L E T O VI. / ŠT. 16 n i

K R A N J D N E 18. A P R I L A 1953 C E N A 8.— D I N

Imeli s m o ljudi — v po l jan i cvet , imel i s m o jih — v r h u g o r e hrast , imel i s m o jih — da l i s m o jih v a m kaj h o č e t e , g r o b o v i , š e o d n a s ?

D o k l e r n e p a d e z a d n j e j a s n o če l o , ki l e s k e t a n a n j e m s e v e č n o s t i po l jub — g r o b o v i tulijo . . .

O t o n Ž u p a n č i č

v e č n o

Kratka, toda velika je bila njegova življenjska pot. Bori« Kidrič se je rodil 10. aprila 1912. leta na Dunaju. Že v rani mladosti je začel z borbo za osvoboditev potlačenih ln Izkoriščanih in s 16. letom postal član SKOJ - a , takoj nato pa član K P J . Odtlej je njegova usoda pove­zana z ustodo naših narodov. Ne monarho fašistična diktatura ne divjanje okupatorja ne informbirojska agresija ga niso zlomili. Podlegel Je za vratni bolezni v najlepših letih kot eden najzaslužnejših in naj­višjih državnih in političnih voditeljev Jugoslovanskih narodov. Nje­govo ljudstvo mu bo večno hvaležno ln bo trajno hranilo njegov spomin.

h

^ soboto nas je presunila tragična ve si, da smo izgu­bili velikega sina - Borisa Kidriča. Jzgorel je v revo­lucionarni borbi za procvii svoje domovine, ki jo je ljubil z globokim žarom re-volucionarja-palriola. Nje­govemu spominu so se po­klonili vsi naši narodi, ne­pregledna množica pa ga je spremljala na zadnji paii.

••MM*?:

• ti* *~^M!^M

Vso domovino Je zajela globoka Žalost. Izguba noutrudljivega voditelja ln graditelja socia­lizma j i Je ranila srce. Iz vseh krajev so hitele v Beograd množice, da mu izroče zadnji pozdrav. Tisoči ln tisoči so defilirali mimo trupla, k i Je ležalo do ponedeljka opoldne v palači Izvršnega sveta, in polagali vence. Ljubljana ga Je s solzami v očeh pričakala že na želez­niški postaji. Njegovo truplo so prenesli v palačo Ljudske skupščine. Pred krsto so nosili številna odlikovanja, k i j ih Je tovariš Boris prejel za neizmerne zasluge: Bed osvoboditve I. stopnje. Bed narodnega heroja, Bed hrabrosti, Bed junaka socialističnega dela ln druga.

V torek se Je mrtvemu tovarišu Borisu poklonilo nad 70 tisoč ljudi. N a tisoče vencev in pozdravov so mu prinesli lz vseh krajev države. Ves dan se Je vila dolga vrsta pred palačo, v kateri jo ležal, ob njem i*a so so vrstili na častni straži njegovi soborci ln sodelavci.

Se nikoli ni bilo v Ljubljani toliko ljudi kot v sredo. Prišli so, da izkažejo poslednjo čast človeku, k i se je žrtvoval za svoje ljudstvo. — Njegovo truplo Je shranjeno v grobnici narodnih herojev, njegov duh pa v srcih vseh nas.

GORENJSKA SE JE POSLOVILA OD VELIKEGA BORCU T rpka novica o smrti čla­

na Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov in čla-

fta Izvršnega sveta Ljudske skupščine F L R J tovariša Bor i ­sa Kidriča je hudo zadela vsa­kega Gorenjca. Vsa Gorenjska se je pogreznila v žalost. Z a ­vih rale so črne in državne za­stave, spuščene na pol droga, takoj ko so radijski sprejem­niki sporočili žalostno vest.

Na Jesenicah je bil za sobo-boto zvečer sklican občni zbor delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Spremenil se je v žalno komemoracijo, s katere so navzoči poslali so žalno br­zojavko soprogi hi Izvršnemu svetu ljudske skupščine F L R J . Potem so odšli po obratih je­seniške železarne in govorili o izgubi, k i je zadela nas vse.

Ob devetih zvečer so delavci v jeseniški železarni ustavili svoje delo za 15 minut. Nena­doma je tovarniški ropot pre­kinila grobna tišina, k i je iz ­ražala potrtost tistih, ki so pr i ­čakovali, da j ih bo tovariš Kidrič spet obiskal, kakor j ih je pred dobrim letom. K o so se ustavili stroji in so se jese­niški žele zarji pričeli pogovar­jati o tovarišu Kidriču, so se spomnili njegovega zadnjega obiska na Jesenicah, kjer je v dolgem in napornem pogovo­

ru z delavci pozabil na svoje zdravstveno spanje in potre­ben počitek. V pogovoru je vztrajal do zadnjega hipa, na­kar je moral hiteti, da je ujel brzi vlak proti Beogradu, kjer so ga spet čakali važni držav­ni posli. Kako delaven, predan, talentiran, sposoben revolucio­nar je bil ta človek! T a misel in cel plaz drugih spominov ln čustev se je utrgal v vsa­kem našem delovnem človeku takrat, ko je zaslišal bridko resnico.

Smučarji, k i so prišli na Triglavski smuk, so tekmova­nje opustili. Zbrali so se k žalni komemoraciji. Vodja av­strijske ekipe tov. Josef Spen-del, k i je hkrati vodja avstrij­ske delavske športne organi­zacije »Arbeitersportklub«, je izjavil, da se vsi delavski športniki Avstrije pridružuje­jo žalovanju našega ljudstva za svojim velikim sinom in vo­diteljem.

V nedeljo dopoldne je bila žalna seja Ljudskega odbora mestne občine na Jesenicah. Prisostvovali so j i tudi pred­stavniki vodstev množičnih or­ganizacij in važnejših društev. Komemoracije so bile na Jese­nicah, Koroški Beli, Javorniku, Hrušici, Blejski Dobravi in drugih krajih v bližnji in dalj­ni okolici.

P odobno je bilo V vseh naših krajih, žalne seje so imeli vsi mestni in večina vaških ljudskih

odborov. S komemoracij so po­šiljali brzojavke tovarišici Zdenki Kidričevi in družini, Izvršnemu svetu F L R J , Izvr­šnemu komiteju C K Z K J in predsedniku republike tovarišu Titu. V brzojavkah so izrazili svoje so žal je nad izgubo vrle­ga borca besed in dejanj in obljubili, da bo podoba Borisa Kidriča ostala v njihovih sr­cih kot vzor novega človeka, človeka socialistične epohe.

V Kranju je na svečani seji Ljudskega odbora mestne obči­ne govoril njegov predsednik Vinko Hafner. Javna komemo­racija je bila v ponedeljek v dvorani Prešernovega gledali­šča. Borovo »Besedo« je re­citiral član P G France Trefalt. žalni govor je imeia tovarišica M i r a Svetinova, članica Cen­tralnega komiteja Zveze ko­munistov Slovenije in predsed-dnica sveta za zdravstvo in so­cialno politiko O L O . Nato je Prešernov pevski zbor zapel tr i narodne in partizanske pe­smi.

V Kamniku sta se v ponedeljek v kulturnem domu sestali obe izmeni podjetja »Kamnik«. O tovarišu Borisu

P r e d letom j e b i l še med nami

TOVARIŠ IC I Z D E N K I KIDRIČEVI , B E O G R A D

Ob izgubi borbenega in življenjskega tovariša, vzornega revolucionarja besed in dejanj, Vam, Marjetki in Jurkioi — iskreno sozalje.

Kolektiv »Glasu Gorenjske«, Kranj

I Z V R Š N E M U K O M I T E J U

C E N T R A L N E G A K O M I T E J A Z V E Z E K O M U N I S T O V J U G O S L A V I J E ,

B E O G R A D

V

Boris Kidrič med jeseniškimi železarji v januarju 1952.

Kidriču je govoril direktor prihajale skupine, da se pošlo- rodni heroj Janko Rudolf. Pred? podjetja major Keržič. vijo od dragega pokojnika. Za poslopjem Izvršnega sveta ljud-

V Tržiču je bila velika kome- cele vagone vencev so vozili ske skupščine L R S sta se od moracija v sredo dopoldne pred avtobusi, vlaki in vozovi v pokojnika poslovila predsednik Mestnim domom, kjer je ves Ljubljano, v mesto, od koder je Izvršnega sveta tovariš Miha čas pred tem častna straža v zgodovinskih dneh leta 1941 Marinko in tov. Josip Vidmar, Združenja rezervnih oficirjev tovariš Boris Kidrič skupno s predsednik Slovenske akademi-izkazovala spoštovanje in lju- Tonetom Tomšičem, Francem je znanosti in umetnosti ire bežen do velikega pokojnika, Leskoškom in ostalimi prvobor- predsednik sveta narodov zvez-

V slehernem Kolektivu, v cj, prožil prve strele naše na- ne ljudske skupščine, vsakem mestu in naselju, — rodnoosvobodilne borbe. Kidričeve posmrtne ostanke v organizaciji komunistov na V sredo ob 11. dopoldne je. so prineseli pred grobnico nar Rupi p r i Kranju, na zboru krenil pogrebni sprevod proti rodnih herojev. Spregovoril je stražiške »Svobode«, v Titanu pokojnikovemu zadnjemu do- tovariš Tito. in Induplati v Jaršah, na obč- movanju. N a žalni tribuni je Zadnje slovo od dolgoletnega

sodelavca, sobojevnika in prist­nega pri jatel ja . . .

* * sredo je bil pokopan člo­vek, I d je bil vedno v prvih linijah v boju z a socializem, borec s p u ­

ško, peresom, besedo, zgledom, z borbeno in nepopisno požr­tvovalnostjo. Komisar Peter Je legel med svoje padle tovariše. Kakor oni, je tudi ta heroj) borbe in dela padel zvest svoji stvari do konca. Delavske ro ­ke, Id ga niso mogle pozdra-

Smrt tovariša Borisa Kidriča ni samo hud udarec za vse viti pr i pogrebu, so mu poslale naše delovne ljudi, marveč tudi težka izguba za vsako tisto zadnji pozdrav: — vsa

gibanje v svetu, k i stremi k napredku in srečnejšemu življe- Ljubljana, vsi slovenski, vsi Jo-. , ' . . . . *. , goslovanslu delavski centri so

nju za vsakogar. Njegovo delo živi dalje v vsakem našem ^ z a v i u v p r e t r e 8 l j i v j o k t o _ delovnem kolektivu, v naših gospodarskih uspehih, v poglab- Varniških siren, ljanju socialistične demokracije, — v rasti socializma. N a grobu so zapeli »Interna-

Sledili bomo zgledu velikega revolucionarnega borca in cionalo« hi narodno »Lipa ze-mdstaca. lenela je« . Zvokom mednarod­

ne himne revolucionarnega de­lavstva se je pridružila lepa melodija otožne slovenske pe-

nem zboru »Partizana«, v za- spregovoril njegov prijatelj tov. s m j . petje je simbolično poka-drugi »24. december«, na žal- Edvard Kardelj. Glas se mu je zalo tisto, kar je Boris Kidrič ni svečanosti v Medvodah, v tresel, težko Je zadrževal jok storil v življenju, človek vel i -hldrocentrali Moste, — povsod in ko je dejal: »Politični komi- kega formata in širokih bori­jo naš gorenjski človek izrazil sar Narodnoosvobodilne vojske zontov je v tem, ko je pospešil svoja čustva do tistega, k i je Slovenije, Peter Kalan, se vra - zgodovino in popeljal slovensko zrasel iz slovenskih tal, čigar ča k svojim bojnim tovarišem,« ljudstvo v boj za jasnejšo p r i -domovina je bila Jugoslavija, so ga premagala čustva žalosti hodnost, vnesel v življenje na -življenjski smoter pa blagosta- ln bolečine za tovarišem, k i se šega naroda revolucionarnega nje in sreča delovnega ljud- ne bo več vrnil. duha proletarskega internacio-stva. V imenu slovenskih delavcev nali zrna in ga združil z vsem

Okoli 10 tisoč ljudi je v sre- Je spregovoril nad krsto Borisa najlepšim, kar je živelo ln živi do odšlo z Gorenjske v Ljub- Kidriča predsednik republiške- v nedrih slovenskega človeka ljano, da ga pospremi tja, kjer ga odbora Zveze sindikatov na - ln njegove kulture, je končno našel počitek, k i ga v življenju ni poznal. Med o-gromniml kupi vencev je bil tudi venec jeseniških kovinar­jev iz gorskih cvetic in šopek 2 0 a p r i l a poteče 11. leto od goča orožja, so tov. Žagar 1» planik, k i jih je znani alpinist herojske borbe 13 partizanov v njegovi borci v objemu peli Jože Čop natrgal na samem jamj n a okroglem pri Kranju, partizanske in revolucionarne vznožju Triglava. kjer je s svojimi tovariši padel pesmi ln si raje sami vzeli

že v ponedeljek ponoči je po- Stane Žagar mlajši, član P K svoja življenja, kot da bi p r i ­sebna kompozicija pripeljala S K O J - a za Slovenijo. Okoliške- šli živi okupatorju v roke. posmrtne ostanke tovariša Bo- mu prebivalstvu je še danes Tudi letos se bomo njihove risa Kidriča, Ves naslednji dan živo v spominu dogodek, ko se Junaške borbe in smrti spom-so defilirale nepregledne rano- je skupina partizanov v jami nili na proslavi, k i bo v nede-žice potrtih državljanov ob mr - dva dni upirala pobesnelim fa- ijo, 19. aprila ob 15. uri na tvaškem odru v poslopju Ljud- šistom, iz katere Je hotel oku- grobu na Okroglem. Vabimo ske skupščine L R S na T rgu re- pa tor dobiti vse borce žive v vse svojce padlih, borce ln pre~ voluclje. Iz vseh krajev Slove- roke. K o je v več kot tisočkrat- blvalstvo, da se proslave ude-nije in iz drugih republik so nI premoči uporabil že vsa mo- leže v čimveč jem številu.

Kolektiv »Glasu Gorenjske«, Kranj

OBLETNICA NA OKROGLEM

Franc Štele-Miško

ROJSTVO KOKRŠKEGA ODREDA Osvobodilna fronta se utrjuje

Čeprav j e b i l t e r o r čedalje neznosnejši, se je o s v o b o d i l n o g iban j e širi lo i z d n e v a v d a n . N o v i i n n o v i o d b o r i O s v o b o d i l n e f r o n ­te se u s t a n a v l j a j o , p r i h a j a j o n o v i i n n o v i člani.

V t e m času so s e s t a v l j a l i vojaško i n po l i t i čno v o d s t v o k r a n j s k e g a okrož ja r a ­z e n s e k r e t a r j a V o d o p i v c a še L u c i j a n Se­l j a k , S a n e Bečan i n J a n e z P o l j a n e . O b ve­liki pomoč i č lanov P o k r a j i n s k e g a k o m i ­t e ja z a G o r e n j s k o tovarišev T o m o t a B r e j ­c a , A l o j z a K e b e t a , T o n e t a D o l i n s k a i n M i ­re S v e t i n o v e j e Okrožni k o m i t e u s p e l u s t a ­n o v i t i n o v e p a r t i j s k e o r g a n i z a c i j e t e r širo­k o i n t r d n o o r g a n i z a c i j o O F . Z n a t n o v l o g o je p r i t e m i m e l t u d i S K O J . Iz n j egovega v o d s t v a s t a p r e d v s e m z n a n a T u g o V i d m a r i z K r a n j a i n S t ane Žagar mlajši, s i n n a r o d ­n e g a h e r o j a .

O b k o n c u l e ta 1941. j e v K r a n j u i n n je­g o v i o k o l i c i — b r e z tržiškega k o t a — v p o d j e t j i h i n n a t e r e n u d e l o v a l o 43 p o l i ­tičnih c en t r ov . O d tega je b i l o 15 p a r t i j ­s k i h o r g a n i z a c i j , 17 o d b o r o v O F t e r 11 S K O J - e v s k i h i n m l a d i n s k i h g r u p .

Važen v p l i v v a k t i v i z a c i j i p r e b i v a l s t v a j e i m e l a p a r t i z a n s k a l i t e r a t u r a . V začetku j e p r i h a j a l a i z L j u b l j a n e , p o l e t i 1941 p a je b i l o o r g a n i z i r a n o t i skan j e brošur i n p a r t i ­z a n s k e g a časopisja t u d i v K r a n j u — n a j ­p r e j n a K l a n c u , kasne j e v Stražišču. P r v e številke ., S l o v e n s k e g a poročeva lca " so t i ­s k a l i v 1200, p o z n e j e p a v čez 3000 i z v o d i h z a v so G o r e n j s k o . T o l i t e r a t u r o so r a z p e -čavali p o široki mreži , k i j e n a j p r e j t e k l a i z L J u b l j a n e s k o z i M e d v o d e v K r a n j , p o o s a m o ­s v o j i t v i pa i z K r a n j a n a Jesenice, v Trž ič , K a m n i k i t d .

