mimi urbanc pokrajinske predstave o slovenski istri

MIM

I U

RB

AN

C: P

OK

RA

JIN

SKE P

RED

STAV

E O

SLO

VEN

SKI IS

TR

I

GEORITEM 15 GEORITEM 15

MIMI URBANC

POKRAJINSKEPREDSTAVE

O SLOVENSKIISTRI

15

0852452169879

ISBN 978-961-254-258-0

15,0

0€

http://zalozba.zrc-sazu.si

Georitem 15 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 15.4.2011 14:01 Page 1

1

2

GEORITEM 15

POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRI

Mimi Urbanc

4

GEORITEM 15

POKRAJINSKE PREDSTAVEO SLOVENSKI ISTRI

Mimi Urbanc

LJUBLJANA 2011

Knji` na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91

GEORITEM 15POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRIMimi Urbanc© 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU

Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per koRecenzenta:Milan Oroèn Adami~, Tatjana Resnik PlanincPre va ja lec: Deks d. o. o.Kar to graf ki: Jer ne ja Frid, Man ca VolkFo to graf ki:Mate ja Breg Valja vec, Mimi UrbancOb li ko va lec: Dra go Per ko

Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZa izda ja te lja: Dra go Per ko

Za lo` nik: Zalo` ba ZRCZa zalo` ni ka: Oto Lut harGlav ni ured nik: Voji slav Likar

Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o.Tisk: Collegium Graphicum d. o. o.Na kla da: 250 iz vo dov

CIP – Ka ta lo` ni za pis o pub li ka ci jiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

911.53(497.472)

URBANC, MimiPokrajinske predstave o slovenski Istri / Mimi Urbanc ;

6prevajalec Deks ; kartografki Jerneja Frid, Manca Volk ;fotografki Mateja Breg Valjavec, Mimi Urbanc7. – Ljubljana :Zalo`ba ZRC, 2010. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 15)

ISBN 978-961-254-258-0

255245312

6

GEORITEM 15

GEORITEM 15POKRAJINSKE PREDSTAVE O SLOVENSKI ISTRIMimi Urbanc

AVTORICAMimi Urbancmimi�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si/ur banc

Ro di la se je leta 1969 v Kra nju. Po kon ~a ni gim na zi ji v [kof ji Loki se je vpi sa -la na {tu dij geo gra fi je in zgo do vi ne na Filo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja niin ga kon ~a la leta 1996. Za diplom sko nalo go z na slo vom Kme tij sko obre me -nje va nje oko lja na gorenj skih Dobra vah v ener get ski lu~i: na pri me ru nase lij

Gori ~e, Leten ce in Sred nja vas je pre je la fakul tet no Pre {er no vo nagra do za {tu den te. Leta 2002 je naFilo zof ski fakul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni zago var ja la magi str sko delo Poskus tipo lo gi je kul tur nih pokra -jin v Slo ve ni ji, leta 2007 pa na Fakul te ti za huma ni sti~ ne {tu di je Uni ver ze na Pri mor skem dok tor skodiser ta ci jo Vpliv spre mi nja nja dràv nih mej na kul tur no pokra ji no v slo ven ski Istri.Ta koj po kon ~a nem {tu di ju se je kot asi stent ka zapo sli la na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Melika.

Od leta 2008 je znans tve na sode lav ka. Je pomo~ ni ca pred stoj ni ka, zadol ̀ e na za med na rod no sode -lo va nje, in pred stav ni ca Slo ve ni je v Per ma nent Euro pean Con fe ren ce for the Study of the Rural Lands ca pe.Od leta 2010 je pomo~ ni ca direk tor ja ZRC SAZU za med na rod no sode lo va nje. Na nacio nal ni rav -ni je aktiv na v Zve zi geo gra fov Slo ve ni je. Ukvar ja se s preu ~e va njem kul tur nih pokra jin, histo ri~ nogeo gra fi jo, agrar no geo gra fi jo, oko lje vars tve ni mi vse bi na mi in regio nal nim raz vo jem.

7

IZDAJATELJGeo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUgi�zrc-sazu.sihttp://giam.zrc-sazu.si

In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in galeta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no stiin umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra fi jo, ki je bil

usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, ki je bil usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke zafizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo graf -ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knji` ni co ter zem lje pi sni muzej. Nain{ti tu tu je sede` Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je.Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem

temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih,orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ̀ u je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda jaznans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ne knji` ne zbir ke Geo -gra fi ja Slo ve ni je, Geo ri tem, GIS v Slo ve ni ji, Regio nal ni raz voj in Narav ne nesre ~e.

Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri Mimi Urbanc


UDK: 911.53(497.4Is tra)COBISS: 2.01

IZVLEÊKPo kra jin ske pred sta ve o slo ven ski IstriKul tur na pokra ji na je kom plek sen pojav in obe nem pro ces, je medij in rezul tat ~lo ve ko ve dejav no -sti ter nje go ve ga doje ma nja. Mono gra fi ja teme lji na post mo der ni sti~ nem gle da nju na pokra ji no,v ka te rem pokra ji na ni ve~ samo mate rial na stvar nost, ampak dru` be ni in kul tur ni doku ment. Nje -go vo bra nje omo go ~a raz krit je pomen skih slo jev in pro ce sov, ki ta doku ment sestav lja jo. V knji gipri ka zu je mo doje ma nje in zaz na va nje pro stor skih u~in kov posle dic zgo do vin skih dej stev v slo ven -ski Istri v 20. sto let ju. Niso nas zani ma le nepo sred ne spre mem be sesta vin kul tur ne pokra ji ne, ampakodnos lju di do njih, zato smo upo ra bi li teo ri jo dru` be nih pred stav, s ka te ri mi pred stav lja mo pokra -ji no kot kom plek sen pojav. Osre do to ~a mo se na pred sta ve pokra ji ne in zgo do vi ne, kot so zasto pa nev raz li~ nih pisnih virih: lite rar nih, stro kov nih in znans tve nih. Vsa ka lite ra tu ra je lah ko vir znans -tve ne ga prou ~e va nja in omo go ~a ustvar ja nje nove ga geo graf ske ga zna nja in véde nja. Pri ~u jo ~o razi ska vonamre~ gra di mo na meta fo ri »po kra ji na je bese di lo«, ki ga je napi sa la (ob li ko va la) dru` ba. To bese -di lo lah ko bere jo in inter pre ti ra jo tako stro kov nja ki (znans tve ni ki) kot tisti, ki pokra ji no upo rab lja jo.Pokra ji na ni ve~ tisto, kar vidi mo; je kon strukt tiste ga sve ta.Em pi ri~ ni del, v ka te rem smo sle di li postop kom ute me lje val ne teo ri je, smo izved li z ra ~u nal ni{ -

kim pro gra mom ATLAS.ti. Ana li zi ra li smo 147 be se dil s skup no 3344 stran mi ozi ro ma 6.189.564 zna ki.Kodi ra li smo ve~ kot 1000 poj mov, ki smo jih zdru ̀ e va li v sku pi ne ozi ro ma kate go ri je, ki kaè jo {irokoraz ve je no dru` be no pred sta vo o po kra ji ni in pokra jin ski dina mi ki, pri ~emer odra ̀ a jo tesno preple -ta nje mate rial ne in nema te rial ne sfe re ter pokra jin skih pro ce sov. Opre de li li smo devet vidi kov pokra ji ne:pokra ji na kot narav no oko lje, pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji, pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja,pokra ji na kot pri pad nost, odtu je nost od pokra ji ne, pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la, pokra ji na spo -lov, pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ter pokra ji na kot odnos med mestom in pode ̀ e ljem.Na teme lju sin te ze ome nje nih deve tih vse bin smo pri{ li do sle de ~ih skle pov:

• Giba lo raz vo ja pokra ji ne v po de ̀ el ski Istri je odnos med mestom in pode ̀ e ljem, ki je obe nem odrazraz mer ja mo~i med nji ma.

• Naj ve~ je spre mem be v po kra ji ni so pov zro ~i le poli ti~ ne raz me re po 2. sve tov ni voj ni, ure sni ~e vanjeidej socia liz ma in odre za nost slo ven ske Istre od Trsta.

• Spre mem be mej in sprem lja jo ~e dru` be no po li ti~ ne raz me re so odlo ~il no vpli va le na ̀ iv lje nje ljudi,kar se nav zven odra ̀ a v kul tur ni pokra ji ni. Spre mem be so bile tako hitre in glo bo ke, da jih ljudjeniso ime li ~asa pono tra nji ti, kar ustvar ja ob~u tek odtu je no sti in posle di~ no vodi v kri zo iden ti tete.

• Meje so glo bo ko zare za ne v vsak da nje ìv lje nje Istra nov, zato so izzva le nega tiv ne odzi ve.• âs je pomem ben dejav nik v kul tur ni pokra ji ni, saj ima jo spre mem be ~asov no dimen zi jo.

KLJU^NE BESEDEgeo gra fi ja, slo ven ska Istra, kul tur na pokra ji na, kva li ta tiv na ana li za bese dil, ATLAS.ti, dru` be ne repre -zen ta ci je

8

GEORITEM 15


UDC: 911.53(497.4Is tra)COBISS: 2.01

ABSTRACTLands ca pe Repre sen ta tions of Slo ve nian IstriaA cul tu ral lands ca pe is simul ta ne ously a com plex phe no me non and a pro cess; it is a me dium and a re -sult of human acti vi ties and per cep tion. This mono graph is based on a post mo dern view of the lands ca peand it under stands the lands ca pe not only as a physi cal phe no me non, but espe cially as a so cial andcul tu ral docu ment. Rea ding this docu ment disc lo ses the layers of mea ning and pro ces ses that com -pri se it. This study exa mi nes the under stan ding and per cep tion of the spa tial effects from the historyof Slo ve nian Istria in the twen tieth cen tury. It does not deal with direct chan ges in cul tu ral lands ca -pe fea tu res, but rat her with peo ple's rela tions hip to them, and so social repre sen ta tion theory is usedto repre sent lands ca pe as a com plex phe no me non. The focus is on repre sen ta tions of the lands ca peand history, such as their appea ran ce in vari ous lite rary, pro fes sio nal, and scho larly texts. Any lite ra -tu re can be a sour ce for scho larly study and can enab le the crea tion of new geo grap hi cal know led geand awa re ness. This study is con struc ted on the metap hor »the lands ca pe is a text« that is writ ten orsha ped by society. This text can be read and inter pre ted by both scho lars and tho se that use the lands -ca pe. The lands ca pe is no lon ger the thing we see; it is a con struct of this world. The empi ri cal sec tiontra ces the pro ces ses of groun ded theory using ATLAS.ti soft wa re; 147 texts were analy zed, tota ling3,344 pa ges or 6,189,564 cha rac ters. More than 1,000 con cepts were coded and then com bi ned intocate go ries revea ling a di ver se social con cep tion of Istria's cul tu ral lands ca pe and lands ca pe dyna mics,expres sing the clo se inter con nec ted ness of the mate rial and intan gib le sphe res, as well as their underl -ying pro ces ses. The result is nine aspects of the lands ca pe: the lands ca pe as a na tu ral envi ron ment,the lands ca pe and links with neigh bo ring areas, the lands ca pe as a li ving sour ce, belon ging to the lands -ca pe, alie na tion from the lands ca pe, the lands ca pe as a ru ral idyll, the gen de red lands ca pe, the lands ca peas acces si bi lity and mobi lity, and the lands ca pe as a ru ral–ur ban rela tion. The fol lo wing conc lu sionswere reac hed based on a tho rough synthe sis of the nine aspects men tio ned abo ve:• The dri ver of deve lop ment in rural Istria is the rela tions hip bet ween town and coun try si de, whichis also an expres sion of the power rela tions hip bet ween the two.

• The poli ti cal situa tion after World War II, the imple men ta tion of com mu nism, and the iso la tionof Slo ve nian Istria from Trie ste cau sed the grea test chan ges to the lands ca pe.

• Bor der chan ges and the accom pan ying social and poli ti cal con di tions had a de ci si ve impact onpeo ple's lives, which is out wardly expres sed in the cul tu ral lands ca pe. The chan ges were so suddenand wide-ran ging that peo ple did not have time to inter na li ze them, which crea ted fee lings of alie -na tion and sub se quently led to an iden tity cri sis.

• Bor ders cut deeply into Istrians' every day lives, and so they led to nega ti ve reac tions.• Time is a sig ni fi cant fac tor in cul tu ral lands ca pes becau se chan ges have a tem po ral dimen sion.

KEY WORDSgeo graphy, Slo ve nian Istria, cul tu ral lands ca pe, qua li ta ti ve text analy sis, ATLAS.ti, social repre sen -ta tions

9


Vse bi na

1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 112 Ter mi no lo{ ka in meto do lo{ ka izho di{ ~a .............................................................................................. 132.1 Kul tu ra ........................................................................................................................................................................ 132.2 Kul tur na pokra ji na .......................................................................................................................................... 132.3 Pokra ji na in iden ti te ta .................................................................................................................................. 142.4 Pokra ji na je bese di lo ...................................................................................................................................... 152.5 Pokra ji na je pro ces ............................................................................................................................................ 172.6 Preu ~e va nje pokra ji ne .................................................................................................................................. 182.7 Teo ri ja dru` be nih pred stav zastop ni {tev .................................................................................... 20

3 âsov na in pro stor ska opre de li tev, izbor bese dil ter meto da ............................................ 213.1 Slo ven ska Istra – ~asov na in pro stor ska opre de li tev ........................................................ 213.2 Izbor bese dil ............................................................................................................................................................ 233.3 Meto da ute me lje val na teo ri ja ................................................................................................................ 343.4 Pri pra va bese dil za ana li zo ........................................................................................................................ 363.5 Ana li ti~ no orod je – pro gram ATLAS.ti ........................................................................................ 36

4 Pokra jin ska dina mi ka v slo ven ski Istri .................................................................................................... 414.1 Pokra ji na kot narav no oko lje ................................................................................................................ 414.2 Pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji ...................................................................................... 504.3 Pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja ...................................................................................................................... 554.4 Pokra ji na kot pri pad nost ............................................................................................................................ 674.5 Odtu je nost od pokra ji ne ............................................................................................................................ 764.6 Pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la .............................................................................................................. 884.7 Pokra ji na spo lov ................................................................................................................................................ 924.8 Pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ........................................................................................ 994.9 Pokra ji na kot odnos med mestom in pode ̀ e ljem .......................................................... 111

5 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 1196 Sez nam virov in lite ra tu re ................................................................................................................................ 1287 Sez nam slik .................................................................................................................................................................... 1338 Sez nam pre gled nic .................................................................................................................................................. 135

10

GEORITEM 15

1 Uvod

»… S~a so ma je posta la vod na gla di na ~udo vi ta knji ga – knji ga, ki je bila nera zum -lji va za nepos ve ~e ne ga pot ni ka, ki pa je meni odpi ra la svo jo du{o brez pri dr` kov in miizro ~a la svo je naj bolj dra go ce ne skriv no sti tako jasno, kakor bi jih pri po ve do va la na glas.In to ni bila knji ga, ki jo pre be re{ in potem vrè{ pro~, zakaj vsak dan je pri po ve do va -la novo zgod bo. Vseh dol gih dva najst tiso~ milj ni bilo niko li ene same stra ni, ki bibila prazna, nobe ne stra ni, ki bi jo èlel pre sko ~i ti, misle~, da bo{ na pri hod nji stra nina{el kaj bolj zabav ne ga ali dru ga~ ne ga… Zdaj, ko sem obvla dal govo ri co vode in semspoznal vsak naj manj {i obris na nje nih bre go vih kakor abe ce do, sem veli ko pri do bil…«(Twain 1961, 55).

Po kra ji na je del Zem lji ne ga povr{ ja, ki se po svo jem vide zu in zna ~a ju lo~i od okoli -ce (Klad nik s so de lav ci 2005, 292). Sestav lja jo jo vrste pokra jin skih sesta vin, njih papoja vi in pro ce si (Per ko 1998, 14). Izraz pokra ji na se na prvi pogled zdi pre prost injasen, v re sni ci pa je zaple ten in kom plek sen (Ol wig 1996, 630). Bolj ko pro di ra mov nje go vo bis tvo, bolj se to odmi ka in pora ja jo se nova in nova vpra {a nja. Odgo vorinanje so pogo sto dvoum ni in neza dost ni ter odpi ra jo nove dile me. Jasno je, da pokra -ji na ni le kom plek sen sistem narav nih in dru` be nih zna ~il no sti, ampak je tudi misel nainsti tu ci ja, sim bol, je odpr ta knji ga, ki nam omo go ~a, da pro dre mo v nje no notra -njost in se sez na ni mo z nje no vse bi no. Nje no pre bi ra nje nam odkri va {te vil ne zgod be,pre ple te ne s pre te klost jo, ideo lo gi jo, ìv lje njem lju di, prav tako kot plov ba po Misi -si pi ju.

Po kra ji na je rezul tat odno sa med narav nim oko ljem in ~lo ve{ ko dru` bo. Sous -tvar ja li so jo ljud je, upo {te va je oko lje, ki jih je obda ja lo. Pri nje nem obli ko va nju soime li klju~ no vlo go dru` be na sesta va, kul tur na tra di ci ja, gos po dar ske dejav no sti inpoli ti~ ni vzor ci. Na~in, kako so ljud je in oko lje okrog njih vpli va li in {e vpli va jo drugna dru ge ga, se je spre mi njal in se {e spre mi nja v ~a sov nem, pro stor skem in zgo dovin -skem kon tek stu. Pokra ji na je v vsa kem pri me ru dru` be ni kon strukt. ê jo ho~e mopra vil no razu me ti, jo mora mo poj mo va ti v kon tek stu nje ne last ne narav ne in kul -tur ne zgo do vi ne (Whyte 2002, 7).

Po kra ji na je vse po vsod okrog nas. V~a sih ima mo z njo vsa kod nev ne sti ke, takofizi~ ne kot misel ne. Zara di te dina mi~ ne pove za no sti se nepre sta no spre mi nja, ven -dar je hitrost spre mi nja nja raz li~ na. Neka te re spre mem be pote ka jo po~a si in so zatokomaj zaz nav ne, dru ge so hitre in teme lji te. Rav no zara di ~asov ne dimen zi je pokra -ji na odse va vza jem no doga ja nje v se da njo sti in pre te klo sti ter omo go ~a obli ko va njeiden ti te te na oseb ni, kra jev ni, regio nal ni in dràv ni rav ni. Pokra ji ne so ve~ plast ne invse bu je jo spo min na pre te kla obdob ja ~lo ve ko ve ga delo va nja na Zem lji.

Ljud je ima mo zelo raz li~ ne pogle de na pokra ji no, zato je nje na nara va pogo stospor na. Vsak do jo vidi dru ga ~e in ji pri pi su je svo jo sim bo li ko. Obdob je, ko je bilapokra ji na razum lje na zgolj kot mate rial ni okvir, v ka te rem so ljud je ìve li in dela li,

11


je ̀ e zdav naj mimo. V so dob nem ~asu je razu me va nje pokra ji ne pove za no s pro stor -sko orga ni za ci jo dru` be (Sa gan 2004, 141). Tudi odnos do nje in nje na inter pre ta ci jasta pove za na z last ni mi izku{ nja mi in vred no ta mi: kapi ta list bi na pri mer pokra ji -no oce nje val sko zi finan ce, umet nik z es tet ski mi meri li in nara vo slov ni znans tve nikz eko lo{ ki mi meri li. Raz li ke so tudi v po gle dih zuna njih opa zo val cev (out si ders) inude le ̀ e nih opa zo val cev (in si ders). Prvi ̀ ivi jo in dela jo v neki pokra ji ni in ima jo zatoz njo dnev ne sti ke, med tem ko jo dru gi doìv lja jo bolj obrob no.

Spre mem be pokra ji ne smo preu ~e va li s kva li ta tiv no meto do, ime no va no ute me -lje val na teo ri ja, ki teme lji na preu ~e va nju bese dil. V ana li zo smo poleg znans tve nihin stro kov nih bese dil vklju ~i li poljud ne ~lan ke ter pro zo in poe zi jo. Naj bolj oseb nabese di la, ki opi su je jo dogod ke posa mez ni ka in nje gov sub jek tiv ni pogled na svet, soogle da lo ~asa, v ka te rem so nasta la. 147 be se dil s sku paj 3344 stran mi ozi ro ma6.189.564 zna ki smo ana li zi ra li s pro gra mom ATLAS.ti.

Z upo rab lje no meto do, ki je novost v slo ven ski geo gra fi ji, smo èle li poka za tiozi ro ma naka za ti sodob ne in v slo ven ski geo gra fi ji {e nepoz na ne na~i ne preu ~e vanjapokra ji ne. Pri delu smo izha ja li iz bis tva kul tur ne pokra ji ne, iz nje ne kom plek snostiin raz voj ne dina mi~ no sti ter se naslo ni li na aktual no ide jo v kul tur ni geo gra fi -ji, na razu me va nje pokra ji ne kot bese di la. Za ugo tav lja nje doje ma nja in pred stavo pokra ji ni smo upo ra bi li teo ri jo dru` be nih pred stav ozi ro ma zastop ni {tev. Takosmo pre se gli ozi ro ma nad gra di li doslej uve ljav lje no preu ~e va nje pokra ji ne z vi di -ka mate rial nih prvin in odpr li pogled v ne ma te rial no, neo tip lji vo sfe ro pokra ji ne.Pome ni, ki jih ljud je pri pi su je jo pokra ji ni, se po pomemb no sti zago to vo lah kokosajo z otip lji vi mi sesta vi na mi pokra ji ne, saj je ~lo vek njen naj po memb nej {ipreob li ko va lec. Upo {te va nje doje ma nja pokra ji ne ni zgolj aka dem ska dome na, ampakima tudi prak ti~ no vred nost. Tisti, ki odlo ~a jo, bodo lah ko svo je odlo ~i tve o po se -gih v po kra ji no ute me lje va li in spre je ma li, upo {te va je lju di in nji ho vo doje ma njepokra ji ne.

Za ni ma nas (ob)mej na pokra ji na v 20. sto let ju. Meja kot sti ~i{ ~e dràv nih oze -melj in poli ti~ nih siste mov vpli va na ~lo ve ko vo ̀ iv lje nje in na pokra jin ske zna ~il no sti.Mej na pokra ji na se spre mi nja nepo sred no zara di poli ti~ nih, uprav nih in gos po dar -skih ukre pov ter posred no zara di ~lo ve ka in nje go ve ga pri la ga ja nja mejam. Meja inpokra ji na sta poja va, ki sobi va ta, se dopol nju je ta in si v~a sih tudi nas pro tu je ta, nek -je nad nji ma pa je ~lo vek, ki je raz pet med mate rial ne in misel ne ozi ro ma spoz nav nemeje ter pokra ji ne. Mate rial ne in spoz nav ne pokra ji ne ter meje so pre ple te ne, med -se boj no pove za ne in sood vi sne. Spre mem ba enih vpli va na spre mi nja nje dru gih inobrat no; mate rial ne meje ustvar ja jo misel ne meje, te pa ustvar ja jo nove mate rial nemeje.

12

GEORITEM 15

2 Ter mi no lo{ ka in meto do lo{ ka izho di{ ~a

2.1 Kul tu ra

Izraz kul tu ra je znan in pogo sto upo rab ljan. Slo ven ci ga obi ~aj no pove zu je moz na rod no eman ci pa ci jo, ki so jo za~e li »ljud je pere sa« (Se ton-Wat son 1980, 29). Ima -mo dva dràv na kul tur na praz ni ka in kul tu ro razu me mo kot naj po memb nej {i delnarod ne iden ti te te. Tudi v vsak da njem ìv lje nju se izraz pogo sto upo rab lja: govo ri -mo o ki taj ski kul tu ri, ali kadar ~esa ne razu me mo, na pri mer spo pa da med Tut si jiin Hutu ji, re~e mo na pri mer: »To je del nji ho ve kul tu re.« Kaj je torej kul tu ra? Ivan Gro -har, Fran ce Pre {e ren in Marij Kogoj zago to vo. Pa tudi Na{a mala kli ni ka, Sanj ski mo{ kiin Para da pono sa. So kul tu ra slog obla ~e nja in pre hra nje val ne nava de? Celot na naselja,mesta in pokra ji ne? Odgo vor je pri tr di len. Vse to in {e mar si kaj dru ge ga. Pogle dovna to, kaj je kul tu ra, je veli ko. V na da lje va nju pred stav lja mo geo graf ski pogled.

Izraz izha ja iz latin ske bese de cole re v po me nu 9ob de lo va ti, nego va ti, skr be ti’(Jones 2003, 41). Prvot no se je nana {al na ~lo ve ko vo ve{ ~i no obde lo va nja narav nepokra ji ne. Agri kul tu ra, hor ti kul tu ra in api kul tu ra na pri mer ozna ~u je jo ure di tev, udo -ma ~i tev in proi zvod no rabo njiv, vrtov in ~ebel. S spoz na va njem tujih deèl in ljud stev,kate rih teh no lo{ ke ve{ ~i ne in teh ni ke so se raz li ko va le od evrop skih, se je izraz raz -{i ril na evro po cen tri~ no ozna ~e va nje dru ga~ no sti: pri mi tiv ne, ekso ti~ ne, karib skekul tu re in podob no. V na sled njem kora ku je ozna ~e val opre de lje va nje pro ce sa raz -vo ja dru` be od prvo bit ne div jo sti do splo {no veljav nih na~el in norm. Nazad nje seje za~el upo rab lja ti za dejav no sti, potreb ne ali korist ne pri kul ti vi ra nju ob~ut lji vo -sti ~lo ve ka in nje go ve ga vede nja, torej za umet nost: upo dab lja jo ~o umet nost, glas bo,poe zi jo, lite ra tu ro in ples (Cos gro ve 2000, 135).

Kul tu ra je ena naj po memb nej {ih tem v geo gra fi ji; izraz kul tu ren je pogo sto ozna -~e val dru` be ni del vede. Razum lje na je kot celo ten na~in ìv lje nja dolo ~e ne sku pi nelju di, na pri mer za pre pri ~a nje (ver sko, poli ti~ no), tra di ci jo, delo va nje (gos po dar sko),insti tu ci je (prav ne, vlad ne, dràv ne) in teh no lo gi jo (ve{ ~i ne, zna nje, opre ma) (Ur -banc 2002, 21). Sestav ni deli kul tu re so, ~e na{te je mo le naj po memb nej {e, vera, jezik,arhi tek tu ra, kuli na ri ka, teh no lo gi ja, glas ba, ples, {port, medi ci na, moda, vlo ga spo lov,zako no da ja, izo bra ̀ e va nje, vla da nje, kme tijs tvo, gos po dars tvo, vred no te, delov na etika,vede nje, snu bi tev, rekrea ci ja, geste (Heat wo le 2006). Kul tu ra ni omeje na le na material -no sfe ro, ampak vklju ~u je tudi manj otip ljiv svet zave sti in izku {enj (Jack son 1989, 48).

2.2 Kul tur na pokra ji na

Pred met na{e ga preu ~e va nja je pokra ji na. Red ko ka te ri izraz v geo gra fi ji in tudidru gih vedah je pred met toli kih raz prav in se pona {a s to li ki mi raz li~ ni mi pome ni.Angle{ ki izraz lands ca pe je v sred nje ve{ ki Angli ji pome nil vpliv no obmo~ je fev dal -

13


ne ga gos po da ali obmo~ je, pose lje no s sku pi no lju di. Od 17. sto let ja je po zaslu gi nizo -zem skih sli kar jev izraz landsc hap pome nil videz dolo ~e ne ga ozem lja ozi ro mapred sta vo o sli ki. V za ~et ku 20. sto let ja se je ter min uve lja vil za ozna ~e va nje ozem -lja ozi ro ma teri to ri ja, ki ga lah ko zaob ja me oko (The dic tio nary…2000, 429–430),in bil kot vid ni izraz ~lo ve ko ve ga oko lja uve den v geo gra fi jo. Od takrat je {e ve~ kratspre mi njal pomen in dobi val nove pomen ske dimen zi je.

Izraz kul tur na pokra ji na je rezul tat preu ~e va nja pokra ji ne kot pred me ta kul tur -ne geo gra fi je. Prvi ga je uve del Carl Ort win Sauer (1889–1975) in ob tem podal {eved no upo rab no kla si~ no opre de li tev (Sa uer 1963, 343): »…Kul tur no pokra ji no jeiz narav ne pokra ji ne obli ko va la dru` be na sku pi na. Dru` ba je pov zro ~i telj, narav no oko -lje je sreds tvo in kul tur na pokra ji na je rezul tat…«. Sauer je va ber ke leyj ska pokra jin ska{ola geo gra fi je je kul tur no pokra ji no opre de lje va la kot dojem ljiv ozi ro ma vid ni delzemelj ske ga povr{ ja (Sa uer 1963).

Sa uer je va mor fo lo{ ka meto da je {e ved no aktual na in upo rab na, ~eprav je v zad -njih deset let jih ve~ pozor no sti name nje ne meta fo ri~ ni, ideo lo{ ki, vred nost ni ali kak {nidru gi neo pri jem lji vi kako vo sti pokra ji ne. S sim bol nim pri sto pom se je raz {i ril tudikrog preu ~e va nja pokra jin skih oblik, ki vklju ~u je pokra ji ne, izra ̀ e ne v glas bi, lite -ra tu ri na film skem plat nu, tele vi zij skih zaslo nih, inter ne tu, sli kar skem plat nu in dru ge.Pomemb no je, da ima jo vse rabe izra za pokra ji na pro stor sko kom po nen to, saj je tabis tve na sesta vi na geo graf ske ga preu ~e va nja.

Pod vpli vom huma ni sti~ nih in beha vio ri sti~ nih idej je Cos gro ve (1998, 13) pokra -ji no opre de lil kot »na ~in vide nja« in ne ve~ zgolj kot podo bo ali pri zor. S tem jepokra ji na dobi la novi kog ni tiv no in izkus tve no dimen zi jo, ki sta posta li sreds tvo terproi zvod pokra jin ske dina mi ke, urav no te ̀ e no sti, sim bo liz ma, ideo lo gi je in iden ti -te te (Ter ken li 2001, 201). Kom plek sne mu pome nu pokra ji ne se je mo~ no prib li ̀ alumet nost ni zgo do vi nar Mitc hell, ki pra vi (Mitc hell 1994, 5): »…po kra ji na je sli kanara ve, ki jo posre du je dru` ba (kul tu ra). Je tako zasto pan kot pri ka zan pro stor, tako ozna -~e va lec kot ozna ~e nec, tako okvir kot vse bi na zno traj okvi ra, tako rea len pro stor kot nje govpri vid, tako zavi tek kot bla go v njem…«.

V Slo ve ni ji ima preu ~e va nje kul tur ne pokra ji ne dol go tra di ci jo, pri ~emer so bilev os pred ju tako raz li~ ne prvi ne pokra ji ne kot tudi pokra ji na kot celo ta (Ur banc 2002;Klad nik, Per ko in Urbanc 2009).

2.3 Pokra ji na in iden ti te ta

Bis tvo pokra ji ne so ljud je, ki so jo ustva ri li in obli ko va li s po mo~ jo seki re. S temje posta la del njih in oni del nje. Zato je kon cept pokra ji ne nad vse pri me ren za preu -~e va nje regio nal ne iden ti te te (Bu fon 1992; Bufon 1993). Pokra ji na pre skr bi fizi~ nopod po ro (sreds tva), nudi neo tip lji vo povra ~i lo (po men) in obe nem raz kri va pro ce -se med nji mi (Marsh 1987).

14

GEORITEM 15

Re gio nal na iden ti te ta je ̀ e dol go pred met geo graf ske ga preu ~e va nja, saj so ̀ e tra -di cio nal ni pri sto pi preu ~e va nja regij in regio na liz ma pogo sto pou dar ja li prvo bit nonara vo regij, to je nji ho vo »oseb nost« ter har mo ni jo ozi ro ma enot nost med regi join nje ni mi nase ljen ci (Paa si 2003, 476; Kle men ~i~ 2005). Regio nal ni iden ti te ti se priz -na va klju~ no mesto v ob li ko va nju regi je kot dru` be ne ga ozi ro ma poli ti~ ne gapro sto ra, {e zla sti v zad njih letih pa je dobi la vodil no vlo go v boju pro ti glo ba liz mu.Zato posta ja pred met tako znans tve nih dis ci plin kot poli ti~ nih pro gra mov, raz li~ -nih raz voj nih agen cij in zbor nic. Regio na li zem je tudi eno klju~ nih na~el Evrop skezve ze, kjer »Evro pa regij« nasto pa kot model pri hod nje ure di tve (Go sar 2005, 11).

ê upo {te va mo ~lo ve{ ko dimen zi jo, je regio nal na iden ti te ta dia lek ti~ ni sistem,ki zdru ̀ u je pers pek ti vi »mi« in »oni«. Ta dvoj nost je dvo di men zio nal na. Hori zon -tal na raven, za kate ro je zna ~il no raz li ko va nje med zuna nji mi in ude le ̀ e ni miopa zo val ci, se kri ̀ a z ver ti kal no rav njo, ki jo opre de lju je boj, teme lje~ na mo~i. Ver -ti kal na raven torej lo~i dve pers pek ti vi, to je »zgo raj« in »spo daj«, in je tesnopove za na z ideo lo gi jo, gonil no silo, ki jasno lo~u je lju di od »spo daj« in lju di od »zgo -raj« (Paa si 2003). Doje ma nje kon cep ta regij teme lji na razu me va nju pove za no sti obehdimen zij in nju ne ga mate ria li zi ra nja v po kra ji ni.

Van 'T Klo ster, van Aselt in Koe nis (2002) ter Paa si (2003) so opre de li li regio -nal no iden ti te to kot dru` be ni pro ces vza jem ne ga delo va nja in repre zen ta ci je, ki vse bu jetako kul tur noz go do vin ski kot poli ti~ no gos po dar ski kon tekst. Sled nji na iden ti fi ka -ci jo ne vpli va nepo sred no, ampak posred no sko zi kul tu ro in zgo do vi no. Ideo lo gi jaje tista, ki lah ko spod bu ja ali zavi ra obli ko va nje iden ti te te na mate rial ni in sim bol -ni rav ni. Ven dar ideo lo gi ja sama po sebi ne zavi ra, ampak je defor mi ra nje stran skiu~i nek pogo stih ideo lo{ kih spre memb. V obrav na va nem pri me ru se je fizi~ ni okvirregi je – ~e meje razu me mo kot najo ~it nej {o mani fe sta ci jo poli ti~ ne iden ti te te – pogo -sto spre mi njal in obe nem s tem so pote ka le spre mem be v iden ti te ti. Pokra ji na jeshram ba naj raz li~ nej {ih podob, pome nov, vpli vov. Vsa ka ideo lo gi ja bri {e vpliv ozi -ro ma ostan ke prej{ njih ideo lo gij in jih nado me{ ~a s svo ji mi. ê nova ideo lo gi japre te klim prvi nam ne pri pi {e ustrez ne ga pome na, za~ no pro pa da ti ozi ro ma izgi nja ti(Ur banc s so de lav ci 2004; Palang s so de lav ci 2006).

2.4 Pokra ji na je bese di lo

»…Ka dar ko li gre mo v so dob no pokra ji no, nale ti mo na…zna ke, meje, ceste, zbir -na mesta. Takoj jih pre be re mo in ne samo, da jih pre be re mo, tudi sami jih ustvar ja mo,pri ~emer se sko raj ne zave da mo, da bi brez njih ne mogli delo va ti kot ~la ni dru` be…«(Jack son 1984, 46).

Tako kot so raz li~ ni pogle di, kaj pokra ji na sploh je, so raz li~ ni tudi pri sto pi k nje -ne mu preu ~e va nju. Nad vse upo ra ben je pri stop razu me va nja pokra ji ne kot bese di la.Uvod ni Jack so nov oris pokra ji ne kot ber lji ve eno te naka zu je vzpo red ni ce med pokra -

15


ji no in bese di lom ter nami gu je na meta fo ro »po kra ji na je bese di lo, ki ga je napi sa la(ob li ko va la) dru` ba«. To bese di lo bere jo in inter pre ti ra jo tako stro kov nja ki (znan -s tve ni ki) kot tisti, ki pokra ji no upo rab lja jo. Ide ja v ozad ju ome nje ne meta fo re je, daljud je v po kra ji no vti sne jo svo je mi{ lje nje in vred no te prav tako, kot zli je jo svo ja ~us -tva na papir. Posle di~ no je pokra ji no mogo ~e bra ti ena ko, kot je mogo ~e pre bi ra tiknji go. Cos gro vo va (1989, 1993, 1998, 2000 in 2002) ter Dun ca no va (1993 in 2005)dela pre ve va ide ja, da de{i fri ra nje pokra jin ske sim bo li ke raz kri je povsem ideo lo{ kain poli ti~ na spo ro ~i la, vtis nje na v po kra ji no.

Bis tvo doje ma nja pokra ji ne kot bese di la je, da je pokra ji na vse manj kon kret nain vid na ter vse bolj sub jek tiv na, saj se fizi~ ni in struk tur ni vidi ki umi ka jo sim bol -nim vred no tam. V tem smi slu je pokra ji na zuna nji svet, kot ga posre du je ~lo ve ko vaizku{ nja (Whyte 2002, 17). Pokra ji na ni sestav lje na le iz tiste ga, kar se raz kri va predna{i mi o~mi, ampak tudi tiste ga, kar je v na {ih gla vah (Whyte 2002, 7), torej ni ve~tisto, kar vidi mo; je kon strukt tiste ga sve ta. Pokra ji na je zato dru` be ni in kul tur niproi zvod, na~in vide nja, pro ji ci ra ne ga na svet. Zato nas v tem delu zani ma, kako pokra -ji ne doìv lja mo, inter pre ti ra mo in pred stav lja mo. Bra nje je odvi sno od gle dal ca, odnje go ve ga oseb ne ga pogle da in kul tur ne ga oko lja, iz kate re ga izha ja (Whyte 2002,188). Vsak posa mez nik ima svo jo oseb nost in pogled na svet, ki fil tri ra in izma li ~iinfor ma ci je, kar vodi v se lek ti ven vtis pokra jin ske ga vide za. Pogled je lah ko zelo bli -zu resni~ no sti ali pa zelo odda ljen (Whyte 2002, 7).

Vzpo red ni ce med pokra ji no in bese di lom sta nad gra di la Bar nes in Dun can (1992, 5):»…poj mi, kot so bese di lo, diskurz in meta fo ra, 6so se7 za~e li pojav lja ti kot mo~ ni kon -cep ti v zad njih dveh deset let jih. Prvot no so se pojav lja li v li te rar ni kri ti ki, zdaj pa ima jodosti {ir {i pomen…v ve dah, kot je geo gra fi ja…«. Pove za va, ki jo Bar nes in Dun canraz kri va ta med ustvar ja njem geo graf ske ga zna nja in lite rar ni mi {tu di ja mi, se ne kon -~a pri vred no te nju pokra ji ne kot bese di la. Po nju nem »bra nje« ni edi na vzpo red ni camed geo gra fi jo in lite rar ni mi {tu di ja mi, ampak je tak {no tudi »pi sa nje« (Bar nes inDun can 1992, 6). Izraz geo gra fi ja dejan sko pome ni 9opi so va nje Zem lje’, saj v sta ri gr{ -~i ni ge pome ni 9Zem lja’, grap ho pa je gla gol ska izpe ljan ka v po me nu 9pi {em, ri{em,sli kam, vkle {em’ (Snoj 1997). Poleg pokra jin skih ana liz so tudi lite rar ne stva ri tve edenod na~i nov spoz na va nja pokra ji ne ozi ro ma nje ne ga razu me va nja. Crang (1998, 49)meni, da lite rar ne pri po ve di lah ko raz kri je jo, kako je pro stor ure jen in kako odnosdo pro sto ra obli ku je dru` be no delo va nje. Tako geo gra fi ja kot knji ̀ ev nost obse ga tapisa nje o kra jih in pro sto rih. Obe sta pro ces ozna ~e va nja, ki kra jem pri pi su je pomenv do lo ~e nem dru` be nem kon tek stu (Crang 1998, 44).

S po kra ji no kot bese di lom je pove za na tudi ide ja, da ima pokra ji na ~asov nodimenzi jo, ki vklju ~u je inte rak ci jo med pre te klost jo in seda njost jo. Pokra ji na je zatove~ sloj na; vsak sloj nosi zapis obdob ja, v ka te rem je nastal. Prav tako so posa mez neprvi ne slo ji pokra ji ne. ̂ asov ni in vse bin ski slo ji pokra ji ne so palimp se sti, mlaj {i zapi -si nad zbri sa ni mi prvot ni mi. »Pra va« pokra ji na je ved no shra nje na v mi slih, nato

16

GEORITEM 15

fil tri ra na sko zi slo je mitov in spo mi na ter {ele zatem pre ne se na na popi sa no stran(Pals dot tir 2002). Spo min in pokra ji na sta tesno pre ple te na; vizi ja pokra ji ne je ved -no posre do va na sko zi ~lo ve ko vo izku{ njo. Scha ma (1995, 6) trdi, da ~etu di smo vaje nilo~e va ti doje ma nje nara ve in ~lo ve ka v lo ~e ni sfe ri, sta ti dejan sko nelo~ lji vi. [e pre -den je pokra ji na oddih za ob~ut ke, je rezul tat duha: »…Nje na podo ba je zgra je na takoiz slo jev spo mi na kot iz slo jev kam ni ne…«.

Po kra ji na je ena od osred njih prvin v kul tur nem siste mu. Kot bese di lo delu je kotzna ko ven sistem, s ka te rim se izra ̀ a, repro du ci ra, izku {a in razi sku je dru` be ni sistem.Da bi razu me li to struk tu ri ra no in struk tu ral no last nost pokra ji ne, mora mo naj prejugo to vi ti, kaj pokra ji na sploh pred stav lja (Dun can 2005, 17), torej njen pomen. Polegtega je tre ba preu ~i ti na~in, v ka te rem se ta pomen izra ̀ a, to je reto ri ko pokra ji ne(Dun can 2005, 17).

ê je pokra ji na bese di lo, potem so pomemb ni meha niz mi, s ka te ri mi se pome -ni ume{ ~a jo vanjo. Podro~ je reto ri ke pokra ji ne je zani mi vo, ker spro ̀ a vpra {a njao pro ce sih, s ka te ri mi pokra ji no bere mo kot bese di lo. Pokra ji na je torej komu ni ka -cij sko sreds tvo, ki repro du ci ra dru` be ni red. Obsta ja ve~ na~i nov preu ~e va nja. Prvirazi sku je vpliv ute le {e nja (kon kre ti zi ra nja), to je u~in ko vi tost pokra ji ne kot kon kret -ne ga, vid ne ga sreds tva komaj opaz ne ga in postop ne ga vcep lja nja. Dru gi prou ~u je tro pe,ki jih nek do v po kra ji ni naj de. Ti tro pi (gr{ ko tro pos v po me nu 9obrat’) ozi ro ma figu -re raz kri va jo in spo ro ~a jo infor ma ci je, ki bral ce pre pri ~a jo, ali pa tudi ne, o na tan~ no sti,narav no sti in legi tim no sti vla da jo ~e ga diskur za.

S tro pi, to je reto ri~ ni mi figu ra mi, pokra ji na delu je kot sistem zna kov. Prva mednji mi je ale go ri ja. Ob upo {te va nju tega pokra ji na ne izpol nju je le o~it nih, vsak da -njih funk cij skih zah tev (su bur ba ni nasel bin ski raz voj ustvar ja oko lje, v ka te rem selah ko ure sni ~u je delav ski raz red), niti ne pred stav lja zgolj loka li zi ra nih kul tur nih stva -ri tev (»alp ski« bal ko ni, ki so se raz {i ri li po vsej Slo ve ni ji). Bolj kot to ljud je, {e zla stipomemb ne ̀ i, pri po ve du je jo mora le pol ne zgod be o sebi, dru` be nih odno sih v skup -no sti in svo jem odno su do koz mi~ ne ga reda. Dru gi pomem ben trop, ki se pojav lja,je meta fo ra ali pris po do ba. Ozna ~u je rabo besed v pre ne se nem pome nu, to je poi -me no va nje neke ga poja va z izra zom, ki je raz {ir jen za opi so va nje dru ge ga poja va. Tret jitrop je per so ni fi ka ci ja ali poo seb lja nje, ozna ~e va nje zunaj~ lo ve{ kih (na rav nih, rast -lin skih, ìval skih) poja vov z izra zi iz ~lo ve{ ke ga sve ta (Dun can 2005, 19–22).

2.5 Pokra ji na je pro ces

Po kra ji na je kul tur ni izde lek in kul tur ni pro ces obe nem. Po defi ni ci ji je pro cesgiba nje (la tin sko pro ces sus v po me nu 9gi ba nje’), ki ga dolo ~a dina mi ka. Temelj na zna -~il nost pokra ji ne je torej spre mi nja nje, ven dar je kot celo ta kljub temu dokaj sta bi lenfeno men. Te` ko namre~ govo ri mo o po pol ni spre mem bi pokra ji ne, ~e se popol no -ma spre me ni na pri mer raba tal. Spre mem ba posa mez ne prvi ne ne pome ni nove

17


pokra ji ne, seve da pa je spre mem ba neka te rih prvin bolj opaz na in glob lje zaz nav nakot dru gih. Mo~ spre mi nja nja je pove za na z raz li ko med vide zom ali podo bo na enistra ni in »biti« ozi ro ma iden ti te to na dru gi. Antrop to nazor no pona zo ri, ko pra vi,da je »…pre cej podob no sta ra nju ~lo ve ka, kate re ga zuna nji videz se bo dra sti~ no spre -me nil tekom nje go ve ga ̀ iv lje nja, on pa bo v ve ~i ni pri me rov {e ved no ena ka oseb nost…«(An trop 1998, 157). V na da lje va nju pra vi, da z upo ra bo te ana lo gi je ugo to vi mo, da:»… lah ko izjem ni dogod ki raz tr ga jo ~lo ve ko vo oseb nost, tako da v re sni ci posta ne nek -do drug. Podob ni udar ci se lah ko zgo di jo tudi v po kra ji ni, ko spre mem be pre tr ga jo obsto je ~estruk tu re in ustva ri jo popol no ma novo pokra ji no, med tem ko ve~i na dru gih spre membiden ti te te ali tipa pokra ji ne ne uni ~i povsem…« (An trop 1998, 157). Spre mem be pokra -ji ne so raz no smer ne in ve~ plast nost ne, zato jih je te` ko (iz)me ri ti. Mer lji ve sospre mem be posa mez nih prvin, pri ~emer je pomemb no to, da ima jo pra vi pomenle v kon tek stu pokra ji ne kot celo te. Celot na spre mem ba je ve~ kot le se{te vek posa -mi~ nih spre memb in zato lah ko govo ri mo o en tro pi ji (An trop 1998, 155).

Te melj no goni lo spre memb je torej ~lo ve ko vo delo, ki so ga usmer ja li ob~e gos -po dar ski, dru` be ni in poli ti~ ni odno si. V pre te klo sti se je pokra ji na spre mi nja la mno gopo~a sne je, saj je imel ~lo vek ome je na sreds tva in ob upo {te va nju tra di ci je je vsak posegspro ti pri la ga jal narav nim raz me ram. Taka pokra ji na – med geo gra fi pogo sto ime -no va na tra di cio nal na (Jack son in Hud man 1990, 213; Antrop 2000, 21; Nohl 2001,234) – ima izra zi to in pre poz nav no zgrad bo, ki odra ̀ a jasen odnos med sestav ni mideli, ima regio na len pe~at in jo odli ku je narav na, kul tur na in estet ska vred nost. Zatotra di cio nal ne pokra ji ne daje jo vtis sta bil no sti in ima jo izra zi to iden ti te to.

S po kra ji no se je spre mi njal tudi ~lo vek, saj tudi pokra ji na vpli va na ~lo ve ka (Mitc -hell 2000, 102). Zato pokra ji na ni »za mrz nje na sli ka«, ampak raz kri va nene hen odnosmed ljud mi in ozem ljem (Ro bert son in Ric hards 2003, 1), kar potr ju je tudi seman -ti~ na zgrad ba izra zov zanjo v ger man skih jezi kih. Izra zi lands ca pe v an gle{ ~i ni,Landsc haft v nem{ ~i ni, land skab v dan{ ~i ni, landsc hap v ni zo zem{ ~i ni in lands ci pe v sta -ri angle{ ~i ni zdru ̀ u je jo dve bese di, in sicer land v po me nu 9kraj’, pa tudi v njem ̀ ive ~elju di, ter sca pe ozi ro ma shaf fen v po me nu 9ob li ko va ti’ (Spirn 1998, 16).

2.6 Preu ~e va nje pokra ji ne

Preu ~e va nje pokra ji ne je izziv, ki se ga je mogo ~e loti ti na veli ko raz li~ nih na~i -nov. Kei ste ri je va (1990) je raz vi la nad vse pri me ren model (sli ka 1). V njem je pokra ji naraz de lje na na tri dele; vid ni mate rial ni ozi ro ma objek tiv ni del, kot ga vidi ~lo vek, nevid -ni dojem lji vi ozi ro ma sub jek tiv ni del, kot ga je ustva ril ~lo ve kov duh, ter aktiv no sti,ki ju usmer ja jo, ozi ro ma narav ne in dru` be ne pro ce se z vse mi nji ho vi mi med se -bojnimi pove za va mi. Sub jek tiv ni in objek tiv ni vidik si ne nas pro tu je ta, ampakdopol nju je ta. Vred no te in pomen sestav lja jo »ne vid no« pokra ji no, zuna nji videzpokra ji ne pa je tisto, kar dejan sko vidi mo. Vez med obe ma sesta vi na ma pokra ji ne

18

GEORITEM 15

pa je nje na funk ci ja, ki vpli va na vred no te in pomen na eni stra ni ter na vid no pokra -ji no na drugi.

Po Dun ca no vem mne nju je pomen pokra ji ne tre ba preu ~e va ti tri plast no. Naj -prej je tre ba razi ska ti, kako lokal no pre bi vals tvo vidi pokra ji no, kak {ne ozi ro ma kate repome ne ji pri pi su je in kako nje go vo »bra nje« pris pe va k na ~i nu inter pre ta ci je, ki usmer -ja dru` be ne odno se ali jih preob li ku je (Dun can 2005, 17). Tukaj nasto pi vpra {a njeher me nev ti ke (raz la ga nje ali tol ma ~e nje kake ga zapi sa) in razi sko val ~e ve inter pre -ta ci je, kaj pokra ji na pome ni tistim, ki jo proi zva ja jo, repro du ci ra jo ali preob li ku je jo.Her me nev ti~ ni pri stop priz na va zgo do vin ske, kul tur ne in inte lek tual ne okvi re virov,ki jih razi sko val ci upo rab lja jo pri svo jih inter pre ta ci jah, in vlo go, ki jo ima jo v zgo -do vin skem preu ~e va nju. Prav tako upo {te va vidik »zdra ve ga razu ma«, to je vred no te,pre pri ~a nja in raz la ge. @e Gid dens (1976, 316) je zapi sal, da ti niso doda tek ~lo ve -ko vim dejav no stim, ampak nji hov sestav ni del. V na da lje va nju nava ja, da lai~ no mne njesicer ni opis dru` be ne ga sve ta, je pa kot orga ni zi ran proi zvod ~lo ve ko vih dejav no -sti dober temelj za obli ko va nje tega sve ta.

Lo kal no gle da nje, ki je ume{ ~e no v splo {no kul tur no logi~ no in razum skopodro~ je, se lah ko raz li ku je bodi si zno traj posa mez ne sku pi ne bodi si med sku pi na -mi. Zato je vse lej mogo ~e pri ~a ko va ti nas pro to va nja v po gle dih. Poleg tega je lokal nipogled tre ba jema ti s kri ti~ no raz da ljo, ki je neob ho den del znans tve ne ga pri sto pa.Pogled od zunaj dopol ni lokal ni pogled, ki je kot »su ro vi na«, iz kate re obli ku je moher me nev ti~ no inter pre ta ci jo. Cilj kul tur ne ga geo gra fa je torej, da poka ̀ e, kako selokal na zgod ba ume sti v si stem pome nov, pove za nih z dru gi mi prvi na mi v kul tur -nem siste mu, proi zve de nem zno traj dru` be ne ga reda (Dun can 2005, 18).

Dru gi na~in preu ~e va nja pome na pokra ji ne je pogled od zunaj. Zani ma nas raz -li ka med na~i nom, kako pokra ji no inter pre ti ra jo zuna nji opa zo val ci in notra nji

19

nemate

rialn

i

dojemlji

vi del

mate

rialn

i

vidni d

el

procesi

Sli ka 1: Model pokra ji ne, ki pri ka zu jepro ce se. Pokra ji na je raz de lje na v do jem -lji vi, sub jek tiv ni del in la` je izmer lji vi,objek tiv ni del. Za vsa ke ga so zna ~il nisvojs tve ni pro ce si (Kei ste ri 1990, 48).


opa zo val ci. Zuna nji opa zo va lec jo opa zu je s kri ti~ ne raz da lje in dobi dru ga ~en pogledna nekaj, kar notra nji opa zo va lec mor da razu me kot samou mev no. Pri mer ja nje pogle -da od zunaj in zno traj poma ga razu me ti odnos med pokra ji no, vla da jo ~o ideo lo gi joter raz ni mi poli ti~ ni mi in dru` be ni mi prak sa mi.

Tret ji na~in preu ~e va nja zade va kul tur ne ga geo gra fa in nje go vo inter pre ta ci jo siste -ma pome nov, ki tvo ri teme lje pokra ji ne same. Raz da lja, ki jo zuna nji razi sko va lecpri ne se v in ter pre ta ci jo, ponov no nudi vpo gled v od nos med raz li~ ni mi prvi na miv kul tur nem siste mu. Pri tem je pomem ben na~in, kako pokra ji na repro du ci ra pome -ne, nav zo ~e v dru gih sfe rah kul tur ne ga siste ma. Nada lje je pomemb no, kako se tipome ni preob li ku je jo, ko se iz lite rar nih oblik spre me ni jo v iko ne (Dun can 2005, 19).

2.7 Teo ri ja dru` be nih pred stav zastop ni {tev

Za ugo tav lja nje doje ma nja in pred stav pokra ji ne smo upo ra bi li teo ri jo dru` be -nih pred stav (so cial repre sen ta tions). Poli~ (2002, 24) jih ime nu je zastop ni{ tva, kivse bu je jo kon cep te in ide je za preu ~e va nje dru` be nop si ho lo{ kih zna ~il no sti sodob -nih dru`b. Teo ri ja teme lji na pre pri ~a nju, da je te zna ~il no sti mogo ~e razu me ti samoz nji ho vim ume{ ~a njem v dru` be no, zgo do vin sko in kul tur no oko lje (Wag ner s so -de lav ci 1999, 96). Teo ri ja izha ja iz pred po stav ke, da je vsak posa mez nik dru` be no bit je,kate re ga obstoj je zako re ni njen v sku pin sko sti. Dru` be ne pred sta ve lju dem pomagajo,da pred me te, ose be in dogod ke, ki jih sre ~u je jo v ̀ iv lje nju, nare di jo za obi ~aj ne in zna -ne. So pred pi su jo ~e, kar pome ni, da se nam »vsi li jo« z neu stav lji vo mo~ jo. Za sodobnodru` bo so dru` be ne pred sta ve tisto, kar so bili miti in vred nost ni sistem v tra di cional -ni dru` bi, zato lah ko re~e mo, da so sodob na raz li ~i ca zdra ve ga razu ma (med mre` je 1).

Dru` be no pred sta vo razu me mo kot ob~e zna nje o je zi ku, podo bah, ide jah, vredno -tah, odno sih, aktiv no stih, nor mah in vede nju, ki ga ima dolo ~e na dru` be na sku pi na(Wag ner 2003; pov ze to po Ambro` in Mavri~ 2007). To zna nje vse ìv lje nje obli ku -je mo z dru` be ni mi pred sta va mi in diskur zi (Mos co vi ci 2000; pov ze to po Ambroìn Mavri~ 2007). Ta teo ri ja torej teme lji na pred sta vah lju di o oko lju, ki jih obda ja.Mos co vi ci pra vi (Mos co vi ci 1963; pov ze to po Wag ner s so de lav ci 1999, 96): »…Dru` -be na pred sta va je sistem vred not, idej in praks z dvoj no vlo go: prvi~, da vzpo sta vi red,ki posa mez ni kom omo go ~a, da se orien ti ra jo v svo jem mate rial nem in dru` be nem sve -tu ter ga obvla du je jo; in dru gi~, da omo go ~i komu ni ka ci jo…«.

