ŠTEVILKA 22 MAJ/JUNIJ 2015

MAgIčNosT gIbANJAbREZPLAčNA ELEKTRoNsKA REVIJA ZA osEbNo IN DUHoVNo RAsT DARILo IsKALCEM REsNICE

UVoDNIK

»Ves svet je oder in moški vsi in ženske zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge.«

William shakespeare

Teh vlog se je treba sedaj spomniti, ker se krog prihajanja in odhajanja na Zem-lji zaključuje. Igralske šole je skorajda konec, čakajo nas le še zaključni izpiti iz naslednjih predmetov: zavest in energija, kot glavna dva, za njima pa še: ljube-zen, prijateljstvo, spoštovanje, dajanje, solidarnost idr. In to z vidika prakse.In že takoj zdaj je treba oddati vse kostume, maske, pripomočke, orožja, vladar-ske krone, prstane, ogrinjala … izkušnje iz življenja v temi.Še je čas za inštrukcije in skupinske priprave na izpit; obstajajo skupine in po-samezniki, ki so pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje ter pomagati tistim, ki prihajajo tik pred zdajci. Ne odlašajte, ker je treba predhodno opraviti og-romno praktičnih ur rekapitulacije, sicer se lahko zgodi, da vam bo na koncu zmanjkalo časa …Komisija že zaseda in budno spremlja vsak naš korak, na njeni mizi pa so odprti natančni dosjeji vsakega kandidata, z vsemi najmanjšimi podrobnosti iz vseh življenj, tudi tistih, ki jih skrbno čuvamo zase. »Naprej gredo samo tisti, ki so pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi na popolnoma nesebičen način,« pa je njeno sporočilo.

Marjana Florjan,urednica

Izdajatelj: Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost gibanja, Kalingerjeva ulica 7, 1000 LjubljanaUrednica: Marjana Florjanoblikovanje: Maja RadejFotografije: arhiv Magičnost gibanja, arhiv avtorjev, internetLektoriranje: Marjana Florjanbrezplačno naročanje in informacije: T: 040/393-060 in 051/306 846W: www.magicnost-gibanja.si E: info@magicnost-gibanja.si

Vse pravice so pridržane.

Magičnost gibanjabrezplačna elektronska revija za osebno in duhovno rast

VsEbINA

YANEZoVE DogoDIVŠčINE: ZgoDbA o sTVARJENJU 3

UTRINEK Z DELAVNICE 6

REsNIčNA sVoboDA 8

REbIRTHINg TEHNIKA V TEoRIJI IN PRAKsI 9

MoDRosTI IZ KNJIgE FLoRINDE DoNNER: V sANJANJU: sPREJEM V sVET čARoVNIKoV 12

PRILIKA o PoTI IN PoDPLATU 14

VZDRŽEVANJE čIsTočE V VAŠEM DoMU 16

sPoDbUJANJA gLAsbENE UsTVARJALNosTI 18

PogUM ITI NAPREJ ALI KAKo sE sKoZI očI EKsIsTENCIALIsTA PoNoVNo NAJTI 21

AVREoLA - VIsoKo sENZIbILNA ANTENA 23

PAgoDA 25

NosEčNosT Z MEDITACIJo: MEDITACIJA ZA PoVEZoVANJE 28

PEsEM sPoZNANJA 29

VIDEoPRIRočNIK 5: RAVNoTEŽJE bELINE IN FoKUs 30

- 3 -

Bog, Stvarnik, Kreator, Iluvatar ... je samo Eden ..., a ima mnogo otrok! Vsak med njimi je nare-jen po njegovi podobi in zato je vsak Bog. Zato je povedano tudi – mnogokrat –, da je Bog v člo-veku in človek je Bog. Toda, mnogi Stvarnikovi otroci so pozabili, kdo so, ker so padli v temo. In to, kar se dogaja sedaj, je prebujanje njego-vih otrok in vračanje v svetlobo.

Znanje in zavest o vsem je prisotna na vsakem sve-tu, a obstajajo sile in bitja, ki ga hočejo uničiti, skri-ti, potvoriti. Tudi na Zemlji obstajajo taka bitja in v preteklosti in sedanjosti jim je uspelo zakriti vso res-nico. S tem ko so zakrili resnico, so ustvarili svojo in jo ponudili človeštvu. Človeštvo, v svoji nevednosti, ni moglo storiti ničesar, kot da te laži sprejme in živi z njimi. Nastal je kaos, ki so mu doslej vladale sile laži, korupcije, nasilja, norosti, pohlepa, požrešnosti, lenobe, vzvišenosti, ločenosti. Tega je sedaj konec, še zadnji dnevi teh sil so pred nami. In vse se bo spremenilo ...

Gremo na začetek. Nemogoče je govoriti o Stvarni-

ku, ker je prevelik za naš um, a vseeno si lahko samo ustvarimo sliko, ki nas bo potem vodila v globlja spoznanja.Rečeno je bilo, da je Stvarnik ustvaril samega sebe iz ničesar. To ne bo čisto držalo, a ima nekaj resnice v sebi. Recimo da je v neskončnem morju neobsto-jočega v nekem trenutku nekaj nastalo, se diferenci-ralo od vsega ostalega in se v nekem trenutku tudi začelo zavedati, da JE. Gledano z našega zornega kota, je nastajanje zavesti trajalo bilijone let. Toda, mi živimo v linearni različici vesolja in nam na kraj pameti ne pride, da obstaja vesolje v eni sami točki časa, ki ima nešteto različic prostora.

Pustimo to.

Ko se je Bog zavedel, da obstaja, je v trenutku v njem nastala želja, da se spozna. Nastalo je vpraša-nje: »Kdo sem?« V tistem trenutku se je poleg njega pojavila njegova slika, njegov dvojnik, bi rekli, in ko jo je zagledal, je nastal tako močan občutek Ljubezni in privlačnosti, da se je želel združiti z njo. In res – ta slika je bila ženskega spola, njegov nasprotni del. In

tako sta obstajala Oče in Mati kot vsak zase in oba združena. Na začetku sta bila seveda par, iz katerega je nastalo vse, kar obstaja. In Bog (Ja, res je On!) si je domislil naslednje stvari: izdal je ukaz, da se njegov par razdeli na dvoje in ustvari svoje novo nasprotje, svoje novo ogledalo, svojo novo podobo. In hkra-ti se je še sam razdelil na dvoje, ustvaril novo sliko samega sebe in tedaj so bili štirje. Vsi so se gledali in se čudili in se ljubili. Ko je nato On dal ukaz, da se sedaj vsi ponovno združijo, je nastal užitek brez primere, občutek neverjetne enosti, v kateri pa so še vedno bili prisotni vsi štirje.

Tako je nastala linija stvarjenja, linija bitij, Bogov, ki izvirajo iz tistega, ki je Prvi. Vsak med njimi se je po istem načelu razcepljal oziroma ustvarjal svoje podobe. Ko je bila zavest dovolj velika, so te podo-be postale vse bolj kompleksne in nastajale so di-menzije, galaksije, svetovi, vzporedna vesolja. Po na-šem gledanju gre za eone časa, po gledanju z nivoja Stvarnika pa se vse dogaja v enem samem trenutku.

In tako je bilo povedano, da so Božji sinovi in hčere

Y A N E Z o V E D o g o D I V Š č I N EZ g o d b a o s t v a r j e n j u

(On sam v mnogi podobah) odšli po svetu in ustvar-jali po svoji zavesti in svobodni volji. Bog je ustva-ril zakon ljubezni (to je v bistvu sila privlačnosti) in svobodne volje (proste kreacije, razvoja uma in za-vesti). In ti delci Njega so postali stvarniki vesolja, mojstri, ki jih poznamo pod raznimi imeni. Poseb-no eden je zelo znan in se imenuje Metatron – Bog Kreator. V njem je največ kreatorske sile. In on je tisti, ki ga imenujejo Sin božji ali Kristus. Toda, kdor koli sodeluje z njim, nosi njegovo energijo, njego-vo moč oziroma je nosilec Kristusove/Kreatorske/Svetlobne moči.

Povedano je bilo, da ima Bog svoj temni del, ki je vedno enako močan kot On in ima vso zavest kot On. Bogovi, sinovi in hčere Prvega Kreatorja (pa ga imenujmo odslej Iluvatar, ker je to njegovo izvorno ime in kot takega smo ga poznali, ko smo prišli na Zemljo, in kot tak je imenovan tudi v Gospodarju

prstanov) so začeli raziskovati temna področja Bo-žanske kreacije, kajti svetla so bila vedno in v tre-nutku na razpolago. Nekateri so postali specialisti za temo in so jo vse bolj spoznavali in postali tema. Nastali so temni lordi in temne čarovnice, ki so uži-vali v tem, da so ustvarjali kaos, nered in ki so šli vse globlje v stanje sovraštva proti Svetlobi. Do zdaj je bil velik del vesolja v četrti dimenziji v njihovi lasti. Ne bom povedal, kaj vse so počeli drug z drugim ter z novimi bitji svetlobe, ki so prišla v njihov teritorij.

Ta nova bitja so prišla spoznavat temo, ki pa je pos-tala tako trda, da je bilo zelo težko priti iz nje. Edina pot je bila ubrati pot svetlobe in odreči se temi. A tema je zelo sladka, zapeljiva in lepljiva. V njej ni več zavesti in tudi temni lordi so pozabili, da so nekoč bili del svetlobe. V njihovem svetu je bilo moč preži-veti samo z borbo drug proti drugemu in jemanjem svetlobe, ki jo ima poraženec. Tako je nastal vampi-

rizem, ki je vladal tudi na Zemlji, a je v resnici nastal že davno prej.

Omenjeno je bilo že prej, da so v vesolju milijarde let trajale bitke za oblast med svetlobo in temo in nastajali so novi svetovi in izginjali stari. Precej težko si je zamisliti, kajne, da so na Zemlji prisotni celo Prvi Kreatorji v podobi najvišjih Bo-gov in da so do sedaj živeli kot navadni ljudje, ne da bi vedeli, da so to Oni. Sedaj so se začeli prebujati in vse se bo spremenilo. Ko se prebudi zavest, se dejanja začenjajo razlikovati.

Pa razmislimo še enkrat o vsem: vse, kar je, je nas-talo zaradi igre privlačnosti in odbojnosti. Akcija in reakcija, + in -. na svetu tretje in četrte dimenzije so te sile dvojnosti izredno močne. Na peti dimenziji pa jih ni. Na tej dimenziji, kamor sedaj prehajamo, ne obstaja več sila odbojnosti! To pa si je najbrž v tem trenutku zelo težko zamisliti.

