MAG. STANISLAV VALANT zveza... · 2008. 11. 10. · lovanja, nasproti pa se zmanjšuje financiranje športa prek gospodarstva, kar povečuje izdatke posameznikov oziroma gospodinjstev

3

MAG. STANISLAV VALANTpredsednik Smučarske zveze Slovenije

»Nihanja so sestavnidel življenja.«

Vodenje katere koli športne zveze v Sloveniji prinaša v teh časih dodaten napor. A gre tudi za izziv. Mogoče gre za beg iz sveta poslovnih težav, vendar na koncu človek spozna, da so težave v okviru Smučarske zveze Slovenije precej podobne. Pri tem mislim predvsem na težave poslovne narave, saj druge rešujejo tisti, ki so na zvezi zaposleni. Veliko si jih sicer predstavlja, da je vodenje katere koli športne zveze prijazno ali prijetno opravilo. Iz prve roke lahko povem, da to ne drži. Vseeno pa so dobri izidi naših športnikov in športnic ustrezna nagrada za vloženi trud. Šport gre naprej. Ljudje v športu vidijo junake in junakinje. To je vsekakor velik motiv za delo, ki ga jemljem tudi kot svojevrstno poslanstvo.Smučarska zveza Slovenije ima v športni druščini posebno mesto, saj gre za zvezo zvez. To navsezadnje zahtevajo tudi razmere na medna-rodni ravni, saj je v FIS prostora samo za eno zvezo. Gre za eno izmed vodilnih slovenskih športnih panožnih zvez, ki je imela vedno na voljo kakovostne kadre. To je razumljivo, saj smo smučanje vsi dolga leta označevali za slovenski nacionalni šport. Z osamosvojitvijo se je sicer marsikaj spremenilo, a organiziranost zveze je ostala na visoki ravni. Zve-za deluje profesionalno in organizacijsko korektno. Nihanja so sestavni del življenja, športa in v končni fazi tudi delovanja športnih panožnih zvez. Dejstvo, da zveza vključuje večje število disciplin, položaj nekoliko zapleta, a po drugi strani imajo vse te discipline različne krivulje uspeha, ki se med seboj ne pokrivajo. To pogosto na rezultatski ravni rešuje čast zveze. Če ne gre alpskim smučarjem, za dobre rezultate skrbijo tekači in skakalci. Tu so še deskarji na snegu, smučarji prostega sloga … Prav zato je lahko zveza vedno aktualna in prisotna v slovenski športni areni. Slab-ša stran tega položaja oziroma strukture pa je nadzor nad poslovanjem. Ta je bil nezadosten, zato smo bili priča sorazmerno velikim finančnim težavam. A te težave še zdaleč niso nerešljive. S tovrstnimi težavami, sicer v nekoliko manjši meri, smo se v preteklosti že soočali in jih uspešno reševali. Verjamem, da bo tako tudi tokrat. Sicer pa ne gre samo za slo-vensko težavo. Kopica tujih smučarskih zvez se je v zadnjih letih znašla celo na robu bankrota. Italijanska zveza se, na primer, rešuje s poseb-nim kreditom v okviru združenja zimskih športov. Tudi Norvežani so v škripcih. Francozi imajo večne težave in vprašanje je, v kakšnem položaju bi bili, če ne bi organizirali prihodnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. Pravzaprav izstopa le Avstrija, čeprav tudi status smučarske zveze naših severnih sosedov ni tako brezhiben in sanjski kot se zdi. To je možno razbrati iz razgovorov z vodilnimi možmi avstrijske zveze. Nismo v skrbeh. Če ne bi videli možnosti in mehanizmov za rešitev nastalih težav, bi se nedvomno odločili za drugačno pot. Tako pa dol-goročne priprave ekip na olimpijske igre leta 2010 potekajo brez težav. Po tem obdobju pa se bo treba vprašati, v kakšni meri bomo sposobni delovati v prihodnje. Večno vprašanje je, ali si lahko privoščimo vse disci-pline. Ali smo finančno sposobni? Pred dobrim desetletjem, torej še med smučarsko vladavino Toneta Vogrinca, se je vnela vroča in dolgotrajna razprava o vprašanju, ali si lahko privoščimo smuk, ki vsekakor velja za najdražjo disciplino. No, odločili smo se, da bomo nastopali tudi v hitrih disciplinah. Nadaljevanje zgodbe poznate. Če bi nam takrat kdo dejal, da bomo imeli po dvanajstih ali trinajstih letih zmagovalca smukaške tekme

svetovnega pokala pri dekletih in tudi pri fantih, bi mu verjetno odvrnili, da tak scenarij ni mogoč. Toda to so večna vprašanja. To so vprašanja, ki so vseskozi na mizi. Če se ob koncu nagovora in pred začetkom nove zimske sezone vrnem k začetni iztočnici in razmišljam o izidih, ki bi prinesli

zadovoljstvo in poplačali trud, moram ostati optimist. Zadovo-ljen bom, če bodo naši športniki ponovili preteklo sezono in na nekaterih področjih poskrbeli za napredek. Veliko obeta pred-vsem nadarjeni rod alpskih smučark. Dekleta hitro napredujejo in mogoče nas že letos presenetijo. Če se velik preskok ne bo zgodil letos, pa verjamem, da ga lahko pričakujemo v naslednji sezoni, ki bo, tega ne pozabimo, olimpijska.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

4

WC Svetovni pokalEC Evropski pokalSAC Pokal Južne AmerikeWCS Svetovno prvenstvoWJC Svetovno mladinsko prvenstvoOWG Olimpijske igreECS Evropsko prvenstvoAC Alpski pokalCOC Celinski pokalUNI Študentske igreNC Državno prvenstvoNJC Mladinsko državno prvenstvoEYOD Evropski olimpijski dnevi mladihEYOF Evropski olimpijski festival mladih

DH SmukSL SlalomGS VeleslalomSG SuperveleslalomSC Super kombinacijaKOS Slalom na izločanjeK KombinacijaPSL Paralelni slalomTP Ekipni paralelni slalomNTE Moštvena tekma

J SkokiHS Velikost skakalniceNH Srednja skakalnicaLH Velika skakalnica

Oktober 2008: ISSN 1855-0460Izdala: Smučarska zveza SlovenijeDirektor Smučarske zveze Slovenije: Jaro KalanUrednik Modrega biltena: Matjaž ŠtibeljUrednik vsebine panog: Tomi TrbovcSodelavci: Aleš Zakšek, Martin PavčnikFotografije: Samo Vidic, Jaka Vinšek, Jaka Medič, Aleš Fevžer, Agence ZOOM,Srdjan Živulovič – BOBO, arhiv SZSLektoriranje: PLIBERŠEK izobraževanje, prevajanjein lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o.KO

LOFO

NK

RAT

ICE

KA

ZALO

Oblikovanje in prelom: Jana Stollecker s.p.Oblikovanje naslovnice: Muri Design, Sandi Murovec s.p.Tisk: DELO – Tisk časopisov in revij, d. d.Naklada: 30.000 izvodovIZVOD JE BREZPLAČEN.

FH LetalnicaCC Smučarski tekNK Nordijska kombinacijaC Klasični slogF Prosti slogP ZasledovalnoP C/F Dvojno zasledovanjeM Mešana tehnikaG,I PosamičnoSP SprintMS Skupinski startAE Skoki prosti slogM GrbineDM Grbine paralelnoNS Novi slogSX Smučarski krosHP Snežni žlebSBX Deskarski krosPGS Paralelni veleslalomPSL Paralelni slalomSBS Slope styleBA Skoki deskanjePAR Paralelne disciplineCL KlasičnoSP SprintN Nočna tekmaECD Evropski pokal invalidovU21 Do 21 let

2Predstavitev Smučarske zveze Slovenije

31Predstavitev panogALPSKO SMUČANJESmučanje z zarezno tehniko - CarvingSmučanje invalidovBIATLONDESKANJE NA SNEGUNORDIJSKO SMUČANJESmučarski skokiNordijska kombinacijaTek na smučeh SMUČANJE PROSTEGA SLOGATELEMARK SMUČANJEZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SLOVENIJE

109Modra kartica

5

Modri bilten je osebna izkaznica Smučarske zveze Slovenije. V njem celovito predstavljamo strukturo organiziranosti z nosilci ključnih funkcij, nalog in odgovornosti ter izbrance v posameznih panogah po reprezen-tancah, ki so si privilegiran status zaslužili s tekmovalnimi rezultati v pre-tekli sezoni. Njihovo vztrajno in trdo delo nadgrajujejo trenerji, ki tako kot tekmovalci napredujejo v procesu kariernega razvoja od društev – klubov do vodij na najvišji ravni. Nenehno spreminjajoče se okolje z novimi, zahtevnejšimi in institucionalnimi omejitvami zvišuje stroške de-lovanja, nasproti pa se zmanjšuje financiranje športa prek gospodarstva, kar povečuje izdatke posameznikov oziroma gospodinjstev. Upravljanje z viri ni častno delo predsednikov, ampak odgovornost volonterjev, ki v interesu športa delujejo kot lepilo; skupaj s sodelavci zagotavljajo pogoje za delovanje in ustvarjanje športnih rezultatov ter razvoj smučarskega športa. Napori posameznikov v društvih – klubih večkrat ostanejo nepoznani širši javnosti. Redko zadovoljstvo jim predstavljajo vrhunski rezultati njihovih tekmovalcev. Okolje od nas zahteva več znanja, sposobnosti in učinkovitosti kot v »zlatih časih« slovenskega smučanja. Tudi drugi športi se srečujejo s po-dobnimi zadevami, le da je Smučarska zveza Slovenije največja športna panožna zveza v Sloveniji. Z velikostjo je povezano tudi obvladovanje. Informacije o organizaciji, ki jo sestavlja sedem panog, so samo dejstva iz preteklosti in sedanjosti, namenjena spremljanju prihodnosti. So brez »make upa«, senzacionalizma in moraliziranja. Pogasili smo plamena negativnih čustev. Poskušamo omejiti razlaganje preživetih teorij in nere-alna pričakovanja. Zdravimo rane od ostrin besed, ki so jih z razlaganjem svojih stališč in nagajanjem povzročili posamezni udeleženci s »poseb-nimi interesi« v Smučarski zvezi Slovenije. Veliko jih je bilo, in sicer v zunanjem okolju in med sodelavci. Neželeno finančno in organizacijsko stanje v panogi za alpsko smučanje so nekateri poizkušali izkoristiti. Tudi sam sem bil nekaj časa prvi borec za ureditev razmer pri alpincih, ki so zatresle celotno »hišo«. Do prevzema nalog sem bil po Sokratovo prepričan, da nihče namenoma ne ravna narobe. Neželen izid naj bi bil posledica nevednosti, omejenega znanja in izkušenj, včasih tudi nesreče. Motil sem se! Zanjo sem plačal visoko ceno. Na nekatere bližnje sodelavce, ki so predstavljali opozicijo, se je dalo vpli-vati. Njihovih fotografij na naslednjih straneh ne boste več našli. Ostajajo posamezniki, ki so vredni dodatne pozornosti. Poštenost je dolžnost človeka do samega sebe. Želim, da jo čutijo tudi »divjaki«, ki raje pljuvajo po ljudeh kot po tleh in ki imajo težave s svojim vrednotenjem. Spoznal sem, da »koncesijo« za svoje zastopanje podeljuje tudi Hudič.Modri bilten je namenjen tudi sedmi sili. Poudarek je na sili, ker ima strašansko moč. Pomembna je le konotacija. Novinarji so del športa, so naši sodelavci. So orodje, ki s komentarji ustvarjajo javno mnenje in (ne)naklonjenost. Resnica ne boli, čeprav je neprijetna in primerna za takojšnjo pozabo. Jezikanje zaradi polnjenja prostora je nepotrebno in škodljivo.Veliko izkušenj nas dela močnejše. Bistre glave so pri nas vedno dobro-došle. Prepričani smo, da bomo kmalu spet vriskali od sreče in da bomo ponovno pijani od uspehov. Pogled imamo usmerjen v cilj, tj. omogočiti

pogoje za izvedbo načrtovanih programov na tekmovalnem in množičnem področju. Potrebujemo čas in mir. Zmage bodo posledica. Verjamemo, da nam bo uspelo.

»Pogled je usmerjen v cilj.«

MATJAŽ ŠTIBELJurednik Modrega biltena in vodja projekta Modra kartica

Modri bilten, ki je del projekta Modra kartica, bo imel tako kot v prejšnji sezoni svoje nadaljevanje v Modrih novicah. Imetniki Modre kartice – člani Smučarske zveze Slovenije, na katere smo posebej ponosni – bodo vse izdaje prejeli po pošti. Prisotni bomo na vseh tekmah za svetovni pokal v Sloveniji. Pokljuka, Maribor, Kobla, Kranjska Gora in Planica bodo v letu svetovnih prvenstev gostitelji najboljših biatloncev, alpskih in telemark smučarjev ter smučarskih skakalcev. Tistim, ki še ne veste, spo-ročam, da je z Modro kartico ogled brezplačen. Našli nas boste tudi pri partnerjih, ki s ponosom pomagajo smučanju. Kdo so in kakšne ugodnosti so pripravili, lahko preberete v zadnjem delu Modrega biltena.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

6

»V novo sezono z novim optimizmom.«

JARO KALANdirektor Smučarske zveze Slovenije

Pred novim tekmovalnim obdobjem se velja še enkrat ozreti v sezono 2007/2008. S kakšnimi besedami bi ozna-čili preteklo zimo na tekmovalnem in tudi poslovnem področju?»Pretekla sezona je bila na ravni rezultatov izjemno uspešna, saj so naši športniki marsikdaj in marsikje presegli pričakovanja. Poleg Petre Majdič in napredka alpskih smučarjev bi ponovno poudaril predvsem rezultate na mladinskih svetovnih prven-stvih. Žal pa so bili rezultati v medijih pogosto zapostavljeni, saj so imele prednost druge teme. Motijo me predvsem zapisi o netransparentnem poslovanju. Vse revizije so namreč pokazale, da nepravilnosti ni bilo. Res pa je, da so nekatere discipline pora-bile več denarja, kot so ga odgovorni zbrali. Poslovno poročilo SZS za zadnje leto prikazuje primanjkljaj, ki pa ni tako skrb vzbujajoč, da ne bi videli izhoda. Navsezadnje ima zveza precej premoženja, s katerim bi v najslabšem primeru pokrila primanj-kljaj. Sanacijski programi so pripravljeni. Racionalizirali bomo poslovanje. Računamo tudi na večji posluh države.«Preteklo sezono so zaznamovale tudi glasne kritike na račun vodstva zveze. Gre samo za nepoznavanje statuta, vlog nosilcev odgovornosti in načina delovanja ali mogoče tudi za delno upravičene kritike?»Nepoznavanje našega delovanja, predvsem aktov, ki oprede-ljujejo pravice, dolžnosti in obveznosti, je vsekakor eden izmed vzrokov za te kritike. Predvsem pa mislim, da smo padli na izpitu komuniciranja z javnostmi. Informacije so podajali ljudje, ki za to niso bili pristojni. Zato lahko rečem, da smo si sami storili med-vedjo uslugo. Po sezoni smo zato sprejeli pravilnik, ki opredeljuje,

Kot direktor že desetletje vodi Smučarsko zvezo Slovenije, še predtem pa je kot uspešen trener dodobra spoznal ustroj krovne smučarske organizacije. Pred novo sezono upa, da bodo v medijih uspehi znova dobili prednost pred zgodbami o poslovanju.

