I.

ČASOVNI ROK SKLENITVE NAJEMNE POGODBE

Mnenje družbe Žale št. 8563/10, 15.

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 1 . stran

Določba izkjučuje lastnike grobnic oziroma pravne naslednike lastnikov grobnic. Ti namreč najemne pogodbe z upravljalcem ne morejo podpisati, saj ne morejo najeti nečesa česar lastniki so. Novi zakon mora urediti vprašanje lastništva grobnic na pokopališčih in določiti prehodne določbe, ki bodo uredile pridobljene pravice vseh, ki so v preteklosti postali lastniki grobnic: Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, 1-14. Prodaja grobnic v šesdesetih na pokopališču Žale.

42.člen

Doda se nov šesti (6) odstavek , ki se glasi:

»Če je najemnik groba umrl, mora upravičenec do najema groba to pravico izkoristiti v 60 dneh po smrti najemnika in z upravljavcem skleniti najemno pogodbo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do najema groba«.

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 2 . stran

II.

NAČIN IZRAČUNA NAJEMNINE

Mnenje družbe Žale št. 8563/10, 05.02.2010, 16. Pripombe Skupnosti občin Slovenije, 3.02.2010. 12-13. Prvi odstavek 14.amandmaja Obrtne zbornice Slovenije št. 41/10-vm/sr, 04.02.2010, 6. Mnenje občne Krško št. 351-10/ 0607, 05.02.2010, 10. ƘƚȭðÓÌ

Mnenje družbe Žale št. 8563/10, 05.02.2010, 16. Pripombe Skupnosti občin Slovenije, 3.02.2010. 12-13. Mnenje občne Krško št. 351-10/ 0607, 05.02.2010, 10-11.

Črta se besedilo četrtega (4) odstavka in se ga zamenja z besedilom: »Za določitev letne grobnine enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na vseh pokopališčih enega upravljavca preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški upravljanja pokopališč delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob«.

46.člen

v drugem (2) odstavku se doda besedilo: »Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo celotne stroške upravljanja pokopališč, torej stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranja in odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno - čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov upravljavca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe«.

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 3 . stran

Če je najemnina 'plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču' potem je potrebno prispevati h vzdrževanju skupnih površin, glede na procent površine, ki jo uporablja posameznik oziroma na katerem se nahaja posamezni grobni prostor. Uporabnik grobnega prostora tako plačuje za stroške vzdrževanja skupnih površin, objektov in naprav. Koliko merijo skupne površine, s katerimi upravlja družba Žale? Površina zemljišč na katerih so pokopališča Žale, Vič, Rudnik, Dravlje, Šentvid, Stožice, Polje, Štepanja vas in Sostro je 595 333 kvadratnih metrov1. Na teh pokopališčih je 47 845 grobnih prostorov. Če v večini primerov znaša grobni prostor približno štiri kvadratne metre2

Enojni grobni prostor meri 3,75

je prostora za grobove okoli 200 000 kvadratnih metrov. Torej je skupnih površin približno 395 333 kvadratnih metrov. Primeri izračun najemnin pri družbi Žale

Najemnina za enojni grobni prostor v letu 2010.

3 m2, kar je 0,00095% vseh skupnih površin:

3,75 m2 od 395 333 m2

1. V kolikor se upoštevajo

je 0,00095% V kolikor velja, da je najemnina 'plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču' sledi, da je najemnina enojnega grobnega prostora plačilo 0,00095% stroškov vzdrževanja skupnih površin, objektov in naprav:

stroški pokopališke dejavnosti mora najemnina za enojni grobni prostor znašati 0,00095% od 1 243 8784, to je

2. V kolikor se upoštevajo 11.82 €

stroški pokopališke in pogrebne dejavnosti mora najemnina za enojni grobni prostor znašati 0,0095% od 2 648 7035 to je

1 Prim. Letno poročilo za leto 2007, 57. 2 Pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih (UL LRS, 26/1956, veljal do l. 1984) je v 6. členu določil, da se mora na odraslo osebo računati praviloma štiri kvadratne metre površine za grob in za površino med grobovi. Procent enojnih grobnih prostorov s katerimi upravlja družba Žale je v letu 2007 znašal 78,16% vseh grobnih prostorov.Prim. Letno poročilo za leto 2007, str.19. 3 Direktor družbe Žale B. Lepičnik: V Ljubljani so npr.enojni grobni prostori veliki 1,5 x 2,5 metra. Prim. Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta MOL št 300-15/2009-3, 23.9.2009, str. 8. 4 Prim. Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta MOL št 300-15/2009-3, 23.9.2009, str. 16.

25.15 €

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 4 . stran

Najemnina za enojni grobni prostor znaša od 1.1.2010 brez DDV 26.42

Najemnina za grobnico leta 2007 Grobni prostor na katerem je zgrajena posamezna grobnica na ljubljanskih Žalah meri 12m2

1. V kolikor se upoštevajo stroški vzdrževanja z odvozom smeti in porabo vode so 384 837 €

kar napram skupnim površinam predstavlja 0,003%. Uporabnik grobnega prostora mora tako prispevati 0,003% celotnih stroškov vzdrževanja skupnih površin , objektov in naprav:

6

2. V kolikor se upoštevajo vsi odhodki iz naslova pokopališke dejavnosti mora najemnina za grobnico znašati 0,003% od 1.501.658

mora najemnina za grobnico znašati 0,003% od 384 837 €, to je 11.54 €.

7

3. V kolikor se upoštevajo vsi stroški odhodki iz naslova pokopališke in pogrebne dejavnosti mora najemnina za grobnico znašati 0,003% od 3 357 809

, to je 45,05 €.

8

4. V kolikor se upoštevajo

€ to je 101.27 €

vse vrste odhodkov celotne družbe Žale mora

najemnina za grobnico znašati 0,003% od 5 826 8009

Najemnina za grobnico z več kot štirimi prostori je v letu 2007 znašala 177,77 €

Najemnina za grobnico leta 2009

€ to je 174,804 €

Na jemnina z a grobnice z več kot štirimi prostori je na jemnina ena ka šestkratniku najemnine za enojni grob10

Najemnina za grobnice z več kot štirimi prostori znaša od 1.1.2010 158.52 € brez DDV

.

11

5 Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta MOL št 300-15/2009-3, 23.9.2009, str. 16. 6 Prim. Letno poročilo za leto 2007, 54. 7 Prim. Letno poročilo za leto 2007, 20. 8 Prim. Letno poročilo za leto 2007, 20. 9 Prim. Letno poročilo za leto 2007, 53. 10 Prim. Način izračuna najemnin objavljen na spletni strani družbe (priloga nacin izracun najemnin 2010). 11 Prim cenik_najemnin_za_grobne_prostore_1, datoteka objavljena na spletni strani družbe Žale.

.

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 5 . stran

Če sledimo opredelitvi, da je najemnina 'plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču' teh 158.52 € predstavlja 0,0127 % vseh stroškov pokopališke dejavnosti:

158.52 € od 1 243 878 € je 0,0127% Če velja, da je skupnih površin približno 395 333 kvadratov in da uporabnik grobnice plačuje 0,0127 % stroškov vzdrževanja skupnih površin, objektov in naprav, potem

površina grobnega prostora na katerem stoji grobnica znaša 50,21 m2:

0,0127 % od 395 333 je 50, 21

Površina grobnega prostora na katerem stoji ta grobnica pa znaša 12 m

'Po zakonu je pokopališka dejavnost kolektivna komunalna dejavnost, ki bi se morala kriti iz proračunskih sredstev občine oziroma mesta, zlasti za razširitev pokopališča Toda že od leta 1969 dalje se pokopališča vzdržujejo in tudi razširjajo le iz dela najemnin za grobove, katere so plačevali in še plačujejo občani. TOZD ozi roma prejšnje podjetje Žale pa je najemala posojila za razširitev pokopališč ter gradnjo raznih pokopaliških naprav....Od dohodkov od najemnin za grobove je šla polovica za razširjeno reprodukcijo pokopališč. Druga polovica sredstev pa je krila stroške vzdrževanja skupnih naprav na pokopališčih in pa prve ureditve groba po pokopu

2

Stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov

12

a. del za vzdrževanje skupnih naprav

'

Najemnina za grob je bila sestavljena iz dveh delov:

b. odškodnina za grobni prostor (prispevek za razširjeno reprodukcijo) Investicijska sredstva za vzdrževanje objektov so se pridobivala iz dela najemnin imenovan odškodnina za grobni prostor oziroma prispevek za razširjeno reprodukcijo in je v začetku osemdesetih znašal 46 % celotne najemnine13

12 Stane Čož, Kronika razvoja temeljne organizacije združenega dela Žale in njenih dejavnosti, do leta 1981 216 . 13 Prim. Sklep o določitvi najemnin za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane, UL SRS 17/81)

. Ta procent se je v

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 6 . stran

naslednjih letih zmanjševal in je leta 1987 znašal le še 12.5 % celotne najemnine14

'Do leta 1988 so bile cene najemnin sestavljene iz dela cene za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališču (enostavna reprodukcija – tekoče vzdrževanje) in iz dela cene za odškodnine za grobni prostor (razširjene reprodukcije novogradenj)...Od leta 1988 dalje se del cene z a odškodnine z a grobni prostor ne z a ra čuna va več in je na jemnina sestavljena le iz dela cene za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališču

. V začetku devedesetih pa je ta del skrivnostno izginil in se ponovno pojavil v začetku novega stoletja, celo v predlogu Zakona: 'zemljišče ima najemnik v najemu brezplačno' (drugi odstavek 46.člena). Tako nekdanji del najemnine, to je odškodnina za grobni prostor oziroma danes najem zemjišča znaša 0 % celotne najemnine. Podsekretar pri Oddelku za gospodarske javne službe in promet pri Mestni občini Ljubljana pojasnuje:

15

Podobno obrazložitev poda tudi družba Žale: »(od) leta 1988 (se je) na zahtevo lokalne skupnosti spremenil način obračunavanja najemnin, ki je glede načina plačevanja vse najemnike med seboj iz enačil. Od ta kra t dalje vsi na jemniki plačujejo le del cene za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališču«

'

16

Novi zakon mora urediti vprašanje investicijskega vzdrževanja pokopaliških objektov in naprav. Predlagam, da se sredstva za vzdrževanje pokopališč zbirajo iz pogrebne in pokopališke dejavnosti, tako da se določi procent sredstev iz pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki se namensko zbirajo za vzdrževanje pokopališča na posebnem občinskem računu. Za večje investicije, kakor na primer sredstva za razširjanje pokopališč in nabavo nove pokopališke infrastrukture pa naj se sredstva zagotovi tudi iz občinskega in republiškega proračuna. 20 %

. Pri takem načinu obračunavanja najemnin ostaja vprašanje zagotavljanja sredstev za investicjisko vzdrževanje nerešeno oziroma prepuščeno lasti presoji posameznega upravljalca pokopališča. Tako je popolnoma mogoče, da se način obračunavanja najemnin pri največjem upravljalcu sploh ni spremenil in je ostal celo po letu 1988 enak vse do danes, ko si ta upravljalec z predlogom določila v novem zakonu želi zagotoviti avtonomijo pri določitvi višine tistih sredstev, ki so izključno namenjena za investicijsko vzdrževanje. Da do sprememb pri sestavljenosti najemnin ni prišlo leta 1988 dokazujejo dokumenti v prilogi: Ali se je sestavljenost najemnin spremenila leta 1988?

14 Prim. Sklep o spremembi sklepa o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Žalah, prevozov pokojnikov in najemnin, UL SRS 31/87. 15 Iz elektronskega dopisa z dne 24.9.2009 16Direktor pokopališke dejavnosti družbe Žale in direktor družbe Žale v dopisu št. 577/1. z dne 01.04.2005

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 7 . stran

davek, ki se trenutno obračunava pri sedanjih najemninah za grobove, naj se nameni na primer za sofinanciranje razširjanja pokopališč za nabavo pokopališke infrastrukture in obnovo kulturnih spomenikov na pokopališču. Za nadzor nad namenskim zbiranjem sredstev in za nadzor nad namensko porabo sredstev mora biti posrkbljeno na državni ravni.

Zaključek Najemnina ni 'plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču', pač pa plačilo sorazmernega dela pokopaliških in pogrebnih stroškov izvajalca javne službe. Na papirju opredelitev najemnine kot 'plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču' zveni pošteno, vendar pa je premalo dorečena in ne vsebuje mehanizma nadzora nad pravilnostjo izračuna:

a. Čeravno se je v družbi Žale vsakoletno izdelal plan vzdrževanja, da bi se tako la hko določilo višino na jemnin, se je že leta 1 9 8 6 ugotovilo, da (pla n vzdrževanja) »ni izdelan tako, da bi bilo možno izračunati potrebna srestva za vzdrževanje17

b. Na področju zaračunavanja najemnin

«. A skoraj po dvajsetih letih se ni spremenilo nič, kajti Program vzdrževanja pokopališč za leto 2004 ne vsebuje niti ene finančne postavke.

ni učinkovitega nadzora nad pravilnostjo izračuna najemnin. Že l eta 1986 je bi lo u gotovljeno, da si je ...t emelnja organizacija Žale sama izstavljala račune za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na pokopališčih. Zaradi tega ni bi lo ni kakršne kont role na d de jansko opr avljenim de lom i n por abljenimi sredstvi'18

Novi zakon naj izdela enotno metodologijo za izračun pokopaliških pristojbin glede na pravni status uporabnika grobnega prostora in naj zagotovi ustrezni nadzorni mehanizem nad pravilnostjo zaračunavanja pokopališčih pristojbin tako na lokalni kakor državni ravni: Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, 15-26.

17 Analiza gospodarjenja komunalne temeljne organizacije Žale, izdelana po sklepu IS SML, 13.11.1986, 15. 18 Analiza gospodarjenja komunalne temeljne organizacije Žale, izdelana po sklepu IS SML, 13.11.1986, 15.

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 8 . stran

III. ENOTNI IZRAČUN GROBARINE

Mnenje družbe Žale št. 8563/10, 05.02.2010, 6.16. Pripombe Skupnosti občin Slovenije, 3.02.2010. 13. ɯMnenje občne Krško št. 351-10/ 0607, 05.02.2010, 10-11. Obseg vzdrževanja na posameznih pokopališčih je različen, saj »se pokopališča med seboj razlikujejo glede na velikost površin, ki se vzdržujejo, kot tudi glede na obseg in pogostost del, ki se pri tem opravljajo. (direktor družbe Žale)19

19 Prim. Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta MOL št 300-15/2009-3, 23.9.2009, str. 8.

. Vzdrževanje pokopališča naj bo podobno urejeno kakor je urejeno vzdrževanje večstanovanjske stavbe; pri slednjem zakonodaja ne predvideva enotne 'vzdrževalnine' večstanovanjske stavbe in tako naj bo tudi pri vzdrževanju pokopališča.

h 46.členu (grobarina)

Črta se besedilo petega (5) odstavka »pokopališča, na katerem je grobni prostor« in se nadomesti z besedilom »na vseh pokopališčih enega upravljavca«.

Obrazložitev: Predlog, da bi zakon določal možnost enotnega izračuna grobarine za vsa pokopa lišča na območju ene loka lne skupnosti pa je v primeru enega iz va ja lca upravljanja s pokopališči edini smotrn in prinaša zahtevo in obveznost enotne ureditve pokopališč in standarda komunalne opremljenosti na njih, zato ne more biti sporen. Takšen način zaračunavanja je v uporabi tudi pri drugih izvajalcih gospodarskih javnih služb, saj je cena vode ali odvoza odpadkov enaka znotraj lokalne skupnosti in se ne razlikuje od ulice do ulice

G.R.J., Komentar h pripombam 42.in 46. člena Predloga ZPDUP, premlevate 9 . stran

PRILOGE

A Ali se je sestavljenost najemnin spremenila leta 1988?, september 2009. Amandmaji Obrtne zbornice Slovenije št. 41/10-vm/sr, 04.02.2010 (ƕȮƙȮƚȮƛ). Analiza gospodarjenja komunalne temeljne organizacije Žale, 13.11.1986

C Cenik najemnin za grobne prostore družbe Žale, 2009.

L Letno poročilo družbe Žale za leto 2007 (7, 8, 19, 20, 53, 54 in 57).

M Mnenje družbe Žale št. 8563/10, 05.02.2010 (uvod, 8-11). Mnenje občne Krško št. 351-10/ 0607, 05.02.2010 (1, 9-11).

N Način izračuna najemnin, februar 2010.

P Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, april 2009. Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta MOL št 300-15/2009-3, 23.9.2009 Pripombe Skupnosti občin Slovenije, 3.02.2010 (1, 10, 11, 13). Prodaja grobnic v šesdesetih na pokopališču Žale, december 2009. Program vzdrževanja pokopališč za leto 2004

Ali se je sestavljenost najemnin spremenila leta 1988?

Iz obrazložitve sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi najvišjih cen, IS SML, 19.4.1988(dokument 9)

3. Urejanje in vzdrževanje pokoplaišč – najemnine za grobne prostore

Poleg dela cene za enostavno reprodukcijo vsebuje cena tudi del za pokrivanje stroškov razširjene reprodukcije..

Dopis Komunalnega podjetja Ljubljana, 15.7.1988 (dokument 10)

Letna najemnina Enojni grob del cene za ER 12 200, del cene za RR 1750

Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu., 15.9.1988 (dokument 12)

Pokopališke stortive obsegajo vzdrževanje skupnih objektov in naprav na desetih ljubljanskih pokopališčih, ki jih upravlja TOZD Žale. Program vzdrževanja za leto 1988 je bil ovrednoten na 602 mio din. Po podatkih finančno računovodskega sektorja bi najemnina pokrila stroške izvedbe tega programa le, če bi znašala za enojni grob 17.500 din. Odobrena je bila v višini 14 040 din od tega 12 200 din za enostavno reprodukcijo in 1750 za razširjeno reprodukcijo.

Andrej Žakelj, tržni inšektor Mesta Ljubljane & direktor Boris Zorman.

Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu z dne 20.10.1989 (dokument 15)Nadalje pa prisotni tudi navaja, da najemnina ni dobesedno najemnina za prostor oz. prispevek za zemljišče, temveč povračilo za vzdrževanje naprav na pokopališču in razširjeno reprodukcijo, ki se pač plačuje v skladu z sklepi Skupščine mesta Ljubljane oz. drugijh pristojnih organov

.Ogled opravil Prelec Jerka, tržni inšektor. Pri pregledu navzoč Robert Martinčič vodja sprejemne pisarne TOZD.

Iz srednjeročnega plana razvoja pogrebnih in pokopaliških storitev za obdobje 1991-95 na območju mesta Ljubljane, Podjetje Žale, september 1990 (dokument 13)

Najemnina za grobove se deli na dva dela: na del za pokritje stroškov za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih in na del-odškodnina za grobni prostor....

_ 4 _

da se le t i ne bodu bistveno spremenili v prvem polletju

1988 .

3 u Urejanje in vzdrževanje pok opa l i ~č - najemnine za grobne prostore

Cene teh storitev se oblikujejo na podlagi programe u.I"c jo nj.:J in vzdrževanja pokopališč. kateremu je OS:1ova i zr-at:uIIana izdelavna ura in pa normativi in s t: snda;rdi sprejeti v okviru KSLO, ki veljajo za kolektivno ko­nuna l no rabo. Program enostavne reprodukcije urejan"ja in vzdrževanja poknpRljšč so na podlagi gornjih izho-

•_ ~'i..~J, ~J.. T~~~J~~'i6.cnjli v višini 602 . 124 . 900. - din I:IIIII

.

Pl

č

2če

gp

k

- - ----------------------. kar je za 135 % več kot v lcHlskem letu . Poleg dela cene ,". za enostavno reprodukcija vse!:l uje cena tudi del za po- I krivRn je stroškov razširjene reprodukCije , ki naj bi : pokrile Dnuitete v višini 120.460.000 din , za '-:: l etu I 1 987 n6je t l keedi t v višini 30 4 mio dir. n<'lme:<jen pri- I . I pravI j al nim de 1 om za I . :t"azo 1 . etape razšl rl tve ZGll . I

_-------------------------------------_. Cena najemnine za grobnA pros t ore je vo. avgustu že pred­v i del a pokr i vanje prvih dvch onui tet tega kredi ta v letu 1988 v višini 36 mio din, ka te eih pa TOZD ob koncu leta ni uspela izdvojit i . Zato bo ta sredstva pnt:rehno zbrati v okvi ru leta 1988.

V [1estnem uradu <'-GI cene ;:tredlagame glede ne dCjn t vo, da je TOlI: Žale ž.e '1 mes·~cu marc u razposlala polužnLce in pobra la sredstva občanov ko t akontacijO v višini :1ajemnin :.:'09 gr'obne prostore kot: je bila le-ta določena v lanskem letu, de teh cen s 25.~.1988 n e spremin j amo i n da razpravo o s premembi cen urejCJnje in vzdrževanje pokopališč prenesemo v mesec maj , ko bodo znani rezul­tati i n anali7.o::J roslovanja v prvih treh mesecih J.9S8 .

~e cl] agani skI e p o spremembah in dopolnitvah sklepa o dolo­itvi najvišjih cen bo objavljen v Uradnem listu SR Sloveni j e 5 . 4.1988 , n.iegove določbe pa bodo v. skladu z 2. členorr. pri ­l e vel j at i na dan objave. Hi tro vp.l javnost sk.lepa' predl a­

amo zato • . de bodo cene prevozov v obmes t nem prometu lahko ričele vel j ati i stočasno kot cene. prevozov potnikov v mt!u -ra j evnem prometu. .

9.3

--

-2-

l0.Prevoz pokojnika - mali furgon - din/km 1.000 - veliki furgon - din/km 1.100 .

Dokumenta

-------------------------------------------------.11. Letna najemnina

Zvrst groba Del cene za ER Del cene za RR Najemnina skupaj din

Enojni grob Grobišče-l prostor Grobišče-2 prostora Grobišče-3 prostori Grobišče-4 prostori za vsak naslednji prostor - grobni ca - otroški grob - žarni grob

Prenos najemništva grobnih polj

12.200 15.990 31.990 49. 150 73.710 9.760

86.000 8.580 4.870

1.750 ; '2.340

4 .480 6.820

10.340 1.450

12.090 1.270

780

14.040 18.330 36.470 55.970 84.050 11.210 98.090 9.850 5.650

9.000

-------------------------------------------------

Predlagane cene se lahko uporabljajo od 16.07.1988 dalje . Prosimo, da o danem predlogu razpravljate na seji delavskega sveta i;ter nam posredujete sprejeti sklep.

Tovariško pozdravljeni!

"? ..

Vodja JiO(~J ~ raz'?f)jnega sektorK.9t«JHALNO PODJETJe Direktor DSSS jca ~.~ oec . aWUBLJANA_ /l2(+?{;.' ša

·-Y~ n.8ub. o .. UUBWAN,6; t7 . 0' DELOVNA SKUPNOST ,- .

SKUPNIH SLU%B · -WUBWANA, !'OVSETOVA e

/t' I

10.2

rno gradivo zbral in uredil G.RJ, avgust 2009 askgojmi1@gmail.com

(

dokument 12

Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu, 15.9.1988

Socialisti č na republika Slovenija f\'lcsto Ljublj ,Jn<J l'1estna uprava za inšpe kcijske službe

Ljubl jana Vilharjeva c. 33

ZAPISNIK

o opravljenem inšpekcijskem ogledu v DO Komunalno podjetje Ljubljana, n . sub . o . , TOZD Žale, Ljubljana, Tomačevska c. 2.

Zadeva: Kontrola poslovanja po vprašanju oblikovanja c e n in pregl e da u spešnosti poslovanja TOZD za obdobje od 1-VI/1988.

Pregled opravil 1. Andrej Žakel j - tr ž ni inšpektor i'-1 est~ Ljubljana

Pri pregledu so bili navzoči dne 9.9.1988 tov. Žag <:lr Fani, komercia­listka; dne 12.9 . 88 tov . Kralj Antonija - vodja računovodstva DSSS; dne 14.9 . 88 tov . f'vlilki1 Ata nasovski - vodja FRS v DSSS in tov. Boris Zorman, direktor TOZD Žale.

Pregled je bil pričet dne 9.9.88, ter nadaljevan dne 12.9 . 88 na skup­nih službah DO, ter XKmga: dne 14.9.88 nadaljevan na sedežu TOZD.

Pregled je opravljen v skladu z 2. členom Zakona o tržni inšpekc iji (Ur.1. SRS št. 27/74) , z apisnik pisan v skladu s 75. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.1. SPRJ št. 47/86) .

V temeljni organizaciji Ž,ALE predstavlja enostavno reprodukcijo op­

ravljanje naslednjih storitev: - pogrebnih storitev - pokopaliških stori tev .

Pogrebne storitve Program pogrebnih storitev se v celoti fihancira iz cene storitve pri čemer je prikaz fizične realizacije dejavnosti enostavne reprodukci-

je naslednji: v 000 din

- pogrebi - kremacije - avtopark (prev. km)

1-VI/87 1. 131 1. 841

160.058

I-VI/88 1. 126 2.015

135.055

Pri tem je bi l ustvarjen celotni prihodek v višini

Indeks 100 109 84

- pogrebi 417.799 1,015.777 243

- kremacije 25.955 75 . 457 291 - avtopark 119. 165 237.793 200 p----------------------------------------Pokopališke storitve

Pokopališke storitve obsegajo vzdržev anje skupnih objektov in naprav na desetih ljublj a nskih pokopališčih, ki jih upravlja TOZD Žale.

(OM I

UN ~'_ ' I() ,

,.LJUC:"J.t

M ~I , l-) n . ! ... : ~ ••TOZ ..... ". ' - .

JBLJANA. TO ;\~

12.1

Dokumentarn

Program vzdrževanja za l e to 1988 je bil ovrednoten na 602 · mjo din. Po podatkih finančno-računovodskega sektorja bi najemnina pokrila

stf.·oške izvedbe s tega programa le, če bi znašala za enojni grob :)DJE Je: NA.? • 500 din. Odobrena pa je bila v višini 14.040 din, od tega 12.200_

. ~~~ - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

. ,. ~ .. !:) .

"' . -:',-- . J .• '" ~

o gradivo zbral in uredil G.RJ, avgust 2009 askgojmi1@gmaiLcom

)

KOMUNAL

,.LJUn. o' J '

TOZO ZUUBWANA

Dokum

- 2 -

p---------------------------------------. : din za enostavno reprod u kcijo in 1.750 din za razš irjeno reprodukcijo. :

._-------------------------------------_. Ugotovljeno je bilo, d a so se finančne težave v omenjenem TOZD pojav-ile že v omenjenem obdobju , vendar so nastalo izgubo sanirali v ok­viru DO KPL. Poleg navedenega pa j e TOZD Žale tudi deloma prilago­dila fizični obseg nekaterih vzdržea:valnih del.

v 000 din

Plan IT VI/88 R 1-VI/88 Indeks

košnja trave m2 37.655 32.120 85

vzdržev. poti km 123 38 31

obrez. žive meje in grmovnic ml 3.591 4.830 135

odvoz smeti m3 4.391 3.337 76

grabij .listja in trave m2 163.055 9.400 6

V letošnjem letu je TOZD Žale v m esecu marcu pripravil prvi pred­log za spremembo cen, kjer so utemeljevali ceno do 30.6.88 na pod­lagi obračunskih in predračuns~kih kalkulacij.

