PRILOG

JUNI 22000033

Korupcija vo visokotoobrazovanie

Plati 19.000 evra,kupi si diploma!

Za Porto Karas, za Batler, za Bojku...

Sakame Saut Park

Kampawa: �Makedonijabez {engen#

°Na Olimpijada vo Atina bez viza?

Dobrinka Taskovska, docentna Pravniot fakultet vo

Skopje

Klu~niot zbor zaMakedonija

e politi~ka volja!

Razgovor so Paskvale Lupoli, {ef na IOM

Policiskite racii mora da prodol`at

Razoru`uvaweto i rodovoto"slepilo#

Bidi dobitok -rasplodi se!

"Pomo{ za rakotvorcite# voMakedonija

Novi mo`nosti za starite zanaeti

NVOvsVLASTNVOvsVLASTNVOvsVLAST

Blaze si ni, eve, pomina i Porto Ka-ras. Makedonija, spored zborovitena ministerkata nadvore{na, ne

dobi ni{to {to posakuva{e. Nema,{tolimitiznam, kandidatski status,nema to~ni rokovi za eventualno ~len-stvo (intimno, tipuvam na 2050 godina,sudej}i spored brzinata so koja se refor-mirame), nema pristap do kandidatskitefondovi. Ima nekoi drugi raboti, no nebi gi nabrojuvale. Ionaka, za site nivslu{ame od poodamna.

Edinstvenata novost e {to imame ve-tuvawe deka }e se razgleda mo`nosta zaliberalizacija na vizniot re`im, {to,spored mene, e edinstvenata rabota kojamo`e da go raduva prose~niot Makedo-nec. Dali toa nabli`uva ~asot koga na-{iot raboten ~ovek }e mo`e te{ko stek-natata za{teda da ja vlo`i vo povratenbilet i da trgne vo beliot svet za na mi-ra da pobara rabota na crno, bez da morada se poti pred revnosnite i nepopustli-vi konzularni slu`benici? Malku nadu{mani!

A {to se odnesuva do toa deka treba dase reformirame i da sorabotuvame regi-onalno... Pa, sega, ne bi da bidam skeptik- ne vo smisla deka Prodi samo zeza kogago veli toa, ama s¢ mi se ~ini deka ne eprv pat da go dobivame istiot sovet, pa nesme ni milimetar pobliski do toa ~lens-tvoto. ]e da e deka na{ite i nivniteidei za toa {to pretstavuvaat reformi-te malkucka se razlikuvaat.

* * * * *Koga sme kaj reformite, kone~no uba-

va rabota od pretstavnicite na me|una-rodnata zaednica vo Makedonija. Izgledasudstvoto kone~no }e ni se reformira,ili barem }e se sepne, pa }e po~ne da si javr{i rabotata. Ne vi e verno? Ne veru-vav ni jas, da bidam iskren, ama sega s¢ mise razjasni. Nekni Leri Batler, ambasa-dorot de, frli drvja i kamewa po sudstvo-to na{e oti na Bojku mu repnale {est me-seci za delata za koi be{e gonet, a boga-mi i suden. V jabana, doznavme, za "podve-duvawe i posreduvawe vo prostitucija�,kako i "zasnovawe ropski odnos� (nekaprosti profesorot Marjanovi} ako ne gicitiram pravilno odredbite od KZ, meaculpa), kadiite davale nad deset godinisurgun.

Mene, ako me pra{uvate, toa mi zvu~ikako kone~en znak deka sudstvoto e predpromeni, i deka }e bide s¢ pote{ko da sikriminalec vo dr`avava. Bojku, na pri-mer, is~eka povolna no} bez mese~ina ikoristej}i ja, kako Prle i Tihi nekoga{,kanalizacijata, izbega od zatvor. Se raz-bira deka sum neseriozen, ama se obidu-vam da najdam nekakvo opravduvawe zatrojcana surtuci na koi, pazi dobro, imrekol �Jas }e begam�, a ovie ne go zau{i-le. Bojku, ~ovek od zbor, navistina izbe-ga.

Poentata mi e, {to majka }e bega{ekutriot, ako ne be{e svesen deka �Batle-rovata e posledna vo dr`avata� (do kadestignav, u{te malku i }e go pofalam), ideka te{ko deka od toj moment }e mo`e-{e da se nadeva na milosta na sudot.

* * * * *Odamna ne sme ja spomnale Mesopota-

mija. Najnova vest e deka na{ive vojnici,

{to pojdoa Irak srede onolku {ega tera-we na nivna smetka, si ja sfatile rabota-ta epten seriozno i uapsile trojca od 50-te najbarani sorabotnici na Sadam. Sega,gledano per kapita, i proektirano na po-golemi brojki, da ima{e makedonski voj-nici kolku {to ima britanski, dosega }ego uapsea i Sadam, i Udaj, i site nivnirodnini do treto koleno nanazad.

Zna~i, i po cena da gi zaladime odnosi-te so SAD i NATO, vra}aj gi vedna{ do-ma. Tuka, mi se ~ini, isto taka ima gole-ma potreba od lu|e koi znaat kako se ap-si. Ako ni{to drugo, mo`e }e poslu`atkako dobra stra`a za novinarite koi -naivni li se, {to li e (?), veruvaat dekamo`at da pojdat i da izvestuvaat kade bi-lo i za kakvi bilo drebulii. Pa, vest lie toa deka lokalnata policiska stanica epod opsada, a pandurijancite (fala ti naizrazot, Robi K.) se zemeni zalo`nici ipropatile od stres neviden.

*****Kone~no, bi sakal da se pridru`am do

~estitkite kon malata Tijana Delevska,

od minata nedela, Mis-dete na Kapi{teci okolinata (s¢ do @danec, koj ne ja pri-fa}a Tijana kako zakonita mis i }e si or-ganizira sopstven izbor, fala {to pra-{avte).

Gledate kako decata se nau~ija {to eprivatna inicijativa i pretpriemni{-tvo. Sami si na{le sponzori, naoblekletoaleta, natakarile {tikli za malku po-niski od niv samite, i straight to the cat-walk.

Nekoj citira{e nekoj lokalen dedo kojsamo prokomentiral deka �detstvoto imbilo izgubeno.� Dali toa nekoj revizio-nist i relikt od �mra~noto socijalisti~-ko minato� u{te slobodno se {eta, cvrstvo svoeto odbivawe da go zeme redovnotosleduvawe na �Soma�? Ne e ni va`no, otiboli toa {to star~evo e vo pravo.

Sega site sme zgrozeni, a javnite glasi-la najpoj}e od site. Samo ~itame za izgu-beni vrednosti, totalna komercijaliza-cija, site gi znaat digimonite i pokemo-nite po ime i prezime, ama ne znaat koj eTarzan, a za Karpo{ i da ne govorime.

Pa, bra}a, koj e vinoven {to To{e iKarolina dobivaat po dve strani vo ko-lor, a {trajkovite na fiqan firmi (sa-mi dodadete go imeto na firmata na ovamesto) dobivaat tri reda vo dolniot levagol. Pova`no stana da znaeme kade ovaaili onaa pop yvezda (da ~ue Madona za ko-go s¢ se koristi atributot yvezda, svoe-ra~no }e ne potepa site) }e go son~a gazotletovo, otkolku deka site sme pojdeni ja-bana.

Decata barem skontaa. Edinstven na-~in da se prodadat nekako e da gi zabele-`at od Elit, Ford ili nekoja druga agen-cija, a Tijana samo sfatila deka koj ranorani, dve sre}i grabi. Pra{ajte gi deca-ta koe od niv saka da bide, ne znam, ma{i-novoza~. Site sakaat da bidat manekeniili manekenki. Duri i fudbalerite ne sena cena kako {to bea.

Zatoa, moj apel do Makedonskite tele-vizii. Deftosajte go onoj pust "Fe{n~enl�, i namesto nego dajte ni ne{to arno.

Jas li~no, ako e potrebno moeto misle-we, gi prepora~uvam SOUTH PARK.

2 JUNI 22000033

Posle ~asovi i ~asovi ~ekawe ja slu{ate re~eni-cata: �Sega slezete dolu, pa potoa }e se ka~itegore za da ja platite vizata°. Vie sekako ste pos-

lu{en gra|anin koj ~ekori kon svojata viza za zemjitena Evropska unija i pravite kako {to slu`benikot nastranskata ambasada }e vi ka`e. Ne, vam ve}e ne vi pre-~i {to morate da doka`uvate deka ste zdravi, vrabote-ni, {to vi baraat izvodi od rodeni na bliski i poda-le~ni predci, {to morate da doka`uvate deka steimotni. Ne, bitna e vizata. Pa, so nea stanuvate gra|a-nin na Evropa. Sega mo`ete da im se pridru`ite nastotici milioni `iteli na EU i da ~ekorite zaednoso niv. Kakva sre}a! A, poni`uvaweto? ]e go zaboravi-te? Ne, nemojte i borete se sledniot pat da bide poina-ku. A, mo`no li e toa? Da trgneme po red.

�Vo momentot za sekoja evropska zemja osven za Bu-garija, Srbija i Crna Gora, Hrvatska i BiH ne ni epotrebna posebna viza.Vizata na granica ne mo`ete daja dobiete (so isklu~ok na Albanija), tuku vi e potreb-na oficijalna pokana od poedinec ili institucija,{to vo prevod zna~i ogromno maltretirawe, izgubenipari i vreme. Zna~i, ne mo`ete da terate biznis so ev-ropskite zemji, ne mo`e turisti~ki da go posetiteDiznilend vo blizina na Pariz, ne mo`ete da odite voRiga, Barselona, Amsterdam, Budimpe{ta... So edenzbor ste kompletno zatvoreni°, veli Gordan Tanaskov,pretstavnik na kampawata �Makedonija bez {engen°.

Pottiknati od ovaa bezizlezna situacija (~itaj : ka-rantin) se inicira{e kampawata �Makedonija bez{engen°, koja ima za cel vo prvata faza da ja animirajavnosta za aktuelnosta na problemot i vtorata fazakoja e sega, da dopre do nadle`nite institucii so kon-kretnite ~ekori {to treba da se prezemat. Po ukinu-vaweto na {engenskiot yid bukvalno ve}e naredniotden }e padnat vizite i za Romanija, Ungarija, Sloveni-ja, Litvanija, Latvija, Polska, ^e{ka.

Gordan Tanaskov, koj ve}e podolgo vreme istra`uvakoi se pri~inite {to makedonskite dr`avjani se vokarantin veli deka Makedonija strada poradi {engen-skiot vizen re`im poradi slednite tri pri~ini: Nese potpi{ani dogovori za readmisija so site ~lenkizemji na {engen, nepromeneti paso{i i kontrola nagranicite. �Dogovor za readmisija e klu~en faktor zaukinuvawe na vizniot re`im za Makedoncite. Readmi-sija od strana na zemjite ~lenki na EU se gleda kakova`no sredstvo za borba protiv i prevencija od ile-galna imigracija. Toa e dogovor za vzaemno prezemaweso koj {to dvete dogovorni strani, dr`avi, me|usebnose soglasuvaat, bez bilo kakvi formalnosti, da si giprezemat nazad svoite dr`avjani koi nelegalno pres-tojuvaat na teritorija na taa dr`ava. Ovaa obvrska seodnesuva i na dr`avjani na treti zemji, koi pri toatranzitirale niz bilo koja od niv. Tro{ocite za tran-sport se na dogovornata strana koja bara da se prezemeliceto. Mnogu e va`no da se napomene deka ne postoiopasnost od masovno vra}awe na na{i dr`avjani nazad,bidej}i dogovorite za readmisija va`at od denot napotpi{uvawe pa natamu. Nadle`na institucija zasklu~uvawe za dogovori za readmisija e Ministerstvo-

to za vnatre{ni raboti, sektorot za stranci i emigra-cii.°, objasnuva Tanaskov.

Pretstavnicite na kampawata �Makedonija bez{engen° o~ekuvaat da bidat primeni vo narednite de-novi od {efot na Oddelot za stranci i emigracija nasostanok kade }e go izlo`at celiot problem i }e dadatkonstruktivni nasoki kako treba da postapi minis-terstvoto. �]e barame nazna~uvawe na{ koordinatorkoj }e ja �turka° celata rabota odvnatre za da odi po-

brzo.° Vo momentov dogovor za readmisija imame potpi{a-

no so: Italija, Slovenija, [vajcarija, Francija, Slo-va~ka, Bugarija, Ungarija, Hrvatska i Germanija, {tosekako ne e dovolno. Sepak, ohrabruva faktot {to vomomentot se vodat pregovori so u{te nekolku zemji, adoprva treba da po~ne postapkata so nekoi od niv.

