MAGISTRSKO DELO PETRA PARADIŽNIK - share.upr.si · UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Magistrski študijski program druge stopnje Inkluzivna pedagogika Magistrsko delo KONJIŠKA

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

PETRA PARADIŽNIK

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Magistrski študijski program

druge stopnje Inkluzivna pedagogika

Magistrsko delo

KONJIŠKA LEGENDA NA AVDITORNO-TAKTILNI !"#$! – TIPNA SLIKANICA

Petra Paradižnik

Koper 2014

Mentorica:

doc. dr. Aksinja Kermauner

ZAHVALA

Hvala m!"#$%&'&()$'*()%*(+,-&".&(/!%012"!%(31(-#%$,$4"!("1-4!#!(&"(5$0$6(5%&(

nastajanju magistrskega dela.

Iskrena hvala vsem 26!"'!07(,&(-$(mi pomagali pri nastajanju in vrednotenju tipnih

ilustracij in radijske igre.

Hvala Jolandi, Mihaeli, Dolores in Petri, ki so z mano preživele najboljše študijske

vikende na PEF Koper.

Hvala Aniti Laznik, ki je moje delo lektorirala.

Posebna zahvala gre mojemu možu Sebastijanu in obema sinovoma Žaku in Timu za

vso podporo, spodbude, potrpežljivost in pomo6. Brez vas mi ne bi uspelo!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Petra Paradižnik, študentka magistrskega študijskega programa druge

stopnje Inkluzivna pedagogika

izjavljam,

da je magistrsko delo z naslovom Konjiška legenda na avditorno-#1,#&8"&("16&"(– tipna

slikanica

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

$%&'(#()

Slikanice so zelo pomembne pri razvoju polno 62#"&9($#%$,7(,$#(#2)&(#&-#&9($#%$,7(,&(

&01.$( $,41%!( 4&)1*( :&)!6&( $#%$'&( -$( 4!-( 61-( &35$-#148.!"&( %13"&0( -8&,107( #!,-#2%107(

simbolom v njihovem okolju, izložbenim oknom ;( <1#$( -!( #&( $#%$'&( 9&#%$( 26&.$( &"(

prepozn141.$( %138&6"!( 6%,!7( -&0=$8!( in slike, ki so osnova za razvoj branja. Slepi in

slabovidni otroci imajo precej manj takšnih informacij. Te informacije pa jim lahko

približamo s tipnimi slikami, maketami … S tipnimi slikami pa hkrati razvijajo tip

oziroma tipalna telesca v koži in podkožju, kar je zelo pomembno za ,1-"!.>!(26!".!(&"(

branje brajice. Najpomembnejši aspekt tipne ilustracije je v tem, da jo otroci raziskujejo

s prsti in pri tem uživajo*( ?1%!.!"!( -$( 31( %138&6"!( -#1%$-#"!( -,25&"!( $#%$,*( @&5"!(

slikanice za predšolske otroke so zasnovane tako, da jih otroci in odrasli prebirajo

skupaj. Odrasli otrokom pomagajo pri interpretaciji tistega, kar otroci tipajo.

:(#!$%!#&6"!0()!82(magistrskega dela .!(5%!)-#148.!"(#!$%!#&6!"(5%!A8!)(&"(,%&#&6"1(

1"18&31(-#%$,$4"!(8&#!%1#2%!7(-#%$,$4"&9(681",$4(#!%(-#%$,$4"&9(%13&-,14()$016&9(&"(#2.&9(

14#$%.!4(A8!)!("1($=%14"141"$(#!0$*(?1.5%!.(-$("1#1"6"!.!(5%!)-#148.!"1(62#&81(B$,$(&"(

vid, sluh in ravnotežje, tip, okus in voh), opisan je razvoj vida, najpogostejše okvare

vida ter definicija slepote in slabovidnosti. V n1)18.!41".2( #!$%!#&6"!A1( )!81( -$(

predstavljeni 3A$)$4&"1(&"(48$A1($#%$>,&9(-8&,1"&'(#!%(0!#$)&6"&(&"(5%1,#&6"&(5$-#$5,&(31(

izdelavo in uporabo tipnih slikanic. Opisana je še otroška igra, njen pomen in vrste iger.

V z1)".!0()!82(#!$%!#&6"!A1()!81(-$ na kratko predstavljene legende in pripovedke.

V osrednjem delu magistrskega dela je podrobno in nazorno razloženo

"16%#$41".!(01A&-#%-,!A1()!81 ter izbira in priprava ustreznih materialov za izdelavo,

potek izdelave tipne slikanice ter potek snemanja radijske igre.

V sklepnem delu so predstavljeni primeri dobre prakse, ki temeljijo "1( 5%1,#&6"&((

uporabi tipne slikanice ter radijske igre v pedagoški praksi.

)*+,-./01/2/3/4 vid, slepota, tipna slikanica, tipna ilustracija, legenda

SUMMARY

The legend of Konjice in an auditory tactile manner - tactile book

Picture books are very important for the development of sensory children, as well

as of children with sight impairments. Children who can see are constantly exposed to

various images, textures, symbols in their environment, shop windows ... Therefore,

these children quickly learn and recognize different letters, symbols and images, which

are the basis for the development of reading. Visually impaired children are exposed to

much less of such information. Despite that, they can be approached in other ways, for

example by tactile photographs, models ... At the same time, tactile images help them

develop touch or sensor cells in the skin and subcutaneous tissue, which have an

important role in learning and reading of Braille. The most important aspect of tactile

illustration is that children explore it with their fingers and enjoy doing that. They are

designed for children of different age groups. Tactile picture books for preschoolers are

designed so that children and adults can read them together. Adult children help in the

interpretation of what younger children feel with their fingers.

In the theoretical part of master’s degree, I presented a theoretical overview and

critical analysis of scientific literature, technical articles and expert researches of

domestic and foreign authors in relation to the topic. First, I introduced the senses (eye

and vision, hearing and balance, touch, taste and smell); the development of vision;

most common visual impairments and the definition of blindness and amblyopia. In the

next theoretical part, I presented the history and the role of children's picture books and

methodical and practical methods for making and using tactile picture books. I

described the child's play, its importance and types of games as well. In the last part, I

briefly presented legends and tales.

In the central part of master's degree, I thoroughly explained the design of the

master thesis and the selection and preparation of suitable materials, the course of

making tactile picture book and the course of recording a radio play.

In the concluding section, I presented the examples of good practice, based on the

practical application of tactile picture books and radio plays in pedagogical practice.

Keywords: vision, blindness, tactile picture book, tactile illustration, a legend

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................................... 1

2 @!$%!#&6"&()!8 ....................................................................................................................... 3

2.1 C2#&81 ............................................................................................................................ 3

2.1.1 Oko in vid ............................................................................................................. 3

2.1.2 Sluh in ravnotežje ............................................................................................... 5

2.1.3 Tip ......................................................................................................................... 6

2.1.4 Okus in voh .......................................................................................................... 9

2.2 Vid, slabovidnost, slepota ....................................................................................... 10

2.2.1 Razvoj vida ........................................................................................................ 10

2.2.2 Najpogostejše okvare vida .............................................................................. 12

2.2.3 Definicija slepote in slabovidnosti .................................................................. 13

2.3 Tipna slikanica .......................................................................................................... 16

2.3.1 Zgodovina otroške slikanice ........................................................................... 16

2.3.2 Vloga in pomen slikanice ................................................................................. 16

2.3.3 Tipne slikanice .................................................................................................. 17

2.3.4 Pomembnost tipnih slikanic za otrokov razvoj ............................................. 19

2.3.5 Kako beremo tipne slikanice ........................................................................... 20

2.3.6 Tipne slikanice na Slovenskem ...................................................................... 20

2.3.7 Izdelovanje tipnih slikanic ................................................................................ 21

2.4 Otrok in igra ............................................................................................................... 27

2.4.1 Igra in njen pomen ............................................................................................ 28

2.5 Legende in pripovedke ............................................................................................ 31

2.5.1 Legenda ............................................................................................................. 31

2.5.2 Pripovedka ......................................................................................................... 32

2.5.3 Legende in pripovedke na Konjiškem ........................................................... 33

3 ?16%# ................................................................................................................................... 37

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ................................................................... 37

3.2 Namen in cilji magistrskega dela ........................................................................... 39

3.3 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................... 39

3.4 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 39

3.5 Metode raziskovanja ................................................................................................ 40

4 Izvedba ............................................................................................................................... 41

4.1 Izdelava tipne slikanice ............................................................................................ 41

4.2 Snemanje radijske igre ............................................................................................ 51

5 Razprava in evalvacija ..................................................................................................... 53

6 Sklepne ugotovitve ........................................................................................................... 62

Literatura in viri ......................................................................................................................... 64

Priloge ........................................................................................................................................ 67

Paradižnik, Petra (2014): Konjiška legenda na avditorno-!"#!$%&$' &"($&'– tipna slikanica. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.____________________________________________________________________________________

1

1 UVOD

Skoraj vsaka slovenska pokrajina slovi po svoji legendi. Legende in pripovedke

pripovedujejo o tem, kako so te pokrajine in kraji nastali, kako so nastale reke, trgi,

cerkve … Pripovedujejo nam o nenavadnih in skrivnostnih dogodkih, ki so se zgodili v

$,$8&'&()$8$6!"!A1(,%1.1*(D9%1"&8!(-$(-!(-(5$0$6.$(2-#"!A1(&3%$6&81*(Starejši ljudje so

.&9($=(0%38&9(3&0-,&9(4!6!%&9(5%&5$4!)$418&(081.>&0(&"(#1,$(-$(-!(8!A!")!(5%!"1>18!(&3(

roda v rod in se nenehno spreminjale, ostalo je le bistvo pripovedk in legend, da dobro

vedno premaga zlo. Tudi mesto Slovenske Konjice ima svojo legendo, pravzaprav

kroži o konjiškem zmaju in vitezu E2%&.2(4!6(3A$)=*(?1.=$8.(3"1"1(.!(%138&6&'1(8!A!")!7(

ki jo je zapisala Aleksandra Boldin v knjigi Konjice: z legendo skozi zgodovino do

sodobnosti (2004). @$( %138&6&'$(konjiške legende prav tako najbolje poznajo najmlajši

/$".&61"&7(-1.(.$(8!#$(31(8!#$0(5oslušajo v vrtcu in tudi v šoli. Ker je konjiška legenda o

pogumnem vitezu Juriju, lepi Marjetici in hudobnem zmaju leto za letom, iz generacije v

generacijo izjemno doživetje za vse konjiške otroke, smo se $)8$6&8&7()1( .$(5%&=8&F10$(

tudi slepim in slabovidnim otrokom.

Slepi otrok pri svojem razvoju nima vizualnih spodbud iz okolja. Pri njem je

potrebno aktivirati nadomestne poti zaznavanja. Tak otrok mora dobiti informacije po

%138&6"&9(5$#!9*(G1(=$(otrok nekaj spoznal, mora to otipati, povohati, poslušati oziroma

'!8$4&#$($=62#&#& (Brvar, 2014).

Zgoraj navedena Brvarjeva trditev je bila tudi vodilo pri nastajanju tipne slikanice z

naslovom Konjiška legenda. Kako slepim in slabovidnim otrokom predstaviti konjiško

legendo, da jo b$)$( 6&0(=$8.( '!8$4&#$( )$F&4!8&H Porodila se je ideja o tipni slikanici s

5%&8$F!"$(14)&$( 3A$>6!",$*( I82-#%1'&.!( 4( #&5"&( -8&,1"&'&( -$( 5%!5%$-#!( &"( 5%!)-#148.1.$( 8!(

glavne junake zgodbe (zmaja, viteza Jurija in njegovega konja, Marjetico, grad). Vsi

junaki imajo dodelane tudi najmanjše podrobnosti, ki jih otroci lahko s tipanjem

prepoznava.$*(<01.(&01("1(#!8!-2(5%&>&#!(=8!>6&'!7(,&(-5$0&".1.$("1(82-,!*(D,8!5(4&#!31(

E2%&.1( &01( )$8$6!"!( 5$)%$="$-#&, prilepljene ali izražene z reliefom. Prav tako so z

reliefom prikazani strešniki in grajski zid. Pri oblikovanju konja smo bili še posebej

5$3$%"&("1("1#1"6"$(&"(%!18"$(5$)$=$*(J%&(5$-10!3"&(&82-#%1'&.&(-0$(še posebej skrbno

izbirali barvne kontraste, )$)1.18&(=8!>6!6!(dodatke, ki slabovidne otroke spodbujajo pri

opazovanju predmetov. :!-( 61-( 51( .!( =&81( 4( $-5%!).2( #2)&( !-#!#&,1( #&5"&9( 5$)$=*( J$(

knjigi naj bi posegali ne le slepi, #!04!6(#2)&(-81=$4&)"&(&"(4&)!6&($#%$'&*

K1)&.-,1( &A%17( ,&( -0$( .$( 5$-"!8&( "1( 14)&$( 3A$>6!",$, poskrbi za pridobivanje

informacij po slušni poti. Pri slepih otrocih se zaradi izostanka vida namesto

Paradižnik, Petra (2014): Konjiška legenda na avditorno-!"#!$%&$'&"($&'– tipna slikan. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.___________________________________________________________________________

2

koordinacije oko-roka, razvije koordinacija uho-roka. Obenem z r138&6"&0& 34$6"&mi

efekti poskrbi za ustrezno vzdušje. J$8"$62#"&( $troci, ki so jo poslušali, so imeli

$=62#!,7( )1( -!( 3A$)=&'1( 5%14,1%( $)4&.1( 5%!)( ".&0&*( D=( 301.!4!0( %.$4!".2( -$( -!(

"!,1#!%&($#%$'&('!8$(3)%3"&8&( &"("!,1#!%!( .!(5%!5814&8($=62#!,(#!-"$=!*(Ob navdušenem

43,8&,1".2( /$".&61"$4( $=( E2%&.!4&( 301A&7( 5$%132( 301.1( &"( %!>&#4&( L1%.!#&'!( 51( so si

oddahnili in se veselili s /$".&61"&*

Kot pravi Brvar, je vid "1.41F"!.>&( 62#( 313"141".17( 4!")1%( .!( "1.4!6.!( 68$4!,$4$(

62#&8$( ,$F1*( :( ".!.( -!( "191.1.$( >#&%.!( -5%!.!0"&,&( 31( %138&6"1( $=62#.1M( 31( 0%1z, tip,

4%$6&"$(&"(=$8!6&"$*(:(2snjici se nahajajo tipalna telesca, 4(,1#!%&9(-$("1()$#&,($=62#8.&4!(

62#"&'!7(,&($0$A$61.$(#&5*(?1.4!6(62#"&'(-!("191.1("1(=813&"&'19(5%-#$4(&"(2-#"&'19*(C!(

-(5%-#&("1()$8$6!"!0(5%!)0!#2(0&%2.!0$7(819,$(313"10$(&3=$,8&"!()$(N 007(6!(51(3(

njimi drsimo preko, lahko zaznamo tudi do 10-krat manjše izbokline (Brvar, 2014).

@&5"1( -8&,1"&'1( /$".&>,1( 8!A!")1( 3( 14)&$( 3A$>6!",$( "2)&( -8!5&0( &"( -81=$4&)"&0(

$#%$,$0( '!8$-#"$( -5%!.!01".!( &"O$%01'&.*( P( 5$0$6.$( #&5"&9( podob v slikanici otroci

razvijajo še tipalna telesca, ki imajo zelo pomembno 48$A$(5%&(26!".2(=%1.&'!* Slikanica

je u5$%1="1(#2)&(,$#()&)1,#&6"1(&A%161*(D=(4-1,&(#&5"&(&82-#%1'&.&(819,$($#%$,(-58!#!("$4$(

3A$)=&'$( 18&( 4!6( 3A$)=&'( in jih sestavi v popolnoma nov kontekst. Glavni junaki so

-"!08.&4&(&"(819,$("1-#$51.$(4(%138&6"&9(48$Aah. Otroci se lahko z njimi poljubno igrajo in

s tem razvijajo domišljijo, jezikovno izražanje, sodelovanje (dva otroka skupaj) in še

0"$A$(4!6*

Naša družba je storilnostno usmerjena. Najbolj primerni zanjo so zdravi in uspešni

ljudje, ki najbolj pripomorejo proizvodnemu procesu. Slabovidni in slepi ljudje so v tem

boju za preživetje še vedno v slabšalnem položaju. Družba bi se morala zavedati, da

-$(819,$(5%14(#&( 8.2).!(#2)&(,$",2%!"6"&7(6!(-$()$=%$($5%!08.!"&(3(3"1".!07(5$-!bnimi

spretnostmi in p%&5$0$6,&(BQolgar JerkoviR, Kermauner, 2006).


3

2 5(67(5$#!$08('

2.1 #,9:*;

Zunanje okolje )$F&48.10$(&"(313"1410$(-(5!#&0&($-"$4"&0&(62#&8&*(@&(-$M(4&)7(-8297

ravnotežje, tip7( $,2-( &"( 4$".*( P( 5$0$6.$( 62#&8( 3=&%10$( )%1F8.1.!( &3( $,$8&'!*( /$( -$( #&

)%1F8.1.&( )$4$8.( 0$6"&7( -!( 5%&6"!( -!"3$%&6"1( 313"141*( I"O$%01'&.! 5$( 62#"&9( F&46"&9(

481,"&9( 5$#2.!.$( 4( '!"#%18"&( F&46"&( -&-#!0*( @10( -!( &"O$rmacije zbirajo, dekodirajo in

ovrednotijo.

2.1.1 Oko in vid

?1.4!6( 62#"&9( %!'!5#$%.!4( .!( 4( $6!-2*(@10("1.(=&( -!("191.18$(ST($)-#$#,$4( 4-!9(

62#"&9( %!'!5#$%.!4( #!8!-1*( :&)"&( F&4!'( .!( -!-#148.!"( &3( 0&8&.$"$4( F&46"&9( "&#&( &" vodi

&"O$%01'&.!(&3($6& v možgane (Plut, 2002).

Kot navaja Kermaunerjeva, oko predstavlja samo NUVSW()!8(5$4%>&"!(68$4!>,!A1(

organizma. Preko njega pa vseeno dobimo kar 83 % vseh informacij, s sluhom 11 %, le

6 % pa z ostalimi 62#&8&((Kermauner, 2004).

<A%1)=1(68$4!>,!A1($6!-1

Slika 1M(<A%1)=1(68$4!>,!A1($6!-1 (Vir: www.optika-pirc.com)


4

Pri odprtih vekah 4&)&0$(8!(-5%!)".!()!8!($6!-1, in sicer: roženico, sprednji prekat,

>1%!"&'$(3(3!"&'$(&"()!8(=!8$6"&'!7(,&(.$(5%!,%&41(3!"&'1*(<1)".&()!8&($6!-1(-,251.(3(F&4'&(

&"(F&810&(8!F&.$(4($6"&'&*(D6"&'1(.!("15%!.($=%".!"1(8$=anjska votlina. <1)".&()!8&($6!-1(

so obdani še 3(01>6!4.!0, $6!-"&0&(0&>&'10&( in so relativno dobro zavarovani pred

poškodbami BX%16"!%7(J19$%7(YTTVZ.

J$0$F"&()!8&($6!-1

L!)( 5$0$F"!( )!8!( $6!-1( -51)1.$( $=%4&7( 4!,!( -( #%!518"&'10&7( -$83"!( F8!3!( &"(

mišice7(,&($0$A$61.$(31>6&#$(#!%(2-#%!3"$(A&=8.&4$-#($6!-1*(

Trepalnice oko varujejo pred majhnimi delci, ki bi lahko zašli v oko. Za ustrezno

481F"$-#((&"(5%!9%1".!"$-#($6!-"!(5$4%>&"!(5$-,%=&.$(-$83"!(F8!3!7(,&(5%$&341.1.$(-$83"$(

#!,$6&"$( – -$83!*( D6!-"!( 4!,! s svojim premikanjem poskrbijo za enakomerno

481F"$-#($6!-"!(5$4%>&"!*([!-#$(51($0$A$617()1(-!(3%,8$(A81),$(5%!0&,1*(D=%4&(-82F&.$(

#!027()1($,$(>6&#&.$(5%!)(,158.10&(3"$.1*(

D6!-"$(3%,8$

I01($=8&,$(,%$A8!(&"(&01((5%&($)%1-8!0(68$4!,2(5%!0!%(Y7W('0*(:&)"a je le šestina

-5%!)".!(5$4%>&"!($6!-1*(P!-#148.!"$(.!(&3(4!6($4$."&'*

! \!8$6"&'1(B-'8!%1Z(.!(32"1".1($4$."&'1($6!-"!A1(3%,81(=!8!(=1%4!*(?1(32"1.(.!(4&)"1(

,$#(=!8$6"&'17(4(-5%!)".!0('!"#%18"!0()!82(51(5%!91.1(4(,%&-#18"$(6&-#$( %$F!"&'$*(

Sestavljena je iz kolagenskih vlaken in vlaken beljakovinskega elastina.

! Roženica (cornea) 4(".!.(-!("191.1.$(F&46"&(,$"6&6&(&"(.!(5%$3$%"1(31(-4!#8$=$*

! Žilnica (choroidea) )$( %$=1( %$F!"&'!( -!( 5%&81A1.1( =!8$6"&'&( &"( .!( 5$8"1( $F&8.1*(

Zunanje predele mrežnice oskrbuje s hranili in kisikom.

! Mrežnica (retina) .!( 3A%1.!"1( &3( 4!6( 581-#&( F&46"&9( '!8&'*( :-!=2.!( "1( 0&8&.$"!(

O$#$%!'!5#$%.!4(B6!5"&'(&"(518&6"&'Z*(C!5"&'!(-$($=62#8.&4!(31(=1%4!7(5186"&'!(51(-$(

=$8.($=62#8.&4!("1(-4!#8$=$*

! Veznica (konjunktiva) 5%!,%&41( =!8$6"&'$( &" delno roženico. Celice veznice prav

#1,$(,$#(-$83"&'!(&38$61.$(-$83"$(#!,$6&"$(&"(-8237(8!(4(01".>&(0!%&(BJ82#7(YTTYZ*


5

?$#%1".1(3A%1)=1($6!-1

! Šarenica (iris) .!( ,$#( 31-8$",1( 5%&( O$#$151%1#2( &"( 2%14"141( ,$8&6&"$( -4!#8$=!7( ,&(

vstopa v oko.

! Zenica (pupila) skoznjo prodirajo svetlobni žarki v notranjost zrkla. Zenica se širi in

$F&(&"(#1,$(2%14"141(,$8&6&"$(-4!#8$=!7(,&(5%&91.1()$(0%!F"&'!*

! D6!-"1( 8!61( B8!"-( '%]-#188&"1Z -( 5%&81A1.1".!0( $=8&,!( $0$A$617( )1( &3$-#%&( -"$5!(

žarkov svetlobe na mrežnici. Pr&( $513$41".2( $))18.!"!A1( 5%!)0!#1( .!( 8!61(

-58$>6!"1( &"( 8!(018$( 8$0&( -4!#8$="!( F1%,!*( C!( -!( 8!61( =$8.( 31$=8&7(0$6"!.!( 8$0&(

svetlobne žarke. Na mrežnici nastane ostra slika bližnjega predmeta.

! Rumena pega (macula lutea) -!("191.1("1($5#&6"&($-&($6!-1(4(0%!F"&6"&(4)$8=&"&*(

Tukaj je vid najostrejši – centralni vid.

! P8!51(5!A1(B$5#&6"&()&-,Z .!(0!-#$7("1(,1#!%!0(4&)"&(F&4!'(3152>61(0%!F"&'$*(/!%(

"1(#!0(0!-#2("&(4!6('!8&'7($=62#8.&4&9("1(-4!#8$=$7(5%&)!()$(5%!,&"&#4!(4&)"!A1(5$8.1*

! Vidni živec (nervus opticus) po4!32.!( 0%!F"&'$( 3( 0$FA1"-,&0&( -%!)&>6&7( ,&(

$=)!82.!.$(-4!#8$="!(&"O$%01'&.!7(,&(4-#$51.$(-,$3&($6!-"$(8!6$*

! Steklovina (corpus vitreum) izpolnjuje notranjost zrkla.

