MAKEDONSKI JAZIK

I LITERATURA

U^E B N I KZA III GODINA

ZA REFORMIRANOTO

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

Za izdava~otАна Костовска, извршен директор

UrednikГордана Војнеска

Copyrights © KULTURA АД Skopje, 2003

Likovno-tehni~ko ureduvaweГоран Ивковиќ

Recenzenti

Prof. D-r Tomislav Todorovski, profesor vo penzijapri Filolo{ki fakultetLidija Ilkovska, profesor po makedonski jazik i literaturapri MUC „Pan~e Karagozov“ od SkopjeSne`ana Dimitrovska, profesor po makedonski jazik iliteratura pri gimnazijata „Orce Nikolov“ od Skopje

U~ebnikot e odobren za upotreba so re{enie br. 076383/1od 13. 10. 2003 godina od Ministerstvoto za obrazovanie

________________________________________________________

© Copyrights за македонското издание ги има „Култура“АД – Скопје

Забрането е копирање, умножување и објавување на делови или нацелото издание во печатени или електронски медиуми без писменоодобрение на издавачот.

Венко Андоновски

Марјан Марковиќ

Глигор Стојковски

MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA

U ^ E B N I K

ZA III GODINA ZA REFORMIRANOTO

GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

PETTO I Z D A N I E

2019

5

LITERATURA

Venko Andonovski

Gligor Stojkovski

6

6 STR. PRAZNA

7

Namesto predgovor

U~ebnikot {to stoi pred vas e napraven spored nastav-

nata programa za predmetot Makedonski jazik i literatura za

treta godina reformirano gimnazisko obrazovanie. Opfateni

se site nastavni edinici predvideni so nastavnata programa.

Na{ata cel be{e da ponudime eden posovremen pristap

kon gra|ata koja be{e predmet na u~ebnikot. Imeno, svesni

deka i denes, vo naukata za literaturata ramnopravno postojat

i se nadopolnuvaat takanare~eniot “nadvore{en pristap” kon

kni`evnoto delo (biografizam, socio-ekonomski kontekst na

javuvawe na deloto) i “imanentniot pristap” (gradba na deloto,

tehniki na analiza i tolkuvawe na deloto), re{ivme da gi

postavime tie dva pristapa vo relativno proporcionalen,

ramnopraven odnos. Za taa cel, gi izdvoivme kako nezavisni

celini biografizmot, sociologizmot i istoricizmot od edna, i

interpretacijata na kni`evnite dela od druga strana. Osven

toa, vo interpretacijata na delata se slu`evme so posovre-

meni metodologii na prou~uvawe na literaturniot tekst: toa

povle~e za posledica upotreba na opredeleni teoriski termi-

ni, na koi im dadovme (bez isklu~ok!) kratka definicija so

primer, prilagodeni kon vozrasta na u~enikot i na negovite

kapaciteti. Se trudevme toj teoriski re~nik da bide postojan

pri interpretacijata na site dela, za da se “utvrdi” toj

vokabular kako upotrebliva “alatka” so koja u~enikot }e mo`e

da se slu`i i natamu, vo tekot na svoeto {koluvawe.

Isto taka, dol`inata na interpretaciite, kako i detali-

zacijata na tie interpretacii, razbirlivo, be{e razli~na od

delo do delo, vo zavisnost od strukturata na deloto, `anrot,

kako i vo zavisnost od avtorot i od negovata va`nost vo

stilskata formacija koja se obrabotuva.

Se trudevme u~ebnikot da ne bide pretenciozen, zamoren

i naporen, a od druga strana da ostavi stabilen kvantum

teoriski i istorisko-literaturni znaewa. Ako sme uspeale so

nego da pobudime ponatamo{en interes za literaturnite feno-

meni kaj negovite korisnici, na{ata zada~a mo`eme da ja sme-

tame za – ispolneta.

Avtorite

8

9

ROMANTIZAM

POJAVA I OP{TESTVENO-ISTORISKI KONTEKST POETI^KI ODLIKI

ð Definicija i kontekst ð

Romantizam: poim {to ne mo`e da se objasni so edna de-

finicija. Pod romantizam se podrazbiraat pove}e razli~ni (i

~estopati protivre~ni!) poimi, no site tie se svrzani so edno

krupno evropsko dvi`ewe koe se javuva kako reakcija na pret-

hodniot kni`even pravec, klasicizmot. Romantizmot, spored

mnogumina negovi prou~uva~i gi nadminuva ramkite na obi~en

kni`even pravec, odnosno obi~na kni`evna {kola. Stanuva

zbor za celo edno duhovno dvi`ewe vo umetnostite, filozo-

fijata, no i vo oblasta na moralot i javniot `ivot, za edna

sostojba na osloboduvawe na duhot i setilnosta od site stegi

kaj site evropski narodi (voobi~aeno govorime za romantizam

vo vistinskata smisla na zborot kaj Germancite, Francuzite,

Angli~anite i Rusite), sostojba koja se odlikuva so nekolku

dominantni osobini.

Pojavata na romantizmot vo razli~nite nacionalni kni-

`evnosti ne mo`e da se svrze so eden ist op{testveno-istori-

ski kontekst. Sepak, nepodeleno e misleweto deka Francuska-

ta revolucija na dosta jasen na~in vlijaela vrz pojavata na ro-

mantizmot i deka, na izvesen na~in go isnpirirala. Iako epo-

halniot nastan vo Francija so koj mu se stavi kraj na feudal-

niot poredok ostana bez svoj odglas vo Germanija i vo drugite

zemji vo koi se javi romantizmot (Germanija, na primer, i nata-

mu ostana feudalna dr`ava), sepak, krupnite op{testveni

promeni {to usledija po Revolucijata, kaj site evropski naro-

di ja vkorenija svesta deka ni{to ne e ve~no i nepromenlivo,

pa duri ni stabilnite i zakosteneti op{testveni odnosi.

Po golemata francuskata revolucija, koga so krv se ur-

naa feudalnite stegi, stana jasno deka ~ovekovite zaednici

(op{testvata) ne se edna{ zasekoga{ dadeni i deka tie ne se

prirodni zaednici, tuku rezultat na pot~inuvawe na eden ~o-

vek pred drug, i premol~en dogovor me|u niv: edniot da slugu-

va, drugiot da u`iva. Isto taka, pod somne` be{e dovedena

Novalis, ~ovekot koj tvrde{e deka

poezijata e edinstvenata

realnost

10

idejata na prosvitelstvoto deka op{testvata se razvivaat

razumno i bavno, so um i vo mir, so evolucija; sega stana jasno

deka ponekoga{ e mo`na i nasilna promena na op{testvenite

odnosi (revolucijata za razlika od evolucijata e brza i seka-

vi~na promena), so krvoprolevawa i buntovi, a vo imeto na ne-

kakov nov i popraveden svet. Tie idei, na eden posreden na~in

sigurno vlijaele i vrz pojavata na prvite romanti~ari. Imeno,

svesta deka ne treba da im se robuva na kli{eata vo op{tes-

tveniot `ivot romanti~arite ja preselija na terenot na umet-

ni~koto delo, pa se pobunija protiv zakonite koi upravuvaa so

sozdavaweto na umetni~kite dela i koi se zakanuvaa da pre-

rasnat vo dogma i nepromenlivi pravila.

ð Bunt protiv kli[eto. Osloboduvawe na fantazijata ð

Najvidlivata osobina na romantizmot, spored toa, e ne-

govata naglasena buntovnost po odnos na site normi i konven-

cii (vidi re~nik na poimi).

Romantizmot e eden vid revolt kon zakostenetite pravi-

la na umetnosta, osobeno kon onie {to ostanaa vo nasledstvo

od klasicizmot. Kako {to e poznato, klasicizmot be{e kni`e-

ven pravec so strogo propi{ani pravila za toa kako treba da

se napi{e edno literaturno delo. Romantizmot stanuva protiv

site normativni (propi{uva~ki) poetiki (vidi re~nik na poi-

mi). Toj stanuva protiv site stegi koi go ograni~uvaat ~oveko-

viot subjekt, koi ja uni{tuvaat specifi~nosta na tvore~koto

“jas”. Toj se zalaga za sloboda na fantazijata, za iskrenosta,

setilnosta i ~uvstvitelnosta, a ne za povtoruvawe na ve}e

vospostaveni i mrtvi kli{ea vo umetni~kata i op{testvenata

aktivnost.

ð Deloto e zamateno, a ne bistro staklo niz koe se gleda svetot ð

Klasicistite, a po romanti~arite i realistite veruvaa

deka literaturnoto delo treba da bide bistro staklo niz koe

se gleda svetot. ^esto ja koristea i metaforata na ogledalo-

to, za da go izrazat svoeto sfa}awe za odnosot me|u umetnosta

i stvarnosta: deloto treba da bide ogledalo na stvarnosta, na

realniot `ivot, velea tie. Za razlika od niv, koi veruvaa de-

ka svetot mo`e realno da se “preslika” vo literaturnoto de-

lo, romanti~arite veruvaa deka deloto ne treba da ja razjasnu-

11

va, tuku naprotiv, da ja zamatuva slikata na realnosta. Real-

nosta vo delata na romanti~arite treba da bide “magliva”, “ne-

jasna”. Klasicistite veruvaa deka stvarnosta mo`e ednostavno

da se osoznae, romanti~arite velea deka realnosta ne e tolku

ednostavna i deka nea ja odlikuva tajnovitost i mistika. Tajna

i mistika - ete gi dvata klu~ni, omileni zbora na romanti~a-

rite. Tie znaeja deka navestenata, prikrienata, zamaglena uba-

vina e mnogu poprivle~na odo{to jasnata, otkrienata, sogole-

nata. Tokmu zatoa, cenej}i ja mistikata {to doa|a od taa “pri-

temneta”, “zamaglena” percepcija na svetot, eden od tatkovcite

na romantizmot, Novalis, }e zapi{e: “Da se romantizira ne{-

to, toa zna~i na banalnoto da mu se dade vozvi{ena smisla, na

voobi~aenoto - tainstven izgled, na poznatoto da mu se pripi-

{e dostoinstvoto na nepoznatoto, a na kone~noto - prividot na

beskone~noto.” Angliskiot romanti~ar Persi Bi{ [eli, vo vr-

ska so istoto pra{awe zapi{a: “Poezijata ja potkreva koprena-

ta od skrienata ubavina na svetot i pravi obi~nite ne{ta da

stanat neobi~ni.” I Fransoa Rene [atobrijan, tatko na fran-

cuskata romanti~arska proza, smeta ne{to sli~no: “Samo ta-

instvenite ne{ta se ubavi”.

ð ^udno. ^udesno. Fantasti~no. U`asno ð

Vo vrska so toa nastojuvawe na romanti~arite da go nab-

quduvaat svetot kako misti~no, misteriozno, tainstveno i ne-

poznato mesto, se razvi i nivniot interes za ~udnoto. Novalis

}e zapi{e: “Da se napravi na eden prijaten na~in umetnosta

~udna, da se napravi eden predmet nepoznat, a sepak prepoz-

natliv i privle~en - ete toa e su{tinata na romanti~arskata

poetika.” Verojatno tokmu tie nastojuvawa gi odvedoa romanti-

~arite i do folklorot, osobeno do nivniot interes za sobira-

we i sozdavawe vol{ebni prikazni (skazni), vo koi dominira-

at ~udesni su{testva i nastani, so {to nivnata presmetka so

realnosta na klasicistite stana o~igledna. Duri, romantizmot

go rodi i takanare~eniot “crn” odnosno “gotski” roman: romanot

na stravot i u`asot. Toa se site onie romani vo koi se sre}a-

vate so stari zamoci, vampiri, tajni vrati {to krckaat, pro-

zorci {to sami od sebe se otvoraat i sli~no. Eden od najpozna-

tite “crni” romani e Franken{tajn, ~ij avtor e edna slavna `e-

na - soprugata na slavniot angliski romanti~ar Persi [eli -

Meri [eli.

Spored toa, romantizmot, fantastikata i hororot (stra-

vot i u`asot) odea raka pod raka. Pod drugata raka, romantiz-

Avgust Vilhelm [legel,

teoreti~ar na romantizmot

12

mot go dr`e{e folklorot (narodnata umetnost), osobeno nejzi-

niot streme` kon ~udnoto i vol{ebnoto.

