Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU

Načrt in štev.oznaka načrta: 3. NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADEBENI NAČRTI: NAČRT

KANALIZACIJA

Investitor: PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA Pot Sv. Antona 49

5280 Idrija

Objekt: OBNOVA KANALIZACIJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA S PRIKLJUČKOM NA JAVNO KANALIZACIJO LOČENEGA SISTEMA

Vrsta projektne dokumentacije: PZI – Projekt za izvedbo

Projektant: KONO-B d.o.o..Grablovičeva 30, 1000 Ljubljana

Odgovorna oseba projektanta: Beno Kočevar, kom. inž.

Žig:Podpis:

Odgovorni projektant: Beno Kočevar, kom. inž.G-9085

Osebni žig

Podpis:

Številka načrta: 1533/12

Izvod: 1 2 3 4 5 6

Kraj in datum: Ljubljana, julij 2013

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA KANALIZACIJE št. 1533/12

3.1 Naslovna stran3.2 Kazalo vsebine načrta3.4 Tehnično poročilo3.4.1 Tehnični opis obnove kanalizacije in priključitve na kanalizacijo ločenega sistema3.4.2 Popis del s predizmerami in projektantski predračun3.4.3 Poročilo o pregledu s TV kamero

3.5 Risbe:3.5.1 Pregledna situacija obravnavanega območja M 1:50003.5.2 Kataster javne kanalizacije – Komunala Idrija M 1:5003.5.3 Situacija obstoječe kanalizacije M 1:2503.5.4 Situacija obstoječe kanalizacije s komentarj iz pregleda s TV kamero M 1:2503.5.5 Situacija obnove in ločitve kanalizacije M 1:2503.5.6 Vzdolžni profil kanala K2 – obnova M 1:250/503.5.7 Vzdolžni profil kanala S M 1:250/503.5.8 Vzdolžni profil kanala S-1 M 1:250/503.5.9 Vzdolžni profil kanala S-1a M 1:250/503.5.10 Vzdolžna profila kanalov S-2 in S-3 M 1:250/503.5.11 Vzdolžni profil kanala K1-2 M 1:250/503.5.12 Vzdolžni profil kanala K1-obnova M 1:250/503.5.13 Vzdolžni profil kanala M1 M 1:250/503.5.14 Vzdolžni profil kanala M2-1 M 1:250/503.5.15 Vzdolžni profil kanala M2-3 M 1:250/503.5.16 Vzdolžni profil kanala M2-4 M 1:250/503.5.17 Vzdolžni profil kanala M3 M 1:250/503.5.18 Vzdolžni profil kanala M4 M 1:250/503.5.19 Detajli

- Detajl polaganja PVC cevi v peščeno posteljico- Detajl polnega obbetoniranja PVC cevi- Detajl polaganja PVC cevi v peščeno posteljico in tamponsko blazino- Detajl direktnega priključka na kanal iz PVC cevi- Detajl priključka komunalne odpadne vode z vpadnim jaškom- Detajl betonskega revizijskega jaška Ø800 mm- Detajl betonskega revizijskega jaška Ø1000 mm- Detajl betonskega kaskadnega revizijskega jaška Ø800 mm- Detajl betonskega kaskadnega revizijskega jaška Ø1000 mm- Detajl cestnega požiralnika Ø500 mm z vtokom pod robnikom in lovilcem olja- Detajl cestnega požiralnika Ø500 mm z LTŽ rešetko in lovilcem olj- Detajl peskolova iz betonskih cevi Ø400 mm- Detajl peskolova iz betonskih cevi Ø600 mm- Detajl grobih mehanskih grabelj iz pasnega železa v revizijskem jašku- Detajl betonskega robnika

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.4 TEHNIČNO POROČILO

3.4.1 Tehnični opis obnove kanalizacije in priključitve na kanalizacijo ločenega sistema

1. SPLOŠNOPsihiatrična bolnišnica v nadaljevanju PBI, se nahaja na območju zahodno od reke Idrijce v mestu Idrija. Zgrajena je bila okoli leta 1930. Kompleks PBI je sestavljen iz objektov A, E, L, S, D, M .V objektu D je v lasti PB Idrija le del prostorov v pritličju – lekarna, dispanzerska služba in del kleti – energetske strojnice, preostali del objekta je stanovanjski.Objekti imajo pred vstopom v kompleks, na vzhodnem delu, parkirišče namenjeno osebju, obiskovalcem in stanovalcem. Dostop v notranjost kompleksa za vozila (predvsem reševalna in servisna) pa je zagotovljen preko hodnika čez upravni objekt. Znotraj kompleksa se nahaja park, ki ga z vseh strani obdajajo objekti PBI.