! D6!-"$($31).!(BO2")2-($'28&Z(.!(31)".1(-#!"1($6!-1(BJ82#7(YTTYZ*

I3( $=!9( $6!-( &"O$%01'&.! potujejo v obe strani možganov. Vidna polja se samo

nekoliko prekrivajo, -1.( .!(4-1,1(313"141(4-1,!A1($6!-1((%138&6"1*(C8$4!,(#$%!.(A8!)1(

=&"$,281%"$( B3( $=!01( $6!-$01Z*( \&"$,281%"$-#( 68$4!,2( $0$A$617( )1( -4!#( 313"141(

globinsko in tridimenzionalno (Plut, 2002).

2.1.2 Sluh in ravnotežje

V ušesu se nahajata oba organa za sluh in ravnotežje. Slušni organ za sluh nam

$0$A$6a, da -8&>&0$( &"( )!,$)&%10$( %138&6"!( A81-$4!* Ko te glasove dekodiramo, pa

819,$( 3( A$4$%$0( -5$%$610$( -4$.!( 0&-8&7( &)!.! … Sluh je zelo pomemben pri

435$-#148.1".2( -$'&18"&9( $)"$-$4( &"( 0$6"$( 458&41( "1( %134$.( $-!="$-#&*( D%A1"( 31(

%14"$#!F.!( 51( "1-( 4!-( 61-( $=4!>61(o položaju našega telesa in glave. Slušni organ

tako ljudje uporabljamo tudi za boljšo orientacijo v naši okolici.

Znano .!7()1(8.2).!(-8&>&0$(-10$(4($=0$6.2(0!)(YT()$(YT(TTT Hz. Slušni prag pa

se lahko tudi spreminja s frekvenco zvoka. S O%!,4!"'$()$8$6&0$(4&>&"$(34$,1*(?&3!,(

zvok ima nizko, visok zvok pa visoko frekvenco (Plut, 2002).


6

Avditorno zaznavanje slepih

+,2-#&6ne informacije, ki jih dobivamo iz okolja, ljudje %138&6"$( )$F&48.10$*(

G$F&48.1".!( .!($)4&-"$($)(5%!)9$)"!A1(3"1".1( &"(5%!)-#14*(J%4$(5!%'!5#&4"$(5$)%$6.!(

5%&(-8!5&9(-$(&"O$%01'&.!7(,&(.&9()$=&.$(-(5$0$6.$(#&517(()%2A$(5!%'!5#&4"$(5$)%$6.!(51(-$(

1,2-#&6"!( &"O$%01'&.!7( ,&( .&0( $0$A$61.$( ,$A"&#&4"$( 26!".!*( /$A"&#&4"$( 26!".!( .!(

pomembno za razvoj govora, boljšo orientacijo v prostoru in spretnejšo mobilnost

(Jablan, 2010).

?&4$.&( 14)&#$%"!A1( 313"141".1( &"( 26!".17( ,&( .&9( .!( $5%!)!8&8( :26&"&R( &"( .&9( "141.1(

Zovko so:

! Pridobivanje zavesti o zvoku, njegovem obstoju ter usmerjanju otroka na važne

zvoke okolja;

! 26!".!(-(5$0$6.$(5$-10!3"&9(34$,$4^

! razlikovanje notranjih in zunanjih glasov in glasbenih tonov;

! 5%!5$3"141".!(#$"$4(A8!)!("1(-5!'&O&6"!(=!-!)!(&"(A$4$%^

! pridobivanje sposobnosti selektivnega poslušanja;

! pretvarjanje verbalnih navodil v aktivnosti in delo po verbalno prejetih navodilih;

! 5$-82>1".!(31%1)&(26!".1(B<$4,$(4(E1=81"7(YTNTZ*

Pomembna je tudi izšolanost sluha, na katero lahko vplivamo sami. Zmotno je

mišljenje, da slepi zaradi slepote bolje slišijo. Slepi bodo z enakimi ušesi, a z izšolanim

sluhom, 313"18&( 4!8&,$( 4!6( 34$,$4( &3( $,$8&'!*( @&( 34$,&( .&0( =$)$( 5$01A18&( 5%&( 81F.&(

orientaciji v prostoru.

2.1.3 Tip

?1.4!6.&( 68$4!>,&( $%A1"( .!( ,$F1*(:(".!.( -!( "191.1.$( 62#&81( 31( #&57( toploto, mraz in

=$8!6&"$*(

@&5(.!(0!)(62#&8i 5$3"1"(,$#("1.-#1%!.>&(62#*(Q!(4(5%4$=&#"&9($'!1"&9(-$(-!(F&41(=&#.1(

819,$( $%&!"#&%181( -10$( -( 5$0$6.$( #&517( 4&=%1'&.*(D-#181( 62#&81( -$( -!( %134ijala kasneje.

\%!3( 62#&81( 31( #&5( =&( 8.2).!( #!F,$( 5%!F&4!8&*( @$( 62#&8$( "10( #1,$., ko se poškodujemo,

pošlje impulze v možgane in nas s tem varuje (Kermauner, 2004).

:( 68$4!>,&( ,$F&( -!( "19ajajo razna tipalna telesca. To so Vagner – Masnerjeva

telesca. Najv!6(.&9(.!("1(=813inicah prstov približno 100 cm2. Vater – J16&"&.!41(#!8!-'1(

se nahajajo nekoliko globlje v podkožju. Ta telesca reagirajo na pritisk in sodelujejo pri


7

tipanju. Tipalna telesca so -!-#148.!"1(&3(#&518"&9(62#"&'7 med katerimi so izrastki tipalnih

F&4'!4*(D=()$#&,2(-!(,$F1("1(#!0(0!-#2(25$A"!7(#&5"!(62#"&'!(51(5%&#&-"!.$("1(F&46"!(

&3%1-#,!*(@&518"!(62#"&'!(-!(5%&(-8!5!0(68$4!,2(0$6"!.!(%134&.1.$(-(#!0, ko z vajo urijo

62#&8$(31(#&5 (Gerbec, 2009).

Slepi otroci v predšolskem obdobju zaostajajo 31( -4$.&0&( 4%-#"&,&( 4( 0$#$%&6"!0(

razvoju. To je posledica tega, ker nimajo toliko možnosti spoznavati sveta okoli sebe

(ker ne vidijo) ali pa tudi posledica neustrezne obravnave. Prav zaradi tega je potrebno

pri njih sist!01#&6"$(%134&.1#&( #&5(-(5$0$6.$( #ipalnih vaj. Otroci naj prebirajo predmete,

%134%>61.$(58$)$4!(&"(9,%1#&(2A$#148.1.$(".&9$4!(81-#"$-#&, teksture … V tem obdobju so

31(-8!5!(&"(-81=$4&)"!($#%$,!(5%&0!%"!(#2)&(#&5"!(-8&,1"&'!*(P(5$0$6.$(#&5"&9(&82-#%1'&.(-&(

predšolski otroci razvijajo tipalna telesa, razvijajo veselje do književnosti, si ustvarjajo

%138&6"!(domišljijske podobe …

Braillova pisava ! brajica

»Nobenega dvoma ni, da je Louis Braille s svojim izumom brajice povsem

primerljiv z izumom pisave starodavnih ljudstev. Za njih vemo, da je to pomenilo

,418&#1#&4"&( 5%!-,$,( 4( %134$.2( -$)$="&9( '&4&8&31'&.*( J$)$="$( 819,$( %!6!0$( 31( &320(

Louisa Brailla – brajeva pisava je za ljudi z odsotnostjo vida pomenila kvalitativni

preskok v povsem nove možnosti.« B/16&6(&"(J2"A1%#"&,7(2009, str. 5).

P8!5&( $#%$'&( 5%&6"!.$( 3( $5&-0!".!41".!0( -$61-"$( ,$#( ".&9$4&( 5$8"$ 62#"&( 4%-#"&,&*

Izrednega pomena pa je njihova predpriprava. Otroci najprej vadijo in urijo tipalna

telesa na grobem materialu7( "1#$( 316"!.$( )$8$61#&( 5$3&'&.$( >!-#&9( #$6,7( ,&( -$( 4( !"1,i

kombinaciji kot brajica7( 4!")1%( 5%!'!.( 4!6.!*( P( #!0( -&( 0$6"$( 5$4!61.$( $=62#8.&4$-#(

blazinic prstov (Kermauner, 2004).

Zovko (1995) navaja tezo, ki jo je postavil Kershman o postopnem pridobivanju

#&5"&9(4!>6&"*(@!(-#$5".!(.!(&3%13&8(4(5!#&9("&4$.&9M

! 313"141".!(&"(%138&,$41".!(4!8&,&9(64%-#&9(A!$0!#%&.-,&9($=8&,7

! zaznavanje in razlikovanje manjših geometrijskih oblik (položna oblika),

! zaznavanje in razlikovanje reliefnih geometrijskih oblik, manjših od položaja oblike,

! 313"141".!( &"( %138&,$41".!( A!$0!#%&.-,&9( $=8&,7( $0!.!"&9( 3( %!8&!O"&0&( #$6,1-#&0&(

linijami in

! zaznavanje in razlikovanje reliefnih Braillovih znakov in besed (Zovko, 1995).


8

»P8!5&(0$%1()$-!6&("&4$(14#$01#&6"!A1(5%!5$3"141".1(=%1.!4&9(-&0=$8$47(5%!)!"(

5%!&)!("1(26!".!(=%1".1(&"(5&-1".1*« (Kermauner, 2004, str. 24).

Slika 2: Braillova celica (Vir: sl.wikipedia.org)

)*+",-.-'(+#-/'01$(",&$'2&"#$'2"'%0($%"'$&'&-#",'2&"#0.'2"'3$410%-'3-'5+$#"6-,0'#0!'

vzorci dvignjenih 6-!0(#0.&$7'8-%$8/'#$'3-'1-+-,0'2'950+"10'#0&$8'5+3!0.:';-!0(#0.&"'

brajeva abeceda, metoda za prikaz brajevih številk in nekaj brajevih znakov za

%0($%"'3-'950+"1%,",0'.'.3-7',-2$#$7/'#$'950+"1%,",0'%"!$&$80:'*+",-.$'2&"#$'!-4-%,$,0'&"'

8-%$8$'$2';'5$#'.'<.-7'3!0%58$7/'.'.3"#-4'3!0%589'50'!+$'5$#-:'=#%,9(&0'3'5+"2&0'8-%$80'

,-'&"'.0%,0';>'+"2%$(&$7'#041$&"8$,'5$#:'=$?$&"'5$#-',-'5+$1%$6&0'@,5 mm. Vodoravni in

&".5$(&$'5+-3%-<-#'4-<'8-&!+$'5$#'.'8-%$8$',-'5+$1%$6&0'A/B'44/'+"24"#'4-<'5$#"4$'

<.-7' 303-<&,$7' 8-%$8' ,-' 5+$1%$6&0' C/DB' 44' .0<0+".&0' $&' B' 44' &".5$(&0:'

Standardna velikost strani v brajevi pisavi je 28 krat 28 cm in ima 40 do 42 celic v

eni vrstici in 25 vrstic na enem listu. 6-!0(#0.&$'3$3!-4'%"7#0'040E0($';>'+"2%$(&$7'

kombinacij pik, torej enako število brajevih znakov v eni celici. Neuporabljena

02$+04"'5+"2&"'8-%$8"'3-'950+"1%,"'#0!'5+-3%-<-#:'F-#"!-+$'2&"#$'.'8-%$8$'$4",0'.-('

pomeno.:' F"' 5+$4-+' 5+.$7' G@' 2&"#0.' ,-' -&"#$7' 2"' 4"%-' (+#-/' .-%$#-' (+#-' $&'

številke. Med seboj jih razlikujemo tako, da dodamo ustrezen predznak. Na primer

4"%$'(+#$'"'<0<"40'5+-<2&"#'H"/'#"+'504-&$'?!-.$%#"'G:'I+#$'1'<0<"40'5+-<2&"#'

#2, kar pomeni številka 2 itn:' J"#0' ?!-.$%#-/' .-%$#-' (+#-' $&' &-#"!-+$' <+9E$' 3$410%$'

2"7!-.",0' .-(' #0!' -&0' 4-3!0' 02$+04"' .-(' #0!' -&0' 8-%$80:' K"+"<$' 04-,-&$7'

406&03!$' 30' 3-' +"2.$%$' +"2%$(&$' 3$3!-4$' 2"5$30."&,/' &5+:L' #%"3$(&"' 1+",-."' 5$3"."/'

brajev kratkopis, glasbena brajica, nemetova brajeva koda (za matematiko in


9

2&"&3!.-&$' 2"5$3M/' +"(9&"%&$?#"' 1+",-."' 5$3"."' NO-!0(#0.&$' 2"5$3 z .-%$#0' .-('

406&03!4$M:'F",.-(,"' !-6"."'5+$' $24-&,".$'2"5$30.'5"'30'?-'<0<"!&-'+"2%$#-'4-<'

2"5$3$'+"2%$(&$7'E0.0+-($7'<-6-% (/16&67(YTT_).

Slika 3: Braillova abeceda (Vir: isutech.wordpress.com)

2.1.4 Okus in voh

[.2).!($,2>10$(3(%138&6"&0&()!8&( .!3&,1*(:%9( .!3&,1( .!($=62#8.&4(31(-81),$7(-#%1"-,1(

%$=$41( -#1( $=62#8.&41( 31( -81"$7( $-%!)".1( -#%1"-,1( %$=$41( 31( ,&-8$( &"( ,$%!"( .!3&,1( 31(

grenko. D,2>1".!( .!( 62#"$( 313"141".!( $-"$4"&9( $,2-$47( $,2>18"&( 5%1A( 51( .!( 31(

raz8&6"!(-"$4&(%138&6!"*(D,2>18"!('elice se nahajajo v okušalnih b%=$"6&'19("1 jeziku in

delno tudi v sluznici mehkega neba, ob vhodu v grlo in zadnji strani žrela (Plut, 2002).

Voh je 5%&( 68$4!,2( -81=>!( %134&#( ,$#( 5%&( F&418&9, saj vonjalnih snovi v manjših

koncentracijah sploh ne zaznamo ali jih ne prepoznamo. Receptorji za voh se nahajajo

v nosni votlini. Okus in voh sta med seboj tesno povezana. Brez voha ne bi zaznali

prefinjenih oku-$4(9%1"!*(Q&46"1(5$#(4$91(.!(#!-"$(5$4!31"1(3(8&0=&6"&0(-&-#!0$07(,&(

je najstarejši del možganov. V njih se nahajajo globoke plasti naše zavesti. Vonjave

izzovejo spomine, vplivajo na razpoloženje, sprožijo simpatijo ali antipatijo, ne da bi se

tega sploh zavedali (Plut, 2002).


10

2.2 Vid, slabovidnost, slepota

2.2.1 Razvoj vida

Za normalen razvoj vida pri otroku sta poleg anatomskih in fizioloških faktorjev pri

)$3$%!41".2( $6!-1( &"( 4&)"!( 5$#&( 5$0!0="1( #2)&( 5%14&8!"( %134$.( &"( )$3$%!41".!(

'!"#%18"!A1(F&46"!A1(-&-#!01*(D,$( &"(0$FA1"&(-$(F!()$=%$( %134&#&(5%&(>!-##!)!"-,!0(

zarodku, zato so že pr4!()"&(5$($58$)&#4&(31(5%14&8!"(%134$.(#!9($=62#8.&4&9(-#%2,#2%(819,$(

usodni razni škodljivi dejavniki, kot so npr. alkohol, droge, zdravila (Pušnik, 1999).

V!8&,$-#($6!-1(ob rojstvu predstavlja že 70 % velikosti odraslega zrkla. Ob rojstvu

so še posebej dobro %134&#&( -5%!)".&( &"( $5#&6"&( )!8&( $6!-17( #$%!.( %$F!"&'17( 8!61( &"(

>1%!"&'17("!,1.(0!-!'!4(5$(%$.-#42(316"!()$3$%!41#&(&"(-!()&O!%!"'&%1#&(#2)&(0%!F"&'17(

$-#181( 4&)"1( 5$#( &"( '!"#%18"$( F&46"!( -&-#!0-,!( 5$4!314!( 51( -!( %134&.1.$( )8.!( 61-1(

(Pušnik, 1999).

?!%$.!"&($#%$,(F!(4(01#!%&"!0(#%!=292(8$6&(0!)(-4!#8$=$(&"(#!0$(&"(-!($)3&41("1(

0$6"$(-4!#8$=$*(D6&(-$($=(%$.-#42(F!(-,$%1.(5$5$8"$01(3%!8!7(8!(".&9$4$()!8$41".!(>!(

ni popolno. @1,$(-#1("$4$%$.!"6,$4$(4&)"$(5$8.!(&"($=62#8.&4$-#(31(=1%4!(01".>1(,$#(5%&(

odr1-8!0( 68$4!,2*( P!( 51( $#%$,$4( 4&)( 5%4!( 0!-!'!( ".!A$4!A1( F&48.!".1( &3%!)"$( 9&#%$(

razvija.

`J%$'!-(4&)"!A1(313"141".1(5$#!,1(#1,$7()1(O&3&$8$>,!(-#%2,#2%!($6!-17(3!"&'!(&"(

8!6!( 81.>1.$( 18&( $#!F2.!.$( 5%!9$)( -4!#8$="&9( F1%,$4( )$( $=62#8.&4&9( '!8&'( "1( mrežnici.

J$8$F1.( &"( %135$%!)( 1,#&4&%1"&9( '!8&'( "1(0%!F"&'&( )$8$62.!(0$6( -4!#8$="!( !"!%A&.!7( ,&(

5%!91.1( $)( 4&)"!A1( F&4'1( 4( 0$FA1"!7( ,.!%( -!( #1( !8!,#%&6"1( 1,#&4"$-#( #%1"-O$%0&%1( 4(

4&)"$(-5$%$6&8$*a(B<$4,$7(NbbW7(-#%*(cVZ.

Preglednica 1: Etape vidnega razvoja (Zovko, 1995, str. 43!45)

RAZVOJNA

DOBA

VIDNE REAKCIJE IN VIDNE SPOSOBNOSTI

0–1 mesecD#%$,(.!(5$3$%!"("1(-4!#8$=$(&"("1(4&)"!($=8&,!7('&8&1%"$(0&>&6.!(je še slabotno, fiksacija je omejena, zato predmeti izginevajo iz F1%&>61*

1,1–2 mesecaD#%$,(-8!)&(A&=1".2(5%!)0!#$4(&"(-4!#8$=&7($=%161(5$3$%"$-#("1(zanimivejše primere, se zagleda v obraz, pojavlja se binokularna koordinacija.


11

2,1–3 meseciD6&( -!( O&,-&%1.$( &"( 5%&)!.$( 4( 8&"&.$7( $#%$,( %138&,2.!( 5%!)4-!0(%20!"!7($%1"F"!(&"(%)!6!(-4!#8$="! žarke.

3,1–4 meseceX&=&( 3( $60&( -$( A81),&7( $-#%&"1( 4&)1( .!( &3=$8.>1"17( &3=$8.>1"$( .!(tudi ravnanje s predmeti ter njihovo opazovanje.

4,1–5 mesecevPozornost se obrne s predmetov na dele telesa, otrok skuša slediti oblikam in gibanju predmetov, z opazovanjem raziskuje okolico, prepoznava znane osebe in predmete, s pogledom sledi predmetom s celim vidnim poljem.

5,1–6 mesecevOtrok .!(-5$-$=!"()$-!6&(&"(5%!"!-#&(5%!)0!#!7(5%&(#!0($=481)1(koordinacijo oko – roka.

6,1–7 mesecevPri opazovanju $#%$,( 5$3$%"$-#( $=%161( &3( 5%!)0!#1( "1(5%!)0!#7()1.!(%$,$7(5$=!%!(&352>6!"!(5%!)0!#!7(A&=&(-$(-,81)"&(3($60&*

7,1–8 mesecevOtrok ravna z predmeti in jih opazuje, spremlja znane predmete ali slike.

8,1–10 mesecevIma dobro ostrino vida in gladko (dobro) akomodacijo, uspešno najde skrite predmete, oponaša izraze obraza, uspešno igra igre opazovanja.

11 mesecev–1,6

leta

I01()$=%$($-#%&"$(4&)1(&"(A1(4!>6!(25$%1=8.17(5%!)0!#!(381A1(&"(.&9(-5$"#1"$($3"162.!*

1,7–2 letiSestavlja predmete in jih pokaže v knjigah, oponaša kretnje.

2,1–2,6 letDA8!)2.!( -&( 5%!)0!#!( &3( )$8$6!"!( %13)18.!7( $5$"1>1( A&=!(predmetov, spaja barve in oblike, bogati vidni spomin, zlaga 5%!)0!#!(5$(=1%4&7(&-#$61-"$(.&9($5132.!(&"(3A%1bi.

2,7–3 letaZlaga geometrijske like, riše grobe kroge, vstavlja krog, štirikotnik in trikotnik, postavi kol v luknjo.

3–4 letaPredmete istih oblik zlaga po velikosti, ima dobro globinsko zaznavo, r138&,2.!(6%#!(5$()$8F&"&7(.&9(,$5&%1(&"(razlikuje osnovne oblike.


12

4,1–5 letUtrjena je koordinacija oko – roka, uspešno barva, reže, lepi in riše kvadrat, opaža podobnosti na predmetih in slikah.

Iz preglednice 1 je razviden razvoj vida pri otroku z dobrim vidom. V prvih mesecih

življenja je ta razvoj zelo intenziven, s starostjo otroka pa intenzivnost razvoja pada.

K134$.(4&)1(-!(31,8.26&("!,1,$(5%&(W(8!#&9*

2.2.2 Najpogostejše okvare vida

Okvaro vida izražamo z ostankom ostrine vida in ostankom vidnega polja. Število

oslepelih s -#1%$-#.$( "1%1>61*(?1.=$8.( $513"$( .!( "1%1>61".!( -8!5$#!( 381-#&( 5$(_W. letu

starosti. Vzroki za okvare vida pri otrocih in mladostnikih pa se skrivajo v razvojnih

1"$018&.19($6!-"!A1 aparata. To so lahko dedno pogojene okvare vida, dedne bolezni

ali pa celo 5$>,$)=!($6!-1*(G$(1"$018&.( 819,$(5%&)!(F!(4(!0=%&$"18"!0($=)$=.27(5%&(

porodu samem ali pa v prvih letih življenja kot posledice raznih bolezni ali poškodb

(Perko, 1996).

?1.5$A$-#!.>!($,41%!(4&)17(,&(-!(5$.148.1.$(5%&($#%$'&97(,&(-$(4,8.26!"&(4(<14$)(31

slepo in slabovidno mladino Ljubljana.

M$#".!($5#&6"!A1(-&-#!01 B%$F!"&'17(8!617(-#!,8$4&"1Z:

KATARAKTA – -,18.!"1($6!-"1(8!61*

AFAKIJA – $,$(=%!3(8!6!*

ASTIGMATIZEM – "!5%14&8"1(8$0"$-#(%$F!"&'!($3&%$01(8!6!*

MIOPIJA – oko je predolgo – kratkovidnost.

Motnje senzornega sistema (vidni živec, mrežnica):

ABLATACIJA RETINE – odstop mrežnice.

TOKSOPLAZMOZA RETINE – otrok se lahko okuži pred rojstvom, pride do poškodb

mrežnice.


13

FIBROPLAZIJA – 5$.148.1( -!(5%&( "!)$"$>!"6,&97( ,&( -$( 4( &",2=1#$%.2(5%!.!018&(visoke

koncentracije kisika.

ALBINIZEM – oko nima pigmenta.

Senzomotorna odstopanja:

STRABIZEM – škiljenje.

NISTAGMUS – "!9$#"&7(9&#%$(5$"148.1.$6&(-!(A&=&($6!-1*

AMBLIOPIJA – zmanjšana ostrina centralnega vida (neorganski vzroki).

D%A1"-,!(=$8!3"&($6&((degeneracija, vnetja, krvavitve):

RETINITIS – vnetje mrežnice.

HIDROFTALMUS – oblika prirojenega glavkoma.

HORIODITIS – vnetje plasti krvnih žil pod mrežnico.

ANIRIDIA – odsotnost šarenice BX!%=!'7(d8$%.1"6&67(K1&67(N995).