Po novem predlog za korekcijo cen je bil pripravljen v mesecu hunin ju 1988, kjer je na podlagi obračunske kalkulacije izdelana predračunsxka cena klasičnega in žarnega pokopa, cene osta lih uporabnin, kakor tudi višina letnih zneskov za povračilo stroškov zvdrževanja skupnih obje k­

to v in naprav na pokopališčih .

V mesecu juliju 1988 odobrene cene storitev so bile v primerjavi z drugim predlogom. nasl e dnje: Ve ljavne cene so objavljene v Ur. listu SRS št. 25/88 ter velj a jo od 16 .7.88 dalje. V preglednici j e prikazan tudi indeks povečanja cen na ve lj a vne c e ne, ki so bile v veljavi do 16.7 . 88 po določilih Ur .l. SRS št. 31/87 z dne 7.8.87.

Klasi č ni pokop žarni pokop uporat:a poslov. objekta - zunanji uporaba gospod .objekta

predlagana višina d in

529.400 411. 200

96.200

- zunanji 28.00 0 {Jpe pelite v - z unanj i 150 . 0 0 0 Uporaba krste-za tr a nsport 7.7 90

-zapob iranje 10.390

Pobiranje na klic UNZ 187.990 Uporaba hladilnika din/dan 9.000 Prenos najemniš .grob. polj 16.150

Prevoz pokojnika - mali furgon din/km - veliki ti ti

1.500 1.600

o dobrena višina din

320.020 242.600

39.000

17.500 78. 000

4.900 6.500

120 .000 6.000 9 . 000

1.000 1.100

Indeks Indeks na veljavno

60 231 59 309

41 195

63 291

52 300

63 188

63 185

64 195

67 187

56

67 294

69 305

NO PODJETJE

DLJANA .. . . i.,.::3UANA ALE, n . • ub. o. . TOMACEVSKA •

G

12.2

c e n·

entarno gradivo zbral in uredil G.RJ, avgust 2009 askgojmi1@gmaiLcom

Dokument 13 Iz srednjeročnega plana razvoja pogrebnih in pokopaliških storitev za obdobje 1991-95 na

območju mesta Ljubljane, Podjetje Žale, september 1990

SREDNJEROČNI PLAN RA ZVO JA POGREBNIH IN POKOPALIŠKIH STORITEV ZA OIJDOIJJE 1991 - 1995 Zli OBMOČJE MESTA LJUBLJANA

Pogrebne in pokopališke storitve so komunalna dej avnost posebnega družbenega pomena, ki jih opravlja podjetje Žale. Delo opravljajo na desetih pokopališčih, ki so v upravljanju podjetja: ep Žale, Sos­tro, Bizovik, Štepanja vas, Šentvid, Dravlje, Stožice, Polje, Vič in Rudnik.

Pogrebno in pokopališko dejavnost obravnavamo kot individualno komunalno storitev, ker se te storitVe financirajo deloma s ceno komunalne storitve, deloma pa iz najemnin za grobove, ki jih pla ­čujejo najemniki grobnih pros torov.

Cene pogrebnih storitev zajemajo opravila v zvezi s pokojnikom , izkop in zasutje jame in pogreb. Izbira pogrebne opreme je stvar naročnika .

13.1

Dokumentarno g

. ---------------------------------------.Najemnine za grobove se deli na dva dela: na del za pokritje stroš -kov za vzdrževanje skupnih naprav na pokopališčih in na del - odško­dnina za grobni prostor l ki je v bi s tvu oblika združevanja sredstev najemnikov grabnih prostorov za r ealizacijo programov š iritve in

I urejanja pokopaliških kompleksov. I

._-------------------------------------_. Osnova pri opravljanju pokopali š kih s toritev so p r ogrami vzdrževa­nja pokopališč in pokopali š kih napr av in kot taki temel j za dogovar­janje o višini najemnin za grobne prostore.

Izhodi šča in cilji srednjeročnega programa za obdobje 1991 - 95

Osnove programske usmeritve na s lednjega srednjeročnega obdob­ja so:

- opravljanje pogrebnih storitev v skladu z Odlokom o pogrebnem ceremonialu l

- vzdrževanje celotnih komple ksov po kopališč in pokopaliških na­prav

- širitev pogrebne in pokopališke dejavnosti na pokopališča izven mestnega področja

- postopen prevzem zunanjih pokopališč v upravljanje na območju občin: Bežigrad, MaSle- Polje, Šiška in Vič-Rudnik le r ureditev istih

- opravljanje pogrebnih in pokopali š kih storitev na dogovorjenih standardih

radivo zbral in uredil G.RJ. avgust 2009 aslrgojmir@gmail.com

J

- 10 -

Začrtani c ilj i terjajo veliko naporov ne l e v z3JX>sl e nih delavcih, ampak tudi v materialni podlagi.

Sestavil analitik: Majda Pirnat 'l>,~_~ Ic.;J",-

Vodja fin . -rač.-plun . -anal. službe : Direktor podjetja : Helena Mohar franc Pristovšek, dipl. iur .

13.3

Dokumentarno gradivo zbral in uredil G.RJ. avgust 2009 aslrgojmir@gmail.com

p :IIl

.

Zača

I~ja

Za

Za

Dokume

---------------------------------------------. Nadalje pa prisotni tudi navaja, da najemnina ni dobesedno najemnina za prostor I oz. prispevek za zemljišče, temtleč , povračilo za vzdrževanje skupni:t)D naprav na pokopališČlI in razillfjeno reprodukcijo, ki se p1ič pf8fuje v skladu z sklepi Skupščine mestra Ljubljam.I az. drugih pristojnih organov. :

_-------------------------------------------_. Glede pri pa je bila narejena izmera groba IA-7n IA-7-2 • Grob meri r3. · x 2.50- in zanj najemniki plačujejo

vec izmeri 1,5 x 2,50 , to je za leto 1989 2 x 1! ... §~~000 din.

Stranka 3 pa za grobni prostor A l-ZIDA-D3-0 12 , ki meri 3 x 3.90 m plačuje kot grobišče z 4 štirimi prostori, kar je v letu 1989 810.000 din.

Po drugih vprašanjih pregled ni bil opravljen. Zapisnik je bil navzoč in prebran in podpiišan brez pripomb.

sni ukrepi (do izdaje odločbe) ali izjemni nujni ukrepi (čl .. 214 ZUP).

ve navzočih :

15.2

pisnik je bil sestavljen v ..... ... ~ .. X ... izvodih in vročen ........ L.x .. str.anki... ... .................. ··· ············ .................. ....... .. .. ..... .

pisnik zaključen dne ....... ... 20v!(). ... .......... ····· .. ······· .... 1989·· ~ ob . .1. .............. uri.

p- - - - - - - - - - -. I I I I I I I Podpis navzočih : I

I '. $ vJ ' 1

: \"\: ~ \- ~-~»J~\_ : .- - - - - - - - - - _. TK

ntarno gradivo zbral in uredil G.R.J, avgust 2009 askgojmir@gmaiLcom

_ ~ OBRTNO-PODJETNISKA ~ il ZBORNICA SLOVENIJE

Celovška 71, p.p. 2350, 1000 Ljubljana

Transakcijski računi: Probanka d.d., PE Ljubljana 25100·9704715134, NLB d.d., Ljubljana 02013·0253606416, Banka Koper dd, PE Ljubljana 10100·0044193195, DBS dd, Ljubljana 19100·0010141210 Telefon h.c.: +386 (0)15830500, faks +386 (O)i 5054373. e·pošta: info@ozs.si, URL: http://www.ozs.si

Državni zbor Republike Slovenije Odbor za gospodarstvo gospod Matjaž Han predsednik Šubičeva 4

1102 Ljubljana Št.: 41/1 O-vm/sr

Ljubljana, 4. februar 2010

ZADEVA: Amandmaji na Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju spokopališči (ZPDUP) - druga obravnava, EPA 805-V

V skladu z določili Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in vabila št. 060-16/10-18/1 z dne 27.1.2010 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vlaga k predlogu Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju spokopališči (ZPDUP) - druga obravnava, EPA 80S-V, objavljen v Poročevalcu št. 170/09 z dne 29.12.2009, naslednje amandmaje:

1. amandma: K 4. členu • Prva alineja drugega odstavka 4. člena se črta in se nadomesti z besedilom, ki

se glasi» ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposleni najmanj dve osebi, pri čemer se za zaposlenega šteje tudi samostojni podjetnik posameznik, ki je nosilec opravljanja pogrebne dejavnosti, če je zavarovan iz naslova opravljanja te dejavnosti (opravlja dejavnost kot edini ali glavni poklic), kakor tudi družbenik zasebne družbe, ki je hkrati poslovodna oseba te družbe in je na tej podlagi kot samozaposlen vključen v obvezna socialna zavarovanja.

• V četrti alineji drugega odstavka 4. člena se na koncu stavka črta besedilo »in ne moti okolice«.

• Na koncu 4. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Minister, pristojen za gospodarstvo, predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, da lahko pridobi dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti in da lahko opravlja to dejavnost.«

Obrazložitev:

Opravljanje pogrebne dejavnosti je zelo zahtevno, vključno zaradi higienskih in zdravstvenih razlogov, zato je nujno potrebno, da so osebe v rednem delovnem razmerju. Opravljanje te dejavnosti preko študentskih servisov ali drugih podjemnih pogodb je zaradi odgovornosti in tudi iz pietetnih razlogov preprosto nedopustno.

Samostojnemu podjetniku posamezniku in družbeniku zasebne družbe, katere je hkrati poslovodna oseba in je zavarovana kot samozaposlena oseba, se s tem ~roandmajem prizna status ene zaposlene osebe v smislu izpolnjevanja pogojev iz :predlaganega amandmaja, in sicer izhajajoč iz 15. in 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

1 Identifikacijska številka za DDV: 5162841220, davčna številko 62841220, motično številko: 5147409

11. amandma: k 43. členu

• V 43. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Najemniki morajo vzdrževati tudi poti ali vmesne prostore okoli grobov, do sosedove polovice«.

Obrazložitev: V Sloveniji in v Evropi je na večjih pokopališčih takšen način vzdrževanja že ves čas krajevno običajen način, saj povsod upravljavci vzdržujejo le glavne poti med posameznimi oddelki, poti in vmesnih prostorov med grobovi pa ne. V nasprotnem primeru bi se stroški upravljavca nesorazmerno povečali in se posledično prenesli na najemnike grobov.

12. amandma: k 44. členu

• V 44. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »»Nagrobna obeležja, ki so spomeniškovarstveno zaščitena, se oddajo v najem skupaj z grobovi in se smejo odstraniti samo ob soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine«.

Obrazložitev: Dopolnitev je potrebna zaradi zaščite kulturne dediščine.

13. amandma: k 45. členu

• V 45. členu se na koncu stavka doda besedilo »vendar samo če upravljavec pokopališča ugotovi, da obstojajo prostorske možnosti«.

Obrazložitev: V današnjem času, ko je v Sloveniji 72 % pogrebov žarnih, v Ljubljani pa 90%, ni potrebe po dajanju dveh grobov v najem, ker se na ta način po nepotrebnem porabljajo družbena sredstva in zemljišča, vendar je potrebno dopustiti možnost, da upravljavec, tam kjer imajo pokopališča dolgoročno zagotovljen prostor, odda sočasno dva grobna prostora istemu najemniku.

14.amandma: k 46. členu

• V 46. členu drugega odstavka se doda besedilo: »Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo celotne stroške upravljanja pokopališč, torej stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranja in odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno - čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov upravljavca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe«.

• V 46. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Najemnik groba mora plačevati grobnino najmanj do poteka predpisane mirovalne dobe. Če najemnik odstopi od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.«

5

.. " t, " '.J

Analiza je izdelana po sklepu Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane z dne 13.11.1986. Izdelala jo je Slava Ulčar iz sek­torja · za gospodarski razvoj Zavoda za družbeno planiranje Ljub­ljana.

Vodja sektorja

Borut Madžarevic

Direktor

Gregor Berkopec

- 1 _ .

l. UVOD

Analiza gospodarjenja komunalne temeljne organizacije Žale je

izdelana z namenom , da bi se ugotovilo oziroma odgovorilo na

. vprašanje, zakaj obravnavana temeljna organizacija zadnja l eta

posluj e na meji reproduktivne sposobnosti.

Podatke za izdelavo analize so po dispoziciji Zavoda pripravi­

li delavci delovne skupnosti DO Komunalno podjetje Ljubljana.

V analizi obravnavamo obdobje od leta 1983 do devetih mesecev

leta 1986. Da bi analiza dala tudi strokovne osnove za pripra­

vo planskih osnov za let.o 1987, smo skupaj z DO Komunalno pod­

jetje Ljubljana iZdelali oceno poslovanja temeljneorganizaci­

je do konca letošnjega leta ter ocenili nekatere pomembnejše

finančne kategorije za leto 1987 po cenah zadnjih dveh mesecev

letošnjega leta. Analiza je izdelana po posameznih stroškovnih

nosilcih in to tako, da smo za v sak stroškovni nosilec izdela­

li pomembnejše postavke bilance uspeha. Le tako je bilo možno

ugotoviti slabosti delovanja posameznih stroškovnih nosilcev

oziroma delovnih enot.

Ocena pomembnejših ekonomskih kategorij za leto 1986 in plan za

leto 1987 (po stalnih cenah konec leta 1986) sta nam služila

kot strokovna podlaga za izračun cen režijske ure ter cen po­

grebnih storitev.

Ker predlagani plan vZdrževan ja pokopališč za leto 1987 po nalo­

gah prikazanega operativnega plana ne predstavlja potrebnih vzdr·­

ževalnih del na pokopališčih, n i bilo možno oceniti potrebne vi­

šine najemnin za grobove v letu 1987.

- 15 -

4.3. Najemnina za grobov e

Najemnine za grobove so od leta 1983 zagotavljale kvalite tno op­

ravljanje teh storitev, kar je razvidno iz analize uspe š nosti

Za leto 1986 ocenjujemo, da bo od priliva najemnin zo_ grobove

ostalo za investicije 6 ,8 mio din sredstev. Za leto 1987 ocenju­

jemo priliv sredstev iz naslova najemnine v višini 83.160 mio

din po sedaj veljavnih cenah.

Pri pregledu plana vzdrževanja pokopališč za leto 1987 ugotav­

ljamo, da le-ota ni izdelan tako, da bi bilo možno izračuna ti.

potrebna sredstva za vzdrževanje, saj mora biti plan izdelan na

osnovi dejansko potrebnega dela.

tega stroškovnega nosilca. Ugotavljamo, da si je doslej temelj­

na organizc;cija Žale sama izstavljala račune za vzdrževanje skup­

nih objekt:ov in naprav na pokopališčih . Zaradi tega ni bilo ni­

kakršne kontrole nad dejansko opravljenim delom in porabljenimi

sredstvi.

CENIK letnih najemnin za grobne prostore

Vrsta grobnega prostora

Cena brez DDV v EUR

Cena z DDV v EUR

Najemnina za enojni grobni prostor 26,42 31,70

Najemnina za otroški grobni prostor 15,85 19,02

Najemnina za grobnico do 4 prostore 105,67 126,80

Najemnina za grobnico več kot 4 prostori 158,51 190,21

Naziv sodišča: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka: 1/00200/00, osnovni kapital: 5.698.216,00 €, davčna št.:SI 39470628, IBAN koda: SI56031001000003073

Najemnina za žarni grobni prostor 15,85 19,02

Najemnina za prostor za anonimni pokop 26,42 31,70

Najemnina za prostor za raztros pepela 26,42 31,70

Najemnina za povečan grobni prostor -za 1 prostor 26,42 31,70

Najemnina za povečan grobni prostor -za 2 prostora 52,84 63,41

Najemnina za povečan grobni prostor -za 3 prostore 79,26 95,11

Najemnina za povečan grobni prostor -za 4 prostore 105,67 126,80

Najemnina za povečan grobni prostor -za 5 prostorov 132,09 158,51

Najemnina za povečan grobni prostor -za 6 prostorov 158,51 190,21

Cene veljajo od 1.1. 2010 dalje.

Cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije št. 84/2009.

Bojan Lepičnik direktor družbe

LETNO POROČILO

za leto 2007

Ljubljana, marec 2008

Žale, d. o. o. 7 LETNO POROČILO 2007

Podjetje se je vključilo v procese Učečega se podjetja in na tem področju že dosega prve rezultate. Za pridobitev višje formalne izobrazbe se šola več kot 8 % zaposlenih, skoraj vsi zaposleni pa so bili vključeni vsaj v eno od oblik funkcionalnega usposabljanja in izobraževanja. V računalniški učilnici smo izvajali interna usposabljanja in izobraževanja tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Na nadaljnji razvoj podjetja bodo pomembno vplivale odločitve, ki jih bo o statusni organiziranosti in razvoju infrastrukture sprejel ustanovitelj podjetja, predvsem pa sprejem novega mestnega odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč, s katerim je predvideno, da bomo prevzeli še preostala, manjša pokopališča v Ljubljani. Odlok bo sprejet predvidoma v letu 2008.

1.3. Poročilo nadzornega sveta Poslovanje družbe Žale, d.o.o. je v letu 2007 v okviru pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in aktom o ustanovitvi družbe, nadziral nadzorni svet, ki se je sestal na osmih rednih sejah ter izpeljal eno korespondenčno sejo. Nadzorni svet so do 30. 12. 2007 sestavljali predsednica Darja Glavaš, namestnik predsednice prof. dr. Zarjan Fabjančič ter člani Janko Möderndorfer, Aleš Klavžar, Marija Kregar, Štefanija Toplak, Majda Pirnat, Domen Kokalj in Marko Bojc. S 30. 12. 2007 so bili za člane nadzornega sveta Žale, d. o. o. imenovani Janko Möderndorfer, Maša Kociper in Marko Bojc. Nadzorni svet podjetja se je redno sestajal in obravnaval ter nadziral tekoče poslovanje podjetja, premoženjsko stanje družbe in delo uprave. Redno je obravnaval tekoče poslovne dosežke in premoženjsko stanje podjetja, tekoče investicijske dejavnosti, problematiko lastništva zemljišč in izvrševanje sprejetih sklepov nadzornega sveta. Poleg tega je nadzorni svet obravnaval tudi Letno poročilo družbe za leto 2006 skupaj s Poročilom pooblaščene revizorske hiše in ugotovil, da vsebina letnega poročila realno prikazuje poslovanje družbe, računovodski izkazi pa so resnična in poštena slika finančnega stanja družbe.

Žale, d. o. o. 8 LETNO POROČILO 2007

Na svojih sejah je nadzorni svet tekom leta 2007 sprejel 15 sklepov v zvezi z vodenjem podjetja. V letu 2007 se je NS Žale, d. o. o. seznanil, obravnaval in/ali soglašal z naslednjimi pomembnejšimi zadevami:

seznanil in soglasno potrdil poslovni načrt za leto 2007, soglašal z oblikovanjem novih cen pogrebnih storitev, ki se opravljajo ob sobotah in

nedeljah, nadziral naložbeno politiko in plasiranje prostih denarnih sredstev seznanil in dal pozitivno stališče k letnemu poročilu družbe in revizijskemu poročilu za

leto 2006, seznanil z ugotovljenim bilančnim dobičkom za leto 2006 v znesku 65.432 EUR in

predlagal Svetu ustanoviteljev družbe Žale, d.o.o., da ostane celotni bilančni dobiček leta 2006 nerazporejen,

na podlagi četrtletnih poročil o rezultatih poslovanja tekoče spremljal poslovanje podjetja in dajal pobude za izboljšanje poslovanja,

seznanil s pogodbo o prenosu poslovnega deleža z Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o. na Mestno občino Ljubljana,

seznanil s Poročilom službe za notranjo revizijo JHL ter izvedenimi ukrepi, soglašal, da se v zvezi z zavrnitvijo prijave na razpisu za sredstva Ministrstva za kulturo

za vzdrževanje objektov Plečnikovih Žal proti Ministrstvu za kulturo formalno ukrepa, obravnaval in soglašal s predlogom Poslovnega načrta za leti 2008 – 2009.

Stališče NS do revidiranega letnega poročila Žale, d. o. o. za leto 2007 Letno poročilo družbe Žale, d. o. o. za leto 2007, sestavljeno iz poslovnega in računovodskega dela, ki ga je revidirala družba KPMG Slovenija, je nadzorni svet družbe obravnaval na 3. redni seji dne 6. 5. 2008. Nadzorni svet družbe Žale, d. o. o. je z doseženimi rezultati zadovoljen, zato predlog Letnega poročila za leto 2007 potrjuje in ga posreduje v sprejem družbeniku. Predsednik nadzornega sveta Janko Möderndorfer

Število grobov po pokopališčih 31.12.2007

STOŽICE1,08%

DRAVLJE2,71%

RUDNIK0,97%

ŽALE A131,39%

BIZOVIK0,56%

POLJE4,10%

SOSTRO2,08%

ŠTEP. VAS1,99%

VIČ4,24%ŠENTVID

1,44%ŽALE D111,78%

ŽALE C19,45%

ŽALE B128,19%

Število grobov po zvrsteh 31.12.2007

grobnica 0,82% povečani grobni

prostori2,44%

otroški grob1,30%

žarni grobni prostor17,28%

enojni grobni prostor78,16%

Žale, d. o. o. 19 LETNO POROČILO 2007

Prikaz cen storitev V letu 2007 se cene pogrebnih storitev kljub inflaciji niso povečale. Svet ustanoviteljev javnih podjetij je na 7. dopisni seji 12. maja 2006 sprejel predlog dviga cen pogrebnih storitev povprečno za 5,35 % in cen pokopaliških storitev povprečno za 5,5 %. Nove cene storitev so začele veljati osem dni po sprejemu sklepa.

v EUR z DDV

Cene pogrebnih storitev 31. 12. 2006 31. 12. 2007 Indeks - pogreb s krsto 490,87 490,87 100,0 - pogreb z žaro 362,25 362,25 100,0

Cena osnovnega pogreba

200,00250,00300,00350,00400,00450,00500,00550,00

31. 12. 2006 31. 12. 2007

v EU

R

pogreb s krstopogreb z žaro

Na 4. redni seji 11. maja 2007 je Svet ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Javni holding Ljubljana potrdil oblikovanje novih cen za storitve izven rednega delovnega časa v naslednji višini:

za pogreb s krsto ob sobotah je dodatek 65 % redne cene, ob nedeljah pa 102,97 %, za pogreb z žaro ob sobotah je dodatek 78,31 % redne cene, ob nedeljah pa 109,16 %, za ostale storitve je ob sobotah dodatek 70 % redne cene, ob nedeljah pa 100 %.

v EUR z DDV

Cena najemnine za 31. 12. 2006 31. 12. 2007 Indeksenojni grobni prostor 29,63 29,63 100,0

Cena najemnine za enojni grobni prostor

0,005,00

10,0015,0020,0025,0030,0035,00

31. 12. 2006 31. 12. 2007

v EU

R

Pregled prihodkov in odhodkov gospodarske javne službe

v EUR DEJAVNOST PRIHODKI Delež-% ODHODKI Delež-% REZULTATPogrebne storitve 1.541.651 52,92 1.874.151 55,52 -332.500Pokopališke storitve 1.371.619 47,08 1.501.658 44,48 -130.039SKUPAJ GJS 2.913.270 100,00 3.375.809 100,00 -462.539Načrt 2007 - GJS 2.847.243 3.260.069 -412.826Indeks 102,3 103,6 112,0

Žale, d. o. o. 20 LETNO POROČILO 2007

Finančni prihodki iz finančnih naložb

v EUR Vrste prihodkov 2007 2006 IndeksFinančni prihodki iz posojil 67.521 46.133 146,0Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 12.905 8.760 147,0Skupaj prihodki financiranja 80.426 54.893 147,0 Na izjemno povečanje finančni prihodkov iz posojil je vplival večji obseg prostih likvidnih sredstev in dobro upravljanje s finančnimi naložbami, saj se stalno preverja donosnost pri različnih bankah.

Drugi prihodki Drugi prihodki v vrednosti 20.945 EUR vključujejo subvencijo Zavoda za zaposlovanje za izobraževanje zaposlenih, vračilo šolnine, prejete odškodnine, izterjane sodne stroške in drugo. 3.2.3.2 Odhodki Odhodki so bili v letu 2007 obračunani v znesku 5.826.799 EUR, to je 5,3 % več kot v letu 2006.

Vrste odhodkov v EUR Delež v % Indeks 07/06Poslovni odhodki 5.766.678 98,97 104,6Prevrednotovalni poslovni odhodki 20.991 0,36 104,7Drugi finančni in ostali odhodki 39.131 0,67 / Skupaj 5.826.800 100,00 105,3

Žale, d. o. o. 53 LETNO POROČILO 2007

Stroški blaga, materiala in storitev 2.601.968 EUR

Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala: 1.031.682 EUR Nabavna vrednost prodanega blaga v višini 654.255 EUR izkazuje v primerjavi s preteklim letom povečanje za 10,2 % in sicer tako zaradi višje vrednosti pogrebne in nagrobne opreme kot tudi blaga v cvetličarni. Razčlenitev stroškov materiala in predstavitev knjigovodskih podatkov:

v EUR Naziv 2007 2006 IndeksStroški porabljenega materiala 20.262 19.970 101,5Stroški porabljenega pomožnega materiala 8.888 16.276 54,6Stroški porabljene energije 218.204 216.007 101,0Odpis drobnega inventarja 1.371 1.350 101,5Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 29.753 41.789 71,2Drugi stroški materiala 98.949 103.016 96,1Skupaj 377.428 398.408 94,7 Stroški materiala so bili v letu 2007 za 5,3 % nižji kot leto prej, in sicer predvsem zaradi znižanja stroškov pomožnega materiala in stroškov pisarniškega materiala, kar kaže na racionalno porabo materiala v administraciji. Stroški porabljene energije so bili višji za 1 %, na kar je vplivala predvsem višja cena električne energije.

