Moja Slovenija december 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • December 2010, številka 12

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

INTERVJUFranc Pukšič: Vesel in ponosen sem, da imamo ministra za Slovence po svetu

TEMA MESECA

Svečano slovensko kosilo

SLOVENCI

NA MADŽARSKEMAsimilacije ne moremo ustaviti, lahko jo upočasnimo

ŽIVLJENSKA ZGODBA

Jaka Okorn: slikar in patriot

VELIKI SLOVENCILucijan Marija Škerjanc: skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec

ŠPORTSlovenija bo gostila evropsko prvenstvo 2013

ZADNJA BESEDAMoja Slovenija tudi v prihodnje?

»Za vedno nam ostane le misel na dom in družino«.

VOŠČILA

2 Moja Slovenija / December 2010

Dragi rojaki po vsem svetu, ne povezuje nas samo slovensko čutenje, ampak tudi hitro bežeči čas, ki staro leto znova preveša v novega. V to obdobje so natreseni najlepši prazniki, ki znajo zaustaviti trenutek - trenutek, ki nas polni z mirom in nam da moči za naprej. Vsega dobrega vam iz srca želimo

Lenart Rihar,voditelj Rafaelove družbe in sodelavci

Čez gore v Ravan seže mi pogled z Goričkega v Piran… (Vlado Kreslin)

Drage rojakinje in cenjeni rojaki,

prihaja prijeten čas, ko se poslavljamo od starega leta in s pričakovanjem zremo v novo. Naj bo vaš korak v leto 2011 zanesljiv in poln upanja, miru in zadovoljstva.

Vesele praznične dni vam v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu želim

Boštjan Žekš, minister

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

želi Slovencem v izseljenstvu, zdomstvu, zamejstvu in v matični domovini blagoslovljen

Božič in veliko zdravja ter vsega dobrega v novem letu 2011!

Uredništvo in sodelavci revije Moja Slovenija želimo vsem bralcem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 2011!

Slovenščina, kdo bo tebe ljubil?

Dušan Čegovnik, učitelj slovenskega dopolnilnega pouka v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija

UVODNIK

3Moja Slovenija / December 2010

Bliža se novo leto 2011. Kaj se bo zgodilo in kaj nam bo prineslo? Se bo naša slovenska skupnost z društvi, katoliškimi misijami in slovenskimi šolami v Nemčiji obdržala? Kako polna usta lepih želja imajo starši, dedki in babice, da bi njihovi otroci, vnuki, to je tretja generacija, ohranili slovenski, materni jezik! Je to uresničljivo ali so to le sanjske želje?Pravijo, da vaja dela mojstra. Jezik je treba vaditi in ga govoriti kljub tujejezič-nemu okolju. Vendar se tega marsikdo premalo zaveda, saj pogostokrat že na ulici s svojim otrokom govori v tujem in ne slovenskem jeziku. Mladi starši vse prepogosto pozabljajo, da je njihov pogovor z otrokom skorajda edina možnost, da njihovi otroci govorijo slovensko. V tujejezičnem okolju tuj jezik prevladuje na vseh področjih. In če še doma popuščamo, bo naša slovenšči-na v tujini v bližnji prihodnosti le še petje zborov, ki imajo slovenske korenine.V dobi multimedije imajo otroci možnost gledanja slovenskih otroških televi-zijskih oddaj, če jim starši to omogočijo preko satelita. Srednješolska mladina klepeta v klepetalnicah z vrstniki iz Slovenije po internetu. Po internetu je možno prebirati slovenske časopise in revije. Širom po Nemčiji imajo otroci možnost obiskovanja slovenskega dopolnilnega pouka. Številni starši, dedki in babice vozijo otroke na ta pouk iz drugih krajev in mest. Otroški nastopi, recitacije, petje in kratki skeči popestrijo marsikatero prireditev.Na žalost se dogajajo stvari, ki nam niso v ponos. Tako sem doživel, da smo se z avtobusom peljali na izlet. Med izletniki je bila tudi peščica mlajših učenk in učencev. Medtem ko se je na poti prepevalo slovenske pesmi, so se starši pogovarjali z otroci nemško. Marsikdo, ki bi želel, da bi njegov otrok govori slovensko, prepušča to zahtevno nalogo slovenskim učiteljicam in učiteljem, čeprav obstaja nenapisano pravilo, da so najboljši učitelji mater-nega jezika otrok prav starši. »Slovenščina, kdo bo tebe ljubil, če te nekateri zanemarjajo?«Že pred mnogimi leti so nemški jezikoslovci napisali tudi naslednje: »Tisti otroci, ki ne obvladajo maternega jezika, se tudi težje naučijo nemškega je-zika.« To je bilo namenjeno prvi generaciji Slovencev v Nemčiji. Časi so se spremenili. Veliko je mešanih zakonov, v katerih slovenščina vedno bolj izgi-nja kot pogovorni jezik. Celo tam, kjer so številne matere Slovenke, so le-te zanemarile svoj materni jezik in otrok niso naučile slovensko. Znanstveno je dokazano, da se lahko majhni otroci brez težav naučijo dveh (ali več) jezikov – tako jezik matere kot jezik očeta! Le da morata oba starša govoriti z otro-kom od začetka v svojem maternem jeziku.Kaj me še boli v Nemčiji? Žalosten sem, ko opažam, da se na sestankih neka-terih društev in njihovih skupščinah govori nemško. Zaradi enega prisotnega nemškega člana ali članice se priklanjamo nemščini? Po drugi strani pa si naša mlada država Slovenija prizadeva in finančno podpira slovensko sku-pnost v Nemčiji za organizacijo slovenskih kulturnih prireditev z namenom, da se neguje in ohrani naš slovenski jezik.

Upajmo, da se bodo sanjske želje kljub vsemu uresničile!

TEMA MESECA:

Svečano slovensko kosiloTokrat imamo za vas presenečenje. Bliža se konec leta, čas praznovanj in veselja, dobre hrane in pijače. Prava slovenska kuhinja niso samo žganci in zelje. Slovenski kuharji so znani po svojih kulinaričnih ume-tnijah tudi po svetu. Za bralce Moje Slovenije je kuhar Davor Družinec iz protokolarnega posestva Brdo pri Kranju in hotela Kokra pripravil posebno praznično kosilo skupaj s tehniki slovenske protokolarne kuhi-nje in slaščičarne: Natašo Žontar, Jankom Kleindinst,

Andrejem Rozmanom in Dušanom Jovanovičem. Vodja kuhinje je Robert Merzel. Ideje in kuharjevi nasveti vam bodo pomagali podoživeti Slovenijo na poseben na-čin, z okušanjem slovenskih jedi in pristnega vina. Več na straneh 8 do 15.

SLOVENCI NA KOROŠKEM:

Bertram Karl Steiner prejel Ein-spielerjevo nagradoV dvorani Slomškovega doma v Celovcu je 15. no-vembra potekala svečana podelitev že tradicionalne, zdaj 19. Einspielerjeve nagrade. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta podelila letošnjo nagrado novinarju, prevajalcu in pisatelju Bertramu Karlu Steinerju za njegovo vztrajno zavze-manje za Koroško brez meja, za nastopanje proti ko-

roškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Slavnostni govorniki so bili dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Sonja Kert – Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze, in seveda Bertram Karl Steiner. Več na strani 18.

MLADI UMETNIKI:

Katja Koselj, oblikovalka unika-tnega nakitaKo se nežnost in eleganca pravilnih oblik ujameta v živahno, prepletajočo se žičko in vse skupaj dopol-nijo še pisane perlice, koralde in biserčki, ki se nam v očesu zalesketajo, ne govorimo več zgolj o modnem dodatku, temveč o nepogrešljivem nakitu, ki dopol-njuje našo lepoto in izžarevanje. Takšno je tudi ustvar-janje Katje Koselj in njenih unikatnih kosov nakita, ki resnično jemljejo dih. Več na straneh 44 do 45.

MUZEJ JASLIC:

Muzej jaslic Sončna pesem na Brezjah»V muzeju Sončna pesem se ustavljajo ljudje od blizu in daleč, družine in posamezniki, stari, mladi in otro-ci. Ljubitelji jaslic rišejo, skicirajo, merijo, preudarjajo, fotografirajo …,« radi povejo v brezjanskem društvu, ki povezuje ljubitelje jaslic. »Obrazi žare in zadovoljni odhajajo. Strokovnjaki za starožitnosti iz Avstrije so bili tako presenečeni, da so z navdušenjem odločili, da bodo v ta muzej vodili razrede otrok, da se ‘nauži-

jejo’ adventa in božične lepote jaslic. Muzej povezuje, pomirja, osrečuje in navdušuje vse ljudi dobre volje.« Več na straneh 40 do 41.

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kon-gresne in konferenčne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti ter razkošje drugih doživetij imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju in pred kuliso gora na Brdu pri Kranju. Posestvo z izjemno preteklostjo je blizu glavnega mesta Slovenije. S skoraj 500 ha naravnih lepot, s tisočerimi rastlinskimi in živalskimi vrstami na pragu Alp zagotavlja mir nedaleč od vsakdanjega vrveža. Naravno in kulturno dediščino posestva krona rene-sančni dvorec, dopolnjuje pa nov kongresni center. Nahaja se ob robu parka in blizu jezer. V letu 2008 je bil središče slovenskega predse-dovanja Evropski uniji.

Zgodba z naslovnice

SlovenijaMoj

a

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slo-venija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Ve-rena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slo-venski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamej-skih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revi-ja je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJUTEMA MESECAIZ URADASLOVENCI V ITALIJISLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSLOVENCI NA HRVAŠKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICARAFAELOVA DRUŽBASLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVEPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVS KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICAŽIVLJENSKA ZGODBAVELIKI SLOVENCIMUZEJ JASLICMLADI UMETNIKIŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIZADNJA BESEDAKRIŽANKA

5 81617181920212223242526303234363840444648495051


INTERVJU: FRANC PUKŠIČ

Gospod Pukšič, le malokdo še ve, da ste bili prav vi pobudnik vseslovenskega sre-čanja v hramu slovenske demokracije?Res je, vse skupaj se je začelo v času, ko sem vodil komisijo za Slovence po svetu v mandatnem obdobju 2000–2004. Ena od programskih točk se je nanašala na združitev vseh po svetu živečih Sloven-

cev na enem mestu. Vesel sem, da smo se tudi letos, po desetih letih, srečali z rojaki vsi tisti, ki smo pomagali to državo ustvariti, si za njo prizadevali …

Med vašimi nalogami je bila tudi resolu-cija o Slovencih po svetu.Prav ta resolucija je bila odlično izhodi-

Nekdanji državni sekretar za Slovence po svetu je med rojaki še vedno izjemno priljubljen. Njegova zasluga je, da so se Slovenci letos že desetič zbrali na enem mestu – na sedaj že jubilejnem in tradicionalnem sreča-nju rojakov v parlamentu. Pred petimi leti je pokazal veliko mero poguma, ko se je odločil, da zaupa izdaja-nje revije Moja Slovenija izdajatelju brez političnih botrov. Tako imate danes v rokah že 60. (zadnjo) številko revije, ki ste jo v teh letih in mesecih vzeli za svojo, saj je bil v njej vedno prostor za tako in drugače misleče, za avtorje in organizacije ne glede na politično prepričanje.

»Vesel in ponosen sem, da imamo ministra za Slovence po svetu«

šče za pripravo zakona za Slovence, ki živijo zunaj meja domovine. Zakon je bil pripravljen že v mojem mandatu, ven-dar se je ustavilo v parlamentu, saj ga takratna koalicija ni podprla. Vseboval je namreč člen, ki je zavezoval bodočega premierja, da v ministrsko ekipo postavi tudi ministra za Slovence po svetu. Naj-

INTERVJU


brž razmere med poslanci še niso bile zrele za ta korak.

Kako pa so stvari potekale v naslednjem mandatu?Ker zakona še ni bilo, je takratni predse-dnik vlade Janez Janša delo razdelil in del nalog zunanjega ministra prenesel na svoj kabinet, kjer me je imenoval za državnega sekretarja, moja prioriteta pa je bila, da zakon gre skozi parlamentarno proceduro, saj smo bili trdno odločeni, da naslednja vlada ministra za Slovence po svetu mora imeti.

Pisanje takega zakona zahteva veliko zna-nja, predvsem pa odnosa do tako zahtev-ne in občutljive problematike.Pri tem zakonu je po strokovni plati pri-speval daleč največ Rudi Merljak z Urada za Slovence po svetu. Tako po prepričanju strokovne javnosti kot po mojem oseb-nem je prav on najboljši poznavalec Slo-vencev po svetu! Skupaj s kolegico Bredo Mulec (takrat je bila sekretarka v komisiji DZ, ki sem jo vodil), ki je prav tako usluž-benka Urada, sta pravzaprav zaslužna, da imamo tak zakon, da imamo danes prve-ga ministra za Slovence po svetu!

Imenovanje ministra vam veliko pomeni.Vesel in ponosen sem, da imamo mini-stra za Slovence po svetu. Zunaj matične domovine živi četrtina naroda in ti si za-služijo sedež v vladi, saj je to nenazadnje zagotovilo, da bodo naši rojaki deležni

takšne obravnave, kot si jo zaslužijo. Pri tem imam v mislih tudi revijo, za katero se pogovarjava.

Zakaj ste izpostavili Mojo Slovenijo?Ne glede na sodobne komunikacijske poti, na internet in druge elektronske me-dije se moramo zavedati, da za rojake po svetu ostaja pisana beseda alfa in omega. Sam sem se pred petimi leti zavedal velike odgovornosti, povezane s tem, kakšna bo ta revija. Bo odprta za vse? Za drugačne poglede? Bo demokratična in poštena ali bo vir hujskanj in razprtij? Res smo vam izjemno zaupali, a naše zaupanje ste več

kot opravičili! Pogovarjava se za 60. števil-ko in čeprav ste bili na področju Sloven-cev po svetu novinci, ste s profesionalnim in korektnim odnosom dokazali, da ste vredni zaupanja, in pokazali, kakšna mora biti revija. Prepričan sem, da ni nikogar, ki bi si upal rojakom vzeti še to in izdajanje revije v bodoče prepustiti komu drugemu ter s tem ogroziti ta pionirski projekt!

Ministra naši rojaki na tujem torej imajo. Kaj pa dva predstavnika v parlamentu?Že lani na devetem vseslovenskem in letošnjem desetem jubilejnem srečanju je bil posebej izpostavljen in z aplavzom

Drage rojakinje in rojaki!V življenju ste veliko preživeli in pretrpeli: upam in želim si, da bi ta pelin odtekel čim prej! Ob prihaja-jočih božičnih in novoletnih pra-znikih vam želim veliko politične modrosti, miru – tako v osebnem kot v družbenem življenju – in vsem vam veliko Božje naklonje-nosti in previdnosti, za kar so in bodo po svetu skrbele naše ka-toliške misije! Hvala vam za vaše opravljeno delo, vi, naši kamenčki v mozaiku naše domovine!


INTERVJU

pospremljen predlog sklepa, da politika v Državnem zboru, torej stranke, omogoči-jo spremembo ustave in volilne zakono-daje, tako da bi vsaj dva Slovenca, ki živita v zamejstvu oziroma po svetu, imela svoj stalni sedež v slovenskem parlamentu. Komisiji za Slovence po svetu sem predla-gal, da se o tej politični temi pogovori na skupni seji odbora za zunanjo politiko in komisije za Slovence po svetu, vendar žal do tega ni prišlo.

Krovne organizacije, ki delajo v dobro na-ših rojakov, zelo cenite.Prepričan sem, da bi delo, ki ga opravlja

na primer Svetovni slovenski kongres, morali nadgraditi z uradnimi instituci-jami, saj vidim izhod iz krize tudi v ogro-mnem kapitalu, tako materialnem kot v izjemnem znanju, ki ga imajo naši ljudje zunaj meja domovine. Njihova politika je namreč, kako čim več doprinesti domovi-ni in lahko so nam za zgled!

Pogovarjava se za številko, ki bo prišla med naše rojake malo pred božičem in novim letom. Lahko zaključiva s kakšno spodbudno praznično mislijo?Seveda, saj so mi Slovenci po svetu dragi in jih imam nenehno v mislih.

Prosim, prenesite jim preko Moje Slove-nije naslednje sporočilo:Drage rojakinje in rojaki!V življenju ste veliko preživeli in pretrpeli: upam in želim si, da bi ta pelin odtekel čim prej! Ob prihajajočih božičnih in no-voletnih praznikih vam želim veliko po-litične modrosti, miru – tako v osebnem kot v družbenem življenju – in vsem vam veliko Božje naklonjenosti in previdnosti, za kar so in bodo po svetu skrbele naše katoliške misije! Hvala vam za vaše opra-vljeno delo, vi, naši kamenčki v mozaiku naše domovine!

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Pri tem zakonu je po strokovni plati prispeval daleč največ Rudi Merljak z Urada za Slovence po svetu. Tako po prepričanju strokov-ne javnosti kot po mojem osebnem je prav on najboljši poznavalec Slovencev po svetu! Skupaj s kolegico Bredo Mulec (takrat je bila sekretarka v komisiji DZ, ki sem jo vodil), ki je prav tako uslužbenka Urada, sta pravzaprav zaslužna, da imamo tak zakon, da imamo danes prvega ministra za Slovence po svetu!

SVEČANO SLOVENSKO KOSILO

okrat imamo za vas presenečenje. Bliža se konec leta, čas praznovanj in veselja, dobre hrane in pijače. Prava slovenska kuhinja niso samo žganci in zelje. Slovenski kuharji so znani po svojih kulinaričnih umetnijah tudi po svetu. Za bralce Moje Slovenije je kuhar Davor Družinec iz protokolarnega posestva Brdo pri Kranju in hotela Kokra pripravil po-

sebno praznično kosilo skupaj s tehniki slovenske protokolarne kuhinje in slaščičarne: Natašo Žontar, Jankom Kleindinst, Andrejem Rozmanom in Dušanom Jovanovičem. Vodja kuhinje je Robert Merzel.Ideje in kuharjevi nasveti vam bodo pomagali podoživeti Slovenijo na poseben način, z okušanjem slovenskih jedi in pristnega vina.

Besedilo in foto: VE


SLOVENSKA PRAZNIČNA KUHINJA

BUČNA KREMNA JUHA(Receptura za 10 oseb)1 kg muškatne buče0,15 kg korenja0,2 kg čebuleSol, beli poper, muškatni orešček in lovor


Buče operemo, olupimo in narežemo na kose. Spečemo jih v pečici in jih predhodno pokapamo z oljem ter posolimo. Pečemo 20 do 25 minut pri 200 stopinjah Celzija.V kozici zasteklimo nasekljano čebulo, dodamo pečene buče in zalijemo z zelenjavno osnovo. Začinimo s poprom, muškatnim oreščkom, be-lim poprom, lovorjem in po potrebi solimo. Ku-hamo največ pol ure. Iz juhe poberemo lovorove liste in zmešamo s paličnim mešalnikom.

Zelenjavna osnova: jušno zelenjavo – korenje, zeleno, por, kolerabo, peteršilj drobno narežemo in popražimo z dodatkom maščobe (najboljše je maslo). Sestavine zalijemo z mrzlo vodo in kuhamo. Kuhano zmes precedimo in uporabimo kot zelenjavno juho in osnovo za zalivanje zele-njavnih omak in juh.

Dekoracija: pri serviranju juhe lahko uporabimo mlečno peno. Naredimo jo tako, da mleko s čim več maščobe pogrejemo in spenimo s paličnim mešalnikom. Na peno damo nekaj kapljic buč-nega olja in bučnih semen.

Svečano kosilo:JUHA: Bučna kremna juha z mlečno peno, VINO: zlata radgonska peninaTOPLA PREDJED: Idrijski žlinkrofi s sušenim pršutom in sirom, vino: sauvignonGLAVNA JED: Brancinov file na gorčičnem pireju z belo koprovo omako, vino: roséSLADICA: Kostanjeva tortica

IDRIJSKI ŽLIKROFI

(Receptura za 10 oseb)Testo: do 300 g bele moke, 1–2 jajci, olje, voda ali mleko po potrebi, da nastane testo mehkejše.

Nadev: 500 g krompirja, do 50 g ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekl-jane slanine, do 50 g čebule; začimbe: drobnjak, črni poper, sol, majaron.

KRAŠKA OMAKA

(Receptura za 10 oseb)0,1 kg pršuta0,02 kg paradižnikove mezge0,5 l sladke smetane za kuhanje

Pršut narežemo na rezančke, ki jih na suho popražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zopet popražimo ter zalijemo s smetano za kuhanje. Na koncu omako prevremo.


PREDJED:

IDRIJSKI ŽLIKROFI


NASVET: jedilnikKo sestavljamo jedilnik s pestrejšo sestavo hrane, je pravilo, da se sestavine ne ponavljajo.


Nadev: Nadev za žlikrofe pripravimo iz kuha-nega krompirja, ki ga še toplega pretlačimo. Toplemu krompirju dodamo na maščobi (ocvir-kova mast (zaseka) ali prekajena sesekljana slanina) prepraženo čebulo, nato primešamo še začimbe in dišavnice (majaron, drobnjak, črni poper, sol). Vse sestavine dobro premeša-mo, da dobimo voljno zmes. Nadev ne sme biti ne drobljiv ne premehak, zato mu po potrebi dodamo maščobo. Iz nadeva oblikujemo ena-komerne kroglice (premer 1–1,5 cm).

Testo: Iz moke, jajc in vode ali mleka zamesi-mo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Testo gnetemo tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijemlje rok in deske. Če ga prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ki ga po površini prema-žemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši in pu-stimo počivati vsaj pol ure.Testo na tanko razvaljamo na debelino 1–2 mm. Na razvaljano testo za žlikrofe polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Testo zavihamo in ga med kroglicami stisnemo, da se te sprimejo in dobimo nekakšna ušesca. Zgoraj v vsakega vtisnemo vdolbinico in pri tem pazimo, da testa ne pretrgamo. Tako do-bijo žlikrofi značilno obliko klobuka. Največje mere pravega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolži-no in 2 cm v višino (višina je merjena na sre-dini žlikrofa; na robovih so žlikrofi malo višji).Žlikrofe stresemo v vrelo slano vodo; ko se dvi-gnejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamemo jih iz kropa in takoj serviramo.

Dekoracija: sušen pršut narežemo na rezine, poljudno oblikujemo in posušimo v pečici. Ne-porabljeno meso lahko uporabimo pri izdelavi kraške omake.

Dekoracija: sir (uporabite bolj trd sir, na primer parmezan ali pri nas poznan zbrinc) narežemo na rezance ali kosmiče. Pri tem lahko uporabi-mo kar nož za rezanje krompirja ali posebno rezilo za sir. Narezan sir grobo stisnemo z roko in ga spremenimo v kosmiče nepravilnih oblik.

Brancinov file

(Receptura za 10 oseb)2 kg krompirja0,2 l mleka0,05 kg masla0,1 kg gorčičnih semenSol

GLAVNA JED:

BRANCINOV FILE NA GORČIČNEM PIREJU Z BELO KOPROVO OMAKO



NASVET: vinaPoznamo mirna vina in vina posebne kakovo-sti. Mirna ločimo na navadna (rdeča in bela), suha in polsuha, vina posebne kakovosti pa na sladka, izbore in posebne trgatve. V Slo-veniji obstajajo tri vinske dežele: Primorska, Štajerska in Dolenjska.

izbor vinaČe pri jedeh ponudimo vino, je zanimivo vsakič ponuditi vino iz ene od vinorodnih dežel. Izbor delamo glede na hrano vertikalno ali horizontalno. Vertikalno pomeni, da upo-števamo predhodno vino, horizontalno pa, da upoštevamo ponujeno hrano.


Sveže brancine oluskamo od repa proti glavi s topim delom noža. Nato očistimo drobovje in pripravimo fileje. Te oblikujemo in odstranimo koščice. Fileje začinimo s soljo, belim poprom, li-moninim sokom in oljčnim oljem. Položimo jih v ponev na peki papir in pečemo v pečici 10 minut na 180 stopinjah Celzija.

Ribja osnova: iz glave (brez škrg in kosti) pri-pravimo belo ribjo osnovo. Ribje glave in jušno zelenjavo (por, korenje, čebula) damo v hladno vodo in pol ure kuhamo na majhnem ognju. Vsebino precedimo skozi zelo fino cedilo.

Bela koprova omaka: ribjo osnovo zgostimo z vretjem. Dlje ko osnova vre, tem bolj izrazit okus ima. Dodamo sladko smetano, svež nase-kljan koper, pol decilitra belega, suhega vina. Omako zgostimo v 4 dekagramske maslene kocke (maslo in moko zmešamo v enakem razmerju in pri sobni temperaturi zmešamo do trdega; masleno kocko lahko uporabimo tudi pri kuhanju drugih jedi).

Priloga: gorčični pireKrompir olupimo, damo v slan krop in skuhamo. Kuhan krompir pretlačimo in dodamo kislo sme-tano in gorčična semena. Premešamo.

Priloga: blitvaMlado blitvo razlistamo, operemo, narežemo liste na trakove (2 cm) in jih na oljčnem olju popraži-mo. Začinimo s soljo, belim poprom in muškatom (muškat da aromo juham in poln okus omakam). Narežemo rdeče in rumeno korenje ter kolerabo. Poljudno oblikujemo in kuhamo 3 minute.

NASVET: peninaPenino postrežemo ohlajeno na 6 do 8 stopinj Celzija. Nalivamo jo vedno z desno roko in z desne strani gosta.

SLADICA:

KOSTANJEVA TORTICA

KOSTANJEVA TORTICA

(Receptura za 10 oseb)Biskvit4 jajca 80 g sladkorja120 g moke

Krema 800 g kostanja0,5 l sladke smetane100 g sladkorja v prahu1 zavitek vaniljevega sladkorja2 g želatine Rum po želji

Omaka 0.5 l sladke smetane150 g bele čokolade½ burbonske vanilje


SLADICA:

KOSTANJEVA TORTICA

15

Rumenjake in polovico sladkorja penasto ume-šamo ter jim dodamo trd sneg iz beljakov in preostalega sladkorja. V zmes počasi dodajamo moko, ki jo gladko umešamo. Testo namažemo na pekač s peki papirjem in pečemo 20 min pri 180 stopinjah Celzija.

Krema Kostanj zarežemo (kot za pečen kostanj) in ga kuhamo 15 minut, ga olupimo in skuhamo do mehkega, ohladimo (10 lepih kostanjev damo na stran), pretlačimo. V stepeno smetano ume-šamo kostanjev pire, sladkor in rum (po želji). Na koncu dodamo še želatino in kremo vlijemo v modele, v katere smo položili namočen biskvit na dno.Sladico damo v hladilnik za 4 ure in postrežemo.

Omaka Smetano pokuhamo z burbonsko vaniljo za 1/3 (na 0,3 litra), dodamo na manjše kose narezano čokolado, prevremo in ohladimo.

Dekoracija Kostanje, ki smo jih prihranili, pomočimo v kara-mel in ohladimo. Z njimi okrasimo sladico.

Moja Slovenija / December 2010

NASVET: rože kot dekoracijaRezano cvetje bo dlje časa sveže ob redni menjavi vode, ki se hitro okuži z gnitjem. Rože vedno režemo z nožem in ne s škarja-mi, ki poškodujejo steblo. Daljše cvetenje zagotovimo tudi tako, da potrgamo listje s stebla.


IZ URADA

Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu smo pripravili Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znan-stveniki in drugimi vrhunskimi strokov-

Na dogodku, ki bo potekal 1. julija 2011 v Ljubljani, se bodo med drugim predstavila slovenska društva, mediji in druge organizacije Slovencev, njihove glasbene, plesne, in odrske skupine, njihovi projekti ter vizije.Z veseljem pričakovano srečanje vseh prijateljev Slovenije bodo popestrile kulturne delavnice, likovni natečaji, izobraže-

njaki ter spletni imenik s približno 150 imeni in naslovi, s katerima želimo okre-piti sodelovanje doma in po svetu ter prispevati k razvoju znanosti v Sloveniji.

O ureditvi visokega šolstva v Sloveniji

Povabilo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskim organizacijam, društvom in posameznikom k sodelovanju na srečanju

vseh Slovencev 1. julija 2011 v Ljubljani

Na tiskovni konferenci sta minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, v petek, 5. novembra 2010, spregovorila o pogledih slovenskih znanstve-nikov in univerzitetnih profesorjev po svetu na ureditev visokega šolstva v RS in novem Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011–2020.

V okviru 20. obletnice praznovanja samostojnosti Slovenije velja od vseh dogodkov, ki se bodo sicer odvijali skozi celo leto, posebej izpostaviti srečanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Tokrat bo prvič izvedeno eno(tno) skupno prazno-vanje in druženje Slovencev vseh generacij, ki bodo prišli z vsega sveta.

Minister Gregor Golobič je poudaril, da so informacije, ki so jih podali znanstve-niki, sedaj, ko je v javni obravnavi Naci-onalni program visokega šolstva za ob-dobje od l. 2011 do l. 2020, za Slovenijo zelo pomembne.Slovenske znanstvenike in raziskovalce, ki živijo v tujini in za katere imamo na-slove, smo zaprosili za njihovo mnenje o slovenski znanosti in slovenskem viso-kem šolstvu ter za predloge o potrebnih spremembah. Minister Žekš je javnosti predstavil nekatera njihova mnenja. Po mnenju strokovnjakov zunaj meja RS je nujen prepih visokošolskega pro-stora in večja konkurenčnost. Plačilo in položaj strokovnjakov naj temelji na de-lovnih dosežkih in odličnosti. Potrebno so spremembe pri ocenjevanju in roti-ranju profesorjev. Osredotočiti se je tre-ba na določena raziskovalna področja. Potrebni so ukrepi, ki bi omogočili lažje vračanje slovenskih znanstvenikov v RS po zgledu nekaterih drugih držav. Zelo pomembno pa bi bilo tudi izboljšati po-vezovanje znanosti in gospodarstva.

valne predstavitve in športne igre. Poleg tega se bodo obisko-valcem predstavila slovenska kulinarika, kulturna dediščina, ročni izdelki in še veliko drugega. V petek, 1. julija prihodnje leto, se torej vidimo na ulicah in trgih v centru Ljubljane!

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu


SLOVENCI V ITALIJI

Bogata 52. CeciljankaTik pred začetkom adventnega časa in ob prazniku zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilje je že dolgoletna navada, da Zveza slovenske katoliške prosvete priredi zborovsko revijo Ceciljanka. Od vsega začetka, to se pravi od daljnega leta 1958, je to zelo priljubljena prireditev, na kateri številni slovenski zbori iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine nastopajo s svojim najboljšim repertoarjem. Na začetku so se prireditve udeleževali zbori, ki so obenem sodelovali tudi v domači cerkvi in obli-kovali bogoslužje s slovenskimi nabožnimi pesmimi; tudi število zborov je bilo omejeno. Z leti pa je Ceciljanka pridobila na ugledu in slovesu, kar se je poznalo na številu udeležencev in kakovosti izvedb.

Pred dvema letoma, ko je zborovska revija Ceciljanka prazno-vala svojo 50-letnico, je Zveza slovenske katoliške prosvete izdala spominsko brošuro. V uvodniku, ki ga je napisal mladi goriški zborovodja David Bandelj, je navedeno »...koliko pri-jetnih presenečenj so prinesle razne Ceciljanke: od revoluci-onarnih prijemov zborovodje in skladatelja Stanka Jericija v osemdesetih letih, s katerim se je MePZ Lojze Bratuž (Gorica) začel premikati med težjimi zborovskimi skladbami, prek ne-nadejanih uspehov MePZ Hrast (Doberdob) v devetdesetih, ki je z zborovodjo Hilarijem Lavrenčičem dokazal, kako je lah-ko ljubiteljsko petje širše cenjeno, pa vse do današnjih dni, ki so videli kvalitetno pomladitev na področju glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja..«Na letošnji 52. reviji Ceciljanka 2010, ki je bila posvečena glas-beniku in skladatelju Emilu Komelu ob 50-letnici smrti, so nastopili zbori iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. V soboto, 19., in nedeljo, 20. novembra, so se v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici zvrstili: MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), MPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Koroška (zborovodja Peter Slanič), MePZ Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), ŽVS Danica iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Patricija Rutar Valič), Komorni zbor Grgar (zborovodja Andrej Filipič), MPZ Sv. Jernej iz Opčin (zborovodja Mirko Ferlan), MePZ Sontius iz Nove Gorice (zbo-rovodja Matej Petejan), MPZ Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Ivo Kralj), MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovod-ja Hilarij Lavrenčič), MPZ Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), MePZ Podgora (zborovodja Peter Pirih), DVS Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic), MPZ Mirko Fi-

lej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), MePZ Štandrež (zborovodja Mojca Sirk), Vokalna skupina Euphonia iz San Pier d'Isonza (zborovodja Ivan Portelli), MePZ Jazbine, Plešivo (zborovodja Zdravko Klanjšček), Barški oktet iz Benečije (diri-gent David Klodič), MePZ F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot). Letošnji Ceciljanki so svojo podporo po-delili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Fundacija Gori-ška hranilnica iz Gorice, pokroviteljstvo pa sta podelili goriška občina in pokrajina.

Besedilo Julijan Čavdek Foto: Studio Sclauzero

MePZ Hrast iz Doberdoba

Ljubitelji zborovske glasbe so napolnili veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž

SLOVENCI NA KOROŠKEM

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / December 201018

»Steiner živi na avstrijskem Koroškem že od leta 1986. Ta po njegovih besedah za osebno dobro počutje potrebuje tudi slovenski element, saj mu je avstrijska civilizacija pri srcu s svojo jezikovno ra-

znolikostjo in univerzalnostjo. Kdor de-luje proti koroškim Slovencem, deluje proti Avstriji. In proti temu se Steiner bori z vso svojo močjo, neobrzdano ener-gijo in ostrim orožjem, s svojim ostrim

Bertram Karl Steiner prejel Einspielerjevo nagradoV dvorani Slomškovega doma v Celovcu je 15. novembra potekala svečana podelitev že tradicionalne, zdaj 19. Einspieler-jeve nagrade. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta podelila letošnjo nagrado novinarju, pre-vajalcu in pisatelju Bertramu Karlu Steinerju za njegovo vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Slavnostni govorniki so bili dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Sonja Kert – Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze, in seveda Bertram Karl Steiner.

peresom,« je Inzko dejal o vodji kultur-nega uredništva pri časniku Kärntner Tageszeitung. Steiner je nagrado sprejel s ponosom: »Zaradi moje vizije o Avstri-ji, mojega osebnega patriotizma, ki ga lahko imenujemo kulturni patriotizem, ki se nanaša na celotno, pisano, večjezič-no Srednjo Evropo. Avstrijska kultura je po njegovem podobna simfoničnemu orkestru, v katerem ne gre za večine ali manjšine. Ali si lahko predstavljamo or-kester, kjer glasbeniki odrečejo manjšini čelista ali flavtista pravico, da nastopi na koncertu?« se je vprašal Steiner.»Kdor koli želi utišati kakšnega izmed lepih starih glasov naše simfonične av-strijske kulture, najsi bodo to dunajski Čehi, gradiščanski Hrvati in Madžari in seveda naši Prakorošci, koroški Slovenci, ta se pregreši zoper Avstrijo. S tem pa se pregreši tudi zoper evropsko sedanjost in prihodnost,« je prepričan letošnji pre-jemnik Einspielerjeve nagrade.Einspielerjeva nagrada je priznanje vsem tistim, ki si prizadevajo za sloven-sko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem in za vsestransko sodelova-nje med avstrijsko Koroško in Slovenijo. Ime je dobila po duhovniku, profesorju slovenščine, politiku in publicistu An-dreju Einspielerju, ki se je v 19. stoletju zavzemal za enakopravnost Slovencev. Bil je izdajatelj več časopisov. Leta 1851 je skupaj s škofom Antonom Martinom Slomškom in profesorjem Antonom Ja-nežičem ustanovil Mohorjevo družbo ter s tem tudi najstarejšo založbo na avstrij-skem Koroškem in med Slovenci. »Vsa njegova prizadevanja pa je prežemala želja po enakopravnosti slovenskega je-zika in Slovencev ter dobro sožitje obeh narodov na Koroškem,« je poudarila So-nja Kert-Wakounig.

EVFoto: Silvo Kumer

Bertram Karl Steiner: »Ne izkazujmo torej tolerance do svojih rojakinj in rojakov slovenskega jezika, marveč spoštovanje ter bratovsko ljubezen.«

Od leve proti desni: Bertram Karl Steiner, dr. Valentin Inzko in dr. Boris Jesih


SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Asimilacije ne moremo ustaviti, lahko jo upočasnimoMed Slovenci na Madžarskem se končuje leto pomembnih obletnic, med katerimi posebej izstopa 20-letnica Zveze Sloven-cev, prve samostojne narodnostne organizacije, ustanovljene jeseni leta 1990 na Gornjem Seniku. Vse od ustanovitve Zvezo Slovencev vodi in jo bo vodil še naslednja štiri leta Jože Hirnök, etnolog z diplomo na ljubljanski Filozofski fakulteti in eden tistih mladih izobražencev, ki se ob političnih spremembah na Madžarskem ni ustrašil zahtevnih nalog, za katere je vedel, katere so, toda ni imel izkušenj, kako jih izpeljati. Mladim izobraženim porabskim Slovenkam in Slovencem so se pridružili že izkušeni narodnostni delavci in se skupaj lotili spreminjanja razmer v Porabju in tudi tistih okoljih, kjer živijo Slovenci, predvsem v Sombotelu, Budimpešti, Mosonmagyarováru in ne nazadnje tudi v Székesfehérváru. Kakor se je v dveh dese-tletjih veliko spremenilo v madžarski družbi in se še spreminja, tako je tudi med manjšinami, ki jih je po zakonu iz leta 1993 kar trinajst oz. blizu deset odstotkov vseh prebivalcev, Slovencev statistično okoli 5 tisoč.

Za tiste, ki poznajo položaj Slovencev na Madžarskem pred dvajsetimi leti, je Zve-za Slovencev, ki se ji je pozneje pridružila Državna slovenska samouprava kot po-litična manjšinska organizacija, dosegla zavidljive rezultate na področju izobra-ževanja, kulture, medijev, krepitve naro-dnostne zavesti in pripadnosti, skrbi za bogoslužje v slovenskem jeziku, sodelo-vanja s Slovenijo in Slovenci v Avstriji, Ita-liji in na Hrvaškem – torej nalog, za katere je bila ustanovljena. Manj je konkretnih rezultatov na razvojnem področju, kar poskušajo nadomestiti v zadnjih letih, zlasti po ustanovitvi Razvojne agencije Slovenska krajina.Na občni zbor je prišlo 76 delegatov od 79 izbranih, kar ni zgolj statistika odlične udeležbe, marveč dokaz pripravljeno-sti za uresničevanje programskih nalog Zveze Slovencev. Dobro obiskana, s pri-

sotnostjo ministra dr. Boštjana Žekša, državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha in drugih gostov, je bila tudi slovesnost, posvečena obletnici, dosedanjim rezul-tatom in nalogam Zveze Slovencev. Tudi s pomočjo in sodelovanjem Slovenije. Predsednik ZS Jože Hirnök je posebej izpostavil skrb za ohranjanje in učenje slovenskega jezika, pri čemer je poudaril, da procesa asimilacije ni mogoče pov-sem zaustaviti, lahko ga le upočasnijo. Zato bo skrbela še naprej tudi komisija za šolstvo pod vodstvom Erike Glanz, ki je z organizacijo Slovenskih dni na šoli v Monoštru in na Gornjem Seniku dosegla nekaj odličnih rezultatov, in enako bodo storili tudi na drugi porabski dvojezični šoli v Števanovcih. Boljši bodo rezultati pri učenju materinščine, ko bodo mladi, zlasti pa njihovi starši spoznali in videli, da je znanje dveh ali celo treh jezikov

Od 79 predlaganih delegatov se jih je občnega zbora udeležilo 76, kar po-meni, da so Slovenci v vseh sredinah, kjer na Madžarskem živijo, pripravlje-ni uresničevati na občnem zboru sprejete naloge

Tudi naslednja štiri leta bo Zvezo Slo-vencev vodil Jože Hirnok, ki je njen predsednik od ustanovitve leta 1990

posebna vrednota in priložnost za boljšo zaposlitev. Nekaj, kar dviga število učen-cev v dvojezičnih šolah na Koroškem in spodbuja mlade na avstrijskem Štajer-skem, da se učijo jezik sosedov, kajti šta-jerski Slovenci sodijo med tiste manjšine v Evropi, ki nimajo narodnostnega pou-ka na nobeni ravni. Odgovorna urednica časnika Porabje Marijana Sukič je poudarila pomen ohra-njanja pisane besede, pri čemer se edini narodnostni časopis sooča z nenehnim zmanjševanjem denarja. Zato še ni ure-sničen načrt o povečanju s sedanjih osem na dvanajst strani in pripravljanju dvojezične priloge za mlade skupaj z Népújságom, tednikom prekmurskih Madžarov.Ob 20-letnici je predsednik države, dr. Danilo Türk, Zvezo Slovencev odlikoval z Redom za zasluge Republike Slovenije.

Tekst in foto: Ernest Ružič

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

20 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / December 201020

Citrarski tečaj iz Slovenskega kulturnega društva IstraSkoraj tri leta so naše citre samevale in bile samo eksponat v društvu. Kupili smo jih v istem času kot moško in žensko gorenjsko narodno nošo. S temi posebnimi obeležji smo se želeli predstaviti našim someščanom, zato smo jih razstavili v svojih prostorih Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pule.

Pogled na prekrasno avtentično go-renjsko nošo in citre, ki v duši takoj vzbudijo pesem, tudi vse nas navdajajo s ponosom. Žal med našimi člani nika-kor nismo mogli najti nikogar, ki bi znal zaigrati na te citre. In smo sklenili: »Se bo pač nekdo moral naučiti!« Med člani smo našli štiri kandidate, v Zvezi citrar-jev Slovenije pa učitelja. Profesor Peter Napret je imel julija pri nas v društvu in-tenziven sedemdnevni tečaj. K tej nalo-gi je pristopil na svoj način, saj smo bili vsi začetniki in ne ravno rosno mladi. Vsi smo dobili domačo nalogo, da pridno povadimo in do naslednjega srečanja ponovimo nujne vaje. Kaj kmalu nam je uspelo iz inštrumenta izvabiti preproste melodije, seveda brez posebne spre-mljave. Med tečajniki je nastalo pravo

navdušenje, čeprav je vsem jasno, da igranje na citre ni mačji kašelj in da bo treba vložiti še veliko truda. Naša želja je bila zaključitev usposabljanja za spre-mljavo ob petju najbolj znanih sloven-skih ljudskih pesmi. In ker v teh krajih, kjer sedaj živimo, citre niso prisotne, se nam je zdelo imenitno, da bi jih pred-stavili. Kakšna točka s citrami bi tudi na-stop našega zbora lepo popestrila.Da je bil citrarski tečaj v našem društvu tudi sam po sebi zanimivost, nam je bil v potrdilo obisk dopisnice slovenskega radia za oddajo Sotočja, gospe Marjane Mirković z Reke, ki je intervjuvala tečaj-nike in učitelja.Že med potekom tečaja je naključje ho-telo, da sta se srečala profesor in korepe-titorica našega pevskega zbora, pianist-

ka Tea Silađi – in izvrstna glasbenika sta takoj skupaj zaigrala. V trenutku se nam je porodila ideja …. »Priredimo kon-cert!« smo navdušeno vzkliknili. In res sta oba sprejela naš predlog in pripra-vila program za solo citre ter za citre in klavir. Učitelj je dodal tudi predstavitev tečajnikov z dvema melodijama. Občin-stvo smo na hitro sklicali kar po telefonu in objavili vabilo tudi v regionalnem ča-sniku Glasu Istre. Poslušalci so bili zelo navdušeni, saj je bilo enkratno doživetje slišati takšne mojstre na svojih glasbilih. Posebno so bili ganjeni tisti, ki so danes po desetletjih bivanja v novi domovini zopet poslušali citre kot nekoč v svoji mladosti, v svojem rojstnem kraju.

Besedilo in foto: Klavdija Velimirović

Posebno so bili ganjeni tisti, ki so danes po desetletjih bivanja v novi domovini zopet poslušali citre kot nekoč v svoji mladosti


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

9. Simpozij »ko ni več meja«V soboto, 13. novembra 2010, je v prostorih Zadružne kraške Banke na Opčinah pri Trstu Svetovni slovenski kongres v so-delovanju s SDGZ, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, iz Trsta pripravil 9. strokovni simpozij o povezovanju s slovenskim zamejstvom »Ko ni več meja«. Tokratno srečanje se je osredotočilo na črpanje evropskih sredstev in na čezmej-ne projekte, ki so pridobili sredstva iz skladov Evropske unije.

Svoje izkušnje s področja možnosti in po-glede na načine črpanja finančnih sred-stev iz skladov EU so v dopoldanskem delu predstavili predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter podjetij Euroservis (Trst) in Tiko pro (Maribor). V popoldan-skem delu pa so svoje izkušnje s prijavlja-njem čezmejnih projektov na razpise EU z udeleženci posveta delili predstavniki SLORI-ja – Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta –, SDGZ-ja in INV-ja – In-štituta za narodnostna vprašanja v Lju-bljani, ki projekt Mindoc izvaja skupaj s SZI-jem, Slovenskim znanstvenim inšti-tutom v Celovcu. Uspešni čezmejni pro-jekti veliko pripomorejo k uveljavljanju in razpoznavnosti manjšine, poleg tega pa krepijo gospodarski temelj manjšine in omogočajo nova delovna mesta za pri-padnike slovenske avtohtone skupnosti. Takšni projekti pogosto pripomorejo tudi k promociji Slovenije v državi, v kateri se projekti izvajajo. Zato smo udeleženci ob zaključku sprejeli nekaj sklepov, s katerimi želimo spodbuditi možnosti slovenske manjšine v sosednjih državah, da deluje bolj organizirano in bolj učinkovito. Med njimi naj izpostavimo trenutno najbolj ak-tualnega: pobudo Ministrstvu za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da dunaj-skemu SZI-ju, katerega glavna naloga je promocija slovenske kulture in znanosti na Dunaju ter krepitev znanstvenega so-delovanja med Slovenijo in Avstrijo, zago-tovi finančno podporo za njegov nadaljnji obstoj.Republika Slovenija in pristojne državne institucije so v prvi vrsti tiste, ki bi mora-le pomagati slovenskim manjšinskim or-ganizacijam, da uveljavijo svoj položaj v družbi ter jim na ta način omogočiti, da pozneje samostojno in uspešno delujejo v dobro naših rojakov.

Luka KlopčičFoto: Arhiv SSK Udeleženci strokovnega srečanja na Opčinah pri Trstu

Predavatelji prvega dela (od leve proti desni): Erik Švab, mag. Primož Ilešič, Dimi-trij Pur, dr. Boris Pleskovič in Kristina Kočet


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

80 let Glasbene matice iz ClevelandaV soboto, 20. novembra letos, so se Slovenci iz ZDA zbrali v Clevelandu na prireditvi, s katero so se spomnili dolgega in uspe-šnega življenja Glasbene matice iz Clevelanda.

Pod imenom Glasbena matica je zbor nastopal od 20. junija 1940, ko se je reorganiziral iz prejšnjega, v letu 1930 ustanovlje-nega mešanega pevskega zbora Samostojna Zora.Ob ustanovitvi je zbor štel 67 pevk in pevcev. Prvi dve leti sta zbor izmenoma poučevala ameriško-slovenski pesnik in sklada-telj Ivan Zorman ter bivši tenorist ljubljanske opere Anton Šubelj, ki je bil tedaj član Metropolitanske opere v New Yorku (1932–1946). Zbor je za vsako pomlad pripravil program slovenske narodne in umetne pesmi ter traktat inovatorjev pod vodstvom Ivana Zormana.Anton Šubelj je imel večje ambicije in tako je kmalu začel pri-pravljati zbor za operne predstave. Tako so že leta 1942 uprizo-rili opereti Cigan baron in Netopir ter opero Seviljski brivec. Čisti dobiček uprizoritve Cigana Barona 2. novembra 1941 so pevci Glasbene matice izročili slovenski sekciji jugoslovanskega po-možnega odbora v Clevelandu, ki je zbirala sredstva za pomoč okupirani Sloveniji. Sploh je Glasbena matica veliko pomagala, prirejala dobrodelne koncerte za različne namene. Med drugim je veliko sredstev pridobila za razširitev slovenskega doma za ostarele v Clevelandu. Ko Šubelj zaradi obveznosti ni mogel več voditi Glasbene matice, je to opravljal Zorman. Po koncu druge svetovne vojne je zbor spet prevzel Šubelj in ga vodil vse do svo-je smrti leta 1965. Z uprizarjanjem del, kot so Traviatta, Cavalleria rusticana, Mignon, Figarova svatba, Rigoletto, Marija Magdalena, Carmen, so se Slovenci v Clevelandu najbolj uveljavili in dosegli svoj vrhunec. To obdobje lahko z gotovostjo imenujemo zlato obdobje kulturnega delovanja slovenske skupnosti v Clevelan-du in ZDA nasploh. Operne predstave in včasih tudi koncerte je

vedno spremljal orkester. Navdušeno občinstvo je na vsaki pred-stavi oziroma po koncertu do zadnjega kotička napolnilo dvora-no slovenskega narodnega doma na St. Clairu.Po Šubljevi smrti je zbor prevzela Valentina Fillinger in ga vodila do leta 1975, ko je postal dirigent zbora v ZDA rojeni Slovenec Vladimir Malečkar. Po odhodu priljubljenega dirigenta Vladi-mirja Malečkarja se je Glasbena matica znašla pred dilemo, kaj sedaj. Zaživela je ideja, da bi dobili zborovodkinjo iz Slovenije; to se je tudi zgodilo v osebi Marje Ashamalla, ki je leta 1986 prišla v Cleveland. Rojena je bila v Kranju, kjer je do odhoda v ZDA pou-čevala na glasbeni šoli. Sedaj vodi zbor Angela Perrine iz mesta Higland Heights. V svojem bogatem delovanju so bili resnični kulturni atašeji med dvema državama. Zelo sta bili odmevni dve njihovi turneji po Sloveniji, leta 1966 in 1975.

Janez Rogelj

RAFAELOVA DRUŽBA

Argentinska Slovenka ali slovenska Argentinka? To vprašanje so mi v 25 letih že velikokrat postavili, a šele zdaj lahko nanj odgovorim. Rojena sem v Argentini – to pomeni, da sem za argentinsko državo prava Argentinka. Po žilah pa teče slovenska kri, ker so vsi štirje stari starši Slovenci, ki so šli po vojni v Argentino, torej sem za slovensko državo prava Slovenka. Kaj pa jaz v sebi čutim, je težko razložiti.


Že od otroških let sem živela »na pol – pol«: poleg argentinskega otroškega vrtca so me starši pošiljali v sobotni slovenski vrtec in osnovno šolo, kjer sem dopolnila znanje jezika, ki sem se ga naučila doma, nastopala pri igrah, pela slovenske pesmi in se družila z drugimi otroki slovenskih družin. Isto-časno pa sem se med tednom morala vživeti tudi v argentinsko družbo in hoditi v argentinsko šolo tako kot vsi ostali argentinski otroci. Sošolci so se čudili nad tem, da znamo tako druga-čen jezik. Za nekatere smo bili zanimivi, za druge pa »ta čudni«. Že od malega smo bili navajeni razlagati sošolcem, da je slovenščina za nas isto, kot je za-nje španščina: materni jezik.Tako sem preživela tudi srednjo šolo. Med tednom sem bila Argentinka, ob koncih tedna pa samo Slovenka. Poleg slovenskega sobotnega srednješolske-ga tečaja smo se dobivali po domovih, za mladinske dneve, turnirje odbojke ter druge proslave in prireditve sloven-ske skupnosti – spoznala sem veliko prijateljev, ki so živeli kot jaz in s kate-rimi sem imela veliko skupnega. Neka-

teri od teh prijateljev so upali poskusiti ustvariti novo življenje v Sloveniji in vsem je uspelo. Zato sem se tudi jaz opogumila in pred dvema mesecema prišla študirat v Ljubljano. Domotožja še nisem doživela, saj imam občutek, da sem končno prišla, kamor spadam. Zanimivo se mi zdi, kako se sošolci ču-dijo nad tem, da sem iz Argentine in da govorim slovensko, saj večina od njih prvič v življenju sliši, da imamo neko »paralelno Slovenijo« v majhnem in da se nismo asimilirali, ker Slovenstvo čutimo v srcu. Prvo vprašanje, ki mi ga zastavijo, je: »Zakaj si prišla v Sloveni-jo?« Jaz pa jim predlagam, da vpraša-nje spremenijo v: »Zakaj si bila rojena v Argentini?« Po vsaki razlagi čutim, da utrdim svoje misli in svoja čustva do

Slovenije. Želim si ustvariti življenje v domovini svojih prednikov – ki so jo z veliko žalostjo zapustili – ker je to del mene. Prav tako pa želim obdržati vre-dnote Argentincev in južnoameriško vzdušje, da bom lahko sprejemala in cenila vsako kulturo, saj je to naredila argentinska država z mojimi starimi starši in vsemi ostalimi Slovenci, ki so prišli po vojni. Zdaj, ko sem končno tukaj in vedno več razmišljam o tem, vem, da nisem pol Slovenka, pol Argentinka, temveč Slovenka in Argentinka: Ponosna sem, ker imam dvojno bogastvo, in od obeh kultur lahko črpam najboljše ter tako postanem boljša oseba.

Alenka Žnidar

Nekateri moji prijatelji so si upali poskusiti in si ustvariti novo življenje v Sloveniji. In vsem je uspelo.


SLOVENIJA V SVETU

Spletno komuniciranje kot dodana vrednostČlovek je socialno bitje z določenimi osebnimi ambicijami, ki jih poskuša uresničiti v okolju, v katerem živi. Te ambicije si sam določa, okolje pa ima na potek uresničevanja zelo velik vpliv. Članstvo v spletnih socialnih omrežjih pripomore, da ob po-manjkanju časa in kljub velikim razdaljam dnevno nadomestimo potrebo po druženju. To pa večkrat ustvarja videz, da se ne zanimamo toliko za sočloveka in skupne vrednote, med katere lahko uvrstimo tudi narodno pripadnost. Temu novemu načinu življenja so mladi še posebno izpostavljeni.

Očitkom, da se mladi ne zanimajo za vključevanje v običajne dejavnosti slo-venskih skupnosti, lahko samo delno prisluhnemo. Mladina preprosto ne najde svojega prostora. Mladim ne za-došča ponavljajoči se model ohranjanja slovenske kulture. Vsaka skupnost mora priti do kakovostnega preobrata, kjer se slovenska kultura in identiteta lahko so-očata in ohranjata v večkulturnem svetu. Večkrat starejši ne zaznavajo te potrebe, zato prihaja do medgeneracijskih razha-janj in posledično do delne odtujenosti mladih. Mladi težko čutijo Slovenijo, kot so jo čutili predniki, ki so jo videli, slišali in vonjali.Veliko mladih Slovencev doma in po sve-tu se zaradi študija ali zaposlitve izseli iz svojega rodnega kraja. Mnogo pa se jih odloči za prihod ali vrnitev v Slovenijo.Na Mladinskem srečanju, ki smo ga letos poleti z mladim forumom SloArg organi-zirali v Vipavi, se je zbralo 106 mladih iz izseljenstva ter nekaj iz zamejstva in ma-tične Slovenije. Kot pripravo na srečanje

smo v juniju izvedli anketo z namenom, da bi ugotovili, kako mladi po svetu do-življajo svoje slovenstvo. Dobili smo 270 izpolnjenih anket, ki nam lahko služijo kot podlaga za nadaljnjo delo.V povprečju se mladi počutijo Slovenci, svoje slovenstvo pa večinoma povezu-jejo s slovenskim jezikom in slovenskimi navadami, drugi tudi poudarjajo svojo

pripadnost v čutenju slovenstva. Obstaja tudi velika želja po ohranjanju slovenske skupnosti, v kateri živijo. Večina anketi-ranih iz Argentine je menila, da njihova skupnost dobro vključuje mlade, med-tem ko so nekateri iz Kanade menili, da skupnost ne vključuje dovolj njihovih idej. Ne glede na to, da tretjina mladih anketiranih še ni bila nikdar v Sloveniji, skoraj vsi poznajo izvor svojih korenin, kar je zelo pomembno za njihovo oseb-no rast. Kar nekaj anketiranih se čuti »po-polnoma Slovence in Slovenijo čutijo kot svojo domovino ter izražajo željo, da bi se nekoč preselili v Slovenijo. Polovica vprašanih pa se v Slovenijo ne bi prese-lila, ker imajo v svoji državi prijatelje in družino, ker imajo drugačne navade in način življenja in ker jim slovenska sku-pnost v tujini zadošča (kot Slovenija v malem) …« Za vse anketirane so živi stiki s Slovenijo zelo pomembni in se prek in-ternetne komunikacije lahko medseboj-no izpopolnjujejo.Vidimo, da bodo novi časi zahtevali še več individualnih spletnih povezovanj in tudi več podpore obstoječim slovenskim skupnostnim preko programov in nove tehnologije.

Boštjan Kocmur

Živi stiki s Slovenijo so za mlade zelo pomembni in se prek internetne komu-nikacije lahko medsebojno izpopolnjujejo

Mladi svoje slovenstvo večinoma povezujejo s slovenskim jezikom in sloven-skimi navadami. Drugi tudi poudarjajo svojo pripadnost v čutenju slovenstva.

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Taizéjsko srečanje mladihOb 35-letnici romanj mladih iz Slovenije v Taizé je od 19. do 21. novembra 2010 v Mariboru potekalo taizéjsko srečanje mla-dih iz vse Slovenije, ki so ga v sodelovanju s Skupnostjo bratov iz Taizéja pripravili Evangeličanska cerkvena občina Maribor, Škofijski in dekanijski odbor za mladino Maribor, Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine ter številni mladi prostovoljci.


Srečanje je potekalo pod geslom Cer-kev, kraj prijateljstva za vse. S tem do-godkom so organizatorji želeli mladim omogočiti poglobitev osebne verske izkušnje in jim dati priložnost, da v mo-litvi odkrijejo pomen zbranosti in tišine.Izkušnja ekumenskega srečanja pred-stavlja poleg molitvene poglobitve tudi pomembno točko v razvoju pogleda na drugačnost, saj so ravno mladi najbolj dojemljivi za družbene spremembe in različnost. Družba, ki jo zaznamujejo mobilnost, preseljevanje in bežni, a pogosti medosebni stiki, zahteva tudi dobro poznavanje vere, obredov in obi-čajev drugih. Medversko spoštovanje je zato jamstvo za složno sobivanje.Skupnost v Taizéju ravno izvira iz tradici-je medsebojnega spoštovanja in spod-buja sobivanje med različnimi kultura-mi, narodi in veroizpovedmi. Srečanje v Mariboru je v slovenski prostor prineslo del te izkušnje in omogočilo številnim mladim, da so od blizu spoznali eku-mensko izkušnjo molitve.

NA KRATKO:

V Ljubljani so 25. oktobra 2010 na novinarski konferenci predstavili izjavo Komisije Pravičnost in mir pri SŠK o soci-alnem stanju v državi z naslovom Drža-vljanom je potrebno zagotoviti delo in ne le socialno pomoč.

Teološka fakulteta Univerze v Ljublja-ni je od 4. do 7. novembra 2010 v Celju in Ljubljani organizirala mednarodno konferenco o miroljubnem in trajno-stnem dialogu. Mednarodni strokovnja-ki so v referatih pojasnjevali pomenljive vidike našega družbenega položaja ter njegove izvore, razvoj in nastanek.

Na Fakulteti za poslovne vede, ki de-luje v okviru Katoliškega inštituta, je 16. novembra 2010 o literaturi in družbe-

nem angažmaju v gluhem času preda-val pisatelj Drago Jančar. Spregovoril je o stanju v naši družbi ob 20-letnici ple-biscita, na katerem smo se decembra 1990 odločili za samostojno državo.

Svetopisemski družbi Slovenije in Madžarske sta 21. novembra 2010 v katoliški cerkvi v Lendavi predstavili dvojezično slovensko-madžarsko Sve-to pismo Nove zaveze. Izdaja dvoje-zičnega Svetega pisma Nove zaveze je sad sodelovanja svetopisemskih družb in predstavlja skupno zgodovino kr-ščanske povezanosti med obema na-rodoma.

Teden zaporov, ki v svetovnem me-rilu vsako leto poteka v okviru krščan-

skih Cerkva in skupnosti, je trajal od 21. do 27. novembra 2010. Letošnje vodilo je bilo Bodi z menoj. Tradicionalno so ga pod vodstvom zaporniškega vikarja g. Roberta Friškovca pripravili prosto-voljci Zaporniškega vikariata, ki jih je že več kot 30.

Letošnji teden Karitas je od 22. do 28. novembra 2010 potekal z naslo-vom Nič revščine, ukrepajmo zdaj! Po-sebej ga je zaznamovala 20-letnica de-lovanja Karitas v Sloveniji. Revščina se nezadržno povečuje tudi pri nas, saj je število prejemnikov pomoči v zadnjih dveh letih naraslo in preseglo število 140.000.

Besedilo in foto: TUSŠK

Veleposlanik mag. Bojan Grobovšek s soprogo Vesno Smole - Grobovšek je 24. junija priredil tradicionalni sprejem od dnevu državnosti. Zbrali smo se v pri-jetnem hotelu Sternen v bližini Berna, kjer smo v zavetju senčnega vrta lahko poklepetali. Poleg predstavnikov velepo-slaništev se je sprejema udeležilo večje število tukaj živečih Slovencev. Velepo-slanik meni, da je to rezultat njegovih sistematičnih obiskov in osebnega vzpo-stavljanja stikov s švicarskimi podjetji, ki sodelujejo s Slovenijo. S pomočjo spon-zorjev Adria Airways, NLB InterFinanz, JYL in Trimo je Veleposlaništvo poskrbelo za obložene mize. Še posebej smo se raz-veselili domačega jabolčnega zavitka.Švicarska zvezna vlada je potrdila odpr-tje Konzulata Republike Slovenije v Züri-chu in imenovanje Zvonimirja Petka za častnega konzula Republike Slovenije v Zürichu z jurisdikcijo za naslednje kan-


PISALI STE NAM

Sprejem ob dnevu državnosti in ob odprtju konzulata v Zürichu

tone: Zürich, Uri, Schwyz, Obwalden, Ni-edwalden, Zug, Schaffhausen, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Luzern, St. Gallen in Aargau.Častnega konzula Zvoneta Petka pozna-mo kot dolgoletnega direktorja Adrie Ai-rways v Švici. Slovenski letalski prevoznik vzdržuje tri redne polete na dan v Lju-bljano, kar je v današnjih gospodarsko težjih časih zelo pomembno. V njihovih prostorih, ki jih brezplačno nudijo na razpolago, že vrsto let potekajo konzu-larni dnevi. Predstavništvo se nahaja na izjemni lokaciji na naslovu Lövenstrasse 54/II v strogem centru mesta, ki je gospo-darsko srce Švice. Zdaj na konzulat mi-moidoče opozarjata tudi tabla ob vhodu in izobešena slovenska zastava.V petek, 8. oktobra 2010, je častni konzul s soprogo Marinello Savarin Petek v pro-storih konzulata pripravil sprejem. Mič-ni Adriini stevardesi sta nam postregli z

zlato penino, na mizah pa je bila poleg raznovrstnih slastnih kruhkov tudi poti-ca, ki je z letalom prišla iz Slovenije. Spre-jema se je poleg predstavnikov različnih slovenskih organizacij in podjetij v Švici udeležil tudi predsednik vlade kantona Zürich Hans Hollenstein, sicer velik ljubi-telj Slovenije. Lansko leto je bila celotna kantonalna vlada na izobraževalnem izletu v Sloveniji.V krajšem nagovoru sta veleposlanik mag. Bojan Grobovšek in častni konzul pozdravila navzoče.

Odprtje konzulata bo pripomoglo k nadaljnji krepitvi političnega in gospo-darskega sodelovanja, kulturne in vse-splošne prepoznavnosti Slovenije ter k promociji turizma in uveljavljanju dru-gih slovenskih interesov.

Irena SterckxFoto: Alenka Žavbi

Sprejema se je poleg predstavnikov različnih slovenskih orga-nizacij in podjetij v Švici udeležil tudi predsednik vlade kantona Zürich Hans Hollenstein. Z leve proti desni: veleposlanik mag. Bo-jan Grobovšek, častni konzul Zvone Petek in Irena Sterckx.

PISALI STE NAM

»Židana marela« na Finskem in v Estoniji


Veleposlaništvo Slovenije v Helsinkih je v sodelovanju s starši in v okviru progra-ma dejavnosti Združenja staršev sloven-skih otrok v soboto, 30. oktobra 2010, na slovenskem veleposlaništvu v Helsinkih organiziralo redno srečanje in delavnico za slovenske otroke in starše, ki živijo na Finskem. Delavnica je potekala v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok, ki živijo na Finskem – »Spoznavam domovino mojih (starih) staršev« – ki ga izvajamo na veleposlani-štvu v Helsinkih. Tokratna delavnica, ki jo je osmislil v Hel-sinkih živeči Slovenec Dušan Jovanovič, je bila nadvse ustvarjalna, o čemer govo-rijo tudi prečudovito popisane »židane marele«. Otroci in starši ter tudi velepo-slanikova družina smo izvedeli nekaj več o »židani mareli« – simbolu gorenjske narodne noše, ki je pomemben del slo-venske etnografske dediščine in simbol narodne zavesti. V nekaj urah smo na rdečih dežnikih izredno kreativno in z uporabo osnovnih barv (bela, rumena, modra, rdeča) izrazili svoje razumevanje umetnosti ter na ta način še bolj spletli vezi med tukaj živečimi slovenskimi otro-ki (družinami) in košček domovine prese-

lili na sever Evrope. Na naslednji delav-nici se bomo s tako popisanimi dežniki sprehodili do glavnega trga v Helsinkih in vsem prijateljem v domovini poslali veliko srce pisane »židane marele«. To-krat pa tako živo in razigrano »židano marelo« pošiljamo vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu v želji, da boste

tudi vi zaplesali z nami. Združenje in veleposlaništvo se še enkrat zahvaljuje Dušanu za pomoč, organizacijo in nad-vse ustvarjalne ideje, ki so neprecenljive za ohranjanje vezi z maternim jezikom in domovino.

Besedilo in foto: Milena Stefanović Kajzer

Židana marela je simbol gorenjske narodne noše. Je pomemben del slovenske etnografske dediščine in simbol narodne zavesti.

Z uporabo osnovnih barv (bela, rumena, modra, rdeča) smo izrazili svoje razumevanje umetnosti ter na ta način še bolj spletli vezi med na Finskem živečimi slovenskimi otroki

Slovensko društvo Planica je eno od petih slovenskih društev v Mel-bournu obstaja že od leta 1972. Je eno najmočnejših društev, tako po številu družin (168 zapisanih do letos) kot tudi po sami zgradbi, ki se nahaja severovzhodno od mesta Melbourne, blizu obale.Ljubezen do slovenskega jezika, kulture in medsebojnega druženja so pritegnile sposobne mlade člane z družinami h gradnji SD Plani-ca tudi na tem delu mesta Melbourne.Danes, po 38-letnem prostovoljnem delu in skrbi, je napočil čas, da bi že pričeli zaznavati delo tudi s pohvalo, kajti leta se nehote nabi-rajo. Predno bo prepozno, sem se odločila že na začetku letošnjega leta, da bi se bilo primerno posvetovati z Uradom Vlade RS za Slo-vence v zamejstvu in po svetu ter ministrom dr. Boštjanom Žekšem o pomembnosti prostovoljnega dela in udejstvovanja za slovensko skupnost. Kot tridesetletna urednica društvenega glasila »Novice--Bulletin«, večletna tajnica in zadnje leto tudi predsednica sem si vzela toliko odgovornosti in predlagala prve tri predsednike, ki še danes prihajajo v društvo, da jih počastimo. To čast si zaslužijo tudi s strani rodne domovine Slovenije. Ni preteklo veliko časa, ko sem do-bila pozitiven odgovor z Urada. Za častna priznanja so bili predla-gani: Matija in Marija Cimerman – častni član, deset let predsednik, član balinarske sekcije, član lovske sekcije; Lado in Marija Sluga – šti-ri leta predsednik, podpredsednik, tajnik, balinarski športni referent; Lojze in Ema Kovačič – častni član, devet let predsednik, balinarski športni referent, član lovske družine in folklorne skupine Rdeči cvet.Priznanja so prispela 5. septembra letos, dan pred samim prazni-kom očetovski dan, ki ga slavimo v Avstraliji. Začasni odpravnik poslov v Canberri, Zvone Žigon, je prispel iz Canberre prav za to pri-ložnost in podelil priznanja.

Besedilo in foto: Meta Lenarcic, urednica slovenske radijske ure na 3ZZZ 92,3 FM, Melbourne.


PISALI STE NAM

Podelitev častnih priznanj članom SD Planica

Častna priznanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so prejeli prvi trije predsedniki društva Planica. Na fotografijah so: Matija in Marija Cimerman, Lado in Marija Sluga ter Lojze in Ema Kovačič.

PISALI STE NAM

Dve razstavi iz Celja ob prazniku Pančeva


Pančevo, mesto v Srbiji, je te dni prazno-valo 857. obletnico ustanovitve kot mesto umetnosti, saj je imelo zavidljivo število kulturnih prireditev. Od razstav slikarstva, kiparstva, arhitekture, fotografije in stripa do glasbenih, književnih, gledaliških in filmskih prireditev, ki so se odvijale na 15 prizoriščih. Dve gostujoči razstavi iz Celja, in sicer mednarodna razstava nagrajenih likovnih del mednarodnega razpisa Ga-lerije likovnih del mladih Celje na temo »Etno oblačila in folklora mojega naro-da« v Otroškem kulturnem centru vrtcev »Dečja radost« Pančevo in razstava popo-tniških fotografij avtorja Mihaila Lišanina sta kot rezultat sodelovanja med Osre-dnjo knjižnico Celje in Mestno knjižnico Pančevo dodobra popestrili ta kulturni utrip ob prazniku Pančeva. Tokratno, že peto razstavo ob prazniku Pančeva v Otroškem kulturnem centru iz Galerije likovnih del mladih Celje je odprl veleposlanik Republike Slovenije v Beo-gradu Franci But. Na otvoritvi so otroci iz vrtca s svojim kulturnim programom nav-dušili veliko število gostov. Ob tej prilo-žnosti je tudi Mihailo Lišanin, ustanovitelj celjske galerije in avtor razstavljenih fo-tografij, prejel priznanji iz rok direktorice »Dečje radosti« Slave Timarac Jovanov in direktorja Mestne knjižnice Pančevo De-jana Bosnića za dolgoletno sodelovanje. Gostiteljem je kot darilo izročil kovanec grofov Celjskih za »Dečjo radost« in grb Celja za Mestno knjižnico Pančevo. Raz-stavo fotografij v Mestni knjižnici Pančevo je odprl direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek. Prisotne je nagovoril tudi direktor Mestne knjižnice Pančevo Dejan Bosnić. Zanimivost razstave foto-grafij je bila, da je na otvoritev prišla Tara Babić, lik iz razstavljene fotografije, po-snete leta 2007 v Pančevu. Kljub številnim dogodkom in obvezno-stim so na otvoritvah celjskih razstav bili prisotni predstavniki občine Pančevo: na-mestnica županje Pančeva Branka Vasić in sekretar za kulturo Pančeva Predrag Škaljak. Prisostvovali pa so tudi: direktorja zgodovinskih arhivov Celje Bojan Cvelfar in Pančevo Milan Jakšić, akademski sli-

karji Emil Sfera, Nada Dimić in Vlastimir Madić, umetnostna zgodovinarka Mimi-ca Aleksić, predstavnica društva srbsko--kubanskega prijateljstva iz Beograda Zorica Dobrijević ter še veliko drugih ugle-dnih osebnosti.

Ob tej priložnosti se je porodila ideja, da se sodelovanje na kulturnem nivoju med mestoma Pančevo in Celje razširi tudi na gospodarsko in politično področje.

Mihailo Lišanin

Priznanje iz Dečje radosti za Mihaila Lišanina

Navdušeno občinstvo na otvoritvi razstave v Otroškem kulturnem centru

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Gradežod 18. 12. 2010 do 26. 12. 2010 – Božični čas na Gradežu (ogled jaslic) Veržejod 3. 12. 2010 do 9. 1. 2011 – 3. razstava slovenskih jaslic v Veržeju – 50 unikatnih jaslic iz vse Slovenije Logatec18. 12. 2010 – Božično-novoletni koncert pihalnega orkestraSolkanod 19. 12. 2010 do 16. 1. 2011 – Mednarodna razstava jaslicMakole23. 12. 2010 – Božično-novoletni pohod z baklami Koprivnica24. 12. 2010 – Pohod z baklami Črešnjevci24. 12. 2010 – Tradicionalni nočni pohod z baklami Orehovci, Negova Studenice24. in 26. 12. 2010 – Žive jasliceApače24. 12. 2010 – Pohod z baklami k polnočnici Bled25. 12. 2010 – Legenda o potopljenem zvonuDol pri Vogljah24. 12. 2010 – Jaslice v naravni velikosti

Prireditve izven Slovenije

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljan-stvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mese-cu, na novosadski TV Kanal 9.http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, ZrenjaninDruženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00.Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30.http://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si

lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorRadijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR. Oddaja traja 30 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja LukaDopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin BanjalukaDelo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjalukahttp://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitolahttp://www.triglavbitola.mk

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d'Originehttp://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-MerlebachaRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

11. 12. 2010 – Skupni božični koncert zborov Jadran in cerkvenega zbora mesta Longeville v cerkvi Longeville les St. Avold ob 20. uri.19. 12. 2010 – Svetloba in dišave za advent, društvo in pevski zbor Jadran bo sodeloval s petjem na povorki po ulicah starega mesta Hombourg--Haut, osvetljenega s plamenicami od 18:30 do 21:00. Organizator: Office du Turisme de la Communauté des Communes de Freyming Merlebach.19. 12. 2010 – Prvi in edini vpis za Družinski večer društva Jadran, v dru-štvenih prostorih 46A, Rue Longue Merlebach od 15. do 18. ure. Vrata bodo odprta že pol ure prej.8. 1. 2010 – Družinski večer društva Jadran v občinski dvorani jaška Vou-ters v Merlebachu. Za dobro voljo bo poskrbel orkester Evidanes.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON)3 impasse Hoche – 92320 CHATILLONhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.http://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencevhttp://www.slovenci.org

SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern16. 12. in 19. 12. – “Venite-Luzern”, mednarodni božični sejem v Luzernuz večkulturnim programom, s slovensko stojnico in slovensko glasbo.

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovechttp://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhaushttp://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvohttp://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik--Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v me-secu v Maria Sand ob 10.30.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 Mün-chen, Nemčija

SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Na-brežini.Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telo-vadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak pone-deljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


3. decembra 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Po diplomiranju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je v njegovem kratkem življenju pomemb-no usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

3. decembra 1919 je bilo prvo predavanje v novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. V prvem šolskem letu se je na univerzo vpisalo 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2007/2008 pa je bilo vpisanih že 47.465 študentov. Glavna zgradba univerze, Rektorat Univer-ze (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana), se nahaja v Deželnem dvorcu, v središču Ljubljane.

11. decembra 1918 je umrl slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar. Rodil se je na Vrhniki v hiši na klancu kot osmi otrok obrtniško--proletarske družine. Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murna, Ketteja in Župančiča); mnogi ga proglašajo tudi za največjega slovenskega prozaista. Skupaj s Slavkom Grumom pa je nedvomno tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Na tak ali drugačen način je vplival na vse poznejše rodove slovenske književnosti.

24. decembra 1885 se je rodila slovenska pesnica in prevajalka poezije Lili Novy, rojena Haumeder. Velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Po očetu je bila nemškega, po materi pa slovenskega rodu. Sprva je pisala pesmi v nemškem jeziku, sredi dvajsetih let 20. stoletja pa se je postopo-ma vključevala v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi Pre-

šernovih nemških pesmi v slovenščino in obratno. V času njenega življe-nja je izšla samo ena pesniška zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se je v zadnjem obdobju svojega življenja ustalila v Ljubljani, kjer je stanovala v Schweigerjevi hiši na Starem trgu (ob hiši danes stoji njen doprsni kip).

26. decembra 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje Ali naj Slovenija po-stane samostojna in neodvisna država? okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev). S tem se je začela osamosvoji-tev Slovenije. Na dan razglasitve praznujemo v Sloveniji državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Do septembra 2005 se je praznik ime-noval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vad-bo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljeval-ni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00).http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo OpčineZačetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, OpčineNadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mento-rica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, iz-delovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, OpčineMoja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otro-ke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otro-škimi vrtci.Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni ve-ščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru.Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po do-govoru.http://www.skladmitjacuk.org

SKD BarkovljeTelovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovicahttp://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogojhttp://www.drustvomarijkogoj.org ASKD KremenjakPlesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00- srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30- višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

AVSTRALIJA

Slovensko društvo AdelaidePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Panthers – Triglav, St John's Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 od-stotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark's PlaceMaša v nedeljo ob 10.30.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

Slovenia4You Foundation, New Yorkhttp://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, ILhttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.comhttp://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

Vseslovenski kulturni odborwww.theslovenian.com

Glasilo kanadskih Slovencevwww.theslovenian.com/magazine

Kanadsko-slovenski kongreshttp://www.slokongres.ca

Kanadsko slovenska gospodarska zbornicawww.cdnslocc.caKanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.caSlovenska šola Župnije Brezmadežnewww.brezmadezna.com/zupnija/sola

Slovensko kulturno društvo Savawww.savaclub.ca

Slovenski parkwww.slovenskipark.com

Bled Planica Social Club; www.bled.ca

Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.Tečaj slovenščine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, Mariano Castex 267. Vodi Graciela Mravlje. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Ču-ček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslove-na de Madreshttp://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenijahttp://www.slo.org.ar

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

SlovenSki Group, New York4. 5. in 6. 1. 2011 – WINDHAM MOUNTAIN v državi NY. Letno zboro-vanje slovenskih smučarjev iz Amerike in Kanade. Veleslalom NA-STAR tekme, večerja, nagrade, družabno srečanje.19. do 27. 2. 2011 – SlovenSki izlet v St. Anton v Avstrijo. Več si lah-ko ogledate na straneh: www.skistanton.com, www.skiarlberg.at, www.kertess.com21. do 27. 3. 2011 – SlovenSki teden v zimskem letovišču WINTER PARK v Koloradu. Odhod je iz JFK ali Clevelanda v Denverju. NASTAR NATIONALS: amatersko prvenstvo bo potekalo od petka do nedelje. Več informacij na www.winterparkresort.com ali po elektronski po-šti [email protected] vse informacije in rezervacije glede izletov in tekmovanj se obrni-te na: Ivan Kamin, 61-32, 75 Place, Middle Village, NY 11379; telefon: 718 424 2711; mobilnik: 917 723 2456; e-pošta: [email protected]


Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

DREVO PRAVLJIC»Knjigo pravljic in pesmi s podobami Marlenke Stupica« je izdala založba Mladinska knjiga (2010), da se pokloni ustvar-jalnosti te naše vrhunske ilustratorke (roj. l. 1927 v Mariboru), bralcem, tako otrokom kot odraslim, pa podari izbor lite-rarnih besedil ljudskega izvora in različnih avtorjev, ki jih je obogatila umetnica. Knjiga je zelo primerna za družinsko branje. Berimo otrokom pravljice in pesmi, ob katerih smo zrasli, skupaj z njimi uživajmo v prebranem in ob čudovitih ilustracijah! To je obenem eno najlepših daril drug drugemu, ne le v prednovoletnem času, temveč vsak dan …

»Knjiga pravljic in pesmi s podobami Marlenke Stupica« je dobila naslov po češki ljudski Pravljici o drevesu pravljic:

Za devetim gorami, za devetimi vodami, prav na koncu sve-ta, kamor niti ptiček ne prileti, je modro morje. Na koncu tega morja je zelen otok. Na tem otoku prekrasno zlato dre-vo. In to zlato drevo ima dvanajst vej. Na vsaki veji je gnezdo in v vsakem gnezdu je po petnajst jajc iz čistega kristala.

Le lupinico razbij,pravljico iz nje izvij!

Ljudska

Oton ŽupančičČREP – NA TLEH JE LONČEK

Črep – na tleh je lonček –zbogom, mlečna kaša!To je zdaj kosilce,to večerja naša.

Kje si, loncevezec,kodrasti Slovaček?Lonček mi poveži,kupim ti kolaček!

Pleši, pleši, črni kos!Kako bom plesal, saj sem bos,nimam drete, ne smole,da bi šival čizmice.


S KNJIGO V SVET

Marlenka Stupica je narisala tudi tole deklico. Kdo je to oz. kako je naslov pravljice, v kateri ta ljubka deklica nabira rože?

Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali [email protected]

Nagradno vprašanje

Igo GrudenOB ZAHODU SONCA

Od obzorja tja do Trstapreko morja zlata cestapelje do pristna mesta:z jadri so na nji čolničkikakor v vetru beli ptički.

V Trstu hiš je dolga vrsta,v soncu še pri strehi streha:okna so vsa polna smeha,v enem oknu naša Nadabi ta hip v Ljubljano rada.

Pleši, pleši, črni kos!Kako bom plesal, saj sem bos,nimam drete, ne smole,da bi šival čizmice.


KNJIŽNA POLICA

Martinov praznik Knjigo z naslovom Martinov praznik so napisali trije zgoraj našteti avtorji in zato ima knjiga tudi tri podnaslove: Martinovanje nekoč in danes, Mlado vino in Martinova pojedina. Knjigo je v nakladi 1300 izvodov izdala založba Kmečki glas. Najobsežnejše je prvo poglavje (54 strani), ki ga je napisal znani slovenski etnolog Janez Bogataj. Razdelil ga je na dve podpoglavji (Martino-vanje, ljudski praznik, in Sodobna martinovanja, izumljanje tradicij) in 20 razdelkov.

Janez Bogataj, Dušan Brejc, Janez Bratovž

Drugo poglavje z naslovom Mlado vino, kot ga še ni bilo – napisal ga je Dušan Brejc – je v knjigi najkrajše, saj obsega le 32 stra-ni. Mlado vino ni nič drugega kot začetek zgodbe o vinu, ugotavlja avtor v uvodu, in to prav gotovo drži. Sicer pa je tudi to po-glavje razdeljeno na 20 kratkih razdelkov s podrazdelki vred. En razdelek manj premore tretje poglavje, ki sicer v knjigi zavzema nekoliko več pro-stora (37 strani) in to predvsem na račun prav tolikšnega števila kot je razdelkov celostranskih fotografij na predhodnih straneh opisanih jedi. O martinovih jedeh se je razpisal Janez Bratovž in poglavju dal naslov Martinova pojedina, sodobno sla-stna. Tudi s tukaj uvodoma izraženo misli-jo, „ni nujno, da vedno in povsod na Mar-tinov praznik ponudimo le tradicionalno pojedino – pečeno gos, zelje in mlince,“ se lahko samo strinjamo. Zato je še toliko bolj hvalevredno, da se je pisec tega poglavja potrudil in nanizal lepo število receptov, s katerimi lahko oplemenitimo kulinarično dediščino. Sicer pa je to poglavje treba razumeti kot koristno in okusno dopolnilo h knjigi. Ob upoštevanju katerega koli od 19 receptov bo Martinova pojedina lahko

bogatejša, bolj pristna in tudi lepša, lahko pa tudi ne – okusi so pač različni. Martinovanje nekoč in danesAvtorja prvih dveh poglavij v knjigi se v nasprotju s poglavjem o martinovi kulina-riki gibljeta bolj na abstraktnem in/ali teo-retičnem, lahko bi se reklo znanstvenem nivoju. Še posebej poznavalsko in temelji-to je razdelano prvo poglavje Martinova-nje nekoč in danes. V njem bralec izve vse, kar je znanega o sv. Martinu. Tudi to, da se je rodil okoli leta 316 blizu naših krajev v Sombotelu (Sabaria) na današnjem Ma-džarskem in da je umrl 11. novembra leta 397 v kraju Candes blizu Toursa v Franciji. Bil je eden prvih svetnikov nemučencev, ki mu je cerkev priznala svetniško čast. V na-daljevanju bralec veliko izve o čaščenju in upodobitvah sv. Martina, o martinovanju kot prazniku letine, o martinovih pojedi-nah, drugih šegah in navadah ob marti-novanju, o blagoslavljanju novega vina ter nekaj tudi še o nekaterih drugih Marti-novih prisotnostih (osebna imena, imena krajev, literarnih junakov, pot sv. Martina). Vse naštete teme so opisane z vidika spre-minjanja v času (historično) in z vidika raz-lik med slovenskimi regijami. V drugem delu prvega poglavja se avtor najprej ozre na martinovanja po Evropi (v italijanskem Meranu, v slovenskem zamej-stvu in pri Hrvatih), nato pa poglobljeno predstavi sodobna martinovanja v Slove-niji oziroma, točneje, v Podravju, Posavju, na Primorskem, v Ljubljani in drugod po Sloveniji. V zadnjih treh razdelkih je govo-ra o sodobnih martinovih jedeh v gostin-ski ponudbi, o martinovanju, alkoholu in posledicah ter o martinovem kot prazniku vina. V zvezi s tem ugotavlja, da je vino od sedemdesetih let prejšnjega stoletja na-prej v Sloveniji potrebovalo „zgodbe“, ki so pomemben pogoj za njegovo prodajo. V drugem poglavju je govora o mladem

vinu, pri čemer je vseeno, ali mu rečemo mlado ali novo vino. Če želimo ob vsej zmedi glede poimenovanj in pojmovanj natočiti čistega vina je potreben širši vpo-gled v vinsko notranjščino, kot pravi avtor. Ta notranjščina pa je vse prej kot enostav-na, zlasti za nepoznavalca. Vino bi bilo nekakšna vmesna faza med grozdjem in kisom, če bi vino prepustili naravni poti. Zato je seveda povsem logično, da je prvi razdelek poimenovan Pot do vina. Sledi razdelek z naslovom Včasih so mlado vino hitro popili: v njem se avtor ozre v spremi-njanje navad v preteklosti, dokler ne pride do „paradigme mladega vina“. Poseben razdelek je posvečen mlademu beaujolaisu, nakar sledi razdelek z ime-nom Zlato trženjsko obdobje in razvoj tehnologij. Posebni razdelki so posvečeni mlademu vinu v Italiji (italijanski novello), v EU in drugod. Mlademu vinu v Sloveniji sledi razdelek o pridelavi mladega vina da-nes. Posebej temeljito je razdelana esteti-ka mladih vin (videz, vonj, okus) in drugih podobnih vin.

Tomaž Štefe

Sveti Martin reže del svojega plašča be-raču. Slika na steklu iz zbirke Slovenske-ga etnografskega muzeja v Ljubljani.

35Moja Slovenija / November 2010

JAKA OKORN – SLIKAR IN PATRIOT

35Moja Slovenija / November 2010

V juliju letos so v Termah Topolšica uspešno odprli 19 novih apartmajskih enot Ocepkov gaj, z dodatnimi 98 ležišči. Do ne-davnega v ponudbi niso imeli tovrstnih storitev. Obiskovalcem ponujajo različne možnosti preživljanja počitnic in oddiha, prav po njihovi meri in željah. Vsi gostje apartmajev lahko koristijo bazenske in termalne storitve, na voljo pa imajo tudi možnost samostojne priprave obrokov. Hišice so primerne tako za dru-žine kot tudi za zaključene družbe, ki želijo preživeti počitnice v naravnem okolju in spoznati zgodbo o modrem in zelenem. Pri izbiri notranje opreme apartmajev so uporabili predvsem naravne materiale. Gre za ekološko osveščene hiše, saj so pri gradnji uporabljeni do uporabnikov in narave prijazni materi-ali. Celo imena apartmajev so poimenovana po okoliških na-ravnih zeliščih, začimbah in drevesih kot je na primer timijan, bazilika, kamilica, breza, tropotec, javor, smreka, jelka, brin …

Terme Topolšica so najbolj znane po preživljanju počitnic in oddiha v mirnem in naravnem okolju. Konec septembra se je Ocepkovemu gaju pridružil še nov objekt z dodatnimi storitva-mi za sprostitev, nov Wellness center Zala. Gostje in obiskovalci term lahko koristijo nove storitve in doživetja za sprostitev in rekreacijo v novem wellness centru, ki se je pridružil Vodnemu parku Zora in hotelu Vesna. Ponudba in program sta pestra in ponujata doživetja prav v vseh letnih časih. Nov wellness cen-ter odlično dopolnjuje obstoječo ponudbo. Predvsem bo na voljo gostom vse dni v letu in ponudil storitve tudi tistim, ki že-lijo sprostitev višjega kakovostnega razreda, tudi v dvoje. Well-ness center Zala je celovit zaključen objekt za goste hotelov in za zunanje obiskovalce dosegljiv s posebnih vhodom.

Špela Menih Novak, vodja marketinga

Nova termalna doživetja za vse okuse


Nemirna življenjska potRazgibana življenjska pot se je za Jaka Okorna začela 20. avgusta 1937 v Domža-lah. V družini Jakoba in Ivane, rojene Cerar, sta se nekaj let za Jako rodila še brata Ja-nez in France. Vsi skupaj so se v maju 1945 „odpravili“ na negotovo pot preko Ljube-lja v Vetrinj. Naslednja štiri leta so živeli v taborišču blizu Judenburga in v taborišču blizu kraja Trofaiach. Poleti leta 1949 so se,

po zaslugi očetove sestre, preselili v New York. Brata Janez (elektroinženir) in Fran-ce (vzdrževalec na podzemni železnici) še vedno živita tam.Jaka je v New Yorku nekaj časa iskal same-ga sebe. Najprej se je vpisal na teologijo, a je kmalu izstopil. Smer, za katero se je odločil zatem, pa ni imela prav nič sku-pnega s prvo smerjo: odločil se je za civil-no inženirstvo oziroma za gradbeništvo,

po slovensko. Vendar tudi tega študija ni dokončal. Ne glede na to pa je bilo prav gradbeništvo tisto področje, na katerem je opravil velik del svoje poklicne kariere. Bil je asistent glavnega inženirja za gra-dnjo nukleark v Italiji, na Japonskem in v ZDA. Bil je tudi ravnatelj šole za načrtova-nje elektroenergetskih objektov.Med letoma 1960 in 1963 je odslužil tudi vojaški rok. Velik del tega roka je preži-

»Cenim dobre strani sveta.« Jaka Okorn

Eden od Slovencev, ki je večji del svojega življenja preživel v tujini, a je ne glede na to „stopil iz povprečja, stopil korak dlje, dosegel več“, je prav gotovo tudi Jaka Okorn. Njegova šibka točka je slikarstvo, pri čemer je moral za svoj vsakdanji kruh početi tudi marsikaj drugega. Šele z upokojitvijo so se mu odprle možnosti vsestranskega predajanja svojemu najljubšemu hobiju – slikanju. Že v osnovni in srednji šoli – obe je obiskoval v tujini – je izko-ristil sleherno priložnost, ki se mu je ponudila, da je izrazil svoj talent. Po opravljeni srednji šoli v New Yorku se je udeleževal likovnih tečajev v brooklynskem muzeju, pozneje tudi tečajev na univerzi Fordham in na Austin Peay State Collegeu v Nashvillu, Tennessee.


ŽIVLJENSKA ZGODBA

vel čakajoč pri padalcih na letališču Ford Cambell v Kentuckyju. V času kubanske krize je bilo to verjetno vse prej kot za-bavno, je pa res, da je Jaka pri skakanju s padalom zelo užival. Potem ko se je vrnil v New York, se je tam leta 1966 tudi po-ročil z Italijanko Lindo, po rodu iz Sicilije. Rodili so se jima štirje otroci (Jaka, Gregor, Dobrina in Peter) in kot da to še ni dovolj, sta posvojila še Tino.Vsi otroci razen enega so bili oziroma so še poročeni in imajo svoje družine raz-tresene po vsej Ameriki. Eden dela celo na televizijski postaji v emiratu Doha. Z ženo Lindo sta se leta 1986 razšla, največ po zaslugi neusmiljenih in neupravičenih pritiskov davkarije, ki jima je pobrala sko-raj vse imetje. To se jima je zgodilo v državi Oregon na zahodni obali ZDA, kamor se je Jaka z družino iz New Yorka preselil leta 1971. Leta 1999 je prišel iz San Francisca na prvi obisk v Slovenijo in ker mu je bilo zelo všeč, je preprosto kar ostal. Vendar ne za dolgo. Pred tremi leti je v Parizu spoznal gospo z Jamajke (v Parizu živi njena hči), poročila sta se in ni mu kazalo drugega, kot da se preseli na lep karibski otok, kjer imata v Montego Bayu lep dom.

Dve šibki točki Jake OkornaPoleg že omenjene šibke točke, to je slikarstva, ima Jaka Okorn še eno šibko točko, to je slovenstvo. Še vedno ne more pozabiti, kako jih je teta takoj po prihodu v New York prepričevala, naj čim prej po-zabijo slovensko in naj se tudi med seboj začnejo pogovarjati angleško, češ da so v drugi deželi. Jaka očitno ni upošteval njenega nasveta, saj odlično obvlada slovenščino. Že leta 1957 je v Clevelandu soustanovil društvo Sava s podružnicami v več ameriških mestih. V tem društvu je opravljal številne zelo pomembne funkci-je. Ustanovil in urejal je revijo Odmevi (po preselitvi v Oregon leta 1971 je izhajala še dve leti, potem pa presahnila). V New Yorku je najel prostore v bivši trgovini v Ridgewoodu – Ridgewood je tisti del New Yorka, kjer živijo Slovenci bolj strnjeno – in jo preuredil v studio in čitalnico. Tam je imel tudi svoj atelje. V zameno za Odmeve so dobivali slovenske revije s celega sveta. Po nekaj letih so čitalnico iz Ridgewoo-da preselili v klet pri slovenski fari v New

Yorku, kjer so uprizarjali tudi slovenske igre, plesali slovenske plese in organizirali izlete v okolico New Yorka. Skoraj logično je, da so organizirali tudi razstave, saj je v New Yorku delovala razmeroma močna slikarska in kiparska kolonija. Poleg Jaka Okorna so tu ustvarjali še slikarji Karli Kle-sin, France Vojska, dr. Maks Iglič, Ernest Žagar, Marinka Burger, Jože Vodlan, Miro Zupančič in kipar France Gorše.

Abstraktni ekspresionistKot slikar je Jaka Okorn na začetku upo-rabljal pastel, oglje in akvarel, zatem pa skozi daljše obdobje samo olje. Zadnja leta ustvarja skoraj izključno v akrilu. Krajši čas je tudi kiparil v železu in lesu. Svoje iz-delke je razstavljal v dvorani pri slovenski cerkvi sv. Cirila na ulici St. Mark Place in na skupinskih razstavah v parku Washington Square v četrti Greenwich Village, Stuyve-sant Town, v poslovnih prostorih na Wall Streetu in po raznih galerijah v New Yorku. Navzoč je bil tudi na razstavah v organiza-ciji društva Sava v Clevelandu, Chicagu in drugod. Razstavljal je tudi po preselitvi v Oregon, potem pa se je moral slikanju za nekaj časa odpovedati.S slikarstvom je intenzivno nadaljeval po upokojitvi oziroma po vrnitvi v Slovenijo. Svoja dela je razstavil na skupinski razsta-vi, ki jo je leta 2007 organiziralo Izseljen-

sko društvo Slovenija v svetu v Zavodu sv. Stanislava, nato istega leta še v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, leta 2008 pa na Kemijskem inštitutu. V letu 2010 se je z novo serijo slik in pod naslo-vom Netradicionalno spet predstavil v Za-vodu sv. Stanislava, od koder se je razsta-va preselila v galerijo Majolika v Kamniku.Kot slikar je Okorn razmeroma zgodaj opustil upodabljanje predmetnega, vi-dnega sveta in začel strastno iskati izra-znost v abstraktnem svetu, kot ugotavlja umetnostna zgodovinarka Irena Koršič Zorn iz Gorice. Po njenem mnenju gre pri Okornovih slikah za abstraktni ekspresi-onizem, vendar je tudi po prehodu v ab-strakcijo še vedno zaznati vpliv zunanjega sveta, predvsem elementov kot so voda, ogenj, zemlja in rastlinje. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da so Okornove kom-pozicije najprej in predvsem izraz slikarje-vega notranjega sveta, o katerem največ pove izbor barvne lestvice in krepak ali mehak nanos barve na platno.„Njegova umetnost je iskrena in širokopo-tezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih uživa.“

Tomaž ŠtefeFoto: Edvard Vrtačnik

Med Slovence, ki jih v tej rubriki opredeljujemo kot velike Slovence, brez pomislekov lahko uvrstimo tudi Lucijana Marijo Škerjanca, ne nazadnje tudi zato, ker letos obhajamo 110-letnico njegovega rojstva. Pomembnejše od okrogle obletnice je seveda dejstvo, da imamo pri Škerjancu opravka z osebnostjo, ki je osebnostno in ustvarjalno moč-no zaznamovala slovensko glasbeno dogajanje in bila dalj časa celo osrednja osebnost tega dogajanja. V precej razklanem predvojnem in povojnem času mu je to uspelo z akademsko naravnanostjo ter široko glasbeno in splošno humanistično razgledanostjo.

38 Moja Slovenija / November 2010

Lucijan Marija Škerjanc skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec

Lucijan Marija Škerjanc se je rodil v Gradcu 17. decembra 1900, umrl je v Ljubljani 27. februarja 1973. Šolal se je v Ljubljani pri profesorjih Antonu La-jevcu, Janku Ravniku in Stanku Premr-lu, zatem na konservatoriju v Pragi in na Visoki šoli za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju. V kompoziciji se je izpopolnjeval v Parizu (Schola canto-rum), v dirigiranju pa v Baslu pri F. Wein-gartnerju. Skozi dolgo obdobje od leta 1926 do leta 1970 je bil profesor kom-pozicije na konservatoriju oziroma na Glasbeni akademiji v Ljubljani. V obdo-bju med letoma 1925 in 1945 je bil di-rigent Orkestralnega društva Glasbene matice, med letoma 1945 in 1947 je bil rektor Akademije za glasbo, med leto-ma 1950 in 1955 pa upravnik Slovenske filharmonije. Kot glasbeni pisec in kritik je med dru-gim napisal tri monografije o slovenskih skladateljih (E. Adamiču, J. Mihevcu in A. Lajevcu), pet pedagoških priročnikov in koncertni vodnik Od Bacha do Šoštako-viča. Štirikrat je prejel Prešernovo nagra-do, leta 1964 pa tudi Herderjevo nagra-do. Od leta 1949 je bil redni član SAZU.

Lucijan Marija Škerjanc kot skladateljKot skladatelj je Lucijan Marija Škerjanc zagovarjal razvojno kontinuiteto in po-stopnost brez avantgardnih prelomov in/ali preskokov. Po občutenju mno-gih sodobnikov je zaviralno vplival na delo in vizije pionirjev nove glasbe na Slovenskem. Estetika, ki ji je Škerjanc vseskozi ostajal zvest, izvira iz nemške, francoske in ruske glasbene tradicije s konca 19. in začetka 20. stoletja. Nje-gov glasbeni izraz poznavalci označu-jejo kot spodbudno sintezo pretekle-ga, odprto v prihodnost. Skladbe so intimno izpovedne, močno doživljajsko in razpoloženjsko obarvane, hkrati pa koncertantno učinkovite, premišljene, in zadržane do „neoblikotvorne fanta-zije“. Po lastni izjavi je komponiral »na osnovi glasbene domišljije, ki je zame glavni kreativni dejavnik.« Škrjančevo ustvarjanje je poseglo praktično na vsa področja – izjema je le opera. Njegovo glasbo označujejo plastični kontrasti, pri čemer so drobna motivična jedra vir


VELIKI SLOVENCI


melodičnih domislekov, ki prežemajo in povezujejo vso strukturo; značilni sta permutacijska iznajdljivost in dinami-ka, ki se kažeta v nizanju in sestavljanju tematskih in izpeljavnih kontrastov. Najpogosteje se Škerjančeva glasbena misel izpoveduje v sonatni obliki in v izoblikovanem lastnem slogu s prvina-mi pozne romantike, impresionizma in modernejših smernic. V poznejših skladbah se opira tudi na kromatično tonaliteto 12 tonov. Pisal je tudi filmsko in scensko glasbo ter instrumentiral, re-vidiral in prirejal dela slovenskih in tujih skladateljev.

Pomembnejša dela V orkestralnem opusu posebej izsto-pata 4. simfonija za godalni orkester in zelo kontrastna 5. simfonija, med uver-turami Dramatična uvertura, med suita-mi pa koncertantno zasnovana Suita v starem slogu za godalni kvartet in orke-ster. Sedem orkestrskih pesnitev Gazele

se po svoji zgradbi približuje motivični spletenosti Prešernovih gazel. Med kon-certi izstopata oba klavirska; med petimi godalnimi kvarteti – to tehniko Škerjanc mojstrsko obvlada – je največje pozor-nosti deležen peti kvartet, predvsem za-radi modernejšega tipa sonatnosti. Med skladbami za klavir je najbolj znan cikel 7 nokturnov, ki velja za skladateljevo najboljše klavirsko delo. Kot skladatelj je Škerjanc znan tudi po samospevih, med katerimi so najbolj priljubljeni zgo-dnji, antologijski Beli oblaki, Jesenska pesem, Počitek pod goro, Pred ogleda-lom, Vizija, Beli bezeg, Večerna impre-sija ter ciklus De profundis na besedila A. Gradnika. Posebej velja omeniti tudi kantato Sonetni venec na Prešernovo besedilo, ki sodi med Škerjančeve naj-boljše skladbe.

TŠFoto: fotografije so last Arhiva

Slovenske filharmonije, avtor pa je Srečko Zalokar

MUZEJ JASLIC

Pater dr. Leopold Grčar, vodilni sloven-ski raziskovalec jaslic, je zbral bogato zbirko svetovnih malih jaslic in številne slovenske tradicijske jaslice

Brezje so začele spreminjati svojo po-dobo. Okoli leta 1772 so cerkvi na se-verni strani prizidali kapelo sv. Antona Puščavnika, zaščitnika živine. Večja ob-novitvena dela so opravili med letoma 1794 in 1798. Cerkev so na novo ome-tali, položili so nov tlak, postavili nove klopi, obnovili veliki oltar in postavili vanj novo sliko sv. Vida, ki jo je naslikal umetnik Leopold Layer iz Kranja. Vsaj nekaj teh del je že vodil župnik Ažbe.Dr. Urban Ažbe je bil župnik v Mošnjah med letoma 1796 in 1819. Bogoslovje je študiral v Innsbrucku in tam tudi do-segel doktorat. V tem tirolskem mestu je spoznal in vzljubil podobo Marije Po-magaj, ki so jo ljudje zelo vneto častili, naslikal pa jo je slikar Luka Cranach. Posnetke te podobe so postavljali po

Muzej jaslic Sončna pesemVas Brezje se prvič omenja v 11. stoletju. Spadala je pod župnijo Mošnje, kjer je že pred letom 1154 stala župnijska cerkev sv. Andreja. Brezje so dobile svojo cerkev sv. Vida pozneje – ni mogoče natančno reči kdaj, vendar vsaj v 15. stoletju. Cerkev je bila majhna, skromno opremljena. Mašo so imeli na Brezjah samo trikrat letno, toda takrat se je zbralo veliko ljudi. Zato so v 17. stoletju pred glavnim vhodom postavili lopo in v njej zidano prižnico, da bi ljudje laže poslušali božjo besedo in sodelovali pri bogoslužju.

mnogih cerkvah: Marijina podoba s Svete gore se je morala takrat umakniti v Solkan, Višarska Marija pa je morala v Žabnice. Ažbe je po vrnitvi v domovino skušal delovati v pristnem krščanskem duhu. Leta 1800 je na južni strani prizidal cerkvi sv. Vida kapelo; o tem je pričal tudi napis na steni za oltarjem, ki se je ohranil do leta 1954, dokler je stala stara kapela. V to kapelo – domačini so velikodušno sodelovali pri njeni zidavi – je postavil Marijo Pomočnico. Kaj je Ažbeta nagnilo k zidanju kapele Mari-je Pomagaj? Najbrž želja, da bi mogel tudi doma častiti Marijino podobo, ki je bila tako priljubljena na Tirolskem. Morda se mu je zdelo to še toliko bolj potrebno, ker so Francozi že leta 1797

40 Moja Slovenija / November 201040 Moja Slovenija / December 2010


Glas o Brezjah se je razširil prek meja slovenske domovine in še danes ljudje radi obiščejo tudi edinstven muzej jaslic Sončna pesem

MUZEJ JASLIC

Akademski kipar Viktor Konjedic iz Kranja je ustvaril pomemben opus na področju izdelovanja jaslic

prvič za krajši čas zasedli naše kraje – ljudje naj bi se v stiskah zatekali k Mariji Pomagaj. Z delom dobrega in skrbne-ga župnika Ažbeta se je skromno in skoraj neopazno začela božja pot na Brezjah.Francozi so bili trikrat na Slovenskem. Razumljivo je, da so se v času francoske zasedbe ljudje radi priporočali Mariji Pomagaj na Brezjah. Trdoto francoske okupacije je močno občutila družina Leopolda Layerja, slikarja v Kranju. Leo-pold je zgodaj postal znan kot izredno nadarjen in delaven slikar, zato mu tudi zlepa ni zmanjkalo dela. Drugače pa je bilo po letu 1809, ko so Francozi spet zasedli naše kraje. Slikarska naročila so prenehala in v hudi stiski so Layerjevi začeli ponarejati papirnati denar in ga

širiti med ljudi. Oblasti so jih junija 1810 odkrile: Leopolda in njegovega brata Valentina so zaprli. Valentin je v ječi kmalu umrl, Leopold pa bi moral ostati v ječi pet let, na kolikor je bil obsojen. V hudi stiski se je Leopold zaobljubil, da bo poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, če bo rešen iz ječe. Ko so Fran-cozi jeseni 1813 odšli, je hitro prišel na prostost in naslednje leto je iz hvale-žnosti res poslikal Marijino kapelo. Po izročilu je to leto naslikal tudi sedanjo milostno podobo Marije Pomagaj. Glas o Brezjah se je razširil čez meje sloven-ske domovine in tako je še danes, ko ljudje med drugim radi obiščejo tudi edinstven muzej jaslic Sončna pesem. Avtoriteta, ki jo v slovenskem duhov-nem prostoru predstavljajo Brezje, se


v siloviti dokazljivosti izraža predvsem skozi vse bogastvo, ki so ga pri Mariji Pomagaj na Brezjah darovali in zapisali rodovi romarjev, pa tudi v umetniškem

MUZEJ JASLIC

Slikar Leopold Layer se je v hudi stiski zaobljubil, da bo poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, če bo rešen iz ječe

izražanju v podobi, besedi in zvoku. »Zaradi tega bogastva antropoloških dokazov, ki jih ponuja breška romar-ska kultura, in zaradi žive umetniške

ustvarjalnosti je bilo nujno, da se vsi ti zbrani dediščinski in umetniški zakladi ustrezno predstavijo javnosti,« pravijo v Društvu ljubiteljev jaslic, ki ima svoj sedež prav na Brezjah. »Prvo razstavno prizorišče je bila galerija Sončna pe-sem, v kateri so se zvrstile številne ga-lerijske in muzejske razstave.« V nadaljnjem dograjevanju brezjan-skega kulturnega prostora so posvetili posebno pozornost oblikovanju svete-ga prostora (kip papeža Janeza Pavla II., kip Svete družine, križ), zorela pa je tudi zamisel o postavitvi muzeja. »Od-ločili smo se za hleve,« pravijo v Dru-štvu ljubiteljev jaslic. »Brat Leon, ki je prej skrbel za samostansko kmetijstvo, je tako dobil v varstvo 'nove črede'. Muzej Sončna pesem ima dve temeljni zbirki: prva priča o breški romarski kul-turi, druga pa je mednarodna zbirka jaslic. Pater dr. Leopold Grčar, vodilni slovenski raziskovalec jaslic, je zbral bogato zbirko svetovnih malih jaslic in številne tradicijske slovenske jaslice.«Posebno pozornost posveča sloven-skim kotnim jaslicam in na novo ustvar-jenim jaslicam. Podatek, da pozna okoli 180 slovenskih sodobnih izdelovalcev jaslic in da jih povezuje v Društvu lju-biteljev jaslic Slovenije, že sam po sebi govori o tem, da je brezjanski muzej ja-slic živ muzej z dogajanjem, nepresta-nim ustvarjanjem in predstavljanjem. Pomembna dejavnost muzeja je pred-stavljanje slovenske jaslične dediščine in sodobne ustvarjalnosti po Sloveniji in po svetu. »V muzeju Sončna pesem se ustavlja-jo ljudje od blizu in daleč, družine in posamezniki, stari, mladi in otroci. Lju-bitelji jaslic rišejo, skicirajo, merijo, pre-udarjajo, fotografirajo …,« radi povejo v brezjanskem društvu, ki povezuje lju-bitelje jaslic. »Obrazi žare in zadovoljni odhajajo. Strokovnjaki za starožitnosti iz Avstrije so bili tako presenečeni, da so z navdušenjem odločili, da bodo v ta muzej vodili razrede otrok, da se 'na-užijejo' adventa in božične lepote ja-slic. Muzej povezuje, pomirja, osrečuje in navdušuje vse ljudi dobre volje.«

Besedilo in foto: Primož Hieng


Po izročilu je Layer naslikal tudi sedanjo podobo Marije Pomagaj

Pri nas so še vedno zelo priljubljene papirnate in zložljive jaslice

V muzeju Sončna pesem na Brezjah stoji podoba sv. Frančiška Asiškega, ki je 24. decembra 1223, to je tri leta pred svojo smrtjo, postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič žive jasli

MLADI UMETNIKI

Ustvarjalno žilico je Katja pridobila v družini, kjer so jo babica, mama in teta, mojstrice ročnih del, že v otroštvu na-učile šivati, kvačkati in plesti. Kot vsa-ka deklica, ki sanja, da bo nekoč zrasla v princesko, si je že v prvošolskih letih najraje izdelovala pisan nakit iz korald.»Zares« pa se je z oblikovanjem nakita začela ukvarjati pred petimi leti, na pri-govarjanje bivše sošolke – danes enega najbolj uspešnih modelov v Sloveniji – Tjaše Kokalj, ki je še danes zvesti obraz nakita Katje Koselj.V vsaki še tako majhni kvačkani zanki so ujeti občutki, polni predanosti in vese-lja do oblikovanja, z mislijo na tiste, ki si bodo nakit nadeli. Vsak kos je unikaten in edinstven, tako kot vsaka ženska. To je glavno vodilo ustvarjanja mlade obli-kovalke Katje, ki ji oblikovanje nakita pomeni sprostitev, užitek in tudi dopol-nitev same sebe.

Navdiha ne išče, temveč ga zaznava malodane povsod. To so lahko barve, besede, vonji, melodije, predvsem pa občutki in razpoloženja. Ideje in tehnike se nadgrajujejo, izpopolnjujejo in skozi leta je Katja Koselj izoblikovala edin-stven slog.

Kot značilnost blagovne znamke Katja Koselj izpostavi simetrijo, natančnost, dovršenost in kakovost. Predvsem pa dejstvo, da vsako leto predstavi nekaj novih tematskih kolekcij.

Nakit Katje Koselj danes lahko zasledi-mo na številnih estradnicah: televizij-skih voditeljicah in pevkah, maneken-kah in drugih lepoticah. Že nekaj let zapored mlada oblikovalka sodeluje z organizacijo Miss Universe Slovenije, njen nakit pa redno spremljamo tudi na prireditvah, kot so Viktorji in Femme Fatale.

Moda dopušča neskončno veliko pro-stora za ustvarjanje. Poleg vedno priroč-ne klasike lahko pri Katji vsako sezono občudujemo tudi omejene, ekskluzivne kolekcije. Po izrednem uspehu zadnje kolekcije Arburetum, ki je bila predsta-vljena na letošnjih Viktorjih, oblikovalka

Ko se nežnost in eleganca pravilnih oblik ujameta v živahno, preple-tajočo se žičko in vse skupaj dopolnijo še pisane perlice, koralde in biserčki, ki se nam v očesu zalesketajo, ne govorimo več zgolj o mo-dnem dodatku, temveč o nepogrešljivem nakitu, ki dopolnjuje našo lepoto in izžarevanje. Takšno je tudi ustvarjanje Katje Koselj in njenih unikatnih kosov nakita, ki resnično jemljejo dih.

Katja Koselj, oblikovalka unikatnega nakita



nadaljuje trend velikih in opaznih ko-sov. Nared je linija Bonboniera, ki vse-buje 20 »bombončkov« – sestavljajo jih unikatni kosi nakita, ki so ravno pravi za prihajajoče decembrske dni.Njen nakit lahko poiščete tudi na sple-tni strani www.katjakoselj.com, kjer se decembra odpira tudi spletna trgovina.

Nuša NovakFoto: VE

MLADI UMETNIKI

Je najnežnejši izmed »bombončkov« v zasanjani vijolični barvi in z romantično pentljo na vrhu

Iz kolekcije Arburetum, ki sicer predstavlja divje cvetlične vrtove. Izbrana kombinacija deluje zelo nežno im umirjeno.

Najnovejša kolekcije se imenuje Bonboniera. Opazni »bombončki«, ki se jih lahko nosi na kot verižico, obesek ali broško.

Plod kreativnega dela je kom-binacija kolekcije Arburetum z vrtnico in nove ideje o uporabno-sti kolekcije Bonboniera

Slovenija bo gostila evropsko prvenstvo 2013

ŠPORT


Glasovanje je bilo v resnici le še formal-nost, obenem pa priložnost tako za KZS kot za Fibo Europe, da novico objavita v soju medijskih žarometov. Do edinega mogočega zapleta bi lahko prišlo kve-čjemu na prvi dan zasedanja Fibinega odbora, ki je v soboto sprejemal poročilo generalnega sekretarja Nara Zanolina, ki je na lastno pest kotizacijo z osmih mili-jonov znižal na 6,5 milijona evrov. Edini ugovor je imel grški predstavnik 25-član-skega odbora Asterios Zois, češ da si v

primeru tako znižane ponudbe prven-stva želi tudi Grčija. Preostali člani so ga hitro utišali, češ da Grčija ni bila med šestimi sprva prijavljenimi kandidati (po-leg Slovenije še Italija, Češka, Nemčija, Hrvaška in Bosna), zato sploh ne pride v poštev, v resnici je imel tudi sam figo v žepu, kajti grška vlada je zaradi finančne krize prepovedala vsem športnim zve-zam organizirati kakršnokoli tekmovanje do leta 2020, to pa je potrdil tudi s tem, da je brez oklevanja podprl sprejetje slo-

venske kandidature, tako kot preostalih 22 prisotnih članov.S tem je odpadla še zadnja ovira pred glasovanjem dan prej, ki ga je bilo konec že po nekaj očitno povsem formalnih minutah: vseh 22 članov (prvi dan sta manjkala predstavnika Španije in Gibral-tarja, predčasno pa je München zapustil tudi Belgijec) je soglasno izglasovalo, da bo evropsko prvenstvo 2013 gostila Slovenija, po čemer je v številčno moč-ni slovenski delegaciji zavladalo veliko

Nekaj minut čez dvanajsto se je iz sejne sobe münchenskega hotela Marriott, kjer je zasedal odbor evropske-ga dela svetovne košarkarske zveze (Fiba Europe), zaslišal navdušen krik generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztoka Remsa, ki se je trenutek pozneje pojavil na vratih sobe z vzklikom: »Jaaa!« Vseh negotovosti je bilo konec: izvršni odbor Fibe Europe je Sloveniji soglasno namenil organizacijo evropskega prvenstva 2013. Slovenija bo čez tri leta gostila drugo največje evropsko tekmovanje v moštvenih športih


ŠPORTŠPORT

navdušenje. »Pred petimi leti smo začeli sanjati, pred dvema letoma smo sprejeli odločitev, pred enim letom smo jo obja-vili, danes smo evropsko prvenstvo tudi dobili,« je bil čustven Rems.Vladno stran, ki je sprva prestrašila za-govornike EP v Sloveniji z zelo nizko vsoto, ki jo je bila pripravljena plačati za kotizacijo, nato pa pristala na tri milijone in pogojno dodatne tri in pol za zakup oglasnega prostora (če ne bo našla tuje-ga partnerja), je v Münchnu predstavljal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.»Velika zgodba za velik dogodek, ki ga bo Slovenija gostila avgusta in septem-bra 2013! To bo največji športni dogo-dek za več desetletij nazaj in naprej. Leta 1970 smo gostili zaključni del košarkar-skega svetovnega prvenstva, in če bo znova preteklo 40 let do naslednjega tako velikega dogodka, ga bodo doži-veli naši vnuki,« je dejal minister, kajpak pa je bil navdušen tudi predsednik KZS Roman Volčič: »O prvenstvu smo raz-mišljali že dlje časa, pogoje zanj pa smo dobili z novo dvorano v Stožicah. Slove-nija si evropsko prvenstvo zasluži. Gre za dogodek, ki presega športne okvire, kar bodo mnogi spoznali šele tedaj, ko bo k nam prišlo toliko tujcev. Prepričan sem, da bomo pripravili prvenstvo na najvišji ravni in da bodo v njem vsi uživali.«Z dnem, ko je KZS ob podpori vlade do-bila organizacijo EP, se začenja druga faza organizacije, ki bo enako ali pa morda še bolj zapletena. Znano je namreč, da bo prvenstvo v Sloveniji, ne pa tudi, katera mesta ga bodo gostila, obenem bo treba narediti vse, da ne bi prineslo izgube. »Vzporedno s kandidiranjem za prven-stvo smo začeli sestavljati organizacijski odbor, katerega prva naloga bo izbrati štiri lokacije, ki bodo gostile prvi del pr-venstva,« je Rems napovedal, da bodo skušali prireditelje štirih skupin izbrati v naslednjih treh mesecih, torej do konca februarja. Za zdaj je jasno, da bodo celoten drugi del gostile ljubljanske Stožice, da bo eno od predtekmovalnih skupin gostil celjski Zlatorog, medtem ko je večje vprašanje, katera bodo preostala tri mesta s tekma-mi EP 2013. KZS je na včerajšnji predsta-vitvi sicer kot prireditelje skupin poleg

Celja predstavila Maribor, Ptuj in Novo mesto, vendar ni praktično nobenih možnosti, da bi na koncu EP res gostila prav ta štiri mesta. Kar tri so namreč na štajerskem koncu, zato je trenutno ene-mu od mest bližje kot Maribor Koper z Bonifiko, če pa lokalni skupnosti na Ptuju in v Novem mestu ne bosta uspeli izpol-niti napovedi o gradnji novih dvoran, še vedno lahko pridejo v poštev tudi Jeseni-ce in ljubljanska dvorana Tivoli. Minister Lukšič se zavzema za čim večjo regional-no razpršenost prvenstva, v katerega bo vlada hočeš nočeš na koncu kar nekaj primaknila tudi za infrastrukturo (v ta namen ima po njegovih zagotovilih pri-pravljenih šest milijonov evrov iz evrop-skih skladov), medtem ko KZS ne skriva, da bo tri skupine namenila mestom, ki bodo ponudila najboljše pogoje. Kajpak finančne, saj bo glavni cilj organizatorjev, da ne bi pridelali izgube.»Če bi mislili, da imamo lahko izgubo, se organizacije sploh ne bi lotili. Delova-nje KZS vsako leto pregleda revizija in je vselej pozitivno, zato sem prepričan, da

bo tako tudi v naslednjih letih,« je zatrdil Volčič, morebitne dvomljivce pa je sku-šal prepričati o nasprotnem tudi gene-ralni sekretar Fibe Europe Nar Zanolin: »Evropsko prvenstvo v košarki je za no-gometnim drugo največje evropsko tek-movanje v moštvenih športih, ki kot tako ne prinaša izgube. V Slovenijo bo prišlo veliko ljudi in od vsega, kar bodo zapra-vili, bo dvajset odstotkov prek DDV-ja dobila vlada. Končni zaslužek je zaradi promocije še veliko večji. Gre za položaj, v katerem ne morete izgubiti.«Tako naj bi bilo na organizacijskem par-ketu, medtem ko uspeha na košarkar-skem ne more zagotoviti nihče, zato mora biti ena od prvih naslednjih potez KZS izbira selektorja članske reprezen-tance (če to ne bo več Memi Bečirovič) in program dela do leta 2013. Brez repre-zentance, ki bo čez tri leta kandidirala za evropski vrh, bi namreč prvenstvo izgu-bilo velik, morda celo največji del smisla.

Rok KoširFoto: Grega Wernig

Nad izborom Slovenije za prireditelja EP 2013 je bil vidno navdušen tudi pred-sednik odbora Fibe Europe Olafur Rafnsson. Islandec je bil v zadnjih mesecih trikrat v Ljubljani, kjer ni skrival navdušenja nad tem, da v tako majhni državi igramo tako dobro košarko. »Danes »we all feel Slovenia',« se je poigral s sloga-nom slovenske vlade I feel Slovenija oziroma Čutim Slovenijo, češ da tokrat vsi čutimo Slovenijo. »Všeč so mi ljudje, všeč mi je vaša košarka, predvsem pa sem navijač vaših navijačev,« je dodal Rafnsson.

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

Life story Jaka Okorn - painter and patriotJaka Okorn is surely one of the Slovenes, irrespective of the greater part of his life spent abroad, who went a step fur-ther from the crowd and achieved more. His weak point is the painting, and he had to do for his daily bread also many other things. Only with retirement options have emerged to surrender versatilely to his favorite hobby, painting. In the el-ementary and secondary school, both attended abroad, he took an advantage of every opportunity offered to him to ex-press his talent. After completing a high school in New York he attended art courses in the Brooklyn Museum and later the courses at Fordham University and Austin Peay State Col-lege in Nashville, Tennessee.

Great Slovenes Lucijan Marija Škerjanc - composer, conductor, ped-agogue and music writerLucijan Marija Škerjanc was born in Graz (Gradec) on the 17th of December in 1900 and died in Ljubljana on the 27th of February in 1973. The Professors Anton Lajevec, Janko Ravnik and Stanko Premrl educated him in Ljubljana and then he was educated at the Prague Conservatory and at the College of Music and Dramatic Arts in Vienna. He

reached perfection in composition in Paris (Schola Cantorum) and in conducting in Basel with F. Weingartner. Through the long period since 1926 to 1970 he was professor of composi-tion at the Conservatory or at the Music Academy in Ljublja-na. In the period between 1925 and 1945 he was conductor of the Orchestra Society of Music Society (Glasbena matica) in Ljubljana and in the years 1945 to 1947 he was rector of the Academy of Music and in the years 1950 to 1955 manager of the Slovenian Philharmonic.

Slovenes in HungaryAssimilation cannot be stopped; it can be slowed down Among the Slovenes in Hungary a year of important anniver-saries ends. Among them stands out the 20th anniversary of the Association of Slovenes, the first independent ethnic or-ganization, established in the autumn of 1990 in Gornji Senik. Ever since the establishment of the Association of Slovenes Jože Hirnök has managed it and will lead it next four year. He is ethnologist with a degree in the Ljubljana Faculty of Arts and one of those young educated persons who was not afraid of difficult tasks when political changes occurred in Hungary.

Young artists Katja Koselj - unique designer jewelryWhen the gentleness and elegance of the correct forms catch in a lively, tangling small wire and all together is supplement-ed with the colorful beads and seed pearls, glistening in our eye, we no longer speak only about the fashion accessory, but about the indispensable jewelry that complements our beauty and radiation. This is also the creation of Katja Koselj and her unique pieces of jewelry, which are really breath-taking. Katja acquired a creative vein in a family where her grandmother, mother and aunt, masters of traditional handi-crafts taugt her in infancy to sew, crochet and knit. Like any girl who dreams that one day she grows into a princess, even as a first-former she preferred to make multicoloured jewelry from beads.

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Historias de vidaJaka Okorn – pintor y patriotaJaka Okorn es un esloveno que pasó gran parte de su vida en el extranjero y que logró destacarse. La pintura es su punto débil, pero debió realizar todo tipo de tareas para poder sobrevivir. Al jubilarse llegó el tiempo en el que pudo dedicarse a su afición preferida, la pintura. Durante los estudios primarios y secunda-rios, hechos en el extranjero, no dejó pasar ninguna oportu-nidad para poder demostrar su talento. Después de finalizar la escuela media en Nueva York, hizo cursos en el museo de Brooklyn, en la universidad Fordham y en el Austin Peay State College en Nashville, Tennessee.

Eslovenos destacadosLucijan Marija Škerjanc, compositor, director, peda-gogo y escritor de textos poéticosLucijan Marija Škerjanc nació en Gradec (Graz) el 17 de diciembre de 1900 y falleció en Ljubljana el 27 de febrero de 1973. Tomó clases en Ljubljana con los profesores Anton Laje-vec, Janko Ravnik y Stanko Premrl. Más tarde estudió en el conservatorio en Pra-ga y en la Escuela superior de artes dramáticas y musi-cales de Viena. Se perfecci-

onó en el campo de la composición en la Schola cantorum de París y en Basilea tomó cursos de dirección con F. Weingartner. Entre los años 1926 y 1970 fue profesor de composición en la Academia de música de Ljubljana. Dirigió la orquesta de Glas-bena matica entre los años 1925 y 1945. De 1945 a 1947 estuvo al frente de la Academia de música y entre el 1950 y el 1955 fue administrador de la Filarmónica eslovena.

Los eslovenos en HungríaNo podemos frenar la asimilación; podemos hacer que sea más lenta.Para los eslovenos que residen en Hungría está llegando a su fin un año signado por los aniversarios. Entre ellos so-bresale el vigésimo aniversario de la Unión de eslovenos, la primera organización autónoma patriótica, fundada en otoño del año 1990 en Gornji Senik. La persona que está al frente de esta institución desde los comienzos mismos y lo estará en los próximos cuatro años,es Jože Hirnök, etnólogo, que obtuvo su título en la facultad de filosofía de Lljubljana, un intelectual joven, que no le tuvo miedo a los cambios políticos que se dieron en Hungría.

Artistas jóvenesKatja Koselj, diseñadora de alhajas únicasCuando la ternura y la elegancia de unas formas bellas se funden en un alambrecito vivaz y se complementa el conjunto con abalorios multicolores , corales y perlas que brillan ante nuestros ojos, ya no podemos hablar de un accesorio de moda, sino de una alhaja imprescindible que realza nuestra belleza. Las creaciones de Katja Koselj, sus piezas únicas, son obras que nos dejan boquiabiertos. El gusanillo creativo se le despertó a Katja en el seno familiar, ya que su abuela, su madre y su tía, maestras en el arte de los trabajos manuales, le enseñaron a muy temprana edad coser, tejer y hacer labores a ganchillo. Como toda niña que sueña con ser princesa, confeccionó sus primeros collares de abalorios en la escuela primaria.

50

Dirkalno kolo Tomos D9

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Moja Slovenija / December 201050

Leta 1995 smo se v Tehniškemu muzeju Slovenije lotili inten-zivnega raziskovanja razvojne dejavnosti slovenskih proizva-jalcev motornih vozil in zbiranja s tem povezanega gradiva. Proizvajalec motornih koles Tomos nam je kmalu za tem predal bogato zbirko prototipov in serijskih vozil, kakor tudi nekaterih drugih izdelkov, ki so jih do osemdesetih let dvaj-setega stoletja razvili sami. Med njimi je vrsta takšnih, ki so v času nastanka sodili v svetovni vrh ali pa so celo predstavljala posebnost v svetovnem merilu. Eden takšnih Tomosovih iz-delkov v muzeju je dirkalno kolo D9 (akc., S0000420) letnika 1965, z motorjem moči 11 KM. Predvsem zaradi posebno lah-ke izvedbe okvirja iz armiranega poliestra (t. i. monocoque) in tudi drugih rešitev, kot so na primer lahke mehanske kolutne zavore (Tomosov patent), je to motorno kolo tehtalo vsega skupaj 38 kg. Njegov konkurent, Japonski Suzuki 50 iz istega leta, je tehtal 86 kg, vendar je njegov motor razvijal največjo moč 18 KM, torej dobro polovico več kot Tomosov.

Mag. Boris Brovinsky, vodja prometnega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije

Dragi slovenski rojaki, bralci in naročniki Moje Slovenije,

ZADNJA BESEDA

kot predsednik Sveta revije Moja Slovenija sem bil s stra-ni izdajatelja zaprošen, da napišem nekaj vrstic za šest-deseto številko revije. Odzval sem se prošnji. Odzval z veseljem, pa tudi z zadrego. Z veseljem zato, ker me ta množica izdanih številk revije, ki je v svoji kvaliteti in prepričljivosti počasi a vztrajno rastla od prve do šestde-sete številke, navdaja s ponosom, za njeno kakovostno in vsakršno rast sem se namreč kot predsednik Sveta ves čas močno trudil tudi sam, z zadrego pa zato, ker se člo-veka ob vsakem koncu poloti nekakšno nelagodje. O ka-kšnem koncu govorim? Govorim o koncu oziroma izteku petletnega pogodbenega odnosa med izdajateljem re-vije Moja Slovenija, to je založbo Otroci, in Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po sve-tu. Pogodba je pravni akt in ker je potrebno spoštovati principe pravne države, je potrebno neizogibno sprejeti tudi dejstvo, da se je pogodba iztekla in da je potreben nov razpis ter nov postopek za izbiro izdajatelja, ki bo re-vijo izdajal v naslednjem obdobju. Ker sem pred petimi leti bil predsednik tedanje izbirne komisije, bi verjetno ne bilo primerno, da bi sodeloval tudi pri tokratni izbi-ri izdajatelja. Pri tej izbiri torej ne bom sodeloval, verja-mem pa, da bo izbirna komisija opravila delo po svojih najboljši močeh in da bo revija, kdorkoli jo bo izdajal, še naprej dejavno doprinašala k vaši povezanosti z matično domovino Slovenijo in k ohranjanju privrženosti jeziku, krajem, izročilu in kulturi vaših slovenskih prednikov; to so namreč ključni nameni in cilji, ki jim mora revija slediti. S svojim prebiranjem, naročanjem, širjenjem in objavlja-njem, s svojimi pohvalami in tudi s svojimi kritikami, ste dragi slovenski rojaki, veliko prispevali k pomenu, vlogi in h kvaliteti ter napredku revije. Kot predsednik Sveta in kot dolgoletni uslužbenec Urada Vlade Republike Slove-nije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ostaja glavni in pravzaprav edini financer revije, se vam v svojem ime-nu in v imenu Urada za vse našteto najlepše zahvaljujem! Na tem mestu pa se seveda moram in hočem iskreno zahvaliti tudi izdajatelju, glavni urednici, vsem članom uredništva, ostalim članom Sveta, štirim organizacijam civilne družbe in zunanjim sodelavcem, vsem torej, ki ste ustvarjali, razvijali in bogatili našo revijo!Ker zaradi razpisnega oziroma izbirnega postopka lahko pride do določene časovne vrzeli v izhajanju, vas, dragi rojaki, želim še povabiti, da se v času do ponovnega izi-da revije, v kar največji meri poslužujete preostalih infor-mativnih kanalov, ki so bili pripravljeni za vas; predvsem spletne strani našega Urada (www.uszs.gov.si) in sple-tnega portala Slovenci.si.

Še enkrat hvala! In - srečno!

Rudi MerljakPredsednik Sveta revije Moja Slovenija


KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: SLOVENCI V ITALIJI

Dirk

alno k

olo To

mos D

9 (T

ehniš

ki mu

zej S

loven

ije)

Documents

Moja Slovenija december 2010