� Paso{ite mora da se smenat i da bidat taka nare-~eni �machine readable° t.e. lesno da se ~itaat na ma{i-

na. Slikata na sopstvenikot e skenirana i otpe~atenana samiot paso{, a ne vmetnata kako {to e sega. MVRve}e ja ima opremata koja{to odgovara na najsovreme-nite patni standardi koi gi bara EU za patnite ispra-vi°, potencira Tanaskov, naglasuvaj}i deka ovoj nedos-tatok na na{iot paso{ mo`e sega lesno da se otstrani,bidej}i EU ima silni preporaki za promeni na paso-{ite i tie se dostaveni do Ministerstvoto za nadvo-re{ni raboti.

Tretiot preduslov za ukinuvawe na vizniot re`imza na{ata zemja e kontrola na granicite. Toa kon-kretno zna~i deka na site grani~ni premini mora daima baza podatoci za site makedonski dr`avjani vklu-~uvaj}i gi i podatocite za �nepo`elnite lica°. Istotaka, grani~nite premini se ve}e opremeni so opremaza opti~ko ~itawe na paso{i so ultravioletovo svet-lo i seta neophodna oprema.

�Od ovie tri uslovi se ispolneti site osven uslovotza readmisija. Apelirame do Sektorot za emigracijavedna{ da ja po~ne postapkata i da isprati barawe dosite zemji so koi ne e sklu~en dogovor za readmisija.Kaj niv e klu~ot. EU ima gotovi finansiski mehaniz-mi so koi }e ni pomogne vo najbrz rok da ni pomogne dago re{ime ovoj problem. Za volja na vistinata, na{i-te institucii mnogu malku iska`uvaat interes za ko-ristewe na ovie gotovi mehanizmi od EU. Ne e po niv-na vina, tuku ednostavno ne znaat {to da storat. Koor-dinacija me|u ministerstva nema, {to }e se nadmine sopomo{ na na{ata kampawa. °, dodava Tanaskov.

Fakt e i slednoto. Vremeto ne gazi. Za nekolku me-seci i Bugarija }e vovede vizi za makedonski dr`avja-ni i so toa }e bideme kompletno zatvoreni. Zatoa mo-ra da dejstvuvame najbrzo {to mo`eme.

�Kaj site dr`avni institucii ima raspolo`enie zare{avawe na problemot. A, takvo raspolo`enie ima ivo Brisel, so niv e kontaktirano i razgovarano. Tieprepora~aa vedna{ da se sklu~at dogovorite za read-misija. Politi~ki pre~ki za ukinuvawe na vizniot re-`im za Makedoncite ne postoi. Problemot e samo bi-rokratijata, bavnoto odvivawe na rabotite i nekoor-diniranost. Najnovite informacii za tekot na kampa-wata mo`e da se najdat na veb sajtot na kampawatawww.bezviza.org.mk°

Na letna olimpijada Atina 2004 bez viza. Mo`no lie toa? Od nas zavisi!

Za Porto Karas, za Batler, za Bojku, za novinarite, za izgubenite vrednosti, za...

Sakame Saut ParkDEJAN GEORGIEVSKI

MARIJA KUKA

Bojku, na primer, is~e-ka povolna no} bez me-se~ina i koristej}i ja,kako Prle i Tihi neko-

ga{, kanalizacijata,izbega od zatvor

KAMPAWA: �Makedonija bez {engen°

Na Olimpijada vo Atina bez viza?

Apelirame do Sektorot za emig-racija vo MVR vedna{ da ja po~-ne postapkata i da isprati bara-

we do site zemji so koi ne esklu~en dogovor za readmisija.

Kaj niv e klu~ot!

Gordan Tanaskov:�Paso{ite mora da se smenat ida bidat taka nare~eni "machi-ne readable� t.e. lesno da se ~i-

taat na ma{ina°

Gospo|o Taskovska, so Ramkovni-ot dogovor vo Ohrid se napravi-ja su{tinski promeni vo dr`av-

noto ureduvawe na Makedonija. Kakoovie promeni }e vlijaat na sevkupni-te odnosi vo dr`avata?

- ^esto se zaborava deka Ramkovni-ot dogovor se sostoi od nekolku delo-vi: osnovni na~ela, ustavni amandma-ni, zakonski izmeni i merki za grade-we doverba. Osnovnite na~ela se po-~etniot i su{tinski del na ovoj akt.Vo niv izre~no se navedeni : otka`u-vaweto od upotrebata na sila vo po-liti~ki celi, unitarniot karakter iteritorijalniot integritet na dr`a-vata, etni~kite odnosi, decentrali-zacijata kako na~in za zajaknuvawe nademokratijata no ne i kako centri-fugalna sila za samata dr`ava.Ovieosnovni na~ela moraat, prvo, da bi-dat po~etnata i postojana, osnovnafaza vo implementacijata na Ramkov-niot dogovor i, vtoro, da pretstavu-vaat najva`en instrument pri sosta-vuvaweto, usvojuvaweto i primenatana promenite vo pravniot i politi~-kiot sistem koi se vr{ea ili }e sevr{at vrz osnova na Ramkovniot do-govor. Ponekoga{ e vidliva tenzija-ta me|u politi~kite na~ela na Ram-kovniot dogovor, koi se nesporni iop{to prifatlivi, i konkretnitepravni re{enija so koi tie politi~-ki na~ela treba da se implementira-at i razrabotat, a koi se sodr`ani vosamiot Dogovor. Zatoa, vnimanietona politi~arite, ekspertite, mediu-mite treba da se fokusira na ovietri aspekti na Dogovorot. Ponatamu,Ramkovniot dogovor sodr`i re{eni-ja koi se nepoznati vo evropskatapravna i politi~ka praktika i teo-rija. Na primer, konceptot na �zaed-nici� kako kolektivisti~ki konceptkoj e vo kolizija so liberalnata i in-dividualna koncepcija za op{testvo-to i dr`avata. Duri ni Belgija, koja efederacija, ne zboruva za etni~ki,kako kaj nas, tuku lingvisti~ki zaed-nici, {to, se razbira, ne e isto. Za-toa, potrebni semudrost, ume{nosti dobronamernostna stranata na siteonie koi se u~esni-ci vo procesot animplementacija naDogovorot. Kone~-no, Ramkovniot do-govor e ne samopravna realnosttuku i politi~kanu`nost, eksplici-ten i nepromenlivuslov za makedon-skata evropska in-tegracija. Zatoa,potrebna e mudra ivistinska imple-mentacija, koja }egi namali tie ten-zii me|u osnovnitena~ela i konkret-nite re{enija, pri{to, vo nekoja idnafaza ne mo`e da seizbegnat i po{iro-kite raspravi zapri~inite koi {todovedoa do toa va-kov eden dogovor dastane politi~kanu`nost.Paradok-salno, nie bevmedovedeni vo situa-cija eden akt, koj pokraj odredeninesporni na~ela i vrednosti sodr`ii nekolku izrazeno neevropski re-{enija, da stane klu~en uslov za na-{ata evropska integracija, mir, sta-bilnost i razvoj! Eden den nu`no }ese postavi pra{aweto za toa kako mo-`e{e da ni se slu~i takvo ne{to.

- Makedonskite gra|ani ve}e podol-go vreme se vo o~ekuvawe da se nadmi-nat problemite na bezbednosen, eko-nomski, socijalen, politi~ki plan,no rabotite te{ko se dvi`at kon po-dobro. Kade gi gledate glavnite pri-~ini za zastojot?

- Od 1991 godina, Makedonija minu-

va{e niz dvojna tranzicija - promenana politi~kiot sistem i preod kon ce-losna nezavisnost i samostojnost. Ko-ga kon ova }e se dodadat nadvore{no-politi~kite problemi, od koi nekoise navistina bez presedan, i kvalite-tot na politi~kite eliti vo globalana vnatre{en plan, doa|ame vo situa-cija 13 godini da bideme vo preod, votranzicija, so ogromen broj nere{eniproblemi. Klu~niot zbor za Makedo-nija vo momentot e politi~ka volja,volja za seriozno, odgovorno i brzore{avawe na bezbednosnite i ekonom-skite problemi. Tuka mediumite senezamenlivi - sozdavawe na konstruk-tiven pritisok vrz site nositeli naodluki od strana na javnoto mislewe,bidej}i sum ubedena deka narednitedvanaesetina meseci se klu~ni za Ma-kedonija. Vo niv ili }e se prestroimei }e se pribli`ime do EU, {to vo og-romna merka zavisi i od nas, ili defi-nitivno }e staneme amorfna, proble-mati~na, rizi~na zona, dr`ava koja nemo`e samostojno i uredno da gi zado-voli osnovnite potrebi na site svoigra|ani.

- Koi se spored Vas najgolemitepredizvici {to ja o~ekuvaat Makedo-nija vo naredniot period?

- Pokraj bezbednosta i ekonomijata,toa e procesot na pribli`uvawe konEU. Site politi~ki i intelektualninapori mora da se prestrojat i kon-centriraat vo toj pravec. Potrebnoni e ne samo formalno tuku i su{tin-sko pribli`uvawe kon EU, ne samo do-nesuvawe na novi zakoni tuku i iskre-no prifa}awe na na~elata koi se voosnovata na evropskata ideja - tole-rancija, edinstvo vo razlikite, odgo-vornost. Za vtorovo, nu`na e zamenana moralnata i intelektualnata pre-misa vrz koja vo momentot po~iva na-{eto op{testvo so nova.

- Kolku naukata e vklu~ena vo krei-raweto na novite politi~ki i eko-nomski odnosi vo dr`avata?

- Va{eto pra{awe se nadovrzuva namojot prethoden odgovor, odi vo ist

pravec. Kusiot od-govor e: nedovolnoili, u{te polo{o,mnogu malku i napogre{en na~in.Nitu edna serioznadr`ava ne mo`e dafunkcionira akozad politi~kiteeliti ne postoi be-kap od postojani,dobro organizira-ni i celosno poli-ti~ko-partiski ne-utralni tink-ten-kovi. Ulogata nanaukata ne mo`e dase svede na u~estvovo tim za izrabotkana zakon ili na ~is-ta formalnost ko-ga na politikata ie potrebna legiti-mizacija pred jav-nosta. Vo odredeniklu~ni momenti,kako {to be{e naprimer podgotov-kata na Ramkovniotdogovor, naukatabe{e celosno is-klu~ena. Argumen-tite bea deka so og-led na okolnostite

ne ni be{e mo`nopoinaku, no ne sum vo potpolnost ube-dena deka e taka, voedno, mislam dekamnogu isklu~itelno {tetni ne{ta zaMakedonija mo`ea da bidat izbegna-ti.

- [to ne o~ekuva kako dr`ava na pa-tot na harmonizacija na na{eto do-ma{no so evropskoto pravo?

Mnogu ma~na i naporna rabota, zakoja ne sme dovolno svesni. Evropsko-to pravo ne e samo paket od nad 80. 000stranici pravni akti. Evropskotopravo e i zbir na na~ela, i na~in namislewe i zbir na funkcionalni in-stitucii. Prviot del - prilagoduvawena na{eto so evropskoto zakonodav-

stvo mo`ebi e i, paradoksalno, poles-niot del od rabotata.No, internali-zacijata na na~elata koi se protkaeninasekade niz toa pravo i, najmnogu, in-stitucii koi realno i to~no }e goprimenuvaat se dvete ogromni zada~ikoi stojat pred nas. Se misli pred s¢na javnata administracija i sudstvoto,vtorovo e ~esto zaboraveno no e duri ipova`no. Na{eto sudstvo doprva tre-ba da se prestroi po terkot na evrop-skoto, vo site aspekti - politi~ka ifinansiska nezavisnost, odgovor-nost,efikasnost, kvalifikacii,a`urnost, na~in na pravno rasuduva-we i odlu~uvawe. Bez ova, evropskotoacquis communautaire }e ostane samotekst na hartija, a nie ve~na pridru`-na namesto polnopravna ~lenka naEU.

- Za vreme na parlamentarnite iz-bori, gra|anskata inicijativa odigraisklu~itelno zna~ajna uloga vo odr-`uvaweto na fer i demokratski izbo-ri. Go gubi li nevladiniot sektor se-ga pomalku zdivot?

Za `al, donekade da. A sega e u{tepopotreben, za da ja odigra svojata os-novna uloga na korektor i motivatorna politi~kiot del od op{testvoto.Na Makedonija £ e nasu{no potrebenpoaktiven no i poavtenti~en gra|an-ski sektor, ne samo prifa}awe na gra-|anite na inicijativi za organizira-we odnadvor, tuku vnatre{no samoor-ganizirawe, svest deka toa e na~in dase zadovolat odredeni potrebi za {tovredi da se investira sopstveno vre-me, znaewe, pari i energija.