Bogovi so v Iluvatarjevem imenu ustvarjali svetove. Večinoma so delali v parih, v veliki tantrični ekstazi in enosti. Skozi obdobja so se pari menjali, zato da se je kreacija širila in da smo spoznavali značilnos-ti drug drugega. V drugih situacijah je bila kreacija skupinska (ponavadi ne več kot 50 Bogov ali Moj-strov). Kreacija se je dogajala v sanjanju, v stanju speče zavesti, kjer je domišljija dobila prosto pot v neraziskana območja. In tako jih je lahko polovica sanjala, ostali so bili budni in so opazovali, ali pa jih je pet sanjalo, ostali so bili budni, ali pa je celo samo eden (najmočnejši) sanjal, ostali pa so bili opazoval-

- 4 -

ci. Včasih pa jih je 49 sanjalo in je eden bil buden. To se je zgodilo recimo na Zemlji, ko je buden ostal samo Shiva, ostali pa so padli v sanjanje z energijo in so ostali tam do današnjega dne, ko se prebujajo. Ker je Shiva razumel, videl in sprejel njihovo kreaci-jo ... in jih sedaj prebuja.

Vsi svetovi na vseh dimenzijah obstajajo v umu kre-atorjev. So mojstri in mojstrice, ki držijo v umu 12 galaksij – kot je recimo Quan Yin. Istočasno daje življenje, popravlja, skrbi za vse življenje v teh ga-

laksijah in se hkrati ljubi z moškim Mojstrom, ki je trenutno njej najbližji. Vse je hkrati, kreacija, živ-ljenje, smrt. Oba mojstra sodelujeta z vsemi osta-limi na nezamisljivem nivoju preko centralnih Sonc galaksij ter centralnega Sonca vesolja, kjer biva um Iluvatarja. Sveti duh, omenjen v raznih knjigah, je tista energija, ki povezuje vse stične točke, torej niti, informacijske avtoceste, povezave med vsemi deli vesolja. Hkrati pa je vsak mojster lahko inkarniran tudi v fizičnem telesu in dela, kar mora delati – in do zdaj večina ni vedela, kdo so.

Šli smo skozi različne faze, spoznavali ustvarjenje in uničenje, življenje in smrt in se vedno znova prebu-jali, vedno drugačni, a še vedno isti. Učimo se, na-predujemo skozi najhujše predstave teme in največje užitke svetlobe. V tem trenutku je Iluvatar ustvaril na osnovi spoznanega novo vesolje, medtem ko bo velik del starega sedaj uničen. Ker je postal prenatr-pan z mrtvimi energijami.

Yanez

- 5 -

Včeraj spet odlična delavnica. Zadnje čase so delavnice močne, manj delamo sicer fizično, ampak energija pa dela sto na uro. Da le imaš namero, dobiš pomoč in usmeritev, kaj in kako. Brez naših tedenskih srečanj ne bi moj duhovni razvoj prišel daleč. Cona udobja in zapeljivi um sta tako sladka, da se težko upreš energijam po-gube, tudi če te že krepko držijo za vrat.Moja namera je bila soočiti se s s svojo čustveno in besedno manipulacijo, da dosežem želeno. Tako pri partnerju kot pri otroku sem opazila, da jo zad-nje čase zopet izvajam. Nedolgo nazaj sem namreč zaznala, kakšen energijski ščit imam okoli sebe, raz-log zanj pa so bila moja razočaranja, ki sem jih doži-vela še kot majhna punčka. Ta ščit se vklopi takrat, ko začnejo na plano prihajati čustva oziroma resni-ca, ki sem jo potlačila še sama pred sabo. Rada imam namreč, da imam prav, težko sprejmem kritiko in zato se avtomatsko vklopi nadzornik znotraj mene, ki začne dirigirati samo po svoje. Če želim premagati svoje egoistične odzive in manj-vrednostne komplekse, se bom morala najprej z nji-mi soočiti. Še prej pa jih priznati – da uporabljam

čudne trike, ki pa predvsem škodijo meni, jaz pa si želim imeti lep odnos s seboj in drugimi. Torej, se bo treba spremeniti.In tako pride nedelja, dan za delavnico. Ker je ener-gija v skupini še močnejša, največkrat naredim velike preboje ravno z njo. Danes smo delali cel čas samo rekapitulacijo (čiščenje osebne zgodovine) in eno plejadsko komoro. V skladu s svojo namero sem najprej imela v rekapitulaciji strašne upore. Malo me je hotelo odnašati, potem sem se spet zbrala in di-hala dalje. Začutila sem v sebi zanikanje, nečesa si nisem hotela priznati. Kar naenkrat se je okoli mene zgostil plašč megle, ki je vseboval spalni plin. Postala sem omamljena in bi lahko kar na stolu takoj zas-pala. Moj učitelj je bil blizu mene in me hvalabogu dregnil, da sem spet prišla k sebi. Njegov sunek pa ni bil samo telesni, bila je energijska brca, ki mi je pomagala, da sem šla lažje potem naprej v soočenje. Kmalu zatem sem namreč videla, pred čim sem be-žala. Začutila sem hudo sovraštvo do lastne mame, ki je kot nosilka ženske kode po svoji družini svoje neozaveščene energije prenesla naprej meni. Neza-vedno seveda. Težko je takoj priznati (ker je eno-

stavneje za svoje tegobe okriviti nekoga drugega), a v resnici sem jezna sama nase, ker sem soočena z energijami, ki mi gredo na živce. In moja prva reak-cija je pač jeza na prvega (mamo), ki te energije znot-raj mene najmočneje prebudi. Transformacija pa je vedno mogoča prek odpuščanja sebi in drugim ter sprejemanje odgovornosti za svoje stanje. Dlani sem dala v položaj za priklic KA-telesa (v višini pleksusa, desna nad levo) in predihovala zaznavane občutke. KA-telo je pomoč, je steber, ki te drži povezanega,

U T R I N E K Z D E L A V N I C E

- 6 -

medtem ko predihavaš svojo temo. In tako te ego ne more zvabiti stran in se zato z občutki lažje soočiš. Po tej ugotovitvi so moje telo preplavile napetosti, vedela sem, da moram samo globoko dihati in na-meravati, da se ta energija znotraj mene transformi-ra. Potem pa, kot bi šlo nekaj ven iz mene, sem pos-tajala bolj in bolj sproščena. Izpuhtela je tudi jeza na mamo. Na koncu sem bila mravljinčasta in premak-njena in sem potrebovala nekaj trenutkov, da sem se spet zbrala. Bilo je namreč konec prve runde.V drugi sem na teh energijah nadaljevala in vide-la, kako sem kot otrok sprejela od staršev, babice in strica njihov pogled na to, kakšna mora biti ženska. Kaj naj dela, kako naj se obnaša. Vse to so določili oni in jaz sem to seveda sprejela. Danes pa bi se teh vcepljenih programov rada rešila, saj me to omejuje v mojem življenju, obnašanju do drugih, viziji ipd. Normalno, otrok živi s svojimi starši, kjer prevza-me tako načine in vzorce obnašanja kot tudi njihove energije. Vse to predajamo naprej svojim otrokom in le resnični iskalci svobode vedo, da se lahko ta začarani krog prebije. In tako se bojevnik iz dneva v dan bori, ˝predihava˝ svoje življenje in spreminja kodo, ki mu je bila vsta-vljena. Dejansko se reprogramira. So pa te energije tako intenzivne, da se moraš velikokrat boriti na vso moč, da jih premagaš. Ničkolikokrat sem potna in kričim: »Namera!« da se le rešim iz krempljev gotove smrti. Smrt pa je vse, kar te upočasnjuje in drži na mestu znanega – npr. lenoba, pasivnost, cona udo-bja, zanikanje, manjvrednost, predajanje užitkom ...Na koncu delavnice smo naredili še en dober kunda-lini, podprt s pravo glasbo. Ob izvajanju le-tega sem začutila prisotnost Mojstrov, ki so me na vrhu odprli

– kot odpiramo konzervo z ribami, in takrat se je name usula energija janga. Občutek je bil odličen, bila sem moč, prizemljenost, neupogljiva namera in vedela sem, da zmorem. In spet se mi je potrdilo, da edino priznavanje in soočanje s svojimi pravimi občutki prinese prave rezultate.Po koncu delavnice smo, kot vedno, vsi obsedeli, prepredeni z novimi spoznanji in svežo energijo. Pogledala sem v smeri obeh učiteljev in na jok mi

je šlo, ko sem pomislila, da vsako nedeljo znova in znova odkrivata nove poti in tehnike, da bi nam po-magale prebiti se iz kalupov umrljivega človeka in kako predana ter brezgrajna sta v tem svojem po-četju.

Hvala MG!

Leticija Fortin

- 7 -

Življenje je brezmejno. Mi smo brezmejni. Od vsega, kar je, nas ločuje zgolj snovno telo. In tudi snovni svet ima svoj smisel. Vse ima svoj smi-sel. Tudi trpljenje. In vse ˝težave˝, s katerimi se so-očamo. Se resnično zavedate tega? Ali tarnate nad Bogom, zakaj vas je pustil same, zakaj to dovoljuje? Da umirajo dobri ljudje? Da je na svetu toliko zla? Kako lahko potem rečemo, da Bog ljubi? Seveda lju-bi! V resnici mi ne ljubimo sebe. Ker smo se oddaljili od svojega bistva. Ker ljubezni ne pustimo več blizu. Ker smo zaprli svoja srca. Ker nam vsi sporočajo, da je svet krut. In je. Ampak, ali bomo za večno pustili vrata zaprta? Četudi čutite ljubezen v sebi, ali ste resnično srečni, če te ljubezni ne dajete? In ne izražate? Več kot imamo ljubezni v sebi, več si je želimo daja-ti. To je naravni proces. To je odnos. Dajanje in spre-jemanje. Ne zgolj eno ali drugo. In jaz ti ne dajem zato, ker ti meni daješ. Ampak zato, ker imam. In lahko dajem. Brez pričakovanj. S čistim namenom. Kaj in koliko boš ti vzel, ni več moja odgovornost. Je tvoja odločitev. Priložnosti je na vsakem koraku.Kdaj boste pripravljeni videti, kdaj se boste zbudili, ne vem. To je vaša odločitev. Ampak zavedajte se, da priložnosti pridejo in gredo. Ste prepričani, da pride

naslednja? Če je ne bo, ne jokajte, če je ne boste do-čakali. Čas za spremembo je ZDAJ. Začnite tu, kjer ste. Če ste na tleh, si to priznajte. Bodite iskreni do sebe. Začnite tu, kjer ste. In ne tam, kjer trenutno niste. S tem ustvarjate samo vse večji razkorak med tem, kar je in kar si želite, da je. In to v vas sproža občutke krivde, razočaranja in nezadovoljstva. Ali vidite ta proces? Kako hitro se lahko znajdete v za-čaranem krogu! Torej – ste se pripravljeni osvoboditi? Ali se zaveda-

te, kako bistvena je svoboda? V svobodi je resnična moč. Svoboda je življenje. Življenje je svoboda. Ste resnično svobodni?

