Izvajanje betonskih konstrukcij- primeri nekaterih ... · 32/41 Na čin delovanja „one-man“ slovenskih (pod)izvajalcev Dejavnost: Nova čenje gradbenih skupin iz tujine (trenutno

Izvajanje betonskih konstrukcij-primeri nekaterih aktualnih slovenskih gradbiš č

v povezavi s stanjem poklicnega kadra in sistemom izobraževanj a v RS

Marko Lutman

2/41

Tudi letošnje izkušnje pri gradnjah kažejo, da izvajalci (razen izjem) ne spoštujejopovsem sprejetih zahtev iz SIST EN standardov pri gradnji armirano betonskihobjektov. V zadnjem času se to opaža tudi pri inženirskih javnih objektih (komunalnih intelekomunikacijskih ter ostalih nizkih gradnjah), katere smo do sedaj solidno obvladovali.

Zaradi precej podcenjujočih pristopov k organizaciji del pogosto prihaja do odstopanj odzahtevane kakovosti in zato do kasnejšega upravičenega negodovanja med pogodbeniki.

S tem v zvezi je tesno povezana tudi kadrovska struktura zaposlenih . Šolski sistem zagradbene poklice se nam počasi a vztrajno sesuva…

V nadaljevanju so prikazani tipi čni primeri iz katerih je razvidno, da obstoječa slovenskagradbena operativa ni več kos tem nalogam. K nam zato pospešeno prihajajo tuje družbe(iz Hrvaške, Srbije, Češke …), ki pa prinašajo njihova pravila dela.

Prikazano je tudi trenutno stanje na podro čju poklicnega usposabljanja v republikiSloveniji, ki s svetlimi izjemami še kar vztraja, vendar brez korenite podpore, bo zadevapadla.

Predgovor

3/41

I. Predstavitev primerov iz slovenske prakse –EU kohezijska sredstva

4/41

1) Gradnja izven nivojskih cestnih križanj z železniško progo Pragersko - Hodoš

2) Postavitev telekomunikacijskega sistema GSM-R na SŽ

3) Komunalna in vodovodna infrastruktura

Predstavitev primerov iz slovenske prakse – EU kohezi jska sredstva

5/41

Ocena priprave gradbene jame, armiranja, opaženja i n betoniranja

Gradnja izven nivojskih cestnih križanj z železniško progo Pragersko - Hodoš

6/41

Problematika ureditve suhe gradbene jame za izvedbo talne armature


7/41



8/41



9/41

Odlaganje armature na gradbiš ču (pred opozorilom)


10/41

Odlaganje armature na gradbiš ču (po opozorilu)


11/41

Protokol za armaturo po SIST EN 13670 – utvara ali r ealnost ?


12/41

Opaženje in nanašanje lo čilnih sredstev


13/41

Opaženje in polaganje armature


14/41

Opaženje in tesnilni trakovi „vodotesnih“ stikov


15/41

Betoniranje in tesnilni trakovi „vodotesnih“ stikov


16/41

Betoniranje in tesnilni trakovi „vodotesnih“ stikov


17/41

Protokol natan čnosti polaganja armature po SIST EN 13670 – utvara ali realnost ?


18/41

Betoniranje in neustrezna geometrija (višina) zaklj učkov


19/41

Korekcija geometrije (višine) zaklju čkov z rušenjem in ponovnim betoniranjem


20/41

Betoniranje in vidni beton


21/41

Prefabrikati – proizvodnja, skladiš čenje in vgradnja korit za opti čne kable

Postavitev telekomunikacijskega sistema GSM-R na SŽ

22/41

Prefabrikati – proizvodnja korit za opti čne kable (težave)


23/41

Prefabrikati – skladiš čenje korit za opti čne kable v obratu


24/41

Prefabrikati – skladiš čenje korit za opti čne kable na žel. postajah (neustrezno)


25/41

Prefabrikati – skladiš čenje korit in pokrovov za opti čne kable na terenu


26/41

Bazne postaje – temeljenje in stolpi (detajli pri de lu)


27/41

Betonski jaški, cevi in pokrovi – vgradnja (tehnolog ija 70. let)

Komunalna in vodovodna infrastruktura

28/41

Rezervoarji za pitno vodo (notranje površine)

Komunalna in vodovodna infrastruktura

29/41

II. Stanje (pod)izvajalcev v RS

30 /

Struktura „one-man“ slovenskih (pod)izvajalcev

Pravno organizacijska oblika Družba z omejeno odgov ornostjo d.o.o.