kdo je odgovoren za izjave in podajanje informacij. Tudi mediji so veliko informacij priredili po svoje in ustvarili nenavadno zgodbo, zato smo lahko zasledili kopico neresnic.« Na katerih področji vidite največ prostora za tesnejše sodelova-nje z državo?»Kot član strokovnega sveta za šport Republike Slovenije sem s to problematiko nadvse dobro seznanjen. Prizadevamo si, da bi država namenila čim več sredstev za vrhunski šport. V zadnjih letih je država namenila veliko denarja za objekte, manj pa za dejavnost. Iskati bomo morali ravnotežje, saj bomo v nasprotnem primeru prišli do položaja, v katerem bo imela vsaka vas dvorano, bazen in skakalnico, žal pa bo brez športnikov. Dejstvo je tudi, da se brez pravih šampionov, ki bodo idoli za mlade, šport ne bo razvijal.«Na tem področju se srečujemo s paradoksom. Denarja za objekte je vse več, slovenska prizorišča tekem svetovnega pokala pa že vidno najeda zob časa …»V alpskem delu tovrstne težave niso več tako izrazite, predvsem če upoštevamo dejstvo, da bo Maribor zaradi univerzijade dobil novo zimskošportno podobo. Pri Planici in Pokljuki pa je jasno, da bomo brez vlaganja in obnavljanja ostali brez tekem na najvišji ravni. Planica je ime, ki v svetu nekaj pomeni. Je prava znamka, zato upam, da bo to razumela tudi država in pomagala pri gradnji pravega nordijskega centra. Dodal bi še, da so prav zaradi slabe infrastrukture stroški tekem še toliko večji. Tudi na Pokljuki nas čaka še veliko dela. A ne gre le za biatlon. Potre-bujemo center, ki bo živel dvanajst mesecev letno, tako da bodo poleg tekačev in biatloncev na svoj račun prišli tudi drugi vrhunski in rekreativ-ni športniki.«Biatlonci so na mednarodni ravni samostojni, v Sloveniji pa sodi-jo pod SZS. Ali se na tem področju pojavljajo kakšne težave?»Pri nas lahko govorimo o sožitju biatlona z drugimi disciplinami. Večjih težav ni. Želim pa si manj vrtičkarstva in večjega sodelovanja med bia-tlonci in tekači. Ti pogosto prehajajo v biatlonske vode. Dobro pa bi bilo, če bi najboljši tekači med biatlonci na največjih tekmovanjih nastopali tudi v tekaških štafetah.« Kakšna je vizija SZS glede tekem svetovnega pokala na naših tleh?»Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje, Planica in Pokljuka sodijo v železni repertoar. Upam, da nam bo Mednarodna smučarska zveza prisluhnila pri prošnjah za ugoden termin tekem v deskanju na snegu. Prizadevamo si, da bi tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih gostil tudi Kranj, a le v tistih sezonah, ko na sporedu ni svetovnega prvenstva ali olimpij-skih iger. Kmalu bomo lahko pri nas pozdravili tudi najboljše smučarje tekače. V sezoni 2012 ali 2013 bi nato radi gostili finale svetovnega pokala v vseh nordijski disciplinah. Jasno, predpogoj je center v Planici. Uspešna izvedba pa bi bila seveda tudi napoved svetovnega prvenstva nordijskih disciplin leta 2015 ali pa leta 2017.« Nova sezona, novi izzivi?»V novo sezono se podajamo z velikim optimizmom. Verjamem, da bodo tudi številne trenerske spremembe prinesle pozitivne rezultate, saj je pred nami sezona s številnimi svetovnimi prvenstvi. Ne moremo pa mimo dejstva, da so oči veliko ljudi uprte v olimpijske igre leta 2010. Po Vancouvru lahko pričakujemo upokojitev nekaterih vodilnih tekmo-valcev, zato upam, da bo mlajši rod uspešno napredoval in preprečil generacijski prepad, s katerim smo se soočali v preteklih sezonah. Poslovni del? Upam, da bomo zastavljene sanacijske programe tudi uspešno izpeljali. Zavedam se, da se bodo težave še pojavljale, a vseeno verjamem, da se bo položaj kmalu umiril. Veliko pa stavim tudi na prej omenjeno racionalizacijo in večje sodelovanje med panogami.«

Martin Pavčnik

7

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJEpisarne in sodelavci

SKUPNE SLUŽBE

Modra kartica

Računovodsko finančno služba

Minca GovekarBlagajničarka

Telefon: 01 513 68 11E-pošta: [email protected]

SEDEŽ:Smučarska zveza Slovenije Podutiška cesta 146 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 68 00Fax: 01 513 68 10E-pošta: [email protected] [email protected]

KONTAKT:Tajništvo direktorja Telefon: 01 513 68 00Fax: 01 513 68 10E-pošta: [email protected]

Tomi TrbovcPredstavnik za odnose z javnostmi


Jaro KalanDirektor


Matjaž ŠtibeljVodja projekta Modra kartica


Aleš ZakšekStrokovni sodelavec


Katja GrilVodja računovodsko finančne službe


Danila GartnerKoordinatorka v računovodstvu


Tatjana KopavnikRačunovodska referentka


TRR: 05100-8000016385ID za DDV: SI 82837325 Matična številka: 5137888Spletni strani: www.sloski.si www.modrakartica.com

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

8

PANOGE

ALPSKO SMUČANJE

BIATLON

DESKANJE NA SNEGU

Urša FinkAsistentka


Matjaž ŠarabonPoslovni direktor panoge za alpsko smučanje


Polde FlisarTehnični sodelavec


Jernej PlajbesVodja mladinskih programov


Roman ŠturmVodja otroških programov


Borut NunarPoslovni direktor panoge za biatlon


Tomaž ŠušteršičPredstavnik za odnose z javnostmi


Matej OblakSekretar


PISARNA: Mlakarjeva 934208 ŠenčurTelefon: 04 279 19 16Fax: 04 279 19 15E-pošta: [email protected]

Iztok KvasPoslovni direktor panoge za deskanje na snegu


Irena DolšekSekretarka


9

NORDIJSKO SMUČANJE

SMUČANJE PROSTEGA SLOGA

TELEMARK SMUČANJE

ZUTS

Opomba: Polja v sivini so informacijski kontakti.

Primož UlagaPoslovni direktor panoge za nordijsko smučanje


Slavica MadičTajnica


Aleš PeljhanSekretar


Tomaž VerdnikStrokovni sodelavec


Jože KlemenčičKoordinator teka na smučeh


Mitja LetnarTehnični sodelavec

Telefon: 01 513 68 24

Dr. Blaž LešnikDirektor ZUTS


Ivan GrudenVodja referata ZUTS


Matija StegnarSekretar


Telefon: tajništvo direktorja SZS: 01 513 68 00E-pošta: [email protected]

Telefon: tajništvo direktorja SZS: 01 513 68 00E-pošta: [email protected]

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

10

1689 Janez Vajkard Valvasor v 'Slavi vojvodine Kranjske' opisuje bloško smučanje. Na planoti med Ribniško dolino in Cerkniškim poljem se je začelo razvijati smučarstvo na Slovenskem.

1890 Rodil se je Stanko Bloudek, ki še danes velja za očeta sloven-skega športa. 'Lasti' si ga veliko panog, med njimi povsem upravičeno tudi predstavniki zimskih športov. Legendarni športnik, trener, konstruktor ... je umrl leta 1959 in za seboj pustil bogato športnodediščino.

1895 Na več krajih v Sloveniji se je v devetdesetih letih devetnaj-stega stoletja začelo razvijati moderno smučanje. O tem govorijo številni zapisi in tudi prve fotografije.

1910 Ustanovljena je bila neuradna skupina smučarjev, imenova-na DREN.

1912 Začetnik poučevanja smuča-nja v Sloveniji Rudolf Badjura je obiskal Bloško planoto in se lotil natančnega raziskova-nja te oblike smučanja. Badju-ra je storil veliko za smučarsko literaturo in dal leta 1920 v Ljubljani tudi pobudo za usta-novitev prvega smučarskega kluba.

1921 Prvo neuradno državno prvenstvo v skokih in tekih v Bohinju.

1922 V Ljubljani je bila ustanovljena Jugoslovanska zimskošportna zveza.

1924 Smučarska tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta se udeležila prvih zimskih olimpijskih iger (Chamonix, Francija). Slovenski športniki so nato vse do osamosvojitve leta 1991 predstavljali veliko večino jugoslovanskih repre-zentanc na ZOI.

MEJNIKI SLOVENSKEGA SMUČANJA

1934 Planica je prvič gostila med-narodno tekmo. Že dve leti za tem je bila tam premagana čarobna meja 100 metrov, šest desetletij pozneje pa še 200 m.

1938 Ustanovljena je bila Smučar-ska zveza Slovenije s sedežem v Ljubljani. Le-ta ni imela samo republiškega pomena. Po sporazumu med Smučar-sko zvezo Jugoslavije in Smu-čarsko zvezo Slovenije je bila ta pooblaščena za izvajanje usklajenega programa dela in razvoja vrhunskega tekmoval-nega smučanja.

1942 Rodil se je Tone Vogrinec, ki je predvsem v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja kot tekmovalec, trener ter direk-tor reprezentanc in sklada odločilno vplival na razvoj in dokončno uveljavitev sloven-skega tekmovalnega alpskega smučanja.

1961 Slovenci so prispevali svojega skakalca na seznam svetovnih rekorderjev. Jože Šlibar je 24. februarja v Obersdorfu pristal pri 141 metrih. Istega leta so v Kranjski Gori organizirali FIS-tekmi, ki sta se v zgodovino zapisali kot prvi pokal Vitranc.

1964 Mariborski smučarski delavci na Pohorju so pripravili prvo mednarodno tekmovanje za Zlato lisico.

1972 Planica je prvič gostila svetov-no prvenstvo v smučarskih poletih. V nadaljnjih letih je bilo SP v dolini pod Poncami organiziran še štirikrat.

1980 Bojan Križaj se je kot jugoslo-vanski reprezentant v wen-genskem slalomu veselil prve slovenske zmage v svetovnem pokalu. Skupaj je v bogati karieri zbral 8 zmag.

11

1981 Primož Ulaga, današnji poslovni direktor nordijskih disciplin, se je v Thunder Bayu veselil prve skakalne zmage. Skupaj je kar devetkrat ugnal svetovno elito.

1982 Boris Strel (veleslalom) in Bojan Križaj (slalom) sta v Schladmingu prismučala prvi slovenski medalji na svetovnih prvenstvih.

1984 Olimpijske igre v Sarajevu so zaznamovali tudi slovenski športniki. Bojan Križaj je na slovesnosti ob odprtju prise-gel v imenu športnikov. Jure Franko si je z drugim mestom v veleslalomu priboril prvo olimpijsko odličje.

1986 Rok Petrovič je s petimi zma-gami v sezoni osvojil slalomski kristalni globus. Križaj je bil drugi, Mateja Svet, ki se je med sezono veselila prve ženske zmage v svetovnem pokalu, je bila tretja v velesla-lomu.

1987 Bojan Križaj je osvojil sla-lomski kristalni globus. Na svetovnem prvenstvu v Crans Montani pa se je Mateja Svet dokopala do kar treh medalj.

1988 Slovenci na OI v Calgaryju so še zadnjič branili jugoslo-vanske barve. Mateja Svet je osvojila srebro v slalomu, Matjaž Debelak se je veselil brona na srednji skakalnici, skakalna ekipa (M. Debelak, Tepeš, Zupan in Ulaga) pa je zasedla drugo mesto. Ob koncu sezone se je Svetova veselila še malega kristalnega globusa za zmago v velesla-lomskem seštevku svetovnega pokala.

1989 Najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Mateja Svet je postala v Vailu sve-tovna prvakinja v slalomu. Za nameček je z zamudo prejela še bron v veleslalomu, Tomaž Čižman pa je presenetil s tretjim mestom v supervele-slalomu.

1991 Slovenija se je 25. junija po-dala na samostojno pot, kar velja tudi za SZS. To je Med-narodna smučarska zveza FIS že 10. novembra sprejela v svojo družino in tako 'prehite-la' politično priznanje.

Franci Petek je postal svetovni prvak na srednji skakalnici, Nataša Bokal pa slalomska podprvakinja (oba še pod jugoslovansko zastavo). Ob koncu leta sta bila razglašena za prva športnika leta samo-stojne Slovenije po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.

1992 25 športnikov je na zimskih olimpijski igrah (Albertville, Francija) prvič v zgodovini nastopilo pod zastavo samo-stojne države Slovenije.

1993 Jure Košir (slalom) in Katja Koren (superveleslalom) sta prismučala prvi zmagi na tekmah svetovnega pokala pod slovensko zastavo.

1994 Olimpijske igre v Lilleham-merju ali bronasta doba slo-venskega alpskega smučanja. Tri tretja mesta: Jure Košir in Katja Koren v slalomu ter Alenka Dovžan v kombinaciji.

1995 Sanjska sezona slovenskih smučarjev. Košir je osvojil sre-bro v veleslalomskem in bron v slalomskem ter skupnem seštevku svetovnega pokala. Špela Pretnar je bila tretja v veleslalomu.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

12

1996 Andreja Grašič je kot prva slovenska biatlonka stopila na najvišjo stopničko svetovne-ga pokala (Osrblie) in si ob koncu sezone priborila tudi posamično prvo mesto.

1997 Primož Peterka je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih. Najboljši je bil tudi v razvrstitvi poletov.

Prve zmage v karieri se je veselil tudi najboljši slovenski deskar vseh časov Dejan Košir.

Postavili so se temelji nove panoge pod okriljem SZS, tj. telemark smučanje. Za odlič-ne izide je skrbel predvsem David Primožič.

1998 Primož Peterka je ubranil naslov najboljšega smučarja skakalca in si še drugič priboril veliki globus.

2000 Špela Pretnar je po izjemni sezoni osvojila mali kristalni globus v slalomu. Mojca Suhadolc je bila skupno tretja v superveleslalomu, Matjaž Vrhovnik pa med slalomisti.

2002 Skakalna ekipa (Fras, Peterka, Kranjec in Žonta) je na olim-pijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojila bronasto odličje.

Portorož je gostil kongres Mednarodne smučarske zveze.

2003 Janez Marič se je v Östersun-du na Švedskem veselil prve moške biatlonske zmage v svetovnem pokalu, deskar na snegu Dejan Košir pa je v Kreischbergu postal svetovni prvak v paralelnem velesla-lomu.

2005 Rok Benkovič je v Obersdorfu postal svetovni prvak na srednji napravi ter z ekipo, v kateri so bili še Peterka, Damjan in Bogataj, osvojil bronasto odličje. Ob koncu sezone pa je večtisočglava množica pod letalnico v Planici pozdravila nov rekord, tj. že 67. v dolini pod Poncami. Bjoeren Einar Roemoren je pristal pri 239 metrih. Planica je ponovno potrdila vlogo zibelke svetovnih poletov.

2006 Petra Majdič je slavila prvo slovensko tekaško zmago v svetovnem pokalu.

Sedež SZS se je iz neuglednih in dotrajanih prostorov na Parmovi ulici preselil v nove prostore na Podutiški ulici v Ljubljani.

2007 Petra Majdič je postala sve-tovna podprvakinja v sprintu. Andrej Jerman pa je poskrbel za smukaško revolucijo in kot prvi Slovenec v Garmisch-Par-tenkirchnu stopil na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala.

Na svetovnem prvenstvu deskarjev na snegu v Arosi je Rok Flander osvojil zlato odličje v paralelnem veleslalo-mu, v paralelnem slalomu pa je bil tretji.

2008 Petra Majdič je osvojila mali kristalni globus v sprintu, Tina Maze je Sloveniji prismučala prvo smukaško zmago v ženski konkurenci, Saša Farič pa je navdušila v smučarskem krosu in s skupnim drugim mestom potrdila uveljavitev v smučanju prostega sloga.

13

ORGANIZIRANOST SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Smučarska zveza Slovenije je združenje smučarskih panog; deluje v statusnopravni organizacijski obliki kot društvo in je pravna oseba zasebnega prava, ki po definiciji nepridobitnih organizacij, v katero tudi sodi, deluje v javnem interesu.