Stroški storitev: 1.570.286 EUR Razčlenitev stroškov storitev in predstavitev knjigovodskih podatkov:

v EUR Naziv 2007 2006 IndeksStroški izvedencev, osmrtnic, fotografij 641.438 606.130 105,8Stroški prevoznih storitev 28.939 31.715 91,2Stroški storitev v zvezi z vzdrževanje 152.416 161.967 94,1Najemnine 3.067 3.910 78,4Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 72.089 33.055 218,1Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev 16.078 15.486 103,8Zavarovalne premije 29.865 29.060 102,8Stroški intelektualnih in osebnih storitev 71.960 99.317 72,5Stroški sejmov, reklame in reprezentance 52.040 49.674 104,8Stroški storitev fizičnih oseb 11.025 23.510 46,9Stroški drugih storitev 491.369 377.172 130,3 - odvoz smeti 221.149 160.241 138,0 - poraba vode 11.272 14.617 77,1 - študentski servis 42.062 34.651 121,4 - vzdrževanje računalniških programov 57.428 44.945 127,8 - druge neproizvodne storitve 159.458 122.718 129,9Skupaj 1.570.286 1.430.996 109,7

Žale, d. o. o. 54 LETNO POROČILO 2007

Stroški storitev so v letu 2007 porasli glede na leto 2006 za 9,7 %. Večje število upepelitev in naročenih osmrtnic je ob hkratnem povišanju cen vplivalo na povečanje stroškov izvedencev sodne medicine in na stroške objav osmrtnic. Povračila stroškov zaposlencem so se povečala zaradi večjega obsega izobraževanja zaposlenih (šolnine). Stroški plačilnega prometa so bili višji zaradi povišanja cen bančnih storitev in zaradi povečevanja deleža plačil s karticami. Na porast stroškov drugih storitev so najbolj vplivali stroški odvoza smeti in sicer zaradi delne izpraznitve začasne deponije nenevarnih odpadkov na pokopališču Žale, k čemur nas zavezuje vladna Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Druge neproizvodne storitve od maja 2007 dalje vključujejo stroške storitev čistilnega servisa. Članom nadzornega sveta so bile v letu 2007 izplačane sejnine v skupnem znesku 9.251 EUR (stroški storitev fizičnih oseb). Člani nadzornega sveta družbe v letu 2007 niso prejeli nobenih posojil, predujmov oziroma poroštev.

Stroški dela: 2.309.254 EUR Žale, Javno podjetje d.o.o. Ljubljana je podpisnik kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva. Poleg tega sta sindikat in uprava družbe podpisala podjetniško kolektivno pogodbo, s katero se urejajo posamezna razmerja in določajo podlage za uresničevanje posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja med delavci in delodajalcem. V skladu z določbami kolektivne pogodbe in veljavnimi splošnimi akti je vsako delovno mesto razvrščeno v ustrezni tarifni in plačilni razred in ovrednoteno s koeficientom, ki odraža razmerje do najenostavnejšega dela. Plača zaposlenega je sestavljena iz osnovne plače, horizontalnega napredovanja, individualne delovne uspešnosti (od -20 % do +20 %), dodatkov, nadomestil plače in drugih prejemkov. Delavcem v skladu s kolektivno pogodbo pripadajo dodatki k osnovni plači za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden (10 - 50 %), za delovno dobo (0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe), za stalnost (do 5 %) in za pripravljenosti v zimski službi.

Žale, d. o. o. 57 LETNO POROČILO 2007

3.2.3.3 Davek iz dobička in čisti poslovni izid Družba je v letu 2007 dosegla celotni dobiček v višini 113.357 EUR in skladno z davčnimi predpisi obračunala 21.796 EUR davka od dohodka, čisti dobiček pa izkazala v znesku 91.561 EUR, kar je 65,9 % več kot v letu 2006. Davčna stopnja za davek od dohodka pravnih oseb je bila za leto 2007 določena v višini 23 %. Zaradi uveljavljanja davčnih olajšav (predvsem za zaposlene invalide) je bila v družbi Žale d. o. o. za leto 2007 dosežena 19,2 % efektivna davčna stopnja. 3.2.4. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov za podjetje Žale kaže, da je podjetje v letu 2007 ustvarilo prebitek prejemkov pri poslovanju v višini 1.002.596 EUR, pri naložbenju je zaradi investiranja v osnovna sredstva in povečanja kratkoročnih finančnih naložb ustvarilo prebitek izdatkov v višini 644.189 EUR, tako da je bil denarni izid v obdobju 358.407 EUR. Končno stanje denarnih sredstev je bilo 421.873 EUR. 3.2.5. Zunajbilančna evidenca

Med zunajbilančnimi sredstvi družba izkazuje zemljišča, na katerih so pokopališča, na območju Žal, Viča, Rudnika, Dravelj, Šentvida, Stožic, Polja, Štepanje vasi in Sostra. Celotna površina zemljišč znaša 595.333 m2. Navedena zemljišča so izkazana zunajbilančno, ker družba nima pravnoformalno urejenih odnosov z lastniki zemljišč. Vrednost pokopališč je bila ugotovljena s cenitvijo za potrebe otvoritvene bilance na dan 1. 1. 1993, od takrat dalje pa se je njihova vrednost revalorizirala s predpisanimi indeksi do vključno leta 2001 in znaša 23.109.344 EUR. Zaloge komisijskega blaga v višini 54.875 EUR izkazuje družba med zabilanco. Dobavitelji osnovnih sredstev so skladno s pogodbami za dobro izvedbo del in za odpravo napak v garancijski dobi posredovali za 21.416 EUR bančnih garancij in za 138.177 EUR menic, ki so knjižene zunajbilančno. 3.2.6. Pomembnejši kazalniki poslovanja in finančnega stanja družbe Na podlagi nekaterih pomembnejših kazalnikov, ki so prikazani v prilogi, smo analizirali poslovanje družbe in ga primerjali s preteklim obdobjem. Temeljni kazalniki prikazujejo zdravo in stabilno finančno strukturo. Družba ni zadolžena in ima presežek obratnega kapitala. Vrednost kratkoročnega koeficienta nad 2 je visoka in kaže na dobro plačilno sposobnost podjetja. Donosnost kapitala je nizka, vendar je za podjetja z nizkim tveganjem v poslovanju nižja donosnost kapitala običajna.

Državni zbor Republike Slovenije' Predsednik dr. Pavle Gantar Šubičeva 4 1000 Ljubljana

Vaš znak: 804-10/09-0002/8 Naš znak: 8563/10

ŽALE

Žale Javno podie~e( d.o.o. Med hmeljniki 2 1 000 yubljana Slovenija

Tel.: 01 420 17 OO Faks: 01 420 17 02 E-mail: info@Zale.si www.zale.si

tiEPUBUKA SLOVENIJA ~ DRŽAVNI ZBOR

I prejeto:~-=-JLL:02---L.w.u'----:-_---l I Šifr3. .>sG~ ~ 'ic lO'3 '-:2. Lo IR)~~~'V2,'-'--= __ =~~=~==--r-___ -i

,~!'-: ~ V Sign. zn.: .' -ol

l.!r,~.~~~ .. _ .... __ . ___ .. __ .... ____ . __ .... ., .. _._ .. _J

Zadeva:Mnenje na Zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč EPA 805-V

Spoštovani,

Predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč (EVA 2008-2111-0006) prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na izvajanje te dejavnosti. Najpomembnejša sprememba se nanaša na ločitev dejavnosti na pokopališko dejavnost, ki ostaja urejena enako kot do sedaj gospodarska javna služba in na pogrebno dejavnost, za katero se predvideva, da preide iz dejavnosti obvezne lokalne gospodarske javne službe v dejavnost, ki je sicer prosta na trgu, hkrati pa »regulirana« z izdajanjem dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Tako je lokalnim skupnostim odvzeta dosedanja pravica in dolžnost urejanja pogrebne dejavnosti po načelu urejanja gospodarskih javnih služb. Posledice te spremembe so predvsem v tem, da bodo lahko sedaj podjelja, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, opravljala dejavnost kjerkoli na območju države, pod enakimi pogoji pa jo bo lahko opravljala tudi podjetja iz drugih članic EU, če so registrirana v svoji matični državi in podjetja iz tretjih držav v primeru vzajemnosti. S takšno ureditvijo se v Ljubljani vračamo v obdobje pred letom 1914, ko je mestni svet, po pridobitvi dovoljenja iz Dunaja, ustanovil Mestni pogrebni zavod ter onemogočil delovanje zasebnikom, ki so pred tem služila na račun LjUbljančanov, ki z njihovimi storitvami niso bili zadovoljni. Na področju Mestne občine Ljubljana je 18 pokopališč, od tipičnih vaških pokopališč, npr. Šentpavel (27 grobov), Javor (88 grobov), Prežganje (144 grobov) .... do manjših krajevnih oz. mestnih pokopališč kot so Črnuče (759 grobov), Štepanja vas (1.005 grobov), Vič (2.026 grobov) .... do največjega slovenskega pokopališča Žale (41.000

Sl~ ISO 9001 0-298

ISO 14001 E-154 OHSAS 18001 H-042

Nazivsodilča: okrožno soditte v Ljubljani, At vIo!ka: 1/00200/00, osnovni kapital: 5.898.216,00(, davtna I1.:Sl39470628,IBAN koda: 5156031001000003073

ŽALE

Žale javno podie~ef d.o.o. Med hmeljniki 2 1000 Ljubljana Slovenija

Tel.:01420 1700 Faks: 01 420 1702 E-mail: infoOzale.si www.zale.si

Druga pomembna okoliščina je, da javna podjetja vso obračunano amortizacijo iz naslova upravljanja komunalne infrastrukture in morebitni ustvarjeni dobiček iz poslovanja v okviru izvajanja pogrebnih storitev vlagajo v javno komunalno infrastukturo in tako bogatijo javno premoženje v lasti lokalnih skupnosti.

Tretja, tudi pomembna okoliščina je tudi dejstvo, da lahko prosta konkurenca na trgu »pokojnikov« prinese veliko neprijetnosti, predvsem pri pridobivanju naročnikov s strani izvajalcev, promociji svoje dejavnosti in podobno, kar poznamo iz nekaterih drugih okolij tam,kjer že do sedaj niso imeli to področje ustrezno rešeno. To nam potrjujejo tako primeri iz tujine kot tudi iz Slovenije, ki so bili skozi daljše obdobje že večkrat opisani v časopisnih člankih. Vsi so povezani s pieteto ter neizprosnim in umazanim bojem za pokojnike, ki neizogibno vodi v korupcijo. Ta nepieteten boj za pokojnike se največkrat lahko začne že s tem, ko dežurni zdravnik svojcem izroči vizitko »svojega« zasebnega pogrebnega podjetja, le-to pa se mu nato primerno finančno oddolži. Zaradi tega se je tudi že v Sloveniji pripetilo, da sta po pokojnika naenkrat prišli kar dve pogrebni podjetji, vsako s svojim pogrebnim vozilom, delavca teh dveh zasebnih podjetij pa sta, kar pred očmi svojcev, za pokojnika med seboj fizično obračunala. Kaj so pri tem občutili svojci, ni pisalo. Prav tako v Sloveniji se je pripetilo, da je zasebno podjetje pokojnike, zložene ene na drugih, čez noč hranilo kar v domači garaži zasebne hiše. Verjetno si nihče ne želi, da bi namesto reševalnih vozil pred Kliničnim centom v vrsti stala pogrebna vozila zasebnih podjetij in čakala na pokojnike. To se namreč dogaja v nekaterih drugih mestih.

2. Predlog, da bi zakon določal možnost enotnega izračuna grobarine za vsa pokopališča na območju ene lokalne skupnosti pa je v primeru enega izvajalca upravljanja s pokopal išči edini smotrn in prinaša zahtevo in obveznost enotne ureditve pokopališč in standarda komunalne opremljenosti na njih, zato ne more biti sporen. Takšen način zaračunavanja je v uporabi tudi pri drugih izvajalcih gospodarskih javnih služb, saj je cena vode ali odvoza odpadkov enaka znotraj lokalne skupnosti in se ne razlikuje od ulice do ulice ali od četrtne skupnosti do četrtne skupnosti, pač glede na oddaljenost črpališča vode ali odlagališča odpadkov od posameznega uporabnika. Takšen način zaračunavanja tudi omogoča, da se iz naslova amortizacije infrastruktura na manjših pokopališčih obnavlja takoj po nastanku potrebe in ne šele po preteku več desetletij, ko se iz tega naslova nabere, če sploh se, dovolj sredstev.

3. Predlog, da bi morala imeti vsa pokopališča v mestu svojo mrliško vežico ni sprejemljiv saj imamo primer v Ljubljani, ko pokopališče Bizovik, ki leži na področju mesta in ima le 287 grobov in sedem pogrebov na leto, nima vežice in tudi ni potrebe, da bi imelo svojo vežico, saj jih zagotavljamo na sosednjih pokopališčih, predvsem na pokopališču Žale.

Sl~ ISO 9001 0-298

ISO 14001 E-l54 OHSAS 18001 H-042

Naziv sodi!ta: okrožno SOdIiČe Y Ljubljani, It. vložka: 1/00200I00, osnovni kapital: 5.698.216,00 €, davtna 1t.:S1 39470628, IBAN koda: 8156031001000003073

/"

Doda se nov četrti (4) odstavek, ki se glasi: »Če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov, imajo dediči oz. plačnik stroškov pokopa prednostno pravico do najema vseh grobov, ki jih je imel umrli najemnik v najemu do svoje smrti«.

Obrazložitev: Določba je potrebna zaradi odprave pravne praznine, saj imajo najemniki v najemu tudi po več grobov, lahko tudi na različnih pokopališčih pokopani pa so lahko samo v enega.

Doda se nov šesti (6) odstavek, ki se glasi: »Če je najemnik groba umrl, mora upravičenec do najema groba to pravico izkoristiti v 60 dneh po smrti najemnika in z upravljavcem skleniti najemno pogodbo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do najema groba«.

Obrazložitev: Določba je potrebna zaradi odprave pravne praznine.

K 43. členu (vzdrževanje groba)

Doda se nov stavek, ki se glasi: ))Najemniki morajo vzdrževati tudi poti ali vmesne prostore okoli grobov, smiselno do sosedove polovice«.

Obrazložitev: V Sloveniji in v Evropi je na večjih pokopališčih takšen način vzdrževanja že ves čas krajevno običajen način, saj povsod upravljavci vzdržujejo le glavne poti med posameznimi oddelki, poti in vmesnih prostorov med grobovi pa ne. V nasprotnem primeru bi se stroški upravljavca nesorazmerno povečali in se posledično prenesli na najemnike grobov.

K 44. členu (trajanje najema)

Doda se nov četrti (4) odstavek, ki se glasi: ))Nagrobna obeležja, ki so spomeniškovarstveno zaščitena, se oddajo v najem skupaj z grobovi in se smejo odstraniti samo ob soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine«.

Obrazložitev: Ta določba je potrebna zaradi zaščite kulturne dediščine.

K 45. členu (oddaja novih grobov)

Na koncu stavka se doda besedilo: ))če upravljavec pokopališča ugotovi, da obstojajo prostorske možnosti«.

Obrazložitev: V današnjem času, ko je v Sloveniji 72 % pogrebov žarnih, v Ljubljani pa 90%, ni potrebe po dajanju dveh grobov v najem, ker se na ta način po nepotrebnem porabljajo družbena sredstva in zemljišča vendar je potrebno dopustiti možnost, da upravljavec

8

tam, kjer imajo pokopališča dolgoročno zagotovljen prostor, odda sočasno dva grobna prostora istemu najemniku.

K 46. členu (grobnina)

V drugem (2) odstavku se doda besedilo: »Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo celotne stroške upravljanja pokopališč, torej stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranja in odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno - čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov upravljavca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe«.

Obrazložitev: Podrobnejša specifikacija je nujno potrebna za pravilno razumevanje predhodnega člena. Ne glede na razlike pri obsegu storitev pa je potrebno navesti vse storitve, ki lahko pridejo v poštev kot strošek upravljanja s pokopal išči v posameznih okoljih. Tako bodo imeli nekateri upravljavci vse od navedenih stroškov, drugi pa le nekatere, vse odvisno od dogovorjenega standarda v posameznem okolju.

Črta se besedilo četrtega (4) odstavka in se ga zamenja z besedilom: »Za določitev letne grobnine enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na vseh pokopališčih enega upravljavca preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški upravljanja pokopališč delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob«.

Obrazložitev: V Sloveniji noben izvajalec gospodarske javne službe ne izstavlja računa s specifikacijo zaračunane storitve (elektrike, vode, odvoza odpadkov, plina, tudi RTV naročnine, itd.). Novo besedilo je potrebno zaradi določitve načina izračuna enojnega groba. Izvajalec gospodarske javne službe javno objavi tako poslovni načrt kot tudi poslovno poročilo iz katerega so razvidni stroški in njegovo poslovanje.

Črta se besedilo petega (5) odstavka »pokopališča, na katerem je grobni prostor« in se nadomesti z besedilom »na vseh pokopališčih enega upravljavca«.

Obrazložitev: Predlog, da bi zakon določal možnost enotnega izračuna grobnine za vsa pokopališča na območju ene lokalne skupnosti je v primeru enega izvajalca upravljanja s pokopališči edina smotrna in prinaša zahtevo in obveznost enotne ureditve pokopališč in standarda komunalne opremljenosti na njih, zato ne more biti sporna. Takšen način zaračunavanja je v uporabi tudi pri drugih izvajalcih gospodarskih javnih služb, saj je tudi cena vode ali odvoza odpadkov enaka znotraj lokalne skupnosti in se ne razlikuje od ulice do ulice ali od četrtne skupnosti do četrtne skupnosti, pač glede na oddaljenost črpališča vode ali odlagališča odpadkov od posameznega uporabnika. Zaradi ekonomije obsega gre takšen način pri tekočem vzdrževanju v prid manjšim pokopališčem v okviru upravljanja s strani enega upravljavca večih pokopališč. Takšen način zaračunavanja gre v prid manjšim pokopal iščem tudi v primeru amortizacije, saj

9

Številka: 351- 1100607 Datum: 5.2.2010

RS Državni zbor Šubičeva ulica 4 51-1002 Ljubljana

občina krško

Zadeva: Mnenje k predlogu Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči z dne 24. 11. 2009

Predlog zakona bistveno spreminja sedanjo pravno ureditev tega področja, kar menimo, da je nepotrebno, saj je dosedanja ureditev ustrezna, potrebno bi bilo le stari zakon dopolniti in prenoviti. Zakon ločuje pogrebno in pokopališko dejavnost ter postavlja pogrebno dejavnost na prosti trg. Predlagatelj to utemeljuje s tem, da se

• bodo cene storitev oblikovale na trgu • bo vzpostavila konkurenčnost.

Pri tej dejavnosti je že dosedanja praksa pokazala (v času, ko velja zastarel zakon), da se bo vnelo tekmovanje za »trupla«, kajti če je storitev na trgu in je ves čas omogočena konkurenca, zanjo velja, da se z njeno pomočjo zasleduje dobiček. Glavna tarča tega boja bodo bolnišnice, domovi upokojencev, prometna policija, ki bodo odločali, koga poklicati za opravljanje prvega prevoza v primeru smrti. Pokojniki, ki jim svojci ne bodo mogli plačati pogreba, jim ne bo zagotovljena enakovredna storitev, ter bo njihov pokop breme občine. Pri podeljevanju koncesij je omogočena konkurenca v fazi pred podelitvijo koncesije, ker so razpisi javni in se nanje lahko prijavi kdorkoli.

Pripravljavec zakona o odpravi administrativnih ovir pravi, da se z zakonom spoštuje načelo »vse na enem mestu«, vendar to drži samo za izvajalce pogrebne dejavnosti, za uporabnike teh storitev (državljane) je ravno nasprotno; najem groba in plačilo vzdrževanja bo stranka naročila pri enem, izvedbo pokopa pa pri drugem izvajalcu Nadalje bodo imele lokalne skupnosti, ki so že izbrale koncesionarja, nepotrebne stroške zaradi določila, da je po predlogu zakona potrebno razveljaviti vse podeljene koncesije za pogrebno dejavnost, vse lokalne skupnosti pa bodo morale pripraviti nove odloke, torej dejstvo, ki ga pripravljavec navaja, da predlog zakona nima učinkov na javno finančna sredstva, ne drži.

Predlog ne ureja dveh ključnih poglavij pri pogrebni dejavnosti in sicer: • prvega prevoza • dežurne službe

Brez, da bi bili urejeni, pogrebna služba ne bo funkcionirala. Poleg tega je veliko členov v predlogu vsebinsko pomanjkljivih, kar je razvidno v nadaljevanju.

Potrebne dopolnitve in popravki členov

K 3. členu

Doda se nov prvi odstavek, ki glasi:

Sl~ ISO 9001

Q.729

Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Oddelek za gospodarsko infrastrukturo

T: +38674981305, F: +38674981276 E: damijana.dusak@krsko.si, W: www.krsko.si

občina krško

»Nagrobna obeležja, ki so spomeniškovarstveno zaščitena, se oddajo v najem skupaj z grobovi in se smejo odstraniti samo ob soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine«.

Obrazložitev: Ta določba je potrebna zaradi zaščite kulturne dediščine.

K 44. členu

Na koncu stavka se doda besedilo: »če upravljavec pokopališča ugotovi, da obstojajo prostorske možnosti«.

Obrazložitev: V današnjem času, ko je v Sloveniji 72 % pogrebov žarnih, v Ljubljani pa 90%, ni potrebe po dajanju dveh grobov v najem, ker se na ta način po nepotrebnem porabljajo družbena sredstva in zemljišča vendar je potrebno dopustiti možnost, da upravljavec tam, kjer imajo pokopališča dolgoročno zagotovljen prostor, odda sočasno dva grobna prostora istemu najemniku.

K 45. členu

V drugem (2) odstavku se doda besedilo: »Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo celotne stroške upravljanja pokopališč, torej stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranja in odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno - čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov upravljavca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe«.

Obrazložitev: Podrobnejša specifikacija je nujno potrebna za pravilno razumevanje predhodnega člena. Ne glede na razlike pri obsegu storitev pa je potrebno navesti vse storitve, ki lahko pridejo v poštev kot strošek upravljanja s pokopališči v posameznih okoljih. Tako bodo imeli nekateri upravljavci vse od navedenih stroškov, drugi pa le nekatere, vse odvisno od dogovorjenega standarda v posameznem okolju.

Črta se besedilo četrtega (4) odstavka in se ga zamenja z besedilom: »Za določitev letne grobnine enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na vseh pokopališčih enega upravljavca preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški upravljanja pokopališč delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob«.

Obrazložitev: V Sloveniji noben izvajalec gospodarske javne službe ne izstavlja računa s specifikacijo zaračunane storitve (elektrike, vode, odvoza odpadkov, plina, tudi RTV naročnine, itd.). Novo besedilo je potrebno zaradi določitve načina izračuna enojnega groba. Izvajalec gospodarske javne službe javno objavi tako poslovni načrt kot tudi poslovno poročilo iz katerega so razvidni stroški in njegovo poslovanje.

S

Črta se besedilo petega (5) odstavka »pokopališča, na katerem je grobni prostor« in se nadomesti z besedilom »na vseh pokopališčih enega upravljavca«.

l~ 1509001

Q·729

Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Oddelek za gospodarsko infrastrukturo

T: +38674981305, F: +38674981276 E: damijana.dusak@krsko.si, W: www.krsko.si

občina krško

Obrazložitev: Predlog, da bi zakon določal možnost enotnega izračuna grobnine za vsa pokopališča na območju ene lokalne skupnosti je v primeru enega izvajalca upravljanja s pokopališči edina smotrna in prinaša zahtevo in obveznost enotne ureditve pokopališč in standarda komunalne opremljenosti na njih, zato ne more biti sporna. Takšen način zaračunavanja je v uporabi tudi pri drugih izvajalcih gospodarskih javnih služb, saj je tudi cena vode ali odvoza odpadkov enaka znotraj lokalne skupnosti in se ne razlikuje od ulice do ulice ali od četrtne skupnosti do četrtne skupnosti, pač glede na oddaljenost črpališča vode ali odlagališča odpadkov od posameznega uporabnika. Zaradi ekonomije obsega gre takšen način pri tekočem vzdrževanju v prid manjšim pokopališčem v okviru upravljanja s strani enega upravljavca večih pokopališč. Takšen način zaračunavanja gre v prid manjšim pokopal iščem tudi v primeru amortizacije, saj omogoča, da se iz naslova amortizacije infrastruktura na manjših pokopališčih obnavlja takoj po nastanku potrebe in ne šele po preteku večih desetletij, ko se iz tega naslova nabere, če sploh se, dovolj sredstev.

Doda se nov sedmi (7) odstavka, ki se glasi: »Najemnik groba mora plačevati grobnino najmanj do poteka predpisane mirovalne dobe. Če najemnik odstopi od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.«

Obrazložitev: Ta člen je potreben zaradi primerov, ko najemnik prekine najemno razmerje pred potekom mirovalne dobe, grob pa ni uporaben za nadaljnjo oddajo.

Doda se nov osmi (8) odstavek, ki se glasi: »Ob prvem najemu se grobnina plača v sorazmernem delu do konca koledarskega leta«.

Obrazložitev: Ta člen je potreben zaradi najemnikov, ki grob dobijo tekom leta.

Doda se nov deveti (9) odstavek, ki se glasi: Druge cene storitev v zvezi z upravljanjem pokopališč določi upravljavec pokopališča.

Obrazložitev: Druge cene, ki jih bo določal upravljavec pokopališča sam in so na primer oddajanje pokopaliških objektov, prekop, razne tehnične opreme in podobno.

K 46. členu:

V prvem odstavku se pred besedo »evidenco« doda beseda »trajno«.

Obrazložitev: Dopolnitev je potrebna, ker se osebni podatki, glede na določbo 21. člena ZVOP-1, lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali in nadalje obdelovali.

V prvem odstavku se doda besedilo, ki se glasi: »V evidenci se za potrebe izvajanja gospodarske javne službe in seznanjanja javnosti vodijo naslednji podatki: ime in priimek umrlega, datum rojstva, datum smrti in datum pokopa«.

Sl~ 1509001

Q-729

Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija Oddelek za gospodarsko infrastrukturo

T: +38674981305, F: +38674981276 E: damijana.dusak@krsko.si, W: www.krsko.si

Najemnine - Način izračuna najemnin - ŽALE

http://www.zale.si/sl/Najemnine_3/Nac

Naša pokopališča

Urejanje grobov

Vzdrževanje pokopališč

Varstvo okolja

Najemnine

Dovoljenje za kamnoseškadela

Poiščite grob

Dobro je vedeti

Ceniki in obrazci

Žale Javno podjetje d.o.o.Med hmeljniki 2Ljubljana

tel: 01 420-17-00faks: 01 420 17 02

Kontakti in delovni čas

Iskalnik

English

Navodila v primeru smrti Grobovi - pokopališča Žale - zanimivost Ljubljane Domov

Način izračuna najemnin

Način izračuna najemnin določa 33. člen Odloka o pogrebni in pokopališkidejavnosti, ki določa, da za določitev letne najemnine (v nadaljevanju:najemnina), enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov innaprav na pokopališčih preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grobtako, da se celotni stroški pokopališke dejavnosti delijo s številom vseh oddanihgrobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob.

