Mo}ta e vo stopanstvenicite - nvoinfocentar.mknvoinfocentar.mk/wp-content/uploads/2014/05/moktafev2003.pdf · ~en i nisko isplatliv biznis. Makedo-nija mora da podgotvi nacionalna

PRILOG

FEVRUARI 22000033

Sa{ko Manakovski, od Zdruènieto na eko-

nomisti na Skopje

Mo}ta e vostopanstvenicite

Na Makedonija £ treba nacionalna strategi-ja za borba protiv korupcijata

Profesionalizmoti depolitiziranosta

sopira~ki za korupcijata

Pacifisti~ki dilemi

Bunar, ne blagodaram!

E-mail REAKCII

@igosuvawena romite

Eko zagaduvawe

Veles go izgubi identitetot na mes-to za humano ìveewe

Namesto ~estitka za 8-mi mart

@eni, oslobodete se od stravot i somneòt!

DOSIE VELESDOSIE VELES

PPoossttooii llii ggoovvoorr nnaa

oommrraazzaa vvoo MMaakkeeddoonniijjaa??PPoossttooii llii gg

oovvoorr nnaa

oommrraazzaa vvoo MMaakkeeddoonniijjaa??PPoossttooii llii gg

oovvoorr nnaa

oommrraazzaa vvoo MMaakkeeddoonniijjaa??

�Nie morame da izlezeme od sostoj-ba na korumpirana ili krimina-

lizirana dràva ako sakame da prodol-ìme natamu. Pred nas treba da imamejasna cel, deka sakame da ìveeme vo dr-àva vo koja kriminalot e visoko rizi-~en i nisko isplatliv biznis. Makedo-nija mora da podgotvi nacionalna stra-tegija za borba protiv korupcijata i or-ganiziraniot kriminal. Toa e dolgotra-en proces {to podrazbira mnogu trud,no i podgotovka na dokument so priori-teti za ~ija poddr{ka treba da se obez-bedi op{t konsenzus vo dràvata. Zapotrebata od takva strategija mora dapostoi visoka svest. Najdobrite antiko-rupciski strategii se sprovedeni tamukade {to postoel lider koj }e ja povedecela rabota, lider vo kogo lu|eto veru-vaat deka moè da napravi ne{to. Pri-toa site ~lenovi na op{testvoto trebada zastanat zad ona {to se vika profesi-onalizam i depolitiziranost, bidej}itoa se sopira~ki za korupcijata i korup-tivnoto odnesuvawe. Za{tita za nikogo,privilegija za nikogo, ekskluzivitet zanikogo, se maksimite na antikoruptiv-nata kampawa preku koi moè da se doj-de do celta#, smeta Sla|ana Taseva, izvr-{en direktor na �Transparentnost-Ma-kedonija#.

Ovaa nevladina organizacija gi ske-nira{e sostojbite vo site segmenti odmakedonskoto op{testvo vo poslednitedeset godini {to se poklopuva so tran-zicioniot period. Analizata na �siste-mot za nacionalen integritet# potvrdideka dràvata e postavena na mnogu ne-definirani i isprevrteni kriteriumi.Instituciite voop{to ne odgovaraat naona {to se narekuva potreba na gra|ani-te. Vlastite se odnesuvaat taka kako dane se postaveni zaradi interesite nagra|anite, bidej}i vo preden plan seli~nite i partiskite interesi.Postoinepo~ituvawe na zakonite, politizaci-ja na instituciite, vlijanie me|u zako-

nodavnata, izvr{nata i sud-skata vlast. Namesto vzaemnakontrola i korekcija vo pos-tapkite na ednite od strana nadrugite, voo~ena e visoka ilimnogu golema politizacija nasite institucii. Se slu~uvaatobratni procesi,izvr{nata jakontrolira zakonodavnatavlast, zakonodavnata vlast sepretvora vo instrument za re-alizirawe na odlukite na iz-vr{nata vlast namesto da sevospostavi sistemot na kon-trola, a od nezavisnosta nasudstvoto nema ni{to. I pok-raj site deklarativni zalo`-bi, vo Makedonija nema neza-visno sudstvo, ima problemiso obvinitelstvoto, nema or-gani koi kvalitetno moàt dase zafatat vo istragi za ko-rupciski slu~ai, nieden odkontrolnite mehanizmi nefunkcionira, glavniot drà-ven revizor ne funkcionira,inspekciski organi isto taka,zakonodavniot dom, isto taka.

�Istraùvaweto pokaàdeka nie nemame nitu edenstolb koj moè da go ponese to-varot i da ja prezeme na sebe teìnata zada go poddrì sistemot na nacionalenintegritet.Ne uspeavme da vidime dekane{to funkcioniralo kako {to treba.Ovaa negativna slika za Makedonija evsu{nost realnata dijagnoza za dràva-ta vo periodot 1992-2002. Toa e vistina-ta so koja i vo polo{a varijanta n¢ gle-daat odnadvor. Zatoa nie morame da sevidime samite sebe si so o~ite na drugi-te i da ne se zalaùvame. No, kolku i dae lo{a dijagnozata, dobro e edna{ da nistane jasno na {to sme, bidej}i toa e na-~in da progledame i da osmislime meha-nizmi za dejstvuvawe#, objasnuva Taseva.

Sistemot za nacionalen integritet,spored analiti~arite, treba da obezbe-di horizontalna kontrola me|u insti-tuciite ili me|u samite antikorupci-

ski stolbovi na koi se potpira op{tes-tvoto. Toa zna~i deka treba da se nadmi-ne kolku moè pove}e sistemot na ver-tikalna kontrola ili vertikalno ko-manduvawe, upravuvawe so dràvata, ada se vospostavi sistem na odgovornostvo vladeeweto. Sekoj da odgovara predsekogo ili sekoj da moè da gi kontro-lira postapkite na drugite.

Antikorupcionerite potenciraatdeka s¢ e vo racete na izvr{nata, zako-nodavnata i sudskata vlast. Izvr{natatreba da znae kako da gi napravi refor-mite za da ja izbegne politizacijata, davospostavi mehanizmi i da go nadmineproblemot so konfliktot na interesi.Zakonodavnata vlast treba da sobere si-la za da donese kvalitetni zakoni. Suds-tvoto treba da se javi kako kontrolor

nad rabotata na izvr{nata i zakonodav-nata vlast i nad rabotata na site drugistolbovi vo op{testvoto. Ako profun-kcionira sistemot na vzaemna kontro-la koj }e se temeli na celosno vladeewena pravoto i po~ituvawe na zakonite,toga{ }e se namalat mo`nostite za ko-rupcija i koruptivno odnesuvawe.

- Samiot termin sistem za naciona-len integritet duri i vo svetski ramkie nov. Za prvpat e voveden od �Transpa-rensi-interne{nl# i e najslikovit pri-kaz za ona {to zna~i nacionalen integ-ritet. Pojdovna to~ka e li~niot integ-ritet. Za lu|eto koi imaat li~en integ-ritet se veli deka imaat rbet koj gi no-si kako li~nosti. A ovoj sistem bi tre-balo da bide rbet na edno op{testvo.Edinaesette antikorupciski stolbovi

bi trebalo da bidat nose~ki za edno op-{testvo za da ima vladeewe na pravoto,odr`liv razvoj i kvalitet na ìvotot.Edna{ mora da ras~istime samite so se-be si. Da prestaneme da razmisluvamekako da go zaobikolime zakonot, tukukako da se odnesuvame vo soglasnost sotaa pravna materija. Jasni proceduri ipravila na odnesuvawa vo semejstvoto,rabotnata sredina, profesionalniteorganizacii... So dvoen moral, od ednida barame odgovornost i ot~etnost vorabotata, a samite za sebe da ne sakameda vospostavime takvi kriteriumi, po-tencira direktorkata na �Transparen-tnost#, toa ne moè da se postigne.

Osnovno e da se menuvaat zakonite.Ustavot e prioritet i tuka treba da sepostigne politi~ka volja. Ne moèmeda govorime za borba protiv korupcijai organiziran kriminal bez primena naspecijalni istra`ni merki, neophodnoe da se smeni ~lenot 17 od Ustavot. Pot-rebna e i temelna reforma na Zakonotza krivi~na postapka.

Vozot vo borbata protiv korupcijatavo Makedonija ve}e e trgnat Site trebada odlu~ime {to sakame, dali }e se ka-~ime na nego i }e trgneme vo borbata,dali }e stoime nastrana i }e bideme pa-sivni nabquduva~i ili }e se obideme dago sopreme {to e mnogu pote{ko. Vo an-tikorupciskata strategija treba da seistrae, toa e golem predizvik i za nosi-telite na vlasta, i za nas site kako gra-|ani. Mora da se vospostavat visokieti~ki standardi i razgrani~uvawa. Ivo ona {to se vika politika, politi~kapartija i politi~ka aktivnost, i vo ona{to zna~i rakovodewe so dràva. S¢ za-visi od toa kolku }e postoi politi~kavolja i kolku }e se istrae vo vosposta-vuvaweto na sistem za nacionalen in-tegritet.

2 FEVRUARI 22000033

Eve ne , po~ituvan publikume povtorno voka{a {to nitu sme ja solele, nitu }e ja

srkame. Po nekoja osnova, |avol }e znae koja,od nas se bara da fatime strana. Da odimelevo ili desno, napred ili nazad, gore ilidolu, no nikako, ama ba{ nikako da nestoime vo mesto.

Da skratime so �drveweto�, od nas se barada re{ime dali sme so �starata Evropa� naFrancija i Britanija (sokleno Ramsfeld }emi prosti {to go citiram bez pra{awe) iliso �novata Evropa pomrdnata na Istok�(ibid.), {to zna~i, dali }e gi podrìmeSAD vo namerata da go izbombardira Irak(vklu~itelno i Sadama), ili vsu{nost }epobarame navistina dobra pri~ina za takovradikalen ~in. Dobra pri~ina, spored mene,bi bila ako Sadam go iskoristi oru`jeto{to navodno go poseduva (sekoj e nevindodeka ne se dokaè sprotivnoto) na nekojod sosedite na koi, povtorno navodno, im sesprema da im go napravi toa {to navodnosaka da im go napravi edno ajle vreme.

Od druga strana, starana Evropa, finadama za prikaz, go bara tokmu toa. Pred datrgne vo kakva i da e �avantura vo Irak�(ovojpat citatot e na Gerhard [reder), sebaraat cvrsti dokazi za vme{anosta naIrak vo seriozno, so akcent na seriozno,prekr{uvawe na desetinite rezolucii naSovetot za Bezbednost. Mislime na seto ona{to Hans Bliks i vernata mu druìna nemoàt da go pronajdat.

Zna~i, od nas se bara dapresudime za ne~iinameri (ovde mislime ina Husein i na Bu{), iliza nepostoewe na istite.Na primer, Belata Ku}aod nas bara da se sloìmedeka idnite nameri naSadam Husein se sosemadovolni da mu se nas�skaat 200.000 vojnici.Bi sakal, koga sme na tem-ata, da go vidam tojmaj~in sin {to }e dokaèpostoewe na idni nameri.Moè da zamislam na{to bi li~elo toa: odedna strana SAD vikaat�Ami vie sakate toa i toa,� na {to Irakodgovara, �ne, be, ne sakame.� Zna~i, potreb-ni se dokazi. Spored taa logika, nelimoème da tvrdime deka sega{nata politi-ka na SAD e naso~ena kon vospostavuvawena globalna imperija. Toa mene mi drìmalku pove}e voda, oti, ako ni{to drugo,tie se dovolno mo}ni da trgnat vo takovproekt, neli.

Kako i da e, izgleda deka smeblagosloveni, oti odredena grupa lu|e,javni dejci, ve}e si dozvolija da go napravattoj izbor vo na{e ime. Trajkovski ve}e jaizrazi svojata podr{ka za kakva bilo akci-ja prezemena od drugar~eto mu Bu{. Da serazbereme, toa e negovo li~no pravo. Kako{to jas smeam da bidam protiv vojnata, toj

moè, ako saka, da se prijavi dobrovolec isam da trgne na Bagdad. No, ne moè toa da gopravi vo uslovi koga nad 70 procenti odnegovata svetovna pastva se sprotivstavuvana toa, bez da sedne, ja da svitka tabak pa danapi{e ili da stane, ko {to e ma` golem, ida ni objasni.

Drug e problemot. Postoi u{te ednagrupa javni dejci, za potrebite na rasprava-ta }e gi nare~eme �Gringosi,� koi iako bezna{a (glasa~ka) dozvola i podr{ka, sizemaat za pravo da razmisluvaat za site nas.Sleduvaat, bando draga, nekolku tezi naGringosite (a la Carte) i objasnuvawe zo{totie tezi mi odat na nervi i mi skokaat poganglii.