Okvir delovanja določa Zakon o društvih (ZDru-1), ki v zadnji izdaji določa, da za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe. Zakon določa tudi, da mora imeti društvo temeljni akt, ki mora biti skladen s tem zakonom in pravnim redom Republike Slovenije. »Ustava« Smučarske zveze Slove-nije je Statut Smučarske zveze Slovenije, združenje smučarskih panog, ki je bil sprejet na zasedanju skupščine Smučarske zveze Slovenije 29. maja 1988. Ker je organizacija živa tvorba in se mora prilagajati spremem-bam v okolju, se je tudi temeljni akt organizacije skozi čas spreminjal in dopolnjeval. Na zadnji redni letni skupščini Smučarske zveze Slovenije 23. junija 2008 je bil sprejet predlog Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS Slovenije); v Statut Smučarske zveze Slovenije je bilo kot posebna oblika notranjega delovanja v organizaciji zapisano povezovanje stro-kovnega kadra, ki se po strokovnem načelu deli na smučarske sodnike, tehnične delegate ter na trenerje in učitelje smučanja. Na novo je opre-deljen status direktorja ZUTS Slovenije. Najvišji organ ZUTS Slovenije je zbor delegatov, ki je pri drugih panogah poimenovan kot zbor panoge in ga sestavljajo predstavniki vseh panog. Predsednik in sekretariat ZUTS Slovenije so poleg zbora delegatov organi panoge. Predsednika ZUTS Slovenije imenuje sekretariat ZUTS Slovenije na predlog predsednika ZUTS Slovenije. Naloge direktorja ZUTS Slovenije lahko opravlja tudi predsednik ZUTS Slovenije. V dopolnitvi Statuta Smučarske zveze Slo-venije so zapisane tudi njegove naloge in pristojnosti. Statut Smučarske zveze Slovenije je dostopen na spletni strani: www.sloski.si. Redni člani smučarske zveze Slovenije so društva – klubi, ki opravljajo dejavnost s področja alpskega smučanja, smučarskih skokov, nordijske kombinacije, tekov na smučeh, biatlona, prostega sloga, deskanja na snegu, telemark smučanja, smučanja invalidov, smučanja z zarezno teh-niko, usposabljanja in spopolnjevanja smučarskih kadrov ter organizira-nja na področju smučanja, ki poleg drugih statutarnih določil izpol-njujejo tudi pogoj, da je najmanj 10 njihovih članov vplačalo enotno članarino Smučarski zvezi Slovenije, tj. Modro kartico. Izredni člani so društva – klubi, ki ne izpolnjujejo pogojev za redno član-stvo, gospodarske in negospodarske družbe ter posamezniki, tj. imetniki Modre kartice Smučarske zveze Slovenije. Izredni člani nimajo aktivne in pasivne volilne pravice.

Smučarska zveza Slovenije združuje s statusom redni in izredni član 215 društev – klubov.

Formalni temelj strukture organiziranosti opredeljuje Statut SZS, ki predvideva že zgoraj omenjeno skupščino, izvršilni odbor, predsednika SZS, nadzorni odbor in častno razsodišče.Skupščina je najvišji organ SZS in ga sestavljajo pooblaščeni predstavniki rednih članov, ki imajo različno število glasov glede na število članov s plačano članarino Smučarske zveze Slovenije, število aktivnih tekmovalcev z osvojenimi točkami v pokalnem ali drugem tekmovanju v organizaciji Smučarske zveze Slovenije v pretekli sezoni ter številu tekmovalcev, ki so osvojili točke na tekmovanjih za svetovni pokal v sezoni, v kateri se odloča.Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine. Sestavljajo ga: predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki zastopa in predstavlja organizacijo ter sklicuje seje skupščine Smučarske zveze Slovenije in izvršilnega odbora; predsedniki zbora posamezne panoge, vključene v Smučarsko zvezo Slovenije (panoga za nordijsko smučanje ima dva zbora: zbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo in zbor za tek na smučeh); člani Smučarske zveze Slovenije, ki so člani pred-sedstva FIS ali predsedstva IBU, ter predstavnik organizacijskih komitejev za izvedbo tekmovanj za svetovni pokal v Sloveniji. Izvršilni odbor ima dva podpredsednika, ki ju na predlog pred-sednika izvoli na svoji prvi seji. Na ravni posamezne panoge je najvišji organ vsake posamezne smučarske panoge zbor panoge, ki ga sestavljajo predstavniki vseh klubov te panoge. Organ zbora panoge sta odbor in pred-sednik panoge. Odbor panoge je organ upravljanja, ki deluje med zasedanji zbora panoge.

Alpsko Biatlon Deskanje Nordijsko Smučanje Telemark ZUTS smučanje na snegu smučanje prostega sloga smučanje

Alps

lo sm

učan

je

Smuč

anje

z za

rezn

o te

hnik

o –

carv

ing

Smuč

anje

inva

lidov

Smuč

arsk

i sko

ki

Tek

na sm

učeh

Nor

dijsk

a kom

bi-

nacij

a

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

14

ORGANIZIRANOST SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Mag. Stanislav ValantPredsednik SZS

Tone VogrinecPodpredsednik SZS

Janez BukovnikPodpredsednik SZS

Anton RibnikarPredsednik zboraza alpsko smučanje

Peter ZupanPredsednik zbora za biatlon

Leo IvanjkoPredsednik zbora za deskanje na snegu

Mitja PraznikPredsednik zbora za tek na smučeh

Jožef OgrajenšekPredsednik zbora za skoke in nordijsko kombinacijo

Člani odbora panoge za nordijsko smučanje - skoki in nordijska kombinacija

Člani odbora panogeza biatlon

Člani odbora panogeza nordijsko smučanje - tek na smučeh

Člani odbora panogeza deskanje na snegu

Člani odbora panogeza alpsko smučanje

Sašo Komovecpredsednik odbora

Samo Gostiša podpredsednik za skoke

Jelko Grospodpredsednik za nordijsko kombinacijo

Janko DamjanViktor RobnikMarjan Šinkovec

Uroš Ponikvarpredsednik odbora

Aleš HusRobert KerštajnMarko LuštrekGregor MaliDr. Janez Pustovrh

Borut Farčnikpodpredsednik

Tomaž KosBorut NunarMatjaž PavovecTomaž ŠušteršičUroš Velepec

Jure GmajnerPeter KotnikIztok KvasMatej Vörös

Janez DeklevaRajko GovekarJože HorvatGorazd JankoSašo KabajAndrej KlinarGojmir KlinarMitja KumarTugo MarinčekMatjaž MesecVinko NovakJanez PoljšakMarko RatajFranko ŠadlMarko Schulz Bojan ŠpikKarel Truglas

IZVRŠILNI ODBOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Srečko MedvenPredstavnik organizaci-jskih komitejev za izved-bo tekem za svetovni pokal v Sloveniji

Mag. Janez KocijančičČlan predsedstva FIS

Mag. Tomaž PogačarPredsednik zbora za tele-mark smučanje

Živa Držaj BonačPredsednica zbora za smučanje prostega sloga

Dr. Blaž LešnikPredsednik ZUTS Slovenije

Marko SchulzPredsednik nadzornega odbora

Borut MehPredsednik častnega razsodišča

Nadzorni odbor ima 5 članov, ti pa med seboj izvolijo predsednika. Njegove pristojnosti so: nadziranje izvajanja odločitev organov Smučarske zveze Slovenije, nadziranje smotrnosti uporabe sredstev, ugotavljanje zakonitosti delovanja, podajanje mnenja o tem, da pravila članov niso v neskladju s statutom Smučarske zveze Slovenije. O svojem delu poroča skupščini in izvršilnemu odboru, za svoje delo pa odgovarja skupščini Smučarske zveze Slovenije.

Člana častnega razsodišča

Marjan SchnablJanko Šemrov

Častno razsodišče ob kršitvah vodi postopek in izreka kazni skladno z določili Pravilnika častnega razsodišča. Častno razsodišče za svoje delo odgovarja skupščini Smučarske zveze Slovenije.

Člani odbora panogeza smučanjeprostega sloga

Člani odbora panogeza telemark smučanje

Člani sekretariata ZUTS Slovenije

Roman VidovičGorazd VončinaPrimož VrhovnikAleš Špan

Jože ErženAndreja JovanUrban SimčičMiran StanovnikUroš VelikonjaMatjaž Vrecel

Jelko Grospodpredsednik

Miha GmajnarIvan GrudenUroš MartinšekSandi MurovecZdravko KrižajGregor OsojnikRado PišotAleksej KuzminDejan RodošekMiha VerdnikLuka SekulaMatija Stegnar

Člani nadzornega odbora

Zvonimir BorštnerBožidar GjurinJože JavornikZdenko Vozlič

15

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

MEDNARODNA PANOŽNA ŠPORTNA ZVEZA

Mednarodna smučarska zveza in Mednarodna biatlonska zveza skrbita za delovanje sistema tekmovanj na najvišji mednarodni ravni.

Mednarodna smučarska zvezaFIS (Fédération Internationale de Ski)

Mednarodna biatlonska zvezaIBU (International Biathlon Union)

sedež IBU

sedež FIS

Smučarska zveza Slovenije je 10. novembra 1991 postala polnopravna članica Mednaro-dne smučarske zveze. Ta s čvrstim ustrojem, z velikim ugledom ter z vplivom in s položajem v Mednarodnem olimpijskem komiteju drži roko nad smučarskim dogajanjem. Pod okri-ljem FIS s sedežem v švicarskem Oberhofnu potekajo tekmovanja v alpskem smučanju, smučarskih tekih, nordijski kombinaciji, smučarskih skokih, smučanju prostega sloga, telemark smučanju in v deskanju na snegu ter tudi v smučanju z zarezno tehniko, smučanju na travi in v hitrostnem smučanju. Ločeni so le biatlonci, a več o tem v zadnjem odstavku.Ideje o organizaciji, ki bi združevala interese smučarskih narodov, postavljala smernice razvoja in predstavljala ogrodje mednaro-dnega dogajanja, segajo v prvo desetletje preteklega stoletja. Ko so leta 1908 Norvežani ustanovili svojo zvezo, je bilo kot na dlani, da bo kmalu zaživela tudi mednarodna zveza. Že dve leti po tem je bila oblikovana mednarodna smučarska komisija, tj. neke vrste predhodnica današnje zveze. FIS je bil nato uradno ustanovljen 2. februarja 1924, ko se je med zimskim športnim tednom v Chamonixu, ki so ga pozneje priznali tudi za prve zimske olimpijske igre, zbralo 36 delega-tov iz 14 držav. Prvi predsednik je postal Ivar Holmquist, ki je vlogo prvega moža opravljal celotno desetletje. Pod njegovim predsed-stvom se je sicer marsikaj spremenilo, vseeno pa si švedski smučarski zanesenjak verjetno ni predstavljal, da se bo ''njegova'' zveza v prihodnosti razvila v tako razvejano in močno organizacijo. Po Holmquistu so zvezi predsedovali še Norvežan Nicolai Ramm Östgaard (1934–1951), Švicar Marc Hodler, ki je bi na ''oblasti'' neverjetnih 47 let, in od leta 1998 njegov rojak, tudi zdajšnji prvi mož Gian Franco Kasper. Švicar bo na čelu FIS, ki po zadnjem kongresu združuje 110 članic, ostal vsaj do leta 2010.

Kongres potrdil slovensko vlogoČeprav Slovenija kot samostojna država sodi med mlajše članice FIS, pa zaradi aktivnega delovanja in nesporno vodilne vloge v nekdanji jugoslovanski zvezi uživa nadvse velik ugled. To je nazadnje potrdil 47. kongres Mednarodne smučarske zveze, ki ga je ob koncu maja 2008 gostil Cape Town. Mimogrede, kongres, ki se pripravi po vsaki drugi sezoni, je leta 2002 gostil Portorož. V Južnoafriški republiki so delegati med drugim potrdili tudi sestavo predsedstva FIS, ob tem pa je do novega mandata prišel mag. Janez Kocijančič, ki je prejel kar 100 od 112 možnih glasov. Tudi sestava koledarjev tekem svetovnega pokala je potrdila močen slovenski položaj v evropski in svetovni zimskošportni družini, saj so tradicionalni prireditelji tekem svetovnega pokala zlahka dobili nove termine, na vidiku pa sta tudi ponovni gostovanji tekaškega in deskarskega svetovnega pokala.Sicer pa je kongres, na katerem so delegati med drugim razpravljali o dopingu, večji popularizaciji svetovnega pokala, sodelovanju z Med-narodnim olimpijskim komitejem, zavarovanju in o financiranju ter poslušali ocene organizatorjev preteklih svetovnih prvenstev in poročila predstavnikov bližajočih se velikih tekmovanj, prinesel še kar nekaj novosti. Tako se bo, na primer, v zimi 2009/2010 pravilo ''400 točk'' v alpskem smučanju spremenilo v ''pravilo 500'', kar pomeni, da bodo morali smučarji za privilegiran položaj zbrati 100 točk več. Že predtem se bodo na nekaj sprememb v pravilih glede oblike prog, denarnih nagrad in točkovanj v seriji ''Tour de Ski'' ter v finalu svetovnega pokala (točke s posameznih tekmovanj bodo štele tudi v skupnem seštevku SP) prilagodili smučarski tekači. Veliko pozornosti so delegati namenili tudi nordijski kombinaciji, ki naj bi z nekaj spremembami postala zani-mivejša za javnost in medije, hkrati pa se obeta nov sistem tekmovanj nižje ravni, kjer se ukinja B-svetovni pokal. Kopica novosti se obeta še v smučanju prostega sloga, deskanju na snegu in v smučarskih skokih, kjer bo najboljši letalec ob koncu sezone prejel tudi mali kristalni globus.Na kongresu so bile potrjene še sestave sodnikov za prihodnja največja tekmovanja, kjer so znova prisotni tudi Slovenci, določena pa so bila tudi prizorišča svetovnih prvenstev leta 2012 in 2013. Alpski smučarji se bodo takrat zbrali v Schladmingu, nordijske smučarje bo znova gostil Val di Fiemme, norveški Voss bo gostitelj prvenstva v prostem slogu, kanadski Stoneham pa bo združil najboljše deskarje na snegu.

