MOŽNOSTI IN TEŽAVE PRI UVEDBI NAMAKALNIH …Iz tabele 1 je razvidno, da je zemljišč, pripravljenih za namakanje približno še enkrat več kot dejansko namakanih zemljišč in

M. ČERNE - 75 - RANLJIVOST SLOVENIJE

ZARADI SUŠE

28. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2017

Marko ČERNE*

MOŽNOSTI IN TEŽAVE PRI UVEDBI NAMAKALNIH SISTEMOV

UVOD

Voda je poleg tal in vremenskih razmer ključna naravna danost, ki omogoča življenje večini organizmov. V zgodovini človeške civilizacije je prav voda omogočila nastanek in razvoj prvih naselbin, saj so nastale na področjih, kjer je bilo možno namakanje kmetijskih zemljišč. Z namakanjem so namreč zagotovili dovolj hrane za prebivalstvo prvih mest ter njihov nadaljnji razvoj. Slovenija je država, ki ima zelo pestro talno odejo, prav tako pa ima tudi raznoliko vremensko dogajanje. Leži v zmerno toplem pasu, prehodna lega med Jadranskim morjem, Alpami in celinsko Panonsko kotlino pa povzroča mešanje različnih podnebnih vplivov. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu (od 3500 mm v Kaninskem pogorju, do 750 mm v Pomurju). Največ padavin je na goratem severozahodu, ko vlažne mase iz morja trčijo na gorske pregrade Julijskih Alp in dinarskih kraških planot. Količina padavin niha in takrat se pojavljajo suše, med jesenskim deževjem pa občasno poplave. Padavin je sicer dovolj, a jih praviloma primanjkuje v zgodnjepomladnih in poletnih mesecih, ko rastline potrebujejo največ vode za svojo rast in razvoj. Zadnje desetletje praviloma zaznamujejo zime brez snega in poletne suše, ki povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih. Zaradi navedenega je nujno razmišljati o uvedbi namakanja, s čimer zmanjšujemo tveganja za sušo, obenem pa zagotavljamo redne in kakovostne pridelke na naših njivah in nasadih.

POMEN NAMAKANJA

Voda je za kmetijstvo kot zdravje za človeka. Če je vode dovolj, je vse kar počnemo v kmetijski pridelavi (agrotehnični ukrepi, uporaba mineralnih gnojil, varstvo rastlin, itd.) pomembno za kakovosten in visok pridelek. Če vode primanjkuje, je vse nepomembno, važno je samo, da rastline čimprej dobijo vodo, da ne propadejo. Namakanje je najvišja stopnja kmetijske pridelave. Po trditvah mednarodne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) se skriva največji potencial za povečanje kmetijske proizvodnje v genetskem potencialu rastlin in namakanju v kmetijstvu. Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, močno vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z varno hrano, vendar pa mora pri tem opravljati tudi okoljsko funkcijo, to je ohranjanje kakovosti voda, tal, zraka in biotske raznovrstnosti. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov in predvsem s strokovno pravilnim in skrbno načrtovanim namakanjem kmetijskih zemljišč. Z namakanjem kmetijskih zemljišč se zmanjša občutljivost kmetijske pridelave na podnebne spremembe. Z namakanjem tudi varujemo podtalne vire za pitno vodo, saj omogočimo sprejem hranil preko talne raztopine. Rastline namreč lahko sprejemajo hranila samo, če so raztopljena v vodi. Sušne razmere onemogočajo sprejem hranil in ob prvem obilnem deževju se zgodi nezaželen pojav, namreč, da se hranila izperejo v podtalnico. S tem onesnažujemo vodne vire in po nepotrebnem trošimo mineralna gnojila, ne da bi jih rastline porabile za svojo rast in razvoj. Pri izgradnji NS moramo izbirati take načine namakanja, ki zagotavljajo doseganje dobrega količinskega, ekološkega in kemijskega stanja voda, ter preprečujejo poslabšanje stanja voda, evtrofikacijo in onesnaževanje površinskih in podzemnih voda.