K e r je b i l a o r g a n i z a c i j s k a i n polit ična a k t i v n o s t n a t e r e n u ze lo r a z v i t a , so Vsak (dan o d h a j a l i v partizane n o v i b o r c i . Po večini so se pridruževali Jelovški čeli, k i se je m u d i l a v o k o l i c i M o h o r j a i n J a m n i k a . B i l a je v r e d n i zvez i z Okrožnim k o m i t e ­j e m P a r t i j e i n z Okrožnim o d b o r o m O F . Jelovška četa je b i l a a k t i v n a p r e d v s e m n a

d e s n i s t r a n i Save , po s ega l a p a je t u d i n a l evo s t r a n . 21. o k t o b r a j e v Zapužah z a ­p l e n i l a m n o g o h r a n e i n z d v e m a k a m i o n o m a o d p e l j a l a s k o z i K r a n j 6000 k g m o k e . P o ak­c i j i so p a r t i z a n i o b a k a m i o n a uničili. V noči 1. d e c e m b r a je Jelovška četa l i k v i d i r a l a 8 i zda j a l c e v , m e d n j i m i enega v Cirčičah i n enega n a Pšcvem p r i K r a n j u . N a t a večer j e g i ban j e dož ive lo še d r u g polit ični u s p e h , k o je p r e b i v a l s t v o K r a n j a i n Trž iča n a p o ­z i v Osvo lx>d ih ie f r on t e p o k a z a l o svo jo p r i ­p a d n o s t t ako , d a se o b določeni u r i n i po -j a v i l o n a u l i c a h .

Ustanovitev Kokrške čete Z a d n j e d n i n o v e m b r a 19-11 j e b i l v hiši

J a n e z a IMpana , p o domače L e n a r t a , v Šen­čurju p a r t i j s k i ses tanek. Udeleži l i so se ga člani vaške ce l i c e , k i so t a k r a t še b i v a l i v Šenčurju: J a n e z P i p a n , s ek r e t a r , A n t o n Stefe, Jože Stružnik i n P a v e l S ve l e l j . P r i ­so ten j e b i l t u d i S t ane Bečan, k i j e b i l v t a k r a t n e m k o m i t e j u o d g o v o r e n za vojaški s ek to r . N a s e s t a n k u so s k l e n i l i , d a b o d o o r g a n i z i r a l i n o v o p a r t i z a n s k o četo, k i na j b i p o z a m i s l i t edan jega p o k r a j i n s k e g a v o d ­s t va z a G o r e n j s k o p o s t a l a središče p o n o v ­n i h p a r t i z a n s k i h a k c i j n a l e v e m b r e g u S a ­ve, t. j . v t r i k o t u Trž i č - K a m n i k - Š m a r n a go ra . Zamišljal i so s i , d a b i b i l i v n o v i četi na jp r e j p r o s t o v o l j c i i z Šenčurja i n okoliških v a s i , k a s n e j e p a b i v a n j o p r i t e g n i l i t u d i p r o s t o v o l j c e i z o s t a l i h p r e d e l o v n a l e v e m b r e g u Save . Do ločeno je b i l o , na j b i četa delovala p r e d v s e m v d o l i n i K o k r e . T a m na j b i i m e l a t u d i s vo j p r v i t abo r , — n a d S u h a -d o l n i k o m , n a s a m e m , v i s o k o v h r i b u pod K r v a v c e m i n G r e b e n o m . Z rušenjem m o s t o v i n cest, z a p r e k a m i i n n a p a d i na j b i četa onesposobila važno cesto , k i teče po_Jpj d o l i n i i n veže Koroško p r e k o Je z e r skega z G o r e n j s k o . D o g o v o r i l i so se, d a bo vojaško v o d s t v o v čeli p r e v z e l S l a n e Bečan, k i je že i m e l izkušnje iz i l e ga lnega i n p a r t i z a n s k e g a življenja. ( B i l je b o r e c K r a n j s k o - tržiškega b a t a l j o n a v j u l i j u i n a v g u s t u 1941, kasne j e p a je b i l v s e s k o z i i l e ga l en t e r e n s k i de lavce . )

N e k a j d n i p o o m e n j e n e m s e s t a n k u . 9. d e c e m b r a 19-11 je o b i s k a l partijsko c e l i c o

v Šenčurju A l o j z K e b e - Štefan, t a k r a t Član p o k r a j i n s k e g a v o d s t v a z a G o r e n j s k o . D a l je v s a p o t r e b n a n a v o d i l a z a n a d a l j n j e ddo p r i o r g a n i z i r a n j u Kokrške čete. T a k o se j e začelo z b i r a n j e p r o s t o v o l j c e v .

2e nas l edn j e ga dne , 10. d e c e m b r a so se v bližini Šenčurja ses ta l i p r v i p r o s t o v o l j c i : Svc t e l j i n B e l e h a r i z Šenčurja i n B u k o v n i k ter Z u p a n e i z V o g e l j . P r v o začasno taborišče je b i l o v h r i b u n a d S t e l an j o goro . 11. de­c e m b r a se j e o d z v a l J a n k o M a r t i n j a k i z S r e d n j e v a s i i n se j i m je pridruži l še i s t o

Del Kokrškega bataljona I. 1942

noč. 12. d e c e m b r a sta v s t o p i l a v čelo S t an k o C o t m a n i z Šenčurja i n J a n e z P o h l e v e n Z Orehka. 19, d e c e m b r a s l a s po m o r j o Staneta Bečana prišla v Četo T i n e T e r a n m njegov bra t S l a n e i/. D u p e l j , bivša boren K r a n j s k o - tržiškega b a t a l j o n a . 18. decembra se je vključil v četo - p r e k o zveze v Šen­čurju — ' S l a n e S m i d i/. Cirčič, 27. d e c e m b r a pa so priSll po Bečanovi zvez i Matevž Be-nedičič Z J esen i c , L u d v i k K o t a r iz K r i / e v p r i TrižčU i n še n e k d o . Prišli so iz C a n k a r ­

j e vega b a t a l j o n a z J e l o v i c e i n nek j e p o d K r a n j e m prekorači l i Savo . 29. d e c e m b r a j e S t a n k o S m i d p r i p e l j a l v četo S t a n i s l a v a S u -b i c a , 3. j a n u a r j a 1942 p a j e p o p r i z a d e v a ­n j u vaške p a r t i j s k e o r g a n i z a e j e v Šenčurju i n o r g a n i z a c i j e O F v V o g l j a h v s t o p i l o v če ­to k a r 10 V o g l j a n c e v : K a r e l R o z m a n , J a n k o B o z m a n , J a n e z K r i s t a n e , S t ane Gregorč ič , F r a n c Z u p a n e mlajši, A l b i n Z u p a n e , J a n e z Z la te , J a n k o Ose l j , F r a n c M o l j i n Štefan B i z j a k . 6. j a n u a r j a je S tane Bečan p r i p e ­l j a l v četo še šest b o r c e v i z C a n k a r j e v e g a b a t a l j o n a : b r a t a Božanca i z P irnič p r i M e ­d v o d a h , V i n k a B u r n i k a i n Srečka D c r m a s t j o i z Skaručne, T i n e l a Za l e t e l a i z St. V i d a i n L u d v i k a K o l a r j a i z Tržiča. V to s k u p i n o j e prišel še n o v i n e c Jože B o p r e t i z Ve l e sovega . M i l a n Kožanc je p r i n e s e l s seboj t u d i p u ­ško m i t r a l j e z . Geta je t ako štela že 31 b o r ­cev i n p o s e d o v a l a 2 r a d i j s k a aparata, k i so j u b o r c i o d v z e l i 23. d e c e m b r a v V o g l j a h .

JPrvi premiki V s e do t l e j je četa t a b o r i l a n a i s t e m m e ­

s t u , G. j a n u a r j a 1912 p a se j e m o r a l a p r e ­m a k n i t i n a K r v a v e c , k j e r se j e n a s t a n i l a v kočah n a Kržiški p l a n i n i , p o e n e m t e d n u p a n e k o l i k o niže v p a s t i r s k i h kočah n a J e ­z e r s k i p l a n i n i . P r e m i k i so l>i 1 i potrebni, saj se je po Ste fan j i g o r i že g o v o r i l o o p a r t i z a ­n i h n a d v a s j o ; b i l i so k o m p r o m i t i r a n i .

" " " V t em času j e četa d o b i l a o d J u l e t a L » -pajneta, učiteljevega s i n a i z C e r k e l j , 3 vo ­jaške puške in neka j m u n i c i j e . P r a v t a k r a t ie p o i z k u s i l a i z v es t i večjo a k c i j o v k a m n o ­l o m u K o k r a , k j e r j e n a m e r a v a l a z a p l e n i t i večjo kol ičino e k s p l o z i v a , n u j n o p o t r e b n e g a za m i n i r a n j e mos t o v . Z a r a d i premočno u t r ­jenega skladišča i n številne nemške posad -ce pa ta a k c i j a n i u s p e l a . P a r t i z a n i so se

m o r a l i u m a k n i t i . ( Nada l j e van j e s led i )

Opomba uredništva: Vse tiste bralce, ki podrobneje poznaj*

nekatere dogodke, o katerih piše lovan* Stefe, ali celo posedujejo kako podatke a'» dokumente, naprošamo, nni lo sporočijo bodisi uredništvu „Glasu Gorenjske', bod«" zgodovinski lekciji Okrajnega odbora Zve**' borcev v Kranju. Namen objavljenih l , r ! * spevkov je namreč tudi, zbrali 'čini p o p o l n i ' ie gradivo za zgodovino Gorenjske v ̂ }}rt\1' iioosvobodilnein boju. Vse pripombo ah " ° polnitve nam bodo dobrodošle.

Radovljico moramo očistiti in urediti S t a r o d a v n o mestece R a d o v - v a l i Lepote t e g a p l a n i n s k e g a če p r i d e tu jec v R a d o v l j i c o

l j i c a i m a vse n a r a v n e pogoje, sve ta . G i m n a z i j s k o igrišče je i n bol j natančno pog l eda o k o l i d a se r a z v i j e v privlačno t u j - s k r a j n o zanemar j eno . S r e d i sebe, s i l a h k o k m a l u u s t v a r i s k o p r o m e t n o pos to janko . N j e - igrišča je ce l k u p debe lega sodbo o k u l t u r n o s t i ljuda, k i n a o s r edn j a l ega , m i l o i n sonc- g r a m o z a i n še večji k u p r a z - dopuščajo t a k o nesnago n a v i d ­no podnebje, sodobno kopališče b i t i h lončenih k a h l i c z a sobne n i h k r a j i h t e g a po n a r a v n i h z e d i n s t v e n i m r a z g l e d o m n a peči, n a obodu igrišča p a po- l epo tah t a k o bogato obdar je -

S P R V E G A Z A S E D A N J A D g V S A V I

C E M U N E Z A U P A N J E Pro i zvodn i uspehi - Volitev up ravnega odbo ra - Potrditev

bilance - Vsa r a zp rava se suče oko l i dobička Novoizvoljeni Delavski svet izvajalcev za varčevanje tudi v Tudi ni mesta kakemu neza-tovarni »Savi« se je v petek »Savi«. Tako so pri iztisku in upanju. (Nasprotno, naše za-

venec v i s o k i h g o r a , k r a s n a hojeno i n z a n i k r n o grmičje. nega m e s t a . V s e t o b i se da lo p r v i č s e s t a l , da izvoli svojega škartu znižali lastno ceno za upanje v socialistično družbo o k o l i c a s številnimi nase l j i , ze- V s t a r i radovljiški pasaži, k i brez večjih težav i n stroškov l en i h o l m i i n p r i j e t n i i z l e t i p ro - krajša pot s posta je v P r e d -t i L e s c a m , B e g u n j a m , Moš- t r g , je p r a v o kotišče nesnage , n j a m , Gradišču i n L a n c o v e m k e r n e k a t e r i ponočnjiaJki s m a -— vse to v s a k o leto p r i v a b l j a t ra j o t a r o v z a j a v n o s t r a n i -v R a d o v l j i c o letoviščarje i z šče. če človek pog l eda o k o l i r a z n i h k r a j e v S loven i j e i n t u d i sebe, v i d i podr t e ograje, p o l o m -i z d r u g i h r e p u b l i k . I jena v r a t a dvorišč, n a d v o r i -

T o d a t a m o n a r a v n e lepote ščih p a r a z n o v r s t n o n a v l a k o , m e s t a i n nase l i j še ne z a d o s t u - k i daje s l abo spričevalo u p r a v -jejo z a ra zvo j t u r i z m a . G o s t o m n i k o m i n gospodar j em, je t r e b a n u d i t i n eka j več. M e ­s t u je t r e b a d a t i lepo podobo, k i bo v s k l a d u z n a r a v n i m oko l j em . Gos t e bo še bol j z a ­dovo l j i lo , če bodo n a u d o b n i h k l opeh uživali k r a s o t e p l a n i n ­s k e g a sve ta , če bodo i m e l i v ed ­no n a r a zpo l a go v odo i n r a z ­sve t l j avo i n o d časa do časa t u d i k u l t u r n o r a z v e d r i l o v ob­l i k i g odben ih i n p e v s k i h k o n ­cer tov t e r se naužili lepote ob g o r e n j s k i f o l k l o r i .

T r e b a p a bo t u d i mes to u r e ­d i t i t ako , d a bo za oko bolj p i i j e tno . P r e d v s e m bo t r e b a s cest, po tov i n dvorišč o d s t r a ­n i t i v so g r d o n a v l a k o , k i žali e s t e t sk i čut v s a k e g a k u l t u r ­n ega človeka. O b Pokopališki po t i leže ceh k u p i r a zb i t e ope­ke, posode, s t ek l en i c , k o n s e r v -n i h škatel, s t a r i h cun j , k o s t i in d ruge nav l ake , k i k a z i t a l ep i okoliš s t a r e g a mes ta . Ob župni c e r k v i leže r a zb i t e ope­ke, v s e v e r n e m de lu G r a j s k e g a p a r k a je p r a v a džungla dre­v esn ih ve j , n a p o l p o d r t i h šup, k i kažejo g o l a strešna r e b r a i t d . Ob Gubčevi u l i c i i n ob P a r ­t i z a n s k i po t i so ce l i k u p i sme ­t i , p epe la i n ce lo človeških las . O b l ep i K a j u h o v i u l i c i , s k a ­tere je najlepši r a z g l e d v do­l ino obeh Sav , n a L a n c o v o , B l e j s k o o k o l i c o i n n a T r i g l a v ­s k o pogor je , leže celi ' k u p i v s a ­k o v r s t n e n a v l a k e i n t o n a k r a ­j u , k j e r b i m o r a l o b i t i n eka j k l o p i , s k a t e r i h b i l judje uži-

o d p r a v i t i i n to s t a r o nase l je b i dob i lo v idez l epo u r e j enega i n k u l t u r n e g a m e s t a . S a m o ne­k o l i k o več s m i s l a i n dobre vo­lje, pa bo R a d o v l j i c a zaživela lepše življenje, sa j i m a neka j p r a v l e p i h g o s t i n s k i h l o k a l o v in lepo u r e j e n i h t r g o v i n .

M . Sušnik

naglico oddaljujemo od pogu­bnega birokratičnega centrali­zma. Saj nihče ne krati pravi­ce do delitve dobička tistim, k i

KAJ PH SPOMENIK NA BLEDO?

en %Bwm na Jesenic«^

čeprav je M e s t n o g r adbeno podjetje Jesen i c e s t a r o k o m a j leto dn i , se p r a v lepo r a z v i j a . Nič čudnega, sa j n a J e s e n i c a h še l e t a i n l e t a ne bo z m a n j ­k a l o g r a d b e n e g a de la , na j s i so n e k a t e r i l a n i m e n i l i , da n i po­t r e b n a us t anov i t e v M e s t n e g a g r adbenega podjet ja . P o n j iho ­v e m m n e n j u b i namreč zado­s t o v a l i že g r a d b e n i podjet j i »Gradiš« i n »P r imor j e « . D v o ­m i l i so, d a b i M e s t n o g radbeno podjet je s p l o h usp/evallo. T i »skept iki « so se k a j k m a l u po­m i r i l i , k o je novous tanov l j eno podjet je k l j u b s k r o m n i m z a ­četnim o b r a t n i m i n finančnim s r e d s t v o m želo prve uspehe.