Biatlonci ''doma'' v AvstrijiPri nas biatlonci sodijo pod okrilje Smučarske zveze Slovenije. Položaj je nekoliko drugačen v številnih drugih državah in tudi na mednarodni ravni. Biatlonci namreč niso del Mednarodne smučarske zveze (FIS), saj je njihov skupni imenovalec samostojna zveza. Biatlonci so svojo zvezo

16

17

Predstavniki Smučarske zveze Slovenije v FIS in IBUSlovenski predstavniki v FISPredsedstvo FISČlan predsedstva mag. Janez KOCIJANČIČ

Odbor za alpsko smučanjeČlan izvršilnega odbora Tone VOGRINEC Član pododbora za klasifikacijo alpskih tekmovalcev Tugo MARINČEKČlan pododbora za alpske proge Andrej KLINARČlan pododbora za svetovni pokal v alpskem smučanju Bojan KRIŽAJČlan pododbora za evropski pokal v alpskem smučanju Urban PLANINŠEK Član pododbora za tehnične delegate Matjaž KRANJC Član pododbora za pravila in nadzor Matjaž KRANJCČlan pododbora za alpsko smučanje otrok in mladine Gorazd JANKO

Odbor za deskanje na sneguČlan odbora Iztok KVAS Član pododbora za deskanje in prosti slog otrok in mladine Matej VÖRÖS

Odbor za smučanje prostega slogaSvetnik odbora Aleš ŠPAN

Odbor za nordijsko kombinacijoČlan odbora Janez BUKOVNIK

Odbor za skokeČlan odbora dr. Franci PETEKČastni član Janez GORIŠEK Častni član Lojze GORJANCČlan pododbora za skakalnice dr. Bojan JOŠT Član pododbora za tehnične delegate, pravila in za nadzor Janez BUKOVNIK Član pododbora za načrtovanje koledarja Aleš PELJHAN Član pododbora za opremo in razvoj Jelko GROSČlan pododbora za skoke otrok in mladine Jelko GROSPomočnik direktorja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih Miran TEPEŠ

Odbor za tek na smučeh Član izvršilnega odbora Uroš PONIKVARČastni član Peter PETRIČEK Član pododbora za pravila in nadzor teka na smučeh Uroš PONIKVAR

Odbor za telemarkČlan odbora Urban SIMČIČ

POSEBNI ODBORI IN PODODBORI:Odbor za pravna vprašanja in varnost Članica odbora dr. Katarina ZAJC

Odbor za vprašanja oglaševanja Član odbora Matjaž ŠARABON

Odbor za odnose z javnostmi in množičnimi občili Član odbora Tomi TRBOVC

Pododbor za alpske mestne tekmovalce Član pododbora Primož PÖSCHL

Slovenski predstavniki v IBUOdbor za pravna vprašanja Članica odbora dr. Tjaša ANDREE PROSENC

kongres Cape Town

KONTAKTI:FIS HeadquartersMarc Hodler HouseBlochstrasse 2CH-3653 Oberhofen/ThunerseeŠvicaTel.: +41 (33) 244 6161Faks: +41 (33) 244 6171Spletna stran: www.fis-ski.com IBU – International Biathlon UnionPeregrinstraße 14A-5020 Salzburg AvstrijaTel.: +43 6 62 85 50 50Faks: +43 6 62 85 50 50-8Spletna stran: www.biathlonworld.com

dobili šele 2. julija 1993. Predtem so bili skoraj štiri desetle-tja del mednarodne zveze modernega peteroboja (in bia-tlona). Dokončno se je IBU (International Biathlon Union) osamosvojil leta 1998, ko je bil sprejet tudi v Mednarodni olimpijski komite, čeprav je bil šport del zimskih olimpij-skih iger že leta 1960. Danes ima Mednarodna biatlonska zveza 66 članic. Del članic sodi pod okrilje nacionalnih smučarskih zvez, med katerimi je s SZS tudi Slovenija, del pa je v IBU vključenih s samostojnimi biatlonskimi zvezami (Belorusija, Kanada, Češka, Norveška, Rusija …). Sedež zve-ze je v Salzburgu, vloga predsednika pa vse od osamosvoji-tve pripada Norvežanu Andersu Bessebergu. IBU je v zadnjih letih postavil čvrsto strukturno shemo ter razvil široko mrežo sodelavcev in partnerjev, tako da so prostori na avstrijskem Solnograškem resnično stičišče biatlonskega dogajanja. Organizacija skrbi za nemoten potek številnih tekmovanj, vključno s svetovnim pokalom, svetovnim prvenstvom in z mladinskim svetovnim prven-stvom. Svoje mesto v zvezi so našle tudi različne izpeljanke tekmovanja, kot sta biatlon na rolkah, lokostrelski biatlon ipd.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

18

MAG. JANEZ KOCIJANČIČ

»Doma največji, v tujini prepoznavni.«Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič je maja prejel nov mandat v kongresu Mednaro-dne smučarske zveze FIS, ki ga je ponovno izvolil za člana predsedstva osrednje mednarodne smučarske organizacije. V najvišjem organu FIS, ki deluje med dvema kongresoma, pomembno vpliva na politiko organizacije in odločitve, ki so v njegovi pristojnosti. Spoštovan in cenjen mednarodni smučarski funkcionar je zelo dejaven v slovenskem smu-čanju. Njegovo znanje in izkušnje imajo pomembno težo v izvršilnem odboru Smučarske zveze Slovenije. Široko obzorje je značilnost prijetnega sogovornika.

Preden se znova podamo na sneg, se za trenutek dotakni-mo vročega poletja. Tega se boste kot prvi mož slovenske olimpijske družine najbrž spominjali po igrah 29. olimpi-jade v Pekingu. Ali ne?»Prav gotovo. To so lepi spomini. Tudi zaradi odličnih nastopov slovenskih športnikov. V Peking smo poslali vsaj po mojem mnenju najmočnejšo delegacijo in dosegli največje število olimpijskih medalj v zgodovini naše države. Pet medalj, od tega tudi ena zlata, v petih različnih športih je lep izkupiček. Tega še zdaleč nismo osvojili le s športno srečo, saj smo imeli tudi kar nekaj smole. Pokazali smo, da smo mednarodno konkurenčni. Slovenci smo lahko na ta dosežek ponosni.«Že predtem pa ste na kongresu FIS prejeli novo priznanje in zaupnico, tj. ponovno izvolitev v vrhovni organ zveze. Od kod črpate motivacijo?»Smučanje mi je zelo pri srcu. Rad smučam, čeprav nisem bil nikoli tekmovalec. Smučarska zveza Slovenije je moja matična organizacija. Ko sem se v športu začel ukvarjati z organizacijskim delom, sem

led prebijal prav v SZS in bil desetletje predsednik, pozneje pa še štiri leta predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Vseskozi sodelujem pri delovanju zveze, kmalu pa sem udejstvovanje razširil tudi na mednarodno raven. Pred sedemindvajsetimi leti sem bil prvič izvoljen v vodstvo Mednarodne smu-čarske zveze, kjer prav tako kontinuirano delam. Ustvaril sem si celo vrsto poznanstev in nekaj ugleda. To delo me resnično zelo veseli.«Na zadnjem glasovanju ste se zavihteli povsem pod vrh …»Gre za tajne volitve, v katerih glasujejo vsi. Od Kitajcev in Albancev do Avstrijcev, Norvežanov in drugih velikih smučarskih narodov. Skozi leta sem si ustvaril vrsto čvrstih prijateljskih vezi. Gre za ljudi, ki vedo, da si prizadevam za reševanje smučarskih težav. To je vendarle tradicionalen šport, ki mora obdržati svoje temeljne prvine, hkrati pa ga je treba prilagajati sodobnemu času. To je zelo zahtevna naloga. Očitno ljudje poznajo moje delo, ga cenijo in ocenjujejo, da bi pri tovrstnih nalogah lahko prispeval svoj delež.«Vaša stalna prisotnost v vrhovnem organu je zanimiva tudi z vidika dejstva, da zastopate majhno državo.»Drži. V predsedstvu Mednarodne smučarske zveze sem predstavnik daleč najmanjše države, medtem ko veliko precej močnejšim smučarskim naro-dom ne uspe pripeljati svojega moža do tega organa. To ni le slika mojega dela, ampak kaže tudi na mednarodni odnos do našega zimskega športa. Pri nas je ta šport najbolj priljubljen. Šport, ki lahko zbere največ denarja in dosega vrhunske rezultate na kontinuirani ravni. To ni ostalo neopaženo. V mednarodnih krogih vedo, da se trudimo, da skušamo enakopravno tekmo-vati, včasih tudi zmagujemo … Skratka, to znajo v tujini ceniti.« Cela vrsta funkcij je samo formalne narave. Vaše prav gotovo ne bi mogli uvrstiti v to kategorijo, kajne?»Strukturna ureditev je verjetno zelo podobna tistim v preostalih med-narodnih športnih zvezah. Predsedstvo FIS, v katerem je vedno natančno sedemnajst članov, v obdobju med kongresi odloča o vseh vprašanjih. To pomeni, da spreminja tekmovalna pravila in drži roko nad vsemi tekmova-nji in celotnim dogajanjem. Vprašanja se pojavljajo vseskozi, pogosto tudi nepričakovano. Včasih gre za povsem operativne naloge, pogosto pa nas doletijo še dodatne naloge in dolžnosti. Jaz sem, na primer, nekajkrat vodil dopinško razsodišče za tuje primere, med katerimi so bili tudi dobitniki medalj z največjih tekmovanj. To niso preproste naloge. Treba se je poglobiti, biti maksimalno korekten in na koncu sprejeti ustrezno odločitev.«Omenili ste doping, ki je tudi za FIS izziv sedanjosti in prihodno-sti. Katerim področjem pa bi bilo modro v vašem novem manda-tu posvetiti še dodatno pozornost?»Cela vrsta tradicionalnih športov, ki so sicer uveljavljeni, izgublja oporo v množičnosti. Mlade rodove zanimajo druga področja. Glasba, računalniki in še marsikaj drugega so magneti, ki vlečejo mlade. Predstaviti jim je treba smučanje kot prvinski oziroma bazični šport v zasneženi naravi. Dejstvo pa je, da bi ga morali narediti atraktivnejšega. Sisteme tekmovanj bi morali približati mlajšim. To vsekakor je izziv prihodnosti.«Ali obstaja med vodilnimi možmi FIS konsenz glede metod, s katerimi bi sledili temu cilju?»Bil sem med prvimi, ki je opozoril na to težavo. Dejal sem, da si ne želimo smučišč, na katerih bi prevladovali ljudje starejših generacij. Storiti bo treba prelom in povečati zanimanje mladine za ta šport. S temeljno oceno sem prodrl, tako da smo že dosegli dogovor o prvih korakih. V prvi vrsti gre pred-vsem za velike propagandne akcije na strokovni ravni. Zavedam pa se, da nas čaka še cela vrsta dodatnih korakov. Smučanje kot šport namreč terja veliko zavzetosti v želji po izpolnjevanju ciljev. Iz tega sledi, da je smučanje šport, ki zahteva inovacije.«

19

Ali se vam zdi, da Mednarodna smučarska zveza sledi času in vsr-kava novosti ali pa gre za okorelo organizacijo, kar ji veliko ljudi očita povsem brez zadržkov?»Dejal bi, da je vsakega nekaj. Okorelosti, žal, ne morem zanikati. Upam pa, da se v največjih nacionalnih zvezah na čelu z norveško in avstrijsko zavedajo pomembnosti prilagajanja in upoštevanja novih pogledov.« V Kranjski Gori, Planici in v Mariboru vedno z veseljem in s ponosom pozdravljate tuje goste. Vam pogosto na uho pride tudi kakšna kritika?»Vsekakor. Tudi kakšno pripombo slišim. Poudaril pa bi, da se slovenska športna javnost v premajhnem obsegu zaveda, kakšen napredek smo naredili pri organizaciji tekem svetovnega pokala. Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Planica ali Pokljuka. Povsod se lahko pohvalijo z vrhunskimi prireditvami, ki sodijo med najboljše tekme svetovnih pokalov na splošno. Pred petnajstimi ali dvajsetimi leti nam je marsikaj spolzelo iz rok. V zadnjih letih pa smo resnično priča dobri organizaciji, na katero smo lahko več kot ponosni. To pa seveda še zaleč ne pomeni, da ni prostora za napredek in še boljše izvedbe.«Dotaknimo se najbolj vroče teme pretekle sezone, torej finančnih težav. Ali so posamezniki na Smučarski zvezi Slovenije in mediji pretiravali s poudarjanjem alarmantnega stanja ali pa je vendarle vrag odnesel šalo?»Odgovoril bi podobno kot na predprejšnje vprašanje. Vsakega nekaj, torej. V medijih so bile težave prikazane na napačen način. Vsaj takšno je moje mnenje. SZS je naša najmočnejša športna organizacija. V zadnjem letu smo porabili natančno 7,635.000 evrov. Po proračunu sledi Nogometna zveza Slo-venije s 5,2 milijona pa Olimpijski komite Slovenije s 3,342.000 in tako naprej navzdol. Še celo proračun Košarkarske zveze Slovenije, ki sodi med večje, ne presega dveh milijonov. Vsako leto je treba zbrati toliko denarja in izpeljati zelo natančno število organiziranih programom na vrhunski profesionalni ravni. Že to je fantastičen uspeh. Po drugi strani pa se je velikost organizacije pokazala tudi kot problematična, saj so v okviru zveze posamične discipline povsem samostojne. Na številnih področjih je bil nadzor nad prilivi in odlivi premalo natančen. Treba se bo držati zelo preprostega načela in porabiti toliko denarja, kolikor ga je tudi na voljo. Menim pa, da je vodstvo pravoča-sno zaznalo težavo, zato upam, da se bo položaj kmalu uredil. Dodal pa bi še, da SZS svoje težave rešuje na znatno višji ravni kot druge organizacije, zato je bila kritika, da gre za razsulo zvezo, odveč. Poudarjam, da je smučarska zveza ena najbolje organiziranih zvez v Sloveniji.«V kolikšni meri pa je Janez Kocijančič vključen v delovanje SZS?»Redno hodim na seje SZS in poizkušam po svojih najboljših močeh sodelovati pri reševanju vseh težav. Sodelavci vedno prisluhnejo mojemu razmišljanju in argumentirano razpravljajo o mojih pobudah.«Kako pa ocenjujete zastopanost slovenskih predstavnikov v FIS in IBU?»V FIS smo dobro zastopani. Pri IBU smo imeli nekaj težav, ki so nas po neuspešni kandidaturi Janeza Vodičarja za predsednika nekoliko oddaljile. Menim pa, da se položaj izboljšuje. Znova se uveljavljamo. Drugačen je po-ložaj pri drugih športih, kjer je slovensko zastopstvo v krovnih mednarodnih zvezah preskromno.«V FIS prav vi poosebljate to slovensko zastopanost. Daleč od tega, da bi vas odpisali, vseeno pa bi bilo zanimivo vedeti, ali vidite človeka, ki bi lahko po vašem odhodu zadržal to raven.»Ljudje se bodo vedno našli. Res pa je, da si človek z dolgoletnim delova-njem ustvari določen položaj in postane faktor vplivanja in odločanja. To je težko nadomestiti. A menim, da bomo, ko bo napočil čas, našli ustrezne

strokovnjake. Navsezadnje se trudimo v mednarodne vode, torej v FIS, potisniti čim več Slovencev. Delo nekaterih je zelo prepoznavno in tudi cenjeno.«Za odmik od aktualne tematike se za konec še malce spre-hodimo v bližnjo preteklost. Slovenska osamosvojitev bo kmalu dočakala polnoletnost. V tistih časih ste odigrali nepozabno vlogo pri lobiranju za mednarodno priznanje SZS in prehiteli celo uradno politiko. Kako danes gledate na tiste čase?»Danes takšen scenarij skoraj zanesljivo ne bi bil mogoč. Mednaro-dni športni mehanizmi so ustvarili pravila, ki priznanja pogojujejo s sprejetjem v Organizacijo združenih narodov. Takrat sem bil dolgoletni član FIS in sem o tej temi razpravljal s tedanjim predse-dnikom Marcem Hodlerjem in takratnim generalnim sekretarjem Kasperjem. Oba sta natančno vedela, da je bila Slovenija vlečni konj jugoslovanskega smučanja. Mednarodni zvezi se je ponudila pri-ložnost, da stopi tri korake pred politiko in tako omogoči nemoteno delo. Slovenija je obdržala prav vse tekme svetovnega pokala. Pri drugih športih te kontinuitete ni bilo. Ko smo ustanovili Olimpijski komite Slovenije, smo imeli v žepu že podporo resne mednarodne zveze. Pred vrati so bile zimske olimpijske igre v Albertvillu in ko so se pri Mednarodnem olimpijskem komiteju spraševali, kaj storiti, je Hodler zahteval, da se Slovenijo prizna in omogoči polno zasedbo iger v Franciji. To je zdaj že kar daljna zgodovina, saj si je Slovenija v zadnjem desetletju in pol izborila enakopraven status v vseh zvezah in mednarodnem komiteju. Takrat pa je bil takšen razplet kar malce presenetljiv, zato sem še danes hvaležen ljudem, ki so nam pomagali.«A takrat so se zimski športi v Sloveniji znašli na novi prelomnici. Konkurenca za sredstva je vse močnejša, me-cenov in dobrosrčnih donatorjev pa ni na spregled …»Življenje je nenehna tekma. Vsi skušajo od sorazmerno majhnega kolača dobiti svoj delež. Za nameček jih ima v športu vsak prav. De-litev na velike in majhne športe se mi ne zdi primerna. Če se nekdo odloči za še tako – gledano skozi splošen vidik – marginalen šport, ima prav in ima pravico, da se bori za sredstva. To se v prihodnosti ne bo bistveno spremenilo. Toda v danih razmerah »smučarija« še vedno učinkovito zbira sredstva.«Na vrata trka nova sezona. S kakšnimi občutki jo pričaku-jete?»Držal se bom tradicionalnega pristopa, tako da posameznikov ne bom obremenjeval. Vesel pa sem, da se uveljavljenim tekmovalkam in tekmovalcem pridružuje nadarjen rod. Upam, da bo ta učinkovita kombinacija svoj obraz pokazala že v novi sezoni, predvsem pa na zimskih olimpijskih igrah leta 2010.«