ð Beskone~noto. Mikrokosmosot i makrokosmosot ð

Eve u{te eden poim bez koj romanti~arite ne mo`ea nitu

da se zamislat: beskone~noto. Za niv nema sega{nost, ima samo

minato (vrskata so folklorot) i idnina (nivnata vrska so

fantastikata, od koi vo dvaesettiot vek }e se razvijat i for-

mite na nau~nata fantastika). A {tom nema sega{nost, nema ni

interes za realnosta {to gi opkru`uva. Niv gi interesiraat

ve~nite, a ne sega{nite, minlivi ne{ta. “Ubavoto, toa e besko-

ne~noto”, }e zapi{e Avgust Vilhelm [legel, i samiot romanti-

~ar po duh i srce. A beskone~no za romanti~arite e samo sub-

jektivnoto, ona {to se odnesuva na individuata. Beskone~noto

i subjektivnoto za romanti~arite se zborovi so re~isi isto

zna~ewe: beskone~noto ne e mo`no bez subjektot, oti samo sub-

jektot mo`e da go proizvede beskone~noto. Vo realnosta ne

postojat ve~ni i beskone~ni ne{ta: tie postojat samo vo na{e-

to “jas”, vo na{ata fantazija i imaginacija.

Edna od omilenite maksimi do koja romanti~arite dr`ea

kako do svoe moto be{e onaa koja tvrdi deka postoi analogija

(sli~nost) me|u mikrokosmosot i makrokosmosot. Romanti~ari-

te tvrdea deka e mo`no da se vidi celiot kosmos vo edno zrno

pra{ina; tvrdea deka vo eden `elad mo`e da se vidi dab, so

silata na fantazijata i imaginacijata. Kolku za sporedba, za

da se vidi deka romantizmot be{e sozdaden vrz baza na celos-

no misti~ni filozofii (vidi re~nik na poimi), }e ka`eme de-

ka i den-denes postojat budisti (pripadnici na isto~nata, bu-

disti~ka religija) koi tvrdat deka so uporna meditacija mo-

`at da go vidat celiot svet vo edno zrno p~enica. Toa u~ewe

deka s# se sodr`i vo s#, deka ne{tata samo navidum se razli~-

ni i deka niv gi protkajuva i proni`uva edna ista energija,

eden ist kvalitet, edna ista sila (mnogumina romanti~ari tvr-

dea deka toa e Bog, odnosno negoviot duh), go vikame panteizam.

Romantizmot, spored toa, e eden vid panteizam. Toa e takvo

u~ewe koe veli deka site ne{ta imaat du{a, odnosno deka Bog

e vo s# {to postoi okolu nas. Viktor Igo vo edna pesna zapi{a:

“Znaj... deka vo s# {to e stvoreno postoi svest”. A Herder, eden

od duhovnite tatkovci na romantizmot, zapi{a:

“Bog, ... vo prirodata uredil s# spored mera, broj i te`i-

na; toj, spored toa ja uredil su{tinata na ne{tatata, nivnata

forma i me|usebnite vrski, nivniot tek i nivnoto opstanuvawe

13

taka {to od golemata zgrada na svetot pa s# do zrnoto pra{in-

ka, od silata {to gi dr`i planetite i soncata do ni{kata na

edna paja`ina, so seto toa vladee samo edna mudrost, samo ed-

na dobrina i edna sila.”

ð Poezijata ne e muzika, no se stremi toa da bide ð

Edna od najva`nite osobini na romantizmot kako kni-

`evno dvi`ewe e toa {to toj na muzikata & dava{e povlasteno

mesto me|u umetnostite. Romanti~arite veruvaa deka zborovi-

te sami po sebe ne se sposobni da gi iska`at tajnite na univer-

zumot, odnosno deka jazikot e nedovolen za da go iska`e besko-

ne~noto, tajnoto, nepoznatoto, misti~noto. Ottuka, tie veruvaa

deka poezijata treba da se svrti kon muzikata, dobli`uvaj}i &

se kolku {to e mo`no pove}e. Se razbira, tokmu zatoa, vo niv-

nite pesni dominiraa takanare~enite zvu~ni stilski figuri,

me|u koi rimite, asonancite i aliteraciite (vidi re~nik na

poimi bea naj~esti. Stihovite na romanti~arite se zvu~ni, re-

~isi kako muzi~ki frazi i vo niv se nasetuva skriena muzika:

ritmika, metar i rima. Od poetskite formi, edna od najomile-

nite im be{e sonetot, a kako {to e poznato, sonetot e stroga

rimuvana forma (vidi re~nik na poimi). Eden od najpoznatite

angliski romanti~ari, Kolrix, tvrde{e: “Koj vo sebe ne nosi

muzika, ne mo`e nikoga{ da stane vistinski poet”. Germanski-

ot romanti~ar Ernst Teodor Amadeus Hofman ima{e sli~no

mislewe: “Muzikata e najromanti~na od site umetnosti. Bi mo-

`elo duri da se ka`e deka edinstveno taa e romanti~na vo

vistinskata smisla na zborot, oti nejziniot edinstven pred-

met e beskone~noto...”

Tokmu zatoa i romanti~arite ne ja cenea osobeno umet-

nosta na stariot svet, antikata (iako pove}eto od niv kako pi-

sateli bea odgledani na delata od taa umetnost). Tie tvrdea

deka umetnosta na stariot svet e umetnost za okoto, i deka e

slikovita; duri i anti~kata poezija, tvrdea tie, sozdava silni

sliki i pretstavi vo na{ata svest dodeka ja ~itame. Nasproti

toa, tie se zalagaa za romanti~arska umetnost, ili “umetnost

na uvoto”. Za niv muzikata be{e edinstveniot instrument so

koj mo`e da se iska`e beskone~noto, tajnoto, nevidlivoto.

14

ð Individualna ~uvstvitelnost. Bezdomnici vo op[testvoto ð

I kone~no, zbor-dva za odnosot na romanti~arite kon op-

{testvoto. Op{to zemeno, ako se znae deka tie glasaa za li~-

nata, individualna ~uvstvitelnost, koja ~estopati se grani~e-

{e i so re~isi bolna razdrazlivost, toga{ stanuva jasno zo{to

neguvaa prezir kon site kolektivni formi na postoewe, pa se

zalagaa za silna individua. Taa nivna verba vo subjektot i ne-

govata specifi~na ~uvstvitelnost (kakva {to e Geteovata

svetska taga; vidi: Stradawata na mladiot Verter), gi dovede

do toa da go sfa}aat op{testvoto so negovite konvencii i

{abloni kako seriozna stega i zakana za nivnata inidividual-

nost, posebnost i fantazija.

Osven toa, romanti~arite pove}e gi interesira{e kosmo-

sot, odo{to ona {to se slu~uva na zemjata. Nekoi od niv voop-

{to i ne sakaa da raspravaat za realnosta, duri ni za priro-

data (koja za romanti~arite be{e edinstvenata realnost {to

zaslu`uva vnimanie) i se povlekuvaa vo novi, nepoznati sveto-

vi, predeli i pejsa`i koi samite gi izmisluvaa. Ottuka i ~uvs-

tvoto na bezdomni{tvo i otu|enost vo ovoj svet. Romanti~arot

e sekoga{ ~ovek navreden, nerazbran od drugite, otu|en, otfr-

len, bezdomnik, skitnik, bez postojan pokriv nad glavata. Toj e

eden vid umetnik-nomad (vidi re~nik na poimi). Ottuka, op{ta

tema vo romanti~arskata poezija e temata na skitaweto i

patuvaweto po svetot. Re~isi i nema romanti~ar koj ne napi-

{al pesna na ovaa tema, izvikuvaj}i: jas sum mu tu| na ovoj svet,

jas sum isklu~en od nego, jas sum otfrlen i prezren; jas nemam

{to da baram vo ovoj svet.

Ottuka, edna od najomilenite temi na romantizmot be{e

temata na progonstvoto i patuvaweto vo egzoti~ni, nepoznati,

ili celosno izmisleni prostori. Takva e, vpro~em i najpozna-

tata romanti~arska poema, Stranstvuvaweto na ^ajld Harold

od Xorx Gordon Bajron, za koja }e govorime ponatamu.

Re~nik na poimi

Konvencija: pod konvencija se podrazbira sekoj premol~en

ili nepi{an dogovor vo ~ovekovite zaednici. Edni od naj-

~estite konvencii, se na primer, kli{iranite pozdravi i

~estitki. Voobi~aeno e, na primer, po zavr{uvaweto na ne-

koja ve~era na koja ste bile kanet, da & ka`ete na doma}in-

15

kata: “Ligwite bea prekrasni”, duri i pod uslov vie voop-

{to i da ne jadete ligwi, oti ne gi podnesuvate. Romanti~a-

rite ne gi sakaa konvenciite i tvrdea deka tie ja ubivaat

iskrenosta, vo imeto na “ubavoto vospituvawe”. Tokmu za-

toa, romanti~arite vo op{testvoto bea smetani za eden vid

nevospitani otpadnici i lu|e koi ne znaat da gi kontroli-

raat svoite ~uvstva.

Poetika: pod “poetika” se podrazbira zbir na pravila spored

koi se sozdava edno delo. Edna od najpoznatite poetiki e

onaa na Aristotel, koja toj ja sozdal imaj}i gi predvid dra-

mite na Sofokle, a so cel da gi opi{e pravilata spored

koi se sozdavala toga{nata anti~ka tragedija. Voobi~aeno e

poetikite da se pi{uvaat otkako prethodno }e se imaat

predvid pove}e dela od rodot {to sakate da go opi{ete. Na

primer, nie denes mo`eme da napi{eme poetika na romanot

na devetnaesettiot ili dvaesettiot vek, zatoa {to gi ima-

me pred sebe romanite na tie vekovi i mo`eme da prou~ime

spored koi zakoni pisatelite gi sozdavale tie svoi dela.

No, ~estopati vo istorijata na umetnostite se slu~uva najpr-

vin da se napi{e poetika, a potem da se bara taa strogo da

se po~ituva pri sozdavaweto dela. Takviot tip na poetiki

koi im prethodat na sozdavaweto literaturni dela, i ~ii

zakoni pisatelot mora da gi sledi kako da se kujnski ili

medicinski recept, se vikaat normativni ili propi{uva~-

ki poetiki i tie seriozno ja ograni~uvaat slobodata na pi-

satelot i negoviot talent. Protiv takvata poetika na kla-

sicizmot go krenaa svojot glas romanti~arite.

Misti~ni filozofii: misti~nite filozofii (koi po pravi-

lo se filozofii na Istokot) gi odlikuva veruvaweto deka

svetot ne mo`e da se soznae preku razumot, tuku samo po pat

na intuicija i “vrvni tajni”, me|u koi spa|aat asketizmot,

kontemplacijata ili simbolikata na tajnite zapisi. Na mis-

ti~nite filozofii direktno im se sprotivstavuvaat racio-

nalisti~kite (od ratio, na latinski - razum), koi veruvaat deka svetot mo`e da se soznae po logi~ki pat. Racionalis-

ti~kite filozofii glavno se svrzuvaat so Zapadot.

Zvu~ni figuri: pod zvu~ni figuri vo pesnata se podrazbira

sekoja postapka so koja se zgolemuva muzikalnosta na sti-

hot. Vo su{tina, pokraj rimite (sovpa|awe na glasovniot

sostav na zborovite na krajot od stihovite), dve osnovni

16

zvu~ni figuri se asonancata i aliteracijata. Asonancata e

postapka pri koja vo eden stih pove}epati se povtoruva ne-

koja samoglaska, dodeka, literacijata e postapka pri koja vo

eden stih pove}epati se povtoruva nekoja soglaska. Samoto

povtoruvawe na eden ist glas sozdava vpe~atok za “zvu~en”,

“muzikalen” stih.

Sonet: stroga rimuvana muzikalna pesna ~ie ime doa|a od la-

tinskiot zbor suono, suonare, {to zna~i ‘yvono’ ili ‘yvoni’. Samoto ime uka`uva na ‘yvonlivosta’, odnosno ‘muzikal-

nosta’ na pesnata. Sonetot se sostoi od dve strofi od po ~e-

tiri stiha i dve strofi od po tri stiha.

Nomad: sto~ar, koj nasproti zemjodelecot ne e vrzan za edno

mesto i za edna niva. Toj zime se povlekuva vo nizinite, a

vo topliot del od godinata, poradi dobitokot odi po plani-

nite na pa{a. Figurativno “nomad” ozna~uva ~ovek koj saka

da patuva po svetot.

U[te ne[to:

Romanti~arite ja smetale muzikata za najvisoka umetnost, a

pomalku gi cenele vizuelnite umetnosti. Razmisli: zo{to e

toa taka? Koe delo sozdava pojasni pretstavi: edna muzi~ka

kompozicija ili edna realisti~na slika na pejza`? Koe zna~e-

we – ona na slikata ili ona na kompozicijata e poblisku do

beskone~noto i misterioznoto?