* Marko ČERNE, univ. dipl. inž. agr., KGZS KGZ Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj


ZARADI SUŠE


Vlada Republike Slovenije je prepoznala pomen namakanja, zato je sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v Republiki Sloveniji do leta 2023. V načrtu je predvideno, da se obnovi stare sisteme namakanja in izgradi nove na skupaj 12.440 ha njiv. Za izvedbo zemljiških operacij vključno z namakanjem je v Programu razvoja podeželja 2014-2020 predvidenih 24 milijonov EUR.

STANJE NA PODROČJU NAMAKANJA

V Sloveniji se namaka le 1,45 % kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je malo, četudi so naravni potenciali za namakanje relativno dobri. Po podatkih Statističnega urada R Slovenije je bilo v letu 2016 za namakanje pripravljenih 5.810 ha kmetijskih zemljišč, dejansko se je namakalo 3.133 ha kmetijskih zemljišč, kar je komaj nekaj več kot polovica (Tabela 1). Tabela 1: Zemljišča, pripravljena za namakanje in dejansko namakana zemljišča po kohezijskih in statističnih regijah v Sloveniji, letno, 2016

Regija Zemljišča, pripravljena za namakanje v ha

Dejansko namakana zemljišča v ha

-Vzhodna Slovenija 3.571 1.520 Pomurska 876 815 Podravska 2.177 480 Savinjska 271 89 ostalo 247 128-Zahodna Slovenija 2.239 1.613 Goriška 1.052 1.045 Obalno-kraška 452 92 Gorenjska 530 304 ostalo 205 172Slovenija 5.810 3.133

Iz tabele 1 je razvidno, da je zemljišč, pripravljenih za namakanje približno še enkrat več kot dejansko namakanih zemljišč in da je dejansko namakanih zemljišč približno enako v Vzhodni kot v Zahodni Sloveniji. Kot vodni vir lahko uporabljamo različne vodne vire: površinske vode (reke, kanali, prekopi, zajetja, umetna jezera, vodni zadrževalniki, ribniki, pregrade), podzemne vode (vrtine, vodnjaki), deževnico, vodo iz vodovoda in očiščene vode iz čistilnih naprav. Podatki o porabljeni vodi za namakanje iz različnih vodnih virov so predstavljeni v tabeli 2. V letu 2016 je bila povprečna poraba vode okrog 1.100 m3 na ha kmetijske površine, ki se je namakala. V Zahodni Sloveniji je bila poraba vode približno za polovico višja kot v Vzhodni Sloveniji, kar je razumljivo, saj so tam višje povprečne temperature, manj padavin in višja dnevna evapotranspiracija ter s tem manj ugodna vodna bilanca, obenem pa je tudi višji delež pridelave vrtnin in sadja v kmetijski pridelavi kot v vzhodnem delu, kjer prevladujejo poljedelske kulture (žita, koruza, oljna ogrščica, oljne buče, sladkorna pesa). Kot vodni vir še vedno prevladujejo akumulacije, jezera in tudi voda iz vodovoda, manj pa tekoče vode in podtalnica. Namakanje s podzemnimi vodnimi viri je prisotno predvsem v Pomurski regiji, kar je posledica dejstva, da je voda iz glavnega vodotoka reke Mure rezervirana za bodoče hidroelektrarne. V Goriški regiji prevladujejo drugi vodni viri (akumulacije, jezera in vodovodi), v Podravski in Gorenjski regiji pa vodotoki. Zaenkrat še ni namakanja s prečiščenimi odpadnimi vodami iz čistilnih naprav, ki bi lahko v prihodnosti predstavljale pomemben vodni vir za namakanje kmetijskih zemljišč.