M e d večjimi de l i , k i j i h bo letos op rav i l o , je g r a d n j a ve­l i k e ledenice, k i bo z l e d o m o s k r b o v a l a vso G o r e n j s k o . L e -den i ca bo v bližini športnega igrišča »Jože Gregorč ič « i n bo p r o i z v a j a l a l ed t u d i z a p r v o le tno drsališče v J u g o s l a v i j i , k a r bo razvese l i l o p r edv s em je-seniiške d rsa l c e .

D r u g večji ob jekt , k i g a bo M e s t n o g r adbeno podjetje le­tos z g rad i l o , je s t a v b a z a k o ­m u n a l n o službo. T u d i t o bo no­v a p r i dob i t e v z a Jesen ice , sa j je b i l a dosle j k o m u n a l n a služ­ba prece j težavna, k e r n i b i l o p r i m e r n i h pros to rov . V pritlič­j u te večje enonads t ropne s t a v ­be bodo vse pot rebne de lavn ice l n avtogaraža, v p r v e m n a d ­s t r o p j u p a bodo u p r a v n i p ro ­s to r i im s t a n o v a n j a ces ta r j ev .

T r g o v s k o podjetje »Vino-Go-renjka« Jesen ice j e pove r i l o M e s t n e m u g r a d b e n e m u podje­t ju g r a d n j o enonads t r . s tavbe v v e l i k o s t i 11,5x19 m . V spod ­n j i h p r o s t o r i h bo v e l i k a i n m o ­derno ure j ena v i n s k a k l e t , k i je doslej Jesen ice še n i so ime ­le- Sedanje skladišče pod je t ja *Vino-Gorenjka« jo namreč ze­lo p r i m i t i v n o i n z a jeseniške •azrniere n e p r i m e r n o .

R a z e n t e g a o b n a v l j a to pod ­jetje zanemar j ene k o m u n a l n e naprave n a J e s e n i c a h . M e d Manjšimi de l i bo g r a d n j a e lek­tričnega t r a n s f o r m a t o r j a P o d Mežakljo.

T u d i n a izboljšanje življenj­s k i h r a z m e r s vo j e ga k o l e k t i v a Podjetje ne pozab l j a . £e v le­tošnjem l e tu bo pos t a v i l o s t a ­novan jsko z g r adbo z a svoje delavce i n uslužbence z Uurtno 'neaizo. Z a r a d i VJMtgS toga je to Podjetje l a h k o z a v z g l ed v s e m Manjšini podjet jem n a J e s e n i ­cah, — a r

Ves čas od slavnostnega pogreba blejskih žrtev fašizma in padlih borcev narodnoosvobodilnega boja se na Bledu me­nijo o tem, da bi postavili spomenik, k i bi vsakogar spomi­njal na slavne dni narodne osvoboditve. Sprva, leta 1945, so najprej nameravali urediti skupno grobnico. Nad njo naj bi bil spomenik. Kasneje so razpravljali, kje naj bi bi l : ali pred šolo ali v parku. Nenadoma je šinda misel: »Najzna­čilnejša posebnost Bleda je vsekakor Blejsko jezero. Kaj ko bi ga postavili na obrežje ali celo na jezero samo?« V tem primeru bi bil ta kip spomenik naši ljudski revoluciji in ne samo padlim žrtvam, katerih grobovi še vedno čakajo do­stojnega spomenika. Predlog je prodrl. Kipar Jakob Savin-šek in arhitekt Kobe sta izdelala več osnutkov. Kipar Sa-vinšek je s spomenikom hotel predstaviti idejo svobode in našega delovnega človeka, k i se bori zanjo in v to borbo kliče več in več ljudi.

N a s l i k i : Eden od številnih osnutkov spomenika N O B na Bledu. Silhueta je postavljena na zamrznjeno gladino.

predsednika, upravni odbor in 3.5 odstotka, razen tega pa pri nas nenehno raste, zlasti potrdi zaključni račun podjetja, prihranili težke milijone z ra - pa ob vsakem novem predpisu P rv i del dnevnega reda so kar cionalnejšo uporabo premoga (čeprav postavi vse staro na hitro opravili. Izmed treh kan- in elektrike. Storilnost dela je glavo; ker nam ne gre za »Iju-didatov za predsednika so iz - nenehno rasla, tako da je po v- bi mir « ! ) , ker se ob njem po-volili tovariša Andreja Perko- prečen presežek norme v letu novno zavemo, da se z veliko ta z dvetretjinsko večino gla- 1952 dosegel 4.4 odstotke. Kon-sov. Nato je stari upravni od- čni rezultat njihove prizadev bor podal poročilo o poslova- nosti je: 537 milijonov dinar nju podjetja in obrazložil za- jev dohodka, ključni račun. Delavski svet je lahko mirne s o g a ustvarili, in le-ti imajo

Iz poročila in razprave je v e s t i potrdjil zaključni račun P r a v > ^ zahtevajo to, kar j im razvidno, da je podjetje pod {„ dal razrešnico svojemu pred- £ r e - T o d a v s a J m a l ° razume-delavsko upravo uspešno delo- hodniku, čeprav bi bilo brž- v a n J a je treba ohraniti za te-valo navzlic težavam, k i so kone bolj prav, da je počakal *are, k i nastajajo pri pre-sledile reorganizaciji našega potrditve bilance na okraju, usmerjanju in urejevanju na-gospodarstva in lanskoletni! Tedaj bi bila razrešnica kon- šega gospodarskega sistema, k i katastrofalni suši. Pomagala čnoveljavna. Vendar je nekaj £ a razen posledic preteklosti sta j im iznajdljivost in razu- drugega bolj vredno kritičnih tepejo še elementarne nezgode, mevanje potrošnikovih potreb, pripomb. Gre za razpravo o Proti koncu seje je bilo go-Kajti s sprostitvijo trgovine se lanskoletnem delu v zvezi z bi- v o r a še o investicijski gradi-je pokazalo, da njih proizvodnja i a n c o # žalostno, vendar resnic- tvi v letošnjem letu. Po inve-ne ustreza povpraševanju in da no je dejstvo, da se je nove- sticijskem planu j im je odo-so z nekaterimi proizvodi zasi- m u s»yetu zdelo vredno raz- hreno 63 milijonov dinarjev od tili: tržišče za daljši čas. Treba pravljati le o delitvi dobička, tega pa okoli 40 milijonov v je bilo začeti s proizvodnjo no- Resda je bilo poslovanje uspe- devizah. Niso se še odločili, ali vih artiklov, ker bi sicer znat- gno, in da novi člani še nima- naj grade novo tovarno ali pa no število delavcev ostalo brez j 0 izkušenj, toda čeprav je bilo si prilagodijo dosedanjo poslop-dela in zaslužka. Kasneje pa uspešno, ne moremo trditi, da je Tiskanine - obrat II. Začeli so prišle na vrsto tudi težave se ne da ničesar še izboljšati, pa so že obnavljati In širiti z nabavljanjem surovin: zara- i n V se nepopolnosti so novim staro valjamo, nakar j i bodo di pomanjkanja deviz je pri - članom sveta več ali manj povsem obnovili streho. Pred manjkovalo gume. Podjetje je znane, ali bi vsaj morale bitL njimi stoje v letošnjem letu našlo izhod v proizvodnji arti- ker v tovarni žive in delajo, obsežne proizvodne naloge, za klov, k i zahtevajo malo gume Zato je nerazumljivo, da so kar dosedanje kapacitete ne in dosti delovne sile. Pov- šteli za prvo in edino dolžnost zadoščajo. Osnovna težave pri praševanje je vsak dan raslo, razdeliti dobiček. Nerodnost pa v s e n širitvah bo, zagotoviti ne-z njim pa tudi proizvodnja, šele sledi. Ker bilanca še ni moten proces. Vendar smo pre-Podjetje je začelo odpirati celo potrjena s strani okraja in k e r

lastne trgovine, da zadovolji s o prav na dan seje prišla no-kupce. Tako je podjetje uspelo V a navodila, ni bilo mogoče do-izpolniti svoj plan ln celo pre- D ička takoj razdeliti In to je seči obveznost za 2.7 odstotka, bUo najhujše. N i manjkalo raz-

Slika njihove dejavnosti ne burjenja in bojazni, da j im do­bi bila popolna, če ne bi orne- biček uide. Eden prisotnih de-nili tudi smotrno ravnanje s lavcev je celo dejal, da ljudje surovinami, varčevanje in raz- izgubljajo zaupanje zaradi po-lične racionalizacije, Id so pri- gostih izprememb, navodil in pomogle k temu, da je podjet- uredb. Bes ni prijetno, da se je znižalo lastno ceno za 156 predpisi iz dneva v dan iz-milijonov. Samo z nadomestit- preminjajo, vendar pa je tako vi jo ene surovine z drugo prav. Do tega zaključka bi pri -(bombažnega ktorda s sinte- šli morda tudi tovariši iz »Sa-tičiurn) so prihranili 61 mil i - ve«, če bi za trenutek pustili jonov in izboljšali kakovost ob strani misel na nekaj tiso-lastnih pneumatik na raven čakov. Saj tu vendar ne gre Inozemskih. Novi gospodarski za kaprice tega ali onega, za sistem je povečal interes pro- spremembe zaradi sprememb.

pričani, da bodo kos nalogi. Na koncu so izvolili nov u-

pravni odbor.

V Cerkljah so zaključili

gospodarski ležal

Za izboljšanje turizma v Bohinju sve tu . N j e g o v e l epo tne z a k l a ­de j e trelba p r o p a g a r a t l . V t a n a m e n b i b i l o po t r ebno i z d a j a -

(Nada l j e van j e i n konec ) m o g e l odpovedat i . Z a t o so l j u - vanje . N e m c i so po s r d i t i bor -Razvijajoč se smučarski biteljd i n občudovalci g o r a i n b i s p a r t i z a n i zažgali ho t e l Sv .

šport je našel p r i nas p r a v v B o h i n j a — de lavc i , učitelji, J a n e z , z g o r e l je d o m n a K o m -B o h i n j u svo je p r v o središče i n pro f eso r j i i n m n o g i d r u g i — oporo. T u so b i l a državna p r - s p a l i po s e n i k i h i n s v i s l i h v v ens t va v t e k u l n smuških U k a n c i , d i j a k i so t a b o r i l i z a b o d i t v i se je v ed in i p r e o s t a l i v a t i v seh s reds tev sodobne pre ­s k o k i h . T e k m o v a n j a n a m a l i Sv . D u h o m , čez s teno K o m a r - ho te l v B o h i n j s k i B i s t r i c i na&e- pagande . 25-metrs ik i l n pozneje n a ve- ^ e P a 8 0 S G v s i p a l i p l a n i n c i , k i l i l a nižja g i m n a z i j a , H a n s e n o - U r e d i t i je t r e b a v a s i i n j i m l i k i H a n s e n o v i s k a k a l n i c i so &° p r i h a j a l i s T r i g l a v s k e g a po- v o s k a k a l n i c o je že p r e d vo jno d a t i

n i , vse osta lo p a je b i l o i z r o - t i p rospek t e , na t i skova t i , r a z -pano i n opustošeno. P o otsvo- g lednice i n se s p l o h posluže-

pr ivaJbl ja la v B o h i n j številne gor ja . P l a n i n c i s o p r o b i l i v go-občudovalce smuškega športa. r a h P ° P a * " d n i > i z p r a z n i l i s vo -D a se v t i s t i h časih z i m s k i t u - J e n a h r b t n i k e , p o p i h v k a k i r i z e m v B o h i n j u n i močneje p l a n i n s k i koči skode l i c o čaja r a z v i l , leži po l eg g o s p o d a r s k i h a l i v p l a n i n i l a t v i c o m l e k a , se težav precejšen de l k r i v d e t u - o k o p a l i v j e z e r u i n se peš a l i d i n a p r e m a j h n i p r i p r a v l j e n o ­s t i domačinov. Čeprav je t a ­k r a t de l o va l v B o h i n j u n a v d u ­šeni spoirtntik jTomaž G o d e c , s t r a s t e n oboževalec lepot bo-

p a z a v t o b u s o m delniške druž­be Tr i i g lav , k i so j o u s t a n o v i l i kmet j e v B i s t r i c i , o d p r a v i l i n a železniško postajo, d a so t a k o čimprej laapustfili izanje pre-

h i n j s k i h g o r a i n dol ine , se B o - d r a g i B o h i n j . N e k d a n j e m n o -hin j n i m o g e l d v i g n i t i i n po- žice Tržačanov, Dunajčanov, k a z a t i s v e tu . Pražanov i n d r u g i h i z l e t n i k o v

R a z e n z i m s k e g a športa n a so tore j z a m e n j a l i p l a n i n c i , začetku deset le t ja (od 1930 d a - note l i P a s o s p r e j e m a l i boga ­lje) sita d a l a sjlutiiti r a z c v e t t i n e z J u £ a - t i k P r e d v o J n o P a

B o h i n j a še dve .s tvar i . N a p re - vse številnejše N e m c e , neka j

e s t e t sk i i z g l ed . O d p r e t i z a t e m n i l a s l a v a P l a n i c e , ob je- t r g o v i n e z i z d e l k i u m e t n e ob r -z e r u je s t rohne lo še t i s t o p r i - t i , k j e r na j proda ja jo od gor -m i t i v n o kopališče, k i j e p r e d juških ceder m i m o p o s l i k a n i h vo jno b i l o i t d . T a k o i m a m o d a - mevkuških zvoncev , n a grčah nes po štiridesetih l e t i h z a t u j - n a s l i k a n e a l i v l es žgane m o ­ški p r ome t v B o h i n j u v s e ga t i ve g o r a , j e ze r i n a l p s k e f l o -s k u p a j s a m o d v a h o t e l a ob je- re, Id r i j ske čipke, v s e t j a CTo zeru , s k r o m n o r e s t av rac i j o v o r i g i n a l n i h m i n i a t u r n i h b o h i n j -B o h i n j s k i B i s t r i c i i n obnov l je - sikih p u t r i h o v . N a m i z e je t r e ­n i p i a n i s t a D o m n a K o m n i ; h a p o s t a v i t i daleč n a o k r o g kvečjemu l a h k o še omen imo z n a n i b o h i n j s k i s i r , i z d e l a n penz ion pod s l a p o m Sav i ce , vsaj v p r e d v o j n i k v a l i t e t i , podjetnost vaščanov v S t a r i T r e b a j e t u d i v l j u d n o s t i . T e Fužini, k i r a d i prenočujejo naj se uče domačini, še bo l j tujce, i n dovo l j s k r o m n o k r a - P a g o s t i n s k o osebje. T u j c u ]

j evno i s t em

v i sn i s k a l i nad B o h i n j s k i m je z e r om je z rase l m o d e r e n ho te l Bellevvue, k i s i je k m a l u p r i ­d o b i l ug l ed i n s loves daleč pre ­k o me ja , n a K o m n i p a je b i l po Godčevi z a m i s l i z g ra j en u -doben p l a n i n s k i d om.

T i k p r e d d rugo s v e t o vno vo j ­no s o tore j obsto ja le v B o h i ­n j u nas lednje tu j sko -p r ome tne us tanove : 4 h o t e l i ob j e ze ru , D o m n a K o m n i i n - - od nek ­d a n j i h s e d m i h — ed in i p re ­os ta l i ho te l T r i g l a v v B o h i n j ­s k i B i s t r i c i . V s a o s t a l a gos t i ­šča p a so b i l a že t a k r a t do­vol j z a s t a r e l a i n n i s o več m o ­g l a zadovo l j i t i z a h t e v n i h t u j ­cev. Zapuščeno sonkailšče je do neke H a n s e n o v a s k a k a l n i c a , m e d ­t e m k o n i bi lo sodobnega k o ­pališča n i t i ob S a v i , n i t i ob je­ze ru . V obstoječe hote le l n d r u g a gostišča so z a d n j a l o ta pred d r u g o sve tovno vo jno z a -

Angležev i n F r a n c o z o v . D r u g a s v e t o v n a v o j n a je

prinesla B o h i n j u novo nazado -

go s t i n sko podjet je v k r a j u .

A l i je po t em k a j čudno, d a najdejo oči po štiridesetih le­t i h n a b o h i n j s k i h c e s tah le 8 tujcev .. . ?

t r eba d o k a z a t i , d a n a m n i le z a n j egov denar , a m p a k d a n a m g re z a to, d a b i se p r i nas dobro počutil.