Prvo, se operira so edna opasna teza

deka, parafraziram, moèleAlbancite da n¢ iznenadat so neko-ja deklaracija na poddr{ka za SAD.Edno, toa opasno se grani~i so{ovinizam, i drugo, pa {to akousvojat. Nivna volja, brate, koj imbrani.

Vtoro, Gringosive velat, �ionakapodr{kata {to SAD ja baraat odEvropa e samo moralna.� Zna~i, tiebaraat od mene da dadam moralnapodr{ka za edna nemoralna vojna(ova, apropo, ako ne e pleonazam, neznam {to e, oti sekoja vojna enemoralna). Jas se izvinuvam, amatoj film barem od mene ne go gle-date.

Treto, Gringosite velat dekasamo �luzeri� ne moèle da go poznaatnacionalniot interes i da gi izberat SADvo ovoj spor (ne sporot so Irak tuku soEvropa). Tuka sme, priznavam, na najtenokmraz. Zo{to? Zatoa {to kaj nas postoinekoja deklarirana volja deka sakame da seza~lenime i vo NATO i vo EU. Tuka ne pos-toi nikakov problem, bez razlika {to ne seraboti ba{ za cve}iwa za mirisawe.Problemot e vo nedostatokot na informa-cii {to gi imame, i vo toa {to FeridMuhi} vo svojata kolumna od minatatanedela }e go nare~e �prvo izbor pa potoaargumentirawe� - sekako, ne ba{ so tiezborovi.

Tokmu toj nedostig na informacii, najavna debata, na po~ituvawe na javnoto mne-

nie, i ako sakate �neoliberalen fundamen-talizam� na koj se zasnova edna opasna dokt-rina, ako mene me pra{ate, za pravoto napoliti~arite �da go prezemat vodstvotonasproti javnoto mnenie za idnoto javnodobro,� toa mislam deka e najlo{o.Iskarikirano, edna casus belli poradikoi se insistira na bombardirawe na Irake tokmu toa, deka Sadam Husein e politi~arkoj go potisnuva javnoto mislewe koe sakasloboda i demokratija i vladee avtokrats-ki. Robert Kaplan moèbi e vo pravo kogaveli deka vo svetot vo razvoj (a tamupripa|ame) najdobra forma na vladeewe e�iluminiraniot avtokratizam�. O~igledno,so nego se soglasuvaat na{ive Gringosi,nametnuvaj}i re{enija za koi nema raspra-va.

Kone~no, pa i nie pacifistite, belkim,imame pravo na sopstveno mislewe za idni-nata na svetot i negovoto ureduvawe. Vomoment koga definitivno se nosi odluka zatoa dali }e imame unipolaren ili multi-polaren svet; kakva }e bide ulogata na ONi dali tie voop{to }e postojat kako nekak-va supstanca ili samo kako korisno telokoe }e odobri samo ona {to mu se dopa|a naVa{ington; nie, kako gra|ani na toj svet bitrebalo da moème da kaème ne{to.Nasproti Gringosite, jas ne go delamstavot deka poseduvaweto svoe mislewe e�luzerska� opcija, ba{ naprotiv. Kako {tore~e Fe|a [tukan, saraevski akter i orga-nizator na antivoenite protesti vo Bosna:�Najverojatno nema da promenime ni to~kavo politikata na SAD, ama moravme da pra-time poraka. Kone~no, nie imavme vojna ibi trebalo da znaeme za {to se raboti.�

I za kraj, da se navratam u{te edna{ napra{aweto na nacionalnite interesi.Edinstven potencijalen nacionaleninteres vo mo`nata vojna so Irak e ako inie, kako i Amerikancite, dobieme cena oddvaesetina denari za litar benzin. S¢ drugose kosi so moite nacionalni interesi.

Baba mi vele{e �Ako drugar ti skokni vbunar, ne mora{ i ti.� Jas, da prostite, babami moram da ja poslu{am.

Makedonija mora da podgotvi nacionalna strategija za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal

Profesionalizmot i depolitiziranostasopira~ki za korupcijata

KATICA ÂNGOVA

Sla|ana Taseva

Najdobrite anti-korupciski stra-tegii se sprove-deni tamu kade{to postoel li-der vo koj lu|etoveruvaat dekamoè da napravine{to

DEJAN GEORGIEVSKI

Vozot vo borbata protivkorupcijata vo Makedonijae trgnat, od nas zavisi da-li }e se ka~ime vo nego ili}e ostaneme pasivni nab-quduva~i

Za{tita, privi-legija i ekskluzi-vitet za nikogo,se maksimite na

antikoruptivnatakampawa

Edinstven potencijalennacionalen interes vo

mo`nata vojna so Irak eako i nie, kako i

Amerikancite, dobiemecena od dvaesetina

denari za litar benzin

Bunar, ne blagodaram!Pacifisti~ki dilemi

Trajkovski ve}e mu izrazi poddr{ka na drugar~eto mu Bu{

Gospodine Manakovski, minatata ne-dela Zdruènieto na ekonomistite

na grad Skopje i Institutot otvorenoop{testvo organiziraa tribina posve-tena na mo`nostite za pogolem izvoz.Koi bea motivite za organizirawe tak-va rasprava?

- Forumot "Mo}ta e vo narodot# ot-vora pra{awa {to se va`ni za sitesferi i dimenzii vo op{testvoto. Pr-vo- javnost i transparentnost vo rabo-teweto. Vo ekonomijata vo Makedonijaonie {to ja sozdavaat novata vrednost,stopanstvenicite, bea isklu~eni od ka-ùvawata za svoite problemi. I toa neza onie so koi se soo~uvaat na svetski-te pazari, tuku od problemite {to gipravi dràvata sprema stopanstveni-cite, odnosno temi {to se va`ni za dase ovozmoì pogolem izvoz i podobrorabotewe. Vo toj del, kako nevladinainstitucija, vo Zdruènieto na ekono-misti na grad Skopje sakavme da pokre-neme odredeni inicijativi, da gi sobe-reme stopanstvenicite, dràvata idrugi institucii, kako {to se Carina-ta, Komorata, da se razgovara za ovieproblemi i da se predloàt re{enijakako tie podobro da se nadminat. Mo-èbi ovoj ekonomski forum treba da gonare~eme Mo}ta e vo stopanstvenicite,bidej}i tie se tie koi sozdavaat. Drugi-te, kako bankite i dràvata, se insti-tucii {to pomagaat, imaat aktivnou~estvo, me|utoa vo toj del ne se nosite-li. Bankite, a pokraj niv i dràvata, sesepak, u~esnici koi{to davaat zna~ajnapoddr{ka. Zavisno od nivniot pristap,moè da se napravi zna~aen pottik zapogolem razvoj i za podigawe na op{to-to nivo na standardot na naselenieto.

Zamislena e serija od nekolku tribi-ni. Vo koja dinamika }e se odrùvaat ina koi temi?

- Prvi~nata ideja be{e da bide samoeden ekonomski forum, me|utoa sfa-tivme deka ako gi opfatime site temiodedna{, }e se izgubime vo moreto naproblemite i nema da ovozmoìme dapo~ne da se preciziraat, a so toa i da sere{avaat. Vo Institutot za otvorenoop{testvo rekoa deka se mo`ni pove}etribini i deka }e ne poddràt finan-siski i tehni~ki. Institutot e podgot-ven, pokraj doma{ni, da organizirame ime|unarodni konferencii, kade{to bise razgovaralo za site ovie problemikoi {to gi ma~at ne samo stopanstveni-cite vo Makedonija, tuku i vo regionot.

Izvozot e klu~nata komponenta odkoja }e zavisi razvojot na dràvata. Sokoi problemi se soo~uvaat doma{niteizvoznici?

- Problemite se ogromni. Prvataideja be{e da razgovarame za samiotproizvoden proces, so koi problemi sesoo~uvame, me|utoa toa }e ne odvede{evo drugi aktivnosti i fokusirawe nadrugi problemi. Zatoa prvo se fokusi-ravme na problemite na izvoznicite,trgnuvaj}i od postojanata tendencija naopa|awe na izvozot od Makedonija i nazgolemuvawe na debalansot pome|u iz-vozot i uvozot. So godini trendot eopa|a~ki i toa e mnogu lo{o od ekonom-ski aspekt. Problem e {to opa|a ivkupniot izvoz. Toa zna~i deka nie, pri{to mislam na celata dràva, ne rabo-time mnogu da se napravat soodvetni us-lovi. Makedonija kako pazar e mnogumal. Nie mora da razmisluvame i da ra-botime na toa kako da se zgolemi izvo-zot. Vo toj del, edna rabota ve}e stanu-va pojasna, a toa e problemot na stan-dardite. Makedonija mora da ima svoistandardi i da go {titi svoeto stopan-stvo i izvoznicite vo smisla na za{ti-ta od nekvalitet. Nikoj ne e protivkonkurencija, me|utoa taa da bide lo-jalna. Sekoja dràva gi {titi svoitestopanstvenici, a nie sme tuka mnoguslabi.

Spored Protokolot za vlez na Make-donija vo STO ve}e treba{e da bidatformirani dvete institucii- za stan-dardizacija i za kvalitet. Kako toavlijae vrz razmenata so stranstvo?

- Toa posredno vlijae na izvozot. Na-{iot izvoznik mora da gi zapazi sitestandardi i da izveze nadvor, a toa vle-guva kako tro{ok vo negoviot proiz-vod. Duri, toj proizvod vo Makedonijamoè da bide poskap vo sporedba so ne-

koj drug, bidej}i so na{ata za{titnapolitika na standardi ednostavno nepravime brana. Toa ne e zabraneto ni-kade vo svetot. Sekoja dràva se {titi,a so toa go {titi sopstvenoto proiz-vodstvo, preku standardi {to mora se-koj da gi po~ituva. Ako prodolìme va-ka, moè da bideme |ubri{te na Evro-pa. S¢ u{te imame imix na zemja {to eekolo{ki ~ista. Zo{to da dozvolimes¢ ona {to e nekvalitetno da doa|a inelojalno da konkurira na doma{niotpazar.

Dali za opa|awe na izvozot se klu~nivisoki kamati?

- Trendot na opa|awe na izvozot e iporadi nemaweto finansiska poddr{-ka. Kamatnite stapki se samo eden i toapomal problem vo sporedba so drugiteproblemi. Tuka se finansiskata nedis-ciplina i nemo`nosta za naplata na od-redeni dolgovi vo ramki na dràvata.Ne moè da dozvolime vo ramki na za-konskite propisi, toj {to e dol`nik daizbegnuva da go plati svojot dolg. Toaednostavno zna~i deka na posreden na-~in stimulirame lu|eto da ne vra}aatdolgovi. Vo takva situacija sekoj popa-meten }e napravi matematika. Ako sezadolìte nekade i ednostavno moè dane go vratite dolgot, toga{ bankite ka-ko institucii gi stavate vo situacijatie da proveruvaat i da bidat mnogupretpazlivi dali }e dadat kredit. Ot-tamu, e golemata vozdrànost kaj pogo-

lem broj banki da vlezat vo rizik. Nestanuva zbor za strav od rizik dalipretprijatieto }e raboti uspe{no iline. Stravot od rizikot e ako toj ne sakada plati, a dràvata go {titi. Tuka mo-ra da se ras~isti. Edno e dolgot da se nevra}a zaradi ekonomski uslovi i pro-mena na uslovite na pazarot. Vo takvislu~ai sekoja banka }e gi bara sitemo`nosti da £ pomogne na firmata. No,vo slu~ai koga nekoj namerno {pekuli-ra i ne pla}a, a imotot od firmata goprefrla na li~no ime ili na nekoiprijateli, vo toj slu~aj, bankite se vomnogu te{ka situacija, zatoa {to taa{pekulacija ne moàt da ja naplatat.Potrebno e da ras~isti koj navistinapropa|a, a koj namerno {pekulira. Vozakonot taa rabota ne e naj~isto defi-nirana.

Kako da se raboti vo sostojba na op-{ta nedoverba, koja nekoi eksperti ja

narekuvaat "skrieniot danok na make-donskata ekonomija#?

- Prva i osnovna rabota, bidej}i jasrabotam vo banka, e stepenot na dover-ba me|u bankata i klientot. Ako nemadoverba toga{ i site obezbeduvawa sepod znak pra{alnik. Vo osnova se dr-àm do edna latinska izreka koja veli:�zborot mi e dogovor#. Kako ~len vo po-ve}e bankarski institucii i zdruèni-ja, se trudam da promovirame edna rabo-ta, a toa e da napravime crna lista, nena firmi, tuku na lu|e. Lu|e koi ednos-tavno zele kredit i ne go vratile, jazatvorile firmata i otvorile nova.