Pregledna karta obravnavanega območja

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

2. UPORABLJENA DOKUMENTACIJA IN PODATKI Geodetski posnetek obstoječega stanja št. 2012/26, Pars d.o.o., Soglasje za priključitev na kanalizacijo št. 3510-185/2012-2 za rekonstrukcijo objekta E

in gradnjo ekološkega otoka, Komunala idrija d.o.o., Projektni pogoji plinovodnega omrežja št. IDR18-S67/12-B.Zupančič za rekonstrukcijo

objekta E in gradnjo ekološkega otoka, Petrol d.d., Terenski ogledi in meritve, Izvršilni gradbeni načrt objekta A, PZI načrt arhitekture za rekonstrukcijo »Objekta E psihiatrične bolnišnice Idrija in

izgradnja ekološkega otoka« št. 2/2012 Atelje-Arhitekt d.o.o. PZI načrt kanalizacije in zunanje ureditve za rekonstrukcijo »Objekta E psihiatrične

bolnišnice Idrija in izgradnja ekološkega otoka« št. 1534/12, KONO-B d.o.o. Predlog rešitve in analiza problematike predčiščenja odpadnih vod iz PBI, Komunala

Idrija

3. OBSTOJEČE STANJE KOMUNALNIH VODOV

3.1. OBSTOJEČA KANALIZACIJA

3.1.1 OPIS OBSTOJEČE JAVNE KANALIZACIJEObstoječi javna kanalizacija za komunalne odpadne vode in javna kanalizacija za padavinske vode se začneta v obstoječih jaških na kanalizaciji mešanega sistema in potekata proti jugu do Poti Sv. Antona, od tam naprej pa po cesti. Javna kanala še nista v funkciji, na terenu pa je bilo ugotovljeno, da sta iztoka kanalizacije za komunalne odpadne vode in kanalizacije za padavinske vode zablindirana z betonom. Tako se vse komunalne odpadne vode in padavinske vode iz kompleksa PBI iztekajo v obstoječi javni kanal mešanega sistema.

3.1.2 OPIS OBSTOJEČE INTERNE KANALIZACIJE KOMPLEKSA PBIObstoječa kanalizacija kompleksa PBI je zasnovana v mešanem sistemu in se priključuje na obstoječo javno kanalizacijo mešanega sistema, ki je locirana na vzhodnem delu kompleksa PBI pod dovozno cesto do PBI Pot Sv. Antona.

Komunalne odpadne vode in padavinske vode iz objektov in utrjenih površin PBI so speljane na glavni zbirni kanal oz. rov (OBSTOJEČI KANAL 1), ki se začne pri obstoječem jašku OJ pri stopnišču ob vodnjaku in poteka proti jugo vzhodnemu delu pod parkom kompleksa PBI in naprej preko prehoda v upravnem objektu, do obstoječe javne kanalizacije mešanega sistema pod dovozno cesto Pot Sv. Antona. Kanal je zasnovan iz betonskih cevi BC Ø800mm. Na kanalu so zgrajeni betonski jaški pravokotnega in krožnega preseka.

OBJEKT A - KUHINJJA, TERAPEVTSKI PROSTORI,UPRAVAObstoječa kanalizacija objekta A je zasnovana v mešanem sistemu. Komunalne odpadne vode in padavinske vode iz objekta se iztekajo tako na severo-zahodno stran kot tudi na jugo vzhodno stran. Vse komunalne odpadne vode in padavinske vode se združujejo v kanalizacijo mešanega sistema. Iz severo-zahodnega dela objekta, poteka kanalizacija mešanega sistema dvakrat pod objektom na jugo-vzhodno stran, od koder poteka naprej do priključka na zbirni kanal oz. rov BC Ø800mm (OBSTOJEČI KANAL 1). Komunalne odpadne vode iz kuhinje so speljane preko dveh lovilcev maščob. Eden se nahaja na severo-zahodnem delu objekta, drugi pa na jugo-zahodnem delu objekta. Severni del objekta A je podkleten, zaradi česa je tudi kanalizacija mešanega sistema, ki poteka pod tem delom objekta, globoka ~3,4m. Zunanja kanalizacija objekta A je delno v dobrem stanju, delno pa v slabem stanju. Revizijski jaški imajo poškodovane koritnice, peskolovi in cestni požiralniki so zasuti s peskom in listjem, nekateri pa so tudi poškodovani. Cestni požiralniki nimajo vgrajenih lovilcev olja.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

OBJEKT E - TEHNIČNE SLUŽBE, SERVISNI PROSTORI, GALERIJAObstoječa kanalizacija objekta E je zasnovana v mešanem sistemu. Komunalne odpadne vode in padavinske vode iz objekta se delno iztekajo na južno stran objekta, medtem ko se na severno stran objekta iztekajo samo padavinske vode iz dela strehe objekta in so speljane pod obstoječo makedamsko cesto v prosti iztok po hribu. Kanalizacija iz južnega dela objekta E poteka po dvorišču objekta in se priključuje na zbirni kanal mešanega sistema Ø400mm (OBSTOJEČI KANAL 1-2), ki poteka po klančnini do parka in se priključuje na zbirni kanal oz. rov (OBSTOJEČI KANAL 1) pri obstoječem vodnjaku.Kanalizacija objekta na južnem delu do priključka na obstoječi kanal mešanega sistema Ø400 se v celoti poruši. Na podlagi rekonstrukcije objekta E in izgradnje ekološkega otoka, se bo vzporedno izvedla tudi nova kanalizacija, ki je obdelana v načrtu št. 1534/12, KONO-B d.o.o.

OBJEKT L - BOLNIŠKI ODDELKIObstoječa kanalizacija objekta L je zasnovana v mešanem sistemu. Komunalne odpadne vode iz objekta se iztekajo na severno stran objekta. Padavinske vode iz objekta pa se iztekajo na severno in južno stran objekta. Na severnem delu objekta se vse komunalne odpadne vode in padavinske vode združujejo v obstoječ kanal mešanega sistema, ki poteka od vhoda objekta na zahodnem delu objekta in poteka vzdolžno z objektom proti vzhodu po asfaltirani poti do konca objekta kjer zavije za 90° in poteka naprej do opornega zidu, kjer je v revizijskem jašku izvedena stopnja na nivo balinišča, od koder poteka kanal naprej do priključka na obstoječi zbirni kanal oz. rov Ø800mm (OBSTOJEČI KANAL 1).Del padavinske vode, ki se izteka na južni del objekta, je speljana preko peskolovov in kanalizacije za padavinske vode do balinišča, kjer se priključi na kanalizacijo mešanega sistema objekta L. Obstoječa zunanja kanalizacija objekta L je zgrajena iz PVC cevi in je v večini v dobrem stanju. Prav tako so v dobrem stanju tudi revizijski jaški in peskolovi.