ZARADI SUŠE


Tabela 2: Voda za namakanje po vodnih virih in kohezijskih in statističnih regijah v Sloveniji, letno, 2016 Količina vode

porabljene za namakanje v

1.000 m3

Podtalnica Tekoče vode Drugo (akumulacije, jezera in vodovodi)

-Vzhodna Slovenija 1.116 598 233 285 Pomurska 588 527 / 61 Podravska 186 31 99 56 Savinjska 218 4 59 156 ostalo 116 29 72 6-Zahodna Slovenija 2.254 48 574 1.632 Goriška 1.539 16 9 1.513 Obalno-kraška 39 34 5 / Gorenjska 574 / 528 46 ostalo 102 30 32 40Slovenija 3.370 647 806 1.917

Namakanje po vrstah zemljišč se tekom let neznatno spreminja. Največ namakanih površin so njive in vrtovi, sem spada tako poljedelska kot zelenjadarska proizvodnja. Sledijo sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, manj vinogradi, trsnice in matičnjaki ter rastlinjaki, najmanj travniki in pašniki (tabela 3). Tabela 3: Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, 2016

Vrste zemljišč kmetijske površine v ha Njive in vrtovi 1.735Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice 485Vinogradi, trsnice, matičnjaki 47Travniki, pašniki 23Rastlinjaki 64Druge namakane površine 779Namakana zemljišča - skupaj 3.133

V naših podnebnih razmerah je tržna pridelava zelenjave brez namakanja praktično nemogoča, medtem ko je ekonomski učinek namakanja zelenjave največji. Zato je za zagotavljanje večje prehranske varnosti države, upoštevajoč tudi podnebne spremembe, potrebno povečati pridelavo vrtnin, saj je tu prehranska samooskrba najnižja. V obstoječih poljedelsko – vrtnarskih kolobarjih je potrebno na namakanih površinah zagotoviti prevladujoče zelenjadarstvo. V zadnjem obdobju tudi sadjarska in vinogradniška pridelava zahtevata namakanje, saj so suše vse bolj katastrofalne, obenem pa je ta sektor prizadela tudi spomladanska pozeba, ki je uničila dobršen del pridelka. Eden od najbolj učinkovitih ukrepov za boj s pozebo pa je prav protislanska zaščita z oroševanjem kot tehniko namakanja. V našem kmetijskem prostoru se vse bolj uveljavlja tudi namakanje poljščin, saj redne vsakoletne suše odnesejo dobršen del pridelka, ki nima možnosti za namakanje. Precej je uveljavljeno namakanje hmelja v Savinjski dolini, krompirja na Gorenjskem in v Podravju ter namakanje koruze v Prekmurju. Dobri rezultati namakanja travnikov se pokažejo po odkosu, ko so običajno dnevne temperature višje in primanjkuje padavin. Takrat lahko z enim namakanjem občutno zvišamo pridelek krme, ki običajno zastane v rasti zaradi vročine in pomanjkanja vode v tleh. Namakanje v rastlinjakih je seveda nujen ukrep, saj tam ni možnosti za naravne padavine. Stanje namakanja na »terenu« pa lahko povzamem z naslednjimi ugotovitvami: prvič, večina obstoječih namakalnih sistemov je bilo zgrajenih konec in v začetku devetdesetih let, so dotrajani ali povsem uničeni in ne služijo svojemu namenu, kljub temu, da se vodijo v uradni statistiki namakanja kmetijskih zemljišč (SURS) in v katastru KatMeSiNa (Kataster melioracijskih sistemov in naprav), ki ga vodi MKGP; nujno bi bilo natančno pregledati stanje teh sistemov v »naravi«, tiste, ki so v takem stanju, da ni možna tehnološka posodobitev, jih je smiselno razgraditi in izbrisati iz omenjenega katastra, ostale pa tehnološko posodobiti in pripraviti za učinkovito namakanje; drugič, delujoči namakalni niso primerno izkoriščeni (okrog 50% povprečno, nekateri celo samo 20 do 30%), ni reda pri urniku namakanja, pogosto zmanjka vode v času, ko jo rastline najbolj potrebujejo; in


ZARADI SUŠE


tretjič, ni zavedanja in o pomenu upravljanja, vzdrževanja, delovanja in zavarovanja namakalnih sistemov, primanjkuje tudi podatkov in strokovnih podlag za učinkovito in varčno namakanje.