- Vo koi segmenti bi mo`ele nevla-dinite organizacii da dadat svoj pri-dones vo razvojot na demokratskiteprocesi?

- Da navedeme samo nekolku odklu~nite: lobirawe za odredeni bit-ni politi~ki pra{awa kako metodo-logija na funkcionirawe a vo pogledna konkretni op{testveni pra{awa,tuka spa|aat etni~kite odnosi, obra-zovanieto, rodovite pra{awa, za{ti-tata na prirodata, unapreduvaweto napolo`bata na site onie koi po nekojaosnova se malcinski ili hendikepi-rani segmenti na populacijata. Ko-ne~no, primenata na odredbite za pra-vata i slobodite na ~ovekot i gra|a-ninot se klu~no, a celosno prazno po-le na dejstvuvawe, tuka se aktivni sa-

mo golemite internacionalni orga-nizacii, potrebna ni e, zaedno so niv,avtenti~na, lokalna, sekojdnevna ini-cijativa.

- Na poslednite izbori, pripadni~-kite na `enskiot pol uspeaja da iz-dejstvuvaat 30 procentno u~estvo naprateni~kite lis-ti. Kolku vakviotpodem soodvetstvu-va na op{testveni-ot status na `ena-ta denes?

- Nedovolno.Ovie kvoti beaprv i odli~en ~e-kor, no i po nivnie sme na dnotona evropskata lis-ta po zastapenostana `enite vo Par-lamentot ili, oddruga strana, i sonoviot zakon ima-me samo edna `enaAlbanka vo zako-nodavniot dom.Paradoksalno, `e-nite se seprisutnivo site sferi nao p { t e s t v e n i o t`ivot, osven votesnite eliti, nesamo politi~ki,tuku i biznis, sud-ski, mediumskiitn. Na primer,sudstvoto e mnogupove}e �`ensko�,no vo dosega{niotsostav na Ustavni-ot sud ima{e samoedna `ena-ustaven sudija! Re{enietone se avtomatski kvoti, tuku svest iakcija vo pravec na otstranuvawe napri~inite za eliminacija na `eniteod odredeni sferi i pokraj nivniteobjektivni kvalifikacii za izvr{u-vawe na funkcii i rabotni zada~i.Mnogu napredni zemji odamna sfati-le deka bez odreden stepen na mudra iizbalansirana pozitivna diskrimi-nacija nikoga{ nema da se otstranatposledicite od vekovnata diskrimi-nacija na `enite. Na primer,german-skiot Ustav sodr`i izre~na, usvoenapred nekolku godini, odredba, vo kojadr`avata se zadol`uva da prezema

merki na pozitivna diskriminacijabidej}i bez poslednava se smeta dekane e mo`en ni postignuvawe na edna-kov tretman na rodovite.

- Koj e vistinskiot na~in za da sedojde do celosna emancipacija na `e-nite i kolku vo dr`avata postoi raz-birawe za rodovata dimenzija naproblemite?

- Samoorganizacija na `eniteplus soodvetno obrazovanie. Stepe-not na razbirawe e apsolutno nedo-volen i neretko se sveduva na novistereotipi na mesto na starite, ~istformalizam i otsustvo na elemen-tarna iskrenost za ednakov tretmanna rodovite. Mnogu pravni odredbikoi vo drugi zemji se op{tokoriste-ni instrumenti za seriozni inter-vencii vo polo`bata na `enite kajnas stojat apsolutno neiskoristeni,nerazbrani i ignorirani, iako napraven i institucionalen plan seapsolutno identi~ni so stranskite.Samite `eni nemaat dovolno infor-macii, svest, energija i finansii zaaktivirawe na tie mehanizmi. Ko-ne~no, emancipacijata ne e samo po-liti~ka i pravna kategorija, pot-rebni se ekonomski i kulturni pret-postavki, ne{to vo {to na{iot mo-mentalen deficit e ogromen.

- Kakvo e Va{eto mislewe za raz-vojot na mediumite vo Makedonija?

- Ogromen porast vo odnos na bro-jot, raznovidnosta i ulogata. Se pra-vat odredeni ~ekori vo pravec na po-dobruvawe na profesionalnite itehni~kite standardi, mislam dekatoa e va`en no i polesen del od zada-~ata. Ostanuva eti~kiot element,svesta za javniot interes, ulogata nanovinarot vo edno odgovorno demok-ratsko op{testvo. Tuka e klu~na na-{ata uloga, ulogata na Univerzite-tot, da producirame kadri koi }e bi-dat sposobni ne samo da napi{at teh-ni~ki dobra storija tuku }e bidat ce-losno svesni za novinarskiot etos,granicite, mo`nostite, balansot me-|u slobodata na izrazuvawe i drugi

bitni vrednosti ka-ko {to se za{titana privatnosta,vistinata, objek-tivnosta itn.Kakorakovoditel nastudiite po novi-narstvo na Pravni-ot fakultet, izmi-natata godina toa emoja sekojdnevnazada~a, vrven prio-ritet, mo`ebi durii blaga �opsesija�.

- Dali smetatedeka mediumite sevo sostojba da krei-raat javno misleweili, pak, tr~aat ponastanite?

- Vo svetot, medi-umite se pove}ekreiraat, namestosamo da reflekti-raat. Toa e postoja-na igra, me|u real-nosta i nejziniotodraz vo mediumitekoj{to pak od svojastrana povratnomo`e da kreira no-va realnost.

Bitno e da se zna-at i iskreno da se

po~ituvaat odredeniminimalno normi na objektivno, ne-zavisno i profesionalno novinar-stvo. Vo Makedonija, ulogata na me-diumite e ogromna, pra{aweto e da-li javnosta pa duri i intelektualci-te se napolno svesni za toa. Mo}tasama po sebe ne e opasna, opasno e ko-ga e neotkriena i nekontrolirana.

- Kako gledate na odlivot na viso-koobrazoven kadar vo stranstvo, ka-ko i na toa {to son na sekoj mlad ~o-vek e da ja napu{ti zemjava?

Eden od najgolemite problemi naMakedonija. Re~isi nere{liv. Pos-ledicite na dosega{niot odliv senepopravlivi.

JUNI 22000033 3

Intervju: Dobrinka Taskovska, docent na Pravniot fakultet vo Skopje

Klu~niot zbor za Makedonija e politi~ka volja!

,,

Ramkovniot dogov-or sodr`i re{enijakoi se nepoznati voevropskata pravna i

politi~ka praktika iteorija. Na

primer,konceptot na"zaednici# kako

kolektivisti~ki kon-cept koj e vo kolizija

so liberalnata iindividualna koncep-cija za op{testvoto i

dr`avata

,,

,,

Vo narednite 12meseci ili }e se

prestroime i }e sepribli`ime do EU,ili definitivno }e

staneme amorfna,problemati~na,

rizi~na zona, dr`ava koja ne

mo`e samostojno i uredno da gi zado-

voli osnovnite potrebi na site

svoi gra|ani

,,

GORDANA DUVWAK

NVO vs VLASTNVO vs VLAST

Novata vlast }e sorabotuva sonevladiniot sektor! Novatavlada }e gradi partnerstvo so

nevladinite organizacii! Ova, predsamo desetina meseci, za vreme na iz-borite, dodeka toga{nata vlast zape-neto se obiduva{e da doka`e deka ci-vilniot sektor e �petta kolona�,pompezno go vetuva{e Koalicijata�Za Makedonija zaedno�. Kolku zapotsetuvawe, ovaa izborna koalicijaistaknuva{e deka ulogata na nevla-dinite organizacii e konstruktivnai deka sorabotkata na relacija: Vla-da-civilen sektor ne samo {to e pot-rebna, tuku e i neminovna obvrska naedna demokratski orientirana vlast.

Izborite pominaa, �Za Makedonijazaedno� pobedi i, dojde red vetuvawe-to da bide ispolneto. Potpretseda-telkata na Vladata, Radmila [e}e-rinska u{te za dekemvriskiot brojna �Mo}ta e vo narodot� ( 2002 godi-na) istakna: �Gi pokanivme site orga-nizirani gra|anski inicijativi dau~estvuvaat i pomagaat vo sferitevo koi ni e neophodna zaedni~ka ak-cija i {irok front na gradewe kon-senzus i deluvawe. Ova e osobenova`no za tri temi: vra}awe na me|u-etni~kata doverba, borbata protivkorupcijata i evroatlanskite integ-racii. Nitu edna od ovie celi ne mo-`e da se realizira ako na nea se gle-

da samo kako na rabota na Vladata.Tie ili }e bidat na{ zaedni~ki pri-oritet i pole za sorabotka, ili }ebidat neuspe{ni... Gi pokanuvamenevladinite organizacii da komuni-ciraat so soodvetnite ministerstvai institucii i da razmisluvaat nakonkretni formi za sorabotka. Serazbira, Sektorot za evropski in-tegracii i Oddelenieto za koordi-nacija na stranska pomo{ vo nekoiramki, so koi rakovodam stojat istotaka, na raspolagawe...#

Zna~i, i natamu podgrevawe na at-mosferata na optimizam, vetuvawa,pa duri i stravuvawa da ne zatapi os-tricata na nevladiniot sektor akoslu~ajno novata vlast izrazi prego-lema �qubov� kon gra|anskite asoci-jacii.

No nabrzo (kako vpro~em i mnogupati do sega) se uverivme deka opti-mizmot si ostanuva samo optimizam,deka vetuvawata si ostanuvaat vetu-vawa, a deka stravuvawata sepak,"lozjeto go ~uvaat�. Ili pokonkret-

no, novata vlast ne ponudi ni{tosu{tinski novo vo tretmanot na ci-vilniot sektor. Taa ne ponudi ni-kakva kratkoro~na ili dolgoro~nastrategija za partnerstvo, ne sozda-de prostor za kakvo i da e podobru-vawe na statusot na nevladinite or-ganizacii i odbi vo dogledno vremeda razmisluva za menuvawe na pos-tojnata zakonska regulativa i za vo-veduvawe na dano~ni olesnuvawa.Toa vpro~em jasno i glasno go potvr-di i [e}erinska: �Imaj}i ja predvid

opredelbata na Vladata - evro-at-lantska integracija, kako i obvrs-kite koi proizleguvaat od SSA,harmonizacijata na zakonodavstvo-to so zakonodavstvoto na Unijata eprioritet na koj seriozno }e se ra-boti. Vo ovaa nasoka sigurno deka ipostojnata zakonska regulativa zagra|anskite asocijacii i fondacii}e pretrpi izmeni soglasno evrop-skite standardi, bidejki zakonot koje donesen 1998 godina, vo nekoi de-lovi ne e vo soglasnost so me|una-

4 JUNI 22000033

MARIJA KUKABILJANA BEJKOVA

�Ako Vladata i ima strategija za sorabotkaso NVO, jas ne sum ja videla na delo°, ve-li profesor d-r Biljana Vankovska, re-

doven profesor na Filozofskiot fakultet idirektor na Centarot za demokratija i bez-bednost na Institutot �Evro-Balkan#. Mislamdeka Vladata e tolku preokupirana so samatasebe {to povtoruva edna stara gre{ka, pa sezatvora i zaborava na op{testveniot �kapital°so koj raspolaga zemjata, i bez koj nema nikak-va reforma. Od druga strana, nevladiniotsektor e prepu{ten na samiot sebe, pa so naja-vite za povlekuvawe na golem broj donatorskiorganizacii ostanuva soo~en so borba za op-stanok. Vo nedostatok na vladina strategija,sepak, smetam deka eden od izlezite e sozda-vawe na strategija za sorabotka od strana nanevladiniot sektor. Znaete, kako onaa stara-ta �Ako ne saka bregot kaj Muhamed, toga{ Mu-hamed }e odi kon bregot°. Za ̀ al, sega civilni-ot sektor ostanuva fragmentiran, nekoordi-niran i negovite akteri se odnesuvaat me|usebe kako �neprincipielna° koalicija, pa durii konkurencija.