17

P O J A V A T A N A R O M A N T I Z M O T V O F R A N C I J A

Prou~uva~ite na romantizmot ne mo`at da se soglasat

koga vsu{nost navistina po~nuva romanti~arskoto dvi`ewe vo

Francija. Sepak, pove}emina od niv se soglasuvaat deka po~e-

tocite na romantizmot vo Francija mo`at so sigurnost da se

lociraat vo delata na Madam de Stal i Fransoa Rene de [a-

tobrijan.

Madam de Stal (1766-1817), politi~ar so napredni idei,

pisatelka i teoreti~arka na kni`evnosta, pretstavuva inte-

resna i za ona vreme nevoobi~aeno liberalna i konfliktna

li~nost. Nejzinite romani se nadovrzuvawe na predromanti-

~arskite romani: romanot na stravot i u`asot (“crniot” roman)

i sentimentalnite romani, so kli{irani qubovni zapleti,

mo{ne omileni kaj naj{irokata ~itatelska publika vo toa vre-

me. Nejziniot buren `ivot kako da go navestuva vkupniot sen-

zibilitet na romantizmot i na devetnaesettiot vek, “vekot koj

saka{e da se obra}a vo prvo lice”, kako {to velat kriti~ari-

te za romantizmot. Kako teoreti~ar na literaturata (Esej za

izmislenoto, Kni`evnosta po odnos na instituciite i Za kni-

`evnosta), taa se zalaga za roman koj svoite likovi bi gi do-

vel vo pocvrsta vrska so stvarnosta, a niv bi gi napravil pou-

verlivi odo{to se vo sentimentalnite, qubovni “limonadi”.

Vo deloto Za kni`evnosta taa ja sporeduva literaturata na

zapadnite so literaturata na isto~nite narodi i doa|a do zak-

lu~ok deka tie se razlikuvaat po vkus i duh. So toa & zadava

smrten udar na klasicisti~kata teorija, koja tvrde{e deka li-

teraturata mora da im se pokoruva na edni isti zakoni, bez

razlika na mestoto na nastanuvaweto na deloto. Vo romanite

(Delfin i Korina), taa zastapuva prvi feministi~ki gledi{ta

(vidi re~nik na poimi), so {to `estoko go kritikuva “ma{koto

op{testvo” vo koe za `enite nema mesto osven kako soprugi i

qubovnici. Romanite imaat golem uspeh vo toa vreme, bidej}i

se celosno liberalni: se zalagaat za uni{tuvawe na kultot na

brakovite, koi dokolku ne se sre}ni stanuvaat stega koja treba

da se podnesuva cel `ivot; go kritikuvaat “ma{koto op{te-

stvo” vo koe isklu~itelnite `eni ne mo`at da najdat mesto

spored svoite intelektualni i umstveni sposobnosti i ja vove-

Madam de Stal, `ena so napredni

politi~ki sfa}awa

18

duvaat podocna omilenata tema kaj romanti~arite - pravoto na

strast, kako i temata na nesre}nata i nevozvratena qubov koja

proizleguva od toa koga strasta celosno zagospodaruva so `i-

votot na ~ovekot. Poradi svoite napredni gledi{ta i za op-

{testvoto i za kni`evnosta (davawe prednost na li~nosta, in-

dividualnosta, ~uvstvata i strasta koi niedno op{testvo ne

gi saka oti ne mo`e da gi kontrolira), taa golem del od svojot

`ivot }e pomine vo progonstvo, smetana za neprijatel na Napo-

leon.

Eden od belezite na predromanti~arskite romani (sen-

timentalniot i “crniot” roman), kako i na romanite na Madam

de Stal e toa {to vo niv ne postoi stroga granica me|u prozata

i poezijata: vo tie romani nekoi stranici nalikuvaat na ~ista

poezija, taka {to, dokolku se napi{at vo stihovi, se dobiva

idealna - pesna! Taa osobina na romantizmot e u{te eden do-

kaz deka tie gi sakaa “zamatenite”, “maglivi” pretstavi za sve-

tot: za niv ni{to na ovoj svet, pa duri ni kni`evnosta, ne e

~isto, ednoli~no i bez primesi na ne{to drugo. Da se potseti-

me na edno od omilenite na~ela na romantizmot voop{to: s# se

sodr`i vo s# i me|u razi~nite ne{ta (kako {to se prozata i po-

ezijata) postojat sli~nosti {to treba da se otkrijat!

Taa osobina (me{awe na poetskoto so proznoto, nemo`-

nost da se postavi granica me|u sonot i javeto, me|u realnosta

i fantazijata vo ona {to e raska`ano) ja nao|ame osobeno sil-

no izrazena vo deloto na Fransoa Rene de [atobrijan (1768-

1848). Za negovoto delo kriti~arite velat deka iako e vo proz-

na forma, izobiluva so mnogu poezija, a `anrovski se dvi`i od

lirski roman, preku slabo izvedeni epopei, do esej i avtobiog-

rafski bele{ki. Ovoj pisatel go interesiraat tri krupni te-

mi: politikata, religijata i intenzivnoto, romanti~arsko do-

`ivuvawe i so`ivuvawe so prirodata, osobeno so novite, ne-

poznati svetovi. S# {to napi{al [atobrijan (a najva`ni mu se

podolgite prozni dela Atala i Rene) ima silna avtobiograf-

ska dimenzija. Kako potomok na stara blagorodni~ka loza, vr-

zan za “stariot svet” koj umira gr~evito pod naletite na novi-

ot, kapitalisti~ki poredok, toj }e se ka~i na brod za Amerika,

vo politi~ko progonstvo. Petmese~niot prestoj vo Filadelfi-

ja i posetata na Nijagarinite vodopadi kaj nego }e ja razgori

fantazijata po novi i nepoznati svetovi i predeli (edno od

temelnite obele`ja na romantizmot, da se potsetime, be{e pa-

tuvaweto vo egzoti~ni i nepoznati mesta). Atala (1800) govori

za mladata }erka na edna Indijanka i eden [panec, koja umira

poradi sudirot me|u sopstvenata strasna indijanska krv i dol-

Fransoa Rene de [atobrijan

19

`nostite {to gi nametnuva hristijanstvoto. Rene pak e svrzan

avtobiografski so sredbata na pisatelot so Noviot svet (Ame-

rika): ovde glavniot lik bega od Evropa vo pra{umite na Novi-

ot svet, daleku od svoeto detstvo i od incestuoznata qubov

kon sopstvenata sestra. Kako {to se gleda, i ovde se otkriva

edna od idnite omileni temi na romantizmot: zabranetata qu-

bov (vidi: Stradawata na mladiot Verter, kade likot ne mo`e

da bide so Lota, zatoa {to taa e svr{ena za drug ~ovek). I Ata-

la i Rene se ispolneti so brojni stranici vo koi se slavi

edinstvoto so prirodata, i taa se veli~a kako izvor na nepoz-

natoto, tajnoto, misti~noto. Taa e melem za napatenata du{a

na poetot-skitnik, no i izvor na brojni soznanija.

Mnogumina smetaat deka so delata na [atobrijan (koi,

povtoruvame `anrovski ne mo`at “~isto” da se opredelat ni

kako raskaz, ni kako roman, ni kako epopeja) kone~no e rodena

francuskata romanti~arska proza. Vo niv dominira ~uvstvoto

na “frlenost vo svetot”, od koe se ra|a ~uvstvoto na “svetskata

taga”. Po [atobrijan romanti~arskiot lik e ve~en patnik bez

dom, analiti~ar na du{ata, zapisni~ar na strastite na srceto,

~ovek na prirodata i protivnik na op{testvoto i negovata stu-

dena nemilosrdnost kon site slobodi {to srceto gi posakuva,

a razumot gi zabranuva.

Re~nik na poimi

Feminizam: dvi`ewe osobeno popularno vo 20. vek koe bara

`enite da se smetaat kako ednakvo sposobni so ma`ite na

site poliwa vo op{testvoto

U[te ne[to:

Napi{i kratok esej na tema: “Mo`nosti za begstvo od op{te-

stvoto i realnosta”. Nasoki za razmisluvawe: Zo{to dene{ni-

te lu|e s# po~esto se vra}aat kon prirodata, dali soni{tata

se na~in na begstvo, {to se razli~nite vidovi hobi, igri na

sre}a i sli~no?

Naslovnata stranica na avtobiografskata

proza Rene na [atobrijan

20

VIKTOR IGO (Victor Hugo, 1802-1885)

Evropa i Amerika - siot obrazovan i blagoroden svet se

voshituvaat od deloto na Viktor Igo. Italijancite go stavaat

vedna{ do Dante, Angli~anite do [ekspir, upatenite

priznavaat - toj e tretiot poet roden vo hristijanstvoto

Ante Star~evi}

Prvata kniga, stihozbirkata Odi i razli~ni pesni Viktor Igo ja objavuva 1822 god. - na 20-godi{na vozrast. Otto-

ga{, pa do krajot na svojot buren `ivot, toj sozdava dela koi

opfa}aat 57 tomovi - kolku {to sodr`at negovite prvi objave-

ni sobrani dela - bez korespondencijata. Spored vrednosta na

ova retko bogato tvore{tvo i spored popularnosta {to ja stek-

nal - Viktor Igo e nacionalna, vode~kata kni`evna figura vo

francuskiot 19 vek.

Viktor Igo raste vo semejstvo so nesredeni bra~ni

odnosi, a potoa formira semejstvo koe go sledat brojni

tragedii (mu umira novorodeniot sin, }erkata Leopoldina

{totuku ma`ena se davi, umira `ena mu, nabrzo potoa mu umi-

raat i vtoriot i tretiot sin, brat mu du{evno se razboluva...).

Politi~kiot anga`man (najnapred e ubeden monarhist, potoa se

priklu~uva kon republikacite) glavno mu nosi novi glavobolki

- po dr`avniot udar vo 1851 {to go izvr{il Napoleon III, prinuden e da emigrira, najnapred vo Brisel, a potoa na

ostrovite Xerzi i Gernzi, s# do 1870 godina. Ja odbiva am-

nestijata od 1859-tata, prodol`uva so `estokata borba protiv

diktatorot i denono}no pi{uva. Stanuva simbol na slobodata,

sovest na nacijata. Zatoa po triumfalnoto vra}awe od progon-

stvoto e nekoj vid nacionalna svetost i institucija. Toj e

veli~ina koja nikoj so ni{to ne mo`e da ja ospori. Italijanite

go stavaat vedna{ do Dante, Angli~anite do [ekspir, a vo

siot svet se soglasuvaat deka e toj tretiot golem poet otkako

postoi hristijanstvoto.

Prvite Odi nabrzo gi dopolnuva so novi vo koi mlade{-

kata poezija se zamenuva so samostojno i superiorno poetsko

tvore{tvo vo koe ve}e se me{aat kni`evniot i politi~kiot

anga`man. ^itatelite brzo reagiraat, negovata kni`evna

slava postojano se zgolemuva. Romanti~arskite belezi posebno

Viktor Igo

21

doa|aat do izraz vo prvite prozni dela koi Igo gi pi{uva vo

stilot na Valter Skot, potoa doa|aat Isto~nite pesni (1829),

pa humanitarnite protesti protv smrtnata kazna i prvata

drama - Kromvel (1827), koja pretstavuva va`na etapa vo

istorijata na romanti~arskiot teatar, prvenstveno poradi

predgovorot-manifest vo koj ja osuduva klasi~nata tragedija,

nasproti slobodnata, sovremena dramaturgija. Dramata

Marion Delorm (1829) ja zabranila cenzurata poradi

vozvi{eniot lik na kurtizana!

Slednoto delo koe go objavuva Igo e romanot Bogorodi~-

nata crkva vo Pariz (1831) koj celosno gi osvojuva negovite sovremenici. Vo nego e otslikan srednovekovniot Pariz i toa

"e najuspe{noto ostvaruvawe vo nizata romanti~ni istoriski

vizii". Od 1831. do 1843 godina Igo publikuva u{te ~etiri

stihozbirki i dve drami koi imaat i teatarski izvedbi od koi

vtorata Germanski grofovi (1843) bila isvirkana na premie-

rata. Vo ovoj period tragi~no zaginuva }erka mu {to zaedno so

neuspehot vo dramskoto tvore{tvo pridonesuva do 1951 godina

re~isi da ne pi{uva ni{to. Progonstvoto vo Belgija i Anglija

e period na politi~ka i umetni~ka zrelost. Me|u ~itatelite

se vra}a 1853. so satiri~nata poetska kniga Kazni (1853) koja e

adresirana do Luj Napoleon i korumpiranoto ~inovni{tvo.

Va`na godina za francuskata i svetskata kni`evnost e

1862-ta koga od pe~at izleguva kapitalnoto delo Kletnici -

roman koj gi opfa}a site pova`ni nastani na devetnaesettiot

vek.