Število zaposlenih 1 zaposlen

Registrski organ Okrožno sodiš če Ljubljana

Datum vpisa 1.3.2012 0:00:00

Poreklo kapitala Doma či kapital

Vrsta lastnine Zasebna lastnina

Ustanovitelji

Zakoniti zastopniki

Nadzorni svet

Dejavnosti SKD M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehni čno svetovanje

Dejavnost TSmedia Gradbeništvo; Projektiranje

Datum zadnje spremembe poslovnega subjekta

1.1.2014

Zadnja sprememba poslovnega subjekta Ažuriranje sek torja

Status poslovnega subjekta POSLOVNI SUBJEKT POSLUJE

31/41

Prihodki „one-man“ slovenskih (pod)izvajalcev

Dejavnost: Druge inženirske dejavnosti in tehni čno svetovanjeDavčna številka: xxxxxxxxx (Vir: Revizor)

2008 2009 2010 2011 2012 2013

Čisti prihodki od prodaje

619.525 820.266

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

0 0

Usredstvenilastni proizvodiin lastnestoritve

0 0

Drugi poslovni prihodki

2.250 4.583

Nakazila iz

sektorja

država

0 0 0 0 280.421 0

Razmerje 0 % 0 % 0 % 0 % 38 % 0 %

32/41

Način delovanja „one-man“ slovenskih (pod)izvajalcev

Dejavnost: Novačenje gradbenih skupin iz tujine (trenutno Hrvaška)

„Vstop za tuja gradbena podjetja k nam je zelo enostaven . Pri nas je trg

gradbeništva zelo dereguliran. Za tuje gradbeno podjetje ni nobenih pogojev,

razen da se prijavi na sodiš če. Drugi trgi pa so zaščiteni. Formalno so sicer

odprti, toda obstaja toliko takšnih in drugačnih ovir in pogojev, ki otežujejo vstop

za druge gradbince, razen če v tujini ustanovijo podjetje“. Vir: GZS, Jože Renar

33/41

Način korespondence tujih (pod)izvajalcev z nadzorom

Dejavnost: Načrti in skice v tujem jeziku…

(Uredjaj za provlacenje VSL) (Namotaj užadi)

34/41

Način korespondence tujih (pod)izvajalcev z nadzorom

Dejavnost: Dokazila o dobavi materialov v tujem jeziku,…

PLEMIĆ zajednički proizvodno trgovački obrtKlanac 17 ; 47000 Karlovac ; HRVATSKAtel.: +38547f6a0x.1: 5+4358547601544Naziv partnera: STRABAG za gradbene storitve d.o.o.Naziv projekta PODHOD ZA PESCE PTUJ 2 fazaRadni nalog - šifra = 2014-382Radni nalog -opis STENE AB OKVIRA

Kvaliteta Pozicija Profil Duzina Tag Broj sipki Talin a Datum proizvodnje Datum isporuke

B500B S1 18 515 1 252 D2187X1814019 5.9.2014. 16:25:2008.09.2014.B500B S2 14 320 2 252 118424X1414100 5.9.2014. 15:48:0078.09.2014.B500B S2.1 8 314 3 14 D2959X0814063 5.9.2014. 12:15:5038.09.2014.B500B S3 12 140 4 252 118569X1214070 5.9.2014. 12:58:2008.09.2014.B500B S4 12 610 5 112 118569X1214070 5.9.2014. 13:39:3028.09.2014.B500B S4.1 12 938 6 112 118569X1214072 5.9.2014. 14:27:5078.09.2014.B500B S5 12 140 7 56 118569X1214072 5.9.2014. 14:47:5088.09.2014.B500B S6 12 140 8 42 118569X1214072 5.9.2014. 14:57:5098.09.2014.B500B S6.1 8 80 9 84 D2959X0814063 5.9.2014. 12:25:4078.09.2014.B500B S6.2 8 85 10 84 D2959X0814063 5.9.2014. 12:22:2068.09.2014.B500B S7 12 55 11 96 118569X1214070 5.9.2014. 12:05:4028.09.2014.

