11. februar 2010 | OKo | 1

18. februar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 32 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Pustne maske preganjale zimoValentinov pohod v objemu zimske narave

2 | OKo | 11. februar 2010

11. februar 2010 | OKo | 3

4 POSTANITE KRVODAJALEC! 8 VEDNO VEČ SODELUJOČIH EKIP NA TEKMOVANJIH ŠZL17 ZIMSKE RADOSTI NA DOMAČIH SMUČIŠČIH 18 VINOGRADNIKI SO SE SEZNANJALI Z ZAKONODAJO 21 SNEŽAKI VELIKANI 25 KOZJANSKI UPOKOJENCI SE UČIJO ANGLEŠKO, V PODČETRTKU PA RUSKO

Na naslovnici: Zamorčki iz KozjegaFotografija: OKo

Se boste čemu odpovedali?Včeraj se je pričel štiridesetdnevni post. Nekateri mu posvečajo več, drugi manj pozornosti. Med prijatelji in znanci poznam take, ki se v času posta odpove-do tistemu, s čimer ponavadi pretiravajo. Poznam

celo takšne, ki so bili strastni kadilci, pa jim je postni čas pomagal, da so s to razvado prenehali. Veliko se jih v po-stnem času odpove alkoholu, nekateri čokoladi, mnogi se odpovedo mesu. Mislim, da je pravzaprav vseeno, kaj od naštetega črtamo z vsakdanjika, pomembno je, da smo česa takega sploh sposobni. Sama žal nisem med tistimi, ki bi se jim že kdaj uspelo čemu odpovedati v postnem času, čeprav se nekako to-lažim s tem, da se pravzaprav skozi vse leto marsičemu odpovem, pa naj bo to na račun dela, na račun okolja, v katerem živim, ali želja oseb, ki so mi blizu. Me pa vseeno letos mika prav štiridesetdnevni post. Določila sem že, čemu se bom odpovedala, vprašanje štiridesetih dni pa je, če mi bo to uspe-lo. Pravijo, da ti stvari uspejo, če vanje verjameš, ampak včasih to enostavno ni dovolj. Nešteto izgovorov najdemo, da vse skupaj upravičimo, sami pri sebi

pa vemo, da se potem ne počutimo preveč dobro. Neka vest v nas kljuka in ne neha tako dolgo, dokler tistega, kar smo začeli, ne uresničimo.Seveda se nam zgodi, da vse skupaj postavimo na stranski tir, posledica tega pa je večkratno nezado-voljstvo, kateremu sploh ne vemo vzroka.V postnem času je vsekakor dobro, da se malo po-globimo vase in odpravimo pomanjkljivosti, ki nas de-lajo nesrečne ali nezadovoljne. Zagotovo ni dobro, da se lotimo kakšnih velikih in skoraj nemogočih stvari, tista drobna, skoraj neopazna odpovedovanja in ob-čutek, da to zmoremo, pa bodo v vseh nas zagotovo vzbudila zadovoljstvo.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 11. februar 2010

AKTUALNO OKO

Vpisi otrok v vrtecVrtci na podlagi Zakona o vrtcih na svo-jih spletnih straneh objavljajo število prostih mest v vrtcu. Znižanje plačila za otroke, ki so dopolnili starost petih let, se na podlagi inter-ventnega zakona prestavi za eno leto.V skladu z 28. členom Zakona o vrtcih je občina dolžna za otro-ško varstvo zagotavljati sredstva:- za razliko med ceno programov in plačilom staršev za otroke iz svoje občine. V ceni programov so zajeti stroški za osebne od-hodke in druge osebne prejemke zaposlenih v vrtcih v skladu z normativi in standardi, materialni stroški, stroški uporabe prosto-ra, sredstva za igrače in didaktični material ter stroški prehrane. Starši plačajo največ 80 % cene;- za razliko med 80 % cene in polno ceno programov; - za pokrivanje amortizacije in vzdrževanje stavb in opreme; - za investicije.

Vrtec Šmarje pri JelšahV šolskem letu 2009/10 je v Vrtec Šmarje pri Jelšah lahko vključe-nih največ 385 otrok, in sicer v skupno 21 oddelkih. Vrtec trenu-tno obiskuje 383 otrok, od tega 63 otrok iz drugih občin. V vrtcu sta še dve prosti mesti za drugo starostno obdobje (od letnika 2004 do 2006), od tega eno na Sladki Gori in eno v Šmarju pri Jelšah. Na čakalni listi za sprejem otrok v vrtec v mesecu marcu je šestindvajset otrok – vsi iz prvega starostnega obdobja.

Dnevno varstvo otrok je organizirano v treh enotah in štirih dislo-ciranih oddelkih: v Kristan Vrhu, na Sladki Gori, v Zibiki in pri Sve-tem Štefanu. Enota Sonček Šmarje pri Jelšah šteje 13 oddelkov, od tega za prvo starostno obdobje (od letnika 2007 do 2009) 6 oddelkov, za drugo starostno obdobje 6 oddelkov in en kom-binirani oddelek (od letnika 2004 do 2009). V enoti v Mestinju sta organizirana dva kombinirana oddelka, prav tako v enoti v Šentvidu pri Grobelnem, v posameznem dislociranem oddelku pa je organiziran po en kombinirani oddelek.

V oddelek prvega starostnega obdobja je lahko vključenih naj-več 12 otrok, v kolikor pa so organizirane homogene skupine (1-2 leti oz. 2-3 leta), pa je lahko vključenih 14 otrok. V oddelek dru-gega starostnega obdobja je lahko vključenih največ 21 otrok, v kolikor so organizirane homogene skupine, pa je lahko v skupino 3-4 leta vključenih največ 19 otrok, v skupino 4-5 let in skupino 5-6 let pa 24 otrok. V kombinirani oddelek (1-6 let) je lahko vključenih največ 19 otrok, vendar število otrok prvega starostnega obdo-bja ne sme biti večje od sedem. Otroke je mogoče vpisovati v vrtec vse leto, in sicer na podlagi prijave. V vrtec je mogoče vpisati otroke, ko dopolnijo starost 11 mesecev.

Od 1. 4. 2009 dalje so v veljavi naslednje ekonomske cene pro-gramov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Otroškem vrtcu

Šmarje pri Jelšah:1. Dnevni program za otroke 1. starostnega obdobja (1-3 leta) 449,00 €;2. Dnevni program za otroke 2. starostnega obdobja (3-6 let) 328,00 €;3. Dnevni progam za otroke v kombiniranem oddelku (1–6 let) 372,00 €;4. Dnevni program za otroke za starostno skupino 3–4 leta 372,00 €.

Čakalna lista, prosta mestaNa podlagi 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-kona o vrtcih mora vrtec na spletnih straneh objaviti informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu pro-stih mest, ki so staršem na voljo, in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti nje-gove vključitve v program vrtca. Prosta mesta v vrtcih so zbra-na tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport v aplikaciji www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/.

Na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah je v vsaki občini or-ganizirano javno otroško varstvo predšolskih otrok. Vrtci delujejo kot samostojni javni zavodi ali pa so organizirani znotraj osnovnih šol. V Vrtcu Pikapolonica Bistrica ob Sotli imajo organizirane tri oddelke. Vsi trije so polno zasedeni. V Vrtcu Zmajček Kozje ima-jo štiri oddelke. Prosta imajo še štiri mesta (enega za prvo in tri mesta za drugo starostno obdobje). V Vrtcu Podčetrtek delujejo štirje oddelki v enoti Podčetrtek in trije v Pristavi pri Mestinju. Vrtec ima še dve prosti mesti za prvo in dve za drugo starostno obdo-bje. Vrtec Rogaška Slatina ima organizirani enoti Izvir (14 oddel-kov) in Potoček (5 oddelkov) v Rogaški Slatini, enoto Potoček v Kostrivnici (2 oddelka) in enoto Kapljica pri Svetem Florijanu (2 oddelka). V vrtcu je še enajst prostih mest za drugo starostno ob-dobje. Vrtec Rogatec ima organizirane štiri oddelke v Rogatcu, enega v Dobovcu in tri na Donački Gori. V vrtcu so še štiri prosta mesta za prvo starostno obdobje.

Preklic ukrepa znižanja plačila starševNa podlagi 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Za-kona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08) naj bi za otroka, vključene-ga v program vrtca, ki je dopolnil določeno starost, starši plačali 50 % plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo za vrtec, preostali delež pa bi jim naj sofinancirala država. Ome-njena določba zakona naj bi se začela uporabljati postopoma, in sicer:– od 1. januarja 2010 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;– od 1. januarja 2012 za otroke, ki so dopolnili starost štirih let in– od 1. januarja 2014 za otroke, ki so dopolnili starost treh let.

Zaradi gospodarske in finančne krize, ki smo jima priča od konca leta 2008 dalje, je novembra lanskega leta Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (Uradni list RS, št. 98/09). Na podlagi 3. člena tega zakona se ukrep znižanja za otroke, ki so dopolnili starost petih let, prestavi na leto 2011. (Prispevek pripravil Damjan Boštjančič, Občina Šmarje pri Jelšah, Oddelek za družbene dejavnosti in finance.)

Postanite krvodajalec! Število krvodajalcev na območju Obsotelja in Kozjanskega se zadnja leta spet poveču-je. Na Območnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah so leta 2007 našteli 1322 odvzemov krvi, leto kasneje 1551, leta 2009 pa 1655. Število občanov, ki prostovoljno darujejo kri, se najbolj vzpenja v Občinah Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Leta 2009 se je tako dol-goletnim krvodajalcem pridružilo še 76 novih, zaradi česar so na Rdečem križu zelo zadovoljni. Darovanje krvi je namreč najbolj plemenito dejanje, saj je največ, kar lahko storimo za sočloveka. Kri nima umetnega nadomestka in je nepogrešljiva pri številnih po-

stopkih zdravljenja. Skupno število krvodajalcev na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah se je resda povečalo, vendar pa to ne velja za Občine Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Ko so v Kozjem pred nekaj leti nehala poslovati nekatera podjetja, nekaj krvodajalcev, ki so bili tam zaposleni, ni več redno dajalo krvi. Zato Območno združenje Rdečega križa vse, ki oklevajo, ali bi spet darovali kri, vabi, da se udeležijo krvodajalskih akcij v Kozjem in Podčetrtku. V Podčetrtku bo odvzem krvi v četrtek, 18. februarja 2010, v ga-silskem domu, in v četrtek, 19. avgusta, v Osnovni šoli Podčetrtek. V Kozjem bosta krvodajalski akciji v četrtek, 22. aprila, in četrtek, 2. decembra, obakrat v Motelu Ribnik. Odvzem krvi poteka od 7. do 10. ure.Seveda pa bodo posebej veseli novih krvodajalcev. Postopek od-vzema krvi je enostaven in traja okoli 10 minut. Pred odhodom na krvodajalsko akcijo lahko pojeste nemasten obrok, na sami akciji pa bo z vami medicinsko osebje. Po odvzemu se vam bodo or-ganizatorji zahvalili za vašo solidarnost in vas povabili na malico. (Milka Dobravc)

11. februar 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Sprejet reba-lans proračunaObčinski svetniki so na izredni seji potrdili rebalans proraču-na Občine Podčetrtek, ki se-daj znaša več kot 8 milijonov evrov. Glavna spremem-ba je bila postavka prizidek vrtca pri OŠ Podčetrtek, za katerega se bodo v Občini Podčetrtek zadolžili.

Svetniki so na prvi letošnji seji obravna-vali izgradnjo nujno potrebnega vrtca in se odločili, da vrtec zgradijo tako, da se zadolžijo, zato je bilo potrebno pripraviti rebalans proračuna. Le-tega so minuli petek obravnavali na izredni seji, kjer so ga prisotni svetniki soglasno potrdili. Župan Peter Misja je poudaril, da so za planirani znesek za izgradnjo prizidka vrtca k OŠ Podčetrtek izhajali iz projektantskega predračuna, ven-dar pa se glede na trenutno situacijo v gradbeništvu obeta, da se bo ta zne-sek znižal. Predvidevajo tudi, da bodo lahko uskladili še nekatere postavke z Ministrstvom za šolstvo in šport. Takoj po sprejetju je bil rebalans proračuna objavljen v Uradnem listu, jutri pa bo že objavljen javni razpis za izvajalca del izgradnje novega vrtca. Če bo šlo vse po planu, naj bi bil v sredini apri-la že znan izvajalec, takoj potem pa se bodo pričela tudi gradbena dela. Župan je povedal, da se bodo najprej lotili del na objektu stare šole, saj bo ta del povezan z novim vrtcem. V spo-dnjim prostorih, kjer je sedaj kurilnica, se bo uredilo zbornico, v zgornjih pro-storih pa zbornico za potrebe vzgojite-

Srečanje župana z duhovnikiZa dobro delo v občini je potrebno sodelo-vanje na vseh segmentih. Tega se zaveda župan Občine Podčetrtek, ki je tudi letos du-hovnike, ki delujejo v občini Podčetrtek, po-vabil na tradicionalno skupno srečanje.

Srečanje župana Petra Misje z vsemi duhovniki in patri, ki delujejo v občini, je postalo že stalnica. Vsi povabljeni se ga, če jim le čas dopušča, radi udeležijo, zato se vsako leto srečajo na skupnem kosilu. Letošnjega srečanja so se tako udeležili Jožef Rogač, ki vodi župniji Podčetrtek in Polje ob Sotli, Franc Strašek s Svete Eme ter patra Ernest in Jože iz sa-mostana Olimje. Župan Misja je zbranim predstavil delo, ki so ga opravili v letu 2009, in nanizal dela, ki jih bodo izvajali letos. Zahvalil se jim je za njihovo sodelovanje in poudaril,

ljic in prostori računovodske službe. Ta segment mora biti končan do prvega septembra, dokončno odprtje vrtca pa načrtujejo konec meseca septem-bra. V rebalansu so se znašle tudi še neka-tere projektne dokumentacije in zim-sko vzdrževanje cest, saj so letošnje zimske razmere že povzročile, da so se planirana sredstva za zimsko vzdrževa-nje presegla, poleg tega pa so nekaj sredstev prerazporedili še pri moderni-zaciji cest. Župan je ob tem poudaril, da se tru-dijo, da zagotavljajo zares kvalitetno pluženje cest za vse občanke in obča-ne, letošnja sredstva za zimsko službo se bodo tako po prvih ocenah pove-čala kar za 100 %. Da je zimska služba

Na skupnem srečanju so se dotaknili tudi načrtovanih del na cerkvenih objektih.

da vedno prisluhne njihovim željam. Zbrani duhovniki so bili s slišanim zadovoljni. Pohvalili so dobro delo župana in nje-govih sodelavk v občinski upravi ter pozdravili načrtovana dela na cerkvenih objektih. Seveda pa so si zaželeli, da ob-čina tudi v bodoče dela tako dobro kot doslej. (Z. I.)

zares dobra in kvalitetno opravlja svoje delo, dokazujejo tudi prenekateri klici občanov, se pa po besedah župana tudi zgodi, da glede na razmere, sne-ženje, ki smo mu bili priča v minulem tednu, vse ceste ne morejo biti takoj urejene. Občina Podčetrtek ureja 200 kilometrov cest, prednost pa imajo ti-ste, po katerih vozi šolski avtobus, lo-kalne ceste in lokalne poti, velikokrat pa urejajo še dovozne nevrisane ce-ste, ki jih očistijo kljub temu, da tega niso dolžni storiti. Seveda se še vedno zgodi, da je kdo nezadovoljen, vendar so to izjeme. Tudi pločniki v občini so dobro očiščeni, tako zimske razmere v Občini Podčetrtek ne ohromijo prome-ta. (Z. I.)

