Kranj, torek 27. januarja 1987

3 M G L A GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

*• 6 T GORENJSKO

Naložbe dajejo manj, kot obljubljajo načrti Jjteotovljeno je, da večina organizacij leta 1985 ni losegla z investicijskim programom načrtova­l a obsega proizvodnje. Razlogov je več, najpo­membnejše pa so zamude in prepočasno prila-

e razmeram

Polet jim je dala telefonija Takrat, pred dvema letoma, so vse opravili sami z blizu deset tisoč prostovoljnimi delovnimi ura­mi. Zdaj se nameravajo z vsemi močmi zavzeti za trgovino in igrišče.

l a n j e je razvoj ali

Sola ne bo dekla fosilnega gospodarstva p o l j a n a , 23. januarja — D a n a š n j o , devet ur trajajočo razpravo na 6. seji centralnega komi-J a Z v e z e komunistov Slovenije o preobrazbi vzgoje in i z o b r a ž e v a n j a ter nalogah komuni-o> V ?.r* t e m J e Milan K u č a n , predsednik predsedstva centralnega komiteja, v sklepni besedi Ptoak P ° * e m ' ^ n o ' a t u t * J izjemno plodno. Odgovorila je na vrsto dilem, ki spremljajo l5 0 ^ D r a zbo n a š e g a šo l s tva , in dala jasna i z h o d i š č a za oblikovanje enotnega koncepta dela

^unistov pri nadaljnjem razvoju vzgoje in i z o b r a ž e v a n j a . Hoko

fiost na srce, njihova enot-ne„ i?r* prenovi šole in družbe-stei ° d n o s a ^ ° n J e doslej ni ble-mžl zato tudi rezultati niso bam- * s pričakovanji in potre­t i ' .družbe. Prav neenotnost °2ir s ^ ° d i ugledu komunistov in s ° t

m a

v Partije. Zato so sklepi tije

a l ' š č a , sprejeti na današ-Hi ] \ p l e n u m u - preizkus enotno-sku^-!- b o n a i z p i t u že ob bližnji tiK v i n s k i razpravi o rezulta-

jSolske reforme. ^redZe ^'^lavc, izvršni sekretar tfcin / d s t v a c e n t r a ' n e R a komi-t l l ^ , K s > je v uvodni razpravi

str, im dejal, da je eden od

razlogov za zastoje, in nedoslednosti v do­

bnih ? nPot.i !«j i raž P r o o D r u z t ) i vzgoje in izo-

s,. prepočasno spremi-

našega združenega dela zlasti gospodarstva ter

družbenih razmer, v katerih de­luje. Za velik njegov del je zna­čilna neperspektivna sestava proizvodnje, zastarela tehnologi­ja in organizacija dela, nerazviti samoupravni odnosi ter nizka izobrazbena in kvalifikacijska struktura; kar 42,4 odstotka de­lavcev je brez kakršnekol i stro­kovne izobrazbe in le 5,8 odstot­ka delavcev z višjo ali visoko strokovno izobrazbo. S t akšn im gospodarstvom in njegovimi niz­kimi razvojnimi ambicijami ne moremo narediti preobrata iz ekstenzivnega v intenzivni raz­voj, t akšno gospodarstvo ne po­trebuje znanja in inovativnosti in zato teži h konservativnosti, ki se uveljavlja v dosedanji pre­obrazbi vzgoje in izobraževanja. Od tod izhajajo zahteve, da mo­ra vzgojno-izobraževalna dejav-

C l n k i vlaganj v zasebno kmetijstvo

N e i z p o l n j e n e o b l j u b e b H 3 r a n i> 26. januarja — Ljubljanska banka — Temeljna SJJrf Gorenjske je ocenila gospodarske učinke gradenj in *Us!|V h ' c v o v » nakupa kmetijskih strojev in drugih naložb v od i ° kmetijstvo, za katere je 461 kmetom na Gorenjskem sku * p r e k hranilno-kreditnih služb v letih 1983 in 1984 st i e

, ! n ° . H9 milijonov dinarjev posojila. Ugotovila je, da inve-bftHt l ) r o K r " m ' obljubljajo višjo »proizvodnjo« in oddajo

j*M*klh presežkov, kot jo potem na kmetijah dosegajo. dve , k r n ( , ' ' . l Od skupno 276, ki so dobile posojilo 1083, lota, je fi0 (j. 0 , 1 kasneje sklenilo s kmetijskimi zadrugami letne po-koUxf ° Prodaji tržnih presežkov za več kot polovico manjše p a . , n e , kot predvideva investicijski program; le .'!4 kmetov •l^to'k oddati zadrugam več mleka, mesa, krompirja in ^°dnK m e t i jskih pridelkov, kot so se obvezali v programu

i , , ' / , ' i t a i i veljajo tudi za kmetije, ki so dobile posojilo ^ V Z H U ^ * e ^ u ^ ° nizkega povprečja najbolj odstopajo s ^ ž b > " r u n i ' n ( ) kreditna služba za Gorenjsko ter podobne drjjgj6 v blejskem gozdnem gospodarstvu in bohinjski za-

^ne* u 1 < 5 k m o t i J ( ° d 2 7 ° ) J° 1 ( l a 1 9 8 5 v c o , o l i izpolnilo pogod­i l i * V e z n o s l > - medtem ko jih !5<) ni niti polovično. Najslabše

nost usposabljati ljudi za obsto­ječo sestavo proizvodnje, za ob­stoječo družbo in tehnično deli­tev dela ter za obstoječe proiz­vodne in družbenopoli t ične od­nose.

Prav tej zaostalosti so se v razpravi glasno uprli tudi mladi, ki so dejali, da šola ne sme po­stati dekla fosilnega gospodar­stva. Učenci nočejo biti več do­bro izolirane shrambe, v katere učitelji trpajo vse iz učnih načr­tov, za domiselnost, ustvarjal­nost, logičnost pa ni prostora. Kvantiteto je treba zamenjati s kvaliteto, ne preštevat i znanja s številom ur posameznega pred­meta. Mladi želijo šolo, ki jim"bo dala več uporabnega znanja, j ih naučila učiti se, raziskovati, tek­movati, k i j im bo dala programe in učbenike, ki bodo res plod te­meljitega strokovnega razisko­valnega dela. Zavzeli so se tudi za ponovno uveljavitev klasične gimnazije, za več denarja za de­lo z nadarjenimi učenci.

Razprava, v kateri je sodelo­valo kar 41 ljudi, je opozorila na to, da v srednjih šolah skoraj ni več dobrih učiteljev. Ne toliko zaradi osebnih dohodkov kot ne ugleda v družbi, zaradi številnih vsebinskih nepravilnosti, ki j ih je prinesla ravno reforma, mre­ža šol, nenazadnje tudi zato, ker učitelj v svojem poklicu ne vidi možnosti za napredovanje in ker nima pogojev za raziskoval­no delo.

H . Jelovčan

'Uničeval i sprejete (in zapisane) cilje kmetje, k '",;,,'>li! O-Slri 0 V n , a m m o kreditni službi za Gorenjsko ter v gozd h r j O ? 0 - S P°dar s tvu Kranj in v kmetijskih zadrugah Žiri, Skof-Z leto > n T r ž i f 1 2 8 k r m > t o v ( ° d 2 7 ( J ) i c < l o t a 1 9 8 5 v primerjavi ^ ^ n * 1 1 * ) r o i c*-l(> zmanjšalo oddajo tržnih presežkov, in sicer

^odstotkov 'I,., ."''ke razlike | ^ \ J ^ n ^ ° oddujo tržnih presežkov so predvsem posledica za-

ined obljubami investicijskega programa in lh na J"1 U n ' s n u ' o v a n ju naložb, spremenjenih razmer na trgu l ^ k m e t i j i , prestrogih zahtev v posojilnih pogodbah in ne-**sebn n ' J ° v - Tveganje je, vsaj k a r zadeva učinke naložb v sftj jaT? kmetijstvo, kar precejšnje. To pa ne velja za posojila,

kmet i«, r e d n o u r , , « " . „ i „ '•je redno v r a č a j o .

C Zaplotnik

Stane Dolanc v j e s e n i š k i Ž e l e z a r n i

Včera j je obiskal jeseni­š k o Ž e l e z a r n o Stane Do­lanc, k i si je najprej ogledal g r a d b i š č e nove jeklarne na B e l i . Poskusno bo zače la obratovati 16. januarja, slo­vesno otvoritev pu prodvi devajo za letošnji maj. Gos t se je pogovarjal še s predstavniki j e s e n i š k e Že­lezarne.

Tabla za izpovedovanje, ve­getarijanska hrana in še kaj Da ne bi pisal le o zanemarjeni blejski avtobusni postaji in njenem popisanem in porisanem stra­nišču, grem še v Okarino, gostišče na Riklijevi cesti...

stran 6

Mislil sem, da je Tržič čisto blizu Še enkrat o fantiču, ki so ga smučarski vaditelji po končanem tečaju pozabili na Ljubelju. — Učitelji pravijo, da je ušel iz avtobusa, otrok pa trdi, da v avtobusu sploh ni bil.

stran 7

Zimska idila s praznimi posteljami

Na Krvavcu je minuli teden smučalo povprečno tri tisoč smučarjev na dan, v Kranjski gori štiri tisoč, velika gneča je bila na Zatrniku in tudi v drugih gorenj­skih smučarskih središčih. Šolarji imajo namreč počitnice, snega je dovolj, vreme je ugodno in tudi cene smučarskih kart niso tolikšna ovira, da si šolarji (in njihovi starši) ne bi privoščili vsaj nekaj dni zimskih užitkov na snegu. Cena dnevne smu­čarske karte za Krvavec, Kranjsko goro in Vogel je 4000 dinarjev, za druga smučišča še manj (najmanj, 2800 dinarjev, za Stari vrh, Soriško planino in Zelenico), vendar je smučarjev, ki plačajo p_olne cene kart, le malo. Letos so veliko kart, več kot kdaj-koli doslej, pokupile sindikalne organizacije. Organizirane skupine in tečajniki imajo popuste, žičničarji pa so prodajali karte po nižjih cenah tudi na smučarskih sejmih v Kranju, Ljubljani in drugod. Tudi letos smo ob podražitvi smučarskih kart zagnali vik in krik, češ da bodo smučišča zaradi visokih cen slabo obiskana in na pol prazna, vendar sta predprodaja smučarskih kart in zdaj še gneča pred sedežni-cami in vlečnicami potrdili, da smo se Slovenci prej pripravljeni odreči zrezku na krožniku in novi obleki kot nekajdnevnim smučarskim užitkom. Besede, da smo Slovenci smučarski narod, le niso povsem iz trte zvite. To dokazujejo tudi naši smu­čarji, ki z uspehi posredno spodbujajo zdravo 'športno rekreacijo na smučeh.

Slabše se piše hotelirjem in zasebnim oddajalcem turističnih sob. V Bohinju je bilo minuli teden zasedenih le 50 od skupno 250 ležišč pri zasebnikih, v Zlatorogu je bilo prostih okrog 90 postelj, v Bellevueju 80,prav toliko v hotelu in depandansi Pod Voglom, v kranjskogorskih hotelih dvesto in v blejskih polovica. Povsod zatrjujejo, da se bo stanje bistveno popravilo že ta teden, pa vendarle: časi, ko so (premožnejši) delavci iz drugih republik trumoma oblegali naša smučarska središča in njihove hotele, minevajo., V zadnjem desetletju so namreč »zrasla« sodobna smučarska sre­dišča tudi v Bosni, v Srbiji, na Hrvaškem, kjer so tedenski »paketi« zaradi (nižje) splošne življenjske ravni tudi za polovico cenejši, kot, na primer, v Kranjski gori, v Bohinju ali na Bledu. CZ 1 t "k

V a r n o s t

i n

n e v a r n o s t

Prejšnji ponedeljek sta se v Kranju z ogljikovim mo­noksidom zastrupila otroka, stara tri in pet let. Mami je bila v službi, oče je odšel v mesto po opravkih, nenadzo­rovana otroka pa sta se igra­la z vž iga l i cami . . .

Mlada ljubljanska pla­ninca, ki sta si zaželela turne smuke v idiličnem okolju med Komno in Sedmerimi triglavskimi jezeri, sta doča­kala rešitelje v koči — na varnem in ob kar precejšnji zalogi hrane. Srečen konec — vse dobro, bi lahko dejali, pa vendarle: z neotlgovornim ravnanjem sta spravljala v nevarnost 51 gorskih reše­valcev /. Gorenjske, ki so si v snežni ujmi in pred preteči­mi plazovi utirali gaz tudi v več kot dva metra debeli sne­žni odeji.

Trži.ški organizatorji smu­čarskega tečaja so prejšnji teden »pozabili« na Zelenici učenca tretjega razreda os­novne šole v Križah. Deset­letni fantič se je peš odpravil z Ljubelja po magistralni ce­sti proti 17 kilometrov odda­ljenemu Tržiču in je okrog pol sedmih /večer prijokal k svojemu dedku. Prireditelji tečaja sieer trdijo, da so sto­rili vse, vendar je nesporno, da je krivda njihova.

Ni naš namen, da bi trkali na vest ljudi, ki jim je že ne­sreča prizadejala dovolj gor­ja. Z opisanimi primeri želi­mo Opozorit] vse, ki z neoii-govornim in malomarnim ravnanjem izzivajo nesrečo in spravljajo v nevarnost se­be in druge.

Od sreče do nesreče, od varnosti do nevarnosti je na­mreč le kratek korak.

Kranj, 25. januarja — Kadetom Triglava iz Kranja uspelo — Na tridnevnih košarkarskih bojih v polfinalu letošnjega dr­žavnega prvenstva kadetov so bili domači iz kranjskega Tri­glava prvi. Uvrstili so se v finale, ki bo konec tedna v Čakov­cu. Pod vodstvom trenerja Martina Gorenca in pomočnika Robija Žumra so si finale prislužili: Fučka, Horvat, Zakotnik, Prevodnik, Pezdič, Černe, Jolič, Šubic, Mihajlovič, Kastigar, Jeras, Pintar. Več o košarki na športni strani. (D. H.) — Foto: F. Perdan

Padel tudi Kitzbiihel Kitzbuhel, 25. januarja —

Izredno zahtevno slalomišče v Kitzbuhlu je bila zadnja trdnjava Bojana Križaja, k i je še ni zrušil z zmago. To mu je uspelo v nedeljo, ko si je pred množico gledalcev med vsemi najboljšimi sve­tovnimi slalomisti pr ismučal prvo mesto in s tem tudi po­večal število točk v slalom-skem svetovnem pokalu. Manj sreče sta imela Rok Pe­trovič in Grega Benedik, saj nista končala druge vožnje. Po zmagi je Bojan Križaj de­jal: »Zmaga mi je bil veliki cilj.«

l jubljanska b a n k a Temeljna banka Gorenjske

Imenitne novice smo dobili tudi s svetovnega pokala smučarsk ih skakalcev. Na 70-metrski skakalnici v Sap-poru je bil Miran Tepeš dru­gi, Primož Ulaga pa šesti . Še večji uspeh so dosegli ska­kalci na 120-metrski skakal­nici. Primož Ulaga je z novim rekordom skakalnice (121 m) zasedel prvo mesto, M i r a n Tepeš je bil drugi, Janez De­belak sedmi in Matjaž Debe­lak deveti. Prvič se je zgodi­lo, da so bil i Jugoslovani prvi in drugi in da imamo kar šti­ri skakalce, ki so dobili točke v svetovnem pokalu. D. H .

G L A S 2. S T R A N NOVICE IN DOGODKI TOREK. 27. JANUARJA 1987

P O SLOVENIJI IN J U G O S L A V I J I

Pouk naj bo dvojezičen

Slovenci na Koroškem so se odločili, da s protestnimi akci­jami opozorijo širšo, ne le ko­roške, temveč tudi avstrijsko javnost na položaj, v katerem je njihovo šolstvo. Odločno na­meravajo braniti z zakonom zajamčene pravice, hkrati pa opozoriti na stisko, v katero j ih sili napovedana spremem­ba na področju dvojezičnega šolstva. Že lansko jesen sta osrednji organizaciji s poseb­nim pismom opozorili pristoj­ne na Koroškem in na Avstrij­skem. A ni bilo odgovora, zato so v Celovcu pripravili prote­stni shod, na katerem sta spre­govorila predsednika osred­njih organizacij Matevž Gri lc in Feliks Weiser. Med drugim sta opozorila, da se morajo Slovenci udeležiti demonstra­cije, k i jo pripravljajo za 31. ja­nuar na Dunaju.

Sprememba ustave

Predlog, da naj bi se lotili spremembe ustave S F R J , te­melji na ocenah in stališčih 11. in 12. kongresa Z K J ter na drugih dokumentih, cilj pred­laganih sprememb pa je, omo­gočiti hitrejši razvoj samou­pravnih socialističnih odnosov, upoštevanje ekonomskih zako­nitosti in enotnega jugoslovan­skega trga, smotrno delovanje ustanov sistema ter uveljavlja­

nje ustavnega položaja in vlo­ge delavskega razreda. O spre­membah v naš i ustavi je raz­pravljalo predsedstvo S F R J in se strinjalo, da so spremembe nujne. Pobude med drugim tu­di zaostrujejo odgovornost za upravljanje in uporabo družbe­nih sredstev in učinkovitejše zavarovanje d ružbene lastni­ne.

Enotna uporaba za­stav narodnosti Jugo­slavije

Zastave narodnosti Jugosla­vije bodo morale vsebovati simbol neodvisnosti S F R J , izo­besili pa j ih bodo lahko le hkrati z jugoslovansko in re­publiško zastavo. Simbol neod­visnost: Jugoslavije na zasta­vah narodnosti naj bi bila z zlatom obrobljena jugoslovan­ska zastava v zgornjem levem kotu, k i naj bi zavzemala četr-

.tino zastave narodnosti. Hkra­ti so predvideli tudi alternati­vno možnost, k i določa, naj bo simbol neodvisnosti S F R J rde­ča peterokraka zvezda. Narod­nosti bodo na območju države lahko uporabljale samo eno zastavo, k a k š n a pa bo, bodo določili v zvezni konferenci S Z D L J . Zastavo narodnosti je po zakonu mogoče izobesiti tu­di ob zasebnih in druž inskih slavjih. Skrunjenje zastave na­rodnosti je kaznivo dejanje, za katerega je lahko storilec ob­sojen na tri oziroma šest mese­cev zapora.

Okno v svet naj bo čisto Kranj — Na kabelsko televizojo bi morali gledati kot na pomem­ben korak v razvijanju informacijskega sistema. Marsikje pa je zdaj to le privlačna novost, ki buri željo in zvedavost za več pro­grami, pri posameznikih pa morda celo, da se dokažejo na po­dročju, ki je včasih še najbližji njihovemu konjičku.

Pa tudi slednjega, konjička namreč , ne bi smeli obsojati. Navsezadnje so vsi primeri — čeprav zgolj približne kabel­ske televizije pri nas — ven­darle malo bolj odprli domače okno v svet. Marsikje so do včeraj videli le en program ali pa še tistega slabo. S skupin­skimi antenami vidijo danes več.

O pravi kabelski televiziji, ki dejansko tudi obogati in nudi možnosti za boljši informacij­ski sistem, pa je še težko govo­riti . Vendar je prav ta pred vrati in marsikje je korak do nje kratek in možen. Škoda bi bilo, da bi tam, kjer se je zdaj lotevajo ali pa šele razmišljajo o njej, naleteli na težave, ker bi se, recimo, zadeve napačno lotili.

Saj poznamo tisti pregovor: Po bitki je lahko biti pameten. Tistim, k i se že ukvarjajo s ka­belsko televizijo ali pa šele razmišljajo o njej, pa že lahko ponudimo zgleden primer. V Medvodah so se najprej dogo­vorili v družbenopoli t ičnih or­ganizacijah in akcija je zdaj del programa socialistične zve­ze. Tako zastavljeno akcijo je

podprlo združeno delo, sodelu­je pa tudi tisti del že uvelja­vljenega informacijskega si­stema, ki mu pravimo pošta.

Nekaj podobnega, predvsem organizacijsko in družbenopo­litično dogovorjeno, se zdaj lo­tevajo na M l a k i v krajevni skupnosti Kokr ica . Ožja izved­ba in zamisel krajanov je že prerasla v širšo v celotni kraje vni skupnosti oziroma v vseh naseljih v njej. Tudi ta zamisel je zdaj program socialistične zveze.

Pripravljenost posameznih področij, da se sami lotevajo kabolske televizije, bi morali ocenjevati tudi s stališča pred­nosti. Še lep čas namreč najbrž ne bomo imeli možnosti in moči, da bi se na š i ršem po­dročju lotili izvedbe te kvalite­te informacijskega sistema. Več manjš ih pa bomo čez čas lahko povezali. To pa je tudi prednost, na katero je treba računat i in se v socialistični zvezi o njej dogovarjati in us­klajevati. Zelo nerodno bi bilo, če bi začeli čez čas ugotavljati, da to okno v svet ni najbolj či­sto.

A. Zalar

[GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konference S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Trž iča

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej / . d a . (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja I oka. kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra­čun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom­ska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naro­čnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1»87 je 4.500 din

Sindikat o organiziranosti združenega dela na Gorenjskem

Ukinjanje tozdov je tudi popravljanje napak Škofja Loka, 22. januarja — »Življenje je pokazalo, da se ne smemo trdno oprijemati starih modelov organiziranosti v zdru­ž e n e m delu. Kriza zahteva učinkovitejše organizacije. Sindikat

organizacija Intertradeja, ker bi s tem hotel postal zaprtega tipa. Pozva l i so begunjski

bo v teni podpiral vse pobude, ki bodo omogoč i l e več samoupra- E l an , da po letu d r u g a č n e or-vljanja in bodo delavca postavile v položaj gospodarja,« je na če - ganiziranost i oceni pozit ivne trtkovi seji medobč inskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in negativne u č i n k e spre-dejal predsednik sveta Brane Iskra. memb. V občini p o s k u š a j o

. združ i t i t r i tozde zdravstva v enega, vendar j i m to zaradi lo-ka l i s t i čn ih t e ž e n j in n e r e š e n e ­ga v p r a š a n j a , kdo bo direktor, ne uspe. P rob lem so tudi orga­nizacije, Jelplast , na pr imer, k i so se kot tozdi pr ik l juč i le delovnim organizaci jam; zdaj pa nezadovoljne r azmiš l j a jo o odceptivi in osamosvojitvi .

V kranjski občini sta tozde u k i n i l a Goren j sk i tisk in Cre i -na, Obrtno podjetje Cerkl je in Vodovod K r a n j sta se p r ik l ju ­čila K o m u n a l n e m u obr tnemu in gradbenemu podjetju, K o ­kra je zd ruž i l a tozda Globus in Detajl , S a m o p o s t r e ž n a resta­vraci ja se je vkl juč i la v Živilin tozd Gostinstvo, Engineer ing se je združ i l v sozd As t ra , spremembe so bile tudi v K i -bernet iki , K Ž K Gorenjske in v Gorenjsk i kmet i j sk i zadrugi .

C. Zaplotnik

M i h a Rauter, predsednik kranjskega sindikalnega sveta: »Več organizacij zd ruženega de­la z zdajšnjimi spremembami popravlja napake, k i smo j ih storili v poli t iki , ko smo tudi brez tehtne presoje podpirali ustanavljanje tozdov.«

V T rž i ču sta dve delovni organizaci j i , Peko in Bomba­ž n a predi ln ica in tkalnica, k i še imata tozde. V Z l i t u so se lan i na ponovljenem referen­dumu v tozdu Zaga d o k o n č n o odločili za enovito delovno or­ganizacijo. Letos p r i čaku je jo spremembe še v organizirano­sti samoupravnih interesnih skupnosti in v Gozdnem go­spodarstvu.

V škofjeloški obč in i so lan i začel i postopke za organizacij­ske spremembe ozi roma za ukinjanje temeljnih organiza­cij v š e s t ih delovnih kolekt i ­v ih . N a š t i r ih referendumih so se odločili za d r u g a č n o organi­ziranost, na dveh so glasovali proti spremembam. V Alp le su so z m a n j š a l i š tevi lo tozdov s sedem na t r i . V Alpetourovi delovni organizaci j i Promet so že p r ip rav i l i predlog d r u g a č n e organiziranost i , vendar so ga kasneje zaradi nekater ih po­manjkl j ivost i umakn i l i . V Je­lovici so u k i n i l i t r i tozde in skupne s lužbe in so od novega

Sandi Bartol, predsednik škofjeloškega sindikalnega sve­ta: »V vseh delovnih kolektivih, razen v Iskri in deloma v Jelovi­ci, so bili pobudniki sprememb vodilni in strokovni delavci. Elaborati premalo natančno opredeljujejo organiziranost družbenopolitičnih organizacij in delegatskega sistema ter od­govornost tistih, ki spremembe predlagajo.

leta dalje enovita delovna or­ganizacija. V L T H je b i l i z id referenduma negativen, pre­cej sprememb pa je bilo v Iskr i —Široka po t r o š n j a .

Na Jesenicah so lani v Žele­zarni z m a n j š a l i š tevi lo tozdov z 21 na šes t , s č i m e r so tehno­loško zaokrož i l i obrate in od­pravi l i navidezni dohodek. K o t je bilo r e č e n o na seji, so v Že l eza rn i snovali spremembe v povezavi z r e p u b l i š k i m i or­gani , obč insk i s ind ika ln i svet pa so vključili v aktivnosti še le potem, ko je b i la nova organi­ziranost že do ločena . Pred spremembami so opredeli l i gospodarske u č i n k e zd ruž i tve tozdov, ne pa tudi nove organi­ziranosti s indikata in povezo­vanja med samoupravnimi skupinami .

V radovljiški občini ne pod­pirajo pobude, da bi hotel Gra j sk i dvor postal temeljna

Administriranje se povečuje

Z d r u ž e n o d e l o p a r i š i

i n p i š i . . . Kranj, 26. januarja — Ustanove, zavodi in skupnosti si izmišljajo svoje šifrante poklicev, ker se med seboj ne znajo ali nočejo do­govoriti in poenostaviti, v združenem delu pa imajo veliko admi­nistrativnega dela

Danes seja občinskega sindikalnega sveta

Tržič, 27. januarja — Da­nes ob 12. uri se bo v Tržiču sestal na letnem sestanku občinski svet, ki bo obravna­val oceno letnih članskih se­stankov osnovnih organizacij in konferenc; razpravljal o delu občinskega sveta in nje­govih organov v letu 1986 ter obravnaval statutarni sklep občinske organizacije ter po­slovnika o delu občinskega sveta in njegovih organov.

