mag. S. Juvan, G. Grčar, B. Mavri

mag. Smiljan JUVAN·

Gabrijela GRČAR·· . .

BOjan MAVRI

. 36 . UREJENOST VODA .

OSNOVA ALI OMEJITEV

METODOLOGIJA KATASTRA NAMAKALNIH SISTEMOV Z MOŽNOSTJO APLIKACIJE NA KATASTER

VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV

POVZETEK

Kataster namakalnega sistema po prikazani metodologiji predstavlja bazo podatkov o objektih in napravah, uporabno upravljalcu sistema, kot tudi drugim uporabnikom prostora. Na podoben način bi bila možna nastavitev katastra vodnogospodarskih objektov kot pomemben del informacijskega sistema v vodnem gospodarstvu.

1.NAMEN PRIPRAVE METODOLOGIJE KATASTRA NAMAKALNIH SISTEMOV

Izvedeni namakalni sistemi predstavljajo tehnične objekte v prostoru, za katere je potrebno zagotoviti ustrezen standard informacij, ki bodo uporabne upravljalcu oziroma uporabniku namakalnega sistema, kot tudi drugim uporabnikom prostora, na katerem je izveden namakalni sistem.

V novem Zakonu o kmetijskih zemljiščih je podana obveza upravljalca namakalnega sistema (93. in 117. Člen) za vpis izvedenega sistema v kataster melioracijskih objektov in naprav.

Z namenom poenotenja vsebine in oblike katastrov je bila po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izdelana Metodologija katastrov objektov in naprav namakalnih sistemov.

2. VSEBINA KATASTRA

V katastru 50 zajeti predvsem podatki o tehničnih objektih namakalnega sistema, ki 50

vezani na zemljiške podatke o parcelah znotraj namakalnega obmOČja. Na atributne podatke v katastru je možno po potrebi navezati tudi druge informacije, ki se izkažejo za potrebne in koristne pri upravljanju z namakalnim sistemom.

3. PODLAGE ZA IZDELAVO KATASTRA

Podlogo za izdelavo katastra predstavlja projekt izvedenih del (PID), ki ga mora zagotoviti investitor po 22. Členu Zakona o graditvi objektov.

* mag. Smiljan. JUVAN, dipl. ing. gradb., *Bojan Mavri ing.gr. Vodnogospodarski biro Maribor, Glavni trg 19c,

Maribor, .* Gabrijela GRČAR dipl. ing. gradb. MKGP Republike Slovenije Parmova 33, Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

- 37 -

mag. S. Juvan, G. Grčar , B. Mavri UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

Podlogo za prikaz lokacije objekta v prostoru predstavljajo topografske in katastrske karte . Topografske karte v merilu 1 : 5000 skenira in kalibrira Geodetska uprava R Slovenije. Bolje bi bilo uporabiti vektorizirane TIN-50 zaradi hitrejšega in boljšega izrisa, vendar do sedaj še niso vektorizirane vse karte in je baza nepopolna. Še slabše je stanje katastrskih kart. Karte M 1 : 2500 so nova izmera, kjer imajo vse točke parcel svoje koordinate, karte M 1 : 2880 pa so stara izmera brez koordinat.

Teh kart tudi Geodetska uprava R Slovenije nima skeniranih ali vektoriziranih, ker je to v pristorjnosti posameznih izpostav in odvisno od področij, ki so komasirana, zato je take podatke izjemno težko pripraviti v digitalni obliki. Koordinate parcel v novi izmeri je možno dobiti na GU, staro izmero pa digitalizirati iz starih kart, zato taki podatki niso natančni in lahko taka karta služi le kot informacija o parcelah, ne pa tudi o vel ikosti parcele oz. njeni poziciji v prostoru.

Grafične podatke o objektih namakalnega sistema lahko direktno prenesemo iz PID, v kol ikor je ta računalniško obdelan (CAD) ali pa se izdelajo skenogrami načrtov

posameznih objektov (črpališča, hidranti, zasuni, vzdolžni profili cevovodv, ipd).

Najpomembnejši del katastra so tabelarični podatki v digitalni obl iki. To so podatki v DBASE formatu v dveh delih .

Prvi del je narejen s programom ARCCAD, kateri grafične podatke kot so koordinate, dolžina, površina in tudi atributne podatke zapiše v tabelo in jih z grafičnimi podatki poveže s tem, da vsakemu objektu dodeli enkratno razpoznavno številko (ID NUMBER).

Drugi del tabele so razni numerični in opisni podatki o objektih, napisani z urejevalnikom teksta, ki zna podatke shraniti v DBASE formatu (npr. EXCEL, ACCESS, oo.).

Oba dela tabele sta povezana z atributnim podatkom (npr. Ime objekta, številka hidranta, parcele ipd). ki nastopa v istoimenskem polju v obeh delih tabele.

Kataster vsebuje tudi podatke o vrednosti osnovnih sredstev in opreme v obliki tabele, ki je narejena s katerimkoli urejevalnikom besedil in se lahko poljubno ažurira in ni vezana na noben grafični del.