Svetniki so na izredni seji sprejeli rebalans proračuna.

6 | OKo | 11. februar 2010

AKTUALNO LOKALNO

Odločali bodo o letošnjem proračunuNa današnji seji bodo sve-tniki Občine Bistrica ob Sotli obravnavali odlok letošnjega proračuna, ki bo težak nekaj manj kot tri milijone evrov.

Delovni gradivo proračuna Občine Bi-strica ob Sotli, s katerim so se svetniki seznanili na zadnji seji v letu 2009, so na redih sejah obravnavali Odbor za družbene dejavnosti in finance, Odbor za kmetijstvo, podjetništvo in malo go-spodarstvo ter Odbor za urejanje pro-stora, komunalno dejavnost, varstvo okolja in turizem. Na današnji seji pa bodo svetniki obravnavali odlok o proračunu Obči-ne Bistrica ob Sotli, katerega načrtova-ni odhodki znašajo 2.817.255 evrov, pri-hodki pa nekaj manj, in sicer 2.640.449 evrov.Na zadnji seji pa so svetniki sprejeli tudi sklep, da se nabavi ustrezna opozoril-na tabla za merjenje hitrosti. V skladu s tem sklepom je Občina Bistrica ob

Sotli pridobila so-glasje Direkcije RS za ceste za postavitev prikazovalnika hitrosti. Trenutno poteka postopek iz-bire najugodnejšega dobavitelja, ki bo kmalu zaključen. Prikazovalnik bo postavljen v Čehovcu za tablo Bistrica ob Sotli, če se vozniki pripeljejo iz bre-

Ročno izdelane zaveseV zimskih večerih so članice Društva kmetic Ajda iz Bistrice ob Sotli poskrbele, da njihov novi prostor, ki so ga uredili v prizidku h kulturnemu domu, krasijo ročno izdelane zavese.Ko so je bil prostor v prizidku kulturnega doma, namenjen za njihovo uporabo, gotov, so ga pričele članice društva urejati in poleg potrebne opreme so poskrbele tudi, da je prostor lep na pogled. Ustvarile so prav posebne zavese, ki so jih izvezle v t. i. rešelje tehniki, čipke zanje pa je skvačkala Anica Božiček iz Trebč, ki je eno zaveso tudi izvezla. Poleg nje so vezle še Anica Kunej, Marija Uršič, Biserka Požek, Her-mina Gracar in Jožica Stadler. Zavese so delale kar tri te-dne ob dolgih zimskih večerih, ko je več časa. Predsednica društva Jožica Stadler pa je povedala, da bodo zagotovo poskrbele za še kakšen okrasek v njihovem novem prostoru. (Z. I.)

Prikazovalnik hitrosti bo postavljen za tablo Bistrica ob Sotli.

Čudovite zavese, ki krasijo okna prostora Društva kmetic Ajda.

Vabimo Vas na strokovno izobraževanje s podro ja vinarstva in predelave mesa,

ki bo 18. februarja 2010, ob 17. uri, v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli.

Predavali bosta:

ANDREJA BUT, vinarska inšpektorica z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo inhrano iz Celja.

Naslov: OD KLETARSKE EVIDENCE DO ODLO BE

IRENA KOS, terenska kmetijska svetovalka s Kmetijske svetovalne službe Šmarje pri Jelšah. Naslov:POGOJI ZA UREDITEV PROSTOROV ZA KLANJE, PREDELAVO IN PRODAJO MESA NA DOMU

Predsednik: Jože Babi

žiške smeri. Da bo prikazovalnik hitrosti stal tam, so se odločili, ker želijo da se promet tam umiri, saj je zaradi ozkega grla tam zelo nevaren odsek. Pričaku-je se, da bo prikazovalnik hitrosti opo-zarjal voznike in bodo le-ti prilagodili hitrost na cesti tisti, ki je predpisana za naselje. (Z. I.)

11. februar 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

OBČINA KOZJEOBČINSKI SVETKomisija za nagrade,priznanja in odlikovanja

Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Kozje (Uradni list RS, št. 17/05, 38/05) objavlja Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja Občinskega sveta Občine Kozje

RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJ

OBČINE KOZJE ZA LETO 2010

I.

Občina Kozje bo v letu 2010 podelila naslednja priznanja občine:

1 Zlati grb Občine Kozje1 Srebrni grb Občine Kozje1 Bronasti grb Občine Kozje

2 denarni nagradi.

II.

Zlati grb Občine Kozje se podeljuje posameznikom, družbam, zavo-dom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Kozje.

Srebrni grb Občine Kozje se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za po-membne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbuda za nadaljnje delo.

Bronasti grb Občine Kozje se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za po-membne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbuda za nadaljnje delo.

Razpisana koncesija za storitev pomoč na domuObčina Kozje je na podlagi Odloka o pode-litvi koncesije za izvajanje javne službe Po-moč družini na domu v Občini Kozje objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvaja-nje socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu v Občini Kozje.

Socialnovarstvena storitev Pomoč družini na domu je jav-na služba na področju socialnega varstva, katere mrežo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu zagotavlja občina.Na območju Občine Kozje se storitev Pomoč družini na domu trenutno izvaja na podlagi podpisane pogodbe med Občino Bistrica ob Sotli, Občino Kozje, Centrom za so-cialno delo Šmarje pri Jelšah in podjetjem Kip Vizija, d. o. o. Na podlagi podpisane pogodbe se izvaja storitev preko Centra za socialno delo (strokovni del), neposredni izvaja-lec pa je Kip Vizija, d. o. o. V skladu s sprejetima aktoma in področno zakonodajo je občinska uprava pripravila javni razpis za podelitev konce-sije. Na podlagi izvedenega razpisa, kjer so določeni po-goji, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, ter na podlagi meril za izbor najugodnejšega ponudnika, bo občinska uprava

podelila izbranemu koncesionarju izključno pravico izvaja-nja socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu na območju Občine Kozje.Predmet koncesije je socialna oskrba upravičenca v prime-ru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, ko socialna oskr-ba lahko nadomesti institucionalno varstvo.Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude inva-lidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali za to nimajo možno-sti.Kot ponudnik bo lahko na razpisu kandidirala pravna ali fi-zična oseba, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o socialnem varstvu, Pravilniku o standardih in normativih socialnovar-stvenih storitev in bo izpolnjevala pogoje razpisa.Ponudbe se bodo zbirale do 15. 3. 2010 do 11. ure, istega dne pa bo tudi javno odpiranje prispelih ponudb.Pri izbiri koncesionarja se bodo upoštevala naslednja me-rila:- cena storitve na efektivno uro,- program dela, - oddaljenost sedeža oz. izpostave izvajalca od ob-močja, za katero bo podeljena koncesija,- reference ponudnika.Postopek javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled le-teh in medsebojno primerjavo ponudb v skladu s pogoji in merili bo vodila komisija, ki jo je imenoval župan.Koncesijo bo na podlagi predloga pristojne komisije pode-lila občinska uprava z odločbo, z izbranim koncesionarjem pa bo župan podpisal koncesijsko pogodbo za obdobje 10-ih let.

Denarna nagrada se podeljuje zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke na področju njiho-vega delovanja in kot spodbuda za nadaljnje delo.

III.

Predlagatelji za podelitev priznaj Občine Kozje so lahko fizične osebe, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge or-ganizacije in skupnosti.

Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja.

IV.

Predlog za podelitev priznanj mora biti podan pisno in vsebovati naziv in ime predlagatelja, ime in priimek predlaganega prejemnika prizna-nja ter osnovne osebne podatke, obrazložitev predloga in morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

V.

Komisija bo obravnavala predloge v 30 dneh po prejemu predlogov in svoj predlog o podelitvi priznanj posredovala občinskemu svetu v obravnavo in odločanje.

V primeru, da bo več predlogov, kot je razpisanih priznanj, bo komisija predloge točkovala po kriterijih, določenih v 22. in 23. členu odloka.

VI.

Predlogi se lahko posredujejo na naslov: Občina Kozje, Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja, Kozje 37 , 3260 Kozje. Predlogi za podelitev priznanj morajo prispeti na naslov do 23.02.2010 do 12. ure.

Datum: 10.02.2010Št.: 011-0007/2010-7/02

PREDSEDNIK Komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja Mirko Kunst

8 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Vedno več sodelujočih ekip na tekmovanjih ŠZLKonec januarja so se na redni letni skupščini zbrali člani Športne zveze Kozje. Poleg pred-stavnikov vseh včlanjenih društev so bili na skupščino vabljeni še člani organov zveze, vodje tekmovanj, predstavniki sponzorjev in seveda župan Občine Kozje.

Delovanje zveze v letu 2009 je predstavil njen predsednik Roman Gradišek. Med izvedenimi aktivnostmi je na prvo mesto postavil ligaška tekmovanja, ki se jih udeležuje vedno večje število ekip. Poleg tega pa ekipe prihajajo iz vedno širše okolice, kar je gotovo dokaz, da so tekmovanja dobro organizirana in vodena. Poleg že tradicionalnih Občin Koz-je, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, ki imajo večino sodelujočih ekip, se namreč vključuje vedno več ekip iz drugih občin upravne enote Šmarje pri Jelšah (Šmarje pri Jelšah, Roga-ška Slatina), iz Posavja (Krško, Brežice in Sevnica), bližnjega Šentjurja, v ligi namiznega tenisa pa sodeluje celo ekipa iz Maribora. Še več, v lanskem letu so v veteranski ligi male-ga nogometa sodelovale kar štiri ekipe iz sosednje Hrvaške. Skupaj je v šestih ligaških tekmovanjih sodelovalo enainse-demdeset različnih ekip z več kot petstotimi udeleženci. Po-leg ligaških tekmovanj pa Športna zveza Kozje organizira še številne turnirje in športne aktivnosti za mlade, kot sta Veter v laseh in Hura prosti čas. Skupaj izvajajo aktivnosti kar v osmih različnih športnih panogah. Največji delež finančnih sredstev za delovanje zveze še vedno zagotavlja Občina Kozje v svojem proračunu, del sredstev so tudi v lanskem letu pridobili na razpisih Fundacije za šport in Ministrstva za šolstvo in šport, prvič pa so sredstva za delovanje zveze za-gotovili tudi v proračunu Občine Podčetrtek. Delovanje zveze je pohvalil župan Dušan Andrej Kocman, ki je udeležencem skupščine predstavil tudi aktivnosti, ki jih bo

Občina Kozje v letošnjem letu izvajala na področju športa. Kot prioritetno nalogo je izpostavil izgradnjo večnamenske športne dvorane pri OŠ Kozje. Na skupščini Zveze je bil spre-jet tudi sklep, da bo Zveza sklicala sestanek vseh društev, ki uporabljajo športne površine v športnem parku Kozje z na-menom, da na sestanku uskladijo usmeritve za dopolnitev oziroma dokončno ureditev športnega parka. (R.G.)

Poletni športni vikendi privabijo veliko tekmovalcev in gledalcev v špor-tni park Kozje.

Ponosni na aktiven podmladekV začetku februarja so se na občnem zbo-ru zbrali člani Športnega društva Kozje, ki so ocenili delo društva v minulem letu ter po-stavili program dela društva za leto 2010.

Poročilo o delovanju društva v letu 2009 je predstavil tajnik društva Iztok Štus. Med aktivnostmi društva je naštel sode-lovanje dveh članskih in veteranske ekipe v letni ligi male-ga nogometa, dveh ekip v zimski ligi malega nogometa, dveh ekip v ligi namiznega tenisa, dveh članskih in ene ve-teranske ekipe v košarkarskih ligah, sodelovanje na turnirjih v malem nogometu, »streetbasketu« in odbojki na mivki. V zimskem času so organizirali vadbo košarke in namiznega tenisa. Poleg tekmovalnega športa pa društvo seveda re-dno neguje tudi rekreacijo. Izmed tekmovanj so organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu in turnir trojk v od-bojki na mivki, poleg tega pa še zimski pohod na Bohor in smučanje na Pohorju.. Velika organizacijska izziva sta bila »party« v športnem parku Kozje kot spremljevalna prireditev Kozjanskega sejma in drugo silvestrovanje na trgu v Kozjem in ki sta oba dobro uspela. Poleg tega pa so mladi člani organizirali še kresovanje v športnem parku. Še posebej je v lanskem letu izpostavil delo z mlado ekipo malega nogo-meta, ki je lani prvič sodelovala v letni in zimski ligi, ob tem pa čez vse leto redno trenirala in celo odšla na mini pripra-ve na otok Krk. Ustanovili so tudi mlado ekipo v košarki, ki nastopa v Posavski ligi. Kot zanimivost pa je omenil tudi to, da so si člani društva skupaj ogledali kvalifikacijsko tekmo nogometne reprezentance na Slovaškem.

Finančno poročilo je podal predsednik društva Jože Zajc. V lanskem letu so večino sredstev pridobili na razpisu Občine Kozje za področje športa, zelo uspešni pa so bili tudi pri pri-dobivanju donatorskih sredstev, ki so jih porabili pri organi-zaciji tekmovanj in pri opremljanju ekip s športno opremo. Predsednik in tajnik sta družno predstavila še plan dela za letošnje leto. V njem ostaja večina aktivnosti, ki so jih izvajali tudi v minulem letu. Dodali so še organizirani ogled smučar-skih poletov v Planici in pa dan ŠD, ki bo začinjen z različnimi igrami ter druženjem. Organiziralo se bo skupen ogled sve-tovnega prvenstva v nogometu in košarki na velikem pla-tnu v športnem parku. Člani društva so sprejeli tudi sklep o višini članarine za letošnje leto. Ta bo glede na lansko leto nekaj višja, bo pa vsak član dobil člansko izkaznico, s katero bo imel določene ugodnosti. Delovanje društva je pohvalil tudi župan Dušan Andrej Kocman, ki pa so ga obveznosti hitro klicale naprej. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem članom društva za sodelovanje in vsem sponzorjem ter do-natorjem za lep odziv. Vse ostale, ki še niso člani društva, pa vabimo, da se jim pridružijo in pomagajo pri novih idejah za aktivno preživljanje prostega časa. (R.G.)

Člani ŠD Kozje na Slovaškem.

11. februar 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Župana Peter Misja in Dušan Andrej Kocman sta redna udeleženca pohoda.

Pohodniki na cilju - pri koči na Bohorju.

Pohodniki v idilični snežni naravi.

Tradicionalni Valentinov pohod na BohorNa valentinovo soboto je Turistično društvo Kozje v sodelovanju s Planinskim društvom Bohor Senovo organiziralo že 16. tradicionalni Valentinov pohod na Bohor.

