Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
DODATEK ZA VAROVANA OBMOČJA
(izdelan v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11))
ZA
KABINSKA ŽIČNICA BOHINJSKA BISTRICA
2864 Bohinj d.o.o., BOHINJSKA BISTRICA
Lesce, februar 2018, dopolnjeno julij 2019
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 2 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Investitor: 2864 Bohinj d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska
Bistrica
Naročnik: MPM Engineering d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska
Bistrica
Izdelovalec: Marbo Okolje d.o.o., Finžgarjeva ulica 1A, 4248 Lesce
Naslov: Dodatek za varovana območja (v skladu s Pravilnikom o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na
varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)) za
»Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o.,
Bohinjska Bistrica
Del. nalog: 15/2018
Št. spisa: 17/2-2018
Št. izvodov: Naročnik: 1 izvod
Arhiv: 1 izvod
Datum: 26.02.2018, dopolnjeno 03.07.2019
Pripravile: Mojca Klemenčič Lipovec, univ.dipl.biol.
Alenka Markun, univ. dipl.kem.
mag. Špela Cenček, univ.dipl. inž.kraj.arh.
Vodja priprave poročila: Odgovorna oseba:
Mojca Klemenčič Lipovec, univ. dipl. biol. Alenka Markun, univ.dipl.kem.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 3 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
KAZALO
0. POVZETEK S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI PLANA .......................... 6
1. UVOD TER IME IN KRATEK OPIS PLANA ............................................................ 10
2. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANEM POSEGU V NARAVO
........................................................................................................................................... 11
2.1 CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN .............................. 11
2.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE . 12 2.3 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH
V NARAVO ................................................................................................................. 14
2.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA ..................................................... 19 2.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ............................................................................ 20 2.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI ............................... 20
3. PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU ................................................................... 23
3.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO
K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA ........................................................... 25 3.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN
DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA,
OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE
DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM ...................................................... 28 3.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV, PODATKI O PRIDOBITVI
NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN STOPNJA UPOŠTEVANJA V PLANU ... 32
3.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA ............................................... 33 3.5 PODATKI O HABITATNIH TIPIH IN VRSTAH ZA KATERE JE NATURA
OBMOČJE DOLOČENO ............................................................................................. 35
3.6 NAČRTI IN USMERITVE ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA .................................... 35 3.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA .............................. 35
3.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV IN VRST NA OBMOČJU ...................... 36 3.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA
KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU ................................................ 37
4. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH IN NJIHOVI PRESOJI .......................... 38
4.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA
VARSTVENE CILJE POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO
CELOVITOST IN POVEZANOST, VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI ... 38 4.2 SKLEPNA OCENA...................................................................................................... 42 4.3 UGOTOVITVE V PRIMERU PREVERITVE ALTERNATIVNIH REŠITEV,
NAVEDBA PREVERJENIH REŠITEV IN RAZLOGI ZA IZBOR PREDLAGANE
REŠITVE ...................................................................................................................... 42
4.4 RAZLAGA O MOŽNOSTI OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO
USTREZNIH OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR
OMILITVENEGA UKREPA ....................................................................................... 43 4.5 DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA
NOSILCEV NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI
IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV .................................................................. 44
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 4 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
4.6 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA
OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVA NA BODOČE STANJE OBMOČJA
...................................................................................................................................... 44
5. NAVEDBE O VIRIH PODATKOV OZ. NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN
UPORABLJENIH METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ ......... 44
5.1 VIRI ............................................................................................................................... 44 5.2 PRAVNI AKTI .............................................................................................................. 44
5.3 UPORABLJENA METODOLOGIJA NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ .... 48
6. IZDELOVALCI IN PODIZVAJALCI DODATKA ZA VAROVANA OBMOČJA 49
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 5 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Situacija posega, list 1, M 1:7.000
Priloga 2: Matrike za ugotavljanje vpliva izvedbe posegov na Natura območja
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 6 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
0. POVZETEK S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI PLANA
Investitor 2864 Bohinj, d.o.o., Bohinjska Bistrica, želi na obstoječem smučišču Kobla zgraditi
novo kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z maksimalno
zmogljivostjo 2.000 potnikov na uro. Žičnica bo namenjena v času smučarske sezone predvsem
prevozu smučarjev, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistom in drugim
potnikom.
Nova kabinska žičnica bo imela tri postaje (spodnjo, srednjo in zgornjo) in dva odseka:
• Na spodnji postaji žičnice ne bo pogonskih motorjev. Odpadne vode spodnje postaje bodo
speljane v javno komunalno kanalizacijo in KČN Bohinjska Bistrica.
• Na srednji postaji bodo urejene strojnica, napenjalna hidravlika, transformatorska postaja,
sanitarije, servisni prostori za vzdrževanje žičnice in shramba/garaža za kabine obeh
odsekov žičnice. Odpadne vode srednje postaje bodo speljane v malo komunalno čistilno
napravo kapacitete 12-16 PE.
• Na zgornji postaji bo locirana strojnica za pogon žičnice ter kemične sanitarije.
• Spodnji odsek Bohinjska Bistrica – Ravne z oznako G1 bo imel dolžino 903 m in bo visel
na 8 podpornih stebrih.
• Zgornji odsek Ravne – sedlo pod Malim vrhom z oznako G2 bo dolžine 2.197 m in bo visel
na 14 podpornih stebrih.
Čas obratovanja žičnice bo znašal maksimalno od 8.00 do 20. ure, torej 12 ur dnevno. Na letni
ravni to pomeni do 3.650 ur obratovanja v dnevnem obdobju dneva in 730 ur obratovanja v
večernem obdobju dneva.
Smučišča so v obstoječem stanju urejena in se z obravnavanim posegom ne spreminjajo.
Površine smučišč so obdelovani travniki, ki se na posameznih delih zaraščajo. Urejanje novih
smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.
Po določilih 20. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov
v naravo na varovana območja za posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v
tekstu navajamo le nazive pravnih aktov, njihove objave so navedene v poglavju 5.2.) velja da
se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od območja daljinskega vpliva.
Posamezne elemente posega smo razvrstili v skladu s Prilogo 2 citiranega pravilnika in
v programu Gobal Mapper izrisali mejo vplivnega območja neposrednega in daljinskega vpliva
posega. Uvrstitev posega skladno s prilogo 2 citiranega pravilnika prikazujemo v tabeli 0-1.
Glede na izrisane radije smo iz grafike odčitali, katera varovana območja se nahajajo znotraj
vplivnega območja.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 7 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Tabela 0-1: Razvrstitev posega v skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja za potrebe določitve vplivnega območja
Poglavje iz
Priloge 2
Pravilnika
Vrsta posega in radiji neposrednega in
daljinskega vpliva*
Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju
poglavje IV –
posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša
območje neposrednega vpliva za nočne metulje 0
m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje VI –
območja zelenih
površin
Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo
ali prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja
za smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere
znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa
250 m za belorepca, planinskega orla, koconoge
kure, kozačo in vodne ptice.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 %
Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
poglavje IX –
območja
energetske
infrastrukture
Postavitev podzemnega voda: za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75
m, območje daljinskega vpliva pa 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje X –
območja okoljske
infrastrukture
Postavitev podzemnega voda (vodovod,
plinovod, kanalizacijska cev, telefonski kabel
itd.): za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega
vpliva pa 100 m za vse skupine.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 15 m2 oz 0,0015 ha
oz. 0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
poglavje XIV-
območja
kmetijskih zemljišč
Krčenje ali odstranjevanje grmovja, mejic,
posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za
katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za: gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,
hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega
srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada, vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,
repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca,
plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko; grmišča, suha travišča pod gozdno mejo,
mezofilna travišča pod gozdno mejo, hrošče,
metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
poglavje XV-
območja gozdov
Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak
in stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša 10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč,
zimovališč in brlogov naslednjih vrst: črna
štorklja, divji petelin, ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski orel, belorepec, velika
uharica, sesalci (velike zveri), soška postrv,
kapelj, raki, dvoživke): Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot neposredni vpliv
v radiju za iste vrste 250 m od območja
gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in brlogov.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 %
Natura območja (celotno Natura SPA Julijci
območje meri 88.645 ha)
✔
*Opomba: pri daljinskem vplivu posega je bil upoštevan dvokratnik daljinskega vpliva iz Priloge 2
Iz tabele 0-1 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali
Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva nahaja Natura območje SPA SI5000019
Julijci (v nadaljevanju besedila SPA Julijci).
Vplivno območje posega na varovana območja in območje posega je informativno prikazano
na sliki 0-1.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 8 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Slika 0-1: informativni prikaz vplivnega območja posega na varovana območja
Srednja
postaja
Spodnja
postaja
Zgornja
postaja
G2
G1
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 9 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
V drugi fazi smo preverili cone katerih vrst se glede na javno dostopne podatke nahajajo znotraj
vplivnega območja posega in kakšna je površina cone posamezne vrste glede na celotno
površino cone znotraj SPA Julijci. Znotraj območja daljinskega vpliva se od vseh
kvalifikacijskih vrst SPA Julijci nahajajo cone naslednjih vrst, ki jih prikazujemo v tabeli 0-2.
Vpliv nanje se je presojal v tem dodatku.
Tabela 0-2: Kvalifikacijske vrste SPA Julijci, katerih cone so znotraj območja daljinskega vpliva posega
Kvalifikacijska vrsta Površina cone
vrste v SPA
Julijci (ha)
Površina cone
vrste znotraj
vplivnega območja
(ha)
Površina cone
vrste znotraj
vplivnega območja
(%)
Točka iz Priloge 2
Pravilnika zaradi
katere je vrsta
v vplivnem območju
Aquila chrysaetos
(planinski orel) 8,84 0,15 1,70
poglavje XV-
območja gozdov,
gradnja stalnih žičnic Tetrao tetrix tetrix (ruševec) 3,78 0,15 3,97
Alectoris graeca (kotorna) 4,73 0,0015 0,03
poglavje X – območja
okoljske infrastrukture,
Postavitev
podzemnega voda
Dryocopus martius
(črna žolna) 5,87 0,00005 0,0009
Falco peregrinus (sokol
selec) 8,84 0,00005 0,0006
Monticola saxatilis (slegur) 3,56 0,0015 0,04
Phoenicurus phoenicurus
(pogorelček) 1,17 0,0009 0,08
Picus canus (pivka) 7,29 0,00005 0,00
Pri oceni vplivov na varovana območja je bilo ugotovljeno, da vpliva na SPA Julijci zaradi
posega ne bo.
Pri kumulativnem vplivu na varovana območja smo upoštevali še gradnjo smučišč in žičnic v
okolici posega, za kar je že izdano okoljevarstveno soglasje (11). Ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov iz dodatka (10) in PVO za ta poseg, bo kumulativni vpliv na varovana območja
nebistven (ocena C)
Ocenjujemo, da je poseg »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica« družbe 2864 Bohinj
d.o.o., Bohinjska Bistrica, z vidika vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja
sprejemljiv. Vpliva na varovana območja ne bo, zato dodatni omilitveni ukrepi niso
potrebni.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 10 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
1. UVOD TER IME IN KRATEK OPIS PLANA
Investitor MPM Engineering d.o.o., Bohinjska Bistrica, želi na obstoječem smučišču Kobla
zgraditi novo kabinsko žičnico Bohinjska Bistrica – Ravne – Sedlo pod Malim vrhom z
maksimalno zmogljivostjo 2.000 potnikov na uro. Žičnica bo namenjena v času smučarske
sezone predvsem prevozu smučarjev, izven nje pa prevozu športnikov, rekreativcev, turistom
in drugim potnikom.
Nova kabinska žičnica bo imela tri postaje (spodnjo, srednjo in zgornjo) in dva odseka:
• Na spodnji postaji žičnice ne bo pogonskih motorjev. Odpadne vode spodnje postaje bodo
speljane v javno komunalno kanalizacijo in KČN Bohinjska Bistrica.
• Na srednji postaji bodo urejene strojnica, napenjalna hidravlika, transformatorska postaja,
sanitarije, servisni prostori za vzdrževanje žičnice in shramba/garaža za kabine obeh
odsekov žičnice. Odpadne vode srednje postaje bodo speljane v lokalno čistilno napravo
kapacitete 12-16 PE.
• Na zgornji postaji bo locirana strojnica za pogon žičnice ter kemične sanitarije.
• Spodnji odsek Bohinjska Bistrica – Ravne z oznako G1 bo imel dolžino 903 m in bo visel
na 8 podpornih stebrih.
• Zgornji odsek Ravne – sedlo pod Malim vrhom z oznako G2 bo dolžine 2.197 m in bo visel
na 14 podpornih stebrih.
Čas obratovanja žičnice bo znašal maksimalno od 8.00 do 20. ure, torej 12 ur dnevno. Na letni
ravni to pomeni do 3.650 ur obratovanja v dnevnem obdobju dneva in 730 ur obratovanja v
večernem obdobju dneva.
Smučišča so v obstoječem stanju urejena in se z obravnavanim posegom ne spreminjajo.
Površine smučišč so obdelovani travniki, ki se na posameznih delih zaraščajo. Urejanje novih
smučišč, dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega.
V skladu s 101. členom Zakona o ohranjanju narave je za vsak plan ali spremembo plana, ki ga
na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne
skupnosti za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova,
ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in
odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma in bi lahko
pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno
posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, treba izvesti presojo
sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Način
presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov na varovana območja je določen s
Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja.
Razvrstitev posameznih delov posega v ustrezno kategorijo posegov iz priloge 2 citiranega
pravilnika je navedena v poglavju 2.3. Po izrisu skupnega vplivnega območja posega (glede na
vplivne radije posameznih delov posega) na varovana območja je bilo ugotovljeno, da se
načrtovani poseg načrtuje v območju daljinskega vpliva na SPA Julijci.