D. D.

Poslej tudi »kmetijski« delegati

Jesenice, 26. januarja — Po novem zakonu morajo tudi v j e s e n i š k i občini do konca marca ustanovit i sa­moupravno interesno skup­nost za preskrbo. O tem bo­do razpravl ja l i v delovnih organizaci jah in po krajev­nih skupnost ih in tako bo­do poslej tudi o programih in sredstvih za kmetijstvo odločal i delegati v skup­š č i n s k i h delegatskih klo­peh.

V samoupravno intere­sno skupnost za preskrbo se zd ružu je jo sedanji sklad za intervencije v kmetij­stvo, sklad za blagovne re­zerve in organiz i rana t ržna proizvodnja, denar se zbira po pr ispevni stopnji 0,8 od­stotka od kosmatega oseb­nega dohodka.

Vsaj do zdaj so programe na področ ju kmeti js tva do­sledno u re sn i čeva l i , sred­stva so racionalno porabili, kar dokazujejo višj i tržni v i šk i in modernizacija kmeti js tva. Nihče ne trdi, da ne bo tako tudi poslej, ko ustanavljajo samoupra- * vno interesno skupnost za kmetijstvo, vendar se kljub uveljavljanju samouprav­nih delegatskih interesov v kmeti js tvu v j e s e n i š k i obči­ni bojijo prevelike admini­stracije in birokraci je .»Pa­p i rna t a« vojna se je v pri­pravah na ustanovitev že zače la , v p r a š a n j e pa je tu­di , kako s k l e p č n e in stroko­vne bodo delegatske klopi, ko bodo morale odločat i o namensk i porabi sredstev za kmetijstvo. Vsaj v neka­ter ih drugih samoupravnih interesnih skupnost ih dele­gati ne kaže jo kaj velikega zanimanja, da bi se udele zevali sej, in navdiha, da bi tvorno sodelovali pri odlo­č i tvah . D . S

Na vsa usta govorimo o racio­nalizaciji, poenostavitvi in zmanjšani administraciji, a se, žal, administriranje povečuje, papirji kopičijo, zahteve o še večji papirnati in nesmiselni vojni pa ne pojenjujejo.

V velikih delovnih organizaci­jah, na primer v kranjski Plani­ki , opozarjajo na obilico dodat­nega dela, ki z novim letom pri­haja na mizo administratork. V predpisane obrazce morajo vpi­sovati šifre poklicev: za evidenco in nadzor skupnosti pokojnin­skega zavarovanja, za statistiko, za S K D . A kaj, ko za vse ne ve­ljajo enake š t i r imestne ali tri­mestne šifre posameznih pokli­cev! Šifre so zelo različne, tudi besedni opisi niso več zadosti.

I.ahko si predstavljamo, koli­ko časa porabijo štiri admini-stratorke, da popišejo vse obraz­ce za 4.500 zaposlenih v kranjski Planiki! Potrpele bi, tako kot molče trpijo v drugih večjih de­lovnih organizacijah, <»• jim ne bi prihajale na mi/o nove zahte­ve in nove zapovedi o šifrant-skih poklicih — kajpak vedno drugačne. Ustanove, zavodi in skupnosti se ne /naju dogovoriti in ne poenotiti, vse breme sloni na združenem delu.

Ker je kazalo, da se stvar ne bo poenostavila, prej še izdatno 'zakomplicirala', niso mogli več molčati in so zahtevali, naj ven­darle nehajo obremenjevati združeno delo. V dobi računalni­štva postaja že neresno, da se povečuje količina podatkov, k i j ih zahtevajo z različnimi šifran­ti. A so dobili odgovor: naj se dvigne združeno delo.

Združeno delo samo ne more ničesar napraviti, če se ustano­vam, k i zahtevajo takšno dodat­no delo, ne zdi vredno, da bi sploh razmišljale o poenostavi­tvi. V teh razmerah pa je najbrž prava utopija že predlog, da bi bilo še najbolj smotrno, če bi se 'dogradila' enotna mat ična šte­vilka občana.

Združeno delo naj torej piše in r iše kot si je vsaka ustanova izmislila!

Če so že vsi, in vsak po svoje, tako neutrudno inovativni, naj se združeno delo upre ali 'vzdi­gne' na drug način. Zahteva naj, da ustanove in skupnosti kar sa­me 'šifrirajo' obrazce po svojih inovativnih šifrah, združeno de lo pa naj uporablja le zakonsko predpisani š t i r imestni š ifrant poklicev, in nič več.

I). Sedej

Priprave na sejem gozdarstva in kmetijstva

G o z d a r j i , t o k r a t

p o z a b i t e n a m o n o p o l Kranj, januarja — Organizacijski odbor sejma gozdarstva h1

kmetijstva, ki bo od 10. do 20. aprila letos, je na zadnji seji ugotovil, da vse poteka po programu. I e gozdarji se ne more­jo »ogreti« za prireditev.

Seja CK ZKS

R e k l i s o Vladka Jan, srednja šola

družboslovno-jezikovne usme­ritve v Škof ji loki

»Plenum centralnega komite­ja Z K S o idejnopolitičnih vidi­kih preobrazbe vzgoje in izobra­ževanja je dokazal, kako aktual­na s tako imenovana 'šolska' vprašanja . Učenec in učitelj no­četa biti več objekta. Učitelj — komunist želi v najsodobneje opremljeni šoli z najsodobnejši­mi metodami in z res človeško žlahtnimi pedagoškimi prijemi, grajenimi brez prisile, skupaj z učencem sodelovati. To ni lahko in ni poceni.

Če bo družba sprejela ta izziv, ne le za danes, za potrebe tehno­loško zaostalega gospodarstva, ampak za jutri , za gospodarstvo, katerega človeško novo vizijo bo treba teoret ično še domisliti, bo­

mo imagovalci, suer bodo pora­ženci.

Kakšen socializem želimo do­seči, kako osvobojen človek že­lim biti, je odvisno tudi od pro­grama in vzdušja v šoli.«

»Šes t i ndva j s e t a sejemska prireditev gozdarstva in kme­tijstva od 10. do 20. apri la v K r a n j u mora bi t i . Ne smemo dovoli t i , da bi bi la to n e k a k š n a tretjerazredna prireditev, m a r v e č mora bit i na taki ra­vni , da bo spodbujala in pod­krepi la s p r imer i dogovorjene razvojne programe pri nas.« To so na seji organizacijskega odbora v K r a n j u nekajkrat poudarjali , predvsem v zvezi z gozdarskim delom sejma.

Medtem ko se kmeti jci , lov­ci in še nekateri , k i so se že vključili v program prireditev, pripravljajo po dogovoru, se pri gozdarjih ne premakne. Sl iša t i je bilo celo mnenje, du je t a k š n a prireditev za gozdar­je bolj breme kot pa obveznost in cilj za napredek. Ne glede na lo, da danes gozdarji lahko vse še sveže prodajo, njihova odsotnost na sejmu ne bi bi la opravič l j iva . »Čas je, gozdarji, d.t tokrat pozabite na mono pol, k i ga imate, in tudi sami prispevate k t istemu delu pro grama, ki je bi l v republ iki do-

Davčni pogled

govorjen in sprejet ,« je poU1

r i l eden od č lanov odbora. , In res je tako. Tud i t r gov i^

ki bo na sejmu sodelova j na jb r ž ne more r ačuna t i *\ vel ike dob ičke . Vendar h1? *!

nje ne gre. In tega se zave Pa ne le predstavniki trgoV- ^ tudi lovci in drugi razstavljaj d*1

ter proizvajalci ugotavljajo. ^ je vsaka sejemska priredi 1 ^ po svoje vzgojna, predvsem V ^ pr i ložnos t , da predstavitve

poleg svo) o p o z o r i š tudi

tisto, kar včas ih ni prav, i n r i veš , kako bi moralo biti dr ć e - -it t1

Gozdarj i bi moral i opo/.o^jfr na pomen ohranjanja g o z d 0 j . raz l ičn ih zornih kotov. M o r . f

bi se vkl juči t i v p r ikazova l sodelovanja lovstva in goZ<» _

> r a ( i H«'

stva ter ohranjevanja nega ravnotežja. In menda, kot pravijo neka' zdaj lubadar za gozd bolj , varen kot umiranje gozdoV sploh, to ne more biti op' , l V

A

lo za odsotnost in ugotoV^ da je sejem za gozdarje ™ breme kot korist.

A. Žal> f

Legalizirano š u š m a r s t v o Bratko Škrlj, srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu:

»Vse razprave o prenovi pro gramov srednjega usmerjenega izobraževanja na plenumu cen­tralnega komiteja jasno kažejo na to, da je bila reforma prema­lo domišl jena, saj so predlagate­lji skoraj v celoti negirali, kar je bilo pozitivnega v prejšnjem vanjsk ih zadrugah, srednjem šolstvu, v zameno pa Stanovanjske zadruge so so ponudili programe, ki niso bi- nekaj let lastnice vseh stano-li ne pripravljalnica za študij na vanjsk ih h iš , k i j i h gradijo čla-višjih in visokih šolah in ne šola, n i stanovanjske zadruge. P r i ki bi vzgajala dovolj usposobljen nakupu mater iala j i m ni treba kader za delo v proizvodnji p lača t i prometnega davka .

Jesenice, 26. januarja — Ve mo, da imamo vel iko š u š m u r -jev, pravijo tudi na j e s e n i š k i davčn i upravi . Največji nesmi­sel, k i se pr i tem pojavlja, je legalno š u š m a r s t v o v stano

Prav A se n ihče ne vp 1 ra kaj je z vrednostjo dela, opravijo š u š m u r j i pri vgra^jji tega matenal.i'' Te e\ ideM1'4 ;

1 In. isti ni nikjer, se Pr^JT da so h i še vredne le t o l i k 0 ,

l ikor je bil vreden m a t e r i j posu

ne T a k a vrednost

hiš je popolnoma . Dogaja se, da plačuje jo l a 5 A ki .lil let s tarih hiš večji ° a y kot tisti , k i so v novi hiši rje j X let... V' L

J

foREK, 27 JANUARJA 1987 G O S P O D A R S T V O .3 . S T R A N @ ® I M l S I o J J © l E S G L A S

f Peku so lani izdelali 4,5 milijona parov modne obutve to -

Zanje le tisti, ki dela kvalitetno ocenjujejo, da bodo leto 1986 k o n č a l i s l a b š e , kot so p r i č a k o v a l i , vendar je

;'° treba tudi za te rezultate ve l iko m o č i . R a z n i pr ispevki so » p o ž r l i « 4 do 5 odsto­pov v e č d o h o d k a kot leta prej, negativno pa je vpl ival tudi nov sistem e k o n o m s k i h "losov s tujino. Prav zaradi njega bo Peko izgubi l okrog 1,5 mi l i jarde novih d i -

r^Šno je bilo lansko m?

f

e zko . Medtem ko se je naš Sram prejšnja leta boril le s

' l t o ° v nim trgom, je bil zadnje ^udi pod močnim udarom

j^ćega trga, ki tudi zahteva K valiteto. Poleg tega pa je 1. ,U a rJa 1986 začel veljati še no-

e v i zn i sistem, ki pa mu niso " i spremljajoči pogoji: izvoz

^Konvertibilno področje ni bil eZno dohodkovno motiviran l s ° bile zagotovljene devize

f^ravnavo računov v inozem­na problem se je pojavil že

c etku leta in na vse načine lja

S e skušali lotiti gospodarje-j , ako, da bi te negativne vpli-I a r najbolj omili l i . Zdaj oce-i J e r r i o , da to leto ne bo najbolj 0j.?.n°' vendar pa smo veliko

' v kvaliteto dela, kar se M 0 obrestovalo tudi v na-mih letih.« *«šni bodo rezultati? ijj a n ' smo izdelali 4 milijone L l s ° č parov obutve s poudar-0 a a kvaliteti in udobnosti, k i ton e v a predvsem amer i šk i |ufc Proizvedli smo za 3 od-y e več kot leta 1985. Hoteli 1 J ^ č , a ni šlo. Produktivnost

le za odstotek, kajti

vse leto smo dajali poudarek kvaliteti. To je investicija, ki bo dajala rezultate tudi letos in v vseh naslednjih letih: boljša je priprava dela, ostrejša kontrola vhodnih materialov. Zahteve po kvaliteti bomo še zaostrovali.«

Probleme smo imeli tudi z oskrbo z materiali, ker banka ni sproti plačevala računov, kljub temu da smo mi svoje naredili. Posledice nerednega plačevanja računov so neredne dobave, predvsem pa višje cene, saj je vanje v računano tudi dobavite­ljevo tveganje.« Zelo ste bili uspešni v izvozu

»Za lani velja, da se je delno spremenila pot prodaje; zmanj­šal se je izvoz na klir inško po­dročje, za toliko pa se je poveča­la prodaja na domači trg. Leta 1985 se je namreč zavlačeval podpis meddržavne pogodbe z Sovjetsko zvezo. Podpisana je bila šele februarja in mi smo že izgubili dva dragocena meseca.

Izvozili smo 55 odstotkov vse proizvodnje, to je 2 milijona 524 tisoč parov obutve, od tega je šlo 85 odstotkov ali 2 milijona 141 ti­soč parov na konvertibilno po­dročje, v Zahodno Evropo in v Z D A . To je 9,4 odstotka večji konvertibilni izvoz kot leta 1985. V skupni vrednosti pomeni to nekaj več kot 25 milijonov dolar­jev celotnega izvoza, od tega 16,5 milijona dolarjev na kon­vertibilno področje. Ustvaril i smo 3 milijone 289 tisoč dolarjev pozitivne razlike v menjavi s konvertibilnim področjem, za 57 odstotkov večjo kot leta 1985! Kljub taki pozitivni razl iki je stanje neplačanih zapadlih raču­nov pri L B T B Gorenjske in L B T B Zagreb 2 milijona 600 tisoč dolarjev, kar pomeni, da je bila p lačana le polovica lanskega

uvoza, čeprav je Peko zagota­vljal dinarje.

Določen izpad dohodka pa je pri nas še zato, ker so ti ukrepi v večjem obsegu delovali prav na področju dolarske menjave, ka­mor Peko usmerja skoraj polovi­co izvoza. In pa, kot sem že re­kel, zaradi našega dogovora s kupci, da nam zagotavljajo suro­vine, smo bili ob izvozne stimu­lacije. Ocenjujemo, da smo zara­di nespodbudne ekonomske po­litike pri izvozu ugubili okrog 11,5 milijarde dinarjev (novih!).

Ponudba obutve je tudi doma večja od povpraševanja . Vendar smo lani doma prodali 3 milijo­ne 974 tisoč parov vseh vrst obu­tve, to je 5 odstotkov več kot leta 1985. Nekaj smo jo odkupili tudi od naših kooperantov. Kakšni so rezultati gospodarjenja v lanskem letu?

»Dosegli bomo določeno realno povečanje dohodka, blizu podvojene številke iz leta 1985, s čimer pa še nismo zadovoljni, saj smo razmeroma skromni pri osebnih dohodkih. T i so znašali 102.205 dinarjev v povprečju z celotnem Peku v vsem letu, Tržič oa je imel povprečne osebne do­hodke 107.307 dinarjev.

Že drugo leto se povečujejo obremenitve gospodarstva. Lani so se vseh vrst prispevki poveča­li za 4 do 5 odstotkov. Vse to vpliva na akumulacijo, k i bo re­alno manjša kot leta 1985. Sicer v pogojih, v katerih smo danes, to ni tako skrb zbujajoče, ven­dar bo manjša od tiste, k i jo po­trebujemo za naš razvoj.«

Pred Pekom so veliki načrti

»Vsekakor moramo letos izboljšati učinke našega dela,

kar naj bi se pokazalo s 3 —od­stotno realno rastjo dohodka na zaposlenega. To je zahtevna na­loga, a smo optimisti. Prepričani smo namreč , da bodo lanska po­sebna prizadevanja za kvaliteto dala letos še večje rezultate. Uspeli smo doseči višje cene v izvozu v Z D A in upamo tudi, da bomo letos uporabili tudi izvo­zne stimulacije. Največjega po­mena pa je, da se kolektiv zave­da razmer, v kakršn ih smo, in zato vsak dela še resneje in učinkoviteje.

Ta prizadevanja so nujna, če hočemo zagotoviti razmere za gradnjo naše nove industrijske hale na Loki . Uresničitev tega projekta je nujna, če hočemo krivuljo našega razvoja šel bolj obrniti navzgor.

Vam iz izvoza obutev tudi vračajo?

»Nekaj primerov je bilo, vendar je vse vzel domači trg. Ne zaradi kvalitete, vračajo nam zaradi rokov dobave. Vzrok je neredna dobava, za katero je kriva neredno plačevanje raču­nov tujim dobaviteljem. Če ne ujamemo rokov, blago kljub te­mu odpošljemo, potem pa se ku­pec odloča, ali bo blago vseeno vzel ali pa ga zavrnil. Velikokrat izsiljujejo tudi velike popuste. Manj škode je za Peko in jugo­slovansko gospodarstvo, če ga vzamemo nazaj in prodamo do­ma, kot da bi tujim kupcem odo­bravali posebno nizke cene in si s tem slabšali položaj tudi za v bodoče.«

Zdaj pripravljate veliko pošiljko za Sovjetsko zvezo. Gre za zahtevno obutev iz belega usnja, ki se je delavke kar boje.

»Res je. Večina tega naročila je že poslana. Zaradi te obutve so prišli v Peko ruski strokov­njaki, k i pa pri teh izdelkih niso imeli nobenih pripomb. Nasprot­no, še posebej pohvalili so našo kvaliteto.«

D. Dolenc

'^podarski učinki nekaterih končanih naložb na Gorenjskem

založbe dajejo manj, kot obljubljajo ?ačrti EJ januarja — V Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske so ocenili gospodarske uč inke osmih dokončnih naložb, za \\\'^ s ° organizacije združenega dela dobile bančno posojilo leta 1984, ter uč inke 14 naložb, pri katerih je banka pomagala s poso-

JLrfSu od 1981. »lo 1983. leta. Ugotovili so, da več ina organizacij v letu 1985 ni dosegla z investicijskim programom načrtovanega D s J»'a proi/vodnje. Razlogov za to je več, najpomembnješa pa sta: zamude, od nekaj mesecev do dveh let, pri dokončanju naložb

P^tno prilaganje organizacij spremenljivim gospodarskim razmeram. 1M ]k I 1 7 Železnikov se je pred štirimi leti odločil za gradnjo skla * P n ? S n i h o s t a n k o v , za kar mu je Temeljna banka Gorenjske v ti-\ \ . x *"J odobrila 19 milijonov dinarjev posojila. Naložba naj bi pri-K l a U l n i z e ' e t a popolno neodvisnost od kurilnega olja, 'i i' 'radnja zaradi zamud pri izdelavi opreme kasnila za tri-

iV, " I I . . . , . ( V V j t a k ( ) c j a j , . Alples predlani še vedno porabil za kurja T t L l r ? n kurilnega olja.

n'k Skofja Loka je dobil leta 1984 za gradnjo »bioagregata« T^Pr ' / a P'idobivanje toplotne in elektr ične energije iz plina, k i B*Ba 8 ' z D ' a t u v čistilni napravi) deset milijonov dinarjev ban-i^vj^^soj i la . Naložba je bila izvedena v predvidenem roku in v

*!• j„ Predračuna, vendar se vedno nima uporabnega dovoljenja, irMo • 'zdelati m namestiti še posebne varnostne naprave za '•flt.v.''-'i'»!•:•• i Min Tehnik je za prva leta po končani naložbi pred-

'.^"i'Jj 1 ( ' , n i prihranek najmanj 410 tisoč kilovatnih ur e lektr ične ! * r ^ J e i n r > 1 ton kurilnega olja. Rezultati so š e vedno ugodni, saj

P'-vo tovrstno napravo pri nas.

M a j h n i i n r e v n i se s e l i j o 0 b t i n

, i > S t > ' » i i e , 26. januarja - Že več k( 8ftl a

1 'Prizadevajo, da bi našli ustrezi

, s ' " " ' " kot deset let si v jeseniški . . U H U l l t t J U , u u u , u.n.v/no rešitev za mali Lesno

Žftgg 0 l ' i . jski obrat na Zgornjem Plavžu. Nekdanja Čufarjeva Pro s^ n '^ (lar ni zmogla nakupita vsaj nekaj modernih strojev, ^ l f t . 0 r ' S(> taki, da v njih vzdržijo le najbolj t rpežni delavci; v *'*elo 1 C > U n v ' a d a t a ropot in prah. Približno 40 d-^ih;..,^'do Povprečje njihovih osebnih

avcev /aslu -««*iu. rovprecje njinovin oseDmn dohodkov je v občini

E re j Zanimivo je, da je njihova proizvodnja (mali leseni f^iii e*') tržno zanimiva in j im nikoli ne manjka naročil. Za-^Cprj0 P a Z e l o malo, saj so zaradi starih strojev in ročnega de

S f e r i h ^ V n t ) nekonkurentni, nemalokrat tudi »žrtev« raznih po IJ'kov.

!fnjs' ? 8 0 s e v občini resno zavzeli za delavce Lesno galan-^fc>'Jdfa obrata. Od lesne industrije ne morejo pričakovati , »ni S0 ' zaposlila, saj ima svojih delavcev in težav dovolj Sa ^ iS^ p r < > r najhni in prerevni, da bi j ih kdajkoli kdo maral. Za-

0 r n - ^ t ' l e k A l gospodarstvo jeseniške občine zanje druga ijsitev.

JJj _ ovna organizacija Kovin na Jesenicah ima nekaj prO* !!%ot'- n , m n a i preselili delavce l i obrata. S strokovno " u<i • a n " J m Lesno galanterijskemu »»bratu poma-

V ' s k « r L ^ S I " S K ; t l 1 s < > bo'i zanimiv proizvodni program ter stalne in i ijJi kupce. P o s k u š a l i naj bi najti kredite sa nakup ne-

^lHi s ( j | ' ! U i n ' i s i l i modernih delovnih strojev. Delavei naj hi »i|j ^ i nekdanjo Žago, ki naj hi jo potem obnovili in name

ivanja samskih delavce> I) Sedej

• Žitova temeljna organizacija Triglav Gorenjka — Lesce je prese­lila in posodobila proizvodnjo čokolade s 1 6 - m e s e č n o zamudo, zato je tudi razumljivo, da predlanska proizvodnja ni presegla tiste iz­pred štirih let, pa čeprav bi morala v tem času porasti s 1270 na 2000 ton. Do zamud je prišlo zaradi težav pri izdelavi domače opreme in pri sestavljanju nove, rabljene, domače in uvožene opreme. • Integralov tozd Tovorni promet Jesenice je pred tremi leti naba­vil pet vlečnih vozil s polprikolicami, za kar mu je Ljubljanska ban­ka Temeljna banka Gorenjske odobrila 7,8 milijona dinarjev poso­ji la . V investicijski program so zapisali, da bo temeljna organizacija že leta 1985 ustvarila z novimi vozili 198 tisoč dolarjev deviznega pri­liva in da bo s konvertibilnim izvozom ustvarila petino prihodka. Na­po*, edi se niso uresničile. Prevozi na Bližnji vzhod so padli v vodo, skoraj v celoti pa so ukinil i tudi prevoze v evropske države. Ker niso dosegli načr tovanih izvoznih rezultatov, so na lastno pobudo novem­bra lani odp'ačali še preostali del najetega posojila. • HTP Bled - tozd Grand hotel Toplice je pred tremi leti dobil za obnovo depandans Korotan in Trst skupno 46 milijonov dinarjev po­sojila. Naložba je bila končana v predvidenem roku in v okviru pred-rac unsko vrednosti. Iz 112 ležišč D kategorije so pridobili 87 ležišč B kategorije; obljub o tem, da bodo z 18.200 nočitvami na leto ustvarili 200 tisoč dolarjev deviznega iztržka, pa niso izpolnili. Predlani je bi­lo v obnovljenih depandansah le 8.297 prenočitev (celo tri odstotke manj kot pred Štirimi leti), devizni zaslužek pa ni bil večji od 132 ti­soč dolarjev. Sicer pa so Toplice v času med 1983. in 1985. letom po­večale devizni priliv z 1,5 na 2,6 milijona dolarjev. <# Alpetourov tozd Potniški promet Kranj je pred petimi leti kupil deset turis t ičnih avtobusov. Učinki naložbe so ugodni in v primerja­vi s sorodnimi organizacijami nadpovprečni . Alpetour je z njimi pre­vozil vsako leto več kot milijon kilometrov in ustvaril predlani 156 ti­soč dolarjev deviznega iztržka, leto prej pa celo 290 Jisoč. • KZK Gorenjske tok Radovljica je nameraval obnoviti blejsko farmo do junija 1983 v p red računskem znesku 69 milijonov dinarjev ter hkrat i 'povečati stale/ goved s 334 (leta 1981) na 461 (leta 1985) ter mlečnost krav s 6460 na 7500 litrov. Napovedi se niso uresničile: far­ma je bila obnovljena s skoraj dveletno zamudo in s 15 milijoni di­narjev podražitev, število goved se je do predlani povečalo le za 47, mlečnost krav pa je bila predlani še celo za desetini nižja kot leta 1981. V kombinatu opravičujejo manj mleka z nespodbudnimi ce­nami mleka, z manjšo porabo močnih krmi l in z neuspelimi oseme­nitvami. • Planika Kranj je pred stirmu leti vložila za povečanje proizvod­i l e špor tne obutve adidas, namenjene izvozu, 415 milijonov dinar­jev, od tega 118 milijonov bančnega posojila. V prvem letu po nalož-l)i je izdelala 80 odstotkov obutve, načr tovane z investicijskim pro­gramom, predlani pa je cilje že dosegla in malenkostno celo prese­či, i I »evi/ni ztržek je \ času med 198i. m 1985 letom povečala za 1,7 milijona dolarjev.

Banka je ocenjevala gospodarske učinke tudi za nekatere druge naložbe, vendar gre tudi pri ostalih za kar precejšnje razlike med obljubljenim in dejanskim.

* C. Zaplotnik

Livarna ostaja v Vincarjih

Nova livarna pomeni tudi čistejše okolje Skofja L o k a , 24. januarja — L T H je ž e v pretekli petletki namerava l preseliti l ivarsko proizvodnjo iz V incar jev n a p r i m e r n e j š o mesto, dlje od stanovanj­skega naselja, kjer bi ime la tudi v e č j o m o ž n o s t za nadal jn i razvoj. Z a l v Š k o f j i L o k i n i bilo odprt ih no­v ih industr i j skih p o v r š i n , nit i j ih ni videti v dolgo­r o č n i h o b č i n s k i h p lan ih .

