Moja Slovenija februar 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Februar 2010, številka 2

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

IZ URADA: Ustanovitev zveze slovenskih društev v BIH

TEMA MESECAPrešernov čas in sodobniki

S KNJIGO V SVET Pravljične poti v zgodovino

INTERVJUVelemir Gjurin: »Nikoli nisem gledal na Kekca kot na nekaj posebnega«

MLADI MLADIMAnže Pratnemer – zgodba o upanju in človeški dobroti

ŠPORTKdo nam bo prinesel kolajno na Olimpijskih igrah 2010

»Dobra volja je najbolja.«

�

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / Februar 2010

www.Slovenci.si

Pomagajmo razvijati zmagovite formule!

mag. Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste

Ko vstopamo v novo desetletje, mi daje misliti, z ozi-rom na situacijo koroških Slovencev, predvsem nasle-dnje: Teme aktualnih diskusij in naslovnice časopisov, kadar gre za manjšinsko vprašanje, ostajajo že dese-tletja podobne: »neuspešna borba za dvojezične na-pise«, »Slovenci še vedno brez poslanca v deželnem zboru«, »znanje slovenščine otrok kljub številnim pri-javam slabo« ...Lahko bi sklepal, da manjšinska politika Avstrije, posle-dično pa tudi Slovenije zadnjih desetletij, ni bila bog ve kako uspešna. Premalo je naslovnic, ki bi nakazova-le pozitivne premike in uspehe. Če pa se lahko veseli-mo kdaj tudi uspehov, so to največkrat zadeve, ki smo si jih sami priborili: omenim lahko zelo kakovostno kulturno ponudbo društev in organizacij, zelo dobro delo občinskih odbornikov naših neodvisnih list ... Vsesplošno gledano pa je vendarle tako, da so se oko-liščine našega bivanja na Koroškem in z njimi baza za pogostejše in večje uspehe naše skupnosti le precej izboljšali. Prav v teh okoliščinah bi nam moralo uspeti, skupno z odgovornimi v Republiki Sloveniji, da razvi-jemo strategijo, ki bi najbolj boleč pojav, namreč slej ko prej rastočo asimilacijo, uspela zaustaviti. Osebno sem prepričan, da bi morali napeti vse sile, da izboljšamo javno podobo naše narodne skupnosti. Škoda, da se prepogosto predstavljamo kot skupinica sprtih ljudi, ki vlečejo vsak v neko drugo smer. Ta slika je v marsičem krivična. Menim, da ima tudi Sloveni-ja pri preseganju teh delitev v zamejskih skupnostih svojo odgovornost – končno so se v povojnem ob-dobju te ideološke delitve »importirale« v zamejstvo iz bivše Jugoslavije.Zaključujem optimistično, saj je izvolitev Franca-Jo-žefa Smrtnika za prvega župana na Koroškem, ki se brez pridržkov priznava k slovenski narodni skupnosti, kazatelj, da uživajo osebnosti iz naših vrst velik ugled daleč preko meja lastne skupnosti. Ta uspeh je brez dvoma zgodovinski tudi zaradi tega, ker pomaga uve-ljavljati miselnost, da je biti Slovenec lahko zmagovita formula. Nismo vedno šibkejši, poraženi ali teptani – lahko smo tudi ZMAGOVALCI. Pomagajmo skupno, da nam bo uspelo razviti še več zmagovitih formul za ohranitev in razcvet slovenstva v zamejstvu.

UVODNIK

�Moja Slovenija / Februar 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 1�, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +�86 1 5682550, Faks +�86 1 565�417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Blanka Markovič Kocen, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sve-ta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: �.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aTEMA MESECA:

Prešernov čas in sodobniki

Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Rek, h kate-remu se pogosto vračamo, velja za vse čase. Če želi-mo spoznati Franceta Prešerna, je prav, da se ustavi-mo pri njegovih sodobnikih, s katerimi se je srečeval. Ker bi o tem lahko napisali precej strani, se ustavimo le pri nekaterih dogodkih, ki so ga zaznamovali. Ob Japljevem prevodu Svetega pisma se je naučil brati in spoznal bogastvo slovenskega jezika. Na novou-stanovljeni stolici za slovenščino je utrdil ljubezen

do materinega jezika in si oblikoval krog prijateljev. Skupaj z njimi se je Prešeren prek Kranjske Čbelice predstavil svojim rojakom kot pesnik. Stran 8 –10.

Velemir Gjurin, nekoč Kekec, danes pa vodja sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo. Po študiju se je zaposlil na Filozofski fakulteti kot lektor, asistent, predaval pa je tudi v tujini. Pot ga je zanesla tudi v ZDA, kjer je bil zaposlen kot lektor za slovenski jezik. Zaupal nam je svoj pogled na Kekca in delil zgodbo o posebni ljubezni do jezika. Ker je deloval lektor slovenskega jezika, ki je svoj poklic opravljal v tujini, nam je predstavil položaj slovenskega jezika v Združenih državah Amerike.

Zgodba z naslovnice

V SREDIŠČU:

Skupni slovenski gospodarski prostor kot poseben izziv

Posebna pozornost in ukrepi so bili do sedaj name-njeni predvsem krepitvi skupnega slovenskega kul-turnega prostora, ki v ožjem pomenu obsega RS in območje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. V širšem smislu pa vključuje tudi sodelova-nje RS s Slovenci po svetu. Stran 12–13.

IZ URADA:

Prenovljen spletni portal za Slovence po svetu in v zamejstvu Slovenci.si

Portal Slovenci.si, ki na enem mestu ponuja ažur-ne informacije o Slovencih po svetu ter o delu vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to tematiko, je v prvem letu de-lovanja naletel na zelo dober odziv. Urad Vlade

RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je z željo, da bi portal obiskovalo čim več izseljencev, zamejcev in tudi Slovencev v Sloveniji, ki jih zanima življenje in delo Slovencev po svetu, pripravil nekaj novosti. Te se nanašajo na podobo, organizi-ranost rubrik in razširjenost vsebinskih področij. Stran 14.

INTERVJU:

»Nikoli nisem gledal na vlogo Kekca kot na nekaj posebnega«Velemir Gjurin je vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, ki med drugim skrbi za ustre-znost zakonskih rešitev na področju slovenskega je-zika in pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore na jezikovna vprašanja. A mnogim se je v srca vtisnil z vlogo Kekca v prvem slovenskem barvnem celove-černem filmu Srečno, Kekec iz leta 196�. Kljub števil-nim igralskim vlogam v otroštvu se za igralstvo ni od-ločil – zmagala je ljubezen do jezikov. Stran 32–35.

25781112141516171820212223242628303236394042444647484951

Koristni nasloviZabeležili smoNaši rojaki nekočTema mesecaPrejeli smoV središčuIz uradaSlovenci v ItalijiSlovenci na KoroškemSlovenci na MadžarskemSvetovni Slovenski kongresSlovenska izseljenska maticaRafaelova družbaID Slovenija v svetuIz življenja cerkvePisali ste namKoledar prireditevNaučimo se slovenščineS knjigo v svetIntervjuSlovenske domačijeVeliki Slovenci: Marijan LipovšekMladi mladimPesem nas združujeSlovenska kuhinjaŠportFotografski natečajPovzetek v angleščiniPovzetek v španščiniKrižanka

5Moja Slovenija / Februar 2010

40. Novoletno srečanje v Kobaridu

ZABELEŽILI SMO

16. januarja je bilo v Kobaridu že 40. No-voletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki se ga je udeležil tudi predsednik države, dr. Danilo Türk. Namen prireditve je sodelovanje in po-vezovanje Slovencev na obeh straneh

meje. Prav tu, v Kobaridu, so Slovenci Videmske pokrajine lani na proslavi ob priključitvi Primorske prvič sodelovali na državni ravni kot ustvarjalno nepogrešljiv del slovenskega kulturnega prostora.Srečanja v Kobaridu so se udeležili po-

Predsednik Türk: Slovenija bo pomagala pri gradnji večnamenskega kultur-nega doma v Špetru

40. Novoletno srečanje so pripravili upravna enota Tolmin ter občine Bo-vec, Kobarid in Tolmin. Duša in srce teh medsebojnih srečanj in sodelo-vanj je načelnik upravne enote v Tol-minu Zdravko Likar, ki je v nagovoru dejal, da so ta srečanja namenjena tudi opozarjanju Ljubljane, Trsta, Gorice in Vidma. V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini živijo srčni ljudje, na katere Slovenija, dežela Furlanija - Ju-lijska krajina, Videmska pokrajina in vodstva osrednjih slovenskih zamej-skih organizacij ne smejo pozabiti!

membni, vidni predstavniki države in vodstev osrednjih slovenskih zamejskih organizacij, med njimi prof. Viljem Černo, Luigia Negro, Giorgio Bankič in drugi. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Pred slovesnostjo se je sestal s predstavniki slovenske manjšine in njihovimi vod-stvi, ki so predsedniku predstavili težave in poudarili, da Italija še ni zagotovila manjkajočih sredstev v višini milijona evrov. Pomanjkanje finančnih sredstev pa posredno vpliva na zapiranje vitalnih slovenskih inštitucij. Predsednik Türk je zagotovil, da se bo vlada potrudila – na-daljevala bo z medvladnimi in ministr-skimi dogovarjanji ter si prizadevala za rešitev finančnih težav.Predsednik je še dejal, da bo Slovenija pomagala pri gradnji večnamenskega kulturnega doma v Špetru – zanj bo treba zbrati kar tri milijone evrov. Zahva-lil se je vsem, ki se že dolga leta trudijo in uspešno ustvarjajo skupen kulturni prostor, poudaril pa je tudi, da smo po padcu meje vsi v skupnem evropskem kulturnem prostoru.Dr. Boris Jesih, državni sekretar iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je podelil posebno državno priznanje nek-danjemu županu Luigiju Palettiju. Luigi Paletti je Reziji in Rezijanom povrnil po-nos, rezijanski jezik in kulturo pa je s svo-jim delom povzdignil v veliko vrednoto.

Janja Kragelj

Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar: Zamejske problematike se ne sme pozabiti!


ZABELEŽILI SMO

Ustanovitev Zveze slovenskih društev v BiHV sarajevskem Hotelu Grand je bila 22. januarja ustanovljena Zveza slovenskih društev v Bosni in Hercegovini »Evropa zdaj«. Priredi-tve so se poleg državnega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Borisa Jesiha udeležili veleposlanik Republike Slovenije v BiH g. Andrej Grasselli, predstavniki vseh slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, predstavniki slovenskega gospodar-stva iz Sarajeva ter visoki gostje. Dogajanje na ustanovni skupščini je s kulturnega vidika popestrilo izvajanje mešanega pevskega zbora Camerata Slovenica, ki deluje pri Slovenskem kulturnem društvu »Cankar« Sarajevo.

V Zvezo slovenskih društev v BiH »Evro-pa zdaj« (Zveza) so se na skupščini vključila naslednja slovenska društva: Slovensko kulturno društvo »Cankar« Sarajevo, Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav« Banja Luka, Slovenska skupnost Tuzla, Društvo Slovencev »Lipa« Prijedor, Slovenska skupnost Osrednje Bosne s sedežem v Zenici, Združenje meščanov slovenskega po-rekla Kakanj, Društvo Slovencev »Pre-žihov Voranc« Doboj-Teslić ter Sloven-ska skupnost Breza. Ta društva skupaj združujejo vsaj 4000 članov, Zveza pa je osnovana tako, da društva ohranjajo svojo programsko in finančno avtono-

mnost, medtem ko se že obstoječi in novi skupni projekti prenesejo na Zve-zo, ki služi tudi kot forum za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in pomoč društvom (kot članom zveze) pri kandidiranju na določene razpise v

Trenutno v Bosni in Hercegovini (BiH) stalno prebiva več kot 2600 slovenskih drža-vljanov, vendar pa v tej državi po ocenah Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) živi med 5000 in 8000 Slovencev ter njihovih potomcev. Organizira-ni so v devet slovenskih društev, ki delujejo v Sarajevu, Banja Luki, Tuzli, Prijedorju, Zenici, Kaknju, Doboju ter Brezi in katerih redno delovanje ter posamezne posebne kulturne in druge projekte vsako leto v okviru rednega razpisa finančno podpira USZS. V štirih društvih poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, katerega omogoča Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Bosni in Hercegovini, Republiki Slove-niji ter Evropski Uniji. Več o ustanovitvi v naslednji številki.

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvuin po svetu

Zveza Slovenskih društev v BiH bo Slovencem v omenjeni državi omogočila boljše medse-bojno sodelovanje

Edini Slovenec v vrhu Društva narodov v Ženevi

Vladimir Miselj (1889–1944)Vladimir Miselj se rodil 11. novembra 1889 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Umrl je 31. oktobra 1944 v Ženevi, kjer je pokopan. Diplomiral je na dunajski pravni fakulteti, za tem še iz ekonomije na Univerzi v Cam-bridgeu. Med 1. svetovno vojno je bil na ruski fron-ti, nato pa se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski in se z njo prebil prek gora v Albanijo. Bil je ranjen in odlikovan. Po vojni je bil Maistrov borec, ponovno odli-kovan. Leta 1921 se je zaposlil pri Društvu narodov v Ženevi, predhodnici OZN, kjer je dosegel najvišji statusni položaj. Upo-

kojil se je leta 1940. Geslo »Miselj Vladi-mir« je bilo prvič zapisano l. 2008. Pred tem letom ga v slovenskih leksikonih ter enciklopedijah ni najti. Tudi medijske omembe so izostale. Pač pa je bil zgoščen Misljev curriculum vitae, katerega avtor je g. Ivo Jevnikar, publicist iz Trsta, objavljen l. 1994 v Primorskem slovenskem biograf-skem leksikonu, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba. Pomembno je bilo tudi angažiranje mag. Andraža Zidarja, nekdanjega diplomata na Stalni Misiji RS pri Uradu OZN v Ženevi, ki je l. 2008 podrobno proučil Misljev dos-

je v arhivu Društva narodov. Nadaljujem nekoliko »memoarsko«. Že od srede leta 1993, ko sem začel z delom kot diplomat-ski predstavnik RS v Švici, prvi s sedežem v Bernu, sem si tudi prizadeval pridobiti informacije o uspešnih Slovencih različ-nih generacij v tej državi. Tako sem kmalu zvedel za Vladimirja Mislja. Ob 60. letnici smrti, oktobra 2004, je bila v Črnem Vrhu odkrita spominska plošča temu »slovenskemu domoljubu, diploma-tu, dolgoletnemu funkcionarju Društva narodov«. Skorajda istočasno, proti koncu oktobra 2004, smo poskrbeli še za uredi-tev zapuščenega groba zakoncev Miselj v ženevskem predmestju Thonex, kar je omogočil g. Janez Gregorc, podjetnik iz Ženeve. Velja dodati, da je bila Misljeva soproga, Slovenka, dolgoletna sodelavka Svetovne zdravstvene organizacije. Zgodba o dolga desetletja pozabljenemu diplomatu Vladimirju Mislju navaja k ugo-tovitvi, da bi moralo postati proučevanje dela in življenja Slovencev, ki so se v tujih državah uveljavili na različnih področjih, prav tako pa tudi ohranjanje spomina nanje, stalno udejanjana skrb RS. Nedvo-mno bi bila pri tem koristna tudi udeležba slovenskih organizacij in posameznih ro-jakov po svetu, ki razpolagajo s tovrstnimi informacijami. Za konec še faktografski utrinek. Orga-nizator postavitve Misljeve spominske plošče sem bil podpisani. Pri nastajanju tega dokaj zahtevnega projekta je bil pomembno udeležen prof. dr. Janez Šu-mrada iz Ljubljane. Potrebna sredstva so zagotovili sponzorji iz RS.

