PREDSTAVLJAMO VAM DELO ZBORNICE ZVEZE ICN O …

PREDSTAVLJAMO VAMO referenčnih ambulantah

DELO ZBORNICE ZVEZEMedicinske sestre in babicepodpirajo javno zdravstvo, dostopno vsem

Glasilo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Letnik XXIVŠtevilka 1

Januar 2016

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

ICNFrances Hughes imenovana za novo glavno izvršno direktorico

Posebna ponudba bančnih storitev za člane Zbornice – Zveze Z Zbornico zdravstvene in babiškenege – Zvezo strokovnih društevmedicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenijenas veže partnerstvo, zato lahkotudi vam, njenim članom ponu -dimo naše storitve po poseb nihpogojih in vas pova bimo vnarašča jočo družino zadovoljnihstrank, ki nam zaupajo upravljanjesvojega finančnega poslovanja.

Z ugodnim financiranjem izpolnju -jemo želje, s kartico VISA meddrugim vas in vašo družino zava -rujemo na potovanju, paketebančnih storitev pa smo prilagodilivašim potrebam in vanje vključiliprodukte, s katerimi boste poslo -vali sodobno, hitro in varno.

70 % popust na stroške odobritvekreditov s fiksno obrestno meroSe odločate za nakup ali obnovostanovanja ali pa bi ob novem letuvašim najbližjim radi izpolnili

posebno željo? Stanovanjski inpotrošniški kredit s fiksno obrestnomero, vam omogoča nespre me nje -ne mesečne anuitete celo obdob jeodplačevanja, članom Zbornice –Zveze pa ponudimo še 0,3 odstotnetočke nižjo obrestno mero vprimerjavi z našo redno ponudbo.Če vam je za nakup novega avto -mobila bližje lizing, vam bodo našisvetovalci predstavili oboje, da bovaša odločitev o najprimer nejšemfinanciranju lažja. Če se odločite zalizing, vam kot članu Zbornice –Zveze za financiranje nakupa priUniCredit Leasing ponudimo lizingbrez stroš kov odobritve in zznižano obrestno mero, iz vašegatrans akcij skega računa pri UniCreditBank pa bodo nakazila za porav -navo obro kov lizinga potekala breznadomestila.

Brezplačno zavarovanje napotovanju s 24-urno asistencoza celo družinoVISA UniCredit Bank prinaša vse,kar potrebujete, na eni kartici.Nakupovanje z njo je enostavno invarno, možno na več kot 29milijonih prodajnih mest po celemsvetu. Plačilo vaše porabe se lahkoizvede enkrat mesečno, pri čemerse v 30 dneh obresti ne obraču -najo, datum poplačila pa izberetesami (8., 18. ali 28. dan v mesecu).Lahko se odločite tudi za obročnoodplačevanje oziroma t.i. revolvingkredit saj se 10% celotne porabena kartici poravna avtomatsko (namesečni ravni), 90% pa poplačatev poljubnem znesku, delno ali vceloti.Če nakupujete preko spleta varnostnakupov povečate z uporabo do -dat nega gesla »Verified by Visa«, zvarnostnim SMS sporočilom pa steobveščeni o vseh plačilih, oprav -ljenih z vašo kartico, in tako vprimeru kraje ali izgube karticelahko hitro preprečite nadaljnjo

zlorabo. Navdušeni popotniki alitisti, ki ste službeno veliko v tujini,kot eno uporabnejših prednostikartice največkrat navedejo tudibrezplačno zavarovanje na poto -vanju s 24-urno asistenco za celodružino.

Paket bančnih storitev že od 0,50 EUR mesečnoOsnovne in najbolj uporabnebančne storitve smo združili zekskluzivnimi ugodnostmi v paket,ki smo ga poimenovali Paket&Co.Med drugim vam prinaša izrednilimit brez stroškov odobritve,uporabo kartice VISA prvo leto brezstroškov članarine, brezplačnedvige gotovine na vseh banko -matih članic skupine UniCredit, kije prisotna v 17 državah, ter 3brezplačne dvige mesečno nabankomatih drugih bank.

Preizkusite nasPreizkusite UniCredit Bank, pre -jem nico priznanja najboljša bankav Sloveniji po mnenju EMEAFinance in ugledne mednarodnerevije Euromoney ter najbolj inova -tivne investicijske banke v srednjiin vzhodni Evropi po mnenju revijeThe Banker. V raziskavah zado -voljstva nas že vrsto let uvrščate vsam vrh tudi stranke, tako napodročju poslo vanja s podjetji kottudi s prebivalstvom.

Dodatne informacije:UniCredit Banka Slovenija d.d.Šmartinska 140, 1000 LjubljanaBrezplačna telefonska številka: 080 88 00E-mail: [email protected] stran: www.unicreditbank.si/zbornica-zveza

Saša Seliškar, vodja PE LjubljanaCelovška: »Verjamemo, da lahko zosebnim pristopom, konkurenčnoponudbo in kakovostnim svetova -njem, ki ga nudimo našim stran kam,uresničimo tudi vaša pričakovanjapo ugodnih bančnih storitvah inpostavimo temelje za naše dolgo -ročno sodelovanje.«

Oglasno sporočilo

3UTRIP Januar 2016

strokovno informativni bilten Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveze strokovnih društev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

letnik XXIV Številka 1, 2016

GLAVNA UREDNICA:Darinka Klemenc

ODGOVORNA UREDNICA: Biserka Marolt Meden

UREDNIŠKI ODBOR: Irena Keršič, Tatjana Nendl, Ksenija Pirš, Anita Prelec, Veronika Pretnar Kunstek in Monika Ažman po položaju

NAKLADA:14.650 izvodov

NASLOV UREDNIŠTVA:UTRIP, Ob železnici 30 a, Ljubljana, T. 01/544 5480, F. 01 544 5481

TRR Zbornice - Zveze pri NLB, d. d.,poslovalnica Tavčarjeva, Ljubljanaštevilka: SI56 0201 5025 8761 480

OGLASI: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije.T.01/544 5480, F. 01 544 [email protected]

OBLIKOVANJE IN PRIPRAVA ZA TISK:STARLING, d. o. o., Opekarska cesta 38, Vrhnika, T. 01/ 7557-850, e-mail: [email protected]

TISK:SET d. o. o.

SPLETNA STRAN ZBORNICE – ZVEZE: www.zbornica-zveza.si Utrip (Online)

ELEKTRONSKI NASLOV UTRIPA: [email protected]

SPREMEMBE V ZVEZI Z NASLOVI POŠILJAJTE NA: [email protected]

ISSN1581-3738

Revija izhaja 9-krat letno.

Datum natisa: 6. 1. 2016

Fotografija na naslovnici: Jani Nendl

UTRIP, IZ VSEBINEjanuar 2016

UVODNIK4 Nagovor predsednice na prednovoletnem sprejemu Zbornice – Zveze 2015

DELO ZBORNICE – ZVEZE6 Delo Zbornice – Zveze v decembru

10 Medicinske sestre in babice podpirajo javno zdravstvo, dostopno vsem11 Razpis za volitve predsednice/ka Zbornice – Zveze15 Nacionalni protokoli aktivnosti zdravstvene in babiške nege: Zdravstvena vzgoja pacienta za

samostojno zdravljenje s peritonealno dializo (PD)

AKTUALNO19 Se zdravstvena politika, tudi ob pomoči nacionalne strokovne organizacije Zbornice - Zveze,

zaveda potenciala medicinskih sester in babic?21 Obvestilo o izdaji jubilejnega zbornika22 Projekt Vesna - Živeti življenje brez nasilja

INTERVJU24 Tilka Kramer, upokojena babica, po evidenci Zbornice – Zveze najstarejša članica25 Mary Henley, šolska medicinska sestra

EFN27 Zdravstveni in socialni/družbeni ekosistem - raziskava izvajanja

ICN27 Frances Hughes imenovana za novo glavno izvršno direktorico Mednarodnega sveta medicinskih

sester (ICN)

PREDSTAVLJAMO VAM28 O referenčnih ambulantah29 Preventiva je boljše kot zdravljenje30 Predstavitev življenja in dela Majde Gorše, dobitnice priznanja Angele Boškin za življenjsko delo

201532 Kakovost in varnost v operacijski zdravstveni negi in praznovanje 40-letnice organiziranega

delovanja operacijskih medicinskih sester

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA37 Kako skrbeti za duševno zdravje38 Socialno-andragoška metoda zdravljenja in urejanja zasvojencev ter drugih ljudi v stiski na

Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor

IZ DRUŠTEV 40 Prednovoletna svečanost s podelitvijo najvišjih priznanj za strokovno delo na področju

zdravstvene in babiške nege – srebrnih znakov, DMSBZT Maribor45 Svečana proslava ob 40. obletnici delovanja DMSBZT Velenje47 Srebrni znak DMSBZT Novo mesto49 Srebrni znak DMSBZT Gorenjske 2015 52 Podelitev priznanj Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana za leto 201557 Strokovno srečanje in druženje v Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer

IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL 58 Sodobni pristopi poučevanja študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju (Celje)61 Klinični mentor – pomemben člen v izobraževanju diplomatov zdravstvene nege62 Aktivnosti študentov Fakultete za zdravstvo Jesenice ob dnevu boja proti AIDS-u63 Kakovostno praktično izobraževanje dijakov srednje šole

ŽIVIMO ZDRAVO64 Iz mleka nikoli ne zraste smreka

PREJELI SMO67 Kaj delajo in kje so danes študentke in študenta 1. generacije univerzitetnega študija zdravstvene

vzgoje?

IZOBRAŽEVANJA 67–72

4 UTRIP Januar 2016

UVODNIK

Nagovor predsednice na prednovoletnemsprejemu Zbornice – Zveze 2015Spoštovane gospe in gospodje, kolegice in kolegi, predsednice in predsedniki regijskihstrokovnih društev, strokovnih sekcij, drugi funkcionarji Zbornice – Zveze, obehuredništev: Obzornika zdravstvene nege in Utripa, vodje in člani komisij, delovnihskupin in drugih delovnih teles, zaposleni na Zbornici – Zvezi, vsi, ki ste bili vse leto znami ali ob nas, ko smo se skupaj posvečali viziji in poslanstvu organizacije, sepribliževali ciljem, ki smo si jih zastavili, vsako leto znova, ter tako prispevali kdelovanju in razvoju stroke in naše organizacije, lepo pozdravljeni.

Lani sem ob tej priložnosti dejala, da si v tej dvorani vsi zaslužimo zahvalo in pohvalo innamenoma poudarjam to tudi letos. Ker je resnica. Čisto vsi si zaslužimo besedozahvale in stisk roke. Za nazaj, za danes in za naprej.

Ko za leto 2015 delamo bilanco, zlasti vsebinsko, kaj smo uspeli v tem letu premaknitinaprej, kaj na novo narediti, kaj smo tudi opustili, zamudili, spremenili, se impulzivnoodzivali, kaj pozabili – je vse skupaj težko postaviti v okvire in meje. Nekaj je gotovo:dnevno se srečujemo z velikim, večkrat prevelikim številom različnih tem, izzivov,problemov in področij, ki jih skušamo zaznati, razumeti, se nanje odzivati. Število tristo, kiga večkrat omenjam, bi zdaj povečala na petsto. Toliko ljudi približno nam pomaga vokviru organizacije pri udejanjanju svojih načrtov, poslanstva, vizije in ciljev in vrednot.Včasih preskakujemo z ene na drugo temo, tudi z ene lokacije na drugo, ne le po e-pošti,tudi v resnici, da o vsebinah ne govorimo. Samo skupaj smo lahko dosegli tudi letošnjenačrte dela, neskromno lahko rečemo, da jih ni malo.Včeraj smo na Zbornici – Zvezi prejeli podatke, vse skupaj na malem ključku - gre zaprimopredajo podatkov o javnih pooblastilih, in tudi podpisano pogodbo z ministrico.Zagotovo je to potrebno, regulacija v stroki nam pripada in pri tem bomo vztrajali. Več otej temi, dovolite, na današnji slovesni dan ne bi pogrevali, je bilo dovolj. Pripravljeni smodelati in sodelovati z MZ, zagotovo. Z aktualno ministrico dobro sodelujemo, jopodpiramo v njenih prizadevanjih za pretežno javno zdravstvo. Z Ministrstvom za zdravjesmo vse leto tudi na drugih področjih korektno sodelovali, kar je dokazala ministrica nasimbolni ravni, ko se nam je pridružila na Brdu ob 12. maju – mednarodnem dnevumedicinskih sester (in istočasno 5. maju - mednarodnem dnevu babic). Prispevali smo večdokumentov, sodelovali v več projektih, tudi z drugimi institucijami in posamezniki (NIJZ,ZZZS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo zašolstvo in šport, vzpostavili stike z novim vodstvom Skupnosti socialnih zavodov,Društvom fizioterapevtov in drugimi). Tu zbrani predstavljamo jedro organizacije in jedro zdravstvene in babiške nege teroskrbe v državi; vsak posebej je zaslužen, tudi v letu, ki se izteka, da se organizacija, ki boleta 2017 stara 90 let, in drugi, zbornični del, ki je dodobra prešel dvajseta leta, razvija indeluje, kljub večletni gospodarski, politični krizi in krizi vrednot. Zasluga, da se razvijastroka, vključno z izobraževanjem, raziskovanjem, publiciranjem, kakovostnim in varnimdelom v kliničnih okoljih, umeščanjem v strokovni in družbeno politični prostor, je našaskupna, stkana iz dela slehernega posameznika in posameznice. Vztrajali bomo prisprejetju kadrovskih standardov in normativov, na zakonskih ureditvah naše dejavnosti,ali v lastnem zakonu ali v skupnem Zakonu o zdravstvenih delavcih, če bomo tam respoenoteni vsi zdravstveni delavci, kar bo naše izhodišče za pogajanja pri oblikovanjupripomb na osnutek tega zakona, ki se v prihodnosti napoveduje. Področja, ki nampredstavljajo stalni izziv, so izobraževanje, situacija v socialno varstvenih zavodih, ureditevdolgotrajne oskrbe, paliativna zdravstvena nega, ne-zaposlovanje, varnost, odnos dopacientov in sodelavcev, medpoklicno sodelovanje, kompetence, reševanje problematikesrednjih medicinskih sester in tako dalje. Kar nas veseli, so dokumenti, ki pospešeno nastajajo: nacionalni protokoli, pravilniki,ponosni smo na novi kodeks za funkcionarje, ki bo pravkar zaživel. Ponosni smo tudi namednarodni ugled, ki nam je v Seulu prinesel od predsednice ICN dr. Judith Shamianizročeno »Golden Award for Inclusivness« (Zlato nagrado za vključevanje članstva v

5UTRIP Januar 2016

UVODNIK

enovito organizacijo Zbornico – Zvezo), na obiskpredsednice ICN v Sloveniji. Tudi ne moremospregledati aktivnega udejstvovanja nekaterihnaših članic in članov v politiki, kar smo letaspodbujali in kar ocenjujemo, da je koristno takoza stroko kot organizacijo. In da bomo ostali dobriali še boljši, smo v pripravah za ISO certificiranjedela v naši pisarni in s tem v celotni organizaciji. Ponosni smo na prehojeno leto in na desetletjatako krovne organizacije kot regijskih strokovnihdruštev in strokovnih sekcij, tudi delovnih skupin,na njihove okrogle in druge obletnice, na drugezadeve, kot na primer na našo kolegico MatejoStare, ki je dobila prestižno priznanje ANSELLCARES H.E.R.O. NURSE AWARD 2015, za prosto-voljno delo v mednarodni misiji Zdravniki brezmeja. Kljub težavam, s katerimi se še vedno vsepovsodsrečujemo, se tako stroka kot organizacija ume-ščata na solidno mesto v sistemu zdravstvenega insocialnega varstva. Vedeti moramo, da nasdvigujejo, poleg predanosti delu, želji po stalninadgradnji znanj, še vedno visoke etične norme,zavzemamo se za pretežno javno zdravstvo, k srečiso nas (za zdaj) obšle nekatere neprijetne zadeve,ki drugim poklicnim skupinam niso prizanesle(npr. korupcija), tako da smo v tem pogledu lahkozadovoljni in ponosni. Nenehno smo priča oblikovanju novih doku-mentov; tako permanentno poteka prenovapoklicnih aktivnosti in kompetenc. Dokument, ki je izšel letos, so Kompetence Slovenskevojske v angleškem jeziku, ki so zanimive tudi za Zvezo NATO. Pred kratkim smo jih, skupajs predstavnico zdravstvene nege v Slovenski vojski, predali poveljniku oboroženih sil v RSloveniji predsedniku države Borutu Pahorju, ki nam je ob tej priložnosti za celo uro osebnoprisluhnil. Ponosni smo na lepo število nacionalnih protokolov, objavljenih na našihspletnih straneh; nekatere objavljamo tudi v Utripu. V tem letu smo v več nacionalnihdokumentih oblikovali svoja stališča, prispevali svoje pripombe in predloge, kar je našapravica in dolžnost. Omeniti je potrebno našo pobudo Zdravniški zbornici Slovenije, s katero smo začelikonstruktivno sodelovanje, konkretno na skupnem protokolu ob naročilih v timih s stranizdravnika, če nam naročilo povzroča dvome, da bi imelo posledice za zdravje ali življenjepacienta. Zaživel je Center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj (SKOR), načrti so veliki,sodelujočih – kakor kdaj. Sodelovali smo pri spremembah nazivov v naši stroki, pri učnihprogramih, spremembah na področju izobraževanja in mnogo drugega. Že prevodikompetenc z EFN so materija, ki jo bomo, upajmo, s koristjo uporabljali. Na stotine sestankov, dopisov, dokumentov, prejetih in odgovorjenih e-sporočil,telefonskih pogovorov, tudi prostovoljnih ur dela za stroko in organizacijo, neštetokilometrov, ki ste jih prevozili z vseh koncev države, da ste nam pomagali, porabljali svojletni dopust, se ponoči vračali domov na drugi konec Slovenije, menjavali izmene, da stelahko sodelovali … vse to je neprecenljivo, zato vsem velika hvala. Pojdimo v novo leto in novim izzivom naproti kot enovit glas stroke, organizacije inprepoznavni posamezniki. Dajmo drug drugemu priznanje, spoštujmo se med seboj in zznanjem, na dokazih podprtih strokovnih argumentih in s korektnostjo do pacientov insodelavcev se skušajmo soočati z nenehnimi spremembami. Glede na to, da je prihodnje leto v naši organizaciji volilno leto, velja še posebej mojaosebna zahvala, da sem imela privilegij voditi dva polna mandata organizacijo Zbornico –Zvezo. Moja ključna beseda, ki sem si jo izbrala za svoje delo, je bila beseda »strast«, torejvoditi organizacijo in imeti rad stroko in ljudi – s strastjo.Iskrena hvala. Mirne, prijazne praznike in vse dobro v letu 2016 in tudi naprej. Srečno. �

Darinka Klemenc

6 UTRIP Januar 2016

DELO ZBORNICE – ZVEZE

Delo Zbornice – Zveze v decembru Monika Ažman

Ob zaključku leta je del aktivnosti vedno namenjen inventuri. Naj si bo globalna, lokalna, pa tudi na osebnemnivoju. Svet so pretresle visoke, nadpovprečne temperature in segrevanje ozračja. Evropo še bolj kot temperature,nepregledne množice beguncev, ki so se z Bližnjega vzhoda podali na pot v obljubljene dežele. Pretreseni smožalovali za žrtvami terorističnih napadov v Parizu, Milano je gostil največji sejem Expo, na katerem se jepredstavila tudi naša dežela. Poslovili smo se od Slavka Avsenika, glasbenika, ki je slovensko narodno zabavnoglasbo ponesel v svet. Zdravstvo sta pretresla primera na Nevrološki kliniki in na otroški srčni kirurgiji, oba v UKCLjubljana. Izbruh bližnjevzhodnega respiratornega sindroma oz. MERS v Južni Koreji se je pripetil ravno v časuzasedanja skupščine ICN. Reforme slovenskega zdravstvenega sistema so se lotevali skoraj vsi, tudi nepoklicani,saj se v naši državi vsi spoznamo na zdravstvo. Prav tako Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki mu rojenice nisonaklonjene. Svojo športno pot so sklenili Dejan Zavec, Tina Maze, Luka Špik.

Kaj vse se je dogajalo v naši organizaciji Zbornici – Zve-zi, ste lahko vse leto spremljali preko spletnih strani inv Utripu. Nekaj dogodkov je še posebej zaznamovalo

leto 2015. V mesecu maju smo izvedli 10. kongres zdrav-stvene in babiške nege in podelili zlate znake. Nagradoza življenjsko delo je prejela gospa Majda Gorše. Gostilismo predsednico ICN dr. Judih Shamian, se udeležili kon-ference ICN regije 3 (srednja, južna in jugovzhodna Evro-pa) v Opatiji, aktivno, kot partner pristopili v Program Nor-veškega finančnega mehanizma, Nadgrajena celovitaobravnava pacienta CPC+, prevedli pomemben doku-ment, ki ga je pripravila Evropska federacija združenj med-icinskih sester (EFN) Smernice za implementacijo člena 31o medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij gledena Direktivo 2005/36/EC, dopolnjeno z Direktivo2013/55/EUS, sodelovali s Centrom za poklicno izobraže-vanje, s Skupnostjo socialnih zavodov, navezali tesnejšestrokovne stike z Zdravniško zbornico Slovenije, se pova-bili na obisk na Zvezo društev upokojencev, prejeli odloč-bo o podelitvi javnih pooblastil. Sprejel nas je predsednikdržave gospod Borut Pahor. Z ministrico za zdravje Miloj-ko Kolar Celarc smo dobro sodelovali in podpirali njenaprizadevanja za ohranitev javnega zdravstva. Kaj vse smo delali v decembru, si lahko preberete tukaj.

25. novemberNa Brdu pri Kranju je v okviru Mednarodnih dni proti na-silju nad ženskami potekal še zadnji posvet »Vesna – ži-veti življenje brez nasilja«, namenjen področju zdravstva.Naslov posveta “Nasilje nad ženskami kot javnozdrav-stveni problem”, se je dotaknil vseh nivojev zdravstveneobravnave, izpostavil vrzeli medpoklicnega sodelovanjapri obravnavi žrtev nasilja, opredelil več stomilijonski stro-šek, ki letno obremeni zdravstveno blagajno za sanacijoposledic nasilja, in predstavil skupne ukrepe v boju zopernasilje v družbi, družini, med vrstniki, na delovnih mestih… Aktivno so na posvetu sodelovale tudi članice Delovneskupine za nenasilje v zdravstveni negi (Cvetežar, Kle-menc, Ažman).

26. do 28. novembraDoc. dr. Andreja Kvas in Darinka Klemenc sta se udeležili50. jubilejnega strokovnega srečanja glavnih in odgovor-nih medicinskih sester Srbije, združenih v »Savez udruže-nja zdravstvenih radnika Srbije« in znotraj tega v Društvomedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Srbijez naslovom: »Če potrebujete podporo, je tu«. Predstavljenje bil prispevek, ki je tudi doktorsko delo doc. dr. AndrejeKvas, z naslovom: Izdelava kompetenčnega modela vode-nja v zdravstveni negi. Predsednica Zbornice – Zveze Darinka Klemenc se je, napovabilo predsednico Saveza mag. Radmile Nešić, udele-žila tudi skupščine zdravstvenih delavcev v ZD Subotica. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekal 16.simpozij Društva medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Ljubljana z mednarodno udeležbo z naslo-vom »Razvojne usmeritve zdravstvene in babiške nege«.Poleg vsebinsko bogatega strokovnega dela so v sklopusimpozija organizatorji pripravili tudi slovesni del. Pode-lili so tudi najvišja društvena priznanja srebrne znake.Simpozija sta se udeležila tudi podpredsednik Zbornice– Zveze Jože Prestor in izvršna direktorica Monika Ažman.Iskrene čestitke vsem nagrajencem za prejeta priznanjain organizacijskemu ter programskemu odboru simpozi-ja za odlično izbiro vsebine in izvedbo simpozija.V prostorih podjetja Medis je strokovna sekcija medicin-skih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji organizira-la že tradicionalno strokovno srečanje vseh glavnih me-

S konference ICN regije 3 v Opatiji

dicinskih sester kirurških oddelkov slovenskih bolnišnic.Kategorizacija potreb po zdravstveni negi, pravilna iz-vedba in vestno poročanje so bili rdeča nit srečanja. Skup-na ugotovitev vseh prisotnih na posvetu pa kadrovskapodhranjenost slehernega kirurškega oddelka in po-membnost takšnih srečanj za kakovostno in varno delo.Srečanja se je udeležila tudi izvršna direktorica Zbornice– Zveze.V dvorani mariborske Kadetnice na Studencih je potekalapredpraznična slovesnost Društva medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, posvečena tudivsem prejemnikom najvišjih priznanj društva srebrnihznakov. Posebnost slovesnosti je bil zagotovo kulturniprogram, ki so ga v celoti izvedle članice pevskega zbora»La Vita«, ki deluje pod okriljem DMSBZT Maribor. Do zad-njega sedeža zapolnjena dvorana obiskovalcev, medkatere so se pomešali tudi podpredsednik in izvršna di-rektorica ter koordinator strokovnih sekcij Zbornice –Zveze, je z velikim aplavzom nagradila tako prejemnikepriznanj kot nastopajoče.

1. decemberVsako leto na ta dan tudi v Sloveniji obeležujemo Sveto-vni dan AIDS-a, ki ga je Svetovna zdravstvena organizaci-ja prvič razglasila leta 1988. Od takrat je torej minilo že 30let in v teh letih so se na področju preprečevanja in ob-vladovanja okužbe s HIV zgodili ogromni premiki na vsehpodročjih tako v preventivi, diagnosticiranju kot zdra-vljenju. Nas pa pri samem odnosu do HIV-a in oseb, ki ži-vijo s to boleznijo, zagotovo še čakajo mnogi izzivi. Najbodo premiki pozitivni.Prav na ta dan smo v prostorih Zbornice – Zveze gostiličlanice Sekcijo upokojenih medicinskih sester Društvamedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Lju-bljana. Srečanje je obudilo spomine tudi na več kot 30 letoddaljeno preteklost in, verjeli ali ne, nekatere dileme sopovsem enake, kot so bile v 70-ih letih prejšnjega stoletja.Vse udeleženke pa so poudarile, da sta se stroki zdrav-stvene in babiške nege močno razvili in da so ponosne,da so bile tudi same del tega razvoja.

V popoldanskih urah se sejne sobe Zbornice – Zveze za-polnijo s člani in članicami delovnih skupin, komisij in iz-vršnih odborov strokovnih sekcij. Ta dan je potekal sesta-nek Nacionalnega centra za strokovni, karierni in oseb-nostni razvoj medicinskih sester in babic (SKOR center),kjer so se oblikovali posamezni deli centra in določili no-silci, potekajo tudi priprave za nadaljnje raziskovalne, iz-

7UTRIP Januar 2016


obraževalne in druge projekte. Po daljšem času so se na sedežu Zbornice – Zveze sestaličlani delovne skupine za pripravo nacionalnih protoko-lov. Običajno delajo preko spletne komunikacije, kar jevelik prihranek pri času. Neposredno po seji je nastal novniz nacionalnih protokolov, ki jih bo v januarju predvido-ma obravnaval Upravni odbor Zbornice – Zveze in bodonato dosegljivi tako na naši spletni strani kot v glasilu, kotvsi do sedaj sprejeti tovrstni dokumenti.

2. DecemberNa Ministrstvu za zdravje je potekal sestanek, na katere-ga so bile vabljene predsednica in izvršna direktoricaZbornice – Zveze ter predstavnici patronažnih medicin-skih sester. Z državno sekretarko Nino Pirnat in mag.Zdenko Tičar je tekel pogovor na temo organizacije pa-tronažnega varstva v Sloveniji. Predsednica strokovnesekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pa-tronažni dejavnosti Martina Horvat in članica IO omenje-ne sekcije Andreja Krajnc sta predstavili analizo sedanje-ga stanja v patronažnem varstvu in predlagane rešitve,kot jih vidijo izvajalci omenjenega področja. Zaključki se-stanka so bili naslednji:- vse aktivnosti, ki se dogajajo v zvezi s spremembami in

nadgradnjo patronažnega varstva, je treba združiti v enprojekt.

- MZ bo v vse nadaljnje aktivnosti, povezane z dokumen-tom mreže patronažne službe, povabilo k sodelovanjuMartino Horvat in Andrejo Kranjc.

- Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pa-tronažni dejavnosti bo na podlagi izhodišč, zapisanih vResoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva2015 – 2025 Skupaj za družbo zdravja (ResNPZV 2015 -2025), pripravila predlog osnutka »Strategije razvoja pa-tronažne dejavnosti«.

- »Strategijo razvoja patronažne dejavnosti« se, ko bousklajena na Zbornici – Zvezi in potrjena na RSKZN, po-šlje v potrditev na Zdravstveni svet.

3. decemberPredsednica Zbornice – Zveze Darinka Klemenc in izvršnadirektorica Monika Ažman sta podali pobudo za srečanjena Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enakemožnosti na temo vzajemnega priznavanja poklicnih kva-lifikacij v R Sloveniji oz. v EU. Kontaktno točko za vza-jemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v R Sloveniji,ki je v skladu s 57. členom Direktive 2005/36/ES, vodi go-spa Sabina Trokić. Obseg nalog, ki so opredeljene podkontaktno točko:- kandidatom in kontaktnim točkam drugih držav članicEU, EGP in Švicarski konfederaciji sporoča podatke, po-trebne za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tej direkti-vi, vključno s podatki o predpisih, ki urejajo socialno var-nost, in kodeksi poklicne etike;- v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi ter drugimi pri-stojnimi organi in drugimi kontaktnimi točkami pomagakandidatom pri uveljavljanju njihovih pravic.Na sestanku sta poleg Sabine Trokić sodelovali še MajaGrašič, prav tako strokovna sodelavka na omenjenem mi-nistrstvu, in Tina Jamšek, ki je za to področje odgovornana Ministrstvu za zdravje. Glede na zgoraj omenjeno sta

Članice Sekcije upokojenih medicinskih sester DMSBZT Ljubljana

8 UTRIP Januar 2016


obe predstavnici Zbornice – Zveze želeli prejeti informa-cije, kakšne aktivnosti se v tem trenutku odvijajo na po-dročju zdravstvene in babiške nege na tem ministrstvu.Razprava je odprla mnoge skupne poglede, a tudi neka-tera različna stališča in opredelitve stroke. Zato je bil spre-jet dogovor o tesnejšem medsebojnem sodelovanju, šezlasti, ko gre za konkretne vsebinske zadeve s področjazdravstvene in babiške nege. Sklicana je bila 47. seja Odbora strokovnih sekcij. Obrav-navan je bi naslednji dnevni red:1. Pregled in sprejem zapisnika 46. seje OSS-a z dne 01.

10. 2015Poročilo o aktualnih dogodkih na Zbornici – Zvezi: Po-ročilo o delu UO, Strateški svet za zdravstveno in babi-ško nego, Poročilo RSKZN

2. Norveški finančni mehanizem: Projekt CPC+ Nadgraje-na celovita obravnava pacienta – predstavitev vsebinein seznanitev s potekom projekta

3. Nacionalni protokoli4. Spremembe Pravilnika o priznanjih in Pravilnika o delu

Strokovnih sekcij5. Standardi ravnanja funkcionarjev Zbornice – Zveze

30 minut za praktične nasvete vodenja strokovne sek-cije: Tisk zbornikov, Letna poročila, Recenzije prispev-kov, Komunikacijske poti

6. Pobude in predlogi Potekal je 2. delovni sestanek »Projektne skupine za po-dročje peritonealne dialize«, v katerem sodelujejo stro-kovnjaki z različnih področij, in sicer: kolegice iz stroko-vne sekcije medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji, v patronažnidejavnosti, v socialnih zavodih in predstavniki Sloven-skega nefrološkega društva. Namen ustanovitve in delaprojektne skupine je priprava izvedbenih protokolov zapodročje vodenja peritonealne dializa na pacientovemdomu in v socialnovarstvenem zavodu. Delo v skupini po-teka intenzivno, zato lahko pričakujemo, da bodo doku-menti v kratkem pripravljeni. O vsem vas bomo še po-drobneje seznanjali.

4. decemberDarinka Klemenc je bila kot imenovana članica širšegastrateškega sveta na MZ vabljena na »Posvet o krepitviprimarnega zdravstvenega varstva in zagotavljanju inte-griranih/celostnih pristopov«. To je bil tretji, zadnji delpredstavitve analize zdravstvenega sistema v R Sloveniji,kjer so imeli po predstavitvah domačih in tujih strokov-njakov udeleženci možnost razprave o krepitvi primar-nega zdravstvenega varstva in zagotavljanju celostnihpristopov, tudi identificirati priložnosti ter ovire za spre-membe. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju s Sve-tovno zdravstveno organizacijo in Evropskim observato-rijem za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik. Vrazpravi so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, bi-lo je izrečenih nekaj pohval in tudi nekaj kritike, zlasti sstrani zdravniške stroke, kolikor je bila prisotna, saj so vod-stva zdravniških organizacij posvet precej »spregledala«.Oglasila se je tudi predsednica Zbornice – Zveze, ki je zvidika medicinskih sester in babic podprla prizadevanjazdravstvene politike za ohranjanje/razvijanje zdravstve-nega sistema na primarnem nivoju in ponudila, kot že

večkrat do sedaj, znanje in potencial medicinskih sester inbabic na tem področju. Petra Štigl, predsednica Strokovnega društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Koroške, se je vimenu Zbornice – Zveze udeležila slavnostne podelitvediplom Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradecin novim diplomantom zaželela uspešno profesionalnopot ter jih povabila v »naše vrste« skoraj 90 let stare sta-novske organizacije z več kot 15.000 članicami in člani.Misel, ki jo je izrekla diplomantom, povzeto po avtorjuknjige Točka zbranosti Brainu Tracy-ju, izreka tudi vam:»Če niste zadovoljni s katerim koli delom svojega življenja,recite: »Jaz sem odgovoren.« in se posvetite temu, da bi tospremenili. Če gre nekaj narobe, sprejmite odgovornost inzačnite iskati rešitev. Ko sprejmete odgovornost, se čutiteosebno močne. Ko sprejmete odgovornost, vam to da izje-men občutek nadzora nad seboj in svojim življenjem. Večjaodgovornost, ki jo sprejmete, vam daje več zaupanja in večenergije. Prevzem odgovornosti je vir samospoštovanja inosebnega ponosa.« 5. decemberVodstvo Zbornice – Zveze se je udeležilo svečanosti Dru-štva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovGorenjske ob iztekajočem se letu in podelitvi priznanjSrebrnih znakov. Podelitvi najvišjih priznanj regijskegastrokovnega društva in gledališki predstavi je sledilo pri-jetno druženje 250 udeležencev slovesnosti. Nagrajen-cem iskrene čestitke za prejeta priznanja, vodstvu regij-skega društva pa veliko uspehov pri nadaljnjem delu.

7. decemberNa sestanku s predstavniki Zdravniške zbornice Sloveni-je smo nadaljevali z oblikovanjem dokumenta o medpo-klicnem sodelovanju. Potekal je delovni sestanek Komisije za specialna znanja,ki je obravnavala prejete vloge za pridobitev specialnihznanj z ožjega strokovnega področja. Vlog je bilo toliko,da jih komisiji v celoti ni uspelo pregledati in se je v ted-nu dni sestala ponovno. Pri tem so članice imenovale tu-di novo predsednico komisije za obdobje 2015 – 2019.Funkcijo je prevzela Stanka Popovič. Ob tem se lepo za-hvaljujemo Tatjani Nendl, ki je prejšnji mandat opravljalato zahtevno nalogo.Darinka Klemenc in Monika Ažman sta se udeležili volil-nega občnega zbora Strokovnega društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Koroške. Občni zborje potekal v sproščenem in delovnem vzdušju. Po sogla-sni izvolitvi vseh organov društva in izvolitvi nove – starepredsednice strokovnega društva Petre Štigl je potekalaživahna razprava z vprašanji o aktualnih problemih in iz-zivih na našem področju, ki so bila zastavljena predsed-nici in izvršni direktorici Zbornice – Zveze. Vsem izvolje-nim na pomembna mesta v regijskem strokovnem dru-štvu čestitke in obilo uspehov pri nadaljnjem delu.

9. decemberPrednovoletno srečanje v organizaciji Zbornice – Zvezeje že dolgoletna tradicija. Ob zaključku leta se ob tej pri-ložnosti želimo zahvaliti vsem tistim članicam in članomter sodelavcem, ki so na poseben način zaznamovali iz-tekajoče se leto in sodelovali pri soustvarjanju naše or-ganizacije.

9UTRIP Januar 2016


Letos smo se za sodelovanje zahvalili mag. Tamari Štem-berger Kolnik, Mateji Tomažin Šporar, Andreji Žagar,Tanji Pristavec, Tatjani Nendl, Ireni Keršič, AngelciCimperman Petaci, Andreji Peternelj in izr. prof. dr.Brigiti Skeli Savič, ki jim je v tem letu potekel mandat nafunkcijah, ki so jih predano opravljale in prispevale svojeznanje, voljo in energijo v korist Zbornice – Zveze. Za izjemne dosežke v letu 2015 pa so zahvale prejeli: - Suzana Majcen Dvoršak za dolgoletno sodelovanje pri

organizaciji strokovnih dogodkov Zbornice – Zveze;- Mag. Peter Požun za promocijo slovenske zdravstvene

nege v Mednarodnem svetu medicinskih sester – ICN;- Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih

tehnikov Ljubljana za strokovni doprinos k razvojuzdravstvene in babiške nege;

- Pevski zbor LA VITA Društva medicinskih sester, ba-bic in zdravstvenih tehnikov Maribor za umetniškoustvarjanje in promocijo poklica medicinskih sester inbabic doma in v tujini;

- Mateja Stare za prispevek k ugledu slovenske zdrav-stvene nege v svetovnem merilu s pridobitvijo poseb-nega priznanja ANSELL CARES H.E.R.O. NURSE AWARD2015;

- vodstvo Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti za slovesno obeleži-tev 40. obletnice strokovne sekcije;

- Marjeta Berkopec za ustvarjalni prispevek pri izdajizbornika Operacijske medicinske sestre na Slovenskemob 40-letnici Sekcije medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v operativni dejavnosti;

- Sekcija medicinskih sester in babic za slovesno obe-ležitev 90-letnice Slovenskega babiškega društva in pro-mocijo babištva v Republiki Sloveniji;

- zaposleni v pisarni Zbornice – Zveze za uspešno izve-den 10. jubilejni kongres zdravstvene in babiške nege vletu 2015.

Podeljeni sta bili tudi nagradi za najboljšo »modro zgod-bo«, objavljeni v glasilu Utrip. Prvo nagrado je prejela Di-jana Seizović za zgodbo z naslovom »Za vas drage ko-legice in kolegi«, drugo pa Klara Jakoš za zgodbo z na-slovom »Rože povedo vse«.

10. decemberZ delom nadaljuje »Delovna skupina za pripravo doku-menta porod na domu«, ki deluje na pobudo strokovnesekcije medicinskih sester in babic. Le ta je pripravilapredlog prvega strokovnega dokumenta o načrtovanem

porodu doma v R Sloveniji – »Strokovne usmeritve za na-črtovan porod doma«. Čeprav stroka zdravstvene in ba-biške nege ostajata enotni, da je na porodniških oddel-kih bolnišnic zagotovljena večja varnost porodnic in no-vorojenčkov v primeru nujnosti zdravstvenih intervencijter nenadnih zapletov, pa ni mogoče spregledati dejstva,da se bo število porodov na domu, ob njihovi vedno več-ji popularizaciji, v prihodnje predvidoma povečevalo. Do-kument je trenutno v fazi usklajevanja s Slovenskimzdravniškim društvom - Združenjem za perinatalno me-dicino.

11. decemberV prostorih Zbornice – Zveze se je sestal izvršilni odborSekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v so-cialnih zavodih.Darinka Klemenc se je udeležila slavnostne podelitve pla-ket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljkam inprostovoljcem za leto 2015. Na predlog Zbornice – Zvezeje plaketo prejela Hedvika Zimšek, članica Delovne sku-pine za paliativno zdravstveno nego pri Zbornici –Zvezi.Praznovali so tudi na obali. Podpredsednik Zbornice –Zveze Jože Prestor in izvršna direktorica Monika Ažmansta se udeležila prednovoletnega srečanja Strokovnegadruštva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Koper. Ob zaključku leta se je v Portorožu zbralo večkot 150 članic in članov, ki so pregledali delo društva vodhajajočem letu in si začrtali delo za leto 2016. V slav-nostnem delu srečanja so se zahvalili vsem članicam, kiso zaključile svojo profesionalno pot. Čestitkam in lepimželjam se pridružujemo tudi mi. Prav tako so okroglo obletnico delovanja in to 40. letni-co, praznovali v Društvu medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Velenje. Slovesnosti se je udeleži-la predsednica Zbornice - Zveze Darinka Klemenc. Na vi-sokem kulturnem in organizacijskem nivoju je najmanj-še regijsko društvo, ki zato nič manj intenzivno ne deluje,obeležilo svoj lepi jubilej, podelilo priznanja in si lahko vzgodovinski spomin zapiše tudi to, da je prireditvi priso-stvoval tudi management, torej direktorji regijskih zdrav-stvenih zavodov, kar nedvomno šteje. Čestitke in po-gumno, smelo naprej.

14. decemberNa zadnji redni seji tekočega leta se je sestala Komisija zadodeljevanje sredstev iz sklada za izobraževanje. Povpre-čno je komisija vsak mesec obravnavala 20 prejetih vlog.V letu 2015 je bilo med članice in člane iz omenjenegasklada razdeljenih več kot 65.000 € sredstev, za katere ver-jamemo, da so bili koristno porabljeni za lastni strokovnirazvoj.