V tem dodatku smo zato ocenili vplive posega na Natura območje SPA Julijci v času gradnje,
v času obratovanja in v času morebitne odstranitve.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 11 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
2. PODATKI O PLANU OZ. S PLANOM NAČRTOVANEM POSEGU V NARAVO
2.1 CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN
Poseg bo v celoti izveden v občini Bohinj. Območje posega v naravi predstavlja robni del
naselja Bohinjska Bistrica ter se nahaja na območju obstoječega smučišča Kobla med naseljem
Bohinjska Bistrica (spodnja postaja) ter Sedlom pod Malim Vrhom (zgornja postaja), pri čemer
se srednja postaja nahaja na območju naselja Ravne v Bohinju. Gre za hribovit teren – severno
pobočje Koble. Območje ni poseljeno, ker je že v obstoječem stanju namenjeno smučišču.
Območja obstoječih smučarskih prog predstavljajo travniki, ki se ob robovih zaraščajo z
gozdom, ostale površine porašča gozd. Trasa posega se nahaja vzhodno od obstoječe žičniške
naprave v okviru smučišča Kobla.
Poseg je prikazan na sliki 2-1.
Slika 2-1: Informativni prikaz območja posega na orto foto posnetku
Naselje Ravne v
Bohinju
SAC Nemški Rovt
SAC Bohinjska
Bistrica in Jereka
TNP
SPA Julijci in
SAC Julijske Alpe
Območje posega
Območje
neposrednega
vpliva
Območje
daljinskega vpliva
zaradi polaganja
kablov
Območje
daljinskega vpliva
zaradi žičnice =
SUPNO
OBMOČJE
DALJINSKEGA
VPLIVA
POSEGA (500 m)
SPA Julijci
G1
G2
Zgornja
postaja
Srednja
postaja
Spodnja
postaja
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 12 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
2.2 DOLOČITEV NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE
Namenska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 2-2.
Legenda:
Območje posega
Slika 2-2: Prikaz namenske rabe na območju posega.
Zgornja
postaja
Srednja
postaja
Spodnja
postaja
G2
G1
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 13 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Po grobi oceni je delež namenske rabe na območju posega sledeč:
- športni centri (BC): 35 %
- najboljša kmetijska zemljišča (K1): 15 %,
- gozd (G): 49 %,
- ostale prometne površine (PO): 1 %.
Posegi na zemljiščih, po katerih poteka trasa posega se urejajo skladno z naslednjim
prostorskim aktom (1):
• Odlok o Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Bohinj (OPN).
Skladno s citiranim OPN se poseg umešča v enoto urejanja prostora EUP KB-1. Skladno z
določili 163. člena OPN so na EUP B-1 dopustni naslednji posegi:
• na stavbnih zemljiščih so dopustni objekti, dejavnosti in posegi, ki so za posamezno vrsto
podrobnejše namenske rabe prostora določeni v 60. členu in drugih splošnih določilih tega
odloka;
• na območjih z namensko rabo PO so dopustni tudi infrastrukturne naprave in objekti za
potrebe žičnic ter na kmetijskih zemljiščih dopustne naprave za potrebe žičnic
(infrastrukturni vodi);
• na površinah primarne rabe prostora sta dopustni športna in rekreacijska raba, ki trajno ne
spreminjata osnovne namembnosti površin in ne onemogočata izvajanja primarnih
dejavnosti;
• na površinah primarne rabe prostora so dopustni pomožni objekti v skladu s Prilogo 1 tega
odloka ter posegi v skladu s splošnimi določili tega odloka;
• dopustna je krčitev gozda za potrebe rekreacije. Po krčitvi je treba vzpostaviti nov
sonaravni gozdni rob z uporabo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst;
• za zakonito zgrajene objekte na nestavbnih zemljiščih veljajo določila od 146. do 148.
člena tega odloka, pri čemer so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali
delov objektov na nestavbnih zemljiščih dopustne samo za potrebe smučišča (šport in
rekreacija, storitvene dejavnosti za šport in rekreacijo ter gostinska dejavnost brez
nastanitve), kmetijstva in gozdarstva;
• spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, ter spremembe namembnosti in
povečave obstoječih pomožnih objektov niso dopustne.
Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je
usklajen z zgoraj navedenimi določbami OPN.
Dodatni pogoji za površine podrobne namenske rabe BC - površina spodnje postaje žičnice so
naslednji:
• dopustni so objekti žičnice, parkirne hiše in drugi spremljajoči objekti za dejavnost
smučišča;
• oblikovanje objektov je lahko svojstveno (posebno), vendar naj bo pri tem skladno z
okolico;
• dopustna sta nižji naklon strešin in ravna streha.
Projekt kabinske žičnice Bohinjska Bistrica – Ravne – sedlo pod Malim vrhom (G1 in G2) je
usklajen z navedenimi določbami OPN, saj je oblikovanje objektov žičnice: spodnja postaja
žičnice (A), srednja postaja žičnice (C) svojstveno (posebno), strehe teh objektov so ravne, v
naklonu 2%.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 14 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Zgornja postaja žičnice (E) je infrastrukturna naprava - objekt za potrebe žičnice in oblikovanje
ni predpisano.
Izvedba posega se glede na določitve dopustnih dejavnosti in vrste posegov na posameznih
zemljiščih lahko izvede, ker je namen posega skladen z določili prostorskega akta.
2.3 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH
POSEGIH V NARAVO
Podatke o velikosti posameznega dela posega in skupno navajamo v tabeli 2-1 (1).
Tabela 2-1: Podatki o velikosti posega (1)
Del posega Zazidana površina
(m2)
Etažnost Tlorisna velikost projekcije
najbolj izpostavljenih delov
objekta na zemljišče (m2)
Površina
zemljiške
parcele (m2)
Dolžina (m)
Spodnja postaja
Bohinjska Bistrica
20,1 P 204,90 7.510 -
Srednja postaja
Ravne
2.921,6 K+ME+P 3.027,0 9.020 -
Zgornja postaja na
Sedlu pod Malim
vrhom
260,0 K+M 227,50 2.083 -
Spodnji odsek
žičnice G1
- - - 11.460 903
Zgornji odsek
žičnice G2
- - - 31.820 2197
SKUPAJ - - - 61.893 3.100
Z načrtovanim posegom se načrtuje gradnja kabinske žičnice, ki bo obsegala:
• spodnjo postajo v Bohinjski Bistrici,
• spodnji odsek žičnice G1 s sedmimi stebri dolžine 903 m,
• srednjo postajo v Ravnah v Bohinju,
• zgornji odsek žičnice G2 z 12 stebri dolžine 2.197 m,
• zgornjo postajo pod Malim vrhom.
V začetni fazi je predvideno obratovanje kabinske žičnice s kapaciteto 1000 oseb/h, nato pa
obratovanje pri teoretični maksimalni zmogljivosti 2.000 oseb/h. Urejanje novih smučišč,
dodatno zasneževanje in razsvetljava smučišč ni predmet obravnavanega posega. Ureditev
načrtovane kabinske žičnice opisujemo v nadaljevanju.
a) Spodnja postaja Bohinjska Bistrica
Spodnja postaja leži na južnem robu Bohinjske Bistrice, nad železniškim predorom Bohinjska
Bistrica - Podbrdo. Spodnjo postajo žičnice sestavljajo strojnica in streha, ki pokriva strojni del
ter dodani manjši objekt s prostorom za nadzor in za sanitarije. Spodnja postaja ima samo
pritličje in nima kleti. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje pod streho, ki ni pohoden,
je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 15 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Dimenzije objekta spodnje postaje:
• tloris spodnje postaje (zunanje dimenzije): 24,25 m x 8,6 m
• objekt za nadzor in sanitarije: 5,6 m x 3,8 m
• etažnost: P – pritlična etaža: višina od pohodne površine do zgornjega
roba robnega venca strehe 5,50 m.
Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz
kovinske rešetke, pohodna površina na severni strani postaje je izvedena v metličenem betonu;
preostali del (južni del) zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata.
Spodnja postaja kabinske žičnice je locirana nad Bohinjskim železniškim predorom. Višinska
razlika med dnom temelja postaje in temenom predora je 10,65 m (1). Edina dva stebra nosilne
konstrukcije postaje kabinske žičnice ležita na temelju dolžine 16,25 m, ki je zamaknjen glede
na traso predora za 11°. Začetek temelja na severni strani je približno nad temenom predora.
Konec temelja na južni strani je približno nad zahodnim robom predora. Temelj leži na dveh
temeljnih gredah, ki sta locirani pod stebri postaje in slonita vsaka na dveh armirano betonskih
uvrtanih pilotih premera 120 cm in dolžine 17,50 m. Grede so dimenzij 120/200 cm (1).
Konstrukcija je z opisanim načinom izvedbe prilagojena obstoječemu predoru in situaciji na
lokaciji, tako da vpliva nove obremenitve na predor ne bo oziroma bo minimalen (1).
b) Spodnji odsek žičnice (G1):
Površina spodnjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so
postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, v tem pasu podzemno potekajo tudi kabli elektro
omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki za spodnji
odsek so razvidni iz tabele 2-2.
c) Srednja postaja Ravne:
Postaja leži na zahodnem delu Raven, severno od ceste Ravne v Bohinju in je sestavljena iz:
• zgornje postaje spodnjega odseka,
• spodnje postaje zgornjega odseka,
• objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo z garažo za shranjevanje
kabin.
Srednjo postajo sestavljata dve postaji v pritlični etaži (zgornje postaje spodnjega odseka in
spodnje postaje zgornjega odseka), objekt s prostori za nadzor, objekt za transport kabin v klet
in kletna etaža, kjer so strojni in servisni prostori žičnice ter garaža za shranjevanje kabin. Dve
postaji žičnice, nadzorni objekt in objekt za transport kabin v kletno etažo so postavljeni na
plošči kletne etaže. Prostor za nadzor je v istem objektu skupaj z rampo za transport kabin v
kletno etažo. Ta objekta sta podolgovate oblike, eden je postavljen na zahodnem robu, drugi pa
na vzhodnem robu srednje postaje. Streha je ravna.
Dimenzije srednje postaje:
• tloris celotne srednje postaje (zunanje dimenzije kletne etaže): 69,60 x 53,40 m,
• tloris vsake od dveh postaj za spodnji in zgornji odsek: 24,25 x 8,8 m,
• tloris objekta za nadzor in objekta za spuščanje kabin v kletno etažo: 50,35 x 7,75 m in
18,75 x 4,70 m,
• etažnost: K + P (v pritlični etaži so kontrolna soba, sanitarije za zaposlene, garderobe
za zaposlene, čajna kuhinja, vhodne rampe za transport kabin v kletno etažo; v kletni
etaži je strojnica, transformatorska postaja, prostor za generator, prostor za elektro
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 16 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
omare, sanitarije zaposlenih, sanitarije za obiskovalce, garaža za kabine, rezervoar dizel
goriva, garaža za kabine, shrambe za opremo in vzdrževanje žičnice in smučišča,
stopnišča in hodniki),
• višina srednje postaje,
• etažna višina kleti 6,9 m,
• višina od pohodne površine pritličja do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m.
Srednja postaja je postavljena na nagnjenem terenu, tako da kletna etaža na spodnjem delu sega
iz obstoječega terena. Kletna etaža srednje postaje je večja od površine postaj v pritlični etaži.
Na nivoju pritličja se na plošči kletne etaže uredi pohodna terasa.
Na srednji postaji se bo uredilo interno točilno mesto za oskrbo teptalcev snega z gorivom.
Rezervoar goriva z volumnom 7 m3 bo lociran v kleti objekta, interno točilno mesto oziroma
pretakališča bo locirano na JV strani srednje postaje. Točilno mesto bo od objekta spodnje
postaje odmaknjeno 10 m. Pretakališče za avtocisterno za pretakanje goriva iz avtocisterne v
rezervoar se bo uredilo na istem pretakališču kot bo urejeno interno točilno mesto. Tlak
pretakališča je zgrajen iz metličenega betona v obliki lovilne sklede z volumnom minimalno
450 l in z lovilnim jaškom. Iztok iz lovilne sklede pretakališča je urejen preko lovilnika olj z
avtomatskim zapornim ventilom v ponikovalnico.
Zunanja ureditev postaje: pohodna površina vstopne in izstopne ploščadi je izvedena iz
kovinske rešetke. Pohodna terasa na kletni etaži je izvedena v metličenem betonu. Dovoz in
manipulativna površina pred kletno etažo, kjer so shrambe za opremo, je asfaltirana površina.
Preostali del zemljiške parcele je trata.
d) Zgornji odsek žičnice (G2):
Površina zgornjega odseka žičnice je podolgovat pas v skupni širini 15 m, v katerem so
postavljeni stebri z nosilnimi kabli žičnice, podzemno potekajo v tem pasu tudi kabli elektro
omrežja, kabel za zveze za interno upravljanje žičnice ter TK kabel. Ostali podatki o zgornjem
odseku žičnice so razvidni iz tabele 2-2.
e) Zgornja postaja na Sedlu pod Malim vrhom
Zgornja postaja leži na sedlu pod Malim vrhom. Zgornjo postajo žičnice sestavljajo strojna
naprava in streha, ki pokriva strojni del ter dodani manjši objekt ploščate kvadratne oblike s
prostorom za nadzor in s kemičnimi sanitarijami (kontejnerskega tipa). Zgornja postaja ima klet
in pritličje. V kletni etaži so prostori strojnice, generatorja, transformatorska postaja, prostor z
elektro omaricami, hodniki s stopniščem, sanitarije. Pohodni del postaje je tlakovan. Del postaje
pod streho, ki ni pohoden, je deloma poglobljen in tlakovan s tlakovci.
Zgornja postaja je postavljena na manjšo vzpetino, izstopna površina se izvede na vrhu
vzpetine, teren okrog objekta se zvezno prilagodi obstoječemu terenu.
Dimenzije objekta zgornje postaje:
• tloris zgornje postaje (zunanje dimenzije): 24,30 m x 8,6 m z dodanim objektom za nadzor
in sanitarijami: 5,40 m x 4,30 m
• etažnost: K + P (podkleteni del obsega prostor za pogon žičnice, transformatorsko postajo
napetosti 20/0,4 kV, prostor za generator, prostor za elektro omare, sanitarije za zaposlene,
stopnišča in hodniki)
• višina zgornje postaje;
• višina od pohodne površine do zgornjega roba robnega venca strehe 5,50 m
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 17 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Zunanja ureditev postaje pohodna površina vstopne ploščadi je izvedena iz kovinske rešetke.