Ivan Martelanc

Ustanovitev Zveze slovenskih društev v BiH


NAŠI ROJAKI NEKOČ


TEMA MESECA

Prešernov čas in sodobnikiPovej, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Rek, h kateremu se pogo-sto vračamo, velja za vse čase. Če želimo spoznati Franceta Prešerna, je prav, da se ustavimo pri njegovih sodobnikih, s katerimi se je srečeval. Ker bi o tem lahko napisali precej strani, se ustavimo le pri nekaterih dogodkih, ki so ga zaznamovali. Ob Japljevem prevodu Svetega pisma se je naučil brati in spoznal bogastvo slovenskega jezika. Na novousta-novljeni stolici za slovenščino je utrdil ljubezen do materinega jezika in si oblikoval krog prijateljev. Skupaj z njimi se je Prešeren prek Kranjske Čbelice predstavil svojim rojakom kot pesnik.

Japljev prevod Svetega pismaNa prelomu iz 18. v 19. stoletje smo Slo-venci dobili nov prevod Svetega pisma, ki ga imenujemo tudi Japljev prevod. Izhajal je kar osemnajst let in na koncu obsegal enajst zvezkov. Zadnji je prišel iz tiskarne leta 1802, ko je bil Japelj že nekaj časa vodja celovškega bogoslov-ja. Morda se sprašujete, zakaj se v tem zapisu ustavljam pri Japlju, ko pa Fran-ce Prešeren spada v povsem drug čas. Zato, ker je bilo Japljevo Sveto pismo zelo pomembno za cerkveno in kul-turno življenje generacij prve polovice devetnajstega stoletja. Brez pretirava-nja lahko rečemo, da so se Prešeren, Slomšek in njuni sodobniki učili brati iz njega. Slodnjak navaja, da se je pesnik z njim srečal že v domači hiši. Svetopi-semske knjige je prebiral pri stricu du-hovniku … Zakaj je to pomembno? Literarni zgodovinar Alfonz Gspan pou-darja, da Japljev prevod Svetega pisma pomeni pomembno ločnico v razvoju knjižne slovenščine. O novem prevodu Svetega pisma je razmišljal tudi Marko Pohlin, ki je leta 1781 prevedel Prvo Mojzesovo knjigo. Škof Herberstein je dal prevod v pregled Juriju Japlju. Ta je zatem uresničil škofov načrt o novem prevodu Svetega pisma in za to delo pridobil še Blaža Kumerdeja, najboljše-ga poznavalca slovenskega jezika tiste-ga časa.Z naslonitvijo na knjižno dolenjščino, z upoštevanjem nekaterih gorenjskih pr-vin in pomnožitvijo besednega zaklada sta Japelj in Kumerdej nakazala knjižni slovenščini razvojno smer, ki jo je po-zneje dosledneje začrtal in znanstveno utemeljil Jernej Kopitar. Zato je bil po besedah Alfonza Gspana pomen nove-ga prevoda podoben pomenu Dalma-tinove Biblije - oba sta visoka šola knji-žne slovenščine. Janko Kos pa dodaja, da je ta drugi prevod Svetega pisma v slovenščino pomemben predvsem zato, ker je naredil konec jezikovni ne-enotnosti in neredu baročne dobe. V njem je prevladala težnja po knjižnem jeziku, ki naj bo enoten in oprt na pro-testantsko tradicijo, obenem pa preno-vljen z nekaterimi prvinami gorenjščine in drugih narečij. S tem se je odprla pot

TEMA MESECA


Matevž Ravnikar

Valentin Vodnik

Japljev prevod Svetega pisma

Marko Pohlin

Miha Kastelic

Matija Čop

k jeziku, na katerega se je lahko naslo-nila nova književnost razsvetljenstva in predromantike, nato pa tudi romantika s Prešernom.

Prva stolica za slovenski jezikS spremembo šolskega sistema, za kate-rega je poskrbela francoska okupacijska uprava v Ilirskih provincah, naj bi v šole uvedli ilirščino, vendar se to ni zgodilo. Temu se je odločno uprl Valentin Vo-dnik, ki se je zavzel, da se v šole name-sto nemškega jezika uvede slovenšči-na. Skoraj istočasno je skriptor v graški licejski knjižnici Janez Nepomuk Primic z nekaterimi sodelavci dosegel ustano-vitev stolice za slovenski jezik v Gradcu. Ob ustanovitvi so ga imenovali za pro-fesorja slovenskega jezika. To službo je opravljal le dobro leto, saj je moral za-radi bolezni opustiti predavanja. Ko so se Ilirske province vrnile pod Avstrijo, si je Vodnik prizadeval, da bi Ljubljana dobila stolico za slovenski jezik, vendar ga je oblast zavrnila. Za njim je prošnjo sestavil še profesor dogmatike in stolni kanonik Matevž Ravnikar; podpisala sta jo tudi Žiga Zois in Jernej Kopitar. Rav-nikar si je obenem zagotovil podporo pri cerkvenem in državnem vodstvu. Na tej osnovi je cesar Franc I. 18. decembra 1815 na ljubljanskem bogoslovju usta-novil stolico za slovenski jezik. Prepriča-la ga je Ravnikarjeva peticija, v kateri je v dvanajstih točkah utemeljil, zakaj je to dobro. Med drugim je zapisal: “Si-cer pa bo v Notranji Avstriji za jezik in narodovo prosveto slabo poskrbljeno, dokler ne bodo ustanovljene slovenske stolice v glavnih mestih za likanje oku-sa bodočih duhovnikov in uradnikov. Za narodovo prosveto tako v verskem kakor tudi v gospodarskem oziru bi imela taka stolica, ki se da ustanoviti z majhnimi stroški, vsaj na Kranjskem ne-slutene posledice.”Cesar je za prvega profesorja sloven-skega jezika na ljubljanskem liceju ime-noval stolnega kateheta Franca Me-telka. Licej je bil vmesna stopnja med gimnazijo in bogoslovjem oziroma drugim visokošolskim študijem. Tako je

Kranjska Čbelica

Moja Slovenija / Februar 201010

TEMA MESECA

večina bodočih duhovnikov, pravnikov in nekaterih drugih izobražencev na Kranjskem obiskovala licej. Jeseni leta 1919 sta se na ljubljanski licej vpisala France Prešeren in Anton Martin Slom-šek. Slednji je želel čim prej končati štiri semestre, da bi se lahko vpisal na celov-ško bogoslovje. Prešeren pa je takrat še vedno razmišljal o duhovniškem pokli-cu, čeprav bolj na materino željo. Med njunimi sošolci sta bila med drugim poznejša duhovnika Jurij Grabrijan, pe-snik in kulturni delavec, in Jožef Burger, prevajalec in urednik. Z navdušenjem so prebirali Valentina Vodnika, Urbana Jarnika in druge slovenske avtorje, ki jih je hranila licejska knjižnica. Profesorji so jim privzgojili ljubezen do slovenskega jezika. Nekateri med njimi so začeli pi-sati pesmi ter razmišljali o literarnem krožku in izdaji almanaha Slavinja. Vodstvo šole je njihove načrte zatrlo, zamisel pa je ostala živa in čez nekaj let doživela uresničenje.

Kranjska ČbelicaLeta 1825 je licejska knjižnica dobila no-vega skriptorja. To je bil Miha Kastelic, ki je pred tem končal pravo na Dunaju. Poznal je zamisel o Slavinji, mlade literate, ki so želeli s svojimi deli v javnost. Poznal je Čopa, Prešerna in vrsto drugih, ki so pi-sali pesmi; tudi sam je bil med njimi. Nje-

govo ime je tesno povezano s Kranjsko Čbelico, literarnim almanahom, ki je izšel v petih zvezkih v letih 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. Miha Kastelic je bil urednik Kranjske Čbelice in njen zvesti pesnik. Zbiral je rokopise in pripravljal gradivo za tisk. Pri tem sta mu stala ob strani Čop in Prešeren, ki sta dala almanahu določeno usmeritev.V Kranjski Čbelici je Prešeren najprej objavil pesmi, ki so nastale v dvaj-

setih letih pod vplivom razsvetljenstva in predromantike. Almanah je združil večino pesnikov tistega časa ne glede na stan ali slogovno usmerjenost. Kljub temu danes pravimo, da je bila Čbelica glasilo slovenske romantike, ki ji je dajal ton njen osrednji pesnik Prešeren. Idejno ga je pri tem usmerjal Čop, ki ga je se-znanjal z literarnimi tokovi od antike do moderne evropske romantike.


PREJELI SMO

»Nehajte mi težiti s Slovenci po svetu«Na 5. seji Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu 11. junija 2009 je bila ob drugi točki dnevnega reda – »Problematika zastopanosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu, v učnih načrtih osnovnih in srednji šol« – podana izjava predstavnika Ministrstva za šolstvo, zoper katero Združenje SIM meni, da je nepri-merna in zoper njo zato tudi protestiramo.

Predstavnik Ministrstva za šolstvo g. Gruden je v razpravi ob tej toč-ki namreč izjavil, da mu je sin, ki obiskuje osnovno šolo, rekel: »Oči, nehajte nam težiti s temi Slovenci po svetu«. Ta stavek je bil izrečen v smislu, da Slovenija tako in tako daje preveliko težo problematiki Slovencev po svetu v učnih programih osnovnih in srednjih šol v Slo-veniji. In zato nima nobenega smisla, da se posamezni organi (tudi Komisija DZ za Slovence po svetu) ukvarja s to tematiko. Če pa se že, je vse v najlepšem redu in ni potrebno ničesar popraviti oziroma dopolniti. Čeprav je bila izjava podana zgolj kot njegovo osebno mnenje, me-nimo, da je nedopustna iz naslednjih razlogov:

1. Predstavnik ministrstva g. Gruden v svojem nastopu ni z nikakr-šnimi argumenti utemeljil po našem mnenju neprimerne in krivične izjave, da so otroci po slovenskih šolah preobremenjeni s tematiko Slovencev po svetu. Še več, posplošitev verjetno slabe izkušnje nje-govega sina v eni od ljubljanskih osnovnih šol na celoten učni sis-tem v Sloveniji je krivičen, predvsem pa nestrokoven.

2. Njegovo izjavo bi razumeli v kontekstu dejstev v smislu: V tem in tem učbeniku je toliko in toliko prispevkov na temo Slovencev po svetu, kar pomeni tolikšen odstotek celotne problematike, ki je kot tak prevelik z ozirom na to ali to tematiko ... Takšne izjave oziroma ocene niso bile podane, prav tako niso bili podani nobeni primerljivi podatki o tem, kako je s tematiko Slovencev po svetu v slovenskih učbenikih v zadnjih 20-ih, 30-ih letih.

3. Omenjena izjava verjetno kaže na določeno utrujenost predstav-nika ministrstva, ki je povezana z naveličanostjo ukvarjanja s to tematiko. Tako, na primer, je ob isti točki dobesedno apeliral na vod-stva slovenskih osnovnih šol, naj ne obiskujejo slovenskih zamejskih osnovnih šol, češ da so te številčno majhne in jim obisk številčno močnih slovenskih šol pomeni dodatno breme in težave.

4. Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose Slo-vencev v zamejstvu in po svetu je na tej seji sicer sprejela sklep, da poziva »Ministrstvo za šolstvo in šport, da pri spreminjanju in poso-dabljanju učnih načrtov dosledno upošteva ustrezno zastopanost tematike Slovencev zunaj meja Republike Slovenije in da naj se te učne teme praviloma uvrstijo kot obvezna vsebina. Tako sicer lahko ugotovimo, da je komisija ravnala korektno. Mnenja pa smo, da je to premalo glede na njeno poslanstvo.

5. Če lahko pozdravimo skoraj soglasne čestitke vseh članov Komisi-je ob izvolitvi slovenskih županov na Evropskih volitvah v Italiji, izre-čene na isti seji, bi pričakovali, da bi reagirali tudi na to, milo rečeno, netaktno izjavo predstavnika Ministrstva za šolstvo.

6. Poleg tega se nam zdi smiselno, da bi Komisija DZ od ustreznih inštitucij v Sloveniji zahtevala, da se pripravi celovita informacija o problematiki zastopanosti Slovencev po svetu v učbenikih osnovnih in srednjih šol. Le na ta način bi lahko ocenili stališča nekaterih po-slancev, da so v preteklosti bili v učbenikih preveč izpostavljeni ozi-roma favorizirani ekonomski zdomci oziroma izseljenci pred drugo svetovno vojno.Čeprav je od omenjene izjave preteklo že več kot pol leta in sta bila tako avtor kot tudi Komisija DZ za Slovence po svetu seznanjena z po našem mnenju neprimerno izjavo, ta ni bila deležna nikakršne-ga odmeva oziroma pojasnila.Na Slovenski izseljenski matici menimo, da je premalo, da se zgolj deklarativno zavzemamo za večjo skrb, za Slovence po svetu in nji-hovo zastopanost v našem prostoru. Ta skrb mora biti stalna in vseobsegajoča. In prav Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je nedvomno tisti organ, ki bi moral biti in mora biti najbolj čuten in občutljiv za vse tovrstne, tudi zgolj verbalne izpade. In na njih na primeren način tudi odgovoriti.

Janez Rogelj

Slik

a je

sim

bolič

na.

Opravičilo gospe Mariji Primc:Uredništvo revije Moja Slovenija se opravičuje ge. Mariji Primc za na-pačno podpisano besedilo na 16. strani januarske številke. Avtorske pravice si pridržuje Milan Piko. Na strani 17 uvodnega besedila ni napisala avtorica.


V SREDIŠČU

Posebna pozornost in ukrepi so bili do sedaj namenjeni predvsem krepitvi skupnega slovenskega kulturne-ga prostora, ki v ožjem pomenu obsega RS in območje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. V širšem smislu pa vključuje tudi sodelovanje RS s Slovenci po svetu.

Skupni slovenski gospodarski prostor kot poseben izziv

Skupni slovenski gospodarski prostor pa ni ovrednoten in uveljavljen – niti v ožjem, niti v širšem pomenu bese-de. Na področju razvoja gospodarstva in podjetništva so neizkoriščene mo-žnosti in izzivi tako za slovensko naro-dno skupnost v sosednjih državah kot tudi za RS. Prav tako niso izkoriščene prostorske možnosti poselitvenega območja narodne skupnosti v smislu razvoja podjetniške infrastrukture, s

čimer bi se spodbujalo investicije iz RS na to območje. Uspešni gospodarstve-niki in podjetniki, slovenskega rodu, ki živijo v tujini, pa si želijo intenzivnejših navezav z RS.Ne glede na to ni mogoče reči, da se na tem področju nič ne dogaja. Ob-sežne dejavnosti različnih državnih in manjšinskih subjektov, gospodarskih zbornic, podjetij, gospodarstvenikov in drugih dejavnikov potekajo nepove-

zano in ne v funkciji skupnega strate-škega cilja, kar slabi učinkovito porabo sredstev. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah aktivno sodeluje s slovenskimi podjetji, državnimi inštitu-cijami in občinami, saj ima organizirana gospodarska združenja (Slovensko de-želno gospodarsko združenje (SDGZ) v Trstu in Slovenska gospodarska zveza v Celovcu), posebne Urade za Evropo (v Italiji v Trstu, v Avstriji v Celovcu in na

V SREDIŠČU

1�Moja Slovenija / Februar 2010

Hrvaškem na Reki) in razvojne agenci-je (Razvojna agencija slovenske krajine na Madžarskem). Le-ti imajo pomemb-no vlogo pri čezmejnih gospodarskih stikih zaradi poznavanja tujih nacional-nih zakonodaj, potencialnih investitor-jev in partnerjev v čezmejnih projektih. Napredek je predvsem na Madžarskem, kjer je Razvojna agencija Slovenska kra-jina s pomočjo Generalnega konzulata RS v Porabju pripravila uspešne projek-te operativnega programa čezmejne-ga sodelovanja v obdobju 2007-2013. Nov razvojni organ (Urad za Evropo) je ustanovljen pri slovenski skupnosti na Reki, načrtuje pa se tudi ustanovitev predstavništva podjetij s slovenskim kapitalom na Hrvaškem. Gospodarski forum slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, ki je bil ustanovljen leta 2008, naj bi določal prioritete razvoja manjšinskega gospodarstva. Članice foruma so krovne organizacije (SGKZ in SSO), stanovski združenji SDGZ in Kmečka banka, zadružni banki Dober-dob in Sovodnje ter finančna družba KB 1909. Mešana komisija o skupnem razvoju RS in AD FJK, ki obsega več de-lovnih omizij – manjšine, zdravje, ener-getika, promet, gospodarske dejavno-sti, znanost in tehnologija, kmetijstvo in razvoj teritorija – je bila kot med-narodno telo določanja prioritet usta-novljena že pred leti. Njeno ponovno aktiviranje bo imelo pomembno vlogo za učinkovitejše izvajanje evropskih projektov.Nekateri poslovni (gospodarski) klubi Slovencev po svetu že leta navezujejo stike s podjetji iz RS in drugimi gospo-darskimi dejavniki iz RS ter jim poma-gajo pri uveljavitvi na tujih trgih.Ob zgoraj zapisanemu pa moramo upoštevati, da je manjšinsko gospodar-stvo tudi del gospodarstva sosednjih držav in ima odločilen vpliv na tesnejše gospodarsko sodelovanje med Slove-nijo in sosednjimi državami.