2.2.3 Definicija slepote in slabovidnosti

»P8!5&(18&(-81=$4&)"&($#%$'&(-$(#&-#&7(,&( &01.$($,41%$(4&)17($6!-1(18&($,41%$(4&)"!A1(

polja. Pri otrocih, mlajših od 1 leta, je nižja ostrina vida lahko še normalna, zato so do

)$)1#,1(31("!A$(25%14&6!"&(#&-#&7(,&( &01.$(5%!5$3"1"$($6!-"$(=$8!3!"*(: tem primeru

-!( $)$=%&( )$)1#!,( 31( "!A$( 31( "1.4!6( N( 8!#$*a (Uradni list RS, 105/2002, str. 12304,

Uradni list RS, št. 85/2012, str 872).


14

Slaboviden otrok

Slaboviden otrok ima ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida manj od 0,10

do 0,05 al&(3$F&#!4(4&)"!A1(5$8.1("1(YT(-#$5&".(18&(01".($,%$A(O&,-1'&.-,!(#$6,!("!(A8!)!(

na ostrino vida.

Glede na slabovidnost se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje:

1. Zmerno slabovidne otroke: otrok ima 10 %–30 % vida.

2. Težko slabovidne otroke: otrok ima 5 %–9,9e(,$%&A&%1"!A1(4&)1("1(=$8.>!0($6!-27(

uporablja preostali vid.

Slep otrok

Slep otrok ima ostrino vida manj od 0,05 do 0,02 ali zoženost vidnega polja okrog

O&,-1'&.-,!(#$6,!("1(W()$(NT(-#$5&".("!(A8!)!("1($-#%&"$(4&)1($3&%$01(ostrino vida manj

$)(T7TY()$(313"141".1(-4!#8$=!(18&(3$F!"$-#(4&)"!A1(5$8.1($,%$A(O&,-1'&.-,!(#$6,!()$(W(

stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida 0 (amaurosis). (Uradni list RS,

105/2002, str. 12304, Uradni list RS, št. 85/2012, str 872).

Definicija slepote in slabovidnosti, ki jo navaja uradni list, je usklajena z definicijo

WHO (svetovne zdravstvene organizacije). J!)1A$>,!( )!O&"&'&.!( -$( 01".( #$6"$(

omejene, saj se v njih izraža uspešnost uporabe preostalega vida.

Ustrezne metode dela, pr&81A$.!"&( 5%&5$0$6,&( &"( 26"1( -%!)-#41( za slepe in

slabovidne otroke v Sloveniji, ki jih je definirala A. Perko (1996), glede na 5 nivojev

vizualnega funkcioniranja:

1. Slabovidnost (10 %–30 % vida):

- ob ustreznih pogojih sprejemajo otroci informacije po vidni poti;

- 4,8.262.!.$(-!(819,$(4(%13%!)!(%!)"&9($-"$4"&9(>$87(6!(-$(31gotovljene ustrezne

prilagoditve in otroci nimajo drugih razvojnih motenj.

2. Težka slabovidnost ( 5 %–9,9 % vida):

- 5%!#!F"&( )!8( 26enja poteka po vidni poti. To je metoda dela za slabovidne, ki

predvideva:

- poseben pristop za razvijanje vizualnih funkcij;

- prilagojene metode dela;

- 5%&81A$.!"&(5%&5$0$6,&7(26=!"&,&7()&)1,#&6"1(-%!)-#41(B5$2)1%!,(.!("1(25$%1=&


15

5%!$-#18&9(6util).

3. Slepi z ostankom vida (2 %–4,9 % vida):

- z vidom prepoznavajo manjše objekte na 1–2 metra;

- potrebujejo poseben pristop za razvijanje vizualnih funkcij;

- 5%&(26!".2(25$%1=8.1.$(5%!$-#18&(4&);

- prilagojene metode dela;

- 5%&81A$.!"&(5%&5$0$6,&7(26=!"&,&7()&)1,#&6na sredstva;

- metoda dela je kombinirana ! delno metoda za slepe in delno za slabovidne.

4. Slepi z minimalnim ostankom vida (projekcija - 1,9 % vida):

- 4&)&.$(-!"'!7($=%&-!(4!6.&9($=.!,#$47(0$6"$(5$4!61"!(6%,!;

- metoda dela je metoda za slepe, delno kombinirana z metodo za slabovidne;

- 4&)(.&0(-82F&(5%!)4-!0(5%&($%&!"#1'&.&(&"(-10$-#$."!0(A&=1".2(#!%(5%1,#&6"&9(315$-8ƣ

- pišejo in berejo v brajici7(5$#%!=2.!.$(-5!'&18"!(0!#$)!()!81(&"(5%&5$0$6,!*

5. Popolna slepota in zaznavanje svetlobe:

- metoda dela za sl!5!M(26!".!(5$(#1,#&8"&9(&"(-82>"&9(5!%'!5#&4"&9(5$#!9;

- Braillov sistem branja in pisanja;

- 26"&(5%&5$0$6,&(&"(5$01A181(31(-8!5!;

- 5%&5$0$6,&(31(&A%$7(>5$%#7(4-1,)1".!(F&48.!".!;

- 5%&5$0$6,&(31($%&!"#1'&.$(&"(A&=1".!;

- prostorske zahteve: v prostoru mora vladati stalna urejenost (da slepi otrok ve, kje se

nahaja), vrata ne smejo ostati odprta, na hodnikih oziroma poteh, kjer se slepi gibljejo,

ne sme biti predmetov, oznake za orientacijo na ograjah, vratih, tleh, stvari morajo biti

vedno na znanem 0!-#27( %135$%!.!"!( &"( $3"16!"!( B$=8!,!( 5$( =1%4197( >,1#8!( 4(

gospodinjstvu).

Ocene slepote in slabovidnost je potrebno analizirati kot element celovite strukture

-8!5!A1( &"( -81=$4&)"!A1( 5$-10!3"&,17( "!( 51( ,$#( 8$6!"( )!8*( /1,$( -8!5$#1( &"(

slabovidnost vplivat1( "1( 5$-10!3"&,17( .!( $)4&-"$( $)( &"#!%1,'&.!( %138&6"&9( =&$8$>,&97(

socioloških in psiholoških faktorjev in njihovih povezav. Slepi in slabovidni se razvijata

celostno, in ne kot vsota neodvisnih elementov. Sploh pa je otrok nedeljiva celota, kar

narekuje ho8&-#&6"$($=%14"141".!(5$-10!3"&9(4&)&,$4(".!A$4!Aa razvoja (Tancig, 1994

v Kermauner 2010).


16

2.3 Tipna slikanica

2.3.1 Zgodovina otroške slikanice

Otroške slikanice so se 316!8!(5$.148.1#&(F!(4(NS*(-#$8!#.2*(<16!#"&,((-8&,1"&'!("1.(=&(

bil teolog in pedagog J. A. Komensky. Leta 1658 je objavil delo »Orbis Sensualium

Pictus«, ki je prva vzgojna knjiga v slikah. Njegovo delo je postalo vzor za kasnejše

bogato ilustrirane knjige v slikah. Šele v 20. stoletju pa je slikanica doživela svoj

razcvet (\2="&67(1999).

2.3.2 Vloga in pomen slikanice

Otrokov prvi stik s knjigo je preko ilustracij. Ilustracije pri otroku spodbujajo

2-#41%.18"$-#7( 0&>8.!".!( &"( )!82.!.$( "1( $#%$,$4!( 62#! in predstave. Zato se moramo

$)%1-8&7( 43A$.&#!8.&7( 26&#!8.& … zavedati nujnosti in pomena slikanic. Otrok odkriva,

5%!5$3"141()$0&>8.&.-,!(5$)$=!7( ,$(-$( .&9()%2A&( 5%&5%14&8&( 31".*(f6&( -!7()1( .!(0$A$6!(

-#1%!(-#41%&(,$0=&"&%1#&(3("$4&0&*(?1(#1("16&"(-!(".!A$4(-4!#(>&%&( &"(#$(26!".!(-!($)4&.1(

na kognitivni ravni in prav tako na 5$)%$6.2(20!#"&>,! $=62#8.&4$-#& (\2="&67(1999).

D#%$>,!( -8&,1"&'!( &01.$( 4!6( &82-#%1'&.( ,$#( =!-!)&81*(Kot pravi Margareta Dolinšek

\2="&6, v #!9(-8&,1"&'19(#!6!#1(435$%!)"$()4!(3A$)=&*(g"1(3A$)=1(.!(8&#!%1%"17()%2A1(

pa je likovna. Literarno zgodbo beremo tako, kot je zapisana. Seveda jo lahko tudi

018'!( A81-$4"$( &"#!%5%!#&%10$*( J$4-!0( )%2A16!( 51( .!( 3( 8&,$4"$( 3A$)=$*( [&,$4"$(

zgodbo lahko pripov!)2.!0$("1("!-,$"6"$(4!8&,$("16&"$4*(J%14(4-1,1(&82-#%1'&.1("10(

lahko pripoveduje svojo zgodbo. Likovno zgodbo v slikanici pa nam lahko preberejo

tudi otroci.

`<( 4&)&,1( ,1,$4$-#&( .!( -8&,1"&'1( 5$-!=!.( $=62#8.&41( ,$#( 5$-!="1( 4%-#1( ,".&A!7( 5%&(

kateri sta besedilo in ilustracija enakovredna ne glede na to, kolikšen delež predstavlja

5$-10!3"1(-!-#14&"17(31#$(-!( .!(5$#%!="$(5%&(-8&,1"&'19( &3$A&=1#&(,&61(4(=!-!)&82( &"(4(

ilustracijah.« (Haramija, 2011, str. 33).

Otroci ob branju slikanice sprejemajo že ustaljene pripovedne vzorce in tako

435$-#148.1.$( &"( %1320!.$( #2)&( -&-#!0( 61-1( &"( 3A$)$4&"!7( 2A$#148.1.$, kako preteklost

vpliva na sedanjost in na prihodnost ter "1( 8.2)&( 4( 5%$-#$%2( &"( 61-2*( P8&,1nica jim

-$61-"$( $0$A$617( )1( $=enem spoznavajo pravila slikarskih tehnik, pomen merila,


17

perspektive7( 5%&)$=&41.$( $=62#!,( 31( #%$dimenzionalnost … G$=%17( )&"10&6"17(

komunikativna ilustracija bo mladega bralca pritegnila, da bo segel po knjigi, med

branjem oz. poslušanjem pa ga bo spodbujala, da aktivno sodeluje: otrok bo opazoval

in raziskoval vizualno besedilo, v sliki iskal odgovore na zastavljena vprašanja (Rot

Gabrovec, 2003).

»Vsakodnevno branje in pripovedovanje otrokom od rojstva do šole ni pomembno

%-' 2"' +"2.$,"&,-' E0.0+"' $&' %$!-+"+&0' -3!-!3#-E"' (9!"/' !-4.-(' ,-' 5+-ventivna

dejavnost širšega družbenega pomena, ki tudi 0<%0("'0'5+$70<&03!$'<+6".%,"&0.'$&'

državljank. Naložba, ki jo moremo vložiti v zgodnjem otroštvu v branje in knjigo, je

&-5+$4-+&0' 4"&,?"' 0<' !$3!-/' #$' 1$' ,0' 40+"%$' .' <01$' 0<+"?("&,"' .%"E"!$' .' +"2.0,'

mladostnika .'+"2%$(&-'!-6".-/'#-+'.'2E0<&,-4'0!+0?!.9'&$30'$4-%$'406&03!$/'<"'1$'

3-'&"9($%$'03&0.&$7'#049&$#"8$,3#$7'.-?($&.« B\2="&67(Nbbb7(-#%*(SNZ.

2.3.3 Tipne slikanice

Tipne slikanice podajajo informacijo s tipom. V zgodovini so se tipne ilustracije

"1.5%!.( 316!8!( 5$.148.1#&( ,$#( )&)1,#&6"&( 5%&5$0$6,&( 5%&( =&$8$A&.&7( ,!0&.&7( A!$A%1O&.&(;(<1(

5%&,13!(20!#"&>,&9(&"(1%9&#!,#2%"&9()!8(51(-$(-!(316!8!(#&5"!(&82-#%1'&.!(25$%1=8.1ti proti

koncu 19. stoletja. Najstarejša ohranjena knjiga s tipnimi ilustracijami za slepe nosi

letnico 1839. Že takrat so se zavedali, kako pomembna je za slepe tipna ilustracija, saj

je v knjigi objavljenih sto osemdeset tipnih ilustracij z opisi (Eriksson v Salzuhauer Alex

and Sobol Levent, 2003).

Ilustracije v tipnih knjigah so reliefne in jih lahko beremo s prsti. Narejene so iz

%138&6"&9(01#!%&18$4(B#!,-#&87(-4&8!"&(515&%7(,1%#$"7(,$0=&"1'&.1(%138&6"&9(01#!%&18$4 …), ki

-#&028&%1.$(>!($-#18!(62#!*(@&5"!(&82-#%1'&.!(#!F&.$(,(6&0 4!6.&(20!#"&>,&(4%!)"$-#&*(Lahko

-$("1%!.!"!(#2)&("1(5$)81A&(%138&6"&9(-#%2,#2%(4(01#!%&18&9*(<1".!(-$(3"16&8"!((,$"#%1-#"!(

barve*(@!,-#( .!("1.4!6,%1#(5$4!61n ali napisan v brajici*(?1.4!6,%1#(-$( #&5"!(-8&,1"&'!(

prirejene po $=-#$.!6&9 slikanicah. Tipna verzija slikanice daje informacije z dotikom.

Zaradi tega -$( )$8$6!"&( -!A0!"#&( $=-#$.!6!( &82-#%1'&.!( &352>6!"&7( 5$2)1%.!"&( 51( -$(

pomembni podatki (glavni junaki … Z*(@1,$(-8&,1"&'$(.!(0$A$6!(=%1#&7(-&(.$($A8!)$41#&7(

jo potipati, nekatere tudi poduhati. Da bodo slikovna ponazorila slepim in slabovidnim

6&0(=$8.(.1-"17(.&9(0$%10$(5%&=8&F1#&(".&9$4!02(%1320!41".2(-4!#17(".&9$4!02(3"1".2(&"(

izkušnjam.

Slepi in slabovidni težko razumejo perspektivo, velikostne odnose in z njimi

povezane pojme. Pojmi, ki opisujejo barvo, smer ali obliko, so zanje abstraktni. Da jih

=$)$(6&0(=$8.!()$.!8&, potrebujejo veliko ponazoril, med drugim tudi tipno ilustracijo, ki


18

ima nadvse pomembno vlogo v izobraževanju. Pri izdelavi tipne ilustracije upoštevamo

naslednje:

- zakaj je ilustracija pomembna – izbira pomembnih elementov za prikaz;

- kdo bo uporabnik – -#1%$-#"1(-,25&"17(0!"#18"!(&"(O&3&6"!(-5$-$="$-#&(25$%1="&,17(

prepoznavanje tipnih ilustracij … ;

- kako bo ilustracija uporabljena – -( 5$0$6.$( 18&( =%!3( 5$0$6&( 4&)!6!( $-!=!7( 3(

34$6"&0(5$-"!#,$07(3($5&-$0(4(=%1.&'&(;(^

kje bo tipni prikaz uporabljen – 4(>$8&(,$#(26=!"&,(18&(3!08.!4&)7()$01(,$#(=%1".!(31(

-5%$>61".!(18&(&A%$(;(Bg)01"7(NbbYZ*

Tipne slikanice so namenjene slepim in slabovidnim otrokom, kot tudi

5$8"$62#"&0($#%$,$0*(P8!5&( #&51.$( &82-#%1'&.!7(4&)!6&($#%$'&(51(-!(-!3"1"&.$(3(=%1.&'$ in

%134&.1.$(!051#&.$()$(`)%2A16"&9a*

Slika 4: Tipna ilustracija


19

2.3.4 Pomembnost tipnih slikanic za otrokov razvoj

Slikanice so ze8$(5$0!0="!(5%&( %134$.2(5$8"$62#"&9 otrok kot tudi tistih otrok, ki

imajo okvare vida. Slepi in slabovidni otroci ne morejo spontano prepoznavati

%!-"&6"!A1(-4!#1($,$8&(-!=! tako kot polno62#"&($#%$'&. Potrebujejo ustrezno vodenje in

-&-#!01#&6"$( 26!".!*( Mlajši slepi ali slabovidni otroci najprej prepoznavajo

vsakodnevne predmete in jih med 4. i"( _*( 8!#$0( 5%&6"!.$( 5%&0!%.1#&( ter prepoznavati

podobnosti med njimi*( C&0( =$8.( =$)$( $#%$,2( 3"1"&( 5%!)0!#&( &"( dogodki iz realnega

življenja, bolje jih bo razumel in lažje dekodiral. Prve tipne slikanice so rekonstrukcija

naravnih oblik in otrokovih izkušenj. To so preprosti tipni prikazi nekje med ilustracijo in

%!-"&6"&0&(5%!)0!#((Blok, Lanners, 2009).

Predmeti iz vsakdanjega življenja predstavljajo prve osnove za tipno ilustracijo.

Predmeti so lahko pritrjeni na samo stran knjige ali pa so vakuumsko odtisnjeni v

plastiko. @1( #!9"&,1($0$A$61(3!8$()$=!%( &"("1#1"6!"(5%&=8&F!,( %!-"&6"&0(5%!)0!#$0*

<A$)=!(-$("1( 316!#,2 zelo preproste in temeljijo na vsakodnevnih rutinah. Preprosti

tipni elementi nam lahko predstavljajo tudi veliko bolj zapleten koncept. Na primer

01.9!"( ,$>6!,( ,!%10&6"!( 58$>6&'!( 18&( ,$>6!,( =%&-16!( "10( 819,$( 5%!)-#148.1#1(

kopalnico, vakuumsko odtisnjena nož in vilice pa pot do restavracije (Ripley, Somerich,

1998).

Slika 5: Tipna slikanica


20

2.3.5 Kako beremo tipne slikanice

Ko otrokom prebiramo tipno slikanico, je zelo pomembno, da pri tem ne hitimo.

D#%$,$0(0$%10$()$4$8&#&7( )1( 819,$(5$-#148.1.$( 45%1>1".17( )1( -&( 4310!.$( #$8&,$( 61-17(

,$#(A1(5$#%!=2.!.$( &"(F!8&.$*(J%!)(-10&0(=%1".!0(.!()$=%$7(6!(-!($(3A$)=&'&("1(,%1#,$(

pogovorimo. Tako imajo otroci že predstavo, $(6!0(=$(A$4$%&81(3A$)=&'1*(D=.!,#!7(,&(

se pojavljajo v slikanici, lahko otroci primerjajo s pravimi objekti. To je zelo pomembno

za zelo majhne otroke. /)1.(.!(5%14&(61-7()1($#%$,$0(5%!)-#14&0$(#&5"!(-8&,1"&'!H To je

odvisno od razvoja vsakega otroka posebej. :-!,1,$%( 51( 316"!0$( "1.5%!.( 3(

preprostejšimi tipnimi slikanicami. V naslednji fazi so slikanicam dodane preproste rime

ali preproste zgodbe in šele kasneje knjige z obsežnejšim tekstom.

2.3.6 Tipne slikanice na Slovenskem

Leta 1997 je nastal prototip tipne slikanice. Profesorica Nina Schmidt je ilustrirala

5!-!0( /1.!#1"1( /$4&61( /$6&.1*( Uporabila je pozitivno folijo ter konturno pasto.

Ilustracije so preproste in shematizirane. Besedilo je bilo natisnjeno tudi v brajici,

ven)1%(.!(=&81(,".&A1("1%!.!"1(8!(4(!"!0(&34$)2(31(5$#%!=!(31,8.26"!("18$A!*

Avtorica prve slovenske tipne slikanice z naslovom Snežna roža pa je dr. Aksinja

Kermauner. S problematiko slepih in slabovidnih se ukvarja od leta 1988 dalje. izdala

delo Kakšne ba%4!( .!( #!01H( I"( @!01( "&( !"( 6%"( 581>6( #!%( 8!#1( Y005 prvo slovensko

avtorsko tipno slikanico Snežna Roža. Sodelovala pa je tudi pri projektu Tipanka v

vsako slovensko knjižnico*(J$8!A(#!A1(.!(14#$%&'1(>#!4&8"&9(-#%$,$4"&9(681",$4($(-8!5$#&(

in prav tako avtorica besedil pesmi glasbene skupine Slepi potnik. Slikanica je nastala

iz potrebe popolnoma slepim razložiti barve. Kako se mešajo? Kako opisati barvni

,%$A7(-$%$)"!7("1-5%$#"!(=1%4!H(\1%4"!(,$"#%1-#!H(?1%!.!"1(.!(=&81(%13&-,141(3(26!"'&(

Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (Vir: sl.wikipedia.org).


21

Slika 6: Ilustracija iz slikanice Snežna roža

2.3.7 Izdelovanje tipnih slikanic

V Sloveniji je okrog 100 slepih in slabovidnih otrok. Od tega je 15 slepih. Ker je

slepa populacija tako maloštevilna, tipanke niso tržno zanimive. Pravimo, da so »slepi

F%#4!(-4$.!(018$(>#!4&86"$-#&*a(I3)!8141(&"(#%F"1('!"1(#&51",(.!(31#$(5%!'!.(4&-$,1*

J%&( &3)!814&( #&51",!( .!( 5$#%!="$( -,%="$( &3=%1#&( 01#!%&18!7( ,&( $0$A$61.$( =%1".!( &"(

ogledovanje z dotikom. V svoji diplomski nalogi z naslovom Tipna slikanica za slepe

(2004) je dr. Aksinja Kermauner raziskovala in eksperimentalno dokazala, kateri

materiali na dotik delujejo hladno in kateri toplo. Pri preizkusu je sodelovalo 18 otrok,

$)(#!A1(b(-8!5&9(&"(b(-81=$4&)"&9*(:-&(-$(=&8&(26!"'&(4&>.!(-#$5".!($-"$4"!(>$8! Zavoda

za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Vsem otrokom so pred preizkusom pokrili

$6&7( )1( bi imeli enake možnosti. Njihova naloga je bila, da so morali 35 vzorcev

%138&6"&9(01#!%&18$4(%134%-#&#&(4()4!(,1#!A$%&.&* Ugotoviti so morali, ali je material hladen

ali topel.


22

Preglednica 2: Razvrstitev materialo4( A8!)!( "1( $=62#!,( #$58$U981)"$( (Kermauner,

2004, str. 56).

MATERIAL TOPLO HLADNO

Št. 1: Bela trda lepenka, podložena z gumo 16 2

Št. 2: Kovinska folija ciklam barve 16 2

Št. 3: Moder valovit karton z vodoravnim vzorcem 8 10

h#*(cM(K)!61(-10$8!5&8"1(O$8&.1(BA81),1Z 13 5

Št. 5: Rjav valovit karton z valovitim vzorcem 7 11

h#*(_M(K)!61(0%!F&'1(31(5$01%1"6! 7 11

Št. 7: Roza grob, na roko izdelan papir 8 10

Št. 8: Moder tanek papir z vlakni 12 6

h#*(bM(@!0"$(4&.$8&6"1(A20&.1-#1(#18"1($=8$A1 12 6

Št. 10: Temno zelena gumirana podloga 12 6

Št. 11: Svetlo zelen filc 5 13

Št. 12: Rjav gladek lepilni trak 10 8

Št. 13: Svetlo zelena mrežica za dekoracijo rož 5 13

h#*(NcM(K.14(5$4$>6!"(515&% 7 11

Št. 15: Bel kožuh 2 16

h#*(N_M(:&.$8&61-#1(#1",1(O$8&.1 12 6

h#*(NSM(J%$3$%"&(0!92%6,&(3(3%1,$0(31(!0=181F$ 5 13

Št. 18: Oranžen tanek filc 3 15

Št. 19: Temno moder tanek svilen papir za zavijanje 7 11

Št. 20: Oranžen papirnati serviet 8 10

Št. 21: Bel debelejši stiropor 1 17

h#*(YYM(/1462, 6 12

Št. 23: Bela svila 6 12

Št. 24: Tanek furnir (les) 12 6

Št. 25: Bela gumijasta mreža 2 16

Št. 26: Rjav brusilni papir gradacije 80 14 4

Št. 27: Steklen kozarec 18 0

Št. 28: Bordo %)!61(A81),1(#,1"&"1 7 11

h#*(YbM(/1%1(=!8$(6%"1()!=!8!.>1(4$8"!"1(#,1"&"1 1 7

Št. 30: Folija za gospodinjstvo 8 11

h#*(VNM(C%"(#1"!,(F10!# 8 11

Št. 32: Svetlo modra guma 14 4


23

Št. 33: Kamen 15 3

Št. 34: Bela guma 6 12

h#*(VWM(/$-01#1(6%"1(#,1"&"1 7 11

Opombe. »Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da je 17 testirancev od 18 izbralo kot

&",!05%-,?$' 4"!-+$"%' 1-%' <-1-%-,?$' 3!$+050+' !-+' (+&0' <-1-%-,?0' .0%&-&0' !#"&$&0:'

Sledita bel kožuh ter bela gumijasta mreža. Najhladnejši material je steklo –

3!-#%-&' #02"+(-#:'P0!-4'5"' 3$'4"!-+$"%$' 3%-<$,0' .' &"3%-<&,-4'.+3!&-4' +-<9L' 1-%"'

trda lepenka, podložena z gumo, ter kovinska folija ciklam barve, kamen, brusilni

papir … Rezultati so pokazali, da ni nobenih povezav med barvo in teksturo.«

(Kermauner, 2004, str. 59).

