MOBILNO POSLOVANJE NA PRIMERU MOBILNE E-POŠTE · Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija in management informacijskih sistemov MOBILNO POSLOVANJE NA PRIMERU MOBILNE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija in management informacijskih

sistemov

MOBILNO POSLOVANJE NA PRIMERU MOBILNE E-POŠTE

Mentor: prof. dr. Jože Gričar Kandidat: Martina Švab

Kranj, avgust 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Jožetu Gričarju za pomoč in nasvete. Hvala tudi sodelavcu Davidu Benčini za nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem pa se tudi mojim staršem ter partnerju za podporo in spodbudo pri dokončanju študija.

POVZETEK Z nastankom interneta je prišlo so popolne revolucije ne le v poslovnem svetu ampak tudi na drugih področjih. Razvile so se nove oblike sodelovanja med podjetji pojavile pa so se tudi številne nove tržne priložnosti. Internet je bil sprejet tako med ponudniki kot tudi med potrošniki. Z uporabo interneta so se za podjetja skrajšali dobavni roki, procesi dobave so postali bolj optimizirani, cene pa so postale bolj konkurenčne. Podjetja so dobila tudi nov tržni kanal za svoje poslovanje in tudi za oglaševanje. Pojavile so se spremembe v poslovnih odnosih med ponudniki in potrošniki, ki lahko sedaj lažje in hitreje pridejo do informacij. Z uporabo interneta je možno tudi nakupovanje, opravljanje različnih poslov in preživljanje prostega časa. Internet je s svojim pojavom v precejšni meri spremenil naša življenja in povezal ves svet. Pri poslovanju preko interneta na osebnih računalnikih pa pridemo do težave, ti namreč niso mobilni. Uporabnik ne more v kateremkoli trenutku priti do informacije, ki jo v tistem trenutku potrebuje. Pravilna in pravočasna informacija pa je v današnjem času ključni dejavnik uspeha. Zato se je kot odgovor na omenjene tržne zahteve razvilo mobilno poslovanje. Podjetja in posamezniki smo v današnjem času vedno bolj mobilni, zato potrebujemo tehnologijo, ki nam na naši poti lahko sledi. Mobilni telefon je tako odličen pripomoček, ki uporabniku nudi vsestransko dosegljivost. V začetku so mobilni telefoni omogočali le klicanje ter sprejemanje in oddajanje besedilnih sporočil, danes pa so multifunkcijske naprave, ki med drugim omogočajo tudi povezanost z uporabnikovim strežnikom elektronske pošte. Tako lahko svojo elektronsko pošto spremljamo kjerkoli in kadarkoli. KLJUČNE BESEDE

- m-poslovanje - mobilni telefon - mobilna pošta - prenos podatkov - prototip

ABSTRACT Internet caused a total revolution in the business world and in other fields as well. New types of cooperation between companies have been developed and numerous new market opportunities have emerged, it was widely welcomed within providers and consumers. With the use of internet companies have shortened the delivery times, prices have become more competitive and the supply processes optimized. Companies also got a new market channel for their business activities and also for advertising. Changes also took place in business relations between providers and consumers, which can now faster and easier access information. Internet also offers us possibilities for shopping, manage different business activities and spend our spare time. We can say, that internet changed our lives to a great extent and connected the world. In doing business over the internet we come to the problem that personal computers, through which we access the internet, are not mobile. These means, that the user cannot access certain important information in every single moment he needs it. Nowadays, accurate and timely information, which can be used immediately, is the key factor to success. As an answer to the mentioned market demands mobile commerce developed. Companies and individuals are nowadays increasingly mobile; therefore we need technology, which can follow us on our way. So the mobile phone is a great accessory, which provides the consumer with an overall accessibility. In the beginning mobile phones enabled only calling, receiving and sending text messages. Today they are multifunctional devices, which among other things enable the connection with the users email server. Therefore we can check our mail wherever and whenever. KEYWORDS

- m-Commerce - mobile phone - mobile mail - data transfer - prototype

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................................1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................................................1

1.2 METODE DELA ......................................................................................................................1

1.3 OPREDELITEV CILJEV IN REZULTATOV NALOGE .............................................................................1

2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV .........................................................................................2

2.1 MOBILNO POSLOVANJE .......................................................................................................2

2.2 RAZVOJ MOBILNEGA POSLOVANJA....................................................................................3

2.3 DELITEV MOBILNEGA POSLOVANJA ..............................................................................................4

2.4 VPLIV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ......................................................................................5

3 TEHNOLOGIJE MOBILNEGA POSLOVANJA .............................................................................6

3.1 MOBILNA OMREŽJA ....................................................................................................................6

3.2 MOBILNI TERMINALI...........................................................................................................11

3.3 STORITVENE TEHNOLOGIJE.......................................................................................................14

4 STORITVE MOBILNEGA POSLOVANJA ...................................................................................16

4.1 GOVORNE STORITVE ................................................................................................................16

4.2 PODATKOVNE STORITVE ...........................................................................................................17

4.3 SPOROČILNE STORITVE.............................................................................................................17

4.4 ZLIVANJE STORITEV.................................................................................................................19

5 PREDSTAVITEV PROUČEVANE ORGANIZACIJE IN PROBLEMA ..........................................20

5.1 PROUČEVANA ORGANIZACIJA ....................................................................................................20

5.2 OPIS PROBLEMA ......................................................................................................................22

6 ELEKTRONSKA POŠTA NA MOBILNEM APARATU ................................................................25

6.1 POTISNA E-POŠTA ...................................................................................................................25

6.2 E-POŠTA KOT FUNKCIJA MOBILNEGA APARATA ...........................................................................27

6.3 MOBILNA E-POŠTA PREK MOBILNEGA PLANETA............................................................................28

7 PREDLOG PROTOTIPNE REŠITVE ...........................................................................................29

7.1 NAMEN IZDELAVE PROTOTIPNE REŠITVE.....................................................................................29

7.2 POSTOPEK IZDELAVE ...............................................................................................................29

7.3 PRIKAZ DELOVANJA APLIKACIJE ................................................................................................30

8 ZAKLJUČKI .................................................................................................................................38

8.1 OCENA UČINKOV ................................................................................................................38

8.2 POGOJI ZA UVEDBO...........................................................................................................38

8.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA .................................................................................38

LITERATURA IN VIRI........................................................................................................................39

PRILOGE...........................................................................................................................................40

KAZALO SLIK....................................................................................................................................40

SLOVAR TUJIH IZRAZOV IN KRATIC S SLOVENSKIM PREVODOM....................................................................41

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Martina Švab: Mobilno poslovanje na primeru mobilne e-pošte stran 1

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem, ki ga bomo izpostavili v diplomski nalogi, je uporaba elektronske pošte na mobilnem telefonu. Mobilni telefoni podpirajo dva načina prebiranja elektronske pošte. Eden je običajni elektronski poštni odjemalec, ki ga je možno uporabljati pri veliki večini mobilnih aparatov. Poteka po načelu »na zahtevo uporabnika«, to pomeni, ko uporabnik želi preveriti nova sporočila v svojem elektronskem poštnem nabiralniku, zadevo ročno preveri na mobilnem telefonu. Drugi način pa je uporaba storitev, ki so neprekinjeno povezane z uporabnikovim e-poštnim nabiralnikom in javljajo vsako novo prispelo sporočilo na mobilni telefon. Slednje rešitve podpirajo le telefoni višjega cenovnega razreda. Uporabniki telefonov nižjega cenovnega razreda, ki si želijo biti povezani s svojo elektronsko pošto, te storitve ne morejo uporabljati. 1.2 METODE DELA V teoretičnem delu diplomske naloge bomo uporabili metodo zbiranja in interpretacije podatkov ter delo z dokumentacijo. Cilj dela z dokumentacijo je ugotavljanje in analiza obstoječe situacije. Empirični del diplomske naloge pa obsega pripravo prototipne rešitve z orodji za oblikovanje uporabniškega vmesnika. 1.3 OPREDELITEV CILJEV IN REZULTATOV NALOGE Cilj diplomske naloge je izdelava prototipne rešitve aplikacije za prebiranje elektronske pošte na vseh mobilnih telefonih. Aplikacija bo zasnovana tako, da jo bodo lahko uporabljali imetniki mobilnih telefonov tako višjega kot tudi nižjega cenovnega razreda.



2 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V tem poglavju bomo opisali pojem mobilnega poslovanja, razvoj in delitev ter prednosti in slabosti mobilnega poslovanja. 2.1 MOBILNO POSLOVANJE Mobilno poslovanje je v domači literaturi znano tudi kot m-poslovanje, mobilno elektronsko poslovanje ali brezžično elektronsko poslovanje. V angleški literaturi pa je termin mobilno poslovanje najpogosteje imenovan m-Business ali m-Commerce. Razmerje med pojmoma je enako kot razmerje med »e-Business« in »e-Commerce«. Pojem e-Commerce opisuje le kupovanje ter prodajanje izdelkov in storitev preko interneta. E-Business pa predstavlja širše področje, ki združuje vse tehnologije, rešitve, poslovne procese, ki organizacijam omogočajo »e-Commerce«. Glede na opis bi pojma v slovenščino prevedli kot e-trgovanje in e-poslovanje. Podobno predstavlja »m-Commerce« poslovne transakcije, ki jih uporabniki lahko uporabljajo kjer koli. »M-Business« pa predstavlja rešitve in infrastrukturo, ki omogoča izvajanje poslovnih transakcij. V slovenščini jih lahko poimenujemo kot m-trgovanje in m-poslovanje. V prispodobi bi lahko m-trgovanje predstavili kot fasado, m-poslovanje pa vse ostalo, kar je za njo in jo drži pokonci. V zadnjem času pa se po Evropi in tudi Sloveniji uporabljata le pojma e-poslovanje za »e-Commerce« in m-poslovanje za »m-Commerce«, ki pokrivata najširše področje in vključujeta tudi m-trgovanje (Hribar, 2003). Za mobilno poslovanje lahko rečemo, da je sestavni del elektronskega poslovanja in predstavlja vsako vrsto poslovanja, pri kateri uporabljamo elemente mobilnosti oziroma izkoriščamo možnosti, ki jih prinaša mobilni internet. Mobilno poslovanje je torej oblika e-poslovanja v brezžičnem omrežju z uporabo mobilnih naprav. Primerna in zadostna uradna definicija mobilnega poslovanja ne obstaja. Mobilno poslovanje lahko definiramo kot poslovanje, ki se opira na uporabo mobilnih terminalov, delujočih v javnem ali zasebnem omrežju. Uporablja novejše informacijske in mobilno-telekomunikacijske tehnologije in poteka od kjer koli in kadar koli. Uporabnik pri poslovanju ni vezan na določen kraj in je zato lahko bolj učinkovit pri opravljanju svojih poslov (Hribar, 2003). Naj predstavimo nekaj trditev različnih strokovnjakov o mobilnem poslovanju : • Internet + Wireless + E-Business = M-Business (Hribar, 2003). • Mobilno poslovanje je vsaka transakcija z denarno vrednostjo, ki je izvedena

preko mobilnega omrežja (Durlacher Research, 1999). • Mobilno poslovanje imenujemo zato, ker uporabnik mobilnih storitev ni vezan

na določen kraj in čas, v katerem lahko uporablja mobilne storitve, ampak je pri poslovanju bolj svoboden in neodvisen (Gartner Group, 2000, Hribar, 2003).