Preostali del zemljiške parcele je uvaljan tampon oz. trata.
Osnovne tehnične podatke o žičnici podajamo v tabeli 2-2.
Tabela 2-2: Osnovni tehnični podatki spodnjega in zgornjega odseka kabinske žičnice
Opis dela posega Bohinjska Bistrica – Ravne
(G1)
Ravne – Sedlo pod Malim
Vrhom (G2)
Št. potnikov na kabino 10 10
Hitrost vožnje 6 m/s 6 m/s
Končna kapaciteta 2.000 oseb/h 2.000 oseb/h
Začetna kapaciteta 1.000 oseb/h 1.000 oseb/h
Končno število kabin 23 48
Začetno število kabin 12 24
Razdalja med kabinami 216 m 216 m
Časovni razmik med kabinami 36 s 36 s
Stran vzpenjanja Desna Desna
Horizontalna dolžina 903 2197
Višinska razlika 188,9 m 740,5 m
Največji naklon vrvi 58 % 53 %
Število stebrov
▪ Podporni stebri
▪ Protiutežni stebri
▪ Podporni/protiutežni stebri
8
6
2
0
14
11
2
1
Tip stebrov Z okroglo sekcijo Z okroglo sekcijo
Razmik žice 6,1 m 6,1 m
Število koles v liniji 148 264
Premer podpornih koles
Premer protitežnih koles
460 mm
420 mm
550 mm
420 mm
Premer pogonskega in obračalnega kolesa 4,9 m 4,9 m
Pogon 1 motor A.C. 1 motor A.C.
Nominalna moč motorja 400 kW 800 kW
Ocenjena poraba elektrike 90.000 kWh 160.000 kWh
Reduktor 145 kNm 320 kNm
Čas vožnje 2 min 30 s 6 min 20 s
Pomožni pogon Hidravličen z dizel motorjem Hidravličen z dizel motorjem
Hitrost s pomožnim pogonom 1,0 m/s 1,0 m/s
Moč 110 kW pri 2000 rpm 230 kW pri 2000 rpm
Žica WS 186 fili + PPC WS 186 fili + PPC
Premer žice 54 mm 54 mm
Napenjanje hidravlično hidravlično
Sila napenjanja 54.000 daN 54.000 daN
Varnostna linija V tla V tla
Infrastrukturna opremljenost območja posega
Dostop do spodnje postaje žičnice bo s RT 3235, odsek 1125 Boh. Bistrica – Vresje po Rožni
ulici. Srednja postaja v Ravnah bo dostopna s Ceste na Ravne. Načrtovana žičnica se bo
priključila na javno elektro omrežje pri spodnji postaji žičnice na TP ob Jelovški cesti.
Kablovod bo potekal od TP ob Jelovški cesti do spodnje postaje žičnice, potem pa po trasi
žičnice do srednje in zgornje postaje, hkrati s kablom za zveze za interno upravljanje žičnice
ter TK kablom.
Prostori za osebje in sanitarije v spodnji, srednji in zgornji postaji se bodo ogrevali z električno
energijo.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 18 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Spodnja postaja ostaja bo priključena na javno vodovodno omrežje, ki poteka po Rožni ulici in
javno komunalno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po Jelovški cesti. Padavinske odpadne vode
s ploščadi ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v peskolove s
ponikovalnicami. Spodnja postaja se bo z elektriko napajala iz obstoječe TP ob Jelovškovi ulici.
Srednja postaja na Ravnah se bo priključila na javno vodovodno omrežje, ki bo potekal po cesti
Ravne v Bohinju, komunalne odpadne vode iz sanitarij se bodo odvajale v MKČN kapacitete
12-16 PE. MKČN in cevovodi bodo izvedeni nepropustno. Padavinske vode s streh žičniške
naprave, komandnega objekta in objekta za transport kabin v kletno etažo se bodo odvajale v
ponikovalnico, padavinske vode s postajnega objekta, platoja za točenje goriva in dovozne ceste
pa se bodo odvajale v ponikovalnico preko lovilnika olj z avtomatskim zasunom ter skladnega
s tehnično specifikacijo SIST EN 858. Na srednji postaji bo nameščena tudi transformatorska
postaja napetosti 20/04 kV.
V zgornji postaji žičnice bodo urejene kemične sanitarije, ki bodo napajane iz kapnice. Vsebina
kemičnega stranišča se bo praznila po potrebi in odvažala s kabinsko žičnico. Padavinske vode
z objekta postaje ter strehe žičniške naprave in komandnega objekta se bodo odvajale v
peskolove s ponikovalnicami. Za obratovanje žičnice v primeru izpada električne energije bosta
na spodnji in zgornji postaji vgrajena dizel agregata, ki pri običajnem obratovanju žičnice ne
bosta obratovala. Na zgornji postaji bo nameščena tudi transformatorska postaja napetosti 20/04
kV.
20 kV kabel bo s spodnje do srednje postaje ter od srednje do zgornje postaje potekal v trasi
žičnice.
V času obratovanja posega bodo nastajali odpadki, ki so navedeni v tabeli 2-5.
Ploščadi vseh postaj in dostopov do postaj žičnice bodo razsvetljene z zunanjimi svetilkami z
usmerjenim snopom svetlobe na pohodno površino za varno obratovanje žičnice. Izven
obratovanja žičnice, postaje niso osvetljene. Plato za točenje goriva bo osvetljen z LED svetilko
na kandelabru.
Uvrstitev posega glede na določila Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
posegov in posegov v naravo na varovana območja
Obravnavani poseg se v skladu z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
posegov in posegov v naravo na varovana območja uvršča med posege priloge 2 kot je to
prikazano v tabeli 2-3. Po določilih 20. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe posegov in posegov v naravo na varovana območja za posege, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje velja, da se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje
od območja daljinskega vpliva. Zato smo pri določitvi vplivnega območja posega v tabeli 2-3
upoštevali dvakratnik razdalje daljinskega vpliva.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 19 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Tabela 2-3: Razvrstitev posega v skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja za potrebe določitve vplivnega območja
Poglavje iz
Priloge 2
Pravilnika
Vrsta posega* Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju
poglavje IV –
posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša območje
neposrednega vpliva za nočne metulje 0 m, območje
daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje VI –
območja zelenih
površin
Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo ali
prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja za
smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere znaša
območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa 250 m za belorepca,
planinskega orla, koconoge kure, kozačo in vodne
ptice.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju posega je 0,15 ha oz.
0,0002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
poglavje IX –
območja
energetske
infrastruture
Postavitev podzemnega voda: za katere znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m,
območje daljinskega vpliva pa 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje X –
območja okoljske
infrastruture
Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod,
kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.): za katere
znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za vse
skupine.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju posega je 15 m2 oz
0,0015 ha oz. 0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri
88.645 ha)
✔
poglavje XIV-
območja
kmetijskih zemljišč
Krčenje ali odstranjevanje grmovja, mejic,
posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za:
gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,
hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada,
vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,
repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca, plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko;
grmišča, suha travišča pod gozdno mejo, mezofilna
travišča pod gozdno mejo, hrošče, metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
poglavje XV-
območja gozdov
Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak in
stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša 10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in
brlogov naslednjih vrst: črna štorklja, divji petelin,
ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski
orel, belorepec, velika uharica, sesalci (velike
zveri), soška postrv, kapelj, raki, dvoživke):
Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot neposredni vpliv v radiju za iste vrste 250 m od
območja gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in
brlogov.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju posega je 0,15 ha oz.
0,0002 % Natura območja (celotno Natura
SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
*Opomba: pri daljinskem vplivu posega je bil upoštevan dvokratnik daljinskega vpliva iz Priloge 2
Iz tabele 2-3 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali
Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva, ki znaša 500 m od območja posega,
nahaja Natura območje SPA Julijci.
Vplivno območje posega na varovana območja je informativno prikazan na sliki 0-1.
2.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA
Investitor ocenjuje, da bo gradnja posega končana do začetka smučarske sezone 2018/2019 oz.
v primeru nepredvidenih zapletov do začetka smučarske sezone 2019/2020.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 20 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
2.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH
Poseg kratkoročno (predvsem v času gradnje in ukinitve posega) in dolgoročno (v času
obratovanja) porablja naravne vire le indirektno:
• indirektna raba – preko nakupa na trgu:
o uporaba mineralnih surovin (beton) za izvajanje potrebnih gradenj ter tlakovanja
delov zunanjih površin,
o uporaba kovin za stebre in kovinske pletenice za kabinsko žičnico,
o poraba vode za oskrbo s pitno vodo ter za pripravo tople sanitarne vode,
o uporaba dizla in bencina za obratovanje teptalcev snega in motorne žage.
Na območju posega ni obstoječih območij za izkoriščanje mineralnih surovin (peskokopi,
kamnolomi, rudniki) niti se s posegom ne načrtujejo. Prav tako njihova ureditev ni možna glede
na sedaj določen tip namenske rabe na območju posega.
Območje načrtovanega posega je že v obstoječem stanju namenjeno smučišču Kobla, zato se
raba tal ne bo spremenila. Na območju načrtovane trase kabinske žičnice se v obstoječem stanju
travišča izkoriščajo za pašo in košnjo, gozdovi pa imajo lesno-pridelovalno in varovalno
funkcijo (poseg se načrtuje na območju varovalnih gozdov z oznako št. 02467V in 02468V).
Funkcija travišč se bo v času obratovanja načrtovanega posega ohranila. Zaradi poseka gozda
se bo obseg travišč (trasa kabinske žičnice se bo po končani gradnji z avtohtono travno
mešanico) nekoliko povečal, kar pomeni, da bo več možnosti za pašo in košnjo. Novo nastali
gozdni robovi se bodo sonaravno uredili.
Električna energija se bo v času gradnje porabljala le v manjši meri pri izvajanju gradnje posega,
enako velja za fosilna goriva, ki se bodo porabljala v času gradnje posega za obratovanje
gradbenih strojev in motornih vozil.
2.6 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI
Emisije v vodo
V času gradnje odpadne vode ne bodo nastajale, ker se bodo na gradbišču uporabljale prenosne
sanitarije, pri katerih ne prihaja do iztoka odpadnih voda v okolje. Možne so spremembe
fizičnih in kemijskih značilnosti vode v povirnem kraku potoka Belca, čez katerega po potekal
poseg.
V času obratovanja bo poseg predvsem vir komunalne odpadne vode. Komunalna odpadna
voda iz spodnje postaje žičnice se bo odvajala v javno komunalno kanalizacijo ter na KČN
Bohinjska Bistrica. Komunalne odpadne vode s srednje postaje se bodo odvajale v MKČN
kapacitete 12-16 PE, za katero bo zagotovljeno redno praznjenje vsebine MKČN. Na zgornji
postaji žičnice se bodo komunalne odpadne vode odvajale v kemične sanitarije, ki se bodo po
potrebi praznile, vsebina pa se bo s kabinsko žičnico odvažala v Bohinjsko Bistrico ter oddajala
pooblaščenim zbiralcem ali odstranjevalcem tovrstnih odpadkov. Padavinske odpadne vode s
streh objektov se bodo ponikale, padavinske odpadne vode z manipulativnih površin srednje
postaje in pretakališča pa se bodo pred ponikanjem čistile tudi v ustrezno dimenzioniranem
lovilniku olj, skladnem s standardom SIST EN 858. V času obratovanja posega emisije odpadne
vode v površinske vode ne bodo nastajale, saj se vanje ne bodo odvajale.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 21 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Emisije v zrak
Emisije snovi v zrak bodo v času gradnje nastajale zaradi izgorevanja pogonskih goriv v
motorjih z notranjim izgorevanjem v cestnih in necestnih strojih (kamioni, bagri itd.) ter v
motornih žagah pri izvajanju poseka drevja. V času obratovanja bodo emisije snovi v zrak
nastajale zaradi izgorevanja pogonskih goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem v traktorjih
v času vzdrževanja trase žičnice, delovanja agregata za rezervni pogon žičnice, delovanja
motorne žage za vzdrževalno sečnjo dreves in grmičevja. V času gradnje posega bodo nastajale
tudi emisije PM10, katerih ocenjena količina pa bo ob upoštevanju ukrepov, navedenih v tabeli
6-1 Poročila o vplivih na okolje, manjša od 0,1 kg/h, torej neznatna. Količina emisij snovi v
zrak bo torej v času gradnje in obratovanja posega majhna.
Emisije v tla
Med gradnjo posega bodo lahko nastajale emisije snovi v tla in podzemne vode zaradi
eventualnega nesrečnega iztekanja pogonskih goriv in motornih olj iz gradbenih strojev, saj tla
gradbišča niso zaščitena. Eventualna razlitja pogonskih goriv in motornih olj na gradbišču se
bodo odstranila z absorpcijskimi sredstvi ter odkopom eventualno onesnažene zemljine, ki se
bodo oddala kot odpadek pooblaščenim obdelovalcem. V času obratovanja posega bodo vplivi
na tla in podzemne vode možni zaradi ponikanja padavinskih odpadnih vod ter komunalnih
odpadnih vod s srednje postaje pred čiščenjem v MKČN kapacitete 12-16 PE. Te emisije bodo
neznatne, saj bodo padavinske odpadne vode pred ponikanjem ne bodo onesnažene z nevarnimi
snovmi, interna kanalizacija in MKČN pa bosta grajeni tesno, njihova tesnost bo pred pričetkom
obratovanja preskušena.
Emisije hrupa
Emisije hrupa bodo nastajale tako v času gradnje kot v času obratovanja posega. V poročilu o
vplivih na okolje, kateremu priloga je ta dodatek, so se preverile ravni hrupa gradnje in
obratovanja posega in določili potrebni omilitveni ukrepi, da pri najbližjih stanovanjskih
objektih mejne ravni hrupa zaradi posega ne bodo presežene.
Emisije elektromagnetnega sevanja
Emisije elektromagnetnega sevanja (EMS) bodo nastajale samo v času obratovanja. Vsi viri
EMS, ki se bodo postavili v okviru posega (20 kV kablovod in dve transformatorski postaji
napetosti 20/0,4 kV na srednji in zgornji postaji žičnice) so srednje ali nizke napetosti. Pri
naštetih virih so vrednosti EMS že na virih nižje kot so določene za I. stopnjo varstva za EMS.