Dru` be ne pred sta ve so men tal ne stvar no sti, ki zdru ̀ u je jo kon kret ne in abstrakt -ne poj me, to je poj me, pred sta ve, sim bo le (Ule 2002, 64). So rezul tat dru` be neinte rak ci je, komu ni ka ci je, u~in ko va nja vla da jo ~ih struk tur, nji ho ve ga vred nost ne -ga siste ma, ̀ iv ljenj ske orien ta ci je in podob no. Z nji mi ~lo vek gra di svoj vsak da nji svet,naj prej dru` be ne ga in v na sled njem kora ku {e mate rial ne ga. Pred stav lja jo teo ri jo ozi -ro ma »veje zna nja«, zato je teo ri ja dru` be nih pred stav dru` be na teo ri ja zna nja (Am broìn Mavri~ 2007).

20

GEORITEM 15

21

3 âsov na in pro stor ska opre de li tev, izbor bese dilter meto da

3.1 Slo ven ska Istra – ~asov na in pro stor ska opre de li tev

Slo ven ska Istra je manj {i del Istr ske ga polo to ka, ki je z geo graf ske ga vidi ka zara -di polo to{ ke lege in narav nih ovir (U~ ka in î~a ri ja) sko raj da homo ge na oze melj -ska in narav na eno ta, po kul tur nih in etni~ nih zna ~il no stih pa je obmo~ je pre ple ta njaraz li~ nih naro dov in kul tur. Istro opre de lju je nje na lega na sti ku Bal kan ske ga polo -to ka in sred nje Evro pe, kar nare ku je dve popol no ma raz li~ ni poli ti~ ni tra di ci ji.Istra je bila nekak {en bra nik pred Bal ka nom in obe nem most do nje ga. Do kon ca1. svetov ne voj ne je bila namre~ del dràv nih tvorb, ki so bile organ sko pove za nez Bal ka nom.

Med tem ko je narav no geo graf ska ome ji tev Istr ske ga polo to ka rela tiv no pre -prosta, je zgo do vin ska toli ko zah tev nej {a. Zgo do vin ske meje se z na rav no geo graf ski -mi ne uje ma jo. Obseg Istre kot uprav no po li ti~ ne eno te se je sko zi sto let ja pogo stospreminjal, saj vse do dru ge polo vi ce 19. sto let ja ni bila niko li samo stoj na uprav naeno ta.

Is tro zaz na mu je jo mul tiet ni~ nost, mul ti kul tur nost in raz no li kost, zato je zani -mi va za preu ~e va nje dru` be nih in kul tur nih poja vov. V pri ~u jo ~i mono gra fi jiobrav na va mo slo ven ski del Istre, in sicer zgolj nje gov kopen ski del. Na treh stra nehso nje go ve meje ned voum ne; na jugu ga ome ju je hrva{ ka meja, na seve ru ita li jan -ska in na zaho du Trà{ ki zaliv. Za vse bi no te mono gra fi je za zdaj nedo lo ~e na mej na~rta med Slo ve ni jo in Hrva{ ko ni pomemb na. Pri opre de lje va nju ome ji tve obmo~ -ja na vzhod u smo se opr li na narav no geo graf ska meri la in se odlo ~i li za sever ni robSlav ni{ ke ga pogor ja in î~a ri je (Gams 1991, 9; Ogrin 1995, 13). Ob zbi ra nju gra di -va za ana li zi ra nje smo ugo to vi li, da ve~i na bese dil, ki se nana {a na Istro (ne gle de naaktual no poi me no va nje), govo ri zgolj o delu Istre zahod no od Kra{ ke ga roba ozi ro -ma zahod no od nek da nje meje med Habs bur{ ko monar hi jo in Bene{ ko repub li ko.Zato smo obmo~ je preu ~e va nja ustrez no skr ~i li. Argu ment, ki pod pi ra tak {no izbi -ro, smo na{ li tudi v li te ra tu ri. Kljub temu, da gre za relikt no mejo, so nje ne sle di {eved no pri sot ne. Eden od raz lo gov je ver jet no oko li{ ~i na, da se je v tem pri me ru poli -ti~ na meja uje ma la z na rav no mejo. Baskar (2002b, 25) je zapi sal: »…V neki vasi, kisto ji malo nad to nek da njo mejo, {e zme raj re~e jo za sosed njo vas, ki sto ji pod nji mi, onstrannek da nje meje: »oni izpod Mar ka« (t. j. Sv. Mar ka, torej Bene ~a ni)…«. V na da lje vanjupi{e, da je ta nek da nja meja pri sot na le v kra jih prav na meji ali zahod no od nje, med -tem ko je ljud je v no tra njo sti Slo ve ni je ne doje ma jo. Otip lji vej {a posta ne v iz ja vi, kijo je v~a sih sli {a ti, da bi bilo tre ba mejo posta vi ti na ̂ rnem Kalu (Ba skar 2002b, 49).Slo ven ska Istra je obmo~ je med Kra{ kim robom in Piran skim zali vom tudi za Vida -li ja (1996, 351).


22

ITALIJA

SLOVENIJA

HRVAŠKA

J a d r a n s k o

m o r j e

Is

tr

a

0 20 40 60 80 10010 km

Rijeka(Reka)

Trieste(Trst)

Ljubljana

Nova GoricaGorizia(Gorica)

Koper/Capodistria

© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2011

Kartograf: Jerneja Fridl

Vsebina: Mimi Urbanc

Vir: Dolenc, E., Gabri~, A. 2002: Zgodovina 4: u~benik za 4. letnik gimnazije, stran 214; Zwitter, F. 1947: Julijska krajina po drugi svetovni vojni, stran 32.

meja med Bene{ko republiko in Habsbur{ko monarhijo pred letom 1797

meja med Habsbur{ko monarhijo in Kraljevino Italijo v letih 1866–1920

meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS leta 1920

meja med cono A in cono B STO leta 1947

Sli ka 2: Istra in spre mi nja nje dràv nih meja.

GEORITEM 15

3.2 Izbor bese dil

Sklad no s pred stav lje ni mi izho di{ ~i razu me mo pokra ji no zelo {iro ko, torejz vsemi mate rial ni mi in nema te rial ni mi prvi na mi. Zato je bil zelo {irok tudi izborbese dil. Temelj no meri lo je bilo, da vse bu je jo pro stor sko kom po nen to ozi ro ma sona tak ali dru ga ~en na~in pove za na z ob mo~ jem razi sko va nja. Nasled nje vse bin skomeri lo je bilo, da govo ri jo o meji, nje nem spre mi nja nju in vpli vu na ìv lje nje lju di.

Be se di la smo iska li s si ste mom Cobiss in splet nim brskal ni kom. Ome ji li smo sena nasled nja gesla:• Istra, Istra ni,• s(S)lo ven ska Istra,• Pri mor je, Pri mor ci,• Kopr sko pri mor je, Kopr sko,• o(O)bala ter• [avri ni ja in izpe ljan ke.

Po leg tega smo siste ma ti~ no pre gle da li nasled nje revi je in zbir ke, ki obrav na va -jo slo ven sko Istro:Pri mor ska sre ~a nja,• Anna les,• Acta Histri ae,• Braz de s tr mu na in• Istr ske teme.

Osre do to ~a mo se na spre mem be pokra ji ne v 20. sto let ju, ki je bilo tur bu lent noobdob je istr ske zgo do vi ne in je dobro zabe le ̀ e no v {te vil nih pisnih virih. V ce lo ti smodigi ta li zi ra li 147 enot bese dil, ki sku paj obse ga jo 3344 stra ni ozi ro ma 6.189.564 znakov.

Pre gled ni ca 1: Sez nam ana li zi ra nih bese dil (* del).

za po red na ana li zi ra no bese di lo {te vi lo {te vi lo{te vil ka stra ni zna kov

1 An ti~, I. 1995: Pre klets tvo Istre: Edel man Jurin ~i~: 2 7690Istri ja no va moli tev, Koper, Lipa 1993. Pri mor skasre ~a nja 19-166, 185–186. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

2 Ar zen {ek, M. 1997: Braz de pre te klo sti in seda njo sti 3 3770za bodo~ nost. Braz de s tr mu na 2, 7–9. Lopar, Koper.

3 Ba skar, B. 2002a: Med regio na li za ci jo in nacio na li za ci jo: 26 83.150iznajd ba {avrin ske iden ti te te. Anna les. Series histo riaet socio lo gia 12-1, 115–132. Koper.

23


4 Ba skar, B. 2002b: Dvoum ni Medi te ran: {tu di je 200 497.140o re gio nal nem pre kri va nju na vzhod no ja dran skemobmo~ ju. Koper.

5 Bel tram*, J. 1986: Pom lad v Is tri: Istr sko okro` je 36 60.240cone B Svo bod ne ga trà{ ke ga ozem lja 1947–1952.Zbir ka Pri mor ski por tre ti. Koper.

6 Bel tram, V. 1990: Ljud ska oblast in ita li jan ski ìvelj 2 8850v Slo ven ski Istri v pr vem povoj nem obdob ju.Pri mor ska sre ~a nja 15, 104-105, 137–138.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

7 Biz jak, D. 2002: O Is tri. Braz de s tr mu na 7-104. 1 310Lopar, Koper.

8 Bo gliun, L. 1989: Pesmi. Pri mor ska sre ~a nja 13, 91-92, 1 750183–184. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

9 Bo nin, F. 1989: Tra jekt na lini ja Koper–Trst. Pri mor ska 2 9720sre ~a nja 13, 100, 779–780. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

10 Bre~ ko Gru bar, V. 2001: Geo graf ska prob le ma ti ka 8 12.090obmej ne ga nase lja Dvo ri pri Movra ̀ u.Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ijob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, 193–202. Ljub lja na.

11 Bri celj, M., Rejec Bran celj, I. 1990: Oskr ba z vodo 5 4820v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va njaslo ven skih geo gra fov, 189–193. Ljub lja na.

12 Bri{ ki, A. 1956: Agrar na geo gra fi ja [avrin ske ga gri ~ev ja. 39 60.990Geo graf ski zbor nik 4, 221–274. Ljub lja na.

13 Bru men*, B. 2000: Sv. Peter in nje go vi ~asi: social ni 327 669.000spo mi ni, ~asi in iden ti te te v is tr ski vasi Sv. Peter.Ljub lja na.

14 Br ̀ an*, A. 1997: îsta voda. Tri ban. 30 6550

15 Br ̀ an*, A. 2002: Ud kap ca du mur ja. Koper. 53 14.470

16 Br ̀ an, A. 1999: Vane. Braz de s tr mu na 4, 74–80. 7 15.120Lopar, Koper.

17 Br ̀ an, A. 2003: Istra Aloj za Koc jan ~i ~a. Braz de 2 3517s tr mu na 8, 49–50. Lopar, Koper.

18 Bu fon, M. 1996: Narav ne, kul tur ne in dru` be ne meje. 9 43.391Anna les 6, 8, 177–186. Koper.

24

GEORITEM 15

19 Bu fon, M. 2001: Koper in Trst v lu ~i evrop ske 7 18.150inte gra ci je: med kom pe ti ci jo in sode lo va njem.2000-143/144, 203–209. Ljub lja na.

20 Bu fon, M. 2001: Obli ko va nje ~ez mej nih vezi na 18 37.800tro me ji med Slo ve ni jo, Hrva{ ko in Ita li jo v Is tri.Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ijob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, 39–60. Ljub lja na.

21 Bu ze ~an, I. 1999: Zna ~il no sti izse ljens tva po 2. sve tov ni 1 5152voj ni v vasi So~er ga. Istr ske teme 2, 5-6, 7. Koper.

22 ôk, L. 1989: Dvo je zi~ nost v slo ven ski Istri. Pri mor ska 2 8100sre ~a nja 13-102, 911–912. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

23 Da ro vec*, D. 1992: Pre gled zgo do vi ne Istre. Knji` ni ca 38 62.940Anna les 1. Koper.

24 Da ro vec, D. 1996: Deè la refo{ ka: vino grad ni{ tvo in 91vinars tvo slo ven ske Istre. Knji` ni ca Anna les 10. Koper.

25 Da ro vec, D., Gosar, A. 2004: Bor ders in Istria. Meje 17 40.030v ju govz hod ni Evro pi: kul tu ra in poli ti ka od XVIII.do XXI. sto let ja, 21–40. Ljub lja na.

26 Do bri nja, L. 1995: Lopar – vas na oslo vem hrb tu. 7 15.100Pri mor ska sre ~a nja 19-167, 217–223. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

27 Do bri nja, L. 1996: Iz Istre z lju bez ni jo. Pri mor ska 1 3800sre ~a nja 20-180, 285. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

28 Do bri nja, L. 1999: Stre ha. Pri mor ska sre ~a nja 23-215, 3 13.230249–251. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

29 Do bri nja, [. 1999: Poti v Trst. Istr ske teme 2, 5-6, 16. 1 1630Koper.

30 Du lar, A. 1995: Vino grad ni{ tvo Slo ven ske Istre 22 28.360v ar hi vih slo ven ske ga Etno graf ske ga muze ja.Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, 197–218. Koper.

31 Fer le ti~, Z. 1995: Vina ko per – nasta nek in raz voj. 14 20.470Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, 267–280. Koper.

32 Fran ca, M. 1992: [avrin ske zgod be 2. Koper. 82 126.090

33 Fran ca, M. 1995: [avrin ske zgod be 3. Koper. 100 121.550

34 Fran ~i~, F. 1989: Pesmi za Istro. Pri mor ska sre ~a nja 2 187013-100, 756–757. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

25


35 Fran ~i~, F. 1993: Istra, gea mea. Ljub lja na. 62 106.210

36 Ga berc, S. 1990a: Ov~ars tvo – tra di cio nal na gos po dar ska 3 15.630pano ga na Kra su in v Is tri neko~. Pri mor ska sre ~a nja14-103, 92–94. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

37 Ga berc, S. 1990b: Zani mi vo sti iz slo ven ske Istre: 3 12.350»{ol ne mi kupi, pa te bom rada ime la« (Spo mi niMari ja Pece – moj stra ~ev ljar ja iz Deka nov). Pri mor skasre ~a nja 14-103, 38–40. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

38 Ga berc, S. 1993: Sim bol ni in gos po dar ski pomen olj ke. 8 32.510Pri mor ska sre ~a nja 18-150, 722–728. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

39 Ga bri~, A. 1990: Oìv lja nje kul tur ne dejav no sti 6 24.010na Pri mor skem v o~eh slo ven ske kul tur ne poli ti ke.Pri mor ska sre ~a nja 15-104/105, 139–144. NovaGori ca, Koper, Idri ja.

40 Go sar, A. 2001: U~in ki slo ven sko-hr va{ ke meje in 24 34.480osa mos vo ji tve na turi zem v hr va{ ki in slo ven ski Istri.Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ijob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, 135–163. Ljub lja na.

41 Gra fe na uer, B. 1993: Miti o »Is tri« in resni ca istr ske gapolo to ka. Acta Histri ae 1, 9–52. Koper, Milje. 38 66.515

42 Gre go ri~, M. 1999: Dva ekso du sa: dve dra mi – 7 34.390dva raz li~ na odno sa do spra ve: pri mer ja va dvehekso du sov. Pri mor ska sre ~a nja 23-219/220, 541–547.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

43 Gre go ri~, M. 1999: Pri ~e va nje stri ca Gusti na 2 8220Gre go ri ~a iz Trsta. Istr ske teme 2-7/8, 18–19. Koper.

44 Hab jan*, V. 2003: Zgo do vin ska zasi dra nost Slo ven cev 46 115.710v Is tri. Ljub lja na.

45 Hr va tin, M. 1998: Nekaj spo mi nov. Istr ske 1 4500teme 1-3/4, 19. Koper.

46 Ja ko min Koc jan ~i~, T. 2003: Spo min moj bri dek: 4 8750ìv ljenj ska zgod ba Roè Ber tok [te fan ~i~. Braz des tr mu na 8, 104–107. Lopar, Koper.

47 Ja ko min Koc jan ~i~, T. 1996: Si juì na la ~a, [avrin ki ca?: 3 6257kako je Kar li na iz Kube da hodi la po jaj ca v Is tro.Braz de s tr mu na 1, 22–24. Lopar, Koper.

26

GEORITEM 15

48 Ja ko min, F. 1996: Kubej ski zidar / Istr ski kopa~. 1 620Braz de s tr mu na 1, 21. Lopar, Koper.

49 Ja ko{, A. 1990: Pre bi vals tve na prob le ma ti ka Kopr ske ga 6 9980Pri mor ja. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skihgeo gra fov, 73–78. Ljub lja na.

50 Ju rin ~i~, E. 1987: Istr ska baru fa. Pri mor ska sre ~a nja 5 23.94011-78, 570–574. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

51 Ju rin ~i~, E. 1988: [avrin ke III: Trà{ ke bala de. 2 2740Pri mor ska sre ~a nja 12-84/85, 432–433. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

52 Ju rin ~i~, E. 1989: Osnut ki {avra ni je: Mar ja nu poz ne je. 2 1480Pri mor ska sre ~a nja 13-91/92, 170–171. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

53 Ju rin ~i~, E. 1989: Tri istr ske sli ke. Pri mor ska sre ~a nja 6 12.27013-100, 751–756. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

54 Ju rin ~i~, E. 1989: Varia ci je na Istro. Pri mor ska 3 9560sre ~a nja 13-97, 487–489. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

55 Ju rin ~i~, E. 1990: Spoz na va nje Istre. Pri mor ska 2 3120sre ~a nja 15, 106/107, 300–301. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

56 Ju rin ~i~, E. 1994: Nevid ne meje Istre. Pri mor ska 3 10.400sre ~a nja 18-162, 620–622. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

57 Ju rin ~i~, E. 1996: Sim bo li~ na pris po do ba tre nut ka. 4 15.480Pri mor ska sre ~a nja 20-185/86, 647–650. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

58 Ju rin ~i~, E. 2001: Fore {ti. 2000-143/144, 37–44. Ljub lja na. 8 12.360

59 Ju rin ~i~, E., [tu cin, J. 1990: Edel man Jurin ~i~ – 4 19.370raz mer ja do Istre: poe zi ja, ki i{~e pre kri ta raz mer jamed pesni kom in magi~ no Istro. Pri mor ska sre ~a nja14-103, 52–55. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

60 Ju rin ~i~, E., Ber ne ti~, L. 1999: Dre vo. Braz de s tr mu na 4, 4 866071–73. Lopar, Koper.

61 Kle men ~i~*, V. 2001: Slo ven sko hrva{ ka obmej na 8 13.590regi ja in nje ne funk ci je v po ve zo va nju medHrva{ ko in Slo ve ni jo in v lu ~i evrop ske inte gra ci je.Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ijob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, 7–16. Ljub lja na.

27


62 Kle men ~i~, V. 1990: Kopr sko kot obmej no, 7 9200narod nost no me{a no in ter cia ri zi ra no obmo~ je.Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skihgeo gra fov, 99–105. Ljub lja na.

63 Kle va, L., Gre go ri~, M. 1999: Istra te neneh no pri vla ~i 4 14.080in osva ja. Pri mor ska sre ~a nja 23-216, 320–323.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

64 Koc jan ~i~*, A. 2001: [avrin ske pesmi. Koper. 23 11.180

65 Koc jan ~i~, A. 1988: Istran. Slo ven ska Istra, 88. Ljub lja na. 1 438

66 Koc jan ~i~, A. 1990: Kamen, trn in brin. 1 529Kole dar, 67. Gori ca.

67 Koc jan ~i~, A. 1990: Man dljev cvet. Kole dar, 152. Gori ca. 1 436

68 Koc jan ~i~, A. 1997: Sre ~a nje v Ko {ta bo ni. Braz de 4 8170s tr mu na 2, 32–35. Lopar, Koper.

69 Koc jan ~i~, A. 1998: Sre ~a nje na Pu~ah. Braz de 6 17.540s tr mu na 3, 10–15. Lopar, Koper.

70 Koc jan ~i~, K., Rojac, N. 2003: êz dve meji v Trst. 4 10.850Braz de s tr mu na 8, 110–113. Lopar, Koper.

71 Kralj, D. 1991: Dràv na meja: mikro dram {t. 91. 1 2190Pri mor ska sre ~a nja 16-126, 918. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

72 Kr nel-Umek, D. 1998: Raz voj etni~ ne podo be Istre. 14 22.170Vpra {a nje obli ko va nja slo ven ske ga etni~ ne gain dràv ne ga pro sto ra s po seb nim pou dar komna slo ven sko-hr va{ ki meji v Is tri, 23–36. Ljub lja na.

73 Kr nel-Umek, D. 1999: Meja v Is tri. Istr ske 2 11.500teme 2-5/6, 6–7. Koper.

74 Le di nek Lozej, [., Roge lja, N. 1996: [avrin ke, [avri ni, 3 5760[avri ni ja. Pri mor ska sre ~a nja 20-185/86, 654–655.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

75 Le di nek Lozej, [., Roge lja, N. 2000: Pote pa nja 93 89.311po poteh [avrin ke Mari je. Knji` ni ca Gla sni kaSlo ven ske ga etno lo{ ke ga dru{ tva 32. Ljub lja na.

76 Lo vec, Z. 1989: Slo ven ska Istra. Pri mor ska sre ~a nja 1 594013-95/96, 307. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

77 Lo vre ~i~, D. 1998: Zakaj te ne lju bim? Braz de 2 5000s tr mu na 3, 62–63. Lopar, Koper.

28

GEORITEM 15

78 Mal ni~, D. 1987: Gos po dar ski del Osim skih spo ra zu mov: 9 44.940neiz ko ri{ ~e na prav no-in sti tu cio nal na osno va za obmej nogos po dar sko sode lo va nje. Pri mor ska sre ~a nja 74/75,371–379. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

79 Mal ni~, D. 1994: Bodo ~e sode lo va nje pri sta ni{~ Koper 4 19.520in Trst. Pri mor ska sre ~a nja 18-153/154, 13–16.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

80 Ma rin, L. 1994: Nere {e na vpra {a nja ìv lje nja 3 13.660ob slo ven sko-hr va{ ki meji. Pri mor ska sre ~a nja18-158, 344–346. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

81 Ma rin, L. 1998: Dogo vor o or ga ni za cij sko-te ri to rial ni 24 54.510(vo ja{ ko prav ni) raz me ji tvi je ostal temelj za poz nej {omejo med repub li ka ma. Vpra {a nje obli ko va njaslo ven ske ga etni~ ne ga in dràv ne ga pro sto ras po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ kimeji v Is tri, 45–68. Ljub lja na.

82 Mar ko vi}, I. 1994: Ozko tir na èlez ni{ ka pro ga 2 12.480Trst–Po re~: (1902–1935). Pri mor ska sre ~a nja 18-162,684–685. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

83 Ma ru {i~, B. 1993: Od kdaj ime »Pri mor ska«. Pri mor ska 2 10.960sre ~a nja 18-140, 7–8. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

84 Me di ca, K. 1998: »Ka te go ri ja istri jans tva« – izme|u 7 28.614»cen tra« i »pe ri fe ri je«. Anna les. Series histo riaet socio lo gia 8-12, 31–38. Koper.

85 Me di ca, K. 2002: Od etni~ no sti do regio na liz ma, 161 269.960v po go jih obmej no sti – pri mer Istre. Dok tor skadiser ta ci ja. Fakul te ta za podi plom ski huma ni sti~ ni{tu dij. Ljub lja na.

86 Mi he li~, M. 1989: Istr ski begun ci se èli jo vrni ti v Is tro. 2 7520Pri mor ska sre ~a nja 13-102, 946–947. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

87 Mi hevc, P. 1990: Pomen pode ̀ e lja in vasi za raz voj 5 10.990Kopr ske ga Pri mor ja. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va njaslo ven skih geo gra fov, 113–117. Ljub lja na.

88 Mli nar, Z. 1998: Bival no oko lje in dru` be no-pro stor ske 15 69.100spre mem be: socio lo{ ki vidi ki pro stor ske orga ni za ci jev Mest ni ob~i ni Koper. Anna les. Series histo riaet socio lo gia 8-12, 61–78. Koper.

29


89 Mo ra to*, N. 2002: Po sle deh Andre ja Nart ni ka in Fra na 1 2670Orla. Braz de s tr mu na 26-7, 29–35. Lopar, Koper.

90 Mo ra to*, N., Pahor, [. 2002: Mrak eno jutr nja: {tor je 23 33.460iz Slo ven ske Istre. Ljub lja na.

91 Mo ra to, N. 1987: [ola na meji: Spo mi ni na 3 11.880repen ta bor sko {olo. Pri mor ska sre ~a nja 11-73,284–286. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

92 Mu ̀ i na, D. 1995: Izbra ne social no geo graf ske zna ~il no sti 119 188.490pode ̀ e lja Kopr ske ga Pri mor ja. Diplom ska nalo ga.Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

93 Na tek, M. 1990: Sesta vi ne pre bi vals tve ne rasti po 8 15.240nase ljih Kopr ske ga Pri mor ja v ob dob ju 1961–1989.Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skihgeo gra fov, 79–86. Ljub lja na.

94 Na tek, M. 1990: Zem lji{ ko-po sest na struk tu ra in 8 13.610veli kost kme~ kih gos po dar stev v Ko pr skem Pri mor juleta 1981. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va nja slo ven skihgeo gra fov, 125–132. Ljub lja na.

95 No vak, A. 1999: Za upo ra bo zem lje pi sne ga ime na 2 10.290»Slo ven ska Istra«. Istr ske teme 2-9/10, 6–7. Koper.

96 Os tan, I., Pole{-Bro zo vi}, I. 1991: Obal no kme tijs tvo – 3 13.070kako naprej. Pri mor ska sre ~a nja 16-119/120, 350–352.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

97 Pa vlin, B. 1990: Sodob ne spre mem be v kme tij ski 5 15.000rabi tal v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor je: zbor nik15. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov, 133–137. Ljub lja na.

98 Pi {tan, P. 1998: Istra pod avstro-ogr sko oblast jo. 7 6850Istr ske teme 1-3/4, 7. Koper.

99 Pla hu ta, S. 1989: Kul tur no-pros vet no delo va nje: 3 12.660Kul tur no-pros vet no delo va nje na Pri mor skemmed obe ma voj na ma. Pri mor ska sre ~a nja 13-89/90,17–19. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

100 Ple ti ko si}, I. 2000: Migra ci je v Pi ra nu med dru go 10 22.610sve tov no voj no in nepo sred no po njej. Anna les.Series histo ria et socio lo gia 10-1=20, 217–230. Koper.

101 Presl, I. 1995: Vino grad ni{ tvo v Tru{ kah po 2. sve tov ni 26 33.440voj ni. Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, 219–244.Koper.

30

GEORITEM 15

102 Presl, I. 1995: Vino grad ni{ tvo v va seh kopr ske ga zaled ja 20 35.710od sre di ne 19. sto let ja do pet de se tih let 20. sto let ja.Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, 177–196. Koper.

103 Presl, I. 1996: Pogo vor z Zoro @agar: po sle deh 3 14.720tiso~ let nih dejav no sti v Slo ven ski Istri. Pri mor skasre ~a nja 20-185/86, 651–653. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

104 Pri bac, B. 2001: Vrni tev v de ̀ e lo [avri nov: pri mer jal na 13 37.140repor ta ̀ a nazaj v ~as. 2000-143/144, 105–117. Ljub lja na.

105 Pri mo ̀ i~ Uma ri L. 2001: Moj dra gi Tinjan. Braz de 2 2850s tr mu na 6, 105–106. Lopar, Koper.

106 Pro dan, S. 1999: S tre bu hom za kru hom. Istr ske 2 11.790teme 2-5/6, 9–10. Koper.

107 Pu cer*, A.D. 1998a: Afe ra Bri~ – psi laja jo, kara va na 2 9250gre dalje. Istr ske teme 1-2, 3–5. Koper.

108 Pu cer, A.D. 1998b: Vin ska trta. Istr ske teme 1-3/4, 22. 1 4200Koper.

109 Pu cer, A.D. 1998c: Nekaj pogle dov na doga ja nje sedem 1 7210let po suve re no sti. Istr ske teme 1-3/4, 4. Koper.

110 Pu cer, A.D. 1999a: Jako mo @epo. Braz de s tr mu na 4, 3 902054–56. Lopar, Koper.

111 Pu cer, A.D. 1999b: Po{te nost in zlo ra ba. Istr ske 2 16.280teme 2-7/8, 6–7. Koper.

112 Ra do slav*, K., Biz jak, D. 1999: Pastir / Skri ta jej ca. 1 1800Braz de s tr mu na 4, 58–59. Lopar, Koper.

113 Ra do slav, K. 2000: Bu{ ca moja mal va {i ja. Braz de 3 3410s tr mu na 5, 69–71. Lopar, Koper.

114 Re jec Bran celj, I. 1990: Pokra jin ski u~in ki kme tijs tva 6 11.270v Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va njaslo ven skih geo gra fov, 151–156. Ljub lja na.

115 Repe, B. 1998: Slo ven ska zahod na meja in eko nom sko 8 23.180vpra {a nje. Acta Histri ae 6, 261–270. Koper, Milje.

116 Re po lusk, P. 1990: Spre mi nja nje narod nost ne struk tu re 6 10.220pre bi vals tva kot ele ment demo graf ske ga raz vo jav Ko pr skem Pri mor ju. Pri mor je: zbor nik 15. zbo ro va njaslo ven skih geo gra fov, 107–113. Ljub lja na.

117 Ro jac, N. 1999: Moj rojst ni kraj. Braz de s tr mu na 4, 3 755065–67. Lopar, Koper.

31


118 Ro jac, N. 2003: Gaòn{ ca Kar li na v izol ski tovar ni za 2 5080pre de la vo rib. Braz de s tr mu na 8, 92–93. Lopar, Koper.

119 Ro ̀ ac-Da ro vec, V. 2003: Neka te ri vidi ki regio nal ne 11 18.150iden ti te te Slo ven ske Istre v lu ~i jav ne ga mne nja. Anna les.Series histo ria et socio lo gia 13-2, 361–372. Koper.

120 Sed mak, M. 2005: @iv lje nje z mejo. Meje in kon fi ni. 22 60.710Knji` ni ca Anna les Majo ra, 115–136. Koper.

121 Smot lak, L., Sla vec Smot lak, K. 2003: Tiho taps tvo 3 8020s to ba kom = Kun tra bant s ta ba kon. Braz de s tr mu na 8,98–101. Lopar, Koper.

122 [av, V. 1989: Zdru ̀ i tev pre te klo sti, seda njo sti in 7 33.870pri hod no sti: Ob usta no vi tvi Kul tur ne ga klu ba Istra.Pri mor ska sre ~a nja 13-98, 544–550. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

123 [av, V. 1996: Avten ti~ nost istr ske kul tu re: sever noi str ski 3 13.330kul tur ni pro stor – o~rt zgo do vin skih sil nic in sodob nihraz me rij. Pri mor ska sre ~a nja 20-180, 286–288.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

124 [i{ ko vi~, R. 1998: Zem lje pi sni polo ̀ aj in pre bi vals tvo 12 24.350slo ven ske Istre. Slo ven ska Istra v boju za svo bo do,9–20. Koper.

125 [pes, M. 2001: Odnos pre bi val cev obmej nih obmo ~ij 13 18.950Slo ve ni je do slo ven sko-hr va{ ke dràv ne meje.Social no geo graf ska prob le ma ti ka obmej nih obmo ~ijob slo ven sko-hr va{ ki meji. Dela 16, 89–103. Ljub lja na.

126 [tok-Voj ska*, N. 2002: Antónci v Prid vo ru, Istrjáni 17 27.100na Oba li: zgod be, humo re ske in igri ce. Mare zi ge.

127 [tok-Voj ska, N. 1995: Rod na deè la / Late prnas. 2 1230Fon ta na 22/23, 26–27.

128 [tok-Voj ska, N. 1996: Kapot. Braz de s tr mu na 1, 4 525039–42. Lopar, Koper.

129 [tok-Voj ska, N. 1999: Vin taj gor, vin taj dol / 1 1460Pone sre ~e na {ala. Braz de s tr mu na 4, 60. Lopar, Koper.

130 [tok-Voj ska, N. 2003: Moja de{tra Istra: o nje nih 160 192.733lju deh, lepo tah, poseb no stih. Mare zi ge.

131 [tu dij ski kro ̀ ek Bese da slo ven ske Istre (1998). 1 8300Istr ske teme 1-3/4, 14. Koper.

32

GEORITEM 15

132 Ter ~on, N*. 2004: Z bar ko v Trst: pomors tvo v Pi ra nu, 177 370.860Izo li in Kopru ter gos po dar ska vlo ga seve ro za hod neIstre v od no su do Trsta: (1850–1918). Knji` ni caAnna les Majo ra. Koper.

133 Titl, J. 1965: Social no geo graf ski prob le mi na kopr skem 123 236.320pode ̀ e lju. Koper.

134 Tom {i~, M. 1986: [avrin ke. Ljub lja na. 299 506.510

135 Tom {i~, M. 1992: Od ripe do ripe: odlo mek iz dalj {e ga 2 5870tek sta. Pri mor ska sre ~a nja 17-128/129, 53–54.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

136 Tom {i~, M. 2004: Zrno od frmn to na. Ljub lja na. 287 509.620

137 Va to vec, N. 1997: êàr ji in Lopar. Braz de s tr mu na 2, 3 363060–62. Lopar, Koper.

138 Va to vec, Z. 1992: Istra mila. Pri mor ska sre ~a nja 1 47417-134/135, 462. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

139 Vel ka verh, G. 1998: Meja med Slo ve ni jo in Hrva{ ko 28 62.370v Is tri na kop nem in na mor ju. Vpra {a nje obli ko va njaslo ven ske ga etni~ ne ga in dràv ne ga pro sto ras po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ ki mejiv Is tri, 75–102. Ljub lja na.

140 Ver gi nel la, M. 1998: Istr sko pode ̀ e lje v vr tin cu 10 30.800revo lu ci je. Acta Histri ae 6, 203–214. Koper, Milje.

141 Vi da li R. 1988: Slad ko sti Istre. Slo ven ska Istra, 1 417104. Ljub lja na.

142 Vi da li R. 1996: Slo ven ska Istra. Pri mor ska sre ~a nja 3 15.13020-181, 351–353. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

143 Vi da li R. 1998: Meja. Braz de s tr mu na 3, 77–81. 5 13.960Lopar, Koper.

144 Vi da li R. 1999: Va{ ke naga jiv ke. Braz de s tr mu na 4, 3 988049–51. Lopar, Koper.

145 Vran, B., Gu{tin, V. 1993: îga va je Istra. Pri mor ska 3 11.730sre ~a nja 18-148, 611–613. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

146 Zon ta, E. 1996: Od ben di me do sta re ga vina. Deè la 12 19.770refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10, 245–256. Koper.

147 @it ko, S. 1989: Slo ven ska Istra: Kul tur ni in zgo do vin ski 3 13.330raz gled. Pri mor ska sre ~a nja 13-102, 908–910.Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

33


34

3.3 Meto da ute me lje val na teo ri ja

Groun ded theory ozi ro ma ute me lje val na teo ri ja, ime no va na tudi induk tiv na teo -ri ja (Me sec 1998, 33), je razi sko val na meto da, s ka te ro raz vi ja mo teo ri jo, ki teme ljina zbra nih in ana li zi ra nih podat kih. V geo gra fi ji je ta teo ri ja nad vse upo rab na, {e zla -sti za razi sko va nje kom plek snih poja vov, kakr {na je kul tur na pokra ji na. Gre zapoglob lje no iska nje in preu ~e va nje pove zav med poj mi v po dat kih. Nje na sla ba stranje, da zah te va natan~ no in zelo zamud no delo, dobra stran pa je, da je usmer je na v od -kri va nje nove ga in v ob li ko va nje teo ri je. To jo lo~i od preo sta lih metod, saj teme ljina nepre sta nem pove zo va nju in pre ple ta nju zbi ra nja podat kov ter nji ho ve ga ana lizi -ra nja. Ute me lje val no teo ri jo lah ko razu me mo tako kot meto do kot teo ri jo. Upo ra bi mojo lah ko za ana li zo vrste bese dil nih (in terv ju ji, teren ski zapi ski, arhivski doku men -ti, raz li~ no objav lje no gra di vo) in vizual nih podat kov, zbra nih na raz li~ ne na~i ne.Pogo sto se jo napa~ no zame nju je z vse bin sko ana li zo (con tent analy sis), ~eprav se raz -li ku je ta v ci ljih in postop kih. Vse bin ska ana li za namre~ vse bu je {tet je pojavlja njavna prej dolo ~e ne prvi ne (be sed, kon cep tov, tem, fraz, zna kov ali stav kov) v po dat -kih (med mre` je 6), ute me lje val na teo ri ja pa, kot smo è ome ni li, iz zbra nih terana li zi ra nih podat kov obli ku je hipo te ze in teo ri je. Nje na temelj na nalo ga ni {tet jepoja vov, ampak razi sko va nje pove zav. Nasled nja zna ~il nost ute me lje val ne teo ri je jetudi è ome nje no pre ple ta nje zbi ra nja in ana li zi ra nja podat kov, kar pome ni, da jeves pro ces ponav lja jo~ ali ite ra ti ven, saj na zbi ra nje podat kov vpli va teko ~a ana li za(Ga rau 2003, 102).

Glav ne prvi ne ute me lje val ne teo ri je so kon cep ti, kate go ri je in trdi tve. Kon cept jepojem ozi ro ma temelj na eno ta ana li ze, ki izha ja iz kon cep tua li za ci je podat kov, ne pa izpodat kov samih (Me sec 1998, 101). ̂ e je v be se di lu napi sa no (Pri bac 2001, 116): »… Invse je obra{ ~e no in zara{ ~e no. Ni ve~ ste zic doli ob Drni ci ali Dere{ nja ku. Sama robi da insro bot in kve~ je mu aka ci je. êz nekaj let, ~e ne bomo posa di li vseh teh hri bov in bre govvsaj z olj ka mi, bo Istra podob na Notranj ski…«, potem to kodi ra mo kot zara{~anje.

zbiranje podatkov

kodiranje

pisanje zanamkov

razvr{~ njea

oblikovanje teorije

Sli ka 3: Zapo red je postop kov pri ute me lje val ni teo ri ji.

GEORITEM 15

Dru ga prvi na kate go ri je so na vi{ ji rav ni in zato bolj abstrakt ne kot kon cep ti. Sorezul tat ana li ti~ ne ga pro ce sa in temelj nasta ja jo ~e teo ri je (Strauss, Cor bin 1990; povze -to po Mesec 1998, 101). ̂ e nada lju je mo s prej{ njim pri me rom, lah ko ome nje no eno tokodi ra mo {e s kon cep to ma »na rav na suk ce si ja« ozi ro ma »tra di cio nal no kme tijs tvo –pro pad«. V na da lje va nju ugo to vi mo, da so vsi ti kon cep ti pove za ni s poj mom »od -nos ~lo vek : zem lja«. Abstrakt na kate go ri ja na vi{ ji rav ni bi bila »ìv lje nje v na ra vi«.

Tret ja prvi na meto de ute me lje val ne teo ri je so trdi tve, ime no va ne tudi sod be alipro po zi ci je (Me sec 1998, 102), ki opre de lju je jo odno se med dolo ~e no kate go ri jo innje ni mi kon cep ti ter med lo~e ni mi kate go ri ja mi (»manj {a vod na tost« JE POSLEDICA»za ra{ ~a nja«, »ìv ljenj ski stil« JE POVEZAN z »od mi kom od nara ve«, "pre ̀ i vet jeIZHAJA iz »nek me tij skih dejav no sti«).

Ute me lje val na teo ri ja je pro ces kon cep tua li za ci je in abstrak ci je, ki vklju ~u je raz -bit je temelj nih podat kov ter nji ho vo ponov no zdru ̀ e va nje, ven dar na drug na~in.Ana li ti~ ni pro ces sestav lja jo {ti ri faze: dolo ~i tev enot kodi ra nja, odpr to kodi ra nje, osnokodi ra nje in izbir no kodi ra nje. Prva in dru ga faza pote ka ta so~a sno. Pre ple ta ta se tudipreo sta li fazi, ~eprav je njun namen raz li ~en.

Zbra no gra di vo naj prej raz ~le ni mo na smi sel ne sestav ne dele, ki jih ime nu je moeno te kodi ra nja. To so fra ze, stav ki, odstav ki, poglav ja, dogod ki, zaklju ~e ne anek do -te, misli in podob no (Me sec 1998, 104).

Po sto pek kon cep tua li za ci je suro vih podat kov je odpr to kodi ra nje, s ka te rim odkri -je mo dolo ~e ne ide je, ki jih podat ki vse bu je jo. Ta faza obse ga obli ko va nje poj mov, toje pri pi so va nje poj mov ozi ro ma kon cep tov empi ri~ nim opi som iz enot ozna ~e ne gabese di la. Poj me obli ku je mo tako, da po~a si in s pre mi sle kom bere mo bese di lo, obtem pa vsa ki eno ti kodi ra nja pri pi {e mo ustre zen pojem ali poj me. V tem prvem korakugre za posto pek kate go ri zi ra nja in raz vr{ ~a nja podat kov, v ka te rem {e ne ustvar jamonovih pome nov. Temu postop ku sle di mikroa na li za, ki vse bu je natan ~en pre gled inpri mer ja vo kon cep tov. Podob ne ali logi~ no sorod ne kon cep te zdru ̀ i mo v bolj abstrakt -ne eno te ana li ze, ime no va ne kate go ri je. Pri tem si poma ga mo z zaz nam ki in preb li skio tem, kako bi bile pojav lja jo ~e se kate go ri je opre de lje ne in med seboj pove za ne. Postop -ki, ki jih izva ja mo v tem delu, so kate go ri zi ra nje, dopol nje va nje kla si fi ka ci je inobli ko va nje nadre je ne ga poj ma. Pri kate go ri zi ra nju damo isto ime ve~ raz li~ nim opi -som, ki ima jo skup ne pote ze, pri ~emer upo ra bi mo abstra hi ra nje. Pri dopol nje va njukla si fi ka ci je poi{ ~e mo dru ge raz re de, ki kla si fi kacijo dopol nju je jo. Tret ji posto pek pred -stav lja obli ko va nje nadre je nih poj mov (Me sec 1998, 109).

Osno kodi ra nje v ute me lje val ni teo ri ji pred stav lja pojav. Pojav je prob lem, vpra -{a nje ali dogo dek. Namen osne ga kodi ra nja je obli ko va nje natan~ nej {e raz la ge poja va,nje go va nalo ga pa uva ja nje odno sov v po sa mi~ ni kate go ri ji, to je med kate go ri jo innje ni mi pod ka te go ri ja mi ter kon cep ti. Pri tem je pomemb no pove za ti struk tu ro s pro -ce som. Struk tu ra se nana {a na oko li{ ~i ne, ki raz la ga jo, zakaj se dogod ki zgo di jo, pro cespa na to, kako se odzo ve jo na oko li{ ~i ne (Ga rau 2003, 105).

35


Zad nja faza ana li ze je izbir no ali odno sno kodi ra nje (Me sec 1998, 118), s ka te -rim se klju~ ne kate go ri je, defi ni ra ne v os nem kodi ra nju, pove ̀ e jo, izpo pol ni jo inobli ku je jo v teo ri jo ozi ro ma za~a sni teo re ti~ ni okvir. Naj prej obli ku je mo zgod bo, kije ni~ dru ge ga kot opi sna pri po ved o osred njem poja vu razi ska ve, potek zgod be pa jenje na kon cep tua li za ci ja. Ana li zi ran potek zgod be je glav na kate go ri ja (Pan dit 1996).Klju~ na nalo ga je torej iden ti fi ci ra nje glav ne kate go ri je, ki je osred nja, abstrakt na inopi sna. Pove za na je tudi z ve ~i no dru gih kate go rij in je dovolj abstrakt na, da jih pove -zu je. V na {em pri me ru je glav na kate go ri ja »ìv lje nje v na ra vi«.

Kon cep tual na she ma razi sko val cu omo go ~a, da siste ma ti~ no raz mi{ lja o po dat -kih in jih pove zu je na kom plek sen na~in. Glav na ide ja je obli ko va nje vezi in iska njepodat kov, s ka te ri mi se potr ju je veljav nost, pri ~emer se razi sko va lec giba med zastav -lja njem vpra {anj, obli ko va njem trdi tev in pri mer ja njem.

Po memb na in nuj na aktiv nost v pro ce su kodi ra nja je pisa nje opom ni kov. Prvoteh ni~ no pra vi lo meto de ute me lje val na teo ri ja je po~a kaj in zapi {i (ori gi nal no stopand memo). To pome ni, da si spro ti zapi {e mo vsa ko misel, ki se nam utr ne.

3.4 Pri pra va bese dil za ana li zo

Upo ra ba ra~u nal ni{ ke ga pro gra ma zah te va zelo obse` no in zamud no pred hod -no pri pra vo bese dil, to je nji ho vo pre tvar ja nje v elek tron sko obli ko. Pri tem smo sipoma ga li s pro gra mom, ime no va nim Recog ni ta, ki je upo ra ben v ve ~i ni zna nih sve -tov nih jezi kov. To je pro gram ska opre ma, ki z op ti~ nim pre poz na va njem zna kov OCR(op ti cal cha rac ter recog ni tion) omo go ~a pre tvar ja nje tiska nih doku men tov v be se di -lo, ki se ga da ure ja ti.

V pr vem kora ku mora mo vsa bese di la stran za stra njo ske ni ra ti z op ti~ nim ~ital -ni kom, ki podob no kot foto ko pir ni stroj pre sli ka bese di lo iz pred lo ge. Dob lje no sli kobese di la v na sled njem kora ku v RTF-for ma tu (obo ga te no bese di lo) shra ni mo v ra -~u nal ni ku. Ta for mat ne vse bu je izvr {nih makrov, ohra nja pa ve~i no vid nih last no stidoku men ta. Sla ba stran pro gra ma je, da je tako dob lje no bese di lo v »su ro vem« stanju,zato zah te va ob{ir no in zelo zamud no ure ja nje. [e ve~ ji prob lem je nepre poz na vanjeneka te rih ~rk ozi ro ma nji ho vo zame nja va nje. Mali »c« se na pri mer spre me ni v mali»e« in podob no. Pose bej prob le ma ti~ no je ske ni ra nje sta rej {ih doku men tov, ki solahko ali del no po{ ko do va ni ali pa ima jo tako obli ko va ne ~rke, da jih pro gram ne pre -poznava.

3.5 Ana li ti~ no orod je: pro gram ATLAS.ti

V pre te klo sti so bili pri tovrst nih ana li zah edi ni pri po mo~ ki {kar je, kopir ni strojin kup praz ne ga papir ja. V zad njem ~asu je za izpe lja vo kva li ta tiv ne ana li ze na voljovrsta ra~u nal ni{ kih pro gra mov, med nji mi tudi ATLAS.ti. Naj po memb nej {a in tudi

36

GEORITEM 15

edi na pred nost upo ra be pro gra ma je, da olaj {a in pos pe {i mehan ski vidik ana li ze podat -kov, ne da bi pri tem trpe la flek si bil nost. Zato se razi sko va lec lah ko bolj spro{ ~e nopoglo bi v us tvar jal ni vidik obli ko va nja teo ri je.

Pro gram ATLAS.ti nudi ra~u nal ni{ ko pod po ro inter pre ta tiv nim ana li zam, {e pose -bej pa je pri la go jen za izva ja nje ute me lje val ne teo ri je. Nje go vi za~et ki sega jo v zgod njadevet de se ta leta prej{ nje ga sto let ja in so pove za ni z ra zi sko val nim pro jek tom na Teh -ni~ ni uni ver zi v Ber li nu. Za komer cial ne name ne ga je raz vil Nemec Tho mas Muhr,ki ga tudi vse sko zi izbolj {u je. Pri ro~ nik o upo ra bi nava ja, da se upo rab lja v vr sti razi -sko val nih podro ~ij, medi ci ni, arhi tek tu ri, jezi ko slov ju, kri mi no lo gi ji, tr` nih razi ska vah,medij skih {tu di jah in tudi geo gra fi ji. Na pod la gi splet ne ga iska nja ozi ro ma na sple -tu dostop nih ~lan kov in diser ta cij smo ugo to vi li, da pro gram naj po go ste je upo rab lja josocio lo gi in psi ho lo gi, med tem ko so geo graf ske razi ska ve, ki ga upo rab lja jo, le red -ke (med mre` je 7; med mre` je 8; van Elzak ker 2004; Ohn macht 2006), ~eprav je ome njenv ~lan kih o kva li ta tiv nih meto dah in u~be ni kih o kva li ta tiv nih meto dah (Bhow -mick 2006), pri {tu dij skih vse bi nah pred me tov, pove za nih s kva li ta tiv ni mi meto da miv geo gra fi ji (med mre` je 2; med mre` je 5), in med ve{ ~i na mi, ki jih obvla da jo posa -mez ni geo gra fi (med mre` je 3; med mre` je 4). V slo ven ski geo gra fi ji je pro gram novost,znan pa je v ne ka te rih dru gih stro kah.

ATLAS.ti je orod je za uprav lja nje z zna njem, ki upo rab ni kom omo go ~a opre delje -va nje odno sov med raz li~ ni mi poj mi in deli infor ma cij. Omo go ~a kva li ta tiv no ana li zonestruk tu ri ra nih podat kov, torej podat kov, ki jih ne more mo ana li zi ra ti s sta ti sti~ -ni mi meto da mi. Temelj no na~e lo delo va nja pro gra ma opre de lju je akro nim VISE, toje visua li za tion (9vi zua li za ci ja’, inte gra tion (9po ve zo va nje v ce lo to’), seren di pity (9sre~ -no naklju~ no odkrit je’) in explo ra tion (9ra zi sko va nje’; Muhr in Frie se 2004, 4). Poja sni loome nje nih vidi kov pov ze ma mo iz pri ro~ ni ka za upo ra bo pro gra ma ATLAS.ti (Muhrin Frie se 2004).

Vi zua li za ci ja omo go ~a risa nje spoz nav nih zem lje vi dov, ki pri ka zu je jo odno se medposa mez ni mi deli podat kov in infor ma cij, zato vse bu je dobre pla ti kon cep tual nihzem lje vi dov. Zem lje vi di delu je jo po podob nem na~e lu kot ~lo ve{ ki mo` ga ni in omo -go ~a jo, da impli cit no ozi ro ma naka za no zna nje in misel ni mode li posta ne joeks pli cit ni ozi ro ma ned voum ni ter s tem laè razum lji vi za dru ge razi sko val ce. Vpo -gled v zbra ne podat ke omo go ~a pove zo va nje v ce lo to, saj vse podat ke, ki sestav lja jopro jekt, pove ̀ e mo v ce lo to in jih shra ni mo. To omo go ~a nji ho vo obde lo va nje iz raz -li~ nih pers pek tiv, bodi si glo bal ne bodi si natan~ ne z do lo ~e ne ga vidi ka. Pri natan~ nihobde la vah pa ne izgu bi mo pre gle da nad celo to. Sre~ no naklju~ no odkrit je pome ninaj ti stva ri, ne da bi jih iska li, pri ~emer je pomemb no, da je odkrit je dra go ce no.Gre za intui ti ven pri stop k ana li zi podat kov. Zna ~il na ope ra ci ja, ki se skli cu je nanaklju~ no odkrit je, je »br ska nje«, ki je tudi sicer zelo zna ~il no za razi sko val no delo.Na samem za~et ku za~ ne mo iska ti knji ge (pra vi lo ma pa {e prej klju~ ne bese de) in~ez ~as se zaple te mo v br ska nje po lite ra tu ri, ki je spr va nismo name ra va li preu ~i -

37


38

ti. Z vse mi temi na~e li je pove za no razi sko va nje. S si ste ma ti~ nim pri sto pom do podat -kov dom ne va mo, da bodo zelo korist ne zla sti kon struk tiv ne aktiv no sti, kot jeobli ko va nje teo ri je. Celo ten pro gram vodi k ra zi sko val ne mu in v od krit ja usmer -je ne mu pri sto pu.

Po stop ki v pro gra mu pote ka jo na treh rav neh: bese dil ni, kon cep tual ni in uprav -ljal ni. Bese dil na raven obse ga temelj ne funk ci je, kot so raz ~le nje va nje podat kov,kodi ra nje in pisa nje opom ni kov. Kon cep tual na raven obse ga obli ko va nje mode la inpove zo va nje kodi ra nih poj mov v omre` ja. Tret ja raven omo go ~a uprav lja nje s po -dat ki. Bese dil na raven se za~ ne s shra nje va njem temelj nih doku men tov (pri mary

Sli ka 4: Dolo ~i tev enot kodi ra nja inkodi ra nje sta uvod ni, pra vi lo ma zah -tev ni in zamud ni fazi ana li zi ra njabese di la (Pro gram ATLAS.ti).

Sli ka 5: Naj kom plek snej {i iskal nina~in je pov pra {e val no orod je,saj teme lji na kombi na ci jah kod(Pro gram ATLAS.ti).

GEORITEM 15

docu ments) v her me nev ti~ no eno to (her me neu tic unit). Her me nev ti~ na eno ta je v bis -tvu »shram ba«, v ka te ri se pro jekt struk tu ri ra.

Ko so temelj ni doku men ti shra nje ni v her me nev ti~ ni eno ti, za~ ne mo s ko di ra -njem. S ko di ra njem bese di la pre ne se mo na abstrakt no raven, ki omo go ~a pri mer ja ve.Kode mora jo biti natan~ ne in krat ke. Z nji mi opi {e mo in pov za me mo naved ke, toje eno te kodi ra nja. Dol ̀ i na naved kov je raz li~ na, od ene same ~rke do ve~ odstav -kov. Za~e tek in konec naved ka ozna ~u je jo iden ti fi ka tor ji. Za obli ko va nje teo ri je sopomemb ni opom ni ki. Vse bu je jo lah ko bese di lo, sli ke, tabe le, lah ko so pri pe ti k na -ved kom, kodam ali dru gim opom ni kom.

ATLAS.ti ponu ja ve~ oro dij za iska nje in pri klic kodi ra nih bese dil. Ta orod ja omo -go ~a jo odkri va nje podob no sti in raz lik, razi sko va nje celot ne her me nev ti~ ne eno tein pri klic dolo ~e nih naved kov, ki pod pi ra jo obli ko va nje teo ri je. Pre pro sto orod je, kii{~e samo po temelj nih bese di lih, je iska nje bese di la (text search). Poleg stan dard ne -ga iska nja obsta ja ta {e vrst no iska nje (ca te gory) in GREP. Pri prvem ve~ iskal nih poj movzdru ̀ i mo v ka te go ri jo ali vrsto, ki jo shra ni mo za poz nej {e iska nje. Iska nje GREP i{~ein pri kli ~e bese dil ne groz de, ki ustre za jo iskal ne mu vzor cu. Tako na pri mer iska -nje 20061-47 pri kli ~e vsa leta med 2001 in 2004.

Za pre pro sto kvan ti ta tiv no ana li zo je pri me renWord crunc her v po me nu 9be sed -ni hru sta~’, ki {te je {te vi lo besed v do lo ~e nem bese di lu ali ve~ temelj nih bese di lih.Orod je omo go ~a obli ko va nje tako ime no va ne ga stop sez na ma, ki omo go ~a izklju -~e va nje vezni kov, med me tov, ~le nov in podob no. Rezul ta te lah ko izvo zi mov ob li ki exce lo ve dato te ke, ki omo go ~a nadalj njo obde la vo (Muhr in Frie se 2004, 155).Object craw ler v po menu 9pred met ni pla zi lec’ i{~e po vseh doku men tih, tudi kodah,opomni kih, naved kih, druìnah… (Muhr in Frie se 2004, 158). Query tool ozi ro mapov pra {e val no orod je omo go ~a kom plek snej {e iska nje, saj iskal ni poj mi teme lji jo nakom bi na ci jah kod. Rezul tat iska nja so naved ki, ki so pri pe ti k do lo ~e nim kodam.Iskalno zah te vo obli ku je mo z ope ran di (kode in dru ̀ i ne kod) in ope ra tor ji. Sled njise deli jo na boo lo ve, seman ti~ ne in sosed ske. V pr vo na ve de ni sku pi ni so {tir je, in sicerAND, OR, XOR, NOT. AND v po me nu 9IN’ pri kli ~e naved ke, v ka te rih sta oba opre -de lje na ope randa, kar pome ni, da je natan ~en. OR v po me nu 9ALI’ pri kli ~e vse naved ke,v ka te rih se pojav lja en sam ali tudi oba ope ran da. XOR ozi ro ma 9XALI’ je stro` ji inizklju ~i naved ke, kjer se poja vi ta oba ope ran da. NOT v po me nu 9NE’ izbra ni ope -rand izlo ~i.

