Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih · Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Letnik XXIŠtevilka 5

Junij/Julij 2013

Vi sprašujete - mi odgovarjamoZdravstvena nega in oskrba hudo bolnegastanovalca v domu starejših občanov

ICNJudith Shamian je postala nova predsednicaMednarodnega sveta medicinskih sester (ICN)

Moč za spremembe - medicinskesestre in babice smo v prvihvrstah zdravstvenega sistema

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

2 I UTRIP Junij 2013

Spoštovani avtorji prispevkov in oglaševalci!Prosimo, da prispevke in obvestila,za katere želite, da jih objavimo vUtripu v naslednjem mesecu,pošljete na elektronski naslovuredništva Utripa [email protected] najkasneje do 20. vtekočem mesecu.

PrispevkiPrispevki, ki bodo prispeli pozneje,bodo objavljeni v poznejšemterminu, oziroma sploh ne, če nebodo več aktualni ali ne bodopripravljeni in oddani v skladu znavodili za objavo.Prispevke bomo lektorirali.Lektorirali ne bomo najavstrokovnih izobraževanj in plačanihobvestil oziroma oglasov, razen četega ne boste izrecno zahtevali.Dovoljujemo si, da predolgeprispevke krajšamo. Prispevkov ne honoriramo.Obvezno napišite naslov prispevka,rubriko, v kateri želite, da jeprispevek objavljen, ime in priimekavtorja besedila ter fotografij. Prispevki naj bodo napisani vprogramu Word, pisava Ariel (12) inpresledek med vrsticami 1,5.Zaželeno je, da prispevki niso daljšikot 5000 znakov (oziroma 90 vrstic).Ime datoteke naj se začne zimenom rubrike (kamor prispeveksodi) in nadaljuje s skrajšanimnaslovom.Prosimo, da pri poimenovanjudatotek ne uporabljate šumnikov.

Če ste k prispevku priložili digitalnofotografijo ali dve, naj bo prispevektemu primerno krajši.Prispevkov, ki so bili že objavljeni vdrugih medijih, ne bomo objavili.Za vse trditve v prispevkih soodgovorni avtorji sami, zatoobjavljamo le prispevke spodpisanim polnim imenom inpriimkom. Prosimo, napišite namtudi naslov in telefonsko številko,na katero vas lahko pokličemo, čebomo imeli vprašanja v zvezi zobjavo prispevka oziroma oglasa.

FotografijeDigitalne fotografije naj ne bododel prispevkov v Wordu, ampak najbodo oddane kot samostojnepriponke – ne v Wordu (jpg idr.).Fotografije morajo biti kakovostne,ker jih sicer ne bomo mogli objaviti.Prosimo, da so fotografijeopremljene s podnapisom (vsebujenaj kraj, čas dogodka in imenaoseb, če jih ni več kot sedem) inimenom avtorja.Podnapis naj bo sestavni delprispevka v Wordu.

OdmeviOdmevi na prispele članke oziromaprispevke za rubriko Prejeli smo solahko dolgi največ 1500 znakov. Česo daljši in jih ne krajša avtor, jihkrajša odgovorna urednica. Neobjavljamo odmevov z žaljivimi inneresničnimi vsebinami.Objavljamo samo odmeve članic inčlanov Zbornice – Zveze.

IzobraževanjaNapovedi izobraževanj objavimo vobrazcu, ki je na voljo na spletnistrani. Na spletni strani Zbornice –Zveze pa objavimo celotenprogram izobraževanja.Brezplačno objavimo samoizobraževanja, ki jih organizira alisoorganizira Zbornica – Zveza(strokovne sekcije, strokovnadruštva, Center za strokovni,karierni in osebnostni razvoj,delovne skupine Zbornice –Zveze…).Vsa izobraževanja pravilomaobjavimo samo v obliki obrazca(izjema je kongres Zbornice – Zvezeali mednarodni kongresi), celotenprogram pa na spletni straniZbornice – Zveze. Plačane oglaseobjavimo v obliki, kot jo zahtevaplačnik. Izjemoma so možnekompenzacije – objava oglasa vzameno za kotizacije.

Napovedi interesnih dejavnostistrokovnih društevobjavimo v obrazcih, ki so na voljona spletni strani Zbornice – Zveze,ali pa na običajen način, vendar jeobseg omejen na 1/3 strani vUtripu.

Prosimo za čim manj kasnejšihpopravkov poslanih besedil inprogramov izobraževanj.

Mnenja o uredniški politiki Utripa,predloge za nove rubrike idr.sprejemamo po elektronski poš[email protected].

Navodila za objavo prispevkov, obvestil in izobraževanj v Utripu

UTRIP Junij 2013 I 3

strokovno informativni biltenZbornice zdravstvene in babiškenege Slovenije – Zveze strokovnihdruštev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije.letnik XXIŠtevilka 5, 2013

GLAVNA UREDNICA:Darinka Klemenc

ODGOVORNA UREDNICA: Biserka Marolt Meden

UREDNIŠKI ODBOR: Irena Kešič, Tatjana Nendl, Ksenija Pirš, Veronika Pretnar Kunstek in Monika Ažman po položaju.

NAKLADA:16.000 izvodov

NASLOV UREDNIŠTVA:UTRIP, Ob železnici 30 a, Ljubljana, T. 01/544 5480, F. 01 544 5481

TRR ZDMSZTS pri NLB,posl. Tavčarjeva 7, Ljubljana, številka: 02031-0016512314

OGLASI: Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društevmedicinskih seter, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije.T.01/544 5480, F. 01 544 [email protected]

OBLIKOVANJEBETON & VRBINC Co.Ulica miru 6 c, 1000 LJUBLJANA

PRIPRAVA ZA TISK:STARLING, d.o.o., Opekarska cesta 38, Vrhnika, T. 01/ 7557-850, e-mail: [email protected]

TISK:Tiskarna POVŠE, Povšetova 36 a, Ljubljana,T./F. 01/ 2301-542, e-mail: [email protected]

SPLETNA STRAN ZBORNICE –ZVEZE: www.zbornica-zveza.si Utrip (Online)

ELEKTRONSKI NASLOVUTRIPA: [email protected]

SPREMEMBE V ZVEZI ZNASLOVI POŠILJAJTE NA: [email protected]

ISSN1581-3738

Revija izhaja 9-krat letno.

Datum natisa: 10. 6. 2013

Fotografija na naslovnici: Josip Meden

UTRIPUVODNIK4 Nagovor na slavnostni akademiji ob

mednarodnem dnevu medicinskihsester in mednarodnem dnevu babic10. 5. 2013, Brdo pri Kranju

DELO ZBORNICE – ZVEZE6 Dogodki na Zbornici – Zvezi v maju

20138 9. kongres zdravstvene in babiške

nege

9 Rezultati evalvacijskega vprašalnika zaudeležence 9. kongresa zdravstvene in

9 Moč za spremembe - medicinskesestre in babice smo v prvih vrstahzdravstvenega sistema

10 Razpis za volitve članov izvršnegaodbora strokovne Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vsocialnih zavodih

10 Razpis za volitve Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vendokrinologiji

11 Nagovor gospe Silve Vuge

VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO12 Zdravstvena nega in oskrba hudo

bolnega stanovalca v domu starejšihobčanov

13 Strokovni nazivi in znanstveni nasloviter uporaba kratic v zdravstveni inbabiški negi

ŽIVLJENJE MEDICINSKE SESTRE14 Minute z Marjetko Košir

ICN15 Judith Shamian je postala nova

predsednica Mednarodnega svetamedicinskih sester (ICN)

16 Utrinki z zasedanja v Melbournu

EFN16 98. srečanje generalne skupščine EFN,

11.−12. april 2013, Bruselj 16 Materinski dan in dan medicinskih

sester 2013

ETIKA17 Razmišljanje študentke o etiki in

odnosu do pacientov, zlasti o pravicido njihove zasebnosti

PREDSTAVLJAMO VAM18 Karierni sejem, zakaj pa ne?

PRIDOBIVAMO NOVA ZNAJA19 Kakovostna zdravstvena nega v

zobozdravstvu od otroka dostarostnika

21 Okužbe pri hematološkem bolniku22 8. simpozij o ranah: Konzervativno in

kirurško zdravljenje okuženih mehkihtkiv in kosti

IZ DRUŠTEV23 Priznanja DMSBZT Celje 26 Izlet - Andaluzija, 14. 9. – 20. 9. 2013,

DMSBZT Celje27 Podelitev priznanj in volilni občni zbor

SDMSBZT Koper 30 Ohranimo sledi, DMSBZT NM31 Spoznavanje refleksnoconske masaže

stopal 32 Ogled Vrhnike in odkrivanje vrhniških

biserov 23. 4. 201333 Razstava likovne skupine DMSBZT

Ljubljana34 Pohod DMSBZT LJ Trenta - Krn -

Batognica - Tolmin35 Povzetek vsebin seminarja s področja

zdravstvene nege in oskrbe starostnikaDMSBZT LJ

ŽIVIMO ZDRAVO36 Antioksidanti: garancija zdravja? Ali?

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL38 Mednarodna konferenca »Z znanjem

do razvoja in zdravja«39 Slavnostna akademija ob 20-letnici

Fakultete za zdravstvene vede40 Inavguracija dekanice Fakultete za

zdravstvene vede Univerze v Mariboruizr. prof. dr. Majde Pajnkihar

IZOBRAŽEVANJA 44 - 45

NAGRADNA KRIŽANKA TOSAMA 44

Vsebina


Spoštovani gospod minister TomažGantar, kolegice in kolegi,dobitnice Zlatih znakov Zbornice –Zveze, prejemnica nagrade AngeleBoškin za življenjsko delo, cenjenigostje, v veselje in čast mi je, da vaslahko nagovorim na najboljslovesnem dogodku, ki ga vsako letopraznujemo ob obeh mednarodnihdnevih. V soboto, 5. maja, smopraznovali mednarodni dan babic, tonedeljo, 12. maja, pa praznujemomednarodni dan medicinskih sester.Praznujemo tudi danes, saj smouspešno zaključili 9. kongreszdravstvene in babiške nege Slovenijez mednarodno udeležbo, ta večer pabomo slovesno podelili naša najvišjapriznanja. Vesela sem, da smo kljubtežkim časom povezani inupravičeno ponosni na svoje delo.

Najprej vsem iskrene čestitke obnašem prazniku, ponesite jih tudi vvaša delovna okolja.

Danes želim izkoristiti priložnostprisotnosti ministra, predvsem pamožnost podeliti z vami, spoštovanekolegice in kolegi, nekaj zadev, ki senas vseh zelo dotikajo. Odprtihvprašanj, ki jim ne vemo odgovora,pa bi ga želeli, da bi lažje opravljalisvoje poslanstvo ali samo službo, čehočete, je veliko. Gre za položaj, zarazvoj stroke, za naše mesto v družbi,za umeščenost v sistemuzdravstvenega varstva, za kakovostživljenja medicinske sestre in babicenasploh. S tem je tesno povezanatudi kakovost in varnost našega dela,torej izid zdravstvene obravnave zapaciente. Kdo smo medicinske sestre,babice in zdravstveni tehniki v našidržavi, kje smo v sistemu, kamgremo, ali nas potiskajo drugi,močnejši od nas, kakšna sopričakovanja, vidik pacientov,sodelavcev, države, politike od našeprofesije – in tudi nas samih.

Moto, ki smo ga izbrali za topriložnost, se glasi: »Moč zaspremembe - medicinske sestre inbabice smo v prvih vrstahzdravstvenega sistema«.

Moč medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov je v znanju,

proaktivnem delovanju, povezovanju,spoštovanju in sodelovanju takoznotraj stroke same kot z drugimistrokovnjaki, ki skupaj sestavljamozdravstveni sistem v državi.Spremembe so del našega življenja,edina konstanta tako naprofesionalnem kot zasebnempodročju. Vsakodnevno velikoposlušamo (in govorimo) oekonomski, politični krizi in tudikrizi vrednot. In potem ospremembah vrednot, kar bi šenajbolj ustrezalo našim hotenjem poboljšem jutri, saj sta zdravstvena inbabiška nega izrazito etični disciplini.Tako nas drugi del letošnjega mota»Moč za spremembe« nagovarja kuporabi svoje moči za spreminjanje –v našem primeru lastne stroke in stem zdravstva nasploh v smeri boljhumane, še vedno visoko strokovne,kakovostne in varne zdravstveneobravnave. Gre za ohranjanje vsajtega, kar imamo, ob izboljševanjudostojanstvenega sobivanja tistih, kistrokovno skrb nudijo in tistih, ki jopotrebujejo. Spoštljiv odnos dosočloveka zagotovo ne stane, pomenipa veliko, četudi je morda obreševanju krize predvideno, upajmo,da ne preveliko, rezanje v že takoskromen zdravstveni kolač.

Ob tem smo ponosni na izideanket o izkušnjah pacientov vakutnih in psihiatričnih bolnišnicahmed odraslimi pacienti v letu 2012 vSloveniji, ki sta pokazali, da sopacienti najbolj zadovoljni prav zdelom medicinskih sester. Tudivseevropska raziskava Trusted brand2013 je pokazala, da so medicinskesestre na drugem mestu najboljzaupanja vrednih poklicnih skupin,takoj za gasilci. To zaupanje, ki smoga s pacienti gradili dolga leta, jeizjemno dragoceno.

Motu letošnjega leta smo poleg»moči za spremembe« dodali, dasmo medicinske sestre in babice vprvih vrstah zdravstvenega sistema.Sporočilo je močno. Želimo si, da biga slišali tudi kreatorji politik, šeposebej zdravstvene, čepravzdravstvena politika išče rešitve v

drugi smeri. Tako si zdravniškeorganizacije pospešeno prizadevajoza koncentracijo dela inodgovornosti v medicini, kar nasoddaljuje od modela integriranezdravstvene oskrbe, kakršna jepacientom zagotovljena v razvitemsvetu. Na prepihu je celo naša vloga vreferenčnih ambulantah, na kateresmo ponosni in so jih pacienti leposprejeli, zdaj pa so za te ambulantepredvideni mladi brezposelnizdravniki. Tako slišimo. Vse tonačenja zaupanje ter medosebne inmedpoklicne odnose v zdravstvu. Alikot je včeraj povedala predsednicaDMSBZT Pomurje Daniela Mörec vodličnem intervjuju za »Vestnik: »Vskrbi za sočloveka nas ne bo ustavilnoben sistem. Priborili smo si nekstatus, a še vedno nismo v prvihvrstah zdravstvenega sistema«. Samadodajam: Zavedati se moramo, da sekolo razvoja nikoli ne vrti nazaj.Včasih moramo sicer stopiti koraknazaj, a že v naslednjem trenutkubomo naredili dva naprej - tega nimogoče preprečiti. Razvoj je tudi vrecesijskih časih neustavljiv.

Pozorno spremljamo ukrepevlade in nestrinjanje mnogih,vključno z ministrom, znapovedanim zvišanjem DDV, kar bozdravstvo še podražilo. Bojimo sepriročnega ukrepa zmanjševanjaštevila medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov in nižanjastopnje izobrazbe prisotnih obbolniški postelji, v ambulanti, vdomu starejših občanov, saj topredstavlja največjo nevarnost zazdravstveno obravnavo in varnostpacientov oz. stanovalcev v domu.Opozarjamo na nujnost ohranitvesedanjih kadrovskih normativov vzdravstveni in babiški negi, saj bitisto, kar bi ta trenutek zzniževanjem standardov privarčevalazdravstvena blagajna, morale za cenozdravja plačevati še generacijepacientov. Dodatna tveganja prinašaodločitev zdravstvene politike, da izsistema regulacije izvzame zaposlenev zdravstveni negi s srednješolskoizobrazbo. Zbornica - Zveza si je

Nagovor na slavnostni akademijiob mednarodnem dnevu medicinskih sester inmednarodnem dnevu babic 10. 5. 2013, Brdo pri Kranju

UVODNIK


Darinka Klemenc

izjemno prizadevala, da bi licenceostale za vse - zaradi varnostipacientov in strokovne varnostizaposlenih. Vendar se je zdravstvenapolitika , žal, odločila drugače.

Zbornica – Zveza je že leto dni vpričakovanju podaljšanja javnihpooblastil. Upamo, da boministrstvo za zdravje to čim prejuredilo, saj med drugim stojijostrokovni nadzori, prav takospecializacije, za katere že leta nipolitične volje. Toda pacienti bodoob skorajšnjem prostem pretokuzahtevali tovrstno izobražene inusposobljene medicinske sestre, alipa si bodo za zdravljenje izbralidržavo, ki zagotavlja ustrezno številoustrezno izobraženih medicinskihsester.

Kot najštevilčnejša skupinazaposlenih v zdravstvenem sistemupričakujemo tudi ministrovopovabilo k posredovanju pripomb knapovedanemu sprejetju Zakona ozdravstveni dejavnosti ter podporoob vložitvi Zakona o zdravstveninegi, ki je že napisan. Pričakujemo inzahtevamo večjo moč pri kreiranjuzdravstvene politike. Nedopustno je,da ostajamo ena redkih držav v EU,kjer stroki zdravstvene in babiškenege nimata lastnega zakona - imajoga celo države bivše skupne države.In ki nima formalnega predstavnikastroke na resornem ministrstvu.

Zbornica Zveza si želi sodelovatipri oblikovanju zdravstvenepolitike in zakonodaje v državi.

Enako si bomo še naprejprizadevali za razvoj izobraževanjain za ustrezne kadrovske normative.V številnih raziskavah je dokazano,da obstaja statistično značilnapovezava med številom ur, ki jihimajo medicinske sestre na oskrbnidan na pacienta in merjenimiindikatorji kakovosti, kot soumrljivost, okužbe, podaljšana aliponovna hospitalizacija, padci,razjede zaradi pritiska in drugikazalniki kakovosti, vse v velikoškodo pacienta. Smrtnost je bila za 6odstotkov večja na oddelkih, kjer sozmanjšali število medicinskih sester.Odkrili so tudi močno povezavo medstopnjo izobrazbe in izidi obravnavepacienta. 10-odstotno povečanjestopnje izobrazbe medicinskih sesterna univerzitetno raven je zmanjšalosmrtnost pacientov v bolnišnicah za4 odstotke. Na kardioloških oddelkih

se je pokazala za skoraj 5 odstotkovnižja smrtnost pri pacientih, ki so jihobravnavale medicinske sestre zuniverzitetno izobrazbo, opozarja izr.prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanjaVisoke šole za zdravstveno negoJesenice.

Spoštovani, želeli bi obvarovatizdravstveni sistem pred razgradnjotistega, kar se je v več desetletjihizkazalo za dobro, in kjer smoključno vlogo odigrali na področjuzdravstvene in babiške nege (recimosistem patronažne službe, preventivana splošno). Odpirata se hrvaški inza njim srbski trg, šole navisokošolskem in srednješolskemnivoju izobražujejo veliko mladih, kijim ne bo lahko najti zaposlitvenepriložnosti. Brezposelni medicinskesestre, babice in zdravstveni tehnikiso naša realnost že danes, prav takoekonomske migracije. Ob tem pa vslovenskih bolnišnicah na osnovikategorizacije konstanto primanjkujemed 20 in 30 odstotkov medicinskihsester, zlasti diplomiranih.

Ker nas je tako malo, nas v državikonstantno napačno preštevajo - karvse skupaj – zdravstvene tehnike indiplomirane medicinske sestre.Vsake toliko časa pristojneobveščamo, se v dokumentih instatistikah doma in po svetu navajanepravilno število medicinskihsester v Sloveniji. Ko nas zunajdržave preštejejo prav, se izkaže, kotse je včeraj izkazalo na kongresu:Mervi Jokinen, predsednica EMA,nas je spet spomnila na to: po številumedicinskih sester smo v javljanjuizvajalcev v dobri sredini, v resnici pačisto na repu EU, za vsemi drugimi,precej manj razvitimi državami (npr.zadnjo Romunijo). Ob preštevanjukadra, šolanega po EU Dir36/2005/ES, pride na 100.000prebivalcev borih 200 medicinskihsester. Kar je več kot zaskrbljujoče.Ob tem ni nobenega posluha, da bipo desetih letih ponovno narediliprojekcijo potreb po kadrih. To nasresno skrbi.

Kaj lahko s svojo izobrazbo inusposobljenostjo ponudimoslovenskemu zdravstvu, saj smodolžni sodelovati pri reševanjukrize?

Veliko. Tako smo pripravljeni, oburejeni zakonodaji, na prenos inprevzem kompetenc, za katere smooz. se lahko usposobimo. Številne

razvite države so tako izkoristile velikpotencial zdravstvene in babiškenege, sistemi so se optimizirali,pacienti so bili z delom medicinskihsester izjemno zadovoljni, ponekodcelo najbolj. S tem bi pomagalipreobremenjenim zdravnikom,skrajšali čakalne dobe, še posebej naprimarnem nivoju. Pospešeno jepotrebno delati na referenčnihambulantah, lahko bi vodilisamostojne posvetovalnice zakronične paciente ali jih, podobnokot v referenčnih ambulantah, nanovo odkrivali in usmerjali kzdravnikom, ko bi bilo potrebno(npr. v ruralnih predelih, v domovihstarostnikov); za nekatera področja(npr. anestezijo) smo že podalipredlog za formalizacijo deladiplomiranih medicinskih sester, kiga neformalno že izvajajo, a ni bilovolje po sodelovanju. Zagotovili bi ševeč koordinacije delovnih procesov,;izvajanje storitev male travme,manjših kirurških posegov, oskrbaenostavnih poškodb, izvajanjediagnostično terapevtskih posegov,umestitev babic na teren (porodi nadomu, presejalni testi – PAP); večpreventivnih storitev v patronažnidejavnosti, več neposrednegasodelovanja z družinskimzdravnikom na terenu; samostojneposvetovalnice za vodenje pacientovs kroničnimi obolenji, predpisovanjeortopedskih pripomočkov, nekaterihzdravil pri pacientih z urejenimikroničnimi obolenji in sevedaspecializacijah ali dodatnih znanjih.Ponekod znanje že imamo, drugod zato rabimo leto, največ dve leti, kar jekratkoročen vidik reševanja krize.

Naj bo dovolj, naj zaradiresnosti trenutka ne ostane grenakpriokus, da smo kljub slovesnemurazpoloženju veliko govorili otežavah. A želeli smo izkoristiti talečas, prisotnost ministra, vseh nas,ki moramo stopiti skupaj. Morda seporodi kakšna dodatna ideja priiskanju rešitev in premagovanjuovir, morda se prebudi kakšna željapo sodelovanju. Tako, prosim,vzemite današnji nagovor. Hvala zaposluh, za podporo inrazumevanje, da smo Zbornica –Zveza mi vsi in da je naša situacijanaše skupno delo in skupnaodgovornost.

Praznujmo dostojanstveno,samozavestno in ponosno.I


DELO ZBORNICE – ZVEZE

Dogodki na Zbornici – Zvezi v maju 2013Maj je (poleg tega, da je mesecljubezni in belih ivanjščic) tudimesec medicinskih sester in babic.Najprej praznujejo babice - 5. maja innato medicinske sestre - 12. maja;tako po vsem svetu praznuje namilijone naših kolegic in kolegov.Iskrene čestitke. Tudi pri nas smotradicionalno obeležili najvažnejšanaša dneva; najprej na Šmarni gori–babice, nato vsi skupaj: dva dneva zizobraževanjem, torej s kongresom,na koncu s slovesno akademijo.Dostojno so praznovali tudi poregijah, več v drugih poročilih. Takosmo se želeli pokloniti samim sebi,torej vsem medicinskim sestram,babicam in zdravstvenim tehnikomza njihovo profesionalno skrb, šeposebej najbolj zaslužnim, ki s(m)ojih izbrali med tisočimi dobrimi innajboljšimi, jih predlagali za najvišjapriznanja Zbornice – Zveze.Zadovoljni smo tudi, da smo letos žečetrtič podelili nagrado AngeleBoškin za življenjsko delo, ki jo jeprejela gospa Silva Vuga. Kaj je bilotisto, kar je posebej dalo slovesnipridih majskim dnevom? Uspelikongres? Slavnostna akademija, ki jije letos prisostvoval tudi ministerTomaž Gantar? Izbira Kongresnegacentra Brdo, kjer smo se vsi dobropočutili (ob čisto prijaznih stroških),organizacija z lastnimi močmi in viri?Neugoden čas, ki nas je bolj zbližal?Hvala vsem, ki ste vdahnili dušomajskim dogodkom, četudi stemnogi praznovali na delovnihmestih.

Težko bi ob tem malce boljslovesnem vzdušju dodajali, kaj vse seje v maju dogajalo v naši državi; nitipobeg in predaja neke nekdanjedirektorice Vegrada, fiskalno pravilov ustavo ali ne, grozeča trojka izBruslja, zvišan DDV, znižanje plač,..naj ne pokvarijo optimizma, ki ga vsipotrebujemo, da pričakamo prvelastovke zniževanja pritiskagospodarske krize, ki nas po malempotiska v malodušje, nekatere že tudiv veliko stisko. Naj se končajo žeenkrat bančna zmeda, političnanesoglasja, ustrahovanja ljudi kar napočez… živimo v res lepi deželi,obdarovani z naravnimi lepotami, šeposebej maja je narava čudovito lepa.Izkoristimo, kar imamo. Tudi ves maj

smo veliko delali, v službah, doma,študirali za izpite, obdelovali svojevrtičke, … Na Zbornici - Zvezi nam,verjemite, ni manjkalo dela: Hvalavsem, ki razumete, da je pestro tudipri nas, da pomagate, nas spodbujate.Hvala vsem za vse to, zdržimo šemalo, saj bo kmalu poletje…

5. maj Mednarodni dan babic je Sekcijamedicinskih sester in babicpraznovala na poseben način, kot ježe tradicija, na Šmarni gori. Majice znapisi 100% babica, imam dve babiciin še druga sporočila so preplavilapriljubljeni izletniški hrib nadLjubljano. Tja gor sta se povzpeli tudipredsednica in izvršna direktoricaZbornice – Zveze.

7. majDruštva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana, kiob mednarodnem dnevu medicinskihsester in babic s svojimi slikarskim inčipkarskimi umetninami žetradicionalno zapolni razstavniprostor v UKC Ljubljana, je takoobeležilo naš praznik. Z umetnostjose da marsikaj sporočiti, likovnaskupina je postala prepoznavni delprostočasne dejavnosti ljubljanskegadruštva, enako pevski zbor Florence.Hvala za lepo doživetje, ki smo se gapoleg vodstva zdravstvene negeosrednje slovenske bolnišnice,številnih oboževalcev umetnosti intudi pacientov udeležili tudipredstavniki Zbornice – Zveze.

8. majNa novinarska konferenci Zbornice –Zveze ob mednarodnem praznikumedicinskih sester sta poleg vodstvain domačih predstavnikov strokesodelovali tudi Mervi Jokinen -predsednica Evropske babiške zveze,in Sonja Kalauz, poznavalka področjaetike in managementa v zdravstveninegi iz Hrvaške, obe vabljeni plenarnipredavateljici na 9. kongresuzdravstvene in babiške negeSlovenije, ki se je začel naslednji dan.

V organizaciji DMSBZT Ljubljanaje v popoldanskih urah potekalozanimivo srečanje s Sonjo Kalauz inkolegicami, ki se poglobljenoukvarjajo s področjem poklicne etike.Udeležile so se ga tudi stara in nova

predsednica Častnega razsodiščaMarina Velepič in Darja Ovijač terpredsednica Zbornice – Zveze. Vseprisotne so srečanje ocenile kotzanimivo in potrebno sodelovanjemed sosednjimi državami, ki gabomo nadaljevali.