Tipne slikanice so lahko %138&6"&9( oblik. Pri izdelavi tipnih slikanic skušamo

25$%1=8.1#&( 5%!)"$-#&( %138&6"&9( 01#!%&18$4( &"( ".&9$4&9( ,1%1,#!%&-#&,*( ?1.5$A$-#!.!(

uporabljen material za izdelavo tipnih slikanic je blago "1.%138&6"!.>&9( 41%&1"# (svila,

žamet, brokat … ). Uporabljamo lahko tudi usnje, plastiko, les, kovino idr., vendar je

potrebno pri vseh teh materialih upoštevati najvišjo stopnjo varnosti za uporabnika.

L$6"!( &"( 6&-#!( =1%4!( ter barvni kontrasti so pomembni za slabovidne otroke, saj

spodbujajo njihov vid. Prav tako so pomembne za njihove starše, saj jim olajšajo

interpretacijo ilustracije. Površina ilustracije se mora razlikovati od predmetov na

ilustraciji. Na primer medvedka v svetli barvi s krznenim vzorcem blaga postavimo na

temnejšo in gladko površino. Dobro je, da se uporablja približno enak material skozi

celotno tipno slikanico (Voutilainen, 2009).

/$( -!( $)8$6&0o za vsebino prikaza, "10!".!"!A1( )$8$6!"!02( 25$%1="&,27( -!(

$)8$610$(#2)&($(tehniki in velikosti prikaza. Zelo pomembno je, da razmislimo, za koliko

61-1( &"( ,$02( =$)$( #&5"&( 5%&,13&( "10!".!"&*( J%&5$%$6!"1( .!( 25$%1=1( "1%14"&9(

materialov, ki so lažji za zaznavo in razumevanje. Doma narejeni tipni prikazi iz

preprostih materialov bodo posebno na mlajšega bralca naredili velik vtis. Skrbno

"16%#$41"&( &"(-#2)&.-,$($=)!81"&(5%&,13&(51(=$)$()$-#$5"&(4!6.!02(>#!4&82(25$%1="&,$4(

in bodo imeli daljšo dobo (Edman, 1992).

D)8$6&#!4( $( 4!8&,$-#&( &82-#%1'&.!( .!( $)4&-"1( $)( 2-#41%.18'1( &"( "10!"1( &82-#%1'&.!*(

P%&5$%$6!"1(.!(4!8&,$-#(#&5"!(&82-#%1'&.!(+c*(?1.=$8.(&)!18"1(.!(#&-#1(&82-#%1'&.17(,&(.$(=%18!'(

lahko pregleda brez posebnega truda.

Najpomembnejši element pri izbiri obsega in velikosti ilustracije je bralec, njegova

mentalna starost, sposobnosti, dosedanje znanje in izkušnje … Pomembno je, da

bralec uporablja obe roki, -(5$0$6.$(,1#!%&9(5$(5%!9$)2(6!3(&82-#%1'&.$()$=&(5%4&(4#&-($(

ilustraciji in se na njej 81F.!($%&!"#&%1*(<1(=%18'!(3(01".>$($=62#8.&4$-#.$(&"(081.>!($#%$,!(


24

je bolje uporabiti nekoliko 4!6.!(5%&,13!*(:!")1%(0$%10$(25$>#!41#&()!.-#4$7()1(&01.$(

le-ti manjše dlani in manjše prste (Edman, 1992).

Tipne ilustracije naj bodo preproste. Vsak simbol, predmet ali objekt mora bralcu

posredovati temeljne informacije. Upodobiti moramo le enega ali dva objekta na eni

ilustraciji, -1.( 5%!4!6( 8&"&.( &"( 5$)%$="$-#&( 819,$( 5$43%$6&( 30!)$*( <1( $=8&,!( 4!8.17( )1(

morajo biti preproste, jasne, brez bogatih okrasitev. Zelo pomembna je tudi perspektiva

&"($=8&,1(!8!0!"#$4*(C8$4!,1(25$)$=&0$(3($=!01("$A101(B"!(-10$(3(!"$(18&(=%!37(6!(

stoji za kakšnim predmetom), paziti moramo na velikostne odnose (miza ne sme biti

4!6.1($)(68$4!,1Z( &"(!8!0!"#&7( ,&( -!-#148.1.$( &82-#%1'&.$, "1.(=$)$( .1-"$( 8$68.&4&*(<1(6&0(

boljšo razumljivost prikaza moramo objekte prikazati v celoti. R!)2,'&.1( )$8$6!"&9(

!8!0!"#$4(.!(0$F"1(-10$7(6!(=&(8!-ti motili razumevanje ilustracije (Edman, 1992).

Figure na ilustracijah morajo biti prikazane frontalno ali pa s profila. Roke in noge

morajo biti v naravnem sorazmerju velikosti in ne smejo biti skrajšane, saj se lahko

slepemu bralcu zdijo deformirane. Prikazi ljudi naj imajo obe roki z dlanmi in obe nogi s

stopali. Ker so glave navadno manjše, naj bodo usta upodobljena s 5%!5%$-#$(&3=$6!"$(

8&"&.$*(Q&418&("1.(&01.$(25$)$=8.!"!(4-!("$A!7(4,8.26"$(-(-#$5ali, šapami ali kopiti. Ušesa

&"(%!5("1.(=$)$(8$6!"&*(Obe ušesi naj imata enako pozicijo. :!-(61-(0$%10$(513&#&("1

velikostna razmerja med posameznimi objekti. Zgradbe, ceste, pohištvo in ostali objekti

morajo biti prikazani horizontalno ali vertikalno in ne pod kotom (Edman, 1992).

Tipne slikanice, ki so narejene iz blaga, imajo veliko prednosti, pa tudi nekaj

-81=$-#&*( ?1.4!6.!( #!F14!( -!( 5$.14&.$( 5%&( &3)!814&7( -1.( "&( )$4$8.( &3)!8$418'!4* C!5%14(

-#%$>,&(31(01#!%&18("&-$(!,-#%!0"$(4&-$,&7(51("1%$6&8$(,njige pri privatnem izdelovalcu

5$0!"&(4!8&,(O&"1"6"&(318$A1.*(P#%$>,&(-!(5$4!61.$(5%!)4-!0(31%1)&(,$8&6&"!(61-17(,&(-!(

porabi za izdelavo takšne knjige. Prav vsaka stvar v takšni slikanici je unikatna in se je

ne da kopirati. Prav tako se lahko ilustracije iz =81A1(9&#%!.!(201F!.$(&"(461-&9(-!(3A$)&7(

)1( #1,>"$( -8&,1"&'$( %13-#14&.$7( $5!%!.$( &"( 5$"$4"$( -!-#14&.$*( C!( .!( &34!)=a takšne

slikanice kakovostna, je tudi življenjska doba precej dolga. Velik nabor materialov, ki se

lahko uporabijo pri izdelavi, $0$A$61( #!0( &82-#%1'&.107( )1( -$( 3!8$( 5%!5%&68.&4!( &"(

zapomnljive (Voutilainen, 2009).


25

Primer tekstilne tipne slikanice, prirejene po slikanici Mili avtorice Ragnhild Scamell in ilustratorke Sally Hobson. Avtorica tipne slikanice je Petra Paradižnik.

Preglednica 3: Primer tipne slikanice, na%!.!"(5$(F!($=-#$.!6&(-8&,1"&'& (Vir: Paradižnik 2013).

ORIGINALNA ILUSTRACIJA TIPNA ILUSTRACIJA


26


27

2.4 Otrok in igra

»Igra 3!"+-,?-E"'5+-<?0%3#-E"'0!+0#"'3-'0<'$E+-'<0,-&(#"'$&'4"%(#"'+"2%$#9,-'.'

5+-.%"<9,0($7'3502&".&$7'.+3!"7'$E+-/'5+-<4-!$7/'#$',$7'0!+0#'+"1$'.'$E+$/'!-+'308$"%&$7'

0<&03$7/'.'#"!-+-'.3!05"'3'3.0,$4$'30$E+"%8$:'I-5+".'30'3-'0!+08$'350301&$'$E+"!$'&"'

vedno višjih spoznavnih in socialnih ravneh, pa v igri starejšega predšolskega

0!+0#"'50E03!0'05"2$40'!9<$'$E+"%&"'<-,"&,"/'#$'30'&",10%,'2&"($%&"'2"'$E+0'<0,-&(#"'

$&'4"%(#".« BL1%.1"$4&6 f0!,(&"(/146&6(4(d!,$".17(YTTb).

Igra ni le dejavnost otroka v zgodnjem in srednjem otroštvu. Ostaja pogosta

dejavnost tudi v obdobju poznega otroštva in mladostništva. Seveda pa se igra pojavlja

5%14(4(4-!9($=)$=.&9(68$4!,$4!A1(F&48.!".1(Bi$$d in Attfield v Fekonja, 2009).

Igra je nekaj tako osebnostnega, da je zelo pomembna za razvoj otrokove

osebnosti.

1. D#%$,(-&(5%&(&A%&(%134&.1(4!-(-4$.($%A1"&3!07(,$#(-$(62#&817(0&>&'!, igra pa otroka tudi

telesno in duševno pomirja.

2. Igra razvija otrokove sposobnosti, in sicer pomnjenje, mišljenje, domišljijo in

inteligenco.

3. Otrok v igri 2-#41%.1(&"(-&(-(#!0(%134&.1(-4$.!(2-#41%.18"!(-5$-$="$-#&7(6!5%14($)%1-8&(

v tem ne vidimo nobenega ustvarjanja.

4. P,$3&(&A%$(-&($#%$,(2%!-"&62.!(-4$.!("!2%!-"&6!"!(F!8.!*

5. D#%$,(-!(4(&A%&(-5%$>61(&"(5$0&%.1*

6. :(&A%&(-&($#%$,(%134&.1(-$'&18"1(62-#417(-$'&18"!(odnose do drugih ljudi.

7. P,$3&( &A%$(-!($#%$,("126&(=&#&( -10$-#$.!"7(5$>#!"7($=481)1(-10!A1(-!=!7(5$)%!.1(

-4$.!(319#!4!*(D#%$,(-4$.!(&3,2>".!7(,&(-&(.&9(5%&)$=&(4(&A%&7(5$4!32.!(&"(-!($)(".&9(26&*(

Igra je za otroka najboljša pot k dozorevanju.

8. Otrok v igri s5%$>61(-#%19*(IA%1(-!(3(01.9"&0&(5%!)0!#&7(,&(-!(.&9()%2A16!(4(%!18"!0(

-4!#2( =$.&7( ,$#( 5%&0!%( -( ,16$*( <1#$( 5-&9$8$A&( 25$%1=8.1.$( $#%$,$4$( &A%$( ,$#(

terapevtsko sredstvo.

9. Otroka njegovi izdelki navdušujejo in ga spodbujajo za nadaljnje delo.

10. Igra je za otrok1()!8$( &"(5%!,$( &A%!( -!(=$($#%$,("126&8( )!81#&*(D#%$,( -!(5%!,$( &A%!(

seznani z vlogami in nalogami, ki jih bo prevzel, ko odraste.

11. Skozi igro otrok spoznava svet in ga tudi spreminja.

12. Igra zelo pomembno vpliva na otrokov gibalni razvoj. Z gibanjem v igri pa je

5$4!31"(#2)&(A$4$%(&"(%138&6"!($=8&,!(,$02"&'&%1".1*


28

13. Otrok ob igri dobiva vse, kar potrebuje za samostojno življenje. Skozi igro dobiva

-5%!#"!(%$,!7(,%!5,$(&"(3)%14$(#!8$7(.1-"$(&"($-#%$(0&>8.!".!7(&32%.!"1(62#&81(BJ$A16"&,(

@$8&6&67(Nb__Z*

2.4.1 Igra in njen pomen

Po besedah avtoric L1%.1"$4&6(f0!,(&"(d!,$".1(J!,81.($#%$>,$(&A%$(%138&6"&(14#$%.&(

%138&6"&(,81-&O&'&%1.$*(?1.4!6,%1#(.!(&A%1(%13)!8.!"1(4(#%&(-,25&"!M(O2",'&.-,1(&A%17(simbolna

&A%1(&"(&A%1(-(5%14&8&(BL1%.1"$4&6(f0!,7(d!,$".1(J!,81.7(YTTjZ*

1. Funkcijska igra je igra, ki prevladuje v otrokovem zgodnj!0(%134$.2*(?1(316!#,2(A%!(

pred4-!0( 31( 5$"148.1.$6!( A&=!, s katerimi otrok zadovolji lastno potrebo po

gibanju. J$(#%!#.!0(8!#2(5%&6"!(O2",'&.-,1(&A%1(251)1#&7(4!")1%("&,$8&(5$5$8"$01("!(

izgine. V zgodnjem otroštvu funkcijska igra preide v gibalno in simbolno igro

BL1%.1"$4&6(f0!,7(d!,$".1(J!,81.7(YTTjZ*

2. Simbolna igra -!( 819,$( 316"!( 5$.148.1#&( 5%&( 0186,&9( -#1%&9( 8!#$( &"( 5$8* Zanjo je

3"16&8"$7()1($#%$,(5%&(&A%&(25$%1=8.1(-&0=$8!(&"(25%&31%.1()!.1".1* Predmeti in osebe

-$(819,$(&3(%!-"&6"!A1(18&()$0&>8.&.-,!A1(-4!#1*(IA%1(48$A(.!("1.4&>.1($=8&,1(-&0=$8"!(

&A%!(BL1%.1"$4&6(f0!,7(d!,$".1(J!,81.7(YTTjZ*

3. Igre s pravili se pojavljajo šele od tretjega leta otrokove starosti naprej zaradi

celovitosti razvojnih procesov. Spoznavanje s to vrsto iger poteka preko že

izdelanih iger, lahko pa otrok sodeluje tudi pri nastajanju novih iger. Otrok mora pri

#!.(4%-#&(&A!%(5%!5$3"141#&7(-5%!.!01#&(&"(-!(5$)%!.1#&(4"15%!.()$8$6!"&0(&"(-5%!.!#&0(

pravilom. (Marjan$4&6(f0!,(&"(/146&6(4(d!,$".17(YTTbZ*

Po besedah Smilansky in Shefatya 3($#%$,$4&0(%134$.!0("1%1>61(#2)&(5$A$-#"$-#(

višjih razvojnih ravni simbolne igre (Smilansky in Shefatya v Fekonja, 2009).

1. Igra vlog .!( &A%17( 5%&( ,1#!%&( $#%$,( 5%!4310!( )$8$6!"$( 48$go in se pretvarja, da je

"!,)$()%2A*(J%!)0!#!7( ,&( .&9(0!)( &A%$(25$%1=8.17( -$( 819,$( %!-"&6"&( 18&( )$0&>8.&.-,&(

(Smilansky in Shefatya v Fekonja, 2009).


29

2. Sociodramska igra .!( &A%17( ,&( 4,8.262.!( -$)!8$41".!( 4-1.( )4!9( $#%$,*( @!0!8.&( "1(

interakciji med dvema, ,&( &A%1#1( 4-1,( -4$.$( 48$A$*( :( 4!8&,&( 0!%&( #$( &A%$( )$8$61(

$#%$,$4$(%1320!41".!( %!-"&6"&9($)"$-$4(0!)($-!=10&( &"($)"$-&(0!)(48$A10&7(,&(

so jih otroci prevzeli. (Fekonja, 2009).

Dve osnovni prvini, ki ju po mnenju Smillansky in Shefataya vsebuje Igra vlog, sta:

! posnemalna prvina igre, ,$( $#%$,( 5%!4310!( )$8$6!"$( 48$A$*( D)%1F1( -!( 5%!,$(

otrokovega vedenja in posnemanega govora;

! domišljijska prvina igre, ki se nanaša na izjave, ki služijo zamenjavi osebne

&)!"#&#!#!( &"( 5%!43!01".2( %138&6"&9( 48$A7( -5%!0!0=&( &)!"#&#!#!( 5%!)0!#$4( ;(

(Smilansky in Shefatya v Fekonja, 2009).

J%&( -&0=$8"&( &A%&( -$( 5$#%!="!( %138&6"!( &A%16!*( :!8&,$,%1#( -!( 3A$)&7( )1( .&9( $#%$'&(

nim1.$*( J$#%!="!( &A%16!( -&( "1%!)&.$( &3( )%2A&9( &A%16( 18&( &3( -#%2,#2%&%1"&9( 01#!%&18$4(

B,1%#$"-,1(>,1#81(.!(819,$(,$".(;(Z*(X8!)!("1(&A%18"$(-&#21'&.$(-!(5$0!"(&A%16(4!-(61-(

-5%!0&".1(BL1%.1"$4&6(f0!,(&"([!>"&,(L2-!,(4(d!,$".17(YTTbZ*

Avtorica Urška Fekonja iA%16!( )!8&( A8!)!( "1( #$7( ,1,$( .&9( $#%$'&( 4,8.262.!.$( 4(

simbolno igro. Le-te so lahko bolj ali manj strukturirane #!%(=$8.(18&(01".(%!18&-#&6"!*(

P#%2,#2%&%1"$-#(&A%16 5$0!"&(-#$5".$()$8$6!"$-#&(&"(&3)!81"$-#&(&A%16!*

K!18&-#&6"$-#( &A%16! 5$0!"&( -#$5".$( 5$)$="$-#&( 0!)( &A%16$( &"( %!18"&0( 5%!)0!#$0(

(Fekonja, 2009).

J$( =!-!)19( \%41%.1( .!( )$=%1( #&-#1( &A%1( &"( &A%1617( ,&( 31)$4$8.2.!( &")&4&)218"!(

$#%$,$4!(5$#%!=!7(A1(-5$)=2.1(&"(-5$"#1"$($=(&A%&(26&*(<1(-8!5!(&"(-81=$4&)"!($#%$,!(-$(

primerne tis#!(&A%16!7(,&($0$A$61.$(#&5"$(313"14$(&"(,&( .&9(819,$(5$4!32.!.$(3(%!18"&0&(

5%!)0!#&( &3(4-1,)1".!A1(F&48.!".1*(@1,>"!( &A%16!(-$( 819,$("1%!.!"!()$01(B4!%&F&'!( &3(

A$3)"&9(58$)$47(34$6"!(&A%16!(– plastenke, škatlice … Bolje je, da ima slep otrok manj

&A%167( ,&( .&9( )$=%$( 5$3"1( &"( -!( 819,$( 3( ".&0&( &A%1*( <( %134$.!0( $#%$,1( 4,8.262.!0$( 4(

".!A$4$(&A%$(=$8.(319#!4"!(&A%16!*(:!8&,(458&4("1(-$'&18&31'&.$(-8!5&9(&"(-81=$4&)"&9($#%$,(

imajo družabne igre, ki pa morajo biti prilagojene tipni zaznavi. Te igre otrokom

$0$A$6ajo razvoj socialne rasti in druženje s sovrstniki (Brvar, 2014).

Avtorici Wood in Attfield poudarjata pomembno vlogo odraslega v otroški igri.

Odrasli lahko s svojimi idejami dajejo pobude za igro. Zelo pomembna je vloga


30

43A$.&#!8.!47(26&#!8.!47(,&(5$)5irajo daljši proces pogajanj med otroki in predstavljajo tudi

5$0$6(5%&($=8&,$41".2(%138&6"&9(&A%18"&9(#!0*(:(5$0$6(-$(819,$(#2)&(5%&(25$%1=&(%138&6"&9(

-#%1#!A&.( 31( 5$)5&%1".!( $#%$,$4!( 5%&31)!4"$-#&( 5%&( 4,8.26!41".2( 4( &A%$( #!%( ,$#( 5$)5$%1(

%138&6"&0(&A%18"&m dejavnostim (Wood in Attfield v Fekonja, 2009).


31

2.5 Legende in pripovedke

2.5.1 Legenda

»Legenda (lat.) pripoved v verzih ali prozi iz življenje biblijskih oseb, svetnikov ipd.;

pobožna zgodba. L. pogosta zlasti v ljudskem slovstvu, pa tudi v novejši literaturi.«

(Leksikon Cankarjeve založbe, 1973, str. 520).

V leksikonu založbe Modita pa je legenda definirana takole: » Legenda 1) zgodbe

iz življenja svetnikov; pobožna zgodba. 2) pojasnilo na legendah in upodobitvah.

Legendaren, pravlj&6!"7( =1.!"^( "!4!%.!#!"7( O1"#1-#&6!"*a( BP58$>"&( 8!,-&,$"( 318$F=!(

Modita, 2006, str. 543).

»Legenda se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz

F&48.!".1(026!"'!4(&"(-4!#"&,$4*(:(-%!)".!0(4!,2(.!(=&81("1.=$8.(3"1"1([!A!")1(aurea

– zbirka svetniških življenjepisov. Danes predstavlja legenda zgodbo, ki v njej

"1-#$51.$(,%>61"-,!(-4!#!($-!=!*(:!6&"1(8!A!")(.!("15&-1"&9(4(5%$3&7(&010$(51(.&9(#2)&(

v verzih.« (Trdina, 1958, str. 185).

V knjigi Besedna umetnost Silva Trdina pripoveduje tudi o izvoru legende in pravi:

»Po zasnovi je legenda podobna bajki in pripovedki. Kar se v bajki pripoveduje o

bajeslovnih božanstvih in pripovedkah o zgodovinskih in izmišljenih junakih, se v

8!A!")&(5%&5$4!)2.!($(,%>61"-,&9(-4!#&9($-!=19*a((Trdina, 1958, str. 185).

Franc Zadravec, avtor knjige Slovenska Književnost 2, je v tej knjigi o legendi

zapisal naslednje:

»Q"#0+' 5+".%,$8"' !9<$' %-E-&<"' 5+$50.-<9,-' 0' %,9<-7/' #$' 30' 50' -!$(&$7' $&' <+9E$7'

#"#0.03!$7'3#+$.&03!&$'$&'&"<&"+".&-'.-%$($&-:'R"bi jo versko obredje, v katerem je

)+-"%$3!$(&"S' 5+$50.-<' 0' 6$.%,-&,9' T-293"/' U"+$,-/' "503!0%0.' $&' 3.-!&$#0./'

49(-&8-./'93!"&0.$!-%,-.'+-<0.:'T-'!9<$'5+$50.-<'0'(9<-6$7'$&'&,$70.$7'503%-<$8"7'

5"' 0' 10,9'40(&-E"' .-+&$#"' 3' 79<01&$4' 0#0%,-4:'=' 2-4-%,3#$/' (%0.-ški dogodek

.5%-!-'(-2'&"+".&-'40($/'2"!0'<"'<03-6-'3$410%$(&$'9($&-#:« ( Zadravec, 1998, str.

38).


32

2.5.2 Pripovedka

`J%&5$4!),17( ,%1#,1( 5%&5$4!)( 8.2)-,!A1( -8$4-#41( -( O1"#1-#&6"&0&( -!-#14&"10&7( 4(

"1-5%$#.2( 3( =1.,$( =%!3( 4&)"&9( 0&#&6"&9( 5$#!37( 4( "1-5%$#.2( -( 5%148.&6"$( 61-$4"$( &"(

5%$-#$%-,$()$8$6!"1*a(B[!,-&,$"(k1",1%.!4!(318$F=!7(NbSV7(-#%*(SbcZ*

`J%&5$4!),17( ,%1.>1( 5%&5$4!)( 8.2)-,!A1( -8$4-#41( -( O1"#1-#&6"&0&( 5%4&"10&7( 4!")1%(

=%!3(0&-#&6"&9(5$#!3(&"()$8$6!"&0(61-$4"&0(&"(5%$-#$%-,&0($,4&%.!0*a(BP58$>"&(8!,-ikon

založbe Modita, 2006, str. 808).