Svetlobno onesnaževanje
V sklopu posega se načrtujejo zunanje svetilke na območju spodnje, srednje in zgornje postaje.
Obravnavani poseg bo obratoval maksimalno od 8:00 do 20:00 ure in to velja za poletni čas, ko
so dnevi daljši. Načeloma poseg v mraku in nočnem času ne bo obratoval. V tem času se bo po
potrebi osvetljevalo območje postaj žičnice. Nameščene svetilke bodo usmerjene tako, da bo
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.
Za osvetljevanje bodo nameščene naslednje moči svetilk:
• Spodnja postaja: 21 x 58 W, skupaj 1,22 kW
• Srednja postaja: 22 x 58 W, skupaj 1,28 kW
• Zgornja postaja: 18 x 58 W, skupaj 1,04 kW
skupaj: 3,54 kW.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 22 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
V skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja spada osvetljava
kabinske žičnice med osvetljevanje športnega igrišča ter niso del javne razsvetljave. Citirana
uredba za osvetljevanje športnih igrišč določa, da mora biti delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor enak 0 %, ker ne gre za športno igrišče na poselitvenem območju. Uredba določa, da
je treba osvetljevanje športnih objektov izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro po
koncu športne ali druge prireditve. Po prenehanju obratovanja žičnice v zimskem času do 17:00
ure in v poletnem času do 20:00 ure se bo ugasnilo tudi vso razsvetljavo na postajah žičnice in
tako osvetljevanja v zimskem času po 17.00 uri in po 20.00 uri v poletnem času ne bo. Svetilke
za osvetljevanje kabinske žičnice se bodo ugasnile najkasneje ob 20.00 uri, ko bo
žičnica nehala obratovati. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, bo enak 0 %. Zunanje
osvetljevanje v sklopu posega bo torej v skladu z zakonodajnimi določili.
Odpadki
Odpadki v času gradnje:
V času gradnje posega se bodo izvajala različna dela, pri katerih je možnost nastanka odpadkov.
Ta dela so izkop za postaje in stojna mesta stebrov ter v manjši meri sečnja dreves. V tabeli 2-
4 našteti odpadki so posledica gradnje načrtovanega posega.
Tabela 2-4: Vrste in količine odpadkov v času gradnje posega in načina ravnanja z njimi (4).
Vrsta odpadka klasifikacijska
št. odpadka
Količina
odpadka
ravnanje z odpadkom
Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev
in iglavcev, grmovje ) 02 01 07 *
Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje
poseke v kupe ali riže v skladu z navodili
pooblaščene gozdarske službe, odvečna
količina se odpelje v predelavo za izdelavo
sekancev za biomaso, kar ni primerno za
predelavo, pa v kompostarno.
Zemlja in kamenje, ki nista
navedena v 17 05 03 17 05 04 21.222 m3
Delno se izkop na mestu gradnje porabi za
zasipanje (9108 m3), višek pa se predaja v
predelavo (12.114 m3).
* količina posekanih dreves v tej fazi ni znana, posek bo izvršen v skladu z določil pristojnega Zavoda za gozdove in uporabljen kot surovina,
odpadki bodo samo ostanki vej in vrhov
Les, ki bo nastal pri poseku trase, bo surovina, kot odpadki pa se štejejo le ostanki vrhov dreves
in vejevja, ki se v skladu s pravili gozdarske stroke delno pustijo na mestu sečnje, preostalo pa
se mora odpeljati z mesta posega v ustrezno predelavo za biomaso, kar se ne da predelati, pa se
odpelje na kompostiranje.
Pri gradnji bo nastalo 21.222 m3 zemeljskih izkopov. Na mestu gradnje se bo ponovno
uporabilo za zasipanje območij gradnje do maksimalno 9.108 m3, z mesta gradnje pa bo treba
odpeljati približno 12.114 m3. Viški zemeljskih izkopov se bodo predali pooblaščenim
prevzemnikom te vrste gradbenih odpadkov.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 23 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Odpadki v času obratovanja:
Pri obratovanju posega bodo nastajali odpadki, katerih vrsto in količino prikazujemo v tabeli 2-
5. To bodo odpadki, ki bodo nastajali pri vzdrževanju trase žičnice predvsem na mestih v bližini
postaj, kjer je žičnica na nizki višini in je traso potrebno vzdrževati. Pri rednem obratovanju in
vzdrževanju naprav žičnice bodo nastajala odpadna olja – hidravlična olja iz različnih tehničnih
komponent pogonskega sklopa žičnice – reduktor, cilinder (4).
Tabela 2-5: Vrste in ocenjene letne količine odpadkov v času obratovanja posega ter način ravnanja (4)
Vrsta odpadka klasifikacijska
št. odpadka
Količina
odpadka
ravnanje z odpadkom
Odpadki iz gozdarstva (veje listavcev
in iglavcev, grmovje)1 02 01 07 -
Ostanki vej in vrhov se zložijo na obrobje
poseke v kupe ali riže v skladu z navodili
pooblaščene gozdarske službe, odvečna
količina se odpelje v predelavo za izdelavo
sekancev za biomaso , kar ni primerno za
predelavo, pa v kompostarno.
Sintetična hidravlična olja 13 01 11* 700 l 2 Oddaja pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem
in odstranjevalcem nevarnih odpadkov
Blato iz čiščenja komunalnih
odpadnih vod 19 08 05 10 m3 Odvoz na KČN Bohinjska Bistrica
vsebina kemičnih sanitarij - 2 m3 Odvoz na KČN Bohinjska Bistrica
*-nevaren odpadek, 1-količina bo majhna, 2-v sistemu je okoli 700 l olj, zamenjava olj se izvaja praviloma 1-krat na tri leta (30)
Odpadki v času opustitve:
V času opustitve posega se bodo objekti postaj žičnice in stebrov odstranili oz. porušili.
Ocenjene vrste odpadkov in ravnanje z njimi v času opustitve posega prikazujemo v tabeli 2-6.
Za vse oddane odpadke bo upravljavec naprave pridobil evidenčne liste in vodil predpisano
evidenco.
Tabela 2-6: Vrste odpadkov ter način ravnanja z njimi v času opustitve posega (4)
Klas. Št.
odpadka
Vrsta odpadka Ravnanje z odpadkom
17 01 01 Beton
17 01 03 ploščice in keramika oddaja1
17 02 01 les oddaja1
17 02 02 steklo oddaja1
17 02 03 plastika oddaja1
17 09 04 mešani gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki niso navedeni pod
17 09 01,17 09 02 in 17 09 03 oddaja1
20 01 36 Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01
23 in 20 01 35 oddaja1
20 03 07 Kosovni odpadki oddaja1
Opombe: 1: oddaja pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov. V tem trenutku prevzemnik odpadka ni znan, ga
pa bo podjetje izbralo samo izmed podjetij, ki imajo od Agencije RS za okolje okoljevarstveno dovoljenje za predelavo/odstranjevanje odpadkov oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov
3. PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU
Po izrisu vplivnega območja za varovana območja smo ugotovili, da se v vplivnem območju
posega nahaja samo Natura območje SPA Julijci. Zato v nadaljevanju navajamo samo podatke
o tem varovanem območju.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 24 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
SPA SI5000019 Julijci (5)
SPA Julijci poteka po mejah Triglavskega narodnega parka, z dvema skoraj neznatnima
razširitvama na severnem robu Mežakle in nad dolino Save Bohinjke. S tem sta v SPA Julijci
vključeni še dve gnezdi kvalifikacijske vrste planinskega orla, ki se nahajata na samem robu
parka oz. SPA Julijci.
Z vidika Direktive o pticah in opredeljevanja predlogov SPA-jev živijo na območju SPA Julijci
evropsko pomembne vrste ptic. Med njimi je planinski orel (Aquila chrysaetos), ki ima na
območju SPA Julijci približno tretjino slovenske populacije. Zanj je značilno, da gnezdi na
nižjih nadmorskih višinah, ponavadi v skalnatih stenah nad dolinami. Vsak par orlov ima več
gnezd, ki jih uporablja izmenično.
Poleti se na jugozahodnem delu območja SPA Julijci zadržujejo tudi beloglavi jastrebi (Gyps
fulvus), gosti z gnezdišč na Balkanu. Velik del ozemlja leži nad 2000 metri nadmorske višine,
zato ne preseneča velika populacija belke (Lagopus mutus). Še večja je populacija
ruševca (Tetrao tetrix), ki se zadržuje predvsem v višinskem pasu tik nad gozdno mejo. Obsežni
smrekovi gozdovi s primesjo macesna so ugoden življenjski prostor za divjega petelina (Tetrao
urogallus). Na Pokljuki najdemo najmočnejša rastišča te plahe in ogrožene vrste pri nas. Izmed
ostalih gozdnih kvalifikacijskih vrst je pomemben koconogi čuk (Aegolius funereus), za
katerega lahko kljub pomanjkanju načrtnih raziskav rečemo, da je splošno razširjena vrsta.
Domnevna redkost malega skovika (Glaucidium passerinum) je zaradi velikih površin
primernega habitata verjetno posledica pomanjkanja metodološko ustreznih popisov. Podobno
težko odkrivna vrsta je tudi v Sloveniji precej redek mali muhar (Ficedula parva). Mali muhar
živi pri nas na jugozahodni meji svoje evropske razširjenosti. Kljub široko zastavljenim
popisom ptic za Ornitološki atlas gnezdilk TNP, so bili pojoči samci odkriti le na nekaj
lokalitetah, največkrat na strmih pobočjih dolin, poraslih z bukovim gozdom.
Med številnimi planinami so za ptice najpomembnejše tiste na južnem robu SPA Julijci, kjer je
zaradi izsekavanja gozdna meja močno znižana, ponekod le do 1000 metrov. Takšne planine z
obsežnimi travnatimi pobočji najdemo na primer pod Krnom. V vrstno zelo pestri ptičji združbi
velja tod omeniti predvsem kotorno (Alectoris graeca) in slegurja (Monticola saxatilis). Prva
gnezdi tukaj v najvišjih znanih gostotah v Sloveniji, čeprav jo posamič najdemo tudi v drugih
predelih SPA Julijci. Pod Krnom smo v zadnjih letih odkrili tudi nekaj teritorialnih samcev
kosca (Crex crex).
Velik del SPA Julijci je gozdarsko intenzivno izkoriščan, kar negativno vpliva na nekatere vrste
ptic, ki potrebujejo za preživetje suha oziroma mrtva drevesa. Gozdarske dejavnosti
vznemirjajo ptice v času gnezdenja.
Kotorno in druge vrste ptic, vezane na travišča, ogroža opuščanje visokogorske paše. Negativen
vpliv na ptice ima verjetno tudi masovni turizem, ki se odvija na večjem delu SPA Julijci. Na
večje ujede vplivajo zlasti naj različnejše oblike zračnih športov.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 25 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
3.1 VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI
PRISPEVAJO K OHRANITVENI VREDNOSTI OBMOČJA
Splošne varstvene cilje za območja Nature 2000 določa 6. člen Uredbe o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000):
1. Ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za
katere je Natura območje določeno.
2. Ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur,
funkcij in varstvenega potenciala.
3. Ohranjanje povezanosti Natura območij.
Na Natura območju, na katerem je več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je to
območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji. Varstveni cilji se
podrobneje opredelijo in določijo za posamezno Natura območje v programu upravljanja
Natura območij.
Varstvene cilje za območje SPA Julijci smo povzeli iz Programa upravljanja območij natura
2000 (2015–2020), priloga 6.1 (6) in jih navajamo v tabeli 3-1. Navajamo podatke le za
kvalifikacijske vrste iz tabele 0-2, katerih cone se nahajajo znotraj območja daljinskega vpliva
posega.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 26 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Tabela 3-1: Varstveni cilji in varstveni ukrepi za kvalifikacijske vrste in splošni varstveni cilji za SPA Julijci
Vrsta Varstveni cilj Varstveni ukrep
Aquila chrysaetos
(planinski orel)
Velikost populacije - ohrani se 12 parov • spremljati stanje
Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se mir v okolici (500 m) gnezda planinskega orla
od 1. januarja do 30. julija
• določiti mirne cone
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov
• upravljanje zavarovanih območij
• spremeniti Pravilnik o varstvu gozdov
• ohrani se brez struktur v zraku, ki ovirajo let • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov
• ohrani se ekološkim zahtevam vrste prilagojeno
gospodarjenje 40 m okoli gnezda
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov
• ohrani se delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
• razišče se zadostna gostota naravne mrhovine pozimi
(gams, kozorog)
• raziskati vpliv povečanega odstrela in gostote populacije na gostoto naravne mrhovine
• izboljša se prisotnost trupel poginulih domačih živali • prilagoditi zakonodajo (veterinarski predpisi, škode po zavarovanih vrstah)
• se obnovi na brez fotografiranja na gnezdu • določiti mirne cone
Tetrao tetrix tetrix
(ruševec)
Velikost populacije - ohrani se 1100 parov • spremljati stanje
Velikost habitata - ohrani se 37.810 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
• se obnovi na brez fotografiranja na rastiščih • določiti mirne cone
• se obnovi na brez fotografiranja na rastiščih • upravljanje zavarovanih območij (usmerjati obisk)
• ohrani se brez struktur v zraku, ki ovirajo let • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
• ohrani se strukturiran gozdni rob • vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov
(določijo naravovarstvene smernice in mnenja)
Alectoris graeca
(kotorna)
Velikost populacije - ohrani se 300 parov • nadaljevati monitoring
Velikost habitata ohrani se (vrednost ni znana) • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• se obnovi na delujoče pašne planine • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
• se obnovi na brez tujerodnih vrst ptic (virginijski kolin,
turška kotorna, španska kotorna)
• vključiti nadzor doseganja varstvenega cilja v program dela inšpekcije (nadzor potencialnih rej)
• ohrani se ekstenzivni travniki - suhi • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
Velikost populacije - ohrani se 500 parov • ni potreben
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 27 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Vrsta Varstveni cilj Varstveni ukrep
Dryocopus
martius
(črna žolna)
Velikost habitata ohrani se 58.690 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se drevesa z dupli
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja)
• ohrani se gozd z najmanj 30% deležem sestojev z
odraslim drevjem (razširjeni debelinski razred B in C)
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja)
• ohrani se 3% delež ustrezne odmrle lesne mase listavcev
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja)
Falco peregrinus
(sokol selec)
Velikost populacije - ohrani se 14 parov • spremljati stanje
Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se mir v okolici (500 m) gnezda planinskega orla
od 1. januarja do 30. julija
• določiti mirne cone
• upravljanje zavarovanih območij (usmerjati obisk)
• ohrani se mir v okolici (300 m) gnezda sokola selca od
1. marca do 30. junija
• vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja)
Monticola
saxatilis (slegur)
Velikost populacije - ohrani se 150 parov • Ni potreben
Velikost habitata - ohrani se 35.620 ha • vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se ekstenzivni travniki - skalnati • ni potreben
• ohrani se ekstenzivni travniki • zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
Phoenicurus
phoenicurus
(pogorelček)
Velikost populacije - ohrani se 280 parov Ni potreben
Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni znana) vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata - ohrani se
visokodebelni sadovnjaki z dupli
zagotoviti doseganje varstvenega cilja z izvajanjem PRP
Picus canus
(pivka)
Velikost populacije - ohrani se 60 parov Ni potreben
Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni znana) vključiti varstveni cilj v načrte urejanja prostora in izvajanje posegov (določijo naravovarstvene
smernice in mnenja)
Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata:
• ohrani se gozdne mravlje vključiti varstveni cilj v načrte upravljanja GGO in GGE z načrtovanjem sektorskih ukrepov (določijo
naravovarstvene smernice in mnenja) • ohrani se drevesa z dupli
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 28 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
3.2 PRIKAZ VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN
DRUGIH OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA,
OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE
DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČEN REŽIM
Prikazujemo samo območja s posebnim varstvenim režimom, na katerih se poseg nahaja in na
katere bi poseg lahko vplival, ker se nahajajo v vplivnem območju posega.