9. in 10. majV Kongresnem centru na Brdu priKranju je potekal 9. kongreszdravstvene in babiške nege Slovenijez naslovom »Moč za spremembe –medicinske sestre in babice smo vprvih vrstah zdravstvenega sistema«in svečana akademija s podelitvijonajvišjih priznanj Zbornice – ZvezeZlatih znakov in nagrade zaživljenjsko delo gospe Silvi Vuga. Večo največjem strokovnem dogodkunaše organizacije berite vnadaljevanju, zaključki, pobude inpredlogi udeležencev bodo objavljeniv naslednji številki Utripa.

10. in 11. majV prostorih Zbornice – Zveze jepotekalo srečanje sveta Evropskebabiške zveze - EMA – EuropeanMidwives Association, ki ga je gostilapredsednica Sekcije medicinskihsester in babic in članica boardaEMA Anita Prelec, tudi članicaUpravnega odbora Zbornice – Zveze.Predsednica EMA Mervi Jokinen jebila tudi vabljena plenarnapredavateljica na kongresu inprisotna na novinarski konferenci.

11. majV Telekomovem klicnem centru vLjubljani je zvečer potekalaprostovoljna akcija, kjer je precejznanih Slovencev in drugihprostovoljcev pomagalo zbiratisredstva za nakup monitorja, napraveza spremljanje življenjskih funkcijotrok v anesteziji na magnetniresonanci, v dobrodelni akcijiGlasbene mladine Slovenije inUstanove za novo pediatrično klinikov Ljubljani. V času koncerta smoprestrezali klice gledalcev, ki so na tanačin želeli prispevati sredstva;dogodka sta se udeležili tudipredsednica in izvršna direktoricaZbornice – Zveze, ob ponovljenioddaji v torek, 14. maja pa še drugekolegice s Pediatrične klinike. Skupajje bilo zbranih preko 40.000 EUR.

13. majNa povabilo Strokovnega društvamedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Koper smo sev Portorožu udeležili slovesnosti obmednarodnem prazniku medicinskihsester in babic in prisostvovali svečanipodelitvi – najvišjih priznanj regijskihstrokovnih društev - Srebrnih znakovza leto 2013. Sledila sta volilni občnizbor in kulturna prireditev. Srečanja vregijah so vedno priložnost zaneposredno komunikacijo sčlanstvom in priložnost za izmenjavoinformacij, različnih mnenj, pobud inidej. Zahvala gre dosedanjipredsednici društva in članici UOBoji Pahor in uspešno želimo novipredsednici Doroteji Dobrinja.

14. maj V pisarno Zbornice – Zveze smoprejeli odločbo ministra Gantarja, skatero je sprejel našo pobudo zobrazloženim interesom za podelitevjavnih pooblastil za vodenje registraizvajalcev zdravstvene in babiške negein izdajanje/podaljševanje/odvzemanje licenc. Minister jeugotovil, da obstaja javni interes terda je izpolnjen pogoj racionalne rabejavnega premoženja za podelitevjavnega pooblastila. Ministrstvo zazdravje bo v roku 45 dni od vročitveomenjene odločbe Zbornici – Zvezi,pričelo z začetkom postopkapodelitve javnega pooblastila zapodročje zdravstvene in babiške nege.

15. majV prostorih Zbornice – Zveze sosestale članice Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vpatronažni dejavnosti.

Društvo medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Celje je obmednarodnem dnevu babic inmednarodnem dnevu medicinskihsester organiziralo lepo slovesnost, nakateri so podelili štiri srebrne znakein za častno članico imenovali OlgoNezman, zaslužno in vsestranskoaktivno kolegico, ki je s svojoangažiranostjo delala tudi vnacionalnem združenju, vstanovskem sindikatu in tudi nanacionalnem nivoju v bivši državi.Med drugim je ustanovila in dvajsetlet skrbela za delovanje Vokalneskupine Cvet. Slovesnosti se jeudeležila in navzoče nagovorilapredsednica Zbornice – Zveze.

17. maj Na strokovnem srečanju Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v anesteziologiji, intenzivniterapiji in transfuziologiji (17. In 18.maja) na Rogli sta predsednik sekcijeDejan Doberšek in predsednicaZbornice - Zveze Darinka Klemencpodelila priznanja zaslužnimčlanicam strokovne sekcije.

22. majV prostorih Zbornice – Zveze jepotekala Nacionalna koordinacija –posvetovalno telo predsedniceZbornice – Zveze, z dnevnim redom:Kaj in kako naprej, zdravstvena inbabiška nega in oskrba, Kadrovskinormativi v zdravstveni in babiškinegi in oskrbi in razno.

23. maj Seje RSKZN, ki je potekala v UKCLjubljana, se je poleg štirihimenovanih predstavnikov Zbornice– Zveze (Irena Buček Hajdarević,mag. Branko Bregar, Martina Horvat,Daniela Mörec) udeležila tudipredsednica Zbornice – Zveze kotstalno vabljena na sejo.

24. maj V Ankaranu je imela strokovnosrečanje Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v pulmologiji.V imenu vodstva je udeleženke inudeležence pozdravil v marcuizvoljeni novi podpredsednikZbornice – Zveze Jože Prestor.

V Narodnem domu v Celju je ob20 letnici Vokalne skupine Cvet, kideluje pod v okviru Društvamedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Celje, vvečernih urah potekal jubilejnikoncert, imenovan »20 let,oplemenitenih s pesmijo«. V imenuZbornice – Zveze je predsednicaDarinka Klemenc izročila vokalniskupini posebno priznanje. I


Stanka Popovič

10. maja sem se udeležila slavnostneakademije ob svetovnem dnevumedicinskih sester in babic. Iskrenečestitke in zahvala vsem organizator-jem za vsestransko eleganten, avendar skromen dogodek. Iskrenečestitke in hvala tudi vsemnagrajenkam in predlagateljem.Dogodka se je udeležil tudi gospodTomaž Gantar, minister za zdravje, kinam je med drugim predlagal, daostanemo enotni. Vseskozi semenakega mnenja, zato mi dovolitetole razmišljanje.

Ponosna sem, da sem članicaZbornice - Zveze, ki se trudi, da bipod svojim okriljem vodila različneskupine, ki izvajamo zdravstveno

nego na primarnem, sekundarnem interciarnem nivoju in vse, ki nasizobražujejo.

Imela sem priložnost, da sem kotaktivna članica Zbornice – Zvezesledila njenemu razvoju od ustano-vitve do danes. Ravno v zadnjih letihpred ekonomsko krizo je delovalaenotno in usklajeno in dvignila nivodelovanja na zavidljivo raven.

Vem, da ni nikoli vse dobro zavse. Kdor se ne strinja z njenimdelovanjem, lahko to uredi nakonstruktiven način, s predlogi zaizboljšavo. Nek modrec je napisal, dani nič stalnega, razen sprememb. Inče je temu tako, zakaj tolikosovražnosti med nami: zaradi želje

po zaslužku, zaradi položaja innaziva, zaradi želje biti pomemben,zaradi osebnega maščevanja, zaradistarih zamer, zaradiljubosumnosti…? Zares nepotrebujemo sovražnika od zunaj, sajsmo sami sebi zadosti veliknasprotnik in sovražnik, kar je bilodokazano tudi z raziskavo.

Spremenimo filozofijo. Veselimose uspeha drug drugega, ki jedosežen s trudom in na poštennačin. Pohvalimo se za znanje,prizadevnost in srčnost, za širino inprijaznost, za urejen videz.Spoštujmo se in ostanimozdruženi: medicinske sestre, babicein zdravstveni tehniki. I

Razmišljanje ob svetovnem dnevu medicinskih sester in babic

Darinka Klemenc


9. kongres zdravstvene in babiške negeRdeča nit 9. kongresa zdravstvene in babiške nege je bil moto: »Moč za spremembe - medicinske sestre in babicesmo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«.

Vabljeni predavatelji so bili skrbnoizbrani: dr. sc. Sonja Kalauz zZdravstvene visoke šole v Zagrebu,strokovnjakinja s področja etike vzdravstveni negi, Mervi Jokinen,predsednica Evropske babiške zveze,ki je govorila o evropskih direktivah,ki usmerjajo delo babic; dr. BrankoŠuštar, muzejski svetnik izSlovenskega muzeja za šolstvo, ki jeproučeval razvoj šolanja medicinskihsester in babic na Slovenskem skozizgodovino, ter mag. Andreja Kvas,viš. pred. na Zdravstveni fakultetiUniverze v Ljubljana, ki je govorila oetičnih kompetencah vodij vzdravstveni negi. Skupni zaključkivabljenih predavateljev temeljijo na:• spodbujanju izobraževanja, saj so

bili v zgodovini že redovnice(redovniki) šolani, prav tako so bileženske, ki so delale na terenu in vustanovah s pacienti, posebejpripravljene s tečaji in praktičnimusposabljanjem za delo pripopulaciji, potrebni zdravstvene inbabiške nege;

• spoznanjih, da je vsaka situacija vzdravstveni in babiški negiedinstvena in neponovljiva, karzahteva od medicinskih sester inbabic iskanje specifičnih inpremišljenih poti, ki so za pacientaedinstvene, njemu prilagodljive inomogočajo individualne možnostikrepitve zdravja, obvladovanjebolezni, rehabilitacijo po obolenjuali omogočanje mirne smrti;

• za razvoj sodobne zdravstvene inbabiške nege so potrebni pozitivnipristopi in ukrepi, ki so podprti zizmenjavo najboljših primerovdobre prakse, podpiranjaraziskovalne dejavnosti vzdravstveni in babiški negi inuporabi ustreznih metodocenjevanju učinkovite zdravstvenein babiške nege;

• šolanje v zdravstveni in babiški negije bilo ves čas skrbno in pomembnoza strokovno delo kot tudi izrazitousmerjeno v etičnost in zavzetost zahumani poklic. Ne obstaja le ena inedina etična teorija, en etični modelali en princip za vse situacije.

Pacient je edinstven in takšno jereševanje njegovih problemov. Naetična ravnanja posameznika lahkovpliva tudi okolje, v katerem seposameznik nahaja in etičnoravnanje vodij v zdravstvenihorganizacijah. Vodstva v ustanovahso torej odgovorna za razvijanjekompetenc tudi na področju etike vorganizaciji.

9. kongres zdravstvene in babiškenege je potekal dva dneva. V šestihsklopih smo poslušali 76 predavanj,ki so bila oblikovana na podlagi vzborniku objavljenih prispevkov,nastalih na osnovi kritičnegapregleda literature ali raziskovanja,izvedenega v kliničnem okolju.Tematsko smo prispevke razdelili všest sklopov:

• kakovost in varnost zdravstveneobravnave

• sooblikovanje zdravstvene politike• praksa za prakso• izobraževanje in raziskovanje • partnerstvo z uporabniki• moralni in etični vidiki stroke v luči

sodobnosti;Podrobnosti iz prispevkov si

lahko preberete v zbornikupredavanj, ki je izšel v okvirukongresa in je v celoti na voljo naspletnih straneh Zbornice - Zveze.Zbornik recenziranih prispevkov jenastal na 500 straneh, prioblikovanju je sodelovalo 15recenzentov. Vsem lepa hvala zasodelovanje in njihov trud.

Zaključke kongresa bomo objaviliv naslednjih številkah Utripa.I

DELO ZBORNICE – ZVEZE Mag. Tamara Štemberger Kolnik

Nagrajenke z ministrom in predsednico Zbornice - Zveze

Udeleženci prireditve


Na Zbornico – Zvezo se je od skupno227 vprašalnikov vrnilo 83izpolnjenih anket, le-te smo natopregledali in si tako pridobili mnenjaudeležencev, ki so se udeležilikongresa.

Anketiranci so bili zelo zadovoljnis krajem kongresa in sicer jih je večkot 90 odstotkov vprašanih zapisalo,da je bil Brdo pri Kranju zeloprimeren kraj za odvijanje kongresa.Prav tako so bili v veliki večini vsizelo zadovoljni tudi s kongresnimprostorom, kongres je potekal vKongresnem centru Brdo pri Kranju.Zadovoljni so bili tudi s časom

kongresa, namreč kongres je potekaldva dni, in sicer v četrtek in petek.Teme srečanja so bile udeležencemprimerne in všečne, prav tako pa tudiorganizacija celotnega dogodka(registracija, obveščenost, vabila).Nekaj pripomb je bilo le gledeZbornika predavanj z recenzijo,katerega je vsak udeleženec, zaradiobsežnosti člankov, prejel nazgoščenki in ne v tiskani obliki tertako samega Zbornika ni bilo močpogledati že na samem Kongresu.

Pri ocenjevanju plenarnihpredavanj je velika večinaanketiranih zapisala, da so vsebine

izpolnile njihova pričakovanja in sozato skoraj vsa predavanja ocenili zoceno zelo dobro oziroma odlično.Prav tako so z oceno prav dobrooziroma odlično ocenili posameznesklope, prav tako pa tudi delomoderatorjev. Primeren se jim je zdeltudi čas oziroma trajanje predavanj.Nekatera predavanja so sicer potekalav istih časovnih terminih, zato je bilaonemogočena udeležba na vseh. Čestrnemo odgovore anketirancev,lahko zapišemo, da so bili spredavanji zelo zadovoljni, velik vtisnanje je pustila predvsem gospaKlara Ramovš s svojimi predavanji.I

Rezultati evalvacijskega vprašalnika za udeležence 9. kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije 2013Zbornica – Zveza je 9. in 10. maja 2013 na Brdu pri Kranju organizirala 9. kongres zdravstvene in babiške negeSlovenije z naslovom »Moč za spremembe – medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«.Kongresa se je skupno udeležilo 227 slušateljev, od tega je bilo kar 92 predavateljev in avtorjev prispevkov termnogo drugih, ki so sodelovali pri sami organizaciji dogodka.

Zlati znak Zbornice - Zveze so prejelemedicinske sestre: Milena Gliha,Bernarda Hostnik, Dragica Jošar, dr.Ruža Pandel Mikuš, mag. JožicaPeterka Novak, dr. Jadranka Stričević,Draga Štromajer, Mateja TomažinŠporar, Sonja Trafela in Vanja Vilar.Nagrado za življenjsko delo pa jeprejela medicinska sestra Silva Vuga,ki je s svojim vseživljenjskim delom,energijo in voljo, z občutkom zastroko zdravstvene nege, njen razvoj,status in ugled, z nenehnimspodbujanjem posameznikov inskupin k napredku, z razvijanjemznanstveno raziskovalnega dela ter sskrbjo za pedagoško delo vzornicasedanjim in prihodnjim generacijammedicinskih sester. Nagrajenke in

udeležence sta na slovesnostinagovorila Darinka Klemenc,predsednica Zbornice – Zveze inminister za zdravje Tomaž Gantar.

Minister za zdravje TomažGantar je medicinskim sestramiskreno čestital ob prazniku in se jimzahvalil za njihovo požrtvovalno instrokovno delo, ki omogočakakovostno zdravstveno oskrbo invarnost bolnikom. Zbornici - Zvezi jezagotovil, da je dobrodošla v prvihvrstah zdravstvene politike inzdravstvenega sistema, pri čemer paso ključni povezanost, enotnost inpripravljenost na spremembe, ki sopotrebne, da bi ohranili kakovosten,učinkovit, vzdržen in širokodostopen zdravstveni sistem.

Minister je poudaril, da sodobnozdravstvo terja timsko delo inprofesionalno in spoštljivosodelovanje vseh strokovnjakov vdobrobit pacienta. Dodal je, da se odvedno bolj izobraženih in visokousposobljenih medicinskih sesterpričakuje, da bodo opravljale vednobolj zahtevna in odgovorna dela –dela pa je v zdravstvu dovolj za vse.Ob tem je poudaril, da mora bitiprenos kompetenc postopen, delitevdela pa pravična. Minister jenagovoril tudi prejemnice najvišjihstrokovnih priznaj in se jim zahvalilza njihovo strokovno delovanje vskrbi za bolnike ter za njihovprispevek zdravstvenemu sistemu indružbi. I

Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistemaOb Mednarodnem dnevu medicinskih sester, je Zbornica – Zveza, ki združuje medicinske sestre, babice inzdravstvene tehnike, 10. maja na Brdu pri Kranju na osrednji slovesnosti podelila najvišja priznanja. S tem se jezaključil dvodnevni kongres zdravstvene in babiške nege, na katerem se je zvrstilo kar 76 predavanj, usmerjenihv razvoj stroke in raziskovalne dejavnosti v zdravstveni in babiški negi.

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester

Povzeto iz izjave za javnost


DELO ZBORNICE – ZVEZE

Razpis za volitve Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Na podlagi 13. in 15. člena Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v skladu sPravilnikom o volitvah in imenovanjih Zbornice - Zveze poteka mandatpredsednice sekcije. Strokovna sekcija razpisuje volitve za naslednjoštiriletno obdobje (2013-2017) za:1. Predsednika/co (1 mesto)Rok za prijavo kandidatov je: 20. 9. 2013Vloge pošljite v zaprti kuverti na sedež volilno kandidacijske komisijena Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana s pripisom: VOLITVE Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji - NEODPIRAJ.Volilna komisija bo pregledala vse pravočasno prispele prijave do 20.9. 2013 do 12.00 ure in izdelala kandidacijsko listo. Volitve bodoizvedene 18. 10. 2013 istočasno s strokovnim srečanjem.RAZPISNI POGOJI:

1. Za predsednico/ka:a. član/ca Zbornice – Zveze najmanj 10 let,b. redno zaposlen/a in delujoč/a na ožjem področju diabetesa vSloveniji najmanj 10 let.Merila za izbor predsednice/ka sekcije:a. življenjepis s poudarkom na strokovnih aktivnostih,b. vizija delovanja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikovv endokrinologiji.Kandidat/ka naj vloži:• pisno kandidaturo, iz katere je razvidno, za katero funkcijo kandidira,• življenjepis z navedbo izobrazbe, ter dosedanjih aktivnosti na ožjemstrokovnem področju zdravstvene nege,• dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnempodročju v Sloveniji najmanj 10 let,• izjavo, da je članica Zbornice – Zveze.

Predsednica strokovne sekcijeMateja Tomažin Šporar, viš. med. ses.

Razpis za volitve članov izvršnega odbora strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Na podlagi 13. in 15. člena Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v skladu sPravilnikom o volitvah in imenovanjih Zbornice – Zveze, zaradi potekamandata članov izvršnega odbora, Strokovna sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih razpisuje volitve zanaslednje štiriletno obdobje (2013 - 2017) za člane/članiceizvršnega odbora (8 mest).Rok za prijavo kandidatov: 16. 9. 2013 do 12. ureVloge pošljite v zaprti kuverti na sedež volilno kandidacijske komisijena Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana s pripisom: »VOLITVE Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnihzavodih – NE ODPIRAJ«.Volilna komisija bo pregledala vse pravočasno prispele prijave inizdelala kandidacijsko listo. Volitve bodo izvedene 16.10.2013,istočasno s strokovnim srečanjem sekcije.RAZPISNI POGOJI za člane izvršnega odbora sekcije:- član/ica Zbornice – Zveze najmanj 5 let,- redno zaposlen/a na področju socialnovarstvenih zavodov v Slovenijinajmanj 5 let,

- pri izbiri članov izvršnega odbora sekcije se upošteva regijski instrokovni princip (Gorenjska, Primorska severna, Primorska južna,Dolenjska in Bela krajina, Prekmurska, Celjsko-Savinjska, Posavskater Ljubljanska regija),

- eno mesto se nameni predstavniku iz posebnih socialnovarstvenihzavodov.Kandidat/ka naj vloži:- pisno kandidaturo,- življenjepis z navedbo izobrazbe ter dosedanjih aktivnosti na ožjemstrokovnem področju zdravstvene nege,- dokazilo delodajalca o redni zaposlitvi na ožjem strokovnemsocialnovarstvenem področju v Sloveniji 5 let,- izjavo, da je član/ica Zbornice – Zveze in koliko časa,- kandidat/ka za člana/ico izvršnega odbora sekcije naj navede, iz

katere regije v Sloveniji prihaja in jo želi zastopati.Dodatne informacije so na voljo pri predsednici na e-pošti:

[email protected]

Predsednica sekcijeJelka Černivec, dipl. m. s.

ob priložnosti kot je današnja,preprosto ne gre, da te ne bispremljali zavest, kako bi mnogiizmed vas lahko bili današnji lavreatiin zavest, kako nisi sam opravilobsežnega dela, temveč si ga opravil vsodelovanju s tolikimi posameznikiin timi. Zato ne more biti drugače,kakor da si samo nosilec priznanja vimenu mnogih, ki smo skupajpotovali skozi čas. Vsem njim, ki soin, ki ste potovali z menoj, sepriklanjam s hvaležnostjo. Imela semdva čista bisera: moj kolektiv, vkaterem sem preživela vso aktivnoživljenjsko dobo, in svojorazumevajočo družino. Enako veljamoja zahvala vsem, ki ste odanašnjem izboru odločali, spoznalinjegovo upravičenost in dejanjeuresničili. Pomeni mi ne samoizjemno počastitev, temveč tudispodbudo.

Ko sem se odločala osporočilnosti moje zahvale, jeprevladala potreba, da podkrepimtista vaša spoznanja in opredelitve, kijih tudi sama prepoznavam kotaktualne pomembnosti zazdravstveno in babiško nego 21.stoletja: enotnost, izobraževanje inregulacija – ker čas, ki ga živimo,potrebuje: dialog, timske odnose,spoštovanje avtonomnosti inekonomsko primernost.

Pripadnost zdravstveni in babiški(ZB) negi vključuje vero v delo, ki gaopravljamo in v njegove cilje terpovezanost v ENOTNOSTI, karpredstavlja MOČ poslanstva ZBnege.Tako združeni v asociacijah ZB nege(v Razširjenem strokovnem kolegiju,ki združuje eksperte ZB nege, ZVEZIstrokovnih društev in sekcij vsehstrokovnih področij ter v ZBORNICIprofesije) zmoremo vzdržati inurejati vsakršne razmere: dobre, slabein uničujoče. Kje drugje, če ne v tehnaših asociacijah tlakujemo potrazvoja naše profesije? Ta usmeritevnaj bi zrasla v nas skupaj sporajanjem poklicne zavesti, ponosa,potrebe po pripadnosti in strpnostireševanja zapletov z dialogom. K tejnaravnanosti naj bi prispevali vsi

delujoči v ZB negi, saj imajo odkloniod enotnosti značaj neproduktivno-sti.

Izobraževanje za ZB nego še nimasvojega vrha in akademizacije invsem nam je razumljivo, dapotrebujemo razen 1. in 2. bolonjskestopnje in specializacij tudi 3.bolonjsko stopnjo izobraževanja –torej doktorski študijski program izlastne profesije – najbrž en sam zazačetek, vseslovenski, ker boracionalizacija z združevanjemprogramov vse bolj potrebna vzdravstvenem izobraževanju. Zrealizacijo vseh študijskih stopenjizobraževanja bodo možne adekvatnerazporeditve k nalogam VSEHSTOPENJ IN VSEH ZVRSTIdelovanja v ZDRAVSTVENI NEGI.Do tedaj smo v prehodnem obdobju,ko se ob bolniški postelji srečujejorazlične izobrazbe, a usposobljeneza različne vidike pristopa kbolniku in stimulacija bi moralabiti za vse spoštljivo pravična.Diplomirana medicinska sestra jeprvenstveno namenjena nalogam obbolniku v bolniški sobi, ob pacientu vambulanti in ob varovancu, družiniin lokalni skupnosti na terenu.Čakamo pa tudi medpoklicnezdravstvene kurikulume enakihvsebin (npr. metode timskega dela)za enotni študij in usklajenozdravstveno obravnavanje.

Delovanje ZB nege še nimaustrezno urejene regulacije. Žal, vnekaterih pogledih že zaostajamo zamnogimi iz mednarodnega prostora,ki so nekoč prihajali k nam pomodele in vzorce zdravstvene nege.Zakoni, strategije, plani in smernice,predvsem pa pripravljena REFORMAzdravstva z IMPERATIVI, ki jihvsebujejo za zdravstveno delovanje,vselej v celoti zadevajo in veljajo tudiza ZB nego – kajti: EVOLUCIJA jezajela področja vseh zdravstvenihved, med njimi tudi ZB nego, tanajobsežnejši in nepogrešljivi korpusmed podsistemi zdravstva, ki bo v 21.stoletju gotovo vključeval – recimo20.000 pripadnikov. Ta se morasinhrono odzivati v procesih

delovanja in istočasno še pospeševatitempo razvoja zaradi preteklihtradicionalnih zavor. Vsa področjazdravstvenega delovanja skupaj palahko le enakovredno uravnoteženadosegajo nujno učinkovitostzdravstva. Ekonomski vidik sistema,ki je vitalnega pomena, je vsoodvisnosti s posodabljanjemzakonodajnega področja. KrovniZakon o zdravstveni dejavnosti, ki boširokega in splošnega značaja, inspremljajoči zakoni samostojnihzdravstvenih področij, to so: zakon ozdravništvu, zakon o farmaciji inzakon o ZB negi SO – KARPOTREBUJEMO pri avtonomnemdelovanju v 21. stoletju. In sedaj, kosmo na pragu ZDRAVSTVENEREFORME, je pravi trenutek za touresničitev. Zamujeni trenutek bozopet povzročil neupravičenomnogoletno ZAVORO.

Naj zaključim z besedamimedicinske sestre iz preteklosti gospeDine Urbančič, ki jih je izrekla zabodočnost:

NOBENA IZOBRAZBA NIPREVISOKA ZA ZDRAVSTVENONEGO!

Hvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali.

Silva Vuga

Spoštovani gospod minister TOMAŽ GANTAR,spoštovana gospa predsednica ZBORNICE – ZVEZE DARINKA KLEMENC,spoštovani VISOKI ZBOR,


Tomaž Gantar in Silva Vuga

OdgovorSpoštovani, lepo se vamzahvaljujemo za vaše vprašanje. Pripacientu, ki je odvisen od trajneumetne ventilacije, je potrebno vsocialno varstvenih zavodihzagotoviti 24 urno prisotnostdiplomirane medicinske sestre, sajima le ta kompetence za izvajanjenekaterih aktivnosti (npr. menjavadihalne kanile), katerih srednjemedicinske sestre ter tehnikizdravstvene nege ne bi smeli izvajati,saj zato nimajo ustreznih kompetenc.Iz vašega priloženega ambulantnegazapisnika je razvidno, da je zdravnicav navodilih zapisala, da je zaradizdravstvenega stanja stanovalca, ki jeodvisen od aparata za dihanje,pomembna prilagoditev parametrov,ki se preko dneva spreminjajo.Omenjene parametre pa bi ponjenem mnenju moral prilagajatizdravstveni delavec, ki skrbi zapacienta. Na Zbornici – Zvezi biželeli opozoriti, da spreminjanjeparametrov ni v domeni timazdravstvene nege, saj tehnikzdravstvene nege in diplomiranamedicinska sestra nimata kompetencza spreminjanje omenjenihparametrov. S spreminjanjemparametrov se spremeni ventilacija,zdravstveni delavec pa nima nadzora

nad acidobaznim ravnovesjem, karlahko ob njegovem neravnovesjuprivede do poslabšanja bolnikovegazdravstvenega stanja, v izjemnihprimerih pa celo do smrti.