MOŽNOSTI ZA UVEDBO NAMAKALNIH SISTEMOV

Uvedbo namakanja v Sloveniji zaznamujejo naravne danosti kmetijske pokrajine, lastniška in posestna struktura, druge zemljiške operacije kot predhodni ukrepi za uvedbo namakanja in izdatnost ter dostopnost virov vode za namakanje. Naravne danosti vplivajo na uvajanje namakanja, zato je potrebno prepoznati področja, ki so potencialno zanimiva za namakanje. V ta namen je bilo opravljenih kar nekaj raziskav in študij, ki so opredelila področja, kjer je namakanje smiselno uvesti s ciljem izboljšanja kmetijske pridelave. Lastniška in posestna struktura je lahko ovira pri uvedbi namakalnih sistemov, saj običajno k namakanju pristopijo le posamezniki, ki imajo trdno namero, da se bodo ukvarjali s tržno kmetijsko pridelavo. Slovenija je ena najbolj vodnatih držav v Evropi, zato je prisotnost in izdatnost vodnih virov boljša kot v marsikateri državi, ki bolj uspešno in v večji meri namaka svoje kmetijske površine. Kot vodne vire za namakanje kmetijskih zemljišč se lahko uporablja: površinske vode (reke, kanale, prekope, jezera, akumulacije, zajetja, umetna jezera, vodni zadrževalniki, ribniki, pregrade), podzemne vode (vrtine, vodnjaki), deževnico, vodo iz vodovoda in očiščene vode iz čistilnih naprav. Vsekakor je smiselno načrtovati uvedbo namakalnih sistemov tam, kjer so prisotni vodni viri in je interes za namakanje. Površinske vode so najbolj primeren vodni vir za namakanje. Naši vodotoki imajo primeren dežno-snežni režim (Drava, Mura) in imajo tudi v sušnih razmerah dovolj vode za namakanje. Tudi manjši vodotoki so lahko primeren vodni vir za manjše površine. Kjer ni možno uporabiti vodo iz vodotokov, je smiselno razmišljati o vzpostavitvi zajetij ali manjših akumulacij. Preko zime se v večini primerov nabere dovolj vode za namakanje v sušnih razmerah. Tudi podtalnica je lahko dober vodni vir, čeprav je prednostno namenjena pitni vodi. Treba je dodati, da vodo, ki je porabljena za namakanje ne vzamemo nepovratno (dokončno), ampak jo porabimo za namakanje rastlin in jo vrnemo v t.i. vodni krog. V prihodnosti bo vsekakor potrebno razmišljati tudi o uporabi prečiščenih odpadnih voda iz čistilnih naprav, ki je ustaljena praksa v večini evropskih držav. Uporaba odpadnih voda ima več prednosti. Praktično povsod je na razpolago in predstavlja tipično »win-win« situacijo. Za namakanje uporabimo vodo in hranila, ki so v njej. Seveda pa mora biti ta voda podvržena redni in natančni zdravstveni kontroli, da ne pride do nezaželenih posledic. Nenazadnje pa bi z uporabo teh voda za namakanje tudi varovali naše reke in morje, saj odpadne vode iz čistilnih naprav običajno končajo v njih.

Slika 1: Namakanje krompirja z namakalnikom na Ptujskem polju (fotografija: P. Krabonja)