OBJEKT D – LEKARNA, DISPANZER, STANOVANJSKI DELObstoječa kanalizacija upravnega objekta je zasnovana v mešanem sistemu. Komunalne odpadne vode iz objekta se iztekajo na vzhodni strani objekta pri obstoječem revizijskem jašku v objektu. Od tam naprej poteka kanalizacija mešanega sistema Ø400mm, na katero se priključujejo tudi padavinske vode iz dela strehe, ter padavinske vode iz utrjenih površin (parkirišča). Kanal Ø400mm poteka proti vzhodnemu delu območja pod parkiriščem in po zemeljski cesti, do obstoječega jaška na obstoječi javni kanalizaciji mešanega sistema. Kanal Ø400mm je po vsej verjetnosti v slabem stanju. V revizijskih jaških je zaznati naplavine ter poškodovane stene in koritnice jaškov. Pred izvedbo del je obvezno potrebno pregledati celoten odsek kanal s TV kamero, da se ugotovi, če je kanal potreben obnove.Padavinske vode iz severnega dela strehe se preko peskolovov in obstoječe kanalizacije za padavinske vode priključuje na obstoječ zbirni kanal oz. rov Ø800mm.Padavinske vode iz jugo-vzhodnega dela strehe objekta se preko peskolovov in obstoječe kanalizacije za padavinske vode iztekajo v prosti iztok po hribu južno od upravnega objekta.Padavinske vode iz jugo-zahodnega dela strehe se preko žlebov in obstoječe mulde v svetlobnih jaških iztekajo proti južnemu delu do prostega iztoka po hribu.

OBJEKT S - BOLNIŠKI ODDELKIObstoječa kanalizacija objekta S je zasnovana v mešanem sistemu. Komunalne odpadne vode iz objekta se iztekajo na severno stran objekta. Padavinske vode iz objekta pa se iztekajo na severno in južno stran objekta. Na severnem delu objekta se vse komunalne odpadne vode in padavinske vode združujejo v obstoječ kanal mešanega sistema, ki poteka od vhoda v objekt na zahodnem delu objekta in poteka vzdolžno z objektom proti vzhodu po asfaltirani poti do konca objekta kjer zavije za 90° in poteka naprej po cesti do obstoječega revizijskega jaška na obstoječem zbirnem kanalu oz. rovu Ø800mm (OBSTOJEČI KANAL 1).Obstoječa zunanja kanalizacija objekta L je zgrajena iz PVC cevi in je v večini v dobrem stanju. Prav tako so v dobrem stanju tudi revizijski jaški in peskolovi.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.1.2 OSTALI OBSTOJEČI KOMUNALNI VODIV območju PBI Idrija poteka poleg kanalizacije tudi vodovod, vročevod, plinovod, elektro omrežje in telekomunikacijsko omrežje.Obstoječi komunalni vodi so prikazani situaciji obstoječega stanja kanalizaciji. Pri gradnji mora biti izvajalec pozoren na vse obstoječe komunalne vode, saj se križanja z projektirano kanalizacijo pojavljajo večkrat.

3.1.3 OPIS PROBLEMATIKEInterna kanalizacija Psihiatrične bolnišnice Idrija je zasnovana v mešanem sistemu. Na javno kanalizacijo je priključena tudi v mešanem sistemu preko skupnega zbirnega rova, ki poteka pod parkom znotraj kompleksa, nato pa pod objektom D, kjer so stanovanja in vhod v bolnico, preko parkirišča ter zunanjimi zelenimi površinami po pobočju do javne kanalizacije.

Problemi nastanejo, ker odplake ( plenice, damski vložki, smeti ) v rovu znotraj kompleksa zastajajo in katere deževje ob močnejših deževjih hipoma odplakne ter pogosto mašijo odvodno cev na lomih in zožitvah ter javno kanalizacijo na vznožju pobočja ( dvigovanje pokrovov jaškov, razlitje odplak po naselju ). Mešan odtok odpadne vode se v celoti vodi na ČN Idrija, brez ločitve meteornih vod.

Omeniti je potrebno, da je bila do zemljišča Psihiatrične bolnišnice Idrija v letu 2004 zgrajena nova javna kanalizacija ločenega sistema, na katero pa objekt bolnišnice do danes še ni priključen.

V zvezi z zgoraj navedeno problematiko je bil v dopisu katerega smo prejeli od JP Komunala Idrija ( Problem pred čiščenja in ločitve odpadnih vod iz PBI), že podan predlog rešitve problema z izvedbo objekta pred priključkom na novo javno kanalizacijo ločenega sistema, ki bi omogočal mehansko pred čiščenje mešane odpadne vode in ustrezno ločeval sanitarno in meteorno vodo pred priključkom na novo javno kanalizacijo ločenega sistema. Za ta predlog rešitve smo investitorju podali tudi ponudbo št. 1832/12 – priloga.