Območja Nature 2000 in zavarovana območja so prikazana na sliki 0-1.
Naravne vrednote (3)
• Na območju posega:
- ID št. 5284 Belca - Desni pritok Save Bohinjke, ki izvira v dveh kraških izvirih
pod Koblo nad Bohinjsko Bistrico, (hidr, geomorf), lokalni pomen
• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij) se nahajajo naslednje
naravne vrednote:
- ID št. 5229 Bohinjska Bistrica - krilata oreškaraja; Dva krilata oreškaraja, ostanek
nekdanje parkovne ureditve v Bohinjski Bistrici, (drevo), lokalni pomen
- ID št. 5282 Strženica - Pritok Belce pred Bohinjsko Bistrico s kraškim izvirom,
(hidr), lokalni pomen,
- ID št. 36 Črna prst - Severna in južna pobočja vrha Črne prsti, travišča južnih
pobočij Črne Prsti, manganova mineralizacija, (geomorf, bot, geol, zool), državni
pomen
Ekološko pomembna območja (3)
Na območju posega in tudi v vplivnem območju se nahaja ekološko pomembno območje id.
Št. 21100 Julijske Alpe.
Naravne vrednote in ekološko pomembna območja v vplivnem območju posega so prikazana
na sliki 3-1.
Območja pričakovanih naravnih vrednot (3)
Celotno območje posega in širša okolica posega se nahajajo na območju pričakovanih
naravnih vrednot št. 2 – Karbonati. Zaradi preglednosti prikaza na sliki 3-1 tega sloja nismo
vključili v sliko.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 29 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Slika 3-1: Prikaz območja posega, naravnih vrednost in ekološko pomembnih območij
NV 5282
NV 5229
NV 43201
NV 36
NV 5304
NV 1922
NV 5284
EPO 21100
EPO 27600
Območje posega
Območje
daljinskega vpliva
zaradi žičnice =
SUPNO
OBMOČJE
DALJINSKEGA
VPLIVA
POSEGA (500 m)
NV 5282
predlog
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 30 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Kulturna dediščina (7)
• Na območju posega:
- EŠD 33: Bohinjska Bistrica - Bohinjski predor, profana stavbna dediščina
• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij):
- EŠD 9483: Bohinjska Bistrica - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne,
memorialna dediščina
- EŠD 10292: bohinjska Bistrica – Vas, naselbinska dediščina EŠD 10299
- EŠD 10300: Ravne v Bohinju - Kašča na domačiji Ravne v Bohinju 13, profana
stavbna dediščina
- EŠD 10301: Ravne v Bohinju - Kašča na domačiji Ravne v Bohinju 14, profana
stavbna dediščina
- EŠD 10302: Ravne v Bohinju - Kašča na domačiji Ravne v Bohinju 18, profana
stavbna dediščina
- EŠD 10303: Ravne v Bohinju – Vas, naselbinska dediščina
- EŠD 11180: Bohinjska Bistrica - Hiša Triglavska 7, profana stavbna dediščina
- EŠD 11183: Bohinjska Bistrica - Kapelica na Vodnikovi cesti, sakralna stavbna
dediščina
- EŠD 11198: Bohinjska Bistrica - Železniška postaja, profana stavbna dediščina
- EŠD 15573: Pisari - Domačija Pisari 5, profana stavbna dediščina
- EŠD 16649: Ljubljana - Infekcijska klinika ob Japljevi, profana stavbna
dediščina
- EŠD 18485: Ravne v Bohinju - Ravenska planina in planina Za Črno goro, kulturna
krajina
- EŠD 28809:
- EŠD 28507: Bohinjska Bistrica - Kostanjev drevored, vrtnoarhitekturna dediščina
- EŠD 28485: Bohinjska Bistrica – Tehtnica, profana stavbna dediščina
Varovalni gozdovi (3)
• Na območju posega se nahajajo območja varovalnih gozdov z naslednjima številkama:
02467, 02468,
• V vplivnem območju posega na varovana območja (500 m radij) se nahajajo območja
varovalnih gozdov z naslednjimi številkami: 02468, 02467, 02013, 02014, 01041, 02466.
Območje posega s kulturno dediščino in varovalnimi gozdovi prikazujemo na sliki 3-2.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 31 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Slika 3-2: Prikaz območja posega, kulturne dediščine (roza območja) in varovalnih gozdov (zelena
območja)
Območje daljinskega
vpliva zaradi žičnice =
SUPNO OBMOČJE
DALJINSKEGA VPLIVA
POSEGA
Območje
posega
Varovalni gozdovi
Kulturna dediščina
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 32 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
3.3 POVZETEK VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV, PODATKI O PRIDOBITVI
NARAVOVARSTVENIH SMERNIC IN STOPNJA UPOŠTEVANJA V PLANU
Povzetek veljavnih pravnih režimov
Pravne akte, ki določajo pravne režime za posamezne vrste varovanja, navajamo v tabeli 4-1.
V tabeli 4-1 ne navajamo povzetkov določb pravnih aktov, ker v tem dodatku presojamo le
vpliv na varovana območja (SPA Julijci), ne pa tudi na zavarovana območja, naravne
vrednote, ekološko pomembna območja, kulturno dediščino in varovalne gozdove. Ti vplivi
so bili presojani v okviru PVO, kateremu priloga je ta dodatek za varovana območja. Povzetek
določb Uredbe o posebnih varstvenih območjih je naveden v tabeli 3-2.
Tabela 3-2: Zakonodaja, ki ureja režime na območjih, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja
narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan drugačen režim
Območje Zakonodaja
Območja Natura Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Povzetek
zahtev citirane uredbe je v tabeli 4-2.
Naravne vrednote Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot
Ekološko pomembna
območja
Uredba o ekološko pomembnih območjih
Enote kulturne dediščine Zakon o varstvu kulturne dediščine
Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine
Varovalni gozdovi Zakon o gozdovih
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
Pravni režimi na Natura območjih
Za Natura območja velja Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
Varstvene usmeritve in pravila ravnanja na Natura območjih povzemamo v tabeli 3-3.
Tabela 3-3: Varstvene usmeritve in pravila ravnanja na območjih Natura 2000
Varstvene usmeritve
(7. člen Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000))
Pravila ravnanja za ohranjanje potencialnega* Natura
območja (15. člen Uredbe o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000))
(1) Varstvene usmeritve za ohranitev Natura območij so
usmeritve za načrtovanje in izvajanje posegov in dejavnosti
ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom
doseganja varstvenih ciljev.
(1) Varstvene usmeritve za ohranjanje potencialnih
Natura območij so usmeritve za načrtovanje in izvajanje
posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh
območjih z namenom preprečevanja poslabševanja
stanja.
(2) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri:
▪ ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
▪ ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin
habitatov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo;
▪ ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni
za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta
za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali
▪ ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-
ta prekinjena.
(2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na potencialnih
Natura območjih, ki so načrtovani v skladu z
usmeritvami iz prejšnjega odstavka, se izvedejo vsi
možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim
manjši v skladu s četrtim in petim odstavkom 7. člena
te uredbe.
(3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni
tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne
tipe, rastline in živali ter njegove habitate čim manjši.
(3) Na potencialnih Natura območjih je treba izvesti
presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov,
prostorskih ali drugih aktov oz. presojo sprejemljivosti
posegov v naravo na način, kot je to določeno s predpisi,
ki urejajo ohranjanje narave.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 33 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Varstvene usmeritve
(7. člen Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000))
Pravila ravnanja za ohranjanje potencialnega* Natura
območja (15. člen Uredbe o posebnih varstvenih
območjih (območjih Natura 2000))
(4) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih
ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in
rastlin tako, da se:
- živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma
opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri,
sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne
morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih
aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
- rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje,
naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja
sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna v primerih
iz drugega odstavka 8. člena te uredbe in se izvaja v
skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.
(5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih
vrst in gensko spremenjenih organizmov.
(5) Znotraj potencialnega Natura območja se lahko
določijo notranje »cone« na način in po postopku, kot
ga določa 9. člen te uredbe.
(6) Na podlagi varstvenih usmeritev se določijo podrobnejše
varstvene usmeritve, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju
prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda. Podrobnejše
varstvene usmeritve se lahko določijo v programu
upravljanja oz. v naravovarstvenih smernicah, kjer se
določijo tudi konkretne varstvene usmeritve.
(6) Na potencialnih Natura območjih se izvaja
monitoring v obsegu, kot ga določa 10. člen te uredbe.
- (7) V programu upravljanja se z namenom preprečitve
slabšanja stanja določijo skladno z drugim, tretjim,
četrtim in petim odstavkom 12. člena te uredbe tudi
ukrepi in aktivnosti za potencialna Natura območja, pri
čemer so ukrepi in naravovarstvene naloge finančno in
časovno podrejene, glede na ukrepe na Natura
območjih.
Opomba: * Evropska komisija je novembra 2007 (za celinsko regijo) in januarja 2008 (za alpsko regijo) potrdila sezname usklajenih
potencialnih posebnih varstvenih območij. S tem so potencialna območja evropskega pomena (pSCI) izgubila prilastek »potencialni« in so
sedaj območja evropskega pomena (SCI – Sites of Community Interest) oz. v prevodu posebna varstvena območja.
Pravnih režimov varovanja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območij in enot
kulturne dediščine ter območij varovalnih gozdov, ki se prekrivajo z varovanimi območji
narave v tem dodatku ne navajamo, ker so že v celoti upoštevani pri oceni vplivov na ta
območja v poročilu o vplivih na okolje, kateremu je ta dodatek priloga. Pravnih režimov za ta
območja tu ne navajamo ponovno tudi zato, ker noben od njih ne ovira varovanja Natura
območij, na katere vpliv presojamo v tem dodatku.
Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic
Za obravnavani poseg je bilo v letu 2013 namreč že izdano okoljevarstveno soglasje (št.
35402-27/2013-24, ARSO, Ljubljana, 13.12.2013), ker pa se gradnja posega ni začela, je
okoljevarstveno soglasje preteklo. V postopku priprave poročila o vplivih na okolje za
ponovno pridobivanje okoljevarstvenega soglasja je bilo ugotovljeno, da so se v vmesnem
času spremenile površine Natura območij. V postopku presoje vplivov v letu 2013 v vplivnem
območju ni bilo Natura in zavarovanih območij. Zaradi povečanja območja SPA Julijci, pa se
sedaj v vplivnem območju posega nahaja to Natura območje. Investitor zato ni šel v postopek
pridobivanja smernic za poseg.
Stopnja upoštevanja smernic
Smernice za vpliv na Natura območja niso bile podane.
3.4 PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA
Dejanska raba zemljišč na območju posega je prikazana na sliki 3-3 (8). Iz slike 3-3 je
razvidno, da se načrtovani poseg nahaja na zemljiščih z dejansko rabo 3000 – pozidano in
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 34 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
sorodno zemljišče, 1300 – trajni travnik, 1410 – zemljišča v zaraščanju in 2000 - gozd.
Zahodno in jugozahodno od območja posega se nahajajo površine z enako dejansko rabo.
Slika 3-3: Prikaz dejanske rabe na območju posega (8): območje posega je informativno označeno z rdečo obrobo.
Legenda:
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 35 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
3.5 PODATKI O HABITATNIH TIPIH IN VRSTAH ZA KATERE JE NATURA
OBMOČJE DOLOČENO
V območju daljinskega vpliva posega se nahaja SPA Julijci. V dodatku obravnavamo samo
kvalifikacijske vrste, katerih cone se nahajajo v območju daljinskega vpliva posega na Natura
območja. Podatkov o ostalih kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih ne navajamo, ker poseg
nanje ne bo vplival.
Identifikacija con kvalifikacijskih vrst znotraj vplivnega območja posega je navedena v
poglavju 0, v tabeli 0-2.
Podatki o naštetih kvalifikacijskih vrstah, ki so navedeni v standardnih obrazcih Nature 2000
so v poglavju 3.7. Opis značilnosti vrst in habitatnih tipov pa je naveden v poglavju 3.8.