Makedonija e siroma{na zemja, no se-pak gi ~uva deviznite za{tedi na gra|a-nite vo stranski banki, namesto da giplasira vo stopanstvoto?

- Tuka se javuva i eden drug problem,a toa e kreditniot rejting na dràvata,zna~i kolkav e rizikot vo samata drà-va. Poznato e iskustvoto so za{teditevo porane{nata federacija, i pokrajsite garancii. Sega bankite mora da bi-dat sigurni i se nao|aat vo situacija dago izbiraat pomaloto zlo. Kako {topove}e se steknuva doverbata, se pove}e}e ima mo`nosti tie sredstva bankiteda gi plasiraat tuka. Vo bankite se po-ve}e e prisutna nova filozofija na ra-botewe. Bankata e trgovsko dru{tvo,koe{to prodava pari. Parite se stokakoja {to najbrzo se rasipuva. [tom jaimate v raka, imate tro{ok. Ako ne stebrzi za plasmanite, toga{ }e imateproblem na obezbeduvawe na prihodi,za da gi pokriete tie tro{oci. Segabankite se nao|aat vo situacija da ima-at pari i da razmisluvaat kade pobrzoda gi plasiraat. Mislam deka bankitese pove}e razmisluvaat da izlezat odsvoite prostorii, da otidat kaj komi-tentite, da vidat, da go procenat i da mure~at eve ti go nudime ova ili ova. Tak-viot odnos se pove}e e prisuten. Kojabanka pobrzo i pove}e }e raboti na toapole, }e ima pogolem uspeh.

Kako da se re{i problemot so dano-cite? Stopanstvenicite se àlat dekase visoki, a od druga strana dràvatate{ko gi napla}a?

- Dano~nite optovaruvawa }e bidatpomali dokolku se obezbedi pogolemanaplata. Prvenstvoto na fiskalnatapolitika vo odnos na monetarnata bitrebalo da dade rezultati. Treba da sepotsetime {to Kenedi im kaàl naAmerikancite: Ne da pra{uvate {todràvata napravila za vas, tuku {tovie ste napravile za nea! Nie, kakogra|ani na ovaa dràva, ako sakame daja imame, prvenstveno treba da gi is-polnime svoite obvrski kon nea. Eski-viraweto na kratok rok }e ni donese

nekoja korist, me|utoa, na podolg rok,site zaedno gubime. Dràvniot inte-res na dolg rok ni sozdava benefiti,koristi. Vo Amerika velat deka imadve raboti koi ~ovek mora da gi napra-vi- da umre{ i da plati{ danok. Ne mo-ème da imame nitu dobri pati{ta, ni-tu kvalitetni uslugi, policija, zdrav-stvo, socijalna za{tita itn., ako ne gipla}ame obvrskite.

Ekspertite tvrdat deka so vlezot voSTO, Makedonija }e se soo~i so u{tepogolem trgovski deficit. Kolku na-{eto stopanstvo e kadarno da go izdr-ì pritisokot na nadvore{na konku-rencija?

- Bi se nadovrzal na ona {to go rekovprethodno za dano-cite. Da gi vidimeiskustvata na dru-gite zemji. Akoimame dva proizvo-da, edniot doma-{en, a drugiot oduvoz, koj bi go ku-pile? Li~no pret-po~itam da go ku-pam doma{niotproizvod, ako kva-litetot e izedna-~en. Nie imame do-ma{ni proizvodi{to go imaat isti-ot kvalitet kako istranskite. Zo{totoga{ da ne giforsirame i da gikupuvame sopstve-nite proizvodi? So toa ja {titime dr-àvata i posredno vlijaeme na namalu-vawe na trgovskiot deficit i na po-dobruvawe na buxetot, a so toa i na po-dobruvawe na site drugi uslugi {toodat vo ramkite na dràvata. Bespred-metno e da se komentira dali trebalosega ili podocna da vlezeme vo STO.Nie ve}e vleguvame vo ovaa organiza-cija. ]e se otvorat vratite za mnoguproizvodi, no za{titata e vo standar-dite, vo dràvata da ne vleze ona {to enekvalitetno. Ako vleze kvalitet, toa}e bide pottik i za doma{nite izvoz-nici. ]e znaat deka tuka ja imaat real-nata svetska konkurencija. Ako sekojmoè da vnese {to saka, a koga }e izve-zuvate ima brani, toga{ samite sebesisi zaboduvame no` v grb i ja razgradu-vame sopstvenata ekonomija.

Ima li Makedonija konkurentskiproizvodi {to bi moèle da go povle-~at izvozot?

- S¢ moè da se prodade, zavisi samopo koja cena. Eden profesor od Eko-nomskiot institut vo Zagreb, Jadran-ko Bedekovi}, gi pra{uva{e studen-

tite kolku ~ini edna stolica? Naseminarot site se mislevme da ka-ème nekoja cena. Ne, veli toj,taa ~ini kolku {to nekoj e pod-gotven da plati. Taka, vo delot naizvozot ednostavno treba da gibarame pazarite, da tr~ame, i darabotime. Bilo koj proizvod mo-è da se prodade sekade vo svetot,zavisi samo po koja cena i kako.Vo Italija moèbi za dva denara,no nekade vo Afrika moèbi i zadeset denari. Ona {to zagriùvae {to najmnogu izvezuvame ne{tood {to imame najmalku korist.Toa e kvalitetna mlada kvalifi-kuvana stru~na sila. Mladite janapu{taat Makedonija i odat vodrugite zemji, kade {to se priz-nati, podobro plateni, imaat po-dobar standard, zatoa {to ne zna-eme nie da gi iskoristime i da gistavime vo funkcija. Ako imatestudenti na vrvni univerzitetivo Evropa i vo SAD, toga{ vieste bogati. Na{ata nesposobnoste kako toa bogatstvo da go isko-ristime.

Dali moè ne{to samite danapravime vo toj pogled, odnosnokolkavi {ansi ima {ansi ~ovekso dobra ideja da dobie finansi-ska poddr{ka da ja realizira? Dane vle~eme paralela, no i edenBil Gejts po~nal vo obi~na gara-à.

- Da bideme iskreni, toa kaj nasodi malku te{ko. No, rabotime na

toa da gi smenime razmisluvawata.[ansite se mali, no treba da bidemeuporni. Zavr{i vremeto koga nekoi lu-|e, kako vo periodot na embargata, pre-ku no} zarabotuvaa mnogu pari na mno-gu lesen na~in.

Interesno e vklu~uvaweto na ekono-mistite vo gra|anskite inicijativi ivo nevladiniot sektor, kade {to do se-ga dominiraa poinakvi temi. Zo{to dosega se drèa na strana?

- Nevladiniot sektor, gra|anskatainicijativa treba da bide prisutna se-kade, pa i vo ovoj del. Toa zna~i dekanie {to se zanimavavme so ekonomija-ta ne sme gi potencirale tie rabotipreku vakvi aktivnosti. Timot {to e

vo Zdruènieto naekonomisti raz-misluva{e na drugna~in, da ne gi gle-dame problemitedeka se na drugomesto. I deka nietreba da potenci-rame i da povle~e-me odredeni aktiv-nosti. Po prvi~-nite rezultatimislime deka smeja pogodile tema-ta.

Nevladinite or-ganizacii se à-lat okolu na~inotna odano~uvawe.Kako ekonomist,kako gledate na

ovoj problem? - Se soglasuvam, ima nelogi~ni rabo-

ti vo toj del. No, seto toa pokaùva de-ka vo golem del nie sme neorganizira-ni. Vo su{tina celata ideja e da po~ne-me da se organizirame, da gi nazna~uva-me problemite i kako organizacii inevladini institucii da pokrenemeinicijativi za nivno re{avawe. Pri-toa, sekoj treba da se fokusira vo svo-jot del na aktivnostite. Problemot sodanocite stoi, pri {to ne stanuva zborza vistinsko dvojno odano~uvawe, me|u-toa odredeni raboti nepotrebno se oda-no~uvaat. Na vladata i davate podarok,a ve tera da platite danok. Ne moè dao~ekuvame deka se preku no} }e se re{ivedna{, no ako po~neme da re{avameeden po eden problem, rezultatite }edojdat. Mislam deka prvo dràvata mo-ra da napravi sistem na evidencija. Ko-ga }e se evidentiraat site prilivi ikoga }e se odano~at, toga{ }e moè dase razgovara za toa. Vaka se sveduva na:ovie imaat pari, daj da im gi zemam. Pa,ponatamu }e go re{avame problemot.Nema logika, ama e prakti~no!

22000033 FEVRUARI 3

Intervju:Sa{ko Manakovski, ~len na Zdruènieto na ekonomisti na Skopje, za zna~eweto na izvozot i vklu~uvaweto na ekonomistite vo gra|anskite inicijativi

MIRÊ JOVANOVSKI

Mo}ta e vo stopanstvenicite

,,

Mora da rabotime na toa kako da se zgolemi izvozot

,,

,,Bankite se pove}e raz-

misluvaat da izlezat od svoi-te prostorii, da otidat kaj

komitentite

Vo na{ata zemjaonie {to

ja sozdavaat novata vrednost, stopans-tvenicite, bea is-

klu~eni od kaùva-wata za svoite

problemi

� �Makedonija mora da imasvoi standardi i mora da go

{titi svoeto stopanstvo i iz-voznicite vo smisol na za{ti-

ta od nekvalitet

,,

Nevladiniot sektor, gra-|anskata inicijativa treba

da bide prisutna sekade, pa ivo delot na ekonomijata

VELES - nekoga{niot vaèn indus-triski centar, gradot so posebno mes-to i uloga vo istorijata, prosvetata ikulturata na makedonskite narodi,denes pretstavuva najè{ka ekolo{-ka to~ka na Balkanot. So izgubenidentitet na mesto za dobar ìvot,Veles denes e vo agonija {to gi priti-ska negovite gra|ani nad koi se nad-visnala od edna strana, totalno nez-drava ìvotna sredina, a od druga,stopanstvo koe bavno umira. Te{katasostojba na vele{ani u{te pove}e seuslo`nuva poradi nemo`nosta eko-nomskiot udar da go ublaàt so koris-tewe na sopstvenite zemjodelski pro-izvodi, bidej}i tie se re~isi neupot-reblivi poradi zagadenata po~va ivoda. Verbata deka naskoro ne{to }ese promeni i }e trgne na podobro, se~ini odamna se zagubi nekade niz gus-tata olovna pra{ina {to tolku upor-no, so decenii nalegnuva nad gradot.

Veles vo tekot na izminative 30 go-dini go izgubi identitetot na humanomesto na ̀ iveewe. Gradot se pretvorivo opasna zona za negovite gra|anikoi bea `rtvuvani zaradi zabrzanataindustrijalizacija, pa so (ne)namernagre{ka nekoj, slu{aj}i go glasot napolitikata namesto na stru~nosta, jalocira{e Topilnicata za olovo icink na samo 300 metri oddale~enostod prvata stanbena zona.

Pravoto na zdrava ìvotna sredinae edno od osnovnite ~ovekovi prava iedna od temelnite vrednosti na ustav-niot poredok na Republika Makedo-nija. Spored Nacionalniot Ekolo{-ki Akcionen Plan (NEAP), koj prak-ti~no pretstavuva edinstvena strate-gija za za~uvuvawe na ìvotnata sre-dina,zagaduvaweto na vozduhot e naj-vaèn problem na ìvotnata sredinavo dràvata. No, naselenieto na Ve-les gi ~uvstvuva posledicite tokmuod lo{iot kvalitet na vozduhot. In-dustriskiot razvoj na gradot, nesood-vetnoto urbanizirawe, na~inot naìvot, no najmnogu blizinata na To-pilnicata, kako i nejzinata popri-li~no zastarena tehnologija, prido-nesoa za totalno degradirawe na ì-votnata sredina, a so toa i na zdravje-to na lu|eto vo poslednive tri dece-nii. Fakt e deka geografskata polo`-ba na gradot, klimatskite uslovi, at-mosferskite specifi~nosti i ruà-ta na vetrovi imaa ogromno vlijanievrz kontinuiranoto zagaduvawe navozduhot. Zagaduvaweto so te{ki me-tali i kiseli aerodepoziti vo vodata,vozduhot i vo po~vata poteknuva glav-no od 14-te industriski kapacitetilocirani na teritorijata na gradot,me|u koi, sosem sigurno, dominirakompleksot za topewe na olovo icink.

