NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA …...Vodja delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA Člani delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky,

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV

storitev N

dr. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj

Vodja Razvojnega centra za Generalni direktor

zaposlitveno rehabilitacijo

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA

DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV – storitev N

Vodja delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA

Člani delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky, URI Soča

Lea Kovač, Zavod RS za zaposlovanje

Damjan Žnidarčič, CRI Celje

Zlatko Perić, URI Soča

Mira Nemec, URI Soča

Suzana Bohorč, Želva d.o.o.

Datum izdaje poročila: 31. 12. 2014

Izvodi: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega

nasilja

URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica

Spletna stran:http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA

http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

3

Uporabljene krajšave

CSD center za socialno delo

ZR zaposlitvena rehabilitacija

Izvajalci ZR izvajalci zaposlitvene rehabilitacije

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

RCZR Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

JJPIS Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS

URI SOČA Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA

ZIZRS Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

ZRSZ Zavod RS za zaposlovanje

ZZRZI Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralno

poimenovanje, uporabljeni za oba spola.

Besedilo ni lektorirano.

4

POVZETEK

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA je skladno z zadnjo alinejo 82. člena Zakona o

zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI–C) pooblaščen, da v okviru

strokovnih nalog Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo izvaja nadzor nad

izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N).

V letu 2014 je delovna skupina na osnovi ugotovitev nadzorov iz prejšnjih let zbirala dobre

prakse, mnenja, izkušnje in predloge za izboljšanje izvajanja storitve N. Aktivnosti so

potekale v sodelovanju s predstavniki Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v

Republiki Sloveniji, z rehabilitacijskimi svetovalkami območnih služb Zavoda RS za

zaposlovanje in v okviru intervizijskih srečanj z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Rezultati

sodelovanja so pripravljena priporočila za dokumentiranje izvedbe storitve N, in sicer posebej

za zaposlene invalide in posebej za brezposelne invalide. Priporočila vključujejo obvezne

priloge in vire za dokumentiranje storitve N ter predstavljajo strokovno podporo pri izvajanju

te storitve. V okviru naloge smo predstavitili deset primerov dobrih praks in podpornih

dokumentov, ki jih uporabljajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N.

Sestavni del strokovne naloge bo tudi v prihodnje posvet z izvajalci zaposlitvene

rehabilitacije o ugotovitvah nadzora. Namen posveta bo pridobivanje dodatnih pojasnil v

primeru nejasnosti, preverjanje razumevanj vsebine standarda storitve N in pridobivanje

povratnih informacij iz prakse izvajanja te storitve. Delovna skupina bo še naprej izvajala

nadzore kontinuirano in v skladu z dogovorom in letnim planom nadzorov, usklajenim z

MDDSZ.

5

KAZALO

1. UVOD .................................................................................................................. 6

2. PREDSTAVITEV PRIMEROV DOBRIH PRAKS STORITVE N ........................... 7 PRIMER 1: PODPORNA ZAPOSLITEV ...................................................................................................................... 7 PRIMER 2: ZAPOSLITEV V INVALIDSKEM PODJETJU ............................................................................................ 11 PRIMER 3: PODPORNA ZAPOSLITEV .................................................................................................................... 15 PRIMER 4: PODPORNA ZAPOSLITEV .................................................................................................................... 19 PRIMER 5: ZAPOSLITEV V INVALIDSKEM PODJETJU .......................................................................................... 24 PRIMER 6 PODPORNA ZAPOSLITEV ........................................................................................................... 28 PRIMER 7 – ZAPOSLITEV V OBIČAJNEM DELOVNEM OKOLJU – PROGRAM APZ JAVNA DELA ............................... 31 PRIMER 8 – PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI ............................................................................................ 35 PRIMER 9 – PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI ............................................................................................ 43 PRIMER 10 – INVALIDSKO PODJETJE ................................................................................................................. 49

3. SMERNICE IN PRIPOROČILA ......................................................................... 53

ZAKLJUČEK IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ....................................................... 58

4. PRILOGE – PODPORNI DOKUMENTI ............................................................. 59 PRILOGA 1 – ANALIZA DELOVNEGA MESTA IN PODPORA ................................................................................. 59 OKVIRNA ANALIZA IN STROKOVNA ZDRAVSTVENA OCENA DELOVNEGA MESTA ............................................. 59 PRILOGA 2 – INDIVIDUALNI NAČRT PODPORE .................................................................................................. 71 PRILOGA 3 – INDIVIDUALNI REHABILITACIJSKI NAČRT ...................................................................................... 73 PRILOGA 3 – OPIS DEL IN NALOG (STORITEV J) .................................................................................................. 74 PRILOGA 3 – SISTEMIZACIJA DELOVNEGA MESTA ............................................................................................ 75 PRILOGA 4 – POMOŽNA TABELA ZA OCENO DELOVNEGA FUNKCIONIRANJA ................................................... 78 PRILOGA 5 – NAČRT PRILAGODITVE DELOVNEGA MESTA IN SREDSTEV ZA DELO ............................................. 78 PRILOGA 5 – INDIVIDUALNI NAČRT PODPORE ..................................................................................................... 80 PRILOGA 6 – ANALIZA DELOVENEGA MESTA .................................................................................................... 83

6

1. UVOD

Spoznavanje dobrih praks je pomembno za kakovostnejše izvajanje storitve N in poenotenje

izvajanja. Predstavlja prenos znanj in izkušenj iz prakse med izvajalci ZR. V okviru strokovne

naloge smo tako zbrali desetih primerov dobrih praks in podpornih dokumentov, ki jih

uporabljajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N. Struktura predstavitve

izbranih primerov storitve N je skladna s točkami zaključnega poročila storitve N.

Primere dobrih praks smo pridobivali v okviru dosedanjih nadzorov v zadnjih treh letih, poleg

tega smo izvedli strokovni srečanji z dvema izvajalcema zaposlitvene rehabilitacije:

IP Posočje in ZIP center. Kriterija za izbor navedenih izvajalcev sta bila časovna oddaljenost

zadnjega nadzora na sedežu izvajalca ZR in geografska umeščenost (različne regije).

Srečanji sta potekali po naslednjem protokolu: (1) predstavitev postopka izvedbe storitve N,

mreže delodajalcev, načinov komuniciranja z delodajalci in načinov iskanja ustreznih

delovnih mest ter predstavite sodelovanja z relevantnimi ustanovami v okolju (CSD, ZRSZ

ipd.); (2) pregled treh naključno izbranih primerov storitve N – razmerje

nezaposleni/zaposleni je odvisno od skupnega števila le-teh; in (3) diskusija s povratnimi

informacijami o pregledanih primerih na podlagi opomnika za brezposelne in zaposlene

invalide ter dokumentiranja storitve N. V diskusiji je bila izpostavljena problematika glede

dokumentacije za varstvo pri delu, navodil za izpolnjevanje vprašalnikov, vnosa v aplikacijo

in za koliko delovnih mest naj bi se izpolnjevalo podatke za storitev N. Diskusija je bila

namenjena tudi preverbi enotnega razumevanja opomnika.

V okviru nadzora na sedežu izvajalcev ZR smo izvajalcema ZR ponudili in tudi izvedli

svetovanje pri zahtevnejših primerih.

Izbranim primerom dobrih praks so dodani nekateri podporni dokumenti, ki jih uporabljajo

posamezni izvajalci ZR in niso obvezujoči s Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije,

predstavljajo pa strokovno podporo za usklajeno in kakovostno izvedbo storitve.

Poleg izbora primerov dobrih praks je bil del aktivnosti namenjen dopolnitvam strokovnega

poročila o izvedenem nadzoru v letu 2012. Z namenom usklajevanja dopolnitev smo se

večkrat (april, maj, junij 2014) sestali člani delovne skupine, vodja RCZR in predstavniki

ZIZRS. Sprejeli smo dogovor, da se strokovno poročilo za leto 2012 dopolni tako, da se

zamenja analiza ocenjevanja izvedbe storitve N po izvajalcih ZR s skupno analizo za vseh

67 pregledanih primerov storitve N. strokovnega poročila V analizi so rezultati ločeno

prikazani za zaposlene in brezposelne invalide. Poleg usklajevanja dopolnitev so bila

srečanja namenjena reševanju odprtih vprašanj glede zbiranja dokumentacije in priprave

poročil. Ponovno smo pregledali predlagane spremembe standarda storitve N in ugotovili, da

bi bile potrebne še dodatne dopolnitve. Izdelali smo smernice in pripravili priporočila, ki bodo

predstavljala strokovno podporo za usklajeno izvedbo te storitve ter njeno dokumentiranje,

tudi v povezavi z uporabo spletne aplikacije ZRSZ. Ugotavljanje in identificiranje dobrih praks

je pomembno za poenotenje izvajanja storitve N, prenos znanj in izkušenj med izvajalci ter

uspešnejše realizacije zaposlitev invalidov.

7

2. PREDSTAVITEV PRIMEROV DOBRIH PRAKS STORITVE N

PRIMER 1: PODPORNA ZAPOSLITEV

V prvem primeru gre za brezposelnega invalida, ki se je usposabljal na več različnih, a

sorodnih delovnih mestih v obdobju od 1. 3. 2011 do 31. 5. 2012. Delovno mesto je bilo zanj

posebej ustvarjeno, dela in naloge so bila ustrezno prilagojena. Usposabljanje se je

nadaljevalo v zaposlitev. V poročilu so bile vključene vse obvezne priloge in dokumenti,

pridobljeni tekom procesa zaposlitvene rehabilitacije: mnenje o ravni delovnih sposobnosti,

znanj, delovnih navad in interesov, vmesna (obdobna, mesečna) poročila, dogovor s

podjetjem in uporabnikom storitev o usposabljanju na delovnem mestu, različni opisi del in

nalog, okvirna analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta, individualni rehabilitacijski

načrt in individualni načrt podpore. V oceni delovnih rezultatov je bila predlagana podporna

zaposlitev in 30 % subvencija plače.

Delovna anamneza

»Invalid je po poklicu elektrotehnik telekomunikacij, delovnih izkušenj v navedenem poklicu

nima. Opravljen ima osnovni tečaj računalništva. Pridobil je 2 leti in 3 mesece delovne dobe,

od tega je bil 2 leti zaposlen v društvu xx na različnih delih (administrativna, kurirska dela,

hišniška itd.) in 3 mesece v okviru poskusnega dela v običajnem podjetju, kjer je opravljal

naslednja dela: arhiviranje podatkov, sprejemanje telefonskih klicev, vnos podatkov v

računalnik, pisanje dobavnic, potnih nalogov in enostavnih rutinskih obrazcev, pomoč v

marketingu po navodilih mentorja, občasna pomoč v proizvodnji (montažna dela, etiketiranje,

zlaganje, pakiranje) ter druga dela glede na njegove sposobnosti in znanja. Kot je razvidno iz

opisa del in nalog, je opravljal kombinacijo sedečega in stoječega dela v polnem delovnem

času, delo ni bilo normirano. Več podpore mentorja je potreboval v smislu dodatnih navodil,

večkratnih ponovitev, preverjanja razumljenega, skupnega načrtovanja in organiziranja dela,

predvsem pri novih delih in nalogah. Po osvojitvi delovnih nalog je bil pri delu samostojen in

zanesljiv, kreativen in iniciativen, podpora pri delu s strani mentorja pa je bila občasno še

vedno potrebna. Ob nastopu težav, bodisi s koncentracijo ali vzdržljivostjo, so mu bili

omogočeni dodatni odmori. Čeprav je bila vzdržljivost nihajoča zaradi posledic invalidnosti, je

kljub temu dosegal ustrezne rezultate pri opravljanju tovrstnega dela. Nadaljnji potek

usposabljanja je pokazal, da je kljub omejitvam za delo, delo zmogel opravljati, vendar z

znižanim delovnim učinkom in ob določenih podpornih storitvah. Delodajalec je ocenil

delovno učinkovitost v povprečju 75 %. Glede na dane možnosti se je delodajalec odločil, da

invalida zaposli za določen čas.«

Delovna anamneza je napisana kratko in jedrnato, z navedbo izobrazbe, poklica in delovne

dobe (delodajalec in vrsta del). Zajema povzetek časa rehabilitacijske ocene, zaposlitvene

rehabilitacije in usposabljanja na dveh konkretnih delovnih mestih. Opisano je delo, ki ga je

invalid opravljal, njegovo delovno funkcioniranje in njegov napredek v času rehabilitacije.

8

Podatki o invalidnosti

»V okviru storitve B konec leta 2010 smo ugotavljali, da je v starosti 11 let v prometni

nezgodi utrpel hujšo poškodbo glave in posledično desnostransko hemiparezo. Kasneje se je

dvakrat (1996 in 2008) zdravil zaradi periferne pareze facialisa (desno) na infekcijski kliniki.

Leta 2002 je bil poškodovan kot kolesar v prometni nezgodi, bil je operativno zdravljen zaradi

zloma leve ličnice. Ima podkvasto ledvico, previdnost je potrebna ob morebitnih infekcijah.

Poročal je, da nima težav, razen občasnih glavobolov. V statusu so bili znaki desnostranske

hemipareze, ki je dobro kompenzirana. Menili smo, da je zmožen le za fizično lažje delo, z

dvigovanjem bremen do 5 kg, izmenoma sede in stoje in brez soročnega dela oziroma finega

dela z desno roko. Zaradi težav s koncentracijo zmore naloge, ki so dobro strukturirane, ne

zmore dela pod časovnim pritiskom. Iz zdravstvenega kartona in na podlagi razgovora

povzemamo, da je imel v letu 2011 nekoliko več zdravstvenih težav. Zaradi bolečin v levem

kolenu je večkrat obiskal osebnega zdravnika, želel je k ortopedu, izvida ni imel. Imel je tudi

vnetje desnega očesa in težave s kožo. Vse težave so dosegljive kurativnim posegom in ne

vplivajo bistveno na njegovo zmožnost za delo.«

Zdravnik specialist medicine dela je navedel dogodke, ki so privedli do okvare zdravstvenega

stanja in posledično invalidnosti. Navedene so omejitve delovnih zmožnosti. Invalid je

bolehal v času pred in med usposabljanjem zaradi različnih vzrokov, za kar je podana tudi

ocena, da te bolezni ne vplivajo na delovno zmožnost.