Če čutite v sebi nemir, niste svobodni. Če vas vzne-mirjajo ljudje okoli vas, niste svobodni. Svoboda je stanje duha. Vaše biti. In resničnega zavedanja, kdo v resnici ste. Kajti v resnici smo vsi svobodni.

Erika Kralj

R E s N I č N A s V o b o D A

- 8 -

Rebirthing je tehnika zavestnega dihanja, s katero zdravimo blokade in potlačena čustva ter stanja iz preteklosti. V angleš-čini beseda pomeni preporod ali ponovno rojstvo, saj ozdravljene blokade prinašajo pravo olajšanje oziroma nastopijo občutki, kot bi se ponovno rodili. Tudi med izvaja-njem tehnike lahko vdihnemo, kot bi prvič vdihnili zrak (kot pri rojstvu), če nas tehni-ka popelje v globine zdravljenja.

Pri rebirthing tehniki ležimo na hrbtu, noge so izteg-njene, roke ob telesu, dlani obrnjene navzgor. Oči so zaprte, telo je sproščeno, se ne premikamo. Pri stopalih vizualiziramo belo svetlobo in jo z vdihom potegnemo po zgornji strani telesa čez glavo in z izdihom nadaljujemo krog po zadnji strani navzdol, od glave do stopal. Vdih in izdih tečeta neprekinjeno

in sta enako dolga. Lahko dihamo skozi nos ali skozi usta. Preden začnemo, si postavimo tudi namero, kaj želimo s tehniko pozdraviti, katera čustva osvobodi-ti, katere zamere odvreči, katere vezi pozdraviti, ka-tera področja v življenju spremeniti itd. Pomembno je, da vemo, kaj želimo spremeniti.

Rebirthing lahko izvajamo v skupini, pod vodstvom učitelja, kasneje, ko imamo že prakso, pa tudi sami. Imajo pa rebirthingi v skupini poseben čar in moč, saj je namera skupine močnejša. Pa tudi učitelj ima pomembno vlogo, še posebej, če zaznava, kaj se dogaja, in lahko priskoči na pomoč in še sam po-maga pri transformaciji energij in občutkov, ki jih tisti, ki rebirthing izvaja, predeluje. Kadar zdravimo bolj globoke rane, se ob dihanju lahko pojavijo tudi fizične bolečine in krči v rokah, nogah. Takrat še dodatno okrepimo zdravljenje te blokade s hitrej-šim dihanjem – predihavanjem. Ko bolečina popus-

ti, nadaljujemo z ovijanjem v belo svetlobo (kot na začetku).

Sama že več let redno izvajam rebirthing tehniko in imam tako boleče kot zanimive izkušnje. Včasih sem predihavala le občutke in bolečino, včasih sem po-doživljala pretekla življenja, včasih se oglasijo moj-stri, včasih dobim sporočila, navodila, kako naprej itd. Včasih pa le diham in čutim svoje telo. Ni pravil, so le različne izkušnje. Kakšen mesec nazaj smo na skupinski delavnici dihali daljši in močen rebirthing; bila je neverjetna izkušnja, ki sem jo podoživljala še več dni po delavnici. V rebirthingu se mi je oglasil Huan, to je silni pes (volčjak) iz Valinorja. Brala sem o tem močnem in zvestem psu, v tem rebirthingu pa sem še začutila njegovo moč in zvestobo svetlo-bi. Borila sem se svojimi temnimi vzorci, kot sta na primer ne morem in ne zmorem. Pa se pojavi Huan in mi pove:

R E b I R T H I N g T E H N I K AV T E o R I J I I N P R A K s I

- 9 -

Začni se boriti! Dokler podpiramo svoja temna stanja in nič ne ukrenemo, po-meni, da se ne borimo. Vdani smo v usodo in čakamo, da bo bolje, prelagamo odgovornost za svoje življenje na druge (npr. na partnerja, šefa, očeta, mamo itd.). Sporočilo Huana je, naj vzamemo življenje v svoje roke in se soočimo s sabo, s svojo bo-lečino, s svojimi travmami. Tega nihče ne more narediti namesto nas!

Postani neomejena!Zaupaj v neverjetne stvari, od-vrzi ozke vzorce in prepričanja, ki definirajo tebe in tvoje življe-nje. Zaupaj, verjemi in dovoli si sanjati o večjih stvareh!

Začni delati za svetlobo!Dokler se ne zavedamo, da de-lujemo iz ega, delamo za temo. Ko se začne pot ozaveščanja in soočanja, počasi prestopamo k svetlobi. Večja kot je zavest, bolj delamo za svetlobo. Šele takrat začnemo dajati ...

Klara Dev

- 10 -

boNo bARŠEK,avtor knjižne uspešnice Resnice življenja in vodja skupine Magičnost gibanja vas to jesen vabi na poseben cikel pre-davanj in delavnic o trenutnih energijskih spremembah ter kako se nanje učinkovito pripraviti. Predavanja in delavnice vodi Bono Baršek, vrstila pa se bodo po različnih krajih v Sloveniji. Njihov namen kot tudi namen skupine Magičnost gibanja je javnosti približati praktični del duhovnosti ter jo pripraviti na neizbežne spremembe ter soočanja, ki nas ča-kajo. KLIKNI ZA VEČ ...

REsNICE ŽIVLJENJA - bono baršekKnjiga skuša dati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja, njegovih odnosov z drugimi, njegovega zdravja in počutja ...

KLIKNI ZA VEČ ...

VIVA CREATIVA - Ajša svetlinPriročnik za ustvarjalno poučevanje instrumenta. Namenjen je učiteljem, staršem pa tudi učencem kitaristom.

KLIKNI ZA VEČ ...

gAJbA KRoMPIRJA - Natalija PavlinUtrinki s poti osebne rasti. »Z veliko ostrino, ki pa nikjer ne preide v prazno kritiko ali celo obsojanje, se Natalija loteva teme obnašanja, razmišljanja, delovanja same sebe – in, kar velja za njo, velja za vse, saj smo vsi narejeni po istem kalupu!«

KLIKNI ZA VEČ ...

DVD osNoVE ŠAoLINsKEgA KUNg FUJA

KLIKNI ZA VEČ ...

- 11 -

»Začni se obnašati kot bojevnik, ne pa kot ženska, ki je izurjena, da ustreza. Veš, da se celo takrat, kadar si prav zverinsko zoprna, hkrati trudiš, da bi ustrezala. Boriti se moraš sama s seboj. Vsak centimeter svoje poti. In to moraš početi tako umetelno in tako pre-meteno, da nihče ne bo opazil tvojega boja.« (214)

Prava sprememba ni sprememba razpoloženja ali obnašanja ali videza. Prava sprememba zajema polno preobrazbo jaza. Do takšne spremembe ne pride v treh mesecih ali enem letu ali desetih. Za tako spremembo je potrebno vse življenje. Ker je nenavadno težavno postati nekaj drugega kot to, za kar so te vzgajali. Da bi lahko delovali v svetu ča-rovnikov, moramo sneti svojo vsakdanjo masko, ki jo nosimo že od rojstva naprej, in si nadeti drugo – masko, ki nam omogoča videti sebe in našo okolico, kot v resnici je: sapo zapirajoči dogodki, ki vzcvetijo v prehodno obstajanje enkrat samkrat in se nikdar več ne ponovijo. Sama si moraš napraviti to masko; to pa ne dosežeš s spremembo stanovanja, obleke ali z novo knjigo, še posebej pa ne z idejo, da si najdeš novega moškega. (168–169)

Vsi so mi zatrjevali, da se bodo, če ne bom prišla do potrebne energije in se sama spomnila, venomer samo ponavljali, za kaj takega pa nimajo časa. Spo-četka so se mi njihove zavrnitve zdele malenkostne in nepoštene. Kasneje pa sem dojela, da imajo po-polnoma prav, da zavračajo našo najbolj priljubljeno intelektualno igro – pretvarjanje, da nas zelo zani-ma zastavljanje tako imenovanih globokih vprašanj glede naše notranjosti, katera pa za nas največkrat sploh nimajo pomena. Razlog, zakaj za nas nimajo nobenega pomena, pa je ta, da ne premoremo pot-rebne energije, da bi storili karkoli v zvezi z odgovo-rom, ki ga mogoče dobimo, razen tega, da se z njim strinjamo ali pa ne. (194–195)

»Sledila si najenostavnejši postopek, kar si je moč zamisliti. Nisi si dovolila biti taka, kot si običajno. To je ključ, ki odklepa vrata. Sliši se idiotsko, vendar je najbolj zamotana skrivnost čarovništva preprečiti samemu sebi biti tak kot običajno. To je ključ do moči in zatorej najtežavnejša zadeva, kar jih počno čarovniki. Vseeno pa ne gre za nič zamotanega ali nerazumljivega. Nič ne straši našega razuma in prav

zaradi tega nihče niti ne posumi, kako pomembno je.« (222)

Nekaj v tebi sluti, kako lahko upravljaš s to silo – na-mero. Ker je sanjanje za žensko stvar zadostne ener-gije, je najbolj pomembno prepričati jo v potrebo po spremembi svoje globoke podružbitve z name-nom, da bi prišla do te energije. Težavno je napol-niti žensko s hrabrostjo za vstop na novo področje. Večina žensk ima raje svoje varne verige kot pa gro-zo novega. Sanjanje je samo za pogumne ženske ali pa za tiste, ki nimajo nobene druge izbire, ker živijo v neznosnih okoliščinah – kamor pa spada največ žensk, ne da bi se sploh zavedale tega. (236–237)

Njegov pogled mi je povedal, da mu je popolnoma vseeno, če se vdam jezi ali pa solzam. Zavest, da ni-mam občinstva, mi je v hipu prinesla občutek rav-nodušnosti. (248)

Bila sem blizu popolnega zloma, zdelo se mi je, da moja glava ne bo prenesla takega pritiska. »Zberi se punca! Najhuje šele pride. Vendar ti ne smemo pri-

M o D R o s T I I Z K N J I g E

F L o R I N D A D o N N E R : V s A N J A N J Us P R E J E M V s V E T č A R o V N I K o V

- 12 -

zanašati. Da bi sedaj zaustavili pritisk samo zato, ker se ti lahko zmeša, je za čarovni-ka nepojmljivo. Na današnji preizkus mo-raš gledati kot na izziv. Ali boš živela ali pa umrla. In tega ne mislim samo metaforično. Ne morem ti lagati, da bi prizanašala tvojim čustvom.« (250)

Čarovniški svet ima naravno prepreko, ki odvrača mile jere. Čarovniki potrebujejo grozovito moč, da so mu lahko kos. Veš, v njem žive pošasti, leteči zmaji in demonska bitja, ki pa seveda niso nič drugega kot le BREZOSEBNA ENERGIJA. Mi sami, zaradi svojih strahov, spremenimo to bre-zosebno energijo v peklenske stvore. (261)

Odšla je do sredine dvorišča. Zavrtela se bo. Zaplesala bo ples, da bi prišla do koz-mične energije. Čarovnice so prepričane, da lahko s premikanjem telesa dobijo moč, ki je potrebna za sanjanje. (272)

Skrajno neumno je razmišljati v izrazih poštenosti in nepoštenosti. V svetu čarov-nikov obstaja samo moč. In če si se česa v tem času naučila, si se tega, da bojevnik v trenutku najhujše žalosti zbere vso svojo moč in gre naprej. Bojevnik nikoli ne pod-leže obupu. Če hočeš sanjati naše sanje, moraš biti mrtev. Umreti pomeni izgubiti vso lastnino, odreči se vsemu, kar imaš, in vsemu, kar si.