V skladu s 55. členom Zakona ozdravstveni dejavnosti (Ur.l. RS, št.9/1992 s spremembami indopolnitvami, v nadaljevanju ZZDej)lahko zdravstveni delavec samostojnoopravlja vsako delo, za katero imaustrezno izobrazbo in je zanjusposobljen ter ima na razpolagoustrezno opremo. Za svoje deloprevzema etično, strokovno,kazensko in materialno odgovornost.V skladu s 45. členom ZZDej morajozdravstveni delavci in zdravstvenisodelavci opravljati zdravstvenodejavnost v skladu s sprejetozdravstveno doktrino in s kodeksommedicinske deontologije oziroma zdrugimi strokovnimi in etičnimikodeksi.

Ko zdravstveni delavec ravna vnasprotju s sprejeto zdravstvenodoktrino in v nasprotju s strokovnimipravili (npr. Poklicne aktivnosti inkompetence v zdravstveni in babiškinegi) ter presega svoje kompetence, jelahko podana njegova kazenskaodgovornost v skladu z določiliKazenskega zakonika (Ur.l. RS, št.55/2008 s spremembami in

dopolnitvami), posledično pa tudiodškodninska odgovornost socialnovarstvene organizacije v skladu zdoločili Obligacijskega zakonika (Ur.l.RS, št. 83/2001 s spremembami indopolnitvami).

Glede na dejstvo, da domstarejših občanov nimazagotovljene stalne prisotnostidiplomirane medicinske sestre,glede na dejstvo, da mora enzdravstveni delavec (tehnikzdravstvene nege) v nočnem časuskrbeti za več kot 200 stanovalcevter glede na dejstvo, da nekaterihaktivnosti (npr. spreminjanjeparametrov) dom starejšihobčanov sploh ne more zagotoviti,saj omenjeno aktivnost lahko izvajazgolj zdravnik, na Zbornici – Zvezipodajamo strokovno mnenje, da vašsocialno varstveni zavod ne morezagotoviti ustrezne zdravstvenenege ter oskrbe za stanovalca zzgoraj omenjenimi zdravstvenimitežavami, saj so posamezneaktivnosti primorani izvajatizdravstveni delavci, ki nisoustrezno strokovno usposobljeni,saj presegajo svoje kompetence,posledično pa stanovalcu nimogoče zagotoviti celovite,kakovostne in varne oskrbe inzdravstvene nege. I

Zdravstvena nega in oskrba hudo bolnegastanovalca v domu starejših občanovVprašanjeV domu starejših občanov skrbimo za stanovalca, ki je popolnoma odvisen od oskrbe in zdravstvene negezdravstvenega osebja, ima mišično distrofijo in je na 24 urni ventilaciji skozi endotrahealno kanilo. Menimo, da vsocialno varstvenem zavodu stanovalcu ne moremo zagotoviti varne zdravstvene nege in oskrbe 24 ur na dan, sajje v nočnem času na več kot 200 stanovalcev doma zagotovljena prisotnost zgolj enega tehnika zdravstvene negein dveh bolničarjev negovalcev, diplomirana medicinska sestra pa je prisotna zgolj v dopoldanskem času. Prosimoza strokovno mnenje Zbornice – Zveze.


VI SPRAŠUJETE – MI ODGOVARJAMOAndrej Vojnovič, univ. dipl. prav., pravna pisarna Zbornice - Zveze

Spoštovane sodelavke in sodelavci, spoštovane bralke in bralci!

Utrip bo v letu 2013 izšel devetkrat.Tri številke bodo dvojne: februar/marec, junij/julij in avgust/september.To pomeni, da morate vse, kar bi želeli, da bo objavljeno v številki avgust/september oddati do 20. julija, da boobjavljeno v dvojni številki avgust/september, ki bo izšla na spletni strani Zbornice – Zveze 1. avgusta.Utrip boste prejeli v poštne nabiralnike med 10. in 12. avgustom, ker bo tiskana verzija Utripa izšla 9. avgusta.

Uredništvo Utripa

Zanimivo se je sprehoditi po zapisihnaših predhodnic. Iz posameznihzapisov vidimo, kako in kdaj so seuporabljale različne kratice priposameznih nazivih. Kako jihzapisovati? Ali jih sklanjati ali ne? Aliz vezajem ali brez? Ali z malo črko aliz veliko? Ali je za njimi pika kotkončno ločilo ali ne? V primerih, kokratica predhodno ni obrazložena,gre bolj ali manj za sklepanje kotrazumevanje samega pomena kratice.Na splošno bi lahko rekli, da so skraticami sami križi in težave.Največja napaka, ki jo opažamo, jekratica »DMS«, ki ni nikjeropredeljena, se je pa »prijela«vsepovsod in nanjo posebejopozarjamo, torej diplomiranamedicinska sestra ima naziv dipl.m. s.

Zakaj posameznik ne uporabljapravilnih kratic pri nazivu ob svojemimenu, je težko razložiti. Razlogov jeveč: da mu je to nepomembno, da neve prave kratice in je zato ne uporabi,ga je strah, da napiše napačno, ali paje samopodoba posameznika slaba inse v vsej tej »zgodbi« slabo znajde.Vsi, ki smo končali izobraževanje,smo pridobili potrdilo, listino,spričevalo in tam je napisana tudiustrezna kratica.

Prav tako uporabo kratic določaZakon o strokovnih in znanstvenihnaslovih, ZSZN (Ur.l. RS, št.47/1998 in naslednji) ter ZSZN-1(Ur.l. RS, št. 61/2006) predvsem znamenom, da je uporaba in navajanjestrokovnih nazivov enotna in vskladu z zakoni.

Zakon o strokovnih inznanstvenih naslovih (Ur.l. RS, št.47/1998) v 13. členu določa, da seseznam vseh strokovnih inznanstvenih naslovov ter njihovihokrajšav, ki jih po tem zakonupodeljujejo univerze in visokošolskizavodi, objavi v Uradnem listuRepublike Slovenije ministrstvo,pristojno za visoko šolstvo. Seznamstrokovnih in znanstvenih naslovovter njihovih okrajšav (Ur.l. RS, št.22/1999 in naslednji) določastrokovne naslove po dodiplomskihštudijskih programih. Strokovninaslovi po dodiplomskih študijskih

programih Univerze v Mariboru,Visoke zdravstvene šole; višjamedicinska sestra: VMS, višjizdravstveni tehnik: VZT. Univerza vLjubljani, Visoka šola za zdravstvo;diplomirana babica: dipl. bab..

Seznam strokovnih inznanstvenih naslovov in njihovihokrajšav - 2. dopolnitev (Ur.l. RS, št.57/1999) nadalje določa strokovnenaslove po naslednjih dodiplomskihštudijskih programih.

Univerza v Ljubljani, Visoka šolaza zdravstvo, Univerza v Mariboru,Visoka zdravstvena šola; diplomiranamedicinska sestra: dipl. m. s.,diplomirani zdravstvenik: dipl. zn.,študijski program za pridobitevspecializacije (Maribor): spec.. Sklepo uskladitvi pridobljenih strokovnihin znanstvenih naslovov (Ur.l. RS, št.58/99) določa strokovne naslove ponaslednjih dodiplomskih študijskihprogramih; Univerza v Ljubljani,Visoka šola za zdravstvo:

višja medicinska sestra: viš. med.ses., višji medicinski tehnik: viš.med. teh., višji zdravstveni tehnik:viš. zdr. teh.

Pomembno je vedeti, da v 17.členu ZSZN opredeljuje denarnekazni za nepravilno uporabostrokovnih in znanstvenih naslovov.

Dogovorjene okrajšave za poklicpo zaključku srednje strokovne šoleso naslednje: srednja medicinskasestra: SMS, zdravstveni tehnik: ZTter tehnik zdravstvene nege: TZN.

ZSZN-1 v 14. členu opredeljujenaslednje okrajšave. V študijskihprogramih se poleg polnegastrokovnega oziroma znanstveneganaslova določi tudi njegovaokrajšava. Za strokovne naslove poštudijskih programih prve stopnje, kivsebujejo izraz: diplomirani (VS)oziroma diplomirana (VS), se

uporablja okrajšava dipl. (VS);diplomirani (UN) oziromadiplomirana (UN), se uporabljaokrajšava dipl. (UN); profesor (UN)oziroma profesorica (UN), seuporablja okrajšava prof. (UN). Zastrokovne naslove po študijskihprogramih druge stopnje, kivsebujejo izraz: magister oziromamagistrica, se uporablja okrajšavamag.; magister akademski oziroma,magistrica akademska se uporabljaokrajšava mag. akad.; magisterprofesor, oziroma magistricaprofesorica, se uporablja okrajšavamag. prof.

Prva dopolnitev Seznamaznanstvenih naslovov in njihovihokrajšav (Ur.l. RS, št. 17/2007)določa strokovne naslove poštudijskih programih druge stopnje,Univerza v Mariboru, Visokazdravstvena šola; magisterzdravstvene nege, magistricazdravstvene nege; mag. zdr. nege.Druga dopolnitev Seznamastrokovnih in znanstvenih naslovovin njihovih okrajšav (Uradni list RS,št. 43/2010) določa strokovne naslovepo študijskih programih drugestopnje, Univerza v Ljubljani, Visokašola za zdravstvo, Univerza naPrimorskem, Visoka šola zazdravstvo, Visoka šola za zdravstvenonego Jesenice; magister zdravstvenenege, magistrica zdravstvene nege;mag. zdr. neg. . Visoka šola zazdravstvo v Novem mestu, magistervzgoje in menedžmenta v zdravstvu,magistrica vzgoje in menedžmenta vzdravstvu; mag. vzg. in menedž. vzdr.

Bodimo ponosni na svojoidentiteto, na poklicno pot inizobrazbo, ki smo si jo pridobili, inposkrbimo za korektno uporabonazivov in njihovih kratic. I

Strokovni nazivi in znanstveni naslovi ter uporaba kratic v zdravstveni in babiški negi


Boja Pahor, Andrej Vojnovič

ObvestiloČe ne želite prejemati Utripa v papirni verziji, ker gaprebirate preko spleta, nam sporočite na e-naslov:[email protected].

Hvala za razumevanje.


ŽIVLJENJE MEDICINSKE SESTRE Pogovarjala se je Monika Ažman

Minute z Marjetko Košir

IZakaj ste se odločili za poklicmedicinske sestre?Že od malih nog sem se videla vzdravstvu. Na začetku so bili cilji vi-soki, biti zdravnica. Bili smo prva ge-neracija usmerjenega izobraževanja,možnost študija na medicinski fakul-teti je bila realnost. Vendar se jeobrnilo tako, da sem postala in ostalazdravstvena tehnica.

IKatera je bila vaša prvazaposlitev?Moja prva in še vedno aktualna zapo-slitev je v domu upokojencev Dr.Franceta Bergelja na Jesenicah, kjersem se zaposlila kot pripravnica.

IOd koga ste na poklicni potinajveč pridobili?Na poklicni poti vedno največ prido-biš od starejših kolegic. Na začetkupoti veš zelo malo, posebno naša ge-neracija, ki je poslušala veliko teorije,splošno izobraževalnih vsebin inimela malo praktičnih strokovnihznanj. Veliko pa potem pridobivaš šez različnimi izobraževanji pa tudi odstarostnikov samih, če jim le znašprisluhniti.

IKakšen nasvet bi danes dalinekomu ob začetku poklicne poti?Najprej jim polagam na srce, da je todelo, ki zahteva več kot celega člo-veka, sedem dni v tednu, podnevi inponoči, nedelje in prazniki ... Torej nipočitka, redki so prosti vikendi, koimaš čas za družino in rekreacijo.Tudi plače nam vztrajno nižajo, če-prav so že tako skromne, jih pa zaen-krat še redno prejemamo, kar jedanes že redkost. Naj se za poklicodločijo tisti, ki bodo po opravljeniizmeni imeli dober občutek, da sonekaj dobrega naredili za sočloveka,za sebe, za družbo v celoti.

IKako ste zadovoljni z delom, kiga opravljate?Delo, ki ga opravljamo medicinskesestre v socialnih zavodih, je zelo na-porno tako fizično kot psihično. Po-pulacija se stara, življenjska doba seviša, zato narašča število dementnihstanovalcev, ki znajo biti zelo na-porni, delo z njimi je specifično, ni-mamo dovolj primernih prostorov,poslužujemo se improvizacije, poma-gamo eden drugemu ...Kronično nam primanjkuje dobregakadra, tudi zato ker so službe zamlade v bolnišnici in zdravstvenemdomu bolj privlačne. Kadrovski nor-mativi so zastareli, tako da se nam šelep čas ne obeta izboljšanje. Stano-valci in njihovi svojci pa so iz leta vleto bolj zahtevni, kar jih povsem ra-zumljivo, saj namestitev v domudrago plačujejo. Prav nikogar od njihne zanima, da delati čudežev s trenu-tnim številom zaposlenih res ne mo-remo.

INa kateri vaš dosežek ste najboljponosni?Ponosna sem, da nisem postala potoliko letih istega dela v isti ustanoviotopela, da se me še dotakne stiskaposameznika, da znam oskrbovancenasmejati, da smo z nekaterimi sta-novalci, ki so pri nas že leta, postalipravi prijatelji, da mi povejo, da some pogrešali, če sem dalj časa od-sotna ...Ponosna pa sem tudi na obe svojihčerki in na to, da sem bila lahko priporodu svojega vnuka.

ILahko razkrijete vaš recept zaustvarjalnost in pozitivnonaravnanost pri delu s pacienti?No, pri nas imamo stanovalce, neka-teri so pri nas že dvajset let. Vednomoraš gledati pozitivno na svet, če-tudi je to težko, posebej v današnjihčasih. Pa veliko moraš delati na sebi,ker samo zdrava in zadovoljna medi-cinska sestra lahko kakovostno opra-vlja svoje delo.

IKako komentirate trenutnerazmere v zdravstveni negi?Trenutne razmere v zdravstveni negiso odraz stanja v naši državi. Pri-manjkuje kadra, medicinske sestresmo preobremenjene, kopičijo se ure,

ki jih ne moremo izkoristiti, ki nisoplačane. Krajših bolniških staležev sene nadomešča, tako prihaja do izgo-relosti tistih, ki so trenutno zdravi inpotem gredo še oni v stalež ... To jezačaran krog.Veliko časa posvetimo dokumentacijiv zdravstveni negi in oskrbi. Mordabi z naprednejšimi možnostmi e-do-kumentiranja več dragocenega časaposvetili našim stanovalcem.IKaj bi v zdravstveni negispremenili?Moji sodelavci me poznajo kot zelokritično sodelavko. Samo po sebi sene bo spremenilo prav nič, če se nebomo pričeli spreminjati mi sami. Nazačetku moje poklicne poti so bileneke druge vrednote, prav te pogre-šam.

IKaj bi sporočili svojimkolegicam in kolegom na področjuzdravstvene in babiške nege vSloveniji?Kolegice in kolegi v zdravstveni negimoramo držati skupaj. Med seboj simoramo pomagati in sodelovati. Me-tanje polen pod noge, da bi ugajali,ustrezali, ne pelje daleč, tako in takoima vsak izmed nas dovolj svojihtežav in skrbi. Vsak izmed nas semora zavedati, da odgovarja za svojadejanja in naj stoji za svojim delom.Potrebno se je izobraževati, pripadatistrokovnemu združenju in si prizade-vati za pridobitev licence. Brez nje nebo šlo, ne nazadnje smo del Evrope.

IKako po napornem deluobnoviti svoje notranje vire moči?Svoje notranje moči že nekaj let,odkar sta hčerki odrasli, obnavljam spartnerjem v Nepalu. Obiskali smogrob Tomaža Humarja, bili pod naj-višjo goro sveta ..., ta dežela je nekajposebnega. Ljudje so tako skromni,preprosti, ljubeznivi. Šele tam sezaveš, kako malo nekateri potrebujejoza svojo srečo in kako smo mi v “bo-gatih, razvitih” državah v resnicirevni, prazni ...

IKateri je vaš najljubši konectedna?Moj najljubši konec tedna je takrat,ko imam ob sebi svojo družino, da sepogovarjamo in nasmejimo drobnimvsakdanjim pripetljajem. I


ICN - EFN

Melbourne, Ženeva, 19. maj 2013 –Dr. Judith Shamian, izvrstnastrokovnjakinja s področjazdravstvene nege v Kanadi in vsvetovnem merilu, je bila izvoljena za27. predsednico Mednarodnegasveta medicinskih sester (ICN).Glasovanje je potekalo v sklopuzasedanja Sveta nacionalnihpredstavnikov (CNR), upravnegaorgana ICN, na 25. kongresu ICN vMelbournu v Avstraliji, ki se ga jeudeležilo več kot 4 000 medicinskihsester iz 134 držav. Na njem sorazpravljali o najnovejših znanjih inglobalnih prednostnih nalogah napodročju zdravja in zdravstvenenege.

Dosežki dr.Judith Shamian vzdravstveni negi segajo prav na vsapodročja prakse: akademsko,upravno, politično in klinično. Znanaje kot odkrita zagovornica vprašanj spodročja zdravja in zdravstvene negev Kanadi ter drugod po svetu. Vokviru sodelovanja z vodilnimiznanstveniki SZO s področjazdravstvene nege je v Svetovnozdravstveno organizacijo prineslaizkušnje in znanje naše stroke. Bila ječlanica globalnega svetovalnegaodbora za zdravstveno nego, ki je bilustanovljen zato, da je svetovalgeneralnemu direktorju SZO, polegtega pa je ustanovila in tudi vodilacenter za sodelovanje SZO.

V Kanadi je dr. Shamianovazasedala številne vodilne položaje,bila je predsednica kanadskegazdruženja medicinskih sester, izvršnadirektorica organizacije HealthCanada, predsednica združenjamedicinskih sester Ontaria inpodpredsednica oddelka zazdravstveno nego v prestižnibolnišnici Mount Sinai. Sprožila ještevilne pobude za izboljšanjekakovosti in dostopa do zdravstvenihstoritev, pri čemer se je osredotočalana socialne dejavnike zdravja. Zasvoje pobude je prejela več častnihodlikovanj in nagrad. Naakademskem področju se večinomaposveča modelom javne politike inprenosu znanja, s čimer je zelopripomogla k prenosu raziskav vzdravstveni negi in prizadevanj na

področju zagovorništva v konkretnepolitične ukrepe.

»Medicinske sestre imajo ključ doštevilnih potencialnih rešitev in ICNima pomembno vlogo v krepitvipoložaja zdravstvene nege pridoločanju političnih ciljev nanacionalni in mednarodni ravni«, jeizjavila dr. Shamianova.

»Menim, da imajo vsi ljudjetemeljno pravico dostopa do pogojevin sredstev, ki jih potrebujejo za svojezdravje in dobro počutje. Zato bimoral biti glavni cilj vsehmedicinskih sester, da karsedaizboljšamo naš prispevek k doseganjuoptimalnega zdravja čim večjegaštevila ljudi.«

Upravni odbor ICN

Na zasedanju Sveta nacionalnihpredstavnikov (CNR) so bili izvoljenitudi novi člani Upravnega odboraICN, in sicer: Bagooaduth Kalloa(Mauritius), Ioannis Leontiou(Ciper), Paul Pace (Malta), Elsa B.Friofinnsdottir (Islandija), JurgenOsterbrink (Nemčija), AnnetteKennedy (Irska), Pierre Theraulaz(Švica), Eva Reyes Gomez Mehika,Elba Olivera Choque (Bolivija),Marlen Calvo Solano (Kostarika),Sheuan Lee (Tajvan), JintanaYunibhand (Tajska).

Člani Upravnega odbora, ki so biliponovno izvoljeni še za en štiriletnimandat, pa so: Peter Požun(Slovenija), Marlene Smadu (Kanada)in Masako Kanai-Pak (Japonska).

Mednarodni svet medicinskih sesterICN širi globalno članstvo.

ICN ima dve novi članici: kitajskoin palestinsko združenjemedicinskih sester in babic

Melbourne, Ženeva, 19. maj 2013.Mednarodni svet medicinskih sesterICN je v svojo zvezo nacionalnihzdruženj medicinskih sester sprejeldve novi članici. Kitajsko združenjemedicinskih sester se je ICN-uuradno pridružilo aprila 2013,sprejem palestinskega združenja

medicinskih sester in babic pa sosoglasno potrdili delegati CNR,zbrani na srečanju Sveta nacionalnihpredstavnikov ICN dne 16. maja2013.

»Veseli me, da lahko kot novičlanici ICN družine pozdravim tudikitajsko in palestinsko združenjemedicinskih sester in babic«, je dejaladosedanja predsednica ICN,Rosemary Bryant. »ICN že več kotstoletje predstavlja glas medicinskihsester po vsem svetu, članici, ki sta senam pridružili letos, pa bosta le šeokrepili naš globalni domet inobogatili raznolikost našegačlanstva.«

ICN ima zdaj med svojimi člani že135 nacionalnih združenjmedicinskih sester, novi članici pa stase udeležili tudi srečanja Svetanacionalnih predstavnikov ICN(CNR), ki je v okviru 25. kongresaICN potekalo maja letos vavstralskem Melbournu.

Predsednica kitajskega združenjamedicinskih sester, Li Xiuhua, je nazasedanju Sveta dejala: »Našezdruženje se je letos s ponosompridružilo Družini ICN in vse članevabim, da nas obiščejo na Kitajskem.Vsem skupaj želimo veliko uspeha natem kongresu«.

»To je zelo čustven trenutek«, jedejal Sulaiman Turkman, predsednikpalestinskega združenja medicinskihsester in babic. »Ponosni smo, dasmo po dolgoletnih prizadevanjihkončno dosegli svoj cilj in postaličlani ICN. Rad bi se zahvalilpredsednici in upravnemu odboru,Davidu Bentonu, izvršnemudirektorju ICN, ter vsemzdruženjem, ki so podprla našečlanstvo. Ko se bomo vrnili domov,bomo naše medicinske sestreobvestili o tem pomembnemdogodku!« I

Judith Shamian je postala nova predsednicaMednarodnega sveta medicinskih sester (ICN)

Izbrala in pripravila Veronika Pretnar Kunstek, prevedla Nataša Pregl


Utrinki z zasedanja Peter Požun

Na CNR - Kongresu nacionalnih predstavnikov so se zbrali predstavniki 98 držav, članic ICN, ter velikoopazovalcev.

Med pomembnejšimi odločitvami je bil sprejem Palestine in Kitajske v članstvo; posebej pri prvi smo bili malonapeti, kako bo šlo; opravljenih je bilo veliko diplomatskih aktivnosti in vsi smo bili presenečeni, ko se je prva kbesedi prijavila predstavnica izraelskih medicinskih sester in je pozdravila odločitev vodstva (ker vodstvo predlagaCNR-ju) ter z vsem srcem pozvala k sprejemu palestinskih medicinskih sester. Bilo je videti res nekaj nenavadnega,ker predstavnica izraelskih medicinskih sester sedi (po abecedi) sredi arabskih držav.

Odločitev je bila sprejeta z aklamacijo.Kot drugo smo sprejeli izjavo protesta zoper vodstvo WHO (zdravniki), ki že tretje leto vztrajno ne zapolni mesta

medicinske sestre v HD WHO; izgovor so jim stroški, a kaj je plača ene medicinske sestre v primerjavi z denarjem,ki ga potrošijo za različne stvari … Protestu so se s pismom podpore pridružili tudi ministri za zdravstvo številnihdržav.

CNR je sprejel tudi pomembne odločitve o dopolnitvi članskega modela, tako da bo bolj inkluziven, torej se bo vICN lahko kot polnopravni član včlanilo več nacionalnih združenj medicinskih sester iz posamezne države.

Sprejet je bil tudi strateški plan.Na volitvah je bila izvoljena nova sedemindvajseta predsednica: dr. Judith Shamian iz Kanade ter novo vodstvo,

v katerega sem bil ponovno izvoljen za štiri leta.Sicer pa se je na kongresu ICN zbralo preko 4.000 udeležencev iz 105 držav. Tudi predstavniki iz Slovenije.

Vse kolegice so imele aktivno udeležbo – posterje in predavanja.I

ICN - EFN

98. srečanje generalneskupščine EFN, 11.−12. april 2013, BruseljV okviru priprav na dejavnosti lobiranja so članiEFN, prisotni na 98. srečanju generalne skupščine vBruslju, razpravljali o svojih stališčih do ključnihpolitičnih vprašanj, kot so:- novosti v zvezi z revizijo Direktive o vzajemnem

priznavanju poklicnih kvalifikacij (Direktiva2005/36/ES);

- stalen strokovni razvoj (CPD - ContinuousProfessional Development);

- Svet EU za spretnosti in znanja v zdravstveni negi insocialni oskrbi;

- novi Strateški in operacijski načrt lobiranja EFN zaobdobje 2014−2020 (ki nadgrajuje uspehe, doseženes strateškim in operacijskim načrtom lobiranja EFNza obdobje 2009−2013);

- sodelovanje EFN v projektih, kot so skupni ukrepza kakovost in varnost (projekt PaSQ), skupni ukrepza načrtovanje delovne sile in SmartCare;

- razpis Evropske komisije za projekte tematske mrežev okviru CIP (program za konkurenčnost ininovacije);

- proračun EFN. Hkrati je bila to dobra priložnost za člane EFN, da

si izmenjajo izkušnje in najnovejša dognanja v zvezi zvprašanji diplomiranih medicinskih sester,elektronskih receptov in storitev e-zdravja nanacionalni ravni.

Naslednja generalna skupščina EFN bo potekala26. in 27. septembra 2013 v Makedoniji.I

Materinski dan in danmedicinskih sester 2013V EFN vsako leto s ponosom praznujemo ta pomembnidatum. In to z dvojnim razlogom! Praznujemo, da bipoudarili vsakodnevna prizadevanja medicinskih sesterza zdravstveno nego pacientov in njihov prispevek kspremembam v zdravstvenem sistemu. In praznujemo,ker so medicinske sestre pomemben del družbe inimajo ključno vlogo pri omogočanju dostopa vsehdržavljanov do visoko kakovostne in varne oskrbe.

Enakopraven dostop do zdravstvene nege jeosrednjega pomena v zdravstvenih sistemih po vsejEvropi, čeprav zahtevna struktura trenutnih ureditev odzdravstvenih delavcev zahteva, da se ves časizobražujejo, uporabljajo nove tehnologije in spodbujajopaciente v procesu zdravstvene nege in zdravljenja.Medicinske sestre imajo poglavitno vlogo pri izboljšanjuzdravstvene pismenosti, ki sodi v okvir prizadevanj zakrepitev vloge bolnikov in njihovo aktivno sodelovanjev procesu zdravstvene nege, kar pomembno vpliva narezultate zdravljenja. To je tudi pravi način za boljšerazumevanje javnosti ter krepitev zaupanja medvladami in državljani, s čimer se poveča upravičenostpolitičnih ukrepov in njihovega izvajanja.

EFN na ta pomembni dan za medicinske sestre inzdravstveno nego poziva institucije in države članiceEU, naj krepijo enotni trg z naložbami v izobraževanje,storitve e-zdravja, inovativnost celovite zdravstvene insocialne oskrbe, vključno s krepitvijo vloge pacientov inizmenjavo novih dognanj, da bi skupaj izboljšaliklinične prakse, vodenje in upravljanje tam, kjerdržavljani dejansko živijo in delajo.I


ETIKA

Zdravstvena nega je zagotovo ena izmed profesij, ki jo etika spremlja na vsakem koraku; nenehno je prisotnopresojanje o dobrem, slabem, koristnem, škodljivem, poštenem, etičnem in moralnem. V zdravstveni negi je vospredju zlasti medsebojni odnos med medicinsko sestro in pacientom, odnos, ki mora biti profesionalen, human.Ta odnos vsebuje predvsem veliko empatije in razumevanja do pacienta oz. do njegove situacije.