V B o h i n j u i m a tu j ec dovo l j na ra vne paše z a lepote žejne oči, a n e k a j m u je m o r a m o tud i n a s t a v i t i . Oživiti je t r e b a t rad i c i j o kmečkih p r a z n i k o\, k r a v j i h ba lov , t e k e m kosc e v i n žanjic i pd . Seveda vse to v o r i -

i n t u d i B o h i n j s k a B i s t r i c a g a g ^ n i o b l i k i , tehnično i n u -, _ _ A „ „ I . . . ^ i ^ „ J „ metniško p a n a višini, kakršno b a o b n o v i t i Dom- n a V o g l u , k i f ^ e v a n a ? ^ O h r a n i t i je

, t r e b a narodne nose m se ob

K a j b i b i l o u k r e n i t i ?

t r eben vsa j en m o d e r e n hote l i n t u d i B o h i n j s k a B i s t r i c a gi k r v a v o potrebuje . D a l j e je t re

b n o v i t l Dom» n a V o g l u , k naj b i b i l odp r t vse leto, i n čimprej d o g r a d i t i r e s t av rac i j o ; J u d s M

fh . p r a z n i k i h od k a t e r i h

p r i S v . J a n e z u , k j e r zdaj t u - t u j c i odnes l i spoštljive

V s a k razsoden , v bodočnost upr t človek ve, d a b i drug I n a r o d i t a k e n a r a v n e bisere, k a k o r so v B o h i n j u nakopiče­n i v p reob i l i c i , t a k o i n že zdavna j i z k o r i s t i l i , k a k o r se m n o g i m p r i nas n i t i s a n j a t i ne mo r e . N i s e m za to , d a b i šil dos ledno po p o t i d r u g i h n a ­rodov . N e , n i n a m t r e b a n a v s a k v r h s p e l j a t i žičnice, ne z g r a d i t i pod v s a k i m g r ebenom

n a d o m e s t i l a h o t e l a z u d o b n 0 l S t m l .

P o t r ebno p a n a m je m a r s i k a j ! Z a r a z vo j z i m s k e g a t u r i z m a

(naj z a s p a n c i ne ugovar ja j o , d a je n a to zda j p r epozno a l i prezgoda j m i s l i t i ) je nu jno

i vse pogosteje h T N e m r i Zg rad i t i žičnico n a K o m n o i n i n b o g a t i n i i z Srb i j e i n H r v a t - - k a l i p rogo z a s l a l o m n a ske. D e l o v n e g a človeka s i v v r h Rob l e , k i naij b i b i l doseg-n j i h družbi z a m a n i s k a l . . . ^ z žičnico. Z a po le tno se-

N J I S d e l o vn i č lovek ie t a k r a t 7 ' o n o P a J e nu jno z g r a d i t i m o -k:T d r u g o ^ S i v . Sobe v d e m o kopališče ob Jeze ru l n soko r en tab i l nos t U s k o v n i c e i n

ho te lu s i z a r a d i ' d r ag in j e n i obnov i t i nekdan j e kopališče moge l na je t i , g o r a m pa se ni Dan i co . Ob j e z e ru b i b i l po­

p r i S v . J a n e z u , k j e r zdaj r i s t i n ima j o n i t i p r i m e r n e s t rehe . P r e d v s e m p a j e t r e b a a s f a l t i r a t i cesto od B l eda ' s k o ­z i So t esko do Z l a t o r o g a , k a j t i pešci p r i ha j a j o zda j n a pos ta ­jo bo l j podobn i m l i n a r j e m k a ­k o r p l a n i n c e m .

Z a po l e tn i i n z i m s k i t u r i z e m je t r e b a o d p r e t i s v e t o k r o g Kop r i vn i l i ka i n Gorjuš. V t a

spomine , p r e d s t a v i t i v n j i h P r i obnov i v s e ga t e g a p a

naj os tane B o h i n j t a k o n a r a ­ven, kakršen je b i l l e je. I n če z g l a d i m o l n n a p r a v i m o vse našteto, bo n a r a v e n t u d i Še vedno o s t a l .

Rešiti b i b i l o še vprašanje, k d o na j g r a d i , k d o na j p r i ­p r a v l j a , f i n a n s i r a i n o r g a n i z i ­r a vse našteto l n m o r d a še

n a m e n je t r e b a z ve za t i s k o r a j k a j več? L e v j i delež bo vse-dogra j eno koprivniško ces to s k a k o r ležal — k a r je končno pokljuško, d a bo s p o s o b n a z a t u d i p r a v — n a B o h i n j c i h sa-promet od S v . J a n e z a p r e k o m i h , k e r bodo l e - t i i m e l i od Sredn je v a s i i n P o k l j u k e do v s ega t e g a t u d i največ k o r l -B l e d a . M i s l i t i j e t r e b a n a v i - stii, č e bo dovol j vo l je l n pr t

d r u g i h p l a n i n t e r p o k a z a t i t a - k m a l u p r e m a k n i l a n a bol je, k o u re j en B o h i n j z u n a n j e m u F r a n c 2 van

K o n e c m a r c a so v C e r k l j a h zaključili 6-mesečni kmečko-gos-podarsta tečaj, k i g a je ze­lo r edno o b i s k o v a l o 29 kmeč­k i h f antov . V t e k u tečaja je b i l o 26 šolskih dna s 100 u r a ­m i p o u k a . R a z e n t e g a s o n a ­p r a v i l i učenci več poučnih ek ­s k u r z i j : o g l eda l i s o s i dreves­n i c o n a Skaručni, C e n t r a l n o ve ­t e r i n a r s k o bo ln i co v L j u b l j a n i i n m l e k a r n o v čirčičah. K o n e c a p r i l a s i pojde jo og l eda t še plantažne sadne nasade n a štajerskem. V s e stroške ek­s k u r z i j je k r i l a domača k m e ­t i j s k a z a d r u g a , k i je tečaj o r ­g a n i z i r a l a .

P o u k je b i l v e z a n s praktič­nim, d e l o m i n z a t o t embo l j z a ­n i m i v . Za j e l j e vse panoge n a ­šega k m e t i j s t v a . Največ u r je b i l o posvečenih s a d j a r s t v u , o k a t e r e m j e tečajnikom p r eda ­v a l u p o k o j e n i šolski u p r a v i t e l j G v i d o P a h o r , odličen s a d j a r s k i s t r o k o v n j a k , k i j e l e tos k m e ­t i j s k i z a d r u g i u r e d i l v z o r n o drevesn ico . Tečajniki so p r a k ­tično d e l a l i v tej d r e v e s n i c i i n v s a d o v n j a k i h , k j e r s o s a d n o drev je obrezova l i , p o m l a j e v a l i i n škropili. P r e c e j učnih u r so p o r a b i l i t u d i z a praktično r a ­čunstvo, m a n j p a z a po l j ede l ­stvo, v r t n a r s t v o , k m e t i j s k o k e ­mi j o , čebelarstvo i n sp is j e . N a ­štete p redmete so poučevali domači' p r e dav a t e l j i : pro f . K a ­lan , pro f . Mozetič, J a n e z P o r , A n t o n P i p p i n A n t o n žumer. S t r o k o v n o so tečajnike i zpo­po ln j eva l i tudi : inženirji i n s t r o ­k o v n j a k i O Z K Z K r a n j s pre ­d a v a n j i o živinoreji, t r a v n i s t v u , m l e k a r s t v u i n u m e t n i h gno j i ­l i h .

O b zaključku s o se ob i sko ­v a l c i tečaja p r e d a v a t e l j e m z a ­h v a l i l i z a p r i dob l j eno znanje , v o d j a m a tečaja, tov . Žumru i n P a h o r j u — s l edn j i je i m e l n a j ­več p r e d a v a n j — p a so izročili lepo n a r i s a n i z a h v a l i .

Tečaj je v s e k a k o r uspeh, če­p r a v j e 100 učnih u r k o m a j z a ­dos tova lo z a obrazložitev naj^ važnejših spo znan j s področja k m e t i j s t v a i n zadružništva. P o ­k a z a l o se je t u d i , d a j e z z a ­n i m i v i m i p r e d a v a n j i mogoče p r i p r a v i t i tečajnike n a r eden ob i sk . P o m a n j k l j i v o s t t e g a te ­čaja p a je b i l a v p r e m a j h n e m številu p r e d a v a n j o po l j ede l ­s t v u i n tehnični o b d e l a v i p o l j a p r i n a s i n d r u g o d p o s v e tu . V e l i k pripomoček p r i t e m po ­u k u so b i l i štirje f i l m i o k m e ­t i j s t v u i n m e h a n i z a c i j i . V bo­dočih t o v r s t n i h tečajih n a j b i pouk v še večji m e r i ponazo ­rili s f i l m i i n skioptičnimd s l i ­k a m i ! — a r

Za stanovanje gre v P G V Kranju so ustanovili

Muzejsko in zgodovinsko društvo V p r i m e r i s hudo s l o v s t v eno

sušo p r i S l o v e n c i h , i m a j o H r ­v a t i p o v o j n i v d r a m s k i l i t e ­raturi k a r boga to umetniško žetev. N a s p o r e d i h gledališč se d r u g o z a d r u g i m po jav l j a jo i m e n a Božič, B u d a k , G e r v a i s , K o l a r i n še kdo , k i i o b r a v n a ­va jo junaško b o r b o naših n a ­rodov a l i sodobno s t v a r n o s t . N o b e n o o d t e h de l p a še n i vč-l i k i t eks t , k i g a t a k o težko pričakujemo, todia v s a s k u p a j so po t — e d i n a po t do n j ega .

K a d a r g l e d a m o i z v i r n o de lo domačega p i s a t e l j a a l i soseda z j u g a , n e s m e m o m ne m o r e ­m o p r i o c en j e van ju upraviče­nos t i a l i n e u m e s t n o s t i o d r s k e u p r i z o r i t v e u p o r a b l j a t i m e r i l , k i s e j i h poslužujemo p r i p r e ­v o d n i d r a m s k i h t e r a t u r i . P r e ­dobro p o z n a m o že neštetokrat z a p i s a n o resn ico , d a d r a m s k i p i sa te l j n e z r a s t e z a p i s a l n o m i zo , temveč l e n a o d r u , ob d o g n a n j i h i n kriitični preizkuš­n j i u p r i z o r i t v e . N a d r u g i s t r a ­n i n a c i o n a l n o gledališče ne m o ­re v s v o j e m r epe r t oa r ju z b r a t i le tu j e — četudi i z najboljšega z b r a n e d r a m s k e književnosti — temveč m o r a v p r v i v r s t i g o j i t i domačo d r a m o . I n r a z ­mer je m e d domačimi m t u j i m i a v t o r j i je v v s e h naših g l e d a ­liščih z a domačo M u z o z e l o ne ­ugodno , s eveda ne po k r i v d i gledaliških vodstev .

D r a g o G e r v a i s m e n i z a svo ­je delce, d a je f a r s a — to je k r v a v o satirično i n b r e z ob z i rno bičanje določenega družbenega r a z r e d a ( C a n k a r j e v o Pohujša­nje) a l i po j a va , v našem pr i * , m e r u brezdušno b i r o k r a t s k e g a o b r a v n a v a n j a perečega prob l e ­m a naše s t v a r n o s t i . F a r s a t o delo z ago tovo n i , kvečjemu ze­lo k r o t k a s a t i r a , k i j i je a v t o r poščipal k rempl j l e i n p o p u l i l zobe, n a p i s a n a » z najboljšim namenom«, d a se n i k o m u r ne z a m e r i . V tej » fa rs i « o b i r o ­k r a t i h n i nobenega p r a v e g a b i r o k r a t a , še več, t u d i s t a n o ­v a n j s k e g a p r o b l e m a n i , če se le h i t r o i n p a m e t n o pomožite i n poženite. P r e d očitki p repo­vršnega a n a l i z i r a n j a b i r o k r a ­t i z m a se je p i sa t e l j z a v a r o v a l z z a g o v o r i l o m , d a m u je b i l o p r i p i s a n j u komed i j e osnovno gi lbaio s m e h . M i s l i m pa , d a se bodo l judje , k i i m a j o s i t n o s t i s s t a n o v a n j i , ob t e m d e l u bol j k i s l o n a s m i h a l i .

N o b e n k o m e d i o g r a f našega j u g a se n a s v o j i umetniški p o t i ne m o r e p o v s e m i z o g n i t i N u -šlču. T u d i G e r v a i s u lebde m e d p i s a n j e m pred 1 očmi Nušičevi po i lnokrvn i B a l k a n c i . V e n d a r t a » f a rsa « po k a r a J k t e r i z a c i j i

o d r s k i h l i k o v , p o s i t u a c i j s k i k o m i k i i n n a s i l n e m t e r neute ­m e l j e n e m r a z p l e t a n j u d r a m ­s k e g a v o z l a m n o g o bo l j s p o m i ­n j a n a d u n a j s k o b u r k o k o n e c prejšnjega s to l e t j a . N e m a n j ­k a m u s a m o ostre , l o k a l n e o-h a r v a n e k a r a k t e r i z a c i j e odr ­s k i h l i k o v , a m p a k t u d i zgo­ščenosti d o g a j a n j a i n d i n a m i k e Nušićervih k o m e d i j .

Režiser D i n o Radojevič je vnovič d o k a z a l i z r a z i t s m i s e l z a v i zue lno k o m p o n i r a n j e od r ­s k e g a doga jan ja , k i j e biilo z l a ­s t i učinkovito v t r e t j e m de ja ­n ju . O d i g r a l c e v z a h t e v a l a h ­ko tnos t i n i z r a z n o p rec i znos t . Skušal j e doseči o d r s k o d i n a ­m i k o t u d i t a m , k j e r j e v k o ­m e d i j i n i , p r i čemer p a so m u p o s a m e z n i p r i z o r i ušli i z r ok .

Ekspresionistično simbolično sceno je z a s n o v a l i n p o s l i k a l Saša K u m p . S p i s a r n o s t ano ­v a n j s k e g a u r a d a j e točno i n učinkovito i z r a z i l r a zme r j e m e d vsemogočnim p a r a g r a f o m i n s k r o m n i m državljanom, k i g a bo v s a k čas z d r o b i l a s i l a ak t o v , r e g i s t r o v i n f a s c i k l o v . S t a n o v a n j e inženirja Torniča je znešeno i z he t e rogen ih e l emen­tov, t a k o v b a r v n i h k o t l i n i j ­s k i h k o m p o n e n t a h neenotno i n nesm i s e lno t e r m e močno spo­m i n j a n a ze lo z a m o t a n rebus.

K c t s o p i s a t e l j e v i značaji s t e ­r e o t i p n i i n p r e v z e t i i z b u r k e (pod j e tn i mož, l j u b o s u m n a so­proga , o v e l a dev i ca , r a z b u r l j i v i p ro f e so r i td . ) , t a k o so se t u ­di i g r a l c i p r i i n t e r p r e t a c i j i po­služevali v g l a v n e m z n a n i h k l i ­šeje v i z k o m e d i j e i n b u r k e , k i so j i h bol j a l i m a n j uspešno p o s n e m a l i i n v a r i i r a l i . še n a j ­bo l j o r i g i n a l e n i n življenjski je bili M i r k o Oegnar , k i je pod ­j e tnega , s a m o z a v e s t n e g a i n z n a t r p a n o d e n a r n i c o podložene­g a s v i n j s k e g a t r g o v c a ze lo u -spešno p r i p e l j a l v nepričako­v a n i z a k o n . U p o k o j e n c a je sproščeno i n s t op l o to o s t v a r i l M e t o d M a y r . ž e v »Jakobu Rudi « s m o vi ldel i , d a g r a d i M a y r t o v r s t n e v l oge z v e l i k i m vese l j em i n l jubezn i j o . N e p r i ­čakovano dos t i s m i s l a z a k o ­mično v l ogo za r j a v e l e dev ice je p o k a z a l a A n g e l c a H l ebee to -v a , d a s i j o j e o d i g r a l a po u s t a ­l j en ih določilih, k a k o r t u d i L a ­do št igl ic s v o j e ga s i c e r e f ek t ­n e g a p ro f eso r j a . O s t a l i i g r a l c i ( K a l a n o v a , M a v e r j eva , T r e f a l t , P r i s t o v i n d r u g i ) so skušali po s v o j i h močeh p r i s p e v a t i k u -spešneimu r a z b u r j e n j u večera, D o l i n a r p a se z d i , d a je i m e l z a r e f e r e n t a p r e d očmi p r a v o klinično s l i k o blazneža.