Opis delovnega mesta, zahtev in pogojev dela ter pričakovanih delovnih učinkov

»Delo poteka v prostoru, ki ustreza dejavnosti, ki se v njem izvaja. Invalid se usposablja na

delovnem mestu operater za računalnikom in administrativna dela. Delovne naloge obsegajo

sprejem naročil preko telefona, vnos podatkov v računalnik, pisanje dobavnic, potnih

nalogov, enostavnih rutinskih obrazcev, pomoč pri marketingu po navodilih mentorja, pomoč

v proizvodnji in druga dela glede na sposobnosti in znanje. Dela, ki jih opravlja, so vezana na

računalniško administrativna dela, pomoč pri marketingu po navodilih mentorja, občasna

pomoč v proizvodnji (montažna dela, etiketiranje, zlaganje, pakiranje) ter druga dela glede na

sposobnosti in znanja uporabnika storitev. Kot je razvidno iz opisa del in nalog, je opravljal

kombinacijo sedečega in stoječega dela v polnem delovnem času, samo delo pa ni bilo

normirano. Delo zahteva ažurno spremljanje in urejanje podatkov. Ureja dobavnice, vpisuje

pošto, dopise, račune in potne naloge. Delo terja določeno samostojnost, odgovornost in

natančnost. Način administriranja je vnaprej določen; v primeru odklonov posreduje

neposredni vodja, ki opravlja tudi nadzor opravljenih del. Dela v proizvodnji spadajo med

enostavna rutinska dela, ki terjajo določeno pozornost in odgovornost. Način dela je poznan

vnaprej. Delo zahteva minimalen fizični napor, omogočena je prilagoditev dela in normalna

hitrost izvajanja. Je večinoma stoječe. V proizvodnji opravlja dela v obsegu 20 % delovnega

časa. Vsa dela je opravljal dovolj kvalitetno, vendar pa je bila hitrost izvedbe zaradi posledic

invalidnosti, znižana na 70-80 % oz. v povprečju 75 %.«

Invalid se je usposabljal pri dveh različnih delodajalcih. V dokumentaciji so priloženi opisi del

in nalog, ki se nanašajo na usposabljanje v določenem obdobju in določenega delodajalca.

Delovna mesta se delno sorodna (proizvodno-montažna-administrativna dela ter operater-

administrator).

9

V poročilu se izvajalec ZR osredotoča le na opis del in nalog, zahtev ter znanj za delovno

mesto pri delodajalcu, pri katerem je kasneje prišlo do zaposlitve. Navedeno je razmerje med

proizvodnim in administrativnim delom. Podana je znižana ocena storilnosti. Primer izstopa

po tem, da je bilo usposabljanje pri drugem delodajalcu krajše od treh mesecev, vendar je

imel kljub temu dovolj ustreznih delovnih izkušenj, ki jih pridobil v predhodnem usposabljanju.

Ocena ustreznosti delovnega mesta

»Delovno mesto operater za računalnikom in administrativna dela, obsega administrativna

dela in le občasno pomoč pri delu na pakirnih strojih. Delo je fizično, vendar lahko, tako da

ne premešča težjih bremen, pri delu sedi, vendar lahko tudi vstane, delo z rokami ni

zahtevno, naloge so srednje strukturirane. Pri delu prihaja v stik s strankami, predvsem

preko telefona. Delo je ustrezno glede na omejitve, ki jih ima invalid in na njem dosega 75 %

delovno učinkovitost. Delovno mesto je primerno urejeno, zato ne potrebuje dodatnih

ergonomskih prilagoditev.«

Za konkretno delovno mesto je bilo že pred umestitvijo invalida opravljena in priložena

okvirna analiza delovnega mesta (Priloga 1 – Okvirna analiza in strokovna zdravstvena

ocena delovnega mesta), s katero je bila preverjena ustreznost delovnega mesta. Jasno je

bilo opredeljeno, da je delovno mesto z vidika obremenitev in delovne zmožnosti invalida

zanj ustrezno.

Ocena doseganja delovnih rezultatov

Ocena delovnih rezultatov je pokazala, da je delovna učinkovitost invalida ustrezna glede na

njegove delovne sposobnosti in zmožnosti.

Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene

»Iz zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je invalid sposoben in zmožen opravljati dela,

ki ustrezajo njegovi izobrazbi in usposobljenosti, s polnim delovnim časom in z določenimi

omejitvami pri delu. Program usposabljanja na konkretnem delovnem mestu je potekal po

načelu sistematičnosti in postopnosti. V takih delovnih okoliščinah se je dobro znašel in je v

zelo kratkem času prevzel iniciativo v različnih delovnih situacijah. Pretekle delovne izkušnje

so mu pomagale, da je razvil ustrezno delovno vzdržljivosti in izurjenost v medsebojnih

odnosih. V programu usposabljanja je precej napredoval pri organizaciji in načrtovanju dela

in vpogleda v sistem vodenja zalog in logistike pri naročanju, prevozih ipd. Nekatere naloge

je že opravljal rutinsko, počasi pa se je vključeval tudi v zahtevna dela. Potreboval je

nekoliko več podpore mentorja v smislu dodatnih navodil in učenja novih nalog, pomoč pri

načrtovanju in organizaciji dela. Prav tako pa so mu bili omogočeni dodatni odmori. Delo je

opravljal kvalitetno v skladu z definiranimi zdravstvenimi omejitvami za delo, vendar je kljub

temu zaradi posledic invalidnosti dosegal znižane rezultate dela, ki so se gibali v povprečju

75 %. Ugotavljamo, da je zaradi posledic invalidnosti zaposljiv v podporni zaposlitvi in

upravičen do subvencije plače v višini 30 % ter do podpornih storitev v obsegu do 7 ur

mesečno, ki jih zagotavlja delodajalec (mentor na delovnem mestu) in člani rehabilitacijskega

tima (glej INP).«

10

Ocena doseganja delovnih rezultatov je bila opravljena na podlagi primerjave ocene

delodajalca, ocene delavca in mesečnih spremljanj (ocena tima). Glede na redno spremljanje

in poročanje je razvidno, da je strokovni delavec med usposabljanjem z invalidom sproti

reševal težave oziroma mu je nudil pomoč in podporo.

V zaključni oceni so ugotovitve povzete s kronologijo usposabljanja in opredeljeno končno

oceno doseganja delovnih rezultatov. Pristop k usposabljanju je bil postopen in sistematičen,

kar je omogočilo uspešno napredovanje in stabilizacijo rezultatov ter delovnega

funkcioniranja. Zapisan je vpliv invalidnosti na znižane delovne rezultate s poudarkom na

zdravstvenih težavah. Stopnje težav (ocene) so medsebojno primerljive z vsebino delovnega

in osebnostnega funkcioniranja.

Delovni rezultati invalida so v podporni zaposlitvi znižani v mejah med 70–80 % in

30 % subvencijo za delodajalca. Izvajalec ZR v dokumentaciji prilaga individualni načrt

podpore, ki poročilo dopolnjuje.

Zaključek

Pregled spisa obravnave pokaže urejenost in sledljivost dokumentacije. Priloženi dokumenti

dokazujejo, da je bil postopek v okviru storitve N speljan celovito in strokovno ter je bil

osnova za pripravo dobrega poročila.

Poudariti je potrebno pozitiven pristop in trud izvajalca ZR pri iskanju in oceni ustreznega

delovnega mesta ter preverjanje vseh vstopnih pogojev za uspešno umestitev invalida na

delovno mesto.

Kljub temu, da je bil čas usposabljanja na delovnem mestu krajši od predpisanega, je bil

proces rehabilitacije uspešno izpeljan. Delovni mesti pri dveh delodajalcih sta bili sorodni,

delovne naloge so se dopolnjevale in pridobljene delovne izkušnje na prvem delovnem

mestu so pripomogle do uspešnega zaključka oziroma zaposlitve invalida na drugem

delovnem mestu pri drugem delodajalcu.

11

PRIMER 2: ZAPOSLITEV V INVALIDSKEM PODJETJU

Gre za primer brezposelnega invalida, ki se je šest mesecev usposabljal na sistemiziranem

delovnem mestu v realnem delovnem okolju.

V poročilo so vključene vse obvezne priloge in dokumenti, ki izvirajo iz procesa zaposlitvene

rehabilitacije invalida: mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj delovnih navad in

interesov, napotnice v usposabljanje na delovnem mestu za določena obdobja, vmesna

(obdobna, mesečna) poročila, sporazum s podjetjem in uporabnikom storitev o usposabljanju

na delovnem mestu, sistemizacija delovnega mesta in ocena tveganja, napotnica oziroma

spričevalo o zdravniškem pregledu ter zaključno poročilo.

Ocena delovnih rezultatov je opredeljena za zaposlitev v invalidskem podjetju, s 30 %

subvencijo delodajalcu.

Delovna anamneza

»Invalid ima nižjo poklicno izobrazbo in še ni bil zaposlen. Po končanem obveznem šolanju,

kjer je končal le šest razredov osnovne šole, se je vpisal v skrajšani program kmetijske šole,

ga uspešno zaključil in pridobil naziv kmečka gospodinja. Nadaljnji poskusi šolanja (program

slaščičarstva, frizerska šola, izobraževanje za kuhinjsko pomočnico) niso bili uspešni. Na

Zavodu RS za zaposlovanje je pridobil status invalida in pravico do zaposlitvene

rehabilitacije, s 4. 10. 2010 se je vključil v proces zaposlitvene rehabilitacije. Z

usposabljanjem na delovnem mestu je pričel na enostavnih delih pakiranja, enostavnejših

pomožnih opravilih mehanskih sklopov za male gospodinjske aparate, lepil in sestavljanja

izdelkov iz kartona. Zadnjih šest mesecev se je usposabljal za polnilca tempera barv in

občasna druga enostavna dela, kjer je ostal do zaključka procesa. Invalid ne zmore dosegati

pričakovanih rezultatov glede kvalitete in količine. V povprečju dosega komaj 72,7 %

pričakovanih delovnih rezultatov. Za usposobitev za opravljanje enostavnih del potrebuje

veliko več časa od predvidenega. Usposabljanje mora biti intenzivno in nadzorovano s strani

mentorja. Določena opravila je sicer sposoben opravljati samostojno, pri določenih delih pa

še vedno potrebuje pomoč in vodenje ter občasno kontrolo. Primanjkuje mu tudi

samoiniciativnosti, je psihomotorično upočasnjen, k čemur pripomorejo tudi slabše razvite

ročne spretnosti, zlasti na področju fine motorike. Pri delu so opazna občasna nihanja

razpoloženja, ki izhajajo iz osebnostne (ne)stabilnosti, kar posledično vpliva tudi na delovno

učinkovitost. Osebnostno je namreč zelo ranljiv, zato se ga že manjša nesoglasja,

spremembe ali nejasnosti močno dotaknejo. Kvaliteta opravljenega dela je dokaj zadovoljiva,

občasno se pojavljajo le manjše napake. Količinsko v povprečju ne preseže 72,7 %

pričakovanih delovnih rezultatov. Slednje je deloma posledica počasnejšega prilagajanja

spremembam pri delu, večinoma pa osebnostne občutljivosti. Posledično je tako prihajalo do

doseganja količinsko nižjih delovnih rezultatov.«

Vsebina delovne anamneze vključuje kratko in pregledno kronologijo izobraževanja ter

podatka o dosedanjih zaposlitvah. Iz mesečnih poročil je razvidno spremljanje in sprotno

poročanje o delovnem funkcioniranju, ki je na kratko povzeto v vsebini doseganja delovnih

rezultatov, ter osebnostnega in delovnega funkcioniranja v času usposabljanja. V vmesnih

(obdobnih, mesečnih) poročilih so zapisane tudi vrednosti doseganja rezultatov, kjer se skozi

obdobje nakazuje postopen porast rezultatov in nestabilno delovno funkcioniranje invalida.

12


»Dne 9. 12. 2005 je Zavod RS za zaposlovanje izdal sklep, s katerim se invalidu prizna

status invalida, ki je sposoben za delo v 8 urnem delovnem času po predhodnem

usposabljanju oz. prilagajanju. Gre za lažja fizična dela, ki niso psihično naporna in

normirana. Zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa je podal naslednje mnenje:

'Pri invalidu je v ospredju shizotipska motnja in nepojasnjene kratkotrajne izgube zavesti, ki

so opredeljene kot sum za popoškodbeno epilepsijo. Zmožen je za delo, ki ni psihično

naporno, se ne opravlja ponoči, ni vsiljenega ritma in hitrega tempa in se ne opravlja v okolju

in s stroji, kjer bi se v primeru nenadne motnje zavesti lahko poškodovala ali povzročila

škodo drugim. Zmožna je zgolj za intelektualno nezahtevno delo, v okolju, kjer ni dražečih

snovi v ozračju in kjer zračna onesnaženja ne presegajo dovoljenih vrednosti'.«

S strani zdravnika specialista medicine dela vsebina poročila zajema kratko diagnozo in

omejitve delovnih zmožnosti oz. primernost del, ki jih lahko oseba opravlja. Izvajalec ZR v

dokumentaciji prilaga napotnico na zdravniški pregled pred usposabljanjem pri delodajalcu.

Sočasno je izvajalec ZR tudi plačnik zdravniškega pregleda.


»Invalid je opravljal delo 'polnilec II'. Delo zajema: priprava in prenos materiala na delovno

mesto, izvajanje vlaganja tub v različne embalažne enote pri polnilnih strojih, izvajanje

procesa zapiranja plastenk, stekleničk, lončkov in vlaganje teh v zaklopnice oz. kartone,

opremljanje proizvodov in embalažnih enot po tehnoloških dokumentacijah, izpolnjevanje

predpisanih evidenc ter pomoč pri čiščenju delovnega prostora, naprav in prostora. Pri delu

mora redno izvajati ukrepe za varno delo in je odgovorn za pravilno in točno opravljeno delo.

Invalid se je večino časa usposabljal za samostojno opravljanje dela v okviru delovnega

mesta polnilec II. Pri tem je sedel za tekočim trakom stroja za polnjenje tempera barv in te

pobiral s traku ter jih vlagal v kartonsko embalažo (satovnica). Pred vložitvijo posamezne

barve v embalažo, so morale biti vizualno pregledane in neustrezne izločene. Napolnjeno

satovnico s 100 tubicami, je nato zaprl in jo odložil na delovno površino na koncu tekočega

traku, nato pa na paleto. Občasno je bil zadolžen tudi za pranje soda z barvami in črpalke,

kar je izvajala s pomočjo tekoče vode in čistilnega sredstva. Količinske potrebe po

opravljenem delu so bile določene za vsak izdelek oziroma sklop opravil posebej. Od invalida

se je pričakovalo, da bo svoje delo izvajal po navodilih, natančno, v skladu z zahtevano

kvaliteto in določeno količino ter skrbel za urejenost svojega delovnega mesta. Za uspešno

opravljanje tega dela je predvideno eno mesečno uvajanje v delo.«

Opis delovnega mesta, zahtev in pogojev ter pričakovanih rezultatov dela ter ustreznost

delovnega mesta je bila dobro izbrana ter skladna z delovnimi zmožnostmi invalida. Poročilo

o oceni ustreznosti delovnega mesta je dodatno podkrepljeno še s priloženim opisnim listom

(Priloga 2 – sistemizacija delovnega mesta) in oceno tveganja za konkretno delovno mesto.