Vo odnos na sorabotkata na nevladiniotsektor i dr`avnite institucii profesor Van-kovska so svoj stav: �Bidej}i sme op{testvonakloneto kon veruvawe vo �virtuelna stvar-nost° site podednakvo se prepravame deka zna-eme {to e dr`avna vlast, a {to civilen sek-tor. Mislam deka i dvata �sektora° imaat u{temnogu da u~at za sebe i za drugiot. Sorabotka-ta e naj~esto deklarativna, zatoa {to �takatreba° vo edna demokratija. Na primer, poseta-ta na politi~arite na trkaleznite masi i jav-ni debati organizirani od strana na NVO se

sveduva na eden govor, po koj politi~arot za-minuva �zaradi itni dr`avni raboti°, a civil-nite eksperti ostanuvaat sami sebe da si ka-`at {to mislat za nekoe pra{awe. ^ista kur-toazija! °

Poslednite nekolku meseci profesor Van-kovska e anga`irana na eden ambiciozen idobro osmislen proekt �Svetlina° vo ramkitena �Evrobalkan°. �Se raboti za ~etiri soveta(policy advisory councils) vo oblastite: nadvo-re{na politika i bezbednost ( del koj {to govodi prof. Vankovska, n.z.) , Evropska integ-racija, socijalno-ekonomski pra{awa i me|u-etni~ki odnosi. Sovetite zaedno obedinuvaatokolu 45 intelektualci, profesori, eksperti,novinari, politi~ari koi se sostanuvaat me-se~no i izleguvaat so mislewa i preporaki poaktuelni pra{awa upateni do relevantni in-stitucii. Znaete kakva e dosega{nata reakci-ja na vlasta? Nikakva. Totalna ti{ina!

Profesor Vankovska ima iskustvo koga e vopra{awe sorabotkata so vladinite institu-cii. Za sorabotkata i za toa kolku vladinitestrukturi se podgotveni da go slu{nat glasotna nevladinite organizacii profesor Van-kovska veli: �Iskreno, moeto li~no iskustvo epovrzano so sorabotkata so parlamentarnakomisija za odbrana. Navistina ohrabruva~kanova praktika da se pokanuvaat nezavisni ek-sperti i da se ~ue nivno mislewe, zaslu`uvakomplimenti. Ona {to ova iskustvo poka`uvae deka koga ve}e }e se dojde do taa (parlamen-tarna) faza, docna e za bilo kakva prodlabo-~ena sorabotka. Vo edna prilika, stanuva{ezbor za ispra}awe na vojnici vo Irak - po it-na postapka! Diskusijata za koncepcijata za

nacionalna bezbednost be{e navistina plod-na i interesna, ama mo`ete da zamislite kakose ~uvstvuva ekspert koga duri vo zavr{nafaza dobiva mo`nost da razgovara so vladi-niot ekspertski tim. Nakratko, do takvi sred-bi treba i mora da doa|a porano, ponavremenoi poredovno. [to se odnesuva do razoru`uva-weto, mojata aktivnost se sveduva na komuni-kacija i sorabotka vo ramkite na civilniotsektor, i vo golema merka so mediumite, {tone e za potcenuvawe. Toa e va`en del na cela-ta akcija bidej}i uspehot }e zavisi i od pote-zite na vlasta, no i od aktivnostite za pod-dr{ka na civilniot sektor. Vo pretposledni-ot zaedni~ki izve{taj na Sovetite za nadvo-re{na politika i bezbednost i Sovetot za me-|uetni~ki odnosi ( Proektot �Svetlina°), naprimer uka`uvame na senzitivnosta na prob-lemot na dobrovolno predavawe na oru`je i nakontraproduktivnosta na voveduvawe na ri-gidni kazneni merki vo ovaa faza. Spored ona{to se slu~uva vo instituciite na vlasta iz-gleda deka takviot sovet na ekspertite ili eignoriran ili voop{to ne stasal do onie nakoi im be{e namenet.

Izbornite vetuvawa- zaboraveni!

Biljana Vankovska, Institut Evro-Balkan

Civilniot sektor prepu{ten na samiot sebe!

Pretsedatelot na Sobranieto, NikolaPopovski ovaa godina ne im dozvoli na~lenovite na Detskiot parlament da

vlezat vo sobraniskata sala i da simuliraatzakonodaven dom po petti pat.

�Od Kabinetot na pretsedatelot na Sobra-nieto, Nikola Popovski dobivme izvestuva-we deka nema da mo`eme da vlezeme vo sob-raniskata sala i da ja odr`ime na{ata sed-nica - sednica na mladite parlamentarci,bidej}i so vleguvaweto na na{ite deca vo taasala, spored Popovski, salata }e se ruinira.Baravme Popovski da ni doobjasni {to zna~itoa no nikakov odgovor do sega ne dobivme inie s¢ u{te ne ja znaeme vistinskata pri~inazatoa {to objasnuvaweto za uni{tuvaweto naizgledot na salata malku e nelogi~no°, veliGrozda Daneva, pretsedatel na Izvr{niotodbor na Detskiot parlament, dodavaj}i dekapo odbivaweto na Detskiot parlament vosobraniskata sala vlegle nekolku nevladiniorganizacii.

�Decata do sega ~etiri pati simuliraa par-lament i nema{e nikakov problem. Naprotiv.Od tie na{i sednici proizlegoa mnogu inici-jativi koi podocna bea poddr`ani od celatamakedonska javnost. Na primer, inicijativataza promena na rabotnoto vreme na kafuliwa-ta potekna tokmu od ~lenovite na Detskiotparlament. Ne uspeavme od nikoj od nadle`-nite vraboteni vo Sobranieto da ja doznaemevistinskata pri~ina za vakviot poteg °, doda-de Danova.

Grozda Daneva, Detski parlament

Popovski gi spre~idecata da vlezat vo

sobraniska sala!

NVO vs VLAST

rodnite principi. Ona {to e prob-lem pri eventualnoto voveduvawena odredeni dano~ni olesnuvawa zapoddr{ka na nevladiniot sektor ses¡ u{te {irokite mo`nosti za zlo-upotreba na ovie odredbi koi seosobeno opasni vo zemji so i onakaslaba finansiska disciplina. Toa eklu~nata pri~ina zo{to na vakvitepredlozi se gleda so somne` i odstrana na nadle`noto minister-stvo, no i od strana na me|unarodni-te finansiski institucii. Zatoa, dabidam iskrena, mislam deka za otva-rawe na ovie mo`nosti treba da po-mine eden period na finansiska idano~na stabilizacija�.

Ottamu, sporadi~nite probleso-ci na partnerstvo me|u Vladata icivilniot sektor se samo fina am-bala`a za prikrivawe na faktot de-ka (sega zasega) sorabotkata so nev-ladinite organizacii ne e nitu pri-oritet, nitu, pak, vistinska stra-te{ka opredelba na vlasta. Vakovstav imaat i onie organizacii koive}e realiziraat (uspe{ni!) zaed-ni~ki aktivnosti so oddelni dr`av-ni institucii. Duri i �Transparen-tnost Makedonija�, koja e intenziv-no vklu~ena vo vladinata borba pro-tiv korupcijata pora~uva deka �so-rabotkata me|u nevladiniot sektori dr`avnite institucii vo najgolemdel e samo formalna i se sveduva napotrebite na vladinite instituciida poka`at podgotvenost za vakvasorabotka koga vo proektite sevklu~eni stranski institucii�.Sli~en stav imaat i vo Centarot zademokratija i bezbednost na Insti-tutot �Evro-Balkan� kade istaknu-vaat deka �Vladata e tolku preoku-pirana so samata sebe {to povtoru-va edna stara gre{ka, pa se zatvara izaborava na op{testveniot �kapi-tal° so koj raspolaga zemjata, i bezkoj nema nikakva reforma�.

Primeri i iskustva ima mnogu, nobi rekle najvidlivi dokazi za real-niot odnos na vlasta kon nevladini-ot sektor ni nudi prviot ~ovek naParlamentot, koj arogantno i pre-potentno postojano gi diskvalifi-kuva gra|anite i nivnite inicijati-vi. Dovolno e samo da se setime naneodamne{niot skandal okolu nego-vata besramna zabrana decata odDetskiot parlament da ja sprovedattradicionalnata manifestacija nazapoznavawe so rabotata i ulogatana parlamentot, so obrazlo`eniedeka tie navodno }e ja demoliraatsalata za sednici. A onie poupate-nite dobro znaat deka ovoj nekoga-{en ~len na Socijalisti~kata mla-dina na Makedonija, voop{to ne be-{e sre}en ni so idejata Komisijataza borba protiv korupcijata da jaso~inuvaat i pretstavnici od ci-

vilniot sektor. A, rabotata da bideu{te postra{na ovoj mlad gospodinza svoite potezi ne e iskritikuvannitu od svojata parlamentarna gru-

pa, nitu pak, od parti-jata na koja £ pripa|a i koja e navlast.

No, za da ne bide civilniot sek-

tor poistoveten so onie �dvajca ma-pet starci� koi samo gledaat seir ikritikuvaat, toj vo edna vakva situ-acija na �virtuelno partnerstvo so

vlasta� mora dopolnitelno da se ak-tivira, da se iskoordinira i da ja�prinudi� istata taa vlast na vis-tinska produktivna sorabotka. AkoVladata nema strategija toga{ zo{-to nevladinite organizacii da ne giiskoristat svoite potencijali i da£ ponudat soodveten predlog za gra-dewe odr`livo partnerstvo. Akovlasta nema doverba vo gra|anskiteorganizacii zo{to tie preku svojottransparenten na~in na rabota da ne£ poka`at deka somnevawata se bezosnova. Ako vlasta ne sozdava pros-tor za zaedni~ka rabota i dijalog,zo{to toa da ne go napravat i inici-raat nevladinite organizacii.

Vpro~em, gra|anskiot aktivizampostoi ne za da ja zameni dr`avatatuku, za da ja prinudi da se korigirai da ne gi zaborava interesite iproblemite na svoite gra|ani. Sos-tojbata na terenot e poznata, iluzi-ite od izbornite vetuvawa se mina-to, preostanuva samo gra|anskata ak-cija. Taka barem pi{uva vo �prira~-nicite� na dolgogodi{nite uspe{ninevladini aktivisti {irum svetot.

JUNI 22000033 5

Sla|ana Taseva, �Transparentnost Makedonija#

�Na po~etok, koga �Transpa-rentnost Makedonija° za-po~na so rabota, navistina

be{e te{ko da se vospostavi komu-nikacija i efikasna sorabotka sodr`avnite institucii. Ova pred s¢poradi faktot {to korupcijata i podefinicija e svrzana so nositelitena vlasta, no i poradi nepodgotve-nosta otvoreno da se razgovara zaovie problemi. Sepak, so tekot navremeto na{ite uka`uvawa dekaova e problem za koj treba da se pro-govori za da mo`e da se nadmine,poleka vrodija so plod, veli Sla|a-na Taseva od �Transparentnost Ma-kedonija° i pretsedatel na Nacio-nalnata komisija za spre~uvawe nakorupcijata. �Sega navleguvame vofaza na intenzivirawe na sorabot-kata so profesionalnite zdru`eni-ja ( carinski i finansiski rabotni-ci, javni obviniteli, sudii, advo-katska komora i drugi). Isto taka,del od instituciite za koi postoe-{e visoka percepcija za koruptivniodnesuvawa, kako {to e Carinskatauprava, samite pobaraa sorabotka zarazvivawe na mehanizmite za kon-trola i prevencija, no i za pogolematransparentnost vo rabotata. ° Tase-va veli deka konkreten znak za so-rabotka be{e i promocijata na stu-dijata za sistemot na nacionalenintegritet, kako osnova za gradewe

na efikasna antikorupciska stra-tegija, na koja prisustvuva{e i pre-mierot Branko Crvenkovski sopretstavnici od vladiniot kabinet.�Minatata nedela �TransparentnostMakedonija° potpi{a memorandum zasorabotka so Ministerstvo za prav-da za podgotovka na zakonite zapristap do oficijalnite informa-cii i za sudir na interesi. Ovoj pro-ekt e zapo~nat minatiot septemvrikako regionalen proekt vo koj sevklu~eni ogranocite od Srbija, Bos-na i Hercegovina i Hrvatska, a koj-{to e finansiran od finskata vla-da.

Taseva naglasuva deka sepak ge-neralno zemeno, sorabotkata me|unevladiniot sektor i dr`avniteinstitucii vo najgolem del e samo

formalna i se sveduva na potrebi-te na instituciite da poka`atspremnost za vakva sorabotka kogavo proektite se vklu~eni stranski-te institucii. Dobrite primeri zasu{tinska sorabotka, spored Tase-va, se s¢ u{te malubrojni. �Iako vonasoka na me|usebno razbirawe me|udr`avnite institucii i t.n. gra|an-ski sektor postojat odredeni podob-ruvawa, sepak smetam deka dr`av-nite institucii s¢ u{te nemaat ce-losno razbirawe za toa {to e civi-len (gra|anski) sektor , a posebnonemaat ~uvstvo za potrebata od so-rabotka so ovoj sektor. Pri~inite zaova mo`at da se baraat vo tradici-onalnata zatvorenost na instituci-ite, no spored mene u{te pozna~ajnapri~ina e nedovolno izgradeniotprofesionalen odnos kon gra|an-skiot sektor. Poradi ova, nie vo�Transparentnost Makedonija° vo ne-kolku navrati seriozno uka`uvamena potrebata od gradewe na eti~kistandardi i kodeksi za odnesuvawevo nevladiniot sektor, so {to }e sepodobri nivnoto transparentno, od-govorno i ot~etno odnesuvawe. Na-{iot stav e deka NVO sektorot nemada ima kredibilitet da bara tran-sparentno, odgovorno i ot~etno od-nesuvawe od vladata i dr`avniteinstitucii dokolku samiot ne go za-jakne svojot integritet.