Žale Javno podjet

Najemnina za enojni grob je osnova za izračun najemnine za naslednje zvrstigrobov:

za otroški grob znaša najemnina šestdeset odstotkov najemnine za enojnigrob,

za grobnice: – do štiri prostore je najemnina enaka štirikratniku najemnine za enojni grob, – za več kot štiri prostore je najemnina enaka šestkratniku najemnine zaenojni grob,

in_izracuna_najemnin_1/[7.3.2010 16:19:27]

Ne

Da – v vsakemprimeru

Da – če cena nebi bilaza več kot do 50 % višjaod PVC sveč

Da – če bi bila cenasteklenih sveč in vložkovenaka ali nižja od PVC

rezultati

Ali bi zaradi zmanjšanjaonesnaževanja okoljapričeli, namesto sedanjihPVC sveč, uporabljatisveče s steklenim ohišjemin parafinskim vložkom zamenjavo?

Anketa

za žarni grob znaša najemnina šestdeset odstotkov najemnine za enojnigrob,

za povečane grobove je najemnina enaka najemnini za enojni grob,pomnoženi s številom možnih pokopov, vendar največ do šest,

za grobišča znaša najemnina štirideset odstotkov od najemnine za enojnigrob, pomnoženo s številom možnih enojnih grobov.

Raztrositev pepela in anonimni pokop se plačata v enkratnem znesku obpokopu oziroma raztrositvi pepela v višini najemnine za enojni grob.

Najemnine

Vzpostavitev najemnega razmerja

Prenos najemništva

Vrnitev groba

Nakup groba

Najemnina

Višine najemnin

Čas plačila najemnine

Ukrepi v primeru prenehanja najemne pogodbe

Sprememba naslova najemnika

Obvestila na nekaterih grobovih

je d.o.o. Mestna občina Ljubljana

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 1. stran

PRAVNA UREDITEV LASTNIŠTVA GROBNIC &

POKOPALIŠK(' PRISTOJBIN(gradivo h predlogu Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti)

Gojmir Rudolf Južnič

Trška gora, 2009

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 2. stran

KJE JE KAJ

PRAVNA UREDITEV LASTNIŠTVA GROBNIC............................................................... 3Uvod ....................................................................................................................................... 4Izhodišče................................................................................................................................. 4Ali je grobnica zgradba v smislu 271. člena Stvarnopravnega zakonika? ............................. 5Ali je lastnik grobnice po samem zakonu pridobil stavbno pravico? .................................... 5Ali je bil lastnik grobnice imetnik pravice uporabe na grobnici? .......................................... 6Ali je bil nakup grobnice zakonit? ......................................................................................... 6Ali se je smelo zemljišče splošnega ljudskega premoženja oddati tudi posamezniku? ........ 7Kakšna je pravna narava pravice do grobnice? ...................................................................... 7Kako se še imenuje pravice do trajne uporabe stavbnega sveta? ........................................... 7Ali je pokopališče šteti za stvar v splošni rabi? ..................................................................... 8Ali je mogoča zasebna lastnina na javnem dobrem ?............................................................. 8

STALIŠČA GLEDE LASTNIŠTVA GROBNICE IN STAVBNE PRAVICE NA GROBNICI.... 10Generalna direktorica Direktorata za prostor, ga. Metka Černelić....................................... 11Odvetnik g. M.J. .................................................................................................................. 11Podžupan Mestne občine Ljubljana, g. Jani Moderdndorfer................................................ 12Načelnik Oddelka za splošne, kadrovske in pravne zadeve, g. V. Franko.......................... 12Pravnik g. A.V...................................................................................................................... 13Odvetniški kandidat g. Anton Grilc: .................................................................................... 13

POKOPALIŠKE PRISTOJBINE............................................................................................ 15Najemnina in izračun najemnine.......................................................................................... 16Novi način zaračunavanja pokopaliških pristojbin .............................................................. 21

Odškodnina za uporabo zemljišča na katerem stoji grob ................................................. 22Nadomestilo za uporabo skupnih površin in naprav ....................................................... 22Davek in pokopališke pristojbine ...................................................................................... 23

Sredstva za vzdrževanje pokopališč ..................................................................................... 23Datum zaračunavanja pokopaliških pristojbin ..................................................................... 23Pristojnost določanja pokopaliških pristojbin ...................................................................... 24Nadzor nad pokopališkimi pristojbinami ............................................................................. 26

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 3. stran

PRAVNA UREDITEV LASTNIŠTVA GROBNIC

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 4. stran

Uvod

Komentar h členom 41 do 46 predloga Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči1 (v nadaljevanju Zakon) pravi:

Upravljavec pokopališča daje grobove v najem, saj posamezni grob ne more postati lastnina posameznika in se tudi ne deduje.

Kakor vemo je grobov več vrst, ena izmed zvrsti grobov so grobnice. Edino grobnice izmed vseh zvrsti grobov so po Zakonu o graditvi objektov2 lahko manj zahtevni gradbeno inženirski objekt. To je bil verjetno razlog, da je za njih veljal posebni režim. Namreč grobnico je bilo mogoče tudi kupiti. Lastniki grobnic so bili obenem najemniki zemljišča na katerem je stala grobnica in zavezanci za prispevek za vzdrževanje naprav na pokopališču.

Grobni prostor, to je zemljišče na katerem stoji grob je vezan na razmerje, ki ga ima določena oseba do groba:

Najemnik groba dobi v najem zemljišče za grob ob podpisu najemne pogodbe. Lastnik grobnice pridobi na zemljišču, kjer leži grobnica stavbno pravico.

Izhodišče

271 člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)3:

(1) Če sta zemljišče in zgradba na zemljišču v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, predmet lastninske pravice, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, če je lastnik zemljišča in zgradbe isti.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, ko lastnik ni isti, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa pridobi na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba. Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice morata medsebojna razmerja urediti s pogodbo iz drugega odstavka 257. člena tega zakona v treh letih od njegove uveljavitve.

1 Predlog zakona objavljen na www.skupnostobcin.si/Datoteke/Predlog%20zakona%20ZPDUP.doc.2 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami3 Stvarnopravni zakonik, Ur.adni list. RS, št. 87/2002 s spremembami in dopolnitvami.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 5. stran

(3) Na javnem dobru se v primeru iz prejšnjega odstavka stavbna pravica pridobi kot posebna pravica uporabe javnega dobra.

(4) Če sporazum ni sklenjen v roku iz drugega odstavka tega člena, lahko vsak od lastnikov zahteva, da vsebino sporazuma določi sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri določanju vsebine upošteva okoliščine v katerih je bila postavljena zgradba in razmerja med lastnikoma pred uveljavitvijo tega zakona. Pri določanju nadomestil mora sodišče upoštevati določila zakona, ki urejajo razlastitev.

Ali je grobnica zgradba v smislu 271. člena Stvarnopravnega zakonika?

Komentar Stvarnopravnega zakonika:

‘Poleg bolj ali manj z zemljiščem trdno povezanih stavb……..zajema tako pojem zgradbe tudi mostove, viadukte…..tirnice, parkirišča,….spomenike, grobnice,…..’4

Ali je lastnik grobnice po samem zakonu pridobil stavbno pravico?

Komentarja Stvarnopravnega zakonika:

‘Ob tem pa je treba poudariti, da sam Stvarnopravni zakonik v drugem odstavku 271. člena vsebuje izjemo od tega pravila, ki predstavlja ex lege nastanek stavbne pravice in vps v zemljiško knjigo nima konstitutivnega pomena. Gre namreč za določbo, ki služi za prehodno ureditev v sistemu družbene lastnine nastalih razmerij, v katerih sta se imetnik pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini in imetnik pravice uporabe na zgradbi razlikovala; po tej določbi postane nekdanji imetnik pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini lastnik tega zemljišča, zgradba postane sestavina nepremičnine, nekdanjemu imetniku pravice uporabe na zgradbi pa se ex lege priznava stavbno pravico, postane torej imetnik stavbne pravice in s tem ponovno lastnik zgradbe….5’

‘Obvezna vsebina stavbne pravice je zgradba, ki je v času obstoja stavbne pravice v lasti imetnika stavbne pravice, in ne v lasti zemljišča, na, nad ali pod katero je zgrajena. Hkrati je zgradba sestavina stavbne pravice in se skupaj z njo prenaša, podeduje in obremenjuje’6.

4 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 1017. 5 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 1027.6 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 1016.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 6. stran

Ali je bil lastnik grobnice imetnik pravice uporabe na grobnici?

Dr. A. Finžgar7:

'…pokopališki redi …govore o lastniku ali zakupniku groba., o posesti groba, o kupcu groba, dalje o najemn ali zakupni pogodbi, o zakupu, o najemni pravici, o najemnem razmerju. najbolj primeren izraz je pravica uporabe, ki kaže na premoženjskopravno naravo pravice…'8

Ali je bil nakup grobnice zakonit?

Iz prakse vrhovnega sodišča v upravnih sporiih:

‘V tej uredbi (Uredba o pokopališčih z dne 29.10.1949 UR list LRS, št 34/1949) je pooblastilo za ljudske odbore, da izdajo svoje pravne predpise o ureditvi pokopališč (pokopališki redi): toda šele po izdaji tu prikazane sodbe sta izdala dva ljudska odbora in sicer LOMO Ptuj in LOMO Murska sobota odlok o pokopališkem redu svojih mestnih pokopališč ( Ur. List LRS št. 5 in 8/1953)…Tako urejata prva dva uveljavljena pokopališka reda vrsto vprašanj, ki so se nujno morala pravno urediti in se lahko samo priporoča, da bi tudi drugi ljudski odbori s svojmi odloki ustrezno svojim potrebam uredili vprašanje reda na svojih pokopališčih9’

5 člen Odloka o pokopališkem redu mestnih pokopališč v Murski Soboti10:

'Grobnice se lahko kupujejo za posamezne osebe…kupec more pozneje določiti še druge osebe, ki naj bodo pokopane v tej njegovi grobnici….'

27. člen Odloka o pokopališkem redu Centralnega pokopališča v Ljubljani11:

'Lastnik grobnice mora redno vzdrževati grobnico in pripadajočo površino.

Grobnica je zasebna lastnina na zemljišču splošnega ljudskega premoženja

Najemna pravica zemljišča je dedna, ne more pa se odtujevati.

7 Alojzij Finžgar (1902-1994), doktor prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, redni član Slovenske akademije zannosti in umetnosti. 8 A.Finžgar, Stvari v splošni rabi kot predmet civilnih pravic, v: Pravnik, letnik XIX – 1964, 10-12, stran 4859 Ljudska uprava, letnik VI, št. 6 leto 1953, 32110 Odlok o pokopališkem redu mestnih pokopališč v Murski Soboti Ur.adni list LRS, št 8 /195311 Odlok o pokopališkem redu Centralnega pokopališča v Ljubljani , Glasnik OLO Ljubljana št. 34/61 z dne 5/5-1961)

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 7. stran

Pokopi v grobnicah se izvršujejo samo z odobrenjem upravičenca po najemni pogodbi.'

Dr. A. Finžgar:

'Upravičenec (ima) pri rodbinskem grobu ali grobnici dedno najemno pravico na prostoru za grob ali grobnico, medtem, ko ima na opremi groba oziroma grobnici kot zgradbi lastninsko pravico.'12

Ali se je smelo zemljišče splošnega ljudskega premoženja oddati tudi posamezniku?

Dr. A. Finžgar:

'….stvari splošnega ljudskega premoženja so lahko predmet najemnega (zakupnega) razmerja….najem je pravna oblika, v kateri se da splošno ljudsko premoženje v uporabo državnim organom, zadružnim in družbenim organizacijam ter posameznikom…..Najem …je tudi ena izmed oblik, v katerih dajejo ljudski odbori splošno ljudsko premoženje v uporabo državljanom…'13

Kakšna je pravna narava pravice do grobnice?

Dr. A. Finžgar:

'Pravna narava pravice do groba ali grobnice je sporna. V avstrijskem pravu so nekateri ….šteli, da gre ne samo pri vrstnih grobovih, marveč tudi pri rodbinskih grobovih in grobnicah za pravico upravnopravne narave. Nasprotno je sodna praksa in deloma tudi teorija štela, da gre za posebno rabo civilnopravne narave. Po sodni praksi spadajo spori o pravici do groba ali grobnice v pristojnost sodišč….vrhovno sodišče LRS (je) v sodbi z dne 20.2.1953, U 2356/5214...odločilo, da je pravica do groba in grobnice premoženjska pravica...Pravico uporabe prostora za grob ali grobnico (je) …šteti za premoženjsko pravico…'15

12 A.Finžgar, Stvari v splošni rabi kot predmet civilnih pravic, v: Pravnik, letnik XIX – 1964, 10-12, stran 486.13 Posebni primeri uporabe splošnega ljudskega premoženja,, DZS, Ljubljana 1951, 7-8.14 Sodba vrhovnega sodišča LRS št. U 2356/52 z dne 20.2.1953, Ljudska uprava 1953, 321-324.15 A.Finžgar, Stvari v splošni rabi kot predmet civilnih pravic, v: Pravnik, letnik XIX – 1964, 10-12, stran 485.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 8. stran

Kako se še imenuje pravice do trajne uporabe stavbnega sveta?

Dr. A. Finžgar:

'Ko razpravljamo o premoženjskih pravicah, ki obstoje na družbeni lastnin se je treba ozreti tudi na pravico trajne uporabe stavbnega sveta, ki je družbena last. Ta pravica nastane...tako, da se dodeli stavbišče zasebniku za stanovanjsko hišo…Nekateri pravni teoretiki imenujejo to pravico stavbno pravico. Tu ne gre za poseben tip pravice, tako imenovano stavbno pravico, ker je pač stavba samostojna stvar in last zasebnika…tu gre za uživanje zemljišča za določen namen, to je za potrebe stavbe….razlika ni mnogo večja kot med najemom in zakupom pri obligacijskih pravicah uporabe'16.

Ali je pokopališče šteti za stvar v splošni rabi?

Dr. A. Finžgar:

'Republiški zakoni o pokopališčih: Zakon LRS o pokopališčih (Uradni list LRS 49/55)….štejejo pokopališča za komunalne objekte, ki jiuh upravljajo organi občine, krajevne skupnosti ali posebni zavodi, npr. Pokopališke uprave…pokpališča so v določeni meri dostopna javnosti, vendar so predvsem namenjena za pokopavanje umrlih. Odlok o pokopališkem redu centralnega pokopališča v Ljubljani (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 34/61) določa, da je pokopališče splošno ljudsko premoženje, tedaj določeno premoženje. To premoženje ni namenjeno splošni rabi, marveč za poseben namen, za pokopavanje mrtvih…v našem pravu pokopališč ni šteti med stvari v splošni rabi in da se tudi njihov pravni režim oddaljuje od režima, ki velja za stvari v splošni rabi17.

Ali je mogoča zasebna lastnina na javnem dobrem ?

Dr. Janez Šinkovec18:

‘Ustava naj ne bi omejevala kroga lastnikov na naravnih dobrinah, kar pomeni, da so te lahko tudi v zasebni lasti. Po njegovem (dr. Čebulj, ustavni sodnik) mnenju velja to tudi za tiste naravne dobrine, ki imajo status (naravnega) javnega dobra kljub ustavni določbi (70. člen), da se na javnem dobru lahko pridobi le posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Takšna ustavna dikcija zgolj poudarja, da gre pri

16 A. Finžgar, Družbena lastnina kot temelj našega pravnega sistema, Ljubljana 1954, 261.17 A.Finžgar, Stvari v splošni rabi kot predmet civilnih pravic, v: Pravnik, letnik XIX – 1964, 468 – 486.18 Dr. Janez Šinkovec, ustavni sodnik med leti 1991 in 1998.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 9. stran

javnem dobru v prvi vrsti za splošno rabo (kot neki poseben javnopravni režim) in da je posebna raba lahko le izjema, dovoljena pod pogoji,določenimi z zakonom. Ne pomeni pa izključitve zasebne lastnine na javnem dobru’19.

19 Dr. Janez Šinkovec, Javno dobro, v: JAVNO DOBRO IN JAVNE DOBRINE,MEJE KOMERCIALIZACIJE, razprava v DS, 19. 11.2002, stran 11.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 10. stran

STALIŠČA GLEDE LASTNIŠTVA GROBNICE IN STAVBNE PRAVICE NA GROBNICI

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 11. stran

Generalna direktorica Direktorata za prostor, ga. Metka Černelić20

'Če stoji grobnica na pokopališču oziroma zemljišču, ki se ga v skladu z Zakonom o pokopališko in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št.34/84 in Uradni list RS, št. 26/90, 110/02-ZGO-1 in 2/04-Zzdrl-A, ZPPDUP) šteje za pokopališče, to pomeni, da je celotno območje, na katerem stoji taka grobnica, javna površina, celotno območje pokopališča pa se v skladu z določbami 2. točke 211.člena Zakona o graditvi objetkov (Uradni list RS, št. 102 (04-uradno prečiščeno besedilo in 14/05-popr., ZGO-1) hkrati šteje tudi za grajeno javno dobro. Ker pa se v takšnem primeru, ko stoji grobnica na pokopališču, takšne grobnice ne šteje za objekt, ampak za nagrobno oziroma zpominsko obeležje, po sedaj veljavnih predpisih pa na zemljiščih pokopališč ne more imeti nihče lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na grobu oziroma grobnem polju, ampak samo na grobnih pritiklinah, to je nagrobnem spomeniku in drugih gradbenih ureditvah, torej tudi ne an zemljišču, na katerem stoji grobnica, ampak samo na grobnici kot taki.'

Komentar

Zakon o graditvi objektov21 ne opredeljuje objektov glede na vrsto zemljišča.

‘Poleg bolj ali manj z zemljiščem trdno povezanih stavb……..zajema tako pojem zgradbe tudi mostove, viadukte…..tirnice, parkirišča,….spomenike, grobnice,…..'22

Odvetnik g. M.J.23

‘Menimo pa, da stavbna pravica v obravnavanem primeru, kljub temu, da gre za grobnico ne more nastati neposredno na podlagi zakona in sicer iz razloga, ker…grobnica v skladu z veljavno zakonodajo ni mogla biti predmet posebne lastninske pravice. Z drugimi besedami povedano, zemljišče in grobnica na tem zemljišču v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zaknoika, nista mogla biti predmet lastninske pravice različnih oseb, temveč se je lahko štela za lastnika grobnice samo tista oseba, ki je bila hkrati tudi lastnik zemljišča. V obravnavanem se je zato za lastnika zgradbe štela samo ista oseba kot lastnik zemljišča, na katerem je …grobnica.’

Komentar

20 V dopisu št. 35001-126/2005/1-TMJ z dne 25.10.2005.21 Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami)22 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 1017.23 Pisno mnenje odvetnika izdelano dne 20.12.2006, zasebni arhiv avtorja.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 12. stran

Dr. A. Finžgar:

‘Ker pri družbeni lastnini ne velja načelo superficies solo cedit (pravno načelo, ki pomeni, da stvar, ki je spojena z zemljiščem, pripada zemljišču), ne more biti ovire, da se stvari, ki so mehanično ali organsko spojene z zemljiščem, kot stavbe in dolgoletni nasadi, štejejo za poseben predmet pravic, za stvari’24.

Podžupan Mestne občine Ljubljana, g. Jani Möderndorfer25

'Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št.34/84 in Uradni list RS, št.2/04…v svoji določbah ne ureja pravic v smislu priznanja stavbnih pravic lastnikom grobnic, temveč v 29. členu uvršča grobnice kot zvrst grobov, za katere velja isti režim kot za ostale grobove, to je najemno razmerje…'

Načelnik Oddelka za splošne, kadrovske in pravne zadeve, g. V. Franko26

'…stavbno pravico sicer res ureja Stvarnopravni zakonik v svojih določbah, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pokopališka in pogrebna dejavnost…urejena v posebnem specialnem zakonu in sicer Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč…Navedeni zakon v svojem 29. členu navaja zvrsti grobov ter med zvrsti ‘klasični grobovi’ navaja tudi grobnice, sam zakon pa v tretjem poglavju izrecno govori le o oddajanju prostorov za grobove v najem...’

Komentar

Lastnik grobnice in imetnik stavbne pravice ne more v skladu z 21.členom Zakona o pokopališki in pogreni dejavnosti ter urejanju pokopališč (UL SRS, 34/1984 s spremembami in dopolnittvami) skleniti najemne pogodbe glede grobnice, ki je v njegovi lasti niti glede zemljišča na katerem ima stavbno pravico, saj se pravice po vsebini izkjučujeta. Lastnik ne more samemu sebi dajati v najem zgradbo, čigar lastnik je, smiselno enako velja za imetnika stavbne pravice.

24 A. Finžgar, Družbena lastnina kot temelj našega pravnega sistema, Ljubljana 1954, 267. 25 V dopisu št 711-241/2005-4, 092-701/06-4 z dne 28.5.2007.26 V dopisu št. 711-241/2005, z dne 15.01.2007.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 13. stran

Pravnik A.V.27

'Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, 44/1997 s spremembami in dopolnitvmi) je določil, da imetnik pravice do uporabe na družbenem zemljišču postane lastnik tega zemljišča, vendar je pri tem potrebno poudariti, da najem nepremičnine ne pomeni pravice do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini, zato po Zakonu o lastninjenu nepremičnin v družbeni lastnini lastnik grobnice ne pridobi lastnnske pravice na zemljišču kjer stoji grobnica, pač pa kot lastnik grobnice pridobi po zakonu stavbno pravico.

Stavbna pravica predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta in tako omogoča še naprej obstoj dveh lastninskih pravic. Stavbna pravica je pravica, ki daje njenemu imetniku za omejeno časovno obdobje pravico imeti v lasti zgradbo nad in pod tujo nepremičnino.

Na podlagi 274 člena SPZ zgradba sicer postane sestavina zemljišča, vendar se potem ex lege (po samem zakonu) vzpostavi stavbna pravica in se tako ohrani prejšne stanje (lastnina na zemljišču in lastnina na zgradbi v ločenih rokah)'.

Stavbna pravica iz 2.odstavka 271.člena nastane po samem zakonu in ne šele z vpisom v ZK na podlagi pogodbe o ustanovitivi stavbne pravice, kot sicer velja po 257. člena Stavrenoprvnega zakonika (Ur.l.RSšt. 87/2002 s spremembami in dopolnitvami) Lastnik grobnice je tako pridobil stavbno pravico po samem zakonu.

Odvetniški kandidat g. Anton Grilc

'Za ustanovitev stavbne pravice na občinskem zemljišču …ni potreben postopek javne dražbe, javne ponudbe ali zbiranja ponudb, saj ne gre za razpolaganje sstvarnim premoženjem v smislu uredbe28, niti ne za odtujitev nepremičnine, pač pa zgolj za obremenitev zemljišča. Skladno z uredbo lahko torej država ali občine take pravne posle sklenejo z neposredno pogodbo z zainteresirano osebo…’29

27 Pravnik A.V. izdelal pisno mnenje dne 4.11.2005, zasebni arhiv avtorja. 28 Mišljena je Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur.l.RS, št. 12(2003 in 77/2003)29 Anton Grilc, Stavbna pravica na državnem ali občinskem zemljišču, v: Pravna praksa, 7.9.2006, 15.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 14. stran

Predlagam, da novi Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti upošteva dotedanje lastništvo grobnice, tako, da ga izrecno omeni v vstreznem členu.:

Grobnice, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v zasebni lasti, ostanejo neločljiva sestavina nepremičnine, lastnik grobnice pa ohrani na delu zemljišča kjer stoji grobnica stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji grobnica.

Razmerja med imetniki stavbnih pravic in lastnikom zemljišča se urejajo po določbah Stvarnopravnega zakonika.

Pogodbe o najemu zemljišča, ki so jih podpisali lastniki grobnic z upravljalcem pokopališča prenehajo veljati z dnem podpisa pogodbe o ureditvi stavbne pravice. Pri določitvi odškodnine za uporabo zemljišča se upoštevajo že plačano a še ne izkoriščeno število let najema zemljišča.

Podrobnješa merila o določitvi odškodnine za uporabo zemljišča kjer stoji grobnica določi pristojno ministrstvo v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine berete 15. stran

POKOPALIŠKE PRISTOJBINE

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 16. stran

Najemnina in izračun najemnine

Najem je dogovor, s katerim se najemodajalec (zakupodajalec) najemniku (zakupniku) zaveže,

da mu bo izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zaveže, da mu bo za to plačal določeno

zakupnino (najemnino).

Najemnina groba mora torej pomeniti, da upravljalec izroči grob najemojemalcu, ki se zaveže, da bo za izročeni grob redno plačeval zakupnino, to je najemnino.

Praksa kaže, da se najemnino groba razlaga drugače:

‘najemnina ni dobesedno najemnina za prostor oz. prispevek za zemljišče, temveč povračiloza vzdrževanje skupnih naprav na pokopališču in razširjeno reprodukcijo’30

'Najemnina ni neko pavšalno nadomestilo za uporabo zemljišča, ki ga imajo vsi najemniki v najemu brezplačno, pač pa je sorazmerni del stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih, torej dejansko opravljenih del in nastalih stroškov pri vzdrževanju pokopališč, kot so odvoz smeti, poraba vode, elektrike, vzdrževanje skupnih poti, parkirišč, zelenic, čuvajsko in zimsko služba itd'31.

Predlog Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči ( v nadaljevanju Zakon) je to težavo upošteval, saj 46. člen predloga zakona določa:

(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobarino.(2) Grobarina je plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, zemljišče pa ima najemnik v najemu brezplačno.(3) Na izrecno željo najemnika lahko le ta plača grobarino za obdobje daljše od enega leta..

Grobarina je torej plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču.

30 Robert Martinčič, vodja sprejemne pisarne Javnega podjetja Žale 20.10.1989, v: Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu dokument št. 1659/1, 20.10.198931 Robert Martinčič, direktor OE pokopališka dejavnost, dopis 293/3, 9.03.2005

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 17. stran

Problemi, ki so se pokazali v praksi pri takem načinu obračunavanja na primeru Javnega podjetja Žale, ki upravlja z vsemi pokopališči na območju Mestne občine Ljubljana so:

1. Nadzor

Že leta 1986 je bilo ugotovljeno, da :

'Ugotavljamo, da si je odslej temeljna organizacija Žale sama izstavljala račune za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na pokopališčih. Zaradi tega ni bilo nikakršne kontrole nad dejansko opravljenim delom in porabljenimi sredstvii.'32

2. Način izračunavanja najemnin

Način izračuna najemnin je med leti 1990 in 2008 določal Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov (Uradni list RS, št. 13/90). Ta pravilnik je v desetem členu določal:

Osnova za izračun najemnine so letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču deljeni s številom enojnih grobov.

Kakšni so letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na posameznem pokopališču?

Tega ni moč ugotoviti, ker 'stroškov ne zbiramo ločeno po pokopališčih, pač pa le skupno' 33.

Kakšno je število enojnih grobov?