V lepem zimskem jutru se je v trgu Kozje zbralo okrog 350 pohodnikov, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije, predvsem pa je bilo mnogo članov Planinskega društva Senovo. V gostišču Ribnik so se okrepčali, prejeli planinske Valentinove kartončke in simbol Valentinovega pohoda - sladka medena srca Pekarne Marije Resnik. V tri- do štiriurnem pohodu, ki je potekal po razglednih grebenih Vetrnika, so se pohodniki naužili lepot, ki jih je nudila s snegom bogato obdarjena zimska pokrajina. Mraz in pohodniški napor so premagovali z dobro voljo in medsebojnim druženjem, veliko energije pa je vlival tudi pogled na nepopisne lepote zasneženih pobočij Vetrnika, Bohorja in Posavskega hribovja. Med pohodniki so se spletle tesnejše prijateljske vezi in nastala nova znanstva, ki jih bodo prav gotovo utrdili na prihodnjem Valentinovem pohodu. (Jasna Sok, foto: Žan Kovačič)

Pohod se je pričel skozi trg Kozje in po soteski Bistrgrabna.

Utrinek z Valentinovega pohoda.

Za prisrčen sprejem pohodnikov sta poskrbela člana FS Kozje, Silva in Mirko Kovačič.

10 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

PGD Pristava pri Mestinju v leto 2010 z velikim načrtomGasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pri-stava pri Mestinju so minulo soboto obeležili z občnim zborom, na katerem so predstavili delo v preteklem letu in načrte za prihodnje, na čelu katerih je prav gotovo nakup nove cisterne.

Gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Pristava pri Me-stinju dela v društvu ne primanjkuje. To dejstvo potrjuje po-gled opravljenega dela v minulem letu, ki ga je za uvodnim pozdravom ter minuto molka v čast Janezu in Zlatku Cverli-nu, ki sta jih v tem letu zapustila, prebrala predsednica Dra-gica Gobec.Člani Prostovoljnega gasilskega društva Pristava pri Mestinju so se v minulem letu udeleževali občnih zborov in prireditev, ki so jih prirejala sosednja društva, in bili prisotni na prireditvah v kraju ter okolici.Poleg postavitve mlajev, udeležitve na Florjanovi maši pri Sveti Emi, so gasilci sodelovali tudi pri izvedbi šetemske ne-delje, martinovanja, valete, proslavi ob materinskem dnevu, veselici ob krajevnem prazniku in še bi lahko naštevali. Veliko dela je bilo opravljenega tudi na področjih redarstva ter po-žarne straže. Poleg vseh intervencij, ki jih ni bilo malo, so so-delovali pri odpravljanju škode po neurjih, čiščenju potokov, vodnjakov. Udeležili so se medobčinske vaje v Golobinjeku in izvedli vajo evakuacije iz šole. Organizirali so dan odprtih vrat za šolarje in na to temo so učenci nižjih razredov nari-sali risbe, višjih pa napisali nekaj na temo gasilstva. Najbolj ustvarjalne so na tem občnem zboru tudi nagradili.Celotno društvo s svojimi člani aktivno sodeluje na raznih tekmovanjih, kjer žanjejo zavidljive rezultate. Še posebej so veseli nove ekipe članic, ki so že takoj na začetku pokazale drugim ekipam, kaj se v prihodnje lahko pričakuje od njih. Ob vsem tem delu pa niso pozabili na izobraževanje, s katerim so v društvu pridobili lepo število na različnih ravneh uspo-sobljenih članov. Poleg vsega že naštetega so v prejšnjem letu nabavili tudi nekaj intervencijske opreme za boljše in ka-kovostno delovanje društva. Vsem sponzorjem in krajanom se je predsednica v svojem govoru posebej zahvalila, saj je prepričana, da brez njihove pomoči društvo ne bi moglo de-lovati.Leto 2009 je bilo za PGD Pristava pri Mestinju več kot uspe-šno, kljub temu da jim svojega letnega plana zaradi financ ni uspelo popolnoma realizirati. Kljub velikemu načrtu, ki so si ga zadali za to leto, in sicer nakup nove cisterne, bodo na-daljevali z izobraževanjem članov, se udeleževali tekmovanj in intenzivno sodelovali s krajani ter ostalimi društvi. Župan Peter Misja je med svojim govorom dejal, da je z de-lom društva zelo zadovoljen, saj so zelo aktivni tako na ravni tekmovanj kot tudi intervencij, kar je zelo pohvalno. V okvi-ru proračuna bo občina kljub sredstvom za novo cisterno, ki niso bila predvidena za to leto, društvu pomagala po svojih najboljših močeh.Med prisotnimi je bila tudi predstavnica GZ Šmarje pri Jel-šah Silva Vrčkovnik, ki je skupaj s predsednico domačega društva podelila priznanja za opravljene tečaje in aktivno ter dolgotrajno delo v društvu. Nad delom društva je prav tako zelo navdušena. Kljub vsemu meni, da je pred njimi zelo tež-ka naloga, sploh v tem času, ko je za denar težko. Izpostavila je dosežke na tekmovanju, za katere meni, da bi si jih druga društva v Gasilski zvezi Šmarje pri Jelšah lahko vzela za vzor. Izpostavila je še vprašanje uvedbe izbirnega predmeta var-

Domači gasilci v stilu pustne sobote.

Razigrane pustne šeme.

Sprejem novih članov.

Najbolj ustvarjalni otroci s predsednico Dragico Gobec in poveljnikom Sandijem Gobcem.

stvo pred nesrečami v osnovnih šolah, kjer bo potrebno še več sodelovanja med gasilci in šolstvom. Da pa se za prihodnost društva ni bati, so pokazali s spreje-mom novih članov.Tudi v letu, ki se je pričelo, člani PGD Pristava pri Mestinju ne bodo počivali. Ravno nasprotno, še bolj bodo morali stopiti skupaj in trdo delati, saj so si za cilj zadali nakup nove cister-ne. V ta namen bodo v mesecu juniju pripravili slovesnost, na kateri bodo prevzeli novo gasilsko vozilo.Po uradnem delu je sledilo veselo druženje, kjer zaradi pustne sobote niti slučajno ni manjkalo zabavnih in norčavih pustnih šem. (Karmen Cvirn)

11. februar 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Letos bodo nabavili novo gasilsko voziloGasilci na Bučah so na letnem občnem zboru še enkrat na glas ponovili željo o novem vozi-lu, ki se jim tudi po besedah župana Občine Kozje letos obeta. Poleg novega avtomobila pa bodo v društvu skrbeli za nemoteno delo-vanje in izpolnjevali zadane aktivnosti.

Pozdravne besede na občnem zboru na Bučah so pripadle predsedniku Branku Lugariču, ki je vsem zbranim uvodoma predstavil, kaj vse je v njihovih gasilskih vrstah zaznamo-valo leto 2009. Po ustaljeni navadi so se udeleževali letnih konferenc, vseh večjih prireditev, tekmovanj in intervencij, pozabili pa niso niti na izobraževanje. S pomočjo države po neurju v letu 2008 in ob pomoči Občine Kozje jim je uspelo nabaviti nekaj manjkajoče opreme ter nadomestiti dotra-jano. S strani Civilne zaščite so na vračilo pridobili novo UKV prenosno postajo, saj je bila njihova dotrajana in popravilo ni bilo racionalno. 17. aprila so gostili svečano sejo Obči-ne Kozje in ob občinskem prazniku in s pomočjo občine v ta namen še polepšali dvorano. Tradicionalno so konec aprila postavljali tudi mlaj, ki je bil najvišji v naših krajih, na Florjanovo nedeljo so bili organizatorji skupnega srečanja gasilcev ob prazniku njihovega zavetnika. Poleg tega pa so pripravili še tekmovanje ženskih ekip Občine Kozje. To pa zanje ni bilo edino tekmovanje; z dvema ekipama so sodelovali na mladinskem in z eno ekipo na članskem tek-movanju. Letovanja na Debelem rtiču so se udeležili trije mladi gasilci.V mesecu aprilu so sodelovali na intervenciji v Podsredi, prav tako so se v mesecu požarne varnosti udeležili skupne vaje v Podsredi in konec oktobra organizirali še servisiranje gasilskih aparatov. Izkazali so se kot gostitelji kar nekaj prire-ditev v kraju, kar dokazuje, da dobro sodelujejo z društvi v kraju in z vsemi krajani. V aprilu pa so trije njihovi člani opra-vili še tečaj za varno delo z motorno žago, eden je uspešno opravil tečaj za vodjo skupine.Kar nekaj časa, kilometrov in energije pa so že v lanskem letu vložili v izpolnitev želje po zamenjavi avtocisterne. Zelo veseli so bili zato besed župana Dušana Andreja Kocmana, ki se jim je najprej zahvalil za dobro sodelovanje v minulem letu in povedal, da so v letošnjem proračunu tudi že predvi-dena sredstva, ki jim bodo omogočila nakup želenega no-vega gasilskega avtomobila. Župan je še posebej poudaril, da je vesel sodelovanja vseh, saj tako skrbijo za skupen ra-zvoj kraja. Izpostavil je še pomen prostovoljnega gasilskega dela in dejal, da je pomembno, da so gasilci pri svojem delu tudi primerno opremljeni. V imenu Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah je zbrane v nadaljevanju pozdravil Peter Vraničar, ki je gasilcem na Bučah čestital za opravljeno delo in se zahvalil za sodelovanje ter predstavil novosti, ki jih prinaša leto 2010. Spregovoril so jim še Alojz Tirgušek, član Upravne-ga odbora GZ Slovenije, Milan Brilej, občinski poveljnik, in Ervin Perčič, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite. Vsi trije govorniki so poudarili pomen prostovoljnega gasilstva in se bučkim gasilcem zahvalili za njihov prispevek v letu 2009. Dobrega sodelovanja z domačimi gasilci pa je vese-la tudi predsednica KS Buče, Milena Krajnc, ki je poudarila, da je njihov obstoj povezan tudi s spoštovanjem življenjskih vrednot, ki sicer v modernem času izginevajo, v njihovem kraju pa so še kako prisotne in to tudi s pomočjo gasilcev, ki pomagajo vsakomur in to humanost prenašajo na mlajše rodove. Sledile so še čestitke ostalih povabljenih gostov in gasilcev, potem pa je predsednik Lugarič predstavil še, kaj

Zbrani na občnem zboru v dvorani gasilskega doma na Bučah.

Občni zbor so s pesmijo polepšale pevke dekliškega pevskega zbora Buče.

Poročilo predsednika Branka Lugariča.

bodo počeli v letu 2010; udeleževali se bodo vseh aktivno-sti, ki jih izvaja GZ Šmarje pri Jelšah, prisotni bodo na prire-ditvah v kraju i občini. Vsaj pet članov želijo izobraziti za čin gasilca, tri za čin nižjega gasilskega častnika in tri gasilce za nosilce dihalnih aparatov. Dodal je še, da se bodo tudi le-tos trudili zagotavljati požarno varnost na področju KS Buče in se odzvali vsem klicem na pomoč. Ker pa želijo biti še hi-trejši in učinkovitejši, si v letu 2010 želijo zamenjati dotrajano avtocisterno. Verjamejo, da jim bo to z že obljubljeno po-močjo s strani občine in z lastnim trudom tudi uspelo. Občni zbor so s petjem popestrile še pevke dekliškega pevskega zbora Buče pod vodstvom Mojce Volavšek. Njihova pesem pa je bila zagotovo lep uvod pred podelitvijo priznanj naj-zaslužnejšim članom PGD Buče. Po uradnem delu so se vsi skupaj veselili še dolgo v noč, beseda pa je tekla tudi o tem, kako do izpolnitve začrtanih ciljev. (Zdenka Ivačič)

12 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Pustne maske v Podčetrtku in Pristavi

Povorka mask na VirštanjuPustna nedelja na Virštanju je že nekaj let rezervirana za vse tiste, ki se radi maskirajo. Med temi je vedno največ otrok in tudi letos jih na Virštanju ni manjkalo.Vse maske so se zbrale pred kulturnim domom, malce po-zirale in se od tam odpravile na pohod proti Banovini. Naj-mlajše maske so sedle na pustni voz, ostale pa so jim sledile,

Povorka mask je krenila proti Banovini.

Vse maske so se zbrale pred kulturnim domom.

mahale mimoidočim in uganjale vragolije. Povorko so na Virštanju zaključil tam, kjer so jo začeli. Za tradicionalno pu-stno rajanje so poskrbeli člani TKD Virštanj, ki so skupaj s KS Virštanj poskrbeli, da maske niso bile žejne in da so se po-sladkale s pustnimi krofi. (Z.I.)

Maske iz OŠ Podčetrtek so zasedle trg Lipa. Pristavški osnovnošolci so se odpravili na sprehod po kraju.

Otroci iz vrtca Pristava so pustovali kar v igralnici.Med raznolikimi maskami je bilo kar nekaj skupinskih.

V Podčetrtku in v Pristavi pri Mestinju so že v dopoldanskih urah zimo preganjale maske, ki so prihitele iz tamkajšnjih osnovnih šol. Učenci iz Pristave pri Mestinju so se odpravili

naokrog po kraju, podčetrteški osnovnošolci pa so se iz šole skozi kraj odpravili v Terme Olimia. Tam so se predstavili na trgu Vasi Lipa, malce zarajali in se vrnili v šolo. (OKo)

11. februar 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Pustna povorka v Kozjem

Pripeljali so jim nov gasilski domNa pustno nedeljo po drugi maši se v Bistrico ob Sotli pri-peljejo veseljaki iz soseščine z namenom, da Šempetrane obvestijo, kaj vse se je dogajalo v minulem letu. Letos so jih najbolj razveselili, ker so s sabo pripeljali še nov gasilski dom in tovarno, Šempetrani pa so poleg tega izvedeli še veliko novega ali bolje rečeno starega v humorni preobleki. Ker seveda smeha dandanes ni nikoli dovolj, so veselim pu-stnim gostom z zanimanjem prisluhnili. Nekateri so se slad-ko, drugi pa malce bolj kislo smejali njihovim pustnim zgod-bam, vsekakor pa so bili gostov veseli, saj so jih kljub nič kaj vremensko prijetnemu nedeljskemu dopoldnevu pozdravili v velikem številu. (OKo) Vse maske so se zbrale pred kulturnim domom.

Pustno rajanje na trgu Kozje. Prihod malih maškar iz Vrtca Zmajček Kozje.

Prva skupinska nagrada - Štirje letni časi.Prva oskrbovanka doma starejših v Kozjem.