3.6 NAČRTI IN USMERITVE ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA
Varstvene usmeritve in ukrepe za posamezna območja Natura s predvidenimi nosilci ukrepov
ter imeni načrtov določa Program upravljanja območij natura 2000 (2015–2020) (6). Varstveni
cilji in ukrepi za doseganje ciljev za kvalifikacijske vrste, ki se nahajajo v vplivnem območju
posega, so navedeni v tabeli 3-1, v poglavju 3.1 in jih tu ne ponavljamo.
3.7 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA
Podatke o ničelnem stanju kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Natura območij, ki se
nahajajo na območju posega in v vplivnem območju posega navajamo v tabeli 3-4 (7). Podatki
so podatki iz standardnih obrazcev Nature 2000, ki so dostopni na Naravovarstvenem atlasu,
spletni aplikaciji Agencije RS za okolje (9).
Tabela 3-4: Opis ničelnega stanja kvalifikacijskih vrst v vplivnem območju posega iz standardnih obrazcev
Nature 2000 za SPA Julijci
Kvalifikacijska
vrsta
Obstoječe izhodiščno stanje
Aquila chrysaetos
(planinski orel)
Št. prisotnih: najmanj 10- največ 12
Razmn. /gnezd.: najmanj 8 – največ 12
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: A 100% >= p > 15%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: A – odlična ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C- populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: A – odlična
Tetrao tetrix tetrix
(ruševec)
Št. prisotnih: najmanj 300 - največ 1000
Razmn. /gnezd.: najmanj 300 – največ 1000
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: A 100% >= p > 15%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: A – odlična ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C - populacija ni izolirana na širšem območju
razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: A – odlična
Alectoris graeca
(kotorna)
Št. prisotnih: najmanj 50 - največ 100
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: A 100% >= p > 15%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: A – odlična ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C- populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: B – dobra
Dryocopus
martius
(črna žolna)
Št. prisotnih: najmanj 100- največ 300
Razmn. /gnezd.: najmanj 100 – največ 250
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: B 15% >= p > 2%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: B – dobra ohranjenost
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 36 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Kvalifikacijska
vrsta
Obstoječe izhodiščno stanje
Stopnja izoliranosti populacije območja: C - populacija ni izolirana na širšem območju
razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: C - značilna
Falco peregrinus
(sokol selec)
Št. prisotnih: najmanj 4- največ 10
Razmn. /gnezd.: najmanj 10 – največ 14
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: B 15% >= p > 2%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: B – dobra ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C - populacija ni izolirana na širšem območju
razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: B – dobra
Monticola
saxatilis (slegur)
Razmn. /gnezd.: najmanj 30 – največ 100
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: A 100% >= p > 15%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: A – odlična ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: A - odlična
Phoenicurus
phoenicurus
(pogorelček)
Razmn. /gnezd.: najmanj 100 – največ 200
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: B 15% >= p > 2%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: B – dobra ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: C - značilna
Picus canus
(pivka)
Razmn. /gnezd.: najmanj 20 – največ 30
Rel. gost. in velikost populacije obm. glede na populacijo države: B 15% >= p > 2%
Stopnja ohranjenosti vrste na območju: B – dobra ohranjenost
Stopnja izoliranosti populacije območja: C populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti
Splošna ocena stanja populacije: C - značilna
3.8 KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV IN VRST NA OBMOČJU
Ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst SPA Julijci, ki se nahajajo v vplivnem območju posega
navajamo v tabeli 3-5 (9).
Tabela 3-5: Ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst Natura območij
Kvalifikacijska
vrsta
Obstoječe izhodiščno stanje
Aquila chrysaetos
(planinski orel)
Odrasli planinski orli so enotno temno rjavi z zlato obarvanim vrhom glave, mladi pa imajo belo
bazo repa in belo liso v perutih. V Sloveniji so redki gnezdilci zahodnega dela države, kjer
naseljujejo skalovja, pašnike in goličave v višjih nadmorskih legah. Veliko gnezdo iz vej si naredijo
na skalni polici. Lahko je visoko 2 m in ima 1-1.5 m premera, gnezda na drevesih, ki so sicer
redkejša, pa so še večja: 2-4 m visoka s premerom 2-3 m. Par si je zvest celo življenje. Prehranjujejo
se s sesalci (do velikosti srne), ptiči (do velikosti laboda) in mrhovino, redko s plazilci. Lovijo v
nizkem letu, pogosto v paru. So stalnice, vendar se mladiči lahko razpršijo daleč od kraja, kjer so
bili izvaljeni. Ogrožajo ga človeške motnje v času gnezdenja (kraja mladičev iz gnezd za potrebe
sokolarstva, športno plezanje, množično planinarjenje).
Tetrao tetrix tetrix
(ruševec)
Samec ruševca je črn, z belim podrepnim perjem in liso v perutih, rdečo nadočesno gubo in lirasto
oblikovanim repom. Samica je varovalnih rjavih tonov. Živijo na meji med gozdom in alpinskimi
tratami ter v ruševju. Potrebujejo posamezna drevesa, ki obkrožajo bolj odprte predele (barje, jasa).
Samci se spomladi razkazujejo na rastiščih. Samice jih sprva opazujejo z roba rastišča, nato si
postopno izberejo enega in se z njim parijo. To je najpogosteje glavni samec, ki poje in se razkazuje
v sredini rastišča. Gnezdo je na tleh v zavetju visoke vegetacije ali grma. Hranijo se pretežno z
rastlinami (poganjki, iglice, storži, mačice, plodovi), le poleti tudi z nevretenčarji. So stalnice, ki se
tudi pozimi zadržujejo na gnezdiščih. Ogrožata jih masovni gorski turizem in krivolov.
Alectoris graeca
(kotorna)
Kotorna ima belo grlo, ki je s črno progo razmejeno od sivih prsi in vrha glave, hrbet je rjav, trtica
siva, boki pa krem beli s črnimi progami. Prebiva na suhih skalnatih pobočjih, suhih ekstenzivnih
tratah s pritlikavim grmičevjem, po možnosti na prisojni legi, vedno blizu vodnega vira. Večinoma
naseljuje višje lege (nad 1000 m), kjer je ekstenzivna paša. Gnezdo je na tleh, v zavetju skale ali
rastja. Hrani se pretežno z rastlinami (listi, poganjki, popki, semena in plodovi), mladiči in samice
v času gnezdenja pa jedo tudi nevretenčarje. Je stalnica, ki glede na snežne razmere dela le višinske
premike (jeseni in pozimi se pomakne dol, spomladi gor). Čez zimo se kotorne zadržujejo v večjih
jatah. V Sloveniji je redka gnezdilka Z dela države. Ogroža jo množični turizem.
Dryocopus
martius
Je največja evropska žolna, obarvana povsem črno in z rdečo kapo. Živi v mešanih bukovo-jelovih
in iglastih gozdovih, kjer si za gnezdenje teše dupla z ovalnim vhodom. Par potrebuje za uspešno
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 37 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Kvalifikacijska
vrsta
Obstoječe izhodiščno stanje
(črna žolna) gnezdenje kar 300-400 ha gozda. Med prehranjevanjem na starih drevesih (zlasti iglavcih) za seboj
pušča velike luknje, v katerih išče lesne mravlje. Hrani se z ličinkami, bubami in odraslimi
mravljami ter lesnimi hrošči. Njen jezik je močno lepljiv, na konici pa ima 4-5 kaveljčkov, s katerimi
lahko izza lubja potegne ličinke hroščev. Je stalnica in v Sloveniji pogosta gnezdilka. Zaenkrat ni
ogrožena, njena evropska populacija je narasla.
Falco peregrinus
(sokol selec)
Sokol selec je po hrbtu in perutih temno siv, spodaj pa bel s številnimi črnimi progami, pod očesom
ima izrazit črn brk. V Sloveniji je redek gnezdilec skalnih sten, ki jih obdaja odprta kulturna krajina
ali goličave nad drevesno mejo. Njegova evropska populacija v zadnjih letih počasi narašča, kar je
zlasti posledica prepovedi uporabe nekaterih pesticidov. Prehranjuje se v glavnem s pticami (od čisto
majhnih, npr. kraljiček, do zelo velikih, npr. siva čaplja in gosi). Lovi v letu: za plenom opreza med
kroženjem visoko nad tlemi, nato se z višine v izredno hitrem letu z zloženimi krili spusti nad plen.
Je stalnica. Ogrožajo ga različne človekove dejavnosti: kraja mladičev iz gnezd za potrebe
sokolarstva, športno plezanje, planinarjenje in onesnaževanje okolja.
Monticola
saxatilis (slegur)
Samec slegurja ima sivo-modro glavo in hrbet, črne peruti, opečno rdeč trebuh in rep ter belo liso
na dnu hrbta, samica je manj opaznih barv in bolj progasta. Naseljuje topla, suha skalnata pobočja z
raztresenimi grmi ali drevesi. Gnezdi v špranjah in luknjah med skalami. Poje z izpostavljenih mest
in v letu, pogosteje samec, včasih tudi samica. Hrani se z velikimi žuželkami (hrošči, gosenice
metuljev, ravnokrilci), ki jih s primerne preže (skala, streha, gola veja, krošnja drevesa) lovi na
travnikih in kmetijskih površinah. Je selivka, ki prezimuje v tropskem delu Afrike, vrne se marca-
aprila. V Sloveniji je redka gnezdilka Z dela države.
Phoenicurus
phoenicurus
(pogorelček)
Pogorelček je redkejši sorodnik bolj poznane šmarnice. Samec ima na čelu belo liso, črna lica in
grlo ter opečnato rdeča prsa, trebuh in rep. Samica je rjavih tonov. Prebiva v mozaični kmetijski
krajini, sadovnjakih, parkih in na robovih listnatih gozdov. Gnezdi v duplih, polduplih (sadovnjaki,
glavate vrbe), luknjah v stenah, ruševinah, rad sprejme tudi gnezdilnico. V času gnezdenja se hrani
z žuželkami, zlasti z ličinkami in odraslimi metulji in hrošči, ter pajki, jeseni tudi z manjšimi plodovi.
Je selivka, prezimuje v tropskih delih Afrike severno od Ekvatorja, vrne se aprila. Pri nas je v
ekstenzivni kulturni krajini še pogosta gnezdilka. Ogrožajo ga izginjanje visokodebelnih
sadovnjakov (pomanjkanje gnezdišč) in občasne hude suše na prezimovališčih.
Picus canus
(pivka)
Pivka ima siv trebuh, zelene peruti, rumenkasto zeleno trtico in črn brk, samec pa poleg tega še
majhno rdečo kapo. Ime je dobila po oglašanju »piu-piu-piu«, katerega ton proti koncu pada.
Naseljuje mešane in listnati gozdovi, rečne loke in drevesne mejice. Duplo si izteše sama,
najpogosteje v listavce (javor, bukev, hrast, lipa, vrba). Hrani se z mravljami in drugimi žuželkami,
ki jih lovi na tleh in na drevju, kjer izza lubja pobira tudi njihove ličinke in bube. Je manj
specializirana na mravlje kot zelena žolna. Je stalnica, v Sloveniji velja za pogosto vrsto. V nižinskih
predelih jo ogroža zlasti uničevanje rečnih lok in drevesnih mejic.
3.9 PODATKI O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ NA
KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU
Na stanje habitatov in vrst na posebnih varstvenih območjih poleg izvajanja dejavnosti in
posegov s strani človeka vplivajo še sezonski vplivi vremena ter naravne motnje, kot so: suše,
poplave, žledolomi, snegolomi, zmrzali, požari, snežni in zemeljski plazovi, skalni podori.
Območje posega je obsežno, leži na gorskem pobočju in v naselju Bohinjska Bistrica, zato so
med posameznimi deli območja posega velike višinske razlike, kar vpliva na podnebje in
posledično tudi na pojavljanje naravnih motenj. Najbolj zastopani habitatni tipi na območju
posega in njegovi okolici so gozdovi in travišča.
Na območju se pojavljajo zmrzali – spomladanske pozebe, suša, vetrolomi. Zadnji vetrolom je
bil decembra 2017. Zadnji snegolom in žledolom pa sta bila v letu 2014.
Sezonske motnje lahko vplivajo na stanje habitatnih tipov preko klimatskih pogojev v različnih
letnih časih in sicer preko sprememb v temperaturi, količini in vrsti padavin ter drugih
vremenskih pojavov (vetrovi, neurja). Za obravnavano območje so značilne mrzle zime in topla
poletja, na kar so organizmi na območju prilagojeni z življenjskim ciklusom zimskega
mirovanja in aktivnosti v ugodni polovici leta. Problem lahko nastane pri spremembah utečenih
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 38 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
vremenskih razmer skozi letne čase ter pojav nepredvidenih dogodkov (izredni klimatski
pojavi, naravne motnje), kar lahko privede do večje ranljivosti habitatov in živalskih ter
rastlinskih vrst.
Naravne motnje za gozdne ekosisteme predstavljajo ujme, kot so vetrolomi in žledolomi ter
suša; izjemoma tudi požari. Gozdni ekosistemi na strmih pobočjih so za sušo bolj občutljivi od
ravninskih, saj jih poletna osušitev zaradi manjše sposobnosti zadrževanja vode bolj prizadene,
obenem pa so tudi bolj občutljivi na izpiranje prsti s pobočij ob večjih nalivih. Zaradi
žledolomov in vetrolomov se razvijejo pionirske združbe z drugačno vrstno sestavno v
primerjavi z zrelim gozdom. Kljub temu pa so tudi te pionirske združbe pomembne za
vzdrževanje vrstne pestrosti gozdov.
Na stanje ekosistemov vpliva tudi erozija, ki se najpogosteje pojavlja na strmih negozdnatih
pobočjih. Gozdnate površine so manj občutljive za erozijo, saj drevesa preprečujejo erozijsko
delovanje vod in vetra. Najbolj so eroziji izpostavljeni sveži gozdni poseki, kjer so bili
odstranjeni tudi štori in se še ni obnovila grmovna zarast ali travna ruša.