Martin Pavčnik

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

20

PETRA MAJDIČsmučarka sezone 2007/2008

»Pot naprej,vrhunski športni računalniška igra.«

Verjetno smo športniki v nekaterih življenjskih situacijah postavljeni še pred večje in težje odločitve kot večina ljudi, ki nima poklica, v katerega »morajo« 24 ur na dan in sedem dni v tednu podrediti vse v svojem življenju le poklicni poti. »Morajo« je močen izraz, vendar se športniki, ki želimo dosegati najvišja mesta in vrhunske uvrstitve v svetovnem merilu, zavedamo, da je ta izraz edini primeren oz. da predstavlja prvo res pomembno odločitev na poti, kako priti na vrh. Vendar je treba na srečo takšne odločitve, ki ti vsaj za nekaj let ali pa celo za večino življenja spremenijo potek vsakdanjika, v večini primerov sprejeti šele po kar nekaj letih, preživetih v športu, ko se odločiš med vrhunskim športom ali rekreacijo. Prav v današnjem času, ko večina mladih hlepi po pozitivnih vzgledih oz. vzornikih, je idealna priložnost, da s svojo prisot-nostjo in pozitivnim pristopom k športu športniki pripomore-mo k vzgoji mladih.Vsi se zavedamo, da je šport zdrav, mogoče vrhunski na meji zdravega in »razumljivega«, pa vendar; v zadnjih letih se je oblikovalo prepričanje med mladimi in tudi drugimi generacija-mi, da je vrhunski šport nekaj nenormalno napornega in da so vrhunski dosežki nagrada za »izgubljeno« mladost in poškodbe ter za uničeno zdravje, katerega posledice nas bodo spremljale še nadaljnje življenje.Menim, da je to prepričanje posledica nekaterih videnih situacij s tekmovanj in težkih treningov, mogoče tudi dodatno pod-krepljeno prek medijev, ki želijo prikazati vrhunske športnike kot sodobne gladiatorje v bojih za njihovo pozornost, in to v slogu kruha in iger.Želela bi si, da bi imeli možnost mladim, ki so na začetkušportnih poti ali pa le rekreacije, ki jih bo spremljala celotno življenje, pokazati in prikazati tudi lepe strani vrhunskega

športnika. Da se jih pripravi na vsa odpovedovanja, ki jih res ni malo, postopoma. Da bi jim znali prikazati, da je bila izbira športa verjetno ena najboljših odločitev v naših življenjih, in predvsem, da si verjetno večina izmed nas ni predstavljala, – želela in potihem sanjala že mogoče –, am-pak da bomo dosegli v športu to, kar smo. Da smo se vsi podali v šport skoraj po spletu srečnih naključij in predvsem skozi leta smeha, zabave in super preživetega prostega časa, kjer smo spoznali najboljše prijatelje in kjer nam nikoli ni bilo dolgčas, kjer nihče ni razmišljal, da bi zamenjal plezanje po drevesih in zabavne dogodivščine na treningih za umetnega prijatelja, tj. računalnik. Želela bi si, da bi mladi v nas prepoznavali ljudi, ki so si postavili v življenju cilj in mu sledili; verjetno so se skozi leta ti cilji dvigovali ali pa spuščali; sprva smo upali, da nas bo pot, ki smo jo izbrali, peljala prav; pozneje pa smo to tudi verjeli. In to so zgodbe, ki niso značilne le za vr-hunske športnike, to so zgodbe, ki bi morale biti značilne za večino, kajti mi nismo superiorni ljudje, ki si izpolnijo vse, kar si zadajo le s pravo tip-ko kot pri računalniški igrici. Smo običajni ljudje, ki smo vztrajali na poti, na trenutke res gladiatorski, vendar v osnovi fantastični, ki ti dnevno daje in te bogati, in to ne glede na to, ali zmaguješ ali izgubljaš.Menim, da bi lahko s svojimi vzgledi in z zgodbami, ki bi bile realne in ne razmišljanja oz. odsev želje novinarja, medija, ki jo predstavlja, mladim pokazali, da ima vsak možnost biti na nekem področju uspešen, pred-vsem pa srečen, če le zbere pogum stopiti naprej, si zadati cilj in na poti do njega vztrajati. Ja, pa čeprav bo včasih bolelo, peklo in bo trpljenje na meji razumnega in bo odpovedovanja veliko, bosta tudi veselje in sreča toliko večja, ko bomo dosegli svoj cilj, kajti živimo v realnem življenju in ne v računalniški igrici, ki nam s tipko stop omogoči izstop brez bolečine in brez čustev, ki pa so po mojem mnenju osnova srečnega človeka. Šport je mogoče tudi najboljša igra, ki te pripravi na življenje, ki tako kot vrhunski šport ni vedno samo lepo. Želim si, da bi mladi v športnikih videli ljudi, ki so v svoji osnovi srečni, kajti šport ti še vedno veliko več daje kot jemlje. Ne verjamete? Izklopite računalnik in poizkusite …

21

PRIZNANJA SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE PO SEZONI 2007/2008

KIP BLOŠKEGA SMUČARJAPetra MAJDIČ ŠD Atrans Trojane Rok BENKOVIČ SSK Mengeš

PLAKETA BLOŠKEGA SMUČARJAPosebno priznanje Smučarske zveze Slovenije za dolgoletno uspešno delo v smučarskem športu

Boris LJUBIČ Radio Slovenija

Najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke v sezoni 2007/2008Tina MAZE alpsko smučanje SK Črna Saša FARIČ smučanje prostega sloga ŠD VagabundAleš GORZA alpsko smučanje SK Črna Simon JECELJ smučanje prostega sloga SK Nordica VelenjeKlemen BAUER biatlon SK Ihan Jernej DAMJAN smučarski skoki SSK Costella IlirijaTeja GREGORIN biatlon ŠD Nika Ihan Maja VTIČ smučarski skoki SD ZabrdjeJure HAFNER deskanje na snegu KDS Deska Velenje Petra MAJDIČ smučarski tek ŠD Atrans TrojaneCilka SADAR deskanje na snegu ŠD Nič lažjega Urška ŽELEZNIK telemark smučanje ASK KranjMitja ORANIČ nordijska kombinacija NSK Tržič Trifix David PRIMOŽIČ telemark smučanje Telemark klub Kranj

Najuspešnejša društva, klubi v sezoni 2007/2008SK Branik Maribor alpsko smučanje ŠD Vagabund smučanje prostega slogaSK Brdo biatlon SK Triglav Kranj mučarski skokiKDS Deska Velenje deskanje na snegu TSK Bled smučarski tekSK Triglav Kranj nordijska kombinacija Telemark klub Kranj telemark smučanje

Za uspešno izvedeno tekmovanje za svetovni pokal v sezoni 2007/2008Organizacijski komite Planica Organizacijski komite pokal VitrancOrganizacijski komite Pokljuka Organizacijski komite BohinjOrganizacijski komite Zlata lisica

PLAKETA SZS ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO V SMUČARSKEM ŠPORTUZlata plaketa Smučarske zveze SlovenijeMatevž PODREKAR ASK Kranjska Gora Gabrijel PANGERC TSK BledNeda KOVAČIČ ASK Kranjska Gora Jože ŽVAN SSK BohinjFranc JERINA TSK Valkarton Logatec Sandi ČIMŽAR SK Triglav KranjJanez ROGELJ TSK JUB Dol

Srebrna plaketa Smučarske zveze SlovenijeFranc KOŠIR ASK Kranjska Gora Peter OBLAK SSK Alpina ŽiriAnton Silvester ANTIČEVIČ TSK Valkarton Logatec Marko LUŠTREK ŠD ŠRC Preska MedvodeBiserka DRINOVEC NSK Tržič Trifix Boštjan LEKAN SK IhanSlavica MEŽNAR NSK Tržič Trifix Brane FINŽGAR SK Triglav KranjIrena JURCA SSK Alpina Žiri

Bronasta plaketa Smučarske zveze SlovenijeBoris ARH ASK Kranjska Gora Zdenka BEŠTER SK Triglav KranjFranc RABIČ ASK Kranjska Gora Dušan PENIČ SK Triglav KranjJože OZEBEK ASK Kranjska Gora Božidar PREVC SK Triglav KranjAlojzij JAKŠA TSK Valkarton Logatec Milan LESNIK SK Triglav KranjViktor KRIŽNAR NSK Tržič Trifix Luka OGRAJENŠEK SSK VelenjeIvan MEŽNARŠIČ ŠD ŠRC Preska Medvode Leopold ROGLIČ SK ZagorjeBlaž GERČAR SK Ihan Miran RAZPOTNIK SK ZagorjeMilan ROMŠAK SK Triglav Kranj Janez GUNA SK Zagorje

Smučarska zveza Slovenije tradicionalno na redni letni skupščini podeli priznanja za uspešno in zaslužno delo v smučarskem športu. Kandidate za priznanja predlagajo redni člani Smučarske zveze Slovenije, društva, klubi in posamezni organi organizacije, vključno s komisijo za priznanja in imenovanja, ki opravi izbor med prispelimi predlogi z utemeljitvami in jih posreduje v končno presojo in potrditev Izvršilnemu odboru Smučar-ske zveze. Najvišje priznanje Smučarske zveze Slovenije – kip bloškega smučarja sta prejela smučarka sezone 2007/2008, smučarska tekačica Petra Majdič, ter Rok Benkovič ob koncu uspešne, a prezgodaj končane skakalne kariere. Za sodelavca bi lahko označili dolgoletnega reporterja s smučarskih tekmovanj na Radiu Slovenija Borisa Ljubiča. Poznavanje smučanja, doslednost in korektnost so le nekatere njegove lastnosti, ki naj bodo vzor njegovim naslednikom. Navduševal nas je, zato si je zaslužil posebno priznanje Smučarske zveze Slovenije.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

22

SEZNAM DRUŠTEV KLUBOV, ČLANOV SZS215 društev - klubov, 7 panog

Naziv društva - kluba alpsko biatlon deskanje smučanje nordijsko telemark ZUTS naslov kraj smučanje na snegu prostega smučanje smučanje sloga

AGENCIJA ZA ŠPORT LJUBLJANA X STANIČEVA 41 1000 LJUBLJANAAKROBATSKI SMUČARSKI KLUB SLAMMER X X X REŠKA 17 1000 LJUBLJANAALPSKI SMUČARSKI KLUB FUŽINAR X NA GRADU 6 2390 RAVNE NA KOROŠKEMALPSKI SMUČARSKI KLUB KRANJSKA GORA X X X BOROVŠKA CESTA 99A 4280 KRANJSKA GORAALPSKI SMUČARSKI KLUB MLADI ŠAMPION DOMŽALE X MAČKOVCI 80 1230 DOMŽALEALPSKI SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ X PARTIZANSKA 37, P. P. 189 4001 KRANJ BIATLONSKI SMUČARSKI KLUB MEGA REKA POHORJE X HOČKO POHORJE 1A 2311 HOČE BOARD KLUB WINTERSTICK X POD KLANCEM 9A 1000 LJUBLJANACARVING CLUB SLOVENIJA X X UL. ISTRSKEGA ODREDA 17 6320 PORTOROŽCENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI X FRANKOPANSKA 9 1000 LJUBLJANADRUŠTVO GORA X PREDMEJA 106 5270 AJDOVŠČINADRUŠTVO GORIŠKA AKADEMIJA DESKANJA IN SMUČANJA X X UL. MILOJKE ŠTRUKELJ 11 5000 NOVA GORICADRUŠTVO LJUBITELJEV ŠPORTNIH AKTIVNOSTI FIDESPORT X X X BELŠAKOVA UL. 57 2250 PTUJDRUŠTVO PODROČNEGA ZBORA UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SNEŽNIK X UNEC 6B 1381 RAKEKDRUŠTVO UČITELJEV DESKANJA NA SNEGU X X ZGOŠA 23 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEMDRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA POSTOJNA X NOTRANJSKA 4 6230 POSTOJNADRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA ŠKOFJA LOKA X PODLUBNIK 1C 4220 ŠKOFJA LOKADRUŠTVO UČITELJEV SMUČANJA POLJANSKE DOLINE X TRATA 40 4224 GORENJA VAS DRUŠTVO UČITELJEV, TRENERJEV IN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIK X KOROŠKA CESTA 6 1241 KAMNIKDRUŠTVO VODNIH IN OBVODNIH ŠPORTOV SAILOR CLUB CELJE X VALJAVČEVA 8 3000 CELJEDRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU “CHAMPION SNOWBOARD KLUB LJUBLJANA” X BIZJANOVA 5 1000 LJUBLJANADRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU SPANK MARIBOR X MLADINSKA UL. 29 2000 MARIBORDRUŠTVO ZA REKREACIJO SKB VIHARNIK X UL. SIMONA BLATNIKA 11 3320 VELENJEDRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO MEŽICA X TRG 4. APRILA 4 2392 MEŽICA DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO PARTIZAN X RDEČI BREG 4A 2344 LOVRENC NA POHORJUEKSTREMNI ŠPORTNI KLUB MUNGO X MESTNI TRG 20 4220 ŠKOFJA LOKAFREERIDE KLUB MAKOLE X X PEČKE 43 2321 MAKOLEFREESTYLE SKI KLUB CELJE X X KAJUHOVA 7 3000 CELJEGORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE X ŠOLSKA ULICA 22 3330 MOZIRJE KLUB AVTOSTIL RACING TEAM RAKEK X PARTIZANSKA 27 1381 RAKEKKLUB DESKANJA NA SNEGU DESKA VELENJE X CESTA II/ 25 3320 VELENJEKLUB TA LESENIH SMUČARJEV X KROPA 2 4245 KROPAKLUB UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA TRŽIČ X KURNIKOVA 4 4290 TRŽIČKOLESARSKO DRUŠTVO CALCIT KAMNIK X SAMOSTANSKA ULICA 5 1241 KAMNIKKOROŠKI SNOWBOARD KLUB FANATIC SLOVENJ GRADEC X ŠMARTNO PRI SL. GRADCU 16 2383 ŠMARTNOMOTOCROSSSKI GAJSER TEAM X X PEČKE 36 2321 MAKOLENITRO SPORT KLUB MEŽICA X X TRG SVOBODE 14 2392 MEŽICA NORDIJSKI SMUČARSKI KLUB TRŽIČ TRIFIX X CANKARJEVA CESTA 1 4290 TRŽIČNORDIJSKO DRUŠTVO RATEČE PLANICA X RATEČE 119 A 4283 RATEČE PLANICAPARTIZAN DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO X ULICA MIRE PREGLJEVE 10 1270 LITIJAPARTIZAN DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO BLEJSKA DOBRAVA X BLEJSKA DOBRAVA 44 4273 BLEJSKA DOBRAVAPARTIZAN MEDVODE, DRUŠTVO ZA ŠPORT, REKREACIJO IN ŠPORTNO VZGOJO X CESTA OB SORI 15 1215 MEDVODEPODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA GORNJA RADGONA X TITOVA CESTA 6 9252 RADENCI PODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA LOGATEC X TRŽAŠKA CESTA 67 1370 LOGATECPOTAPLJAŠKI KLUB ORKA X TOMAČEVO 30A 1000 LJUBLJANAROLKARSKO IN DESKARSKO DRUŠTVO FREAK CHICK MARIBOR X X KRČEVINSKA ULICA 19 2000 MARIBORSBC BLED, ŠPORTNO DRUŠTVO BLED X LJUBLJANSKA CESTA 7 4260 BLEDSK KŠD CIRIL DEKVAL X MOZELJ 7 1330 KOČEVJE SMUČARSKI KLUB ADRIA X KUZMIČEVA 7 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB AKADEMIK X X KERSNIKOVA 4 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB ALPETOUR ŠKOFJA LOKA X PODLUBNIK 1C 4220 ŠKOFJA LOKASMUČARSKI KLUB ALPINA X X X X STROJARSKA ULICA 2 4226 ŽIRISMUČARSKI KLUB ATC KANIN BOVEC X TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV 8 5230 BOVECSMUČARSKI KLUB BLED X PREŠERNOVA 23 4260 BLEDSMUČARSKI KLUB BRANIK MARIBOR X X X X MLADINSKA ULICA 29 2000 MARIBORSMUČARSKI KLUB BRDO X X BRDNIKOVA 14 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB CAPRIS X KIDRIČEVA ULICA 44 6000 KOPERSMUČARSKI KLUB CARVE PLUS X X GRADIŠČE 11 2310 SLOVENSKA BISTRICASMUČARSKI KLUB ČRNA X X CENTER 101 2393 ČRNA NA KOROŠKEMSMUČARSKI KLUB DOMEL ŽELEZNIKI X OTOKI 21 4228 ŽELEZNIKISMUČARSKI KLUB DVORNIK TRANSPORT X X CELJSKA CESTA 51 2380 SLOVENJ GRADECSMUČARSKI KLUB GIG X X STARI TRG 35 3320 VELENJE SMUČARSKI KLUB GORICA NOVA GORICA X BAZOVIŠKA 4 P.P. 167 5000 NOVA GORICASMUČARSKI KLUB GORNJA RADGONA X X ČREMOŠNIKOVA ULICA 6 9250 GORNJA RADGONASMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC X X AŠKERČEVA 1 3310 ŽALECSMUČARSKI KLUB IDRIJA X X LAPAJNETOVA 48 5280 IDRIJASMUČARSKI KLUB IHAN X X BISTRIŠKA CESTA 1 1230 DOMŽALESMUČARSKI KLUB IVERKA X ŠENTJANŽ 133 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADUSMUČARSKI KLUB IZOLA X X KRAŠKA 1 6310 IZOLASMUČARSKI KLUB JAVORNIK X LOME 10 5274 ČRNI VRH NAD IDRIJOSMUČARSKI KLUB KALIČ POSTOJNA X KRAIGHERJEVA ULICA 4B 6230 POSTOJNASMUČARSKI KLUB KAMNIK X X KAJUHOVA POT 12 1240 KAMNIK