Metalur{ko-hemiskiot kombinat

�Zletovo#, sega Investas Doo Skopje,koj e vo eksploatacija od 1973 godina,se sostoi od dva industriski proiz-

vodni kompleksa, fabrika za ve{ta~-ko |ubrivo i topilnica za olovo icink. Spored instaliraniot kapaci-

tet, godi{no se proizveduvaat 105.000toni surov cink i surovo olovo po an-gliskata tehnologija �ImperialSmelting#. Vele{kata topilnica, ka-ko i ostanatite 11 topilnici vo sve-tot koi ja koristat istata tehnologi-ja, se poznati kako kompleksni siste-mi za takanare~eno simultano proiz-vodstvo na cink, olovo i drugi oboe-ni, retki i blagorodni metali. Po-sebni problemi vo za{titata na ì-votnata sredina predizvikuva prera-

botkata na poniskovredni koncentra-ti i razni sekundarni surovini, zakoi ovaa tehnologija, vsu{nost e oso-beno pogodna. Slabostite na tehnolo-gijata �Imperial Smelting# koi seodrazuvaat na ìvotnata sredina, sevidlivi. Nekompletnoto iskoristu-vawe na mineralnite surovini se ma-nifestira so prefrlawe na te{kitemetali vo odredeni nus proizvodi izgura. Pri nivniot transport i depo-nirawe na otvoren prostor, doa|a doprodirawe na {tetnite elementi voatmosferskite vodi, se zagaduvaatpodzemnite i povr{inskite vodi,po~vata, a so veter, niz vozduhot seraznesuvaat ~esti~ki od te{kite me-tali.

Topilnicata e ubedlivo najdomi-nantniot zagaduva~ na Veles. Nejzi-nite nus proizvodi ja uni{tuvaatpo~vata, vodata, vozduhot, ìvotin-skiot i rastitelen svet, a go razoru-vaat i ~ove~koto tkivo. Kako rezul-tat na zagaduvaweto, vele{ani imaatnamalen imunitet, zgolemen sterili-tet, anemija, naru{uvawe na nervniotsistem, vele{kite èni imaat prob-lemi so bremenosta, zabeleàno eote`nato funkcionirawe na bubre-zite, problemi so zabite. Vo Velesima mnogu mrtvorodeni deca, no i de-ca so vrodeni anomalii, a zaboleni odkarcinom ima za 45 procenti pove}eotkolku {to e republi~kiot prosek.No, kako ni{to od sevo ova da ne be{edovolno za nekoj da se razbudi od ko-motnata pozicija na posmatra~, pa dase zapra{a na {to se dolì toa? Ce-li 17 godini nitu edna nadle`na in-stitucija ne najde za potrebno da iz-vr{i ispituvawa i da go izmeri pri-sustvoto na te{kite metali vo mediu-mite na Veles. Gra|anite se uverenideka toa e namerno napraveno, za da nese sozdava panika kaj naselenieto. No,na vele{ani nikoj ne treba da im ka-è deka di{at olovo i kadmium. Tiesamo imaat pravo da gi znaat to~nitepokazateli.

A, podatocite dobieni od posled-nite merewa {to gi izvr{i Zavodotza zdravstvena za{tita na Veles, sefrapantni. Spored bilansot na masi,vo atmosferata na Veles se ispu{te-

4 FEVRUARI 22000033

Veles e grad ~ii gra|ani bea`rtvuvani zaradi zabrzanata

industrijalizacija, pa so(ne)namerna gre{ka slu{aj}igo glasot na politikata na-mesto na stru~nosta, Topil-

nicata e locirana na samo 300metri oddale~enost od prvata

stanbena zona

Veles - gradot koj go izgubi identitetotna mesto za humano ̀ iveewe

Nekoga{niot vaèn industriski centar, denes e naj̀ e{kata ekolo{ka to~ka na BalkanotBILJANA ANGELOVSKA

Prose~ni srednodnevni koncentracii na te{ki metali vo aerosedimentot

Merni mesta Nad MDK% Nad MDK% Nad MDK%vo gradot olovo kadmium cink

N. Naselba 58,3 91,7 100,0Biro za vrab. 41,6 83,3 75,0K.i Metodij 25,0 58,3 41,7Nas.Tunel 25,0 75,0 58,3 Zdravstven dom 50,0 75,0 5,0Re~ani 33,3 83,3 5,0Ba{ino selo 41,7 58,3 1,7

Prisustvo na olovo vo zemjodelski proizvodi

na 1 kg. po~va na 1 kg. tutun na 1 kg. spana} na 1 kg. zelka6.780 mikrogrami 87 mikrogrami 81 mikrogram 51 mikrogram(dozv. 100 mkgr) (dozv. 5 mkgr) (dozv. 5 mkgr) (dozv. 5 mkgr)


ni 61.980 toni cink, 47.300toni olovo, 967 toni kadmi-um, 119.030 toni sulfur i238.060 toni sulfur dioksid.Ekspertite velat deka zagu-bite na olovo se za 51 pat po-golemi od dozvolenite, emi-sijata na sulfur dioksidu~estvuva so 10 procenti odvkupnata emisija vo celatadràva i deka emisijata naolovo e za 25 pati pogolemaod emisijata na site vozila{to koristat oloven benzinvo Republikava. Minatatagodina na deponijata bileskladirani 900.000 toni zgu-ra, od koi 12.640 toni olovo{to ponira i gi zagaduvapodzemnite vodi, dodeka voblizina se bunarite od koigradot se snabduva so voda votekot na letniot period. Voplacentite na vele{kite rodilkiima tri pati pove}e olovo otkolku naonie vo Skopje, vo kosata kaj nekoi de-ca za sedum pati pove}e od dozvoleno-to koli~estvo olovo i za dva pati po-ve}e vo nivnata krv. Kaj decata odpredu~ili{na vozrast konstatiranoe deka ima duri i do deset pati pove}e

olovo otkolku kaj decata od selskitesredini, a kaj u~ili{nite deca od 1,5do 5,3 pati. Decata od Veles za 2,5 pa-ti po~esto zaboluvaat od zaboluvawana respiratornite organi vo odnos nadecata od selo. Vo 1965 godina, kogaTopilnicata s¢ u{te ne postoe{e, vovkupnite zaboluvawa kaj decata vo

Veles respiratornite zaboluvawau~estvuvale so 33 otsto, dodeka vo1995 godina so 82 procenti.

Brojkite predizvikuvaat olovenvkus vo ustata ne samo na gra|anite naVeles. Ako podatocite {to pred dvegodini gi obelodeni vele{koto eko-lo{ko dru{tvo �Vila Zora#, menax-

mentot na Topilnicata na ~elo so ê-do Petrov toga{ gi nare~e �katakliz-mi~ni tolkuvawa na vrednostite vofunkcija na ofanzivno, pa duri i po-liti~ko deluvawe protiv MHK �Zle-tovo#, ovie poslednive, se fakti zakoi so sigurnost moè da se re~e dekani najmalku nemaat vkus na politika.

Zborovite na prviot ~ovek na Veles,Ace Kocevski go pobivaat i najmali-ot somne` vo takvo ne{to:

�Ova {to go pravime ne e nikakvapoliti~ka kampawa, ova e kampawa zaìvot na 60.000 ìteli. Ova e kampa-wa na Sovetot na op{tinata, na nev-ladinite organizacii, na mediumite,na gradona~alnikot, no pred s¢, nagra|anite. Ako za ne{to imame kon-senzus, bez ogled na partiskata pri-padnost, toa e soglasnosta za re{ava-we na problemot so zagaduvaweto naìvotnata sredina vo Veles. Za nas nee ni{to pova`no od zdravjeto na lu|e-to#, veli Kocevski.

â{ata na trpenieto vo Veles seprelea. Vele{ani odlu~no go krenaasvojot glas. Tie odbivaat i natamu dabidat tretirani kako eksperimental-ni gluvci, a gradot da pretstavuva la-boratorija na otvoreno za da se ispi-tuvaat pri~inite za negovoto tivkoumirawe. Pri~inite se dobro pozna-ti. Gi znaat ne samo vele{ani, tuku istru~wacite, i nadle`nite dràvniorgani, i sopstvenicite na Topilni-cata. Ekspertite ve}e dadoa odredenipatokazi vo koj pravec treba da se ba-ra spasot za Veles. Nabavuvaweto nanovi filtri nema trajno da go re{iproblemot, za{to 95 procenti od za-gaduvaweto izleguva fugitivno, ne-kontrolirano, a samo pet otsto nizoxacite. Sproveduvaweto na koncep-tot na preventivna za{tita prekudejstvuvawe na izvorite na polutan-ti, e eden od na~inite na koj moè dase deluva. Za da ne dojde do zatvorawena Topilnicata, za da ne se slu~i u{-te 1.600 rabotnici da ostanat bez ra-bota, neminovno e da dojde do promenana tehnolo{kata {ema na proizvod-niot proces, da se izvr{i izbor na so-odvetni surovini, tie da ne sodràtgolemi koli~estva te{ki metali, dase izvr{i dislokacija na odredenipogoni koi gi tretiraat olovnite icinkovi koncentrati i pogonite zatopewe na akumulatori. Spored An-tonio Efremov od Agencijata za teh-nolo{ki razvoj i ekolo{ka za{tita(ATREZ), konceptot na integriranapreventivna za{tita e re{enietokoe }e donese rezultati. Toj e katego-ri~en deka ovaa tehnologija {to segase primenuva, go imala svojot vek do70-tite godini, dodeka denes pretsta-vuva samo ~ista~ na drugi tehnologii.

Se ~ini, ova e istoriskiot momentza spas na Veles. Dotolku pove}e {toovoj pat i Vladata mnogu aktivno sevklu~i vo re{avawe na problemot, paformira{e me|uresorska komisija sopretstavnici od site relevantni mi-nisterstva, koja ima zada~a da sprove-de detaqni istraùvawa od site ob-lasti i do kraj na mesecov da £ predlo-ì re{enie. A, Vladata }e mora de-finitivno da odlu~i pod koi usloviTopilnicata }e prodolì da raboti,ili }e bide vremeno, ili pak trajnozatvorena. Veles mora da ja dobie bit-kata, za{to, Veles ne im pripa|a samo

FEVRUARI 22000033 5

Vladata ima cvrst stav zaproblemot so Topilnicata

i nema da otstapi od toa dekazdravjeto na gra|anite e apsolu-ten prioritet. Po kompletira-we na istraùvawata okoluprocenkata na fakti~kata sos-tojba vo Veles, me|uresorskatakomisija do kraj na mesecov }eizleze pred Vladata so kon-kretni stavovi. Ministerot zaìvotna sredina i prostornoplanirawe, Qubomir Janev edeciden deka }e bidat zemeni vopredvid site opcii, od mo`nos-ta za tehnolo{ko podobruvawena procesot na rabota, do kraj-nata merka, vremeno, pa duri,ako bide potrebno- i trajno zat-vorawe na Topilnicata.

�]e nastojuvame da najdeme so-lucija Topilnicata da se zadrìkako industriski proizvoden kapa-citet, no da ne ja zagrozuva ìvot-nata sredina. Toa zna~i deka }e seprezemat preventivni merki i }e se

izgotvat proekti za sanacija na po-odelni mediumi, kako {to se po~va-ta i vodata#, veli ministerot Ja-nev.

Prviot ekologist vo dràvava

potencira deka na problemottreba da mu se prijde i od teh-ni~ki i od finansiski aspekt,bidej}i dolgoro~nite merki,vsu{nost se procesi za koi sepotrebni mnogu sredstva. Tok-mu od tie pri~ini, neminovno eda se izgotvi zaedni~ka strate-gija i vo procesot na obezbedu-vawe na potrebnite sredstva dase vklu~at site, i dràvata, ilokalnata vlast i nevladiniotsektor.

Vo kontekst na sanirawe nanaru{enata ìvotna sredina, votek se aktivnosti za realizacijana proekt za izgradba na pre~is-titelna stanica za otpadnitevodi od Topilnicata, a se o~eku-va me{anata makedonsko-itali-

janska komisija nabrzo da izgotvii tehni~ko-tehnolo{ki elaborat zakarakteristikite na raspoloìvataoprema, koj istovremeno }e pretsta-vuva osnova za natamo{nata rabotana Topilnicata. (B. A.)

Zdravjeto na gra|anite e prioritet za Vladata

Qubomir Janev, minister za ìvotna sredina i prostorno planirawe

Kakvo re{enie }e se najde za Topilnicata?