Če bojevnik ničesar nima, tudi ničesar ne čuti (tesnobo, bolečino, žalost, ljubezen). Takrat čarovnik lahko preseže vsa ta čustva, saj v sebi čuti le dolžnost in cilj. »Kakšen prazen svet pa je potem to?« Prazen je svet prepuščanja, kajti prepuščanje odreže vse ostalo razen prepuščanja – tak svet je eno-stranski, dolgočasen, ponavljajoč. Čarovnik pa ima protistrup za prepuščanje in to je smrt. In on ne le razmišlja o smrti, marveč zares umre. Tokrat sanjaj mrtva. Napaka je bila, da si sanjala živa. »Kaj to pomeni?« Če sanjaš živ, pomeni, da imaš upanje. Pomeni, da se oklepaš svojih sanj, kot bi ti šlo za živ-ljenje. Sanjati mrtev pa pomeni sanjati brez upanja. Takrat sanjaš, ne da bi se oklepal svojih sanj. Svoboda je popolna odsotnost skrbi za sebe, pomanjkanje skrbi, do katere pride, ko se osvobodi večina energije, ki je ujeta v nas. Ta energija se sprosti šele takrat, ko lahko izklopimo svojo vzvišeno predstavo o sebi, o svoji pomembnosti, pomembnos-ti, za katero mislimo, da je nihče ne sme oskruniti ali se ji posmehovati. Cena za svo-bodo je zelo visoka. Lahko jo dosežemo samo, če sanjamo brez upanja, če smo prip-ravljeni izgubiti vse, celo sanje. Za nekatere izmed nas je sanjati brez upanja, boriti se brez cilja v glavi, edina možnost, da lahko držimo korak s ptico svobode. (276–277)

Zbrala in uredila: Natalija Pavlin

- 13 -

Je gozd. In so drevesa. In so grički in grmički. To ni pravljica. To je krik. Ležim, ker še nisem vstal. Ležim, ker se ne spomnim, da bi kdaj hodil. Potopljen sem v rjavo, ker nisem kičast. Nihče ne zmore, da me ne bi opazil. Jaz sem pot, gozdna pot, spoštovani. Ne spomnim se, da bi bil kdaj zelen, če pa sem bil, to nisem bil jaz. Uzrli ste mah, uzrli ste nekaj, kar ni iz mojega planeta. Tujec sem v lastnem gozdu. Pa vendar je to moj gozd. Brez mene je gozd pozabljen in izgubljen. Jaz sem tisti, ki mu daje veličino, jaz sem tisti, ki sprejema gosta.

Vedno sem pripravljen na njegov prihod. Nerad ga kličem po imenu, ker mi pomeni več kot … Malce sem vraževeren, da bi se hotel razhuditi in me po-zabiti. Če bi me hotel počastiti s čim lepim, niti ne pričakujem. Ne. Jaz sem vesel, da pride. Podplat. Ah … Čeprav je trd in težak in neizprosen, me spoštuje. On je velik. On je Bog. On je vse.

Njemu ni mar, če sem rjava brozga, če so storži

razčetverjeni zakopani v zemljo, iglice preperele in suhe. Njemu ni mar, če ne cvetim, če na meni ne požene nikakršen list, če ne vidim. On me ima rad takšnega, kot sem. Rjav in zadušen. Navdušen je, ko me zagleda, in jaz delim veselje z njim. Skupaj za-pleševa krut ples, koračnico, ki dviga prah iz mojega bitja. Ne zanima ga, kaj se nahaja preko mojih meja. Včasih se, podplat, ustavi in z rumeno tekočino prebarva tisto zelenje, ki se nesramno šopiri zraven mene. Tudi sam bi pljunil, če bi lahko. Eh …

Midva sva eno. Dokler bo prihajal in mi izkazoval pozornost. Ga bom ljubil. Čeprav so njegova de-janja suha in nečimrna, je najina usoda povezana. Brez njega si ne predstavljam življenja. Potrebujem ga, toda še bolj on potrebuje mene. Brez mene je izgubljen. Ne upa si me zapustiti. Jaz sem njegov gospodar, naj se tega zaveda ali ne. Jaz sem njegov vodja, jaz mu pokažem, kam lahko stopi in kje je prepovedano. Naj si ne drzne …

… naj si me ne drzne zapustiti.

P R I L I K A o P o T I I N P o D P L A T U

Nekdaj vseeno traja predolgo. Ko dežuje ali pa je zelo vroče. Takrat sem sam. Bojim se in trepetam: »Kaj če je podplat umrl!?« Morda raje umrem, kot da preživim cel teden, mesec, leto brez njega. Strah me je. Ličinka sem. Kamen. Groza. Nič sem. Jočem. Žal mi je, ampak gnida ne rabi kril, gnida crkne in še vedno je gnida, ker gnida ni nikoli živel.

Priznam. Zavidam cvetlicam njihov vonj, zavidam mehkemu mahu njegovo kožo in drevesom mogoč-na debla. Tako so čudoviti in radoživi, tako so polni in polnijo vse naokrog. A ne mene. Jaz se nemiren tresem, če podplata na sončen dan ni od nikoder. Če ne utrdi mojih rjavih okončin in ne poravna razbo-lele hrbteniglice in poboža po glavoboržih. Včasih me boli in si želim, da bi se podplat ustavil in mi pokazal svoj drugi obraz. Da bi me opazoval kot najlepšo rožo ali najbolj čudovito borovnico. Toda nimam mu ponuditi ničesar vzvišenega, ničesar, kar bi mu polepšalo dan. Jaz sem le, pot.

Premišljujem, da ni poti nazaj, da mi nikoli ne bo

- 14 -

uspelo najti tisto v sebi, na kar bi bil zares ponosen. Na podplat sem zelo navezan in tako ali tako se po-čutim zelo varnega v njegovem objemu. Toda vsak mesec podplat prihaja redkeje. Trpim. Njegov čas je moj čas.

Želim si … biti seme. Vzkalil bi v največjo umetnino

sredi gozda, moje roke bi se dvigale visoko v nebo in moje noge bi segale globoko v zemljo. Moja glava bi bila sonce, ki bi sijalo na živo zeleno rastje in oživlja-lo njihova telesa. Samota bi bila prijateljica, s katero bi igral karte, in palčki moji bratranci, s katerimi bi si delil ogenj v srcih. Dežne kaplje bi osveževale moje bitje, vsak dan bi prinesel novo darilo. Horizont v

moji duši bi se raztezal v vsako poro zunanjega in se vračal nazaj v notranje.

Slišim glasbo, ki me boža po licih, in utripam, ras-tem. Učim se. Ni še konec. Nikoli ne bo.

Dejan Burgar

- 15 -

Zadnji postopek, s katerim lahko vzdržujete zdrave meje in fizično zaščito, se nanaša na vaš dom. Lahko se uporabi tudi za kateri koli drug prostor, v katerem boste nastanjeni začasno, kot npr. hotel ali dom kogar koli, kjer boste na obisku. Čeprav tega prej nisem podrobno pojas-njevala, je pomemben del vzdrževanja zdravih meja to, da se odmaknemo od nižjih astralnih plasti. To so spodnje plasti tretje, četrte in pete dimenzije, na katerih živijo tako temna bitja in entitete kakor tudi negativne miselne forme lju-di. Na tem nivoju se ustvarjajo in tudi doživljajo nočne more.Ko ponoči zaspite, zapustite svoje fizično telo s po-močjo svojega astralnega telesa. Vaše astralno telo dobesedno potuje po času in prostoru na bodisi niž-je astralne ravni ali pa na višje svetlobne ravni. To drugo je precej bolj priporočljivo. Ko potujete po astralu, včasih to tudi sanjate. Sanje vam tako poma-gajo, da se pričnete bolj zavedati svoje podzavesti in jo pričnete zdraviti. Včasi se skozi astalno telo spro-stijo stare travme in občutki. Drugič boste morda odpotovali na višje dimenzije na duhovno zdravlje-nje ali se udeležili izobraževanja. Lahko boste preg-

ledovali prejšnja življenja in jih asimilirali ter se iz njih učili. To je le nekaj primerov, kaj vse se lahko zgodi.Zdrave meje med spanjem so ravno tako pomembne kot zdrave meje v budnem stanju. Če se vaše astral-no telo poškoduje na nižjih astralnih ravneh, bo do-ločen del vašega fizičnega in eteričnega telesa bolj ranjliv za napade energij z nizkimi frekvencami. V budnem stanju ustvarja vaše astralno telo prožno zaščito za vaše celo energijsko telo. Če se poškoduje, je ta funkcija ogrožena. Zaradi zakona privlačnosti – enako privlači enako –, če ste med spanjem v svo-je telo spustili bolečino, poškodbo ali strah, boste v svojo avro pritegnili istovrstne energije tudi, ko bos-te budni. Bolj boste izpostavljeni tudi energijskim napadom entitet, ki vibrirajo na tej frekvenci in se hranijo na vašem strahu ali bolečini. Njihov osnovni namen je, da vas v energijah strahu, bolečine in dvo-ma tudi zadržijo in tako vzdržujejo svoj vir hranje-nja. Zapomite si, nič ne more vstopiti v vaše energij-sko polje, če tega nekaj v vas ne pritegne.Podobno se dogaja tudi, kadar greste med spa-njem na višje ravni in ste deležni zdravljenja, uče-nja, ljubezni in duhovnega prebujanja. Te frekvence

se bodo prenesle v vaše fizično telo, ko se bo vaše astralno telo vrnilo in se boste prebudili. Se spomite kakšnih sanj, v katerih ste leteli in občutili lahkot-nost in veselje? Se morda spomnite, da ste bili med spanjem deležni učenja, in ko ste se zbudili, ste ga priklicali v spomin in ga uporabili v vsakdanjem živ-ljenju? Te slednje sanje so poleg čiščenja podzavesti pravi namen vašega spanja.Da pa lahko pride do tovrstnih situacij zdravljenja in učenja v vašem spanju, je pomembno, da sta vaš dom in vaša avra čista vplivov iz astala. To doseže-te s tem, da uporabite katero od že omenjenih teh-nik za ohranjanje zdravih meja (op. pr. glej prejšnje številke revij Magičnost gibanja). Poleg tega obstaja tudi invokacija za sidranje energij iz višjih dimenzij v vaš dom, delovno mesto ali kak drug prostor. Spo-dnja tehnika je opisana samo za vaš dom, lahko pa jo prilagodite za kateri koli drug prostor ali situacijo.Za čiščenje vašega doma sledite naslednje korake:1. Vzpostavite prizemljevalni žarek svetlobe za vašo celo hišo ali stanovanje, ki naj izhaja iz pritličja. Po-tegnite ga do središča zemlje.2. Vizualizirajte zlato sonce v premeru 60 cm v sre-dišču vašega doma.