ZARADI SUŠE


TEŽAVE PRI UVEDBI NAMAKALNIH SISTEMOV

Pri uvedbi namakalni sistemov se pojavljajo naslednje težave: zapletenost zakonskih in drugih pravnih postopkov za uvedbo namakalnih sistemov, nepripravljenost kmetov za sodelovanje na potencialnem namakalnem območju, pomanjkanje izdatnih vodnih virov v sušnih mesecih, pomanjkanje znanja o pomenu namakanja za kmetijstvo in premalo aktivnosti pri izvedbi komasacij kot predhodni fazi namakanja. Dolgi in zapleteni upravni postopki, ki so posledica obstoječe zakonodaje, so pogosto močna ovira pri uvajanju namakalnih sistemov. Gre za postopke pridobivanja vodne pravice (vodno dovoljenje, vodno soglasje), odločbe o uvedbi namakalnega sistema, presoje vplivov na okolje (predhodni postopek ali okoljevarstveno soglasje), gradbenega dovoljenja ter pridobivanja ostalih soglasij in dovoljenj (varstvo narave, varstvo gozdov, varstvo naravne in kulturne dediščine, ceste, elektro, telekom, erozijsko področje, itd.). Nepripravljenost za sodelovanje je pogost pojav v našem prostoru, bodisi zaradi slabih izkušenj pri delu v nekdanjih strojnih skupnostih/zadrugah, lahko pa tudi zaradi slabih medsosedskih odnosov. V takih primerih je zelo pomembna vloga svetovalne službe, da z izobraževanji - predvsem ogledi dobrih praks, pridelovalcem predstavi prednosti in potrebe po namakanju. Pogosto je tudi težko doseči usklajeno sodelovanje pristojnih ministrstev in agencij, upravnih enot, lokalnih skupnosti in zainteresiranih bodočih uporabnikov. Pri tem lahko odločilno vlogo odigra javna kmetijsko svetovalna služba. Problem so lahko tudi vodni viri. V nekaterih predelih se v sušnih mesecih že sedaj pojavlja motena oskrba s pitno vodo, zato je za namakanje na teh območjih potrebno poiskati vodne vire, ki bodo zagotavljali zadostno količino vode tudi takrat, ko bo vode primanjkovalo. Sem spada predvsem Primorska in tudi območje Spodnje Savinjske doline. Ob že delujočih in načrtovanih namakalnih sistemih je pomembno strokovno in pravilno namakanje, saj lahko z nestrokovnim namakanjem povzročimo več škode na posejanih kulturah, okolju in tudi človeku, obenem pa vplivamo na slabšo gospodarnost namakalnih sistemov. Načrt razvoja namakanja predvideva tudi vzpostavitev regionalnih delovnih skupin, ki bodo skrbele za strokovno pravilno namakanje, napoved namakanja in izobraževanje o namakanju. Kmetijsko svetovalna služba je vključena v delovanje regionalnih delovnih skupin za namakanje pri MKGP, sodeluje pa tudi pri poskusih napovedi namakanja na več lokacijah. Geografske razmere (lega zemljišč, relief, hidrografske in pedološke značilnosti) ter družbeno-gospodarske razmere so v preteklosti vplivale na izrabo kmetijskega prostora in na poselitev v prostoru. Zaradi drobne parcelacije so se v preteklosti izvajale komasacije, s katerimi se zemljišča na določenih območjih zaokrožili, zgradili dovozne poti in odpravili razdrobljenost zemljišč. Komasacije so pri uvedbi namakanja priporočljive, saj se v okviru komasacije združijo parcele tistih lastnikov, ki se odločijo za namakanje svojih zemljišč, medtem ko se parcele lastnikov, ki nimajo interesa po namakanju lahko izključi iz potencialnega namakalnega območja. Zemljiška struktura novega parcelnega stanja, vključno s potrebnimi dostopnimi potmi in drugimi površinami posebnega pomena (vode, ekološko pomembna območja, kulturne posebnosti krajine ipd.), se pri komasaciji prilagodijo načrtovani prihodnji kmetijski rabi in načrtovanim namakalnim sistemom.


ZARADI SUŠE


Slika 2: Namakanje solate z razpršilci na Ptujskem polju (fotografija: P. Krabonja)

REŠITVE

V Programu ukrepov za izvedbo Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v Republiki Sloveniji do leta 2023, so opredeljeni ukrepi s katerimi bi povečali obseg namakanja. Strategija razvoja kmetijstva do leta 2020, v poglavju »Ohranjanje rodnosti tal in proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč« obravnava ukrepe kmetijske zemljiške politike, ki so usmerjeni k ohranjanju in izboljševanju pridelovalnega potenciala. Med te ukrepe sodi tudi namakanje kmetijskih zemljišč. Med ukrepe za povečanje obsega namakanja se navaja:

- izgradnja in posodobitev namakalnih sistemov (v nadaljevanju: NS), - vzpostavitev centralne delovne skupine za razvoj namakanja v Sloveniji, - specializacija svetovalcev za vodenje regionalnih delovnih skupin, - odprava administrativnih ovir (sprememba zakonodaje s področja gradnje objektov, ohranjanja

narave in varstva okolja), - garancijska shema za investitorje, - urejanje lastnine obstoječih velikih NS v lasti RS (46 namakalnih sistemov), - demonstracijski centri, ki so del sektorskih kompetenčnih centrov za namakanje (mojstrske

kmetije, inštituti, poskusni centri, raziskovalne organizacije - 5 demonstracijskih centrov), - vzpostavitev centralnega centra za namakanje, - vzpostavitev povezljivosti med bazami podatkov o rabi vode za namakanje, - tehnologija izvedbe (tehnološke smernice).

Posebno skrbno se bodo načrtovali NS na vodovarstvenih območjih, pri čemer je treba poudariti, da strokovno pravilno namakanje zmanjšuje neugodni vpliv na kakovost podzemne vode (nevarnost onesnaženja podzemne vode z onesnažili iz kmetijstva). Vsekakor je strategija primeren okvir za bodoče delovanje vseh vpletenih pri uvedbi namakalnih sistemov. Ni pa dovolj. Zato je potrebno opraviti še nekaj pomembnih korakov, da bi se strategija tudi udejanjila. Pri nas je namreč pogosto precej govora o namakanju, ko nastopi suša z vsemi svojimi uničujočimi posledicami, čim pa pade prvi dež, vsi praviloma pozabimo na namakanje.


ZARADI SUŠE


Po mojem mnenju bi naslednje rešitve pripomogle k hitrejši in učinkovitejši uvedbi namakalnih sistemov v Sloveniji: uvedba instituta t.i. »vodne informacije«, uvedba točke VEM (vse na enem mestu) za uvedbo namakalnega sistema, v prihodnosti zopet sprejeti način odločanja »od zgoraj« o pristopu k območju namakanja, sprememba razmišljanja v smer uporabe prečiščenih odpadnih voda iz čistilnih naprav za namakanje kmetijskih zemljišč in uvedba kompetenčnih centrov za namakanje. Ko se kmet ali skupina kmetov odloča o uvedbi namakanja, morajo vedeti, če je na njihovem področju namakanje sploh možno, kar bi pridobili s t.i. »vodno informacijo« (po zgledu lokacijske informacije o namenski rabi zemljišča in pogojih za gradnjo objektov); v njej bi bili podatki o možnostih za namakanje, razpoložljivost in kakovost vode ter potencialne letne količine vode, ki bi se lahko uporabljala za namakanje kmetijskih zemljišč. Glede na zapletenost upravnih in drugih pravnih postopkov pri uvedbi namakanja, je potrebno razmišljati o uvedbi t.i. točke VEM (vse na enem mestu), ki bi poenostavila in združila vse upravne postopke na enem mestu. Z namero o uvedbi namakanja bi se posameznik ali skupina oglasila na taki točki, kjer bi pridobili obrazec za uvedbo namakanja, ki bi združil in poenostavil vse postopke in izdajo dovoljenj ter soglasij. Lahko pa bi tudi poenostavili postopke z določitvijo zgornje meje za enostavne namakalne sisteme, npr. do 30 ha, kjer bi bilo potrebno samo mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, nad to mejo pa bi bili postopki bolj zahtevni in zapleteni. Pri postopku o uvedbi namakanja je nujno sodelovanje vseh deležnikov, to je kmetov, lokalne skupnosti, kmetijsko svetovalne službe, ministrstev in projektantov. Ker je sodelovanje med kmeti zaradi narave našega človeka, socialno-zgodovinskih vzrokov in slabih izkušenj iz preteklosti pogosto težavno ali celo nemogoče, je potrebno zopet razmišljati o odločanju o uvedbi namakanja »od zgoraj«. Kaj naj bi to pomenilo? Na nivoju države ali lokalne skupnosti določiti potencialna področja za pridelavo hrane, možnost namakanja in razpoložljivost vodnih virov, v katerega bi bili vključeni vsi lastniki kmetijskih zemljišč, ne glede na to, če bodo v prihodnosti namakali ali ne. Kot že omenjeno je potrebno spremeniti mišljenje o uporabi odpadnih voda iz naših čistilnih naprav kot vir vode za namakanje. Primerno prečiščene odpadne vode imajo prednost v tem, da so na razpolago praktično povsod, obenem pa lahko z namakanjem uporabimo tudi hranila, ki se nahajajo v njih. Ta hranila lahko kmetijske kulture koristno uporabijo, s tem zmanjšamo uporabo mineralnih gnojil in ne onesnažujemo naših rek in morja, kamor so praviloma speljani odtoki iz čistilnih naprav. Pri namakanju se pojavljajo težave pri usklajevanju urnika namakanja za vse uporabnike in razpoložljivost vode v času, ko je namakanje nujno. Uporabniki NS pogrešajo natančna navodila kdaj in koliko namakati posamezne kulture, da bo pridelek obilen in kakovosten. Bodoči investitorji NS potrebujejo verodostojne podatke o stroških izgradnje in delovanja NS. Pridelovalci in kmetje, dijaki, študenti, kmetijski strokovnjaki, svetovalci in drugi pa potrebujejo demonstracijski center, kjer si bodo lahko ogledali delovanje NS, različnih tehnik (načinov) namakanja in vpliva namakanja na rast in razvoj različnih kmetijskih kultur. Vse naštete težave bi lahko obravnavali in reševali v okviru vzpostavitve kompetenčnih centrov za namakanje. Vzpostavitev kompetenčnih centrov za namakanje je v prihodnosti nujno za: napoved namakanja glede na količino vode, tip tal, podnebje in kulturo, oblikovanje, spremljanje in popravke urnikov namakanja, tehnološko dizajniranje in izvedbo namakalnega sistema, vzdrževanje namakalnega sistema, spremljanje in zbiranje podatkov o lastnostih vode za namakanje in poročanje o stanju, vrednotenje stroškov izvedbe namakalnih sistemov in stroškov namakanja glede na kulturo, podnebje in tehnike (načine) namakanja ter izobraževanje in raziskovanje.