Na pustni torek je v dopoldanskih urah živopisna množi-ca malih mask napolnila trg Kozje, kjer so ob veselem ra-janju skušali pregnati zimo in snežinke, ki so tudi tega dne naletavale z neba. Za organizacijo pustnega rajanja je tako kot pretekla leta poskrbelo Turistično društvo Kozje, ki je s pomočjo sponzorjev organiziralo pustno povorko in poskrbelo, da so bile najbolj izvirne maske nagrajene. Letos so se maškaram iz Osnovne šole Kozje pridružile tudi tiste iz Osnovne šole Lesično in družno so v dveurnem pro-gramu ustvarjali razposajeno in norčavo pustno vzdušje. Tako so bili gledalci lahko prisotni na »pravi poroki«, udeležili so se lahko kolin, do župana je pristopila starejša ženička s pismom za sprejem v dom ostarelih, mnogi so protestira-li za višje plače in pokojnine, prisotni so se morali izogibati okuženih s prašičjo gripo, v trg Kozje je zašla skupina pravih

črnčkov, med maskami so veselo poplesavali vsi štirje letni časi, prisotna pa je bila tudi La Toya, ki je s svojimi oblinami velikodušno delila avtograme. Seveda so se rajanja udele-žili tudi malčki iz Vrtca Zmajček v Kozjem, ki so pod mentor-stvom svojih vzgojiteljic predstavljali različna pravljična bitja in tako v svoji otroški zasanjanosti vsaj en dan v letu uživali v likih princes in princev, kraljev in kraljičen, vil in škratov. Vso vsebino živopisnega pustnega dogajanja je dinamič-no povezovala študentka Nina Gnus. Župan, ki ni bil pravi župan, saj se je za to priložnost le oblekel v župana, kot je sam dejal, je maškare pozdravil in izrazil zadovoljstvo nad dnem v letu, ko trg zavalovi v živopisnih barvah, igrivem vzdušju in norčavem ponazarjanju različnih oseb in dogod-kov. (Jasna Sok)

14 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Trg Lipa zavzeli zamorčki in čudovite maskeSobotno pustno rajanje na trgu Vasi Lipa so pripravili Turi-zem Podčetrtek in Terme Olimia v sodelovanju z domačimi društvi. Letos so se za sodelovanje z društvi odločili prvič in upajo, da ga bodo iz leta v leto nadgrajevali. Med maska-mi so veliko pozornost vzbudili zamorčki, ki so imeli oblačila, narejena iz testenin, in so veselo poplesavali po trgu. Zau-pali so nam, da so prišli iz Kozjega, da pa so za obleke pora-bili 20 kilogramov testenin. Le-te pa ne bodo romale v koš, ampak jih bodo porabili kot hrano za pse. Za zares izvirne maske je poskrbel kolektiv trgovine Švajger, zamorčke pa je vodila Darinka Lebič.

Med maskami, med katerimi ni manjkalo smetarjev, čarov-nic in raznih otroških mask, pa so bili tudi borci štirinajste, ki so v Podčetrtek prinesli kar spomenik. Tega so kasneje postavili na krožišču v Podčetrtku. Za veselo pustovanje pa so poskrbeli tudi na pustni torek, ko so Vas Lipa preplavile otroške maske. Le-te so se neizmerno zabavale, za kar je poskrbelo Glasbeno gledališče Melite Osojnik, ki so ga po-vabili v goste. Organizatorji so oba dneva poskrbeli, da so bile najizvirnejše maske tudi nagrajene. Nagrade so prispe-vali domači trgovci in turistični ponudniki. (Z. I.)

Borci štirinajste so v Podčetrtek prinesli kar spomenik.

Čudovita morska deklica.

Smetarji iz Virštanja.Maske, ki so si oblačila naredile kar iz ovitkov za kavo, pa tudi dišale so po njej.

Čudovite najmlajše maske.

Otroške maske so tudi v torek veselo rajale.

11. februar 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Maske je zabavala skupina LangaZimo in sneg so pustne maske na pustno soboto v Bistrici ob Sotli preganjale skupaj s skupino Langa. Za pustno zabavo so skrbeli klovni iz gostilne Šempeter. Ker so pričakovali ve-lik obisk, so postavili tudi šotor, v katerem se je trlo takšnih in drugačnih zanimivih pustnih mask. Veselo so plesali ob zvokih vedno bolj znanih ciganov in se skušali predstaviti v

Pust veselih ust pri KranerjuV okrepčevalnici Kraner v Bistrici ob Sotli vsako leto poskrbi-

Slovensko-hrvaška poroka - Jadranka in Borut s svojimi svati.

Šejk s svojim spremstvom je požel največ navdušenja.

Vse maske so se zabavale ob dobri glasbi in v dobri družbi.Različne maske iz različnih krajev.

jo za tradicionalno pustovanje na pustni torek in tudi letos se niso izneverili tradiciji. Ko je padla noč, so tja pričele vsto-pati različne maske od blizu in malo manj blizu. Nekatere so bile prepoznavne, druge pa so se prav ves večer skrivale pod masko. Ne glede na to pa so se odlično zabavale ob glasbi dua La Vivo in se razveselile nagrad, ki so jih zanje pripravili gostitelji. (Z. I.)

Številne maske so se imenitno zabavale.

Razigrani klovni.

čim boljši luči, saj so vedeli, da imajo gostitelji za najlepše in najizvirnejše maske pripravljene nagrade. Med maskami, ki so še posebej izstopale, je bil zagotovo šejk s svojo kamelo, ženami in trebušno plesalko, veliko zanimanje pa je požela tudi slovensko-hrvaška poroka med lepim Borutom Pahor-jem in osivelo Jadranko Kosor. Najpomembnejše pa je bilo to, da so se prav vse maske in tudi nenamaskirani veselo zabavali vse do jutranjih ur. (Z. I.)

16 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Razigrane maškare plesale s kurentiV Bistrici ob Sotli so pustne maske že dopoldne razveselile prebivalce. Iz osnovne šole in vrtca se je vila dolga kolona, v kateri so se bohotile majhne in velike maske, prav vse pa so bile zanimive, nekatere tudi strašljive, mnoge pa nežne

Na Križan Vrhu smučajo mladi in malo manj mladi.

Najmlajša maškara, dvomesečna Sara, je kljub direndaju mirno spala.

Po progi z zračnico in s kolesom na smučehSmučišče so si naredili tudi na Križan Vrhu. Križanvršani so ga uredili na Jezerskem hribu. Smučišče je zavidljivo dolgo in smučarji se dodobra nasmučajo, da pridejo do cilja. Seve-da pa je za dolgo progo potrebna tudi vlečnica. Tudi zanjo

Po hribu so se spustili tudi z zračnico.

so poskrbeli pridni vaščani, poganja pa jo star avtomobil. Predvsem v dnevih vikenda se tam zbere staro in mlado iz bližnje okolice. Nad smučiščem so najbolj navdušeni otro-ci, ki so si omislil tudi skakalnico. Seveda pa so priložnosti za prijetno skupno druženje na smučišču veseli tudi odrasli. Minula sobota pa je bila zanimiva po še eni atrakciji; na smučišče so prinesli traktorsko zračnico in se tudi z njeno po-močjo veselo spuščali po hribu, dan kasneje pa so po hribi navzdol drseli še s kolesom na smučeh. (Z. I.)

Na popoldanskem rajanju so bile vse maske zelo razigrane.

kot rožice in princeske. Sem in tja so skakljale še Pike Noga-vičke in čarovnice, na občini pa so maske poskrbele kar za zamenjavo občinske uprave. Vsi tisti, ki pa jim dopoldan-sko pustovanje v šoli ni bilo dovolj, so se popoldan zbrali še na otroškem pustovanju s kurenti, za katerega je poskrbelo Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z Gostilno Šempe-ter. Maske so veselo rajale, občudovale ples kurentov in se razveselile nagrad, ki so jih organizatorji razdelili prav med vse namaskirane. (Z. I.)

Najmlajši iz vrtca so pozdravili tudi zaposlene na občini.Številne zanimive maske so se sprehodile skozi Bistrico ob Sotli.

11. februar 2010 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Imensko smučiščeSobotnega dopoldneva v Imenem so se zelo razveseli tam-kajšnji otroci, saj so lahko uživali na domačem smučišču. Dan prej so progo s »štamfanjem« pripravili Simona, Monika in Darko Šelekar, ki so zagotovili, da je bila to dobra več kot dve uri trajajoča rekreacija. Za vlečnico je poskrbel bližnji

Na imenskem smučišču je bilo vseskozi veselo in razigrano.

Najbolj so na beli strmini uživali otroci.

Z reflektorji so poskrbeli za nočno smuko.

Predvsem otroci so bili Janku hvaležni, ker je poskrbel, da so lahko uživa-li na snegu.

sosed Mikac, na pomoč pa so priskočili še ostali sosedje. Smučišče je bilo polno zasedeno vse od dopoldanskih ur, za še večji užitek na snegu pa je tistega otvoritvenega dne poskrbelo tudi sonce. Po zasneženem hribu pa so se Imen-čani spuščali tudi z banano, ki naj bi šla le po vodi, vendar so ugotovili, da je tudi spust po snegu z njo zelo zanimiv. (OKo)

Nočna sankaška tekma v DobležičahKrajani Dobležič so spet stopili skupaj in v Dobležičah uspo-sobili vlečnico. Franci Novak je naredil konstrukcijo, ki jo poganja traktor, družini Humski in Omerzel sta odstopili zemljišče, vrv pa so si sposodili. Ko so krajani videli, da se nekaj dogaja, so pristopili na pomoč in nastalo je smuči-šče. Ampak to ni samo smučišče, tu se tudi sanka, na vrhu pa je miza polna dobrot. Alojz Omerzel je vedno prisoten pri traktorju, da poskrbi za varnost. Najpogumnejši se lahko spustijo po naravni skakalnici, na kateri je najdaljši izmerjeni skok meril 10 metrov. Minulo soboto zvečer so pod reflek-

Smučali na GolobovemSmučišče, ki so se ga razveselili predvsem otroci, so uredili tudi v Lastniču, natančneje na Golobovem. Zanj je poskrbel Janko Agrež. Poleg njegovih sinov so na smučišču veselo smučali in se sankali še sosedovi otroci, pa tudi malo ve-čji so si nadeli smuči ali pa se po progi spustili kar s sanmi. (OKo)

Miran Verboten in krajani.

Jože Humski in Tjaša Novak po vlečnici navzgor.

torji, kajti smučišče je tudi osvetljeno, tekmovali s sanmi, in sicer sočasen start treh sani. To je bilo smeha. V nedeljo so jih obiskale maškare in harmonikar Milan Verboten, oče Na-talije Verboten, in uprizorili so pravi »pancar tanc«, pelo pa se je vse v noč.Krajani Dobležič že kujejo načrte za drugo leto, kajti kupiti bo treba vrv in posodobiti vlečnico. Verjamejo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo.(OKo)

18 | OKo | 11. februar 2010

KOTICEK

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Kaj lahko posejemo in posadimoRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Februarski zelenjavni vrtiček si navadno zač-nemo ustvarjati kar na okenski polici. Tiste rastline, ki smo jih posejali že januarja, zdaj pikiramo, da stebla ne bi zrasla previsoko. Zelenjavni vrtKo bo zemlja dovolj ogreta, lahko na zavetno mesto pod vrtno tkanino (da rastlinice zaščitimo pred nizkimi temperaturami zraka) sejemo nekatere vrtnine: peteršilj, solato, špinačo, pastinak, bob, črni koren, lahko pa poskusimo tudi z redkvico in zgodnjim grahom. Med vrste boba posejemo špinačo in redkvico. V ogrevanem pro-storu rastlinjaka sejemo rano cvetačo in rano zelje, zgodnji koren-ček, zeleno, redkvico, zgodnjo solato, paradižnik, paprike, jajče-vec. Koncem meseca imamo pripravljeno tudi toplo gredo, kamor prav tako posejemo ali posadimo zgoraj naštete vrtnine. Za zgo-dnejši pridelek lahko v februarju že nakaljujemo rani krompir. Damo ga v plitve zabojčke v prostor na svetlo mesto in na temperaturo

12-15ºC. Tisti del gomolja, kjer je največ očesc, obrnemo navzgor.

Krompir za mladostnostNaravni antioksidant glutation preprečuje oksidacijo v telesu in s tem povezano staranje. Telo ga ustvarja samo, a tvorba po 40. letu upade, zato ga je priporočljivo uživati s hrano. Največ glutationa je v avokadu, beluših, orehih, čebuli in olupku kuhanega ali peče-nega krompirja.

Sadni vrtV toplejših dneh že pričenjamo z obrezovanjem sadnega drevja, kateremu razredčimo pregoste krošnje in odstranimo suhe ter bol-ne dele. Še prej pa preglejmo in si pripravimo orodje za obrezova-nje. Nepogrešljive so vsekakor škarje, pozabiti pa ne smemo tudi na žago za debelejše veje in škarje z dolgo vrvico in palico za krošnje višjih dreves. Mesto, kjer smo odrezali debelejše veje, zamažemo s cepilno smolo, prav tako pa zamažemo tudi ranjena mesta, ki jih je na drevju pustil mraz. S tem preprečimo vdor in okužbe s škodljivimi mikroorganizmi.Ob koncu meseca opravimo predspomladansko škropljenje proti boleznim in škodljivcem, seveda, če se je že nekoliko otoplilo. Proti boleznim uporabimo bakrove pripravke. Proti škodljivcem škropi-mo, ko se napnejo prvi brsti, še bolje pa, ko so brsti v fazi mišjega ušesa. O ustreznih sredstvih in njihovi uporabi nam bodo svetovali v kmetijski trgovini. Breskve in nektarine škropimo proti breskovi ko-dravosti.V tem mesecu lahko tudi že pripravimo sadilne jame za drevnino, ki jo bomo sadili spomladi.

Okrasni vrtOd enoletnic lahko na toplem v zabojčke posejemo kitajski nagelj, lobelijo, zajčke, petelinov greben, glavinec, dalije, okrasni tobak, petunije, kadulje. Izberemo tudi poleti cvetoče čebulnice, ki jih bomo sadili od marca dalje: gladiole cvetijo od aprila do septem-bra, dalije cvetijo od avgusta do oktobra, orjaški luk cveti že maja, modri luk in zvezdastoobli luk bosta cvetela v juniju, gomoljne be-gonije cvetijo od junija do oktobra, lilije bodo cvetele od aprila do septembra. A ker je vreme še zelo zimsko, bomo na toplo pomlad še malo počakali.