Se man ti~ ni ope ra tor ji omo go ~a jo iska nje po omre` jih. Ope ra tor SUB v po me -nu 9POD’ pri kli ~e vse naved ke, z do lo ~e nim poj mom pove za ne navz dol, UP v po me nu9GOR’ pa vse naved ke, z do lo ~e nim poj mom pove za ne navz gor. SIB ozna ~u je sib lings(9brat je in sestre’), kar pome ni, da pri kli ~e »star {e in nji ho ve potom ce«.

Pro stor ska raz mer ja med naved ki opi su je jo nasled nji sosed ski ope ra tor ji:WITHIN v po me nu 9ZNOTRAJ’, ENCLOSE v po me nu 9VSEBOVATI’, OVERLAPPEDBY v po me nu 9PREKRITI Z’, OVERLAP v po me nu 9PREKRIVAJO’, FOLLOWS v po -

39


me nu 9SLEDI’, PRECEDES v po me nu 9BITI PRED’ in CO-OCCURRENCE v po me -nu 9SOÂSNO NAJDI[Ê’, ki vklju ~u je vse razen SLEDI in BITI PRED.

Kon cep tual na raven omo go ~a inter pre ta ci jo podat kov in obli ko va nje teo ri je. Pritem je v po mo~ orod je omre` ja ali net works. Omre` ja so sestav lje na iz to~k in povezav,ki raz la ga jo odno se med to~ ka mi. Te pred stav lja jo naved ke, kode, kod ne dru ̀ i ne,opom ni ke, opom ni{ ke dru ̀ i ne, preo sta la omre` ja, temelj ne doku men te in podobno.

Ne ka te ra raz mer ja, kot na pri mer is-a v po me nu 9je’, is-cau se-of v po me nu 9je posle -di ca’, so dolo ~e na vna prej, ven dar pro gram omo go ~a tudi obli ko va nje last nih raz me rij.Z do dat ni mi, na novo obli ko va ni mi last ni mi raz mer ji smo v ana li zi ra nih bese di lihzaob je li {iro ko pale to raz me rij. Pro gram omo go ~a avto ma ti~ no obli ko va nje omreìjpo seman ti~ nem in po topo lo{ kem na~r tu. Prvi raz po re di to~ ke sklad no z al go rit -mom, ki posku {a za vsa ko to~ ko naj ti naj bolj {i polo ̀ aj ter pre pre ~i ti pre kri va nje to~kin seka nje pove zav. Zato so naj ve~ krat pove za ne to~ ke v sre di{ ~u omre` ja. Pri topo -lo{ kem na~r tu si to~ ke sle di jo od zgor nje ga leve ga kota pro ti spod nje mu desne mu.Naj manj krat pove za ne to~ ke so na za~et ku (Muhr in Frie se 2004, 230–231). Obli -ko va nje omre ̀ ij je raz me ro ma pri la go dlji vo orod je, ki omo go ~a tudi pre no se kod inomre ̀ ij v dru ge pro jek te, s tem pa tudi nji ho vo ponov no upo ra bo.

Sklad no s po stop ki v ute me lje ni teo ri ji kodi ra ne poj me zdru ̀ u je mo v ka te go ri -je. Iz dob lje nih kate go rij opre de li mo glav ne kate go ri je in okrog njih obli ku je mo teo ri jo,ki jo obli ku je mo s kon cep tual ni mi omre` ji. Ta so bis tve ne ga pome na, saj omo go ~a -jo orga ni zi ra nje in pred sta vi tev zna nja ter obli ko va nje sin te ze (na pri mer sli ka 7).

Vsa ko omre` je teme lji na glav ni ozi ro ma klju~ ni kate go ri ji, ki se je obli ko va la v zad -nji fazi kodi ra nja, to je med postop kom izbir ne ga kodi ra nja. Okrog glav ne kate go ri jenani za mo kon cep te, ki so z njo vse bin sko pove za ni. To pome ni, da smo v omre` jevne sli vse kon cep te iz tistih enot kodi ra nja, v ka te rih je tudi glav na kate go ri ja, in kon -cep te iz sosed njih enot kodi ra nja. Raz mer ja (tudi trdi tve) med kate go ri ja mi in kon cep titer med raz li~ ni mi kon cep ti smo opre de li li gle de na vse bi no, izha ja jo ~o iz bese dil ozi -ro ma enot kodi ra nja. Iz tega teo re ti~ ne ga okvi ra obli ku je mo potek zgod be, iz ~esarnasta ne opi sna pri po ved.

40

Sli ka 6: Kon cep tual na raven teme ljina raz mer jih (Pro gram ATLAS.ti.).

GEORITEM 15

4 Pokra jin ska dina mi ka v slo ven ski Istri

Raz mer ja, ki ̀ e obsta ja jo v pro gra mu, smo pre ved li v slo ven{ ~i no in doda li nova.Pogo sto se v {te vi lu, spo lu in sklo nu ne uje ma jo s kon cep tom, ki ju pove zu je, ker sozapi sa na v tret ji ose bi edni ne. Pu{ ~i ce kaè jo sme ri raz me rij. Pu{ ~i ce in ime na raz -me rij smo zara di ve~ je pre gled no sti obar va li z raz li~ ni mi bar va mi.

4.1 Pokra ji na kot narav no oko lje

Med sve tov ni ma voj na ma se je doje ma nje narav ne pokra ji ne nave zo va lo na pre -ì vet je ozi ro ma zem ljo, ki je to omo go ~a la. Ve~i na pode ̀ el ske ga pre bi vals tva se jeukvar ja la s kme to va njem in zato je z zem ljo ~lo vek raz vil tesen odnos, ki je iz polja

41

je del

je

je del

je del

je

vpliva

je del

je del

je

povezan z

nasprotuje

je del

je del

je del

je del

je

je

vodi k/v

je del

vpliva

je del

vpliva

je

je

je del

je del

vpliva

je del

je del

je del

vpliva

je del

POKRAJINA KOT NARAVNO OKOLJE

POKRAJINA IN STIKI S SOSEDNJIMIDE@ELAMI

inovacijaza{~ita virov

izkori{~anje virov

upravna razdelitev

POKRAJINA KOT DOSTOPNOSTIN MOBILNOST

promet in komunikacije

tok

POKRAJINA KOT ODNOS MED MESTOMIN PODE@ELJEM

POKRAJINA KOT PRIPADNOST

POKRAJINA KOT PODE@ELSKA IDILA

POKRAJINA SPOLOV

mesto – nevarnost

mesto – prilo`nost

mesto – vpliv

ènska pokrajinapoloàj spolov

POKRAJINA

POKRAJINA KOT VIR PRE@IVETJA

prebivalstvokmetijska dejavnost narodnost

politika

razvoj

ob~utek kraja

poimenovanje

migracija

osebna strategija

kulturno pravilo

biolo{ki zakon

popa~enje idile

otipljiva prvina kulturne pokrajine

neotipljiva prvina kulturne pokrajine

ODTUJENOST OD POKRAJINE

Sli ka 7: Kon cep tual no omre` je kate go rij, ki so se izob li ko va le iz ana li zi ra nih bese dil.

42

izhaja iz

j

povezan z

omogo~a

izhaja iz

doìvi

je

je del

je del

j

je

je razumljen

je del

p

je del

omogo~a

j

povezan z

je del

i

je del

je posledica

je del

p

je del

j

je

povezan z

je del

povezan z

j

je

je del

povezan z

je del

j

je del

je del

povezan z

p

je

je

je del

povezan z

p

je

vpliva

je

je

je del

j

omogo~a

j

izhaja iz

omogo~a

je del

je del

p

povezan z

povezan z

p

povezan z

povezan z

povezan z

jeje

povezan z

vpliva

je

povezan z

p

je razumljen

je del

j

povezan z

povezan z

povezan z

povezan z

je del

je del

povezan z

omogo~a

j

omogo~a

je del

je del

povezan z

je

je

je posledica

je del

j

je

povezan z

je del

omogo~a

i

je del

je del

je del

p

je del

je

je del

p

povezan z o

omogo~a

je del

je del

morje

veter

ISTRA 2

sonce

gri~evje Z

RASTLINSTVO

oljka

p

@IVALSTVO

smokva

{

murva

ruj

podnebna prvina

povr{je

reka

Dragonja

Riàna

~e{nja

povr{je – kra{ko

morje – sinje

hrast

d

IDEJE O NARAVI

Istra – suha

G

huda zima

z

hidrolo{ka prvina

mlinarstvo

pranje perila

Drnica

Rokava

morje – tuje

kamen

gradbeni material

zdravilna voda

brin

trdoìvost

sinonim beli kamenpepel – pralni pra{ek

strah

samotna dolina

nabiranje drv

s

elektrifikacija

NARAVNA NESREÂ

pozeba 1929

R

krava

ODNOS ^LOVEK/@IVAL

kurjava

ljudska modrost

lov

nekmetijska dejavnostnabiralni{tvo

nemo~

n

nevihta

O

oglarstvo

osel

o

prodaja drv

nazadovanje prodaje drv

reakcija na naravne nesre~e

su{a

upanje

pomanjkanje vode

v

IZKORIŠÂNJE NARAVNIH VIROV 2

kal

trebljenje kamenja

v

voda

n

povezan z


43

je

izhaja iz

j

je del

oblikuje

izhaja iz

povezan z

izhaja iz

povezan z

omogo~a

j

je razumljen

j

povezan z

j

je

je del

izhaja iz

j

povezan z

je povezan z

povezan z

je del

j

je posledica

j

je posledica

j

povezan z

izhaja iz

je posledica

j

je posledica

povezan z

izhaja iz

je del

j

povezan z

povezan z

j

povezan z

j

povezan z

j

ga prizadane

j

je del

o

je

je del

je del

j

povezan z

povezan z

p

povezan zje del

povezan z

vpliva

j

izhaja iz

p

povezan z

j

je del

je del

p

je del

p

je

je del

j

povezan z

povezan z

povezan z

j

je del

je del

izhaja iz

oblikuje

j

povezan z

je posledica

je posledica

je povezan z

povezan zizhaja iz

je del

j

povezan z

povezan z

povezan z

omogo~a

je razumljen

je

ZEMLJA

R

plodna zemlja

@

{kràt

divjad

I

GOZD

divjina

h

zdravje

zeli{~e

preìvetvena strategija

PRE@IVETJE

skupno zemlji{~e

nevarnost

samotna pot

nevarna pot

skrita pot

zemlja – pozitiven odnos

zemlja – negativen odnos

kultiviranje zemlje

travnikpa{nik

njiva

@IVLJENJE V NARAVI

e

RAVNANJE Z ODPADKI

gnoj

gozd – o~i{~enkoza

k

neugodna naravna razmera

n

ODNOS ZEMLJA/^LOVEK

o

oskrba z vodo

pomanjkanje

pomanjkanje spomladi

p

volvztrajnost

garanjeI

kmetovanje

kulturna terasa

melioracija

skromnost

suhi zid

terasiranje

t

var~nost

v

naselje

POTREBA

VREDNOSTNI SISTEM za{~ita pred vetrom


kmetijska dejavnost

PRILAGODITVENA STRATEGIJA

ovezan z

GEORITEM 15


eko nom ske vred no te pre ra sel v po lje dru` be ne ter kul tur ne vred no te (ve~ v po glav -ju Pokra ji na kot pri pad nost). Zara di viso ke ga polo ̀ a ja v dru` bi je zem lja lah kospod bu di la vrsto nega tiv nih pome nov: mali last ni ki na robu pre ̀ i vet ja so jo pogo -sto doìv lja li kot suho in bor no. Kljub trde mu delu so le s te ̀ a vo pre ̀ iv lja li veli kodru ̀ i no, zato so iska li dodat ne mo` no sti zaslu` ka.

Ve ~i na dopol nil nih dejav no sti je pove za na z goz dom. Poleg nje go vih eko nom skihvred not se v ana li zi ra nih bese di lih pojav lja jo {e eko lo{ ke, dru` be ne in kul tur ne. Goz -du so pri pi so va li nevar nost, {e zla sti pono ~i, ko so lah ko posa mez ni ki (ali sku pi na) doì ve lirop, napad ali {e kaj huj {e ga. V gozd no »div ji no«, kjer ne velja jo zako ni civi li zi ra ne dru` -be, so vodi le skri te, nevar ne in samot ne poti. Med kate go ri ja mi rabe tal so poleg goz dapogo sto ome nje ni kon cep ti nji va, trav nik, vino grad in pa{nik, ve~i no ma kot okvir ~loveko -ve dejav no sti v po kra ji ni in kot vir nje go ve ga pre ̀ i vet ja. Pa{ni ki ima jo {e kul tur ni, dru ̀be niter eko lo{ ki pomen, pra vi lo ma v ob dob ju otro{ tva. Otro kom je pa{a ponuja la ne le prvo -vrst no zaba vo in obi li co mo` no sti za igra nje, tem ve~ tudi mo` no sti za tka nje tesnih veziz na rav nim oko ljem. Takrat so otro ci samo stoj no razi sko va li in pro di ra li v skriv no stinara ve. Nara vo so spo {to va li in jo varo va li ter z njo sple ta li sko raj intim ne vezi.

V od no su do narav ne ga oko lja se pojav lja tudi kon cept Istra. Pogo sto se nava ja,da je Istra kra{ ka, ~emur sle di namig na rev{ ~i no. Ena ko velja za pojem »tu` na« Istra,ki se nepo sred no nave zu je na rev{ ~i no in zara di pogo ste omem be pre ha ja v po lje dru` -be ne (anti)vred no te. Tu` nost Istre opre de lju je ta ~as in kraj; zgo do vin ske oko li{ ~i nein zna ~il no sti pokra ji ne. Sino nim za kra{ ko Istro je bil beli kamen, s ka te rim se pove -zu je eko nom ska vred nost goz da. Iz lesa, zra sle ga na apnen ~a sti pod la gi, je po gore njuostal pepel, ki je veljal za naj ka ko vost nej {e pral no sreds tvo. S po vr{ jem ozi ro ma kam -nin sko sesta vo je pove zan pojem kamen, ki je razum ljen kot grad be ni mate rial, ki jedal Istri zna ~il no podo bo.

Med hidro lo{ ki mi prvi na mi so ome nje ni reke, zla sti Rià na, mor je in pit na voda.Reke so bile narav ni vir, ki je omo go ~al pra nje tako last ne ga peri la kot tudi peri la trà{ -kih dru ̀ in. Mor je ima, razen v na ved ku, ki govo ri o tem, da je ob pli mi popla vi lopot, po kate ri so Istran ke hodi le na kopr sko tr` ni co, bolj sub ti len pomen. Pou dar -ja ta se nje go va lepo ta in sinja bar va, ki pa sta ̀ al zble de li zara di odtu je no sti od istr ske ga~lo ve ka. Voda ni omo go ~a la le dodat ne ga zaslu` ka, ampak je bila temelj ni pogoj zaìv lje nje. V po let nem ~asu je bila v Is tri na raz po la go le v majh nih koli ~i nah in zatonad vse cenje na, {e zla sti v kra{ kem delu. Oskr ba z njo je zah te va la veli ko ~asa in energi -je. Pojem zdra vil na voda se nana {a na minu lo véde nje o zdra vil no sti vode v ne ka te rihizvi rih. Po zgra di tvi vodo vo da je to véde nje zamr lo.

Med pod neb ni mi prvi na mi se naj ve~ krat pojav lja veter, ki je pov zro ~al teà ve ozko -tir ni istr ski ̀ elez ni ci Paren ca ni in bil eden od raz lo gov za nje no nedo no snost. Pogo sto

44

str. 42−43 Sli ka 8: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot narav no oko ljev ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma.

p

GEORITEM 15

je ome nje na huda zima, zla sti v po ve za vi z go je njem oljk. Zima je bila obdob je, koje bilo manj dela in zato ve~ ~asa za po~i tek. Obe nem je bil to ~as za popra vi lo hi{ein gos po dar ske ga poslop ja, zara di splo {ne ga pomanj ka nja pa tudi obdob je, ko je naj -bolj cve te lo ile gal no trgo va nje. Z vre me nom je pove za na ljud ska modrostnapo ve do va nja vre men skih poja vov ([tok-Voj ska 2003, 32):»…Ka dar pr{i mi vod Trsta,zmo ~i samo za dva prsta…«.

Z na rav nim oko ljem je pove zan pojem narav ne nesre ~e. V ana li zi ra ni lite ra tu rije veli ko naved kov o na rav nih nesre ~ah, naj ve~ o po ze bi leta 1929 in nje nih posledicah,o na za do va nju olj kars tva, pro pa du oljarn, zara{ ~a nju kul tur nih teras ter o krat ko -traj nem pove ~a nju pome na oglars tva zara di ve~ je koli ~i ne lesa. Ome nje na je tudi su{a.Iz bese dil raz be re mo na eni stra ni strah, zau pa nje v cerk ve no zvo nje nje in nemo~,

45

Sli ka 9: V rim skem obdob ju se je Koper ime no val Capris v po me nu 0koza’. Od takratdalje je ta ìval sim bol Istre. Istr ski grb izha ja iz obdob ja, ko je Istra posta la samo stoj nadeè la zno traj Habs bur{ ke monar hi je (levo zgo raj) – zla ta koza z rde ~i mi rogo vi inpar klji (levo spo daj) je na{ la svoj pro stor tudi v so dob nem grbu, ta pa je postal del grbain zasta ve samo stoj ne hrva{ ke drà ve (de sno). V Slo ve ni ji se ta sim bol ne pojav lja ve~, razenime Capris v ime nu raz li~ nih orga ni za cij v Ko pru (med mre` je 10; medmre` je 11).

Sli ka 10: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot narav no oko lje v ob dob jumed leto ma 1945 in 1991. p str. 46−47

46

vodi k/v

i

vpliva

omogo~a

nasprotuje

je razumljen

p

je

je razumljen

j

ga prizadane

je posledica

j

je

je posledica

povezan z

povezan z

izhaja iz

j

doìvi

izhaja iz

doìvi

povezan z

povezan z

p

povezan z

povezan z

j

povezan z

omogo~a

o

vodi k/v

vpliva

vodi k/v

povezan z

izhaja iz

povezan z

o

vodi k/v

o

je posledica

vpliva

j

je

povezan z

povezan z

o

vpliva

je del

o

je

je del

j

povezan z

p

je

doìvi

doìvi

doìvi

je del

i

povezan z

j

izhaja iz

j

povezan z

j

vodi k/v

p

nasprotuje

j

nasprotuje

izhaja iz

p

izhaja iz

j

oblikuje

povezan z

povezan z

povezan z

v

je

omogo~a

vpliva

povezan z

g

povezan z

o

povezan z

vpliva

doìvi

povezan z

j

izhaja iz

povezan z

povezan z

p

pozidava

l

kamen – toplina

tihi olj~ni gaj

v

PRE@IVETJE

o

Dragonja

meja Šavrinije

m

komasacija

varovanje naravnih virov

tihotapstvo

m

dolina Riàne

Bada{evica

dolina Bada{evice

odnos narava/~lovek

oskrba z vodo

@IVLJEN

zatiranje mr~esa

zmanj{anje biodiverzitete

m

ODMIK OD NARAVE

d

onesnaèvanje

odpadek

voda

ìvljenjski stil

~lovek – uni~evalec narave

reakcija na naravne nesre~e

manj{a prizadetost

zavarovalnica

s

~lovekova krivda

neupo{tevanje naravnih razmer

O

sprememba naravnega okolja

vodovod

vodovod – ne povsod

nekmetijska dejavnost 2

uporaba za{~itnih sredstev

s

zemlja 2

kmetijska dejavnost

PRILAGODITVENA STRATEGIJA

melioracija zaliva

Koper

gradnja pristani{~a

k

hidromelioracija

Istra – kra{ka

Dvori

podlaga za trto

namakanje

VREDNOSTNI SISTEM

mnoì~na stanovanjska gradnja

(

razvoj gospodarstva

P

razvoj industrije

izguba trì{~a

v

hi{a na samem

s

opu{~anje sredozemskih posebnosti


o

povezan z

j

povezan z


47

je

izhaja iz

vodi k/v

vodi k/v

v

povezan z

vodi k/v

povezan z

j

je razumljen

g

je posledica

je del

je posledica

povezan z

povezan z

j

je posledica

je del

d

povezan z

p

je

je del

vodi k/v

je del

omogo~a

je del

vodi k/v

omogo~a

je posledica

v

omogo~a

je del

j

povezan z

p

omogo~a

povezan zvpliva

omogo~a

je del

j

je posledica

povezan z

p

povezan z

nasprotuje

doìvi

d

izhaja iz

je

je del

p

je

oblikuje

je

povezan z

je

je posledica

je del

je posledica

povezan z

n

je del

izhaja iz

povezan z

povezan z

n

povezan z

vodi k/v

povezan z

doìvi

povezan z

je del

je posledica

je del

izhaja iz

povezan z

izhaja iz

je

je del

vpliva

je

vodi k/v

je del

ga prizadane

p

oblikuje

p

je posledica

je posledica

povezan z

zemlja – navezanost

ZEMLJA

zmanj{anje pomena zemlje

deagrarizacija

p

lastnina

polkmet

ISTRA

k

vinograd

gri~evje

Rokava

hrepenenje

GOZD 2

raba tal

pa{nik

njiva

pot – skrita

neusmiljena narava

zemlja – re{itev

travnik

IDEJE O NARAVI 2

podnebna prvina veter

preìvetvena strategija

P

odseljevanje

Riàna

D

meja – lo~nica

meja Istre

k

meja – ilegalen prehod

d

NJE V NARAVI

zara{~anje

NARAVNA NESREÂ

pozeba 1956

pozeba 1985

nazadovanje oljkarstva

propad teras

z

manj{a vodnatost

robida

srobot

akacija

O

divjad

o

slana 1957

pomanjkanje

~

ODNOS ZEMLJA/^LOVEK propad tradicionalnega kmetijstva

dolina Dragonje

propad drena`nega sistema

s

severno pobo~je

z

kmetovanje

slab pridelek

h

(ne)varovanje plodne zemlje

razpr{ena poselitev

plodna zemljanavezanost na zemljo

r

POTREBA

motorizacija

zemlja – mo~

vikend hi{a

zasebnost

razgled

h

spalno naselje

ve~ja parcela

o

omogo~a

je posledica

je

izhaja iz

povezan zvodi k/v

GEORITEM 15


na dru gi pa prag ma ti~ nost Istra nov, ki se ne ukvar ja jo z vzro ki in ne i{~e jo zuna njepomo ~i, ampak izko ri sti jo last ne sile ([tok-Voj ska 2002, 43): »…Nono…je skle niluni ~e ni olj~ nik takoj obno vi ti, da bi tako ~im prej zali zal bole ~o rano…«.

V sre di{ ~u odno sa med ~lo ve kom in ìva ljo sta dve ìva li: vol in osel. Prvi je bildelov na ìval in je poma gal pri obde lo va nju zem lje. Istra ni so ga ime li za pono sno,mo~ no in ubog lji vo ìval, vse te last no sti so pri pi so va li tudi sebi. V nas prot ju z vo -lom je bil osel svo je glav, muhast in nepred vi dljiv, ven dar prav tako pomem ben delistr ske ga vsak da nje ga ̀ iv lje nja. Bil je pred met pre sti ̀ a in nje gov pomen je segal prekeko nom ske ga polja v dru` be no polje (ve~ v po glav ju Pokra ji na spo lov). Na odnosdo tovor nih ìva li je vpli va la tudi drà va, ko je uza ko ni la huma no rav na nje z nji mi.Dràv ni uslu` ben ci so ob~a sno pre gle do va li nji ho vo oskr bo va nost in zdrav je; last -nik ìva li, ki ni ustre zal zah te vam, je moral pla ~a ti stro{ ke zdrav lje nja.

@i va li so bile tesno vpe te v Is tra nov vsak da njik. Med nji mi in ~lo ve kom so se splet litesne vezi, sim bio za in spo {to va nje. @iva lim so pogo sto pri pi so va li ~lo ve{ ke last no -sti. Kozo, ki je sicer red ko ome nje na, so opi so va li kot ~isto, dru ̀ ab no, pri za dev no,pri jaz no, zgo vor no in potr pe` lji vo ̀ ival. V pre te klo sti je bila koza mno go bolj cenje -na, saj je upo dob lje na celo v grbu Istre (sli ka 9) in je dala ime Kopru. ̂ lo vek je spo {to valin cenil tudi dru ge ̀ iva li, od kate rih ni imel nobe nih nepo sred nih gos po dar skih kori -sti. @e otro ci so se na pa{i u~i li, da je ìv lje nje sve to in je vsa ko ìvo bit je na sve tuz do lo ~e nim name nom. Gle de na pomanj ka nje hra ne bi pri ~a ko va li, da bo lov pogo -ste je zaz nan pojem, ven dar ni. V obrav na va nem obdob ju se poja vi tri krat, ved nov po ve za vi z div jim lovom na zaj ce in nastav lja njem zank.

Od nos do nara ve se kaè tudi v rav na nju z od pad ki. Tra di cio nal ne kme tij ske dru` -be so svo je kme to va nje gra di le na rav no te` ju med ìval sko in rast lin sko pri de la vo,saj je to zago tav lja lo traj nost no in sta bil no kme tijs tvo. Kmet je v Is tri, zla sti v ne po -sred ni bli ̀ i ni oba le, so se zgo daj usme ri li v pri de lo va nje zele nja ve. Isto ~a sno stanaza do va li ov~e re ja in gove do re ja, zara di zmanj {e va nja {te vi la vpre` ne ìvi ne v Tr -stu pa se je mo~ no zmanj {a la doba va gno ja istr skim kme tom. V tem ~asu stanamre~ za~e li zma go vi ti pohod elek tri~ na ener gi ja in ener gi ja fosil nih goriv, ki stadelov ne ̀ iva li s~a so ma povsem izri ni li iz mesta. Zara di pomanj ka nja gno ja je bil pri -de lek slab, kar je v tem obdob ju dodat no pri po mo glo k pro pa du kme tij.

@iv lje nje v na ra vi je tesno pove za no s pri la go di tve ni mi stra te gi ja mi, kate rih bis -tvo je bilo pre ̀ i vet je, ki je v tem obdob ju zara di ome nje nih dru` be nih in narav nihzna ~il no sti zah te va lo anga ̀ i ra ne lju di. Raz gi ba ne mu tere nu slo ven ske Istre se je ~lovekpri la ga jal z raz li~ ni mi melio ra cij ski mi pose gi, kot so tera si ra nje, treb lje nje kame njain nje go vo zla ga nje v suhe zido ve. Obe nem je bil kamen pomem ben grad be ni mate -rial. Tera si ra nje in kul tur ne tera se kot otip lji va posle di ca teh dejav no sti ter suhi zido viso pri po mo gli k ob li ko va nju zna ~il ne podo be sre do zem ske kul tur ne pokra ji ne.

Po 2. sve tov ni voj ni pre ̀ i vet je ni bilo ve~ tako tesno pove za no z na rav nim okoljem.Tudi pojem zem lja – gara nje se poja vi le enkrat. Povoj ne spre mem be so pov zro ~i le,

48

GEORITEM 15

da se je istr ska dru` ba za~e la hitro spre mi nja ti, s tem pa tudi istr ska pokra ji na. Odmikod nara ve in spre me njen odnos med ~lo ve kom in nara vo sta pov zro ~i la spre mem -be narav ne ga oko lja. V tem obdob ju se naj po go ste je pojav lja pojem zara{ ~a nje, ki jeposle di ca sou ~in ko va nja narav nih, gos po dar skih in dru` be nih spre memb. Zara di opu{ -~a nja kme tijs tva sta obde lo val no zem ljo za~e la pre ra{ ~a ti tra va in trnje, pa{nazem lji{ ~a pa grmi ~ev je in manj vre den gozd. Zara{ ~a nje je naj bolj pri za de lo osoj nasever na pobo~ ja. Obe nem se je ure jen in vzdr ̀ e van gozd s pot mi za~el spre mi nja tiv ne pre hod ne ga. S tem se je pokra ji na odtu ji la lju dem, ki ima jo v gla vi vizi jo idi li~nepokra ji ne: obde la ne, s pot ka mi med nji va mi, vonjem po polen ti in oku som po vinu.

Po sle di ca zara{ ~a nja je zmanj {a nje vod na to sti istr skih rek in poto kov ter nara{ -~a nje {te vi la div ja di, saj se je pove ~al njen ìv ljenj ski pro stor. Z na za do va njemobde lo val nih zem lji{~ so za~e le pro pa da ti kul tur ne tera se, kar pa ni nov pro ces, sajse je za~el ̀ e po veli ki poze bi leta 1929, poze ba leta 1956 ter gos po dar ske in pre bivals -tve ne spre mem be pa so ga {e pos pe {i le. Naj prej in najin ten ziv ne je je zajel sever napobo~ ja. Poleg teh »ve li kih« narav nih nesre~ so se pojav lja le {e nesre ~e manj {e ga obsega.Leta 1957 je ves pri de lek v do li ni Roka ve uni ~i la sla na.

Tudi v tem obdob ju je pojem Istra vse bo val {te vil ne pokra jin ske prvi ne, poveza -ne z na rav nim oko ljem: vino gra de, kamen, gri ~ev je, reke Roka vo, Dra go njo, Rià no terBada {e vi co in podob no. Poleg vino gra dov se pojav lja jo dru ge kate go ri je rabe tal, zla -sti pa{ni ki, trav ni ki in goz do vi. Goz do vi so obdr ̀ a li del skriv nost ne ga pri di ha iz prej{ nje gaobdob ja in ponov no odi gra li pomemb no vlo go pri pre ̀ i ve tve nih stra te gi jah ter pri kr{e -nju pra vil in zako nov. Omo go ~a li so ile gal no pre ha ja nje meje in tiho tap lje nje, takoime no va ni kon tra bant. V tej pre po ve da ni, ven dar dru` be no spre jem lji vi dejav no sti, sosvo je mesto dobi le tudi nji ve (Tom {i~ 2004, 17): »…nji va je bila z mejo pre re za na napol, in ko je koru za zra sla dovolj viso ko (tam jo je seve da nala{~ posa dil), se je sko zi to koruznogo{ ~a vo tiho ta pi lo sem in tja mar si kaj…«. Poseb no mesto sta kot mej ni reki dobi li Riànain Dra go nja. Bili sta tako fizi~ ni kot men tal ni meji. Po izgrad nji vodo vo da je pomen Rià -ne pre sto pil v po lje varo va nja nara ve. Med pod neb ni mi prvi na mi se pojav lja veter.Izpo stav ljen je kot gro` nja goje nju oljk, zato olj ke sadi jo na pred vetrom zava ro va nih legah.

V po voj nem obdob ju so prvi~ ome nje ne narav ne nesre ~e kot posle di ca neu strez -nih pose gov ~lo ve ka v na ra vo. Kme tij ske zadru ge in teda nja poli ti ka so spod bu ja leve~ je pose ge v zem lji{ ko sesta vo, kar se je v~a sih poka za lo za neu strez no. Tako je jese -ni leta 1953 bur ja v oko li ci ̂ rne ga Kala na novih vino grad ni{ kih zem lji{ ~ih potr ga lanezre lo grozd je. V ~a su po 2. sve tov ni voj ni se je za~e lo mo~ ne je raz vi ja ti zava ro valni{ -tvo, kar je pri tistih, ki so vanj zau pa li, spre me ni lo odnos do vre men skih nev {e~ no stiin zmanj {a lo odvi snost od njih. V tem obdob ju je ~lo vek nasto pil kot uni ~e va lec nara -ve. Z upo ra bo za{ ~it nih sred stev je èlel zase ustva ri ti pri jet nej {e bival no oko lje, pri~emer se ni zave dal more bit nih nega tiv nih posle dic svo je ga delo va nja.

Ob se` ni ukre pi pri la ga ja nja so pove za ni s po voj nim dru` be no-po li ti~ nim siste -mom. Kul ti vi ra nje je mo~ no pre se glo raven pred 2. sve tov no voj no, ko je bilo pri -

49


do bi va nje nove zem lje ena izmed ìv ljenj skih stra te gij posa mez ni ka. Po njej jeposta lo del dràv ne stra te gi je in zato veli ko po tez no. Obe nem je sov pa da lo z zmot -nim pre pri ~a njem, da raz voj zna no sti in teh ni ke ~lo ve ku omo go ~a ta nad zor in popol -no nad vla do nad nara vo. Tako so nove vino gra de v enem kosu (10ha) ure di li na sever nistra ni pobo~ ja Boni nov, kjer so bili prej trav ni ki in pa{ni ki. V do li nah Rià ne in Bada -{e vi ce je bila izve de na koma sa ci ja, v kra{ kem zaled ju Istre, natan~ ne je v Dvo rih, pav se dem de se tih in osem de se tih letih hidro me lio ra ci ja. Med pri la go di tve ne stra te gi -je tega obdob ja spa da jo melio ra ci ja [koc jan ske ga zato ka pri Kopru in pri pra ve nagrad njo pri sta ni{ ~a. Samo pri sta ni{ ~e je bil velik pro stor ski poseg, z njim je ~lo vekdel mor ske oba le in nje ne ga nepo sred ne ga zaled ja preu re dil v so dob no pri sta ni{ koobmo~ je.

V tem obdob ju se poja vi edi ni nave dek o us trez nih tleh za dolo ~e no sor to vin -ske trte, kar je pre se net lji vo gle de na pomen vino grad ni{ tva. Opo zar ja, da ima jo lesta rej {i ustrez no zna nje o pri mer no sti sort za posa mez no vrsto pod la ge in ome njazavest no saje nje neu strez nih sort. Povoj no obdob je in napre dek nista bila naklo nje -na upo {te va nju sta rih modro sti in véde nja izku {e nih kra ja nov.

Dru ga ~en odnos do narav ne ga oko lja odra ̀ a jo pojem one sna ̀ e va nje ter z njimpove za na kon cep ta sme ti in voda. One sna ̀ e va nje je na eni stra ni posle di ca potro -{ni{ ke dru` be in ve~ je pora be, na dru gi stra ni pa tudi odmi ka od narav ne ga oko lja.Sled nje je pove za no s spre me nje nim ìv ljenj skim slo gom. Pomem ben raz log, da jegrad be ni{ tvo mo~ no pose glo v oko lje, so potre be po zaseb no sti in raz gle du. Z opu{ -~a njem kme tijs tva se je spre me nil odnos do zem lje. Kmet ni ve~ tisti, ki zara dipri de lo val nih na~el varu je kme tij sko zem lji{ ~e, zato je str nje no pose li tev zame nja laraz pr {e na; cenje na sta posta la raz gled in zaseb nost. Pro da ja zem lje za sta no vanj sko hi{oali vikend je bila mno go dono snej {a kot pa nje no obde lo va nje. Nek da nja kme~ ka nase -lja so posta la spal na nase lja lju di, zapo sle nih v me stih. Nase lja so se iz nek daj ostroza~r ta nih meja raz {i ri la na oko li{ ka kme tij ska zem lji{ ~a. Raz pr {e na grad nja je pre -cej spre me ni la podo bo Istre. Na vred no te in rabo pro sto ra vpli va veli ko dejav ni kov,med dru gim tudi raz mah pro sto ~a snih dejav no sti. Geo mor fo lo{ ka obli ka, ki je bilav pre te klo sti z vi di ka pri de lo va nja hra ne poj mo va na kot popol no ma neko rist na, jez dru` be nim raz vo jem dobi la novo vse bi no. Tako je Kra{ ki rob ozi ro ma Breg, kot gaime nu je jo doma ~i ni, v ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni postal cenjen, obi sko van in kottak vir dohod ka.

Na vedb, ki bi se nana {a le na odnos do narav ne ga oko lja, v ob dob ju po osa mos -vo ji tvi Slo ve ni je ni.

4.2 Pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji

Med sve tov ni ma voj na ma so se novo sti iz Trsta nepo sred no pre na {a le v slo venskoIstro, ven dar pri na {al ci spre memb niso bili vsi pre bi val ci, ampak izbra ni posa mez -

50

GEORITEM 15

51

ni ki, pri vi le gi ra ni ali pri si lje ni v na ve zo va nje sti kov in nji ho vo ohra nja nje. Hie rar -hi~ ni sti ki so pote ka li ve~i no ma prek ̀ ensk, ki so dnev no ali teden sko poto va le v Trst.Bile so medij pre na {a nja prvin dru ge kul tu re. Med mo{ ki mi je ta vlo ga pri pad la pro -da jal cem sena in tovor ni kom. Jaj ~a ri ce so oprav lja le vlo go dvoj ne ga medi ja, ne zgoljza last no dru` bo, ampak tudi za dru` bo hrva{ ke Istre. Zanjo so bile edi ni vir novo -sti, infor ma cij in trgov ske ga bla ga ter vez z raz vi tim sve tom.

Is tra ne so s Tr stom pove zo va le raz no vrst ne in dol go traj ne vezi. Trà{ ki utrip jebil zara di narod nost ne pestro sti in raz ve je no sti gos po dar skih dejav no sti Istra nombli zu, zato so se v me stu po~u ti li doma ~e. V nas prot ju z me sti na dana{ nji slo ven skioba li je bil zara di {te vil nih pro da jal cev bolj »kme~ ki«, poleg tega je trà{ ko nare~ je

izhaja iz

je

povezan z

je del

je posledica

izhaja iz

je izpostavljen

je

je del

izhaja iz

vodi k/v

je

je del

je

izhaja iz

je del

je

je izpostavljen

povezan z

izhaja iz

je del

je del

je

je del

je

vpliva

je izpostavljen

izhaja iz

doìvi

je

povezan z

izhaja iz

je del

vpliva

je posledica

je del

je del

ga prizadane

nasprotuje

je del

je del

povezan z

je del

je del

povezan z

je del

povezan z

je izpostavljen

je

je del

izhaja iz

vpliva

je del

vodi k/v

fa{izem

{irjenje idejhrana

Trst – vir inovacij

Italija

gibanje znanja

iredentizem

obalno mesto

nova navada na podeèlju

nedeljsko/prazni~no delo

breskev

krajevno preimenovanje

sprememba osebnih imen

italijanski jezikitalijanizacija

sodstvo

cerkev

vinska trta – nova sorta

moda

pesem

{irjenje idej 2

komunizem

nara{~anje gojenja breskev

uvajanje novih kultur

kolobar

èlezni plug

sajenje v vrste

nova obdelovalna tehnika

{olstvo

nasprotovanje inovacijam

cepljenje trte

»paga debiti« sorta

medij

jaj~arica

kru{arica prevoznik sena

perica

drugi preprodajalec

tovornikmlekarica

kmetijska novost

zmanj{anje lakote

narodnostno zatiranje

odnos mladi/stari

dràvna ustanova

Piran

dav~na ugodnost

surov paradi`nik

Trst – sredi{~e

Sli ka 11: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ jiv ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma.


zve ne lo podob no istr ski govo ri ci. Zato je bil vpliv trà{ ke dru` be na istr sko mo~an,saj velja, da ima jo podob no sti ve~ ji vpliv kot raz li~ no sti (Axe lrod 1997, 207). Takose je v Is tro naj ve~ novo sti raz {i ri lo iz Trsta, ~eprav izvo ra ne more mo vse lej natan~ -no ugo to vi ti, ker je ome nje na Ita li ja na splo {no. Novo sti iz Ita li je so bile ideo lo{ kein gos po dar ske, zla sti kme tij ske. Med prvi mi sta bili mo~ no zasto pa ni ideo lo gi ji, kista celot no med voj no obdob je usmer ja li ita li jan sko poli ti ko v Is tri, torej fa{i zem inire den ti zem, pa tudi komu ni zem. Kot posle di ca ideo lo gi je in sprem lja jo ~ih ire den -ti sti~ no-na cio na li sti~ nih teènj se je poja vi la obli ka pri si lje ne ga raz pr {e va nja, ko jeneka kul tur na sku pi na svo je nava de vsi li la dru gi (med mre` je 1). To se je poka za lov uva ja nju ita li jan ske ga jezi ka v vse sfe re jav ne ga ìv lje nja in posle di~ no v iz ga -njanju slo ven ske ga jezi ka, vklju~ no s spre mi nja njem oseb nih in kra jev nih imen. Kerso avtor ji ana li zi ra nih bese dil izklju~ no Slo ven ci, ne pre se ne ~a izjem no nega ti venodnos do ome nje nih novo sti. Dru ga ~en je bil odnos do novo sti na kme tij skem podro~ -ju. Raz de li li smo jih na uva ja nje novih kul tur in novih obde lo val nih teh nik. Medprvi mi je {lo tako za dejan sko uva ja nje novih kul tur, to je bre skev, ki so se med obemasvetov ni ma voj na ma mo~ no raz {i ri le po Istri, kot tudi za {ir je nje novih sort ̀ e uveljav -lje nih kul tur, zla sti vin ske trte. Tu velja ome ni ti paga debi ti (9pla ~a dol go ve’), sor to,ki je daja la obi lo pri del ka sla be kako vo sti. Nove obde lo val ne teh ni ke so obse ga le novostina podro~ ju vino grad ni{ tva, zla sti saje nje v vr ste in cep lje nje po »trie {tin sko«, ki soga u~i li le v Tr stu. Zna nje na podro~ ju vinars tva je na sploh pri ha ja lo zla sti iz Trsta.

No vo sti na podro~ ju polje dels tva so obse ga le upo ra bo èlez ne ga plu ga in uva -ja nje kolo bar ja. V nas prot ju s prvo, ki se je hitro pri je la, je uva ja nje kolo bar ja nale te lona nas pro to va nje. Nezau pa nje do ino va cij in nji ho vo odkla nja nje sta bila posle di casta ro sti gos po dar ja (Fran ca 1995, 66): »… ko lo bar je nja niso poz na li. Mlaj {i so zah te -va li in pro si li, naj jim dovo li jo pre ko pa ti trav nik. Toda sta ra mati je bila koman dant,rekla je: »Ne daj Bog, da bi moje o~i to vide le!« Nje na bese da je mora la dràt…«. Pra -vi lo ma so novo sti na kme tij skem podro~ ju na istr sko pode ̀ e lje pri ne sle napre dek(Fran ca 1995, 68): »…Nau ~i li so nas bolj modro kme to va ti in potem ni bilo ve~ tak -{ne lako te in vses plo {ne sti ske…«.

Trst se ome nja kot sre di{ ~e ino va cij na podro~ ju ljud ske in popu lar ne kul tu re,to je pesmi in pre hra nje va nja. Pro da jal ke so se tam sre ~a le s hra no, ki je doma nisoime li ozi ro ma niso poz na li. Pri vo{ ~i le so si jo ob poseb nih pri lo` no stih ali kadar sobile uspe {ne ([tok-Voj ska 2002, 44): »… je pri ne sla baka la ali pre ka je no, mo~ no naso -lje no ribo ostre ga oku sa in vonja, ki so ji rekli ren ga, in so jo cma ri li na pla ki. Vsa ko kratje nona pri ne sla tudi ano kar to gor gon zo la sira za bar ba Vit ka ta. Otro ke je raz ve se li laz na ran ~o, roì ~i ali man do la to…«.

Trst je vpli val tudi na mod ne smer ni ce, ven dar so te v obrav na va nem obdob juzara di pomanj ka nja ime le dokaj obrob no vlo go. Mod ne smer ni ce so obli ko va latudi obmor ska mesta. Od tam so pri{ le tudi dru ge novo sti in pose gle v do te da njitra di cio nal ni na~in raz po re ja nja delov nih obvez no sti. Za kme~ ke ga ~lo ve ka so bili

52

GEORITEM 15

53

nede lje in praz ni ki sve ti in razen nuj nih opra vil z ì vi no dela pro sti dne vi. Zgod -nja industria li za ci ja pa je zah te va la nedelj sko in praz ni~ no delo. Bru men (2000, 244)ugo tav lja, da se je raz kroj tra di cio nal ne kme~ ke dru` be za~el z de lom v izol skih rib -jih tovarnah.

Ne po sred no po 2. sve tov ni voj ni je Trst obdr ̀ al vlo go sre di{ ~a ino va cij, ven darse je sklad no z novo dràv no tvor bo in uprav no ure di tvi jo nje go va vlo ga za~e la nasil -no manj {a ti. Zida ni {te dil ni ki, ki so bili v modi takoj po 2. sve tov ni voj ni, so se iz mestna pode ̀ e lje {iri li v kon cen tri~ nih kro gih. Nova pri do bi tev se je naj prej uve lja vi la v va -seh v ne po sred ni bli ̀ i ni mest in se posto po ma hie rar hi~ no {iri la v za led je. Tako sojih na pri mer prej ime li v Sv. Anto nu in Pobe gih kot v Novi vasi in Pom ja nu.

je delizhaja iz

nasprotuje

povezan z

je posledica

je del

je

je del

je

nasprotuje

povezan z

vodi k/v

doìvi

oblikuje

povezan z

je del je del

je posledica

izhaja iz

je posledicaje del

nasprotuje

povezan z

je izpostavljen

je posledica

omogo~a

nasprotuje

je del

izhaja iz

povezan z

povezan z

nasprotuje

nasprotuje

je

je del

vodi k/v

Koper

povra~ilni ukrep

razru{itev zapora

Trst

zaprta meja

fa{izem

angloameri{ki kapitalizem

{olstvo

osebna emancipacija

skupinska emancipacija

gibanje znanja

ideologija

dru`bena ureditev

celinski Slovenec

obalno mesto

glasba

inovacija

zidani {tedilnik

obdelovalna zadruga

skupni hlev

zadru`ni dom

vinograd

stik

nova govorica notranja oprema

nova zgradba

ìvljenjski stil

arhitekturna prvina

nova arhitekturna prvina

sprememba ìvljenjskega stila

kultiviranje zemlje

ideolo{ka lo~nica

novost

Sli ka 12: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ jiv ob dob ju med leto ma 1945 in 1991.


Zgod nji pos vo ji te lji, kot ime nu je Rogers v svo ji teo ri ji o {ir je nju ino va cij (med -mre` je 1) lju di, ki hitro prev za me jo novost, so bili posa mez ni ki v na se ljih bli zu mest.Bili so pre mo` nej {i kot ljud je v bolj odda lje nih vaseh. Vsaj delo ma gre to pri pi sa ti oko -li{ ~i ni, da se narav ne raz me re za kme to va nje z od da lje nost jo od oba le na splo {noslab {a jo. Obe nem je bli ̀ i na mest zago tav lja la ve~ mo` no sti dodat ne ga zaslu` ka, lah -ko pa je {lo zgolj za misel ni kon strukt in pove zo va nje mest z bo gas tvom. Samou mev noso bile torej tudi vasi v nji ho vi nepo sred ni bli ̀ i ni boga tej {e. Obe nem so se tam kaj{ -nji pre bi val ci è zara di bli ̀ i ne prej sez na ni li z no vost mi. V poz nej {ih deset let jih sose pri notra nji opre mi hi{ zgle do va li po trà{ kih domo vih. Medij teh ino va cij so bilepra vi lo ma èn ske, ki so dela le pri trà{ kih dru ̀ i nah.

Po dob no kot {te dil ni ki se je {iri la kme tij ska meha ni za ci ja, ki je na istr sko pode -è lje pro di ra la od za~et ka {est de se tih let prej{ nje ga sto let ja. Zgod nji pos vo ji te lji so bilive~ ji kmet je, saj so ime li sreds tva za nakup in obe nem dovolj zem lje, da se jim je inve -sti ci ja spla ~a la. Z no vost mi so se sez na nja li v Ko pru in Ita li ji. Nakup so obi ~aj no opra vi liv Ita li ji, ker so bili tam pri la go dlji vej {i gle de pla ~i la in so ̀ e upo rab lja li sodob ne na~i -ne finan~ ne ga poslo va nja, na pri mer pla ~e va nje na obro ke, s ~e ki in podob no.

Nova meja kot ideo lo{ ka ovi ra naj bi pre pre ~i la pre hod sta rih fa{i sti~ nih in uve -ljav lja nje novih idej anglo-ame ri{ ke ga kapi ta liz ma. Cilj je bila popol na nepro pust nost,ki ne bo dovo lje va la nika kr {ne ga pre ha ja nje vpli vov, idej in ino va cij. Vlo go Trsta soza~e la prev ze ma ti obal na mesta, zla sti Koper kot regio nal no sre di{ ~e. Nave dek o pr -vih ukre pih, ki so sle di li kon cu {ti ri let ne voj ne, ome nja prav Koper. Gre za povra ~il neukre pe nove obla sti, ki se je v za ~et nem povoj nem obdob ju osre do to ~i la na sim bo -le fa{iz ma ozi ro ma med voj ne ita li jan ske obla sti v Is tri. Tako je bil kot vir zla naj prejna uda ru kopr ski zapor. Ru{e vi ne so Slo ven ci upo ra bi li za obno vo svo jih v voj ni poru -{e nih hi{. S tem so si na mate rial ni rav ni vsaj delo ma povr ni li {ko do. Upo ra ba mate ria la,ki je nastal ob uni ~e nju zapo ra, se je zde la samou mev na. To je bil zgolj obli` na ranozara di pre ga nja nja zaved nih Istra nov.

Sre di pet de se tih let 20. sto let ja je Koper postal izo bra ̀ e val no sre di{ ~e, v ka te remso se izo bra zi li prvi Istra ni. Z izo braz bo je pove za na oseb na in sku pin ska eman ci -pa ci ja, ki je Istra nom dala samo za vest in zau pa nje v last ne spo sob no sti. Gos po dar skozao sta lost obmo~ ja so namre~ pri pi so va li prav pomanj ka nju izo bra ̀ en cev. Zato sopo 2. sve tov ni voj ni pri {ir je nju idej nove ideo lo gi je in utr je va nju dru` be ne ure di -tve sode lo va li fore {ti ozi ro ma »tuj ci«: Kranj ci, Kra {ev ci in Brkin ci. Nova oblast jes svo ji mi ukre pi bolj ali manj ostro zare za la v pre vla du jo ~e kme~ ko ̀ iv lje nje Istranov.Obde lo val ne zadru ge s skup ni mi hle vi in novi mi, veli ko po tez ni mi nasa di vino gra -dov so pome ni le pra vo revo lu ci jo v kme tijs tvu, zadru` ni domo vi pa novo arhi tek tur noprvi no, saj so spre me ni li podo bo va{ kih sre di{~ ter obe nem dru ̀ ab no in kul tur noìv lje nje Istra nov.

Prev zem nove kul tu re obi ~aj no sprem lja zami ra nje sta re (Heat wo le 2006). V Is -tri je po 2. sve tov ni voj ni zamr la tra di ci ja jaj ~a ric, naj prej zara di zapr te meje in poz ne je

54

GEORITEM 15

zara di {ir je nja dru ga~ ne ga na~i na ̀ iv lje nja. Pos pe {en gos po dar ski raz voj obal nih mestje od kon ca pet de se tih let dalje ustvar jal toli ko delov nih mest, da jih istr sko pode -èl sko pre bi vals tvo ni moglo zapol ni ti. Istra ni so pri se lje va nje celin skih Slo ven cevin lju di iz dru gih repub lik nek da nje Jugo sla vi je doìv lja li kot gro` njo za uni ~e nje ve~sto le tij dol ge kul tur ne tra di ci je nji ho ve ga slo ga ̀ iv lje nja in biva nja. Nav zven so {e naj -bolj opaz ne nove arhi tek tur ne prvi ne, ki so spre me ni le podo bo istr skih nase lij.

Mo to ri za ci ja je omo go ~i la pre se ga nje meje ozi ro ma raz lik med mestom in pode -è ljem, tako da mest no mno go la` je in hitre je pro di ra na pode ̀ e lje. V ana li zi ra nilite ra tu ri je ome nje na glas ba, ki se iz obal nih mest {iri na pode ̀ e lje. Glas ba v ka varnahobal nih mest ni ne slo ven ska ne ita li jan ska, ampak bal kan ska ali ame ri{ ka. Bal kan -ska glas ba je pove za na z no vi mi pre bi val ci v obal nih mestih. Prav tako sta zna ~il nomest no govo ri co zame nja li me{a ni ci ju` no slo van skih jezi kov in raz li~ nih slo ven skihnare ~ij, zla sti kra{ ke ga, brkin ske ga in gori{ ke ga, sled nja obo ga te na s po sa mez ni miita li jan ski mi in srb ski mi izra zi.

O ino va ci jah v ob dob ju po letu 1991 ni naved kov, z iz je mo ene ga, ki govo ri o raz -pro da ji slo ven ske ga pre mo ̀ e nja, kar avtor ozna ~i kot ire den ti zem. Avtor je upo ra bilizraz ire den ti zem, ~eprav urad no ne obsta ja ozi ro ma ima dru ga ~en pomen. Kaè sev fi nan~ nih pri li vih iz Ita li je ter kupo va nju slo ven skih pod je tij in nepre mi~ nin na oba lis stra ni Ita li ja nov.

4.3 Pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja

To poglav je se v ve li ki meri nana {a na kme tijs tvo, saj je bila vlo ga kme tijs tva priobli ko va nju kul tur ne pokra ji ne odlo ~il na, poleg tega pa je bila istr ska dru` ba vsajdo 2. sve tov ne voj ne izra zi to agrar na. Zara di pre ̀ e to sti dru` be in nje ne ga na~i na ̀ iv -lje nja s kme tijs tvom le-to sega v vse vidi ke kul tu re.

Med sve tov ni ma voj na ma je bila slo ven ska Istra {e izra zi to kme tij ska. To je veljalo{e zla sti za gri ~ev na to notra njost, kjer sko raj ni bilo dru gih virov dohod ka. Kme tij -s tvo ni bilo povsem brez pome na niti v obal nih mestih, saj je zago tav lja lo vir dohod kamest nim kme tom, tako ime no va nim pao la nom. Poleg tega so se mest ni pre bi val ciukvar ja li s so li nars tvom, ribi{ tvom, trgo vi no in obrt jo. V tem ~asu so ̀ e obsta ja li manj{iindu strij ski obra ti za pre de la vo rib in izde la vo mila, izol ska lad je del ni ca, pre mo gov -nik v Se ~ov ljah, na dru gi stra ni zdaj{ nje meje pa lad je del ni ca v Mi ljah.

