-
Razgledi
Mednarodni kolokvij o agrarni pokrajini v Nancyju
S v e t o z a r I l e š i č
Odkar je francoski agrarni zgodovinar Marc B l o c h s svojo
knjigo >Les caractères originaux de l'historié rurale française«
(Paris 1931) sprožil med francoskimi zgodovinarji in geografi
živahen interes za probleme ge-neze agrarne pokrajine (paysage
rural), ni zanimanje zanje med franco-skimi strokovnjaki nikdar več
zamrlo. Značilno je, da j e Blochovo delo izšlo 1. 1955 v drugi
izdaji, dopolnjeno z novim zvezkom, v katerem nam je Robert
Dauvergne na osnovi Blochovih del iz 1. 1931—1944 predsitavil
kasnejše ugo-tovitve ter deloma bistveno spremenjena naziranja tega
tragično preminulega agrarnega zgodovinarja1 . Intenzivno delo
francoskih strokovnjakov v tej smeri j e istega leta (1955) lepo
pokazal siintetični pregled, ki sta ga o njem podala profesor
univerze v Strasbourgu E. J u i 11 a r d in profesor univerze v
Ren-nesu A. M e y n i e r in ki j e izšel v nemškem prevodu W. H a
r t k e j a2. Ta publikacija je bila očiten dokaz prizadevanj
francoskih aigrarnih geografov, da se koordinira proučevanje
agrarne pokrajine tudi v mednarodnem merilu. Zaito ni slučaj, da je
francoska dopolnjena izdaja tega dela3 izšla prav ob mednarodnem
kolokvi ju za agrarno geografi jo in zgodovino (Colloque
inter-national de Géographie et Histoire agraires), ki ga je za dni
od 2. do 7. sep-tembra 1957 sklicala v Nancy tamošnja Faculté des
Lettres v sodelovanju s Centre de Recherches de Méthodologie des
Sciences Historiques. Namen tega kolokvi ja naj bi bil, kakor je
bilo rečeno v vabilu, da se na njem zberejo »v širokem duhu sinteze
geografi, zgodovinarji, predzgodovinarji in arheologi, ki si
prizadevajo prispevati k opisu in genetskemu tolmačenju agrarnih
pokrajin. V središču razgovorov naj bi bilo po l je (njegove
oblike, dimenzije in agrarne izmere), organizacija vaških zemljišč
in njeno tolmačenje (kolek-tivne obdelovalne obveze) ter
fiziognomija agrarne pokrajine na sploh. Kmečka naselja,
poljedelska tehnika, posestni režim, sistemi kultur in oblike paše
naj bi se obravnavale v toliko, v kolikor lahko prispevajo k
raztolma-čenju zgornjih problemov«. Kolokvi j naj ibi ise pri -tem
omejil na probleme evropskih in mediteranskih pokrajin.
Na kolokvi j me je za Jugoslavijo poslal Akademski svet FLRJ.
Tam ise nas j e zbralo okrog 75. Večina je bila iz Francije, okrog
10 udeležencev je bilo iz Zahodne Nemčije, 6 iz Velike Britanije, 4
iz švedske, 2 iz Norveške, 2 iz Italije ter po 1 iz Švice, Belgije,
Španije, Poljske in Jugoslavije. Organi-zacijo kolokvi ja je
odlično vodil njegov sekretar X. de P l a n h o l , profesor
geografi je na univerzi v Nancyju, s krepko podporo J. S c h n e i
d e r j a . pro-fesorja zgodovine na isti univerzi in dekana njene
Faculté des Lettres. Pred-sedovala sta kolokvi ju senior francoskih
agrarnih geografov prof. Daniel F a u c h e r iz Toulouse in
francoski agrarni zgodovinar prof. P e r r i n. Udeležencem sta
priredila sprejem univerza in občina v Nancyju, organiza-cijski
odbor pa jih j e počastil s slovesno večerjo . Delo kolokvi ja je
dnevno spremljal nansijski tisk, njegovega dela pa se je stalno
udeleževal tudi odpo-slanec francoskega ministrstva agrikulture g.