Kaj torej potrebujemo?Potrebujemo predvsem nadgradnjo obstoječega sistema z učinkovitim in-strumentom, ki bo povezal obstoječe državne inštitucije, podjetja, zbornice,

manjšinska združenja in druge go-spodarske dejavnike na obeh straneh meja, dejavnosti in druge ukrepe. Ta instrument je skupna strategija o po-speševanju slovenskega gospodar-stva v sosednjih državah in v tujini, ki bo omogočila združevanje kapitala, znanja in naporov za skupne projek-te. Skupna strategija bi lahko bila del razvojnih dokumentov, npr. strategija razvoja do 2020, ki je v pripravi, ključ-no za izvedbo strategije pa bi bilo stal-no omizje. V tem dokumentu je treba ovrednotiti skupni slovenski gospo-darski prostor in različne pristope za njegovo uveljavitev ter pospeševanje slovenskega gospodarstva v sosednjih državah od tistih v tujini. Glede na to, da je v poslovnem svetu nadvse dragocena informacija o po-slovnih partnerjih, je potrebno za za-četek vzpostaviti sistem virtualnega mreženja in povezovanja. Dostopen seznam slovenskih gospodarstvenikov in poslovnih klubov v tujini bo omogo-čil nove povezave s podjetji ter držav-nimi in raziskovalnimi inštitucijami iz RS. Ta sistem, v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, že vzpostavlja Ministrstvo za zunanje za-deve v okviru novoustanovljenega ge-neralnega direktorata za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje. Za razvoj obmejnih območij in pospe-ševanje slovenskega gospodarstva v sosednjih državah pa je treba najprej okrepiti sodelovanje gospodarskih de-javnikov znotraj slovenske skupnosti in sodelovanje le-teh z inštitucijami RS ter izdelati skupne pristope. Razvoj in promocija posameznih teritorijev (Kras, Brda, Koroška, Pomurje, Kolpa) se lahko izvede preko promocije tipičnih pridelkov oziroma izdelkov, okolju pri-jaznih gospodarskih aktivnosti in turiz-ma. Uveljavitev na tretjih trgih je mo-goča s skupnim nastopom na sejmih. Uvajanje mladih kadrov v podjetja je nujen ukrep za zagotovitev potrebnih človeških virov. Predvsem pa je treba v omenjenem dokumentu (strategiji) ovrednotiti skupni slovenski gospo-darski prostor v smislu širitve razvojnih programov in okrepitve obmejnega

pasu (ki ponekod demografsko močno zaostaja), s trajnostnim razvojem in z opredelitvijo posameznih panog, kot so gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja.Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organizira 9. februarja 2010 posvet z naslovom »Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih drža-vah ter med organizacijami narodne skupnosti in RS«, ki bo obravnaval tudi omenjene izzive.Pomemben instrument krepitve sku-pnega slovenskega gospodarskega prostora so operativni programi čez-mejnega sodelovanja, ki bodo obrav-navani v nadaljevanju.

Drugi del prispevka bomo objavili v naslednji številki.

Breda Mulec

Breda Mulec je doktorica pravnih zna-nosti, sekretarka naUradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu


IZ URADA

Prenovljen spletni portal za Slovence po svetu in v zamejstvu

Novice bodo vsebovale predvsem opise preteklih dogodkov, ki jih skupaj s foto-grafijami ali videoposnetkom pošiljajo vsa sodelujoča slovenska društva po sve-tu, od Nemčije, BiH, Nizozemske, Švedske do Avstralije, ZDA, Kanade in Argentine. Poleg teh bodo predstavljeni vsi večji pretekli dogodki zamejskih Slovencev, bodisi z avstrijske Koroške in Štajerske, Furlanije - Julijske krajine do Porabja in Hrvaške. Razširjena rubrika Informacije bo ponu-jala koristne podatke za vse, ki jih zani-

Portal Slovenci.si, ki na enem mestu ponuja ažurne informacije o Slovencih po svetu ter o delu vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to tematiko, je v prvem letu delovanja naletel na zelo dober odziv. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je z željo, da bi portal obiskovalo čim več izseljencev, zamejcev in tudi Slovencev v Sloveniji, ki jih zanima življenje in delo Slovencev po svetu, pripravil nekaj novosti. Te se nanašajo na podobo, organiziranost rubrik in razširjenost vsebinskih področij.

mata bivanje v Sloveniji in potovanje v domovino, ter tudi druge pomembne informacije, kot so ohranjanje kulturne dediščine, turistična promocija in učenje slovenskega jezika. Učenje slovenščine velja posebej poudariti, saj imajo Slo-venci po svetu možnost učenja in nad-gradnje jezika tako v okviru društev kot tudi prek projekta učenja slovenščine na daljavo Zavoda RS za šolstvo. Portalu smo dodali rubrike Znanost, Mla-di in Gospodarstvo, saj so to tri področja, ki so bila do zdaj manj izpostavljena, so

Dogodek je potekal v Furlaniji - Julijski krajini v tržaški rižarni. Častni gost, predsednik italijanskega se-nata Renato Schifani, je poudaril, da mladi rod ne sme pozabiti grozot prejšnjega stoletja. Spominu žr-tev fašističnega in nacističnega nasilja so se poleg dr. Jesiha poklonili tudi številni predstavniki lokalnih oblasti, verskih skupnosti in predstavniki slovenskih narodnih skupnosti.

pa ključna za slovensko izseljenstvo. Slo-venski mediji iz tujine so zdaj predsta-vljeni v posebni rubriki. Gre za različne elektronske časopise, glasila in novice, ki jih periodično izdajajo slovenske organi-zacije v zamejstvu in po svetu. Portal se bo povezoval tudi z drugimi slovenskimi spletnimi portali, ki delujejo v zamejstvu. Znanstveniki slovenskega rodu v tujini in znanstveniki, ki delujejo v Sloveniji, se bodo lahko povezovali v okviru podat-kovne baze, ki bo v začetku prihodnjega leta oblikovana in dodana portalu. Prav tako bo portal omogočal povezovanje med mladimi Slovenci v Sloveniji in zu-naj nje. Pri tem ostaja pomembno dej-stvo, da portal ponuja informacije v slo-venskem in angleškem jeziku, povezal pa se bo tudi z novimi spletnimi orodji, kot sta Facebook in Twitter.

Polonca Flego

Dr. Žekš ob imenovanju nadškofaMinister dr. Boštjan Žekš se je udeležil umestitve novoimenovanega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Dr. Antona Stresa.

Minister Žekš je dejal, da je dr. Antona Stresa začel bolje spoznavati šele v zadnjem obdobju kot predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za dialog z verskimi skupnostmi. Vidi ga kot vr-hunsko izobraženega človeka, ki pozna svet in domovino in ki je tudi v razpravah o občutljivih temah vljuden in prijazen. Je človek, ki zna svoje predloge in svoje poglede strokovno in znan-stveno utemeljiti ter jih jasno predstaviti. Dr. Stres bo po ministrovem mnenju v razpravo o odno-su med državo in katoliško cerkvijo vnesel več dejstev in razuma.

Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavstaDržavni sekretar dr. Boris Jesih se je včeraj udeležil osrednje slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta.


SLOVENCI V ITALIJI

Manjšina mora biti enotna

Slovenska skupnost – zbirna stranka Slovencev v Italiji – je v petek, 22. januarja 2010, v gostilni Sardoč v Prečniku (Trst) priredila svoj tradicionalni novoletni sprejem. Ta že ustaljena in občutena priložnost je tudi tokrat zbrala številne člane in prijatelje, javne upravitelje in politične predstavnike, med ka-terimi je bil predsednik državnozborske Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek, novi tržaški prefekt Ales-sandro Giacchetti in njegova goriška kolegica Maria Augusta Marrosu, generalna konzulka RS Vlasta Valenčič, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, italijanski poslanec Et-tore Rosato, deželni svetniki Igor Kocijančič, Edoardo Sasco in Sergio Lupier, tržaški občinski svetnik Roberto Sasco ter župa-ni s tostran in onstran nekdanje meje. Za poseben ugled sta s svojo udeležbo poskrbela minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš in predsednik Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo. Ob gostih pa je treba podčrtati tudi glavne predstavnike SSk v raznih izvoljenih te-lesih, med katerimi so izstopali deželni svetnik Igor Gabrovec, goriška pokrajinska odbornica Mara Černic in tržaški pokra-jinski svetnik Zoran Sosič, trije župani Franka Padovan, Fulvia Premolin in Marko Pisani ter številni občinski in rajonski sve-tniki. Vse to priča o ugledu, ki si ga je stranka uspela prisvojiti s svojim doslednim delom v korist slovenske narodne skupnsti, za katero se je zastavila tudi takrat, ko politično ni bilo »naj-bolj oportuno«.Po začetnih vljudnostnih pozdravih uglednih gostov, med

katerimi je bil tudi nabrežinski župan Giorgio Ret, je deželni tajnik SSk Damijan Terpin podal oceno o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Že takoj na začetku je poudaril zadovoljstvo ob pozitivnem razpletu pri reševanju Sloven-skega stalnega gledališča in razveseljivo novico, da se je na Goriškem spet začelo čezmejno sodelovanje med obmejnimi občinami Gorico, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojba. Zatem se je osredotočil na pereča odprta vprašanja, ki zadevajo neiz-polnjevanje zaščite, hudo klestenje finančne podpore s strani Italije, vprašanje prihodnosti slovenske šole in nespoštovanje etničnega teritorija. Pri tem je deželni tajnik Terpin pozitivno ocenil odločitev vlade Republike Slovenije, da kljub hudi fi-nančni in gospodarski krizi italijanski in madžarski manjšini ni znižala prispevkov. Glede finančnih prispevkov s strani Slo-venije pa je bilo pomembno njegovo nekoliko provokativno vprašanje: »Vprašati se moramo torej, koliko slovenstva prine-se vsakih tisoč evrov, ki jih vlagamo v kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti v manjšini in kako se da te naložbe še bistveno izboljšati, da bo “dobiček” slovenstva vsaj enak pozi-tivni ničli, to pa še zlasti tam, kjer prostovoljno dejavnost na-ših društvenih odbornikov, dirigentov, trenerjev in režiserjev opravljajo poklicnimi predsedniki, direktorji in upravitelji.«Ob spremljavi repertorja solistke Andrejke Možine se je nato družabnost nadaljevala v prijetnem in prijateljskem vzdušju.

Julijan Čavdek

Novoletni sprejem SSk – Zbirne stranke Slovencev v Italiji

SLOVENCI NA KOROŠKEM

16 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Februar 201016

XXXI. Tischlerjeva nagrada svetovni pevski zvezdi Bernardi FinkV nabito polni Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu so zadnji januarski četrtek podelili letošnjo Tischlerjevo na-grado svetovno znani mezzosopranistki, slovenskim staršem v Argentini rojeni Bernardi Fink. Nagrado - prvič so jo podelili 1979 - podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev kot najvišje priznanje obeh organizacij. XXXI. Tischlerjevo nagrado so Bernardi Fink podelili, kot je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, za njeno izjemno umetniško silo, s katero osrečuje na neštetih pevskih nastopih po vsem svetu ljubitelje glasbe in je kljub svetovnemu slovesu ostala skromna in glasbeno tesno povezana s svojo novo domovino Koroško.

V pozdravnem nagovoru na podelitvi nagrade je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle podčrtal: »Z Bernardo slavimo tudi osebnost, katere družina se je znašla, razseljena od doma, v tujini argentinske države; družina je spet našla v ohranjanju slovenske kulture na tujih tleh tolažbo in vir pozitivnega pogleda na ta svet …« In Smollejeve besede Bernar-di: »Tvoji umetnostno in človeško odlični nastopi ti že zdavnaj za-gotavljajo naslov glasilke in glasnice vsečloveške kulture doma in po svetu.« Na podelitvi nagrade je dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze, ki nagrajenkino delo spremlja že od njene mla-dosti, v obširnem nagovoru zaobjel ves niz njenega pevskega delovanja, spomnil na številne nagrade, poudaril njeno skro-mnost in izpostavil njene dobrodelne koncerte, med katerimi je bil izjema dobrodelni koncert za Opekove (Pedro Opeka, misijo-nar na Madagaskarju) smetiščarje na Madagaskarju, kar je bila Bernardina srčna zadeva, saj je bil, kot je dejal Zerzer, pater Pedro njen sosed v Buenos Airesu.Besede, ki jih je ob podelitvi nagrade izrekla Tischlerjeva nagra-jenka Bernarda, izžarevajo tudi vso njeno duhovno veličino. »Pre-vzeta sem z globokimi občutki, ker vas danes lahko vidim in ker smo danes tako prijateljsko skupaj. Nagrada, ki je letos doletela mene, je povezana z vami vsemi. Da sem to, kar sem, se imam zahvaliti vsem, ki so mi bili dani na pot: starši, bratje in sestre, so-rodniki, duhovniki, učitelji, profesorji, svetovalci in prijatelji. Med zadnjimi ste tudi vi. Vsakega od vas občudujem in spoštujem vaše delo. Zrno do zrna pogača. Kamen na kamen palača. Jaz podoživljam, da je korak za korakom dolga, prostrana pot. Polna sem hvaležnosti Bogu in vam, ker ste me tako toplo sprejeli med-se in mi nudite občutek, da sem doma.« »Orodje, ki mi je bilo dano, da z njim komuniciram in se dajem, je glas. Že od majhnega sem doživljala petje kot izraz duše. Kasneje pa sem zavestno spoznala, da petje ni le produciranje zvoka ali celo razkazovanje glasu, ampak govorica druge dimenzije. Pa saj mi tega ni treba razlagati vam, Korošcem.« »Občutek imam, da prihaja nagrada prezgodaj. V namenu imam sicer še, kolikor mi bo dano, naprej peti in nositi slovensko in koroško ime po svetu. Posvetiti želim to nagrado vsem ženam in možem, ki že celo življenje več ali manj skrito in trdo delajo za slovensko skupnost na Koroškem, pa nikoli ne bodo mogli sprejeti te ali kake druge nagrade. Njim se imamo zahvaliti, da je slovenska skupnost na Koroškem živa in trdna. Sebi in vam že-lim, da bi ostali vedno mladi v srcu in mišljenju, polni novih idej, odprtih obzorij in ljubezni do življenja.«

Marija Primc

Mezzosapranistka Bernarda Fink ob evropskem poslancu Lojzetu Peterletu.

Finkova je prejela 31. Tischlerjevo nagrado v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu.


SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Porabski knjižni dar 2010Knjižni dar so Slovenci na Madžarskem dobili prvič šele leta 1998, ko je Zveza Slovencev dodala Slovenskemu kole-darju, dvojni številki časnika Porabje, še roman Ernesta Ružiča ERD. Od leta 1986 do leta 1998 so izdajali le Slovenski ko-ledar. Med Slovenci na Madžarskem je malo literarnih ustvarjalcev, zdaj le Karel Holec in Francek Mukič, zato so k sodelovanju povabili prekmurske knji-ževnike Ferija Lainščka, Milana Vinceti-ča, Milivoja Roša, Karolino Kolmanič in Ernesta Ružiča. Tako je letos Milan Vin-cetič avtor dvanajstih kratkih zgodb, natisnjenih v knjižnem jeziku in porab-skem narečju pod naslovom Pobeglo morje – Vujšlo mordje. Domača avtor-ja sta doslej v Knjižnem daru objavila dve deli: Karel Holec Andovske zgodbe in Francek Mukič prvi porabski roman Garaboncijaš – Črnošolec, ki je izšel v narečju, nato v knjižnem slovenskem jeziku in tudi v madžarščini. Posebnost literarnih del Knjižnega daru je, da so napisana v narečju in prestavljena v knjižni jezik ali obratno, kajti samo tako so dostopna porabskim bralcem.Večino Slovenskih koledarjev je do-slej uredila Marijana Sukič. Pripravo letošnjega so zaupali novinarju Karlu Holecu, ki se je odločil za spremembo imena – poslej naj bi bil to Porabski koledar, kajti slovenski so tudi drugi koledarji.Porabski koledar v besedi in fotografiji objavlja pregled dogajanja med Slo-venci na Madžarskem, stike s Slovenijo in sodelovanje z drugimi manjšinami. V Koledarju je dovolj leposlovnega bra-nja ter pogled v cerkveno življenje, v delo mladih in delo športnih organiza-cij. Uvod je napisal minister za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Avtorji, ki pišejo v knjižnem jeziku in narečju, so z Madžarske in Slovenije. Knjižni dar so prejeli naročniki Porabja na Madžarskem, prek sto izvodov pa tudi bralci v Sloveniji.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Porabski Slovenci so se ponovno zbrali in proslavili knjižni dar.

Veseli pajdaši, ljubitelji gledališča iz vsega Porabja, so predstavili svoje igralske veščine.

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Februar 201018

Razstava Slovenske skupnosti TuzlaV sredo, 16. decembra 2009, smo v dvo-rani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani odprli razstavo umetniških del članov Likovne sekcije Slovenske skupnosti Tuzla. Slovenska skupnost Tuzla pripravlja in organizira kulturne programe že od same ustanovitve leta 1999 in na ta način spremlja kulturno in drugo življenje v matični domovini Sloveniji. Osnovne dejavnosti Sloven-ske skupnosti so učenje slovenščine, seznanjanje s slovensko kulturo in razvijanje le-te. V okviru Skupnosti od leta 2001 deluje tudi Likovna sekci-ja, ki trenutno šteje petnajst članov. V Ljubljani so nam svoja dela predstavili slikarji Nada Dobnik, Melada Huseina-gić, Borka Jokić, Davor Mešić in Vlatko Zimmer, umetniški dvojec Biba DD pa nam je predstavil še unikaten ročno izdelan nakit. V kulturnem programu odprtja razstave je nastopila tambura-ška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, o umetniških delih pa je sprego-voril likovni kritik prof. dr. Mirko Juter-šek. Umetniška dela so bila na visokem nivoju in so vse obiskovalce navdušila. Razstava je bila na ogled vse do konca januarja 2010.

Andrej Štrus

Božični koncert v TršćuV okviru projekta Slovensko obrobje sta Slovenska konfe-renca SSK in Slovensko kulturno društvo Gorski Kotar iz Ča-bra (Hrvaška) organizirala božični koncert, ki je potekal 26. 12. 2009 v Tršću. V dvournem programu so nastopili pevski zbori Prezid, Čabar, Plešci, Babno polje in Stari trg pri Ložu. Med nastopajočimi so bili tudi skupina GlosaArt z avtor-skimi skladbami, harmonikarji iz Hrvaške in Slovenije, pev-ci otroškega zbora iz Tršća in Čabra ter domača mladinska glasbena skupina. Globoke jezikovne vezi obmejnih podro-čij Čabra in Loške doline so ponazorile recitacije v narečju avtorjev Marijane Klepac in Vjekoslava Čop. Večer je obudil stare in ustvaril nove vezi med ljudmi, ki so bile vedno pri-sotne na tem področju in predstavljajo pomemben element sožitja. Prek skupnih projektov, zlasti kulturnih, prebivalci gojijo in pripomorejo k tkanju prijateljskih vezi v obmejnem področju, zato bodo tudi v prihodnosti takšne in podobne projekte sprejeli širokih rok.


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Predstavitev Velike knjige o pravični meji v Istri3. decembra 2009 smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) gostili pisatelja Fra-neta Goljevščka iz Izole, ki nam je predstavil svo-je novo delo z naslovom Velika knjiga o pravični meji v Istri. Knjiga je re-zultat več kot desetletje trajajočega raziskovanja, zbiranja in zapisovanja

Tradicionalna podelitev priznanj številčnejšim slovenskim družinam

4. decembra 2009 smo na SSK-ju pripravili tradicionalno po-delitev priznanj številčnejšim družinam, letos že dvanajsto po vrsti. Dogodek je v zadnjih letih postal vseslovensko prepozna-ven, saj o njem redno poročajo številni mediji. Na razpis se je v letu 2009 prijavilo 13 družin s skupno 83 otroki. Na začetku pri-reditve sta nas pozdravila vodja projekta Luka Klopčič in pred-sednica Slovenske konference SSK mag. Simona Drenik. Nato smo vsi udeleženci, tako otroci kot starši, vstopili v svet gleda-

objavljenih dejstev. Avtor v knjigi prikazuje znana, pred-vsem pa zamolčana ozadja o pravični meji v Istri. Delo je tako pomemben zapis in sporočilo, ki naj seznani širšo jav-nost in slovenske politike s problematiko razmejitve na tem delu južne meje. Večer, ki se je navezoval na aktualno pro-blematiko reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, so zaznamovala številna vprašanja, ki so jih obisko-valci večera postavljali gostu, slednji pa je nanje odgovarjal z izrednim zgodovinskim spominom, široko humanistično razgledanostjo in dobrim političnim uvidom v realne mo-žnosti reševanja situacije. Velika knjiga o pravični meji v Istri je izšla pri založbi Turistika.

lišča, saj je med nami nastopila študentska gledališka skupina župnije Marijinega oznanjenja iz Ljubljane, ki nam je predstavi-la igro Dva Miklavža. Ob koncu veseloigre je pravi škof Miklavž podelil nagrade in priznanja družinam, ki so prišle na oder in se tudi predstavile. Vzdušje je bilo veselo in živahno, pomemben del k uspehu dogodka pa so prispevali tudi številni sponzorji, ki so družinam podarili svoje izdelke (knjige, obutev, živila, šolske potrebščine). Bil je večer, kot si ga lahko le želimo!

Družine 2009


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Slovenska izseljenska matica sledi Slovencev - po svetu /2Ali ste vedeli, da je glavni arhitekt svetovno znanega nogometnega stadiona “Boca Juniors” v Buenos Airesu … Slovenec?

Vsak Argentinec pozna ta stadion. Ve-čina nogometnih privržencev iz celega sveta si na tihem želi, da bi si vsaj eno tekmo gledali v živo iz njegovih tribun. Prebivalci Buenos Airesa so ponosni nanj in vsakemu obiskovalcu mesta ga z radostjo pokažejo, tudi če ne spremlja nogometne igre. Boca Jrs. je že desetle-tja najbolj priljubljen nogometni klub v Argentini. Ne nazadnje je to njegov stadion – stadion Diega Armande Ma-radone. V času, ko ta veliki nogometni virtuoz bije bitko s krutimi posledicami sanjske slave, vedno več Argentincev enači Diega Maradono z Boco Juniors in oboje z Argentino. Malo kdo pa ve, da je slovenski arhitekt Viktor Sulčič, doma iz Križa pri Trstu leta 1932 zmagal na arhiteturnem na-tečaju za postavitev stadiona. Da je v tekmi z uglednimi argentinskimi arhi-tekti uspel in dobil za tisti čas ogromno delo, je moral premagati velike težave z zemljiščem, ki je bilo premajhno za zahtevano kapaciteto stadiona: sto ti-soč gledalcev. Zemljišče sicer leži v me-stni četrti Boca ob ustju reke Riachuelo. Tu so se konec dvajsetih let prejšnjega stoletja v velikem številu naselili tudi

SULČIČ Viktor (Križ, Trst, 2. 8. 1895 - Buenos Aires, 9. 9. 1973), arhitekt. V Trstu je končal obrtno šolo. Leta 1922 je diplomiral na likovni akade-miji v Bologni. Leta 1924 se je pre-selil v Argentino. Bil je dejaven član slovenske skupnosti v Argentini, sodeloval je pri Sokolu in bil pred-sednik komisije, ki je izdajala tednik “Novi list”. Od leta 1953 se je posve-čal tudi slikarstvu in književnosti.

Primorci, ki so pred nasilnim fašizmom morali zapustiti svoje domove pred-vsem z okolice Trsta, Krasa, Vipavske doline in Istre. Da bi čim bolj izkoristil teren, je Sulčič izoblikoval na konzolah sloneče tribune na treh straneh igrišča. Dr. Irene Mislej, umetnostna zgodovi-narka, potomka prve generacije pri-morskih izseljencev v Buenos Airesu, ki se je tam rodila in tudi preživela mla-dost, je prepričana, da je “na Sulčičev načrt stadiona odločilno vplivala raz-stava italijanskih racionalistov, v kateri je bil prikazan tudi načrt za stadion v Firencah”. V kolikšni meri je ta razstava res vplivala na Sulčičev načrt stadiona, je veliko vprašanje. Neizpodbitno dej-stvo pa je, da so glavni vhod, veža in stopnice ekskluzivno delo Sulčiča. Od leta 1944, ko je bil izgrajen, pa do danes se nanj zgrinjajo množice gle-dalcev nogometa, predvsem pa na-vijači kluba Boca Juniors. Nogometni navijači v Buenos Airesu se delijo na pristaše “Riversa” in “Boca Jsr.” Pri sle-dnjih pa je prisoten tudi slovenski nav-dih … Pa čeprav le v zasnovi njihovega stadiona.

Janez Rogelj

RAFAELOVA DRUŽBA


Prvi zimski višarski dnevi mladihVišarski dnevi so med božičem in novim letom prvič izkusili svojo zimsko različico – in za sabo imajo krasno izkušnjo! Kot je bil na glavo obrnjen letni čas, tako je bilo drugačno tudi naše prvo spoznavno srečanje. Še ponoči smo se odpravili na pot in se sestali kar v baru pod višarskim smučiščem na jutranjem čaju, uro pred pričetkom smuke.

Tudi tokrat smo bili napaberkovani z vseh koncev Evrope, z različnimi izku-šnjami tujine. Nekdo rojen v Angliji, drugi študijsko v tujini, tretji so tam na delu, spet drugi se s Slovenci zunaj drža-ve ukvarjajo znanstveno, nekateri imajo zunaj tesne sorodstvene ali prijateljske vezi, nekatere pa je v mlado višarsko

druščino privedla preprosto zvedavost: Kako neki živijo moji bratje po svetu?Poseben magnet zimskih Višarij je se-veda smučanje. To je bilo polnokrvno vključeno v program. Vreme je bilo prekrasno, kljub temu da je Slovenijo zameglilo čemerno deževje. Verjetno je bilo prav zaradi tega smučišče brez

praznične gneče, saj ljudje niso pričako-vali, da bi bile lahko Sv. Višarje obsijane s soncem. Kar trije, Aleš, Marko in Jana, so izmenjaje v smučarske veščine uva-jali začetnike ali pa so izpopolnjevali tehniko ostalih. Vsakič po končani smu-ki z debatami v gondolah in postankih bi lahko imeli dan odkljukan kot poln, intenziven, a šport je po teži manjši del višarskih dni …Odveč je pripominjati, kako je šla v slast hrana, ki smo si jo pripravljali sami. Sledil je bogat duhovni intermezzo z našima gostoma, prvi dan s predsednikom zve-ze izseljenskih duhovnikov msgr. Jane-zom Pucljem, drugi dan pa z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom, ki je med nas prišel z avstrijske Koroške. Iz gorsko zmrzle cerkve smo potem zno-va odšli v prijetno ogret Ehrlichov dom. Zbrani okrog mize smo se posvetili osre-dnjim temam. Prvi dan sta jih oblikovala Janez Pucelj in Aleš Košir. Beseda je tekla o najširši problematiki, ki se je gibala v raziskovanju pojmov od nacionalizma do domoljubja, kako je s slednjim zno-traj multikulturnosti in globalizacije ter še posebej umestitev teh vprašanj v Sloveniji glede na medije. Drugi dan je bil posvečen zamejstvu. O stanju v Italiji je spregovoril Dejan Valentinčič, svoja lastna izkustva in znanje o stanju na avstrijskem Koroškem pa nam je podal Janko Krištof. Oba večera sta se razvila v zavzeto razpravo, končala enkrat s pe-tjem slovenskih popevk, drugič pa s pe-tjem slovenskih narodnih pesmi. Pripravljalna in »pospravljalna« skupina je sodelovala tudi pri dveh »uradnih« prazničnih mašah, in sicer na svetega Štefana ter na novega leta dan. S petjem in igranjem na kitaro, flavti in saksofon sta polepšali bogoslužje ter s tem raz-veselili navzoče, še posebej pa nadvse prijaznega, gostoljubnega višarskega župnika Dionizija Mateučiča.

Lenart Rihar

Smučarska ekipa

Pripravljanje kosila

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU


Božično srečanje in leto medkulturnega dialogaBožični čas je povsod lep, vendar vsak nosi v spominu tistega, ki mu je zaznamovalo otroštvo. Z vsemi svojimi značilnostmi in navadami.

Božič je v Sloveniji posebno lep, še bolj, če je pobeljen s snegom. Izseljenci, ki so se vrnili ali preselili v Slovenijo z juž-ne poloble, pa malo pogrešajo toplino oziroma vročino, ki je v tamkajšnjih krajih tako značilna za ta čas, kakor sta mraz in sneg v Sloveniji. Istočasno jim ob lepih slovenskih božičnih pesmi pri-hajajo v pevski spomin tudi tiste, ki so jih poslušali in peli v svojem prejšnjem okolju.V iztekajočem se letu in pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evrope ter pred letom medkulturnega dialo-ga so si Slovenci iz Argentine zamislili predstaviti slovenski javnosti argen-tinski božič in posredovati nekaj čudo-vitih argentinskih skladb slovenskim poslušalcem. Med preseljenci iz Argentine je ta po-buda hitro našla številne navdušence. K vajam se je priglasilo lepo število pevcev in se jih tudi redno udeleževa-lo. Prostor je dal duhovnik Janez Cerar CM, ki je nekaj let preživel v Slovenski vasi v Argentini, v Študentskem domu Vincencij.Pripravo in vaje je vodil dirigent Fer-nando Mejías. Z njemu lastno sposob-nostjo je uspel iz skupine navdušencev ustvariti kar prijetno zborovsko petje. Otroški zborček se je naučil štirih pe-smi, odrasli pa so se spoprijeli s tremi deli opusa »Navidad nuestra« sklada-telja Ariela Ramíreza. V nedeljo, 30. de-cembra, po običajni župnijski maši in pred argentinsko so jih zapeli ne samo sebi v užitek, pač pa so se na ta način želeli tudi zahvaliti, oddolžiti župniku Vladu Bizantu in župljanom iz Šentja-koba ob Savi, kjer je vsako tretjo nede-ljo v mesecu maša v španskem jeziku. In tako se je s slovenskim božičnim vzdušjem prepletalo tudi argentinsko, saj je božič, rojstvo Božjega Deteta, za-znamovalo vse narode sveta.