V sre di{ ~u je kmet kot obde lo va lec zem lje. Nje gov mate rial ni in dru` be ni poloàjv agrar ni dru` bi dolo ~a ta last ni{ tvo zem lje in pri de lek, ki, kljub mile mu sre do zem -ske mu pod neb ju, ni samou me ven. Zara di raz li~ nih dejav ni kov, tako narav nih kotdru` be nih, je ̀ iv lje nje na zem lji pove za no z ga ra njem in kul ti vi ra njem. Zem lja je kljub

55

Sli ka 13: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja v ob dob ju medsve tov ni ma voj na ma. p str. 56−57

56

doìvi

je del

j

vpliva

p

doìvi

j

vpliva

omogo~a

j

je posledica

j

povezan z

v

povezan z

d

vodi k/v

j

povezan z

povezan z

omogo~a

j

povezan z

povezan z

j

doìvi

povezan z

vpliva

vodi k/v

je del

n

povezan zvodi k/v

doìvi

p

vpliva

j

je del

v

vpliva

oblikuje

je del

j

nasprotuje

v

doìvi

v

povezan z

povezan z

v

je del

je del

vpliva

j

je del

o

izhaja iz

je del

je del

j

vpliva

je del

povezan z

o

je del

povezan z

povezan z

je del

vpliva

povezan z

j

povezan z

g

je del

j

oblikuje

p

je posledica

je posledica

je

doìvi

doìvi

j oblikuje

povezan z

j

vodi k/v

doìvi

povezan z

je del

je

povezan z

je del

v

je del

je del

vpliva

je posledica

vodi k/v

je del

je

povezan z

p

povezan z

j

oblikuje

v

je delp

je posledica

i

je

je posledica

je

omogo~a

omogo~a

p

je posledica

izhaja iz

p

povezan z

p povezan z

je

je del

j

povezan z

povezan z

je del

vpliva

v

povezan z

p

izhaja iz

je

vpliva

d

KMETIJSKA DEJAVNOST

M

PREBIVALSTVO

materialni poloàj

dru`beni poloàj

vrsta kmetijske dejavnosti

u

agrarna gostota

N

razvoj

k

urbano sredi{~e

pridelek

agrarna prenaseljenost

d

propad kmetij

`

izguba trì{~a

k

spodbujanje neustreznih kultur

p{enica

breskev

v

povezava Trst/zaledje

nara{~anje kolonata

v

velika druìna

dedovanje

raz{irjena druìna

oljkarstvo n

francosko olje

i

ìvinoreja

n

otrok

materialna varnost

razvoj kmetij

kultiviranje zemlje

i

razporeditev kmetijskih dejavnosti

nara{~anje gojenja breskev

z kolonbolj{i pridelek

izobraènost lastnika investicijska sposobnost lastnika

n

sadjarstvo

nazadovanje sadjarstva

mlekarstvo

d

poljedelstvo

i

POKRAJINA KOT VIR PRE@IVETJA

~e{njasmokva

v

perutninarstvojajce

pa{ni{tvo

ov~arstvo

nazadovanje ov~arstva

p

zemlja 2

seno – prodaja

nazadovanje prodaje sena

motorizacija

elektrifikacija

plinska razsvetljava

mleko

A

omogo~a


57

izhaja iz

d

je

povezan z

d

je del

vpliva

je

je posledica

j

je del

povezan z

p

vpliva

povezan z

p

doìvi

v

je

je del

vpliva

oblikuje

povezan z

p

je

povezan z

povezan z

d

nasprotuje

p

povezan z

v

je del

j

vpliva

vpliva

v

je del

omogo~a

n

vpliva

d

vpliva

vpliva

vpliva

p

vodi k/v

vodi k/v

izhaja iz

vpliva

j

je posledica

j

omogo~a

je posledica

je

je del

vpliva

je del

v

omogo~a

j

je posledica

je posledica

vodi k/v

doìvi

je

povezan z

p

ga prizadane

j

je del

o

povezan z

vpliva

j

je delo

je

nasprotuje

p

vpliva

j

vodi k/v

p

povezan z

povezan z

je del

ga prizadane

vodi k/v

povezan z

p

je posledica

o

vpliva

jeje posledica

j povezan z

oblikuje

j

izhaja iz

j

povezan z

povezan z

j

povezan z

doìvi

j

povezan z

p

povezan zp

je del

p

vpliva

povezan z

p

povezan z

i

dav~na politika

gospodarska politika

K

MIGRACIJA

politi~na sprememba

P

uradni ukrep

delovna sila

tradicija

a

NARODNOST

POLITIKA

r

kolobar

GOSPODARSTVO

u

dnina 2pomanjkanje delovnih mest zunajkmetijstva

zaposlitev zunaj kmetijstva

bolj{i materialni poloàj

italijanizacija

p

ènska delovna sila

ohranitev kmetij

delitev dela znotraj druìne

i

konkurenca

nerazvito kletarstvo

s

vrtnarstvo

p

vinogradni{ka povr{ina nespremenjena

nizka cena pridelkov

visok stro{ek pridelave

slab pridelek

spodbujanje belih sort

vinogradni{tvo 2

v


f

italijansko olje

italijanski vinski zakon iz 1931

razvoj mlekarstva

nov tr`ni prijem

`

nazadovanje ìvinoreje

o

ideologija

tr`ne razmereobdelovalna tehnika

r

zadolèvanje kmetovk

nazadovanje vinogradni{tva

s

dav~na ugodnost

nemilostna dràva

p

italijansko vino

vino – neprodano

nazadovanje vrtnarstvazaviranje pridelovanja

P

vino pene~i refo{k

refo{k

malvazija

pinela

`ganjekuha

p

pomanjkanje gnoja

z

Avstro-Ogrska

o

GEORITEM 15


trde mu delu le red kim omo go ~a la ve~ kot golo pre ̀ i vet je, veli kim dru ̀ i nam pa je zago -tav lja la eko nom sko var nost.

Se stav ni del istr ske ga ̀ iv lje nja so bile veli ke dru ̀ i ne, ki so tesno pove za ne s pojmomagrar na gosto ta. Na rod nost ne vzor ce je vpli va la tudi drà va s svo ji mi spod bu da mi;pojem spod bu ja nje roj stev se nave zu je na pojem sino vi – zaè le ni. Otro ci so bili nalo` -ba za pri hod nost, ven dar je nji ho vo (pre)ve li ko {te vi lo zara di deli tve pre mo ̀ e nja obdedo va nju kme ti jo lah ko osla bi lo, zato ni ~ud no, da se pojem rev{ ~i na pogo sto nave -zu je na veli ke dru ̀ i ne.

Pre ̀ i vet je je bilo tesno pove za no s splo {ni mi poli ti~ ni mi usme ri tva mi drà ve, kijih ozna ~u je jo kon cep ti gos po dar ska poli ti ka, delov na sila in dav~ na poli ti ka. Obdob -je je zaz na mo va la odsot nost ustrez ne in v raz voj usmer je ne gos po dar ske poli ti ke. Ita li jaje gos po dar ske zade ve ure ja la sklad no s po li ti~ ni mi smer ni ca mi, zato je bila Istra v za -ti{ ju, zunaj vses plo {ne ga gos po dar ske ga raz vo ja in indu stria li za ci je. V lu ~i poli ti~ nihteènj je Ita li ja leta 1931 usta no vi la finan~ no usta no vo Ente per la Rinas ci ta Agra riadel le tre Vene zie (Za vod za agrar no pre no vo treh Bene ~ij), kate re temelj ni namen jebil finan~ no osla bi ti slo ven ske ga kme ta in potem po niz ki ceni odku pi ti nje go vo posest.Za gos po dar sko podo bo med voj ne ga obdob ja v slo ven ski Istri je pomemb no tudi gos -po dar sko sta nje v Tr stu ozi ro ma nje go vo naza do va nje, saj je odlo ~il no vpli va lo nagos po dar sko podo bo Istre.

Z gos po dar sko poli ti ko je tesno pove zan pojem dav~ na poli ti ka, ki je bila v temobdob ju goni lo vseh spre memb na gos po dar skem podro~ ju. Pove za na je z ma te rialnimpolo ̀ a jem, narod nost jo, s po li ti~ ni mi spre mem ba mi, z urad ni mi ukre pi in s pro pa -dom kme tij. Leta 1924 je bil uve den strog dav~ ni reìm, ki je pred vi de val viso ke dav kein {estod stot no glo bo za zamud ni ke. Dav ki so se pove ~a li {ti ri krat no, dav~ ni ura dipa so dali pobi ra nje dav kov v za kup ban kam in zava ro val ni cam, ki so doda le {e dese -tod stot no pro vi zi jo za krit je svo jih stro{ kov. Nova dav~ na poli ti ka je kme te {e boljpri za de la, ker so bili vse do vklju ~i tve v Ita li jo dav~ no za{ ~i te ni.

Is tra ni so to obdob je doje ma li izjem no nega tiv no. Pogo sto zaz na ven pojem je pro -pad kme tij. Glav no kriv do pri pi su je jo è ome nje ni dav~ ni poli ti ki, izgu bi trì{ ~a inniz kim cenam pri del kov. Avtor ji ana li zi ra nih bese dil kate go ri~ no trdi jo, da je ita lijanskadrà va sku {a la spre me ni ti narod nost no podo bo Istre z naj raz li~ nej {i mi gos po dar -ski mi pri je mi; dav~ na poli ti ka je bila zgolj en seg ment. Leta 1933 je ban kro ti ra lo974 kme~ kih gos po dar stev, nasled nje leto 900 in podob no v na sled njih letih. Gos -po dar ski pri tisk je tra jal celo deset let je. Samo leta 1933 so dav~ ni orga ni izved li 35.000rube ̀ ev. Ve~i no kme tij so poku pi li Ita li ja ni. Zani mi vo je, da za nasta li polo ̀ aj ni nih -~e pri pi sal kriv de sve tov ni gos po dar ski kri zi, ki je sov pa da la z ob dob jem naj hi trej {e gapro pa da nja kme tij.

To obdob je ozna ~u je jo migra ci je in porast kolo na ta, ki je bil raz log in obe nemposle di ca zasta re lih odno sov med last ni kom zem lje in nje nim obde lo val cem. Nek -da nje ple me ni ta {e so zame nja li trgov ci, advo ka ti in ban kir ji, ki so z na ku pom zem lje

58

GEORITEM 15

posta li vele po sest ni ki pol ka pi ta li sti~ ne ga tipa. Kmet je so pogo sto kar sami pro da liposest in nato na njej dela li kot kolo ni. V so cial nem smi slu so naza do va li, saj so izsamo stoj nih in svo bod nih kme tov posta li gos po dar sko veza ni na last ni ka zem lji{~.S tem so se re{i li dav kov in neka te ri so si celo popra vi li mate rial ni polo ̀ aj, saj so zara -di izo bra ̀ e no sti last ni kov in nji ho vih inve sti cij skih spo sob no sti pri de la li ve~, karpome ni, da jim je kljub »spo lo vi nar ske mu« odno su zase osta lo ve~ kot prej.

Po leg è ome nje nih migra cij in obli ko va nja slo ja kolo nov so obu bo ̀ a ni kmet jeobli ko va li agrar ni pro le ta riat, sloj kme tij skih delav cev brez last ne zem lje, ki se je dnev -no ali sezon sko udi njal pri ve~ jih kme tih. Na nje go vo obli ko va nje je vpli va la agrar nagosto ta, pove za na z è ome nje ni mi kon cep ti: veli ka dru ̀ i na, mate rial ni polo ̀ aj indedo va nje. Rezul tat je bila agrar na pre na se lje nost in posle di~ no raz po lo` lji va delov -na sila brez ustrez nih mo` no sti za zapo sli tev. Tako sta bili za ve~i no, zla sti mo{ kih,edi na mo` nost zaslu` ka tako ime no va na batu da (iz ita li jan ske ga bat tu ta v po me nu9udar ja nje’), drob lje nje kame nja za nasi pa va nje cest, in dni na. Poleg kme~ kih delav -cev brez zem lje so z dnev nim delom na ve~ jih poses tvih slu ̀ i li tudi majh ni kmet je.Dela li so na ve~ jih kme ti jah v vasi, pred vsem pa na poses tvih na obrob ju Kopra inTrsta.

Osred nji kon cept tega poglav ja so kme tij ske dejav no sti. Pove za ne so s po li ti ko,ki je usmer ja la raz voj kme tijs tva z raz ni mi ukre pi in zako ni. Sklop kme tij skih dejav -no sti se deli na obde lo val ne teh ni ke, vrste in raz po re di tev kme tij skih dejav no sti tertr` ne raz me re. Pri obde lo val nih teh ni kah ome nja mo kolo bar, ki se je le po~a si uve -ljav ljal. Tudi zato je bil pri de lek slab, kar je dodat no zao stro va lo dru` be ne raz me re.

Raz po re di tev kme tij skih dejav no sti se nave zu je na admi ni stra tiv no dolo ~a nje kme -tij skih obmo ~ij. V slo ven ski Istri so se vino gra di pre ple ta li z olj~ ni mi nasa di, sadov nja ki,manj {i mi nji va mi, trav ni ki in vrto vi. Nji ho va raz {ir je nost je bila pove za na z na rav -ni mi raz me ra mi in odda lje nost jo od mest nih sre di{~. Poseb no mesto v zaz nav nemsve tu Istra nov sta zav ze ma la vino grad ni{ tvo, ki je leta 1929 obse ga lo 10,8% zem lji{~v za led ju obal nih mest (Fer le ti~ 1996, 268), in olj kars tvo. Prav ti dejavno sti je med -voj na poli ti ka {e naj bolj pri za de la. Obe zara di tr` nih raz mer, vino grad ni{ tvo pa {ezara di admi ni stra tiv ne ga obli ko va nja kme tij skih obmo ~ij. Na raz po re di tev vino grad -ni{ kih zem lji{~ so Ita li ja ni vpli va li z vin skim zako nom iz leta 1931, ki ni dovo lje valpro da je rde ~e ga vina z manj kot 10% alko ho la. Ukrep je pri za del zla sti zaled je Kopra,kjer so pri de lo va li lah ka vina. Med vin ski mi sor ta mi se ome nja jo refo{k, pine la, mal -va zi ja in pene ~i refo{k, ki so ga v manj {ih koli ~i nah pri de lo va li v oko li ci Izo le in edi ne gav tem ~asu tudi dobro pro da ja li. Vino grad ni{ tvo je trpe lo zara di sla bo raz vi te ga kle -tars tva in posle di~ no zara di vin slab {e kako vo sti, pa tudi zara di viso kih stro{ kovpri de la ve, pove za nih z raz gi ba nost jo tere na in raz drob lje nost jo pose sti.

59

Sli ka 14: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja v ob dob ju medleto ma 1945 in 1991. p str. 60−61

60

je del

vpliva

doìvi

povezan z

je del

v

vodi k/v

v

vpliva

p

vodi k/v

je posledica

oblikuje

povezan z

vpliva

vpliva

p

vpliva

vodi k/v

nasprotuje

j

vpliva

vpliva

v

vodi k/v

je del

doìvi

je del

je del

vpliva

vpliva

o

je

vpliva

vodi k/v j

je del

vpliva

n

vpliva

j

je del

omogo~a

vplivaj

je del

j

doìvi

povezan z

je del

j

je delje del

v

povezan z

povezan z n

vpliva

vpliva

v

vpliva

vpliva

povezan z

j

povezan z

je del

j

povezan z

j

povezan z

vpliva

d

povezan z

j

povezan z

je del

vpliva

je del

p

vpliva

vpliva

vpliva

vpliva

v

povezan z

vodi k/v

povezan z

v

povezan z

vpliva

j

povezan z

v

vpliva

p

povezan z

vpliva

povezan z

v

je del

povezan z

je del

je del

vplivav

povezan z

povezan z

povezan z

vodi k/v

vpliva

p

je del

j

povezan z

j

povezan z

vpliva

je del

je del

je del

je del

vpliva

p

je del

je del v

je del

v

je del

povezan z

je

je del

MIGRACIJE

PREBIVALSTVO

LJUDSKA IN POPULARNA KULTURA

N

RAZVOJ

o

prehrambena navada

tr`ne razmere

omejevanje obsega trgovanja

ilegalno trgovanje

ìvljenjska mo`nost

d

obdelovalna tehnikav

velika druìnarodnostni vzorec

manj{anje druìne

deagrarizacija

i

arhitektura

zadru`ni dom

n

materialni poloàj

n

hi{anova arhitekturna prvina

o

poroka

dru`beni poloàjz

razvoj kmetijstva

u

takoj po vojni

propad vasi

razvoj industrije

p

olj~no olje

zdravljenje

NARODNOST 2

opu{~anje kmetijstva

G

priseljevanje

v

konkurenca

n

preusmeritev na jugoslovanski trg

preusmeritev na slovenski trg

k

takoj po vojni 2

upad {tevila prebivalcev

delovno intenzivna panoga

breskve

nazadovanje gojenja breskev

organiziran odkup

administrativno dolo~ena cena

h

opu{~anje istrske arhitekture

o

ìvinoreja

nazadovanje ìvinoreje

KMETIJSKA POKRAJINA 2

motorizacija

mehanizacija

p

hrana

odseljevanje

p


61

izhaja iz

vpliva

j

vpliva

povezan zd

vodi k/v

vpliva

vpliva

v

povezan z

povezan z

vodi k/v

povezan z

v

a

povezan z

v

je del

v

vpliva

povezan z

vpliva

povezan z

v

oblikuje

vpliva

v je

je

doìvi

povezan z

j

povezan z

v

nasprotujepovezan z

je

vpliva

je

omogo~a

doìvi

je del

j

je del

d

je

vpliva

p

nasprotuje

je

vpliva

vpliva

izhaja iz

vodi k/v

povezan z

oblikujeomogo~a

je del

p

je

izhaja iz

je del

p

doìvi

je

je del

p

povezan z

doìvi

vpliva

p

povezan z

je del

vpliva

p

vodi k/v

je

vpliva

v

povezan z

p

vodi k/v

j

vpliva

izhaja iz

doìvi

p

vodi k/v

v

povezan z

j

je

je

vpliva

je del

p

je posledica

povezan z

izhaja iz

vpliva

povezan z

nasprotuje

j

vpliva

je

izhaja iz

je

izhaja iz

je del

j

vodi k/v

j

povezan z

KMETIJSKA DEJAVNOST

M

NASELBINSKA MRE@A

POLITIKA

delovna sila

uradni ukrep

agrarna reforma

meja

odprava kolonata

brezposelnost

ideolo{ka lo~nica

ideologija

tradicija 2

R

oljkarstvo

vrsta kmetijske dejavnosti

razvoj oljkarstva

p

dvolastni{tvo

obdelovalna zadruga

o vinogradni{tvo

nazadovanje vinogradni{tva

urbanizacija

v

industrijski obrat

a


komasacija

melioracija

uni~enje industrije

m

neurejeno lastninsko razmerje

neustrezna kmetijska politika

h

odnos do kmeta

nacionalizacija

obvezna oddaja

p

zemlji{ki maksimum

r

urbano sredi{~e

po letu 1960

o

GOSPODARSTVO 2

dovolilnica

lastninsko razmerje

razporeditev kmetijskih dejavnosti

p

vrtnarstvo

k

nara{~anje vinogradni{tva

{estdeseta leta

pozidava plodne zemlje

p

kolektivizacija

t

hobby kmetijstvo

o

osemdeseta letafinan~na ugodnost

povpra{evanje

`

preìvetje

kmetijska zadruga

h

povezan z

GEORITEM 15


Dru gi ukrep, ki pa ni imel zakon ske pod la ge, je bil spod bu ja nje dru gih za istr -ske narav ne raz me re neu strez nih kul tur. Tako naj bi vin sko trto zame nja la p{e ni ca.Raz log je bil v vklju ~i tvi v vi no rod no Ita li jo, kjer je bilo seve ro vz hod no obrob je Jadra -na pred vi de no za pri de la vo belih vin. Ita li ja je ime la namre~ dovolj rde ~ih vin, v Is tripa je pre vla do va lo prav goje nje rde ~ih sort.

Po leg nave de nih panog so bile raz {ir je ne mle kars tvo, vrt nars tvo in sad jars tvo. Red -ke je so ome nje ne polje dels tvo, ìvi no re ja, {e zla sti perut ni nars tvo in ov~e re ja.Perut ni nars tvo je bilo usmer je no pred vsem v pri re jo jajc, ̀ ivi no re ja v go je nje govejeìvi ne in posle di~ no v pri re jo mle ka. Ov~ars tvo je v tem ~asu ̀ e naza do va lo. @ivi no -re ja je bila tesno pove za na s pa {o, zato je bilo v Is tri veli ko pa{ni kov. Med kme tij ski mipri del ki se na od oba le bolj odda lje nih obmo~ jih ome nja {e seno. Nje go va pro da jaje zamr la zara di naza do va nja sta le ̀ a ̀ ivi ne v Tr stu. Sle di la je preu sme ri tev v mle kar -s tvo ali v pri de la vo krom pir ja.

Kme tijs tvo so zama ja le spre me nje ne tr` ne raz me re. Na eni stra ni je {lo za izgu -bo veli ke ga tr` ne ga zaled ja, to je celot ne ga avstrij ske ga dela monar hi je. Na dru gi stra niso bili pri za de ti dejav no sti in obmo~ ja, ki trì{ ~a v fi zi~ nem smi slu niso izgu bi li, vendarso se soo ~i li z no vi mi raz me ra mi na trgu. Po vklju ~i tvi v sko raj povsem sre do zem -sko drà vo se je kon ku ren ca istr skim pri del kom zao stri la, kar je pov zro ~i lo zmanj {a njezaslu` ka in dohod kov ni pri manj kljaj. Pose bej se ome nja jo ~rno kal ski in {mar ski vino -grad ni ki. Prvi so se preu sme ri li v mle kars tvo, sled nji pa v go je nje vrt nin. Ven dar sepovr {i na vino gra dov ni zmanj {a la, saj so pri de lo val ci vztra ja li in uva ja li neka te re novetr` ne pri je me, kot so doma ~e »os mi ce« in pro da ja vina »na uro«. Tovrst ne akci je soime le ome jen uspeh, saj je bila kup na mo~ lokal ne ga pre bi vals tva kot cilj ne sku pi -ne teh pri je mov skrom na.

Dru ga pomemb na dejav nost je bilo olj kars tvo, ki so ga pesti li podob ni prob le -mi kot vino grad ni{ tvo, v po drob no stih so se seve da raz li ko va li. Olj kars tvo je ob~ut lji voza vre men ske raz me re, zato so k nje go ve mu naza do va nju pri po mo gle zmr za li. Velikuda rec je bila vpe lja va plin ske raz svet lja ve v Tr stu in elek tri fi ka ci ja mesta ̀ e pred 1. sve -tov no voj no, s ~i mer se je mo~ no zmanj {a lo pov pra {e va nje po olju. Ve~ ji del istr ske gaolja se je namre~ pro dal kot stroj no in sve til no olje. Po oce ni (Titl 1965, 16) naj bizgolj odsto tek istr ske ga olja pro da li za jedil no olje.

Go je nje zele nja ve je bilo raz {ir je no zla sti v ne po sred ni bli ̀ i ni mest. Zara di nave -za no sti na Trst so poli ti~ ne spre mem be manj vpli va le nanj, pri za de li pa so ga pred vsemkon ku ren ca, ni` je cene in gos po dar sko naza do va nje mesta. Kljub teà vam je pri de -lo va nje zele nja ve osta lo pomemb na kme tij ska pano ga. Edi na kul tu ra, ki je v temobdob ju napre do va la, so bile bresk ve. Naj ve~ bre sko vih nasa dov je bilo pri Anka ra -nu in Laza re tu.

Ta koj po kon cu 2. sve tov ne voj ne so ljud je nada lje va li z us ta lje ni mi pre ̀ i ve tve -ni mi prak sa mi, obde lo va njem zem lje in trgo va njem. Ven dar so nov ~as, dru ga~ naideo lo gi ja, spre mem be na poli ti~ nem podro~ ju in med na rod na poli ti ka zgo daj pose -

62

GEORITEM 15

gli v kme tov vsak dan. Dru` be ne raz li ke so se zmanj {a le na ra~un nacio na li za ci je inagrar ne refor me, odse lje va nja v Trst in dru ga obal na mesta ter spre me nje nih gos po -dar skih raz mer. Bru men (2000, 303) pi{e, da so se naj ve~ ji kmet je v Sv. Petru hitropri la go di li novim raz me ram; nji hov polo ̀ aj, teme lje~ na veli ko sti kme ti je, je {e vsajdve deset let ji ostal nes pre me njen.

V tem obdob ju ni ve~, razen nepo sred no po kon ~a ni voj ni, pove za ve med kon -cep to ma mate rial ni polo ̀ aj in veli ka dru ̀ i na. Prav tako ni ve~ naved kov o agrar nigosto ti. Posa mi~ ni naved ki govo ri jo o manj {a nju dru ̀ in zara di zmanj {e va nja rod -no sti in odse lje va nja. Depo pu la ci ja je posle di ca ve~ dejav ni kov in vzrok opu{ ~a njaobde lo va nja zem lje ter pro pa da vasi. Mla di so se v is ka nju bolj {ih ìv ljenj skih raz -mer izse lje va li, osta li so ve~i no ma sta ri. Depo pu la ci ji je sle di la dea gra ri za ci ja,pove za na z raz li~ ni mi urad ni mi ukre pi, urba ni za ci jo in indu strij skim raz vo jem obal -nih mest.

De set let je po kon ~a ni voj ni je bilo gos po dar sko vpra {a nje v sen ci poli ti~ nih inideo lo{ kih vpra {anj ter orga ni za cij ske ga in uprav ne ga orga ni zi ra nja nove drà ve.K temu je dodat no pri po mo gla nego to vost med leto ma 1947 in 1954. V ob dob ju,ko je v zra ku vise lo vpra {a nje dràv ne pri pad no sti ne le Trsta, ampak tudi Kopra, Izo -le in Pira na, so red ke indu strij ske obra te v ome nje nih mestih uki ni li in jih pre sta vi lina obmo~ ja v za led ju, ki so bila trd no v ro kah Jugo sla vi je. Uni ~e nje proi zvod nih obra -tov je dodat no poslab {a lo sta nje na trgu delov ne sile, {e bolj krni lo ugled ljud ske obla stiin pov zro ~a lo neza do voljs tvo lju di v coni B Svo bod ne ga trà{ ke ga ozem lja (STO).Zara di brez po sel no sti se je ohra ni la dni na, ~eprav si je zasta re le odno se na pode ̀ e -lju oblast pri za de va la uki ni ti.

Opu{ ~a nje kme tijs tva je naj bolj pri za de lo vino grad ni{ tvo in olj kars tvo. Obe dejav -no sti sta med seboj pove za ni in odraz povoj nih dru` be nih ter poli ti~ nih spre memb,ki niso pos pe {e va le goje nja olj ke, tra di cio nal no vino grad ni{ tvo pa so spre me ni le.K temu so pri po mo gli {e odnos do kme ta, raz li~ ni urad ni ukre pi na podro~ ju ure -ja nja kme tijs tva, ideo lo gi ja in meja. Prej{ njo ideo lo gi jo je zame nja la nova, ki je spro ̀ i lavrsto ukre pov za odpra vo zasta re lih odno sov v kme tijs tvu, za nje go vo moder ni za -ci jo in posle di~ no ve~ jo dono snost. [te vil ni ukre pi so bili usmer je ni pro ti kme tu kotzaseb ne mu pri de lo val cu. [e zla sti pri za de ti so bili veli ki kmet je, ki so bili zara di last -ni ne nez dru` ljiv ~len s si ste mom, teme lje ~em na dràv ni ozi ro ma dru` be ni last ni ni.

Bis tvo povoj ne poli ti ke je bilo uve ljav lja nje revo lu cio nar nih idej v vseh porah poli -ti~ ne ga, dru` be ne ga in gos po dar ske ga ìv lje nja. V be se di lih se pojav lja jo nasled njiukre pi: agrar na refor ma, nacio na li za ci ja, zem lji{ ki mak si mum, obde lo val na zadru -ga, pri sil na kolek ti vi za ci ja, obvez na odda ja, uved ba dovo lil nic za pre hod meje in zapro da jo kme tij skih pri del kov, melio ra ci ja, koma sa ci ja ter neu strez na kme tij skapoli ti ka kot kon cept, ki obse ga vse prej na{te te.

Naj ve~ krat je ome nje na agrar na refor ma kot ukrep, ki je naj bolj pre tre sel last -ni{ ka raz mer ja na pode ̀ e lju. Zaje la je vso zem ljo, pro da no na pri sil nih dra` bah po

63


4. ja nuar ju 1919, ter vsa poses tva, na kate rih so dela li kolo ni. Prvot nim last ni kom jebila vrnje na brez od{kod ni ne. Agrar na refor ma se pove zu je s kon cep tom odpra ve kolo -na ta. Kolo ni niso dobi li vse zem lje, ki so jo prej obde lo va li, ampak samo polo vi coali dve tret ji ni, preo sta lo zem lji{ ~e pa je bilo raz de lje no med naj manj {e kme te, ude -le ̀ en ce NOB in kme tij ske delav ce. Dru gi naj po go ste je ome njan pojem jenacio na li za ci ja, ki je eden od pov zro ~i te ljev migra cij skih gibanj. Takoj po voj ni se zara -di odpr tih mej nih vpra {anj ni izva ja la, po pari{ ki mirov ni pogod bi leta 1947 pa jev coni B sle di la splo {nim slo ven skim smer ni cam. Izv ze ta so bila pod jet ja v la sti optan -tov, è izse lje nih Ita li ja nov, saj so bila po dolo ~i lih prej ome nje ne mirov ne pogod bezava ro va na. Nacio na li za ci ja ni pri za de la zgolj veli kih zem lji{ kih posest ni kov intovar nar jev, ampak zara di podr ̀ av lja nja skup ne ga zem lji{ ~a, v Is tri ime no va ne gakomu ne la, tudi manj pre mo` ne kme te. Naj bolj znan je pri mer komu ne le Vrh Bri~a,nek daj v la sti agrar ne skup no sti Ko{ta bo na-Pu ~e, ki {e ved no ni raz re {en. Melio raci -je in koma sa ci je sodi jo med teh ni~ ne ukre pe, s ka te ri mi so hote li izbolj {a ti u~in ko vi tostin dono snost kme tijs tva, ki ju je ome je va la raz drob lje na posest. Koma sa ci je so bileizve de ne le na rav ni ni, to je v do li nah Bada {e vi ce (od Van ga ne la do tovar ne Stil priKopru) in Rià ne (od Deka nov do izli va Rià ne, vklju~ no z gri ~em Srmin). Skup napovr {i na koma si ra ne ga zem lji{ ~a je bila 1220ha, od ~esar je bilo 16 % v la sti optan -tov, prib li` no tret ji na je bilo splo {ne ga ljud ske ga pre mo ̀ e nja, preo sta nek pa je bil v la stidoma ~i nov.

Na men koma sa cij je bil dvo jen: poleg zao kro ̀ e va nja pose sti naj bi koma si ra nazem lji{ ~a na pod la gi rajo ni za ci je omo go ~a la siste ma ti~ no goje nje naju strez nej {ih kul -tur gle de na narav ne raz me re. Koma sa ci je so vpli va le na vrste kme tij skih dejav no sti.Na obeh prej ome nje nih koma si ra nih obmo~ jih, ki sta bili na izra zi tem vrt nar sko-sad -jar skem obmo~ ju, so pred zlo` bo goji li raz li~ ne kul tu re, celo ìta. Koma sa ci ja jeomo go ~i la melio ra ci jo zem lji{~ in s tem poso dab lja nje kme tijs tva. Med vse mi obrav -na va ni mi ukre pi je pov zro ~i la naj ve~ je spre mem be v kul tur ni pokra ji ni. Drob nokme~ ko posest z me {a ni mi kul tu ra mi je zame nja la nova zem lji{ ka deli tev, ki je v po -kra ji no vne sla nov pro stor ski red. Izraz melio ra ci je razu me mo kot hidro me lio ra ci je,ki se pojav lja jo v po ve za vi z re gu la ci ja mi vodo to kov in nama ka njem. Tako kot koma -sa ci je so tudi melio ra ci je pote ka le ve~i no ma na rav nin skih obmo~ jih v do li nah (naanka ran ski boni fi ki, v do li nah Dra go nje in Rià ne), ob tem pa {e v Mo vra{ ki in So~er{ -ko-Gra ~i{ ki vali. Za sled nji dve obmo~ ji so bile melio ra ci je v prvi polo vi ci osem de se tihlet pre poz ne, saj je bilo tam kaj{ nje kme tijs tvo è v za to nu.

Na cio na li za ci ja in koma sa ci je so odpr le pot obde lo val nim zadru gam, iz kate rihso se pone kod raz vi la dràv na poses tva. Obli ko va le so se iz nacio na li zi ra ne vele po -sest ni{ ke zem lje ali z zdru ̀ e va njem zaseb ne zem lje, kot je velja lo za Kme~ koobde lo val no zadru go z ome je nim jams tvom v Pu ~ah. Vanjo so zadru` ni ki vlo ̀ i li vsosvo jo zem ljo, razen zem lje okrog sta no vanj skih hi{ in gos po dar skih poslo pij, tisti brezzem lje pa po 500 lir. Zadru ge raz li~ ne ga tipa so nasta ja le po vsej Istri, tudi v coni B

64

GEORITEM 15

Julij ske kra ji ne ozi ro ma poz nej {i coni B STO, ki ni bila del jugo slo van ske drà ve, ven -dar so vodil ni v Is tr skem okro` ju v ̀ e lji, da bi la` je uve ljav lja li svo je zah te ve pri zdru ̀ i tviobeh con STO, posne ma li gos po dar sko poli ti ko Jugo sla vi je. Neka te ri kmet je so se vanjevklju ~e va li pro sto volj no, neka te ri so bili v to pri si lje ni, tret ji so vztra ja li pri indi vi -dual nem, zaseb nem kme to va nju. Kme tij ske obde lo val ne zadru ge so bile po skle pujugo slo van ske ga vods tva kma lu uki nje ne.

Zad nja obrav na va na ukre pa, ki sta zape ~a ti la nega ti ven odnos kme ta do oblastnihstruk tur, sta bila obvez na odda ja in dovo lil ni ca. Prvi se je nave zo val na nabav no-pro -daj ne zadru ge, trgov sko-po sred ni{ ke orga ni za ci je kot pred hod ni ce kme tij skihzadrug. Ude le ̀ e ni stro kov nja ki so pou dar ja li nji hov pozi tiv ni pomen za raz voj kme -tijs tva, kmet je pa so ime li o njih izjem no odklo nil no mne nje. Sti mu la tiv ne odkup necene za ene so bile za dru ge niz ke ozi ro ma »mi ̀ er ne«. Odkup na cena olj~ ne ga oljaje bila na pri mer ni` ja od nakup ne cene za kilo gram kru ha.

[e huje kot cene je kme te pri za de la obvez na odda ja ve~ je ga dela pri del kov. Pri -sil ni odkup je nega tiv no vpli val na zadru` ni{ tvo. Kme te je naj bolj pri za del obvez niodvzem olj~ ne ga olja, saj so ga na dru ̀ i no lah ko obdr ̀ a li le 30 li trov. Ob upo {te vanjupome na olja v vsak da njem ìv lje nju posta ne jasno, da so pose gli v samo bis tvo istr -ske ga na~i na ìv lje nja.

Vsak da nje ìv lje nje male ga ~lo ve ka je dodat no ote ̀ il zad nji obrav na va ni ukrep,to je uved ba dovo lil nic. Kmet je so potre bo va li dovo lil ni ce za pre ~e nje meja (med Jugo -sla vi jo in cono B Julij ske kra ji ne ozi ro ma STO, med cono B in cono A Ju lij ske kra ji neozi ro ma STO) ter za pro da jo pri del kov na trà{ ki tr` ni ci, kar so doje ma li kot kra te -nje neod tuj lji ve pra vi ce v pri za de va njih za pre ̀ i vet je in bolj {e ìv lje nje. Doda tenkamen spo ti ke je bilo dejs tvo, da so dovo lil ni ce izda ja li poli ti~ ni akti vi sti. Zara di odre -za no sti od obeh nek da njih sre di{~ Trsta in Kopra je bil pri za det zla sti jugo slo van skidel Istre. Polo ̀ aj se je za~el izbolj {e va ti {ele po pod pi su Lon don ske ga spo ra zu maleta 1954.

Vr sto prav kar obrav na va nih ukre pov bi lah ko zdru ̀ i li v po jem neu strez na kme -tij ska poli ti ka. ê odmi sli mo neìv ljenj ske admi ni stra tiv ne ukre pe, je na polo ̀ ajkme tijs tva vpli va la tudi neu strez na splo {na poli ti ka, pri ~emer je bilo bis tve nozapo stav lja nje kme tijs tva na ra~un indu strij ske ga raz vo ja.

Zad nji vse bin ski sklop v po voj nem obdob ju, to so kme tij ske dejav no sti, se pove -zu je z vr sto prav kar pred stav lje nih urad nih ukre pov. Na pode ̀ e lju je bilo kme tijs tvonaj po memb nej {a dejav nost. Kot dejav nost, ki teme lji na zaseb ni last ni ni, je bilo v nas -prot ju z ide ja mi nove ga dru` be ne ga reda. Zato mu je komu ni sti~ na poli ti ka name ni laveli ko pozor nost. Neka te ri ukre pi, pove za ni z od prav lja njem zasta re lih obli ga cij skihraz me rij, so sicer poma ga li majh nim kme tom in kme~ kim delav cem brez zem lje, ven -dar so postav lja li tudi nove ome ji tve in z nji mi pri za de li kme ta.

Sklop kme tij skih dejav no sti se deli na kate go ri je: vrste kme tij skih dejav no sti, tr` -ne raz me re, obde lo val ne teh ni ke, raz po re di tev kme tij skih dejav no sti in last ni{ ka

65


raz mer ja. Raz po re di tev kme tij skih dejav no sti se tako kot v prej{ njem obdob ju nave -zu je na admi ni stra tiv no dolo ~a nje kme tij skih obmo ~ij. Koma sa ci je v do li nah Bada {e vi cein Rià ne so bile izve de na tudi z na me nom, da se obli ku je jo pri de lo val ni »ra jo ni«,~esar prej{ nja raz drob lje na posest ni omo go ~a la.

Med vrsta mi kme tij skih dejav no sti se naj po go ste je ome nja jo vino grad ni{ tvo,oljkars tvo, vrt ni nars tvo ter sad jars tvo, zla sti pri de lo va nje bre skev. Poleg tega se kotdejav nost, ki je kma lu po voj ni za~e la zami ra ti, pojav lja ìvi no re ja v po ve za vi z mle -kars tvom. Pri za de li so jo uved ba nove meje, raz li~ ni ukre pi, pomanj ka nje kme~ kedelov ne sile kot posle di ca odse lje va nja, depo pu la ci ja, neu re je na last ni{ ka raz mer jain slab {i zaslu ̀ ek kot v dru gih dejav no stih, ki so vse po vrsti inten ziv ne in zah te va -jo veli ko vlo ̀ e ne ga dela, {e zla sti, ~e so veza ne na tera se. Vino grad ni{ ka zem lji{ ~a sose za~e le zmanj {e va ti takoj po 2. sve tov ni voj ni. Poleg prav kar na{te tih splo {nih razlo -gov je na to vpli va la kon ku ren ca, saj sta bili v coni B STO poleg zdaj{ nje ga kopr ske gavino rod ne ga oko li {a {e mo~ ni in raz vi ti vino grad ni{ ki obmo~ ji v za led ju Uma ga inBuj. Pri tem je tre ba pou da ri ti, da je bila cona B STO vse do leta 1954 zapr ta, takoda so bili sti ki z zu na njim sve tom ome je ni, zato tudi ni bilo pra ve ga trì{ ~a. Opu{~a -nje je naj prej zaje lo naj bolj odda lje ne par ce le in zem lji{ ~a na naj bolj str mih pobo~ jih.V Tru{ kah so na pri mer vino gra de za~e li zasa ja ti bli ̀ e vasi, da so jih lah ko nad zo rova liod doma. Naza do va lo je tudi goje nje bre skev, saj bre sko vih nasa dov niso obnav lja li.

V {est de se tih letih se je za~e lo vino grad ni{ tvo zno va {iri ti, vsaj tako pra vi jo naved -ki iz knji ge Sv. Peter in nje go vi ~asi (Bru men 2000). Avtor to pri pi su je spro sti tvi cenin bolj {i pro da ji vina zara di turi sti~ ne ga raz vo ja obal nih mest. Podo ben raz voj je doì -ve lo goje nje oljk in pri de lo va nje olj~ ne ga olja, s to raz li ko, da se je ta dejav nost za~e laobnav lja ti poz ne je, {ele v osem de se tih letih, ko je pora ba olj~ ne ga olja v Slo ve ni ji za~e -la nara{ ~a ti in je istr sko olje posta lo nad vse cenje no. Nekaj zaslug gre tudi kopr skiAgra rii, ki je pri de lo val ce opo gum lja la s fi nan~ ni mi spod bu da mi. Naved ki o vrt nars -tvu se nave zu je jo v glav nem na pro da jo zele nja ve na trà{ kem trì{ ~u ozi ro ma na nje noone mo go ~a nje. [ele poz ne je, ko si je Istra dodo bra opo mo gla od nove uprav no po -li ti~ ne deli tve, se pojav lja jo naved ki o go je nju zele nja ve in nje nem gos po dar skempome nu. V is tem ~asu kot vino grad ni{ tvo je za~e lo napre do va ti tudi vrt nars tvo, kise je iz pre pro ste ga lju bi telj ske ga kme to va nja raz vi lo v kme tijs tvo s tr` nim zna ~a jem.

O ob de lo val nih teh ni kah ni veli ko govo ra. Takoj po voj ni so bili postop ki podob -ni pred voj nim, kar pome ni, da so bili zara di raz li~ nih gos po dar skih in dru` be nihrazlogov zasta re li. Prve obse` nej {e spre mem be so se pri ~e le z agrar no refor mo in koma -sa ci ja mi. Sled nje so vsaj v do li nah, kjer so bile izve de ne, poma ga le zmanj {a ti raz drob -lje nost zem lji{~ in s tem dvig ni ti pri de la vo na vi{ jo raven. K raz vo ju kme tijs tva stapri po mo gli uved ba meha ni za ci je in z njo pove za nih sodob nih pri de lo val nih teh nik.V Sv. Petru so se prve kosil ni ce poja vi le konec pet de se tih let, v na sled njem deset let -ju je bilo stro jev ̀ e pre cej ve~. Zna nil ka nove dobe je bila uved ba trak tor jev, ki je pov -zro ~i la izgi nja nje volov in konj.

66

GEORITEM 15

Na obli ko va nje odno sa do pokra ji ne kot vira pre ̀ i vet ja so vpli va la tudi last ni{ -ka raz mer ja. Ome nja jo se neu re je na last ni{ ka raz mer ja, ven dar brez natan~ nih opi sov,kaj kon kret no naj bi to pome ni lo. Ved no nasto pa jo v po ve za vi s kme tijs tvom in seome nja jo kot eden izmed raz lo gov za nje go vo naza do va nje. Veli ko ve~ je naved kovo dvo last ni{ tvu. Meja ozi ro ma meje so raz de li le kata str ske ob~i ne, nase lja, kme ti jein celo posa mi~ ne nji ve. Dvo last ni ki so za pre hod meje izklju~ no v kme tij ske name -ne dobi li dvo last ni{ ko izkaz ni co. V bor bi za pre ̀ i vet je so izko ri sti li novo na sta li polo ̀ ajin raz vi li vrsto stra te gij za ile gal no pre ha ja nje meje ter ile gal no pre pro da ja nje raz -li~ nih pri del kov in izdel kov.

V zad njem obdob ju, to je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je, je naved kov o od no su dopokra ji ne kot vira pre ̀ i vet ja ob~ut no manj. Poli ti ka zaje ma samo pojem meja, pove -zan s kon cep tom dvo last ni{ tvo. Meja se je {e enkrat ve~ zare za la v Is tro. Neke vrstemej na ~rta je obsta ja la è prej, kot tudi raz li ke med jugo slo van ski ma repub li ka maSlo ve ni jo in Hrva{ ko, ven dar je spre mem ba repub li{ ke meje v dr ̀ av no z vse mi posle -di ca mi odpr la nove rane.

Ka te go ri ja kme tij ske dejav no sti se deli na dva kon cep ta, na last ni{ ka raz mer ja inopu{ ~a nje kme tijs tva. Prvi se naprej deli na neu re je na last ni{ ka raz mer ja in dvo last -ni{ tvo, pove za no s kon cep tom meje. Nave dek o neu re je nih last ni{ kih raz mer jih senana {a na Dvo re in izpo stav lja prob lem, ki v Is tri ni osam ljen in je pove zan s pol -pre te klo zgo do vi no. Last ni{ tvo hi{ ni zna no ali pa last ni ki ̀ ivi jo v tu ji ni, kar pov zro ~ateà ve pri izva ja nju komu nal nih in dru gih ure di tev v do lo ~e nem nase lju. Dru gi nave -dek, pove zan z last ni{ ki mi raz mer ji, se nana {a na pro da jo zem lje tuj cem, pri ~emerobvez no sti do nek da njih raz la{ ~e nih last ni kov niso ure je ne. Prob lem se nana {a tudina nek da nje skup no zem lji{ ~e agrar ne skup no sti Vrh Bri ~a, za kate ro se last ni ki {eved no neus pe {no bori jo in uve ljav lja jo svo je pra vi ce.

Last ni{ ka raz mer ja so pove za na tudi z dvo last ni{ tvom, ven dar se tokrat ni naved -ki nana {a jo na novo slo ven sko-hr va{ ko mejo. Govo ri jo o po dalj {a nju poti do par celna dru gi stra ni meje, ker ne sme jo upo rab lja ti naj kraj {ih poti. Dalj {a pot pome ni izgu -bo ~asa in ve~ je pri de lo val ne stro{ ke. Neka te ri naved ki govo ri jo, da pre hod meje zasolast ni ke ni olaj {an, saj mej na kon tro la ne upo {te va nji ho ve ga poseb ne ga polo ̀ a -ja. To je eden od raz lo gov za opu{ ~a nje obde lo va nja zem lje na nas prot ni stra ni dràv nemeje med Slo ve ni jo in Hrva{ ko. Dru gi naved ki trdi jo prav nas prot no, ~e{, da obla -sti ne dela jo prob le mov niti pri pre ~e nju meje zunaj mej nih pre ho dov.

4.4 Pokra ji na kot pri pad nost

Pri pad nost sestav lja ta kon cep ta ob~u tek kra ja (an gle{ ko sen se of pla ce) ter nave -za nost. Oba teme lji ta na poseb nih kako vost nih prvi nah pokra ji ne, na kate rih je zgra jen

67

Sli ka 15: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pri pad nost. p str. 68


68

izhaja iz

povezan z

je del

povezan z

izhaja iz

je

izhaja iz

izhaja iz

izhaja iz

izhaja iz

omogo~a

je del

je

je

izhaja iz

izhaja iz

je del

vpliva

je del

izhaja iz

je

je del

izhaja iz

je

je del

je

je

vodi k/v

je

omogo~a

je

je del

povezan z

omogo~a

izhaja iz

je del

je

je del

je del

je del

je del

je delje del

izhaja iz

povezan z

je del

je

je

je razumljen

izhaja iz

povezan z

je del

oblikuje

je del

je del

izhaja iz

povezan z

je del

je del

povezan z

je del

vpliva

povezan z

je del

je razumljen

vpliva

povezan z

povezan z

izhaja iz

povezan z

je del

je del

izhaja iz

vpliva

je del

vpliva

TOPOFILIJA

OBÛTEK KRAJA

izku{nja

biografski odnos

ideolo{ki odnos

pripoveden odnos

povezanost z ìvljenjskim okoljem

spomin

ponos nad lastni{tvom

ustvarjalnost

dom

domovina

odvisen odnos

estetska vrednota

dru`benoekonomski poloàj

psiholo{ko udobno okolje

PRE@IVETJE

ob~utek lepote

ob~utek bogastva

mo`nost

ZEMLJA

NAVEZANOST

hrepenenje

edinstvenost

vas

idealiziranje preteklosti

nare~je

ìvljenjski stil

sredozemska kulturna pokrajina

kultiviranje zemlje

ob~utek pripadnosti

druìna

igra

otro{tvo

prednik

Trst

tradicija 2

osebnostna zna~ilnost

trmaiznajdljivost

skromnost

ljudje

trdoìvost

trpljenje

garanje 2

obdelana zemlja

hi{a

rev{~ina

reliefna sestavinaIstra

terasiranjetrebljenje kamenja

stik razli~nih kultur

burna zgodovina

kulturna korenina

dobrota

GEORITEM 15

~lo ve kov odnos do kra ja. Nave za nost se deli na dom, vas, domo vi no in zem ljo. Domje temelj na celi ca vsa ke ga ~lo ve ka, je prvo oko lje, ki ga kot otrok ob~u ti in doìv lja.Na splo {no je za Istra ne dom tam, kjer je nji ho va dru ̀ i na, kar sov pa da z ob ~e~ lo -ve{ kim doje ma njem doma. Dom so tudi zem lja in ̀ iva li, ki so ime le pomemb no vlo gov pre ̀ i vet ju. Star {i so dom ena ~i li s svo ji mi otro ki ter z nji ho vim odra{ ~a njem in spre -je ma njem dru` be nih vlog. Za odra sle sta bila dom pre bi va li{ ~e star {ev in skrb, pove za naz nji mi. Dom pogo sto pove zu je jo s po kra ji no pred ni kov. Ti so jo ustva ri li, obli ko -va li in nare di li pri ljud no za ̀ iv lje nje. Doje ma nje pokra ji ne je pove za no z do je ma njemtrde ga dela nji ho vih pred ni kov. Pokra ji na torej ni dana, ampak je bila ustvar je na.

Po leg dru ̀ i ne je klju~ na to~ ka vsa ke ga doma hi{a, ki omo go ~a obli ko va nje notra -nje ga pro sto ra, kot ga ime nu je Wat kins (1992; pov ze to po Pals dot tir 2002). Hi{a,s ka te ro je posa mez nik stkal vrsto vezi, je posta la dom. Istra no va hi{a je majh na, nizka,rev na, kam ni ta, ven dar naj lep {a, ker je nje go va in ker ga pove zu je z otro{ tvom termla dost jo, s star {i, z ìv lje njem. S hi {o, ki je obe nem odraz mate rial ne ga polo ̀ aja,so pove za ne neka te re arhi tek tur ne prvi ne, zna ~il ne za istr sko pokra ji no. Naj po go -ste je ome nja ni so kami ni, {iro ki dim ni ki nad odpr tim ognji{ ~em, ki so bili zla sti pozi misre di{ ~e dru ̀ in ske ga ìv lje nja.

Otro{ tvo je obdob je brez skrb ne igre in vedo ̀ elj ne ga razi sko va nja bli` nje in malobolj odda lje ne oko li ce. V raz li~ nih naved kih je bilo ve~ krat naj ti ide je o otro{ tvu kotobdob ju, ko je ~lo vek nave zal inti men stik s po kra ji no okrog sebe, tako z od kri va -njem nje nih zako ni to sti kot s spo {to va njem nje nih zna ~il no sti. Otro{ tvo je bilo obdob jesvo bo de ter raz vi ja nja spret no sti in vrlin, ki so ~lo ve ku osta le za vse ìv lje nje.

Na sled nji pojem, pove zan z do mom, je vrni tev domov. Nave zu je se na èn ske,ki so bile kot ve~ ne popot ni ce veli ko zdo ma. Misel na dom in otro ke jim je daja lamo~ za oprav lja nje napor ne ga in v~a sih tudi nevar ne ga dela. Vrni tev domov se pojav -lja kot naj lep {i tre nut ki v èn skem ìv lje nju. Pome ni la je vno vi~ no sni de nje s svo jodru ̀ i no, zla sti z otro ci, ki so jo nestrp no pri ~a ko va li. Pojem vrni tev domov se ve~ino -ma pojav lja samo v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma, ko je bilo ̀ en sko popot ni{ tvonaj bolj raz {ir je no. V rah lo spre me nje ni obli ki je obsta ja lo {e nekaj let po 2. sve tov -ni voj ni, potem pa zamr lo. S tem je iz lite ra tu re izgi nil vidik vra ~a nja in podo ̀ iv lja njavra ~a nja med samo pot jo.

Na jo` je ìv ljenj sko oko lje zunaj doma ~e hi{e je vas, ki je prav tako kot hi{a veza -na na spo mi ne na dom, dru ̀ i no in pred ni ke. Obe nem zaje ma {e oko li{ ko pokra ji no.Vas, pro stor sre ~e va nja, dru ̀ e nja, je skup ni pro stor, za kate re ga mora jo vsi skr be ti.Je pred vsem pove za nost in zato spo min na pre te kle ~ase ter na oma men vonj polen -te in vina. Taka vas ne obsta ja ve~, je le {e spo min na pre te klost, na ~as, ko so ljud je~uti li kra jev no pri pad nost.

Tret ji pojem, na kate rem teme lji nave za nost, je domo vi na, kjer ~lo vek pre sto piiz notra nje ga pro sto ra v zu na nje ga. Domo vi na je na~in vide nja svo je ga zuna nje gapro sto ra. Gre tudi za pre hod iz zaseb ne ga pro sto ra v ab strakt ne ga (Pre ston 1997; pov -

69


ze to po Pals dot tir 2002). Domo vi na je obi ~aj no razum lje na kot nacio nal ni pro storin odkri va odnos naro da do svo je ga oko lja, nje go ve inte rak ci je z na cio nal no pokra -ji no ter nje go vo doje ma nje pro sto ra (Pals dot tir 2002). V Is tri se kon cept domo vi nene uje ma s kon cep tom nacio nal ne ga pro sto ra. Domo vi na ali rod na deè la je izklju~ -no in jasno ome je na zgolj na Istro, in sicer na Istro kot sre do zem sko pokra ji no z vse mizna ~il nost mi in vse mi ~lo ve{ ki mi ~us tvi, ki jih ta pokra ji na gene ri ra.

Na ve za nost na pokra ji no in Istro ter doje ma nje sled nje kot edi ne domo vi ne stazago to vo pove za na s hi trim menja va njem vla da jo ~ih reì mov in dràv. Istra ni so vselejime li prob le me z iden ti fi ka ci jo s svo jo drà vo (glej poglav je Odtu je nost od pokra -ji ne). Dràv ni in poli ti~ ni okvir ji so se hitro menja va li, Istra in nje ne poseb no sti paso osta le nes pre me nje ne. Nave za nost na reke, poto ke, gri ~e in doli ne je traj na, ne gle -de na mejo ali reìm. Poleg teh pokra jin skih sesta vin sta klju~ ni stal ni ci kon cep tadomo vi na ljud je in Trst. Ljud je so bili pogo sto odlo ~il ni dejav nik, da nek do ni od{elv tu ji no. So nelo~ lji vi del te pokra ji ne in tako, kot je ona poseb na in dru ga~ na, so samos -vo ji tudi ljud je. Trst je v tem siste mu nave za no sti razum ljen kot kraj, ki omo go ~aobli ko va nje nave za no sti na Istro. Odnos do Trsta je tr` ni odnos, obe nem pa je mestozara di pre ̀ i ve tve nih mo` no sti omo go ~a lo obli ko va nje ~us tve ne ga, intim ne ga odno -sa do svo je domo vi ne.

Zad nji pojem, na kate rem teme lji nave za nost, je zem lja, ki smo jo v prej{ njih poglav -jih ̀ e ve~ krat ome ni li. Omo go ~a la je pre ̀ i vet je in pred stav lja la trd no vez z Is tro. Takokot zem lja tudi Istra nudi obi lo mo` no sti. Kme~ kost je bila tako zako re ni nje na, daje zem lja posta la sino nim za Istro. Zasi dra na je bila tudi v in te lek tual cih, ki niso ve~ìvi jo v do ma ~i pokra ji ni, ven dar so jih na zem ljo veza li nji ho vi otro{ ki in mla dost -ni spo mi ni. Zem lja je vse, je dom, dru ̀ i na, vas, v ka te ri nek do ̀ ivi ali je ̀ ivel, je spo minna otro{ tvo in pred ni ke, ener gi ja, pre ta ka jo ~a se iz roda v rod. Zato je klju~ ni kon -cept v zaz nav nem sve tu Istra nov (Br ̀ an 2001, 162):»…Ej, zem lja je mati:ve~ da kakor vza me,in ved no pusti,da se nanjo use de{,ule ̀ e{,zas pi{,po tem pa se mo~ nej{zbu di{…«.

Na ve za nost na zem ljo se je ohra ni la tudi po 2. sve tov ni voj ni pri tistih, ki so osta liv do ma ~i pokra ji ni. Omo go ~i la je nasta nek slo ja polk me tov in odi gra la klju~ no vlo -go pri vzdr ̀ e va nju kul tur ne pokra ji ne. Ohra ni la se je v so do ben ~as, kot bere mo v knji giAnton ci v Prid vo ru, Istr ja ni na Oba li ([tok-Voj ska 2002). Dar jo je bil mlad, zapo -slen v Ko pru, ven dar je ̀ ivel za svoj novo na sa je ni olj~ ni nasad ([tok-Voj ska 2002, 43):»…Dar jo je s po gle dom objel zem lji{ ~e z dre ves ci. Kon~ no ima olj~ ni nasad, ki si ga je

70

GEORITEM 15

è leta èlel! Hodil je od sadi ke do sadi ke, se jih boà jo ~e doti kal in zado volj no po` vi` -ga val…«.

Dru gi vse bin ski sklop v tem poglav ju, to je ob~u tek kra ja, omo go ~a defi ni ra njesebe s kra jem in pokra ji no. Pri obli ko va nju na{e ga doje ma nja pro sto ra pokra ji na delu -je namre~ kot u~i te lji ca (med mre` je 9), ki nas vodi in nam odpi ra nova obzor ja.Ob~u tek kra ja se obli ku je z od no som do nje ga, ki obse ga {ti ri tipe: bio graf ski, odvi -sen, ideo lo{ ki in pri po ve den. Na nek na~in gre za {ti ri rav ni odno sa ali za mo~ odno sa.Te rav ni je pogo sto te` ko lo~i ti, saj odnos do kra ja ni enoz na ~en in eno sta ven, ampakkom plek sen.