Razmišljanje študentke o etiki in odnosu dopacientov, zlasti o pravici do njihove zasebnosti

L. M. (podatke hranimo v uredništvu)

Kodeks etike medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov Slovenijedoloča sklop norm, vrednot in stališčo vedenju in ravnanju medicinskihsester. Medicinska sestra mora prisvojem delu upoštevati vsa etičnanačela, ki so navedena v poklicnemkodeksu etike.

Zame osebno je najpomembnejšenačelo zaupnosti in zasebnosti.Zaupne podatke pacientov, ki jihpridobimo, lahko sevedauporabljamo samo v delovnemokolju. Določene informacije lahkoposredujemo svojcem, vendar le, četo pacient dovoli. Tega bi se vsakamedicinska sestra morala držati, sajima vsakdo pravico do zasebnosti.Meni je ta še kako pomembna, zatonikakor ne bi mogla dopustiti, da bise zaupne informacije pacientovznašle izven delovnega okolja.

Sama sem slišala že veliko zgodbo kršenju pravice pacienta dozasebnosti. Moje stališče je, da bi bilov primeru namerne kršitve te pravicetakšni medicinski sestri potrebnoodvzeti pravico do opravljanjapoklica. Z drugimi besedami, čelahko to tako označim, gre za»neprimerno medicinsko sestro«.

Govorimo torej o pacientovipravici do zasebnosti. Ker sem vzdravstveni negi prisotna že kar

nekaj let zaradi svojega šolanja,redno opažam, da je ta pravicapacientom večkrat odvzeta oz. kršenas strani izvajalcev zdravstvene nege.Npr. odkrivanje intimnih delov,opravljanje anogenitalne nege brezkakršnegakoli upoštevanjazasebnosti. Ko pomislim, da bi bilajaz v koži pacienta in bi z menoj takoravnali, se zgrozim.

Konkretno bi opisala situacijo: Čas kosila. V prvi postelji je ležala

gospa, nepokretna, potrebovala jepomoč pri hranjenju. Sosednjapostelja: gospa, pokretna, uporabljalaje invalidski voziček. Prva gospa jejedla kosilo, medtem ko je drugapotrebovala anogenitalno nego, ker jev tistem času razsajal virus diareje naoddelku. Gospa se je naslonila stoje naposteljo gospe, ki je v njej jedla svojekosilo. In stoječi gospe je bila prizaprtem oknu opravljenaanogenitalna nega … Potem pa sezamislimo …

V tej situaciji bi bilo potrebnogospe razložiti, da jo bomo zvozičkom odpeljali do kopalnice intam opravili anogenitalno nego, saj ječas kosila; tako bi bila njejzagotovljena intimnost, zagotovili pabi tudi neko humano okolje za gospo,ki je jedla svoje kosilo. Čemedicinska sestra ne premore toliko

empatije, da se lahko vživi v pacientav določenih situacijah, potem pomojem mnenju enostavno nisposobna opravljati tega poklica.Delamo z ljudmi! Vsak od nas imadoločen pogled na etiko indostojanstvo in ne opravljamopoklica zato, da bi ljudi popolnomaoropali človeškega dostojanstva,ampak zato, da jim pomagamo in znjimi vzpostavimo nek humanodnos.

Sama premorem veliko empatijein sem mogoče še toliko boljzgrožena, kot nekdo drug, ko sempriča takim situacijam, takemuravnanju s pacienti. Poklicmedicinske sestre ali zdravstvenegatehnika je zahteven poklic. Kotčlovek moraš imeti veliko kvalitet indobrih lastnosti, da lahko postanešdobra medicinska sestra. Opravljanjetega poklica je daleč od tega, da jepotrebno samo znanje izvajanjapostopkov ali znanje iz knjig. Pomojem mišljenju sta v tem poklicuenakovredna odnos do pacienta (50odstotkov) in znanje (50 odstotkov).

Medicinska sestra bi morala bitihumana in občutljiva do sočloveka.Etično ravnanje ne bi smelo bitinekaj prisiljenega, saj le tako lahkovzpostavimo nek human in spoštljivodnos s pacienti.I


Center slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka je dobil vabilo za sodelovanje na Kariernem sejmu, ki jepotekal 16. 5. 2013 na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Udeležili smo se ga trije sodelavci različnih profilov. CSSsmo predstavili v obliki dveh plakatov, zloženk, izdelkov, ki so jih izdelali naši stanovalci, ter kratkega filma.Študentom in bodočim diplomantom smo predstaviti različna delovna mesta ter specifiko CSS-ja. Naša stojnica zreklamnim materialom in predstavitev doma je bila dobro obiskana, saj je študente zanimalo, kako naš domdeluje in katere storitve nudimo našim stanovalcem za uspešno, lepo bivanje v našem domu.

PREDSTAVLJAMO VAM

Karierni sejem, zakaj pa ne?Biljana Djaković, Irena Šućur

»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« A. de Saint - Exupery

Društvo Dom slepih je leta 1935odkupilo 700 let star Stahlov grad innaslednje leto že sprejela prvestanovalce. Za stanovalce so skrbeliskrbstvene oblasti, dobrodelnadruštva in društvo Dom slepih.Zagotovljeni so bili prostor,celodnevna oskrba, zdravstvena negain druge aktivnosti, kar pomenizačetek družbene skrbi za odrasleslepe osebe v Sloveniji; kasneje sobile ustanovljene samostojneinvalidske delavnice za usposabljanjeslepih in slabovidnih. CSS je postaledini zavod v Republiki Sloveniji, kije poklicno usposabljal, zaposlovalhkrati pa tudi omogočal domskovarstvo. Poimenoval se je v Centerslepih in slabovidnih - CSS ŠkofjaLoka. Leta 1979 je bil zgrajen novobjekt Dom oskrbovancev, ki jezagotavljal sprejem slepim,slabovidnim in starejšim osebam.CSS postane enovita organizacija, kivključuje dom, srednjo šolo zinternatom za mlade, invalidskedelavnice, predvsem pa je bilusmerjen v rehabilitacijo,zaposlovanje in varstvo slepih oseb.

Leta 2004 se srednja šola zaradipremajhnega števila dijakov združi zljubljansko šolo Zavod za slepo in

slabovidno mladino Ljubljana;invalidsko podjetje postanesamostojno podjetje. Istega leta sedom preimenuje v Center slepih,slabovidnih in starejših Škofja Loka(CSS).

Pred leti smo CSS obnovili innadgradili. Pridobili smo noveprostore ter Burnikovo dvorano ki jeustrezno opremljen večnamenskiprostor, namenjen kulturnodružabnim dogodkom in prilagojenprostor za duhovne obrede. Pohvalitise moramo z oddelkom – Mozaik, kije prilagojen stanovalcem z demenco.Oddelek je v pritličju s čudovitimparkom, ki je zavarovan tako, da sestanovalci lahko sprehajajo in gibljejoneomejeno. Pred CSS-jem se nahajašportni park, kjer so nameščeneposebej prilagojene naprave zarazgibavanje in telovadbo starejših ininvalidnih oseb. Park pa je predvsemv pomladnih in poletnih mesecihmesto za snidenja s svojci, prijatelji insostanovalci, kjer se prijetnopokramlja. V samem parku se nahajatudi zelo redko videna sončna ura, kiomogoča ugotavljanje ure tudi slepimosebam.

Dodatne aktivnosti, namenjene,slepim, slabovidnim in starejšim,pomembne za njihovo vseživljenjskoučenje, so srečanja gorenjskih skupinza samopomoč, pikniki

(s svojci in stanovalci, kostanjev,krompirjev, peka palačink), izleti naturistične kmetije, v muzeje,medgeneracijska srečanja, koncerti,gledališke predstave, družabnidopoldnevi, interno praznovanjerojstnih dnevov. Osebe z motnjamivida doživljajo v ožjem in širšemokolju nemalo težav tako priorientaciji kot pri vsakodnevnihopravilih. Z enostavnimiprilagoditvami lahko pomembnopovečamo njihovo samostojnost. Zaprilagoditev se največkratuporabljajo: različna vrsta in jakost

Karierni sejem, Zdravstvena fakultetaLjubljana, 16.5.2013; od leve proti desni:Silva Košnjek, Biljana Djakovič, Mila Sever,Danijel Bučič, Irena Šućur

svetlobe oz. razsvetljave, barvnikontrasti, različni pripomočki,elektronska lupa, bela palica,govoreče ure, tehtnice, termometri…, oglasna deska, na kateri sopomembnejša obvestila in jedilniki,so napisani v Braillovi pisavi; dvigalo- nadstropja so označena v Braillovipisavi; dvigalo je govoreče. Park –robniki so označeni z rumeno barvo;prehodi na cesto so označeni skockami (reliefna struktura);kovinske obloge na robnikih…..

V Sloveniji je trenutno 93 domov,CSS pa sodi med večje domove. Imastatus posebnega socialnovarstvenega zavoda, ker je edini vSloveniji prilagojen za bivanjeslepih in slabovidnih oseb. Tesnosodelujemo z Zvezo društev slepih inslabovidnih Slovenije inMedobčinskim društvom slepih inslabovidnih iz Kranja. CSS imakapaciteto 220 postelj, namenjenihslepim in slabovidnim ter starejšim.

V našem CSS-ju so zaposlenirazlični profili od diplomiranemedicinske sestre, fizioterapevtka,delovni terapevtki, srednjemedicinske sestre, negovalci,varuhinje, strežnice, hišnika,kuharice, dietetiki, perice, šivilja,računovodje, ekonomistka inadministrativni kader, Vendar brezprostovoljcev in socialnih delavk nebi bili popolni in delali v harmonijiin prijetnem timskem vzdušju. Nesmemo pozabiti glavnih dvehakterjev v domu; to sta; mucek naMozaiku – ki s svojo milino umiri šetako nemirnega stanovalca, inpapagajček, ki je na stanovanjskemoddelku in s svojim petjem popestridan našim stanovalcem.

Zahvaljujem se vsem sodelavcem,kajti s timskim delom so pripomogli,da smo s plakati in filmov predstavilinaš dom, tak kot je – srčen in videnvsem.I


PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA Loti Hreščak

Po dvajsetih letih delovanja sekcije seje del kolegic, ki so v preteklih letihbile ustanoviteljice sekcije in souspešno delovale na področjuorganizacije dela v izvršnem odborusekcije, poslovilo od aktivnegadelovanja.

Letos je tako prvič organiziranstrokovni seminar v delno novisestavi izvršnega odbora sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v zobozdravstvu zaštiriletno mandatno obdobje:predsednica Marina Čok, ZD Izola;podpredsednica Damjana Grubar,ZD Krško; sekretarka Andreja Turk,ZD Novo mesto; in članice: LotiHreščak, UKC Ljubljana,Stomatološka klinika; Dora Masten,ZD Nova Gorica; Vanja Kovačič, ZDMaribor; Maja Koudila, ZD MurskaSobota; Sonja Bernot, ZD Kamnik;Irena Šumer, ZD Velenje.

Uvodoma je predsednica sekcijeMarina Čok pozdravila vse navzočeter nam vsem skupaj zaželela uspešenin obenem prijeten delovni dan.Poudarila je, da če želimo poštenogledati na medpoklicno sodelovanje,moramo priznati, da drug drugegapotrebujemo. Veseli smo, da nam jekljub kriznemu času uspeloorganizirati dvodnevni strokovniseminar, katerega nit je učinkovita inkakovostna kontinuirana zdravstvenanega v zobozdravstvu od otroka dostarostnika. Potrebe po specifičnihznanjih, ki jih moramo osvojitizdravstveni delavci, naraščajo, zato jeizmenjava strokovnih izkušenj zelopomembna.

Pričeli smo s strokovnim delom inprva predavateljica gospaTjašaBoškovič, zdravstvena tehnica –zobna asistentka, nam je predstavilapredavanje z naslovom Izvajanjezobne preventive v občinah Bled,Bohinj in Gorje ter vizija inmožnosti za prihodnost. Kot nam žesam naslov pove, je predavateljicapredstavila začetke preventivnega

delovanja v svoji regiji, samo delo intudi težave, s katerimi se srečujejo prisvojem delu. Poudarila je, da jepomembno znati prisluhnitiotrokovim potrebam, željam insposobnostim, prav tako pa je zauspešnost preventivnega delovanjaizredno pomembno sodelovanje takostaršev kot predšolskih in šolskihinštitucij.

Vizij, ciljev in želja imajo mnogo,je pa vprašanje, koliko in kaj je odtega izvedljivo. Menijo, da sprizadevnostjo, vztrajnostjo inosebno angažiranostjo ter posluhomnadrejenih na tem območju to ne boproblem. Njihov skupni cilj je dosečičim večje število otrok, mladine inodrasle populacije z zdravimi zobmiin obzobnimi tkivi, saj je to temelj zasplošno zdravje. S tem bodo doseglitudi veliko finančno razbremenitevza družbo in posameznika.

Gospa doc. dr. Rebeka Rudolf,višja znanstvena sodelavka, vodjarazvoja in raziskovalne skupine vZlatarni Celje, nam je v svojempredavanju Bikompatibilnost inmagnetne lastnosti dentalnih zlitinpredstavila bikompatibilnost kotinterakcijo med stomatološkimmaterialom, vključujoč njegovofunkcijo, ki jo opravlja v povezavi zorganizmom, v katerega se material

vgrajuje oziroma se uporablja zazdravljenje. Zaradi navedenega jeosnovna zahteva pri uporabimaterialov v stomatološki praksidokazovanje njihovih negativnihvplivov na celice, tkiva ali celoorganizem. V drugem delupredavanja se je predavateljicaosredotočila na magnetne lastnosti,ki so povezane z magnetizmom kotfizikalnim pojavom, kako nekateresnovi delujejo z odbojno ali privlačnosilo na druge snovi.

Po zasluženem odmoru nam jegospod Jure Binter, dr. dent. med.,specialist parodontolog vzanimivem in izčrpnem predavanju znaslovom Razpoznava inzdravljenje parodotalne bolezniosvetlil problematiko parodontalnihobolenj. Parodontalna bolezen jeglobalni javnozdravstveni problem,ki prizadene večji del odraslepopulacije po 35. do 40. letu starosti.Pojavnost gingivitisa je v 30 do90odstotkih pri otrocih in v 40 do 50odstotkih pri odraslih. Obširnaepidemiološka raziskava v Sloveniji jepokazala, da potrebuje higiensko fazoparodontalnega zdravljenja kar 98,7odstotka Ljubljančanov, kirurškozdravljenje pa 47,1 odstotek le-teh.Predstavil nam je različne simptomeparodontalnih obolenj, postopke in

Kakovostna zdravstvena nega vzobozdravstvu od otroka do starostnikaDvanajstega in trinajstega aprila letos smo organizirali 21. strokovni seminar Sekcije medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu z naslovom »Kakovostna zdravstvena nega v zobozdravstvu od otroka dostarostnika«. Strokovni seminar je potekal v prelepem in prijaznem okolju Gorenjske v Bohinjski Bistrici v BohinjPark Eko hotelu.

Izvršni odbor sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu (od leve proti desni Loti Hreščak , Dora Masten, Andreja Turk, Damjana Grubar, Maja Koudila, Vanja Kovačič, Sonja Bernot, Irena Šumer in Marina Čok)


Udeleženci strokovnega seminarja

načine zdravljenja ter vzdrževanje pozdravljenju.

Predavateljica gospa MatejaLunar, dipl. m. s., nam je predstavilapomembno temo za varno delo vzobozdravstvu. S svojim predavanjemPreprečevanje bolnišničnih okužb vzobni ordinaciji nas je ponovnoozavestila, kje so vzroki za nastanekin prenos bolnišničnih okužb inkakšni naj bodo ukrepi za njihovopreprečevanje. Poudarila je pomenhigiene rok, razkuževanje inumivanja rok, pravilne uporabemedicinskih rokavic, tehnike ne-dotikanja, tehnike higiene rok insredstva za higieno rok.

V petkovem popoldnevu smo podobrem kosilu in kratkem počitkuposlušali še štiri strokovne teme.

Predavatelj gospod asist. TadejOstrc, dr. dent. med., nam je spredavanjem z naslovom Okluzijskeopornice predstavil težavo, ki vdoločenem življenjskem obdobjulahko pesti skoraj vsakega izmed nas.To je stiskanje ali škrtanje z zobmistrokovno bruksizem. Predstavil namje vrste bruksizma in posledice, kinastanejo, če se bruksizem ne zdravi.Vidna obraba zob, počene oziromaizpadle zobne zalivke, poškodovaniprotetični nadomestki so težave, skaterimi se soočajo pacienti. Posebejpereči so pozni zapleti pri več lettrajajočemu bruksizmu, kjer lahkopride do okvare žvečnih mišic inčeljustnih sklepov. Prav terapevtskaokluzijska opornica je eden izmeduspešnih pripomočkov prizdravljenju bruksizma. Predstavilnam je načine izdelave okluzijskeopornice, pravilno nošenje invzdrževanje.

Sledilo je moje predavanje Loti

Hreščak, dipl. m. s., z naslovomSodobni higienski pristopi naStomatološki kliniki v UKCLjubljana. V svojem predavanju sempredstavila, kako izvajanje sodobnihstandardiziranih higienskihpostopkov, ki smo jih skozi letauvedli na Stomatološki kliniki,zagotavljajo varno in kakovostnookolje tako za pacienta kot zazaposlene. V sliki in besedi semprimerjala higienske postopke predin po posodobitvi.

V predavanju z naslovomPrimerjava otroških in odraslihzobnih past, ki so pri nas dosegljivenam je gospa Ingrid Merc, dr. dent.med., predstavila, kako s pravilnoustno higieno lahko preprečimo ševedno najpogostejšo zobno obolenjekaries oz. zobno gnilobo. Zobnepaste pomembno prispevajo kohranjanju zdravih zob in ustnevotline, zato je še kako pomembno,da je zobna pasta kakovostna, dazadosti vsem standardom varne,zdrave uporabe v različnih obdobjihživljenja, in ne sme vsebovati snovi,ki bi zaradi okusa bile dopadljive,vendar nevarne za zdravje.

Ob koncu dneva nam je gospaUrška Oblak mag. farm.,predstavnica Ewopharma d.o.o.,predstavila njihov izdelekLasctobacilluu reuteri, probiotik, kije naraven in učinkovit v boju protizobnim oblogam in vnetju dlesni.

Uspešen dan smo zaključil obdobri večerji, medsebojnemdruženju, izmenjavi mnenj in prijetniglasbi.

Kljub temu, da smo se prejšnjivečer družile pozno v noč, se jesobotni del seminarja pričel točno inv polni zasedbi slušateljev.

Gospa Maja Zupanc univ. dipl.kem., nam je v svojem predavanjupredstavila Razkužila – korozivnostzobozdravniških inštrumentov.Kvalitetno jeklo, pravilna izbira inuporaba razkužil ter pravilni načinsterilizacije so pogoji za ohranitev inkvaliteto inštrumenta.

Gospod Luka Škrilj, ustnihigienik, nam je v svojempredavanju z naslovom Ustnihigienik in ustno zdravje predstavildelo ustnega higienika. Ustnihigienik ima v sodelovanju z ostalimzdravstvenim osebjem podneposrednim nadzoromzobozdravnika pomembno vlogo invpliv na sistemsko in oralno zdravjepacientov. Pouk in motivacijapacientov o čiščenju ustne votline inpravilnih tehnikah jenajpomembnejša dolžnost ustnegahigienika. Po odstranitvi morebitnihmehkih in trdih zobnih oblog terdrugih storitev, ki jih opravljajo, jedobra in vsakodnevna ustna higienapogoj za zdravje zob, ustne votline insistemsko zdravje pacientov.

Kot zadnja predavateljica jenastopila gospa Vera Štebe, viš. med.ses., prof. ped. S predavanjemOdnos medicinske sestre dopacienta je temelj za njegovozaupanje je pustila pozitiven pečatpri vseh prisotnih. Vsebinapredavanja obravnava dejavnikedobrega odnosa zaposlenih vzdravstvu do pacienta. Opozarja napomen nebesednega komuniciranja,pri čemer je poudarjen pogled, dotikin izraz obraza. Razlaga fizične,psihične in socialne vplive na čutnoostrino zaznave, ki omogočajoempatično komuniciranje in navajanasvete za dober dan.

Ob koncu seminarja smoorganizatorke lahko ugotovile, da jeseminar uspel, po kratki anketi, ki jezaokrožila med slušatelji, smo dobiletudi pozitivne odmeve na vsebinepredavanj. Nedvomno nam bodovsebine, ki smo jih poslušali naseminarju, pripomogle hkakovostnejšemu delu na našihdelovnih mestih in tudi vvsakdanjem življenju.

»Medicinske sestre znamo,zmoremo in želimo delovati vdobro pacientov in celotnepopulacije, da ohranimo inkrepimo zdravje, ki je na lestvicivrednot v Sloveniji še vedno naprvem mestu.«I


Nagovor srečanja Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov vhematologiji je začela NatašaJanevski, dipl. m. s., ki je tudipredsednica sekcije. Sledila sopredavanja kolegic iz bolnišnicMaribora, Ljubljane, Celja inŠempetra pri Novi Gorici.

Program je začela Ivana Divjak,dipl. m. s., ki nam je predstavilapreprečevanje bolnišničnih okužb.Sledila je kolegica Natalija Luzar,dipl. m. s., ki je govorila o varovanjubolnika pred okužbo in dejavnikitveganja za prenos okužbe. GospaDarinka Radmelič, strokovnasodelavka Pharmamed-mado ,d.o.o.je govorila o brezigelnih konektih kotpomoč pri preventivi predkatetrskimi okužbami. Jasmina Pidič,dipl. m. s. nam je predstavila in nasseznanila z higieno rok in uporabovarovalne opreme. Sledila je tudidelavnica na to temo. Po odmoru stanam Tjaša Mihelič, ZT in HelenaKošir dipl. m. s. predstavili glivičneokužbe s primerom. Kapljičnoizolacijo nam je pobliže predstavila

Metka Mlekuž dipl. m. s. Komu inkako izvedemo protektivno izolacijosta predstavili Iva Pečar, SMS inKatarina Miklič ZT. Kot zadnji v tempetkovem dnevu sta na temo noricegovorili Klavdija Ruter, dipl. m. s. inMarjeta Prezelj, ZT. Po razpravi jesledila skupna večerja.

Sobotno jutro se je začelo zzajtrkom in za njim nove teme. Kakoravnati ob epidemiji v bolnišnici namje predstavila Tanja Štraus ZT, dipl.sanit. ing. Vse o »mrsi« smo izvedeliod Tine Lupša, dipl. m. s. KolegicaMaja Jerman, dipl. m. s. nam jepredstavila okužbe pri centralnihvenskih katetrih. Stanko Rovtar, dipl.zn. iz Šempetra pri Novi Gorici panam je predstavil pravilen odvzem inprenos kužnin za mikrobiološkepreiskave. Sledila je Brigita LekšeGolob, dipl. m. s. ki je govorila opripravi mesta venepunkcije zaodvzem polne krvi pri krvodajalcu.Kolegica Polonca Rihtaršič, dipl. m. s.je govorila o čiščenju, razkuževanju,sterilizaciji in vzdrževanjumedicinskih pripomočkov. Kako

ravnamo z odpadki v zdravstvu namje povedala Nuša Ilc, TZN. Kotzadnja na dvodnevnem srečanju namje mag. Cvetka Gregorc, vms, prof.zdrav. vzg. predstavila priporočila zamenjavo transfuzijskih sistemov.

Precejšnji del okužb, povezanih zzdravstvom, lahko preprečimo,čeupoštevamo enostavna pravila, ki jihmora poznati vsak zdravstvenidelavec. Zelo je pomembno, davsakega na novo zaposlenega naoddelku oziroma v zdravstveniustanovi vpeljemo v sistem inpoučimo, mu razložimo vse postopkein mu pomagamo spoznavati novesmernice. Zakon o nalezljivih bolezninam nalaga, da poskrbimo za varnobolnikovo okolje in za preprečevanjeprenosa bolnišničnih okužb.

Vsi udeleženci smo pridobiliveliko dodatnega znanja, saj so bileteme srečanja izredno zanimive.Program je bil natrpan, vendar zelodinamičen kot je hematologijasama.I

Okužbe pri hematološkem bolnikuSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji je organizirala strokovno srečanje 12. in 13.aprila 2013 v Podčetrtku. Glavna tema je bila preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.

Podčetrtek, 12. 4. 2013, udeleženci strokovnega izobraževanja Foto: Tina Smogavec

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA Tina Smogavec in Vesna Cizej

Ponovno smo bili deležni najnovejšihin zelo praktičnih tem, ki sonepogrešljive v vsakdanji praksi pribolniku s kronično rano.

Tokrat smo se seznanili znaslednjimi vsebinami: s strokovnimi,ekonomskimi in etičnimi pogledi priizbiri ustrezne sodobne obloge zarano, z zanesljivo fiksacijo brezpoškodbe kože, z ranami spridruženim limfedemom, znovostmi opeklinske kirurgije prizdravljenju opečencev, z zdravljenjemkompleksnih okuženih ran znegativnim pritiskom in instilacijo terz negativnim tlakom za enkratno indomačo uporabo. Predstavljeno jebilo kirurško zdravljenje zapletov nadiabetični nogi, Charcotovo stopalo,nekrotizirajoči fasciitis, priprava dnarane s sodobno oblogo, prehranskaogroženost in energijski prehranskivnos pri kirurškem bolniku. Prav takosmo bili seznanjeni z neprijetnisimptomi kronične rane, sfototerapijo z LED diodami in zdelovno terapijo ter fizioterapijo pripacientu po amputaciji spodnjeokončine.

Med predavanji so mediatorjiposkrbeli za sproščeno razpravo, ki jeključna pri doseganju namenasimpozija. Udeleženci so tako lahkorazpravljali, delili spoznanja, izkušnjein dopolnjevali svoje znanje, ki so galahko že naslednji dan uporabili prisvojem delu.

Klinični oddelek za kirurškeokužbe je skupaj s sponzorji pripravil5 učnih delavnic: Mitral je predstaviluporabo Sorbion oblog v praksi.Simps’s nas je seznanil s stroškovnoučinkovitostjo pri visoko izločajočihranah. Klinični oddelek za kirurškeokužbe je pripravil tri praktičnedelavnice. Prva delavnica jeodgovorila na vprašanje S katerimipristopi lahko medicinska sestravpliva na kvalitetnejše celjenje ran spoudarkom na sodobnih oblogah innegovanju okolice kronične rane.Druga delavnica, ki je bila izvedena vsodelovanju z Abbott Nutrition, nas jepoučila o metodi ocenjevanjaprehranskega stanja. Na tretji učnidelavnici, ki je bila organizirana vsodelovanju z Opet, pa smo spoznaliimpulzivno tehnologijo prizdravljenju rane.

Namen 8. simpozija je bil tuditokrat dosežen. Mnenjske anketeudeležencev kažejo na visokozadovoljstvo z udeležbo tako sstrokovne kot družabne plati.Udeleženci so še posebno zadovoljni,ker so po zaslugi sproščenega vzdušjauspeli navezati nove poslovne stike inposledično izmenjati dragoceneizkušnje iz prakse.

Predstojnica Kliničnega oddelka zakirurške okužbe red. prof. dr. DragicaMaja Smrke in glavna medicinskasestra Janja Nikolič se vam najlepšezahvaljujeta za udeležbo. Prav tako seiskreno zahvaljujeta sponzorjem, ki soomogočili napreden in vsebinskobogat simpozij.