�Vladata ima `elba da sorabotuva so nev-ladiniot sektor, no strategija nema, neveruvam nitu deka ja napravile, nitu de-

ka znaat {to toa zna~i°, veli Roberto Beli~anec,od Centarot za razvoj na mediumi. "Da go pojasnamova. Mo`ebi na nivo na politi~ki partii i vonivnite programi, kako i na nivo na Vlada, gene-ralno postoi `elba za sorabotka. Problemot e{to ne postojat nikakvi instrukcii nadolu vo sa-mite vladini institucii kako da sorabotuvaat sonevladinite organizacii. Seto toa e mahinalno,sekoe ministerstvo re{ava za sorabotka so NVOna na~in na koj{to tie smetaat deka e najadekva-ten. Zna~i, ne postoi nekoja generalna koncepcijakako sorabotkata da se ostvari °.

Beli~anec istaknuva deka Vladata nanevladiniot sektor ne gleda kako na �petta ko-lona�, no... � Da, mo`e da se ka`e deka Vladata nanevladiniot sektor gleda kako na partner i toakako na partner koj mo`e da im go zavr{i golemi-ot del od rabotata, me|utoa, sepak, {to e i nor-malno, politi~kiot interes vo tie proekti domi-nira. Tuka doa|a i do eden problem. Sega postoimo`nost nevladiniot sektor da ne se kompromi-tira kako petta kolona, tuku da se promovira ka-ko poddr`uva~ na vlasta, {to mu doa|a edno te

isto od aspekt na kredibilitet na nevladiniotsektor. °

Koga nevladinite organizacii i vladinite in-stitucii rabotat na zaedni~ki sektor sekoga{postoi mo`nost da dojde i do razminuvawe pora-di razli~nite interesi. �Postoi problem kogavladinite institucii vodat svoja agenda, nevla-

dinite organizacii svoja, pa taka doa|a do sudi-ri. Tie sudiri doa|aat za `al od nedostig na ka-pacitet vo na{ite ministerstva. Se soo~uvate darabotite so lu|e koi se naviknati da rabotat ponaredbi i upatstva. Ako takvi naredbi i upatstvanema, toga{ ne znaat {to da pravat so samite se-be. Odat po nekoja logika deka po naredba na mi-nisterstvata morame da sorabotuvame so niv, nosepak se tie dr`aven neprijatel, pa mora nie dago gledame dr`avniot interes, nebare aktivisti-te na nevladiniot sektor odat protiv dr`avata.Od toj aspekt, mo`e da se ka`e deka na nevladi-niot sektor se gleda kako na petta kolona,me|utoapovtorno }e ka`am, toa doa|a od poniskite in-stanci na dr`avnite institucii, zatoa {to admi-nistracijata ni e katastrofalna. °

�[to se odnesuva do povisokiot del od politi-kata, imalo i }e ima upadi, zatoa {to kaj nas po-liti~arite se naviknati da vetuvaat s¢ i se{to imnogu pati }e se obidat nekoj drug da im ja zavr{irabotata, a tie da go podmetnat kako svoe delo,ili pak, dokolku ne{to ne ~ini povtorno vinov-nikot da bide nekoj drug°, veli Beli~anec.

Predizvici i problemi za sorabotka so vlas-ta?

�Predizvikot e vo toa {to ne{to {to se rabo-telo dolgo vreme sega ima {ansa da se operacio-nalizira. No, vo toj proces koga }e dojde i do ma-li upadi, koi mo`at da go naru{at zamisleniotkoncept, mo`e stra{no da se naru{i kredibili-tetot na nevladiniot sektor. Zna~i generalno,Vladata gi prifa}a nevladinite organizacii ka-ko partneri, no infrastruktura za sorabotka ina~in na sorabotka kaj Vladata ne postoi i toa munanesuva {teta na celiot proces, me|utoa pove}ena nevladiniot sektor,otkolku na Vladata.

�Sepak, seto ova e taka novo,ideite za gra|anski koncept,za liberalizam, za poedine-

cot kako najgolema pridobivka za no-voto vreme koj slobodni donesuva od-luki za sopstveniot `ivot i sli~nozvu~at ubavo, ama te{ko e da se razbe-rat, koga s¢ u{te politi~kiot identi-tet se zasnova na konfuzijata komu dase pripa|a , na Qub~o ili na Branko,veli Pece Taleski od nevladinataorganizacija OHO.

Zatoa sega, koga se javuva idejata zanevladino zdru`uvawe toga{ ne tre-ba da ne ~udi deka prvoto pra{awe e:� za koj ste pak sega vie?°. Ne postoi~uvstvo no i potreba za sojuzni{tvo, za {irewe na krugot na lu|e i op{tes-tveni grupi koga treba da se soo~ime so predizvicite, koi se pred nas.

Taleski objasnuva deka, sepak,od druga strana i nevladinite organizaciitreba postojano da go potvrduvaat javno rezultatite na nivnata rabota ipri~inite za nivnoto postoewe.

�Ideolozite na partiite se drugari so Entoni Gidens i ideite za Treti-ot Pat, i gi nau~ile svoite lideri deka treba da postoi sorabotka so gra-|anskoto op{testvo, i zatoa na politi~ko nivo postoi deklarativna voqa zatakva ne{to. No zatoa sega imame problemi, zatoa {to dosega barem, vlastane se pojavi so vizija, proekti, idei za koi }e i bide potrebna sorabotka odgra|anskoto op{testvo°.

Sorabotka Vlada - NVO. [to {kripi? �Vo slu~ai koga se pojavija na{iinicijativi, toga{ se javi problem koj toa da go odraboti od strana na Vla-data, i s¢ se zaglavi vo nekoi birokratski proceduri. Me|utoa , konkretnoso pratenicite vo Sobranieto imame dobra sorabotka, kako i so NarodniotPravobranitel°.

�Na kraj ne treba da se zaboravi deka jakobinstvoto e edna od osnovniteodliki kaj na{ite organizirani oblici na politi~ki `ivot, i deka poli-ti~kite partii te{ko se otka`uvaat od kontrolata na site bitni op{tes-tveni dvi`ewa.°

Sorabotkata e pro-formaPece Taleski, OHO

�Za kogo ste, pak, sega vie?

Katastrofalnata administracijapre~ka za sorabotka

Roberto Beli~anec, Centar za razvoj na mediumi

Ekonomskiot fakultet od Prilep,Ekonomskiot, Pravniot i Peda-go{kiot fakultet vo Skopje, Fa-

kultetot za turizam vo Ohrid se prvi naspisokot na najkorumpirani visokoobra-zovni institucii vo dr`avava. Pomalakorupcija e zabele`ana kaj fakultetiteza medicinski nauki, a najmalku, na Pri-rodnomatemati~kiot fakultet i tehni~-kite fakulteti. Pove}eto studenti na[tuloviot univerzitet tvrdat deka niv-nite profesori voop{to ne se korumpi-rani.Diploma na Ekonomskiot fakultetvo Prilep mo`e da se kupi za 19.000 evra,na Fakultetot za turizam vo Ohrid e15.000 evra, a upis na eden od skopskitefakulteti ~ini 10.000 {vajcarski fran-ci, ili okolu 6.500 evra . Na Medicinski-ot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skop-je, ispit se polaga za 500-2.500 evra, naskopskiot Ekonomski fakultet se dava300 evra, a na povisoki avtoriteti im sedava i po 1000 evra. Ne{to poevtini sePravniot fakultet, kade �tarifata� zaispit e 600 evra , a na Zemjodelskiot e od100- 500 evra.Za ispit na Ekonomskiot fa-kultet vo Prilep se pla}a mito od 150-1500 evra, na ohridskite fakulteti od 200evra, pa nagore, a na Tehni~kiot fakul-tet vo Bitola ovaa usluga se napla}a od200-600 evra.

Ova go poka`aa rezultatite od istra-`uvaweto za korupcijata vo visokoto ob-razovanie, so koe bea opfateni 2.010 ispi-tanici od 40-tina fakulteti od skopskiotuniverzitet �Sv. Kiril i Metodij� , bi-tolskiot �Sv. Kliment Ohridski� i Uni-verzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Te-tovo. Istra`uvaweto, koe go promovira-{e i organizira{e Institutot Otvorenoop{testvo, }e bide po~etok za organizi-rawe javni raspravi na ovaa tema.

Studentite od dr`avnite visokoobra-zovni institucii, so isklu~ok na onie od[tuloviot univerzitet, spored istra`u-vaweto, ne se zadovolni, nitu od regular-nosta pri upisite, nitu pak, od rasprede-luvaweto na sobite vo studentskite domo-vi, dodeluvaweto na stipendiite i stu-dentskite krediti. Samo mal procent odstudentite znaat deka postoi studentskiombdusman, a pove}eto se za organizirawekampawi za ohrabruvawe na studentite dagi prijavuvaat slu~aite na korupcija.

Pogolem stepen na korupcija kaj pomla-diot nastaven kadar studentite zabele`a-le kaj Pravniot, Filolo{kiot, Ekonom-skiot fakultet vo Skopje i Fakultetot zaturizam vo Ohrid, dodeka na JIE okolu 70otsto dale negativna ocenka za korumpi-ranosta. Najpotkupliva e slu`bata za stu-dentski pra{awa na Pravniot i Zemjo-delsko-{umarskiot i na Filolo{kiotfakultet vo Skopje. Istra`uvaweto po-ka`alo deka Makedoncite bile mnogupokriti~ni kon svoite roditeli koi dava-at mito, otkolku Albancite. Najkorumpi-rani bile roditelite koi gi {koluvaatsvoite deca na Fakultetot za turizam voOhrid i Ekonomskiot fakultet vo Pri-lep, kade procentot na korupcija e ocenetso nad 70 otsto. Nad 60 otsto korupcija eevidentirano kaj roditelite, ~ii decastudiraat na Filolo{kiot fakultet voSkopje. Kako najkorumpirana e etiketi-rana Dekanskata uprava na Fakultetot zaturizam vo Ohrid. Zad nego, po stepenotna korumpiranost na rakovodstvoto nafakultetite, sleduvaat Filozofskiot iZemjodelskiot, a najmal stepen ima na Ma-{inskiot, Tehnolo{kiot i Elektroteh-ni~kiot fakultet vo Skopje. Nad 70 otstood anketiranite studenti od Univerzite-tot vo JIE izjavile deka nivnata dekanskauprava ne e korumpirana.

Okolu edna tretina od studentite bidale mito za pobrzo da ja zavr{at rabota-ta, a pogolem broj od niv bi dale podarokili bi zavr{ile nekakva usluga ako toaprofesorite go pobaraat od niv. Duri 79otsto od studentite ne znaat {to e toa stu-dentski ombudsman, dodeka golem del odniv smetaat deka treba da se organiziraatkampawi za ohrabruvawe na studentite dagi prijavuvaat slu~aite na korupcija. Po-deleno e misleweto za regularnosta naupisite na fakultetite, a pogolem del odstudentite veruvaat deka konkursnata ko-misija raboti pravilno. Studentite se

`alat deka profesorite, vo golem brojslu~ai, pobarale od niv da kupat kniga ka-ko uslov da polo`at ispit, no pove}etovelat deka ne bi ponudile mito za kakvabilo usluga na profesorite. Sekoj vtor odanketiranite studenti smeta deka stipen-diite i studentskite krediti od Minis-terstvoto za obrazovanie se dobivaat naneregularen na~in, dodeka blizu dve tre-tini ocenile deka ne se po~ituvaat krite-riumite pri raspredeluvaweto na sobitevo studentskite domovi.

�Celoto visoko obrazovanie ne e ko-rumpirano, oceni profesorot na Pravni-ot fakultet, Nikola Tupan~evski, koj ve-li deka ova istra`uvawe pretstavuva pio-nerski ~ekor vo borbata protiv mitoto ikorupcijata.