Topilnicata e ubedlivo naj-dominantniot zagaduva~ na

Veles a nejzinite nus proiz-vodi ja uni{tuvaat po~vata,

vodata, vozduhot, ìvotinski-ot i rastitelen svet i go raz-

oruvaat i ~ove~koto tkivo

Poslednite podatoci koi pokaùvaat deka stap-kata na smrtnost vo oddelni reoni na Veles e du-

ri za dva pati pogolema od prose~nata republi~kavrednost, vsu{nost se samo potvrda za ona {to vele-{ani ve}e odamna go znaat.Brojkata od 25,8 umrenidoen~iwa na 1.000 novorodeni, pretstavuva samo nu-meri~ka potvrda i dokaz za posledicite {to gra|a-nite na Veles gi ~uvstvuvaat od rabotata na Topil-nicata.

�Ovie podatoci za nas pretstavuvaat logi~na pos-ledica na trideceniskata rabota na Topilnicata.Nie ve}e so godini znaeme deka e taka, a sega, blago-darenie na izvonrednata sorabotka i upornosta nagradona~alnikot Ace Kocevski, vistinata kone~nouspeva da izleze na videlina#, veli Sowa Gavrilova,pretsedatel na Dru{tvoto na roditeli za grià zazdravo pokolenie od Veles.

Ovaa nevladina organizacija od Ministerstvotoza zdravstvo pobara poddr{ka za sproveduvawe naidejata da se napravat analizi vo Centarot za bio-ti~ka medicina vo Moskva, na 24 mikroelementi odprimeroci od kosa od 80 deca od Veles i pobliskataokolina. Primerocite se zemeni od 70 de~iwa kajkoi se registrirani zdravstveni problemi i od 10deca od zdrava ìvotna sredina, poto~no, od selotoIvankovci. Gavrilova istaknuva deka rezultatite{to }e se dobijat od Moskva }e sluàt za natamo{nonavremeno dijagnosticirawe na razni zaboluvawa imo`nost vo idnina da im se pomogne na site onie de-ca koi se evidentirani kako zaboleni da moàt po-lesno da dobijat prepora~ana terapija. Toa zna~i de-ka analizite Dru{tvoto }e gi ponudi na gradot i nanadle`nite institucii.

Vo vele{koto ekolo{ko dru{tvo �Vila Zora# sekategori~ni deka nema da ima nikakov efekt od nitu

edno ispituvawe, ako se ostane samo na toa. Pretse-datelot na �Vila Zora#, Nenad Koci} potencira de-ka i dosega se vr{eni redica ispituvawa, noseni semnogu preporaki i zaklu~oci, no konkretni rezulta-ti nema. Na vele{ani nikoj ne treba da im kaùva de-ka vozduhot e poln so olovna pra{ina i sulfur diok-

sid, tuku treba nekoj da se zafati da go re{i proble-mot. �Dosta e so prikazni, sakame konkretni ~eko-ri {to }e po~nat da se pravat ve}e od utre#,re~eKoci} na poslednata trkalezna masa {to se odràvo Skopje, a baraweto go upati direktno do pret-stavnicite na Investas, no i na Vladata potenci-raj}i deka od nea o~ekuva kratkoro~noto re{enieda go sprovede ve}e vo narednive nekolku meseci, ane kako dosega da se ostavi povtorno da pominatgodini.Sekretarot na ED �Vila Zora#, Biljana[urkova Manaskova kaùva deka sorabotkata somenaxmentot na Topilnicata e potpolno zamrenave}e pet godini, bidej}i od tamu odbivaat da komu-niciraat za bilo kakvi aktivnosti, osven koga vr-{at poribuvawe, {to prakti~no pretstavuva izvr-{uvawe na izre~ena kazna zaradi nekontroliranoispu{tawe otrovni materii vo Vardar.

�Vo Topilnicata ima eksperti ~ie mislewetreba da bide slu{nato, me|utoa, tie nemaat mo`-nost za takvo ne{to. [to se odnesuva do rakovod-niot tim, komunikacijata e svedena na nula. U{tekoga po~nuva{e da se izgotvuva LEAP-ot za Veles,tie odbija da u~estvuvaat vo aktivnostite naso~e-ni kon za{titata na ìvotnata sredina, iako tok-mu tie se najzasegnati so toa. Sepak, se nadevam de-ka kratkoro~nite merki {to }e gi predloì Vla-data Topilnicata navistina }e gi sprovede vo da-deniot rok#, veli Manaskova. (B. A.)

Nevladinite organizacii i gradskite vlasti vo otvorena borba protiv Topilnicata

Vremeto na prikazni pomina,vistinata izleguva na videlina

Ace Kocevski

DOSIE VELES

DOSIE VELES

Vo ekot na najnovite slu~uvawa po-vrzani so Topilnicata, vo javnos-

ta od aninimnost izlegoa ~lenovitena GRIN PAUER, organizacija zad~ie {to ime stojat kako {to velat sa-mite,studenti, sredno{kolci, pravni-ci, nekolku lekari, sopstvenici naprivatni zdravstveni ordinacii, ak-teri, inspicienti, sredno{kolskiprofesori, novinari, penzioniraniop{testveno politi~ki rabotnici,biv{i rabotnici vo MHK, medicin-ski sestri, gra|ani na Veles. Novata"ekolo{ka sila" vklu~uva moralnapoddr{ka od triesetina iljadi "hipo-hondrici "(kako {to edna{ gi nare~egra|anite na Veles, izvr{niot direk-tor na MHK êdo Petrov).

Tie postojat od po~etokot vo 2000godina, a za svojata dosega{na anonim-nost velat deka e #opravdana od pros-ta pri~ina {to poinaku be{e nevoz-mo`no da se dejstvuva protiv mileni-~eto na desetici vladi i izvr{ni so-veti, po~nuvajki od 1973 godina., mis-lej}i na deluvawe od tipot na direk-tni merki na otpor kon zagaduva~ot#.

Po~etokot se vrzuva so akcijata nanekolku sredno{kolci koi gi prebo-jadisale stativite na gradskiot stadi-on vo zeleno i toa vo o~i na derbi nat-prevar, na koj se o~ekuvala ogromnaposeta. Istovremeno, i site reklamina Topilnicata, postaveni na grad-

skiot stadion bile oboeni zeleno.#Nema{e podobar na~in da go svrtimevnimanieto na vele{ani kon narasna-tite ekolo{ki problemi od slu~katakoja se odigruva{e pred o~ite na 7.000lu|e, koga sudiite i igra~ite stojatna terenot a organizatorot ka~en nastol~e gi vra}a stativite vo prvobit-nata sostojba. Ponatamu sledea grafi-ti niz gradot, prefarbuvaweto vo ze-leno na edna od prodavnicite naMHK, a edno utro rabotnicite na To-pilnicata do svoite rabotni mesta seizvozija niz Gradot vo avtobus na koj

be{e ispi{ano #MHK ubiva#,velat~lenovite na ova zdruènie. Tie nag-lasuvaat deka vo ramkite na nivnotodeluvawe bilo mnogu va`no da se ani-miraat bukvalno site sloevi i struk-turi na lu|e, od pri~ina {to zagaduva-

weto e problem za site, a ne samo naodredeni populaciski strukturi.

Del od ~lenovite na Grin Pauer bi-le povikani na informativni razgovo-ri vo SVR Veles, pri {to bile temelnozapoznati so procedurata koja najvero-

jatno e predvidena zaonie koi se odlu~ile natvrd gra|anski otporkon zagaduva~ot. "Se-pak, mora da priznaemedeka policijata be{ekorektna. Golema pod-dr{ka imame od mediu-mite, site tie se zaslu`-ni {to nezadovolstvo-to, formite na aktivenotpor vo Veles se real-nost. Se razbira golemapoddr{ka imavme i od

Centarot za poddr{kana nevladinite organizacii vo Veleskoj gi liferuva{e na{ite soop{teni-ja isprateni po e- mail .Sakame aktiv-no da pomogneme vo borbata za ~istaìvotna sredina# - potenciraat ~leno-vite na GRIN PAUER. (K. B.)

6 FEVRUARI 22000033

Op{tinata Veles e vo kontakt so No-vinarsko -pravniot enviro centar

#Erina#, so cel da im pomognat vo dava-we pravna pomo{ vo postapkata pokre-nata po tu`bata na op{tinata protivRepublika Makedonija za nadomest na{tetata.

#Vo tek se konsultacii za pokrenuva-we i na drugi krivi~ni postapki. KakoCentar mu ponudivme i pravna pomo{ naDru{tvoto na roditeli za zdravo poko-lenie, za za{tita i na nivnite prava iinteresi pred nadlènite organi, no do-sega konkretna postapka ne e pokrenata.Do krajot na mesecov ja o~ekuvame informacijata od me|uresornata grupaformirana od Vladata, smetaj}i deka taa }e vlijae vo prevzemaweto na pona-tamo{nite ~ekori, izjavuva advokatkata Fani Mihajlovska, rakovoditel naPravniot centar. (K. B.)

INICIJATIVA

Kakva e strategijata na Regional-niot ekolo{ki centar za Cen-tralna i Isto~na Evropa vo vr-

ska so aktuelnite industriski zagadu-vawa vo regionot, kako {to e Topilni-cata za olovo i cink od Veles?

REC e neprofitna organizacija somisija da go pomaga razre-{uvaweto naproblemite vo ìvotnata sredina,preku sorabotka so site op{testvenigrupi, promocija na slobodnata razme-na na informacii i u~estvo na javnos-ta vo noseweto na odluki vo vrska sosostojbite vo ìvotnata sredina. RECe fokusiran na problemite koi vo se-be sodràt regionalna dimenzija.Problemite od tipot na Topilnicatavo Veles, se karakteristi~ni vo regi-onot na Jugoisto~na Evropa(JIE). Zarazlika od minatoto, vo momentov mo-è da se kaè deka zemjite od Central-na Evropa, vklu~uvaj}i gi Sloveni-ja,kako i Balti~kite zemji, gi imaatnadminato problemite od ovojtip. Faktorot za nivniot napredok nee samo nivnata stabilnost tuku ipodr{kata od donatorite, a vo predenplan dostapnosta na poinakvi fi-nansiski instrumenti od Unijata, nameneti pred s¢ za poddr{ka na pro-cesot na evrointegracijata.

Konkretno za problemot na Topil-nicata,kako i za zagaduvaweto na Veles, REC ima dadeno svoj doprinospreku podr{kata na izgotvuvawe naLokalniot akcionen plan na op{tina-ta, kako i preku involviraweto na Ja-ponskiot specijalen fond koj e loci-ran vo sedi{teto na REC vo Ungarija.Kancelarijata na REC vo Makedonija odrùva postojan i neposreden kon-takt so nevladinite organizacii voVeles. Sli~en e pristapot na REC ikon pogolemite zagaduva~i vo ostana-tite dràvi na JIE.

Kakva pomo{ moè da ponudi REC ,

vo nadminuvawe na zagaduvaweto? REC moè da ponudi stru~na pomo{

vo re{avaweto na vakvi pokompleksniproblemi no i da poso~i mo`nosti zaadekvatno finansirawe. Za vreme namojot ministerski mandat, Japonskiotspecijalen fondpri REC, izdvoisredstva za izrabot-ka na ekolo{ka fi-zibiliti studija socel na toga{niotmenaxment na To-pilnicata da mu seobezbedi pristapdo meka kreditnalinija od Japonijaili od nekoja od me-|unarodnite finan-siski institucii.Najverojatno pora-di faktot deka serabote{e za kredita ne za donacija, to-ga{niot menaxmentna Topilnicata po-bara vreme za done-suvawe na kone~naodluka. Bidej}i ovaa mo`nost e seu{-te otvorena, kako direktor na REC gizapoznav ne samo dvata prethodni mi-nistra, kako i aktuelniot ministerJanev, tuku i del od sopstvenicite naTopilnicata.

Kako porane{en minister za ìvot-na sredina i dolgogodi{en aktivistvo nevladinitot sektor, no i od sega{-nata profesionalna pozicija, koi bibile Va{ite sugestii kako dràvata igra|anite da gi nabquduvaat aktuel-nostite vo Topilnica?