“Kletnici”

ð Likovi i konflikti. Dijagnoza na op[testvenite zla. ð

Romanot Kletnici na Viktor Igo izleguva trieset i edna

godina po negoviot pro~uen roman Bogorodi~nata crkva vo Pa-

riz (1831). Vo prviot roman, triesetgodi{niot pisatel se za-

nimava so minatoto, dodeka vo Kletnici go preokupira sovre-

mena tema, odnosno tema od negovoto vreme.

Kletnici e `estoka kritika na op{testvoto koe se upa-

tilo po patot na kapitalizmot i vo koe nastanuva stra{no ras-

lojuvawe na lu|eto spored materijalnite bogatstva. Ottuka,

nekoi kriti~ari smetaat deka ovoj roman e za~etok na takana-

re~eniot socijalen roman, odnosno roman koj go analizira op-

22

{testvoto i negovite odnosi, kako i mestoto na edinkata pre-

pu{tena na tie, ~estopati bezmilosni odnosi na eksploatacija

i poni`uvawe. Kletnici se zanimava so pri~inite koi prediz-

vikuvaat pojava na op{testvenite zla, no i so na~inite na koi

tie op{testveni zla mo`at da se nadminat. Zna~i, Kletnici e

dijagnoza na edno surovo, ranokapitalisti~ko, bur`oasko op-

{testvo, no isto taka, toj roman se obiduva da prepi{e i “tera-

pija” za takvite op{testveni bolesti. Tri temi, odnosno tri

op{testveni zla se nao|aat pod lupata na pisatelot, koj se

obiduva da gi dijagnosticira pri~inite za nivnata pojava:

zlostorot, prostitucijata i stradaweto na decata od beda i

nedostig na semejstvo. I samiot pisatel, vo edno pismo do

eden svoj obo`avatel, }e istakne deka so Kletnici sakal da se

dobli`i do eden poubav svet i deka veruval deka takvata cel

(popravedno op{testvo) e mo`na: “Da, op{testvo koe dopu{ta

siroma{tija..., da, ~ove{tvo koe dopu{ta vojna, toa se op{te-

stvo i ~ove{tvo od ponizok red... jas sakam da go uni{tam para-

zitizmot: sekoj ~ovek }e bide sopstvenik, no nikoj nema da bi-

de gospodar... Spored mojata zamisla, Kletnici e kniga ~ija os-

nova e bratstvoto me|u lu|eto, a nejzinata cel e - napredokot.”

Glavniot lik vo romanot e “negativec”: toa e @an Val-

`an. No, pisatelot insistira na toa deka toj ne e roden kako

zlostornik, ami naprotiv, kako vreden i rabotliv mladi~. Su-

rovosta na nepravednoto op{testvo nego }e go natera da stane

zlostornik. Imeno, @an, po smrtta na tatko mu ostanuva glava

na semejstvoto: se gri`i za svojata sestra i nejzinite sedum

deca. @an e prinuden da rabori te{ka fizi~ka rabota, no na-

brgu ostanuva i bez nea. Vo celosen o~aj, za da go prehrani se-

mejstvoto, @an krade leb od edna pekarnica, i za toa e osuden

na pet godini robija (veslawe na galija). Okovan, na galija, toj

ja sfa}a surovosta na op{testvoto: toj ne ukral za da ima po-

ve}e odo{to ima, tuku za da mo`e da pre`ivee, no op{testvo-

to ne go interesiraat pri~inite poradi koi nekoj se re{il na

kriminal. Op{testvoto ne go interesira dali e ukraden leb

ili dijamant; za nego i ednoto i drugoto e zlostor. Zatoa i se

veli deka vo Kletnici Igo otvara mnogu moralni dilemi okolu

toa {to e zlostorot. Toa se ve~ni pra{awa koi gi izma~uvaat

pravnicite, filozofite i pisatelite: na primer, dali krade-

weto hrana od strana na smrtno gladen ~ovek mo`e da se smeta

za zlostor? Dali ako smrtno bolen ~ovek go ukrade neophodni-

ot lek toa e - zlostor? Dali, kone~no, ako ~ovek `elen za zna-

ewe ukrade kniga, toa treba da se smeta za zlostor? Ako se

ima predvid deka tie zlostori se pravat zaradi zadovoluva-

23

we na nekoja povisoka cel (`ivot, zdravje, znaewe), odnosno deka so niv se spasuva `ivot, toga{ so pravo mo`e da se posta-vi pra{aweto: a zo{to op{testvoto, ako ve}e tvrdi deka e hu-mano, dozvolilo da dojde do toa nekoj rabotosposoben ~ovek da ne mo`e da gi obezbedi minimalnite uslovi za opstanok vo `i-vot? Zarem ne e op{testvoto nehumano i zarem ne e toa vo ovoj slu~aj pogolem zlostornik odo{to onoj koj so grabe` go spasuva svojot `ivot, `ivotot na svojata sestra i na nejzinite sedum gladni de~iwa, koi so ni{to ne se vinovni za sopstvenata si-roma{tija? Ete, tie pra{awa gi postavuva vo Kletnici pisatelot preku svojot junak @an Val`an. Toj negov junak na galijata sta-nuva ~ovek bez ime i prezime: toj e samo broj vo listata na zlostornicite na ~ove{tvoto: broj 24601. Nekolkupati }e se obide da izbega, no toa samo }e mu ja zgolemuva kaznata, s# do-deka taa ne “narasne” na celi devetnaeset godini. Od robijata @an }e izleze kako mizantrop (vidi re~nik na poimi). Toj od rabotosposoben i dobar mladi~, }e stane neprijatel na op-{testvoto. ]e si go postavi pra{aweto: dali poradi kra`bata na leb treba ~ovek da se osudi na devetnaeset godini otsustvo od sopstveniot `ivot? I zarem op{testvoto so taa kazna ne napravilo pogolema {teta, odo{to korist? Vtoriot va`en lik vo romanot e likot na Fantina: devoj-ka ubava, bez roditeli, osudena da sluguva po okolnite farmi. Potem doa|a vo Pariz vo potraga po leb. Raboti i se vqubuva ~isto i strasno vo eden ~ovek, koj potem ja napu{ta, za da iz-gradi visoka op{testvena kariera; a na takov ~ovek, spored zborovite na negovoto semejstvo, ne mu odgovara edna prosto-du{na devojka od provincija, bez razlika kolku & e ~esno srce-to i kolku & se vredni racete! Od taa vrska Fantina ostanuva so }erki~ka, za koja ne mo`e da se gri`i, bidej}i ostanuva bez rabota, pa e prinudena malata Kozeta da ja dade na posvojuva-we. Potem se vra}a vo rodnoto mesto i nao|a rabota vo edna manufaktura, kade vredno raboti, i celata plata im ja ispra}a na posvojuva~ite na deteto, koi naskoro po~nuvaat da ja ucenu-vaat, baraj}i s# pove}e i pove}e pari za izdr{ka na deteto. Naskoro, Fantina, kako rezultat na edna intriga vo fabrikata ja gubi rabotata, nakodo{ena od edni “prijatelki” (taa e naiv-na, im veruva na lu|eto i zatoa do`ivuva takva sudbina). Za da najde pari za izdr{ka na deteto, taa najprvin ja prodava svoja-ta rusa kosa {to & pa|a do polovinata, a potem, koga }e & javat deka deteto e bolno i deka se potrebni pari za lekarstva, taa gi prodava i dvata prekrasni predni zaba. Ova se mo`ebi naj-

24

silnite stranici vo romanot: `rtvuvaj}i ja sopstvenata ubavi-

na, Fantina se bori za svoeto dete. Se razbira, deteto voop-

{to i ne e bolno, tuku op{testvenite “paraziti” na koi Fanti-

na im ja doverila svojata }erka samo gi zgolemile svoite ambi-

cii. Kone~no, taa dobiva pismo vo koe “parazitite” baraat sto

franka; vo sprotivno, }e go isfrlat deteto na ulica. Kone~no,

Fantina izleguva na ulica za da stane prostitutka. Toa go pra-

vi so ~ista svest i sovest, vo vi{i celi, izgovaraj}i ja celosno

ramnodu{no nejzinata herojska re~enica: “Da go prodademe i

ona {to preostana!”.

So ovie dva lika, Viktor Igo definitivno se stavi na

stranata na malite, poni`enite, ugnetenite. I poka`a deka

mnogu ~esto pod maskata na “negativecot” se krijat krupni pri-

~ini {to toj lik stanal “negativen” ili “nepo`elen” za op{tes-

tvoto. Kriminalot i prostitucijata imaat svoja pri~ina: toa e

bedata, odnosno siroma{tijata. Pri~ina za siroma{tijata pak

se nepravednite odnosi vo op{testvoto, odnosite na bezdu{-

na, ne~ove~ka kapitalisti~ka eksploatacija, koi od edna stra-

na ra|aat op{testveni “paraziti” (sopstvenici na manufaktu-

ri, la`ni dobrotvori kako posvojuva~ite na deteto na Fanti-

na), no i verni ~uvari na takviot nepraveden re`im. Tie ~uva-

ri na takviot re`im se dobro plateni od onie na koi im odgo-

varaat takvi odnosi. Eden takov veren pes-~uvar na re`imot e

policiskiot nadzornik @aver. Vo ovoj lik, Igo go otslikal ti-

pot na “veren pes - ~uvar” na nepravednoto op{testvo, kogo ne

go interesiraat pri~inite poradi koi nekoj stanal nasilnik

ili prostitutka. Za nego postojat samo dobri, ~esni i mirni

gra|ani na op{testvoto od edna, i lo{i, neprijatelski nastro-

eni gra|ani kon re`imot od druga strana. Sekoj koj razmisluva

ili se somneva vo toj re`im treba da bide osuden i staven vo

vizbata na negovata policiska stanica.

Avtorot, pokraj likovite na @an i Fantina, se zadr`uva

i na likot na malata Kozeta: toj go sledi nejziniot izvonredno

te`ok `ivoten pat na dete koe e podlo`eno na site mo`ni

torturi od nehumanoto op{testvo: toa dete raste bez roditel-

ska qubov, rabotej}i kako rabotna sila koja gi zdebeluva xebo-

vite na kapitalistite, i pokraj toa {to ne e dorasnata za fi-

zi~kite napori na rabotata! So toj tret lik, vo deloto se kom-

pletira trojstvoto na “op{testvenite zla” {to go interesiraa

Igo: kriminalot, prostitucijata, zloupotrebata na deca.

25

ð Terapija za op[testvenite zla: presvrtot na @an Val`an ð

Sepak, ona {to ovoj roman go pravi isklu~itelen po svo-

jata pojava ne e tolku dijagnosticiraweto na pri~inite za op-

{testvenite zla, tuku naprotiv - predlo`enata “terapija” za

lekuvawe na bolnoto, otu|eno, nehumano op{testvo. Taa svoja

ideja za toa kako svetot mo`e da stane podobar, Viktor Igo ja

izlo`il preku presvrtot na svojot lik @an Val`an, odnosno

preku likot na Monsiwor Bjenveni, koj e zaslu`en za toj pres-

vrt. Kriminalecot @an se pretvora vo dobar i primeren ~o-

vek. Toa e optimisti~kata dimenzija na romanot: Igo veruva

deka i od najgolemiot zlostornik mo`e da se dobie dobar ~o-

vek, dokolku op{testvoto mu podade raka. Isto onaka kako {to

Monsiwor Bjenveni mu podal raka na @an.

Likot na Monsiwor Bjenveni e lik praven po ugled na

svetec i dobro~initel. Toj e episkop koj svojata plata im ja po-

daruva na siroma{nite. Sobira milostina od bogatite za da

im ja razdade na bednite, a za sebe zadr`uva samo tolku kolku

{to mu e potrebno za skromen `ivot. Toj go sre}ava @an Val-

`an vo migot koga ovoj, pu{ten od robija, ve}e ne veruva vo toa

deka ~ovekovoto su{testvo mo`e da bide dobro: @an Val`an e

ve}e mizantrop (~ovekomrazec). No, @an nema pokriv nad gla-

vata, a Bjenveni go prifa}a kako da e negov sin. Duri, i go os-

lovuva so “gospodine” zakoraveniot i od op{testvoto `igosan

kriminalec. Seto toa po~nuva povtorno kaj @an da ja vra}a

verbata deka mo`ebi u{te ima dobri lu|e na ovoj svet. No, mi-

zantropijata na @an e posilna od negovata `elba da veruva vo

dobrinata na lu|eto: toj go krade srebreniot pribor za jadewe

na Bjenveni i se obiduva da izbega od negoviot imot. Nabrgu e

faten i izveden pred episkopot; no episkopot pred `andarmi-

te izjavuva deka toj li~no mu go podaril srebroto na uapseni-

ot, koj mu e dobar prijatel. @andarmite go osloboduvaat @an

Val`an, i toga{, pred zbunetiot zlostornik ~ie srce povtorno

po~nuva da veruva vo ~ovekot, Monsiwor Bjenveni gi izgovara

pro~uenite re~enici: “@an Val`an, brate moj, od ovoj mig vie

ve}e ne mu pripa|ate na zloto, tuku na dobroto. Ja otkupiv va-

{ata du{a, za da ja grabnam od crnite misli na zliot duh i da

mu ja predadam na Boga.”