16. decemberNa svoji zadnji 39. seji v letu 2015 so se sestali tudi članiUpravnega odbora Zbornice – Zveze in obravnavali na-slednje točke dnevnega reda:1. Sprejem zapisnika 38. seje UO Zbornice – Zveze z dne

18. 11. 2015, sprejem zapisnika 37. korespondenčne se-je z dne 23. in 24. 11. 2015, sprejem zapisnika 38. kore-spondenčne seje z dne 1. in 2. 12. 2015

Avtorica prvonagrajene modre zgodbe gospa Dijana Seizovič prejema nagrado

10


UTRIP April 2015

2. Predstavitev študije o projekciji kadrov v zdravstve-ni negi (NIJZ)

3. Poročila o aktivnostih med obema sejama UO: Po-ročilo s sestanka na MZ 2. 12. In 15. 12. patronažno var-stvo (Klemenc, Ažman), Poročilo s sestanka na MDDSin enake možnosti 3.12. – Direktiva EU (Klemenc, Až-man), Poročilo s seje OSS 3.12. (Doberšek, Bregar), Po-ročilo s predstavitve projekta MZ – Analiza zdravstve-nega sistema 4. 12. (Klemenc), Poročilo s sestanka naMZ z dne 9.12. – Srednje medicinske sestre (Prestor,Bregar)

4. Poročilo s sestanka Projektnega sveta projektaCPC+ 8.12. (Ažman, Klemenc)

5. Pobude in predlogi: Pravilnik o delovnih razmerjih, …(uskladitev) (Vojnovič), Seje UO januar – april 2016 (da-tumi), Predstavitev pobude o vpeljavi tečaja ATCN (Ad-vanced Trauma Care for Nurses) v Slovenijo (Vida Brač-ko, Nada Macura), Sodelovanje Sekcije medicinskih se-ster in babic z ZF in Društvom mamice za mamice (Pre-lec)

6. Priprave na prevzem javnih pooblastil (Vojnovič, Až-man)

7. Priprave na skupščino (načrt dela, razpisi)8. Razno: Finančne zadeve, Potni nalogi tujina, Pobuda

za častno pokroviteljstvo strokovnega dogodka na ZFUL, ZF UL – Projekt »Po kreativni poti do praktičnegaznanja

17. decemberIzvedli smo že dalj časa načrtovani sestanek s predstav-niki Zveze društev upokojencev Slovenije. Sprejeli sta naspredsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševnozdravje mag. Dunja Obrsnel Kveder, dr. med., in naša ko-legica Andreja Peternelj, ki smo je bili tudi zelo veseli, sajsvoje široko poznavanje stroke in sistema zdravstva kori-stno udejanja tudi v tem združenju. V sproščenem vzdu-šju smo izmenjali mnenja in skupne stične točke obeh or-ganizacij. Dogovorili smo se za kontinuirano sodelovanjein podpiranje v projektih, kjer imamo skupni interes. Z de-lom nadaljujemo konec meseca januarja.

21. decemberZ delovnim sestankom na Ministrstvu za zdravje smo zao-krožili mnoge aktivnosti, ki smo jih bolj ali manj uspešnoizvajali vse leto. Sestanek je vodila mag. Irena Kirar Faza-rinc, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno var-stvo, skupaj s sodelavko Tino Jamšek. Prvič sta nam pred-stavili osnutek zakona o zdravstvenih delavcih. Vsebinopripomb, ki jih bomo pisno posredovali na Ministrstvo zazdravje v prvih dneh meseca januarja, si lahko preberetev ločenem zapisu.

Spoštovane bralke in bralci, članice in člani Zbornice – Zveze, za konec zapisov o delu Zbornice - Zveze vletu 2015 želimo dodati le še zahvalo za vašo zvestobo tako Zbornici – Zvezi kot tudi glasilu Utrip, ki gavestno prebirate. Želimo vam zdravja in uspehov polno leto. Srečno in skupaj tudi v letu 2016. �

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Izjava za javnost, december 2015

Medicinske sestre in babice podpirajo javno zdravstvo, dostopno vsemOb aktualnih razpravah v zdravstvu želimo spomniti, da je učinkovitost, dostopnost in varnost zdravstvenih sto-ritev tisto, kar pacienti najbolj potrebujejo. Potrebe po enakovredni obravnavi slehernega pacienta se medi-cinske sestre, babice in tehniki zdravstvene nege, ki smo nenehno ob pacientih, v težkih časih še posebej boleče za-vedamo. Zato bomo strokovnjaki zdravstvene in babiške nege, ki smo pacientom najbližje, vedno zagovornikizdravstva, ki bo vsakemu posamezniku dostopno v trenutkih, ko gre za zdravje, za življenje, za človeka. Zatopodpiramo zavezanost zdravstvene politike javnemu zdravstvu ter jo spodbujamo, da postopoma nadaljuje sspremembami, ki so potrebne za strokovno, kakovostno, varno in humano zdravstveno obravnavo pacientov. Analizo zdravstvenega sistema ocenjujemo kot primerno podlago za nadaljnje ukrepanje. Pozitivno ocenjujemo tu-di nadaljevanje projekta referenčnih ambulant, urejanje sistema nujne medicinske pomoči in vzpostavljanja ur-gentnih centrov, kar prinaša tudi bolj dodelan sistem v kritičnih trenutkih življenja. Podpiramo prizadevanja zdrav-stvene politike za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in si ob tem prizadevamo za umestitev šolske me-dicinske sestre v vrtce in šole. Področje izobraževanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege se usklajuje na med-resorskem nivoju, izvajanje javnih pooblastil pa je spet prepuščeno stroki zdravstvene in babiške nege.Obenem se zavedamo, da pred zdravstveno politiko ostajajo številni izzivi. Za razmere v zdravstvu je ključnega po-mena tudi ustvarjanje ustreznih pogojev za varno delo zaposlenih v zdravstvu, zato pozivamo zdravstveno po-litiko, da sprejme kadrovske standarde in normative v zdravstveni in babiški negi, v korist pacientov in tudi zdrav-stvenih delavcev. Spodbujamo tudi prizadevanja za medresorsko urejanje vprašanja dolgotrajne in paliativneoskrbe, ki predolgo časa ostaja nerešeno. �

Darinka Klemenc, predsednica Zbornice - Zveze

V skladu z 8., 16., 17., 45. in 46. členom Statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju Zbornica – Zveza) ter v skladuz določili Pravilnika o volitvah in imenovanjih Zbornica – Zveza objavlja

R A Z P I Sza volitve predsednice/ka Zbornice – Zveze za mandatno obdobje od marca 2016 do marca 2020.V skladu s 16. členom Statuta lahko kandidira vsak član/ica Zbornice – Zveze, ki izpolnjuje razpisne pogoje.V skladu s 7. členom Pravilnika o volitvah in imenovanjih mora kandidat/ka izpolnjevati naslednje pogoje:• da je zaposlena medicinska sestra, babica, zdravstveni tehnik ali bolničar negovalec,• da je član/ica Zbornice – Zveze najmanj deset let,• da ima ugled v strokovni javnosti.

Kandidati morajo k vlogi predložiti:• življenjepis s poudarkom na dosedanjih društvenih in strokovnih aktivnostih,• program dela Zbornice – Zveze za razpisani mandat.

Življenjepis in program dela Zbornice – Zveze se posredujeta v naslednji obliki:• življenjepis na Europass obrazcu (dostopen na http://www.europass.si/) na največ petih straneh A4 format,• program dela Zbornice - Zveze za razpisani mandat na največ petih straneh A4 format.

Kandidati naj naslovijo vlogo:Zbornica – ZvezaKandidacijska komisija»Kandidatura za predsednico/ka – Ne odpiraj!«Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana

Način prijave in rok za oddajo vlogRok za oddajo vlog je petek, 29. 1. 2016. Vloge se pošljejo priporočeno po pošti na zgoraj navedeni naslov, lahkopa se oddajo osebno v tajništvu Zbornice - Zveze do dne 29. 1. 2016, do 12.00 ure. Če se vloga pošlje priporočenopo pošti, se za dan, ko je Zbornica - Zveza prejela vlogo, šteje dan priporočene oddaje na pošto.

Predsednica Zbornice – ZvezeDarinka Klemenc

V skladu s 4. členom Statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Pravilnikom o priznanjih Zbornice – ZvezeIzvršilni odbor Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji intransfuziologiji s sklepom št. 22/1-2015 K 22. korespondenčne seje z dne 18. 12. 2015 objavlja

Razpis za podelitev priznanj za dosežke na ožjem strokovnem področjuanesteziologije, intenzivne terapije in transfuziologije za leto 2016Prosimo, da predloge za dobitnike priznanj za dosežke na ožjem strokovnem področju 2016 pošljete v zaprti ovo-jnici s priporočeno pošto do vključno 1. 3. 2016.Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Zbornice – Zveze (zavihek aktualni razpisi).

Dejan Doberšek, predsednik strokovne sekcije

11UTRIP Januar 2016


12 UTRIP Januar 2016

Članstvo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi)

veseli nas, da ste naša članica ali član. Hvala za zaupanje. Morda razmišljate, da bi to postali?Lepo povabljeni. Z vpisom se vključujete v enotno 85 let staro nacionalno stanovskoorganizacijo, ki združuje 15.000 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov inbolničarjev v državi.

Kratka zgodovina: 27. novembra 1927 je bila ustanovljena “Organizacija absolventk šole zasestre v Ljubljani”. Leta 1951 se je združenje preimenovalo v Društvo medicinskih sester, leta1963 v Zvezo društev medicinskih sester Slovenije ter se povezovalo v Zvezo društevmedicinskih sester Jugoslavije. 15. 12. 1992 je bila v okviru Zveze društev ustanovljena šeZbornica zdravstvene nege Slovenije; tako organizacija lahko izvaja tudi naloge regulacijestroke.

Organiziranost: Zbornica – Zveza je pravna oseba zasebnega prava (društvo) in je ni mogočedeliti samo na »zbornični del« ali samo na »zvezo društev« oz. »društvo«. Sestavlja jo enajstregijskih strokovnih društev; posameznik/ca se sam/a odloči, kateremu regijskemustrokovnemu društvu želi pripadati (Ljubljana, Maribor, Celje, Pomurje, Ptuj-Ormož, NovaGorica, Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto, Velenje, Gorenjska). Obstaja tudi možnostvključitve fizičnih članov oz. aktiva fizičnih članov, če kdo ne bi želel biti član regijskegastrokovnega društva. Člani regijskih strokovnih društev in aktiva fizičnih članov so tudi članiZbornice – Zveze. V organizaciji deluje 31 strokovnih sekcij, ki povezujejo izvajalke/ce naožjih strokovnih področjih po vsej državi, ter več začasnih ali stalnih delovnih skupin in teles.

Včlanitev: preko pristopne izjave. Na osnovi slednje vsak/a član/ica prejme najprej začasnopotrdilo o članstvu in nato še člansko izkaznico, s katero lahko koristi ugodnosti članstva.

Članstvo v Zbornici – Zvezi je prostovoljno.

Članarina znaša 0,6 odstotka bruto mesečnega osebnega dohodka za redno zaposlene, zaupokojene in študente 20 € letno, za čas porodniškega dopusta in brezposelnosti pa 3€mesečno.

Članstvo fizični osebi preneha: na podlagi pisne izjave, da izstopa, in vrnjene članskeizkaznice, če eno leto ne plačuje članarine in je ne plača tudi po opominu, z izključitvijo, če nedeluje v skladu s statutom, če krši Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikovSlovenije ali Kodeks etike za babice Slovenije, če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugleduZbornice – Zveze in s smrtjo. Zbornica – Zveza na podlagi pisne izjave o izpisu obvestidelodajalca in regijsko društvo.

Ponovni vpis: če se je član/ica izpisal/a iz organizacije in se v tekočem letu želi ponovnovpisati, za ponovni vpis v register članov Zbornice – Zveze, za izdajo potrdila in članskeizkaznice plača pavšalno članarino od izstopa dalje. Če je član/ica prekinil/a članstvo vpreteklem letu ali letih nazaj, za ponovni vpis poravna pavšalno članarino v višini 35€.

Spremembe podatkov: v pisarni Zbornice – Zveze si prizadevamo, da bi bili podatki očlanstvu pravilni in ažurni. Zato vas prosimo, če nam spremembe, vezane na delodajalca,status (študent, zaposlen, upokojenec), naslov prebivališča, porodniški dopust ipd. pisnojavljate na naslov Zbornica – Zveza, Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana ali po e-pošti –[email protected]. Najhitrejša možnost sporočanja vaših podatkov je preko portalačlanov na naši spletni strani www.zbornica-zveza.si – zavihek »pripombe«. �

Spoštovana kolegica, kolega,

13UTRIP Januar 2016

Prednosti in ugodnosti članstva: Pravice člana/ice:

• vodenje osebne mape (portfolia) strokovnihizpopolnjevanj in izobraževanj;

• številne možnosti za vseživljenjsko učenje: izobraževalnidogodki v okviru strokovnih sekcij, regijskih strokovnihdruštev, delovnih skupin, drugo;

• vključevanje posameznikov ali skupin v področjeraziskovanja lastne stroke;

• različne interesne dejavnosti: skrb za zdrav življenjskislog, izletništvo, kulturne, športne in druge prostočasneaktivnosti, zlasti v okviru regijskih strokovnih društev;

• možnost enkratnega letnega zaprosila za sredstva izsklada za izobraževanje;

• možnost pravnega svetovanja;

• možnost koriščenja različnih popustov, odvisno odtrenutne ponudbe;

• možnost reševanja osebnih stisk in težav tako nadelovnem mestu kot v zasebnem življenju (v sodelovanjuz SOS telefonom);

• možnost individualnih obravnav primerov nasilja nadelovnem mestu v sodelovanju z zunanjostrokovnjakinjo v okviru Delovne skupine za nenasilje vzdravstveni negi;

• drugo.

voliti in imenovati ter biti voljen/a in imenovan/a vorgane Zbornice – Zveze, uresničevanje poklicnihinteresov preko svojih predstavnic/kov alineposredno v organih Zbornice – Zveze,soodločanje o zadevah, ki so pomembne zazdravstveno in babiško nego za izboljševanjekakovosti, varnosti, humanosti in učinkovitostizdravstvene oskrbe, posredovanje idej, pobud,vprašanj organom in telesom Zbornice – Zveze,prejemanje informativnega biltena.Dolžnosti člana/ice: spoštovanje statuta in drugihpravnih aktov in sklepov Zbornice – Zveze,delovanje v skladu z etičnimi načeli stanovskihkodeksov, širitev poslanstva in delovanje v skladu zvrednotami organizacije, redno plačevanje članarinein redno obveščanje odgovornih o spremembahpodatkov, ki so potrebni za vodenje registra članstvain dobro delo pisarne Zbornice – Zveze.

Združeni v enotni nacionalni stanovski organizaciji– za kakovostno in varno stroko, za solidarnostmed nami, za boljšo prepoznavnost in več vpliva vdružbi.

Vaša Zbornica – Zveza �

OBVESTILOSvetovalni telefon za pomoč osebam z izkušnjo nasilja na delovnem mestu, ki deluje v Društvu SOS telefon od leta2011, bo 1. 1. 2016 prenehal delovati.Svetovalno delo se bo nadaljevalo po spletu na e-naslovu: [email protected] Svetovanje je anonimno in zaupno.

Vabimo vas, da se nam oglasite po e-pošti, - če imate izkušnjo spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja zaradi vaše osebne okoliščine:

invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti, politične, etnične ali verske pripadnosti, istospolne usmerjenosti …- če preživljate sistematično psihično nasilje, vas na delovnem mestu izločajo, vam škodujejo in onemogočajo vaš

karierni razvoj,- če ste zaradi izkušnje z nasiljem v stiski in potrebujete pomoč,- če bi radi pomagali sodelavki ali sodelavcu in ustavili nasilje, pa ne veste, kako.



Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeSekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v oftalmologiji

Obvestilo o razpisu za volitvepredsednika/ce in člane/iceizvršnega odbora strokovne Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v oftalmologijiStrokovna sekcija MS in ZT v oftalmologiji, ki deluje vokviru Zbornice – Zveze, zaradi poteka mandata napodlagi Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbornice –Zveze in na podlagi sklepa IO: 4/2/2015, razpisujevolitve za naslednje štiriletno mandatno obdobje za:1. Predsednika/co Strokovne sekcije MS in ZT v oftal-

mologiji Slovenije2. Člane/ice IO Strokovne sekcije MS in ZT v oftal-

mologiji Slovenije (8).

Pri izvolitvi članov izvršnega odbora se upošteva regi-jsko in strokovno načelo. Rok za oddajo kandidature jedo vključno 15. 2. 2016. Volitve bodo izvedene nastrokovnem srečanju, ki bo 18. 3. 2016 v Ljubljani.

Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletnistrani Zbornice – Zveze v rubriki aktualni razpisi.

Bernarda Mrzelj, predsednica strokovne sekcije

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeSekcija medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v zobozdravstvu

Obvestilo o razpisu za volitvepredsednika/ce in članov/ic izvršnegaodbora strokovne Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenihtehnikov v zobozdravstvuNa podlagi Pravilnika o delu strokovnih sekcij Zbor-nice – Zveze in v skladu s Pravilnikom o volitvah inimenovanju Zbornice – Zveze razpisuje Sekcija medi-cinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zoboz-dravstvu volitve za mandatno obdobje 2016 – 2020za1. predsednika/co Sekcije MS in ZT v zobozdravstvu in 2. člane/ice (8) izvršnega odbora Sekcije MS in ZT v

zobozdravstvu.Pri izvolitvi članov izvršnega odbora se upoštevataregijsko in strokovno načelo. Rok za oddajo kandida-ture je do vključno 29. 2. 2016. Volitve bodo izvedenena strokovnem srečanju 8.–9. 4. 2016 v Rimskih ter-mah.

Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletnistrani Zbornice – Zveze v rubriki aktualni razpisi.

Marina Čok, predsednica strokovne sekcije

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji

Obvestilo o razpisu za volitve nadomestnega in manjkajočega člana izvršnegaodbora Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologijiV skladu s Pravilnikom o delu strokovnih sekcij (13. in 15. člen) je Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikovv onkologiji, ki deluje v okviru Zbornice Zveze, na svoji redni seji 10. 12. 2015 sprejela sklep, da razpiše volitve dva(2) nova člana izvršnega odbora za obdobje 2016 – 2018.Po regijskem načelu in strokovnem načelu se razpiše:1. Eno (1) mesto za Osrednjeslovensko regijo2. Eno (1) mesto za ostale slovenske regije (razen Gorenjske, Podravske in Savinjske regije) Rok za prijavo kandidatov je do vključno 18. 3. 2016. Volitve bodo izvedene 8. 4. 2016 na Otočcu tekomstrokovnega seminarja sekcije (8.–9. april 2016 AKTUALNO! Onkološke teme in dileme.)Celotno besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani Zbornice – Zveze v rubriki aktualni razpisi.

Predsednica strokovne sekcijeGordana Marinček Garić

15UTRIP Januar 2016


Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Nacionalni protokoli aktivnosti zdravstvene in babiške negenaziv ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA ZA SAMOSTOJNO ZDRAVLJENJE

S PERITONEALNO DIALIZO (PD) koda 14.02

Ključne besede: Zdravstvena vzgoja, pacient, peritonealna dializa, dializna raztopina

Namen aktivnosti:

Pacient/svojec bo znal samostojno izvajatizdravljenje s PD. Pacient bo prepoznal in ukrepalob zapletih. Pacient bo sprejel potrebnespremembe in jih uvedel v način življenja

Predvideni čas izvajanja protokola (aktivnosti):

45 - 90 minut dnevno

Skrbnik protokola aktivnosti zdravstvene in babiške nege:

Sekcija MS in ZT za področje nefrologije, dialize intransplantacije

Potrebno število oseb za izvedbo aktivnosti:

1

odgovorna oseba protokola:

Mirjana Rep, dipl. m. s.

• slikovno gradivo

• avdiovizualna sredstva

• demonstrativni pripomočki za izvedbo

PD zdravljenja

• osnovne pisne informacije o prehrani

pacienta na PD

• navodila za telesne aktivnosti,

dovoljene za paciente na PD

Potrebni pripomočki:

Aktivnost ZBN lahko izvede: omejitve, pripombe

bolničar NE

tehnik zdravstvene nege NE

diplomirana medicinska sestra DA

diplomirana babica NE



Izvedba aktivnosti zdravstvene nege: Opombe:

Nacionalni protokoli aktivnosti zdravstvene in babiške nege

PRVI DAN:

1.

MS seznani pacienta s kronično odpovedjo ledvic:- predstavi anatomijo in delovanje ledvice- predstavi KLB- seznani s simptomi in znaki, ki opozarjajo na KLB

Pacient/svojec (P/S) je seznanjen z anatomijo indelovanjem ledvic- P/S pozna simptome in znake KLB- P/S je seznanjen s KLB

2. MS predstavi peritonealno dializo:- anatomija in delovanje peritoneja

-P/S pouči o načinu delovanja PD-P/S pouči o menjavi dializne raztopin

3.

MS predstavi peritonealni kateter:- izgled katetra- titanijski vmesnik in pretočni set- mesto in izgled sinusa in zunanjega izstopišča katetra

za PD- lega katetra v trebušni votlini

P/S je seznanjen z izgledom, lego katetra in njegovimiposameznimi deli

4.

MS predstavi higienske zahteve za varno izvedbo PD:- pomen higiene- dejavnike tveganja za okužbe pri izvajanju PD- predstavitev pravilnega umivanja in razkuževanja rok- učenje P/S pravilnega umivanja in razkuževanja rok

P/S je seznanjen z zahtevami za varno izvedbo PD

P/S praktično pokaže pravilno umivanje inrazkuževanje rok

DRUGI DAN:

5.

MS pokaže pravilno menjavo dializne raztopine.- pomen in pravilna evidenca bilance tekočin (vtok in

iztok raztopine za PD, 24-urna diureza)- pomen redne kontrole in pravilno evidentiranje telesne

teže in krvnega tlaka.

P/S je seznanjen s pravilno menjavo dializneraztopine P/S z varno izvedbo PD zmanjša možnost okužbeP/S pravilno izpolnjuje PD dnevnik

6

MS z metodo praktičnih del in izkustvenega učenja učiP/S pravilne menjave dializne raztopineMS preveri in oceni znanje in praktično izvedbomenjave, toalete PK

P/S s praktičnim delom in izkustvenim učenjempridobiva znanje za pravilno menjavo dializneraztopineP/S z varno izvedbo PD zmanjša možnost okužbePonavljanje ima namen doseči trajnost znanjaP/S in spretnosti, kar pomeni preseči pozabljanje.

7.

MS predstavi zdravstveno nego izstopišča katetra za PD: - izgled vidnega dela sinusa in zunanjega izstopišča

katetra za PD .MS z metodo praktičnih del in izkustvenega učenja učiP/S pravilne nege (toalete) izstopišča katetra za PD- MS preveri in oceni znanje in praktično izvedbo

menjave dializne raztopine ter toalete PK

P/S je seznanjen s pravilno zdravstveno negoizstopišča katetra za PD

- P/S s praktičnim delom in izkustvenim učenjempridobiva znanje za pravilno nego (toaleto) izstopiščakatetra za PD

TRETJI DAN:

8.

MS predstavi možne zaplete pri zdravljenju speritonealno dializo:- hiper/hipovolemija- fibrin- pretočne motnje- odstopanja v izgledu dializata- onesnaženje pretočnega seta in katetra za PD- poškodbe pretočnega seta in katetra za PD- vnetje sinusa in izstopišča katetra za PD- peritonitisMS predstavi ukrepe v primeru zapletov:-seznani P/S, da v primeru težav pokliče MS v dializnicenter, kjer dobi nadaljnja navodila

P/S je seznanjen z možnimi zapleti pri zdravljenju s PDin možnimi ukrepi

17UTRIP Januar 2016


9.

MS predstavi in pokaže pravilno dodajanje zdravil vvrečko z dializno raztopino (priloga št. 6: Dodajanjeheparina v vrečko)- predstavi pomen heparina- predstavi pomen in uporabo antibiotikovMS z metodo praktičnih del in izkustvenega učenja učiP/S pravilne in varne izvedbe dodajanja heparina vvrečko z dializno raztopino.

P/S je seznanjen z dodajanjem heparina v vrečko zdializno raztopino

P/S s praktičnim delom in izkustvenim učenjempridobiva znanje za pravilno dodajanje heparina vvrečko z dializno raztopino

10. MS z metodo praktičnih del in izkustvenega učenja učiP/S pravilne nege (toalete) izstopišča katetra za PD

P/S pravilno opravi menjavo dializne raztopine intoaleto PK

11.

MS nadzoruje P/S pri urjenju in ponavljanju pravilneizvedbe:- menjave- toalete izstopišča - dodajanja heparinaMS preveri in ocenjuje znanje in praktično izvedbomenjave, toalete PK

P/S je sprotno ocenjen pri izvedbi praktičnih del

12. MS se dogovori za srečanje P/S z MS, ki vodiindividualno prehransko svetovanje

P/S soglaša z dogovorjenim terminom prehranskegasvetovanja in razume njegov pomen

13.

MS se pogovori s P o življenju s PD: - služba in delo- počitnice in prosti čas (rekreacija in športne aktivnosti)- družinsko življenje- vzdrževanje in ohranjanje socialne mreže (Društvo

ledvičnih pacientov)

P je seznanjen z načinom zdravljenja s PD v domačemokolju. Znal bo ohraniti socialne stike in primernonačrtovati prosti čas in družinsko življenje.

ČETRTI DAN:

14.

Individualno prehransko svetovanje v dogovoru z MS MS nadzoruje P/S pri urjenju in ponavljanju pravilneizvedbe:- menjave- toalete izstopišča - dodajanja heparinaMS preveri in oceni znanje in praktično izvedbomenjave, toalete PK

P/S pride na individualno prehransko svetovanjepripravljen z vprašanji o pripravi hrane za pacientana PDPonavljanje ima namen doseči trajnost znanja P/S inspretnosti, kar pomeni preseči pozabljanje.P/S natančno ve, kaj mora opraviti in doseči ter stalnospremlja dosežke za večjo kakovost dela Preverimo stopnjo P znanja in ocenimo, koliko vaje šepotrebuje

PETI DAN:

15.

MS predstavi P/S :- pravilno shranjevanje materiala za PD v domačem

okolju- vodenje evidence in nadzor nad rokom uporabe

materiala za PD - naročanje in dostavo materiala za zdravljenje s PD na

dom

P/S si zna pripraviti primeren prostor za shranjevanjemateriala in izvajanje PD doma- P bo znal voditi evidenco zalog in poznal pomenpreverjanja rokov uporabeP pozna način naročanja in dostave materialaP/S razume in sprejme podane vsebine

16.

MS seznani P/S z organizacijo dela v ambulanti za PD- v času rednega dela ambulante za PD- v času dežurstva- P dobi kartico s podatki dializnega centra

P/S bo znal vzpostaviti stik z MS v ambulanti za PD

P/S natančno in pravilno izvede prikazane postopke

17. MS ustno in praktično preveri osvojeno znanje inizvedbo postopkov.

P/S je pripravljen na samostojno zdravljenje s PD vdomačem okolju



AKTUALNO

Dokument objavljen na spletni strani Zbornice – Zveze dne 29. 9. 2015

Nacionalni protokol se uporablja najmanj do: 28. 9. 2017

Sklep organ, ki izdaja sklep o ustreznosti: številka sklepa: datum: odgovorna oseba:

Sklep skrbnikanacionalnega protokola

Sekcija MS in ZT za področjenefrologije, dialize intransplantacije

3/2014 13.11.2014 Mirjana Rep

I. sklep o ustreznostinacionalnega protokola

Delovna skupina za protokoleaktivnosti ZBN 1/15 6. 2.

2015 Majda Oštir

II. sklep o ustreznostinacionalnega protokola Upravni odbor Zbornice Zveze 583/32 8. 4.

2015 Darinka Klemenc

III. sklep o ustreznostinacionalnega protokola

Razširjeni strokovni kolegij zazdravstveno nego pri MZ 04-03a/04-2015 17. 6.

2015 mag. Branko Bregar

Opombe, omejitve protokola: Temeljna literatura:

MS pregleda P zdravstveno in negovalno dokumentacijo in se seznani:• s trenutnim zdravstvenim stanjem• P načinom življenja pred boleznijo• P seznanjenostjo z boleznijoMS oceni P/S (svojca, pomočnika):• sposobnost poslušanja, branja in pisanja, razumevanja jezika• znanja o bolezni, napačna prepričanja, pomanjkljivo znanje o kronični

ledvični bolezni (KLB)• pričakovanja P/S • pričakovane ovire (psihološke, fiziološke, sociološke)• upoštevanje osebnih značilnosti pacienta (starost, spol, izobrazba, poklic)• motivacijo P/S za učenjepriprava MS na podajanje snovi:• zagotovi si čas za izvedbo ZV• dobra psihofizična priprava na učno uro (pedagoška, strokovna

usposobljenost) načelo sistematičnosti in postopnosti

1. Ponikvar R, Buturović PonikvarJ (Ur.). Dializno zdravljenje.Ljubljana: Klinični oddelek zanefrologijo, Interna klinika,Univerzitetni klinični centerLjubljana, 2009.

2. EDTNA/ERCA. Peritonealnadializa. Priročnik za kliničnoprakso. 2008.

3. Kovač D, Lindič J, Malovrh M,Pajek J. Bolezni ledvic. 3 izd.Ljubljana: Klinični oddelek zanefrologijo, Univerzitetniklinični center Ljubljana, 2014.

Vlada RS potrdila Resolucijo nacionalnega plana zdravstvenegavarstva 2016-25 "Skupaj za družbo zdravja"

Vlada RS je 23. 12. 2015 sprejela predlog Resolucije na-cionalnega plana zdravstvenega varstva 2016 - 2025 "Skupaj za družbo zdravja" in ga pošilja Državnemu

zboru v obravnavo in sprejem.S tem dokumentom so zastavljeni cilji in začrtana smer,kako bomo v prihodnjih letih odgovorili na spremenjenezdravstvene potrebe in uresničili cilj, da bomo prebivalciSloveniji bolj zdravi.Dokument predstavlja strateški okvir za upravljanje inrazvoj sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in ključneusmeritve za pripravo in sprejem ustreznih zakonov s po-dročja zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene de-javnosti. Sprejeta resolucija je tudi pogoj za črpanje evrop-skih virov v okviru Operativnega programa za izvajanje ko-hezijske politike v programskem obdobju 2014–2020.»Predlog Resolucije smo izboljšali s številnimi predlogi izjavne razprave ter izsledki Analize zdravstvenega sistemav Sloveniji. Analiza, ki bo podrobneje predstavljena 8. jan-

uarja, je potrdila, da naš zdravstveni sistem ni v tako slabikondiciji, kot nekateri skušajo prikazati, saj se po številnihkazalcih uvrščamo v povprečje držav EU, pri nekaterih smocelo v samem vrhu. Analiza je pokazala tudi poman-jkljivosti, ki jih odpravljamo s predlaganimi ukrepi v temstrateškem dokumentu«, je v izjavi za javnost dejala min-istrica Milojka Kolar Celarc. V Resoluciji se zavezujemo kevropskim vrednotam zdravstvenih sistemov, ki so uni-verzalnost, solidarnost, pravičnost in dostopnost. S pred-logom Resolucije se lahko seznanite na spletni strani Min-istrstva za zdravje.

Povzeto po: http://www.mz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/670/7130/Resolucija je na voljo na: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_pri-oritete/resolucija_o_nacionalnem_planu_zdravstvenega_varst-va_2016_2025_skupaj_za_druzbo_zdravja/

19UTRIP Januar 2016

AKTUALNO

Se zdravstvena politika, tudi ob pomoči nacionalne strokovneorganizacije Zbornice - Zveze, zaveda potenciala medicinskihsester in babic?Monika Ažman

Po prvi uradni predstavitvi delovnega predloga Zakona o zdravstvenih delavcih na Ministrstvu za zdravje

Medicinske sestre in babice smo najštevilčnejša po-klicna skupina v zdravstvu in smo povsod po sve-tu - v državah, ki resno in celovito pristopajo k re-

formiranju sistema zdravstvenega varstva, vključene vvse procese, saj so le tako omogočeni celoviti in pravireformni procesi. V stroki zdravstvene in babiške negeodkrito poudarjamo, da morata zdravstvena politika indržava prepoznati pomembnost enakovrednegaobravnavanja vseh poklicnih skupin, ob tem pa posebejizpostavljamo enakovredno obravnavo dveh za sistemzdravstvenega varstva najbolj pomembnih skupin za-poslenih tako v zdravstveni in babiški negi kot v medici-ni. Le z razširitvijo prostora soodločanja partnerjev lah-ko država pripomore k reformam, ki bodo usmerjene kzagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravna-ve. (Stališča Zbornice – Zveze o aktualni problematiki na po-dročju zdravstva in predlogih za reševanje krize, marec2014).V nacionalni organizaciji zdravstvene in babiške negeZbornici - Zvezi se zavedamo ključne vloge, ki jo imamomedicinske sestre in babice pri zagotavljanju kakovostnein varne zdravstvene obravnave. Številne mednarodne ra-ziskave in študije vedno znova potrjujejo velik prispevekmedicinskih sester in babic pri izboljšanju in promocijizdravja, preprečevanju bolezni ter pri vodenju in ob-vladovanju kroničnih boleznih. Izvajalci zdravstvene inbabiške nege imajo strokovno znanje in potencial za iz-boljšanje zdravje prebivalstva, ki pa je v veliki meri ševedno neizkoriščen, kar je razvidno iz zbirke 55 študij iz18 evropskih držav članic, ki je zasnovana na znanstvenihdokazih o vlogi zdravstvene in babiške nege pri zdrav-stveni obravnavi (European compendium of good practi-ces in nursing and midwifery towards Health 2020 goals).Bi bilo nekoliko predrzno trditi, da se morda tudi zaradidelovanja nacionalne organizacije zdravstvene in ba-biške nege Zbornice – Zveze na omenjenem področjuzdravstvena politika vedno bolj zaveda pomena in vlo-ge medicinskih sester in babic v sistemu zdravstvene-ga varstva in doprinosa stroke k zagotavljanju sodob-ne, kakovostne ter varne zdravstvene in babiške negeza vse prebivalce Republike Slovenije? Slovenska zakonodaja (npr. Zakon o zdravstveni dejav-nosti) zdravstvene politike razen na redkih področjih nezavezuje k sodelovanju z Zbornico – Zvezo, vedno boljpa se nam dozdeva, da smo zdravstveni politiki s stro-kovnim in konstruktivnim delovanjem v pomoč pri ra-zreševanju aktualnih vprašanj ter pri iskanju posamez-nih rešitev, tudi sistemskih. A ob tem ne pozabimo, da siZbornica - Zveza že skoraj dve desetletji prizadeva po-staviti normativni okvir za delovanje zdravstvene in ba-

biške nege v zdravstvenem sistemu ter za sprejem last-nega zakona. Izjava predsednice Mednarodnega sveta me-dicinskih sester (ICN) dr. Judith Shamian, da je ključnavrzel v slovenski ureditvi zdravstvenega varstva odsot-nost zakona o zdravstveni negi, s katerim bi se jasnodoločilo, kaj sodi na področje zdravstvene nege, po kakš-nih standardih naj deluje in kaj se od nje pričakuje, je šekako pomenljiva.Dejavnost zdravniške službe ureja Zakon o zdravniški služ-bi, lekarniško dejavnost Zakon o lekarniški dejavnosti, so-cialno varstveno dejavnost pa Zakon o socialnem varstvu,zdravstvena in babiška nega pa ostajata normativno ne-dorečeni ter pomanjkljivo urejeni večinoma s podzakon-skimi akti. Ravno zaradi zavedanja, da je naša pravica in dolžnostrazširiti prostor soodločanja, nadaljujemo s prizade-vanji za večjo uveljavitev zdravstvene in babiške negev slovenskem zdravstvenem sistemu.V okviru javne razprave smo npr. izrekli podporo Reso-luciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 –2025 “Skupaj za družbo zdravja” Ministrstva za zdravje, sajta predstavlja zavezo zdravstvene politike, da se z ukrepina področju zdravstva zagotavlja boljše zdravje, zmanj-šuje neenakosti v zdravju in zagotavlja optimizacijozdravstvene oskrbe. Obenem smo v razdelanih in obraz-loženih pripombah med drugim opozorili na pomanj-kanje medicinskih sester v zdravstvenih in socialnih var-stvenih zavodih, njihovo izčrpanost ter izgorelost, kar

Od leve proti desni: mag. Irena Kirar Fazarinc, Tina Jamšek, Darinka Klemenc, Monika Ažman


AKTUALNO

vpliva na varnost pacientov in kakovost zdravstveneoskrbe na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Na sprejemu pri predsedniku države Borutu Pahorju27. 10. 2015 smo znova poudarili, da je več kot 50 odsto-tkov zaposlenih v zdravstvu prav izvajalcev zdravstvene inbabiške nege. Z lastnim zakonom o zdravstveni in babiškinegi bi uredili položaj in status medicinske sestre ter ba-bice in dejavnosti zdravstvene ter babiške nege v sloven-skem prostoru. Kot smo zapisali v predgovoru predlogaZakona o dejavnosti zdravstvene in babiške nege in oskrbe,ki ga je pripravila delovna skupina na Zbornici – Zvezi, sednevno soočamo s problemom organizacije dela inslabo učinkovitostjo procesov, v katere smo vključeni.Žal pa nimamo »legalne« moči, da bi imeli vpliv na si-stemske spremembe.Zaradi morebitnega nasprotovanja nekaterih pomemb-nih poklicnih skupin in drugih deležnikov v zdravstvu sezdravstvena politika še ni odločila za celovito prenovoobeh sistemskih zakonov, in sicer Zakona o zdravstvenidejavnosti (razen v delu, ki se nanaša na podeljevanje kon-cesij) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju. Ministrstvo za zdravje je pripravilo delovnipredlog Zakona o zdravstvenih delavcih, ki sta nam ga naministrstvu 21. 12. 2015 predstavili Irena Kirar-Fazarinc,generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvoin Tina Jamšek, vodja Sektorja za koordinacijo zdravstve-nega varstva. Naša ekipa je bila sestavljena iz predsedni-ce in izvršne direktorice Zbornice – Zveze ter pravnika. Obtem smo bili zadovoljni nad pohvalo s strani ministrstva,da smo predlog zakona dobro proučili in podali že na se-stanku več konstruktivnih pripomb, podrobnejše bomov kratkem posredovali v pisni obliki. Generalno direktorico direktorata smo seznanili, da smoz izjavo za javnost podprli zavezanost zdravstvene po-litike javnemu zdravstvu ter pozvali odločujoče delež-nike k ustvarjanju ustreznih pogojev za varno delo za-poslenih v zdravstvu, v korist pacientov in vseh zdrav-stvenih delavcev.Ob predstavitvi predloga zakona smo še poudarili, dasmo v luči nesrečnih dogodkov na Nevrološki kliniki sku-paj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravili Protokol med-poklicne komunikacije med medicinskimi sestrami/ babica-mi in zdravniki v primerih dvoma o naročenih ukrepih, kiopredeljuje ukrepanje medicinske sestre in babice v pri-merih, ko se ordinira terapija, ki se izvajalcu zdi nepri-merna oziroma škodljiva za pacienta ali odstopa odobičajne prakse. Na pobudo Ministrstva za zdravje jeSekcija medicinskih sester in babic, ki deluje pri Zbornici –Zvezi, pripravila predlog prvega strokovnega dokumentao načrtovanem porodu doma v Sloveniji - Strokovneusmeritve za načrtovan porod doma. Čeprav stroka babi-ške nege ostaja enotna, da je v porodniških oddelkih bol-nišnic zagotovljena večja varnost porodnic in novoro-jenčkov v primeru nujnosti zdravstvenih intervencij ternenadnih zapletov, ni mogoče spregledati dejstva, da sebo število porodov na domu, ob njihovi vedno večji po-pularizaciji, v prihodnje predvidoma še povečevalo.Čeprav ni mogoče predvideti, ali bo omenjene rešitve za-sledovala tudi verzija predloga Zakona o zdravstvenih de-lavcih, ki bo posredovana v javno obravnavo, in kdaj ter vkakšni verziji in če sploh bo predlog zakona sprejet, ni

mogoče spregledati, da zakon v veliki meri uveljavljaenotna pravila za vse zdravstvene delavce. V omenje-nem segmentu predlog zakonskega osnutka vsekakorpodpiramo. Obenem bomo na ministrstvo naslovili po-budo po razjasnitvi in utemeljitvi v delovnem osnutkuzakona nekaterih predlaganih rešitev, ki se nanašajo nadelovanje stroke zdravstvene in babiške nege ter samihizvajalcev, glede katerih še nismo uspeli dobiti jasnegaodgovora.Zbornica – Zveza bo kot enakovredni deležnik med po-klicnimi skupinami v zdravstvu na poziv Ministrstva zazdravje nekatere pripombe in pomisleke k delovnemosnutku predloga Zakona o zdravstvenih delavcih ministr-stvu posredovala že v začetku januarja 2016 ter se takojasno opredelila do predlogov zdravstvene politike. Obenem jasno izražamo stališče, če bi posamezne po-klicne skupine uspele s prizadevanji, da mora biti njihovstatus urejen samostojno in ne v okviru enotnega za-kona o zdravstvenih delavcih, bomo na Zbornici – Zvezivztrajali pri zahtevi za sprejem lastnega zakona ozdravstveni in babiški negi.Glede na povedano se zdi, da se zdravstvena politika,tudi ob pomoči nacionalne strokovne organizacije Zbor-nice – Zveze, vedno bolj zaveda, četudi morda precej po-zno (v drugih državah, s katerimi se radi primerjamo, so tože davno ugotovili) potenciala medicinskih sester in ba-bic. A ne pozabimo: delovanje naše stanovske organiza-cije temelji na delu in prizadevanjih strokovnjakinj instrokovnjakov zdravstvene in babiške nege v strokovnihsekcijah, v regijskih strokovnih društvih in v delovnihskupinah. In na prispevku vsake kolegice in kolega, ki seprostovoljno udejstvuje z lastnim strokovnim delom, kine bo nikoli materialno povrnjen, ampak lahko nudizgolj lastno zadovoljstvo in veliko pripomore k spod-bujanju razvoja stroke in organizacije. Izjemno visokodstotek reprezentativnosti (preko 75 % vseh izvajalcevzdravstvene in babiške nege je vključenih v Zbornico –Zvezo) pa temelji na občutku pripadnosti izvajalcevzdravstvene in babiške nege ter podpori stanovski or-ganizaciji, ki jo izkazujete v regijskih strokovnih društvihter v delovnih okoljih.Zato tudi ob tej priložnosti, hvala vsem, ki se trudite, breztako moče podpore in spodbud iz baze vsega tega ne bimogli početi. �

Viri:European compendium of good practices in nursing andmidwifery towards Health 2020 goalshttps://scholar.goo-gle.si/scholar?q=European+compendium+of+good+practices+in+nursing+and+midwifery+towards+Health+2020+goals&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=scholart&sa=X&ved=0ahUKEwiYuMrcjfLJAhXMvRQKHYZ9CnAQgQMIFzAAStališča Zbornice – Zveze o aktualni problematiki na po-dročju zdravstva in predlogih za reševanje krize, marec2014, dostopno na: http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/stalisca_zbornice_-zveze_o_krizi_krajsa_varianta_24_3_2014_za_objavo_zasciteno_0.pdf

21UTRIP Januar 2016

AKTUALNO

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnihdruštev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeSekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativnidejavnosti

OBVESTILO O IZDAJI JUBILEJNEGA ZBORNIKASekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativnidejavnosti je ob 40-letnici organiziranega delovanja izdala jubilejnizbornik Operacijske medicinske sestre na Slovenskem.

