na tono železa, posledično pa ima kovinsko-predelovalno podjetje nižji dobiček, saj mora prodajati izdelke po cenah, zapisanih v pogodbah. Enak strah kot pred letom 2011 je moč zaznati v podjetju sedaj, saj se je cena metrične tone železove rude v zadnjem letu podvojila. Razloge za to v podjetju pripisujejo Kitajski, ki nakupuje ogromne količine železove rude zaradi povečanja proizvodnje in porabe železa v lastnem gospodarstvu. (IndexMundi, 2017) Nadalje vidimo problem v premajhnih kapacitetah zaradi novih naročil, predvsem na račun proizvodnje turbin za vetrne elektrarne (vetrnice). Zaradi trenda pridobivanja čiste energije iz obnovljivih virov, ki so v zadnjem času nenehno v porastu, se povečuje tudi število naročil v podjetju. Trenutno potekajo pogajanja med domačim in velikim tujim podjetjem predvsem glede financiranja in možnosti širitve proizvodnje, prav tako so premajhni prostori za skladiščenje, kar predstavlja logistično ozko grlo pri proizvodnji. Višanje stroškov v podjetju predstavlja tudi prepričanje vodstva, da morajo v podjetju imeti zalogo vseh ključnih materialov za proizvodnjo vsaj za mesec vnaprej, tako zaloge vhodnega materiala za proizvodnjo zajemajo prostor in povzročajo stroške skladiščenja, ta način pa v podjetju opravičujejo v smislu zagotavljanja varnosti proizvodnje v primeru odpovedi dobaviteljev (stavke, zaprtje meja, begunska kriza itd.). Varnost je na tem področju bolj pomembna kot stroški, saj je nujno dostaviti izdelke kupcem brez zamude na določen dan. Dodaten dragocen čas se izgublja, saj je nenehno potrebno prelaganje, zlaganje, raztovarjanje in natovarjanje nakopičenih zalog materiala. Veliko slabost vidimo tudi v procesu konservativne finančne politike v smislu želje vodilnih po veliki finančni varnosti, kar se je sicer v krizi izkazalo za primerno politiko

29

podjetja, toda v času gospodarske rasti bi lahko podjetje več investiralo. Prav tako je zastarel način plačevanja dobaviteljev, saj podjetje izplača dogovorjeni znesek šele po dostavi le-tega, zato pa dobavitelj opravi storitev po višji ceni kot bi jo lahko sicer.

4.2 Rešitev problemov v logističnem procesu podjetja

Problem oddaljenosti dveh obratov bi podjetje lahko rešilo s širitvijo obrata mehanske obdelave, saj so tam na voljo zemljišča, na katerih bi lahko podjetje zgradilo novo halo in tako bolj zaokrožilo svoj proizvodni proces, in če se navežem na tretji opisani problem, vidimo možnosti rešitve obeh problemov, in sicer tako, da bi se podjetje pogajalo s tujim podjetjem, da bi to sofinanciralo investicijo v obrat mehanske obdelave, torej v njegovo širitev, novo halo, opremo, robote itd. Tako bi bili privarčevani stroški transporta, pakiranja in časa, povečal bi se obseg proizvodnje zaradi novih naročil in tako bi hitreje stekel celoten cikel proizvodnje novih izdelkov oz. naročil. Glede na trende in ogromno število naročil, ki si jih podjetje lahko pridobi, menimo, da bi bila investicija smotrna in bi se dolgoročno obrestovala.

Podjetje za izbiro surovin za proizvodnjo nima substitutov oz. alternativnih materialov, zato se mora prilagajati razmeram cen železove rude na trgu, saj na trend gibanja cen nima vpliva. Pomembni so visoka dodana vrednost proizvodov in nizki stroški zaposlenih (podjetje je močno robotizirano), saj tako lažje prestajajo nihanja cen in gospodarske krize, kakršni smo priča od leta 2008.

Glede stroškov, ki jih povzroča skladiščenje zalog materiala, bi podjetju svetovali uporabo metode Just in time, torej da poteka dostavljanje za proizvodnjo sproti, pred proizvodnjo, takšen način pa predstavlja za podjetje najmanjše možne zaloge in s tem nižje stroške skladiščenja. Podjetje je pred leti prešlo od poljskega dobavitelja železa na italijanskega in kljub temu da je dobavna cena italijanskih železarjev malenkost višja od poljskih, je kakovost boljša, saj so prej vlagali mnogo reklamacij zaradi slabe kakovosti materiala. Rešitev za podjetje na področju skrbi zaradi zaprtja mej zaradi različnih razlogov (begunska kriza) vidim v tem, da postane njihov dobavitelj Železarna Jesenice, saj gre za podjetje, locirano v Sloveniji.