Korupcijata i mitoto na visokoobra-zovnite institucii ja potvrdi i pretseda-telkata na studentskata organizacija priUniverzitetot �Sv. Kiril i Metodij�,Marija Stambolieva, koja re~e deka taazasega se spomenuva samo vo neformalni-te krugovi. Stambolieva, vo ime na stu-dentite, najavi deka razmisluvaat za done-suvawe na zakon za studentsko organizira-we.

Voobi~aenata tarifa na skopskite fa-kulteti e 350 evra, velat studentite i na-veduvaat razni slu~ai na potkup: razni us-lugi, polagawe nadvor od redovnite sesii,kupuvawe knigi na profesorite kako us-

lov za polagawe, a nekoi studenti polaga-le so odnapred dadeni pra{awa, ili pakdobivale osmici iako prethodno ne giznaele dovolno pra{awata. Nekoi studen-ti od albanska nacionalnost, spored is-tra`uvaweto, i pokraj �vonredno� slabotopoznavawe na makedonskiot jazik, bezproblem gi polo`ile ispitite. Studenti-te se izjasnile deka se za reformi vo viso-koto obrazovanie, koi }e opfatat i kon-trola na univerzitetskite profesori.Iako bila napravena anketa za rabotatana profesorite, taa dosega ne e objavenana nieden fakultet.

Studentite na skopskiot univerzitetvelat deka pri upisite na fakultetiteima masovno prepi{uvawe zaradi golemi-te gu`vi, no za manipulaciite i neregu-larnostite nema direktni svedoci. Spo-red ispitanicite, najgolemi manipulaciise slu~uvaat po istaknuvawe na rezultati-te, koga se korigiraat spisocite so doda-vawe dopolnitelni bodovi. -Onie {toimaat vrski gi teraat so sila da dadat pri-govori, za da im dodadat bodovi, velat stu-

dentite. Tie potenciraat i deka imaloslu~ai, po zavr{uvawe na testovite, da sevr{at intervencii vo startnite bodovina studentite. Potpisite se davaat proiz-volno, tvrdat skopskite studenti, a ~estapojava e i zaverkata na semestri so vrski,dodeka malverzacii ima i pri davawetopotvrdi za redoven student. Pravniot fa-kultet be{e istaknat kako najhaoti~en voodnos na administrativnite proceduri.

Vrskite �palat� i pri raspredelbata nasobite vo domovite, a nekoi se dobivaat ipo partiski klu~. U~esnicite vo fokusgrupata velat i deka ima obidi od nekoiprofesori da gi zaklu~uvaat studentskitevo nivnite kabineti, a nekoi od niv pora-di toa i se otpi{ale od fakultetot. Dose-ga, od ovie pri~ini e suspendiran samoeden profesor od Zemjodelskiot fakul-tet i toa na 6 meseci, a potoa e povtornovraten na rabota. Studentite, vo nevrza-niot razgovor so ispituva~ite se po`ali-le deka se ~uvstvuvaat neza{titeni i ne-maat doverba vo instituciite. Kako pose-ben problem se istaknuva favorizirawe-

to na deca na profesori ili bliski rod-nini.

Vo odnos na mitoto i korupcijata,studentite od bitolskiot univerzitet�Sv. Kliment Ohridski� nemaat zabele-`ano krupni incidenti samo na Peda-go{kiot fakultet vo Bitola, a na dru-gite, situacijata e oceneta kako ~istkriminal. Studentite istaknuvaat dekavisinata na mitoto zavisi od te`inatana ispitot i od profesorot. Kako pri-mer navele deka po~etnite ispiti se po-evtini, a najskapi onie koi se uslov zaupis vo idnata studiska godina. Mitotone se zema sekoga{ vo pari, tuku i voskapi predmeti, naglasuvaat bitolskitei ohridskite studenti. Primer: profe-sor od Ohrid raboti vo tandem so sli-kar. Studentot kupuva slika i mu ja davana profesorot po negova nara~ka, a po-toa gi delat parite zaedno. Vo odredenbroj slu~ai, vo slu~ai na mito i korup-cija, kako posrednici se javuvaat i stu-denti koi zemaat procent od celiot�dil�. Studentite se skepti~ni vo odnosna borbata protiv korupcijata bidej}ionie profesori koi se fateni na delo i

protiv koi e pokrenata postapka, nemaatsudski epilog, a tie profesori se u{terabotat. Sepak, vo anketata, istaknale de-ka mnogu e bitno da se organiziraat kam-pawi za mitoto i korupcijata. Studentitese podgotveni da gi prezentiraat svoiteiskustva preku mediumite, dokolku bidatza{titeni, a pri ispituvaweto gi navelei konkretnite imiwa na profesorite koivr{ele manipulacii.

Studentite od bitolskiot univerzitetzabele`ale neregularnosti i pri upisi-te, a ne se zadovolni nitu od rabotata naslu`bata za studentski pra{awa, za kojavelat deka e krajno neprofesionalna isklona kon zloupotrebi. Golem broj pro-fesori, velat studentite, svoite knigi giprodavaat po poskapa cena kako uslov zapolagawe ispit, a ~esto se slu~uva od ro-ditelite na studentite da se baraat odre-deni podaroci ili uslugi. Na site fakul-teti, studentite zabele`ale slu~ai naseksualna zloupotreba. Nivna ocenka edeka za{titata na studentskite prava e naminimalno nivo.

6 JUNI 22000033

@AKLINA \OR\EVI]

Plati 19.000 evra, kupi si diploma!

Katastrofalni podatoci vo vrska so mitoto i korupcijata vo visokoobrazovnite institucii

Gospodine Lupoli kakva e ulogata naMe|unarodnata organizacija za migra-cii vo borbata protiv trgovijata so

lu|e?IOM e vklu~en vo aktivnosti za suzbiva-

we na trgovijata so lu|e vo celiot svet ve}e12 godini. Vo poslednite ~etiri godini smeprisutni vo regionot na Jugoisto~na Evro-pa. Tuka sme od pove}e pri~ini. Promenitena granicite i politi~kata konfiguracijaja zgolemija mobilnosta na lu|eto. Vo kombinacija so vojnite i gra-|anskite nemiri, toa pridonese za golemi pomestuvawa na naseleni-eto.

Toa, od edna strana, jasno poso~uva na pojavata na trgovijata so lu-|e. Ovde bea prisutni site mo`ni sostojki koi go pomagaat razvojotna trgovijata so lu|e. Pomestuvawe na naselenieto, relativnata les-notija so koja se minuva preku granicite vo oblasti koi ne se ~uvaniso site potrebni sredstva i bi rekol, golemoto prisustvo na me|una-rodni pretstavnici, prisustvoto na stranski vojnici, kako i tekovi-te na parite. Osven toa, tuka e ve}e postojnata mre`a na kriminal-ni aktivnosti koi i vo minatoto bea koncentrirani na prekugrani~-no {vercuvawe, od cigari, oru`je i droga, do dene{noto {vercuva-we na lu|e, trgovija so lu|e.

Taa pojava eskalira{e so ogromna brzina, i toa se odviva{e predna{ite o~i. Po~navme da rabotime vo Makedonija vo 2000 godina, da-vaj}i mu poddr{ka na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Toga{ s¢u{te ne postoe{e zasolni{teto, s¢ u{te ne se rabote{e za specifi~en paket za po-mo{. No, ottoga{ vospostavivme bliska sorabotka so Vladata, bidej}i na{ite ak-tivnosti ne pokrivaat samo poddr{ka za `rtvite. Dosega, IOM obezbedi pomo{ zapreku 600 `rtvi vo Makedonija, mnozinstvoto od niv `eni so koi se trguvalo za sek-sualno iskoristuvawe. Me|u niv, ima i maloletni lica, ne mnogu, no definitivnoima i maloletni. Toa e samo vidlivata strana na trgovijata, da ka`eme trgovijata so`eni, no ne e i edinstvenata.

Dali ste zadovolni od sorabotkata so makedonskite vlasti?Se razbira, sekoga{ ima mo`nost za napredok, no bi rekol deka sorabotkata e

dosta dobra. Moram da ka`am deka Vladata vlo`i ogromni napori. Ministerstvotoza vnatre{ni raboti e stra{no involvirano, bez ogled na faktot {to Makedonijaima{e tolku mnogu drugi problemi vo izminatite tri godini. Potoa, moram da ka-`am deka generalno, reakciite i podgotvenosta da se re{i problemot se izvonred-ni.

Ona {to sakame da go pravime ne e samo da sorabotuvame so Vladata, tuku so lu-|eto, so lokalnite i me|unarodnite NVO. Trgovijata so lu|e e problem koj bara mul-

tisektorski pristap, a takviot pristap ba-ra vklu~uvawe na mnogu strani. Toa e op-{testven problem i ne mo`e da se re{ava odsamo edna agencija, edna institucija. IOM,sekako e anga`iran, no isto taka mo`eme daka`eme deka imame partneri, Vladata, dru-gi me|unarodni organizacii, me|unarodni ilokalni NVO. Mislam deka rabotite se dvi-`at napred, vo vistinskata nasoka. Jasno, bi

sakale toa da se odviva so pogolema brzina,no se ima svoi granici.

Go postavuvam toa pra{awe vo svetlo na pravnite nastani okolubosot na trgovijata so lu|e, Leka Bojku, i presudata koja mu be{e iz-re~ena od samo {est meseci zatvor? Mo`e li takvo ne{to da ve oku-ra`i vo ponatamo{nata rabota?

Kolku {to sum zapoznaen, toa ne e kone~na presuda. Jas ne sumpravnik, no vo sekoj slu~aj, toa ne e del od mojata rabota i moite ob-vrski. Mo`am da bidam pomalku ili pove}e nezadovolen, no, jasno e,ona {to bi sakal da vidam e pravdata da bide zadovolena. Da nema ne-dorazbirawe, se mora da odi preku vospostavenite pravni kanali.Sekako deka se odi nanapred. Kako {to ve}e spomenav, sega ima spe-cifi~na odredba, ~len 488 od makedonskiot Krivi~en zakonik, koj eusvoen i se primenuva, i toa sekako ni pomaga vo rabotata. Potrebna

e pogolema sorabotka. Kako {to rekov, spravuvaweto so ovoj problemne mo`e da se ograni~i samo na edna zemja. Tuka se migracionite aspek-ti, lu|eto koi preminuvaat od edna zemja vo druga. Spravuvaweto so

problemot bara zaedni~ki napor od pove}e zemji. Sorabotkata ne e lesna. [to se od-nesuva do ovde{niot sudski sistem ili ishodite od sudskite postapki, mo`ebi toane bea o~ekuvanite rezultati. Verojatno, i voop{to ne se somnevam, sudiite imaledobri pri~ini za donesenite odluki. Sepak, se nadevam deka vo idnina toa }e odi po-dobro i }e bide pouspe{no, deka pove}e kriminalci }e bidat uapseni i dovedenipred liceto na pravdata. Mora da ima kazna za toj vid dela i aktivnosti.

Makedonskite mediumi izvestuvaat deka vo Vele{ta e obnovena rabotata na bor-delite, nasproti golemata policiska racija...

Kako {to rekov, toa e navistina e razo~aruva~ki. Iskorenuvaweto na ovoj prob-lem e dolg proces, koj odzema mnogu vreme. Zna~i, toa be{e samo prva intervencija.Da se veruva deka taa }e uspee da ja is~isti celata oblast e malku naivno. Toa e prvaod mnogute idni akcii, koi vsu{nost se spasuva~ki operacii. Sega ja vidovme prva-ta intervencija vo toj region, i najverojatno policijata }e prezeme i drugi inter-vencii. Ona {to e potrebno e policijata, ili lu|eto koi se zadol`eni za bezbednos-niot aspekt, da interveniraat na izvorot kade {to po~nuva se.

(Intervjuto e preneseno od NVO internet portalot za Jugoisto~na Evropa)

Paskvale Lupoli

Na Medicinskiot i Stomatolo{kiot fa-kultet vo Skopje, ispitse polaga za 500-2.500 ev-ra, na skopskiot Ekonom-ski fakultet se dava 300evra, a na Pravniot fa-

kultet, "tarifata# za ispit e 600 evra

Policiskite racii mora da prodol`at

ISTRA@UVAWEISTRA@UVAWE

Razgovor so Paskvale Lupoli, {ef na IOM, za trgovijata so belo robje vo MakedonijaPPRREENNEESSEENNOO

Pred po~etokot na kampawata za so-birawe na nelegalnoto oru`je voMakedonija, eden od univerzitet-

skite profesori - kolumnisti, na sled-niov na~in, go izlo`i svojot pacifis-ti~ki zaklu~ok: �Da se dogovorime: naj-dobro e nikoj, ama ba{ nikoj osven orga-nite na redot, da nema oru`je vo ovaa dr-`ava.So eden isklu~ok: za da bidemesre}na zemja, da dozvolime i da se pogri-`ime samo `enite da ni bidat �vooru`e-ni do zabi�. Da obezbedime potomstvo,oti toa e najsilnoto oru`je�.