Torej je 200 —članski kolekt iv temeljne organizacije L i ­varna pr is i l jen ostati v Vincar j ih . T u nač r tu j e jo gradijo nove sodobne livarne, k i bo v t e h n i č n o — t e h n o l o š k e m smis lu lahko še naprej k o n k u r e n č n a tako na d o m a č e m kot tujih trgih. V novi l iva rn i bodo boljše delovne razmere za zaposlene, manj pa bo tudi kvarn ih vplivov na okolje.

V zadnjih dveh letih, odkar v L i v a r n i redno opravljajo meritve, so ugotovili , da pozimi edino izpuh žveplovega diok­sida rahlo p r e k o r a č u j e dovoljeno mejo. Z zamenjavo kurilne­ga olja za taljenje in mazuta zaogrevanje s p l inom oziroma odpadno toploto bodo škodl j ive izpuhe v okolje znatno omil i ­l i . Obsega proizvodnje v novi l iva rn i bistveno ne bodo poveče­va l i . Predelovati nameravajo 3250 ton odlitkov, pred t remi le­t i , na pr imer, so j i h že bl izu 3000 ton. Bis tvo na ložbe so pred­vsem tankostenski , z a h t e v n e j š i odl i tk i .

Lansko zimo so v L i v a r n i i zmer i l i tudi vpl iv hrupa v oko­lju. Le p r i h iš i Vincar je 5 je b i l hrup ventilatorjev nekoliko nad dovoljeno nočno mejo.

Vse industri jske in druge odplake bodo iz Livarne spelja­l i do č rpa l i šča na Novem svetu in od tam naprej v mestno či­stilno napravo. Projekt i za č is t i lno napravo za industrijske odpadne vode in celotno kanal izaci jsko o m r e ž j e obrata bodo v k r a tkem izdelani . Upoš teva jo tako vel ike cevi, da se bodo na sistem lahko pr ik lop i l i tudi vsi stanovalci V inca r i j . Predvi­doma že ta mesec bo Projekt ivni atelje iz Ljubljane prevzel izdelavo zazidalnega n a č r t a za obrat L T H v Vincar j ih . Do te­daj mora bi t i tudi znano, kje bo Orodjarna. A l i se bo preselila na Trato, v novo stavbo, kot je bilo miš l j eno , ali pa se bo z nadzidavo še ene e t a ž e d o k o n č n o zasidrala v Vincar j ih . V Orodjarni je zaposlenih 105 l judi , glede na vel ike potrebe hla-di ls tva in l ivarstva pa je premajhna najmanj za tretjino. Predvidoma naj bi zaposlovala 200 orodjarjev.

H . J e l o v č a n

IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Planici hotel in dvorana

Jesenice, 26. januarja — Če bodo hoteli v zgornjesavski dol in i sploh kdaj resno kandid i ra t i za svetovna prvenstva ali celo za ol impijske igre treh dežel , bodo moral i že zdaj teme­ljito premis l i t i , kaj manjka K r a n j s k i gori kot t u r i s t i č n e m u s r e d i š č u in kako uredit i Planico, kjer ob svetovnoznanih ska-k a k l n i c ^ n ni ust reznih hotelskih zmogljivosti in rekreacij­sk ih objektov.

V K r a n j s k i gori zato resno r azmiš l j a jo o tem, da bi začeli gradi t i vel iko prireditveno dvorano na rezerviranem zemlj iš ­ču poleg osnovne šole . Treba bo pokr i t i tudi d r sa l i š če za Gmajnico. Že letos, predvidoma juni ja , bodo predvsem za po­v e č a n j e maloobmejnega prometa in za potrebe kraja začeli gradit i 2.500 kvadra tn ih metrov vel ik nakupovalni center ob vhodu v Kran j sko goro. Kran jskogorc i in turist i , k i potujejo mimo, bodo imel i tako na voljo dovolj vel iko s a m o p o s t r e ž n o trgovino, restavracijo, gos t i šče , pekarno, blagovnico, A B C Po-m u r k a kot investitor pa bo imela v drugi fazi gradnje na vo­ljo tudi 1.450 kvadra tn ih metrov prostora, k i je prav tako na­menjen tu r i s t i čn i in drugi ponudbi.

Končno se je nekoliko bolj premaknilo tudi pri prizade­vanjih za ureditev Planice kot rekreacijskega in športnega centra. V okviru Planiškega komiteja razmišljajo, kaj naj bi gradili v Planici. Vsaj za svetovno prvenstvo v klas ičnih di­sciplinah naj bi bila Planica bolje urejena. Načrtujejo grad­njo hotela in športne dvorane, ki naj bi bila namenjena re­kreaciji in treningu naših športnikov. J J Sedej

Na delovnem mestu

Potrebovali bi več rastlinjakov

''^iiiHHHi Precej rož so sejali že januarja, med drugim tudi v e d n o c v e t o č e begonije; 13. januarja so j i h sejali, pod umetno svet­lobo pa v kor i t ih že zelene. Še nekaj­krat j i h bodo presadil i in poleti se bodo bohotile na n a š i h okn ih . Solato bodo se­ja l i te dni , mehko, »univerzal«, k i se pr i nas najbolje obnese. Tudi nage l j čke bi moral i , toda ni semena.

t / Zelo lepo že cveto pri mule. Nekaj

i j i h bodo prodal i doma, nekaj j i h bodo zamenjal i z v r tna r sk im obratom v S i ­

sku. T u d i azaleje že delajo popke. Zdaj j i h rosijo, da se popki ne o suše , da ne vzcveto prehitro. Še le v z a č e t k u marca smejo zucveteti v vsej svoji lepoti. Po lončk ih pa so že tudi zelene rnonstere, aralije, benjamini , f ikus i , dracene, razni brš l jani , verbene, kalanhoje, f lamingovci , tudi m a n j š e sorte, k i j i h imajo neveste rade v poročn ih šopk ih .

Pelargonije so vseh vel ikost i . Od t ist ih, n a j m a n j š i h , k i so pravkar vzkl i le iz semena, pa do jesenskih potaknjencev, k i j i h bodo zdaj porezali , da se bodo bolj r az r a šča l i , marca j i h bodo spet presadil i in postavili v tople grede, ogrevane le s svež im gnojem.

»To je draga proizvodnja«, pove vodja cve t l i ča r s tva v vrt­nari j i K Z K na Zlatem polju Jaka Gašperič, »toda druge po­moči n i . Nerazvitost se pozna tudi pr i vrtnarjenju — vsaj 50 let smo za drugimi . Bolj bi se mora l i special izirat i . Tako pa vsaka vr tnar i ja pr i nas goji vse, od rož do pe te r š i l j a . Pesti nas zastarelost. Razen petih plastinjakov, od kater ih nam sneg n a j s t a r e j š e g a podrl, nismo vlagal i v n a š o proizvodnjo. Rab i l i bi nove rast l injake za l onča r s tvo . Specia l iz i ra t i bi se moral i za tiste dekorativne rastline, k i za rast potrebujejo nižjo t e m p e r a t u r o . « , } D o l o n c

( ^ ^ S S c J J g l S I I G L A S 4. S T R A N G O R E N J S K I K R A J I IN L J U D J E TOREK, 27. JANUARJA 1987

. . . K R A T K E P O G O R E N J S K I

Ledena čarovnica brez metle (njena avtorja sta delavca turisti­čnega druš tva Niko Mučič in Marko Potočnik ) ždi v idi l ičnem okolju tur is t ičnega Bleda na travniku pod Kompasom in se smehlja gostom in nakl jučnim obiskovalcem. Ob njej pogosto škljocajo fotografski aparati, ustavljajo pa se tudi blejski turisti­čni delavci in jo prosijo, naj j im že končno začara goste in napol­ni precej prazne hotele. V minulem tednu je bilo zasedenih le pol hotelskih ležišč, medtem ko bo v tem tednu menda že precej bolje. - C. Z.

Dober odziv krvodajalcev Radovljica — Lani je prišlo na odvzem krvi v radovljiški ob­

čini 1876 krvodajalcev, kar je za 7 odstotkov več, kot so načrtova­l i . Novembrske krvodajalske akcije se je udeležilo kar 1472 krvo­dajalcev in 95 so j ih morali celo odkloniti. Organizatorjem so n a m r e č svetovali, naj kličejo predvsem krvodajalce s krvno sku­pino B. Še posebej pa velja pohvaliti krvodajalce, k i so prišli na odvzem juli ja lani na Bledu. Takrat so prišli kar 404 . J R

Podkorenčani čakajo na trgovino Podkoren — Zanesljivo najs labša in sanitarno najbolj neu­

strezna trgovina je v Podkorenu, saj Živila nikoli niso imela že­lje, da bi Podkorenčanom postavila novo, manjšo trgovino. Zato so se na Jesenicah odločili, da izberejo najboljšega trgovskega ponudnika, ki bi v Podkorenu postavil majhno samopost režnico za potrebe kraja. Dogovorili so se z ljubljansko Emono, da poskr­bi za podkorenško trgovsko ponudbo, in to čim prej. Podkoren se n a m r e č razvija v turist ični kraj, ljudje vedno bolj oddajajo zaseb­ne tur is t ične sobe in apartmaje. J J g.

Hotel v Mojstrani bodo obnovili Mojstrana — Zdravilišče Triglav v Mojstrani se je preimeno­

valo v Hotel Triglav Mojstrana in tako ne sodi več med zdraviliš­ča, t emveč je gostinski objekt. Že dolgo časa se v Mojstrani trudi­jo, da bi našli denar za obnovo hotela, predvsem nadstropja, saj imajo vse sobe e tažne kopalnice in so za današn jo vse bolj zahte­vno tur is t ično povpraševanje že neustrezne. Napravili so načr te za obnovo hotela s podal jšanim prizidkom. Obnovili naj bi le zgornji del. Mojstrana bo s sodobnejšim hotelom postala turisti­čno bolj pr ivlačna. D. S.

Tečaji enot civilne zaščite Radovljica — V sodelovanju s sekretariatom za ljudsko

obrambo ie Delavska univerza Radovljica začela 13. januarja na Bledu drugi krog tečajev za enote civilne zaščite. Tokrat obrav­navajo prvo veterinarsko pomoč in so razdeljeni na devet tem. Za vse pripadnike enot civilne zaščite so tečaji obvezni, skupaj pa trajajo 53 šolskih ur. Za območje Bohinja so se tečaji začeli 14. januarja v Srednji vasi. J R

Zbor presenetil krajane Gorje — Moški pevski zbor v Gorjah si je letos omisli l malo

' rugačno »koledo«, kot j ih ljudje na tem območju poznajo še iz->red vojne in prva leta po njej. Na predvečer svetih treh kraljev 10 se pevci zbrali v Zgornjih Gorjah in potem odšli v v^ako vas v trajevni skupnosti. Povsod so sredi vasi zapeli eno ali dve narod-11 in ljubezenski pesmi. Niso moledovali po hišah, kot je bil to lekdaj običaj, vendar so vseeno dobili nekaj prazničnih dobrot. Prejšnja leta je pevski zbor pripravil v dvorani v Gorjah novole-ni koncert. Tokrat pa so z nastopi po vaseh prav prijetno prese-let i l i .

Morda pa tako nekdanja koleda ne bo šla v pozabo. Včasih >o n a m r e č vaški fantje ob mraku začeli koledovati. Obiskal i so rse hiše v vasi na predvečera novega leta in svetih treh kraljev. Tudi takrat so peli božične in narodne ter ljubezenske pesmi. Po-/sod so j ih obdarovali s kruhom, potico, klobasami in sadljevcem ali domačim žganjem. Potem so odšli v večjo kmečko hišo, kjer se je začelo kuhanje klobas. Fantje ba so odšli tudi po dekleta. Pojedina in ples sta trajala do zgodnjih jutranjih ur.

J . Ambrožič

Miniaturni živalski svet (ranjska gora, januarja — M i r k o Košir ima doma pravo jato [ozdnih ptic iz lesa in velik trop majhnih gozdnih živali. Pravi, la j ih ne bo nehal delati in ima v načr tu že nove.

Še ko je bil otrok, je rad ri-al ptice in gozdne živali. Po-»m se je pred št i r ideset imi le-

i vpisal med soustanovitelje x>vske druž ine Kranjska go-a. Gozdar je bil 25 let in z goz-om živi še danes.

Pred dvajsetimi leti je začel elati ptičje hišice. Ko pa je red nekaj leti ostal zaradi bo­rzni doma, se je lotil izdelova-ja miniaturnih gozdnih živali

i lesenih ptic v naravni veli-osti. Prvega, približno 20 krat o m a n j š a n e g a gamsa, je zre-Ijal iz jelše. Uspelo mu je, in ot samouk je delal naprej, elšo je zamenjala lipa, ki je iehkejša za obdelavo. Žival ali ptico najprej nar iše

a pooblano desko in jo potem a grobo obreze s posebno ža-

,o. Potem pridejo na vrsto dle-a, nazadnje pa rezbarski noži. '.a makete gozda in gora upo-avlja naravne materiale. Pra-i , da so najlepši panji, razje-eni od mravelj, pa korenine

viharniki . Tudi mah je lepo >polnilo.

»Rezbarim in miniature de­lam predvsem pozimi,« pravi Mirko. »Poleti za to ni časa. Razen veliko potrpljenja in dobre volje m o r a š za to delo imeti tudi smisel /a oblikova­nje lesa in seveda dobro na-b rušene rezbarske nože. Se najtežje je narediti pomanjša-nega rušovca.« A K e . m

Krajevna skupnost Brnik

Polet jim je dala telefonija B r n i k , 26. januarja — Pred dvema le toma so vse nared i l i sami z b l i zu deset t isoč prostovol jnimi de lovn imi u r ami . Zdaj se nameravajo z vsemi m o č m i zavzeti , da bi č im prej dob i l i trgovino in prostor za igr i šče . »Če smo zgradi l i ta dva gas i lna domo­va, n i vrag, da ne bi tudi t rgovine,« pravi ta predsednik sveta krajevne skupnost i Ivan K r o p i v n i k i n podpredsednik sveta Janez J e č n i k .

V krajevni skupnosti že deset let čakajo na novo trgovino. Poleg sedanje na Zgornjem Brniku so že odkupili starejšo stavbo. Obe nameravajo po­dreti in potem zgraditi novo, sodobno trgovino. V Živilih se strinjajo.

Pred dvema letoma je ne le v krajevni skupnosti Brnik , marveč na celotnem juž­nem delu cerkljanskega območja v kranj­ski občini potekala velika akcija za grad­njo telefonskega omrežja. Brničani , k i so bil i v mars i čem glavni pri akciji, so si to­krat nabrali tudi precej izkušenj . Za šest kilometrov dolgo omrežje so naredili blizu 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pridobi­li so 119 novih telefonskih priključkov, bo­gatejši pa so tudi za nič manj pomembno spoznanje: s skupnimi močmi so lahko kos domala vsaki nalogi!

»Telefonska akcija, pri kateri zasluži še posebno pohvalo takratni gradbeni odbor s predsednikom Ivanom Kropivn ikom, k i je tudi predsednik sveta krajevne skupno­sti od sredine junija lani, nam je vsem skupaj v krajevni skupnosti dala polet in predvsem zaupanje v lastne moči,« pravi podpredsednik sveta krajevne skupnosti Janez Ječn ik . »Brez posebnih težav so la ­

ni ob urejanju gasilskega doma na Zgor­njem Brn iku v prostorih doma s prosto­voljnim delom uredili tudi sobo oziroma večnamensk i prostor za organizacije. Prav tako sami so krajani prevzeli dela pri ureditvi razkopanega cestišča (zaradi vodovoda) in ga pripravili za asfaltiranje. Tudi strugo spodnjega dela potoka v dol­žini 160 metrov so pokri l i in tako vsem motornim vozilom omogočili dostop do domači j . Na Spodnjem Brn iku pa so na ta nač in zgradili prot ipožarni bazen. Prido­bitev za krajevno skupnost pa sta tudi nov plug za čiščenje snega in voziček za po­grebne svečanost i na Spodnjem B r n i k u in v Vopovljah.«

Brnik je tudi ena tistih krajevnih skup­nosti, kjer vodstvo ugotavlja, da je bila in je še vedno aktivna tudi mladina, tako v svoji organizaciji kot pri različnih drugih dejavnostih. Zelo aktivno je kulturno dru­štvo in prav tako tudi gasilski druš tv i na Spodnjem in Zgornjem Brniku. Člani Rde­čega kr iža in borci so sicer organizirani v Cerkljah, vendar se njihova aktivnost ka­že tudi v krajevni skupnosti. Želijo si, predvsem mladi, več možnosti za razl ične špor tne dejavnosti.

»Najmanj petnajst let se v krajevni skupnosti pogovarjamo o prostoru za ure­ditev špor tne oziroma rekreacijske dejav­nosti. Tudi v tem s rednjeročnem obdobju smo to veliko željo zapisali v program krajevne skupnosti. Upamo, da nam bo tokrat vendarle uspelo. Nekdanja vaška gramoznica, k i bo kmalu polna odpadkov, bi bila po naši presoji še na jpr imernejš i prostor za ureditev igrišč. Upamo, da ne bo preveč težav, saj gre navsezadnje za zemljišče, k i smo mu včasih rekl i vaško.

Druga vel ika želja vseh krajanov Spod­njega in Zgornjega Brn ika ter Vopovelj, bl izu 110 nas je, pa je trgovina. Sedanja v stavbi, k i je bila zgrajena s prostovoljnim delom po vojni, je premajhna. Deset let si že žel imo novo. Kaže , da smo zdaj na do-

Ivan Kropivnik, pred­sednik sveta krajevne skupnosti

Janez Ječnik, pod­predsednik sveta kra­jevne skupnosti

bri poti. Odkupi l i smo že starejšo hišo po­leg sedanje trgovine. S prostovoljnim de­lom bi ju podrli in pripravili zemljišče za novo trgovino. V Živilih se z naš imi želja­mi in predlogi strinjajo. Zato v krajevni skupnosti ocenjujemo, da ne bi smelo biti posebnih težav z uresničitvijo te naloge. Konec koncev smo v krajevni skupnosti že večkrat dokazali, da smo kos marsiče­mu. Zgradili smo že dva gasilna domova in ni vrag, da ne bi tudi trgovine,« ugota­vlja predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Kropivnik .

Z novim plugom pluži sneg po poteh v krajevni skupnosti Joža Stare. Z njim so zelo zadovoljni. Tokrat pa je zapadlo toliko snega, da ga Jože ni mogel več odriniti . Zato so se prebi­valci sami lotili snega z lopatami. Skupne prostore (postajališča, pred mlekarno in gasilnima domovoma) pa so očistili člani civilne zaščite.

To pa sta le dve večji nalogi za to sred­njeročno obdobje. V programu pa imajo še gradnjo dveh prot ipožarnih bazenov, ure­ditev fasade na domu v Spodnjem Brniku, razšir i tev javne razsvetljave, urejanje struge potoka Reke... Prav zdaj se na ce­lotnem cerkljanskem območju pripravlja­jo na ustanovitev skupnosti sedmih kra­jevnih skupnosti. Prva skupna akcija bo gradnja mrl iških vežic. V prihodnje naj bi na tem območju pripravljali tudi skupna praznovanja in prireditve in urejali eno glasilo za vse krajevne skupnosti.

A . Žalar

Če Smučka odpove Zimska idila na cestah « * 1 * * * V i W v ^»i^r w » ^ Liubliana. 12. januarja - Na se- se dogovorili i

Jesenice, januarja — Smučar­ska oprema je postala tako dra­ga, da je marsikdo ne more več kupiti. Se posebej s tarš i dvakrat premislijo, če se sploh splača le za čas z imskih šolskih počitnic otrokom kupovati nove smuči , smuča r ske čevlje in nasploh opremo. Znajdejo se tako, kot se vedo in znajo: pomagajo sorod­nik i in znanci, smuči romajo od otroka do otroka in če ne gre drugače, se da potrpeti tudi s staro opremo.

»Pred šolskimi poči tnicami je bila v delavnici gneča,« pravita Iztok Pergarc in Boris Pavlov-čič, ki imata že drugo leto servis za popravilo in montažo špor tne opreme na Jesenicah. »Seveda se pozna, da s tarš i ne zmorejo več vel ikih stroškov. Pr inaša jo tudi zelo stare smuči , da bi j ih popravili l . Tudi smučar sk i čevlji romajo h kupcem. Zgodi se celo, da prinesejo v zamenjavo al i prodajo še zastarele čevlje z ve­zalkami.

Največ dela je z m o n t a ž o okovja, b rušen jem robnikov, le­pljenjem, impregnacijo, popra­vljanjem zank in zaponk ter za­vor. Cene? Montaža okovja sta­ne 2.400 dinarjev, premontiranje 2.500 dinarjev, zalivanje 5.000 dinarjev.«

V delavnici popravljava tudi drsalke, kolesa in mopede. Za s m u č a r s k e čevlje sva pooblaš­čen servis žirovske Alpine. Dela v teh z imskih dneh nikol i ne zmanjka, potrudiva pa se, da je popravilo čim prej opravljeno.«

D. Sedej

Tečaji enot civilne zaščite

Radovljica — V sodelovanju s sekretariatom za ljudsko obram­bo je Delavska univerza Rado­vljica začela 13. januarja na Ble­du drugi krog tečajev za enote civilne zaščite. Tokrat obravna­vajo prvo veterinarsko pomoč in so razdeljeni na devet tem. Za vse pripadnike enot civilne za­ščite so tečaji obvezni, skupaj pa trajajo 53 šolskih ur. Za območ­je Bohinja so se tečaji začeli 14. januarja v Srednji vasi. j j{

Boris Pavlovčič

Ljubljana, 12. januarja — Na se­stanku v zače tku tega meseca, k i se ga je udeleži la tudi pred­sednica republ i škega komiteja za turizem M i l i c a Mitič, so se turis t ični delavci Kranjske gore in Bleda strinjali, da bi še to z i ­mo imeli »bele ceste«.

Zdaj najbrž velja, da je t a k š n a zimska idila še na večini gorenj­skih stranskih cest. Ko pa bo sol opravila svoje in se bo pokazal asfalt, se bo morda nadaljevala le v Kranjski gori, na Bledu na cestah okrog jezera in ob Bo­hinjskem jezeru. Za t akšno zim­sko idilo oziroma bele ceste so

se dogovorili v sozdu Združen 1

cestnih podjetij v Ljubljani. y, ste naj bi n a m r e č samo spluz1'.! ob morebitni poledici pa posipa samo s peskom (brez soli!). .

In zakaj ta novost, na k a t e f

a . se bodo morali še posebej nav. diti vozniki motornih Y° z l

e ) Menda imajo dobre (turističo ' izkušnje o t akšn ih belih c e S*f v

na Zahodu, v tur is t ičnih kraji/1.. Alpah in tudi v skandinavsK1^, dežalah . Udeleženci sestanka^ Ljubljani so menili , da velja . poskusiti — morda pa se tU j splača — tudi pri nas. ^ %.

P I S A L I S T A M

Priznanje uredni­štvu

V s a č a s t i n priznanje ured­n i š t v u za p e s t r e j š o in zani­mivo vsebino Gorenjskega glasa. Že l im, da bi t a k š e n ostal tudi naprej, vse leto. Predlagam, da objavljate č im več anekdot, humorja, ša l i n pregovorov. Tega je dovolj med nami . Ponovno naj imajo svoj prostor pod­l i s tk i v nadaljevanjih, poseb­no potopisi o zanimivost ih in običa j ih iz r azn ih deže l sve­ta. Lepo sta začeli s seda­njim o Avs t r a l i j i .

S t r a j n š a k

Pritožba bljanica

OVS L ju - Sava

Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava zajema tudi del kranjske občine. Na seji predsedstva skupščine 25. de­cembra lani so med drugim razpravljali o odločitvi kranj­ske občinske skupščine, da do­voli gradnjo novega hotelski) turističnega objekta na Krvav­cu. Ker občina nt upoštevala zakona o vodah, se je OVS l.ju bljaniea-Sava pritožila na tak­šno lokacijsko odločbo na re­publiški komite za urejanje prostora in varovanje okolja ter na republiški vodnogospo­darski inšpektorat.

Iz vodnih virov pod Klav­cem, za kateri- mora skrbeti t izvajalci OVS Ljubljanica-Su-ra, se oskrbuje z vodo okrog (H) tisoč prebivalcev kranjske, kamniške in domžalske obči­

ne. Gradnja objekta na Krvav­cu in njegova priključitev na kanalizacijo, ki je ni, bi pome­nila poseg v za zdaj še čiste vodne vire krvavškega in pod-krvavškega sveta.

Pri odločitvi kranjske obči­ne je zanimivo, da je njen upravni organ obšel OVS Lju-bljanica-Sava. Očitno pa se je tudi odločil, da bo iz varstve­nih (vodnih) pasov začasno iz­ločil omenjeno ozemlje. Ob­močna vodna skupnost Lju-bljanica-Sava bo vztrajala pri takšni rešitvi omenjene pro­blematike, da ne bodo tudi podkrvavški vodni viri prišli na seznam oporečnih in člove­kovemu zdravju škodljivih vo­da.

S. J .

SOS za živali .Smo sredi prave zime. Kaj

pa živali okrog nas? Še vedno videvamo iste žalostne prizore zapostavljenih psov čuvajev, •avrženih mačk, obstreljenih ptic lirezčutni lastniki pušča­jo svoje pse čuvaje nezavaro­vane pred mrazom, snežnimi meteži in mokroto. Nekatere pasje utice so zbite iz neka/ desk. Tudi pločevinast sod bre • nustilju, po/o -en na eni Ijo, ni nikakršno bivališče za psa čuvaja (iraje vreden je lastnik psa, ki pusti čuvaja v ograjnem prostoru brez utice ali nastreška. Stare krpe v utah niso priporočljive, ker se napije jo viage in primrznejo. Če pes lezi na zmrznjenih tleh, zboli prav tako kot človek. Ko nastopi čas parjenju, morajo hm psiee spuščene v ograjnem prostoru, ne pa priklenjene.