Nesporen e faktot deka problemotso Topilnica se nabquduva na eden in-tenziven na~in kako od strana na vlas-tite, vklu~uvaj}i gi i lokalnite vlas-ti od Veles,taka i od strana na nevla-dinite organizacii. Na mislewe sumdeka postojat dovolen broj studii koina kvaliteten na~in go elaboriraatproblemot na Topilnicata, a i deka

naredniot ~ekor e da se pronajdat naja-dekvatnite i najefikasnite na~ini zanivno finansirawe. Vo ovoj kontekstteì{teto na odgovornosta e pred s¢vrz Vladata i resornite ministerstva,vklu~uvaj}i go pred s¢ Ministerstvo-

to za finansii,koe treba daobezbedi lokal-na kontribucijavo slu~aj da pos-toi mo`nost zadonacija ili dapregovara so me-naxmentot na To-pilnicata okolueventualnata po-mo{ pri obezbe-duvawe na garan-ciite i servisi-rawe na mek kre-dit.Sopstveni-cite i menaxmen-tot na Topilni-cata treba da bi-dat podgotvenina sorabotka soVladata na eden

transparenten na~in, koj podrazbiradostapnost do informaciite za javnos-ta kako i vklu~uvawe na javnosta i lo-kalnata samouprava vo procesirawetona problemot. Treba da se podrì ape-lot na gradona~alnikot na Veles, g-dinot Kocevski za sozdavawe na par-tnerstvo me|u stranite zasegnati soproblemot i fokusot da se stavi vrzefikasni re{enija, koi na na kratokrok moàt da obezbedat namaluvawena zagaduvaweto vo ramkite na dozvo-lenite granici. Komparativniteprednosti na site involvirani stranitreba da dojdat do izraz.

Od kade da se obezbedat potrebnitefinansiski sredstva, kako i logisti~-ka poddr{ka?

Neophodna platforma za edna vakvazaedni~ka akcija i partnerstvo vo vre-meto na mojot mandat, obezbeduva{ekancelarijata na UNDP od koja treba

da se pobara doponitelna finansiskapomo{ za reaktivirawe na proektnatakancelarija vo Veles, kako i pomo{ zaobezbeduvawe na eksperti koi bi asis-tirale osobeno pri pregovorite so do-natorite i me|unarodnite finansiskiinstitucii. Vladata vo preden plankabinetot na Pretsedatelot na Vlada-ta, nadleèn za Evrointergracii iMinisterstvoto za ìvotna sredina iprostorno planirawe,ja imaat pred se-be mo`nosta da ja reaktueliziraatodobrenata pomo{ od strana na Holan-dija od vremeto na mojot ministerskimandat (stornirana poradi konflik-tot) vo iznos od 750.000 evra od koi500.000 evra bea nameneti za ispora~u-vawe na oprema za Topilnicata.Bidej-}i se raboti za donacija, Vladata trebada ja pokrie lokalnata kontribucija,zadolùvaj}i go menaxmentot na To-pilnicata za nejzinot redovno odrù-vawe. Ovaa oprema (specijalni kapi), eproektirana da go zafati jaglerodniotmonoksid od oxacite na Topilnicata ida go sogoruva, vo za taa namena adapti-rani kotli. Na toj na~in dopolnitelno}e se supstituira potro{uva~kata nakoksot vo proizvodstveniot proces aso toa }e se namali emisijata na sul-furniot i jaglerodniot dipoksid odsogoruvaweto na kokst. Ova re{enieobezbeduva za{teda na finasiski sred-stva koi bi se tro{ele za nabavka nakoksot, sredstva koi menexmentot vodogovor so Vladata moè da gi isko-risti za odrùvawe na dvata sistema,vklu~uvaj}i go i postoe~kiot sistemna vre}esti filtri. Sleden ~ekor bibil finansirawe na slovene~kata stu-dija za unapreduvawe t.n. SINTER pos-trojka (tretman koj me|uostanatotovklu~uva desulfurizacija na vleznitesurovini) ili Studija na Japonskiotspecijalen fond po pat na prethodendogovor me|u Vladata i resornoto mi-nisterstvo za finansiii so menaxmen-tot na Topilnicata okolu zaedni~katastrategija za obezbeduvawe na i servi-sirawe na mek kredit vo iznos od 2.5

milioni Evra za taa namena. Urgen-tnosta na problemot kako i pritiso-kot od javnosta, se dovolen argument zaVladata da se obide da da obezbedikombinacija na mek kredit so donacija.

Im nudi li REC sugestii, stru~na itehni~ka pomo{ na zemjite so staratehnologija, ili pak finasiska podr{-ka za nadminuvawe na problemite ?

Ne treba da se zaboravi faktot de-ka bez po{iroka podr{ka od Vlada-ta, donacii kako i meki krediti zaTopilnicata ednostavno se nedos-tapni. I da sakaat, sopstvenicite imenaxerite Topilnicata, prepu{te-ni samite na sebe, nema da uspeat daobezbedat komercijalen kredit za in-vesticija za za{tita na ìvotnatasredina poradi faktot deka takvainvesticija nema fizibilitet podkomercijalni kreditni uslovi. Zaàl, za vreme na mojot ministerskimandat poradi politiziranosta naproblemot so sopstveni~kite odnosivo Topilnicata, jas ne uspeav da na-metnam neophoden konsenzus okoluzaedni~ka akcija na gorenavedenitevladini resori vo re{avawe na ovojproblem. Komparativnata prednost{to lokalnata samouprava vo momen-tov ja ima, e identi~na na prvite lu|eod op{tinata i od Ministerstvoto zafinansii, koe e klu~niot faktor vorazre{uvaweto na ovoj problem nakratkoro~en plan. I pokraj faktot{to ovoj problem treba da ne zasegasite nas, elementite na politi~katakonstelacija vo dadeniot moment seod ogromno zna~ewe. Vo uslovi na ne-dostatok na donacija ili mek kredit,Vladata moè da transformira delod seriozniot dano~en priliv koj To-pilnicata go obezbeduva na godi{nonivo vo ednokratna investicija, vounapreduvawe na sistemot na eko-lo{ka za{tita, pod konkretni uslo-vi. Postojat dovolno argumenti,vklu~uvaj}i gi pred se ostanatitezdravstveni statistiki, za opravda-nosta na eden vakov presedan.

Toni Popovski, izvr{en direktor na Regionalniot ekolo{ki centar za Centralna i Isto~na Evropa

KATERINA BOGOEVA

Bez po{iroka poddr{ka od Vladata donaciite i kreditite se nedostapni

Topilnicatatreba da bide podgotvena

za transparentna sorabotka so Vladata

"Erina# }e ja zastapuvaop{tinata vo sudskiot sporSe zgolemuva eko-

lo{kiot front zaza{tita na Veles

Novata ekolo{ka silavklu~uva moralna poddr{-

ka od nad 30.000 gra|ani


Grin Pauer izleze od anonimnost

FEVRUARI 22000033 7

Jazikot na omrazata. Kolku e prisuten vomediumite i kakva e zloupotrebata na

pi{aniot zbor ili izgovorenata re~eni-ca? Moàt li mediumite da bidat vo tol-kava merka prodolèna raka na dnevnatapolitika, za da moè vo ime na �na{ite°interesi da se zaboravi na site eti~ki ko-deksi? Moàt li novinarite za vreme nakonfliktite da zaboravat na svojata pro-fesionalnost i objektivnost i da se prik-lonat kon neprofesionalnata opcija,~ijaparola glasi: Za vreme na konflikti ivistinata e poinakva!Ne baraj objektiv-nost, nie sme vo vojna!

Jazikot na omrazata ne e samo direktnanavreda.Postojat mnogu posofisticiranimetodi koi ve{tite manipulatori odli~-no gi poznavaat. Primer, sozdavawe slikaza edna nacija. Ednostrano izvestuvawe vokoi ednite sekoga{ se prikaàni kako�`rtvi°, a drugite kako �agresori° dopri-nesoa vo svetot da postojat �dobri° i �lo-{i° nacii. Peòrativni imiwa za nekojanacija ne se samo navreda, tie se stav kontaa etni~ka grupa.

-Vo sekoe op{testvo, bilo da stanuvazbor za zemji so razviena demokratija ilipak, za onie vo koi demokratijata doprvagi pu{ta svoite korewa, mediumite imaatneosporno va`na uloga, veli Milica Pe-{i}, direktor na Institutot za mediumi irazli~nosti od London, institut koj{toraboti najmnogu vo regionot na jugo-isto~-na Evropa, no i vo Rusija, vo Azija,vo Af-rika. Inaku, timot na Institutot ima zazada~a da gi educira novinarite kako naj-profesionalno da izvestuvaat za onie koise poinakvi vo bilo koja smisla od mno-zinstvoto.

-Tamu kade {to instituciite na siste-mot se etablirani, tamu kade {to postoisistem na vrednosti, tamu kade {to odno-sot me|u razli~nite op{testveni grupi epomalku ili pove}e stabilen, mediumite,se razbira mislam na informativnite me-diumi, se samo eden od stolbovite na de-mokratijata vo tie zemji. Vo zemjite pak,kade {to demokratskite procesi doprva sevospostavuvaat, kade {to demokratskiteinstitucii ili ne postojat ili postojatsamo na hartija, ili pak, se tolku fragil-ni {to i izjava na nekoj lud nacionalistmoè da gi izmesti od nivnoto leì{te -mediumite se edinstven kontrolor navlasta i edinstvena sprega pome|u taavlast i onie koi navodno demokratski jabirale taa vlast, potencira Pe{i}.

Belgra|ankata Milica Pe{i}, inakubiv{a novinarka i urednik vo Radio Tele-vizija Srbija potsetuva deka vo zemjite najugo-isto~na Evropa e tokmu takov slu~aj.Ako na toa se nadovrzat i vojnite koi{tose vodea vo regionot vo tekot na devedeset-ttite godini i ulogata koja{to ja igraa po-golemiot del od mediumite za vreme navojnata - uloga na pottiknuvawe na sudirikoristej}i mitovi, legendi, del~iwa odistorijata, stereotipi, jazikot na omraza-ta dostigna tolku golemi razmeri {to votoa vreme nekoj go parafrazira{e Klauze-vic i ja dade slednata definicija na vojna-ta. Vojna kako prodolètok na TV dnevnikso oru`je.

Iako vojnite zavr{ija, vo mnogu mediu-mi jazikot na omrazata e se u{te prisuten,veli Pe{i}. Se falsifikuva istorijata,postojano se frlaat vo kal onie drugitekoi se razli~ni od nas. Jazikot na omraza-ta ne e samo grd zbor. Jazikot na omrazatae i kontekstot i tonot, na~inot na koj{tone{to se izgovara na televizija ili na ra-dio.

Nie vo Institutot za mediumi i raz-li~nost insistirame, osobeno koga se ra-boti za etnicitet, veroispovest, ili kogae vo pra{awe rasata, novinarot ednostav-no da go pra{a sogovornikot kako da gopretstavi.

Pe{i} istaknuva deka i za vreme na voj-nata novinarot mora profesionalno da javr{i svojata zada~a bidej}i samiot ja iz-bral svojata profesija, a mora da se dis-tancira i od onie koi vo vojnata pred vis-tinata gi zatvoraat o~ite,sakaj}i navodnoda gi odbranat interesite na sopstvenatanacija.

-Novinarskata profesija kako i sekojadruga ima svoi pravila, svoj kodeks i jazi-

kot na omrazata nikako ne pripa|a kon na-{ata profesija, decidna e Pe{i}. A, oniekoi }e ne obvinat za velepredavstvo nasopstveniot nacion (nie vo Srbija za vre-me na Milo{evi} mnogupati toa sme go do-ìveale), treba prvo da ni objasnat {tozna~i �nacion° na po~etok na tretiot mi-lenium, koi se toa nacionalni interesi, ikoj vsu{nost e zadolèn da se griì zaniv. Koj toa mi veli deka e dobro da laàm,pa iako se raboti i za sopstvenata tatko-vina? Sega mi pa|a na um i edna misla naeden francuski filozof koj odamna rekol�Podgotven sum da umram za mojata tatko-vina, no ne sakam da laàm poradi nea°. A,na Balkanot, s¢ e obratno!...Jas veruvam de-ka mediumite imaat mo}. Potrebno e onaasila koja{to ja iskaùvaat koga ja �promo-viraat° omrazata kon poinakvite da ja na-so~at vo promovirawe na drugiot kako novkvalitet, nov predizvik, ne{to {to zboga-tuva.

No, kolku mediumite vo dràvite na ju-go-isto~na Evropa, dràvi koi se me{avi-na na razni veri i nacii, profesionalnose osposobeni da se nosat so problemot na-re~en jazik na omraza i etni~ka netole-rancija?