O b o d r s k o i z r e k o s m o se s p o t i k a l i pogos to i n z željo, d a b i v ods t v o t e a t r a i n i g r a l c i t u ­d i t e m u a t r i b u t u i g r a l s k e b i t ­nos t i p o s v e t i l i večjo s k r b . T e d n i p a be r emo v »Naš ih r a z ­gledih« načelno t r d i t e v d r a m a ­t u r g a G r u n a , d a je z a h t e v a po s t r o g i knjižni i z r e k i v m o d e r ­n e m t e a t r u preživela i n je le nepo t r ebna c o k l a i g r a l c u , kd naj g o v o r i j e z i k i z v s a k d a n j e ­g a življenja. T o priča, d a po ­vršnosti v g o v o r u i n i z r e k i n a našem o d r u n i so l e slučajne! G r i i n v s v o j e m članku s l abo uteme l j eno pre ide i z p r a v o p i s a v pravorečje i n s k l e p a i z a n a ­l i ze knjižnega i z r a z a n a od r ­s k i govor , n a t o p a i z specifič­n e g a n a splošno. Se v eda je res , d a so p i s a t e l j i v s e h časov z a slikovitejšo k a r a k t e r i z a c i j o o-seb i n o k o l j a s p r e m i n j a l i s k l a d ­njo s t a v k a i n u p o r a b l j a l i ce lo i z raze , k i j i h p r a v o p i s i n s lo ­v a r p r e g a n j a t a (n. p r . C e r v a n -teso/v rokovnjaški žargon v »Zglednih nove lah « ) , t o d a i s t i p i s a t e l j i na jp re j v z o r n o o b v l a ­dajo l ep knjižni j e z i k i n s l o g . T u d i i g r a l e c ne Ibo Blaža M o ­z a k g o v o r i l p o Župančičevih a l i S o v r e t o v i h z ah t e vah , v S h a k e -spear ju , G o r k i j u , C a n k a r j u p a

z a h t e v a m o od n j e g a čisto, j a s ­no i n r a z u m l j i v o i z r e k o , sa j i m a s t a v e k v e l i k e g a p i sa t e l j a svo j r i t e m i n me lod i j o i n g a k a k o f o n i j a ne l e melodično u b i ­je, a m p a k t u d i v občutju i n s m i s l u izmaliči. S a m G r i i n u -g o t a v i j a v m o d e r n i d r a m i po­l e g ležerne g o v o r i c e blesteče gra jene t i r a d e ; te p a moraš po­v e d a t i z r a f i n i r a n o r e t o r i k o i n ne v v s a k d a n j i g o v o r i c i s i t a r -s k e g a narečja a l i l j u b l j a n s k e g a kavarniškega žargona. Naši i g r a l c i o d r s k e slovenščine ne obv lada jo , sa j se večinoma bo­re z začetnimi težavami r a z ­ločne d ikc i j e . S i c e r s o d i m , d a je skušal G r i i n i z nu je n a p r a ­v i t i v r l i n o , v e n d a r n i k o r i s t n o , t e m i g r a l c e m n a razčlembeni v a j i d o k a z o v a t i nepo t r ebnos t Župančičevega o d r s k e g a govo ­r a . N i vprašanje » j a « a l i » da « , n i t i t a a l i o n i S o v r e t o v i h e k s -t remov , temveč c e l o tn i k o m ­p l eks i z r e k e n a našem o d r u . K a j t i obraćajmo p r o v m c i a l n i t ea te r k a k o r k o l i , z m e r a j bodo n a v r h u v zgo jne na loge — i n ena t e h je, t r e b i t i i z r a z n o z a -n i k r n o s t v v s a k d a n j e m govo ­r u , t a k o značilno z a n a r o d , k i je m o r a l tisoč let molčati.

Tolminski učiteljiščniki na Jesenicah

P o u s p e l e m g o s t o v a n j u v l j u b l j a n s k e m M e s t n e m g l e d a ­lišču so nas t op i l i t o l m i n s k i uči­teljiščniki t u d i n a d e s k a h mes t ­nega gledališča n a J e s e n i c a h , k j e r s o Go l i j e v o »Tr ig lavsko bajko« m i n u l o sobo to k a r t r i ­k r a t u p r i z o r i l i . T o delo, k i so g a naštudirali učiteljiščniki v d r a r n S k e m tečaju i n g a s k u p ­no z n a s t o p i v T o l m i n u i n go­s t o van j i po P r i m o r s k i . , I s t r i , v L j u b l j a n i i n n a J e s e n i c a h po­s t a v i l i že 25 k r a t n a odler, je reždral Jeseničan Srečko Tič. Z a u p r i z o r i t e v »Tr ig lavske ba j ­ke « je b i l o n a J e s e n i c a h res v e l i k o z a n i m a n j a , z a k a j b a j k o je k m a l u po osvobod i t v i u p r i ­z o r i l o že jeseniško m l a d i n s k o gledališče v režiji i s t e g a reži­se r ja .

Z l a s t i je presenečala scene r i -j a , k i so j o i z d e l a l i d i j a k i sa ­m i , s e v eda pod s t r o k o v n i m v o d s t v o m tov . Tiča. V i g r i p a je b i l o čutiti t eme l j i t os t študi­j a , psihološko pog l ob i t e v v v l o ­ge, j e z i k o v n i študij, s k r a t k a vse, k a r je d o b r e m u i g r a l c u

nu jno po t r ebno i n k a r do neke meje l a h k o d a d r a m s k i tečaj.

M l a d e i g r a l c e j e občinstvo n a g r a d i l o z d o l g o t r a j n i m i a p ­l a v z i i n j i m t a k o čestitalo k u s p e h o m . P r e d s t a v n i k i m l a d i n ­ske o rgan i zac i j e .so izročili go ­s t o m lepo d a r i l o v s p o m i n n a železarske Jesen ice , režiserju Srećku Tiču p a je vse v p r e k hvaležno s t i s k a l o r o k o .

T o l m i n s k o učiteljišče je z o r ­g a n i z i r a n j e m d r a m s k e g a teča­j a s t o r i l o našemu podeželju v s e k a k o r v e l i k o us lugo , z a k a j p r a v naše v a s i bo leha jo n a po­m a n j k a n j u režiserjev i n v zgo ­j i t e l j ev i g r a l s k e g a k a d r a . D o ­b r o b i b i l o , d a bd t o l m i n s k o učiteljišče p o s n e m a l a t u d i d r u ­g a učiteljišča i n p r i r e d i l a g le­dališke a r i p e vovdske tečaje, k a j t i t u d i pevovod i j na pode­želju n i .

Jeseniški žeiezarjii žele m l a ­d i m i g r a l c e m p r i n a d a l j n j i h go­s t o v a n j i h i n p r i o d r s k e m ude j -s t v o v a n j u kasne j e v življenju čimveč uspehov .

P . U .

V petek, 10. a p r i l a je p r i ­p r a v l j a l n i odbo r s k l i c a l u s t a ­n o v n i občni zbo r »MuzejsKega i n z godov in , društva Kran j « , k a t e r e g a se je r a z e n v i d n i h p r e d s t a v n i k o v o b l a s t i i n z a ­s t o p n i k o v o s r e d n j i h m u z e j s k i h u s t a n o v i z L j u b l j a n e udeiežilo precejšnje število domačinov, k i se z a n i m a j o z a t o ve jo k a l -t u m e de javnos t i še p r a v po ­sebno v t e h dneh k o v K r a ­n j u naši a r h e o l o g i p od z eme l j ­s k i m i p l a s t m i odk r i v a j o g ro ­bove naših d a v n i h p r e d n i k o v .

V i m e n u p r i p r a v l j a l n e g a o d ­b o r a je zbo rova l c e p o z d r a v i l tov. Zoreč i n v svojem nago ­v o r u m e d d r u g i m p o u d a r i l : »Nocoj ustanavljamo Muzejsko im zgodovinsko društvo v K r a ­nju, s čimer bomo izpolnili vr ­zel, Id je bila že dolga leta pe­reča v naši kulturni dejavno­sti.

Pozno prihajamo do tega, mnoga manjša mesteca so nas že prehitela, četudi je Kranj po svoji zgodovinski in druž­beni vlogi eno najpomembnej­ših slovenskih mest.

Zdaj, ko dajemo našemu Kranju novo lice, ko se naša oblast in naši someščani tru­dijo, da postane Kranj lepo, napredno in zdravo mesto, je skrajni čas, da pri tem sode­luje naše društvo in sicer z nalogo, pomagati in svetovati, da se ohrani vse, kar je za našo zgodovino pomembnega in častnega. Treba je s spo­štovanjem ohranjati dela na­ših prednikov, ceniti njihove poštene napore in velike žrtve, kii so jih dali zato, da bo nam dobro.

Naše novo društvo naj ne bo le pomočnik in lnlciator muze­ja, k i bi ohranjal le stare zgo­dovinske predmete — naloga društva bodi tudi skrb za u -stanoviitev muzeja NOB , pri čemer bo sodelovanje z Zvezo Borcev nujno, da tako ohra­nimo pričanje naše revolucije in našega boja.

Predvsem pa želimo sodelo­vati z osrednjimi muzeji v Ljubljani, pa tudi z že obsto­ječimi muzeji v naši okolici, s škofje Loko, Kamnikom, Trži-čem, Kropo, Železniki ln Jese­nicami.

Zavedamo se sodobne vloge muzejev, k i naj bodo v prvi vrsti ljudske vzgojne ustano­ve. Poglabljati splošno izobraz­bo, krepiti narodno zavest, se­znanjati čimširše množice z zgodovino in z napredkom — to bodi prvenstvena naloga

našega društva in bodočega Mestnega muzeja.«

Z b o r o v a l c i s o o d o b r i l i p r ed ­ložena i n že po t r j ena p r a v i l a . V odbo r so bilii i z b r a n i : tov. pro f . A n d r e j šare k o t p r e d ­sedn ik , z a člane o d b o r a p a t o ­variši : Prekoršek, Avguštin, P a j e r , L a m p r e t , K o r b a r , šorli, Bežni k i n R u p r e t . I

Mladina je zaorala novo ledino

v domžalski »Svobodi" Domžale so se v p r v i h po­

v o j n i h l e t i h ponašale z močno-d r a m s k o t r a d i c i j o i n ime l e do­ber k a d e r i g r a l c e v i n dobro vpe l jane redne gledališke p r e d ­stave . B i h s o t o večinoma s t a ­rejši i g r a l c i , k i so se uspešno p r i z a d e v a l i z a dober r epe r t oa r , n i s o p a i m e l i p r a v i l n e s t r p n o ­s t i , k e r so b i l i z b r a n i iz r a z ­n i h bivših d r a m s k i h društev. Večkrat je m e d n j i m i prišlo d » r a z n i h nesog las i j , k a r je i z l e ­t a v l e t o vse bo l j m r t v i l o d r a m s k o de javnos t v Domža­lah. S t a r i so se l e tos u m a k ­n i l i mlajšim močem.

P r e t e k l o s r edo i n četrtek je v g odbenem d o m u prvič n a ­s t o p i l a 35-članska m l a d a d r a m ­s k a družina »Svobode« , k i j e v režiji D o i f e t a Prešerna u p r i ­z o r i l a Jurčičevega »Desetega brata« v d r a m a t i z a c i j i F r a n a G o v e k a r j a . M n o g o i g r a l c e v Je nas t op i l o prvič i n m o r a m o p r i ­z n a t i , d a so se p o d s p r e t n o r e ­žiserjevo r o k o p r a v odlično ob­nes l i . D e l o je k l j u b množičnim p r i z o r o m t e k l o z e l o uspešno, b i l o v s e s k o z i dinamično l n g lo ­b o k o doživeto. M a r t i n a S p a k a je močno k a r a k t e r n o p o d a l to ­variš Z d e n k o S k o k , M a n i c o je i g r a l a z v e l i k i m t a l e n t o m J e l ­k a Obradovičeva, dobe r je b i l K v a s , k i ,ga je o d i g r a l S l a v k o B e n k o , p r a v t a k o K r j a v e i j I g n a c a Rode t a . T u s m o našteli le n e k a j vidnejših v l og , čeprav so t u d i o s t a l i b i l i p r a v d o b r i . P e v s k e v ložke je s p r e t n o o m i ­s l i l i n v o d i tov . S tane H a b e , k a r je t o n a r o d n o i g r o še po­sebno po z i v e lo i n j i da l o po­seben poudarek .

M o r a m o p r i z n a t i , da so se s to prvo i g r o mladi dramski i g r a l c i domžalske »Svobode« res p o t r u d i l i i n s i s " k va l i t e tno u p r i z o r i t v i j o n a m a h pridobili pr i znan j e vseh Domžalčanov, k i s o ob obeh p r e d s t a v a h do z a d n j e g a kotička n a p o l n i l i dvo­r a n o G o d b e n e g a d o m a i n n a ­g r a d n i i g r a l c e z navdušenim odobravan j em.

N O V O POSLOPJE ZA TEKSTILNI T E H N I K U M T u j i k a p i t a l i s t i , ki- s o p r i nas

r a z v i j a l i t e k s t i l n o i n d u s t r i j o , so p r i v e d l i s seboj tud i 1 svoje p r i -ganjače, t a k o i m e n o v a n e »ne­nadomes t l j i v e strokovnjake« . Za/to s o o b l a s t i že v s t a r i J u g o ­s l a v i j i pravočasno Spozna l e pretečo n e v a r n o s t i n v e l i k o g o s p o d a r s k o škodo z a r a d i ve-

Zasedanje D S v Tiskanini

10. aprila se j e v Tiskanini sestal novoizvoljeni Delavski svet na prvo zasedanje. P o u -vodnih formalnostih je svet izvolil tovariša Franca Isteni-ča za svojega predsednika, na­to pa še upravni odbor, v ka­terem žal ni nobene žene. Vse kandidatke so pogorele, ker so večino predstavljali moški. V o ­litvam je sledila razprava o novem tarifnem pravilniku in 0 pripombah sindikalne po­družnice ter posameznikov. I>e del pripomb sindikata je bil sprejet, kot na primer: izena­čenje dnevnic uslužbencev in delavcev; enake pravice do vožnje z vlakom, pri čemer naj velja za kriterij le dolžina ln napornost potovanja itd. Za­vrnjen je bil predlog sindikata, naj se razpon plač zmanjša na 1 proti 3, najnižja plača pa naj ne bo pod 6.000 din. Vseh pri ­pomb, oziroma pritožb posa-meznlkov ni bilo mogoče reše­vati na seji, ker so bile pre-številne. Reševanje je bilo po­verjeno novemu upravnemu od­boru. Tarifni pravilnik je bil na koncu »prejet.

4 GLAS ( iOKENMSKE

dno večje množice tu j c e v i n u s t a n o v i l e i l . 1930 v K r a n j u T e k s t i l n o s r edn j o šolo, k i na j b i čimprej v z g o j i l a zados tno število domačih t e k s t i l n i h t eh ­n i k o v .

načrtih z n a n e g a s p e c i a l i s t a z a p r o j e k t i r a n j e šolskih z g r a d b a r h i t e k t a Navinška. Z g r a d n j o so pričeli n a S t a r i ces t i ob vhodu v S a v s k i d r evo r ed . N a ­re jen i so b i l i b e t o n s k i o p o r n i

gradibo r e s m n o g o p r i d o b i l . I n p r a v je t ako , sa j je t e k s t i l n a i n d u s t r i j a v K r a n j u t i s t a , k i prinaša največji d e l m e s t n i h dohodkov . D o b r a t r a d i c i j a šole, časten dteilež, k i g a je d o l a

Maketa nove Tekstilne šole z delavnicand z » praktični pouk

Kljiuib v s e m o v i r a m so naši p r v i d o m a izšolani s t r o k o v n j a ­k i uspešno s t o p a l i n a m e s t a tu j c ev i n se v s t r o k i t a k o i zpo ­p o l n i l i , d a so p o o s vobod i t v i m o g l i p r e v z e t i vod i lne položaje v v seh miših t e k s t i l n i h t o va r ­nah .

Z a r a d i boljše v zgo j e m l a d i h t e k s t i l n i h s t r o k o v n j a k o v se je že v s t a r i J u g o s l a v i j i občutila p o t r e b a po primernejših šolskih i n delaivniških p r o s t o r i h . I n res so v 1. 194.1 zgoda j s p o m l a ­di p r l oa l i g r a d i t i novo Solo po

z i dov i i n n e k a j temel jev , a de­lo Je p r e k i n i l v d o r o k u p a t o r j a .

Z d a j so d o z o r e l i pogo j i z a nada l j e van j e g r adn j e . L j u d s k i odbor m e s t n e občine K r a n j je u v r s t i l d o g r a d i t e v šo­le v svo j i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m , tes t i lne t o v a r n e p a s o i z j av i l e , d a bodo p r i g r a d n j i sode lova l e •/. ^ n o t n i m i s r e d s t v i .