35/41

III. Izobraževanje za prakti čne poklice v gradbeništvu

36/41

Izobraževanje za prakti čne poklice v gradbeništvu

Poklic zidarja, skupaj s poklici pomo čnik pri tehnologiji gradnje , gradbeni tehnik in

gradbeni tehnik – PTI (poklicno tehniško izobraževanje) spada v sekcijo gradbincev.

Ustrezno izobrazbo se lahko pridobi na osmih šolskih centrih po Sloveniji . Zaradi

razmeroma majhnega interesa za te poklice obstaja nevarnost, da bi nekateri prastari

poklici celo izumrli. Zato so programi prilagojeni tako, da je možno v enem oddelku

izobraževati ve č smeri. Dijaki splošno izobraževalne predmete in nekatere splošne

module s področja gradbeništva obiskujejo skupaj, pri strokovnih modulih, ki se dotikajo

konkretnega poklica, pa so ločeni na skupine (predvsem pri praktičnem pouku).

Nižje poklicno izobraževanje za pomo čnika pri tehnologiji gradnje traja dve leti ,

dijaki pa dobijo III. stopnjo izobrazbe. Potem lahko opravljajo lažja gradbena dela;

pomo čnik pri tehnologiji gradnje izdeluje in razstavlja opaže, izdeluje obloge,

omete, izvaja zidarska popravila, sodeluje pri enostavnih keramičarskih delih in je

gradbena pomoč pri obrtniških in inštalacijskih delih.

37/41


38/41


Zidar , nepriljubljen poklic

Razlog, da je zidarski poklic nepriljubljen , lahko iščemo predvsem v

šolskem sistemu, ki ni dajal dovolj poudarka ročnim sposobnostim. Še vedno

v družbi ne znamo ceniti ro čnega dela mojstrov , kar se vidi iz naših

plačilnih sistemov. Po podatkih enega od spletnih portalov je povpre čni

zaslužek zidarja med 500 in 800 EUR . Ravnateljica Srednje gradbene,

geodetske in ekonomske šole v Ljubljani Anja Killer Kovač je povedala, da se

za poklic zidar odlo čajo v glavnem dijaki, katerih starši imajo zidarsko

obrt .

39/41


Šolanje je v l. 2012 v Kranju kon čal zadnji slovenski zidar

»V l. 2012 smo imeli vpisana dva tesarja, zato je ministrstvo program tesar

ukinilo. Šolanje je kon čal tudi zadnji zidar ,« je povedala Irena Lon čar,

vodja slikopleskarskih delavnic na šoli. Pri pečarjih je nekoliko bolje, saj so jih

v l. 2013 vpisali 25, slikopleskarjev pa 23.“

40/41


Kljub črni prihodnosti, šole še vabijo (tudi odrasle):

»V šol. letu 2014/15 bomo izvajali izobraževanje za GRADBENE

DELOVODJE . To izobraževanje bo potekalo le pri nas (Mariboru) in v

Ljubljani ! Informacije za prijavo: 031/652-824, Vlasta Ojsteršek«.

41 /41

HVALA ZA POZORNOST – UPS , PAZITE, AVTOCISTERNA IZ TUJINE SE JE IZGUBILA, KJE PA SO SLOVENSKI IZVAJALCI ?

Documents

Izvajanje betonskih konstrukcij- primeri nekaterih ... · 32/41 Na čin delovanja „one-man“ slovenskih (pod)izvajalcev Dejavnost: Nova čenje gradbenih skupin iz tujine (trenutno