Drugo leto vas ponovno vljudnovabita na že 9. simpozij o kroničnirani, ki bo potekal na istem kraju inob približno istem času.I


PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA mag. Karin Birk

8. simpozij o ranah: Konzervativno in kirurškozdravljenje okuženih mehkih tkiv in kostiKlinični oddelek za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je priredil že 8. mednarodnisimpozij o kronični rani, tokrat z naslovom: Konzervativno in kirurško zdravljenje okuženih mehkih tkiv in kosti.Srečanje je potekalo v sončnem in toplem Portorožu od 25. do 26. aprila v hotelu Slovenija.

Iz leve proti desni: Janja Nikolič, Dragica Maja Smrke, Adrijana Debelak Igor Čuček.

ČESTITKA

Iz uspehov rastejo novi uspehi. (John Jakes)

Na visoki šoli ALMA MATER EUROPAEA – ECM v Murski Soboti je vletu 2013 diplomiral naš sodelavecILIČ ROBERT - Enota intenzivne internistične terapije in si pridobil naziv diplomirani zdravstvenik.Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo.

Strokovni svet zdravstvene nege in sodelavci SB Murska Sobota

Zahvale so prejele tudi kolegice, ki sose upokojile v lanskem letu.

Ob tej priložnosti nas je sprisotnostjo počastila tudi DarinkaKlemenc, ki je nagovorila vseprisotne in poudarila pomenenotnosti in dobrega sodelovanjamed nami, ki smo zaposleni vzdravstveni negi.

Posnosni smo, da je zlati znakdobila tudi naša članica BernardaHostnik, ki so ji ga podelili naslavnostni akademiji 10. maja 2013na Brdu pri Kranju.

Naša Vokalna skupina Cvet paletos praznuje 20-letnico in smo jimza vztrajno delo čestitali.

ANICA KREMŽARRojena je v vasi Lačarak blizu

Sremske Mitrovice in v njej je tudikončala šolanje na tamkajšnji Srednjizdravstveni šoli. Njeno prvo delovno

mesto je bilo v SB Celje, kjer je 1974pričela z delom na Oddelku zaanestezijo in reanimacijo. Vbolnišnici je delala do leta 1985. Vtem obdobju se je tudi vpisala naVišjo šolo za zdravstvene delavce vLjubljani in jo tudi uspešno končala.Ker si je želela delati v patronaži, seje 1985 odločila zamenjati službo inprišla v patronažo v ZD Celje. Dobilaje terensko območje, takrat KSCenter, ki je še danes njenadomicilna lokalna skupnost. Karhitro je spoznala še druga terenskaobmočja in danes ni terena, ki ga nebi poznala.

V tem času se je začelo tudi njenoaktivno delo v takratnem Društvumedicinskih sester Celje. Deset let jebila članica izvršnega odbora. Vsa taleta je bila tudi tajnica društva in jekot »terenka« skrbela za logistiko inbila v veliko pomoč takratni

predsednici.V začetku 90. let se ji je izpolnila

želja, da se je udeležila izobraževanjana Združenju za socialnogerontologijo in geronto-pedagogikoin ga tudi uspešno zaključila.Pridobila je naziv Voditelja skupinstarih za samopomoč. Leta 1993 jeustanovila svojo skupino»SONČNICE«, ki jo vodi še sedaj insicer se dobivajo enkrat tedensko.

Anica pa je kot dekle sremskihravnic neizmerno vzljubila najprejslovenske gore, potem pa so jo potivodile tudi po svetu od Andov doNepala. Ampak Anica ni v planinahuživala sama, svojo ljubezen innavdušenje je prenesla tudi nasodelavce. Kar nekaj let že organizirain vodi planinske pohode zanje.Vsako leto pa kar nekaj pohodnikovpopelje na Triglav in prav zaradi njeje osvojilo naš simbol veliko

Priznanja DMSBZT Celje DMSBZT Celje je 15. maja 2013 v Narodnem domu Celje praznovalo mednarodni dan babic in mednarodni danmedicinskih sester. Ob tej priložnosti smo podelili najvišja priznanja društva »srebrne znake«. Srebrni znak staprejeli Anica Kremžar in Marija Miklavc. Srebrni znak DMSBZT Celje pa so dobile kot tim kolegice negovalnegatima Oddelka za ortopedijo in športne poškodbe Splošne bolnišnice Celje. Podelili smo tudi naziv častna članicaDMSBZT Celje, ki ga je prejela Olga Nezman.


Nagrajenke

IZ DRUŠTEVTomica Kordiš


IZ DRUŠTEVmedicinskih sester.

Ni ji mar za nešteto težav, ki sepojavijo ob taki dejavnosti, saj jih vsez nasmehom premaga. Vsi udeležencipa so ji neizmerno hvaležni, saj jimbrez nje to ne bi uspelo.

Medicinska sestra Anica jepovsod tam, kjer je potrebna. Medprvimi je začela s preventivnimdelom v lokalni skupnosti. Prav takoizvaja preventivni program v Društvuslepih in slabovidnih Celje. To njenodelovanje so opazili tudi drugi inletos je prejela priznanje Mestnečetrti Center in bila izbrana za »Najprostovoljko« celjske regije.

Je tudi ponosna mati sina Roka inhčerke Anite in ljubeča babica tremvnukom in vnukinji.

Kljub dolgoletnemu delovnemustažu je še vedno željna novih znanj,zato tudi redno dopolnjuje svojestrokovno znanje na različnihstrokovnih srečanjih, kjer tudiaktivno sodeluje. Je odličnamentorica mladim kadrom, ki bodisiprihajajo na delovno prakso ali se nanovo zaposlijo. Na življenje gleda kotvečen optimist, zato je nepogrešljivav timu. Zna prisluhniti, svetovati,tolažiti. Gospa Kremžar nimedicinska sestra samo v službi,ampak tudi v svoji soseski, kjer jimnikoli ne odreče pomoči.

Predlagatelji so še zapisali: to so ledrobni zapisi in le delček vsega, kar jemedicinska sestra Anica Kremžarnaredila in še dela za ugled inpromocijo zdravstvene nege innašega poklica. Zato menimo, da sisrebrni znak zasluži in da ga bo sspoštovanjem sprejela in bo nanjponosna, mi pa na njo.

MARIJA MIKLAVCPredlagatelji so zapisali:Gospa Marica Miklavc je

zaključila šolanje na Srednjizdravstveni šoli v Celju leta 1979. Poopravljenem pripravništvu v Splošnibolnišnici Celje in opravljenemstrokovnem izpitu v Ljubljani se jezaposlila na Ginekološkoporodniškem oddelku. Najprej jedelala na Odseku za konzervativnoginekologijo. Leta 1984 je bilarazporejena na delovno mestomedicinske sestre v specialističniginekološki ambulanti, kjer dela šedanes.

Našo sodelavko ves časpoklicnega delovanja odlikujeizredna delavnost, natančnost,

zavzetost in odgovornost do dela.Aktivno se vključuje v delo in vednopokaže veliko pripravljenost zasodelovanje. Odlično pozna vsepostopke dela, ki jih zahteva njenodelovno mesto. Je vestna in poštenasodelavka, ki si prizadeva za dobre inkorektne medsebojne odnose terprijazen odnos do soljudi. Imahuman in etičen odnos do pacientk,nosečnic, porodnic in njihovihsvojcev.

Vedno je pripravljena prisluhnitičloveku v stiski in pomagati po svojihmočeh. Med sodelavci je spoštovana,saj je svoje bogate izkušnje vednopripravljena deliti in prenašati namlajše sodelavce. Dobro leto je tudiuspešno opravljala delo vodilnemedicinske sestre v specialističniginekološki ambulanti.

Medicinska sestra Marica jedejavna tudi v svojem domačemkraju v okviru krajevne skupnosti inRdečega križa. Že več let poje vpevskem zboru v Taboru. Prostegačasa ima bolj malo, kar pa ji gaostane, ga z veseljem preživi v krogudružine in prijateljev.

Veseli in ponosni smo, da jeMarica naša sodelavka in verjamemo,da bo še naprej pomembnoprispevala h kakovostni in strokovnizdravstveni negi. Prav zaradi vsegatega smo mnenja, da si priznanjezasluži.

Negovalni tim Oddelka za ortopedijoin športne poškodbe SB Celje

Predlagatelji so zapisali : Ortopedski oddelek je bil kot

samostojen oddelek ustanovljen leta1974, prej pa je bil del splošnekirurgije. Ves čas je bilo za ta oddelekznačilno, da so imeli strogo, vendarzelo strokovno in profesionalnovodstvo ter zelo marljiv inprofesionalen kader. V vseh letihdelovanja oddelka se to nispremenilo, nasprotno - zamedicinske sestre ortopedskegaoddelka velja, da so izjemno prijaznedo bolnikov, strokovne in zelomarljive pri svojem delu. Pacientipogosto navajajo, da je še takó hudobolečino lažje premagati ob takšniprijaznosti in topli besedi medicinskesestre. Pacienti so zelo zadovoljnitudi, ker jih v času bivanja vbolnišnici zelo dobro pripravijo nabivanje v domačem okolju. Polegtega, da so medicinske sestrestrokovne in prijazne do pacientov, je

že na prvi pogled čutiti, da se dobrorazumejo med seboj; so prava velikadružina. To se še kako dobro začuti,ko stopiš v njihov skupni prostor, kije namenjen predaji službe in kakšnihitri kavici. Na stenah visijo slikeskrbno načrtovanega skupnegadruženja na turistični kmetiji, naizletih po Prekmurju, na divjemraftingu, novoletnih zaključkih in šekje. Najbolj pritegnejo številnaudeležba, nasmejani obrazi in enakemajčke za vse udeležene.

Na teh druženjih so prisotni vsi:tako zdravniki, fizioterapevtke,administratorke, delavke čistilnegaservisa, medicinske sestre z oddelka,ambulante in iz operacijske dvorane.So pravi tim tako na izletih kot vslužbi.

To dobro razumevanje in pristnemedosebne odnose dobro zaznajopacienti in sodelavci. Njihova Knjigapohval in pritožb je polna pohval inzahval, prav tako velikokrat v medijihin v internem časopisu zasledimozahvalo zaposlenim na Ortopedskemoddelku. Pacienti medicinske sestrerazveselijo z obiski tudi še več let pooperativnem posegu. Oglasijo se, dajih pozdravijo in se jim še enkratzahvalijo za vso prijaznost instrokovnost. Tudi ostali zaposleni vbolnišnici radi pridejo na ta oddelek;kljub veliki gneči, številnimzadolžitvam in zahtevam pacientov;te vedno sprejmejo z nasmejanimobrazom in prijaznim pozdravom intako se počutijo dobrodošli vprijetnem in toplem okolju.

Menimo, da si resnično zaslužijopriznanje zaradi dobrega vzgleda, kiga s svojim delom in odnosom dajejodrugim zaposlenim v zdravstvu.

Društvo je letos podelilo tudilaskavi naziv ČASTNA ČLANICADruštva medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Celje, kiga je prejela

OLGA NEZMANGospa Olga Nezman je rojena v

Celju. Tu se je začela in tudi končalanjena poklicna kariera in v knežjemmestu živi tudi danes. Sestra OlgaNezman se je po končani Srednji šoliza medicinske sestre zaposlila naGinekološko porodniškem oddelkubolnišnice Celje. Strokovnaradovednost jo je leta 1972 pripeljalav regionalni zdravstveni dom, vpatronažno in babiško službo. Medtem časom se je zaradi želje po


dodatnih znanjih vpisala na Višjošolo za zdravstvene delavce vLjubljani in jo tudi uspešno končala.Imenovana je bila za predstojnicodelovne enote patronaža in kasneje jeprevzela dela in naloge glavnemedicinske sestre TOZD-a Splošnamedicina v Zdravstvenem centruCelje. Ob reorganizaciji je sprejelamesto glavne medicinske sestreZdravstvenega doma Celje. Svojopoklicno kariero je končala nadelovnem mestu koordinatorja,organizatorja in predavatelja napodročju zdravstvene vzgoje.

Gospa Olga Nezman je bilaaktivna kot samoupravljavka invelika aktivistka, ko je šlo zauveljavitev napredka na področjuzdravstvene nege, saj je dobro vedela,da strokovne novosti in napredeklahko dvignejo zdravstveno nego nazavidljiv nivo. To ji je tudi uspelo. Nipa bila delovna in aktivna samo nalokalnem področju, ampak tudi vširšem strokovnem prostoru.

Leta 1982 je postala predsednicaregijskega društva medicinskih sester,ki ga je vodila več mandatov. Istega

leta je bila izvoljena v Republiškiodbor Zveze društev medicinskihsester Slovenije in preko njega tudi vSavez medicinskih sestara Jugoslavije.Več let je sodelovala v ekipi prvepomoči na Vlaku bratstva inenotnosti. Aktivno je tkala vezi medCeljem in Čuprijo.

Bila je med ustanoviteljicami indolgoletna predsednica Sekcijemedicinskih sester v splošni mediciniin članica Izvršnega odbora Sekcijemedicinskih sester v patronaži. Jesoavtorica Kodeksa etike medicinskihsester in zdravstvenih tehnikovSlovenije. Bila je tudi članicaČastnega razsodišča pri Zbornici –Zvezi.

Ko se je ustanavljal Sindikatdelavcev v zdravstveni negi Slovenije,je aktivno sodelovala in bila do leta1999 tudi članica Republiškegaodbora in v tej vlogi tudi večkratpogajalka z vlado za panožnokolektivno pogodbo. Bila je medpobudniki za ustanovitevsindikalnega glasila BILTEN in bilatudi njegova prva urednica.

Olga Nezman o poklicu

medicinske sestre govori s ponosomin mu je še vedno zvesta. Aktivnosodeluje v Društvu za boj proti raku.

Gospa Nezman pa ima polegsestrinstva še dve veliki ljubezni. Toje njena ožja in širša družina in paseveda petje, saj že 38 let poje vrazličnih pevskih zborih. Pred 20 letije v celjskem društvu ustanovilanajprej nonet, sedaj pa pevskoskupino CVET, s katero uspešnopromovira slovensko ljudsko inumetno pesem, pa tudi pevskizakladi drugih narodov jim niso tuji.Skupina je medicinske sestre inpesem predstavila v širšem domačemokolju in tudi v tujini.

Medicinska sestra Olga jedobitnica številnih priznanj in zahvalna lokalnem in državnem nivoju inza vse to njeno delovanjepredlagatelji menijo, da priznanječastna članica Društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikovCelje prihaja v prave roke.

Vsem dobitnikom srebrnihznakov, priznanja častni član inzahval iskreno čestitamo z željo zadobro delo tudi v prihodnje.I

Vokalna skupina Cvet

Nagrajenke nagradne križanke TOSAMA iz majske številke UtripaIzžrebali smo tri nagrajenke nagradne križanke Tosama iz majske številke Utripa. Nagrajenke so:

1. Trontelj Janja, Ivančna Gorica2. Klašnja Majda, Škofja Loka

3. Zdravje Katja, IgNagrajenke bodo po pošti prejele praktične nagrade Tosame.


IZ DRUŠTEVDMSBZT Celje vabi na

IZLET ANDALUZIJA, 14. 9. 20. 9. 2013

„Zeleno, ki te hočem zeleno”, je v Mesečni romanci zapisal Federico Garcia Lorca in prevedel AlojzGradnik. Res je zelena, kadar jo sonce ne pozlati, najjužnejša pokrajina Pirenejskega polotoka inavtonomna dežela Andaluzija, ki leži ob atlantski in sredozemski obali ter meji na Gibraltar.

Gričevnata, ponekod hribovita in celo gorata pokrajina z nasadi oliv, tropi ovac in belimi hišami, starimi mesti zočitnimi vplivi arabske arhitekture, temperamentnimi prebivalci, ki se povsem prepustijo glasbi in plesu …Nekoč del rimskega imperija, ozemlje Vandalov, potem Zahodnih Gotov, prizorišče rekonkviste – bojev protiArabcem, del kraljevine Španije, republike, ponovno kraljevine Španije, prizorišče krvavih bojev medrepublikanci in falangisti. Danes je Andaluzija prav zaradi svoje raznolikosti, bogate kulturne dediščine,okusnih kulinaričnih dobrot in tradicionalne gostoljubnosti privlačen cilj obiskovalcev. 1. dan: CELJE – LJUBLJANA – BENETKE – MADRID – SEVILJA2. dan: SEVILJA – CORDOBA 3. dan: CORDOBA – GRANADA4. dan: GRANADA – GUADIX – ALMERIA5. dan: ALMERIA – MALAGA – COSTA DEL SOL6. dan: COSTA DEL SOL – GIBRALTAR – JEREZ DE LA FRONTERA – SEVILJA7. dan: SEVILJA – MADRID – BENETKE – LJUBLJANA – CELJECena: 1.295,00 EUR pri najmanj 45 prijavljenihDoplačila ob prijavi in kasneje :• enoposteljna soba 170 EUR/osebo • zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini Coris (različne variante), • pijače pri obrokih, storitve, ki niso navedene v programu (osebna naročila), vstopnine za notranje oglede, ki

niso posebej navedeni v programu Način plačila :• s plačilom položnic ali osebno v agenciji Relax ( dogovor z gospo Švener tel. O41 725 130)• preko izplačil osebnega dohodka z 12 odtegljaji po 108 eur ( prvi obrok 10. 6. 2013 ) Prijava :Do zasedbe mest pri Magdi Brložnik na tel. 03 543 43 01 med 13.00 in 15.00 ali na GSM 041 430 899 ali na e-meil: [email protected] ,

Predsednica DMSBZT Celje Tomislava Kordiš


Na že tradicionalni svečanosti, ki seje nadaljevala v volilni občni zbor inkasneje še v prijetno druženje obmelodičnem petju pevskega zboraPristan, so bila podeljena posebnapriznanja za dolgoletno prepoznavnoin požrtvovalno delo v zdravstveninegi. Podeljenih je bilo pet priznanjsrebrni znak, ki so ga prejele BarbaraLoboda, Irena Vrčon, IvankaMontanič, Jožica Rastovac in SlavicaMankoč ter posebno priznanje častničlan društva, ki ga je prejela OlgaČerne. Ob pozdravnem nagovorupredsednice društva gospe BojePahor sta zbrane pozdravili tudipredsednica Zbornice – Zveze gaospaDarinka Klemenc in sekretarkaSDZBZN Slovenije gopa FloryBanovac. Svečanost je popestriloubrano petje ženskega pevskegazbora Pristan in monokomedija “Narobu vsega” v izvedbi KsenijeJambrošić, članice skupine Cukerteater Piran.

Na volilnem občnem zboru je biloza mandatno obdobje 2013 – 2017izvoljeno novo predsedstvo društva:Doroteja Dobrinja – predsednica,Mira Šavora – podpredsednica, BojaPahor - tajnica in Mira Peroša -blagajničarka društva. Novoizvoljenapredsednica Doroteja Dobrinja se jezahvalila dosedanji predsednici

društva Boji Pahor za dolgoletnouspešno vodenje društva in zaželelanovoizvoljenim članicam UO inostalim organom društva uspešnodelo v nič kaj obetajočemmandatnem obdobju. Pri tem jepoudarila, da je smisel poklicnegazdruženja ne le razvijanjestrokovnosti in druženje, pač pa tudinezanemarljivo dejstvo, da skupajzmoremo več.

Posebej predstavljamo še našedobitnice priznanj.

Slavica Mankoč rojena kot SlavicaMalnar v Kopru je leta 1977 končalaSrednjo zdravstveno šolo in sezaposlila najprej v Centru zakorekcijo sluha in govora vPortorožu. Od leta 1985 je zaposlenav ZD Koper, nekaj let v splošniambulanti, od leta 1995 pa kotmedicinska sestra s specialnimiznanji v Specialistični ambulanti zadiabetike. Je izredno delovna inzanesljiva sodelavka ter dobrakolegica. Sodelavkam je »opornisteber« v ambulanti, saj jo takostrokovno kot organizacijsko zelodobro pozna. Pri pacientih je zelopriljubljena, saj je njen odnos vednokorekten in empatičen. Kot članicaZbornice – Zveze in SDMSBZTKoper je večkrat aktivno prisotna naizobraževanjih endokrinološke

sekcije. Aktivno sodeluje priKoronarnem društvu Slovenske Istre,kjer vodi telovadbo, hkrati je članicaDruštva diabetikov Koper in članicaDruštva invalidov, kjer skrbi za prvopomoč ter drugih organizacijskihdelih društva. Tako skrbi zapojavnost in prepoznavnost poklicatudi v širši lokalni skupnosti.

Profesionalno se je v zadnjemčasu posvetila oskrbi pacientov zdiabetičnim stopalom. Na tempodročju je pridobivala znanje zizobraževanji doma in na tujem.Znanje z bogatimi izkušnjami deli zdrugimi medicinskimi sestrami. Leta2013 je aktivno sodelovala v Šoli zadiabetično stopalo za time vzdravstvu in pedikerje, marca 2013 jeimela odličen prispevek na simpozijuo ranah. Od leta 2009 sodeluje vzahtevnih kliničnih raziskavah, kipotekajo v diabetološki ambulantikot raziskovalka.

Skratka, o Slavi bi se dalo ševeliko napisati, med drugim tudi daje inštruktorica za nordijsko hojo,ampak to je že poglavje za drugoknjigo. Sodelavke so Slavico ocenile:človek in pol.

Irena Vrčon, rojena 1963 vLjubljani, je kot srednja medicinskasestra zaposlena v Zdravstvenemdomu Sežana. Irena je dolgoletna

Podelitev priznanj in volilni občni zbor SDMSBZT Koper SDMSBZT Koper je ob svečanem obeležju mednarodnega dneva medicinskih sester in mednarodnem dnevu babicpodelilo priznanja srebrni znak, ki ga SDMSBZT Koper podeljuje vsako leto za prizadevno delo v zdravstveni negiin izvedlo redno volilno skupščino za volitve predsedstva in članov organov društva.

IZ DRUŠTEV

Dobitnice priznanja Srebrni znak: od leve proti desni Ivanka Montanič, Slavica Mankoč, Barbara Loboda, Jožica Rastovac in Irena Vrčon.Foto:Tatjana Kastelic

Mira Šavora


članica SDMSBZT Koper. Svojoživljenjsko pot začela v Železnikih.Kot pove sama je že kot majhnadeklica po svojih močeh pomagalapri negi bolnega očeta in takrat tudistopila v stik z zdravstvenimosebjem, ki je nanjo naredilo zelopozitiven, globok vtis in nepozabnespomine. Že prvem razredu osnovnešole je jasno povedala učiteljici, do bomedicinska sestra. Odločitev opoklicu je bila neomajna, zato jeIrena s 14-leti odšla v Ljubljano vSrednjo medicinsko šolo. Težko jebilo oditi v dijaški dom, a želja jepremagala domotožje. Šolanje jeuspešno zaključila 1982. Ker vdomačem kraju ni našla zaposlitve, jedobrega pol leta delala v tovarni Iskrav Železnikih kot delavka na tekočemtraku. Življenje je Ireno pripeljalo naKras, kjer si je ustvarila družino intam tudi ostala. Leta 1983 se je kotsrednja medicinska sestra zaposlila vZdravstvenem domu Sežana, vsplošni ambulanti Dutovlje, kjer jedelala vse od posvetovalnice zadojenčke, osnovnih laboratorijskihpreiskav, cepljenja … Izkazala se jekot dosledna, odločna in ustvarjalna.Pacienti v osrčju Krasa so jo vzeli zasvojo, saj je bila vedno pripravljenapomagati. 1993 leta se je odločilamenjati delovno mesto in odšla vSežano, prav tako v splošnoambulanto, ki je bila takrat tudiurgentna ambulanta. Bila jezadolžena tudi za klice reševalneslužbe oziroma 112.

V Ireni je vsakdo vedno našelstrokovnega, zanesljivega in srčnegačloveka. Vso delovno dobo se jeizobraževala in bila dobra mentoricamlajšim sodelavkam. Odlikuje joizjemen čut za pravičnost inodkritost. Že 30 let se razdajapacientom in sodelavcem, pa je ševedno polna energije in optimizma.Sodelavci in sodelavke posebejpoudarjajo, da smo v današnjihkriznih časih lahko srečni, da imamomedicinske sestre, kot je Irena, saj zasvoje delo žrtvuje tudi del sebe.

Ivanka Montanič rada poudari,da je posameznik, zdrav ali bolantemelj delovanja in najvišja vrednotavsake medicinske sestre. Ivanka jesrednjo šolo za medicinske sestrezaključila leta 1976 v Piranu. Želja podelu, kjer sta altruizem in pomočljudem temeljno vodilo, jo jepripeljala do vpisa na Višjo šolo zasocialne delavce v Ljubljani, žal pa

zaradi težke finančne situacije vdružini šolanja ni mogla zaključiti. Z18 leti se je polna življenjske energijein pozitivizma zaposlila napediatričnem oddelku koprskeporodnišnice in 11 let nesebično,strokovno in z veliko meročlovekoljubja skrbela za najmlajšepaciente – otroke. Ob delu je bilamnogokrat vključena v reševanjetežkih socialnih razmer, v katerih sootroci živeli. Nadaljnja poklicna potjo je leta 1988 pripeljala do zaposlitvev Zdravstvenem domu Koper v enotiOlmo – šolski dispanzer. Skupaj ssodelavci je ob kurativni dejavnostiorganizirala tudi kakovostnopreventivno dejavnost dispanzerja. Sčutečo besedo in zdravstveno vzgojoje mnogim pomagala prebrodititežave. Danes je zaposlena vDispanzerju za šolske otroke inmladino ZD Koper. Odlikujejo joizjemna sposobnost empatije,prijaznost, razumevanje, sprejemanjein spoštovanje drugačnosti,umirjenost in pozitivna naravnanostpri premagovanju kakršnihkoli ovir.Vsa leta je predana svojemu delu, kiga opravlja vestno in dosledno zupoštevanjem Kodeksa etikemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov. Svoje dragocene delovneizkušnje z veseljem prenaša na mlajšegeneracije zaposlenih v zdravstvenemtimu. Želja po novih strokovnihznanjih jo vodi v kontinuiranoizobraževanje na področjuzdravstvene nege. Ivanka jesodelavka, ki ji dobri medosebniodnosi na delovnem mestupredstavljajo pomembno vrednoto.Pozitivna komunikacija je njenovodilo, vedno je pripravljenaprisluhniti in pomagati posameznikus težavami. Navdih so ji ljudje, kiodidejo iz dispanzerja zadovoljni inkljub težavam zaradi katerih so prišli,odidejo s pozitivno naravnanostjo.

Biti medicinska sestra je za Ivankonačin življenja, poklic in poslanstvo,ki ga ima rada. Potrebno energijo zaopravljanje svoje profesije pridobivav okviru njej ljubljene družine, nakatero je zelo ponosna, ob branjuknjig, sprehodih v naravo, družinskihpotovanjih in včasih kar v službi, kjerje deležna hvaležnosti ljudi.