šola bo z g r a j e n a po vseh sodobn ih načelih i n bo p r e d ­s t a v l j a l a eno najlepših i n n a j ­bol je o r g a n i z i r a n i h t e k s t i l n i h šol v E v r o p i . K r a n j bo * to

m l a d i n a t e šole z a našo svobo­do ( i z m e d 250 abso l ven tov j i h je žrtovallo življenje 41! ) i n dejstvo, d a je K r a n j c en t e r v s e ga g o r e n j s k e g a t e k s t i l n e g a bazena , opravičuje n a d a l j n j i obsto j te šole' v našem m e s t u . P r a v z d o g r a d i t v i j o n o v e g a po­s l op j a p a bomo šoli t a obsto j zago tov i l i .

U p a j m o , d a bo ob 25 l e t n i c i šale, k i 'bo jeseni l e t a 1055, novo pos lop je dog ra j eno l n že služilo v z go j i naših n o v i h t e h ­niških generac i j .

C Z .

¥ t k i i,

Mrvi

O stanovanjih R. V. — T R Z H . I*o odločbi stanovanjske komisije ste

se morali preseliti v neko trosobno stanovanje, čeprav je bila ena soba oh vaši vselitvi še zasedena. Stanovanjsko oblaslvo vam je obljubilo, da bo izpraznjena v nekaj dneh. stranka je pa še sedaj notri, kaj morete ({lede lega ukre­nili?

Odgovor: /> to je b i l o napak, d a v a m je s t a n o v a n j s k a k o m i s i j a /. odločim d o d e l i l a s tanovan je , k i je b i l o d e l n o še zasedeno . S t a n o v a n j s k o o b l a s t v o m o r e razpolagati! i n z odločbo n a k a z o v a t i le n e z a s e d e n a s t a n o v a n j a . P r o t i tej odločbi b i se m o r a l i priložiti in se v s t anovan j e s p l o h ne vse l i t i . O.c so vse vase zahteve po i z p r a z n i t v i sobe p r i p r v o ­s t o p n i s t a n o v a n j s k i k o m i s i j i brezuspešne, v a m sve tu j em, d a se pritožile na drttgostopnjo s t a n o v a n j s k o k o m i s i j o p r i LOM O Trž ič , če pa je ta še n i m a , p r i O I .O K r a n j . Zahte ­vajte, naj d r u g o s t o p n a s t a n o v a n j s k a k o m i s i j a |x> s vo j i n a d ­z o r s t v e n i p r a v i c i i z da od ločbo z a prese l i t ev s t r a n k e i ' 1

t ako topo)ni o b l j u b o p r v o s t o p n e s t a n o v a n j s k e k o m i s i j e .

O nagradah G. F . T . Kot nialičar morate poleg dela na svojem ma­

tičnem uradu opravljali enkrat tedensko tudi službo na so­sednem, 12 km oddaljenem matičnem uradu. Zanima vas, lili sle upravičeni ilo posebne nagrade za lo delo.

Odgovor: V s e k a k o r gre tu za de lo i z v e n vašega r e d ­nega službenega k r a j a , zaradi česar ima te p r a v i c o n a do­datek za t e r ensko de lo po p r e d p i s i h l i v d b e o p o t n i h l n

s e l i t v e n i h stroških (Ur. I. FLRJ 59/52). K e r se po končanem d e l u v edno vračate v svo j službeni k ra j , p r i h a j a za v ; l S

v pošlev p r e d p i s čl. 29. Povrač i lo za t e r ensko de lo s ine zna ­šali največ 50<Vo d n e v n i c e . Odločbo o tem m o r a i z da t i vas službeni starešina po t em, ko m u predložita u s t r e z n i z a h ­tevek.

3. maia vsi v Mežico! Na »bor koroftklh borcev bodo vozili posebni vlftkl-

PO VASEH IN MESTIH G O R E N J S K E Iz Medvod

V to rek , 8. t. m . j e n a s t a l p r i M e d v o d a h , v bližini Zdenč g o z d n i požar, k i g a je uspe lo z a t r e t i šele po štirih u r a h g a ­šenja. P r i gašenju so p o m a g a -g a l i v s i člani g a s i l s k e šole v M e d v o d a h , s a m o d v a člana pros tovo l jne g a s i l s k e čete v M e d v o d a h i n o k o l i 20 k m e t o v In k m e t i c . P o g o r e l o je o k o l i 6 h a gozda . K a k o je prišlo do požara, še n i ugo tov l j eno .

Iz Žirovnice P o z a s l u g i O k r a j n e g a odbo­

r a R K R a d o v l j i c a s m o s i v sredo, 8. t. m . zvečer n a B r e z -Eioi o g l eda l i zdravstveni f i l m . K a k o ze lo s i l jud j e i z naša ob­čine želijo t a k i h f i l m o v , m o ­r e m o s o d i t i p o o b i s k u : O b n a ­povedan i u r i se j e z b r a l o v d v o r a n i o k o l i 150 l j u d i , k i so z z a n i m a n j e m s l e d i l d ogod ­k o m n a p l a t n u .

K r a j e v n i odbor Rdečega k r i ­ža v Žirovnici in v s i občani p r o s imo , d a n a m O k r a j n i o d ­bor R K R a d o v l j i c a p r e s k r b i še

f i l m o v s podobno vseb ino , k i so m o r d a eno na jbo l j u s p e l i h pripomočkov z d r a v s t v e n e v zgo ­j e ! J . D .

Iz Križev Kranjsko trgovsko podjetje

»Tkanina« j e ho te l o razširit i mrežo s v o j i h p o s l o v a l n i c t u d i n a tržiško občino. A p r i l a je n a m e r a v a l o o d p r e t i n o v o po ­s l o va ln i c o v K r i z a h . Z a u r e ­d i t ev p r o s t o r o v j e p o r a b i l o pre­cejšen znesek dena r j a . L j u d s k i odbor tržiške mes tne občine p a je p r e k l i c a l prejšnjo odobr i t e v svo je s t a n o v a n j s k e k o m i s i j e . N i dovo l i l , d a b i se »Tkanina* v s e l i l a v že opreml j ene pro­store . D o d e l i l j i h je u s t r e z n e m u pod je t ju Iz Tržiča, k i bo k r a n j ­s k i »Tkan in i « p o v r n i l o stroške.

Iz Otoc Otočani se močno pritožuje­

jo, da jih zanemarja O L O v Radovljici. P r i njih je most čez Savo, čez katerega gre okrajna cesta od Posavca sko­zi Otoče ln Dobravo v Kropo

l n J a m n i k , popolnoma d o t r a j a l i n j e n u j n o po t r eben obnove. V s e j e že k a z a l o , d a se bo l e ­tos g r a d i l o . V t a n a m e n j e t e k s t i l n a z a d r u g a n a Otočah p r i s p e v a l a 80.000 d ina r j e v . N a ­e n k r a t p a j e vse pad l o v vodo. N a o k r a j u p rav i j o , d a n i de­n a r j a . Z a s i l o so p o p r a v i l i le n eka j m o s t n i c , k a r p a m o s t u ne bo posebno k o r i s t i l o . O t o ­čani men i jo , d a ne b i s m e l i o s t a t i o d t r g a n i od os ta l ega s v e t a i n n a j b i se našla s r e d ­s t v a , d a b i se m o s t rešilo n a d a l j n j e g a p r o p a d a n j a .

Iz Kamnika N a Ljudski univerzi je p r e ­

d a v a l a tov . V i d a Tomšič o s v o j i h v t i s i h s p o t o v a n j a po I nd i j i . T o je b i l o dosle j n a j ­bol j o b i s k a n o p r edavan j e v K a m n i k u , sa j je b i l a d v o r a n a k i n a n a b i t o p o l n a in m n o g i n i ­so d o b i l i p r o s t o r a .

Poglabljanje stikov med karnniškimi in ljubljanskimi d i j a k i je prišlo ponovno do iz­raza ob gostovanju dijakov 6. razreda poljanske gimnazije z

O B J A V A S P O R E D P R V E N S T V E N I H N O G O M E T N I H T E K E M V N E D E L J O , 19. A P R I L A 1953

V fekofji Loki, igrišče Ločana: ob 9. ur i Prešeren : Ločan, mladinska, službujoči Gerjoi; ob 10.30 uri Prešeren : L o ­čan, službujoči Gerjol.

V Kranju, igrišče Korotana: ob 12.30 uri Ljubelj : K o -rotan, mladinska, službujoči F . Brezar; ©b 14. ur i Ljubelj : Korotan B, službujoči Franc Brezar.

N a Bledu, igrišče Bleda: ob 14J.5 uri Gregorčič : Bled, mladinska, služb. Canjko; ob 15.45 uri Gregorčič B : Bled, službujoči Canjko.

N a Jesenicah, igrišče Bratstva: ob 14.15 uri Projektor : Brat ­stvo, mlad., služb. Hilčar; ob 15.45 Projektor : Brat­stvo, služb. Hilčar.

Z A 1. M A J — T U R N I R N A B L E D U

V jesenskem delu nogomet­nega prvenstva za Gorenjsko BO zasedli nogometaši N K Bled predzadnje mesto, čeprav bi požrtovalna enajstorica, k i de­la komaj leto dni, pri nekate­rih Igrah lahko dosegla boljši plasma. Po tem neuspehu so blejski nogometaši prav pridno bernirali v dvorani T D »Par ­tizan«, k i j im jo je po dolgem pogajanju uspelo dobiti za dva­krat na teden. Vzgoji moštva m mladine se novi trener tov. Kovic vstrajno posveča. Tre ­

ning redno obiskuje 10 ali še več mladincev, medtem ko čla­ni v tem pogledu niso najbolj vzorni. N a predlog novega predsednika kluba tov. Nagl i ­ca so ustanovili pionirsko no­gometno šolo, k i bo, če sodimo po številu prijavljencev, lahko uspešno delovala.

N a pobudo upravnega odbo­ra N K Bled so sestavili koor­dinacijsko komisijo, k i bo pre­tresla vse možnosti, da se šport na Bledu centralizira, vendar pa ostanejo klubi še nadalje samostojni.

Za 1. maj bo blejsko nogo­metno društvo organiziralo turnir vseh nogometnih enaj-storic, k i sodelujejo na Gorenj­skem prvenstvu. Za zmagoval­ce pripravljajo lepa praktična darila. Vseh 8 vabljenih klu­bov je z veseljem pristalo na udeležbo. U .

B R A V O , V E T E R A N B R U Č A N Naš bivši državni prvak in

balkanski rekorder Jože B ru -čan iz Kamnika je ponovno dokazal, da kljub svojim 43. le­tom ni še za »staro šaro«. Nje­gova ljubezen do atletike je lahko mlajši generaciji za vzgled. Stalno trenira ln nobe­ne atletske prireditve v Slo­veniji ne opusti. Svoje znanje ln izkušnje prenaša na mlado generacijo kamniških atletov, k i pod njegovim vodstvom stalno napredujejo. Tako je jeseni kamniška ekipa z B r u -čanom na čelu zasedla prvo mesto v orientacijskem teku za prvenstvo Slovenije, najve­

čji povojni uspeh pa je dosegel B ručan na nedavnem teku v crossu za prvenstvo Slovenije v Kamniku. V močni konku­renci j e takoj za Kranjcem ln Mllnaričem zasedel tretje mesto in pustil za seboj celo vrsto mladih slovenskih repre-zentantov. številni gledalci so živahno pozdravili uspeh na­šega lahkoatletskega veterana, k i je prav pred 20. leti postal v Zagrebu rekorder ln državni prvak v teku na 10 km, pa se po 20 letih še vedno uvršča med vodilne slovenske atlete.

OBJAVA S P O R E D NOG. P R V E N S T V A G O R E N J S K E Z A N E D E L J O , 26. A P R I L A V Kranju, igrišče Korotana:

ob 14. ur i Ljubelj : Korotan, mladinci.

V Tržiču, igrišče Ljubelja: ob 15.30 u r i Gnmar : Ljubelj, službujoči D o b r i n .

V Lescah, igrišče Preešema: ob 14. uri Korotan : Preše­ren, mladinci, služb. Legat; ob 15.30 Korotan B : Pre­šeren, službujoči Legat.

Na Bledu, igrišče Bleda: ob 14.15 url Ločan : Bled, mladinci, službujoči Bric. ob 15.45 uri Ločan : Bled, službujoči Bric.

Na Jesenicah, igrišče Bratstva: ob 12.30 Gregorčič : Brat ­stvo, mladinci, službujoči Pe­trovič; ob 14. Gregorčič B : Brat ­stvo, službujoči Petrovič.

Molierovo komedijo »Namišlje­ni bolnik« v Kamniku. Pro­svetna dvorana »Podjetja Kamnik« je bila popolnoma zasedena in gostje so želi ži­vahno odobravanje.

Pisali smo že o uspešnem in naglem razvoju tovarne gum­bov v Kamniku, k i je letos za­čela tudi z izvozom svojih iz ­delkov v inozemstvo. Tovarna pa je zaradi velikih naročil pri ­šla v težave, ker so delavnice spričo tolikšnih naročil postale premajhne. Zato je uprava to­varne predlagala stanovanjski komisiji v Kamniku, da izseli Iz njihove hiše, k i je poleg pod­jetja, družino Antona Podjeda. T u bi potem uredili galitni in roženi oddelek in s tem zelo povečali proizvodnjo. Zaposlili bi lahko tudi novo delovno s i ­lo. Vse to pa je preprečila sta­novanjska komisija višje stop­nje, k i vodi s prvostopno sta­novanjsko komisijo pravo biro­kratsko »bitko«. Odločbe se go­mila jo, le prave rešitve, kako dobiti za eno družino stanova­nje, ni od nikoder. Vsi , k i opa­zujemo ta »boj« se upravičeno sprašujemo: kako dolgo bomo še tako polževo reševali, za cftvfg življenjskega jptandarda delovnih ljudi, tako važen pro­blem.

Iz Domžal Radio klub na domžalski

gimnaziji prav uspešno dela. pod vodstvom prof. Bukovca. Imajo redno tečaj, k i ga obi­skuje 40 dijakov. Tečajniki so doslej izdelali že lepo število detektorjev in izumili tudi de­tektor na zvočnik. Za doseda­nje uspehe so dobili diplomo in denarno nagrado od Radioama­terske zveze v Ljubljani, kar sta prejeli samo še dve dru­štvi v Sloveniji. Za zaključek

šolskega l e t a p r i p r a v l j a j o r a z ­s tavo , k j e r bodo tečajniki r a z ­s t a v n i svo j e i zde lke .

V soboto j e p a d l a i z d r u g e g a n a d s t r o p j a g i m n a z i j e 14 l e t n a d i j a k i n j a M a r i j a D e k l e v a i n d o b i l a težje te lesne poškodbe. T a k o j so j o z rešilnim av to ­m o b i l o m p r epe l j a l i v bolnišni­co.

V Zadružnem d o m u v T r z i n u j e domača d r a m s k a s k u p i n a u p r i z o r i l a F r a n a Milčinskega n a r o d n o p r a v l j i c o »Mogočni pr­stan«. P r e d s t a v a j e b i l a v so­boto v p o p o l d a n s k i h u r a h .

Iz Jarš V »Hnduplatl« v Jaršah pr i

Domžalah so letos izvolili nov delavski svet, v katerem so žene močno zastopane. Medtem ko v prejšnjem delavskem sve­tu ni bilo nobene žene, jih je bilo pri teh volitvah v 32 član­ski delavski svet izvoljeniih 15.

Novi delavski svet je imel 10. t. m. prvo zasedanje, na katerem je bilo podano gospo­darsko poročilo o lanskoletnem delu podjetja. Plan so presegli za 0,50%, akumulacijo pa celo za 12«/0. Za investicije je bilo izdano 27,8 milijonov dinarjev. T a denar so porabili za dogra­ditev stanovanjskega bloka, nabavo materiala za preuredi­tev sindikalne dvorane, popra­vilo in nabavo strojev, ureditev tiskarne, dograditev ograje itd. V nov upravni odbor, k i šteje 6 članov, so izvolili dve ženi. Za novega predsednika delav­skega sveta je bil izvoljen mojster Anton šurk.

Iz Podnarfta žene Podnarta so pred tremi

mesteci organizirale kuharski tečaj, k i ga je vseskozi redno obiskovalo 20 tečajnic. Te dni so z uspehom zaključile tečaj,

za kar ima polno uspehov vo­diteljica tovari šica Zalokar, strokovna učiteljica iz Radov­ljice.