Spremembe v gozdnih ekosistemih lahko pomenijo tudi spreminjanje življenjskih pogojev za
gozdne živali, kar lahko vpliva na rodnost živali in preživetje njihovih mladičev. Na mladiče
gozdnih kur vplivajo tudi neugodne vremenske razmere med letom, npr. za mladiče begavce
divjega petelina so deževni spomladanski meseci pogosto usodni. Prav tako pa motnja v
gozdnem ekosistemu kot je žledolom ali vetrolom lahko moteče vpliva na samo razmnoževanje
in valjenje jajc ptičev. Zaradi naravnih motenj in spremenjenih pogojev v različnih sezonah se
lahko spremeni tudi razpoložljivost hrane oz. njena sestava, kot npr. plodenje nekaterih
jagodnic v različnih letih se spreminja, različna številčnost populacij malih sesalcev med leti
ipd. Povečanje količine podrtih dreves zaradi ujm lahko privabi tudi hrošče alpske kozličke, ki
odlagajo svoja jajčeca v podrt les; ker pa lastniki gozdov potem čez čas podrti les odstranijo iz
gozdov, taka generacija kozličkov propade.
Naravne motnje za travniške ekosisteme so predvsem suše in poplave ter neugodni temperaturni
in padavinski režim, predvsem v času cvetenja in plodenja rastlinskih vrst. Spremenjeni
vremenski pogoji (padavine, temperature) lahko pomenijo drugačno vrstno sestavo travnikov
in izginjanje značilnih vrst za te travniške združbe.
4. PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH IN NJIHOVI PRESOJI
4.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA
VARSTVENE CILJE POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO
CELOVITOST IN POVEZANOST, VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI
Ocena prizadetosti natura območij z načrtovanimi posegi
Ocenjevali smo daljinski vpliv na vrste, ki so navedene v tabeli 0-2, ker se njihove cone nahajajo
v območju daljinskega vpliva posega. SPA Julijci zaradi posega ne bo prizadeto, ker se na
območju Nature ne načrtujejo posegi.
Iz tabele 0-2 je razvidno tudi, da se v območju daljinskega vpliva nahajajo izredno majhni deleži
con posameznih kvalifikacijskih vrst, glede na površino celotne cone posamezne vrste znotraj
SPA Julijci.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 39 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Ocena vplivov posega na natura območja
Vplive na varstvene cilje območij smo ocenili v skladu z sledečo vrednostno lestvico:
• A - vpliva ni oz. je pozitiven,
• B - vpliv je nebistven,
• C - nebistven vpliv pod pogoji izvedbe omilitvenih ukrepov,
• D - vpliv je bistven,
• E - vpliv je uničujoč.
Matrike za ocenjevanje vplivov so v Prilogi 3.
Vpliv na varstvene cilje natura območij
V tabeli 4-1 podajamo povzetek vplivov, kot smo jih ocenili na podlagi matrik, ki so v prilogi
2 tega dodatka. Z matrikami se za vsako kvalifikacijsko vrsto ocenjuje možne vplive glede
pomembnosti učinka in tudi na varstvene cilje za naslednje kategorije učinka oz. vpliva posega:
1. Delež ali velikostni razred trajne (po zaključku projekta) izgube območja habitata vrste oz.
habitatnega tipa zaradi neposrednega vpliva
2. Delež ali velikostni razred začasne (v času izvajanja projekta) izgube območja habitata
vrste oz. habitatnega tipa zaradi učinka neposrednega vpliva, v času izvajanja projekta
3. Velikostni razred spremembe posebnih struktur ali rabe (intenzifikacija ali opustitev) ali
naravnih procesov, potrebnih za dolgoročno ohranitev vrste ali habitatnega tipa
4. Velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s
poplavljanjem)
5. Velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s
poplavljanjem)
6. Velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja zaradi fragmentacije
habitata v pokrajini
7. Velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja oz. sprememba v stopnji
smrtnosti zaradi postavitve ovir v habitat vrste
8. Velikostni razred zmanjšanja površine zaplat habitata vrste ali habitatnega tipa
9. Odstotek ali velikostni razred trajnega upada velikosti populacije vrste
10. Odstotek ali velikostni razred začasnega upada velikosti populacije vrste
Tabela 4-1: Vpliv posega na varstvene cilje Natura območij za kvalifikacijske vrste in habitatni tip
Kvalifikacijska
vrsta
Varstveni cilji Ocena vpliva posega na varstvene cilje
Aquila chrysaetos
(planinski orel)
- Velikost populacijo - ohrani se 12 parov
- Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na varstvene
cilje te kvalifikacijske vrste.
Tetrao tetrix tetrix
(ruševec)
- Velikost populacije - ohrani se 1100 parov
- Velikost habitata - ohrani se 37.810 ha
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Alectoris graeca
(kotorna)
- Velikost populacije - ohrani se 300 parov
- Velikost habitata ohrani se (vrednost ni znana)
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Dryocopus
martius
(črna žolna)
- Velikost populacije - ohrani se 500 parov
- Velikost habitata ohrani se 58.690 ha
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 40 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Kvalifikacijska
vrsta
Varstveni cilji Ocena vpliva posega na varstvene cilje
Falco peregrinus
(sokol selec)
- Velikost populacije - ohrani se 14 parov
- Velikost habitata - ohrani se 88.380 ha
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Monticola
saxatilis (slegur)
- Velikost populacije - ohrani se 150 parov
- Velikost habitata - ohrani se 35.620 ha
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Phoenicurus
phoenicurus
(pogorelček)
- Velikost populacije - ohrani se 280 parov
- Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni
znana)
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Picus canus
(pivka)
- Velikost populacije - ohrani se 60 parov
- Velikost habitata - ohrani se (vrednost ni
znana)
- Specifične lastnosti, strukture, procesi habitata
Skladno z oceno vpliva posega za posamezne
kategorije učinka, smo v matriki (priloga 2)
ocenili, da poseg ne bo imel vpliva na
varstvene cilje te kvalifikacijske vrste.
Skupna ocena za SPA Julijci – A (ni vpliva)
Vpliv na celovitost in povezanost Natura območij
Poseg ne bo imel vpliva na celovitost in povezanost SPA Julijci, saj se s posegom ne načrtuje
dejavnosti in objektov, ki bi Natura območje oz. njegove dele delili na manjše enote.
Kumulativni vpliv na Natura območja
Kumulativni vpliv na Natura območje SPA Julijci bi lahko nastajal v primeru izvedbe posega
»Smučišče in žičnice nad Bohinjsko Bistrico«, za katerega je bilo dne 13.12.2013 izdano
okoljevarstveno soglasje, št. 35402-27/2013-24, vendar pa se poseg še ni izvedel.
Ta poseg urejanja smučišč je obsegal sledeče:
• gradnjo kabinske žičnice G3,
• razširitev obstoječih smučišč in gradnjo novih smučišč,
• dodatno zasneževanje smučišč,
• ureditev MTB kolesarskih prog po smučiščih,
• dozidavo in nadzidavo nekdanje karavle Slatnik in spremembo namembnosti v gostinski
objekt,
• gradnjo 20 kV dovodnega električnega kabla za oskrbo vseh objektov in naprav na
smučišču,
• parkirno hišo Bohinjska Bistrica,
• priključek na državno cesto, obračališče in parkirišče za avtobuse, peš povezava od spodnje
postaje kabinske žičnice G1 preko potoka do smučišča Bistrica,
• ureditev parkirišča P-1 ob Jelovški cesti in P-2 ob železniški postaji,
• vlečnico Bistrica,
• sedežnico Ravne,
• vlečnico snežni poligon,
• osvetlitev dela smučišča nad Ravnami,
• krčitve gozda.
Prostorski obseg posega iz tega OVS je informativno prikazan na sliki 4-1.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 41 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Slika 4-1: Informativni prikaz ureditev na smučišču Kobla, vključno z obravnavanim posegom Območje posega iz OVS za smučišča – rdeče polje, območja načrtovane krčitve gozdov – temno zelena polja, MTB proge – roza črte, območje
načrtovanega osvetljevanja smučarske proge S-04 – rumeno polje, dostopne poti v času gradnje – svetlo zelene črte, žičnica G3 – rumena črta., površinski vodotoki – modre črte. S puščicami so označeni deli posega: smučarske proge S-01 do S-08, kablovod, parkirišči P-1 in P-2,
črpališče Tunelščice, karavla, akumulacija A-2. Žičnice G1 in G2, ki se presoja v tem dodatki je prikazana s turkizno črto.
S-01
S-07
S-04
S-05
S-06 S-08
20 kV kablovod Parkirišče P-2
Parkirišče P-1
Vlečnica Bistrica
G2
G1
G3
Območje S-04 z načrtovanim
osveljevanjem smučarske proge
Načrtovane
krčitve
gozdov
MTB proge
Dostopne poti v času
gradnje
Sedežnica Ravne
Vlečnica Snežni poligon
Akumulacija A-2
Srednja postaja žičnic G1 in G2
Črpališče Tunelščice
Parkirna hiša PH1,
obračališče za avtobuse
S-03
S-02
Karavla Slatnik
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 42 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
V sklopu pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (11) za ta poseg je bil izdelan tudi že Dodatek
za varovana območja, s katerim so bili določeni omilitveni ukrepi za varovana območja (10).
• Ukrep za SCI Slatnik, določen za vrsti Lorkovičev rjavček (Erebia calcaria) in travniški
postavnež (Euphydryas aurinia):
»V mešanico semen za zatravitev smučarskih prog na območju Slatnika naj se dodajo
semena naslednjih rastlin: travniška izjevka (Succisa pratensis), rastlin iz družin naprstcev
(Digitalis spp.), trpotce (Plantago spp.), jetičnike (Veronica spp.) (V.dubravnaya, ...),
smrdljičke (Geranium spp.), bezge (Sambucus spp.), svečnike (Gentiana spp.), baldrijan
(Valeriana spp.), kosteničevje (Lonicera spp.), osladi (Filipendula spp.), medvejko
(Spiraea spp.), brogovito (Viburnum spp.), navadni grintavec (Scabiosa columaria), njivsko
grabljišče (Knautia arvensis), ovčjo bilnico (Festuca ovina), arnika (Arnica montana),
abraščevolistni grint (Senecio abrotanifolius), osati (Cirsium spp), glavinci (Centaurea
spp.), in grabljišča (Knautia spp.).«
• Ukrepi za SPA Julijci, določen za vrsto beloglavi jastreb (Gyps fulvus):
»Z navpičnimi lesenimi letvicami oz. nalepkami širine cca 2 cm in na razdalji cca 20 cm
naj se opremi steklene površine na Z in V strani karavle z namenom preprečitve trkov ptic
s steklenimi površinami.«
Ker bosta ukrepa iz tega dodatka (10) in tudi PVO za ta poseg (in tudi posledično OVS) v
primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja morali biti preneseni v PGD projektno
dokumentacijo za poseg, ocenjujemo, da kumulativni vpliv na varovana območja ne bo bistven,
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov za smučišča.
Kumulativni vpliv na Natura območja ocenjujemo kot nebistven (ocena C) ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov določenih za poseg »Smučišče in žičnice nad Bohinjsko
Bistrico«, za katerega je bilo dne 13.12.2013 izdano okoljevarstveno soglasje, št. 35402-
27/2013-24.
4.2 SKLEPNA OCENA
Glede na ugotovitve iz poglavja 4.1 ocenjujemo, da je poseg »KABINSKA ŽIČNICA
BOHINJSKA BISTRICA« družbe 2864 Bohinj d.o.o., z vidika vplivov izvedbe planov v
naravo na varovana območja sprejemljiv.
Vplivi na varovana območja ne bodo nastajali, zato določitev dodatnih ukrepov za zmanjšanje
vplivov ni bila potrebna.
4.3 UGOTOVITVE V PRIMERU PREVERITVE ALTERNATIVNIH REŠITEV,
NAVEDBA PREVERJENIH REŠITEV IN RAZLOGI ZA IZBOR PREDLAGANE
REŠITVE
Alternativne rešitve umestitve posega
Načrtovani poseg je sicer del večjega projekta, ki vključuje tudi izgradnjo novih smučišč in
večjega števila žičnic, s katerimi bi povezali obstoječe smučišče Kobla z obstoječim smučiščem
Sorica, za kar bo izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 43 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
Načrtovani poseg pa obsega samo gradnjo žičnice z dvema odsekoma G1 in G2 ter treh
žičniških postaj, ki je namenjen revitalizaciji smučišča Kobla, zato teče trasa načrtovanega
posega od obstoječih parkirišč za smučišče Kobla do vrha obstoječega smučišča Kobla.
V smislu cilja revitalizacije smučišča Kobla in preučenih alternativ glede umeščanja nove
žičnice v prostor posebne alternative niso bile preučene, saj je bilo s strani nosilcev urejanja
prostora zahtevano, da naj nova žičnica poteka čim bolj ob obstoječi trasi sedežnice Kobla I, II
in III, kar se pri načrtovanju posega tudi v čim večji meri upoštevalo.
Alternativne rešitve glede gradbenih rešitev
Pri izvajanju gradbenih rešitev gre za običajne gradbene postopke in gradbene rešitve. Za
gradnjo posega je bila izbrana alternativa, ki v celoti za dostopne poti uporabi obstoječe javne
ceste do spodnje in srednje postaje. Vsi izkopi za stebre žičnice se izvedejo z gradbenimi stroji
po sami trasi žičnice, ker je teren dostopen. Postavljanje stebrov se delno izvaja z gradbenimi
stroji delno pa s pomočjo helikopterja.
Alternativne možnosti glede tehničnih in tehnoloških rešitev
Alternativne možnosti glede gradbenih ter tehničnih in tehnoloških rešitev niso bile posebej
preučene, ker gre pri posegu za gradnjo sodobne žičnice, kjer posebne razlike v tehnoloških in
tehničnih vidikih niso možne, gre le za drobne variacije, ki pa nimajo pomembnega vpliva na
okolje.
Edina alternativa je t.i. ničelna alternativa, kar pomeni, da posega v okolje ne izvedemo. V tem
primeru bo smučišče Kobla, ki je eden nosilcev turistične dejavnosti v občini Bohinj, zaradi
dotrajanosti naprav, prenehalo z obratovanjem, kar bi imelo negativne posledice za gospodarski
razvoj in prepoznavnost občine Bohinj.
Obstaja tudi alternativa z opustitvijo in odstranitvijo obstoječe sedežnice Kobla I, II in III.