-O~igledno nedovolno, smeta Pe{i}.Dràvnite mediumi minuvaat niz dolgot-raen proces na tranzicija vo javni servi-si, privatnite ~estopati ne postojat po-radi informirawe na gra|anite, tuku po-radi promovirawe na sopstvenikot koj e~esto biznismen za ~ij{to podobar imixpridonesuva i toa {to poseduva nekoj me-dium. Poseduvawe na nekoj medium ~esto ena~in da se ispere nekoj biznis, vo prenos-na i vo bukvalna smisla na zborot.

Postoi li jazik na omraza vo makedon-skite mediumi?

-Iako Makedonija ne spa|a vo redot nazemji kade {to se koristi preostar jazikvo mediumite, a vo toj kontekst isto takane e karakteristi~en nitu govorot na om-razata, sepak, toj govor e prisuten kaj nas,veli Ibrahim Mehmeti od nevladinataorganizacija �Potraga po zaedni~ka osno-va� i urednik na izdanieto �Multietni~kiforum�

�Vo mediumite vo Makedonija intenzi-tetot i formata na govorot na omrazata semenuva vo zavisnost od okolnostite, {tozna~i deka ne e konstantna pojava. Od dru-ga strana pak, konstanta vo na{ata zemja e

faktot deka ovoj vid na govor se odnesuvare~isi sekoga{ na me|uetni~kite odnosi,a mnogu retko na drugite oblasti. Iako nese napraveni specifi~ni istraùvawa,sepak, moè da se kaè deka kaj nas govo-rot na omrazata najmnogu e prisuten vo po-liti~kite temi� smeta toj .

Kako ilustracija Mehmeti go istaknu-va sledniot primer. Naglasuvaweto na et-ni~kata pripadnost na lica i toga{ kogaza toa ne postoi nikakva potreba ili op-ravduvawe. Spored nego, toa e govor kojpredizvikuva omraza ili sluì za sozda-vawe etni~ki predrasudi.

�U{te polo{o e {to ovoj vid na ìgo-suvawe se vr{i re~isi sekoga{ koga se ra-boti za nastani so negativna konotacija.Re~isi e nevozmo`no da se najde vo na{i-ot pe~at napis za kriminalni dela a pri-toa da ne se navede, u{te vo naslovot, et-ni~kata pripadnost na osomni~eniot.Najstra{no e {to vo odredeni okolnostimediumite go naglasuvaat etni~kiot iden-titet na kriminalecot, iako samite priz-navaat deka vinovnicite ne se poznati!No, i pokraj toa, kaj publikata se steknu-va vpe~atok deka onie drugite pravat samolo{i raboti!

Spored Mehmeti govorot na omrazata eprisuten kaj site mediumi, a negovata po-

java se intenzivira vo krizni situacii soetni~ka konotacija.

�Rezultatite od ovaa praktika se pora-zitelni i tie mnogu £ {tetat na op{tes-tvenata akcija za nadminuvawe na podel-bite vo op{testvoto. Samiot govor na om-raza pravi lu|eto da se otkaùvaat odèlbata za pribliùvawe kon drugite et-ni~ki zaednici poradi toa {to nivnataslika za drugite e re~isi isklu~ivo nega-tivna kako rezultat na predrasudite koiim se razvivaat pod pritisok na jazikotkoj{to se koristi vo mediumite� potenci-ra toj i dodava:

"Obidi za nadminuvawe na ovaa pojavaima mnogu, no rezultatite na ovoj plan sepostignuvaat najte{ko. Eden od glavniteproblemi vo ovoj pogled e toa {to govorotna omrazata moè da se koristi i bez po-sebna èlba ili pak samiot akter da ne gozabeleì toa! ̂ esto pati novinarite ne sesvesni deka koristat govor koj kaj svojatapublika moè da predizvika mnogu nega-tivni ~uvstva kon nekoj od subjektite nanivnite prikazni. Iako postojat i knigiza spre~uvawe na govorot na omrazata, koiobi~no gi podgotvuvaat golemite svetskimediumski ku}i, tie ne moàt da bidat do-volni za nadminuvawe na ovaa grda pojava.Za da se nadmine ovoj problem potrebno e

sekoja mediumska ku}a da prezeme konkret-ni ~ekori za edukacija na svojot kadar zaposledicite od koristeweto na govorot naomrazata, zaklu~uva Mehmeti.

I po zavr{uvaweto na vojnite jazikotna omrazata e prisuten vo mediumite.[topokaùvaat istraùvawata na Institu-tot za mediumi i razli~nosti?

Etni~kite razli~nosti vo mediumitei ponatamu se interpretiraat kako da sepotencijalen izvor na politi~kite ne-soglasuvawa i sudiri. Na{ite istraùva-wa pokaùvaat deka mediumskata diskri-minacija ~esto e posledica na poddrùva-weto na stereotipite. Na{ite istraù-vawa go pokaùvaat i narednoto, moèbine{to {to nie ve}e go znaeme. Sekoj odnas, jas, tie, vie...imame predrasudi. Sosvesta za ovoj fakt treba da se trgne. Os-tanatoto }e dojde samo po sebe, veli zakraj Milica Pe{i}.

MARIJA KUKA Milica Pe{i}:�Koi se toa nacionalni interesi,

i koj vsu{nost e zadolèn da segriì za niv. Koj toa mi veli dekae dobro da laàm, pa iako se ra-boti i za sopstvenata tatkovina?°

IZJAVA

Po~ituvani, Ja pozdravuvame inicijativata za razotkrivawe na

slu~ajot S.J.,okarakteriziran kako �Obid za ubistvo nadvegodi{no dete od strana na svojata majka� t.e. za na-porot da se pronajdat PRIÎNITE za �nasilni~kiot~in� koj predizvika GNEV kaj makedonskata javnost.Potrebna e hrabrost i doblest da se odi �DO KRAJ� ina site vinovnici da im sudi PRAVDATA. Niedna orga-nizacija za za{tita na ~ovekovite prava vo Makedoni-ja, niedna organizacija za za{tita na ènskite i det-skite prava, do sega ne se proiznese vo vrska so slu-~ajot, na na~in koj gi opi{uva vistinskite PRIÎNI-koi leàt vo celokupniot odnos na op{testvoto konodredena marginalizirana grupa.

Nikoj ne se zapra{a ZO[TO i KAKO se slu~i edna�majka� da go maltretira svoeto dete samo poradi toa{to �NEMALA SO [TO DA GO NAHRANI�;

Te{ko e da se zamisli kako e da NEMA[, bidej}i si-te nie koi sega sedime pred svoite komjuteri ili ja ~i-tame porakava imame so {to da gi nahranime svoitedeca. Niedna organizacija, nitu pak, institucija ne seproiznese vo odnos na javniot mediumski progon koj os-ven {to £ presudi na �dvaesetgodi{nata Romka� predtoa da go napravat policijata, sudovite i ostanatitenadle`ni institucii koi treba da go dadat svojot profesionalen sud okolupresmetlivosta i psiholo{kata sostojba na ènata,me|u drugoto, samo ja prodlabo~ija OMRAZATA i PRED-RASUDITE kon Romskoto naselenie vo Makedonija.

Javnite mediumi projavuvaat gnev i ja povikuvaatpravdata. I nie ja povikuvame pravdata, no taa kojapravedno }e im presudi na site, duri i na onie koi

zatvorile �vrata� koga nekoj im podava raka i bara po-mo{, bara rabota, bara korka leb za svoeto dete.Pravda koja }e im presudi na onie koi javno go kaùva-at imeto i prezimeto na `rtvata, i na vinovnikot, nesmetaj}i deka i na dvajcata im odreduvaat �doìvotnarobija�.

Sekako deka go osuduvame samiot ~in na nasilstvo,no go osuduvame i nezainteresiraniot odnos na insti-tuciite na dràvata kon celosnata integracijata naRomskiot narod, vo vistinska smisla na zborot.

Apelirame do site Mediumi, Institucii, vladini inevladini organzacii, pravedno da im presudat na SI-

TE vinovnici, i kone~no da pronajdat sila i doblestda se re{at VISTINSKITE problemi na marginalizi-ranite grupi koi, za àl, nemaat podednakov tretman ipristap do ramnopravnata raspredelba na dràvniteresursi.

Apelirame do site advokati, aktivisti za ~ovekoviprava da se proiznesat vo odnost na pravnata regula-tiva na dosega{niot tretman na slu~ajot S.J. imaj}i gipredvid pravednosta i po~ituvaweto na postapkata.

So po~it, Azbija Memedova, RCS - Skopje, [email protected]

]e mi prosti Helsin{kiot komitet {to go zedov istiot naslov {to tie go koristea za organizirawe protestiprotiv vojnata vo Irak, ama navistina mislam deka istiot odgovara vo kontekst na ova {to sakam da go kaàm. Voizminative nekolku dena svedoci sme na nekolku slu~ai kade{to nekoi od pravata na Romite se prekr{eni po~nu-vaj}i so pristapot na mediumite za slu~ajot S.J vo [tip okarakterizuvajki ja ènata Romka(Ciganka) kako dete- ubi-ec (bez nikakvi dokazi za toa {to navistina se slu~ilo prezemaj}i ja pri toa ulogata na nadle`nite organi-sudovi,policija i sl.), potoa pretepanite Romi vo Kumanovo na koi policijata posle �kotekot� im se izvinila zatoa {to, ot-krile deka ne se vinovni i {to li u{te ne. A reakcii re~isi od nikoja strana!!!!! @alno, no vistinito!

Se pra{uvam, a voedno ve pra{uvam i vas, kade zapo~nuvaat i kade zavr{uvaat site programi nameneti za Romi-te i nivnata za{tita. Slikite i scenite {to sekojdnevno gi percipirame kako da se normalni, a evropejcite gi vi-dele edinstveno vo filmovite na Kusturica, kade {to cigan~iwata ili nekoi drugi, se te{ko zloupotrebuvani odsvoite roditeli. U{te pote{ka i pota`na ja pravi celata ovaa situacija toa {to namesto leb i mleko za deciwata,od isproseniot prihod kupuvaat cigari i boi za kosa. Pa, zarem ne ste zabeleàle deka site prosjaci pu{at i imaatbojosani rusi kosi. Kade e dràvata za ovie deca? Kade se onie {to treba da gi ocenat za nepodobni ovie rodite-li i da im gi odzemat od gnasnite kanxi, i da gi doverat na institucijata {to }e gi odgleda i }e gi vklu~i vo ~esenìvot vo dràvata.

�Sega koga ja zatvorija cigankata dete-ubiec, sega e polesno i kako da se vlea nade`ta i za drugite deca, `rtvi nanasilstvoto� (pove}e informacii za ovoj tekst }e najdete na www.utrinskivesnik.com.mk ). Veruvam deka i ova e do-volno da sfatime deka dodeka nie rabotime na uspe{na implementacija na na{ite mali/golemi proekti za dobrotona Romite, vo Republika Makedonija ne{to se slu~uva.

Enisa Eminova, studentka na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, NVO aktivistka

@igosuvawe na Romite!

E- mail Reakcii: Govorot na omraza prisuten i vo Makedonija

Stop za nasilstvoto

Ibrahim Mehmeti:� Re~isi e nevozmo`no da se najdevo na{iot pe~at napis za krimi-nalni dela a pritoa da ne se na-vede, u{te vo naslovot, etni~katapripadnost na osomni~eniot°

IZJAVA

Kolku i kako se zloupotrebuva pi{aniot zbor ili izgovorenata re~enica

Premol~uvawe na vistinata vo ime na �na{ite° interesi!

Ne govoram vo prilog na nitu edna po-liti~ka partija. Sama sum. Ne £ pri-

pa|am na nitu edna organizacija, na ni-kakvo zdruènie ili odbor. Pi{uvam posopstvena èlba i edinstveno jas sum od-govorna za sekoj napi{an zbor. Nikoj nestoi zad mene. Nemam nikoj da mi pritr-~a na pomo{ vo slu~aj na nesre}a, nitugrupa na poklonici koi bi me poddràle.Celosno sum sama, kako edvaj vidliva sooko to~ka vo vselenata.

Drugite pisateli se pomalku sami.Poznavam eden feminist koj ne pripa|ana nekakvo zdruènie i objavuva teksto-vi za blagosostojbata na ènite. So zado-volstvo prifa}am s¢ {to moè da im bi-de od korist na ènite, no koga }e vidamkako toa zdruènie so svoeto dejstvuva-we go postignuva sprotivniot efekt, jas-no mi e kakva igra se krie zad seto toa.

Tie vsu{nost sakaat blagosostojba zaniv samite, a ne za ̀ enite. Celata sila javpregnale samo za da si obezbedat slava ibogatstvo. Ostanatoto- voop{to, ne gizasega.