Kot ponudniki opozarjamo, da je predlagana rešitev priključitve objekta Psihiatrične bolnišnice Idrija na javno kanalizacijo ločenega sistema z izvedbo objekta pred priključkom na javno kanalizacijo, ki omogoča mehansko pred čiščenje mešane odpadne vode in ločevanje sanitarne in meteorne vodo le začasna rešitev. Padavinske vode bodo kljub predvidenim ukrepom vseeno prekomerno obremenjevale sanitarno kanalizacijo in že preobremenjeno ČN Idrija, del sanitarne odpadne vode pa bo še vedno preko meteorne kanalizacije odtekal v vodotok. Z zaostrovanjem ekoloških kriterijev bo potrebno v prihodnosti izvesti končno rešitev – objekt bolnišnice bo potrebno na javno kanalizacijo priključiti v ločenem sistemu.

Ker je do Psihiatrične bolnišnice Idrija zgrajena nova kanalizacija ločenega sistema je bil s tem projektom postavljen tudi koncept priključitve objektov na javno kanalizacijo v ločenem sistemu. Komunalne odpadne vode objektov se priključi na javni kanal za komunalne odpadne vode, padavinske vode pa se priključi na javni kanal za padavinske vode. V ta namen je potrebno preurediti obstoječo interno kanalizacijo objektov tako, da le ločeno odvaja komunalne odpadne vode in padavinske vode do javne kanalizacije ločenega sistema.

3.2. OPIS OBNOVE IN LOČITVE KANALIZACIJEProjektirana obnova in ločitev kanalizacije območja PBI Idrija je zasnovana, da se za odvod komunalne odpadne vode delno zgradi nova zunanja zbirna kanalizacija, delno pa se ohrani obstoječe kanale mešanega sistema, ki bodo služili kot kanalizacija za komunalne odpadne vode. Ravno tako to velja za padavinske vode, kjer del zunanje kanalizacije za padavinske vode zgradi na novo, delno pa se ohrani obstoječe kanale mešanega sistema, ki bodo služili kot kanalizacija za padavinske vode. Večinoma je obstoječa kanalizacija kompleksa PBI Idrija v dobrem stanju. Na določenih odsekih pa je kanalizacija v slabem stanju, s poškodovanimi koritnicami, ki so polne naplavin. Prav tako so nekateri revizijski jaški in peskolovi poškodovani. Poškodovani odseki so prikazani

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

v situaciji obstoječe kanalizacije. Kanalizacija PBI je bila pregledana s TV kamero, o pregledu pa je bilo narejeno tudi poročilo o stanju in poškodbah na kanalizaciji. Pregled s TV kamero je izvajalo podjetje Papigal Jakopin d.o.o., dne 7.5.2013.Vsi zaznamki, poškodbe in napake, ugotovljene s TV kamero, so prikazane v poročilu s TV kamero in situaciji obstoječe kanalizacije s komentarj iz pregleda s TV kamero, list. 3.5.4.

KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODESistem zunanje zbirne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode je zasnovan iz kanalov S, S-1, S-1a, S-2, S-3 in obnove obstoječega kanala kanala K2. Kanal S je glavni zbirni kanal za komunalne odpadne vode, na katerega se priključujejo vsi objekti kompleksa PBI Idrija. Kanla S se priključuje na obstoječo javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode, ki je locirana na vzhodnem delu območja pri dovozni cesti. Pred priključkom na javno kanalizacijo je potrebno v revizijski jašek RJ2 vgraditi mehanske grablje. Kanal S se priključi na obstoječo javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode z novim revizijskim jaškom na kanalu. Na kanalu S, ma odseku pri podhodu, je potrebno prevezati vse priključke, ki so bili priključeni na obstoječi kanal Ø800mm, ki se bo ohranil kot kanal za padavinske vode.Kot začasna interventna rešitev je potrebno vgraditit mehanske grobe grablje tudi v obstoječi revizijski jašek na obstoječem kanalu mešanega sistema (pri obstoječi javni kanalizaciji ločenega sistema).Kanalizacija za komunalne odpadne vode se zgradi iz cevi PVC, različnih dimenzij v projektiranih padcih. Na horizontalnih lomih se zgradijo betonski revizijski jaški, na vrhu prekriti z LTŽ pokrovi Ø600mm; 250kN po standardu SIST EN124.

Obnova kanala K2:Obstoječi kanal K2 je bil v funkciji kot kanal mešanega sistema. Celoten kanal je v slabem stanju, cevi so na posameznih odsekih posedene, na določenih jaških pa so pošodovane koritnice. Obstoječa kanalizacija se poruši, namesto nje pa se zgradi nova cev PVC300 ter novi revizijski jaški. Kanal se priključi na obstoječo javno kanalizacijo za komunalne odpadne vode z novim revizijskim jaškom. V revizijski jašek RJ2 se vgradijo grobe mehanske grablje iz pasnega železa 10/50mm;e=4cm.

Obstoječa kanala mešanega sistema K4 in K8 se ohranita kot kanala za komunalne odpadne vode. V bližnji prihodnosti, ko bodo tudi zagotovljena sredstva, bi bilo potrebno obnoviti tudi kanal K4.

Na jugo-zahodnem delu objekta A je potrebno obnoviti koritnice v obstoječih jaških na kanalizaciji, ki se bo ohranila kot kanalizacija za komunalne odpadne vode. Koritnice se obnovi z betonom C16/20 in se jo zagladi s cementno malto do črnega sijaja. V primeru, da se pojavijo še druge poškodovane koritnice, se jih obnovi na enak način.