• Mobilno poslovanje je ena najnovejših oblik elektronskega poslovanja. Pri mobilnem poslovanju je značilna mobilnost ljudi,skrati pa se uporablja



najsodobnejša informacijska in komunikacijska tehnologija. Mobilnost pomeni popolnoma prenosljiv dostop v realnem času do istih informacij in storitev, ki so bile še pred kratkim dostopne samo preko osebnega računalnika (Hribar, 2003).

Mobilno poslovanje omogoča elektronsko poslovanje na mobilnih napravah kadar koli, kjer koli in kakor koli. 2.2 RAZVOJ MOBILNEGA POSLOVANJA Za začetek mobilnega poslovanja štejemo leto 1876, ko je Graham Bell vložil (prvi) patent za telefonijo. Prve naprave za prenos signala so bile sicer razvite že leta 1849, vendar je Bellu kot prvemu šele v juniju 1875 uspel prenos glasu. Nekako od leta 1985 se je začel prenos glasu preko mobilnih naprav, od leta 2000 pa se mobilno poslovanje eksponentno razvija še v smeri mobilnosti, interneta, multimedijskih vsebin itd.

Slika 1: Razvoj mobilnega poslovanja (Birkić, Belić, Božanović, 2008)

Razlog za hitro rast mobilnega poslovanja je zelo hiter razvoj mobilne telefonije, h kateremu je pripomogla tudi enostavna raba, preglednost, primerna velikost, zanimivi videzi in cenovna dostopnost mobilnih aparatov. V decembru 2008 je število uporabnikov mobilnih aparatov doseglo skoraj 6,8 milijard, kar predstavlja 60 % celotne svetovne populacije. Rast mobilnega poslovanja je odvisna od številnih udeležencev na trgu ter od povezovanja le-teh. Poleg uporabnikov mobilnih storitev so glavni akterji na trgu mobilnih storitev še mobilni operaterji, proizvajalci mobilnih telefonov, ponudniki finančnih storitev, razvijalci ter ponudniki brezžičnih aplikacij in ponudniki drugih storitev. Poleg uporabnikov pa na trg mobilnih storitev v veliki meri vplivatudi vlada z zakoni. Mobilno poslovanje je torej oblika elektronskega poslovanja, zato lahko pričakovanja glede prihodnosti predvidimo skozi elektronsko poslovanje.



Vidimo šele začetke sprememb, ki jih bodo sprožile in omogočile tehnologije elektronskega poslovanja (e-tehnologije). Pričakovati je mogoče razvoj v naslednjih smereh: • Zamisel o tem, kaj je elektronsko poslovanje, se bo širila od izhodiščnega

elektronskega trgovanja v celoto vseh možnih poslovnih povezav, v katerih organizacija lahko pridobi izrazite koristi.

• Elektronsko poslovanje prinaša konkurenčno prednost samo tedaj, če organizacija v temeljih spremeni svoje poslovanje z upoštevanjem novih zamisli, procesov ter postopkov in izvedbe; sicer je samo neizogibna nujnost.

• Organizacija se mora odpreti za sprejemanje izzivov, ki jih prinašajo glavni sprožilci sprememb: povečane zahteve kupcev, globalizacija, nove tehnologije.

• Pristojnosti in odgovornosti vodilnih v organizaciji se bodo v okolju elektronskega poslovanja spremenile.

Mogoče je reči, da nobena razvojno usmerjena organizacija ne sme prezreti elektronskega poslovanja, če ne želi, da bi zašla v velike težave (Gričar 2002). 2.3 DELITEV MOBILNEGA POSLOVANJA Mobilno poslovanje se deli na več različnih delov: na mobilno trgovanje, mobilne informacijske storitve, mobilne storitve, mobilne komunikacije, mobilno zabavo in mobilno pisarno (slika 2).

Slika 2: Delitev mobilnega poslovanja (Brokat, 2000)



2.4 VPLIV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Glede na to, da se bomo v diplomskem delu osredotočali na mobilno poslovanje, bomo v nadaljevanju navedli nekatere prednosti in slabosti mobilnih aparatov, ki so z nami praktično na vsakem koraku. Prednosti mobilnih aparatov: • po svoji definiciji so prenosni, zato jih lahko uporabljamo kjer koli in kadar

koli, • zmanjšujejo število oseb in časa, ki je potreben za dokončanje nekega posla, • prilagodljivost in dostopnost do informacij v vsakem trenutku, • rezultat vsega zgoraj naštetega je hitrejši poslovni proces, kar posledično

pomeni hitrejši pretok izdelkov in denarja. Slabosti mobilnih aparatov: • imajo manjšo hitrost, velikost in ločljivost zaslona kot pri osebni računalniki, • manj razpoložljivega spomina, • relativno visoka cena dostopa do mobilnega omrežja, • sevanje oziroma vrednost SAR1, ki bi se je moral zavedati vsak uporabnik

mobilnega aparata.

1 SAR – Specific absorption rate – stopnja specifične absorbcije



3 TEHNOLOGIJE MOBILNEGA POSLOVANJA Tipičen sistem mobilnega poslovanja zajema ponudnika storitev s spletnim strežnikom in strežnikom za mobilne rešitve, mobilnega operaterja z mobilnim omrežjem in uporabnika storitev z mobilnim terminalom (slika 3)

Slika 3: Tipičen sistem mobilnega poslovanja (Hribar, 2003)

Tehnologije za mobilno poslovanje v grobem delimo na mobilna omrežja, mobilne terminale in dodane storitve mobilnih omrežij, ki jih lahko uporabimo oziroma izkoristimo za mobilno poslovanje. Mobilna omrežja omogočajo razne dodane storitve mobilne telefonije, ki jih lahko s pridom uporabimo za mobilno poslovanje. Nekatere dodane storitve so bolj primerne za mobilno poslovanje kot druge. Vse tehnologije niso enako primerne za vse storitve mobilnega poslovanja. Nekatere tehnologije nudijo več varnosti, druge večjo hitrost in tretje zopet nekaj drugega. Iz stališča varnosti in zanesljivosti ni vseeno, ali nudimo npr. storitev mobilnega bančništva ali vremenske napovedi, zato je treba tehnologijo za mobilne storitve izbrati glede na naravo storitve in zahteve, ki jih imajo uporabniki. Mobilna omrežja so tehnična osnova za mobilno poslovanje, vendar sama brezžična tehnologija uporabnikom še ne zagotavlja mobilnosti (Hribar, 2003). 3.1 MOBILNA OMREŽJA Osnova za razvoj mobilnega poslovanja so mobilna omrežja. V nadaljevanju bomo opisali razvoj mobilnih omrežij od sistema NMT2, razvitega leta 1981, do 3G- omrežja, razvitega leta 2003. Pogledali bomo tudi predvidevanja za prihodnost mobilnih omrežij.

2 NMT – Nordic mobile Telephone – analogni sistem mobilne telefonije



Slika 4: Razvoj mobilnih omrežij (Mobitel, 2006)

Prva generacija mobilnih omrežij – NMT Prva generacija mobilnih omrežij izhaja iz 80. let prejšnjega stoletja, natančneje leta 1979, ko so v Skandinaviji vzpostavili analogni sistem NMT. Iz Norveške, Švedske, Danske in Finske se je razširil po vsej Evropi in nekaterih celinah. V Sloveniji je bilo prvo tako omrežje vzpostavljeno desetletje kasneje, leta 1991, ko je bilo ustanovljeno podjetje Mobitel, d. d. V sodelovanju s hrvaškim operaterjem, saj so vsi klici potekali z zagrebške centrale, je Mobitel ponudil možnost brezžičnega telefoniranja z analognim sistemom NMT. Leto kasneje je slovenski ponudnik poskrbel za prvo centralo v Sloveniji. Enako kot na Hrvaškem je NMT tudi v Sloveniji deloval na frekvenci 410 Mhz, v nasprotju z ostalimi evropskimi državami, ki so sistem zasnovale na frekvenci 450 Mhz. Posledično je bila uporaba terminalov NMT mogoča le v Sloveniji in na Hrvaškem. Državi sta podpisali medsebojni sporazum o gostovanju, tako so lahko Mobitelovi naročniki uporabljali mobilne telekomunikacije v domačem in hrvaškem omrežju, gostovanje v ostalih državah pa ni bilo mogoče. Omrežje NMT je imelo določene prednosti v primerjavi z novejšimi omrežji, ki delujejo na višjih frekvencah in omogočajo visoke hitrosti prenosa podatkov. Nizka frekvenca, na kateri je deloval sistem, je omogočala večjo prodornost signala in tako zagotavljala pokritost s signalom tudi na hribovitih in manj dostopnih območjih, kjer novejša omrežja običajno odpovedo. Kljub določenim prednostim pa je imel sistem NMT kar nekaj pomanjkljivosti in omejitev. Storitve so bile zelo omejene, saj je sistem omogočal le govorne klice in preusmeritve teh, vse ostale storitve pa so omogočile šele naslednje generacije omrežij. Tudi velikost samih terminalov, ki so bili večji in nerodnejši od terminalov v GSM-sistemu, je bila slabša stran NMT- sistema. Zaradi teh pomanjkljivost se je pojavila zahteva po izgradnji novega omrežja, ki bi omogočalo uporabo dodatnih storitev ter v



Sloveniji tudi gostovanje zunaj domačega in hrvaškega omrežja. Sistem NMT je v Sloveniji prenehal delovati s koncem leta 2005. Druga generacija mobilnih omrežij – GSM3 Še preden je analogni sistem dobro zaživel, je Združenje evropskih pošt in telekomunikacij CEPT4 začelo pripravljati naslednjo generacijo. Leta 1980 je bila ustanovljena skupina GSM, leta 1991 je bil prvič uveden na Finskem, v letu 1992 pa se je razširil tudi po državah Zahodne Evrope. Globalni sistem mobilnih telekomunikacij zagotavlja visoko kakovostne ter varne glasovne in podatkovne storitve, poleg tega pa imajo uporabniki možnost gostovanja v omrežjih številnih operaterjev po vsem svetu. Za razliko od NMT-sistema GSM uporablja digitalni prenos zvoka, sporočil in drugih podatkov. V približno desetih letih je GSM, ki pripada drugi generaciji mobilnih telekomunikacij, uspel postati vodilni in najhitreje rastoč svetovni mobilni standard. V Evropi, Aziji in Avstraliji deluje v frekvenčnih območjih 900 Mhz in 1800 Mhz, v Severni Ameriki ter delih Latinske Amerike in Afrike pa na 1900 Mhz. Druga in pol generacija mobilnih omrežij – GPRS5, EDGE6 Glavna iznajdba te generacije je GPRS in je neke vrste dodatek h klasičnemu GSM sistemu, zato so bile za uvedbo te tehnologije potrebne spremembe in dopolnitve v obstoječi GSM-mreži. Obstoječo infrastrukture je bilo treba nadgraditi z novimi elementi programske in strojne opreme. Sistem GPRS omogoča paketni prenos podatkov in stalno povezavo v omrežje. Hitrost prenosa podatkov v tem sistemu se giblje od 64 do 144 kbit/s, podatke pa se obračunava glede na količino prenesenih podatkov in ne več glede na čas kot pri klasičnem CSD/HSCSD7-sistemu. GPRS je pomemben korak pri združevanju mobilne telefonije in interneta, saj je v GPRS uporabljena vrsta internetnih standardov. Ena izmed podobnosti je že v paketnem načinu prenosa podatkov, poleg tega dobi vsak uporabnik s svojo telefonsko številko še začasno IP8-številko, ki je značilna za internetni protokol. Uporabnik se prijavi v omrežje in ostane ves čas priključen, kar omogoča takojšnji dostop do storitev in s tem varčevanje s časom. GPRS je postal eden najbolj razširjenih sistemov, danes prisoten po vsem svetu in v skoraj vsakem GSM- omrežju. EDGE je nadgradnja omrežja druge generacije, ki bistveno poveča zmogljivost prenosa GSM/GPRS-omrežij in tako realno omogoča tudi do štirikrat hitrejši prenos kot GPRS, torej do 236 kbit/s. Vlaganja v zato potrebno strojno in programsko 3 GSM - Global System for Mobile Communications – digitalni sistem mobilne telefonije 4 CEPT - Confederation of European Posts and Telecomunications –Združenje Evropskih pošt in telekomunikacij 5 GPRS – General Packet Radio Service – Paketni prenos podatkov 6 EDGE - Enhanced Data rates for Global Evolution - Napredna storitev prenosa podatkov 7 CSD/HSCSD – High Speed Circuit Switched Data 8 IP - Internet Protocol – internetni protokol