Definicija pripovedke, ki jo je zapisala Silva Trdina:

`J%&5$4!),1( .!( 3A$)=17( ,&( 5%&5$4!)2.!( $( 62)$4&#&9( )$A$),&9( &"( -!( .!( %134&81( &3(

bajke. J$A1"-,&( =$A$4&( -$( )$=&418&( 4!)"$( =$8.( 68$4!>,!( 5$)$=!( &"( -61-$01( -$( .&9(

popolnoma "1)$0!-#&8&()$016&(.2"1,&*a (1958, str. 184).

Pripovedke pa je Trdina razdelila na zgodovinske, razlagalne (aitiološke) ter

živalske in rastlinske.

! Zgodovinska pripovedka $5&-2.!( ,1,$( %!18&-#&6"$, skoraj pozabljeno zgodovinsko

osebo, ki so ji 8.2).!(-61-$01(5%&5&-18&(62)!F"!(5$#!3!(B"5%*(/%18.(L1#.1F7(/%18.!4&6(

Marko …)

! Junaška pripovedka govori o kakem junaku, ki je nastal v ljudski domišljiji (npr.

J!#!%(/8!5!'Z*(E2"1,(4(5%&5$4!),&("&(4!6(58!0&67(1051,(.!(5%!5%$-#(68$4!,*

! Razlagalna ali aitiološka pripovedka (grš. aitia – 43%$,Z(-,2>1(62)!F"$(%138$F&#&(,1,(

nenavaden pojav v naravi, (npr. nastanek jezera, kak zemeljski udor) ali kako

zgodovinsko dejstvo (npr. ustanovitev samostana, rušitev gradu). Nekatere

razlagalne ali aitiološke pripovedke imajo zgodovinsko ozadje, druge nimajo. Skoraj

vsak kraj ima svojo krajevno razlagalno pripovedko (npr. pripovedka o Šmarni gori,

Turki na Slevici, Rabeljsko jezero …).

! Živalska in rastlinska pripovedka je neverjetna, zabavna izmišljena zgodba o

žival&9(&"(%1-#8&"19*(@!(&01.$(68$4!>,!()$=%!(&"(-81=!(81-#"$-#&7(&"(-&'!%( vsaka

-4$.$(-#18"$(3"16&8"$-#M(8!4(.!(,%18.7(8&-&'1(.!(34&#17(5!-(.!(34!-#7(4&.$8&'1(.!( ponižna.

Q&418-,!(&"(%1-#8&"-,!(5%&5$4!),!("&01.$(5$26"!A1("10!"17(4!")1%(-$(-( 61-$01(


33

)$=&8!(,1,$(3=1)8.&4$($-#(&"(5&-1#!8.&(-$(316!8&(5$)(F&418-,$(&"(%1-#8&"-,$( krinko

b&61#&(68oveške napake (Trdina, 1958).

+4#$%&'1(5%&%$6"&,1(/".&F!4"$-#(.!($(5%&5$4!),&(315&-181M(

»J%&5$4!),1(5%&5$4!)2.!($(62)$4&#&9()$A$),&9*(:(".!.(nastopajo junaki iz ljudstva,

,&(51(&01.$("1)"1%14"!(81-#"$-#&*(E2"1,&(-$(819,$(%!-"&6"!(3A$)$4&"-,!($-!=!(18&(

izmišljeni junaki. Pripovedka se je razvila iz bajke. Lahko je plod domišljije, je pa

postavljena v realno okolje.« (Honzak, 1996, str. 25) Pripovedke je razdelila na:

! Zgodovinske pripovedke (ljudska: Kralj Matjaž) – $5&-2.!.$( ,1,$( %!-"&6"$(

zgodovinsko osebo, ki je dobila v ljudski domišljiji nadnaravne poteze.

! Junaške pripovedke (ljudska: Peter Klepec) – njeni junaki so predvsem plod

ljudske domišljije, a preprosti ljudje.

! Razlagalne pripovedke (ljudska: Rabeljsko jezero) – skuša razložiti nenavadne

naravne pojave ali zgodovinska dejstva.

! Živalske in rastlinske – izmišljene zgodbe s poosebljenimi živalmi in rastlinami,

,&( &01.$( 68$4!>,!( 81-#"$-#&( B8!4( .!( ,%18.7( 8&-&'1( .!( 34&#17 vijolica je ponižna …)

(Honzak, 1996).

2.5.3 Legende in pripovedke na Konjiškem

Legende in pripovedi na Konjiškem (ter druge zgodbe iz Dravinjske doline in

Pohorja) je leta 1994 izdalo Zgodovinsko društvo v Konjicah. V knjigi je zapisanih

dvanajst folklornih pripovedi. Avtor knjige je Vinko Zdovc, likovno pa jo je opremil Arpad

Šalamon.

+4#$%( "1( 316!#,2( ,".&A!( 5$)$F&48.1( -#1%!( 61-!( &"( opisuje, kako so se pletle

5%&5$4!),!( $=( )$8A&9( .!-!"-,&9( &"( 3&0-,&9( 4!6!%&9*( D=( -4!#8$=&( $A".17( $8.!",( .!( =&81(

3=%1"1('!81()%2F&"1(&"($5%148.181("1.%138&6"!.>1()!81*(@1(61-(-$(&3,$%&-#&8&(31(5$A$4$%($(

vsakodnevnih težavah, za petje, molitev in pripovedovanje legend in pripovedk. Avtor

.!(3=%18(&"(5%&%!)&8(%138&6"!(8!A!")!(&"(.&9(315&-18(4(#!.(,".&A&*


34

Med najbolj znane zgodbe sodi zgodba, ki jo je zapisala avtorica Aleksandra

Boldin. Objavljena je v njeni knjigi Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti

(2004). @$(%138&6&'$(konjiške legende prav tako najbolje 5$3"1.$("1.081.>&(/$".&61"&7(-1.(

jo leto za letom poslušajo v vrtcu in tudi v šoli.

Legenda o konjiškem zmaju in nastanku konjiškega trga

Naše babice in dedki še danes radi pripovedujejo o tem, da je Konjiška gora

2&0!+",'.0!%"/'.'&,-,'5"',-'&-#0('."%0.$%0'40E0(&0'E0+3#0',-2-+0/'#$',-'."3-'.5$,"%0'

deževje, tako da po vsej gori ni bilo nobenega studenca. V tem jezeru je živel

zmaj, ki je rjovel in divjal po jezeru, tako da je vse grmelo in se je tresla vsa gora,

50'&,-&-4'5010(,9'5"'30'<+%$'79<09+&$#$: Ljudje, ki so živeli ob vznožju gore, so se

2"+"<$' &-4$+&-E"' 24","' 2"(-%$' 1"!$/' <"' 1$' 3-' E0+"' +"250($%"/' voda pa bi zalila

njihove domove in rodovitna polja.

V skrbeh so se zatekli po nasvet k 10E"!-49'E+"?("#9/'#$ je živel na gradu

nad dolino. Graš("#' ,$4' ,-' 3.-!0."%/' &",' 3-' 3' 3!+"?&$4' 24",-4'3#9?",0'pogoditi.

Ljudje so se razveselili pametnega nasveta in že naslednji dan so se odpravili na

goro. Ko so zagledali strašno pošast, so kar onemeli od strahu. Nazadnje se je

eden od mož le opogumil in zmaja prosil, da se umiri. Tedaj je iz zmajevih ust

zadonela strašna zahteva: "U$+0."%' 104/' (-'4$' .3"#0' %-!0' &"' T9rijevo pripeljete

šest devic!" Ob misli na zmajevo zahtevo je ljudi spreletel srh. Po kratkem posvetu

pa so zahtevo vendarle sprejeli, saj so le tako lahko rešili svoje domove in vso

dolino. Ljudje so se v dolino .+"("%$'2'4-?"&$4$'01(9!#$/'3",'&$30'1$%$'5+-5+$("&$/'(-'

so ravnali prav. Bili so veseli, da so rešili sebe in Dravinjsko dolino, hkrati pa

žalostni zaradi šest mladenk, ki jih bodo vsako leto morali darovati pošastnemu

zmaju. P+-1$."%8$'V+".$&,3#-'<0%$&-'30'!"#0'%-!0'2"'%-!04'3'#+.".-($4$'3+8$'6+!.0."%$'

3.0,-' 4%"<-' 7(-+-/' <"' 30' 3$' 07+"&$%$' 6$.%,-&,"' $&' 3.0,0' %,91%,-&0' <0%$&0' 5+-<'

povodnijo. Leto za letom je hudobni zmaj s svojo sapo v goro potegnil mladenke

$&',$7'506+%:'Q0',-'5+$?%"'&"'.+3!0'E+"?("#0."'-<$&#"'U"+,-!$8"/'E"',-'2"(-%0'3#+1-!$'

$&' 3+8-' 3-' 49' ,-' +"24-7("%0' &"<' <03-<"&,$4$' 6+!."4$:' W+"?("#' ,-' +"24$?%,"%' $&'

razmišljal, ka#0'1$'3.0,0'U"+,-!$80'+-?$%'5+-<'24",-4/' !0<"'&$(-3"+'5"4-!&-E"'3-'

mu ni porodilo v glavi.

Žalostni prebivalci Dravinjske doline so v dolgi procesiji zmaju zopet pripeljali

šest nedolžnih deklet, med katerimi je tokrat bila tudi Marjetica. V gori je zopet

strahovito 2"E+4-%0' $&'2"19("%0/'#",!$'24",' ,-'2&0."'70!-%'506+-!$'?-3!'<+".$&,3#$7'

lepotic. V tistem trenutku pa je na belem konju prijezdil sv. Jurij, ki je zmaju


35

prerezal vrat ter tako rešil deklice ter prebivalce Dravinjske doline pred strašno

pošastj0:'W+"?("#',-'1$%'!"#0'.-3-%/'<"',-'3.:'T9+$,9'.'2"7."%0/'#-+',-'+-?$%'&,-E0.0'

Marjetico, pod goro dal postaviti cerkev sv. Jurija. Takrat je pod goro nastal tudi

trg, ki so ga v spomin na te dogodke poimenovali Konjice. Tržani so se še dolgo

spominjali teh dogodkov in v spomin na njih izbrali svoj grb: belega konja na

zelenem polju in z modrim nebom nad njim. Grb so kasneje zaradi pogostih

506"+0.'.'Q0&,$8"7'35+-4-&$%$'.'E+1'2'1-%$4'#0&,-4'&"'+<-(-4'50%,9:'W0+0, kjer je

nekdaj prebival strašni zmaj, pa so poimenovali Konjiška gora. Pred jezerski izvir

so zvalili ogromno skalo, ki se v spomin na nedolžne mladenke imenuje

E0350<$(&": J9<$'&"'3!+"?&-E"'24","'Q0&,$("&$'&$30'502"1$%$:'P0!0#/'#$'!-(-'3#02$'

trg in še danes deli Konjice na dve polovici, so poimenovali Zmajeva kri oz.

K4",-."' 3%$&":' P0!0#' &",' 1$' 50' %-E-&<$' &"3!"%' !"#+"!/' #0' ,-' 3.:' T9+$,' 50#0&("%'

nevarnega zmaja (Boldin, 2004).

Slika 7: Konjiški grb (Vir: www.slovenskekonjice.si)


36

Slika 8: Cerkev sv. Jurija v Slov. Konjicah (Vir: www.destinacija-rogla.si)


37

3 !"#75

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

»Otroška slikanica je obvezni del inventarja otroške sobe, tako kot posteljica,

8!-!"&(,$".&6!,(&"(82#,1(&3('2".*((?1.3A$)"!.>!(26!".!($#%$,1(0$%10$(5%&6!#&(5%!,(-8&,*a(

B\2="&67(Nbbb7(-#%*(10).

To so besede Weimarskega založnika J. Bertucha, ki je leta 1792 izdal slikanice

31($#%$,!(&"(31%1)&(#!A1(A1(&010$(g4%$5!.'&(31($6!#1($#%$>,!(-8&,1"&'!*(/8.2=(#!02()1(

.!( #!( =!-!)!( &3%!,!8( F!( 5%!)( 4!6( ,$#( YTT( 8!#&7( -0$( 5!)1A$A&7( 43A$.&#!8.&7( 26&#!8.&( >!(

vedno istega mnenja. Torej je zelo pomembno, kakšne slikanice bomo ponudili

otrokom B\2="&67(NbbbZ*

Slikanice so zelo pomembne pri razvoju polno 62#"&9($#%$,7(,$#(#2)&(#&-#&9($#%$,7(,&(

imajo okvare vida. Otroci, ki vidijo, imajo nenehne spodbude iz okolja, ki jih spontano

$5%!08.1.$(3()$8$6!"&0&(&3,2>".10i, vidnimi informacijami … <1#$(-!(#&($#%$'&(9&#%$(26&.$(

&"(5%!5$3"141.$(%138&6"!(6%,!7(-&0=$8!( in slike, ki so osnova za razvoj branja. Slepi in

slabovidni otroci imajo precej manj takšnih informacij. Te informacije pa jim lahko

približamo s tipnimi slikami, maketami … <(".&0&(.&0(819,$(%138$F&0$()$8$6!"!(5$.14!,

kot so izbruh vulkana, dinozavre, viteze in zmaje … Potipajo lahko celoten grad, ki ga v

naravi zaradi velikosti ne morejo. S tipnimi slikami pa hkrati razvijajo tip oziroma tipalna

telesca v koži in podkožju, kar je zelo pomembno za ,1-"!.>!(26!".!(&"(=%1".!((=%1.&'!.

Tipne slikanice podajajo informacije s tipom. Ilustracije v tipnih knjigah so reliefne

in jih lahko beremo -( 5%-#&*( ?1%!.!"!( -$( &3( %138&6nih materialov (tekstil, papir, karton,

kombi"1'&.1(%138&6"&9(01#!%&18$4Z7(,&(-#&028&%1.$(>!($-#18!(62#!*

Tipna slikanica ni samo tipni prikaz, #!04!6 je 0"$A$(4!6*(:&)!6&(8.2).!(313"141.$(

razlike med fotografijo ali nazorno izrisano podobo ter umetniško ilustracijo. Tako naj bi

tudi pri tipnih prika3&9( -#%0!8&( ,( 6&0(4!6.&( 20!#"&>,&( 4%!)"$-#&*(J%&( #!0(51( .!( 5$#%!="$(

25$>#!41#&( "16!817( ,&( 4!8.1.$( 31( #&5"!( -8&,!( BA!"!%18&31'&.17( #&5"&( 5%1A7( "13$%"$-#( &"(

število informacij) (Kermauner, 2004).

Najpomembnejši aspekt tipne ilustracije je v tem, da jo otroci raziskujejo s prsti in

5%&(#!0(0$%1.$(2F&41#&*(?1%!.!"!(-$(31(%138&6"!(-#1%$-#"!(-,25&"!($#%$,*(@&5"!(-8&,1"&'!(

za predšolske otroke so zasnovane tako, da jih otroci in odrasli prebirajo skupaj.

Odrasli otrokom pomagajo pri interpretaciji tistega, kar otroci tipajo. Pri izdelavi tipnih

ilustracij je potrebno upoštevati nekaj preprostih pravil. Te knjige morajo biti:


38

Varne – Predmeti morajo biti dobro pritrjeni. Lahko so prišiti ali prilepljeni. Izogibati

se je potrebno zdravju škodljivim materialom in ostrim predmetom.

Preproste – Z1(01.9"!($#%$,!("&("$=!"1(,".&A1(5%!4!6(5%!5%$-#1*(<1(4!6&"$(,".&A(

4!8.17()1(-$(&82-#%1'&.!(4(".&9(5%!4!6(319#!4"!*

Velikost – Strani v knjigi morajo biti dovolj majhne, da jih lahko otroci z majhnimi

%$,10&( "1#1"6"$( 5%!#&51.$* C!( -$( &82-#%1'&.!( 5%!4!8&,!7( 819,$( &352-#&.$( ,1,>!"( )!8(

ilustracije. Velikost ne sme presegati formata A4.

Dolžina – Z1( %13&-,$41".!( 4-1,!( &82-#%1'&.!( .!( 5$#%!="$( 5%!'!.( 61-1*( C!( ,".&A1(

4-!=2.!( 5%!4!6( &82-#%1'&.7( -!( 819,$( $#%$'&( 2#%2)&.$, preden, bodo prišli do zadnje

ilustracije.

Trpežne – Majhni otroci bodo poskušali odstraniti kakšne predmete, lahko jih bodo

dajali v usta, na knjigah sedeli … Bolj kot bodo knjige trdne in trpežne7()18.(61-1(=$)$(

trajale.

Stimulativne – U5$%1=8.1#&(.!(5$#%!="$(%138&6"e variacije tekstur. Te naj bodo grobe,

A81),!7(#%)!7(0!9,!7(#$58!7(981)"!(;(f5$%1=8.!"&("1.(=$)$(=1%4"&(,$"#%1-#&(#!%(-4!#8!6(

in odseven material za spodbujanje in stimulacijo slabšega vida.

Dostopnost – Vsebina tipne slikanice mora biti nedvoumna. Ilustracije so zaradi

tega osiromašene in izdelane tako, da je vsebina prepoznana z otipom, nedvoumna.

Sorazmerje – Upoštevati je potrebno naravna sorazmerja (npr. miš je manjša od

016,!Z*

Material – Asociira naj stvarno podobo objekta ali naj ga po posameznih lastnostih

podpira (hladen material – hladne barve, gladek material …) (Typhlo & Tactus).

J$5$8"$01( -8!5&( $#%$'&( &3,$%&>61.$( -&0=$8&6"&( -82>"&( "16&"7( )1( 819,$( 313"14"$(

)$F&4&.$( %138&6"!( 5%!)0ete in situacije. To lahko pripelje do pojava verbalizmov,

25$%1=!(=!-!)(=%!3(%1320!41".1(4-!=&"!(&"(5$0!"17(6!("&-$(5$),%!58.!"!(3($-#18&0&(

62#"&0&(313"1410&*( I"O$%01'&.!(-$(,1,$4$-#"!( 8!(#1,%1#7(,$(-$(4!6,%1#"$(5$),%!58.!"!(

(sluh, tip, vonj, okus). Otroci s slabšim vidom so manj motivirani za spontano

$513$41".!( &"( 8!( 5$-#$5$01( &"( 5$61-&( 5%&91.1.$( )$( 5%14&8"&9( 5%!)-#14( B/!%012"!%7(

2004).

Študentje inkluzivne pedagogike smo se pri predmetu Metode dela s slepimi in

slabovidnimi otroci seznanili s problemati,$( 5$01".,1".1( )&)1,#&6"&9( 5%&5$0$6,$47(

&A%167(#&5"&9(-8&,1"&'(;(:($,4&%2(#!A1(5%!)0!#1(-0$(5%14(4-&(>#2)!"#.!(&3)!818&(4-1.(!"(

5%&5$0$6!,( 31( -81=$4&)"!( &"( -8!5!( $#%$,!*( DA%$0"$( ,$%&-#"&9( "15$#,$4( 31( &3)!814$(

smo izvedeli med predavanji. V naši skupini smo izdelali tipno slikanico Mili. Slikanica

.!("1-#181(5$(F!($=-#$.!6&(-8&,1"&'&7(8!()1(-$(=&8!(&82-#%1'&.!(5%&81A$.!"!(&"(%!8&!O"!*(@$(51(

je bil tudi povod za nastanek magistrskega dela.


39

3.2 Namen in cilji magistrskega dela

Namen magistrskega dela je na podl1A&(#!$%!#&6"&9(&"(!05&%&6"&9(-5$3"1".(%138&6"&9(

avtorjev izdelati tipno slikanico in radijsko igro, ki bo slepim in slabovidnim otrokom

$0$A$6&81(()$F&48.1".!(konjiške legende po tipni in slušni poti.

Cilji magistrskega dela so:

1. J%1,#&6"1( 25$%1=1( 5%&)$=8.!"!A1( 3"1".1( 5%&( &3)!814&( #&5"!( -8&,1"&'!7( ,&( .!( =&8$(

5%&)$=8.!"$(4(4!68!#"&((5!)1A$>,&(5%1,-&7(0!)(>#2)&.!0(&",823&4"!(5!)1A$A&,!(&"(5%&(

5%&5%14&(#!$%!#&6"!A1()!81*

2. ?1( 5$)81A&( #!$%!#&6"&9( &"( !05&%&6"&9( -5$3"1".( )$016&9( &"( #2.&9( 1vtorjev slepim in

slabovidnim otrokom približati konjiško legendo s tipno slikanico in radijsko igro.

3. P%!4!%&#&( &"(5%!)-#14&#&( 62-#4!"!($)3&4!(-8!5&9( &"( -81=$4&)"&9($#rok ob intenzivnem

doživljanju konjiške legende po tipni in slušni poti.

4. Predstaviti pri0!%!()$=%!(5%1,-!("1(5$)81A&(5%1,#&6"!(uporabe tipne slikanice kot

)&)1,#&6"!(&A%16!(31(-5$)=2.1".!($#%$,$4!(2-#41%.18"$-#&*

3.3 Raziskovalna vprašanja

1. Kako slepemu ali slabovidnemu otroku predstaviti konjiško legendo, da .$(=$(6&0(

bolj celovito doživel?

2. Kako tipna slikanica vpliva na doživljanje avditivno predvajane legende?

3. /1,>"&(-$(62-#4!"&($)3&4&($=(#&5"!0(313"141".2(A814"&9(1,#!%.!4(-8&,1"&'!(/$".&>,!(

legende?

4. /1,$(819,$(#&5"$(-8&,1"&'$(25$%1=8.10$(,$#()&)1,#&6"$(&A%16$H

5. ?1(,1,>!"("16&"(819,$(#&5"1(-likanica spodbudi otrokovo ustvarjalnost?

3.4 Predpostavke in omejitve raziskave

Tipna slikanica je namenjena uporabi predvsem v predšolskem obdobju in v

316!#,2( >$81".1( BN*( %13%!)Z*( D#%$'&( 4( #!0( $=)$=.2( "1.=$8.( &"#!"3&4"$( )$F&48.1.$( &"(

razvijajo domišljijski svet ter razvijajo predopismenjevalne sposobnosti. Slikanica in


40

radijska igra sta namenjeni otrokom, ki obiskujejo vrtec in prvi razred v Zavodu za

slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, primerni pa sta tudi za otroke s kombiniranimi

motnjami v višjih razredih in oddelkih prilagojenega programa.

3.5 Metode raziskovanja

L1A&-#%-,$()!8$(.!(5%1,#&6"$(31,8.26"$()!8$*(Metoda raziskovanja idejnega projekta

tipne slikanice je kvalitativno aplikativna metoda. S tipnimi ilustracijami v slikanici ter z

radijsko igro na CD-3A$>6!",&( -0$( -8!5&0( &"( -81=$4&)"&0( $#%$,$0( -,2>18&( 6&m bolj

približati k$".&>,$( 8!A!")$*( ( J$( #&5"&( &"( -82>"&( 5$#&( -0$( -( 5$0$6.$( #&5"&9( 5%&,13$47(

5%&5$4!)$41"!( 3A$)=!( &"( 34$6"&9( !O!,#$4( 4( $#%$'&9( -5$)=2)&8&( '!8$4&#$( doživljanje

legende. S posameznimi tipnimi ilustracijami smo jim želeli približati glavne akterje

konjiške legende in zanimiv dogajalni prostor. Ker je slikanica namenjena mlajšim

otrokom, smo bili pozorni na preprostost in realnost tipnih prikazov. Pri tem smo

uporabljali znanje, pridobljeno med študi.!0( #!%( 0!)( 5%&5%14$( #!$%!#&6"!A1( )!81*(

D)8$6&8"$( .!( "1( &3)!814$( &82-#%1'&.( 458&4181( ,%&#&6"1( 1"18&31( -#%$,$4"!( 8&#!%1#2%!7(

-#%$,$4"&9(681",$4(&"((F!($=-#$.!6&9(#&5"&9(-8&,1"&'*

Vsaka ilustracija iz tipne slikanice je fotografirana in dokumentirana v magistrskem

)!82*(J$)(O$#$A%1O&.$(.!(315&-1"("1#1"6!"(5$#!,(&3)!814!(&82-#%1'&.!(&"(5$#%!=!"(01#!%&18*(

Z individualnim, subjektivnim doživljanjem slepega ali slabovidnega otroka smo skušali

opisati ".!A$4!( 62-#4!"!( $)3&4!( "1( #&5"!( &82stracije in radijsko igro. Te podatke smo

dobili z opazovanjem otroka med poslušanjem radijske igre in tipanjem tipnih ilustracij

ter pogovorom. Eden izmed najpomembnejših momentov pa je potrdil, da je tipna

-8&,1"&'1( 5%&0!%!"( )&)1,#&6"&( 5%&5$0$6!,( ( 31( slepe in slabovidne otroke kot tudi za

5$8"$(62#"!($#%$,! ter da pozitivno vpliva na otroško ustvarjalnost (spodbuja domišljijo,

razvija govor, spodbuja likovno izražanje, igro … Z*( D#%$'&( -$( 3( %138&6"&0&( "16&"&(

uporabe slikanice nakazali skoraj neomejene možnosti uporabe.