KANALIZACIJA ZA PADAVINSKE VODESistem zunanje zbirne kanalizacije za odvod padavinske vode je zasnovan iz kanalov M1, M2, M2-1, M2-3, M2-4, M3, M4 ter obstoječih obnovljenih kanalov K1 in K5. Obstoječi zbirni kanal oz. rov mešanega sistema Ø800mm (kanal 1), ki poteka po sredini parka in naprej čez prehod upravnega objekta, do obstoječ javne kanalizacije mešanega sistema, se ohrani kot glavni zbirni kanal za padavinske vode(obnovi se odsek v podhodu v dolžini 22,70m). Nanj se priključujejo preko novih in obstoječih kanalov vse padavinske vode iz kompleksa PBI Idrija, razen kanal M4, ki se priključuje na obstoječo javno kanalizacijo za padavinske vode na južnem delu območja pri cesti. Ovstoječi kanal 1 se pred priključkom na obstoječo javno kanalizacijo mešanega sistema priključi na obstoječo javno kanalizacijo za padavinske vode tako, da se v obstoječem revizijskem jašku predela koritnica.Vse padavinske vode iz parkirnih površin se iztekajo preko cestnih požiralnikov, ki jih je potrebno opremiti z lovilci olja oz. nove cestne požiralnike izvesti tako, da bodo lovilci olja že vgrajeni.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

Kanalizacija za komunalne odpadne vode (razen obnova obstoječega kanala K1) se zgradi iz cevi PVC, različnih dimenzij v projektiranih padcih. Na horizontalnih lomih se zgradijo betonski revizijski jaški, na vrhu prekriti z LTŽ pokrovi Ø600mm; 250kN po standardu SIST EN124.

Obstoječi kanali mešanega sistema K1, K1-1, K1-1, K3(izven objekta), K5, K6, K8 in K9 se ohranijo kot kanali za padavinske vode.

Obnova obstoječega kanala K1:Odsek obstoječega kanala K1, Ø800mm, v dolžini 22,7m, se obnovi s tehnologijo prevrtavanja nove cevi. Obstoječa betonska cev se bo zamenjala z novo GRP DN700, s tehnologijo prevrtavanja (brez izkopa). Prevrtalno tehnologijo se postavi zahodni strani objekta D, na lokaciji obstoječega revizijskega jaška. Na mestu obstoječega jaška se po končanih delih prevrtavanja, vgradi nov revizijski jašek.Na odseku kanala pri fontani je potrebno odstraniti oviro, ki je bila ugotovljena s TV Kamero. Oviro se odstrani z robotom, na mestu ovire pa se po odstranitvi cev tudi popravi v primeru poškodbe(zagladitev)

Na kanalih K1 in K1-1, na mestih, kjer je označeno v situaciji obnove kanalizacije, je potrebno na obstoječih revizijskih jaških, ki so zakriti, vgraditi nove LTŽ pokrove vključno z okvirji. Pokrove je potrebno postaviti na koto obstoječega terena.

Obstoječe kanale, ki so v slabem stanju ali porušeni, se poruši ali zaplavi s črpnim betonom.

Obnova kanalizacije objekta E je že projektirana po načrtu PZI št. 1534/12, ki ga je izdelal KONO-B d.o.o. in ni predmet tega PZI načrta. Območje obdelave tega načrta je označeno v situaciji obnove in ločitve kanalizacije.

4. HIDRAVLIČNA PRESOJA

4.1. KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODEDimenzioniranje kanalov za odvod odpadne komunalne vode je izvršeno po enačbah PRANDTL-COLEBROOK-a z linearno efektivno hrapavostjo za PVC cevi in ob upoštevanju norma porabe vode np= 250 l/osebo/dan ter upoštevanjem števila nastanjenih bolnikov, stanovalcev in osebja bolnice PBI. Infiltracija tujih vod predstavlja 100% sušnega odtoka (Imhoff), v min. = 0.4m/sek.

Za kompleks PBI Idrija je izbran maksimalni urni odtok 1/12 dnevnega odtoka.

Zmogljivost objektov PBI Idrija: Nastanitvena kapaciteta 200 oseb - bolnikov (2,5 PE/posteljo) 500 PE Nastanitvena kapaciteta 42 oseb – stanovalcev (1 PE ) 42 PE Število zaposlenih 200 ( 1PE / 3 zaposlene ) 66,7 PE

----------------------------------------------------------------------------------------- Skupaj. 608,7PE

Količina maksimalnega urnega odtoka v javno kanalizacijo preko kanala S (PVC250)Qmax.-urni= (250x608,7) : (12x3600) = 3.52 l/sek + 100% tuje vode = 7,05 l/sekUstreza kanal PVC 300; i min = 2,00%, qdop = 200,2 l/s, Vp = 2,78 m/sek

Komunalne odpadne vode iz kuhinje v objektu A so pred priključkom na kanal S speljane preko dveh obstoječih lovilcev maščob. Na kanalu S se pred priklopom na obstoječo javno kanlaizacijo za komunalne odpadne vode vgradijo mehanske grablje.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

4.2. KANALIZACIJA ZA PADAVINSKE VODEKoličina padavinske vode iz območja PBI Idrija je dimenzionirana po tabeli PRANDTL - COLEBROOK; kb = 0.67 mm za PVC cevi ob upoštevanju intenzitete naliva q = 276 l/sek/ha, t = 10 min, n = 0,5. Koeficient odtoka je definiran glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča in za strešne površine znaša = 1.0, utrjene površine znaša = 0.85 in za zelenice znaša = 0.15. Kompleks PBI Idrija je sestavljen iz streh objektov, zelenih površin in asfaltnih površin.