Dubois. Čeprav je bilo na programu čez 30 referatov, je bilo obilo
časa za diskusije, ki so bile zelo privlačne in živahne, kakor je
bilo privlačno indi celotno vzdušje kolokvija, saj so na njem
prišli v osebne zveze l judje z istim ožj im znanstvenim
inte-resom, ki so se doslej povečini poznali kveč jemu iz
literature. Za nas zunanje udeležence je bilo posebno privlačno, da
smo tesneje spoznali celo vrsto aktivnih francoskih agrarnih
geografov (poleg prof. D. Faucherja in X. de
1 Marc B l o c h , Les caractères originaux de l'histoire rurale
française. Nouvelle édition. Avertissement au lecteur de Lucien
Febvre. Tome premier; A. Colin, Paris 1955, 261 strani in 18
ilustracij v prilogah. — Tome dexiéme; Supplement établi d'après
les travaux de l'auteur (1931—1944) par Robert Dauvergne, A. Colin.
Paris 1956, strani 230.
2 E. J u i l l a r d — A. M e y n i e r , Die Agrarlandschaft in
Frankreich. Forschungsergeb-nisse der letzten zwanzig Jahre.
Übersetzt von W. Hartke. Münchner Geographische Hefte. H. 9.
Regensburg 1955. Prim, naše poročilo o tej knjigi v Geografskem
vestniku 1955—1956 na str. 421.
3 E. J u i l l a r d — A. M e y n i e r — X. de P l a n h o l —
G. S a u t t e r , Structures agraires et paysages ruraux. Un quart
de siècle de recherches françaises. Nancy 1957.
172
-
Razgledi
Plamhola zlasti prof. A. M e y n i e r a iz Rennesa, prof. E. J
u i l l a r d a iz Strasbourga, P. F é 11 é 1 o n a iz Poitiersa,
J. D e s p o i s a iz Tunisa, P. B г u -n e t a iz Caena in J. P. M
o г e a u a iz Fribourga v Švici) in agrarnih histo-r iko v (poleg
prof. Perrina in Schneider ja zlasti Ch. H i g o u n e t a in P. de
S a i n t — J a c o b a). Razume se, da med najaktivnejšimi
sodelavci kolokvi ja nismo pogrešali našega znanca in pri jatel ja
A. B 1 a n c a , ki je bil med tem imenovan za docenta ravno na
univerzi v Nancyju. Vsi ti in še drugi fran-coski kolegi niso samo
živahno sodelovali v strokovnem delu kongresa, temveč so ise tudi
močno potrudili, da smo se inozemski udeleženci na kolokvi ju dobro
počutili.
Kl jub sorazmerno ozki, močno g e n e t s k o in celo historično
postavljeni problematiki kolokvi ja je bila njegova visebina vendar
zelo bogata in pestra. Eden izmed osrednjih problemov je bil stari
problem bistva in nastanka o d p r t i h p o l j (openfields) v
nasprotju z o g r a j e n i m i p o l j i (bocages, enclosures).
Pri tem nas je udeležence iz Srednje Evrope še posebno zanimalo
vprašanje različnih oblik odprtih pol j z razdelitvijo na delce
(»pravilnih« in »nepravilnih« delcev) in njihovega različnega
nastanka. Marsikateri referent in diskutant (poleg angleških
referentov G. E11 i o t a in S. A. J o h n s o n a zlasti E. J u i
l l a r d in docent. H. U h l i g iz Kölna) je pri tem podčrtal
tehtnost N i e m e i e r j e v e teze o razvoju sistema delcev iz
osrednjega zemljiškega jedra (Eschkerntheorie), ki se lepo sklada z
analizami angleških historičnih openfieldov z njihovimi infields,
prvotnim, že davno ustaljenim žitno-poljedelskim zemljiščem in
outfields, ki jih je šele počasi odjedalo stalno obdelovanje
prvotnim ekstenzivnejšim, močno živinorejskim »travopoljskim«
načinom obdelovanja. Podobne problematike se je z druge strani
dotaknil nad vse zanimivi referat prof. Anneliese K r e n z 1 i n
iz Frankfurta ob Maini. Referentka se je v njem ustavila ob znanem
kontrastu med Blockflur in Langstreifenflur, ki je od nekdaj tako
značilen za Nemčijo, ki pa se je v teku razvoja v toliko ublažil,
da se je iz marsikatere Blockflur z nadaljnjo parcelacijo razvila
parzellierte Blockflur (Blockgewannflur po dosedanji
ter-minologiji, naši »nepravilni delci«), iz marsikatere
Langstreifenflur pa današ-nja echte ali regelmässige Gewannflur.