Jožica Rastovac je Prekmurka zvelikim srcem. Njena poklicna pot seje začela po končani Srednjizdravstveni šoli v Murska Sobota,ljubezen pa jo je po vijugasti poti

pripeljala naravnost na obalo, vAnkaran, kjer si je ustvarila družino,v kateri ji krepita veselje otroka,lansko leto pa je postala tudiponosna nona vnuku Reneju.Avgusta leta 1980 se je zaposlila vOrtopedski bolnišnici Valdoltra kotsrednja medicinska sestra, kjer delaše danes. Danes je zaposlena na»artroskopskem« oddelku (odd.zašportne poškodbe in travmatizem).Ima odličen, spoštljiv inprofesionalen odnos do pacientov insodelavcev, zato jo imajo vsipreprosto radi. Svoje delo opravljavestno in natančno. Vsakemu jepripravljena pomagati, kar se šeposebej izkaže pri usklajevanjuurnikov dela, ko je vednopripravljena vskočiti in zamenjatikolegice. Jožica je nekaj posebnega. Jeodlična sodelavka, ki rada predajasvoje znanje svojim sodelavcem,predvsem mlajšim kolegom inkolegicam, v zadnjih letih pa se jeaktivno vključila tudi v izvajanjementorstva za PUD. Do dijakov imaše posebej skrben odnos, saj sezaveda, da je potrebno mladesodelavce še posebej skrbno uvesti vzahtevno delo, ki ga vsakodnevnoopravljajo medicinske sestre.

Delo medicinske sestre ima rada,v ospredje pa daje skrb zamedsebojne odnose v svojem timu,saj meni, da so dobri odnosi medsodelavci ključnega pomena za dobroin kakovostno delo ter vzdušje naoddelku. Z sodelavci se zna tudipoveseliti in prav veselje jo je gledati,kako se zna iz srca nasmejati, da ji policih tečejo solze.

Sodelavci jo cenijo, ker je oseba,ki vedno ponudi lepo besedo,spodbudo in pomoč. Ko jo spravi kajv slabo voljo, le zamahne z roko inreče: »Skozi eno uho noter, skozidrugo pa ven!« Pa je zopet nasmehna obrazu.

Barbara Loboda se je rodila leta1958 v Ljubljani. Po uspešno končanigimnaziji in po diplomi na Višji šoliza zdravstvene delavce se je leta l984z družino preselila v Piran in sezaposlila v tamkajšnjemzdravstvenem domu.

Njeno prvo delovno mesto je bilona področju preventive vzobozdravstveni vzgoji otrok inmladine, ki jo je v občini Piran inIzola »postavila na noge« in jo tudi10 let uspešno vodila. Istočasno je vosnovnih šolah v piranski občini

IZ DRUŠTEV


postavljala temelje zdravstvenevzgoje. Leta 1994 ja za dve letiopravljala naloge glavne medicinskesestre Zdravstvenega doma Piran in zdodatnimi izkušnjami leta 1997prevzela dela odgovorne medicinskesestre v Centru za preprečevaje inzdravljenje odvisnosti odprepovedanih drog, ki je bil takratustanovljen v občini Piran. Temeljkakovostnega, uspešnega inučinkovitega dela z odvisniki si jepridobila z dodatnim izobraževanjemna Psihiatrični kliniki.

Leta 2002 je uspešno diplomiralana Visoki šoli za zdravstvo vLjubljani. Leta 2007 je sodelovala vevropski raziskavi o kakovosti inučinkovitosti vzdrževalnegasubstitucijskega programa v Sloveniji,kot strokovnjak na področjuzdravstvene nege. Raziskavo je delalnizozemski inštitut TRIMBOS.Izsledki so bili javno objavljeni innatisnjeni tudi z imenom sodelavkeBarbare Loboda. V letu 2008 je spomočjo razstave na državni ravni, vkateri je sodelovala kot strokovnjakza področje zdravstvene nege,poskušala problem odvisnostipokazati tudi v luči uspešnegazdravljenja v centrih in pridobitijavno priznanje za delo vsehmedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov, ki v centrih po Slovenijidelajo. Leta 2009 postane članameriške raziskave pri menjavisubstitucijskega zdravila, kjer je napodlagi pripovedovanja in občutkovpacientov izdelala poročilo zapodročje zdravstvene nege.

Stalno predava na strokovnihizobraževanjih v okviru psihiatričnesekcije in svoje izkušnje in znanjedeli s sodelavci na državni ravni.Prostovoljno opravlja mentorstvo zanovo zaposlene medicinske sestre vcentrih. Je pobudnica za izdelavostandardov pri podeljevanjusubstitucijske terapije, za kar staskupaj s kolegico iz Ljubljane žeizdelali osnutek.

Za Center v Piranu, ki je znan posvoji inovativnosti, strokovnosti inorganizaciji po celi Sloveniji, pa tudiizven naših meja, lahko mirnorečemo, da je glavni nosilec tegauspeha medicinska sestra BarbaraLoboda. Z dodatno pridobljenimznanjem v Ljubljani in Kopru zaCINDI program, je leta 2003 začelasodelovati v preventivnih delavnicahza odrasle, ki jih uspešno vodi še

danes. Ves čas službovanja skrbi zasvojo osebno rast in razvoj, z željomotivirati ljudi, da je skrb za zdravje,dolžnost in odgovornostposameznika in družbe.

Sodelavci so zapisali: je skromna,ponosna, iskrena in vendar z velikoambicije in znanja, zato si za svojedelo, ki ga večkrat opravlja tudi izvendelovnega mesta, zasluži pohvalo, kijo bo spodbujala in prepričala, dauporabniki, kolegice in sodelavci,cenimo njeno delo.

Ob tej priložnosti je bilopodeljeno tudi posebno priznanje. Začastno članico društva je bilaimenovana Olga Černe.

Težko je opisati nekoga, ki ima zaseboj že toliko izkušenj. Alenka Šavje zapisala: Sodelavke, ki smo z njoprehodile del svoje poklicne poti nakirurškem oddelku Splošnebolnišnice Izola, ter vse tiste, ki smoz njo sodelovale pri izgradnji inopremljanju nove bolnišnice nahribu, se medicinske sestre OlgeČerne spominjamo po pokončnidrži, argumentiranih zahtevah,nepristranskosti, delovni disciplini,spoštovanju vseh sodelavcev intoplim odnosom do bolnika. Kotglavna medicinska sestra kirurškegaoddelka Splošne bolnišnice Izola jevzgojila kader, ki je s ponosom inzadovoljstvom, ter v dobrih in toplihmedsebojnih odnosih opravljal svojpoklic in mu bil predan. Po prihoduiz UKC Ljubljana leta 1975 inzasedbo delovnega mesta glavnemedicinske sestre na kirurškemoddelku, je uvedla nove postopkecentralne sterilizacije in že takratpoudarjala pomembnostdokumentiranja svojega dela.Ustvarila je dobre temelje za poznejširazvoj zdravstvene nege.

Kasneje se je zaposlila priInvesticijskemu inženiringu in kotmedicinska sestra s svojimi bogatimiizkušnjami prispevala k izgradnjinove bolnišnice. Vedno pa je pri temznala prisluhniti in upoštevati tudiželje in zahteve medicinskih sester izdelovnih okolij. Tako smo novo hišogradili skupaj z njo. Po upokojitvi nimirovala. Vključevala se je v številneaktivnosti in svoj prosti čas podarjaladrugim. Videvali smo jo na hodnikihbolnišnice, kjer je vodila delovnoprakso za dijake in dijakinje Srednjezdravstvene šole Izola. Poudarjala je,da ji je med mladino vedno lepo intoplo, da jih ima rada in, da uživa pri

delu z njimi. Tudi dijaki so jo imeliradi in so ji rekli “naša učiteljicaOlga” ,saj je bila njihova zaupnica inznala je prisluhniti njihovimtežavam. Danes Olgo rednosrečujemo na predavanjih, ki jihorganizira naše društvo. Ko namprebere pesem o medicinski sestri, seti zarosijo oči, njene pesmi sozaznamovale izkušnje iz poklicnekariere. Za popestritev strokovnihpredavanj nam je pripravila utrinkeiz poti po tujih deželah, saj jeprepotovala že velik del sveta in vseceline. V mislih in njenih slikah posvetu potujemo z njo tudi obalnemedicinske sestre. Najlepše pa sonjene fotografske razstave. Svojefotografije nam rada predstavi, zanekatere je bila že tudi nagrajena. Šeposebej lepe in občudovanja vredneso njene fotografije solin. V njenihsolinah najde navdih ne le za številnefotografije, pač pa tudi pesmi in tja jovedno vleče srce in seveda fotografskiaparat.

Predvsem pa je Olga Černe gorečazagovornica zdravstvene vzgoje inpromocije zdravja., kjer v zadnjihletih aktivno sodeluje pri Društvu zapromocijo in vzgojo za zdravjeSlovenije. Začutila je, da je topomembno poslanstvo medicinskihsester in področje, kjer lahko velikonaredimo in kjer smo pri delusamostojne.

Olga ima za kolegice vednopripravljeno spodbudno besedo indobro misel, kar le še poudari njenoširino. Je vneta zagovornica strokezdravstvene in babiške nege terzagovornica odkritih in spodbudnihmedsebojnih odnosov. Je pa je tudiponosna babica dveh dečkov, pa tudiza nas kolegice ima vednopripravljeno spodbudno besedo indobro misel. Želimo ji, da bi bila šenaprej tako trdnega zdravja, takopozitivnih misli in, da bi se še dolgosrečevali na naših srečanjih.

Olga je torej bila in je medicinskasestra, ki si za svoje nesebično inpožrtvovalno delo zasluži posebnopriznanje. Zaradi vseh njenihpozitivnih lastnosti, vsesplošneširine, strokovne in družbeneaktivnosti smo Olgi Černe podelilinaziv častna članica SDMSBZTKoper.

SDMSBZT Koper vsemnagrajenkam iskreno čestita.I


IZ DRUŠTEV

Ohranimo sledi50-letnico ustanovitve Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto smo 23. aprila 2013 počastili s svečano akademijo v Kulturnem centru Janeza Trdine.

Marjeta Berkopec

Ne sledi speljani poti. Utri novo in za seboj pusti sledi. (R.W. Emerson)

Dobrodošlico za obiskovalce je v avliKulturnega centra pripravila otroškafolklorna skupina Kres podmentorstvom gospe Majde Nemanič.

S kulturnim programom, ki ga jez izbranimi besedami povezovalagospa Irena Papež Potočar, smo seželeli zahvaliti vsem medicinskimsestram v naših krajih. Veliko jih je,medicinskih sester, ki so s svojimdelom pustile viden pečat v strokizdravstvene nege, ne samo vdomačem, temveč tudi v širšemslovenskem prostoru. Mnogo jih jeneimenovanih, ki dan za dnem že večkot pol stoletja z vsem srcemhumano opravljajo svoje poslanstvo,pa za svoje požrtvovalno delo nikoliniso prejele posebnih nagrad inzahval. Pokloniti smo se želeli tudinjim. Posebna zahvala je bilanamenjena predsednicam, ki sovodile društvo skozi pet desetletij in ssvojimi prizadevanji pustileneizbrisen pečat v društvenemdelovanju.

Na pot spominov smo se odpraviliz Alenko Godec, ki nas je s svojimizjemnim glasom ob klavirski

spremljavi Jake Puciharja začarala vneko drugo dimenzijo.

Slavnostna govornica gospaDarinka Klemenc, predsednicaZbornice – Zveze, je v svojemnagovoru pohvalila naša prizadevanjaza prepoznavanje lastne regijskepoklicne identitete in zgodovinskegarazvoja stroke; saj smo našli »svojo«Florence Nightingale ali AngeloBoškin, ki v našem okolju predstavljaključno osebo, Marijo Tomšič, prvozaslužno za strokovno prepoznavnostregije.

V čase Marije Tomšič, ki je svoježivljenje posvetila zdravstveni negibolnikov in vzgoji negovalnegakadra, je zbrane popeljal recital, kiso ga pripravili: Zdenka Seničar spoezijo Mirana Jarca, Jakob Piletič,Jožica Prus za klavirjem, SaraBerkopec z violino in MarjetaBerkopec v vlogi Marije Tomšič.Besede Marije Tomšič so kljubarhaičnemu jeziku zvenele tako zeloznano in izjemna je bila energija, kije valovala med nastopajočimi inpubliko. Oziroma kot bi rekel MiranJarc: »Nocoj je čudno dober večer:kdor bi stopil vanj z menoj, bi pozabilna stvari tega sveta. Nocoj je čudnodober večer, večer oživljajočih selegend…«

Skupno druženje s pogostitvijo vavli Kulturnega centra je bil pravposeben dogodek. Marsikatera solzase je utrnila ob snidenju nekdanjihsodelavcev, ki se že vrsto let nisovideli. Veselje je bilo opazovatirazlične generacije medicinskih sester

med obujanjem starih spominov naskupna službena leta. Vsedogodivščine službenih dni namrečniso za objavo, čeprav se jih je takolepo spominjati.

Da bo pet desetletij življenja indela medicinskih sester naDolenjskem, Beli krajini in Posavjuostalo zapisanih in ne bo odšlo vpozabo, smo izdali jubilejni zbornikOhranimo sledi. V zborniku sozbrane dragocene, skoraj pozabljenezgodbe ljudi, ki so svoje deloposvetili skrbi za sočloveka. Zbralismo zgodbe o ljudeh, ki so verjeli vsvoje poslanstvo in tlakovali pot, pokateri stopamo danes, saj so, zazrti vprihodnost, imeli idejo, željo in vizijoo organiziranem delovanju, ki bomedicinskim sestram v naših krajihdajalo oporo, spodbudo, ugled indobro ime. Dediščina se vpisuje vnaše gene, nas determinira,zaznamuje in ne moremo ji uiti, zatosmo objavili tudi zgodbe o ljudeh, kidanes dodajamo društvenemudelovanju svojo noto, svoj pečat.Neprecenljive so porumenelefotografije, ki so jih za objavoposodile upokojene medicinskesestre. Objavili smo tudi foto utrinkedanašnjih društvenih aktivnosti.

V imenu medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov, kipripadamo regijskemu strokovnemudruštvu, se zahvaljujem vsemsponzorjem in donatorjem, ki soomogočili, da smo našo častitljivoobletnico počastili s svečanoakademijo in z izdajo zbornika.I

Marjeta Berkopec v vlogi Marije Tomšič, kije na vizito nosila košaro, v kateri je imelabaterijo, igle za ugotavljanje bolnikovihrefleksov, termometer, aparat zamerjenje krvnega pritiska, rokavice,talkum in vazelino ter rentgenske slike.Foto: M. Klinc

Dobrodošlico za obiskovalce je pripravila otroška folklorna skupina Kres Foto: M. Klinc


Spoznavanje refleksnoconske masaže stopalDruštvo MSBZT Nova Gorica je v sodelovanju z Medgeneracijskim informativnim družabnim središčem MORS vAjdovščini pripravilo dvodnevno delavnico refleksnoconske masaže stopal, ki se je odvijala 19. in 20. aprila letosv Ajdovščini. Ker je bilo število udeležencev omejeno, so bila mesta takoj zasedena.

Marija Mravlja Kodrič

Fraza »stati trdno na tleh« nampomaga razumevati, da je človek vdotiku z zemeljsko energijo kot jedrevo, ki skozi korenine izmenjujeenergijo z zemljo. Naša stopalaizražajo naš odnos do resničnosti,naš odnos do stanja telesa in stanjaduha.

Refleksoterapija temelji naspoznanju, da se vsak del telesaodziva na točno določeno točko nastopalu. Z masažo in pritiskanjem nate točke pa dosežemo sprostitev inravnovesje v celem telesu.

Veliko naših kolegic in kolegov jezačutilo potrebo po znanju inpoznavanju refleksne terapije na

stopalih, zato smo medse povabiledr. Mileno Plut Podvršič, specialistkosplošne medicine in akupunkturistko.Gospa Milena se poleg klasičnemedicine že 30 let ukvarja skomplementarno medicino. Svojeizjemo bogato poznavanjekomplementarne medicine jenabirala doma in v tujini in jepionirka na tem področju pri nas.

Delavnica je bila zastavljena tako,da smo poleg strokovnega znanjapoudarili tudi družabni vidik. Nadelavnico smo prišli vse od Tolmina,Idrije, Nove Gorice, Šempetra inAjdovščine. Večinoma se nismopoznali, razšli pa smo se kot

prijatelji. Zadovoljni z delavnico soob zaključku nekateri zapisali nekajutrinkov:

• Bila je nepozabna izkušnja. Zapoklic medicinske sestre sem seodločila zato, ker rada pomagamdrugim. Sedaj bom to lahko še boljšedelala.

• Poučno in zelo zanimivo,uporabno za življenje.

• Izredno zanimivo predavanje –delavnica. Vsa pohvala ge. Mileni,upam, da se še vidimo!

• Super, je potrebno še kdaj kajtakšnega organizirat! Zelo sem bilazadovoljna.

• Zelo dobro in koristno. Dobro bibilo ponoviti!

• Odlično in predvsem poučno.Odpira nove svetove, pa čeprav sopravzaprav najbolj »stare« stvari.Hvala in nasvidenje.

Zapisane iskrice nas obvezujejo,da bomo, če se bo le dalo, v jesenigospo dr. Mileno Plut Podvršič zopetpovabili med nas.

Članice in člani Društva MSBZTNova Gorica se gospe Milenizahvaljujemo, da je bila z nami. Vnjeni knjigi, ki jo je društvupodarila, z naslovom Pot do srca nasvabi, da odpremo svoje srce,začutimo sebe, poslušamo glas srcain izpeljemo Njegov namen.IZbrani v pričakovanju začetka delavnice Foto:Marija Mravlja Kodrič

Utrinek iz praktičnega dela Foto:Marija Mravlja Kodrič


IZ DRUŠTEV

Ogled Vrhnike in odkrivanjevrhniških biserov 23. 4. 2013

Tako je Vrhniko videl in opisalCankar, ki je bil izreden domoljub,najprej pesnik, nato pisatelj, pa tudipolitik – drzen in pogumen. Zato jebil večkrat kaznovan, zaprt in nakoncu je verjetno prav zaradinaprednega razmišljanja za slovenskinarod izgubil bitko s takratnooblastjo. V središču Vrhnike si lahkoogledamo njegov spomenik. NaKlancu v rojstni hiši pisatelja pa nasje vodička popeljala v zgodovinoživljenja in dela Cankarjeve družinein Ivana Cankarja še posebej.Ogledali smo Enajsto šolo podmostom in številne hiše po mestu,kjer so Cankarjevi prebivali.

Zelo prijeten je bil tudi sprehodna Sveto Trojico. Žal so objekti:cerkev, kapela in križev pot v slabšemstanju, vendar na njih že izvajajodela, ki bodo ohranile kulturnovrednost teh objektov.

Z avtobusom smo se v spremstvulokalne vodičke zapeljali skozi Bevkedo Ljubljanskega barja. Nekoliko smose morali sprehoditi tudi peš donaravnega rezervata »Mali plac« alivisokega barja. Vodila nas je peskanacesta, mokra, blatna, kajti barje jebarje – vodnato, pa še bolj je bilonapojeno z vodo zaradi dežja izpreteklih dni. Tu je bilo vprazgodovini jezero. Najdbe ostankovkolišč in številnih drugih predmetovpotrjujejo življenje koliščarjev na tehkrajih. Tu so še edina nahajališčašotnega maha v Evropi in tudiedinega živega šotišča. Šotišče jeograjeno, zavarovano pred vsiljivci.Društvo Rosika se trudi, da bi ta temrastišču ohranili že močno ogroženeavtohtone rastline. Tudi potomkozavrov, želvo-sklednico, ki je bila vdavnini zelo pogosta prebivalka, soponovno naselili. Ogrožena je zaradikopanja globokih izsuševalnih jarkov.Upokojene medicinske sestre smoimele izredno srečo: videle smo cela

Vrhnika prečuden kraj »V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli somimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti gledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdajje moje srce bolno po tebi«.

Mimi Filipič

polja vijolično obarvanih močvirnihtulipanov in še mnogo drugihzanimivosti.

In strinjamo se s Cankarjem: nehoditi mimo, ampak spoznajmoVrhniko in okolico z bdečimi očmi.

V Cankarjevem domu smo zogledom filma vse videno utrdile.

Čas je tekel, dan je bil lep, polnbogatih novosti. Obiskali smo tudisamostan in grad v Bistri, kjer bi zata del natančnejšega ogleda lahkoporabili cel dan. Zelo lep in močnovodnat je tudi eden od izvirovLjubljanice. Tehnični muzej v Bistrivsebuje kar 18 gospodarskihdejavnosti. Na žalost pa je tehdejavnosti v tej okolici čedalje manjali skoraj nič.

Bližal se je čas kosila, zato smo seodločili, da opravimo tudi to prijetnoobveznost. Imeli smo še del poti dodogovorjenega kraja. To je bil Ravniknad Hotedršico. Mimogrede nas jegospod Boris Sima seznanjal sštevilnimi kraji in pomembnimidogodki iz zgodovine. Še posebejsmo si ogledali Štampetov most,obudili dogajanja okrog povezaveželeznice z mostom med NOB in

spoznali tudi spominsko obeležjenanj.

V lepem malo dvignjenem krajunad Hotedršico v Ravniku smouživali v naravnem okolju, pa tudipri kosilu. Imele smo priložnost, daintenzivneje poklepetamo in sespočijemo.

Ob povratku smo se ustavili še prinajmočnejšem izviru Ljubljanice –Močilniku. Izvirov Ljubljanice je posedanjem vedenju namreč osem.Močilnik je bil nekdaj središčezabavnih dogajanj z možnostjokoriščenja daleč poznanih kuharskihmojstrovin. Od dolgih napornihvoženj iz primorske strani je nudilčudovito senčno zavetje. Ob krajšihsprehodih ob izviru je tudi izrednipomirjal popotnike. Ob večerih so tugostovali sami znani ansambli, pevciin drugi umetniki. Danes pa je tadružabni del Močilnika popolnomaopuščen in prepuščen propadanju.

Z grenkobo v srcu smo seodpravili proti Ljubljani z mislijo, kajse dogaja z nami, da dopuščamotaka dogajanja.

Ob razhajanju pa je sledilanapoved, da se kmalu spet srečamo.I

Udeleženke izleta


Predsednica ljubljanskega društvagospa Đurđa Sima je pozdravilanavzoče in orisala namen in pomennašega strokovnega dela ter delovanjamedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov v mnogihdrugih dejavnostih, ki se odvijajopod okriljem ljubljanskega društva.

Spregovorila je tudi glavnamedicinska sestra UKC Ljubljanagospa Ernestina Kos Grabnar.Pozdravnim besedam se je pridružilatudi predsednica Zbornice – ZvezeSlovenije gospa Darinka Klemenc.

Prireditev se je začela s čudovitimiskladbami mlade flavtistke JanjeKepec. Nato nas je ženski pevski zborFlorence popeljal v pomladanskiglasbeni zanos.

Odprtje razstave se je končalo sstaro glasbo, ki jo oživlja tercet: JožeJesenovec, Milka Erbežnik in LiljanaStepic.

Dragi bralci Utripa, skozi vesmesec maj vas je pričakovala,pozdravljala in razveseljevala našaslikarska bera. 15 likovnic in enlikovnik vam je podarjalo na ogled inv užitek svoja dela: akvarele, pastele,akrile, risbe pa tudi slike na steklo.Sporočala so razpoloženja, ideje inizrazno ustvarjalnost likovnikov:Jožeta, Teje, Branke, Ivanke, Irme,Gite, Jelke, Ane, Maše, Sonje,

Valerije, Tatjane, Renate, Neve, Majdein naše mentorice slikarke in kiparkega. Darje Lovak Lobnikar. Kot vodjanam je gospa Darja skrbnopostavljala smernice, da smo likovnonapredovali, vedno nam stoji obstrani, išče načine, možnosti, ki sonam »pisane na kožo in čopič«.

Poleg likovne razstave je v maligaleriji ponudila svoje odlične izdelkeklekljarska skupina, ki deluje vokviru DMSBZT Ljubljana. Poglednanje nam jemlje dih, kajti ohranja

kulturno dediščino nikolipozabljenih ročnih veščin. 19 članic zmentoricama Vesno in Uršoneutrudno zavijajo in izdelujejočudovite izdelke, nakit, prtičke,zavese, kravate …

Prireditev je povezovala našakolegica - dolgoletna povezovalkagospa Nerina Gončin.

Naj končam z besedami: skupnarazstava je naš ponos in vnadaljevanju si želimo še velikouspešnega delovanja in sodelovanja.I

Razstava likovne skupine DMSBZT LjubljanaLeto je naokoli in mesec maj je odprl duri Sekciji likovne skupine DMSBZT Ljubljana v razstavnem prostoruUniverzitetnega kliničnega centra v Ljubljani V maju medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki praznujemo mednarodni dan medicinskih sester, svojstanovski praznik. V počastitev tega praznika smo pripravili kulturno umetniško prireditev in v torek, 7. 5.2013, odprli razstavo v razstavnem prostoru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Majda Jarem Brunšek

ČESTITKA

V aprilu je uspešno zaključila študij na Fakulteti za zdravstvene vedeUniverze v Mariboru glavna medicinska sestra Otorinolaringološkegain Očesnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota,

NATAŠA VEREN HORVAT, dipl. m. s.in pridobila naziv magistrica zdravstvene nege.

Naslov njenega magistrskega dela je Vpliv socialno ekonomskihdeterminant zdravja na uživanje sadja in zelenjave priosnovnošolcih v pomurski regiji.Za strokovni uspeh ji iskreno čestitamo. Zagotovo bo to spetkamenček k razvoju zdravstvene nege na očesnem inotorinolaringološkem področju.

Strokovni svet zdravstvene nege in ostali sodelavci iz Splošne bolnišniceMurska Sobota


IZ DRUŠTEVVabilo DMSBZT Ljubljana na dvodnevni planinski pohod v soboto in nedeljo - 6. in 7. julija 2013

TRENTA KRN BATOGNICA TOLMIN.

Pohod je namenjen bolj vzdržljivim planinkam in planincem.

PRVI DAN okrog 5 ur hoje. Tako kot lansko leto bomo začeli v dolini Soče (500 m) in nadaljevali z vožnjo vdolino Lepene do doma Klementa Juga (680 m). Od doma bomo začeli planinski pohod z vzpenjanjem okrog2 uri, do koče pri Krnskem jezeru (1385 m). Mimo čudovitega Krnskega jezera (1394 m), ki je naše največjevisokogorsko jezero, dolgo 380 in široko 150 metrov, bomo počasi nadaljevali vzpon na vrh Krna (2244 m), kjerbomo prenočili. Prosimo, upoštevajte (če vas to zanima), da ima visokogorsko Gominškovo zavetišče na Krnusamo skupna ležišča.DRUGI DAN okrog 6 ur hoje. Po zgodnjem vstajanju se bomo spustili na sedlo Krnska Škrbina (2058 m) in sepo vojaških stopnicah dvignili na Batognico (2164 m). Na vrhu bomo pri kotanjah, ki so nastale zaradi silovitepodzemne eksplozije v 1. svetovni vojni, obudili spomin na trpljenje vojakov na teh višinah. Od takratBatognica nima vrha, ki ga je ustvarila narava, ker je vrh znižan kar za okrog meter. Po ogledu bomo začelispust mimo Peskov, jezera v Lužnici do planine Polog. Za konec bomo prihranili nekaj moči, da si bomo pokratkem sprehodu ogledali še »vojaško« cerkvico Javorca. Spoštovani,čeprav pohod ni tehnično zahteven, potrebujete kar nekaj vzdržljivostne kondicije. Zato hodite vsaj 3 krat nateden več kot uro po razgibanih poteh. Vsak dan tudi pijte brezalkoholne pijače z veliko vode brez CO 2, večkot ste žejni. Odhod avtobusa bo ob 5. uri na parkirišču za avtobuse pod dvorano Tivoli. Pohodnice in pohodniki, kise nam pridružijo na železniški postaji, počakajo pred postajališčem Adria ob 5.15. Za pohodpotrebujete tudi: dobro planinsko obutev, obvezno pohodniške palice, sončna očala (zaželeno zaprta tudi odstrani), pokrivalo za glavo, brezalkoholno pijačo brez CO2 in brez alkohola. Poskrbeli bomo tudi za planinskokosilo. Prispevek 40 € za člane DMSBZT Ljubljana in 60 € za nečlane plačate na avtobusu. Prihod v Ljubljano vpopoldanskih urah. Prijave z elektronsko prijavnico na spletni strani DMSBZT Ljubljana www.drustvo-med-sester-lj.si ali po telefonu 041 273 265 in 031 293 904. Prijave sprejemamo do 3. 7. 2013.Pri prijavi imajo prednost člani DMSBZT Ljubljana in njihovi družinski člani. Prosimo vas, da odpovedsporočite na zgoraj opisani telefonski številki. Tako omogočite udeležbo tudi čakajočim.