V njem so opredeljene delovne razmere, telesne aktivnosti in psihofizične zahteve. Vsebina

poročila dodatno vključuje količinske in vsebinske zahteve. Opredeljene so prilagoditve, ki so

bile narejene v skladu z omejitvami (enostavno nezahtevno psihofizično lažje delo,

enoizmenski delovni čas, psihosocialna pomoč). Psihosocialna pomoč se navezuje na oceno

delovnega funkcioniranja delavca. Usmerjena je v krepitev moči slabše ocenjenih delovnih

zmožnosti in osebnostnih lastnosti. Za pomoč in podporo pri delu je bila vključena tudi

skupina sodelavk, s čimer je prepoznano aktivno sodelovanje delodajalca.

13


»Delo polnilca II se izvaja v večjem proizvodnem prostoru, opremljenem s strojem za

polnjenje, stoli, delovnimi površinami, kartonsko embalažo in paletami za odlaganje končnih

izdelkov. Prostor je primerno osvetljen, deloma z naravno, deloma pa z umetno svetlobo ter

ustrezno ogrevan. V prostoru delajo 3 delavci, od tega en od njih upravlja s strojem, druga

dva pa izdelane tubice tempera barv pobirata s tekočega traku in jih vlagata v kartonsko

embalažo različnih oblik. Čiščenje sodov s tempera barvami in črpalke se izvaja v posebnem

prostoru, namenjenem ročnemu čiščenju predmetov in pripomočkov. Večinoma gre za ročno

dvigovanje in vlaganje zelo lahkih izdelkov (tubice tempera barv), lahke kartonske embalaže

in pranje plastičnih sodov za tempera barve. Za prestavljanje težjih bremen, zlasti palet s

tempera barvami, se uporablja hidravlični paletni voziček. Pri delu invalid rokuje s tubicami

tempera barv, različno kartonsko embalažo, sodi za barve, tekočo vodo in čistili. Delo

opravlja sede in s hojo po ravnem. Pri delu se uporabljajo zaščitna sredstva: zaščitna obleka

in obutev ter rokavice. Delo je enoizmensko in se opravlja dopoldne med 6.00 in 14.00 uro.«

Invalid je bil deležen psihosocialne pomoči in podpore s strani mentorice v podjetju in

mentorja izvajalca ZR ter po potrebi tudi strokovnih delavcev tima. Pogovori, svetovanja,

motiviranje in navajanje na pravočasen prihod na delo ter vzpodbujanje iniciativnosti, so bili

izvajani sprotno in v smislu potrebne intenzitete. Poseben poudarek je bil na vodenju in

pomoči v primeru potrebe po spremembi vrste dela. Tudi delavci, ki opravljajo podobna dela,

so se v proces usposabljanja odgovorno vključili in nudili invalidu potrebno pomoč in

razumevanje.





»Invalid je v okviru usposabljanja, sprva v delavnici izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, nato

pa šest mesecev v podjetju, postopoma pridobil delovne veščine in tako občutno izboljšal

svoje delovno funkcioniranje. Na začetku je imel veliko težav s točnostjo prihodov, kar pa je

uspel popolnoma osvojiti šele po šestih mesecih. Za vsa dela, ki jih je opravljal tekom

usposabljanja, je potreboval veliko več časa od predvidenega ter intenzivno uvajanje,

pomoč, vodenje in kontrolo. Delovno mesto je bilo prilagojeno delu invalida z omejitvami.

Količinske zahteve po opravljenem delu so določene za vsak izdelek oziroma opisno za

vsako opravilo posebej. Delo se opravlja sede in s hojo po ravnem. Pri delu je zagotovljena

stalna prisotnost in s tem tudi pomoč ostalih delavcev in mentorja ter spremljanje s strani

strokovnega tirna izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Invalid ni uspel zadostiti

pričakovanjem po količini opravljenega dela. Njegova povprečna delovna učinkovitost je

znašala okrog 72,7 % pričakovanih delovnih rezultatov. V smislu kvalitete opravljenega dela

pa se je približal zahtevam, saj je proti koncu usposabljanja prihajalo le še občasno do

manjših napak, ki jih je po opozorilu tudi odpravil. Pri opravljanju del je bilo opazno

pomanjkanje iniciativnosti in samostojnosti. Tudi proti koncu usposabljanja, je potreboval

občasni nadzor in vodenje, čeprav so mu bili postopki izvajanja dela že povsem znani in jih je

opravljal že dlje časa. Na nižjo delovno učinkovitost so vplivale psihomotorična

upočasnjenost, slabše ročne spretnosti, predvsem pa osebnostna (ne)stabilnost oziroma

14

ranljivost v smislu občutljivosti na različne spremembe. Občasno se je pojavljalo nihanje

razpoloženja, ki je vplivalo tako na kvaliteto kot kvantiteto opravljenega dela. Strokovni tim pri

izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije je podal mnenje, da je ob primernem izboru del in v

primernem delovnem okolju, s psihosocialno pomočjo in podporo, napredoval do te mere, da

bi zmogel opravljati enostavna dela v okviru IP, čeprav je njegova storilnost še vedno komaj

malo čez mejo. Glede na to, da mu je delodajalec v IP ponudil zaposlitev za določen čas z

možnostjo podaljšanja, je strokovni tim pri izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije podal mnenje,

da bi bilo smiselno spremljanje na delovnem mestu po zaposlitvi. Na podlagi celostne ocene

delovnega funkcioniranja in doseganja delovnih rezultatov povprečno okrog 72,7 %

pričakovanih, menimo, da invalid zmore funkcionirati v IP s 30% subvencijo plače.«

Ocena doseganja delovnih rezultatov je bila opravljena na podlagi primerjave ocene

delodajalca, ocene delavca in mesečnega spremljanja (ocena tima). S pomožno tabelo za

oceno delovnega funkcioniranja (priložen obrazec) je prikazana primerjava teh ocen.

Upoštevane so razlike med posameznimi ocenami oziroma pomen – težišče na oceni

delodajalca, delavca ali tima. Glede na redno spremljanje in poročanje je razvidno, da je

strokovni delavec med usposabljanjem sproti reševal težave oziroma mu nudil pomoč in

podporo.

V zaključni oceni so ugotovitve povzete s kronologijo usposabljanja in opredeljeno končno

oceno doseganja delovnih rezultatov. Zapisan je vpliv invalidnosti (kombinacija zdravstvenih

in osebnostnih težav) na znižane delovne rezultate. Stopnja težav (ocene) so medsebojno

primerljive z vsebino delovnega in osebnostnega funkcioniranja. Delovni rezultati uporabnika

storitev so v invalidskem podjetju znižani v mejah med 70–80 %, predlagana je 30 %

subvencijo za delodajalca.

Ker so se določene težave ohranile, je izvajalec ZR po zaposlitvi predlagal spremljanje na

delovnem mestu. Primerjava z zaključnim poročilom zaposlitvene rehabilitacije in priloženo

napotnico ZRSZ za izvajanje storitve spremljanja invalida na delovnem mestu po zaposlitvi

potrjuje, da je izvajalec ZR postopek ustrezno izpeljal.

Zaključna ocena delovnega funkcioniranja in opredelitev višine subvencije

»Po šest mesečnem usposabljanju na delu polnilec II v podjetju in na osnovi celostne ocene

funkcioniranja v delovni sredini in doseženih delovnih rezultatov (72,6%), predlagamo 30 %

subvencije minimalne plače.«

Zaključek

Pregled spisa obravnave pokaže urejenost in sledljivost dokumentacije. Vse priloge

dokazujejo, da je bila zaposlitvena rehabilitacija izpeljana celovito in strokovno ter so osnova

za pripravo dobrega poročila. Vsebine v poročilu so kratke in jasne. Izstopa dober primer

napotitve na zdravniški pregled pred umestitvijo v delovno okolje. Tudi končna ocena,

stopnje težav, so izpeljane na korekten način z upoštevanjem vseh sodelujočih v procesu

zaposlitvene rehabilitacije.

15


Invalidka je bila vključena v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Po storitvi B je izvajalec ZR

predlagal in izvedel še naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: A, C, D, E, F, G, H, I, J,

M in N. Predlagano je bilo, da v nadaljevanju po potrebi izvajalec izvede še storitve: I, K in L.

Glede na opravljene predhodne storitve na področju usposabljanja, analize delovnega

mesta, prilagoditve postopkov dela, delovnega mesta in pripomočkov ter glede na težave

invalidke, je bila predlagana podporna zaposlitev.

Delovna anamneza

»Invalidka je po poklicu ekonomsko-komercialni tehnik. Ima opravljen tečaj računalništva.

Skupna delovna doba znaša 2 leti in 3 mesece. Zaposlena je bila v enem podjetju za

določen čas, na delovnem mestu prodajnega referenta. Delo, ki ga je opravljala s polnim

delovnim časom 8 ur, je obsegalo delo na področju administrativnih del (npr,: delo na

računalniku, vnašanje naročilnic, naročanje izdelkov, urejanje reklamacij, izdajanje faktur,

itd.). Zelo kratek čas (12 dni) je delala tudi kot prodajalka v trgovini. Na osnovi ocenjevalne

obravnave – Mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih

interesov, je bil pripravljen predlog vključitve v proces zaposlitvene rehabilitacije. Z

izvajanjem kompleksne zaposlitvene rehabilitacije smo v skladu z napotnico ZRSZ pričeli z

rehabilitacijo. Glavni namen je bil izboljšanje zaposlitvenih možnosti s pomočjo usposabljanja

na konkretnem delovnem mestu ter pridobitev novih znanj s katerimi bi postala še bolj

konkurenčna na trgu dela.

Invalidka je bila vključena v usposabljanje na konkretnem delovnem mestu v podjetju.

Predhodno je bila izvedena analiza delovnega mesta in okolja, ki je pokazala, da delovno

mesto „delo v administraciji" ustreza njenim sposobnostim in omejitvam. Sklenjena je bila

tripartitna pogodba o usposabljanju na konkretnem delovnem mestu in definirane delovne

naloge za čas usposabljanja, ki so se v teku procesa usposabljanja dopolnjevale in

spreminjale.

Invalidka se je usposabljala pod vodstvom mentorja po načelu postopnosti. V prvih 2-3

mesecih je napredovala nekoliko počasneje, razlogi za to so bili predvsem v psihofizičnih

obremenitvah pri delu (obseg dela vezan na motorično delo z rokam) ter posledično v

zdravstvenih težavah (zmanjšana storilnost oz. učinkovitost pri delu, odsotnost z dela zaradi

zdravstvenih težav, večji obseg jemanja odmorov za razbremenitve pri delu). Ob

konstruktivnem iskanju najboljših možnih rešitev vseh udeleženih (izvajalca ZR, izvajalca

usposabljanja, invalidke, rehabilitacijske svetovalke) za doseganje dobrih delovnih rezultatov

invalidke in psihofizične razbremenitve, se je oblikoval opis del in nalog, ki je upošteval

nastale težave (zdravstvene, psihofizične), ki so se pojavljale v začetni fazi procesa

usposabljanja. V teku nadaljnjega procesa usposabljanja se je začela kazati stabilnost pri

doseganju delovnih rezultatov, v povečani psihofizični kondiciji in zdravstvenem stanju

invalidke (manjši obseg jemanja odmorov in zelo redki izostanki iz procesa dela zaradi

zdravstvenih težav).

V času usposabljanja na konkretnem delovnem mestu je bila invalidki s strani strokovnega

tima nudena strokovna pomoč, podpora, ter vodenje. Ves čas je bil aktivno vzpostavljen

kontakt z izvajalcem usposabljanja, tako po telefonu kot tudi osebno. Le-ta je izkazoval

pripravljenost za sodelovanje, redno je pošiljal mesečna poročila o poteku usposabljanja na

16

delovnem mestu, pozitivno je ocenjeval invalidko pri delu ter ji nudil strokovno podporo v

smislu motiviranja in svetovanja na psihosocialnem področju, itd.

Nadaljnji potek usposabljanja je pokazal, da invalidka v skladu z definiranimi omejitvami

zmore opravljati svoje delo, vendar z znižanim delovnim učinkom in določenimi podpornimi

storitvami in ustrezno ureditvijo ter prilagoditvijo delovnega mesta (stol »Hag«), ter tako

zadovoljuje potrebe in zahteve izvajalca usposabljanja.

Izvajalec usposabljanja se je glede na dane možnosti odločil, da invalidko glede na

dosežene rezultate dela zaposli za določen čas na delovnem mestu pisarniški referent 1, za

katerega se je usposobila. Delodajalec ocenjuje delovno učinkovitost invalidke v povprečju

75 %.«

Predstavljeni podatki kažejo veliko zavzetost izvajalca zaposlitvene rehabilitacije in podjetja,

kjer se je invalidka usposabljala, da bi se zaposlila. Povzetek ugotovitev predhodnih

obravnav, podatkov ZRSZ, ocen delodajalca, ocen delavca, situacijskega opazovanja je bil

pri tem v veliko pomoč. Iz poročil v času zaposlitvene rehabilitacije je razvidno redno

spremljanje in sprotno poročanje o delovnem funkcioniranju, ki je na kratko povzeto v vsebini

doseganja delovnih rezultatov ter osebnostnega in delovnega funkcioniranja v času

usposabljanja.


V začetku so na kratko povzete zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na delazmožnost in

funkcioniranje invalidke.

»Dne 22. 2. 2010 je bila invalidka obravnavana na Invalidski komisiji ZPIZ I. stopnje, ki je

podala mnenje, da je zmožna za delo na drugem delovnem mestu, kjer je psihično manj

zahtevno delo, pri katerem premešča bremena do največ 3 kg, izmenoma sede in stoje in v

ugodnih klimatskih pogojih, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno.