odlomki iz knjige v prevajanju: Amorah Quan Yin: Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenjePriprava na delo s svetlobo na plejadski način

V Z D R Ž E V A N J E č I s T o č E V V A Š E M D o M U

- 16 -

3. Počasi večajte zlato sonce, dokler ne zavzame prostor vašega celotnega doma.4. Obdajte zlato sonce z 1–2 metra debelim zidom vijolične svetlobe.5. Izgovorite afirmacijo: Vijolična krogla bo obdaja-la moj dom, dokler zopet ne ponovim tega procesa. Bodi tako.6. Nato izgovorite naslednjo invokacijo: V imenu Jaz sem, ki Jaz sem, ukazujem, da naj bo to domo-vanje in okolica napolnjena z zlato svetlobo iz mest luči, kjer prebivajo vnebovzeti mojstri. Vstopi lahko le, kar je božansko. Vse kar ni božansko, kar je ilu-zija, naj takoj zapusti ta prostor. Tako naj ostane in tako naj bo.

Ko uporabite izraz Jaz sem, ki Jaz sem, je tako, kot da bi klicali prisotnost Boga/Boginje, ki je v nasprotju z izrazom jaz, ki izhaja iz ega. Torej, ko uporabljate ta izraz ali afirmacijo, ukazujete v ime-nu svoje božanske prisotnosti. Afirmacija Jaz sem je izjemno močna in jo morate uporabljati previdno ter jo izražati na pozitiven in ustvarjalen način. Vsa-kokrat ko izgovorite Jaz sem ... in končate stavek s trditvijo, celo kadar storite to mimogrede, istovetite s tem svoje bitje. Lahko na primer rečete 'Jaz sem je-zen/-a' ali 'Jaz sem ljubeča oseba' in tako opredelite svoje bitje s tem, kar ste dejali.Drugi del invokacije pravi '... z zlato svetlobo iz mest luči, kjer prebivajo vnebovzeti mojstri ...' To se nana-ša na prebivališča na višjih dimenzijah, kjer se naha-jajo bitja, ki so bila nekoč na Zemlji, se razsvetlila in zavestno umrla ter dosegla vnebovzetje. Ti vnebov-zeti mojstri – ali Velika bela bratovščina, kakor se

tudi imenujejo – se nahajajo v Mestu luči, da bi služi-li človeštvu in vam pomagali na vaši poti do razsve-tlitve in vnebovzetja. Vodijo in učijo vas v sanjah in tudi v vašem budnem življenju, ko ste pripravljeni, željni in dostopni. Ko kličete svetlobo iz njihovih prebivališč, je to kot da bi polnili svoj dom z ener-gijo ustrezno svetemu templju napolnjenemu s tako visoko frekvenco, da lahko v njem vzdržijo samo visoke energije oziroma bitja z božansko namero.Če uporabite ta proces, lahko v zelo kratkem času očistite svoj dom astralnih in negativnih energij in začnete počasi izkušati več miru in dobrega počutja v svojem novem templju. To vam bo v pomoč tudi, da boste izboljšali svoje izkušnje med spanjem.Verjetno boste želeli ponoviti ta proces dvakrat te-densko nekaj tednov zapored. Ko bo vaš dom vse

bolj in bolj čist, izvedite ta proces le, ko boste začu-tili potrebo. Jaz ga rutinsko izvajam enkrat tedensko, ker mi daje dober občutek.Preden zvečer zaspite, pa naredite naslednje:1. Obdajte svojo avro z vijoličnim mehurčkom.2. Prosite svoje angela varuha, da bdi nad vami in ohranja vaše telo na varnem, medtem ko spite.3. Izrecite naslednjo afirmacijo: V imenu Jaz sem, ki Jaz sem, ukazujem, da ko moje telo spi, potujm le na višje dimenzije Božanske luči. Bodi tako.

Če boste to izvajali pred spanjem, boste verjetno precej bolje spali. To velja še posebej, če vas ponoči mučijo strahovi in ste nemirni.

Prevod: Mia Brunej

- 17 -

Ideja Naj vsak otrok piše svoj ˝ustvarjalni učbenik˝ ustvarjenih skladb, uglasbenih pesmi, improvizira od samega začetka učenja instrumenta ali ustvarja svo-jo zgoščenko z lastnimi glasbenimi stvaritvami … se je porodila med meditacijo. Večkrat sem si pred meditacijo dala namero, da dobim odgovor na moja vprašanja glede poučevanja, v smislu kako ˝oživeti˝ pouk instrumenta, kako prebuditi veselje do glas-be in k čemu si moram kot učitelj prizadevati in kaj spremeniti pri sebi, da bodo ideje lahko uresničene (katero obnašanje, navade ...). Tako se je porodilo veliko idej.Najprej sem jih preizkusila v praksi in začela sama ustvarjati. Nato pa sem jih še preizkusila pri pouku. Ugotovila sem, da za ustvarjanje glasbe vsak učenec pokaže zanimanje običajno potem, ko vsaj nekajkrat poskusi improvizirati, napisati skladbo, uglasbiti pe-sem in iz lastnih izkušenj ugotovi, da to res ni težko, ampak da je celo zabavno. Najbrž pa podobno ve-lja za vsako aktivnost, ki se je prvič lotimo. Najprej smo malo skeptični, ko pa nekajkrat preizkusimo, počasi steče.Pomislila sem, če bi kot učitelji otroke k temu spod-

bujali, bi se na takšen način rodili novi stili glasbe. Otroci bi se spoznali z glasbo najprej na ustvarjal-no-slušni način, torej najprej s poslušanjem, razisko-vanjem, razvijanjem posluha in šele nato z notnim zapisovanjem. Odkar več ne poučujem v glasbeni šoli, prepuščam odločitev glede učenja, zapisovanja not, tabulatur učencem. Ob množici snemalnikov se lahko glasbe učimo tudi le po posluhu. Obsta-ja namreč veliko dobrih glasbenikov, ki ne poznajo notnega zapisa. Z zapisovanjem idej in preizkušanjem idej pri pou-ku je tako nastal priročnik za ustvarjalno poučevanje kitare Viva creativa in delovni zvezek za kitariste in ustvarjalce začetnike z naslovom: Jaz ustvarjam glas-bo: improviziram, skladam, uglasbim pesem.Iz izkušenj sem spoznala, da ustvarjanje skladb spodbuja razvoj posluha in nam omogoči globlji stik z glasbo. Ko ustvarjamo, se poslušamo na drugačen način kot pri običajni vadbi instrumenta, iščemo nove tone, akorde, ustvari se posebno vzdušje, utiša se um. In kadar nismo v umu, ki običajno govori le neumnosti: ne zmorem, ne da se mi, je prepoz-no zame, ne znam, nimam talenta …, ampak smo

v poslušanju, izvajanju, raziskovanju, nas bo tovr-stna aktivnost napolnila, osvežila, sprostila, umirila … Menim, da slednje velja tudi za katero koli drugo aktivnost. Glasbeno ustvarjanje je zelo ˝oplemenitilo˝ moje igranje in poučevanje instrumenta. Ustvarjanja ni-sem nikoli preizkusila v otroškem obdobju. Zmeraj sem vse igrala po notah in se učila na pamet. Ko pa sem z meditacijo (rekapitulacijo) premagala svoje strahove do ustvarjanja novega, sram pred petjem, znižala svoja pričakovanja do sebe ..., sem spoznala, da sem zamudila ̋ zabavo˝, da sem se med glasbenim šolanjem premalo poslušala v smeri razvoja posluha, raziskovanja tonov, akordov ... Zanimivo je dejstvo, da se način učenja skladb na pamet po notah zelo razlikuje od učenja na pamet lastnih skladb. Razliko lahko ugotovimo šele, ko ustvarjanje preizkusimo v praksi. Pri ustvarjanju skladb smo namreč veliko bolj osredotočeni na poslušanje vsakega tona, akor-da ...; vse bolj teži k temu, da razvijamo posluh.Menim, da je pri poučevanju instrumenta – spodbu-janje k igranju po posluhu, ravno tisto najpomemb-neje. Ustvari globlji stik z glasbo, vmes ni posred-

s P o D b U J A N J E g L A s b E N E U s T V A R J A L N o s T I

- 18 -

nika, (not) ki znižuje osredotočenost na poslušanje. Ko sem se pri študiju v tujini srečala z zgoščenkami za razvoj absolutnega posluha (David Lucas Burge), se je z vajami spremenilo tudi moje staro miselno prepričanje, da se absolutnega posluha ne da razviti oziroma da ga lahko razvijejo le redki posamezni-ki. Od takrat sem začela poučevati drugače. Kot predlaga Burge, sem učenju skladb na pamet doda-la petje tonov melodij, pouku pa dodala še vaje za razvoj posluha, učenje znanih napevov po posluhu in seveda glasbeno ustvarjanje. Burge poudarja, da se učimo razvijati posluh počasi, umirjeno, da smo ob poslušanju in iskanju tonov, akordov … čim bolj sproščeni. Da se naučimo poslušati v smislu: »da se kopamo v tonih« in ne na silo napenjamo ušesa. V bistvu pa slednje velja za vsako novo stvar, ki se jo učimo. Če smo ob učenju sproščeni, naredimo med učenjem redne premore z razgibavanjem, glo-bokim dihanjem ali meditacijo, si bomo veliko bolje zapomnili in se česa naučili. K usvajanju znanja torej veliko prispeva naše počutje in učenje v sproščenem vzdušju.Takšno vzdušje pa lahko učitelji/starši ustvarimo le, če učimo s srcem, če ne priganjamo učence, ne pričakujemo ali jih v mislih obsojamo, če jim ne steče takoj. Samo če se naučimo biti samoumevno potrpežljivi. Kajti ustvarjalnost otroka, možnost za lažje dojemanje učne snovi … lahko prebudimo in omogočimo samo v okolju sprejemanja, brez priča-kovanj, naglice. S primerjanjem ustvarjenih izdelkov, obsodbami, pričakovanji do otrok …, pa četudi le v mislih, se ustvarjalno ali sproščeno vzdušje zelo težko vzpostavi. Lahko celo koga za vedno odvrne,