41

4 IZVEDBA

4.1 Izdelava tipne slikanice

Izdelovanje tipne slikanice je potekalo postopoma po posameznih korakih. Najprej

je potekalo izbiranje idej, risanje skic za posamezne ilustracije, nato izdelava … Ker

morajo biti tipni prikazi nazorni in pregledni, -0$(-!($)8$6&8&(8!(31(=&-#4!"!(0$#&4!(&"(.&9(

izdelali v obliki tipnih ilustracij.

P#%1"&(4(,".&A&(-$("1%!.!"!( &3(4!6.&9(,$-$4(4&8!)1(,%5 in filca. Med dvema kosoma

krp oz. filca je 31%1)&( 4!6.!( #%)"$sti vstavljena knjigoveška lepenka. Obe strani sta

%$6"$(-!>&#&(s posebnim šivom za robljenje odej. Osrednji del tipne ilustracije je omejen

z moo-(A20$7(,&(.!(5%14(#1,$(%$6"$(5%&>&#1("1(5$)81A$*(P#%1"&(4(-8&,1"&'&(-$($3"16!"!(-(

581-#&6"&0&(5!%8&'10&*

Slika 9: Vileda krpe in knjigoveška lepenka

Slika 10: Šivanje in priprava strani


42

J%&5$0$6,&M(

Izdelava prve ilustracije – zmaj

! O&8'(6%"!7(=!8!(in zelene barve

! 4&8!)1(,%51(%)!6!(&"(3!8!"!(=1%4!

! sukanec

! šivanka

! #%1,(%)!6!(=1%4!

! b8!>6&'!

! lepilo UHO alleskleber

! ježek

! škarje

! 5$8"&8$(B$46.1(4$8"1Z

! %)!61(0$--(A201

Na papir smo najprej skicirali kroj za prvo figuro – zmaja. P(5$0$6.$( ,%$.1( -0$(

skrojili posamezne dele, 5$#%!="!(31('!8$#"$(O&A2%$*(:-!()!8!(-0$("1#1"6"$(&3%!318&*

Slika 11 in 12: Krojenje in deli zmaja

Izrezane dele smo sešili in dodali >!(=8!>6&'!7(,&("1.(=&(5%&( #&51".2()1.18!($=62#!,(

lusk na zmajevem telesu. Zmaju -0$(5%&8!5&8&(>!($6&7("$-( &"(2-#1(3(3$=0&*(Sešito telo

smo napolnili s pravo $46.$(4$8"$*(?1(9%=#"&()!8(301.1(-0$(prišili še ježka in trak, ki bo

figurico varoval pred izgubo. Figurico -0$(-(5$0$6.$(.!F,1(5%&#%)&8&("1(0$os gumo.


43

Slika 13M(/$"6"1(&82-#%1'&.1(301.1

J%&5$0$6,&M

Izdelava druge ilustracije – Marjetica

! filc rjave7(=!8!7(%)!6!(&"(6%"! barve

! blago

! b8!>6&'!

! sukanec

! šivanka


! umetni lasje (iz lasulje)

! %)!61(0$$-(A201

<1( &3)!814$(F!"-,!( O&A2%!("&-0$(5$#%!=$418&(5$-!="!A1(,%$.1*(D=8&,$(68$4!>,!A1(

telesa smo skicirali na rjav filc in telo "1#1"6"$( &3%!318&*( I3( #!0"$( %.14!A1( O&8'1( -0$(

&3%!318&( $=2#!4( &"( &3( =!8!A1( O&8'1( %$,14&6,!*( :-!( -,251.( -0$( 38!5&8&( 3( flD( 8!5&8$0*(

J%&8!5&8&( -0$( >!( &3%!31"!( $6&7( "$-( &"( 2-#1*( Lase smo odrezali s pustne lasulje in jih

prilepili na glavo. Iz blaga smo sešili $=816&81(&"(.&9($,%1-&8&(3(=8!>6&'10&*((


44

Slika 14: Izdelava Marjetice

Izdelani figuri Marjetice smo prišili trakec, ki jo bo varoval pred izgubo in na hrbtno

stran pritrditvenega ježka. L1%.!#&'$( -0$( -( 5$0$6.$( .!F,1( 5%&#%)&8&( "1( )%2A$( -#%1"(

slikanice.

Slika 15M(/$"6"1(&82-#%1'&.1(L1%.!#&'!


45

J%&5$0$6,&M

Izdelava tretje ilustracije – grad

! lepilo

! fimo masa

! leseni kroglici

! karton

! rjavi filc

! rumen papir

Fimo maso smo razvaljali približno 3 mm debelo. Z nožem smo izrezali obliko

A%1)2*( P( 5$0$6.$( 58!#&8,( 31( 58!#!".!( -0$( "1( -#%!9$( A%1)2( "1%&-18&( -#%!>"&,!( &"( na

fasado opeko. Narisana struktura strešne kritine in opeke naj bi pri tipanju otrokom

pomagala spoznati, kakšni sta ti dve strukturi v realnosti*(C!3("$6(-0$(O&0$(01-$(-2>&8&(

na toplem zraku. V odprtine za okna smo nalepili rumen papir, ki ponazarja svetlobo

826&. Grad -0$(5%&8!5&8&("1(6%"$(0$$-(A20$7(,&(5%!)-#148.1("$6*(<(%20!"$("&#,$(-0$(na

nebo prišili še zvezdice. Gradu smo dodali še vrata. Vrata smo naredili iz rjavega filca

&"(,1%#$"1*(P(5$0$6.$(,$4&"-,&9(31#&6!4(-0$(4%1#1(5%&#%)&8&("1($-"$4$(6!#%#!(-#%1"&*(<1(

lažje odpiranje vrat smo prišili še lesene kroglice. Ko so bila vrata narejena, nas je

zmotilo težko odpiranje. Po temeljitem premisleku ni-0$("&6!-1%(5$5%148.18&7(-1.( lahko

prav težko odpiranje vrat otrokom prikaže dejansko težko odpiranje ogromnih in težkih

vrat na pravem gradu.

Slika 16M(/$"6"1(&82-#%1'&.1(A%1)2

! šivanka

! pletilka za pletenje

! 6%"1(0$--(A201

! ,$4&"-,&(31#&6&

! škarje


46

J%&5$0$6,&M

Iz)!8141(6!#%#!(&82-#%1'&.!(– konj

! O&8'(=!8!7(%.14!(&"(6%"!(=1%4!

! rjava prejica

! bel sukanec

! škarje

! šivanka

! moder trak

! lepilo

! $46.1(4$8"1

! oranžna moss guma

P(5$0$6.$(,%$.1(-0$("1(=!8&(O&8'("1%&-18&($=8&,$(,$".1*(I3%!318&(-0$()41(5%&8!A1.$61(

se dela, ki smo ju sešili z belim sukancem. Iz rjavega filca smo izdelali kopita in jih prav

tako sešili na konjeve noge. J%&8!5&8&(-0$(>!($6&(&"("$-"&'&*(<(%)!6$("&#,$(-0$(3(

4!%&F"&0&(4=$)&($=8&,$418&(2-#1*(P(5$0$6.$(%.14!("&#,!(31(A$=!8&"!(-0$(,$".2(5%&>&8&(>!(

rep in oblikovali grivo. Konjevo telo smo napolnili s pravo $46.$(4$8"$7(02(5%&>&8&(>!(

moder trakec in pritrditvenega .!F,1*(/$"61"!A1(,$".1(-0o pritrdili na oranžno moos

gumo &"(-(#!0(.!(=&81(6!#%#1(&82-#%1'&.1(,$"61"1*

Slika 17: Izdelava konja


47

Slika 18M(/$"6"1(&82-#%1'&.1(,$".1

J%&5$0$6,&M

Izdelava pete ilustracije – vitez Jurij

! O&8'(=!8!7(%.14!7(%)!6!7(6%"!7(-&4!(&"(%20!"!(=1%4!

! 0$)%&(,%&-#186,&(

! karton

! srebrn papir

! pletilke za petenje


! ježek

! rumen trak

! rumena moss guma

Obraz za viteza smo izrezali iz rjavega filca, "1(,1#!%!A1(-0$(5%&8!5&8&(>!($6&7("$-(&"(

usta. Iz srebrnega papirja smo želeli narediti oklep. Papir smo z lepilom nalepili na trši

,1%#$"*( ?1( 9%=#"$( -#%1"( -0$( -( -4&"6"&,$0( -,&'&%18&( $=8&,$( 4&#!>,!A1( $,8!51( &"( A1( -(

škarjicami izrezali. Na sprednjo stran oklepa smo s pletilko zarisali vzorec oklepa, nete

… :&#!32( -0$( )$)18&( >!( %$,!( &3( -&4!A1( O&8'17( 51-( &3( 6%"!A1( O&8'1( #!%( $,8!5( &"(0!6( &3(

-%!=%"!A1(515&%.1(&"(,1%#$"1*(L!6(&"($,8!5(-#1("1(4&#!3$4!(%$,14&'!(5%&#%.!"1(3(.!F,$0(

in sta snemljiva. Na hrbtno stran oklepa smo prilepili še pritrditvenega ježka in rumen


48

#%1,!'*( I3)!81"!A1( 4&#!31( -0$( 5%&#%)&8&( "1( %20!"$(0$$-( 5!"$( &"( -( #!0( ,$"618&( 6!#%#$(

ilustracijo.

Slika 19M(/$"6"1(&82-#%1'&.1(4&#!31(E2%&.1

J%&5$0$6,&M

I3)!8141(F!5,1(31(3A$>6!",$

! filc rumene barve

! vileda krpa zelene barve

! %)!61(0$$-(5!"1

! barvni sukanec

! šivanka

! ježek

Na šesti strani smo izdelali žepek, 4(,1#!%!A1(=$0$(5$-5%14&8&(3A$>6!",$(%1)&.-,$(

igro. I3(%)!6!(0$--(5!"!(-0$(&3%!318&(>!()4!(6%,i in ju pritrdili na žepek. Žepek lahko

zapremo z žepnim poklopcem na katerem se nahaja pritrditveni ježek. Žepek je pritrjen

na osnovno šesto stran knjige iz modrega filca.


49

Slika 20: Žep za av)&$(3A$>6!",$

J%&5$0$6,&M

Izdelava naslovnice in zadnje strani

! filc bele, zelene barve

! moos 5!"1(0$)%!7($%1"F"!7(%)!6!(&"(%20!"!(=1%4!

! barvna nitka

! šivanka

! škarje

! lepilo

! 5$8"&8$(B$46.1(4$8"1Z

! arhivska mapa (»fascikl«)

! pritrditveni ježek

! moos guma modre in rumene barve

Za naslovno in zadnjo stran smo najprej pripravili ustrezno velikost kartona, ki ga

bomo vstavili v naslovnico in zadnjo stran. Na zadnjo stran smo s spenjalcem za papir

pritrdili še mehanizem, ki smo ga odstranili iz arhivske mape. Iz filca in viled smo

&3%!318&( 5$-10!3"!( 0$#&4!7( ,&( -0$( .&9( 5%&>&8&( "1( $-"$4$*( G$)18&( -0$( >!( $=816,!( &3(

=!8!A1(O&8'17(,&(-0$(.&9("15$8"&8&(3($46.$(4$8"$* Naslov slikanice smo izrezali iz rumene

moss gume &"(6%,! prišili na temno zelen filc. Dodali smo še tri rožice, ki poskrbijo za

=$8.(5!-#%$(=1%4"$(,$0=&"1'&.$*(?1(31)".$(-#%1"(-0$()$)18&(>!(315&%18$7(,&(-(5$0$6.$(


50

ježka zagotavlja, da se knjiga ne bo samodejno odpirala, ter tri drevesa, ki ponazarjajo

gozd.

Slika 21: Izdelava naslovne strani

Slika 22: Prva in zadnja stran z mehanizmom za vezavo


51

4.2 Snemanje radijske igre

Snemanje radijske igre je potekalo v treh fazah. Najprej smo pripravili scenarij za

%1)&.-,$(&A%$7("1#$(-0$(5$-"!8&(5$-10!3"!(A$4$%!(&"()$)18&(34$6"!(!O!,#!(#!%("1(,$"'2((

-(5$0$6.$(%162"18"&>,!A1(5%$A%ama audacity sestavili radijsko igro.

Osnova za scenarij je konjiška legenda, ki jo je zapisala avtorica Aleksandra

Boldin v knjigi Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti. Scenarij, ki smo ga

uporabili za snemanje radijske igre, je priložen na koncu magistrskega dela kot priloga.

Vloge za radijsko igro smo si razdelili v družinskem krogu, in sicer takole:

Q1,(J1%1)&F"&,M(/$".&61"(N7(301.7(/$".&61"&(

@&0(J1%1)&F"&,M(4&#!3(E2%&.7(L1%.!#&'17(/$".&61"(Y7(/$".&61"&

Petra Paradižnik: P%&5$4!)$418,17(X%1>61,

Slika 23: Snemanje radijske igre

<4$6"!( !O!,#!7( ,&( -0$( .&9( 25$%1=&8&( 5%&( -!-#148.1".2( 34$6"!( -8&,!7 smo pridobili s

5$0$6.$(-4!#$4"!A1(-58!#1, in sicer na strani http://eng.universal-soundbank.com in na

http://www.youtube.com. ?!,1.(5$#%!="&9(34$6"&9(!O!,#$47(,&( .&9("1(-58!#2("&-0$("1>8&7(

-0$( 5$-,2>18&( 2-#41%&8&( -10&*( /$( -0$( &0!8&( 3=%1"!( 4-!( 34$6"!( !O!,#!, smo se lotili

snemanja %138&6"&9( 48$A*( Josneto besedilo &"( )$)1"!( 34$6"!( !O!,#!( -0$( -( 5$0$6.$(


52

programa audacity sestavili v radijsko igro, ki je dolga okoli 14 minut. Program audacity

ter navodila za uporabo so =%!35816no dostopni na svetovnem spletu. Nastala je

spodnja z4$6"1(-8&,17(,&(-0$(.$("1#$(4(14)&$(O$%01#2(5$-"!8&("1(3A$>6!",$*(

Slika 24M(<4$6"1(-8&,1(4(5%$A%102(audacity

Slika 25M(14)&$(3A$>6!",1


53

5 RAZPRAVA IN EVALVACIJA

Tipna slikanica in radijska igra sta bili najprej predstavljeni otrokom 1. razreda

Osnovne šole Ob Dravinji Slovenske Konjice*( @&( $#%$'&( -$( -!( F!( 4( 4%#'2( -%!618&( -(

konjiško legendo in jo zelo dobro poznajo. Vsako leto v konjiškem vrtcu izpeljejo projekt

E2%.!41".!7( ,&( .!( 0!)( $#%$'&( $)8&6"$( -5%!.!#*( :( 0!-!'2( 15%&82( 5%!=&%1.$( %138&6"!(

izpeljanke konjiške legende. Podrobneje pa se posvetijo legendi, ki je predstavljena na

14)&$(3A$>6!",& in je osnova za tipno slikanico Konjiška legenda.

D#%$'&( -&( -(5$0$6.$(-#%$,$4"&9()!814, vrtca izdelajo kostume, likovno ustvarjajo,

)%101#&3&%1.$7( 5%!5!41.$(;(:%92"!'(5%13"$41".1(51(5%!)-#148.1( 5$9$)(5$(<01.6,$4&(

poti do konjiškega Star!A1( A%1)2*( @10( .&9( 4-1,$( 8!#$( 5%&61,1( 5%&.13!"( 301.7( ,&( .&0(

pripravi sladek zaklad. Otroci doživijo k$".&>,$( 8!A!")$( '!8$-#"$7( 3( 4-!0&( 62#&8&*( J%14(

zaradi intenzitete doživljanja jim ta legenda trdno ostane v spominu.

Slike od 26 do 30: Jurjevanje v vrtcu Slovenske Konjice

(Vir: http://www.vrtec-konjice.si)


54

V prvih razredih Osnovne šole Ob Dravinji skušamo nadaljevati z ohranjanjem

tradicije. Zavedamo se, da so temelji za intenzivno doživljanje legende postavljeni že v

vrtcu, mi pa poskrbimo za nadgradnjo in za postopno zahtevnejše razumevanje

$=6&"-,!A1(5%13"&,1(E2%.!41".!* Vsako leto skupaj prebiramo razli6"!( 8!A!")!7( ,&( -$(

znane o Slovenskih Konjicah, likovno ustvarjamo, dramatiziramo … Letos smo uvod v

j2%.!41".!( 5%&6!8&( 3( 14)&$( 3A$>6!",$*( Otrokom smo najprej predvajali radijsko igro.

P5%!08.1".!(8!A!")!("1(14)&$("16&"(.!(=&8o za otroke nekaj novega, saj so jo do sedaj

slišali le kot brano ali pripovedovano. C!5%14(-$(8!A!")$(F!(dobro poznali, so jo znova

intenzivno podoživeli zaradi )$)1"&9( 34$6"&9( !O!,#$4*( ?!,1#!%&( 34$6"&( !O!,#&( -$( =&8&(

preglasni, saj so se otroci med poslušanjem zdrznili, zato smo v nadaljevanju zmanjšali

njihovo intenziteto. Po poslušanju legende smo se z otroki o predvajani legendi

pogovorili. Bili so navdušeni. ?!,1#!%&("&-$(=&8&( 5%!5%&61"&, 18&( .!(3A$)=&'1( %!-"&6"1(18&(

ne, saj so jo intenzivno doživljali zaradi dodanih efektov. Nekateri so med samim

5$-82>1".!0(,$0!"#&%18&(34$6"!(!O!,#!(Bhrzanje konja, galop konja, grmenje, zmajevo

rjovenje … ). Glasu pripovedovalke nis$(5%!5$3"18&7(6!#2)&(.!(#$(=&l glas vzgojiteljice, ki

3(".&0&(5%!F&4&(4!6(2%()"!4"$*(/$(-0$(.&0(5$4!)18&7(,)$(.!(&0!8(5%&(%1)&.-,&(&A%&()$8$6!"$(

48$A$7( -$( =&8&( 5%!-!"!6!"&*( Po poslušanju smo nadaljevali z likovnim ustvarjanjem.

Zaradi intenzivnega doživljanja legende -$(=&8&($#%$'&($)8&6"$ motivirani tudi za likovno

ustvarjanje. Enega izmed njihovih izdelkov smo uporabili za likovno opremo

3A$>6!",!*

Tina Kuder, 7 let

Eva Pogorevc, 8 let


55

Slike od 31 do 34: Likovno ustvarjanje otrok po poslušanju radijske igre

V nadaljevanju smo tem otrokom pokazali še tipno slikanico. Reakcije njihovih

obrazov in spontani vzkliki navdušenja so bili zelo zgovorni. Otroci so bili nad videnim

$6&#"$("14)2>!"&*(<(31"&01".!0(-$(5%!#&518&(4-1,$(&82-#%1'&.$*(J%&(301.2(-$(.&0(=&8!(4>!6(

".!A$4!(-4!#8!6!(82-,!(&"("1($#&5(0!9,$(#!8$*([&,(L1%.!#&'!(.&9(.!("14)2>&8(3($=8!,&'$(&"(

=8!>6!6&0&()$)1#,&*(J%&(4&#!32(E2%&.2(-$(.&9("1.=$8.("14)2>&8&(".!A$4($,8!5(#!%(0!6(&"(>6&#7(

ki sta odstranljiva in po njihovih besedah zelo primerna za nadaljevanje igre. Pri gradu

-$( .&0(=&81(4>!6($)5&%1.$61(-!(4%1#1. Konj jih je navdušil s svojim prikupnim zgledom,

mehkim telesom in konjsko grivo ter repom.

Zanimanje za tipno slikanico je bilo izredno. Dogovoriti smo se morali za vrstni red

ogledov. Ko je zanimanje nekoliko upadlo, so se s slikanico ukvarjali le še posamezni

otroci. Spodbudili smo jih pri r13&-,$41".2( %138&6"&9( 0$F"$-#&( uporabe. Kmalu so

ugotovili, da lahko posamezne ilustracije poljubno polagajo na mizo in s tem ustvarjajo

%138&6"!( 0$F"$-#&( 31( "$4( 5$#!,( 3A$)=!*( J%14( #1,$( -$( A814"!( .2"1,!( 5$-#148.18&( 4(

%138&6"!( -&#21'&.!*( @%&.!( $#%$'&( -$( -,251.( 2-#41%&8&( ,%1.>$( 82#,$4"$( 5%!)-#14$*( X814"!(

junake so uporabili za lutke, ilustracijo, ki predstavlja grad, pa za sceno. Zgodbico so

priredili po svoje in s tem nakazali možnost neomejene uporabe tipne slikanice.

P5$"#1"$( 51( -0$( -!( 5%!5%&618&( 4( "!$0!.!"$-#( 25$%1=!( #&5"!( -8&,1"&'!( 5%&( 5$2,2(

-8$4!">6&"!(31(#2.!(A$4$%!6!($#%$,!*(/!%(.!(=&81(-8&,1"&'1($)8$F!"1("1(5$8&6,$($=(0&3&,

jo je eden izmed treh otrok, ki obiskujejo ta pouk, 316!8(-5$"#1"$($A8!)$41#&( &"( #&51#&*(

f%1( .!( "!5%&61,$41"$( 314&81( 4( 5$5$8"$01()%2A$( -0!%*(D=(5$-82>1".&( %1)&.-,!( &A%!( &"(

ogledovanju ter tipa".2(&82-#%1'&.(-0$(-!((4!8&,$("126&8&($(3A$)$4&"&(,%1.1, v katerega so

se ti otroci preselili. Skozi okno smo nato še opazovali Konjiško goro, razvaline Starega

Maks Grubelnik, 7letEva Laznik, 7 let


56

gradu in zvonik cerkve sv. Jurija. Na zabaven in inovativen "16&"( -$( -5$3"18&( 4!8&,$(

novih slovenskih besed in doživeli konjiško 8!A!")$(5$(4!6 senzorni poti.

Sliki 35, 36: Tipanje ilustracij v slikanici

Slika 37: Lutkovna igrica

Tipna slikanica je bila pri polno62#"&9( $#%$'&9( -5%!.!#1( 3( 4!8&,&0( "14)2>!".!0( &"(

odobravanjem.


57

V mesecu maju smo tipno slikanico ter radijsko igro predstavili še slepim in

slabovidnim otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v Zavodu za slepo in

slabovidno mladino v Ljubljani. Preveriti smo želeli 62-#4ene odzive ob tipnem

zaznavanju ilustracij pri slepih in slabovidnih otrocih ter kako vplivajo na njihove

predstave.

Najprej smo slikanico odnesli v vrtec. Dogovorili smo se za obisk okoli 9. ure. Ta

dan so bili v skupini prisotni trije otroci 3( %138&6"&0&( 0$#".10&( 4&)1. Slikanico smo

predstavili slepi deklici, stari malo manj kot štiri leta. Najprej smo se medsebojno

predstavili in ji ponudili slikanico v pogled in otip. Radovedna je bila, kaj smo ji prinesli.