Zaradi težav z zdravjem, ki so posledica dolgoletnih težav s hranjenjem, je invalidka zmožna

le še za fizično lažje delo, s premeščanjem bremen do 3 kg. Zaradi težav s hrbtenico

priporočamo delo, izmenoma sede ali stoje. Raynaudov syndrom je bolezen, zaradi katere

mora invalidka delati v ugodnih klimatskih pogojih. Zaradi kompleksnih zdravstvenih težav bi

bila zmožna le še za delo v skrajšanem 4-urnem delovnem času.«


»Delo je potekalo v prostoru, ki je opremljeno skladno z nalogami in funkcijami, ki se v njem

izvajajo. Invalidka se je usposabljala na delovnem mestu pisarniški referent 1. Pisarniška

opravila in postopki se na tem delovnem mestu večinoma nanašajo na pomožna opravila, ki

podpirajo druge naloge. To so dela, kot je kopiranje in druga preprosta opravila povezana s

prenosom informacij. Pretežni del delovnega časa invalidka opravlja naloge v glavni pisarni

in tajništvu ter telefonski centrali. Delo je vključevalo:

sprejemanje pošte – odpiranje, evidentiranje, razdeljevanje pošte, kuvertiranje,

vodenje evidenc – enostavno knjiženje,

fotokopiranje,

vnos podatkov,

17

telefonska centrala – sprejemanje klicev, vezava tel. klicev, dajanje informacij

strankam,

pomoč strokovnemu delavci psihologu, ki zaradi slepote potrebuje občasno pomoč pri

pisanju dopisov, branju pošte in tipkanju po nareku, itd.,

kurirska dela v neposredni bližini.

Vsa našteta dela je invalidka opravljala v manjšem obsegu dela, ki je prilagojeno njenim

zmožnostim in sposobnostim za delo ter skladno z individualnim načrtom podpore. Poleg

običajnega pisarniškega pohištva je invalidka uporabljala ergonomsko prilagojen stol HAG.

Na tem stolu se je zelo dobro počutila, omogočal ji je ustrezno gibanje, boljše počutje in

vzdržljivost, kar pa se je odražalo v primernejši delovni učinkovitosti. Za razbremenitev rok in

prstov pri delu na računalniku predlagamo uporabo silikonske podlage za tipkovnico in

miško. Obseg storilnosti je bil v zadnjih treh mesecih na opisanih nalogah v povprečju 75 %,

kar predstavlja pričakovano delovno učinkovitost.«


»Delovno mesto pisarniški referent I. obsega dela in naloge, ki so fizično neobremenjujoče.

Po dogovoru z delodajalcem invalidka ni dvigovala težjih bremen ali opravljala dela, kjer bi

bila potrebna večja moč. Delo je potekalo v glavni pisarni in na recepciji v ugodnih klimatskih

pogojih. Zaradi težav s hrbtenico je bila s strani izvajalca zaposlitvene rehabilitacije v času

usposabljanja na konkretnem delovnem mestu najprej zagotovljena uporaba stola

»Spinalis«, ki se je tekom usposabljanja izkazal kot neprimeren ter se nato zamenjal z

ergonomsko ustreznejšim stolom HAG, kar je neposredno vplivalo na povečanje vzdržljivosti

invalidke pri delu. Dana ji je bila možnost odmorov, potrebnih za razbremenitev pri delu, le-ti

so bili v prvih fazah usposabljanja zaradi neustreznosti stola pogostejši, ob zamenjavi le-tega

so se odmori med delom zmanjšali do 2 krat na teden po 10 minut. Opisano delovno mesto s

prilagoditvami je ustrezno za delo s skrajšanim 4-urnim delovnim časom, na katerem

invalidka dosega delovno učinkovitost v povprečju 75 %.«

Delovno naloge, ki jih je invalidka opravljala na tem delovnem mestu, so bile izbrane glede

na ugotovljene težave in ovire. Glede na ugotovitve v predhodni obravnavi, izpeljane

postopke v času usposabljanja in pripravljenosti delodajalca, je prišlo do optimalne izbire

primernega dela zanjo. Predhodno je bil narejen načrt prilagoditve, ki je priložen (Priloga 3 –

načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo) in je tudi upoštevan pri opisu del in

ustreznosti delovnega mesta. Utemeljena je tudi ocena zaposlitvenih možnosti za podporno

zaposlitev.


Pri oceni doseganja delovnih rezultatov, ki izhaja iz ocene invalidke in delodajalca, ter

sprotnega spremljanja s strani strokovnega tima ni večjih odstopanj. Za primerjavo rezultatov

so uporabili tudi primerjalna tabela ocene delodajalec – delavec (priloga 1 – priloga 2).

18


»Iz zdravstvene dokumentacije je razvidno, da je invalidka zaradi posledic invalidnosti

sposobna in zmožna opravljati dela, ki ustrezajo njeni kvalifikaciji in usposobljenosti, vendar

le s krajšim delovnim časom (4 ure) in naslednjimi omejitvami: lažja fizična dela, dela s

premeščanjem bremen do 3 kg, izmenoma sede in stoje in v ugodnih klimatskih pogojih.

Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu je potekalo po načelu sistematičnosti in

postopnosti, v skrajšanem delovnem času sprva od 10.00 do 14.00 ure, zadnje mesece

usposabljanja pa od 9.00 do 13.00 ure. To je tudi delovnik, ki ga bo tudi v prihodnosti

opravljala. Tak pristop je zagotavljal, da je proces učenja temeljil na poprejšnji razlagi del in

nalog, ter organiziranem spremljanju in usmerjanju poteka dela. To je od mentorice

zahtevalo določeno sistematiko, določeno časovno terminiranost in merjenje invalidkinega

napredovanja v usposabljanju. Invalidka je v celotnem obdobju usposabljanja pokazala

visoko stopnjo pripravljenosti za delo, kar je razvidno iz mesečnih poročil izvajalca

usposabljanja. Večina težav je izvirala iz njenega zdravstvenega stanja/invalidnosti, ki ji v

času usposabljanja na konkretnem delovnem mestu ni dopuščalo, da bi dosegla višjo

vzdržljivost in delovne rezultate.

Glede na opis del in nalog, je invalidka opravljala enostavna in preprosta receptorska dela,

brez večje izpostavljenosti psihofizičnim stresnim dejavnikom iz delovnega okolja, ter

ponavljajoča se rutinska pisarniška dela. Težave pri sedečem delu so se reševale z

ergonomsko prilagojenim stolom HAG in kratkimi odmori, kar je imelo pozitivne učinke na

invalidkino vzdržljivost pri delu. Omogočeno jemanje kratkih odmorov ji je pomagalo pri

razbremenitvah, vezanih na delo. Sistematičen trening po načelu postopnosti, demonstracije

in krepitve želenega delovnega vedenja je invalidki omogočil, da je v zadnjih treh mesecih

dosegla pričakovane delovne rezultate (v povprečju 75 %), predvsem pa zanesljivosti in

stabilnosti, ki ga zahteva delovno mesto pisarniški referent 1. Potek dela v času

usposabljanja je pokazal, da invalidka za vzdrževanje doseženega delovnega funkcioniranja

na konkretnem delovnem mestu potrebuje ustrezno urejeno in prilagojeno delovno mesto ter

sredstva za delo (Priloga 3) ter podporne storitve v obsegu do 11 ur mesečno, ki jih je

zagotavljal delodajalec (mentor na delovnem mestu) in člani rehabilitacijskega tima.

Ugotavljamo, da je invalidka zaradi posledic invalidnosti zaposljiva v podporni zaposlitvi in

upravičena do subvencije plače v višini 30 %, saj kljub ustrezni ureditvi in prilagoditvi

delovnega mesta, kot tudi nudenju ustreznih podpornih storitev, ni zmogla dosegati

pričakovanih delovnih rezultatov konkretnega delovnega mesta.«

V konkretnem primeru so zelo dobro povzete ugotovitve funkcioniranja invalidke tekom

usposabljanja na delovnem mestu in izpeljani ustrezni postopki, na osnovi katerih je bila

predlagana ocena zaposlitvenih možnosti in podporna zaposlitev. Priložen je bil individualni

načrt podpore.

19

Zaključek

Posebej izstopa analiza delovnega mesta, na osnovi katere je bil izbran obseg delovnih

nalog, ki jih je invalidka zmogla opravljati, in izvedene prilagoditve postopkov dela ter

opreme. Vse predhodne storitve zaposlitvene rehabilitacije so bile korektno in kvalitetno

izpeljane in dokumentirane, zato je bilo lažje in ustreznejše izpeljati storitev N. Na podlagi

strokovno izvedenih storitev ZR je bila dosežena večja delovna učinkovitost invalidke in

boljša ocena zaposlitvenih možnosti.


Invalid je bil vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Po opravljeni storitvi B je izvajalec

ZR predlagal in izvedel naslednje storitve ZR: A, C, D, E, F, J, M in N. delovno mesto, na

katerem se je invalid usposabljal, je bilo ustrezno izbrano, prav tako so bila izbrana delovna

opravila glede na ugotovljene težave invalida. Pri tem je v veliki meri sodeloval tudi

delodajalec. Med usposabljanjem je potekalo spremljanje in opazovanje na delu, kar je

razvidno iz vmesnih in zaključnega poročila. Ob zaključku je bila predlagana ocena

zaposlitvenih možnosti in podporna zaposlitev.

Delovna anamneza

Vsebina delovne anamneze vključuje kratko in pregledno kronologijo izobraževanja (oseba

še ni bila zaposlena) in težav, ki so se pojavljale ob tem. Predstavljene so tudi pridobljena

znanja in delovne izkušnje, ki jih je pridobil pri opravljanju prakse in priložnostnega dela

preko študentskega servisa. Iz storitev ZR so tudi predstavljeni povzetki in izpeljani ustrezni

postopki.

»Delovne naloge je opravljal odgovorno in kvalitetno, vendar so se ves čas procesa

zaposlitvene rehabilitacije občasno pri delu pojavljale napake, zaradi česar so potrebne

kontrole opravljenega dela s strani mentorja. Navodila za delo dokaj hitro razume in jih tudi

upošteva, zaradi težav s spominom občasno potrebuje dodatna pojasnila oz. ponovitev

navodil. Težave se pojavljajo tudi pri pisnem izražanju (komunikacija npr. po e-pošti), kjer

potrebuje občasno pomoč sodelavcev. Enostavnejše naloge zmore izvesti samostojno,

medtem ko kompleksnejše naloge težje obvladuje in je v izvedbi manj samostojen. Veliko je

preverjal in spraševal mentorja. Ob ustreznem usmerjanju delovne naloge vedno izpelje do

konca in si priskrbi potrebne informacije za delo. Delovni tempo je nižji, delovne naloge

izvaja v podaljšanem času. Deluje celostno psiho-motorno upočasnjen, posledično izstopa

nekoliko znižana energetska komponenta in fizična obremenjenost ter nižja delovna

učinkovitost, ki je kljub trudu in popolni izrabi delovnega časa ter usmerjenosti v delo le 70 %

od pričakovane. Pojavljajo se tudi težave z vzdrževanjem pozornosti in koncentracije. Invalid

je s težavo sprejel, da počasneje usvaja nova znanja, imel je prevelika pričakovanja do sebe,

s čimer ga je bilo potrebno soočati in mu nuditi podporo. Pri delih, kjer se pričakuje

načrtovanje in odločanje, potrebuje vodenje in usmerjanje, tudi ob večjih spremembah dela

in delovnega okolja potrebuje zunanjo podporo. Nespreten je pri reševanju problemskih

situacij povezanih z delovnim in osebnim področjem. V tim se je vključeval previdno, imel je

težave pri navezovanju stikov in tudi ob zaključku rehabilitacije je komunikacija potekala bolj

na pobudo drugih, vendar se je ob ustrezni spodbudi v pogovor vključil in sproščeno

sodeloval v timu. V kontaktih je bil vedno korekten, spoštljiv in prijazen.«

20


Mnenje psihiatra v začetnem delu je bilo, da gre za blažjo psihoorgansko prizadetost in

težave s spominom, da je invalid težje zaposljiva oseba in je smiselna zaposlitvena

rehabilitacija.

»Invalid je bil večkrat poškodovan v prometni nesreči in je pri tem utrpel distenzijo vratne

muskulature ter udarec v glavo in druge udarnine po telesu. Večjih zdravstvenih posledic teh

prometnih nesreč ni. V ospredju je osebnostna motnja.

V letu 2011 je bil vključen v ZR zaradi podaje mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj,

delovnih navad in poklicnih interesov. Ugotavljali so zmerne težave in ovire, nadpovprečne

mentalne sposobnosti, nekoliko znižano spominsko funkcioniranje, slabšo učinkovitost v

manj strukturiranem okolju, težave v kompleksnejših situacijah. Osebnostno je spremenjen,

je mejno strukturiran s poudarjenim obrambnim reagiranjem, psihosocialno je težje

prilagodljiv, impulziven, kontrolni mehanizmi so oslabljeni. Miselno je slabše zmožen, v

kompleksnejših situacijah odpoveduje, je manj samostojen. Predlagali so status invalida in

pravoco do ZR, kar je bilo na rehabilitacijski komisiji potrjeno. Vključen je bil v proces

zaposlitvene rehabilitacije, najprej na lokaciji izvajalca ZR, nato pa v usposabljanje na

delovnem mest v realnem delovnem okolju – v podjetju, kjer je opravljal delo sistemskega

administratorja. Potreboval je podaljšan čas prilagajanja in uvajanja v delo, enostavnejša

navodila, podporo, vodenje, usmerjanje, predvidljive situacije, tolerantno delovno okolje, brez

pritiskov, hitrega tempa dela, spremljanje in kontrolo dela. Postopoma je napredoval v

učinkovitosti, ki je ostala nekoliko znižana, še zmeraj pa potrebuje vodenje, usmerjanje,

dodatne razlage, kontrolo dela. Zmožen je za psihično manj zahtevna dela v tolerantnem

okolju. V okviru podporne zaposlitve je, ob občasnem vodenju in usmerjanju, sposoben za

delo sistemski administrator v podjetju.«

V poročilu so zajeti bistveni podatki iz zdravstvene dokumentacije, ki vplivajo na

delazmožnost, ocena komisije, omejitve in tudi funkcioniranje v času usposabljanja. Nekoliko

obširneje so napisane tudi ugotovitve iz zaposlitvene rehabilitacije, ki poleg mnenja psihiatra

in zdravnika zajema tudi ugotovitve psihologa in ostalih članov tima.