Količina odtoka padavinske vode iz območja PBI Idrija v javno kanalizacijo

Površina streh: 4684 m2=0,47 haPovršina Asfaltnih površin: 4556 m2=0,46 haPovršina zelenih površin: 6883 m2=0,69 haPodatki so privzeti iz predloga rešitve in analiza problematike predčiščenja odpadnih vod iz PBI, Komunala Idrija

Qmax=Qstrehe + Qasflatne površine + Qzelenice = = (0,47ha*276 l/s/ha*1)+( 0,46ha*276 l/s/ha*0,85)+( 0,69ha*276 l/s/ha*0,15) = = 129,72 l/s + 107,92 l/s + 28,57 l/s == Qmax = 266,21 l/sUstreza obstoječi kanal BC 800; i min = 1,0%, qdop = 1332,35 l/s, Vp = 2,63 m/sekUstreza nov kanal GRP DN700; i min = 3,5%, qdop = 1865,00 l/s, Vp = 5,06 m/sek pri čemer je polnitev kanal 14%;

OPIS IZVEDBE OBNOVE KANALIZACIJEStatična presoja nosilnosti cevovodov kanalizacije:Račun napetosti in deformacij za PP in PVC cevi je podan za najbolj neugodne odseke kanalov in prometni obtežbo SLW 40. Za cevi je uporabljen postopek, po katerem so za dimenzioniranje debeline sten cevi merodajne deformacije. V literaturi je podana dopustna deformacija, ki znaša za kratkotrajne obremenitve 9% in dolgotrajne obremenitve 6%.Iz statične presoje je razvidno, da se lahko načrtovani kanali polagajo v kamnito posteljico (frakcija-velikost zrna 8-16 mm), če so locirani globje od 1,0 m. Vgrajevanje cevi mora biti natančno in dosežene morajo biti predvidene zbitosti posteljice, obsipa in zasipa cevi. Če so cevi položene v manjšo globino od 1,0 m pa se jih mora polno obbetonirati z betonom MB 20.Zveze cestnih požiralnikov PVC DN 160 je treba polno obbetonirati z betonom MB 20. Statična presoja nosilnosti cevovodov je dodana na koncu tega tehničnega poročila.

Način gradnje in izbira materialov:

Pričetek gradnjePred pričetkom gradnje je potrebno zavarovati gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami, signalizacijo in ostalim, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenem delu. Zavarovanje je treba postaviti na mestih, kjer pričakujemo promet pešcev, kolesarjev in motornih vozil.Sočasno z zakoličbo projektirane kanalizacije, je obvezno zakoličiti tudi trase ostalih komunalnih vodov, ki tangirajo traso projektirane kanalizacije. Zakoličbo je potrebno izvajati v prisotnosti upravljavcev posameznih komunalnih vodov in upravljavca ceste. O zakoličbi je potrebno voditi zapisnik. V zapisniku je navesti tudi ime odgovorne osebe, ki bo dolžna vršiti nadzor varovanja komunalnih instalacij v času gradnje.

Izkopi in zasipi Strojni izkop bo možno izvajati na celotni trasi kanala z izjemo izkopov v ožjem območju križanja komunalnih vodov. Izkope je treba izvajati po veljavnih predpisih iz varstva pri gradbenem delu. Za izkop gradbene jame na obravnavanem območju je predviden široki izkop z naklonom brežin gradbene jame 60. Izkopani material (asfalt, nevezani sloji zgornjega ustroja, spodnji ustroj ceste in raščena tla) se bo odvažal na trajno deponijo. Izkop se izvaja do

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

globine (10 + DN/10) cm pod koto dna cevi. Zasip gradbene jame kanalov, ki potekajo v trasi cest po že izvršeni izvedbi posteljice in obsipa cevi se izvaja s kamnitim materialom. V kolikor je raščen teren primeren za izvedbo zasipa se lahko uporabi le tega, kar mora na licu mesta potrditi geomehanik. Geomehanik mora potrditi tudi temelna tla. V primeru slabše nosilnih tal se po navodilu geomehanika izvede tamponska blazina izvedena. Obnovo kanala K2 in projektiran kanal S se zgradi na tamposnki blazini, razen če geomehanik ne predvidi drugačnega temeljenja. Zgornji ustroj cest se izvaja po tehničnih pogojih za izvedbo voziščih konstrukcij. Zasip je potrebno utrjevati v plasteh po 30 cm in ga je vršiti sprotno po položitvi krajših odsekov kanala, da se izognemo eventualnim porušitvi brežine. Pri zemeljskih delih mora biti prisoten geomehanik, ki naj glede na dejansko stanje potrdi ustreznost predlaganih rešitev. V primeru, da bodo potrebne spremembe tehnologije gradnje, je o tem treba obvestiti projektanta, ki bo skupaj z geomehanikom podal ustrezne rešitve.