Robert Martinčič, uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja:

'Na dan 31.3.2006 je bilo na pokopališču Žale 30 677 enojnih grobov, na ostalih pokopališčih s katerimi upravljamo pa 8070.'34

Bojan Lepičnik:, direktor javnega podjetja Žale:

‘…Naj še tu mimogrede povem, da na Žalah opravljamo za cca 50 000 grobovi…Da pa preostalih osem, manjših pokopališč ima – po naši oceni, nimamo točnih podatkov, nekje okoli 3000 grobnih prostorov…’35

32 Analiza gospodarjenja komunalne temeljne organizacije Žale, izdelana po sklepu IS SML, 13.11.1986.33 Dopis št. 1422/3 z dne 17.10.200534 Priloga dopisa št.109/1 z dne 12.1.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 18. stran

Poslovno poročilo Javnega Holdinga Ljubljana iz leta 2004:

'Število enojnih grobnih prostorov se je v letu 2004 povečalo na 49 484. Število se povečuje približno za en odstotek letno'36.

Tudi skupno število enojnih grobov na vseh pokopališči s katerimi podjetje upravlja ni točno znano: poslovno poročilo za leto 2004 govori o številki 49 484, število vseh grobnih prostorov s katerimi je upravljalo podjetje pa je bilo na dan 31.3.2006 49 484.

Ti podatki so pomembni v kolikor želimo imeti nadzor nad pravilno zaračunano najemnino. A upravljalec razpolaga z različnimi podatki. Kjub temu pa lahko ugotovimo približno kako je upravljalec izračunal najemnino za enojni grob v letu 2004.

'Stroški in odhodki OE pokopališka dejavnost so za leto 2004 znašali 329 193 907 SIT'37

Število vseh grobov s katerimi podjetje upravlja je 49 484.

Letna najemnina za enojni grob bi morala znašati

329 193 907 = 6653,53 SIT

49 484

Letna najemnina za enojni grob pa je znašala 6730 SIT. Razlika je zanemarljiva.

Upravljalec je najemnino izračunal tako, da je razdelil vse odhodke iz naslova pokopališke dejavnosti z številom vseh grobov. Z sprejetjem Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 116/2008)38 koncem leta 2008 je tak način zaračunavanja postal zakonit, saj 32. člen Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa:

'Za določitev letne najemnine (v nadaljevanju: najemnina) enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški pokopališke dejavnosti delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob'.

35 Iz magnetograma prvega zasedanja 17.seje mestnega sveta MOL z dne 21.2.200536 Letno poročilo Javnega Holdinga Ljubljana, stran 108. 37 Dopis št. 1422/3 z dne 17.10.200538 Ta je razveljavil med drugim tudi Pravilnik o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov , Uradni list RS, št. 13/90

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 19. stran

Kaj pa sodi v sklop pokopališke dejavnosti ?

Pokopališka dejavnost ni samo vzdrževanje pokopališč, pač pa zajema več dejavnosti39:

gospodarsko javno službo upravljanje s pokopališči vzdrževanje pokopališč varstvo okolja varstvo kulturno-zgodovinske dediščine

javna pooblastila in naloge, ki so nam zaupane kot izvajalcu gospodarske javne službe (evidence, soglasja, mnenja, kataster, itd.),

druge dejavnosti, ki so namenjene boljšemu in popolnejšemu opravljanju gospodarske javne službe (pogodbe na prostem trgu zunaj in znotraj pokopališč).

To pomeni, da se iz naslova najemnin za grobove pokrivajo sledeči stroški:

varstvo okolja in kulturne dediščine vodenje evidenc in katastra izdajanje soglasij in mnenj druge pogodbene dejavnosti

3. Prenizka najemnina

Leto 1969:'... na ...osnovi izdelanega predloga novih najemin za grobove, bi znašala povprečna letna najemnina za grob 30,25 din ter predstavlja 39% izračunane ekonomske najemnine.'40

26.11.1974'...je bil izdelan predračun povprečne letne najemnine grobov vsklajen z 10 letnimi programskimi osnovami in določena sanajciksa najemnia 30,00 din (za enojni grob) letno za grob, kar je predstavljalo 39% ekonomske najemnine po končani rekonstrukciji'41.

39 http://www.jh-lj.si/index.php?p=6&k=171340 Glavne značilnosti razvojnega programa centralnega pokopališča Žale s predlogom novih najemnin za grobove, Ljubljana, november 1969, 33.41 Povišanje pogrebnine št. 559/6-Ža z dne 26.11.1974

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 20. stran

18.01.2005'Medtem ko se cene pogrebov niso spremenile že od leta 2002, so se najemnine za grobove v tem času brez napovedane podražitve zvečale za skoraj 40 odstotkov.'42

9.4.2009'Naša najemnina je primerjalno gledano med najnižjimi v Sloveniji, čeprav je standard vzdrževanja najvišji prav na pokopališču Žale. To potrjuje tudi dejstvo, da bi morala biti višina najemnine, glede na vsa opravljena dela in stroške, celo za 38 odstotkov višja od zdajšnje.'43

Tako že 40 let poslušamo zgodbo, da so najemnine prenizke in se jih lahko po volji tega upravljalca pokopališč stalno dviguje.

4. Nasprotja v občinskem predpisu44

31. člen

Za najem groba se plačuje letna najemnina, ki predstavlja sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, glede na vrsto groba…

32. člen

Za določitev letne najemnine (v nadaljevanju: najemnina) enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški pokopališke dejavnosti delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob…

V 31. členu se letna najemnina predstavlja sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, v 32. členu pa na pokopališčih.

Menim, da je način zaračunavanja najemnin glede na stroške vzdrževanja preveč ohlapen in premalo dorečen.

Predlagam, da novi način zaračunavanja najemnin zagotavlja preglednost izračuna. Višina najemnine mora biti dovolj določena, da si lahko potrošnik točnost izračuna preveri sam45.

42 Janez Petkovšek, Dražji pogrebi in najemnine grobov, v: Delo, 18.01.200543 https://www.jh-lj.si/upload44 Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti, Uradni list RS, št. 116/2008.45 Primerjaj z tretjim odstavkom 24 člena Zakona o varstvu potrošnikov, Uradni list RS 20/1998 s spremembami in dopolnitvami.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 21. stran

Novi način zaračunavanja pokopaliških pristojbin

Način zaračunavanja najemnin za grobove naj temelji na novem izhodišču; izhodišče ki upošteva različen pravni status uporabnikov grobov, namreč najemniki grobov in lastniki grobnice.

Dosedanja pravna ureditev in občinska ureditev ni upoštevala dejstva, da med uporabniki grobov niso le najemniki grobov ampak tudi lastniki grobnic. Lastnikgrobnice je upravljalcu pokopališča v 39 letih plačal približno 7477,99 €, od tega 4.276,87 € za kupnino grobnice, 272,99 € kot 60 letni najem za zemljišče za grobnico in 2928.13 € drugih prispevkov. Ko bi ta lastnik najemal to isto grobnico bi za najemnino v 39 letih dal približno 3564 €. Temu lastniku so od leta 1988 pošiljali račune najprej za najemnino grobnega prostora, od leta 1992 pa račune za najem grobnice in ga ves čas prepričevali:

'Najemnina, ki Vam jo od leta 1986 leta dalje zaračunavamo ni prispevek za zemljišče, pač pa gre za sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču...'46

Čas je, da novi zakon prične upoštevati pravni status vseh uporabnikov grobov, to je tudi lastnikov grobnic in ne le najemnikov grobov.

Enakost pred zakonom ne more pomeniti izenačenje vseh uporabnikov grobov ne glede na dejstvo, da so nekateri uporabniki imetniki lastninske pravice. Enakost pred zakonom pomeni enako obravnavanje za podoben primer. Lastniki grobnic morajo biti obravnavani enako, saj so vsi grobnico kupili. Najemniki grobov morajo biti obravnavani enako, saj so vsi najeli grob.

Predlog Zakona predvideva plačevanje grobarine, to je sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču (46. člen), zemljišče pa ima najemnik v najemu brezplačno

Menim, da predvidena ureditev ni pravična do vseh tistih lastnikov grobnic, ki so:

1. plačali za kupnino grbnice2. plačali 60 letno najemnino za zemljišče, ki se je le delno upoštevala3. plačevali prispevek za vzdrževanje skupnih objektov in naprav4. zadnja leta pa plačevali isto vsoto kot najemniki grobnic (od leta 1988)

46 Robert Martinčič, direktor OE pokopališka dejavnost ( v:dopis dok.št. 1374/2 20.8.1997).

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 22. stran

Predlagam, da novi zakon ločuje uporabnike grobov na najemnike grobov in na lastnike grobnic ter v skladu s tem izhodiščem določi različne pokopališke pristojbine:

Pristojbine, ki jih plačujejo najemniki grobov:

odškodnina za uporabo zemljišča na katerem stoji grob nadomestilo za uporabo skupnih površin in naprav.

Pristojbina, ki jih plačujejo lastniki grobnic: nadomestilo za uporabo skupnih površin in skupnih naprav.

Odškodnina za uporabo zemljišča na katerem stoji grob

Kot osnova naj služi kvadratura pokopališčnega polja (to je grobna jama, površina za grob in površina med grobovi ) Pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih (UL LRS, 26/1956, veljal do l. 1984) je v 6. členu določil, da se mora na odraslo osebo računati praviloma štiri kvadratne metre površine za grob in za površino med grobovi.

Nadomestilo za uporabo skupnih površin in naprav

Pri nadomestilu se v primerjavi z najemnino sicer tudi plača določen znesek za uporabo nečesa, vendar ne gre za izročitev te stvari, pač pa za uporabo te stvati.

Kot osnova naj služi kvadratura pokopališčnega polja oziroma kvadratura grobnice. Uporabnik plača za uporabo skupnih površin v sorazmerju med njegovim pokopališčnim poljem in velikostjo skupnih površin. Skupne površine se preračunajo tako, da se površina vseh grobov odšteje od skupne površine pokopališča.

Uporaba skupnih površin se naj izračuna iz:

Stroškov kvadratnega metra vzdrževanja zelenih površin Stroškov vzdrževanja kvadratnega metra tlakovanih površin Stroškov kvadratnega metra čiščenja snega skupnih pohodnih površin

Uporaba skupnih naprav se naj izračuna iz:

Stroškov kubika odvoza smeti, praznenje košov Stroškov kilovatnih ur javne razsvetljave

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 23. stran

Stroškov kubikov porabljene vode

Davek in pokopališke pristojbine

Ugotovi se naj obveznost plačevanja davka pri pokopaliških pristojbinah. .

Predlagam upoštevanje zgoraj navedenih smernic za izdelavo enotne metodologije za izračun zakonsko določenih pokopaliških pristojbin. Metodologija naj upošteva consko razdelitev pokopališč (glede na število grobov in glede na lego (mestno, primestno...)).

Sredstva za vzdrževanje pokopališč

'Po zakonu je pokopališka dejavnost kolektivna komunalna dejavnost, ki bi se morala kriti iz proračunskih sredstev občine oziroma mesta, zlasti za razširitev pokopališča Toda že od leta 1969 dalje se pokopališča vzdržujejo in tudi razširjajo le iz dela najemnin za grobove, katere so plačevali in še plačujejo občani. TOZD oziroma prejšnje podjetje Žale pa je najemla posojila za razširitev pokopališč ter gradnjo raznih pokopaliških naprav....Od dohodkov od najemnin za grobove je šla polovica za razširjeno reprodukcijo pokopališč. Druga polovica sredstev pa je krila stroške vzdrževanja skupnih naprav na pokopališčih in pa prve ureditve groba po pokopu'47.

Predlagam, da se sredstva za vzdrževanje pokopališč zbirajo iz pogrebne in pokopališke dejavnosti, tako da se določi procent sredstev iz pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki se namensko zbirajo za vzdrževanje pokopališča. Za večje investicije, kakor na primer sredstva za razširjanje pokopališč in nabavo nove pokopališke infstrukture pa naj se sredstva zagotovi tudi iz občinskega in republiškega proračuna.

Datum zaračunavanja pokopaliških pristojbin

Predlagam, da se določi enotni datum pobiranja pokopaliških pristojbin, ki naj bo koncem leta. Dosedaj so mnogi plačevali pristojbine vnaprej, torej na začetku leta.

47 Kronika razvoja temeljne organizacije združenega dela Žale in njenih dejavnosti, do leta 1981 (podatke zbral in jih uredil Stane Čož) str 216.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 24. stran

Pristojnost določanja pokopaliških pristojbin

Dosedanja praksa je prepuščala določanje cen javnih dobrin, torej pokopališke dejavnosti lokalnim skupnostim celo sami delovni organizaciji, ki je upravljala z pokopališčem seveda ob soglasju lokalne skupnosti.

Cene javnih dobrin bi morale biti sprejete v obliki pravnega akta in objavljene v uradnem listu. Žal primer iz prakse, ki ga navajm tu kaže nasprotno.

Tedanji izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je leta 1994 :

ustanovil javni holding mestnih javnih podjetij z nazivom Holding mesta Ljubljane ( v nadaljevanju Holding) v katerega je povezal vsa podjetja, ki so opravljala javno gospodarsko službo na področju mesta Ljubljane48.

prenesel ustanoviteljske pravice na Holding, med drugim pravico določeno v drugi alineji 26. člena Zakona o javnih gospodarskih službah49, to je pravico odločanja o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin.

določil, da skupščina Holdinga 'določa cene proizvodov in storitev, ki jih proizvajajo oziroma opravljajo v holdingu povezana javna podjetja.'50

Tako je med leti 1995 in 2004 cene določevala skupščina Holdinga. Leta 2004 pa je bil dosežen sporazum z pravnimi naslednicami ustanoviteljskih pravic mesta Ljubljane da za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ustanovijo skupen organ z imenom Svet ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o. (v nadaljevanju: Svet ustanoviteljev)51. Svet ustanoviteljev ima v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic občin naslednje pristojnosti, da med drugim 'odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, ki jih zagotavljajo javna podjetja, če se le-te ne sprejemajo v obliki odloka.'52

Potek določanja cen najemin za grobove od leta 2004 poteka takole:

48 Sklep o ustanovitvi javnega holdinga mestnih javnih podjetij, Uradni list RS, št. 37/199449 Zakon o javnih gospodarskih službah, Uradni list RS, št. 32/1993 s spremembami in dopolnitvami50 Tretja alineja 18.člena Sklepa o ustanovitvi javnega holdinga mestnih javnih podjetij, Uradni list RS, št. 37/1994.51 Sporazum opredeljen v Aktu o ustanoviteljskih pravicah in ustanovitvi sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., Uradni list RS, št. 82/200452 Prva alineja 6.člena Akta o ustanoviteljskih pravicah in ustanovitvi sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., Uradni list RS, št. 82/2004

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 25. stran

1.Direktor javnega podjetja Žale predstavi razloge za povišanje najemnin na seji mestnega sveta:

Bojan Lepičnik, direktor javnega podjetja Žale

...Iz tega naslova smo predlagali ...povečanje pri najemninah za nekaj več, kot 5%.In pa pri pogrebnih storitvah. Torej, pri klasičnem pogrebu, torej cca za 3,1% bi sesam pogreb s tem podražil. In mislim, da to bistveno ne bo vplivalo na življenjskistandard ljudi...Predlagam, da cene potrdite. Eventualno ustvarjene dobičke, ki pa bi jih na račun opravljanja tržnih dejavnosti ustvarili, pa bomo v vsakem primeru namenjali za prepotrebno širitev pokopališč v Ljubljani. Kajti počasi nam tudi tu že prostora zmanjkuje. In bo treba tudi v tem smeri razmišljat. Hvala lepa.53

2.Mestni svet nato glasuje o predlogu za pooblastitev županje oziroma župana, da glasuje za povišanje cen na seji sveta ustanoviteljev Holdinga.

'Mestni svet Mestne občine Ljubljana pooblašča županjo Mestne občine Ljubljana,da na Svetu ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., glasuje za sprejem predloga sprememb cen pokopaliških in pogrebnih storitev'54.

3.Ko sprejme predlog še svet ustanoviteljev Holdinga zadeva prične veljati. Toda: razdelitev glasov na tem svetu je taka, da 85 % glasu predstavlja glas enega človeka in to je glas županje oz. župana Ljubljane55. O cenah javnih dobrin lahko svet ustanoviteljev odloča na dopisni seji. Javnost pa o povišanju cen izve preko medijev:

'Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana je konec februarja na dopisni seji odobril povišanje cen pogrebnih storitev Žal, vendar o tem niso obvestili javnosti. Nove cene že veljajo... »Po dopisnih sejah nikoli ne dajemo izjav za javnost, saj na njih župani ne odločajo o pomembnejših zadevah,« je na vprašanje, zakaj s podražitvijo niso seznanili uporabnikov storitev Žal, odgovorila Zdenka Grozde, generalna direktorica holdinga. »Ko mestni svet odobri povišanje cen in s tem da navodilo županji Danici Simšič za glasovanje na svetu ustanoviteljev, je jasno, da bo podražitev potrjena,« pravi Zdenka Grozde56.

53 Iz magnetograma 29.redne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, 24.4.2006.54 Iz zapisnika 29.redne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, 24.4.200655 Vsak župan ima pri sprejemanju odločitev naslednji odstotek glasov:

– župan Mestne občine Ljubljana: 85,10% glasov, (Prva alineja 5.člena Aktu o ustanoviteljskih pravicah in ustanovitvi sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., Uradni list RS, št. 82/2004 )56 Zamolčana podražitev Žal, Delo, 11.03.2004

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 26. stran

Holding je od leta 1995 do vsaj 2006 določal cene pokopališke dejavnosti, navkjub Odločbi ustavnega sodišča, št. UI 242/96, ki pravi med drugim:

'...v primeru, ko gre za lokalne gospodarske javne službe, 13. člen ZGJS v četrtem odstavku lokalno skupnost pooblašča le za ustanovitev holdinga. Ne vsebuje pa pooblastila, na podlagi katerega bi občina lahko predpisala, da holding ...izvršuje tudi same ustanoviteljske pravice namesto nje.

17. V 13. členu ZGJS torej ni podlage za prenos izvrševanja ustanoviteljskih pravic, ki jih ima občina kot ustanovitelj javnega podjetja, na javni holding. Tudi iz 26. člena ZGJS ne izhaja, da bi pravice ustanovitelja lahko izvrševal kdo drug, razen organov občine. To je tudi logično, saj izvrševanje nekaterih ustanoviteljskih pravic (npr. določanje pogojev za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, določanje načina oblikovanja cen in tarif) po samem ZGJS pomeni izdajo predpisa lokalne skupnosti.

Izdajanja predpisov lokalnih skupnosti pa ni mogoče prenesti z občinskega (mestnega) sveta na kak drug organ ali organizacijo'.

Predlagam, da zakon izrecno določi, da pokopališke pristojbine določi tista občina na območju katerega leži dotično pokopališče v obliki odloka.

Nadzor nad pokopališkimi pristojbinami

Zakon o gospodarskih javnih službah57:

14. člen

Republika in lokalne skupnosti ustanovijo telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov.

Telesa iz prejšnjega odstavka se ustanovijo za posamezno ali za več gospodarskih javnih služb.

57 Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993 s spremembami in dopolnitvami.

G.R.J., Pravna ureditev lastništva grobnic & Pokopališke pristojbine, berete 27. stran

Čeprav navedeni zakon predvideva ustanovitev sveta uporabnikov javnih dobrin, tega sveta Mestna občina Ljubljana še vedno nima. Za pravno varstvo približno 60000 uporabnikov grobov je premalo poskrbljeno.

Predlagam, da Zakon

določi katera institucija bo nadzorovala opravljanje pokopališke dejavnosti

naloži ustanovitev telesa na občinski in državni ravni, ki bo nadzoroval pravilnost zaračunavanja pokopaliških pristojbin in na kogar se bodo uporabniki grobov v primeru spora obrnili in ki bo naložil sankcije v kolikor pristojna telesa ne bodo ustanovljena v predvidenem roku.

MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ž U P A N Mestni trg 1, p.p. 25, 1001 Ljubljana

306 10-10 , 306-12-14

Številka: 300-15/2009-3 Datum: 23. 9. 2009 MESTNA OBČINA LJUBLJANA M E S T N I S V E T ZADEVA: PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA PRIPRAVIL: ŽALE Javno podjetje, d.o.o. NASLOV: Predlog za cene storitev javne službe pogrebne in

pokopališke dejavnosti POROČEVALEC: Bojan Lepičnik, direktor družbe ŽALE Javno podjetje, d.o.o. PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za finance PREDLOG SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog za cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti. Ž U P A N Mestne občine Ljubljana Zoran JANKOVIĆ Priloga:

- Predlog za cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti z obrazložitvijo

2

P R E D L O G

Na podlagi 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – UPB), 45. čl. Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 116/08 in 53/09) ter 11. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ŽALE Javno podjetje, d.o.o. (Opr. št. SV 260/08 z dne 07.02.2008), je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na ....... seji ...... dne .......... sprejel naslednje

Cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti

Cene osnovnih pogrebnih storitev znašajo:

v EUR

Vrsta storitve Cena brez DDV Cena z DDV

Osnovni pogreb s krsto 475,04 515,41Prevoz 62,53 67,85Priprava pokojnika 82,05 89,02Pogrebni obred 141,47 153,49Pokop krste 188,99 205,05Dodatek za pogreb s krsto v soboto 308,77 335,02Dodatek za pogreb s krsto v nedeljo 489,13 530,71

Osnovni pogreb z žaro 350,56 380,36Prevoz 62,53 67,85Priprava pokojnika 82,05 89,02Pogrebni obred 118,16 128,20Upepelitev 70,37 76,35Pokop žare 17,45 18,93Dodatek za pogreb z žaro v soboto 274,54 297,88Dodatek za pogreb z žaro v nedeljo 382,67 415,20 Cene drugih pogrebnih storitev javne službe se povečajo povprečno za 5 %. Cene osnovnih pokopaliških storitev znašajo:

v EUR

Letne najemnine Cena brez DDV Cena z DDV

Najemnina za enojni grobni prostor 26,42 31,70Najemnina za otroški grobni prostor 15,85 19,02Najemnina za grobnico do 4 prostore 105,67 126,80Najemnina za grobnico več kot 4 prostori 158,51 190,21Najemnina za žarni grobni prostor 15,85 19,02Najemnina za prostor za anonimni pokop 26,42 31,70Najemnina za prostor za raztros pepela 26,42 31,70Najemnina za povečan gobni prostor -za 1 prostor 26,42 31,70Najemnina za povečan gobni prostor -za 2 prostora 52,84 63,41Najemnina za povečan gobni prostor -za 3 prostore 79,26 95,11Najemnina za povečan gobni prostor -za 4 prostore 105,67 126,80Najemnina za povečan gobni prostor -za 5 prostorov 132,09 158,51Najemnina za povečan gobni prostor -za 6 prostorov 158,51 190,21 Cene drugih pokopaliških storitev javne službe se povečajo povprečno za 7 %.

3

Cene pogrebnih storitev javne službe se uveljavijo s 1. 11. 2009, cene pokopaliških storitev javne službe pa s 1. 1. 2010. Cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: Datum: Ž U P A N Mestne občine Ljubljana Zoran JANKOVIĆ

4

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ZA DOLOČITEV CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI

1. Pravni temelj Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) v 26. členu določa, da ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – UPB) v 27. členu določa, da Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvaja ustanoviteljske pravice do podjetij, če ni glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z zakonom, Statutom Mestne občine Ljubljana, ustanovitvenim ali drugim aktom mestnega sveta določeno drugače. V 45. členu Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 116/08 in 53/09) je predpisana pristojnost mestnega sveta za določitev letne najemnine za grobove, cene za osnovne pogrebne storitve in ceno upepelitve. Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ŽALE Javno podjetje, d.o.o. (Opr. št. SV 260/08 z dne 07.02.2008) v 11. členu določa, da je odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, ki jih zagotavlja družba, v pristojnosti Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

2. Načrt poslovanja v letu 2009 na podlagi veljavnih cen Skladno z enotnimi izhodišči za pripravo poslovnega načrta za leto 2009, ki smo jih prejeli iz Javnega holdinga Ljubljana, d. o. o., smo načrtovane prihodke za Žale javno podjetje, d. o. o. za leto 2009 ovrednotili na osnovi veljavnih cen proizvodov in storitev. Osnova za ovrednotenje posameznih vrst stroškov za leto 2009 je bil predvideni nivo cen konec leta 2008 in upoštevanje predvidene povprečne stopnje inflacije v letu 2009 (3,6 %). Predračunski izkaz poslovanja podjetja kot celote za leto 2009 na podlagi veljavnih cen sicer izkazuje pozitiven rezultat, vendar pogrebna in pokopališka dejavnost kot gospodarska javna služba ustvarja izgubo, zato je v nadaljevanju podan Predlog za dvig cen storitev.

5

Načrt poslovanja podjetja za leto 2009 kaže, da bomo ob nespremenjenih cenah ustvarili z opravljanjem gospodarske javne službe (pogrebne in pokopališke storitve) 3.023.298 EUR prihodkov in hkrati 690.390 EUR izgube, medtem ko bomo z opravljanjem tržne dejavnosti ustvarili 578.355 EUR dobička, kar za podjetje kot celoto pomeni izgubo v znesku 112.035 EUR. Pregled poslovanja po dejavnostih kaže, da kljub nadzoru in obvladovanju stroškov ob načrtovanem fizičnem obsegu in veljavnih cenah ustvarjamo izgubo pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti kot gospodarske javne službe. Izguba pri izvajanju pogrebnih storitev je načrtovana v višini 357.903 EUR, pri pokopaliških storitvah pa načrtujemo negativen rezultat v višini 332.487 EUR. Ob polletju 2009 smo že ustvarili pri izvajanju pogrebnih storitev v okviru GJS 65.896 EUR izgube in pri izvajanju pokopaliških storitev GJS 150.685 EUR izgube. 3. Utemeljitev predloga – razlogi in cilji za sprejem predloga z oceno stanja Rezultati poslovanja pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba so negativni že več let. Skladno z navedenim je bila izguba v letu 2007 v okviru gospodarske javne službe 463 tisoč EUR, v letu 2008 je dosegla 533 tisoč EUR, v letu 2009 pa bo po veljavnem načrtu 690 tisoč EUR izgube pri opravljanju GJS, v kolikor ne bo realiziran predlog za povišanje cen storitev gospodarske javne službe. Na nivoju celotnega podjetja je družba doslej pokrivala negativni rezultat, ustvarjen z izvajanjem gospodarske javne službe s tržno dejavnostjo (upepelitve pokojnikov izven MOL, prodaja pogrebne in nagrobne opreme, cvetličarna z oskrbo grobov) ter poslovala z minimalnim dobičkom. Zaradi vse večje konkurence na prostem trgu je zagotavljanje pozitivnega rezultata na nivoju podjetja predvsem na račun tržne dejavnosti zelo negotovo pa tudi nesprejemljivo, saj mora družba skrbeti tudi za materialno bazo za opravljanje javnih storitev, to je zmožnost financiranja obnov in nadomestitev opreme ter za razvoj kvalitete storitev. Znano je tudi stališče računskega sodišča, skladno s katerim se med dejavnostmi (v našem primeru GJS in tržna dejavnost) praviloma ne smejo prelivati sredstva za obnove in nadomestitve ter razvoj. Dodatno bo na poslovni izid GJS vplivalo tudi dejstvo, da smo pričeli vzdrževati nove parkovne površine in da smo z novim letom prevzeli v upravljanje 8 manjših pokopališč na področju MOL, ki so oddaljena od sedeža družbe do 27 km v eno smer. Ta pokopališča nam kljub povečanim prihodkom iz najemnin povzročajo bistveno večje stroške zaradi relativno manjšega obsega dosedanjega vzdrževanja in potrebnih vzdrževalnih posegov ter zaradi njihove oddaljenosti. 3.1. CENE POGREBNIH STORITEV Cene storitev osnovnega pogreba so pod nadzorom in so bile zadnjič spremenjene v letu 2006, in sicer povprečno za 5,35 %. Analiza cen pomembnejših vhodnih materialov kaže, da se je v obdobju januar 2006 – julij 2009 cena goriva povečala za 17 % (v vmesnem obdobju pa tudi več), cena plina za 5 % (vmes tudi za bistveno več), cena elektrike za 7 %. Povprečna izplačana plača v RS je v obravnavanem obdobju porasla za 23 %, uradno izmerjena inflacija pa je bila 12,3 %.