Q!(5%&(5%4&(&82-#%1'&.&(-0$(.&(316!8&(5%&5$4!)$41#&(-,%1.>1"$(4!%3&.$(konjiške legende, saj

sm$( -!( 31%1)&( ".!"!(081)$-#&( $)8$6&8&7( )1( %1)&.-,1( &A%1( 31".$( >!( "&( 5%&0!%"1*(D5&-18&(

smo ji vsako ilustracijo posebej. Najprej je slikanico bolj na hitro preletela in se vrnila na

316!#!,*( J%&( 5%4&( &82-#%1'&.&( – zmaju, smo ji zmaja podrobno opisali. Najprej smo

opisovali njegovo zunanjost in nato še njegov karakter. Ob tipanju zmajevega telesa se

je deklica zdrznila in je s tipanjem 9&#%$(,$"6181*(G!.181(.!7()1(-!(.&(301.(3)&(A%$3!"(&"(

A1("&(F!8!81(4!6(#&51#&*(

:!6( 61-1( .!( "10!"&81 tipanju Marjetice, ki ji .!( =&81( 5%!'!.( =$8.( 4>!6( ,$#( 92)$="&(

zmaj. Potipala je njena obl16&817(,i so se ji zdela lahka ter mehke lase in zlato kronico z

biseri. Med #&51".!0(-0$(.&(4!6,%1#(%$,$(usmerjali v tipanje podrobnosti, kot so kronica,

lasje …

Slika 38: Tipanje Marjetice


58

Slika 39: Odpiranje težkih grajskih vrat

Ko je tipala grad, se je s prsti najprej ustavila pri oknu. Želela je vedeti, kaj tipa.

Opisali smo ji grad, vzorec strešnikov na strehi, opek na grajskem zidu in grajska vrata.

Sama je ugotovila, da se vrata težko odpirajo. Razložili smo ji, da so bila grajska vrata

v resnici zelo velika ter težka in so se težko odpirala.

Najbo8.( 4>!6 .&( .!( =&8( ,$".&6!,* Ko je otipala grivo, je želela vedeti, kaj je to.

J$)%$="!.!( -0$( .&( $5&-18&( ,$".&6,17( ".!A$4$( A%&4$, kopita in rep. Skupaj smo prešteli

njegove noge. Razložili smo ji, da ga je vitez Jurij jahal. Ona nam je z navdušenjem

pripovedovala o svoji izkušnji z jahanjem, saj je že jahala pravega konja. Figurico je

4!6,%1#((5$=$F181(&"(.$(5%!'!.(61-1(31)%F!4181(4(%$,19*(

Na koncu je pretipala še zadnjo ilustracijo, ki predstavlja viteza Jurija. Skupaj smo

iz pritrditvenega ježka odstran&8&( 0!6( &"( >6&#*( <( %$,10&( .!( -,2>181( 5$"13$%&#&( A&=1".!(

0!61*( ?1#1"6"!.!( -0$( .&( $5&-18&( 4&#!3$v videz &"( $,8!57( ,&( A1( "$-&*( :>!6( .&( .!( =&8$(

dejstvo, da je premagal hudobnega zmaja in rešil princesko Marjetico. V desnem

,$#&6,2(4-!9( &82-#%1'&.( .!(31#&5181($,%$A8!(581-#&6"!(kroglice. Želela je vedeti, zakaj so

tam. Razložili smo ji, da ponazarjajo strani v knjigi. Znova se je vrnila na prvo stran in

skupaj smo preštevali kroglice na posamezni strani. Z rokami je otipala še žepek na

predzadnji strani, ki ga je odprla in potipala vsebino. Ko je pretipala celo slikanico, je

utrujena odšla k svoji vzgojiteljici.


59

Sliki cT7(cN(M(@&51".!(,$".17(4&#!31((E2%&.1(&"(0!6!41".!

Deklica je bila za tipanje zelo motivirana, saj .!( 4-1,$( &82-#%1'&.$( "1#1"6"$(

5%!#&5181*(:3A$.&#!8.&'1( .$( .!(5$(,$"61"&(5%!)-#14&#4&( 45%1>1817(,1.( .!(5$6!81. Skoraj do

popolnosti je obnovila slišano zgodbico in dodala še svoje razmišljanje. Posebej je

&35$-#14&81(,$".&6,17(,&(.&(.!(=&8("1.=$8.(4>!6* <19418&8&(-0$(-!(.&(31(5$0$6(5%&($'!"&(#&5"!(

slikanice in se poslovili.

Nato smo odšli v heterogeni razred osnovne šole, ki ga obiskuje 5!#(26!"'!4($)(N*(

do 5. razreda. V razredu so bili štirje fantje in ena deklica. Zmotili smo jih ravno pri

pouku matematike. Ti otroci so bili pripravljeni na naš obisk in so nas z zanimanjem

5%&61,$418&*(Najprej smo se predstavili in otroke posedli okoli ene mizice, na kateri je

bila tipna slikanica. V samo nekaj stavkih smo jim razložili osnovno zgodbo konjiške

8!A!")!(&"(".!"(-%!6!"(,$"!'7("1#$(-0$(5%&6!8&(-(5%!)41.1".!0(%1)&.-,!(&A%!*(

Slika 42 : Poslušanje radijske igre


60

Z zanimanjem so prisluhnili 5%&5$4!)$41"&(3A$)=&'&*(?1.4!6.$(5$3$%"$-#(.!(5%&#!A"&8(

)%10-,&( 4%92"!'( 3( 34$6"&0&( !O!,#&7( ,&( 5%!)-#148.1.$( %.$4!".! in besnenje zmaja ter

konjski galop in rezget. Med poslušanjem zgodbice smo jim skušali opisati posamezne

junake, ki v njej nastopajo. Zmaj se tem otrokom ni zdel tako zelo grozen, kot deklici iz

4%#'1*(:!-(61-(5%!)41.1".1(3A$)=&'!(-$("15!#$(5$-82>18&( &"("!,1#!%&(-$($=(5$-82>1".2(

#2)&(#&518&(&82-#%1'&.!*(G!6!,(&3(W*(razreda je ob poslušanji pravljice neizmerno užival. Na

$=%132( .!( ,1318( 62-#41( "14)2>!".17( 31"&01".1( &"( 5%&61,$41".1*( P10$( "1( 316!#,2(

5%!)141".1( 3A$)=&'!( .!( 5$#&518( 316!#"$( &82-#%1'&.$7( "1#$( .!( 4-$( 3A$)=&'$( -5%!08.18( 3(

neverjetnim zanimanjem in zbranostjo. Ko je bilo zgodbice konec, pa je želel takoj

potipati še ostale ilustracije. ?1.=$8.(4>!6(02(.!(=&8(301.*(

Slika 43. 44: Po poslušanju radijske igre

J%14(4-!0($#%$,$0(.!(=&81(%1)&.-,1(&A%1(4>!67(<1"&018$(.&9(.!, kako smo jo posneli,

,1,$(-0$()$)18&(%13"!(34$6"!(!O!,#!7((,)$(.!(&0!8(A814"!(48$A!(; Eden izmed njih je

komentiral, d1( .!( =&8( A81-( "1( kG( )%2A16!"( $) glasu vzgojiteljice, ki jim je zgodbico

predstavila in predvajala. Postavili so nam zelo zanimivo vprašanje, zakaj smo izdelali

#&5"$(-8&,1"&'$(&"(5$-"!8&(%1)&.-,$(&A%$*(/$(-0$(-!($(4-!0(&36%5"$(5$A$4$%&8&7(-$(Feleli

tipno slikanico še enkrat potipati. Vsak posameznik si jo je položil na svojo mizico in jo

"1#1"6"$(5%!tipal.

G!6!,7(,&($=&-,2.!(6!#rti razred, .!("1.4!6(5$3$%"$-#("10!"&8(,$".2(&"(4&#!32(E2%&.2*(

Jurija je posadil na konja in s tem ponazoril jahanje konja. Pri ilustraciji gradu je

M1%.!#&'$(-,2>18(5$#&-"&#&(-,$3&(A%1.-,1(4%1#1*(K138$F&8&(-0$(027()1( #$("!(=$(0$A$6!7(

-1.(.!(#$(8!(0$)!8(%!-"&6"&9(4%1#*


61

Slika 45: Vitez jezdi konja

G!6!,7( ,&( $=&-,2.!( )%2A&( %13%!), .!( 4( %$,!( 43!8( 0!6( #!%( >6&#( &"( -10!A1( -!=!(

5$-#14&8("1(0!-#$(4&#!31*(<(0!6!0(.!("1,13187(,1,$(=&($"(301.2($)%!318(4%1#*(?1(,$"'2(

.!(F!8!8(5$-5%14&#&(14)&$(3A$>6!",$(4(F!5("1(5%!)31)".&(-#%1"&(-8&,1"&'!*(

Edina deklica, ki je v tem oddelku, je slikanico v!6,%1#( 5%!#&5181( &"( ,1%( "&( F!8!81(

"!91#&*(Q!8!81(.!(&34!)!#&(5$-#$5!,(&3)!814!*(J$3$%"$(.!(5$-82>181(%1381A$*(<1,8.26&81(.$(

je z mislijo, da je bila izdelava zahtevna, dolgotrajna in zapletena. Slikanica ji je bila

3!8$(4>!6*

P8&,1(c_M(:!6,%1#"$(#&51".!(Marjetice


62

6 SKLEPNE UGOTOVITVE

V procesu raziskovanja smo ugotovili, da so tipni prikazi in tipne ilustracije zelo

pomembni za slepe in slabovidne otroke. Oblikovanje tipnih prikazov mora biti zato

-,%="$("16%#$41"$, saj jim informacije, ki ji dobijo slabovidni otroci "1( #$4%-#"&( "16&",

$0$A$61.$( %1320!41".!( 5%&,131"!A1( &"( -4!#1( $,$8&( ".&9* Pri tem pa je potrebno

upoštevati mentalno starost otrok, dosedanje izkušnje, zanimanje in znanje.

Potrebno se je zavedati dejstva, da je zmožnost pomnjenja tipnih informacij

omejena. Zato je potrebno pri izdelavi tipnih prikazov upoštevati jasnost ter preprost

"16&"(5%&,131(=%!3($)4!6"&9(!8!0!"#$4*(J$2)1%&#&(0$%10$( 8!( #&-#!(!8!0!"#!7(,&( -$(31(

)$8$6!"$(&82-#%1'&.$(&"(5$-8!)&6"$(31((2-#%!3"$(5%!)-#14$(5$0!0="&* Slabovidni in slepi

o#%$'&7( ,&( -!( F!( 4( $#%$>#42( -%!62.!.$( -( #&5"&0&( -8&,1"&'10&, imajo boljše predstave o

5%!)0!#&97( 81F.!(-&(5%!)-#148.1.$()$8$6!"!(5$.14!( &"($=!"!0(-,$3&( &A%$( razvijajo tip in

O&"$0$#$%&,$*( :!6( 62#$4( =$( $#%$,( 25$%1=&8( 5%&( )$F&48.1".2( &"( -5$3"141".27( 4!6.!( =$(

zanimanje, intenzivnejše bo otrokovo doživljanje in pridobljeno znanje bo trajnejše.

Pri slepih in slabovidnih otrocih se zaradi odsotnosti vida vzpostavi korelacija uho-

roka. Prav zaradi tega smo našo tipno slikanico opremili še z av)&$(3A$>6!",$*(J$8!A(

odigrane zgodbe je le-#1( $5%!08.!"1( >!( 3( %13"&0&( 34$6"&0&( !O!,#&7( ,&( 5$-,%=&.$( 31(

celovito in nazorno doživetje konjiške legende 5$(4!6(-!"3$%"&9(5$#!9*(

Naše ugotovitve kažejo7( )1( #2)&( 5$8"$62#"&( $#%$'&( %1)&( 5$-!A1.$( 5$( #&5"&9(

ilustr1'&.19*(J%!)!"(.!(=&81(#&5"1(-8&,1"&'1(3(3A$>6!",$(5%!)-#148.!"1(-81=$4&)"&($3&%$01(

-8!5&(5$5281'&.&7(.!(=&81(5%!)-#148.!"1(5$8"$62#"&(5$5281'&.&. Ugotovili smo, da predvsem

mlajši polno62#"&(otroci neizmerno uživajo v tipnih ilustraci.19*(:!-(61-(-$(-!(4%1618&(in

tipali znova in znova. Nekateri so ta dan spontano slikali zmaje, viteze, princeske,

)%101#&3&%18&(%138&6"!(41%&1"#!(8!A!")!(;( Menimo, da je tipna slikanica tudi pomembno

motivacijsko sredstvo &"(-%!)-#4$(31(-5$)=2.1".!(2-#41%.18"$-#&*(f6&"!,(#&pnih ilustracij

51(-!(>!(5$4!617(6!(-$(5$),%!58.!"!(3(%1)&.-,$(&A%$(&"(34$6"&0&(!O!,#&*

?1.4!6.1( #!F141, -(,1#!%$(-0$(-$(4(5%$'!-2( &3)!814!( #&5"!(-8&,1"&'!(-%!6!418&, je

dolgotrajen proces izdelave. Menimo, da je prav dolgotrajen proces izdelave in z njim

povezani materialni stroški poglaviten vzrok7()1("1("1>!0(#%F&>62("&(4!6(#&5"&9(5%&,13$4

in ilustracij.

Z ugotovitvami, do katerih smo prišli v procesu našega raziskovanja, smo porušili

znano tezo, da so tipanke zaradi maloštevilne slepe populacije tržno nezanimive.

Navsezadnje smo dokazali, da so tipne slikanice $)8&6"$( 0$#&41'&.-,$( ( -%!)-#4$7(

)&)1,#&6"1(&A%1617(26"&(5%&5$0$6!,(&"(-5$)=2.!418!'(2-#41%.18"$-#&(za vse otroke.


63

Glede na odzive otrok, ki jim je bila tipna slikanica z radijsko igro predstavljena,

smo ugotovili, da so zastavljeni cilji izpolnjeni. S 5$0$6.$( -5$3"1". )$016&9( &"( #2.&9(

avtorjev ter 5%&)$=8.!"&0( 3"1".!0( 4( 4!68!#"&( 5!)1A$>,&( 5%1,-& smo slepim in

slabov&)"&0($#%$,$0($0$A$6&8&7()1(-$(-5$3"18&(,$".&>,$(8!A!")$(5$(#&5"&(&"(-82>"& poti.

Z nastalo tipno slikanico ter radijsko igro smo zadovoljni, saj so nas v to 5%!5%&618!(

pozitivne 62-#4!"!( %!1,'&.!( $#%$,*( Q!8&0$( -&7( )1( =&( "1>1( %13&-,141(5%&5$0$A81( ,( 4!6.&(

popularizaciji tipnih slikanic.


64

LITERATURA IN VIRI

Blok, A., Lanneers, J. (2009). First tactile books. Typhlo & Tactus. The T&T guide to

children's books with tactile illustrations 2000-08. Pridobljeno 13. 5. 2014, s

http://www.tactus.org/guide_lines_typhlo_anglais.pdf.

Boldin, A. (2004). Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti. Slovenske

Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice.

Brvar, R. (2012). Izdelava tipnih slik in prikazov. Pridobljeno 14. 5. 2014 s

http://vkljucitev.wordpress.com/izdelava-tipnih-slik-in-prikazov/.

Brvar, R. (2014). Z igro do 9(-&,". Ljubljana: Založba MATH d.o.o.

\2="&6(G$8&">!,7(L*(BNbbbZ*(Beri mi in se pogovarjaj z mano! Ljubljana: EPTA.

Edman, P. (1992). Tactile Graphic. New York, NY: AFB (American foundation for the

blind).

Fekonja, U.(2009). Razvoj otroške igre. :( [*(L1%.1"$4&6( f0!,( &"(L*( <251"6&6( B2%*Z7(

Razvojna psihologija (str. 382-393). Ljubljana: Rokus Klett.

X!%=!'7(I*7(d8$%.1"6&67(L*(&" K1&67(:* (1995). Razvoj vida osnovnošolskih otrok v Zavodu

za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani z vidika oftalmoloških izvidov.

Defectologica slovenica, 3(2), 71–72.

Gerbec, I. (1999) Braillova pisava in opismenjevanje slepih. V Naš zbornik, ob 80-

letnici zavoda (str. 209 218). Ljubljana: ZSSM.

X%16"!%7(\*7(J19$%7(G*(BYTTVZ*(XY!"%40%0E$,"L'Z(1-&$#'2"'?!9<-&!#-'=$30#-'2dravstvene

šole. Maribor: Visoka zdravstvena šola.

Haramija, D. (2011). Spodbujanje jezikovnih zmožnosti pri predšolskem otroku s

#&,$6-.&0'.2E0,0:'Q"#0.03!'5+08-3"'9(-&,"' $&'509(-."&,"' ,-2$#"'.'#9+$#9%9'.+!8":

Ljubljana: Supra.

Honzak, M. (1996). Književn03!:'P+$+0(&$#'2'.","4$: Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hrovat, L., Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Isutech. Texting App Not Just for the blind. Pridobljeno 4. 11. 2013, s

http://isutech.wordpress.com/2012/02/23/texting-app-not-just-for-the-blind/.

Jelenko, M. (2006). Legende in pripovedke na Konjiškem. Diplomsko delo. Maribor:

Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta.

Jablan, m*(B. (2010) I$!"&,-'$'5$3"&,-'1+",-.0E'5$34": Beograd: Univerzitet u Beogradu,

Fakultet za specialnu edukaciju i rehabilitaciju.

/16&6*(L*(BYTT_Z*(Louis *+"$%%-/'1+",-."'5$3"."'$&'+"(9&"%&$#. Rikoss, 5(1), Pridobljeno

14. 4. 2014, s http://www.zveza-slepih.si/rikoss/clanki/louisbr.htm.


65

Kermauner, A. (2001). J-4"'&$'-&'(+&'5%"?(: Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kermauner, A. (2004). Tipna slikanica za slepe. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani. Pedagoška fakulteta.

Kermauner, A. (2010). Fenomenologija samogenerirane slepote. Doktorska disertacija.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta.

Kermauner, A. (2010). Žiga špaget gre v širni svet. Dob pri Domžalah: založba Miš.

Kocjan, G., in Šimenc, S. (1994). Slovensko slovstvo skozi stoletja. Z(1-&$#'2"'.$?,-'

razrede osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

/%2>&67(L*7(G$8&"1%7(/*( &"( E!%1>17(k*( BNbSVZ*(Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

L1%.1"$4&6( f0ek, L., <251"6&6, M., (2005). Psihologija otroške igre: od rojstva do

vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut filozofske fakultete.

L1%.1"$4&6(f0!,7([*7(d!,$".1(J!,81.7(f*7(BYTTjZ*(Sodoben vrtec: Možnosti za otrokov

razvoj in zgodnje 9(-&,-: Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske

fakultete.

Oberžan, L. (2006). Splošni leksikon založbe Modita. Kranj: Modita.

D=6&"1(P8$4!nske Konjice. [$410%$'01($&-. Pridobljeno 30. 10. 2013, s

http://www.slovenskekonjice.si/slo/index.php/template/zupan/predstavitev/simoli.

Opara, B. idr. (2010): Analiza vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v

Sloveniji. Ljubljana: JRZ Pedagoški Inštitut.

Perko, A. (1996). Slepota in slabovidnost: 05+-<-%$!-.' 40!&,-' $&' &"(+!0."&,-'

usposabljanja slepih in slabovidnih otrok. Defektologica Slovenica, 4(2), 85–87.

Pirc, R. X(-3&0'2+#%0. Pridobljeno 4. 11. 2013, s

http://www.optika-pirc.com/?menu_item=sl_zgradba.

Plut, Š. (2002). \&"!04$,"' $&' Y$2$0%0E$,"' (%0.-#":'Z(1-&$#. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

J$A16"&,(@$8i6&67(P*(BNb__Z*(Otrok in igra. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Pušnik, S. (1999). Zgodnja obravnava slepih in slabovidnih otrok. Diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Ripley, M. and Somerich, S. (1998). Guidelines for making tactile books for yung

children. London: Clearvision. Pridobljeno 14. 5. 2014, s

http://www.tactilebooks.org/making/telling-tuch.pdf.

Rogla … destinacija Pohorje. Župnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.

Sakralni objekti. Pridobljeno 31. 11. 2013 s http://www.destinacija-

rogla.si/cerkve/zupnijska-cerkev-sv-jurija.


66

Rot Gabrovec, V. (2003). Branje 50<01:' *-+-40' 3#95",L' P+$+0(&$#' 2"' 350<19,"&,-'

branja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Royal National Institute for the Blind (1995): Play it my way: learning through play with

your visually impaired child. London: HMSO.

Salzhauer, E. A. & Sobol, N. (ur.) (2003). Art beyond sight: A resource guide to art,

Creativity and visual impairment. New York, NY: AFB (American foundation for the

blind), AEB (art education for the blind).

Trdina, S. (1958). Besedna umetnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Uradni list RS, št. 105/2002 z dne 5. 12. 2002, 5222, Pravilnik o kriterijih za

uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, stran 12304,

pridobljeno 25. 8. 2013 s

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002105&stevilka=5222

Uradni list RS, št. 85/2012 z dne 12. 11. 2012, 3369

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201285&stevilka=3369

. Pravilnik o spremembah in

dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo

posebno nego in varstvo, Stran 872, pridobljeno 25. 8. 2013 s

Voutilainen, P. (2009). Fabric tactille book. Typhlo & Tactus. The T&T guide to

children's books with tactile illustrations 2000-08. Pridobljeno 17. 5. 2014, s

http://www.tactus.org/guide_lines_typhlo_anglais.pdf.

Vrtec Slovenske Konjice. Jurjevanje. Pridobljeno 2. 4. 2014, s

http://www.vrtec-konjice.si/index.php?area=novice&kategorija=60&id=420.

Wikipedija. Asinja Kermauner. Pridobljeno 11. 11. 2013, s

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aksinja_Kermauner.

Wikipedija. Braillova pisava. Pridobljeno 4. 11. 2013, s

http://sl.wikipedia.org/wiki/Braillova_pisava.

Zadravec, F. (1998). Slovenska književnost II. Ljubljana: Nobis Gorjup & Šuperl.

Zdovc, V. (1994). Legende in pripovedi na Konjiškem ter druge zgodbe iz Dravinjske

doline in Pohorja. Slovenske Konjice: SKD.

Zovko, G. (1995). Peripatologija. Ljubljana: ZRSŠ.

Žolgar J!%,$4&R7( I*7( /!%012"!%7( +*( BYTT_Z. Prepoznavanje slepih in slabovidnih

9(-&8-.-pot do ustrezne obravnave. Sodobna pedagogika, 57(123), 376-393.


67

PRILOGE

Priloga 1: scenarij za radijsko igro

PRIPOVEDOVALEC: » Naše babice in dedki še danes radi pripovedujejo o tem, da je

Konjiška gora 3"$#%1.( 4$#817( 4( ".!.( 51( .!( "!,$6( 418$4&8$(0$A$6"$(A$%-,$( .!3!%$7( ,&( .!(

vase vpijalo deževje, tako da po vsej gori ni bilo nobenega studenca. V tem jezeru je

živel zmaj, ki je rjovel in divjal po jezeru, tako da je vse grmelo in se je tresla vsa gora,

po ".!"!0( 5$=$6.2( 51( -$( )%8&( 92)$2%"&,&*( [.2).!7( ,&( -$( F&4!8&( $=( 43"$F.2( A$%!7( -$( -!(

31%1)&("!0&%"!A1(301.1(316!8&(=1#&7()1(=&(-!(A$%1(%135$6&817(4$)1(51(=&(318&81(".&9$4!(

domove in rodovitna polja.«

%&6#!"0<'$)"4 Rjovenje zmaja, pljuskanje vode …

)6!=$#"!>4 »Ali slišite to mrcino? Zopet nori po jezeru, voda pa pljuska vsepovsod.