Od toj mig @an Val`an i samiot stanuva ~ovek. I ne samo

toa: toj stanuva ugleden ~ovek vo op{testvoto, iska~uvaj}i se

do najvisokite stepeni vo op{testvenata hierarhija, zazemaj}i

26

go mestoto na dov~era{nite sre}nici. So taa svoja linija ro-

manot otvora dimenzija na nade` i optimizam: mo`ebi s# ne e

zagubeno za malite, poni`enite, “kletnicite”. Preku likot na

preobrazeniot @an Val`an (koj duri go menuva i imeto i stek-

nuva bogatstvo), Igo gi naslikal onie za koi veruval deka }e

mo`at da go preobrazat op{testvoto, kako nositeli na blago-

rodni ideali. Osven toa, mnogu pova`no od toa {to @an Val-

`an ja pobedil siroma{tijata e toa {to toj vnatre{no se ima

preobrazeno od zol vo dobar ~ovek, od miznatrop vo filan-

trop (vidi re~nik na poimi). Eden neuk rabotnik, kako {to ve-

li eden kriti~ar, sega stanal mudar psiholog koj gi sfatil

smislata i pri~inite za op{testvenite nepravdi, gi soznal

najdlabokite ~ovekovi du{evni stradawa, ja uznal smislata

na poni`uvaweto i ja uvidel smislata na `ivotot. A taa e ed-

na edinstvena: da se bide ~ovek. A da se bide ~ovek zna~i samo

edno: da se bide dobar ~ovek. Ne postoi alternativa. Oti samo

dobar ~ovek e ~ovek.

Me|utoa, treba da se ka`e deka iako Igo to~no gi detek-

tiral pri~inite za pojavata na ~ovekovite stradawa vo op-

{testvoto i pojavata na op{testvenite zla, toj sepak go “re{a-

va problemot” na eden celosno romati~arski na~in, bez nekoja

podlaboka vrska so realnosta. Imeno, site op{testveni kon-

flikti toj gi razre{uva, kako so magi~no stap~e, preku likot

na dobrodetelot i svetec Bjenveni. Toj e vol{ebnoto re{enie

za toa kako op{testvoto mo`e da stane podobro i popravedno.

Koga bi postoele pove}e lu|e kako Bjenveni, `ivotot na zemja-

ta bi se pretvoril vo raj. Me|utoa, takvoto “re{enie” ima mal-

ku dopirni to~ki so realnosta: te{ko e da se veruva deka koj i

da e bogat ~ovek bi se soglasil da stane Bjenveni, da se otka-

`e od sopstvenoto bogatstvo, da im go podeli na siromavite i

potem da `ivee samo za da pravi dobri dela. Zatoa, vo pravo

se kriti~arite koga vo likot na Bjenveni ja prepoznavaat skri-

ena figurata na Isus od Biblijata: Bjenveni e spasitel, a spa-

sitelite ne se tolku ~esti vo realnosta (tokmu zatoa nekoi

kriti~ari ovoj roman go imenuvaat kako roman na hristijanski-

ot socijalizam). Zatoa, se smeta deka iako romanot Kletnici e

prete~a na socijalno-kriti~kiot roman, iako seriozno gi pos-

tava problemite na kapitalisti~koto op{testvo, sepak ne nu-

di re{enija koi se podlaboko vkoreneti vo ekonomskata prak-

sa na op{testvoto. Problemite, kako {to se re~e, Igo gi re{a-

va utopisti~ki: so verba deka sekoj od nas }e go najde svojot

Bjenveni, koj }e mu ja iskupi du{ata i }e mu go poka`e patot

kon sre}ata vo `ivotot. Toa e celosno romanti~arska verba vo

27

Spasitelot, verba deka samo preku bratskata qubov i nesebi~-

noto `rtvuvawe za drugiot mo`e da se postigne raj na zemjata.

A toa se tokmu stanovi{tata na takanare~eniot hristijanski

socijalizam, koj, kako {to se poka`a niz istorijata e te{ko os-

tavrliv.

ð Igo i dramata. Predgovorot na Kromvel ð

Viktor Igo i kako dramati~ar ima va`no mesto vo fran-

cuskiot romantizam. Pojavata na negovata tragedija Kromvel,

vo 1827 godina se smeta za kone~na presmetka na romantizmot

so klasicizmot, i toa ne tolku poradi samata drama, kolku po-

radi nejziniot slaven predgovor, vo koj Igo gi iznesuva svoite

stanovi{ta za romanti~arskata poezija (romanti~arite smetaa

deka poezijata, odnosno poeti~nosta e osnovna “sostojka” i na

pesnata, i na romanot i na dramata). Eve gi nakratko negovite

tezi od toj predgovor:

- za razlika od anti~kata umetnost, koja e svrtena samo

kon ubavoto, i koja ne znaela za grdoto i grotesknoto (vidi

re~nik na poimi), sovremenata umetnost (osobeno onaa na ro-

manti~arite) mu dava mesto i na grdoto. Eve {to veli Igo: “Vo

antikata grotesknoto e srame`livo i postojano gleda da se

sokrie... Zatoa se maskira kolku {to e toa mo`no. Satirite,

tritonite i sirenite se samo malku izobli~eni, a parkite i

harpiite se poodvratni po svoite osobini otkolku po svojot iz-

gled; duri i furiite se ubavi i gi vikaat evmenidi, {to zna~i

blagi, dobrotvorki... Vo mislite na modernite pisateli, nap-

rotiv, grotesknoto igra ogromna uloga. Go ima sekade: od edna

strana, toa go sozdava nakaznoto i u`asnoto, od druga strana,

toa gi sozdava komi~noto i lakrdijata.” Tipi~en primer za gro-

teskno, spored Igo e toa {to vo vizuelnite pretstavi na sata-

nata, tokmu toj grotesken pogled na svetot (koj saka da izobli-

~uva i da se majtapi) mu pridodal “rogovi, noze od jarec i kril-

ja od liljak”, ne{ta {to edna izvorna, negroteskna percepcija

ne mu gi pridavala na satanata.

- No ulogata na grotesknoto, spored Igo ne e da go napra-

vi deloto posveteno na grdi i nedostojni ne{ta; spored nego,

prisustvoto na grotesknoto vo edno delo slu`i za da se istak-

ne pove}e ubavoto, oti ubavoto stanuva u{te poubavo koga }e se

postavi pokraj grdoto: “Isto taka, to~no e da se re~e deka do-

pirot so nakaznoto samo mu dodade na vozvi{enoto ~istota, go-

lemina, go napravi povozvi{eno duri i od anti~kata ubavina.”

Igo veruva deka vo ramnote`ata na principot na ubavoto i

28

principot na grdoto se krie sovr{enoto umetni~ko delo. Os-

ven toa, toj veruva deka grdoto samo mo`e da go “osve`i” delo-

to, oti “postoi samo eden vid na ubavoto, a iljadnici vidovi

na grdoto”.

- Osnova na site literaturni rodovi (lirika, epika i

drama) e sepak poezijata, odnosno poetskoto ~uvstvuvawe na

svetot,a najvisoka forma na poezijata e dramata: “Dramata e

celosna poezija.”

- Kone~nata presmetka so stegite i zakonite na umetni~-

koto delo {to gi ostavi vo nasledstvo klasicizmot kulminira

vo povikot na Igo, sekoe delo da si postavi svoi sopstveni za-

koni, a ne za site dela da va`at edni i isti zakonitosti. “Lu-

|eto bi mu se smeele na ~evlarot koj bi sakal istiot ~evel da

go navle~e na sekoja noga.” – veli Igo. Toa e povik za tipi~nata

romanti~arska sloboda na pisatelot:

“Da gi skr{ime teoriite, poetikite i sistemite... Ne pos-

tojat ni pravila, ni urneci: ili, podobro ka`ano ne postojat

drugi pravila osven op{tite zakoni na prirodata koi lebdat

nad celata umetnost, i posebnite zakoni, koi za sekoe delo

proizleguvaat od okolnostite svojstveni na sekoj predmet”.

Spored romanti~arite, odnosno spored Igo vo ovoj pred-

govor, genijot e tokmu toa: toj samiot si postavuva zakoni i

principi do koi se dr`i. Nemu ne mu se potrebni stegi koi od-

napred go ograni~uvaat.

Scena od filmot “Yvonarot na Bogorodi~nata crkva” spored romanot na Viktor Igo

ð Poetskoto tvore[tvo na Viktor Igo ð

Pokraj toa {to e klu~na figura na francuskata proza,

Viktor Igo e i isklu~itelen poet, eden od najvrednite vo

francuskata kkni`evnost. Tipi~en, izvoren romanti~ar, Igo

29

gi doprel site motivi karakteristi~ni za romantizmot. ]e gi navedeme ovde samo najbitnite: a) motivot na poetot i negovata prosvetitelska misija, negovata proro~ka funkcija i negovata uloga na svetlonosec vo op{testvoto i pred narodot, kako vo pesnata Vo zli denoj doj-de poetot: “Vo zli denoj dojde poetot da navesti podobri dni. Na sonuvan svet toj e poet, tuka stoi, tamu sonuva sni. Nad glavite na smrtnite postojano, kako prorok pri raka za sekoe breme dr`i, kuden ili falen kako fakel plam raspalen na idninata sjajno vreme.” b) pejsa`en motiv, pri {to pejsa`ot stanuva slika za du-{evnata sostojba na poetot: “S# gi budi mojte sni{ta: livadi, gori, granki. Vo mene glas na oboa, {um na razni{ano drvo vezden dolgo bu~ej}i i e~ej}i a {tom stigne zalez, vo dno na dolina crna gledam ogledala, ezera kaj {to umira ko srna Sonceto, vo oblak gasnej}i...” v) filozofsko-mislovni motivi, ~esto ispeani na ve~ni temi, prezemeni od Svetoto Pismo ili mitologijata, koja, kako i narodnoto tvore{tvo be{e golema strast na romanti~arite. Romanti~arite imaa ist odnos i kon narodnoto tvore{tvo i kon mitologijata: odnos na neiscrpna riznica od koja crpea poznati likovi i temi, pa gi “nadgraduvaa” i gi “dopi{uvaa”. Edna od najpoznatite pesni na Igo na ovaa tematika e pesnata “Sovest”, posvetena na bibliskiot lik Kain, koj vo Biblijata go be{e ubil brata si Avel poradi zavist, i potem se krie{e po liceto na Zemjata, s# dodeka Gospod ne go pronajde i ne go kaz-ni so pe~at na ~eloto i so ve~no progonstvo pod nebesnata ka-pa! No, kaj Igo, Kain, pred da bide otkrien, se obiduva bezus-pe{no da se skrie od Boga i negovoto oko, pa do`ivuva cela drama. Vo ovaa podolga pesna se predadeni bezuspe{nite napo-ri na Kain da se sokrie od Boga. Toj postojano, begaj}i so svoi-

30

te najbliski (`enata i decata), pred sebe gleda “edno oko”, koe

go nabquduva i od koe ne mo`e da izbega! Negovite najbliski

raspnuvaat {ator, no i pod {atorot Kain ~uvstvuva deka nekoj

go gleda. Kain postojano povtoruva: “Toa oko i sega me gleda oz-

gora!” Potem gradat yid od `elezo, no okoto e povtorno tuka.

Gradat i grad so tvrdina, no okoto e povtorno vnatre, vo tvrdi-

nata, iako nad vratata negovite najbliski napi{ale: “Zabranet

vlez za Boga”! Celata pesna e gradacija: kolku se pogolemi na-

porite da se izbega od Boga i od sovesta, tolku se pojalovi. Ko-

ne~no, Kain pomisluva kade mo`e da najde spokoj, po stra{ni-

ot bratoubistven grev: samo vo smrtta. No, i tamu begstvoto e

popusto, oti Bog caruva i so `ivite i so mrtvite. Zatoa i pes-

nata zavr{uva vaka:

“I potem re~e: odam tamu kaj{to nikoj nema da me gleda

vo temnica grobna kaj pustinik ta`i vo svojata beda,

kaj{to samo mrakot temen }e me vidi, ta`na ve~er.

Iskopaa temna dupka. “Sega dobro e”, Kain re~e.

I sleze dolu, za ve~nite maki da si najde lek

da iskupi du{a, da samuva vek so vek.