23


SMUČARSKI KLUB KOALA X LJUBLJANSKA CESTA 2 1295 IVANČNA GORICASMUČARSKI KLUB KOMENDA X X X GORA PRI KOMENDI 18 1218 KOMENDASMUČARSKI KLUB KOPER, ZAVOD ZA ZIMSKO ŠPORTNE AKTIVNOSTI X C. ZORE PERELLO GODINA 3 6000 KOPER SMUČARSKI KLUB KOVINOPLASTIKA LOŽ X X X C. NOTRANJSKEGA ODREDA 2 1386 STARI TRG PRI LOŽUSMUČARSKI KLUB KRISTIANIJA X X ŠTULA 12 1000 LJUBLJANA SMUČARSKI KLUB KRŠKO X C.4.JULIJA 38A, P.P. 230 8270 KRŠKO SMUČARSKI KLUB LOGATEC X LOKA 9 1370 LOGATEC SMUČARSKI KLUB LOKVE X LOKVE 30 5252 TRNOVO PRI GORICI SMUČARSKI KLUB LUČE X LUČE 3 3334 LUČE OB SAVINJI SMUČARSKI KLUB MATAJUR TOLMIN X X DIJAŠKA 12C 5220 TOLMIN SMUČARSKI KLUB MEDIJA KISOVEC X CESTA NA ZLATO POLJE 9 1412 KISOVEC SMUČARSKI KLUB NAL X ROŽNA DOLINA CESTA VII 16 1000 LJUBLJANA SMUČARSKI KLUB OLIMPIJA X X TABOR 14 1000 LJUBLJANA SMUČARSKI KLUB PIVKA X PREČNA ULICA 1 6275 PIVKA SMUČARSKI KLUB POHORJE HOČE X POHORSKA CESTA 15 2311 SPODNJE HOČESMUČARSKI KLUB POLJANE X POLJANE 77 4223 POLJANE SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ X X X OBALA 16 6320 PORTOROŽ SMUČARSKI KLUB PREBOLD X GRAŠČINSKA 7 3312 PREBOLDSMUČARSKI KLUB PTUJ X ARBAJTERJEVA ULICA 9 2250 PTUJSMUČARSKI KLUB RADOVLJICA X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICA SMUČARSKI KLUB RIBNICA X KOLODVORSKA 17 1310 RIBNICASMUČARSKI KLUB ROGAŠKA X ŠLANDROVA 14A 3250 ROGAŠKA SLATINA SMUČARSKI KLUB SEŽANA X X MAJCNI 22 6210 SEŽANASMUČARSKI KLUB SLOVENJ GRADEC X KIDRIČEVA 2 2380 SLOVENJ GRADECSMUČARSKI KLUB SMUK MISLINJA X X ŠOLSKA CESTA 14 2382 MISLINJASMUČARSKI KLUB SNEŽINKA X X GORTANOVA 21 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB SNEŽNIK X X BAZOVIŠKA 8 6250 ILIRSKA BISTRICASMUČARSKI KLUB ŠPORTNIKOV INVALIDOV, ALBATROS X ULICA MIRKA JURCE 19 1260 LJUBLJANAPOLJESMUČARSKI KLUB TERMIT MORAVČE X VEGOVA ULICA 7 1251 MORAVČESMUČARSKI KLUB TIVOLI X X GORNJI TRG 22 1000 LJUBLJANASMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ X NOVA VAS 118 4201 ZG. BESNICASMUČARSKI KLUB TRŽIČ X X PREDILNIŠKA 4 4290 TRŽIČSMUČARSKI KLUB VELENJE X X TRG BRATOV MRALJ 1 A 3325 ŠOŠTANJ SMUČARSKI KLUB VODICE X VODICE 10 5273 COLSMUČARSKI KLUB VUZENICA X SPODNJI TRG 13 2367 VUZENICASMUČARSKI KLUB ZAGORJE X X X NASELJE NA ŠAHTU 39 1412 KISOVECSMUČARSKI KLUB ZLATOROG LAŠKO X X BADOVINČEVA ULICA 6 3270 LAŠKOSMUČARSKI SKAKALNI KLUB ALPINA ŽIRI X LOŠKA C. 29 4226 ŽIRISMUČARSKI SKAKALNI KLUB COSTELLA ILIRIJA X VODNIKOVA 155 1000 LJUBLJANASMUČARSKI SKAKALNI KLUB LOGATEC X BLEKOVA VAS 13 1370 LOGATECSMUČARSKI SKAKALNI KLUB POSAVJE X BOŠTANJ 30 8294 BOŠTANJSMUČARSKI SKAKALNI KLUB RAČNA X VELIKA RAČNA 24B 1290 GROSUPLJESMUČARSKO AKROBATSKI KLUB AKROBAT X BILEČANSKA 5 1000 LJUBLJANASMUČARSKO AKROBATSKI KLUB KRANJ X KIDRIČEVA CESTA 36 4000 KRANJSMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA X X BEVKOVA ULICA 11, P.P. 136 5270 AJDOVŠČINASMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC X X X RADEGUNDA 21A 3330 MOZIRJESMUČARSKO DRUŠTVO BOHINJ X TRIGLAVSKA CESTA 35 4264 BOHINJSKA BISTRICASMUČARSKO DRUŠTVO DOLOMITI X X KOSIJEVA 1 1210 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE X X KOPALIŠKA 4 1230 DOMŽALESMUČARSKO DRUŠTVO GORJANCI GABERJE X GOMILE 10 8321 GABRJESMUČARSKO DRUŠTVO GOZD X GOZD 8 5273 COLSMUČARSKO DRUŠTVO KRAS X SREBRNIČEVA ULICA 1 6210 SEŽANASMUČARSKO DRUŠTVO KRKA ROG NOVO MESTO X X X X MESTNE NJIVE 4A 8000 NOVO MESTOSMUČARSKO DRUŠTVO KRPLJE X GORTANOVA 22 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO KUM DOBOVEC X X DOBOVEC 55 1423 DOBOVECSMUČARSKO DRUŠTVO MARIBORŽELEZNIČAR X ENGELSOVA 6 2000 MARIBORSMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ X SLOVENSKA CESTA 32 1234 MENGEŠSMUČARSKO DRUŠTVO NOVINAR X X STANIČEVA 41 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO POSTOJNA X PIVŠKA ULICA 1 6230 POSTOJNASMUČARSKO DRUŠTVO SNEŽAK CELJE X X TRUBARJEVA ULICA 1A 3000 CELJESMUČARSKO DRUŠTVO STRAHOVICA X SELO PRI VODICAH 19 1217 VODICESMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE X X ULICA 1. JUNIJA 4 1420 TRBOVLJESMUČARSKO DRUŠTVO TRIMO TREBNJE X X GOLIEV TRG 13A 8210 TREBNJESMUČARSKO DRUŠTVO UNIOR CELJE X X AŠKERČEVA ULICA 13 3000 CELJESMUČARSKO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK X X TRŽAŠKA CESTA 121 1000 LJUBLJANASMUČARSKO DRUŠTVO VITAS X X X ŠOLSKA ULICA 10 6000 KOPERSMUČARSKO DRUŠTVO VIZORE X X VIZORE 10 3203 NOVA CERKEVSMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA X TRŽAŠKA 9 1360 VRHNIKASMUČARSKO DRUŠTVO ZABRDJE X ZABRDJE 6 8233 MIRNASMUČARSKO DRUŠTVO ZASAVJE X X DOM IN VRT 25 1420 TRBOVLJESMUČARSKO DRUŠTVO ZUTS NOVA GORICA X TRG EDVARDA KARDELJA 5 5000 NOVA GORICAŠPORTNO DRUŠTVO CARTRIDE X X X ŠMARJEŠKE TOPLICE 148 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

24

SEZNAM DRUŠTEV KLUBOV, ČLANOV SZS215 društev - klubov, 7 panog

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB BOHINJ X TRIGLAVSKA CESTA 35 4264 BOHINJSKA BISTRICASMUČARSKO SKAKALNI KLUB JEZERO X JEZERO 58 1352 PRESERJESMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC X X PLAC 2 3333 LJUBNO OB SAVINJISMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ X ZAVRTI 2 1234 MENGEŠSMUČARSKO SKAKALNI KLUB MISLINJA X GOZDARSKA CESTA 16 2382 MISLINJASMUČARSKO SKAKALNI KLUB PONIKVE X PONIKVE 79A 5220 SLAP OB IDRIJCISMUČARSKO SKAKALNI KLUB SAM IHAN X X KOPALIŠKA 4 1230 DOMŽALESMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠMARTNO NA POHORJU X X ŠMARTNO NA POHORJU 19 2315 ŠMARTNO NA POHORJUSMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠOŠTANJ X AŠKERČEVA CESTA 6 3325 ŠOŠTANJSMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE X P.P. 205 3320 VELENJESMUČARSKO SKAKALNO DRUŠTVO STOL ŽIROVNICA X BREG 123 4274 ŽIROVNICASNOWBOARD KLUB 50 X VALJEVSKA ULICA 11 2000 MARIBORSNOWBOARD KLUB ROGLA PLANJA X ULICA OB IZVIRU 9 3210 SLOVENSKE KONJICESPORT KLUB DOL AJDOVŠČINA X GORIŠKA 50 5270 AJDOVŠČINAŠPORTNA ZVEZA IDRIJA X LAPAJNETOVA ULICA 48 5280 IDRIJAŠPORTNA ZVEZA RADOVLJICA X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICAŠPORTNI KLUB BREZE X ŠENTRUPERT 89 3271 ŠENTRUPERT NAD LAŠKIMŠPORTNO DRUŠTVO “JEZERSKO”JEZERSKO X ZG. JEZERSKO 70 4206 ZG. JEZERSKOŠPORTNO DRUŠTVO 3S ŠPORT X PEROVO 25 1241 KAMNIKŠPORTNO DRUŠTVO ATRANS TROJANE X X HRIBI 9 1222 TROJANEŠPORTNO DRUŠTVO BAUHNK X GORENJESAVSKA 52 4000 KRANJŠPORTNO DRUŠTVO BI NORDIC X VAŠCA 7 4207 CERKLJE NA GORENJSKEMŠPORTNO DRUŠTVO BRANKA CERŠAK X TOVARNIŠKA CESTA 91 2215 CERŠAKŠPORTNO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA X SAVSKA CESTA 1 4281 MOJSTRANAŠPORTNO DRUŠTVO EXCITE X X X X X MAKEDONSKA 57 2000 MARIBORŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE X RADMIRJE 55 3333 LJUBNO OB SAVINJIŠPORTNO DRUŠTVO GORA X GORA 31 8270 KRŠKOŠPORTNO DRUŠTVO GORJE X X ZGORNJE GORJE 46 4247 ZGORNJE GORJE PRI BLEDUŠPORTNO DRUŠTVO GRBINA X PODGORJE 55 1241 KAMNIKŠPORTNO DRUŠTVO JABLANCE X JABLANCE 10 2242 ZGORNJA KORENAŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE X X LEDARSKA 4 4270 JESENICEŠPORTNO DRUŠTVO KOBLA X CESTA NA RAVNE 7 4264 BOHINJSKA BISTRICAŠPORTNO DRUŠTVO KOVK ROVTE X ROVTE 89A 1373 ROVTEŠPORTNO DRUŠTVO KOZOROG ŠENTJERNEJ X PRVOMAJSKA 4 8310 ŠENTJERNEJŠPORTNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA X VRŠIŠKA CESTA 23 4280 KRANJSKA GORAŠPORTNO DRUŠTVO NIČ LAŽJEGA X OBIRSKA 7 1000 LJUBLJANAŠPORTNO DRUŠTVO NIKA X LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 11 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJUŠPORTNO DRUŠTVO NIKA IHAN X POKOPALIŠKA CESTA 2 1230 DOMŽALEŠPORTNO DRUŠTVO PIRAMIDA MARIBOR X TOMŠIČEVA 40 2000 MARIBORŠPORTNO DRUŠTVO PLANICA X X RATEČE 22 4283 RATEČE PLANICAŠPORTNO DRUŠTVO POKLJUKA X POSLOVNA CENA A 37 4208 ŠENČURŠPORTNO DRUŠTVO POLIS CERKNICA X CESTA NA JEZERO 16 1380 CERKNICAŠPORTNO DRUŠTVO POLJANE X POLJANE 77 4223 POLJANE NAD ŠKOFJO LOKOŠPORTNO DRUŠTVO SOPOTA X MAGOLNIK 5 1414 PODKUMŠPORTNO DRUŠTVO SPORTPOINT X KOPALIŠKA 2 4240 RADOVLJICAŠPORTNO DRUŠTVO ŠPORTNO REKREATIVNI CENTER PRESKA X X KALANOVA 5 1215 MEDVODEŠPORTNO DRUŠTVO TEKAČ X KIDRIČEVA 13 4220 ŠKOFJA LOKAŠPORTNO DRUŠTVO TENSPORT SLOVENSKA BISTRICA X KRAIGHERJEVA ULICA 58 2310 SLOVENSKA BISTRICAŠPORTNO DRUŠTVO TRNOVSKI MARATON X ČRNI VRH 188 5274 ČRNI VRHŠPORTNO DRUŠTVO VAGABUND X MALA VAS 25 1000 LJUBLJANAŠPORTNO DRUŠTVO VRH NAD LAŠKIM X VRH NAD LAŠKIM 9/A 3270 LAŠKOŠPORTNO DRUŠTVO VUČKO X V ZATIŠJU 3 1360 VRHNIKAŠPORTNO DRUŠTVO ZADVOR X CESTA II. GRUPE ODREDOV 43 1261 LJUBLJANADOBRUNJEŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO SVIZEC X ZEČE 54 3210 SLOVENSKE KONJICEŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO TACEN X ROCENSKA 56 1210 LJUBLJANA ŠENTVIDTEKAŠKI KLUB KOBARID X STRESOVA ULICA 4B 5222 KOBARIDTEKAŠKI SMUČARSKI KLUB DEBITEL VRHNIKA X TRŽAŠKA CESTA 9 1360 VRHNIKATEKAŠKI SMUČARSKI KLUB JUB DOL PRI LJUBLJANI X X DOL PRI LJUBLJANI 1A 1262 DOL PRI LJUBLJANITEKAŠKI SMUČARSKI KLUB MERKUR KRANJ X X CESTA NA BRDO 30 4000 KRANJTEKAŠKI SMUČARSKI KLUB VALKARTON LOGATEC X X TRŽAŠKA 148 1370 LOGATECTEKAŠKO SMUČARSKI KLUB BLED X X IZLETNIŠKA 44 4260 BLEDTEKAŠKO SMUČARSKI KLUB IDRIJA X X ULICA ZMAGE 30 5280 IDRIJATEKAŠKO SMUČARSKO DRUŠTVO NOVOLIT OLIMPIJA X CELOVŠKA CESTA 25 1000 LJUBLJANATELEMARK KLUB KRANJ X X RUČIGAJEVA 48 4000 KRANJVIRUS DRUŠTVO ADRENALINSKIH ŠPORTOV CELJE X LEVSTIKOVA ULICA 3 3000 CELJEZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV CERKNICA X BRESTOVA ULICA 34 1380 CERKNICAZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRANJ X PARTIZANSKA CESTA 39 4000 KRANJZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRŠKO X TRG BORCEV 6 8273 LESKOVECZSŠDI ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV ITALIJE X ULICA CICERONE 8 34133 TRST, ITALIJAZVEZA KLUBOV ZA ALPSKO SMUČANJE ZAHODNE REGIJE X GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICAZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV RAVNE NA KOROŠKEM X NA GRADU 6 2390 RAVNE NA KOROŠKEM