V knjigi je zbrana bogata dediščina delovanja operacijskih medicinskihsester v naših krajih, od zgodovinskih zapisov o delovanju usmiljenihsester sredi 19. stoletja, ki omenjajo sestre instrumentarke, do razmerv operacijskih dvoranah med prvo svetovno vojno in delovanjapartizanskih bolnišnic v času druge svetovne vojne. Posebenpoudarek je namenjen izobraževanju instrumentark in organizi-ranemu delovanju operacijskih medicinskih sester, ki so že leta 1975začutile potrebo po ustanovitvi strokovne sekcije, ki jim bo dajalaspodbudo in priložnost za strokovno ter osebno rast. V obliki portretovso predstavljene instrumentarke, ki so že leta 1946 obiskovale šolo zakirurške instrumentarke in ortopedske asistentke in vse, z različnimipriznanji odlikovane operacijske medicinske sestre. Dragoceni sozapisani spomini upokojenih kolegic in ohranjeni nagovori, ki so biliobjavljeni ob različnih priložnostih. Objavljene fotografije so zgodbazase in včasih zgovornejše od vsake besede. Zadnji del knjige jenamenjen predstavitvi perioperativne zdravstvene nege v slovenskihbolnišnicah. �

V elektronski obliki je jubilejni zbornik dostopen na spletni strani: http://www.soms.si/Jubilejni zbornik lahko naročite na Zbornici – Zvezi s priloženo naročilnico.Cena jubilejnega zbornika je 30 evrov z DDV + poštnina. Trda vezava, 262 strani.Naročilnico pošljite na naslov: Zbornica – Zveza, Ob železnici 30 A, 1000 LjubljanaID št. za DDV: SI64578119. Matična številka: 5138493. Telefon: 01 544 54 80Knjigo vam pošljemo takoj po plačilu računa, ki ga prejmete po naročilu knjige.

NAROČILNICA

Ime in priimek _____________________________________________________________________________________

Naslov ___________________________________________________________________________________________

Pošta in poštna številka _____________________________________________________________________________

Telefon/e – pošta___________________________________________________________________________________

Delovna organizacija _______________________________________________________________________________

Naslov delovne organizacije _________________________________________________________________________

Plačnik ___________________________________________________________________________________________

Davčna številka plačnik _____________________________________________________________________________

Podpis ___________________________________________________________________________________________


Projekt Vesna - Živeti življenje brez nasiljaMednarodni dnevi nasilja nad ženskami (od 25. novembra do 10. decembra)

Irena Špela Cvetežar, Darinka Klemenc, Monika Ažman

V začetku decembra se je zaključil dvoletni projekt Vesna - živeti življenje brez nasilja, ki ga je vodil Direktorat zadružino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), skupaj z Ministrstvom zanotranje zadeve - Policijo. Kot vsebinski partnerji pa so pri projektu sodelovali tudi Ministrstvo za zdravje,Ministrstvo za pravosodje ter Vrhovno državno tožilstvo. Zasnovan je bil kot nacionalna kampanja za opozarjanjena problematiko nasilja nad ženskami in deklicami.

Vokviru projekta so bili izvedeni trije strokovni posve-ti. Zadnji tak posvet je bil 25. 11. 2015, namenjen po-dročju zdravstva z naslovom: “Nasilje nad ženskami

kot javnozdravstveni problem”. Kot predstavniki zdrav-stvene in babiške nege smo se aktivno udeležili posvetapredsednica Zbornice - Zveze Darinka Klemenc in vodjaDelovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi (DS) priZbornici - Zvezi Irena Špela Cvetežar. Ves čas posveta jebila prisotna tudi izvršna direktorica in aktivna članica DSMonika Ažman.Organizatorji posveta so si za namen posveta zadali ciljosvetliti naloge in vlogo zdravstvenih strokovnjakovpri prepoznavanju nasilja v družini. Po Zakonu o pre-prečevanju nasilja v družini imajo vsi zdravstveni delavciob prepoznavanju nasilja v družini določene tako dolž-nosti ravnanja kot tudi dolžnosti prijave.Predsednica Zbornice – Zveze Darinka Klemenc je vprvem delu posveta osvetlila delovanje zaposlenih vzdravstveni in babiški negi, še posebej skozi 15-letno de-lo v Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi vkrovni organizaciji Zbornici – Zvezi. V desetletju in polsmo na to temo veliko delali; skozi dve nacionalni razi-skavi smo dodobra raziskali pojavnost nasilja zlasti tiste-ga, ki ga zaznavamo v delovnih okoljih in se dogaja nadizvajalci zdravstvene in babiške nege v njihovih delovnihokoljih. Tej temi je bila za predstavitev druge raziskave (le-ta 2011) posvečena celotna številka enega od Obzorni-kov zdravstvene nege. Ozaveščali smo tako strokovno kotsplošno javnost in znano je, da smo bili prva poklicna sku-pina med javnimi uslužbenci, ki se je pogumno spoprije-la s tem neprijetnim pojavom, ko izraza mobing (trpinče-nje) in vseh njegovih posledic praktično v državi še nismopoznali. S prvo raziskavo in detabuizacijo pojava smo na-mreč začeli že leta 2000. Tako smo v teh letih popisali ve-liko papirja, opravili nešteto telefonskih in osebnih ra-zgovorov. Med drugim smo s sodelovanjem zunanje stro-kovnjakinje rešili preko sto individualnih primerov stiskin težav naših kolegic in kolegov v njihovih delovnih oko-ljih – bolj ali manj uspešno. Že nekaj let imamo objavlje-no telefonsko linijo, vezano na SOS telefon za ženske,žrtve nasilja. Aktivno smo sodelovali tudi na Ministrstvuza zdravje pri oblikovanju nacionalnih smernic za to po-dročje (Cvetežar). Strokovno in splošno javnost smo doma in v tujini oza-veščali in izobraževali s številnimi strokovnimi in poljud-nimi prispevki, zloženkami, posterji, protokoli, neposred-nimi akcijami (na primer dežurstvo na urgencah, leplje-

nje telefonskih številk SOS telefona po sanitarijah v slo-venskih zdravstvenih zavodih). S predavanji in delavnica-mi smo sodelovali na praktično vseh koncih Slovenije ta-ko v regijskih strokovnih društvih, strokovnih sekcijah, sin-dikatih, tudi v številnih zdravstvenih in socialno varstve-nih zavodih ter drugje. Na posvetu so v nadaljevanju predstavniki medicine inzdravstvene in babiške nege predstavljali svoje vloge innaloge na področju obravnave žensk, žrtev nasilja v dru-žini. Vlogo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi je pred-stavila Irena Špela Cvetežar. Poudarila je, da so izhodiš-ča za delo z ženskami – žrtvami nasilja že v sami naravinašega dela, saj zaposleni v zdravstveni in babiški negibolj kot drugi poklici delamo v neposrednem stiku s pa-cientkami in je zato veliko možnosti in priložnosti, da znjimi oblikujemo zaupni odnos, ki je temelj za vzpostavi-tev učinkovitega zaupanja s pacientko in potem nudenjepomoči. Prav tako je narava našega dela takšna, da po-kriva vsa življenjska obdobja pacientk; z njimi prihajamov stik v različnih socialno-varstvenih, vzgojno-izobraže-valnih in zdravstvenih institucijah. Smo tudi edina pokli-cna skupina, ki smo 24 ur vse dni v letu s pacienti in vsto-pamo v družinsko okolje; patronažna medicinska sestraje praktično edina profesionalna oseba, ki lahko prepo-znava nasilje in nudi pomoč žrtvam nasilja na njihovemdomu. Zaradi kontinuiranega dela s pacientkami imamoveliko možnosti za: pogovor, posredovanje informacij opravicah in o možnih oblikah pomoči, navezovanje stikovs pristojnimi institucijami ter nevladnimi organizacijami. Irena Špela Cvetežar je predstavila tudi načela pri soo-čanju z nasiljem, ki so jih oblikovale članice delovne sku-pine za pomoč pri ravnanju pri svojem delu. To so: • nasilno vedenje je nedopustno in je nesprejemljiva obli-

ka medosebne komunikacije;• nasilje je izbira in zato je za nasilno vedenje vedno od-

govoren povzročitelj oziroma povzročiteljica nasilja; • oseba, ki ima izkušnjo z nasiljem, oziroma je žrtev nasi-

lja, mora biti pri pristojnih ustanovah deležna ustreznepomoči in zaščite;

• pri nasilnem vedenju je treba vedno upoštevati močvpletenih subjektov oziroma zlorabo moči;

• nasilje poškoduje in destruktivno vpliva na zdravje in ka-kovost življenja žrtve ter opazovalcev nasilja;

• nasilje nad ženskami odraža strukturne neenakosti vdružbi in je zato družbeni problem;

• za preprečevanje nasilja smo odgovorni vsi – tako posa-

AKTUALNO

23UTRIP Januar 2016

meznice in posamezniki kot tudi vladne in nevladne or-ganizacije.

Izpostavila je tudi načela pri obravnavanju obravnavenasilja nad ženskam:• zagotavljati, da bo varnost ženske - žrtve nasilja na

prvem mestu, ko se zaposleni v zdravstveni in babiškinegi odločijo za posredovanje.

• z ljudmi ravnati spoštljivo in dostojno, brez obsojanja,nujno je aktivno poslušanje.

• prizadevati si, da bi žrtvam nasilja v družini dali moč, datrezno razmišljajo o svojem položaju in odločajo o svo-jem življenju in ne odločati namesto njih.

• spoštovati zaupnost ženske – žrtve nasilja.• priznavati strokovnost in pristojnosti drugih ustanov in

ustrezno sodelovati z njimi.• zagotavljati, da sebe in svojih sodelavcev/k ne izposta-

vljamo nevarnosti oz. morebitnemu nasilju.Načela so bila izpostavljena z namenom zmanjševanja di-lem, ki se postavljajo ob neposrednem delu, ko se medi-cinske sestre in babice srečujejo z ženskami z vsemi nji-hovimi socialni, psihičnimi in zdravstvenimi problemi, inko se je včasih težko odločati o nadaljnjih ukrepih, ki mo-rajo biti v skladu z vsemi zakonskimi in strokovnimi usme-ritvami. Udeležencem posveta smo predstavili tudi naša izhodiš-

ča za nadaljnje delo, ki smo jih opredelili kot »Trije kora-ki, ki bodo usmerjali naše delo v prihodnje«:1. Spremeniti odnos do nasilja in povečati občutljivost,

znanje ter veščine pomoči žrtvam nasilja, ki vodijo vustrezno pomoč žrtvam nasilja.

2. Evidentirati primere nasilja nad ženskami v partnerskihin družinskih odnosih, evalvirati in izboljševati svo-je delo.

3. Vzpostaviti učinkovito sodelovanje z drugimi pristojni-mi institucijami ter nevladnimi organizacijami - potreb-na je skupna mreža za celovito obravnavo žrtev (zdrav-stvena, socialno-varstvena, pravna, psihološka …).

Monika Ažman, ki je pomagala pripravljati gradivo, se jeaktivno vključevala v živahno razpravo in s tem smiselnozaokrožila naše predstavitve; opravljeno delo šteje, lahkosmo ponosni nanj. Prihodnost s svojimi izzivi pa kliče, dane prenehamo z delovanjem na tem področju, temvečvztrajamo, nadgrajujemo svoje znanje in sledimo načr-tom tudi na tem področju delovanja krovne organizacijeZbornice – Zveze. Bistvo v uresničevanje postavljenih »korakov« v prihod-nje vidimo v sodelovanju z vami, spoštovane kolegice inkolegi, v sodelovanju sodelavk in sodelavcev v zdravstvu,ob pomoči Ministrstva za zdravje in drugih ministrstev terob podpori vladnih in nevladnih organizacij. �

AKTUALNO

OBVESTILOSvetovalni telefon za pomoč osebam z izkušnjo nasilja na delovnem mestu, ki deluje v Društvu SOStelefon od leta 2011, bo 1. 1. 2016 prenehal delovati.Svetovalno delo se bo nadaljevalo po spletu na e-naslovu: [email protected] Svetovanje je anonimno in zaupno.

Vabimo vas, da se nam oglasite po e-pošti, - če imate izkušnjo spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja zaradi vaše osebne okoliščine:

invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti, politične, etnične ali verske pripadnosti, istospolneusmerjenosti …

- če preživljate sistematično psihično nasilje, vas na delovnem mestu izločajo, vam škodujejo inonemogočajo vaš karierni razvoj,

- če ste zaradi izkušnje z nasiljem v stiski in potrebujete pomoč,- če bi radi pomagali sodelavki ali sodelavcu in ustavili nasilje, pa ne veste, kako.


INTERVJU

Tilka Kramer, upokojenababica, po evidenci Zbornice – Zvezenajstarejša članicaAnita Prelec

Zakaj ste se odločili za poklic babice?Ko sem se pred več kot petdesetimi leti odločala za po-klic, sem želela postati cvetličarka ali trgovka, vendar vbližini ni bilo učnega mesta. V tem času pa je bil v zdrav-stvenem domu Slovenj Gradec razpis štipendije za babi-co in takrat sem se odločila. Poklic se mi je zdel zelo spo-štovan in skrivnosten obenem, saj se doma, v veliki kmeč-ki družini, od koder izhajam, o tem ni kaj dosti govorilo.

Kako se spominjate svojih začetkov?Moji prvi začetki dela so bili težki. Koroški teren je bil ze-lo obsežen, posamezne kmetije visoko v hribih brez ces-tnih povezav, brez telefonov, elektrike, ljudje siromašni,dostikrat nezaupljivi do »šolske medicine«, velikokrat šepod vplivom raznih vraž, ali pa slabih običajev in razvad.Peš poti so dostikrat pretrgali plazovi, snežni ali zemelj-ski. Do vasi Trbonje se je bilo treba peljati z brodom pre-ko reke Drave v vsakem letnem času. Reka je bila pogostoderoča, do porodnice je bilo treba priti tudi ob snežnemviharju.

Kje se je začela in nadaljevala vaša poklicna pot? Moja poklicna pot se je začela v Zdravstvenem domu Dra-vograd. Kot babica sem delala na terenu. Vje takrat spa-dalo tudi delo v posvetovalnici za noseče žene, v gineko-loški ambulanti, posvetovalnici za otroke, cepljenje otrokv ambulanti in na terenu, terenske otroške posvetovalni-ce v oddaljenih vaseh ... seveda pa tudi porodi na domu,kolikor jih je še bilo po drugi svetovni vojni.Ob delu sem končala višjo šolo za medicinske sestre inopravljala delo polivalentne patronažne medicinske se-stre, ker se je služba v osemdesetih letih prejšnjega sto-letja reorganizirala, čeprav sem vedno pogrešala delo vposvetovalnici. Dolgotrajno sodelovanje z vrtcem je bilovedno zanimivo, saj sem otrokom predstavljala naš po-klic. 30 let sem vodila materinsko šolo (sedanjo šolo zastarše) ter svoje znanje in izkušnje iz terena podala vedo-željnim slušateljem.Zdravstveni dom je bil k sreči ravno prav velika delovnaskupnost, da smo delovali kot velika družina, strokovnomed seboj sodelovali, si pomagali, se spodbujali, se sku-paj veselili napredka pri ohranjanju zdravja občanov inrasti o ozaveščenosti o zdravju med ljudmi. Je pa tudi res, da pridobiš na terenu nekatera znanja, kijih nisem zasledila v nobenem učbeniku.

Verjetno ste skozi desetletja doživela veliko lepih, patudi žalostnih trenutkov. A bi lahko z nami delila kak-šno zgodbo?Ker so se tudi strokovne doktrine v toliko letih menjava-le, je bilo treba pri komunikaciji z ljudmi uporabiti vsospretnost, nanje, obzirnost ... Da se je staro umaknilo no-vemu, da se je vzbudilo pri ljudeh zaupanje, sodelovanje.Ogromno truda, znanja in vztrajnosti je bilo potrebno, daso občani babici zaupali, da so čedalje bolj obiskovali po-svetovalnice za otroke in ženske, kar je danes samo po se-bi umevno, v takratnih časih pa ni bilo.Veliko je bilo lepih trenutkov, pa seveda tudi žalostnih, ka-dar se ni izšlo tako, kot si je družina želela.

Tudi kot upokojena članica Zbornice - Zveze se radiudeležujete strokovnih srečanj Sekcije medicinskihsester in babic?Vesela sem, da lahko še naprej spremljam razvoj in spre-membe ter napredek v babištvu, v katerem sem bila akti-vna polnih 40 let. Rada se udeležim babiške sekcije, če jele možno.

V prostem času ste zelo aktivna, kako preživljate tačas?V prostem času rada hodim naokoli in potujem, obisku-jem razne delavnice, zadnje čase predvsem likovno. Ra-da kaj ustvarjam z mojimi tremi vnuki, jim pripovedujem,kako smo živeli mi, ko smo bili otroci, kaj smo jedli in ka-ko smo bili oblečeni. Vnuki me vedno poslušajo z odprti-mi usti!

Kaj je vaše življenjsko vodilo?Moje življenjsko vodilo je: da se dobro vrača z dobrim!

Kaj bi zaželeli bralcem strokovnega glasila Utrip?Bralcem strokovnega glasila Utrip želim v prihajajočemletu zdravja in miru ter da bi s toplim človeškim odnosom,vedrino in odločnostjo opravljali svoje poslanstvo, ki jimje zaupano! �

Vedno nasmejana Tilka Kramer ob podelitvi plakete ob 90-letnicislovenskega babiškega združenja

25UTRIP Januar 2016

INTERVJU

Mary Henley, šolska medicinska sestra Ria Jagodic in Majda Šmit

Poleti (2015) sva se udeležili »school nurse« (slov. šolske medicinske sestre) konference v Londonu. Tam sva sepogovarjali z gospo Mary Henley, ustanoviteljico mednarodnih bienalnih school nurse konferenc, ki se vsaki dveleti odvijajo v drugi državi in celini. Prosili sva jo za intervju. Dogovorile smo se, da ji pošljeva vprašanja. Ker jegospa precej v letih (90. rojstni dan je že praznovala) in ni vešča tipkanja, je prosila prijateljico, da je natipkala njenživljenjepis. Tako je nastal naslednji zapis.

Ko sem razmišljala o odgovorih na vajina vprašanja,sem ugotovila, da vsako vprašanje terja zgodbo izmojega življenja.

Odraščala sem v družini s prav posebnimi starši. Oče je bilkipar, mama pa gospodinja. Imela sem tri brate – enegastarejšega in dva mlajša. Ob večerih smo brali, ob koncutedna smo hodili na dolge sprehode po podeželju, s send-viči za kosilo, ali pa smo šli v pub v domačem kraju. Takratnismo imeli avta ali telefona. Imeli smo le zapiske, pismasmo pisali na roko.

1939Ko sem hodila v srednjo šolo za dekleta King’s NortonGirls High School, so se začele širiti mračne govorice o voj-ni, otroke iz šol v velikih industrijskih mestih naj bi prednevarnostjo bombardiranj evakuirali na podeželje. 3. sep-tembra 1939 so dijakinje naše šole začeli z avtobusi in vla-ki voziti v dekliško srednjo šolo v Gloucestru. S prijatelji-co Ruth sva bili nastanjeni pri družini v Gloucestru. V šolosva lahko hodili kar peš, družini pa sva tudi pomagali ču-vati majhne otroke. Pri tisti družini sem preživela eno le-to. Poleti leta 1940 vojna še ni zares dosegla Velike Brita-nije, zato sem lahko pregovorila starše, da sta mi dovolilaostati doma. Na domači srednji šoli so se namreč začele iz-vajati nekatere dejavnosti. Pomagala sem v »vojnemvrtcu« in hodila k pouku, kjer sem pazila na otroke zapo-slenih mater.

1941 – 1945 Pri sedemnajstih smo se morali odločiti, kako bomo kotcivilisti prispevali k obrambi pred vojno. Imeli smo trimožnosti: Land Army (pomoč v poljedelstvu), delo v voj-ski, delo v tovarni ali zdravstvena nega. Najprej sem po-skusila pri Land Army, kar pa se ni najbolj obneslo. Zatosem se odločila za zdravstveno nego. Najprej sem odšla vdeželno bolnišnico. Po prvem letu dela sem spoznala, dabo to moja življenjska izbira. Po razgovoru sem se fe-bruarja 1942 zaposlila v bolnišnici St. George’s Hospital vLondonu. Opravila sem njihov celotni program usposa-bljanja in ga zaključila marca 1945. V bolnišnici sem natodelala do leta 1947. V upanju, da bom dobila zaposlitev vjavnem zdravstvenem programu in v preventivnemzdravstvenem varstvu, sem se preselila nazaj v Birming-ham in dokončala šolanje za babice.Bombardiranje Londona je bilo iz dneva v dan hujše in jepostalo del našega življenja.

Od 1946 do 1948Iz Birminghama sem se vrnila v London in delala kotzasebna medicinska sestra, obenem pa sem hraniladenar za potovanja. Kanada je potrebovala medicinskesestre in jaz sem poiskala sorodnike kanadskegavojaškega osebja, ki sem ga negovala med vojno. Poleti1948 sem odplula v Kanado. Tako sem obrnila nov list vživljenju in videla toliko sveta, kot je bilo mogoče. V


INTERVJU

Torontu sem našla delo v bolnišnici Christy St. Veteran’sHospital. Božič leta 1948 sem preživela z angleškimiprijatelji v Washingtonu. Do decembra 1949 sem ostala vWashingtonu in skrbela za neko ostarelo babico, potempa sem se vrnila v Anglijo.

1950Spet sem bila v Londonu in si delila najeto hišo z mlajšimbratom Davidom, ki je dobil štipendijo za umetniško aka-demijo Slade Academy of Art v Londonu. Veliko sem po-tovala z Josephom Sachsom, bogatim starejšim gospo-dom rusko židovskega rodu. On je bil tisti, ki je pripeljalameriške »show« predstave na angleške odre. V tistem ča-su je bil to muzikal Kiss me Kate. Zanj sem skrbela v za-sebnem sanatoriju v Londonu, potem ko je utrpel mo-žgansko kap. Nikoli se ni poročil, imel pa je brata, ki je ži-vel v Johannesburgu v Južni Afriki. Ko se mu je zdravjepopravilo, je želel obiskati brata, a le, če bi šla z njim napot in skrbela zanj. To je bilo fantastično trimesečno po-tovanje z ladjami, vlaki in avtomobili.Po vrnitvi v Anglijo sem nameravala iti na Queen Eliza-beth College na univerzo v London in dokončati programPublic Health Certificate. V tem času sem spoznala zdrav-stveno nego v šolah kot del programa javnega zdravstva.Poleg tega sem skrbela za to, da je imel Joe potrebno po-moč pri stalni zdravstveni oskrbi. Kot medicinska sestra vjavnem zdravstvu sem dobila zaposlitev na kliniki v uliciBaker Street v Londonu. Tam sem spoznala Willsonova,mlad ameriški par iz Kalifornije. Imela sta tri tedne stare-ga dojenčka, ki je po očetovem mnenju mnogo prevečjokal. Dojenčka sem s spremembo hranjenja pomagalaumiriti.

Božič 1953Willsonovi so preživeli božič z mojo družino v Birmingha-mu, mene pa so povabili, naj preživim božič 1954 z njimiv Kaliforniji. In tako sem na božični večer 1954 prispela vKalifornijo. Pred tem sem nekaj mesecev delala v otroškibolnišnici v Londonu (Ontario) v Kanadi, medtem ko semčakala na ameriško delovno dovoljenje.

1955Moja sostanovalka Betty je bila fizioterapevtka. Spoznalisva se, ko sva delali v bolnišnici Huntington Hospital v Pa-sadeni v Kaliforniji. Poleti sva se odpravili v Anglijo, kjernama je brat posodil enega izmed družinskih avtomobi-lov, s katerim sva potovali po Franciji in Španiji. Betty jeprav posebej zanimalo delo z otroki in zaposlila se je v po-sebni šoli za invalidne otroke Byron Thompson School v ElMonteju v Kaliforniji. Ona me je opozorila na prosto de-lovno mesto šolske medicinske sestre v šolskem okoli-šu. Po razgovoru sem septembra 1955 začela z delom. Ko sem delala v El Monteju in sodelovala z lokalnimi kali-fornijskimi organizacijami, sem ugotavljala, kako vnestispremembe v specifične programe. Spoznavala semskupnost in javni zdravstveni sistem, v šolah pa sem izva-jala programe za imunizacijo in tako na razne načine po-večevala število tistih, ki so bili vključeni v pomoč. Cepivoproti paralizi je bil v Združenih državah takrat že na voljo.Moje življenje je bilo izjemno in dosegla sem več, kot semsi lahko predstavljala, ko sem odraščala v Angliji. V mno-gih predelih sveta imam prijatelje. Prav ničesar ne bi spre-menila, želim si le, da bi moj ljubljeni soprog Thomas živel

dlje. Spoznala sva se leta 1955 na tečaju španščine. On seje odpravljal v Mehiko pisat »vseameriški roman«, jaz pasem nameravala delati v Južni Ameriki pri fundaciji Reši-te otroke - Save the Children Fund. Ne bojte se drugim pokazati, da tudi brez gospodoval-nosti obstajajo mnoge poti do uspešno opravljenih na-log.

Junij 1958Thomas se je po težki operaciji ledvice vrnil iz Mehike. Po-ročila sva se in se z mojim malim fordom odpravila prekodržave v Montreal in nato na plovbo proti Angliji. Izkrca-la sva se v Southamptonu, kjer sva se srečala z mojo dru-žino. Razen potovanja po Evropi nisva imela posebnih na-črtov. Oba sva se zaposlila v Londonu in začela hraniti de-nar za najino naslednje potovanje. Maja 1959 je Thomasže imel težave z drugo ledvico in je moral spet na opera-cijo. Odločila sva se vrniti v Kalifornijo. Thomas je z najinimprijateljem, ki je bil pilot, potoval z letalom, jaz pa semostala in izpraznila najino londonsko stanovanje. Potemsem tudi jaz z letalom odpotovala k Thomasovim staršemv Kalifornijo, tam naj bi se odločila, kako naprej. Thomasje moral spet na operacijo, s katero so mu presekali živecv hrbtenici in tako ustavili bolečine, ki so ga mučile odprve operacije. Jaz sem delala v lokalni bolnišnici.Izbira področja dela, posebno v zdravstveni negi, je zeloodvisna od zadovoljstva, ki ga dobiš iz različnih delovnihizkušenj. Vse to terja čas in potrpljenje. Tudi biti del skupinv organizaciji šolskih medicinskih sester: na lokalni indržavni ravni.Ne bojte se izraziti ideje, ki bi lahko pomagale izboljša-ti razne situacije.

1981Leta 1981 sem pomagala pri pripravi prve mednarodnekonference šolskih medicinskih sester in sem od takratsodelovala na vseh konferencah.

2013Konferenca v Sloveniji je bila ena naših najboljših. Enaod težav na vaši konferenci je bila, da ste morali sredi na-črtov spreminjati stvari. Dobro opravljeno. Potovanje sko-zi izjemno hrvaško pokrajino in nežno občutenje Slove-nije in Ljubljane mi je ostalo v krasnem spominu. Tega de-la jadranske regije nisem še nikoli obiskala.Veliko je krajev na svetu, ki jih imam rada: Avstralija (Ay-res Rock), Nova Zelandija in Tasmanija. Ampak Kalifornijaje moj dom, tam je moje delo in tam je moja družina. Tamje bilo zame na voljo mnogo priložnosti. Tukaj, v Wiscon-sinu, sem blizu obema družinama (druga je nižje v Ohiu).Poskušam obdržati stike z mnogimi prijatelji in sorodnikipo svetu.Rada berem. Vsa moja okna gledajo na zelena igrišča šo-le Divine Savior Girl’s High School, ki sta jo obiskovali obemoji vnukinji. Jaz sem v tretjem nadstropju, kjer imam tu-di nove prijatelje.Upam, da sem do neke mere odgovorila na vajina vpra-šanja. Nadaljujta z dobrim delom. Lep pozdrav obema.»Naj svetla zvezda in nežen vetrič vodita vaju in ljudi, kipotrebujejo vajino varstvo, in mnoge prijatelje, ki vajuimajo radi«.

Mary �Prevod Male misli d. o. o.

27UTRIP Januar 2016

EFN

EFN informacija za javnost

Zdravstveni in socialni/družbeni ekosistem - raziskava izvajanjaGostitelj tega uspešnega dogodka je bil evropski poslanecAlojz Peterle, ki je v uvodnem nagovoru izpostavil vlogo, kijo storitve eZdravja lahko imajo pri izboljšanju življenjaljudi in pri spodbujanju gospodarskega razvoja v Evropskiuniji. Zasedanje je vodil Peter O'Donnell (Politico), ki jeopomnil, da je zdravstvena nega prvotni (osnovni) poklic vzdravstvu in predstavlja najstarejši in najbolj temeljnividik zagotavljanja zdravstvene storitve.

Paul De Raeve, generalni sekretar EFN, je predstavil videoENS4Care in dokumentarec, ki je plod dvoletnega pro-jektnega dela, potem pa je besedo prepustil

udeležencem prve okrogle mize. Sodelovali so: Elena Bon-figlioli, Microsoft; Daniel Widmer, UEMO; Dalė Kabašinskaitė,IFSW Evropska regija; Frank Godwin, Eurocarers; PeggyMaguire, EIWH; in Evgeniya Adarska, APOZ and Friends.Ključna sporočila s prve razprave so bila:1. Projekt eZdravje in medstrokovno delovanje sta ključnikomponenti pri reformi zdravstva;2. Celosten pristop do različnih interesnih skupin, karvključuje tudi negovalce in državljane nasploh, je potrebenza razvoj trdnih zdravstvenih in socialnih politik.3. Skrb za varstvo osebnih podatkov ne bi smela zmanjšativrednosti, ki jo eZdravje lahko prispeva k boljšemu vsak-danjemu življenju pacientov in drugih ljudi.Na drugi okrogli mizi so sodelovali: Dora Kilanska, EuropeanNursing Research Foundation; Tapani Piha, DG SANTE; Pē-teris Zilgalvis, DG Connect in Marianne Sipil iz EFN. Sporoči-la z druge okrogle mize so bila jasna:1. V zdravstveni negi so raziskave osnova za razvoj eZdrav-

ja in politik na področju javnega zdravja; 2. Razvijanje digitalne zdravstvene pismenosti pri

strokovnih delavcih in bolnikih je bistveno pri krepitvivloge bolnikov;

3. EFN matrica delovne sile 3+1 in EFN okvir kompetenczagotavljata potrebna orodja za uveljavljanje projekta eZ-dravje v vsakodnevni praksi.

Predstavitvam je sledila živahna razprava s poslanciEvropskega parlamenta in prisotnimi. Ključne povratne in-formacije so se nanašale na vprašanja glede varstva po-datkov in lastništva, glede prekrivanja med strokovnimidelavci v zdravstvu in glede izobraževanja in pismenosti napodročju zdravja.Za zaključek: oblikovanje zdravstvenih in socialnih smernicza preoblikovanje sedanjega tradicionalnega sistemazdravstvenega varstva v model celostne oskrbe, ki je inov-ativen, upošteva spol, je trajnosten in dosega boljše inmerljive zdravstvene in socialne rezultate, terja izvajanjeraziskav ob sodelovanju delavcev na terenu. Tako se bodoizoblikovale politike, podprte z dokazi. Model mora v celotiustrezati svojemu namenu. �

Prevod Male misli d. o. o.

ICN informacija za javnost

Frances Hughes imenovana za novo glavnoizvršno direktoricoMednarodnega svetamedicinskih sester (ICN)Ženeva, Švica; 8. december 2015- Dr.Judith Shamian, predsednica Mednaro-dnega sveta medicinskih sester (ICN), zzadovoljstvom sporoča, da je bila Dr.Frances Hughes, OZNM, DNurs,FANZCMHN FNZCMHN, RN, imenovanaza novo izvršno direktorico ICN-a.

Dr. Hughes bo dolžnosti prevzela v februarju 2016.Dr. Frances Hughes je bila rojena na Novi Zelandiji. Odleta 2012 dalje je vodja zdravstvene nege in babištva vQueenslandu v Avstraliji. Pred tem je kot glavna sveto-valka za zdravstveno nego delala na novozelandskemministrstvu za zdravje. Kot svetovalka pri Svetovnizdravstveni organizaciji (WHO) in drugih nevladnih or-ganizacijah je do zdaj delala v Avstraliji, Južnem Pacifiku,Združenem kraljestvu, Kanadi in v Aziji. Bila je tudi napoložaju načelnice polkovnice v Kraljevi novozelandskivojaški enoti zdravstvene nege. Prav tako je bila prvaprofesorica zdravstvene nege na univerzi University ofAuckland.Dr. Hughes, ki ima bogate izkušnje kot zdravstveni klinik,vodja in pedagog, je dobitnica številnih nagrad in priz-nanj. Sem sodi tudi Harknessova štipendija za podiplom-ski študij zdravstvene politike, ki jo podeljuje Common-wealthova fundacija v New Yorku in ji je omogočila študijzdravstvene politike pod mentorstvom Dr. Linde Aikenz Univerze v Pensilvaniji. V akademskem letu 2012/2013je dobila tudi Fulbrightovo podoktorsko štipendijo zaraziskave v ZDA na temo posledic nesreč, ki se nanašajona zaposlene v zdravstvu. Za delo na področju duševne-ga zdravja je leta 2005 dobila novozelandski red za za-sluge – the New Zealand Order of Merit. Leta 2013 je Dr.Hughes od univerze Massy University na Novi Zelandijidobila ugledno nagrado Alumni Award. Zdaj je gostu-joča profesorica na univerzi v Sydneyju.»Veseli nas, da je Frances sprejela našo ponudbo, naj pre-vzame mesto izvršne direktorice in skupaj z upravnimodborom vodi ICN, organizacijo, ki že več kot stoletjesluži zdravstveni negi in zdravstvu, » je povedala Dr.Shamian. »Odbor je prepričan, da s tem imenovanjemICN dobiva oboje, vodstvo in zaposlene, ki bodo gradilina že doseženem in vložili še več truda za dosego cilja inzavezanosti ICN-ja, da ima močno skupnost zdravstvenenege, ki se lahko v partnerstvu s ključnimi globalnimi inregionalnimi organizacijami sooči z globalnimi izzivi vzdravstvu.« �

Prevod Male misli d. o. o.


PREDSTAVLJAMO VAM

O referenčnih ambulantahmag. Jožica Eder

Referenčne ambulante delujejo v Sloveniji že od 1. aprila 2011 in v tem času so pridobile svoje mesto in vlogo vprimarnem zdravstvenem varstvu. Pričakovali bi, da po skoraj petih letih delovanja in evidentnih rezultatih ni večneznanka, kaj so in kako delujejo. Da še zdaleč ni tako, me je prepričal članek v glasilu ISIS - december 2015, str.34, na katerega me je opozorila kolegica iz ene od ambulant, ki so pridobile status »referenčna ambulanta«.Trenutno deluje v Sloveniji 584 referenčnih ambulant, kar torej močno presega številčni podatek, s katerim namna začetku postreže avtorica.

Za boljše poznavanje dela referenčnih ambulant pojdi-mo torej od začetka – »Referenčne ambulante so am-bulante družinske medicine, kjer se je obstoječemu timu

(zdravnik, srednja medicinska sestra ali ZT ali TZN) pridruži-la diplomirana medicinska sestra, ki izvaja zdravstveno ne-go v skladu s svojimi kompetencami, smernicami in stan-dardi. Skrbi za preventivna presejanja pacientov, pri čemerpoglobljeno odkriva dejavnike tveganja za nastanek kroni-čnih nenalezljivih bolezni ter z ustreznim svetovanjem inzdravstveno vzgojnim delom skuša vplivati na pacienta ta-ko, da slednji te dejavnike odpravi ali vsaj omili; preverja pa-rametre urejenosti pacienta s stabilno kronično boleznijo inga opolnomoča z ustreznim svetovanjem in edukacijo zaboljši zdravstveni izhod; vodi registre pacientov; izvaja dru-ge aktivnosti zdravstvene nege na primarni ravni …« Ne gretorej za ambulante, »… ki jih vodijo diplomirane medi-cinske sestre …«, kot je navedeno v omenjenem članku,ampak za dodaten kader v dosedanjih ambulantah splo-šne/družinske medicine, pri čemer je poudarjena timskaobravnava pacientov, torej sodelovanje tako srednje me-dicinske sestre, zdravnika in diplomirane medicinske se-stre. Slednja v skladu s svojimi poklicnimi kompetencamiizvaja neposredno in posredno zdravstveno nego - in-tenzivno zdravstveno vzgojno delo in izvaja nekatere ne-govalne intervencije in v nobenem primeru ne odloča oterapiji in nadaljnjem zdravljenju pri specialistih. To po-dročje je domena izbranega osebnega zdravnika, ki s svo-jim žigom in podpisom, vidnim na napotnici, napoti pa-cienta k specialistu.Glede na to, da je poudarek delovanja diplomirane me-dicinske sestre na preventivni dejavnosti, je rezultat po-večano število pacientov z dejavniki tveganja in zato mor-da tudi povečana frekvenca obiskov pri specialistih, saj jezmanjšanje števila pacientov na tem nivoju predvidenošele v kasnejši fazi. Rezultat takega načina dela je vsako le-to precejšnje število novo odkritih pacientov s sladkornoboleznijo, arterijsko hipertenzijo, KOPB, ogroženih zaosteoporozni zlom ipd. Dosledna evidenca opravljenega dela diplomirane medi-cinske sestre v referenčni ambulanti je sestavni del vsehprotokolov, po katerih poteka delo, saj na podlagi le-tepridobivamo podatke o kazalnikih kakovosti opravljene-ga dela.Natančni podatki o kazalnikih kakovosti, poročila o deluin trenutnih registrih kroničnih bolnikov so dostopni naspletni strani Referenčnih ambulant: http://www.referen-cnaambulanta.si/?page_id=546.

20. kongres družinske medicine Wonca v Istanbulu, mag. Jožica Eder in Metka Žitnik Šircelj

29UTRIP Januar 2016

PREDSTAVLJAMO VAM

Trenutno se vodijo registri za osem kroničnih bolezni –Astma, Kronična obstruktivna bolezen (KOPB), Arterijskahipertenzija, Sladkorna bolezen tip II, Depresija, Benignahiperplazija prostate, Osteoporoza in Koronarna bolezen,vodi se tudi register kadilskega in pivskega statusa.Obravnava in vodenje revmatoidnega artritisa, omenje-nega v članku torej ni v seznamu kroničnih obolenj, ki jihspremlja diplomirana medicinska sestra v referenčni am-bulanti.Svoje delo in rezultate diplomirane medicinske sestre red-no predstavljamo. Samo v letu 2015 smo bile aktivne naštevilnih srečanjih: v organizaciji Sekcije medicinskih se-ster in ZT v splošni medicini smo pripravile seminar z na-slovom »Protokoli timske obravnave kroničnih pacientovv ambulantah družinske medicine in komunikacija s pa-cienti na Brdu pri Kranju; delo referenčnih ambulant je bi-lo predstavljeno na okrogli mizi na 12. srečanju medicin-skih sester v pediatriji meseca aprila v Mariboru; s pri-spevkom »Diplomirane medicinske sestre v referenčniambulanti – Kaj delamo? Kako delamo?« smo se predsta-vile na 10. jubilejnem kongresu zdravstvene in babiškenege Slovenije; o pomenu referenčnih ambulant pri za-gotavljanju javnega zdravja smo spregovorili na 3. Kon-ferenci javnega zdravja z mednarodno udeležbo na Fa-

kulteti za vede o zdravju v Izoli junija 2015; Novembra2015 smo v Celju na Majhnovih dnevih predstavili »Tim-sko obravnavo v referenčnih ambulantah z vidika diplo-mirane medicinske sestre«. Med največje dosežke v letu2015 pa štejemo predstavitev dela referenčnih ambulantzunaj meja Slovenije - v Amsterdamu na European forumfor primary care-integrated primary care: research, poli-cy&practice s prispevkom „Nurse practitioner and theirintegration in to an already existing team“ in na 20. Kon-gresu družinske medicine WONCA v Istanbulu, kjer smose predstavili s prispevkom »Referenčne ambulante in di-plomirane medicinske sestre – dodana vrednost v ambu-lantah družinske medicine v Sloveniji«.Številni dobri rezultati, zbrani podatki, zanimanje tujestrokovne javnosti in veliko zadovoljstvo s strani pacien-tov potrjujejo pozitiven prispevek v ambulantni obrav-navi pacientov na primarnem nivoju, zato upamo, da bov prihodnje merilo za dobro delo število pravočasno od-kritih dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni in ne ti-stih, ki »… še ne izpolnjujejo funkcijskih kriterijev za dia-gnozo (KOPB).« Prav tako si želimo vedno manj slabo in-formiranih sodelavcev, ki bodo zaradi lastne nevednostineutemeljeno kritični do dela timov v referenčnih ambu-lantah. �

Preventiva je boljše kot zdravljenjeOti Mertelj

Vsak tretji četrtek v mesecu novembru poteka mednarodni dan, ki je namenjen ozaveščanju javnosti oproblematiki razjede zaradi pritiska (RZP). Evropsko svetovalno združenje za razjedo zaradi pritiska EPUAP(European Pressure Ulcer Advisory Panel) je tudi letos preko spleta pozvalo vse tiste, ki se srečujejo z RZP, da o temjavno spregovorijo in širijo glas o pomenu preventive. Na njihovi spletni strani je objavljen podatek, da ima 8–23% hospitaliziranih pacientov RZP.