POVZETEK

Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, močno vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z varno hrano, pri tem pa mora opravljati tudi okoljsko funkcijo, to je ohranjanje kakovosti voda, tal, zraka in biotske raznovrstnosti. Posledice pomanjkanja vode lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov in predvsem strokovno pravilnim in skrbno načrtovanim namakanjem kmetijskih zemljišč. V prispevku so predstavljene razmere na področju namakanja v Sloveniji, stanje in delovanje obstoječih namakalnih sistemov, pomen namakanja, težave pri uvedbi namakanja v našem prostoru, nakazane pa so tudi možne rešitve za hitrejšo uvedbo namakalnih sistemov in razširjanje znanja in pomena namakanja za naše kmetijstvo. Za povečanje


ZARADI SUŠE


obsega namakanja je pred nami še veliko dela tako na področju raziskav, povezovanja in organiziranja lastnikov kmetijskih zemljišč, izobraževanja kmetov in poenostavitve upravnih postopkov za pridobivanje dovoljenj za namakanje.

LITERATURA

MKGP: Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023, 2017.

SURS: Podatki o namakanju v Sloveniji, 2017.

MKGP: Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih, informacijska zloženka PRP 2014-2020, Ljubljana avgust 2015.

Statistični urad Republike Slovenije: //http://pxweb.stat.si/pxweb/database/Okolje/27_okolje/03_27193_voda/04_27222_namakanje/04_27222_namakanje.asp - 18.9.2017.

Marina Pintar, et al.: Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega pridelovalnega potenciala v Sloveniji, CRP 2013.

Marija Kalan, et al.: Namakanje poljščin, posvet JSKS, 2017.

Documents

MOŽNOSTI IN TEŽAVE PRI UVEDBI NAMAKALNIH …Iz tabele 1 je razvidno, da je zemljišč, pripravljenih za namakanje približno še enkrat več kot dejansko namakanih zemljišč in