Društva, ki so obarvana so izredni člani smučarske zveze slovenije

25

POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2007/2008

''Zgodovinski uspeh'' pogosto slišimo iz ust slovenskih trenerjev ali pa zasledimo v časopisnih člankih. Zgodovinska priponka je sicer precej logična, saj so številni podvigi slovenskih športnikov in športnic pogosto prvi po osamosvojitvi. A čeprav je od te minilo že debelih sedemnajst let, ima slovenska zimska druščina očitno še dovolj področij za prvence. Pri iskanju zgodovinskih podvigov ni treba biti pretirano iznajdljiv ali celo senzacionalističen. Tudi oklepanje samo novih disciplin, kjer je ''zgodo-vinskih'' podvigov še toliko več, ni predpogoj za povzdigovanje rezulta-tov. To je potrdila tudi pretekla zima. Sezona, v kateri je Slovenija prvič v zgodovini dobila zmagovalko smukaške tekme svetovnega pokala in prejemnico malega kristalnega globusa v smučarskem teku. To še zdaleč nista osamljena podviga pretekle sezone. Bo že držalo, da so mediji po-gosto poročali predvsem o finančnih težavah in notranjih trenjih, toda zajetnega seznama kakovostnih rezultatov vendarle ne gre spregledati.

Majdičeve kolajna ni ustavilaVečji del zime so bile oči javnosti uprte v tekačico na smučeh Petro Majdič. Športnica leta po izboru Društva športnih novinarjev Slove-

nije po odlični sezoni 2006/2007, v kateri je med drugim postala svetovna podprvakinja, ni popustila ali zaspala na lovorikah. Še več, storila je kar nekaj korakov naprej in se dokončno usidrala med svetovno elito. Le-ta jo je bila prisiljena sprejeti medse in ji nameniti celo naziv sprinterske kra-ljice za sezono 2007/2008. Nove tri zmage v svetovnem pokalu, še dve drugi mesti, nadvse stabilna forma in temu primerni rezultati, peto mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala in smetana na torto, pika na i oziroma vrhunec vsega – mali kristalni globus v sprintu. Zavida-nja vredni rezultati, ki lahko Petro povsem upravičeno navdajajo s ponosom in z optimizmom. Za na-

meček Majdičeva ni bila osamljena zbiralka točk, kar je z vidika gradnje ekipe nadvse spodbudno. Upati gre le, da bodo tudi preostala dekleta nadaljevala v podobnem slogu in da bodo krizna leta kmalu prebrodili tudi v moškem taboru.

Damjan kot vlečni konjMajdičeva je z izjemno sezono zasenčila preostali del nordijske druščine, čeprav tudi preostali niso lenarili. Medtem ko so se pri nordijskih kombi-natorcih lotili prenove in postavljanja novih temeljev, pri čemer računajo predvsem na potrpežljivost, pa so za nekaj svetlih trenutkov poskrbeli skakalci. Predvsem Jernej Damjan je vse od Kuusama do Planice skrbel za visoko raven rezultatov in bil vlečni konj, včasih žal tudi osamljeni jezdec slovenske skakalne reprezentance. V svoji najboljši sezoni je enkrat

Čeprav bi v slovenskem taboru po sezoni 2007/2008 zlahka našli kopico nezadovoljnih in razočaranih, pa bi se le težko izognili pozitivni oceni. Pretekla zima je namreč postregla z vrsto odličnih izidov v skoraj vseh disciplinah.

j p pnije katepodna nekusije bnaljiczmdrtev pnknpp

skočil do drugega mesta, bil ob tem še osemkrat med deseterico posamične tekme in ob precej konstantni formi sezono končal na petnajstem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Ob tem bi se sicer težko znebili občutka, da je imel nekajkrat ''v nogah'' še nekoliko boljši rezultat, a priložnosti za dokazovanje bo imel v novi zimi še več kot dovolj. Podobno velja za preostali del ekipe, ki vsaj na oko deluje kot učinkovita kombinacija mladostne zagnanosti in izkušenj. To po-osebljata predvsem Robert Kranjec, ki se je Damjanu še najbolj približal, in član B-ekipe Primož Peterka. Pri obeh smo, tako kot še pri nekaterih drugih, pogrešali predvsem stabilnost.

Odlični Jerman in udar ''izgubljenega rodu''S stabilnostjo pa se brez kančka dvoma lahko pohvali najboljši slovenski alpski smučar zadnjih dveh sezon Andrej Jerman. ''Jerry'' je že v uvodnem delu sezone silovito utišal koalicijo dvomljivcev, nevoščljivcev in nejevernih Tomažev ter dokazal, da ni muha enodnevnica. Smukaški preporod iz predzadnje zime je znal nadgraditi. V pretekli sezoni ni slavil zmage, vseeno pa je z enim tretjim mestom, s stalnim bojem za najvišja mesta in z izjemnim napred-kom tudi v super-veleslalomu osvojil okroglih 500 točk. A tudi pri Jermanu, tako kot že predtem pri Damjanu, bi brez večjega naprezanja našli dlako v jajcu ali pa kar vzrok za nekoliko grenek priokus. Pravzaprav nam ga je ponudil kar tržiški smučar sam, ko je po večini tekem dejal, da mu nastop brez napak še ni uspel. Vseeno pa je lahko šestnajsti smučar svetovnega pokala po sezoni zadovoljen tudi s spoznanjem, da so mu po obdobju stagnacije vendarle sledili tudi preostali slovenski alpski smučarji. Predvsem skupina tekmovalcev, ki si je zaradi velikih obetov in neuspešnih napa-dov že prislužila ime ''izgubljeni rod''. Ta rod se je očitno le našel. Aleš Gorza je blestel v superveleslalomu in bil soliden tudi v superkombinaciji ter svoji paradni disciplini, tj. veleslalomu. Ber-nard Vajdič se je z vrsto dobrih rezultatov prebil med slalomske prvokategornike. Z odličnim zadnjim delom sezone in s tremi uvrstitvami med šesterico je navdušil Mitja Dragšič. Slalomske-mu valu pa se je nazadnje pridružil še Mitja Valenčič.

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

26

POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2007/2008

je tako skrbel samo Klemen Bauer. Za mladim biatloncem iz Ihana je najboljša sezona v svetovnem pokalu, predvsem pa sezona napredka in nabiranja bogatih izkušenj. A kaj, ko je prevečkrat ostajal sam in zaman čakal na družbo preostalih rojakov. Kot opravičilo velja dodati, da je moral najboljši slovenski biatlonec Janez Marič na operacijo kolena, na seznamu poškodovanih pa se je znašel tudi mladi Anže Gregorič. Zdravstvene težave so krojile tudi usodo ženske izbrane vrste. Tako je morala prva dama slovenskega biatlona Tadeja Brankovič Likozar zaradi poškodbe rame izpustiti večji del sezone. Na srečo sta vrzel zapolnili Dijana Grudiček Ravnikar in predvsem Teja Gregorin.

Faričeva adut za VancouverViden pečat pa so slovenski športniki in športnice pustili tudi v ''mlajših'' disciplinah, ki so večinoma v senci drugih športov. V smučanju z zarezno tehniko, telemarku in predvsem v smučanju prostega sloga so pogosto

mešali štrene najboljšim. Med

najaktivnejšimi in najuspešnejši-mi je bila v smu-

čarskem krosu Saša Farič. Nekdanja alpska smučarka se je v atraktivni disciplini vseskozi borila za najvišja mesta. V Grindewaldu je ugnala vso konkurenco, se ob tem še dvakrat zavihtela na drugo mesto in sezono končala na drugem mestu v skupnem seštevku. Uspešnejša je bila le Francozinja Ophelie David. Uspehi Faričeve so še toliko bolj dobrodošli, če upoštevamo dejstvo, da je smučarski kros olimpijska disciplina, zato si

lahko le želimo, da bo članica ŠD Vagabund zadržala svoj polo-žaj pri vrhu vsaj do OI 2010 v Vancouvru.

Tinina smukaška senzacijaKar nekaj dobre volje so v slovenske domove prine-sle tudi alpske smučarke. Predvsem senzacionalna zmaga Tine Maze v smuku je bila prava poslastica sezone.

Črnjanki sicer v večjem delu sezone ni šlo vse po načrtih, toda s smukaškim podvigom v St. Moritzu, kjer je sicer slavila že eno izmed petih veleslalomskih zmag, in s solidno superveleslalom-sko sezono je dokazala, da izjemnega občutka še ni izgubila. Na srečo pa so dokončno minili časi, v katerih je bila Mazejeva osa-mljena Slovenka v zgornjem domu karavane svetovnega pokala. V prvem delu zime je v veleslalomu navduševala Ana Drev, ki je zaradi poškodbe predčasno končala sezono. Za velik preskok je poskrbela še Mateja Robnik. Nase pa je opozoril predvsem izje-mno nadarjeni rod tekmovalk, ki se s hitrimi zavoji bliža svetovni eliti tudi v članski konkurenci. Zelo veliko obeta predvsem Ilka Štuhec, ki se je vrstnici Maruši Ferk pridružila med dobitnicami točk svetovnega pokala, za nameček pa je postala še mladinska svetovna prvakinja v smuku. Simpatična Mariborčanka je nato sezono sklenila na izjemen način, saj je osvojila prav vse naslove članske državne prvakinje.

Deskarji znova visokoZ visokimi uvrstitvami so svoje privržence v zadnjih letih navdu-ševali deskarji na snegu. Tudi v sezoni 2007/2008 jih niso pustili na cedilu. Svetovni prvak Rok Flander jih je v dobro voljo spravil

že takoj na začetku. Dan se sicer po jutru ni pov-sem poznal, tako da je za Rokom za odtenek slabša sezona v svetovnem pokalu kot v preteklih letih. Vseeno pa je s kar dvema zmagama in z enim drugim mestom dokazal, da v paralelnih disciplinah sodi v sam svetovni vrh. Veseli nas, da se mu je približal tudi Žan Košir, ki je kar

nekajkrat opozoril nase. V neolimpijski disciplini 'big air' je blestel Matevž Petek. Leteči Celjan je še četrto leto zapored pristal na stopničkah za zmagovalce v skupnem seštevku svoje discipline. Prav zaradi dobrih re-zultatov in široke baze je velika škoda, da so se deskarji po končani sezoni znašli v organizacijski krizi.

Če ne bi bilo poškodb …V manjšo krizo glede izidov pa so zašli tudi slovenski biatlonci, predvsem moški del. Za stik s širšim vrhom svetovnega pokala

ninm

č k k š č kd l k č k

TTKssPzb

Č k č d l

Francozinja Ophelie David. Uče upoštevamo dejstvo, da je

lahko le želimo, da bža

alce v skupnem seštevkurih re-škoda, oni

a

j j

p j jže tse ssemRosezpoletdvendodsvdt

nekajkrat opozoril nase. V neolim

p j p g gmena

27

REZULTATI V SVETOVNEM POKALU 2007/2008

Smuk 1. Didier Cuche (Švi) 584 2. Bode Miller (ZDA) 579 3. Michael Wachhofer (Avt) 407 4. Marco Sullivan (ZDA) 278 5. Werner Heel (Ita) 273 ... 7. Andrej Jerman (Slo) 265 50. Rok Perko (Slo) 9 61. Andrej Šporn (Slo) 2

ŽENSKE

Skupno 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1.403 2. Nicole Hosp (Avt) 1.183 3. Maria Riesch (Nem) 1.146 4. Elisabeth Görgl (Avt) 1.137 5. Marlies Schild (Avt) 1.120 ... 28. Tina Maze (Slo) 287 59. Ana Drev (Slo) 86 66. Mateja Robnik (Slo) 63 82. Petra Robnik (Slo) 40 89. Ilka Štuhec (Slo) 31 94. Maruša Ferk (Slo) 24

Slalom 1. Marlies Schild (Avt) 640 2. Nicole Hosp (Avt) 515 3. Veronika Zuzulova (Slk) 501 4. Tanja Poutiainen (Fin) 484 5. Šarka Zahrobska (Češ) 392 ... 39. Maruša Ferk (Slo) 24 45. Ana Drev (Slo) 17

Veleslalom 1. Denise Karbon (Ita) 592 2. Elisabeth Görgl (Avt) 479 3. Manuela Mölgg (Ita) 359 4. Tanja Poutiainen (Fin) 297 5. Julia Mancuso (ZDA) 253 ... 19. Ana Drev (Slo) 65 22. Mateja Robnik (Slo) 61 30. Tina Maze (Slo) 24

Alpsko smučanje

MOŠKI

Skupno 1. Bode Miller (ZDA) 1.409 2. Benjamin Raich (Avt) 1.298 3. Didier Cuche (Švi) 1.263 4. Manfred Mölgg (Ita) 924 5. Ted Ligety (ZDA) 898 … 16. Andrej Jerman (Slo) 500 31. Aleš Gorza (Slo) 302 44. Bernard Vajdič (Slo) 216 52. Mitja Dragšič (Slo) 161 96. Mitja Valenčič (Slo) 43 102. Andrej Šporn (Slo) 32 122. Rok Perko (Slo) 19 135. Alek Glebov (Slo) 6

Slalom 1. Manfred Mölgg (Ita) 531 2. Jean-Baptiste Grange (Fra) 512 3. Reinfried Herbst (Avt) 450 4. Mario Matt (Avt) 427 5. Ivica Kostelić (Hrv) 425 ... 12. Bernard Vajdič (Slo) 210 16. Mitja Dragšič (Slo) 161 36. Mitja Valenčič (Slo) 43

Veleslalom 1. Ted Ligety (ZDA) 485 2. Benjamin Raich (Avt) 438 3. Manfred Mölgg (Ita) 376 4. Didier Cuche (Švi) 293 5. Daniel Albrecht (Švi) 284 ...