RZP poznamo tudi pod imeni preležanina ali dekubi-tus. Na izpostavljenih predelih pride do omejene po-škodbe kože in spodaj ležečih tkiv. Tveganje za na-

stanek RZP se poveča pri vseh, ki predolgo ležijo ali sedi-jo. Vsaka rdečina na izpostavljenih predelih (kostnih štrli-nah) ali bolečina na teh predelih pomeni, da je potrebnoukrepanje.Aktivnosti ob mednarodnem dnevu so organizirane z na-menom, da pomagajo ljudem razumeti vzroke, ki prive-dejo do nastanka RZP. S poznavanjem dejavnikov tvega-nja in njihovimi posledicami lahko hitreje ukrepamo inpreprečimo nastanek RZP. Po svetu so potekale številneakcije v smislu izobraževanj, predavanj in delavnic. V Slo-veniji smo imeli letos možnost ogleda spletne konferen-ce o RZP.S sloganom Stop razjedi zaradi pritiska smo v Splošnibolnišnici Jesenice 19. novembra 2015, že četrtič zaporedorganizirali dogodek, namenjen RZP. Aktivnosti so bilerazdeljene v dva dela. V avli bolnišnici so bili razstavljenipripomočki za preventivo podjetij Aviva, Zaloker&Zalo-

ker in VPD Bled. Na stojnicah so obiskovalci dobili nasve-te glede prepoznavanja ogroženosti posameznikov, ne-ge kože, prehrane in dostopnosti do medicinskih pripo-močkov.Drugi sklop našega udejstvovanja ob tem dnevu je bilaizvedba presečne študije na vseh oddelkih in enotah, kjerso hospitalizirani pacienti, ogroženi za nastanek RZP. Ugo-tavljali smo pojavnost pacientov z RZP, število ogroženihpacientov in ustreznost uporabljenih pripomočkov.Rezultati te študije nam bodo v pomoč pri načrtovanjunakupa preventivnih blazin ter morebitnim dodatnimukrepom pri preventivi. Pri oskrbi ogroženih pacientov zaRZP se namreč trudimo, da nenehno skrbimo za varno inkakovostno obravnavo, saj poleg vodenja kazalnika ka-kovosti RZP prav preventivnim ukrepom dajemo pose-ben poudarek.Sporočilo mednarodnega dne je, da je preventiva prednastankom RZP univerzalna pravica vseh ljudi, zato je na-loga nas vseh, da se poučimo in naučimo, kako jo pre-prečiti. �


Predstavitev življenja in dela Majde Gorše, dobitnice priznanja Angele Boškin za življenjsko delo 2015Irena Keršič, Darinka Klemenc

Majda Gorše je bila v letu 2015 dobitnica najvišjega in prestižnega priznanja Angele Boškin, ki ga Zbornica – Zvezaže šesto leto podeljuje za življenjsko delo najbolj prepoznavnim in zaslužnim članicam oz. članom krovneorganizacije.

Pogovori z njo so potekali postopoma preko celega le-ta: v lepem sončnem vremenu protokolarnega objek-ta Brdo, v prostorih Zbornice – Zveze, preko telefona in

se nedavno, v meglenem, nedeljskem, decembrskempopoldnevu zaključili na njenem domu. Iz izvornih dokumentov, ki jih je Majda prinesla na mizo,izhaja, da se je 19. julija 1932. leta v ljubljanski porodnišnicirodila deklica. Oče Franc Vodičar in mati Marija (roj.Mahkovec) sta ji dala ime Majda. Šolski prag Državne nar-odne šole Kostrivnica v Dravski banovini Kraljevine Ju-goslavija je prestopila 1. septembra 1938. Prvi septemberje še danes zvezda stalnica za vse generacije vstopnikovotrok v prvi razred in ena redkih stvari, ki se je ohranila vsedo današnjih dni. Čas okupacije, začetek druge svetovnevojne in šolsko leto 1941/42 so ji spremenili ime in priimekv Woditschar Magdalene, preimenovanje osnovne šole,učenje nemškega jezika, vendar je vse do zaključka os-novne šole ohranila veselje do učenja. V času Federativneljudske republike Jugoslavije, Ljudske republike Slovenije(LRS) je leta 1947 zaključila Državno nižjo gimnazijo v Ro-gaški Slatini. Dijakinja je 11. decembra 1947 opravila spre-

jemni izpit za vstop v 1. letnik v Šolo za medicinske sestrev Ljubljani. Upravnica šole je bila Dina Urbančič. Šolo je za-ključila leta 1950 z nazivom medicinska sestra. Iz številkezapisnika 48/53 je razvidno, da je pred izpitno komisijo priSvetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS v Ljubl-jani dne 11. februarja 1953 opravila strokovni izpit. Spriče-valo je vpisano v matično knjigo opravljenih strokovnihizpitov iz zdravstvene stroke za naziv zdravniški pomočnikpod št. 172. Indeks predavanj izredne slušateljice Višje šoleza medicinske sestre v Ljubljani leta 1962 razkrije, da jeMajda Gorše uspešno zaključila izobraževanje z nazivomvišja medicinska sestra. Iz tega je razbrati, da je njeno izo-braževanje vseskozi potekalo na Slovenskem, vendar podokriljem treh različnih držav. Za Majdo so bile v življenju, poleg izobraževanja, pomem-bne tudi druge stvari, zlasti njena tesna povezanost sstarši, sestro, novo ustvarjeno lastno družino in potovan-ji. Sama se skozi pripovedovanje pogosto vrača v Kidriče-vo, sledi Saturnus Ljubljana in služba za medicino dela.Njena pripoved je živa, prepričljiva in sogovornika poteg-ne v različna časovna obdobja; pravzaprav sva izpraševal-

PREDSTAVLJAMO VAM

Železniška postaja Ljubljana, transport RK invalidov po Evropi med 1970- 80

31UTRIP Januar 2016

ki (avtorici zapisa) postali del njenega življenjskega doga-janja. Med drugimi zgodbami, ki jih pripoveduje, kot da bise zgodile včeraj, je ta, ko je bila z dekreti razporejena narazlična delovna mesta, kar je mlajšim generacijam težkorazumljivo: v otroško posvetovalnico v Pogradu pri IlirskiBistrici (bila je prva medicinska sestra v tem kraju), v pa-tronažno službo Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani,v Zdravilišče Rogaška Slatina in kasneje v obratno ambu-lanto Tovarne aluminija v Kidričevem. Tu se je začela njenapoklicna usmeritev v dejavnost medicine dela, ki se jenadaljevala tudi po preselitvi v Ljubljano leta 1961v to-varno Saturnus.Zgodbe, ki so vrele iz nje, so si sledile v zaporedju: voden-je porodov v primitivnih razmerah in plačilom poroda sskodelico mleka, cepljenje otrok in vojakov, kjer se je nateren prevažala celo z mulo, tudi po dvajset kilometrovdaleč, okrevanje po preboleli škrofulozi (TBC vnetje bez-gavk), rehabilitacija ob izdatni podpori staršev in borba zaosnovno prehrano, pomanjkanje materiala za delo, po-manjkanje strokovnih gradiv, delo v frontni gozdni delovnibrigadi na Primorskem s spanjem na golih deskah, brezposteljnine … Tu je bila vodja »sestrske« službe, celo večkot to, bila je medicinska sestra in »zdravnica« obenem.Pripovedovala je enkratne, včasih tudi žalostne zgodbe,vendar polne optimizma in želje po razvoju stroke, kidanes ne obstajajo več. Zato ni naključje, ko je nepričako-vano dejala: »sestrstvo je hudičev posel«. S tem je poudar-ila svojo težko, a zanimivo karierno pot, naklonjenost, sko-raj strast do stroke, o kateri še vedno govori z žarom. Majda je vedno delala v preventivni dejavnosti, ali kotpravi ona, v »industrijski medicini«, nikoli v bolnišnici. De-lovala je v obdobju, ko so se začele ustanavljati prve

obratne ambulante, ki so imele vlogo zagotavljanja ak-tivnega zdravstvenega varstva delavcev. Njeno delo je bi-lo organiziranje postaj prve pomoči v tovarni, pripravljan-je seminarjev za higieno in osnovno zaščito na delovnemmestu. Po prihodu v Ljubljano leta 1961 se je seznanila insodelovala z mnogimi tedaj pomembnimi kolegicami, kijih še danes prepoznavamo kot ključne pri razvoju strokezdravstvene nege in nacionalne organizacije.Leto 2016 obeležuje njeno 60 letno poznanstvo z MarušoŠolar, s katero sta se srečali leta 1956. V tem času so ak-tivno delovale tudi: Neža Jarnovič, Mira Pridgar, Majda Šla-jmer Japelj, Majda Šipec, Silva Vuga, Breda Podboj, NivesMerljak in številne druge.Njeno strokovno delo se je prepletalo z delovanjem vstrokovni sekciji, pomembnim prispevkom pri Rdečemkrižu; bila je strokovna sodelavka za področje prve po-moči, zdravstvene vzgoje in krvodajalstva. V letih 1974 do1977 je bila predsednica Zveze društev medicinskih ses-ter Slovenije. Ob tem sogovornica ne poudarja posebejsvojega prispevka k razvoju nacionalne stanovske organi-

PREDSTAVLJAMO VAM

Majda Gorše ob podelitvi priznanja za življenjsko delo, 12. 5. 2015

Podiplomski tečaj medicina dela Mežica 1975

zacije. Se ga pa zavedamo drugi. Nikoli ne bo moč preštetištevila zapisnikov in drugih dopisov ter dokumentov, ki jihje ročno napisala - tudi v vlogi podpredsednice Zvezedruštev in v drugih funkcijah, kar bi bilo morda danes, obrazvoju informacijske tehnologije, mnogo lažje. Aktivna,tudi kritična, neposredna, iskrena je ostala zvesta poklicniskupini tako z idejami, predlogi kot kritikami, brez dlakena jeziku. Naj to velja za Zvezo društev ali za regijskostrokovno društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Ljubljana. In iskrenost šteje. Prispevek Majde Gorše k razvoju in prepoznavnostizdravstvene nege nista samo delovna ustvarjalnost indružbeno aktivno delo. Bogastvo podarjenega dokumen-tarnega gradiva, fotografij, pripovedi, spominov in de-lovne obleke medicinskih sester so pomemben vir vpogle-da v vsebino, zgodovino, razvoj in identiteto poklica med-icinske sestre in stroke zdravstvene nege v državi. Hvala,spoštovana Majda. �

Foto

Irena

Kerši

č

vir M

Gorše

arhiv

Zbor

nica -

Zvez

a


PREDSTAVLJAMO VAM

Predsednice strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, slikane s predsednico Zbornice – Zveze. Z leveproti desni: Darinka Klemenc, Neva Papler, Zorica Šuligoj, Marija Lačen, Olga Wagner, Ada Ličen, Ela Majerič, Manica Rebernik Milić, SanjaArnautović, Tatjana Požarnik Fo

to: Zo

rjan

Kakovost in varnost v operacijski zdravstveni negi in praznovanje 40-letnice organiziranega delovanja operacijskih medicinskih sesterMarjeta Berkopec

“Odkrili smo nenavadne stopinje na obalah neznanega, postavili smo več globokoumnih teorij, ki naj bi razložile,čigave so sledi. Končno se nam je posrečilo rešiti uganko, čigave stopinje bi to bile: in glej, bile so naše lastne!” (A. S. Eddington)

Jesensko strokovno izobraževanje operacijskih medi-cinskih sester, ki ga je organizirala strokovna Sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operati-

vni dejavnosti, je potekalo od 19. do 21. novembra 2015na Ptuju.Prvi večer srečanja smo namenili slavnostni akademiji vpočastitev štiridesetletnice organiziranega delovanja slo-venskih operacijskih medicinskih sester. Na slovesnostismo se želeli pokloniti vsem, ki so si skozi desetletja pri-zadevali za razvoj, napredek in prepoznavnost naše stro-ke in tudi vsem operacijskim medicinskim sestram, ki soin še vedno ure in ure, dan za dnem preživijo ob opera-cijski mizi in si prizadevajo za kakovostno in varno oskrbopacientov, čeprav njihova imena niso nikjer omenjena inpacienti ne poznajo njihovih obrazov.Počaščeni in veseli smo bili, da so nas s svojim obiskompočastili predstavniki krovne organizacije Zbornice – Zve-ze, predstavniki vodstev slovenskih bolnišnic in Kliničkebolnice Merkur iz Zagreba, predstavniki zdravstvenih fa-kultet, predsednice strokovnih sekcij in društev, kolegiceiz sosednje Hrvaške. Slovesnosti so se udeležile tudi upo-kojene operacijske medicinske sestre in vse dosedanjepredsednice sekcije, ki so za svoje delo prejele jubilejnezahvale. Brez njih bi dejavnost naše sekcije velikokratostala samo na pol poti.Naše prve predsednice, gospe Jožice Tomšič, ki je sekci-

jo vodila od ustanovitve do leta 1981, žal ni več med na-mi. Pred petimi leti se je za vedno poslovila. Ostale pa sosledi in neizbrisen pečat, ki ga je Jožica Tomšič zapustilav organiziranem delovanju operacijskih medicinskih se-ster. V enem od svojih prispevkov je zapisala: »Vesela semsvoje poklicne poti, čeprav bi včasih naredila kaj druga-če, boljše. Društvo medicinskih sester mi je dalo smerni-ce, kam, kako, kdaj, kaj izboljšati v dobro bolnikov. Re-cepta, kako komunicirati, vzpostavljati in imeti dobremedsebojne odnose, nam nihče ne more predpisati. Že-lim pa vsem, ki delate na naših zgledih, da ste tople, pri-jazne, boljše od nas. Tako, kot boste spreminjale svoj od-nos do drugih ljudi, vam bodo drugi vračali, zato boditedobri ljudje, dobre sodelavke, ponosne na to, da ste me-dicinske sestre povezane med seboj v društvih in stro-kovnih sekcijah, z enakimi cilji. Malo dajete, ko dajete odsvojega bogastva. Resnično dajete šele takrat, ko dajetedel sebe!«Jubilejno zahvalo sekcije so prejele:Ela Majerič, ki je predsedniško funkcijo prevzela leta1981. Sekcija se je pod njenim vodstvom uspešno stro-kovno in organizacijsko razvijala, še posebej pa se je zav-zemala za nenehno izobraževanje operacijskih medicin-skih sester.Ada Ličen je sekcijo vodila od maja 1983 do novembra1987. Organizirano delovanje je v tem obdobju preraslo

33UTRIP Januar 2016

PREDSTAVLJAMO VAM

Foto:

Zorja

n

slovenske meje, saj so se strokovnih izobraževanj rednoudeleževale tudi operacijske medicinske sestre sosednjihrepublik bivše skupne države. Potekala pa so tudi inten-zivna prizadevanja za ureditev izobraževanja operacijskihmedicinskih sester. Marija Lačen je predsedstvo sprejela leta 1987 in sekcijouspešno vodila do leta 1991. Dvodnevni strokovni semi-narji, organizirani dvakrat letno, so postali prepoznavnaoblika izobraževanja operacijskih medicinskih sester.Udeleževale pa so tudi mednarodnih strokovnih izobra-ževanj.Zorici Šuligoj je bilo predsedstvo zaupano konec leta1991, sekcijo je vodila do leta 1994. V času njenega vode-nja so se ponovno začela intenzivna prizadevanja za spe-cializacijo. Za pripravo programa specializacije pa je bilimenovan tričlanski odbor.Olga Wagner je sekciji predsedovala od leta 1994 do1996. V tem obdobju so redno, na vsakem strokovnem iz-obraževanju začeli izhajati zborniki predavanj z zbranimistrokovnimi prispevki posameznih srečanj. Na ta način sostrokovne vsebine postale dostopne tudi tistim, ki se iz-obraževanj ne morejo udeležiti.Neva Papler je vodenje sekcije prevzela leta 1996 in jouspešno vodila do leta 2001. To obdobje je zaznamovalsprejem slovenskih operacijskih medicinskih sester v ev-ropsko združenje EORNA. Začele so se aktivnosti za pri-pravo standardov kakovosti in intenzivni dogovori za kon-čno ureditev specializacije.Manica Rebernik Milić je sekcijo vodila od leta 2001 do2009. V času njenega mandata je sekcija nadaljevala s pri-zadevanji za ureditev statusa operacijskih medicinskih se-ster in delovala na promociji operacijske zdravstvene ne-ge pod sloganom “Naredimo operacijsko zdravstveno ne-go vidno.” Začela je delovati spletna stran sekcije, izdanapa je bila tudi prva strokovna publikacija v slovenskem je-ziku Perioperativna zdravstvena nega - vodnik za začet-nike.Sanja Arnautović je predsedstvo sprejela leta 2009 insekcijo vodila do leta 2013. Vsa strokovna izpopolnjevanjaso bila v tem obdobju vpisana v Register strokovnih iz-popolnjevanj in ovrednotena z licenčnimi točkami priZbornici – Zvezi. Delovna skupina sekcije se je aktivnovključila v prenovo dokumenta Poklicne aktivnosti inkompetence v zdravstveni in babiški negi in pripravila po-sodobitve za perioperativno zdravstveno nego.Tatjana Požarnik je predsedniško funkcijo prevzela leta2013 in je naša sedanja predsednica. V zadnjem obdobjusekcijskega delovanja je bil na Zbornico – Zvezo poslankatalog delavnic, katerih namen je oblikovati ponudbestrokovnih vsebin, ki jih lahko naša strokovna sekcija po-nudi kliničnemu okolju. Izdelali so se tudi predlogi za Na-cionalne protokole aktivnosti zdravstvene nege pri Zbor-nici – Zvezi.Jubilejno zahvalo za nepogrešljiv prispevek in podporopri ustanavljanju naše strokovne sekcije je prejela tudi go-spa Majda Šlajmer Japelj, ki se žal, slovesnosti ni moglaudeležiti.Darinka Klemenc, predsednica Zbornice – Zveze, je naakademiji, ob stoječih ovacijah publike Mateji Stare iz-ročila nagrado za najvidnejšo operacijsko medicinsko se-stro v Evropi, ki ji jo je podelilo podjetje Ansell v okviru

Ansell Cares H.E.R.O. Nurse Award 2015. Mateja Stare jeaktivna članica organizacije Zdravniki brez meja in je so-delovala v kirurških misijah v Gazi, Južnem Sudanu in Af-ganistanu. Zaradi njenega humanitarnega dela in izjem-nega prispevka k prepoznavnosti dela operacijske medi-cinske sestre je letos prejela nagrado Ansell Cares®H.E.R.O., ki jo je podjetje Ansell letos prvič podelilo tudi vEvropi. Gre za mednarodno priznanje operacijskim medi-cinskim sestram, ki izkazujejo izredne spretnosti in kako-vost pri skrbi za paciente, ter so globoko predane izobra-ževanju in strokovnemu razvoju osebja.Vsi udeleženci slovesnosti so prejeli jubilejni zbornik spredstavitvijo bogate dediščine in delovanja operacijskihmedicinskih sester na Slovenskem, ki ga je uredila Mar-jeta Berkopec.Strokovni del petkovega izobraževanja smo začeli s pred-stavitvijo zgodovine in pomembnih mejnikov, ki so za-znamovali delovanje strokovne sekcije. Rdeča nit stro-kovnih vsebin dvodnevnega izobraževanja je bila kako-vost in varnost v sodobni operacijski zdravstveni negi. Za-nimiva predavanja so se dotikala različnih vsebin s po-dročja kakovosti in varnosti tako pacientov kot zaposle-nih. Kar nekaj prispevkov je bilo namenjenih kirurškemukontrolnemu varnostnemu seznamu, predstavljena je bi-la požarna varnost v operacijskem bloku, potencialne ne-varnosti za zdravje zaposlenih, kirurške infekcije operati-vne rane, kazalniki kakovosti v operacijski dvorani. Pred-stavljena je bila tudi kultura varnosti in odgovornost me-dicinskih sester, ter mobing na delovnem mestu. Več pre-davanj se je dotaknilo večne dileme o ponovnem repro-cesiranju in uporabi materialov za enkratno uporabo. Z

Mateja Stare, dobitnica nagrade Ansell Cares® H.E.R.O

Zbornica – Zveza je za 40-letno kakovostno in uspešno delo napodročju operativne dejavnosti sekciji podelila priznanje. Z leve:Monika Ažman, Tatjana Požarnik, Darinka Klemenc


PREDSTAVLJAMO VAM

zanimanjem smo prisluhnili kolegici Mateji Stare iz UKCLjubljana, ki je predstavila svoje delovanje na kirurški mi-siji v Afganistanu. Predavanja z ožjih strokovnih področijso predstavila varno uporabo endoskopske opreme, ener-gije v kirurgiji in mehanskih spenjalnikov za kirurško spe-njanje tkiva. Poslušali smo tudi o timskem pristopu obrav-nave porodnice z rakom jajčnikov in o operacijski zdrav-stveni negi pri ortognatskem operativnem posegu.Strokovno srečanje smo zaključili z mislijo, da je varnazdravstvena obravnava pravica vsakega pacienta. Skrb zavarno in kakovostno obravnavo pa dolžnost vsakega za-poslenega. S sistematičnim pristopom in vključevanjempogovorov o varnosti v vsakdanje delo lahko napake vzdravstvu bistveno zmanjšamo. Rezultati raziskav kažejo,da je potrebno k oblikovanju kulture varnosti pristopitinačrtno in sistematično, samo na ta način jo bodo zapo-sleni sprejeli kot skupno vrednoto. Šele takrat bomo lah-ko govorili o zreli kulturi varnosti.Trud in energija, vložena v pripravo jubilejnega in stro-kovnega dogodka, na katerem se je zgodovina prepleta-la s sedanjostjo in pogledi, uprtimi v prihodnost, sta bilanagrajena s hvaležnimi obrazi vseh udeležencev. Zahva-ljujemo se tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki sonam pomagali, da smo srečanje lahko pripravili. �Fo

to: Zo

rjan

Pomembni so dobri odnosi in zaupanjeBranka Šket

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (v nad. SDZNS) je imel v Radencih III. izredno skupščino SDZNS inizobraževanje sindikalnih zaupnikov SDZNS.

Boštjan Polutnik nas je spodbudil s predavanjem Zustrezno naravnanostjo do dobrih odnosov in zaupa-nja: kaj lahko naredim, da bom bolje komuniciral in te-

meljni odnosi med posameznikom in socialno situacijo.Socialne kompetence so veščine, ki nam omogočajo kva-litetno življenje v sozvočju s samim seboj in okolico. V ži-vljenju imamo več pričakovanj in želja, kot smo jih z na-ravnimi danostmi sposobni uresničiti. Zavedati se mora-mo, da vsega v življenju ne moremo imeti, zato razvijajmoveščine, s katerimi bomo lahko dosegli več: socialnekompetence. Svoje življenje lahko ocenimo kot kvalitet-no, ko dobro spoznamo samega sebe, svojo okolico in vskladu s tem živimo. Za tak način življenja pa potrebuje-mo socialne kompetence. Če napredujemo proti želene-mu cilju, je to v skladu z našimi pričakovanji in življenjedoživljamo kot kvalitetno. Pred ciljem pa nenadoma ugo-tovimo, da bi morali za uresničitev tega storiti nekaj, karse nam zdi neetično. Tega ne želimo storiti in se oklepamostare strategije, ki pa več ne prinaša želenega učinka.Zmanjkuje nam časa za osebne stvari, načenja nam zdra-vje; sprejeti bo treba kompromis: odpovedati se cilju, alipa storiti tiso neetično in s tem živeti naprej. Mentalno moč potrebujemo vedno, ko se srečamo z na-porom. Navzven se mentalna moč kaže kot sproščenost,notranji mir, karizma in samozavest. Razvija se prepriča-nje, da »to zares zmoremo«. S takim občutkom opravlja-mo svoje delo, ne da bi dvomili, da nam bo uspelo. Velikigovorniki priznajo, da imajo pred nastopom tremo, šport-

nike je pred tekmo strah. Nihče, ki mu je uspelo priti do ci-lja, pa ni nikoli izgubil prepričanja, da to zmore storiti. Pomemben dejavnik je komunikacija: proces, v kateremse prenašajo informacije z enega subjekta na drugega.Kako nam je bilo sporočeno, je pomembnejše od tega,kaj nam je bilo sporočeno. Ker komuniciramo z enim aliveč subjekti iz okolja, je pomembno, da smo razumljeni.Empatija ima veliko veljavo v trenutkih, ki so za posa-meznika stresni, ga ogrožajo, išče pomoč in razumevanjedrugih, ter pričakuje, da mu bodo lahko pomagali. Em-patije se naučimo, lahko se vživimo v čustva in občutkedrugih, z njimi sočustvujemo, jih razumemo, vendar se stemi čustvi ne smemo poistovetiti.Ljudje se vse pogosteje opredeljujemo za čustveno inte-ligentne. To naj bi pomenilo, da se zavedamo lastnih ču-stev in znamo komunicirati z drugimi ljudmi. Čustvena in-teligenca je zmožnost, da se zavedamo svojih dejanj, ob-čutkov in samega sebe, ob tem pa ne prizadenemo dru-gih. Ko se zavedamo samega sebe in tega, kar srečamo vživljenju in smo sposobni svoja ravnanja tudi spremeniti,pod vplivom negativnih in pozitivnih izkušenj, si nabira-mo modrost in razvijamo svojo čustveno inteligenco. Ti-sti, ki tega nočejo, ne znajo, ali niso sposobni, pa nimajorazvite čustvene inteligence. Ljudje s kombinacijo empati-je in čustvene inteligence se včasih niti ne zavedajo, da po-magajo prizadetemu posamezniku, ker se jim zdi, da delajosamo tiso, kar jih je naučilo življenje. �

35UTRIP Januar 2016

PREDSTAVLJAMO VAM

Srečanje članic laične skupine za promocijo dojenja v PomurjuLeon Šabjan, Metka Lipič Baligač

Porodnišnica v Splošni bolnišnici Murski Soboti je novorojencem prijazna porodnišnica. Na začetku akcije natankopred 16. leti je bila ustanovljena pod okriljem Unicefa Skupina za pomoč pri dojenju. Skupina prostovoljk, ki laičnosvetuje materam o dojenju, se je v ponedeljek, 7. decembra 2015, srečala že šestnajstič. V skupini je sedemprostovoljk, pridružila pa se jim je še ena nova članica.

Skupino je do sedaj vodila upokojena sodelavka Mari-ja Hirci, višja medicinska sestra, ki je skupino tudiustanovila. Članice laične skupine so mamice z boga-

timi izkušnjami o dojenju, ki svoje znanje delijo z drugimimamicami. Vodstvo naše bolnišnice vseskozi spodbuja delovanjeskupine in izredno ceni njihovo prostovoljno delo. Vsakoleto kot tudi letos je pripravilo prednovoletno srečanje, kiso se ga udeležile mamice s svojimi otroki. Srečanja se jeudeležila pomočnica direktorja za področje zdravstvenenege Metka Lipič Baligač, mag. zdr. nege, ki se je vodjilaične skupine Mariji Hirci zahvalila s šopkom rož za njentrud in delo pri ustanovitvi ter vodenju laične skupine.Srečanja so se udeležili Leon Šabjan, mag. zdr. nege, gla-vni zdravstvenik Ginekološko porodnega oddelka, KousLeonida, dr. med., spec. pediater in Anita Sobočan, dipl.babica. Prednosti dojenja za otroka so mnoge. Materino mleko jedojenčkova naravna hrana, ki je živa in ki tako po vsebinikot količini ustreza otrokovim potrebam. Nobena drugahrana ni primernejša. Vse hranljive snovi, ki jih v prvih še-stih mesecih življenja potrebuje otrok za zdrav telesni induševni razvoj, so v materinem mleku v naravnem raz-merju. Snovi v materinem mleku otrokov organizem po-rabi bolje kot iz drugih mlečnih pripravkov; železo na pri-mer se iz materinega mleka vsrka kar 40-odstotno, nobenumetni dodatek železa ne doseže tolikšnega izkoristka. Prve dni po porodu, preden priteče iz prsi pravo (belo)mleko, v njih nastaja mlezivo (rumenkasta tekočina). Mle-ziva je malo, a to je vse, kar zdrav novorojenček tedaj po-trebuje; po kapljicah se prilagaja na nov okus, s pogostimsesanjem pa uravnava številne telesne funkcije in spod-buja čimprejšnjo tvorbo pravega mleka. Z mlezivom do-bi vodo, nekaj sladkorja, rudninske snovi in snovi, ki sopomembne za njegov razvoj in ga ščitijo pred boleznimi.Mleziva, ki mu rečemo tudi prvo naravno cepivo, ni mo-goče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom. Novorojenček se pri prsih nahrani, umiri in varno zaspi,saj čuti bitje maminega srca, šumenje krvi v žilah, zvokematerinega črevesja, kar je poslušal vso nosečnost. Doje-nje deluje kot nadomestna popkovina, ki mu olajša ži-vljenje v novem svetu – ta svet je namreč zanj tudi svetlakote, mraza, vročine, širnega prostora, hrupa, zastrašu-joče tišine … česar v maternici ni poznal. Materino mleko je idealno za dojenčkova prebavila, saj jeizjemno lahko prebavljivo in ima odvajalni učinek. Ima tu-di to lastnost, da se spreminja med podojem: “prednjemleko”, ki priteče na začetku, je bolj vodeno in namenje-no temu, da se otrok odžeja, “zadnje mleko” je gostejše,bolj bogato z beljakovinami in otroka bolj nasiti.

Materino mleko je primerno za vsakega dojenčka inzmanjšuje možnost alergičnih reakcij tedaj in kasneje vživljenju. Dojeni otroci imajo idealne pogoje za skladen telesni raz-voj in pravilno razporeditev zobovja (dojenje se omenjakot najboljši preventivni ortodontski »pripomoček« zapravilen razvoj čeljusti). Zobovje pomaga ščititi tudi predrazvojem zobne gnilobe v kasnejših letih. Aktivno sesanje pri prsih spodbuja pravilnejši razvoj otro-kovega govora. Dojenje brani pred številnimi boleznimi in bakterijskimiokužbami; naštejmo prednosti, povezane z obolenji inokužbami, ki so jih potrdile raziskave: učinkovita zaščitapri črevesnih boleznih, manj bolezenske debelosti, manjdrisk, infekcij, vnetij ušes, manj alergij, manj diabetesa,manj Chronove bolezni - manj možnosti, da otrok zboliza meningitisom, manjše tveganje rakastih obolenj, nižjevrednosti slabega holesterola v krvi. Raziskave so potrdi-le pomemben prispevek dojenja pri razvoju otrokovihmožganov, kar lahko prispeva k višje izmerjenim inteli-genčnim količnikom dojenih otrok. Omenimo še psihološke prednosti; intenziven telesni stikz materjo je zelo pomemben; otroci, ki se dojijo na lastnoželjo, praviloma manj jokajo in matere jih praviloma lažepotolažijo, raziskave pa še kažejo, da se dolgo dojeni otro-ci v povprečju laže osamosvojijo, se pri tem počutijo boljvarne, imajo manjše težave z odnosi do drugih ljudi, solahko bolj tolerantni, samozavestni in neodvisni. (Na vsete značilnosti seveda močno vpliva tudi otrokov značaj,razmere v družini in širšem okolju in še drugi dejavniki,ne le dojenje.) Anita Sobočan, dipl. babica, je prejela čestitko ter šo-pek za opravljen izpit za naziv IBCLC svetovalke za doje-nje. Prevzela pa bo tudi vodenje skupine. Srečanje so po-pestrili otroci s svojim petjem in razigranostjo. Ob koncuje sledila obdaritev otrok ter obisk porodnišnice. �Literatura:Mojca Vozel, Svetovalka za dojenje pri La Leche League International (članekje nastal kot gradivo za srečanje skupine LLL Trbovlje, dec. 2006)

Utrinek z decembrskega druženja

Pojavnost in oblike nasilja usmerjenega proti zaposlenim v patronažni zdravstveni negidr. Branko Gabrovec

Število poškodb zdravstvenih delavcev na delovnem mestu je visoko. Pogostost je verjetno še večja, ker mnogoincidentov ostane neporočanih (Povzeto po: Gates, Gillespie, & Succop, 2011). Stokowski (2010) navaja, da do 70 %incidentov, povezanih z nasiljem do zaposlenih v zdravstveni negi, ostane neporočanih.

Fizično agresiven pacient lahko napade in poškodujedruge s pretepanjem, pljuvanjem, potiskanjem, brca-njem, davljenjem, zvijanjem rok, ipd., takšno vedenje

pa je lahko usmerjeno tudi proti stvarem (Povzeto po: Kle-menc & Pahor, 2004). Najpogosteje se z nasiljem bolnikovsoočajo zdravstveni delavci (predvsem zaposleni v zdrav-stveni negi), soočajo pa se tudi drugi deležniki v procesuobravnave: policija, zunanje varnostne službe, reševalci,v domovih za starejše občane. (Povzeto po: Možgan,2009).Raziskave o nasilju nad zaposlenimi v zdravstveni negi ni-so pogoste. Če raziskave obstajajo, jih je težko primerjati,zaradi področja, na katerem je bila raziskava opravljenain metodologije. Kljub temu raziskave kažejo, da je fizi-čnega nasilja nad zaposlenimi največ v psihiatrični zdrav-stveni negi – 84 do 85 % (Gabrovec et al., 2014; Soares etal., 2000) in v domovih starejših občanov – 83 % (Franz etal, 2010). Manj, a še vedno veliko ga je v splošnih bolniš-nicah – do 31 % (Lundstrom et al., 2007; Hahn et al., 2010)in reševalnih službah – 26,8 % (Gabrovec, 2015).Pogosto je tudi horizontalno ali lateralno nasilje in spolnonadlegovanje. Horizontalno ali lateralno nasilje je agresi-ja med zaposlenimi v zdravstveni negi (Becker & Visovsky,2012).

Opis metod in vzorcaV letu 2015 smo opravili raziskavo prevalence nasilja nadzaposlenimi v patronažni zdravstveni negi. Raziskavo smoopravili s pomočjo spletne ankete in pozvali zaposlene vpatronažni zdravstveni negi k sodelovanju. Od skupno816 zaposlenih v patronažni zdravstveni negi (2014) je navprašalnik odgovorilo 337 oseb. Pravilno izpolnjenih vpra-šalnikov je bilo 285. Na vprašalnik je odgovorilo 5 moških(1,8 %) in 280 žensk (98,2 %). Starost anketiranih: 21 do30 let (10 anketiranih – 3,5 %), 31 do 40 let (90 anketiranih– 31,6 %), 41 do 50 let (70 anketiranih – 24,6 %), 51 do 60let (105 anketiranih – 36,8 %), 61 let in več (10 anketiranih– 3,5 %). 15 (5,3 %) anketiranih je imelo srednjo stopnjo iz-obrazbe, 75 (26,3 %) višjo izobrazbo, 175 (61,4 %) visokoizobrazbo in 20 univerzitetno izobrazbo ali več (7,0 %).

Rezultati56,1 % anketiranih je v zadnjem letu doživel verbalno na-silje s strani bolnika na delovnem mestu. Fizično nasilje jeveliko redkeje prisotno, kot npr. v psihiatrični zdravstveninegi ali v domovih starejših občanov, in sicer v 3,5 od-stotkih. Tudi poškodb je manj (3,5 %). Občutno več pa jehorizontalnega ali lateralnega nasilja kot drugje - 42,1 %.29,8 % anketiranih je v zadnjem letu doživelo spolno nad-

legovanje s strani pacienta. Zaposleni se na svojem de-lovnem mestu počutijo dokaj varne (3.8, Std. dev. 0.64, nalestvici od 1.–5.). Ob soočanju z agresivnim vedenjem pa-cienta zaposleni v največji meri doživljajo občutke nevar-nosti (3.80), strahu (3.78), ranljivosti (3.58) in nemoči(3.48). Najredkeje doživljajo občutke empatije nadrejenih(2.49) in empatije sodelavcev (2.25).Zaposleni navajajo tudi: da njihove osebnostne značilno-sti vplivajo na kakovost njihovega dela (4.04), konfliktimed zaposlenimi vplivajo na kakovost dela (3.95), delo-vna organizacija se dobro odzove na izbruh nasilja (3.67)in za varno oskrbo pacienta imam na voljo vsa sredstva(3.54). Ugotovili smo statistično pomembne povezavemed naslednjimi spremenljivkami: vsemi vrstami nasilja,nemoči in ranljivosti, pomanjkanje znanja in jezo, ranlji-vostjo in obupom.Različne vrste nasilja niso samostojne, ampak povezanena način, da lahko eno nasilje izzove drugo (Gabrovec &Lobnikar 2014). �

Literatura Becher, J., & Visovsky, C. (2012). Horizontal Violence in Nursing. Medsurg Nursing, 21.Franz, S., Zeh, A., Schablon, A., Kuhnert, S., & Nienhaus, A. (2010). Agression and vio-lence against health care workers in Germany – a cross sectional retrospective survey.BMC Health Services Research, 10. doi: 10.1186/1472-6963-10-51 Gabrovec, B. (2015). The prevalence of violence directed at paramedic services person-nel. Obzornik zdravstvene nege, 49, 284-294. Gabrovec, B., Eržen, I, & Lobnikar, B. (2014). The prevalence and the nature of violencedirected at the medical staff in psychiatric health care in Slovenia. HealthMED, 8, 228-234.Gabrovec, B. & Lobnikar, B. (2014). Organizational model of ensuring safety and qualityof treatment of agressive psychiatric patients in psychiatric health care in Slovenia. Ob-zornik zdravstvene nege, 48, 286-293. Gates, D. M, Gillespie, G. L, & Succop, P. (2011). Violence Against Nurses and its Impacton Stress and Productivity. Nursing Economics, 29, 59-67.Hahn, S., Muller, M., Needham, I., Dassen, T., Kok, G., & Halfens, R. J. G. (2010). Factorsassociated with patient and visitors violence experienced by nurses in general hospitalsin Switzerland: a cross-sectional survey. Journal of Clinical Nursing, 19, 3535-3546.Klemenc, D., & Pahor, M. (2000). Nasilje na delovnih mestih medicinskih sester v Slove-niji. V Klemenc D, Pahor M. Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicin-skih sester v Sloveniji. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov,12-35.Lundstrom, M., Saveman, B. I., Eisemann, M., & Astrom, S. (2007). Prevalence of vio-lence and its relation to caregivers demographics and emotional reactions – an explo-rative study of caregivers working in group homes for persons with learning disabili-ties. Scandinavian Journal of Caring Sciences, 21, 84-90. doi: 10.1111/j.1471-6712.2007.00429.x Možgan, B. (2009). Posebni varovalni ukrepi. V Pregelj P, Kobentar R, Zdravstvena negain zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, 439-443.Soares, J. J. F., Lawoko, S., & Nolan, P. (2000). The nature, extent and determinants ofviolence against psychiatric personnel. Work and Stress, 14, 105-120. Stokowski, L. A. (2010). Violence: Not in My Job Description. Workplace Violence inHealthcare Settings. Dosegljivo na: http://www.medscape.com/viewarticle/727144[5.6.2014].


PREDSTAVLJAMO VAM

37UTRIP Januar 2016

PRIDOBIVAMO NOVA ZNANJA

Kako skrbeti za duševno zdravjeMiha Balažic

V naši družbi nima duševnega zdravja veliko ljudi. Niso v harmoniji s samim seboj in drugimi, kar posledičnopovzroča skrbi sebi in drugim.

Vsakodnevne okoliščine, zahteve in dogodki, ki nasogrožajo, s katerimi bi se lahko spopadli ali pred njimizbežali, ni v naši moči, saj v nas povzročajo stres in

pomenijo neko vrsto napada na naša čustva in samo-spoštovanje ter nezadovoljstvo. Če je stresnih situacij pre-več, nastane problem in nanj se ljudje odzovemo različno.S tem je ogroženo naše zdravje in življenje. Pri stigmatizaciji duševnih motenj pomeni sam izrazstigme znamenje sramote, torej nekaj kaj zaznamuječloveka, da je zaradi svojih lastnosti drugačen, slabši oddrugih in zato vreden zaničevanja, ter izrinjen iz družbene-ga življenja. Stigmatizacija in diskriminacija sta dva izmed najpomem-bnejših dejavnikov, ki ogrožata in zavirata duševno zdrav-je, zato so ukrepi proti njunim izvorom in z njimapovezano socialno izključenostjo izredno pomembni zaspodbujanje enakopravnosti v družbi in izboljšanjaduševnega zdravja prebivalcev. Svetovna zdravstvena or-ganizacija ocenjuje, da je stigmatizacija najhujša ovira prizdravljenju ljudi z duševnimi motnjami, saj negativno vpli-va na invalidnost posameznikov, poslabšuje potek bolezniin povečuje stopnjo izključenosti. Stigma izhaja predvsemiz stereotipnih predstav o ljudeh z duševnimi motnjami,za katere velja, da predstavljajo nevarnost in nekompe-tentnost v družbi, saj je njihovo vedenje nepredvidljivo indružbi nevarno. Takšno ravnanje z ljudmi lahko le te prikra-jša za pomembne življenjske priložnosti, jim onemogočadoseganje ciljev in jim bistveno poslabša njihovo vlogo vdružbi.Medicinska sestra naj bi pacienta obravnavala kakorsodelavce skozi pogovor, kjer naj bi zagotovili zasebnost;tudi pri viziti, pred pogledom drugih pacientov insodelavcev. Vseskozi naj bi delovali sodelovalno, si dajalimed seboj podporo, imeli občutek koristnosti invključenost v smislu našega dela, prilagoditev edendrugemu in uporabljali metodo dela brez poraženca, kjerbi se vsi kaj naučili in tudi nekaj pridobili. Vsako delo s pacientom pa si naj bo še tako samostojno,vključuje sodelovanje z drugimi. Zato poiščimo v komu-nikaciji med nami in do pacientov navdih, srečo, vendarpa se moramo zavedati, da pride tudi do razočaranja inneuspehov pri opravljanju zdravstvene nege.Verjetno smo bili vzgojeni in smo odraščali, da bi si posporih bili bližji, vendar ni tako, temveč smo si vedno boljoddaljeni drug od drugega. S tem si nismo pridobili us-pešnih vzorcev vedenja. Po raziskavah, ki so nam dostopne, je več kot polovica us-peha v zdravstveni negi odvisna od tega, kako nekajponudimo, povemo, razložimo našim kolegicam. Mora panam biti jasno, da je naša izobrazba le vstopnica za opravl-janje našega poklica v zdravstveni negi.