Te dni je za promet odprt obnovljeni most čez Savo pri Podnartu. Most je važen za vse okoliške kraje občin Pod-nart in Kropa.

Iz Kranja Preteklo soboto je Kranjsko

akademsko društvo organizi­ralo debatni sestanek z osmo-šolci kranjske gimnazije. N a ­men tega sestanka je bil, se­znaniti dijake, k i zapuščajo srednjo šolo, s sistemom štu­dija na visokih šolah. Razvila se je živahna debata, v kateri so kranjski študentje dajali nasvete za visokošolski študij svojim bodočim kolegom. 2al pa se sestanka niso udeležili prav vsi osmošolci, za vse t i ­ste pa, k i so bili v soboto pr i ­sotni, upamo, da so izvedeli marsikaj koristnega za svoj bodoči študij.

K A D ima v svojem progra­mu tudi pomoč mlajšim dija­kom, zlasti pri njihovem izven-šolskem delu v znanstvenih krožkih.

Lan i ustanovljeni pevski zbor »Emil Adamič«, k i ga sestav­ljajo profesorji i n učitelji iz vse Slovenije, bo pod vodstvom enega svojih zborovodij, tov. Jožeta Gregorca, koncertiral v nedeljo, 19. aprila ob 11. uri v Sindikameem domu v Kranju in ob 14. ur i v Zadružnem do­mu v Cerkljah.

N a sporedu bodo slovenske narodne pesmi, k i jih skuša zbor čimbolj popularizirati in opozoriti na njih lepoto.

V soboto, 18. t. m. bo koncer­tiral moški pevski zbor »FT. Prešerna« v novem Zadr. domu v Struževem.

Tuđi to ie %a vas

S sodišča Vinko Vidic iz Šenčurja pri

Kranju, Dušan Popovič iz K r a ­nja, Martin ftakvari iz Djur-djevca ln Rafael Pirnovar M Kranja so se m o r a l i p r ed k r a t k i m z a g o v a r j a t i z a r a d i raznih k a z n i v i h de jan j . V i n k o Vidic je b i l s t a n o v a n j s k i refe­rent t o va rne T i s k a n i n a v K r a -n J u . T a položaj je I z r a b i l l n fcačol p r o d a j a t i različen s t ano ­v a n j s k i i n v e n t a r , Izkupičkov Pa nI izročal b l a g a j n i podje­t ja, a m p a k j i h je s a m obdržal. Na t a način s i je neupraviče­no p r i d o b i l c a . 23.000 d i n a r ­jev. P r a v t a k o je Popovič p r o ­da l n e k a j s t a n o v a n j s k e g a i n ­ventar ja , l as t t o v a r n e T i s o m L n a l n to s p r i v o l j en j em V i d l -^ d e n a r z a p r o d a n i l n v e n -^ r p a .sta si V i d i c i n Popovič ^ U a . R a z e n t e g a je n a g o v o r i l

P i r n o v a r j a , d a mtu je z a 3000 d i n izročil vo lneno z i m n i c o , k i je b i l a l a s t t o v a r n e T i s k a n i n a . Popovič je v o l n o p r o d a l , P i r ­n o v a r p a s i je pridržal 3000 d i n . V l d i c a je sodišče obsod i lo n a 6 mesecev z a p o r a , P o p o v i -ča i n šakvari ja n a 3 mesece, P i r n o v a r j a p a n a e n mesec .

Marko Živlakovlč iz Bosan­skega Grahova je l a n i v n o ­v e m b r u prišel n a d o m svo j e ga n e k d a n j e g a d e k l e t a n a G o l n i ­k u , s k a t e r i m je b i l s p r t . Z a ­čela s t a se p r e p i r a t i l n Živla-kovič jo je n e k a j k r a t u d a r i l s pest jo po o b r a z u l n jo na t o še s u n i l z nogo. M e d p r e t epan j em jo j e o z m e r j a l z r a z n i m i nedo­s t o j n i m i i z r a z i . Z a su rovo ob­našanje je b i l obso jen n a 7 d n i z a p o r a , pogo jno z a eno leto.

Anton Ferko Iz Starega Dvo­

ra pri škof jI Lok i je letos v ja­n u a r j u med p r e p i r o m v g o s t i l n i pri J> Lovcu« v Škof jI Lok i za­g r a b i l j e d i l n i nož, mahal z n j i m na vse s t r a n i i n g o s t o m g r o z i l . Obso j en je b i l na 1.500 d i n denarne kazni.

Pavel Mravlje iz Žirov, manjši kmet, se je razen k m e ­t i j s t v a b a v i l tudi s prekupče­v a n j e m k o n j , sena t e l i c i n k r a v . Z a r a d i nedovo l jene t r g o ­v ine je b i l obso jen na 15.000 d i n dena rne k a z n i , č e denarne k a z n i ne bo Izročil, bo odsedel d v a deseca i n p o l v z a p o r u .

Franc Trček iz Sovro pri Ži-reh se je p r a v t a k o pečal s p r e ­kupčevanjem k r a v , v e n d a r v manjšem obsegu . Sodišče g a je obsod i lo n a 10.000 d i n de­n a r n e k a z n i , č e d e n a r j a ne bo izročil, bo odsede l 20 d n i .

DEŽUBNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na

območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 13. do 20. aprila dr. Mi lan Čeh. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obisko­val le bolnike z težjimi po­škodbami in močnimi krvavi ­tvami.

GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče - Kranj

Sobota, 18. aprila ob 20. ur i : Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, četrtič. Red A ln Izven.

Nedelja, 19. apr. ob 16. ur i : Drago Gervais, »Za stanovanje gre«, petič. Izven.

Torek, 21. aprila ob 20. ur i : Maks im Gorki, »Da dnu«. Iz­ven. Gostovanje v ljubljanski Drami.

Sreda, 22. aprila ob 20. ur i : Maksim Gorki, » N a dnu«. Iz­ven. Gostovanje v ljubljanski Drami.

Petek, 24. aprila ob 20. ur i : Miroslav Krleža, » V Agoniji«. Red C in Izven. — Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju.

Nedelja, 26. apr. ob 19. ur i : N. Krasna, »Draga Ruth!«. — Izven.

V prejšnji številki Glasu Go­renjske smo obvestili abonente reda D in B, da bo zanje 28. t- m. abonmajska predstava drame Maksima Gorkega » N a dnu«. Zaradi repertoarnih spre­memb te predstave ne bo.

Datum bomo naknadno ob­javili v časopisu in na gleda­liških lepakih.

Uprava Prešer. gledališča

Gledališče D P D »Svoboda«, Stražlšče

Nedelja, 19. apr. ob 15. ur i : M . Držič, »Dundo Maroje«.

K U D »Dobrava«, Naklo V nedeljo, 19. aprila ob 16.30

uri : Bratko K r e f t , »Celjski grofje«. Ugodne zveze z vlaki.

K U D »Storžič«, Kokr ica K e r sta zaradi smrti tov. Bo­

risa Kidriča odpad l i n a p o v e d a ­ni p r e d s t a v i Bitenčeve d r a m e »Ugas le luči« p r e t e k l o soboto ln nedel jo , obveščamo občin­stvo , da bomo dramo uprizo­rili 19. aprila ob 16. url.

KINO Kino Domžale: do 19. a p r i l a

a n g l . b a r v n i f i l m »Ljubezen je lepa« ; 22. in 23. ameriški f i l m »Preplah n a ul icah«; 24. do 26. amer . f i l m »Ve l ik i grešnik« .

Mestni kino Kamnik : do 19. a v s t r i j s k i f i l m »Potepuhi « ; 20. do 23. ang l , f i l m » A n a K a r e -

nina«; 24. do 28. amer. f i lm »človek divjega zapada«.

Mestni kino Javornik - K o ­roška Bela: 17. do 19. aprila amer. barvni fi lm »Trije mu­šketirji«. Predstave: v petek ob 19. uri, v soboto ob 17, in 19. u r i in v nedeljo ob 15. ln 17. uri. V . nedeljo dopoldne mati­neja istega filma. Vstopnina 10 din.

Mestni kino Radio, Jesenice: 18. do 22. aprila ameriški f i lm »Hiša na 92. cesti«. Predstave: ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja istega filma. Vstopnina 10 din. 23. angl. f i lm »Pot k uspehu«; od 24. aprila dalje angl. f i lm »Mandy«.

Mestni kino Plavž, Jesenice: 17. do 19. aprila avstrijski f i lm »Veliki grešnik«. Predstave ob ck^vnffldh ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. ln 20. ur i . V nedeljo dopoldne matineja Istega filma. Vstopnina 10 din. 21. in 22. aprila angleški film »Pot k uspehu«; 23. aprila an­gleški fi lm »Mandy«. Od 24. aprila dalje amer. f i lm »Tere­za«.

Mestni kino Storžič, K ran j : do 21. aprila ital. firm »Sa ­njala sem o raju«. 17. in 18. aprila samo ob 16. ur i »Tarzan med lovci«. V nedeljo ob 8.30 matineja »Tarzan med lovci«. 22. aprila dalje ameriški barv­ni film » N a otoku s teboj«.

Mestni kino Svoboda, Stra­žlšče: 17. do 19. aprila amer. film »Tarzan med lovci«. F i l m mladini priporočamo. V nede­ljo ob 10. ur i matineja »Sanja­la sem o raju«.

Mestni letni kino Partizan, Kranj : v soboto, 18. apr. otvo­ritev s filmom »Sanjala sem o raju«. Predstave ob 19.30 uri. Kino predstave bodo od sobote dalje vsak dan. V slučaju sla­bega vremena bo otvoritev na­slednjega dne.

O B J A V E Strelska družina »Štefe A n -

ton-Kostja« Tržič poziva vse strel, družine na Gorenjskem, naj prijavijo svoje tekmovalce z a izbirno tekmovanje, k i bo 26. aprila. Prijaviti tudi število kosil. Odbor

Obrtna zbornica v Kranju s p r e j e m a p r i j a v e za razne s t r o ­k o v n e tečaje, k i j i h n a m e r a v a p r i r e d i t i v p r i h o d n j i h mesec ih v K r a n j u , po možnosti t u d i v Trž iču in škofjl Lok i l n s i c e r : K r o j n i tečaj za krojače, šivi­l je i n čevljarje, s t r o k o v n i tečaj z a m i z a r j e i n tečaj z a v a r i l c e . Tečaji bodo o r g a n i z i r a n i , čim bo zago tov l j eno zados tno števi­lo udeležencev. P r i j a v e m o r a j o

vsebovati tudi točne podatke z naslovom in z navedbo zapo­slitve.

MALI OGLASI Prodam parcelo pod Šmar-

jetno goro, 1500 m, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista.

Prodam tri vrstno harmoniko, zamenjam za žensko kolo. — Vilfan, mlinar, Bistrica 26, p. Tržič.

»Zaslužek« — Iščem mlado dekle za pomoč pri urezovanju čepic čez poletje. — Naslov v upravi lista.

Preklicujem dijaško knjiži­co. — Marijan šimnovec, T r -boje.

Preklicujem neresnične in žaljive besede o organih L jud­ske milice. — Mirko Lučki, Tržič.

Pletilnl stroj fit. 10, dolžina 80 do 100 cm, v dobrem sta­nju, kupim ali zamenjam za nov šivalni stroj. Pismene po­nudbe pod šifro »Ugodna pr i ­lika« na upravo lista.

Planinsko društvo Radovljica išče za svojo postojanko na Begunjščici gospodinjsko po­močnico, k i naj bi bila vešča gostinskih in deloma gospo­dinjskih del. Ponudbe poslati takoj na gornji naslov. Nastop službe s 15. majem t. L

GASILSKI KOTIČEK Objava 6/53

šola Gasilske zveze L R S , Medvode sporoča, da bo v me­secu maju podčastniški tečaj s pričetkom pouka 3. maja. Po­zivamo vsa prostovoljna gasil­ska društva posebno industrij­ska, da prijavijo svoje člane in članice za obisk tečaja.

N a pomoč! V. d. sekretar: Predsednik: Maks Tvrdy Viktor Bizjak

ŠTEV. 16 — L E T O VI.

Kranj dne 18. aprila 1953

Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznlk. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol.

624 - » T « - 127

I z h a j a v s a k o s o b o t o

Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din

P o s a m e z n a številka 8 din

GORENISKI PIONIR Mehmj za naše žene Vzgoja in palica

Dragi mladi bralci Prejel sem vaše zahvale za

nagrade. Lepo je, da ste se zahvalili.

V Kranju pripravljajo raz­stavo otroških risb. Vs i otroci ln pionirji od 5 do 15 let bodo poslali svoje risbe hi slike. Najlepše bodo izbrali za raz­stavo. Med vami je gotovo do­sti takih, k i lepo rišejo. K o -rajžno poizkusite in mi pošlji­te svoje mojstrovine! Za na­prej bom že poskrbel.

Zvedel sem, da ste tudi vi, otroci, pomagali nabirati na­ročnike za »Glas Gorenjske« na Kamnah v Bohinju. Tudi so mi povedali, da boste dobili čokolado in da se boste vozili s čolnom. A l i ni žalostno, da sem vse to slišal od drugih, vi sami pa m i niste nič pisali? Zakaj mi nič ne pišete, dragi bohinjski pionirji?

Vaš Kosobrin

Po neumnosti S p r i j a t e l j e m T o n e t o m s e m

se o d p r a v i l k pečinam ob K o ­k r i , k j e r s e m h r a n i l n e k o s t a r o železo. U s t a v i l a s v a se, d a b i v i de l a , k a k o b i po najkrajši p o t i prišla d o K o k r e . Peč ine so v i ­

soke k a k i h t r i dese t m e t r o v i n so z a t o t u d i n e va rne . P o d o l ­g e m i s k a n j u s e m z a g l e d a l d o l ­g o r a s t l i n o , k i i m a o b l i k o do l ­ge v r v i i n j i p r a v i m o o v i j a l k a .

O k l e n i l s e m se j e i n se p r i ­

čel počasi l n p r e v i d n o spušča­t i . K o s e m p r e p l e z a l že k a k i dve t r e t j i n i , s e m pog l eda l n a v ­zdo l . T a k r a t s e m zaslišal p r i ­j a t e l j ev g l a s o d z g o r a j : » Pa z i s e ! «

T e g a s e m se t a k o prestrašil, d a s e m se i z p u s t i l . P a d e l s e m n a peščena t l a . S p o m i n j a m se samo , k a k o m e j e bo le lo v n o ­g a h i n k a k o s e m se z a v a l d p r o t i v od i . P o z n e j e m i j e p r i ­j a t e l j p r i p o v e d o v a l , d a j e brž n a z n a n i l l j u d e m m o j o nesrečo. K o s e m se p r e b u d i l , s e m ležal v rešilnem a v t u n a p o t i v L j u b ­l j ano . PTijIateHj mte n i h o t e l z a p u s t i t i i n j e sede l p o l e g m e ­ne. P o v e d a l m i je, d a i m a m z l om l j eno nogo . č e z n e k a j t ed ­nov s e m b i l že dober. — N a j ­bo l j s e m hvaležen p r i j a t e l j u T o n e t u , d a m i j e b i l t a k o

M a r i j a n T r o b e c

n. Ves pobit je odšel Volkec od doma.

Bi lo je lepo vreme, le majhen oblaček je plaval po nebu, Valkcu pa je bilo zelo hudo. »Kako naj jaz, dober pionir in pošten tabornik, sledim zgledu lenega očeta? Kaj bodo retkli tovariši, če sl i ­šijo, da tudi jaz ropam? Nikdar več me ne bodo pogledali. Nikdar več ne bodo hoteli z menoj na taborjenje.«

Takole je premišljeval naš Volkec, ko so ga srečali trije prijatelji, trije mladi prašički Tudi oni so bili taborniki. Pujsi so ga vprašali, kam gre z vrečo. Volkcu je bilo zelo nerodno in od samega sramu je želel, da bi se kar pogroznil v zemljo. V zadregi je skrival napis na vreči.

»Nekam grem. Nekaj moram prinesti za svojega očeta...« je neodločno odvr­ni l . N i vedel pravega odgovora in delal se je, kakor da bi se mu zelo, zelo mu­dilo. Hitro je nadaljeval svojo pot, pa ni vedel, kam naj gre.

Prašičkom to čudno vedenje njihove­ga sicer tako veselega in odkritosrčnega tovariša n i bilo prav nič všeč. Zdelo se j im je zelo sumljivo. Sklenili so, da mu bodo sledili.