Vinogradniki so se seznanjali z zakonodajoV Društvu vinogradnikov Virštanj - Kozjansko so se medse odločili povabiti inšpektorico za vinarstvo in vinogradništvo, Andrejo But, univ. dipl. inž. agr., ki je vinogradnike seznanila z zakonodajo.Zbrane vinogradnike je uvodoma nagovoril predsednik Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko Vinko Martinčič, predstavil jim je predavateljico, inšpektorico za vinarstvo in vinogradništvo, Andrejo But, univ. dipl. inž. agr., z Območne enote Celje, ki se ponavadi z vinogradniki srečuje na terenu. Martinčič je povedal, da je namen posveta ta, da se sezna-nijo s potrebnimi dokumenti pri prometu z vinom in označe-vanju vin ter s kletarsko evidenco. Butova je zbranim vinogra-dnikom uvodoma povedala, da na terenu ugotavlja, da so premalo seznanjeni z zakonodajo, vzrok pa je v tem, da je zakonodaja, ki jo kmetje morajo upoštevati pri svojem delu, enormna in ji enostavno ne morejo slediti. Prav zaradi tega se je odzvala njihovemu povabilu in jih seznanila z novostmi. Butava je opomnila, da je dokaj nenavadno, da inšpektor predava strankam, ki jih bo kasneje kontroliral, vendar pa je ugotovila, da je to potrebno, saj je nesmiselno kaznovati ne-koga, ki ne pozna zakonodaje. Dodala je, da včasih kmetje vedo, da delajo nekaj narobe, a se ne zavedajo posledic, pogosto pa ne vedo, kaj delajo narobe. V lanskem letu so na terenu ugotavljali predvsem nepravilno uporabo enoloških sredstev in nespoštovanje vpisa pridelka v register prideloval-cev grozdja in vina, ki je baza podatkov za vse vinarje oziro-ma za vse vino, ki se v Sloveniji pojavlja. Butova je povedala, da na terenu takoj ne kaznujejo, ampak najprej opozarjajo, če pa se potem še vedno krši pravila, pa je kršiteljem izdana odločba o prekršku. Globe so odvisne od površine vinogra-dov, ki jih obdelujejo, in znašajo od 100 do 18.000 evrov za posamezen prekršek. Pogosto pa se po besedah Butove na

terenu pojavlja več prekrškov skupaj. Vinogradniki so z zani-manjem prisluhnili njenemu predavanju, odgovorila pa jim je tudi na zastavljena vprašanja. Povedala je, da so na tem po-dročju vinogradniki kar poslušni, pojavlja pa se problem, da ko prične zmanjkovati pridelka, polnijo neidentično vino. V nadaljevanju so prikazali še rez in delovanje pnevmatskih škarij na stisnjeni zrak in izvedli delovno degustacijo vin letnika 2009. Vinogradniki so prinesli okrog 30 vzorcev, vsi pa so bili ugodno ocenjeni in pri njih ni bilo ugotovljenih pomanjkljivo-sti, tako da po Martinčičevih besedah pričakujejo, da bodo ocene na ocenitvi v aprilu ponovno visoke.Po predavanju je sledilo skupno druženje, ob katerem so še malce pogovorili, si izmenjali mnenja in izkušnje ter se zazrli tudi v prihodnost vinogradništva. (Zdenka Ivačič)

Vinogradniki so zavzeto prisluhnili inšpektorici Andreji But.

11. februar 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO, KOTIČEK ZA STAREJŠE

Spoštovani bralke in bralci!Čas norčij, ki jih prineseta va-lentinovo in pust, je za nami, tudi pepelnična sreda je že minila. Mislim pa, da se vsi razumni ljudje zavedamo, da je pepelnična sreda začetek nekega časa, ki nas, kristjane, pripelje do največjih skrivnosti naše vere. Prav zato, da bi se v svojem razumevanju in tudi obnašanju bolj približali tem skrivnostim, je postni čas po-treben in pepelnica je zače-tek priprave na radost Veliko-nočnega vstajenja! Pri postnem času, v katere-ga smo s pepelnico vstopili, ni le pepelnica na začetku in Velika noč na kraju, vmes je štirideset dni in pri vsakem dnevu na Bog ponuja svojo roko v oporo. Zakaj oporo? Ker jo potrebujemo, da si bolj odkrito in iskreno odgovorimo na vprašanja, kje sem kot člo-vek, Slovenec in kristjan. Sem kot človek morda preveč površen in odrezav? Mar si res domišljam, da imam ve-dno prav? Ko grem po svetu in vidim marsikaj, zakaj sem vedno le sodnik in ne zdrav-

Piše: Niko Marovt, župnik iz far Kozje in Buče.

nik, sopotnik in sotrpin? Zakaj me tuja bolečina tako malo ali pa sploh ne gane? Ko pa spodrsne meni, sem nesre-čen, če ves svet ne joče z mano. Poglejmo si, spošto-vani bralci, v srce in poiščimo več moči in naenkrat bomo videli na naši poti več ljudi in manj smeti. »Slovenec sem,« tako je mati djala. Tukaj vas vabim, da si zastavimo vpra-šanje o našem odnosu do jezika in domovine. Žal se je v naš materni jezik nateplo preveč navlake. Ne vem, kaj je to v nas, Slovencih, naro-be, da pri tujih jezikih pobira-mo toliko besed samo zato, ker so moderne. Velikokrat sem vprašal ljudi, ki so upora-bljali tuje besede, da mi naj, prosim, razložijo njih pomen in če je le mogoče, skupaj poiščimo domačo, vsem ra-zumljivo, predvsem pa lepo slovensko besedo. Vabim vas, da v postnem času v od-nosu do našega jezika in do domovine poglobimo svoje znanje in povečamo spošto-vanje. Še tretje vprašanje, ki

me danes zanima, je, kje sem kot kristjan. Kristjan, kdo je to? Kristjan je človek, ki veruje v Jezusa Kristusa, v drugo bož-jo osebo, pravega Boga in človeka. Meni kot kristjanu, ki nosim njegovo ime, pomeni ne samo bogoslovne modro-sti v svetu verskih resnic, am-pak predvsem vabilo hodi za menoj. Vsak dan mi pomeni opozorilo: »Ne bojte se!« In zagotovilo, da je z nami vse dni do konca sveta. In prav to zagotovilo se uresničuje vsak dan pri sveti maši v za-kramentu Svetega Rešnjega telesa.Jezus nas posebej v postnem času vabi, da naj na tej poti za Kristusom najdemo tudi pot človeka k človeku, kajti po slehernem človeku nas na svoj način nagovarja Go-spod. Nekoč nam bo rekel, da vse to, kar smo komu sto-rili ali pa bi morali, pa nismo, smo storili ali morda nismo Gospodu. To pomeni, da je krščanstvo dejavna vera dobrote in potrudimo se, da bomo Veliko noč doživeli v

Ljubezen v zlatih letih

Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del.samostojna svetovalka

Danes stara sva in siva, pozna se težko bre-me let.Postala sva tako ranljiva, mnogo prehiter je za naju svet … (A. Smolar) Ljubezen ni samo za mlade, lepe in popolne ljudi, kakršne vidimo v filmih, ampak je za vse nas, ki smo, kakršni pač smo. Ljubezen moramo opevati in gojiti vsak dan v letu in v vsakem obdobju življenja. Pa vendarle: zakaj ljudje po dol-gih letih življenja skupaj v zakonu ali partnerstvu tako zelo pozabijo na radosti, ki jih daje ljubezen? Mar res zaljublje-nost prvih mesecev ali let zbledi kot stara fotografija? Kako to, da se veliko parov v zrelih letih ne upa objeti, pa naj bo sredi prometne ulice, v baru ali kjerkoli v javnosti? Mar je res objem in poljub nekaj nemoralnega, nenormalnega, nekaj najstniškega? Kaj pa vzor, ki ga starejši dajejo mlajšim?

Skupno prehojena pot prinese zakoncem veliko poznava-nje drug drugega, v letih skupnega življenja si pokažejo in dokažejo, kaj so, kaj mislijo in kaj čutijo. Skupaj so prebrodili vzpone in padce, se prilagajali življenjskim spremembam in nezavedno sooblikovali drug drugega. In če je vse ustalje-no, vse znano, kaj ohranja vez še naprej? Kaj je tisto, kar ohranja ljubezen? Pravijo, da se nasprotja privlačijo, vendar nas z leti prav ta najbolj motijo. Prej tako privlačno, kasne-je tako nadležno. Po upokojitvi lahko ostane več časa za partnerstvo, več časa za svojega življenjskega sopotnika, razen če s strahom pred njim ne bežiš … Veliko je odvisno, kaj vse je življenje natrosilo po skupni poti in kako smo se na to odzvali. Pri starejših se pokaže, koliko prave ljubezni so si tekom par-tnerstva ustvarili. In če je le-ta vzajemna, je to dovolj za funkcioniranje veze tudi v starosti. Ja, za polno bivanje gre, za polno življenje! Ali ga bomo izbrali, ni odvisno od števila let, temveč od jasnine zavesti in stika z resničnostjo v sebi. Ta pa ne podlega nobenemu času in je zunaj vseh prosto-rov, tudi zunaj domov za ostarele … Zelo rada navajam J. Ruskina: »Največja nagrada za vloženi napor ni tisto, kar za opravljeno delo dobimo, pač pa tisto, kar ob njem posta-nemo. In če smo ob svojem partnerju uspeli ohraniti sebe in živeli kvalitetno, naj ne bo objem ali poljub nikoli odveč.« V branje toplo priporočam Beležnico avtorja Nickolasa Sparksa, ki opisuje ganljiv visoki spev ljubezni, ki se izogne vsem čerem časa. Glavna junaka Allie in Noah se po pet-desetih letih zakona preselita v dom upokojencev. Večino časa preživita skupaj in se pogovarjata o časih, ko sta bila še mlada in zaljubljena, a spomini izginjajo, zastira in pre-rašča jih koprena Alliejine bolezni. Zapiski iz oguljene bele-žnice pričajo o njuni nekdanji sreči in veliki ljubezni. To je zgodba o izpolnjujočem partnerstvu, brezpogojni ljubezni in preseganju lastnega egoizma.Življenje z ljubljeno osebo v starosti je pravi blagoslov, zato draga bralka/ bralec ne pozabita na male pozornosti in bodita hvaležna, da imata drug drugega!

Kotiček za starejše

zavesti, da smo storili kaj do-brega in da smo bili pozorni ne le na to, kaj smemo ali česa ne smemo pojesti, am-pak smo prisluhnili svoji vesti v smislu delati dobro in va-rovati se hudega! Želim vam vsem miren resen postni čas, naj bo naša skupna priprava na praznik Vstajenja uspešna, da se bomo zavedali svojega dostojanstva, da smo ljudje - Slovenci in kristjani, ter da so tudi vsi, ki z nami živijo, božji otroci! Mir in dobro vam vsem želim.

20 | OKo | 11. februar 2010

prinašajo nečistoče in mikroorganizme (urin, blato, nečistoče na nogah). Ker lahko s krmo in vodo v živali direktno zanesemo razne škodljive snovi in mi-kroorganizme, moramo stalno skrbeti, da živalim zagotavljamo dobro hrano in vodo.

DEZBARIEREGospodarstvo, kjer se redijo živali, mora biti na določenem omejenem ob-močju. Ob vsakem vstopu in izstopu na gospodarstvo naj bi vozila in ljudje prešli tako imenovano dezbariero. To je dezinfekcijska mejna zaščita, ki za-gotovi, da se kolesa vozila in obuvala obiskovalcev ob vstopu razkužijo. Dez-bariera za vozila predstavlja korito, v katerem je razkužilo, in preko katerega mora prepeljati vozilo ob vstopu ali izstopu. Biti mora tako dolgo, da se kolo v njem vsaj enkrat zavrti (cca 4 m). Za razkuževanje obutve pa se uporabi korito, v katerem je gobasta plast, prepojena z razkužilom. Tako si razkužimo obutev pred vstopom in po izstopu z gospodarstva.

DEZINFEKCIJAZelo pomembno je vzdrževanje ustrezne higiene in čistoče na gospodarstvu. Dokazano je, da že s čiščenjem (umivanje, pranje) lahko odstranimo do 80 % vseh mikroorganizmov. Ostale uničimo z dezinfekcijo, pri kateri lahko upo-rabljamo najrazličnejše načine (fizikalna - toplota, svetloba, izsuševanje, in kemična – različna razkužila; alkoholi, kisline, lugi, aldehidi). Različne načine dezinfekcije uporabimo glede na to, kaj moramo razkuževati.

DEZINSEKCIJAPredvsem v poletnih mesecih moramo poskrbeti za ustrezno dezinsekcijo; to je preprečevanje in uničevanje žuželk, predvsem muh, ki se zelo hitro raz-množujejo in prenašajo ogromno najrazličnejših mikroorganizmov. Za uspe-šno zatiranje muh je najpomembnejše, da poskrbimo za redno odstranjeva-nje odpadkov in gnoja ter redno mešanje gnoja in gnojevke. Pomagamo pa si lahko tudi s kemičnimi (dezinsekcijskimi) sredstvi. Ta so lahko v najrazlič-nejših oblikah in z različnimi načini delovanja.

DERATIZACIJANaslednja velika skupina škodljivcev na gospodarstvih so glodavci - miši in podgane. Glodavci povzročajo ogromno škode, saj si ustvarjajo zaloge hra-ne, žita. Veliko krme onesnažijo s svojimi iztrebki in glodanjem. Glodavci ima-jo izreden reprodukcijski potencial, so zelo prilagodljivi in neverjetno odporni. So tudi prenašalci nekaterih bolezni. Ker spadajo med sesalce, so dokaj do-bro razviti, zato jih je zelo težko uspešno zatirati. Pomemben je kompleksen pristop. Poznati moramo objekte, številčnost glodavcev, biologijo in navade glodavcev ter preparate, ki jih uporabljamo. Zavedati se moramo, da so strupi za glodavce izjemno nevarni tudi za ostale živali in ljudi na gospodar-stvu in je potrebno biti pri uporabi le-teh izjemno previden in pazljiv. Osnova pa sta zopet red in čistoča, saj s tem, da jim preprečimo dostop do hrane in skrivališč, najbolj omejimo njihovo hitro razmnoževanje. Vsaka preventiva je boljša kot kurativa. Noben strup ne bo pomagal, če bosta krma in krama ležali vsepovsod. Če bomo skupaj upoštevali vse dejavnike, ki bodo povečali biološko varnost na gospodarstvu, bomo pridobili vsi. Živali pa bodo to vračale z dobro proi-zvodnjo. Ta pa predstavlja zadovoljstvo za vse. Za vse podrobnosti se lahko obrnete na strokovnjake, ki vam bodo lahko pomagali in svetovali pri izvedbi ukrepov za zagotavljanje biološke varnosti na vašem gospodarstvu.

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Biološki varnostni ukrepi V skladu z Obveznimi navodili o izvajanju letnih veterinarskih pregledov na gospodarstvih za leto 2010 bomo veterinarji na gospodarstvih poleg ostalih pogojev reje živali ocenjevali še biološke varnostne ukrepe. Namen biolo-ško-varnostnih ukrepov na gospodarstvu je preprečiti prenos povzročiteljev bolezni na in z gospodarstva. Varnostni ukrepi zajemajo različna področja, naštejmo najpomembnejša.