da bi poskusil ustvariti kaj svojega ali se naučiti česa novega.Kako lahko kot učitelji spodbujamo otroke k ustvarjanju? Ko učenca spoz-namo s toni lestvice, akordi kadence, ga spodbudimo, da naučeno, tone ali akorde, takoj uporabi pri ustvarjanju svoje skladbe, improvizaciji in po želji skladbi še kaj doda – po svoje –, brez našega vmešavanja. Mnogi otroci zelo radi pojejo, dodajo igranju petje besedi-la, zlogov, ustvarjanje različnih zvokov: šumov, bobnanja po kitari …, ali novih gibov. Takšen dodatek – svoboda razi-skovanja pri ustvarjanju, se mi zdi zelo pomemben, ker lahko le tako nastane nekaj novega – prebuja se raziskovalni duh. Pred leti sem poslušala intervju z znanim ustvarjalcem – har-monikarjem Lojzetom Slakom, v katerem je dejal, da njegove glasbe najbrž nikoli ne bi bilo, če bi bil vpisan v glasbeno šolo in se učil po točno določe-nih smernicah, ki bi mu jih nekdo narekoval. Ker pa je bil samouk in se je učil glasbe sam, po svoje raziskoval, je tako začel ustvarjati njemu ljubo glas-bo. Od takrat sem postala še bolj pozorna na to, da učencem poleg predlagane snovi dopuščam svobo-do raziskovanja in jih k temu spodbujam.Iz nekajletnih izkušenj spodbujanja ustvarjalnosti pri otrocih se mi je potrdilo, da večina otrok najraje uglasbi pesmi. K uri velikokrat prinesem pesmi raz-ličnih pesnic in pesnikov, otroci pa jih nato po svoje zapojejo. K petju jih neprestano spodbujam tudi pri učenju lestvic in skladb …, in ko izgubijo morebiten

sram do prepevanja, ki se včasih pojavi, kar ne že-lijo nehati. Učencem razložim, da je za razvoj glasu pomembna praksa – torej, da čim več pojemo, pa četudi se nam v začetku zdi, da pojemo ˝favš˝ ali malo čudno. Vaja dela mojstra.Tako nastaja učenčev ustvarjalni zvezek – učbenik ali učenčeva ustvarjalna zgoščenka (če glasbene stva-ritve zbira in snema), sestavljen iz njegovih skladb, uglasbenih pesmi ... Njegovo zaupanje vase raste, njegovo čutenje glasbe se poglobi, duh raziskovalca se prebudi :). Nekako v smislu, kot je dejal Thomas Edison: »V svojem življenju nisem delal niti en sam dan. Vse je bila čista zabava!« Prepričana sem, da če bi nam kot učiteljem (seve-da ob pomoči staršev) uspelo prebujati in ohranja-ti ustvarjalen raziskovalni glasbeni duh, bi otroci ustvarjali in igrali instrumente z velikim veseljem tudi po končanem šolanju. Kot učitelji bi tako pri-

- 19 -

KLIKNI ZA VEČ ...

spevali k nastanku ustvarjalnega, pojočega naroda s kopico glasbe-nikov ustvarjalcev, ustvarjajočih v različnih stilih glasbe, v tistih, ki jih seveda najbolj veselijo.

Ajša Svetlin

SPLETNA STRAN s članki, posnetki ... www.ajsasvetlin.blogspot.com

PREDSTAVITEV USTVARJALNEGA ZVEZKA

UGLASBENA PESEM UČENCA

KLIKNI ZA VEČ ...

- 20 -

»Pravkar se vračam z zabave, ki sem ji bil duša in srce; duhovitost je kar bila z mojih ustnic, vsi so se smejali in me občudovali – jaz pa sem odšel in bi se najrajši ustrelil ...«Tako je zapisal v svojem dnevniku Soren Kierke-gaard leta 1836. Takrat je bil še študent, in čeprav ga je študij filozofije, teologije in literature zanimal, je bilo to obdobje, ko je veliko svojega časa preživljal po zabavah in lokalih. Po napornem otroštvu, kjer je bil deležen očetove stroge krščanske vzgoje, mu je to obdobje predstavljalo nekakšen ventil. Bili pa so to tudi že začetki njegovega iskanja samega sebe. In odkrivanja temeljnih stadijev življenja, kot jih je sam kasneje poimenoval in opredelil v svojih delih filozofije eksistence. Življenje ponuja nekaj velikih tipičnih območij mož-nosti. Kierkegaard jih imenuje »stopnje«: estetična, etična in religiozna. Vsaka je ločena od drugih z ostro mejo brez prehoda, edina vez med njimi je čudež, skok, nenadna preobrazba celotnega človekovega bistva. Tisto, kar pogojuje zavedanje posameznika o tem, da je, pa je izguba celote. Šele izkušnja izgube je namreč tista, ki ga pripelje do zavesti obstoja. Kier-

kegaard izhaja iz posameznikovega občutka izgub-ljenosti v sicer pojasnjenem svetu. V času in okolju, v katerem je živel (Danska), je videl napad dobe na integriteto posameznika, razvrednotenje etične drže in s tem osebne odgovornosti. Posameznik, individuum je razočaran nad življe-njem. Občuti praznino, dvomi v vse, je brez potr-pežljivosti, njegova duša pa je težka. Sit je vsega, a hkrati lačen vsega. Prepušča se žalosti, nesmiselnosti in melanholiji. Svojo oporo pa čez čas najde v ču-tnosti. To je tako imenovani estetski stadij življenja. Kot primer iz zgodovine Kierkegaardu tukaj služi Stara zaveza in pa Shakespeare. V telesni čutnosti naj bi bilo tisto zadovoljstvo, potešitev, ki jo posa-meznik išče. Čutno-erotično genialnost pa Kierke-gaard prepozna v glasbi – Mozartova opera Don Juan. Lik Don Juana mu služi za oris tipičnega es-teta, ki je večni zapeljivec, njegova ljubezen pa ni duhovna, ampak čutna. Je trenutna ljubezen, ki v trenutku mine, kar se ponavlja v neskončnost. Pred-met njegove želje je čutnost sama. Estet ne pripa-da nobenim etičnim kategorijam, sila, s katero za-peljuje, pa je sila želja, energija čutne želje. Dokler

ne dobi želenega, torej objekta svojega poželenja, je v svojem vrhuncu hotenja, ko pa enkrat ulovi svoj plen, njegovo zanimanje usahne. In znova rabi novo motivacijo. Občutek zaljubljenosti mu nudi smisel življenja, nekaj, česar se lahko veseli, nekaj, za kar je vredno živeti. Sleherni estetični življenjski nazor je obup, kot pravi Kierkegaard. Estet se priložno-stno potopi v užitek, potem pa se naslednji trenutek ukvarja sam s seboj in s svojo zavestjo o tem, da je vse ničevo. Tako je vedno zunaj samega sebe, na-mreč v obupu. Njegovo življenje je tako zaradi tega razpeto med dve ogromni nasprotji. Včasih je poln strahovite energije, včasih pa prav tako brezbrižen.Kot pravi Kierkegaard pa obstaja ena točka, do ka-tere lahko človek pride. To je točka ali – ali oziroma trenutek izbire. Estet do nekega nivoja ne izbira, saj je v stanju brezbrižnosti ali pa v stanju evforije. Šele ko začne spreminjati svoj odnos do bližnjega in ga več ne obravnava kot objekt, temveč subjekt, ter si na nek način prizna svoj eksistencialni obup, naredi izbiro in s tem prestopi v etični stadij svojega biva-nja. Izbira je torej zasnovana šele v etičnem, pravi Kierkegaard, izbira pa vključi v etično tudi voljo.

P o g U M I T I N A P R E J A L I K A K o s E s K o Z I o č I E K s I s T E N C I A L I s T A

P o N o V N o N A J T I

- 21 -

Posameznik z izbiro v resnici izbere samega sebe. Jaz, ki ga izbira v sebi, je neskončno raznolik, ker ima zgodovino. V tej zgodovini pa posameznik pre-pozna svojo istovetnost s samim seboj. Za izbiro sa-mega sebe je potreben pogum, saj je na tem nivoju soočen s svojo krivdo. Njegovo kesanje se vrača v preteklost in ima za predmet samo sebe, družino, človeški rod – dokler ne najde samega sebe v bogu. Ta bog za Kierkegaarda ni krščanski Bog, temveč neka višja sila, nekaj, česar del je tudi posameznik, s čimer je v resnici povezan. Najti samega sebe v bogu pomeni za posameznika absolutno izbiro samega sebe. V etičnem stadiju se posameznik zave svoje potrtosti, ki jo vsak do neke mere obdrži v življenju. Ta potrtost pa je povezana z nečim globljim – z iz-virnim grehom. Izvirni greh kot posledica tega, da ni vedno našel samega sebe v bogu.Za Kierkegaarda pomeni živeti etično to, da se po-sameznik spominja življenja. Da se razpoloženje ne izničuje, temveč da se trenutek preučuje. Biti gospo-dar užitka ni toliko v odrekanju ali izničenju, kot prej v tem, da se določi ta trenutek. Oziroma da se ga obvladuje. Etik ne more živeti pod estetičnimi do-ločili, ker čuti, da bi tedaj tisto, kar je najsvetlejšega v njegovem življenju, propadlo. Zato išče višji izraz, ki ga najde v etičnem. Tudi žalost dobi tukaj etični izraz. Obvladovati svojo žalost s kesanjem. Tisti, ki živi etično, vidi povsod naloge. Reči, da človek vidi svojo možnost kot nalogo, je pravi izraz suvereno-sti, ki jo ima nad samim seboj in kateri se nikdar ne odreče. Etični človek zna vselej poiskati rešitev. Vedno obstaja točka, ki se jo lahko oprime, in to je – on sam. Zaveda se samega sebe in to tako po-