»V času usposabljanja je invalid izvajal enostavna dela sistemskega administratorja v

računalniškem podjetju na področju računalniškega inženiringa, trgovine ter servisiranja

računalnikov in računalniške opreme. Podrobnejši opis zajema izbor enostavnejših del:

prevzem, evidentiranje in odlaganje prispelega materiala (računalniških komponent),

razvrščanje in klasifikacija materiala,

opravljanje in vodenje evidenc, priprava podatkov za naročanje materiala, potrebnega

za servis,

preverjanje delovanja in odkrivanje napak na računalnikih, sestavljanje računalnikov,

testiranje delovanja računalnikov,

nalaganje in obdelava računalniških programov,

opravljanje manj zahtevnih in zahtevnejših tehničnih nalog na servisiranju

računalniške opreme,

sprejemanje in posredovanje naročil,

21

spremljanje, sodelovanje in usklajevanje na projektu od idejne zasnove do končne

izvedbe projektov,

prodajanje tehničnih naprav in opreme, rezervnih delov ter spremljajočih ustreznih

storitev naročniku,

posredovanje splošnih in potrebnih informacij o značilnostih, delovanju in uporabi

računalniških sistemov in naprav,

svetovanje kupcem,

urejanje dokumentacijskega gradiva, vodenje seznamov in pregledov,

opravljanje drugih administrativno tehničnih nalog po zadolžitvi mentorja oz. vodje.

Navedena dela vključujejo vsebinske in časovno neopredeljene naloge, ki so primerne

njegovemu znanju, izkušnjam in zmožnostim. Delovna sredstva, ki se uporabljajo na

delovnem mestu so: ročno in električno ročno orodje za elektronike, aparature za testiranje

električnega napajanja in računalniške opreme, osebni računalnik, različna programska

oprema. Glavne zahteve se nanašajo na natančnost, evidentiranje in izpolnjevanje

dokumentacije ter njeno pravilno arhiviranje. V času ocenjevalnega obdobja je delavec

opravljal dela pretežno sede, izjemoma stoje, s hojo na krajše razdalje. Občasno se delo

izvaja na terenu. Dela so nenormirana, časovno prilagojena z vrsto, vsebino napak oz.

potrebnih posegov na računalnikih, nalaganja programske opreme in z vsebino potrebne

dokumentacije, ki se vodi. Prisile delovnega ritma ni. Potrebno je upoštevati okvirne časovne

roke za izvedbo popravila in določene roke odpreme. Pričakovani čas izvedbe oziroma

preverjena količina je zaradi zahtevnosti in odgovornosti neopredeljena.«

V opisu delovnega mesta so podrobno opisane naloge oziroma enostavna dela sistemskega

administratorja v računalniškem podjetju na področju računalniškega inženiringa, trgovine ter

servisiranja računalnikov in računalniške opreme. V nadaljevanju je opisana primernost dela

glede na težave, delovna sredstva ki jih uporablja, način izvajanja dela, zahteve in roke za

izpeljavo. Pripravljen je individualni načrt podpore (Priloga 4 – individualni načrt podpore). Iz

sistemizacije in opisa dela so bila izbrana delovna opravila, ki jih je na delu sistemskega

administratorja opravljal. Temu primerno je bila dopolnjena tudi ocena tveganja.


»Delovno mesto, na katerem je delavec izvajal dela, je ustrezno tehnično in tehnološko

opremljeno. Razsvetljava je urejena v kombinaciji naravne in umetne svetlobe. Delovni

prostori so čisti in urejeni. Občasno dela na terenu. Delovna mesta so individualno ali

skupinsko urejena v skupnem servisnem prostoru. Vsak delavec opravlja delo samostojno,

po potrebi ob pomoči sodelavcev. Delo se opravlja pretežno sede, ob delovni mizi z

nadgradnjo za odlaganje materialov in orodij.

Na delovnem mesto obstajajo tveganja v zvezi z dostopom, velikostjo in kakovostjo tal,

nevarnosti pri transportu (padci ali zdrsi), fizične obremenitve (dvigovanje težjih bremen,

položaj telesa), nevarnosti zaradi električnega toka, opeklin in psiho-senzorne obremenitve

(odkrivanje, reševanje napak računalniške opreme, pozornost, visoka natančnost), fizikalne

obremenitve (razsvetljava) itd. Zaradi dela z računalnikom izhaja tudi nevarnost del s

slikovnimi zasloni. Delodajalec izvaja splošne in dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganj in

dodatne ukrepe za delo invalidnih oseb.

22

Med delovnim časom (med 8.00 in 16.00 uro) je urejen redni 30 minutni odmor za malico.

Dodatni odmori se koristijo po potrebi. Humanizacija dela je ustrezna in je prilagojena

njegovim psihičnim in fizičnim lastnostim, tako da se zmanjšajo oziroma preprečijo škodljivi

učinki za zdravje. Za dnevno določanje nalog je stalno na voljo neposredno vodja. V kolikor

je možnost nepredvidljivih situacij ali dodatne obremenitve delavca, mu ta pomaga ali

svetuje. Dodeljena so mu izbrana in prilagojena enostavnejša dela iz širšega nabora del in

nalog.

Po mnenju zdravnika specialista MDPŠ je delovno mesto glede na aktualne omejitve

ustrezno. Psihosocialna pomoč je zagotovljena kot tudi podpora mentorja. Usposabljanje je

bilo izvedeno v zadostnem obsegu in vsebinskem poteku.«

Natančno so opisani pogoji dela in obremenitve, vključno s tem, da so dela prilagojena

psihofizičnim sposobnostim invalida. Po mnenju specialista MDPŠ je delo zanj ustrezno,

nudena mu je bila tudi psihosocialna pomoč in podpora.


Pri oceni doseganja delovnih rezultatov, ki izhaja iz ocene invalida in delodajalca ter

sprotnega spremljanja s strani strokovnega tima ni večjih odstopanj. Za primerjavo rezultatov

je izvajalec ZR uporabili tudi primerjalno tabelo ocene delodajalec – delavec ter tudi oceno

strokovnega tima.


»Enostavnejše naloge zmore izvesti samostojno, medtem ko kompleksnejše težje obvladuje

in je v izvedbi manj samostojen. Veliko preverja. Ob ustreznem usmerjanju delovne naloge

vedno izpelje do konca in si priskrbi potrebne informacije za delo. Delovni tempo je nižji,

naloge izvaja v podaljšanem času. Je celostno psiho-motorno upočasnjen, posledično

izstopa znižana energetska opremljenost in obremenljivost ter nižja učinkovitost. Pojavljajo

se tudi težave z vzdrževanjem pozornosti in koncentracije. Do sebe je gojil previsoka

pričakovanja, zato ga je bilo potrebno soočati in mu nuditi podporo. Pri delih, kjer se

pričakuje načrtovanje in odločanje se težje znajde – potrebuje vodenje in usmerjanje. Tudi ob

večjih spremembah dela in delovnega okolja je odvisen od podpore. Nespreten je pri

reševanju problemskih situacij, povezanih z delovnim in osebnim področjem. Ustvarja si

situacije, v katerih se zaplete, takrat sam poišče pomoč. V tim se je vključeval previdno, imel

je težave pri navezovanju stikov in tudi ob zaključku rehabilitacije je komunikacija potekala

bolj na pobudo drugih, vendar se je ob ustrezni spodbudi v pogovor vklopil in sproščeno

sodeloval v timu. Zaradi posledic invalidnosti so stalno prisotne zmerne težave in ovire na

področju znižanega spominskega funkcioniranja, težav pri dojemanju zahtevnejših nalog in

opravil. Prisotna je slabša miselna obremenljivost ter zapomljivost, ki posledično povzročata

podaljšano odzivnost in oteženo fleksibilnost pri izvajanju nalog. V kompleksnejših situacijah

se težje znajde. Je manj samostojen, zato je potreba po pomoči na delovnem mestu stalno

prisotna. Učinkovitost je iz navedenih razlogov znižana v meje med 70 in 75 %. Osebnostno

je spremenjen, je obrambno naravnan, psihosocialno težje prilagodljiv, impulziven, kontrolni

mehanizmi pa so oslabljeni. Za dobro delovno funkcioniranje so zanj ključnega pomena

usmerjanje, vodenje, podpora, spodbude in možnost preverjanja pravilne izvedbe nalog.

23

Potrebuje:

- podaljšan čas uvajanja v delo,

- enostavnejša dela z jasnimi in kratkimi navodili, brez pritiskov in hitrega tempa,

- osebno in sistematično podporo pri učenju in izvajanju nalog,

- redno spremljanje in opazovanje na delovnem mestu, usmerjanje in vodenje ter po

potrebi prilagajanje delovnega procesa,

- tolerantno delovno okolje s predvidljivimi situacijami, s spodbudami in pohvalami.

Zaradi posledic invalidnosti invalida ocenjujemo za zaposlitev v podporni zaposlitvi s 70-

80 % oceno delovnih rezultatov in 30 % subvencije za delodajalca.«

Pri navedenem primeru so natančno povzete ugotovitve funkcioniranja invalida tekom

usposabljanja na delovnem mestu in so izpeljani postopki, na osnovi katerih je bila

predlagana podporna zaposlitev. Veliko vlogo pri uspešni izpeljavi usposabljanja in

zaposlitve je imel delodajalec, saj je invalidu nudil ustrezno tolerantno delovno okolje,

prilagodil je delo in ga uspešno motiviral in vodil. Pripravljen je bil tudi individualni načrt

podpore.

Zaključek

Posebej izstopa natančen opis dela in zahtev, prilagoditev delovnega mesta in izbor delovnih

opravil, ki jih je invalid opravljal glede na ugotovljene težave ter pripravljenost delodajalca, da

je prisluhnil njegovim potrebam in mu nudil vso potrebno podporo in razumevanje.

Delodajalec je bil zelo fleksibilen, saj je dopolnil oceno tveganja, postopke dela in ukrepe za

delo invalida na tem delovnem mestu. Storitev N je bila izvedena po uspešno in kakovostno

izpeljanem usposabljanju na delovnem mestu, pri katerem so aktivno sodelovali vsi člani

strokovnega tima ZR, vključno z zdravnikom. Navedeni so tudi konkretni ukrepi, ki jih bo

potreboval za uspešno funkcioniranje pri nadaljnjem delu in podporo, ki jo bo potreboval.

Priložen je individualni načrt podpore. Splošna ocena je, da je bilo usposabljanje na

delovnem mestu zelo dobro izpeljano, kar se odraža v kakovostno izvedeni storitvi N in je

dobra osnova za utemeljitev podporne zaposlitve.

24

PRIMER 5: ZAPOSLITEV V INVALIDSKEM PODJETJU

Pri petem primeru ugotavljamo, da so bili izpolnjeni vsi predpogoji za izvedbo storitve N.

Poročilu je bila priložena predpisana dokumentacija. Priložena je bila tudi ocena tveganja ter

sistemizacija delovnega mesta, na katerem se je invalidka usposabljala, odločba o

invalidnosti, poročilo storitve B ter zaključno poročilo o izvedeni zaposlitveni rehabilitaciji.

Glede na podane omejitve delazmožnosti je bila invalidka razporejena na ustrezno delovno

mesto.

Delovna anamneza

»Invalidka je končala osnovno šolo, nato je zaključila še izobraževanje za pomočnico

konfekcionarja. Po končanem izobraževanju je bila od 2. 3. 1983 do 19. 12. 1983 zaposlena

v tovarni, kjer je šivala oblačila. Od 2. 4. 1984 do 9. 12. 2004 je bila zaposlena v proizvodnji

čevljev. Občasno je imela težave z doseganjem norme, odvisno od izvajanja delovnih

operacij. Delo je bilo predvsem stoječe. Zaradi stečaja podjetja je bila od 10. 12. 2004

brezposelna in prijavljena na ZRSZ. Skupaj ima 22 let in 2 meseca delovne dobe. V času

brezposlenosti je preko ZRSZ obiskovala delavnice za uspešnejše iskanje zaposlitve,

vključena je bila tudi v šestmesečno usposabljanje brez delovnega razmerja v proizvodnji

torbic, kjer je izvajala manjša popravila, kontrolo končnih izdelkov ter pakirala torbice. Po

usposabljanju so jo želeli zaposliti, vendar ni dobila zdravniškega potrdila za opravljanje dela.

Od 3. 9. 2012 do 30. 12. 2012 je potekalo spremljanje ne delovnem mestu v času zaposlitve

v invalidskem podjetju in sicer na delovnem mestu montaža – zahtevna dela. Dela, ki jih

opravljala v času zaposlitve, so naslednja: sestavljanje elektroinstalacijskega materiala;

stikala vtičnice, okove, svetila in drugi drobni elektromaterial. Sestavljanje je opravljala po

tehnološkem postopku, ročno in z delovno opremo v oddelku montaže. Zaposlena je za polni

delovni čas. Iz dela ni izostajala. Pri samem delu je potrebna točnost, ročna spretnost in

dober vid. Sama pove, da se je v delovno sredino vključila in da se dobro počuti. Pove, da je

delala še v predpisanih odmorih, saj se je zavedala, da je njena učinkovitost nekoliko slabša

v primerjavi z ostalimi delavkami in se giblje med 60 % in 80 %. Težave vidi v preveliki normi.

Na osnovi vprašalnika ocene delodajalca ugotavljamo veliko negotovost invalidke in manjšo

samostojnost pri delu. Tudi ročno ni tako spretna, kar se je kazalo pri sestavi manjših delov.

Ni samoiniciativna, po končanem delu obsedi in čaka na navodila mentorja. Zaradi slabe

prilagodljivosti potrebuje več časa, da se na novo delovno operacijo navadi. Pri tem

potrebuje podporo mentorja, da ji predstavi delovni proces.«


»Iz zdravstvene dokumentacije lahko povzamemo, da se invalidka zdravi zaradi mešane

astme, je atopik, ugotovljena je preobčutljivost na pršico, dokazana je bronhialna

preodzivnost. Ob terapiji je astma v stabilni fazi. Ugotovljen je hipermetropični astigmatizem,

ostrina vida je s korekcijo primerna. Ugotovljeno ima kifotično obliko hrbtenice.