KRMA IN VODAVsem živalim moramo zagotoviti osnovne življenjske potrebe. Med najo-snovnejše spadata krma in voda. Krma mora biti neoporečna in ustrezne kakovosti. Oporečna krma lahko povzroči obolenja pri živalih. Določene ško-dljive snovi pa lahko iz krme preko živali zaidejo v živalske proizvode (mleko, meso…). Za kakovost vode za živali velja enaka zakonodaja kot za kakovost pitne vode za ljudi. Voda, ki se uporablja za napajanje živali, mora biti pitna. To pomeni, da mora biti takšna, da bi jo lahko pili tudi lastniki živali. Pri vodi, ki se uporablja iz javnih vodovodov, to ni problem, saj je pod stalnim mi-krobiološkim in kemijskim nadzorom. Najboljše je napajanje iz napajalnikov, kjer živali pijejo vodo direktno iz vodovoda. Problemi se lahko pojavijo, če se za napajanja uporabljajo korita, kjer voda dlje časa stoji, se pokvari in umaže iz okolice. Posebno poglavje so naravni viri vode za živali (studenci, deževnica, potoki, reke…). Pri vseh teh virih moramo upoštevati, da vodo, ki jo uporabljamo za živali, damo pred uporabo v preiskavo. V primeru, da je voda ustrezna, moramo pri uporabi vodnega vira poskrbeti, da ne pride do naknadne kontaminacije vode iz okolja (meteorne vode, gnojevka, mulj, listje...) in da živali vodnega vira ne dosežejo direktno, saj lahko tja stalno

Veterinarski kotiček

Piše: Ivan Amon, dr. vet. med, Veterinarska

postaja Šmarje pri Jelšah

o

Snežna družinaEma in Žan Osojnik sta ob pomoči staršev uživala v izde-lovanju snežaka. Ker pa se jima je zdel veliki sneženi mož osamljen, sta predlagala, da mu za družbo naredijo še dva majhna snežaka. Nastala je prava snežna družina, ob kateri sta se veselo fotografirala in jo pokazala vsakomur, ki je pri-šel na obisk. (OKo)

Ponosni na svoj iglu.

Otroci postavili igluV Imenem so Filip, Januš, Nives, Leon, Alja, Alen in Žan nare-dili iglu, v katerega lahko gredo prav vsi, ki so ga naredili. Za gradbeni material je poskrbel Vojko Brundič, ki je otrokom na svojem dvorišču pripravil kup snega. Le-tega so pričeli kopati in kmalu je nastal pravi iglu. Delali so kar dva dni in si pri delu pomagali z rokami in grabljicami. Svojo umetni-no so navdušeno pokazali vsakomur, ki je prišel mimo, iglu pa bo seveda stal tako dolgo, dokler bodi vztrajale zimske temperature. (Z. I.)

11. februar 2010 | OKo | 21

Pet metrov in pol velik snežakNa Zdolah pri Agreževih se v niso odpravili na Valentinov pohod, odločili so se ostati kar doma in se preizkusiti v ročnih spretnostih. Izdelali so namreč snežaka veli-kana in zelo presenetili otroke, ki so jim pri delu pomagali. Bojan in Roman Agrež, Marjan Korva, Matej in Martin Gerzina so pri-dno nosili sneg in skrbeli za rast v višino, Sandi Sever pa je snežaka oblikoval in opravil višinska dela, saj je bilo potrebno uporabiti le-stev. Snežak meri kar pet metrov in pol v višino. Delo odraslih pa so navdušeno spremljali otroci, ki se kar niso mogli načuditi ve-likanu. Navdušeni so bili tudi so-sedje, na Zdole pa so si velikana prišli ogledat tudi radovedneži iz sosednih vasi. (Z. I.)

KRAJEVNI MOZAIK

Prepevala na praznovanju svojega 90. rojstnega dneV krogu vseh tistih, ki jih ima najraje, je devetdeseti rojstni dan praznovala Marija Zakošek iz Pilštanja. Praznovanje so ji pripravili na Virštanju v tamkajšnjem gostišču, kjer je pred mnogimi leti bila tudi sama zaposlena, saj je gostišče na Ba-novini vodila. Seveda se je teh časov spomnila. Najbolj pa je bila na praznovanju vesela vseh domačih, ki so poskrbe-li tudi za nekaj glasbenih popestritev popoldneva. Tako ni manjkala harmonika, pravnuk Aljaž pa ji je zaigral na flavto. Na praznovanju pa je odmevala tudi pesem. Vsi njeni bra-tje in sestre, zaradi bolezni je na praznovanju manjkala le ena, so dobri pevci, zato so skupaj tudi zapeli. Prenekatero pesem je začela kar Marija, ki je vedno rada prepevala in to počne še danes.Domačim sta se na praznovanju pridružila tudi župan Du- Voščit so ji prišli tudi gostje, ki jim je namenila prijazen nasmeh.

šan Andrej Kocman, predsednik KS Lesično Franc Plahuta, Dragica Planko, predstavnica tamkajšnje Krajevne organi-zacije Rdečega križa Marta Škoberne. Vsi skupaj so slavljen-ki zaželeli predvsem zdravja. Marija pa se je visokih gostov razveselila in jim namenila prijazen nasmeh. (Z. I.)

Med slavljenkama šestdeset let razlikeV srebrniku je Milka Geršak, po domače Jozlva Milka, pra-znovala osemdeseti rojstni dan. Njeni domači so ji pripravili presenečenje, za katerega sploh ni vedela. Del presene-čenja pa so pripravili še njeni vnukinji Martini, ki je točno šestdeset let mlajša od svoje babice. Iz načrtovanega dru-žinskega kosila se je tako pri Bratuševih v Črešnjevcu zgodi-la velika zabava. Presenečeni sta bili prav obe slavljenki, še posebej Milka, ki se je od ganjenosti celo razjokala. Vendar so se solze sreče in presenečenja hitro posušile. Uživala je v družbi tistih, ki jih ima najraje, še posebej v družbi svojih treh pravnukov, ki jo vedno razvedrijo. Ker pa je bilo poskrbljeno tudi za glasbo, se je Milka celo zavrtela, vsem pa je bila hvaležna za številne lepe želje in si predvsem zaželela, da bi tista o zdravju držala še veliko let. (Z. I.) Slavljenki Milka in Martina pred torto.

Snežni parBenjamin in Ivo Govedič sta v Bistrici ob Sotli poskrbela za pravo snežno atrakcijo. Tik ob občinski hiši sta postavila sne-žni par. Dela sta se lotila v soboto, za dva snežaka velikana pa sta porabila kar pet ur. Za snežni umetnini sta najprej uporabila splužen sneg, nekaj pa ga je bili potrebno še na-voziti. Sneženi mož meri v višino kar tri in pol metre, njegova snežna žena pa meter manj, prav oba pa sta zelo obilna. Ivo in Benjamin sta vesela, ker si je njuno umetnino ogleda-lo že kar nekaj obiskovalcev, ki so bili več kot navdušeni. Upata, da bodo temperature snežnemu paru naklonjene in bosta mimoidoče razveseljevala še nekaj dni. (Z. I.)

Sneženi mož meri tri metre in pol, njegova žena pa meter manj.Nad snežnim velikanom so bili najbolj navdušeni otroci.

22 | OKo | 11. februar 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Slušatelji so bili zelo disciplinirani, veliko pa so se učili tudi doma. Angleščine jih je učila prof. Lili Cerar.

Kozjanski upokojenci osvajali znanje angleščineDruštvo upokojencev Kozje ima v svojem delovnem programu tudi izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. V petek, 12. febru-arja, je tako 15 članov uspešno končalo de-lavnico A4 z angleščino za tretje življenjsko obdobje.

Delavnico je vodila prof. Lili Cerar v organizaciji in pod po-kroviteljstvom Ljudske univerze Rogaška Slatina. Le-ta je po-skrbela tudi za potrebna sredstva za izvedbo delavnice, za kar so ji v Društvu upokojencev Kozje zelo hvaležni. Seveda si želijo podobnih delavnic tudi v bodoče.Delavnica za angleški jezik je potekala v Osnovni šoli Koz-je ob torkih in petkih popoldan. Hvala Osnovni šoli Kozje in ravnatelju Romanu Gradišku, da je slušateljem omogočil učilnico za nemoten potek izvajanja pouka. Tako so slu-šatelji koristno izrabili dolgočasen zimski čas, da bi pridobili nova znanja, seveda pa se je bilo potrebno kar precej učiti, tudi doma, da bi osvojili nove besede in vadili izgovorjavo, saj sta bila le dva v skupini, ki sta se v življenju že srečala z

angleškim jezikom.In česa so se naučili v 26-ih urah predavanja z zelo disciplini-ranim pristopom slušateljev in veliko voljo do spoznavanja jezika, tokrat angleščine? Nekateri niso sedli v šolsko klop že kar nekaj desetletij, zato je bilo potrebno ponoviti slovnico nasploh, pa vendar sedaj ni več problem osnovna predstavitev v angleščini, jezik so le nekoliko spoznali, ni več problem osnovna predstavitev oseb, spoznali so poklice, živali, živila, pijače itd. Znajo vpra-šati za pot, kako priti do javnih objektov, osvojili pa so tudi štetje, števnike, pomembnejše zaimke, pridevnike, glagole, različne vprašalnice in podobno. Naučili se lepo število no-vih besed, kako se sprega, stopnjuje. Pa ti zapleteni časi, čeprav so se seznanili le z osnovnimi. Problem ni več pove-dati, koliko je ura, spoznali so dneve v tednu in dele dneva, mesecev, leta, se naučili pozdravljati in opisati družino ter njene člane. Naučili so se tudi opisa živali, delov človeške-ga telesa, opisa bivalnega okolja, kako se znajti v prometu itd. Pomembno je tudi, da so se naučili uporabljati slovarje s svetovnega spleta in kje najti lekcije za posamezne prilo-žnosti.Vsi so si bili enotni v oceni, da je bilo posredovanje znanja kakovostno in tudi zato so soslušatelju g. Metlarju zaupali, da se je predavateljici v imenu skupine zahvalil, seveda v angleščini, saj je prednjačil v znanju v skupini in mu je ta čast upravičeno pripadla.Nikoli ni prepozno osvajati nova znanja in v Društvu upoko-jencev Kozje se bodo trudili, da bodo tudi v bodoče izbrali teme, za katere bo interes in bo dovolj zanimanja. (Veljko Kolar)

Osvajali osnove ruskega jezikaTurizem Podčetrtek v okviru svojega dela skr-bi tudi za izobraževanje in ker je znanje tujih jezikov v turizmu nuja, že leta organizirajo te-čaje tujih jezikov.

Glede na trend gostov, med katerim je vedno več tudi tistih iz Rusije, so letos prvič organizirali tečaj ruskega jezika. Tečaj je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Rogaška Slatina in RA Sotla v okviru projekta »Z novim znanjem do boljše ponudbe turizma na podeželju«. To sodelovanje pa je bo-trovalo temu, da je bil tečaj za udeležence brezplačen. Za-četnega tečaja ruščine se je udeležilo devet udeležencev, ki so znanje pridno nabirali v prostorih Občine Podčetrtek vsako sredo popoldne, vodila pa ga je Maryna Savski. Prav vsi so tečaj uspešno zaključili in osvojili osnove jezika, ki je

malce podoben tudi naši slovenščini. Glede na interes bo zagotovo organiziran še kakšen nadaljevalni tečaj ruskega jezika, vsi udeleženci pa so že v pričakovanju ruskih gostov, ko bodo lahko pridobljeno znanje uporabili v praksi. Vzpo-redno pod okriljem Turizma Podčetrtek poteka tudi začetni tečaj italijanskega jezika, ki pa so ga zaradi interesa udele-žencev že podaljšali. (Z. I)

Tečajniki, ki so uspešno zaključili začetni tečaj ruskega jezika.

11. februar 2010 | OKo | 23

KRAJEVNI MOZAIK

Občni zbor pevcev Osti jarejVokalna skupina Osti jarej se je letos prvič odločila, da v okviru občnega zbora pripra-vi skupno srečanje za vse tiste, ki jih podpira-jo in jim pomagajo pri njihovem delu.

Nastopi fantov vokalne skupine Osti jarej nikoli ne ostanejo neopaženi. Pod vodstvom umetniške vodje Metode Den-žič se fantje radi odzovejo povabilom na nastope, hkrati pa tudi pridno vadijo, saj prav v vsaki sezoni pripravijo nov,

pester in pevsko dovršen repertoar. Ker pa jim pri njihovem delu, predvsem takrat, ko potrebujejo pomoč pri izvedbi letnega koncerta, radi na pomoč priskočijo prijatelji in nji-hovi najbližji, so se odločili, da se jim zahvalijo in jih povabijo na skupno druženje. To se je zgodilo v gostišču Jurg, kjer je zbrane v imenu pevcev pozdravil Friderik Prah in se tudi v bodoče priporočil za dobro sodelovanje. Tam ni manjkal niti župan Peter Misja, ki se je pevcem zahvalil, ker se vedno odzovejo na povabila in so popestrili prenekatero prireditev v Občini Podčetrtek. Še posebej pa se jim je zahvalil, ker jim je uspelo, da so poskrbeli za uglasbitev njegove pesmi Moj kraj Podčetrtek, ki je postala stalnica na občinskih pri-reditvah. Ker pa seveda tega večera v Jurgu ni manjkalo dobrih pevcev, je med druženjem odmevala tudi ubrana pesem. (Z. I.)

Večer zaljubljenih z DanijeloPriljubljena hrvaška pevka Danijela ima še vedno zveste poslušalce tudi v naših krajih. Njen Valentinov koncert v Podčetrtku je bil kljub pestremu sobotnemu dogajanju dobro obiskan in predvsem zaljubljen.Danijela je s prvim samostojnim albumom »Zovem te ja« leta 1996 pričela svojo bogato glasbeno pot, katero je potrdila z albumom »To malo ljubavi«, s katerim je presegla naklado 100.000. Leta 2008 je izdala svoj 6. album »Nek živi ljubav«, kjer poje hite Đorđeta Nov-kovića.V vsej svoji karieri pa je bila vedno popularna tudi v Sloveniji, kjer so bili njeni albumi vedno zelo dobro prodajani in kjer je polnila dvorane. Le-te ni sicer ni uspela povsem napolniti na predvečer svetega Valentina v Podčetrtku, je pa kljub temu očarala vse, ki so se odločili, da ta večer preživijo v njeni družbi. Skupaj z njo so prepevali stare in nove uspešnice ter se ob baladah zaljubljeno stiskali. Dve uri koncerta sta hitro minili, Danijela pa je obljubila, da v Podčetrtek še pride. (Z. I.)

Majhna in simpatična pevka Danijela je s koncertom v Podčetrtku navdušila.

Obiskovalci so med koncertom tudi plesali.

Obiskovalci Danijelinega koncerta so bili z njenim nastopom več kot zadovoljni.

24 | OKo | 11. februar 2010

»Nam ni treba v Evropo hoditi Evrope gledat, naj Evropa pride k nam Evropo pogledat.«Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah je v okviru svojega januarskega programa v goste povabila Dušico Kunaver, upokojeno profesorico anglešči-ne in ruščine in zbirateljico ljudskega izročila. Srečanje so poimenovali Šege in pesmi pod lipo domačo od prosinca do grudna po naslovu zadnje ponatisnjene knjige avtorice.