Do pacienta in svojcev skušajmo pristopiti s pozitivno en-ergijo, ki jo naj občuti pacient kakor sodelavec, saj se namto v življenju vse vrne in ostane za vedno v našem srcu. Človeška domišljija nima meja – pravijo, da je etično ve-denje vse dobro. Tak človek zmore storiti, kaj je prav in netisto, kar je prikupno ali popularno ter pridobitniško.Ljudje, ki ne stavijo v življenju vse na eno karto, lažje pre-našajo vsakodnevne težave in skrbijo za dobro klimo medsodelavci, saj neugoden izid soočenja s težavami lahkopomeni hudo duševno obremenitev ali zlom pri našemdelu. Duševno zdravje opredeljujejo kot možnost vzdrževanjadobrih medosebnih odnosov, uspešnost pri delu in ob-vladovanje življenjskih izzivov. Zato naj bi bili produktivniza opravljanje dela, za ljubezen, da imamo prijatelja in zaigro, da se prerodimo.Preventiva za naše duševno zdravje je vsekakor nasmeh, invedno naj bi se spomnili, da so boljši in slabši časi, od teh,ki jih danes živimo.Premalo se zavedamo, da je vsak pacient in sodelavecneponovljiv v izražanju svoje notranjosti in vreden zau-panja. Treba je spoštovati različnost, graditi na uspehu, terzmagovati skupaj s sodelovanjem, odprtostjo, odgov-ornostjo do pacientov z duševno motnjo.Zato je najboljše imeti mirno in čisto vest, saj je to na-jboljši vzglavnik zase in za druge. Naj si ne bi jemali to-liko časa in energije za stvari, na katere nimamo vpliva – sajljudje pač mislimo in govorimo. �



Vslovenskem prostoru je socialno-andragoška meto-da bolj znana v povezavi z imenom dr. Janeza Ruglja,katerega delo danes nadaljuje njegov učenec, na-

slednik in predavatelj na našem srečanju, dr. Andrej Per-ko. Gospod Perko je psiholog specialist klinično-psiholo-škega svetovanja, psihoterapevt, avtor številnih knjig indolgoletni vodja terapevtskih skupin ljudi s problemomzasvojenosti in drugih stisk, ki deluje po modificirani so-cialno-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja in združujeveč kot 120 članov.Odziv vabilom na predavanje dr. Andreja Perka je prese-gel pričakovanja organizatorjev, saj so prijave prihajale vvelikem številu iz celotne vzhodne Slovenije. Udeležencipredavanja so bili zdravljenci in njihovi svojci iz različnihterapevtskih skupin zdravljenih zasvojencev, strokovni so-delavci iz različnih ustanov in programov za zdravljenjezasvojenosti, študentje in predavatelji zdravstvene negeiz Fakultete za zdravstvene vede UM, študentje zakonskein družinske terapije Teološke fakultete UL, predstavnikiNacionalnega inštituta za javno zdravje ter mnogi drugi.Skupno število udeležencev je preseglo številko 160, karje močno preizkusilo prostorske kapacitete oddelčne je-dilnice Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor, kjer je pote-kalo predavanje. Socialno-andragoško metodo so spremljale številne na-merno provokativne izjave dr. Janeza Ruglja, ki so v jav-nosti izzvale najrazličnejše reakcije ter v končnem izidu

ustvarile velik razkorak med uradno, tradicionalno medi-cino (psihiatrijo) in socialno-andragoško metodo, kateratraja desetletja. Upamo, da bo predavanje dr. Andreja Per-ka, ki je potekalo v okviru druge največje zdravstveneustanove v Sloveniji z velikim odzivom poslušalcev iz naj-različnejših ustanov za zdravljenje zasvojenosti, predsta-vljalo prvi korak k tesnejši navezavi stikov, sodelovanju,izmenjavi mnenj in znanja, kar bi dolgoročno pripomo-glo k dvigu kakovosti in uspešnosti obravnave zasvoje-nosti.Tekom zanimivega predavanja smo udeleženci imeli mož-nost podrobne seznanitve s socialno-andragoško metodoter hkrati pridobili natančnejše obrazložitve provokativ-nih izjav, ki so v javnosti vzbujale pozornost. Dr. AndrejPerko je uvodoma predstavil socialno-andragoško meto-do kot metodo namenjeno ne samo zasvojencem, am-pak, kot je rekel dr. Janez Rugelj, vsem, ki so padli na izpi-tu iz umetnosti življenja. Metoda temelji na več kot petde-setih vzgojno terapevtskih sredstvih in avtoritativnem si-stemu vodenja, kar po besedah predavatelja ustvarja po-pulacijo najbolj zdravih Slovencev. Pogosto napačno ra-zumljen avtoritativni sistem vodenja opredeljuje tera-pevtovo naravnanost do več kot petdesetih vzgojno te-rapevtskih sredstev, saj brez terapevtovega doslednegaizvajanja terapevtskih nalog ni moralne kompetentnosti,da se izvajanje le-teh pričakuje oz. zahteva od zdravljen-cev. Začetni del predavanja je spremljala tišina in visokastopnja pozornosti med poslušalci. Sledila je izjava pre-davatelja o elitizmu oz. elitnikih, kar je izzvalo prvo bur-nejšo reakcijo s številnimi vprašanji iz avditorija. Social-no-andragoška metoda se ukvarja izključno z ljudmi, kiželijo doseči najvišjo stopnjo delovanja v svojem življe-nju. Poslušalci so bili deležni natančne opredelitve izrazaelitniki oz. elitizma, kar v socialno-andragoški metodioznačuje nadpovprečno (mojstrsko) delovanje v svojempoklicu, širšem družbenem okolju in negovanju dobrihodnosov v družini, kar omogoča skoraj sto odstotnouspešnost omenjene metode.Sledila je ena najbolj spornih izjav v slovenskem prostoru,ki pravi, da so ženske krive za alkoholizem moških. Ob-razložitev sporne izjave je udeležencem predavanja po-nudila možnost vpogleda v družinsko dinamiko, kjer vla-da alkoholizem in v razvoj psihopatologije pri družinskihčlanih zasvojenca. Socialno-andragoška metoda zago-varja tudi jasno strukturirano družino s tradicionalno vlo-go moškega, ki mu so žena in otroci željni slediti. Zdra-vljenje v socialno-andragoškem programu omogoča mo-

Socialno-andragoška metoda zdravljenja in urejanjazasvojencev ter drugih ljudi v stiski na Oddelku za psihiatrijoUKC MariborZoltan Pap

V organizaciji članov terapevtskega tima Enote za bolezni odvisnosti in psihoterapijo, ki deluje v okviru Oddelkaza psihiatrijo UKC Maribor in Društva zdravljenih odvisnikov Podravje, je 26. novembra 2015 potekalo predavanjez naslovom Socialno andragoška metoda zdravljenja in urejanja zasvojencev in drugih ljudi v stiski.

dr. Andrej Perko med predavanjem.

39UTRIP Januar 2016


škim doseganje potrebne ravni kompetentnosti za opi-sano vlogo. Predstavljenih je bilo tudi nekaj najpo-membnejših vzgojno terapevtskih sredstev kot so rednajutranja telovadba, planinarjenje, tek, udeležba na mara-tonih na 21, 42 in 75 kilometrov, biblioterapija, pisanje av-toanalitičnih spisov, pridobivanje višje stopnje izobrazbein še mnogo drugih. Opisana vzgojno terapevtska sred-stva omogočajo pridobitev discipliniranosti, urejanje od-nosov v primarni družini in zapolnitev praznine, ki je na-stala na mestu stiske. Socialno-andragoška metoda te-melji na reševanju stisk s pomočjo človekove notranjemoči in potencialov, ki jih človek v stiski nima, zaradi če-sar je nujno potrebno dosledno izvajanje vseh vzgojnoterapevtskih nalog in na tak način uriti lastno disciplini-ranost, voljo in moč, ki so ključni dejavniki pri izboljšanjutelesnega in duševnega zdravja. Udeležencem predavanja so bili predstavljeni pogoji zavključitev v socialno-andragoško metodo s poudarkomna zaposlenosti oz. opravljanju kakršnegakoli dela, kiomogoča neodvisnost in nesmiselnost zdravljenja zasvo-jencev brez sodelovanja svojca. Na koncu predavanja se je predstavil zdravljenec iz tera-pevtske skupine dr. Andreja Perka, ki že veliko let sodelu-je v programu socialno-andragoške metode. Predstavilnam je svoje izkušnje s programom, ponazoril njenouspešnost in poudaril, da dolgoletno sodelovanje v pro-gramu ne predstavlja rezultata njegove vztrajnosti, am-pak načina življenja.

Udeleženci so po zaključenem predavanju dr. AndrejaPerka zapuščali Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor z naj-različnejšimi občutki in vsak s svojim individualnim pre-pričanjem o slišanih vsebinah. Nekaterim je predavanjeutrdilo prepričanje o nesmiselnosti vztrajanja v tako viso-ko zahtevnem programu, kot je socialno-andragoška me-toda, drugim povzročilo občutke ambivalentnosti zaradiprevelikega razkoraka med njihovimi željami in zmož-nostmi, tretjim prebudilo zanimanje in notranjo energi-jo, s pomočjo katere so z uvajanjem vzgojno terapevtskihsredstev v svoje življenje začeli takoj naslednji dan. Pred-stavitev vzgojno terapevtskih sredstev socialno-andra-goške metode je dalo jasno informacijo o tem, da je tele-sno in duševno zdravje v največji meri pogojeno s posa-meznikovim trudom, vztrajnostjo, voljo in notranjo moč-jo, ki je na voljo vsakomur v zameno za njegovo trdno de-lo. Omenjeno dejstvo ponovno postavlja nekatere vidikesodobne psihiatrije pod vprašaj. Predvsem sodobna do-gnanja biološke psihiatrije, ki ustvarjajo vedno večjo raz-novrstnost psihofarmakoterapevtskih sredstev vprašljiveučinkovitosti, s čimer vzdržujejo pasivnost duševnih bol-nikov in njihovo ekstravertirano naravnanost pri iskanjurešitve njihovih stisk, kar predstavlja glavno oviro priuspešnem zdravljenju večine duševnih obolenj. Zaradiomenjenega je seznanitev in uvajanje elementov social-no-andragoške metode v obstoječe tradicionalne oblikezdravljenja duševnih motenj smiselno in tudi potrebno,saj pogosto metode sodobne psihiatrije ne prinašajo že-lene uspešnosti. �

SDMI –Slovensko društvo za medicinsko informatikoUniverza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta

Center za vseživljenjsko učenje

Pod častnim pokroviteljstvom Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

VABIJO K BREZPLAČNI UDELEŽBIna strokovnem srečanju

ELEKTRONSKA DOKUMENTACIJA V ZDRAVSTVENI IN BABIŠKI NEGIv sredo, 20.1.2015 na Zdravstveni fakulteti

Dokumentiranje v zdravstveni in babiški negi postaja, z razvojem zdravstva in zdravstvene ter babiške nege, obvse bolj zahtevnih delovnih procesih, vedno bolj obsežno in kompleksno. Dokumentiranje se razvija vposameznih delovnih okoljih glede na njihove potrebe, pri tem pa ni oblikovane poenotene strategije.

Namen strokovnega srečanja bo predstaviti posamezne dosežke na področju razvoja elektronskegadokumentiranja v zdravstveni ter babiški negi in začrtati smer razvoja v prihodnost.

Dogodek je v postopku pridobivanja licenčnih točk.

Več informacij o dogodku in elektronsko prijavnico poiščite na spletni povezavi: http://www.zf.uni-lj.si/si/


NA KRATKO

Prednovoletna svečanost s podelitvijo najvišjih priznanj za strokovno delo na področju zdravstvene in babiške nege – srebrnih znakovV imenu Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, Ksenija Pirš

Vželji, da si namenimo pozornost v najlepšem, predpraz-ničnem času božiča in novega leta, smo tudi letos zamedsebojno druženje izbrali večer v tem vzdušju, ko

smo v prostorih Centra vojaških šol v mariborski Kadetnicina Studencih, podelili najvišja regijska priznanja za delo napodročju zdravstvene in babiške nege.Gostil nas je polkovnik, mag. Vilibald Polšak, poveljnikCentra vojaških šol, zbrane pa je nagovoril poveljnik, pol-kovnik, Zoran Vobič, predstavnik zdravstvene službe Slo-venske vojske.Zgled medsebojnega sodelovanja s slovensko vojsko jedragocena izkušnja, ki jo Društvo želi razvijati tudi v pri-hodnje, saj smo, tudi ob trenutnih dogodkih pokazali, datesno sodelujemo in se srečujemo v skrbi za ljudi, zato seza to priložnost iskreno zahvaljujemo.Večer smo namenili vsem, ki so bili z nami ter tistim, ki sov našem spominu zapisani kot ljudje, ki so živeli v po-slanstvu skrbi za ljudi, tistim, ki so bili v teh trenutkih nasvojih delovnih mestih, predsednicam skozi desetletja terčastnim članicam društva, brez njih bi danes ne obhajaliže 68 let društvenega delovanja.Ob tej priložnosti so bili z nami predstavnica Mestne ob-čine Maribor, podžupanja Jelka Černivec, stanovska ko-legica in članica, podpredsednik Zbornice zdravstvene inbabiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,Jože Prestor, izvršna direktorica, Monika Ažman, koor-dinator odbora strokovnih sekcij, Dejan Doberšek, pred-sednica Sekcije medicinskih sester in babic, Anita Prelecter predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu, Darko Čan-der, predsedniki in podpredsedniki drugih regijskih dru-štev, predstavniki vodstev zavodov v regiji ter mnogi dru-gi.Hvala vsem, ki ste nas počastili s svojo družbo in nam iz-rekli voščila, priznanja, spodbudne misli. Voščilu ste se pri-družili tudi sodelavci iz zdravstvenih timov, najožji sode-lavci, zdravniki in drugi, saj sodelujemo v skupnih priza-devanjih. Mnogi ste bili z nami, z nagrajenci, vašimi in na-šimi sodelavkami, sodelavci.S svojo prisotnostjo ste pokazali, da nam vloge, ki jo ima-ta zdravstvena in babiška nega, ni težko pripisati in izre-kli spoštovanje poslanstvu, ki ga opravljamo. Sporočatezavedanje, da so za odgovorno delo potrebna sožitja inskupna prizadevanja vseh, kar je potrebno in posebejspodbudno.Osrednji namen večera je bil izkazati spoštovanje mno-gim prizadevanjem, ki so preživela dolga desetletja druž-benih sprememb in nekaterih prelomnic, v naših življe-njih in družbi, ter izkazati spoštovanje in priznanje vlogizaposlenih v zdravstveni in babiški negi, ki na vseh rav-neh delovanja odgovorno razvijata svoje strokovno po-dročje.

Podelili smo priznanja za delo, ki je častno, ker ga prepla-vlja ne le dolžnost, temveč zavzetost, nagrajencem, ki svo-je vrednosti ne vežejo na priznanja drugih, potrditev pridelu iščejo v njegovem namenu.

Kar včasih pogrešamo, je zahvala, ki naj bo izrečena na temmestu:- hvala, za vse, kar smo, ker ljudem dajemo upanje, to je naj-

več, kar lahko človek stori za nekoga.- Hvala, ker ostajamo zavezani svojemu osebnemu in stro-

kovnemu razvoju, neprekinjenemu, vseživljenjskemu uče-nju ter ponosno pripadni svoji poklicni skupini.

- Hvala, ne le za osebno dobro, temveč za uresničitev stro-kovnih prizadevanj, ki jih razvijamo že desetletja, za ljudi,ki jim namenjamo strokovno skrb in za generacije sta-novskih kolegic in kolegov, ki prihajajo.

Ker so pred nami, za mnoge, eni izmed najlepših prazni-kov, želimo predvsem veliko zdravja, osebne moči, zado-voljstva in miru, Vam in vašim najbližjim.

Prejemniki priznanj, od leve proti desni: Ana Mlakar, Zdenka Šlag,Erika Marin, Alma Hren, Helena Rokavec in Milena Frankič,predsednica Komisije za priznanja Fo

to: J.

Prist

ovnik

Prejemniki priznanj, zaposleni v zdravstveni negi Oddelka za pljučnebolezni Fo

to: J.

Prist

ovnik

41UTRIP Januar 2016

IZ DRUŠTEV

Za vse lepo in vredno, kar včasih spregledamo, pa se ozri-mo okoli sebe in razmislimo, za kaj smo resnično hvale-žni in kaj je zares pomembno.Mislimo pozitivno, delujmo pa iz srca, kajti vse, kar daje-mo, se nam pomnoženo vrača.Bilo nam je lepo, pokazali smo, da cenimo, kar imamo! Toste, spoštovane kolegice in kolegi izrazili s svojo prisot-nostjo, ki v tako velikem številu kaže na to, je izraz sta-novske pripadnosti, ki je neprecenljiv!

Priznanje “SREBRNI ZNAK” društva medicinskih se-ster, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor v letu2015Milena Frankič, predsednica Komisije za priznanjaDruštvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Maribor je v letu 2015, v skladu s Pravilnikom o pri-znanjih Društva podelilo najvišja priznanja Društva za po-sebne dosežke na področju zdravstvene in babiške nege,Srebrni znak. Letošnji prejemniki priznanj so Alma Hren, pomočnica di-rektorice za področje zdravstvene nege Doma dr. JožetaPotrča Poljčane, Ana Mlakar, učiteljica praktičnega poukadijakov v UKC Maribor in strokovnih predmetov na Sred-nji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor, Erika Marin, di-plomirana medicinska sestra, specialistka informatike vzdravstvu in zdravstveni negi, babica iz Oddelka za peri-natologijo UKC Maribor, Zdenka Šlag, upokojena medi-cinska sestra iz Oddelka za ortopedijo UKC Maribor, He-lena Rokavec, diplomirana medicinska sestra iz Zdrav-stvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, OE Zobozdrav-stvo in tim zdravstvene nege Oddelka za pljučne bolezniUKC Maribor.Znani pregovor govori:Nekateri ljudje sanjajo o velikih dosežkih, medtem,ko jih drugi s trdim delom dosežejo – to so zagotovodosegle naše dobitnice priznanja srebrni znak.

Predstavljamo vam dobitnice najvišjega priznanjaDruštva “srebrni znak”Gospa Alma Hren je začelasvojo karierno pot v takratniSplošni bolnišnici Maribor,danes UKC Maribor, nato paje leta 2005 sprejela izziv inprišla v Dom dr. Jožeta Potr-ča Poljčane in prevzela mestovodje Službe zdravstvene ne-ge in oskrbe, danes Pomo-čnice direktorice za področjezdravstvene nege.Skozi vse obdobje njenega dela v zdravstveni negi se akti-vno vključuje v razne projekte in delovne skupine, ki po-magajo razvijati stroko zdravstvene nege. Je aktivna čla-nica aktiva vodij Službe zdravstvene nege in oskrbe priSkupnosti socialnih zavodov Slovenije. Prizadeva in vklju-čuje se v izboljševanje politike vodenja in kakovosti v za-vodu. Uspešno je opravila program usposabljanja na po-dročju socialnega varstva in si pridobila status Vodje ka-kovosti za E-Qalin. Veliko prispeva k uspešnemu strokovnemu in organiza-

cijskemu delu in je nepogrešljiva članica zdravstveno ne-govalnega tima. Kontinuirano spremlja novosti v geriatrični zdravstveninegi in tako vključuje nova znanja v klinično okolje.Kot mentorica dijakom in študentom za področje geria-trične zdravstvene nege v zavodu, si prizadeva ohranjatinaziv »učni zavod«. Aktivno se vključuje v priprave preventivnih strokovnihvsebin, ki jih prenaša na stanovalce, svojce in zaposlene vobliki zdravstveno vzgojnega dela. Vrednote, ki odlikujejo Almo Hren, so natančnost, vztraj-nost, požrtvovalnost, humanost, odgovornost za delo inizreden občutek za prepoznavanje stisk in težav sočlove-ka. Njena moralna načela in strokovno znanje, ki ga ima,ji dajejo vrednote medicinske sestre s profesionalnim pri-stopom do stanovalcev, njihovih svojcev in sodelavcev. Od začetka poklicne poti je članica regijskega DMSBZTMaribor in Članica Zbornice - Zveze.Od začetka ustanovitve Sindikata delavcev v zdravstveninegi je njegova članica in ena od prvih predsednic in sou-stanoviteljic.Njeno vodilo je slediti strategiji razvoja zdravstvenenege, saj se zaveda, da mora biti sodobna zdravstve-na nega kakovostna, varna, učinkovita in humanazdravstvena nega.Predlagatelji: - Sodelavke in sodelavci Službe zdravstvene nege Doma

dr. Jožeta Potrča Poljčane

Gospa Ana Mlakar je svojokarierno pot začela kot pri-pravnica v Zavodu dr. Marja-na Borštnarja Dornava. Natose je zaposlila na Internemoddelku takratne Splošnebolnišnice Maribor kot vodjaizmene in mentorica števil-nim dijakom, študentom innovo zaposlenim sodelav-cem. Leta 1994 jo je pot pri-peljala na takratno Srednjo zdravstveno šolo Juge Polak vMariboru, kjer se je zaposlila kot učiteljica praktičnega po-uka in strokovno-teoretičnih predmetov. Pedagoška zna-nja je pridobila na pedagoško-andragoški dokvalifikacijina Univerzi Maribor. Danes poučuje na Srednji zdravstve-ni in kozmetični šoli Maribor (SZKŠ MB) strokovne pred-mete in izvaja z dijaki praktični pouk v UKC Maribor naOddelku za nefrologijo. Kot mentorica je usmerjala in pripravljala dijake za drža-vno tekmovanje iz zdravstvene nege srednjih zdravstve-nih šol Slovenije (internistično področje). Vsako leto de-luje kot organizatorica in voditeljica tekmovanja v znanjuo sladkorni bolezni na šolskem in državnem nivoju ter kotčlanica komisije za pripravo vprašanj za ta tekmovanja.Aktivno sodeluje na področju vzgoje za zdravje in pri hu-manitarnih dejavnostih.Na osnovnih šolah promovira šolo in predstavlja poklicsrednje medicinske sestre. Od leta 2004 aktivno sodelujez Rdečim križem Slovenije, Območno združenje Mariborin skupaj z dijaki organizira občasne humanitarne akcije.Organizira predavanje za mlade o pomenu darovanja krvi,


IZ DRUŠTEV

skrbi za promocijo in motivacijo mladih krvodajalcev inorganizira za zaposlene in polnoletne dijake darovanjekrvi. V prostem času se izobražuje in udeležuje delavnic Iz-obraževalnega centra Piramida v Mariboru. Je članica Zbornice zdravstvene in babiške nege Sloveni-je. Aktivno sodeluje v Upravnem odboru in v komisiji zapriznanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Maribor. Sodeluje pri načrtovanju, organizi-ranju, izvajanju in vrednotenju aktivnosti na področjustrokovnega izpopolnjevanja in vseživljenjskega učenjazaposlenih v zdravstveni negi v širši mariborski regiji. VSlovensko društvo Hospic je vključena kot zunanja člani-ca, strokovna sodelavka in prostovoljka, ki izvaja delavni-ce na temo sočutna oskrba hudo bolnih in umirajočih zadijake SZKŠ Maribor.Ana Mlakar si je s spoštljivim odnosom, strokovnim zna-njem in delovno vnemo pridobila srca dijakov, sodelav-cev in pacientov in zna prisluhniti mladim, ki pri njej išče-jo oporo v težkih življenjskih preizkušnjah. Pacienti pa vnjej vidijo medicinsko sestro s širokim strokovnim zna-njem, empatijo in veliko ljubeznijo do sočloveka.Kot učiteljica praktičnega pouka in strokovno-teoretičnihpredmetov ter kot razredničarka, je številne generacijepopeljala v svet strokovnega znanja iz zdravstvene nege.Delo z mladostniki jo bogati in veseli, kar se kaže tudi pridelu z mladimi pri obšolskih dejavnostih. Tudi pri sodelo-vanju s starši vedno najde skupno pravo pot, bodisi v po-govoru, kot poslušalka ali pa samo z nasveti.Ana Mlakar zasluži priznanje kot oseba, ki je veliko-krat dokazala, da je ne le velik strokovnjak, ampakpredvsem velik človek s širokim srcem in z velikim po-sluhom za soljudi!Predlagatelji:- Aktiv zdravstvene nege Srednje zdravstvene in kozme-

tične šole Maribor- Zdravstveni delavci Oddelka za nefrologijo UKC Maribor

Gospa Erika Marin je v po-rodnem bloku, Oddelka zaporodništvo Splošne bolniš-nice Maribor, danes UKC MB,kot ponosna medicinska se-stra - babica, začrtala svojokarierno pot. Kasneje je za-poslitev za nekaj časa preki-nila, saj se je odločila za redništudij zdravstvene nege in di-plomirala na takratni Visokizdravstveni šoli Univerze v Mariboru. Dve leti kasneje jeopravila dodatne izpite po merilih za prehode. Leta 2007pa je še uspešno zagovarjala specialistično delo in si pri-dobila naziv specialistka informatike v zdravstvu in zdrav-stveni negi. Gospa Erika Marin ves čas službovanja izkazuje nepre-cenljivo pripadnost babištvu. Je tudi predavateljica v Šo-li za bodoče starše in avtorica številnih strokovnih član-kov. Aktivno se je udeležila raznih znanstvenih in med-narodnih konferenc kakor tudi strokovnih srečanj medi-cinskih sester babic. Dolgo obdobje je sodelovala kot sve-tovalka bodočim staršem v združenju »Štorklja«. Od leta 2006 do 2015 je bila vodja porodnega bloka Od-

delka za perinatologijo. Od marca 2015 je namestnicastrokovne vodje Oddelka za perinatologijo. Pri Zbornici –Zvezi je članica Častnega razsodišča 1. Stopnje. Je habili-tirana zunanja sodelavka Fakultete za zdravstvene vedeUniverze v Mariboru in mentorica tako študentom zdrav-stvene nege kakor tudi študentom babištva. Je mentori-ca skoraj vsem novo zaposlenim babicam in babičarjemOddelka za perinatologijo. Erika Marin deluje na svojem področju izredno profesio-nalno in strokovno. Je predana svojemu poklicu, je intui-tivna in izkazuje empatični odnos do porodnic, nosečnicin otročnic. V središče skrbi vedno postavi porodnico združino, s ciljem vodenja, s strani porodnice, načrtovane-ga poroda.Strokovni prispevek Erike Marin k napredku babiškestroke je neprecenljiv.Predlagatelji:- SVZN Klinike za ginekologijo in perinatologijo, Danijela

Pušnik- Člani kolegija SVZN Klinike za ginekologijo in perinato-

logijo- Sodelavci in sodelavke Oddelka za perinatologijo

Gospa Helena Rokavec jesvojo poklicno pot začela leta1981 v različnih ambulantahKoroške regije. Leto kasnejese je zaposlila v zobni ambu-lanti Zdravstvenega doma dr.Adolfa Drolca Maribor, ki muje pripadna še danes. Stroko-vno rast je sprva pridobivalaz delom v urgentni zobni am-bulanti, kjer se je srečevala spacienti, ki so prihajali po strokovno pomoč zaradi bole-čin/zobobola. S svojimi vrednotami in strokovnostjo gra-di in zagotavlja učinkovito in kakovostno izvajanje zobo-zdravstvene nege. Leta 1998 se je vpisala v prvo genera-cijo izrednih študentov na takratni Visoki šoli za zdrav-stvene delavce, danes Fakulteti za zdravstvene vede Uni-verze v Mariboru, z željo, dograditi in razširiti svoje stro-kovno znanje za dobrobit stroke zdravstvene nege. Svo-je novo pridobljeno znanje je uporabljala v operacijski so-bi Specialistične ambulante za paradontologijo, kjer je asi-stirala pri obravnavi pacientov s posebnimi potrebami vsplošni anesteziji. Od leta 2004 do 2006 je opravljala po-leg ambulantnega dela, tudi delo glavne medicinske se-stre službe za odraslo zobozdravstvo. Od leta 2006 paopravlja v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribordelo glavne medicinske sestre celotne Organizacijskeenote Zobozdravstvenega varstva. S svojim širokim stro-kovnim znanjem deluje zdravstveno vzgojno tako pri pa-cientih, njihovih svojcih, študentih, dijakih pa tudi sode-lavcih, s poudarkom na krepitvi, ohranitvi in izboljšanjuzdravja posameznika ali družine. Je habilitirana strokovnasodelavka za področje zdravstvene nege na FZV UM. Go-spa Helena Rokavec je članica Zbornice zdravstvene inbabiške nege Slovenije in Društva medicinskih sester, ba-bic in zdravstvenih tehnikov Maribor. Aktivno se vključu-je v Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vzobozdravstvu. Sodelovala je v delovni skupini za obliko-

43UTRIP Januar 2016

IZ DRUŠTEV

vanje standardov v zobozdravstvu in se vključevala v ra-zne projekte in delovne skupine, ki so pomagale razvijatistroko zobozdravstvene nege. Je medicinska sestra, ki no-si zobozdravstvo v sebi. Je motivator pozitivnega vzdušjav širšem timu in skrbna ter odgovorna vodja zdravstvenenege. V svoje delo je vnesla strokovnost in humanost dopacientov ter zaposlenih, saj se zaveda, da edino na ta na-čin prispeva k dobrim odnosom med uporabniki zdrav-stvenih storitev in člani negovalnega ter zdravstvenegatima. Predana je svojemu delu, prav tako jo odlikuje spo-štovanje, strokovno znanje in profesionalni odnos do pa-cientov, njihovih svojcev in sodelavcev v zobozdravstve-nem varstvu.S svojimi izrednimi osebnostnimi lastnostmi in strokov-nim znanjem pomembno prispeva k stroki in dobri orga-nizaciji dela v zobozdravstveni dejavnosti. Vedno najde pot, po kateri neumorno nadaljuje svoje po-slanstvo, tako v negovalnem kot tudi v zdravstvenem ti-mu. Veseli in ponosni smo, da je »naša«, saj s svojo vztraj-nostjo, trudom, voljo in prizadevnostjo prispeva k uspeš-nemu razvoju zdravstvene nege v zobozdravstvu. Naj bo to najvišje priznanje Društva zahvala vseh so-delavcev za njeno neumorno in predano delo v zobo-zdravstvu.Predlagatelji:- Sodelavke in sodelavci Organizacijske enote zobo-

zdravstva in Člani kolegija zdravstvene nege Zdravstve-nega doma dr. Adolfa Drolca Maribor

Strokovni tim zdravstvene nege Oddelka za pljučnebolezni – medicinske sestre, zdravstveni tehniki inbolničarji, Simona Križ (strokovna vodja zdravstvenenege) in sodelavci Nataša Mernik, Aleksandra Filipčič,Irena Topolšek, Bojana Štok, Maja Klemenčič, LidijaJurič-Ketiš, Boris Špes, Aleksandra Štesl, Suzana Trste-njak - Ornik, Mateja Požarnik, Polona Pahor, DušankaPaklec, Mateja Letnik, Karmen Založnik, Anja Fras,Manja Weiss, Petra Večernik, Barbara Ivanovič, FridaBabič, Brigita Benko, Ljubica Kosi, Ljubica Mijatovič,Davorina Špurej, Dejan Štumberger, Aleksandra Zor-ko, Angela Klampfer, Darinka Selimovič, Miha Dež-man, Manica Pečar, Zorica Radič, Marija Dušej, Vero-nika Lovrenčič, Darja Puhar, Mateja Čeh, Lidija Šabe-der, Mirjana Mironov, Kristina Aleksič, Nino Kapun,Maša Košnik, Mojca Balažič, Žan Kokol, Matej Fesel,Tjaša Krajnc, Darja Krajnc

Strokovni tim medicinskih sester in zdravstvenih tehnikovOddelka za pljučne bolezni UKC Maribor se je v zadnjih le-tih razvil v kakovosten, učinkovit in uporabnikom prijazentim zdravstvene nege. Poudariti je potrebno dobro med-sebojno sodelovanje vseh članov negovalnega tima, ka-kor tudi odličen odnos do drugih sodelavcev zdravstve-nega tima, kar se odraža v dosežkih na različnih področjihzdravstvene dejavnosti Oddelka za pljučne bolezni. Vidnoje kakovostno izvajanje izobraževanja na področju zdrav-stvene nege na dodiplomski in podiplomski ravni kakortudi redno strokovno izobraževanje vseh članov in članiczdravstvene nege, ki so sami in skupno s sodelavci aktivnosodelovali na številnih strokovnih srečanjih. Najpomemb-nejše dosežke predstavljajo strokovni razvoj in uvajanjenovosti na področju inhalacijskega zdravljenja, aktivno so-delovanje pri izobraževanju pacientov, predvsem tistih, kiimajo predpisano inhalatorno terapijo ter že večletno so-delovanje z Društvom pljučnih in alergijskih bolnikov Slo-venije. Strokovni razvoj negovalnega tima Oddelka zapljučne bolezni se kaže v kakovostni zdravstveni oskrbi, kije bila opažena tako s strani drugega zdravstvenega oseb-ja UKC Maribor, kot s strani številnih zadovoljnih pacien-tov, ki so svoje zadovoljstvo izrazili s številnimi ustnimi inpisnimi pohvalami. Prizadevanja se izražajo v odnosu medpacienti in zaposlenimi ter med zaposlenimi znotraj zdrav-stvenega in negovalnega tima, pri čemer ima zdravstve-na nega pomembno vlogo in pomembno sodeluje pri iz-boljšavah v kliničnem okolju. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki delujejo na razli-čnih področjih zdravstvene nege, tako v hospitalnem kotambulantnem delu oddelka. Aktivni so na področju bol-nišnične higiene, pri preprečevanju bolnišničnih okužb,na področju prehrane in dietetike in na drugih oskrbnihpodročjih, saj je zaradi dislociranosti oddelka, ki se naha-ja na Slivniškem Pohorju, to še posebej obsežno področ-je dela, ki ga koordinira zdravstvena nega.Strokovno znanje in empatičen, etično zgleden odnos dopacientov in njihovih svojcev sta izhodišče njihovega de-lovanja, pri delu pa jih odlikuje tudi smisel za organizira-nje in komunikacija. Zaposleni v zdravstveni negi sodelujejo pri razvoju ožjihpodročij znotraj stroke, kot so pulmološko alergološkadejavnost, meritve pljučne funkcije, sistemsko onkološkozdravljenje, bronhoskopije in invazivne diagnostike ter vlaboratoriju za motnje dihanja med spanjem. Poklicneaktivnosti zdravstvene nege, ki izhajajo iz življenjskihaktivnosti pacienta, v veliki meri vplivajo na ugodne izidezdravstvene oskrbe pacientov.Z izjemnim prispevkom medicinskih sester se uspešnorazvija tudi Šola inhalatorne terapije, trenutno za hospi-talizirane paciente.Medicinske sestre razvijajo tudi področje strokovnega iz-popolnjevanja zaposlenih, ki se srečujejo s tovrstnimiobolenji pacientov, tako znotraj kot izven zavoda, v širšimariborski regiji in izven, samostojno ali v sodelovanju zdrugimi organizatorji strokovnih izpopolnjevanj. Izvajajomentorstvo dijakom, študentom, pripravnikom in novozaposlenim v zdravstveni negi, so klinične mentorice, ha-bilitirane za področje zdravstvene nege, kot strokovni so-delavci Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mari-boru.


Aktivno sodelujejo tudi pri pripravi standardov aktivno-sti zdravstvene nege, navodil za delo in zdravstvenovzgojnih vsebin s strokovnega področja v UKC Maribor. Obseg zdravstveno vzgojnega dela zaposlenih v zdrav-stveni negi s pacienti in njihovimi svojci ter širšo družboje izjemen, o tem pričajo njihovi številni zdravstvenovzgojni materiali, s pomočjo katerih se aktivno vključuje-jo v promocijo zdravja ter osveščanje ljudi o pljučnih obo-lenjih.Zaposleni v zdravstveni negi aktivno sodelujejo z razli-čnimi strokovnimi združenji, pri čemer večkrat sodeluje-jo z avtorskimi predavanji ter tako strokovno področje de-la predstavljajo tudi širši strokovni javnosti ter pri tem iz-hajajo iz lastnega kliničnega okolja.So aktivne članice in člani strokovne Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zborni-ci - Zvezi ter regijskega strokovnega Društva medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor.Predlagatelji: - Koordinacija strokovnih vodij zdravstvene nege samo-

stojnih medicinskih oddelkov.- Predlog je podprl Strokovni svet za zdravstveno nego

UKC Maribor.

ČESTITAMO!

Gospa Zdenka Šlag si je iz-obrazbo srednje medicinskesestre pridobila na Srednjizdravstveni šoli Maribor, ki joje uspešno zaključila leta1976. Svojo poklicno pot jezačela kot srednja medicin-ska sestra pripravnica na Od-delku za ortopedijo in fiziatri-jo takratne Splošne bolnišni-ce Maribor. Po opravljenemstrokovnem izpitu je ostala zaposlena na Oddelku za or-topedijo še nadaljnjih 38 let – vse do pred nekaj dnevi, kose je zasluženo upokojila.Zdenka Šlag je s spoštovanjem posameznikove integrite-te, empatičnim pristopom do bolnikov, njihovih najbližjihin pozitivnim delovanjem, komunikacijo in osebnim od-nosom promovirala medosebne odnose kot temelj zdra-ve organizacije. Human odnos v zdravstvenem timu je za-govarjala kot osnovno vodilo pri delovanju posameznika

v zdravstveni negi. Strokovnost, natančnost, spoštovanje,poštenje, redoljubnost, srčnost in globoki čut za sočlove-ka so njene osebne in poklicne vrednote.Zdenka Šlag je z rednim strokovnim izobraževanjemskrbela za kakovostno obravnavo bolnikov. Bila je preda-na stroki zdravstvene nege in poklicni skupini srednjihmedicinskih sester in se je že od vsega začetka borila zapriznanje zdravstvene nege kot stroke ter za spoštovanjepoklica medicinske sestre v širši lokalni skupnosti. Poklicsrednje medicinske sestre je opravljala z ljubeznijo in po-nosom. Številnim medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikomje olajšala prve korake na njihovi poklicni poti, jih spod-bujala, jim v srce polagala skrben in spoštljiv ter hkratiprofesionalen pristop k bolniku. Pod njenim budnim oče-som mentorice ni bilo časa za improviziranje – je bil bol-nik, so bili postopki in posegi, veljavni standardi in celo-stna obravnava bolnika.Svoje zdravstveno vzgojno izobraževalno delo je posve-čala zdravstveni negi ortopedskega bolnika – kako delo-vati v domačem okolju po operativnem posegu. Delova-nje Zdenke Šlag je bil pomemben prispevek k razvoju inpromociji zdravljenja ortopedskih obolenj.Ves čas svojega strokovnega delovanja je bila zagovorni-ca in borka za vrednote v zdravstveni negi, kar izkazuje ssvojim lastnim delom in življenjem v družini in lokalniskupnosti. Od vsega začetka je bila sindikalni zaupnik za-poslenih Oddelka za ortopedijo in se je aktivno vključe-vala v boj za pravice delavcev.V prostem času deluje v Kulturnem društvu Lovrenc naPohorju, kjer skrbi, skupaj z možem, za organizacijo kul-turnih prireditev. Hkrati aktivno pomaga v lokalni skup-nosti vsem, ki potrebujejo pomoč s področja zdravstvenenege. Je ponosna članica Zbornice-Zveze in Društva medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor.Delo Zdenke Šlag je pomemben prispevek k zdrav-stveni obravnavi Ortopedskega bolnika in ne nazad-nje tudi dobrega počutja njenih sodelavcev. Ni pomembna ura, ne dan, ne vreme – Zdenka je pri-pravljena zmeraj priskočiti na pomoč.

Predlagatelji: - Kolektiv zdravstvene nege Oddelka za ortopedijo - Predlog je podprl Strokovni svet za zdravstveno nego

UKC Maribor �

IZ DRUŠTEV

Pevski zbor La Vita

45UTRIP Januar 2016

IZ DRUŠTEV

Medicinske sestre iz zdravstvenih zavodov občin Ve-lenje in Mozirje so v decembru 1975 na občnemzboru DMS Celje, katerega članice so bile doslej, iz-

razile željo po svojem strokovnem društvu, kamor bi sevčlanile vse medicinske sestre iz navedenih občin. Pred-sednica iniciativnega odbora Cilka Atelšek je na usta-novnem občnem zboru 19. XII. 1975 ustanovitev novegadruštva medicinskih sester Velenje utemeljila takole: »Za-radi oddaljenosti Celja in naše neaktivnosti želimo, da sestrokovno društvo medicinskih sester čimbolj približa vsa-ki medicinski sestri ter ji omogoči tudi aktivno delovanjein strokovno pomoč pri izvrševanju delovnih nalog. Dru-

štvo bo zastavilo vso dejavnost za etično, strokovno inideološko vzgojo svojega članstva. Tesno bo sodelovaloz vsemi družbenimi službami našega področja, predvsempa s tistimi, ki imajo tudi v svojih delovnih programih skrbza bolnega in zdravega človeka. lniciativni odbor je pri-pravil in izdelal evidenco vseh medicinskih sester ambu-lantno bolniške, otroške in ginekološko-porodniške sme-ri, ki so že članice sosednjih društev, kakor tudi tistih, kiso sicer zaposlene na območju društva, ki ga ustanavlja-mo, niso pa nikjer včlanjene v društvo. Vseh zaposlenihmedicinskih sester na področju društva je trenutno 112,ki delajo v bolnišnici Topolščica, sanatoriju Ravne, VVZ Ve-lenje, RSC Velenje in Zdravstvenem domu Velenje, ki za-jame območje občin Velenje in Mozirje. lniciativni odborje pripravil osnutek pravil in delovni program, kar naj bidokončal in realiziral bodoči novi upravni odbor društva.«Pa se prestavimo v letošnje leto. Petek, 11. decembra2015. 40 let kasneje je DMSBZT Velenje povečalo številosvojih članov na 331 in približno tretjina le-teh je bila pri-sotna na proslavi obletnice ustanovitve društva. Podeli-tev srebrnega znaka za letošnje leto in svečanost ob 40.obletnici je bila temu primerno obarvana.