Od 13. 2. 2012 do 22. 2. 2012 je bila invalidka vključena v storitev B, zaradi podaje mnenja o

ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov. Ugotavljali so

zmerne ovire in težave. Delovna učinkovitost je bila nižja, slabša je bila groba moč desnice,

kjer je imela v preteklosti poškodbo treh prstov, slabše so bili opredeljeni poklicni cilji,

osebnostno je bila negotova in neodločna, težave so bile pri zahtevnejših in kompleksnejših

25

nalogah, kjer je potrebovala dodatna navodila in usmerjanje. Predlagali so status invalidne

osebe in ZR. Predstavljena je bila invalidski komisiji ZPIZ-a, vendar so menili, da invalidnost

ne obstaja, saj je bilo zadnje delovno mesto primerno. Na Zavodu RS za zaposlovanje je dne

28. 5. 2012 pridobila status invalidne osebe in pravico do ZR. V storitve zaposlitvene

rehabilitacije v invalidskem podjetju je bila vključena v obdobju 3. 9. 2012 do 30. 12. 2012 in

sicer na delovnem mestu delavka montaže – zahtevna dela. Opravljala je delo sestavljanje

elektroinstalacijskega materiala. Delovna storilnost je skozi daljše časovno obdobje postala

stabilnejša, vendar je ostala znižana. Sposobna je za lažja fizična dela, brez pogostega dela

v predklonu ali dolgotrajnih prisilnih drž, z dvigovanjem bremen do 10 kg, brez

izpostavljenosti alergogenim ali dražečim snovem. Za delovne naloge montaže – zahtevna

dela v invalidskem podjetju je zmožna ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev in

občasnem vodenju ter usmerjanju.«


»Opravljen je bil ogled delovnega mesta ter situacijsko ocenjevanje in okvirna analiza

delovnega mesta v invalidskem podjetju. Po sistemizaciji je razporejena na delovno mesto

delavka montaže za zahtevna dela. Opravlja dela sestavljanja elektroinštalacijskega

materiala v proizvodnji elektro elementov (vtičnice, stikala, okovje, svetila), ki so v skladu z

njenimi zdravstvenimi omejitvami in znanji.

Opis del in nalog, ki jih zahteva to delovno mesto, vključuje: po tehnološkem postopku

sestavlja dva ali več sestavnih delov s pomočjo montažnih priprav in naprav, strojnih

izvijačev, kovičarjev in polavtomatov; pakira finalne izdelke v embalaže in odpreme kartona;

čisti delovne stroje in delovno okolje in opravlja tudi druga dela po nalogu nadrejenega v

skladu z navodili.

Delovni proces je sestavljen iz različnih delovnih operacij, dnevno se menja tudi do pet

različnih operacij, kar je odvisno od potrebe proizvodnje in naročil. Prisotni so tudi pritiski

roka izdelave ob standardnem pritisku količine in kvalitete, ob tem potrebuje dodatno pomoč

vodje, pri načrtovanju in organizaciji dela, da delo poteka kontinuirano. Kot glavno opravilo je

privitje vijaka v sponko in kontaktni vložek, zakovičiti sponko in vložiti mehanizem v nosilni

obroč po navodilih operacijskega lista.

Predmeti dela: termoplastični, duroplastični in kovinski polizdelki in finalni izdelki, kartonska

in PVC embalaža, zaboji. Sredstva dela pa so: stropni izvijači, kovičarji, montažni

pripomočki, podmizni previjalni stroji, polavtomati.

Delovno mesto je sedeče ali stoječe, odvisno od delovne operacije. Večina del je normiranih,

urnik je po potrebi dvoizmenski. Pri režijskih delih in opravilih opravlja dela sestavljanja,

etiketiranja, zlaganja in odlaganja polizdelkov v embalažo, sem spada tudi čiščenje

delovnega mesta, priprava dela, zamenjava embalaže. Večino del opravlja samostojno.

Mentor vsak dan pripravi tehnološko dokumentacijo, operacijske liste in plan dela za vsakega

posameznika. V začetni fazi uvajanja v delo mentor demonstrira in usmerja potek dela in

sčasoma prepusti organizacijo delavcu.

Za zasedbo delovnega mesta je potrebna ročna spretnost, dober vid in interno usposabljanje

ter priučevanje. Deležna je bila tudi izobraževanja s področja varnosti pri delu. Glede na tip

dela mora biti usposobljena z ravnanjem, upravljanjem in uporabo strojev oz. z delovno

26

opremo: strojni viseči privijač, podmizni privijalni stroj, ročni izvijač in kovični stroj. Upoštevati

mora varnost pri delu, varstvo okolja in požarnega varstva. Pri svojem delu uporablja delovni

plašč in rokavice po potrebi v kolikor so predmeti dela ostri ter zaščitna očala pri odletavanju

drobcev in delcev.«


»Humanizacija dela je ustrezna. Glede na monotono delo in ponavljajoče se gibe rok ima na

razpolago dodatne predpisane odmore. V kolikor pride do nepredvidljivih, spremenjenih ali

obremenilnejših situacij, je na voljo prisoten mentor. Po potrebi se izvaja tudi psihosocialna

pomoč s strani strokovne delavke kadrovske službe.

Delovni prostor – proizvodna hala je visoka, zračna in svetla v kombinaciji naravne in umetne

svetlobe. Delovna mesta so linijsko razporejena v proizvodni hali, delovne operacije pa si

vrstno sledijo po opisanem tehnološkem postopku.

Fizične obremenitve so prilagojene invalidkinim zmožnostim in omejitvam. Delo organizira in

načrtuje vodja skupine, ki prav tako vrši občasen nadzor nad kvaliteto dela. Za transport

delovnega materiala na in iz delovnega mesta poskrbijo servirci.

Do preobremenjenosti lahko pride pri delovnih operacijah, kjer je večja potreba po

prenašanju bremen, pogostega dela v predklonu in daljše prisilne drže, zato predlagamo

naslednje prilagoditve delovnega procesa in delovnega okolja; pomoč sodelavca pri

dvigovanju težjih bremen, menjavo delovnih pozicij, da ne pride do stalnih prisilnih drž,

dodatno prilagajanje organizacije dela, da je delo bolj razgibano, da ne pride tekom dneva do

preobremenitev, ki so sicer še v skladu z omejitvami.

Ergonomska ureditev delovnega mesta je ustrezna. Priporočamo večje delovne površine pri

ročnih montažnih delih in transportne vozičke nastavljive po višini. Pri sedečem delu se naj

poslužuje ergonomskega stola, ki je nastavljiv po višini z ledveno oporo za hrbtenico in

uporablja naj podstavek za noge. Invalidka mora upoštevati predpisane odmore za statično

razbremenitev hrbtenice.

Usposabljanje na montažnih delih je bilo izvedeno, nadaljnja usposabljanja niso smiselna.«


Zaradi posledice invalidnosti, ki se posebej odražajo na področju storilnosti, slabši

prilagojenosti, znižani iniciativnosti in zmanjšanih ročnih spretnosti, je posledično znižana

delovna učinkovitost.

Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene:

»Razporejena je na delovno mesto delavka montaže za zahtevna ročna dela. Opravlja dela

sestavljanja elektroinštalacijskega materiala v proizvodnji elektro elementov (vtičnice, stikala,

okovje, svetila), ki so v skladu z njenimi zdravstvenimi omejitvami in znanji. Glede na

omejitve je dnevno opravljala različne delovne operacije, ki so se izvajale izmenično sede ali

stoje in kjer ni dolgotrajne prisilne drže hrbtenice.

27

Večina del je normiranih, urnik je po potrebi dvoizmenski. Pri režijskih delih in opravilih

opravlja dela sestavljanja, etiketiranja, zlaganja in odlaganja polizdelkov v embalažo, sem

spada tudi čiščenje delovnega mesta. Večino del opravlja samostojno. Mentor vsak dan

pripravi tehnološko dokumentacijo, operacijske liste in plan dela za vsakega posameznika. V

začetni fazi uvajanja v delo mentor demonstrira in usmerja potek dela in sčasoma prepusti

organizacijo dela delavcu. Za zasedbo delovnega mesta je potrebna ročna spretnost, dober

vid in interno usposabljanje. Fizične obremenitve so prilagojene njenim zmožnostim in

omejitvam, zato ne prenaša težjih bremen. Delo organizira in načrtuje vodja skupine, ki prav

tako vrši občasen nadzor nad kvaliteto dela. Ergonomska ureditev delovnega mesta je dokaj

ustrezna. Priporočamo večje delovne površine pri ročnih montažnih delih in transportne

vozičke nastavljive po višini. Pri sedečem delu naj se poslužuje ergonomskega stola, ki je

nastavljiv po višini z ledveno oporo za hrbtenico in uporablja naj podstavek za noge. Delavka

mora upoštevati predpisane odmore za statično razbremenitev hrbtenice. Na ZRSZ je dne

28. 5. 2012 pridobila status invalidne osebe in pravico do ZR. Glede na zdravstvene omejitve

je sposobna za fizično lažje delo, brez pogostega dela v predklonu ali dolgotrajni prisilni drži,

z dvigovanjem bremen do 10 kg, brez izpostavljenosti alergogenim ali dražečim snovem. Iz

zdravstvene dokumentacije povzamemo, da se zdravi zaradi mešane astme, je atopik,

dokazana je bronhialna preodzivnost. Ugotovljena je hipermetropični astigmatizem, ostrina

vida je s korekcijo primerna. Ugotovljeno ima kifotično obliko hrbtenice. Ugotavljamo zmerne

ovire in težave. Delovna učinkovitost je znižana, slabša je groba moč desnice, kjer je imela v

preteklosti poškodbo treh prstov, osebnostno je negotova in neodločna, težave so pri

zahtevnejših in kompleksnejših nalogah, kjer potrebuje dodatna navodila in usmerjanje.

Zaradi posledice invalidnosti, ki se posebej odražajo na področju storilnosti, slabši

prilagojenosti, znižani iniciativnosti in zmanjšanih ročnih spretnostih, je posledično znižana

delovna učinkovitost. Težave se odražajo tudi na področju negotovosti, nezaupljivosti,

labilnim čustvovanjem in manj stabilni koncentraciji, zaradi česar potrebuje vodenje in

psihosocialno podporo. Upoštevajoč pridobljeno dokumentacijo, ogled delovnega mesta in

oceno delodajalca ocenjujemo, da je sposobna opravljati določena montažna dela –

sestavljanje elektroinštalacijskega materiala, za katera se je usposobila v invalidskem

podjetju. Delovne naloge je izvajala zadovoljivo in motivirano. Kvaliteta dela je sprejemljiva,

prisotne so le občasne manjše pomanjkljivosti. Delovna storilnost znaša do 80 %

pričakovane. Predlagamo subvencijo v višini 30 % minimalne plače. Tudi v prihodnje bo

potrebovala pomoč na področju načrtovanja dela, zlasti v kompleksnejših situacijah ter

psihosocialno podporo.«

Zaključek

Poročilo je primer dobre prakse, saj izstopa opis delovnega mesta, ocena ustreznosti

delovnega mesta in strokovna zdravstvena ocena invalida. Povzetek ugotovitev in

utemeljitev zaključne ocene sta podani sistematično in pregledno. Natančen je opis

invalidnosti in posledično vpliv na rezultate dela ter delovno funkcioniranje. Strokovne

vsebine posameznih točk so jedrnate in ne predolge, vendar zajemajo vse zahtevane

podatke za oceno delovnih rezultatov invalida. Ustrezno je opisana humanizacija dela in

prilagoditev delovnega procesa. V poročilu je zaznana in opredeljena potreba po

psihosocialni pomoči in kdo jo je nudil.

28

PRIMER 6 PODPORNA ZAPOSLITEV

V nadaljevanju je predstavljen primer dobre prakse poročila o izvedeni storitvi N za invalida,

ki ima težave z vidom in se je usposabljal na prilagojenem delovnem mestu prevajalca. Ob

zaključku zaposlitvene rehabilitacije je bil podan predlog za podporno zaposlitev. Poročilo se

je pripravljalo po aplikaciji Zavoda za zaposlovanje, kjer je predstavljena 2. točka – Delovna

anamneza in 3. točka – Podatki o invalidnosti.

Delovna anamneza

»Starost invalida: 24, trajanje brezposelnosti: 10 mesecev

Izobrazba: 59911 – GIMNAZIJSKI MATURANT

Nedokončana izobrazba: UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PREVAJALEC (letnik 2)

Računalniška znanja: Microsoft Excel (zahtevno), Microsoft Word (zahtevno),

Uporaba elektronske pošte (zahtevno), Uporaba spletnih storitev (zahtevno),

Windows (zahtevno)

Znanje jezika: angleški jezik (razumevanje: tekoče, govor: tekoče, pisno: tekoče), nemški

jezik (razumevanje: dobro, govor: dobro, pisno: dobro).

Sposobnosti: komunikativnost/delo z ljudmi, pripravljenost na usposabljanje in

izobraževanje«


»Upošteva se zdravstvena dokumentacija in mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj,

delovnih navad in poklicnih interesov, ki ga je pripravil izvajalec predhodne rehabilitacijske

obravnave.

Olajševalci: primerne intelektualne sposobnosti, motiviranost za delo in usposobljenost za

uporabo pripomočkov za slabovidne, dober nivo računalniških znanj.

Oteževalci: slabovidnost, slabša mobilnost, pri večjih razdaljah je vezan na javni prevoz ali

pomoč druge osebe.

Oseba pridobi status invalida, ker ima ugotovljene zmerne težave in ovire pri

zaposlovanju.«


»Po sistematizaciji je razporejen na delovno mesto prevajalec. V dogovoru z delodajalcem

opravlja samo prilagojene delovne naloge, ki jih opravlja na svojem domu. Opis del in nalog,

ki jih lahko opravlja in so v skladu z omejitvami: prevajanje vsebin v predpisanih parametrih

kakovosti, časa in količin; pregledovanje prevedenih vsebin v predpisanih parametrih

kakovosti, časa in količin; vnašanje popravkov in odpravljanje napak; pregled vsebin/datotek

pred oddajo; priprava komentarjev in povratnih informacij na odzive naročnika; zbiranje in

upravljanje terminologije; spremljanje in poročanje opravljenega dela v sistemu za

spremljanje opravljenega dela.

Zahteve in pogoji za zasedbo delovnega mesta: specialna znanja s področja prevajalstva,

zelo dobro poznavanje vsaj dveh svetovnih jezikov, zagotavljanje pravilnega in

pravočasnega oddajanja prevedenih dokumentov, natančen vnos podatkov v sistem za

obračun, dosledna uporaba predpisanih prevajalskih orodij, natančnost in doslednost.