Ukinitev obstoječe žičnice bo v tem primeru izvedeno s postopkom odvzema koncesije. V tem
primeru bo potrebna odstranitev obstoječe žičnice Kobla I, II in III, za kar bo treba pridobiti
gradbeno dovoljenje za rušenje žičnice. Rušenje žičnice je poseg, ki bremeni obstoječe lastnike
žičnice Kobla I. II in III. V kolikor se bodo obstoječe žičniške naprave odstranile, bodo
pričakovani vplivi obravnavanega posega na okolje enaki ocenjenim v tem poročilu o vplivih
na okolje, kumulativni vplivi ocenjeni v tem poročilu o vplivih na okolje pa ne bodo nastajali.
To predvsem pomeni, da bodo ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih SO1 (Rožna
ulica 32, Bohinjska Bistrica) in SO2 (Ravne v Bohinju 23, Bohinjska Bistrica) ter pri objektu
SO3 (nestanovanjski objet, gostišče) nižje na račun ne obratovanja žičnice Kobla I, II in III.
4.4 RAZLAGA O MOŽNOSTI OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO
USTREZNIH OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR
OMILITVENEGA UKREPA
Pri ocenjevanju vplivov na kvalifikacijske vrste iz tabele 0-2 je bilo ugotovljeno, da omilitveni
ukrepi za poseg s stališča vpliva na varovana območja niso potrebni. Omilitveni ukrepi so bili
določeni v poročilu o vplivih na okolje, kateremu priloga je ta dodatek z namenom zmanjšanja
vpliva na druge naravovarstvene vsebine. Ti omilitveni ukrepi niso predmet tega dodatka. Zato
tudi ne navajamo razlogov za njihovo določitev, ker je to navedeno v PVO.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 44 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
4.5 DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA
NOSILCEV NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI
IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV
V tem dodatku omilitveni ukrepi niso bili določeni, zato ne navajamo nosilcev izvedbe in načina
spremljanja ukrepov.
4.6 NAVEDBA MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA
OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVA NA BODOČE STANJE
OBMOČJA
Na območju posega in njegovi bližji okolici ni pobud za ohranjanje narave, ki bi lahko vplivali
na bodoče stanje območja.
5. NAVEDBE O VIRIH PODATKOV OZ. NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN
UPORABLJENIH METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ
5.1 VIRI
1. Vodilna mapa, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj 2013,
dopolnitev maj 2017
2. Načrt zunanje ureditve, Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, PGD št. 1105, Ljubljana, maj
2012, dopolnitev januar 2018
3. Atlas okolja, ARSO, datum dostopa: januar 2018
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
4. Poročilo o vplivih na okolje za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica, 2864 Bohinj, d.o.o.,
Bohinjska Bistrica, arh. št. 170/2017, Marbo Okolje d.o.o., februar 2018
5. Podatki o varovanem območju, spletni portal www.natura.si
6. Program upravljanja območij natura 2000 (2015–2020), št. 00719-6/2015/13, Vlada RS
Slovenije, april 2015
7. Podatki o kulturni dediščini, http://rkd.situla.org/
8. Podatki o dejanski rabi zemljišč, http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/, december 2012
9. Naravovarstveni atlas, http://www.naravovarstveni-
atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ
10. Dodatek za varovana območja za smučišča in žičnice nad Bohinjsko Bistrico; 2864 Bohinj
d.o.o., Bohinjska Bistrica, št. 40/2-2013, MARBO, d.o.o. Bled, Lesce, avgust 2013
11. Okoljevarstveno soglasje za poseg Smučišče in žičnica nad Bohinjsko Bistrico, št. 35402-
27/2013-24, izdano dne 13.12.2013
5.2 PRAVNI AKTI
Splošni akti
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-
51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09,
108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13, 56/15, 102/15,
30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE)
• Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št.
51/14, 57/15, 26/17)
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 45 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
• Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05)
• Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove
priprave (Ur.l. RS, št. 36/09, 40/17)
• Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur. l. RS, št.
71/08, 22/16)
• Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega
obsega (Ur.l. RS, št. 57/15)
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur.l. RS, št. 2/06)
• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS), (Ur.l.RS, št. 76/04, 33/07 –
ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-2)
• Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l.RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 61/17 – ZUreP-
2))
• Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.
4/16, 11/16, 4/17, 8/17)
• Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Ur.l. RS, št. 41/13, 42/13, 41/16)
Narava
• Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B,
46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18)
• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14, 21/16,
47/18)
• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe posegov in posegov v naravo na
varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)
• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 52/02, 67/03)
• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10,
23/15, 7/19)
• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13, 47/18)
• Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07,
36/09, 15/14)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l. RS, št.
82/02, 42/10)
• Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora (Verzija 1.2), ZRSVN, Ljubljana,
februar 2015
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Ur.l.RS – Mednarodne
pogodbe, št. 5/95)
• Zakon o Triglavskem narodnem parku (Ur.l. RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17)
Zrak
• Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11, 8/15, 66/18)
• Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih
v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06)
• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Ur.l. RS, št. 31/07, 70/08,
61/09, 50/13)
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 46 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
• Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Ur.l. RS, št. 21/11)
• Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11, 6/15, 5/17)
• Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim izgorevanjem,
namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Ur.l. RS, št. 54/11, 38/12, 28/14)
• Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur.l. RS, št.
67/18)
• Odredba o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega
zraka (Ur.l., RS, št. 38/17)
Površinske vode
• Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13, 40/14, 56/15)
• Uredba o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16)
• Uredba o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l. RS, št. 89/08)
• Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst
rib (Ur.l. RS, št. 28/05 in 8/18)
Podzemne vode
• Uredba o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/09, 68/12, 66/16)
• Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih vod (Ur.l. RS, št. 63/05, 8/18)
Pitna voda in vodovarstvena območja
• Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06,
58/11, 15/16)
Odpadna voda
• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15)
• Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 94/14
in 98/15)
Tla
• Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Ur.l.
RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1)
Odpadki
• Uredba o odpadkih (Ur.l. RS, št. 37/15, 69/15)
• Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06,
110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 – popr., 35/17)
• Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur.l. RS št. 10/14, 54/15, 36/16)
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.l. RS, št. 34/08)
Hrup
• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 43/18)
• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/04)
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 47 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
• Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/08)
• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS št., 106/02, 50/05,
49/06, 17/2011-ZTZPUS-1)
Elektromagnetna sevanja
• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS št,. 70/96,
41/04-ZVO-1)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja
ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št. 70/96, 17/2011-ZTZPUS-1)
Svetlobno onesnaževanje
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07,
62/10, 46/13)
Kulturna dediščina
• Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (Uradni list RS, št. 99/13)
• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12,
111/13 in 32/16, 21/18 – ZNOrg)
• Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09)
• Pravilnik o arheoloških raziskavah (Ur.l. RS, št. 3/13)
• Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega
varstva v okoljskih zadevah – Aarhuška konvencija (Ur.l. RS, št. 62/04)
• Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, (UNESCO, Pariz, 1972)
• Sprejete in ratificirane mednarodne pogodbe:
o Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS – Mednarodne
pogodbe, št. 19/03)
o Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene)
(Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99)
o Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur.l.
RS, št. 7/93)
Kmetijstvo
• Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 71/11-UPB2, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D,
79/17)
• Zakon o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08, 57/2012, 90/2012-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15,
27/17)
Gozdovi
• Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 –
ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in
77/16)
• Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 88/05, 56/07,
29/09, 91/10, 1/13, 39/15)
• Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov (Ur.l. RS, št. 55/94, 95/04, 110/08, 83/13)
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 48 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
5.3 UPORABLJENA METODOLOGIJA NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ
Dodatek za varovana območja je pripravljen v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
Posamezne elemente posega smo razvrstili v skladu s Prilogo 2 citiranega pravilnika in
v programu Gobal Mapper izrisali mejo vplivnega območja neposrednega in daljinskega vpliva
posega. Uvrstitev posega skladno s prilogo 2 citiranega pravilnika prikazujemo v tabeli 5-1.
Glede na izrisane radije smo iz grafike odčitali katera varovana območja se nahajajo znotraj
vplivnega območja.
Tabela 5-1: Razvrstitev posega v skladu s prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja za potrebe določitve vplivnega območja
Poglavje iz
Priloge 2
Pravilnika
Vrsta posega in radiji neposrednega in
daljinskega vpliva*
Opredelitev ali je poseg v vplivnem območju
poglavje IV –
posebna območja: Postavitev objektov javne razsvetljave in postavitev razsvetljave stavb: za katere znaša območje
neposrednega vpliva za nočne metulje 0 m, območje
daljinskega vpliva pa 100 m za sesalce (netopirje), nočne metulje, hrošče.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva. Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje VI –
območja zelenih
površin
Gradnja ali razširitev objekta za šport, rekreacijo ali
prosti čas (primeroma nogometnega stadiona, športne površine s trdo podlago, vodnega zajetja za
smučišče, smučarske vlečnice,...) za katere znaša
območje neposrednega vpliva za vse skupine 150 m, območje daljinskega vpliva pa 250 m za belorepca,
planinskega orla, koconoge kure, kozačo in vodne
ptice.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 %
Natura območja (celotno Natura SPA Julijci
območje meri 88.645 ha)
✔
poglavje IX –
območja
energetske
infrastruture
Postavitev podzemnega voda: za katere znaša
območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m,
območje daljinskega vpliva pa 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg ni v območju daljinskega vpliva.
poglavje X –
območja okoljske
infrastruture
Postavitev podzemnega voda (vodovod, plinovod,
kanalizacijska cev, telefonski kabel itd.): za katere
znaša območje neposrednega vpliva za vse skupine 75 m, območje daljinskega vpliva pa 100 m za vse
skupine.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 15 m2 oz 0,0015 ha oz.
0,000002 % Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
poglavje XIV-
območja
kmetijskih zemljišč
Krčenje ali odstranjevanje grmovja, mejic,
posameznih dreves ali manjših skupin dreves, za katere znaša območje neposrednega vpliva 5 m za:
gozdne habitatne tipe, podhujo, zlatovranko,
hribskega škrjanca, pisano penico, črnočelega srakoperja, rjavega srakoperja, vrtnega strnada,
vijeglavko, velikega skovika, pivko, pogorelčka,
repaljščico, rjavo penico, rečnega cvrčalca, plašico, malega slavca, smrdokavro, repaljščico, sloko;
grmišča, suha travišča pod gozdno mejo, mezofilna
travišča pod gozdno mejo, hrošče, metulje in dvoživke. Območje daljinskega vpliva je 0 m.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
poglavje XV-
območja gozdov
Gradnja gozdnih cest ter grajenih gozdnih vlak in
stalnih žičnic: območje neposrednega vpliva znaša
10 m od gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in brlogov naslednjih vrst: črna štorklja, divji petelin,
ruševec, sršenar, kačar, mali klinkač, planinski
orel, belorepec, velika uharica, sesalci (velike zveri), soška postrv, kapelj, raki, dvoživke):
Območje daljinskega vpliva velja za iste vrste kot
neposredni vpliv v radiju za iste vrste 250 m od območja gnezdišč, rastišč, drstišč, zimovališč in
brlogov.
Poseg ni v območju neposrednega vpliva.
Poseg je v območju daljinskega vpliva SPA
Julijci.
• V vplivnem območju je 0,15 ha oz. 0,0002 %
Natura območja (celotno Natura SPA Julijci območje meri 88.645 ha)
✔
*Opomba: pri daljinskem vplivu posega je bil upoštevan dvokratnik daljinskega vpliva iz Priloge 2
Iz tabele 5-1 je razvidno, da se v območju neposrednega vpliva ne nahajajo zavarovana ali
Natura območja. Se pa v območju daljinskega vpliva nahaja Natura območje SPA SI5000019
Julijci.
Dodatek za varovana območja za »Kabinska žičnica Bohinjska Bistrica«, 2864 Bohinj d.o.o., Bohinjska Bistrica
Arh.št.: 17/2-2018 Datoteka: Dodatek zicnica G1 G2_dop1.doc Stran 49 od 49
Poročila brez pisnega dovoljenja izdelovalca ni dovoljeno fotokopirati, razen v celoti
V drugi fazi smo preverili cone katerih vrst se glede na javno dostopne podatke nahajajo znotraj
vplivnega območja posega in kakšna je površina cone posamezne vrste glede na celotno
površino cone znotraj natura SPA Julijci. Ugotovili smo, da se v vplivnem območju posega
nahajajo cone sledečih kvalifikacijskih vrst:
• Aquila chrysaetos (planinski orel)
• Tetrao tetrix tetrix (ruševec)
• Alectoris graeca (kotorna)
• Dryocopus martius (črna žolna)
• Falco peregrinus (sokol selec)
• Monticola saxatilis (slegur)
• Phoenicurus phoenicurus (pogorelček)
• Picus canus (pivka)
Vrednotenje vplivov posega na Natura območja smo izvedli z matrikami za določevanje vpliva
iz Priloge 6 Pravilnika o presoji sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana
območja. Ugotovitve vplivov na podlagi matrik smo nato povzeli v skupen vpliv na posamezno
Natura območje in ga ocenili v skladu s sledečo vrednostno lestvico:
• A – ni vpliva oz. je lahko vpliv pozitiven,
• B – nebistven vpliv,
• C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov),
• D – bistven vpliva,
• E – uničujoč vpliv.
Pri oceni vplivov na varovana območja je bilo ugotovljeno, da vpliva na SPA Julijci zaradi
posega ne bo.
Pri kumulativnem vplivu na varovana območja smo upoštevali še gradnjo smučišč in žičnic v
okolici posega, za kar je že izdano okoljevarstveno soglasje (11). Ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov iz dodatka (10) in PVO za ta poseg, bo kumulativni vpliv na varovana območja
nebistven (ocena C)
6. IZDELOVALCI IN PODIZVAJALCI DODATKA ZA VAROVANA OBMOČJA
Marbo Okolje d.o.o.:
• Mojca Klemenčič Lipovec, univ. dipl. biol.,
• Alenka Markun, univ. dipl. kem.,
• mag. Špela Cenček, univ. dipl. inž. kraj. arh.,
Pri dodatku za varovana območja niso sodelovali podizvajalci ali zunanji sodelavci.