Izbira materialaZaradi sanitarnih pogojev, ukrepov varstva okolja smo predvideli uporabo cevi iz PVC cevi SN 8 in GRP SN 10000. Za odcepe hišnih priključkov in cestnih požiralnikov se uporabijo PVC cevi. Izbrani material ustreza vsem kriterijem, ki so bili opredeljeni v okviru projektne naloge (vodotesnost, statična nosilnost, življenjska doba)Vgradnja cevi in jaškov se izvaja po navodilih proizvajalca. V primeru uporabe drugega tipa cevi oziroma jaškov se mora pridobiti soglasje investitorja. V kolikor se bodo vgrajevale druge vrste cevi, morajo imeti podobne karakteristike kot predvidene (vodotesnost, hrapavost, vodonepropustnost, nosilnost, odpornost na visoke temperature, luge in kisline). V nasprotnem bo potrebno izvesti ustrezno usklajevanje s projektantom.

Vgrajevanje cevi Zasip cevi s peskom:Dno jarka se izkoplje do globine (10 + DN/10) cm pod koto dna cevi. Dno jarka se utrdi da dosežemo zahtevan modul stisljivosti EV2min = 80 MN/m2. Na dno jarka se izvede temeljna plast iz v debelini 5-10 cm, odvisno od premera cevi. Zbitost temeljne plasti mora biti enakomerna po celi dolžini jarka in naj znaša 95% po standardnem Proctorjevem postopku. Na temeljno plast nasujemo 3-5 cm debelo izravnalno plast, v kateri si cev pri polaganju sama izoblikuje ležišče. Temeljna in izravnalna plast tvorita posteljico cevi. V primeru, da zaradi slabih vremenskih pogojev, hitrega tempa dela (gradnja pod prometom), ipd ni mogoče izpolniti zgoraj navedenih zahtev mora nadzorni organ o tem obvestiti projektanta, ki bo opredelil nov način ali dodatne pogoje vgrajevanja cevi (npr. polaganje v beton). Po postavitvi cevi se le ta obsuje s kamnitim materialom frakcije do 15 mm do 30 cm nad teme cevi. Obsip se utrjuje v slojih po 20 cm. Na odsekih, kjer je to projektirano se vgradi pod peščeno posteljico tamponska blazina debeline 30 cm in širine 60, položena na politlak folijo.Polno obbetoniranje:Kjer je kritje cevi manjše od 1,0 m je predvideno polno obbetoniranje cevi. Dno jarka se izkoplje do globine 10 cm pod koto dna cevi. Dno jarka mora biti ravno. Na dnu jarka zabetoniramo betonsko posteljico C16/20 debeline 10 cm, ki mora biti izvedena v predpisanem padcu in smeri. Po položitvi cevi in izvedbi stikov s spojkami z gumi tesnili, se cevi najprej delno obbetonirajo do bokov, nato pa se polno obbetonirajo z betonom enake kvalitete. Če pri izkopu dna jarka naletimo na slabo nosilna tla, moramo dno jarka poglobiti in debelino temeljne plasti povečati za 10-20 cm. Podobno postopamo tudi, ko na dnu jarka naletimo na skale ali večje kamne. PVC cevi, ki predstavljajo požiralniške zveze ali priključke vertikal se polagajo na betonsko posteljico iz betona C16/20 debeline 10 cm, ki mora biti zabetonirana v predpisanem padcu. Po položitvi cevi in zatesnitvi stikov z gumi tesnili se PVC cevi najprej delno obbetonirajo do bokov z betonom MB 20, kasneje pa se polno obbetonirajo z betonom enake kvalitete.

Montaža PVC cevi z tesnili

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

Cevi, spojke in fazonske kose pred montažo skrbno pregledamo, da niso poškodovani ter kontroliramo lego montiranih spojk na ceveh in fazonskih kosih. Pogledamo tudi, če razredi cevi in fazonskih kosov ustrezajo projektni specifikaciji. Na mestu spoja izkopljemo nišo za cca dve širine spojke enakomerno podprte po celi dolžini.Cevi spajamo po naslednjem postopku:Na koncu cevi označimo s črto razdaljo, do katere potisnemo cev v spojko, ki znaša 10 mm manj kot polovica širine spojke. Pri spuščanju cevi v jarek uporabimo pas, ki ga ovijemo okrog cevi v njenem težišču. Ko je cev obešena, očistimo konec cevi in ga pazljivo pregledamo. Očistimo in pregledamo gumijaste profile v spojki. Konec cevi in gumijaste profile v spojki namažemo z mazivom Anhopon ali podobno, ki ga dobavlja proizvajalec cevi. Mazivo pri montaži spoja zmanjša trenje in prepreči poškodbe na tesnilni gumi. Mazivo mora biti zdravstveno neoporečno. Maziv na osnovi naftnih derivatov ne smemo uprabljati, ker razjedajo gumo. Pri montaži spoja morata biti obe cevi in spojka poravnani v isti osi. Na enega od opisanih načinov montaže enakomerno potiskamo cev v spojko, do oznake, ki smo jo zarisali na zunanji strani cevi. Odklon cevi v spoju dobimo tako, da spojeno cev na prostem koncu premaknemo v želeno smer in niveliramo. Pri tem pazimo, da ne prekoračimo maksimalnega odklona. Nikoli ne spajamo cevi pod kotom, ker bomo poškodovali tesnila v spojki.

Montaža GRP cevi:Cev GRP DN700 se vgradi s tehnologijo prevrtavanja brez izkopa.