Gregor BatageljID Slovenija v svetu

Pevska skupina z dirigentom Fernandom Mejíasom

Otroci in spremljevalna skupina


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Bogastvo v raznolikosti: »Vi ste priče teh reči«V vesoljni Cerkvi je od 18. do 25. januarja 2010 pod geslom Vi ste priče teh reči (prim. Lk 24,48) potekala molitvena osmina za edinost kristjanov. Tudi v Sloveniji je bogat nabor dogodkov spodbudil tako (nad)škofije kot tudi posamezne župnije in verni-ke, da so razmišljali o skupnih vezeh med kristjani. Na različna srečanja so bili poleg katoličanov povabljeni tudi kristjani drugih veroizpovedi: grkokatoličani, pravoslavni, evangeličani in binkoštniki.

Namen vsakoletne osmine je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni. Pobuda je stara več kot stoletje, zato se ohranja in vabi vse ljudi, družine, sose-ske in narode, da med seboj iščejo po-vezovalne točke.Številna srečanja, okrogle mize, bo-goslužni dogodki in predavanja so k sodelovanju pritegnila predstavnike različnih verskih skupnosti, krščanskih Cerkva in ljudi, ki jih to področje po-sebej zanima. Z udeležbo so pokazali, da sta vera v istega Boga in prijateljsko povezovanje močnejša od delitev.

NA KRATKO

V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja se je v nedeljo, 10. januarja 2010, na praznik Jezusovega krsta, poslovil nekdanji lju-bljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran. Bogoslužno dogajanje je oboga-tila tudi obletnica škofovskega posve-čenja ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika, ki ga je na ta dan prejel pred štirimi leti.

V istem bogoslužnem prostoru je bil v nedeljo, 24. januarja 2009, umeščen novi ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Slovesnost ume-stitve je vodil apostolski nuncij v RS msgr. dr. Santos Abril y Castelló. Nad-škof Stres je bil na seji Slovenske škofo-vske konference 11. januarja 2010 izvo-ljen za njenega novega predsednika.

Slovenska Karitas je iz lastnih sred-stev namenila 10.000,00 € pomoči za prebivalce Haitija, ki jih je v torek, 12. januarja 2010, prizadel uničujoč potres. Do 20. januarja 2010 so na posebnem računu zbrali več kot 45.000,00 € na-menske pomoči.

TISKOVNI URAD SŠK

PISALI STE NAM


Gala Božični koncet v Krefeldu

Ob 30. obletnici kulturnega in športnega društva »Slovenski zvon« e. V. iz Krefelda in 20. obletnici uspešnega družinskega podjetja »Engineering Dobersek GmbH« iz Mönchengladbacha je v soboto, 5. decem-bra 2009, dr. inž. Albin Doberšek s sodelav-ci in člani društva organiziral Gala božični koncert v gledališki dvorani Seidenweber-haus v Krefeldu. Izvajal ga je simfonični orkester Niederrhein ter renomirani oper-ni solisti Nicole Chevalier (sopran), Hayk Dèinyan (bas) in Michael Kupfer (bariton). Prisluhnili smo delom Čajkovskega, Pu-ccinija, Verdija in Bernsteina. Dirigirala je Karen Kamenšek, Američanka s slovenski-mi koreninami, ki je že nekaj let uspešna in priljubljena dirigentka v dobrih opernih hišah širom Evrope, trenutno pa gostuje v hamburški državni operi. Mnogi smo simpatično in temperamentno dirigentko tokrat prvič videli in doživeli. Energična

Karen je navdušila več kot 600 gostov v praznično okrašeni dvorani. Z bravuro je svoj part izvedel tudi Slovenec Martin Belič, solist na flavti. Dirigentko, orkester in odlič-ne soliste je občinstvo nagradilo z bučnim ploskanjem, zakonca Doberšek pa sta se jim zahvalila še z lepimi šopki.Med častnimi gosti so bili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš v spremstvu vodje kabineta urada Anje Lorenzetti ter slovenski velepo-slanik iz Berlina Mitja Drobnič s soprogo. Odprti in uspešni predsednici Slovenskega zvona gospe Rozini Lovrenčič je minister Žekš izročil državno priznanje za 30-letno aktivno delovanje društva in ohranjanje slovenske identitete v Nemčiji. Uspešnemu slovenskemu podjetniku gospodu Dober-šku pa je izrekel priznanje in pohvalo – ne le za njegovo gospodarsko uspešnost v dr-žavah GUS in vzhodni Evropi, temveč tudi

za njegovo podporo SLOVENSTVU. Prije-tno presenečenje večera je bil tudi nastop folklorne skupine Kresnik iz Maribora, ki je v primorskih narodnih nošah odplesala nekaj primorskih ter drugih slovenskih ple-sov. Okrog polnoči je prišel tudi sv. Miklavž v spremstvu angelov in vse goste obdaril s paketi keksov, parkelj pa je v svoji nagajivi vlogi strašil goste z debelo verigo.Po klasičnem koncertu je sledil ples z an-samblom »Slovenskih 7« iz Slovenske Bi-strice. Fantje so neutrudno igrali in tako je bilo plesišče ves čas polno razigranih in srečnih ljudi, v glasbenih premorih, ki pa jih pravzaprav ni bilo, pa smo z glasbeniki tudi zapeli. Zares prijetno, pravo slovensko vzdušje vse do jutranjih ur. Tokrat smo bili resnično ponosni na nas, Slovence, in na našo domovino Slovenijo.

Danica Dyllong, Düsseldorf


PISALI STE NAM

Lep pozdrav iz Winerthurja v Švici. Smo slovensko kulturno društvo “Planika” iz Winterhurja. Leta 2009 smo praznovali 35. obletnico našega društva.Za ta jubilej smo organizirali izlet v Slo-venijo. Vsi, ki smo se tega izleta udeležili, smo bili zelo zadovoljni, saj smo videli kar veliko lepih zanimivosti.Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo tudi našemu pokrovitelju iz občine Ko-mende za tako lep sprejem in popoldne.Pošiljamo vam nekaj slik iz našega izleta. Vam in vsem bralcem revije želimo vese-le praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2010.

Lep pozdravSD Planika

Predsednica Živec Angela

Obisk Slovenije

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanaod 24. 11. do 28. 2. 2010 – Razstava: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Moderna galerija, Cankarjeva cesta 15 od 22. 12. do 24. 2. 2010 – Rojstvo modernizma. Prelomnica v slikarstvu 1976–80: Emerik Bernard in Tomo Podgornik. Can-karjev domod 3. do 21. 2. – Zamrznjeni norčavi čas. Fotografska razstava. Ljubljanski grad, Peterokotni stolp, Ljubljanaod 23. 2. do 18. 3. – Slovenska novinarska fotografija 2010. Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana, Ljubljana

Maribordo 14. 3. – Salvador Dali v Mariboru. Razstava 200 grafik iz opusov Biblia Sacra in Božanska komedija. Naskov dvorec, Ve-trinjska ulica �012. 3. – �1. Rez Stare trte, najstarejše trte na svetu

Kranjska Gora12. in 13. 3. – Finale evropskega pokala v alpskem smučanju za ženske (veleslalom, slalom)

Kapela14. �. – Pohod po Atilovi poti

Planicaod 18. 3. do 21. 3. – Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici

Pokljukaod 19. 3. do 21. 3. – Alpski pokal v biatlonu

Volčji potokod 13. do 28. 2. – Razstava ptičjih hišic. Arboretum Volčji Po-tok, Volčji Potok �, Volčji Potok, Radomlje

Novo mestodo 2. 5. – Božidar Jakac - Spomini na železni svet. Ob 110-letnici rojstva Božidarja Jakca. Jakčev dom, Sokolska ulica 1, Novo mesto

Prireditve izven Slovenije

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 2�, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.�0 do 17.�0 ali pa večkrat, po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.�0 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v pro-storih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 na Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vlo-ge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9.http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kulahttp://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, ZrenjaninDruženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00.Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.�0 do 1�.�0.http://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.�0.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 1�.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorV septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka sloven-skega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.Radijska oddaja Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FRRE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja �0 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Lukahttp://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitolahttp://www.triglavbitola.mk

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.�0Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.�0 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, kar je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-MerlebachaRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat me-sečno ob sredah ob 20.00.Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.�0 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška mi-sija (CHATILLON)http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvonhttp://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysyhttp://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

SD Planika27. 2. Smučarski izlet13. 3. ob 19.00 – Društveni večer in pikado večer

SKD Mura13. 3. – Dan žena

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v me-secu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.�0.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.�0.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.�0.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.�0.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.�0.http://www.slomisija.ch

Združenje ženevskih Slovencevhttp://www.slovenci.org

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovechttp://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK); http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno sku-pnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 1�.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 1�.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plaj-berk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ); http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvohttp://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mese-cu v Maria Frieden ob 10.�0.Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Au-genklinik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.�0.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo ne-deljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v me-secu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v me-secu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.deSlovensko kulturno društvo LIPA München e.V.

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. februarja 2005 Slovenija ratificira evropsko ustavno pogodbo.

4. februarja 1864 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica.

4. februarja 1934 so slovesno odprli in preizkusili novo skakal-nico velikanko v Planici. Skakalnica je omogočala do 70 metrov dolge skoke.

7. februarja 1867 je habsburška monarhija s sporazumom po-stala dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Delitev je prizadela Sloven-ce, saj je naše narodno ozemlje delila Mura. Prekmurski in porabski Slovenci so po tej delitvi sodili v ogrski del monarhije.

8. februarja 1849 je v Kranju umrl največji slovenski pesnik Fran-ce Prešeren. Prvič 8. februar razglasijo za državni praznik 1. 2. 1945. Ljubljanski mestni svet je julija 19�8 sklenil vsako leto na obletnico

Prešernove smrti podeljevati nagrado za najboljša slovenska lepo-slovna dela, izdana v prejšnjem letu. Prve Prešernove nagrade so bile podeljene 8. februarja leta 19�9.

11. februarja 1951 na Mariborskem Pohorju začne obratovati prva žičnica.

16. februarja 1789 v Ljubljani odpre vrata prva porodnišnica na Slovenskem.

16. februarja 1824 se je v Kočah pri Kočevski Reki rodil slovenski pravnik, geograf in politik Peter Kozler, ki je leta 185� izdelal prvi zemljevid Slovenije – Zemljovid slovenske dežele in pokrajin.

19. februarja 1952 se je rodil Danilo Türk, trenutni slovenski predsednik.

21. februarja 1933 so odprli Nebotičnik v Ljubljani kot takrat najvišjo stavbo v državi.

22. februarja 1942 so Italijani zvečer začeli obdajati Ljubljano z bodečo žico. Mesto so ogradili z 41 kilometri žice in okoli njega postavili več kot 70 bunkerjev.

22. februarja 1944 na Žlebnikovi kmetiji pri Šentvidu nad Závo-dnjem umre pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Kajuh je najplodovi-tejši lirik vojnega časa.

29. februarja 1504 je cesar Maksimiljan I. podelil Ljubljani pra-vico, da si vsako leto izvoli župana, s čimer je mesto povečalo avtonomijo.

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 1� �2, 80087 München, Nemčija

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 200�) vsak ponedeljek od 16.�0 do 17.�0 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski te-lovadnici v Nabrežini.Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponede-ljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan od 16.�0 do 17.�0 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.�0 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.�0 v Občinski telovadnici v Nabrežini.Treningi moške košarke - skupina mlajših od 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.�0, vsako sredo od 19.�0 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.�0 v Nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke - skupina mlaj-ših od 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.�0 v Občinski telovadnici v Nabrežini,vsako sredo od 17.�0 do 19.00 v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke - skupina mlajših od 16 let (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.�0 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko; http://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot �0 let prireja rekreacijsko telovadbo za od-rasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: ��8 7995474; http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.�0) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.�0 do 21.00).http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.�0. Ulica Do-nizetti �, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo OpčineZačetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.�0 do 21.00. Zinkov dom, OpčineNadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.�0. Zinkov dom, Opčine

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, OpčinePravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne de-lavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, OpčineSklad Mitja Čuk, OpčineZ oktobrom 2009 začetek jezikovnih tečajev:

Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki te-čaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konver-zacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nem-ščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibč-nost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.comDruštvo Marij Kogoj; http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK; http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com

AVSTRALIJA

Slovensko društvo AdelaidePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.�0 in nedelja od 14.00 do 14.�0Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne21. 2. – Praznovanje ob godu Svetega Jožefa. Sveta maša, kosilo in druženje.28. 2. – Čebelarski festival. Klub Jadran ima eno izmed redkih čebelarskih šol v Avstraliji.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.�0 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.�0. Izkoristite pri-ložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in pri-jatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queen-slandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 1�.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program spon-zorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, potovalna agencija Beyond Slovenia in veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.�0 in ne-deljah od 14.00 do 14.�0

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.�0.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

SlovenSki Group, New Yorkod 13. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italijaod 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu [email protected]; 718 424 2711 Slovenia4You Foundation, New Yorkhttp://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL14. 2. – Koline; http://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com23. 1. – Slovenska Pristava Dinner Dance 21. 2. ob 8.�0 – Zajtrk s palačinkami http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 18.00 do 20.00.Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 9�8 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov dom; http://www.slomskovdom.orgZedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

Pišemo, pišemo, pišemo …

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Vpišite manjkajoče črke.

Pomagajte si z besedami gla-sovi, robec, krogi, Jože, teža, sladek, risar, hrbet, nizek.


Ilust

raci

ja: C

imer

man

GLA_BA

RO_CA

KRO_CI

JO_KO

I_PIT

I KOZAREC

TE_KA VREČKA

SLA_KOR

RI_BA

HR_TENICA

NI_KA HIŠA

Razmislite. Bi se Joško strinjal s svojim zapisom imena?


(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Kako napišemo uradno pismo? Zgradba uradnega pisma

Pošiljateljev naslov

Prejemnikov naslov Kraj in datum

Naslov pismaVsebina– razlog za pisanje– informacije in utemeljitve– povzetek

Pozdrav

PrilogePodpis

Primer uradnega pisma:

Slovensko društvo Moja Slovenija Pazinska 3056700 Zadar Zadar, 8. 1. 2010

PROŠNJA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE MED OBČINO MEDVODE IN SLOVENSKIM DRUŠTVOM MOJA SLOVENIJA

Spoštovani,prosimo vas za donacijo Slovenskemu društvu Moja Slovenija iz sredstev za mednarodno sodelova-nje, postavka 7.3.15.

Z vašo denarno pomočjo bi v letošnjem letu izvedli ekskurzijo naših članov na Koroško, v Center športnih dejavnosti, dom Peca, kjer bi naši člani prebivali in spoznavali naravne znamenitosti ter kulturo te regije. Med bivanjem v Sloveniji bi si radi ogledali tudi gledališko predstavo, za kar bi bila dobrodošla tudi donacija z vaše strani. Predvideni stroški obiska gledališke predstave bodo znašali tisoč evrov.

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo.Meta Glogovšek,

predsednica SD Moja Slovenija

Priloge:– program ekskurzije– predračun za ogled gledališke predstave

Občina MedvodeOddelek za mednarodno sodelovanjeCesta kom. Staneta 121215 Medvode

�0 Moja Slovenija / Februar 2010

Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

Pravljične poti v zgodovinoDružinski izletniški vodnik Irene Cerar (Sidarta, 2009) predstavlja 50 izletov po vsej Sloveniji, ki so tako pokrajinsko kot kul-turno-zgodovinsko izjemno raznoliki. Spoznavamo različno ohranjeni gradove, obzidja, cerkve, mline idr. Vsak izlet se začne z zgodbo, ljudsko pripovedko ali pravljico o znamenitosti, kamor smo namenjeni, nato sledi podroben opis poti. Vodnik je obogaten z lepimi fotografijami in z ilustracijami desetih priznanih slovenskih ilustratorjev; dragocene so tudi spremne besede, seznami literature za nadaljnje raziskovanje in branje.