4_ ANALIZA PROGRAMSKE IN STROJNE OPREME

Podatki o namakalnem sistemu so obdelani v okolju WINDOWS s programskim orodjem Access, Autocad, Arccad in Arcview.

- Za pripravo podatkov je potreben program AUTOCAD. Z njim naredimo grafične

podlage in j ih postavimo na pravo mesto v koordinatnem sistemu.

- Za povezavo grafičnih in tabelaričnih podatkov potrebujemo program ARCCAD (ali njegovo močnejšo različ i co ARC-INFO).

- Za pregled in obdelavo podatkov pa potrebujemo program ARCVIEW.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

- 38 -

mag. S. Juvan, G. Grčar, B. Mavri

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

Zadnja dva programa sta izdelka ameriškega podjetja ESRI. To podjetje je vodilno v izdelavi GIS programov, zato so ti podatki kompatibiIni z vsemi podatki in programi, ki so v GIS-u.

Minimalna potrebna strojna oprema je računalnik 486/66, 16 MB RAM, barvni monitor in VGA grafična kartica z vsaj 1 MB RAM-a.

5. NAČiN IN OBLIKA PREZENTACIJE PODATKOV IZ KATASTRA

Ko imamo podatke pripravljene v obliki, kot je opisano v prejšnjem poglavju, jih lahko združujemo, preglejujemo, sortiramo, filtriramo in prikazujemo po različnih sklopih in temah, odvisno od programa za pregledovanje podatkov. V našem primeru je to program ARCVIEW.

Ta program omogoča pregledovanje in sortiranje kot so: - S klikom miške na objekt na grafičnem delu ekrana se nam prikažejo tabelarični

podatki o objektu in obratno, s klikom objekta v tabeli se nam pokaže lokacija objekta. To velja za cevovode kot tudi za parcele. (slika 2)

- Orodje za iskanje podatkov nam omogoča iskanje zapisa v tabeli. Če se zapis najde se nam prikaže v tabeli in lokacija objekta.

- Zapise v tabeli lahko prikazujemo v grupah, npr.: prikaže vse hidrante, ali hidrante na veji 2.0, ali vse cevovode, ki imajo premer večji od 160 ....

- Združujemo jih lahko po temah, npr. vse parcele na katerih so hidranti, ali vse parcele, ki se namakajo iz hidranta H34 ....

- Za vse podatke, ki so izbrani ali filtrirani lahko tvorimo nove tabele in jih statistično

obdelamo npr.: vsoto dolžin vseh izbranih cevi, vsota povrŠin, povprečna vrednost, minimalno in maximaino vrednost, lahko pa te podatke prikažemo tudi z diagramom.

- S klikom miške na objektu se nam lahko prikaže slika objekta ali s klikom na cevovodu vzdolžni profil cevovoda. (slika 1)

To je le nekaj od široke palete pregledovanja in obdelave podatkov, ki jo omogoča program ARCVIEW. Vsak uporabnik programa bo zelo hitro ugotovil tudi druge možnosti, ki jih ponuja ta program.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

mag. S. Juvan, G. Grčar, B. Mavri

Ml

;:i ' 5 .-r" .t ~~ • <A ti

.e ~

Slika 1:

Slika 2:

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

- 39 -

H2?

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

11 I /-~~

1~~Ii-:;::5 •• iIiJ:,~;(~i _._ 1.

.;.;.:.;.:.:.:.:.:.:: ....

- 40 -

mag. S. Juvan, G. Grčar, B. Mavri

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

6_ MOŽNOST APLIKACIJE IZDELANE METODOLOGIJE ZA IZDELAVO KATASTROV VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV

Upravljanje in vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi prav tako zahteva izdelavo sodobne podatkovne baze o izvedenih objektih.

V obdobju med leti 1985 in 1995 so bili izdelani katastri VG objektov in naprav za precejšen del slovenskih vodotokov.

Podatke, zbrane in obdelane po takrat sprejeti metodologiji (št. C-363 , VGI Ljubljana 1983) bi bilo možno novelirati in prirediti v obliko, ki bi omogočala hitrejši dostop do podatkov in enostavnejše vzdrževanje in ažuriranje takrat že nastavljene podatkovne baze.

Glede na velik pomen podatkov v katastru vodnogospodarskih objektov, kot sestavnem delu informacijskega sistema v vodnem gospodarstvu, je nerazumljiva nezainteresiranost uprave, zadolžene za upravljanje z vodnogospodarskimi objekti in napravami, v katere je bilo vloženih veliko družbenih sredstev, za vzpostavitev sodobnega informacijskeg sistema.

Izdelano metodologijo katastra objektov namakalnih sistemov bi s prilagoditvijo specifiki vodnogospodarskih objektov, bilo možno aplicirati pri nastavitvi podatkovne baze za katastre vodnogospodarskih objektov.

VIRI:

1. Kataster objektov in naprav namakalnih sistemov - metodologija (VG biro Maribor, 1996)

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96