Koga vleze vo jamata grobna, kaj mrakot gust i taen

okoto vo grobot be{e, i gleda{e vo Kain.”

g) motivot na smrtta, omilen kaj romanti~arite, naj~esto

pridru`en so motivot na minlivosta na `ivotot i mladosta.

Toj motiv go nao|ame naj~esto vo formata na elegijata (vidi

re~nik na poimi), koja Igo ja pretpo~ital za iska`uvawe na

svoite tagovni ~uvstva, kako vo pesnata naslovena so “Za Teo-

fil Gotje”. Otkako na mrtviot i slaven predromanti~arski po-

et }e mu ja iska`e svojata neizmerna po~it, toj }e konstatira

deka i nemu mu minuvaat dnite i deka i toj e smrten, oti figu-

rata na kosa~ot (smrtta) bezmislosno kosi po poleto na `ivo-

tot:

“Drugar, `igot temen ~elovo mi go pe~e,

so samotijata moja smrtta po~nata e ve}e...

I eve go, ~ekori namurten zamisleniot kosa~,

so krenata kosa nad prekrivkata od `ita.

Na mene e red; pred mene bezdna, od glad sita

so o~i od koi zra~i bedata na robot

so o~i {to nad lulkata pla~at, a se smeat na grobot.”

31

So site tie svoi karakteristiki, poezijata na Igo spa|a

me|u najvrednoto ne{to {to ni go ostavi vo nasledstvo evrop-

skiot romantizam.

Re~nik na poimi

Mizantrop - ~ovekomrazec, ~ovek koj gi mrazi lu|eto i ~ove{-

tvoto.

Filantrop - ~ovek koj gi saka lu|eto.

Groteska i groteskno: (od italijanskoto grotta, pe{tera) poi-mi koi naj~esto se svrzuvaat za site onie dela koi ja izob-

li~uvaat stvarnosta pridavaj}i & elementi na stra{noto,

grdoto, u`asnoto. Toa e “pritemneto” gledawe na svetot:

tokmu zatoa i metaforata na pe{terata se koristi za ime

na ovoj umetni~ki na~in na gledawe na stvarnosta. Onaka

kako {to pe{terata e temna i podzemna, taka i grotesknoto

gleda na svetot kako na “podzemje”, na temno, mra~no i nep-

rijatno, tegobno mesto.

Elegija: starogr~ki zbor, koj go menuval zna~eweto od negovo-

to nastanuvawe do denes, taka {to i denes zborot ima pove-

}e zna~ewa. Kaj Starite Grci elegijata ozna~uvala naj~esto

pesna vo koja se ta`i nad minlivosta na `ivotot i mlados-

ta, kako i minlivosta na qubovta i stravot od smrtta; kaj

Rimjanite, taa pokraj ovie motivi, se zbogatuva i so temata

na qubenata `ena koja vladee so poetot; kaj romanti~arite

(Gete, [iler) elegijata naj~esto pee za izgubenata sakana.

Vo sekoj slu~aj, osnovno i zaedni~ko svojstvo na site pesni

koi se stremat kon elegija, pokraj zaedni~kite temi (naj~es-

to toa se minlivosta na `ivotot, smrtnosta na ~ovekovoto

su{testvo) e nejziniot ton, koj e tagoven, tih, sentimenta-

len, ta`en, pesimisti~ki.

U[te ne[to:

Sporedi gi likovite na Monsiwon Bjenveni i nadzornikot

@aver. I edniot i drugiot slepo veruvaat vo ne{to, no me|u

niv ima krupna razlika. Vo {to veruva Bjenveni, a vo {to

@aver?

32

RO M A N T I Z M O T V O G E R M A N I J A

I po~etokot na romantizmot vo Germanija se svrzuva so

buntot na novite, gra|anski pisateli protiv site pravila i og-

rani~uvawa vo umetnosta. Na prvo mesto e individualnosta,

nepovtorlivosta i originalnosta na sekoe delo i na sekoj pi-

satel. Kako {to veli eden ugleden kriti~ar, romanti~arite go

napadnaa literaturniot “bon-ton” na klasicistite: nim ne im

be{e gri`a za pravilata i propisite spored koi bea sozdade-

ni pravlivite, bez`ivotni dela na klasicizmot.

Na po~etokot na ovaa kulturna “pobuna” protiv stegite vo

umetnosta, stoi dvi`eweto so naslov “[turm und drang”, {to

vo prevod zna~i: “bes i gnev”. I samiot naslov dovolno objasnu-

va za kakvo dvi`ewe stanuva zbor: toa e subverzivno dvi`e-

we, koe opasno se zakanuva da go razni{a muzejot na klasicis-

ti~kata estetika, vo koj gri`livo se ~uva{e anti~kata umet-

nost kako svetiwa. Sega, pripadnicite na ova dvi`ewe (me|u

koi se i Johan Volfgang Gete, Johan Gotfrid Herder, Fridrih

[iler, bra}ata Grim i drugi istaknati germanski pisateli)

glasaat za genijot, komu ne mu se potrebni u~enite knigi na

Aristotel, Boalo ili Horacij. Genijot znae potajno s#; nemu ne

mu se potrebni odnapred propi{ani pravila, kako {to na

zdrav ~ovek ne mu se potrebni paterici za da se dvi`i. Pate-

ricite (pravilata vo umetnosta) im slu`at samo na invalidi-

te, velat pripadnicite na ova predromanti~arsko i mnogu po-

pularno dvi`ewe vo toa vreme.

Ovie predvesnici na romantizmot vo Germanija namesto

kon anti~kata umetnost (za ~ija prodol`ena raka go smetaa

klasicizmot) se svrtea kon originalnata narodna umetnost,

osobeno na “pomladite” narodi. Ottuka, tie razvija `iv inte-

res za folklorot, vo koj{to go prepoznavaa duhot na narodot.

A romanti~arite neguvaa poseben kult kon narodot kako kon

kolektiven genij. Gete, na primer, se zainteresiral za sloven-

skiot folklor, pa duri i za narodnata pesna Hasanaginica, ko-

ja ja ima prevedno na germanski. Doa|a do `iv kontakt me|u na-

rodite preku nivnite folklorni nasledstva, koi gri`livo se

sobiraat i se ~uvaat. Herder, na primer, kako glaven teoreti-

~ar na romantizmot, i samiot se zanimaval so sobira~ka dej-

Fridrih [iler, eden od najpoznatite

germanski romanti~ari

Johan Gotfrid Herder

33

nost, a vo toa go pottiknuval i toga{ mladiot Gete. Sobira~ka-

ta dejnost se razviva kaj site narodi opfateni od romanti~ar-

skite idei. Zborot narod za ovie pistalei ima mitsko zna~e-

we: tie se vo potraga po sopstvenite nacionalni koreni, zako-

pani daleku vo istorijata i mitologijata.

Dobar del od karakteristikite na ova dvi`ewe, kako i

na srodnite dvi`ewa koi vo toj period se me{aat i se nado-

polnuvaat vo op{tata slika {to ja vikame romantizam (vajmar-

skata klasika, sentimentalizmot i sli~no) se izlo`eni vo vo-

vedniot tekst za poeti~kite osobini na romantizmot. Duri, mo-

`e da se ka`e deka germanskiot romantizam be{e eden od naj-

stabilno podgotvenite, {to se odnesuva do filozofskite i

teoriskite postavki, poradi dolgotrajnata germanska filo-

zofska tradicija i naklonetosta na germanskiot um kon filo-

zofijata. Toj be{e, ne samo na terenot na umetni~kata prakti-

ka, tuku i na terenot na umetni~kata teorija - duhovna hrana na

sevkupniot evropski romantizam. I ako vo centarot na teori-

sko-filozofskata praktika na germanskiot romantizam stoi,

pokraj drugite i Johan Gotfrid Herder, toga{ vo centarot na

umetni~kata praktika ubedlivo stoi imeto na slavniot ger-

manski genij - Johan Volfgang Gete.

34

JOHAN VOLFGANG GETE (JOHANN WOLFGANG GOETHE, 1749-1832)

Vo obemnata literatura za Gete, sekoga{ odnovo se

podvlekuva deka `ivotot na ovoj poet e negovoto najgolemo

umetni~ko delo. So svojot `ivot, toj opeal delo, a vo svoite

dela, go opeal `ivotot.- S# {to napi{av, e obi~na golema

ispoved!- pora~uva Gete. Na ovaa li~na ispoved, toj }e uspee

da & podari op{to~ove~ko zna~ewe.

Roden e 1749 godina vo Frankfurt na Majna, vo semejstvo

vo koe se neguvale gra|anskite tradicii. Poezija po~nuva da

pi{uva vo trigodi{niot period (od 1765-1768) dodeka e vo

Lajpcig, kade studira pravo. Prvite poetski i dramski dela go

nosat pe~atot na dvorskata kultura na rokoko(to), no i vo niv

mladiot Gete brzo poka`al deka gi sfatil na~inite na igra vo

pomodarskata kultura, pa vnesuva elementi na gra|anska samo-

svest. No, vistinskiot Gete po~nuva da se projavuva duri vo

Strazburg (1770-1771), kade pokraj intenzivnite umetni~ki i

qubovni do`ivuvawa od isklu~itelna va`nost e dru`eweto

so Herder, koj vo vistinska svetlina mu gi otkriva Homer, na-

rodnata poezija i [ekspir. Vo rodniot grad, kade {to se

posvetuva na advokaturata, se vra}a eden drug Gete, koj so ma-

logra|anskata sredina se presmetuva so poetskite proekcii na

Prometej, Muhamed, Faust, iako fragmentarno. Vlijanieto na

[ekspir najmnogu se ~uvstvuva vo dramata Gec fon Berlinhi-

gen (1773), koja zaedno so himni~nata buntovna lirika {to s#

pove}e ja objavuva - Kniga za Aneta i Lajpci{ka kniga pesni -

negovite prvi stihozbirki objaveni 1768, 1769 - go iska~uvaat

na vrvot na grupata mladi poeti koi veruvale vo sopstvenata

genijalnost. Ako so dotoga{noto tvore{tvo gi osvoil ~itatelite na

brojnite germanski dr`avi~ki, toga{ so svoeto naredno delo –

Stradawata na mladiot Verter (1774), Gete ja osvojuva Evropa.

Negoviot uspeh e i prviot po{irok uspeh na ponovata

germanska literatura.

Slednata, 1775 godina, sekojdnevniot `ivot na ve}e poz-

natiot pisatel se menuva. Toj ja prifa}a pokanata na vajmar-

Johan Volfgang Gete

35

skiot vojvoda Karl August i na 26-godi{na vozrast odi vo

Vajmar, kade {to kako minister i upravnik na teatarot, so

mali pauzi, }e ostane do krajot na `ivotot. Vo narednite

deset godini Gete se posvetuva na dr`avni~ki, birokratski

raboti, {to vidlivo se odrazuva vo negovoto tvore{tvo. Ovoj

monoton period vo tvore{tvoto go prekinuva 1786 godina koga

zaminuva na dvegodi{en prestoj vo Italija. Promenata na

klimata i sredinata davaat krupni rezultati: gi zavr{uva

Ifigenija (1787) i Torkvato Taso (1790), dve drami koi prodiraat vo italijanskata renesansa i vo klasi~en stil gi

izrazuvaat golemite problemi na ~ovekot, raspnat pome|u

iskonskite strasti i realnata qubov. Osven toa, Italija mu gi

ovozmo`uva i Rimskite elegii (1795) i Venecijanski epigrami

(1795).

Slednoto pogolemo delo na Gete e romanot Vilhelm

Majster (1795-96), koj preku likot obzemen so teatarot, dava realna slika na op{testveniot `ivot vo 18 vek.

Vo noviot, devetnaesetti vek Gete vleguva so polni race

rabota vo negovoto kapitalno delo: 1808 godina izleguva od

pe~at prviot del na Faust koj vo integralniot vid e najzna~aj-

noto delo na golemiot germanski pisatel i edno od najzna~aj-

nite ostvaruvawa vo svetskata kni`evnost, voop{to.

Faust e realna li~nost, postoel nekade me|u 15 i 16

vek. Bil la`livec, skitnik. Gi zamajuval lu|eto so magija,

ubeduvaj}i gi deka ja izu~uval vo Krakov. Duri e za~uvana i

edna vizit-karti~ka od nego na koja pi{uva: Magister Georg

Faust, povikuva~ na duhovi, tolkuva~ na yvezdi, vol{ebnik,

grafolog, ve{t vo ~itawe od vozduh i od ogan, ispituva~ na

mo~ka.