Dušica Kunaver je od leta 1996 v samozaložbi izdala že več kot 16 del. Vsa za-jemajo vsebine iz sloven-skega ljudskega izročila. Želje bralcev, pa tudi nje-na želja po dopolnitvi in obogatitvi knjige Šege in pesmi pod lipo domačo, ki je izšla leta 2007, so ro-dile ponatis knjige, ki je še dopolnjena in še bogatej-ša. Kunaverjeva že vrsto let predava tudi po šolah in vrtcih po različnih kra-jih naše dežele, zato še od blizu spremlja, kako danes naš mladi rod ne pozna domače pesmi in dragocenosti domačega

ljudskega izročila. »Vendar mladi niso krivi, da nimajo nečesa, česar jim nihče ni dal!« pravi. Ko je ena od ljubljanskih učiteljic vprašala učence 9. razreda osnovne šole, kam bi peljali prijatelje iz Anglije, so vsi, razen štirih, odgovorili, da v BTC center. Ko to pripoveduje, je na njenem obrazu zaznati žalost in takrat verja-meš, da je njena naklonjenost do našega, slovenskega izročila, iskrena in zagotovo edinstvena. »Otroštvo naših današnjih otrok je osiromašeno,« pravi. »Brez do-mače otroške pesmi in brez domače pravljice - nadomestili so jih batmeni, powermeni, actionmeni in pošasti iz uvoženih risank. Tudi prihodnost teh otrok bo težka. Če bomo kot narod potep-tali svoj lasten obraz, če se bomo dokončno potopili v potrošni-škem morju, nas tujci kot kupce svojih izdelkov prav gotovo ne bodo spoštovali.« Ob njenih pripovedovanjih sem se spomnila nekega intervjuja z znanim slovenskim opernim pevcem, ki je živel v tujini in se vrnil v Slovenijo. Najbolj presenečen je bil ob ugotovitvi, da njegovi otroci, ki so se rodili v tujini, znajo več slovenskih pesmi kot otroci tukaj.Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker moramo poznati tisto, od česar živimo. Ker moramo imeti radi, kar podarjamo ali prodaja-mo. Predvsem pa moramo imeti radi sebe. In mi smo to, iz česar smo zrasli. Ali je v Evropi kakšen narod, ki ga je samo 2 milijona in bi preživel toliko vojn, pa vendarle ohranil svoj jezik in svoj glas?»Vsaka vas ima svoj glas. V pesmi in besedi,« pravi Dušica. In na-daljuje: »Naš narod tisoč let ni imel svoje države, od karantanskih časov do danes. Preživeli smo tisoč let pod tujo oblastjo, preži-veli smo tisoč let tlačanstva, tristo let turških vpadov, tri stoletja kmečkih puntov, preživeli smo vse vojne in lakote, a kljub vsej tej trdi zgodovini smo v samostojno, svobodno državo prinesli svoj jezik, kulturo, deset tisoče ljudskih pesmi, deset tisoče pripove-di, pregovorov, rekov in ljudskih obrti, ki dosegajo svetovno ra-ven. Žal pa se danes, v svobodni državi, premalo zavedamo, kaj pozabljamo in koliko vrednot izgubljamo, takih, ki jih nikdar več ne bomo mogli imeti. Ko se enkrat veriga rodov ded - oče -vnuk pretrga, je pretrgana za vse večne čase. Vsi se moramo zavedati usodnosti trenutka, v katerem živimo. Stojimo na za-dnjem robu življenja starosvetne slovenske vasi. Tiste vasi, kateri se moramo zahvaliti za svoj obstoj. Zadnji mlatci, zadnje žanjice, zadnji kosci, ki sta jih po skupnem delu družila skupna pesem in skupni veseli likof, so danes stari osemdeset let in več. Samo oni še vedo, kakšna je bila ohcet v njihovi vasi, kakšen je bil jedilnik na dan košnje, kateri žegnani lesovi spadajo v cvetnonedeljsko butaro. V naši deželi ima vsaka vas svoj glas! Ohranjati izročilo

PREDSTAVLJAMO

Jana Turk Šulc in Dušica Kunaver; Turk Šulčeva skrbi za dogajanje v okvi-ru Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Obiskovalci so bili nad pripovedovanjem Kunaverjeve navdušeni.

svojega kraja - to je obvezna in nujna naloga vsakega od nas. Rešiti, kar se rešiti da. V naši deželi, v Gornjesavski dolini, še vedno živi spomin na peh-tro babo, na prastaro starko Zimo. To strašno babo pa na Ptuj-skem polju vsako leto znova prežene še bolj strašni kurent. Po-mlad še danes slavimo skupaj s davnim Vesnikom, poganskim bogom pomladi, ki vsako leto pride v našo Belo krajino pod imenom zeleni Jurij. Najskrivnostnejšo noč v letu, kresno noč, še danes slavimo s kresovi kot v davnih dneh, ko so kresovi goreli v čast mogočnemu sončnemu bogu Kresniku.Zakaj smo danes takšni kot smo? Kakšen je bil naš prednik? O tem je pripovedovala. S pesmijo. S pesmijo je risala slovenske pokrajine. Gorenjsko razgibanost, štajersko odprtost, belokranj-sko valovitost, kraško kamnitost, ribenčanski ponos, koroško kle-nost…In o ljubezni, ki je bila vedno nosilec življenja, vendar skrita v lec-tovem srcu, ali v odpeti vrstici zaljubljenega vaškega fanta »moje dekle rada grabi za menoj«.V dvorani kulturnega doma v Šmarju je Dušica Kunaver tega dne vsakega od nas prepričala, da prav v veličini slovenske fol-kloristike presegamo mnoge evropske države. »Nam ni treba v Evropo hoditi Evropo gledat, naj Evropa pride k nam Evropo pogledat,« je še dodala. (Zdenka Orač)

11. februar 2010 | OKo | 25

ŠOLSKO OKO

Zimska šola v naravi na Arehu za drugošolce iz Podčetrtka in Pristave V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Po-horje. Ko smo prispeli na Areh, so nas učiteljice odpeljale v naše sobe. Po malici smo odšli na smučišče in pokazali, kaj že znamo. Razvrstili so nas v skupine. Po okusnem kosilu smo počivali. Popoldan smo odšli s svojimi učitelji smučanja na smučišče. Najprej smo se ogreli. Učili smo se zavirati, dela-li smo vaje in se vozili skozi tunele. Po zaključenem prvem dnevu smučanja smo pospravili smučarsko opremo. Po ve-čerji smo poslušali pravljico o kokoški in sladko zaspali.V torek zjutraj smo se najedli, vzeli smučarsko opremo in od-šli na smučišče. Pozdravilo nas je sonce. Dobili smo karte in odšli na trak. Učili smo se zavijati. Po večerji smo se toplo oblekli, vzeli baterije in odšli na nočni pohod. Hodili smo po gozdu. Pozdravil nas je gozdni škrat. Prišli smo do hotela in

Učiteljica Darja s svojo skupino smučarjev.

Tudi ravnatelj, mag. Darko Pepevnik, je smučarsko znanje prenašal na najmlajše.

še malo ostali zunaj, ker smo imeli lep razgled na Maribor v lučkah.Čakal nas je še zadnji dan smučanja. Najprej smo ponovili, kar smo se že naučili. Dobili smo majice s številkami in vozili slalom po poligonu. Všeč mi je bila vlečnica. Zadnji večer nas je obiskal planinec. Pripovedoval nam je zgodbice o škratkih. Po večerji smo imeli podelitev diplom in ples. Zaba-va mi je bila všeč.Zjutraj smo pospravili sobe, zložili prtljago v potovalke in od-nesli smučarsko opremo v kombi. Po zajtrku smo odšli na avtobus in se odpeljali proti domu. Pred šolo so nas že ča-kali starši.Vsi veseli smo odšli domov in pripovedovali o svojih dogodi-vščinah. (Učenka 2. razreda Pia Turk iz Pristave.)

»Dobili smo majice s številkami in vozili slalom po poligonu, spremljal pa nas je Srečko Remih.«

Skupina otrok, ki jih je smučati učil Boštjan Šelekar.

Učence je smučati učila tudi Herta Počivalšek. Smučali so pod budnim očesom Matjaža Ošlaka.

26 | OKo | 11. februar 2010

ŠPORT, OGLAS

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiPadel tudi Dravograd

17. kolo 2. SKL – vzhod

KK Terme Olimia Podčertek : Dravograd 78 : 71Trupaj 18, Štahl 17, Maček 15, Gobec 15, Teržan 5, Plavčak 5, Abra-movič 3

To kolo je podčetrtškim košarkarjem prineslo dvojno veselje. Za pr-vega so poskrbeli sami z domačo zmago proti ekipi Dravograda, druga vesela novica pa je prišla iz Slovenske Bistrice, kjer je vodilna ekipa Radenske na gostovanju premagala najbližjega zasledo-valca in zagotovo najnevarnejšega konkurenta Podčetrtčanov v boju za drugo mesto, ALTE Bistrico. V športni dvorani v Podčetrtku se je zbralo 160 gledalcev, ki je videlo zanesljivo zmago domači-nov. Mogoče sam končen rezultat ne priča o tem, vendar je do-mača ekipa imela celoten potek srečanje trdno v svojih rokah od prve minute naprej. Odločilna je bila tokrat prav prva četrtina, v kateri so si varovanci Ervina Dragšiča priigrali deset točk prednosti. Ta je do konca nekajkrat narasla, pa tudi skopnela, toda Korošcem se niti enkrat ni uspelo nevarno približati. Ekipa Dravograda je bila v lanski krstni sezoni med drugoligaši pravo presenečenje, toda pred pričetkom letošnje sezone so izgubili svojega najkoristnejše-ga igralca Adina Kavgiča, ki je prestopil v Grosuplje. To njihovo

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Veteranska liga v košarki - VeLiKo KozjanskoPredzadnji krog letošnje sezone Veteranske lige v košarki Kozjansko ni prinesel presenečenj. Vodilni ekipi sta zabeležili novi zmagi, ki pa nista bili tako gladki, kot kažeta končna rezultata. Tako Dren kot Podčetrtek sta namreč vodila po prvi četrtini in držala priključek do zadnje četrtine. V tekmi med Podčetrtkom in Šentjurjem je bilo štiri minute pred koncem le dve točki razlike, nato pa je sledil delni rezultat 16 : 0 in Šentjur je prišel do zanesljive zmage. Podobno je bilo tudi na drugi tekmi, kjer je ekipa Kozjega začela zadnjo četr-tino z delnim rezultatom 19 : 3 in prišla do prednosti, ki jo obdržala do konca tekme. Pred zadnjim krogom je tako že jasno, da bosta zadnji tekmi odlo-čali o končnem vrstnem redu. Na tekmi med Drenom in Podčetrt-kom se bo odločalo o tretjem mestu in ekipa iz Podčetrtka potre-buje zmago, večjo kot za dve točki. Podobno je tudi na tekmi med

EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI TO KE1. RADENSKA CREATIV 17 17 0 342. KK TERME OLIMIA POD ETRTEK 17 14 3 313. ALTE BISTRICA 17 13 4 304. JEŽICA 17 12 5 295. UNION OLIMPIJA mladi 17 9 8 266. PAKMAN CELJE 17 9 8 267. ILIRIJA 17 8 9 258. PODBO JE 17 6 11 239. DRAVOGRAD 17 5 12 2210. CALCIT MAVRICA 17 5 12 2211. VRANI VRANSKO 17 3 14 2012. LASTOVKA DOMŽALE 17 1 16 18

pomanjkljivost pod koši v letošnji sezoni sta v petkovi tekmi lepo demonstrirala Trupaj in Štahl, ki sta (tudi po zaslugi asistenc Mačka in ostalih soigralcev) dosegala lahko koše izpod obroča. Pri go-stujoči ekipi je bil najbolj razpoložen njihov prvi strelec Štruc, ki je dosegel 22 točk (od tega 6 trojk). Treningom se je po enomesečni odsotnosti pridružil tudi Januš Hunski, ki bo pomagal ekipi v zadnjih petih kolih, kolikor je še do konca rednega dela sezone. Naslednja tekma podčetrtških košarkarjev bo gostovanje v Murski Soboti pri ekipi Radenske. Tekma ni odločilnega pomena, toda kljub vsemu bi morebitna zmaga Podčetrtka proti favoriziranim domačinom bila zelo dobrodošla. Klub vabi vse navijače, da se udeležite tega derbija. Tekma bo v četrtek, 18. 2, odhod avtobusa iz Podčetrtka pa bo ob 15.45.

Kozjem in Šentjurjem, ki bo odločala o prvem mestu, vendar pa je tu prednost Kozjanov pred tekmo višja. Ekipa Šentjurja namreč potrebuje za ubranitev naslova zmago, višjo od 17 točk.

REZULTATI 5. KROGA – VeLiKo KOZJANSKO, 10. 2. 2009 V PODČE-TRTKU

DREN LESIČNO : ŠD KOZJE 73 : 86 (Amon 18, Pirš 15, Rebernik 15/Ceraj 29, Stiplošek 23, Zajc 18)KK PODČETRTEK : KK ŠENTJUR 2000 45 : 63 (Šelekar D. 16, Počivavšek E. 12/Grajžl 30, Urbanija 13)

LESTVICA PO 5. KROGU – VeLiKo KOZJANSKO

1. ŠD KOZJE 102. KK ŠENTJUR 2000 93. DREN LESIČNO 64. KK PODČETRTEK 5

Strelska liga »Gravi Art« KozjanskoPrvo večje presenečenje letošnje strelske lige »GraviArt« Kozjansko je pripravila druga ekipa Športnega društva Bistrica, ki je v gosteh ugnala ekipo Pivovarne Lipnik. Mladi Bistričani napredujejo iz kroga v krog in že mešajo štrene tudi ekipam z vrha lestvice. Presenečenj pa nista dovolili vodilni ekipi, ki sta zabeležili zanesljivi zmagi. Ekipo Bistrica 2 sestavljajo strelci, stari šestnajst let - Borut Domitrovič, Jer-nej Ivačič, Andrej Jug in Aleš Stadler ter njihov vodja Tečo Hrnič, in dosegajo neverjetne rezultate, saj že v svoji prvi tekmovalni sezoni premagujejo ekipe najboljšega kova. Mladi strelci pa v svojo ekipo vzamejo tudi župana Jožefa Pregrada, če njihov vodja nima časa za tekmo.Član ekipe Bistrica1 Miran Postržin pa je nastreljal neverjetnih 378 krogov, kar je rekord lige! To pomeni, da jih je od 400 možnih točk dosegel kar 378, kar je zares izjemen rezultat.

REZULTATI 10. kroga, 12. 2. 2010Pivovarna Lipnik : ŠD Bistrica 2 1343 : 1358SD Dren 2 : ŠD Buče 1 1198 : 1422ŠD Bistrica 1 : SD Dren 1 1433 : 1376ŠD Buče 2 prosti

LESTVICA POSAMEZNIKOV PO 10. KROGU: 1. Miran Posteržin 364,372. Jože Fajs 357,57 3. Kadi Kunst 357,00 4. Mirko Kunst 355,87

LESTVICA PO 10. KROGU:EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI ZADETKI TO KE1. ŠD BU E 1 9 9 0 12761 182. ŠD BISTRICA 1 9 7 2 12742 163. PIVOVARNA LIPNIK 8 5 3 11052 134. SD DREN 1 9 4 5 12012 135. SD BISTRICA 2 9 4 5 11915 136. ŠD BU E 2 7 0 7 8976 77. SD DREN 2 7 0 7 8202 7 Miran Posteržin je nastreljal neverjetnih 378 krogov.

Ekipa ŠD Bistrica 2 je poskrbela za prvo večje presenečenje lige.