polnoma, da se mu ne izmakne nobeno naključje. Ne dovoli nedoločnim mislim, da bi v njem gospo-dovale, ne dovoli mamljivim možnostim, da bi ga zapeljale. Samega sebe se brez energije ne moremo etično ovesti. Znotraj etičnega življenja, kot ga ra-zume Kierkegaard, se človek osvobaja z delom, ki je njegova življenjska naloga, prijateljstvo z drugimi pa je izhodiščna točka etičnega življenjskega nazora. Pomen življenja in stvarnosti naj bi bil ta, da se člo-vek razkrije.Religiozna stopnja bivanja pa potem predstavlja ne-kakšno najvišjo, končno etiko. »Samo v neskončnem razmerju do boga se lahko pomiri človekov dvom, samo v neskončno svobodnem odnosu do boga se lahko njegova skrb spremeni v veselje,« pravi Ki-erkegaard. Če se je v etičnem stadiju posameznik zavedal krivde, jo čutil, lahko rečemo, da jo lahko šele v tem religioznem stadiju, kjer je sposoben biti povezan z višjo silo, z absolutom samega sebe, tudi spusti. Sposoben je odpuščanja in prave sprave s sa-mim seboj.Kierkegaard začetek filozofije ni videl v čudenju, ampak v obupu, natančneje v tesnobi. Eno glav-nih sporočil njegove filozofije je, da je treba izbra-ti in prevzeti odgovornost za samega sebe – to je potem absolutna odločitev na področju eksistence, ki ustvari Posameznika. Vera je bila za Kierkegaar-da nekaj povsem preprostega. Ni je videl kot nekaj konceptualnega, temveč nekaj, kar ne potrebuje niti Cerkve niti dogem. »Vprašaj samega sebe in ne nehaj se spraševati, dok-ler ne prideš do odgovora; kajti so reči, ki jih je moč mnogokrat dojeti in si jih priznati, mnogokrat hoteti

in lotiti, pa vendar šele globoki notranji premiki, šele nepopisna zganjenost srca, šele ona zagotovi, da to kar si spoznal, pripada tebi, in da ti tega nobena moč ne more odvzeti, kajti le resnica, ki gradi, je zate res-nica.«

Tala Bevk

- 22 -

Energijski obroč znotraj avričnega polja, imenovan avreola, nimb ali svetniški sij, ki poteka od enega do drugega ušesa, je neke vrste visoko senzibilna antena, s pomočjo katere zaznavamo Resnico. Na primer, sposobni smo zaznati pretečo nevarnost, čudne energije, ki jih ljudje prikrivajo z nasmeški in prijaznostjo, prepoznati laži ... Bolj ko se zavedamo svojih misli in so te čiste, bolj senzibilna je tudi naša antena, ki nas povezuje z energijami višjih duhovnih nivojev – ko naše misli in dejanja postanejo eno in smo povsem v stiku s svojim notranjim vodstvom.V bizantinski umetnosti so ta okrogel sončni sij ozi-roma Kristusovo krono upodabljali na slikah svetni-kov, kot simbol absolutne svetlobe, ki so jo ti izžare-vali. Okrogel (krog kot simbol za nebesa) sij je torej pripadal tistim, ki so na zemlji živeli kot svetniki in dosegli vnebohod – ˝so dosegli nebesa˝. Upodab-ljali pa so še ljudi s kvadratasto (kvadrat kot simbol Zemlje) avreolo, ki je pripadala tistim, ki so živeli na zemlji, a se ˝še niso dotaknili nebes˝. Skozi čas se je pomen avreole izgubil, ostale so le še umetniške sli-ke znanih in manj znanih umetnikov z nerazumljeno simboliko.

Ti svetleči obroči okoli svetnikovih glav so v resni-ci ostanek vedenja iz predkrščanske dobe, iz časov velikih bogov, kar postane povsem logično, saj je znano (veliko smo o tej temi že pisali v naši reviji), da so takrat bogovi imeli ogromne moči oziroma nadzemeljske sposobnosti. In dokler so bile njihove misli še čiste, Kristusova luč, je bil čist in svetel tudi njihov svetlobni sij, ki so ga mnogi videli oziroma čutili prek njihovih srčnih dejanj, kreacij, ki so nav-dihovale, in modrih besed, ki so zdravile.Sij pa je začel bledeti, ko so bogovi dovolili silam teme, da obsedejo njihove misli … Z željo po biti najboljši, najmočnejši, najlepši, imeti moč ter vladati drugim in jih imeti za svoje služabnike, sužnje … je prišel tudi davek, ki se ga niso zavedali. Božjo krono so dobesedno zabarantali za iluzije in užitke, ki jim jih je nudila tema. Ti so bili mamljivi, med drugim tudi zato, ker bogovi teme prej niso poznali in so jo šele raziskovali. Spoznavanje in raziskovanje pa se je sprevrglo v izdajo svetlobe in hud padec v nezave-dno. Na glavi, obsedeni z demonskimi mislimi, pa ni bilo več prostora za Kristusovo krono. Žar je posto-poma ugasnil, zavest o svetlobi je zbledela.

Zemlja danes je mešanica najrazličnejših bitij; vsi prihajamo iz različnih delov vesolja. Ene duše smo na Zemlji že milijone let, druge so precej mlajše in si izkušnje šele nabirajo. Ne glede na naš izvorni dom, obliko in energijo pa imamo na zamelji vsi enotno obliko, to je človeško, zemeljsko telo, in vsak svoje breme karme. Kar pa se je s ˝prevodom˝ izgubilo, je, da imamo avreolo, torej svetleče energijsko polje okoli glave, v resnici vsi ljudje. Razlika je samo v in-tenzivnosti svetlobe, ki jo odseva posamezen človek. Tem bolj je čist v svojih mislih, posledično tudi v dejanjih, tem svetlejša je njegova nebeška krona in nenazadnje tudi avra okoli telesa, s katero se avreola združuje. Ker osvobajanje svojega uma ni dejanje od danes na jutri, temveč proces discipline združevanja misli in občutkov, ki morajo postati eno, da se ˝prižge luč na/v glavi˝, smo si ljudje omislili krajšo, sicer bedno različico božjega sija – to je krono iz materije. Zla-ta krona zemeljskih vladarjev, v večini primerov sa-mooklicanih, je resnično bedna imitacija svetega, iz želje biti ˝sveti˝ človek, modrec, velespoštovan, biti Nekdo. Krona je postala simbol moči, večvrednosti,

A V R E o L A – V I s o K o s E N Z I b I L N A A N T E N A

- 23 -

˝svetništva˝, in množice so temu nase-dle. Nekaj, kar je bilo nekoč sveto, se je spremenilo v naglavni okrasek iz zlata in draguljev, ki je v resnici demonske-ga izvora, saj je uporabljen z namenom vladati drugim, poveličevati sebe, živeti v blaginji na tuj račun ...

Katero krono kdo nosi na glavi, se da zelo hitro ugotoviti. Če brez cenzure prisluhneš svojim mislim in med nji-mi prevladujejo: Jaz sem Svetloba; Jaz sem Življenje; Jaz sem, ki sem, Hočem; Zmorem; Da se …, in čutiš neizmerno voljo do življenja in kreiranja ter prev-zemanja odgovornosti za svoje življe-nje, potem si ali svetnik Kristusovih misli ali pa si na dobri poti, da to kmalu postaneš. Tvoj avreola zagotovo sveti. Če pa se v tvojem umu podijo misli: Ne, ne, ne; Ne zmorem; Nočem; Ubo-gi sem; Strah me je; Slab sem … ali ti že sama misel na to, da bi jim prisluhnil, vzbuja upor, depresijo, strah, občutek ogroženosti in željo po obrambi …, imaš samo dve možnosti: ali ne narediš ničesar, pustiš vse tako kot je, ali pa se začneš boriti za svetlobo in Kristusove misli ter vse negativno preobraziš v Jaz sem, ki sem misli.

Marjana Florjan

- 24 -

Visoko v kitajskih gorah, kjer prebivajo Nesmrtniki, ki vzdržujejo kozmični red na zemlji, so sprejemali nove učence, ki so se prišli učit kung fu veščin, ob-vladovanja energije in razvijanja zavesti. Nesmrtniki so bili mojstri, ki so z duhovno disciplino v sebi pre-magali smrt. Nekateri mojstri so prišli iz doline kot smrtniki in dosegli razsvetljenje, so pa na tej gori ži-veli tudi mojstri z višjih duhovnih dimenzij, izključ-no v energijski obliki, ki niso nikoli okusili smrtne-ga življenja. Do pouka Nesmrtnikov je bilo izredno težko priti, ker je bila selekcija neizprosna. Pravilo je bilo, da si lahko prišel na goro, če si se prej učil v šaolinskem samostanu ali v taoističnem samostanu na Wudangu.

Eden izmed novih učencev, ki je prišel na goro, je potihoma iskal moč, oblast in skrivna znanja Nesmrtnikov, s katerimi se je želel okoristiti. To je bil njegov motiv in glavni cilj. Marljivo se je učil, a hkrati čakal na priložnost, da se polasti starodavne-ga znanja o energijah. Proti koncu svojega uka, po napornih 10 letih treninga, je mukoma odkril, kje

mojstri hranijo skrivne zapise. Neopazno je vdrl v prepovedane prostore, spretno zaobšel skrivne pas-ti, pobral zavitke in pobegnil z njimi v dolino.

Naslednji dan so Nesmrtniki in učenci opazili vdor v prepovedane prostore in izginotje skrivnih zapi-skov. Pogrešili so tudi učenca po imenu Črni lisjak, ki je k njim na goro prišel iz samostana Wudang. Zbrali so se na posvetu, kaj storiti glede nastale ško-de in pobeglega Črnega lisjaka.

Črni lisjak pa se je med tem v dolini zakopal v pre-biranje ukradenih zapiskov in našel znanje o demo-nih, ki so mu tako začeli služiti kot zavezniki in mu povečali njegovo moč v neslutene razsežnosti. Na svoji poti po dolini je začel napadati vasi in mesta ter jih uničevati. Podredil si je močno vojsko za os-vajanje ozemelj in ustrahovanje ljudi. Kdor se mu je zoperstavil, je bil uničen. Bil je v preganjavici, ker je vedel, da bodo Nesmrtniki in učenci prišli nadenj, zato je intenzivno delal na aktiviranju temnih moči za boj proti Nesmrtnikom. Črni lisjak je z gore ukra-

del še magično orožje, t. i. ognjeni bič, katerega moj-ster je bil. To orožje je bilo v dolini prepovedano, ker je bilo last Nesmrtnikov. Uporaba teh orožij je bila mogoča samo z njihovim dovoljenjem, in sicer za določene akcije, če je kdo zlorabil njihovo znanje. Sam je že tako močno orožje, imenovano ognjeni trizob, s katerim si lahko streljal ogenj na daljavo, dodatno aktiviral še s pomočjo demonskih sil.