Otkako go ~uv srodnoto mislewe poovaa tema na pove}emina (mladi) inte-lektualci od obata pola, ne mo`ev, a jav-no da ne reagiram na ovoj, navodno duho-vit i udaren, apel: vo kogo se zagovara ni-malku nedol`na, �zamena na tezi�. Nejzi-nata, vo najmala nevkusna i retrogradnapoenta ja pottiknuva kompenzacijata naednoto, javno osudeno nasilstvo (�nele-galnoto poseduvawe i upotreba na oru`-jeto�) - podbucnuvaj}i drugo, premol~ano,a, kaj nas, naj~esto i nekaznivo (rodovo)nasilstvo.

Vo {to se sostoi toa? Ednostavno, voneprikrieniot i vulgaren seksisti~kipristap (govor), {to ̀ enite isklu~itel-no gi sveduva na - nivnata anatomija. Ili,u{te poto~no, na dobitok za priplod. Do-deka, ma`ite (kako edinstveni �relevan-tni� sogovornici i fakti~ki adresati naovoj tekst), aktivno se povikuvaat/ mobi-liziraat na svoeviden naci-seks : ili,razmno`uvawe od patriotski pri~ini!Kako �najsilna� razre{nica na dlaboka-ta kriza so masovnoto vooru`uvawe. No,i kako su{tinski prilog, vo unapreduva-weto na agrarnata, turbo-folk semioti-ka.

Ovoj darvinisti~ki sovet (upaten kon~itatelite, samo dokolku se tie ma`i,t.e. faktori na ne~ie, javno �ispora~ano�,zabremenuvawe), samoto prebrojuvawe navisokite natalitetni prinosi (ili, ka-matni�stapki� na plodewe), imeno go pro-movira �najsilno oru`je� (?)

Samo po sebe mi se nametnuva slednovopra{awe: ne e belki ova oru`je, pro~ue-noto Sadamovo oru`je za �masovno uni{-tuvawe�, po koe (dodu{a, bezuspe{no)po~na da traga, duri i vojskata na XorxBu{.

I zo{to voop{to go narekuvam oru`jeza masovno uni{tuvawe?

Od prosta pri~ina, {to, tokmu na na-{ite ulici, so golo oko, sekojdnevno i

nasekade mo`at da se vidat takvi, �pro-kockani� deca. Koi sosem gi popolnuvaat�kadrovskite potrebi� na krstosniciteod pita~i i mija~i na vetrobranski stak-la... Ili, prokolnati yirka~i pred grup-no zasednatite i, vo �Fufo� debelo nagos-teni, stranci. Koi gi slu`at honorarnoanga`iranite, kelnerki- grisini, pone-koga{, alibi-studentki na skopskiotuniverzitet.

A, ne mi e jasno i ne{to drugo: koj vidoru`je e sekirata, so koja, pred nekoj

den, majkata na edno nesre}no 10 go-di{no dete, be{e ubiena od strana natatkoto na toa isto dete? Mo`ebi, seki-rata i ne e (takvo, nelegalno) oru`je, tu-ku (epten legalen) sedativ? Ili, lesnadroga? A, se mislam, kako i so {to }e bi-dat razoru`eni s¢ pobrojnite �snajperi� -pedofili, koi gi centriraat decata nasvoite prijateli i sosedi? I, {to oru`-je se toa golite race i yidot, {to, edna{zasekoga{, ja na~ekaa malata Romka ^i-nes?

Problemot na ovaa zemja, za `al, naj-malku se sostoi vo nejziniot nizok nata-litet, a odnapred programirani, idejni idrugi na~ela za ra|awe deca, kako �oru`-je�, vo ovaa zemja i od nekoi, ovde neproz-vani ̀ iteli, i do sega dovolno se prakti-kuvale. Toa e ~ist biolo{ki fundamen-talizam!Otpove}e e cini~no, da se zago-vara �vooru`uvaweto so deca�, vo ednazemja, vo koja samo za edna godina, pove}eod 11. 000 lu|e ostanuvaat bez rabota, amo`ebi u{te tolku stravuvaat od sled-niot bran �transformacii� na golemitefirmi. Vooru`uvaweto so pari, so idni-

na, so nade`, so mir, so sigurnost - za ̀ al,ne se postignuva so nikakov hiper- seksu-alen i reproduktiven dekret. So toa,naprotiv, samo entropi~no se umno`uva-at i se uslo`nuvaat problemite.

No, va`no e da se reagira navreme naedna druga, ne pomalku `alna i porazi-telna, ta duri i vo visokite intelektual-ni krugovi, redovno izrazena pojava: jav-noto poni`uvawe i podigruvawe so `e-nite. Kaj nas, re~isi sekoj, barem edna{,si dozvoluva da mu podlegne na toa isku-{enie. Duri i koga neposrednata pri~i-na za negovoto obra}awe e mo`ebi naj-blagorodna i ~estita. Kako {to e ovaa, zapotrebata od razoru`uvawe!

Sepak, ne po cena na ne~ie tu|o, geni-talno �razoru`uvawe� i moralno obes-~estuvawe. Li~en stav i li~en problem etoa, kako nekoj gi do`ivuva `enite (ili,ma`ite). No, nivnoto javno i povr{noomalova`uvawe kaj nas stana simptoma-ti~no i treba javno da se osudi. Vpro~em,dosetkata za ̀ enite kako moneta za �fis-kalno� potkusuruvawe na nacijata (i nadr`avata), voop{to i ne e originalna.Toa e dlaboko kompromitirana ideja.Bez razlika na toa, od ~ij tabor se �pot-kusuruva�. Od taa prosta pri~ina: {to`enite gi sveduva na objekt (predmet) iim go odzema bazi~noto ~ovekovo pravona- izbor.

Ne gledam zo{to, kaj nas, `enite, dosega, bez reakcija se soglasuvale da bidattakov, evtin retori~ki polne` za filu-vawe na tu|ite, nedokvakani �dosetki�?Ili, rezerven adut za kakva bilo frus-tracija. Koja vo niv ponatamu da gleda

vle~en dobitok, gotva~ki dobitok, zgorana s¢ - i kako reproduktiven dobitok zanacionalen priplod. Bidej}i, �bra}ata�ne se vospitani da rabotat po doma i ne-dostojno da m�knat torbi od pazar. Nituda ~krtkaat blesavi doma{ni so decata.

I, zatoa, se pra{uvam, }e mo`e li naZemjodelskiot fakultet, barem da se ot-vori multikulturen Otsek za kompara-tivno sto~arstvo i podobruvawe na �pri-nosite�? Ili, makar, predmetot Semio-tika na intermedijalnata mle~nost ?

A, mo`ebi, e pogre{no odbran i nazi-vot na ona nesre}no, parlamentarno�`en-sko lobi�? Oti, vo duhot na vakvite rep-

roduktivni zagovori, mo`ebi }e treba dasi se preimenuva vo dobi-lobi? I, za dasi ja unapredi sopstvenata reproduktiv-na �stapka�- da se vdade - vo kolektivna,�trudni~ka� ostavka? Vo patriotska sa-mo`rtva. Oti, i nie Palestinki (samou-bijci) za svoja trka imame.Za deca, i da negovorime. Izlezete samo pred �Sudska� -pred onie umni lica, srede smogot, bu~a-vata i {vercerskiot kordon za cigari,sun|eri za ~evli i mirisni elki za kola... Ili, na koja bilo ulica, so tolpa mo-derno oble~eni, vreskavo eufori~ni idlaboko besprizorni, "oru`ja#...

(Avtorkata e univerzitetski profesor)

JUNI 22000033 7

ELIZABETA [ELEVA

Bidi dobitok - rasplodi se!Razoru`uvaweto i rodovoto "slepilo#

Po~ituvana publiko, so golema`al, no bez kakva i da e doza na iz-nenaduvawe moram da konstati-

ram deka glavite na na{ite "em gordi,em epten umni# ma`i - funkcioneri, po-liti~ari, urednici, novinari, intelek-tualci, namesto so politi~ka i inte-lektualna mudrost i doblest, vrijatod glupost, isfrustriranost, {ovini-zam i seksizam.

Prostete, no nikako poinaku ne mo`eda se protolkuvaat kupot javno napi-{ani i izjaveni budala{tini vo samonekolku nedeli. Taka, na 14 maj, vo"Vest#, u{te na naslovnata stranamo`evme da pro~itame naslov (inaku,ilustriran so ogromna fotografija):"Na Hari ne mu pomognaa ni gradite naKlaris#. Za da bide rabotata u{tepostra{na i, normalno podegutantna,ovoj naslov pretstavuva{e najava zatekstot na tretata strana, posvetenna pregovorite na ministerot za vnat-re{ni raboti Hari Kostov, so ̀ iteli-te na seloto Vejce, da dozvolat posetana mestoto kade {to za vreme na kriza-ta bea ubieni osummina pripadnici nabezbednosnite sili. I seto toa ilus-trirano so fotografija na KlarisPastori, politi~ki sovetnik na EU voMakedonija, so zum na nejzinite gradi i

legenda koja sekako }e vleze vo "legendi-te na makedonskiot {ovinizam# i kojaglasi: " Ramkovniot dogovor ne trpigradnik#.

Tokmu toga{ koga ~ovek }e pomislideka na gluposta }e £ dojde kraj, po samonekolku dena, ete ti go i "Utrinskivesnik# so nivniot poznat urednik odkulturata, koj pod prevezot na neodob-ruvawe na potegot na "Vest# }e napi{e

kolumna za toa kolku se ubavi, pametnii zna~ajni, zamislete si samo(!), "cicki-te# na `enite. Od beter po-beter!

Kon krajot na maj, pak, {ovinisti~-ko-intelektualisti~ki proleten kok-tel, bezbeli za xabe odnosno "za samo 10denari#, ni priredi i eden redoven nad-vore{en kolumnist na "Utrinski ves-nik#, koj na svoite po pol pobratimi (o,kolku toa gordo zvu~i!) onaka patriot-ski im pora~a: "Da se dogovorime: naj-dobro e nikoj, ama ba{ nikoj osven orga-nite na redot, da nema oru`je vo ovaadr`ava. So eden isklu~ok: za da bidemesre}na zemja, da dozvolime i da se pogri-`ime samo `enite da ni bidat "vooru-`eni do zabi#. Da obezbedime potom-stvo, oti toa e najsilnoto oru`je#.

Cre{ata na vrvot od koktelot nagluposta, denovive ja stavi i eden fun-kcioner, koj zamislete si onaka �zagore-no i zapeneto# si dozvoli javno da izja-vi deka "}e im dal (izjava) na novinarki-te samo ako tie go pre~ekale goli#. Bre,majkata! ^ovekot namesto "fino, le-po# da si dade ostavka i da si gi le~ifrustraciite so stru~na (lekarska,naprimer) pomo{, re{il da ja maltretirajavnosta i da gi navreduva novinarkite.

Teget ~orapa, oooo, teget! Teget ~orapa, na s¢ odi.

Poplava od seksizam vo javnosta

Ua, {ovinisti!Regionalnata mre`a na `enski informativno-dokumentaciski centri nas-

koro }e go objavi: �Adresarot na `enski nevladini organizacii i grupi odSredna i Isto~na Evropa�.

Podgotovka na pe~atenata i na elektronskata verzija na adresarot na make-donskite `enski nevladini organizacii napravi Rodovata edinica za dokumen-tirawe i informirawe (REDI), koja e aktivna ~lenka na ovaa regionalna mre-`a, koordinirana od hrvatskata �@enska infoteka�.

Vo julskiot broj na �Mo}ta e vo narodot�, REDI }e gi objavi rezultatite ianalizite na monitoringot na pe~atenite mediumi vo dr`avava, posveten naproblemot na nasilstvoto vrz `enite. Ovoj monitoring be{e sproveden vo te-kot na fevruari i e del od regionalniot monitoring na Mre`ata na `enski in-formativno-dokumentaciski centri.

Komparativnite rezultati od monitoringot sproveden vo 15 zemji od regio-nov }e bidat objaveni najdocna do oktomvri, godinava.