opremo so stroškovno ugodna, saj EDGE omogoča nadgradnjo obstoječe omrežne infrastrukture in ne zahteva gradnje novih baznih postaj. Tretja generacija mobilnih omrežij – UMTS9 Tretja generacij mobilnih telekomunikacij, sistem UMTS, poznamo ga tudi kot WCDMA10, obsega storitve mobilne telefonije, multimedijske storitve, dostop do interneta in drugih, na internetnem protokolu (IP) temelječih storitev ter storitve prenosa podatkov teoretično do 2 Mbit/s. Tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij so razvili z namenom, da bi uporabniku zagotovili majhen, lahek, standarden žepni komunikator, ki bi nudil storitve kjer koli in kadar koli. Z namenom še hitrejšega prenosa podatkov je bilo omrežje UMTS nadgrajeno s tako imenovano tehnologijo HSPA11, ta torej predstavlja prenos podatkov z visokimi hitrostmi. Omenjeni sistem je kombinacija dveh standardov, HSDPA12 in HSUPA13. HSDPA predstavlja hitrost prenosa podatkov v smeri proti uporabniku, HSUPA pa v smeri od uporabnika. V Sloveniji HSDPA teoretično dosega hitrosti prenosa podatkov do 7,2 Mbit/s, HSUPA pa do 1,4 Mbit/s.

Slika 5: Pokritost Slovenije s HSPA-omrežjem operaterja Mobitel (Mobitel, 2010)

9 UMTS – Universal Mobile Telecommunications System – univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem. 10 WCDMA – Wideband Code Division Multiple Access – širokopasovni oddelek kod s številnimi dostopi. 11 HSPA – High Speed Packet Access – visokohitrostni paketni dostop. 12 HSDPA – High Speed Downlink Packet Access – visokohitrostni paketni dostop v smeri proti uporabniku. 13 HSUPA – High Speed Uplink Packet Access – visokohitrostni paketni dostop v smeri od uporabnika.



Četrta generacija mobilnih omrežij in nadaljevanje Leto 2010 naj bi bilo leto četrte generacije mobilne tehnologije, saj se številni ponudniki mobilne telefoniji po svetu že pripravljajo na zagon 4G-generacije. Nova generacija bo temeljila na osnovi omrežja LTE14, ki naj bi zagotavljalo prenose podatkov s hitrostjo do 100 Mb/s. Hitro brezžično omrežje naj bi bilo do leta 2012 na voljo v vseh večjih evropskih mestih. Analitiki ocenjujejo, naj bi že v naslednjem letu storitve četrte generacije mobilne telefonije uporabljalo okoli 34 milijonov naročnikov po vsem svetu (Računalniške novice, 2009).

Slika 6: Razvoj mobilnih omrežij (Morgan, Stanley, 2009)

Slika 6 prikazuje uporabo 2G-, 3G- in predvideva razvoj LTE-omrežja. Nekje v letu 2010 naj bi se omrežje 2G samo še vzdrževalo, 3G-omrežje čaka razširitev pokritosti, LTE-omrežja (omrežja četrte generacije) pa čaka vzpon (Morgan Stanley, 2009). Prvi mobilni aparati, ki bodo delovali v omrežju LTE, naj bi prišli na trg proti koncu leta 2010. Bluetooth15 Bluetooth ali v prevodu »modri zob« je tehnologija, ki omogoča izboljšave pri brezžičnih povezavah za prenos podatkov med napravami, kot so mobilni aparati, slušalke, prenosni ali žepni računalniki. Zagotavlja prenos preko radijskih valov na razdaljah do deset metrov ob prisotnosti dušenja skozi stene, torbice, omare ali zidove. Pri nadaljnjem razvoju računajo s komunikacijo do 100 metrov. Cilj je razviti tehnologijo, ki bo delovala povsod po svetu, bo zmožna vzpostaviti povezave in bo preprečevala vmešavanje drugih virov. Njena majhnost bo omogočala vgradnjo v različne naprave, pri tem pa bo za svoje delovanje potrebovala malo energije. Povezava bo lahko potekala med dvema napravama,

14 LTE – Long Term Evolution – omrežje četrte generacije 15 Bluetooth – »modri zob« – tehnologija za brezžično povezovanje naprav



med glavno in več stranskimi napravami ali pa med več glavnimi napravami, ki bodo povezane vsaka s svojimi stranskimi.

Slika 7: Povezovanje naprav s pomočjo tehnologije Bluetooth

Bluetooth deluje na frekvenčnem območju med 2,4 in 2,5 Ghz, ki je tisti del frekvenčnega pasu, ki je brezplačno na voljo industriji, medicini in laboratorijskim preizkusom. Bluetooth bo v prihodnosti igral veliko vlogo pri transakcijah preko mobilnih aparatov. To bodo predvsem plačevanje preko POS-terminalov16, prijave v hotelih in letališčih, nakupi na prodajnih avtomatih in prenos slik iz digitalnih kamer na mobilni telefon in internet. 3.2 MOBILNI TERMINALI Mobilni terminal je elektronska naprava, ki s pravšnjimi dimenzijami, težo in funkcionalnostmi omogoča praktično rabo tudi med neoviranim premikanjem uporabnika. V osnovi lahko mobilne terminale razdelimo na samostojne komunikacijske naprave, ki ne zahtevajo interakcije z uporabnikom, in uporabniške naprave, med katerimi je najpogostejši terminal mobilni telefon. Zaradi njegove vsestranskosti nas ta naprava z zagotavljanjem občutkov udobja in varnosti spremlja praktično pogosteje kot denarnica. Tako nam mobilni telefoni danes služijo za rokovanje z elektronsko pošto, brskanje po spletu, predvajanje glasbe, fotografiranje in snemanje videoposnetkov, cestno navigacijo, mobilno plačevanje in ne nazadnje za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Razširjenost mobilnih terminalov narašča zelo hitro. Do leta 2003 je bila v svetovnem merilu v uporabi že več kot ena milijarda mobilnih telefonov. V letu 2008 so bile na svetu tri milijarde uporabnikov mobilne telefonije, poročilo Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU17), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, pa v poročilu z dne 15. 2. 2010 poroča o 4,6 milijardah naročnikov mobilnih telefonov. Po pričakovanjih se bo število naročnikov mobilnih telefonov letos povečalo na 5 milijard.

16 POS terminali – Point Of Sale Terminal – naprava za plačevanje na prodajnem mestu 17 ITU – International Telecomunication Union – Mednarodna zveza za telekomunikacije



V nadaljevanju so predstavljeni najbolj razširjeni mobilni terminali, ki jih lahko uporabimo za mobilno poslovanje.

Slika 8: Mobilni terminali (Hribar, 2007)

Prenosni računalniki Prenosni računalniki so verjetno prvi računalniki, ki so namenjeni mobilni uporabi. Vsebujejo podobne sestavine kor osebni računalnik, le da so tu vse naprave od diskov, pomnilnika, zaslona, vhodno-izhodnih enot manjše in delujejo na baterije. Na prenosnih računalnikih lahko imamo nameščene različne operacijske sisteme in različno programsko opremo (Hribar, 2003). Za mobilno poslovanje je treba prenosni računalnik povezati z mobilnim omrežjem, bodisi preko mobilnega telefona ali preko modema. Mobilni telefon z računalnikom povežemo preko USB-kabla ali preko bluetooth povezave. Pri modemih pa lahko izbiramo med PCI18-modemi, ki se vstavijo v PCI-režo v prenosnem računalnik, in USB19-modemi. Vsem modemom pa je skupno to, da se preko vstavljene SIM-kartice povezujejo v mobilno omrežje. V zadnjem času se veliko uporabljajo tudi tako imenovani mobilni usmerjevalniki, ki se z vstavljeno SIM-kartico povezujejo v omrežje internet, prenosni računalnik pa z usmerjevalnikom povežemo brezžično (s tehnologijo WLAN20) ali z UTP21-kablom. Na ta način lahko od kjer koli in kadar koli vstopimo v internetno omrežje in uporabljamo vse storitve kot na osebnem računalniku.

Slika 9: Modemi – od leve proti desni: PCI-modem, USB-modem, usmerjevalnik

(Mobitel, 2010) Mobilni telefoni

18 PCI – Peripheral Component Interconnect – lokalno vodilo pri računalniku 19 USB – Universal Serial Bus – univerzalno serijsko vodilo, zunanje vodilo pri računalniku 20 WLAN – Wireless Local Area Network – brezžično lokalno omrežje 21 UTP – Unshielded Twisted Pair – vrsta Kabla z nezaščitenima zvitima žicama



Mobilni telefoni so najbolj razširjeni mobilni terminali. Delitev mobilnih telefonov je več, vendar pa sama delitev zaradi hitrega razvoja trga mobilnih telefonov kmalu po nastanku ni več aktualna. Hribar mobilne telefone na primer deli glede na lastnosti in funkcije na običajne mobilne telefone, mobilne telefone, ki omogočajo prenos podatkov, mobilne telefone z WAP22-podporo in tako imenovane pametne telefone. V današnjem času že zelo težko dobimo aparat, ki ne bi imel WAP-podpore in ne bi omogočal prenosa podatkov, zato se mogoče zdi najbolj smiselna delitev na osnovne in zahtevnejše/pametne mobilne telefone, ločnica med njimi pa je običajno zelo tanka. Pri družbi Mobitel, d. d., mobilne telefone na primer delimo na GSM- in UMTS-telefone. GSM-telefoni omogočajo prenos podatkov GPRS in EDGE in so običajno osnovni telefoni, UMTS-telefoni pa omogočajo UMTS/HSDPA prenos podatkov, ravno tako pa lahko med njimi najdemo tako osnovne kot zahtevnejše oziroma pametne telefone. Po predvidevanjih analitske hiše Gartner naj bi bili na koncu vsi telefoni pametni, prihodek od prodaje pametnih telefonov pa naj bi do leta 2012 presegel prihodek od prodaje ostalih mobilnih telefonov. K dobri prodaji pametnih telefonov so v zadnjem letu precej pripomogle subvencionirane cene, ki jih operaterji ponujajo, da bi pridobili nove naročnike in pospešili uporabo naprednejših storitev (Gartner, 2010).