Temata Faust i pred Gete bila predizvik za mnogu umet-

nici. Geteoviot Faust e nau~nik koj gi dostignal vrvovite na

nau~nite istra`uvawa, pa sepak ne na{ol spokojstvo vo svojot

`ivot. Znaeweto {to go poseduval ne mu bilo dovolno, toj

sakal da go otkrie praizvorot na sekoe bitie, negovata smisla.

Rezigniran, }e se obide da se samoubie, no go spre~uva sudbi-

nata: vo migot koga treba da ja ispie ~a{ata otrov, se ogla-

suvaat veligdenskite kambani koi go potsetuvaat na detstvoto.

Me|utoa, razo~aranosta na Faust ne is~eznuva, s# do

pojavata na |avolot Mefisto. Toj mu nudi oblog - da mu ja zeme

du{ata, a za vozvrat }e mu gi ispolni site `elbi. Faust se

soglasuva za{to saka da gi po~uvstvuva bolkata i sre}ata -

najniskoto i najvisokoto. Po site do`ivuvawa, Faust se vra}a

na svoite koreni - smislata ja bara i ja nao|a vo sozdavaweto:

36

gradi brana za presu{uvawe na edno mo~uri{te od koe polza

}e imaat site lu|e. So toa Mefisto go gubi oblogot, ne uspeva

da go odnese Faust vo pekolot - koj umira zadovolen na

stogodi{na vozrast.

Plakat od praizvedbata na “Faust” od Gete

"Stradanijata na mladiot Verter"

ð Gradba na deloto: roman vo pisma ð

Stradawata na mladiot Verter e epistolaren roman.

Epistolaren roman e roman vo koj dejstvoto se prika`uva pre-

37

ku pismata {to eden ili pove}e junaci si gi ispra}aat me|u se-

be.

Stradawata na mladiot Verter e roman vo koj eden lik

pi{uva pisma. Toa e junakot na romanot, Verter, koj gi ispra}a

pismata do svojot prijatel Vilhelm. Taka, vo romanot nie gi

~itame pismata na glavniot lik isprateni do Vilhelm, vo koi

toj glavno govori za svojata zabraneta qubov so Lota ([arlo-

ta) no na dve-tri mesta, ~itame i po nekoe pismo isprateno do

samata Lota.

Ako se znae deka romanti~arite se zalagaa za kraen sub-

jektivizam i inidividualizam vo umetnosta, toga{ ne treba da

n# za~udi formata na ovoj roman. Toj e zamislen kako roman vo

pisma, zatoa {to pismoto se smeta za eden od najintimnite vi-

dovi na obra}awe. Nema ni{to poprivatno od pismoto (zatoa i

postoi zabrana za ~itawe na tu|i pisma). Blisku do formata

na pismoto, spored intimnosta e i formata na dnevnikot (ta-

kanare~en roman-dnevnik, koj{to romanti~arite isto taka go

pretpo~itaa poradi negovata privatnost), vo koj likot, odnos-

no avtorot na dnevnikot si se obra}a samiot sebesi. Spored

tie kriteriumi, formata na dnevnikot e duri u{te pointimna

i poprivatna od formata na pismoto. Vnimatelniot ~itatel na

Stradawata... }e zabele`i deka iako stanuva zbor za pisma do

prijatelot Vilhelm, sepak, na mnogu mesta tie pisma stanuvaat

tolku intimni {to nalikuvaat na dnevnik na glavniot junak.

Zatoa, mo`e da se ka`e deka Stradawata na mladiot Verter e

roman vo pisma, iako na mesta, spored privatnosta na izlo`e-

nite podatoci, toj roman nalikuva i na li~en dnevnik na juna-

kot!

Kon krajot na romanot, kako raska`uva~ se javuva i “pri-

reduva~ot”, odnosno “izdava~ot na izdanieto”. Toj treba da gi

raska`e poslednite denovi od `ivotot na mladiot Verter

(pred negovoto samoubistvo), vo koi Verter nema ve}e nitu vre-

me nitu volja da mu pi{uva na svojot prijatel Vilhelm. Toj, is-

to taka, treba da gi raska`e i nastanite po smrtta na Verter,

zatoa {to glavniot lik e ve}e mrtov i, razbirlivo, ne mo`e da

go stori toa preku pisma.

Spored toa, Stradawata na mladiot Verter e interesna

kombinacija na epistolaren roman, roman-dnevnik i klasi~en

roman vo koj treto, neutralno lice koe bilo svedok na nastani-

te (vo ovoj slu~aj izdava~ot), ni ja raska`uvaat zaedno prikaz-

nata.

38

ð Si`e ð

[to e si`eto (vidi re~nik na poimi) vo Stradawata na

mladiot Verter? Na po~etokot, vo prvata kniga od romanot, od

pismata na Verter doznavame deka toj otpatuval od rodniot

kraj i deka sega se nao|a vo nekoe malo mesto, kade {to go po-

minuva vremeto na imotot na nekoj veleposednik. Doznavame i

deka glavniot lik ima slikarski sposobnosti i deka e umet-

nik, romanti~ar, re~isi bezdelnik. Doznavame i deka negovata

majka, isto kako i prijatelot komu toj mu pi{uva (Vilhelm) in-

sistiraat na toa toj, kako u~en ~ovek (najverojatno pravnik) da

se vraboti i da najde trajna slu`ba, makar i kako pisar.

Vo prekrasniot V., Verter nabrgu ja zapoznava svojata fa-

talna qubov - [arlota S. Taa ima tatko (upravitel na imotot)

i {est bra}a i sestri. Me|u nea i Verter se ra|a qubov na prv

pogled u{te pri prvata sredba vo ku}ata na tatkoto. Sepak,

vistinskoto poznanstvo i naklonetost me|u niv se slu~uva na

edna igranka, na koja Verter i [arlota igraat valcer, zabora-

vaj}i na svetot okolu niv. Pri samiot tanc, edna `ena ja opome-

nuva so gest (ni{aj}i so prstot) [arlota, potsetuvaj}i ja na ne-

koj Albert. Mladiot Verter pra{uva koj e Albert, i od toj mig

po~nuvaat negovite stradawa: Lota mu priznava na Verter de-

ka Albert e nejziniot svr{enik koj momentalno ne e tuka, no

deka tie }e se ven~aat koga toj }e se vrati, zatoa {to taa mu e

vetena i dala zbor. Igrankata e prekinata od nenadejna letna

luwa, so molwi i grmotevici i poroen do`d: ovoj element na

si`eto jasno uka`uva na strategijata na romanti~arite da go

koristat pejsa`ot kako slika na du{evnata sostojba na svoite

likovi. Jasno e deka taa nenadejna luwa ne e samo meteoro-

lo{ki podatok vo romanot, tuku slika na du{evnata sostojba

na Verter: vo negovata du{a, kako `estoka luwa, se javuva `es-

toka qubov kon [arlota, zabranetata `ena!

Denovite minuvaat, mladiot Verter re~isi e sekojdneven

gostin vo domot na Lota i e drag prijatel na nejziniot tatko.

Toj s# pove}e se zbli`uva so Lota, a i taa ne ostanuva ladno-

krvna kon negoviot `iv i buren duh. Tie se srodni du{i: pret-

po~itaat dolgi pro{etki po pejsa`ot (tuka se prepoznava ro-

manti~arskiot kult kon ubavinite na prirodata), muzika (Lota

sviri na pijano, a Verter na violon~elo) i knigi (i Lota i Ver-

ter se pasionirani ~itateli na vredni knigi: Homer, Osijan,

poezija). Verter ne mo`e da doznae ni{to za Albert, osven de-

39

ka e seriozen, dobar, stabilen i deloven ~ovek. Negovite stra-

dawa se zgolemuvaat koga Lota govori za svojot svr{enik so

po~it: “pa sepak, koga taa govori za svojot svr{enik, so tolkava

toplina, so tolkava qubov za nego govori - toga{ se ~uvstvuvam

kako nekoj kogo go li{ile od site po~esti i dostoinstva, pa se-

ga mu go odzemaat i me~ot” (pismo od 11 juli).

Kone~no, na imotot stignuva i Albert. Toa e stabilen ~o-

vek, bez strasti, za razlika od Verter: “Negoviot spokoen iz-

gled silno otstapuva od voznemirenosta na mojot karakter, ko-

ja ne mo`e da se sokrie”. [to e najinteresno, Verter zabele`u-

va deka toj negov sopernik voop{to ne e lo{ ~ovek, iako ne e

voop{to senzitiven (ne e romanti~en) kako {to e samiot toj:

“Navistina Albert e najdobriot ~ovek pod nebesata. V~era so

nego do`iveav ~udesna scena” (pismo od 12 avgust). Scenata se

sostoi vo toa {to Verter sakal da odjava vo planina, no nemal

oru`je; pobaral dva pi{tola od Albert i ovoj vedna{ mu gi ot-

stapil, kako da se stari dobri prijateli so godini. Podocna

ovoj detaq so pi{tolite }e dobie simboli~no zna~ewe, zatoa

{to so istite tie pi{toli, na krajot od romanot Verter }e si

go odzeme `ivotot!

Za Verter nabrgu `ivotot vo prijatnoto mesto }e stane

nepodnosliv. Toj ne mo`e da se pomiri nekoj drug da ja ima Lo-

ta, a najmalku toa da bide Albert, koj kon nego voop{to ne od-

gleduva neprijatelski ~uvstva. Zatoa, voden od moralnite nor-

mi i gri`ata na sovesta, re{ava da go napu{ti mestoto (bez da

se pozdravi so Lota i Albert) i zaminuva vo drug grad. Taka za-

vr{uva prvata kniga.

Vo vtoriot del od romanot, nasloven kako “Vtora kniga”,

od pismata na Verter do Vilhelm (i po isklu~ok, do Lota) doz-

navame deka toj, otkako do`iveal poraz vo qubovnata vrska so

Lota, re{il da go najde svojot pat vo op{testvoto, odnosno da

gi poslu{a sovetite na svojata majka i svojot prijatel Vilhe-

lm. Na{ol dobro plateno vrabotuvawe, i kone~no, re{il da

proba da “stane ~ovek”, kakva {to e pretstavata na majka mu. Vo

ovoj del od romanot toj samo edna{ & pi{uva na Lota, i celosno

e obzemen so svojata kariera. Me|utoa, i op{testvoto, kako i

privatniot `ivot (aferata so Lota) nabrgu }e go poka`e svoe-

to surovo lice za na{iot junak: toj e razo~aran od licemerieto

koe rakovodi so op{testvoto i so unapreduvawata vo kariera-

ta. Iako }e zapoznae edno milo `ensko su{testvo, gospo|icata

fon B., toj sepak, nikoga{ nema da ja po~uvstvuva istata onaa

strast kon Lota i kon prirodata kako vo maliot V. Osven toa,

nego stra{no }e go povredat odnosite na hierarhija vo op{tes-

40

tvoto: vo tie odnosi voop{to ne e va`no kolku vredi indivi-

duata, tuku e va`no samo nejzinoto poteklo. Ako si roden kako

sin na nekoj poznat blagorodnik ({to zna~i - ako ima{ rodoso-

lovie i tapija za “sina krv”), ti bez nikakvi napori }e bide{

rangiran vo najvisokite op{testveni krugovi; ako ima{ obi~no

poteklo (kako {to ima na{iot Verter), bez razlika na sposob-

nostite i na veli~inata na duhot, nema da go nadmine{ rangot

na obi~en slu`benik, odnosno sluga na tie blagorodnici. Toa

Verter }e go iskusi na svoja ko`a. Op{testvoto }e go poni`i, i

toa na drasti~en na~in: toj, na pokana na grofot C. }e bide

gostin na edna ve~era kaj nego, i otkako ve~erata }e zavr{i, }e

bide kulturno zamolen od samiot grof da go napu{ti mestoto,

so izvinuvawe deka iako toj nego visoko go ceni kako um, sepak,

dru{tvoto na nasobranite blagorodnici negoduva {to i toj, ni-

zok slu`benik e pokanet tamu! Verter nikoga{ nema da mu go

prosti ovoj gest na diskriminicija na op{testvoto: nabrgu po-

toa, i pokraj odli~no platenata slu`ba, }e ponudi otkaz od ra-

botnoto mesto. Iako li~no }e bide zamolen od grofot C., pa

duri i od princot da ne go napu{ta rabotnoto mesto, toj cvrsto

}e opstoi na svojata odluka, i sfa}aj}i deka edinkata ne mo`e

da bide sre}na ni vo op{testvoto (koe ja ceni spored poteklo-

to, a ne spored sposobnosta), }e donese odluka da se vrati vo

mestoto vo koe ja sretna svojata fatalna qubov - Lota.

Taka, na{iot junak povtorno se re{ava na - preselba. Toa

e u{te eden omilen romanti~arski motiv: motivot na skitni-

kot, onoj koj e progonet i od op{testvoto i od li~nata sre}a.