Zaradi konservativne finančne politike podjetja na transakcijskem računu ostaja mnogo sredstev, ki tam mirujejo. Ta denar bi podjetje moralo vlagati v donosnejše naložbe, dodatno robotizacijo proizvodnje in v nakup boljših ter modernejših informacijskih sistemov s poudarkom na vključevanju logistike v samo proizvodnjo podjetja, torej da bi se logistika integrirala v samo okolje in jedro podjetja. Z vidika plačevanja dobaviteljev podjetju svetujem, da začne plačevati avanse, saj so dobavitelji zanesljivi, ob plačilu le-teh pa bi podjetje lahko koristilo popuste (v primeru predplačila dobaviteljem).

30

5. SKLEP

Med raziskovanjem logističnih procesov v kovinsko-predelovalnem podjetju smo prišli do spoznanja, kako izjemno pomemben je ta proces v podjetju, še posebej, če gre za večje in mednarodno vpeto podjetje. Na konkretnem primeru podjetja smo prišli do spoznanja, da je sicer podjetje solidno logistično organizirano, toda obstajajo mnoga področja, ki bi jih lahko podjetje v prihodnosti izboljšalo. Te ugotovitve in rešitve smo v diplomskem projektu tudi predstavili. Spoznali smo, da podjetje, ki nima dobrega logističnega procesa, deluje omejeno in ne more izkoriščati svojih potencialov, prav tako naraščajo stroški, ki nižajo konkurenčnost podjetja. Zanimiva za podjetje bi bila po našem mnenju vpeljava logističnega menedžmenta, ki bi skrbel za planiranje, krmiljenje, koordiniranje in kontroliranje celotnega logističnega procesa oz. verige v podjetju. Ob raziskovanju smo opazili, da takšnih podjetij, ki dajejo večji pomen logistiki, v Sloveniji ni veliko, da se na tem področju vlaga premalo sredstev, še posebej v večjih, proizvajalno in izvozno naravnanih podjetjih, kjer izdelek potuje po ciklu proizvodnje in kasneje k naročniku. Večje kot je podjetje in bolj kot je proizvodno naravnano, večji so lahko prihranki, kot tudi obratno, v primeru slabe organizacije in infrastrukture transportnih poti so lahko stroški zelo visoki. V obravnavanem podjetju smo zaznali, da podjetje sodeluje z drugimi vrhunskimi podjetji izključno iz zelo razvitih držav (Švica, Avstrija in Nemčija), saj imajo le-ta najvišje standarde glede tehnologije in kakovosti. Tudi to je razlog, da takšno podjetje preprosto ne more biti na njihovem nivoju, če želi z njimi sodelovati, zato so tudi investiranja v še hitrejše, naprednejše in natančnejše stroje, orodja in robote nujno potrebna, pomemben je tudi omenjen vozni park pogodbenih avtoprevoznikov, saj je tudi to del odraza podjetja (modernejši motorji so manj škodljivi za okolje, to pa daje dobaviteljem znak, da je podjetju mar za okolje), prav tako so modernejši tovornjaki bolj zanesljivi, kar je kupcem pomembno zaradi točnosti dostave izdelkov. Ob upoštevanju zapisanih rešitev v logističnem procesu menimo, da bi podjetje lahko mnogo denarja privarčevalo, skrajšalo dobavni in skladiščni čas kot tudi čas proizvodnje izdelka. Vpeljava načela 5P bi podjetju zelo koristila, saj morajo logistični procesi poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in kakovosti na pravem mestu z minimalnimi stroški. Zaradi sodelovanja z globalnimi podjetji je pomembna tudi prenova informacijskega sistema znotraj podjetja, ki bi določene funkcije povezal in jih pospešil, tako bi ob majhnem vložku podjetje dolgoročno veliko prihranilo.

Cilje, ki smo si jih zadali v diplomskem delu, smo uspešno izpolnili, saj smo teoretično opredeliti razumevanje logistike in logističnih procesov s strani različnih avtorjev, izpostavili smo pomen logističnih procesov v podjetjih kovinsko-predelovalne panoge, predstavili strukturo in razvejanost logistike in njenih podsistemov na podlagi

31

teoretičnih spoznanj, analizirali smo logistične procese proučevanega podjetja, ugotovili prednosti in pomanjkljivosti dosedanjega načina dela podjetja in predstaviti rešitve za morebitne slabosti oz. probleme v podjetju, posledično pasmo izpolnili tudi osnovni namen nastajanja naloge.

Potrdili smo vse hipoteze raziskave, in sicer so logistika in logistični procesi ena izmed glavnih sestavnih delov strategije podjetja, lastniki in vodilni v podjetju pa jih pogosto zanemarjajo, zmanjšanje in optimiranje logističnih stroškov sta eden izmed ključnih dejavnikov večje konkurenčnosti podjetja, integriranje logističnega menedžmenta med ostale vitalne funkcije podjetja bi podjetju omogočilo večjo organiziranost logističnih procesov in posledično prihranek časa, kar se bo v prihodnosti kazalo v nižjih stroških za podjetje.