Naj po go ste je se pojav lja bio graf ski odnos, ki obse ga oseb no zgo do vi no, pove za -no s kra jem. Pri tem odno su je kraj inte gral ni del oseb ne zgo do vi ne, zato gre zadol go tra jen odnos, v ka te rem se pre ple ta jo kog ni tiv na, fizi~ na in ~us tve na nave za -nost (Cross 2006). Zgra jen je na spo mi nih, ustvar jal no sti, pono su nad last ni{ tvom,pove za no sti z ̀ iv ljenj skim oko ljem in izku{ nja mi. Naj po go ste je se pojav lja pojem spo -mi ni, ki obse ga nasled nje kon cep te: obde la na zem lja, gara nje, trp lje nje, pred ni ki inrev{ ~i na. Zani ma nas spo min, vezan na pokra ji no, ìv ljenj sko oko lje posa mez ni kain dru` be ne sku pi ne. Nasla nja mo se na delo Scha me, ki je zapi sa la, da je pokra ji nazgra je na iz slo jev kam nin in slo jev spo mi nov (Scha ma 1995, 7). Gre za spo min nana~in ìv lje nja in z njim pove za ne dejav no sti, spo min na prvi ne pokra ji ne in ~lo ve -kov odnos do njih, spo min na pre te kle dogod ke, med kate ri mi sta naj po memb nej {iobe sve tov ni voj ni in sklop spre memb po nji ju. Gre za povsem ose ben odnos do doga -ja nja v pre te klo sti, ki je obli ko va lo ~lo ve kov odnos do pokra ji ne.

In for ma ci je, shra nje ne v is tr skem spo mi nu in pove za ne z od no som do pokra -ji ne, so infor ma ci je o rev{ ~i ni, obde la ni zem lji, trp lje nju, praz no va nju, dobro ti,gara nju in pred ni kih, ki smo jih ̀ e ome ni li, ko smo obrav na va li nave za nost na dom.Spomin na pred ni ke izpo stav lja {e eno kom po nen to, to je, da so ljud je, ki ̀ ivi jo v do -lo ~e ni pokra ji ni, v njej dela jo in jo (pre)ob li ku je jo, na nek na~in ve~ ni. Gene ra ci jese sicer menja va jo, ven dar se odno si, zna nje in véde nje pre na {a jo iz roda v rod. S temsta zago tov lje ni kon ti nui te ta in sta bil nost v po kra ji ni, ki se odra ̀ a ta v ob de la ni zem -lji. Spo min nanjo je spo min na treb lje nje, zla ga nje kame nja v suhe zido ve,tera si ra nje. Gara nje in trp lje nje zase da ta pomemb no mesto v spo min skih vred no -tah Istra nov, pri ~emer ima trp lje nje {e dodat ne pome ne. Prvi se nave zu je na trp lje njev ob dob ju Kra lje vi ne Ita li je, ko se je trde mu delu in te` ke mu ìv lje nju pri dru ̀ i lonarod nost no zati ra nje. Naj brid kej {i spo mi ni so veza ni na slu ̀ e nje voja{ ke ga rokater z njim pove za ni ma lako to in {ika ni ra njem. Dru gi pomen se nave zu je na 2. sve -tov no voj no in na gro zo te sve tov ne mori je, tret ji pa na obdob je po njej. Ved no jebila v ozad ju ideo lo gi ja, ki si je pri za de va la pre tr ga ti ute ~e ne tra di cio nal ne vezi medljud mi in nji ho vo pokra ji no. Pose gla je v ute ~e ne ̀ iv ljenj ske tir ni ce in jih preu sme -ri la, pri ~emer je pri za de la Istra ne v nji ho vi najob ~ut lji vej {i to~ ki, to je nave za no stina zem ljo.

71


Zad nji pojem v sku pi ni spo mi na je rev{ ~i na, ki je zaz na mo va la vsak da nje ìv lje -nje male ga ~lo ve ka, zato osta ja ohra nje na na nje go vem misel nem zem lje vi du.Pri sot na je bila kljub trde mu delu in mile mu pod neb ju. Raz lo gi, opi sa ni v prej{ njihpoglav jih, izha ja jo iz dru` be nih in gos po dar skih raz mer. @iv lje nje male ga ~lo ve ka jebilo z rev{ ~i no tako tesno pre ̀ e to, da je ni bilo mogo ~e poza bi ti niti po pre se li tvi inje v spo mi nu na rod ni kraj vztra ja la {e leta. Po odho du Ita li ja nov in dru` be no po li -ti~ nih spre mem bah po 2. sve tov ni voj ni se je rev{ ~i na sicer zmanj {a la, ni pa povsemizgi ni la. Pri pi su je jo jo pred vsem novo na sta li meji in pre pre ~e va nju sti kov s Tr stom.Rev{ ~i na je posta la del idea li zi ra ne ga kolek tiv ne ga spo mi na.

Dru gi pojem v ok vi ru bio graf ske ga odno sa je ustvar jal nost, ki se nana {a na obli -ko va nje kul tur ne pokra ji ne. Sem pri {te va mo è nekaj krat ome nje ne kon cep tekul ti vi ra nje zem lje, treb lje nje kame nja in tera si ra nje. Istra ni so pono sni na delo svo -jih pred ni kov, zato jih àlo sti, ko opa zu je jo, da je trud pre te klih gene ra cij izni ~env po dr tih suhih zido vih in zara slih tera sah, ob tem pa plod no zem ljo uni ~u je jo novo -dob ne pro stor ske potre be.

Na sled nji pojem je ponos nad last ni{ tvom. Last ni{ tvo nad zem ljo opre de lju je mesto~lo ve ka v dru` be ni ter eko nom ski struk tu ri in ima pomemb no, ~e ne odlo ~il no vlo -go pri obli ko va nju odno sa do kra ja. Poleg tega je bilo ovi ra pri povoj nem pre se lje va nju(Koc jan ~i~ in Rojac 2003, 113): »… In naj bi jaz potem beàl v Ita li jo! Doma sem imelmajh no kme ti jo, nekaj glav ìvi ne in mi ni bilo tre ba iti po sve tu ter biti dru gim hla -pec.… Raje sem ostal doma na svo jem…«.

Po ve za nost z ̀ iv ljenj skim oko ljem je pove za nost s sre do zem sko pokra ji no z zna -~il nim rast li njem, reka mi, viju ga jo ~i mi med gri ~ev ji, milim pod neb jem in mor jemv da lja vi. Ta pokra ji na je rodo vit na in pri jaz na do lju di ter ̀ iva li, zato omo go ~a sre~noìv lje nje. Med njo in ~lo ve kom se je raz vi la tesna ~us tve na vez. Koc jan ~i~ jo per so -ni fi ci ra in razu me kot ̀ en sko, ki ga je rodi la, hra ni la in vzgo ji la, ter ̀ en sko, ki je nje go vaìv ljenj ska dru ̀ i ca. Pokra ji na je nje go va naj te snej {a dru ̀ i ca vse ìv lje nje (Koc jan -~i~ 2001, 61): »…pri vi la si me sina na srce è v prvi zar ji moje ga ìv lje nja…«.

Zad nji pojem v sfe ri bio graf ske ga odno sa so izku{ nje, ki jih je posa mez nik prido -bil med ìv lje njem v do lo ~e ni pokra ji ni. V slo ven ski Istri se izku{ nje nave zu je jove~i no ma na pre ̀ i vet je, to pa na ̀ e ome nje na gara nje in trp lje nje (Koc jan ~i~ 1990a, 67):»…Ko grem prek tvo jih goli ~av,o Is tra, prek o`ga nih trav,~ez kamen, trn, prit li kav brin,te kli ~em kakor mater sin;ko zrem v raz bi ~an tvoj obraz,za vem se: tak sem tudi jaz…«.

Gre za neke vrste okolj ski deter mi ni zem, ven dar na vi{ ji duhov ni rav ni. Pesnikse poi sto ve ti s po kra ji no in nje no bole ~i no ter per so ni fi ci ra trp lje nje. In nas prot no,svo jo intim no bole ~i no a pli ci ra na div ji, neob de lan del istr ske kme tij ske pokra ji ne.

72

GEORITEM 15

Gra di namre~ na goli ~a vah, kam nih, trnu in bri nju, torej na manj lepi pla ti istr skepokra ji ne. Goli ~a va aso cii ra na praz ni no, na notra njo praz nost ali iztr ga nost, kamen,trn in brin pa lah ko s svo ji mi ostri mi robo vi in bodi ca mi ~lo ve ka po{ ko du je jo; raneso sr~ ne in du{ev ne.

Dru ga vrsta odno sa, odvi sni odnos, se obli ku je takrat, ko ljud je nima jo mo` nosti,da bi ìve li drug je, ali ko zara di spre mem be ideo lo gi je ìv lje nje v do lo ~e ni pokra ji -ni posta ne teàv no. V tem pri me ru se ob~u tek kra ja pok va ri ozi ro ma pre sto pi iz poljaabso lut no pozi tiv ne ga v po lje nega tiv no sti. Pri de do popa ~e nja odno sa ozi ro ma doodtu ji tve od pokra ji ne, o ~e mer govo ri mo v po glav ju Odtu je nost od pokra ji ne.Z vklju~i tvi jo Istre v Kra lje vi no Ita li jo se je odnos spre me nil v od vi sen odnos. Novadomo vi na Istra nov je bila tuja, s {te vil ni mi ome ji tva mi in brez pet ja, ki je bilo njihovneod tuj ljiv del.

Pri po ved ni odnos teme lji na zgod bah, ki jih nek do poz na o kra ju: mitih o na -stan ku, zgod bah o dru ̀ in skih zgo do vi nah, lokal nem izro ~i lu, moral nih zgod bah.Tovrst ne zgod be raz kri va jo zgo do vi no kra ja in nave za nost lju di nanj. Stal ni ca vsehteh zgodb je tiso~ let na zgo do vi na Istre, z vse mi zavo je val ci ter dràv ni mi tvor ba mi,ki so nasta ja le in izgi nja le. Dru ga stal ni ca so zgod be o de mon skih bit jih, vor ko tih,voklod la kih in {tri gah, ki so bili zlob ni in so pri na {a li nesre ~o. Ta demon ska bit ja sepogo sto ome nja jo pri povoj nem ekso du su in so sino nim za takrat no gos po dar skoter poli ti~ no podo bo. Pri pri po ved nem odno su ima pomemb no vlo go jezik, ne knji` -ni, ampak pogo vor ni jezik dru ̀ i ne, v ka te ri posa mez nik ìvi. Da je istr sko nare~ jepomemb no za obli ko va nje ob~ut ka kra ja, pri ~a jo lite rar na dela, nasta la v zad njih deset -let jih. Veli ko pesmi in zgodb izpod pere sa doma ~i nov, lai~ nih pisa te ljev, je namre~napi sa nih v na re~ ju, ki odra ̀ a duh pokra ji ne, v ka te ri ̀ ivi jo. Nare~ je je klju~ do zgo -do vi ne in iden ti te te.

Zad nji, ideo lo{ ki odnos teme lji na zavest nih vred no tah in pre pri ~a nju, kak {enodnos bi ljud je mora li ime ti do kra ja. Pove zu je se z od vi snim odno som ozi ro ma jeodgo vor nanj (Kr nel-Umek 1998, 30): »…Od pam ti ve ka je bila na{a ta tu` na, a sve -ta, z zno jem pre po je na istr ska zem lja, na{e to lepo, sinje mor je in na{e mora osta ti naveke…«. Ideo lo{ ki odnos se je izob li ko val na pod la gi zgo do vin ske ga spo mi na in izku -{enj, zato sta vse sko zi pri sot na strah pred zavo je val ci in potre ba po ustrez nem rav na njuz do ma ~o zem ljo (Br ̀ an 2001, 160):»…Vi di{te hrib~ ke,te doli ne,ta svet?Otrok moj,da bi kupil te kra je,to zem ljone bi smel ime ti

73


nih ~ein niko lido volj denar ja,za nobe no nji vo,za noben bared…«.

V zad njem ~asu se za opre de lje va nje odno sa med ~lo ve kom in nje go vim oko ljempogo sto upo rab lja izraz topo fi li ja. Izraz, ki je jezi kov na novost ali neo lo gi zem, zdru -ù je lepo to in edins tve nost. Pogo sto se obli ku je kot lep kraj ali pokra ji na, kar nape lju jek ra zu me va nju este ti ke kot glav ne pove za ve med ljud mi in nji ho vim oko ljem. Ven -dar je este ti ka le eden od na~i nov pove za ve. Tuan razu me estet sko pove za vo kot hip no,ki jo posa mez nik doì vi naklju~ no ob pogle du na izjem no, doslej nez na no lepo to.Pro tiu te` tej pove za vi je dol go traj na vez, ki ustvar ja topel ob~u tek poz na ne ga kra ja(Tuan 1990, 94). Estet ski ob~u tek je pove zan s spo mi ni in izku{ nja mi, ki jih ima posa -mez nik s ti stim kra jem. Istra ni doje ma jo svo jo pokra ji no kot lepo, kar kaè pogo staupo ra ba nare~ ne ga izra za de{tra v po me nu 9lepa’, kadar govo ri jo o Is tri.

Po mem ben ob~u tek, ki obli ku je odnos do kra ja, je edins tve nost. Istr ska poseb -nost teme lji na sre do zem ski kul tur ni pokra ji ni, ìv ljenj skem slo gu, ki iz nje izha ja,nare~ ju, kul tur nih kore ni nah, sti ku raz li~ nih kul tur in s tem pove za no bur no zgo -do vi no. Istr ska pokra ji na je pokra ji na oljk, smo kev, grozd ja in dru gih sre do zem skihrast lin. Pokra ji na so tudi bur ja, veli ke moti ke in prid ne roke. Veli ko naved kov govo -ri o ga ra nju, zato mno ge boli, da se Istra zara{ ~a, da pro pa da delo pred ni kov in s tempokra ji na izgub lja svo jo edins tve nost in mili no. Mili na je rezul tat ~lo ve ko ve ga delain nje go vih dejav no sti. Edins tve nost ustvar ja ta {e med seboj pove za na kon cep ta stikraz li~ nih kul tur in bur na zgo do vi na.

Na obli ko va nje topo fi li je vpli va jo tudi oseb nost ne zna ~il no sti lju di. Tako kot jeposeb na istr ska pokra ji na, je pose ben Istran, saj sta ìve la v med se boj ni sood vi sno -sti in drug dru ge ga obru si la. Kate re so glav ne last no sti Istra nov? Rekli bi lah ko, daskrom nost, trma, trdo ̀ i vost in iznaj dlji vost. Vse izha ja jo iz pokra ji ne, v ka te ri ìvi -jo, in odra ̀ a jo odnos do nje. Skrom nost se nave zu je na potro{ njo pri de la nih virov.Trma jih pove zu je z os lom, ̀ iva ljo, ki je bila v Is tri pomemb na in pogo sta vse do 2. sve -tov ne voj ne. Trdo ̀ i vost se nave zu je na bur ne zgo do vin ske dogod ke, {te vil ne spre mem bein na menja jo ~e se vla dar je. Ljud je pa so osta li. Poleg tega trd nost pome ni pri la go -je nost na narav ne raz me re. V li te ra tu ri sta dve sesta vi ni nara ve, ki nasto pa ta kot sino nimnarav ne odpor no sti Istra nov: hrast in ska le. Istran je tako kot hrast zako re ni njen glo -bo ko v is tr sko zem ljo in odpo ren pro ti vsem ujmam, ob tem pa trden kot ska le.

Med vse mi zna ~aj ski mi last nost mi Istra ni je naj bolj cenje na iznaj dlji vost, kar gle -de na na~in ̀ iv lje nja, mo` no sti, ki so se jim nudi le, in {te vil ne spre mem be na poli ti~ nempodro~ ju ni pre se net lji vo. Biti fur bast je bila last nost, ki so jo spod bu ja li in goji li, sajjim je omo go ~a la pre ̀ i vet je. Do izra za je pri{ la {e zla sti po 2. sve tov ni voj ni. Zao bi tizakon je pome ni lo biti pamet nej {i od obla sti, ki je s celo vrsto nesmi sel nih ukre pov

74

GEORITEM 15

vse sko zi pose ga la v ìv lje nje male ga ~lo ve ka. Kr{e nje zako na ni bilo samo dru` be nospre jem lji vo, ampak je ime lo celo izjem no pozi tiv no kono ta ci jo. Bilo je popol no malegi ti men del stra te gi je pri la ga ja nja na nov mej ni reìm.

To po fi li ja je odvi sna tudi od dru` be noe ko nom ske ga polo ̀ a ja lju di. Tuan (1990, 97)trdi, da se lju be zen do kra ja spre mi nja gle de na dru` be noe ko nom ski polo ̀ aj kme -ta. Na pod la gi ana li zi ra nih bese dil temu ne more mo z go to vost jo pri tr di ti, ker nima mopodat kov o po lo ̀ a ju kme ta, lah ko pa poteg ne mo neka te re zaklju~ ke. Ana li za kon -cep tov, ki se nave zu je jo na zem ljo, kaè, da je kon cep tov z ne ga tiv no kono ta ci jo manjin se v pri mer ja vi s kon cep ti s po zi tiv no kono ta ci jo red ke je pojav lja jo. Nega ti venodnos je pove zan z ga ra njem; le v enem naved ku je ned voum no izra ̀ e no, da je togara nje pove za no s kul ti vi ra njem zem lje. Jasnej {a je pove za va med gara njem in bor -no zem ljo. O~it no je sovra{ tvo do zem lje izra ̀ e no v na ved kih o dni nar jih. ̂ e poz na mosta nje na podro~ ju kme tijs tva in k temu pri {te je mo {e pomen zem lje v mi sel nemsve tu Istra nov ter nje no vlo go pri obli ko va nju mate rial ne ga in dru` be ne ga polo ̀ ajana pode ̀ e lju, ni pre se net lji vo, da je ta nega tiv ni odnos do zem lje pove zan z last -ni{tvom zem lje. Zem lja je bila kru ta in sovra` na do kme tij ske ga delav ca in male gakme ta, ki se je kljub gara nju te` ko pre ̀ iv ljal. Pri obeh gre za odnos lju be zen : so -vra{ tvo.

75

Sli ka 16: Zgo vo ren gra fit iz sre di{ ~a Ljub lja ne. îga va je Istra?

MIMI URBANC


Pre gled ni ca 2: Opre de li tev kon cep ta zem lja.

nev tra len {te vi lo ne ga ti ven {te vi lo po zi ti ven {te vi lopomen naved kov/ pomen naved kov/ pomen naved kov/

po ve zav po ve zav po ve zav

zem lja 27/46 zem lja – bor na 2/3 zem lja – lju ba 2/2

zem lja –ambi va len ten 5/1 zem lja – gara nje 12/6 zem lja – mati 1/2odnos

zem lja – 4/12 zem lja – gren ka 1/1 zem lja – mila 1/2kul ti vi ra nje

zem lja – 1/3 zem lja – 2/1 zem lja – mo~ 5/4niko gar{ nja hudi ~e va

zem lja – 1/2 zem lja – 7/6 zem lja – 29/15pre pro da ja nacio na li za ci ja nave za nost

zem lja – 1/2 zem lja – 2/2 zem lja – plod na 15/9raz po lo` lji va neob de la na

zem lja – rde ~a 1/2 zem lja – 1/2 zem lja – re{i tev 6/2istr ska pre kle ta

zem lja – 1/3 zem lja – rev na 1/1 zem lja – 1/1zmanj {a nje samo stoj nostpome na

zem lja – 5/4 zem lja – sve ta 2/3sovra` ni ca

zem lja – suha 2/3 zem lja – var nost 2/3

zem lja – 1/1 zem lja – 1/0àlost na varo va nje

zem lja – zavet je 1/1

zem lja dedov 1/2

sku paj 41/71 36/29 67/46

4.5 Odtu je nost od pokra ji ne

»…Vsa ta pokra ji na, stka na s pre te klost jo, z ma gi~ no iden ti te to, z ne ra zum lji vo innedo stop no glo bi no: leì pred menoj in me sili v bo le ~a emo cio nal na sta nja – samo te instra hu!…« (Ju rin ~i~ 1990, 301).

76

GEORITEM 15

V Is tri so glav ni vzrok odtu ji tve od pokra ji ne poli ti~ no moti vi ra ne ideo lo gi je dru` -be noe ko nom skih ure di tev, ki so se tod menja va le. Ideo lo gi ja dolo ~e ne ure di tvesama po sebi ne pov zro ~i odtu ji tve, mar ve~ je ta stran ski u~i nek pogo stih preo bra -tov. Bourassa (1991; pov ze to po Urbanc s so de lav ci 2004, 124) opi su je tri raz li~ nerav ni pokra jin ske izku{ nje: bio lo{ ki zakon, kul tur na pra vi la in oseb ne stra te gi je. Prvase nana {a na nei zo gi ben gene ra cij ski konf likt (Koh li 1996; pov ze to po Urbanc s so -de lav ci 2004, 124); ne more mo namre~ pri ~a ko va ti, da bodo na{i otro ci ceni li ena kestva ri kot mi. Dru go stop njo odtu ji tve (kul tur na pra vi la) umet no pov zro ~a jo dru` -be ne pred sta ve, to je pri pi so va nje novih pome nov sta rim prvi nam ter nas prot ja medurad ni mi ideo lo gi ja mi in tra di cio nal nim na~i nom ìv lje nja. Tret ja raven odtu ji tve(in di vi dual ne stra te gi je) nasto pi, kadar so ljud je zara di ukre pov obla sti lo~e ni od pokra -ji ne; lokal ni pre bi val ci zapu sti jo ozi ro ma so pri si lje ni zapu sti ti dom, na izpraz nje noobmo~ je pa se nase li jo dru gi ljud je (Ur banc s so de lav ci 2004, 124–125).

V ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma je imel bio lo{ ki zakon pri ustvar ja nju ob~ut -ka odtu je no sti manj pomemb no vlo go. Med ge ne ra cij sko nas prot je smo zaz na li samov na ved ku, ki govo ri o uva ja nju kolo bar ja. Mla di so bili naklo nje ni spre mem bam,ven dar so bili dokaj nemo~ ni. Pogo ste je je zasto pa na dru ga raven pokra jin ske izku{ -nje, to so kul tur na pra vi la. Prav nanje je ime la vla da jo ~a ideo lo gi ja naj ve~ ji vpliv.Med voj na ita li jan ska poli ti ka je Istri pri pi sa la pomemb no vlo go pri ude ja nja nju svo -je nacio na li sti~ ne poli ti ke. Pred tem je bilo gri ~ev na to pode ̀ e lje zgolj zaled je obal nihmest, vir kme tij skih pri del kov in rezer voar delov ne sile, nakar je zara di slo ven ske gazna ~a ja posta lo poli gon za izva ja nje ideo lo{ kih ukre pov.

Kul tur na pra vi la teme lji jo na ita li ja ni za ci ji ter odno su med ideo lo gi jo in tra di -ci jo. Ita li ja ni za ci ja je bila usmer je na pro ti trem cilj nim sku pi nam, govor cemslo ven ske ga jezi ka, raz li~ nim dru{ tvom in izo bra ̀ en cem. Avtor na~r ta izgo na slo ven -ske ga jezi ka iz {ol, ura dov in cerk va je bil ita li jan ski {ol ski mini ster Gen ti le. V ta namenso uki ni li vsa pros vet na dru{ tva in pre po ve da li pet je. Duhov ni ki in u~i te lji so bili izg -na ni pod pre tve zo, da niso bili roje ni v Is tri.

Po jem odnos ideo lo gi ja : tra di ci ja se nana {a na odnos urad ne ideo lo gi je do tra -di ci je. En vidik tega smo ̀ e ome ni li v prej{ njem stav ku, to je pre po ved ljud ske ga pet ja.Pri tem je ideo lo gi ja zavest no pose gla v tra di ci jo in s tem v mi sel ni svet Istra na ternje go ve ga odno sa do pokra ji ne. Istra je bila nena zad nje tudi »zvo~ na pokra ji na«, pet -je je lju di sprem lja lo na vsa kem kora ku in daja lo pokra ji ni pose ben pe~at.

Od nos med ideo lo gi jo in tra di ci jo obse ga dva kon cep ta, pro pad kme tij in spod -bu ja nje neu strez nih kul tur. O obeh smo è govo ri li, tu ju pred stav lja mo {e z vi di kaodtu je no sti, k ~e mur je pri po mo glo pro pa da nje kme tij. Ponos nad last ni{ tvom stazame nja la zagre nje nost zara di neus pe ha in srd nad siste mom kot kriv cem za nasta li

77

Sli ka 17: Kon cep tual no omre` je kate go ri je odtu je nost od pokra ji ne v ob dob ju medsve tov ni ma voj na ma. p str. 78

78

povezan z

je posledica

je del

je del

je

povezan z

vodi k/v

je del

povezan z

je

je

povezan z

je del

vpliva

povezan z

vodi k/v

je posledica

je posledica

ga prizadane

je del

nasprotuje

je del

je izpostavljen

je del

vpliva

vodi k/v

ga prizadane

ga prizadane

vodi k/v

povezan z

vodi k/v

je posledica

je del

je del

je del

povezan z

vodi k/v

nasprotuje

èlja po

izhaja iz

povezan z

vpliva

vodi k/v

je posledica

je del

je del

je del

ga prizadane

je del

povezan z

èlja po

je del

je

omogo~a

ga prizadanepovezan z

je

povezan z

je del

je del

povezan z

nasprotuje

jeje razumljen

je razumljen

nasprotuje

povezan z

vodi k/v

doìvi

je del

omogo~a

ga prizadane

je posledica

je del

je posledica

povezan z

vodi k/v

je del

je del

je

vpliva

povezan z

vodi k/v

je posledica

vodi k/v

povezan z

je


KULTURNO PRAVILO

OSEBNA STRATEGIJA

italijanizacija

odnos idelogija/tradicija

slovenski jezik

prosvetno dru{tvo

Julijska krajina

izobraènec

propad kmetij

priseljevanje

osebno preimenovanje

POIMENOVANJE

ime obmo~ja

spodbujanje neustreznih kultur

Istra

iredentizem

BIOLOŠKI ZAKON

afirmacija italijanstva

kontinuiteta z rimskim imperijem

medgeneracijski odnos Istra – »Istra«

krajevno preimenovanje

odseljevanje

prisvajanje imena Istra

upravnoteritorialni vidik

cerkev

ime Istra – dvoumno

ime Istra – zgodovinsko

duhov{~ina

preganjanje

Trst

ekonomska migracija

Jugoslavija

prekomorska deèla

{olanje

Trst – delo

priklju~itev Italiji

podeèlje

politi~no preganjanje


gospodarska kriza

nazadovanje gospodarstva

agrarna prenaseljenost

push dejavnik

politi~ni dejavnik

dru`beni dejavnik

gospodarski dejavnik

»caput Istriae«

Amerika

etni~no ~i{~enje

politi~na migracija

nasilje

italijanizacija 2

deportacija

izgon izobraèncev

narodnostno nasprotje

navezanost Trsta na Podonavjein srednjo Evropo

do leta 1918

priseljenec iz Italije

ISTRA 2

Slovenec

Hrvat


GEORITEM 15

neza vi dlji vi polo ̀ aj. Podob ne reak ci je je doì ve lo tudi vzpod bu ja nje neu strez nih polje -del skih kul tur, zla sti spod bu ja nje p{e ni ce na ra~un vin ske trte, ki je bila na naj vi{ jemmestu v Is tra no vem spoz nav nem sve tu.

Tret ja raven odtu ji tve je teme lji la na oseb nih stra te gi jah, pove za nih z mi gra ci ja -mi. Vse bu je dva kon cep ta: odse lje va nje in pri se lje va nje. Migra ci je so obli ka fizi~ neodtu ji tve od pokra ji ne, kar je dru ga ~e kot pri prej{ njih dveh rav neh, kjer je ~ut nodojema nje kva ri lo nepo sre den fizi~ ni stik. Pogo sta kon cep ta v ok vi ru migra cij sta gos -po dar ska kri za in narod nost no zati ra nje, na kate ra se nave zu je jo vsi dru gi kon cep ti.ê skle pa mo po pogo sto sti pojav lja nja, je kon cept narod nost ne ga zati ra nja mo~ nej -{i in, kot kaè pove za va na kon cep tual nem omre` ju, je gos po dar ska kri za nje go vaposle di ca. Po neka te rih podat kih (Vran in Gu{tin 1993, 612), je emi gri ra lo prib li` -no 100.000 slo ven sko in hrva{ ko govo re ~ih Istra nov. Slo ven ci, ~e se osre do to ~i mo lenanje, so ve~i no ma ̀ ive li na pode ̀ e lju, zato so migra cij ski toko vi zaje li le zaled je Istre,ne pa obal nih mest, ki so bila takrat {e povsem ita li jan ska. Istra ne so – tako kot dopri klju ~i tve k Ita li ji – zaseb ne in gos po dar ske vezi naj po go ste je vodi le v Trst. Naj po -go stej {i raz log za migra ci je je bila ̀ elja po pre ̀ i vet ju ozi ro ma bolj {e mu ̀ iv lje nju. V~a sihje bila raz log za odse li tev v Trst tudi èlja ozi ro ma potre ba po izo bra ̀ e va nju, zla stipoklic nem.

V tem obdob ju je Trst za kme~ ko pre bi vals tvo slo ven ske Istre zadr ̀ al vlo go zapo -sli tve ne ga sre di{ ~a. Ljud je so se vanj pri se lje va li, ker je bil v nji ho vem kul tur nem milje ju,zato so ime li v njem stka ne poslov ne in zaseb ne sti ke. Zara di vezi z ju` nim zaled jemin pri klju ~i tve Istre ter dela zahod ne Slo ve ni je je Trst postal pra vi caput Istri ae (9gla -va Istre’), saj je mesto svoj vpliv raz {i ri lo na ve~ ji del Istr ske ga polo to ka. Del lju di seni usta vil v Tr stu, ampak je {el glob lje v Ita li jo. Tudi Trst je namre~ doìv ljal glo bokokri zo, pove za no z vklju ~i tvi jo v novo dràv no tvor bo in odre za nost jo od sred nje -evropske ga in bal kan ske ga pro sto ra. Del izse lje nih Istra nov se je podal na drugi konecpolob le, v Ame ri ko. Ve~i na ~ez cean skih tokov je bila usmer je na v Ju` no Ame ri ko, sajje bilo za izse li tev v Zdru ̀ e ne drà ve Ame ri ke te` ko dobi ti doku men te. Del izse ljen -ske ga toka se je obr nil pro ti slo ven skih deè lam, ki so okr nje ne posta le del Kra lje vi neSrbov, Hrva tov in Slo ven cev ozi ro ma poz nej {e Kra lje vi ne Jugo sla vi je.

Tret ji raz log za pre se lje va nje je bil poli ti~ ni. Z do bro pre mi{ lje no poli ti ko je Kra -lje vi na Ita li ja èle la Istro ita li ja ni zi ra ti, zato je spre je la vrsto ukre pov, ki so delo va likot tako ime no va ni push dejav ni ki. Poli ti~ na migra ci ja ni bila le posle di ca nestri nja -nja z re ̀ i mom, ampak zla sti posle di ca na~rt ne ga zati ra nja, pre ga nja nja, depor ta cijSlo ven cev in Hrva tov ter izgo na izo bra ̀ en cev v ime nu ita li ja ni za ci je. Pri ti ski so sestop nje va li in dose gli vrhu nec ob napa du Ita li je na Jugo sla vi jo ter z us ta no vi tvi jo takoime no va ne Ljub ljan ske pokra ji ne in nje no pri klju ~i tvi jo k Ita li ji. Zara di narod nost -

79

Sli ka 18: Kon cep tual no omre` je kate go ri je odtu je nost od pokra ji ne v ob dob ju medleto ma 1945 in 1991. p str. 80–81


80

vodi k/v

vpliva

j

je posledica

je posledicaj

vpliva

vplivaj

vodi k/v

`

vodi k/v

j

doìvi

je izpostavljen

vodi k/v

je del

je del

je razumljenoblikuje

i

vpliva

je

ga prizadane

i

povezan z

g

doìvi

je del

j

je del

v

povezan z

je del

j

je posledica

j

je del

ga prizadane

je

je del

j

je del j

povezan z

vodi k/v

j

je izpostavljen

v

je del

vodi k/v

doìvi

je izpostavljen

g

je posledica

vpliva

povezan z

je izpostavljen

oblikuje

je izpostavljen

j

vodi k/v

v

vpliva

j

ga prizadane

v

je del

je

ga prizadane

je

ga prizadane

v ga prizadane

g

povezan z

v

doìvi

vodi k/v

v

povezan z

je del

j

povezan z

vodi k/v

je del

ga prizadane

j

je del

j

je posledica

j

nasprotuje

vodi k/v

g

push dejavnik

p

privla~nosttujina

`

posledica vojne

propad vasi

g

zaposlen v Trstu

v

mi/oni – razlikovanje

ideologija

odseljevanje

revolucija m

podeèlje

deagrarizacija

ostarevanje

hriboviti predeli do 1954 v coni B

obmo~je ob meji

depopulacija podeèlja

Jugoslovan

priseljenec

Slovenec iz notranjosti

prosto delovno mesto izseljencev

lo~itev od zemlje

negativno ~ustvo

zagrenjenost

àlost

bole~ina

identiteta

Slovenec

Italijan

eksodus 2

T

Zemlja je izgubljena, re{imo du{e

obalno mesto

propad stavbne dedi{~ine

prebivalstvena sprememba s

italijanizacija

i

gnev

Trst – biti pravi Istran


BIOLOŠKI ZAKON

KULTURNO PRAVILO

OSEBNA STRATEGIJA

o

medgeneracijski odnos

j

priseljevanje

izkoreninjenost

a

GEORITEM 15

81

je del

je del

je del

j

je del

je del

v

je posledica

v

èlja po

povezan z

je del

v

je

povezan z

d

izhaja iz

vodi k/v

v

izhaja iz

je

izhaja iz

p

ga prizadane

vodi k/v

d

je

je

vodi k/v

vodi k/v

p

je razumljen

je del

je razumljen

j

je del

vodi k/v

j

je del

je

je del

p

je

vpliva

je del

je razumljen

je

je del

vodi k/v

povezan z

ga prizadane

j

ga prizadane

j

je del

vodi k/v

izhaja iz

v

je razumljen

izhaja iz

g

vodi k/v

je izpostavljenvodi k/v

j

vodi k/v

doìvi

g

vodi k/vg

ga prizadane

je del

je posledica

p

vodi k/v

ga prizadane

d

vodi k/v

p

je

je

vodi k/v

j

je del

g

je razumljen

je razumljen

ga prizadane

je

èlja po

je

vodi k/v

povezan z

izhaja iz

v

ga prizadane

p

pull dejavnik

p

ìvljenjska mo`nost

Evropa/svet

stik

prijateljski stik gospodarski stik

sorodstveni stik

Italija

Trst 2

italijanizacija 2

onemogo~anje stikov

p

gospodarski dejavnik

nacionalizacija

brezposelnost

uni~enje industrije

obvezna oddaja

kolektivizacija

menjava valute

delovni sloj – prizadet

ekonomska migracija

politi~na migracija

politi~ni dejavnik

zapiranje meje

trà{ka kriza

politi~na negotovost

jugoslovanska propaganda

politi~na propaganda

italijanska propaganda

politi~na {koda

materialna {koda

italijansko – fa{izem

slovensko – komunizem

Jugoslavija

komunisti~no nasilje

z

velik kmet

ideolo{ki nasprotnik

zaznamovanost

m

medetni~ni spor

p

Trst

Z

sprememba narodnostne sestave

i

intelektualec

trgovec

odrezanost od Trsta

odrezanost od Kopra

jugoslovanski del Istre do 1954

g

odnos idelogija/tradicija

meja – lo~nica

prisilno delo

vrednota

m

jugoslovansko–italijanska meja

dvolastni{tvo

meja – nasilje

p

agrarna reforma


nih nas pro tij so Istro zapu sti li ljud je, ki so na last ni koì ob~u ti li pre ga nja nje, {e posebnopoli ti~ ni nas prot ni ki fa{iz ma. Pot jih je vodi la ali v Kra lje vi no SHS ozi ro ma Jugo sla -vi jo ali v ~ez mor ske deè le. V tret jem deset let ju prej{ nje ga sto let ja je na pri zo ri{ ~esto pil nov push dejav nik, to je mobi li za ci ja v ita li jan sko voj sko. Voj na v Etio pi ji in {pan -ska dràv ljan ska voj na sta namre~ mo~ no pove ~a li potre be po voja{ kih nabor ni kih.

Da bi hitre je in u~in ko vi te je spre me ni la narod nost no podo bo Istre, je Ita li ja vanjona~rt no nase lje va la svo je dràv lja ne, ki so ve~i no ma pri ha ja li z juga Ape nin ske ga polo -to ka. [lo je za lju di, zapo sle ne zla sti v dr ̀ av nih orga nih, in veli ke kme~ ke dru ̀ i ne,ki so se nase li le na poses tvih, za kate ra ni bilo kup cev.

Na ome nje no jezi kov no poli ti ko se nave zu je oseb no in kra jev no poi me no va nje.Oseb na ime na je ure jal odlok iz leta 1927, kra jev na pa odlok iz leta 1923. Pri pra vena te pose ge so bile dol go traj ne, saj je rim ska usta no va Socie ta di geo gra fia (Geo graf -sko dru{ tvo) za~e la pri prav lja ti ita li jan ska ime na za slo ven ske kra je ̀ e pred 1. sve tov novoj no. Poseb no mesto zav ze ma zem lje pi sno ime za celot no obrav na va no obmo~ je,ki je {e dan da nes spor no in pred met {te vil nih pole mi~ nih raz prav. Po vklju ~i tvi v Ita -li jo so Ita li ja ni nek da nja ime na Pri mor je, Lit to ra le in Küsten land zame nja li z ime nomVene zia Giu lia (Ju lij ska kra ji na). Nova admi ni stra tiv na eno ta je obse ga la Gori{ ko, Pulj -sko, Trà{ ko in Re{ ko pokra ji no ozi ro ma pro vin co. Po povr {i ni je pre se ga la nek da njeAvstrij sko pri mor je na ra~un Re{ ke pro vin ce in neka te rih pre de lov biv {e Kranj ske(Ma ru {i~ 1993, 8). Istr ski polo tok se je ime no val Istra. To ime so si od sre de 19. sto -let ja u~in ko vi to pris va ja li istr ski ire den ti sti. Mus so li ni je ve mu reì mu je ime ustre za lo,saj je izra ̀ a lo zgo do vin sko kon ti nui te to z an ti~ nim Rimom in tako pou dar ja lo nje -go vo ita li jans tvo (Ba skar 2002a, 117).

Kljub upo ra bi zgo do vin ske ga ime na Istra so se v zve zi z njim odpr le neka te re dile -me, ki so se po 2. sve tov ni voj ni {e dodat no zao stri le. Ime Istra je bilo spor no ̀ e v ~a suita li jan ske vla da vi ne. Pojem Istra – »Is tra« ozna ~u je neja snost ozi ro ma prob le ma -ti~ nost. Tako so na pri mer jaj ~a ri ce cilj svo jih teden skih poto vanj ime no va le Istra,~eprav so se zave da le, da je tudi nji ho va vas v Is tri.

Tudi v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991 se prva raven, to je bio lo{ ki zakon, nana -{a na odnos do spre memb. Posle di ce okle pa nja tra di cio nal ne ga na~i na ìv lje nja indela so se poka za le v gos po dar skem naza do va nju ter nezain te re si ra no sti mla dih zakme tijs tvo, o ~e mer govo ri nave dek iz knji ge Sv. Peter in nje gov ~as (Bru men 2000,306). Neko~ mo~ na in ugled na kme ti ja je zara di tra di cio nal ne ga okle pa nja na ìvi -no re jo naza do va la, ker o~e ni dou mel sodob nih potreb in pre poz nal pri lo` no sti, kijih nudi goje nje zele nja ve. Konec {est de se tih let se je za~el spre mi nja ti vred nost ni sistemv kme tijs tvu. Prej je bila ìvi na nad vse cenje na in nuj no potreb na, saj so z njo obde -lo va li polja, zago tov lje no pa je bilo tudi gno ji lo. V tem ~asu so za~e li vole nado me{ ~a titrak tor ji, ob tem pa je pri de lo va nje zele nja ve pri na {a lo bolj {i zaslu ̀ ek.

âs po 2. sve tov ni voj ni je zara di izra zi tih poli ti~ nih, dru` be nih in gos po dar skihspre memb mo~ no vpli val na vred nost ni sistem. Zem lja kot sre di{ ~e pove za no sti s po -

82

GEORITEM 15

kra ji no je ta pri mat izgu bi la pri pri pad ni kih mlaj {e gene ra ci je, ki so se pre ̀ iv lja li z dru -gi mi dejav no sti. Gos po dar ski raz voj je bil pove zan s spre mi nja njem kme tij skih zem lji{~v po zi da ni pro stor, kar je pri sta rej {ih lju deh pora ja lo ob~ut ke izgub lje no sti, odtuje -no sti. Poz nan in doma~ svet je izgi njal. Zgled no obde la na kme tij ska zem lji{ ~a, tera ses ka me njem, zlo ̀ e nim v suhe zido ve, so se umi ka le novim dejav no stim in potre bamsodob ne ga ~asa: indi vi dual ni pozi da vi, cestam in dru gim infra struk tur nim objektom.

Dru ga raven pokra jin ske izku{ nje, kjer ima pogla vit no vlo go ideo lo gi ja, je po pri -~a ko va njih dobro zasto pa na. Prej{ nji tota li tar ni reìm je zame njal nov tota li tar ni reìm,ki je prav tako brid ko zare zal v ute ~e ne tra di cio nal ne vzor ce. Na neka te rih podro~ -jih zelo izra zi to, saj je pose gel v pre ̀ i ve tve ne stra te gi je. Prvo je podro~ je last ni{ kihodno sov in kme tijs tva nas ploh, ki je bilo naj vi{ je na vred nost ni les tvi ci, dru go papodro~ je mobil no sti. V sku pi ni kul tur na pra vi la sta kon cep ta poli ti~ na nego to vostin komu ni sti~ no nasi lje. Podro~ je last ni{ kih odno sov in kme tij ske poli ti ke smo ime -no va li agrar na refor ma, ~eprav nima mo v mi slih samo tega ukre pa, ampak vse ukre pepovoj ne poli ti ke spod bu ja nja kolek ti vi za ci je, ki so tako ali dru ga ~e zaz na mo va li kme -tijs tvo. Temelj ni namen teh ukre pov je bil vzpo sta vi ti pra vi~ ne odno se v kme tijs tvuin pos pe {i ti nje gov raz voj. Kljub neka te rim dobrim pri je mom, so dru gi ukre pi ustvar -ja li vrsto nepra vil no sti, kri vic, kar je pri lju deh vzbu ja lo {te vil ne trav me, zagre nje nost,sovra{ tvo, saj so jih odtu ji li od zem lje ali pa so nji hov odnos do nje teme lji to prevred -no ti li.

Dru gi pojem meja – lo~ ni ca se nana {a na jugo slo van sko-ita li jan sko mejo. Pre -se ka la je kme tij sko zem ljo, kar je ime lo za posle di co pojav dvo last ni{ tva. Meja jepre se ka la tudi usta lje ne poti in odre za la istr sko pode ̀ e lje od svo je ga glav ne ga trì{ -~a, mesta Trsta. Prej svo bod na pot in mo` no sti naku po va nja so po voj ni posta linad zo ro va ni, kar so Istra ni doje ma li kot kra te nje oseb ne svo bo de. Zato meja ni pomeni -la zgolj fizi~ ne lo~ ni ce; z njo je bilo pove za no nasi lje, ki so ga doì ve li tisti, ki so kljubvse mu mejo ̀ ele li pre~ ka ti. Pre ha ja nje meje je bilo pove za no s po ni ̀ e va njem in sra -mo te njem tudi po raz de li tvi Svo bod ne ga trà{ ke ga ozem lja na coni A in B ter nastan kumeje med Jugo sla vi jo in Ita li jo.

Ob dob je nepo sred no po kon ~a ni 2. sve tov ni voj ni je bilo zaz na mo va no s po li -ti~ no nego to vost jo in nasi ljem, ki lju dem nista dovo lje va la, da bi si ure di li ìv lje njesklad no s svo ji mi èlja mi in potre ba mi. Ideo lo gi ja je vna {a la v pro stor nove vse bi -ne, tuje in nera zum lji ve, ki so v lju deh pora ja le strah in dvo me.

Oseb ne stra te gi je vse bu je jo kon cep te odse lje va nje, pri se lje va nje in zapo sli tev zunajkme tijs tva. Poli ti~ na nego to vost, spre mi nja nje uprav ne raz de li tve ter nape to sti medJugo sla vi jo in Ita li jo so pov zro ~i li inten ziv ne seli tve pre bi vals tva. Prvi vzrok je bilaveli ka rev{ ~i na, ki je sle di la sve tov ni mori ji. Za mno ge, zla sti za mla de, je bila takratedi ni izhod seli tev v Trst. Mesta na zdaj{ nji slo ven ski oba li takrat {e niso bila zanimi -va, saj so zla sti zara di uki nja nja proi zvod nje in seli tve indu strij ske opre me v no tra njostSlo ve ni je prav tako doìv lja la gos po dar sko kri zo.

83


Slo ven sko pode ̀ e lje se je za~e lo praz ni ti. Ko so se meje za~e le zapi ra ti, se je seli -tve ni tok iz cone B STO usme ril pro ti obal nim mestom. Migra cij ski toko vi so doì ve livrhu nec ob pri klju ~i tvi cone B Jugo sla vi ji in cone A Ita li ji. Zara di poli ti~ ne nego to -vo sti, mo~ ne pro ti ju go slo van ske pro pa gan de ter ukre pov s po dro~ ja ure di tve meje,agrar ne poli ti ke in last ni{ kih raz mer je Izo lo, Por to ro` in Piran zapu sti la ve~i na ita -li jan skih sta ro sel cev. Nase li li so se ve~i no ma v Tr stu in nje go vi oko li ci; zara di njih seje Trst spre me nil iz mul ti kul tur ne ga mesta v pre vla du jo ~e ita li jan sko mesto. V li te -ra tu ri se za izse li tev Ita li ja nov ve~i no ma pojav lja izraz ekso dus, za izse li tev Hrva tovin Slo ven cev pa se obi ~aj no upo rab lja izraz izse lje va nje.

Se li tve Slo ven cev so bile manj inten ziv ne. Zara di tra di cio nal ne nave za no sti insorod ni{ kih sti kov je bil Trst tudi zanje samou mev na izbi ra. Sle dil je mo~an val poli -ti~ nih migra cij po pod pi su Lon don ske ga spo ra zu ma, ko so se sku paj z Ita li ja ni odse li litudi mno gi Slo ven ci. Odha ja li so iz istih vzgi bov kot Ita li ja ni, v prvi vrsti zara di poli -ti~ nih ozi ro ma ideo lo{ kih in z nji mi pove za nih gos po dar skih raz lo gov. Pose bej soizpo stav lje ni tri je kon cep ti, to je obli ko va nje dràv ne meje (po li ti~ na nego to vost, zapi -ra nje meje, menja va valu te, trà{ ka kri za), indu strij ska poli ti ka (brez po sel nost,uni ~e nje indu strij ske proi zvod nje, nacio na li za ci ja) in agrar ni ukre pi (ko lek ti vi za ci -ja, agrar na refor ma, obvez na odda ja). Ve~i na nave de nih ukre pov je naj bolj pri za de ladelov ne slo je pre bi vals tva, na kate re se je opi ra la nova ljud ska oblast. Za vse mi temikon cep ti sto ji ideo lo gi ja kot gonil na sila povoj ne ga obdob ja v Is tri. Z ideo lo gi jo pove -za na revo lu ci ja in mo~ na pro pa gan da pro ti raz red nim nas prot ni kom sta pri za de lizla sti veli ke kme te, Istra ne, zapo sle ne v Tr stu, duhov{ ~i no in izo bra ̀ en ce. Naj mo~ -nej {o depo pu la ci jo sta doì ve li obmo~ je ob meji z Ita li jo in hri bo vi to obmo~ je, ki jebilo do leta 1954 v coni B STO.

Med naj po go ste je ome nje ni mi poj mi sta emi gra ci ja in ekso dus. Opre de lju je jumo~ na ~us tve na kom po nen ta, {e zla sti prve ga. Z njim so pove za ni kon cep ti kot sognev, zagre nje nost, àlost, bole ~i na in lo~i tev. ê bi ana li zi ra li bese di la izpod pere -sa ita li jan skih izse ljen cev, bi bil ver jet no tudi pojem ekso dus pod krep ljen s po dob ni mikon cep ti iz skla di{ ~a nega tiv nih ~us tve nih kon cep tov. Bole ~i na izha ja iz lo~i tve odzem lje in odtu ji tve od pokra ji ne. Ni~ manj bole ~a ni bila diskri mi na ci ja na poli ti~ -ni ozi ro ma ideo lo{ ki pod la gi na eni stra ni in na etni~ ni pod la gi na dru gi.

Od sre di ne pet de se tih let, ko so se poli ti~ ne raz me re umi ri le, je bila emi gra ci ja samo{e gos po dar ska. Prej agrar no pode ̀ e lje je za~e lo inten ziv no spre mi nja ti podo bo. Zaz -na mo va li so ga osta re va nje, depo pu la ci ja in dea gra ri za ci ja, pro ce si, ki so sprem lja ligos po dar sko in dru` be no preo braz bo. Tok seli tev se je usme ril v me sta na slo ven skioba li, kjer je bilo po odho du Ita li ja nov obi lo pro stih sta no vanj, obe nem pa je hitrej -{i gos po dar ski raz voj odprl {te vil na delov na mesta, seve da pa je bilo tre ba zapol ni titudi izpraz nje na delov na mesta odse lje nih lju di. Poleg Istra nov iz notra njo sti Istreso se v obal na mesta nase lje va li Slo ven ci iz notra njo sti in pri se ljen ci iz dru gih repub -lik nek da nje Jugo sla vi je. Zla sti mo~an je bil tok sled njih, zato so obal na mesta lah ko

84

GEORITEM 15

ohra ni la svo jo mul tiet ni~ no in mul ti kul tur no vlo go, ven dar z dru ga~ no vse bi no. Zara -di inten ziv ne ga pri se lje va nja je v obal nih mestih velik dele` pri se lje nih pre bi val cev.Po razi ska vi iz leta 1998 jih je bilo v ko pr ski ob~i ni ve~ kot polo vi co, v sta rem mestnemjedru Kopra pa kar ve~i na. Ta sko raj popol na pre bi vals tve na spre mem ba v obal nihmestih se je nav zven kaza la v pro pa du stavb ne dedi{ ~i ne v sta rih mest nih jedrih, {ebolj pa v spre mem bi ìv ljenj ske ga slo ga me{ ~a nov.

Ljud je so odha ja li in pre tr ga li nevid no vez s po kra ji no, saj to ni bila ve~ nji ho vapokra ji na. Bila je nova pokra ji na, ki je niso poz na li ozi ro ma je niso hote li spoz na ti.To ozna ~u je pojem izko re ni nje nost. Odtu je nost od pokra ji ne je lah ko tudi del na. Zalju di, ki so se pre se li li v me sta, je bil dom {e ved no v gri ~ev ju, kamor so jih vle kli pet -je {kr ̀ a tov, di{e ~e brni stre, Dra go nja z be lim pro dom.

Pri se lje va nje se ve~i no ma nana {a na obal na mesta in le v manj {em obse gu tudina pode ̀ el ska nase lja. Za nove nase ljen ce je bila Istra nova, nepoz na na. Bili so neve{ -~i poseb ne ga na~i na obde lo va nja zem lje, zato ni ~ud no, da so pov zro ~i li spre mem bev po kra ji ni ([tok-Voj ska 2003, 123): »…S po voj no nase li tvi jo novih pre bi val cev, neva -je nih take ga na~i na obde lo va nja zem lje, se je pri ~e la spre mi nja ti tudi ta doli na. Mno ginasa di oljk, fig in trt so pad li pod seki ra mi ali pa jih je zara slo robi dov je. Kana li medpolji, ki jih nih ~e ve~ ni vzdr ̀ e val, so se pri ~e li ma{i ti, bre go vi pa podi ra ti; voda se je zopetpro sto raz li va la nao ko li…«.

Tret ji pro ces, ki je na rav ni oseb ne ga doìv lja nja pora jal ob~u tek odtu je no sti, jezapo slo va nje zunaj kme tijs tva. Kmet je zapo sli tev v to var ni ob~u til kot fizi~ noodtu je nost. Mno gi, za kate re je bila zem lja del nji ho ve ga bis tva, so se le s te ̀ a vo vda libre zo seb ni indu strij ski proi zvod nji.

Zad nji sklop odtu je no sti se nave zu je na poi me no va nja. Prvi obrav na va ni pojemso ledin ska ime na, ki izgi nja jo. Zara di odse lje va nja in opu{ ~a nja kme tijs tva je to véde -nje za~e lo zami ra ti. Dru gi obrav na va ni pojem, prei me no va nje kra jev nih imen, jenepo sred na posle di ca ideo lo gi je, nje ne ga raz ka zo va nja mo~i in nove ga opre de lje va -nja odno sa do pro sto ra. Pri tem je tr~i la ob ve~ sto let no tra di ci jo, ki opre de lju je odnosposa mez ni ka do ̀ iv ljenj ske ga oko lja in s tem iden ti te to. V Is tri je bilo kar pre cej tak -{nih imen: Sv. Peter (Ra ven), Ceto re (Vi ni ca, poi me no va na po @upan ~i ~e vi Vini ci),Kor te (Dvo ri), Sve ta Luci ja (Lu ci ja), Sv. Anton (Prid vor), Sv. Mar ko (Mar ko vec)…Spre mem be je dolo ~i la in vsi li la oblast, tako da jih doma ~i ni ve~i no ma niso moglipre pre ~i ti. Zara di vsi lje no sti, neìv ljenj sko sti in pomanj ka nja iden ti tet nih vezi z no -vi mi ime ni so ta ljud je le te` ko spre je li ali pa jih sploh niso. V vsa kem pri me ru sopov zro ~i la jezo in nera zu me va nje.

Pri poi me no va njih je naj ve~ ja pozor nost name nje na ime nu celot ne ga obmo~ ja.Naj sta rej {e ime Istra je bilo spor no zara di zgo do vin ske, poli ti~ ne in etni~ ne vse bi -ne. Na opu{ ~a nje zgo do vin ske ga ime na je vpli va la pove za nost ozi ro ma pre ̀ e tostz ita li jan skim jezi kom, ita li jan sko kul tu ro in ita li jan sko zgo do vi no. Baskar (2002a,118) je ta pro ces ime no val dei stri za ci ja, raz log zanjo pa je bil strah, da bi raba histo -

85


86

ri~ ne ga ime na med doma ~i ni lah ko vodi la v iz gu bo pokra ji ne. Name sto ime na Istrase je poja vi la vrsta povsem novih alter na tiv nih poi me no vanj, na pri mer Oba la, Kopr -sko pri mor je, Slo ven sko pri mor je, ki so bila v prvi vrsti plod znans tve ne ga rezo ni ra nja,ven dar niso na{ la poti v mi sel ni svet Istra nov na pode ̀ e lju. Slo ven ska geo gra fi ja jeime la pri tem vid no vlo go.

Do da ten raz log, da se po 2. sve tov ni voj ni ime Istra dol go ni uve lja vi lo, je nje napoli ti~ na ozi ro ma uprav na deli tev. Bila je raz de lje na med Jugo sla vi jo ter coni A in BJulij ske kra ji ne, od avgu sta 1947 med Jugo sla vi jo ter coni A in B Svo bod ne ga trà{ -ke ga ozem lja (STO). Zato ni bilo nobe ne potre be po enot nem ime nu, kaj ti ime STOje pre vla do va lo v vseh sfe rah jav ne ga in poli ti~ ne ga ìv lje nja.