Slika 10: Pametni mobilni telefoni

Dlančniki (PDA/EDA – Personal/Enterprise Digital Assistent) Pri digitalnem pomočniku oziroma dlančniku sta vhodni in izhodni del naprave običajno združena s tako imenovanem »touch screen« vmesnikom oziroma zaslonom na dotik. Pri poslovnih digitalnih pomočnikih so možne dodatne

22 WAP – Wireless Application Protocol – protokol za brezžično povezovanje



razširitve za poslovne uporabnike, na primer integrirane naprave za zajemanje podatkov, kot so črtne kode, RFID in čitalniki pametnih kartic. Uporaba teh je pogosta v skladiščih, gostinstvu, dostavnih službah ... Vedno bolj pa prihaja do združitev pametnih telefonov in dlančnikov.

Slika 11: Primeri dlančnikov (z leve proti desni: odporen dlančnik, primeren za skladišča; dlančnik za gostinske lokale; dlančnik, primeren za nadzor parkirišč in

prometa, v proizvodni logistiki ...) Ostale naprave Med ostale terminale lahko uvrstimo naslednje naprave: • grafični kalkulatorji • ročne igralne konzole • digitalne fotoaparate/kamere • prenosne predvajalnike medijev • bralnike e-knjig • pozivnike • osebne navigacijske naprave (PND – Personal Navigation Device). 3.3 STORITVENE TEHNOLOGIJE Storitvene tehnologije so tehnologije, ki omogočajo izvajanje raznovrstnih storitev na mobilnem omrežju. SMS (Short Message Service) – storitev kratkih sporočil SMS (Short Message Service) je vsem dobro poznana tehnologija, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje kratkih sporočil (načeloma dolžine do 160 alfanumeričnih znakov). SMS je, po skromnih začetkih daljnega leta 1992, presenetil z bliskovito rastjo leta 1998. Oktobra 1999 je bilo tako na svetu mesečno posredovanih že preko dve milijardi SMS-sporočil. Večino oziroma okoli 90 % teh sporočil predstavljajo sporočila, ki si jih izmenjajo uporabniki, ali sporočila, ki jih posreduje mobilni operater. Ostala sporočila pa so posledica uporabe raznih storitev, kot so SMSinfo ...



WAP (Wireless Application Protocol) Tehnologije, kot so USSD23, Cell Broadcast24, Sim Application Toolkit25, Web Clipping26 in MeXe27, pa je kar nekako zasenčila tehnologija, ki se ponaša s tričrkovno kratico WAP. WAP je nastal leta 1997 na pobudo večjih proizvajalcev mobilnih telefonov Nokia, Ericsson in Motorola ter programske hiše Unwired Planet (v vmesnem času so svoje ime spremenili v Phone.com), kasneje pa se jim je pridružil še Siemens. Vsi našteti so imeli neko svojo idejo o načinu brezžičnega prenosa podatkov, vendar je bilo treba ustvariti nek standardni protokol, ki ga bi vsi sprejeli. Tako je bil ustanovljen WAP-forum, ki se mu je kasneje pridružil še Microsoft, danes pa združenje tvori več kot 250 mednarodnih podjetij, ki razvijajo WAP-protokol. WAP je odprt in globalen standard za razvoj mobilnih rešitev, omogoča razvoj interaktivnih mobilnih storitev. WAP temelji na internetnih protokolih, posebej prilagojenih razmeram mobilnega omrežja. Njegov namen je, da nam v mobilni tehnologiji omogoča dostop do internetnih vsebin. Zaradi omejitev mobilnega telefona (majhni zasloni, nizke hitrosti prenosa podatkov, veliki odzivni časi ...) jim morajo biti WAP-strani prilagojene.

Slika 12: Delovanje WAP-protokola (Hribar, Jordan, Podlogar, 2001)

Poglavitne naloge WAP, razen prilagoditve majhnemu zaslonu in počasnemu prenosu, so ohranjanje odprte strukture pri kodiranju vsebin, omogočanje branja opisnega jezika in zmanjševanje količine prenešenih podatkov. Informacije, ponujene z WAP, so v formatu WML28, s pomočjo katerega se običajne spletne strani, pisane v HTML29-jeziku, spremenijo v take, da jih je mogoče nalagati tudi na mobilnih telefonih, pri tem pa je odstranjena nepotrebna grafika. S pojavom

23 USSD – Unstructured Supplementary Service Data – storitev posredovanja SMS-sporočil med uporabniki v realnem času. 24 Cell Broadcast – celično sporočanje. 25 Sim Application Toolkit – pametna SIM-kartica. 26 Web Clipping – Tehnologija shranjevanja datotek z interneta na mobilni telefon. 27 MeXe – Mobile Station Application Execution Environment – protokol za brezžično poslovanje z večjo funkcionalnostjo. 28 WML – Wireless Markup Language – brezžični opisni jezik. 29 HTML – Hyper Text Markup Language – označevalni jezik za izdelavo spletnih strain.



novih tehnologij (že zgoraj opisanih GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA) na trgu se je zaradi možnosti paketnega prenosa podatkov in višjih prenosnih hitrostih izboljšala tudi uporaba WAP. Neposredni tekmec protokola WAP pa je I-mode30 – »mobilni internet«, ki je bil razvit na japonskem mobilnem trgu. I-mode v primerjavi z WAP-protokolom ni tehnologija, ampak le storitev, ki jo je na začetku uporabljal le en operater, NTT DoCoMo31. I-mode za sestavo spletnih strani izrablja kar HTML oziroma njegovo podvrsto cHTML32, ki je narejen za naprave s počasnejšo prenosno hitrostjo podatkov. Pričakovano je bilo, naj bi storitev I-mode prevladala nad WAP, vendar pa storitev v Evropi kljub nakupu licenc nekaterih evropskih držav leta 2005, ni dosegla takšnega uspeha kot na Japonskem.

4 STORITVE MOBILNEGA POSLOVANJA V splošnem lahko mobilne storitve razdelimo v naslednjih nekaj razredov, katerih ločnice pa so marsikdaj zabrisane. 4.1 GOVORNE STORITVE Govorne storitve so med uporabniki kljub hitremu razvoju moderne telekomunikacijske tehnologije najbolj razširjene. Sem spadajo predvsem telefonski klepeti, predali in govorni portali. Osnova za govorni portal je sistem, ki je razpozna govorna navodila uporabnika, jih spremeni v računalniške ukaze, učinek ukazov pa ponovno pretvori nazaj v govor. Samo razpoznavo lahko razdelimo na dva načina: razpoznava govora in razpoznava govornih ukazov. Način razpoznave ukazov je nekoliko enostavneje izvedljiv, saj te sestavlja le omejen nabor govornih vzorcev, ki jih je potrebno razpoznati. Tipični govorni ukazi so: da, ne, sprejmi, zavrni, meni, začetek, pošlji, pomoč itd. Sem bi lahko uvrstili tudi najenostavnejše krmiljenje aplikacij z uporabo tonov DTMF33. Razpoznava govora pa zahteva uporabo obsežnih algoritmov, ki s pomočjo baze podatkov in povezave med njimi poskušajo določiti pomen celotnim frazam oziroma stavkom. Možnosti upravljanja govorne aplikacije je na podlagi razpoznave govora veliko več, uporabnik se z aplikacijo lahko dejansko pogovarja, kar pripomore k tem, da so storitve bolj uporabniku prijazne. Slovenski trg mobilnih storitev je majhen, vendar pa se ne, glede na to, s tematiko razpoznave in reprodukcije govora ukvarja kar nekaj podjetij oziroma

30 I-mode – standard za dostop do interneta preko mobilnega telefona. 31 NTT DoCoMo – Japonski mobilni operater. 32 cHTML – compact HMTL – jezik zasnovan na HTML, namenjen za izdelavo vsebin storitev I-mode. 33 DTMF – Dual-Tone Multi-Frequency – sistem zvočnih signalov v telekomunikacijah



posameznikov. Njihovi produkti pa so znani pod imenom Govorec, Slovenski eBralnik ... (Štern, Pustišek, Bešter, 2002). 4.2 PODATKOVNE STORITVE Pri podatkovnih storitvah gre predvsem za prenos datotek, brskanje po internetu in uporabo storitev WAP. Nove brezžične podatkovne storitve in aplikacije so postale osnovni element za privabljanje novih in ohranjanje obstoječih naročnikov mobilnih operaterjev ter posledično tudi za povečevanje povprečnega dohodka na uporabnika. Razvoj novih tehnologij zmanjšuje stroške dostavljanja novejših vsebin, hkrati pa uporabnikom do neke mere omogoča uporabo istih mobilnih naprav kot za tradicionalne celične govorne in podatkovne storitve. Navedene hitrosti na sliki 9 so povprečja, dosežena z meritvami v urbanem okolju ob povprečno zasedenih zmogljivostih. Bližina baznih postaj zagotavlja zadostno raven signala in s tem tudi višje podatkovne hitrosti. Če je omrežje nasičeno s prometom oziroma se nahajamo na področju s slabšo pokritostjo s signalom, se hitrosti avtomatsko nižajo na neko kompromisni raven, ki izbranim storitvam lahko tudi ne zadošča več.

Slika 13: Zmogljivosti prenosov v smeri proti (DL – download) in od (UP – upload)

uporabnika v mobilnih omrežjih 4.3 SPOROČILNE STORITVE Sporočilne storitve se od prej opisanih razlikujejo predvsem po načinu prenosa sporočila od izvora do ponora. Za vzpostavljanje govornih klicev in prenos podatkov med dvema uporabnikoma je potrebna istočasna prisotnost obeh strani, kar pa ni nujen pogoj za sporočilne storitve, saj se sporočila shranjujejo na vmesnem strežniku (SMSC34) po principu »shrani in pošlji«. Sam uspeh sporočilnih storitev, s katerim se soočamo že kar nekaj let, sprva ni bil načrtovan. Prvo SMS35-sporočilo je bilo iz računalnika v omrežje Vodafone poslano konec leta 1992, čez dve leti pa se je začela množična proizvodnja telefonov, ki so poleg sprejemanja omogočala tudi njihovo pošiljanje. Danes se po svetu pošlje preko 26 milijard sporočil mesečno, večina (80–90 %) z enega na drug mobilni terminal, ostanek pa

34 SMSC – vmesni strežnik kratkih sporočil 35 SMS – Short Massage Service – storitev kratkih sporočil



pripada raznim interakcijam z računalniškimi sistemi in strežniki (npr. SMS-info, pošiljanje elektronske pošte, določanje lokacije). Največja skupina uporabnikov zajema mlajšo generacijo, pri katerih večina mesečne porabe predstavlja prav strošek pošiljanja in uporabe SMS-storitev (Štern, Pustišek, Bešter, 2002). Slika 14 prikazuje rast števila poslanih SMS v evropskih državah od leta 1998 do leta 2004.

Slika 14: Rast števila poslanih SMS-ov v evropskih državah in Sloveniji (RIS, 2009) Na seznamu uporabljenih SMS-zahtev najdemo storitve za zabavo (horoskop, šale), informativne storitve (vreme, promet, bančne informacije), medtem ko se v zadnjem času porajajo nove oblike zlivanja storitev, ki zajemajo SMS, govorne storitve in določanje lokacije. SMS-sporočila so v glavnem sestavljena iz enostavnih znakov brez posebnega formatiranja besedila in slik. Zaradi velike priljubljenosti se je razvila različica s kratico EMS36, ki je svoje mesto našla v nekaj novejših mobilnih terminalih. EMS oziroma razširjeno sporočanje je nadgradnja klasičnih sporočil z oblikovanjem besedila, slikami, zvokom in skromnimi animacijami. Novejši terminali premorejo že barvne zaslone, dovolj pomnilnika in procesorske moči, da lahko prikažejo in predvajajo tudi multimedijske vsebine. Te so tipične dolžine nekaj 10 kB, kar bi v primeri pošiljanja EMS pomenilo pošiljanje tudi 100 ali več SMS-sporočil. Zaradi omejitev prenosa takšnih sporočil se je rodila nova sporočilna storitev, imenovana MMS37. MMS oziroma večpredstavnostni SMS uporablja za prenosno pot klasičen podatkovni prenos (GPRS), zajema pa lahko različne grafične in zvočne formate. Pošiljanje MMS-sporočil se s stališča uporabnikov ne razlikuje dosti od pošiljanja SMS-sporočil. Grafična vsebina je največkrat generirana na mobilnem terminalu 36 EMS – Enhanced Message Service – izboljšana storitev besedilnih sporočil 37 MMS – Multimedia Massage Service – multimedijska sporočila



samem s pomočjo vgrajene kamere. Nekateri terminali premorejo tudi urejevalnike slik, besedil, zvoka, v katerem lahko dopolnimo celovit videz vsebine in jo začinimo z zvočnimi učinki. Takšno sporočilo se kot skupek posameznih datotek pošlje v MMS- center, kjer s pomočjo podatkov o terminalski opremi prejemnika določi način dostave. V primeru da prejemnikov terminal ne podpira oziroma nima nastavitev MMS-sporočil, center pošlje URL38-povezavo, kje si prejemnik lahko pogleda MMS-sporočilo. V nasprotnem primeru se MMS terminalu pošlje obvestilo o prispetju in dolžini sporočila z možnostjo branja. Ob tem je treba poudariti, da se stroški pošiljanja in sprejemanja MMS-sporočil delijo med pošiljatelja in prejemnika. 4.4 ZLIVANJE STORITEV Različna področja se v sodobnih mobilnih storitvah skoraj nevidno prekrivajo. Tako je mogoče do določene vsebine dostopati preko govornega portala, WAP-brskalnika, SIM Toolkit-a, SMS- in MMS-sporočil. Vsak izmed teh kanalov ima svojevrstne lastnosti glede prijaznosti vnosa podatkov, upravljanja storitve, načina in zmožnosti prikaza, hitrosti prenosa in stroškov uporabe. Govorne storitve so dobrodošle v primerih, kjer je dostop do ostalih uporabniških vmesnikov (zaslona, tipkovnice) mobilnega telefona otežen. WAP in druge podatkovne storitve pa so nepogrešljivi del pri brskanju po mobilnem internetu in prenosu podatkov na mobilni telefon. Sporočilne storitve so najbolj primerne za namene obveščanja, sporočanja registracijskih kod in gesel, v zadnjem času so tudi zelo uporabljene za namene mobilnega oglaševanja ter v sms klubih. Posebno področje, ki se uveljavlja v zadnjem času, so storitve, vezane na lokacijo. Samo določanje lokacije se vrši v domeni mobilnega operaterja, ki lahko v omejenem obsegu s temi podatki tudi razpolaga. Današnji postopki določanja mesta oddaje mobilnega terminala se opirajo na podatke o trenutni bazni postaji, celici in časovni zakasnitvi sprejema GSM-signala. Precej področij mobilni storitev je povezanih z zaračunavanjem preko računa mobilnega operaterja. Primeri uporabe mobilnega terminala kot elektronske denarnice so naročanje pijače ali časopisa iz avtomata, brezgotovinsko plačevanje parkirnine, nakup vozovnice za vlak, kino, nakup časopisov v trafikah itd. V vseh teh primerih prihaja do sodelovanja več vpletenih storitev.

38 URL – Uniform Resource Locator – globalni naslov dokumentov na internetu



5 PREDSTAVITEV PROUČEVANE ORGANIZACIJE IN PROBLEMA

V tem poglavju bomo predstavili proučevano organizacijo, podrobno pa bomo predstavili tudi problem, ki je jedro diplomske naloge. 5.1 PROUČEVANA ORGANIZACIJA Ustanovitev družbe Mobitel predstavlja prve slovenske korake v svet digitalnih telekomunikacij. Mobitel je na slovenskem trgu vodilni ponudnik naprednih rešitev mobilnih telekomunikacij, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot dobavitelj celovitih, konvergenčnih ponudb, ustvarjenih v sodelovanju s članicami Skupine Telekom Slovenije. Mobitelov tržni delež je kljub konkurenci skoraj 60-odstoten, kar je dokaz, da uporabniki cenijo korekten odnos in visoko kakovost storitev po primerni ceni (Mobitel, 2010). Nastanek in razvoj Podjetje Mobitel je ustanovilo SP PTT Ljubljana oktobra leta 1991 kot družbo z omejeno odgovornostjo z osnovno nalogo zagotoviti razvoj mobilnih telekomunikacij in izgradnjo mobilnega omrežja v Sloveniji, novembra 1992 pa se Mobitel preoblikuje v delniško družbo. V letu 1994 PTT Slovenija loči poštne in telekomunikacijske dejavnosti in Telekom Slovenija postane 100-odstotni lastnik družbe Mobitel. Julija 1991 začne delovati omrežje NMT, novembra 1995 pa omrežje GSM. Vlada Republike Slovenije decembra 1995 družbo Mobitel imenuje za nacionalnega operaterja digitalnih mobilnih telekomunikacij. Družba hkrati dobi nalogo, da zgradi GSM-omrežje in vzpostavi delovanje sistema do turistične sezone 1996. Junija 1996 družba zagotovi približno 40-odstotno pokritost prebivalstva in odpre prve svetovalno-prodajne centre, ki skupaj s pooblaščenimi prodajalci tvorijo dobro osnovo za razpredeno prodajno mrežo. Novembra 2001 kot edini operater v Sloveniji pridobi koncesijsko pogodbo za UMTS – tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Leta 2001 uvede GPRS in leta 2002 kot eden prvih v Evropi ponudi multimedijska sporočila (MMS). Leta 2003 predstavi Mobitelov multimedijski portal Planet, ki na enem mestu združuje različne vsebine in storitve, omogoča tudi pretočni avdio in video, decembra 2003 pa uvede UMTS kot eden izmed prvih operaterjev na svetu. Tri leta pozneje, decembra 2006, že uvede tehnologijo HSDPA, omrežje GSM pa nadgradi tudi s tehnologijo EDGE. V prvi polovici leta 2007 je omrežje GSM/UMTS nadgrajeno še na HSUPA. Leta 2008 Mobitel kot prvi slovenski mobilni operater uvede celovito ponudbo telekomunikacij: mobilne telekomunikacije, Siol IP-telefonijo, Siol IP-internet/optika in Siol IP-televizija (Mobitel, 2010).



S prvim julij 2011 se je k podjetju Telekom Slovenije pripojila hčerinska družba Mobitel. Osnovni namen združenega podjetja Telekom Slovenije, d. d., je večja ekonomska učinkovitost, hitrejši tehnološki razvoj, večja prožnost in odzivna sposobnost, inovativnost ter skupen nastop in večja sposobnost prilagajanja razmeram na trgu s poudarkom na potrebah in zahtevah uporabnikov.

Skupina Telekom Slovenije je vodilni in najnaprednejši poslovni sistem s področja telekomunikacij na visoko konkurenčnem slovenskem trgu. Družbe skupine pokrivajo področje fiksnih in mobilnih komunikacij, sistemske integracije, gradnje in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij, vse bolj prodorna pa postaja tudi na področju multimedijev in digitalnega oglaševanja. Skupino odlikuje zanesljivo in visoko kakovostno omrežje ter sodobne, raznolike in k uporabniku naravnane storitve. Poleg domačega trga je Skupina Telekom Slovenije prisotna tudi v regiji jugovzhodne Evrope, na Hrvaškem, v BiH, na Kosovu in v Makedoniji, finančno naložbo v višini 50 % vrednosti družbe pa ima tudi v gibraltarskem nacionalnem operaterju Gibtelecom (Telekom Slovenije, 2011).

Slika 15: Novi logotip združenega podjetja proučevane organizacije Telekom Slovenije (Telekom Slovenije, 2011)

Mobitelova priznanja Netko 2009 Družba Mobitel je za svoje spletne strani www.mobitel.si in www.itak.si prejela nagrado Netko 2009 za spletno odličnost v kar treh kategorijah. Spletno mesto www.mobitel.si, ki je plod lastnega znanja in razvoja družbe, je prejelo dve nagradi, nagrado pa je osvojila tudi Mobitelova blagovna znamka Itak s spletnim mestom www.itak.si (Mobitel, 2010). Trusted Brand 2009 Družba Mobitel je prejela laskavi naziv Trusted Brand v kategoriji ponudnikov mobilne telefonije, ki jo je na podlagi lastne raziskave podelila revija Reader's Digest Slovenija. Omenjena revija je slovenska izdaja mednarodne znamke revije Reader's Digest, ki raziskavo o zaupanju potrošnikov blagovnim znamkam v številnih evropskih državah izvaja že vrsto let. Raziskava vključuje kategorijo ponudnikov mobilne telefonije, potrošniki pa so priznanje Trusted Brand 2009 kot najboljšemu ponudniku mobilne telefonije v ostri konkurenci že drugo leto zapored dodelili družbi Mobitel. Superbrands 2009 Strokovna žirija, ki na podlagi tržnih raziskav najbolj uspešnim podjetjem podeli naziv Superbrands, je Mobitel izbrala za eno izmed najbolj prestižnih slovenskih blagovnih znamk. Mobitel je naziv Superbrands 2009 prejel že tretje leto zapored. Priznanje za zaupanje in ugled je družbi tako potrdila tudi stroka, ki je v letošnjem letu naziv Superbrands podelila blagovni znamki Mobitel, prvič pa tudi blagovni znamki Itak.



Najboljše tehnično omrežje Visoka kakovost ponudbe in lastni razvoj storitev predstavljata pomembna temelja, na katerih Mobitel gradi zadovoljstvo uporabnikov. Da je to res tako, potrjuje tudi raziskava, ki jo je za slovensko revijo Connect izvedlo nemško podjetje P3 Solutions. Ta je pokazala, da je od vseh slovenskih mobilnih omrežij prav Mobitelovo najbolj kakovostno, tako glede samih klicev kot tudi tehnološko bolj zahtevnega prenosa podatkov. Mobitel je tako prejel še priznanje Najboljše tehnično omrežje revije Connect.

5.2 OPIS PROBLEMA V uvodnem delu diplomske naloge smo že opredelili problem, ki ga obravnavamo. V nadaljevanju želimo še podrobneje predstaviti in analizirati obstoječi problem. Obstoječe stanje in zadovoljstvo uporabnikov mobilne elektronske pošte smo raziskali na delovnem mestu prodajnega svetovalca v Telekomovem centru Ljubljana Citypark. Osredotočili smo se na uporabnike, ki že uporabljajo oziroma bi si želeli uporabljati elektronsko pošto na mobilnem telefonu, ter jih povprašali po mnenju glede obstoječega stanja in predlogih o izboljšavi. Sama sem del ekipe prodajnih svetovalcev v Telekomovem centru, tako se pri svojem delu z omenjeno tematiko srečujem praktično vsak dan. Zbiranje informacij za pisanje diplomske naloge sem pridobila pri svojem delu s strankami, to je potekalo ustno, in sicer teden dni v mesecu marcu 2010. V tem tednu sem anketirala približno 50 strank. Stranke sem povprašala: • Ali bi si želeli elektronsko pošto prebirati tudi na mobilnem telefonu? • Ste zadovoljni z obstoječim načinom prebiranja elektronske pošte na

mobilnem telefonu? • Kakšne se vam zdijo slabosti prebiranja pošte pri obstoječim načinu uporabe? • Bi želeli biti stalno povezani s svojim strežnikom elektronske pošte in pri tem

ne bi želeli kupiti aparata visokega cenovnega razreda? Na prvo vprašanje je večina vprašanih odgovorila pritrdilno, razen nekaterih anketiranih starejše populacije, kar je razumljivo, saj ta generacija ni toliko v stiku z naprednimi tehnologijami kot mlajše generacije. Na drugo vprašanje je približno polovica anketiranih odgovorila pritrdilno, ostala polovica pa negativno. Pri slabostih prebiranja elektronske pošte na mobilnem telefonu pri obstoječem načinu uporabe je večina izpostavila dejstvo, da o prejemu elektronske pošte niso obveščeni v realnem času, ampak šele, ko sami preverijo svoj poštni nabiralnik. Na zadnje vprašanje pa je skoraj vsak odgovoril pritrdilno. Hkrati sem se posvetovala tudi s sodelavci, ki so pritrdili mojim ugotavljanjem. Za pisanje diplomskega dela sem pridobila soglasja naslednjih sodelavcev: • vodje izmene Telekomovega centra Ljubljana Citypark Maruše Ogrin, • tedaj še vodje Mobitelovega centra Ljubljana Citypark Ronalda Horvata, • vodje kadrovskega sektorja Tanje Novinšek Petrovčič (priloga).



Z nasveti pa mi je pri pisanju diplomskega dela pomagal še sodelavec David Benčina s Sektorja za informatiko in storitvene platforme Telekoma Slovenije, d. d. Slika problemskega stanja Iz odgovorov uporabnikov in mnenj prodajnih referentov sestavimo sliko problemskega stanja. Kot izhodiščni problem smo izpostavili nepravočasno obveščenost oziroma tudi neobveščenost uporabnikov o prejetih elektronskih sporočilih. Vzroke za to smo našli predvsem v »neprimernih« mobilnih telefonih uporabnikov, torej aparatih, ki ne podpirajo obstoječih storitev elektronske pošte in v tem, da trenutno ni ustrezne storitve za prejemanje elektronske pošte, ki bi uporabnikom na telefonih nižjega cenovnega razreda omogočala stalno povezanost z elektronsko pošto. Posledice izhodiščnega problema so izpostavili prodajni svetovalci v Telekomovem centru, med njimi so nezadovoljstvo uporabnikov, kar se kaže kot večji obisk v centrih in s tem preobremenjenost prodajnega osebja, prehodi h konkurenci in pa manjša uporabo mobilnih storitev operaterja, kar privede do izpada dohodka organizacije.



Slika 16: Slika problemskega stanja



6 ELEKTRONSKA POŠTA NA MOBILNEM APARATU Komuniciranje prek elektronske pošte je danes eden osnovnih načinov za vzpostavljanje in vzdrževanje medsebojnih stikov v zasebnem in poslovnem svetu. Z razvojem mobilnih telekomunikacij se nam je ponudila možnost, da med seboj komuniciramo tudi, ko nismo doma ali v pisarni. Tako lahko izkoristimo dolge vožnje, čakanje v vrsti in odsotnost računalnika ter preverimo svojo elektronsko pošto prek mobilnega telefona. Vedno večje število podjetij je v današnjem času odvisno od sistema mobilne pošte, ki jim predstavlja orodje za komunikacijo in produktivnost v organizaciji. Zaposleni sistem uporabljajo za komuniciranje in sprejemanje navodil, izpolnjevanje naročil ter organiziranje dela. Učinkovitost zaposlenih se je na ta način znatno povečala. Z vzpostavitvijo mobilne e-pošte med zaposlenimi lahko podjetje pričakuje povečanje produktivnosti, izboljšano učinkovitost ter boljšo ozaveščenost in sodelovanje. 6.1 POTISNA E-POŠTA Potisna e-pošta oziroma angleško push e-mail je termin, ki se uporablja za »vedno povezan« sistem elektronske pošte. Storitev omogoča, da se nova elektronska sporočila takoj, ko prispejo, prenesejo (potisnejo) na e-poštni odjemalec. Take e-poštne odjemalce običajno omogočajo le pametni telefoni. E-poštni odjemalci, ki so na voljo pri proučevani organizaciji, so:

- Active Sync/Mail For Exchange39 Aplikaciji omogočata enostavno povezavo s poštnimi strežniki Microsoft Exchange, ki so najbolj razširjeni v poslovnem svetu. Mobilni telefon z operacijskim sistemom Windows Mobile ali Symbian lahko brezplačno povežemo z e-poštnim nabiralnikom, pregledujemo in urejamo koledar ter brskamo po imeniku poštnih naslovov. Aplikaciji sta brezplačni, obračunavajo se samo prenosi podatkov.

39 Active Sync/Mail For Exchange – aplikaciji za povezavo s poštnim strežnikom



Slika 17: Primer storitev Active Sync (sinhronizacija e-pošte, kontaktov in

koledarja)

- Blackberry Rešitev Blackberry predstavlja standard na področju potisne e-pošte, saj je z Blackberryjem uporabnikova pisarna vedno z njim. E-poštna sporočila se prikažejo v trenutku, ko so poslana, prav tako pa so na službenem računalniku vidna sva sporočila, ki so bila poslana preko mobilnega aparata. Storitev omogoča tudi dostop do interneta, internih podatkov in aplikacij. Poleg službenega e-naslova je možno na Blackberryjevo naročnino nastaviti še do 10 zasebnih e-poštnih računov (Mobitel, 2009). Delovanje storitve omogočajo le mobilni aparati znamke Blackberry.

Slika 18: Mobilna pošta Blackberry (Mobitel 2010)



- Integral Storitev Integral deluje podobno kot Blackberry, le da ni omejena samo na mobilne aparate znamke Blackberry. Seznam aparatov, ki podpirajo storitev, je neprimerno daljši, in tako je storitev dosegljiva širšemu krogu uporabnikov. Torej omogoča enostavno upravljanje in delo z e-pošto ter takojšnjo sinhronizacijo e-pošte, koledarja, stikov in internega imenika s poštnim nabiralnikom (Mobitel, 2009).

Slika 19: Mobilna pošta Integral (Mobitel 2010)

- Nokia Messaging

Plačljiva aplikacija, ki jo podpirajo številne naprave znamke Nokia S60, deluje pa podobno kot storitvi Integral in Blackberry.

Slika 20: Storitev Nokia Messaging na telefonu Nokia E71

6.2 E-POŠTA KOT FUNKCIJA MOBILNEGA APARATA To funkcijo imajo večinoma že vsi novejši mobilni aparati tako nižjega kot višjega cenovnega ranga. Uporabniki lahko dostopajo do svoje e-pošte, za uspešno prejemanje in pošiljanje e-pošte pa potrebujejo ponudnika e-poštne storitve (npr. Planet, Siol ...), ki storitev ponuja prek protokolov POP340 ali IMAP441. Za uspešno vzpostavitev delovanja mobilne e-pošte mora ponudnik e-poštne storitve uporabniku zagotoviti naslednje podatke: elektronski naslov, POP3- ali IMAP4-strežnik za prejemanje e-pošte, uporabniško ime in geslo za prijavo v storitev ter SMTP-strežnik (oziroma odhodni strežnik) za pošiljanje e-pošte. Slabost te funkcije je v tem, da se mora uporabnik, ko želi preveriti, ali ima kako novo e-sporočilo, z aparatom povezati na strežnik in to preveriti sam. Pri

40 POP3 – Post Office Protocol version 3 – internetni protocol, namenjen pridobivanju elektronske pošte s strežnika. 41 IMAP4 – Internet Message Access Protocol version 4 – internetni protocol, namenjen pridobivanju elektronske pošte s strežnika.



nekaterih aparatih pa je možno pod nastavitvami e-pošte tudi že označiti interval, kdaj naj aparat samodejno prenese nova sporočila. 6.3 MOBILNA E-POŠTA PREK MOBILNEGA PLANETA Mobitelovi uporabniki lahko s svojim mobilnim aparatom e-pošto brezplačno prebirajo tudi na mobilnem Planetu, kjer je treba vnesti le podatke ponudnika e-pošte. Storitev se aktivira v rubriki Sporočanje > E-pošta.

Slika 21: Mobilni Planet (Mobitel 2009)



7 PREDLOG PROTOTIPNE REŠITVE 7.1 NAMEN IZDELAVE PROTOTIPNE REŠITVE Izkušnja, ki jo lahko z dobro oblikovanim uporabniškim vmesnikom pričarata oblikovalec in razvijalec, lahko odločilno vpliva na uspeh aplikacije na trgu. Prototipna rešitev je bila razvita z namenom, da se tudi uporabnikom mobilnih telefonov nižjega cenovnega razreda oziroma aparatov, ki ne podpirajo potisne pošte, omogoči povezanost z elektronsko pošto v realnem času. 7.2 POSTOPEK IZDELAVE Postopek izdelave prototipne rešitve je potekal v naslednjih korakih: Korak 1 Najprej smo definirali, kaj naj mobilna rešitev zna, in na osnovi tega napisali podrobno specifikacijo, kaj se uporabniku v določenem trenutku prikaže na mobilnem telefonu, obenem smo napisali tudi, kako se posamezni elementi rešitve prikažejo na boljših aparatih in kako na slabših. Obe verziji sta priloženi na koncu diplomskega dela kot priloga 1 in priloga 2, napisani pa sta v Wordovem dokumentu. Korak 2 Drugi korak pri izdelavi aplikacije je bila izdelava aplikacije v Powerpointu (priloga 3), kjer smo zadevo grafično dodelali tako, da je vmesnik vizualno privlačen uporabnikom. V prototipnem delu izdelave mobilne rešitve smo se osredotočili na boljše mobilne telefone. Korak 3 V tem koraku smo vizualno dodelano mobilno rešitev prenesli v program Visual Basic42. Visual Basic je visokonivojski računalniški programski jezik in razvojno okolje za aplikacijske programske opreme za operacijski sistem Windows, razvit v podjetju Microsoft. O Visual Basicu Ob koncu šestdesetih let, ko sta bila najbolj znana programska jezika Cobol43 in Fortran44, so v ZDA predstavili nov programski jezik z imenom BASIC. Sama beseda v angleščini pomeni temeljni, osnovni, če pa ime razdelimo na posamezne kratice, v izpeljanki pomenijo: Beginer's All-Purpose Symbol Instruction Code ali preprosto prevedeno »programski jezik za začetnike«. Hiter razvoj grafičnih vmesnikov,

42 Visual Basic – VB – visokonivojski računalniški programski jezik. 43 Cobol – računalniški programski jezik. 44 Fortran – računalniški programski jezik.



računalniške tehnologije na osebnih računalnikih in uvedba objektnega programiranja je privedla do izboljšav in sprememb programskega jezika, ki se sedaj imenuje Visual Basic. Pri vizualnih programskih jezikih ves program izdelamo s pomočjo vizualnih orodij. VB torej ni v celoti vizualen jezik, ker pri VB tako izdelamo le uporabniški vmesnik, program pa večinoma še vedno kodiramo. VB omogoča izdelavo programa, ki se odziva na dejanja uporabnikov in dogodkov v sistemu. Takšen način programiranja imenujemo »event driven« (dogodkovno voden). Po drugi strani pa je enostavneje pisati dogodkovno vodene programe, če uporabljamo objekte in metode objektno orientiranega programiranja. Objekti so gradniki, ki jih lahko večkrat uporabimo, in tako predstavljajo osnovne gradnike programov. Če smo bolj natančni, to ni le programski jezik, ampak združeno razvojno okolje IDE45, ker združuje večino funkcij razvijanja programov, kot so urejanje grafičnega vmesnika, urejanje kode, prevajanje, poskusno izvajanje (razhroščevanje) itd. (Werber, 2002). 7.3 PRIKAZ DELOVANJA APLIKACIJE Uporabnik ob prejemu elektronskega sporočila v poštni nabiralnik prejme na svoj mobilni telefon novo sms sporočilo z obvestilom, da je prejel novo elektronsko sporočilo. Poleg obvestila bi bila pripeta tudi internetna povezava na prejeto sporočilo, ki bi bilo prikazano v meniju sporočila (slika 25).

Slika 22: Aplikacija Mobilna pošta, začetna stran

45

IDE – Integrated Developement Environment – združeno razvojno okolje



V aplikaciji smo naredili pet glavnih menijev, in sicer: • Prejeto, kjer uporabnik lahko pregleduje nova prejeta sporočila in tudi že

prebrana sporočila. • Poslano, kjer uporabnik lahko pregleduje svoja poslana sporočila. • Osnutki, v katerem uporabnik lahko pregleduje osnutke svojih sporočil. • Kontakti oziroma imenik uporabnika mobilne pošte, kjer je možno

pregledovati, urejati in dodajati nove osebe v imenik in • nastavitve, kjer si uporabnik nastavi svoje dostopne podatke za elektronsko

pošto. Na začetni strani smo dodali še bližnjici: • Napiši novo sporočilo in • Poglej pošto.

Slika 23: Aplikacija Mobilna pošta – pošiljanje novega sporočila

Če uporabnik že napisanega sporočila ne želi poslati, ga lahko shrani v osnutke, prikaže se tudi obvestilo, da je sporočilo shranjeno med osnutke(slika 24).

Slika 24: Obvestilo o shranjevanju sporočila



Slika 25: Bližnjica Poglej pošto oziroma tudi glavni meni Prejeto

Ob izbiri bližnjice Poglej pošto se odpre seznam vseh prejetih sporočil. Tista sporočila, ki še niso bila prebrana, bodo odebeljena. V tem oknu ima uporabnik možnost klikniti na posamezno sporočilo, odpre se naslednji meni Sporočila. Uporabnik pa ima obenem tudi možnost izbrati katerega koli od glavnih menijev.

Slika 26: Meni Sporočila

Meni Sporočila se prikaže pri izbiri posameznega sporočila s seznama prejetih sporočil. Na posamezno sporočilo je tako možno odgovoriti, ga posredovati ali ga izbrisati. Sam meni se uporablja v nadaljevanju tudi pri izbiri sporočil s seznama poslanih sporočil in osnutkov.



Slika 27: Glavni meni Poslano

Ob izbiri glavnega menija poslano se prikaže seznam poslanih sporočil. V kolikor je mapa poslana sporočila prazna, se izpiše »Ni shranjenih poslanih sporočil« Posamezno sporočilo uporabnik lahko izbere, ga posreduje in izbriše. Z izbiro gumba Izbriši vse pa je možno celoten seznam poslanih sporočil tudi izbrisati.

Koda v VB za izbris poslanih sporočil je naslednja, s podobno kodo se izbrišejo tudi osnutki v nadaljevanju: Private Sub cmdIzbrisi_Click(Index As Integer) Dim Odgovor As String Odgovor = MsgBox("Ali ste prepričani, da želite izbrisati osnutke?" _ , vbYesNo, "Brisanje podatkov") If Odgovor = vbYes Then Kill App.Path & "\Poslano.txt" MsgBox "Osnutki so izbrisani!", vbOKOnly End If End Sub



Slika 28: Glavni meni Osnutki

Ob izbiri glavnega menija Osnutki se prikaže seznam osnutkov. Če je seznam osnutkov prazen, izpiše, da ni shranjenih osnutkov, podobno kot pri meniju Poslano. Posamezno sporočilo uporabnik lahko izbere, ga pošlje ali izbriše. Z izbiro gumba Izbriši vse pa je možno celoten seznam osnutkov tudi izbrisati.

Koda v VB za ustvarjanje seznama osnutkov je naslednja: Option Explicit Dim ZZ As Sporocilo Private Sub lblShrani_Click(Index As Integer) Open App.Path & "\Osnutki.txt" For Append As #1 With ZZ .Prejemnik = txtPrejemnik.Text .Zadeva = txtZadeva.Text .Sporocilo = txtSporocilo.Text Write #1, .Prejemnik, .Zadeva, .Sporocilo End With Close #1 Call Brisi End Sub Public Sub Brisi() txtPrejemnik.Text = Empty txtZadeva.Text = Empty txtSporocilo.Text = Empty txtPrejemnik.SetFocus End Sub

Koda v VB za izpis seznama osnutkov pa je naslednja: Private Sub Form_Load() Open App.Path & "\Osnutki.txt" For Append As #1



If LOF(1) = 0 Then txtOsnutki.Text = "Ni shranjenih osnutkov!" Close #1 Else Close #1 Open App.Path & "\Osnutki.txt" For Input As #1 Do With ZZ Input #1, .Prejemnik, .Zadeva, .Sporocilo txtOsnutki.Text = txtOsnutki.Text & .Prejemnik & vbTab _ & .Zadeva & vbTab & .Sporocilo & vbCrLf End With Loop Until EOF(1) Close #1 End If End Sub

Slika 29: Glavni meni Kontakti

Ob izbiri glavnega menija Kontakti se odpre seznam kontaktov. Koda za vnos novega kontakta je naslednja: Option Explicit Dim Zapis As Oseba Private Sub lblDodaj_Click(Index As Integer) If txtNaziv(0).Text = "" Then txtNaziv(0).SetFocus Exit Sub End If



If txtEnaslov(1).Text = "" Then txtEnaslov(1).SetFocus Exit Sub End If Open App.Path & "\Kontakti.txt" For Append As #1 With Zapis .Naziv = txtNaziv(0).Text .Enaslov = txtEnaslov(1).Text Write #1, .Naziv, .Enaslov End With Close #1 Call Brisi End Sub Public Sub Brisi() txtNaziv(0).Text = Empty txtEnaslov(1).Text = Empty txtNaziv(0).SetFocus End Sub

Koda za izpis kontaktov pa je naslednja: Private Sub Form_Load() Open App.Path & "\Kontakti.txt" For Append As #1 If LOF(1) = 0 Then txtKontakti.Text = "Ni shranjenih kontaktov!" Close #1 Else Close #1 Open App.Path & "\Kontakti.txt" For Input As #1 Do With Zapis Input #1, .Naziv, .Enaslov txtKontakti.Text = txtKontakti.Text & .Naziv & vbTab _ & .Enaslov & vbCrLf End With Loop Until EOF(1) Close #1 End If End Sub



Slika 30: Meni Nastavitve

Glavni meni Nastavitve je namenjen nastavitvi računa za elektronsko pošto. Uporabnik mora vnesti naziv, elektronski naslov, uporabniško ime, geslo, dohodni in odhodni strežnik za elektronsko pošto, izbere pa tudi vrsto strežnika (pop ali imap). Z izbiro gumba Izbriši vse se nastavitve izbrišejo, najprej pa program zahteva potrditev z sporočilnim oknom. Koda v VB je prikazana spodaj: Option Explicit Dim ZZZ As Nastavitve Private Sub cmdIzbris_Click(Index As Integer) Dim Odgovor As String Odgovor = MsgBox("Ali ste prepričani, da želite izbrisati nastavitve računa?" _ , vbYesNo, "Brisanje podatkov") If Odgovor = vbYes Then Kill App.Path & "\Nastavitve.txt" MsgBox "Nastavitve so izbrisane!", vbOKOnly txtNaziv = "" txtEnaslov = "" txtUpIme = "" txtGeslo = "" cboStreznik = "" txtDohodni = "" txtOdhodni = "" txtNaziv.SetFocus End If End Sub



8 ZAKLJUČKI 8.1 OCENA UČINKOV Konkurenca za slovenskem telekomunikacijskem trgu je pestra, zato morajo biti podjetja za svoje uporabnike privlačni v vsakem trenutku, ne le v ceni storitev temveč tudi v naboru le teh. Ob uvedbi aplikacije Mobilna pošta v nabor storitev za elektronsko pošto telekomunikacijskega podjetja bi se povečala obveščenost uporabnikov o njihovem elektronskem poštnem predalu. Storitev bi lahko koristili tako uporabniki naprednejših kot tudi uporabniki starejših, manj naprednih mobilnih aparatov. Telekomunikacijsko podjetje bi tako svojim vsem svojim uporabnikom, ki želijo imeti dostop do svoje elektronske pošte, omogočilo prebiranje le-te na mobilnem aparatu takrat, ko mobilna pošta prispe v e-poštni predal in ne šele takrat, ko uporabnik to želi in ročno preveri. 8.2 POGOJI ZA UVEDBO Za uvedbo predlagane prototipne rešitve v proučevani organizaciji zadostuje že obstoječa programska in strojna oprema, vendar pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

- podpora poslovodstva proučevanega podjetja - kvalitetno pripravljen predstavitveni dokument funkcionalnosti nove

mobilne rešitve - seznam prednosti, ki jih uporabnik pridobi z uporabo nove storitve - smotrnost vzpostavitve nove mobilne rešitve glede na to, koliko

uporabnikov bi to tudi uporabljalo. Prototipna rešitev je prirejena za prikaz na mobilnih telefonih z boljšo ločljivostjo zaslona. Aplikacijo bi bilo potrebno prilagoditi tudi za mobilne telefone s slabšo ločljivostjo zaslona, v kateri bi morali zmanjšati število ikon in slik. 8.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA Podjetja, ne le telekomunikacijska, ki se želijo obdržati na trgu, se morajo še kako zavedati pomembnosti načela trajnostnega razvoja, katerega bi morala v največji možni meri vgrajevati v svoje poslovanje, v izdelke, storitve in vsebine. Tako bi v poslovanje doprinesli novo dodano vrednost in dodatno konkurenčno razliko v primerjavi s tržnimi konkurenti. Zato je pomembno, da se poslovodstva podjetij posvetujejo z tistimi zaposlenimi, ki imajo prvi kontakt s kupcem oziroma uporabnikom storitev in ki vedo, kakšne so potrebe, želje in pripombe njihovih uporabnikov. Le tako se podjetje lahko kvalitetno osredotoči na stranke in postane oziroma tudi ostane uspešno.



LITERATURA IN VIRI Birkić I., Belić I., Božanović Z. (2008). Seminar iz kolegija Informatika i

informatičke tehnologije. pridobljeno december 2010. Durlacher Research Ltd. (1999). Mobile Commerce Report. Gričar, J. (2006). Zapiski predavanj: Poslovni informacijski sistem. Hribar, U. (2003). Skripta Mobilno poslovanje in wap rešitve. Hribar, U. (2007). Razvoj mobilnih tehnologij. Hribar, U., Jordan, S., Podlogar, M. (2001). Wap priročnik, Razvoj wap

uporabniškega vmesnika, pridobljeno julij 2011. Mobitel, d. d. (2010). Interna gradiva podjetja, pridobljeno marec 2010. Mobitel, d.d. (2009). Zloženka Pregled e-poštnih storitev: Z mobitelom do e-

pošte, november 2009. Morgan, S. (2009). Mobile Internet Report. Štern, A., Pustišek, M., Bešter, J.(2002). Sodobne mobilne storitve. Werber, B. (2002). Osnove programiranja Visual Basic 6.0 na primerih.

Spletne strani:

Brokat (2000). Money Goes Mobile, Business White Paper – Mobile Payment,

http://gamejam.cti.depaul.edu/~rburke/courses/f01/isds554/mcommerce.pdf, (15. 3. 2011).

Mobitel, d. d. (2010). Pokritost in hitrost, http://www.mobitel.si/Storitve/Info/ Pokritost.aspx, (10. 2. 2010).

Mobitel, d. d. (2010). O podjetju, pridobljeno, http://www.mobitel.si/Splosno/O-podjetju.aspx, (9. 3. 2010)

Mobitel, d. d. (2010). Mejniki v razvoju, pridobljeno 09.03.2010 http://www.mobitel.si/Splosno/O-podjetju/Nastanek/mejniki.aspx, (9. 3. 2010)

Mobitel, d. d. (2010). Mobitelova priznanja, http://www.mobitel.si/Info/mobitelova-priznanja.aspx, (9. 3. 2010)

Mobitel, d. d., (2010). Storitev Integral, http://www.mobitel.si/Storitve/integral. aspx, (9. 3. 2010)

Mobitel, d.d., (2010). Storitev Blackberry, http://www.mobitel.si/Storitve/blackberry. aspx, (9. 3. 2010)

Mobitel, d. d., (2010). Storitev Nokia Messaging, http://www.mobitel.si/storitve/ nokia-messaging.aspx, (9. 3. 2010)

Računalniške novice (10. 2. 2010). Leto 2010 bo leto četrte generacije mobilne telefonije, http://www.racunalniske-novice.com/novice/mobilna-telefonija/ dogodki-in-obvestila/leto-2010-bo-leto-cetrte-generacije-mobilne-telefonije.html, (9. 3. 2010)

RIS (Raba interneta v Sloveniji). (2009). Rast števila poslanih sms-ov v Sloveniji 11. 3. 2009, http://www.ris.org/2009/03/Statistike/Rast_stevila_poslanih_ SMSov v_Sloveniji_do_leta_2004/?&cat=703&p2=285&id=1359, (11. 2. 2011)

Telekom Slovenije, d. d. (2011). O podjetju, http://www.telekom.si/o-podjetju/ organiziranost, (9. 3. 2010)



PRILOGE Priloga 1: Zasnova aplikacije za slabše mobilne aparate (Word)

Priloga 2: Zasnova aplikacije za boljše mobilne aparate (Word)

Priloga 3: Grafično dodelana verzija aplikacije (PowerPoint)

Priloga 4: Odobritev diplomske naloge na temo Mobilnega poslovanja na primeru elektronske pošte, Mobitel, d. d. (PDF)

KAZALO SLIK SLIKA 1: RAZVOJ MOBILNEGA POSLOVANJA (BIRKIĆ, BELIĆ, BOŽANOVIĆ, 2008) 3 SLIKA 2: DELITEV MOBILNEGA POSLOVANJA (BROKAT, 2000) 4 SLIKA 3: TIPIČEN SISTEM MOBILNEGA POSLOVANJA (HRIBAR, 2003) 6 SLIKA 4: RAZVOJ MOBILNIH OMREŽIJ (MOBITEL, 2006) 7 SLIKA 5: POKRITOST SLOVENIJE S HSPA-OMREŽJEM OPERATERJA MOBITEL (MOBITEL, 2010) 9 SLIKA 6: RAZVOJ MOBILNIH OMREŽIJ (MORGAN, STANLEY, 2009) 10 SLIKA 7: POVEZOVANJE NAPRAV S POMOČJO TEHNOLOGIJE BLUETOOTH 11 SLIKA 8: MOBILNI TERMINALI (HRIBAR, 2007) 12 SLIKA 9: MODEMI – OD LEVE PROTI DESNI: PCI-MODEM, USB-MODEM, USMERJEVALNIK

(MOBITEL, 2010) 12 SLIKA 10: PAMETNI MOBILNI TELEFONI 13 SLIKA 11: PRIMERI DLANČNIKOV (Z LEVE PROTI DESNI: ODPOREN DLANČNIK, PRIMEREN ZA

SKLADIŠČA; DLANČNIK ZA GOSTINSKE LOKALE; DLANČNIK, PRIMEREN ZA NADZOR PARKIRIŠČ IN PROMETA, V PROIZVODNI LOGISTIKI ...) 14

SLIKA 12: DELOVANJE WAP-PROTOKOLA (HRIBAR, JORDAN, PODLOGAR, 2001) 15 SLIKA 13: ZMOGLJIVOSTI PRENOSOV V SMERI PROTI (DL – DOWNLOAD) IN OD (UP – UPLOAD)

UPORABNIKA V MOBILNIH OMREŽJIH 17 SLIKA 14: RAST ŠTEVILA POSLANIH SMS-OV V EVROPSKIH DRŽAVAH IN SLOVENIJI (RIS, 2009)

18 SLIKA 15: NOVI LOGOTIP ZDRUŽENEGA PODJETJA PROUČEVANE ORGANIZACIJE TELEKOM

SLOVENIJE (TELEKOM SLOVENIJE, 2011) 21 SLIKA 16: SLIKA PROBLEMSKEGA STANJA 24 SLIKA 17: PRIMER STORITEV ACTIVE SYNC (SINHRONIZACIJA E-POŠTE, KONTAKTOV IN

KOLEDARJA) 26 SLIKA 18: MOBILNA POŠTA BLACKBERRY (MOBITEL 2010) 26 SLIKA 19: MOBILNA POŠTA INTEGRAL (MOBITEL 2010) 27 SLIKA 20: STORITEV NOKIA MESSAGING NA TELEFONU NOKIA E71 27 SLIKA 21: MOBILNI PLANET (MOBITEL 2009) 28 SLIKA 22: APLIKACIJA MOBILNA POŠTA, ZAČETNA STRAN 30 SLIKA 23: APLIKACIJA MOBILNA POŠTA – POŠILJANJE NOVEGA SPOROČILA 31 SLIKA 24: OBVESTILO O SHRANJEVANJU SPOROČILA 31 SLIKA 25: BLIŽNJICA POGLEJ POŠTO OZIROMA TUDI GLAVNI MENI PREJETO 32 SLIKA 26: MENI SPOROČILA 32 SLIKA 27: GLAVNI MENI POSLANO 33 SLIKA 28: GLAVNI MENI OSNUTKI 34 SLIKA 29: GLAVNI MENI KONTAKTI 35 SLIKA 31: MENI NASTAVITVE 37



SLOVAR TUJIH IZRAZOV IN KRATIC S SLOVENSKIM PREVODOM SAR Specific absorption rate – stopnja specifične absorbcije NMT Nordic mobile Telephone – analogni sistem mobilne telefonije GSM Global System for Mobile Communications – digitalni sistem

mobilne telefonije CEPT Confederation of European Posts and Telecomunications –

Združenje evropskih pošt in telekomunikacij GPRS General Packet Radio Service – paketni prenos podatkov EDGE Enhanced Data rates for Global Evolution – napredna storitev

prenosa podatkov CSD/HSCSD High Speed Circuit Switched Data IP Internet Protocol – internetni protokol UMTS Universal Mobile Telecommunications System – univerzalni

mobilni telekomunikacijski sistem WCDMA Wideband Code Division Multiple Access – širokopasovni oddelek

kod s številnimi dostopi HSPA High Speed Packet Access – visokohitrostni paketni dostop HSDPA High Speed Downlink Packet Access – visokohitrostni paketni

dostop v smeri proti uporabniku HSUPA High Speed Uplink Packet Access – visokohitrostni paketni

dostop v smeri od uporabnika LTE Long Term Evolution – omrežje četrte generacije Bluetooth »Modri Zob« – tehnologija za brezžično povezovanje naprav POS terminali Point Of Sale Terminal – naprava za plačevanje na prodajnem

mestu ITU International Telecomunication Union – Mednarodna zveza za

telekomunikacije PCI Peripheral Component Interconnect – lokalno vodilo pri

računalniku USB Universal Serial Bus – univerzalno serijsko vodilo, zunanje vodilo

pri računalniku WLAN Wireless Local Area Network – brezžično lokalno omrežje UTP Unshielded Twisted Pair – vrsta Kabla z nezaščitenima zvitima

žicama WAP Wireless Application Protocol – protokol za brezžično

povezovanje USSD Unstructured Supplementary Service Data – storitev

posredovanja sms sporočil med uporabniki v realnem času Cell Broadcast celično sporočanje Sim Application Toolkit pametna SIM-kartica Web Clipping tehnologija shranjevanja datotek iz interneta na mobilni

telefon MeXe Mobile Station Application Execution Environment – protokol za

brezžično poslovanje z večjo funkcionalnostjo WML Wireless Markup Language – brezžični opisni jezik HTML Hyper Text Markup Language – označevalni jezik za izdelavo

spletnih strani I–mode standard za dostop do interneta preko mobilnega telefona NTT DoCoMo Japonski mobilni operater



cHTML compact HMTL – jezik zasnovan na HTML, namenjen za izdelavo vsebin storitev I-mode

DTMF Dual–Tone Multi–Frequency – sistem zvočnih signalov v telekomunikacijah SMSC – vmesni strežnik kratkih sporočil

SMS Short Massage Service – storitev kratkih sporočil EMS Enhanced Message Service – izboljšana storitev besedilnih

sporočil MMS Multimedia Massage Service – multimedijska sporočila URL Uniform Resource Locator – globalni naslov dokumentov v

internetu Active Sync/Mail For Exchange – aplikaciji za povezavo s poštnim strežnikom POP3 – POP3 – Post Office Protocol version 3 – internetni protokol, namenjen pridobivanju elektronske pošte s strežnika

IMAP4 Internet Message Access Protocol version 4 – internetni protokol namenjen pridobivanju elektronske pošte s strežnika

Visual Basic VB – visokonivojski računalniški programski jezik Cobol računalniški programski jezik Fortran računalniški programski jezik IDE Integrated Developement Environment – združeno razvojno

okolje

Documents

MOBILNO POSLOVANJE NA PRIMERU MOBILNE E-POŠTE · Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija in management informacijskih sistemov MOBILNO POSLOVANJE NA PRIMERU MOBILNE