Takviot junak ne mo`e edinstveno da pobegne od zakonite na

svoeto srce i samo nego go slu{a, zatoa {to: “sre}ata na{a za-

visi isklu~ivo od srceto na{e” (pismo od 10 avgust) i “Knezot

se odnesuva kon mene najdobro {to mo`e, a sepak, nekako kako

da ne sum svoj ~ovek. Vsu{nost, nie nemame ni{to zaedni~ko.

Toj e ~ovek na razumot, no sosema obi~en razum. Kontaktite so

nego ne mi pru`aat pogolemo zadovolstvo odo{to ~itaweto na

nekoja dobro napi{ana kniga.” (pismoto od 13 juli) Kako {to se

gleda, ovde e jasno otslikan konfliktot me|u razumot i srce-

to, a kako {to e poznato, romanti~arite jasno go uvidoa toj kon-

flikt i glasaa za srceto, pred razumot.

Tokmu zatoa, i na{iot junak, vo potraga po sre}ata, kako

ve~en nomad, vo pismoto od 16 juli, kako da }e go ispi{e svojot

epitaf: “To~no, jas sum samo skitnik-patnik, gostin i dojdenec

na ovoj svet. A zarem vie ste ne{to pove}e od toa?”

Kone~no, vra}aweto na Verter vo maloto, idili~no grat-

~e vo koe `ivee Lota, namesto spasenie, }e donese novi stra-

41

dawa za mladiot Verter. Toj tamu }e zapoznae i eden lud ~o-

vek i }e doznae deka toj poludel od nevozvratenata qubov kon

Lota. Albert }e stanuva s# postuden (iako u~tivo qubezen) kon

nego, nasetuvaj}i ja qubovta me|u Verter i Lota. Verter pak, }e

po~ne s# pove}e da ~uvstvuva gri`a na sovest deka rastura

eden fin i stabilen gra|anski brak, taka {to }e bide raspnat

me|u svojata sekojdnevna `elba da ja vidi Lota i moralnite ob-

yiri koi velat deka ~ovek ne treba da zaveduva svr{ena `ena.

Sepak, strastite na Verter se posilni od moralnite i op{tes-

tveni normi. Vo edno pismo, toj vaka }e zapi{e za Albert: “Da,

priznavam, toj e dobar i neporo~en; no toj mene mi ja jade utro-

bata, i jas ne mo`am da bidam praveden.” Vo takvi uslovi, nab-

li`uva Bo`ik; Albert ja zamoluva Lota da gi oret~i pokanite

za Verter, odnosno ja moli taa da go oddale~i nego od nivnata

ku}a. Veli deka duri i okolinata ve}e po~nuva da tkae razni

prikazni za nea i za nego. Lota, kako tradicionalno i moralno

klasi~no vospitana li~nost, toa i go pravi: mu veli na Verter

da ne gi posetuva pred Bo`ik. Toa Verter, vo svojata ve}e ce-

losno razdrazneta li~nost }e go primi kako u`asen udar, i ve-

}e pomisluvaj}i na samoubistvo, sepak }e se pojavi vo domot na

Lota (za sre}a, Albert e izlezen po nekoja rabota). Pritoa }e

se slu~i najdramati~nata sredba me|u Verter i Lota, vo koja toj

otvoreno }e & ja izjavi svojata qubov; taa na eden direkten na-

~in }e mu ka`e da se otka`e od nea, oti taa e sposobna samo da

go so`aluva. Lota veli: “Zo{to tokmu mene, tu|a svoina? Se

pla{am deka edinstveno toa {to ne mo`ete da me imate ja pra-

vi va{ata `elba tolku nemerliva!”.

Pred Bo`i}, Verter u{te edna{ }e ja poseti Lota. Pri-

toa, toj }e & ~ita poezija, i prvpat me|u niv }e se rodi i tele-

sen kontakt: nekolku strasni bakne`i. Vedna{ potoa, otkako

Lota }e se sozeme i }e po~ne da se kae za taa nepredvidena

bliskost, Verter }e zamine doma. Sledniot den, sproti Bo`ik,

}e gi pozajmi pi{tolite od Albert, pod izgovor deka }e odi na

podale~en pat, i kone~no, to~no na polno}, dodeka vo domot na

Lota i Albert trae bo`iknoto slavje, }e si istrela kur{um vo

glavata.

Potem, s# e raska`ano vo dve-tri stranici: nao|aweto na

negovoto mrtvo telo, `alosta na Lota, stradaweto na Albert,

i kone~no, negoviot zakop, bez pop, kako {to toa se pravi so

onie koi re{ile da si go odzemat najgolemiot Gospodov dar -

`ivotot.

42

ð Likovi ð

Tri lika dominiraat vo deloto: Verter, Albert i Lota.

Stanuva zbor za takanare~en quboven triagolnik, vo koj dvajca

ma`i se borat za naklonetosta na edna `ena.

Likovite na Verter i Albert najdobro se sogleduvaat ako

se prika`at kako kontrastni, sprotivstaveni. Taa nivna spro-

tivstavenost najdobro se gleda od razgovorot {to go vodat na

samiot po~etok od nivnoto poznanstvo, na tema - samoubistvo.

Albert e razumen, no ne e strastven. Eve {to veli toj za

strasta: “koga ~ovek }e go zanese strasta, toj gubi sekakva svest

za svoite postapki, pa go smetaat za pijan, za bezumen!”

Verter e strastven i ne go ceni mnogu razumot, iako go

ima vo svojata glava, oti e nesomnen intelekt. Za nego sre}ata

e vo srceto, ne vo razumot. Eve {to odgovara toj na taa repli-

ka: “Ah, vie umni umnici! Strast! Pijanstvo! Ludilo! A vie, de-

mek, stoite nastrana spokojni, bez u~estvo, vie, razumnite lu-

|e! Go karate pijaniot, vi se gadi od bezumniot, minuvate kraj

niv kako sve{tenik i kako farisei mu blagodarite na Boga

{to ve sozdal da ne li~ite na niv! Sum se opil vo `ivotot po-

ve}epati, moite strasti sekoga{ bile blizu do ludilo, no jas

ne se kaam nitu za ednoto nitu za drugoto... ka`ete mi, zo{to

otsekoga{ za pijani i ludi bile proglasuvani onie izvonredni

lu|e koi go ostvaruvale ona {to se ~inelo golemo i navidum

neizvodlivo?”. Na toa Albert mu veli deka samoubistvoto ne

mo`e da bide golemo delo, makar se tolkuvalo i kako delo na

strasta: “Oti, sekako, polesno e da se umre, odo{to da se pod-

nesuva hrabro makotrpniot `ivot”, veli Albert.

Ovde treba da se istakne deka po romanot na Gete, vo ev-

ropskite zemji vo koi e preveden toj do`ivuva nezapomneta

slava. Se javuva i eden vid moda, takanare~en - verterizam.

Lu|eto po~nuvaat da se oblekuvaat kako likot na Gete (vo sin

frak i `olt elek), da govorat kako nego, da ~uvstvuvaat kako

nego. Za `al, se javuva i bran samoubistva od qubovni pri~ini.

Treba da se ka`e deka Gete ne bil voodu{even od seto toa i

deka vo nekolku priliki izjavil deka ne gi brani stavovite na

Verter za samoubistvoto, iako generalno e na negova strana, vo

tvrdeweto deka sre}ata doa|a koga srceto, a ne razumot e za-

dovolen. Tokmu zatoa, vo gorniot dijalog me|u Albert i Verter

toj ne odbira strana, i argumentite na Albert zvu~at podednak-

vo strogo i ubedlivo kolku i onie na Verter.

43

Deka Gete so pravo se lutel {to negoviot Verter bil

sfaten kako samoubiec “za primer”, najdobro poka`uva i sled-

niov izvadok, vo koj Verter, naprotiv brani stavovi protiv sa-

moubistvoto, i go proslavuva `ivotot, bez razlika kolku toj

bil makotrpen: “No, onoj koj vo svojata poti{tenost e svesen ka-

de seto toa odi, onoj koj znae da go ceni gra|aninot koj tolku

prekrasno znae od svojata gradina da iskroi i da iskastri vis-

tinski raj, i koj znae da go ceni nesre}nikot koj iako stenka

pod svoeto breme, sepak znae istrajno da prodol`i da si go

odi svojot pat; i onoj koj uvidel deka na site im e va`no makar

u{te edna minuta da ja gledaat ovaa son~eva videlina - da, toj

e miren, toj go sozdava svetot od sebe samiot, i sre}en e {to i

toj e ~ovek.”

Vsu{nost, mo`e da se ka`e deka vo likovite na Verter

(srce, individua) i Albert (razum, op{testvo) Gete go otslikal

konfliktot me|u romantizmot i klasicizmot.

Likot na Lota pak, e idealiziran do krajni granici. Taa

e opi{ana kako silna, dostoinstvena, duhovita i preubava `e-

na, koja se gri`i za celoto semejstvo po smrtta na majka &. Taa e

i doma}inka, i majka, i verna `ena, i `ena posvetena na umet-

nostite i produhovena. Romantizmot sozdade tip na `enski

lik vo koj se slevaat site mo`ni doblesti. Likot na Lota }e go

zapomnime po prvata, vovedna slika, koga taa e naslikana kako

hranitelka na svoite {est bra}a i sestri: kako okolu nekoe

sonce, okolu nea se vrtat decata, a taa im daruva po edno par-

~e crn leb. Fizi~ki prekrasna, duhovno sovr{ena, taa e roman-

ti~arska realizacija na trite principi na `enskiot lik vo

koi veruvaa romanti~arite: majka-`ena-tatkovina.

ð Romanti~arski belezi ð

Spored stilot, Stradawata na mladiot Verter e tipi~en

romanti~arski roman. Junakot e strastven, senzitiven preku

mera, i lesno pominuva od sentimentalnosti vo bura od stras-

ti: “Drag moj prijatele, zarem ima potreba tebe ova da ti go ka-

`uvam, tebe koj tolku ~esto mora{e da podnesuva{ vistinski

maki gledaj}i me kako pominuvam od taga vo razuzdenost, od

slatka sentimentalnost vo razorna strast”.

Ve}e ja spomnavme omilenata romanti~arska postapka:

pejsa`ot i nastanite vo prirodata (osobeno burnite nastani:

luwi, grmotevici) da slu`at kako simbol za du{evnata sostoj-

ba na likot (scenata na igrankata, koga strasta {to se ra|a vo

du{ata na Verter e prosledena so nenadejna letna luwa).

44

Se razbira, tuke e omileniot romanti~arski motiv na

skitnikot koj nikade ne nao|a svoj dom, i koj postojano saka da

patuva, osvojuvaj}i novi i nepoznati prostori. Eve kako na ed-

no mesto razmisluva Verter na ovaa tema: “Tamu se ustremiv,

od onde se vrativ, no aman - ne najdov ni{to na {to se nade-

vav... Koga }e jurneme tamu i koga tamu }e ni stane ovde, s# e

kako pred malku, i povtorno se nao|ame vo na{ata siroma{ti-

ja, vo na{ata tesnotija, i du{ata na{a povtorno me~tae za nov

melem!”

Likot na Lota, kako {to se ka`a, e isto taka idealizi-

ran. Taa e majka na svoite sestri i bra}a, idealna doma}inka,

`ena {to nasproti toa sviri pijano, ~ita knigi i ima svoe mis-

lewe za niv, `ena koja so pogled lekuva (scenata so nejzinata

prijatelka bolna od smrtonosna bolest) i so pogled razboluva

(kolku samo strada Verter dokolku nejziniot pogled ne poka-

`uva naklonetost kon nego).

Vo romanot go nao|ame i tipi~niot romanti~arski beleg -

vospevaweto na prirodata, re~isi nejzino obo`uvawe, prosle-

deno so ~uvstvo na sila, sre}a i ispolnetost: “Nikoga{ ne sum

bil posre}en, nikoga{ do sega ~uvstvoto za priroda (s# do naj-

sitnoto kam~e, do onaa najdrobna trevka) ne mi bilo pocelosno

i tolku sesrdno...”, veli na edno mesto likot.

I, se razbira, posledniot romanti~arski beleg: presmet-

kata so logikata i razumot, vo ime na ~uvstvata. Eve eden

fragment koj dobro go poka`uva toj stav: “Na ovoj svet retko

ne{tata se sveduvaat na “ili-ili”; ~uvstvata i dejstvata tolku

raznoli~no se prelevaat, kolku {to ima i premini me|u orlov-

skoto i napr~enoto nose”.

Osven toa, stilot na romanot e isklu~itelno emotiven;

re~enicite na pismata se “preplaveni” so voskliknuvawa, iz-

vici, i