11. februar 2010 | OKo | 27

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Sklican zbor nogometaševKozjanski nogometni klub je sklical Zbor igralcev v soboto, 20. februarja, ob 15. uri. Pod vodstvom trenerjev Dušana Vaha in Boštjana Ceraja bodo nogometaši članskega in kadetskega moštva opravili prvi trening s priprav za spo-mladanski del prvenstva v ligah MNZ Celje. Skupen se-znam kandidatov je okoli 40, ki bi naj v tej sezoni opravili pomembno delo za ambicioznejše načrte, ki so si jih zadali za sezono 2010/11.Po treningu bodo člani društva opravili skupaj z vodstvom kluba še pomemben sestanek letnega zbora, na katerem bo obravnavano poročilo za leto 2009 in plan društva za leto 2010 z velikim poudarkom na skupni zavezi za dosego ciljev.

Člansko moštvo, ki je okrepljeno z nekaj domačimi mladin-ci, bo do začetka prvenstva, ki je 20. marca, opravilo okoli 15 treningov in odigralo 5 prijateljskih tekem.Kadetska selekcija bo imela podoben program, le da so predvidene le 2-3 prijateljske tekme, ki bodo seveda precej odvisne od vremenskih pogojev.Pionirska nogometna šola »NŠ KNK 20010-1« bo opravila program v planiranih 120-ih urah aktivnosti, ki vključujejo tudi tekmovanje v planirani ligi kozjansko-obsoteljskih osnovnih šol. Pričetek nogometne šole bo 1. marca. (J. B.)

Liga namiznega tenisa »Vezenje EP« KozjanskoV sedmem krogu prve lige namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko ni bilo večjih derbijev, saj so srečale ekipe z zgor-njega in spodnjega dela lestvice in višje uvrščene ekipe so zanesljivo prišle do novih zmag. Dva kroga pred koncem je že jasno, da je favorit za končno zmago ekipa Rogaška 1, ki je še brez poraza, do konca pa ima tudi lažji razpored od najbližjih zasledovalcev.

REZULTATI 7. kroga – I. LIGA, 14. 2. 2010 TKK Vezenje EP : Trgovine Polje 1 1 : 8(Pondelak 1/2, Perčič 0/3, Petrič 0/3 - Filipančič 2/1, Dornik 3/0, Valenčak 3/0) Dravski veterani : Trgovine Polje 2 8 : 1(Klep 3/0, Čakš 2/1, Kadiš 3/0 – Rajh 1/2, Vindar 0/3, Do-bravc 0/2, Filipančič 0/1) Rogaška 1 : NTK Ponikva 6 : 3(Lešnik 3/0, Tepeš 3/0, Močnik 0/1, Gradišnik 0/1, Novak 0/1-Povh 1/2, Štor 1/2, Purišič 1/2) Avtoservis Strašek Lemberg : Moj mesar Jože 1 : 8(Bračun 1/2, Viher 0/3, Žogan 0/3 – Tasič 3/0, Čikojevič 2/1, Motoh 3/0)Elektro Kunst ŠD Buče prosti

ESTVICA PO 7. KROGU: Ekipa tekme zmage porazi to ke 1. ROGAŠKA 1 6 6 0 12 2. MOJ MESAR JOŽE 7 5 2 12 3. TRGOVINE POLJE 1 6 5 1 11 4. DRAVSKI VETERANI 6 5 1 11 5. TKK VEZENJE EP 6 3 3 9 6. AVTOS. STRAŠEK

LEMBERG 7 2 5 9 7. ELEKTRO KUNST ŠD

BUČE 6 1 5 7 8. NTK PONIKVA 6 1 5 6 9. TRGOVINE POLJE 2 6 0 6 6

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekZ 8. krogom so se začele tekme drugega dela ZLMN Podčetr-tek. Ekipe so razdeljene v skupino za prvaka in skupino za razvr-stitev od 9-16. mesta. Na prvi tekmi sta se pomerila Rajmax in ŠK Virštanj. Po izenačeni tekmi v prvem polčasu so igralci Rajmaxa v drugem delu zadeli še štiri gole, medtem ko je njihova mreža ostala nedotaknjena. Loški Hopsi so zabeležili zanesljivo zmago nad Termami Olimia. Tekma med Podsredo in Intermakom je bila zelo izenačena, odločil pa jo je z dvema goloma Božič-nik. Cvur Pristava, Loka Bar Mare, Bistrica mladi in BMW Club so prav tako dosegli visoke zmage. Bar Kraner pa je s tesnim 1 : 0 premagal ŠD Kozje mladi. Prve tri ekipe so ostale neporažene, v zadnjih treh kolih pa bomo videli, katera izmed njih bo osvoji-la letošnjo premierno sezono ZLMN Podčetrtek.

8. KROG, 14. 2. 2010RAJMAX : ŠK VIRŠTANJ 7 : 2 Strelci: Kosernik (2), Vah (2), Črnoša (1), Svetelšek (1), Bračun (1) – Bovha (1), Čonč (1)LOŠKI HOPSI ALFAGRAD : TERME OLIMIA 8 : 1 Strelci: Iskrač (4), Hrovatič A. (2), Čauš (1), Gajšek (1) – Ivačič (1)ŠD PODSREDA : INTERMAK 2 : 1 Strelci: Božičnik (2) – Lončar (1)ENERGI : CVUR PRISTAVA 0 : 6 Strelci: Pavlič P. (2), Čonč (2), Cverlin (1), Kunstič N. (1)ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : LOKA BAR MARE 1 : 4Strelci: Blaževič (1) – Žafran (2), Marolt (2)BMW CLUB : ŠD BUČE 7 : 3 Strelci: Brundič (2), Cmerešek (1), Anderlič (1), Harinski (1), Kra-marič (1), Humski (1) – Šket (2), Frece (1)ŠD KOZJE MLADI : BAR KRANER 0 : 1 Strelci: Moškon (1)ŠD IMENO U14 : BISTRICA MLADI 2 : 8Strelci: Špojlar R. (2) – Lojen (3), Strnad (2), Domitrovič (2), Bali-ban (1)

LESTVICA STRELCEV PO 8. KROGU:19 zadetkov: Alegro (Intermak)18 zadetkov: Novak (ŠD Podsreda)13 zadetkov: Hrovatič A. (Loški Hopsi Alfagrad)12 zadetkov: Iskrač (Loški Hopsi Alfagrad)

TEKME ZMAGE REMI PORAZI TO KESKUPINA ZA PRVAKA1. LOKA BAR MARE 4 4 0 0 122. RAJMAX 4 4 0 0 123. LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 4 3 0 1 94. INTERMAK 4 2 0 2 65. ŠD PODSREDA 4 1 1 2 46. TERME OLIMIA 4 1 0 3 37. ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 4 0 1 3 18. ŠK VIRŠTANJ 4 0 0 4 0SKUPINA OD 9. DO 16.9. ENERGI 4 3 0 1 910. BAR KRANER 4 3 0 1 911. BMW CLUB 4 2 1 1 712. BISTRICA MLADI 4 2 0 2 613. CVUR PRISTAVA 4 2 0 2 614. ŠD BU E 4 2 0 2 615. ŠD KOZJE MLADI 4 1 1 2 316. ŠD IMENO U14 4 0 0 4 0

28 | OKo | 11. februar 2010

Mali oglasiZAPOSLITEVZaposlimo univerzitetnega diplomiranega pravnika m/ž, vsaj dve leti delovnih izkušenj, zaželen pravosodni izpit. AR PLANE d.o.o., te-lefon: 040 383 840

Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025

Nudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka. Telefon 070 327 578

RAZNOProdam naravno sušen hrastov les, debeline 3 in 5 cm. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 031 575 059.

Zelo ugodno prodam kotno kuhinjo Gorenje, bele barve, v izmeri 5 metrov. Informacije na telefonski številki 031 502 342

Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740

Prodam TELEVIZIJO Samsung, raven ekran 55«, priključek scart, au-dio/video, srebrne barve z daljincem. Stara je 3 leta in deluje brez-hibno. Cena 60 evrov, GSM: 070 376 239

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko po-šljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike ča-sopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

KRAJEVNI MOZAIK, MALI OGLASI

V PRIČAKOVANJU Viharji snežni vrh Bohórjav divjem besu se pode,

blagi vetrc sem od morjaže ogreva mi srce.

POD KRINKOUjet v prezir mimoidočih

obrazu več ne najdem ogledala,v družbi sprtih in prevar iščočih

brez maske tavam sredi karnevala.

Viljem K. Rupret

Arto Paasilinna: ŽUPNIKOV ZVERINSKI SLUŽABNIK

Arto Paasilinna je zaščitni znak za dobro branje. Pisatelj obi-čajne stvari in ljudi ter vsakovrstne čudake popiše z vestnostjo in natančnostjo, ki ji ni para. V počasnem ritmu pelje zgodbo h koncu, v nobenem delu pa ne manjka humorja in kritike družbe. Župnikov zverinski služabnik je medved, ki so mu ga farani podarili za petdeset let, ker niso vedeli, kaj bi z mladi-čem. Iz Zlomka je zrasel v Zlodeja, odraslega medveda, ki je spremljal župnika na potovanju po skoraj pol sveta in bil z njim vpleten v marsikatero prigodo.Tole je slikovit prizor ekumenskega srečanja škofov, mul, du-hovnikov, "katerih namen je bil miren pogovor o skupnih po-tezah različnih ver, ne da bi iskali razlike med njimi. Srečanja se je poleg kristjanov in muslimanov udeležilo tudi mnogo bu-distov, hindujcev, taoistov, konfucionistov in šintoistov. Ude-leženci so prišli na srečanje kot posamezniki in ne kot pred-stavniki svojih Cerkva ali vernikov." (str. 266)... Shod pa se je s pričakovanji končal tako, da je župnik Oskari Huuskonen vstal in z mogočnim glasom farškega dušnega pastirja, ki je nekoč grmel s prižnice Nummenpääja, zarohnel: "Nehajte se že za boga tako hudičevo prepirati! Namesto, da branite svoj stali-šče, poskušajte razumeti še druge in njihova različna videnja! V vseh svetovnih verstvih je veliko dobrega, humanega, vsi bogovi so božji! Ne iščite samo napak pri drugih, vi zarukani telebani, ampak se postavite v bratsko vlogo! Amen!" ... (str. 270-271)

Mladinska knjiga, 2009; 311 str.

Gospa Betka Kovačič, bralka Knjižnice Podčetrtek, pravi ta-kole: »Bralec se vseskozi uči, zabava in ko odloži branje, razmi-šlja o tem severnem ljudstvu, skozi Župnika z medvedom. Res enkratni opisi, razgovori, rešitve konfliktnih situacij, znanstev, prijateljstev in še in še. Berite!!«

Jo Barrett: VSE SE VRAČA, VSE SE PLAČA

Hudomušno napisana knjiga in mestoma zelo duhovita. Včasih malce pošepa zgradba oziroma zaplet, drugače pa lahkotno branje za prosti čas. "Ni ljubezenska zgodba" , je podnaslov oz. opomba pod naslovom knjige, da nas še lažje zapelje, da le kaj bi pa lahko potem to bilo. Kaj drugega kot sladko maščevanje zapuščene ljubice.

ODLOMKI:

"Star poljski pregovor pravi: "Odpusti svojim sovražnikom, a ni-koli ne pozabi njihovega imena." (str. 75)

"Bog me je obdaril z močjo, da sprejmem stvari, ki jih ne mo-rem spremeniti, s pogumom, da spreminjam stvari, ki jih lahko spremenim, in modrostjo, da med temi stvarmi spoznam raz-liko." (str. 111)Izola : Meander, 2009; 287 str.

Dragi občani!

Knjižnica Podčetrtek vam ponuja veliko zanimive literature za starejše, mladino in najmlajše. Obiščite nas, z veseljem vas pričakujemo!

Knjižnica Šmarje pri JelšahEnota Knjižnica PodčetrtekTrška cesta 623254 Podčetrtek

Odpiralni čas:Ponedeljek in četrtek od 12.00 do 17.00 ure.Torek od 10.00 do 15.00 ure.

11. februar 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: VALENTINOVO, PUST, POST1. V marsikateri valentinovi ljubezni je sled slabe ljubezenske (celoletne) kondicije.

2. Včasih je bilo tako, da manj ko je bilo porok pred pustom, manj pusto je bilo za pusta.

3. Bolj ko je človek po naravi pust, manj se tudi šemi.

4. Tudi od pusta do pusta so nas polna usta.

5. Slej ko prej bo popustil naš post in slej ko prej bo popustila tudi zima.

Koče (Bistrica ob Sotli), 15. februar 2010

Tonči Babič

Knjižnica Šmarje pri JelšahEnota Knjižnica PODČETRTEK

vabi na potopisno predavanje

AVSTRALIJAMance Čujež

v četrtek, 18.02.2010, ob 18. uri, v sejni sobi Občine Podčetrtek.

Vstop je prost! Pripeljite tudi prijatelje in znan-ce! Vabljeni!

ZahvalaTuristično društvo Kozje se iskreno zahvaljuje vsem sponzor-jem - trgovini Švajger, podjetju Rajmax, d. o. o., Kozje, Do-mači pekarni Resnik Kozje, Mariji Resnik, s. p., Gostišču Pri Švajgerju, Švajgerju Miranu, s. p. , iz Kozjega, Volavšku Robertu, s. p., in PE Trgovina Maja Lesično, Trgovini Darja, Darji Prah, s. p., iz Kozjega, trgovini Mercator Kozje, pod-jetju GRAVIART Tanja in Franci Valenčak iz Kozjega, Štus Designu Kozje in Trgovini Polje, ki so prispevali za pustno obdarovanje nagrajenih mask.Turistično društvo Kozje

30 | OKo | 11. februar 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

DOŽIVIITE LJUBEZENSKI NAPOJ V KAVARNI TRUNK.Izžrebani so bili: Valentin Jereb, Pristava pri Mestinju 26 e, 3253 Pristava pri MestinjuAndreja Cverle, Zagaj 43, 3256 Bistrica ob SotliIrena Skale, Rudnica 2, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja KAVARNA TRUNK iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: urednistvo@casopisoko.siTelefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Majda Zidar, mob.: 041 681 886E-mail: oglasevanje@casopisoko.si

Lektoriranje: Majda Zidar, magE-mail: majda@casopisoko.si

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

OKo 32

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 22. 2. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

11. februar 2010 | OKo | 31

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

32 | OKo | 11. februar 2010

Večer smeha in zabave v Klubu Žafran

v petek, 19. 2. 2010 ob 21.30Obiskala nas bosta Miki Bobulj (iz »Kmetija slavnih«) in Ranko Babič in za vas pripravila STAND UP comedy show.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 25, www.terme-olimia.com, info@terme-olimia.com

Okus Dalmacije v Gostišču lipa, od 17. februarja do 28. februarja 2010, kjer se boste kulinarično razvajali brez slabe vesti in razkrivali skrivnosti čarobnih okusov in vonjav najokusnejših jedi dalmatinske kuhinje (škampov coctail, ribja juha z mesom, škampi na buzaro, dagnji na buzaro, orada na žaru, brancin, morski list, dubrovniška torta z mandeljni….).

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST