Mnenje PKP (MOM, Farmadent)

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax: 01 478 84 72 [email protected] / www.kpk-rs.si 1/1

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,

VLADAVINA PRAVA

Številka: 06210-263/2012-30 03010 Datum: 07/11/2012

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

V ZADEVI SUMA VEČ KORUPTIVNIH RAVNANJ FRANCA KANGLERJA, ŽUPANA MESTNE OBČINE MARIBOR,

IN POVEZANIH OSEB V POVEZAVI S POSLOVANJEM DRUŽBE FARMADENT, D.O.O.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju

korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat

Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

� Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, je s svojim ravnanjem večkrat izpolnil znake

korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, s tem, ko je:

- v nasprotju s svojimi pooblastili in dolžnostmi posredoval in vplival na direktorja družbe

Farmadent d.o.o. (družbe v posredni lasti Mestne občine Maribor), da je ta sklenil svetovalno

pogodbo z družbo Salutor, d.o.o., katere lastnik in direktor je Sašo Peče, bivši poslanec

Državnega zbora RS, ki je s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist v višini 98.400,00

evrov;

- v nasprotju z dolžnostjo izogibanja nasprotju interesov posredoval in dosegel imenovanje

Dušanke Jurenec za prokuristko družbe Farmadent, d.o.o., ki je s tem pridobila premoženjsko

korist v višini 9.899,91 evrov bruto plače za vsak mesec opravljanja prokure;

- v nasprotju z dolžnostjo izogibanja nasprotju interesov posredoval in dosegel sklenitev

pogodbe med družbo Farmadent, d.o.o. in odvetnikom Zvonkom Kolškom, ki je s tem pridobil

premoženjsko in nepremoženjsko korist pri opravljanju storitev pravnega svetovanja ter

zastopanja omenjene družbe;

- v nasprotju s svojimi pooblastili in dolžnostmi posredoval in dosegel sklenitev kreditne

pogodbe med družbo Farmadent, d.o.o. in družbo RTS, d.o.o. v višini 100.000,00 evrov.

� Omenjena ravnanja Franca Kanglerja, župana Mestne občine Maribor, predstavljajo ponavljajočo

in sistematično uporabo oziroma zlorabo javne funkcije, pooblastil in drugih pristojnosti v

nasprotju z zakonom ter pravno dopustnimi cilji, s tem pa so tudi v nasprotju z minimalnimi

standardi integritete javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72 [email protected] / www.kpk-rs.si 2/2


VLADAVINA PRAVA

� Leopold Donko, nekdanji direktor družbe Farmadent, d.o.o., je s svojim ravnanjem izpolnil znake

korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, s tem, ko je kot zakoniti zastopnik družbe

Farmadent, d.o.o. v nasprotju z dolžnim in pričakovanim ravnanjem direktorja družbe sklenil

pogodbo o svetovanju z družbo Salutor, d.o.o. in je ni prekinil kljub temu, da je vedel, da se

namen pogodbe ne uresničuje, da s tem družbi Farmadent, ki je organizacija javnega sektorja,

nastaja škoda in da družbi Salutor, d.o.o. zaradi tega nastaja neupravičena premoženjska korist.

A. UVODNO POJASNILO

1 Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) je na podlagi podatkov in informacij,

objavljenih v javnih medijih, dne 22. 3. 2012, v zadevi s spisovno številko 06210-263/2012, na lastno

pobudo začela postopek o sumu korupcije in nasprotja interesov v zvezi z zaposlitvijo prokuristke Dušanke

Jurenec v gospodarski družbi Farmadent, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Farmadent), pogodbenim

sodelovanjem nekdanjega poslanca Državnega zbora RS in predsednika zunajparlamentarne stranke Lipa

Saša Pečeta oziroma družbe v njegovi lasti, Salutor, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Salutor) s Farmadentom

in naročili odvetniških storitev odvetniku Zvonku Kolšku s strani Farmadenta. Družba Farmadent je v

posredni lasti Mestne občine Maribor.

2 Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke,

obsežno dokumentacijo ter informacije s strani več pravnih oseb (vključno z družbama Farmadent in

Salutor) in državnih organov (vključno z Okrožnim državnim tožilstvom in Okrožnim sodiščem v Mariboru),

senat komisije je na seji opravil razgovor z Leopoldom Donkom, pooblaščene osebe komisije pa so opravile

posamezne razgovore z nekaterimi osebami, ki bi lahko podale informacije v zvezi z omenjenim primerom.

3 Komisija je skladno z zakonom osnutek ugotovitev poslala v izjasnitev tudi obravnavanim osebam Francu

Kanglerju, Leopoldu Donku in Sašu Pečetu. Vsi so se v zakonitem roku odzvali in pisno podali svoj

»zagovor«. Franc Kangler je priložil tudi več notarsko overjenih izjav vpletenih oseb, ki naj bi potrjevale

njegova navajanja. Pri sprejemanju končne odločitve je komisija odločila, da – razen v manjšem delu – glede

na ostale pridobljene dokumente in podatke ne more slediti navajanjem obravnavanih oseb, predvsem

Franca Kanglerja in Saša Pečeta, ki sta zanikala vsakršno odgovornost in prerekala dejansko stanje. Iz

dokumentacije, ki jo komisija pridobila, je mogoče zaključiti tudi, da so bile nekatere notarsko overjene

izjave, ki jih je priložil Franc Kangler, neresnične; medtem ko je bilo več navedb v pisni izjasnitvi Saša Pečeta

tudi žaljivih do komisije in njenih zaposlenih.

B. DEJANSKO STANJE

4 Iz pridobljenih podatkov in dokumentacije izhajajo naslednja ključna dejstva:

- Družba Farmadent je bila v sodni register vpisana dne 15. 12. 1999. - 23. 1. 2009 je družba Farmadent sklenila pogodbo o pravni pomoči z odvetnikom Zvonkom Kolškom, ki

je stopila v veljavo s 1. 2. 2009. - 11. 9. 2009 je bila v sodni register vpisana družba SALUTOR, družba za svetovanje, izobraževanje,

posredništvo, d.o.o. - 6. 10. 2009 je bila podpisana pogodba o svetovanju med Farmadentom (Leopold Donko) in Salutorjem

(Sašo Peče) in isti dan še aneks, v skladu s katerim je družba Salutor dobivala plačilo po pavšalu, ne glede na to, ali pri izvajalcu naroči svetovalne storitve ali ne.

- Prvi račun v vrednosti 3360,00 evrov je Salutor izdal 3. 11. 2009. - S 1. 12. 2010 je družba Farmadent odpovedala pogodbo o pravni pomoči odvetniku Zvonku Kolšku,

odpoved pa je začela učinkovati z marcem 2011.



VLADAVINA PRAVA

- 14. 10. 2011 je bila 17. seja nadzornega sveta družbe Farmadent, na tej seji je bil sprejet sklep o imenovanju prokuristke.

- 14. 10. 2011 je bila korespondenčna seja sveta Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske Lekarne Maribor, na njem je bil prav tako sprejet sklep o imenovanju prokuristke v družbi Farmadent.

- 21. 10. 2011 je bila sklenjena pogodba o prokuri med Dušanko Jurenec in Farmadentom (pogodbo je podpisal predsednik nadzornega sveta Danilo Burnač).

- 6. 12. 2011 je bil k pogodbi o prokuri med Farmadentom in Dušanko Jurenec podpisan aneks. - 13. 12. 2011 je bilo izdano pooblastilo direktorja družbe Farmadent Leopolda Donka prokuristki Dušanki

Jurenec; s tem pooblastilom je direktor prokuristko pooblastil za vodenje nekaterih poslov znotraj družbe. Pooblastilo naj bi začelo veljati dne 15. 12. 2011.

- 29. 12. 2011 je na slabe odnose v družbi Farmadent v dopisu, naslovljenem na direktorja družbe Leopolda Donka in na prokuristko Dušanko Jurenec, opozoril Sindikat ZSSS. Dopis je v vednost dobil tudi nadzorni svet.

- 9. 1. 2012 je družba Farmadent naročila izdelavo pravnega mnenja v zvezi s pristojnostmi prokurista v gospodarskih družbah.

- 10. 1. 2012 je bila 19. seja nadzornega sveta družbe Farmadent. - 17. 1. 2012 je Farmadent prejel naročeno pravno mnenje v zvezi s pristojnostmi prokurista v

gospodarskih družbah. - 24. 1. 2012 je Farmadent naročil izdelavo pravnega mnenja v zvezi s pravilnostjo postopka imenovanja

prokuristke družbe Farmadent, pogodba je bila sklenjena 13. 2. 2012, naročnik jo je izvajalcu poslal 7. 3. 2012.

- 26. 1. 2012 je potekala 19. seja nadzornega sveta družbe Farmadent. - 27. 1. 2012 je direktor Leopold Donko pooblastilo prokuristki z dne 13. 12. 2011 preklical. - 6. 2. 2012 je Farmadent prejel naročeno pravno mnenje o pravilnosti postopkov imenovanja prokurista

družbe in pravno mnenje o zakonitosti sklepa nadzornega sveta o skupnem vodenju poslov ter zastopanju direktorja in prokurista.

- 7. 2. 2012 je bila 1. izredna seja nadzornega sveta družbe Farmadent. - 22. 2. 2012 se je 1. izredna seja nadzornega sveta družbe Farmadent nadaljevala. - 12. 3. 2012 je bil s funkcije direktorja družbe Farmadent razrešen Leopold Donko, imenovan pa je bil

nov direktor, Aleš Mlinarič. - Franc Kangler je bil predsednik nadzornega sveta družbe Farmadent v obdobju med 23. 6. 2008 in 29.

12. 2010. - Družba Farmadent je v času od začetka veljavnosti pogodbe z družbo Salutor poravnala 28 računov za

svetovanje, vsak v vrednosti med 2.800,00 evri in 3.000,00 evri. - 10. 4. 2012 je prokuristka družbe Farmadent Dušanka Jurenec podala izjavo, da pooblastila z dne 13.

12. 2011 od direktorja Leopolda Donka ni prejela.

5 Družba Farmadent, ki jo je vodil direktor Leopold Donko, je hčerinska družba Javnega zdravstvenega

zavoda Mariborske lekarne Maribor, ki je v 100% lasti Mestne občine Maribor. Kot takšna glede na

definicijo v 4. točki 4. člena ZIntPK spada v javni sektor.

B.1 Sodelovanje med družbo Farmadent, d.o.o. in Salutor, d.o.o. (lastnik in direktor Sašo Peče)

6 Sašo Peče, ustanovitelj in direktor družbe Salutor, je nekdanji poslanec v Državnem zboru Republike

Slovenije. Zadnji mandat, ki ga je začel v letu 2004, se mu je iztekel 15. 10. 2008. Po tem datumu mu je kot

poslancu pripadalo nadomestilo plače poslanca, ki je trajalo eno leto, torej do 15. 8. 2009.

7 Manj kot mesec dni po prenehanju prejemanja poslanskega nadomestila je Sašo Peče ustanovil družbo

Salutor, ki je bila v sodni register, ki ga vodi AJPES, vpisana dne 11. 9. 2009.



VLADAVINA PRAVA

8 Družba Farmadent je manj kot mesec dni po ustanovitvi Salutorja z njim sklenila pogodbo o svetovanju.

Pogodba in aneks k pogodbi z dne 6. 10. 2009 določata, da bo Salutor zagotavljal svetovalne storitve za

Farmadent. Storitve naj bi se v obdobju treh let izvajale na področjih:

- analiza in operativni načrt aktivnosti za izboljšanje ekonomike poslovanja, - sistemske spremembe, spremembe predpisov in navodil za izvajanje poslovnega procesa, - svetovanje upravi družbe glede racionalizacije poslovnega procesa, - poročilo o uresničevanju doseganja strateških ciljev naročnika, vsebinsko in finančno spremljanje,

poročila o odprtih in rešenih vprašanjih ter odpravljanje problemov, - poslovno svetovanje.

9 S pogodbo se je naročnik zavezal prevzeti vsaj 12 svetovalnih ur mesečno po ceni 200 evrov, na kar se plača

tudi DDV.

10 Na podlagi pogodbe je družba Salutor, d.o.o. izdala in naročniku dostavila več (v dokumentaciji, ki jo je

komisija pridobila, jih je 29) pisnih izdelkov. Izdelki segajo na različna tematska področja, od upravljanja

družbe, notranje klime podjetja, nasvetov za naložbe pa do raziskav o zdravilnih učinkih rastlin.

11 Družba Farmadent je Salutorju v letu 2009 izplačala 6.480,00 evrov, v letu 2010 skupaj 41.760,00 evrov, v

letu 2011 42.960,00 evrov in v letu 2012 do konca marca še 7.200,00 evrov. Skupaj je pogodbeno

svetovanje Salutorja družbo Farmadent stalo 98.400,00 evrov.

12 Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da je del izdelkov družbe Salutor delno ali v celoti prekopiran iz

seminarskih, diplomskih, magistrskih ali doktorskih del, prosto dostopnih na spletnih straneh. Samo

primeroma naštevamo sledeče:

- Izdelek z naslovom »Pregled farmacevtskega trga« je v celoti prepisan iz diplomskega dela Branke Bizjak z naslovom »Etična dilema visokih cen zdravil za AIDS«1. Od originala ga loči le nekaj izpuščenih in premeščenih odstavkov.

- Izdelek z naslovom »Vrednost izdelka skozi prizmo časovne faze na trgu« je prepisan iz magistrskega dela Tine Marolt z naslovom »Uporaba instrumentov trženjskega spleta v malih podjetjih«2. Prepisano je predvsem drugo poglavje.

- Izdelek z naslovom »Beseda – Mnenje – Pobuda Učinek« je prepisan iz diplomskega dela Petre Renko z naslovom »Intranet kot orodje interne komunikacije«3. Delo je v celoti prepisano, izpuščeni so posamezni odstavki, nekateri pa malo preoblikovani. Prerisane so tudi sheme, ki pa so celo prevedene iz angleščine.

- Izdelek z naslovom »Nevarnost ali prednosti elektronskih komunikacij« je prepisan iz diplomskega dela Maje Žbogar z naslovom »Zasebnost in internet«4. Delo je prepisano v celoti.

- Izdelek z naslovom »Naravno zdravilo, konopljika« je prepisan iz seminarskega dela Petre Ekar in Tine Stiplovšek z naslovom »PMS – Vitex agnus-castus (Navadna konopljika)«5. Tudi to delo je povsem enako kot original, objavljen na internetu.

13 Vsa dela so opremljena z logotipom in podatki družbe Salutor, avtorji pa niso navedeni.

14 Obveznost družbe Salutor je bila mesečno opraviti v naprej določene naloge, ki jih je v skladu s pogodbo

dostavila naročniku, direktor pa jih je predstavil na sedežu družbe Farmadent ali na drugi lokaciji, v kolikor

je naročnik izrazil takšno željo.

1 Dostopna na http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/bizjak271.pdf

2 Dostopna na http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/marolt2806.pdf

3 Dostopna na http://uploadi.www.ris.org/editor/1264709107renko-petra.pdf

4 Dostopen na http://www.ris.org/uploadi/editor/1285155610UNI_Zbogar_Maja_i2009.pdf

5 Dostopen na http://www.farma-

drustvo.si/old/gradivo_p/Fitofarmaki/SEMINARJI/PMS%20Vitex%20seminar%202005%20popravljen.doc



VLADAVINA PRAVA

15 Dne 26. 3. 2012 se je razgovora pred senatom komisije udeležil Leopold Donko, takrat že nekdanji direktor

Farmadenta, ki je povedal, da ga je župan Mestne občine Maribor Franc Kangler proti koncu leta 2010 prek

tajništva poklical na občino. Vabilu se je odzval in se z županom srečal v županski pisarni. Župan je na

sestanku predlagal, naj zaposli Saša Pečeta bodisi v družbi Farmadent bodisi v hčerinski družbi Gopharm,

d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Gopharm). Pri sestanku z županom ni sodeloval oziroma ni bil prisoten nihče

drug. Župan je predlagal, da bi Sašo Peče v družbi prevzel mesto prokurista. Direktor Leopold Donko je

temu nasprotoval predvsem zaradi situacije na trgu, vendar sta z županom po krajšem prepričevanju »našla

način«, da bo Sašo Peče pogodbeno sodeloval s Farmadentom.

16 Nekaj dni po sestanku v županski pisarni je Sašo Peče predlagal sestanek. Pogodbo o svetovanju je po

navedbah direktorja Leopolda Donka pripravil Sašo Peče, ki je na sestanek prišel z že pripravljenim

osnutkom. Po krajših pogajanjih in nekaj spremembah je bila pogodba sklenjena. Osnutek pogodbe je že

vseboval tudi navedbo področij, na katerih bo svetoval Sašo Peče, in vrednost storitev, o kateri se z

direktorjem nista pogajala.

17 Direktor Farmadenta Leopold Donko in direktor Salutorja Sašo Peče sta se v okviru izvajanja pogodbe

večkrat sešla v pisarni direktorja Farmadenta, kjer mu je dal »tudi kakšen koristen nasvet«, vendar od

dvoletnega sodelovanja ni bilo večjih koristi. Koristni nasveti so se po navedbah direktorja nanašali na

primer na širitev trga in podobno, vendar takšni nasveti niso bili nikoli implementirani.

18 Izplačevanje mesečnih plačil po pogodbi o svetovanju je bila avtomatsko; po tem, ko je družba Salutor

oziroma njen direktor Sašo Peče predložil mesečno poročilo, je bilo opravljeno plačilo.

19 Znotraj družbe Farmadent je bil direktor Leopold Donko edina oseba, ki je dobivala in prebirala poročila ter

izdelke Salutorja oziroma Saša Pečeta in je edini, ki je lahko ocenil, ali se pogodba izpolnjuje v skladu s

prevzetimi obveznostmi.

20 Kot je pred senatom komisije izpovedal direktor Leopold Donko, je bila svetovalna pogodba s Salutorjem

oziroma Sašom Pečetom drugačna od ostalih svetovalnih pogodb, ki jih je Farmadent sklepal s svetovalci,

predvsem v tem, da so bili izdelki, nastali na podlagi drugih pogodb, uporabljeni v delovnem procesu, saj so

bili naročeni predvsem zaradi realnih potreb družbe.

21 O svetovalni pogodbi na sejah nadzornega sveta ni bilo govora. Po besedah nekdanjega direktorja Leopolda

Donka je v zadevi sklepanja pogodbe šlo za »naročilo« župana, naročil mu je, da to »mora narediti«, se

pravi kot neke vrste ukaz. Sam tovrstne pogodbe sicer ne bi nikoli sklenil. Mogoče bi sklenil pogodbo za

krajše obdobje oziroma za konkreten posel.

B.2 Sklenitev pogodbe o prokuri v družbi Farmadent, d.o.o.

22 Farmadent je sklenil pogodbo o prokuri s prokuristko Dušanko Jurenec. V imenu družbe je pogodbo 21. 10.

2011 sklenil nadzorni svet (podpisnik je predsednik nadzornega sveta Danilo Burnač). 6. 12. 2011 je bil k

pogodbi sklenjen še aneks, ki je pogodbo spremenil tako, da se je iz pogodbe črtalo določilo o

spremenljivem delu plače.

23 Družba je od ustanovitve 15. 12. 1999 do 21. 10. 2011, ko je bila imenovana nova prokuristka, torej v

obdobju več kot deset let, s prokuristom poslovala le nekaj manj kot tri leta, ko je bil prokurist Milan Pukšič

(februar 2006–december 2008). Potrebe po podelitvi prokure po tem niso izrazili niti lastniki (Javni

zdravstveni zavod Mariborske Lekarne Maribor), nadzorniki, niti poslovodstvo družbe.



VLADAVINA PRAVA

24 Namen zaposlitve prokuristke je bil, kot izhaja iz zapisnika 17. seje nadzornega svet Farmadenta z dne 14.

10. 2011, da se družbi zagotovi »dodatna pomoč z namenom, da se bolje organizira in nadzira delo ter

poslovanje med družbo Farmadent in lastniškima družbama Higya in Gopharm«.

25 Kot izhaja iz navedb direktorja Leopolda Donka in dopisa, ki ga je direktor naslovil na prokuristko, je le-ta

napačno razumela zakonska pooblastila prokurista in prevzemala nekatere poslovodne funkcije, ki pa ji po

zakonu ne gredo in so pridržane poslovodnim osebam. To je pri zaposlenih povzročalo občutek »dvojnega

vodenja« in odpor do prokuristke. Direktor je dne 13. 12. 2012 prokuristki dal pooblastilo, v katerem je

navedel, za katere zadeve s področja poslovodenja družbe jo pooblašča. Iz izjave prokuristke Jurenčeve

sicer izhaja, da pooblastila ni dobila, Leopold Donko pa je na razgovoru pred komisijo povedal, da ga

prokuristka ni želela prevzeti. Zaradi slabih odnosov v vodstvu družbe je sindikat 29. 12. 2011 pozval

direktorja in prokuristko k skupnemu sestanku.

26 Na razgovoru pred senatom komisije je Leopold Donko o problematiki sklenitve pogodbe s prokuristko

povedal, da sta bila v zadevi s predsednikom nadzornega sveta Danilom Burnačem poklicana na občino. V

županski pisarni so z županom Mestne občine Maribor Francem Kanglerjem imeli kratek pogovor, na

katerem je župan predlagal zaposlitev prokuristke. Direktor Leopold Donko je zaradi situacije v družbi, ko so

bili rezultati slabši od prejšnjih let, nasprotoval predlogu, vendar župan pomislekov ni upošteval. Predsednik

nadzornega sveta ni nasprotoval postavitvi prokurista. Namen postavitve prokurista, ki ga je župan navedel

na sestanku, je bil v tem, da je želel večji nadzor nad hčerinskima družbama Farmadenta.

27 Nadzorni svet pri razpravi na seji pod točko razno, razen imenovanja, o prokuristki ni posebej razpravljal.

28 Farmadent je v preteklosti že imel prokurista (Milan Pukšič), ki pa se ni vmešaval v poslovodstvo. Nova

prokuristka ni želela prevzeti pisnega pooblastila, niti ni želela sodelovati z direktorjem. Sama je prevzela

določene posle znotraj družbe, komunicirala pa je neposredno s predsednikom nadzornega sveta. V času,

ko je bil v družbi direktor Leopold Donko, se je prokuristka, po navedbah direktorja, večkrat sklicevala na

avtoriteto župana.

29 Sicer pa je prokuristka Dušanka Jurenec diplomirana ekonomistka, pred prihodom v Farmadent je opravljala

delo vodje kabineta župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja. Izkušnje z vodenjem družb ni imela,

delala je kot sekretarka društva in vodja avtošole AMD TAM Maribor, kasneje pa še kot članica nadzornega

sveta Pogrebnega podjetja Maribor (2007–2011) in družbe Marifarm, sicer sestrske družbe Farmadenta.

Omenjene družbe so pod lastniškim vplivom Mestne občine Maribor.

30 Kot prokuristka v Farmadentu Dušanka Jurenec v skladu s pogodbo prejema mesečno plačilo v višini

9.899,91 evrov bruto, kar pomeni neto približno 4.900 evrov. Sicer pa je pogodba o zaposlitvi in opravljanju

funkcije s prokuristom družbe običajna pogodba o zaposlitvi, ne navaja posebnih nalog prokurista, niti ne

določa kakšnih dodatnih pravic, razen običajnih pravic, ki izhajajo iz zaposlitve.

B.3 Sklenitev pogodbe med družbo Farmadent, d.o.o. in odvetnikom Zvonkom Kolškom

31 O sklenitvi pogodbe z odvetnikom Zvonkom Kolškom je direktor Leopold Donko na razgovoru pred senatom

komisije povedal, da v času sklenitve pogodbe Farmadent ni imel potrebe po pravni službi. Na začetku je

bila zaradi težav z enim izmed produktov družbe sklenjena pavšalna pogodba z odvetnico, pozneje pa

takšna pogodba ni bila več potrebna. Pogodba o pravni pomoči z odvetnikom Zvonkom Kolškom je bila

sklenjena na predlog predsednika nadzornega sveta. Funkcijo predsednika nadzornega sveta je v tem času

opravljal župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Odvetnik se je oglasil na sedežu družbe in pričakoval,

da bo po dogovoru z družbo vodil vse pravne in kadrovske zadeve Farmadenta, vendar sta se z direktorjem

dogovorila samo za opravljanje pravnih storitev. Ostale storitve je za Farmadent urejala materinska družba



VLADAVINA PRAVA

Javni zdravstveni zavod Mariborske Lekarne Maribor. Plačilo pravnih storitev je bilo dogovorjeno na

mesečni pavšal. Predlagani znesek je bil višji, po pogajanjih sta se direktor in odvetnik dogovorila za znesek

800 evrov mesečno, ta vrednost pa še ne vključuje DDV.

32 Pogodba o pravni pomoči je bila po približno dveh letih prekinjena. V tem času je Farmadent odvetniške

storitve potreboval samo enkrat, mesečni pavšal pa je plačeval ves čas.

33 Kot je znano senatu komisije, odvetnik Zvonko Kolšek med drugim zastopa tudi druge družbe v neposredni

ali posredni lasti Mestne občine Maribor, kot na primer Marifarm in NIGRAD javno komunalno podjetje,

d.d. (v nadaljnjem besedilu: Nigrad). Hkrati iz drugih podatkov, ki jih je pridobila komisija, izhaja, da je

razmerje med županom Francem Kanglerjem in Zvonkom Kolškom tudi zasebne, zaupne narave.

34 Odvetnik Zvonko Kolšek je v dopisu, naslovljenem na župana Franca Kanglerja, objavljenem na spletnih

straneh Mestne občine Maribor6 in ki ga je Farmadent tudi priložil k posredovani dokumentaciji, pojasnil, da

pogodba z družbo Farmadent ni bila sklenjena na podlagi posredovanja župana. Pogodbe, sklenjene z

Nigradom, pa se naj tudi ne bi spreminjale v času mandata župana Franca Kanglerja. S Farmadentom naj bi

bila pogodba sklenjena izključno na podlagi dogovora med direktorjem Leopoldom Donkom in njim,

sklenitev pogodbe pa naj bi predlagala sorodnica direktorja Leopolda Donka. Pogodba naj bi se razdrla, ker

se odvetnik Zvonko Kolšek ni strinjal z enim izmed poslov, ki jih je nameraval izvesti direktor, saj naj bi bil

nameravani posel za družbo po mnenju odvetnika škodljiv.

35 Po odhodu Dušanke Jurenec iz kabineta župana v Farmadent je njeno mesto zasedla Anja Kolšek, sicer hči

odvetnika Zvonka Kolška. Delovno mesto vodje kabineta župana, na katerem je bila prej Dušanka Jurenec,

sedaj pa Anja Kolšek, je, glede na vsebino dela in na dejstvo, da ima župan možnost imenovanja in

odpoklica vodje kabineta, vezano na osebno zaupanje med županom in vodjo njegovega kabineta.

36 Kot izhaja iz seznama donatorjev, objavljenega na spletnih straneh Mestne občine Maribor7, je odvetnik

Zvonko Kolšek kot edini mariborski odvetnik prispeval donacijo k županovi humanitarni akciji »Darujmo s

srcem«.

B.4 Donacije, financiranje političnih strank in kreditiranje družbe Tele 59, d.o.o.

37 Na razgovoru pred senatom komisije je Leopold Donko pojasnil okoliščine najema programske opreme za

knjigovodstvo »Piramida«, ki jo izdeluje družba McLine, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: McLine), katere

lastnik je bil do maja 2011 Ivan Hajnšek.

38 Ivan Hajnšek je trenutno direktor družbe Snaga, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Snaga), član nadzornega

sveta v družbi Nigrad in hkrati še direktor družbe Javno podjetje Marprom, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:

Marprom). Omenjena podjetja so v lasti Mestne občine Maribor. Iz spisovne dokumentacije, v katero je v

okviru postopka vpogledala komisija, izhaja, da je razmerje med županom Francem Kanglerjem in Ivanom

Hajnškom tudi zasebne narave.

39 Pred uvedbo novega računovodskega programa je Farmadent uporabljal enako programsko opremo kot

materinska družba Javni zdravstveni zavod Mariborske Lekarne Maribor. Razlog za to je bil v tem, kot je

navedel Leopold Donko, da so kadrovske in računovodske zadeve za Farmadent opravljali na materinski

družbi. Za to programsko opremo je Farmadent plačeval približno 600 evrov mesečno. Na predlog župana

Franca Kanglerja pa so uvedli program Piramida, za katerega plačujejo 3000 evrov na mesec. Bivši direktor

je na razgovoru povedal, da je Farmadent aprila 2011 prešel na lastno računovodstvo in kadrovsko službo,

6 Pojasnilo dostopno na http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=6924

7 Seznam donacij dostopen na http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=5868



VLADAVINA PRAVA

zato so se nekako lažje odločili za to programsko opremo. Sklenitev pogodbe z družbo McLine je predlagal

takratni predsednik nadzornega sveta Farmadenta Franc Kangler. Direktor je njegov predlog razumel kot

jasno naročilo, naj sklene pogodbo s to družbo, saj je župan Franc Kangler kot predsednik nadzornega sveta

tudi pozneje spraševal, če se je sodelovanje že začelo in kakšen je odziv. Družba McLine je Farmadent

pozneje kontaktirala samoiniciativno in predstavila delovanje programa, sledila pa je sklenitev pogodbe.

40 Ista družba je izvajala tudi projekt brezžičnega interneta v Mestni občini Maribor. Direktor Farmadenta

Leopold Donko je pred senatom komisije izpovedal, da mu je predsednik nadzornega sveta in župan Franc

Kangler dal pobudo, naj družba za projekt prispeva več kot 1000 evrov. Iz člankov, objavljenih v medijih,

izhaja, da naj bi Farmadent za vzpostavitev brezžičnega interneta prispeval 3000 evrov.8

41 V letu 2010 je z Mestne občine Maribor do Farmadenta prišla pobuda za doniranje sponzorskih sredstev

Slovenski ljudski stranki. Pobuda sicer ni prišla s strani župana osebno, pač pa ustno prek ene izmed

njegovih ožjih sodelavk. Leopold Donko je po svojih besedah pobudo oziroma pisno vlogo, ki je prispela

naknadno, posredoval hčerinski družbi Gopharm iz Nove Gorice, direktorica te družbe pa je donirala okoli

4500 evrov. Sicer so v družbi prejeli več pisnih prošenj za financiranje kampanj, vendar se za financiranje

drugih strank niso odločili.

42 Glede kreditiranja nekaterih zasebnih družb, med drugim tudi družbe Tele 59, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu:

Tele 59), v lastništvu katere je posredno udeležen tudi Janez Ujčič, mestni svetnik, ki je bil kasneje tudi

podžupan, zdaj pa državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade RS, Leopold Donko pred senatom komisije

pove, da je Farmadent dal kredit v višini 100.000 evrov družbi Tele 59, vendar ga je ta del že vrnila, del je bil

pokrit s kompenzacijo, približno 20.000 evrov terjatve pa je še odprte. Kompenzacija je bila izvedena v obliki

izvedbe storitev oglaševanja. Posel je bil razviden iz bilanc, vendar nadzorni svet ni vprašal o poslu. Pobuda

za sklenitev posla je tudi v tem primeru prišla od župana.

43 Farmadent ima odprtih pet kreditov zasebnim lekarnam, ki pa redno odplačujejo glavnico in obresti. Krediti

so bili dani po bančni obrestni meri ali celo nekaj višji.

44 Iz dokumentacije, ki jo je na zahtevo komisije posredoval Farmadent, izhaja, da je družba odobrila

dolgoročna kredita dvema zasebnima lekarnama, tretji pa je bilo dolgoročno odloženo plačilo. Družba je

kratkoročno odložila plačilo trem kupcem, kratkoročne kredite pa je odobrila petim družbam. Iz podatkov

izhaja, da so bili krediti zavarovani, običajno z (bianco) menicami, na posojila pa so tekle tudi obresti (med 5

in 7 %). Med njimi je tudi kredit družbi Tele 59, ki ga je odobril direktor Leopold Donko dne 14. 5. 2009.

Kredit v vrednosti 100.000,00 evrov je predvideval rok koriščenja do 20. 5. 2009, rok vračila do 31. 12. 2009,

obrestna mera je bila 6 % fiksna, zavarovan pa je bil z zastavo tehnološke opreme v višini 200.000,00 evrov

in bianco menico z menično izjavo. Kredit se z aneksi podaljšuje. Dne 1. 6. 2010 je bila z aneksom obrestna

mera povišana s 6 na 6,5 %. Na dan 31. 12. 2011 je bilo stanje kredita 50.000,00 evrov, dne 12. 1. 2012 pa je

bilo s kompenzacijo vrnjenih 30.303,67 evra. Stanje kredita na dan 31. 8. 2012 znaša 19.696,33 evra.

C. RELEVANTNO PRAVO

45 Komisija je predmetni postopek začela na lastno pobudo, ravnanje odgovorne osebe, ki naj bi bilo

koruptivno, je bilo storjeno v času veljave ZPKor in ZIntPK. Ker sta definiciji korupcije v obeh zakonih

identični, se komisija v nadaljevanju opredeljuje do ravnanja, kot ga ureja 1. točka 4. člena ZIntPK:

»"Korupcija" je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju,

kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno

8 http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042518371



VLADAVINA PRAVA

ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za

drugega.«

46 Da lahko govorimo o koruptivnem ravnanju, morata biti izpolnjena dva elementa, in sicer:

- kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb in - da je povod kršitve dolžnega ravnanja neposredno ali posredno obljubljena, ponujena ali dana oziroma

zahtevana, sprejeta ali pričakovana korist za uradno oziroma odgovorno osebo ali za koga drugega.

47 3. točka 4. člena ZIntPK nadalje določa, da je »integriteta« pričakovano delovanje in odgovornost

posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija,

pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in

etičnimi kodeksi.

48 V skladu s 37. členom ZIntPK mora biti uradna oseba (kar je tudi župan) pozorna na vsako dejansko ali

možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne

sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

D. MNENJE IN ODLOČITEV KOMISIJE O KONKRETNEM PRIMERU

D.1 Sodelovanje med družbama Farmadent, d.o.o. in Salutor, d.o.o.

49 Družbi Farmadent in Salutor sta pogodbo o svetovanju sklenili približno mesec dni po tem, ko je Sašo Peče

ustanovil Salutor oziroma približno dva meseca po tem, ko je Sašu Pečetu prenehala pravica do nadomestila

poslanske plače. Sosledje dogodkov in relativno kratko časovno obdobje kaže, da je šlo pri ustanovitvi

družbe in sklenitvi svetovalne pogodbe za v naprej dogovorjen ter načrtovan posel, za sklenitev katerega je

pri vodstvu Farmadenta posredoval župan Mestne občine Maribor Franc Kangler.

50 Kot je bilo ugotovljeno ob pregledu dokumentacije, ki sta jo komisiji posredovali družbi Salutor in

Farmadent, je velik del izdelkov, ki jih je v okviru svetovalne pogodbe izdelal Salutor, plagiat. Uporabnost,

zlasti pa odplačnost takšnih izdelkov ob dejstvu, da so prosto dostopni na internetu, je za družbo

Farmadent vprašljiva, posledično pa je vprašljiva tudi smotrnost celotnega posla, za katerega je Farmadent

plačal prek 90.000 evrov.

51 Iz zgoraj navedenega je upravičeno in utemeljeno sklepati, da je bil posel odrejen v izvedbo, da plačila, ki

jih je izvajal Farmadent družbi Salutor, dejansko niso plačila za izvajanje storitev, ampak je bila pogodba

fiktivna, direktor Salutorja Sašo Peče pa je bil v pogodbenem oziroma poslovnem razmerju zgolj zaradi

legitimacije izplačil družbe Farmadent. Posli s takšnimi okoliščinami so običajno označeni kot izplačevanje

rent na račun javnih sredstev v klientelističnih omrežjih.

52 Pogodbo o svetovanju je Farmadent po navedbah podpisnika, direktorja Leopolda Donka, sklenila na

podlagi neposredne pobude oziroma naročila in pritiska župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja. V

svojih pojasnilih Sašo Peče nasprotno navaja, da je bila pogodba sklenjena na njegovo pobudo, brez

posredovanja katerekoli tretje osebe. Vendar glede na vse okoliščine sklenitve pogodbe, dostopne podatke

in samo vsebino svetovalnih izdelkov izhaja ugotovitev, da je šlo za sklenitev fiktivne pogodbe po

posredovanju župana Franca Kanglerja pri vodstvu Farmadenta, zato komisija tej navedbi ne verjame.

53 Korupcija, kot jo določa 1. točka 4. člena ZIntPK, je opustitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb

v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo

lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane,

sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.



VLADAVINA PRAVA

54 Po ugotovitvi komisije je bila pogodba sklenjena na pobudo župana Franca Kanglerja. Direktor družbe

Farmadent Leopold Donko je potrjeval izplačevanje računov za fiktivne/neuporabne storitve družbi Saša

Pečeta, ki je bila v tem primeru prejemnik koristi. Direktor Leopold Donko je torej pri tem ravnal v nasprotju

z dolžno skrbnostjo in v nasprotju s standardom dobrega gospodarstvenika. Pravni standard »dolžna

skrbnost« bi bila v konkretnem primeru po mnenju komisije ravnanje povprečnega gospodarstvenika, ko

mu nekdo, ki ni upravičen do tega, predlaga ali celo ukaže sklenitev pogodbe. Povprečen gospodarstvenik bi

v takšnem primeru po mnenju komisije zavrnil sklenitev pogodbe, o takšnem posegu obvestil nadzorni svet

in lastnike ter od njih zahteval nadaljnja navodila. Pojem »dober gospodarstvenik« je pravni standard, ki v

zakonu prav tako ni določen, v vsakem posameznem primeru ga je potrebno napolniti z vsebino, ki ustreza

konkretnemu primeru. Po mnenju komisije bi v konkretnem primeru dober gospodarstvenik, ki ugotovi, da

se pogodba ne izpolnjuje v skladu z dogovorom oziroma ko ugotovi, da pogodba o svetovalnih storitvah ne

dosega namena, ker nasveti svetovalca niso takšni, da bi jih lahko uporabil, takšno pogodbo prekinil.

Leopold Donko kot direktor družbe Farmadent v konkretnem primeru ni ravnal tako, kot bi bilo pričakovano

od povprečnega gospodarstvenika, in se je zavedal, da bo s tem družbi povzročil škodo v obliki nepotrebnih

poslovnih odhodkov. Škoda, ki je nastala od sklenitve pogodbe pa do konca marca 2012, znaša 98.400,00

evrov, ki so bili izplačani po svetovalni pogodbi. Direktor Leopold Donko je vedel, da s tem, ko družbi

Farmadent nastaja škoda, družbi Salutor zagotavlja neupravičeno premoženjsko korist.

55 Župan in obenem predsednik nadzornega sveta družbe Farmadent Franc Kangler, ki je direktorju

predlagal oziroma naročil sklenitev pogodbe z družbo Salutor, je bil pobudnik kršitve, hkrati pa za

njegovo dajanje navodil direktorju Farmadenta za sklepanje konkretnih poslov ni pravne podlage. Župan

je najprej direktorju Leopoldu Donku predlagal, da bi bil Sašo Peče v Farmadentu ali njegovi hčerinski družbi

prokurist, nato pa pristal na sklenitev pogodbe o svetovanju. To kaže, da ni bilo pomembno, kakšna je

vsebina sodelovanja Saša Pečeta, cilj je bil zagotoviti Sašu Pečetu oziroma njegovi družbi mesečni dohodek

na račun družbe v občinski lasti.

56 Sašo Peče oziroma družba Salutor, ki jo je ustanovil in je njen lastnik ter direktor, se je s kršitvijo dolžnega

ravnanja direktorja družbe Farmadent okoristil. Prejemal je plačilo za storitve, ki jih je opravljal kljub temu,

da je vedel, da za dajanje takšnih nasvetov kot univerzitetni diplomirani ekonomist ni usposobljen (na

primer za dajanje nasvetov s področja zdravil in zdravilnih rastlin), poleg tega pa je vsebino nekaterih

nasvetov v okviru svetovalne pogodbe enostavno kopiral iz seminarskih, diplomskih, magistrskih in

doktorskih del, ki so javno objavljena na spletu. Komisija je mnenja, da takšno ravnanje postavlja pod

vprašaj tudi strokovnost morebitnih del, ki jih je Sašo Peče v okviru izpolnjevanja pogodbe dejansko

pripravil sam, saj se je nemogoče zanesti na delo in ugotovitve svetovalca, ki tuje ugotovitve predstavlja kot

svoje.

57 Znake korupcije iz zgoraj navedene definicije so izpolnili:

- takratni direktor družbe Farmadent Leopold Donko, s tem, ko je v nasprotju z dolžno skrbnostjo in standardom dobrega gospodarstvenika dne 6. 10. 2009 sklenil pogodbo ter aneks k pogodbi z družbo Salutor oziroma njenim direktorjem Sašom Pečetom in pogodbenega razmerja ni prekinil, kljub temu, da je vedel, da izvajanje pogodbe ni smotrno in da bo iz posla družbi Salutor nastala neupravičena premoženjska korist na račun družbe Farmadent;

- župan Mestne občine Maribor Franc Kangler, ki je bil pobudnik kršitve – sklenitve pogodbe v korist Saša Pečeta oziroma njegove družbe Salutor;

- družba Salutor oziroma njen direktor Sašo Peče, ki je iz pogodbenega razmerja prejela premoženjsko korist v višini vsaj 98.400,00 evrov.

58 V svojem odgovoru na osnutek zaključnih ugotovitev o posameznem primeru je župan Mestne občine

Maribor Franc Kangler navedel, da direktorju Leopoldu Donku ni nikoli naročil oziroma nanj vplival, da bi



VLADAVINA PRAVA

sklenil posel s Sašom Pečetom oziroma njegovo družbo Salutor, je pa res, da ni nasprotoval sklenitvi posla,

ko ga je Leopold Donko o tem obvestil. Vsebinsko podobno je izpovedal v notarsko overjeni izjavi, ki je bila

priložena odgovoru župana, tudi direktor Salutorja Sašo Peče. Zapisal je, da je na lastno pobudo vzpostavil

poslovni kontakt in skupaj z direktorjem določil predmet, ročnost sodelovanja ter vse ostale elemente

sodelovanja v obliki pogodbe. Vsebinsko je bila pogodba sestavljena na Farmadentu, v pisarni direktorja

Farmadenta Leopolda Donka, isti dan pa je bila ugotovljena in z aneksom odpravljena pomanjkljivost.

Vsebina aneksa je določitev vrednosti svetovalne ure (200,00 evrov), določitev minimalne količine mesečno

opravljenih ur svetovanja, za katere se je naročnik obvezal, da jih bo prevzel oziroma da jih bo plačal, četudi

jih ne bi prevzel (12 ur mesečno). Določena je bila tudi »znižana« tarifa za ure, ki presegajo minimalno

število ur (40 % nižja od tarife za minimalno število ur). Postavitev prokurista je neke vrste kazen za

»neposlušnega« direktorja, županu Mestne občine Maribor pa omogoči neposreden vpliv na poslovne

odločitve, predvsem na poslovne odločitve, ki niso nujno v interesu družbe, kot na primer kreditiranje družb

v lasti županovih prijateljev in zaposlovanje njihovih družinskih članov.

59 Na osnutek zaključnih ugotovitev o posameznem primeru se je odzval tudi direktor Salutorja Sašo Peče, ki je

v svojem odgovoru na osnutek zaključnih ugotovitev navedel, da župana Mestne občine Maribor Franca

Kanglerja sicer pozna, da sta bila oba v istem obdobju poslanca Državnega zbora in člana Mestnega sveta

Mestne občine Maribor, da pa župan Franc Kangler zanj ni nikoli posredoval pri sklepanju posla s

Farmadentom. Ta posel je sklenil na lastno pobudo in zato, ker je kot ekonomist ocenil, da je področje

farmacije v obdobju recesije zanj poslovno zanimivo.

60 Prav tako direktor Sašo Peče navaja, da sta vsebino pogodbe določila skupaj z Leopoldom Donkom in da je

Salutor vse svoje pogodbene obveznosti izpolnjeval v celoti. Direktor Farmadenta je v času sodelovanja

izrazil zadovoljstvo s svetovanjem in naročal dodatne storitve, tako da do izplačila »po pavšalu« dejansko

nikoli ni prišlo.

61 Iz podatkov in listinske dokumentacije, v katero je komisija vpogledala med preiskavo, izhaja, da so navedbe

direktorja Saša Pečeta neresnične vsaj v delu, ko zatrjuje, da župan Franc Kangler ni nikoli posredoval pri

direktorju Leopoldu Donku za sklenitev pogodbe o svetovanju. Nasprotno, glede na dokumentacijo, v

katero je vpogledala komisija, gre verjeti Leopoldu Donku, da je župan najprej predlagal, da bi Sašo Peče

opravljal funkcijo prokurista v Farmadentu, kasneje pa je na prošnjo Saša Pečeta posredoval in dosegel

sklenitev pogodbe o svetovanju, kot je to na razgovoru pred senatom komisije navedel bivši direktor

Farmadenta Leopold Donko.

62 Osnutek zaključnih ugotovitev o posameznem primeru je bil v izjasnitev posredovan tudi Leopoldu Donku,

nekdanjemu direktorju Farmadenta. Ta je v odgovoru navedel, da je očitano ravnanje (sklenitev svetovalne

pogodbe s Salutorjem) izvedel predvsem zaradi pritiska župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja, ki

je takrat opravljal tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta družbe. Bal se je, da bo v nasprotnem

primeru razrešen. Navaja, da je na ta način preprečil nastanek še večje gospodarske škode za Farmadent,

saj je plačilo Salutorju po pogodbi bistveno nižje od plačila prokuristu. Navaja, da ni imel druge izbire in je

sklenil pogodbo, ki je imela za posledico manjšo škodo za družbo, ki jo je vodil.

63 Po mnenju komisije je kljub temu obstajala tudi druga možnost. Direktor mora ohraniti osebno in

profesionalno integriteto ter odkloniti sklenitev pogodbe, za katero meni, da je škodljiva ali nepotrebna za

družbo, ali izvršitev kakršnegakoli drugega neetičnega ravnanja, ki se od njega zahteva. Zavedati se mora,

da njegova funkcija ni njegova pravica in da ima lastnik družbe vedno možnost, da ga zamenja. Integriteta je

vse, kar takšnemu direktorju po zamenjavi ostane. Direktorji oziroma člani uprav bi se morali zavedati, da

podrejanje neetičnim zahtevam, pa čeprav pridejo s strani posrednega ali celo neposrednega lastnika, ne

pritiče njihovi funkciji in jim razen morebitnih trenutnih koristi na daljši rok predvsem škoduje. Predvsem pa



VLADAVINA PRAVA

komisija poudarja, da bi se moral župan Kangler kot javni funkcionar vzdržati opisanega nedopustnega in

netransparentnega vplivanja na direktorja Farmadenta glede poslovnih odločitev, saj je župan nastopal s

pozicije moči, ki mu jo daje funkcija župana. Tovrstna ravnanja predstavljajo izrazito tveganje za

sprejemanje klientelistično pogojenih odločitev, ki so lahko tudi v škodo javnega premoženja.

D.2 Sklenitev pogodbe o prokuri v družbi Farmadent, d.o.o.

64 Družba Farmadent je na predlog župana Franca Kanglerja dobila prokuristko. Namen podelitve prokure naj

bi bil »dodatna pomoč z namenom, da se bolje organizira in nadzira delo in poslovanje med družbo

Farmadent in lastniškima družbama Higya in Gopharm«.

65 Iz pravnega mnenja Inštituta za gospodarsko pravo, ki ga je po naročilu direktorja družbe Farmadent, d.o.o.

izdelal dr. Marjan Kocbek, izhaja, da je potrebno ločiti med pooblastili za vodenje poslov in pooblastili za

zastopanje družbe navzven. Medtem ko ima poslovodstvo družbe obe vrsti pooblastil po samem zakonu,

ima prokurist (pogodbeni zastopnik družbe) po zakonu samo pooblastilo za zastopanje družbe navzven, ne

pa tudi za vodenje poslov družbe. Možno je sicer, da je prokurist v določenem obsegu pristojen voditi tudi

posle družbe, vendar to ni v neposredni zvezi s prokuro. To je, kot izhaja iz strokovnega mnenja, odvisno od

tega, ali in v kakšnem obsegu ga poslovodstvo družbe za to posebej pooblasti oziroma mu takšne

pristojnosti posebej podeli, če mu jih sploh podeli. Ob dejstvu, da je prokuristka v pisni izjavi navedla, da

posebnega pooblastila za vodenje poslov od direktorja ni prejela, kljub temu, da naj bi ji ta po lastnih

besedah pooblastilo dal, komisija meni, da je bila ob takšni nejasnosti ogrožena integriteta poslovanja

podjetja, ki je v večinski javni lasti.

66 Prokura ni koncipirana z namenom delitve in prenosa pristojnosti poslovodstva družbe na njenega

prokurista. Kot izhaja tudi iz strokovnega mnenja, v praksi pogosto prihaja do zamenjave oziroma enačenja

funkcij vodenja in zastopanja, kar vodi v napačno prakso, ki prokurista vidi kot nekakšnega »nad-

poslovodjo«.

67 505. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da o postavitvi prokurista odločajo družbeniki

(tako določa tudi akt o ustanovitvi družbe). V obravnavanem primeru je o imenovanju prokurista najprej

odločal nadzorni svet na seji dne 14. 10. 2011, pod točko razno. Takšen sklep je sicer po strokovnem

mnenju, ki ga je izdelal dr. Peter Podgorelec z Inštituta za gospodarsko pravo Ekonomsko-poslovne

fakultete, ničen in nima pravnih učinkov, ker nadzorni svet ni lastnik družbe. Vendar pa je bila v zadevi

istega dne sklicana korespondenčna seja sveta Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor,

na kateri je bil sprejet sklep: »V družbi Farmadent, d.o.o. se kot prokuristka družbe od 14. 10. 2011 dalje

imenuje Duško Jurenec. Mandat novega prokurista začne teči z dnem imenovanja«. S tem sklepom so bile

formalno odpravljene pomanjkljivosti imenovanja prokuristke.

68 Prokuristka je bila imenovana, vendar ni imela pooblastil za vodenje družbe. Kot je bilo razloženo v

pravnem mnenju, je sklep nadzornega sveta družbe Farmadent, s katerim je ta omejil samostojno vodenje

poslov direktorju tako, da jih lahko sklepa samo s soglasjem prokuristke (Sklep št. 69, sprejet na 19. seji

nadzornega sveta), nezakonit. Takšno ravnanje očitno izhaja iz zmotnega prepričanja, da je prokurist (kot

ugotovljeno zgoraj) »nad-poslovodja«. Učinek, ki so ga družbeniki in nadzorniki želeli doseči, bi lahko

dosegli tako, da bi imenovali dodatnega člana uprave in uvedli skupno poslovodstvo. Kot izhaja iz mnenja, ki

ga je za Farmadent pripravil Inštitut za gospodarsko pravo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v

Mariboru (dr. Peter Podgorelec), je sicer možno t. i. nepravo skupno zastopanje družbe, ko jo zastopa

direktor skupaj s prokuristom, vendar lahko takšen način zastopanja le olajšuje skupno zastopanje, ne more

pa omejevati zakonitega zastopanja. Skupno zastopanje ni dopustno, če ima družba le enega direktorja, kot

je to v primeru Farmadenta. Dopusten primer skupnega zastopanja bi bil v primeru, ko ima družba dva



VLADAVINA PRAVA

direktorja in prokurista ter uveljavljen princip »štirih oči«, kar pomeni, da morata vedno vsaj dva od njih

podati izjavo volje (npr. podpisati pogodbo). V takšni ureditvi lahko katerikoli direktor podpiše pogodbo

skupaj z drugim ali s prokuristom – skupno zastopanje s prokuristom torej olajšuje zastopanje družbe.

Tipičen razlog za skupno zastopanje je lahko npr. začasna zadržanost enega od direktorjev, v tem primeru

lahko »sopodpiše« tudi prokurist, ki s tem prevzame tudi vso odgovornost, enako kot direktor.

69 Iz zgoraj citiranega pravnega mnenja izhaja, da takšno pooblastilo prokuristu za vodenje poslov niti ni

možno. Pooblastilo za vodenje poslov se lahko da samo članom uprave, ki pa je v konkretnem primeru zgolj

enočlanska. Ob upoštevanju, da so družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo, kakršna je tudi

Farmadent, »vsepristojni«, bi lahko vlogo prokurista prevzel družbenik, ki pa bi potem lahko dajal tudi

obvezna navodila in soglasja – kot posebna korporacijska pravica. Takšna možnost v primeru družbe

Farmadent ne pride v poštev, saj je edini družbenik Javni zdravstveni zavod Mariborske Lekarne Maribor,

prokurist pa je lahko le poslovno neomejeno sposobna fizična oseba.

70 Zgolj z imenovanjem prokurista po mnenju komisije ni prišlo do ravnanja, ki bi ustrezalo definiciji korupcije,

kljub temu, da je zaradi napačnega razumevanja instituta prokure prišlo do napačnih in nezakonitih sklepov

uprave oziroma nadzornega sveta.

71 Komisija se je posebej posvetila vprašanju imenovanja točno določene osebe – Dušanke Jurenec za

prokuristko. Dušanka Jurenec je pred prihodom v Farmadent opravljala delo vodje kabineta župana Mestne

občine Maribor, na mesto prokurista pa jo je, spet brez pravne podlage, predlagal župan Mestne občine

Maribor.

72 Prokurista določijo družbeniki, v tem primeru je to svet Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne

Maribor, ki je lastnik družbe. Prokuristko je, kot je razvidno iz zapisnika 17. seje nadzornega sveta družbe

Farmadent, ki je bila dne 14. 10. 2011, in izpovedi direktorja Leopolda Donka pred senatom komisije,

predlagal župan Mestne občine Maribor. Glede na to, da potrebe po podelitvi prokure in postavitvi

prokurista niso izrazili niti lastnik, nadzorni svet in niti poslovodstvo družbe (direktor je celo nasprotoval

podelitvi prokure), pomeni, da postavitev prokuristke ni bila odločitev, ki je nastala v družbi in zaradi

poslovnih potreb, ampak je bila vsiljena od zunaj – župan Mestne občine Maribor Franc Kangler, ki je

prokuristko predlagal, se je s tem predlogom neposredno vmešal v poslovanje družbe, za kar nima

pristojnosti.

73 To ni bil prvi tovrstni predlog župana Mestne občine Maribor. Preden je kot prokuristko predlagal Dušanko

Jurenec, je kot prokurista predlagal tudi Saša Pečeta. Komisija meni, da je takšno ravnanje župana Franca

Kanglerja nesprejemljivo, saj je v razmerju do direktorja Farmadenta nastopal s pozicije moči, ki mu jo daje

funkcija župana občine, ki je posredni lastnik Farmadenta. Tovrstna ravnanja predstavljajo izrazito tveganje

za sprejemanje klientelistično pogojenih odločitev, ki so lahko tudi v škodo javnega premoženja. Tudi sicer

komisija na podlagi zbranih podatkov ocenjuje, da v primeru Mestne občine Maribor obstajajo realna

korupcijska tveganja, da se v družbah, ki so v neposredni ali posredni lasti občine in jih upravljajo direktorji

oziroma uprave, ki niso povsem lojalni županu, postavlja prokuriste.

74 Komisija je omenjeni primer ocenjevala z vidika nasprotja interesov.

75 Dušanko Jurenec je za prokuristko imenoval svet Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne

Maribor, ki je pri tem izražal voljo svojega ustanovitelja – Mestne občine Maribor, ki jo predstavlja župan.

Seja sveta zavoda je potekala dopisno in ni bila načrtovana, na njej je bilo potrebno sprejeti sklep o

podelitvi prokure, da bi se odpravila formalna pomanjkljivost vsebinsko enakega sklepa nadzornega sveta

Farmadenta, ki takšnega sklepa sicer zaradi nepristojnosti ne bi mogel veljavno sprejeti. Sosledje dogodkov

kaže na to, da je imel župan Franc Kangler odločilen vpliv na postavitev prokuristke.



VLADAVINA PRAVA

76 Dušanka Jurenec je pred prihodom v Farmadent opravljala delo vodje kabineta župana Mestne občine

Maribor. Vodjo kabineta imenuje in razrešuje župan. Delo vodje kabineta je vezano na osebno zaupanje

župana. Dušanka Jurenec je delo vodje kabineta župana začela opravljati v času trajanja mandata župana

Franca Kanglerja. Vodja kabineta opravlja naloge, ki sicer gredo županu osebno, ta pa za njih odgovarja.

»Osebno zaupanje« po mnenju komisije pomeni socialno vez, ki je po svoji kvaliteti nad običajnim

zaupanjem med funkcionarjem in običajnim zaposlenim v organu lokalne samouprave že zato, ker takšni

zaposleni opravljajo dela in izvršujejo pooblastila, ki gredo županu osebno in župan zanje tudi odgovarja.

77 Takšno razmerje med županom in nekdanjo vodjo kabineta ob dejstvu, da jo je predlagal za prokuristko, po

mnenju komisije ustreza zakonskemu opisu nasprotja interesov, ki ga ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje

kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (v tem primeru župana) vpliva ali ustvarja videz, da

vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe (župana)

pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za funkcionarja, za njegove družinske člane in za druge

fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Razmerje med

županom Francem Kanglerjem in Dušanko Jurenec po ugotovitvah komisije ustreza v prejšnjem stavku

opisani kvaliteti stikov.

78 V skladu s 37. členom ZIntPK mora biti uradna oseba (župan) pozorna na vsako dejansko ali možno

nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme

uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Pri tem je

pomembno opozoriti, da je dovolj že, če obstaja videz nasprotja interesov in ni potrebno, da do nasprotja

tudi dejansko pride.

79 V konkretnem primeru gre za tipično obliko klientelizma, ki glede na okoliščine primera pomeni kršitev

dolžnosti v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov. Župan Mestne občine Maribor je s tem, ko je predlagal

Dušanko Jurenec za prokuristko v Farmadentu, izpolnil znake koruptivnega ravnanja, saj se ni izognil, kot

je bil dolžan, nasprotju interesov in je prokuristki omogočil korist v obliki zaposlitve. Župan Franc Kangler

je svojo funkcijo uporabil za to, da je Dušanki Jurenec, s katero je v osebnih odnosih, omogočil

materialno korist v višini cca. 10.000 evrov mesečno, kolikor znaša bruto plačilo za prokurista v

Farmadentu.

80 V prid ugotovitvi, da gre v obravnavanem primeru za klientelizem, govori tudi način, kako je župan podal

predlog. Namesto da bi svoj predlog transparentno posredoval lastniku družbe Farmadent (torej Javnemu

zdravstvenemu zavodu Mariborske lekarne Maribor), je to storil z osebnim navodilom direktorju družbe

Farmadent v županski pisarni in prek predsednika nadzornega sveta družbe Farmadent Danila Burnača ter s

tem obšel običajne korporacijsko-pravne strukture, katerih naloga je sprejemanje tovrstnih poslovnih

odločitev.

81 Dušanka Jurenec je iz zaposlitve pridobila materialno korist v obliki plačila za delo v višini 9.899,91 evrov

bruto (oziroma približno 4.900 evrov neto) za vsak mesec zaposlitve.

82 Komisija navedbam župana ne more slediti. Župan Mestne občine Maribor Franc Kangler je v svojem

odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, ki mu je bil posredovan v seznanitev, odgovoril, da

je kot župan v skladu z akti (Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Farmadent, trgovina,

proizvodnja in storitve, d.o.o.) pristojen predlagati člane nadzornega sveta Farmadent, ki jih potem imenuje

in razrešuje svet Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor. Na podlagi te pristojnosti

meni, da ima tudi pravico nadzornemu svetu predlagati prokurista. Sicer pa je prokurista predlagal zaradi

nezakonitega in negospodarnega ravnanja direktorja Leopolda Donka.



VLADAVINA PRAVA

83 Župan ima v skladu s 17. členom akta o ustanovitvi res pristojnost svetu Javnega zdravstvenega zavoda

Mariborske lekarne Maribor predlagati člane nadzornega sveta Farmadenta. Ta pristojnost je v aktu izrecno

zapisana. Pristojnost predlaganja prokurista pa na drugi strani ni. Odločitev o postavitvi prokurista je

poslovna odločitev. Prokura je namenjena olajšanju poslovanja družbe, zato je predlog za postavitev

prokurista v domeni uprave in nadzornega sveta. Posebna oteževalna okoliščina je v tem primeru to, da je

župan Kangler Dušanko Jurenec predlagal izven svojih pristojnosti, pri čemer je deloval še v nasprotju

interesov. Ob tem je posebej potrebno izpostaviti, da je bil namen določitve nezdružljivosti funkcij (npr.

župan ne sme biti hkrati član nadzornega sveta v podjetjih v občinski lasti) prav preprečitev prepletanja

različnih funkcij v eni osebi in s tem doseganje kvalitetnejšega opravljanja javnih funkcij v javno korist.

Doseganje ciljev ZIntPK je ogroženo, če funkcionar (župan) dejansko obdrži možnost neposrednega in

netransparentnega vpliva na delovanje organov, na primer gospodarskih družb v (ne)posredni občinski lasti.

D.3 Sklenitev pogodbe med Farmadent, d.o.o. in odvetnikom Zvonkom Kolškom

84 Direktor družbe Farmadent, v tistem času Leopold Donko, je pogodbo o pravni pomoči z odvetnikom

Zvonkom Kolškom sklenil 23. 1. 2009, veljati pa je začela 1. 2. 2009. Leopold Donko navaja, da je pogodbo

sklenil na predlog župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja, ki je bil v tem času tudi predsednik

nadzornega sveta Farmadenta.

85 Pogodba je bila po mnenju komisije dejansko sklenjena na podlagi predloga oziroma pritiska župana

Mestne občine Maribor, kot je to na razgovoru pred senatom komisije navedel Leopold Donko. Tudi če je

neposredna pobuda prišla s strani direktorja Leopolda Donka oziroma njegove sorodnice, kar navaja

odvetnik Zvonko Kolšek, se ob vseh obravnavanih primerih v tej zadevi »neformalne pobude« župana

Franca Kanglerja pogosto pojavijo kot modus operandi, iz česar komisija zaključuje, da je navedbi direktorja

Leopolda Donka potrebno verjeti. To stališče podpira dejstvo, da odvetnik Zvonko Kolšek nudi pravne

storitve tudi drugim družbam v posredni ali neposredni lasti Mestne občine Maribor (npr. Marifarm,

Nigrad). Hkrati je bila komisija posebej pozorna na vprašanje smotrnosti plačevanja mesečnega pavšala v

višini 800 evrov (skupaj z 20 % DDV torej 960 evrov) s strani Farmadenta odvetniku Zvonku Kolšku. Po

navedbi direktorja Leopolda Donka je Farmadent v vsem času poslovnega odnosa z odvetnikom samo

enkrat potreboval njegove storitve. Farmadent je odvetniku Zvonku Kolšku skupno izplačal 24.000 evrov v

obdobju od februarja 2009 do maja 2011.

86 Župan je kot vodjo svojega kabineta izbral Anjo Kolšek, sicer hčer odvetnika Zvonka Kolška.

87 Zaposlitev v kabinetu, še posebej na položaju vodje kabineta, je pogojena z osebnim zaupanjem

funkcionarja. Župan imenuje in razrešuje vodjo kabineta in ima vedno možnost, da na to delovno mesto

postavi osebo, ki ji še posebej zaupa. Takšno ravnanje je povsem običajno in pričakovano. »Osebno

zaupanje« prav zaradi te okoliščine po mnenju komisije pomeni socialno vez, ki je po svoji kvaliteti nad

običajnim zaupanjem med funkcionarjem in običajnim zaposlenim v organu lokalne samouprave že zato,

ker takšni zaposleni opravljajo dela in izvršujejo pooblastila, ki gredo županu osebno in župan zanje tudi

odgovarja.

88 Vse ugotovljene okoliščine kažejo na osebno vez med županom Francem Kanglerjem in odvetnikom

Zvonkom Kolškom, ki je več kot samo poslovna.

89 Navodilo ali vsaj predlog župana oziroma predsednika nadzornega sveta Franca Kanglerja direktorju

Farmadenta, s katerim odvetnikom naj družba (oziroma direktor v njenem imenu) sklene pogodbo o pravni

pomoči, je direktor doživel kot pritisk nase in na svoje odločanje. Kot je povedal na razgovoru pred senatom

komisije, je poznal usodo posameznih direktorjev družb v posredni in neposredni lasti občine, ki županovih



VLADAVINA PRAVA

navodil niso upoštevali. Pri tem je imel v mislih predvsem okoliščine odhoda nekdanjega prokurista družbe

Farmadent Milana Pukšiča, znan pa je tudi primer županove odstavitve direktorja družbe Nigrad.

90 Ob upoštevanju razmerja med županom Francem Kanglerjem in odvetnikom Zvonkom Kolškom je dajanje

navodil direktorju družbe v posredni lasti občine, da naj sklene pogodbo z odvetnikom, katerega storitev

direktor Donko po lastnih besedah ni potreboval, povsem neprimerno, ravnanje župana, ki je bil v tistem

času tudi predsednik nadzornega sveta Farmadenta, pa je tudi v nasprotju s kodeksom Združenja

nadzornikov Slovenije. Kodeks v členu 2.2 določa: »Delovali bomo skladno s skrbnostjo vestnega in

poštenega gospodarstvenika«. Po mnenju komisije je vplivanje župana Franca Kanglerja kot predsednika

nadzornega sveta na direktorja Donka, naj sklene pavšalno pogodbo z odvetnikom, ki za podjetje ni bila

potrebna, v nasprotju z omenjenim določilom kodeksa. Razumno in utemeljeno je pričakovati, da bo javni

funkcionar tudi v vlogi nadzornika sledil sprejetim etičnim standardom. Posebna oteževalna okoliščina je,

da gre tudi v tem primeru za osebno vez med županom Francem Kanglerjem in odvetnikom Zvonkom

Kolškom, ki je več kot zgolj poslovna. Glede na vse navedeno komisija zaključuje, da je župan Franc Kangler

uporabil svojo funkcijo za zagotavljanje premoženjske koristi osebi, s katero je v zasebnem razmerju, kar je

primer klientelizma.

91 V odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru je župan Franc Kangler navedel, da direktorju

Leopoldu Donku ni nikoli naročil, naj sklene pogodbo z odvetnikom Zvonkom Kolškom. Ta že več kot 20 let

dela za Nigrad in nekatere druge družbe, v času njegovega županovanja pa z Nigradom ni sklenil nobenega

aneksa ali pogodbe o zastopanju. Prav tako naj zadeva ne bi imela zveze z Anjo Kolšek.

92 Glede na podatke in listinsko dokumentacijo, ki je dostopna komisiji, je sklepanje pogodb med družbami v

neposredni ali posredni lasti Mestne občine Maribor in odvetnikom Zvonkom Kolškom s posredovanjem

župana običajna praksa. Komisija navedbam župana v odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem

primeru ne verjame. Takšno ravnanje je glede na njun zasebni odnos zaradi nasprotja interesov

nesprejemljivo, zato komisija sledi navedbam Leopolda Donka, da je pogodbo z odvetnikom Kolškom sklenil

zaradi pritiska župana Franca Kanglerja, kar je imelo za posledico nepotrebne poslovne odhodke družbe

Farmadent.

93 Obravnavano ravnanje po ugotovitvah komisije kaže na ponavljajoče kršitve integritete in trajajoče

ravnanje župana Mestne občine Maribor s področja klientelizma. Pri vplivanju na sklenitev pogodbe med

družbo Farmadent, d.o.o. in odvetnikom Zvonkom Kolškom komisija ugotavlja, da zaradi pravne praznine

pravno-formalno sicer ne gre za nasprotje interesov. V obravnavanem primeru ne gre za kršitev ZIntPK (ki

je stopil v veljavo po obravnavanih dogodkih), ZPKor (ki je veljal v času, ko je bilo storjeno ravnanje ni

urejal nasprotij interesov v smislu kot jih ureja ZIntPK) ali Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (ki

regulira ravnanje ministrov in javnih uslužbencev, tudi na lokalni ravni, ne pa tudi županov). Ker bi

opisano ravnanje skladno z današnjo ureditvijo v ZIntPK predstavljalo nedopustno nasprotje interesov,

ravnanje komisija ocenjuje s stališča prvega odstavka 13. člena ZIntPK, ki določa, da komisija postopek

začne, med drugim, zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev

etike in integritete javnega sektorja.

D.4 Donacije, financiranje političnih strank in kreditiranje družbe Tele 59, d.o.o.