Moeto apsewe i smrt vo ovaa zemja gisakaat legiite. Fundamentalistite ba-raa od vladata da bidam kazneta kako pri-mer za site. Ova barawe ne me iznenaduva.Logi~no e taka da reagiraat. Religijataim ovozmoùva li~na korist, a jas se bo-ram tokmu protiv razulavenite religi-ozni pravila. S¢ dodeka sum ìva tie }ebaraat da bidam osudena ili obesena. Nonasproti toa, vxa{ena sum kako se pove}ekrvolo~no i otvoreno, me napa|aat prog-resistite.

Jas sum pisatel. Pi{uvam za poniè-nite, izma~enite èni i, bidej}i blagite

zborovi mi ostanaa bez odek, se re{iv naèstok napad. Moite najèstoki napa|a-~i tvrdat deka gi mrazam maìte, a ednali~nost koja go ceni moeto pi{uvawe ve-li deka vsu{nost niv gi preziraat stoti-ci èni. Kako da se nadeva{ na podobrovo zemja vo koja vladeat mrakot i neznae-weto? Me|u mnogubrojnite kriti~ari sevme{a i fizi~kata sila, koja ja potpo-mognaa Amerikancite.

Ne se griàm {to sum sama na ovoj pat.Za li~nost bez ne~ija potkrepa nema pot-reba od ogromna sila. Nikoj ne se kolebada ja navredi; taa nema da vozvrati bidej-

}i ne pripa|a na nikakvo zdruènie iligrupa. Moè da bide osramotena, bidej}iklevetite se {irat i odat vo eterot, ani{to ne moè da gi uni{ti. Ne e pot-rebna golema sila za da se prigu{i edin-kata. Moèbi vo ~ove~kata priroda imane{to zaradi koe ~ovekot mu se prepu{-ta na zapla{uvaweto i priklonuvawetokon misleweto na mnozinstvoto? Lu|etose ~uvstvuvaat slabi i zatoa im veruvaatna silnite i se krijat zad niv...Sama sumi zatoa sum gorda...No tolpata glupacivoop{to ne me impresionira. Sama sum itoa mi dava sila cvrsto da stojam, bez ne-~ija potkrepa, i da im plukam vo lice napodmolnite mo}nici. Ete, kako moè is-praveno da stoi ̀ enata, ekstremno silna,èna ponièna, jadna, vo opasnost i bezzasolni{te.

Somneòt i stravot se najlo{ite nep-rijateli za ̀ enata. Somneòt im gi vrzu-va racete, a stravot im go blokira mozo-kot. Se somnevaat, pla{ej}i se da ne bi-dat nakleveteni. Udarot koj im go zadavasomneòt gi razoruva i stanuvaat blediod strav. Toa bledilo mnogu se ceni kajènite; tie na razli~ni na~ini go objas-

nuvaat i so razni ne{ta go ukrasuvaat.@eni, oslobodete se od stravot koj vi

gi otvara ranite i zastanete cvrsto nanoze, ispraveni i gordi, ne kako obesenii pot~ineti lijani, tuku, kako ogromnodrvo so cvrsti koreni! @enata samo mo-è da porasne, da se razgrani i da ja zbo-gati {umata.

(Avtorkata e lekarka, novinarka ipisatelka, koja be{e osudena na smrtod muslimanskite fundamentalisti

vo Banglade{, zaradi svoite feminis-ti~ki stavovi i borbata za ramnop-

ravnost na ènite)

"Dràvnite institucii, pred s¢:vladata, ministerstvata, javnite

pretprijatija , treba da imaat mo-ralna obvrska da se pretplatat na ser-visite (da ja finansiraat) dràvnataagencija MIA za da moè taa da setransformira vo akcionersko dru{-tvo do stepen da dava vesti bez pa-ri.�!!!

Ovoj "koncept" za "transformacija�na dràvnata agencija MIA vo janu-arskiot broj na "Mo}ta e vo narodot�(prilog na "Utrinski vesnik") go obe-lodeni nejziniot direktor .

Predvideno e dràvnata novinskaagencija da stane akcionersko dru{-tvo, koe po site logiki treba da rabo-ti pazarno, ama ova e isklu~ok -}e da-va vesti besplatno?!

Vo {to e razlikata pome|u sega{na-ta i "transformiranata" pozicija naMIA?

Dràvnata agencija (javnoto pret-prijatie) sega se finansira od buxet.So toa, dràvata na MIA i obezbedu-va monopolska polo`ba, i na pazarot ivo informativniot prostor. Samo odvakva pozicija vestite moàt da bidatbesplatni.

Idejata za voveduvawe "moralna ob-vrska� na dràvni institucii da sepretplatat na MIA ne menuva ni{to.Samo "{minka� bidej}i MIA, zaednoso dràvata, go zadrùva monopolot, ina pazarot i vo informativniot pros-tor.

Dràvnite institucii i MIA sefinansiraat od buxet. Vo transfor-mirana forma, dràvnata agencija nebi gi dobivala parite direktno od bu-xetot tuku, indirektno, od stavkata"moralna obvrska�. Taa se voveduva sa-mo za da se skrie tragata na dràvniotkarakter na MIA.

Zo{to tolku akrobatika i tran-sformatika ? Zo{to treba da se kriei da se skrie deka MIA e dràvnataagencija?

Ako dràvata vo 1988 godina for-mirala svoja novinska agencija neka jaima. Ponekade vo svetot, tuk-tamu, imapo nekoja zemja koja ima svoja dràvnaagencija i ne se obiduva toa da goskrie.

Drugo e pra{aweto dali dràvnitenovinski agencii se karakteristika

na demokratska dràva? Ima i drà-vi koi se otideni daleku napred vo de-

mokratijata pa, imaat i dràvna no-

vinska agencija. Me|utoa, vo zemjiteso nerazviena ili pomalku razviena

demokratija, dràvnata novinskaagencija e sinonim na nastojuvaweto

na vlasta da ima i da zadrì monopolvrz informiraweto.

Sega ve}e sosema e jasen konceptotna MIA so voveduvawe "moralni obvr-ski� dràvata da ja finansira od bu-xet, ama, posredno. Treba od me|una-rodnite nabquduva~i koi go sledatrazvojot na demokratijata vo Makedo-nija, no i od nejzinite gra|ani da seskrie deka dràvata ja finansiraMIA i deka ima monopol vrz infor-miraweto.

Toa, ne }e da e mnogu demokratski. Voveduvaweto "moralna obvrska#

treba da go skrie dràvniot karakterna MIA i od gra|anite.Tie, po pravi-lo, ne im veruvaat na dràvno- finan-siranite mediumi, a od danoci {to di-rektno ili posredno gi pla}aat se pol-ni buxetot.Poradi toa, treba da seskrie deka so nivni pari se finansiradràvnata agencija.

O~igledno "akrobatiki� i "tran-sformatiki� se pravat za da se skriemonopolskata polo`ba na MIA, i napazarot i na dràvata vo informativ-niot prostor.Avtorot na konceptot negi spomnuva, nitu razvojot na demokra-tijata, nitu pravoto na gra|anite dabidat informirani, objektivno, od po-ve}e, a ne samo od eden izvor.

Konceptot, kako {to samiot napi-{a, treba da obezbedi "demokratskiimix�. Samo toa i tolku moè da seobezbedi so "{minkawe� na izvorite

na finansirawe na dràvnata agenci-ja i so zamena na uniformata na javnopretprijatie so "demokratska obleka�na akcionersko dru{tvo, koe me|utoa,{tedro }e dava vesti bez pari.

Ponudeniot koncept tvrdi deka naist na~in se organiziraat novinskiteagencii vo porazvienite evropski dr-àvi, kako i vo zemjite vo tranzicija.

Pak, ne }e da e taka. Dràvniteagencii, vo nekoi porazvieni evrop-ski dràvi, so mali isklu~oci, ja pre-zemaat ulogata {to vo Makedonija jaima vladinata Agencija za informa-cii. Distribuiraat oficijalni soop-{tenija za vladinite i dràvnite ak-tivnosti.

Dràvnite novinski agencii koibea karakteristi~ni za zemjite na po-rane{na Isto~na Evropa ostanaaglavno, so ist status. Ponekade se poja-vija i privatni agencii zad koi po pra-vilo, stoi stranski kapital.

Na podra~jeto na porane{na SFRJ,edinstveno Hrvatska ima dràvnaagencija (HINA) i toa ne se obiduvada go skrie. Nekoga{ edinstvenata no-vinska agencija Tanjug, ostana na mar-ginite na informativniot prostor voSrbija, poradi ulogata {to ja ima{evo vreme na raspa|aweto i vojnite voporane{na Jugoslavija i na najdobarpat e sosema da zgasne.

Vo Srbija i Crna Gora, sega, ima po-ve}e privatni novinski agencii.Sli~no e i vo Bosna i Hercegovina(BIH), kade {to svoi "dràvni� agen-cii imaat i entitetite, no tie se glav-no distributeri na soop{tenija.

Specifi~no, po model na Frans-pres, kako dru{tvo so me{ovita dr-àvna i privatna sopstvenost e orga-nizirana Slovene~kata agencija STA.Taa po~na kako privatna inicijativame|utoa, vedna{ se vklu~i dràvata,koja finansira del od raboteweto,glavno "propagandata kon stranstvo#.Sopstvenici se i vrabotenite, koiimaat akcii.

Ete, taka stojat rabotite so organi-zacijata i raboteweto na agenciite.Nikade nema "moralna obvrska� navladata i dràvnite institucii, pos-redno da gi finansiraat novinskiteagencii od sredstva od buxetot, kako{to se predlaga za Makedonija.

Treba li da se kaè deka ponudeniotkoncept direktno vlijae vrz rabote-weto i razvojot na privatnata Novin-ska agencija Makfaks, koja postoi ve-}e 10 godini. Jasno e deka so vakov kon-cept se doveduva vo pra{awe opstano-kot na Makfaks i se "zatvora� prosto-rot za formirawe nekoja druga pri-vatna novinska agencija.

Na krajot, neka mi bidat dozvoleninekolku razmisli za toa kakov trebada bide statusot na agencijata MIA.

Ako dràvata saka da ima svoja dr-àvna agencija, a spored konceptot{to go nudi- saka, toga{ toa treba jav-no i jasno da se kaè, bez (ne)moralniakrobatiki.Pritoa, me|utoa, mora dase iznajde mehanizam da se odbegne mo-nopolskata polo`ba na pazarot i voinformativniot prostor, pred s¡, sobesplatnoto emituvawe na vesti.

So toa, prakti~no na nula, se svedu-

va mo`nosta za postoewe i rabota naprivatni agencii, koi treba svojot do-hod da go ostvarat na pazarot. Toj especifi~en, ograni~en i so mali is-klu~oci, beskrajno siroma{en. Pora-di toa, sekoga{ }e se opredeli za bes-platen priem na vesti.

Ako dràvata saka svoja agencijatreba i na drugite agencii koi posto-jat ili }e se pojavat, da im obezbedipodednakvi startni uslovi za rabota, ane da go uriva pazarot so poddrùvawemonopol.

Ima i drugi modeli so koi moè dase obezbedi pluralizam vo informi-raweto i vo razvojot koj samo patem, sespomnuva vo ponudeniot koncept.

Ako se sprovede najavenata tran-sformacija Makedonija naskoro }eima samo edna novinska agencija, a toase ~ini, e i krajnata cel na ponudeniotkoncept.

(Avtorot e direktor na Nezavisna agencija Makfaks)

Mo}ta e vo narodot

Zedni~ki proekt na:Centar za razvoj na mediumi

i "Utrinski vesnik#Finansiski poddràn od:

Institut Otvoreno Op{testvo - Makedonija

Izleguva sekoj posleden ~etvrtok vo mesecot

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: [email protected]

(Ne)moralna akrobatikana monopoli

REAKCIJA

TASLIMA NASRIM

@eni, oslobodete se od stravot i somneòt!

Somneòt i stravot se naj-lo{ite neprijateli za è-nata. Somneòt im gi vrzu-va racete, a stravot im go

blokira mozokot

RISTO POPOVSKI

Po povod ideite dràvnata novinska agencija MIA, so "moralna obvrska# na dràvata besplatno da emituva vesti

@enata sama moè da po-rasne, da se razgrani i da ja

zbogati "{umata#

Namesto ~estitka za 8-mi mart

Taslima Nasrim

PRENESENO

Documents

Mo}ta e vo stopanstvenicite - nvoinfocentar.mknvoinfocentar.mk/wp-content/uploads/2014/05/moktafev2003.pdf · ~en i nisko isplatliv biznis. Makedo-nija mora da podgotvi nacionalna