V mnogih državah ni več d°' voljeno imeti psa čuvaja m verigi, marveč morajo biti pji spuščeni v ograjenih prostori" z nadstreškom. Gibalni pr0' stor za srednje velikega psa )e

velik najmanj 6 kvadrati11"' metrov. Psom, ki so zaprti I skednjih, lopah, skladišč1*1' kleteh ali drugih zaprtih pT°' Štorih Tnnm-mn nt>uinn^l/1. I* moramo omogočiti dan vsaj enourno gibanje nv[ prostem. Če je pes obsojen n^ verigo, naj bo dolga najina'i) metrov (vodoravno, ne naVp* čno). Pasja ovratnica naj "^ usnjena in široka, ne pa 11(1

t

mesto nje tesno zadrgnjena riga ali celo samo :iea l'rikli-njen pes čuvaj ali pes v ogriit ^ mora imeti obvezno pasjo "(i

co na zuvetnem (južnem) k1® ju. V utici pa se najbolj obnC* nastilje suhega listja ali s" me, kar je menjati

neha večkrat P

Ko je mraz, pes prav t°^°, potrebuje vodo, vsaj dvak*0.

to­na dan. Hrana pa mora biti _ pla in izdatna. Če pes zb<>!'' ' •dravljenjem ne vrnemo od ., sati. Prav tako bolan p<s ' sodi na verigo, marveč na , plo, v hišo. Neozdravljivo ^°:e

nega ali ostarelega psa P" L treba na human način "•s'",f

()|> ti. To naj opravi veterina'' prisotnosti lastnika.

In še beseda o mačkah cenibra in junuarja imajo "\j0

gostejšo dlako. Zato so pog179 * plen preprodajalcev k<> . predelavo v krzno in za ' ' " ' ^ ,1

namene. Nasvet: mačka'11 ^ hrbtu na ra nih mestih j,. malo pristrižimo. S tem j'1' mo obvarovali, ker sm° J ^ »pokvarili« zanimiv Spomladi pa jim bo tako] sla nova dlaka. . l U , f

| , i Eva ^ l

TOREK, 27. JANUARJA 1987 KULTURA 5. STRAN ®Dmismj©isnGLAS

V Domžalah so odprli eno najlepših knjižnic pri nas

KNJIŽNICA BO KULTURNI CENTER D o m ž a l e — Nova d o m ž a l s k a knj i žn i ca v preurejenih prostorih stare osnovne šo l e je tako sodobno in lepo opremljena, da jo od otvoritve ob koncu lanskega leta kar naprej obiskujejo strokovne ekskurzije. Nekaj

posebnega ni le funkcionalno urejena izposoja knjig, t e m v e č tudi č i ta ln ice in njihova oprema ter prostori za prireditve, saj naj bi k n j i ž n i c a s č a s o m a prerasla v s r e d i š č e o b č i n s k e g a kulturnega dogajanja.

Če so hoteli v Domžalah ohraniti mati-čnost knjižnice, so morali poskrbeti tudi za pr imernejše knjižnične prosto­re. Knjižnica, k i še vedno deluje v okrivu Delavske univerze Domžale , bo kmalu postala samostojna delovna or­ganizacija.

a se maj 180

9 n o v i domžalski knjižnici je treba govo-1 samo v presežnikih, čeprav Domžalčani

H 'm_erno skromno pravijo, da njihova "Jižnica ni najlepša v Sloveniji; to mesto

e r»da pripada tolminski. A l i je naj lepša ali . -niti ni tako važno. Pomembneje je, d kv H s t a r i n Prostorov, velikih komaj .

adratnih metrov, konec preteklega leta . e s e l i l a v nove na Ljubljanski cesti. Morda n ^ J e r i a edina pomanjkljivost ta, da se je . ko l iko odmaknila iz domžalskega centra, sta ^ ^ a p r e ^ ' T o d a preurejeni prostori

r e osnovne šole in najsodobnejša opre-. odtehtajo tudi tistih nekaj korakov več.

jj^ovi svetli prostori, knjige v vseh oddel-^ - tako za odrasle kot za pionirje, so seve-cern 9 V ° ^ ° P r e d v s e m bralcem in obiskoval-Urp1 ^ a n a J m l a J š e je v prvem nadstropju t j ^ n igralni kotiček z igračami, primerni-V|. knjigami, kasetami... Tu je vse pripra-spo.n0 t a k o - d a s e o t r o c i v prijetnem okolju £u

z ^ a ya jo s knjigo, se jo nauče ceniti in ivp ^ U e n ^ r a t n a t e d e n pripravljajo ure

to?vljic in igralne ure, v mediotečnem ko­pa vrtijo filme. Igrače, s katerimi se

otroci spoznavajo ob knjigah, niso izbran« kar na slepo, temveč so res didakt ične. V pr­vem nadstropju sta š tudijska in časopisna čistalnica, kjer je na voljo okoli 89 naslovov periodike. Čeprav še ni opremljen, pa mor­da kaže omeniti tudi glasbeni kot, kjer bodo na voljo kasete in plošče ter, seveda, slušal­ke.

V spodnjih prostorih je poleg prostora za izposojo tudi večji prostor za prireditve, kot so literarni večeri, recitali, predavanja. Vse pa povezujejo hodniki, na katerih so v vitri­nah razstavljene najs tare jše knjige, k i j ih premore knjižnica, knjige, k i so j ih napisali domači domžalski pisatelji in drugo. Med­tem ko na hodnikih že nastaja stalna slikar­ska zbirka razstavljalcev, k i so do zdaj raz­stavljali v knjižnici, pa je večnamensk i pro­stor obenem tudi galerija za nove umetnike, ki se šele uveljavljajo.

»Knjižni fond je za zdaj kar primeren. Okoli 50 tisoč knjig imamo,« je povedala vodja knjižnice Mari ja Zupane. »Težava je le v tem, da v stavbi sami še ni urejenih skladišč za knjige, tako da j ih imamo en del

v bližnji osnovni šoli. Del knjig pa sodi v ta­ko imenovano potujočo knjižnico, s katero oskrbujemo izposojevališča po manjš ih kra­jih. Tako kot lani bomo tudi letos dokupili okoli štiri tisoč knjig.«

Ko so se v Domžalah odločili za novo knjižnico, so imeli v mislih ne le boljše pro­store za izposojo, temveč tudi nove dejavno­sti. Lepi in funkcionalni prostori kar kličejo po tem. Galerija, predavanja in literarni ve­čeri so že prvi zametki kasnejšega kultur­nega centra, v katerega naj bi se razvila knjižnica. Za to bomo potrebovali tudi do­volj zaposlenih,« pravi Marjan Gujtman, k i se je kot bibliotekar pripravnik šele pred kratkim zaposlil v knjižnei. »Zdaj nas je osem, letos pa naj bi zaposlili še enega ali dva nova delavca.«

Te dni je v knjižnici organiziran počitni­ški program za otroke. Do 5. februarja se bodo zvrstile ure pravljic in igralne ure, vr­teli bodo risanke, otroci bodo reševali knji­žni kviz, zavrteli pa j im bodo celo vrsto slo­venskih filmov, k i j ih imajo na videokase-tah: Srečo na vrvici , Pastirce, Poletje v školjki in druge. Otroci pa se bodo srečali tudi s pisateljem Vitanom Malom in sklada­teljem Janezom Bitencem.

Nova domžalska knjižnica torej ne bo iz­ključno za izposojanje knjig. Loti la se bo tu­di nove naloge — nuđenja informacij. Za kaj takega bo treba še nekaj denarja. Ven­dar pa se v domžalski občini, kot je povedal tajnik kulturne skupnosti Pavel Pevec, ni treba bati, da načr ta o razvoju knjižnice ne bi uresničili . Že sedaj so del sredstev za ure­ditev knjižnice prispevali Domžalčani s sa­moprispevkom. Celotna investicija z opre­mo vred je veljala okoli 120 milijonov dinar­jev. Da imajo v Domžalah veliko posluha za kulturne potrebe, kaže že to, da so ob knjiž­nici, k i je imela med investicijami priorite­to, odprli tudi novo kinodvorano. L . M .

Foklorna skupina Iskra

FOLKLORISTI SIRIJO PROGRAM K

D l a n J — V devetih letih delovanja je Folklorna skupina Iskra n a š t u d i r a l a izvirne slovenske in makedonske e s e . Nastopala je doma in v tujini. Ob plesni skupini sta š e glasbeni ansambel in o t r o š k a skupina, za bodoč i

> t a m b u r a š k i ansambel pa že imajo instrumente. ^ kontrabasistom, basistom,

dvema klar inet is toma in bob­narjem. L a n i je glasbeni an­sambel ustanovil samostojni kvartet (harmonika, kontra­bas, k i tara , klarinet) , k i nasto­pa tudi samostojno in po na­stopih, igra tudi v d r u ž a b n e m delu za ples. Zdaj ustanavlja­mo še t a m b u r a š k i ansamberV- . pod vodstvom Dani ja Zajca. Tambur ice so že kup i l i in upam, da se bodo k m a l u pred­stavi l i . Z a vmesne t o č k e pr i ­l ožnos tno sodeluje tudi trio c i -t r a š e v Rada Kokalja ,« pravi M a r i j a Š e n k .

V s a k a š i r i t ev repertoarja pa je povezana tudi z v e l i k i m i vlaganjem v narodne n o š e s področ ja , katerega plese pred­stavljajo. P r i tem j i m f inančno pomaga Iskra Kibe rne t ika , u s p e š n o pa sodelujejo tudi s kranjsko zvezo ku l tu rn ih or­ganizacij , k i j i h vk l juču je tudi v programe nastopov. Nasto­pal i so na festivalih fo lk lornih skupin na Ohr idu , R e š e t a r i , Djakovu, Daruvaru , festivalih bratstva in enotnosti v Nikši-ču, B i to l i , na R e k i , v Gorn j i Radgoni , v pobratenem mestu Rivo l i in Železni K a p l i , na š te­v i l n ih proslavah in pr i redi tvah I sk r in ih delovnih organizacij po Goren jskem in kra jevnih skupnost ih kranjske obč ine . Na j l epše spomine imajo na sredozemski festival Srebrn i ml in leta 1983 v Trapan i na S i ­c i l i j i , kjer so zastopali barve Jugoslavije na desetdnevnih nastopih. Z a popestritev turi­s t i čne ponudbe j i h že vrsto let zapored vabijo na nastope na Bled , v Postojno, hotel Lev v Ljubljano.. . L a n i so se kranj­skemu obč ins tvu predstavil i na c e l o v e č e r n e m nastopu v P r e š e r n o v e m g leda l i šču . V preteklosti so prejeli š t ev i lna pr iznanja, med drugim tudi malo P r e š e r n o v o plaketo.

Drago Papler

V

v - 1 , n ' r , 11 i % Hi ° r r » i skupina Iskra. — Koto: A. BOC

\ i ^ ° r n a skupina Iskra je iS S H * Z r a z P a c ^ e predoselj

\ t ° lgo le tno tradicijo, nad ' i ( > 'mela patronat tovar

i ?a • okr i l jem komisi-Slffl kulturo pri s indika ln i X e n c i I s k r o Kibernetike \ ] J e kot sekcija ob meša -|!h, ..pevskem zboru, f i lmar %i l K , | v n i k i h in recitatorjih , kv p ° b r e razmere za delo ] ^n-1 " 1 R A Z V ° J T U D I F O L _

H J J ^ s k u p i n a . Razrasla se |e H rni °J** vrsto povabila števil J V i.'' i z l s k n > ' š t u dente in ti^SiJ ° ' k l o r n o skupino vodi N h - ' . ( a barija Šenk.

, s k i vodja L l mentor je

Jože Senk, za organizacijo pa skrbi Franc /i/.mund. »Naj­prej smo v repertoar vključili i /v i rne gorenjske plese iz oko­lico Kran ja , iz Predoselj. Plese jo obl ikoval J o ž e Š e n k po last nih zupis ih iz l judskih izročil, šeg m navad. Nastope smo z leti razš i r i l i in sedaj p lesn im splete gorenjskih plesov, pri morsko š a g r o , go r i čke plese,

/.a katere je postavil koreogra­fijo mag. Bruno Ravnikar , ob pomuti Slobodana Markov ica pa smo n a š t u d i r a l i tudi make (ionske plese i/. Bitole in vin

plese,« je povedala ored-š k e lednica skupine Mar i j a

pro( Sen!

Vaje imajo dvakrat na teden v osnovni šoli Jos ipa Broza — Tita v Predosljah.

L a n i marca je bi la v tej šoli ustanovljena o t r o š k a folklor­na skupina, k i deluje pod okr i -hein Iskrine folklorne skupine in je bodoči kader za s t a r e j š o skupino. V o t rošk i skupin i va­di 14 pafrov, njihov mentor je M a n j a Š e n k , korengra! Jo/.e Š e n k , korepetitorja pa N u š a Z a d r a ž n i k ir. T o m a ž Rehber-ger. N a ta nač in se oddolži jo za prostor, v katerem vadi l sk r ina folklorna skupina. » I m a m o zelo 'močno ' glasbeno zasedbo s tremi harmonikar j i ,

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gorenjski kraji in ljudje v stari fotografiji. V Mal i galeriji je na ogled raz­stava Portreti in obrazi v sodobni slovenski fotografiji. V galerij­skih prostorih Prešernove hiše so na ogled slike iz starih gostiln.

V Prešernovem gledališču se vse do konca tega tedna vrstijo abonmajske predstave Molierovega Žlahtnega meščana.

V galeriji Kavka bar razstavlja akvarele arhitekt Dušan En-gelsberger.

J E S E N I C E — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah.

V razstavnem salonu Dolikje na ogled razstava slik Matjaža Mauserja iz Radovljice. V R B A , D O S L O V C E — Prešernova rojstna hiša in Finžgarjeva hi­ša sta ta mesec še zaprti. S K O F J A L O K A — V novi Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta razstava akad. slikarja Franca Novinca.

Danes ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Marija Frantar ob dia­pozitivih govorila o Tien Sanu 1985. V četrtek, 29. januarja ob 18. pa ima škofjeloški Foto kino klub svoj občni zbor.

ŽELEZNIKI — V salonu Alplesa je še do konca tega tedna odpr­ta razstava likovnih del akad. slikarja Iveta Šubica.

R A D O M L J E — V galeriji Repanšek razstavlja skulpture Tone Svetina.

L U K O V I C A — V galeriji Pr i vodnjaku (restavracija Napoleon) je odprta razstava slik akad. slikarja Mika Simčiča.

K R A N J — V Delavskem domu, vhod 6, bo danes ob 20. uri Gleda­lišče čez cesto pripravilo predpremiero d r ame Iztoka Alidiča Se­menska gasa 27.

K O M E N D A — Kultumo-prosvetno društvo Janez Čebulj Komen­da vabi na koncert moškega pevskega zbora iz Ljubečne in do­mačega pevskega zbora v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri v kul­turnem domu v Komendi.

M U Z E J S E Ž E L I O D P R E T I

Jesenice — Pod okrilje Tehn iškega muzeja na Jesenicah spadajo tudi objekti Stare Save, k i so spomeniško zaščiteni. Sam Tehniški muzej ima prostore v Ruardovi graščini, kjer so pisar­niški in razstavni prostori, depoji ter maketarska delavnica. Pro­stori so sicer dobro urejeni, vendar j ih zaradi neurejenega pri­ključka na toplovodno omrežje ne morejo uporabljati vse leto. Zato bi se radi letos priključili na jeseniško toplovodno omrežje.

V Tehn i škem muzeju bi z delno adaptacijo prostorov lahko pridobili še okoli 300 kvadratnih metrov razstavnih in pisarni­ških prostorov. Letos bodo zato obnavljali staro graščino, saj naj bi Tehnišk i muzej z novo organiziranostjo postal sedež občinske­ga muzeja. Popravila so nujna tudi na drugih objektih ob grašči­ni na Stari Savi, kot so cerkev, plavž z dimnikom in fužinarski objekti. Še vedno razpada stara kasarna, za katero bi morali poi­skati reši tev in j i opredeliti funkcionalnost.

Če bodo Jesen ičanom in drugim obiskovalcem res lahko na voljo vsi razstavljeni eksponati in obnovljeni stari fužinarski ob­jekti, bo moral biti muzej bolj dostopen. Zdaj je namreč za žele­zarsko ograjo.

D. S.

F I L M I N A V I D E O K A S E T A H

Ljubljana — Že pred dvema letoma je Viba film poslala na trg video kasete, na katerih so bil i pre težno mladinski slovenski fi lmi — Kekec, Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja polža, Ne jo­či, Peter, Pastirci, Povest o dobrih ljudeh, Ko zorijo jagode, Dese­ti brat in Idealist. Prva serija teh filmov na kasetah je kmalu po­šla, zato1 so se v Vib i odločili za ponatis, obenem pa so pripravili tudi novo serijo, v kateri so še Ljubezen, Poletje v školjki, To so gadi in Maškerada . Za letos bodo verjetno na voljo filmi Heretik, Christophoros, Kormoran, Čas brez pravljic, Na svoji zemlji in drugi. Po tem programu bo kar dobra tretjina vseh doslej posne­tih slovenskih filmov dostopna tudi na video kasetah.

V V ib i pripravljajo tudi program, k i bo namenjen izobraže­valnim ustanovam. Gre za portrete slovenskih kulturnih delav­cev, kot so Beno Zupančič, Janez Vipotnik, Ivan Potrč, Danilo Lo-kar, Neža Maurer, Fi l ip Kumbatovič-Kalan, Vladimir Skrbinšek, Zvonimir Rogoz, Avgust Černigoj, Pavle Šivic, Vi lko Ukmar in drugi.

Zapis s koncerta

H V A L E Ž N A P U B L I K A

Kranj — V sredo, 21. januarja, je bilo na koncertnem odru Delavskega doma spet živahno. Množica obiskovalcev je prišla na svoj račun.

Glasbeni večer se je začel z nekaj pesmimi dixielanda, glas­bo, k i že sama po sebi teži k sproščeni atmosferi in za katero ra­zumevanje in sprejemanje ni potreben poseben napor.

Sledil je nastop Toneta J a n š a (saksafon, flavta), Dejana Pe­čenka (klavir), Lada Rebreka (bas) in Dragana Gajiča (bobni). Kvartet je poslušalcem ponudi' predvsem glasbo J a n š i n e g a zad­njega ustvarjalnega obdobja. V mislih imamo njegovo zadnjo ploščo z Woodyem Shavvom, ki bo v kratkem izšla na Nizozem­skem.

Drugi oziroma tretji del večera so zapolnili člani kranjskega Dixieland banda. Kaj kmalu so našli vez z začetkom koncerta. Ob enajstih zvečer, ko bi se bil moral konceri. končati , se je ob­činstvo šele prav razživelo.

Tone Janša: »Skoraj dve desetletji sem se trudil, da bi v do­mačem Kranju pridobil 'svojo' publiko. Mis l im, da sedaj končno lahko rečem, da mi je to uspelo.«

Tone Pogačnik (Dixieland): »Na današn jem koncertu smo imeli publiko, kak r šno si ansambel lahko samo želi. To so novi, mlajši poslušalci, in to nas še posebej razveseljuje.«

Tudi ta koncert je potrdil novo programsko zasnovo Kluba ljubiteljev glasbe, k i očitno že p r inaša prve sadove!

Vine Bešter

L A I B A C H V L J U B L J A N I

Vse kaže, da bo uspelo skupini Laibach po dolgih štirih letih nastopati v Ljubljani. Njihova koncerta sta predvidena za 2. in 3. februar, najverjetneje v Festivalni dvorani.

Igor Vidmar ;.rek ŠKUC R.O.P.O.T - a obljublja v nedeljo, 8. februarja, v dvorani Slovana na Kodeljevem še eno poslastico — Nicka Cavea. Nastopil bo s skupino The Bad Seed.

(vb)

GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 27. JANUARJA 1j|

Kranj — Med zimskimi počitnicami večina učiteljev ne sedi pre-križanih rok. Posebno prvi teden so namenili za strokovno izpo­polnjevanje. V osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini so se sre­čali učitelji tehnične vzgoje in si nabirali nove dragocene izkuš­nje v modeliranju. — Foto: F. Perdan

Denar za dražgoški spomenik Skofja Loka, 22. januarja — M a j a letos bodo začel i obna­

vljat i d r a ž g o š k i spomenik. Z obnovo ne k a ž e več od l a ša t i , saj se p o š k o d b e iz leta v leto poglabljajo, s t r o šk i pa rastejo. Zdaj so ocenjeni na p r ib l i žno 30 mil i jonov dinarjev, k i j i h je treba zagotoviti pred z a č e t k o m dela.

Polovico vsote bodo zbral i v škof je loški občini , polovico v drugih gorenjskih. Z a loški omejeni p r o r a č u n je zalogaj tako velik, da bodo pros i l i za dovoljenje r e p u b l i š k i sekretariat za finance, če lahko vzamejo denar iz p r o r a č u n s k i h v i škov za preteklo leto al i pa se j i m za tol iko poveča jo pravice v le toš­njem p r o r a č u n u .

H . J .

Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo

Zdaj še tehnična vzgoja Kranj — Zimski tečaji in zdravstvene kolonije so že znana in u t e č e n a dejavnost, s katero v Gorenjskem društvu za cere­bralno paralizo praktično preskušajo in uveljavljajo stroko­vna spoznanja medicine. Letos si bodo prizadevali, da bi z nakupom razne t ehn ične opreme še na druge nač ine spod­bujali otrokov razvoj.

Otroci s cerebralno paralizo, k i so vključeni v Gorenjsko dru­štvo za cerebralno paralizo, preživljajo tudi te zimske počitnice v smučar sk ih tečajih. Za s tare jše se je minuli teden končal v Kranjski gori, za mlajše pa se je ta teden na Jezerskem šele za­čel. Letos je smučalo 35 otrok. Smučan je za otroke iz vseh go­renjskih občin organizirajo v druš tvu že precej let, saj se je prav ta šport izkazal kot posebno primeren, ne le za razvijanje gibal­nih sposobnosti otrok s cerebralno paralizo, temveč je to tudi na­čin za uživanja zimskega veselja.

Letos nameravajo za najmlajše organizirati tudi tako imeno­vani vrtec na snegu. Malčki se bodo zgodaj navadifi na sneg, ne glede na to, ali bodo kasneje stali na smučkah ali pa sedeli na sankah. Že lani so v druš tvu ugotovili, da je za nekatere otroke primeren tudi 'ski bob'. Ker pri nas t akšn ih tečajev še ni , so lani in letos nekaj otrok poslali z drugimi slovenskimi otroki na tečaj k Avstrijcem, k i že dalj časa prirejajo t akšne tečaje za otroke s paralizo.

Zimski tečaji so poleg poletnih zdravstveno - terapevtskih kolonij in letovanj za otroke s cerebralno paralizo tiste oblike, v katere lahko druš tvo vključi največ otrok.

»V druš tvu si prizadevamo, da bi našli še dodatne dejavnosti, zanimive in koristne za druge otroke, ki se ne ukvarjajo toliko s športom,« je povedal Jože Perne, predsednik Gorenjskega dru­štva za cerebralno paralizo. »Našli bi radi predvsem take, da bi otroke zanimale vse mesece v letu. Skupaj s strokovno skupino zato spodbujamo ne le nakup igrač v terapevtske namene, tem­več bi imeli radi za te otroke pravo izposojevalnico igrač in pripo­močkov.«

Če bo dovolj denarja, bodo letos kupili tudi hišni računaln ik s pripadajočo opremo. Se prej pa bodo organizirali tečaj računal­ništva, k i nudi veliko možnosti tudi za poklicno delo gibalno mo­tenih otrok in mladostnikov. Zato je treba otroke z računalni­š tvom seznanjati dovolj zgodaj. Za nekatere bo seveda potrebna posebej prilagojena tipkalnica. Razen tega pa si v druš tvu priza­devajo tudi za drugo tehnično opremo, saj bi radi, tako kot doslej, dejavnosti posneli na filme ali videokasete. Že doslej so bil i filmi o njihovi dejavnosti del izobraževanja za nove terapevte in star­še ter za predstavitev druš tva slovenskim in drugim druš tvom doma in v tujini, s katerimi si izmenjujejo tudi izkušnje.

L. M .

Tudi po 30 vencev na dan — V cvetličarnah imajo ta čas polne roke dela. V vrtnariji KZK na Zlatem polju narede cvetličarke tudi po 30 vencev na dan. Prav nič ne sinejo gledati na uro, pra­vijo, kajti mrlič ni krojač, ki bi lahko rekel, naj »pride d r u g i č , se pošalijo dekleta. Kadar je treba, potegnejo / delom (udi v pozno popoldne ali večer. Venci so dragi; vse cvetje zanje dobe od dru­god, tudi iz uvoza. Mimogrede, te dni M je spet /a 30 dinarjev po­dražil nagelj. Zdaj stane najcenejši venec 25 tisoč dinarjev, ven­dar pripominjajo na Zlatem polju, da se njihovi venci uvrščajo med najlepše pri nas. — Foto: D. Dolenc

V Torkli pod Šmarjetno goro

Snežna zabava po lastnem scenariju Kranj, 24. januarja — Tako kot letos se odrasli še niso potrudili; kot bi se kosali, kdo bo šolarjem med zimskimi počitnicami po­nudil več poučno —zabavnega. Vrstijo se tečaji smučanja in dr­sanja, plesni tečaji, koncerti, likovne šole , športna srečanja, ure pravljic, filmske predstave...

Kljub bogastvu raznolike po­nudbe počitniških prireditev, k i se j ih šolarji z veseljem udeležu­jejo, pa je tudi še veliko otrok, k i se najraje zabavajo po svoje, ta­

ko in takrat, ko si sami poželijo. Za snežne igre imajo v teh po­

čitnicah res obilo možnosti . Bela odeja je debela, pokrila je tudi večje in malo manjše kuclje

Boštjan Eržen

Valerija Svast

med bloki v mestu, za vasjo. Je kaj lepšega in razburl ivejšega kot zvaliti veliko kepo za sneže­nega moža, se s sankami ali smučmi zapeljati po strmini, dr­veti po napihnjeni zračnici ali s senom napolnjeni vreči, okepati prijatelja!

Eno takih prizorišč počitni­škega živžava je tudi Torkla pod Šmar je tno goro. Na njenih po­bočjih si predvsem mlajši otroci kar sami pišejo scenarij za pre­življanje počitnic. V soboto do­poldne j ih je bilo kar precej, k i so s sankami ali smučmi prema­govali zasnežene strmine Tor-kle.

Prva, k i smo jo srečali in se je že odpravljala domov, je bila Svastova druž ina s Planine. Če-tr tošolka Valerija je povedala, da je tokrat prvič s s tarši in z mlajš im bratom v Torkl i . »S se­boj imam sanke. Na Planini so trije hribčki, vendar so majhni in polni otrok. Tu mi je bilo bolj všeč, čeprav sem večkrat padla. Rada bi še kdaj prišla. Prejšnje dneve sem bila v glavnem doma. Parkrat sem šla v kino.«

Boštjan Eržen, tretješolec iz Šmar ješk ih toplic, je na počitni­cah pri sorodnikih v Stražišču. V Torkl i se je sankal s triletnim

Olivera Hrkalović

nečakom Tadejem in svaJJJj »V Stražišče sem prišel v sre*. je zaupal. »Vsak dan se sank Všeč mi je. Kaj je dolgčas?«

Olivera Hrkalović s Piatt obiskuje četrt i razred š o l e " neta Žagarja. Ta teden je bi}? počitnicah pri teti v Stražišcj-njo se je hodila smuča t v To^k

»Za silo znam,« je priznala, ' pa se bom naučila v šoli V r> vi, ki jo bomo imeli na _PolMjj ^

všec. Dop01

le popoldn« V Torkli mi je sploh ni gneče, malo več otrok.«

Vsi otroci oziroma starši majo niti želje niti znanja denarja, da bi si privoščili o* počitnice v enem od smučar* (

središč. Povsem srečni s ° | bližnjih zasneženih strmi" Teh je pri nas povsod do škoda le, ker niso tud' opremljene. Torkla je imela vlečnico. S kratkimi čnicami,*ki niti niso preti' drage, bi bodisi krajevne s* nosti, druš tva ali šole lahW'j, sejale številne bregove okr?» si in mest. Povprečno vešči f l in vel iki smučarj i , kakršfl' več kot zares dobrih (in boU.;

tičnih) bi za skromno P'\J lahko še izdatneje uživali v žni zabavi. H . Jelove8'

VČ1

Društvo prijateljev mladine v Šenčurju pridno dela vse leto

Lutke, Vrtiljak, dedek Mraz in še kaj Šenčur, januarja — Izgleda, da si sploh ne bodo nič oddahnili. Ves november so se pripravljali na Vrti­ljak, ki so ga pripravili za krajevni praznik, potem so se pripravljali na dedka Mraza in mu v domu po­stavili pravo pravljično vas, vsak torek imajo plesne vaje, zdaj pa že razmišljajo o igrah na snegu.

Vseveda. Vsako leto predstavijo povsem neznan ansambel; pred­lani je bila to Kobra, lani pa an­sambel Šansa iz Kranja.

Decembra pride dedek Mraz. Letošnji je v pravljčni vasi spre­jel vsaj 300 otrok. Zaigrali so j im tudi lutkovno igrico, k i jo je pri­pravil lutkovni krožek v osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja. Ponavadi pa nastopijo še plesal­ke domače r i tmične skupine. Zdajle, pozimi,imajo v Šenčur ju

tudi plesne vaje za mlade; pou­čuje j ih Darinka Udir iz Modri­ne.

Vso pomlad se bodo pripra­vljali na igre brez meja na šol­skem igrišču. Družabne igrice pripravijo zato, da se otroci od srca nasmejejo; in s tarš i z njimi.

Tudi drugače je društvo dela­vno. Leta 1985 so uredili kar dve igrišči in postavili vrsto ljubkih igral za otroke: lesenega polža, gugalnice, hišico z mizami, vlak,

obesili so vrvi za plezanje- > za košarko in še kaj. Les }el speval KŽK, delali pa so c l

druš tva sami, prostovoljk udarn iško .

Še kup načrtov imajo. M1

se bodo že letos lotili zi iger na snegu. Snega bo, " dovolj, volje pa v Šenčur ju^ ne manjka. Le to bi radi, Dragica, da bi krajevna 5 J nost malo bolj gledala n®*VJj| bi j im na več koncih p r i s t ­na pomoč. Potem bi bilo voU delo še več.

D. P ° l e n l

Dragica Markun, predsednica Društva prijateljev mladine Šen­čur

Motor, k i že peto leto poganja delo druš tva prijateljev mladine v Šenčurju, se piše Dragica Mar­kun. Vzgojiteljica je v šenčur-skem vrtcu, za malo šolo skrbi, vodi pa še lutkovni krožek, pri­pravlja otroke za šolske in kra­jevne proslave in kdove kaj še vse. Prime, kjer je pač treba. Nič čudnega, da so v d ruš tva prijate­ljev mladine vključili vse, od najmanjš ih , ki komajda hodijo, pa do pravih velikih mladincev.

Vse šolsko leto se v Šenčurju nekaj dogaja. Najprej je oktobra na vrsti teden otroka. Takrat gredo na izlet, lani so šli na Ja­koba, z manjš imi otroki so šli tu­di s tarš i , in na vrhu so imeli imeniten piknik. Ves teden se kaj dogaja: glasheme prireditve,

-na katerih MuMpejO d o m a č i ' učenci glasbene šole, kakšnega še povabijo, otroci rišejo po as­faltu, gredo na orientacijske po­hode in podobno.

Decembra je na vrsti Vrtil jak, ki je postal osrednja šenčur ska d ružabna prireditev mladih. Le­tos je bil že šesti po vrsti in ved­no pride veliko ljudi. Najbolj za­nimive so predstavitve domačih talentov. Eden takih je bil letos Puharjev Roman iz 7. razreda, ki sam sestavlja, piše in ureja

Posebnosti blejske Okarine

Tabla za izpovedovanje, vegetarijanska hrana in še kaj Bled, 23. januarja — Da ne boš pisal le o zanemarjeni blejski avtobusni postaji in o njenem popisanem in porisanem straniš­ču, pojdi še v Okarino, v gostišče na Riklijevi eesti, ki ga je od blejskega planinskega društva najel Leo Ličof, in si oglej še najlepše stranišče na Bledu, so me karali domačini.

Okarina ima res dobro ure­jeno s t ranišče , ki ga »krasita«* vsaj dve posebnosti. Že ko se po stopnicah spuščate tja, ka­mor gre še cesar peš, boste na levi in na desni ter na stropu lahko opazovali labode, jezer­ske pošast i in vse drugo, kar sta naslikala in z barvami po živila Iztok Osojnik in Dušan Pir ih - Hup. Na koncu stopnic preseneti nepoučenega obisko viilca še tabla s k rodbin goba za brisanje — kot v šoli. Leo Ličof pojasni, da so (moški) g o s t j i prej risali in pisali na s t ran išče stene, se tam izpove­dovali, kar j ih je težilo, se hva­li l i o tem in onem...Ko j im je namestil tablo, je »straniščna kultura« izginila s sten, zato pa je »oživela« tabla. Kaj vse je že pisalo na njej?! »Preden pote­gneš vodo, se primi za kljuko, da te zrak ne potegne v školj­

ko,« ali: »Ne meči cigaretnih ogorkov v školjko, ker tudi jaz ne hodim na s t ranišče v tvoj pepelnik...«

Okarina ima še druge poseb­nosti. Prva je vsekakor njen najemnik, Leo Ličof z Bleda, k i je končal gostinsko šolo in potem več kot v gostinstvu de lal v turizmu, š tudiral ter živel nekaj časa v Nepalu in Indiji. Seznanil se je z azijskim nači nom življenju in prehrl»rnev»r nja in nekaj »azijskega« je pri nesel tudi v gostišče, ki ga je prevzel lani spomladi. Polovica menija je vegetarijanska, pou darek je dan sveži zelenjavi, hrani iz kalčkov in drugi »mi-krobiotični hrani«, jedilnik pa obsega poleg sojinega zrezka tudi povsem običajne in doma­če jedi, kot so žganci, ričet, ze­lje... Gostje, največ j i h je iz blejskih hotelov, nekaj pa je

tudi domačinov, ki prideJ ^ radovednosti, si z dobr* JO delom hrane lahko postroje kar sami. V svetu je to s i c ^ nekaj običajnega, pri P 3 ^ 8

prava redkost. Gostom P 1*,*" jajo med večerjo diapo^i $ lepotah Bleda, G o r e n j S * ^ Slovenije in j im vrtijo ' 7 ujbj glasbo. 'Moja /olja je, l ' a ipfl lo i'os1i*ee ohert*»mHitdi ^ ja. Zdaj visijo na stena%j»-produkci je« Kgona Sen $ \ prej je razstavljal svoja ^ Franc i Bregant / H^ZJ" H«itav

nekaj časa bomo preda druga,« pravi Leo. . Q

In če omenimo :e a<i' J j sebnost blejske Okai nn> : Jjtf ne roke so kup snega Pr^.js^

le v don

: Z a p l o J ^

stiščem obli v d0*^ no figuro.

TOREK, 27. JANUARJA 1987 K R O N I K A 7. S T R A N ( m m m m m u A s

Še enkrat o fantiču, ki so ga smučarski vaditelji po končanem tečaju pozabili na Ljubelju

Miha Zaplotnik:

Mislil sem, da je Tržič čisto blizu Tržič, 22. januarja — Gorenjsko javnost je že prvi č lanek o pozabljenem otroku na Lju­belju zelo razburil , razburil pa je tudi vaditelje, k i učijo t rž iške otroke smuča r sk ih ve­ščin na Zelenici; in to tako, da so v četr tek, 22. januarja, poklicali novinarja na razgovor na Ljubelj.

hkrati. Posebej sem vprašal , če je še kdo od naše skupine, k i ni oddal smuči. Nihče se ni javi l . S l i smo še v restavracijo in se pripravili za odhod. Ko je avtobus prišel, smo obveščali otroke spodaj v restavraciji, zgoraj in zunaj, da je za učence Grajzerje-ve in kr iške šole odhod.«

Štefan Jakšič , profesor telovadbe v os­novni šoli Križe: »Ko smo zbrali otroke v avtobusu, sem preštel otroke iz svoje sku­pine, prav tako je štela otroke tov. Grumo-va iz Grajzerjeve šole. Ko sem ugotovil, da so »moji« vsi, sem nehal šteti. Eden od otrok je pozabil rokavice in smo ga poča­kali , da j ih je šel iskat. Medtem je otrok samovoljno, ne da bi koga obvestil, izsto­pil pri zadnjih vratih. Otroci so mi to na­slednji dan takoj povedali.

Dvajset minut za nami je peljal v Brači-čevo šolo še drugi avtobus in bi se otrok lahko peljal z njim, toda fant se je sam po­dal proti Tržiču. Že po enem kilometru mu je ustavil Bruno Teran, učitelj smučanja pri Zvezi vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja . Povabil ga je v avto, a fant ni hotel vstopiti, češ da bo prišel oče ponj. Dva kilometra nižje mu je ustavil Ivan Jarc, k i vozi kombi T K S Tržič. Otroka je prepričeval, naj vstopi, vendar ni hotel. Tudi njemu je dejal, da bo prišel oče ponj. Ustavil mu je tudi dr. Lavrič iz Kranja s sinom, k i je celo Mihov sošolec. Ni hotel v avto, raje je šel peš proti Tržiču.«

Silvo Japelj: »Ob 17.15 je prišel k meni otrokov oče vprašat , kje je otrok, pa sem mu dejal, naj pogleda, če je šel morda s katerim od sošolcev domov.«

Štefan Jakš ič : »Na Zelenici se te dni uči smučanja 126 ali 127 tržiških otrok, od

Takole so povedali vaditelji.

Silvo Japelj, učitelj telesne vzgoje v os­novni šoli heroja Grajzerja, k i je imel v skupini tudi 9-letnega Zaplotnikovega Miha iz Sebenj: »S svojo skupino sem pri­šel okrog 14.45 do hotela na Ljubelju, kjer Smo oddajali smuči. T r i skupine so prišle

predšolskih pa tja do osmošolcev. Zanje skrbi 11 vaditeljev, skupine so normalne, po 10 do 12 otrok je v eni. Razumemo, da so bil i s tarši prizadeti, toda mi smo storili vse. Za to, kar se je zgodilo, je kriva le otroška muhavost.«

In kaj pravi Miha? Toliko zasliševanj je že moral pretrpeti te dni, da se mi kar za­smili .

»Miha, zakaj si ušel iz avtobusa?« ga povprašam.

»Saj v avtobusu sploh bil nisem.« »Nisi bil?« »Ne, n'sem bil.« »Ja, kje pa si potem bil?« »Tamle zunaj,« zamahne z roko in poka­

že proti kuclju pred restavracijo. »Kako, da si jo ubral kar peš proti Trži­

ču in nisi hotel k nikomur prisesti?« »Mislil sem, da je Tržič čisto blizu.« Zdaj sem bila brez besed. Komu naj ver­

jamem? Odločnim trditvam vaditeljev, da je bil otrok v avtobusu in se je pri zadnjih vratih zaradi kdove kakšn ih muh izmuz­nil ven? Pravijo, da ima učitelj vedno prav!

A zakaj naj bi fant lagal? Saj nima vzro­ka! Zdi se mi, da je vaditeljem ob otroko­vih izjavah postalo nerodno. Otroci in go­lobi pa res najbolj »oserjejo« hišo, pravi stari pregovor.

Mirko od Dela pa ni odnehal. S svojim malim kasetarjem je pri enem od otroških omizij v restavraciji posnel tudi tole:

»Ali vas je tovariš pred odhodom iz K r i -žev preštel?«

»Je.« »Koliko vas je pa bilo?« »27, potem pa 26 . . .« »Ali tovariš ni imel seznama?« »Ne, saj si je zapomnil . ..« No, upam, da si bodo to šolo, k i se je sre­

čno končala, tržiški vaditelji dobro zapom­nil i .

D. Dolenc

KLICAJ ZA VARNOST

Papir

in les ne sodita

k p e č i V Škofji L o k i je na Silvestrovo izbruhni l m a n j š i p o ž a r

v ku r i l n i c i stanovanjske h i še v Podlubniku , ker je stano­valec postavil poleg peči š k a t l e iz papirja. V Trbojah je de­kle čisti lo peč za centralno ogrevanje, pr i tem pa je pepel z žer javico odložilo kar v lesen zaboj, k i se je potem vnel . Pred nedavnim je zagorelo v stanovanjski hiš i na Jeseni­cah, ker se je pregrela peč; ob njej pa so bile n a l o ž e n e poli-vini laste v r e č k e z ostanki blaga. V K r a n j u so pred dobr im tednom ognjeni zublj i zajeli poh i š tvo v kuhin j i , televizor in radio s kasetofonom in povzroči l i po nestrokovni oceni za pet mil i jonov dinarjev škode . Razlog: vnel se je lesen opaž , ker je b i l n a m e š č e n prebl izu d i m n i k a in t r a j n o ž a r e -če peči .

To je le nekaj j anuarsk ih primerov, k i dovolj resno opozarjajo, da je treba pozimi , v č a s u kur i lne sezone, še posebej pazit i , ko kur imo al i č i s t imo centralne, k m e č k e , t r a j n o ž a r e č e peči i n kamine. Ob p e č e h tudi n i mesta za le­sene zaboje, papirnate ška t l e , ostanke blaga in za druge hitro vnetlj ive snovi. Malomarnos t se lahko m a š č u j e , kot se je tudi las tn ikom h i š ozi roma stanovalcem v pr imer ih , k i smo j i h opisal i .

C. Z .

V^zadnjih dneh je vse več kraj smuči

T a t i c i n e p o č i v a j o

v w Kranj , 26. januarja — Snega je na vseh gorenjskih smuči­ščih dovolj, povsod je v teh počitniških dneh tudi precej gne-£ e- tatici pa ob vsem tem ne držijo kr ižem rok in s pridom iz­koriščajo malomarnost, pozabljivost in brezbrižnost smučar­jev, gnečo in druge, njim naklonjene okoliščine. Januarja je b ' lo na Gorenjskem kar precej primerov kraje smuči. Naštej­mo j ih le nekaj.

Neznanec je v četr tek proti večeru zmaknil smuči in pali-^ e na Cankarjevem trgu v Skofji Loki . V noči s sobote na ne­t i j o so izginile Elanove smuči z okovjem tvrolia iz osebnega Avtomobila na Cesti revolucije na Jesenicah. Debelo so v so­boto zvečer pogledali smučarj i , ko so zapuščali gostilno pri ftekarju v Kranju. Medtem ko so si privoščili klepet ob okrep-jj«U, so z njihovega osebnega avtomobila, ki je stal na parki­rišču gostilne, izginili štirje pari smuči , vredni okrog 300 tisoč f "i.trjev. V soboto, 10. januarja, so neznanci vlomili v osebni ?vtomobil na parkir išču pred hotelom Larix v Kranjski gori l r* odnesli dva para smuči, palic, smučarsk ih čevljev, kovček z garderobo in snežne verige, vse skupaj vredno po nestrokovni ° c eni okrog poldrugi milijon dinarjev. Le nekaj dni kasneje so izpred restavracije Bistrica v Bohinjski Bistrici izginile te-K a š k e smuči.

Brezbrižnost gor ali dol — nesporno je, da bi miličniki la-N e odkrili tatice, če bi smučarji imeli o smučeh in drugi smu-C a r s k i opremi vsaj osnovne podatke.

1. C. Z.

NESREČE

Omahnil pred avto

Drulovka, 25. januarja — 54-letni Cveto Udir iz Drulovke je danes zvečer hodil po nesplu-ženem snegu desnega vozišča

ceste od Labor proti Drulovki. Ko je prišel do nadvoza železni­ške proge, je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Duško Stevanovič iz Kranja. Pešec se je obrnil, pri tem pa mu je spo­drsnilo, udaril je ob vetrobran-sko steklo, odtodpa je padel pod vozilo. Huje ranjenega so prepe­ljali v ljubljanski Klinični cen­ter.

Z nekaterih streh še vedno visijo sveče, k i so za mimoidoče precejšnja nevarnost. Ponekod so zavarovali vhode v trgovine in v druge javne prostore, drugod so enostavno vzeli v roke drogove in »pobili« sveče, nekateri pa vztrajno čakajo, da sve­ča komu prileti na glavo. Gospodarji stavb morajo poskrbeti za varnost ljudi, vendar se tega vsi ne zavedajo dobro. — Fo­to: F. Perdan

S SODIŠČA

Na lahek n a č i n do denarja Radovlj ica, januarja — Temeljno sod išče v Kran ju , enota Radovl j ica , je obsodilo 45-letnega

Ladis lava M r a k a iz Bohinjske Bis t r ice na tri leta i n tri mesece zapora, ker je od jeseni 1980 do spomladi 1983 na drzen nač in o š k o d o v a l delovne organizacije in posameznike za skoraj poldrugi mi l i jon dinarjev.

ske kmetijske zadruge Sred­nja vas-Bohinj . Vodji žage je natvezil , da bo delal lesene iz­delke za izvoz in da bo razrez plačal v devizah. V zadrugi so mu les res razžaga l i , r a č u n a v znesku več kot 212 t isoč dinar-

M r a k je septembra 1980. le­ta v Mar ibo ru natvezil vodji sektorja za zunanjo trgovino v Jeklotehni-tozd Veleprodaja, da j i m bo do druge polovice ja­nuarja 1981 izdelal in dobavil deset t isoč delovnih konzol , če

le 47.730. Na podoben nač in , s pretvezo, da bo denar v rn i l v desetih dneh, mu je posodil 50 t i sočakov tudi N . K . iz Zeline.

Sod i šče je pr i odmeri k a z n i upoš t eva lo , da je M r a k bre­

zobzirno kopičil denar na ra­čun zasebnega in d r u ž b e n e g a p r e m o ž e n j a i n da pr i tem n i gledal na to, koga bo oškodo­va l i n na k a k š e n nač in . Upo­š teva lo je njegovo zdravstveno stanje kot tudi to, da doslej n i bi l kaznovan in da skrb i za dva otroka.

Al pinista a

potrebovala P omoči ^ ' T l a r ' 21. januarja 23 lel t$ ; 6 ska alpinista Mihai l Lopo 5feri ^ a n ^ " d r o u č sta prejšnjo

Odšla v severno steno Sit n o Tamar, kjer sta na-

^ r ; a v u ' a preplezati Aschenbre-s t % V s t e b e r šeste težavnostne

!* J e ' p r e d odhodom v steno (fo j e z oskrbnikom planinske

v Tamarju dogovorila, ^ bosta vsak večer okrog k°$ta U r e ° g l a s ' h i u - stene ali $e Hodala / n u k s svetilko. Ker ko L s ' °dn j i dan nista javila, ta-n ' k H 0 t s t a obljubljala, je oskrb Wj O r oa posumil, da se jima je ^ f°dilo. Obvestil je gorsko S p r 0ž | ° s l u ž b o , k i je V>Mek

L. ' s ^ a ' n o akcijo, v katero Pu^lj.Vključil tudi helikopter re-Vvi 8 0 sekretariata za no-Mejf ?adeve. Helikopter je v % | n e k a j pred drugo uro pre-lo i i^ ten je Travnika in Sit nad • i ki r u m t » r j a . Pilot m reševal M s S j L t a . b i l a v helikopterju, so J * a ) 'J'PCevi smeri opazili če-

K*i«s v ! n i s t a - k l s t a d a l a z n a k -Neb, S e v redu in da ne potre

^ Pomoči C Z .

Parkirajo pod okni spalnic

Jesenice, 26. januarja —• Jese­niški izvršni svet je sklenil, da mora jeseniško združenje šofer­jev in avtomehanikov s pristoj­nimi organi občinske skupščine čim prej najti ustrezne rešitve za parkirne prostore tovornja­kov in tovprnih vozil.

V občini že nekaj let zelo manjka parkirnih prostorov za tovornjake, zato parkirajo vse­povsod po naselju, na zeleni­cah . . . Zdaj so postavili na par­kirni prostor na Javorniku še barake za delavce, tako da ni­kjer ni več primernega prostora. Težka \ >/>l<v. ^ui>> pred stanu

j ikimi l>l<»KT^)ud okni spal nic. To ljudi jezi, sa) j ih prebuja zgodnji ropot težkih motorjev kamionov.

Zanimivo je, da obrtni zakon sploh ne predvideva (in ne zah­teva), da morajo avtoprevozniki imeti poslovni prostor (garažo) in lahko dobijo obrtno dovolje­nje takoj, ko nabavijo kamion. Parkirajo pa pač tam, kjer je prostor — četudi kur na zeleni­cah. D. S.

mu bodo nakazali 400 tisoč di­narjev predplač i la . V Jekloteh-ni so to stori l i , razen tega pa so mu dobavil i še nekaj manj kot 23 kubičn ih metrov lesa,, pet t isoč vijakov, deset t isoč pol ivini last ih v rečk in ovojni papir. M r a k , k i za delo sploh ni imel potrebnega orodja in pogodbe tudi ni nameraval v celoti izpolni t i , je dobavil Je-klotehni le 2020 konzol , s či­mer jo je oškodova l za domala 417 t isoč dinarjev.

Za razrez lesa, k i ga je dobil , se je dogovoril v žagi gozdar-

Pred Eli to v K r a n j u same­vajo vse z a s n e ž e n e lepe le­sene k lop i . Las tn ikom se oč i tno ne zdi vredno, da bi j ih pospravil i na suho. Najbrž bi j im bilo (udi ma­lo mar, če bi čez noč i zg in i ­le. Foto: F. Perdan

jev pa ni poravnal.

V Bohin jsk i Bis t r ic i je dva­krat pretental M . O., k i mu je posodil skupno 220 t isoč dinar­jev. P rv ič je dejal, da potrebu­je denar, ker se mu je pokvar i l avto in mu delovna organizaci­ja, -s katero posluje, š e ni na­kazala denarja. Drugič je pro­si l , č e š da bo stari avto zame­njal z novim in da mu zato zmanjkuje nekaj denarja. M r a k je M . O. obljubljal, da mu bo denar v rn i l v desetih dneh oziroma prvič, ko bo ob koncu tedna pr iše l v Bohinj , vendar tega ni storil:

Spomladi 1983. leta je Z. K . iz K a m n i k a natvezil, da mu bo 2438 zgornjih delov miz za po­laganje tapet p lača la delovna organizacija Stoko-Export iz Skopja , č ep rav bi mu j i h mo­ral M r a k . O b č a n k i iz Nomenja je govoril , da bo v hiši zgradi l bazen in da bo s svojo obrtjo zas luži l mili jardo. Posodila mu je 20 t i sočakov, za katere je obljubljal , da j i h bo..vrnil v markah", vendar se to rii zgodi­lo. S teklar z Bleda mu je za-stekl i l novo delavnico in če­prav je M r a k obetal, da mu bo plačal takoj po opravljenem delu, tega ni storil . V posloval­nici Emone Globtour na Bledu si je sposodil golfa in z nj im prevozil 3758 kilometrov. Avto j e^vrn i l , r a č u n a pa nf porav­nal . Oktobra 1982 mu je v L ju ­bljani F. K . posodila 70 t isoč dinarjev, medtem ko j i je v rn i l

Posodili so ji denar Jesenice, 26. januarja — Senat temeljnega sod i šča na Jesenicah je obsodil Vlasto Gruba r z Blejske Dobrave na leto d n i zapora zaradi š t ev i ln ih goljufij Član i senata temeljnega so­dišča na Jesenicah so 22-letno Vlasto Grubar obsodili na skupno kazen leto dni zapora, ker je z l ažn im prikazovanjem dejanskih okol iščin izvabljala od občanov denar in si s tem prisvoj i la protipravno premo­žen j sko korist . Sodba še ni p r a v n o m o č n a .

Vlas ta Grubar z Blejske Do­brave je živela v neurejenih d r u ž i n s k i h razmerah, b i la je nezaposlena in v hudi f inančni s t iski . L a n i je poskusi la z laž­mi ter je pr i lahkovernih in za­upl j ivih s t a r e j š i h ljudeh nale­tela na razumevanje. Posojali so j i m a n j š e vsote denarja, k i j i m ga ni vrn i la .

Njena domišljija, izhajajoča iz denarne slisk^je bila brez­mejna, za izg<TWffe ni bila ni­koli v zadregi. Ko je potrkala na sosednja vrata, je od prilet­nega m o ž a dobila 5.000 dinar­jev, ker je vztrajno trdila, da ji je denar obljubila njegova že ­na. Naslednji ji je posodil lO.(KM) dinarjev za domnevno napeljavo električnih kablov v novi hiši , korak dalje se je pretvarjala, da nima za hrano in dobila 2.000 dinarjev, na­slednji dan pa je na vratih ob­

č a n k e t rd i la , da je prijateljica njenega s ina in da nujno po­trebuje 3.000 dinarjev. Prav so ji pr iš l i vsi znanci , prijatelji i n sorodstvene vezi , k i j i h je o ljudeh poznala . Tako se j i je pos reč i lo , da se je predstavlja­la kot prijateljica otrok, k i so j ih i m e l i v e č i n o m a pr i le tn i ob­čan i , kot u č e n k a n j ihovih s i ­nov i n h č e r a , vedno pa je tudi »vžgalo«, če se je domis l i l a , da potrebuje denar za venec a l i pogreb, za mleko a l i hrano.