6

V načrtu za leto 2009 so bile skladno z usmeritvami JHL upoštevane veljavne cene proizvodov in storitev (na dan 31.12.2008), na podlagi katerih je poslovanje gospodarske javne službe v letu 2009 negativno, in sicer je pri pogrebnih storitvah načrtovana izguba v znesku 357.903 EUR. Skladno s Standardi za osnovni pogreb in glede na dejanske stroške vhodnih materialov in storitev bi morali cene pogrebnih storitev povečati za okoli 10 %, da bi zagotovili pozitivno poslovanje tega področja javne službe. Če primerjamo našo sestavljeno ceno upepelitve v okviru GJS (z osnovno žaro, delom s pokojnikom in zunanjo storitvijo zdravnika pred upepelitvijo) v višini 164,70 EUR z ddv s ceno v drugi upepeljevalnici v Sloveniji, kjer je njihova cena upepelitve čez 200,00 EUR, ugotovimo, da so več kot 20 % dražji od nas. Ker veljavne cene ne zagotavljajo pozitivnega poslovanja pogrebne dejavnosti v okviru gospodarske javne službe, predlagamo dvig cen pogrebnih storitev s 1. 11. 2009 povprečno za 5 %, kar pomeni za storitve osnovnega žarnega pogreba (90 % vseh pogrebov je žarnih) za 18 EUR višjo ceno. Realnega padca cen storitev ne moremo več nadomeščati le z zniževanjem cen vhodnih materialov in racionalizacijo poslovanja, kar smo v preteklosti intenzivno izvajali. Prodajne cene pogrebne in nagrobne opreme podjetje prosto oblikuje in sicer v odvisnosti od vhodnih cen. V preteklem obdobju smo uveljavljali zniževanje cen določene opreme in za to si bomo prizadevali tudi v bodoče, čeprav napovedi dobaviteljev na tem segmentu niso ugodne. Predlagane cene pogrebnih storitev ne zagotavljajo ničelnega poslovnega izida iz poslovanja osnovne pogrebne dejavnosti v okviru storitev gospodarske javne službe. Ker pa naročniki pogrebnih storitev sočasno naročajo tudi tržne storitve povezane s pogrebom (oglasi, cvetje, pevci, in druge storitve iz naše ponudbe) pa predlagano povišanje cen (v povprečju za 5 %) pomeni, da bomo razliko pokrivali na nivoju podjetja s prihodki iz omenjenih tržnih dejavnosti. Cene storitev osnovnega pogreba (v EUR z DDV)

POGREB S KRSTO Veljavne cene Predlog nove

cene IndeksPrevoz 64,61 67,85 105,0Priprava pokojnika 84,78 89,02 105,0Pogrebni obred 146,18 153,49 105,0Pokop krste 195,29 205,05 105,0

Skupaj storitev 490,86 515,41 105,0

POGREB Z ŽARO Veljavne cene Predlog nove

cene IndeksPrevoz 64,61 67,85 105,0Priprava pokojnika 84,78 89,02 105,0Pogrebni obred 122,10 128,20 105,0Upepelitev 72,72 76,35 105,0Pokop žare 18,03 18,93 105,0

Skupaj storitev 362,24 380,36 105,0 Druge pogrebne storitve: povečanje povprečno za 5 %.

7

3.2 CENE POKOPALIŠKIH STORITEV Predračunski izkaz poslovanja gospodarske javne službe v delu, ki se nanaša na pokopališko dejavnost, izkazuje za leto 2009 izgubo v višini 332 tisoč EUR. Pokopališka dejavnost posluje negativno že več let in postopno je potrebno zagotoviti njeno pozitivno poslovanje. V skladu s tem ciljem, je bila v letu 2002 sprejeta usmeritev, da v štiriletnem obdobju z dvigom najemnin za 23,7 %, postopoma dosežemo minimalen pozitiven rezultat te dejavnosti. Dvig stopnje DDV s 1. 10. 2002 z 8,5 na 20 %, je vplival na povečanje cene najemnine za 10,6 %. Predlog zvišanja cen za leto 2003 v višini 23,7 % bi zaradi dviga DDV torej pomenil dvig cen najemnin za 36,9 %. Tako visoka podražitev z vidika naših strank in ob upoštevanju njihovih socialnih razmer ni bila sprejemljiva, zato smo predlagali dvig cene za enojni grobni prostor le za 11,9 %, ki je bila realizirana v letu 2004. Kljub temu je bila konec leta 2004 v pokopališki dejavnosti izkazana izguba nekaj deset tisoč EUR. Skladno s sklepom Sveta ustanoviteljev so se cene pokopaliških storitev v letu 2005 povečale za 2,9 % in v letu 2006 za 5,5 %. Začrtano politiko postopnega dvigovanja cen najemnin bi nadaljevali do izboljšanja poslovanja v pokopališki dejavnosti in skladno s tem je v nadaljevanju podan predlog povečanja cen pokopaliških storitev povprečno za 7 %. Dvig cen najemnin za 7 %, to je 2 EUR za enojni grobni prostor (teh je 80%), pomeni na letnem nivoju povečanje prihodkov iz naslova najemnin za okoli 87 tisoč EUR, s čimer bi se zmanjšala izguba pri izvajanju pokopaliških storitev. Nove cene bi uveljavili s 1. 1. 2010. Letne najemnine za grobne prostore (v EUR z DDV)

Vrsta Veljavna cenaPredlog nove

cene IndeksNajemnina za enojni grobni prostor 29,63 31,70 107,0Najemnina za otroški grobni prostor 17,77 19,02 107,0Najemnina za grobnico do 4 prostore 118,51 126,80 107,0Najemnina za grobnico več kot 4 prostori 177,77 190,21 107,0Najemnina za žarni grobni prostor 17,77 19,02 107,0Najemnina za prostor za anonimni pokop 29,63 31,70 107,0Najemnina za prostor za raztros pepela 29,63 31,70 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 1 prostor 29,63 31,70 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 2 prostora 59,26 63,41 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 3 prostore 88,88 95,11 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 4 prostore 118,51 126,80 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 5 prostorov 148,14 158,51 107,0Najemnina za povečan gobni prostor -za 6 prostorov 177,77 190,21 107,0 Druge pokopališke storitve: povečanje za 7 %. V pokopališki dejavnosti bi morali ceno najemnine za grobni prostor dvigniti vsaj za 20 %, da bi se približali pokrivanju stroškov vzdrževanja. Razliko do popolnega pokrivanja stroškov vzdrževanja bi pokrivali s prihodki iz tržne dejavnosti (cvetličarna, vrtnarske storitve, storitve vzdrževanja zelenic za druge naročnike, itd). V prilogi je podan tudi pregled cen najemnin za grobne prostore v Sloveniji v letu 2008. Pri proučevanju pregleda in odločanju o upravičenosti povišanja cen je treba upoštevati štiri elemente, ki poleg nominalne višine cen bistveno vplivajo na primerjavo med posameznimi najemninami. Ti elementi so velikost grobnih prostorov, obseg vzdrževanja določenega

pokopališča, dodelitev grobnega prostora in kulturno varstveni status, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju.

oziroma družinski od 1,3 x 2,0 m naprej. To pomeni, da so v Ljubljani enojni grobni prostori celo večji kot ponekod drugje dvojni oziroma družinski. Zaradi tega je v tabeli dodan še izračun cene za 1 m2 v EUR za enojni grobni prostor, ki je sicer zgolj informativne narave, vendar pa potreben za nazoren prikaz, saj je sam naziv grobnega prostora zaradi različnih mer zavajajoč. Ta izračun je pri primerjavi cen za leto 2008 za enojne grobne prostore na dvajsetih pokopališčih po Sloveniji pokazal, da ima kar štirinajst pokopališč višje cene kot Ljubljana, eno enake in le štiri pokopališča nižje cene. Dve pokopališči imata višji ceni celo za več kot 100%.

2. V okviru obsega vzdrževanja na višine najemnin vplivajo različni dejavniki.

Prvi dejavnik je sam obseg vzdrževanja posameznih pokopališč, ki je različen, saj se pokopališča med seboj razlikujejo glede na velikost površin, ki se vzdržujejo, kot tudi glede na obseg in pogostost del, ki se pri tem opravljajo. Najemnina namreč ni

1. Velikost grobnih prostorov se med posameznimi mesti zelo razlikuje. V Ljubljani so npr. enojni grobni prostori veliki 1,5 x 2,5 m, drugje pa enojni večinoma le 1,0 x 2,0 m in dvojni

8

najemnina v klasičnem pomenu, saj ima vsakdo zemljišče v najemu brezplačno. To, kar se plačuje kot najemnina, je sorazmerni del stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, kot so odvoz smeti, poraba vode in elektrike, čuvajska in zimska služba, vzdrževanje poti, zelenic, dreves, živih mej, grmovnic, klopi, itd., torej dejansko opravljenih del. Prav tu pa nastopijo bistvene razlike med posameznimi pokopališči. Glede velikosti površin, ki jih mi vzdržujemo, so lep primer zelenice, ki jih je skoraj 180.000 m2, kosimo pa jih 10x letno, ali pa več kot 6.600 m živih mej, več kot 8.800 m2 grmovnic, itd.. Glede pogostosti del je dejstvo, da je skoraj na vsakem pokopališču v Sloveniji zagotovljena tekoča voda, le redka pokopališča pa imajo zagotovljeno 24 urno varovanje pokopališča vse dni v letu, tako kot je to na pokopališču Žale, zagotovljen reden odvoz smeti, ki se po potrebi izvaja tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih ali pa vse dni v tednu, zagotovljeno 24 urno dežurno zimsko službo, ki začne s pluženjem takoj, ko zapade sneg. Za pokopališča, ki so v našem upravljanju, je vsako leto narejen program vzdrževanja za tekoče leto in v njem so navedene vrste, popis, pogostost in količinski obseg del, ki se bodo izvajala. Čeprav so pokopališča, za katera je narejen takšen program redka, pa lahko že bežen pogled na posamezno pokopališče pokaže obseg njegovega vzdrževanja. V nasprotju s pokopališčem Žale, ki je bogato z zelenicami, drevjem, živimi mejami, širokimi potmi, itd., je večina pokopališč brez zelenja, brez velikih skupnih površin in le z ozkimi potmi. Vzdrževanje takšnih pokopališč je nekajkrat cenejše. Pri tem torej ni odločilnega pomena število grobnih prostorov oziroma velikost pokopališča v povezavi s ceno, pač pa je bistven standard, oziroma obseg storitev, ki se pri vzdrževanju posameznega pokopališča izvajajo.

Drugi je amortizacija objektov ter njihovo posebno vzdrževanje. To je v Ljubljani še posebej izrazito in pomembno, ker so Plečnikove Žale kulturni spomenik državnega in evropskega pomena. Velika vrednost Plečnikovega objekta tako vpliva na višino amortizacije in jo, čeprav uporabljamo le njeno minimalno stopnjo 1,5 %, močno povišuje. Poleg tega je vzdrževanje takšnega kulturnega objekta, ki se lahko izvaja le pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine, nekajkrat dražje. Sem spada tudi veliko število mrliških vežic, katerih je na naših pokopališčih kar 37, od tega 28 delujočih in 9 nedelujočih, čeprav je število pogrebov v povprečju le 8 na dan.

9

Tretji dejavnik je amortizacija zunanje ureditve, ki je na pokopališčih, na katerih je veliko zelenih površin in bogata komunalna infrastruktura, kot. predvsem na pokopališču Žale, posledično veliko višja.

Četrti dejavnik so okoljevarstvene omejitve na pokopališčih v našem upravljanju, ki so edinstvene v Sloveniji. V skladu z vladno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06) so namreč na večini pokopališč, ki so v našem upravljanju, neke omejitve, tako v zvezi s pokopavanjem, gnojenjem in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Še posebej so pomembne slednje omejitve, saj zaradi njih ni dovoljena uporaba herbicidov, kar pa vzdrževanje pokopališč močno podraži. Ne samo, da je potrebno vso rastno dobo plevel odstranjevati le mehansko, kar zahteva veliko ročnega dela, tudi učinki takšnega odstranjevanja so kratkotrajni, zato kljub stalnemu odstranjevanju ni moč zagotoviti, da na poteh ne bi bil viden plevel. V tem pogledu so drugi upravljavci pokopališč v Sloveniji, pri katerih ni teh omejitev, v bistveni prednosti, saj pri uporabi herbicidov že ena sama spomladanska uporaba herbicida zadostuje za lep izgled poti do konca jeseni.

3. Dodelitev grobnega prostora je na naših pokopališčih brezplačna. Na nekaterih drugih, pred našim prevzemom novih pokopališč tudi znotraj Mestne občine Ljubljana, pa je zanjo potrebno plačati še zelo veliko takso, celo 200 EUR. Tudi to je potrebno upoštevati pri primerjavi najemnin.

4. Kulturno varstveni status je pomemben na vseh pokopališčih v našem upravljanju še posebno pa na pokopališču Žale in na Plečnikovih Žalah. Pokopališče Žale predstavlja kulturno zgodovinsko spomeniško območje in območje oblikovane narave in je vpisano v Zbirni register pri Upravi za kulturno dediščino. Zaradi tega velja na njem varstveni režim, s pomočjo katerega varujemo ambientalno in arhitektonsko celovitost pokopališča, umetniški in kulturno zgodovinski pomen posameznih grobnih prostorov ter zasebno lastnino najemnikov grobnih prostorov na eni strani, na drugi strani pa tudi naravovarstvene vrednote oblikovane narave, saj je pokopališče del zelenega sistema mesta Ljubljane. Prav zaradi pokopališča Žale je Ljubljana tudi članica mednarodnega Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč ASCE. V Sloveniji je član tega združenja le še Maribor, druga pokopališča pa ne. To je pomembno, ker so stroški varovanja takšnega zaščitenega pokopališča, ki je dejansko muzej kiparstva na prostem, neprimerno višji. Takšen status pa je pomemben tudi na Plečnikovih Žalah, ki so spomenik državnega pomena, poleg tega pa imajo še znak Evropske kulturne dediščine. Dela arhitekta Jožeta Plečnika so na obeh pokopališčih razglašena za kulturne spomenike državnega pomena. Zaradi tega je njihovo vzdrževanje še toliko bolj zahtevno in drago, obenem pa prepuščeno predvsem podjetju Žale d.o.o..Tako je skoraj celotno financiranje vzdrževanje objektov, s katerim se mesto in država promovirata v svetu, na bremenih upravljavca oziroma posredno uporabnikov njegovih storitev.

Dejstvo je, da smo v preteklih letih v Ljubljani dosegli takšen nivo vzdrževanja pokopališč, ki prestolnici države pristoji in zadovoljuje pričakovanja najemnikov, obiskovalcev pokopališč, lokalne skupnosti, države, civilne družbe in sredstev javnega obveščanja. Vsi ti kakovost vzdrževanja pozorno spremljajo in se presenetljivo hitro odzovejo na vsa odstopanja. Doseženi nivo zajema tako vrsto in pogostost del, kot tudi nepretrgano dežurstvo z možnostjo takojšnjega ukrepanja (nadzorna služba, zimska služba, itd.). Nivo vključuje tudi vse višje okoljevarstvene zahteve, ki posledično prinašajo povečanje stroškov (le mehanično odstranjevanje plevela, itd.). Poleg tega imamo zaradi zaščitenega kulturnega spomenika Plečnikove Žale visoko amortizacijo objektov in dražje vzdrževanje. Visoka pa je tudi amortizacija zunanje ureditve.

10

Vse navedeno zahteva povečanje cen v pokopališki dejavnosti, ki so v preteklih letih stalno zaostajale za primerljivimi v Sloveniji in niso zagotavljale pozitivnega poslovanja v segmentu vzdrževanja pokopališč. Vendar pa je pri tem za realno primerjavo potrebno upoštevati vse tri zgoraj opisane dejavnike (velikost grobnih prostorov, obseg vzdrževanja določenega pokopališča, dodelitev grobnega prostora in okoljevarstvene omejitve) in ne le nominalnih višin cen. Takšna celovita primerjava pa pokaže, da so najemnine v Ljubljani realno najnižje v Sloveniji.

Način izračuna najemnine je opredeljen v Odloku o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 116/08 in 53/09), ki v 31. in 32. členu določa, da se za najem groba plačuje letna najemnina, ki predstavlja sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, glede na vrsto groba. Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo stroške vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno – čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov izvajalca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe. Za določitev letne najemnine enojnega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih preračunajo na višino stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški pokopališke dejavnosti delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob. Ob upoštevanju določil odloka bi pravilno višino najemnine za enojni grob dobili tako, da bi letne stroške vzdrževanja v višini 1.719.906 EUR delili s 53.000, torej s številom vseh oddanih grobov. Tako dobljeni znesek oziroma višina najemnine bi bila 32,45 EUR brez DDV oz. 38,94 EUR z DDV. Povišanje bi tako znašalo 31,4 %. Ker pa izgubo v pokopališki dejavnosti pokrivamo iz tržne dejavnosti, predlagamo povišanje le za 7 %, tako kot je navedeno v predlogu.

4. Učinki povečanja cen S prihodki iz naslova povečanja cen bomo realizirali tudi nekatere nove naloge, in sicer:

V letu 2010 bomo izvedli tlakovanja peščenih poti na pokopališčih Šmartno pod Šmarno goro, Črnuče, Šentjakob, Janče in Javor. V tem letu bomo tudi preuredili obstoječ objekt v mrliško vežico na pokopališču Mali Lipoglav in s tem izpolnili dolgoletno željo občanov in četrtne skupnosti. Prav tako bomo še obnovili del pokopališkega zidu na pokopališčih Janče in Prežganje. V letu 2011 bomo obnovili del pokopališkega zidu na pokopališčih Črnuče in Javor ter preuredili obstoječ objekt v mrliško vežico na pokopališču Janče.

Uvedba ločenega zbiranja odpadkov, vse v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08), ki kot skrajni rok za vpeljavo ločenega zbiranja odpadnih sveč določa 1. 1. 2010. Pri tem bo potrebno nabaviti dodatne zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih sveč, kot tudi zgraditi nakladalno ploščad za velike rolojske zabojnike.

Vzdrževanje Parka ob Plečnikovih Žalah oziroma zeleni površini na prostoru med Plečnikovimi Žalami in Šmartinsko cesto ter Plečnikovimi Žalami, bodočo Titovo cesto in Kranjčevo ulico smo začeli vzdrževati v letu 2008 in nadaljevali v letu 2009. Nahajata se površini 89.000 m2 oziroma pomenita dvakratno povečanje zelenih površin v našem upravljanju (vsa pokopališča skupaj brez teh parkovnih površin imajo 91.000 m2), pri tem pa njihovo vzdrževanje za podjetje pomeni dodatne stroške. Vsekakor pa ti parki pomembno vplivajo na celovito urejenost vplivnega območja pokopališča Žale.

11

V letu 2009 smo v upravljanje prevzeli osem novih pokopališč na območju MOL, pri katerih so stroški njihovega vzdrževanja višji od prihodkov, saj gre za majhna pokopališča, na katerih je majhno število grobnih prostorov, ki poleg tega v preteklosti niso bila najbolje vzdrževana in bo zato v njihovo obnovo potrebno vložiti še toliko več sredstev. Zaradi novih pokopališč moramo kositi npr. 17.000 m zelenic več. Poleg tega so precej oddaljena, kar še posebej povečuje stroške. Za primer naj navedemo, da povratna pot, ki jo morajo opraviti naši vzdrževalci ali pogrebci, med pokopališčem Žale in Janče znaša kar 55 km.

S širitvijo pokopališča Žale, tako žarnega dela, ki je bila končana v prvi polovici leta 2009, kot prve faze klasičnega dela, ki bo končana leta 2010, bodo nastale nove površine, na katerih bo v prvih letih večina grobnih prostorov praznih in ne bodo prinašali prihodka, čeprav jih bo potrebno vzdrževati. Še posebej, ker je novi del pokopališča Žale, tako imenovane Mušičeve Žale, z vidika vzdrževanja zelo zahteven objekt, res pa je, da ga ravno ta zahtevnost uvršča med najlepša novozgrajena evropska pokopališča. Površina teh dveh na novo zgrajenih delov pokopališč znaša kar 21.500 m2.

5. Poglavitne rešitve s predlogom sklepa

Predlog sklepa se glasi: »Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog za cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti.« Cene storitev javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti se povečajo, in sicer pogrebne storitve povprečno za 5 % s 1. 11. 2009, pokopališke storitve pa povprečno za 7 % s 1. 1. 2010. Nove cene storitev javne službe so predlagane v naslednji višini: 1. Cenik pogrebnih storitev

v EUR

Vrsta storitve Cena brez DDV Cena z DDV

Osnovni pogreb s krsto 475,04 515,41Prevoz 62,53 67,85Priprava pokojnika 82,05 89,02Pogrebni obred 141,47 153,49Pokop krste 188,99 205,05Dodatek za pogreb s krsto v soboto 308,77 335,02Dodatek za pogreb s krsto v nedeljo 489,13 530,71

Osnovni pogreb z žaro 350,56 380,36Prevoz 62,53 67,85Priprava pokojnika 82,05 89,02Pogrebni obred 118,16 128,20Upepelitev 70,37 76,35Pokop žare 17,45 18,93Dodatek za pogreb z žaro v soboto 274,54 297,88Dodatek za pogreb z žaro v nedeljo 382,67 415,20

Druge pogrebne storitve: povprečen dvig za 5 %.glej PRILOGO 1

12

2. Cenik pokopaliških storitev

v EUR

Letne najemnine Cena brez DDV Cena z DDV

Najemnina za enojni grobni prostor 26,42 31,70Najemnina za otroški grobni prostor 15,85 19,02Najemnina za grobnico do 4 prostore 105,67 126,80Najemnina za grobnico več kot 4 prostori 158,51 190,21Najemnina za žarni grobni prostor 15,85 19,02Najemnina za prostor za anonimni pokop 26,42 31,70Najemnina za prostor za raztros pepela 26,42 31,70Najemnina za povečan gobni prostor -za 1 prostor 26,42 31,70Najemnina za povečan gobni prostor -za 2 prostora 52,84 63,41Najemnina za povečan gobni prostor -za 3 prostore 79,26 95,11Najemnina za povečan gobni prostor -za 4 prostore 105,67 126,80Najemnina za povečan gobni prostor -za 5 prostorov 132,09 158,51Najemnina za povečan gobni prostor -za 6 prostorov 158,51 190,21 Druge pokopališke storitve: povprečen dvig za 7 %.glej PRILOGO 2

V Ljubljani, 18. 9. 2009

Bojan Lepičnik, spec. Direktor družbe

13

P R I L O G E PRILOGA 1

v EUR

Zap. št. Druge pogrebne storitve Cena brez DDV Cena z DDV

1 POGLOBITEV GROBA 25,43 27,592 TAPETIRANJE KRSTE 15,50 16,823 HLADILNIK - UPORABA NA DAN 7,24 7,864 DEKORACIJA GROBA ZA KLASIČNI POKOP 55,46 60,175 DEKORACIJA GROBA ZA ŽARNI POKOP 12,04 13,066 RAZTROS PEPELA - ANONIMNI 115,56 125,387 RAZTROS PEPELA - Z MOŠTVOM 166,25 180,388 MIZA ZA POKOJNIKE - UPORABA 39,88 43,279 IZDELAVA NAPISA NA NAGROBNO OBELEŽJE 2,73 3,28

10 GRAVIRANJE IN ZAPIRANJE ŽARE 12,45 13,5111 UPORABA KRSTE ZA POBIR.Z ZAŠČIT.MAT. 25,86 28,0612 IZDELAVA NAPISNE PLOŠČICE ZA KRSTO 6,56 7,1213 MOŠTVO DODATNO (PO 1 MOŽ) 10,78 11,7014 SPREJEM POGREBA IZVEN DELOVNEGA ČASA 26,39 28,6315 DELO S POKOJNIKOM - NALEZLJIVE BOLE. 521,82 566,1716 PREVOZ NA KM 0,72 0,7817 PREVOZ POVPREČNO NA POKOJNIKA 8,65 9,3918 POBIRANJE NA KLIC 100,62 109,1719 UPORABA KRSTE ZA POBIRANJE 16,11 17,4820 CINJENJE KRSTE 32,32 35,0721 ODCINJENJE ŽE ZACINJENE KRSTE 366,04 397,1522 ŽARNA NIŠA - ODPIRANJE IN ZAPIRANJE 31,79 34,4923 ŽARNA NIŠA - MONTAŽA 23,28 25,2624 DOSTAVA NAGROBNEGA OBELEŽJA 8,26 9,9125 ODSTRANITEV VENCEV (10-14 DNI) 31,66 37,9926 EKSHUMACIJA - POKOP NAD 10 LET 693,38 752,3227 EKSHUMACIJA - POKOP DO 10 LET 1.302,57 1.413,2928 EKSHUMACIJA-GROBNICA-POKOP NAD 10 LE 850,31 922,5929 EKSHUMACIJA-GROBNICA-POKOP DO 10 LET 1.459,51 1.583,5730 GROBNICA - ODPIRANJE IN ZAPIRANJE 129,72 140,7531 GROBNICA - PRELAGANJE 282,12 306,1032 STORITEV VOZN.-UREJ.IZVEN DEL.ČASA 88,77 96,3233 STORITEV POGREB.MOŠTVA IZVEN DEL.ČAS 64,71 70,2134 DELO Z ANATOMSKIM MATERIALOM 40,48 43,9235 UPORABA NOVE POSL.DVOR. 150,28 163,0536 DEKORACIJA ZA VEŽICO NA PŽ - I. 24,26 26,3237 DEKORACIJA ZA VEŽICO NA PŽ - II. 9,70 10,5238 DEKORACIJA VEŽICE VIČ 60,35 65,4839 DEKORACIJA VEŽICE STOŽICE 60,35 65,4840 DEKORACIJA VEŽICE ŠTEPANJA VAS 60,35 65,4841 DEKORACIJA VEŽICE ŠENTVID 60,35 65,4842 DEKORACIJA VEŽICE POLJE 60,35 65,4843 DEKORACIJA VEŽICE DRAVLJE 60,35 65,4844 STOJALO ZA VENCE - UPORABA 10 DNI 8,66 10,3945 DEKOR.GROBA ZA KLAS.GROB S STOJALOM 64,12 76,9446 DEKORAC.GROBA ZA ŽAR.GROB S STOJALOM 26,51 31,8147 DELO S POKOJNIKOM-PREVOZ IN PRIPRAVA 110,39 119,7748 DELO S POKOJNIKOM 39,89 43,2849 UPORABA GOSPODARSKEGA DELA OBJEKTA 7,72 8,3850 UPORABA POSLOVILNEGA DELA OBJEKTA 11,43 12,4051 IZKOP JAME ZA POKOP S KRSTO 155,76 169,0052 ZASIP JAME ZA POKOP S KRSTO 33,23 36,0553 IZKOP JAME ZA POKOP Z ŽARO 16,25 17,6354 ZASIP JAME ZA POKOP Z ŽARO 1,20 1,3055 PREVOZ POKOJN.IZ ONKOLOŠKEGA INŠT. 18,00 19,5356 PREVOZ ZA BOLNICE 2,29 2,4857 PREVOZ GROBARJA 12,11 13,1458 PREVOZ POGREBNEGA MOŠTVA 12,11 13,1459 PREVOZ POKOJNIKA V VEŽICO 12,11 13,14