Rodova edinica za dokumentirawe i informirawe

Regionalen adresar na `enski grupi

Detskiot parlament na Makedonija, od 1 do 15 juli godinava, vo Ohrid }e bi-de doma}in na tradicionalniot detski me|unaroden kamp: �Globalnotodetsko selo na delo - Mir i Qubov za decata�, na koj }e prisustvuvaat i de-

ca- Makedonci od dijasporata. Tie }e u~at makedonski jazik, no i }e se zapozna-at so kulturno, geografskoto i istorisko bogatstvo na Makedonija.

Vedna{ potoa, od 16 do 21 juli, }e se odr`i tradicionalniot detski karavanniz Makedonija, za potoa Detskiot parlament da ostvari poseta na Dra~, vo Albanija, i na Sofija i Varna, vo Bugarija.

Detski parlament na Makedonija

Startuva detski me|unaroden kamp

Teget ~orapa ooooo, teget!

Radivoe Jovanovski

Vo Ohrid, od 4 - 6 juli, vo Domot nakulturata }e se odr`i #Ohrid-skiot leten saem na rakotvorbi#,

kade del od makedonskite zanaet~ii }egi prezentiraat i prodavaat svoitekreacii. Vo negovata organizacija sevklu~eni Agencijata na SAD za me|u-naroden razvoj, Institutot za tradici-onalni vrednosti i amerikanskata or-ganizacija #Pomo{ na rakotvorci# -#Aid to artisans� (ATA) koja vo Makedo-nija e prisutna od april 2002 godina, novo izminatiot period stana aktuelna iso svojot konkurs za dizajn. Nagradenibea Jovica Baru (za linijata na drveniigra~ki za deca), Jovan Petrovski (zalinijata zimska obleka za deca, {alovii dodatoci so primena na tradicional-ni makedonski akcenti) i Biljana Kle-ka~koska (za inventivnoto srebro iemajliran filigran). Tie dobija trinedelen dogovor vreden 1000 amerikan-ski dolari za dizajnirawe na linija naproizvodi, bazirana na nivnata apli-kacija za lokalniot pazar, koja }e bidepregledana za da se vklu~i vo me|una-rodnite saemi za podaroci. Dobitnici-te na nagradite imaat mo`nost da gisledat i da sorabotuvaat so dizajneritena "ATA#, a prvonagradeniot }e bidepokanet da u~estvuva na dvonedelnaobuka za spremnost za pazarot vo Wu-jork.

"ATA# e nositel na proektot "Made in Mace-donia�, vo ramkite na koj se oformuva baza na po-datoci, vo koja se registrirani 150 makedonskizanaet~ii. Nejzina cel e pottiknuvawe na lo-kalnite i izvoznite pazari za ra~no izrabote-ni proizvodi od zemjava, {to treba da dovede donovi vrabotuvawa i zgolemen prihod na zanaet-~iite. Proektot vredi 1.8 milioni dolari, a efinansiran od Ambasadata na SAD, prekuAgencijata za me|unaroden razvoj. "Rabotime napromocija na ra~no izrabotenite proizvodi,sorabotuvame so proizvoditelite i im pomaga-me da gi izvezat svoite proizvodi vo stranstvo.Doma{nite zanaet~iski proizvodi se mnogu ba-rani, vo na{ata organizacija doa|aat makedon-ski gra|ani i pra{uvaat kade mo`at i {to mo-`at da kupat. Vo osnova, na{ata pomo{ e sodr-`ana vo marketingot, vo dizajniraweto na pro-izvodite i vo nudeweto na soodvetna obuka za damo`at proizvoditelite da se podgotvat za sae-mite# - izjavi regionalniot direktor na orga-nizacijata Xin Xonson, koja potencira dekapoznatata ve{tinata na makedonskite proizvo-diteli bila pri~inata za nivnoto doa|awe voMakedonija, edna od 17 -te zemji kade tie rabo-tat. Vo sedi{teto vo Skopje, mo`e da se vidat~udesno dizajnirani predmeti izlo`eni na yi-dovite, vo vitrinite, postaveni na rabotnitemasi. Niv ne mo`ete da gi vidite vo prodavni-cite vo zemjava, {to o~igledno ja otslikuva

potrebata od pomo{ za povrzuvawe na proizvo-ditelite i pazarot, od sozdavawe i plasirawena proizvodi {to se izrabotuvaat, no i od dobi-vawe na informacii kade istite i mo`at da sekupat.

"Go zapo~navme proektot so doa|awe nastranski dizajneri koi zaedni~ki rabotea sozanaet~iite i gi razmenuvaa iskustvata, ve{ti-nite, soznanijata. Tie bea mnogu zadovolni, bi-dej}i tuka go prepoznavaat prisutniot dizaj-nerski kvalitet, a imaa mo`nost od vklu~enite

15 zanaet~ii vo obukite, da nau~at odredenitehniki, da osoznaat razli~en pristap na obra-botka#, potencira Xonson. Ministerstvata zakultura i za ekonomija se dosega{nite partne-ri na amerikanskata organizacija vo realiza-cijata na konkursot za dizajn i za izgotvuvawena informativen materijal na veb - stranicatakoja mo`e da se pro~ita na postoe~katawww.culture.in.mk, no nivnata rabota se realizi-ra i preku kontakti so zanaet~iite od zemjava,so Zaednicite na lokalnata samouprava, Dru{-

tvoto na zanaet~iite, USAID. Me|u primerocite koi ni privlekoa vnima-

nie be{e i edna jambolija izrabotena od Orga-nizacijata na `eni �Cvet� od Kru{evo, {to }ebide ponudena zaedno so drugi proizvodi na Me-|unarodniot saem za moderen mebel vo Wujork,kade i prethodno del od nivnite proizvodi bi-le prisutni. Na amerikanskiot pazar se izvezu-vaat i proizvodi koi gi izrabotuvaat i `eniteod Debar, a za razli~ni vid rakotvorbi od Ma-kedonija (predmeti od staklo, drvo, kovano `e-lezo, nakit) se zainteresirani i pretstavnicina drugi dr`avi. Realizatorite na proektot sezadovolni, bidej}i gledaat deka istiot se {iri,a krugot na negovite korisnici go so~inuvaatruralnite i urbanite zanaet~iski mikro -prie-ma~i i nivnite semejstva, upravuva~ite i vra-botenite vo malite i srednite pretprijatija,zdru`enijata i organizacii na zanaet~ii kakoi izvoznici.

Vo mart godinava, vo Kru{evo e otvorenaprodavnica vo koja se izlo`eni proizvodi nazanaet~ii -rakotvorci, a vo toj grad na 1 i 2 av-gust }e se odr`i u{te eden specifi~en saem.Saemi vo zemjava, vo razli~en obem, dosega serealizirani i vo Del~evo i Skopje, a osven pre-ku ovoj vid na lokalna rabota, #ATA# raboti iso lokalnite partneri vo maloproda`bata, pri{to vo podgotvitelna faza e plasirawe na pro-izvodite vo prodavnici vo Ohrid, Gevgelija iSkopje.

Mo}ta e vo narodot

Zedni~ki proekt na:

Centar za razvoj na mediumi

i "Utrinski vesnik#

Finansiski poddr`an od:

Institut Otvoreno

Op{testvo - Makedonija

Izleguva sekoj

posleden ~etvrtok vo mesecot

Ureduvaat:

Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak,

Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvawe

Igor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

KATERINA BOGOEVA

Domovite na kulturata voMakedonija, iako odamnane se do`ivuvaat kako

mesta kade se skoncentriranikulturnite slu~uvawa, sepak,seu{te se smetaat za zna~ajniinstitucii na lokalno nivo ina niv se gleda kako na poten-cijal koj treba da se so~uva ida se vklopi vo aktuelnatadecentralizacija. Takov proces imeno, i konkretnopo~na da se realizira od april godinava preku zaed-ni~ki anga`man na Fondacijata Otvoreno Op{test-vo - Makedonija i Ministerstvoto za kultura.

Po prethodnoto potpi{uvawe na protokol zasorabotka na ova pole, minatata nedela bea objaveniselektiranite {est domovi na kulturata naop{tinite Debar, Kumanovo, Ko~ani, [tip,Negotino i Kru{evo kade zapo~naa da se real-iziraat pilot - aktivnosti vo ramkite na predvide-nata programa za poddr{ka. Vo realizacija na pro-gramata ~ija finansiska konstrukcija e 40.000amerikanski dolari, obezbedeni od FIOOM, sevklu~eni i lokalnite vlasti, Zaednicata naedinicite na lokalnata samouprava, iMinisterstvoto za lokalna samouprava. Celta naprogramata e nadminuvawe na problemite vo domovi-te na kulturata, koi se smetaat za glavni instituciiodgovorni za distribucija na kulturniot `ivot nalokalno nivo, transformacija na starite organiza-ciski modeli vo sovremeni kako i voveduvawe na novkoncept na upravuvawe koj }e pomogne da se zadovolati artikuliraat kulturnite potrebi vo lokalnitesredini.

Petar Pop Arsov, direktor na Domot na kulturata

od Kumanovo, e zadovolen i od sega{nata produkcijana kulturni sodr`ini, no gledaj}i pozitivno na pro-cesite na decentralizacija, potencira deka postoiodredena doza na strav, sorabotkata so lokalnitevlasti da ne bide lo{o protolkuvana, pa vlastite dao~ekuvaat domovite da bidat niven servis. #Tie sekulturen servis na gra|anite i taka treba da bide voidnina. So procesot na decentralizacijata, ne prav-ime transfer vo primarniot del na na{ata rabota,tuku vo organizaciskata postavenost na institucija-ta�.

So potrebata od postoewe na regionalni centri sesoglasuva i direktorkata na Domot na kulturata voDebar, Balanca Semie, koja potencira deka vo Domotse vo tek grade`ni renovira~ki zafati, so {to trebada se nadminat problemite so postoewe na koncertnasala, galeriski prostor. #Iako Debar e grad koj eekonomski slab, smetam deka vo formiraweto vizijaza idnoto funkcionirawe na domot, treba aktivno dase slu~at negovite vraboteni i gradskite vlasti zakompletno da se iskoristat kapacitetite {to toj ginudi#, veli taa. Vo Negotino, pak, vo Domot na kul-turata ve}e izvesno vreme, se sre}ava odredena grupagra|ani, koi spored direktorot Ivan Lazov, rabotina sozdavawe programi za kulturno `iveewe, pod-

gotvuvaj}i se na toj na~in zaprocesot na decentralizacija.Tie planiraat i formirawena fond za sorabotka solokalnata vlast koj bi reguli-ral odredeni raboti vo kul-turnoto `iveewe.

Vo realizacijata na progra-mata vo [tip e vklu~en iTraj~e Kacarov, vo funkcija

na pretsedava~ na Sovetot na op{tinata, koj pozi-tivno gleda na procesot na decentralizacija i smetadeka istiot treba {to poskoro da po~ne, no i da gorealiziraat novi lu|e. #Se pra{uvam glasno za pod-gotvenosta na postoe~kite ~ove~ki resursi da giprifatat promenite i smetam deka domovite na kul-turata treba da se transformiraat od temel# -veliKacarski. Za Cena Manevska, direktor nakru{evskiot dom na kulturata, programata doa|a vovistinsko vreme, za da se sogledaat mo`nostite zasamofinansirawe, spremnosta na lokalnata vlast dagi prevzeme ingerenciite i da se zapo~ne so koordi-nativna rabota na dvete strani. "I sega postoisorabotka so lokalnata vlast, no ne i mo`nost zafinansirawe, finansiite se na{ najgolem problem#.Prviot ~ovek pak na {estiot, ko~anski dom na kul-turata, direktorot Blagoj Panov, smeta deka e dobroe {to procesot po~nuva, no ne smeta deka za {estmeseci ne{to bitno mo`e da se slu~i. "Dobro {to vorealizacijata na Programata za poddr{ka nadomovite na kulturata se vklu~eni dvete straniFIOOM i Ministerstvoto za kultura, bidej}i desetgodini, bezuspe{no baravme re{avawe na odredeniraboti, samo od ednata strana, od strana na minis-terstvoto�. (K. B.)

Decentralizacija

"Pomo{ za rakotvorcite# vo Makedonija

"Najgolem problem e {to makedonskite proiz-vodi ne mo`at da se natprevaruvaat so indis-

kite i kineskite, ~ija cena e mnogu poniska. Pot-rebno e da se najde specifikata na makedonskiteproizvodi, dizajnot mora da bide pred vremeto za dabide konkurenten. Denovive duri i svetot na zanaet-~iskite proizvodi e dovolno brz#, veli Xin Xonson, regionalen direktor na ATA.

Dizajnot morada bide pred vremeto

Domovite na kulturata sepodgotvuvaat za promeni

Xin Xonson

PROEKTI:

Novi mo`nostiza starite zanaeti