Interesantno je bilo, da te potrebe po genetsko različnem
tolmačenju »pravilnih« in »nepravilnih« delcev, ki se je tako nujno
pokazala tudi pri nas, Francozi skoraj ne čutijo, ker je tam strogo
pravilnih delcev dosti manj ali skoraj nič. Zdi se le, da j e
Krenzlinova celot-nemu procesu parcelacije blokov preenostransko
iskala vzrok. Po njenem mnenju bi se namreč stare »grude«
parcelirale v dolge njive (parzellierte Blockflur) samo zaradi
prehajanja od močno ekstenzivnega, pašnoživinorej-skega kmetijstva
s praho v intenzivno žitno poljedelstvo (V er getreidung). Pri tem
j e po našem mnenju premalo upoštevala vlogo naprednejšega pluga,
po-sebno pa proces drobl jenja zemljiške posesti, zlasti posesti
nekdanjih rodbin-skih skupnosti. Precej diskusije je vzbudila tudi
drzna teza X. de P 1 a n h o 1 a. Le-ta j e v svojem referatu
poročal o procesu prehajanja iz »ograd« v »odprta pol ja« v
Anatoliji , do katerega je prišlo zaradi organizacijskega
"urejevanja in prostornega utesnjevanja skupne paše (pod
nadzorstvom skupnega pastirja). . Sj Pri tem j e skušal ta sodobni
proces vzporejati is podobnim procesom, ki naj bi ga v srednjem
veku doživljala »odprta pol ja« severovzhodne Francije.
Ce j e kolokvi j ob referatih, ki so obravnavali nastanek
openfieldov, posegel močno v zgodovino, so nas nekatere teme
zapeljale še bo l j v a g r a r n e p o k r a j i n e p r e t e k l
o s t i . Nekaj referatov je obravnavalo kolebanje meje med gozdom
in planim svetom v zgodovinski dobi. Na ta vprašanja, kakor tudi na
vprašanja opustelih vasi in zemljišč (»pustot«, Wüstungen) ter na
druge probleme »historične agrarne geografi je« in »agrarne
arheologije«, ki j ih goj i zlasti znana M o r t e n s o n o v a
išola v Zahodni Nemčiji , je opozoril predvsem docent H. J ä g e r
iz Wiirzburga. Asistentka I. L e i s t e r iz Marburga nam j e
tolmačila problem samotnih kmeti j na Irskem; le-te ne bi bile,
kakor je domneval Meitzen, keltske, temveč deloma predkeltske,
deloma pa tudi pokeltske. Švedski referent David H a m e r t o e r
g nam je govoril o srednjeveškem sistemu odmere delcev (solskifte)
v skandinavskih openfields, Anglež T. J o n e s P i e r c e o
waleskih gwely-h, zemljiščih sred-
173
-
Razgledi
njeveških članov itd. Problema parcelnega dijobljenja zemljišča
v preteklosti sta se dotaknila v svojih referatih tudi G. T o u r n
i e r , ki nam je naslikal, kako j e do današnje parcelne
razdrobljenosti v Auvergnu prišlo že med 10. in 13. stoletjem z
delitvijo celkov, in znana poljska proučevalka agrarne pokraj ine
Marija K i e i c z e w s k a — Z a l e s k a , ki je referirala o
drob-l j en ju po l j na Gdanskem Pomorju v 19. stoletju.
Precej živo diskusijo je vzbudila tematika m e d i t e r a n s k
e a g r a r n e p o k r a j i n e . Sprožil j o je predvsem referat
Jeana D e e p o i i s a , ki je opozoril na to, kako malo dejansko
vemo o geografi j i mediteranskih »kultur-nih teras«, o njihovih
različnih tipih, o njihovi geografski razširjenosti, o vzrokih,
zakaj jih ponekod v Mediteranu (n. pr. na Sardiniji ali v alžirskem
Tellu) ni itd. Despois misli, da so terase vzročno povezane s
sredozemskimi drevesnimi oziroma »mešanimi« kulturami. Tudi o času
njihovega nastanka še ničesar ne vemo, saj se po zatrjevanju
referenta v antični literaturi nikjer ne omenjajo . Zdi še, da bo
Despoisova pobuda, ki kajpada močno zanima tudi nas, rodila dokaj
uspehov — saj j e žel soglasno odobravanje predlog, naj bi se eden
od bodočih podobnih kolokvijev organiziral nekje v sredozemski
Evropi.