B i l a je tako prepr ič l j iva , da so j i posojali celo za nakup ta­pet ali za ob iča jne nakupe v tr­govini , predstavljala se je veči­noma kot N a t a š a ali Barbara . Denarja kajpak n i k o l i ni vrn i la , saj ga n i imela. L j u d i je o š k o d o v a l a za dokazanih 90.200 dinarjev. ~ «•*••

P r i sodbi so upoš teva l i , da je bila prej že pogojno kaznova­na zaradi tatvin, naš l i pa so tu­di o l a j ševa lne okol i šč ine . Teh goljufij se je domis l i la v enem letu, ko je t ežko živela, saj j i je umr la mati , skrbeti pa je mo­rala za otroka. Niso j i mogli odpustiti tega, da je goljufala s t a r e j š e , k i se čuti jo dolžni po­magati l judem v st iski .

D . S.

( mSSgcJJ©IEHGLAS 8 . S T R A N Š P O R T IN R E K R E A C I J A TOREK, 27. JANUARJA 1987

Kakšna naj bi bila Planica? O tem razpravljata bivši dolgoletni predsednik organizacijskega komiteja Planica, sedaj častni predsednik in član izvršnega odbora. Niko Belopavlovič, in novi predsednik, član predsedstva RS Slovenije, Andrej Marine.

S tiskovne konference novega Organizacijskega komiteja Planica

A m a t e r s k o d e l o d a j e

r e z u l t a t e Ljubljana, 23. januarja — V prostorih CGP Delo je novo\$d-

stvo Organizacijskega komiteja Planica, ki ga je Smučarska zve­za Slovenije imenovala pred dnevi, na tiskovni konferenci pred­stavilo delovne načrte za naprej in še posebej za tekmo svetov­nega pokala v poletih, ki bo od 13. do 15. marca na velikanki v Planici. Novi predsednik Organizacijskega komiteja Planica je Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije.

Na tiskovni konferenci novega Organizacijskega komiteja Planica se je novi predsednik Andrej Marine, član predsedstva SR Slovenije, skupaj z novim generalnim sekretarjem Igorjem Zajcem in č lanoma izvršnega odbora Milanom Nagličem in Jane­zom Gor iškom v uvodnih besedah zahvalil dosedanjemu dolgo­letnemu predsedniku Organizacijskega komiteja N i k u Belopav-loviču, k i je zdaj častni predsednik O K Planica in član izvršnega odbora.

Vsak narod ima svoj simbol, krajinsko in kulturno danost, simbol na katerega je ponosen. Za Slovence in tudi Jugoslovane je to tudi na ša Planica, k i je lani praznovala zlato obletnico. Predsednik Andrej Marine je opozoril na pomen in izročilo Plani­ce ter še posebej poudaril kontinuiteto v usmeritivi, k i jo kaže tu­di sestava novega komiteja Planice. V njem je ostala še vrsta biv­ših članov komiteja, saj je znano, da je treba obdržat i tiste, k i so veliko prispevali k ogledu Planice. Še naprej bodo delali po načr­tih, ki so smelo zastavljeni. V dolini pod Poncami, zibelki smu­čarskega skakalnega športa, se dela vse leto in ne samo takrat, ko so tekmovanja in treningi. Za Planico je značilen amaterski pristop do dela. Narejenega je bilo toliko, da tega ne bi zmogla profesionalna množica delavcev. Planico naj bi razvili v pravi te-lesno-kulturni center. Treba se bo povezovati s tur is t ičnimi de­lavci in delati nove objekte. Izdelani so že načrt i za preureditev hotela Ilirija, za postavitev novega hotela in za objekte, k i so po­vezani z nordijskimi disciplinami. Urejena je že nova t ekaška proga. Treba bo urediti še Pokljuko in Bohinj.

Vel ikanka bo od 13. do 15. marca gostila letalce, k i se bodo na njej borili za čim boljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. Po no­vih mednarodnih FIS pravilih je največja možna dolžina 191 me­trov. Organizacijski komite je že določil vstopnino. Za posamez­nike bo 500 dinarjev, nalepka za osebni avtomobil bo 2500, za kombije 5000 in za avtobuse 25 tisoč dinarjev.

D. Humer

Občni zbor športnega društva Selca

Večino nalog so izpolnili Selca, januarja — Špor tno druš tvo Selca, ki v nogometni, ko­

ša rka r sk i in namiznotenišk i sekciji ter sekciji z imskih športov združuje 107 članov, je na nedavnem občnem zboru pregledalo delo v minulem letu in sprejelo program za letos. K o š a r k a r s k a sekcija je v počasti tev prvega maja priredila turnir, na katerem je sodelovalo devet ekip. Za svoje člane je organiziral ob petkih od šest ih do sedmih zvečer v telovadnici osnovne šole v Selcah rekreativno igranje, letos pa bo pripravila tudi koša rka r sko ligo, v kateri bodo sodelovale ekipe iz Selške doline. Namiznoten iška sekcija je v minulem letu priredila dva turnirja, sestavila ekipo, ki nastopa v občinski ligi, štirje mladinci pa so se udeležili tudi občinskega prvenstva. Rekreacija za igralce namiznega tenisa je vsak torek od 16. do 19. ure v osnovnošolski telovadnici. Nogo­metna sekcija je lani organizirala prvomajski turnir in poletno l i ­go, v kateri je nastopalo osem ekip. Najboljša ekipa je sodelovala na turnirjih v Selški dolini in na tekmovanjih, ki j ih je organizi­rala Z T K O Skofja Loka. Člani sekcije so lani veliko urejali igri­šče, z deli pa bodo nadaljevali tudi letos. Sekcija zimskih športov je priredila tekmovanje krajevne skupnosti v vseh disciplinah alpskega smučanja in odprto prvenstvo Selc v smučar sk ih tekih. Letos nameravajo urediti t ekaško progo in urediti problem s tep-talcem.

Društvo bo letos veliko pozornosti namenilo tudi vzdrže­vanju špor tnih naprav, nabavi špor tnih pripomočkov in vzgoji špor tn ih delavcev. B B e r t o n c e i j

N o č n i t e k v K r a n j s k i g o r i

Kranjska gora, 26. januarja — Tur is t ično druš tvo in tekaški smučarsk i klub Kranjska gora prirejata danes ob pol šes t ih zve­čer v Kranjsk i gori nočni tek na smučeh za člane, mladince in ženske . Nastopili bodo le kategorizirani tekmovalci. Pr ivlačnost teka bo v tem, da bo v vsakem krogu nekaj tekačev odpadlo in bodo na koncu ostali v smučini le štirje najhitrejši , k i bodo odlo­čili o končnem zmagovalcu. Člani bodo pretekli dvanajst 800-me-trskih krogov, mladinci osem in ženske pet. Start bo za hotelom Larix. Najboljši v vsaki kategoriji in zmagovalci posameznih kro­gov bodo prejeli nagrade, k i so j ih prispevali tur is t ično druš tvo in kranjskogorske gostinske in tur is t ične organizacije.

C. Z.

OBVESTILO Tekma hokejistov članov

Triglava in Tivolija bo v so­boto, 31. januarja 1987, ob 17,30. Pokalna tekma osmih jugoslovanskih klubov Tri­glav : Partizan Beograd bo v

torek , 3. februarja 1987 , ob 18. uri na drsališču v Kranju. Vstopnice so v pred prodaji po 500 din v gostišču Gorenj­ski sejem.

HK Triglav

Polfinale kadetskega državnega prvenstva v košarki

T r i g l a v u j e u s p e l o Kranj, 25. januarja — Košarkarski klub Triglav iz Kranja je bil tri dni v dvorani na Planini orga­nizator enega od polfinalnih turnirjev za uvrstitev v sklepni del državnega prvenstva, ki bo od petka do nedelje v Čakovcu. Za to so se borila štiri moštva: Crvena zvezda iz Beograda, Sloboda Dita iz Tuzle, Ilirija iz Ljubljane in domači Triglav.

Martin Gorenc Darko Kastigar Grega Jeras

Med četverico, k i je v Kranju tri dni igrala za naslov finalista, sta izstopali dve moštvi: mladi košarkar j i , kadeti Slobode Dite, in domači Triglav. Oboji so po­kazali res dobro igro, najboljšo pa kadeti Triglava. V treh kolih so premagali vse nasprotnike, zasluženo osvojili prvo mesto in se uvrstili v finale, k i bo konec tedna v Čakovcu. Že v uvodni tekmi turnirja, k i ga je odprl predsednik koša rka r skega klu­ba Triglav Boris Košir, so košar­karji Crvene zvezde in Ilirije prikazali dobro kolektivno igro.

V drugi sta se pomerila favorita za prvo mesto, Sloboda Dita in Triglav. Triglavani so bil i boljši, prepričljiva in zasluženo so pre­magali goste iz Tuzle. Proti I l ir i­j i so igrali nekoliko slabše, v tekmi za prvo mesto proti Crve­ni zvezdi so spet zaigrali tako, kot znajo, saj so jo prepričljivo premagali. Tekme mladih košar­karjev so pokazale, da za našo košarko ni bojazni. Mladi fantje bodo dostojno nasledili naše mojstre koša rke .

Pod vodstvom trenerja Mart i ­na Gorenca in pomočnika Robi­ja Žumra so igrali: Fučka, Hor­vat, Zakotnik, Prevodnik, Pez-dič, Černe, Jolič, Šubic, Mihajlo-vič, Kastigar, Jeras in Pintar.

Izidi — I. kolo — Crvena zvez­da : Ilirija 79:65 (44:26), Triglav : Sloboda Dita 86:73 (38:38), II. ko­lo — Sloboda Dita : Crvena zvez­da 76:68 (43:36), Triglav : Ilirija 93:75 (53:33), III. kolo - Triglav : Crvena zvezda 78:63 (37:25), Slo­boda Dita : Ilirija 75:55 (38:19).

Lestvica: Triglav 3 3 Sloboda Dita 3 2 Crvena zvezda 3 1 Ilirija 3 0

0 257:211 1 2

6 224:209 4 210:219 2 185:258 0

Najboljša peterka turnirja: Pavlović (Crvena zvezda), Hod-

Državno in republiško prvenstvo v smučarskih skokih in republiško prvenstvo v smučarskem teku -

V Žireh zmaga Mura in Petka Žiri, 25. januarja — Domači

smučarsk i skakalni klub Alpina Žiri je bil v soboto na 70-metrski skakalnici organizator letošnje­ga državnega prvenstva v smu­čarskih skokih za s tare jše mla­dince, v nedeljo pa so se na tej skakalnici pomerili za republi­ško prvenstvo še člani.

Na d ržavnem prvenstvu za s tare jše mladince si je naslov priskakal Franci Petek iz Žirov­nice, ki je bil boljši od domačina Pr imoža Kopača in Gorana Ja-nusa iz Elektrotehne Ilirije iz Ljubljane. Od Iskre Delte Tr i ­glav iz Kranja je bil najboljši Kešar , k i je bil peti.

Rezultati — 1. Petek (Žirovni­ca) 214,8 (70,5-68), 2. P. Kopač (Alpina) 214,1 (66,5-70,5), 3. Ja-nus (Elektrotehna Ilirija) 209,2 (68,5-68), 4. Pušnik (Titovo Vele­nje) 204,9 (68,5-67), 5. Keša r 187,5 (65-65), 6. Globočnik (oba Iskra Delta Triglav) 182,7 (63-63,5).

Na republ i škem č lanskem pr­venstvu v Žireh je nastopilo kaj malo naših članov. Veliko j ih je namreč na tekmah svetovnega pokala v Sapporu in na medna­rodnih skakalnih prireditvah. V odsotnosti teh je zmagal član A l -pine iz Žirov, Borut Mur.

Rezultati — 1. Mur (Alpina) 207,3 (68,5-67,5), 2. Pušnik (Tito vo Velenje) 206,8 (66,5-67), 3. P. Kopač (Alpina) 205,8 (69,5-66,5), 4. Baje 203,1 (68-66,5), 5. Žagar (oba Elektrotehna Ilirija) 202,6 (67,5-67).

Največ uspeha za Triglavane

Črna, 25. januarja — Na Pr i ­stavi v Črni je bilo letošnje repu­bliško prvenstvo v smučar sk ih tekih za člane, mlajše in starej­še mladinke in mladince ter mlajše člane. Nastopili so skoraj vsi naši najboljši tekači, med člani pa je Triglavan Ivo Čar man nastopil samo v teku štafet. Nova č lanska republiška prvaka sta Sašo Grajf iz Maribora — Hoče, med članicami je bila naj­hi trejša Vida Bertonceij iz Tr i ­

glava. Največ uspeha so imeli te­kači in tekačice kranjskega Tr i ­glava.

Rezultati — članice 5 km — 1. Bertonceij (Triglav) 17:32,9, 2. Lačen (Črna) 17:44,5, 3. Graš ič (Kokrica) 17:49,5, mlajše članice — 1. Lačen, 2. Grašič, 3. Bešter (Triglav), starejše in mlajše mladinke — 1. Lačen, 2. Grašič , 3. Srebot, mladinci (absolutno) 10 km — 1. Nunar 31:52,2, 2. Šor-11 (oba Triglav) 32:35,0, 3. Klofu-tar (Kranjska gora) 33:09,4, ml. mladinci — 1. Klofutar, 2. Maj­cen (Gorje), 3. Kranjc (Lovrenc), člani 15 km — 1. Grajf (Hoče) 46:21,5, 2. Krš inar (Unior Olim-pija) 46,56,2, 3. Klemenčič (Tri­glav) 47:37,7, ml. člani - 1. Kle­menčič, 2. Slivnik (Črna), 3. Rup-nik (Unior Olimpija); štafete — ml. mladinke — 1. Kokr ica I 59,19,5, 2. Č rna 59,22,00, 3. Bo­hinj 1;03:40,8, članice (absolut­no) - 1. Triglav I 58:32,7, 2. Ko­krica I 59:19,5, 3. Črna 59:22,0, ml. mladinci — 1. Triglav 54:10,6, 2. Rateče-Planica 56:34,9, 3. Unior Olimpija 56,42,5, st. mladinci — 1. Triglav II 1;47:27,1, 2. Bohinj 1;53:26,6, 3. Unior Olimpija 1;53:39,0, člani - 1. Unior Olimpija 1;37:19,7, 2. Triglav I 1;38:21,3, 3. Kranjska gora 1:41:20,5. R

Gorenjska moška kegljaška liga P r v a z m a g a J e s e n i c

Kranj, 25. januarja — Po pe­tih kolib moške gorenjske ke-gl jaške lige vodi moštvo Simona Jenka iz Podreče, čeprav je v tem kolu izgubilo v derbiju s Kranjsko goro. Prvo zmago so dosegli tudi kegljači Jesenic, ki so bili boljši od Gradisa. Ljubelj je premagal Bled. Enako so zmagali tudi kegljači Save v igri z Elanom.

Izidi — S.Jenko : Kranjska gora 4983:4986, Bled : Ljubelj 461*3:4771, Elan : Sava 4607:4714, Grad iš : Jesenice 5007:5071.

D. H

Roman Horvat

žić, Mršić (oba Sloboda Dita), Šubic, Kastigar (oba Triglav), najboljši igralec turnirja: Hod-žić (Sloboda Dita), najboljši ska­kalec: Šubic (Triglav), najboljši strelec: Šefic (Ilirija) 71 točk.

Po največjem uspehu kranj­ske koša rke so rekli :

Martin Gorenc, trener K K Triglav: »Tridnevni turnir se je končal kot smo želeli. Najtežja je bila prva tekma s Slobodo Di-to. To je eden največjih uspehov kranjske košarke . Upam, da bo­mo v Čakovcu dostojno zastopali slovensko in kranjsko košarko.«

Darko Kastigar, 16 let, kape­tan moštva: »Pred toliko gledalci še nismo igrali. Občinstvo nam je veliko pomagalo, še posebej pri zmagi v prvi tekmi. To je do­slej največji uspeh našega mo­štva. S svojo igro sem zadovo­ljen v zadnji tekmi, v prvi pa le deloma. Upamo, da bomo v fina­lu med prvimi tremi.'«

Grega Jeras, 16 let — »Pri Tri­glavu igram šest let, začel semv

pionirskem moštvu. Tokrat so nam bili v veliko pomoč pri pr 1

zmagi prav gledalci, ki so na5

bodrili tudi v drugih dveh sreča-njih. V finalu lahko računan^ da bomo dobili eno od medalj-*

Roman Horvat, 15 let — »Pet

let igram košarko pri Triglav^-Izredno sem vesel prvega mesta-Mis l im, da je temu botrovalo tu­di prijateljstvo med igralci. $ ne bi bilo tega, ne bi uspeli- S svojo igro sem zadovoljen, & prav je bila proti Iliriji slabša kot sem pričakoval. V finalu s f

bomo borili in igrali tako, k°! znamo. Upam, da bomo usp^ osvojiti eno od prvih treh mest-'

D. Humer Foto: F. Perdan

V finalu tudi kadetinje Sava Commerce

Kranj , 26. januarja — V M vem Sadu je bilo polfinale ar| žavnega prvenstva za kadetinJe

Zmagale so košarkar ice Sa * Commerce iz Kranja, k i so se# ko kot fantje iz Triglava uvrsti'6

v finale kadetskega državne^ prvenstva.

Izidi — Sava Commerce : njica 61:68 (38:24), Sava CoJ merce : Vojvodina 84:80 (43:33} Crvena zvezda : Sava C o m m e r

63:68 (39:32). Vrstni red — 1. Sava Comrter

ce 5, 2. Vojvodina 5, 3. Crve*1' zvezda 4, 4. Banjica 4.

D. H .

Košarkar kranjskega Triglava Franci Šubic:

Z a d o b r o k o š a r k o b o

t r e b a š e v e l i k o s t o r i t i Kranj, 25. januarja — Na letošnjem polfinalu skupine držav­nega prvenstva za kadete v košarki na Planini je bil v ospred­ju najvišji kadet kranjskega Triglava, Franci Šubic. Bil j e

med najboljšimi petimi igralci turnirja in hkrati tudi najbolj* ši skakalec. Igra pri kadetih in v članskem moštvu Triglava-

^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^

Junak polfihala za državno prven­stvo kadetov v košarki je bil igralec kranjskega Triglava, petnajstletni di­jak drugega letnika naravoslovne sred­nje šole v Kranju, smer računalništvo, 200 cm visoki Franci Šubic, doma i z

Dolenjega Brda nad Gorenjo vasjo. »S košarko sem se spoznal med p 0 '

či tnicami, ko smo jo igrali s prijatelji-še bolj pa v šes t em razredu osnovne šole Ivana Tavčar ja v Gorenji vasi.

Ta­krat je bil naš učitelj telovadbe, profe­

sor Izidor Selak k i me je povabil v koša rka r sko sekcijo šport­nega druš tva . ŠŠD Ivan Tavčar je bil dvakrat občinski prvak-enkrat prvak Gorenjske in enkrat tretji. V pokalu Šumi srn 0

bili polfinalisti. Leta 1985 sem po nasvetu trenerja Triglava. Mart ina Gorenca, prišel med pionirje Triglava. V osmem ra­zredu sem se enkrat na teden vozil na trening v Kranj . Odkar obiskujem šolo v Kranju in stanujem v domu Iva Lola Ribar-ja v Kranju, imam pogoje, da se udeležim vseh treningov-Igram tudi v č lanskem moštvu Triglava v prvi republiški mo­ški koša rkarsk i l igi .

Lani sem prišel v kadetsko državno reprezentanco, mf° dvajset najboljših. T r i tedne smo se skupaj z najboljšimi j £ goslovanskimi kadeti pripravljali v Pulju. B i l sem najmlaj' 1

med njimi, saj sem star 16 let. S slovensko kadetsko reprezen­tanco sem doslej igral na turnirju pokala republik in pokra' j in , na igrah Treh dežel in v pokalu Alpe-Jadran. Na igran Treh dežel smo bili dvakrat prvi, v pokalu Alpe-Jadran drug1' v pokalu S R Slovenije pa smo zasedli tretje in četr to mesto-Čeprav imamo pri Triglavu raznolike in kakovostne treningi sem prepr ičan, da bom moral narediti še mnogo, da se bon1

lahko razvil v kvalitetnega košarkar ja . To je tudi moja želja-* D. Humer ^

S D K R V A V E C

CERKLJE

Sedmi cerkljanski tek Gorenjskega odreda

j P r i j a v e s a m o s e

v n e d e l j o Cerklje, 23. januarja

no druš tvo Krvavec is - Šport-Cerkelj

bo v nedeljo, 1. februarja, prire­dilo s pomočjo pokrovitelja, Iskre Delte iz Ljubljane, tradi­cionalni, že sedmi množični smučarsk i tek Gorenjskega odreda, ki bo veljal tudi kot ena od preskušen j v akciji Brazde vzdržljivosti — kaveljci in koi . nine. Start teka bo ob desetih na vzhodni strani Cerkelj, v sin<n proti Pšenični Polici. Udeleženci bodo lahko i/.bintli med dvema progama, 25- in 10-kilometrsko. Na daljši bosta le dve kategoriji — moški in ženske , na krajši pet — pionirji in pionirke (letnik 1972 in mlajše), moški in žen: ke ter borci. Organizatorji bodo '-prejemali prijave s plavilom

š t a r tn ine 1000 dinarjev S«J& nedeljo od pol sedmih do OJE tih. Pionirji in pionirke ne P "jjj jo š ta r tn ine . Najboljši U'km0^)! ci bodo prejeli kolajne, ^ udeleženec bilten teka, Pv*JtfP nje o udeležbi m /lato, s r V # ali bronasto spominsko k° ^ odvisno od zaostanka /a i1' valcem; ob prihodu na cilj P y toplo malico, čaj in lepo i 2 ( 1

smučarsk i trak.

Pri izvedbi enega na)" pfi čnejših smuča r sk ih t e k o V . i I nas bo sodelovalo 300 U l l V I fei kelj m o k o l i š k i h k r a j e v ^ ganizacijski odbor vodi • A M 11 imčič, čas tnega p« 1

Peternel. , UAt J . K u ^ '

, 27. JANUARJA 1987 OBVESTILA , OGLASI 9. STRAN @®IMSSSJJ©ISIIGLAS

Ž E N S K I

Nepreklicno naročam:

OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena: 34.000 din, največ 7 obrokov. Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu: 30.000 din

ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK prednaročniška cena: 36.000 din, največ 7 obrokov. Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu: 32.000 din

KOMPLET: ŽENSKI IN OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena: 55.000 din, največ 7 obrokov. Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu: 49.000 din

Vsi obroki morajo biti plačani do 31. 10. 1987, enkratni znesek Pa do 31. 7. 1987. Knjigi lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih DZS in Pri Državni založbi Slovenije, Knjižna prodaja, Mestni trg 26, 61001 Ljubljana.

A

bfch D O T H N Skofja Loka, n. sol. o.

°bjavlja naslednja prosta dela in naloge: J S skupnih služb

° E K O N T R O L A

R E N T G E N O L O G pogoji: ~~ višja izobrazba strojne ali me ta lu r ške smeri ~~ 3 leta delovnih izkušenj A N A L I T I K K V A L I T E T E * pogoji: F visoka šola tehnične smeri

dve leti delovnih izkušenj V O D J A K O N T R O L E K V A L I T E T E pogoji: £ višja izobrazba strojne ali elektro smeri

3 leta delovnih izkušenj

M E R I L E C N A S A L V A G N I N U U - 2 delavca pogoji: ^ T S Š strojne smeri

2 leti delovnih izkušenj °E U P R A V A :

2 S N A Ž I L K I V P R O I Z V O D N J I Kogoji: jT osemletka

e lo je izmensko, osebni dohodek 86.900 do 126.900 din.

^ ° D J A S K L A D I Š Č A 12 I N V O D J A S K L A D I Š Č A 62 (moški) ^°goji:

s srednja šola tehnične ali ekonomske smeri 3 leta delovnih izkušenj

R O Ž N I K V I L I Č A R J A V j , : ^ ' z pi t za voznika viličarja

3 mesece delovnih izkušenj ^ E A D I Š C N I M A N I P U I A N T I I (moški) JgOji: ^ tečaj za blagovnega manipulanta ^ 6 mesecev delovnih izkušenj

L J L A D I Š C N I M A N I P U I J \ N T I (moški) %>ji :

h Poklicna šola —prodajalec železnine ali S R ekonomija-J°daja lec

^° 2 leti delovnih izkušenj ^ ° Z D H L A D I L S T V O :

l ^ E N T U R N I K O N T R O L O R (moški)

tov£0ltlicnu š ° l a ~ prodajalec železnine ali S R ekonomija -^ f j a l e c

• 'eti delovnih izkušenj

° Z D Z A M R Z O V A L N E S K R I N J E :

j ^ I O V O D J A P L O C E V I N A K N E

? Š Š strojne ali delovodska šola strojne smeri leti delovnih izkušenj

brigadir — 2 osebi SEVALEC °8oj1 :

P°klicna šola kovinske stroki

to jv .")UIU rvV/V I I l o IV \. i

leti delovnih izkušenj RAČUNSKI C E N T E R

k^ANlZATOR PROGRAMER 1

Vit; - , . * Ju š o l a organizacijske, t e h n i č n e ali ekonomske smeri

Rta delovnih izkušenj

I Z A T O It I

^ ^ ° k a izobrazba organizacijske, tehniške ali ekonomske 4 i

*ta delovnih i z k u š e n j

i V *^IVlSKI P R O G R A M E R

^•H>Sj,°^ izobrazba (vključno tehnična matematiku .ili l i / ik.o or 41 cUsko računalniške smeri

() a Prakse v programiranju I V ( , A N I Z A T O K P R O G R A M E R II s>ji: N ^ |^ ' n . ia izobrazbu s p l o š n e , t e h n i š k e uli ekon fjj>k delovnih izkušen i

, U / V ' l K N A S I S T E M U A O P

. f t * * ,

v it 1 , 1

tjv j delovnih izkušenj u^^v,!'1'1 (* < > l < 1 ' " I K l l | ) >: , ' združujemo /a nedoločen čas, Pisni jV'v i ^ d o k a z i l i o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objuvi na na , ' i ! . u , | 1 1 'O T H N Š k o t j a Loka, kadrovsko. BOCialnu služba

v

K l ( » t ) l*'ne kandidate bomo <

lomske smeri

, / , , l l a Strokovna izobrazbu ekonomske, t e h n i č n e ali splo

n u I l( i md ( e : k , " i i o \ s k i h koi

hi poš l j i te v 8 dneh po objavi na na-i, kadrovsko, s( i/biri obvestili v. 1 T> dneh po

Obrtna zadruga PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10

objavlja prosta dela in nalo­ge ADMINISTRATOR -FAKTURIST Pogoji: — končana administrativna šola — enomesečno poskusno de­lo.

Delo združujemo na določen čas — nadomeščanje delav­ke, k i je na porodniškem do­pustu. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Obrtna zadruga Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10. Nastop dela je možen ta­koj ali po dogovoru.

Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št.32/85) izdajajo uprave za družbene prihodke občin

Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič

P O Z I V

Odbor za delovna razmerja K E M A - E X O T E R M Kranj objavlja prosta dela in nalo­ge

Č I Š Č E N J E P O S L O V N I H P R O S T O R O V I N D E L O V O B R A T U D R U Ž B E N E P R E H R A N E

Pogoji: osnovna šola, posku­sno delo 90 dni, zaže­lene delovne izkuš­nje ter opravljen iz­pit za prodobitev os­novnega znanja o hi­gieni živil in osebni higieni, delo je dvoiz-mensko.

Delo združujemo za nedolo­čen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne orga­nizacije 8 dni po objavi. O iz­biri bomo prijavljene kandi­date obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbira­nju prijav.

k v l o ž i t v i napovedi za odmero davkov o b č a n o v za teto 1986 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta

In za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1987.

Napoved za odmero davkov morajo vložiti:

Z a le to 1986 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,

M občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986

2. Zavezanci davka od dot idka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1986

3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih dose­ženih v letu 1986

4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1986. Pod nave­deno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in po­čitniških hii v najem ter dohodki od podnajemnin.

5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1986. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1986 presega 3.702.204 dinarjev.

Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju

je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;

- zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;

- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;

- zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1986. najdalj stal­no prebivališče.

Z a le to 1987 1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za

teto 1987 2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za

teto 1987 Napoved vložijo:

- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke ob­čine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga Imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;

- zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zave­zanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.

Napoved za odmero davkov jo treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Polivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanji.OOOdinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20*/* oziroma najmanj 2.OOOdinarjev.

U p r a v e za d r u ž b e n e p r i h o d k e o b č i n J e s e n i c e , Kran j , R a d o v l j i c a , S k o f j a L o k a in T r ž i č

Komisi ja za delovna razmerja D S S S objavlja prosta dela in naloge

OPRAVLJANJE PLESKARSKIH DEL Pogoji: 3-letna srednja strokovna izobrazba pleskarske sme­

ri , 1 leto delovnih izkušenj uspešno opravljeno dvo­mesečno poskusno delo.

Pisne ponudbe sprejema Kadrovski oddelek industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pri­jav.

ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka, TOZD Prodaja na drobno

objavlja prosta dela in naloge:

1. NATAKAR!A za delo v bifeju na Sovodnju v Poljanski dolini Pogoj: K V ali P K V gostinski ali trgovski delavec 2. PRODAJALCA za delo v tekstilni prodajalni Pogoj:KV prodajalec oblačilne stroke 3. PRODAJALCA za Zeleznino Medvode Pogoj: K V prodajalec tehnične stroke 4. NAMESTNIKA POSLOVODJE Za Zeleznino Medvode Pogoj: V K V trgovski poslovodja ali K V prodajalec tehnične

stroke in eno oz. dve leti prakse na podobnih ali ena­kih delih

5. VEČ PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Selške doline, Škofje Loke in okolice, Medvod z okolico in Ljubljane — Ši­ške Pogoj: K V prodajalec. Sprejmemo tudi kandidate z drugo po­

klicno solo, ki j ih veseli delo v prodajalni in so se pri­pravljeni usposabljati /a ta poklic.

6. DVEH MESARJEV za delov v prodajalni Škofji Loki Pogoj: K V mesar

7. D E L A V C A ZA PREVZEM DEL v prodajalni Kamp Dragocajna. Prodajalna bo odprta od 15, maja dO septembra 1W17 K P R O D A J A L K O /a delo v samopostie/bi l i i snna pri Tržiču Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta PogOJ: K V prodajalka ali druga poklicna šola Poskusno delo za vsa n a š t e t a dela traja 00 koledarskih dni. Pro&nji sprejema kadrovska služba podjetja A B C Pomnika. Loka, DSS, Kidričeva T>4. Školja Loka, osem dni po objavi.

3 Delavska univerza Tomo Brejc Kranj

vpisuje kandidate za naslednje tečaje usposabljanja za delo: - STROJEPISJA (začetni in nadaljevalni) - SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA - TEHNIŠKEGA RISANJA - ZA STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA - KNJIGOVODSTVA (osnovni tečaj) - VARSTVA PRI DELU - POŽARNEGA VARSTVA

Kandidate v tečaje vpisujemo do 10. februarja tega leta. Po­drobnejše informacije osebno ali po telefonu 27-481 dobite vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure.

A L P E T O U R

ENODNEVNI SMUČARSKI PAKETI iz Ljubljane na Stari Vrh, Soriško planino in Krvavec, vsak dan med počitnicami.

SMUČARSKI VIKEND PAKET v Škofji Loki, hotel Transturist, ugodno — samo 16.500 din

SMUČARSKI TEDEN na Pokljuki dep Jelka, ugodno — samo 39.000 din, upokojenci 3.000 popusta ZIMSKE POČITNICE V IZOLI, SIMONOV ZALIV, ugodno - samo 36.000 din, upokojenci

ZIMSKE POČITNICE V TUHEUSKIH TOPLICAH, 3 - do 10 - dnevni paketi EUROSHOP, mednarodni sejem trgovine in marketinga, Dussel-dorf, odhodi 23 2 , letalo IHM, mednarodni obrtni sejem, Munchen, odhod 13.3.

DUNAJ BRATISLAVA, 3 dni, odhodi 6.3. (za skupine)

CARIGRAD (ISTANBUL).direktni poleti iz Ljubljane od 19.3., cena 69 700 din

Informacije in prijave v Alpeturovih turističnih poslovalnicah v Ljubljani, tel 211 118, Kranju 21 022 in Škofji Loki 60 960.

Delavska univerza Tomo Brejc Kranj

vpisuje v osnovno šolo za vsak razred. Prijave za vpis spreje­mamo do 31, januarja 1987. Prijavi za vpis je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo — rojstni list — potrdilo o zaposlitvi

Pouk v soli je organiziran pet dni v tednu v popoldanskem ča­su. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali dvoi/mensko. Pouk se bo začel februarja letos. Šolanje je brezplačno. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 27-481 vsak dan ra/en sobote.

( g ( Q ) I M i S S S © I E n G L A S 10. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I T O R E K , 2 7 . J A N U A R J A 1 9 8 7

Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje kandidate za jezikovne tečaje

NEMŠČINE (I., II.. III., IV. in V. stopnje ter konverzacija) ANGLEŠČINE (L, II., III., IV. stopnje ter konverzacija) ITALIJANŠČINE (L, II., III. in IV. stopnja) FRANCOŠČINE (L, II. IN III stopnja) ŠPANŠČINE (L stopnja) SLOVENŠČINE (I. stopnja) Tečaj NEMŠČINE ZA RECEPTORJE (50 izobraževalnih ur) Tečaj NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE ZA DELAVCE V ZUNA­NJI TRGOVINI Pouk v tečajih bo organiziran dvakrat na teden v popoldan­skem oziroma večernem času. Tečaji se začno februarja letos.

KOM PAS JUGOSLAVIJA

Vsem zainteresiranim gostinskim delavcem sporočamor tda bomo junija letos dogradili hotel B kategorije. Stal bo v prijet­nem kraju RIRNOpr i Bledu. Hotel bo imel 122 ležišč, 350 se­dežev v penzionski in a'la cart restavraciji, kavarni in nočnem lokalu ter 150 sedežev na vrtni terasi. Ob hotelu bo 5 teniških igrišč in še kaj. V hotelu želimo zaposliti 35 delavcev za gostinska in druga opravila. Vabimo vse, k i bi vas veselilo delo v novem okolju, da nam pošljete kratke ponudbe. Povabili vas bomo na neobvezen ra­zgovor. Ponudbe pošljite na naslov: K O M P A S J U G O S L A V I J A T O Z D H O T E L B L E D Cankarjeva 2 04260 Bled — s pripisom »za RIBNO«

L e s n o g a l a n t e r i j s k i obra t J e s e n i c e

C

Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s poseb­nimi pooblastili in odgovornostmi za

VODENJE KNJIGOVODSTVA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim do­govorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat iz­polnjevati še naslednje pogoje:

— višješolska izobrazba ekonomske smeri ali s rednješolska izobrazba ekonomske smeri z ustrezno, najmanj 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu.

Delavci za opravljanje razpisanih del in nalog bodo imenova­ni za nedoločen čas . Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis­nih pogojev sprejema razpisna komisija DO Lesno galanterij­ski obrat Jesenice, 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa DS DO.

Komisija /a delovna razmerja DO E L M O N T B L E D s sklepom. t dne 19. januarja 1987 objavlja naslednja prosta dela in nalo­ge: 1. več KV KLJUČAVNIČARJEV za določen in nedoločen čas 2. več delavcev ZA P R I U C l T E V V KIJUČAVNIČARSK1 D E ­L A V N I C I za določen in nedoločen čas 3. več D E L A V K OZKEGA PROFILA za določen in nedoločen čas Pogoji: pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri pod 2. in 3. — osnovna šola Delo združujemo za določen oz. nedoločen čas s polnim delov­nim časom, O D po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64266 Bled — komisija za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po kon­čani objavi.

O exoterm k r a n j

Odbor za deiovna razmerja Kemične tovarne K E M A — E X O -1 K R M Kranj objavlja za leto 1987 sprejem naslednjih pri­pravnikov: — strojnega inženirja (lahko strojni tehnik) — za določen čas — 1 ekonomskega tehnika — za določen čas — 1 administrativnega tehnika — sa določen čas Pogoji: uspešno končana šola, ki usposablja za navedene po­klice.

Kandidati naj oddajo prijave osebno ali po pošti v splošni sek­tor delovne organizacije K E M A — E X O T E R M , Kemična tovar­na Kranj , Stru že vo 66, najkasneje v 30 dneh po objavi. Kandi­dati, ki v šo lskem letu 1986/87 še obiskujejo zadnji letnik ustrezne sole srednjega usmerjenega izobraževanja, naj k prijavi priložijo spričevalo tretjega letnika in polletno sprite \ do 4 letnika. Kandidati , ki končujejo prvostopenjski študij na fakulteti, pa potrdilo o opravljenih izpitih. Z izbranimi kandidati bomo po končani šoli sklenili delovno razmerje za določen t as (za cas opravljanja pr ipravniš tva) in j im omogoči­li opravljanje strokovnega izpita. O izbiri bodo kandidati ob-

rsceni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.

SŽ-TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p.o.

Kadrovska komisija na podlagi 29. čl. pravilnika o medseboj­nih delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in nalo­ge:

POMOČNIK VODJE VZDRŽEVANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na­slednje posebne pogoje: — končana VI . stopnja strojne ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni industriji — znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) in opravljen preizkus znanja iz varstva pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjeva­nju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrov­sko službo DO. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka in bodo o njej pisno obveščeni.

ALPINA tovarna obutve Žiri Strojarska ul. 2, n. sol. o. TOZD PROIZVODNJA

Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za T O Z D proizvodnja objavljamo naslednja prosta dela oziroma nalo­ge:

KUHANJE v obratu Gorenja vas za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom

Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge mora­jo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje naloge: — kvalificiran kuhar — 1 leto delovnih izkušenj

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: A L P I N A tovarna obutve Žiri, Strojarska ul . 2, Žiri, Komisi ja za delovna raz­merja za T O Z D Proizvodnja.

LESCE ROŽNA DOLINA 8

ŽITO Ljubljana tozd Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalo­ge:

1. PROIZVODNI TEHNOLOG - 2 izvajalca Pogoji: živilski tehnolog — strojni tehnik, dve leti delovnih

izkušenj

2. PEK — več izvajalcev pogoji: poklicna šola za peka, eno leto delovnih izkušenj

3. STROJNIK KOTLA - 1 izvajalec pogoji: poklicna šola za ključavničarja — elektr ičar ja ali izpit

za visokotlačne kotle, eno leto delovnih izkušenj

4. VZDRŽEVALEC ZELENIC - 1 izvajalec pogoji: končana osnovna šola, eno leto delovnih izkušenj

5. VOZNIK VILIČARJA - 1 izvajalec pogoji: izpit za voznika viličarja, šest mesecev delovnih izku­

šenj

6. SKLADIŠČNI MANIPUIANT - več izvajalcev pogoji: končana osnovna šola

Za objavljena dela in naloge zahtevamo t r imesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po­gojev sprejema 8 dni po objavi ŽITO Ljubljana tozd Triglav — Gorenjka Lesce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.

tKJ KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Komisija za delovna razmerja tozd Nizke gradnje

objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas

1. VODENJE ZAHTEVNIH GRADBENIH DEL - 2 delavca Pogoji: —končana delovodska gradbena šola, 1 leto delovnih

izkušenj ali končana poklicna pola gradbene sme-ri.opravljen tečaj za delovodje, 2 leti delovnih izku­šenj

2. VODENJE PLESKARSKIH DEL - l delavec Pogoji: —končana poklicna šola pleskarske stroke, 2 leti de­

lovnih izkušenj na enakih delih 3. PLESKAR - 2 delavca Pogoji: končana poklicna šola pleskarske stroke, 1 leto delov­

nih izkušenj t. AVTOM EHANSKA DEIA - 2 delavca Pogoji: —končana šola avtomehanske stroke, 1 leto delovnih

izkušenj r».STROJNO IZDELOVANJE MIZARSKIH IZDELKOV - 2 delavca Pogoji: —končana poklicna šola mizarske stroke, 1 leto delov­

nih izkušenj 6. ZIDARSKA DEIA - 2 delavca Pogoji: —končana poklicna šola za zidarje, 1 leto delovnih iz­

kušenj 7. T E S A R S K A D E L A — 2 delavca Pogoji: končana poklicna šola za tesarje, 1 leto delovnih izku­

šenj 8. več NK D E L A V C E V za opravljanje enostavnih progOVnUl del Pogoji: —odslužen vojaški rok, končana osnovna šola

Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoiev pošljejo na naslov: Komunalno podjetje K O V I N A R J E S E N I ­C E , Komisi ja za delovna razmerja T O Z D Nizke gradnje, Jese­nu e, Sp. Plavž (i, 114270 .Jesenice, v osmih dneh po zadnji obja vi . O izbiri kandidata bodo prijavljeni obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu.

s o z d z g p g i p o s s l j u b l j a n a

//A SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Nazorjeva 1

Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo razpis za proste naloge in opravila:

za DS Skupne službe Kranj ARHIVAR - EKONOM Pogoji: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in

1 leto delovnih izkušenj za TOZD Lesni obrati Kokrica: DELOVODJA V MIZARSKI DELAVNICI Pogoji: delovodska šola lesne smeri s 3-letnimi delovnimi iz­

kušn jami BRUSILEC LESNIH REZIL Pogoji: poklicna šola lesne smeri ali osemletka z ustreznim

tečajem in 2-letnimi delovnimi izkušnjami VOZNIK VILIČARJA Pogoji: srednja šola ozkega profila ali ustrezni tečaj s 6-mese-

čnimi delovnimi izkušnjami

4 KV TESARJE (2 za enoto na Jesenicah, 2 za Kranj) Pogoji: poklicna šola gradbene smeri z 2-letnimi delovnimi

izkušnjami KV KLJUČAVNIČAR — vzdrževalec kovinskih opažev Pogoji: poklicna šola kovinske smeri z 2 — letnimi delovnimi

izkušnajami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: S G P Gradbinec Kranj , Nazorjeva 1.

SOZD

A L P E T O U R Skofja Loka DO ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER SKOFJA LOKA

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro­sta dela in naloge

OPERATERJA NA RAČUNALNIŠKEM SISTEMU - lahko tudi pripravnik Pogoji: —srednja izobrazba računa ln i ške ali t ehnične smeri

in 6 mesecev delovnih izkušenj v pripravi in obdelavi podatkov, pasivno znanje tujega jezika, delo v izme­nah.

Poskusno delo za delavce z izkušnjami traja 2 meseca, za de­lavce brez izkušenj pa je pr ipravniška doba 6 mesecev. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev spre­jema kadrovska služba v Škofji Loki , Titov trg 4/b v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.

K SODELOVANJU VABIMO STROKOVNJAKE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PRO­GRAMSKE OPREME V ODDELKU ORGANIZACIJE IN PROGRAMIRANJA Če imate visoko, višjo ali srednjo izobrazbo organizacijsko— računaln iške , ekonomske ali t ehnične smeri ter si želite krea­tivnega in ustvarjalnega dela, se javite na naše vabilo.

L J U B L J A N A

Komisi ja za delovna razmerja SCT T O Z D Družbeni standard objavlja za počitniški dom na Bledu naslednja prosta dela in naloge:

1 KV KUHARIA Pogoji: končana IV. stopnja srednje šole za gostinstvo in turi­

zem, zaželene delovne izkušnje

Po enem letu opravljanja navedenih del in nalog možnost za­poslitve v tujini (Libija, Alžirija, Jordanija, Irak) 1 KV NATAKARJA Pogoji: končana IV. stopnja srednje šole za gostinstvo in turi­

zem, zaželene delove izkušnje ter znanje enega tuje­ga jezika

Po enem letu opravljanja navedenih del in nalog možnost za­poslitve v tujini (Libija, Alžirija, Jordanija, Irak) Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s poskusnim ro­kom. Natančne jše informacije lahko dobite po tel.:061/318-060

Poslovni odbor DO O D E J A,tovarna preši t ih odej, 64220 Skofja L c k a

objavlja prosta dela in naloge

1. UPRAVLJALI,( STROJA ZA I Z D E L A V O PLASTI IZ SINTETIČNIH VLAKEN (upravljalec mikalnika) — 2 delavca Pogoj: IV. zahtevnostmi stopnja (mehanik ali strojnik) 2. POMOČ PRI U P R A V L J A N J U STROJA ZA IZDElAVO PLASTI IZ SINTETIČNIH VLAKEN (pomoč upravljalca mikalnika) — 1 delavec Pogoji: II. zahtevnostna stopnja ali OŠ in delovne izkušnje fl* podobnih delih in nalogah

3. S l V A L E C T E K S T I L U i delavec Pogoj: III. zahtevnostna stopnja 4. ŠIVILJA - 2 delavca Pogoj: IV. zahtevnostna stopnja

Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s p 0 ' mni delovnim časom. Prijav? z dokazili o izpolnjevanju po$ jev sprejemu kadrovska služba DO Odeja, tovarna P r e pij! odej, Kidričeva 80, 6422o Skofja Loka v 15 dneh po objavi I 1

javljene kandidate bomo '• izidu izbire obvestili v 15 dneh P i/teku prijavnega roka.

TOREK, 27. J A N U A R J A 1987 M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E

1 A L I O G L A S I

tei.227 9 6 0

terta J 1 A 1 6

j p a i a t M U o l l m starejši barvni TV telefun-

J (RIZ). Tel.: 25-071, int. 16 dopol-754

J^ALKMAN, slušalke, in practico L 2 ^gdatki prodam. T e l : 25-239 755 JEHNICS ojačevalec SU z ^ B O v V in zvočnike philips 50 W, Hodno prodam. Karo Peternelj, Pri-

Sž^95, Tržič 756

! j i n o p r o d a m ^9odno prodam 3 strešna OKNA

'15 £145 VPO 8. Taleška 6, Lesce 765 »ffodam PUHALNIK starejši letnik. ^145-263 766 i P fodam suhe hrastove PLOHE. Mil

A , ič , Breg ob Savi št. 39, Mavčiče v 767 J V l a m 150 I domače štajerske SLI-^VKE. Kličite tel.: (063) 781 -054 768

P rodam S M U Č I 170, znamke promi­l e , z okovjem rvrolia 150, palice in l a ične hlače, vel. 16 let, za 10 S M , . »lahoviča 6, Kranj, Trstenjak (Plani-41; 769 J* rodam malo rabljen moški HUN-

— rjav semiš plašč, podlaga bela J*ka. št. 54-56 . Tel.: (064) 83-592, od <JQJ4. ure 770 J V i a m HARMONIKO melodija 96 <gJo_Matič, Alpska 9, Bled 771

i ELEKTROMOTORJE garanciji. Tel.: (064)

772 r °dam barvno TV grunding z da-

j, skim upravljanjem, leto 77, in novo ^Panzijsko POSODO gorenje 251 ^[ejc^Zabreznica 8, Žirovnica 773

Usodam

j^^odam 20 do 80 kc težke PRAŠIČE m* mesecev staro ZREBIČKO. Jurij

ŽHonik, Log 9, Sk. Loka 570 L ebruarja, marca in aprila bom pro-

dva meseca stare rjave JARKI-L^pre jemam pismena naročila. Ju-'-^gnonik, Log 9, Sk. Loka 571 I h/odam 14 dni staro TELIČKO. Gori-! ^ R a d o v l j i c a 732 ^odam 8 tednov starega BIKCA si-

; L n , alca. Gorenjesavska cesta 20, 733

I jS jam dve črni TELICI za bika. ^ P u n g e r t 12, Sk. Loka 734 l^ r°dam BIKCA simentalca, starega

.Jezerska c. 92, Kranj 735 |t [°dam PRAŠIČA za zakol Poženik ^ftlklje 736 iJ°dam 10 dni starega BIKCA si-•^ajca. Zalog 30, Cerklje 737 f^dam 6 tednov stare PSE volčjake. <Syec_223 738

fo.r<Jdam KRAVO, dobro mlekarico, ^ S i f l Gobovce 10 pri Podnartu. 780

v ^ n . o p r c m a

zelo ohranjen ŠTEDILNIK (4 3).L2 elektrika) in TROSED Tel.:

[dopoldne 757

V a r s t v o in p r o f i l i r a n j e

? V S E N ranj.

I K A L O J Z

J**erska cesta 108 c F«: (064) 35-770

^ d i m o kotne in * r asne letve, več

: rst ogledal , ^ d e r o b n e stene in r^ anjše mizice za

Ulične namene 6 Pr iporočamo!

u ! , l l J G A K R A N J 0 * v s k a cesta 2/b

loy ° r za medsebo jna de-p f Q ^ r azmer j a ob jav l ja

^ de la i n naloge

^ U N O V O D J E

S i : y i šja a l i s redn ja izo-

e k o n o m s k e ) r a z b a J ^ e r i z. na jmanj 3 - l e ­n i m i ^ a k e m a l i podobnem

i z k u š n j a m i na

v ' ° v n e m mes tu . De lo djjo razmer je je za ne­m o č e n č a s s p o l n i m

i m č a s o m -* ribati naj p i sne vloge &0g a ? - i H o i zpo ln jevan ju s ' o v ' ' e v P ° š l j « j o na na-V ; U S L U G A K U A N J ,

V h V s k a c e s t a 2 / b - v 8

Hi l od objave. P r i j av l j e -%jS d i d u t i b o d o 0 l z b i r i

x ! H n i na jkasne je v 15 ^ p o p r a v l j e n o izb i re .

DO G O R E N J S K A BOLNIŠNICA TOZD BOLNIŠNICA ZA G I N E K O L O G I J O IN PORODNIŠTVO K R A N J

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja na­slednja prosta dela in naloge:

1. Z U N A N J I D E L A V E C - K U R I R 2. M E D I C I N S K A S E S T R A 3. BOLNIŠKA STREŽNICA - 2 osebi Delo pod točko 1 združujemo za nedoločen čas, delo pod točko 2 za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta), delo pod točko 3 združujemo za določen čas (1 ose­ba) oz. nedoločen čas (1 oseba). Pogoji: pod 1. — P K delavec (II. oz. III. stopnja strok, izobrazbe), ime­ti mora veselje do dela na vrtu pod 2. — srednja medicinska sestra, opravljen strokovni izpit pod 3. — N K delavka Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pošljejo na gor­nji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obvešče­ni v 15 dneh po preteku roka.

H O T E L B O R -

G R A D H R I B

P R E D D V O R

- G R A J S K A

G O S T I L N A

odprta vska dan razen nedelje in četrtka od 18. do 23. ure, za skupine po dogovoru - S T E R E O K L U B

odprt vsak petek in soboto od 21. do 2. ure - V S A K O S O B O T O P L E S

od 20. do 24. ure I g r a a n s a m b e l

M A G D A L E N A

R e z e r v a c i j e s p r e j e m a m o p o t e l . 4 5 - 0 8 0 .

S e p r i p o r o č a m o !

Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ 3kW, ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), plinsko J E K L E N K O za šte­dilnik in eno manjšo O M A R I C O . Jezer­ska 48, Malic, od 14. do 18. ure (Kranj)

758 Prodam lepo ohranjeno masivno

S P A L N I C O (orehova korenina). Tel.: 66-489, popoldne 759

Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 4 K W in H L A D I L N I K gorenje 235. Šinkovec, Reteče 118, Sk. Loka 760

Prodam O M A R O za dnevno sobo (kotno). Ogled vsak dan od 13. ure. Gi-zela Fujs, Suha 7, Sk. Loka 76J[

Prodam rabljeno sedežno G A R N I ­T U R O . Tel.: 27-330 762

Ohranjena ŠTEDILNIKA kuppers-busch in gorenje (2 plin, 2 elektrika) zelo ugodno prodam. Tel : 62-516, po­poldne 763

Prodam S P A L N I C O z jogiji in regale barbara, kotno 4x90 cm, za dnevno sobo. Tel.: 25-127 po 16. uri 764

v o z i l a

Prodam J U G O 45, letnik 83. 26 955

Tel : 595

Prodam karamboliran R 4 GTLJ, le-tnik 86. Informacije po tel : 22 624 739

Prodam Z 101, cena 15 S M Bistrica 13 pri Brezjah 740

Prodam Z 101, letnik 74 Jenko, Pun-gert 12, Sk. Loka 741

Prodam karamboliran R 4, letnik 78 za rezervne dele, motor brezhiben, plastični okvirčki. Tel.: 62-895, od 15. do 17. ure 742

Prodam dele za R 4, menjalnik, vra­ta, stekla in drugo Tel.: 77 723, po­poldne 743

Prodam Z 750 SC , letnik 80, garaži rana, odlično ohranjena Tel : 24 723, popoldne 744

Ugodno prodam FIAT 126, registri ran, potreben manjšega popravila Tel.: 40-125 čez dan, od 18. ure dalje 49 080 745

Prodam dobro ohranjeno VISO su-perE Tel : 46 046 746

Prodam OPEL MANTO, letnik 73, malo karambolirano, vozno, registrira no celo leto, za 75 S M Igor Zeml|a, Gregorčičeva 34/a, Bled 747

Prodam R 4. lotnik 77, obnovljen, r<: gistriran do decembra 87 Jane, Cesta 4 julija 31, Tržič, te l : 51-638 /48

Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 77, registriran do maja 87 Tel 25 586, popoldne 749

V W past prodam Ogled od 13 ure dalje Danilo Gradišar, 64294 Križe 26/a 750

Prodam Z 750, letnik 77, za 150 000 din. T e l : 25-146 751

Prodam Z 128, karoserija, letnik 85, motor 1974 Hafner, Sv Duh št 58 752

Ugodno prodam 74 759

Z 750 SE Tel.: 753

Prodam dve malo rabljeni zimski GUMI 155/13 Plemelj. Bohinjska Bela 137, Bled

k u p i m

Kupim smrekove DESKE 50 mm, li pove ali topolove, 30, 50 ali 60 mm In bukove ali jelševe 30 mm Tel 36 389

784 Kupim motor za V W 1300. Tel.:

79 840 785

OPTIKA V E R V E G A N E V E N K A T a v č a r j e v a 1, Kranj nova telefonska š t e v . : 27 -610

K o m i s i j a za delovna raz­merja O S N O V N E ŠOLE B R A T S T V O I N E N O T ­N O S T K R A N J

razpisuje dela i n naloge

U Č I T E L J A Z E M L J E P I S A za n a d o m e š č a n j e delavke na p o r o d n i š k e m dopustu od 2. 2.1987 dalje. Pogoj: P A al i fakulteta

ustrezne smer i . K a n d i d a t i naj prijave z do­kaz i l i o izpolnjevanju pogo­jev pošl je jo v 8 dneh po ob­jav i . O iz idu bodo obvešče­n i v 30 dneh po preteku raz­pisnega roka.

s t a n o v a n j a

Zamenjam enosobno družbeno sta­novanje (34 m 2) v centru Kranja, za večje. Tel.: 24-156 786

V najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju. Nudim predplačilo. Tel.: 28-475 787

Mlad par najame garsonjero ali eno­sobno stanovanje na relaciji Radovlji­ca — Bled. Šifra: Plačilo eno leto v na­prej 788

Stanovanjsko površino cca 20 m 2

kupim. Bled — okolica, šifra: Bled 789

z a p o i l l t o e

Možnost hitrega zaslužka nudimo mlajšim osebam z lastnim prevozom pri opravljanju akviziterskih del. Napi­šite kratek življenjepis. Delo ni skupin-sko. Šifra: Najboljši pogoji 332

Odličen zaslužek za akvizitersko prodajo nudimo mladim, komunikativ­nim osebam z lastnim prevozom. Pri­stopite k novi skupnini iz Ljubljane, ki nudi najboljše pogoje. Ponudbe s krat­kim življenjepisom na šifro: Enkratni pogoji 534

Takoj zaposlim KV in PKV elektroin-štalaterja z večletno prakso. Šifra: OD po dogovoru 774

Honorarno zaposlimo takoj ŠOFER-J A za kombi. Informacije po tel.: 21-208. Prijavo pošljite na: SSK ID Tri-glav Kranj, p. p. 137 775

Zaposlim DELAVKO za montažno delo s področja elektromehanike. OD 140.000 do 180.000 din. Tel.: 46-259 776

Redno zaposlim ČISTILKO, OD do 160.000 din. Češnjevek 10, Cerklje 777

O I T A L O Iščem varstvo za eno leto starega

fantka v dopoldanskem času, po mož­nosti na relaciji Britof — Kranj ali oko-lica Kranja. Tel.: 39-496 7JH

P O I N A N 1 I V A Sem srednjih let in želim spoznati

dekle od 30 do 45 let z malo kmetijo. Šifra: Prelepa Gorenjska 790

Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ALEŠ na Bregu ob Sa­vi odslej zaprta ob sredah in četrt­kih. Za obisk se priporočamo.

O B V E S f l l A

Kupim mali TRAKTOR (t. vinkovič, pasguali nibi). Tel.: 60-747 7jn

Kupim betonski M EŠALEC. Tel.: 61-212 782

Kupim rabljene S M U Č I z vezmi in čevlji za pet let starega otroka. Dolži­na smuči približno 1 meter, št. čevljev 28-29 . Tel.: (064) 47-522 783

Izoliram cevi centralne kurjave in vodovoda z našim ali vašim materia-lom.Tel.: 216-673 687

POZOR! Čistimo sneg s streh nizkih in visokih zgradb. Tel.: (061) 265-603

778 Cenjene goste obveščamo, da bo

gostilna MARINŠEK MARIJA, Naklo, zaprta od 28. januarja do vključno 1. februarja 87 779

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila na ša sodelavka v pokoju iz tozda Velopnevmatika

F R A N C K A K O N J A R roj. 1922

Od nje smo se poslovili 21. januarja 1987 na pokopališču v Bit-njah.

Sindikalna organizacija S A V A Kranj

Z A H V A L A

v s e m , k i ste n a š o drago m a m o , babico i n p rabab ico

E M O T O P O R Š g o s t i l n i č a r k o z M l a k e p r i K r a n j u

p o s p r e m i l i n a poslednjo pot, p o k l o n i l i cvetje ter i z r e k l i s o ž a l j e . P o s e b n a z a h v a l a sosedi , v i š j i m e d i c i n s k i ses t r i A n k i J e r m a n za n e s e b i č n o p o m o č v n a j t e ž j i h t renut­k i h . Z a h v a l a g. d u h o v n i k u za ž a l n i obred i n p e v c e m za zapete ž a l o s t i n k e . L e p a h v a l a v s e m , k i ste n a š o r r a m o

i m e l i r ad i .

V S I N J E N I

M l a k u , 24. j anua r j a 1987

Z A H V A L A

O b b o l e č i i zgub i n a š e drage m a m e , s tare m a m e , prababice , sestre, tete i n svak in j e

F R A N C K E Z A P L O T N I K ro j . J e r eb

se i s k r e n o zahva l ju j emo sosedom, sorodnikom^ pri jate­l j em, z n a n c e m , s o d e l a v k a m K o k r a - G l o b u s i n Z i v i l a - B i -s t ra za i z r e č e n a s o ž a l j a i n da rovano cvetje. I s k r e n a h v a l a v s e m , k i ste n a m na k a k r š e n k o l i n a č i n p o m a g a l i v b o l e č e m t r e n u t k u i n s o č u s t v o v a l i z n a m i . Zahva l ju je ­mo se tudi pevcem, p r a p o r š č a k o m i n g. ž u p n i k u za lep obred ter v s e m , k i ste jo s p r e m i l i n a n jen i zadn j i pot i .

V S I N J E N I

Br i to f , 20. j anua r j a 1987

1 1 . S T R A N ^©JSEGLAS

Z A H V A L A

M n o g o prezgodaj nas je za vedno zapus t i l n a š p red rag i s i n

. P E T E R P R E Z E L J

O b tej nenadn i , t e ž k i , b o l e č i i n nenadomes t l j i v i i zgub i se n a j l e p š e zahva l ju jeva s o r o d n i k o m za podarjene vence, cvetje i n s v e č k e , p r i j a t e l j em i n z n a n c e m za iz re­č e n a s o ž a l j a , posebna z a h v a l a Š t e f a n u K r m e l j u , T o n č ­k i R u p a s i n S m i d o v i m iz B o d o v l j , k i so n a m a v n a j t e ž ­j i h t r e n u t k i h s ta l i ob s t r an i ter pomaga l i . Z a h v a l a Gor ­s k i r e š e v a l n i s l u ž b i Š k . L o k a , postaj i m i l i c e Š k . L o k a , z d r a v n i š k e m u osebju, T e r m i k i za podar jen venec, hva­l a g. ž u p n i k u za tako lepo op rav l j en pogrebn i obred i n t o l a ž i l n e besede. V s e m , k i ste ga v tako v e l i k e m š t e v i l u

s p r e m i l i n a n jegovi zadn j i pot i , š e e n k r a t hva l a .

Ž a l u j o č i : n e u t o l a ž l j i v a m a m a , ata i n drugo sorodstvo

Skof ja L o k a , 19. j anua r j a 1987

Z A H V A L A Odšla je tiho, brez slovesa, naša nadvse draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča

P A V L A B I Z O V I Č A R Vinharje 11 nad Poljanami

Najtopleje se zahvaljujemo sosedom, k i so nam v teh težkih dneh požrtvovalno pomagali, ljudem, k i so v snežnih zametih naredili dostopne poti do naše hiše žalosti. Posebno se zahva­ljujemo Milošu in M a l k i Brdarjevima ter Polenškovi družini . P r i s rčna zahvala dr. Majdi Selan za pomoč in zdravljenje. Za­hvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala za podarjeno cvetje in hvala vsem, k i so jo spremili na njeni zad­

nji poti.

Globoko žalujoči njeni: hči Nada ter sinovi Johan, Mi l an in Vencelj z družinami

Vinharje, Skofja Loka, Govejk, Oselica

Z A H V A L A

V 90. l e tu s taros t i nas je za vedno zapus t i l a d r aga m a m a , s ta ra m a m a , b a b i c a i n p r a b a b i c a

B A R B A R A V O G L A R p. d . J a g o š č e v a m a m a

I sk reno se zahva l ju j emo s o r o d n i k o m , sosedom, p r i j a ­t e l j em i n z n a n c e m z a podar jeno cvetje i n i z r aze s o ž a ­l j a . Posebno zahva lo i z r e k a m o g. ž u p n i k u z a lep po­g r e b n i obred i n i z redno lepe pos lov i lne besede, h v a l a t u d i g o v o r n i k u Z B N a k l o , N a k l a n s k i m p e v c e m z a zape­te ž a l o s t i n k e i n v s e m , k i ste jo p o s p r e m i l i n a zadn j i po­t i . H v a l a v s e m , k i ste jo i m e l i r a d i i n jo boste o h r a n i l i v

l e p e m s p o m i n u .

V S I N J E N I

N a k l o , 20. j anua r j a 1987

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta

M I R K A A L J A Ž A st.

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k i so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu da­rovali toliko lepih vencev in cvetja. Zahvaljujemo se njegovim sodelavcem iz Colorja Medvode, G D Zapoge, Tekstilindusu Kranj , kolektivu Loke, Ahčinovim iz Voklega, pevcem, govor­

nikoma in g. župniku za cerkveni obred.

Žalujoči: žena Krist ina, hčerka Majda z možem Branetom, sin Mi rko z družino ter sinova Rajko in Mar t in

Zapoge, Hrastje, Voglje, 22. januarja 1987

Z A H V A L A

Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očka, brata in zeta

A N T O N A Č U F E R J A se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem L T H in Jelovica Šk. Loka, g. Kr i s t in i in Slavki Mravlja, vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam poma­gali, izrekli sožalja, darovali cvetje in ga tako številno spremi­li na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevskemu cerkvenemu zboru in pevcem L T H za zapete žalo­

stinke.

Žalujoči: žena Danica, otroci Mateja, Barbara in sin Andrej, brata Stane in Angel ter drugo sorodstvo

Forme, Oblake, Johanesburg, 20. januarja 1987

NOVICE IN DOGODKI

Kranjski komunalci imajo nov stroj Kranj, 26. januarja — Nov stroj unimog U 900 nemškega proizvajalca Schmidta z mercedesovim motorjem in dvema priključkoma je KOGP Kranj dobilo ravno ta­krat, ko je zapadlo največ snega. Z njim lahko naredijo trikrat več kot prej.

N a š a a n k e t a

Nov stroj, ki je bil v minulih dneh kar s preskusnimi tablicami nenehno v pogonu in je že naredil toliko ur, da je bil potreben prvi obvezni servis, je med Kranjčani zbudil tudi precejšnje za­nimanje. Ko je ob zadnjem sneženju

zapadlo več kot meter snega, bi kranjski komunalci imeli nedvomno še veliko več težav, če ne bi bili ravno takrat dobili novega stroja, ki je opremljen s čelnim plugom in bočnim od-metalcem. Unimog U 900 nem­škega proizvajalca Schmidta z mercedesovim motorjem in priključkoma, ki so ju izdelali v Riko Ribnica, je stal nekaj nad 30 milijonov dinarjev, pri čemer je sodelovala tudi

kranjska cestno-komunalna skupnost.

»S strojem lahko naredimo trikrat več, kot smo prej z na­vadnimi nakladalci,« je pove­dal tehnični vodja v K O G P Emil Pcešeren. »Kamion s pe­timi kubičnimi metri snega lahko naložimo z njim v dveh do treh minutah. Vendar pa se težavam, ki smo jrh imeli zara­di zapadlega snega, vseeno ni­smo mogli povsem izogniti. Da smo kolikor toliko pravočasno

očistili najbolj prometne ceste in ulice ter druge površine, smo morali za nekaj časa v snežno akcijo vključiti tudi po­sadke, ki sicer odvažajo smeti. Zato smo zdaj pri odvozu v za­ostanku in bomo ta teden spet prišli na normalni red, če ne bo novih padavin.« Na vpraša­nje, kaj je bilo s kamionom, ki je v petek odvažal sneg, pa je skoraj strmoglavil v kanjon Kokre, pa je povedal, da se je vse srečno končalo.

Sicer pa sta zadnji sneg in neprekinjeno delo komunalne delavce kar precej izčrpala. Polomilo se je tudi precej stro­jev oziroma mehanizacije, ki pa jo sproti popravljajo. Mar­sikje so se uspešno vključili v akcije tudi krajani oziroma hi­šni sveti. Največ težav pa ko­munalnim delavcem pri od­stranjevanju snega v mestu in obrobnih naseljih še vedno povzročajo neprimerno parki­rani osebni avtomobili in to­vornjaki, pa tudi avtobusi na avtobusni postaji. Čeprav pro­meta na cestah ni bilo veliko, so prav parkirani avtomobili delali še večji nered in težave kot sicer. A. Žalar

P r e m i š l j e n o v d r o b i t e v p o s l o v n o - f i n a n č n e d e j a v n o s t i

Radovljičani hočejo samostojne razrede Kranj, 24. januarja — Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve iz Kranja ima v tem šolskem letu šest oddelkov prvih letnikov: štiri v Kranju in dva dislocirana v Radovljici. Ob pogovoru o mreži šol za naslednje leto je iz Radovljice prišel tudi predlog po osamosvojitvi dislociranih oddelkov pod streho novega, tako imenovanega polivalentnega šolskega centra z gostinsko-turistično in poslovno-finančno usmeritvijo na Bledu.

Radovljičani zaradi oddaljenosti od matične kranjske šole ugotavljajo, da med šolama ni pra­vih pedagoških stikov, da je zveza le formalna, spuščena na žigosanje spričeval ob koncu šolske­ga leta in prenakazovanje republiškega denarja iz Kranja v Radovljico.

Težnjo po osamosvojitvi podčrtujejo s potre­bami združenega dela radovljiške in jeseniške občine po absolventih poslovno-finančnega pro­grama. Po dosedanjih izkušnjah lahko v obeh občinah zaposlijo cel oddelek učencev, dobijo pa jih le dobro polovico, saj drugi študirajo. Po po­datkih o namerah namerava v naslednjem šol­skem letu v ta program 58 osnovnošolcev iz rado­vljiške in jeseniške občine. Učencev torej ne ka­že pošiljati v Kranj ali Ljubljano, ker pa imajo prostore in učitelje doma, pravijo Radovljičani.

Zbor delavcev srednje šole za gostinstvo in turizem na Bledu je že konec lanskega novem­bra sklenil, da se dislocirani oddelki poslovno-fi­nančne dejavnosti odcepijo od matične kranjske šole in da na Bledu ustanovijo samostojen cen­ter z gostinsko-turistično in poslovno-finančno usmeritvijo. Podprl jih je tudi koordinacijski od­bor za usmerjeno izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica.

Vendar pa stvar ni tako preprosta kot si pred­stavljajo radovljiški učitelji. Že po pravni liniji o ukinitvi dislociranih oddelkov Radovljičani ne morejo odločati, saj je šola kranjska in je zato največ, kar lahko dajo, le priporočilo.

Lahko verjamemo, da so dislocirani poslo-vno-finančni oddelki, učenci in učitelji v njih, bolj navezani na blejsko šolo kot na lastno v Kranju, vendar pa le ne gre prezreti pomembne prednosti, ki jo ima kranjska šola: tradicije,pri-znane kakovosti pouka.

Razen tega je v prenovi srednješolskih pro­gramov načrtovana združitev poslovno-finančne in trgovinske dejavnosti. Če bo do tega res pri­šlo, bo treba še posebej skrbno pretehtati, kje na Gorenjskem se bodo učenci v istem programu izobraževali. Še naprej na treh mestih (dveh v Kranju in enerrt v Radovljici)? To bi pomenilo pretirano razmetavanje z družbenim denarjem, ki je, mimogrede, precej večji od starševskih iz­datkov za vožnjo in prehrano otroka v sosed­njem mestu. Če se v tako zlitem programu učen­ci ne bodo delili po smereh že ob vpisu, bo izo­braževanje na treh lokacijah pomenilo veliko preseljevanje iz kraja v kraj med šolanjem ozi­roma še večje drobljenje oddelkov. Že zdaj se ve­činoma dele na dve smeri, včasih celo na tri. V eni smeri (oddelku) pogosto sedi le peščica učen­cev, tako šolanje pa je strašansko drago.

Dokler torej ne bodo razčiščena osnovna vse­binska vprašanja o usodi programov poslovno-fi­nančne in trgovinske dejavnosti, se nima smisla prepričevati, ali bodo kranjski dislocirani oddel­ki v Radovljici postali samostojni ali ne. Bolje je gorenjsko pamet združiti za čim racionalnejše rešitve, ki bodo obenem zagotavljale tudi dobro znanje. H. Jelovčan

Žal mi je Ob vseh naključnih spodrsljajih, ki jih je polno naše ži­

vljenje, tudi ob osebnih in družbenih tragedijah,iščemo prave in namišljene vzroke. Prepričujemo se, dokazuje­mo, se branimo in napadamo, skrivamo, skratka, počenja­mo vse, da bi omilili morebitno lastno krivdo, če nam je že ne uspe popolnoma zatajiti.

Ko pred samim seboj in svetom opravičujemo nemo­ralnosti, nepremišljenosti in škodljiva dejanja, se redko­kdaj zgodi, da smo se pripravljeni opravičiti ali celo obža­lovati. V raznih pritožnih knjigah ne najdemo pisma, ki bi odkrito kaj obžalovalo in se pred vsemi kosalo, čeravno bi se velikokrat moralo. Kot da bi bilo kaj sramotnega, če bi tovariši, ki so pozabili otroka na smučišču, sporočili javno­sti, da jim je žal . . . Kot da ne bi bilo nekaj popolnoma sa moumevnega, da bi sama planinca, ki sta lezla k Triglav­skim jezerom in sprožila najdražjo slovensko reševalno akcijo, odkrito rekla, da jima je žal . . . Ta žal gre tako tež­ko iz ust in srca, ker je, žal, kultura naših medsebojnih od­nosov še zelo pritlikava in še kar mladoletna.

A kljub vsemu imamo svetal zgled. Ko so v kranjski vojašnici vadili, so spravili v nevar­

nost otroke v bližini. Ko se je vzdignila civilna zaščita, je predstavnik kranjske vojašnice zatrdil, da snov ni bila zdravju škodljiva, da pa dejanje odkrito obžaluje in da te­ga ne bodo več storili. »Zao mi je« je dejal pred vso sloven­sko javnostjo.

Ta »žal« ni opravičil dejanja, ker ga ne more. Pokazal pa je, da so še ljudje, ki ne beže pred odgovornostjo, ki se zavedajo svojih dejanj, j ih priznavajo in obžalujejo z vso moralo in kulturo civiliziranih medčloveških odnosov, tudi z »žal mi je«. D. Sedej

V parfumeriji lahko pustiš pol plače

Nekaj dni po novem letu nas je zvezni izvršni svet presenetil z novimi in izda­tnimi zveznimi davki, ki so se med drugim tudi za koz­metiko povečali kar za 100 odstotkov. A pri tem ne gre le za nekatere luksuzne koz­metične izdelke — če je koz­metika sploh luksuz — am­pak za vse kozmetične izdel­ke po vrsti. Najlažje, najbolj priročno, je bilo ne glede na posledice obdavčiti tudi milo in papirnate brisače, ki so zdaj, da boste vedeli, luksuz.

V prodajalne s kozmetični­mi izdelki ženske že nekaj časa vstopajo silno previdno. Dve, tri kreme in nekaj mila — pa si zanesljivo ob stari milijon. Nakupi so zato skrajno zmanjšani, še pose­bej, ker se moraš odreči mar­sičemu, da lahko s plačo na­kupiš najnujnejše zase in za družino.

Kaj pravijo kupci in proda­jalci v prodajalnah s kozme­tiko in kozmetičnimi izdelki?

nekaj let zelo dražijo prav zaradi izjemno visokega in previsokega davka. Kupci dolgo in skrbno izbirajo, res pa je, da se nekatere ženske kozmetiki, ki jo uporabljajo, kljub visokim cenam nikdar in nikakor ne bodo odrekle. Mladi pokupijo veliko parfu­mov, starejši ljudje najnuj­nejše, nekoliko več denarja gre ob raznih praznikih. Včasih še sama ne morem verjeti, da je račun pri posa­meznem nakupu tako v i ­sok.«

Mihela Omerzel z Bleda: »Zelo je drago, zato kupim le tisto, kar res najbolj potre­bujem. V prodajalne s koz­metiko ne zahajam pogosto in se tudi ne oziram za dra­gimi izdelki. Moram shajati s preprostimi kremami, pa­pirnatimi brisačami, milom — to pa je že tudi vse. Vse je postalo tako drago, da se pri tem mora varčevati.«

Sonja Hafner, poslovodki-nja parfumerije z Jesenic: »Kozmetični izdelki se že

Andreja Kristan, prodajal­ka z Jesenic: »Nikoli ne dam veliko za kozmetiko, ker ne morem. Kupim le šminko in barve za oči ter kakšen parfum, milo in tako dalje, drugače pa ničesar dragega. Še na misel mi ne pride, da bi pustila, denimo, milijon ali več v prodajalni s kozme­tiko. Na mesec ne zapravim več kot 5.000 dinarjev za te reči in tudi v prihodnje se bom omejila le na najnujnej­še izdelke in kozmetiko.«

Tanja Šteblaj, dijakinja Jesenic: »Želela sem kupit parfum, ki ga sicer redi uporabljam, a ga trenutne nimajo. Oglasila se bom dru­gič, parfumi in kreme pa se mi niti ne zdijo tako zelo dragi. Kar gre, če nisi preveč zahteven in če ne zahajaš preveč pogosto v trgovino. Tudi sošolke in prijateljice večinoma kupujejo le parfu­me, dezodorante, razna raz* pršila in kakšno kremo.«

D. Sedej

Počitnice na ledu Kranj, 26. januarja — Čeprav je med letošnjimi šolskimi počitnicami snega ^ smučanje dovolj, je na ledeni ploskvi v večnamenski hali Gorenjskega sejma s

Kranju vsak dan živahno. Drsanje je v Kranju tokrat zares najcenejša rekreacija-»Saj veste, kako je z naP*1' Marsikdo v ponedeljek (in

tudi v torek) še ni vedel, da je vstop na ledeno ploskev v več­namenski hali Gorenjskega sejma v Kranju brezplačen. Že sredi tedna pa je bilo na le­du zelo živahno. Ker je prav za počitnice zapadlo dovolj snega in so že prvi teden mar­sikje organizirali smučarske tečaje, posebno velike gneče na drsališču ni bilo. Zato pa jo pričakujemo ta teden, ker so tečaji že končani.

študenti. Na vsak dinar mor« gledati,« pravi Mojca Jane«'1: iz Kranja. »Čeprav rada tu tečem na smučeh, je brezp1

čno drsanje zares lepa nag r

da za nas, ki imamo počitnic • Ne vem, kako je popoldne, pak dopoldne je prvo uro l e

zelo dober. Morda je le m preveč gneče.«

Jelena Boži kov pa je d(m na Ravnah in je zdaj v KraflJ

Krik Černigoj

šču je zelo dober, in čeprav je kar precej obiskovalcev, se da lepo drsati. Že med šolo sem prišel večkrat drsat za uro, dve. Zdaj, med počitnicami pa še toliko raje, ker ni vstopni­ne. Tistim, ki so tudi letos omogočili brezplačno drsanje v Kranju med počitnicami, gre vsa pohvala.«

Zamira Ajdinovič »Z bratom že ves teden vsak

dan hodiva dopoldne v Savski log. Jaz se drsam, brat pa hodi plavat v zimski bazen. Če ne bi bilo drsanje brezplačno, se prav gotovo ne bi imela med počitnicami tako lepo, kot se imava zdaj. Smučanje je na­mreč predrago,« je povedala Zamira Ajdinovič, učenka če­trtega razreda osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja.

Erik Černigoj i/ . Škofje Lo ke, dijak Iskrine šole, je v teh dneh tudi večkrat na drsali­šču. »Led na kranjskem drsali- Mojca Janežič

Jelena Božikov

na počitnicah. »Rada drsai"^ prav presenečena sem bi}a' ^ so v Kranju med počitnic* poskrbeli za brezplačno df'j}

nje. Smučanje je seveda • ^ lep šport, vendar je zd»J prenekaterega že predrag-' w

Počitnice so se že pr^e

fi$ v drugo polovico. Vstop ^ kranjsko drsališče pa !><' plačen še do (vključno) P jg. vsak dan od 10. do 12. in od do 18. ure.

A. Ž » l a r

. . . mame na razprodajah — Foto: V. IVrdati

S n e ž n i d a n — t o k r a t d r u g a č e

Bled, 2(>. januarja — Snežnih dni smo Imeli letos dovolj, če že ne preveč, vendar bi si takš­nih, kakršnega pripravljajo za to soboto blejski turistični delavci na čelu z Markom Potočnikom še želeli — ne le na Hledu, temveč tudi v drugih turističnih krajih. Snežni dun je namreč na­slov osrednje popestritve letošnje zimske sezo­ne, prireditve, ki ima jasen namen: poživiti utrip kraja in v igro vključiti goste Bleda in domačine, mlade in starejše.

Otroci iz blejske osnovne šole bodo oblikovali kupe snega v snežene možiclje in njim podobni«

»kipe«. Na sporedu bo kegljanje na ledu o/'1*0^. na snegu, zbijanje stožcev s kopami, skoki n a£ili setmotrski skakalnici, vragolije akrobat*1* smučarjev, vožnja z zračnicami po bob stezi so bo /.mračilo, bodo člani fotokluba Diaiia j teli na prostom tilin o e.orskih živalih. VseSK bo odprt tudi »ledeni bife«.

Naj še povemo, da se bo vse skupaj dog^Jj v središču Bleda, med hotelom Park in Golf- ^ desetih dopoldne in vse tja do sedmih zve"

C. Z >čer. I