Kljub novim ime nom trd no zako re ni nje no ime Istra ni izgi ni lo. Baskar (2002a,117–118) pi{e, da nje go va upo ra ba ver jet no ni bila pre po ve da na, ven dar zara di zgo -do vin skih in poli ti~ nih vzro kov ni bila zaè le na. To se kaè v be se di lih povoj nihgeo gra fov, ki v na slo vu nosi jo alter na tiv na ime na, v sa mem bese di lu pa ob~a sno upo -ra bi jo ime Istra ali vsaj pri dev nik istr ski. Za konec si poglej mo {e ime ni [avrin ke in[avri ni ja. Njun izvor je v {a vrin kah, popot ni cah, ki so jih tako ime no va li v hr va{ kemdelu Istre. Same se tako niso opre de lje va le. Doma ~i ni obe ime ni odkla nja jo, ker ima -ta nega ti ven pri zvok, ven dar sta se kljub temu uve lja vi la, {e zla sti pri poi me no va njuetno lo{ kih sku pin.

Za naj no vej {e obdob je je le malo naved kov, ki se nave zu je jo na odtu je nost odpokra ji ne. Na dru gi rav ni pokra jin skih izku {enj, to je pri kul tur nih pra vi lih, je mogo -~e zasle di ti pojem meja – lo~ ni ca, ki se tokrat nana {a na slo ven sko-hr va{ ko mejo. Zara di

vpliva

je del

je del je del

je

ga prizadane

vodi k/v


KULTURNO PRAVILO

slovensko-hrva{ka meja

Buzet

dvolastni{tvo

zanemarjanje podeèljameja – ovira

meja – lo~nica

Sli ka 19: Kon cep tual no omre` je kate go -ri je odtu je nost od pokra ji ne v ob dob jupo letu 1991.

Sli ka 20: Depo pu la ci ja notra njo sti slo ven ske Istre se kaè tudi v pro pa da nju stavb nededi{ ~i ne. p

GEORITEM 15

87

MIMI URBANC


88

nastan ka dveh novih nacio nal nih dràv je bila nek da nji repub li{ ki meji pri pi sa na vlo -ga lo~ ni ce med dve ma drà va ma in dve ma naro do ma.

Nova meja je pri za de la è tako red ko pose lje ni in gos po dar sko slab {e raz vi ti delkra{ ke Istre, kar je zanj pome ni lo doda ten uda rec. Meja je okr ni la svo bo do giba njalju di, delov ne sile, bla ga, sto ri tev in je posta la tudi ovi ra za pre mo ̀ enj ske in denar -ne toko ve. Ogro ̀ a tudi posre do va nje infor ma cij in kul tur no izme nja vo. Uve ljav lja njenacio nal ne ga inte re sa je zmanj {a lo ̀ iv ljenj ski pro stor lju di in nji ho vo giba nje v njem.Meja je popa ~i la pokra ji no in okr ni la mo` no sti za raz voj nje nih gos po dar skihdejav no sti, pre se ka la je pro met ne pove za ve ter infor ma cij sko in komu nal no infra -struk tu ro. Nasled nji vidik zade va pojem odnos ideo lo gi ja : tra di ci ja, pove zans kon cep tom zane mar ja nje pode ̀ e lja.

4.6 Pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la

Ana li za izbra nih bese dil je poka za la, da so v ob dob ju med sve tov ni ma voj na mamed otip lji vi mi prvi na mi kul tur ne pokra ji ne poleg obde la ne zem lje naj bolj idea li -zi ra ne str nje ne vasi in majh na, kam ni ta hi{a. Temelj ni ele ment idi li~ no sti je plod nazem lja, ki nosi pe~at trde ga dela ne samo sodob nih gene ra cij, ampak tudi pred ni -kov. K nje go vem obli ko va nju je zago to vo pri po mo glo to, da zem lja nudi mo` nostza pre ̀ i vet je.

Pri obli ko va nju pode ̀ el ske idi le je mate rial ni del kul tur ne pokra ji ne pri zo ri{ ~esku pin ske ga ̀ iv lje nja. Za samo obli ko va nje idi le je neo tip lji vi del pokra ji ne pomemb -nej {i, saj obse ga social ne vezi, ki obli ku je jo skup nost, in ob~u tek pri pad no sti. Prviobrav na va ni in ve~ krat pou dar je ni pojem je dru ̀ ab nost. Obse ga ve~ kon cep tov: ljud -sko pet je, praz no va nje, sku pin sko delo in ve~er na sre ~e va nja. Ve~er na sre ~e va nja senana {a jo na red no dru ̀ e nje fan tov (v~a sih tudi deklet) ob ve~e rih, zago to vo pa napraz ni~ ne dni in ob sobo tah. Dru ̀ e nja so mine va la ob spon ta nem pre pe va nju, pogo -vo rih o ak tual nih dogod kih in, ~e je bila dru{ ~i na fan tov ska, seve da o de kle tih. Pet jeje bilo pomem ben del dru ̀ ab ne ga ìv lje nja, ver jet no kar naj po memb nej {i. Sprem -lja lo je praz ni ke, dru ̀ in ske moli tve in sku pin sko delo, ki je ponu ja jo obi lo mo` no stiza dru ̀ e nje. Sku pin sko delo se je veza lo na oprav lja nje rabu te, to je skup ne ga vzdr -è va nja komu nal ne infra struk tu re, in na kme~ ka opra vi la.

Sku pin sko delo je bilo pomemb no, saj neko~ {e ni bilo ustrez nih stro jev, s ka te -ri mi bi si lah ko poma ga li pri delu. Zato so ljud je, ~e so hote li zado vo lji ti last ne potre be,mora li upo {te va ti potre be preo sta lih in jim poma ga ti pri nji ho vem zado vo lje va nju.Pri lo` nost za dru ̀ ab nost so bila tudi raz li~ na praz no va nja, pove za na s cerk ve ni mi praz -ni ki. Obi ~aj no so jim sle di le mno ̀ i~ no obi ska ne vese li ce, kjer se je ple sa lo. Pomemb navidi ka pode ̀ el ske idi le sta bila ~ut za skup nost in umir je no ̀ iv lje nje, kjer sta ~as opre -de lje va la zgolj menja va nje dne va in no~i ter menja va nje let nih ~asov z vme sni mimej ni ki, praz ni ki.

GEORITEM 15

Na doje ma nje idi le pode ̀ e lja in ìv lje nja na njem so vpli va li red ni sti ki s Tr stom.Pove za ve zaled ja s Tr stom so bile pred po goj, da je pode ̀ e lje sploh lah ko ìve lo. Dru gipojem, ki ga uvr{ ~a mo h go nil nim silam, je va{ ka samou pra va kot meha ni zem za dolo -~e va nje del na podro~ ju vzdr ̀ e va nja komu nal ne infra struk tu re. Zad nji pojem v sku pi nineo tip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne je sejem. Sej mi so bili pomemb ni za gos po dar -sko ̀ iv lje nje in so poleg tega omo go ~a li dru ̀ ab no ̀ iv lje nju zunaj obi ~aj ne ga radi ja sti kov.Ime li so regio nal ni zna ~aj, {e zla sti ìvin ski, na kate rih je bil v os pred ju trgov ski vidik.Na sej mih, ki so sprem lja li cerk ve na praz no va nja, se je trgo va nje pre ple ta lo z za ba vo.

Idi la je pove za na z vklju ~e va njem zaè le ne ga, dobre ga, spo {to va ne ga ter izklju -~e va njem neza ̀ e le ne ga in sla be ga. Kdo ozi ro ma kaj ni bilo vklju ~e no v po de ̀ el sko

89

povezan z

je

je posledicapovezan z

vodi k/v

je del je delje del

vpliva

je del

je

je del

je del izhaja iz

je del

izhaja iz

je

nasprotuje

povezan z

je del

povezan z

je

je del

je del

je del

je del

nasprotuje

vodi k/v

povezan zje

povezan z

je

povezan z

je del

je del



obdelana zemlja

povezava Trst/zaledje

gonilna sila


druàbnostpopa~enje idile

oblast

uradni ukrep


gospodarska politika

podeèlski ostali

karabinjer

sejem

praznovanje

ritem narave

ljudsko petje

vas

hi{a

skupinsko delo

va{ka komuna

rabota

kme~ko opravilo

stik z naravo mirno ìvljenje

dav~na politika

~ut za skupnost

priseljenec iz Italije

Sli ka 21: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la v ob dob jumed sve tov ni ma voj na ma.


90

idi lo ozi ro ma kaj jo je popa ~i lo? V prvi vrsti je to bila oblast, ki je lju dem gre ni la ̀ iv -lje nje s {te vil ni mi ukre pi, zla sti na podro~ ju narod nost ne ga zati ra nja in gos po dar skepoli ti ke (glej poglav je Pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja). Oblast so pred stav lja li kara bi njer -ji, ki so bili kot rural others ozi ro ma 9po de ̀ el ski dru gi’ (dru ga~ ni') izklju ~e ni iz ̀ iv lje njana vasi. Pode ̀ el ska idi la je bila »re zer vi ra na« le za Slo ven ce.

Med otip lji vi mi prvi na mi kul tur ne pokra ji ne v be se di lih, ki opi su je jo obdob jemed leto ma 1945 in 1991, zasle di mo kon cep ta obde la na zem lja in zadru` ni dom. Prvise red ko pojav lja in {e to posred no v no stal gi ji ter spo mi nih na minu le ~ase in nek -da njo pokra ji no. Pojem zadru` ni dom se pojav lja pogo sto, naj ve~ v po ve za viz udar ni{ kim delom. Zadru` ni domo vi so zani miv feno men va{ ke ga ̀ iv lje nja po 2. sve -tov ni voj ni. Doka zu je jo, da je oblast uspe la svo jo (Kar de lje vo) ide jo pred sta vi ti v taki

vodi k/v

je

jepovezan z

je

povezan z

nasprotuje

oblikuje

je

je delizhaja iz

je del

je

vodi k/v

povezan z

je del

je povezan z

nasprotuje

vpliva

je delje del

vodi k/v

je

je

je del

je

je

izhaja izje del

je del

jeje del

povezan z

je del

povezan z

je

je

vodi k/v

je del

je del

doìvi

je del

vodi k/v

vodi k/v

je

povezan z

je del

izhaja iz




popa~enje idile

oblast

podeèlski ostali

obdelana zemlja

sodoben na~in ìvljenja

individualizacija

mi/oni – razlikovanjevikenda{

~ut za skupnost

udarni{ko delo

zadru`ni dom

skupinsko delo

druàbnost

kulturna prireditev izgradnja infrastrukture

kme~ko opravilo

celinski Slovenec

Neslovenec

uradni ukrep

agrarna reforma

nacionalizacija

praznovanje

motorizacija

carinik

policist

popa~enje otipljivih prvin

popa~enje neotipljivih prvin

propad stavbne dedi{~ine

zara{~anje

tujec

propad skupinskega dela

osovraènost

komunisti~no nasilje

Sli ka 22: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la v ob dob jumed leto ma 1945 in 1991.

GEORITEM 15

lu~i, da jo je pode ̀ el sko pre bi vals tvo pos vo ji lo in vklju ~i lo v last no podo bo idi le. Takoso zadru` ni domo vi posta li nova prvi na, ki naj bi na novo defi ni ra la sre di{ ~a vasi inpreu smer ja la toko ve pode ̀ el ske ga pre bi vals tva. Bili so pra vi sim bol pode ̀ el ske ga ~lo -ve ka v po voj nem obdob ju ter odraz moral ne pri la sti tve vasi in ìv lje nja v njej.

ût za skup nost se je iz pred voj ne ga obdob ja ohra nil v po voj no, ko ga je drà vana~rt no raz vi ja la in s tem sku {a la pri do bi ti naklo nje nost lju di. Dru ̀ ab nost obse gadva kon cep ta, sku pin sko delo in kul tur ne pri re di tve. Sled nje se le red ko ome nja jo.Ve~ je infor ma cij o sku pin skem delu, ki je obse ga lo izgrad njo infra struk tu re, kme~ -ka opra vi la in udar ni{ ko delo. Sled nje je bilo ̀ ivo zla sti prva leta po 2. sve tov ni voj ni.Pode ̀ el sko pre bi vals tvo je anga ̀ i ra lo in pove za lo v pri za de va nju po izbolj {a nju ̀ ivlje -nja na vasi. Opri jem ljiv rezul tat teh akcij so bili zadru` ni domo vi. S tem je poli ti kaustvar ja la svo jo vizi jo pode ̀ el ske idi le.

De set let je po voj ni je bilo sku pin sko oprav lja nje kme~ kih del {e ̀ ivo, potem je za~e -lo posto po ma zami ra ti. Ro~ no delo so nado me sti li stro ji in potre be po sku pinskemoprav lja nju del so usi ha le. Dlje se je sku pin sko delo ohra ni lo pri grad nji infra strukture.

Kaj je v tem obdob ju kva ri lo pode ̀ el sko idi lo? V sfe ri otip lji vih prvin velja izpo -sta vi ti pred vsem pro pad stavb ne dedi{ ~i ne in zara{ ~a nje kme tij skih zem lji{~. V sfe rineo tip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne je bila to oblast, ki je z raz ni mi ukre pi pose -ga la v struk tu ro pode ̀ e lja, pri ~emer je pomemb no, da so bili oblast ni ki nedo ma ~i ni,tuj ci, ki so bili med doma ~i ni pogo sto oso vra ̀ e ni (Ver gi nel la 1998, 207): »… so prejbili Sici lja ni in sedaj so pa Kra {ev ci. Ki nas hodi jo koman di ra ti…«.

[te vil ni ukre pi s po dro~ ja ure ja nja last ni{ kih odno sov, agrar na refor ma in nacio -na li za ci ja, ~e na{te je mo samo naj po memb nej {e, so dodo bra raz bur ka li pode ̀ e lje terpre ki ni li usta lje ne vzor ce dela in dru ̀ ab no sti. Nede lje in praz ni ki, dela pro sti dnevi,dne vi, name nje ni moli tvi, pet ju in po~it ku, so bili vklju ~e ni v ur nik »ljud ske izgrad -nje«. V prid ohra nja nja in vzdr ̀ e va nja dru ̀ ab no sti, pove za no sti in upo {te va nja rit manara ve prav tako nista moto ri za ci ja in indi vi dua li za ci ja.

Obe nem so nov na~in ̀ iv lje nja, izbolj {a ni sti ki in odpr tost pove ~a li sku pi no »po -de ̀ el ski dru gi«, ki to pot obse ga kon cep te Neslo ven ci, celin ski Slo ven ci, viken da {i,cari ni ki, poli ci sti ter mi/oni – raz li ko va nje. Cari ni ki in poli ci sti so bili nepo sred nopove za ni z na stan kom nove meje. So naj bolj odda lje ni od doma ~i nov, ne le zato, kerso tuj ci, pove ~i ni pri pad ni ki naro dov iz dru gih jugo slo van skih repub lik, ampak tudizara di svo je mo~i in vlo ge, ki jo je pri na {al nji hov poklic ni polo ̀ aj. Bili so ute le {e -nje oso vra ̀ e ne meje. K Ne slo ven cem pri {te va jo pri pad ni ke naro dov biv {ihjugo slo van skih repub lik. V Pad ni so ome nje ni musli ma ni, ki ìvi jo svo je ìv lje nje,odmak nje no od ìv ljenj skih in delov nih tokov doma ~i nov, sta ro sel cev. Viken da {i incelin ski Slo ven ci so sicer Slo ven ci, ven dar niso Istra ni.

Ja sno je izra ̀ e no nas prot je med »mi« in »oni«. Oni so vsi, ki nima jo istr skih kore -nin, so fore {ti ozi ro ma 9tuj ci’. Fizi~ na meja med nji mi in Istra ni je pove za na z raz li~ ni mizgo do vin ski mi meja mi. Za mno ge [upe tr ce (pre bi val ce vasi Sv. Peter) je meja reka

91


Rià na, ker je po njej po 2. sve tov ni voj ni pote ka la meja med cono B STO in Jugo -sla vi jo, za dru ge je meja na ~rno kal ski struk tur ni stop nji. Po mne nju Jurin ~i ~a nevid nemeje Istre obsta ja jo. Doda ja, da meja (Ju rin ~i~ 1994, 622): »…med Istri ja ni in prise -ljen ci je bila in je {e ved no aktual na…«. Po nje go vem so raz lo gi v in ten ziv nem, ideo lo{ kopogo je nem pri se lje va nju lju di, ki se niso mogli vklju ~i ti v is tr sko ìv lje nje.

Raz li ko va nje med »mi« in »oni« se je ohra ni lo v ob dob je samo stoj ne Slo ve ni je.Nekaj raz lo gov je celo v prid trdi tvi, da se je poglo bi lo. V sa mo stoj ni Slo ve ni ji je Istraedi na pra va sre do zem ska pokra ji na, zato je inte res »ce lin skih Slo ven cev« za nakuppo~it ni{ ke hi{e ~eda lje ve~ ji. Prav nepre mi~ ni ne so nad vse ob~ut lji va tema (Vi da li 1996,352): »…To se kaè tudi v bo jaz ni, da bi Slo ven ci iz notra njo sti drà ve poku pi li pro stazem lji{ ~a bli zu mor ja in opu ste le hi{e v no tra njo sti Slo ven ske Istre…«.

Za obdob je po letu 1991 je malo naved kov, na pod la gi kate rih bi se dalo skle pa tio do je ma nju pode ̀ el ske idi le. Govo ri jo o iz gub lje ni idi li in izra ̀ a jo hre pe ne nje popre te klo sti (Pri mo ̀ i~ Uma ri 2001, 105): »…Pred krat kim pa se je zasu ka lo na bolje:nekaj mla dih iz dru ge ali celo tret je gene ra ci je se je vrni lo ter si popra vi lo hi{o ali zgra -di lo novo.… Tinjan se po~a si vra ~a v ̀ iv lje nje. Teta, zad nja sta rej {a Tinjan ka, mi pra vi,da àl ni ve~ pove za no sti… Vsak hiti po svo jih oprav kih ali se ti{ ~i doma pred tele vi -zi jo, prav tako kot v me stu…«. Avto ri ca izha ja iz spo mi nov na pre te klost in na njihgra di pri hod nost. Sku paj z no vi mi pri se ljen ci, ki niso fore {ti, ampak sino vi in vnu -ki doma ~i nov, se je v Ti njan za~e lo vra ~a ti ìv lje nje. Uto pi~ no je pri ~a ko va la, da sebo z nji mi vrnil tudi na~in ìv lje nja iz nje ne ga otro{ tva.

Nova meja med Slo ve ni jo in Hrva{ ko je poli ci ste, torej »po de ̀ el ske dru ge«, zane -sla tudi glo bo ko na istr sko pode ̀ e lje, ven dar jih doma ~i ni, vsaj v Ra ki tov cu, ne doje ma jokot mote ~e.

4.7 Pokra ji na spo lov

Prvi sklop kon cep tov, ki se nana {a jo na obdob je pred 2. sve tov no voj no, smo zdru -ì li v kon cept èn ska pokra ji na, kjer je èn ska glav na akter ka. Bila je odgo vor na zapri do bi va nje dodat nih sred stev, ki so bila mno go krat odlo ~il ne ga pome na za pre ̀ i -vet je. @en ske so slu ̀ i le kot peri ce, pri de lo val ke in pro da jal ke zele nja ve, mle ka ri ce,jaj ~a ri ce in kru {a ri ce. Poleg teh pogla vit nih dejav no sti bi lah ko na{ li {e dru ge, vse pove -za ne s pro da ja njem.

V na ved kih, ki opi su je jo dnev ne in teden ske poti »pótovk«, se ves ~as pojav lja jotri je kon cep ti: pre ̀ i vet je, gara nje in hoja. So kot rde ~a nit nji ho ve ga aktiv ne ga udejs -tvo va nja, na~in ̀ iv lje nja, ki jih je zaz na mo val in s ka te rim so zaz na mo va le pokra ji no.Hoja sicer ni bila edi na mo` nost, ven dar je bila zara di rev{ ~i ne edi na izbi ra. Med leto -ma 1902 in 1935 je sicer obra to va la ozko tir na ̀ elez ni ca Trst–Po re~, ven dar so jo zara divar ~e va nja red ko upo rab lja le. Za ve~i no je bila zunaj nji ho vih obi ~aj nih poti. Tudiavto bus so upo rab lja le le v naj ve~ ji nuji. Pogo ste je so upo rab lja le par nik od Kopra

92

GEORITEM 15

do Trsta in nazaj. Ve~i no ma so poto va le pe{, saj v tem obdob ju ~as {e ni imel poseb -ne vred no sti, vsa ko liro pa je bilo te` ko zaslu ̀ i ti. Kon cep ta gara nje in pre ̀ i vet je smosicer ̀ e ve~ krat ome nja li, ven dar ju tu pred stav lja mo {e z vi di ka ̀ ensk. @en ske so odlo -~il no pri po mo gle k pre ̀ i vet ju dru ̀ i ne, saj so domov nosi le denar. Mo{ ki so skr be liza kme tijs tvo, ven dar je bila ve~i na pri del kov name nje na last ni pora bi. Tako je èn -ska ime la dvoj no nalo go: bila je mati in gos po di nja ter pótov ka in pro da jal ka. Tadina mi~ ni na~in ìv lje nja je bil mogo~ zara di ve~ ge ne ra cij skih in sestav lje nih dru -ìn ter dina mi~ ne ga med se boj ne ga sode lo va nja.

Mo~ no pre vla du je dolo ~en vidik èn ske pokra ji ne, kate re ga nosil ke so jaj ~a ri ceozi ro ma [avrin ke. Zara di pri di ha ekso ti~ no sti so bile pri vla~ na in hva le` na tema za

93

je del

nasprotuje

je del

je del

vpliva

je del

je del

je del

vodi k/v

je del

je delpovezan z

je del

povezan z

je del

povezan z

je del

je del

oblikuje

povezan z

povezan z

povezan z

je del

je del

povezan z

povezan z

je razumljen

je del

je posledica

omogo~apovezan z

je del

je del

je del

je razumljen

povezan z

povezan z

povezan z

vpliva

je del

povezan z

povezan z

POKRAJINA SPOLOV

jaj~arica

pe{a~enje

osel

varuh

garanje 2

hrva{ka Istra

hrva{ki Istran – dobrota

zna~aj

odlo~nost

ènska delovna sila

izbira partnerja

emancipacija

ènska pokrajina

mo{ki/ènske – razli~en poloàj

druìnske finance

mlekarica

Trst – prodajakru{arica

perica

poimenovanje 2

Spodnja Istra

Istra – »Istra«

poloàj spolov

delitev dela znotraj druìne

dedovanje

sin – zaèlen

tihotapstvo

Trst

poloàj ènsk

pogum

potepu{tvo

globoka Istra Notranja Istra

zelenjavarica

Dolenja Istra

vzdr`ljivost

mesto – vir preìvetja

Izola – delo

Sli ka 23: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na spo lov v ob dob ju med sve tov ni mavoj na ma.


lite rar no ustvar ja nje. Jaj ~a ri ce so teden sko poto va le od doma do hrva{ ke Istre, nazajdomov in nasled nje jutro v Trst. Pre bi ra nje opi sov nji ho ve ga ̀ iv lje nja raz kri va neka -te ra nova ime na za hrva{ ki del Istre in tako dodat no osvet lju je ime Istra. Eden odraz lo gov, zakaj nad vse mi dru gi mi ime ni ni povsem pre vla da lo, je, da je bilo na nekna~in spor no ozi ro ma prob le ma ti~ no è v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. Nji -ho vo poi me no va nje Istre ni bilo enoz na~ no ozi ro ma ned voum no, saj so govo ri le, dahodi jo v Is tro. V spo mi nih je ome nje no, da je slo ven ska Istra v Is tri, kljub temu sotako ime no va le obmo~ je svo je ga delo va nja in s tem defi ni ra le slo ven sko Istro kot Nei -stro. Za poi me no va nje zdaj{ nje hrva{ ke Istre so upo rab lja le tudi izra ze Spod nja Istra,Notra nja Istra, Dole nja Istra in glo bo ka Istra. Ta ime na naka zu je jo, da je bila slo ven -ska Istra ned voum no del Istre. Z nji mi so Istro raz de li le na pode no te, ki bi jim lah kopri pi sa li sta tus mezo re gij.

Nji ho vo delo je pove zo va lo tri raz li~ ne kul tur ne sve to ve, zdaj{ njo hrva{ ko Istro,zdaj{ njo slo ven sko Istro in Trst. Jezi kov na raz li~ nost hrva{ ke Istre ni niko li ome nje -na. V bis tvu so jo doje ma le kot dru ga~ no zgolj zara di ve~ je odda lje no sti od Trsta inposle di~ no {e ve~ je rev{ ~i ne. Pre pro da jal ke so bile posred ni ce med temi raz li~ ni misve to vi, med trà{ ko sve tov ljan skost jo in mul ti kul tur nost jo na eni stra ni ter kme~kopre pro{ ~i no in rev{ ~i no na dru gi. S svo jo dejav nost jo so splet le nevid no pre pro da -jal sko mre ̀ o, vzpo red no z urad nim komu ni ka cij skim omre` jem. Kljub red nim sti koms pro da jal ka mi v Tr stu niso splet le pri ja telj skih vezi. Na Hrva{ kem pa so jih. Kljubhudi rev{ ~i ni so neneh no pou dar ja le dobro to, dare` lji vost in pri jaz nost.

@en skam pótov kam so pri pi so va li vrsto last no sti, zla sti pa odlo~ nost, pote pu {tvoin pogum, saj so bile nji ho ve poti pove za ne z ne var nost mi. Hrva{ ka Istra je dejan -sko bila nevar na, saj sta na poteh pre ti la rop in nasi lje. Na dru gi stra ni je bil Trst neva renzara di sku{ njav veli ke ga mesta. Kljub temu sta {li Kati na, glav na juna ki nja roma na[avrin ke, in nje na sestra prvi~ na pot v hr va{ ko Istro sami, v Trst pa v dru` bi izku -{e ne pro da jal ke. Hrva{ ka Istra je bila kljub div jo sti in samot no sti bolje poz na nokul tur no oko lje, v ka te rem so se mla de jaj ~a ri ce zna{ le brez pomo ~i, mesto pa je bilapopol na novost in za nje go vo obvla do va nje so potre bo va le ve{ ~i ne, ki si jih v kme~ -kem oko lju niso mogle pri do bi ti.

Mas sey je va (1994, 186) pra vi, da sta pro stor in na{e doje ma nje pro sto ra spol noopre de lje na. Spol na opre de li tev pote ka na ve~ na~i nov, ki so v raz li~ nih kul tu rah raz -li~ ni in ima jo ~asov no dimen zi jo. Spol no opre de lje va nje vpli va na razu me va nje indoje ma nje spol ne dimen zi je v dru` bi. Pokra ji na je posta la del ènsk pótovk in oneso bile del pokra ji ne (Tom {i~ 1986, 61): »…Te poti…ta roma nja sem in tja…so sepre plet la z njo, vse to je posta lo del nje… Poto ki te deè le so ùbo re li v njej in se pre li -va li. Mno ge jese ni so piha le s hlad no bur jo sko zi njo, zmr za li so jo okle pa le, pom la di sose {opi ri le v njej, polet ja so jo raz vne ma la in pre bu ja la…«. Pokra ji na, ki sprem lja opi -se nji ho vih poto vanj, ni nev tral na. Je odraz nji ho ve ga ̀ iv lje nja in nji ho ve ga tre nut ne garaz po lo ̀ e nja.

94

GEORITEM 15

Dru ge kon cep te, ki se nana {a jo na ̀ en ske in nji hov pro stor v po kra ji ni, smo zdru -ì li v pod ka te go ri jo, ime no va no polo ̀ aj spo lov. Ta se deli v pod sku pi ni ̀ en ske – polo ̀ ajter mo{ ki : èn ske – raz li ~en polo ̀ aj. Mo{ ke pra vi ce so mo~ no pre se ga le ̀ en ske. @en -ske so bile zla sti v rev nej {ih dru ̀ i nah pogo sto razum lje ne zgolj kot objekt zagos po di nje nje in roje va nje otrok. Nji ho vo ̀ iv lje nje je pote ka lo sklad no s pri ~a ko va -ni mi dru` be ni mi vlo ga mi.

Gos po dar ski polo ̀ aj Istre je dekle ta silil v zgod njo zre lost in eman ci pa ci jo. Sled -nja je bila nuj na in obe nem cenje na, saj so dekle ta s tem sama odlo ~a la o svo ji uso di.Poto va nje jaj ~a ric je meta fo ri~ no poto va nje iz otro{ tva v odra slo dobo. Dekle posta -ne èn ska; izvi je se izpod stal ne ga nad zo ra mo{ ke ga (naj prej o~e ta, nato moà) inslu ̀ i denar, pomem ben za pre ̀ i vet je. Eko nom ska eman ci pa ci ja je omo go ~a la ve~ jooseb no svo bo do pri izbi ri part ner ja in raz {i ri tev radi ja, zno traj kate re ga so si dekletaizbi ra la ̀ eni ne, tudi med Neslo ven ci. Na neki na~in gre za za~e tek raz kro ja tra di cio -nal ne kme~ ke in popol no ma slo ven ske dru` be notra njo sti slo ven ske Istre. Obe nemje bil last no pri slu ̀ en denar naj bolj {a refe ren ca. Vred nost osla in bale je bila bolj kotv ma te rial nem smi slu pomemb na v mo ral nem. S tem si je èn ska pri do bi la spo {to -va nje in ob~u do va nje tako med mo{ ki mi kot èn ska mi.

Dru ga mo` nost zaslu` ka za nepo ro ~e na dekle ta je bilo delo v to var nah za pre -de la vo rib v Izo li. Red no delo je pome ni lo reden doho dek ne gle de na vre me, narav neujme in leti no. To je bil tudi eden red kih na~i nov, da so se lah ko re{i le kme to va nja.

Kljub svo je vrst ni eman ci pa ci ji kot posle di ci eko nom ske uspe {no sti je bila v do -ma ~em oko lju èn ska podre je na. Mari ja, glav na juna ki nja roma na [avrin ke, jeza~e la zbi ra ti in pro da ja ti jaj ca pri {ti ri naj stih, pri pet naj stih pa je {la prvi~ na ples.Kljub temu da je bil ples v do ma ~i vasi, je mora la biti do mra ka doma. Gre za dvoj -no razu me va nje pro ce sa odra{ ~a nja deklet; doma je {e ved no vla dal usta ljen reìms trd no zasi dra ni mi pred sta va mi o vzor nem in spo dob nem ̀ iv lje nju dekle ta ter nje -nem mestu v dru` bi. @en ska v nas prot ju z mo{ ki mi ni sme la biti niko li utru je na, bol nain brez dela. Prav tako niko li ni bila v go stil ni, razen kadar je bila na poti. S tem sezno va poka ̀ e ambi va len ten odnos do èn ske. [lo je za nepre sta no pre ha ja nje iz jav -ne v za seb no sfe ro in nas prot no. Zaseb na sfe ra je bila ne le dom z ome je ni mi pra vi ca miin jasno postav lje ni mi meja mi spre jem lji ve ga, ampak tudi vas, v ka te ri je ̀ ive la. Tistitre nu tek, ko se je poda la na pot, je pre sto pi la v jav no sfe ro in s tem pri do bi la novepra vi ce, saj so v tem sve tu velja le dru ga~ ne dru` be ne nor me.

Po jem sino vi – zaè le ni se nana {a na zaè le nost otrok gle de spo la in dedo val neprak se. Spol na diskri mi na ci ja se je za~e la ̀ e pri rojs tvu, saj so bili sino vi mno go boljzaè le ni kot h~er ke, zato so bile èn ske pogo sto pod pre cej{ njim pri ti skom pri ~a ko -va nja mo{ ke ga potom ca. Pose bej je bila èlja po sinu izra zi ta pri veli kih kme tih. Nazaè le nost sinov je vpli va la tudi fa{i sti~ na ideo lo gi ja z urad ni mi ukre pi (Bru -men 2000, 162): »…Du ~e je za vsac ga fant ka, ki se je rodil, dal 2000 lir. Pla ~a je pa bla350 lir…za pun ce pa 1500 lir. Fant je so za voj sko…«.

95


V Is tri je bil v ve lja vi ega li tar ni na~in dedo va nja, ki pa je izklju ~e val èn ske ozi -ro ma h~e re. Obi ~aj no so sino vi dobi li ena ke dele ̀ e v na ra vi, h~e re pa dote. Pode do va nidele` je bil pomem ben za social ni in mate rial ni polo ̀ aj posa mez ni ka v dru` bi. Dedova -nje je pogo sto pov zro ~i lo obu bo ̀ a nje dru ̀ i ne, zla sti na majh nih kme ti jah. Posle di catovrst ne ga dedo va nja so bile tako ime no va ne raz {ir je ne dru ̀ i ne. Da se kme ti ja nebi raz de li la, so vsi mo{ ki osta li doma in skup no obde lo va li zem ljo.

S spo lom je bila pove za na deli tev dela. Na majh nih kme ti jah ̀ en ske niso bile zgoljgos po di nje in mate re, ampak tudi popot ni ce in trgov ke, mla da dekle ta pa tudi delav -ke v pre bu ja jo ~i se indu stri ji v obal nih mestih. Pri deli tvi del je pomemb no dejs tvo,da je mo{ ko delo obse ga lo zgolj kme~ ka opra vi la, saj je bilo tudi dodat no mo{ ko deloveza no na obde lo va nje zem lje, razen pre voz ni{ tva in »de la nja batu de«, to je drob -lje nja kame nja za nasi po va nje cest. Dru ga ~e je bilo v va seh vzdol` èlez ni{ ke pro ge.Tako so bili na pri mer v Ra ki tov cu mo{ ki zapo sle ni ve~i no ma pri èlez ni ci.

Vzgo ja otrok za s spo lom dolo ~e ne obvez no sti se je za~e la z vsto pom v {o lo. Takratso se dekle ta za~e la sez na nja ti z »èn ski mi«, fant je pa z »mo{ ki mi« deli. Edi no pa{aìvi ne je bila za oba spo la, ven dar so se dekli ce z njo ukvar ja le naj ve~ do tri naj ste galeta sta ro sti. Nas ploh je bila sta rost zelo pomemb na pri oprav lja nju delov nih obvez -no sti (Vi da li 1998, 78): »…Ko je naj sta rej {i è pri jel za moti ko in poma gal o~e tu napolju, je prev zel skrb za pa{o ìvi ne mlaj {i sin in tako so sle di li nepi sa ne mu zako nu ìv -lje nja na vasi…«. Na raz li~ no dru` be no dolo ~e no vlo go spo lov kaè tudi prvi obiskTrsta kot neke vrste ini cia ci ja. Dekle ta so mora la pred njim doka za ti, da so spo sob -na oprav lja ti gos po dinj ska dela, s ~i mer je bilo jasno poka za no, da je obisk Trsta zadekle ta samo nad grad nja ozi ro ma raz {i ri tev nji ho vih ̀ en skih opra vil. Trst je bil razum -ljen kot sfe ra nji ho vih obvez no sti, kot delov ni pro stor in pro stor zaslu` ka. Od fan tovse je pri ~a ko va lo, da bodo dela li na kme ti ji. Zanje je obisk Trsta pome nil pred vsemzaba vo in spro sti tev.

Na sled nji vidik pokra ji ne spo lov je tiho taps tvo, ki je pri po mo gli k ohra ni tvi slo -ven ske ga slo ja v po kra ji ni. Med tiho tap ci so pre vla do va le ̀ en ske, ki so to pre po ve da noopra vi lo zdru ̀ i le s svo jo legal no dejav nost jo. Tiho taps tvo je bilo dru` be no spre jemlji -vo, ker je {lo za ene ga izmed na~i nov pre ̀ i vet ja. @en ske so nele gal no pro da joorga ni zi ra lesame, mo{ ka dome na je bila le orga ni za cij sko zah tev nej {a pre pro da ja ve~ je ga obsega.Drob no tiho taps tvo so dosti krat tole ri ra li celo kara bi njer ji, saj niso mogli spre gle -da ti rev{ ~i ne in sti ske Istra nov. Orga ni zi ra no tiho tap lje nje in raz boj ni{ tvo, ki sta bilamo{ ki dejav no sti, nista bili dru` be no spre jem lji va.

Po 2. sve tov ni voj ni je pri{ lo do kore ni tih spre memb, ki so vpli va le tudi na podo -bo èn sko sti v kon tek stu pro stor skih praks. @en ske dejav no sti izpred voj ne so se poiner ci ji sicer obdr ̀ a le, ven dar so tra ja le kra tek ~as in v spre me nje ni obli ki. Peri ce nisove~ pra le v najb li` jih poto kih, ampak so hodi le v Trst in pra le v sta no va njih svo jihdelo da jal cev. Jaj ~a ri ce, mle ka ri ce in zele nja va ri ce so pri za de le mej ne kon tro le in ome -ji tve dovo lje nih koli ~in, tako da so te dejav no sti po~a si zamr le. Pri za de li sta jih tudi

96

GEORITEM 15

dea gra ri za ci ja in depo pu la ci ja. Edi na pre ̀ i ve la dejav no sti je bila goje nje in pro da jazele nja ve, ki se je v {est de se tih letih, ko se je omi lil mej ni reìm, {e raz mah ni la. Vendartakrat ni bila ve~ izklju~ no v do me ni ènsk. Ver jet no je bilo to pove za no z me ha ni -za ci jo in moder ni za ci jo v kme tijs tvu. Ro~ no pri de lo va nje je zame nja la upo ra ba stro jev,pri kate ri so bili v os pred ju mo{ ki.

Na ved kov, kodi ra nih s kon cep ti v ka te go ri ji polo ̀ aj spo lov, je malo. [e naj ve~ sejih nave zu je na tiho taps tvo. Tudi v tem obdob ju je bila drob na pre pro da ja ̀ en ska dome -na, ven dar je bila vlo ga mo{ kih ̀ e bis tve no ve~ ja, zla sti pri tiho tap lje nju lju di. Mo{ kiso dosti krat ome nje ni kot orga ni za tor ji in vod je tiho tap skih pod vi gov, ̀ en ske pa kot

97

je del

je posledica

povezan z

povezan z

povezan z

povezan z

povezan z

povezan z

je delje del

vpliva

povezan z

vpliva

povezan z povezan z

omogo~a

vpliva

omogo~a

povezan z

je del

je delje del

tihotapstvo

POKRAJINA SPOLOV

poloàj spolov

ènska pokrajina

zelenjavarica

mo{ki/ènske – razli~en poloàj

tihotapljenje ljudi gradnja

mlekarica

jaj~arica

perica

takoj po vojni

Trst

delo na ~rno

prilo`nostno delo

Trst – prodaja

pridelek

pomo~ v gospodinjstvu

dràvljanska nepokor{~ina

meja – ovira

Sli ka 24: Kon cep tual no omre` jekate go ri je pokra ji na spo lovv ob dob ju med leto ma 1945in 1991.


98

izva jal ke, saj so poz na le skri te poti ter ob tem bile vaje ne hoje in samot nih no~i. Pridrob nem pre pro da ja nju se je poja vil nov motiv. Pre ̀ i vet je kot edi ni motiv v ob dob -ju nepo sred no po 2. voj ni so s~a so ma zame nja li ozi ro ma dopol ni li novi moti vi,pove za ni z no vi mi potre ba mi. V nas prot ju s prej{ njim obdob jem, ko ljud je niso ime lidovo lje nja za trgo va nje in so tiho ta pi li bla go v dr ̀ av nem mono po lu, je v po voj nemobdob ju posta lo aktual no tiho tap lje nje arti klov, potreb nih v vsak da njem ìv lje nju,na pri mer obla ~il in obu tve, ki jih v Ju go sla vi ji ter v coni B Julij ske kra ji ne ozi ro maSTO ni bilo. Tiho tap lje nje ni bilo ve~ zgolj na~in pre ̀ i vet ja, ampak tudi zado vo ljitevpotreb zunaj okvi ra zado vo lje va nja naj nuj nej {ih ̀ iv ljenj skih potreb. Ta vidik se je okre -pil zla sti potem, ko se je Istra za~e la raz vi ja ti in pre ̀ i vet je ni bilo ve~ vpra{ lji vo.

Zad nji obrav na va ni pojem je grad nja, ki se nana {a na grad njo sta no vanj skih hi{v po voj nem obdob ju. Z grad njo hi{e so se ukvar ja li mo{ ki, èn ske aktiv ne je {ele prinje nem notra njem oprem lja nju. Pred 2. sve tov no voj no so mar sik je pri zida vi odlo -~a le ̀ en ske. V enem od naved kov je povsem jasno izra ̀ e no, da je ̀ ena kupo va la grad be nimate rial in se dogo var ja la z de lav ci. Po voj ni tega ni bilo ve~. O~it no je, da takrat ̀ en -ski doho dek ni bil ve~ klju~ ne ga pome na za dru ̀ in sko eko no mi jo, s ~i mer se je vlo gaènsk zmanj {a la. Infor ma ci je o tem, da so ime le ̀ en ske glav no bese do pri hi{i, ne naj -de mo ve~ v no be nem naved ku.

Sli ka 25: Kip Joè ta Poh le na v Hra stov -ljah se je ob odkrit ju leta 1990 ime no valIstran ka, zdaj pa se ime nu je [avrin ka.Ob kon cu 20. sto let ja je izraz [avrin kadobil izjem no pozi tiv no kono ta ci jo, ki jeteme lji la na mobil no sti, sve tov ljans tvuin pogu mu ènsk pótovk. [avrin ke soposta le eden od sim bo lov slo ven ske Istre. M

IMI URBANC

GEORITEM 15

Za obdob je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je ni nobe nih naved kov, na pod la gi kate rihbi lah ko skle pa li o vlo gi spo lov, {e zla sti ènsk.

4.8 Pokra ji na kot dostop nost in mobil nost

Temo pred stav lja mo s tre mi pod ka te go ri ja mi: uprav na raz de li tev, pro met in komu -ni ka ci je ter toko vi. Eden prvih ukre pov nove drà ve v ob dob ju med sve tov ni mavoj na ma je bil uprav na raz de li tev, saj je Kra lje vi na Ita li ja mora la poka za ti svo jo mo~in novo pri dob lje ne deè le vpe ti v svoj uprav no po li ti~ ni sistem. Slo ven ski del Istreje bil raz de ljen med tri pro vin ce. Ob~i ne Koper, Piran, [mar je in Mare zi ge so spa -da le v naj ve~ jo, Pulj sko pro vin co, ob~i ne Mate ri ja, Pod grad in Jel {a ne so spa da le v Re{ kopro vin co, ob~i ni Milje in Doli na pa v Tr ̀ a{ ko. Tako je nek da nja avstrij ska uprav naeno ta Istra kot del Avstrij ske ga pri mor ja izgi ni la in z njo vsaj delo ma tudi ime Istra.Vse tri pro vin ce so posta le del novou sta nov lje ne Julij ske kra ji ne (ita li jan sko Vene -zia Giu lia). Nova uprav na raz de li tev je lju di pri si li la v do dat no mobil nost, ki ni bilapove za na z nji ho vim vsak da njem bojem za pre ̀ i vet je. Nove poti se z nji ho vi usta -lje ni mi trgov ski mi pot mi niso pre kri va le. Tako iz naved ka o na ~r to va ni pre se li tvi nadru go stran Atlan ti ka izve mo, da je bilo tre ba doku men te ure di ti v Pu lju, med temko sta bila kon zu lat Repub li ke Argen ti ne in Izse lje ni{ ki in{ pek to rat v Tr stu. Pot v Puljje bila nova smer na zem lje vi du pro stor skih vezi, saj slo ven ska Istra ni niko li gra vi -ti ra la v Do le njo Istro, kot se je izra zil Pri bac (2001, 113), ampak ved no v Trst.

Dru gi sklop kon cep tov se pove zu je s pro me tom in komu ni ka ci ja mi. Istra je bilas sve tom pove za na s tre mi ̀ elez ni{ ki mi pro ga mi. Prva vez je bila ̀ elez ni ca med Diva -~o in Trstom, tako ime no va na Istria na je pove zo va la Diva ~o s Pu ljem, ozko tir naParen ca na pa Trst s Po re ~em (ita li jan sko Paren zo). Sled njo so zara di neren ta bil no -sti uki ni li leta 1936 (po neka te rih podat kih leta 1935) (Mar ko vi} 1994, 684). S temso spro ̀ i li val neza do voljs tva zla sti med kme ti. Poleg ome nje nih prog je obsta ja la pro -ga Trst–Hr pe lje. Naved ki, ki govo ri jo o vo` nji z vla kom, obrav na va jo raz li~ ne vidi ke.Govo ri jo o nje ni nedo stop no sti zara di pomanj ka nja denar ja ali o pro da jal kah, ki sovlak za pre voz svo jih arti klov v Trst le ob~a sno upo rab lja le. Red ni upo rab ni ki èlez -ni ce so bili pri de lo val ci mle ka iz Movra ̀ a in Smok vi ce, ker je bila raz da lja do Trstapre dol ga za pe{a ~e nje.

Po go ste je upo rab lja no jav no pro met no sreds tvo je bila pot ni{ ka lad ja na rela ci jiKoper–Trst. V pri mer ja vi z vla kom je bilo na njej ve~ pro sto ra, ustrez nej {i je bil tudivoz ni red. Kljub temu je pro da jal ke niso red no upo rab lja le. Tret ja vrsta jav ne ga pre -vo za je bil avto bus na rela ci ji Trst–Po re~, ki so ga uved li po uki ni tvi Paren ca ne. Vo` njaje bila dra ga (za celo raz da ljo prib li` no ena ka zaslu` ku mo{ ke ga na trid nev ni dni -

99

Sli ka 26: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nost in mobil nostv ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str. 100–101

100

izhaja iz

vodi k/v

v

vodi k/v

vodi k/v

j

je del

j

povezan z

j

povezan z

povezan z

je

povezan z

i

vodi k/v

vodi k/v

povezan z

povezan z

vodi k/v

vodi k/v

j

vodi k/v

vodi k/v

vodi k/v

j

je

povezan z

vodi k/v

povezan z

j

povezan z

j

vodi k/v

vodi k/v

j

povezan z

p

povezan z v

povezan z

vodi k/v

vodi k/v

povezan z

i

je del

j

vodi k/v

v

povezan z

j

vodi k/v

povezan z

j

vodi k/v

j

vodi k/v

omogo~a

j

povezan z

povezan z

j

vodi k/v

povezan z

j

vodi k/v

omogo~a

vodi k/v

j

vodi k/v

j

povezan z

v

povezan z

vodi k/v

v

vodi k/v

je del

j

omogo~a

povezan z

v

vodi k/v

j

povezan z

j

trgovski tok

prodaja

vino

preusmeritev na trà{ki trg

u

kruh

oskrba Buzeta

Kubed, Hrastovlje

o

Sv. Peter, Krkav~e, Nova vas

Šmarje, Ko{tabona

U~ka, Limski kanal, Rovinj, Pore~,Reka, Opatija

d

Koper

t

sejem

a

Motovun, Hrastovlje, Kubed, Buzet,Gra~i{~e, Pazin

preprodajalci

a

olj~no olje

Gra~i{~e 2

P

Istra – kra{kazaledje obale

mleko

^rni Kal, Gabrovica, Sv. Anton, Dekani,Riàna

Šmarje – zbirni center

Krkav~e, Nova vas, Padna, Bor{t

Trst 2

Padna

Izola

Pomjan, Ko{tabona

Koper 2

Babi~i, Marezige

tovorjenje

Piran

l

Izola, Trst, Milje

Sv. Anton

zelenjavajajce

p

Smokvice, Movra`

K

Milje

Strunjan

o

gospodarsko sredi{~e

p


101

je del

vodi k/v

i

vpliva

v

je del

povezan z

je del

j

je del

vodi k/vp

je del

p

vodi k/v

je del

povezan z

p

izhaja iz

vodi k/v

v

je del

je

je

vodi k/v

je del

vpliva

p

je

je del

v

je

vpliva

je del

p

povezan z

je

vodi k/v

p

izhaja iz

doìvi

vodi k/v

je

nasprotuje

je del

v

vpliva

je

je del

p

je posledica

je del

vodi k/v

v

je

je del

p

je del

v

je

je izpostavljen

v

vodi k/v

je del

povezan z

v

je del

v

je

vpliva

vodi k/v

p

vpliva

je del

v

je

vpliva

je

je del

je del

vodi k/v

v

je

je del

p

je

vodi k/v

TOKOVI


PROMET IN KOMUNIKACIJE

UPRAVNA RAZDELITEVprovinca

Istra izgine

nakup

Koper – nakup

Parencana

t

urejanje dokumentov

Pulj

Reka

Trst

k

oskrba Novigrada in Buj

S

dnina

tok delovne sile

Trst – nakup

javni promet

poslab{anje javnega prometa

ukinitev leta 1936

slaba letina Furlanija

s

avtobus

nedostopna dobrina

M

avtomobil

o

Pazin 2

I

ladja Koper–Trst

ob~ine Materija, Podgrad, Jel{ane

ob~ine Koper, Piran, Šmarje in Marezige

Milje in Dolina

zaposlitev v industrijiI

pe{a~enje

vpre`ni voz

dostop – pe{a~enje

prostorska diferenciacija

cesta

Osapska dolina – prometna os

èleznica Diva~a–Pulj èleznica Trst–Hrpelje

S

Koper–Šmarje–Se~oveljska dolina –prometna os

M

opravljanje storitev

èlezni{ka proga

ve~/manjvrednost

g

pot – slaba

tovorna pot

prostorski odnosi

prostorska vez

GEORITEM 15


ni) in zato za ve~i no sko raj nedo stop na. Cenov no dostop nej {a je posta la {ele tik pred2. sve tov no voj no. V tem obdob ju se je na istr skem pode ̀ e lju prvi~ poja vil oseb niavto mo bil. Z njim so se vsa ko jutro iz Kopra v Bu zet pelja li dav~ ni urad ni ki, zve ~erpa so se vra ~a li. Avto mo bil je spro ̀ il veli ko zani ma nje in raz li~ na ugi ba nja.

Kljub za~et kom jav ne ga pro me ta sta bila naj po go stej {i na~in pre ma go va nja potihoja in vo` nja z vpre` ni mi vozo vi. âs ni imel vred no sti ozi ro ma ni bil meri lo, zatoje hoja mo~ no pre ka {a la upo ra bo avto bu sa, vla ka ali lad je. Bila je na~in ̀ iv lje nja, pove -zan s pre ̀ i ve tve ni mi stra te gi ja mi. Hodi le so zla sti ̀ en ske, dnev no ali ve~ krat na tedenna trà{ ko tr` ni co. Pot v Trst iz Gra ~i{ ~a je na pri mer tra ja la dobrih pet ur. Kako soèn ske jot ve~ ne popot ni ce doje ma le ceste? Ob~u ti le so jih zla sti kot dol ge, kar je gle -de na pre ho je ne raz da lje povsem razum lji vo, in bele. Ob samo stal ni ku cesta se namre~naj po go ste je pojav lja kako vost ni pri dev nik bel.

Hoja je bila tudi del vsa kod nev nih opra vil. Gle de na to, da je bila zara di agrar -ne pre na se lje no sti obde la na vsa raz po lo` lji va zem lja, ki je bila mo~ no raz drob lje na,so bile neka te re par ce le od doma pre cej odda lje ne. Hoja v vi no grad je lah ko tra ja lado petin {ti ri de set minut. Pe{a ~e nje je bilo pove za no tudi z is ka njem ̀ iv ljenj ske sopot -ni ce (Fran ca 1995, 47): »…Ti sti, ki niso na{ li dekle ta doma, so {li pa~ dale~…«.

Po vod za zani mi vo pro stor sko dife ren cia ci jo, ki je ime la vred nost ni predz nak, stabili odda lje nost od mest in koli ~i na potreb ne hoje (tru da) za vzdr ̀ e va nje sti kov z nji -mi ([tok-Voj ska 2003, 54): »…Ker se je v Trst {lo k no gam, z mu {o ali brez nje, so se tistiiz bolj odda lje nih kra jev veli ko bolj mu~i li. @en ske od Deka nov, Rià ne, Brto kov in Pobegovso one iz bolj trde ga pode ̀ e lja, na pri mer tiste od Sve tan to na, iz Mare zig, Bor {ta, posmeh -lji vo ime no va le Brlav ke. Za èn ske iz teh vasi so bile Brlav ke èn ske iz [ma rij, Krkav~,Sve te ga Petra, Nove vasi, za te pa tiste iz Kube da, Gra ~i{ ~a, So~er ge, Topo lov ca…«.

Na sled nji pojem so vpre` ni vozo vi, ki so bili zla sti za mo{ ke in pre bi val ce od Trstabolj odda lje nih vasi pogo sto pre voz no sreds tvo. Vpre` ne ̀ iva li so bili osli, konji, voliin kra ve. V Trst so se red no vozi li poklic ni voz ni ki, za kate re je bilo pre voz ni{ tvo dopol -nil na dejav nost. Vo` nja z vo zom je bila zamud na, zla sti iz odda lje nih vasi.

Kljub temu, da je med istr ski mi vasmi in Trstom pote kal ̀ iva hen pro met, je v ana -li zi ra ni lite ra tu ri le malo naved kov o ce stah in nji ho vem sta nju. Ugo to vi mo lah ko,da so v tem ~asu zara di novoz gra je ne ceste vino grad ni ki iz Tru{k, ~e so ime li vpre -go, za~e li sami pro da ja ti vino trgov cem iz mest. Ome nje ni sta dve pro met ni pove za vinotra njo sti Istre s Tr stom. Prva je cesta po Osap ski doli ni, ki jo ime nu je jo glav na istrskacesta; na njej je bilo ved no ̀ ivah no. Dru ga je cesta iz Kopra ~ez [mar je v Se ~o veljskodoli no. Pomanj ka nje dobrih cest je ovi ra lo pro da jo kme tij skih pri del kov, zato se takopogo sto ome nja tovor ni{ tvo, saj so ve~i no vasi s Tr stom in Koprom pove zo va le le tovor -ne poti.

Tret ji vse bin ski sklop se nave zu je na kate go ri jo toko vi, ki jih lah ko raz de li mo natoko ve delov ne sile in trgov ske toko ve. Pri toko vih delov ne sile se odra ̀ a ta agrar napre na se lje nost in pomanj ka nje delov nih mest zunaj kme tijs tva. Za tiste, ki se niso

102

GEORITEM 15

mogli pre ̀ iv lja ti z ob de lo va njem last ne zem lje, sta poleg pre se li tve obsta ja li dve mo` -no sti, delo v to var ni in dni na. Toko vi dni nar skih delav cev so bili tako kot ve~i napreo sta lih tokov usmer je ni pro ti Trstu. Poleg Trsta se s tem v zve zi ome nja tudi Koper.Mo` je iz bolj odda lje nih vasi so do dni nar ske slu` be potre bo va li nekaj ur. Vsta ja njekma lu po pol no ~i je bilo pogo sto ne le med ̀ en ska mi, ampak tudi mo{ ki mi. Ob sla -bih leti nah, pove za nih z na rav ni mi ujma mi, se je radij oprav lja nja kme~ kih del raz teg nildo Fur la ni je. Dru gi tok delov ne sile je pove zan z de lom v to var nah, ki pa jih je bilopre ma lo, da bi lah ko zapo sli le vso raz po lo` lji vo delov no silo. Smer in raz da lja sta biliokvir no podob ni kot pri dni ni, ven dar pri zapo sle nih v in du stri ji glav ni cilj ni bil Trst,ampak Izo la in Milje. Naj ve~ krat je ome nje no dnev no migri ra nje ̀ ensk v Izo lo, v tam -kaj{ nje tovar ne za pre de la vo rib. Edi ni na~in za pot na delo v to var ne je bilo pe{a ~e nje,zato so bile na naj slab {em delav ke iz bolj odda lje nih vasi.

Ka te go ri ja trgov ski toko vi se deli na tri kon cep te, pro da jo, nakup in sejem, na kate -re se nave zu je veli ko naj raz li~ nej {ih kon cep tov, ki kaè jo na obseg in raz ve je nost tehtokov., Kljub dejs tvu, da je bilo naj ve~ trgov skih pove zav s Tr stom, je bil naj po memb -nej {i kraj za naku po va nje Koper. V Tr stu so kupo va li le tisti, ki so tam pro da ja li svo jepri del ke, ali tisti, ki so tam oprav lja li raz li~ na dela. ̂ e je bilo naku po va nje edi ni namenodho da v me sto, je bil pogo stej {i cilj Koper (Bru men 2000, 254): »…En krat se v Tr -stu ni kupo va lo. Samo Koper. Pro dat si {el v Trst, kupo vat pa v Ko per…«. Koper je bilpri vla ~en za naku pe zara di cene nih in dobro zalo ̀ e nih ̀ idov skih trgo vin. Raz li ko v vlo -gi Trsta in Kopra dobro poja sni nasled nji nave dek (Du lar 1996, 217): »…V Trst smo{li po d'nar, v Ko per smo ga nesli za dav ke…«.