Tlačni preizkus:Preizkus vodotesnosti se izvede po standardu SIST EN 1610. Preizkus lahko izvaja le pooblaščena organizacija, ki o preizkusu izda pisno poročilo.Opis:Po končanem polaganju in fiksiranju cevovoda je potrebno zatesniti stike in preizkusiti vodotesnost. Preizkus se opravi na delno zasutem oz. obbetoniranem cevovodu. Odkriti morajo biti le stiki med posameznimi cevnimi elementi (posamezne cevi, hišni priključki). Vse odprtine cevovoda je potrebno tesno zapreti. Pred preizkusom se zavaruje tudi zaključek in začetek cevovoda, da ne bi prišlo do razrahljanja cevnih stikov. Cevovod se začne polniti z vodo na najnižjem mestu, pri čemer pazimo, da v cevovodu ne pride do nastajanja zračnih mehurjev. Med polnitvijo cevovoda in začetkom preizkusa naj poteče toliko časa, da se iz cevovoda odstrani preostali zrak. Po zapolnitvi cevovoda in doseženem zahtevanem tlaku preizkušanja je običajno potrebno nekaj časa počakati, da se doseže določena omočenost cevi z vodo. Temu času pravimo pripravljalni čas, ki traja običajno 1uro v primeru betonskih cevi in suhega podnebja pa tudi več. Preizkus ustreznega tlaka traja 301 minut. Z dolivanjem vode je potrebno tlak vzdrževati z natančnostjo 1 kPa na preizkusnem tlaku, ki je določen glede na lastnosti, material in premer cevi. Pri preizkusu je potrebno izmeriti in zabeležiti celotno prostornino vode dodane med preizkusom za dosego te zahteve, kakor tudi tlačno višino pri zahtevanem preizkusnem tlaku. Zahteva je izpolnjena , če prostornina dodane vode ni večja kot:- 0,15 l/m2 po 30 minutah za cevovode- 0,20 l/m2 po 30 minutah za cevovode vključno z jaški- 0,40 l/m2 po 30 minutah za jaške in revizijske komore

Priključki cestnih požiralnikov iz cestePriključki se izvedejo direktno na interni kanal PVC cevi s pomočjo vpadnega jaška ali direktnega priključka pod kotom 45. Vpadni jaški se izdelajo iz PVC cevi DN 200 mm in PVC montažnih odcepov, vse skupaj polno obbetonirano z betonom C16/20. Zveze cestnih požiralnikov se izvede iz PVC cevi DN 160 mm v padcu 2% do 5% in jih je treba po zatesnitvi stikov polno obbetonirati z betonom C16/20. Požiralniške zveze iz PVC cevi DN 160 se polno obbetonira.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

Revizijski jaški Revizijski jaški na kanalizaciji se izdelajo iz betonskih cevi. Jaški so dimenzij fi 800 in 1000 mm Revizijski jaški morajo ustrezati vertikalni obtežni sili 250 kN, cevi morajo biti vgrajene vertikalno, minimalna debelina stene revizijskega jaška je 8 mm. Pred pričetkom izvajanja gradbenih del mora dobavitelj kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov dostaviti investitorju dokazila o ustreznosti in kakovosti materialov za vgradnjo. Pokrovi jaška so LTŽ fi 600 mm po SIST EN 124, N= 250kN, vgrajen v armiranobetonski venec. Pokrovi jaškov so obrnjeni tako, da avto najprej povozi tečaj pokrova (pokrovi se odpirajo proti smeri vožnje). Pokrovi morajo biti opremljeni z zaklepom in protihrupnim elementom.

Cestni požiralnikiVsi cestni požiralniki so narejeni iz BC premera 50 cm, z vtokom pod robnikom oz. preko LTŽ rešetke 400/400mm, 250 kN, globine 1,5 m. Cestne požiralnike se s kanali M poveže s požiralniškimi zvezami iz PVC DN 160 cevi v naklonu 2% do 5% in jih je treba po zatesnitvi stikov polno obbetonirati z betonom C16/20. v cestne požiralnike je potrebno vgraditi ponorne stene, ki služijo kot lovilec olja.

PeskoloviVsi peskolovi na meteornih odtokih iz strehe so narejeni iz BC premera 40 in 60 cm, globine 1,2 m in prekriti z LTŽ pokrovi istega premera.

Križanja z obstoječimi komunalnimi vodiKrižanja kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi so razvidna iz situacije obnove kanalizacije. Za križanje s komunalnimi vodi je potrebno predhodno obvestiti upravljavce le teh, da na terenu določijo oz. zaznamujejo točno lego. V nasprotnem primeru investitor in izvajalec nista dolžna poravnati nastalo škodo. Križanja je zavarovati v skladu s predpisi o varstvu pri delu.

ZAKLJUČEKPred pričetkom del je potrebno izdelati varnostni načrt po veljavni zakonodaji. Pri izvajanju gradnje mora izvajalec upoštevati vse veljavne predpise in zakone o gradnji kanalizacije.Izvajalec mora pred izvedbo na licu mesta preveriti dejansko stanje obstoječe javne in interne kanalizacije. O morebitnih spremembah in odstopanjih je potrebno obvestiti projektanta, ki bo podal ustrezne rešitve. Izvajalec mora zagotoviti geomehanski in projektanski nadzor.

Ljubljana, julij 2013Sestavil:Miha Kočevar, gradb. tehnik

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.4.1 POPIS DEL S PREDIZMERAMI

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.4.3 POROČILO O PREGLEDU S TV KAMERO

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.5 RISBE.

Grablovičeva 30, Ljubljanatel.: +386(0)1 544 25 25

fax.: +386(0)1 540 44 99e-mail: beno@kono-b.si

3.5.19 DETAJLI.