Svečana proslava ob 40. obletnici delovanja DMSBZT VelenjeAleksandra Skornšek

Pisalo se je davno leto 1975 in meseca decembra je gospa Neža Jarnovič zapisala:

Nagovor predsednika DMSBZT Velenje gospoda Janeza Kramarja

Pozdrav predsednice Zbornice-Zveze gospe Darinke Klemenc

Dobitnice srebrnega znaka, Zdravstveno vzgojni center ZD Velenje

Svečanost je začel z govorom predsednik DMSBZT Vele-nje gospod Janez Kramar, ki je v uvodu pozdravil pova-bljene. Med prisotnimi so bili: Darinka Klemenc, pred-sednica Zbornice – Zveze, gospa Ksenija Pirš, predsed-nica odbora regijskih strokovnih društev pri Zbornici –Zvezi, člani IO, nadzornega odbora in častnega razsodiš-ča našega društva, direktorji in pomočnice direktorjev zaZN Bolnišnice Topolšica (prim. Leopold Rezar, gospa Dar-ja Kramar), ZD Velenje (prim. Zdenko Kikec, gospa TanjaKontič), DVO Velenje (gospa Violeta Potočnik Krajnc, go-spa Suada Matić), predsednica regijskega strokovnegadruštva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Slovenj Gradec – Petra Štigl.


Predsednica Zbornice – Zveze je v govoru med drugimpoudarila pomen nadaljnjega izobraževanja v zdravstve-ni negi in prisotne seznanila z odločitvijo Ministrstva zazdravje, da vrne pooblastila v zvezi z licenco Zbornici –Zvezi, kar smo prisotni seveda nagradili s ploskanjem. K pozdravu prisotnih je bila povabljena tudi gospa Kseni-ja Pirš, ki je čestitala društvu ob jubileju in ne nazadnje tu-

di prva predsednica društva Velenje gospa Cilka Atelšek,ki je v govoru na kratko pojasnila, zakaj so se leta 1975skupaj s kolegicami odločile za ustanovitev društva Vele-nje. Svečanost smo pospremili tudi s podelitvijo srebrnegaznaka za leto 2015.Prejemniki so bili gospa Hedvika Potočnik, diplomiranamedicinska sestra, zaposlena v Bolnišnici Topolšica terZdravstveno vzgojni center ZD Velenje. Vsem prejemni-kom DMSBZT Velenje izreka iskrene čestitke. Vodstvo društva je poskrbelo za svečano, obletnici pri-merno proslavo. Glasbena šola Velenje je predstavila iz-jemne mlade talente. Klavir, opereta, otroški pevski zborob spremljavi Simfoničnega orkestra je samo nekaj izse-kov iz zares čarobnega večera in hkrati zagotovilo, da smoobletnico proslavili ob spremljavi čarobnih zvokov, karnam je približalo tudi bližajoče se praznike. Druženje smo nato nadaljevali ob dobri hrani in glasbi šepozno v noč v Hotelu Paka Velenje.DMSBZT Velenje vsem svojim članicam in članom tervsem kolegicam in kolegom širom Slovenije želi mirnopreživete praznike, čeprav bodo za mnoge delavni terzdravo, srečno in uspešno leto 2016. �

IZ DRUŠTEV

Užitki ob poslušanju Simfoničnega orkestra in otroškega pevskegazbora glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje

Predsednica iniciativnega odbora gospa Cilka Atelšek

Neformalni del druženja v hotelu Paka Velenje

NAGRADNA KRIŽANKA TOSAMA, D. O. O.

Nagrajenke nagradne križanke Tosama d. o.o.

iz decembrske številke Utripa so:

1. Stanka Bercko, 3250 Rogaška Slatina

2. Tanja Guiliatti, 1117 Ljubljana

3. Marjeta Brce, 4207 Cerklje na Gorenjskem

4. Klavdija Kmetič, 4260 Bled

5. Ladislava Kovačič, 2236 Cerkvenjak

Odbor Strokovne sekcije medicinskih sester venterostomalni terapiji čestita

Aniti Jeler Slatnar

ob zaključku študija in pridobitvi magistrskeizobrazbe

ter ji podarja misli Toneta Pavčka

Vsak človek je zase svet,čuden, svetal in lep

kot zvezda na nebu ...

Vsak tiho zori,počasi in z leti,

a kamor že greš, vse potije treba na novo začeti.

Čestitka

47UTRIP Januar 2016

Srebrni znak DMSBZT Novo mestoMarjeta Berkopec

Pomembno je dejanje, ne sad tega dejanja. Narediti moraš tisto, kar je prav. Morda ne bo v tvoji moči, morda nebo v tvojem času, da bo dejanje obrodilo sad. Toda to ne pomeni, da prenehaj delati tisto, kar je prav. Morda nikoline boš izvedel, kaj je bil rezultat tvojega dejanja. Toda če ne storiš ničesar, ne bo nobenega rezultata. (M. Gandi)

Najvišje priznanje, ki ga za vidne dosežke na stro-kovnem področju konec leta podeljuje DMSBZT Novomesto, je letos prejela gospa Mira Brodarič.

MIRA BRODARIČMira Brodarič se je rodila leta 1960 v Radovici pri Metliki.Po končani Srednji zdravstveni šoli v Novem mestu se jezaposlila v Zdravstvenem domu Metlika, kjer je zaposlenaše danes. Ob delu je nadaljevala študij na Visoki šoli zazdravstvene delavce v Ljubljani in si leta 2004 pridobilanaziv diplomirana medicinska sestra. Želja po znanju inuspehu jo je ves čas vlekla naprej, zato je nadaljevalašolanje na Fakulteti za vodenje in upravljanje v Novemmestu in uspešno dokončala magistrski študij. Na Fakul-teti za poslovne vede v Novem mestu danes nadaljujedoktorski študij in sicer na temo Ekonomski vidiki pred-nosti izvajanja preventivnih aktivnosti pri sladkornibolezni v primerjavi s stroški, ki jih povzroči sladkornabolezen.V Zdravstvenem domu Metlika dela kot diplomirana med-icinska sestra s specialnimi znanji v referenčni ambulanti.S svojo rahločutnostjo in strokovnim znanjem uživa velikugled pri pacientih in njihovih svojcih, zanje pogosto skr-bi tudi izven delovnega časa. Nikoli se ne pritožuje nadnaloženim delom, saj je človek, ki z dušo in srcem opravl-

ja svoj poklic. Ob vseh obveznostih vedno najde čas zastrokovno izpopolnjevanje. Kot predavateljica aktivnosodeluje na strokovnih srečanjih, simpozijih in kongresih.Sodeluje tudi s Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo No-vo mesto in Fakulteto za zdravstvene vede Novo mesto inje mentorica mladim generacijam, ki začenjajo poklicnopot. Z neprecenljivim znanjem in bogatimi izkušnjami ve-liko prispeva k razvoju stroke.Že vrsto let je članica izvršnega odbora DMSBZT Novomesto, kjer je resno in odgovorno prevzela dela in nalogekoordinatorja na metliškem koncu. Vedno je pripravljenapomagati pri organizaciji izobraževanj, kadar so le ta vnjenem kraju. Aktivno sodeluje pri predstavitvi društva vširšem slovenskem prostoru, na kongresih in drugihstrokovnih srečanjih. Na kongresu zdravstvene nege vLjubljani je s svojo hčerko v narodni noši predstavila Belokrajino. Prav zaradi nje je bila naša stojnica zelo obiskana.Mira Brodarič je tudi članica izvršnega odbora strokovneSekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vsplošni medicini. Od vsega začetka je aktivna v organi-zacijskem odboru za pripravo strokovnih izobraževanjDnevi Marije Tomšič, kjer je nepogrešljiva kot moderator-ka, predavateljica, sodeluje pri sprejemanju gostov in pri-dobivanju sponzorjev. Njene belokranjske pogače sopostale že pravi zaščitni znak srečanj.Mira je resna, mirna in tiha oseba, ki zna biti, kadar je topotrebno, tudi glasna in kritična. Vedno je pripravljenasprejeti nove izzive, občudovanja vredno je tudi njenopozitivno razmišljanje. S svojim delom veliko prispeva hkakovosti dela na področju zdravstvene nege vZdravstvenem domu Metlika in v DMSBZT Novo mesto. Družina in dom v Beli krajini ji dajeta oporo in spodbudopri njenem delu. V mirnem zavetju belih brez, kjer črpa en-ergijo, z veseljem sprejme vsakega obiskovalca. V svojemkraju aktivno sodeluje pri različnih projektih in pogostotudi sama v narodni noši obiskovalcem ponudi svojo be-lokranjsko pogačo. �

IZ DRUŠTEV

Obvestilo Naslednja številka Utripa izide v začetku februarja.

Prispevke za to številko morate oddati do 20. januarja.

Uredništvo


Spoštovani člani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov CeljeV skladu s 13. in 14. členom Statuta društva DMSBZT Celje z 2. redne seje UO društva, z dne 3. 12. 2015

Društvo objavlja

razpis za voljene in imenovane člane vorganih društva, za mandatno obdobje 2016 – 2020:- predsednika/ predsednico društva,- podpredsednika/ podpredsednico društva,- predsednika/ predsednico Nadzornega odbora in njegove

člane,- predsednika/ predsednico Razsodišča in njegove člane,- predsednika/ predsednico Komisije za priznanja in njene člane,- predsednika/ predsednico Komisije za dodeljevanje sredstev za

strokovna izpopolnjevanja in njene člane,- člane Izvršnega odbora,- poslovnega tajnika.

Za funkcijo predsednika/predsednice društva lahko v skladu s26. členom Statuta društva kandidira vsak/ a redni/ a član/ica, ki ječlan/ica društva najmanj deset let, ter aktivno deluje v društvuvsaj pet let, je zaposlen/a na področju zdravstvene ali babiškenege deset let, ter uživa ugled v strokovni javnosti,k vlogi priložite vizijo razvoja društva in programa dela v man-datnem obdobju.Vlogo naslovi na Kandidacijsko komisijo društva, v zaprtiovojnici, s pripisom: “Kandidatura za predsednika društva, neodpiraj”, najkasneje do 28. 2. 2016, na naslov; DMSBZT Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje.Za funkcijo podpredsednika/podpredsednice društva lahko vskladu s 27. členom Statuta društva kandidira vsak/a redni/ ačlan/ica, ki je član/ica društva najmanj deset let ter aktivno delu-je v društvu vsaj pet let, je zaposlen na področju zdravstvene alibabiške nege deset let ter uživa ugled v strokovni javnosti.Kandidat/ ka za podpredsednika/co društva mora h kandidaturipredložiti življenjepis s poudarkom na društvenih in strokovnihaktivnostih.Vlogo naslovi na Kandidacijsko komisijo društva, v zaprtiovojnici, s pripisom: “Kandidatura za podpredsednika društva, neodpiraj”, najkasneje do 28. 2. 2016, na naslov; DMSBZT Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje.Člani v druge organe društva bodo imenovani na podlagi kan-didatnih list članov za Izvršni odbor, ki bodo oblikovane na osnoviposredovanih predlogov za kandidate, s strani zavodov v regiji.

V imenu Izvršnega odbora društva DMSBZT Celje

Daliborka Novakovič, predsednica kandidacijske komisijeTomica Kordiš, predsednica društva

Celje, 8. 12. 2015

Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Celje

Vabi na

VOLILNI OBČNI ZBORdruštva, ki bo potekal v četrtek, 17. 3. 2016,ob 15. uri na Srednji zdravstveni šoliCelje (velika predavalnica), predstrokovnim popoldnevom z naslovom»Prepoznava kritično bolnega otrokain ukrepi«.

V skladu s 13. in 14. členom Statutadruštva DMSBZT Celje in sklepi z 2. redne seje UO društva, z dne 3. 12. 2015, bodo člani društva poobjavljenem razpisu za voljene inimenovane kandidate in zapredsednika/predsednico društvaDMSBZT Celje,

volili in imenovali:

- predsednika/ predsednico društva,podpredsednika/ podpredsednicodruštva,

- predsednika/ predsednicoNadzornega odbora in njegove člane,

- predsednika/ predsednico Komisije zapriznanja in njene člane,

- člane Izvršnega odbora,- koordinatorje dejavnosti in aktivov,- poslovnega tajnika.

Registracija udeležencev volilnegaobčnega zbora in strokovnegapopoldneva bo potekala od 15. do15.30. ure.

PROSIMO, DA SE PREDHODNOPRIJAVITE NA SPLETNI STRANIDRUŠTVA

[email protected] PRIJAVA NAVOLILNI OBČNI ZBOR IN STROKOVNIPOPOLDAN DRUŠTVA.

Vljudno vabljeni v čim večjem številu!

Predsednica društvaDMSBZT CeljeTomislava Kordiš

IZ DRUŠTEV

49UTRIP Januar 2016

Srebrni znak DMSBZT Gorenjske 2015 Nina Trifoni

V soboto, 5. 12. 2015, je v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah potekala slavnostna podelitev srebrnih znakov.Po pozdravnih besedah, predsednice Društva MSBZT Gorenjske, Alenke Bijol in predsednice Zbornice – ZvezeDarinke Klemenc, nas je nasmejal Ranko Babič v monokomediji Moška copata. Po predstavi, polna smeha, nas ječakala še slavnostna podelitev srebrnih znakov in pogostitev.

Letošnji dobitniki srebrnih znakov so Zvonka Krančan,dipl. m. s. iz Doma upokojencev Kranj, Barbara Bene-dik, mag. zdr. nege iz Univerzitetne klinike za pljučne

bolezni in alergijo Golnik, Nežka Golja, zdravstvena teh-nica iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijoGolnik in Boštjan Gluhar, zdravstveni tehnik iz Splošnebolnišnice Jesenice.

ZVONKA KRANČAN se je po končani Srednji šoli za me-dicinske sestre, babiške smeri za eno leto zaposlila v Bol-nišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Po diplo-mi leta 1977 se je zaposlila v Bolnišnici za pljučne bolezniin tuberkulozo Golnik. Od leta 1995 je zaposlena v Domuupokojencev Kranj, kjer je zadnjih 16 let vodja zdravstve-no negovalne službe.

Je aktivna članica vodij službe zdravstvene nege in oskr-be pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, vrsto let jevodja Aktiva namestnic direktorja za strokovne zadeve so-cialno varstvenih ustanov Gorenjske regije. Aktivno so-deluje na izobraževanjih in je mentor dijakom in priprav-nikom. Je predsednica izpitne komisije za strokovne izpi-te na področju zdravstvene nege in oskrbe. Delo s starejšimi ljudmi ji je v veliko veselje in obenem iz-ziv. Da bi ljudje tudi v pozni starosti lahko ostajali doma,je s svojimi idejami ter zavzetostjo kot ena prvih v našidržavi začela z organizacijo zunanjih dejavnosti v Domuupokojencev Kranj. Glede na predvidevanja Nacionalnega programa social-nega varstva do leta 2005 in iz pogovorov s starostniki innjihovimi svojci je Zvonka s svojimi sodelavci začutila po-trebo po organiziranju Centra dnevnega varstva in jo rea-lizirala. Lahko rečemo, da je prispevala pomemben delež k dvi-gu, ugledu in prepoznavnosti zdravstvene nege v Domuupokojencev Kranj in širše.Njen smeh je nalezljiv, zaradi optimizma, življenjske ener-gije in osebnostnih vrlin pa je med sodelavci zelo prilju-bljena. Pri organiziranju dela so ji vodilo poštenost in po-trebe tako stanovalcev kot zaposlenih. Med slednjimi go-ji dobre medsebojne odnose, kar je v sedanjem času iz-redno pomembno.

BARBARA BENEDIK je diplomirala leta 2000, na Fakulte-ti za zdravstvo Ljubljana in se zaposlila v Kliniki Golnik. Nabolniškem oddelku 100 je od leta 2007 do danes vodilnamedicinska sestra. Leta 2013 je magistrirala in z magistr-sko nalogo Stanje prehranjenosti in telesna sestava pa-cientov naredila velik prispevek k stroki zdravstvene nege.

IZ DRUŠTEV

Dobitniki srebrnega znaka: Boštjan Gluhar, Zvonka Krančan, NežkaGolja, predsednica DMSBZT Gorenjske Alenka Bijol, dobitnica BarbaraBenedik in predsednica Zbornice – Zveze Darinka Klemenc. Fo

to: Al

eksa

nder

Nova

kFo

to: Al

eksa

nder

Nova

k

Zvonka Krančan, dobitnica srebrnega znaka Foto:

Alek

sand

er No

vak

Barbara Benedik, dobitnica srebrnega znaka

Je aktiven član komisije za inovativnost ter skupine za or-ganizacijo družabnih srečanj zaposlenih. V svojih aktivnihletih je bil tudi rezervni vojak slovenske vojske v zdrav-stveni enoti, kjer je prav tako znanje o imobilizaciji pre-našal na druge zaposlene. Kot član strokovne skupine mavčarjev je aktivno sodelo-val pri pripravi Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) zaortopedskega tehnologa. Bil je prvi mavčar, ki je opravilNPK. Boštjan še vedno aktivno sodeluje v organizacijskih od-borih strokovnih srečanj ortopedskih tehnologov. Obja-vlja strokovne prispevke in v učnih delavnicah deli svojeznanje z udeleženci.V svojem prostem času veliko hodi v hribe, vsako leto pakakšen pohod organizira tudi za zaposlene v Splošni bol-nišnici Jesenice. Svojo kreativnost pri mavčenju pa poka-že tudi pri raznih dogodkih, kot so upokojitve zaposlenih,družabni dogodki ipd., zaposlenih z raznolikimi izdelki izmavca.Vsem dobitnikom priznanja iskrene čestitke! BoštjanGluhar je imel čast, da je povedal res lep in ganljiv govorv imenu vseh dobitnikov srebrnega znaka. Nato smonaše druženje nadaljevali v preddverju gledališča, kjersmo se pogostili in s penino nazdravili prihajajočemunovemu letu. �


Barbara je aktivna na strokovnih srečanjih kot predavate-ljica ter voditeljica učnih delavnic in pri pisanju strokovnihčlankov. Aktivna je tudi pri izvajanju učnih delavnic zausposabljanje medicinskih sester za potrebe referenčnihambulant, za modul astma in KOPB, ki se izvaja v KlinikiGolnik. Tedensko izvaja zdravstveno vzgojno delo bolni-kov s KOPB.V letu 2015 je bila izvoljena v naziv predavateljice za po-dročje zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvo Jese-nice. Na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije deluje vskupini za informatiko. Aktivna je pri pripravi elektronsketerapevtske liste.Pri svojem delu ima energijo za uvajanje novosti, spod-buja k strokovnemu in osebnemu razvoju, k raziskovanju,strokovnemu napredku v ožjem in širšem multidiscipli-narnem timu in pri delu z bolniki.Trudi se upoštevati želje, dostopna je za pogovor, pravi-čna ob reševanju morebitnih sporov. Predana je svojemudelu. V ospredje postavlja bolnika, strmi k novostim in iz-boljšavam in jih poskuša vnesti v vsakodnevno delo.

NEŽKA GOLJA je končala Srednjo zdravstveno šolo naJesenicah in pridobila naziv zdravstveni tehnik. V želji postiku z ljudmi, pridobivanju teoretičnega znanja in prak-tičnih veščin se je odločila za opravljanje obvezne praksev Bolnišnici Golnik, kjer se je leta 1989 tudi zaposlila. Svo-jo kariero je posvetila delu s pulmološkimi bolniki, bolni-kom s tuberkulozo in rakavim bolnikom.Svoje znanje je izpopolnjevala z udeležbo na Astma šoli inšoli KOPB, ki ju je uspešno zaključila in s tem pridobila po-trebna znanja o boleznih. Izziv so ji različne tematike Golniškega simpozija kot tudištevilna strokovna interna izobraževanja v Kliniki Golnik.Aktivno je sodelovala tudi v študiji podjetja LEK, kjer se jesamoiniciativno vključila v testiranje novih zdravil.S svojim znanjem, natančnostjo, vestnostjo in umirje-nostjo vedno išče učinkovite poti za strokovno neopore-čno in kakovostno zdravstveno nego. Deset let je bila čla-nica krožka kakovosti za preprečevanje RZP. Opravila je usposabljanje za mentorje in je mentorica no-vo zaposlenim in pripravnikom.

Sodelavci povedo, da imajo med seboj kolegico, ki imaveliko izkušenj, zna podati predloge za izboljšanje delov-nih procesov in kakovostnejšo obravnavo bolnikov. Jetrdna pri sprejemanju težkih odločitev in zna prisluhnitičloveku.Nežka Golja je medicinska sestra s srcem, dolgoletnimi iz-kušnjami, integriteto, prepoznana po nasmehu in preda-nosti svojemu poklicu.

BOŠTJAN GLUHAR se je po končani srednji zdravstvenišoli, zaposlil v Splošni bolnišnici Jesenice na kirurškem od-delku in kasneje na internem oddelku. Kasneje je svojopot nadaljeval na ORL oddelku, danes pa dela kot mav-čar v kirurški specialistični ambulanti, kjer delo opravljakot ortopedski tehnolog.

IZ DRUŠTEV

Foto:

Alek

sand

er No

vak

Nežka Golja, dobitnica srebrnega znaka

Foto:

Alek

sand

er No

vak

Boštjan Gluhar, dobitnik srebrnega znaka

51UTRIP Januar 2016

Bonton pri miziJana Zupan

»Bonton pri mizi« je bila poimenovana delavnica, ki jo je za svoje članice/ člane organiziralo DMSBZT Gorenjske, 20. 11. 2015, v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici.

Pravzaprav je bilo to vabilo povabilo na slavnostnovečerjo, ki so jo za udeleženke delavnice pripravili inpostregli bodoči kuharji in natakarji, dijaki Srednje

gostinske in turistične šole v Radovljici, pod vodstvom ge.Marije Arh Ivanšek in g. Borisa Lindič.Tako kot se spodobi ob takšnih slavnostnih dogodkih, nasje prijazno sprejel g. Lindič Boris, ki je imel vlogo gostitel-ja in učitelja, saj nas je s svojo strokovno razlago vodil skozislavnostni večerjo, od sprejema do slovesa in odgovarjalna naša vprašanja.Večerja je bila sestavljena iz petih hodov jedi. Po aperitivuin hladni predjedi, ki smo jo pojedle stoje, nas je g, Lindičpovabil v sosednji prostor, k mizam s slavnostnimi pogrin-jki, v pravokotni postavitvi, z lepo jesensko dekoracijo nasredini. Toplo predjed, prvo glavno jed in prvo sladico sonam postregli natakarji. Samopostrežna strežba pa je bilanamenjena drugima dvema glavnima jedema in drugisladici. Med večerjo pa smo bile postrežene tudi z različn-imi vrstami vina. Na zastavljena vprašanja smo dobilenasvete, ki nam lahko pomagajo, kadar smo v vlogi gos-titelja ali gosta nekega svečanega dogodka. Vsaka izkušnja več o bontonu za mizo lahko pripomore ktemu, da smo ob slavnostnih dogodkih bolj sproščeni, ne

glede na to ali smo v vlogi gostitelja ali gosta. Zato se vimenu vseh udeleženk zahvaljujem ga. Katici Zlatar za or-ganizacijo delavnice, g. Borisu Lindič za vodenje potekaslavnostne večerje in dajanje koristnih nasvetov ter di-jakom – bodočim natakarjem za dobro strežbo in kuhar-jem, ki so nam pod vodstvom ge. Marije Arh Ivanšekodlično pripravili vse jedi »jesenskega menija«. �

IZ DRUŠTEV

Foto:

Alen

ka Bi

jolFo

to:A

lenka

Bijol

Pogrinjek

Svečana večerja


Podelitev priznanj Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana za leto 2015Peter Koren

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ljubljana že sedemnajsto leto podeljujepriznanja društva za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebniprispevek k delu in razvoju društva.

Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prej-me član društva za dolgoletno aktivno delovanje vdruštvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelova-

nje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinskedediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno,stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in šport-no delovanje svojih članov, razvijanju stikov med člani inmed društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicin-skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskemin mednarodnem prostoru.Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za po-sebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene inbabiške nege v praksi, ter human odnos do pacientov insodelavcev.Naziv častni član prejme oseba, ki ni član društva, je pas svojim osebnim prispevkom pomembno prispevala kdelu in razvoju društva.Komisija za priznanja v sestavi: Marija Vidrih, Marina Ve-lepič in Peter Koren je obravnavala vse pravočasno pri-spele vloge na Razpis za priznanja, ki je bil objavljen naspletni strani društva in v glasilu Utrip. Prispele so 4. vlo-ge oz. nominacije za priznanja. Na podlagi kriterijev, ki jihdoloča Pravilnik o priznanjih DMSBZT Ljubljana, je komi-sija izbrala dobitnike priznanj.

Srebrni znak – najvišje priznanje DMSBZT Ljubljanaso prejeli:

g. Zlatko GrubešićG. Zlatko Grubešić je leta 2006 diplomiral na Visoki šoli zazdravstvo v Ljubljani. Istega leta se je zaposlil na Klini-čnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strok Univerzitetnega kliničnega centra (UKC)Ljubljana, kjer si je pridobival izkušnje že kot študent. De-lovno mesto nadzorne medicinske sestre na anesteziji Kli-ničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo jezapustil v letos, ko je bil na predlog vodstva zdravstvenenege UKC Ljubljana prerazporejen na mesto strokovne-ga vodje zdravstvene nege v enoti intenzivne nevrološketerapije na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijoin intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKCLjubljana. Zlatka Grubešića v profesionalnem delovanju odlikujejovisoka strokovna usposobljenost in etičnost, predanostpoklicu, zanesljivost, odgovornost, redoljubnost, organi-ziranost in požrtvovalnost ter kolegialnost. Svoje znanjein izkušnje nesebično deli s sodelavci in novo zaposleni-mi. Z umirjenim in preudarnim pristopom pacientom vli-

va upanje in je spoštovan in cenjen tako pri kolegih kot priostalih sodelavcih in vodjih. Sprejete zadolžitve in nalo-ge vedno opravi brezhibno.V Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Ljubljana se je Zlatko Grubešić včlanil že v času štu-dija. Je član Upravnega odbora društva in aktivno sode-luje v izobraževalnih in športnih aktivnostih društva. Jenepogrešljiv sodelavec pri pripravi različnih dogodkov vokviru našega društva, med drugim tudi pripravi vsako-letnega simpozija. V delovnem okolju prispeva k razvija-nju stikov med člani ter krepi vlogo in pomen dela medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v sloven-skem in mednarodnem prostoru. S svojim profesionalnimdelom in osebnostnimi lastnostmi znatno prispeva k pre-poznavnosti in ugledu našega društva. Predlagatelj: Irena Buček Hajdarević, članica Izvršnega od-bora DMSBZT Ljubljana

ga. Anastazija JanežičPoklicna pot in želja živeti in delati v poklicu medicinskesestre se je pri kolegici Anastaziji razvila že v zgodnjihotroških letih. Rojena je bila 12. 12. ob 12.00 uri v vasi Bra-tonci v občini Beltinci. Otroška leta je preživela v domačiprekmurski pokrajini. Starši so bili delovni, razumevajočiin ljubeči. Njihov dom je bila „hiša odprtih vrat“.Osnovno šolo je obiskovala v Beltincih. Šolanje je nadal-jevala na Srednji medicinski šoli v Murski Soboti. Zaposlila

IZ DRUŠTEV

Foto

Amida

53UTRIP Januar 2016

se je na Onkološkem inštitutu – internističnem oddelku,hematologiji. Ob delu je končala višjo šolo za medicinskesestre. Diplomsko delo z naslovom »Maligni limfomi« jebilo odraz njenega delovnega področja. Naloga je dobilaodlično oceno. Čas, ki ga je preživela z bolniki na hemato-onkološkem oddelku, se ji je globoko vtisnil v spomin,predvsem zaradi mladih bolnikov. Anastazija se jenenehno izobraževala in izpopolnjevala, tako naOnkološkem inštitutu, kot tudi izven njega.V tem času se je poročila in rodila dva otroka. Primoranaje bila zamenjati službo in stanovanje. Zaposlila se je vZdravstvenem domu Ljubljana, enota Moste-Polje, votroškem dispanzerju. Ta je zajemal in obsegal novonastala naselja z mladimi družinami, tudi iz drugih re-publik, ki so zahtevali drugačen pristop in obravnavo.Otroški dispanzer v ZD Moste je postal preobremenjen.Začeli so z gradnjo prizidka. Anastazija je bila članicagradbenega odbora. Dobro je poznala problematiko tegapodročja in je svoje znanje in vedenje uporabila povsodpo različnih uradih pri odpiranju vrat. Prizidek je bil zgra-jen po najsodobnejših normativih. Pridobili so tudi men-talno higienski oddelek za potrebe otrok. Anastazija je bi-la članica multidisciplinarnega tima tega oddelka. Občinain krajevna skupnost sta izrazili željo in potrebo po novemzdravstvenem domu v Novih Jaršah. Žal je bil ustanovl-jen samo otroški dispanzer v enem izmed blokov in Anas-tazija je ponovno začela orati ledino v tem otroškem dis-panzerju.Anastazija je tudi intenzivno pomagala pri organizaciji invodenju adaptacije starih vzgojno varstvenih prostorovna Kvedrovi ulici v Novih Jaršah, ki so ostali prazni. Us-pešno, čeprav z velikimi težavami, je zaživela tudi NovoJarška enota z lekarno, splošno in zobno ambulanto terotroškim dispanzerjem.Posebno pozornost je posvečala najranljivejšimskupinam, kot so otroci, bolniki, starejši, brezdomci. De-lovala je na mnogih družbenih področjih v delovni orga-nizaciji, krajevni skupnosti in občini. Vse to je povezala vdobrobit ranljivim skupinam. Povezovala je ljudi ne gledena njihovo izobrazbo, poklic, narodnost in veroizpoved.Nekoč je dejala, da so njeni otroci najbolj bolni na temsvetu, saj je marsikatero zdravilo napisano zanje, bilo na-menjeno otrokom brez zavarovanja. Zanjo velja: »Pravomerilo izobrazbe ni to, kar veš, temveč to, kako to, kar veš,deliš z drugimi.«V času vojne za osamosvojitev Slovenije je izkazovalaposebno skrb beguncem. Delovala je tudi v župniji sv.Križa Žale. Tam je bila 30 let vodja Diakonije, ki se je kas-neje preimenovala v organizacijo Karitas. Dobro je sode-lovala s krajevno skupnostjo, rdečim križem, z vrtci, mest-no občino, Centrom za socialno delo Moste, Zvezo pri-jateljev mladine, s klimatskimi zdravilišči in s klinikami. Iz-vajala je vsestransko zdravstveno vzgojo, o prehrani, ce-pljenju in drugo. Sodeluje z organizacijo Evropa Dona, bi-la je članica fundacije dr. Chollewa. Sodelovala je tudi vorganizaciji Mali Vitez.Izkazala je veliko pripravljenost za delo in pomoč v Sekcijiupokojenih medicinskih sester pri našem društvu. Od le-ta 2008 je sodelovala pri izvedbi seminarjev in strokovnihsrečanj sekcije. Svoje znanje, vedenja in znanstva je opti-malno aktivno uporabila pri izvedbi številnih strokovnih

srečanj, še posebej, ko je v celoti pripravila in izpeljalastrokovno srečanje v Prekmurju. Strokovno povezovanjeje vedno bila prednostna in primarna naloga kolegiceAnastazije, zato smo kot Sekcija upokojenih medicinskihsester ponosni, da lahko dobro sodelujemo in jo pred-lagamo za podelitev priznanja. Predlagatelj: Olga Marija Koblar, Predsednica Sekcije up-okojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana

Mag. Klavdija Kobal StrausGa. Klavdija Kobal Straus se je rodila v Ljubljani, kjer je obi-skovala osnovno šolo in nadaljevala izobraževanje naSrednji zdravstveni šoli in gimnaziji Šubičeva v Ljubljani.Leta 1993 je šolanje uspešno zaključila in pridobila nazivzdravstveni tehnik. Poklicno pot je istega leta začela v Do-mu upokojencev Idrija. Skozi leta dela je prišla do ločnice,na kateri je ugotovila, da želi nekaj več in se odločila, daizobraževanje nadaljuje na visokošolski stopnji. Zato se jeleta 2003 vpisala na Visoko zdravstveno šolo v Ljubljani.Ob finančni podpori delodajalca, moralni podpori vod-stva, sodelavcev in družine je študij uspešno končala inse zaposlila kot diplomirana medicinska sestra. Opravlja-ti je začela dela in naloge medicinske sestre – vodje tima.V poklicnem razvoju jo je pot vodila skozi različne faze de-la in odgovornosti, s čemer je spoznala vse faze procesadela na področju zdravstvene nege in oskrbe. V obdobju2006 – 2014 je vodila psihiatrično ambulanto v Domuupokojencev Idrija.Želja po dodatnem znanju jo je vodila k vpisu naFakulteto za management Univerze na Primorskem, kjerje pridobila naziv specialistka managementa kadrov.Kasneje je zaključila še magistrski študij na isti fakulteti.Njena magistrska naloga je nastala v povezavi z delom vDomu upokojencev Idrija in nosi naslov Vplivni dejavnikina razvoj institucionalnega varstva starejših v občiniIdrija. Seznam njenih strokovnih, raziskovalnih inpublicističnih del je obširen in kaže na njeno širinoznanja, zavzetost za napredek stroke zdravstvene negena področju, ki ga pokriva. Trenutno je Klavdija Kobal Straus študentka 3. letnikadoktorskega študija Socialna gerontologija. Na delovnem

IZ DRUŠTEV

Foto

Amida


mestu koordinira in vodi medgeneracijski center z boga-tim in raznolikim programom, ki je namenjen občanomIdrijske občine. Je tudi koordinatorica izvajanja pomočina domu, kamor je vključenih čedalje več starejših. Obvsem tem opravlja še širok krog nalog v matični ustano-vi. Konstantno se povezuje z drugimi organizacijami v ob-čini in državi – domovi upokojencev, zdravstvenimi do-movi, psihiatričnimi bolnicami, šolami, centri za socialnodelo.Od leta 2008 sodeluje v izobraževanju odraslih za pred-met Pomoč in oskrba – v programu Bolničar negovalec,kjer sodeluje pri predavanjih, preverjanjih znanja in za-ključnih izpitih. Skozi vsa leta se Klavdija zavzema za bolj-ši status zdravstvene nege in oskrbe v socialnih zavodih znamenom izboljšanja kakovosti življenja starejših, ki po-trebujejo institucionalno varstvo. Kot članica je vključenav različne nadzorne svete in sekcije tako v okviru Ministr-stva za zdravje kot Sekcije medicinskih sester in zdrav-stvenih tehnikov v socialnih zavodih. Slednje zahtevakontinuirano izobraževanje in usposabljanje, čemur Klav-dija v zadnjih letih zavzeto sledi. Z vključevanjem v ne-formalna strokovna izobraževanja, s samostojnim študi-jem novosti na področju stroke, z mentoriranjem pri-pravnikov, dijakov in študentov ter z znanstvenim in stro-kovnim avtorskim delom, skrbi za pridobivanje in širitevlastnega znanja, kakor tudi za prenos znanja na druge. Ve-liko zgoraj navedenega počne tudi ob podpori DMSBZTLjubljana in kot njegova članica.Klavdija je zgled dobre sodelavke. Deluje strokovno, ve-stno in zanesljivo. Je medicinska sestra, ki svoje znanje inizkušnje zna deliti med sodelavci. Z znanjem in izkušnja-mi vedno znova prepriča v delo in poslanstvo, ki ga opra-vlja. Je vedno pripravljena priskočiti na pomoč, predanaje svojemu delu, odločna pri svojih prizadevanjih, zazrtav prihodnost. Odlikuje jo izjemen občutek za sočloveka. V zadnjih letih je Klavdija aktivno vključena tudi v pro-mocijo DMSBZT Ljubljana. Sodeluje pri pripravi izobraže-vanj in drugih dogodkov, ki se odvijajo na idrijskem. Pol-na je idej in pobud, ki jih deli z drugimi in s tem prispevak prepoznavnosti dejavnosti društva.

Ga. Klavdija Kobal Straus ni samo članica našega društva,temveč s svojim aktivnim delom tudi omogoča članom,da se vključujejo v aktivnosti, ki jih pripravlja in ponujadruštvo.Predlagatelji: Andreja Gruden, Sabina Vihtelič in NadaSirnik

Dobitnik priznanja Plaketa DMSBZT Ljubljana:

g. Rudi KočevarG. Rudi Kočevar je od leta 1993 zaposlen na Kliničnem od-delku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativ-nih strok Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Doleta 2000 je delal v enoti intenzivne terapije, naslednjih 8let na anesteziologiji, kjer je tudi opravljal funkcijo nad-zornega zdravstvenika v urgentnem kirurškem blo-ku. Med letoma 2008 in 2009 je bil strokovni vodja v cen-tralni intenzivni terapiji, od leta 2011 je koordinator za pe-dagoško dejavnost na anesteziologiji.

Altruističen duh je mladeniča iz Metlike po opravljenemobveznem služenju vojaškega roka vodil v Ljubljano, kjerje ob troizmenskem delu leta 1999 zaključil višješolski štu-dij zdravstvene nege, leta 2007 pa še visokošolski študijzdravstvene nege. Trenutno uspešno zaključuje magis-trski študij zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvenevede Maribor. Aktivno je vključen v delovanje Sekcije me-dicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologi-ji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.Kot član Društva medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Ljubljana že več let sodeluje pri izvajanju se-minarjev, učnih delavnic Temeljnih postopkov oživljanja.V svojem delovnem okolju promovira aktivnosti našegadruštva in stanovske organizacije.Je ponosni oče dveh malčkov, ljubiteljski potapljač in no-gometni navijač. Za sodelavce je Rudko anestezijskizdravstvenik, potrpežljiv, diskreten, pravičen in kolega nakaterega lahko vedno računaš.Predlagatelja: Damjan Remškar in Zlatko Grubešić. �

IZ DRUŠTEV

Foto

Amida

Foto

Amida

55UTRIP Januar 2016

IZ DRUŠTEV

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na delavnico

PLANETARNEGA GONGA,ki bo 18. 1. 2016, od 18. do 19.30 ure v prostorih DMSBZT Ljubljana, na Poljanski ul. 14, Ljubljana

Vodila jo bo medicinska sestra Zlatka Pražnikar Vrbnjak.

Gong je zvočna kopel, ki izjemno hitro in močno sprošča psihofizične blokade. Planetarni gongi vzvalovijo čakre,meridijane in organe. S tem pomagajo urejati čustveno energijo in občutja, ki nato vplivajo tudi na telesno struk-turo človeka, ta pa na njihov um.

Prijave sprejemamo preko e-prijavnici na spletni strani društva http://www.drustvo-med-sester-lj.si do zasedbeprostih mest (15).

Prispevek udeleženke/ca znaša 8 €Za udobnejše počutje s seboj prinesite odejo, podloge imamo na društvu.

Dodatne informacije ga. Irma Kiprijanović na tel. številki 041 754 695

Za komplementarno in naravno zdravilstvo v zdravstveni negi pri DMSBZT LjubljanaNada Sirnik

Predsednica DMSBZT Ljubljana:Đurđa Sima

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana vabi na srečanje z naslovom

MEDICINSKA ASTROLOGIJAki bo v petek, 29. 1. 2016, z začetkom od 16. ure v prostorih DMSBZT Ljubljana, na Poljanski ul. 14, v Ljubljani

Srečanje bo vodila priznana astrologinja gospa Teodora Erhatič

Srečanje bo potekalo v dveh sklopih.

V prvem delu se boste spoznali z astromedicino, kako se z njeno pomočjo ugotavlja, do katerih bolezni lahkopride v specifičnem telesnem organu ter zakaj sploh pride do različnih zdravstvenih problemov.Astro medicina je veja astrologije, ki se ukvarja z zdravjem ljudi in ima nalogo, da odgovori na vprašanja kot so, hkaterim obolenjem smo nagnjeni, kdaj smo posebej občutljivi in kako se bomo zdravili. Najpomembnejši je vašhoroskop, z njegovo pomočjo astromedicinec lahko vidi vzroke vaših bolezni, prepoznava šibke telesne točke invam predlaga najprimernejšo terapijo za vas. Astro medicina odkriva stanje vašega duha, telesa in uma

V drugem delu pa se boste seznanili z vašimi osebnimi kartami.

Prijave sprejemamo na tel. številki 031 329 360 po 15. uri (Nada Sirnik) ali el. pošti [email protected] do 25. jan-uarju 2016 oz. do zapolnitve prostih mest (20).

Ob prijavi prosimo, navedite rojstni datum, uro in kraj rojstva.

Udeležba za člane DMSBZT Ljubljana je 10 € Osebni prispevek za člane ZZBN 15 €, za nečlane 30 €.

Za komplementarno in naravno zdravilstvo v zdravstveni negi pri DMSBZT LjubljanaNada Sirnik

Predsednica DMSBZT Ljubljana:Đurđa Sima


IZ DRUŠTEV

Obisk sedemnajstihupokojenih medicinskihsester DMSBZT Ljubljana naZbornici – ZveziZdenka Dovč

Na prvi decembrski dan sta nas na Zbornici - Zvezisprejeli predsednica Darinka Klemenc in izvršnadirektorica Monika Ažman. Prijetno vzdušje nastanetakoj, ko se srečajo nekdanje sošolke, sodelavke,kolegice, ki so delale v regijskem društvu, strokovnisekciji, ali se kako drugače srečevale.