Nesmrtniki so videli dogajanje v dolini in sklenili načrt, da pošljejo najboljše učence nad Črnega lis-jaka. Nesmrtniki so se redkokdaj neposredno vme-šavali v zemeljske zadeve ljudi, so pa pošiljali svoje učence na pomoč tistim, ko so bili v stiski. Učenci z gore so na tej odpravi sodelovali z menihi iz Šaolina in taoističnimi menihi z Wudanga.

Za bojevniško nalogo prijetja Črnega lisjaka so izbrali sedem učencev. Vsak od njih je posedoval magično orožje. Prvi učenec se je imenoval Zlati zmaj, njego-vo orožje je bil zlati meč nebes, ki je uničeval demo-ne ter energijsko žarčil zlati žarek na daljavo. Njegov

P A g o D A 1 . D E L

- 25 -

element je bil zrak in je lahko ustvarjal vihar. Njego-va bojevniška tehnika se je imenovala zdravilni meč. Drugi učenec, po imenu Bistri lisjak, je posedoval magično orožje nebeški lok, njegov element pa je bil prav tako zrak. Njegove sposobnosti so bile videnje in koncentracija, lahko je premikal stvari z mislimi. Tretji učenec je bil Hitri žerjav, njegovo orožje pa nebeško kopje. Tudi njegov element je bil zrak. Imel je moč zvoka, s katerim je lahko rušil in zdravil. Nje-gova borilna tehnika je bila tehnika belega žerjava. Četrta po vrsti je bila učenka po imenu Beli lotos, ki je posedovala orožje nebeški ščit za uporabo zaščite

pred temnimi silami in zeleni meč božje usode za uničevanje temnih orožij. Njen element je bil voda in borilna tehnika jin jang taj či. Petemu učencu je bilo ime Ognjeni zmaj in je imel zlato palico, ki je poletela v daljave in se vračala k lastniku. Njegov element je bil ogenj in borilna tehnika zmaj. Šesta je bila učenka Srebrna luna, ki je posedovala dvojno rezilo v obliki polmeseca, ki je rezalo temo. Njen element je bila voda in borilna tehnika bagua. Sed-mi učenec, po imenu Zemeljski zmaj, je posedoval orožje meteorno kladivo – božji grom, to je bila og-njena meteorna kovina pritrjena na energijsko vrv,

ki se je lahko podaljšala v izredne daljave in razbijala ovire in pregrade. Njegov element je bil zemlja in borilna tehnika tiger. Vsi učenci so obvladovali vse štiri elemente (ogenj, zrak, voda, zemlja), ampak v enem so bili izrazito močnejši. Prav tako so obvla-dovali vse borilne tehnike, a v eni so bili močnejši.

Črni lisjak je šel k svoji zaveznici strašni čarovnici po imenu Črna kobra, ki je vodila sekto čarovnic Črni lotos. K njej je šel zato, ker sta se že dolgo poznala in je obvladala temne moči, za katere je vedel, da mu bodo pomagale pri osvajanju Kitajske. Črna ko-

- 26 -

bra je bila nekoč dobra učenka na Wudangu, a jo je premagalo slo po moči. Začela je zlorabljat znanje v temno stran, kar so ugotovili mojstri na Wudangu in jo zato izgnali. Njeno zlo znanje je bilo, da je zna-la obujati mrtve in jih uporabljati za svoje namene. Imela je skrito vojsko zombijev. Črnemu lisjaku pa se je pridružil tudi zli klan Črni zmaj z vodjo Zma-jem smrti. Zmaj smrti je zagrešil podobno napako v Šaolinu kot Črni lotos in bil zato izgnan. Črni lisjak je s svojimi zavezniki in številčno vojsko premagal obstoječo cesarjevo vojsko. Slednjega so ujeli in us-mrtili. Tako je Črni lisjak postal cesar Kitajske.

Zaradi strahu pred Nesmrtniki je svoje oporišče prestavil v oddaljeno gorovje, kjer je stala zlovešča pagoda imenovana Začarana pagoda, ki jo je bilo nemogoče osvojiti in prodreti vanjo. V Začarani pa-godi je Črni lisjak s svojimi zavezniki po vsej deželi razprostrl črno energijsko mrežo, ki je omračila ume ljudi, da so postali delno podemonjeni. Redki so se znali pred to mrežo zaščititi. Ob vznožju gore pa je nastanil še svojo temačno vojsko, ki je varovala dostop do pagode.

Črni lisjak, pijan od moči in zmagoslavja, je prišel na peklensko zamisel, da bi napadel goro Nesmrtnikov in zavladal tudi na nebu. Želel si je postati Nesmrten. Zavedal se je, da je močan, a še zmeraj s smrtnimi točkami, zaradi katerih je lahko pokončan. Zelo je bil zavisten Nesmrtnikom njihove moči, energije in nesmrtnosti.

Tako je neke noči Črni lisjak sklical posvet svojih ge-

neralov, Črne kobre in Zmaja smrti ter jim predstavil svoj načrt o napadu in zavzetju gore Nesmrtnikov. Vsi so se strinjali in s peklenskim navdušenjem spre-jeli načrt. V naslednjih dneh se je začela vojska prip-ravljati na vojaški pohod, Črni lisjak, Črna kobra in Zmaj smrti pa so se v ozadju ukvarjali s črno magijo

in uroki, s katerimi so nameravali napasti Nesmrtni-ke.

SE NADALJUJE …

Jernej Deželak

- 27 -

- 28 -

ZA MEDITACIJoKLIKNI TU

Meditacija: Tia Ambrožič in Petra Pavlinglasba: Dario sound Design

Nikomur ne skušaj nasvetov deliti,če sam za napotkene zmore prositi. Nikomur nikoli ne skači v besede, če hočeš imetiprijazne sosede. Nikoli ne tarnaj kaj vse je narobe,saj sam nase vlečeš številne tegobe. Nikoli ne sanjaj o kupu denarja;tvoj duh naj se raje sam s sabo ukvarja. Nikomur ne skušaj spoznanja ukrasti;za vsako izkušnjo je treba dorasti. Za vselej ostani ljubeč in pozoren –le tak boš pred saboin svetom odporen!

sPoZNANJA Zvezdana Majhen

- 29 -

ZA PosLUŠANJE PEsMI KLIKNI TU

glasba: Ajša svetinglasbeni aranžma: Dario sound Design

Poznavanje, kako ročno nastaviti rav-notežje beline in fokus, je pomembno za vsakega videoustvarjalca, pa tudi fo-tografa. Ravnotežje beline nam pove, kako naša kamera prepoznava belo barvo. Vsa-ka bela barva namreč ni ista, ampak je odvisna od vira svetlobe. Bela barva na soncu je bolj modrikasta, bela bar-va pod navadno žarnico pa bolj topla, z rumenim nadihom. Naše oči so zelo dober inštrument in zaznavajo vsako belo barvo kot 'povprečno' belo. Ka-mera pa ni vedno najbolj 'pametna' in samodejna nastavitev vedno ne deluje najbolje. Kadar boste opazili, da je bar-va vaših posnetkov preveč navdahnjena s kakšno barvo (rumenkasto ali mod-rikasto), poiščite funkcijo v meniju za nastavitev ravnotežja beline. Nastavite ga na kakšno od že ponujenih možnosti (sonce, neonka, navadna žarnica ...) ali pa ročno.

Slika: ravnotežje beline nastavljeno najprej na avtomatiko, nato na svetlobo navadne žarnice, na neonsko svetlobo in nazadnje na zunanjo svetlobo.

Z ravnotežjem beline se lahko tudi igrate, da dobite bolj umetniške učinke na svoji sliki, lahko pa ga uravnate tudi ročno v programu za montažo. To je še posebej pomembno, kadar želite uskladiti med seboj različne posnetke, ki so bili posneti na različnih lokaci-jah, v različni svetlobi ali z različnimi nastavitvami.

FOKUSFokus oziroma ostrina je ena izmed nastavitev, ki jo je skoraj nujno znati uravnavati ročno. Med snemanjem po-gosto naš fokus 'beži'. To pomeni, da se dogajajo majhne preostritve in naša slika postane za trenutek zamegljena, nato pa se izostri nazaj. To se dogaja

V I D E o P R I R o č N I K 5

R A V N o T E Ž J E b E L I N E i n F o K U s

- 30 -

še posebej, če se nekdo ali nekaj v kadru giblje ali v sli-ko prihaja nov element ali oseba. Na nekaterih kamerah je možno vključiti funkcijo 'tracking fokus', s katerim objektu ali osebi sledimo. Še bolje pa se je naučiti ostri-no nastaviti (naostriti, fokusirati) ročno, ker bo v tem primeru na sliki vedno ostro točno tisto, kar želimo.Fokusiranje pri snemanju z videokamero je malce zah-tevnejši proces in gre takole: pozumirajmo povsem v predmet ali osebo, ki jo želimo imeti ostro, nastavimo ostrino, pozumirajmo nazaj toliko, da dobimo izrez (filmski plan), ki si ga želimo, pričnimo s snemanjem. Gumb za ročni fokus lahko na boljših kamerah najde-mo na kameri poleg leče, na manjših pa v meniju*.

Video: kako ročno ostrimo s kamero

Če snemamo s fotoaparatom, pa enostavno naostri-mo sliko na način, kakor bi naostrili fotografijo in nato zaklenemo fokus, to pomeni, da preklopimo gumb na manualni fokus, ter pričnimo s snemanjem. Gumbi za ostrenje so na boljših fotoaparatih ponavadi zraven objektiva.Ko ostrimo ročno, ne pozabimo nastaviti ostrine vsakič, ko premaknemo kamero oziroma spremenimo kompo-zicijo!

Mia Brunej

*AF – ang. avto fokus (samodejni fokus), MF – ang. manual fokus (ročni fokus)

ZA OGLED VIDEA KLIKNI TU

sERIJA DVD-JEV MAgIčNosT gIbANJA Z ENERgIJsKIMI IN MEDITACIJsKIMI TEHNIKAMI sAMoZDRAVLJENJA:

1. Tehnike za odpiranje korenske čakre in prizemljevanje energije

2. Tehnike za čiščenje spolne čakre3. Tehnike za krepitev volje in zavedanja 4. Tehnike za odpiranje srčne čakre

KLIKNI ZA VEČ ...

KANAL MAgIčNosT gIbANJA

KLIKNI ZA VEČ...

ogLEJTE sI NAŠ NoVI PREDsTAVITVENI VIDEo DVD-JEV MAgIčNosT gIbANJA

KLIKNI ZA VEČ...

- 31 -