Za gibalno – športno vadbo pri DMSBZT Ljubljana Predsednica DMSBZT Ljubljanapripravil Boris Sima Đurđa Sima

OBVESTILO KNJIŽICA »MOJE PRIPRAVNIŠTVO« Sporočamo vam, da smo ponovno izdali knjižico Pripravništvoza tehnika/ tehnico zdravstvene nege, ki bo vsem, ki opravljajopripravništvo, po končani srednji strokovni izobrazbi omogočilaneposredno spremljanje in beleženje postopkov in posegov, kijih mora pripravnik/pripravnica v šestmesečnem obdobjuopraviti. Želimo, da bi bila knjižica v pomoč tako neposrednimuporabnikom (izvajalcem zdravstvene nege, ki vstopajo napoklicno pot) kot mentorjem in tudi učiteljem v srednjihzdravstvenih šolah in v kliničnih okoljih.Posamezniki in delovne organizacije lahko knjižico naročitepreko naročilnice (na spletnih straneh www.zbornica-zveza.si v zavihku »publikacije«).

Cena knjižice 6,00 € . DDV vključen v ceno.

Vsem, ki vstopate v delovne procese v zdravstveni negi, in vsem,ki se trudite z izobraževanjem in posredovanjem kliničnihveščin, želimo uspešno delo.

PROGRAM PRIPRAVNIŠTVAza tehnike zdravstvene nege / tehnice zdravstvene nege

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije


Starost je razvojno obdobje v življenju, kjer povečanaranljivost ob drugih neugodnih dejavnikih terja višjetveganje za izgubo avtonomije. Načela obravnavestarostnikov predstavljajo pomembno vodilo inusmeritev za kakovostno obravnavo, saj zadevajoavtonomnost, kompetentnost, enakost, zaupnost,individualnost, etičnost in kontinuiranost.Spoštovanje temeljnih načel ob ugodnih razvojnihdejavnikih spodbujajo starostnike k dejavni integracijiin optimalnem reševanju težav z zdravjem.Zdravstvena nega starostnika in obolelega z demencoje vpeta med stopnjo samostojnosti in odvisnosti prizadovoljevanju temeljnih življenjskih potreb sprilagajanjem in modeliranjem aktivnosti. Tudionkološka obolenja v starosti imajo svoje specifičnostiin so zaradi kompleksnosti pojava potrebna posebnepozornosti medicinskih sester. V procesu oskrbe jetemeljno vodilo dostojanstvo slehernega človeka zupoštevanjem duhovne razsežnosti življenja. Vinstitucionalni obravnavi so starostniki zaradiposebnosti imunskega odziva in okoljskih dejavnikovbolj dovzetni za različne bolnišnične okužbe, zato jepotrebno nameniti skrb in pozornost načinompreprečevanja in obvladovanja z upoštevanjemsodobnih standardov. Kazalnik kakovostne obravnavestarostnikov in pacientov predstavljajo razjede zaradipritiska, zato je potrebno toliko bolj poznati dejavniketveganja in upoštevati preventivne ukrepe.

Formalna, neformalna, institucionalna,dolgotrajna obravnava starostnikov je danes najboljobravnavana tema na vseh področjih zdravstva insocialnega varstva. Predvsem vzbujajo skrbstarostniki s kroničnimi stanji, ki imajo šibko socialnomrežo ter nizko stopnjo blaginje. Sistemska rešitevvseh determinant zdravja v starosti je definirana nadeklarativni ravni, zaostajamo pri realizaciji inoperacionalizaciji. Vloga medicinskih sester,zdravstvenih tehnikov in bolničarjev bo imela pravpri obravnavi starostnikov posebno vidno mesto, sajbo integrirano znanje temeljilo na dokazih iz prakse.I

Povzetek vsebinseminarja s področjazdravstvene nege inoskrbe starostnikaProfesionalna zdravstvena nega in oskrbastarostnikov se ves čas izpopolnjuje in vaseintegrira sodobne dokaze o dobri praksi, zato smona Društvu medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana pripravili seminarz aktualnimi vsebinami s tega področja. Polegmedicinskih sester so bolničarji aktivni sodelavci vprocesu obravnave starostnika, zato je toliko boljpomembno, da se izobražujejo in seznanijo zaktualnimi vsebinami.

Radojka Kobentar


Naš vsakdan je zaznamovala »visokotehnološka prehrana« najprej zbogastvom močno tehnološkopredelanih in istočasno hranilnoosiromašenih ter energetsko bogatihživil, za katere nas prehranskaindustrija poskuša prepričati, da breznjih ne moremo živeti, še manjskrbeti za svoje zdravje, in na drugistrani dobesedno pehanje sodobnegačloveka za naravnimi in čim boljbogatimi viri antioksidantov. Celoveč: kakovost posameznih živil žeposkušamo ovrednotiti s količinoantioksidantov. In glej ga spaka – kersmo vsaj v globini zavesti potihoprepričani, da je naša prehranapogosto hranilno revna, zelo radiposežemo po nekakšnem hibridu, poživilih, ki niso »ne tič, ne miš«, a sekljub temu ponašajo kot vrhuneczdravega prehranjevanja. Poiščemonamreč z antioksidanti obogatenaživila in vse skupaj dopolnimo še sspecialnimi prehranskimi dopolnili. Stem seveda zaključimo krog, saj senehote znajdemo pri tistem prvem –tehnološko osiromašenem izdelkusodobne prehranske industrije. Atudi tisti drugi del sodobnevisokotehnološke prehrane, ki iščezdravje v naravnih virih, ni povsembrez greha. Kar poglejmo npr.trgovinice s t.i. »zdravo prehrano« terponudnike »super živil«, ki nasposkušajo prepričati v visokokakovost njihove ponudbe ssklicevanjem na »vsebuje izrednoveliko antioksidantov«. Šli smo šecelo dlje! Pojavile so se že prveaplikacije s pomočjo katerih nasvojem pametnem telefončku lahkopreverimo vsebnost antioksidantov.Vse za »ljubi kruhek« (vrlihtrgovcev) in skrb za zdravje(bančnega računa, trgovcev seveda).Vedno pogosteje se namreč dogaja,da kljub bogastvu tehnološkoosiromašene hrane zaužijemo vsepreveč antioksidantov. In nas ob temsploh ne skrbi za svoje zdravje!

Ko smo že pri etiketiranju»zdravih živil«, se malce zamislimonad vsesplošnim floskuliranjem inrazvrednotenjem pojma »zdravo«.Lahko se kar strinjamo, da si pravslehernik že lasti pravico označitineko živilo ali jed za »zdravo«, najima to smisel ali ne, naj ima znanjein kompetence za to ali ne. In takokrožijo recepti za »zdravemarmelade« z visoko vsebnostjosladkorja in nizko vsebnostjo sadja,pa recepti za »zdrave testeninskeomake«, ki temeljijo na skorajdalitrih smetane. In nič posebnega nisnubljenje naivnih mamic k nakupu»zdravih bombončkov«, ki sopripravljeni iz sladkorja »biološkepridelave« (kot da takšen ne morebiti kariogen, niti rediti ne more,kajne?), da o visokokaloričnih,vendar »zdravih« mlečnih izdelkih zveliko »svežega sadja« (ki ga je vživilu celo cela 2 odstotka)sploh nedvomimo. Dovolj! In ko se k temupridružijo še slastne (in zelo mastnein z nizkim mesnim deležem) salamein klobase, ki imajo dodaneprehranske vlaknine terantioksidante, si res ne moremo kaj,da se ne bi oddahnili odneprestanega strahu pred»nezdravimi« živili.

»Lahko bi postavili zanimivotrditev, da »o antioksidantih vemoprav vse in čisto nič!« Skozi našozgodovino se je zanimanje zaantioksidante selilo iz povsemindustrijskih procesov (zaščita kovinpred rjavenjem, vulkanizacija gume...) na področje biologije z iskanjempostopka, kako preprečiti žarkostmaščob. Vendar so antioksidanti»doživeli« revolucijo šele sprepoznavo antioksidativnega učinkavitaminov A, C in E v biokemiji živihorganizmov. Prve raziskave tegapodročja so bile opravljene že konec60-tih let preteklega stoletja inpreteči je moralo še dobrih 20 let, dase je to »zasidralo« v našo zavest. Ko

smo spoznali, da antioksidantivarujejo pomembne sestavine celicpred propadanjem, da upočasnjujejostaranje, da preprečujejo nastanekrakastih obolenj, so živila obogatenaz vitamini A, C, E in občasno še sselenom, postala zakon. Le malo jebilo ljudi, ki jih ne bi premamilabogata ponudba živilske industrije terfarmacije, in ki ne bi dodatnoobogatili svoje prehrane z nekim tako“oplemenitenim” izdelkom.

V zadnjih 10 letih prehranskadopolnila z vitaminskimiantioksidanti vendarle počasiizginjajo s polic. Čemu? Preprosto –zadnje študije kažejo, daantioksidante potrebujemo za svoježivljenje, ter da imajo antioksidantidejansko zaščitni učinek, a le, doklerz njimi ne pretiravamo. Tako se jepretiravanje z vitaminoma A in E žeizkazalo za usodno in tako nasraziskave opozarjajo, da lahkouživanje prevelikih količinantioksidantov doseže ravno obratenučinek – krajšanje življenjske dobe.

Razlog temu je t.i. »paradokspresnove«, ki pravi, da kompleksniorganizmi za svoj obstoj nujnopotrebujejo kisik, ki je istočasno zeloreaktivna molekula, saj tvori spojine(ali proste radikale), ki lahkopoškodujejo vsebino celic. Nalogaantioksidantov je v vezavi teh prostihradikalov in s tem zaščita celičnine.Sedaj pa pozor! Če je v organizmuneprestano preveč antioksidantov, leti motijo normalne procese v celici,celice se hitreje starajo in propadajo.

Istočasno s spoznavanjemantioksidativnega učinka posameznihhranil je rasla tudi paleta učinkovin zantioksidativnim delovanjem. Teh jedandanes že kar okoli 4000 in pravvse nas na svojstven način begajo.Njihovo delovanje oz količino (oz.jakost) merimo s t.i. ORAC metodo(oxygen radical absorbance capacity),laboratorijsko tehniko, ki meriskupno antioksidativno moč nekega

Antioksidanti: garancija zdravja? Ali?Denimo, da nam antioksidanti, čeprav jih poznamo že dolgo časa, burijo duhove zadnjih 20 let. Ta, zadnja letanamreč, užitne rastline dobesedno tekmujejo med seboj za prvenstvo v vsebnosti antioksidantov oziroma zdrugimi besedami, tekmujejo za prvenstvo na ORAC lestvici *. Ob tem pa se le poredko vprašamo, kakšna jedejanska biodostopnost antioksidantov iz nekega živila.

ŽIVIMO ZDRAVO

*Oxygen Radical Absorbance Capacity (ORAC) je lestvica, na kateri so podane vrednosti vsebnosti antioksidantov v vzorcih


Jože Lavrinec

dobrega zdravja pomembna prav vsahranila, ki se nahajajo v hrani.Sinergija vseh hranil in učinkovin vposameznem živilu in na koncu tudiv vsej zaužiti hrani je namreč tista, kiomogoča pozitivne učinke. In ravnozato nas naša prehranska priporočilausmerjajo v poseganje po različnihživilih iz vseh petih prehranskihskupin. Zato nas priporočilaspodbujajo k dnevnem poseganju porazličnih vrstah zelenjave, porazličnih vrstah sadja in celorazličnih vrstah (polnozrnatih)škrobnatih živil. Preprosto,podkrepljeno z dokazi, ampak večiniljudi tako zastarelo!

A kljub vsemu bodo znanstvenikiše vedno prisegali na ORAC metododoločanja antioksidativne vrednostinekega živila. Kljub vsemu jepreprosta in ponovljiva. Priznavali jobodo za kazalnik, a bodo istočasnoopozarjali, da je vsebnostantioksidantov v nekem živilu (hrani)samo vrh ledene gore, ki je del,čeprav zelo približen del skupnihkoristi rastlinskih učinkovin.Antioksidanti nam že dandanespovedo marsikaj, toda en samantioksidant nam ne pomeni ničesar.Potrebno se bo zakopati velikogloblje, v celotno paleto učinkovinnekega živila in opraviti še številneštudijo in vivo.

No ja, se najde že kar velikoprodajalcev, ki se poskušajo na tempodročju, in nam ponujajoantioksidante kot prehranskadopolnila, narejena iz konkretnihživil. A je tudi tu veliko spolzkegaterena. Če so ti izdelki samoposušene naravne droge, čemu jihjemati kot take in drago plačevati? Inče so v neki zgoščeni obliki, je ževprašljiva dejanska učinkovitostoziroma sposobnost našegaorganizma, da te zgoščene pripravketudi izkoristi; in če jih slučajno, jevprašljiva primernost. Vse začimbeso npr. naravni koncentratantioksidantov in ostalih rastlinskihučinkovin. V strokovni literaturi sožal že opisani infavstni primeripretiravanja z uživanjem začimb.Človeška norost in želja po zdravjupač nima primerjave.

ORAC tehnika, s pomočjo katereso nas znanstveniki do sedajzasipavali s podatki o antioksidantih,je poceni. Prve, dovolj obsežneraziskave, nas že opozarjajo, da je doneke mere koristno posegati po

živilih, bogatih z antioksidanti, a nasistočasno opozarjajo, da na ta načinše vedno ne vemo, koliko tehantioksidantov je posameznikovorganizem sposoben izkoristiti.Izjema so npr. antociani, pri katerihže lahko z gotovostjo trdimo, daugodno vplivajo na procespomnjenja. In vemo tudi, da je znjimi bogata večina jagodičevja, todati antociani so izredno nestabilni inje njihova biodostopnost največenoodstotna.

In ravno zaradi danes še zelozbeganih, včasih celo nasprotujočihdokazov ter zaradi močnorazširjenega in preveč optimističnegapojmovanja o antioksidantih vzdravem življenjskem slogu, še vednoostajamo tam, kjer smo bili že predčasom – pri uravnoteženi in čim boljpestri prehrani, ki temelji naneprečiščenih in nepredelanih živilihrastlinskega porekla s skromnimdodajanjem pustih živil živalskegaporekla. In če smo sposobni zaužitiminimalno 600 g različne zelenjavein sadja ter vsaj 4 prehranske enotepolnozrnatih živil, smo že doseglipriporočenih 12 000 ORAC enot, karkoličinsko povsem zadostuječlovekovim potrebam poantioksidantih in verjetnost za njihovizkoristek bo tako tudi največja.I

Za tiste, ki bi želeli še malce več:Corcoran MP, McKay DL, Blumberg JB. Flavonoidbasics: chemistry, sources, mechanisms of action,and safety. J Nutr Gerontol Geriatr.2012;31(3):176-189. Gifkins D, Olson SH, Demissie K, Lu SE, Kong AN,Bandera EV. Total and individual antioxidantintake and endometrial cancer risk: results froma population-based case-control study in NewJersey. Cancer Causes Control. 2012;239(6):887-895.Lila MA, Ribnicky DM, Rojo LE, et al.Complementary approaches to gauge thebioavailability and distribution of ingested berrypolyphenolics. J Agricul Food Chem.2012;60(23):5763-5771. Oxygen radical absorbance capacity (ORAC) ofselected foods, Release 2 (2010). US Departmentof Agriculture website.http://www.ars.usda.gov/services/docs.htm?docid=15866. Dostopno 14.april, 2013Prior R. Antioxidant food databases? Valuable ornot? Brunswick Laboratories website.http://www.brunswicklabs.com/Portals/153979/docs/A Response to the USDA ORACStatement.pdf. Dostopno 1.december, 2012.

živila. In potem nas različnilaboratoriji vsakodnevno zasipavajo(in trgovci skupaj z veselimi trobilci)nekritično povzemajo z naravnostfenomenalnimi podatki o neverjetnobogatih antioksidativnih živilih terprehranskih dopolnilih. Le znanje, daje ORAC le ena od laboratorijskihtehnik, ki meri količinoantioksidantov »in vitro«, ne pa tudidejanske učinkovitosti v organizmu,se je nekam izgubilo ... Le redki soopazili, da so se na spletni straniUSDA, ki sicer ponuja brezplačendostop do hranilnih vrednosti vsehživil, čisto potiho izgubili podatki oORAC vrednosti nekaterih živil.Odločitev za to dejanje je bilabanalna, naraščanje dokazov, daantioksidativna vsebnost v živilu ninujno povezana z dejanskimučinkom v organizmu.

Kot je videti, je glavna težavavsesplošnega populističnegasklicevanja na antioksidante vpovsem nekritičnem poenostavljanjunečesa, kar se dogaja namolekularnem nivoju našegaorganizma in še strokovnjaki nerazumejo povsem. Termin»antioksidant« je pogosto zlorabljentermin, s katerim opletajo malonevsi, ki se prištevajo k »prehranskimgurujem«, a ga le malokdo od njihrazume, še manj pozna znanost, ki sedejansko skriva v ozadju. Skratka, naantioksidante se zelo radi sklicujemo,a jih ne poznamo (dovolj). Ob tem,da je že jasno, da stotinekarotenoidov in polifenolov dejanskoizkazujejo svoj antioksidativni učineksamo v epruveti.

Prodajalce »zdrave« hranezanimajo v glavnem samo podatkidobljeni z ORAC metodo,poznavanje procesov v samem živilu,o postopku izkoriščanja posameznihhranil (in antioksidantov) ter njihovepresnove in samega delovanja vceličnini pa že terja vse prevečnapora. In ob vsem tem, zaradidobesedno histeričnega hlastanja poz antioksidanti bogatih živilih,povprečen prebivalec razvitega svetaže izgublja kompas. Večini ljudi je priskrbi za zdravo prehranjevanjepostala pomembna le še vsebnostantioksidantov. Ostali vitamini, ostalerudnine in učinkovine, vključno sprehranskimi vlakninami, so jimpostale nepomembne ali kvečjemunekaj postranskega. Tako zelo velikoljudi pozablja, da so za vzdrževanje

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL Dominika Jakl, Majda Pajnkihar

Pred 20 leti je bila v Mariboruustanovljena Višja zdravstvena šola,ki je istega leta pričela tudi zizvajanjem višješolskega študijskegaprograma Zdravstvena nega. V letu2006 se je kot prva v našem prostorupreimenovala v Fakulteto zazdravstvene vede Univerze vMariboru (FZV UM) in danes si nafakulteti ob izvajanju obstoječihštudijih programov prizadevamo tudik učinkovitemu povezovanju insodelovanju s priznanimi domačimiin tujimi univerzami in institucijamiza razvoj specialnih znanj,specialističnih programov,magistrskih in doktorskih študijskihprogramov, predvsem za razvojdoktorskega študijskega programaZdravstvena nega.

Zato smo z namenom izmenjaveznanja in izkušenj udeležencev ovplivu izobraževanja, prakse inraziskovanja na razvoj zdravstvenenege in zdravstvenih ved vslovenskem in mednarodnemzdravstvu ob jubileju organiziralimednarodno konferenco.

Srečanje je bilo namenjenozaposlenim v zdravstveni in babiškinegi, zaposlenim in študentom navisokošolskih zavodih, kjer seizobražujejo študenti zdravstvenenege in zdravstvenih ved, ter širšistrokovni javnosti.

Eden izmed glavnih ciljev srečanjaje bil tudi interdisciplinarno

povezovanje znanstvenih spoznanjuglednih domačih in tujihstrokovnjakov zaradi razvojakakovostne in varne zdravstveneobravnave in nege pacientov.

Udeležence konference jeuvodoma pozdravila in nagovoriladekanica FZV UM, izr. prof. dr.Majda Pajnkihar. Dogodek je pomnenju dekanice FZV UMpomemben tako za fakulteto kot tudiza zdravstveno nego predvsem zaradimednarodnega povezovanja,sodelovanja in izmenjave znanja terizkušenj v izobraževanju, prav takopa tudi zaradi raziskovanja, kipredstavlja temelj razvojazdravstvene nege.

Pozdravu in uvodnemupredavanju dekanice je sledil pesterin zanimiv program, saj so semednarodnega srečanja udeležilištevilni ugledni domači in tujivabljeni predavatelji iz VelikeBritanije, Irske, Islandije, Finske,Poljske, Nemčije, Rusije, Hrvaške,Bosne in Hercegovine in Srbije.Predstavili so znanstvene rezultate inspoznanja v zdravstveni negi inzdravstvu ter ne nazadnje tudi pot doustvarjanja in širjenja znanja.

V treh dneh se je skupno zvrstilokar 31 predavanj. Nanašala so se narazlične teme razvoja na dokazihutemeljenega znanja in prakse,razvijanja veščin, raziskovanja inpubliciranja, razvoja študijev

zdravstvene nege in kariernih poti.Predvsem je bila izpostavljena vlogaraziskovanja in pomen povezovanjaizobraževalnih institucij s kliničnimokoljem z namenom izboljševanjazdravstvene oskrbe in s tem tudizdravja. Prav tako smo lahko slišalizanimiva predavanja s področjavarnosti v kliničnem okolju terjavnega zdravja in kakovosti vzdravstveni negi. Predavanjem jesledila živahna izmenjava mnenj inizkušenj, po zaključku pa tudiprijetno druženje.

Dogodek smo sklenili s svečanoakademijo, ki je potekala vSlovenskem narodnem gledališčuMaribor.

V okviru mednarodnega srečanjasmo izdelali tudi zbornik referatov. Vkolikor se srečanja niste udeležili,vam je omenjeni zbornik na voljo naspletnih straneh naše fakultete.

Še enkrat bi se radi zahvalili tudičastnima pokroviteljemamednarodne konference »Z znanjemdo razvoja in zdravja«, Zbornicizdravstvene in babiške nege Slovenije– Zvezi strokovnih društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije inMinistrstvu za izobraževanje, znanostin šport RS. Iskrena hvala gre tudiUniverzi v Mariboru in Kariernemucentru Univerze v Mariboru za vsenjihovo prizadevanje in finančnopodporo pri organizaciji konference.Prav tako pa ne smemo pozabiti tudina vse udeležence mednarodnekonference, ki so s svojimi prispevkidoprinesli k širjenju znanja inrazvoju zdravstvene nege.

V želji po nadaljnji izmenjavidomačega in tujega znanja inizkušenj ter profesionalnih inosebnih povezovanjih, kipredstavljajo temelj uspešnegasodelovanja na izobraževalnem inraziskovalnem področju, upamo, dase zopet kmalu srečamo.I

Mednarodna konferenca »Z znanjem do razvoja in zdravja«Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je od 14. do 16. maja 2013 potekala mednarodnakonferenca z naslovom »Z znanjem do razvoja in zdravja« z angleškim naslovom »Knowledge bringsdevelopment and health«. Mednarodno srečanje je bilo organizirano z namenom obeležitve 20-letnice delovanjafakultete. Konferenca pa je prav tako predstavljala priložnost za spodbujanje razvoja, širjenje in uporabo znanjas področja zdravstvene nege in zdravstvenih ved.


Iz mednarodne konference Foto: M. Uršič

Dominika Jakl, Majda Pajnkihar

Navzoče je uvodoma nagovorilmoderator Stane Kocutar in dejal,kako je ob jubileju potrebnopoudariti, da je FZV UM pionirka namnogih področjih. Kot prva se jeizmed visokih šol s področjazdravstvene nege in zdravstvenih vedv Sloveniji v letu 2006 preoblikovalav fakulteto in tudi kot prva v letu1999/2000 vpeljala specialističnepodiplomske študijske programe iznavedenih področij. V letu 2005 jepostala začetnica v uvajanjusimulacijskega centra v izobraževalniproces. V letu 2007 je kot prvapričela izvajati podiplomski študijskiprogram Zdravstvena nega 2.stopnje, v letu 2008 podiplomskištudijski program Bioinformatika 2.stopnje ter leto kasneje, skupaj sFakulteto za organizacijske vede UM,še podiplomski študijski programManagement v zdravstvu insocialnem varstvu 2. stopnje. Danesse fakulteta intenzivno povezuje takona pedagoškem kot tudi naznanstvenoraziskovalnem področju sštevilnimi institucijami doma in posvetu ter vpeljuje najnovejšotehnologijo, inovativnost, kreativnostin interaktivnost za doseganjekompetenc, katerih glavni cilj jecelostna oskrba pacienta.

Sledil je pozdrav visokih inuglednih gostov iz tujine in Slovenije,prisotne pa je nagovorila tudidekanica FZV UM, izr. prof. dr.Majda Pajnkihar. Poudarila je, da jeključ do razvoja znanje, za kar pa jepotrebno kakovostno akademskoizobraževanje, ki mora temeljiti namednarodnem ininterdisciplinarnem sodelovanju. Nakratko je predstavila tudi zgodovinorazvoja fakultete, še posebej pa jeizpostavila njene cilje za prihodnost.Zahvalila se je tudi vsem, ki sokakorkoli doprinesli k ustanavljanju,razvoju in delovanju fakultete.

Lepe misli in čestitke ob jubilejuje izrekel tudi rektor Univerze v

Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj. Šeposebej je poudaril, da je zdravstvenanega področje, ki je pomembna zadružbo in izrazil upanje, da bomomedicinske sestre v času naprednihin sodobnih metod dela še naprejostale zveste svojim načelom kot sočloveška toplina, bližina, skrb innega. Fakulteti je zaželel tudinadaljnji odlični razvoj ter izrazilželjo, da bi še naprej sledila svojimciljem, kakor tudi viziji univerze.

Čestitke ob jubileju sta izreklatudi župan občine Maribor dr.Andrej Fištravec, ki je izpostavilpomen povezovanja univerze in stem njenih članic z mestno občino zanjen nadaljnji razvoj ter v. d.prodekana študenta FZV UM AndrejČerni. Predstavnica Zbornicezdravstvene in babiške nege – Zvezestrokovnih društev medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikovSlovenije gospa Ksenija Pirš jedodala, da so obeležitve takihpriložnosti pomembne zazdravstveno nego, saj tako družbiizkazujemo svojo prisotnost kotpoklicna skupina, kar pa jepomembno za prihodnji napredekstroke. Zahvalila se je tudi predhodniin sedanji generaciji FZV UM zanjihov doprinos k razvojuzdravstvene nege ter poudarila, da jev teh kriznih časih pomembno, damedicinske sestre, babice inzdravstveni tehniki združimo svojevrste, saj bomo le tako lahkomočnejši.