14

PRILOGA 2 v EUR

Zap.št. Druge pokopališke storitve Cena brez DDV Cena z DDV

1 PRENOS NAJEMNIŠTVA 6,15 7,382 IZSTAVITEV DOVOLJENJA ZA KAMNOSEŠKA DELA 11,55 13,863 PS - ODSTRANITEV SPOMENIKA ZA ENOJNI GROB 12,71 15,254 PS - ODSTRANITEV SPOMENIKA ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 21,60 25,925 PS - OSTRANITEV SPOMENIKA ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 38,12 45,746 PS - ODSTRANITEV SPOMENIKA ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 6,36 7,637 PS - ODSTRANITEV OGRAJE ALI ROBNIKA ALI OKVIRJA ZA ENOJNI GROB 25,41 30,49

8PS - ODSTRANITEV OGRAJE ALI ROBNIKA ALI OKVIRJA ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 43,21 51,85

9PS - ODSTRANITEV OGRAJE ALI ROBNIKA ALI OKVIRJA ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 76,24 91,49

10PS - ODSTRANITEV OGRAJE ALI ROBNIKA ALI OKVIRJA ZA OTROŠKI ALI ŽARNI GROB 12,71 15,25

11 PS - ODSTRANITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLOGE ZA ENOJNI GROB 31,51 37,81

12PS - ODSTRANITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLOGE ZA 2 ENOJNA GROBA S KUPNIM OBELEŽJEM 53,57 64,28

13PS - ODSTRANITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLOGE ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 94,53 113,44

14PS - ODSTRANITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLOGE ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 15,76 18,91

15 PS - POSTAVITEV SPOMENIKA ZA ENOJNI GROB 6,36 7,6316 PS - POSTAVITEV SPOMENIKA ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 10,80 12,9617 PS - POSTAVITEV SPOMENIKA ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 19,06 22,8718 PS - POSTAVITEV SPOMENIKA ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 3,18 3,8219 PS - POSTAVITEV ROBNIKOV ALI OKVIRJA ALI OGRAJE ZA ENOJNI GROB 5,08 6,10

20PS - POSTAVITEV ROBNIKOV ALI OKVIRJA ALI OGRAJE ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 8,65 10,38

21PS - POSTAVITEV ROBNIKOV ALI OKVIRJA ALI OGRAJE ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 15,25 18,30

22 PS - POSTAVITEV ROBNIKOV ALI OKVIRJA ALI OGRAJE ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 2,55 3,0623 PS - POSTAVITEV LESENEGA OKVIRJA ZA ENOJNI GROB 5,08 6,1024 PS - POSTAVITEV LESENEGA OKVIRJA ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 8,65 10,3825 PS - POSTAVITEV LESENEGA OKVIRJA ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 15,25 18,3026 PS - POSTAVITEV LESENEGA OKVIRJA ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 2,55 3,06

27PS - POSTAVITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLAGE ALI STENSKE OBLOGE ZA ENOJNI GROB 16,78 20,14

28PS - POSTAVITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLAGE ALI STENSKE OBLOGE ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 28,52 34,22

29PS - POSTAVITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLAGE ALI STENSKE OBLOGE ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 50,32 60,38

30PS - POSTAVITEV KROVNIH PLOŠČ ALI BETONSKE PODLAGE ALI STENSKE OBLOGE ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 8,39 10,07

31PS - POPRAVILO SPOMENIKA ALI ROBNIKA ALI TALNE ALI STENSKE OBLOGE ZA ENOJNI GROB 5,08 6,10

32PS - POPRAVILO SPOMENIKA ALI ROBNIKA ALI STENSKE OBLOGE ZA 2 ENOJNA GROBA 8,65 10,38

33PS - POPRAVILO SPOMENIKA ALI ROBNIKA ALI TALNE ALI STENSKE OBLOGE ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 15,25 18,30

34PS - POPRAVILO SPOMENIKA ALI ROBNIKA ALI TALNE ALI STENSKE OBLOGE ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 2,55 3,06

35 PS - UREDITEV GROBA PO POGREBU - ENOJNI GROB 31,51 37,8136 PS - UREDITEV GROBA PO POGREBU ZA 2 ENOJNA GROBA S SKUPNIM OBELEŽJEM 53,57 64,2837 PS - UREDITEV GROBA PO POGREBU ZA POVEČAN GROB ALI GROBNICO 94,53 113,4438 PS - UREDITEV GROBA PO POGREBU ZA OTROŠKI, ŽARNI GROB 15,76 18,9139 DOVOLJENJE ZA PREVOZ MATERIALA Z MOTORNIMI VOZILI 22,53 27,04PS = pokopališki stroški

15

PRILOGA 3

PRIMERJAVA CEN NAJEMNIN MED POSAMEZNIMI MESTI V SLOVENIJI ZA LETO 2008

Primerjava cen za leto 2008 za enojne grobne prostore na dvajsetih pokopališčih po Sloveniji, preračunanih na m2, pokaže, da ima kar štirinajst pokopališč višje cene kot Ljubljana, eno enake in le štiri nižje cene. Dve pokopališči imata višji ceni celo za več kot 100 %. Primerjava temelji na dejanskih cenah najemnin in preračunu teh cen na 1 m2 grobnega prostora, ki pa je zgolj informativen, ker se programi vzdrževanj, ki se na posameznih pokopališčih izvajajo, med seboj zelo razlikujejo, tako po vrstah del kot tudi po njihovi pogostosti. Ker je Ljubljana glavno mesto, je program na njenih pokopališčih veliko obsežnejši kot v drugih slovenskih mestih. To pa istočasno tudi pomeni, da so ob upoštevanju programa in kljub podražitvi, v Sloveniji realno najnižje cene najemnin prav v Ljubljani.

Najemnina za žarni grobni prost.

Najemnina za enojni grobni prostor

Najemnina za dvojni – družinski grobni prostor

Mesto

v EUR brez DDV

v EUR brez DDV

velikost v m

v EUR brez DDV

velikost v m

Opomba : informativni izračun cen najemnin za enojni grobni prostor na 1 m2 v EUR, ki temelji na hipotetični, vendar napačni predpostavki, da se na vseh pokopališčih izvajajo programi v enakem obsegu in so si torej enaki tako po vrstah del kot tudi po njihovi pogostosti.

Leto 2008 NOVO MESTO 15,94 26,21 0,9 x 2,0 38,59 1,8 x 2,0 14,56 KOPER 14,73 21,14 0,8 x 2,0 42,28 1,8 x 2,0 13,21 SEVNICA 20,69 20,69 1,0 x 2,0 29,87 2,0 x 2,0 10,35 ZAGORJE 24,13 24,13 1,2 x 2,0 30,50 1,5 x 2,0 10,05 VRHNIKA 21,57 32,34 1,5 x 2,2 / / 9,80 MUR. SOBOTA 10,08 15,00 0,8 x 2,0 26,40 1,6 x 2,0 9,38 KAMNIK 10,00 18,00 1,0 x 2,0 30,00 2,0 x 2,0 9,00 MARIBOR 10,61 17,69 1,0 x 2,0 30,07 2,2 x 2,0 8,85 POSTOJNA 14,61 18,78 1,0 x 2,3 29,21 2,0 x 2,3 8,17 CELJE 9,82 25,99 1,4 x 2,4 60,64 3,5 x 3,5 7,74 DOMŽALE 10,16 15,00 1,0 x 2,0 29,95 1,8 x 2,0 7,50 BREZOVICA 10,87 14,25 1,0 x 2,0 / / 7,13 IZOLA 7,46 14,02 1,0 x 2,0 19,30 1,8 X 2,0 7,01 ŠMARTNO Š.G. 13,49 1,0 x 2,0 30,25 2,0 x 2,0 6,75 LJUBLJANA 14,81 24,69 1,5 x 2,5 / / 6,58 KOČEVJE 7,50 14,48 1,0 x 2,2 27,59 2,0 x 2,2 6,58 DOLSKO 7,95 15,59 1,2 x 2,0 31,18 1,3 x 2,0 6,50 DOL 7,95 15,59 1,2 x 2,0 31,18 1,3 x 2,0 6,50 VELENJE 12,37 18,24 1,2 x 2,4 32,54 2,4 x 2,2 6,33 NOVA GORICA 16,67 12,50 1,0 x 2,0 20,83 2,0 x 2,3 6,25

PRILOGA 4

v EUR

PREGLED PRIHODKOV , STROŠKOV IN ODHODKOV - VELJAVNI NAČRT 2009 KLJUČ po opravljenih urah za strok.sl. in po fizicnih kazalcev za pogrebne storitve (SPR,šoferji,upepel.)

Elementi prih., odhodka KTOSKUPAJ Pogreb.stor. Pokop. stor.

61 611 612Poslovni prihodki - prih.prodaje 760-763 2.929.926 1.586.219 1.343.707Drugi poslovni prihodki 766-769 7.554 2.225 5.329Poslovni prihodki 2.937.480 1.588.444 1.349.036Finačni prihodki 77 0 0 0Drugi finačni prihodki in ostalo 78 318 0 318Prihodek skupaj 2.937.798 1.588.444 1.349.354Delitev prih. od OE strokovne službe 85.500 47.435 38.065PRIHODKI SKUPAJ 3.023.298 1.635.879 1.387.419Stroški materiala 40 154.842 109.611 45.231Stroški storitev 41 538.629 263.757 274.872Popravki obranih sredstev 42 0Amortizacija 43 525.923 164.561 361.362Rezervacije 44 18.259 13.263 4.996Drugi stroški obresti 45 0Stroški dela 47 1.411.050 853.633 557.417Drugi stroški 48 0Stroški skupaj 1.404.825Stroški strok.služb 1.047.191 580.976

STROŠKI SKUPAJ 3.695.894 1.985.801Poslovni odhodki 70 141 79Prevrednot.poslovnih odhodki 72 3.637Poslovni odhodki 3.699.672 1.985.880Drugi finanči odhodki in ostalo 75 356 324

Skupaj 3.700.028 1.986.204Odhodki strok. služb 13.660 7.579

PORABLJENA SRED.SKUPAJ 3.713.688 1.993.782CELOTNI DOBIČEK (IZGUBA) -690.390 -357.903

GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA

1.243.878

2.648.703

16

466.215

1.710.09362

3.6371.713.792

32

1.713.8246.082

1.719.906-332.487

Skupnost občin Slovenije

Partizanska 1,2000 Maribor, leJ.: 02 234 IS OO, faks: 02 2341503 www.skupnostobcin.si.info@skupnostobcin.si

Maribor, 29. januar 2010

DRŽAVNI ZBOR Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Odbor za gospodarstvo Šubičeva 4 1000 ljubljana

Zadeva: Predlog sprememb in dopolnitev predloga Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč (Poročevalec DZ št. 170/2009, 29.12.2009)

Skupnost občin Slovenije v nadaljevanju podaja splošno pripombo na zakon ter pripombe po posameznih členih:

SPLOŠNA PRIPOMBA:

Zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči ne daje možnosti občinam, da v skladu z zakon, ki ureja gospodarske javne službe zagotovi izvajanje izbirne gospodarske javne službe izvajanja pogrebne dejavnosti in upravljanje s pokopališči. Zakon določa le . da se kot obvezna gospodarska javna služba organizira upravljanje spokopališči. Upoštevati je treba dejstvo, da imajo v številnih občinah ustanovljena javna podje~a za izvajanje tako pokopališke dejavnosti kot upravljanja s pokopališči ali podeljene koncesije za obe dejavnosti. V teh občinah bodo nastale težave, ker občina ne bo mogla razdreti že sklenjenih koncesijskih pogodb, ker bodo sicer morale občine plačati odškodnino. Ker zakon tega ne ureja predlagamo, da zakon omogoči občinam, da tudi pogrebno dejavnost opredelijo kot izbirno gospodarsko javno službo, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Situacije so po občinah zelo različne, zato bi moral zakon upoštevati to različnost in omogočiti občinam, da se same opredelijo, na kak način se bo izvajala tudi pogrebna dejavnost. Zakon bi moral določiti, da se iz področja pogrebne dejavnosti, kot izbirna gospodarska javna služba lahko določijo naslednje dejavnosti:

izkop in zasu~e groba, pogrebna slovesnost v minimalnem obsegu, izvajanje dežurne službe za prvi prevoz pokojnika.

Do sedaj je občina s svojim odlokom določila pogrebno slovesnost v minimalnem obsegu, to je prenos pokojnika od mrliške vežice do groba in odstranitev vencev po določenem času. Nerazumno je, da bi lahko izkop in zasu~e groba opravljal nekdo, ki ni upravljavec pokopališča, da bi lahko pogrebni obred izvajal nekdo, ki ni upravljavec pokopališča.

posameznimi oddelki, poti in vmesnih prostorov med grobovi pa ne. V nasprotnem primeru bi se stroški upravljavca nesorazmerno povečali in se posledično prenesli na najemnike grobov.

K 44. členu (trajanje najema)

Doda se nov četrti (4) odstavek, ki se glasi: ))Nagrobna obeležja, ki so spomeniškovarstveno zaščitena, se oddajo v najem skupaj z grobovi in se smejo odstraniti samo ob soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine«.

Obrazložitev: Ta določba je potrebna zaradi zaščite kulturne dediščine.

K 45. členu (oddaja novih grobov)

Na koncu stavka se doda besedilo: ))če upravljavec pokopališča ugotovi, da obstojajo prostorske možnosti«.

Obrazložitev: V današnjem času, ko je v Sloveniji 72 % pogrebov žarnih, v Ljubljani pa 90%, ni potrebe po dajanju dveh grobov v najem, ker se na ta način po nepotrebnem porabljajo družbena sredstva in zemljišča vendar je potrebno dopustiti možnost, da upravljavec tam, kjer imajo pokopališča dolgoročno zagotovljen prostor, odda sočasno dva grobna prostora istemu najemniku.

.......

K 46. členu (grobnina)

V drugem (2) odstavku se doda besedilo: ))Letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališčih vsebujejo celotne stroške upravljanja pokopališč, torej stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav na pokopališčih, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbiranja in odvoza odpadkov, porabe vode in elektrike, nadzorno - čuvajske službe, zimske službe, informacijske pisarne, vodenja registrov, sorazmernega dela splošnih stroškov upravljavca in drugih del, potrebnih za izvajanje javne službe«.

Obrazložitev: Podrobnejša specifikacija je nujno potrebna za pravilno razumevanje predhodnega člena. Ne glede na razlike pri obsegu storitev pa je potrebno navesti vse storitve, ki lahko pridejo v poštev kot strošek upravljanja s pokopaliŠČi v posameznih okoljih. Tako bodo imeli nekateri upravljavci vse od navedenih stroškov, drugi pa le nekatere, vse odvisno od dogovorjenega standarda v posameznem okolju.

Črta se besedilo četrtega (4) odstavka in se ga zamenja z besedilom: ))Za določitev letne grobnine enoj nega groba se letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav na vseh pokopališčih enega upravljavca preračunajo na višino

10

............ ------------------------

.......

stroškov, ki bremenijo enojni grob tako, da se celotni stroški upravljanja pokopališč delijo s številom vseh oddanih grobov, tako dobljeni znesek pa predstavlja najemnino za enojni grob«.

Obrazložitev: V Sloveniji noben izvajalec gospodarske javne službe ne izstavlja računa s specifikacijo zaračunane storitve (elektrike, vode, odvoza odpadkov, plina, tudi RTV naročnine, itd.). Novo besedilo je potrebno zaradi določitve načina izračuna enojnega groba. Izvajalec gospodarske javne službe javno objavi tako poslovni načrt kot tudi poslovno poročilo iz katerega so razvidni stroški in njegovo poslovanje.

Črta se besedilo petega (5) odstavka »pokopališča, na katerem je grobni prostor« in se nadomesti z besedilom »na vseh pokopališčih enega upravljavca«.

Obrazložitev: Predlog, da bi zakon določal možnost enotnega izračuna grobnine za vsa pokopališča na območju ene lokalne skupnosti je v primeru enega izvajalca upravljanja spokopališči edina smotrna in prinaša zahtevo in obveznost enotne ureditve pokopališč in standarda komunalne opremljenosti na njih, zato ne more biti sporna. Takšen način zaračunavanja je v uporabi tudi pri drugih izvajalcih gospodarskih javnih služb, saj je tudi cena vode ali odvoza odpadkov enaka znotraj lokalne skupnosti in se ne razlikuje od ulice do ulice ali od četrtne skupnosti do četrtne skupnosti, pač glede na oddaljenost črpališča vode ali odlagališča odpadkov od posameznega uporabnika. Zaradi ekonomije obsega gre takšen način pri tekočem vzdrževanju v prid manjšim pokopališčem v okviru upravljanja s strani enega upravljavca večih pokopališč. Takšen način zaračunavanja gre v prid manjšim pokopališčem tudi v primeru amortizacije, saj omogoča, da se iz naslova amortizacije infrastruktura na manjših pokopališčih obnavlja takoj po nastanku potrebe in ne šele po preteku večih desetletij, ko se iz tega naslova nabere, če sploh se, dovolj sredstev.

Doda se nov sedmi (7) odstavka, ki se glasi: »Najemnik groba mora plačevati grobnin o najmanj do poteka predpisane mirovalne dobe. Če najemnik odstopi od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.«

Obrazložitev: Ta člen je potreben zaradi primerov, ko najemnik prekine najemno razmerje pred potekom mirovalne dobe, grob pa ni uporaben za nadaljnjo oddajo.

Doda se nov osmi (8) odstavek, ki se glasi: »Ob prvem najemu se grobnina plača v sorazmernem delu do konca koledarskega leta«.

Obrazložitev: Ta člen je potreben zaradi najemnikov, ki grob dobijo tekom leta.

Doda se nov deveti (9) odstavek, ki se glasi:

11

............ --------------------------

Zbral, spisal in uredil G.R.J. meseca Decembra 2009

PRODAJA GROBNIC NA LJUBLJANSKIH ŽALAH V ŠESTDESETIH 20.STOLETJA

GLEDE NA ZAKONODAJO

Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč

8.člen Zgradbe, deli zgradb in gradbena zemljišča, ki so nacionalizirani s tem zakonom, postanejo družbena lastnina z dnem, ko začne veljati ta zakon.

Z odločbo pristojnega organa izdano v postopku, ki ga predpisujejo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, se ugotovi, kateri objekti so nacionalizirani s tem zakonom.

Odločba tajn.št. 346/55-Gr/da Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana z dne 2.julija 1955

Prva točka Ugotovi se, da so v celoti prešle v last Splošnega ljudskega premoženja:

a. pod vlož.št.104 k.o. Brinje vpisano parcelo in sicer:....4. št.692-pokopališče v izmeri 167 543 m2

Druga točka Pri vseh zgoraj pod I. navedenih nepremičninah se določi kot upravni organ Zavod s samostojnim financiranjem 'Žale' v Ljubljani...

Zakon o prometu zemljišta i zgrada(UL SFRJ 43/65)

Tretji odstavek prvega člena

Zgrade u društvenoj svojini mogu biti u prometu pod uslovima određenim u ovom zakonu Zgradbe, ki so družbena lastnini so lahko v prometu ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

(Namenoma je uporabljeno srbsko besedilo, ker uporablja pojem 'zgrada' – zgradba. Namreč zgrade su nepokretne stvari koje služe za stambene, privredne, upravne i druge svrhe / Pravni leksikon, Beograd 1964, 1095/ ali po naše ' Zgradbe so nepremične stvari, ki služijo za stanovanjske, gospodarkse, upravne in druge namene. Slovensko besedilo namreč uporablja beseda 'stavba')

Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (prečiščeno besedilo 49/57)

Točka d. 22 člena

Za komunalne zadeve pristojni svet v soglasju s svetom za zdravstvo:1. določa okoliše, iz katerih se pokopavajo mrliči na posameznih pokopališčih

Zbral, spisal in uredil G.R.J. meseca Decembra 2009

2. potrjuje s soglasjem okrajnega sanitarnega inšpektorata načrte za zgraditev in ureditev pokopališč-4.člen

3. predpisuje pokopališki red-15.člen

Odlok o pokopališkem redu Centralnega pokopališča v Ljubljani (Glasnik 39-255/1961)

28.člen Najemna pogodba za zemljišče, na katerem je zgrajena grobnica, se razveljavi v sledečih primerih:

a. ako lastnik ne predloži listino o najemu prostora za grobnico, da jo uprava zavoda registrira in potrdi. Predložitev mora biti izvršena do 30.VI.1961;

b. ako grobnica ni vzdrževana, če nima lastnika, ker je rodbina umrla in ni postavljen skrbnik za grobnico, niti niso zagotovljena sredstva za vzdrževanje grobnice.

c. ob ukinitvi pokopališča.

29.člen Uprava zavoda postopa po razveljavitvi najemne pogodbe:

a. izprazni grobnico in oskrbi pietetni prenos in pokop krst na zemljišču splošne kostnice pokopališča;

b. sporoči lastniku grobnice neposredno, ako pa njegovo bivališče ni znano, po oglasu v časopisju, da odstrani opremo in zgradbo grobnice v teku 6 mesecev.

30.člen Uprava zavoda proda na javni dražbi grobnico v nadaljnjo uporabo ali posamezne dele, će lastnik grobnice ni razpolagal s svojino.

Iztržek dražbe po odbitku stroškov izroči lastniku, ako njegovo bivališče ni mogoče ugotoviti, pa deponira po zakonitih predpisih.

Dovoljenja za gradnjo novih grobnic se izdajajo po posebnih predpisih.

To vprašanje je bilo podobno urejeno v pokopaliških redih občine Ruše, Poljčane, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Maribor-Košaki, Cankova, Grad, Radlje ob Dravi, Maribor-Tezno, Vrhnika in Litija.

GLEDE NA DEJANSKI PRIMER1

12.8.1962 uprava pokopališča v Delu v oglasu sporoči lastnikom 55 grobnic naj v roku 6 mesecev preložijo listino o najemu prostora za grobnico v registracijo.

V letu 1963 uprava pokopališča proda na javni dražbi nekaj grobnic. Nekaj zapisnikov je ohranjenih..

\ "

" ,

/

~

\ , ,

\

\ Oolll' o ab a

2>' l~~ LI" G'"", Q·e . (.

('" l!o' podlO(J1 G. 1'!1~o Ut'~bo o 'J1:nj1!Jbt n.tn1na!:o prtrV1co DO· (h~,"·m1h nop:rfn1l'!n1nah I iJr.l.FLIlJ ~.120147 'v' Il.VGz1 '2:

IIl. to!:.to, !Tavodilo, oo l uvlljf\JI.Jo uI'OdJo o V'.mjUbl 1I:$tnl,noL:o pr~ vloo m 4ri!ll'm1h nopl"O:lol!ntnoh / Ur.l.FT.\'lJ lo-fl:V49 ln 29.l!olnclo zn!~OM o l jUllc':ih odbo; 'lh noo~ 1n oontnih o1>"'! ln I U1'.1. IJ1::. 1~oI~2 jo l'iootn1, l ju<.1$' :1 oc'!bor IJ L.jt61jnn1

oQlo /'!l U

I. vC'J to..n. '-o , '11'l oo 'J coloti prc!Uo 1/ lnrYt

::;I'l o/:lnoo:o 1;ju<'1o :0 ,71 ~~1QO;;On.j(\ 1

:JI r>oa vlo::.'lt. 104 1: .0. iJrlnjo vp1cn."lO ;)m'Colo. l n oiOWl

l. i1t. . m9 - 'l1?h -: LJubI.1oni f ; ::1 ': nln.~ ,"! t. ~ in hi. COD~odnro':n !,)·"}:;lop,1n IJ ~.:::ort ';.::. :! 02, dvorl1;;o ': !.rDU.""'i :';00 n2 in vrt v 1:%10:1. l7l 1l2.

7. . nt . (. ~o - ec .. ~ :ov , ,'J . l:1."1 en " lt::::1Cl1. J 16 '12 , ,. nt. Gt:1 - ';otnl cn , l B:lorl "0 oa. c __ "o tJ ~ . C:.: :? - po::opal H1! o v 1=()11. 167~4:J ~ .

,. lj t. . r{~ ;). - 1 t n! .' (~~ . " '0 po':np .... U 'F'o " "l :l;ttJr1

"-25 ::12. (, ~ ••• 6': :3 - tl" l~i" " l::no:"1 G42G ,~.

7. ... cec. - n.jiv~ v imor1 "" ~ .... 1:1 1:0 lr:ot Pot:opol1Zf';'Ocn o':l~ v !.:j\l' jl. ,1fln1.

tv' pod ·i .... o!l:i t. 7'XJ ': . 0. :1ont jX)toro":o ~>re<'bo:;tjo

1. tlel Vj) lllml '" p.'ll' ~cln -jt. ')('1)- p:'O(~rC'o:; tOl' v 1 :ncn-:!. 7')3d r:~ , ':1

jo lnot I'o':O;>"11 ~ "" :0:'71 l: :! '-" ~' " 1 •. 1'.:" 1,1I"u l1,

CI ~1)(1 ·/!.o~ . !) t. 11)2 ' :. o.~CI'_tf)(!t c :~ : ·- o P!'O(!'.laJtjo

n dal Vp1tlfll18 !,>'U'Cal.o n.t . ·~9".. \l rT' : tN v lftOt pd~opol1:"-cr:n o!:lfl{lr. '! f.;1a1>1,1:mi.

, I

" ,1 " , .