29

Delovne naloge opravlja s pomočjo prilagojenih pisarniških naprav: računalnik, tiskalnik,

telefon, fotokopirni stroj, ostali delovni pripomočki, kot so razni specialni slovarji v digitalni

obliki. Za hitro in učinkovito delo potrebuje zmogljiv računalniški procesor, prilagojen za delo

za slabovidno osebo ter dobro internetno povezavo. Delovni čas si lahko samostojno

prilagodi in razdeli delo preko delovnega časa z razlogom, da si zagotovi dodatne odmore z

razlogom razbremenitve oči in hrbtenice. Delovne naloge opravlja izključno sede. Večino

dela poteka s pomočjo računalnika s slikovnim zaslonom nad 4 ure dnevno. Prisotna je tudi

stalna komunikacija z neposredno nadrejenim in odgovornim vodjem o tekočih zadevah v

zvezi z vsebinami, ki jih prevaja.

Pričakovani delovni rezultati: Delovno mesto «prevajalec« je normirano. Norma za

prevajanje znaša 2000 prevedenih besed na dan (8 ur) oziroma 6000 pregledanih besed

na dan (8 ur).«


»V dogovoru z delodajalcem je invalid opravljal delo na svojem domu. Delovne naloge

opravlja v domačem znanem okolju, ki invalidu ne predstavlja težav pri orientaciji in

mobilnosti. Domače okolje je že prilagojeno s taktilnimi oznakami in drugimi opozorili za

nemoteno gibanje v prostoru. Uporabljal je svoj računalnik in internetno (skype) povezavo.

Obvestilo o prejemu delovne naloge je dobil na elektronsko pošto, nato pa se je prijavil v

program naročnika in prevajal besedilo. Za nemoteno izvajanje dela potrebuje naslednje

prilagoditve delovnega mesta in okolja: veliki monitor (vsaj 24¨), po možnosti celo dva (zaradi

hitrejše izvedbe nalog), programski vmesnik za osebni računalnik za povečavo pisave in

branje, ergonomsko mehansko tipkovnico, prilagojene slušalke z mikrofonom za

komunikacijo preko skypa, multifunkcijsko napravo (tiskalnik, skener, fotokopirec), primerno

veliko delovno površino mize in polic, da ima predmete dela na dosegu rok, prenosno

elektronsko lupo in po potrebi govoreči kalkulator, prilagojen mobilni telefon in govoreči

diktafon, UPS napajanje za zaščito dokumentov, v primeru če pride do izpada električne

energije.

Delodajalec je upošteval, da invalid nima delovnih izkušenj s področja prevajanja ter dejstvo,

da potrebuje več časa za izvedbo, saj pri delu z računalnikom uporablja lupo, zato mu je

nudil daljši čas za izvedbo nalog. Pri branju besedila si pomaga z lupo, ki mu besedilo

poveča, obenem pa je na ekranu manj besedila, zato upočasni izvedbo dela. Besedilo

prevaja počasi in pazljivo, preden ga odda ga večkrat prebere in pregleda, da ni napak.

Delodajalec navaja, da so prevodi kvalitetni in zanesljivi. Invalid je večkrat ponudil dve

možnosti prevoda, naročnik pa se je odločil kateri prevod mu najbolj ustreza. Po petih

mesecih usposabljanja na enem delovnem mestu je njegova delovna učinkovitost v

povprečju znašala 60 %. Strokovni tim pričakuje, da se bo učinkovitost dvignila za 10 % na

račun tehnične prilagoditve in podpore delovnega mesta. Trenutno delovno mesto in delovna

oprema ne zagotavljata optimalnega in učinkovitega dela, zato smatramo, da je prilagoditev

nujna.

Invalidu je na delovnem mestu nudila podporo v prvi vrsti njegova mentorica, ki mu je

pošiljala besedila in mu dajala napotke za delo ter nudila strokovno podporo. Z njo je bil v

kontaktih ves čas preko skypa. S strani izvajalca zaposlitvene rehabilitacije pa mu podporo

nudijo strokovne delavke. Komunikacija je bila pogosta in prav tako obiski na delovnem

mestu, kjer je dobil še ostalo strokovno podporo. Invalid nas je sproti seznanjal o poteku

30

usposabljanja preko elektronske pošte. Nekajkrat je bil na sedežu podjetja delodajalca

organiziran sestanek, ki se ga je invalid udeležil v spremstvu strokovne delavke ali drugega

spremstva.

Usposobil se ja za določena dela prevajalca ob vodenju in usmerjanju mentorja.«





»Invalid se je na ocenjevanem delovnem mestu "prevajalec" usposabljal pet mesecev. Po

izobrazbi je gimnazijski maturant in je šolanje nadaljeval na fakulteti za prevajalstvo

(nemščina/angleščina). Načrtuje, da bo konca tega šolskega leta zaključil študij zaključil in

diplomiral. Strokovni tim ugotavlja, da invalid na področju vzpostavljanja in navezovanja

stikov ostaja šibek. Tekom usposabljanja smo ga spodbujali, da je na področju uveljavljanja

svojih osnovnih pravic pristopal bolj suvereno in samostojno.

Glede na omejitve je zmožen za dela, kjer ni potreben dober vid, brez dela v globokem

predklonu, brez dvigovanja bremen nad 5 kg in brez časovnega pritiska.

Tekom zaposlitvene rehabilitacije ugotavljamo, da je invalid zaposljiv v podporni zaposlitvi.

Trenutno znaša njegova povprečna delovna učinkovitost 60 % pričakovanih delovnih

rezultatov. Kakovost dela je dobra. Zaradi posledice invalidnosti potrebuje prilagoditev

delovnega procesa in daljši čas za izvedbo dela. Pričakujemo, da se učinkovitost lahko zviša

z ustrezno prilagoditvijo delovnega mesta in ostalo tehnično podporo. V okviru zaposlitvene

rehabilitacije je bila opravljena analiza delovnega mesta, izdelan načrt prilagoditve delovnega

mesta ter izdelan načrt potrebne opreme in sredstev za delo.

Za nemoteno izvajanje dela potrebuje prilagoditve delovnega mesta in okolja (Priloga 6 –

analiza delovnega mesta).

Invalid se je v drugi polovi leta zaposlil na ocenjevanem delovnem mestu. Delovne naloge

opravlja na domu. Sprva bo delal v polovičnem delovnem času, vse dokler ne diplomira. Prav

zaradi nižje delovne učinkovitosti (za isto količino besedila porabi okrog 30 % več časa kot

ostali prevajalci), je zaposlitev v podporni zaposlitvi vsekakor utemeljena. Zaradi

nemobilnosti, ki je posledica slabovidnosti, je upravičen do spremstva do sedeža

delodajalca, oziroma v službene namene. Prav tako bo še nekaj časa po zaposlitvi

potreboval pomoč pri urejanju osebnih zadev oziroma spodbujanje k opolnomočenju. Glede

na ugotovitve tekom zaposlitvene rehabilitacije potrebuje podporne storitve, in sicer tehnično

pomoč, asistenco pri gibanju, in opravljanju delovnih aktivnosti, prilagoditev delovnega časa,

podaljšan čas izvedbe delovnih nalog, vodenje in usmerjanje procesa dela ter psihosocialno

podporo. Podroben opis podpore je naveden v individualnem načrtu popore (Priloga 5 –

Individualni načrt podpore).«

Ocena doseganja delovnih rezultatov je med 70 in 80 %, predlagana je podporna zaposlitev

s 30 % subvencijo plače za delodajalca.

31

Zaključek

V priloženi dokumentaciji so razvidni vsi potrebni podatki za pripravo ocene zaposlitvenih

možnosti invalida. Poročilu storitve N so bili priloženi naslednji podporni dokumenti:

Individualni načrt podpore (Priloga 5), analiza delovnega mesta, izdelan načrt prilagoditve

delovnega mesta ter izdelan načrt potrebne opreme in sredstev za delo. Na osnovi le-teh

ugotavljamo, da so primer dobre prakse. Invalid je bil razporejen na primerno delovno mesto,

bil je konkurenčen delavcem brez invalidnosti, na navedenem delovnem mestu se je po

zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji tudi zaposlil. Ustrezno je opisano delovno funkcioniranje

na konkretnem delovnem mestu in tehnična pomoč. Zaključno poročilo je napisano

racionalno in vzorno z ustreznimi povzetki. Priložen je bil Individualni načrt podpore in

analiza konkretnega delovnega mesta za invalida ter izdelan načrt prilagoditve delovnega

mesta in delovnega okolja.

PRIMER 7 – ZAPOSLITEV V OBIČAJNEM DELOVNEM OKOLJU – PROGRAM APZ

JAVNA DELA

V sedmem primeru gre za invalida s V. stopnjo izobrazbe, težavami v duševnem zdravju in

brez delovne dobe, ki je s pomočjo storitev zaposlitvene rehabilitacije po začetnih neuspehih

z izredno motivacijo uspel premagati številne težave in se zaposliti v običajnem delovnem

okolju na delovnem mestu pomočnik trenerja.

Delovna anamneza

»Od 10. 1. 2011 do 21. 1. 2011 je bil vključen v storitev B, kjer ugotavljajo nestabilno,

nihajočo in manj zanesljivo kognitivno in delovno funkcioniranje, pomanjkljive delovne

navade, nestanovitno motivacijo ter odstopanje na področju osebnostnega delovanja,zaradi

česar bo potreboval intenzivno pomoč pri dokončanju šolanja in urejanju zaposlitve.

Invalid ima V. stopnjo strokovne izobrazbe – gimnazijski maturant. V gimnaziji se je

intenzivno ukvarjal s športom (rokomet, smučanje). V zadnjem letniku je imel veliko težav

zaradi uživanja različnih prepovedanih drog. Po gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za

lesarstvo, kjer praktično ni študiral, nato še na Visoko poslovno šolo, kjer je poizkusil s

študijem, a ni bil uspešen. Ponovno se je začel intenzivneje zatekati k drogam. Leta 2005 se

je vpisal na Višjo strokovno komercialno šolo, vendar študija ni dokončal. Študira skladno s

svojim počutjem. Delovne dobe nima, nekaj delovnih izkušenj je pridobil s študentskim

delom, v okviru katerega je delal v skladišču.

Invalid je bil prvič vključen v storitev usposabljanja na delovnem mestu leta 2011, in sicer v

obdobju od septembra 2011 do marca 2012 (7 mesecev).

Na osnovi mnenja v storitvi B je bil podan predlog o vključitvi invalida v usposabljanje na

delovnem mestu, da bi postopoma razvil delovne navade, delovno stabilnost in vzdržljivost

ter da bi s pomočjo strokovnih delavcev odkril primerno področje dela in bil v okviru

usposabljanja deležen ustrezne psihosocialne podpore.

Invalid je pričel z usposabljanjem pri koncesionarju. Kljub V. stopnji strokovne izobrazbe smo

se odločili, da pričnemo z enostavnimi, manj zahtevnimi delovnimi vsebinami, saj je bil

začetni cilj predvsem privajanje invalida na organiziran delovni proces v smislu rednega in

32

točnega prihajanja, pridobivanja vztrajnosti in vzdržljivosti, vključevanja v skupino in

prevzemanja odgovornosti v zvezi s kvaliteto in količino dela. Na začetku je imel precej težav

v zvezi z jutranjim vstajanjem, točnim in rednim prihajanjem na delo. Pogosto je že ob

prihodu deloval utrujeno, zaspano in brez prave energije. Delal je na področju pregledovanja

blenda stikal za pralne stroje in sestavnih elementov za kosmodiske. Delo je bilo monotono,

vendar se ni pritoževal, ker je vladalo v skupini dobro vzdušje in se je v njej dobro počutil. Na

začetku mu je veliko pomenilo predvsem druženje, manj je bil usmerjen v zahteve in

pričakovanja delovnega procesa. Postopoma smo vse večji poudarek dajali tudi kvaliteti in

količini dela, vendar invalid ni zmogel razumeti pričakovanj v zvezi z delom. Kvaliteto je uspel

dosegati le na povsem enostavnih, rutiniranih vsebinah dela. Količino dela smo primerjali z

ostalimi delavci v skupini, pri njem je bila v primerjavi z ostalimi konstantno nizka. Kljub temu,

da je na delo rad prihajal, mu je pri izvajanju nalog manjkalo vztrajnosti in vzdržljivosti. Bil je

občutljiv na dejavnike okolje. Splošna ocena je pokazala na konstantno znižano delovno

funkcioniranje.

V marcu 2012 je pri invalidu prišlo do večjega upada delovnega funkcioniranja oziroma krize.

Pogosteje je prekinjal delo in iskal možnosti umikov. Čeprav je še uspel zbrati dovolj volje in

energije za prihod na delo, mu jo je za delovne zadolžitve povsem zmanjkalo. Za podaljšanje

rehabilitacije ni bil zainteresiran. Ker je v času usposabljanja večkrat izpostavljal monotonost

delovnih vsebin, drugega dela oziroma delodajalca pa nismo imeli na razpolago, smo se

strinjali z njegovo odločitvijo, da z usposabljanjem za določen čas prekinemo in v tem času

za usposabljanje iščemo druge vsebine oziroma drugega delodajalca.

V okviru strokovnega tima in po posvetu z rehabilitacijsko svetovalko, smo na osnovi zbranih

podatkov pripravili le vmesno poročilo. Nismo namreč želeli izključili možnosti, da bi lahko na

vsebinah, ki bi mu bile blizu, dosegal veliko boljše rezultate. Ponovno smo se z njim srečali

oktobra 2012, ko smo preverjali možnosti za nadaljevanje usposabljanja v okviru ZC. Za

vključitev ni bil zainteresiran; izpostavljal je načrte, povezane z nadaljevanjem šolanja,

pregledom pri psihiatru, izpostavil je tudi dvome glede trenutne vzdržljivosti za delo. Na

razgovoru je bil precej zmeden in v slabši kondiciji kot ob prekinitvi usposabljanja marca

2012.V bistveno boljši kondiciji je bil ob ponovni vključitvi v usposabljanje septembra 2013,

ko je začel z usposabljanjem v športnem društvu oz. šoli.«

Anamneza zajema podatke o stopnji in vrsti izobrazbe, delovni dobi in delovnih izkušnjah ter

čas, obseg in potek zaposlitvene rehabilitacije. Izčrpno je opisano delo, ki ga je opravljal,

težave, s katerimi se je srečeval in njegovo delovno funkcioniranje ter napredek tekom

zaposlitvene rehabilitacijo. Zgledna je sledljivost in dokumentiranost procesa ZR.