94 Kot v preostalih obravnavanih primerih se tudi v primeru pogodbe med Farmadentom in McLine ter Tele 59

župan Franc Kangler pojavlja kot pobudnik sklepanja poslov. Po navedbah Leopolda Donka je pobuda za

sklenitev posla prišla od župana. Glede na ugotovljene okoliščine je Janez Ujčič, občinski funkcionar,

oziroma njegovo podjetje Tele 59 potrebovalo 100.000 evrov posojila. Po dokumentaciji, v katero je

vpogledala komisija, je župan Franc Kangler posredoval pri direktorju Farmadenta Leopoldu Donku, da je



VLADAVINA PRAVA

zagotovil posojilo v višini 100.000 evrov. Dejstvo, da je župan Franc Kangler, ki je bil hkrati tudi predsednik

nadzornega sveta Farmadenta, posredoval in družbi Janeza Ujčiča uredil kredit pri Farmadentu, pomeni, da

se je neposredno in netransparentno vmešal v poslovanje družbe, za kar ni imel pristojnosti. Gre za kredit,

ki do konca avgusta 2012 še vedno ni bil vrnjen, del pa je bil poplačan s kompenzacijo. Glede na vse znane

podatke komisija posel ocenjuje kot delegiran in tvegan.

95 Prav tako so neprimerne pobude župana družbam v posredni ali neposredni lasti občine, naj donirajo

sredstva za izvedbo občinskih projektov ali celo njegovi politični stranki za izvajanje volilne kampanje.

Donacije so in bi morale ostati poslovne odločitve uprave (v morebitnem dogovoru z nadzornim svetom).

Doniranju sredstev strankam pa bi se morale po mnenju komisije organizacije javnega sektorja absolutno

vzdržati.

96 Župan Franc Kangler je v odzivu na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru navedel, da zgornje navedbe

ne držijo. Kot podkrepitev svoje trditve je priložil tudi notarsko overjeno izjavo Janeza Ujčiča, v kateri je ta

zapisal, da župan Mestne občine Maribor Franc Kangler nikoli ni posredoval za sklenitev kreditne pogodbe

med družbo Tele 59, d.o.o. in družbo Farmadent.

97 Iz podatkov in listinske dokumentacije, v katero je vpogledala komisija, izhajajo nasprotna dejstva, ki kažejo,

da je komisiji poslana notarsko overjena izjava Janeza Ujčiča (zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika

vlade) lažna. Župan Mestne občine Maribor in takratni predsednik nadzornega sveta Franc Kangler je tudi v

skladu z navedbami takratnega direktorja Farmadenta Leopolda Donka posredoval pri direktorju

Farmadenta Leopoldu Donku in dosegel sklenitev kreditne pogodbe med Tele 59 in Farmadentom v

vrednosti 100.000 evrov. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da sredstva Farmadentu niso bila vrnjena

v denarni obliki, pač pa so bile opravljene kompenzacije v obliki predvajanja reklamnih spotov v korist

materinske družbe – Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor. Pri ravnanju župana

Mestne občine Maribor Franca Kanglerja oziroma takrat predsednika nadzornega sveta družbe Farmadent

gre za opustitev dolžnega ravnanja, ki ga je ta storil s tem, ko je prekoračil pooblastila predsednika

nadzornega sveta in kot župan posredoval, vplival in dosegel, da je uprava Farmadenta družbi Tele 59

zagotovila kredit v višini 100.000 evrov in s tem po oceni komisije prevzela veliko poslovno tveganje, ki se

izraža v potrebi po večkratnem reprogramiranju kredita.

98 Podobno kot župan je zapisal tudi Ivan Hajnšek. Po njegovih navedbah župan Franc Kangler ni posredoval v

primeru sklepanja poslov med družbo McLine in Farmadent. Ivan Hajnšek je župana zgolj vprašal, če ima ta

kaj proti sklenitvi posla.

99 Ob vseh ostalih okoliščinah in vsem, kar izhaja iz pridobljenih podatkov, komisija ugotavlja, da je takšen

način poslovanja značilen za Mestno občino Maribor. Posli se sklepajo s pristankom župana, tudi kadar za

njegovo dovoljenje ni nikakršne potrebe oziroma podlage. Župan Franc Kangler je po tem, ko ga je Hajnšek

vprašal glede sklenitve posla, pri direktorju Leopoldu Donku povprašal, ali je prišlo do sklenitve posla.

Takšna vprašanja je takratni direktor Leopold Donko razumel kot pritisk, naj sklene posel in ga zaradi tega

tudi sklenil.

D.5 Zaključno glede ugotovljenih dejstev

100 V vseh obravnavanih primerih gre za posle, izvedene na pobudo oziroma pod posrednim ali neposrednim

pritiskom župana Franca Kanglerja. Komisija ugotavlja, da se pomembne poslovne in kadrovske odločitve v

podjetjih v (ne)posredni občinski lasti sprejemajo z neposrednim in netransparentnim vplivanjem župana.

Župan tako deluje tudi, kadar je v izrazitem nasprotju interesov in je njegovo vplivanje vezano na

zagotavljanje koristi osebam, s katerimi je povezan tudi zasebno. Lastnik je v družbah z omejeno

odgovornostjo načeloma »vsepristojen«, upravi lahko narekuje tudi poslovne odločitve, vendar je



VLADAVINA PRAVA

družbenik (100-odstotni lastniški delež) v obravnavanih primerih Javni zdravstveni zavod Mariborske

lekarne Maribor, občina pa je ustanovitelj zavoda. Če je župan torej želel vplivati na poslovanje družbe

Farmadent, bi svoj vpliv lahko oziroma moral izvrševati prek zavoda in to na formalen način ter po

predpisanih postopkih, ne pa neposredno, neformalno »na štiri oči« z dajanjem naročil direktorju družbe ali

nadzornikom, pri tem pa bi se župan moral dosledno izogniti nasprotju interesov. Predlogi, ki jih poda

župan, imajo posebno težo, saj ima pozicijo moči, zaradi česar njegovi »nasveti« naslovljencem dejansko

pomenijo »navodilo«, kar je v razgovoru pred komisijo potrdil Leopold Donko. Zato bi se tovrstnih ravnanj

moral vzdržati, svoja upravičenja kot predstavnik občine pa predvsem izvajati po predpisanem postopku in

na transparenten način. Po mnenju komisije pa je v vseh omenjenih primerih zelo zaskrbljujoča prisotnost

uveljavljanja klientelizma in to na škodo premoženja družbe Farmadent.

101 Komisija v zaključku ugotavlja in opozarja, da v teh ugotovitvah izkazana ravnanja župana Mestne občine

Maribor Franca Kanglerja predstavljajo ponavljajočo in sistematično uporabo oziroma zlorabo javne

funkcije, pooblastil ter drugih pristojnosti v nasprotju z zakonom in pravno dopustnimi cilji in s tem

ravnanje v nasprotju z minimalnimi standardi integritete javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka

4. člena ZIntPK. Oziroma zapisano v »nepravnem« jeziku: sistematičen klientelizem na škodo javnih

sredstev in javnih podjetij.

*** Senat komisije za preprečevanje korupcije je pričujoče ugotovitve o konkretnem primeru sprejel na seji dne

7. 11. 2012 v sestavi: Goran Klemenčič (predsednik) in Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in odločil,

da:

- se pričujoče ugotovitve s pripadajočo dokumentacijo posreduje pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi suma storitve več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;

- se ugotovitve o konkretnem primeru, upoštevaje določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, objavijo na spletnih straneh komisije (www.kpk-rs.si);

- se odgovori obravnavanih oseb, upoštevaje določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, objavijo na spletnih straneh komisije;

- se z ugotovitvami seznani Vodjo projektov za integriteto na komisiji, ki ugotovitve upošteva pri pregledu načrta integritete ter zavezancu ustrezno svetuje k zmanjšanju tveganj na obravnavanem področju;

- pozove Mestni svet Mestne občine Maribor, da ta naloži občinski upravi, naj v svojem načrtu integritete predvidi ukrepe za zmanjšanje korupcijskega tveganja, ki izhaja iz pomanjkljivega znanja članov upravnih in nadzornih organov, ki jih posredno ali neposredno imenuje občina, na primer tako, da za člane upravnih in nadzornih organov v posredni in neposredni lasti občine predpiše in izvede ali zagotovi izobraževanje s področja odgovornosti organov upravljanja oziroma nadzora;

- pozove Mestni svet Mestne občine Maribor, da ta naloži občinski upravi, da ta pri upravljanju s tveganji, ki izvirajo iz nasprotja interesov, v načrtu integritete določi ukrepe, s katerimi se bo izognila možnosti nastanka nasprotja interesov pri predlaganju članov upravnih in nadzornih odborov v družbah, ki so v neposredni ali posredni lasti občine;

- glede na to, da je v več družbah, ki so v neposredni ali posredni lasti Mestne občine Maribor, imenovan prokurist (kot na primer v družbi Nigrad ali Marifarm), predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Maribor, da kot lastniki proučijo razloge za nujnost imenovanja prokurista in v primeru ugotovljene potrebe po deljeni odgovornosti glede zastopanja družbe in opravljanja poslov županu naložijo spremembo ustanovitvenih aktov teh družb tako, da v njih določijo veččlansko upravo;

- Mestnemu svetu Mestne občine Maribor predlaga, naj naloži občinski upravi, da ta pravnim subjektom, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv naloži preučitev



VLADAVINA PRAVA

potrebnosti obstoja svetovalnih pogodb in prekinitev pogodb, ki so za delovanje družb nepotrebne, še posebej svetovalne pogodbe in pogodbe o storitvah, na področju katerih imajo te družbe lastne službe oziroma oddelke (na primer kadrovska in pravna služba, razvojni oddelki in podobno);

- pozove družbo Farmadent, naj ta na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZIntPK pristopi k postopku ugotavljanja pogojev ničnosti pogodbe o svetovanju z družbo Salutor.

Dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika) je bila na lasten predlog na podlagi 3. odstavka 20. člena Poslovnika (Uradni list RS, št. 24/2012) iz obravnave in odločanja v tej zadevi izločena.

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Vložiti: - zbirka dok. gradiva.

Documents

Mnenje PKP (MOM, Farmadent)