Srečanje in druženje zjubilantkami decembra 2015 v prostorih društva naPoljanski cesti 14Marija Filipič

Številna strokovna predavanja, izleti, družabnasrečanja so zagotovo močno popestrili naša doživetja viztekajočem letu, nas osrečili, obogatili, razširiliobzorje in stkali nepozabne medsebojne vezi.

Ena od prvih spodbudnih novic, ki smo jo izvedele, jebila, da smo v organizaciji letos prejeli priznanje od ICN(Mednarodnega sveta medicinskih sester) Member-

ship Inclusiveness Gold Award. Na začetku smo malce nostalgično obujale lepe spomine,si ogledovale fotografije in arhivirano gradivo, ki je nasta-jalo skozi devet desetletij razvoja organizacije, na katerosmo ponosne. Tudi upokojene medicinske sestre smo ve-liko prispevale pri izgradnji Zbornice –Zveze. Danes je pri-padnost krovni organizaciji mlajših morda malo drugač-na. Zbornica – Zveza ima močno bazo članstva, okoli15.000. Imamo 30 sekcij in 11 regijskih strokovnih društev.Organizacija pomeni povezovanje članstva na vseh nivo-jih, močno podpira predvsem izobraževanje. Imele smočast videti prvi zapis Občnega zbora, ki pomeni zametekdanašnje organizacije – iz leta 1927, kjer je pod zapisnikpodpisana »sestra Hočevar«. V prijetnem vzdušju smoobujale številne spomine; vsaka izmed nas je povedalanekaj iz svojega delovanja v društvu, strokovni sekciji, aliv Zbornici – Zvezi. Moje delovanje v društvu sega že 23 letnazaj, ko je ljubljanskemu društvu predsednikovala še Jel-ka Mlakar. Potem pa sem delala kot podpredsednica društ-va s takratno predsednico Darinko Klemenc.Veliko zanimivega so nam povedale tudi ga. Nana Do-manjko, ga. Vera Grbec in ga. Darinka Klemenc, meddrugim o izobraževanju medicinskih sester. Izpostavilesmo nekaj področij, recimo napredek v okviru projekta ref-erenčnih ambulant, urgentne centre, mnogo drugega … Poslovile smo se z lepimi vtisi in z željo, da Zbornica –Zveza naprej uspešno deluje in da se še kdaj srečamo. �

Največji dodatek k vsem doživetjem pa nedvomnoprispeva tako srečanje, ki ga je vodstvo društva kot ženekaj let, organiziralo ob zaključku leta. Gospe - med-

icinske sestre, ki so v letos praznovale svoj okrogli rojstnidan – osebni praznik, so se s svojo pripovedjo osebne živl-jenjske poti močno dotaknile naših čustev. Njihove izkušn-je ob začetku službene poti se močno razlikujejo odnastopa dela v današnjem času. Z delom so začenjale brezpomoči drugih, odvisne so bile le od svoje iznajdljivosti,močne volje in izjemnega truda, s katerim so opravičevaleposlanstvo svojega poklica. Že pri pridobivanju strokovne-ga šolskega znanja je bilo treba prehoditi dolgo pot. Šoleniso bile še popolno organizirane in je do pridobitve us-treznih znanj preteklo kar veliko časa. Zgodba vsakepripovednice je bila nekaj posebnega. Spremljale smo jihz izjemno pozornostjo, le kdaj pa kdaj smo jim zastavile šekakšno dodatno vprašanje. Vzdušje srečanja smo dvignileše z lepo pogostitvijo. Nazdravile smo si z dobro prek-mursko črnino, ki jo je prispevala letošnja nagrajenka- pre-jemnica srebrnega znaka društva.Čas je kar prehitro tekel. Pogovora ni zmanjkalo. Vednoznova smo izvedeli še za kakšen dogodek, ki je zaz-namoval njihovo službeno pot.Zgodbe pripovednic so res nekaj posebnega in sovredne, da se v pisni obliki trajno zabeležijo. Saj le takolahko oživljamo in ohranjamo zgodovino našega delaskozi čas. �

Skupinska slika

Jubilantke

57UTRIP Januar 2016

IZ DRUŠTEV

Strokovno srečanje in druženje v Domu starejših občanov (DSO) LjutomerMihaela Belšak, Daniela Mörec

DSO Ljutomer je začel s svojim delovanjem leta 2001, in sicer na lokaciji, kjer je bil leta 1968 ustanovljen Prvislovenski tabor.

Tako smo v mesecu novembru praznovali 14. obletnicodelovanja DSO. Prireditve so potekale od začetka no-vembra pa vse do 3. decembra 2015.

V sklopu prireditev je bilo organizirano tudi strokovnosrečanje članov DMSBZT Pomurja z naslovom »Sodobnikoncepti dela z osebami z demenco v institucional-nem varstvu«, ki je potekalo, 25. 11. 2015.Ker smo na začetku lanskega leta odprli Bivalno enoto(BE) za stanovalce z demenco v Stročji vasi, je bila to kra-sna priložnost za ogled in predstavitev enote. Po ogledupa je potekal strokovni del v prostorih Zdravstvenega do-ma Ljutomer.Za prijeten začetek so poskrbeli člani pevskega zbora Ma-vrica, ki ga sestavljajo sodelavci iz DSO Ljutomer. Po ču-dovito odpetih pesmih, je vse navzoče toplo pozdravil di-rektor DSO Ljutomer Boris Sunko, nato pa še predsedni-ca DMSBZT Pomurja Daniela Mörec. Članica Izvršilnegaodbora društva iz našega zavoda, Dragica Kosmajer, ki jesodelovala v organizacijskem odboru, je žal zbolela, zatonas je v njenem imenu pozdravila še Zlatka Cimerman.V strokovnem delu nam je direktor Boris Sunko predsta-vil »Koncept doma četrte generacije v BE za stanoval-ce z demenco v Stročji vasi «. Dom četrte generacije jeime za arhitekturni koncept gradnje domov za starejšeljudi, ki se je razvil po letu 2002. Gre za zgled družinskegaživljenja, življenja v domači hiši, kjer je gospodinjstvo os-novna dejavnost. Stanovalci z zaposlenimi sodelujejo vaktivnostih pri pripravi hrane, pospravljanju, pranju peri-la, vrtnarjenju in drugih opravilih.Mihaela Belšak, vodja BE Stročja vas nam je predstavila

»Metode in oblike dela v BE Stročja vas«. Opisala jekoncepte in načine dela. Teoretični del je bil podkrepljens primeri iz vsakdanjega življenja in dela v BE Stročja vas.Popestritev s slikovnim gradivom je utrdila spomin. V eno-ti živita dve bivalni skupini po dvanajst stanovalcev.»Primer dobre prakse» nam je predstavila Nina Matko.Že nekaj tednov po sprejemu stanovalcev, ki jih obrav-navajo po novejših strokovnih pristopih, opažajo bistve-ne spremembe v sposobnosti samooskrbe. Stanovalci sobolj samostojni, umirjeni in manj begavi.V zadnjem predavanju nam je učiteljica inovativne vali-dacije Olga Sočič predstavila, kako stanovalcu z demencoomogočiti celovitejšo in ustreznejšo oskrbo, prilagojenokonkretnemu trenutku, ki temelji na odnosu. Inovativnavalidacija je celovit negovalno – odnosni koncept z ose-bami z demencoStrokovnega srečanja se je udeležilo okrog petdeset čla-nov, veliko izmed njih je prišlo iz Splošne bolnišnice Mur-ska Sobota. Tudi v bolnišnici se srečujejo s pacienti, ki po-leg različnih drugih diagnoz bolehajo za demenco. Zanimivost in aktualnost teme je pritegnila udeležence kodlični razpravi. Dan se je prevesil v večer. Zaključek dogodka smo opra-vili v prijetnem vzdušju v domski jedilnici. Ob bogatoobloženih mizah smo zaključili druženje, obogateni s po-globljenimi znanji obravnave oseb z demenco. Upamo, da smo udeležencem uspeli prikazati, da uvaja-nje novih strokovnih pristopov pri obravnavi oseb z de-menco izboljša kakovost bivanja in zadovoljstvo stano-valcev ter njihovih najbližjih. �

Udeleženci strokovnega srečanja


IZ DELA ZDRAVSTVENIH ŠOL

Sodobni pristopi poučevanja študentov zdravstvene nege v kliničnem okoljuviš. pred. mag. Boris Miha Kaučič, viš. pred. Darja Plank, viš. pred. mag. Hilda Maze

V soboto, 14. novembra 2015, je na Visoki zdravstveni šoli v Celju potekalo tradicionalno strokovnoizpopolnjevanje za klinične mentorje. Letošnje strokovno izpopolnjevanje je bilo namenjeno sodobnim pristopompoučevanja študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju, saj se držimo načela, da je izobraževalni procesusmerjen k študentom in jih postavlja v aktivno vlogo. Izpopolnjevanja se je udeležilo 86 kliničnih mentorjev.

Viš. pred. mag. Boris Miha Kaučič, prodekan za iz-obraževanje, je v uvodu pozdravil udeležence in jimpredstavil model mentorstva, ki je vzpostavljen na Vi-

soki zdravstveni šoli v Celju. Povedal je, da rezultati eval-vacije kažejo, da so študenti zelo zadovoljni s kliničnimusposabljanjem v 36 učnih zavodih. Za odličnost klini-čnega usposabljanja skrbijo klinični mentorji, ki so vklju-čeni v neposredno poučevanje celostne obravnave pa-cientov in aktivnosti zdravstvene nege v kliničnem okoljuob pacientu in šolski koordinatorji (habilitirani visoko-šolski strokovni sodelavci in visokošolski učitelji), ki štu-dente poučujejo uporabo procesa zdravstvene nege pre-ko učne negovalne dokumentacije (študija primera). Nadcelotnim procesom kakovostnega izvajanja kliničnegausposabljanja v učnem okolju bdi glavni šolski koordina-tor kliničnega usposabljanja. V nadaljevanju je predsednica komisije za kakovost, pred.mag. Andreja Hrovat Bukovšek predstavila rezultateopravljene evalvacije kliničnega usposabljanja. Zadovolj-stvo s kliničnim usposabljanjem ocenjujejo študentizdravstvene nege kot tudi klinični mentorji v učnih zavo-dih. Podani predlogi se obravnavajo na komisiji za kako-vost in organih visoke šole, kar je podlaga za uvajanjesprememb in izboljšav. Na visoki šoli je vzpostavljena kul-tura kakovosti, ki podpira odprto komunikacijo in poda-janje izboljšav. Zelo pozitivno študenti zdravstvene negeocenjujejo vsakoletni Forum kakovosti z vodstvom viso-ke šole, na katerem analiziramo in vrednotimo vse pro-cese. Rezultati so predstavljeni v vsakoletnem samoeval-vacijskem poročilu.

Pred. mag. Mirjana Ivanuša Bezjak je v svoji predstavitvipredstavila in opozorila na pomembno vlogo kliničnihmentorjev, saj slednji pomembno prispevajo k soobliko-vanju profila diplomanta zdravstvene nege. Zavedamo sedružbene odgovornosti, zato si prizadevamo, da so našidiplomanti opolnomočeni s sodobnimi znanji in, da sokompetentni za kakovostno in varno delo v kliničnemokolju. Učenju spretnosti in veščin na področju zdravstvene ne-ge posvečamo veliko pozornosti. Najprej študenti prido-bivajo znanje in veščine v simuliranem učnem okolju navisoki šoli, temu sledi učenje v kliničnem okolju. Preda-vateljica Jožica Čampa je kliničnim mentorjem predsta-vila metodo demonstracije in pravilen pristop pri psiho-motornem učenju spretnosti in veščin. Katedra za zdravstveno nego je pripravila posebno knji-žico za evidentiranje opravljenih aktivnosti zdravstvenenege (postopkov in posegov), razdeljeno po strokovnihpodročjih kliničnega usposabljanja. Študent v knjižicoevidentira, ali je aktivnost zdravstvene nege opravil sa-mostojno, ob pomoči kliničnega mentorja ali je bil samoopazovalec. Knjižica nam omogoča, da sproti spremlja-njamo napredovanje študentov na področju kliničnegausposabljanja. Od generacije študentov 2015/2016 daljebodo bodoči diplomanti zaključili študij zdravstvene ne-ge z diplomskim izpitom, na katerem se bo preveriloteoretično, strokovno znanje s področja zdravstvene ne-ge in usposobljenost za izvajanje aktivnosti zdravstvenenege. Viš. pred. Darja Plank, visokošolska učiteljica in pred-stojnica katedre za zdravstveno nego na Visoki zdrav-stveni šoli v Celju, je predstavila proces zdravstvene ne-ge in učno negovalno dokumentacijo. Opozorila je na po-men povezovanja teorije in prakse v kliničnem okolju. Vpopoldanskem delu smo pozornost namenili pravilnemuizpolnjevanju učne negovalne dokumentacije, saj imamona visoki šoli poenotena pravila in kriterije ocenjevanjale-te. Klinični mentorji, ki so se udeležili strokovnega iz-popolnjevanja, so v učnih delavnicah obravnavali primerin s tem spoznali poenoten pristop poučevanja na učninegovalni dokumentaciji. Evalvacija strokovnega izpopolnjevanja je pokazala, da sobili klinični mentorji zadovoljni z izpopolnjevanjem, pred-lagali so tudi teme za naslednje srečanje. Hvala vsem, kiskupaj z nami sooblikujete kakovostno izobraževanje bo-dočih diplomiranih medicinskih sester/diplomiranihzdravstvenikov. �

Utrinki s strokovnega izpopolnjevanja kliničnih mentorjev Foto:

Arhiv

VZŠC

E

59UTRIP Januar 2016


Diseminacijski dogodek projekta HLAW – primeri dobrih praks telesne dejavnosti stanovalcevviš. pred. mag. Boris Miha Kaučič, Tina Razlag Kolar

V mesecu novembru in decembru 2015 smo uspešno diseminirali in promovirali izsledke projekta HLAW (HealthyLifestyle for Aging Well) med laično in strokovno javnostjo, ki poteka v okviru programa Erasmus+ Strateškapartnerstva. Tokrat sva člana raziskovalne skupine obiskala stanovalce v naslednjih socialno varstvenih zavodih:Dom starejših Šentjur, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah in Dom ob Savinji Celje.Omenjeni zavodi so v okviru mednarodnega raziskovalnega in razvojnega projekta sodelovali pri prikazu primerovdobrih praks telesne dejavnosti njihovih stanovalcev.

Utrinek z diseminacijskega dogodka projekta HLAW Foto:

Tina

Razla

g Kola

r & Bo

ris M

iha Ka

učič

Na diseminacijskem dogodku sva predstavila ugotovi-tve raziskovalne skupine študentov s področja zdrav-stvene pismenosti in telesne dejavnosti starih ljudi.

Stanje ni optimistično, zato bodo potrebne nadaljnjeaktivnosti, ki bodo pripomogle k dvigu ozaveščenosti opomenu zdravega in aktivnega staranja v slovenski druž-bi. V okviru 1. Mednarodne poletne šole - HLAW 2015 smoizdelali promocijski film Primeri dobrih praks telesnedejavnosti stanovalcev (študija primera), v katerem soprikazani primeri dobrih praks telesne dejavnosti stano-valcev v štirih socialno varstvenih zavodih. Film je obja-vljen na spletni strani visoke šole, kasneje pa bo dosegljivtudi na zdravstvenem portalu, ki nastaja v okviru projek-ta HLAW v sodelovanju z mednarodnimi partnerji v pro-jektu in bo namenjen opolnomočenju starih ljudi na po-dročju življenjskega sloga za zdravo staranje. Primeri do-brih praks so pokazali, da se v socialno varstvenih zavodihnamenja veliko pozornosti telesni dejavnosti stanovalcev,saj se slednji zavedajo, da redna telesna dejavnost poziti-vno vpliva na funkcionalno sposobnost stanovalcev.Funkcionalna sposobnost je eden izmed pomembnih de-javnikov, ki vpliva na kakovost življenja v starosti. V okviru diseminacijskega dogodka se je v treh socialno

varstvenih zavodih izvedla eksogena raziskava s področ-ja zdravstvene pismenosti starih ljudi, ki poteka v okvirudiplomskega projekta. Raziskava se izvaja v domačemokolju starih ljudi in med stanovalci v domovih. Ugotovi-tve bodo predstavljene v prvi polovici leta 2016. Mednarodna raziskovalna skupina visokošolskih učiteljeviz Portugalske, Finske, Poljske in Slovenije pripravlja med-narodno raziskavo, ki se bo izvedla v letu 2016. Med sta-rimi ljudmi, ki živijo v Sloveniji, na Poljskem in Portugal-skem se bo ugotavljala njihova zdravstvena pismenost spomočjo standardiziranega vprašalnika Healthy LiteracySurvey (HLS-EU) in življenjski slog s pomočjo standardi-ziranega vprašalnika Fantastic Life. Stari ljudje, ki bodosodelovali v raziskavi, bodo predhodno opravili testiranjekognitivnih sposobnosti s testom MoCA (Montreal Co-gnitive Assessment). Preliminarni rezultati mednarod-nega raziskovalnega projekta bodo predstavljeni na 2.Mednarodni poletni šoli HLAW, ki bo potekala v mesecumaju in juniju 2016 na Visoki zdravstveni šoli v Celju. V ra-ziskovalno delo so aktivno vključeni tudi študenti. Diseminacijski dogodki v okviru projekta HLAW so na-menjeni promociji aktivnega in zdravega staranja, k de-tabuizaciji staranja in ageizma v slovenski družbi. Ob tejpriložnosti bi se želeli zahvaliti stanovalcem in vodstvomsocialno varstvenih zavodov, ki so sodelovali v projektuHLAW. �

UTRIP V LETU 2016

Utrip bo leta 2016 izšel devetkrat:• januarja• februarja (izide dvojna številka februar/marec)• aprila• maja• junija (izide dvojna številka junij/julij)• avgusta (izide dvojna številka avgust/september)• oktobra• novembra • decembra



Projekti »Po kreativni poti do praktičnega znanja« naFakulteti za zdravstvene vede Novo mestoAndreja Draginc, doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja

Na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto smo v študijskem letu 2014/2015 izvajali štiri projekte, ki jih je vokviru razpisa »Po kreativni poti do praktičnega znanja« sofinanciral Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije.

Raziskovalno razvojne aktivnosti so potekale pod na-slednjimi projektnimi naslovi: Priprava učne platfor-me za program elektronske podpore zdravstvene ne-

ge, E – beleženje zdravstvene nege neposredno v bolni-ški sobi, Preprečevanje razjed zaradi pritiska pri dolgo-trajno hospitaliziranih bolnikih in razvijanje kompetencza izvajanje integralne nege in oskrbe pacienta »Sestra,moj čaj prosim!«. V projekte je bilo vključenih 32 študen-tov, 7 pedagoških mentorjev in 7 delovnih mentorjev. Iz-vedba projektov je pomembno prispevala k razvijanju ve-ščin raziskovalnega dela ter interdisciplinarnega dela prištudentih kot tudi seznanjanju vseh sodelujočih z najno-vejšimi tehnologijami in koncepti dela na področju zdrav-stvene nege.Eden od vplivnih projektov je E - beleženje aktivnostizdravstvene nege neposredno v bolniški sobi, kjer sembila vodja projekta Andreja Draginc, mag., pred., člani pro-jekta Vesna Zupančič, mag., pred., doc. dr. Nevenka KregarVelikonja, dekanica FZV NM, študenti: Alja Jekoš, TjašaŠantej, Tina Miklavčič, Urška Mehlin, Egon Pavalec in TadejAupič ter zunanja sodelavca Andraž Krajnc, vodja projek-tov v podjetju Eurotronik Kranj, d.o.o. in Robert Sotler, viš.pred., nekdanji pomočnik direktorja za zdravstveno negov Splošni bolnišnici Brežice.Splošna bolnišnica Brežice je prva bolnišnica na sekun-darni ravni v Sloveniji, kjer smo pričeli z e - dokumentira-njem aktivnosti zdravstvene nege neposredno v bolniškisobi s sistemom NurseCare. Cilj uvajanja sistema Nurse-Care v bolnišnico je postopna odprava papirnega doku-mentiranja zdravstvene nege in oskrbe pacientov. S temželimo prispevati k boljši organizaciji dela ter zmanjšanjuadministrativnega dela obremenjenosti izvajalcev zdrav-stvene nege, s čimer se bo tudi dvignila njihova učinko-vitost pri izvajanju zdravstvene nege in oskrbe v bolniš-nici. Doseči želimo boljšo sledljivost opravljenega dela inenostaven pregled zgodovine opravljenih storitev pri pa-cientu. V sklopu projekta so študentje v sodelovanju zmentorji izvajali vnos podatkov, vnos opravljenih aktiv-nosti zdravstvene nege pri obravnavi kirurških pacientovv izbrani sobi kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Bre-

žice. S temi vnosi smo testirali uporabniške možnosti si-stema. V sodelovanju z delovnim mentorjem iz podjetjaEurotronik smo dopolnjevali manjkajoče možnosti vno-sa podatkov in tako nadgradili sistem. Izpopolnjen sistembo ustrezal potrebam zdravstvene obravnave kirurškihbolnikov na sekundarnem nivoju zdravstva (v bolnišničnioskrbi). To je postavilo temelje za širitev sistema e - do-kumentacije, in sicer naprej na celotni kirurški oddelekSplošne bolnišnice Brežice kot tudi v drugih bolnišnicah.V Splošni bolnišnici Brežice je bila tako v pilotni fazi po-stavljena osnovna strojna in programska oprema sistemaNurseCare, na podlagi katere se bodo lahko nadalje še do-dajali sobni prikazovalniki NurseTab za e-dokumentiranjev drugih sobah.Rezultati projekta so sodelujoči gospodarski družbi dalina novo postavljeno in testirano programsko podporo si-stema NurseCare s sobnimi prikazovalniki na dotik Nur-seTab, prilagojeno za nivo bolnišnične oskrbe na kirurškihoddelkih. Ti vnosi bodo podjetju predstavljali tudi de-monstracijsko orodje za prikaz uporabnosti programadrugim potencialnim uporabnikom v bolnišnicah in so-rodnih zdravstveno-negovalnih ustanovah.Rezultate vseh razvojno raziskovalnih aktivnosti v okvirunavedenega razpisa smo predstavili na okrogli mizi ‘Kakosmo stopali po kreativni poti do praktičnega znanja’, kismo jo 9. 12. 2015 organizirali na Fakulteti za zdravstvenevede in na kateri smo se študentje, delovni mentorji in pe-dagoški mentorji imeli priložnost pogovoriti o prijetnihizkušnjah sodelovanja in možnostih nadaljnjih razisko-valnih aktivnosti. �

Delovni in pedagoški mentorji vseh štirih projektov

Študentka vnaša aktivnosti zdravstvene nege v sobni prikazovalnikNurseTab

61UTRIP Januar 2016


Klinični mentor – pomemben člen v izobraževanjudiplomantov zdravstvene negeAndreja Draginc

V novembru 2015 je na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto potekalo strokovno izobraževanje za kliničnementorje »Klinični mentor – pomemben člen v izobraževanju diplomantov zdravstvene nege«. Udeležilo se ga jekar 180 udeležencev, kliničnih mentorjev iz različnih učnih zavodov (bolnišnic, domov starejših občanov,zdravstvenih domov) s področja širše Dolenjske, Bele krajine, osrednje Slovenije, Posavja in Štajerske. Programsrečanja sem povezovala predavateljica Andreja Draginc, mag., vodja kliničnega usposabljanja na Fakulteti zazdravstvene vede Novo mesto. Klinične mentorje je pozdravila in nagovorila doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja,dekanica fakultete.

Vprvem delu srečanja nas je doc. dr. Vislava Globev-nik Velikonja, spec. klin. psih., iz UKC Ljubljana se-znanila, kako se soočiti s kriznimi situacijami in stre-

som v kliničnem okolju, dalje nam je predavateljica Ve-sna Zupančič, mag., predstavila socialno pedagoški pri-stop k študentu v krizi. Klinične mentorje sem seznanila z organizacijo in vode-njem kliničnega usposabljanja na Fakulteti za zdravstve-ne vede Novo mesto, jim predstavila posodobljen pravil-nik in dokumentacijo kliničnega usposabljanja. Analizavprašalnikov za vrednotenje kliničnega usposabljanja sstrani študentov je tudi letos potrdila visoko zadovoljstvaštudentov na kliničnem usposabljanju. Nujno je konti-nuirano sodelovanje med fakulteto in učnimi zavodi, sajje le tako možno zagotoviti ustrezen pretok informacij zazagotavljanje kakovosti celotnega sistema kliničnegausposabljanja. Študentki Tjaša Kladnik in Helena Bobiksta predstavili svoje izkušnje s kliničnega usposabljanja vtujini.V tretjem sklopu izobraževanja smo dali besedo kliničnimmentorjem iz učnih zavodov, da spregovorijo o izkušnjahs kliničnim usposabljanjem. O kliničnem usposabljanju

študentov zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Novomesto je spregovorila Zdenka Seničar, dipl. m. s., koor-dinatorica v zdravstveni negi. O kliničnem usposabljanjuv Domu starejših občanov Črnomelj sta nam spregovori-li Alenka Vipavec Mahmutovič, dipl. m. s., namestnicadirektorica za področje zdravstvene nege in oskrbe inMarija Bartol, dipl. m. s.Vlasta Curhalek, dipl. m. s., pomočnica direktorja zazdravstveno nego Zdravstvenega doma Krško pa je pred-stavila klinično usposabljanje v njihovem učnem zavodu.Predstavljene so bile izkušnje kot tudi predlogi za izbolj-šanje kakovosti kliničnega usposabljanja. Ob koncu smo podelili priznanja za naj klinične mentor-je po izboru študentov. Priznanje za naj klinično mento-rico v bolnišnicah je prejela ga. Stanka Bojanc iz Splošnebolnišnice Novo mesto. Priznanje za naj klinično mento-rico v zdravstvenih domovih je prejela Marinka Nagodeiz Zdravstvenega doma Črnomelj. Priznanje za naj klini-čno mentorico v domovih starejših občanov pa je preje-la Marija Štepec iz Doma starejših občanov Grosuplje.Vsem prejemnicam priznanj iskreno čestitamo! �

Prejemniki priznanj za naj klinične mentorje

UTRIP Januar 201662


Aktivnosti študentov Fakultete za zdravstvo Jesenice ob dnevu boja proti AIDS-uAnja Stenovec, Anita Rošić, Snežana Radić

Že od leta 1988 obeležujemo Svetovni dan boja proti AIDS-u, razglasila ga je Svetovna zdravstvena organizacija(SZO). Letošnji Svetovni dan boja proti AIDS-u je potekal pod geslom globalne kampanje »Proti ničli - nič novihokužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«. Število okuženih v svetu se namreč še vedno povečuje, pravtako tudi v Sloveniji, kjer sicer še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev. Nacionalniinštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju zadnjih 30 let zabeležil 725 okužb s HIV, v zadnjem desetletju pa je zaaidsom zbolelo 112 oseb (NIJZ, n. d.).

HIV (Humman Immunodefficiency Virus) je virus, ki na-pade imunski sistem in zmanjša obrambo telesa pro-ti boleznim. Lahko povzroči neozdravljivo in življen-

jsko nevarno zdravstveno stanje, imenovano AIDS (Ac-quired Immune Deficiency Syndrome). V tem stanju ječloveški sistem tako oslabel, da se ne more več boriti s ce-lo vrsto bolezni, s katerimi bi se normalno spopadel in jihobranil (Stop-aids, n.d.).V svetovnem merilu je AIDS četrti najbolj pogosti vzroksmrti, v Afriki pa celo vodilni, pogostejši od malarije. VirusHIV se nahaja v telesnih tekočinah in se prenaša s krvjo,spermo, predsemensko tekočino, izločki nožnice in ma-terinim mlekom. Posledično je najbolj tvegano vsakršnonezaščiteno spolno vedenje oseb, okuženih z virusom HIV.Sicer se virus nahaja tudi v slini, solzah in seču, vendar vbistveno manjši količini, ki bi lahko pomenila prenosokužbe (Ain Health, n. d.).Ker pred okužbo z virusom HIV ni varen nihče, je pomem-bno, da se prenos na zdravo osebo prepreči. To vključujedobro poznavanje partnerja, uporaba kondoma, izogiban-je neprofesionalnemu in nesterilnemu prebadanju kože,pri zdravstvenih delavcih pa še posebej tudi varno delo skontaminiranimi ostrimi predmeti. Priporočeno je tudianonimno preventivno testiranje na okužbo z virusom HIV(Kovač et. al., 2010).Ob letošnjem obeleženju Svetovnega dneva boja protiAIDS-u smo se v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ) združilištudenti Fakultete za Zdravstvo Jesenice (FZJ) (Anita,Snežana in Anja) pod vodstvom Sanele Pivač, mag. zn. indijaki Srednje zdravstvene šole Jesenice (SŠJ) (Meta, Mar-ija, Amina in Patrik). Ozaveščanje obiskovalcev o preventiviAIDS-a je potekalo na dveh stojnicah v SBJ.

Tako obiskovalci kot seveda tudi zaposleni so si lahko nastojnici ob tej priložnosti nadeli simbolično rdečo pentljo.Poleg tega so bili kot pomen zaščite na voljo tudi kondo-mi. Več o sami okužbi so si obiskovalci lahko prebrali v in-formativnem gradivu, na plakatih ter za ta namen pripravl-jenih zloženk Fakultete za zdravstvo Jesenice “Ne tvegaj –zaščiti se”. Ker pa smo s tem dnem stopili tudi v prazničnidecember, so dijaki Srednje zdravstvene šole Jesenicepripravili ročno izdelane jelenčke z rdečo pentljico, navoljo za vse obiskovalcem stojnice. Z igranjem klavirja inprečne flavte pa so poskrbeli tudi za zvoke žive glasbe, kise je to dopoldne širila daleč po hodnikih bolnišnice.Odziv na ozaveščanje in opominjanje o pomembnostipreprečevanja prenosa in okužbe z virusom HIV je bil takos strani zaposlenih kot predvsem tudi obiskovalcev zelodober. Slednji so bili sprva nekoliko “sramežljivi”, vendar sije ob krajšem pogovoru in podanih nekaj informacijah vznak podpore skoraj vsak izmed njih nadel rdečo pentljo.Upamo pa, da je poleg tega vsaj nekaj njih poneslo s sebojtudi misel in glavno sporočilo dneva boja proti aidsu –Uporabite zaščito, ni vredno tvegati! �

VIRI IN LITERATURA:• Ain Health, n. d. HiV Virus AIDS: History, Symptoms, Causes, Diagnosis, Prevent,

Handling. Available at: http://topworldofhealth.blogspot.com/2011/09/hiv-virus-aids-history-symptoms-causes.html. [Accessed 24 November 2015].

• Kovač, A., Orsag, A., Pavšič, K., Metelko, V., Janša, V., Bregar, J., Kotar, V., Može, V.,Steiner, N., Lazar, A. & Klavs, I., 2010. Preprečevanje okužbe s HIV. Ljubljana: Uni-verza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.

• Nacionalni inštitut za javno zdravje, n. d. AIDS. [online] Available at:http://www.nijz.si/sl/oznake/aids [Accessed 24 November 2015].

• Stop-aids, n. d. Testiraj se. [online] Available at: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se [Accessed 24 November 2015].

Stojnica ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u.Študentke FZJ in dijaki SŠJ: Anita, Amina, Anja, Marija, Snežana,Patrik in Meta


UTRIP Januar 2016 63

Kakovostno praktično izobraževanje dijakov srednje šoleGloria Šepec

V sredo, 2. decembra 2015, smo v prostorih Šolskega centra Novo mesto organizirali seminar z naslovomKakovostno praktično izobraževanje dijakov srednje šole. Seminar smo organizirali članice aktiva zdravstvenenege Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto v sodelovanju z Društvom medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Novo mesto. Potekal je že četrtič po vrsti, ker so želje delodajalcev in nas samih, da siizmenjamo mnenja in opozorimo na morebitne težave.

Praktično usposabljanje pri delodajalcu poteka na sred-njih zdravstvenih šolah po zadnji prenovi izobraže-valnih programov od šolskega leta 2009/10. Od takrat

uspešno sodelujemo z delodajalci na širšem dolenjskem,belokranjskem in posavskem področju.Po uvodni registraciji je sledil kratek kulturni program, kiso ga pripravile kolegice iz kvarteta Rdeče in črno. V ime-nu Srednje zdravstvene in kemijske šole nas je pozdravi-la pomočnica ravnateljice Katja Hrovat in nam zaželelaprijetno druženje. Mateja Kržičnik, dipl. m. s., univ. dipl. org., nam je pred-stavila, kako poteka praktični pouk pod mentorstvom čla-nic strokovnega aktiva zdravstvene nege. Praktični poukv šoli je osnova za izvajanje kliničnih vaj v delovnem oko-lju. Poudarila je, da si dijaki in mentorice na vseh oddelkihtrudimo pridobiti kakovostno praktično znanje. Namenstroke je tudi, da dijaki dobijo celovit pogled na obrav-navo pacienta.Organizatorica praktičnega usposabljanja pri delodajal-cih na Srednji zdravstveni in kemijski šoli Novo mesto, Vi-da Novinec, dipl. m. s., je predstavila potek praktičnegausposabljanja pri delodajalcu (PUD). V tekočem šolskemletu se praktično usposabljanje pri delodajalcu izvaja pridijakih drugega letnika programa bolničar negovalec, di-jakih drugega letnika programa zdravstvena nega-pti terpri dijakih tretjega in četrtega letnika programa zdrav-stvena nega. Povprečno v šolskem letu praktično uspo-sabljanje opravljamo pri okoli 25 različnih delodajalcih.Dijaki programa zdravstvena nega imajo PUD v 3. in 4. let-niku, v vsakem letniku opravijo 152 ur. V programu bolni-čar negovalec PUD opravljajo v 2. letniku, in sicer 190 ur,ter v 3. letniku 722 ur.Svoja videnja glede PUD-a so predstavili dijaki zaključnihletnikov programa zdravstvena nega. Sabina Bobnar, La-ra Gramc in Miloš Topić so soglasno povedali, da so iz-kušnje, ki jih pridobijo na izobraževanju pod mentor-stvom delodajalcev, zelo bogate in menijo, da jim bodopomagale na njihovi nadaljnji poklicni poti. Opozorili sotudi na nekaj pomanjkljivosti in stvari, ki so jih med opra-vljanjem PUD-a motile.Vida Gričar, SMS, iz Splošne bolnišnice Novo mesto, Ma-rija Bartolj, dipl. m. s., iz Doma starejših občanov Črno-melj in Vlasta Curhalek, dipl. m. s., iz Zdravstvenega do-ma Krško so predstavile, kako PUD poteka v njihovi delo-vni organizaciji. Poudarile so, da je dobra vez med men-torjem in dijakom ključnega pomena predvsem za dija-ka, ki se razvija od neizkušenega posameznika do osebe,ki je sposobna kritično razmišljati, delovati samostojno inrazvijati kompetence delovanja v timu zdravstvene nege.

Zadnje predavanje je izvedla mag. Mateja Vodnik, vms,prof. soc. ped., dipl. psihoterapevtka z naslovom Vzgo-ja za življenje ali kako učiti mlade. Poznavanje zakonitostiv medčloveških odnosih je poglavitno pri delu z mladimi,pri vzgoji in izobraževanju.Po strokovnem predavanju so se udeleženci udeležilidveh učnih delavnic. Prvo je učno delavnico je izvedlaprofesorica športne vzgoje Mirjam Bauer, ki je pokazalanekaj posameznih vaj za stabilizacijo hrbtenice. Glede nanaše delo s pacienti so bile vaje zelo dobrodošle. Cilj vsa-kega posameznika je, da bi bil brez bolečin in bil zdrav terda bi živel produktivno in kakovostno življenje. Drugo de-lavnico z naslovom Moj odziv – odgovor na to, kako si ra-zložim situacijo je vodila Polona Kramar, univ. dipl. psih.,ki je poskušala skozi konkretne situacije odgovoriti, kakoosebna čustva, pretekle izkušnje, razpoloženje, pričako-vanja in želje vplivajo na to, kako razumemo neko situa-cijo ali konflikt.Ob zaključku strokovnega srečanja so zadovoljni obrazina udeležencih pokazali več kot včasih povedo same be-sede, da smo delo opravili strokovno. In dobro staro dej-stvo iz šole matere narave pravi, da skupaj znamo inzmoremo več. Naše delo v srednjih zdravstvenih šolah jezelo pomembno, ker vzgajamo temelje bodočihzdravstvenih delavcev. Skupaj z delodajalci gradimo nastrokovnosti in spretnostih veščinah dijakov, da bodoopravljali delo samostojno, odgovorno in v prihodnostiskrbeli za nas in naše potomce.Veselimo se uspešnega sodelovanja z delodajalci in vsiskupaj ustvarimo zdravstvene delavce s srcem in stro-kovnostjo. �

Delovno vzdušje na seminarju


ŽIVIMO ZDRAVO

Iz mleka nikoli ne zraste smrekaZgodba o mleku se nadaljuje

Jože Lavrinec

Ni še prav dosti vode preteklo od razmišljanja, ali piti presno mleko, ali raje ne in že je tu nova nabirka vprašanj.In glej ga spaka, prav vsa so o uživanju mleka. Je pač tako, da mleko in mlečni izdelki že tisočletja predstavljajozelo pomemben del človekove prehrane, se pa v zadnjem desetletju pojavljajo posamezniki, ki so prepričani oškodljivosti teh živil. Ker so posamezniki v svojem prepričanju zelo glasni, je prav, da poiščemo z dokazipodkrepljene trditve in se šele na podlagi teh odločimo.

Mleko skupaj z mlečnimi izdelki vsekakor ostaja zelopomemben del človekove prehrane. To sicer ne po-meni, da so ta živila nujna v naši prehrani. Nikakor

ne! Vsa ta živila bi zlahka izločili iz naše prehrane ter breztežav manjkajoča hranila zagotovili z drugimi živili. In kajbi dosegli z izločitvijo mleka in mlečnih izdelkov? Nič alipa mnogo – vsekakor bi podražili svojo prehrano (mlekoje skupaj z nekaterimi mlečnimi izdelki najcenejši vir ka-kovostnih in predvsem lahko prebavljivih beljakovin), osi-romašili bi kulinarične užitke in si nekoliko po nepotreb-nem zapletli vsakdanjo prehrano. Po zapisih, dosegljivih na internetnih straneh Ministrstvaza kmetijstvo in prehrano, znaša prireja mleka v Slovenijiokoli 600.000 ton letno. Tako je denimo v letu 2011/20126.883 proizvajalcev mleka oddalo 530.573 ton mleka. Zneposredno prodajo mleka se je ukvarjalo še 1596 proiz-vajalcev mleka, ki so neposredno prodali nekaj manj kot15.000 ton mleka. Isti vir tudi navaja, da znaša samooskr-ba z mlekom 120 %, poraba mleka za prehrano pa je v le-tu 2011 znašala 219 kg mleka na prebivalca.Je potrošnja mleka v Sloveniji velika? Vsekakor ni slaba,čeprav bi si proizvajalci mleka želeli večjo. V povprečjuzaužijemo le nekaj manj kakor 0,6 litra mleka dnevno, vtakšni ali drugačni obliki, kar povsem zadošča vsem pri-poročilom zdrave prehrane. Vendar smo, vsaj po podat-kih za leto 2007 (vir: Wikipedija) šele na 19. mestu in nasprehitevajo ekonomsko bolj in manj razvite države takopo »levi kakor po desni«. A tudi tu si nam ne bi bilo po-trebno beliti glave, če ne bi bil opazen trend upada po-trošnje mleka. So temu kriva različna gibanja proti uživa-nju mleka? Alarmantne novice o škodljivosti mleka, ki jihnekateri mediji pogosto povsem nekritično lansirajo, sa-mo zato, da potešijo senzacij lačno publiko? S tem pro-blemom naj se ukvarja resorno ministrstvo, ki bo tudi mo-ralo sprejeti različne ukrepe za zaščito delovnih mest vkmetijstvu.

Trditev št. 1.: Osebe, ki imajo laktozno intoleranco, nesmejo uživati mleka niti mlečnih izdelkov!Sodobni svetovalci prehrane, zaposleni v različnih ko-mercialno usmerjenih firmah, opravljajo hitre teste na lak-tozno intoleranco in takoj, ko je podan sum zanjo, svetu-jejo popolno izločitev mleka in mlečnih izdelkov iz pre-hrane. Podobne posplošene nasvete je moč zaslediti tu-di v različnih internetnih forumih. Že res, da je laktoznaintoleranca, ki je posledica neustreznega nastajanja enci-ma laktaze v črevesju, lahko izredno neprijetna, ter, dasimptomatika praviloma izzveni ob opustitvi vnosa mle-

čnega sladkorja, a so tako drastični ukrepi le redko v skla-du dobro terapevtsko prakso. Strogo izključevanje živil,še posebej, če je brez neke trdne osnove, prinaša v življe-nje posameznikov več zmede in strahu kakor koristi terjim istočasno povsem po nepotrebnem podraži življenje.Zaradi laktozne intolerance je danes dejansko veliko zme-de in nejasnosti. Že samo zato, ker je v času staranja po-vsem fiziološko moteno nastajanje laktaze, ki razcepljamlečni sladkor, številni prehranski svetovalci celo po me-dijih javnega obveščanja vehementno odsvetujejo pravvsem starostnikom uživanje mleka in to tudi v primeru,da sploh še nimajo težav. Ob slehernem sumu na laktozno intoleranco je edino pri-merno najprej postaviti diagnozo v ustreznem zdrav-stvenem centru, določiti stopnjo nastajanja laktaze in te-mu ustrezno individualno prilagoditi omejitev pri vnosulaktoze ali mlečnega sladkorja (primerjaj: 1,2).Ker je ravno zaradi nekritičnosti medijev postala laktoznaintoleranca obsežno polje vse premalo preverjenih trdi-tev, bo tej temi namenjen celoten prispevek v eni od na-slednjih številk Utripa. Neučakani pa naj vzamejo v rokehiter pregledni prispevek: Wadell Lisa: What do we knowabout lactose?, objavljen v letošnji 6. številki revije Nutri-tion to me.