Trst ni bil uprav no ali poli ti~ no sre di{ ~e Istre, ampak le nje no gos po dar sko sre -di{ ~e ozi ro ma trì{ ~e za istr ske kme tij ske pri del ke. Med naved ki, ki obrav na va jo naku pe,se enkrat poja vi tudi Pazin, kjer so vino grad ni ki iz Gra ~i{ ~a kupo va li sreds tvo za pre -pre ~e va nje vin ske ga vre nja. Na naku po va nje v Pa zi nu je ver jet no vpli val en sam raz log,to je lah ka dostop nost zara di pove za no sti z vla kom. Pri vre nju vina je bil namre~ ~asizjem no pomem ben dejav nik, zato so ljud je izbra li naj hi trej {o pot.

Naj ve~ kon cep tov v tem poglav ju je nave za nih na pojem pro da ja. Pro da ja kme -tij skih pri del kov je bila o~it no giba lo ve~i ne mobil no sti v tem obdob ju. Vse pro daj nepoti so vodi le v sme ri obal nih mest, zla sti Trsta. Od te splo {ne she me je odsto pa laedi no pro da ja kru ha, pred vsem zato, ker so v tem ~asu v Tr stu zra sli elek tri~ ni mli -ni in pri ~e le obra to va ti elek tri~ ne pekar ne. V [mar jah in Ko{ta bo ni so pekli kruh zamesta na zdaj{ nji slo ven ski oba li, v Ku be du in Hra stov ljah za Buzet, v Sv. Petru inKrkav ~ah pa za Novi grad in Buje.

Po memb na dejav nost v tem obdob ju je bilo mle kars tvo, saj je bilo v me stih inpri mest nih pre de lih, kjer so se ukvar ja li z in ten ziv no pri de la vo zele nja ve, pov pra {e -

103

Sli ka 27: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nost in mobil nostv ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. p str. 104–105

104

je del

p

vodi k/v

ga prizadane

je del

vodi k/v

izhaja iz

je del

izhaja iz

je

vpliva

vodi k/v

j

izhaja iz

izhaja iz

j

oblikuje

vodi k/v

izhaja iz

je del

j

vodi k/v

p

vodi k/v

j

ga prizadane

p vodi k/v

j

je del

j

vodi k/v

j

povezan z

j

vodi k/v

i

povezan z

p

vodi k/v

j

vodi k/v

p

povezan z

je del

povezan z

omogo~a

je del

j

je del

j

povezan z

povezan z

je del

vodi k/v

j

vodi k/v

povezan z

je

povezan z

povezan z

j

izhaja iz

p

je

izhaja iz

j

je delj

ga prizadane

je

vodi k/v

vodi k/v

vodi k/v

vodi k/v

vodi k/v

oblikuje

vodi k/v

povezan z

P

TOKOVI

P

trgovski tok

tok delovne sile

Koper

p

Trst

opravljanje storitev

k

nova smer

Seàna

Ljubljana

prodajanakup

Trst – nakup

u

Reka

Pulj

Pazin

Reka – nakup

Pulj – nakup

onemogo~anje stikov

jugoslovanski del Istre do 1954

Koper – nakup

l

dvolastni{tvo

preusmeritev na slovenski trg

preusmeritev na jugoslovanski trg

c

slu`ba

Izola

Piran

meja – lo~nica

stik – prekinitev

ideologija 2

v

hrva{ka Istra

oteèn dostop do zemlji{~

dve meji

do leta 1954

maloobmejni promet z Italijo

razlika v ceni v primerjavi s Koprom

ovira

birokracija

carina

dràvljanska nepokor{~ina

R

meddràvni sporazum po letu 1954

mejni prehod

mejni prehod – povezanost

dnevna migracija

M

razlika v ceni in ponudbi v primerjavis Trstom

p

prostorski odnos

p


105

povezan z

je del

je del

v

je posledica

v

je del

i

je posledica

povezan z

je

je del

o

je del

v

povezan z

v

je del

g

povezan zv

je del

j

je del

v

je del

je del

p

je del

vodi k/v

doìvi

v

izhaja iz

p

povezan z

vpliva

v

je del

je

povezan z

izhaja iz

povezan z

je

je del

j

je del

vpliva

je del

p

je del

je delv

vpliva

vodi k/v

povezan z

p

vpliva

povezan z

je

je del

p

je

je

vpliva

i

povezan z

izhaja iz

j

je

je del

povezan z

g

je del

vodi k/v

povezan z

je del


UPRAVNA RAZDELITEV

T


t

pristani{~e

osebni promet

T

konec vojne – julij 1945

zasedba jugoslovanske vojske

Trst in Istra

julij 1945–september 1947

Julijska krajina

Cona A JK

cona B JK

september 1947–oktober 1954

Jugoslavija

STO

cona B STO

cona A STO

Ajdov{~ina – sede` Cone B

Koprski okraj

n

urejanje dokumentov

Seàna – sede` ob~ine

avtobusjavni promet


avtomobil 2

motorno kolo

R

linija So~erga–Seàna

èleznica Diva~a–Pulj

d

cesta

pe{pot

zara{~anje

èleznica Kozina–Koper

èlezni{ka proga

linija Koper–Trst

cesta Koper–Senoè~e

s

ve~/manjvrednost

h

Riàna – meja

m

Morganova linija

opu{~ena pot

r

pomanjkanje avtobusnih povezav

prostorska vez

linija Buje–Trst

linija Koper–Sveti Peter

linija Piran–Sv. Peter

GEORITEM 15


va nje po mle ku veli ko. Pro da ja mle ka se raz li ku je od pro da je dru gih kme tij skih pri -del kov, ker zah te va dobro ute ~e no, u~in ko vi to in naj kraj {o mo` no pot od pri de lo val cado potro {ni ka. To je bilo {e zla sti pomemb no za pri de lo val ce iz bolj odda lje nih vasi.V [mar jah je bil zbir ni cen ter za pri de lo val ce iz Krkav~, Nove vasi, Bor {ta in del noiz Pad ne; od tam so ga delo ma tudi sami tovo ri li v Izo lo. Mle ko iz {mar ske zbi ral ni -ce so na oslih tovo ri li v Ko per in od tam so ga z lad jo pre pe lja li v Trst. Po letu 1931,ko so uved li red no pro go [mar je–Trst, so ga za~e li pre va ̀ a ti z av to bu som. Razenv [mar jah so veli ko mle ka pri de la li na ^rnem Kalu, v Ga bro vi ci, Sv. Anto nu, Deka -nih in Rià ni, od koder so ga pri de lo val ci sami tovo ri li v Trst. Rej ci iz Mare zig in Babi ~evso mle ko na oslih tovo ri li v Trst, Milje, Koper in Izo lo, iz Pom ja na in Ko{ta bo ne soga tovo ri li v Ko per, od koder so ga z lad jo pre pe lja li v Trst. Poleg nave de nih tra di -cio nal nih sre di{~ mle kars tva sta se raz vi li novi sre di{ ~i v Smok vi ci in Movra ̀ u. Zara diodda lje no sti tovor je nje do Trsta ni bilo mogo ~e, mle ko pa so tovo ri li do èlez ni{ keposta je v Ra ki tov cu na pro gi Pulj–Di va ~a–Trst.

Dru gi pomem ben tr` ni pri de lek je bila zele nja va, {e zla sti v ne po sred nem zaled -ju oba le. Po vklju ~i tvi Istre v Kra lje vi no Ita li jo so bile ute ~e ne poti pro da je zele nja vepre tr ga ne. V ana li zi ra ni lite ra tu ri pro daj ne poti pri de lo val cev zele nja ve niso takonatan~ no opi sa ne kot poti pri de lo val cev mle ka. Pose bej sta izpo stav lje na le kra ja Sv.Anton, od koder so zele nja vo tovo ri li v Trst, in Stru njan, od koder so jo s ~ol ni vozi liv Pi ran, del no tudi v Trst. Naved ki, ki se nave zu je jo na zele nja vo, govo ri jo ve~i no mao to vor je nju v Ko per in nato o plov bi s par ni kom do Trsta. Po odku pu zele nja ve jeizsto pa la Izo la, kjer so jo potre bo va li v to var nah za pre de la vo rib. Pro daj ne poti jajcso bile v ce lo ti usmer je ne pro ti Trstu.

Pro ti Trstu so bile v ce lo ti usmer je ne tudi pro daj ne poti olj~ ne ga olja, toda tamse je pora ba zmanj {e va la. [ib ko trì{ ~e za olj~ no olje je bil {e kra{ ki del Istre ozi ro -ma tisti del polo to ka, kjer olj ka ne uspe va ve~. Ljud je so olje kupo va li medoprav lja njem obi ~aj nih trgov skih poti ali od ̀ ensk, ki so ga iz olj kar skih pre de lov Istrenosi le v kra{ ko zaled je. Tako so na pri mer ̀ en ske iz Sv. Anto na in Koc jan ~i ~ev ob pet -kih pro da ja le olje v Gra ~i{ ~u. Podob no uso do kot olj~ no olje in zele nja va in s temspre mem bo pro daj nih poti je doì ve lo vino. Pro daj ne poti, ki so bile v ob dob juAvstro-Ogr ske usmer je ne pro ti seve ro vz ho du, so se po letu 1918 preu sme ri le v Trst.

Po letu 1945 in se je podo ba mobil no sti pre cej spre me ni la. For mal ni raz lo gi sopove za ni z uprav no raz de li tvi jo. Zahod ni del Istre ozi ro ma cona B Julij ske kra ji neje pri {el pod jugo slo van sko upra vo s se de ̀ em v Aj dov{ ~i ni. Cona je bila raz de lje nana okra je; Istra je bila vklju ~e na v Ko pr ski okraj. Po reor ga ni za ci ji sep tem bra 1947je bila iz zahod ne ga dela Julij ske kra ji ne obli ko va na nova uprav no po li ti~ na tvor ba,Svo bod no trà{ ko ozem lje (STO) s co na ma A in B, preo sta li del nek da nje Julij ske kra -ji ne pa je bil pri klju ~en k Ju go sla vi ji. Cona B STO je ime la sede` v Ko pru, del Istre,ki je spa dal pod Jugo sla vi jo, pa je imel sede` v Se ̀ a ni. Tako so se poti admi ni stra tiv -nih oprav kov Istra nov v Ju go sla vi ji iz med voj nih, usmer je nih v Pulj, obr ni le pro ti

106

GEORITEM 15

seve ru, v Se ̀ a no., Tako kot Pulj v prej{ njem obdob ju je bila tudi Seà na dale~ in s te -da nji mi trans port ni mi mo` nost mi raz me ro ma te` ko dostop na. Nova raz me ji tev jena novo defi ni ra la pro stor ske vezi. Prej mno gi kra ji, na pri mer Gra ~i{ ~e, niso niko ligra vi ti ra li k Se ̀ a ni. Ko so posta li del seàn ske ob~i ne, so bili nji ho vi pre bi val ci pri -mo ra ni preu sme ri ti del svo jih for mal nih poti, pove za nih na pri mer z ure ja njemdoku men tov, poro ka mi ter dru gi mi mati~ ni mi zade va mi in podob no.

Dru gi sklop kon cep tov se pove zu je s pro me tom in komu ni ka ci ja mi. Takoj po vojnije bilo sta nje podob no pred voj ne mu ali celo slab {e. Ko se je po pod pi su Lon don skegaspo ra zu ma v obal nih mestih, {e zla sti pa v Ko pru, za~e la raz vi ja ti indu stri ja, se je za~elaizbolj {e va ti tudi pro met na infra struk tu ra. Paren ca ne ni bilo ve~, slo ven ski in hrva{kidel Istre je pove zo va la pro ga Diva ~a–Pulj. V ana li zi ra ni lite ra tu ri je en sam nave deko è lez ni{ ki pro gi Diva ~a–Ko per. Eden od raz lo gov je ver jet no ta, da je bil leta 1967,ko je bila pro ga zgra je na, oseb ni pro met ̀ e tako raz vit, da ta pro ga ni ime la pomemb -nej {e ga vpli va na pot ni{ ki pro met Istra nov. Vasi v kra{ kem delu Istre, kjer je pro gapote ka la, so ̀ e prej doì ve le mo~ no depo pu la ci jo. Za od ̀ elez ni ce bolj odda lje ne vasiso bile ugod nej {e avto bu sne pove za ve, ki jih je poz ne je izpo dri nil oseb ni pro met. Gos -po dar sko izjem no pomemb na je bila izgrad nja pri sta ni{ ~a v Ko pru, na kate ro se nave zu jetudi èlez ni{ ka pove za va iz Kopra prek Pre {ni ce do Diva ~e in naprej pro ti Ljub lja ni.

V nas prot ju z è lez ni{ kim pro me tom je veli ko krat ome njen avto bu sni pro met.V po ve za vi z uprav no orga ni zi ra nost jo takoj po 2. sve tov ni voj ni je ome nje na avto -bu sna pove za va med So~er go in Seà no, ki je lju dem zunaj Svo bod ne ga trà{ ke gaozem lja omo go ~a la obisk mati~ ne ob~i ne. [e pogo ste je se ome nja avto bu sna pove -za va med Koprom in Trstom, saj je bila pomemb na za vzdr ̀ e va nje tra di cio nal nih vezi.Njen pomen se je okre pil zla sti v {est de se tih letih, ko je bila med mesto ma uki nje napomor ska pove za va. Po voj ni je avto bu sna vo` nja posta la cenov no doseg lji va, takoda je hitro izpo dri ni la nek da nje pe{a ~e nje in tovor je nje, ki sta se ohra ni la le {e na rela -ci ji od doma do najb li` je ga avto bu sne ga posta ja li{ ~a.

Iz prej{ nje ga obdob ja se je ohra ni la vred nost na les tvi ca gle de na pro stor sko dife -ren cia ci jo, ven dar tokrat ni teme lji la na odda lje no sti od mest, ampak na dostop no stiz jav nim pot ni{ kim pro me tom ([tok-Voj ska 2003, 54): »…Ko pa so pro go podalj {a lido tja, so se Tru sov ci {opi ri li pred Trskov ci…«. Ome nje na pro stor ska dife ren cia ci ja je,~eprav se na prvi pogled zdi odraz ne~i mr no sti in pred sod kov, ime la impli ka ci je v po -kra ji ni. Vasi brez pove za ve z av to bu sni mi lini ja mi je pri za de la hitrej {a in inten ziv nej {adepo pu la ci ja. V ana li zi ra ni lite ra tu ri zaz na mo, da so pis ci naj ve~ ji pomen pri propa -da nju istr ske ga pode ̀ e lja pri pi so va li prav pro met ni odre za no sti. Pode ̀ el sko pre bi vals tvose je zave da lo pome na avto bu snih pove zav in je zato na pri stoj ne orga ne pri ti ska loza nji ho vo vzpo sta vi tev. V ne ka te rih pri me rih je avto bus pri {el pre poz no, saj je bilonase lje è sko raj praz no ozi ro ma nase lje no le {e s sta rej {i mi pre bi val ci.

V tem obdob ju so za~e li zma go vi ti pohod oseb ni avto mo bi li. [e zla sti pomembniso bili za tista nase lja, ki niso bila pove za na z jav nim pro me tom. Splo {na moto ri za -

107


ci ja se je za~e la konec pet de se tih let s To mo so vi mi motor ni mi kole si. Mope di so posta li{e pose bej pogo sti, ko je tovar na za{ la v te ̀ a ve in so delav ce pla ~e va li v na ra vi. Skraj{a liso raz da lje, vasi prib li ̀ a li mestom in obrat no. Za nji mi so se uve lja vi li oseb ni avtomo -bi li. Prvi »fi~ ko« v Sv. Petru je bil kup ljen leta 1954. Last ni{ tvo oseb ne ga avto mo bi laje bilo v pet de se tih letih pre sti` no, v {est de se tih letih pa so avto mo bi li è bili dokajpogo sti. Konec tega deset let ja so v ne ka te rih {upe tr skih dru ̀ i nah ime li ̀ e dva avtomobila.

Mo to ri za ci ja je tesno pove za na s ce sta mi. Medre gio nal ne pove za ve sta na novoobli ko va li vklju ~i tev Istre v Ju go sla vi jo in odre za nost Istr ske ga polo to ka od Trsta. Koperje bil prej pove zan zgolj s Tr stom ter z Izo lo in Pira nom. Nje go vi sti ki s preo sta lo Slove -ni jo ozi ro ma vzhod nim delom Julij ske kra ji ne so pote ka li ~ez Trst. Za vklju ~i tev Istrev gos po dar ske vezi preo sta le Slo ve ni je je bila nuj na pove za nost z osred njo Slo ve nijo.Cesta Koper–Se no ̀ e ~e je bila zgra je na leta 1957. Moto ri za ci ja in opu sti tev hoje kotna~i na pre ma go va nja poti sta pov zro ~i li opu{ ~a nje pe{ po ti ter nji ho vo zara{ ~a nje.

Tret ji sklop se nave zu je na pojem toko vi. Deli se na tok delov ne sile in trgov sketoko ve. Obseg delov ne mobil no sti je bil maj hen; indu stri ja je bila sla bo raz vi ta, mejepa so ovi ra le in v do lo ~e nih pri me rih one mo go ~a le pre tok delov ne sile. Takoj po voj -ni so bili toko vi ena ki kot prej, poz ne je pa si je oblast pri za de va la lju di odvr ni ti oddela in zaslu` ka v Tr stu, s ~i mer je spro ̀ i la veli ko neza do voljs tvo in odpor. Obe nemsta se spre me ni la smer in radij poto vanj indu strij ske delov ne sile iz tiste ga dela Istre,ki je leta 1947 pri pa del Jugo sla vi ji. Ker je bil Koper v dru gi drà vi, je bila edi na mo` -nost zapo sli tve v Ljub lja ni, tako da je bila novo na sta la meja nepo sre den kri vec zapove ~a nje raz da lje do delov ne ga mesta.

Po Lon don skem spo ra zu mu in {e zla sti po letu 1960 se je mej ni reìm za~el rah -lja ti, tako da so ponov no oì ve le neka te re sta re vezi, za~e le pa so se obli ko va ti tudinove. Trst je spet postal cilj dnev nih migra cij. [te vil ni Istra ni so se enkrat ali ve~ kratna teden vozi li v Trst in tam na ~rno oprav lja li raz li~ na dela. Po ure di tvi mej nih vpra -{anj se je za~el tudi hiter raz voj indu strij skih in dru gih dejav no sti v Ko pru, Izo li inPira nu. Kljub inten ziv ni depo pu la ci ji in dea gra ri za ci ji gri ~ev na te ga zaled ja Istre Slo -ven ci niso mogli zado vo lji ti vseh potreb po delov ni sili v hi tro rasto ~ih indu strij skihobra tih.

Dru gi sklop kon cep tov se nave zu je na trgov ske toko ve, pred vsem na kon cep ta pro -da ja in nakup. Nepo sred no po voj ni so se sta re trgov ske pove za ve obno vi le, poz ne jepa so bile spet nasil no pre ki nje ne.

Nove meje in poli ti ka, pod krep lje na z ideo lo gi jo, so one mo go ~a le uve ljav lje ne tra -di cio nal ne sti ke. Zla sti je bil pri za det vzhod ni del nek da nje Julij ske kra ji ne, to jevzhod no od ~rte Osp–Gra din, ki je po nastan ku Svo bod ne ga trà{ ke ga ozem lja postaldel Jugo sla vi je. Bil je odre zan od kul tur ne ga oko lja, ki mu je pri pa dal sto let ja. S tonovo raz me ji tvi jo je bila Istra pri kraj {a na za dina mi~ nost, ki je prej zaz na mo va la nje -no ìv lje nje. Sta ti~ nost je pome ni la slab {e ìv lje nje, saj je bila nek da nja dina mi kaposle di ca neneh ne bor be za pre ̀ i vet je. Meja je one mo go ~a la akti vi ra nje last nih poten -

108

GEORITEM 15

cia lov, ki bi lah ko omo go ~i li, da bi po voj ni ljud je zaì ve li nor mal no. Odpr tost pro tiSeà ni in Ljub lja ni jim teàv ne ga polo ̀ a ja ni mogla olaj {a ti. Po novem so ljud je ve~ -je naku pe oprav lja li na Reki in v Pu lju. Poleg raz da lje in dostop no sti je bil prob lemraz li ka v ceni. Tako je bil na pri mer na Reki kruh ve~ kot pet krat dra` ji kot v Ko pru.

Kljub vsem pre pre kam so obsta ja le nevid ne vezi s Tr stom. Ljud ska iznaj dlji vostin seve da pre ̀ i ve tve ni nagon sta bila mo~ nej {a od biro krat skih in ideo lo{ kih meja.Nave za nost na Trst je bila tako mo~ na, da je one mo go ~a nje sti kov (za pi ra nje meje,vpo klic v de lov ne bri ga de, zmanj {a nje {te vi la dovo lil nic, biro kra ci ja, cari na) spro ̀ i -lo raz li~ ne obli ke dràv ljan ske nepo kor{ ~i ne.

Po letu 1954 se je Istra, zla sti obal ni in prio bal ni pas, za~e la gos po dar sko hitroraz vi ja ti ter pove zo va ti s Slo ve ni jo in preo sta lo Jugo sla vi jo. Ve~i na kme tij skih pri delkoviz dru` be ne ga sek tor ja je {la na slo ven ski in jugo slo van ski trg. Obe nem je Trst spetza~el posta ja ti pre skr bo val no sre di{ ~e za posa mez ni ke, pri ~emer so bili pomemb nimed dr ̀ av ni spo ra zu mi o ma loob mej nem pro me tu in mej nih pre ho dih. Slo ven skaIstra je v do lo ~e ni meri ohra ni la posred ni{ ko vlo go med Trstom in hrva{ ko Istro.

Leto 1991 in osa mos vo ji tev Slo ve ni je nista pri ne sla ob~ut nej {ih spre memb v do -stop no sti in mobil no sti. Na podro~ ju uprav ne raz de li tve smo zaz na li eno samospre mem bo, to je vklju ~i tev Raki tov ca in Zazi da v Mest no ob~i no Koper. Pre bi val -ci teh kra jev so zato del svo jih poti preu sme ri li iz Seà ne v Ko per. Sklop pro met inkomu ni ka ci je obse ga zgolj kon cep te dvo last ni{ tvo, èlez ni ca Kozi na–Ko per, asfal ti -ra ne ceste in hoja. Dvo last ni{ tvo, tokrat ob slo ven sko-hr va{ ki meji, je ote ̀ i lo dostopdo obde lo val nih zem lji{~. Zara di dràv ne meje se nek da nje polj ske poti niso sme leve~ upo rab lja ti, vo` nja po cesti ~ez mej ni pre hod pa je pot do obde lo val nih zem lji{~onstran dràv ne meje pra vi lo ma znat no podalj {a la. Dodat na ~asov na izgu ba gre tudina ra~un gne ~e na mej nih pre ho dih, zla sti ob kon cih ted na in praz ni kih. Mar si ko -ga je to odvr ni lo od nadalj nje ga obde lo va nja zem lje.

Po jem èlez ni ca Kozi na–Ko per se nave zu je na dru gi èlez ni{ ki tir na tej rela ci ji,ki je nujen za nadalj nji raz voj Luke Koper. Avtor pris pev ka nami gu je na nega ti venodnos slo ven skih obla sti do tega prob le ma in s tem na odre ka nje raz voj nim pri lo` -no stim (Hab jan 2003, 48). Zara di dobro raz vi te ga oseb ne ga pro me ta so tudi cestemed naj bolj odda lje ni mi nase lji asfal ti ra ne. Pe{a ~e nje kot na~in pre ma go va nja ovirje povsem zamr lo.

Ve~ kon cep tov se nave zu je na kate go ri jo toko vi. Nova dràv na meja, tokrat slo -ven sko-hr va{ ka, je posta la lo~ ni ca med obmo~ je ma, ki prej nista bila niko li lo~e na.Med ljud mi na obeh stra neh meje so se pred osa mos vo ji tvi jo obeh dràv izob li ko -va le sorods tve ne, pri ja telj ske in gos po dar ske vezi, ki jih je nova poli ti~ na stvar nost~e è ne povsem pre re za la, pa vsaj mo~ no okr ni la.

109

Sli ka 28: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nost in mobil nostv ob dob ju po letu 1991. p str. 110

110

povezan z

povezan z

je

vodi k/v

oblikuje

je del

vodi k/v

vpliva

vodi k/v

povezan z

izhaja iz

izhaja iz

vodi k/v

vpliva

je del

vodi k/v

povezan z

izhaja iz

je

izhaja iz

je del

je del

vodi k/v

povezan z

povezan z

povezan z

omogo~a

vodi k/v

vodi k/v

povezan z

vodi k/v

vodi k/v

vodi k/v

povezan z

vpliva

ga prizadane

povezan z

vpliva

je del

vodi k/v

povezan z

vodi k/v

je

vodi k/v

vpliva

izhaja iz

ga prizadane

je del

doìvi

je del

vodi k/v

vodi k/v

izhaja iz

povezan z

vpliva

ga prizadane



UPRAVNA RAZDELITEV

TOK

dvolastni{tvo

meja – lo~nica

slovensko–hrva{ka meja

nova smer

Buzet

prijateljski stik

sorodstveni stik

Koper 2

Trst 3

upravna reorganizacija

Rakitovec

Zazid

prekinitev gospodarskih stikov

oteèn dostop do zemlji{~

opu{~anje kmetijstva

èleznica Pre{nica–Koper

drugi tir

gravitiranje k obali

prometna odrezanost

ustaljena trgovska pot

razlika Slovenija/Hrva{ka

nazadovanje stikov

medsebojna vez do osamosvojitve

KRAŠKA ISTRA

stik – {ibek

do osamosvojitve 2

birokracija

prizanesljivost mejnih organov

menjava valute

asfaltirana cesta

slab{anje odnosa do Hrvatovpove~anje razdalje

vklju~itev v MO Koper

prostorski odnos

prostorska vez

mesto – preìvljanje prostega ~asa

{olanje

Koper – nakup

Koper – delo


GEORITEM 15

Naj bolj pri za det je bil kra{ ki del Istre, torej del, ki je bil naj bolj odda ljen od sre -di{~ na oba li in z naj slab {i mi narav ni mi raz me ra mi za kme tijs tvo. Prej je bil tesnopove zan z re pub li ko Hrva{ ko, {e zla sti z Bu ze tom. Osa mos vo ji tev Slo ve ni je in obli -ko va nje nove meje sta pre ki ni la uve ljav lje ne in usta lje ne gos po dar ske, social ne ter dru gesti ke. Pri ja telj ski in sorods tve ni sti ki so se ohra ni li, ven dar v okr nje nem obse gu.

Vsa ka meja je pove za na z ad mi ni stra tiv ni mi biro krat ski mi opra vi li, ~eprav napodla gi ana li zi ra nih naved kov lah ko ugo to vi mo, da so mej ni orga ni pri za nes lji vi intole ri ra jo pre ha ja nje meje celo zunaj urad nih mej nih pre ho dov. Meja je posta lapomem ben del misel ne ga sve ta. Ni~ manj pomemb na od vlo ge meje kot fizi~ ne lo~ -ni ce ni nje na vlo ga kot posle di ca obli ko va nja dveh samo stoj nih dràv. Prej raz me ro maenot ni obmo~ ji se raz vi ja ta ozi ro ma stag ni ra ta vsa ko v svo jo smer, zato se raz li ke mednji ma pove ~u je jo. Pri tem ima jo pomemb no vlo go tudi nere {e ni med so se ski prob -le mi vpra {a nja, zato se v Slo ve ni ji odnos do Hrva tov slab {a.

To ko vi, ki so prej vodi li v Bu zet, so se obr ni li pro ti Kopru. Celo ten kra{ ki del slo -ven ske Istre je za~el gra vi ti ra ti k obal nim mestom; takoj po osa mos vo ji tvi zara dipomanj ka nja mej nih pre ho dov, zara di gos po dar ske ga in sicer{ nje ga sta nja na Hrva{ -kem, po letu 1994 pa zara di vklju ~i tve v ob ~i no Koper. Obal na mesta v pre te klo stiniso ime la vid nej {e vlo ge v ìv lje nju Rakit lja nov. Dol ga in sla ba pot je bila po obli -ko va nju jav ne ga pro me ta dra ga, zato so bili sti ki {ib ki (Sed mak 2005, 125): »… Jaznisem bil u Kopru, niti enkrat dol. Sem hodu v Se ̀ a no in potem na Kozi no, ko smo ime liob~i no na Kozi ni. Po naku pih se je v Bu zet naj ve~ hodi lo…«.

Meja, nasta la po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je, pa ni vpli va la na obseg in pogo stost sti -kov s Tr stom. Istran ke {e ved no hodi jo enkrat ali ve~ krat na teden v Trst k svo jim»{jo ram« ali »ba bam«. Mla de prev ze ma jo stran ke svo jih mater in ta{~. Raz li ka je v tem,da se zdaj tja vozi jo z oseb ni mi avto mo bi li. Zmanj {al se je tudi obseg naku pov, sajse je v tem ~asu izbolj {a la ponud ba bla ga v slo ven skih trgo vi nah.

4.9 Pokra ji na kot odnos med mestom in pode ̀ e ljem

Naj po memb nej {a vlo ga mesta v in te rak ci ji mesto–po de ̀ e lje je v us tvar ja nju mo` -no sti za pre ̀ i vet je. Vlo ga mest, {e zla sti Trsta, ki ga ime nu je jo obljub lje na deè la, jebila v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma toli ko pomemb nej {a, ker je bilo mesto veli -ko in gos po dar sko dobro raz vi to, oko li{ ko pode ̀ e lje pa rev no in zao sta lo.

Vlo ga mest je mno go stran ska in raz ve je na. Bila so trì{ ~a za istr ske pri del ke inobe nem zapo sli tve na sre di{ ~a. Z no vost mi so vpli va la na gos po dar ski in dru` be ni raz -voj pode ̀ e lja, ime la pa so tudi klju~ no vlo go pri nje go vi oskr bi. Pode ̀ e la ni so obi ~aj nozdru ̀ i li pro da jo in nakup, torej so pode ̀ el ski pre bi val ci nave zo va li sti ke z mest ni -

111

Sli ka 29: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot odnos med mestomin pode ̀ e ljem v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. p str. 112–113

112

vodi k/v

p

je del

je del

vodi k/v

omogo~a

p

je del

j

povezan z

j

je del

v

je del

j

povezan z

izhaja iz

povezan z

je del

p

vodi k/v

p

je del

je del

je del

je del

povezan z

izhaja iz

je del

p

izhaja iz

povezan z

j

povezan z

povezan z

povezan z

povezan z

p

je razumljen

p

je del

p

je del

p

povezan z

j

izhaja iz

vodi k/v

v

izhaja iz

p

povezan z

je del

povezan z

je del

p

je razumljen

izhaja iz

j

povezan z


zaposlitev

d

oskrba podeèlja

z

mesto izhod v sili–

mesto sovra`nik–

mesto – vir preìvetja

s

trì{~e

mesto – vir inovacij

Slovan/Roman

povezanost

odnos morje/zaledje

vpliv mesta na vedenjske vzorce

oblikovanje in vzdrèvanje dru`benihkategorij

kmet/me{~an

reven/bogat

propad kmetij

odnos do oblasti

davek

me{~an – prodajalec

nakupi v mestu

priseljevanje

higiena

prepleten sistem

stabilnost


T

vladajo~i/podrejeni razred

m

Izola

P

Izola – delo

Izola – povezanost

Izola – prodaja

mesto – zani~evanje Slovencev

K

mesto – oblastoblast kaznovanje–

materialni poloàj


113

povezan z

je

izhaja iz

j

omogo~a

omogo~a

povezan z

povezan z

j

povezan z

povezan z

j

je del

povezan z

p

je

vodi k/v

izhaja iz

povezan z

je

vodi k/v

povezan z

povezan z

j

je del

p

povezan z

povezan z

v

povezan z

povezan z

i

z

je

povezan z

j

povezan z

j

povezan z

omogo~a

povezan z

j

povezan z

povezan z

p

je

izhaja iz

i

vodi k/v

i

povezan z

p

povezan z

j

povezan z

j

je

dnina

zaposlitev v industriji

m

storitvena dejavnost

t

Trst – ob~utek doma~nosti

Piran – odtujenost

v

mesto

Trst

Koper

a

Piran

Trst – sredi{~e

Trst – vir inovacij

Trst – delo

Trst – nakup

Trst – prodaja

Trst – stagnacija

Koper – davki

Koper – delo

Koper – nakup

Koper – povezanost

Piran – delo Piran – povezanost

Piran – prodaja

Koper – prodaja

Koper – opravki

Piran – »grad«

Buje

Buje – delo

Buje – povezanost

Buje – prodaja

m

dru`benoekonomski poloàj

m

GEORITEM 15


mi. Le red ko je bilo nas prot no, da so pro da jal ci iz mesta pri ha ja li na pode ̀ e lje. Pojemmesto – izhod v sili se nana {a na razu me va nje mesta kot pri be ̀ a li{ ~a ob eko nomskempro pa du na pode ̀ e lju. Ko je kmet izgu bil last no zem ljo, je ostal brez sred stev za pre -ì vet je in mo` no sti, da bi se sam pre ̀ iv ljal, zato zanj na pode ̀ e lju ni bilo ve~ obstan ka.

Kljub {te vil nim mo` no stim je mesto v~a sih razum lje no kot sovra` nik. V ne kate -rih naved kih izra zi to je namre~ odnos do nje ga nega ti ven. Med sve tov ni ma voj na ma,ko so zara di zadol ̀ e va nja {te vil ne kme ti je pro pad le, je bilo mesto ute le {e nje obla sti,ki ho~e uni ~i ti male ga istr ske ga kme ta. Pre bi val ci Sv. Petra so ~uti li velik odpor doPira na tudi zato, ker so ga pove zo va li z dr ̀ av ni mi orga ni, ki med [upe tr ci niso biliniko li cenje ni in spo {to va ni. Zani mi vo je, da so edi no Pira nu rekli »grad«, za vsa osta -la mesta pa so upo rab lja li nji ho va ime na.

Ob li ko va nje in vzdr ̀ e va nje dru` be nih kate go rij teme lji na odno su med mestomin pode ̀ e ljem, pri ~emer nas zani ma vlo ga pokra ji ne pri obli ko va nju ter vzdr ̀ e vanjuodno sov mo~i vzdol` raz red ne in narod nost ne lo~ ni ce. V me stih, zla sti Pira nu, sopode ̀ el ski Istra ni ob~u ti li social ne in kul tur ne raz li ke, ki so izha ja le iz nji ho ve ga na~i -na ̀ iv lje nja. Kme te je zaz na mo va la vsa kod nev na bit ka za pre ̀ i vet je, ki je opre de lje va latudi nji hov stik z mest nim oko ljem. Raz li ke med mestom in pode ̀ e ljem so teme lji -le tako na dejav no sti kot v ob se gu dela in posle di~ no na~i nu ìv lje nja. Slo ven skapokra ji na je od lju di zah te va la neneh no aktiv nost, delo; mla di so si pri vo{ ~i li zaba -vo edi no zve ~er in ob praz ni kih. V mi sel nem sve tu pode ̀ e la nov je bila ita li jan skapokra ji na pokra ji na brez de lja, spre ha ja nja po man dra ~u in pose da nja po kavar nah.

Kmet je so bili tudi neka te ri me{ ~a ni, ven dar so se raz li ko va li od kme tov na pode -è lju. @ive li so v me stih in na nji ho vih pose stih je dela la naje ta delov na sila. Tak sistemje bil mogo~ zara di posest nih odno sov na pode ̀ e lju, ki so zago tav lja li cene no raz -po lo` lji vo kme~ ko delov no silo. To je omo go ~a lo vzdr ̀ e va nje obsto je ~ih odno sov inna~i na dela na pode ̀ e lju, saj so majh ni zem lji{ ki last ni ki lah ko zdru ̀ e va li in uskla -je va li delo na last ni in tuji zem lji. [e bolj {i pri mer so bili dni nar ji, ki so hote li bitikmet je. Nede lo je bilo zanje raz log za àlost in obe nem sra mo to. Zem lja je soob li -ko va la social ne kate go ri je, saj je omo go ~a la ohra nja nje raz me rij mo~i med rev ni miin boga ti mi kme ti, me{ ~a ni in pode ̀ e la ni, nena zad nje tudi Slo ven ci in Ita li ja ni.

Kljub ome nje nim nas prot jem so bili mesta tesno pove za na s po de ̀ e ljem. Nji ho -ve dejav no sti so se pre ple ta le in dopol nje va le ter tako omo go ~a le ̀ iv lje nje lju dem v obehsve to vih. Ta pre ple te nost je ustva ri la dobro ute ~e no, sta bil no sobi va nje. Tudi zato soime la mesta velik vpliv na vedenj ske vzor ce pode ̀ el ske ga pre bi vals tva. Nje go va zna -~il nost je o~it no bila pomanj klji va oseb na higie na, zato so se pro da jal ke tru di le za~ist in ure jen videz, ki je bil obe nem zago to vi lo dobre pro da je. Pono sne pro da jal kez vi so ko raz vi tim samos po {to va njem niso hote le velja ti za uma za ne. Za to sta dvaraz lo ga. Mesto so pove zo va le s ~i sto ~o in ure je nost jo, obe nem pa so hote le poka za tina neu te me lje nost pred sod kov pro ti Slo ven kam. Tudi med Slo ven ci je uma za ni ja velja -la za manj vred no in bila o~i ten znak rev{ ~i ne.

114

GEORITEM 15

Slo ven sko istr sko pode ̀ e lje je bilo pove za no s {ti ri mi mesti, Koprom, Izo lo, Pira -nom in Trstom. Kljub dolo ~e nim podob no stim je bila med Trstom in preo sta li mi mestipre cej{ nja raz li ka, ne le v ve li ko sti, ampak tudi v nji ho vi struk tu ri. Kako so te raz li -ke doìv lja li ljud je s kme~ ke ga pode ̀ e lja? Trst je veljal za gos po dar sko sre di{ ~e, za mesto,v ka te rem Istra ni slu ̀ i jo denar. Zdaj{ nja slo ven ska mesta, {e zla sti Koper, so doje ma likot sre di{ ~e obla sti, ki jih izè ma. V Tr stu so se tudi bolje po~u ti li, zara di nje go ve mul -tiet ni~ ne in mul ti kul tur ne sesta ve pa tudi bolj doma ~e.

Od nos med mestom in pode ̀ e ljem raz kri va {e eno raz se` nost, to je odnos medmor jem in zaled jem. Mor je je bilo pove za no z me sti in zato tuje, tako kot so bila tujazla sti zdaj{ nja slo ven ska mesta (Vi da li 1996, 353): »… Is tra leì ob mor ju, toda to mor -je je bilo za na{e ga kme ta tuje, sko raj sovra` no. Tam v me stih je bila oblast, ki mu jenala ga la dav ke in kro ji la uso do…«.

Za ra di kore ni tih spre memb po 2. sve tov ni voj ni se je na novo obli ko val odnosmed mesti in pode ̀ e ljem. Pre te kla raz mer ja je nova oblast razu me la kot zasta re la inime la za raz voj no ovi ro, zato spre mem be niso pri za de le zgolj sme ri ter obse ga vezi,ampak tudi pode ̀ e lje samo.

V prej{ njem obdob ju je odnos mesto : po de ̀ e lje teme ljil na mo` no stih, ki so jihponu ja la mesta, gonil na sila tega odno sa pa je bila agrar na pre na se lje nost. Prav v tejsfe ri so se zgo di le teme lji te spre mem be. Del Istre je bil do leta 1954 odre zan od vsehmest, del Istre samo od Trsta. Po letu 1954 so mesta na slo ven ski oba li ponov no pred -stav lja la eno ten in z Is tro pove zan pro stor, s~a so ma pa se je spro sti la tudi dràv na mejamed Ita li jo in Jugo sla vi jo. Tako so se odno si v rah lo spre me nje ni in okr nje ni obli kilah ko obno vi li.

Od nos med mestom in pode ̀ e ljem je pri za de la nasil na odre za nost kot posle dicaideo lo gi je. Ljud je so jo doìv lja li kot poseg v svo jo temelj no pra vi co pri pri za de va -njih za pre ̀ i vet je in bolj {e ̀ iv lje nje. Da bi ohra ni li ozi ro ma ponov no vzpo sta vi li svo jetra di cio nal ne pra vi ce, so se upa li jav no izpo sta vi ti in tudi odlo~ no bori ti. Nji ho vavolja je bila mo~ nej {a od ideo lo{ kih ovir. Potre ba po ohra ni tvi usta lje nih vzor cev v od -no su do mesta je bila ve~ ja od umet no za~r ta ne meje in mo~ nej {a od revo lu cio nar nevne me. Urad na oblast je hote la pre pri ~a ti lju di, da bi na novo obli ko va li podo bo svo -je domo vi ne, brez pove zav s Tr stom. [lo je za ideo lo{ ki boj, ki je pri do bi tve revo lu ci jepostav ljal pred usta lje ne tra di cio nal ne vzor ce na~i na dela in ìv lje nja nas ploh. Nek -do »od zgo raj«, ki je obi ~aj no pri pa dal sku pi ni »oni« (v nas prot ju z »mi«), je hotellju di pri si li ti, da bi priv ze li nove misel ne vzor ce. Ob odsot no sti ustrez nih alter na tivso se ljud je seve da upi ra li. Tako kot pro da ja je mimo urad nih pred pi sov pote ka la tudioskr ba pode ̀ e lja (Mo ra to in Pahor 2002, 157): »…ê prav je bila meja zelo zastra -è na, so ljud je tve ga li pot ~ez njo s svo ji mi pri del ki, da so si tam potem kaj kupi li…«.

115

Sli ka 30: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot odnos med mestomin pode ̀ e ljem v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. p str. 116

116

ga prizadane

izhaja iz

povezan z

izhaja iz

izhaja iz

povezan z

izhaja iz

je razumljen

povezan z

je

povezan z

povezan z

je razumljen

je del

je

je del

vodi k/v

nasprotuje

povezan z

je del

povezan z

izhaja iz

ga prizadane

je del

povezan z

izhaja iz

je del

izhaja iz

povezan z

povezan z

povezan z

je

povezan z

je del

je del

vodi k/v

izhaja iz

povezan z

povezan z

je del

je del

povezan z

je

vodi k/v

vodi k/v

povezan z

izhaja iz

povezan z

je


mesto sovra`nik–

mesto nedosegljivo–

ideologija

zaposlitev

storitvena dejavnost

trì{~e

priseljevanje 2

povezanost

kulturna razlika

oskrba podeèlja

mi/oni razlikovanje–

odnos morje/zaledje

oblikovanje in vzdrèvanje dru`benihkategorij

polkmet

ime Obala vsiljeno–

vikenda{

zaposlitev v industriji

delo na ~rno

mesto/podeèlje – razli~nost

do leta 1954

razvoj gospodarstva

{avrinija

{avrinizacija

ime obmo~ja

ime Koprsko primorje vsiljeno–

odnos do celinske Slovenije

negativen odnos do tujcev

zavra~anje narodotvorne vloge

priseljenec

doma~in/tujec razlikovanje–

koncentracija prebivalstva v obalnihmestih

nakup nepremi~nin

neprilagajanjeodnos Slovenec/Istran

istrsko manjvredno–

ilegalno trgovanje

slab revolucionarni naboj

tradicija – navezanost

Slovenec selitev v mesto–

slovenizacija Istre

mesto vir preìvetja–


GEORITEM 15

Ljud je so tve ga li, ker je v coni B Julij ske kra ji ne (poz nej {e ga Svo bod ne ga trà{ ke -ga ozem lja), {e bolj pa v Ju go sla vi ji, vla da lo pomanj ka nje. Edi na mo` nost, da so seoskr be li z do lo ~e ni mi izdel ki, je bil Trst. Po uki ni tvi Svo bod ne ga trà{ ke ga ozem lja jeKoper postal sre di{ ~e slo ven ske Istre in s tem kraj za oprav lja nje naku pov. Pri tem jebila pomemb na oko li{ ~i na, da so bile v njem v pri mer ja vi s Pu ljem ali Reko ni` je cene,bolj {a pa je bila tudi izbi ra. Odnos mesto : po de ̀ e lje je vzdr ̀ e va lo prav drob no pre -kup ~e va nje. Zara di dràv ne meje in nele gal ne ga sta tu sa so bile poti rah lo spre me nje ne,sama vse bi na pa je osta la ena ka ali vsaj podob na. V Tr stu so kupo va li bla go in ga, tokratpo ile gal nih poteh, nosi li v hr va{ ko Istro. Spre me ni la se je vrsta kup lje ne ga bla ga, name -sto bla gov ne menja ve pa se je uve lja vi la denar na.

Na razu me va nje mesta kot posle di co za ìv lje nje ugod nih oko li{ ~in se nana {apojem mesto – ìv ljenj ska pri lo` nost. Mesta so se v ce lot nem obdob ju, {e zla sti poletu 1954, pode ̀ el ske mu pre bi vals tvu zde la pri vla~ na za nase li tev, kar je vodi lov zgo{ ~a nje pre bi vals tva v njih. K temu je naj ve~ pris pe val gos po dar ski raz voj z raz -ma hom indu stri je, turiz ma in dru gih sto ri tve nih dejav no sti, ki so zapo slo va le tudipode ̀ el sko delov no silo. Kme tijs tvo je velja lo za manj pers pek tiv no in je bilo zapo -stav lje no na ra~un nek me tij skih dejav no sti. Mesta so posta la cilj seli tve nih tokovs pre naseljene ga in sla bo raz vi te ga pode ̀ e lja. Poseb no mesto ima Trst, kamor sose poleg pri se ljen cev ita li jan ske ga pore kla pri se lje va li tudi Slo ven ci z oko li{ ke gapodeè lja. Trst, Izo la in Piran so napol ni li eko nom ski migran ti, Trst pa poleg teh{e poli ti~ni.

Na men tal ni rav ni so mesta posta la dostop na Slo ven cem {ele po 2. sve tov ni voj -ni. Prej so bila samo cilj dnev ne ali teden ske migra ci je, zdaj so posta ja la tudi dom.Lah ko bi rekli, da je {lo za neke vrste kul tu ro lo{ ki deter mi ni zem. Hri bov ci velja jo zaroba te, pre pro ste, ven dar tudi manj spo sob ne lju di. Doli ne in kot li ne ozi ro ma v na -{em pri me ru oba la pa so kul tur na sre di{ ~a, kjer so osre do to ~e ni raz voj, zna nje, denar.Zato je bila seli tev pro ti mor ju zaè le na in cenje na.

V tem obdob ju so mesta dobi la nove vse bi ne in raz vi le so se dodat ne vezi medmestom ter pode ̀ e ljem. Z gos po dar skim in dru` be nim raz vo jem, ko je kme tijs tvonaza do va lo in je pode ̀ e lje posta lo ìv ljenj sko oko lje od kme tijs tva neod vi snih lju -di, so mesta {e zla sti za mla di no posta la pri vla~ na za pre ̀ iv lja nje pro ste ga ~asa. Tovrst nesti ke je omo go ~il raz voj oseb ne ga pro me ta, pove zan z vses plo {no moto ri za ci jo. Pove -za nost med mestom in pode ̀ e ljem se je obli ko va la na novih teme ljih. Manj {i delpre bi vals tva se je ukvar jal s kme tijs tvom in zanj so bila mesta trì{ ~e za pro da jo pri -del kov. Ve~ je mu delu pre bi vals tva pode ̀ e lje ni zago tav lja lo mo` no sti za pre ̀ i vet je,ampak je bilo le pri vla~ no oko lje za biva nje.

V tem obdob ju se je obli ko va nje dru` be nih kate go rij ome ji lo na obli ko va nje slojapolk me tov. Gonil na sila sta bila nave za nost na zem ljo in nada lje va nje dru ̀ in ske tra -di ci je, omo go ~i li pa so ga ugo den delov ni ~as, izbolj {a ne pro met ne pove za ve in naglamoto ri za ci ja.

117


S pre te kli mi izku{ nja mi je pove zan pojem mesto – sovra` nik. Nega ti ven odnosteme lji na nek da njih raz li kah ter nas prot jih med slo ven skim pode ̀ el skim kme~ kimin ita li jan skim mest nim pre bi vals tvom. Sim bol podre je no sti in trp lje nja Slo ven cevso bile neka te re stav be, na pri mer zapor na Bel ve de ru, ki so bile tar ~a ma{ ~e va nja.Ome nje ni zapor so par ti za ni poru {i li, oko li{ ki kmet je pa so kame nje odpe lja li in upo -ra bi li pri obno vi vasi.

Na sled nji obrav na va ni pojem je odnos mor je : za led je. Kljub pri ~a ko va njem, dabo mor je, tako kot mesta, posta lo del spoz nav ne ga sve ta pode ̀ el skih Istra nov, se toni zgo di lo. Mor je pra vi lo ma {e ved no doìv lja jo kot nekaj tuje ga, nekaj, kar se ble{~iv da lja vi. Zato mor je ni del nji ho ve ga spoz nav ne ga zem lje vi da ([tok-Voj ska 2003, 122):»… Is tr ja ni ima mo mor je zato, da ga s hri bov hva le` ni gle da mo…«. Tudi Koc jan ~i~(1988, 1990a, 1990b in 2001) ga red ko ome nja; mor je mu je bli zu in hkra ti dale~, sajga zgolj opa zu je z gri ~ev ja, kjer je nje gov dom. ̂ e upo {te va mo to ome nje no miselnoraz da ljo do mor ja in zgo do vin ska dejs tva, je jasno, zakaj avtoh to ni pre bi val ci iz notra -njo sti slo ven ske Istre s tako gore~ nost jo in gne vom zavra ~a jo ime Oba la, ki se jev raz {i ri lo v zad njih deset let jih. Uve lja vi li so ga pri se lje ni me{ ~a ni s sreds tvi jav ne gaobve{ ~a nja in lokal ni mi oblast ni mi struk tu ra mi. Ena ko velja za ime Kopr sko pri mor -je, ki so si ga pri za de va li uve lja vi ti zla sti geo gra fi (Gams 1991). Kot pro tiu te` obe maime no ma se pojav lja ime [avri ni ja, ven dar je tako zgo do vin sko kot vse bin sko spor -no. Kljub temu se je dokaj na {iro ko uve lja vi lo; ver jet no zato, ker ozna ~u je samopode ̀ el ski del Istre in jasno poka ̀ e na raz li ko med mesti ozi ro ma prio bal nim pasomin pode ̀ el skim zaled jem. Baskar (2002a, 130) je uve ljav lja nje imen [avri ni ja in [avrin -sko gri ~ev je razu mel kot ma{ ~e va nje sta ro sel skih pode ̀ e la nov novo dob nim me{ ~a nom.Po nje go vem ho~e ime ti pode ̀ e lje svo je last no ime, ki ga no~e deli ti z me{ ~a ni.

V prej{ njem odstav ku smo se dotak ni li bis tva {e ene ga kon cep ta, to je kul tur nihraz lik, ki teme lji jo na avtoh to no sti ozi ro ma neav toh to no sti. Nek da nje Ita li ja ne so zame -nja li Slo ven ci in pri se ljen ci iz dru gih repub lik nek da nje Jugo sla vi je. Pode ̀ el skopre bi vals tvo je na pod la gi med se boj ne ga poz na va nja in pred vi dlji vo sti z Ita li ja ni splet -lo nevid no mre ̀ o pove zav in sti kov. Novo dob ni me{ ~a ni so za pode ̀ el sko pre bi vals tvotuji in nera zum lji vi. Po mne nju pode ̀ el ske ga pre bi vals tva niso hote li doje ti bis tvate pokra ji ne in se zato se ji niso zna li pri la go di ti.

Zato so mesta pro stor tuje ga. Po 2. sve tov ni voj ni je eno tujo prvi no (tujo z vi -di ka Slo ven cev) zame nja la dru ga. Ven dar pa so bili Ita li ja ni avtoh to ni in Slo ven ci sojih dobro poz na li in zlah ka spre je ma li, med tem ko pri se lje nih Jugo slo va nov niso. Poana li zi ra nih naved kih sode~ zato, ker so izbri sa li sre do zem ski duh mest. Poseb nakatego ri ja v sku pi ni »oni« so viken da {i, tako pre bi val ci obal nih mest kot pri{ le ki iznotra njo sti Slo ve ni je, pri ~emer je pose bej izra ̀ e na boja zen pred raz pro da jo nepre -mi~ nin.

Od nos mesto : po de ̀ e lje se ne nana {a zgolj na odnos med istr skim pode ̀ e ljemter obal ni mi mesti s Tr stom, ampak se raz {ir ja na odnos do celin ske Slo ve ni je z Ljub -

118

GEORITEM 15

lja no kot nje no pre stol ni co. V tej sfe ri se pojav lja odnos Slo ven ci : Is tra ni, ki, ~epravgre le za doje ma nje Istra nov, izpo stav lja pod ce nje va nje Istra nov in Istre s stra ni celin -skih Slo ven cev. Istra nom se je zde lo, da so jih ime li dru gi Slo ven ci za manj vred ne inda je vse, kar je istr ske ga, samo dej no dobi lo nega ti ven pri zvok. Del kriv de za tak {enob~u tek odri nje no sti ima tudi drà va, saj Istra ni kljub obvez ne mu pla ~e va nju naro~ -ni ne dol go niso spre je ma li sig na lov nacio nal ne ga radia in tele vi zi je. V Ra ki tov cu sosi na pri mer lah ko prvi~ ogle da li osred nji dnev nik nacio nal ne tele vi zi je {ele konecosem de se tih let, po uspe {no izpe lja nem »va{ kem upo ru«.

5 Sklep

Sre do zem lje je tra di cio nal no obmo~ je inten ziv nih sti kov med raz li~ ni mi naro -di. Prvi ne slo van ske, roman ske in del no ger man ske kul tu re so se v Is tri pre plet lev mul ti kul tur no dru` bo, ki je, ~eprav pre cej spre me nje na, {e ved no pri sot na. Do 1. sve -tov ne voj ne je bila slo ven ska Istra prek Trsta vpe ta v gos po dar ske, dru` be ne in preo sta letoko ve Bal ka na, Sre do zem lja in sred nje Evro pe. Istr ski vsak dan sta mo~ no raz bur -ka la 2. sve tov na voj na in doga ja nje po njej. Naj mo~ nej {i kon cept v tem obdob ju jejugo slo van sko-ita li jan ska meja kot fizi~ na, dru` be na in ideo lo{ ka lo~ ni ca. Osa mos -vo ji tev Slo ve ni je je pov zro ~i la nove pro stor ske in vse bin ske spre mem be, ven darv ome je nem obse gu.

Dru` be ne, poli ti~ ne in gos po dar ske spre mem be so se med dru gim jasno odra -zi le tudi v kul tur ni pokra ji ni. Temelj ni vpra {a nji, ki smo si ju zasta vi li, sta, kaj pokra ji napome ni lju dem in kako so raz ne spre mem be vpli va le na spre mi nja nje nje ne ga doje -ma nja. V pri ~u jo ~i mono gra fi ji ne govo ri mo o ne po sred nih spre mem bah prvinkul tur ne pokra ji ne, ampak o od no su lju di do njih. V sre di{ ~u zani ma nja so bile zgodo -vin ske pred sta ve o po kra ji ni, kot so zasto pa ne v raz li~ nih pisnih virih. Izha ja li smoiz post mo der ni sti~ ne ga gle da nja, po kate rem pokra ji na ni ve~ samo mate rial na stvar -nost, ampak dru` be ni in kul tur ni doku ment, kate re ga bra nje omo go ~a raz krit jepomen skih slo jev in pro ce sov, ki ta doku ment sestav lja jo. V na {em pri me ru je ta doku -ment obmej na pokra ji na kot rezul tat vrste kul tur nih, dru` be nih, gos po dar skih inpoli ti~ nih inte rak cij ter pro ce sov, ki so se doga ja li ali se {e doga ja jo v pro sto ru. Na{erazu me va nje pokra ji ne teme lji na odno su med dve ma rav ne ma: kako je pokra ji nasestav lje na in obli ko va na ter na pri pi sa nem pome nu in izku{ njah, ki jih je gene ri ra -la. Pokra ji na ni nev tral na in pasiv na, ampak se z dru` be no pro stor ski mi odno si neneh nodogra ju je in preob li ku je. Zato je tako kot vsak pro stor proi zvod kul tur nih, dru` be -nih, gos po dar skih in poli ti~ nih odno sov.

Kla si~ no mor fo lo{ ko razi sko va nje otip lji vih prvin kul tur ne pokra ji ne je na pod -la gi teo re ti~ ne ga in meto do lo{ ke ga zna nja mogo ~e nad gra di ti s preu ~e va njemdoje ma nja pokra ji ne in tako kul tur no pokra ji no celost no obrav na va ti. Ana li zi ra li smo

119


bese di la in kodi ra li poj me, pove za ne z mejo, ideo lo gi jo in pokra ji no. Ve~ kot 1000 ko -di ra nih poj mov kaè na {iri no doje ma nja ozi ro ma poj mo va nja pokra ji ne. V na sled njihkora kih smo kodi ra ne poj me zdru ̀ e va li v sku pi ne ozi ro ma kate go ri je ter iz njih obli -ko va li devet vse bin skih sklo pov, ki sestav lja jo pojem pokra ji na. @e sami naslo vi tehvse bin skih sklo pov, {e bolj pa nji hov natan ~en pre gled kaè jo, da so se name sto klasi~ -nih pokra jin skih sesta vin, kot so na pri mer raba tal, nase lja in pre bi vals tvo, izob li ko va lekom plek snej {e vse bi ne, ki prav kar na{te te sicer vse bu je jo, ven dar v dru ga~ nih pove -za vah in kon tek stih.

Na pod la gi postop kov ute me lje val ne teo ri je so se izob li ko va le nasled nje vse bi nekul tur ne pokra ji ne:• pokra ji na kot narav no oko lje,• pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji,• pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja,• pokra ji na kot pri pad nost,• odtu je nost od pokra ji ne,• pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la,• pokra ji na spo lov,• pokra ji na kot dostop nost in mobil nost ter• pokra ji na kot odnos med mestom in pode ̀ e ljem.

S tem smo se prib li ̀ a li holi sti~ ne mu gle da nju na pokra ji no ozi ro ma razu me va -nju pokra ji ne kot siste ma mate rial nih ter nema te rial nih prvin in pro ce sov, ki jihusmer ja jo (sli ka 1). Nave de ne vse bin ske sklo pe lah ko zdru ̀ i mo v tri vidi ke pokra -ji ne. mate rial ne ga, nema te rial ne ga in pro ce sne ga. Mate rial ni del sestav lja ta sklo papokra ji na kot narav no oko lje in pokra ji na kot vir pre ̀ i vet ja, ki odse va ta temelj no para -dig mo pokra ji ne, to je od ~lo ve ka preob li ko va no narav no pokra ji no. Ena naj sta rej {ih~lo ve ko vih dejav no sti je kme tijs tvo, ki zara di svo je nara ve pokra ji no obli ku je zelo na{iro ko. Nema te rial ni del sestav lja jo sklo pi pokra ji na kot pri pad nost, odtu je nost odpokra ji ne, pokra ji na kot pode ̀ el ska idi la in pokra ji na spo lov. Pro ce si so zaob je ti v preo -sta lih kate go ri jah: pokra ji na in sti ki s so sed nji mi obmo~ ji, pokra ji na kot dostop nostin mobil nost ter pokra ji na kot odnos med mestom in pode ̀ e ljem.

@e beèn pogled na kon cep tual na omre` ja, pred stav lje na v 4. po glav ju, poka ̀ e,da zgor nja na videz pre pro sta in logi~ na deli tev ni tako enoz na~ na. V vsa ki od kate -go rij so namre~ kon cep ti, ki sega jo tako na podro~ je mate rial nih kot nema te rial nihprvin pokra ji ne. Nobe na izd vo je na vse bi na kul tur ne geo gra fi je ni le otip lji va ali neo -tip lji va, ampak sku pek obo jih. Pokra ji na se naj bolj nepo sred no spre mi nja zara diukre pov v kme tijs tvu, kot so na pri mer hidro me lio ra ci je ali tera si ra nje pobo ~ij, naukre pe pa vpli va jo vrsta dejav ni kov z raz li~ nih podro ~ij oseb ne ga in dru` be ne ga ̀ iv -lje nja ter odnos lju di do kme tijs tva. Neka te re vse bi ne so bolj mate rial ne, dru ge boljnema te rial ne, vse ka kor pa so novost v slo ven ski geo gra fi ji. ê med nema te rial ni mivse bi na mi izpo sta vi mo pokra ji no spo lov in jo natan~ ne je pogle da mo, lah ko ugo to -

120

GEORITEM 15

vi mo, da je za zelo neo tip lji vim vidi kom pokra ji ne povsem mate ria len in otip ljiv vidik.Polo ̀ aj èn ske v dru` bi je na pri mer odvi sen od nje ne ga ìv lje nja in funk cio ni ra njav real nem sve tu s stra te gi jo boja pro ti pomanj ka nju. Pokra ji na je resni~ no kom pleksensistem, v ka te rem se njen otip lji vi in neo tip lji vi del ter pro ce si v njej tesno in nelo~ -lji vo pre ple ta jo.

Ra zu me va nje, da pokra ji na ni zgolj vide no, ampak pred vsem doje to, je pove za -no z ne ka te ri mi teà va mi ozi ro ma prob le mi. Naj prej velja izpo sta vi ti ten den cioz nostozi ro ma pri stran skost bese dil, kar je v tem pri me ru nei zo gib no. Posa mez ni ko vo doje -ma nje kate re ga ko li feno me na je rezul tat ozi ro ma posle di ca nje go ve ga oseb ne ga pogle dain kul tur ne ga oko lja, iz kate re ga izha ja. Gle de na oseb nost in pogled na svet selek -cio ni ra in izma li ~i vse infor ma ci je. Nje go va sli ka pokra ji ne je selek tiv na; resni~ no stije lah ko zelo bli zu ali zelo odda lje na.

Ne ka te re teme in obdob ja so natan~ ne je pokri ti kot dru gi. To dejs tvo je na nekna~in pove za no s prej ome nje no sla bost jo, obe nem pa je to pomem ben poda tek ozi -ro ma poka za telj, s ka te rim se odra ̀ a odnos do neke vse bi ne ali obdob ja in priz na vanje ne ozi ro ma nje go ve (ne)po memb no sti.

Na sled nji prob lem, ki je lah ko razum ljen tudi kot dodat no poja sni lo, je dejs tvo,da se bolj odda lje na pre te klost idea li zi ra. Veli ko ana li zi ra nih bese dil opi su je kme~kopre te klost ozi ro ma odnos do nje. Te` nja histo ri ciz ma je v Is tri pri sot na ̀ e deset letja,~eprav se zdi, da je {e pose bej zaì ve la po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je. Hkra ti z od da lje -nost jo se spre mi nja pogled na pre te klost. Istra ni so ved no hre pe ne li po prej{ nji obla stiin prej{ nji drà vi, ~eprav je ime la mno go pomanj klji vo sti in so bili z njo prej neza -do volj ni kot zado volj ni. Poleg tega so neka te ri kon cep ti z od da lje nost jo izgu bi li ostri no.

Na ve de ne sla bo sti izbra ne meto de so obe nem nje ne pred no sti, saj preu ~e va nopolje dodat no osvet lju je jo. Kot teà vo velja ome ni ti {e dol go traj no ozi ro ma zamud -no delo pri digi ta li zi ra nju bese dil in tudi nji ho vi poz nej {i obde la vi.

Gi ba lo raz vo ja istr ske pokra ji ne je odnos med mestom in pode ̀ e ljem, ki je obe -nem odraz raz mer ja mo~i med nji ma. Siner gi ja med mestom in pode ̀ e ljem je ime lapomemb no vlo go pri pri do bi va nju mate rial nih sred stev, ki so poma ga la pre ̀ i ve ti pode -èl ske mu pre bi vals tvu. Ukre pe, ki jih je spre je ma la urad na poli ti ka, so ure sni ~e va liv raz li~ nih usta no vah s se de ̀ em v me stih. Zato so ime li ljud je do mest izra zi to odklo -ni len odnos, saj so jih gos po dar sko in narod nost no izè ma la. V me stu so biva li velja ki,ki so poku pi li nji ho vo zem ljo, pred pi so va li nove dav ke, postav lja li nove zah te ve inizda ja li raz li~ na dovo lje nja.

Naj ve~ je spre mem be v po kra ji ni so pov zro ~i li poli ti~ ne raz me re po 2. sve tov nivoj ni, ure sni ~e va nje idej socia liz ma in odre za nost slo ven ske Istre od Trsta. Priobrav na va nju pro stor skih zna ~il no sti se je izka za lo, da so celot no obrav na va no obmo~ -je zaz na mo va li tako spre mem be po 1. kot po 2. sve tov ni voj ni. Po 1. sve tov ni voj nimeja ni bila nepo sred ni gene ra tor spre memb, ~eprav je z njo pove za na vklju ~i tev v dru -go drà vo z dru ga~ no orga ni za ci jo in dru ga~ ni mi pro stor ski mi pove za va mi. Zara di

121


vklju ~i tve v Kra lje vi no Ita li jo in posle di~ no izgu be nek da nje ga avstrij ske ga trga seje Istra {e tesne je nave za la na Trst. Nje go vo vpliv no obmo~ je je obse ga lo celot no Istro.To je tudi raz log, da je ime la nova raz me ji tev po 2. sve tov ni voj ni, ki je Trst odre za -la od zaled ja, tako mo~ ne pokra jin ske u~in ke. Slo ven ska Istra in ko{ ~ek hrva{ ke Istresta bila nekaj let lo~e na z no tra njo mejo, to je mejo med cono B Svo bod ne ga trà{ -ke ga nase lja in Jugo sla vi jo.

Spre mem be mej in sprem lja jo ~e dru` be no po li ti~ ne raz me re so odlo ~il no vpli -va le na ìv lje nje lju di, kar se seve da odra ̀ a tudi v kul tur ni pokra ji ni. Spre mem be sobile tako hitre in glo bo ke, da jih ljud je niso ime li ~asa pono tra nji ti, kar je pov zro ~a -lo ob~u tek odtu je no sti in posle di~ no vodi lo v kri zo iden ti te te. Ana li za doje ma njaspre memb je raz kri la, da so bile spre mem be v vid ni pokra ji ni hitrej {e kot spre mem -be v ne vid ni pokra ji ni. Zara di dru` be nih in gos po dar skih raz lo gov se je mate rial napokra ji na hitro spre mi nja la, ljud je pa teh spre memb {e niso pono tra nji li ozi ro ma sojih oce nje va li nega tiv no, na pri mer pozi da vo plod ne zem lje, zara{ ~a nje, izgi nja nje tipi~ -nih istr skih arhi tek tur nih prvin, uva ja nje novih arhi tek tur nih prvin, pro pa da njekul tur nih teras. Pro tiu te` so izra zi to pozi tiv no narav na ni kon cep ti, ki ve~i no ma izra -à jo roman ti~ no gle da nje na Istro in ustvar ja jo arhe tip ski pokra jin ski mit. Roman ti~ nogle da nje na Istro je iden ti~ no roman ti~ ne mu gle da nju na pokra ji no. Odnos do njese pogo sto ure sni ~u je v od no su do zem lje. Za ve~i no je bila lepa tera si ra na pokra ji -na, pre pre de na s su hi mi zido vi, vzdr ̀ e va ni mi pa{ni ki ter ure je ni mi vino gra di insadov nja ki (Fran ~i~ 1993, 44): »…Vr ste zame je nih kam ni tih zidov, trsi trt, gr~a sta deb -la oljk in vit ke cipre se so pokra ji ni daja li ~aro ben videz…«. Ta pokra jin ski mit je mo~ nopri so ten, o ~e mer pri ~a jo nasled nje reto ri~ ne figu re:• vrt, vino grad pre` laht nih trt,• neèn olj kov gaj,• man dljev cvet,• lepa, Istra, v cvet nem sne gu,• vasi…po ~i va le neo skru nje ne v svo ji sre do zem ski lepo ti, kot osam lje ni stra ̀ ar ji po hribih.• viri nje nih slad ko sti!• Istra…{e nei zrab lje na, devi{ ka zem lja…

Po kra jin ski mit je pogo sto izra ̀ al nega ti ven odnos do raz vred no te nja pokra jin -ske prvi ne (Fran ca 1995, 90): »…V ~a su moje ga otro{ tva so bili pa{ni ki lepo nego va ni,skrb no obzi da ni…«. Mit teme lji na pre te kli pokra ji ni, pre te klost pa so mla dost, druì -na in spo mi ni na dom, posa mez ne to~ ke v iti ne ra ri ju pri pad no sti pokra ji ni. Pre te klostobsta ja in se repro du ci ra sko zi {te vil ne spo mi ne. S kon cep tom spo mi ni smo kodi -ra li kar 29 na ved kov. Govo ri jo o majh ni, kam ni ti hi{i, tera sah, kme tijs tvu, dru ̀ i ni,tra di ci ji, praz ni kih, pa tudi o ga ra nju in dero ~i reki. Iz vseh veje hre pe ne nje po minu -lih ~asih in zna ~il nih pre te klih pokra ji nah. S tem je pove zan tudi odnos lju di, ki svo jointim no pokra ji no {e ved no doìv lja jo kot pokra ji no pre te klo sti. To pome ni, da jepri{ lo do zami ka med mate rial ni mi spre mem ba mi in nji ho vim doje ma njem.

122

GEORITEM 15

Geo po li ti~ ne spre mem be z no vi mi meja mi so pov zro ~a le odtu je nost. Neka te reprvi ne prej{ njih ure di tev so bile zavest no odstra nje ne, na pri mer ime na nase lij po1. sve tov ni voj ni, ime Julij ska kra ji na ter kme~ ka vele po ses tva po 2. sve tov ni voj ni.Spet dru ge prvi ne so izgi nja le posto po ma (na pri mer ime Istra), ~eprav so neka te riostan ki s~a so ma ponov no dobi li pomen (na pri mer izraz [avrin ka), kar je v lju -deh vzbu ja lo nera zu me va nje in ob~u tek odtu je no sti. Ob~u tek odtu je no sti izha ja iznesklad ja med ohra nje ni mi prvi na mi, kate rih pomen se je ob menja va nju dru` beno -po li ti~ ne ure di tve spre mi njal, in novi mi prvi na mi, ki sim bo li zi ra jo aktual no ure di tev.Po pokra jin ski sim bo li ki se pogo sto pose ga tudi za izra ̀ a nje odtu je nosti. Dre vo, kizav ze ma pomemb no mesto, lah ko sim bo li zi ra tako trdo ̀ i vost in odpor nost kot nepo -sred no odtu je nost.

Za ra di pogo ste ga spre mi nja nja dru` be noe ko nom ske ure di tve so bili ljud je do spre -memb nezaup lji vi, kar je pov zro ~i lo pomemb ne posle di ce v po kra ji ni. Med naj po go ste jekodi ra ni mi kon cep ti in kon cep ti z ve li ko pove za va mi sta na pri mer depo pu la ci ja inopu{ ~a nje kme tijs tva. Poli ti~ no moti vi ra ne dru` be ne in gos po dar ske spre mem be stasprem lja la in podì ga la nas prot je med »mi« in »oni« ter dia lek ti~ ni sistem, ki je zelopomem ben v ob li ko va nju iden ti te te. Ta raz ko rak je dvo di men zio na len. Na hori zon -tal ni rav ni se raz li~ nost med pers pek ti vo notra njih in zuna njih opa zo val cev sekaz ver ti kal no pers pek ti vo, ki teme lji na mo~i. V sled njo, ki bi jo lah ko ozna ~i li tudikot pogled »od spo daj« ali »od zgo raj«, je vtis nje na ideo lo gi ja, ki je gonil na sila inpov zro ~i te lji ca jasne ga raz lo ~e va nja lju di na tiste »od spo daj« in tiste »od zgo raj« (Paa -si 2003). Za obli ko va nje regio nal ne iden ti te te je pomemb no, kako se ta pers pek ti vamate ria li zi ra v po kra ji ni. V slo ven ski Istri ta dvoj nost teme lji na pro stor skem raz -mer ju oba la : no tra njost, ki poleg obeh pers pek tiv vklju ~u je tudi narod nost ni vidik.Kon cep ti, ki se nave zu je jo na prav kar pove da no in to tudi potr ju je jo, so pred stav -lje ni v pre gled ni ci 3.

V ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma je raz li ko va nje med »mi« in »oni« teme -lji lo na raz li kah med ita li jan ski mi me{ ~a ni, ki so ime li finan~ no in poli ti~ no mo~,ter rev ni mi pode ̀ el ski mi Slo ven ci. Zato gre za povsem jasno nas prot je med »od spo -daj« in »od zgo raj«. Mesta, v ka te rih so biva li »od zgo raj«, so bila zato vir zani ~e va nja,finan~ ne ga obre me nje va nja, postav lja nja pra vil in zako nov. Poo seb lja la so drà vo,ki je Slo ven ce tla ~i la zara di etni~ ne dru ga~ no sti. To nega tiv no doje ma nje se je pre -ne slo tudi na mor je; ob njem so sta ra mesta, kate rih pre bi val ci so lju dem, ki so v njihiska li doda ten zaslu ̀ ek, daja li ob~u tek manj vred no sti. Zato so se ti v me stih po~u -ti li odtu je ne. Od pred stav lje ne sli ke odsto pa ta samo dva kon cep ta. Prvi se nana {a naizob li ko va no etni~ no mejo med Slo ven ci in Hrva ti, ki je bila zaz nav na kljub neob -sto ju uprav ne meje. Dru gi kon cept se nana {a na ita li jan ske pri se ljen ce, ki so seposto po ma vri va li med slo ven ske pode ̀ e la ne.

2. sve tov na voj na in z njo pove za ne kore ni te spre mem be so nek da njo sli ko teme -lji to pre dru ga ~i le. Naj prej je tre ba pou da ri ti, da se je zara di vklju ~i tve v novo drà vo

123


124

Pre gled ni ca 3: Kon cep ti, ki ozna ~u je jo dia lek ti~ no nas prot je med »mi« in »oni«(*ti kon cep ti se ver jet no nada lju je jo v ob dob je po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je; pogo stoje bilo te` ko dolo ~i ti, na kate ro obdob je se bese di la nana {a jo).

kon cep ti

iz obdob ja med sve tov ni ma iz obdob ja med leto ma 1945 iz obdob ja po letu 1991voj na ma in 1991

do ma ~i ni : tuj ci – raz li ko va njedr ̀ a va – sovra` ni ca

ob last ni ki – tuj cilast nik : ko lon

ime – (ne)do ma ~in ska raba*

ime – emsko*

ime – etsko*

ime Istra – pris va ja njeSlo ven ci : Ita li ja ni

pri se ljen ciime Oba la – vsi lje no*

ime [avri ni ja – vsi lje no*

od nos SLO Is tra :HR Is tra od nos slo ven ska Istra :hr va{ ka Istra

Is tra – »Is tra«is tr sko – manj vred nood nos Slo ven ci : Is tra ni

Ita li ja ni – dolin ciSlo ven ci – hri bov ciita li jan sko = fa{i zemslo ven sko = komu ni zemkmet :me{ ~an kmet :me{ ~an

Is tra ni iz zaled ja : no vo dob nime{ ~a ni*

kul tur ne raz li ke*

me sto – nedo seg lji vome sto – sovra` nik

od nos – mesto : po de ̀ e lje od nos – mesto : po de ̀ e ljeme sto – zani ~e va nje Slo ven cev

koz mo-bal kan ska mesta :slo ven sko pode ̀ e lje*

GEORITEM 15

125

raz li ko va nje z od no sa med mestom in pode ̀ e ljem raz {i ri lo na odnos do preo sta le,torej nei str ske Slo ve ni je. Nei stra ni so dobi li predz nak tuj cev. Istra ni jim o~i ta jo nepoz -na va nje Istre in tudi zani ~e val ni odnos. Raz mer je med mestom in pode ̀ e ljem pravtako odra ̀ a hori zon tal no raz li ko va nje med notra nji mi in zuna nji mi opa zo val ci. Slednjiso vsi pri se ljen ci, tako Slo ven ci kot Neslo ven ci, ki so v obal na mesta pri{ li iskat ìv -ljenj sko pri lo` nost. Vsem je skup no nepri la ga ja nje oko lju in nes pre je ma nje istrs tva,

me sto :po de ̀ e lje – raz li~ nost me sto : po de ̀ e lje – raz li~ nost*

me sto = oblastmi/oni – raz li ko va nje mi/oni – raz li ko va njemor je – tuje

aloh to nost/av toh to nost*

Nei stran*

ne pri la ga ja njeNe slo ven ci*

od nos do celin ske Slo ve ni je*

od nos do Hrva tov – slab {a njeod nos do tuj cev – nega ti ven

od nos mor je : za led jeod nos Slo ve ni ja : Is tra*

Pi ran – odtu je nostpoi me no va nje – alter na tiv no(Ko pr sko pri mor je, Pri mor je,Slo ven sko pri mor je, Oba la)*

pre bi vals tvo – avtoh to no*

pri se ljen ci – manj raz vi tipri se ljen ci iz Ita li je

pri se lje no me{ ~ans tvorev ni : bo ga tipo de ̀ el ski dru gi po de ̀ el ski dru gislo ven sko-hr va{ kanarod nost na mejaSlo va ni : Ro ma ni

Slo ven ci iz notra njo sti*

Slo ven ci/Is tra ni*slo ven sko-hr va{ ka meja

stik raz li~ nih kul tur stik raz li~ nih kul turve~ vred nost :manj vred nost ve~ vred nost :manj vred nost

zno traj Evrop ske zve ze : zu najevrop ske zve ze


126

kar je pov zro ~i lo vpe lje va nje skon strui ra nih imen obmo~ ja. Zara di tega in zara di kul -tur nih raz lik notra nji opa zo val ci doje ma jo {e glob lji pre pad med nji mi in pri{ le kikot v prej{ njem obdob ju med nji mi in Ita li ja ni. Raz mer ja mo~i odra ̀ a le kon ceptoblast ni ki – tuj ci. V tem obdob ju so se poglab lja le raz li ke med slo ven skim in hrva{ -kim delom Istre, ki ga je nad gra di la repub li{ ka admi ni stra tiv na meja.

Raz li ko va nje med Slo ven ci in Hrva ti v Is tri je {e poglo bi la osa mos vo ji tev Slo venijein Hrva{ ke. Neus kla je ne oze melj ske zah te ve v Is tri so neo gib no pov zro ~i le poslab -{a nje odno sov med sosed nji ma naro do ma. Raz li ke med nji ma so se pove ~e va le tudizara di raz li~ nih raz voj nih usme ri tev.

Kje je torej slo ven ska Istra v pro ce su obli ko va nja regio nal ne iden ti te te? Ta pro -ces je sestav ljen iz treh kora kov: postav lja nja mej, obli ko va nja sim bo lov ininsti tu cio nal ne ga orga ni zi ra nja. Za prvo stop njo smo è ugo to vi li, da so se meje indrà ve (pre)hi tro menja va le, da bi se ozem lje lah ko kon so li di ra lo in obli ko va lo svo -je pozi ci je gle de na sosed nja obmo~ ja. Sodob ni prob lem je pone kod {e nedo lo ~e nameja s Hr va{ ko. Na tej rav ni ima pomemb no vlo go raz li ko va nje med »mi« in »oni«.ê se poglo bi mo v pre gled ni co 3 s {te vil ni mi kon cep ti, ki odra ̀ a jo to nas prot je, bina hitro lah ko skle ni li, da na tem podro~ ju ni teàv, ven dar àl ni tako. V nas prot ju

Sli ka 31: Hrva{ ka si lasti ime Istra, na kar kaè jo obcest ne ozna ke v bli ̀ i ni hrva{ ko--slo ven ske meje. Ita li jan ska skup nost je ob posta vi tvi podob ne tab le pred Se~ov lja mipro te sti ra la, saj naj bi taka deja nja Istro deli la (Gi rod 1997).

MATEJA BREG VALJAVEC

GEORITEM 15

s kon cep ti iz obdob ja po osa mos vo ji tvi, ki kaè jo na defi ni ra nje men tal ne meje medslo ven sko in hrva{ ko Istro, ter s kon cep ti iz obdob ja med leto ma 1945 in 1991, ki defi -ni ra jo men tal no mejo med Istra ni in dru gi mi Slo ven ci, preo sta li kon cep ti obli ku je jonove notra nje men tal ne meje, to je meje med mestom in pode ̀ e ljem. To so raz lo giza izkriv lje no podo bo, zara di kate re pro ces obli ko va nja regi je ne more suve re no prei tina nasled njo, dru go stop njo. Kljub temu na sim bol ni rav ni ni ve~ jih teàv. Kon ceptregi je je izra ̀ en v {te vil nih lite rar nih delih in tudi z raz li~ ni mi prvi na mi mate rial -nih in sim bol nih pokra jin, ven dar se te nana {a jo zgolj na pode ̀ e lje. Manj ka skup na,enot na sim bo li ka. Kozo kot sim bol Istre (sli ka 9) so si pris vo ji li Hrva ti. Zara di teàvna prvih dveh stop njah insti tu cio nal na raven ni dose ̀ e na in insti tu cio na li zi ra na regi -ja slo ven ska Istra {e ne obsta ja.

Meje so se glo bo ko zare za le v vsak da nje ìv lje nje Istra nov, zato so izzva le nega -tiv ne odzi ve. Meja je pra vi lo ma razum lje na nega tiv no, ~eprav je ana li za poka za la, daje rav no meja omo go ~a la in daja la doda ten zaslu ̀ ek. Po 1. sve tov ni voj ni, ko se je ita -li jan ska drà va na vzhod u zare za la dale~ v slo ven sko etni~ no ozem lje, je po pri ~a ko va njuzelo malo nepo sred nih zapi sov o meji. Istra takrat ni bila mej na pokra ji na. Tudi teda -nja meja, ~eprav pre cej odda lje na, je omo go ~a la doda ten zaslu ̀ ek, zla sti zara diile gal ne ga trgo va nja s to ba kom. Po 2. sve tov ni voj ni je meja Istro res da odre za la odTrsta, ven dar je na dru gi stra ni rav no ta meja zago tav lja la zaslu ̀ ek. Kme to val ci solah ko v Trst in nje go vo oko li co kme tij ske pri del ke pro da ja li po vi{ ji ceni, kot bi jihna slo ven ski stra ni. Z raz li ka mi je pove zan tudi nakup obla ~il. Nee na kost v gos po -dar skem in dru` be nem raz vo ju, pa tudi v oseb nem stan dar du je Istra nom nudi ladodat ne mo` no sti za pre ̀ i vet je.

V kul tur ni pokra ji ni je pomem ben dejav nik ~as, saj ima jo spre mem be ~asov nodimen zi jo. Zaz na va nje in doje ma nje pokra ji ne obli ku je ~lo ve ko vo doìv lja nje tako~asa kot pro sto ra. V na {em preu ~e va nju zgo do vin skih kul tur nih pokra jin ~as teme -lji na zgo do vin skih spo mi nih in sodob nih vti sih. Ljud je ga ne doje ma jo same ga zase,ampak s spre mem ba mi ali dogod ki, ki ima jo ~asov no kom po nen to. Doje ma jo takodogod ke kot tudi nji ho va ~asov na raz mer ja (Le Poi de vin 2004). Doje ma nje ~asa ins ~a som pove za nih spre memb je v Is tri ver jet no dru ga~ no kot na pri mer v sta bil nej -{ih sred njee vrop skih pokra ji nah. V Is tri so se spre mem be doga ja le sko raj v vsa kigene ra ci ji ali celo pogo ste je. Obdob je po 2. sve tov ni voj ni do leta 1954 velja za enonaj bur nej {ih v Evro pi.

Vsa ka pokra ji na je sestav lje na iz slo jev iz raz li~ nih ~asov nih obdo bij, tako ime -no va nih palimp se stov, nalo ̀ e nih drug na dru ge ga. Pokra ji ne in ìv ljenj ski pro sto riso ved no ve~ ~a sov ni. Lynch (1972, 168–173) to ime nu je »~a sov ni kola`« na{e ga oko -lja, ki je sestav ljen ne le iz poseb nih spo mi nov, pove za nih z do lo ~e ni mi prvi na mimate rial ne kul tu re, ampak tudi iz kul tur nih sle di in ostan kov iz raz li~ nih obdo bij.Pre te klost je pri sot na povsod. Tudi bese di la, ki so nasta la v zad njem deset let ju, govo -ri jo ve~i no ma o pre te klo sti. Obdob je med sve tov ni ma voj na ma in takoj po 2. sve tov ni

127


voj ni se je tako mo~ no zare za lo v ìv lje nje lju di, da se je ohra ni lo vse do sodob no -sti. V pri mer ja vi s temi spre mem ba mi je zad nja spre mem ba meje po osa mos vo ji tviSlo ve ni je zelo red ko ome nja na. Dogod ki iz prej{ njih obdo bij so posta li del kolek tiv -ne ga spo mi na, ki vse bu je mo~ no pro stor sko dimen zi jo in je pove zan z do lo ~e ni mikra ji v po kra ji ni. Tako je na pri mer naj po memb nej {i kraj v ko lek tiv nem spo mi nu Istra -nov zago to vo Trst, kar gre pri pi sa ti nje go ve mu zago tav lja nju pre ̀ i ve tve nih mo` no stiv pre te klo sti.

Mo no gra fi jo lah ko skle ne mo z ugo to vi tvi jo, da ra~u nal ni{ ko pod pr te kva li ta tiv -ne ana li ze bese dil odpi ra jo vrsto mo` no sti na podro~ ju geo gra fi je in sorod nih ved,{e zla sti na pod la gi ana li zi ra nja obse` nej {ih odgo vo rov, interv ju jev in lepo slov ja. Pri -~u jo ~a mono gra fi ja odpi ra podro~ je, ki je ~eda lje pomemb nej {e ne le v teo re ti~ nemsmi slu, ampak {e bolj v prak ti~ nem. Pred stav lja eno izmed mo` no sti za preu ~e va -nje odno sa do ̀ iv ljenj ske ga oko lja in iden ti fi ci ra nja s po me ni pokra ji ne. Iden ti fi ci ra njeje temelj ni pred po goj za obli ko va nje odgo vor ne ga odno sa do nje. ût pri pad no stipokra ji ni, ki ji ljud je pri pi su je jo kul tur no in zgo do vin sko vred nost, obe nem pa jorazu me jo kot ̀ iv ljenj ski pro stor svo je dru ̀ i ne in lokal ne skup no sti, je zago to vi lo, dase bo skr bi za last no dobro pri dru ̀ i la ob~a skrb za pokra ji no. Preu ~e va nje odno sado pokra ji ne in upo {te va nje ugo to vi tev v raz voj nih pro gra mih naj bi omo go ~i louravno te ̀ en raz voj pokra ji ne in zago to vi lo nje no sta bil nost. Na tem podro~ ju je v slo -ven ski geo gra fi ji {e veli ko mane vr ske ga pro sto ra, saj se je spoz na nje, da je mne nje lju dinad vse pomemb no, {ele pri ~e lo uve ljav lja ti.

6 Sez nam virov in lite ra tu re

Am bro`, M., Mavri~, M. 2007: Socially repre sen ted know led ge about tou rism. Med -mre` je: http://www.Fm-Kp.Si/Za loz ba/Isbn/961-6486-71-3/374-375.pdf(15. 1. 2007).

An trop, M. 1998: Lands ca pe chan ge: plan or chaos? Lands ca pe and Urban Plan ning41, 3-4. Amster dam, Oxford, New York, Tok yo.

An trop, M. 2000: Back ground con cepts for inte gra ted lands ca pe analy sis. Agri cul -tu re, Ecosy stems & Envi ron ment 77, 1-2. New York.

Axe lrod, R. 1997: The Dis se mi na tion of Cul tu re: A Mo del with local Con ver gen ceand Glo bal Pola ri sa tion. Jour nal of Conf lict Reso lu tion 41-2. Thou sand Oaks.

Bar nes, T. J., Dun can, J. S. 1992: Wri ting Worlds: Dis cour se, Text, and Metap hors inthe Repre sen ta tion of Lands ca pe. Lon don.

Ba skar, B. 2002a: Med regio na li za ci jo in nacio na li za ci jo: iznajd ba {avrin ske iden titete.Anna les. Series histo ria et socio lo gia 12-1. Koper.

Ba skar, B. 2002b: Dvoum ni Medi te ran: {tu di je o re gio nal nem pre kri va nju na vzhod -no ja dran skem obmo~ ju. Koper.

128

GEORITEM 15

Bhow mick, T. 2006: Buil ding an Explo ra tory Visual Analy sis Tool for Qua li ta ti veResearc hers. Med mre` je: http://www.geo vi sta.psu.edu/pub li ca tions/2006/Bhow -mick_Auto Car to_Qual Res_06.pdf (23. 8. 2007).

Bou ras sa, S.C. 1991: The aest he tics of lands ca pe. Lon don.Bru men, B. 2000: Sv. Peter in nje go vi ~asi: social ni spo mi ni, ~asi in iden ti te te v is trski

vasi Sv. Peter. Ljub lja na.Br ̀ an, A. 2001: Ud kap ca du mur ja. Koper.Bu fon, M. 1992: Pro stor ska opre de lje nost in narod na pri pad nost: obmej na in etni~no

me{a na obmo~ ja v evrop skih raz voj nih sil ni cah: pri mer Slo ven cev v Fur la ni ji-Julijskikra ji ni. Trst.

Bu fon, M. 1993: Kul tur ne in social ne dimen zi je obmej nih obmo ~ij: pri mer ita li jan -sko-slo ven ske pre ko mej ne regi je na Gori{ kem. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 24. Ljub lja na.

Cos gro ve, D. 1989: A ter rain of metap hor: cul tu ral geo graphy 1988–1989. Pro gressin Human Geo graphy. Lon don.

Cos gro ve, D. 1993: Com men tary on »The Rein ven tion of Cul tu ral Geo graphy« by Pri -ce and Lewis. Annals of the Asso cia tion of Ame ri can Geo grap hers 83-3. Was hing ton.

Cos gro ve, D. 1998: Social For ma tion and Symbo lic Lands ca pe. Lon don.Cos gro ve, D. 2000: Cul tu ral geo graphy. The Dic tio nary of Human Geo graphy.

Oxford, Mal den.Cos gro ve, D. 2002: The ico no graphy of lands ca pe: essays on the symbo lic repre sen -

ta tion, design and use of past envi ron ments. Cam brid ge.Crang, M. 1998: Cul tu ral geo graphy. Lon don, New York.Cross, J. 2006: What is 9Sen se of Pla ce’? Med mre` je: http://www.we stern.edu/head -

wa ters/arc hi ves/head wa ters12_pa pers/cross_pa per.html (3. 4. 2006).Du lar, A. 1996: Vino grad ni{ tvo Slo ven ske Istre v ar hi vih slo ven ske ga Etno graf ske ga

muze ja. Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10. Koper.Dun can, J.S. 1993: Lands ca pe of the self/lands ca pes of the other(s): cul tu ral geo graphy

1991–92. Pro gress in human geo graphy 17. Lon don.Dun can, J. S. 2005: The City as Text: The Poli tics of Lands ca pe Inter pre ta tion in the

Kand yan King dom. New York, Port Che ster, Mel bour ne, Sydney.Fer le ti~, Z. 1996: Vina ko per – nasta nek in raz voj. Deè la refo{ ka. Knji` ni ca Anna les 10.

Koper.Fran ca, M. 1995: [avrin ske zgod be 3. Koper.Fran ~i~, F. 1993: Istra, gea mea. Ljub lja na.Gams, I. 1991: Ana li za imen za obal no regi jo. Anna les: ana li Kopr ske ga pri mor ja in

bli` njih pokra jin 1-1. Koper.Ga rau, M. 2003: The Impact of Ava tar Fide lity on Social Inte rac tion in Vir tual Environ -

ments. Http://www.cs.ucl.ac.uk/staff/M.Ga rau/pa pers/ga rau_phd.pdf (5.4.2008).Gid dens, A. 1976: Her me neu tics, eth no me to do logy, and prob lems of inter pre ti ve analy -

sis. The uses of con tro versy in socio logy. New York.

129


Gi rod, I. 1997: En que te de memoi re: recits histo ri ques et iden ti te en Istrie. Dire lesautres: Ref le xions et pra ti ques eth no lo gi ques. Lau san ne.

Go sar, A. 2005: Euro pe in a glo ba li zed world. Glo ba li zi ra na Evro pa. Knji` ni ca Anna -les Majo ra. Koper.

Hab jan, V. 2003: Zgo do vin ska zasi dra nost Slo ven cev v Is tri. Ljub lja na.Heat wo le, C.A. 2006: Cul tu re: a Geo grap hi cal Pers pec ti ve. Med mre` je: http://www.em-

sc.nysed.gov/ciai/socst/gra de3/geo graph.html (4. 10. 2006).Jack son, J. B. 1984: Dis co ve ring the ver na cu lar lands ca pe. New Haven.Jack son, P. 1989: Maps of Mea ning: An Intro duc tion to Cul tu ral Geo graphy. London,

Boston, Sydney.Jack son R.H., Hud man, L. E. 1990: Cul tu ral geo graphy: peo ple, pla ces and envi ron -

ment. St. Paul, New York, Los Ange les, San Fran cis co.Jo nes, M. 2003: The con cept of cul tu ral lands ca pe: dis cour se and nar ra ti ves. Landscape

inter fa ces: cul tu ral heri ta ge in chan ging lands ca pes. Dor drecht, Boston, Lon -don.

Ju rin ~i~, E. 1990: Spoz na va nje Istre. Pri mor ska sre ~a nja 15, 106-107. Nova Gori ca,Koper, Idri ja.

Ju rin ~i~, E. 1994: Nevid ne meje Istre. Pri mor ska sre ~a nja 18-162. Nova Gori ca, Koper,Idri ja.

Kei ste ri, T. 1990: The study of chan ges in cul tu ral lands ca pes. Fen nia 168-1. Hel sinki.Klad nik, D., Lovren ~ak, F., Oro ̀ en Ada mi~, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no lo{ ki

slo var. Ljub lja na.Klad nik, D, Per ko, D., Urbanc, M. 2009: Cul tu ral lands ca pes in Slo ve nia from a geo -

grap hi cal pers pec ti ve. Cul tu ral lands ca pe. Kraków.Kle men ~i~, M.M. 2005: Regi ja in regio nal na struk tu ra Slo ve ni je. Dela 23. Ljub ljana.Koc jan ~i~, A. 1988: Istran. Slo ven ska Istra. Ljub lja na.Koc jan ~i~, A. 1990a: Kamen, trn in brin. Kole dar. Gori ca.Koc jan ~i~, A. 1990b: Man dljev cvet. Kole dar. Gori ca.Koc jan ~i~, A. 2001: [avrin ske pesmi. Koper.Koc jan ~i~, K., Rojac, N. 2003: êz dve meji v Trst. Braz de s tr mu na 8. Lopar, Koper.Koh li, M. 1996: The prob lems of gene ra tion: family, eco nomy, poli tics. Pub lic lec -

tu res. Med mre` je: http://www.col-bud.hu/main/Pub Arc hi ve/PL/PL14-Koh li.pdf(20. 12. 2004).

Kr nel-Umek, D. 1998: Raz voj etni~ ne podo be Istre. Vpra {a nje obli ko va nja slo ven -ske ga etni~ ne ga in dràv ne ga pro sto ra s po seb nim pou dar kom na slo ven sko-hr va{ kimeji v Is tri. Ljub lja na.

Le Poi de vin, R. 2004: The Expe rien ce and Per cep tion of Time. The Stan ford Encyc -lo pe dia of Phi lo sophy. Med mre` je: http://Pla to.Stan ford.Edu/Arc hi ves/Win2004/En tries/Ti meex pe rien ce (2. 3. 2005).

Lynch, K. 1972: What Time Is This Pla ce? Cam brid ge, Lon don.

130

GEORITEM 15

Mar ko vi}, I. 1994: Ozko tir na èlez ni{ ka pro ga Trst–Po re~: (1902–1935). Pri mor skasre ~a nja 18-162. Nova Gori ca, Koper, Idri ja.

Marsh, B. 1987: Con ti nuity and Dec li ne in the Ant hra ci te Towns of Pennsyl va nia.Annals of the Asso cia tion of Ame ri can Geo grap hers 77-3. Was hing ton.

Ma ru {i~, B. 1993: Od kdaj ime »Pri mor ska«. Pri mor ska sre ~a nja 18-140. Nova Gorica,Koper, Idri ja.

Mas sey, D. 1994: Spa ce, pla ce and gen der. Lon don, Met huen.Med mre` je 1: http://www.med.mun.ca/hiapc/Rea dings/so cial-rep-MM.pp (14.1.2007).Med mre` je 2: http://www.ssc.uwo.ca/geog/un der grad/cour ses/237a.pdf (15. 8. 2007).Med mre` je 3: http://www.uwec.edu/mcnair/Co hort6/Da vis Se re na/Se re na Da visCV.htm

(15. 8. 2007).Med mre` je 4: http://www.geo graphy.uni be.ch/len ya/giub/live/re search/soc geo/

Mi tar bei ter In nen-1/mi tar bei te rin nen/le ben slauf.html (15. 8. 2007).Med mre` je 5: http://www.geo.wvu.edu/TOber hau ser/Teac hing/Qual_Mthds/sylla -

bus.pdf (15. 8. 2007).Med mre` je 6: http://www.gslis.ute xas.edu/Tpalm quis/cour ses/con tent.html

(10. 11. 2005).Med mre` je 7: http://depts.was hing ton.edu/pettt/pa pers/shel ton-hed ley-art02.pdf

(15. 8. 2007).Med mre` je 8: http://es.epa.gov/ncer/fel low/pro gress/97/mclai nre00.html (15.8.2007).Med mre` je 9: http://www.es larp.uiuc.edu/la/la437-f95/re ports/yards/main.html

(14. 1. 2007).Med mre` je 10: http://www.is tra-is tria.hr/in dex.php?id=16 (14. 1. 2007).Med mre` je 11: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/Coat_of_arms_of_Croa tia (14. 1. 2007).Me sec, B. 1998: Uvod v kva li ta tiv no razi sko va nje v so cial nem delu. Ljub lja na.Mitc hell, D. 2000: Cul tu ral geo graphy: a cri ti cal intro duc tion. Oxford, Mal den.Mitc hell, W. J. T. 1994: Lands ca pe and power. Chi ca go, Lon don.Mo ra to, N., Pahor, [. 2002: Mrak eno jutr nja: {tor je iz Slo ven ske Istre. Ljub lja na.Mos co vi ci, S. 2000: Social repre sen ta tions. Cam brid ge.Muhr, T., Frie se, S. 2004: User's Manual for ATLAS.ti 5.0. Med mre` je: http://www.atla -

sti.com/down loads/atl man.pdf (8. 9. 2006).Nohl, W. 2001: Sustai nab le lands ca pe use and aest he tic per cep tion–pre li mi nary ref -

lec tions on futu re lands ca pe aest he tics. Lands ca pe and Urban Plan ning 54, 1-4.Amster dam, Oxford, New York, Tok yo.

Ogrin, D. 1995: Pod neb je Slo ven ske Istre. Knji` ni ca Anna les 11. Koper.Ohn macht, T. 2006: Map ping social net works in time and spa ce. Pro jekt no poro -

~ilo. Insti tut für Ver ke hrs pla nung und Trans portsy ste me. Zürich. Med mre` je:http://cost355.inrets.fr/IMG/pdf/STSM_Ohn macht_01-2006.pdf (23. 8. 2007).

Ol wig, K. 1996: Reco ve ring the Sub stan ti ve Natu re of lands ca pe. Annals of the Asso -cia tion of Ame ri can Geo grap hers 86. Was hing ton.

131


Paa si, A. 2003: Region and pla ce: regio nal iden tity in que stion. Pro gress in Human Geo -graphy 27-4. Lon don.

Pa lang, H., Print smann, A., Kon koly Gyuró, É., Urbanc, M., Sko wro nek, E., Woloszyn,W. 2006: The for got ten rural lands ca pes of Cen tral and Eastern Europe. Landscapeeco logy 21. Den Haag.

Pals dot tir, A.H. 2002: History, lands ca pe and natio nal iden tity: a com pa ra ti ve study ofcon tem po rary English and Ice lan dic lite ra tu re for chil dren. Med mre`je: http://www.rit -list.is/anna/Ph D_The sis_Pals dot tir_2002.pdf (19. 1. 2007).

Pan dit, N.R. 1996: The Crea tion of Theory: A Re cent Appli ca tion of the Groun dedTheory Met hod. The Qua li ta ti ve Report 2.4.

Per ko, D. 1998: Geo gra fi ja, regi ja in regio na li za ci ja. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je.Ljub lja na.

Po li~, M. 2002: Dou me va nje oko lja. Spoz nav ni zem lje vid Slo ve ni je. Ljub lja na.Pre ston, P.W. 1997: Poli ti cal-Cul tu ral Iden tity: Citi zens and Nations in a Glo bal Era.

Lon don.Pri bac, B. 2001: Vrni tev v de ̀ e lo [avri nov: pri mer jal na repor ta ̀ a nazaj v ~as. 2000

143-144. Ljub lja na.Pri mo ̀ i~ Uma ri L. 2001: Moj dra gi Tinjan. Braz de s tr mu na 6. Lopar, Koper.Pro gram ATLAS.ti.Ro bert son, I., Ric hards, P. 2003: Stud ying cul tu ral lands ca pes. Lon don.Sa gan, I. 2004: Loo king for the natu re of the con tem po rary region. Pro gress in Human

geo graphy 28-1. Lon don.Sa uer, C. S. 1963: Land and life: a se lec tion from the wri tings of Carl Ort win Sauer.

Ber ke ley, Los Ange les.Scha ma, S. 1995: Lands ca pe and Memory. Lon don.Sed mak, M. 2005: Meje in kon fi ni: Raki to vec, vas kul tur nih, dru` be nih in narav nih

pre ple tanj. Knji` ni ca Anna les Majo ra. Koper.Se ton-Wat son, H. 1980: Naci je i drà ve: ispi ti va nje pori je kla naci ja i poli ti ke naciona -

liz ma. Zagreb.Snoj, M. 1997: Slo ven ski eti mo lo{ ki slo var. Ljub lja na.Spirn, A.W. 1998: The lan gua ge of lands ca pe. New Haven.Strauss, A. and Cor bin, J. (1990). Basics of qua li ta ti ve research: Groun ded theory proce -

du res and tech ni ques. Sage Pub li ca tions.[tok-Voj ska, N. 2002: Antónci v Prid vo ru, Istrjáni na Oba li: zgod be, humo re ske in

igri ce. Mare zi ge.[tok-Voj ska, N. 2003: Moja de{tra Istra: o nje nih lju deh, lepo tah, poseb no stih. Marezige.Ter ken li, T. S. 2001: Towards a theory of the lands ca pe: the Aegean lands ca pe as a cul -

tu ral ima ge. Lands ca pe and Urban Plan ning 57, 3-4. Amster dam, Oxford, NewYork, Tok yo.

The Dic tio nary of Human Geo graphy. Oxford, Mal den, 2000.

132

GEORITEM 15

Titl, J. 1965: Social no geo graf ski prob le mi na kopr skem pode ̀ e lju. Koper.Tom {i~, M. 1986: [avrin ke. Ljub lja na.Tom {i~, M. 2004: Zrno od frmn to na. Ljub lja na.Tuan, Y. 1990: Topop hi lia. A study of envi ron men tal per cep tion, atti tu des, and values.

New York.Twain, M. 1961: @iv lje nje na Misi si pi ju. Ljub lja na.Ule, M. 2002: Spoz nav ni pro ce si in kon struk ci ja social ne stvar no sti. Spoz nav ni zem -

lje vid Slo ve ni je. Ljub lja na.Ur banc, M. 2002: Kul tur ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na.Ur banc, M., Print smann, A., Palang, H., Sko wro nek, E., Woloszyn, W., Kon koly Gyuró,

É. 2004: Com pre hen sion of rapidly trans for ming lands ca pes of Cen tral and EasternEuro pe in the 20th cen tury. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-2. Ljub lja na.

Ur banc, M. 2008: Raba ute me lje val ne teo ri je in pro gra ma ATLAS.ti v geo gra fi ji. Geo -graf ski vest nik 80-1. Ljub lja na.

Van 'T Klo ster, S.A., van Aselt, M.B.A., Koe nis, S. P. 2002: Beyond the essen tial Con -te sta tion: Con struc tion and Decon struc tion of Regio nal Iden tity. Ethics, Pla ceand Envi ron ment 5-2. Abing don.

van Elzak ker, C. P. J.M. 2004: The use of maps in the explo ra tion of geo grap hic data.Dok tor ska diser ta ci ja. Uni ver si teit Utrecht. Med mre` je: http://igi tur-arc hi ve.li -brary.uu.nl/dis ser ta tions/2004-1220-153527/ (23. 8. 2007).

Ver gi nel la, M. 1998: Istr sko pode ̀ e lje v vr tin cu revo lu ci je. Acta Histri ae 6. Koper, Milje.Vi da li R. 1996: Slo ven ska Istra. Pri mor ska sre ~a nja 20-181. Nova Gori ca, Koper, Idrija.Vi da li R. 1998: Meja. Braz de s tr mu na 3. Lopar, Koper.Vran, B., Gu{tin, V. 1993: îga va je Istra. Pri mor ska sre ~a nja 18-148. Nova Gori ca,

Koper, Idri ja.Wag ner, W. 2003: Peo ple in action and social repre sen ta tion: A com ment on Jaan Val -

si ner's (2003) 9Theory of Enab le ment’. Papers on Social Repre sen ta tions 12. Linz.Wag ner, W., Duveen, G., Farr, R., Jovc he lo vitch, S., Loren zi - Ciol di, F., Mar ková, I.,

Rose, D. 1999: Theory and met hod of social repre sen ta tions. Asian Jour nal of SocialPsycho logy 2. Oxford.

Wat kins, T. 1992: Cul tu ral Stu dies, New Histo ri cism and Chil dren's Lite ra tu re. Lite -ra tu re for Chil dren: Con tem po rary Cri ti cism. Lon don.

Whyte, I.D. 2002: Lands ca pe and History sin ce 1500. Lon don.

7 Sez nam slik

Sli ka 1: Model pokra ji ne, ki pri ka zu je pro ce se. Pokra ji na je raz de lje nav do jem lji vi, sub jek tiv ni del in la` je izmer lji vi, objek tiv ni del.Za vsa ke ga so zna ~il ni svojs tve ni pro ce si (Kei ste ri 1990, 48). 19

133


Sli ka 2: Istra in spre mi nja nje dràv nih meja. 22Sli ka 3: Zapo red je postop kov pri ute me lje val ni teo ri ji. 34Sli ka 4: Dolo ~i tev enot kodi ra nja in kodi ra nje sta uvod ni, pra vi lo ma

zah tev ni in zamud ni fazi ana li zi ra nja bese di la (Pro gram ATLAS.ti). 38Sli ka 5: Naj kom plek snej {i iskal ni na~in je pov pra {e val no orod je,

saj teme lji na kombi na ci jah kod (Pro gram ATLAS.ti). 38Sli ka 6: Kon cep tual na raven teme lji na raz mer jih (Pro gram ATLAS.ti.). 40Sli ka 7: Kon cep tual no omre` je kate go rij, ki so se izob li ko va le

iz ana li zi ra nih bese dil. 41Sli ka 8: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot narav no

oko lje v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 42–43Sli ka 9: V rim skem obdob ju se je Koper ime no val Capris v po me nu

9koza’. Od takrat dalje je ta ìval sim bol Istre. Istr ski grb izha ja izobdob ja, ko je Istra posta la samo stoj na deè la zno traj Habs bur{ kemonar hi je (levo zgo raj) – zla ta koza z rde ~i mi rogo vi in par klji(levo spo daj) je na{ la svoj pro stor tudi v so dob nem grbu, ta paje postal del grba in zasta ve samo stoj ne hrva{ ke drà ve (de sno).V Slo ve ni ji se ta sim bol ne pojav lja ve~, razen ime Capris v ime nuraz li~ nih orga ni za cij v Ko pru (med mre` je 10; medmre` je 11). 45

Sli ka 10: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot narav nooko lje v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 46–47

Sli ka 11: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na in sti kis so sed nji mi obmo~ ji v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 51

Sli ka 12: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na in sti kis so sed nji mi obmo~ ji v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 53

Sli ka 13: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot virpre ̀ i vet ja v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 56–57

Sli ka 14: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot virpre ̀ i vet ja v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 60–61

Sli ka 15: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pri pad nost. 68Sli ka 16: Zgo vo ren gra fit iz sre di{ ~a Ljub lja ne. îga va je Istra? 75Sli ka 17: Kon cep tual no omre` je kate go ri je odtu je nost od pokra ji ne

v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 78Sli ka 18: Kon cep tual no omre` je kate go ri je odtu je nost od pokra ji ne

v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 80–81Sli ka 19: Kon cep tual no omre` je kate go ri je odtu je nost od pokra ji ne

v ob dob ju po letu 1991. 86Sli ka 20: Depo pu la ci ja notra njo sti slo ven ske Istre se kaè tudi

v pro pa da nju stavb ne dedi{ ~i ne. 87

134

GEORITEM 15

Sli ka 21: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pode ̀ el skaidi la v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 89

Sli ka 22: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot pode ̀ el skaidi la v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 90

Sli ka 23: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na spo lov v ob dob jumed sve tov ni ma voj na ma. 93

Sli ka 24: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na spo lov v ob dob jumed leto ma 1945 in 1991. 97

Sli ka 25: Kip Joè ta Poh le na v Hra stov ljah se je ob odkrit ju leta 1990ime no val Istran ka, zdaj pa se ime nu je [avrin ka. Ob kon cu 20. sto let jaje izraz [avrin ka dobil izjem no pozi tiv no kono ta ci jo, ki je teme lji lana mobil no sti, sve tov ljans tvu in pogu mu ènsk pótovk. [avrin keso posta le eden od sim bo lov slo ven ske Istre. 98

Sli ka 26: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nostin mobil nost v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 100–101

Sli ka 27: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nostin mobil nost v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 104–105

Sli ka 28: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot dostop nostin mobil nost v ob dob ju po letu 1991. 110

Sli ka 29: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot odnos medmestom in pode ̀ e ljem v ob dob ju med sve tov ni ma voj na ma. 112–113

Sli ka 30: Kon cep tual no omre` je kate go ri je pokra ji na kot odnos medmestom in pode ̀ e ljem v ob dob ju med leto ma 1945 in 1991. 116

Sli ka 31: Hrva{ ka si lasti ime Istra, na kar kaè jo obcest ne ozna kev bli ̀ i ni hrva{ ko-slo ven ske meje. Ita li jan ska skup nost je obposta vi tvi podob ne tab le pred Se~ov lja mi pro te sti ra la, saj najbi taka deja nja Istro deli la (Gi rod 1997). 126

8 Sez nam pre gled nic

Pre gled ni ca 1: Sez nam ana li zi ra nih bese dil. 23Pre gled ni ca 2: Opre de li tev kon cep ta zem lja. 76Pre gled ni ca 3: Kon cep ti, ki ozna ~u je jo dia lek ti~ no

nas prot je med »mi« in »oni«. 124

135


Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem

1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije4 Ale{ Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le:

Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju8 Ma ti ja Zorn, Bla` Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalo` be10 Janez Nared, Damjan Kava{: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne

poli ti ke v Slo ve ni ji11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska

in razvojna vpra{anja Alp13 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturne

pokrajine v Sloveniji14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri

136

MIM

I U

RB

AN

C: P

OK

RA

JIN

SKE P

RED

STAV

E O

SLO

VEN

SKI IS

TR

I

GEORITEM 15 GEORITEM 15

MIMI URBANC

POKRAJINSKEPREDSTAVE

O SLOVENSKIISTRI

15

0852452169879

ISBN 978-961-254-258-0

15,0

0€

http://zalozba.zrc-sazu.si

Georitem 15 NSL_Georitem 15 NSL.qxd 15.4.2011 14:01 Page 1

Documents

mimi urbanc pokrajinske predstave o slovenski istri