Ne vem, ,1.(=$7(6!(-!("!(=$(20&%&8*(?.!A$4$()&vjanje bo vodo iz jezera pljusknil$(6!3(

vse bregove in zalila bo našo preljubo dolino.«

)6!=$#"!0?4 »Ojojoj! Le kaj nam je storiti?«

KO!=$#"!0>4 » J$.)&0$(5$(5$0$6(,("1>!02(A%1>61,27($"( .!(0$)!%(68$4!,7(A$#$4$(

nam bo znal svetovati kako naprej.«

)6!=$#"!$4 »Ja, ja, ja … Pojdimo!«

%&6#!"0<'$)": Stopinje, množica ljudi, fanfare …

@7"A#")4 `J%!8.2=&( /$".&61"&n( /$#( 0$)!%( 68$4!,( 410( -4!#2.!07( )1( -!( 5$A$)&#!( -(

hudobnim zmajem in tako rešite našo preljubo dolino pred hudo povodnijo, ki nam

A%$3&*(C!(301.1("!(=$0$(20&%&8&7("10(92)1(5%!)!*a

)6!=$#"N1: »Tako je! Jutri zjutraj se odpravimo na goro do zmajeve votline in se z

njim pogovorimo.«

%&6#!"0<'$)"4 Rjovenje zmaja, pljuskanje vode …

)6!=$#"!0?4 »Ježešna! Kakšna hudobna mrcina. Strah me je!«


68

)6!=$#"!0 ?4 `G1.#!( "$( /$".&61"&7( 5%&>8&( -0$( -!( 5$A$4$%&#( 3( 301.!0 … samo, da

zberem pogum (globoko vdihne) … Konjiški zmaj k tebi smo prišli, da te poprosimo, da

-!(20&%&>(&"("!91>()&4.1#&(5$(.!3!%2*(:$)1(&3(.!3!%1(58.2-,1(6!3(=%!A$4!(&"(-!(38&41(5$(

"1>&()$8&"&*(C!(5%&(5%&6&("!("!91>7(=$(4$)1(318&81("1>$(5%!8.2=$()$8&"$*a

ZMAJ: (Zarjove.) » Ha, ha, ha ... 0&%$418(=$07(6!(0&(4-1,$(8!#$("1(E2%&.!4$(5%&5!8.!#!(

šest devic!«

)6!=$#"!$4 »Ojej, groza, bog pomagaj … Kaj bomo sedaj?«

)6!=$#"!>4 » Hudobnemu zmaju sami ne bomo kos. Naše preljube doline ne bomo

mogli rešiti. Najbolje, da sprejmemo zmajevo zahtevo, saj se bo m%'&"1(8!("1(#1,("16&"(

umirila.«

)6!=$#"!$4 »Tako je!« (Vsi v en glas zatrjujejo.)

PRIPOVEDOVALEC: `[.2).!( -$( -!( 4( )$8&"$( 4%1618&( 3(0!>1"&0&( $=62#,&7( -1.( "&-$( =&8&(

5%!5%&61"&7(6!(-$(%14"18&(5%14*(\&8&(-$(4!-!8&7()1(-$(%!>&8&(-!=!(&"(G%14&".-,$()olino, hkrati

pa žalostni zaradi šest mladenk, ki jih bodo vsako leto morali darovati pošastnemu

zmaju.«

`J%!=&418'&(-$(G%14&".-,!()$8&"!(-$(#1,$(8!#$(31(8!#$0(-(,%414!6&0&(-%'&(F%#4$418&(-4$.!(

081)!(96!%!7()1(-$(-&($9%1"&8&(F&48.!".1(&"(-4$.$(8.2=8.!"$()$lino pred povodnijo. Leto za

letom je hudobni zmaj s svojo sapo v goro potegnil mladenke in jih požrl. Kmalu pa je

"1(4%-#$(5%&>81(A%1>61,$41(96&(L1%.!#&'1*a

@7"A#")4 »Ojojoj … moja Marjetica, tebe pa že ne dam tej hudobi*(f=$A&(/$".&61"&7(

ki so morali vs1,$(8!#$()1%$41#&(-4$.!(96!%!7(>!8!(-!)1.(%1320!0(".&9$4$(=$8!6&"$($.$.$

j…« (Jok Marjetice) `?&,1%("!(.$6&(8.2=1(96&7(-1.(-!(=$0(6!-1(-5$0"&8 …«

%&6#!"0<'$)"4 Q0&,$("&$'.'5+08-3$,$'70<$,0'5+0!$'24",-.$'.0!%$&$:

@7"A#")4 »Ubogi jaz, uboga maja Marjetica, kako naj ji pomagam?«

%&6#!"0 <'$)"4 Q0&,$("&$' .' 5+08-3$,$' 70<$,0' 5+0!$' 24",-.$' .0!%$&$:' K"3%$?$' 3-' !050!'

konjskih kopit …

VITEZ JURIJ: »Poglej, poglej, 0$.(=!8&(,$".&6!,n [!(31,1.(-$(/$".&61"&( #1,$(F18$-#"&7(

saj so bili vedno vedri in veseli ljudje … J$A8!.( #!9( >!-#( 8!5$#&6,7( ,&( 9$)&.$( "1( 6!82(


69

procesije. Tako lepe, pa tako žalostne … Pojdiva bliže, da vidiva in slišiva, kaj se

dogaja.«

)6!=$#"!$4BGorje nam, uboge naše deklice, uboga Marjetka, ojojooj … Ta grdoba bo

pojedla vseh šest konjiških lepotic in le tedaj bo dala mir v svoji votlini …«

VITEZ JURIJ: »Ali prav slišim? Zmaj zahteva šest konjiških mladenk, da bo dal mir, da

voda ne bo poplavila Dravinjske doline … Bom že pokazal tej hudobi … Spoštovani

/$".&61"&n( E13,vitez Jurij, 41-( =$0( %!>&8( 92)!( "!-%!6!n( E13( -!( =$0( -5$51)!8( 3(

zmajem!«

)6!=$#"!$4 »Naj živi vitez Jurij! Naj živi …«

VITEZ JURIJ: »No grdoba grda, kje se skrivaš? Le pridi ven iz te tvoje votline!«

ZMAJ: (Zarjove) »Ohoho, le kdo je tako pogumen, da si me upa izzvati? Že vem!

Danes je Jurijevo in zagotovo mi prinaša šest lepih mladenk, da jih bom lahko požrl.

Hohoho …« (Zarjove)

VITEZ JURIJ: »Ne, ne, ne …ti hudoba hudobna! Pridi ven, da se spopadem s tabo in

/$".&61"!(%!>&0(92)!("1)8$A!na

%&6#!"0<'$)"4 Spopad med zmajem in vitezom!

VITEZ JURIJ: (Nabira sapo … ) »G%1A&(0$.&(/$".&61"&n(<01.2(-!0(5%!%!318(4%1#(&"(41-(

-(#!0(%!>&8(92)$="!("1)8$A!*(D)5!8.&#!()$0$4(-4$.!()%1A!(96!%!(&"(=$)&#!(-%!6"&na

)6!=$#"!$4 »Naj živi vitez Jurij! Naj živi …«

@7"A#")4 »Pogumni vitez Jurij! Zahvaljujemo se ti, da si nas rešil te hudobne

nadloge. V zahvalo ti bomo postavili cerkev in jo poimenovali cerkev sv. Jurija. Naj živi

vitez Jurij!«

)6!=$#"!$4 » Naj živi! «

PRIPOVEDOVALEC: »X%1>61,(.!(=&8(#1,$(4!-!87()1(.!(-4*(E2%&.(%!>&8(".!A$4$(L1%.!#&'$(

in vso Dravinjsko dolino pred hudobno mrcino, da mu je v zahvalo dal postaviti cerkev

sv. Jurija. Ravno takrat je pod goro nastajal tudi trg, ki so ga v spomin na te dogodke

poimenovali /$".&'!*(/$".&61"&(-$(-!(>!()$8A$(-5$0&".18&(#!9()$A$),$4(&"(4(-5$0&"("1(

njih so izbrali svoj grb: belega konja na zelenem polju in z modrim nebom nad njim, ki


70

so ga kasneje zaradi pogostih požarov v Konjicah spremenili v grb z belim konjem na

%)!6!0(polju. Goro, kjer je nekdaj prebival strašni zmaj, pa so poimenovala Konjiška

gora. Pred jezerski izvir so zvalili ogromno skalo, ki se v spomin na nedolžne mladenka

&0!"2.!(A$-5$)&6"1*( (@2)&("1(-#%1>"!A1(301.1(/$".&61"&("&-$(5$31=&8&*(J$#$,7(,&( #!6!(

skozi trg in še danes deli Konjice na dve polovici, so poimenovali Zmajeva kri oz.

<01.!41(-8&"17(-1.("1.(=&("1-#18(%14"$(#1,%1#7(,$(.!(-4*(E2%&.(5$,$"618("!41%"!A1(301.1*a


71

Priloga 2:

LEGENDA O KONJIŠKEM ZMAJU ( prva zgodba )

Legenda o Konjicah in hudobnem zmaju , ki je živel v konjiški gori je nedvomno

stara, vendar ne toliko kot kraj. Naselbina Konjice je že stala, tudi cerkev sv. Jurija

&",'1$'6-'3!"%"/' %-E-&<"'5"'&",'1$'&"3!"%"'502&-,-:'KE0<1'0'24",9' ,-'.-(/'&",10%,'

znana je naslednja: Konjiška gora je v sredi votla in na dnu je jezero. V gori živi

24",/' .-%$#' $&'40("&/' #$' #+"%,9,-'50<'2-4%,0:'X1'.2&06,9'E0+-' ,-'&"3-%,-'Q0&,$8-:'

K4",' 0<' Q0&,$("&0.' 2"7!-."/' <"' 49' .3"#0' %-!0' &"' 504%"<' $2+0($,0' %-50' 4%"<0'

deklico in jo pripeljejo pred vhod njegove votline. Pošast deklico seveda požre.

J0<"' #",' Q0&,$("&$' <+9E-E"' %"7#0' &"+-<$,0/' #0!' <"' 24",9' .3"#0' %-!0' 9E0<$,0' $&'

05+".$,0' <+"E0' <"+$!-.:' I-5+".' 30' !+6"&$' 40(&0' 6"%03!&$/' &-' .$<$,0' +-?$!.-' 5+-<'

E+02-(0'&-."+&03!,0:'K4",'&"4+-('.3"#0'%-!0'503!".$'-&"#'50E0,/'(-'Q0&,$("&$'&-'

10<0'!-E"'$&'!-E"'<&-'$2+0($%$'<-#%$8-'5+-<'&,-E0.'.70</'10'0<5+%'2"50+&$8-',-2-+"'

&"' <&9' Q0&,$?#-' E0+-' $&' &"<' Q0&,$8-' $2593!$%' !"#0' #0%$($&0' .0<-/' <"' 10' .3-'

preplavila, tudi najvišje hiše.

[%9(",'&"&-3-/'<"'<"&'5+-<'<&-4/'#0 1$'6"%03!&$'Q0&,$("&$'40+"%$'0<5-%,"!$'$21+"&0'

<-#%$80'#'24",9/'5+$<-'.'!+E'50!9,0($'.$!-2:'=$<$/'#"#0'!+6"&$'70<$,0'01,0#"&$'0#+0E/'

(-5+".'.-/'<"'30'3$8-+'#"+'<01+0<9?&$' $&'.-3-%$' %,9<,-:'K"!0'50.5+"?"/'#",' ,$7'!"+-:'

Povedo in pokažejo deklico, ki bo naslednji dan žrtev okrutnega zmaja.

F"4-+"."&"' <"+$!-.' .$!-2"' 40(&0' 5+-39&-/' 2"!0' 3#%-&-/' <"' 3-' 10' 3505"<-%' 2'

24",-4:'P+$("#"%' E"'10'5+-<' .70<04'.0!%$&-'&"4-3!0'<-#%$8-/' $&' #0'3-'10' 24",'

50,".$%' 5+-<' 3.0,$4' 1$."%$?(-4/' E"' 10' 5+-4"E"%:' V-#%$8"' &",' #"+' 4$+&0' 0stane

<04":'=$!-2'3-'&"50!$'<0'24",-.-E"'50<2-4&-E"'1$."%$?("' $&'!"4'("#"'<0' ,9!+":'

X1'<0%0(-&$'9+$'50?"3!'5+$%-2-'$2'3.0,-'.0!%$&-/'<"'1$'5+-.2-%"'<-#%$80/'!-<",'5"'&"'

&,-E"'3$%0.$!0'9<"+$'.$!-2:'*0,',-'79</'!0<"'2"'.$!-2"'24"E0.$!:'P%-4$('24","'&",5+-,'

o3%-5$/'&"!0'5"'3%-5-E"'<0#0&(&0'9E0&01$:'XE+04&"'50?"3!/'&"50%'4+!."/'50("3$'

2%-2-'.'3.0,-'1$."%$?(-/'.'.0!%$&0'Q0&,$?#-'E0+-/'#,-+'37$+":

Q0&,$("&$'30'5+-?-+&0'5+"2&0."%$/'3-'.-3-%$%$'$&'.$!-2"'("3!$%$:'K"'&"E+"<0',-'<01$%'.'

zakon zalo deklico in skupaj sta se za stalno naselila v Konjicah, tržani pa so se

<0#0&(&0'+-?$%$'&-934$%,-&-E"'24"," (Zdovc, 1994).


72

LEGENDA O KONJIŠKEM ZMAJU (druga zgodba)

Q0&,$?#"' E0+"' &",' 1$' 1$%"' 2&0!+",' .0!%"/' 2"!0' &",' 1$' ,0' $4-%$' &-#0(' 2' ' .-%$#$4$'

železnimi verigami speto, da se ne 1$'+"250($%"'$&'3-39%":'='.0!%$&$'E0+-',-'."%0.$%0'

in udarjalo jezero, da so iz razpok med skalami pritekali številni mrzli studenci.

Razen dežja, je jezero vleklo nase bistro vodo iz reke Dravinje, ki priteka izpod

R0E%-:' =' <".&$7' ("3$7' 3-' ,-' &-&"<04"' .' E0+3#-4' ,-2-+9' 50,".$%' 24",:' F$7(-' &$'

vedel, kdaj in od kod se je privlekel. Morda ga je v jezero prinesla pohorska

Dravinja, ko je bil komaj tako velik kot navaden rak. Dravinj8$'35+."'&$30'&$('.-<-%$'

o novem prebivalcu, ko pa je zmaj odrasel, so se 2"(-%-'.-%$#-' !-6".-:'T-2-+3#$'

24",'.'3.0,$'.0!%$&$'&"4+-('&$'4$+0."%:'[$%0.$!0' ,-'5%"."%'50' ,-2-+9/'<"' ' ,-'.0<0.,-'

pljuskalo do vrha votle gore in se izlivalo v številnih slapovih na jezersko gladino.

Skozi razpoke je voda pridrla na plan. Takrat so po p010(,$' Q0&,$?#-' E0+-' <+%$'

hudourniki ter se zarezali v gorske strmine, po katerih še dandanes bobni kamenje

$&'<+($,0'5%07$'$&'<+."'$2'E0?(".:'Q"<"+',-'24",'<$.,"%/'3-',-'.3"'E0+"'!+-3%"'$&'50'&,-,'

je strašno bobnelo in tulilo, hujše kot ob najhujših nevihtah. Konjiški tržani so se

bali, da bo zmaj podrl goro in se bo gorsko jezero razlilo na trg. Poleg Konjic bi bila

505%".%,-&"' .3"' V+".$&,3#"' <0%$&"' 0<' K+-(' <0' U",?5-+#":' K"!0' 30' !+6"&$' 0<?%$' 7'

gospodu župniku po pameten nasvet. Toda ta je malo razmislil, nato pa jim je

0<E0.0+$%L' )P+-!$' &"4'3!+"?&"'&-3+-("' $&' 3$%&"'.0<"'&"3' %"7#0'2"%$,-' $&'E0+"'&"3'

lahko zasuje. Dolgo sem razmišljal, kako se zmaja znebiti ali kako ga vsaj

potolažiti. Treba se bo s pošastjo pogoditi, dokler ne najdemo nekoga, ki bi ga

pregnal ali celo ubil.« Župnik je že sam razmišljal, da bi šel do jezera, vendar sam

ne 1$'95"%'<0'24",":'P+-<%"E"%',-/'<"'1$'?%$'3#95",'3'!+6"&$'&"'E0+0:']-'(-2'&-#",'<&$'

,-'.0<$%'.-%$#0'5+08-3$,0'$2'8-+#.-'3.:'T9+$,"'&"'5010(,-'7'E0+3#-49'$2.$+9:'J"4',-'

poškropil z blagoslovljeno vodo, pomolil in pozval zmaja, naj pride k izviru. Hip na

!0'3-',-'1$3!+"'.0<"'2"5-&$%"'$&'.3-'50?#+05$%":'P0'.0!%$'E0+$',-'40(&0'2"<0&-%0'$&'

24",' ,-'2"!9%$%L')[-4'6-'5+$' $2.$+9^'Q",'70(-?'0<'4-&-_S')P+03$40' !-/'<"'10<$'.'

svojem jezeru pri miru, sicer se še gora podre na nas in jezero poplavi dolino«, je

zaklical gospod. Zmaj se ni dal kar tako odpraviti in je postavil hud pogoj: »Miroval

104/'(-'4$'.3"#0' %-!0'&"'T9+ijevo k tejle odprtini pripeljete šest nedolžnih deklet,

1-%0'01%-(-&$h devic.« Zmajeva zahteva je osupnila tržane, zato je župnik vprašal,

#",'3-'%"7#0'2E0<$/'(-'<-#%$8'&-'6+!.9,-40:'K4",',-'0<.+&$%L')J-<",'10'!+E'50+9?-&'

in vsa dolina bo poplavljena.« Tržani, z župnikom vred, so se dolgo posvetovali, na

koncu so s težkim s+8-4'50593!$%$'$&'24",9'01%,91$%$'?-3!'<-.$8:'`&'!"#0'30'Q0&,$("&$'

3' 30%2&$4$' 0(4$' !-+' #+.".-($4$' 3+8$' %-!0' 2"' %-!0' 6+!.0."%$' 3.0,-' 7(-+#-/' <"' 304'

uživali mir, si ohranili življenje in obvarovali trg pred povodnijo.


73

F"<'!+E04',-'.'E+"<9'6$.-%'E+"?("#/'#$' je vsa leta mirno opazoval dogajanje med

24",-4'$&'!+6"&$/'.3-'<0!%-,/'<0#%-+'&$'5+$?%"'.+3!"'&"'&,-E0.0'7(-+#0:'a-%-'!-<",'3-'

49' ,-' !+<0' 3+8-'04-7("%0' $&' 5+$(-%' ,-' +"24$?%,"!$/' #"#0'1$' +-?$%' 3.0,0'-<$&#0:'[!"+'

5070+3#$' <+."+'49' ,-' 3.-!0."%/' <"' 1$' 2"' 5040( naprosil velikana, hostnika, ki je

6$.-%'.'P070+3#$7'E02<0.$7:'J"' ,-'1$%' !"#0'40("&/'<"' ,-'2'-&0' +0#0' $259%$%'19#-./'

hrast ali drugo drevo.

W+"?("#'$&'<+."+'3!"'3-'!"#0,''0<5+".$%"'$3#"!'703!&$#":'a%"'3!"'4$40'U"%"70+&-'$&'

Oplotnice proti velikemu vrhu ter Rogli, ko sta zagledala Pohorskega velikana,

#"#0'50<$+"'19#.-:'a%"'3!"'#"+'50(-2'3#02$'E0?(".0/'<"'1$'($4'5+-,'5+$?%"'<0'&,-E":'

b03!&$#',-'1$%'(0#"!'$&'5%-("!'406"#"+:'F0E0',-'$4-%'#0!'<-1%$'$&'.-%$#"&3#$'+0#$'#0!'

dve stari veji.

Nezaupljiv orjak ni bil &$('#",'.-3-%'&-&"."<&-E"'01$3#":'a-%-'(-2'&-#",'("3"' ,-'

E+"?("#' %"7#0' 01+"2%06$%' 3.0,-' !-6".-:' P%-4-&$!"?' ,-' 703!&$#"' 5+03$%, naj ubije

strašnega zmaja in reši njegovo edinko ter trg in vso dolino. Hostnik je bil na zunaj

surov, imel pa je mehko in dobro srce, zato ,-' E+"?("#9' 01%,91$%' 5040(:' F"'

Juri,-.0/' #0' 1$' 40+"%$' !+6"&$' 24",9' 5+$5-%,"!$' <-#%-!"/' 4-<' &,$4$' !9<$' E+"?("#0.0'

edinko, se je ponovno vila dolga procesija navzgor proti izviru. Tokrat brez šestih

deklet, namesto njih je stopal hostnik in za njim nepregledna množica Dravinjcev.

Ko so prišli do izvira, ga je župnik blagoslovil in poklical zmaja. Zmaj je takoj

priplaval in zahteval obljubljena dekleta.

Po kratkem neuspešnem pogovoru, sta se hostnik in zmaj udarila. Zmaj je tako

40(&0'5$7"%/'<"' ,- 703!&$#"'50<+%/'"'3-' ,-' !"'#4"%9'501+"%' $&'5+$(-%' +9."!$'1%$6&,"'

<+-.-3":' K' 0#%-?(-&$4' <+-.-304' ,-' 5+$(-%' 9<"+,"!$' 50' 24",9/' <"' ,-' 1$%"' &,-E0."'

E%"."'.3"'5%0?("!":'Q0'3-',-'703!&$#9'<-1%0'2%04$%0'$&',-'5+$5+".%,"%'0+,"?#$'#$,/'3-',-'

zmaj zavedel in ponovn0' &"5"<-%' P070+8"/' "' ,-' !"' 6-' $4-%' E0+,"(0:' W+<01"' ,-'

40(&0'#+.".-%"/'2"!0'3-',-'5+$(-%"'94$#"!$'.'0<5+!$&0'E0+-:'b03!&$#',-'7$!+0'0<!+E"%'

.-%$#"&3#0'5-($&0'$&',0'!+-?($%'&"'24",-.'.+"!/'<"',-'0<%-!-%"'E%".":'`2'.+"!9'3-',-'.%$%'

potok krvi in zmaj je bil mrtev.

J0<"'2<",',-'5+-!$%"'&0."'&-."+&03!:'b03!&$#',-'&"4+-('.'10,9'0<!+E"%'.-%$#0'3#"%0'

5+$' $2.$+9' $&' 3' !-4' 50.-("%' %9#&,0/' 3#02$' #"!-+0' ,-' 3-<",' <+%0' ,-2-+3#0' .0<0.,-:'

K4",-.0'!+95%0',-'2<+#&$%0'&"2",'.'.0!%$&0'$&'.'503%-<&,$7'#+($7'3-',-'2.$,"%0, da se je

%9#&,"' ?-' 50.-("%":' =0!%"' E0+"' ,-' 1+97"%"' &-$24-+&-' #0%$($&-' .0<-' 5+0!$' !+E9' $&'

V+".$&,$/'#$',-'&-."+&0'&"+"?("%":'J+E9'$&'<0%$&$',-'E+02$%"'.-%$#"'&-3+-("/'#$',-'!9<$'

703!&$#'&$'40E-%'5+-5+-($!$:'K<",'3-',-'695&$#'3504&$%/'<"'!$3!$'<"&'?-'&$'4"?-."%/'

kar je bil velik greh in zato takšna povodenj. Pognal se je v vodovje, pa mu je noge


74

spodneslo in se je ustavil šele pri nekem hlevu. Tam je zagledal belega konja, ga

zajahal in v trenutku je prišel do cerkve. Tu je bila že povsod visoka voda, da je

moral župnik prijahati s konjem v cerkev in tudi sveto mašo je moral brati na konju.

To se je zgodilo na Jurijevo, 24. aprila leta … Ja, leto pa ni znano. Ko je gospod

5+-1+"%' 4"?0/' ,-' .0<0.,-' 5+$(-%0' 95"<"!$' $&' !+E' ,-' 1$%' +-?-&/' +-?-&$' 5"' 30' 1$%$'

Dravinjci vse <0'U",?5-+#":'Q0&,$("&$'30'3-'703!&$#9'%-50'2"7."%$%$'2"'5040('$&'E"'

pospremili do Oplotnice. Vrnili so se do jezerskega vira in zvalili dve veliki skali, ju

zvezali z dvema železnima sponama ter za vselej zaprli dostop v notranjost gore.

Ti dve skali sta še danes iz trga dobro vidni.

[+-(&$' !+6"&$' 30' .' .-(-&' 3504$&' &"' 19+&-' <0E0<#-' $21+"%$' 3.0,' !+?#$' E+1L' 1-%-E"'

konja na zelenem polju. Trg so krstili za Konjice, gori pa som takrat pravili Konjiška

gora. Danes na mestu dveh skal ni nobenega studenca, ker se vse vode stekajo v

.0!%0'E0+0:'J9<$'24","'&$'.-('.'&,-,/'3",'E"',-'703!&$#'91$%'-&#+"!'2"'.3-%-, (Zdovc,

1994).

Documents

MAGISTRSKO DELO PETRA PARADIŽNIK - share.upr.si · UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Magistrski študijski program druge stopnje Inkluzivna pedagogika Magistrsko delo KONJIŠKA