II . Pri vnoh ~:Ol ... 1

1:',-:0;:1. 1<x,2 n~ 1 ' :1 ,~o

Delo, 12.8.1962

' :0; Komunalno podje tje "Žalo "

Ljubljana, Ž81 ~ka c . 2

Z O\PIs n I ~

o oMaj i zeru. j l 1U!a Z& 6"obnl co §t. 26'5 na starem po~opal11ll! u " 2ale .. . ite. por.!le.g1 29 l n ",o 1!1 cn .. !)o':opall~keg8 r oda : ontrlllnoga pol: o-o­

pal1l1 l!a v Ljubljanl . ( 018s nlk OLO Lju~ljana ~t . '4/61) . kateri J e

bil objavl jen dn e 5. mllja 1961 Je hil POZVM nnjemlk z9:!II JUl! a za grobnico !i t . '?6, Poje dr. Franc - P!tt'mo Son ja. LJu!>lJ on('l ~l'ct r j eva " t . 2 . odn 08no nJQgovl pravni ntl31e(1.nlkl . k aterlh . blvali1U!e n l meno , f: 061890'11 obj avl Jnnll11 v čMoplau "Delo" dno 12 . \"ITI . l<)62 ,

de v ro'<u 6 !:IOe8C8V prcdlož1..1o v r c -;1stracl Jo lUlt1no o naj ol:lU pro­ato- s Z8 grobnico oc'Jnofl no .. odstrM lJo n!:lgro'JOo opremo v '~oli'{or n D­Jcr.me pogodbe no H g1strltajo. !lajol!ln8 po~be Je bile elflenJenA za (l ruHno Po j e dno 26 . 5. 1Q,}o . !laJ nrmtk l1:er.lljll1čo: ZfI arohn 1eo odnoeno nj egovi pr avnI nsslodnl1{i fe VS8 l et a po ollvobod i tvl niso os'~rbovaJ.l prostora, '{1 je bil za­r adi t ega popol n l'l!l8 z8pu!J1!cn in ga je bilo nujno doc!sl1t1 drugeru . interseentu,ker il O 80 blUnji s osedje ln drugi obh kovalci pokop_ tišče ntalno pr1to!!cvali IM nad neure jenos t jo pr os t ora. Zaradi t ega j e Ook~bni§tvo pokopal1§ča odredilo cenitev na,crrobne opreme n a proetoru š t.Z6" • Cenitev je oprav Ua posebna kombija katero j e imenoval Dale:vs ": i sve t l(o:amamega podjetJa . " ?als" • O coni tvi je blI aes tavljen poseban zapisnik dno '0.' .196, . Vred­noat gro~nice t n nagrobne opreoe je 40 . 000 . -

Z~3Ij iŠč. za RrObn leo je bIlo oddano nov~mu naj.~lku Erjavec dr . {rnncu 11 Lju?I J8!?-!" , Ob Lju~IJa."ll cl ! t . 78 dne 1.VII .I96'

Znese\( din 40 . 000 .- ja deponiran pri U1>rsv l 90kopal1liče 2ala ln je na J' 8zpolago laotniku grobnice pr oti plačilu s m 1l:0v v znesku 4 . 000 .-

"t. 504/6 ,

Lju"ljana. dna 1 , 7 ,196,

ObvelIčenil

l. Rllčunovod s tvo TU 2 . Oskrbnl 1i tvo po'-opsl1l11!'1II , . ArhiT

DocumenI1 , Image 2 of 12

1" LE.~

• OskrbnUtvo poJc;.opelUča

.. Zale"

~'-~)

t-n.'~ podjotj. , ,,,, . ' Ljubl jana, ~8 laka 0.2

ZAPISNIK

o oddaj i :r;6ml jllla& za g r obnioo iH . 269 tlIl sta r am poko p !':l UšČU

~ Žale~ .

Na pcxl.lag .l 29 l n 30 člena pokopa l1š kega rad a Centra lnega pokop_

li š&! ., Ljubljani ( Glallnlk OLO Ljubljana i t.,4/6 1 ) . katari j e

b ll obj8'f l jan dna 5 . 010. .1 8 1961 ja bil ponan na.1elD1l 1k Z "tlllj11iČ8

:;0:8 grobnioo.

ti t. 269P8umgarteJ:l .P8 .. 18 , Lj ub lj ana C8nk8 rj81'R 5/1. , 0<.1OO8no njego ... !

pravni nar< lednlkl • ka tltrlh b1va l1 §ča .111 znano, z oglasot:l obj8vlj8nim

", ČQsopisu "Delo" dna 12 . VI I I 1962 , da ... r oku 6 me8e08V pr ed l oUjo

" regist raci jo li s tine o najemu prostora 10.8 grobn i oo M-noaro ndt:ranl.j o

nagrobno opremo" kolikor na.18~8 pogodba De reg i striraj o •

Najemna pogodbo je bila sklenjena Z8 druž ino P8umgarte.l1 dne 2'}.YJIJ.

(gr ob . lU 269)

,j""'" ze.ljličs :1'.8 g robnioo odnoano njegovl provnl nas ledniki _ v&a leta po oBvoboditvl niBO oBkrbovall pr osto r a , ki je bil za_

radi t ega popolnolll8 ze.puličen ln ga j e bilo nujno dodl!!l1 t1 drugemu lntl!!r l!!ae ntu , ker 80 8e blHnjl Bosedje in drugi oblskova l o i poko­pal1 1i Č8. atalno pritotnali nad nl!!u r e jenoe tjo pros t or o • zarB:ll te_ g a Je Oskrbnl1itvo pokopa l1 li ča odradtlo ol!!nttev ~robne opreme na

pr ost or u !!i t. 209. Cenitev je 'pra vila pouebna koml ul .1a katero j e i l!l8noval De l avski svet Komuna l.ga podjetja .,a le. O o8nitvi _18 b U a (ls t a v l j en poe!!ben zapjs~k dae 20 . III .1963 . Vre ll noat g r obnioe l n

Zeml j11il\e za grobnioo je bilo odda no novemu najemnlku Briou »om 1_

niku, Ljubl jana, Rožna dol1 na OEl sta VJ1 I. i§ t .5l dne 24.VI.l963. Zne s ek 150.000.- je btl de ponira n pri Upr a vi pokopa l11iča i a le ln Je na r azpol ago l astni ku g robn i oe proti pla Čilu strolikov v z neeku

15.000.-

St. 502/63

Lj ubl.1atw. , dne 24.VI.1963

Obve1Č8ni:

l. Računovoda tvo Tu (

2. oak~ni1itvo pokopallli ča

3. Jo hJv

IDocument 1, Image 3 of 12

Oskrbnili tv o pokopal11iča

'~~2.ale~ L i >--'-C~ I j

/

' Komunalno podjetje · Ž,ale·

Ljllbljal'l8. 2a18ka 0. 2

ZAPI SN IK

o oddaj i caalj 1Ača Ila g robnloo li t. 295 na 8tar~1I11 pokopal1§~u

• 2alG~.

Wa podlasi 29 ln Jo č18na pokopali li kega reda C81ltralll.8R8 pokopa liliča

v Ljubl jan! (GlaSbili: OLO Ljubljana Iit . J4i61), kateri je bU objav_

1jell dlle 5 . lIIaJa 196 1 je bH pOllYan najemnik zelllljUč8 za grobnioo.

~t. 295 8Irnars PfIter, od!lOe!lO nj850"1 pra,,"' naelednlk!, katerih

bl"B1Uič8 Dl znal1O, z 05la801!1 objavlJ 8 D1.m " čaeoplsu "De lo· c'l 1I 1I 12 .

VI II. 1962 . da " roku 6 messoev pred1o!1Jo l' regl.st r llolJ o lieUne

o naJ8au prostora za grobnioo odllosllO "oda tra nijo lI.8g r obl'l) opr 8l'lo v kolikor lI!lj8l!111.e pogodbe ne r asiet rlrajo.

Najamna pogodba Ja bUa akl aIljaM II d l'\l!1l1o He m8l'5 (5 rab 295) dna

\:~;::~'. ,:1912 . I lIe.lj llča za g r obnloo odl108DO nje50"1 pravni ruu ladnlkl fa

l.ta po oa"obod1t,,1 nlao o8krbo't'aU prostor a , ki ja hU :..a radl .

popolDOID8 lIapui čan lD 5a j. bilo bU.1no dodaUti dny;am\\ 1llhr e_

1:::::::: kar ao aa bU ih!ljl aosadja 111 drUl>l ob1eko't'1l10 1 pokopnl1lča . ~ I pritoževali nad naure jaDoa tjo pr os tora. Za radi t .. ga je (lakr­

pokopaUlčs odredilo oeDlte" I:l8l:l'ObDe opr 8llla D8 pr oetor u !i t •

• CeD1tav j a opr a 't'l1a posabM kOlll1alja • katero j e imeno't'al .D.,."., nat KOlllunalnega podjetja -Zale· • O oealt". je bU aesta"_

pOBabaD lIap1aD1k dne 20. J .lI)6J , Vredno8t "" r obnloa tn na~obne

'P"" ~ ja lJo.ooo.-

za g r obnioo ja bUo odl!a l1o !lOV8llU _jamnikU Smucu Aloj :..u,

LjublJ8Ila . Bazan6ko"a }J dDe 1}.CI8ja 1963.

Znesek lJo.ooo.- je bU deponiran prl Upr a v' pokopalUiča Žal. il1 je

D8 J'tlzpolq o laatnllru 5l'obnlca p r oti pla čllIl atr o!ikov 't' znesku l }.ooo._

S:t. }}o/6}

LJubljaIla, dr. 1). 5 .196} Obveličen1:

l. RačuDOvode t'l1l TU 2 . Oakr bniJt't'o pokopa lliča

3. Arhiy

"

)

Komunalno ·pod jetje ~Ž81e~ Ljuhljana. 2alske c . 2

••

. ,

ZA P r 3 II 1 ~

C oddftji l"-oruJilllSo aa grobnico lit . ,zZ no s terem po;-<:opal i IU!u ~ Žnle~ •

Ila p O<'llagi 29 ln Jo ~lena pokopaH3ke(J!t reda Centl'olnogtt 1'0;-<:0-pal1.!1~a v Ljubl jani (Glasnik Oto Ljuhljane .!It. '54/61/). kateri je bil ohjav1jen dAe 5 . maj a 1961 J e blI pozvan najemnik zenlj l- · 3 ~a za grotmico ! t.)22 O~itelj Jerman odnoono njegovi pravni n ... s lednikl. kater l h b1v81 iMe nl :onMO , z ogla30~ objavljet'l1ra T •

~ a~opisu ~Dolo~ dno 12 . VIII 1962 . da T ro~ 6 mesocev pre dlo!i­jo T r eg1s t1'8cijo li s tine o noJ~u pro5tora za grobnico odnosno odo tranijo nagrobno opremo v kolikor naje~o poaodbe no registri­r ajo . • J

a jomna pog-odbe je b11e sklenje na u " ru!lno er:mm (groh • .,22) lete 191'5. ii(lje'!lrl I k ze:;lll jl1l~n za grobnico odnoano njegovi pravni nanledn1kl !e vaa lota po o tl vobod ltrl niso otlkr bovall prolltOl'a, · ki j o b11 z 'IraoH toga popolnoma zapuMen in ga je b110 nujno do­

deliti druger.ll 1ntor esen tu . ker !lO se bl1!nj l tlosedje ln drugi . oblokovalcl pokopallšča s talno pl'ito!avali naa neure jenoat j opro- ·

e tora. Zl'lraOi tege je os krbn1iitvo pokopalB~a 041'00110 cenItev na­grobne opreme n a p r ostoru /It . ~22 . Cenitev je opravila posebna

kombija '-':atero je imenoval De1ava ':1 s ve t KOIlllll81negs podjetJa , "Žale" • O cenl tv! je bU sestavljen poeeben zl'Ipi an1.1o: abe 10 . J .

196'5 . VreMost grobnice ln nagl'obne OPl'ellle je 140. 000.-

• e m.lj I !!.l!e za gro!m lco je bilo 04<.18110 novemu najo:uni1ru Ull9tna.~ Vi d i , I,ju'llj nna, Jlirslta 25 (hib 'Pi !!tl81l ) dne 19 . r V. 196 '5.

Zn oe ek 140 . 000.- j e -le pCY.'l11'8Il -pri Upr avi po':op91Bl!a Žele in

je na l'l'Izpolago la t> t nlltU grobnice proti p1 a !! ilu atl'oakov v zne&­' :\1 14. 000.-

St . 3eJ416'5 L1u 'llj ana, dne 1!.t.196'5

Cbve 1l~en1t

1. ~a~unovo<'lstvo Tu 2 . Oskrbni~tvo po'-': op811~l! a

'5 . ArhiT

~'nrbni!tvo -po~opalla~a

• .. 281e"

,~A': t- ~)

.... , ;(omune:ino po<1 jetje "Žale" Ljubljqne . f alska .c . 2

Z A PI , N I ;::

O oddaji zeoljHč ll za grohnico lit . $ 42: na I!ItBl"om pokopa11l1ču "Žalo" •

. Na podllllli 29 l n Jo člena pokopaU:'Ikega reda Centr alnega pok~ plll1!H!a v LJu 'lljani.(OIaanik OLO Ljubl jsna lIt . 34/61 ), kateri j e bU objavljen dne 5 , maja 1% 1 . je hU po:<:v8l'l neJemnl k zCl'lljHlč e

z a grobn ico lit . '542 • Hor-ak M. A • . oOO09n o njegovi pravni n881e4-ni k!, kater ih blvnl.Hlč e nl znano , z oglasom objavljen 1al v čao~' pl eu " Delo" dnc I2 . VIII. 1962 , da v roku 6 mesecev predlo!1Jo v regi s t r acijo lis tine o najCllllu p~etora za grobnico odnosno odstr~ ni jo nagrobno opremo v kol i kor najomne pogodbe ne registrirajo. Najemna PQ8"dba je bile skl enjena za dru!!1no Horak (arob . ,42) dne l. TI . I907.

Najemn1k zemlJ l~ča za grQbn1co OOnoono njegovi pravnl nasledniki . že ves leta PO oDvoboditvi niso Oskrbovali prostora- . ki J e bil za­r adi t ega popolnoma zopu1H!en i n ga j e bilo nuj !lo dodel1ti d rugctlll.l. i nte:re sent u . kol" so s o bližnj i soseCJ e ln dfUgi obi~k9Va1cl poko­pal1.'l i!a s t alno prltoževal l nad neurejenost jo prostora. Zeradi t ega. je oskrbnlltv~ pok opRli~~a odredllo cenltev nagrobnQ opreme na pro-

• s toru š t • .,42 . ~cm ltev je opravila posebna kor.lis1ja, katero je imenoval Delavski svet "= o=slnege podjetje Zale • O cenitvi je

bil se s tavljen poseben zopiso1k dne 20 • .,.196.,. Vrednoet grobnice i n nagrobne opr Q1llo jo 50.000.-. . Zmnl j i 6!!e . za grobnico je bilo oddano nOVQlnU naje:nnt ku Ros1ns Sonj i, I,jubljana . Ilirsk a 14 dne 1. aprlls 196.,.

Znesek '50 .000.- Je deponUan pr l Upravl pokopa1U!!a :t.;ale ln je na r.zpolaeo las t n i ku grobnioe proti pla.i': l1u stroš !~ov v znesku 5. 000.-

St. ,.,9/6.,

Ljubljana~ dne 1. r V. 196.,

Obvešl!\ onl.

Oskrbn i štvo pokopali1! ~ a

I~' • ' al'7 ' L. ._~

) l. R9čunovods"tvo TU 2 . Oskrbl 1!tvo pokopall1!!!a ,. Ar h lT

Documem 1. Image 60/ 12

, . 'C o!lUllal no podjetje ~Zel(' ''

Ljubljana, Za!ske c,.2

ZAPI S !< I K

o oddaj i zom1ji1iča ~ grobnico š t. :561 na otarem. pokopališču .. Želo".

Na podlagi 29 in '30 člena PO~:OPallllkoga reda Centralnena pokopaUšle v Lju~ljsnl (Glas nIk OLO LJubljnn9 št . '4/6l), kateri j e b 11 obJ~ lJen dne 5.maja 1961 je b11 pozven naje~1k zem1jUča za grobnico . 1i.t. 361 Konr8('l Zaff odno~no njegovi pravni naslednik! , katerih . ZCI!!- .

l ji3!e ni znane, z oglasom objavljenim ., časop16u "Dolo" dne I Z. VIII. 1962 , da v roku 6 mesecev predlotijo v regis trac1Jo listino o najQooo !:lU prostora za gl'Otmlco odnosno.odetranljo nagl:'Obno opre=:ao v kol ik or najemne po~be na registrirajo.

- -lJajer=na pogodba Je b11a sklenjena za drui'!1no ZaN' (grob . 361 ) dne 14. ' . 1 910 . ;:oJ o= 1.k zem1jt Ma ze gr-obnl00 odnoeno njegov! pre:rnl naslednik ! !e VII8 \"'" tRI osvoboditvi niso _oskrbovali pros tora za _

r adi tega J e b11 POPOln0l!t8 zl'lpuščen in ga je bilo nu jno dodeliti . drugcmu i nteresentu, Ite" so se bližnj i soeedje 10 drugi obiBkovB1-e i pol<opalUa. stalno pritoževali na:! oeureJenostjo prostora. z... redi tega je Oskr bnUtyo pokopali1H!e O<1roed110 een1tev nagrobne o. preme .na prostoru §t . ~l. Cen1t8'7 je opr8V"11a poacbna komisiJe.

katero j e 1m.OllOya1 De1!**i 8Yet KOIIlUlla1nega pod~~~e "ž~e" • 8 cenit Yi je bil ses tavljen poaebec zsplon1k dne 2'0 • ., . 196.,. Vrednoet grobnico in nagrobne . opre_ je 1.~.-.

Zemlji!H!e.'118 grobnico je bilo Ol2dano novemu. najel:l%"liku Mavec Franju Lju~ljana, J.I ~i~;-8ka 107, dne S.maja 196'5.

Znesek din 1.000._ je 1)11 depon1r1lO prt Upravi pokopalHl!a Žale in

je na . ra2Pol ago laetniku grobnice proti plačilu etrolikov v znesku din 2 .oClO.-

~t. '18/6'5

Ljubljanat dne 8 .5.196'

Olwešl!en1t l. Ro~unovodetvo TU 2 . 08k~bni§tvo pol{opalUl!o ,. Arhiv

Document 1. lmage7Qf 12

Oskrbnl§tvQ pol:opal.1.šl!e ~ Žale"

. ~'---*- )

Komunalno podjet je "~ale~ Lj u',ljrma , ::;al llka :: . 2

ZAPIS!1 IK

o odd oJl . zemlji~ča za ~obnico ~t. 362 na starem pok opaliAču ~ Žale" •

Ua podlagi 29 in 'o člena pokopal1.llkega reda .ContrGlnega poko­pali1lčll v LJu·ll janl . (Ol aanik OLO Ljublj ane .!i t. '4/61 ) , kateri je bll objavlj en dne S. maja 1961 je bll pozvan najer.'ll'lik zomlj11\č a . za grobnico li t. ,62 Rath,vi tez odnoano njegovi prevni nasledni­ki , katerih "ival1.!ič~ ni znano. Z o81asom objavljenim v ča'Joplsu ~ Delo~ dne 1 2. VIrr .l962 . da v roku 6 mesecev predl ožijo v re11. ... s t r acijo listine o najemu prostora za grobnioo odn08no odatrani~ j o na~bno opromo v kol i kor naj emne pO/lOdbe . ne re8istrirajo .

liaje!>ltl.a pogodba j e bil a alUenjcna za družino Roth (grob . ' 62) dnc l6. VI I.1910. Naje-mik zem1jBča :/la grobnico odn08no njegovi pravni nasledniki že vsa leta po osvobod i tvi niso oskrboval i pros tora, ki je hil . zaradi tega popolnOIla zapuAčen in ga. j e bll0 nu jno d~el1t1 dru­

ge!!IU in tereeentu, k er so ss bližnj i sosedj e in d:rogi obisksvalci pokopali §č a s talno prito!evali nad. neurejenoat jo prostora. Zaradi tega je OskrbnUt vo pokopa1Uča. odred ilo cenitev na.grobne opreme na. pr ostoru §t .. 362 . Ccnitev je oprav il a posebna komisi ja I

kstero j e imenoval DelaVSki svet Komunalnega pod jetja . "OOe". o· cenitvi je b11 sestavl j en poseben zaphn l k . dno 20 . '.196 , • Vred­nost gro~ice ln nagrobne opreme j e 1 0. 000.-

Zemlj i M e . za grobnico je bll0 oddeno novemu naj emnilru 'a koU'! Karlu Ljubljana, i::arlmka c .l • Zneoek 1i n 10 . 000.- je deponiran pri . Upr avi po:{opaIHča Zale in je Jla razpolago 1a(ltn iku gr .... bnice pro­ti plač ilu strOškOV v znesku 2 .000 .-

Št. 19'/6 ~ Ljuh1j nna. dne 6 . IV . 196,

Obve§čenl ,

l . Računovodstvo Tu

2 . OskrbnUtvo po:,opa111H!a ,. Arhiv

IOOCumem 1. Ima{,le 8 of 12

Oakr bn15tvo pOkbp8li§ča

I ~~,

, !Comuna1no-pod Je tje 1Že.1o"c Ljublj8lls. "'ataka c . 2

Z A PI S N I K

o oddaj i zom1j i 1!l!a za grobnico š t. ?l1l-lS na novem po~opa1 1!iču

"Zale" •

Ne. podlag! 29 1n Jo člena pokopalHI,ega reda Central!:1.ega pok~ pall1iča "žal,," v Ljublj ani (Gla:mi k Oto Ljubljana 1!t. ,}4/61 ) , k ateri je bil objavljen dne ~ . l'Il.aj. 1%1 je bil pozvan nejam-n i k zeml jišIla za grobnico !St . N/ I-l6 Laosnik lhldolf'. !.1aribor. " Koro!!1!eva c . oonosuo n jegovi pravni nasledni ki, katerih blval1-lH!e ni znano. Z ol".las om objavljenim v čMopl:JU .. Delo" dne I2.VIII . 1%2 , da v roku 6 mesecev prodlož l j o _v r egistrac i jo listina 0 _ naj<!;:rU prootors za grobnico odnosno odatr~ljo nagrobno opremo v koln-or najemno pogodbe ne registrirajo .

NajO:!ll'ltl po$dbe j e · bile skl l!njen e ze družino !,Q9on l t.: (r,rob. l:/l-

16 ) <ln e :8. 9 .19'''. ·~aj e:!ln.1k zem1j li'i č a ze grobnico odnosno njegovi pravni naale (,n1ki !e vea leta po osvobod itvi ni ao oskrbovali prostora, ki je bil zaradi tega popolooru!o zapu1:ičcn in ga je b110 nujno dodel1ti dru­

gemu interegentu.l~er so ae b11!nji 80sedje in drugi ob1a'( ovale1, pokopa11 1:ič a s talno pr1tofevall nad neurejenoatjo prost ora. lar.; d i t ega je OakrtmUltvo pokopalUča odred ilo eonltov nagrobne o... preme na prostoru N/I-16 . ";en1tev je opravila posobna kot!lle1Ja,

kater o je ir:lcnoval Delavski svet Koo.malnegll podjetja , "ia1o~. O cenitvi j e b11 s eat!IVl jen poseben zapi s nik dne 20 • .,.196.,. Vred­nost grobni ce in nagrobne opreme je 20. 000.- •

• orJlj1š 1!e za grooolco je b110 oddano nove:llU M,j e:miku Rojim! J os i pu iz Lju?~jnne. Cankarjeva' dne 27 , I V.196 , .

Znee c ': 20. 000.- je deponiran pri Upr avi po!~opa1Hč a Žale in j e nil razpolago las tniku grobni ce pr oti pl~č llu stroškov v ~es~

din 2. 000.-.

Št. '10/6,

Ljubljana, dne 27. JV.I963

Obve§1!eni1 l. Računovodstvo TU

2 . Oakr bnH tvo po'cop "l i!!1!a ., . Ar h iv

IDocumem 1, Image 9 of 12

,-oelc~1štvo ~~palillČtl

L LP;;~ )

• KOJamll1no podjetja .. 2610" Lju::.ljana, Žllls ka c . 2

o odcJaj l zellljl !1ča za grobnico !i t. 1111- 36 na nove:ll dolu poko­palUl!a "Žol o" •

Ne podlagi 29 ln ~ člena pokopal1!1kega reda .Centrsl.ncga po'kopallll! e v LJu'.ljani (Glasnik a LO Ljuhlj!lD:& !It . '4/61), kat eri ja bU objav­lJan dne 5, IIIIlJa 1961 Je b11 pozvan naj &'l'.ni k 1\ellIlJIMa_ u grobnico !It. flIl-:56 (lr. St andocher J oelp . Ljubljana, !/UllOka u1.8 • odno&no nJes ovi pravni nasl ot1n1kl, keterlh blvalHH!'e nI . zmlrlO. Zo81l1.!1o!!l objavI obJavljcn1lll v časopisu "Delo" dne I2.VIII. 1962, da v roku 6 llleeee_ prodl oUJo v re tt1atraeijo listine o najemu proatora ze grobnico (K\ooo

noano od.trMIJ o nAgrobno opremo v kolikor n aJer:no pogodbo ne regi­strirajo. Nl!lje!lKl8 pogodbe Je bU. sklenjena za d:rutino (lr.Stondocher ( grob. NIl-~ )dne " . 'lII . 19% . H

rraJemnlk zer.!lJ l 1U! a za grobnico odnosno njegovi pravui nasledn1ki le vs a leh po osvobod1tvi n180 oakrbo'l"all _prostorq Id j . h11 . zarad i tega popolnou zapu§!!en 1n ga je hilo nujno 1I~.11t1 1I~

l!';elel l :: t ereeenta, ker 80 s e ~l1žnj l eoaellje in 1I~ oh1BkoYalcl . pokopalHl l!a s talno pr1to!evall nM neurejenost jo prostore. :l~.

lii t e8s je OskrhnUtvo po!l:opalllča odredilo cen1tev nagrobne opre­

me na prostoru I t. lV1-~ • Cenitev je opravUa posobna l:omls1ja k atero je Il11enoval Dslavski svet Komunalnoga podjetja . "2ale- • O

cen1tvi I. hU . estMljen poseben zaplenU:: (Ine Zo. III . 196, • Vrednoat grobnl~ in nagrohne oprellle je brez vrednosti .

Zeml jU!!e za grobnIco je bil o oddano nove:lll aajllr.lnI'.nl !Cunstelc !Jarj8ml , Lju!)ljma, Pleter§n1.ltcwa U dne 16 . rv . 196, •

t- • • 198/6.,

Lj ubljana , dne 16 . 4. 196.,

O~s!l!!onI I

1. Ra!!unovolletvo Tu

2 . 0skrbnI !1tvo pok opa11~ča ,. Arhiv

DOCUmenI 1, Image 100112

oay:mI!1tvo lIo~opol1!!!a

( - ~'al~ ,

Documem 1, Image 1 0/ 20

Program vzdrževanja pokopališč za feto 2004

Robert Martinčič , dipl. ekon. Direktor OE pokopali~ka dejavnost

UJ