Priročnik je zasnovan prav tako kot Pravljične poti Slovenije, ki jih je avtorica izdala pred leti (Sidarta, 2004). Medtem ko prvi družinski izletniški vodnik v glavnem predstavlja naravno dedi-ščino Slovenije, v drugi pravljične poti vodijo h kulturni dediščini Slovenije. MENIH KOPLJE ZAKLADV razvalinah starega Celjskega gradu je v globoki votlini za-kopan zaklad. Zapirajo jo velika črna vrata, pred katerim straži pes, velik kot vol; oči ima žareče, tace pa kakor svinjske parklje s kremplji. Vhod do vrat je zasut.Ko je za zaklad izvedel nek menih, se je odločil, da ga dvigne v korist svojega samostana. Tisti večer, ko je šel na delo, je zmolil, pod haljo dal križ ter vzel lopato in cepin v roke. Pot po skalovju

navzgor je bila težka, povrh vsega pa se je bliskalo in grmelo in vlila se je silna ploha. Vihar mu je oviral hitro hojo, vendar je srečno prisopihal do zakletih razvalin.Čim bližje je bil vhodu, tem večja groza ga je obhajala in lasje so se mu ježili. Na hodniku je postavil svetilko na tla in začel kopa-ti. Delal je z vso silo in strahom v srcu. Ko je odstranil velikansko skalo, se je zrušila cela plast kamenja in zemlje. Posvetil je blisk in menih je pred seboj zagledal psa, ki je začel strašansko tuliti.Groza ga je obšla, cepin in lopata sta mu padla na tla in tudi sam se je zgrudil. Slišal je strašno tuljenje, žvižganje, kričanje in pihanje ter videl sence, ki so v temi švigale proti njemu, in se v silnem strahu onesvestil. Zgodaj zjutraj so ga našli kmetje vsega otrplega in izmučenega pred kupom skalovja, kamenja in peska. S potrtim glasom je pripovedoval, kaj je doživel v viharni noči. (Janko Orožen: Gradovi in graščine v narodnem izročilu)Ilustracija Marjana Mančka V zgodovino in ljudsko domišljijo se je zapisal predvsem kot domovanje grofov in knezov Celjskih, ki so v 14. in 15. stoletju omogočili silovit vzpon celotnega območja. Nekoč je bil to največji srednjeveški grajski kompleks pri nas, ki pa je danes le delno ohranjen. Med mogočnimi razvalinami izstopa Fri-derikov stolp. Imenuje se po Frideriku II, ki naj bi umoril svojo prvo ženo Elizabeto Frankopansko in si tako utrl pot do svo-je nove ljubezni, Veronike Deseniške. S tem si je nakopal srd svojega očeta Hermana II, ki je sina zaprl v stolp, Veroniko pa obtožil čarovništva.

�1Moja Slovenija / Februar 2010

Vprašanje:V Celju je sotočje dveh rek. Poglej na zemljevidin ugotovi, katerih. To sta reki …

Odgovor pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Delno obnovljen celjski grad je vsako leto prizorišče srednjeve-škega dogajanja s posebej bogatim programom za otroke.K Staremu gradu se lahko povzpnemo po Pelikanovi poti, ki je dobila ime po slovitem celjskem fotografu Josipu Pelika-nu (1885-1977). Svoj atelje je imel v bližini železniške posta-je; danes je v njem muzej.Z grajskega grebena je lep razgled na Celje in okoliške hri-

be. Prav nasproti je Miklavžev hrib s cerkvico sv. Miklavža. Po ljudskem izročilu naj bi bil z gradu na hrib nekoč speljan usnjen most. V Celju je tudi prvi in edini otroški muzej v Slo-veniji – Hermanov brlog. Maskota muzeja je prijazni lisjak Herman, ki najmlajše muzejske obiskovalce popelje v prva raziskovanja kulturne dediščine. In da bodo prve izkušnje sladke, obisk zaključimo v Slaščičarni pri Hermanu Lisjaku.

Velemir Gjurin je vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, ki med drugim skrbi za ustreznost za-konskih rešitev na področju slovenskega jezika in pomaga zainteresiranim, da dobijo odgovore na jezikovna vpra-šanja. A mnogim se je v srca vtisnil z vlogo Kekca v prvem slovenskem barvnem celovečernem filmu Srečno, Kekec iz leta 1963. Kljub številnim igralskim vlogam v otroštvu se za igralstvo ni odločil – zmagala je ljubezen do jezikov. Diplomiral je iz slovenskega in angleškega jezika in književnosti, prejel študentsko Prešernovo nagrado in Prešerno-vo priznanje, magistriral iz slovenskega jezikoslovja, pred tem in pozneje pa poučeval doma in v tujini. V Kansasu je pomagal postaviti prvi ameriški lektorat slovenščine, nato pa še urednikoval, lektoriral in prevajal. In kljub temu, da je minilo že skoraj pol stoletja, se po prostoru hitro razve, da je v njem tisti, ki je ugnal hudobno Pehto.

»Nikoli nisem gledal na vlogo Kekca kot na nekaj posebnega«


INTERVJU

��Moja Slovenija / Februar 2010

Poleg Kekca ste igrali še v šestih filmih in eni gledališki uprizoritvi, igrali pa ste samo v otroških letih …Zelo otroških. Kolikor se spomnim, pa še to se večinoma zaradi poznejšega pri-povedovanja o tem, se je začelo takole: Učil sem se harmonike in režiser Jože Babič je za film Veselica potreboval se-demletnega fantka. Poskusna snemanja je naredil z veliko otroki, pa nekako ni bil zadovoljen, in je rekel Meti Petelinšek, ki je bila takrat moja učiteljica harmonike, če ima kakšnega primernega. Tako sem šel na poskusno snemanje. Pri Veselici je bil Klopčič asistent in je rekel: »Ta bi bil pa taprav!« Predvidel me je za svoj kratko-metražni film Romanca o solzi in ta je bil menda naš prvi barvni igrani kratkome-tražnik. Še pred snemanjem tega filma pa smo delali Ti loviš!. To je bil mladinski film o šestih fantih in dekletu, ki na poči-tnicah ujamejo mednarodnega tatu. Ko smo snemali Kekca, sem bil star deset let. Nekaj je bilo še koprodukcij.

Kljub uspehu v otroških letih se pozneje za igralstvo niste odločili. Vas starši niso spodbujali k igralstvu, glede na to, da ste že v otroštvu odigrali toliko vlog?Ne. Pa tudi meni ni bilo pretirano všeč, da si nenadoma na očeh vseh, brez potrebe, brez prave zveze. Otrok si, prideš tja in snemaš. Nikoli nisem na to gledal kot na nekaj posebnega.

Koliko časa pa vas je Kekec »zasledoval«?To pa vedno. Zmeraj se tam, kjer sem, prej ali slej razve. To breme pa še nosim.

Drugi Kekec je od črno-belega lahkotnej-ši, pa ne samo zato, ker je barven.Meni je bil prvi ljubši. Najbrž zato, ker imaš do samega sebe neki drug odnos. Je pa res, ta razlika med njima. Zanimivo: to, da ni bilo več čarovniškega lika, am-pak ženska – Pehta – ki jo družba izloči in je zaradi tega zagrenjena, v resnici pa do-bra, to se je s časom izkazalo za privlačno in napredno. Nekateri filmski kritiki so takrat to filmu zamerili.

Kako pa so Kekca sprejeli vaši otroci?Takšne stvari so vedno smešne. Od začet-ka jim je bilo težko pojasniti, saj si čisto

drugačen, kot te poznajo. Ko so bili malo večji, pa so zelo normalno gledali na to. Da sem bil Kekec, v naši družini ni bila ni-koli velika stvar. Pač nekaj, kar se mi je v otroštvu zgodilo.

V srednji šoli ste se začeli zanimati za jezi-ke in jih kasneje tudi študirali.Jezike sem imel vedno rad. Dvakrat za-povrstjo sem zmagal na republiškem srednješolskem tekmovanju v angleščini.

Velemir Gjurin v vlogi Kekca in Ruša Bojc v vlogi Pehte.


Čeprav sem se odločal tudi med drugimi študiji, je ljubezen, srce, bila pri jezikih.

Po študiju ste se zaposlili na Filozofski fa-kulteti v Ljubljani – bili ste lektor, asistent, predavali pa ste tudi v tujini.Moja prva stalna služba je bila pri Iskri in se je končala z mojim odhodom v

INTERVJU

Ameriko. Stika s svojimi profesorji na-mreč nisem izgubil, in ko se je pokazala priložnost, da gre končno nekdo uradno za lektorja za slovenščino v ZDA – bila je omogočena Fulbrightova podpora – so jo ponudili meni. Z ženo in sinom – star je bil devet mesecev – smo na vrat na nos leteli v sredo ZDA, v Kansas.

V Kansasu ste potem postavili prvi lektorat?To ne pomeni, da se slovenščina v ZDA prej ni poučevala. Toda takrat smo pr-vič izbrali in poslali našega lektorja za slovenščino na ameriško univerzo podobno današnjim izmenjavam. Po enem letu sem se rad vrnil domov, sam


sem zapečkarski človek. Zaradi spleta okoliščin se je slovenščina 1979/1980 na univerzi v Lawrenceu – lektorat je tam, z drugimi našimi profesorji, nato še leta vztrajal – začela poučevati šele v drugem semestru. Je bila pa to po svoje prednost, saj sem spoznal nekaj slovenskih izseljencev v Kansas Cityju in v okolici. Posebej zanje smo imeli tečaj slovenščine v kansascityjski mestni hiši.

Je bilo veliko zanimanja za slovenščino?To je zelo relativno. Mali slovanski jeziki se težko primerjajo z ruščino. Veliko za-nimanja je tudi za poljščino, ki lahko v Ameriki črpa iz izseljenstva. Mislim pa, da je bil odziv na slovenščino lep. Pred-vsem po rezultatih je bilo uspešno. Dva od mojih študentov sta postala znana prevajalca iz slovenščine. Pa izročilo se je takrat ustvarilo: Kansaška univerza je še danes center slovenščine. Profe-sor Greenberg in njegova žena, ki je Slovenka in tudi slavistka, vzdržujeta zanimanje.

S honorarjem za vlogo Kekca ste si ku-pili harmoniko, ki jo še danes igra vaš sin Gal. Uporabil jo je prav na vseh svo-jih zgoščenkah.Drži, harmonika je stara 47 let. To je »hohnerica«, ki so jo sestavili v Melodiji v Mengšu. Sin pravi, da je neverjetna, da ima lep zvok. On jo je zaprašeno obudil in dal popraviti, saj sem jo sam nehal igrati, ko so »prišli ven« The Bea-tles. Kupil sem jo leta 1963, leto kasne-je je bilo konec z igranjem (smeh).

Lahko rečemo, da ste ljubezen do glas-be prenesli na otroka – oba sta prizna-na glasbenika, hčerka je tudi slikarka in kiparka.Moj oče je bil dober slikar, predvsem pa je Severa lahko to prevzela po svoji ma-teri. Ostane neka afiniteta in se včasih izrazi na še boljši način. Glasba je tudi bila vedno v naši hiši. Ko je sin rasel, je odkril moje gramofonske plošče in ma-gnetofonske trakove. Nekaj je od nara-ve dano, nekaj od srečnih okoliščin, in da iz tega nekaj razviješ – za to gre.

PV

Vedno nasmejani pastir ostaja ikona marsikaterega otroštva.

Kekec in Mojca, nerazdružljiva prijatelja.

Med snemanjem filma po romanu Josipa Vandota.


Domačija kot čevljarskimuzej v Turnišču

Zaradi naravnih in drugih nesreč, ki so doletele prebivalce Turnišča in drugih krajev v okolici, so se ljudje začeli ozira-ti po zaslužku, ki naj ne bi bil povezan samo z obdelovanjem zemlje. Razvijati se je začela čevljarska, kovaška, krojaška obrt in mlinarstvo. Skoraj pri vsaki drugi

hiši v Turnišču so premogli čevljarja. Pri izdelovanju čevljev je pogosto sodelo-vala vsa družina. Sami so poskrbeli za material za čevlje in izdelovali kopita. Najprej so morali izrezati tako imeno-vane modle iz papirja, jih prerisati na usnje, usnje natakniti na kopito, naza-

dnje pa je obuvalo dobilo še podplat. Menda so sprva izdelovali samo cokle, pozneje pa tudi čevlje. Najdražji so bili škornji, kakršne danes nosijo folklorni plesalci, nekdaj pa so se z njimi ponašali gospodarji. Čevlje so izdelovali mojstri, njihovi pomagači pa so bili vajenci. Če-

V rubriki Slovenske domačije se tokrat prvič srečujemo z muzejem, pri čemer že iz naziva rubrike izhaja, da ta ni namenjena predstavljanju muzejev. Zato je treba že takoj uvodoma povedati, da gre pri muzeju, ki ga želimo tokrat predstaviti, pravzaprav za domačijo, v kateri se je dolgo časa odvijala tudi čevljarska obrt. Po opustitvi te dejavnosti so jo “prekvalificirali” v muzej. Občina Turnišče je želela na ta način ohraniti spomin na nekoč zelo razširjeno obrt v kraju in njegovi okolici. Opravka imamo torej s stanovanjsko hišo, ki je, podobno kot v primerih številnih mlinov, istočasno funkcionirala kot delavnica za čevljarsko obrt.


Domačija kot čevljarskimuzej v Turnišču

vlje so največkrat izdelovali v največjem prostoru v hiši, kjer je bila tudi sicer zbrana vsa družina.

Občina TurniščeObčina Turnišče se nahaja v tistem delu prekmurske ravnice, ki se imenuje Do-

SLOVENSKE DOMAČIJE

linsko. Gre za majhno občino (24 km2) s štirimi naselji: Gomilica, Nedelica, Ren-kovci in Turnišče. Občina premore okoli 3700 prebivalcev. Največje in verjetno tudi najstarejše naselje je Turnišče z ne-kaj več kot 1600 prebivalci. Gre za veliko središčno, deloma gručasto, deloma ob-

cestno naselje na desnem bregu Črnega potoka, ob cesti Črenšovci–Dobrovnik. Kraj se prvič omenja že leta 1265 z ime-nom Črnec, znano pa je, da je bilo to območje neprekinjeno poseljeno že od mlajše kamene dobe naprej. Tu je bil se-dež vicearhidiakona za slovenske župni-je med Muro in Rabo. Iz tega časa je tudi stara župnijska cerkev Marije Vnebovze-te, prvotno romanska in pozneje (v 14. st.) prezidana v gotskem slogu. Ponaša se s freskami Janeza Akvile iz Radgone, ki sodijo med pomembnejše kulturne spomenike v Sloveniji. Petnajstega av-gusta 2007 je bilo svetišče Marije Pod logom ali Na pustinji razglašeno za osre-dnje božjepotno središče murskosobo-ške škofije.V začetku 16. st. je Turnišče postalo svobodno mesto z razvito trgovino in obrtjo. Čevljarski mojstri so se leta 1760 organizirali v čevljarski ceh in desetletje za njimi so to storili tudi krojači in kova-či. Pravila vseh treh cehov so napisana v latinskem jeziku, potrdila pa jih je tudi cesarica Marija Terezija. Vsi trije cehi so ob slovesnih mašah in na pogrebih s cehovskimi svetilkami in prapori nav-zoči še danes. Zato je skoraj logično, da je kranjska Planika prav v Turnišču leta 1959 postavila obrat za proizvodnjo če-vljev, ki je že kmalu po ustanovitvi zapo-sloval 800 ljudi. Danes jih v obratu dela precej manj – okoli 500. Prav tako se zdi logično, da je občina Turnišče na obmo-čju nedaleč od tovarne čevljev poskrbe-la za čevljarski muzej, ki je poleg tistega v najbolj čevljarskem mestu v Sloveniji, Tržiču, edini čevljarski muzej v Sloveniji. Muzej si je mogoče ogledati po predho-dni najavi na občini, ki skrbi za vzdrže-vanje muzeja in je izdala tudi zloženko o njem. Še med letoma 1930 in 1938 je v Turnišču in njegovi okolici delalo od 70 do 80 čevljarjev. Slednji so vse do danes ohranili izdelovanje trpežnih čevljev za kmečko prebivalstvo, Planika pa se je specializirala za izdelovanje planinskih čevljev, tudi iz goreteks materiala.