Trditev številka 2: Pasterizacija (homogenizacija)spremeni hranilno vrednost mleka! (zaradi pasteriza-cije/sterilizacije ali homogenizacije je v mleku manjbeljakovin in manj kalcija)Omenjene trditve se prepletajo in kažejo, da številni po-trošniki dejansko ne poznajo in ne ločijo posameznih teh-nik predelave mleka. Medtem ko sta pasterizacija in ste-rilizacija mleka termična postopka, katerih namen je uni-čiti večino aktivnih (pasterizacija) oz. vseh mikroorganiz-mov ter s tem zagotoviti mikrobiološko varno živilo inistočasno nekoliko podaljšati samo uporabnost, je ho-mogenizacija povsem fizikalno »drobljenje« maščobnihkapljic ter njihova razpršitev po celotnem volumnu mle-ka. Čeprav je maščoba še vedno v mleku, je le-ta enako-merno razpršena in se tudi po daljšem mirovanju ne na-bira na površini kot smetana. Medtem, ko bomo s paste-rizacijo ali sterilizacijo mleka dosegli večjo varnost, imahomogenizacija mleka bolj »estetski« učinek.Obstaja več tehnik pasterizacije mleka, pri vseh je opazenkompromis med višino segrevanja in trajanjem segreva-nja, tako da se doseže optimalni učinek: čim bolj uspešnouničenje mikroorganizmov ter čim manjše organolepti-čne spremembe mleka. Ker pa gre v vsakem primeru za

65UTRIP Januar 2016

termično obdelavo se poleg mikroorganizmov inaktiviraencime, ki bi povzročili kvarjenje mleka, ter povzroči ne-kaj sprememb v okusu mleka (vir: 3).V pestri paleti demonizacije mleka se najdejo posamez-niki, ki trdijo, da pasterizacija in sterilizacija mleka uniči Cvitamin ter zmanjša vsebnost kalcija oz. poslabša njego-vo biološko dostopnost. Čeprav je C vitamina v kravjemmleku izredno malo, se le-ta ne uniči s pasterizacijo, med-tem, ko sterilizacija mleka zmanjša njegovo vsebnost (vir:4). Tako ali tako vsebnost vitamina C v kravjem mleku ze-lo variira, saj je odvisna od prehrane govedi ter znaša med0 in 6 mg v dcl. Skratka mleko in mlečni izdelki v nobe-nem primeru niso omembe vreden vir tega vitamina. Tu-di razpad in denaturacija beljakovin je med pasterizacijomanjši, kakor v času običajnega gretja mleka Kalcij pa jetermostabilna rudnina in se njegova vsebnost niti nezmanjša niti zaradi omenjenih postopkov ni slabše izko-ristljiv. Na vsebnost kalcija niti ne vpliva razmaščevanjemleka, ki sicer skupaj z mlečno maščobo odstrani tudi delv maščobi topnih vitaminov (vir: 4). Zaradi slednjega šte-vilne mlekarne mleko obogatijo z nekaterimi vitamini,vendar to posebej označijo na embalažo.

Trditev številka 3: Pitje mleka je vzrok za astmo inalergijo!V tej trditvi se skriva veliko zmede, pomanjkljivega zna-nja ter strahu. Drži. Alergija na kravje mleko je najpogo-stejša alergija v zgodnjem življenjskem obdobju in izzve-ni, če iz prehrane otroka povsem izločimo mlečno belja-kovino. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo razvojt. i. alergijskega marša, katerega etapa je tudi astma. Pavendar posameznik je alergičen za mlečno beljakovino alipa ni. In samo alergični posamezniki morajo izključiti mle-čno beljakovino iz svoje prehrane. Pri ostalih alergikih pi-tje mleka ne bo povzročilo dodatnih nevšečnosti. Tako sopri astmatikih opazovali pojavnost posameznih astmati-čnih simptomov po zaužitju polnomastnega, posnetega

mleka in vode ter niso opazili nobenih pomembnih razlikv intenzivnosti ali pogostnosti (vir: 5).

Prepričanje številka 4: Pitje mleka povzroči pospeše-no nastajanje sluzi, še posebej v času različnih obo-lenj.V prehrani in delovanju človekovega telesa ni prav ničenoznačnega. Vse se neprestano prepleta in je pogostotežko ločiti vzroke od posledic, dejstva od prepričanj. Tu-di pri tem prepričanju je tako. Vendar z gotovostjo lahkozatrdimo, da pitje mleka ali uživanje mlečnih izdelkov nepovzroča nastajanja sluzi in je to živilo povsem varno tu-di v času različnih pljučnih obolenj.Sluz vlaži in ščiti sluznice dihal ter »lovi« številne prašnedelce oz. tujke, ki jih nato skupaj s sluzjo izločimo iz dihal(vir: 6). Drži, da je zelo veliko ljudi prepričanih, da pitjemleka sluz zgosti in pospeši njeno nastajanje. To nam pra-vi tudi obsežna avstralska študija, po kateri je kar 60 %staršev otrok s pljučnimi obolenji prepričano o tem. Veli-ko staršev je bilo prepričanih, da je že ob najmanjšem zna-ku respiratornega obolenja treba takoj povsem izključitimleko in mlečne izdelke iz prehrane (vir: 7). V zadnjih 25 letih je bilo na to temo opravljenih ogromnoraziskav in se je kar težko odločiti, kateri bi dali prednost.A, če bi jih poskušali na kratko povzeti, so daleč v ospred-ju ugotovitve, da med nastajanjem sluzi, niti med subje-ktivnim občutkom sluzenja in uživanjem mleka ni pove-zave. Nekaj pa vseeno drži! Ob pitju mleka (ali vode ali katere-gakoli napitka nastaja več sline (!) sluz pa je nekoliko red-kejša, kakor, če po napitkih ne bi posegli! Seveda je to boljvprašanje hidracije kakor nastajanja sluzi oz. sline. In šenekaj drži. Ob pitju mleka (ter ostalih beljakovinskih na-pitkov kot so sojino mleko ipd.) je slina nekoliko gostejša,kar lahko daje subjektivni občutek nastajanja sluzi (vir: 8). Če zapisano dobro razmislimo, potem smo tam, kjer smobili. Starši in bolniki bodo verjetno ostajali prepričani, da

ŽIVIMO ZDRAVO


ŽIVIMO ZDRAVO

mleko povzroča zasluzitev, čeprav sluz sama po sebi nenastaja nič bolj obilno, kakor po pitju katerih koli drugihnapitkov. A težava niso starši ali bolniki, temveč vegani,ki so pogosto najbolj zavzeti (in žal pogosto najbolj ne-kritični) nasprotniki pitja mleka. Vendar je odločitev za pi-tje mleka lahko zelo demokratična. Čeprav je mleko zelopomembno osnovno živilo, ni življenjsko pomembno. Lehranila, ki jih prinaša, moramo v primeru izločitve iz jedil-nika nadomestiti z drugimi živili.

Prepričanje številka 5: Mleko vsebuje rastne hormo-ne govedi in ti vplivajo na človekaDrži: mleko povsem naravno vsebuje tudi rastni hormon.Torej humano mleko vsebuje humani rastni hormon, kra-vje mleko bovini rastni hormon ali bovini somatotropin,ovčji ovčjega itd. Ker rastni hormon spodbuja nastajanjemleka in ker je sodobnost prežeta z rekombinantnimi(sintetičnimi) hormoni, se je v mlekarstvu nekaterih de-žel (prednjači ZDA) pojavilo umetno dodajanje bovinega

rekombinantnega hormona, da bi dosegli večjo mlečnostkrav (vir: 9). Diskusije o (ne)uporabi tega hormona v vsa-kdanji praksi v Sloveniji so običajno povsem nesprejete,saj večina mlečnih nasprotnikov zagovarja teorijo zarotein prikrivanja podatkov. Mirno pa lahko diskutiramo o učinkovanju bovinih hor-monov v drugem organizmu, saj le-ti že ob segrevanjudelno razpadejo, dokončno pa se, ker so beljakovina, raz-gradijo pod vplivom želodčnih prebavnih sokov v želod-cu. Denaturacija, razgradnja hormonov pa je povsem ena-ko kakor inaktivacija. Skratka hormoni, ki jih mogoče zau-žijemo s kravjim (ovčjim, kozjim) mlekom, razpadejo medprocesom prebave in nimajo učinka.

In še cela serija drugih trditev o škodljivosti mleka ...Da, mleko je za nekatere resnično osovraženo živilo. Pov-zroča anemije (drži: kalcij iz mleka se veže z železom izdrugih živil v netopno spojino. Vendar takšna vezava na-stane le ob sočasnem uživanju mleka in živila, bogategaz železom, kar pa v vsakdanji praksi ni ravno pogosto),osteoporozo (biodostopnost kalcija iz mleka ni ravno naj-višja, je pa zato vsebnost kalcija v mleku toliko večja, za-to kljub veliko višji biodostopnosti kalcija iz nekega rast-linskega živila, ki pa ima praviloma zelo nizko vsebnostkalcija, v končni fazi še vedno zaužijemo več kalcija iz mle-ka in izdelkov, kakor iz drugih živil. Izjema so le močno in-dustrijsko predelani mlečni izdelki kot npr. topljeni sir insirni namazi, iz katerih je kalcij slabše izkoristljiv zaradiprevelike količine dodanih fosfatnih soli.), številne vrsteraka, sladkorno bolezen tipa 1 (že zdavnaj dokazano, dato ne drži) in sploh – mleko je tako ali tako samo industrijain se promovira samo zato. No, da, a promocija sojinegamleka pa ni industrija? Ali pa promocija riževih napitkov?Ne, ne bomo izgubljali besed ...In še za konec: le kaj ima naslov »Iz mleka nikoli ne zrastesmreka!« s tem prispevkom? Toliko, kakor trditev, da je»kravje mleko hrana za teličke in ne za človeške otročič-ke«. Obe trditvi namreč držita, a vendar nista in ne more-ta biti argument za protimlečno kampanjo. Saj ni težko:mleko uživam ali pa ne. In tudi, če ga (ne), lahko živim pol-no in zdravo življenje, če so le ostale prehranske in ži-vljenjske navade v skladu z zdravjem. �

Viri:1. National Institutes of Health Consensus Development Conference Statement. NIH Con-sensus Development Conference: Lactose Intolerance and Health, February 22Y24, 2010.2. Lomer MC, Parkes GC, Sanderson JD. Review article: lactose intolerance in clinicalpractice-myths and realities. Aliment Pharmacol Ther. 2008;27(2):93-103.3. Miller GD, Jarvis JK, McBean LD. Handbook of Dairy Foods andNutrition. 2nd ed. Bo-ca Raton, FL: CRC Press; 2000:423.4. Cifelli CJ, Maples IS, Miller GD. Pasteurization: implications for food safety and nutri-tion. Nutr Today. 2010;45(5):207-213.5. Nguyen MT. Effect of cow milk on pulmonary function in atopic asthmatic patients.Ann Allergy Asthma Immunol. 1997;79(1): 62-64.6. Adkinson NF, Middleton E. Middleton’s Allergy: Principles and Practice. 7th ed. Phila-delphia, PA: Mosby; 2008.7. Lee C, Dozor AJ. Do you believe milk makes mucus? Arch Pediatr Adolesc Med.2004;158(6):601-603.8. Pinnock CB, Arney WK. The milk-mucus belief: sensory analysis comparing cow’s milkand a soy placebo. Appetite. 1993;20(1): 61-70.9. Bauman DE. Bovine somatotropin and lactation: from basicscience to commercial ap-plication. Domest Anim Endocrinol. 1999;17(2-3):101-116.

67UTRIP Januar 2016

PREJELI SMO

Kaj delajo in kje so danes študentke in študenta 1. generacije univerzitetnega študija zdravstvene vzgoje?Petra Kersnič

Drage kolegice in cenjena kolega! Naše poti so se po zaključku študija v letu 1993 razpršile po celi Sloveniji. Po desetih plodnih letih smo skupaj vMariboru obeležili 10. obletnico vpisa, od takrat dalje pa se nismo več srečali. Ko sem se upokojila, sem si vsakoleto zadala med mnogimi načrti tudi to, da bom organizirala srečanje. Sedaj, ko smo že vsi upokojeni, umirjeni, koso vnuki prestopili šolske pragove in ni več delovnih ovir za srečanje, pa sem se tega resno lotila.

Zato naj tale moj zapis služi temu namenu, da se mi ja-vijo kolegice in kolega, kjer koli že so, da se zberemoin obudimo lepe spomine na leta druženja. Vljudno

vas prosim za kontakt na e - naslov [email protected] ali mobi 041 677 360. Da bi se vsi skupaj spomnili, kaj vse smo doživeli, bompovzela nekaj mojih zapisov iz beležke, kjer sem takratskrbno zapisovala vse, skoraj vse, kar se nam je dogajalomed predavanji in tudi izven njih. Začelo se je na en lep,sončni ponedeljek, natančneje 4. oktobra 1993 točnoopoldne. 53 študentk in 2 študenta smo v zbornični dvo-rani Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu doživeliprvo dejanje prve generacije študentov zdravstvenevzgoje, programa Višje šole za zdravstvene delavce in Pe-dagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Na tej svečanostismo prejeli indekse in poslušali uvodne besede dekanovin rektorja. Po prihodu v matično hišo našega novega ži-vljenjskega podviga – na Višjo šolo za zdravstvene delav-ce na Poljanski 26 a pa smo ob 13.30 pred prvimi preda-vanji naredili še skupinsko fotografijo, ki jo prilagam.Naš študij so nam uvodničarji tega dne povzeto predsta-vili takole: »Model študija zdravstvene vzgoje ni tradicionalen, tem-več je integralni študij, ki sloni na teoriji molekularnegaznanja – to se kaže v vertikalnih in horizontalnih poveza-vah programske sheme. Filozofija programa je zgrajenana temeljnih vrednotah, ki so opredeljene v osrednjih ka-tegorijah programa: človek, družba, zdravje, zdravstvenavzgoja in izobraževanje in zdravstvena nega. Program tvorijo štirje sklopi zdravstvene nege: 1 – teo-rija in metodologija; 2 – pedagoški sklop; 3 – raziskovalnisklop in 4 – management ter štirje sklopi podpornih pred-metov: 1- sociologija, aktualna zdravstvena problemati-ka; zdravje, bolezen in okolje, svetovanje; 2 – psihologijav zdravstvu, teorija vzgoje, didaktika, didaktika zdrav-stvene vzgoje, izobraževanje za zdravje; 3 – statistika z ra-čunalništvom, raziskovalna metodologija; 4 – organizaci-ja dela v zdravstvu in zdravstveni negi, sistem zdravstve-nega varstva s poslovanjem zdravstvenih zavodov.» Na prvi pogled smo, glede na to, da smo v veliki večiniprihajali iz povprečno deset do petnajstletne prakse, ugo-tavljali, da nam program ponuja veliko tistega, kar bi žezdavnaj pri svojem delu potrebovali. Številne vsebine smoopredmetili in uresničevali skozi številna napovedana innenapovedana preverjanja znanja in seminarske naloge,

na začetku objavljena dva – na koncu realizirana tri inte-gralna projektna dela in končno z diplomsko nalogo. Naj naštejem nekaj spominov, ki so se mi zapisali skozidve leti študija, kjer smo letne čase doživljali v predaval-nici prvega nadstropja številka 207, od koder je segel po-gled na tri mogočne kostanje. Nepozabni so jutranji son-čni vzhodi v tretjem in četrtem tednu meseca, ko so po-tekala predavanja, spogledovanje s kostanji, ki so ozele-neli, cveteli, bili polni plodov in nato porumenelo in od-padajoče listje, ki je naznanjalo konec leta. Iste dneve smoimeli priložnost videti tudi sončne zahode in nemalokratvečerno zarjo, ki nas je spremljala po celodnevnem dru-ženju na poti domov. Že decembra istega leta je naša skupnost dobila vzdevek,ki so nam ga podelili redni študentje – »Geriatrični razred«- sami smo ga s ponosom spremenili v 1. G, rekoč samo danismo »pediatrični razred«.Bili smo skrbni in vzorni študentje – vsaj tako so nas oce-njevali v učiteljskih zborih obeh fakultet. Spoznali smo ses »silabusi« ali zgoščenimi vsebinami predavanih tem. Ničkoliko uric smo prebili na konzultacijah, ob enem pa seštirinajst dni soočili z vsakdanjim študentskim življenjem,naslednjih štirinajst pa v delovnem okolju. Skupaj smopodoživljali rojstne dneve, nekaj okroglih obletnic, se ve-selile vsakega kolokvija in izpita in nazdravljale, ko so na-še kolegice postale nekatere mamice, druge pa mlade innajlepše babice tega sveta.

Skupinska slika ob zaključku šolanja

PREJELI SMO

Mnogokrat so nam mnogi, predvsem gostujoči profesor-ji, mirno priznali, da bomo skupaj oblikovali vsebine pred-meta. Danes vem, da smo bili velikokrat testna skupinaza mnenja na številne vsesplošne teme – ukvarjali smo sez analitiki in planerji v zdravstvu, komentirali protikadil-ski zakon, komentirali položaj žensk in politike in še bi sedalo našteti. Ena zanimivejših interakcij z enim izmed pre-davateljev, ko smo se srečale z mag. dr. sc., dr. med., spe-cialistom, ki na je v uvodu povedal, da je bil obveščen, dabo imel pred seboj »neke podiplomke«, od katerih nas jenekaj iz vsakodnevne prakse poznal. Svojega preseneče-nja, da bodo še študirale medicinske sestre, saj so že na-redile šolo za ta poklic, ni znal in ni mogel skriti. Predavalje po v teoriji nikjer omenjene metode »rikverc« ali zvzvratno držo – tak je bil njegov napovednik. 102 minutismo poslušali esej o »pocarjih«, ki delajo registre, o tem,da se politiki gredo Hyd Park, da smo Slovenci narod piš-čancev, piškavih zobcev, kruhovcev, krompirjevcev – vsiskupaj pa smo iz »Forest Gumpa«. Tudi to sporočilo smoob zaključku slišali, da smo »okvarjeni« od vseh »nefizio-loških« stanj in pozicij, zreli za registracijo obolenj zaradivsakdanjega dela. Na srce pa nam je položil, da razmisli-mo in rešimo najbrž po njegovem temeljno vprašanje, alije poslušanje, sedenje in sodelovanje v učnem procesusploh delo! Njegov pogled oziroma nebesedno komuni-

kacijo smo zaznale dvakrat – ob prihodu in odhodu izpredavalnice.Kot balzam je med nas prišla prof. Marja Strojin, ki nam jezapisala na tablo »JAZ« z veliko začetnico – ter nas pre-pričevala, da smo in moramo biti sami sebi največ – šelenato so drugi – pa čeprav smo naučeni in delamo po prin-cipu, da so za nas pomembni oziroma najpomembnejšidrugi. Vprašala sem se, zakaj je nisem slišala mnogo letprej. V aprilu 1994 smo se potrudili izdati ali bolje rečeno na-pisati naše prvo interno glasilo 1. G – SLADKA LIMONA zmotom: V skupini nisi nikoli sam, če pa si, potem nisi v na-ši skupini.In kot se za prave absolvente spodobi – šli smo tudi naabsolventski izlet, ki ga je organizirala pripravniškaagencija, ustanovljena samo za to potovanje – »MOJ-PET«. Pot in vse, kar smo doživeli na popotovanju poFranciji in po dolini Loare, nas je še bolj združila inpovezala. Ob tem pa me preveva iskrena želja, da bidanes, ko smo v večini že zaključili aktivno obdobje našedelovne dobe, lahko skupaj odšli še na kakšno pot, da bibilo dovolj časa in možnosti za druženje, klepetanje,kofetkanje in zabavo. S tem zapisom poskušam te mojedolgoletne namere uresničiti. �

Informacije in rezervacije:HOTEL DIANA��, Slovenska ulica 52, 9000 Murska SobotaTelefon: + 386 2 514 12 00 • e-pošta: [email protected] • www.hotel-diana.si

Zimsko razvajanje v Prekmurjuod 2. januarja do 31. marca 2016

• 3 x polpenzion s samopostrežnimi obroki • neomejeno kopanje v hotelskem bazenu s termalno vodo iz lastnega vrelca• dnevno 1 vstop v svet savn• neomejen vstop v fitnes studio• uporaba kopalnega plašča v času bivanja• brezplačni dostop do interneta• parkirni prostor ob hotelu• celodnevno kopanje tudi na dan odhoda

NEVERJETNA CENA ZA DVE OSEBI 174 EUR v dvoposteljni sobi.Ostala doplačila po veljavnem ceniku.

Poslovni center v hotelu Diana vam omogoča organizacijo velikih in malihdogodkov. Razpolagamo z dvorano, ki sprejme do 500 udeležencev, ter dvamanjša prostora, prav tako pa z opremo, potrebno za nemoten potek vašegadogodka. Strokovnost dogodka prepuščamo vam, za ostalo poskrbimo mi.Naj postane vaša zgodba del naše knjige z naslovom »Zgodbe žitnih polj«

Za vsa društva in sekcije smo pripravili posebno ponudbo.

NE PREZRITE:DRUŽINSKI BONUS v času zimskih počitnic – 12. – 28. 2. 2016 • prvi otrok do 12. let v sobi s starši – brezplačno• drugi otrok do 12. let v sobi s starši – 20 EUR na dan


69UTRIP Januar 2016

Jesenice, 18.12.2015

IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV SPECIALNIH ZNANJ -KOORDINATOR ZDRAVSTVENE OSKRBE (CASE MANAGER)

Splošna bolnišnica Jesenice organizira izobraževanje za pridobitev specialnega znanja -koordinator zdravstvene oskrbe (case manager)

Namen vzpostavitve koordinatorja zdravstvene oskrbe (v nadaljevanju KZO) je doseči tak sistem obravnave,ki bo spremljal pacienta že pred sprejemom oz. od sprejema, med celotno bolnišnično obravnavo, dousklajenega načrta odpusta, ter skrb za pacienta po odpustu.

Namen izobraževanjaNamen izobraževalnega programa iz specialnih znanj s področja koordinacije zdravstvene oskrbe jeusposabljanje dipl. m. s. / dipl. zn. za izvajanje nalog in kompetenc za strokovno in profesionalno delo teruspešno komuniciranje s pacienti, njihovimi svojci in drugimi poklicnimi skupinami.

Cilji izobraževanja - Seznanitev z izhodišči za vzpostavitev koordinatorja zdravstvene oskrbe v okviru bolnišnic in ekonomiko v

zdravstvu - Pridobitev kompetenc za izvajanje in koordiniranje celostne oskrbe pacientov in spremljanje kazalcev

kakovosti pri izvajanju učinkovite koordinacije pri pacientih pred, med in po sprejemu v bolnišničnoobravnavo, ki vključuje tudi primarni nivo zdravstvene oskrbe in socialno službo

- Vključevanje v zdravstveno obravnavo pacienta pri načrtovanju pacientovega odpusta in oblikovanjeučinkovitih odnosov s ključnimi posamezniki, pri pacientovem načrtovanju odpusta na oddelkih inpodajanje informacij o odpustu

- Razvoj strokovnega znanja in izkušenj na področju koordiniranja celostne oskrbe pacientov s poudarkomna prepoznavi kritičnih dejavnikov za otežen odpust v domače okolje ali drugo institucijo

Udeleženci izobraževanjaUdeleženci / ke šole so diplomirane medicinske sestre / zdravstveniki, ki imajo več kot 5 let delovnih izkušenjna ožjem strokovnem področju.

Lokacija in obseg izobraževanjaProstori Splošne bolnišnice Jesenice. Izobraževanje bo trajalo 100 pedagoških ur, od tega je 20 ur teoretičnihvsebin in 80 ur praktičnega usposabljanja v okviru klinične prakse in priprave študije primera.

Naziv, ki ga pridobi udeleženec izobraževanja je koordinator zdravstvene oskrbe. Sistemizacija delovnegamesta je opredeljena v Kolektivni pogodbi pod E037013 – diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanjiVII/1.

Predviden začetek: bo v marcu 2016.

Preliminarne najave udeležencev sprejemamo do 29.2.2016 na e – naslov [email protected] dodatne informacije boste dobili po preliminarni najavi oz. na zgornjem e-naslovu.

Pomočnica direktorja za področje ZNOTanja Pristavec, mag. zdr. nege

IZOBRAŽEVANJE

70

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

STROKOVNI KLINIČNI VEČER VJANUARJU

Datum, kraj, lokacija dogodka in registracija

Četrtek, 21. 1. 2016 ob 16. uri v velikipredavalnici stolpnice Klinike za kirurgijo UKCMaribor (16. nadstropje), Ljubljanska ulica 5,2000 Maribor

Program izobraževanja

SODOBNI BIOPSIHOSOCIALNI PRISTOPI PRIOBRAVNAVI TEŽJIH DUŠEVNIH MOTENJ VSKUPNOSTI,Tim ambulantne skupnostneobravnave pacientov (ASPO) na Oddelku zapsihiatrijo UKC MARIBOR

Organizator

Društvo medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Maribor (DMSBZTMaribor)

Kotizacija, nakazilo, število udeležencevStrokovno izpopolnjevanje je za člane DMSBZTMaribor brezplačno, za člane drugih regijskihstrokovnih društev znaša kotizacija 25 EUR, zanečlane Zbornice - Zveze 50 EUR (DDV jevključen v ceno). V ceno je vključena organizacijakliničnega strokovnega večera in potrdilo oudeležbi.

Licenčne in pedagoške točke

Strokovno izobraževanje je v postopku vpisa vregister strokovnih izpopolnjevanj Zbornice -Zveze Slovenije za leto 2016. Izobraževanje je vpostopku pridobivanja LT.

Dodatne informacije in prijavaKotizacijo nakažete na TR DMSBZT Maribor,številka 0451 5000 0111 670, sklic 0010 pri NovaKBM d.d. Prijavo na strokovni klinični večeropravite na spletni strani društva www.dmsbzt-mb.si pod: PRIJAVA NA STROKOVNI KLINIČNIVEČER Vljudno vabljeni.

TEMA SREČANJA

STROKOVNO POPOLDNE "KODEKS ETIKE -GA POZNAMO?";LEONIDA PERČIČ


21. 1. 2016, Celje, Srednja zdravstvena šolaCelje, 1. nadstr, učilnica 1, ob 15. uri


Predstavitev kodeksa etike medicinskih sester,babic

Organizator

DMSBZT Celje

Kotizacija, nakazilo, število udeležencev

Za člane DMSBZT Celje ter ZB ZV je brezplačna,za nečlane pa je kotizacija 15 eur z ddv, plača pase po izstavitvi računa.


Za udeležbo je priznanih 5 licenčnih inpedagoških točk s stani MZ.

Dodatne informacije in prijava

Prijave so na mail; [email protected]

TEMA SREČANJA

KLINIČNO POPOLDNE O RAVNANJU STVEGANIMI ZDRAVILI


Četrtek, 28. 1. 2016DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Začetek ob 16. uriRegistracija udeležencev do 15.30 - 16.00 ure


Program izobraževanja je objavljen na spletnistrani www.zbornica-zveza.si

Organizator

DMSBZT Ljubljana


Klinični večer je namenjen članom DMSBZTLjubljana. Število udeležencev je omejeno do 32.Kotizacije ni!


Program je ovrednoten z licenčnimi inpedagoškimi točkami.


Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si do 20.01. 2016, oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije:Irma Kiprijanović (041 754 695) [email protected]

UTRIP Januar 2016

71UTRIP Januar 2016

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

ŠOLA PROTI BOLEČINI V KRIŽU


Petek, 5. 2. 2016 LjubljanaDMBZT Ljubljana, Poljanska 14Začetek ob 16. uriRegistracija udeležencev med 15.45 do 16.00



Organizator

DMSBZT Ljubljana


Kotizacije za člane DMSZT Ljubljana ni.Za člane ZZBN znaša 10 €, za ostale udeležence20 €.Število udeležencev je omejeno do 15.


Program izobraževanja je v postopku zapridobitev licenčnih točk.

Dodatne informacije in prijavaPrijava preko prijavnice na spletni straniDMSBZT Ljubljana:www.drustvo-med-sester-lj.si (plačnik/zavod, davčna številka, številkačlanske izkaznice, številka licence) do 2. 2. 2016,oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije: Irma Kiprijanovič (041 754 695) [email protected]

TEMA SREČANJA

POKLICNA ETIKA - MENEDŽMENTZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE VLUČI ETIKE


Četrtek, 11. 2. 2016DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Začetek ob 8. uriRegistracija udeležencev do 7.30 - 8.00 ure



Organizator

DMSBZT Ljubljana


Kotizacija z DDV za člane znaša 120 €, za nečlane240 € in se plačana po izstavljenem računu.Število udeležencev je omejeno do 24.

Licenčne in pedagoške točkeVloga za pridobitev licenčnih točk za strokovnoizpopolnjevanje/izobraževanje je bila oddana naMinistrstvo za zdravje. Vloga za pridobitevpedagoških točk za vpis strokovnegasrečanja/dogodka v registerizpopolnjevanj/izobraženj je bila oddana naZbornico - Zvezo.

Dodatne informacije in prijavaPrijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si(plačnik/zavod, davčna številka, številka članskeizkaznice, številka licence) do 2. 2. 2016,oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije:Irma Kiprijanović (041 754 695) [email protected]

TEMA SREČANJA

ZAKONODAJA S PODROČJAZDRAVSTVA


Petek, 12. 2. 2016, v predavalnici "Nacionalnegainštituta za javno zdravje Ljubljana", Zaloškacesta 29, Ljubljana.Začetek ob 8. uriRegistracija udeležencev do 7.30 - 8. ure



Organizator

DMSBZT Ljubljana


Kotizacija z DDV za člane znaša 60 €, ter 120 € zanečlane društva in se plača po izstavljenemračunu. V kotizacijo je všteto gradivo inorganizacija seminarja ter osvežitev medodmori.


Program je v postopku za pridobitev licenčnih inpedagoških točk.


Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si do 3.2. 2016, oziroma do zasedenosti mest (80).Dodatne informacije:Irma Kiprijanović (041 754695) - [email protected]

72

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

STROKOVNO POPOLDNE: PSIHOLOŠKAPODPORA PRI PACIENTKI Z MALIGNIMGINEKOLOŠKIM OBOLENJEM;SLEMENŠEK MARJANA


18. 2. 2016, Celje, Srednja zdravstvena šolaCelje, 1. nadstropje, učilnica 1, ob 15. uri


Predstavitev problema in ugotavljanje rešitev pripacientkah z malignimi gonekološkimi obolenji.

Organizator

DMSBZT Celje


Za člane DMSBZT Celje ter ZB - ZV je brezplačna,za nečlane pa je kotizacija 15 eur z ddv, plača pase po izstavitvi računa.


Za udeležbo je priznanih 5 licenčnih inpedagoških točk.


Prijave so na mail; [email protected]

TEMA SREČANJA

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA ZVKLJUČENIM AED


Ponedeljek, 29. 2. 2016DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Začetek ob 8. uriRegistracija udeležencev od 7.30 do 8. ure



Organizator

DMSBZT Ljubljana


Kotizacija z DDV za člane znaša 80 €, za nečlane160 € in se plačana po izstavljenem računu.Število udeležencev je omejeno do 32.

Licenčne in pedagoške točkeVloga za pridobitev licenčnih točk za strokovnoizpopolnjevanje/izobraževanje je bila oddana naMinistrstvo za zdravje. Vloga za pridobitevpedagoških točk za vpis strokovnegasrečanja/dogodka v registerizpopolnjevanj/izobraženj je bila oddana naZbornico - Zvezo.

Dodatne informacije in prijavaPrijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si(plačnik/zavod, davčna številka, številka članskeizkaznice, številka licence) do 20. 2. 2016,oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije:Irma Kiprijanović (041 754 695) [email protected]

TEMA SREČANJA

TUDI BESEDA JE ZDRAVILO


1. in 2. marec 2016DMSBZT Ljubljana, Poljanska cesta 14Začetek ob 8. uriRegistracija udeležencev od 7.45 do 8. ure



Organizator

DMSBZT Ljubljana


Učna delavnica je namenjena članom DMSBZTLjubljana. Prispevek je 25 € - brez DDV-ja.Število udeležencev je omejeno do 20.


Program je v postopku za pridobitev licenčnih inpedagoških točk.


Prijava preko prijavnice na spletni strani DMSBZTLjubljana: www.drustov-med-sester-lj.si do 19.2. 2016, oziroma do zasedenosti mest. Dodatneinformacije:Irma Kiprijanović (041 754 695) [email protected]

UTRIP Januar 2016

73UTRIP Januar 2016

IZOBRAŽEVANJE

TEMA SREČANJA

HOLISTIČNA OBRAVNAVA PACIENTA VENTEROSTOMALNI TERAPIJI – ODPREVENTIVE DO URGENTNIH STANJ.


3. in 4. marec 2016; Termana Laško


Pacient s stomo omogoča medicinskim sestramširok pogled na možnosti, ki jih imajo obobravnavi pacienta s kronično boleznijo z vidikakakovosti njegovega življejna, izvedbe različnihpostopkov in posegov ter ukrepanje oburgentnih stanjih, ko se le ta izrazijo.

Organizator

Zbornica - Zveza, Strokovna Sekcija medicinskihsester v enterostomalni terapiji


Kotizacijo poravnate na transakcijski računZZBNS-ZDMSBZTS št. 02015-0258761484, sklicna 00 0215 0203016 s pripisom za Sekcijomedicinskih sester v enterostomalni terapiji, kije odprt pri NLB d.d., poslovalnica Tavčarjeva 7,1000 Ljubljana.


Program bo vrednoten z pedagoškimi točkami inlicenčnimi točkami.


Bodo objavljene na spletni strani Zbornice -Zveze, lahko pa nas kontaktirate po elektronskipošti na naslov [email protected]

TEMA SREČANJA

VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRIPACIENTIH S SRČNO - ŽILNIMI INRAKASTIMI OBOLENJISTROKOVNI SEMINAR Z UČNIMIDELAVNICAMIDatum, kraj, lokacija dogodka in registracija

Petek, 4. marec 2016, Celje


Program izobraževanja bo objavljen na spletnistrani: www.zbornica-zveza.si

Organizator

Zbornica - Zveza, Sekcija medicinskih sester vvzgoji in izobraževaju


Za člane Zbornice - Zveze s poravnano članarinoje kotizacija s 50 % popustom v višini 95 evrov,za nečlane pa 190 evrov, ki jo prosim nakažite natransakcijski račun: NLB, posl. Tavčarjeva 7,Ljubljana,št. 02015-028761480, sklic na številko00 0203 - 04032016.


Seminar bo vrednoten s pedagoškimi inlicenčnimi točkami Zbornice - Zveze.


Dodatne informacije bodo objavljene na spletnistani Zbornice - Zveze, možno tudi preko e-pošte: [email protected]

TEMA SREČANJA

STROKOVNI SEMINAR Z MEDNARODNOUDELEŽBOZAPLETI IN PRISTOPI VREHABILITACIJSKI ZDRAVSTVENI NEGI


Četrtek, 10. 3. 2016. Naravno zdraviliščeTopolšica d. d., Topolšica 77, TopolšicaRegistracija udeležencev od 8. do 8.30. Začetekob 8.30.Potekal bo elektronski način registracije, zatoimejte s seboj člansko izkaznico.

Program izobraževanjaPredstaviti bomo zaplete, s katerimi sesrečujemo pri zdravstveni negi pacienta v fazirehabilitacije in pristope za njihovo reševanje.Program bo v celoti objavljen na strani Zbornice- Zveze: www.zbornica-zveza.si in strokovnesekcije http://sekcija-ms-v-rehabilitaciji-in-zdraviliški-dejavnosti.si

Organizator

Zbornica - Zveza, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji inzdraviliški dejavnosti


Kotizacija z DDV-jem za člane Zbornice - Zveze s50 % popustom znaša 95 €, za nečlane pa 190 €.Kotizacijo nakažite na TRR Zbornice - Zveze priNLB d.d. številka 02015-0258761480, sklic 000213-10032016.


Program bo vrednoten s pedagoškimi inlicenčnimi točkami.

Dodatne informacije in prijavaPrijave bodo možne preko spletne straniwww.zbornica-zveza.si preko e-prijavnica. Vnaboru izobraževanj poiščite strokovnoizpopolnjevanje ZAPLETI. Prijave bodo odprte do4. 3. 2016.Dodatne informacije in prijava tudi na e-naslov:[email protected], tel: 01/4758212

Iz navodila za objavo prispevkov, obvestil in izobraževanj v UtripuObvezno napišite naslov prispevka, rubriko, v kateri želite, da je prispevekobjavljen in ime in priimek avtorja besedila ter fotografij. Prispevki naj bodo napisani v programu Word, pisava Ariel (12) inpresledek med vrsticami 1,5.Zaželeno je, da prispevki niso daljši kot 4.000 znakov (oziroma 70 vrstic).Ime datoteke naj se začne z imenom rubrike (kamor prispevek sodi) innadaljuje s skrajšanim naslovom. Urednica si pridržuje pravico, da uvrstiprispevek v drugo rubriko, kot je želja avtorja, če meni, da je druga rubrikaustreznejša.Prosimo, da pri poimenovanju datotek ne uporabljate šumnikov. Če ste kprispevku priložili digitalno fotografijo ali dve, naj bo prispevek temuprimerno krajši.Ne bomo objavili prispevkov, ki so bili že objavljeni v drugih medijih.

FotografijeDigitalne fotografije naj ne bodo del prispevkov v Wordu, ampak naj bodooddane kot samostojne priponke – ne v Wordu (jpg idr.) Fotografije morajobiti kakovostne, ker jih sicer ne bomo mogli objaviti. Prosimo, da sofotografije opremljene s podnapisom (vsebuje naj kraj, čas dogodka inimena oseb, če jih ni več kot sedem) in avtorjem.Podnapis pod fotografijo naj bo sestavni del prispevka v Wordu.

OdmeviOdmevi na prispele članke oziroma prispevke za rubriko Prejeli smo solahko dolgi največ 1.500 znakov. Če so daljši in jih ne krajša avtor, jih krajšaodgovorna urednica. Ne objavljamo odmevov z žaljivimi inneresničnimi vsebinami. Objavljamo samo odmeve članic in članovZbornice – Zveze.

IzobraževanjaNapovedi izobraževanj objavimo v obrazcu, ki je na voljo na spletni strani.Na spletni strani Zbornice – Zveze pa objavimo celoten programizobraževanja.Brezplačno objavimo samo izobraževanja, ki jih organizira ali soorganiziraZbornica – Zveza (strokovne sekcije, strokovna društva, Nacionalni centerza strokovni, karierni in osebnostni razvoj, delovne skupine Zbornice –Zveze, …)Vsa izobraževanja objavimo samo v obliki obrazca (izjema so kongresZbornice – Zveze ali mednarodni kongresi ter simpoziji regijskih strokovnihdruštev in strokovnih sekcij) in celoten program na spletni strani Zbornice– Zveze. Plačane oglase objavimo v obliki, kot jo zahteva plačnik.Izjemoma so možne kompenzacije – objava oglasa v zameno za kotizacije.Bodite pozorni na nov obrazec za objavo izobraževanj, ki je na voljo naspletni strani Zbornice – Zveze.

Napovedi interesnih dejavnosti strokovnih društevobjavimo v obrazcih, ki so na voljo na spletni strani Zbornice – Zveze ali pana običajen način, vendar je obseg omejen na 1/3 strani v Utripu.Prosimo za čim manj kasnejših popravkov poslanih besedil inprogramov izobraževanj.Mnenja o uredniški politiki Utripa, predloge za nove rubrike idr.sprejemamo po elektronski pošti [email protected] se za vaše nove ideje, pohvale in predloge. Cenimo vašesodelovanje

Uredniški odbor Utripa

74

IZOBRAŽEVANJE

UTRIP Januar 2016

TEMA SREČANJA

EMPATIJA, KOMUNIKACIJA INČUSTVENI ODZIV V ODNOSUMEDICINSKA SESTRA IN PACIENT


18. marec 2016, Celje, Hotel CeleiaRegistracija med 8.30 in 9.30


Podroben program izobraževanja bo objavljennaknadno.

Organizator

Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v splošni medicini


Kotizacija z DDV znaša 190 € (članom ZZBNS, kiimajo poravnane članske obveznosti, se prizna 50 % popust). Kotizacijo nakažite natransakcijski račun Zbornice-Zveze št. 02015-0258761480, sklic na številko 00 0210-18032016.


Program bo vložen za licenčno vrednotenje invpis v evidenco strokovnih izobraževanj.


Prijava preko e-prijave na spletni strani Zbornice- ZvezeDodatne informacije: Tadeja Bizjak tel. 040 231312 ali elektronska pošta:[email protected]

Kongresni center St. Bernardin, Portorož

29. - 30. januar 2016

www.edumedic.si2016

edumedicPričakujte več.

Uporabna kardiologijaDobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore.

• IZBIRA SLIKOVNIH METOD VKARDIOLOGIJI IN RADIOLOGIJI

• AKUTNI KORONARNI SINDROM:VIDETI SKRITO

• TROJNA PROTITROMBOTIČNATERAPIJA – MITI IN RESNICE

• REVASKULARIZACIJA SRCA: KAKO SEODLOČITI?

• VELIKE BOLEZNI DROBNIH ŽIL

• AKS: AKUTNA ANTIAGREGACIJA NATERENU IN V BOLNIŠNICI

• NAVODILA ZA UPORABO ŽIVLJENJAPO MIOKARDNEM INFARKTU

• KARDIOLOŠKI BOLNIK IN ZDRAVILA

• PRAVILNA IZBIRA IN UPORABAZDRAVIL

• PRIPRAVA IN PRAVILNO DAJANJEZDRAVIL V URGENTNI KARDIOLOGIJI

• ŽILNO STARANJE – KJE JEUČINKOVITA ZAVORA?

• DISLIPIDEMIJA JE PRI DIABETIKUDRUGAČNA

• VROČE TEME V KARDIOLOGIJI

Documents

PREDSTAVLJAMO VAM DELO ZBORNICE ZVEZE ICN O …