Mnx>go se j e govorilo tudi o drobni a g r a r n i m o r f o
l o g i j i . Pod-crtavala se je važnost proučevanja odnošajev med
pol jem in omrežjem poljskih ter drugih poti. Y referatih in v
terenu se je razpravljalo o proble-mih starih in današnjih razorov
(Hochäcker), o njivskih ježah (Hochraine), posebno pa o vzpetinah
na ozarah ali vratèh (Ackerberge, crêtes de labour). Prof. J u i 11
a r d nam je pri vaisi Erstein v Alzacij i pokazal zanimiv primer,
k jer se izredno regularni zaris po l j verjetno opira še na
galsko-romansko centuriacijo, iz višine ozarnih vzpetin pa bi se
morda mogla določiti starost današnje pol jske razdelitve. Prof. I
m b e r d i s pa je s svojim referatom načel vprašanje nastanka
»krivic« (ukrivljenih dolgih njiv, champs courbes), ki j ih še
nihče ni zares zadovolj ivo raztolinačil.
S področja J u g o s l a v i j e sta bila na zborovanju dva
referata. Prof. André B l a n c je referirai o odnošaju med starimi
partiarhalnimi zadrugami in agrarnimi strukturami v Jugoslaviji.
Opozoril je na primere, k jer so se zadruge ohranile do srede ali
do konca 19. stoletja (Bosna, Dinarski Kras, Crna gora), z njimi pa
tudi veliki, nepravilni odprti zemljiški bloki, medtem ko je
drugod, k jer so zadruge razpadle prej , prišlo do intenzivnega
parcel-nega kosanja teh grud (Slovenija, deloma Hrvatska), ponekod
celo do kon-centracije naseljenosti v velikih vaseh s čisto novim
parcelnim sistemom (Slavonija). Ob Blancovem referatu se je mnogo
diskutiralo o analognem drobl jenju nekdanjih blokov v Srednji in
Zahodni Evropi v smislu W i 1 li e 1 -m y j e v e sheme kosanja
slovanskih zadrug in razvojne isheme, podane v referatu A. K r e n
z l i n o v e , prav tako mnogo pa o presenetljivih analo-gijah med
jugoslovanskimi zadrugami ter nekdanjimi rodbinskimi skupnostmi na
Britanskem otočju, v francoskem Centralnem masivu, v Baskovskih
pokra-jinah na jugozahodu Francije itd. Tudi ob referatu
podpisanega, ki je pred-stavil kolokvi ju probleme agrarne
morfologi je na severozahodu Jugoslavije, k j e r se stikata stari,
dokaj stabilni agrarni svet Srednje Evrope in do nedavna zelo
labilne agrarne strukture Jugovzhodne Evrope, se j e prece j
diskutiralo. Saj problemi s tega področja kar izzivajo k
primerjavam. Z razpravo o ter-minih za »pravilne« in »nepravilne«
delci pa se je o b tem referatu prvič sprožila tudi terminološka
debata4.
Sploh je bil morda najbo l j presenetljiv rezultat kolokvi ja v
tem, da se je pokazalo, kako malo j e še vsklajena
agrarno-geografska in agrarno-historična t e r m i n o l o g i j a
, v kako različnem pomenu se še uporabljajo izrazi kakor Gewann,
Zeige, quartier, sole, Hufe, manse, terroir, finage, Gemarkung,
assolement, rotation itd. Celo med pripadniki istega jezika
marsikdaj ni bilo enotnosti. Po pravici se j e podčrtalo, da celo
izraz »parcela« marsikje pomeni v pravnem pomenu nekaj drugega
kakor v obdelovalnem. Zato je biia nad vse
4 Jugoslovanska problematika je vzbudila živo zanimanje, saj je
padla pobuda, da se eden od bodočih kolokvijev organizira pri nas.
Po drugi strani pa bodo Francozi skušali organizirati poseben
kolokvij o »agrarnih skupnostih«.
174
-
Razgledi
koristna pobuda, da posebna komisija zbere in vskladi ustrezno
terminologijo v posebnem terminološkem slovarju, to predvsem za
angleški, francoski in nemški, pa tudi za druge evropske
jezike.
V času kolokvi ja so nam priredili dve krajši ekskurziji. Na
prvi, popol-danski, ki sta j o vodila prof. J. Schneider in X. de
Planhol, smo si ogledali v pokrajini med Nancyjem in Metzom tiste
tipične, tesno sklenjene lorenske obcestne vasi s svojimi usoirji,
obcestnimi dvorišči. Nekatere med njimi smo našli še lepo ohranjene
v njihovi stari podobi, druge modernizirane ali celo docela
obnovljene po razrušen ju v zadnji vojni. Pokazali so nam tudi
sledove
: vasi, ki je bila razrušena v tridesetletni vojni, pa ne več
obnovljena. Na drugi celodnevni ekskurziji nas je prof. Juillard
peljal čez Lorenski plato in čez Vogeze v Alzacijo. Pri tem smo
temeljito spoznali problematiko velikih alzaškili vasi z njihovimi
openfieldi, pa različne tipe agrarne pokrajine v Vogezih, k jer se
nam je ponekod zdelo, da smo doma, v našem sredogorskem svetu z
njegovimi v prisoje prislonjenimi vasmi in vzdolž poboči j
razpore-jenimi dolgimi njivami. Y Obernaiu pod Vogezi smo bili
deležni tudi zna-čilnega alzaškega gostoljubja.
Razen naštetih krajših sta bili organizirani še dve daljši
ekskurziji. Prva, tridnevna, j e bila v dneh pred zborovanjem (od
30. avgusta do 1. sep-tembra). Prepotovala j e agrarno pokrajino od
Lyona čez Juro in Burgonjo do Nancyja. Podpisani se j e udeležil
samo druge, dvodnevne .ki je bila po kon-gresu (8. in 9. septembra)
ter je na poti od Nancyja do Pariza preprečkala pokrajini Champagne
in Brie. Na n j e j smo nazorno spoznali proces ugašanja starih
kmečkih agrarnih sistemov v prid velikim kapitalističnim
agrarnim
'obratom, proces, ki tu ni čisto nov, temveč traja že
desetletja, če ne stoletja: velike kmeti je z obsežnimi grudastimi
polji , ki so se razvile deloma še iz starih ciistercijanskih
pristav, deloma pa so zares nove, moderne farme, so tu odrinile — v
nasprotju z Loreno — stare vasi s prvotnimi openfieldi že b o l j v
odročne gozdne predele. Ob zaključku ekskurzije smo si ogledali v
mestu Melun ob Seni, kredišču departmaja Seine-et-Marne, nalašč za
nas organizirano razstavo starih in novih katastrskih map iz
severovzhodne Francije.
Značilno je, da je ravno na tej ekskurziji k l jub pretežno
historično-genetskemu značaju, ki ga j e imel kolokvij , močno
stopila v ospredje tudi p r a k t i č n o a k t u a l n a p r o b l
e m a t i k a današnje agrarne pokrajine. Šlo j e pri tem predvsem
za vprašanje zemljiških zložb (remembrement) ki so podobno kakor za
naše kraje tudi za severovzhodno Francijo z njenimi open-fields
življenjskega pomena. Na tej ekskurziji nam je njen odlični vodja,
mladi geograf iz Caena Pierre B r u n e t nazorno pokazal uspehe
zložb. ki so jih dosegli v teh pokrajinah. Že pre j na zborovanju
smo iz njegovega referata izvedeli, da je remembrement bistveno
preoblikoval zemljiško sliko več ko 2,500.000 hektarjev pol ja in
to v 3000 občinah Pariške kotline, Pikardije.
' Šampanje, Lo,rene in drugih pokraj in severovzhodne Francije.
Marsikje se je stari openfield z jermenastimi njivami spremenil v
moderni openfield z veli-kimi zemljiškimi bloki. Zanimivo je, da
sta na kolokvi ju to stran agrarno-pokrajinske problematike poleg
P. Bruneta močno [podcrtavala zlasti W. H a r t k e , profesor
geografi je na Tehniški visoki šoli v München« in znani avtor vrste
v aktualno stran usmerjenih agrarnogeografskih in sploh
gospo-darskogeografskih člankov v bonski »Erdkunde«5, in belgijski
geograf W. C h r i s t i a n s iz Lièga, tistega centra znanstvene
geografi je v Belgiji, ki je na pobudo svojega vodilnega geografa
O. T u 1 i p p a posvetil v belgi jskin geografskih in drugih
publikacijah toliko pozornosti ravno vprašanjem par-celne
razdrobljenosti in remembrementa v Belgiji6.
5 W. H a r t k e , Die Heckenlandschaft. Der geographische
Charakter eines Landeskultur-problems. Erdkunde V, 1951, str.
132—152. — Isti, Die soziale Differenzierung der Agrarlandschaft im
Rhein-Main Gebiet, Erdkunde VII, 1953, str. 11—27. — Isti. Die
»Sozialbrache« als Phänomen der geographischen Differenzierung der
Landschaft, Erdkunde X (1956).
6 Le substrait agraire en Belgique. Etude préliminaire par O. T
u l i p p e et Ch. Christians, P. Delwick, A. Devillers, M. L.
Etienne, J. Thirifay, R. Godon, Bulletin de la Société Belge
d'Etudes Géographiques, Tome XXII, 1953. — O. T u l i p p e ,
Remembrement ou regroupement cultural. Cahier d'Urbanisme No 14,
Bruxelles 1953.
175