Čevljarska hiša – muzejV hiši, ki je pravi posnetek nekdanje čevljarske domačije (brez pripadajočih objektov), so leta 1979 uredili muzej.

V prostoru, kjer se je odvijala čevljarska obrt, je kotiček s štedilnikom, kjer so ku-hali in ogrevali prostor ter kurišče z več različnimi posodami.

SLOVENSKE DOMAČIJE


Hiša je prenesena od drugod in po-stavljena na novo, kar pa v ničemer ne zmanjšuje njene etnološke vrednosti. Po velikosti majhna hiša je krita s slamo, kot se spodobi za prekmursko hišo, s čopo-ma na obeh koncih slemena. Hiša tudi ni podkletena. Razporeditev prostorov je zelo prepro-sta in pregledna. Za vhodnimi vrati je majhna vežica, ki je bila nekoč brez pre-delne stene povezana s črno kuhinjo v podaljšku. Pozneje so vežo s predelno steno ločili od črne kuhinje, to pa pre-gradili tako, da so v spalnici dobili več prostora za peč, v delavnici pa za šte-dilnik, na katerem so pripravljali hrano in hkrati tudi ogrevali največji prostor v hiši, to je delavnico. V hiši sta torej dva večja in razmeroma bogato opremljena in ogrevana prostora ter majhen preho-den prostor – veža.V spalnici je poleg peči in klopi še po-stelja, miza s klopmi in stoli. Nad njo na steni med oknoma visi križ s po eno na-božno sliko na vsaki strani. V kotu je po-stavljena lepo poslikana skrinja, na ka-teri je nekaj lončenih posod, ob vhodni steni pa stojita visoka enodelna omara in šivalni stroj. V delavnici so v delu, ki je bil nekoč del črne kuhinje, postavili zidan štedilnik s pečico in kotličkom za ogrevanje vode. V istem kotu je tudi kurišče za kurjenje peči v spalnici. Na štedilniku in kurišču je postavljenih več kovinskih in lončenih posod, na tla pa so postavili zaboj in ko-šaro za drva, lopar za peko. Pod stropom visijo živalske kože, ki so se sušile blizu izvora toplote. Nekoliko naprej ob isti steni pod stropom visijo različni modeli čevljev, pod njimi pa so na posebnem stojalu razporejena kopita različnih veli-kosti in oblik. Ob končni steni stojita dve oglati nizki čevljarski mizi, okoli katerih so trinožni čevljarski stoli. Na mizah je razstavljeno razno čevljarsko orodje: igle, šila, pile, noži, škarje, kladiva, leseni in kovinski žebljički in žeblji, dreta in dru-go. V kotu med vhodno in končno steno je postavljenih več čevljarskih strojev različnih velikosti, oblik in funkcij. Zakaj sta se v tem prostoru znašli tudi dve ko-lesi, ni povsem jasno.

Tomaž Štefe

Spalnico so ogrevali s krušno pečjo, okoli katere so klopi. Na peči je nekaj predmetov, leseno ogrodje za sušenje pa je pritrjeno na lesen strop.

Najpomembnejši predmeti v delavnici so stroji za šivanje čevljev, čevljarske mize in trinožni stoli ter različno orodje in kopita za izdelovanje čevljev.

Del sobe, ki je v prvi vrsti služila za spanje; v njej je postelja, miza s klopmi in stoli ter “bogkovim kotom” na steni med dvema oknoma.


Letos 26. januarja je minilo sto let od rojstva zna-nega slovenskega skladatelja in pianista Marijana Lipovška. Umrl je 25. decembra 1995. Na ljubljan-skem konservatoriju je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, pri Janku Ravniku pa klavir. Po kon-čanem študiju v Ljubljani leta 1932 je nadaljeval s študijem kompozicije v Pragi, nato v Rimu in na-zadnje še v Salzburgu. Vse od leta 1933 pa do leta 1976 je poučeval na Glasbeni akademiji v Ljublja-ni, od leta 1961 naprej kot redni profesor. Vmes je bil tudi osem let direktor Slovenske filharmonije in rektor Akademije za glasbo. Predaval je tudi na oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti.

VELIKI SLOVENCI

Marijan Lipovšek, skladatelj in pianist

Marijan Lipovšek kot skladateljV skladateljskem smislu Marijana Lipovška obravnavajo kot predstavnika neoklasicistične smeri in kot predstavnika no-vodobnega izrazito muzikalnega liričnega ekspresionizma. Njegova glasbena govorica je svojevrsten spoj izraznega sloga v novi tonalnosti, nekaterih atonalnih posegov in fol-klornega, a prosto predelanega gradiva. Njegov skladatelj-ski opus obsega orkestralna in komorna dela, kantate, sa-mospeve in zborovske skladbe.Med orkestralnimi skladbami velja omeniti tri suite za goda-la, dve rapsodiji za violino in orkester, Simfonija, Domovina, simfonična pesnitev, Toccata quasi apertura, in Koncert za trobento in orkester; med komornimi in solističnimi deli se omenjata dve sonati za violino in klavir, Balada za violončelo in klavir, 20 mladinskih pesmi, za klavir Sonata in Voznica, 30 klavirskih variacij na ljudski motiv, Štiri sporočila, za godalni kvartet, Trio brevis, za klavirski trio. Med vokalno-instrumentalnimi skladbami se omenjajo Or-glar, kantata za soliste, zbor in orkester, Pozabljene pesmi, za glas in orkester, Štiri pesmi Svetlane Makarovič, za alt in štiri violončele. Tudi na področju vokalne glasbe je bil Marijan Lipovšek zelo plodovit ustvarjalec: Šestnajst samospevov, za visoki glas in klavir, Sončece, sij, za sopran in klavir, Dvanajst narodnih pesmi, za nizki glas in klavir, Pesmi iz mlina, za glas in klavir, Antologija, mešani, moški, ženski zbori, Odisej, za glas in klavir.Napisal je tudi glasbo za dva celovečerna filma: Trst France-ta Štiglica (1950) in Dobri stari pianino Franceta Kosmača (1959).

Marijan Lipovšek kot poustvarjalni umetnik Marijan Lipovšek je bil dejaven tudi kot poustvarjalni ume-tnik. Pred drugo svetovno vojno je bil koncertni pianist in komorni glasbenik, pozneje pa izvrsten spremljevalec števil-nih tujih in slovenskih vokalnih in instrumentalnih poustvar-jalcev. Najbolj opažen je bil kot spremljevalec svoje hčerke, svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Bil je tudi glasbeni komentator na radiu, pisec in prevajalec del s področja glasbe (Ludwig van Beethoven, Pregled in opis glas-bil, Srečne ure ob glasbi, Mozart, Toscanini …), pa tudi pisec in prevajalec del s področja gorništva. Planinci ga najbolje poznajo po knjigi Steze, skale in smuči-šča, po prevodih več Kugyjevih del (Pet stoletij Triglava, Bo-žanski nasmeh Monte Rose, Anton Ojcinger) ter Copelandove knjige Čudovite gore.V letih 1951–1959 je urejal Slovensko glasbeno revijo, zatem je prevzel uredništvo Edicij Društva slovenskih skladateljev, kar je opravljal vse do leta 1970. Za svoje delo in ustvarjalnost je dobil več nagrad in priznanj: dva Prešernovi nagradi, zla-to areno v Pulju, naziv Zaslužni profesor ljubljanske univerze, priznanje častnega člana Slovenske filharmonije in odlikova-nje srebrni znak svobode Republike Slovenije leta 1995.

Tomaž Štefe

MLADI MLADIM


Konec preteklega leta se je zaključila velika akcija zbiranja plastičnih zamaškov. Zamaške je zbirala vsa Slovenija, Slovenci pa smo znova pokazali, kako solidaren narod smo. Zamaške so zbirali po vrtcih, šolah, nakupovalnih središčih, podjetjih. Le malo ljudi pa pozna zgodbo Anžeta Pratnemerja, ki kljub izgubljeni nogi ostaja optimisti-čen in aktiven. Cilj – nova nožna proteza, ki bi mu omogočala aktivnejše življenje – je bližje: od potrebnih 140 ton zbranih zamaškov smo jih v akciji zbrali 120.

Anže Pratnemer: »Nikoli se nisem vdal v usodo. Iz vsake situacije je izhod.«


Usodna nesreča Življenje Anžeta Pratnemerja z Iga pri Ljubljani se je spremenilo 17. januarja 2009, ko je v prometni nesreči na štajer-ski avtocesti pri štiriindvajsetih izgubil desno nogo. Pred nesrečo je bil Anže ak-tiven športnik, navdušen nad rolanjem, bordanjem in kolesarjenjem. Usodnega dne je na odstavnem pasu na avtocesti pred izvozom za Slovensko Bistrico z me-hanikom iz AMZS-ja zamenjaval počeno pnevmatiko. Med podpisovanjem do-kumentov se je vanju zaletel tovornjak. Mehanik je umrl, Anže pa je ostal brez noge. »Občutki in misli, ki so me navdaja-le takrat, ko sem ležal na hrbtu na snegu, sonce mi je bleščalo, bili so kriki, prošnje, mene je zeblo, moje noge si nisem upal pogledati, mimovozeča vozila so imela na stekla prilepljene začudene obraze,« prve občutke na svoji spletni strani opi-suje Anže. Sledila je dolga rehabilitacija, Anže pa ni izgubil upanja.

Nožna proteza za boljše življenjeNožna proteza, ki jo Anžetu zagotavlja zdravstveno zavarovanje, za tako aktiv-nega človeka ni primerna, zato se je Anže odločil za nakup boljše, a tudi dražje. »Ta proteza mi bo omogočala bolj varen ko-rak. Trenutna proteza – tale šolska, ki jo imam – je enostavno mehanična, in če naredim napako, bom padel. Druga, ki je mikroprocesorsko vodena, z določenimi senzorji zaznava, kakšen korak bi moral narediti, in temu primerno prilagodi trdo-to kolena, da me noga ne spusti na tla,« je pojasnil Anže. Nova nožna proteza mu bo omogočala bolj dinamično in hitrej-šo hojo, prav tako pa se bo lahko znova ukvarjal s športi, kot so tek, kolesarjenje in bordanje. Za nakup nožne proteze mora zbrati 40 tisoč evrov, kar je za okoli 140 ton zamaškov. V toni je namreč 500 tisoč dvogramskih zamaškov, za tono pa od podjetja, ki se ukvarja z reciklažo, dobi okoli 300 evrov.

Odzivi presegli pričakovanja»Na idejo o zbiranju zamaškov so prišle moje sodelavke v službi (vrtec Miškolin). Ta ideja pa ni bila samo ideja za prido-bivanje finančnih sredstev, ampak tudi neka motivacija za naprej, za premostitev

prvih stresnih situacij, v katerih smo se znašli po Anžetovi nesreči,« je o začetkih akcije povedala Blanka, Anžetova mama in vodja akcije. Akcija je stekla in odzivi nanje so močno presenetili Pratnemer-jeve: »Ljudje so se odzvali enkratno, nad vsemi pričakovanji. V načrtu smo imeli zbrati dvajset ton, ampak zadeva se je raz-širila,« je povedala Blanka. Spletno stran, na kateri Anže opisuje svojo življenjsko zgodbo, je obiskalo že več kot 86 tisoč lju-di, v knjigo gostov pa se je vpisalo več kot 1800 obiskovalcev.

Pregledali 50 milijonov zamaškovZamaške so Pratnemerjevi zbirali kar v domačem skladišču, kamor so prispeli iz različnih zbirališč po Sloveniji. V skladišču so jih prebirali – enega po enega, vseh 50 milijonov, saj vsi plastični zamaški niso bili ustrezni. V prebiranje vseh ton zamaškov so bili vključeni tudi mnogi prijatelji, veli-ko dela pa sta opravila tudi Anžetova sta-ra starša. Zamaške so potem prodali reci-klažnemu podjetju. V vrečah z zamaški so se znašle mnoge stvari, ki vanje ne sodijo: igrače, jedilni pribor, školjke, sončna očala … Vse te bodo razstavili na posebni raz-stavi, ki jo pripravljajo v spomladanskih mesecih, kjer si bo možno ogledati tudi darila in spodbudna pisma, ki jih je Anže prejel. V sklopu razstave bo tudi humani-tarna dražba umetniških del, s katero bo Anže skušal zbrati manjkajoča sredstva.

Korak bližje kvalitetnejšemu življenjuAnže ostaja optimističen. Obiskuje otroke po Sloveniji, ki so zanj zbirali zamaške, in je pravi vzornik, ki otroke spodbuja k skr-bi za bližnje. Slovenija mu je pomagala do boljšega življenja, pravi. »Akcija ne bi uspela brez organizacije mojih staršev, pridnega in vztrajnega dela mojih starih staršev, pomoči prijateljev in znancev pri prebiranju in prevozu zamaškov ter vseh zbirateljev iz celotne Slovenije ter za-mejstva, ki so pridno zbirali in dostavljali zamaške na lokalna zbirališča. Moji zasta-vljeni cilji so mnogo bližje kot tedaj, ko sem v bolnici ležal priklenjen na posteljo in razmišljal, kako naprej,« je še zapisal.

Zbiranje zamaškov se nadaljujeČeprav se je akcija zbiranja plastičnih za-

maškov za Anžeta Pratnemerja zaključila, bomo Slovenci še naprej lahko pomagali. Zbiranje plastičnih zamaškov se namreč nadaljuje za Mirka iz Maribora, ki se mu seseda hrbtenica, organizacijo zbiranja in odvoza zamaškov pa bo prevzel Milan Kavčnik iz Cerknice.

Patricija Virtič

Anže Pratnemer: »Nikoli se nisem vdal v usodo. Iz vsake situacije je izhod.«

Slovenija mi je pomagala do boljšega življenja.