24. Aleš Gorza (Slo) 66 52. Bernard Vajdič (Slo) 6

Superveleslalom 1. Hannes Reichelt (Avt) 341 2. Didier Cuche (Švi) 340 3. Benjamin Raich (Avt) 286 4. Didier Defago (Švi) 262 5. Christoph Gruber (Avt) 251 ... 13. Aleš Gorza (Slo) 157 17. Andrej Jerman (Slo) 124 46. Alek Glebov (Slo) 5 51. Andrej Šporn (Slo) 1

Deskanje na snegu

Paralelne discipline 1. Benjamin Karl (Avt) 6.290 2. Mathieu Bozzetto (Fra) 6.100 3. Andreas Prommegger (Avt) 4.960 4. Matthew Morison (Kan) 4.490 5. Rok Flander (Slo) 3.918 ... 16. Žan Košir (Slo) 2.464 18. Rok Marguč (Slo) 1.996 23. Izidor Šušteršič (Slo) 1.565 28. Jernej Demšar (Slo) 740

Prosti slog 1. Stefan Gimpl (Avt) 4.640 2. Janne Korpi (Fin) 2.200 3. Matevž Petek (Slo) 1.980 4. Petja Piiroinen (Fin) 1.402 5. Kim Rune Hansen (Nor) 1.399 6. Domen Bizjak (Slo) 1.292 …

32. Matevž Pristavec (Slo) 554 40. Anže Suša (Slo) 365 50. Luka Jeromel (Slo) 219 104. Rene Strgar (Slo) 17

Deskarski kros 1. Pierre Vaultier (Fra) 5.180 2. Stian Sivertzen (Nor) 4.180 3. Mario Fuchs (Avt) 3.440 4. Graham Watanabe (ZDA) 2.990 5. Drew Neilson (Kan) 2.728 … 56. Rok Rogelj (Slo) 82

Snežni kanal 1. Iouri Podladtcikov (Švi) 3.700 2. Gregoty Bretz (ZDA) 2.620 3. Jeff Batchelor (Kan) 2.250 4. Sergio Berger (Švi) 2.170 5. Brad Martin (Kan) 2.040 … 89. Klemen Flisar (Slo) 54 104. Žiga Rakovec (Slo) 18

Superveleslalom 1. Maria Riesch (Nem) 374 2. Elisabeth Görgl (Avt) 326 3. Fabienne Suter (Švi) 305 4. Renate Götschl (Avt) 283 5. Emily Brydon (Kan) 270 ... 19. Tina Maze (Slo) 98 47. Ana Drev (Slo) 4

Smuk 1. Lindsey Vonn (ZDA) 755 2. Renate Götschl (Avt) 448 3. Britt Janyk (Kan) 390 4. Anja Pärson (Šve) 331 5. Kelly Vanderbeek (Kan) 323 ... 18. Tina Maze (Slo) 125 44. Ilka Štuhec (Slo) 9

Biatlon

MOŠKI

Skupno 1. Ole Einar Bjoerndalen (Nor) 869 2. Dimitrij Jarosčenko (Rus) 696 3. Emil Svendsen (Nor) 687 4. Michael Greis (Nem) 596 5. Ivan Čeresov (Rus) 573 ... 44. Klemen Bauer (Slo) 82

ŽENSKE

Skupno 1. Magdalena Neuner (Nem) 818 2. Sandrine Bailly (Fra) 805 3. Andrea Henkel (Nem) 766 4. Kati Wilhelm (Nem) 749 5. Martina Glagow (Nem) 679 ... 15. Teja Gregorin (Slo) 362 24. Dijana Grudiček Ravnikar (Slo) 241 76. Andreja Mali (Slo) 3

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

28

REZULTATI V SVETOVNEM POKALU 2007/2008

Grbine 1. Aiko Uemura (Jap) 683

2. Nikola Sudova (Češ) 540

3. Margarita Marbler (Avt) 510

4. Kristi Richards (Kan) 405

5. Emiko Torito (ZDA) 396 … 31. Nina Bednarik (Slo) 28

Skoki 1. Jacqui Cooper (Avs) 642

2. Lydia Lassila (Avs) 460

3. Ala Tsuper (Blr) 453

4. Li Nina (Kit) 405

5. Evelyne Leu (Švi) 322

Telemark smučanje

ŽENSKE

Skupno 1. Sigrid Ryhus (Nor) 1.300

2. Katinka Knudsen (Nor) 1.195

3. Amelie Reymond (Švi) 1.121

4. Anne Marie Enger (Nor) 866 … 15. Urška Železnik (Slo) 143

MOŠKI

Skupno 1. Borge Sovik (Nor) 1.362

2. Daniel Halnes (Nor) 926

3. Mathias Wagenius (Šve) 827

4. Herald Kvarner (Nor) 671

5. Philio Lau (Fra) 610 … 9. David Primožič (Slo) 555

31. Tine Kolenc (Slo) 51

46. Klemen Žonta (Slo) 29

51. Sergej Primožič (Slo) 26

59. Luka Pintar (Slo) 18

ŽENSKE

Snežni kanal 1. Manuela Laura Pesko (Sui) 4700 2. Jiayu Liu (Chn) 3950 3. Queralt Castellet (Spa) 2970 ... 24. Cilka Sadar (Slo) 810

Paralelne discipline 1. Nicolien Sauerbreij (Ned) 8260 2. Heidi Neururer (Aut) 6560 3. Claudia Riegler (Aut) 4610

... 29. Glorija Kotnik (Slo) 958

Nordijsko smučanje

Smučarski skoki 1. Thomas Morgenstern (Avt) 1.794 2. Gregor Schlierenzauer (Avt) 1.561 3. Janne Ahonen (Fin) 1.291 4. Tom Hilde (Nor) 1.228 5. Anders Bardal (Nor) 942 ... 15. Jernej Damjan (Slo) 522 25. Robert Kranjec (Slo) 233 40. Primož Peterka (Slo) 72 58. Jurij Tepeš (Slo) 21 63. Jure Bogataj (Slo) 16 78. Primož Pikl (Slo) 6

Tek na smučeh

ŽENSKE

Skupno 1. Virpi Kuitunen (Fin) 1.552 2. Astrid Jacobsen (Nor) 1.255 3. Justyna Kowalczyk (Pol) 1.096 4. Charlotte Kalla (Šve) 1.046

5. Petra Majdič (Slo) 969 ... 37. Vesna Fabjan (Slo) 112

55. Katja Višnar (Slo) 47

Šprint 1. Petra Majdič (Slo) 609

2. Astrid Jacobssen (Nor) 570

3. Virpi Kuitunen (Fin) 538

4. Natalija Matvejeva (Rus) 365

5. Pirjo Muranen (Fin) 365 ... 23. Vesna Fabjan (Slo) 112

39. Katja Višnar (Slo) 47

Distanca 1. Virpi Kuitunen (Fin) 729

2. Valentina Ševčenko (Ukr) 707

3. Justyna Kowalczyk (Pol) 661

4. Astrid Jacobsen (Nor) 644

5. Claudia Nystad (Nem) 535 ... 14. Petra Majdič (Slo) 316

MOŠKI

Skupno 1. Lukaš Bauer (Češ) 1.462

2. Rene Sommerfeldt (Nem) 829

3. Pietro Piller Cottrer (Ita) 783

4. Tord Asle Gjerdalen (Nor) 692

5. Giorgio Di Centa (Ita) 692

Sprint 1. Ola Vigen Hattestad (Nor) 450

2. Emil Joensson (Šve) 448

3. John Kristian Dahl (Nor) 321

4. Anders Gloersen (Nor) 315

5. Tor Arne Hetland (Nor) 291

Distanca 1. Lukaš Bauer (Češ) 986

2. Pietro Piller Cottrer (Ita) 516

3. Rene Sommerfeldt (Nem) 494

4. Vincent Vittoz (Fra) 456

5. Anders Soedergren (Šve) 433

Nordijska kombinacija

Skupno 1. Ronny Ackermann (Nem) 1.174

2. Peter Tande (Nor) 978

3. Bill Demong (ZDA) 902

4. Bernhard Gruber (Avt) 894

5. Jason Chappus Lamy (Fra) 776 … 62. Mitja Oranič (Slo) 16

Šprint 1. Ronny Ackermann (Nem) 508

2. Jason Chappus Lamy (Fra) 504

3. Bernhard Gruber (Avt) 497

4. Christoph Bieler (Avt) 468

5. Peter Tande (Nor) 396 … 47. Mitja Oranič (Slo) 6

Smučanje prostega sloga

MOŠKI

Kros 1. Tomas Kraus (Češ) 555

2. Lars Lewen (Šve) 448

3. Stanley Hayer (Kan) 344

4. Davey Barr (Kan) 302

5. Ted Piccard (Fra) 263

Grbine 1. Dale Smith Begg (Avs) 664

2. Guilbaut Colas (Fra) 499

3. Vincent Marquis (Kan) 429

4. Alexande Bilodeau (Kan) 402

5. Patrick Debeen (ZDA) 352

Skoki 1. Steve Omischl (Kan) 769

2. Anton Kušnir (Blr) 543

3. Dmitrij Dašinski (Blr) 444

4. Stanislav Kravčuk (Ukr) 396

5. Xiaopeng Han (Kit) 352

ŽENSKE

Kros 1. Ophelie David (Fra) 646

2. Saša Farič (Slo) 447

3. Meryl Boulangeat (Fra) 428

4. Hedda Berntsen (Nor) 409

5. Noriko Fukušima (Jap) 310

MOD

RI BI

LTEN

200

8/20

09

30

»Alpsko smučanje«Velika Britanija ima Paula Pottsa in slovenske trenerje za svojo smučarsko reprezentanco. Finska ima Mattija Makkonena in slovenske trenerje za svojo smučarsko reprezentanco. In mi imamo Urbana in Boža. Jima bo uspelo tako kot Paulu in Mattiju? Ne dvomim, Urban je ostal, Božo se je vrnil. Zakaj primerjava s Paulom in z Mattijem, se boste vprašali. Preprosto. Paul je dokaz, da se čudeži dogajajo, da ima vsak v sebi skriti talent, ki čaka na odkritje. Matti pa je simbol za to, da človek izumi marsikaj

TOMI TRBOVCurednik vsebine panog in predstavnik SZS za odnose z javnostmi

»Preveč, premalo, dovolj?«Sem predstavnik za odnose z javnostmi na SZS. Enako rad de-lam z vsemi ljudmi, ki delajo in tekmujejo v vseh panogah na SZS. A si ne morem kaj, da se ne bi dotaknil »moje« Planice, ki mi je tako pri srcu. Prihodnje leto bom pred svojim 34. roj-stnim dnevom v Planici na tekmi že štiriintridesetič. Ja, prav sem preštel. Z 11. meseci sem se prvič udeležil tega največje-ga slovenskega športnega praznika. Od takrat nisem manjkal niti enkrat. In zdaj bodo v Planici začeli graditi nov, bleščeč nordijski center. Ne bo mi treba več kidati snega v prostoru za novinarje – topil se bo sam; indijanski (beri šotor) »press center« bo zamenjala mogočna stavba z vsemi potrebni pri-ključki. Navdušen sem. Mislim, da mi je na zadnji tekmi, ko je minister za šolstvo in šport obljubil, da bodo začeli gradnjo, pritekla solza. Tako sem vesel, da sem na letošnjih volitvah za državni zbor obkrožil vse stranke in kandidate, in sicer samo zato, da se ne bi komu zameril in bi mi na koncu rekel, da s Planico ne bo nič. Koliko novih skakalnih in tekaških šampio-nov bo prišlo iz novega nordijskega centra!!! Komaj čakam!

uporabnega. Pred našima vodjema je težka in odgovorna naloga; čaka ju sezona s svetovnim prvenstvom v alpskem smučanju, kjer si želim treh medalj. Preveč, premalo, dovolj? Preštejte adute na naslednjih straneh in si sliko ustvarite sami. Po Vancouvru 2010 pa gremo v nov ciklus in do še večjih uspehov. Naj vas ne skrbi, obljubili so mi, da se vrnejo tja, kamor sodijo! Ker vem, da še vedno ne veste, kdo sta Paul Potts in Matti Makkonen, pobrskajte malo po internetu; hitro ju boste našli.Naši smučarji z zarezno tehniko bodo v tej sezoni nadaljevali pot navzgor. Tudi smučanje invalidov ni pri nas kar tako. Gal in Žiga bosta v tej sezoni naredila korak naprej in domov gotovo prinesla kakšno zmago.»Biatlon«Naši »lovci« (kot jih ljubkovalno kličem) so navdušeni. Dobili bodo, kar so hoteli! Njihova Pokljuka bo zažarela. Novo biatlonsko središče, kakršnega bodo zgradili, jim bo v ponos. Prav jim je! Misli o koncu slovenskega bia-tlona so pokopane. Od zdaj bo šlo samo še navzgor. Imeli bomo svetovne in olimpijske prvake, Zdravljica se bo igrala na tekmah svetovnega pokala. Tekmovalkam in tekmovalcem kar zavidam pogoje, v katerih bodo gradili svoje uspehe, za katere sem prepričan, da jih bo v tej sezoni še več.»Deskanje na snegu«Naši deskarji imajo novega trenerja. Jacquet je stari maček deskarskih poljan, ki bo naše fante in dekleta popeljal novim izzivom nasproti. Pod budnim očesom Štajerskega kralja deskanja Iztoka Kvasa seveda. Roku Flandru pa ne manjka več dosti do olimpijske medalje. Samo še sezonain pol.»Nordijsko smučanje«Skakalci so ga dobili nazaj. Matjaža, namreč. Slovenski strokovnjak je z delom v tujini samo dokazal, zakaj si ga je veliko ljudi želelo. Franci je pripravil vse potrebno, da bomo do leta 2014 skakalna velesila. Jaz pa pravim, da bo letos v Planici na finalu svetovnega pokala nekdo izmed naših fantov s prestola zadnjega slovenskega zmagovalca na tekmi SP na domačih tleh zrinil Primoža Ulago. O teku na smučeh ne bom izgubljal besed, ker tako ali tako vsi vemo, da bo Petra zmagala šestkrat in s svetovnega prvenstva prinesla zlato medaljo. Preostala dekleta in fantje pa bodo slovenski uspeh dopolnili z izvrstnimi uspehi. Za kombinatorce pa se tako ve: več jih je, več zmorejo. In letošnja repre-zentanca je zelo številčna.»Prosti slog«Zmeraj bolj so opazni. Rezultati so samo še boljši. Odlično strokovno vod-stvo in zagnana dekleta in fantje nam pripravljajo marsikatero preseneče-nje za to sezono. Sašo Farič pa zagotovo čaka kup medalj.»Telemark«Najboljši bodo na domači tekmi svetovnega pokala v Bohinju.»ZUTS«Naši profesorji bodo v tej sezoni spet naučili pravilno smučati generacijo otrok. Hvalevredno delo. Za vrhunec pa jih čaka še svetovno prvenstvo na domačih tleh. Organizacijo bodo vsi hvalili. Prepričan sem.Da sem preveč optimističen, boste rekli zdaj, ko ste vse to prebrali. Ne, samo poznam ljudi, s katerimi delam, in vem, kaj zmorejo.

Documents

MAG. STANISLAV VALANT zveza... · 2008. 11. 10. · lovanja, nasproti pa se zmanjšuje financiranje športa prek gospodarstva, kar povečuje izdatke posameznikov oziroma gospodinjstev