Potrjujemo tudi osnovno predpostavko, saj smo med analiziranjem podjetja in pisanjem diplomskega projekta spoznali, da se podjetja premalo zavedajo pomembnosti in vloge logističnih procesov, prav tako se premalo pozornosti, časa in truda vlaga v razvoj optimalnega logističnega procesa, saj podjetja večinoma razmišljajo kratkoročno in takšen razvoj ter načrt vidijo predvsem kot strošek in ne kot dolgoročno investicijo, ki bi se sčasoma povrnila in v prihodnosti prinesla pomembne prihranke tako v času kot denarju in bi tako postalo podjetje bolj konkurenčno na trgu. Spoznali smo tudi, da mora podjetje nenehno zniževati stroške in širiti ter posodabljati vsa področja podjetja, vključno z logističnimi procesi.

Odlično priložnost vidimo tudi v priložnosti dogovora s tujim podjetjem o sofinanciranju, saj bi podjetje postalo pomembno za celotno regijo, povečala bi se število zaposlenih in promet, kar daje podjetju dolgoročno zagotovilo za uspešno delovanje. Stroške bi podjetje lahko zniževalo tudi s povečano sinergijo in vključevanjem logističnih vprašanj v dolgoročne odločitve, torej da ob vseh novih idejah vključijo oz. upoštevajo pomen logistike. Podjetju svetujemo, da se premišljeno in načrtno loti prenove logističnih procesov, saj bodo tako lahko izkoristili celoten potencial, ki ga podjetje zagotovo ima.

32

LITERATURA IN VIRI

1. Capuder Vrečar, D. (2006). Osnove organiziranja in logistike trgovinskega poslovanja: skripta. Ljubljana: Gea college – Center višjih šol.

2. Čižman, A. (2001). Upravljanje logističnih procesov v organizaciji: zapiski predavanj za predmete Mikrologistični procesi in Logistika. Kranj: Moderna organizacija.

3. Ferišak, V., Renko, F., Medvešček, I., Šnajder, B., & Sremac, D. (1983). Poslovna

Logistika. Zagreb: Informator.

4. Gospodarska zbornica Slovenije. (2017). Predstavitev kovinske industrije. Pridobljeno 12. junija 2017 iz GZS: https://www.gzs.si/zdruzenje_kovinske_industrije/vsebina/Ozdru%C5%BEenju/Predstavitev-kovinske-industrije.

5. IndexMundi. (2017). Iron ore monthly price, Pridobljeno 13. junija 2017 iz IndexMundi: http://www.indexmundi.com/commodities/?commodity=iron-ore&months=120.

6. Interni viri obravnavanega kovinsko predelovalnega podjetja.

7. Jelenc, M. (1983). Mednarodni in integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

8. Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

9. Knez, M., Cedilnik, M., & Semolič, B. (2007). Logistika in poslovanje logističnih podjetij. Celje: Fakulteta za logistiko.

10. Knez, M., in Mulej, M. (2011). Celovit menedžment logistike – ključni vir konkurenčnosti. EOL - embalaža okolje logistika, avgust (61).

11. Križman, A. (2007). Organizacija in logistika poslovanja. Maribor: Višja strokovna šola Academia Maribor.

12. Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

33

Izobraževanje.

13. Murtič, S., Murgel, J., in Vidiček, M. (2009). Osnove prava v logistiki. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.

14. Oblak, H. (1987). Oblikovanje politike poslovne logistike. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

15. Oblak, H. (1997). Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

16. Oblak, H, & Mulej, M. (1998). Organiziranje poslovanja prometnih podjetij. Maribor: Univerza v Mariboru, Društvo za poslovno logistiko in Studio Linea.

17. Oblak, H. (2007). Mednarodna poslovna logistika. Celje: Fakulteta za logistiko.

18. Ogorelc, A. (1996). Logistika: Organiziranje in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta

19. Ogorelc, A. (2004). Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta.

20. Perišić, R. (1990). Logistika, transport, distribucija, juče, danas, sutra. Beograd:

Logistika, Beograd.

21. Požar, D. (1976). Gospodarjenje v poslovni logistiki. Maribor: Obzorja.

22. Požar, D. (1985). Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor: Visoka ekonomsko komercialna šola.

23. Vorina, A. (2003). Organizacija in logistika poslovanja. Celje: Poslovno-komercialna šola.

24. Zelenika, R. (2005): Logistički sustavi, Reka: Ekonomska fakulteta Univerze v Reki.