PESEM NAS ZDRUŽUJE

Tako nam na kratko predstavi svojo domačo vas gospod Jože Starešinič, ki velja na Preloki za motor domačega Kulturnega društva Lepa Anka.»Nekdo pač mora za to skrbeti,« dodaja skromno. »Vendar pa kot posameznik ne bi mogel uspeti, če ne bi bilo v društvu, še posebej pa pri tamburaših, toliko zagnanih in – hvalabogu – tudi mlajših članov!«Jože Starešinič se je pred časom lotil raziskovanja zgodovine tamburanja na Preloki. To je živelo že v dvajsetih letih prej-šnjega stoletja, zanj pa so imeli menda zasluge fantje iz so-sednje Hrvaške, ki so se hodili ženiti k slovenskim dekletom na Preloko oziroma v zaselek Škavrini. »Pravili so jim Kuzmaki, ker se je tako imenovala njihova vas. Eden izmed njih se je pri

»Belokranjska vas Preloka se razprostira na tristo metrov visokem griču nad Kolpo, približno na polovici poti med Vinico in Metliko. Že nekdaj je bila znana po kulturnih dogajanjih na področju petja, plesa, tamburanja in igralstva. Svoj pečat sta pri tem nedvomno pustili šola s 140-letno tradicijo in fara, ki bo letos praznovala 150-letnico ustanovitve.«

Na Preloki tamburajo in plešejo

nas tudi poročil – in začelo se je. Pesmi, ki so jih igrali preloški tamburaši, so bile s širšega področja takratne Hrvaške, svoje je dodala tudi bližina tako imenovane Luisiane – cestne pove-zave celine z morjem, ki jo je dala zgraditi že Marija Terezija. Naše kraje so obiskovali tako Zagorci, Istrani, celo Dalmatinci …«»Precej več vemo o tamburanju, ki se je v tridesetih letih zače-lo v Grdunih, zaselku južno od Preloke. Domačin Janko Grdun, po domače Štalarski, je bil vsestranski umetnik. Še danes naj-demo njegove izdelke: postelje, omare, vrata, obleke, zidove, ostrešja, sode … In pred kratkim odkrito bugarijo (pogosto tamburaško glasbilo, op. p.)!«»Janko je skupaj s svojima bratoma ustanovil Tamburaški zbor


Preloški zvon, pozneje naučil igranja tamburaških instrumen-tov tudi številne druge domačine, in to celo v hudih povojnih časih, ko je v teh krajih vladalo precejšnje pomanjkanje. Stari starši in starši so nam pripovedovali, kako so včasih ukradli (!) doma tudi zadnjo desko, če je bila le primerna za tamburo! Janko je nato odšel za boljšim kruhom v Ameriko, a mladi so nadaljevali njegovo delo. Končno se je našlo nekaj denarja za nove, v tovarni izdelane tamburice, folklorno aktivnost kraja pa je tako po strokovni kot organizacijski plati prevzel Stane Starešinič, dramski igralec v slovenskem gledališču v Trstu.«Jože Starešinič, pravi preloški leksikon, tudi ne pozabi omeniti Silvestra Mihelčiča starejšega, ki je v sedemdesetih letih vpe-ljal pouk igranja tamburic na novi, strokovni podlagi, kar je,

predvsem za spremljavo folklorne skupine, odlično uspevalo kar tri desetletja.»Leta 2005 smo društvo in tamburaše postavili na nove te-melje. Tamburaši smo se ob spremljavi plesalcev odločili tudi za samostojne nastope. Kupili smo še nekaj novih tamburic, ostale predelali, in pritegnili v skupino nove, še mlajše tam-buraše. Upam, da na dostojen način ohranjamo preloško ljudsko izročilo, obenem si pa, kot je bilo to že pri Kuzmakih, v glasbi ne postavljamo posebnih meja: če je neka viža zna-nega avtorja stara le petdeset let in jo ljudje radi poslušajo, pač zaigramo tudi to!«

Jože GaličFotografije: Arhiv Preloških tamburašev

Krepka enolončnicačiščeno svežo svinjsko glavo, zrezano na koščke, kuhamo v slani vodi. Ko dobro prevre, dodamo na kocke narezano kolerabo, korenje, krompir, zelen peteršilj s korenino, cel poper, lovorov list, strok ali dva česna in srednje debelo čebulo. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Vedno naredimo podmet iz moke in

vode. Proti koncu pa na maščobi še prepražimo čebulo, sesekljan česen, malo paradižnikove mezge ali na kocke narezan svež paradižnik in damo v juho. Po okusu še dosolimo in dodamo kozarec belega vina. Enolončnico lahko postrežemo kot samostojno jed s črnim ali koruznim kruhom.

Vir: Društvo kmečkih žena Semič

Sestavine:• 1 kg svinjske glave• koleraba• korenje• krompir• zelen peteršilj• cel poper• lovorov list• česen• čebula• paradižnikova mezga


SLOVENSKA KUHINJA

Juha iz kamilic in jajc – kropecV kozico damo domače kamilice – samo cvet, ki je zdrobljen na 1 liter vode, mo-goče eno pest, odvisno od okusa posa-meznika. Ko kamilice dobro prevrejo, malo osolimo in zakuhamo razžvrkljana jajca, ki jih iz lončka zelo počasi vlivamo v juho, da nam dajejo videz rezancev, ko v juhi zakrknejo.Ta juha se lahko jé pri vseh obrokih in tudi za zajtrk, saj je zelo zdrava.



Vodja delegacije je legendarni Tone Vogrinec, ki je razkril pri-čakovanja. »Po mojem globokem prepričanju je to najboljša olimpijska reprezentanca, ki jo je Slovenija kdajkoli poslala v svet. Naši zimski športniki so namreč v zadnjih sezonah osvojili dve srebrni kolajni na svetovnih prvenstvih ter 16 prvih, sedem drugih in deset tretjih mest v svetovnem pokalu. Ta reprezen-tanca mora biti lepa predvsem po svojih olimpijskih in športnih vrednotah. To je reprezentanca, ki bo dokazala, da smo Slovenci sposobni, da se enakovredno merimo z najboljšimi na svetu,« je povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič.Slovenski olimpijci so nastopili že na prvih zimskih igrah v Cha-monixu (leta 1924), do iger leta 1984 v Sarajevu pa so na igrah le sodelovali. Prva slovenska kolajna na ZOI je padla prav na takrat še domačem terenu, ko je alpski smučar Jure Franko v velesla-lomu osvojil srebro. Najuspešnejše igre za Slovenijo so bile leta 1988 v Calgaryju, kjer sta se s srebrom okitila skakalna reprezen-tanca in Mateja Svet v slalomu, Matjaž Debelak pa je dodal bron na posamični tekmi skakalcev. Zelo uspešen je bil tudi nastop šest let pozneje v norveškem Lillehammerju, od koder so se z bronastimi kolajnami vrnili alpski smučarji Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir.Na igrah bo kot svetovna podprvakinja nastopila biatlonka Teja Gregorin, gotovo ena od slovenskih kandidatk za kolajne: »For-ma je dobra: tekaška je takšna kot skozi vse leto, strelska pa se vzpenja. Tudi treme upam, da ne bo, saj sem se te znebila že ob začetku sezone.« Eno glavnih slovenskih želez v ognju je smučarska tekačica Petra Majdič, ki je dejala: »Če bo v Vancouvru slučajno padla kakšna kolajna, bo penina gotovo tekla v potokih.« V uspešen olimpijski nastop verjame tudi deskar Rok Flander: »Jaz mislim,

da je že napočil čas tudi za eno deskarsko olimpijsko kolajno. Sam nisem vraževeren in deske nisem posebej pripravljal; upam le, da bo takšna kot vedno – hitra.« V imenu vseh olimpijcev je zaprisegel alpski smučar Andrej Jerman, ki se je zavezal, da bo sledil olimpijskim načelom in spoštoval protidopinška pravila. Poleg olimpijske zaprisege pa je Jerman – napol v šali, napol zares – zbranim sporočil še: »Prisegam, da se bomo z iger vrnili s kolajno. Ne vem, če bom dobitnik kolajne ravno jaz, ampak prepričan sem, da se je bo veselil vsaj eden od Slovencev.«

Jurij Završnik/www.ekipa.org

ŠPORT

Največji dogodek te zime bodo zagotovo zimske olimpijske igre v Vancouvru. Slovenijo bo zastopalo 47 športnikov, letos pa imamo tudi nekaj resnih kandidatk in kandidatov za kolajne.

Kaj bodo Slovenci prinesli iz Kanade?

Slovenska ekipa za ZOI v Vancouvru

Alpsko smučanje, moški: Aleš Gorza, Andrej Jerman, Rok Perko, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič, Andrej Šporn, Mitja Dragšič, An-drej Križaj, Janez Jazbec, Matic Skube; ženske: Maruša Ferk, Tina Maze, Ana DrevBiatlon, moški: Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl, Vasja Rupnik; ženske: Teja Gregorin, Andreja Mali, Dijana Ravnikar, Tadeja Brankovič LikozarDeskanje na snegu, moški: Rok Flander, Rok Marguč, Izidor Šu-šteršič, Žan Košir, Rok Rogelj; ženske: Glorija Kotnik, Cilka SadarNordijska kombinacija: Mitja Oranič, Gašper Berlot;Smučarski skoki: Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Mežnar, Peter Prevc, Primož Pikl;Smučarski tek: Petra Majdič, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Anja Eržen, Barbara JezeršekSkeleton: Anže ŠetinaSankanje: Domen PociechaSmučanje prostega sloga, moški: Filip Flisar; ženske: Saša Farič, Nina BednarikUmetnostno drsanje, moški: Gregor Urbas; ženske: Teodora PoštičParaolimpijske igre: Gal Jakič

FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Fotografski natečajDnevi se daljšajo, narava se bo postopoma začela odevati v spomladanske barve. Vabimo vas, da pomladne in druge zanimive utrinke iz svojega vsakdanjega življenja delite tudi z bralkami in bralci Moje Slovenije.

Do 15. dne v mesecu nam lahko na elektronski naslov [email protected] ali s kla-sično pošto na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija pošljete za-nimive utrinke, ki jih je zabeležil vaš fotografski objektiv, in se potegujete za nagrado uredništva Moje Slovenije. Veseli bomo domiselnih podpi-sov k poslanim fotografijam, seveda pa ne poza-bite pripisati tudi svojega kontakta. Najizvirnej-še stvaritve bomo objavili v reviji Moja Slovenija in na njeni spletni strani. O zaključku natečaja in o izboru vas bomo obvestili.

Slovenska vas Bistrenci v Makedoniji - dokaz

od kod imamo Slovenci pravico do ajvarja

Kam bi se lahko skril?

Pustne norčije v Makedoniji 47Moja Slovenija / Februar 2010

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

The topic of the month: Prešeren`s con-temporaries and his timeMonth of February is the month of culture, because the 8th February is a day when the poet France Prešeren died and so we celebrate Slovenian cultural holiday. The-refore, we dedicate the topic of the month to Prešeren`s contemporaries or his time to help us imagine which people and events have influenced the thinking and breadth of our greatest poet.

Interview: Velemir Gjurin, first Slovenian “Kekec”Due to the holiday of culture we invited Ve-lemir Gjurin to an interview and probably

you remember him as the first Slovenian “Kekec”. Despite the fame he did not take the film path, but he is now employed at the Ministry of Culture, but therefore his children Severa and Gal are recognized as famous musicians.

From the Office:We are also introducing the renovated web portal www.Slovenci.si, where it is possible to find credible and fresh events, affecting the life and work of the Slovenes outside the home countries and institutions associated with them. In this issue we are particularly pleased with the response of the Slovenes in the Neighbouring Countries, because the editorial is signed by Mr. Vladimir Smr-tnik, who represents an important vo-ice of Carinthian Slovenes and we also agreed to participate with Mr. Julijan Čavdek from the Slovene community in Italy. In the rubric “With a book to the world” we present “The fairytale routes in Slo-venia” and we placed on a bookshelf the etymological dictionary of Slovenian geographical names.

Slovene homesteads: TurniščeIn the rubric the Slovene homesteads it is the first encounter with the museum (Museum of shoemaking Turnišče), whi-le already from the rubric title is clear that it is not intended to present the Mu-seums. Therefore it should be immedia-tely and initially said, that the museum

we want to present this time is actually the homestead where the footwear in-dustry was long held. After the termina-tion of this activity it was retrained into the museum. This way the municipality of Turnišče wanted to preserve the me-mory of the once widespread industry of the place and its surroundings. We have therefore to deal with residential building, which is similar to the cases of many mills, at the same time to function as a workshop for the shoe industry.

The Great Slovene: Marjan LipovšekThis year, on the 26th of January, hun-dred years have passed since birth of the famous Slovene composer and pia-nist Marijan Lipovšek, whom we present among the great Slovenes. He died on the 25th of December in 1995. At the Ljubljana Conservatory he studied and his professors were Slavko Osterc for composition and Janko Ravnik for piano. After completion of studies in Ljubljana in 1932, he continued to study composi-tion in Prague, then in Rome and finally in Salzburg. All from 1933 until 1976 he taught at the Music Academy in Ljubl-jana, from 1961 onwards as a regular professor. In the meantime he was also eight years director of the Slovenian Phil-harmonic Orchestra and the Rector of the Academy of Music. He also lectured at the Department of Musicology at the Faculty of Arts.

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

El mes de febrero es el mes de la cultura, porque el 8 de febrero, día de la muer-te del poeta dr. France Prešeren, fue declarado fiesta de la cultura eslovena. Por ello hemos elegido para el tema del mes a los contemporáneos de Prešeren y a su época. Con ellos trataremos de entender qué quiénes influyeron en el modo y en la amplitud de su pensa-miento.

A raíz de la celebración hemos entre-vistado a Velemir Gjurin, a quien recor-damos como al primer Kekec esloveno. A pesar de su fama no se inclinó por la cinematografía, sino que es hoy en día

empleado del ministerio de cultura, pero sus dos hijos, Severa y Gal, son mú-sicos de renombre.

Presentamos el renovado portal www.Slovenci.si, donde pueden encontrar informaciones confiables y actualizadas sobre la vida y obra de los eslovenos que viven fuera de los límites de la re-pública y sobre las instituciones ligadas a ellos. En este número nos alegramos especialmente del eco proveniente del otro lado de la frontera, ya que el edito-rial lo firma Vladimir Smrtnik, figura pro-minente entre los eslovenos de la Carin-tia austriaca. También nos alegramos de la colaboración de Julijan Čavdek, del partido Slovenska skupnost de Italia.En la sección Con el libro por el mun-do presentamos Los caminos caminos encantados de Eslovenia, mientras que en el estante de la biblioteca ubicamos el Diccionario etimológico de nombres geográficos de Eslovenia.

En la sección Pueblos de Eslovenia nos encontramos esta vez con un museo (Museo del calzado en Turnišče). Por el título de la sección se puede inferir que en la misma no hay intención de pre-sentar museos. Por eso ya al comienzo aclaramos que el museo es en realidad una construcción que durante mucho tiempo fue sede de un taller de zapate-ría. Después de haber terminado con la actividad fue transformado en museo. El ayuntamiento de Turnišče decidió que de este modo se ayudaría a con-servar la memoria de esta actividad,

ampliamente difundida en la zona en tiempos pasados. Es una casa familiar que, en forma parecida a muchos mo-linos, albergaba simultáneamente un taller de zapatería.

El 26 de enero pasado se cumplieron cien años del nacimiento del conocido compositor esloveno Marijan Lipovšek y a quien presentamos en la sección de los eslovenos destacados. Murió el 25 de diciembre de 1995. En el Conserva-torio de Ljubljana estudió composición con el maestro Slavko Osterc y piano con el maestro Janko Ravnik. Después de acabar en 1932 sus estudios en Ljubl-jana, siguió estudiando composición en Praga, más tarde en Roma y finalmen-te en Salzburgo. Entre los años 1933 y 1976 ejerció la docencia en la Academia de Música de Ljubljana, siendo profesor titular a partir del año 1961. En dicho lapso también se desempeñó durante ocho años como director de la Acade-mia Filarmónica de Ljubljana y como rector de la Academia de Música. Ade-más dictó clases de musicología en la Facultad de Filosofía de la Universidad de Ljubljana.

50

Poštni rog

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI


Poštne rogove so že od konca srednjega veka naprej uporabljali postiljoni na konjih ali vozniki poštnih kočij. Poštni promet so urejali strogi predpisi. Med drugim je bilo določeno, da lahko poštni rog in predpi-sano službeno obleko uporablja le poo-blaščena oseba in da se morajo na poziv postiljona s posebnim poštnim signalom vsa vozila umakniti s ceste. Poštni signali, ki jih je postiljon naznanjal s poštnim ro-

gom, so bili prav tako predpisani. Z njimi je postiljon pred poštnimi postajami ali mitnicami sporočal pomembnost vožnje, da so bili vsi uradni postopki in menjava konj čim hitreje opravljeni.Poštni rog z originalnim okrasnim trakom, ki ga hranimo v Muzeju pošte in teleko-munikacij v Polhovem Gradcu, je bil last družine Tomšič, ki je imela zakupljeno pošto v Polhovem Gradcu od leta 1869. V

uporabi je bil še v začetku 20. stoletja. Po-štni rog se kot simbol poštne organizacije uporablja v številnih državah, tudi v Slo-veniji, kjer je stiliziran poštni rog zaščitni znak Pošte Slovenije.

Ajda Kozjek, Tehniški muzej Slovenije, enota Muzej pošte in telekomunikacij

(Polhov Gradec)Fotografija: Nada Žgank, Domen Pal

Ime in priimek: __________________________________Ulica: __________________________________________Kraj (in zvezna država): ____________________________Poštna številka: _________________________________Država: ________________________________________Telefon: ________________________________________E-pošta: ________________________________________Datum in podpis: ________________________________

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD.

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA

Želim objavo voščila osmrtnice

1/8 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 400 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506

Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

ZA NAROČNIKE

BREZPLAČNO


KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: SLOVENSKA NARODNOZABAVNA GLASBA

Poštn

i rog

(Teh

niški

muze

j Slov

enije

)

Documents

Moja Slovenija februar 2010