Volkec pa je taval in taval po vsej okolici. Pozno popoldne je prišel do do­mačije botra Marka. To je bil dobrosr­čen, toda ne prav bister medved. Včasih je bil tudi zelo hud. Takrat so se ga ba­li vsi gozdni prebivalci. Stal je ravno na pragu, ko ga je Volkec preplašeno pozdravil in ponižno poprosil za dve kokoši. (Nadaljevanje sledi)

mm

T u d i s o d o b n a p e d a g o g i k a p r i z n a v a k a z e n k o t uspešno v z g o j n o s reds tvo , k a d a r g r e z a večje d i s c i p l i n s k e prekrške, z a laž, neposlušnost, neubog l j i -vos t i p d . V e n d a r v n i z u k a z e n ­s k i h m e r p o p o l n o m a o d k l a n j a pa l i c o — »vzgo jno sredstvo«, k i se g a starši n a ža­los t še z m e r a j na j ra j e p o s l u ­žujejo, bod i s i z a r a d i p o m a n j ­k l j i v e pedagoške i z o b r a z b e oz. p o z n a v a n j a v z g o j n i h k a z n i , bo­d i s i z a r a d i l a s tne nepotrpežlji-v o s t i p r i v z g o j i . Z l a s t i r a d i k l o fu t a j o i n pre tepa jo , če so s a m i s l abe vo l j e i n n e i v o z n i .

T r e n u t n o m o r d a s p re t e ­p a n j e m res uspejo , p r a v go­t o vo p a t i starši kasne j e , k o j e že prepozno , s vo j o »vzgo jno metodo« obžalujejo. Z a k a j ? T u d i o t r ok , čeprav te l esno i n d i i s evno še ne ra z v i t , i m a svo j j a z , k i je p r i bodočem k o l e r i k u bo l j i z r a z i t , k a k o r p r i m e l a n -h o l i k u . S p r e t e p a n j e m žal imo t a o t r o k o v j a z , ponižujemo o-t r o k o v o dos to j ans t vo i n ponos, k i g a t u d i z a v z go j o s l ep i starši l a h k o neštetokrat opaz i j o ob d r o b n i h u s p e h i h s v o j i h o t r ok , ob otroških p r e p i r i h i p d .

O t r o k , po l i c u ves m a r o g a s t od udarcev , se bo s r a m o v a l po ­veda t i s o v r s t n i k o m , k a k o je dob i l buške. P r a v t a k o se bo t e g a s r a m o v a l p r e d s v o j i m i šol­s k i m i v z g o j i t e l j i D a se m u ne b i k d o s m e j a l , bo skušal u d a r ­ce z a t a j i t i i n se z a t o n u i n o posluži! laži. I z s t r a h u p r e d n o v i m i u d a r c i bo p o s t a l t u d i do staršev neodkritosrčen i n t r m o g l a v . R a z e n t e g a se u te ­g n e t a p r i odločnejših o t r o c i h če so u d a r c i neupravičeni ( t u ­

d i o t e m o t r o k m a r s i k d a j z d r a ­v o sod i ) , pridružiti že naštetim s l a b i m l a s t n o s t i m še k i j u b o -v a l n o s t i n upornos t , I d se k a s ­neje v življenju t o l i k o k r a t m a ­ščujeta! Občutljivejši o t r o c i f i ­zične k a z n i ne prebo l i j o t a k o h i t r o . Z a t o j i h je ves t a čas nemogoče p r i p r a v i t i do k a k r ­šnega k o l i resnejšega de la , k i z a h t e v a duševne z b r a n o s t i . K a ­sneje se p r i t a k i h o t r o c i h r o d i ne zaupan j e v vse, k a r j i m s t a r ­ši s t o r e a l i govore , pa« četudi j i m hočejo dobro . T o n e z a u p a ­nje i n črnogledost j i h s p r e m ­l j a ta , če s i s a m i ne pomaga j o p r eko t ega , s k o z i vse življenje, j i m onemogočata uve l j a v l j an j e v družbi, j i m manjšata p r o d u k ­t i vnos t i n družbeno k o r i s t n o s t . Z a r a d i p r e t e p a n j a nas tane j o p r i občutljivejših o t r o c i h t u d i o k v a r e ž ivčnega s i s t ema , k a r v s e k a k o r t u d i manjša n j i hovo d e l a vno zmog l j i v o s t .

M a r s i želimo, d a bo naš o-t r o k lažniv, k l j u b o v a l e n , n e r vo ­z e n i n z a življenje nesposoben ? P r a v go tovo ne ! Z a t o o p u s t i ­m o pa l i c o i n k l o fu t e .

Nasveti N i k d a r ne z a v r z i vode, v k a ­

t e r i s i k u h a l a t es ten ine aH r iž ! Do i i j p r a v t o l i k o sveže vode l n i m e l a boš i z v r s t n o r a z t o p i n o z a škrobljenje p e r i l a .

V s e p r edme t e i z n e b a r v a n e -g a u s n j a (denarn ice , l i s tn i c e , t o rb i ce ) očistiš s čistim benc i ­n o m , s s r ed i co be l e ga k r u h a a l i s surovim mlekom.

M a s t n e madeže n a občutlji­vejših t k a n i n a h odstraniš s čistim e t r o m .

T u d i g u m i j a s t e podp la t e m o ­r a m o negova t i , z l a s t i če čev­l jev ne nosimo v s a k dan. Po v s a k i u p o r a b i j i h na debelo p o t r o s i m o s smukcem.

V gozdu ali ob drevesih si k a j hitro naberemo smolnatih madežev. Le-te odstranimo s krpo, prepojeno s špiritom.

če Imaš prevelik zamašek, ga nikar ne obrezuj. Potopi ga za nekaj minut v vrelo vodo. Plutovina bo postala elastična in zamašek boš z lahkoto po­rinila tudi v ozek vrat stekle­nice.

ZAHIMEVOST Egipčanska v l a d a je p r e d n e d a v n i m vloži la n o v o

tožbo p r o t i bivšemu k r a l j u F a r u k u z a r a d i p o n e v e r b e 441 milijonov frankov, z b r a n i h z a d o b r o b i t egipčanskik

v o j a k o v m e d v o j n o z I z r a e l o m . B o l n i k i , r a n j e n c i ia v o j n i i n v a l i d i o d tega d e n a r j a n i k o l i n i s o ničesar p r e ­j e l i .

Z a n i m i v o je , d a je F a r u k z a večje z b r a n e vsote po ­d e l i l z b i r a l c e m n a s l o v paše a l i be ja . N a t a način so p o ­s t a l i 4 Egipčani paše.

* Z n a n s t v e n i k i n a u n i v e r z i v L a f a v e t t u so i z u m i l i nov

način zaščite s a d j a in zelenjave pred plesnijo i n gnitjem. G r e z a kemično „prčkajevanje" , k i uničuje g n i l o b n e g k -v i ce . Stroški z a uničenje g l i v i c so ze lo m a j h n i . Z a eat v a g o n , n a t o v o r j e n s s a d j e m a l i z e l en javo , znašajo s a m o 5 do l a r j e v .

*• Noro vrsto časopisnega papirja je začela i z d e l o v a l i

n e k a v v a s h i u g t o n s k a t o v a r n a . P a p i r je i z n e k e v r s t e bička, k i i m a o s t r o nazobčane l ise . V sobo to , 11. a p r i l * so prvič p r e i z k u s i l i o d p o r n o s t tega p a p i r j a g lede n a n a ­g l i c o s o d o b n i h t i s k a r s k i h s t ro j ev .

•* Al i veste

koliko vrst živali je ž ivelo i n živi n a Z e m l j i o d n j enega n a s t a n k a d o d a n e s ? — P r e d 200 l e t i j e z n a n i z o o l o g o m e n j a l v s v o j i h d e l i h 4.236 živalskih v rs t , 188G. l e l a so r e g i s t r i r a l i 272.090 živih i n 39.921 i z u m r l i h živalskik v r s t , 20 le t kasne j e že s k u p n o 418.600 v r s t (več k a k o r j x ) l o v i c a j e b i l o z o s t o p a n i h v b e r l i n s k e m m u z e j u ) , dane« p a so z o o l o g i m n e n j a , d a j e živalskih v r s t o k o l i 1 m i l i ­j o n 14.000. ka t e r e države potrošijo najvrč časopisnega papirja n a po ­s a m e z n e g a p r e b i v a l c a ? — V Z D A ga p o r a b i j o l e tno n a v s a k e g a državl jana 36 kg , v K a n a d i 23, v A v s t r a l i j i 28, v Švedski 18, v B r i t a n i j i i n D a n s k i p o 13, v A v s t r i j i p « 3,9 k g . N a j m a n j časopisnega p a p i r j a p o r a b i I n d o n e z i j a — z a v sakega p r e b i v a l c a s k u p n o 0,1 k g n a leto . koliko ljudi z nad 100 leti j e i m e l a J u g o s l a v i j a m e d p r e d ­z a d n j i m l j u d s k i m štetjem? — 1193 oseb , o d tega 49R moških i n 701 žensk. L R S r b i j a j i h je i m e l a 607, M a k e ­d o n i j a 258, B o s n a i n H e r c e g o v i n a 188, C r n a g o r a 88, H r v a t s k a 51, S l o v e n i j a p a s a m o 3 — d ve ženski i n ene­ga moškega.

Očitno m e j e poslušal s a m o n a p o l ; z a ­ka j u s t n i c e so se m u p r e m i k a l e , k a k o r d a bi g o v o r i l s a m s sebo j o čisto d r u g i h s t va ­reh.

N a t o s e m m u p o v e d a l , k a k o s e m bil našel p o p r e j n j egovo L i z i i n šele tedaj m e j e sve t l o p o g l e d a l . „Hva la b o g u ! H v a l a b o ­g u ! " ie d e j a l i n s k l e n i l r o k e . „Da, d a , m a l a L i z i i n m a l i P a v e l . V i ste m a l i P a v e l ! O, saj v a m v e r j a m e m ; še z m e r o m v a m je v i d e t i srčkan o b r a z e k živahnega dečka ! " P o k i m a l m i j e t a k o prisrčno, d a so m u v z t r e p e t a l e l a s n e b o d i c e n a g l a v i . D a , d a , t a m d o l i

10 T H E O D O R S T O R M

U S T 0 8 R 8 E C P r e v e d e l R u d o l f K r e s a l

p r i v a s o b m o r j u ; t j a n i s m o več priš l i ; to so b i l i t a k r a t še u g o d n i časi; t a k r a t j e b i l a z !mano še m o j a žena, hči v e l i k e g a G e i s -s e l b r e c h t a ! ,Jožel' j e n a v a d n o de ja l a , ,ko b i l e l j ud j e i m e l i t ake l e žice n a g l a v a h , p o t e m b i t u d i z n j i m i l a h k o o p r a v i l ! ' — Ce b i še

d a n e s živela, m e ne b i b i l i z a p r l i . L j u b i b o g ; j a z n i s e m n i k a k tat, g o s p o d P a u l s e n . "

N a d z o r n i k , k i j e h o d i l zuna j p r e d p r i ­p r t i m i v r a t i g o r i n d o l , j e b i l že n e k a j k r a t zarožl jal s svežnjem ključev. Skušal s em p o m i r i t i s t a r ega moža i n ga p r o s i l , na j se p r i p r v e m zaslišanju s k l i c u j e n a m e , k i s e m t u z n a n i n spoštovan.

K o s e m s t o p i l v i z b o k m o j s l r o v k i , j e v z k l i k n i l a : „ T o i e t r m a s t o dek l e t c e , P a u l ­s e n ; t ako j m i m a l o p o m a g a j t e ; p o n u d i l a s e m j i i z b o , k j e r b i l a h k o prenočila, p a hoče o d i t i v prenočišče z a berače a l i b o g s i v e d i k a m ! "

L i z i s e m vprašal, a l i i m a p r i s e b i po t ­n e l i s t e .

„Mo j b o g , te n a m je o d v z e l župan v v a s i ! "

„Teda j t i n o b e n krčmar ne o d p r e v r a t , " s e m de j a l , „ to s a m a p r a v d o b r o veš . "

S e v e d a je l o v ede l a i n m o j s t r o v k a j i j e z a d o v o l j n o s t i s n i l a r o k e .

„Mis l im," je d e j a l a , „da imaš s vo j o g l a ­v i c o ; t a m i j e n a t a n k o p o v e d a l a , k a k o sta. s ede l a s k u p a j v z a b o j u ; a t a k o l a h k o m i l e n e b i m o g l a p o b e g n i t i ! "

L i z i j e m a l o v z a d r e g i g l e d a l a v t l a ; p o t e m m e je začela nag l o izpraševati, k a i j e z očetom. K o s e m ji povedal, s e m p r o s i l i n o j s t r o v k o z a n e k a j posteljnine, d o d a l še

n e k a j svo je i n j o nese l s a m v j e l n i k o v o ce­l i c o . T o m i j e b i l d o v o l i l p o p r e j n a d z o r n i k . — T a k o s m o m o g l i u p a t i , k o se j e noči lo, d a b o v t o p l i p o s t e l j i i n n a najboljših b l a ­z i n a h , k i s i j i h j e moči m i s l i t i , t u d i našega s t a r e ga p r i j a t e l j a j>okrepčal s p a n e c t u d i v puščobni c e l i c i .

N a s l e d n j e d o p o l d n e , k o s e m b i l p r a v ­k a r s t o p i l n a cesto, d a b i šel h g o s j x x i u k r i m i n a l n e m u k o m i s a r j u , j e z o n e s t r u n i p r i ­h a j a l k m e n i n a d z o r n i k v j u t r a n j i h c o p a t a h . „ Ime l i ste p r a v , P a u l s e n , " j e d e j a l z v o t l i m g l a s o m , „ to p o t n i b i l n i k a k z l i k o v c e ; p r a ­vega so p r a v k a r p r i p e l j a l i ; vašega s ta rega b o m o še d a n e s i z p u s t i l i . "

I n res , čez neka j u r so se o d j n i a v r a t a jetnišnice i n povel jujoči n a d z o r n i k o v g las ie p o s l a l s t a r ega T e n d l e r j a k n a m . K e r j e b i l o k o s i l o p r a v k a r n a m i z i , m o j s t r o v k a n i m i r o v a l a p r e j , d o k l e r n i t u d i o i i sede l z a m i z o ; t o d a j e d i se s k o r a j n i d o t a k n i l , če­p r a v s i j e še t o l i k o p r i z a d e v a l a . Sede l j e r e d k i h besed i n vase z a p r t z r a v e n hčere ; s a m o zdaj p a zda j s e m o p a z i l , k a k o je p r i ­j e l n j eno r o k o i n j o nežno božal . T eda j som i z p r e d hišnih v ra t zaslišal zvončkljanje. Zvonček sem p o z n a l ze lo d o b r o , čeprav m i j e z v o n i l v m o j i h otroških l e t i h .

„L i z i ! 4 s e m t i h o d e j a l .

„Da, P a v e l , slišim g a . " In k m a l u s va s t a l a o b a p r e d hišnimi

v r a t i . P o c e s t i n a v z d o l je p r i h a j a l voz iček z o b e m a z a b o j e m a , k a k o r sem s i b i l t o l i k o ­k r a t želeL Z r a v e n n j ega j e šel n e k i kmečki fant z va j e t i i n bičem v r o k i ; t o d a zvonček j e zvončkljal zda j n a v r a t u m a j h n e g a b e l ­c a .

„K j e je o s t a l r javeč?" s e m vprašal lAtL „R javček, " je o d v r n i l a , „ta se n a m jo

n e k e g a d n e z g r u d i l p r e d v o z o m ; oče j e t ako j p o k l i c a l ž iv inozdravnika i z v a s i ; t o d a Živeti nI m o g e l več."

P r i teh b e s e d a h so so j i u l i l e so l ze . „Ka j t i j e , L i z i ? " s e m vprašal. „Saj zda j

j e v e n d a r spet vse d o b r o ! "

O d k i m a l a je z g lavo . „Z očkom nekaj ru p r a v ; t ako t i h j e ; s r a m o t e ne bo prel>olei.

l n L i z i j e s s v o j i m i z v e s t i m i hčerimait očmi p r a v v i d e l a . T o l i k o , d:i s m o o b a spi*«; v i l i p o d s t r e h o majhne, krčme i n j»- * , a I H

T e n d l e r d e l a l načrte z a n a d a l j n j e P J ^ ^ J nje — zaxa j tuka j se zdaj n i ho t e l «**J2 l j u d e m — že ga j e p r i s i l i l a vročica, « » j e o s t a l v pos t e l j i . K m a l u s m o m o r a l i j z d r a v n i k a i n i z c i m i l a se j e daljša b o l c z * * -