Sledila je svečana podelitevpriznanj in pohval FZV UM, skaterimi je fakulteta prejemnikomželela izkazati priznanje za izjemneuspehe, zasluge in dosežke napedagoškem inznanstvenoraziskovalnem področjuali za druge pomembnejše dosežke,ki so pomembno prispevali kcelovitemu razvoju, ugledu teruveljavitvi fakultete. Skupno je bilopodeljenih 31 različnih nagrad,

priznanj, pohval, častnih nazivov inzahvalnih listin. Imena vsehprejemnikov bodo objavljena naspletnih straneh fakultete.

V imenu dobitnikov priznanj inpohval je spregovorila predavateljicaMajda Šlajmer Japelj, ki med drugimdejala, da šola živi s prakso in sledirazvoju zdravstva v našem okolju terda je izpolnila vsa pričakovanja, ki sose nekoč mogoče zdela nedosegljiva.Spregovorili so tudi drugi dobitnikipriznanj in pohval. Predstavnikpodjetja Sanlas Holding GmbH izAvstrije se je s poklonom zahvalil zauspešno in pozitivno sodelovanje vpreteklosti ter izrazil upanje na šetesnejše povezovanje v prihodnosti.Letošnja dobitnica zlatega znakaZbornice – Zveze Slovenije doc. dr.Jadranka Stričević pa je dejala, da sotake nagrade najboljša vzpodbuda zanadaljnjo delo na različnih področjihrazvoja zdravstvene nege ter daprireditev ni le praznik vsehnagrajencev, ampak praznovanjerazuma in ustvarjalnosti na področjuzdravstvene nege.

Slavnostno akademijo jezaznamoval tudi kratek kulturniprogram, prireditev pa se je zaključilas pogostitvijo in s prijetnimdruženjem.

Vsem dobitnikom priznanj inpohval še enkrat iskrene čestitke.I


Slavnostna akademija ob 20-letniciFakultete za zdravstvene vedeFakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV UM) je ob zaključku mednarodne konference »Z znanjemdo razvoja in zdravja« in z namenom obeležitve spomina na 20-letnico delovanja fakultete v Kazinski dvorani vprostorih Slovenskega narodnega gledališča Maribor priredila slavnostno akademijo. Prireditev je potekala vpočastitev dobitnikov priznanj in pohval FZV UM.

Dekanica FZV UM, izr. prof. dr. Majda Pajnkihar

Izr. prof. dr. Majda Pajnkihar je vmnogih pogledih pionirka v razvojuzdravstvene nege v Sloveniji. Je prvadoktorica znanosti v Sloveniji spodročja zdravstvene nege. Leta 2008je bila kot prva izvoljena v nazivdocentka, aprila 2013 pa v izrednoprofesorico za predmetno področjeZdravstvena nega. Prva v slovenskemprostoru je izdala učbenik zapodročje zdravstvene nege. Kotgostujoča profesorica sodeluje naštevilnih tujih univerzah in je članicaštevilnih društev in združenj,uredniških odborov, prejela pa je tudištevilna priznanja.

V skladu z določili StatutaUniverze v Mariboru in pozivomrektorja Univerze v Mariboru prof.dr. Danijela Rebolja je bil dne 11. 12.2012 izdan Sklep o razpisu postopkakandidiranja, volitev in imenovanjaza funkcijo dekana Fakultete zazdravstvene vede Univerze vMariboru. V roku do 4. 1. 2013 jeprispela ena kandidatura -kandidatura izr.prof. dr. MajdePajnkihar. Podporo kandidaturi jepodala Katedra za zdravstveno negoFakultete za zdravstvene vedeUniverze v Mariboru in Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije– Zveza strokovnih društev

medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije.

Dne 28. 1. 2013 je zasedalAkademski zbor Fakultete zazdravstvene vede Univerze vMariboru, ki je pristojen, da izberekandidate za dekana s tajnimglasovanjem, ter jih predlaga Senatučlanice. Na tajnem glasovanju jekandidatka za dekanico izr. prof. dr.Majda Pajnkihar prejela večinoglasov članov Akademskega zbora.Nato je Senat Fakultete zazdravstvene vede Univerze vMariboru na seji dne 6. 2. 2013obravnaval prispelo kandidaturo zadekana in soglasno potrdilkandidatko za dekanico izr. prof. dr.Majdo Pajnkihar.

Rektor Univerze v Mariboru prof.dr. Danijel Rebolj je na predlogSenata fakultete dne 21. 2. 2013 izdalodločbo, s katero je imenoval izr.prof. dr. Majdo Pajnkihar zadekanico Fakultete za zdravstvenevede Univerze v Mariboru zamandatno dobo štirih let od 1. 3. 2013 do 28. 2. 2017.

V svojem nagovoru je dekanicapoudarila, da bo temeljna strategijevodenja fakultete transparentnostposlovanja, izboljšanje komunikacijeoz. medsebojnih odnosov na fakulteti

in vzpostavljanje pripadnosti vsehzaposlenih in študentov fakulteti inuniverzi. Poudarek delovanjafakultete bo usmerjen v razvojdiscipline zdravstvene nege, vrazvijanju študijskih programovzdravstvene nege ininterdisciplinarnih študijskihprogramov, s katerimi je zdravstvenanega tesno povezana, kot somedicina, informatika, management.Poudarila je tudi pomenmednarodnega povezovanja.

Želja dekanice je, da bi fakulteta vnaslednjem obdobju sodelovala takos posameznimi članicami Univerze vMariboru kot tudi s priznanimidomačimi in tujimi univerzami teršolami na področju zdravstvenih veds ciljem čim prejšnjega oblikovanjadoktorskega študijskega programazdravstvene nege, ki je potreben zanašo regijo, sosednje države in državeZahodnega Balkana. Skladno zusmeritvijo bo fakulteta posodobilamagistrske študijske programe,razvijala specializacije in ciljnaspecialistična izobraževanja terusposabljanja.

Vsi zaposleni na Fakulteti zazdravstvene vede Univerze vMariboru dekanici izr. prof. dr.Majdi Pajnkihar čestitamo in jiželimo veliko uspeha pri vodenjufakultete.I


IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOLviš. predav. mag. Milica Lahe in prof. dr. Sonja Šostar Turk

Inavguracija dekanice Fakultete za zdravstvene vedeUniverze v Mariboru izr. prof. dr. Majde PajnkiharDne 5. aprila 2013 je bila na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru inavgurirana dekanica fakulteteizr. prof. dr. Majda Pajnkihar. Ob tem je potrebno poudariti, da Fakulteto za zdravstvene vede prvič v Slovenijivodi medicinska sestra.

Zaposleni FZV UM z dekanico

PopravekOpravičujemo se za neljubi napaki pripredstavitvi prejemnic zlatih znakov v majskištevilki Utripa.Vrstni red predlagateljev pri dr. Ruži PandelMikuš na strani 31 je bil napačno zapisan,pravilno je najprej članice Katedre zazdravstveno nego Zdravstvene fakulteteUniverze v Ljubljani in nato DMSBZTLjubljana.Pri prejemnici zlatega znaka na strani 32 jepomotoma izpadel drugi, dekliški priimek inpravilno je Jožica Peterka Novak.

Odgovorna urednica

PREJELI SMO

Knjiga Srečevanja ni ljubezenskiroman, ki bi najbolj prijal za branje vpoletnih in počitniških mesecih.Njen podnaslov resnične zgodbe izpatronaže pojasni, da gre za opisposebne vrste ljubezni, tako, kot jodo svojega dela in pacientov občuti

Marija Eržen, vodja patronažneslužbe v Zdravstvenem domu Kranj.Najprej je Marija svoje zgodbepripovedovala avtorici, mag. MajiKorošak, ki jo je vestno tudi večkratspremljala na terenu, se poglobila vnjeno delo in jih potem s potrebnoobčutljivostjo zapisala.Njene zgodbe so verjetno take, kot sozgodbe številnih patronažnihmedicinskih sester. Pa vendar, vsakič,ko patronažna medicinska sestravstopi v pacientovo intimnodomovanje, je situacija lahkodrugačna. Najlažje in najlepše je, čese s pacientom ujame 'na prvo žogo',če se med njima sprosti pozitivnaenergija, ki pomaga pri zdravljenjuran, poškodb, bolezni.Vendar žal ni vedno tako. Bolj kotkdaj koli prej se patronažnemedicinske sestre srečujete zrevščino, nezaposlenostjo, nasiljem vdružini, hudimi stiskami, ki senajprej dotaknejo najbolj ranljivih inbolnih. Ne nazadnje pa tudi vas, kismete neovirano vstopati v družinein vam zaupajo. Pa jih nočeterazočarati.

Sprašujete se, kako pomagati ljudem,kako koordinirati potrebnozdravstveno delo in oskrbo ter včasihnujne naveze s socialnimi in drugimislužbami, kadar jih bolniki nujnopotrebujejo. Kako ravnati, da bosteohranili bolnikovo človeškodostojanstvo, kar je včasih težje kotoskrbeti poškodbo. Kako nareditibolniku svet lepši, prijaznejši, da bonjegovo življenje lažje.Gotovo kljuje v vas veliko vprašanj.Nekaj pomembnih odgovorov, kivam lahko pomagajo pri reševanjule-teh, ponuja knjiga. Gospa Marija,ki je zgodbe pripovedovala, imadolgoletne izkušnje, veliko znanja,miline in empatije.Knjiga ima 112 strani, trde barvneovitke, format 14,5 x 21,5 cm.Naročila sprejema:Založba Forma 7, Koprska 94, 1111Ljubljana, T: 01 25 72 171; E: [email protected] in bralcem Utripaponujamo znaten popust. Namesto24 EUR, je cena: za vas 20,00 EUR z vključeno (3,70 EUR)poštnino.

Resnične zgodbe iz patronaže


Maja Korošak

Srečevanjaresnične zgodbe iz patronaže

Sesnr

ošoraja KM

avečernične zgodbe iz

ak

ajnaeonažtrpa

17. BIENALNA MEDNARODNA KONFERENCA MEDICINSKIH SESTER V PRIMARNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU OTROK IN MLADINE

Ljubljana, Slovenija - 22. do 26. julij 2013

»Moč za spremembe –medicinske sestre smo v prvi vrsti zdravstvenega sistema«»Izboljšajmo kakovost življenja – približajmo se otrokom in mladini«

www.sniconference2013.org

Spoštovani, z veseljem vam sporočamo, da je objavljen preliminarni program konference.

VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE.

NAGRADNA KRIŽANKA TOSAMA Marko Drešček

Pravilne rešitve - geslo nagradne križanke nam posredujte do 20. julija 2013 na naslov Zbornica – Zveza, Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana

ali po e-pošti na naslov [email protected] in izžrebali bomo 3 nagrajence.

Nagrajenci, članice oziroma člani Zbornice – Zveze, bodo objavljeni v naslednji številki. Poštar jih bo presenetil z nagrado podjetja Tosama d.d.

Domača lekarna ni popolna, če v njej ni Vivacare mel sterilnih obližev, dopolnjenih s tubico medicinskega medu. Opraskana kolena, že okužene rane ali rane,ki se počasi celijo, pa tudi ognojke, tujke in opekline – vse to enostavno in učinkovito oskrbimo z njim. Medicinski med namreč zavira rast mikroorganizmovin tako pospeši celjenje ran in prepreči okužbo. Enostavno ga nanesemo na blazinico primernega obliža iz seta ter z njim pokrijemo rano.


OHRANJAJMO ZDRAVJE IN KREPIMOTELOUčna delavnica z vsebinami, kipomagajo posamezniku pripremagovanju ovir sodobnega časa.

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Sreda, 19. 6. 2013 v LjubljaniDMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Pričetek ob 16.10 uriRegistracija udeležencev med 15.45 do 16.10 ureProgram izobraževanja: Oblika učenja inpredstavljene teme bodo spodbudile udeležence kpristopu k aktivni obliki učenja, spremembiprehranskih navad, gibanja in čustvenega ravnanjav delovnem okolju.Organizator: Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana, Poljanska ul. 14,1000 LjubljanjaKotizacija: Prispevka za člane DMSBZT Ljubljana ni!Licenčne točke: Oddana vloga za vpis v evidencostrokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj priZbornici - Zvezi.Dodatne informacije in prijava: Prijava prekoprijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si, do 17. 6.2013, oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije: Irma Kiprijanovič: 041 754 695.Vljudno vabljeni!

ZAKONODAJA S PODROČJA ZDRAVSTVA

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: V soboto, 14. 9. 2013, LAŠKO, V THERMANI LAŠKO (NOVI DEL)Program izobraževanja: Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti, Kazenska in odškodninska odgovornost,Pravice pacientov in posebej otrok, Delovnopravno področje in preprečevanje nasilja v družini, Preverjanjeznanja Organizator: DMSBZT Velenje, v sodelovanju z DMSBZT Celje in DMSBZT LjubljanaKotizacija: Cena za člane Zbornice - Zveze je 60 eur, za nečlane 120 eur. Cena za člane DMSBZT Celje je 15 eur. Podjetja in zavodi lahko znesek poravnajo po prejetju računa, ostalinakažite znesek na TR DMSBZT Celje pri Banka Celje: 0600-0000-7356-391.Kotizacija vsebuje tudi okrepčilo med odmori in kosilo. Licenčne točke: Vsebina je usklajena z zahtevami Zbornice - Zveze za obvezne vsebine licenčnega obdobja.Dodatne informacije in prijava: Prijava izključno na elektronski naslov; [email protected] do 8. septembra.Za vse dodatne informacije lahko pokličete na mobi 051398909, Tomica Kordiš. Število mest je omejeno.

KULTURA ODNOSOV POTI, KI ZDRUŽUJEJO; PREDAVANJA ZDELAVNICO

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Dom sv. Jožefa, Plečnikova 29, Celje, od 14. - 18. ureali po dogovoru glede začetka ure delavnic.Program izobraževanja: 13. 9. - Hipnoza v terapiji stresa5. 12. - Glasba v terapiji stresa7. 11. - Polstenje volne v terapiji stresa10. 10. - Kreativno pisanje v terapiji stresa Program je objavljen na spletni strani Zbornice -Zveze in www.dmsbzt-celje.siOrganizator: DMSBZT Celje, Gregorčičeva 5, 3000CeljeKotizacija: Kotizacija znaša za člane DMSBZT Celje30 €, za nečlane 60 €. Število udeležencev jeomejeno na 20. Zavodi plačajo kotizacijo poizstavitvi računa. Kotizacija se nakaže na TRRdruštva 06000-0007356391 (Banka Celje).Licenčne točke: Program je v postopkuvrednotenja za pridobitev licenčnih točk. Dodatne informacije in prijava: PRIJAVE:[email protected], preko elektronske prijavnice,ki jo dobite na spletni strani Zbornice - Zveze zizpolnjenimi vsemi podatki in jo pošljete na zgornjinaslov. S sabo imejte člansko izkaznico. Prijave dozasedenosti mest. Informacije na:051 398 909.

IZOBRAŽEVANJE


TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ZVKLJUČENIM AED,OBVEZNA VSEBINA LICENČNEGAVREDNOTENJA

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: Torek24. 9. ter 3. 12. 2013Srednja zdravstvena šola Celje, IPAVČEVA 10 Registracija se prične ob 12.30. uri,začetek delavnice ob 13. uriProgram izobraževanja: Program je objavljen naspletni strani Zbornice - Zveze:www.zbornica-zveza .siin na spletni strani www.dmsbzt-celje.siOrganizator: DMSBZT CELJE V SODELOVANJU ZSEKCIJO REŠEVALCEV V ZDRAVSTVU ZBORNICE - ZVEZEKotizacija: Kotizacija znaša 40 eur z DDV za članeDMSBZT Celje, za nečlane znaša 160 eur z DDV.Podjetja in zavodi znesek poravnajo po prejetjuračuna. Kotizacija se nakaže na TRR DMSBZT CELJEŠT.06000-0007356391(Banka Celje). Licenčne točke: Licenciranje je v postopku, točke pase beležijo. Če bo sprememba, vas obvestimonaknadno. Dodatne informacije in prijava: Prijava: prekoprijavnice za izobraževanja Zbornice - Zveze), ki jopošljete na elektronski naslov. Ob prijavi obveznonapišite podatke o plačniku, številko licence, izkaznice.S sabo imejte člansko izkaznico. E- naslov: [email protected]. Čebo manj prijav, bomo delavnicovseeno izvedli.

PRIHODNOST JE UČINKOVITAOSKRBA.

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija:Terme Zreče, 18. in 19. 10. 2013Program izobraževanja: Program izobraževanjaje objavljen na spletni stranihttp://www.zbornica-zveza.si/.Organizator: Zbornica - Zveza, Sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vendokrinologijiKotizacija: Kotizacija z vštetim DDV znaša 320 €(članom Zbornice - Zveze, ki imajo poravnanečlanske obveznosti, se prizna 50-odstotni popustin znaša 160 €). Kotizacijo nakažite na TRRZbornice - Zveze 02015-0258761480, sklic na št.000216-18102013 Licenčne točke: V postopku dodelitve licenčnihtočk.Dodatne informacije in prijava: Prijava naizobraževanje preko e-prijavnice na spletni straniZbornice - Zveze. Dodatne informacije: Mateja Tomažin Šporar, e-pošta: [email protected].

UČNA DELAVNICA:SPOZNAJMO IN PREPREČIMO PODHRANJENOST ALIODGOVORNOST IN KOMPETENCE ZDRAVSTVENE NEGE ZA KAKOVOSTNOPREHRANJEVANJE PACIENTOV IN OSKRBOVANCEV

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija: 24. september 2013, Zbornica - Zveza, Ob železnici 30 a, LjubljanaProgram izobraževanja: Program je objavljen na spletni strani Zbornice - Zveze: www.zbornica-zveza.siOrganizator: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeDelavnico bo vodil Jože Lavrinec, viš. med. tehnik, klinični dietetikKotizacija: Kotizacija z vštetim DDV znaša 120 € (članom Zbornice – Zveze, ki imajo poravnane članskeobveznosti, se prizna 50-odstotni popust in znaša 60 €).Kotizacijo nakažite na TRR Zbornice – Zveze 02015-0258761480, sklic na številko 00 0422-24092013. Podjetja inzavodi znesek poravnajo po prejemu računa.Licenčne točke: Oddana je vloga za dodelitev licenčnih točk.Dodatne informacije in prijava: Prijava na izobraževanje preko e-prijavnice na spletnistrani Zbornice – Zveze. Ob registraciji potrebujete člansko izkaznico in licenčno številko.


Članstvo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi)

veseli nas, da ste naša članica ali član.Hvala za zaupanje. Mordarazmišljate, da bi to postali? Lepopovabljeni. Z vpisom se vključujete venotno 85 let staro nacionalnostanovsko organizacijo, ki združujepreko 16.000 medicinskih sester,babic, zdravstvenih tehnikov inbolničarjev v državi.Kratka zgodovina: 27. novembra1927 je bila ustanovljena“Organizacija absolventk šole zasestre v Ljubljani”. Leta 1951 se jezdruženje preimenovalo v Društvomedicinskih sester, leta 1963 v Zvezodruštev medicinskih sester Slovenijeter se povezovalo v Zvezo društevmedicinskih sester Jugoslavije. 15.12. 1992 je bila v okviru Zvezedruštev ustanovljena še Zbornicazdravstvene nege Slovenije; takoorganizacija lahko izvaja tudi nalogeregulacije stroke. Organiziranost: Zbornica – Zveza jepravna oseba zasebnega prava(društvo) in je ni mogoče delitisamo na »zbornični del« ali samona »zvezo društev« oz. »društvo«.Sestavlja jo enajst regijskihstrokovnih društev; posameznik/case sam/a odloči, kateremuregijskemu strokovnemu društvu želipripadati (Ljubljana, Maribor, Celje,Pomurje, Ptuj-Ormož, Nova Gorica,

Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto,Velenje, Gorenjska). Obstaja tudimožnost vključitve fizičnih članovoz. aktiva fizičnih članov, če kdo nebi želel biti član regijskegastrokovnega društva. Člani regijskihstrokovnih društev in aktiva fizičnihčlanov so tudi člani Zbornice –Zveze. V organizaciji deluje 31strokovnih sekcij, ki povezujejoizvajalke/ce na ožjih strokovnihpodročjih po vsej državi, ter večzačasnih ali stalnih delovnih skupinin teles.Včlanitev: preko pristopne izjave. Naosnovi slednje vsak/a član/ica prejmenajprej začasno potrdilo o članstvuin nato še člansko izkaznico, s katerolahko koristi ugodnosti članstva. Članstvo v Zbornici – Zvezi jeprostovoljno. Članarina znaša 0,6 odstotka brutomesečnega osebnega dohodka zaredno zaposlene, za upokojene inštudente 20€ letno, za časporodniškega dopusta inbrezposelnosti pa 3€ mesečno.Članstvo fizični osebi preneha: napodlagi pisne izjave, da izstopa, invrnjene članske izkaznice, če eno letone plačuje članarine in je ne plačatudi po opominu, z izključitvijo, čene deluje v skladu s statutom, če kršiKodeks etike medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije aliKodeks etike za babice Slovenije, če ssvojim ravnanjem škoduje delu inugledu Zbornice – Zveze in s smrtjo.Zbornica – Zveza na podlagi pisneizjave o izpisu obvesti delodajalca inregijsko društvo. Ponovni vpis: če se je član/icaizpisal/a iz organizacije in se vtekočem letu želi ponovno vpisati, zaponovni vpis v register članovZbornice – Zveze, za izdajo potrdilain članske izkaznice plača pavšalnočlanarino od izstopa dalje. Če ječlan/ica prekinil/a članstvo vpreteklem letu ali letih nazaj, zaponovni vpis poravna pavšalnočlanarino v višini 35€.Spremembe podatkov: v pisarniZbornice – Zveze si prizadevamo, dabi bili podatki o članstvu pravilni inažurni. Zato vas prosimo, če namspremembe, vezane na delodajalca,status (študent, zaposlen,upokojenec), naslov prebivališča,porodniški dopust ipd. pisno javljatena naslov Zbornica – Zveza, Obželeznici 30 a, 1000 Ljubljana ali poe-pošti – [email protected]. Najhitrejša možnostsporočanja vaših podatkov je prekoportala članov na naši spletni straniwww.zbornica-zveza.si – zavihek»pripombe«.

Spoštovana kolegica, kolega,

Since 1923

®

Prve konfekcionerke 1928

č .


Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester,

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

SVETOVALNI TELEFON ZA OSEBE Z IZKUŠNJO NASILJA NA DELOVNEM MESTU

031 722 333vsak torek, od 17. do 20. ure

Telefonsko svetovanje je anonimno in zaupno. Namenjeno je osebam, ki:• so žrtve nasilnih dejanj na delovnem mestu,• imajo izkušnjo spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja zaradi osebne okoliščine: invalidnosti, zdravstvenega

stanja, starosti, politične, etnične ali verske pripadnosti, istospolne usmerjenosti … ,• imajo izkušnjo besednega nasilja, podcenjevanja in omalovaževanja,• preživljajo sistematično psihično nasilje in poniževanja,• so na delovnem mestu socialno izločene in diskriminirane,• na delovnem mestu nimajo zagotovljenega dostojanstva in varnosti,• so zaradi izkušnje z nasiljem v stiski in potrebujejo pomoč,• bi rade ustavile nasilje, ukrepale ali pomagale sodelavki/sodelavcu, pa ne vedo, kako.

POKLIČITE NAS, POSKUŠALI VAM BOMO POMAGATI!

Prednosti in ugodnosti članstva: Pravice člana/ice:

• številne možnosti za vseživljenjsko učenje:izobraževalni dogodki v okviru strokovnih sekcij,regijskih strokovnih društev, delovnih skupin, drugo;

• vključevanje posameznikov ali skupin v področjeraziskovanja lastne stroke;

• različne interesne dejavnosti: skrb za zdrav življenjskislog, izletništvo, kulturne, športne in drugeprostočasne aktivnosti, zlasti v okviru regijskihstrokovnih društev;

• možnost enkratnega letnega zaprosila za sredstva izsklada za izobraževanje;

• možnost pravnega svetovanja;• možnost koriščenja različnih popustov, odvisno od

trenutne ponudbe;• možnost reševanja osebnih stisk in težav tako na

delovnem mestu kot v zasebnem življenju (vsodelovanju z SOS telefonom);

• možnost individualnih obravnav primerov nasiljana delovnem mestu v sodelovanju z zunanjostrokovnjakinjo v okviru Delovne skupine za nenasiljev zdravstveni negi;

• drugo.

voliti in imenovati ter biti voljen/a in imenovan/a vorgane Zbornice – Zveze, uresničevanje poklicnihinteresov preko svojih predstavnic/kov ali neposrednov organih Zbornice – Zveze, soodločanje o zadevah, kiso pomembne za zdravstveno in babiško nego zaizboljševanje kakovosti, varnosti, humanosti inučinkovitosti zdravstvene oskrbe, posredovanje idej,pobud, vprašanj organom in telesom Zbornice –Zveze, prejemanje informativnega biltena.Dolžnosti člana/ice: spoštovanje statuta in drugihpravnih aktov in sklepov Zbornice – Zveze, delovanje vskladu z etičnimi načeli stanovskih kodeksov, širitevposlanstva in delovanje v skladu z vrednotamiorganizacije, redno plačevanje članarine in rednoobveščanje odgovornih o spremembah podatkov, ki sopotrebni za vodenje registra članstva in dobro delopisarne Zbornice – Zveze.

Združeni v enotni nacionalni stanovski organizaciji –za kakovostno in varno stroko, za solidarnost mednami, za boljšo prepoznavnost in več vpliva v družbi.

Vaša Zbornica – Zveza I

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

Več na www.mercator.si/trgovina

V prenovljeni Mercatorjevi spletni trgovini vse nakupe opravite prek spleta ter se sami odločite, kje in kdaj jih boste prevzeli. Izbirate lahko med skoraj 6000 izdelki, med katerimi najdete tudi sveže sadje in zelenjavo ter kruh in pekovske izdelke. Za hitre in enostavne nakupe, ki vam prihranijo čas in poti, sledite trem preprostim korakom:

Nakupite na spletu, prevzemite doma ali na poti.

1 Najprej pobrskajte med skoraj 6000 izdelki v

naši spletni trgovini in izberite najljubše.

2 Pri spletnem plačilu izberite način prevzema: s storitvijo

Klik in dvig izdelke prevzamete na eni od petih točk v Sloveniji, s storitvijo Klik na dom pa vam izdelke pripeljemo na dom.

3 Ob dogovorjenem času prevzemite izdelke doma

ali na prevzemni točki.

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

Nakuevpr

upite navzemite

a spletudoma

u,ali na p

poti

cenovljeni MerV prevzeli. Izbirate lapr

pekovske izdelke

evpr

ej pobrsNajprskoraj 6000 naši spletni t

catorjevi spletni trgovini vse nahko med skoraj 6000 izdelk. e in enostavne nakupZa hitr

vzemite

skajte medizdelki vrgovini in

2 Pri snačKlik

ek spleta tnakupe opravite prki, med katerimi najdete tudi spe, ki vam prihranijo čas in po

doma

spletnem plačilu izberite evzema: s storitvijočin pr

k in dvig evzameteizdelke pr

ter se sami odločite, kje in kdsveže sadje in zelenjavo ter k

ostim keprem proti, sledite tr

ali na p

e3 Ob dogovorj

evzemite izprevzeali na pr

daj jih bostekruh inkorakom:

poti.

jenem času zdelke doma

emni točki.

.meč na wwwVVe

izberite najlju

.si/trgovinacatorr.mer

ubše. na es stizde

eni od petih točk v Sloveniji,toritvijo Klik na dom pa vamelke pripeljemo na dom.

m

Documents

Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih · Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih