Moja Slovenija avgust 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Avgust 2010, številka 8

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

TEMA MESECA

Slovenci v Nemčiji

PISALI SO NAM

Zaslužene počitnice za pridne v Berlinu

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Ko briška vas postane vseslovenska

SLOVENSKA KUHINJA

Ajdovi štruklji s skuto

UČENJE SLOVENŠČINE

Kako napisati opravičilo

VELIKI SLOVENCI

Franc Jelovšek, baročni slikar

SREČANJE

Tri Slovenije na Svetih Višarjah

LEPOTE SLOVENIJE

180 metrov pod zemljo

»Glasba povezuje Slovence po vsem svetu.«

2

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / Avgust 2010

www.Slovenci.si

Pomembnost notranjega plamena

Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

Ko pišem ta prispevek, je 1. avgust. Ravno se poslavljam od Argen-tine in sem poln vtisov, kot vedno. In to že 23 let. Ko sem bil prvič v tej srebrni deželi, sem zaprosil za roko svoje žene; spoznal sem njo in »argentinski čudež«.Današnji dan je bil žalosten, saj se je ogromna množica argentinskih Slovencev na »Pristavi« sredi Buenos Airesa poslavljala od znanega kulturnika in odličnega prosvetnega delavca, garača in idealista, go-spoda Mihe Graserja. Ob smrti tega velikana sem se zopet zamislil, kaj pomeni posameznik, kaj pomeni delovanje ene same družine za našo skupnost in kaj bi pomenilo, če bi teh posameznikov, teh družin ne bilo. To vprašanje velja za Argentino, velja to za Koroško, velja to povsod in zmeraj. Seveda, čim manjša je skupnost, tem bolj to velja, tem bolj se pozna delovanje posameznika.Pred nekaj dnevi sem nastopil, tudi v Argentini, v oddaji Okence v svet, ki jo profesionalno in z velikim zanosom ureja Mirko Vasle, in tudi tam sem omenil pomen družin, majhnih enot in predvsem pomen notranjega ognja – včasih zadostuje celo žerjavica – go-voril sem o pomenu notranjega ponosa, notranje moči in trdnosti. Koroški Slovenci imamo člen VII Avstrijske državne pogodbe (ADP), argentinski Slovenci pa tega nimajo. V tej oddaji sem postavil za nas, Korošce, tezo, da bi morali biti na Koroškem notranje tako trdni, no-tranje tako močni, da bi vzdržali in preživeli v skrajnem primeru tudi brez državne pomoči, brez člena VII, tako nekako kot v Argentini. Seveda se noben Slovenec na Koroškem ne bo odpovedal ADP, tudi ni nobene potrebe, vendar mora biti dovoljeno vprašanje, ali bi preživeli, če bi te zakonske osnove ne bilo, kje bi bili danes brez teh pravnih podlag in brez tega legalnega zaledja in okvira? Mor-da se komu zdi to vprašanje odvečno, morda kot vprašanje brez prave potrebe. V Argentini pa vidim, da temu ni tako, da je izredno važno, kakšen odnos imamo do naše, materine besede, do naše

UVODNIK

3Moja Slovenija / Avgust 2010

skupnosti. V Argentini so namreč naši rojaki gradili mnogokrat slo-venske domove in centre prej kot pa svoje lastne hiše in še danes popravljajo ta verska in kulturna središča v veliki meri sami. Naj si bo s finančnimi prispevki ali pa s konkretnim delom. V teh domovih se dogajajo potem vsak teden čudeži, kot so lastne šole, tečaji, igre in mjuzikli (Moje pesmi moje sanje, sedaj razmišljajo celo o izved-bi ene Mozartove opere), dogajajo se športne prireditve, tombole, mladinski ali športni dnevi, duhovne vaje, poroke, krsti in pogrebi. Domovi živijo, v njih se šola že četrta generacija rojakov ob priso-tnosti tistih, ki počasi odhajajo. To odhajanje pa ni nujno žalostno, saj je seme močno pognalo, domovi živijo in živi tudi slovenska sku-pnost v Argentini. Trenutno dajejo argentinski Slovenci Argentini kar tri škofe (škofje Bokalič, Stanovnik, Urbanc), svetovni cerkvi pa so dali kardinala Rodeta. To ni slabo za številčno tako majhno, ven-dar kakovostno skupino. Med te velikane pa spada poleg mnogih drugih tudi gospodična Angela Klajnšek, ki poučuje slovenščino v Buenos Airesu že 65 let, in to brezplačno! Vse to ne pišem, ker bi mislil, da je na Koroškem drugače, ali da je drugje drugače. Vendar smo v Avstriji avtohtono prebivalstvo, imamo 65 državnih dvojezič-nih osnovnih šol, tri gimnazije itd. Kljub temu pa mislim, da živi in mora živeti naša skupnost predvsem zaradi in iz notranje moči, za-radi notranjega ognja in ljubezni do domače besede. Kombinacija zakonske zaščite in te gorečnosti bo pravo zagotovilo, da se bo na Koroškem še dolgo govorilo, marnvavo, pravhavo ali žuborivo po naše, po slovensko! To pa ni samo naša želja, naša lastna vizija, to je tudi želja združene Evrope, ki želi ohraniti bogastvo te celine. In sem spadajo čisto gotovo stara izročila in navade, sem pa spada tudi bo-gastvo evropskih jezikov. Ravno to je Evropa, enotna v različnosti! In tej Evropi hočemo dati tudi mi svoj kakovosten prispevek z našo starodavno, lepo slovensko govorico!

TEMA MESECA:

Na delo v gospodarsko uspešno državo – NemčijoOb koncu petdesetih let se je uveljavilo zdomstvo. Po-vojna prenova industrije in povečanja deleža storitve-nih dejavnosti sta odprla veliko delovnih mest. Mnogi so odhajali v tujino organizirano, preko slovenskih podjetij. Največ iz Notranjske, Dolenjske in še zlasti vzhodne Slovenije. Odšli so z motivom hitrejšega in večjega zaslužka, da bi si doma uredili hišo, kmetijo, obrtno delavnico. Med zdomci prve generacije so prevladovali nekvalificirani in manj kvalificirani delav-ci. V Nemčiji bi naj živelo 50.000 izseljencev in pribli-žno 27.000 zdomcev. Več na straneh 8 do 14.

POGOVOR Z MSGR. JANEZOM PUCLJEM:

Ker je delo med izseljenci lepo, je lahko vztrajatiMsgr. Janez Pucelj, »preprost Ribničan«, kot pravi sam, je vendarle »po celem svetu znan«, saj je član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, predsednik Zve-ze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, glavni urednik izseljenskega mesečnika Naša luč, predstav-nik za slovensko pastoralo v Nemčiji in koordinator za celotno izseljensko pastoralo. Šestnajst let je skrbel za rojake v Severnem Porenju - Vestfaliji, danes pa deluje v Münchnu. Več na straneh 10 do 12.

PESEM NAS ZDRUŽUJE:

Ko briška vas postane vseslovenskaKo so se zavedni Slovenci v zamejski vasi Števerjan na italijanski strani Brd v začetku sedemdesetih let odločili za pripravo prvega festivala narodno-zabav-ne glasbe, si gotovo ni nihče predstavljal, kakšne razsežnosti bo prireditev dosegla. Letošnjega 4. julija je tamkajšnje Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej v velikem slogu proslavilo zavidljiv jubilej: štirideseti festival. Več na straneh 38 do 39.

SLOVENSKE DOMAČIJE:

Tudi zidanica je lahko stanovanjeZ rubriko Slovenske domačije si bomo danes po-drobneje ogledali vinorodno deželo Posavje z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bela krajina in Bi-zeljsko – Sremič, zelo poseben tip domačije, ki bi ga ob upoštevanju ozkega oziroma strogega razu-mevanja pojma “domačija” v to rubriko niti ne smeli uvrstiti. V mislih imamo množico objektov, ki so za krajši ali daljši čas lahko tudi bivalni objekti, čeprav ob samem nastanku to nikoli ni bila njihova osnov-na funkcija. Seveda je govora o zidanicah, ki so v osnovi gospodarski objekt, namenjen shranjevanju vina. Več na straneh 40 do 43.

V letošnjem začetku poletja je imel me-šani pevski zbor Davorin Jenko in otroški pevski zbor Mladi Jenkovci iz Banjaluke v Bosni in Hercegovini več nastopov po Sloveniji. Program zborov sestavljajo slovenske ljudske in umetniške pesmi. Instrumentalno ga spremlja trio iz glas-bene šole v Banjaluki. Aleksandra Bilja-nović je kot odlična pevska solistka in violončelistka nastopila tudi 3. Julija na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, na prire-ditvi, ki jo je organiziralo združenje SIM.

Zgodba z naslovnice

SlovenijaMoj

a

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slo-venija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Ve-rena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slo-venski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamej-skih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revi-ja je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SREČANJENA OBISKUTEMA MESECAIZ URADASLOVENCI V ITALIJISLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSLOVENCI NA HRVAŠKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICAIZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVEPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEV(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICALEPOTE SLOVENIJEPESEM NAS ZDRUŽUJESLOVENSKE DOMAČIJESLOVENSKE JEDIVELIKI SLOVENCIŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIFOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANIKRIŽANKA

5 68151617181920212223242830323436384044464748495051


SREČANJE

Slovesno bogoslužje je potekalo na gori, ki je pred uveljavitvijo Brezij pred-stavljalo najpomembnejšo slovensko božjo pot, danes pa postaja evropsko romarsko središče. Nanj so se številni udeleženci peš povzpeli že od vznožja gore nad Žabnicami, med hojo so pre-mišljevali križev pot. Pred mašo je pre-daval msgr. Jože Kopeinig, rektor Kato-liškega doma v Tinjah na Koroškem, ki je spregovoril o dialogu in odgovarjal na vprašanje, kako iskati resnico in v njej živeti. Naši rojaki so bili veseli bogosluž-ja v cerkvi Matere Božje, ki ga je vodil upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger ob somaševanju domače-ga in izseljeniških duhovnikov. Ta je v pridigi med drugim zbranim položil na srce, naj gojijo do domovine tak odnos kot do matere. Da so se na gori, ki leži le nekaj kilometrov iz italijanskega Trbiža, zbrali rojaki, ki sta jim domovina in ma-terinščina še kako mar, pove podatek, da so ubrano prepevali slovenske ljudske nabožne pesmi, za slovesen pridih svete maše pa so poskrbeli slovenski pevci iz Nemčije. Po maši je na ploščadi za cerkvi-

jo sledil kulturni program, na katerem so prav tako sodelovali združeni pevski zbo-ri iz južne Nemčije, obiskali pa so ga tudi nekateri vidnejši predstavniki opozicije. Zvok harmonike se je med vršaci razlegal

Več sto ljudi se je srečalo na že 22. romanjem treh Slovenij, ki se je odvijalo na Svetih Višarjah v nedeljo, 1. avgusta letos. Tradicionalni dogodek, ki poveže zlasti Slovence, živeče po evropskih državah, je organizirala Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo evropskih izseljenskih duhovnikov.

Tri Slovenije na Svetih Višarjah

še nekaj ur, pesem pa je pospremila tudi čakanje na žičnico, s katero so se udele-ženci spustili v dolino.

VKFoto: Janez Dolinar

Slovesen kulturni del prireditve je proslavilo ubrano petje zbora iz Nemčije.

NA OBISKU


Sprejem nastopajočih zborov se je začel že kmalu po 11. uri. Prišli so: domači me-šani pevski zbor Slomšek, mešani pev-ski zbor ATSO Aumetz iz Francije, me-šani zbor Jadran Freyming-Merlebach iz Francije in mešani zbor Zvon Heerlen iz Nizozemske. Po skupnem kosilu se je odvijalo opevanje in priprava za nastop. Revija se je začela ob tretji uri popol-dne v čudoviti kapeli Heilig Hartcolle-ge. Revijo je uradno otvoril gostitelj in predsednik Mešanega zbora Zvon Stani Revinšek (tenor). Izpostavil je, da se je prva revija izvedla že leta 1972 in s pre-kinitvijo nadaljevala 1982. leta. Namen je bil in je ohranjanje slovenske kulture in spomina na preteklost. Ljudska pe-sem je odsev slovenske duševnosti in zgodovine. Zato jo moramo spoštovati kot izročilo naših prednikov. Pesem je živa in vsaka zapeta beseda je praznik zvoka. Je lepota, zaradi katere je življe-

V Belgiji v rudarskem mestu Maasmechelen se je 22. maja zgodila tradicionalna revija slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope. Že 14. srečanje po vrsti je bilo celodnevni dogodek v organizaciji pevskega zbora Slomšek iz Maasmechelena, pod pokroviteljstvom organizacije Slovenija v svetu iz Slovenije in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Srečanje slovenskih pevskih zborov

nje lažje, prijetnejše in polnejše. To so bile besede, s katerimi je zaključil Revin-šek. Zbrane je v imenu Konzulata RS v Belgiji pozdravil tudi predstavnik Boris Antolič, ki je prireditev obiskal s svojo družino. Poudaril je, da je slovenska pe-sem povezana z narodno zavestjo. Ne pozna meja in združuje vse Slovence ne glede na to, kje živimo. Ljubezen do Slo-venije se kaže tudi s tovrstnimi revijami pevskim zborov, ki združujejo ubrano petje tu v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji … Evropa se povezuje. Prav tako se moramo tudi Slovenci povezo-vati in skupno delovati. Le tako bomo ostali skupaj. Nastopajoče je s svojim radijskim glasom najavil Matjaž Merljak z radia Ognjišče. Z domoljubnimi vložki je všečno popestril in povezoval priredi-tev v ubran nastop starih slovenskih pe-smi. Iz ust Slovencev, ki domovino red-ko vidijo, je zvenela prijetno čustveno in

srčno. Po pavzi med prireditvijo je svojo zahvalo in čestitke organizatorjem pre-nesel tudi Boštjan Kocmur iz Slovenije v svetu. Med poslušalci je bilo tudi kar nekaj ljubiteljev zborovskega petja iz Maasmechelena, ki jim je všeč zboro-vsko petje, čeprav ni v njihovem jeziku. V kapeli je pesem zvenela še posebno svečano. Po uradnem delu so imeli zbo-rovodje krajši posvet s strokovnjakom in ravnateljem glasbene šole iz Logat-ca Primožem Malavašičem. S čutom in taktnostjo je analiziral nastope posa-meznih zborov in jim postregel z obilo koristnih napotkov. Vsi povabljeni in pevci so v šolski dvorani imeli družabno srečanje. Druženje s plesom je potekalo v spremljavi tria Odmev iz Celja. Vese-lje se je zavleklo pozno v noč in pustilo neizbrisen pečat, da je v tujini sloven-stvo živo.

Besedilo in foto: Edvard V.


NA OBISKU

Zaključek je bil ob prijetnih zvokih štajerskega tria Odmev.

Na koncu revije so se zbrali vsi zborovodje skupaj z ravna-teljem glasbene šole v Logatcu Primožem Malavašičem (drugi z leve) in naredili kratek strokovni pregled. Mala-vašič je zbranim predal obilo nasvetov, za katere so mu bili zelo hvaležni.

Mešani zbor Jadran Freyming-Merlebach iz Francije in zbo-rovodja Laurent Egloff. Društvo Jadran je bilo ustanovljeno 4. 6. 1966 z združitvijo dveh takratnih društev Slavček in Sava v Freyming-Merlebachu v severozahodni Franciji. Tre-nutno združuje 40 pevk in pevcev od prve do četrte genera-cije. Prepevajo predvsem slovenske narodne. Nastopajo na različnih dobrodelnih koncertih po Franciji in tujini.

Mešani pevski zbor Slomšek iz Belgije in zborovodja Karli Cverle. Nastopajo že 50 let v belgijskem Limburgu. Zbor sodeluje pri bogoslužjih in na koncertih v Belgiji, na Ni-zozemskem, v Franciji in Nemčiji ter ima turneje med Slo-venci v Italiji in Sloveniji.

Mešani zbor Zvon Heerlen z Nizozemske in zborovodkinja Margreet Wesseling. Leta 1929 so slovenski izseljenci v nizozemskem Limburgu v okolici Heerlena ustanovili pev-sko društvo Zvon. Zbor šteje 40 članov in poje ljudske in cerkvene pesmi. Sestoji večinoma iz Slovencev, ki so rojeni v Sloveniji ali na Nizozemskem. Zbor je večkrat gostoval na turnejah po Sloveniji, nazadnje junija 2008.

Mešani pevski zbor ATSO Aumetz iz Francije in zborovod-ja Andre Kogovšek. 9. maja 1926 so ustanovili Slovensko delavsko društvo z namenom, da pomagajo svojim članom na socialnem področju, prirejajo skupne pevske večere, igrajo na različna glasbila in gojijo ljubezen do gledaliških predstav. V letu 2006 je društvo praznovalo 80. obletnico obstoja. Istega leta je moški pevski zbor praznoval svojo 35. letnico. V Aumetzu so leta 1972 priredili prvo srečanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope.

8 Moja Slovenija / Marec 20108 Moja Slovenija / Avgust 2010

To pa je bila tudi edina evropska država, ki je v tem času v večji meri postala cilj slo-venskega izseljevanja, predvsem med le-toma 1880–1888 in 1903–1906. Skoraj vsi priseljenci so se zaposlili v rudnikih. Pri-hajali so predvsem iz Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Leta 1900 je sloven-ščino kot materni jezik v Nemčiji opre-delilo 9.193 oseb (6.453 moških in 2.740 žensk). Po nekaterih ocenah je bilo pred letom 1914 v rensko-vestfalskem okrožju že okoli 30.000 Slovencev. V primerjavi z

ameriškimi Slovenci so bili vestfalski manj aktivni pri organiziranju najrazličnejših oblik ohranjanja zavesti pripadnosti ma-tičnemu narodu. Prvo društvo (Slovensko pevsko društvo Ilirija) so verjetno ustano-vili leta 1898 v Essen-Borbecku. Slovenski delavci so bili znani po delavnosti, pokor-ščini in redoljubnosti. Da bi kar največ za-služili, so Slovenci prebijali delovne nor-me in tako silili k večji storilnosti. Pred drugo svetovno vojno se je Jugo-slavija na veliko odseljevanje v Nemčijo

odzvala s sklenitvijo t. i. socialne pogod-be z Nemčijo. Po okupaciji so Nemci mar-sikaterega Slovenca odpeljali na delo v Nemčijo in mnoge so odgnali v taborišča; v tem času je prevladovala politična mi-gracija. Mnogi so se odločili za odhod v München, Stuttgart ali Ingolstadt, kjer so jim ponujali delovna mesta v avtomobil-ski industriji, predvsem v podjetju Audi.Ob koncu petdesetih let se je uveljavilo zdomstvo. Povojna prenova industrije in povečanje deleža storitvenih dejavnosti

TEMA MESECA

Razvoj industrije v 19. stoletju je pritegnil številne Slovence v rudarske in metalurške kraje Srednje in Zgornje Šta-jerske. Živeli so v delavskih kolonijah v jezikovno tujem okolju, ki je počasi vplivalo na pozabljanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih staršev. Številni so v rudarskih in industrijskih središčih poiskali le začasno zaposlitev z namenom, da si prihranijo denar za pot v Ameriko. Takoj za ameriškim je bil pred prvo svetovno vojno najbolj številen slovenski izseljenski val, usmerjen v Porurje in Vestfalijo v Nemčiji.

Na delo v gospodarsko Uspešno državo

TEMA MESECA

SLOVENCI V NEMČIJI


sta odprla veliko delovnih mest. Mnogi so odhajali v tujino organizirano, preko slovenskih podjetij. Največ iz Notranjske, Dolenjske in še zlasti vzhodne Slovenije. Odšli so z motivom hitrejšega in večjega zaslužka, da bi si doma uredili hišo, kme-tijo, obrtno delavnico. Med zdomci prve generacije so prevladovali nekvalificirani in manj kvalificirani delavci. Mnogi so se na socialno lestvico povzpeli že v prvi ge-neraciji, kmalu so se med zdomci in izse-ljenci znašli tudi višje kvalificirani delavci in strokovnjaki. Njihova začasna naseli-tev se je mnogokrat prevesila v stalno. V Nemčiji bi naj živelo 50.000 izseljencev in približno 27.000 zdomcev. Asimilacija je bila med izseljenci dokaj intenzivna, zato je število danes živečih Slovencev bistve-no manjše od števila izseljenih. V šestdesetih letih so se meje Jugoslavije začele polagoma odpirati in v Nemčijo je začel prodirati nov val mlajših ljudi. Pojav je začasno ustavila naftna kriza po letu 1973 in recesija, ki je temu sledila. Jugo-slavija je leta 1968 z Zvezno republiko Nemčijo podpisala sporazum, v katerem je bilo jasno določeno, da je bivanje ju-goslovanskih zdomcev v Nemčiji preho-dnega značaja. Po letu 1974 je ta tok začel usihati. Na dediščini skupne jugoslovanske poli-tike je samostojna Slovenija po letu 1990 začela graditi svojo politiko do zdomcev. V Nemčiji je ob popisu leta 1991 delala slaba polovica vseh, ki so si delo poi-skali v tujini. Leta 1993 je bil med Vlado Republike Nemčije in Vlado Republike Slovenije podpisan sporazum, s katerim je Slovenija pristala na skupno financira-

V grafikonu so od leta 1993 upoštevani samo državljani Republike Slovenije, prej statistika ni posebej vodila te kategorije. Vir: Statistični urad 2010

nje vključevanja zdomcev povratnikov in zagotavljanje njihove eksistence v izvor-nem okolju. Veliko zdomcev se v domovi-no vrne ob upokojitvi. Zdomci povratniki se odločajo za naselitev v slovenska regi-onalna središča oziroma njihovo nepo-sredno okolico. Zdomstvo je pustilo opa-zen pečat v zunanjem videzu in funkciji slovenskih pokrajin. Učinek zdomskega kapitala je tako viden v številnih novogra-dnjah v Prekmurju in Slovenskih goricah,

v gostinskih in vrtnih obratih ter obno-vljenih kmetijah.Danes so glavni nosilci slovenstva v Nem-čiji društva in katoliške misije. Večina dru-štev je bila ustanovljena v sedemdesetih letih, po osamosvojitvi, nekaj pa jih je na-stalo tudi v zadnjem času. V Nemčiji deluje Slovensko-bavarski go-spodarski klub in Predstavništvo sloven-skega gospodarstva JAPTI v Düsseldorfu. Predstavljajo poslovne priložnosti z nem-ško govorečim področjem. Sodelovanje s Slovenijo poteka v pretežni meri na ko-vinsko-avtomobilski industriji. Nove družbene razmere v pogojih in-formacijske postindustrijske družbe in politično-pravni okvir Evropske unije predstavljajo bistveno spremenjene po-goje ohranjanja slovenske in narodne identitete, kulture in jezika. Globalizacij-ski tokovi omogočajo različne oblike so-delovanja, uveljavljajo enotnejši evropski duh. Izobraženci predstavljajo »krožeče« prebivalstvo in zato tudi potencialno naj-večji del izseljencev.

Lucija Lapuh

Folklorna skupina Slovenskega društva Triglav iz Stuttgarta je maja letos pra-znovala svojo 35 letnico. Mladi so se dan po praznovanju skupaj s člani skupine Rok'n'band naslednji dan družili v slovenskem župnišču. Foto: Andrej Vudler


Msgr. Janez Pucelj, »preprost Ribničan«, kot pravi sam, je vendarle »po celem svetu znan«, saj je član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, predsednik zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, glavni urednik izseljenskega mesečnika Naša luč, predstavnik za slovensko pastoralo v Nemčiji in koordinator za celotno iz-seljensko pastoralo. Šestnajst let je skrbel za rojake v Severnem Porenju, Vestfaliji, danes pa deluje v Münchnu. Vse te funkcije pa ne povedo, koliko tisoč kilometrov prevozi, da bi bil bližje svojim ljudem, kaj vse jim dosta-vlja, prevaža, priskrbi iz Slovenije, koliko veselja in modrosti prinaša mladim, s katerimi se rad srečuje.

Ker je delo med izseljenci lepo, je lahko vztrajati

TEMA MESECA: Pogovor z msgr. Janezom Pucljem


SLOVENCI V NEMČIJI

Kaj vas je vleklo v služenje Slovencem po svetu in zakaj v tej službi tako dolgo vztrajate?Že v študijskih letih sem spoznal neka-tere izseljenske duhovnike in se bežno srečal z njihovim delom v tujini. Zani-malo me je, vendar nisem nikoli po-mislil, da bi bilo slovensko izseljenstvo lahko moje delovno polje. Dobre in sla-be strani dela v tujini ter njegov vpliv na družinsko in družbeno življenje sem lahko opazoval že v svoji rojstni vasi in dolini. Tudi versko življenje teh ljudi je bilo na preizkušnji. Polagoma se je vame zasidrala misel o duhovni-štvu med njimi, kar sem nekoč omenil pomožnemu škofu Leniču. Leta 1981 sem bil poslan na delo med izseljence in zdomce. Ker je delo lepo, je lahko vztrajati.

Večina Slovencev v Nemčiji je tja šla v želji po boljšem zaslužku. Kako je po-tekala vključitev Slovencev iz režimske Jugoslavije v demokratično nemško družbo?Na Slovence, priseljene v Nemčijo, je delovala tudi specifika nemške druž-be in države. Ne gre le za ekonomsko ugodnost, pač pa za vsa družbena in kulturna razmerja v tej deželi. Na prise-ljence deluje to najprej na tistih podro-čjih, kjer se morajo hitro vključiti v nov položaj: delovno razmerje, delavske dolžnosti in pravice, javni red, uprav-ne strukture, socialna varnost, osebne pravice, ... Na verskem področju so se srečali s sproščeno in normalno vključenostjo Cerkve in cerkvenega življenja v jav-nosti in družbi kraja ali celotni nemški družbi vse do najvišjih mest politične-ga, socialnega in kulturnega življenja in delovanja. Tega seveda takrat pri nas v Sloveniji in celotni Jugoslaviji ni bilo. Ljudje so takoj dojeli, kaj pomeni pra-va verska svoboda in svoboda govora, prostega izražanja vere in verskega ži-vljenja.

Med rojaki po svetu je zlasti pred osa-mosvojitvijo pomembno vlogo odi-grala Cerkev oziroma njeni duhovniki. Kako se je to izražalo v Nemčiji?

Katoliška cerkev v Nemčiji je množici katoličanov med priseljenci omogočila ustanavljanje narodnih misij. Nastala so središča, kjer se je začelo odvijati na-rodno versko in kulturno življenje pri-seljencev. Slovenci so imeli že v začetku 60-ih let vzpostavljeno mrežo verskih središč po vsej Nemčiji, ki deluje še da-nes. Prva fara ja bila v Münchnu, kjer je že od leta 1945 deloval duhovnik Franc Šeškar, prej zapornik v Dachauu.

Kakšno je stanje danes?V Nemčiji imamo devet župnijskih sre-dišč, v katerih deluje enajst slovenskih duhovnikov, dva pastoralna sodelavca in mnogi prostovoljci, ki redno ali za po-sebne priložnosti prevzamejo in izpe-ljejo različne naloge za skupnost. Brez tega dela bi slovenske župnije ne mogle biti v tako veliki meri kraji združevanja rojakov, ohranjanja slovenske zavesti in živahnega kulturnega življenja.

Znan je pomemben prispevek Sloven-cev v Nemčiji pri osamosvajanju Slove-nije. Kako ste vi doživljali te aktivnosti, kako na to gledate danes?Slovenci na tujem so takoj razumeli, da gre v tistih prelomnih časih za biti

ali ne biti, kar zadeva slovensko sa-mobitnost in državnost. S prebivalci Slovenije so delili strah in upanje. De-set dni vojne za Slovenijo je bil čas, ko smo malo spali in v župnijskih centrih spremljali dogodke od ure do ure, raz-mišljali in načrtovali, kaj je treba storiti takoj. Takrat smo začutili, da so vse raz-ličnosti in nasprotja med slovenskimi organizacijami povsem nepomembna, vsi smo se povezovali. Širili smo infor-macije in se pridruževali dobrim zami-slim in akcijam, tako na krajevni kot na državni ravni. Bile so demonstracije, javni zbori in nastopi v prid samostoj-nosti in suverenosti Slovenije. Za sode-lavce smo iskali tudi domačine, ljudi iz vplivnih krogov politike, gospodarstva in kulture, ki so nas hoteli podpreti.

So bili med vami vsi naklonjeni osamo-svojitvi?Bil je zelo intenziven in tudi negotov čas. Zaradi nevednosti in nejasnosti se marsikdo ni mogel takoj opredeliti. Tako je bilo med našimi ljudmi opaziti tudi zadržanost glede javnih nastopov, obenem pa vso osebno podporo osa-mosvojitveni težnji Slovencev. V ozad-ju tega je tudi dolgoletno preganjanje

Msgr. Pucelj mlade navdušuje s svojim znanjem, modrostjo in neusahljivo vedro-stjo in veseljem do življenja. Družba mladih pa mu daje moč in energijo za prema-govanje vsakdanjih skrbi in obveznosti. Foto: Kristjan Kopač


TEMA MESECA: Pogovor z msgr. Janezom Pucljem

vsakega političnega in družbenega udejstvovanja slovenskih izseljencev v nemškem prostoru. Za to trditev navajam tu le eno razvidno dejstvo: v Nemčiji ni bilo do leta 1990 nobenega društva, ki bi ne bilo pod nadzorom domačega režima.

Kako ocenjujete skrb države Slovenije za njen del naroda, ki živi v Nemčiji?Država Slovenija je glede tega ob svo-jem nastanku sprejela nekoliko težko dediščino, katere sledi lahko vidimo še danes. Morala je precej preurediti svoj odnos do slovenskih izseljencev, kar je pomenilo predvsem odnos do izseljen-skih struktur. Tako lahko najdemo ljudi, ki so leta in desetletja brez javno pri-znanih naslovov sprejemali nase zelo odgovorne naloge za skupnost. Demo-kratična Slovenija se je jasno opredeli-la, da ne bo več nobenega razlikovanja po ideološki ali nazorski opredeljenosti rojakov. To po najboljših močeh tudi uresničuje. Naiven pa je vsak, ki meni, da se je možno na kratek rok znebiti struktur mišljenja in operativnega de-lovanja iz časov, ko so ljudi delili na take in drugačne.

Gre pa vendarle na bolje?Zadeve se spreminjajo, odnos se iz-boljšuje. Prizadevanje pa je potreb-no bolj kot nekdaj, da bi šel ta proces približevanja Slovenije izseljenstvu in izseljenstva Sloveniji naprej. Zaupanje je v porastu. Država Slovenija ima celo vrsto razvidnih dokazov, da poskuša iz-seljence dojeti na boljši način in vzpo-stavlja strukture, kjer pride njih glas v domovini bolje do izraza. In to je treba samo pohvaliti, čeprav je še vedno do-volj odprtih vprašanj in področij, ki jih je nujno bolje urediti. V tem se odkriva le dejstvo, kako zelo nevedni smo drug o drugem – Slovenija o izseljencih in iz-seljenci o slovenski družbeni stvarnosti (politična zrelost ljudi).

Kje tiči vzrok za nevednost?Ena največjih zadreg pri tem je politika slovenskih časnikov, predvsem dnevni-kov, ki slovensko izseljenstvo in zamej-stvo ne zna (noče!) narediti za domačo temo. Slovenski informacijski prostor je v narodnih vprašanjih obupno ome-jen z mejo slovenske države. Slovenski narodni prostor je veliko večji od te oz-koglednosti.

Katere možnosti, ki jih ponuja sloven-ska država, bi člani skupnosti v Nemčiji lahko bolje izkoristili?Komisija Državnega zbora in Urad Vla-de vedno spodbujata izseljence, naj jim posredujejo svoje poglede in sta-lišča. Med izseljenci v Nemčiji (najbrž je tako tudi drugod) je še vedno pre-malo ljudi, ki bi uporabljali te do sedaj vzpostavljene možnosti in posredovali na primeren način svoja razmišljanja odgovornim v Slovenijo. Navadno se prehitro jezimo na vse skupaj, ko vi-dimo nepravilnosti in enostransko ali posplošeno dojemanje izseljenske si-tuacije. Veliko vlogo pri tem ima tudi neusklajenost med različnimi organi-zacijami Slovencev v enem kraju ali področju, da bi sami ocenili in pred-stavili projekte po njihovem večjem ali manjšem pomenu za širšo slovensko skupnost.

Kako vidite prihodnost slovenske sku-pnosti v Nemčiji? Prihodnost slovenstva v Nemčiji je v rokah mladih. To je krog prve in sedaj že druge generacije v nemškem sve-tu rojenih Slovencev. Veliko vlogo pri posredovanju slovenskega kulturne-ga izročila na mlajše generacije tudi v prihodnje poleg družinske vzgoje pomeni sodelovanje staršev v sloven-skih župnijah in društvih ter pošiljanje otrok v slovenske dopolnilne šole. Se-veda je odločilnega pomena tudi to, koliko ljudje prve generacije, ki je po-žrtvovalno postavila na noge društva in verska središča, postanejo odprti za mlade ljudi in jih vključijo v svoje delo. To je splošna ocena, ki ne velja samo za nemški prostor.

Zakaj pravite, da je delo med izseljenci lepo in vredno vztrajanja? Ker so to naši ljudje, kot so v katerem koli mestu ali na vasi na Slovenskem. Le bolj na prepihu drugih kultur so in dobro vedo, da je treba biti trdno zasi-dran, da te ne odnese. Zato so tudi zelo hvaležni za roko in besedo, ki jim je v oporo.

Urška MakovecJanez Pucelj med sveto mašo na Svetih Višarjah, ki s svojo lego simbolično združujejo Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Foto: Marija Lovšin


Nekoč, ko je Frankfurt že imel svojo slovensko župnijo in društvo, so se nekega večera v Frankfurtu ob Majni srečali moji starši. Nekega pustnega ponedeljka po usodnem dnevu sem prijokala še jaz v tole mesto. In moja zgodba se je začela.

Iz daljave soustvarjamo Slovenijo in ji želimo vse dobro

SLOVENCI V NEMČIJI

Recimo, da sem bila dokaj klasičen izse-ljenski otrok druge generacije, ki se je nemščine naučil v vrtcu in od takrat ble-betal samo še po nemško, ne glede na to, v katerem jeziku sta starša govorila z menoj. Takrat se je oče odločil, da me bo peljal v sobotno slovensko malo šolo.Neodvisno od političnih ali verskih usmerjenosti sem odraščala integrirana v obe slovenski ustanovi. Verouk in nedelj-ske svete maše v župniji ter dopolnilni pouk slovenščine, glasbeni tečaj in fol-klora v sklopu društva – vse je šlo skupaj. Glede tega sva s sestro spadali med privi-legirane izjeme.Ko je ZR Nemčija v drugi polovici prej-šnjega stoletja iskala tuje delavce, je veli-ko mladih sledilo temu vabilu in šlo s tre-buhom za kruhom. Prišli so na delo in po

vojni gradili socialno porušeno Nemčijo. Služili so denar, da bi ga redno pošiljali svojim v domovino.Na tujem, brez jezikovnega znanja, brez socialnih stikov zunaj barak, v katerih so skupaj živeli, so se jim dnevi polnili z domotožjem. Zakon o združitvi družin-skih članov je kmalu pripeljal v Nemčijo njihove najbližje družinske člane (žene in otroke), ki so potem preko vrtcev ali šol vzpostavili prvi stik z gostitelji Nemci. Ta zakon pa je tudi zagotovil, da ti delavci ne bi prekmalu zapustili Nemčije.Tako je zdaj pod eno streho namesto enega gostujočega delavca bivala kar vsa mlada družinica z domotožjem. Želja ve-likokrat ne more spremeniti dejstev, je pa bila vsaj delno uslišana. Nastale so prve slovenske župnije v Nemčiji.

Pravijo, da kjer je bila cerkev, tudi »komu-nistična« konkurenca ni mogla manjkati. Ustanovitelji društva SKPD Sava Frankfurt e.V. so bili seveda popolnoma navadni ljudje, ki so se v športni skupini, pevskem zboru, folklorni skupini, ob domači bese-di ali glasbi želeli družiti s svojci. Podpirala pa jih je država, iz katere so prišli.Pokojni oče je iz domače vasice Pilštanj na Kozjanskem odšel na delo v Nemči-jo, kjer si je pozneje ustvaril svojo obrt. Mama si je iz krajev, kjer reka Sava druži Bosno in hrvaško Slavonijo, prišla za ka-kšno leto zaslužit malo denarja. Vojna 90-ih je pustila sledi in tako danes ne znam reči, odkod moja mama pravzaprav je in odkod potemtakem izhajam tudi jaz. Do-kler bodo vladajoči zadevo razlagali vsak po svoje, bom glede natančnega določa-nja maminega in s tem tudi svojega pore-kla raje tiho. Sem iz Slovenije.V Sloveniji ne izdam takoj vsakemu, kje živim. Ko izvejo, me nejeverno vprašajo, koliko časa že študiram v Nemčiji. Takrat me obda zadovoljstvo in odgovorim, da sem tam že od rojstva. Na mojem obra-zu je še zmeraj blažen nasmeh, ko me nato presenečeno vprašajo, kako to, da znam slovensko. Slovenija, slovenščina in slovenstvo bi mi danes bili tuji brez slo-venskih ustanov, druženj, dopisovanj in počitnic v Sloveniji. Hvaležna sem, da sta me oče in mati učila vsak svojega jezika, posebno pa mami, ki je poskrbela za to, da danes poleg njenega jezika govorim tudi slovensko. Večna ti hvala, mama!Število obiskovalcev slovenskih institucij danes upada. Slovenci so se tako zelo integrirali v nemško družbo, da je drugo generacijo težko doseči. Čas je denar, pravijo, in kolikor so nebotičniki tega evropskega Manhattna visoki, toliko je Frankfurt tuj sam sebi. V tem nekomuni-kativnem mestu ob Majni smo kot krik iz množice nebotičnikov leta 2004 stopili v akcijo in ustanovili Slovensko mladinsko skupino SMS Mainhattan. Hoteli smo preseči značilnosti tega kraja, narediti nekaj slovenskega za nas mlade. Čas je naredil svoje, a večina mladih Slovencev je ostala raztresena po svojih četrtih. Ko jih srečujem po mestu, radovedno, hre-peneče sprašujejo za slovensko mladino v Frankfurtu ... Če ne premikaš, se ne bo


TEMA MESECA

premaknilo. Mi smo tu – s slovenskim srcem, upanjem in vztrajnostjo. SMS Mainhattan je plodno navdihnil sloven-ske ustanove po Nemčiji, ki danes redno pripravljajo med drugim Posvet mladih Slovencev v svetu in zabavo druge ge-neracije. Slovenska župnija Frankfurt in društvo Sava danes prijateljsko sode-lujeta s podporo matične domovine in nemških ustanov, mislim pa, da ima za večino dogajanja v slovenski skupnosti veliko zaslug prav župnija. Pomemben prispevek, da je slovenstvo v diaspori še danes dejavno, pa dajejo tudi naši častni pomočniki. Zahvaljujem se vsem, ki nam omogočate prireditve, delavnice, druže-nja, izlete. Iskrena hvala, da smem tudi jaz biti Slovenija z vami, da jo smem doživlja-ti in živeti – več kot 700 kilometrov stran od slovenske državne meje.V 21. stoletju delovni dnevi niso postali nič krajši in hrepenenje po domovini je v generaciji naših staršev ostalo. Do danes pri mnogih priseljencih vlada želja po vr-nitvi v domovino. Marsikateri Nemec bi na takšno izjavo dejal: »Zakaj si pa potem še vedno tukaj v gostih?« Odgovor ni pre-prost. Z leti se posameznik prilagodi. Naj-de si družbo, ima delo in predvsem ima svoje otroke, ki bi jih najbolj pogrešal. In kaj, ko več ne bo zmogel sam?Druga generacija Slovencev iz diaspore nikoli ni živela v Sloveniji in se ne more vračati. Lahko le gre v deželo, od koder so prišli njeni starši; v deželo, ki je v prej-šnjem tisočletju bila druga. Spet bi se tako ista družina preselila v novo drža-vo. Vidite, kako se ciklus obrača? Vodilo mati, domovina, Bog je od prvega dne spremljalo naše starše. Druga generacija si je ustvarila svojo Nemčijo s Slovenijo v srcu. Pogrešamo deželo, ki jo poznamo s počitnic, od svojih sorodnikov, prijateljev. Spoznavamo in soustvarjamo Slovenijo z daljave in ji želimo vse dobro. Dojeli smo, da je naša in da je vsak korak, ki ga nare-dimo v to smer, dober korak za nas, za Slovenijo in za nadaljnji obstoj slovenstva v vsem širnem svetu. A hrepenenje po tistem, kar lahko imenujem svojo domo-vino ostaja v meni ... Bo mar večno tako?

Besedilo in foto: Natalia Barišić Bevc, Frankfurt ob Majni, Nemčija

Na letošnjem SLO FEVER Vol. 6, ki je največje srečanje druge generacije Slo-vencev iz Nemčije in drugih držav, se je letos v Essnu zbralo rekordno število mladih. Kristina, Matej, Helena, Natalia in Jana so se zabavali ob melodijah slovenske skupine Pop Design.

Inés in Jernej čutita Slovenijo zelo blizu. Vneto sta navijala!

Jana in Natalia iz Nemčije se redno udeležujeta Višarskih dni mladih, kjer se po-leti in pozimi srečujejo Slovenci z vsega sveta in debatirajo o skupnih koreninah.


IZ URADA

Predsedniki so se v Narodnem domu sešli tudi s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kul-turno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sve-ta slovenskih organizacij (SSO), Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko, ter se vpisali v knjigo gostov. Temu dogodku je sledilo polaganje venca predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana k spominski plošči beguncem iz Istre, Reke in Dalmaci-je. Polaganja vencev se je udeležil tudi mi-nister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Včerajšnji dogodek, srečanje predsedni-kov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu ter počastitev spomina na požig Narodnega doma in na istrske begunce, utegne po-stati zgodovinski trenutek, je mnenja mi-nister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, seveda pa je to odvisno od prihodnosti in od tega, kako bomo ta dogodek izrabili in uporabili. Nedvomno gre za velik premik, da so na Trgu eno-tnosti v Trstu plapolale zastave treh sose-

V Trstu se je 13. julija 2010 zgodil dogodek, ki je nedvomno velik za Slovenijo in vse Slovence, še posebej Slo-vence, ki živijo v Italiji. V okviru srečanja dr. Danila Türka Republike Slovenije s predsednikom Italijanske repu-blike Giorgiom Napolitanom in predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovičem je predsednik RS dr. Danilo Türk položil venec k spominski tabli na pročelju Narodnega doma, kjer so se vsi trije predsedniki poklo-nili spominu na požig tega za Slovence v Italiji simbolno pomembnega poslopja, ki se je zgodil 13. julija 1920.

V centru Trsta je visoko plapolala tudi slovenska zastava

dnjih držav in zazvenele njihove državne himne, kar bi bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo. Minister meni, da smo s počastitvijo spo-mina na začetek in na konec obdobja, ki je bilo težko in ga ne bomo nikoli pozabili, saj predstavlja za vse strani preveč trplje-nja in bolečin, najbrž te spomine izločili iz političnih razprav in jih predali v delo zgo-dovinarjem. Minister dr. Žekš dodaja, da so se odnosi med državami s tem dogodkom neobrn-ljivo izboljšali, prišlo je, oziroma bo prišlo, do nove, boljše klime, v kateri bo lažje re-ševati medsebojne probleme, s pogovo-rom in razpravo. To pa seveda ne pome-ni, da se bodo problemi reševali sami od sebe, temveč bo treba vlagati v to mnogo naporov in obojestranske pripravljenosti. Na nek način bi lahko celo rekli, da nam bo sedaj težje, ker je bilo meddržavne probleme najbrž najlažje reševati v obdo-bju trdne meje, ko smo v kriznih obdobjih poslali na mejo vojsko. Ne da bi s tem si-

cer kaj posebnega dosegli. Sedaj je po-treben razum, sposobnost dogovarjanja in formuliranja jasnih stališč, sposobnost koordiniranega delovanja in ločevanja pomembnih od manj pomembnih pro-blemov. Življenje bo še vedno težko, toda lepše in bolj kulturno, je prepričan minister. Predsedniki so imeli v Trstu tudi tristranske pogovore in strinjali so se, da so manjšine pomemben del skupnega kulturnega razvoja za naprej. Kot eno od skupnih nalog so izpostavili skrb za manj-šine in dejstvo, da omejevanje proračun-ske porabe ne sme prizadeti manjšine. Večer se je zaključil s tako imenovanim Koncertom prijateljstva, na katerem so pod taktirko znanega italijanskega diri-genta Riccarda Mutija na glavnem trgu v Trstu nastopili glasbeniki iz Slovenije, Hr-vaške in Italije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Foto: STA

SLOVENCI V ITALIJI

16 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Avgust 201016

Bogata dejavnost SKPD F. B. Sedej iz ŠteverjanaBriška občina Števerjan je daleč naokoli poznana po vrhunskem vinu, rdečih češnjah in vabljivi etnogastronomski ponudbi. V tej občini deluje Slovensko katoliško prosvetno društvo, poimenovano po goriškem nadškofu in slovenskem narodnjaku Frančišku Borgiji Sedej.

SKPD Frančišek Borgija Sedej je po-memben dejavnik za kulturno delova-nje v občini, za ohranjanje slovenske narodne zavesti in lep slovenski jezik. Začetki društvenega delovanja segajo v leto 1872, do prve ustanovitve pa je prišlo 15. avgusta 1883, na spodbudo vi-karja Antona Gregorčiča in učitelja Jane-za Juga, ki je postal prvi društveni pred-sednik. Višek društvenega delovanja je bil med letoma 1905 in 1914, nato pa je goriška fronta razdejala vas in živelj.Društvena organiziranost se je po vojni obnovila, a je morala leta 1927 preneha-ti zaradi fašističnega protislovenskega pritiska. Znova je društvo začelo enotno delovati po letu 1945. Zaradi ideoloških razdelitev je prišlo do ločitve in tako je bilo 7. marca 1954 ustanovljeno Katoli-ško prosvetno društvo, ki se je leta 1969 preimenovalo v današnje ime.SKPD Frančišek Borgija Sedej je zbir-na točka za stare in mlade, saj v sklopu društva delujejo otroški, mladinski in članski pevski zbori, dramska in foto-grafska skupina ter mladinski krožek. Posebne omembe je vredno društveno glasilo Števerjanski vestnik, ki štirikrat letno neprekinjeno izhaja že 40 let. V za-dnjih letih so se v društvu tudi opremili

z sodobno internetno tehnologijo in spletnim naslovom www.sedej.org, kjer je mogoče dobiti tudi digitalno verzijo Vestnika.Višek letnega delovanja števerjanskega društva je zelo poznan in cenjen Festival narodno-zabavne glasbe, ki je letos do-segel svojo 40. izvedbo.V letošnji sezoni so razni odseki dru-štva pripravili zares pester program de-lovanja, s katerim nudijo števerjanski skupnosti možnost prijetnega zbiranja, kulturno udejstvovanje ter krepijo za-vest pripadnosti birškemu področju in slovenskemu narodu.Dramski odsek je priredil poseben kul-turni večer ob praznovanju Dneva slo-venske kulture, ki ga je režirala mlada Jasmina Kovic. Za podlago so vzeli Pre-šernovo poezijo Povodni mož in jo pri-redili v figurativnem prikazu. Igralci so namreč nastopali za zaveso in celotno zgodbo prikazali le z gibi, pri čemer jih je spremljal zvočni posnetek poezije. Pred nastopom je večer obogatil priložnostni govor kulturnika Janeza Povšeta in na-stop otroškega pevskega zbora. Ob tem je dramska skupina pripravila še vsakole-tno miklavževanje in božičnico.Števerjansko društvo SKPD F. B. Sedej

razpolaga tudi z dolgoletno in kakovo-stno zborovsko tradicijo. V sklopu dru-štva delujejo kar trije zbori: otroški, mla-dinski in članski mešani pevski zbor. Ta tradicija ima svoje korenine v cerkvenem petju, pravi razmah pa je doživela po letu 1949, ko se je razvilo tudi petje narodno-zavednih pesmi. Posebne zasluge za to ima dolgoletni zborovodja in domačin Herman Srebernič. Društveni mešani pevski zbor se ponaša tudi s tem, da je imel za zborovodja Tomaža Tozna, člana slovenskega okteta, s katerim so v Rimu peli papežu Janezu Pavlu II. Mladinski odsek je prav tako pomembna sestavina števerjanskega društva. Organizirano se mladi udejstvujejo v društvo že več kot dvajset let, pri čemer skrbijo za primeren mladinski program. Pomembnejše po-bude, ki jih mladinski odsek prireja vsako leto so: športni teden, tekmovanje v jasli-cah, »kaštanjada« in večerni obisk poko-pališča ob prazniku vseh svetih, mladin-ska mašo, izlet na sneg, pustovanje ter seveda vsakoletno dviganje slovenskega mlaja na večer 30. aprila.

Besedilo in foto: Julijan Čavdek


SLOVENCI NA KOROŠKEM

Gledališka predstava Črke

Srečanje med učenci dveh šol v Selah na avstrijskem Koroškem

Za 35. rojstni dan lutkovnega in gledališkega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem je Krščanska kulturna zveza Celovec pr-vega junija letos povabila v Ljudski dom v Celovcu na jubilejno premierno mladinsko gledališko predstavo Črke. V omenjeni predstavi (besedilo in režija Alenke Hein) so zaigrali nekdanji člani mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin iz Celovca, z Radiš, iz Globasnice in Šentjanža. S predstavo so oznamovali pomen gledališkega ustvarjanja za slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem. Igra Črke – namenjena je predvsem otrokom – je igra, polna plesnih in pevskih elemen-tov, igra o spoznavanju črk, o njihovih posebnostih. V njej je igranje, petje, kreganje, sestavljanje besed, poigravanje.

V Selah na avstrijskem Koroškem je bilo 9. junija posebno srečanje učencev Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice in Ljudske šole Sele. Pripravilo ga je slovensko društvo za kakovost življenja Novi paradoks. Društvo – predseduje mu koroški Slovenec Borut Somme-regger – je nevladna in neprofitna organizacija v Sloveniji in deluje v javnem interesu ter se posveča osebam s posebnimi potrebami.

Nova predsednica Krščanske kulturne zveze mag. Sonja Kert - Wakounig je ob visokem jubileju čestitala vsem ustvar-jalcem in številnim pridnim rokam v društvih, ki vedno znova dokazujejo, da slovenska beseda na Koroškem živi in zmore uresničiti manjše in večje sanje.

V Selah se je srečalo 40 učencev z mo-tnjami v duševnem razvoju z radovljiške Osnovne šole z enaindvajsetimi učenci

Poudarila je, da je gledališče pomem-ben steber dodatnega zunajšolskega iz-obraževanja mladih. Mlademu človeku odpira nove dimenzije, omogoča oseb-no rast in daje prostor individualnosti. »Druženje mladih, delo v skupini, izpo-polnjevanje v slovenskem jeziku, vaje v

koroške dvojezične Ljudske šole Sele. V program tega enodnevnega srečanja učencev z obeh strani nekdanje meje je bilo vpeto druženje ob športu v naravi in spoznavanje kulture sosedskih držav: Slo-venije in Avstrije. Na dan srečanja učencev so odprli tudi gostujočo razstavo panjskih končnic, ki so jih v zadnjih nekaj letih v različnih tehnikah izdelali gorenjski otroci. Učenci obeh šol so se na selskem srečanju predstavili s kulturnim sporedom, obiska-li so Homeliško jezero, na nogometnem stadionu pod Košuto so igrali nogomet, del dneva pa je bil zaznamovan s pikni-kom. Za obisk s posebnimi šolarji iz Ra-dovljice pri zamejskih učencih v Selah so se pri omenjenem društvu odločili, ker so

oboji vsak v svojem okolju malo drugačni: eni imajo posebne potrebe, drugi govori-jo drug jezik, kot je običajen v Avstriji, in, kot je dejala vodja projekta in mladinske izmenjave Slavica Smrtnik, »pa smo v Evropi vsi malo drugačni in vsi nekje veči-na, nekje pa manjšina«. Projekt mladinske izmenjave Novega paradoksa podpirata Fundacija za financiranje invalidskih in hu-manitarnih organizacij Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z omenjenega ura-da se je selskega srečanja udeležil sekretar urada in imel skupaj s podžupanom Sel Nantejem Olipom nagovor ob spomeni-ku obglavljenih Selanov.

Marija Primc

govoru in javnem nastopanju – vse to so pomembne izkušnje in veščine za življenje, gledališče pa jih posreduje na zabaven in prijeten način.« Po besedah referentke za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Veronike Kušej, izrečenih ob visokem jubileju, je v 35 letih nastalo nad 20 mladinskih in lutkovnih skupin, ki se jim vsako leto pridruži še nova sku-pina. S pomočjo odličnih strokovnjakov, mentorjev in voditeljev skupin je nasta-lo zelo kakovostno gledališče, »s kate-rim se lahko pokažemo kjerkoli«. Kot je Kušejeva povedala, otroci in mladinci z gledališčem spoznavajo bogastvo in raznolikost gledališkega sveta. Naučijo se samozavestnega nastopanja, krepi-jo fantazijo, širijo obzorje, nadgrajujejo slovenščino …

Marija Primc

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Avgust 201018

Škof iz Porabja premestil edinega slovenskega duhovnikaSombotelski škof dr. Andras Veres je 20. junija med birmo na Gornjem Seniku uradno povedal, da bo s 1. avgustom edinega porabskega slovenskega duhovnika Ferenca Merklija premestil v župnijo Vasszecseny, v Porabje pa poslal župnika Tibora Totha. Čeprav vest ni bila čisto nova – o premestitvi je bilo govora kar nekaj let – je novica v Porabju zbudila zaskrbljenost in deloma celo ogorčenje. Ferenc Merkli, rojen v Sakalovcih, je študiral v Sloveniji in Rimu ter sodi med zelo izobražene duhovnike. Na Gornjem Seniku je začel maševati prvo avgustovsko nedeljo leta 2001. Daljše obdobje, domala od smrti legendarnega duhovnika Janoša Küharja leta 1987, porabski Slovenci niso imeli duhovnika, ki bi vodil svete maše in druge cerkvene obrede v slovenskem in madžarskem jeziku, torej dvojezično. Nekaj let je na Gornjem Seniku maševal starosta slovenskih katoliških duhovnikov Ivan Camplin, ki je imel ob nedeljah na Goričkem še štiri maše.

Posvetitev Ferenca Merklija in njegova nastanitev na Gornjem Seniku, s katero se je tedaj strinjal tudi tedanji sombo-telski škof dr. Istvan Konkoly, je pome-nila veliko pridobitev za porabske Slo-vence. Med malimi manjšinami, kot so porabski Slovenci, duhovniki niso zgolj dušni pastirji in oznanjevalci evangelija, marveč pomembni ohranjevalci naro-dnostne identitete, kulture in jezika.Krovni organizaciji, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev sta pisno prosili škofa dr. Andasa Veresa, naj spremeni odločitev o premestitvi. Prošnjo škofu sta v vednost poslali tudi madžarskemu kardinalu Petru Erdöu, kardinalu dr. Francu Rodetu v Rim, so-boškemu škofu dr. Petru Štumpfu in veleposlanici Slovenije na Madžarskem Darji Bavdaž Kuret. Pri poizkusu zausta-vitve premestitve je sodeloval tudi ge-neralni konzul v Monoštru

Ob vernikih so se od priljubljenega in vidno žalostnega duhovnika Ferenca Mer-klija poslovili njegovi najožji sodelavci, mladina, predstavniki šol, občine, verniki in Martin Ropoš v imenu Državne slovenske samouprave. Župnik se je zahvalil za odlično sodelovanje in zaželel, naj ostane in se ohrani slovenska beseda v gornje-seniški cerkvi tudi čez deset let, če se vrne na sedanje mesto.

mag. Drago Šiftar. Prizadevanja naro-dnostne politike in diplomacije so bile zaman. Ferenc Merkli je vodil zadnjo mašo v gornjeseniški cerkvi zadnjo julij-sko nedeljo, 4. julija, pa drugič in, kaže, zadnjič pred kamerami TV Slovenije v neposrednem prenosu iz cerkve v Šte-vanovcih. Po odločitvi škofa Andrasa Veresa je 1. avgusta 2007 Porabje posta-lo ena župnija s sedežem na Gornjem Seniku in s slovenskim oziroma dvoje-zičnim bogoslužjem v cerkvah na Dol-njem Seniku, Sakalovcih in Števanovcih ter vsak mesec eno slovensko mašo v Monoštru. Za maše in druge cerkvene obrede, kot so krst, poroka in smrt, pa tudi verouk v Števanovcih in Gornjem Seniku, za vodenje mladinskega pev-skega zbora, je bil duhovnik Ferenc Merkli, in ob tem še profesor na višji teološki šoli v Sombotelu. Slednje naj bi bil povod za premestitev.

Iz cerkvene zgodovine spoznamo, da so imeli v Porabju kar nekaj stoletij du-hovniki izjemno vlogo pri ohranjanju slovenstva in da so najpogosteje priha-jali iz Prekmurja – denimo Jožef Košič, znameniti duhovnik, književnik, zgo-dovinar in jezikoslovec, ki je maševal v gornjeseniški cerkvi, ki jo je dal na novo zgraditi sredi devetnajstega stoletja, pa že omenjeni Janos Kühar in še nekateri. Njihovo delo je nadaljeval zdaj že pre-stavljeni Ferenc Merkli, edini porabski Slovenec, ki se je ob že prek sedemdese-tletnih župnikih Štefanu Zavcu in Jane-zu Šömeneku v zadnji polovici stoletja odločil za duhovniški poklic. Omenjena duhovnika sta delovala izven Porabja.Sombotelski škof je po vztrajnem več-letnem prepričevanju skorajda prisil Ferenca Merklija, da je pristal na pre-mestitev v madžarsko okolje. Hkrati je škof v pogovoru za TV oddajo Slovenski utrinki zagotovil, da bodo tudi odslej v Porabju »lahko molili v slovenskem jezi-ku, saj sem poslal takega župnika, ki je že bil v tej pokrajini in so ga ljudje spre-jeli z velikim spoštovanjem.« V krovnih narodnostnih organizacijah so prepri-čani, da župnik, ki je zdaj že na Gornjem Seniku, premalo pozna porabsko nare-čje, da bi lahko enakovredno nadaljeval delo Ferenca Merklija.Sočasno z zapleti s slovenskim duhov-nikom v sombotelski škofiji, je popol-noma drugačna novica iz avstrijske Gra-diščanske, kjer je gradiščanski Hrvat dr. Egidije Živković postal škof škofije Žele-zno/Eisenstadt. Tudi dosedanji škof dr. Pavao Iby je bil velik prijatelj gradiščan-skih Hrvatov – pred njim je vodil škofijo ravno tako Hrvat ddr. Štefan Laszlo.

Besedilo in foto: Ernest Ružič


SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Odprta razstava 3. likovne kolonije SVIBEN 2010 TuranjV Turnju, v prostorih tamkajšnjega KUU-a Maslina, so v petek, 21. maja, ob 19.00 uri odprli razstavo slikarjev amaterjev sloven-skih kulturnih društev Lipa (Zadar), Triglav (Split), Slovenski dom (Zagreb), Bazovica (Reka), slikark iz Novega mesta in Dolenj-skih Toplic ter slikarjev amaterjev iz Zadra, Sv. Filip in Jakova ter Turnja, ki so se udeležili likovne kolonije SVIBEN 2010 Turanj.

Kolonijo in zbiranje umetnikov je or-ganiziralo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Zadra pod vodstvom Darje Ju-sup, predsednice društva in Jožeta Ar-zenška, voditelja likovne sekcije društva Lipa, ter letos tudi pod pokroviteljstvom Turističnega urada občine Sveti Filip in Jakov v okviru Mednarodnega dneva kulturne različnosti, manifestacije pod pokroviteljstvom mesta Zadra in zadr-ske županije.

Pet dni slikanja v TuranjuZadali smo si veliko nalogo organizira-ti likovno kolonijo. Tokratna je že tretja likovna kolonija, ki nam jo je uspelo izpeljati do razstave. Sodelovalo je skupno deset slikarjev amaterjev in sedaj se veselimo njihovih izdelkov, je rekla na otvoritvi razstave Darja Jusup, predsednica SKD Lipa, Zadar. Slikarjem amaterjem iz društev Slovencev Lipa (Zadar), Triglav (Split), Slovenski dom (Zagreb), Bazovica (Reka), slikarki iz No-vega mesta in Dolenjskih Toplic so se pridružili še likovni amaterji iz Zadra, Sv. Filip in Jakova ter Turnja. Slikali in družili so se vseh pet dni.V petek, 21. maja, so postavili razstavo, ki je pritegnila pozornost domačinov in gostov. Večina teh slikarjev ima bo-gato umetniško zgodovino. Večkrat so razstavljali samostojno in na skupnih razstavah po večjih mestih Slovenije, Hrvaške in Evrope, posebej v Nemčiji, je izjavil Jože Arzenšek, voditelj in soor-ganizator likovne kolonije. Predstavil je vse udeležence kolonije in njihova dela, razstavljena v Turnju. Med njimi so bili Pia Bajlo SKD Lipa (Zadar), Dragan Kar-lo Došen, samostojni umetnik HZSU in HDLU iz Bazovice (Reka), Adica Dobrić Jelača in Stanka Novković, članici krea-tivne delavnice Šopek in Slovenski dom (Zagreb), Boža Jambrek, vključena v likovno društvo Mavrica, Novo mesto, Vera Lukšič iz Dolenjskih Toplic, članica Slovenske likovne zveze, vključena v

likovno društvo Mavrica Novo mesto, Zrinka Majica, članica likovne sekcije SKD Lipa (Zadar), Marija Balen iz Sv. Filip in Jakova, članica likovnega združenja Spark iz Zagreba, Auron iz Zagreba ter Jože Arzenšek, voditelj in organizator 3. likovne kolonije, dolgoletni član Relika iz Trbovelj in voditelj likovne sekcije SKD Lipa, Zadar.

Dogodek za TuranjTo je velik dogodek za naš kraj, je izjavi-la Jovita Pirović, predsednica Mestnega odbora (krajevne skupnosti), pozdrav-ne besede hvale in priznanja pa sta izrekla tudi Igor Pedisic, župan Sv. Filip in Jakova, ki je posebej pozdravil goste iz Janeza Švaba, župana Črne na Koro-škem, Folklorno skupino Gozdar iz Črne na Koroškem pod vodstvom Gorazda Mlinšeka, ki so sodelovali v kulturnem programu, in Klara Eškinja Glavan, di-rektorica Turističnega urada občine Sv. Filip in Jakov, ki se je zahvalila udele-žencem za uspešno predstavitev mesta. Tokrat sta nas obiskali še Vesna Vukšinič,

tajnica Slovenske izseljenske matice, in Monika Ivančič Fajfar, likovna kritičarka, ki je s strokovnim očesom spremljala dogajanje na predstavitvi del slikarjev amaterjev.Naša Črna na Koroškem je znana pred-vsem po kralju Matjažu, v novejšem času pa po športnikih, predvsem Tini Maze, smučarki, je med drugim povedal Janez Švab, črnjanski župan, pozdra-vljen z velikim aplavzom.Na otvoritvi razstave se je med drugi-mi udeleženci s kulturnim programom predstavil tudi pevski zbor turnjskega KUU Maslina pod vodstvom Božidarja Budanovića, kjer prepevata članici naše SKD Lipe, Ruža Arzenšek in Fani - Fran-čiška Ivanović. Ta zanimivi dogodek, ki ga je s koroškimi narodnimi plesi in pesmijo zaključila Folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem, bomo po najavah organizatorja ponovili tudi pri-hodnje leto, razstavo pa si obiskovalci lahko ogledajo do 5. junija letos.

Besedilo in foto: Darja Jusup


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutriPri Svetovnem slovenskem kongresu smo v sodelovanju s Slovenskim domom in kulturnim centrom Korotan, Knafljevo ustanovo, Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju in tamkajšnjo Slovensko katoliško misijo v sredo, 16. junija 2010, začeli s prireditvijo Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri. Uvedel jo je glasbeni ansambel Ba-rock, katerega voditeljica prof. Irena Kolar je končala študij čembala in klavirja na Akademiji za glasbo na Dunaju.

Osnovni del programa se je navezoval na predstavitveno »popotovanje« mag. Antona Levstka, dolgoletnega direktorja Doma Korotan, ob panojih s fotografija-mi obeležij znamenitih Slovencev, ki so živeli in delali na Dunaju. V razstavnem prostoru dvorane Svetovnega slovenske-ga kongresa smo izpostavili naslednje velike pomnike slovenstva na Dunaju: Ju-rija Sladkonjo, Ivana Cankarja, dr. France-ta Prešerna, Knafljevo ustanovo, Primoža Trubarja, Jožeta Plečnika, akad. prof. Bori-sa Podrecco, selske žrtve, Slovenski dom Korotan in njegovega ustanovitelja patra Ivana Tomažiča, Frana Miklošiča, Andreja Perlacha in Jožefa Stefana. V dopolnitev razstavi so ugledni pričevalci nakazali, kaj je in kaj bi lahko bilo sloven-skega na Dunaju tudi v prihodnje. Drago Medved, bivši dopisnik Dela na Dunaju, je navdušeno pripovedoval o načrtova-nem razširjenim ponatisu svoje knjige Slovenski Dunaj. Že kar nekaj let nazaj jo je izdala Mohorjeva iz Celovca, z enkratni-mi fotografijami jo je opremil fotograf in arhitekt Marjan Paternoster. Paternoster je tudi avtor razstavljenega gradiva Slo-venski Dunaj. Knjiga in njen avtor sta ob tokratnem sredinem dogodku požela ve-liko zanimanja novinarske ekipe kulturnih oddaj Televizije Slovenija in uredništva

3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z oživljenim odlomkom iz knjige Fra-na Levstka Martin Krpan nas je dramski igralec in pesnik Tone Kuntner popeljal na cesarski dvor v času turških obleganj Dunaja. Z izbranim besedilom iz knjige Emigrant smo se spomnili na na Dunaju živečega slovenskega literata Leva Dete-lo. Prav tisti dan mu je zvezni predsednik dr. Heinz Fischer za dolgotrajno literarno ustvarjalno in kulturno povezovalno de-javnost med Slovenci in Avstrijci podelil častni naziv profesor. Dr. Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, je iz-postavil lanskoletni simpozij Slovenski odnosi z Dunajem skozi čas in, v okviru večstranskih dejavnosti Inštituta, priza-devanja za vzpostavitev šole slovenskega jezika na Dunaju. Dr. Rajšpa je na priredi-tvi izjemno razveselil prof. Silvije Černelč s Farmakološkega inštituta v Ljubljani, ki mu je izročil originalno listino dedka, Jo-sipa Černelča, ob njegovi izvolitvi za pred-sednika Dunajskega krožka iz leta 1938. Dunajski Korotan je v letu 2009 končno postal last slovenske vlade. Za novega poslovodjo so na skupščini imenovali direktorja Direktorata za investicije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mitjo Valiča. V Študentskem

domu Korotan, ki je pod vodstvom An-tona Levstka zaslovel tudi kot eden osre-dnjih slovenskih kulturnih središč, je na voljo 85 ležišč, od katerih je 61 namenje-nih študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem s Koroške. Pater Ivan Tomažič je bil rojen pred enaindevetdesetimi leti v vasi Pregarje v slovenskih Brkinih. Leta 1954 je nastopil službo bolniškega kapla-na in istočasno vodje Študentskega doma Korotan na Dunaju. Kot dunajski kaplan je začel okoli sebe zbirati slovenske študen-te in jim nuditi pomoč, ki je dozorela v organizaciji študentskega visokošolskega doma in v gradnji doma Korotan. V okviru pomoči je slovenskim študentom začel podeljevati Slomškove štipendije. Izdal je več razprav o Venetih. Za vse te napore ohranjanja in razvoja slovenstva na Duna-ju ga je Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa na dan prireditve in na večer pred njegovo 91-letnico rojstva odlikovala s svojim najvišjim priznanjem – z zlatnikom, slovenskim tolarjem, ki je bil skovan ob osamosvojitvi Slovenije. Pater Anton Štekl je predstavil duhovno--kulturno povezovalno vlogo Slovenske katoliške misije na Dunaju, ki jo vodi. Z raznimi kulturnimi dogodki in nedeljskim bogoslužjem v cerkvi Srca Jezusovega, zgrajeni po predlogi arhitekta Plečnika, združujejo slovenski živelj na Dunaju. Še posebno so ponosni na mlajšo generaci-jo, ki jo uspešno k pripadnosti slovenstvu nagovarjajo tudi s šolo slovenskega jezika. S prireditvijo, ki je tokrat v uspešnem po-skusu v Ljubljani združiti bistvo dolgole-tnega slovenskega obstoja na Dunaju, bo Kongres 8. novembra 2010 gostoval tudi pri Društvu slovenskih izobražencev v Tr-stu. Saj dogodek želi prispevati k prouče-vanju in védenju o življenju Slovencev na Dunaju ter biti povezovalni člen med slo-vensko skupnostjo na Dunaju in v Trstu.

Jana ČopFoto: arhiv SSK

P. Ivan Tomažič (spredaj) v družbi sodelujočih v programu večera.

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

21Moja Slovenija / Julij 2010

Likovna kolonija »Razglednice spominov«

Natečaj za najboljšo otroško risbo

Slikarji s slovenskimi koreninami so na letošnjo likovno kolonijo »Razglednice spominov« prišli iz Avstralije, Avstrije, BIH, Hrvaške, Srbije, Švedske in ZDA. Ustvarjali so od 11. do 19. julija na Mostu na Soči, v Šmartnem v Brdih pa je bila zadnji dan odprta zaključna razstava kolonije.

Letošnja tema je bila posvečena pisni ko-munikaciji, zlasti motivu razglednice, ki je za izseljensko problematiko velikega pomena. Včasih je bila pisna komunikaci-ja med osebami, ki so si bile drage, edini način za ohranjanje stika med družino in prijatelji, ki so se zaradi različnih vzrokov odšli v svet. V Tolminskem muzeju smo si ogledali zanimive in raznolike razsta-


Združenje Slovenska izseljenska matica že sedaj vabi vse zainteresirane Sloven-ske amaterske in akademske slikarje po svetu, da razmislijo o udeležbi na slikarski kolonijo v letu 2011. Razpis bo objavljen na spletni strani www.zdru-zenje-sim.si, v začetku naslednjega leta.

vljene eksponate, omogočili pa so nam tudi vpogled v bogato zbirko razglednic tolminskih krajev. Kustosinja Karla Kofol nam je opisala pomen razglednic za do-kumentiranje in raziskovanje zgodovine.Kljub zavzetemu spoznavanju novega in pridnemu ustvarjanju je ostalo tudi nekaj časa za oglede okolice. Ob dobri kulinariki in toplem gostoljubju domačinov je bilo

Slovenska izseljenska matica tudi letos objavlja natečaj za otroško risbo, z naslo-vom »Želim si preživeti počitnice v kraju mojega deda.« Spet vas vabimo, učiteljice slovenskega dopolnilnega jezika, starše, dedke in babice, da obvestite svoje naj-mlajše o natečaju. Tudi na ta način otroci izražajo svoje občutke, ki jih gojijo, do

domovine svojih staršev in starih staršev. Najlepšo risbo bomo nagradili z vikend paketom za dve osebi, na eni izmed turi-stičnih kmetij v Sloveniji, za drugo in tre-tjo nagrado, pa si bosta nagrajenca sama izbrala ogled ene izmed kulturnih zname-nitosti Slovenije. Vsi, ki se želijo udeležiti natečaja naj pošljejo risbo na formatu A3.

Tehnika, v kateri bodo ustvarjali, ni dolo-čena in jo lahko otroci po lastni volji izbe-rejo. Risbo naj pošljejo do 30. 11. 2010 na naslov Združenja SIM, p.p. 1548, 1000 Lju-bljana. Vsi otroci s slovenskimi koreninami po svetu, vabljeni k udeležbi.

Združenje Slovenska izseljenska matica

ustvarjanje lepše in lažje. Udeleženci ko-lonije so radi delili svoje znanje z drugimi. Gary Bukovnik je zainteresiranim predsta-vil tehniko akvarela, Branko Lenart, prvi profesionalni fotograf na likovnih kolo-nijah Slovenske izseljenske matice, pa je predstavil svoje fotografsko delo. V skladu z izbrano tematiko so ustvarjalci poiskali več različnih likovnih interpretacij. Neka-teri so, očarani od lepot gostujočih krajev, izbrali motive krajine in vedute. Drugi so v skladu z osebno poetiko poudarili motiv komunikacije kot zasebnega sporočila. Svoje celotedensko ustvarjanje so udele-ženci predstavili v prireditvenem šotoru na Mostu na Soči, posebej svečano vzduš-je pa je bilo ob zaključni razstavi vseh del v Hiši kulture v Šmartnem. Lepo organizi-ran spremljevalni program in okusna po-gostitev je celo trenutek slovesa spreme-nila v posebno doživetje.

Monika Ivančič Fajfar, mentorica likovne kolonije


IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Turneja: Veliki oder svetaGledališka dejavnost ima poseben čar. Če pa se ustvarjalnemu vidiku pridruži še ljubezen do kulture, ki jo nosi vsak v svojem srcu in je tudi sredstvo, da to kulturo ohranjamo, gojimo in razvijamo, potem ta čar nima meja.

V letošnjem mesecu juniju je gostovala v Sloveniji Gledališka skupina Našega doma iz San Justa v Argentini. Po večle-tnih pripravah je lahko prišla na turnejo in predstavila po raznih krajih Slovenije mi-sterij Veliki oder sveta španskega avtorja Pedra Calderona de la Barce v prevodu Janka Modra. Kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki, je režiser Blaž Miklič me-sec pred potovanjem podlegel bolezni in odšel na drugi oder, na Veliki oder neba.V organizaciji Izseljenskega društva Slo-venija v svetu, s sofinanciranjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, s sponzorstvom družbe Goričane, tovarna papirja Medvode, d.d., in medij-sko podporo tednika Družina in Radia Ognjišče ter prizadevanjem mnogih lo-kalnih sodelavcev, je skupina nastopila na sedmih odrih: v Šentjoštu, v Primsko-vem pri Kranju, v Ivančni Gorici, v Gro-bljah pri Domžalah, v Železni Kapli na Ko-roškem, v Lazah pri Tuhinju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer jih je pesnik in igralec Tone Kuntner nagovoril s prisrč-nimi besedami.

jo vse delo, s katerim starši, vzgojitelji in drugi javni delavci dan za dnem skrbijo, da se narodna zavest, identiteta, kultura in jezik ne izgubijo v morju neslovenske-ga okolja. Obenem pa je tudi vzpodbuda za rojake v matični domovini, ko spozna-jo, da je ta zavest izseljencev nalezljiva.

Gregor BatageljFoto: EV

V teh letih je gostovalo že več gledaliških skupin iz izseljenstva in vedno je zaznati ljubeznivost gostiteljev, ko hočejo po-kazati in dati vse, kar njihova skupnost premore, predvsem pa svoje srce. Zaznati je tudi občudovanje, da je v izseljenstvu možno najti skupine, ki si lahko 'privošči-jo' tako zahtevne podvige, kot je gledali-ška dejavnost v maternem jeziku. Ob tej priliki pa je še posebej padla v oči temati-ka te dramske stvaritve, saj se nanaša na transcendenco, na posmrtnost, in tega pristopa ni običajno najti na odrih po Slo-veniji.Ko se o končanih obiskih zamislimo in sklenemo bilanco, pridemo do zaključka, da je kljub virtualni bližini, ki jo ustvarjajo današnja sredstva javnega obveščanja in komunikacije, v veliki meri potreben osebni stik, fizični stisk roke, neposreden pogled iz oči v oči. To velja še posebej za rodove, ki se niso rodili, niso živeli v Slove-niji, katerih zavest torej ni mogla temeljiti na osebnem, telesnem doživljanju matič-ne domovine. Obiski, gostovanja in tur-neje po slovenskih krajih močno podpre-

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Družina je osnovna celica družbeLjubljanski nadškof in predsednik SŠK dr. Anton Stres ter mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus sta 2. julija 2010 v Ljubljani predstavila skupno izjavo Katoliške cerkve in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Izjava z naslovom Za-konska zveza in družina – stebra družbenega in verskega življenja je združila stališča dveh največjih verskih skupnosti v Slove-niji do vrednote zakonske zveze in družine.


Nadškof Stres in mufti Grabus sta poudarila, da se katoličani in muslimani zavzemajo za pravico vsakega otroka do družinskega življenja v skupnosti očeta in matere.

Nadškof Stres in mufti Grabus sta pou-darila odgovornost civilne družbe, po-litike in vseh pristojnih služb, da pravno zaščitijo zakonsko zvezo in družino kot skupnost moškega, ženske in otrok, saj je le-ta ključnega pomena za razvoj člo-veka in družbe. Verska voditelja poudar-jata, da »katoličani in muslimani visoko cenimo zakonsko in družinsko življenje, zato se zavzemamo za pravico vsakega otroka do družinskega življenja v sku-pnosti očeta in matere. Družina je osnov-na celica družbe, v kateri na poseben na-

čin domujejo vrednote. kot so ljubezen in življenje, spoštovanje drug drugega, solidarnost ter gostoljubje«.Nadškof in mufti sta izrazila tudi pre-pričanje, da je izenačevanje istospolnih zvez z zakonskimi zvezami in uvajanje možnosti posvojitve otrok v takšne sku-pnosti neprimerno, ker ne zagotavlja bistvene in nezamenljive vloge očeta in matere v družinskem življenju.Skupna izjava predstavlja pomemben prispevek k medverskemu dialogu, saj sta obe največji verski skupnosti ponov-

no pokazali dobre medsebojne odnose in prizadevanje za skupno dobro sloven-ske družbe.

NA KRATKO:

Na nedeljo Slovencev po svetu, ki jo v Cerkvi na Slovenskem obhajamo prvo nedeljo v juliju (letos je bila 4. julija), je pozornost pri bogoslužju in molitvah na-menjena četrtini narodnega telesa, ki živi izven meja matične domovine. Slovenska družba se vedno bolj zaveda narodne celovitosti v domovini, zamejstvu in izse-ljenstvu. Globalizacija sveta omogoča in-tenzivnejše stike, spoznavanje in bližino.

Četrtega julija pred kapelo Božjega usmiljenja je potekala ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu enaindvaj-seta obletna sv. maša za žrtve revoluci-onarnega nasilja. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, po maši pa je sledil kulturni program. Grobišče pod Krenom simbol-no predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Prvo spravno slove-snost je 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Dvajseto srečanje Draga mladih je le-tos potekalo od 9. do 11. julija 2010 v pro-storih Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru. Vodilna tematika srečanja z na-slovom »Živi in pusti sled ...« je bila proble-matika revščine in socialne izključenosti. Organizator srečanja je bilo Akademsko katoliško združenje študentov in akade-mikov AMOS, soorganizatorji pa Sredi-šče Rotunda, Svetovni slovenski kongres, Mladi v odkrivanju skupnih poti, Katoliška mladina, Rafaelova družba, Socialna aka-demija, Koroška dijaška zveza in Klub ko-roških študentk in študentov.

Besedilo in foto: Urška Baloh, TU SŠK

PISALI STE NAM


Zaslužene počitnice za pridne učence v Berlinu

Berlinski učenci dopolnilnega pouka slo-venščine so zaključili s šolskim letom in mnogi od njih se že veselijo avgustovskih počitnic v Piranu, ki jih tudi tokrat pripra-vlja Slovenska katoliška misija v Berlinu oziroma Izidor Pečovnik Dori. V šolskem letu 2009/10 je 66 učencev, od predšolskih otrok do odraslih, v različnih skupinah enkrat tedensko obiskovalo pouk sloven-ščine, ki ga v nemški prestolnici poučuje Magdalena Novak, 26. junija pa je bila na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu še svečana podelitev zaključnih potrdil.Predšolski in šolski otroci so nestrpno ča-kali na začetek prireditve. Med letom so pridno obiskovali pouk in se učili materi-nega jezika. Za svoj trud so bili nagrajeni ne samo s potrdilom o obiskovanju po-uka, z manjšim darilcem in seveda s slo-vensko knjigo, temveč še s prav posebno predstavo – gostovanje gledališča Stena Vilarja, Studio Anima, je bilo darilo Dru-štva Bralna značka, ki tako vzpodbuja ohranitev slovenščine zunaj domovine. Sten Vilar, specialni pedagog in igralec, je

s čarobno skrinjico budil in prebujal otro-ško domišljijo, spravljal v smeh najmlajše in najstarejše, na koncu pa smo vsi priso-tni prepevali pesmico o počeni gumi in sodelovali z rokami. Hodniki slovenskega veleposlaništva so bili polni smeha! Utru-jeni od plesa smo se na koncu okrepčali še z dobrotami, med katerimi je bila seveda tudi potica.Sten Vilar pa je skupaj z animatorjem Jo-žetom, ki je spretno brenkal po kitari, na ponedeljkovi uri slovenskega pouka pri-pravil še dodatno gledališko delavnico, na kateri so otroci ugotavljali in spozna-vali, kako malo je treba, da zaživi domišlji-ja, in kako bogat je pravzaprav svet okoli nas. Sicer pa je bilo letošnje šolsko leto za učence slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu še posebej pestro, saj so s števil-nimi nastopi in predstavami sodelovali še na različnih prireditvah Slovenske katoli-ške misije in društva Slovenija v Berlinu. Ob miklavževanju so navduševali z gle-dališko-glasbeno predstavo Grdi raček, pripravili so celoten program za mamice

ob materinskem dnevu in nastopali na prireditvi ob dnevu žena. Ker je ob dne-vu državnosti slovenska beseda še kako rado slišana, je društvo Slovenija v Berlinu medse povabilo pisatelja Toneta Partljiča, nastopali pa so tudi slovenski otroci; od-lomek iz Levstikovega Martina Krpana je prebral Tristan, Gašper pa je deklamiral pesem Imam dolino zeleno.Učiteljica Magdalena Novak, ki je, ob po-moči predstavnice staršev Majde Schmid, gonilna sila vseh dejavnosti otrok sloven-skega dopolnilnega pouka v Berlinu, je lahko upravičeno ponosna na svoje delo. Njen trud, velikokrat tudi prosti čas, je bil poplačan že z lansko uspešno uprizori-tvijo predstave Rdeča kapica, s katero so gostovali tudi pri Slovencih v Hamburgu. Letos so se lotili novega odrskega projekta Grdi raček. Po predstavi, ki je bila premi-erno uprizorjena pri Slovenski katoliški misiji v Berlinu ob miklavževanju, je bilo 16 mladih igralcev - učencev slovenskega dopolnilnega pouka nagrajenih z bučnim aplavzom. V nekoliko spremenjeni obliki pa je bila predstava ponovljena ob dne-vu žena v društvu Slovenija v Berlinu. Kot pravi Magdalena Novak, jih je navdušeni sprejem pri občinstvu opogumil, da bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnjem šol-skem letu, in sicer z gledališko uprizoritvi-jo pravljice Bremenski godci.Nekaj novosti pa je bilo tudi pri samem pouku: uporaba portfolia za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, ki ga je izdal Za-vod RS za šolstvo, kot spremljanje učen-čevega lastnega napredka pri učenju slo-venščine, s kvizom pa so in bodo učenci na zabaven in lahkoten način spoznavali Slovenijo in njeno kulturo. Če si daleč od domovine, je težko ohranjati vez s koreni-nami, česar se zaveda tudi učiteljica slo-venskega dopolnilnega pouka v Berlinu. Zato je treba mlade čim bolj motivirati in vzpodbujati, pravi Magdalena Novak. In zato bo zagotovo tudi novo šolsko leto 2010/11 za učence slovenščine v Berlinu ponovno pestro in zabavno. Saj učenje mora biti zabavno, mar ne?

Besedilo in foto: Janja Lakner Anžin


PISALI STE NAM

Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je 19. junija prvič priredila revijo otroških in mladinskih plesnih skupin na Stadionu 1. maja v Trstu. Njen namen pri tem je pospe-ševati mladinske ustvarjalne dejavnosti, med katerimi, ugotavljamo, ples zaseda vse vidnejše mesto.Pod okriljem ZSKD in njenih članic danes deluje v deželnem merilu skoraj dvajset mladinskih plesnih skupin, kar se po šte-vilčnosti uvršča takoj pod vrh najbolj raz-širjene zborovske in glasbene dejavnosti in predstavlja velik potencial mladih v lju-biteljski kulturi. Preko projekta, ki je nosil pomenljiv in večplasten naslov “Do svobo-dnega giba”, je želela zveza krepiti sodelo-vanje med samimi društvi v okviru članstva ter vzpostavljati nove stike in medsebojno spoznavanje na nivoju ljubiteljske kulture v pokrajini, deželi in čezmejno.Na reviji se je z različnimi plesnimi zvrstmi predstavilo štirinajst skupin iz osmih dru-štev, ki delujejo pod okriljem Zveze sloven-skih kulturnih društev in sorodnih orga-nizacij, italijanskih društev ter gostujočih skupin iz Slovenije.Uvodoma so nastopile atletinje gimnastič-nega odseka Športnega združenja Bor, ki je revijo gostilo v svojih prostorih. Predstavili sta se skupina kadetinj in deklic pod men-torstvom Petre Dilli. Sledil je nastop mlajših

Revija otroških in mladinskih plesnih skupin zskd 2010

predstavnic SKD Tabor z Opčin. Čeprav je skupina s plesom šele začela, je imela letos že vrsto uspešnih nastopov. Deset nadebudnih plesalk se je predstavilo s hip--hop plesom na glasbo Michaela Jacksona Smooth Criminal.Gostujoča skupina Plesnega centra Terp-sihora prihaja iz Šempetra - Vrtojbe. Kore-ografinja Daša Grgič mlade plesalce vodi skozi igro in domišljijo ter s tem spodbuja ustvarjalnost giba in izraza. Tematika »Mali levčki«, s katero so se predstavili, je slonela predvsem na sodelovanju in med-sebojnih odnosih plesalcev. Plesno mini-aturo je oblikovalo sedem plesalk, starih med 6 in 8 let.V SKD Slavko Škamperle, ki deluje na Sta-dionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu, je plesna dejavnost stalno prisotna že več kot pet-najst let. Poleg drugih dejavnosti goji dru-štvo tudi vzgojo mladih pri pridobivanju plesnih veščin. Skupno sta nastopili dve društveni skupini s tremi koreografijami modernega plesa in hip hopa.Druga gostujoča skupina deluje v okviru Kulturno-rekreacijskega društva Alfa dan-ce iz Trsta, ki združuje otroke in mlade od 4. do 20. leta starosti različnih narodnosti. Razvijajo osnove klasičnega baleta ter so-dobnega in karakternega plesa. Nastopile so mlajše solistke z variacijami klasičnega

baleta: mlajša Desiree Celin ter Jennifer Puleo in Maša Vodopivec na variacije Pe-tra Iljiča Čajkovskega in Ludwiga Minkusa; žal je zaradi bolezni odpadla točka Tria Minkus. Skupina se udeležuje deželnih in državnih tekmovanj v športnem plesu in posega po številnih prvih mestih.Sledili so mlajši plesalci, od 5. do 8. leta, SKD Tabor, ki jih vodi mentorica Jelka Bogatec. V okviru dveh skupin vadi kar 23 otrok, ki so v teku sezone dobro delali in se že udele-žili raznih revij in nastopov. Predstavili so se z dvema miniaturama sodobnega plesa.Revija je nadalje gostila mladinsko skupi-no Just for grins, ki se ukvarja z ameriškimi country plesi. Slednji si v Italiji in Evropi šele utirajo pot, zato je skupina poskušala pri-kazati raznolikost te zvrsti.Plesni »maraton« je zaključila mladinska plesna skupina Amaterskega športno-kul-turnega društva Kremenjak, ki prihaja iz Jamelj na Goriškem, kjer je plesna tradicija dobro razvita. Dekleta se redno udeležu-jejo raznih delavnic in vidno napredujejo v kakovostnih nastopih. Na program so uvrstile koreografijo modernega plesa za energični zaključek plesnega praznika.Projekt sta omogočila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokra-jina Trst.

Besedilo in foto: RSC

PISALI STE NAM


Izlet v Bruselj in dan državnosti

Folklorna skupina Bled iz Essna je lani pra-znovala 35. obletnico delovanja. Za ta jubi-lej ji je evropski poslanec Lojze Peterle (NSi) podaril »Izlet v Evropski parlament v Bru-selj«. Na pot v Bruselj so folkloristi povabili tudi člane in prijatelje, skupaj več kot 70 Slo-vencev iz Nemčije, vseh generacij. V petek, 25. junija 2010, smo se zgodaj zjutraj zbrali pred slovenskim društvom Bled v Altenes-snu (Essen) in se odpeljali z avtobusom proti evropski prestolnico Bruselj.Po prihodu v glavno mesto Belgije smo prišli najprej pred Evropski parlament, kjer nas je sprejel podpredsednik NSi za Slovence po svetu in svetovalec pri Evropski ljudski stran-ki Klemen Žumer s sodelavci. Skupaj smo odšli v Evropski parlament, kjer smo najprej

zapeli slovensko in evropsko himno. Kle-men Žumer, ki že šest let dela v Evropskem parlamentu, nam je razložil, kako deluje EU in predstavil njene institucije. Povedal nam je, da smo Slovenci v Bruslju vedno dobro-došli in da se lahko tudi preko Bruslja med seboj povezujemo.Med predstavitvijo smo izvedeli, da je uskla-jevanje zakonodajnega predloga med 27 članicami EU dolgotrajno in naporno, a dr-žave v veliki večini najdejo skupno stališče. Gospoda Lojzeta Peterleta žal ni bilo z nami, saj se je udeležil slavnostne proslave dneva državnosti v Ljubljani.Ogledali smo si dvorano, kjer zasedajo in razpravljajo evropski poslanci. Videli smo tudi kabine z napisi različnih prevajalcev in se fotografirali pred zastavami članic Evropske zveze, nato pa smo bili še na kosilu v menzi Evropskega parlamenta. Med dalj-šim odmorom smo si ogledali okolico par-lamenta in se ohladili ob belgijskem pivu, sokovih in kavici. Naši muzikanti so na trgu Luksemburg začeli igrati na inštrumente in sredi Bruslja je zadonela slovenska narodna pesem.Z avtobusom smo nato naredili krožno vo-žnjo in si ob razlagah Vide in Klemena ogle-dali številne bruseljske znamenitosti. V bliži-ni Atomiuma je avtobus ustavil, da smo se sprehodili in si to državno znamenitost po-bliže ogledali. Žal nas voznik ni mogel vseh odpeljati v središče mesta, da bi videli Man-nekin Pisa (bruseljskega dečka, ki lula), ker je moral po zakonu počivati. O tem dečku nam je Klemen povedal zanimivo legendo.

Okrog 17. ure smo prispeli do Slovenske-ga doma v Bruslju. Nekateri so se napotili na dveurno vožnjo z mestnim prevozom v središče mesta, drugi so se malo ohladili z belgijskim pivom v bližnjih lokalih in kupo-vali belgijsko čokolado, tretji pa so skupaj z organizatorji pripravili vse potrebno za pi-knik in praznovanje. Pridružili so se nam še Slovenci iz Bruslja.Ob 20. uri smo začeli slovesnost ob dnevu državnosti. Začeli smo s petjem slovenske himne. Nagovorili so nas Klemen Žumer, v imenu NSi in mladih Slovencev v Bruslju, Dominik Vidmar, predsednik društva Pre-šeren iz Bruslja, Andrejas Kolšek, vodja fol-klorne skupine Bled Essen. Otroci in mladi, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika v Essnu, so v slovesnem programu peli in recitirali.Sledil je nastop številnih harmonikašev in baritonista – tudi »najmlajšega« člana fol-klorne skupine Bernarda. Druženje in plesa-nje ob narodno-zabavni glasbi je popestrila hrana z žara. Ob 23. uri smo morali zapustiti prijazne gostitelje in se vrniti na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Essen.Izleta se je udeležilo 75 izletnikov iz različnih mest nemške dežele Severno Porenje - Vest-falija.Veliko smo videli in izvedeli veliko zanimivih stvari. Zahvaljujem se gospodu Peterletu za povabilo in prijaznim gostiteljem, ki so nas ves čas obiska v Bruslju spremljali. Upam, da se kmalu zopet srečamo – v Essnu, v Sloveni-ji ali kje drugje!

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik, Essen

Izleta se je udeležilo 75 izletnikov iz različnih mest nemške dežele Severno Porenje - Vestfalija.

Ogledali smo si bruseljsko znameni-tost Atomium.


PISALI STE NAM

V nedeljo, 20. junija, smo se po slovenski maši, ki jo je daroval župnik Lojze Rajk, zbrali otroci, starši in prijatelji v cerkveni dvorani na Ispelstrasse v Krefeldu.Najprej smo vsi skupaj zapeli slovensko himno. Vse navzoče je pozdravila pred-sednica društva Slovenski zvon Rozina Lovrenčič. O pomenu praznika dneva državnosti in o uspešni državi Sloveniji je spregovoril slovenski učitelj. Med drugim je dejal, da k uspešni prepoznavnosti Slo-venije v svetu veliko doprinesejo sloven-ski športniki.Otroci slovenskega dopolnilnega pouka so se skupaj s starši igrali razne igrice. Na-grade so bile slike nogometašev iz različ-nih držav. Mize so bile obložene z različni-mi kulinaričnimi dobrotami, ki so vabile. Solate in pecivo so pripravile mame otrok in članice društva. Za mesne jedi je poskr-belo društvo. Na harmoniko sta zaigrala Darko Štamcar in Tone Pezdir. Druženje s petjem je trajalo do devete ure zvečer.Srečanje sta skupaj organizirala Svet staršev slovenske dopolnilne šole v Kre-feldu in društvo Slovenski zvon. Udeležilo se ga je 50 ljudi. Prireditev je sofinanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Teden dni pozneje, v soboto, 26. junija, smo še zadnjič praznovali na dvorišču slovenskega društva Maribor v Hildnu.

Zaključek šolskega leta in praznovanje dneva državnosti

Društvo se bo v kratkem preselilo v nove prostore. Zbrali so se učenci, učenke, star-ši, dedki, babice, prijatelji in člani društva.Za dobrote z žara je poskrbel predsednik društva Jože Pahič. Pecivo in solate so pri-pravile mame in babice.Vse navzoče sta pozdravila predsednik Jože Pahič in slovenski učitelj. V slavno-stnem programu so nastopili učenci in učenke slovenskega dopolnilnega pouka iz Hildna. Ob dnevu državnosti so zapeli nekaj pesmi. Ob tej priložnosti so se po-slovili od prvošolke Julije, ki se to poletje vrača s starši v Slovenijo.

V imenu Sveta staršev so se otroci zahva-lili učitelju in mu med drugim podarili čepico z nacionalnimi slovenskimi barva-mi in grbom. Darilo mu je podarilo tudi društvo Maribor. Po nastopu so se otroci igrali na bližnjem igrišču, medtem ko so se odrasli družili pri mizah v senci, pod krošnjami dreves.Prireditev sta skupaj organizirala Svet staršev in slovensko društvo Maribor iz Hildna. Delni sponzor praznovanja je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Brežiceod 1. 6. do 31. 8. – Seviqc Brežice 2010 (koncerti klasične glasbe)Ljubljanaod 10. 6. do 29. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2010od 6. 7. do 26. 8. – Festival Ljubljana 2010 (Križanke, Ljubljanski grad, Cankarjev dom, Slovenska filharmonija in druga prizorišča)24.–28. 8. – Noči v Stari Ljubljani 2010od 15. 7. do 30. 8. – Flores in colores: Razstava starih tiskov iz zbirke Frančiškanske knjižnice v Novem mestuod 27. 7. do 29. 8. – Trnfest2. 9. in 9. 9. – Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici3. 9. – Ljubljanske vodne igre – kajakaško tekmovanjeKamnikod 8. 8. do 21. 8. – KamfestOzeljan 29. 8. – Tradicionalni kmečki praznikMedvodeod 18. do 21. 8. – Festival kranjske klobaseNova Gorica29. 8. – Tradicionalni kmečki praznikPtujod 25. do 30. 8. – Poulični festival: Ptuj – odprto mesto5. 9. – 19. ptujski mali maratonKranjska Gora4. 9. – 32. juriš na VršičNova Gorica5. 9. – 25. soška regata 2010

Prireditve izven Slovenije

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd..http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prosto-rih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih dru-štva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9.; http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, ZrenjaninDruženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00.Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30.http://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v me-secu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorV septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, BanjalukaDopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob so-botah od 9.00 do 13.05.Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sre-dah in petkih od 19.00 do 20.30.Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mese-cu ob 19.00. Klub nac. manjšin BanjalukaDelo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manj-šin Banjaluka; http://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi več-krat.; http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, Olofström28. 8. – Srečanje vseh generacij in tradicionalni piknikLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgu-sta do decembra od 16.00 do 19.30Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-MerlebachaRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v me-secu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Prijateljev Slovenske Katoliške Misije Freyming-Merlebach4. in 5. 9. – Tradicionalni slovenski ljudski praznik. Odvijal se bo v prostorih Protestanske dvorane ulici rue du Pape Jean XXIII, v Sti-ring-Wendelnu. Gostovala bo folklorna skupina MANDRAČ iz Kopra. Vse ljubitelje folklornih plesov, glasbe in domačega petja lepo va-bimo, da se nam pridružite, da bomo v čim večjem številu pokazali zanimanje za slovensko kulturo, domače melodije in ljubezen do slovenske besede. Prvi nastop bo v soboto ob 20. uri. Praznovanje se bo nadaljevalo s ponovitvijo programa v nedeljo od 14:30 naprej.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON)3 impasse Hoche – 92320 CHATILLONhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvonhttp://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysyhttp://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica22. 8. – Pohod v hribehttp://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.26. 9. –Vseslovensko romanje v Einsiedelnhttp://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org

Folklorna skupina Lipa28. 8. – Piknik v naravi

SKD Mura29. 8. – Jesenski piknik: Grillparty

SD Planika4. in 5. 9. – Dvodnevni izlet društva v Alzacijo

SD “Soča” Schaffhausen5. 9. – Piknik

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj od-govoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Že-lezna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augen-klinik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

SKUD Triglav e. V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

Žepni tečaj slovenščine za tujceTečaj vključuje osnovne informacije o slovenščini, o izgo-varjavi slovenskih besed ter pogostih in uporabnih izrazih, ki tujcu olajšajo bivanje v Sloveniji.

Lokacija: Slovenski turistični informacijski center, LjubljanaTečaj se izvaja 25. 8. in 1. 9. ob 17.00

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


3. avgusta 1882 se je rodil Alojz Gradnik, slovenski pesnik, prevajalec.

4. avgusta 1941 je bil ustanovljen prvi slovenski bataljon med NOB – Storžiški bataljon.

7. avgusta 1895 so odprli Aljažev stolp na Triglavu.

9. avgusta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi slovenski tabor.

11. avgusta 1926 se je rodil Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec.

16. avgusta 1443 so Habsburžani in Celjski grofje podpisali pogodbo o dedovanju za primer, če katera rodbina izumre.

17. avgusta 1916 se konča šesta soška ofenziva (začetek 6. avgusta 1916).

18. avgusta 1918 je v Ljubljani bil ustanovljen slovenski Narodni svet.

20. avgusta 1922 se je v Ljubljani začela 1. konferenca SKOJ-a.

24. avgusta 1685 se je Janez Vajkard Valvasor udeležil ribolova v Cerkni-škem jezeru in ga natančno popisal.

26. avgusta 1778 so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lo-vrenc Willomitzer na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telo-vadnici v Nabrežini.Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telo-vadnici.Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telo-vadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabre-žinski občinski telovadnici.Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nada-ljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00).http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo OpčineZačetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, OpčineNadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zin-kov dom, Opčine

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, OpčineMoja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in raz-lične stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifi-katov.Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.

Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalni-ca in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru.; http://www.skladmitjacuk.org

SKD BarkovljeTelovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD KremenjakPlesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00- srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30- višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

AVSTRALIJA

Slovensko društvo AdelaidePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran4. 9. – Očetov dan 16. 10. – Obletnica kluba

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 od-stotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omo-gočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorira-jo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.30.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

SlovenSki Group, New York; [email protected] Slovenia4You Foundation, New Yorkhttp://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, ILhttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com21. 8. – Zbiranje sredstev (Fundrasing)http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

Vseslovenski kulturni odborwww.theslovenian.com

Glasilo kanadskih Slovencevwww.theslovenian.com/magazine

Kanadsko-slovenski kongreshttp://www.slokongres.ca

Kanadsko slovenska gospodarska zbornicawww.cdnslocc.ca

Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca

Slovenska šola Župnije Brezmadežnewww.brezmadezna.com/zupnija/sola

Slovensko kulturno društvo Savawww.savaclub.ca

Slovenski parkwww.slovenskipark.com

Bled Planica Social Clubwww.bled.ca

Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00.Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Anali-ja Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslove-na de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenijahttp://www.slo.org.ar

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

Sestavljamo

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Razrežite narisane domine in jih sestavite. Zapisanim glagolom dodajte ustrezno sličico.

Ilust

raci

ja: C

imer

man

Pazl

jivi m

oram

o bi

ti pr

i dvo

jicah

gla

golo

v, k

i se

v za

pisu

razl

ikuj

ejo

le p

o čr

ki v

ali u

, ker

imaj

o ra

zlič

en p

omen

(vst

aviti

– d

odat

i bes

edo

v be

sedi

lo, u

stav

iti –

neh

ati p

isati,

vre

zati

– pi

sati

npr.

v lin

olej

, deb

lo,

urez

ati –

s či

m o

strim

pot

egni

ti po

prs

tih, d

a pr

iteče

kri,

vdr

eti –

vlo

miti

v st

anov

anje

, udr

eti –

pod

nam

i je p

opus

tila

podl

aga,

npr

. tla

v st

anov

anju

).


vstaviti

vrezati

udreti

vdreti

ustaviti

urezatiMačka danes

ni spila _______

(mleka)

?


(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

OpravičiloOpravičilo je besedilo, v katerem sporočevalec pojasni prejemniku razloge nekega dejanja in ga prosi, naj to upošteva. Največkrat se sporočevalec opravičuje, ker nečesa ni storil ali ker mu je žal za neko dejanje – odsotnost, zamudo, neporavnan račun ... Opravičilo je lahko neuradno in uradno.

Neuradno opravičilo Primož,

v soboto dopoldne bomo imeli družinsko srečanje, zato ne bom mogel priti že ob desetih. Prišel bom okrog dveh popoldne. Oprosti, ampak tega srečanja ne smem zamuditi.

Živijo

Matej

Lukovica, 8. 4. 2010

napišemo, kadar se ne moremo ustno opravičiti. Uporablja se v vsakdanjem osebnem sporazumevanju. Pogosto se opravičimo z nekaj besedami (npr. opravičujem se, oprosti, žal mi je) in pojasnimo razlog.

Planinsko društvo BočOb potoku 92319 Poljčane Poljčane, 7. 4. 2010

Mateja JurmanJezerska 382310 Slovenska Bistrica

OPRAVIČILOSpoštovani!

Sporočili ste nam, da ste od nas prejeli že dva opomina zaradi neplačane članarine za leto 2009. Preverili smo podatke in ugotovili, da smo opomina poslali na napačen naslov.Popolnoma se strinjamo z Vami, da sodite med tiste člane društva, ki pravočasno plačujejo članarino, in se Vam za neljubo napako iskreno opravičujemo. Upamo, da tudi v bodoče ostajate naš zvesti član.

Prosimo za razumevanje in Vas lepo pozdravljamo.

Tine Medved, blagajnik Planinskega društva Boč

Tine Medved

Uradno opravičilo

Uradno se opravičujemo v imenu ustanove ali kot posameznik izražamo opravičilo prejemniku, ki je ustanova.


Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

ZAČARANO POLETJETako je naslov romana za otroke, ki ga je napisala Irena Androjna in je z ilustracijami Sare Sporn izšel pri Družbi Piano lansko leto. Roman v 27 poglavjih prinaša imenitne dogodivščine družine mlajevih hrčkov, ki živijo v starem kostanje-vem štoru. To sta mama in očka s tremi otroki: Hrčkom in mlajšima sestricama Bibi in Bubi. Imajo vrsto prijateljev, kot so čudaški izumitelj bober, nenavadni Črik, čarovnica Copra in drugi. Roman se začne s prvim dnem počitnic, ko Hrčku že na poti iz šole izgine spričevalo … In sledi čudovito, čarobno, »začarano« poletje. Tako lepo poletje želimo tudi vam! Morda ga boste obogatili tudi z družinskim branjem: tale očarljivi otroški roman je kot nalašč, da ga odrasli beremo otrokom!

Pokukajmo na začetek Drugega poglav-ja: Za tiste, ki ne vedo, kaj je generalno čiščenje – Za tiste, ki vedo, pa jim ni pre-tirano všeč – In za vse druge, če jih je kaj ostalo»Pozor!« je zaklicala mama. Očka, Hrček, Bibi in Bubi so poklapano stali na dvo-rišču, oboroženi z metlami, metlicami, smetišnico, gobami in krpami.»Otvarjam letno čiščenje, pospravljanje in urejanje naše hiše. Današnji dan bo priča njeni preobrazbi iz neurejenega gnezda v zgledno hrčje prebivališče!«»Kdor si je premislil, ima še čas, da odsto-

pi,« je zamrmral očka. Mama je gladko preslišala pripombo. »Od vsakogar priča-kujem sodelovanje po najboljših močeh. Bibi in Bubi bosta pospravili svojo sobo, Hrček pa svojo. Ko končaš,« se je obrnila k Hrčku, »pomagaj še sestricama.«»To ni pošteno! Že tako pride njiju dva-krat več na eno sobo,« je protestiral Hr-ček. »Bibi in Bubi sta še majhni,« je rekla mama. »Ko si bil ti toliko star, tudi nisi sam pospravljal.«»Kolikor se spominjam, do zdaj sploh ni-smo pospravljali,« je rekel Hrček.Mama ga je grdo pogledala in nadalje-vala: »Vse zložite iz omar in predalov na hodnik in počistite. Nato lepo pospravite stvari nazaj. Kar je neuporabnega, znosi-te na vrt. Očka bo pospravil dnevno sobo in kopalnico, jaz pa spalnico in kuhinjo. Čisto nazadnje bomo počistili še stopni-šče in hodnik. V tej hiši bomo enkrat za vselej naredili red!«

»Si res prepričana, da nam bo koristilo?« Očka se je bil vdal samo zaradi ljubega miru; v resnici mu zadeva nikakor ni bila pogodu. Prepričan je bil, da lahko mla-jevi hrčki udobno živijo samo v neredu; tako so vsaj živeli doslej.»Če bomo ugotovili, da nam škodi, lahko še vedno na novo razmečemo,« je odvr-nila mama. Očitno pomanjkanje čistilne-ga navdušenja ji je šlo že rahlo na živce. »Razumeli? Gremo!«Četica se je obrnila in krenila na položaj.»Mama, Bibi mi je vzela omelo,« je zavre-ščala Bubi.»Ce me pa ves cas dlega z njim,« se je za-drla Bibi. »Speckahla,« ji je Bubi pokazala jezik in zdivjala v hišo, Bibi pa za njo. Ob indijanskem tuljenju sta se zagnali po stopnicah navzgor.Očka in Hrček sta se nemočno spogleda-la, pobrala svoje čistilne pripomočke in se odpravila za njima. (…)


S KNJIGO V SVET

Upamo, da pri vas poleti ne izvajate generalnega čiščenja vašega doma. Sporočite, kaj počnete oz. kaj najraje počnete med poletnimi počitnicami. Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali [email protected]

Nagradno vprašanje:


KNJIŽNA POLICA

Kreutterbuch (Zeliščarka)Tokrat bomo na našo Knjižno polico postavili zelo redko, pravzaprav edini izvod knjige, ki ga premoremo v Sloveniji. Gre za drago-ceno delo Hieronymusa Bocha ali Bocka Kreutterbuch, farmakopejo z ročno poslikanimi lesoreznimi ilustracijami, ki je datirano med letoma 1556–1572 in je edini znani izvod tega dela v Sloveniji. Predhodnica farmakopeje, po slovensko zeliščarke, je bila tiskana v Strasbourgu leta 1539, vendar je bila brez ilustracij. Zato je druga izdaja z barvnimi ilustracijami mnogo bolj imenitna od prve.

Hieronymus Boch

Knjigo hrani knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu, ki se lahko pohvali z najbogatejšim srednjeveškim knjižnim fondom v Sloveniji. Frančiška-ni so v Novo mesto prišli preko Karlov-ca in Metlike, ko so iz Bosne bežali pred Turki. To se je zgodilo leta 1469 in leta 1472 je bil v Novem mestu že pozidan samostan, v katerem je tudi knjižnica. Največ knjig je iz 16. stoletja, tiste, ki so jih frančiškani prinesli s seboj (okoli 40 inkunabul), pa je še starejših. O knji-žnici Frančiškanskega samostana v No-vem mestu je pred kratkim pri založbi Brat Frančišek izšla znanstvena mono-grafija z naslovom Flores in colores. Kot avtorji so podpisani Ines Jerele, p. Feli-cian Pevec in Jedert Vodopivec. Enako kot naslov monografije se imenuje tudi

razstava v Narodni in univerzitetni knji-žnici, pri kateri se je najbolj angažirala Ines Jerele. Na tej razstavi je na ogled okoli 30 izvirnikov iz bogate zakladnice knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Pri sami otvoritvi razsta-ve, in verjetno že tudi prej, je bila zelo konkretno navzoča tudi občina Šen-tjernej, od koder prihaja avtorica raz-stave Ines Jerele.Največjo dragocenost na razstavi vse-kakor predstavlja Bockova zeliščarka (Kreutterbuch), ki so jo z občutno fi-nančno pomočjo tovarne zdravil Krka iz Novega mesta restavrirali v Centru za konserviranje in restavriranje Ar-hiva Republike Slovenije. V Center je bila knjiga prenešena že leta 2007, dela pa so bila zaključena junija 2010.

KNJIŽNA POLICA


Portret – Das PortraitKulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko kot krovna organizacije te manjšine v Avstriji ima v založniškem programu Znanstveno in Literarno zbirko Pavlove hiše in vsakoletni zbornik Signal.

Ernest Ružič

V Znanstveni zbirki izhajajo dela, v ka-terih pretežno avstrijski avtorji obrav-navajo zgodovinske značilnosti, kul-turna in jezikovna vprašanja ter tudi politično dogajanje ob avstrijsko-slo-venski meji. Podobno tematiko, toda na ravni publicistike, objavlja tudi vsa-

koletna in obsežna dvojezična sloven-sko-nemška publikacija Signal.V Literarni zbirki je doslej izšlo osem del, večinoma pesniške zbirke in dve knjigi proze. V prvi slovensko-madžar-sko-nemški zbirki so objavili pesmi dr. Avgusta Pavla, prekmurskega rojaka s Cankove, ki je večino let sicer živel na Madžarskem.Pri Literarni zbirki ima uredništvo isti problem, kot je pri porabskih Sloven-cih na Madžarskem z vsakoletnim bo-žično-novoletnim Knjižnim darom, in sicer pomanjkanje domačih avtorjev. Zato je doslej v Literarni zbirki Pavlo-ve hiše izšla le ena knjiga domače av-torice, zbirka Pesmi Jožefe Prelog iz Žetinec/Sicheldorfa. Več avtorjev de-setletja zamolčevana manjšina za zdaj nima ali ne upajo v javnost. Zato se je predsednica KD člen 7 mag. Suzanne Weitlaner odločila, da k sodelovanju v dvojezični Literarni zbirki povabi av-torje z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Tako sta izšli dve pesniški zbirki Rezke Kanzian, pesniška zbirka Ernesta Ru-žiča Vtisnjenke – Ein-Prägungen – in, kot najnovejša, osma knjiga, povest

Portret – Das Portrait – istega avtorja, Ernesta Ružiča. Kot rečeno, enako rav-na Zveza Slovencev v Monoštru, ki v sodelovanju z murskosoboško založ-bo Franc-Franc v Knjižnem daru vse od začetka leta 1998 izdaja tudi knjige slovenskih avtorjev iz Prekmurja. Tako so v Knjižnem daru, v zbirki Med Muro in Rabo, doslej natisnili prozo Ernesta Ružiča (prva knjiga v Knjižnem daru), Ferija Lainščka, Milana Vincetiča ter deli Karla Holeca in Franceka Mukiča, edinih doma živečih avtorjev. Tudi v literarnem ustvarjanju se vidi, kako ve-like so razlike med manjšinami. Sloven-ci na Koroškem imajo vrsto odličnih pesnikov in pisateljev vseh generacij, prav tako Hrvati na Gradiščanskem. Podobno je v Italiji, kjer sta sicer naj-bolj izpostavljena Boris Pahor in Alojz Rebula, ob njiju pa besedni ustvarjalci vseh generacij. Zgodi se tudi, da majh-no število ni prepreka za več pišočih, kar je primer srbske manjšine na Ma-džarskem, ki je približno tolikšna kot slovenska, med sabo pa ima odlične književnike.

RE

Zahteven projekt je vodila Jedert Vo-dopivec ob pomoči sodelavk iz Arhiva RS: Stanke Grkman, Blanke Avguštin Florjanovič in Lucije Planinc. Glavnino naravoslovnih preiskav je izvedla Meta Černič z Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za grafiko in tekstilstvo Naravoslovnoteh-nične fakultete Univerze v Ljubljani.Vsi sodelujoči pri projektu so upo-števali, da »konservirati, restavrirati pomeni ohranjati objekt v njegovi originalnosti in zaustaviti njegove po-škodbe oziroma propadanje z najmanj posegi vanj. To je enovit postopek, ki

pri poseganju v objekt neprestano išče meje najmanj škodljivega poseganja v originalno strukturo in ki nikdar niče-sar ne naredi brez predhodnega razmi-sleka, analize in utemeljitve namerava-nih sprememb.« Vsebina ohranjenega knjižnega bloka iz novomeškega Fran-čiškanskega samostana in manjkajočih delov bo v celoti dostopna v digitalni obliki na dLib.si in v arhivu Krke, izvir-nik pa bodo še nadalje hranili v novo-meškem Frančiškanskem samostanu.Na koncu je treba povedati še nekaj besed o avtorju knjige Hieronymusu Bochu. Živel je med letoma 1498–

1554, pri čemer ni povsem jasno, ali se je pisal Boch ali Bock. Rodil naj bi se kot Jerome Boch, podpisoval pa se je kot Hieronymus Boch. Večino življenja je preživel kot protestantski pastor, privr-ženec Martina Lutra. Devet let je skrbel za vrtove grofa Ludwiga in videti je, da ga je prav ta služba usmerila v botani-ko. Bil je samouk, ki je veliko potoval po Nemčiji in je klasificiral kakih 700 vrst rastlin. Postal je eden najbolj raz-gledanih botanikov svojega časa, ki je znal rastline opisati dosti bolj natanč-no kot drugi avtorji.

Besedilo in foto: TŠ

LEPOTE SLOVENIJE


180 metrov pod zemljoV Velenju je zagotovo eden najbolj zanimivih muzejev pri nas, Muzej premogovništva Slovenije. Ogled muzeja so spremenili v pravo pustolovščino, ki nas popelje od samih začetkov izkopavanja lignita v Šaleški dolini in vse do da-nes, ko so tehnologijo rudarjenja izpopolnili do enega najbolj varnih in produktivnih še delujočih rudnikov v Evropi.

Leta 1957 je bil ustanovljen Muzej slo-venskih premogovnikov. Muzej, ki je sko-raj 40 let deloval pod okriljem Kulturne-ga centra Ivan Napotnik na velenjskem gradu, je bil odprt 8. oktobra 1966. Ko so v velenjskem premogovniku konec leta 1998 preselili pridobivanje premoga iz območja Škal v nov, preloški del, smo Muzej slovenskih premogovnikov iz Ve-lenjskega gradu premestili v opuščene podzemne prostore jame v Škalah. V pravih rudniških rovih prikažejo pri-dobivanje premoga skozi zgodovino z odličnim vodenjem, zvočnimi in sve-tlobnimi efekti, realističnimi kulisami in scenariji dogajanja v rovih. Na začetku se vsi obiskovalci opremijo z rudarsko čelado in zaščitnim plaščem, za popo-tnico pa dobijo pravo rudarsko malico. Po »starem jašku« iz leta 1889 se spustijo z dvigalom do globine 180 metrov pod zemljo. Tam jih pričaka pesnik Anton

Aškerc, ki je zapisal: »Globočje in globo-čje, dol v prepad ... Bojiš-li vožnje se pod zemljo čudne, ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj?« Vo-dič jih popelje po podzemeljskem svetu med premogarje, ki so iz zemlje trgali črno zlato in ga tono za tono pošiljali na svetlo. Od tedaj so velenjski premogarji nakopali kar 170 milijonov ton premoga. Pot jih vodi po vseh deloviščih nekdanje-ga premogovnika, kjer so na premogarje prežale številne nevarnosti zaradi zru-škov debelih lignitnih plošč, predvsem pa zaradi zahrbtnega plina metana. Sli-šati je žalostni glas signalnega zvonca, ki je januarja in februarja leta 1893 nazna-njal, da je v dveh zaporednih eksplozijah metana izgubilo življenje najprej enajst, nato pa še sedemnajst delavcev. To zgod-bo ponazarja 18 scen in 15 lutk rudarjev v tipičnih položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjujejo zvočni in

svetlobni efekti. Pred prehodom v mo-derni del muzeja se obiskovalci okrepča-jo z rudarsko malico v najgloblji jedilnici v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. V drugem delu jih pot vodi skozi meha-nizirane jamske prostore iz zadnjih nekaj desetletij razvoja velenjskega premogov-nika. Delo so tako posodobili, da so si v velenjskem premogovniku pridobili slo-ves enega najvarnejših in najsodobneje opremljenih premogovnikov v Evropi. Za konec obiska jih do izhodnega jaška popelje podzemna železnica. Ob izhodu si je mogoče ogledati avtentične prosto-re slačilnice in kopalnic, ki so jih rudarji uporabljali ob izhodu iz jame. Prikazani so tudi prostori rudarskih bivališč iz začetka 19. stoletja. Več o možnostih obiska si lah-ko preberete tudi na spletni strani muzej.rlv.si, za skupine pa je potrebna posebna najava.

Besedilo in foto: Janez Dolinar


LEPOTE SLOVENIJE

Zaščitna čelada in rudarska luč sta bili že od začetka nujna za-ščita, ki sta rešili veliko življenj.

Upravnik rudnika je skrbno beležil dogajanje in nadzoro-val delo v rudniku.

Med napori se je vedno prilegla malica – kruh, sadje in tudi mleko ali vino, ki je spra-lo zaprašena grla.

Februarja 1893 je ob zrušitvi rudniškega jaška umrlo 11 ljudi. Nesrečo danes simulira reali-stična predstavitev.

Tudi obiskovalcem se je prilegla dobra rudarska malica.

Pogled v sodoben način izkopa premoga.

Vrtalna glava sodobnega rudarskega stroja je zamenjala krampe in lopate.

Lignit je tu črno zlato, ki se koplje že več kot stoletje.

Za konec se popeljete s čisto pravim rudniškim vlakom, ki je posebno doživetje.

PESEM NAS ZDRUŽUJE


Ko briška vas postane vseslovenskaKo so se zavedni Slovenci v zamejski vasi Števerjan na italijanski strani Brd v začetku sedemdesetih let odločili za pripravo prvega festivala narodno-zabavne glasbe, si gotovo ni nihče predstavljal, kakšne razsežnosti bo priredi-tev dosegla. Letošnjega 4. julija je tamkajšnje Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej v velikem slogu proslavilo zavidljiv jubilej, štirideseti festival.

Dobro je bilo zamišljenoŠteverjanec Lojze Hlede je pred štirimi desetletji s svojim ansamblom pogosto nastopal tudi v Sloveniji in skupaj z doma-čim društvom je prišel na idejo, da bi se v njegovi vasi odvijal festival, ki bi vsaj za ka-kšen dan v letu združil ansamble domače glasbe iz zamejstva in matične domovine. Prva leta je bilo zamejskih kar precej, za tiste iz Slovenije pa je bila briška vas, dvi-gnjena nad slikovite vinograde, skorajda nekakšna eksotika: kot da bi sem jim Ita-

lija s strogimi karabinjerji na goriških mej-nih prehodih zdela neskončno daleč … Pa so vendar prihajali in zmagovali: Veseli hmeljarji, Viki Ašič, Rudi Bardorfer, Odmev, Tone Žagar, Franci Lipičnik … In v poznej-ših letih Fantje z vseh vetrov, Štajerskih sedem in mnogi drugi, ki še danes soo-blikujejo glasbeno prizorišče te vrste. Le zamejcev je bilo iz leta v leto manj! Zadnja leta se je celo zdelo, da je vse, kar v Slove-niji narodno-zabavnega leze in gre, prišlo na nekakšno slovensko državno vižarsko

prvenstvo, ki se odvija na lepem prizori-šču in med prijaznimi ljudmi – v Italiji.

Jubilej, ki obetaNa 40. števerjanskem festivalu smo le do-čakali še eno vrnitev tržaškega ansambla Taims, ki je za skladbo Spomin na majni-ce prejel kar dve nagradi – za glasbo (av-tor Janez Beličič) in besedilo (avtor Saša Martelanc) – organizatorji pa so se še posebej razveselili ansambla Korenika z avstrijske Koroške, ki je prišel v Števerjan


po 26-letnem premoru in, razumljivo, v precej spremenjeni zasedbi. Legendarna skladba Ob reki Dravci je naletela na tako lep odziv večtisočglave množice, da kon-kurentom k nagradi za najbolj všečen an-sambel niso pomagale niti organizirane skupine navijačev!Najboljši debitant je postal ansambel Vikend z Vinske Gore, najboljši kvintet ansambel Čepon iz Horjula, najboljši trio ansambel Kolovrat iz Ljubljane, za najbolj karizmatično solistko so razglasili Barba-

Ansambel Korenika z ministrom Žekšem

PESEM NAS ZDRUŽUJE

ro Žerjav, pevko in violinistko ansambla Donačka iz Rogatca, absolutne zmago-valke festivala pa so postale Iskrice iz Laškega. V revijalnem delu festivala je nastopila vrsta nagrajencev iz prejšnjih let, na samem prizorišču pa ni manjkalo tudi pomembnih osebnosti iz gospodar-skega, kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje, na čelu z dr. Boštja-nom Žekšem, ministrom, pristojnim za Slovence izven meja domovine. Festivalu očitno dobro kaže tudi v prihodnosti, saj,

kot je v jubilejnem biltenu zapisal Slavko Avsenik mlajši, eden od članov strokovne komisije, »Števerjan z glasbo briše meje med matično in zamejsko deželo, med Slovenci in Italijani, med poslušalci in glasbeniki …« Pred leti jih je zbrisal tudi med starimi in mladimi: danes sestavljajo srce domačega društva in festivalskega odbora pretežno mladi ljudje, ki pa še ve-dno radi prisluhnejo nasvetom starejših.

Jože Galič

Absolutne zmagovalke Iskrice

Karizmatična Barbara Žerjav


SLOVENSKE DOMAČIJE

Tudi zidanica je lahko stanovanjeZ rubriko Slovenske domačije si bomo danes podrobneje ogledali za vinorodno deželo Posavje z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko - Sremič zelo poseben tip domačije, ki bi ga ob upoštevanju ozkega oziroma strogega razumevanja pojma »domačija« v to rubriko niti ne smeli uvrstiti. V mislih imamo množico objektov, ki so za krajši ali daljši čas lahko tudi bivalni objekti, čeprav ob samem nastanku to nikoli ni bila njihova osnovna funkcija. Seveda je govora o zidanicah, ki so v osnovi gospodarski objekt, namenjen shranjevanju vina (v kleti), vrhnji del pa je nudil tudi možnost prenočevanja, zlasti tedaj, ko je bila domačija oddaljena od vinograda.

SLOVENSKE DOMAČIJE


SLOVENSKE DOMAČIJE

Lepo obnovljena Ška-tlarjeva zidanica v lasti Matjaža Pavlina.

V zadnjih letih so zidanice začele še bolj širiti svoj spekter funkcij, bodisi da so dobile funkcijo vikenda ali stanovanjske hiše, bodisi funkcijo turistom namenje-nega objekta. Še pomembnejši razlog za vključitev v našo rubriko pa izhaja iz dej-stva, da so zidanice v nekaterih predelih Slovenije – tudi zaradi svoje množičnosti – zelo pomemben ali celo prevladujoč element v kulturni krajini, vrh tega pa so ena od najbolj slovenskih značilnosti tudi v širšem evropskem prostoru. Zidanice kot turistični objektKdaj so začele »rasti« zidanice po dolenj-skih in drugih gričih ni povsem znano. Najstarejše med njimi naj bi bile stare okoli 170 let, večina pa je mnogo mlaj-ših, starih od 10 do 20 let. Danes gre nji-hovo število v tisoče, navaja se celo šte-vilka 15.000. Zato ni prav nič nenavadno, da so tisti, ki se ukvarjajo s turizmom, v zidanicah zagledali tudi možnost nji-hove izrabe za turizem. Od mrtvega kapitala seveda ni nobene koristi. Lepo obnovljene in ustrezno opremljene so jih začeli ponujati turistom oziroma jih tržiti na turističnem trgu.V projekt Turizem v zidanicah je zaen-krat vključenih 28 lastnikov zidanic, ki so se odločili za takšno možnost izrabe svojih zidanic, s tem pa tudi za možnost dodatnega zaslužka. Večina teh zidanic ima tri zvezdice, cene za dnevni najem pa se gibljejo med 37 in 80 evri, odvisno pač od števila oseb, ki zidanico najame. V prvem primeru sta zidanico najeli dve osebi, v zadnjem pa šest. Zanimanje lastnikov, ki so bili pripravljeni svoje zi-danice preurediti za goste, je bilo veliko. Zato so ustanovili konzorcij ponudnikov (www.zidanice.si.), ki si je zidanice tudi ogledal. Med več kot 100 ponudniki jih je odbral 28, pri čemer je odločalo pred-vsem to, ali imajo urejeno vso doku-mentacijo. Ta konzorcij je izdal tudi lično publikacijo, v kateri je z besedo in sliko predstavljenih vseh 28 zidanic.V zvezi s tem je treba povedati tudi to, da dolenjski turistični delavci strogo zavračajo miselnost, po kateri naj bi bil turizem v zidanicah zgolj ali tudi prikri-ta oblika prodaje vina, v prvi vrsti dobro znanega dolenjskega cvička. Poudarja-


jo, da gre pri tem za turizem kot name-stitev, in nič drugega. V tem smislu so za turiste pripravili številne turistične izdel-ke, kot radi rečejo. Omeniti velja poho-dništvo, kolesarjenje, jahanje in čolnar-jenje. V bližini so tudi znane dolenjske terme, Šmarješke in Dolenjske Toplice, blizu je Krka in tudi Kolpa ni daleč. Pri-pravili so poseben program z imenom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, in tradicionalnih prireditev tudi ne manjka.

Zidanica ŠkatlarEno od zelo starih zidanic smo si po-drobneje ogledali tudi mi. Sedanji la-stnik zidanice Matjaž Pavlin je na Do-lenjskem dobro znan turistični delavec. Zidanico z zgornjim imenom je kupil od posrednika, slednji pa od prvotnega la-stnika, ki je imel v bližini velik vinograd in sadovnjak. Stoji na vzpetini v bližini cerkve sv. Jurija v Grčevju nad Paho pri Otočcu. Mimogrede naj omenimo, da si je v cerkvi vredno ogledati lepo obno-vljeno fresko. Kot pravi sedanji lastnik, se od te zidanice »vidi cel svet in še okoli-ca.« Razgled je res veličasten: v bližini se vidi Trška gora, bolj v daljavi pa Kočevski Rog, Gorjanci in celo hrvaško Sljeme.

Dostop do zidanice je po razširitvi ceste sedaj mogoč tudi z avtomobilom. Majhna zidanica je obnovljena od vrha do tal, točneje do kleti. Dejansko se je obnova začela v kleti, saj je bilo treba iz kamna grajeno klet sanirati s cemen-tnim mlekom – kar dve toni tega mleka so popile stene te majhne kleti. V kleti je imel lastnik lesene sode za vino, vendar ne večjih od 2000 litrov. V prostoru nad kletjo so grozdje najprej sprešali, dali v kadi, v katerih je vino zavrelo, nakar so ga po posebnih ceveh, speljanih sko-zi strop, pretočili v sode v kleti. Vino je lastnik prodajal okoliškim gostilnam. Poleg lesenih sodov je sedaj v kleti tudi nekaj pločevinastih, vendar ne velikih posod za vino. V klet so iz zgornjega pro-stora prenesli mizo in stole, okoli katere so se nekoč zbirali delavci iz vinograda v času malice. Posebej zanimiva naprava v kleti je mlin za drobljenje hrušk. Da je šlo delo lažje od rok so si pomagali z velikim kolesom – vztrajnikom. Kot pravi Matjaž Pavlin, so na posestvu pridelali ogro-mno hrušk, od tepk in jerebic do agatnic in maslenk. Tega je bilo toliko, da »so celo zimo kuhali šnops«. Vhod v klet je iz spodnje nižje strani, vhod v bivalne pro-store pa iz zgornje strani, pri čemer so iz-

virni leseni podboji in vrata ohranjeni pri obeh. To dokazujejo tudi veliki starinski ključi za odpiranje vrat.

Podrobnejši opis notranjostiSkozi vhodna vrata stopimo v kuhinjo, ki je hkrati tudi jedilnica z mizo in obda-jajočimi stoli. Jasno je, da kuhinja brez štedilnika in omare za posodo ne more funkcionirati kot kuhinja. Iz kuhinje se skozi tri zelo različna vrata pride v tri zelo različne prostore. Najpomembnejša so vrata, ki gostu omogočajo vstop v spal-nico in kopalnico. Spalnici dajejo poleg običajno velike zakonske postelje po-seben čar zelo majhna okna z vezenimi zavesami z vzorcem, ki se ponovi tudi na malem lestencu. Skozi drsna vrata (zara-di pomanjkanja prostora) se iz spalnice pride v majhno kopalnico z umivalni-kom, tušem in straniščem. Skozi ozka in delno prozorna vrata je iz kuhinje mogoče stopiti na gank, ki ga zidanica prvotno ni imela. Po celi dolžini ga je dobila šele ob prenovi. Z ganka je res veličasten razgled, o katerem je bilo že govora. Tudi zato je za goste v zida-nici neprecenljive vrednosti. Iz kuhinje je skozi strop, po zložljivih stopnicah, tudi vhod v podstrešni prostor, v katerem je gostom na razpolago še dodatno leži-šče, tako da se v to zidanico za krajši ali daljši čas lahko naseli tudi štiričlanska družina. Nekaj posebnega je spati tik pod novo slamnato streho, ki se ponaša z lepim lokom nad vhodnimi vrati in še lepšimi zaključki na obeh koncih strehe. Opis Škatlarjeve zidanice pa ne bi bil po-poln, če ne bi povedali tudi tega, da je zi-danica na enem koncu dobila še poseb-no streho, pod katero so zložena drva, največ prostora pa zavzema masivna miza s klopmi, kar gostom omogoča, da se tudi v deževnem vremenu lahko zadr-žujejo na svežem zraku – tem bolj zato, ker si v domiselno oblikovanem kaminu, ki je istočasno tudi krušna peč, lahko spečejo kruh, pico ali kar koli drugega. Ta kamin z dimnikom je pravzaprav zgolj podaljšek obnovljenega opornega zidu in z njim je majhna lepotica nad strmim pobočjem dobila piko na i.

Besedilo in foto: Tomaž ŠtefePod podaljškom strehe stoji miza s klopmi, dobro viden je tudi kamin v podalj-šku opornega zidu, ki je obenem tudi krušna peč.

SLOVENSKE DOMAČIJE

Največ prostora v kleti zavzemajo sodi za vino (cviček) in mlin za drobljenje hrušk, ki je prenešen iz zgornjega prostora.

43

V kuhinji je poleg štedilnika in omare tudi miza s stoli in panj-skimi končnicami na stenah.

Moja Slovenija / Avgust 2010

Iz zgornjega prostora je v klet prenešena tudi miza in nekaj stolov.

Ajdovi štruklji s skuto

Oko poparimo in dobro premešamo, ohladimo in damo na desko, ki smo jo potresli z belo moko. Testo pregnetemo in razvaljamo pol centimetra na de-belo. Namažemo ga z nadevom, potresemo z drobtinami, zlasti če je nadev

bolj moker, in tesno zvijemo. Štrukelj zavijemo v zmočen in dobro ožet prtič, potresen z drobtinami. Kuhamo ga pol ure v slanem kropu. Kuhanega razrežemo na rezine, zložimo v skledo ali na krožnik in zabelimo s prepraženimi drobtinicami.

Vir: Društvo kmečkih žena Semič

Sestavine za testo:• ¾ kg ajdove moke• 1 l slanega kropa• malo bele moke

Sestavine za nadev:• 1 kg skute• 2 jajci• 4 do 5 žlic smetane• po potrebi drobtine• 5 dag masla• drobtine za zabelo


SLOVENSKE JEDI


Kot slikar je bil Jelovšek v tesnih stikih z Giuliem Quaglijem, ki ga je bržkone spoznal med letoma 1721–1723, ko je Quaglio slikal stene v stolnici in Semeniški knjižnici v Ljubljani. Prve sli-karske izkušnje pa je verjetno dobil pri Janezu Mihaelu Rein-waldtu. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc domneva, da ga je Quaglio v dvajsetih letih tudi vzel s seboj v Italijo, a ne samo Jelovška, marveč kar štiri slovenske učence. Navzlic domnevni Quaglijevi šoli pa je Jelovškova umetnost ubrala svojo pot in dvignila svojega mojstra med naše največje baročne slikarje, kot stenski slikar, freskant, pa ima sploh prvo mesto.

Med utemeljitelji ljubljanskega oziroma kranjske-ga baročnega slikarstva zavzema zelo pomemb-no, če ne celo najpomembnejše mesto v Mengšu rojeni slikar Franc Jelovšek, po očetu iz Maribora. Med veliko četverico predstavnikov kranjskega umetnostnega ozračja v 18. stoletju ga posebej iz-postavljamo tudi zato, ker bo letos minilo okroglih 310 let od njegovega rojstva. Rodil se je namreč 4. oktobra 1700, umrl pa je 31. maja 1764 v Ljubljani, potem ko je leta 1730 postal tudi ljubljanski me-ščan. Veliko četverico kranjskih baročnih slikarjev so poleg Franca Jelovška sestavljali še Valentin J. Metzinger, Anton Cebej in Fortunat Bergant.

Franc Jelovšek, baročni slikar


VELIKI SLOVENCI

Številnim cerkvam je vtisnil svoj pečatNjegov čopič srečamo prvič pri slikanju oltarne arhitekture na Žalah v Kamniku (1730), pri čemer se je takoj izkazal kot dozorel iluzionist. V povezavi z arhitekturo in kiparstvom je izoblikoval regionalno različico iluzionističnega slikarstva in (so)ustvarjal baročne celostne umetnine. Delal je predvsem za cerkve na Gorenjskem, Dolenjskem, v Vipavski dolini, pa tudi na Štajerskem in na Hrvaškem. Pri naročilih po štajer-skih cerkvah je najbrž odigralo pomembno vlogo Jelovškovo štajersko sorodstvo. Zelo verjetno pa je v tem tudi skrivnost njegovega slikovitega in barvitega razpoloženja. Slikal je tudi fasade in notranjščine posvetnih arhitektur, izdeloval načrte za oltarje, tapete in kulise za slavnostne sprejeme. Precej nje-govih del je uničenih. Že leto po kamniških Žalah ga vidimo na delu na obokih cer-kve sv. Petra v Ljubljani. K tej cerkvi se je vračal vse do leta 1744. Šentpeterske freske so dolgo pripisovali kar Giuliu Qua-gliu. V cerkvi sv. Petra je leta 1734 nastala tudi najlepša Jelov-škova oljnata slika Sv. Družina. Kot ugotavlja Emilijan Cevc, je v bogastvu barv, prelivajočih se v svetlobnih igrah in drznih potegih čopiča čutiti vpliv beneškega kolorizma in senčnosti, hkrati pa je slika polna tudi tople domačnosti, reprezentativ-ne patetike in kompozicionalne polnosti. Iz monumentalno ubranega mladostnega Jelovška se je razvil modro nasme-hljani pripovedovalec, tak, kakršnega opazimo na avtopor-tretih, vpletenih med freske v Grobljah, na Sladki Gori in na Skaručni. Leta 1734 je poslikal tudi kapelo Codellijeve graščine v Lju-bljani, slikal pa je tudi v župni cerkvi v Kamniku. Tako, kot je z realističnimi sredstvi ustvaril idealistično vizijo svetnikove-ga (Petrovega) poveličanja v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, so zemeljski prizori dvignjeni v idealizirano ozračje, ki mu je vse vsakdanje tuje, tudi na oboku prezbiterija župne cerkve v Ka-mniku. S sliko Marije poveličane dobesedno dopolnjuje kipe-nje arhitekturne lupine, ji jemlje statično uravnoteženost in dodaja imaginarno razsežnost. Povezanost med slikarjem in stavbenikom je čutiti tudi ob freskah v Grobljah, na Skaručni in na Sladki Gori (1753). V bohinjski Srednji vasi je oltarno ste-no spremenil v živahno kuliso, v Štepanji vasi v Ljubljani pa je povezal plastične oltarne skupine Kristusovega trpljenja s ku-lisnim ozadjem in arhitekturnim prostorom. Na Primorskem je Jelovšek poslikal prezbiterij župne cerkve v Vipavi in stran-sko kapelo na bližnjem Slapu. Zašel je tudi na Hrvaško, kjer je v frančiškanski cerkvi v Samoboru poslikal veliki oltar (1752).Z leti se je Jelovšek vse bolj približal baročnemu naturaliz-mu, ki mu ni tuje ne preprosto veselje in ne trpljenje človeka, odličnega ali kmetiškega. Bližja kot uglajenost mu je neka pri-srčna robatost. Barve, ki so bile spočetka nekoliko zadržane, žare z vedno večjo močjo, kakor se bi končno nebo in zemlja med seboj pomirjala in se prelivala v ljudsko melodijo. Še or-namentika postaja ljudsko ubrana in vedno več prizorov žanr-skega značaja se vpleta med svetniške legende in simboliko.

Tomaž Štefe


Gre za eno najstarejših ultrakolesarskih dirk na stari celini in sicer za 10. obletnico dirke, prvotno imenovane Bern-Boden-see-Bern. Dirki so zadnja leta nekoliko spremenili traso in jo podaljšali, tako da so

to postale prvovrstne kvalifikacije za Dir-ko preko Amerike RAAM, lansko leto pa je dirka štela tudi za evropsko prvenstvo UMCA. Dirka je dolga 720 km in ima 6.300 m višinske razlike. Na startni listi dirke oz. RAAM kvalifikacij je 38 kolesarjev, ki bodo morali voziti po pravilih ultramaratonske kolesarske zveze UMCA (kot posamični kronometer), poleg tega pa 31 t. i. randon-neurjev, ki se bodo udeležili izziva v obliki breveta, torej v skupinski vožnji. Od na-sprotnikov je najbolj znan Italijan Fabio Bi-asiolo, ki je bil že nekajkrat na stopničkah za zmagovalce na Dirki preko Amerike. Od ostale Marku neznane konkurence bi znal biti nevaren tudi Kevin Biehl, ki je lansko leto dolgo držal tretje mesto, po 600 km pa je odstopil zaradi bolečin v kolenu. »S konkurenco se ne bom preveč obreme-njeval, ampak bom poskusil dirko odpe-ljati čim hitreje bo možno in s tem dobiti v noge nekaj prepotrebnih dirkaških kilo-

metrov in seveda preizkusiti, kako daleč (oz. dolgo časa) me noge nesejo pri polni obremenitvi. Še moj cilj – zadovoljen bi bil s časom pod 23 urami, seveda pa se tudi zmage ne bi branil,« pravi Marko Baloh. Z dirke se bo spremljevalna ekipa javljala na domačo stran www.markobaloh.com, na domači strani organizatorja www.radma-rathon.ch pa bo možno spremljanje situ-acije na dirki v živo preko signala GPS (t. i. Live Tracking). Dirka Radmarathon je ena od Markovih pripravljalnih dirk na glavni cilj sezone, to je postavljanje svetovnega rekorda v 24-urnem kronometru na zapr-tem velodromu, ki ga bo Marko postavljal 9. in 10. oktobra 2010 na italijanskem ve-lodromu Montichiari, blizu Brescie. Sve-tovni rekord se bo postavljal po pravilih ob prisotnosti sodnikov Ultramaratonske kolesarske zveze (UMCA) in Guinnessove knjige rekordov.

Besedilo in foto: BM

Marko Baloh se pripravlja na svetovni rekordSlovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh se prvič v karieri odpravlja na ultrakolesarsko preizkušnjo, imenovano Radmarathon, v Švici.

ŠPORT

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

To work in economically prosperous state - GermanyThe development of industry in the 19th century attracted many Slovenes to the mines and metallurgic sites of Central and Upper Styria. Almost all the immigrants were employed in mines. They were coming from Carniola, Lower Styria and Carinthia. In Germany, in 1900, 9193 persons (6453 men and 2740 women) opted for the Slovene as mother tongue. According to some estimates before the year 1914 around 30.000 Slovenes lived in Rhine-Westphalia district.At the end of 50ths this was recognized as the »expatriation«. The post-war overhaul of industry and an increase of the share of service activities opened a lot of jobs. Many arrivals abroad, mostly from Inner Carniola, Lower Carniola and espe-cially from east Slovenia, were organized by Slovene compa-nies. The newcomers had motives for mostly faster and hig-her earnings to arrange house, farm, craft workroom at home. Among the first-generation migrant workers predominated only unqualified and half qualified workers. In Germany sup-posed to live about 50.000 emigrants and 27.000 expatriates. Assimilation of the immigrants was quite intense so the num-ber of Slovenes living is substantially lower than the number of emigrated. In the 60ths the borders of Yugoslavia slowly began to open and a new wave of younger people began to penetrate in Germany. This phenomenon is suspended after the oil crisis of 1973 and the recession that followed. Yugoslavia signed an agreement in 1968 with the Federal Republic of Germany, in which it was clear that the stay of Yugoslavian expatriates in Germany was only a transitional nature. After the year 1974 this current started to run dry. When village from Brda region became All-Slovenian When the conscious Slovenes in a minority village in Števerjan (San Floriano del Collio) in the Italian Brda region in the early 70ths decided to prepare the first Traditional Folk Music fes-

tival, certainly nobody could have imagined what extension the event would reach. This year’s 4th July the local Slovenian Catholic Cultural and Educational Society Frančišek Borgi-ja Sedej celebrated in grand style the enviable Jubilee, the 40th Festival. The best debutant ensemble became the en-semble Vikend (»Weekend«) from Vinska gora, the best en-semble quintet the Čepon from Horjul, the best trio ensem-ble the Kolovrat (»Spinning wheel«) from Ljubljana; Barbara Crane, the singer and violinist of the ensemble Donačka from Rogatec, was announced the most charismatic soloist and the absolute winner of the festival became the Iskrice (»Sparkles«) from Laško.

Also wineyard cottage may be dwellingWith the rubric »Slovene homesteads« this time we will now look in more detail the »Posavje region« with wine-growing districts Lower Carniola, White Carniola and Bizeljsko – Sremič. This region is for the wine region very special type of homestead, considering a narrow or strict interpretation of conception of “homestead” and in this rubric should not even be classified. In our mind we have a multitude of facilities to dwell for short or long term accommodation, even when at the very creation this was never their primary function. Of course we talk about the wineyard cottages, that are basically economic structure to store the wine (in the basement); top part is also offering the possibility of spending the night, es-pecially when the homestead was away from the vineyard.In the last years the homesteads began even more to stretch their range of functions, whether they were given a function of weekend house or the function of an object. designed for tourists. Even more important reason for inclusion in our ru-bric arises from the fact that the wine cottages in some parts of Slovenia - also because of its enormous number - are very important or even dominant element in the cultural landsca-pe and beyond that they are one of the best Slovene features in the wider European area.

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Yendo a trabajar a un país económicamente exitoso – AlemaniaEl desarrollo industrial en el siglo XIX atrajo a numerosos eslovenos a las zonas mineras y metalúrgicas de Estiria Me-dia y Superior. Casi todos los llegados consiguieron trabajo en las minas. Llegaban especialmente de Carniola, la Baja Estiria y de Carintia. En el año 1900 9.193 personas (6.453 varones y 2.740 mujeres) declararon que el esloveno era su idioma materno. Según algunas estimaciones antes del año 1914 ya había alrededor de 30.000 eslovenos en el distrito de Rhin y Westfalia.A fines de los años cincuenta predominaban los trabajado-res golondrina. La renovación industrial de la posguerra y el aumento de la parte correspondiente a los servicios, crearon muchos puestos de trabajo. Algunos viajaban al exterior de manera organizada por intermedio de empresas eslovenas. La mayoría provenía de Notranjska, Dolenjska y en especial del este de Eslovenia. El motivo de su ida era conseguir en forma más rápida los ingresos necesarios para refaccionar sus casas, sus granjas o establecerse con un oficio. Entre los primeros trabajadores predominaban quienes no tenían una especialización o tenían una baja calificación profesio-nal. En Alemania estarían viviendo 50.000 emigrantes eslo-venos y aproximadamente 27.000 trabajadores temporales. La asimilación fue bastante intensiva, por lo cual en la ac-tualidad el número de eslovenos es esencialmente menor al número de emigrados.En los años sesenta las fronteras yugoslavas se fueron abriendo paulatinamente y una nueva ola de gente joven comenzó a avanzar sobre Alemania. Este fenómeno fue fre-nado por la crisis del petróleo del año 1973 y la consiguiente recesión. Yugoslavia firmó con la República Federal de Ale-mania un acuerdo en el que, con toda claridad, constaba que la estadía de los trabajadores yugoslavos en Alemania tenía carácter temporal. Después de 1974 esta corriente ter-minó por desaparecer.

Cuando un pueblo de Brda pasa a ser de toda EsloveniaCuando a principios de los años setenta los patriotas eslove-nos de Števerjan, pueblo ubicado en la parte italiana de Brda (Collio), decidieron preparar un festival de música popular, seguramente nadie se imaginó la expansión que llegaría a alcanzar. El 4 de julio próximo pasado la asociación local Slo-vensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej festejó a todo trapo el envidiable cuadrigésimo aniversario del festi-val. Proclamaron como mejor debutante al grupo Vikend de Vinska Gora, como mejor quinteto al grupo Čepon de Horjul y a Kolovrat de Ljubljana como mejor trío. Como solista más carismática fue nombrada Bárbara Žerjav, cantante y violinis-ta del grupo Donačka de Rogatec. Las ganadoras absolutas del festival fueron las integrantes del grupo Iskrice de Laško.

Una pequeña bodega también puede ser habitableEn esta oportunidad en la sección Pueblos de Eslovenia ve-remos con mayor detenimiento la región viñatera de Posavje con los distritos viñateros de Dolenjska, Bela Krajina y Bizelj-sko – Sremič y su especial tipo edilicio. En mente tenemos un sinnúmero de construcciones que por un tiempo más corto o más largo pueden llegar a ser habitables, si bien al momento de levantarlos nunca se pensó en que tuvieran esa función. Hablamos de las pequeñas bodegas que por definición son construcciones con propósito económico (para el almace-namiento del vino), pero que en su parte superior permitían pernoctar, especialmente en los casos en los que la viña que-daba muy lejos de la casa. En los últimos años las bodeguitas empezaron a abrir su es-pectro de funciones, ya sea que fueran destinadas a ser casi-tas de fin de semana, como vivienda principal o para alber-gue de turistas. La inclusión en nuestra sección se debe en mayor medida porque las mismas son –en algunas zonas de Eslovenia- muy importantes o son un elemento predominan-te en el paisaje, además de ser una de las características más eslovenas en el amplio campo esloveno.

50

Sak

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Moja Slovenija / Avgust 201050

Ime in priimek: __________________________________Ulica: __________________________________________Kraj (in zvezna država): ____________________________Poštna številka: _________________________________Država: ________________________________________Telefon: ________________________________________E-pošta: ________________________________________Datum in podpis: ________________________________

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD.

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA

Želim objavo voščila osmrtnice

1/8 strani: 50 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506

Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

ZA NAROČNIKE

BREZPLAČNO

Ribolov je bil v preteklosti opredeljen kot gospodarska dejavnost, ki je ob večjih rekah in jezerih dajala kruh številnim ribi-čem. Pri lovu so uporabljali različne ribo-lovne pripomočke: mreže, vrše, križake in sake. Sak je ribolovna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjene na palici. Sak kot simbol nekdanjih časov hranimo tudi v stalni zbirki ribiškega oddelka v Tehni-škem muzeju Slovenije v Bistri.Najbolj znan je bil ribolov s saki na Cer-kniškem jezeru. Pričevanja o tem sta nam ohranila Janez Vajkard Valvasor in Franz Anton Steinberg. V usihajočem jezeru je ribolov potekal po natančno predpisa-nem vrstnem redu. Najprej so si zaloge z ribami napolnili samostani in graščine, za-tem pa so prišli na vrsto domačini, ki so se brez oblek podali v odtekajoče jezero ter s saki in koši pobirali preostale ribe. Ribolov že dolgo ni več gospodarska de-javnost. Danes je to predvsem športna dejavnost, ki športnim ribičem daje mo-žnost preživljanja prostega časa v naravi. Uveljavljen je ribolov s palico in trnkom, druge lovne naprave so z zakonom pre-povedane.

Mag. Romana Erhatič Širnik, ribiški oddelek Tehniškega muzeja Slovenije


KRIŽANKA

Sak

(Teh

niški

muze

j Slov

enije

)

Documents

Moja Slovenija avgust 2010