33


»Invalid ima status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

Od leta 2003 dalje se zdravi zaradi paranoidne shizofrenije. Je voden pri psihiatru, kjer ima

redne (2x letno) kontrole. Jemlje terapijo, vključen je tudi v skupnostno obravnavo preko

CSD, kjer sodeluje s koordinatorko skupnostnega zdravja. Januarja 2011 je bil vključen v

storitev B, kjer ugotavljajo težko stopnjo zaposlitvene oviranosti in predlagajo vključitev v

zaposlitveno rehabilitacijo s poudarkom na razvijanju delovnih navad, delovne stabilnosti in

vzdržljivosti za študij in delo, odkrivanju primernega področja zaposlitve, psihosocialne

podpore ter pomoči pri urejanju ustrezne oblike zaposlitve. Priporočajo tudi učenje

organizacije časa in študijskih veščin. Ugotovitve predhodne obravnave v okviru storitve B so

razvidne v prilogi.«


»Delovno mesto nosi naziv pomočnik trenerja.

Vsebina dela: pomoč pri pripravi poligona za trening, vodenje ogrevanja, priprava projektorja

za video-analizo tekem in treningov, vodenje zaključnega dela treningov (raztezanje, iztek),

pomoč na tekmah – sojenje na prijateljskih srečanjih, vodenje statistike, pisanje zapisnika,

merjenje časa.

Pričakovani rezultati: izvajanje nalog v skladu z navodili mentorja (trenerja) pravočasna

realizacija nalog, kvalitetno opravljene naloge, sposobnost timskega dela in dela z mladino.

Posebne psihofizične zahteve: komunikativnost, sposobnost dela z mladino, čustvena

stabilnost.«

Izčrpno, jasno in sistematično je podan opis del in nalog, pričakovani delovni rezultati in

posebne psihofizične zahteve. V dokumentaciji je priložen podrobnejši tedenski opis del in

nalog, ki jih je invalid opravljal v času usposabljanja ter s tem v zvezi tudi spremljanje

njegove delovne učinkovitosti in napredka. Primer izstopa zaradi usposabljanja pri športnem

društvu na delovnem mestu pomočnika trenerja.


»Pred začetkom usposabljanja je invalid opravil predhodni zdravniški pregled in

usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu. Zaradi stabilnosti invalida je timski

zdravnik za predlagano delo izdal začasno (za obdobje 6 mesecev) zdravniško spričevalo, s

priporočilom stalnega nadzora. Ker je bila narava dela organizirano tako, da je delo vedno

opravljal skupaj z mentorjem (trenerjem), mu je bil na osnovi priporočila timskega zdravnika

stalni nadzor konstantno zagotovljen. Potrebno je izpostaviti, da si je invalid delodajalca

našel sam, skladno s svojimi interesi. Vsebina se je navezovala na šport in njegove

trenerske ambicije. Uspešno se je prilagodil posebnostim trenerskega dela, ki so se

navezovale na delo z mladimi in druge organizacijske posebnosti – deljen delovni čas

oziroma aktivnosti, ki so potekale deloma v dopoldanskem, deloma pa v popoldanskem

času.«

Poudarek je na tem, da si je invalid delodajalca in s tem priložnost usposabljanja na njemu

zanimivem delovnem področju našel sam.

34


»Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih: Usposabljanje

je potekalo v športnem društvu 4 mesece, od septembra do decembra 2013. Invalid se je za

usposabljanje za delo pomočnika trenerja dogovoril sam, kar kaže na njegovo izrazito

motiviranost. Delodajalcu smo predstavili zaposlitveno rehabilitacijo in uredili vse potrebne

formalnosti. Na osnovi primerjave spremljanj posameznih mesecev ugotavljamo izjemen

napredek. Splošna ocena delovne prilagoditve kaže, da je na usposabljanju funkcioniral brez

večjih težav. Kljub temu, da je na začetku pričakoval, da je delo lažje in bil prepričan, da ima

za to dovolj izkušenj in znanja, se je izkazalo drugače. Ne glede na to je želel nadaljevati. Bil

je izjemno motiviran, pozitivno razpoložen, prizadeven, kazal je pozitiven odnos do dela in

težil k uspehu. Tudi učinek dela se je večino časa gibal v okviru pričakovanega, prisotna so

bila občasna in blažja nihanja delovne učinkovitosti. Kvaliteta dela je bila kljub manjšim in

občasnim pomanjkljivostim v celoti sprejemljiva. Zmerne težave in ovire so se pojavljale na

področju zanesljivosti in koncentracije, ki pa jih je ob dodatni podpori in usmerjanju mentorja

uspešno premagoval. Težave so se pojavile pri sprejemanju/razumevanju daljših in

kompleksnejših navodil za delo. Sam je zaznal težave pri koncentraciji (uhajanje misli) in

miselne blokade, ki pa so bile krajše narave (nekaj minut) in na izpolnjevanje nalog niso

posebej vplivale. Čeprav se je poskušal pri delu znajti sam, izpolnjevati dogovorjene naloge

in delati po navodilih in napotkih mentorja, je občasno še potreboval mentorjevo dodatno

pomoč in podporo. Mentor je postopoma stopnjeval tako zahtevnost kot obseg dela, kar pa

mu ni povzročalo težav. Ob doseganju rezultatov, uspešnosti pri delu, je ugotavljal, da je

osebno stabilnejši in da ga drugače (pozitivneje) sprejema tudi širše okolje, kjer živi.

Pozitivno delovno okolje, njegova sprejetost v delovnem in širšem okolju, uspešnost,

napredek ter izboljšanje samopodobe, so zagotovo dejavniki, ki so pripomogli k stopnji in

stabilnosti njegovega funkcioniranja na vseh področjih. V času usposabljanja ni bilo opaziti,

da bi ga invalidnost oziroma zdravstvene težave pri delu ovirale. Odsotnosti z dela (bolniških

ali drugih) nismo beležili.«


»Invalid je gimnazijski maturant brez delovne dobe. Nekaj delovnih izkušenj je pridobil z

študentskim delom v skladišču. Zadnje usposabljanje je potekalo v okviru zaposlitvene

rehabilitacije in je trajalo 4 mesece, od septembra do vključno decembra 2013, v športnem

društvu oz. šoli. Invalid si je delodajalca našel sam, skladno s svojimi interesi. Vsebina se je

navezovala na šport in njegove trenerske ambicije, zato je bil za delo izjemno motiviran,

usmerjen k delu in doseganju pričakovanih rezultatov. Glede na predhodne rezultate je bil pri

njem opazen izjemen napredek. Splošna ocena delovne prilagoditve kaže, da je v času

usposabljanja kot pomočnik trenerja funkcioniral brez večjih težav. Učinek dela se je večino

časa gibal v okviru pričakovanega, kvaliteta dela je bila kljub manjšim in občasnim

pomanjkljivostim, v celoti sprejemljiva. Pri delu se je poskušal znajti sam, izpolnjeval je

dogovorjene naloge in delal po navodilih in napotkih mentorja, vendar je občasno še

potreboval mentorjevo dodatno pomoč in podporo. Mentor je postopoma stopnjeval tako

zahtevnost kot obseg dela, ki pa invalidu nista povzročala težav. Ob doseganju rezultatov,

uspešnosti pri delu, je tudi sam ugotavljal, da je osebno stabilnejši in da je boljše sprejet tudi

v širšem okolju. Pozitivno delovno okolje, sprejetost v delovnem in širšem okolju, uspešnost,

napredek ter izboljšanje samopodobe, so zagotovo dejavniki, ki so pripomogli k stopnji in

stabilnosti njegovega funkcioniranja na vseh področjih.«

35

Ocena doseganja delovnih rezultatov je opravljena na podlagi primerjave ocene delodajalca,

ocene delavca in mesečnih ter tedenskih spremljanj. Opravljena je analiza vprašalnika za

delavca in delodajalca in medsebojna primerjava. Opravljena analiza izstopa zaradi

primerjave vprašalnikov na letni ravni in primerja obdobja september – december 2011 ter

obdobje januar – marec 2012. V zaključni oceni so strnjene ugotovitve in rezultat

usposabljanja. Opredeljena je končna ocena delovne učinkovitosti. Usposabljanje je bilo

dolgotrajno, postopno, z vmesno prekinitvijo, a sistematično in predvsem ob upoštevanju

invalidovih poklicnih želja, kar je omogočilo stabilnost njegovega funkcioniranja na vseh

področjih, uspešno napredovanje in zaposlitev.


»Glede na zbrane podatke ocenjujemo, da je invalid zaposljiv v običajnem delovnem okolju,

kjer pa bi bila smiselna storitev L – Spremljanje invalida po zaposlitvi. Invalid se je po

zaključku usposabljanja pri delodajalcu, kjer se je usposabljal, tudi zaposlil v okviru programa

APZ javna dela.«

Zaključek

Iz pregledanega primera spisa je razvidno, da je dokumentacija urejena po načelu

sledljivosti, vključuje vse obvezne pa tudi nekatere neobvezne priloge storitve N. Posebej

izstopa analiza vprašalnikov za delavca in delodajalca – primerjava.

Iz dokumentacije je razvidno, da je rehabilitacija potekala kontinuirano, bila pa je strokovno in

korektno izpeljana. Invalidu je bil nuden ves potreben suport s strani članov rehabilitacijskega

tima, kjer je bila oseba na obravnavi.

PRIMER 8 – PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI

Primer opisuje invalida s težavami v duševnem zdravju, ki kljub dolgotrajnemu usposabljanju,

strokovni pomoči in prilagoditvam ni dosegel rezultatov, ki bi mu omogočili zaposlitev vsaj v

prilagojenih oblikah zaposlovanja – zaščitnih zaposlitvah, je pa za ohranitev oz. izboljšanje

njegovih obstoječih spretnosti in veščin zanj smiselna in priporočljiva vključitev v program

socialne vključenosti.

Delovna anamneza

»Invalid je zaključil mizarsko šolo. Tri mesece je bil zaposlen v enem podjetju ter leto in pol v

drugem podjetju (zaradi štipendije). Opravljal je mizarska dela, vendar mu niso bila všeč –

pove, da na mizarstvo gleda kot na umetnost dela z lesom. Večkrat se je zatekel v bolniški

stalež.

Zase trdi, da je drugačen od vrstnikov, kar je občutil v že v otroštvu. Imel je tike, zato so ga

starši vozili k bioenergetikom. Štiri tedne je preživel v Centru za adolescenco (PHP Moste).

Leto dni je obiskoval PUM, kjer je pomagal pripraviti gledališko predstavo, časopis in celoten

scenarij. Navaja več poškodb zaradi padcev pri rekreaciji, pri mizarskih delih pa si je

poškodoval kazalec in sredinec leve roke. V komunikaciji primerno sodeluje, skače iz teme

na temo, našteva in opisuje vrsto nenavadnih dogodkov in okoliščin iz svojega življenja za

katere meni, da ga delajo posebnega, drugačnega. Socialno mrežo ima razvito, vendar je

vprašljiva njena primernost.

36

Maja 2009 je bil vključen v storitev B, kjer ugotavljajo, da je zmožen za opravljanje dela, v

ugodnem psihosocialnem okolju. Ni zmožen za delo v okolju, kjer je večja nevarnost za

poškodbe, odsvetuje se izključno stoječe delo, priporočljivo je razgibano delo, stoje – hoja –

občasno sede.

Junija 2010 se je vključil v ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije. Tekom usposabljanje na

delovnem mestu se je sprva vključil v delo na zelenem programu – gojenje in pakiranje gob

šitak , kjer je ostal do konca julija. Kratek čas je izkazoval motivacijo za vključevanje, vendar

je bila le-ta izražena zgolj zaradi pritiskov svojcev in okolja ne pa njegove želje po zaposlitvi.

Za redno in točno prihajanje na delo je sprva potreboval individualne vzpodbude in

motivacijsko vodenje članov tima, prav tako tudi vzpodbude strokovnega osebja psihiatrične

klinike, kjer je bil hospitaliziran in od koder se je vključeval v delo. Sprva je skušal zadovoljiti

pričakovanja drugih, vendar je njegova zanesljivost hitro upadla. Ni prihajal več točno,

neopravičeno je izostajal z dela, iskal je razloge za odsotnost z dela. V delovnem okolju je

težko sprejemal avtoriteto in vodenje, z nadrejenimi je prihajal v konflikt. Delu se je začel

izogibati, tako da je na druge vključene v delovni proces slabo vplival. Zaradi nerednega

prihajanja na delo, nizke motivacije in konfliktov na delovnem mestu delodajalec ni bil več

zainteresiran za nadaljevanje usposabljanja. Invalid pa je imel vtis, da so na delovnem mestu

vsi proti njemu, zato tudi sam z delom ni več želel nadaljevati.

Proces rehabilitacije je bil v mirovanju, iskale so se druge možnosti za vključevanje. V tem

času je strokovni tim tesno sodeloval z koordinatorko obravnave v skupnosti, kjer smo se

dogovorili, da se mu ob zaključku hospitalizacije pomaga pri ureditvi bivalnih razmer. Tako

smo mu pomagali pri iskanju ustrezne stanovanjske skupnosti. Bil je sprejet v stanovanjsko

skupnost Društva. Navezali smo stik z vodjo in septembra 2010 je bil organiziran timski

sestanek, na katerem je bilo dogovorjeno, da se ga vključi v usposabljanje pri drugem

delodajalcu.

Zaradi njegovega funkcioniranja, pomanjkljive urejenosti, načina komunikacije, osebnih

značilnosti in socialnega funkcioniranja, je bilo zanj težko najti delodajalca, ki bi bil pripravljen

nuditi usposabljanje.

Oktobra 2011 se je vključil v usposabljanje v Društvo xy, kjer je ostal do konca meseca aprila

2012. Opravljal je pomožna dela v dnevnem centru, vključeval se je v različne delavnice

(glasbena, športna, gledališka), sodeloval je pri pripravi časopisa. Delovno okolje je bilo

glede na njegove težave tolerantno, delovni proces se mu je prilagajal glede na razpoloženje

in motivacijo. Delo ni bilo fizično, niti psihično naporno, prav tako pri delu ni bil normiran.

Kljub temu je v delovni in socialni sredini zmogel zdržati le krajši delovni čas. Na delo je

prihajal redno, v socialni sredini se je našel, čutil se je sprejetega, kljub temu, da ima o sebi

mnenje, da je drugačen, saj je menil, da imajo osebe, ki se vključujejo v duštvo podobne

težave. Pri delu ni bil popolnoma samostojen, psihomotorno je deloval upočasnjeno. Delovno

okolje mu je predstavljalo bolj socialno druženje, kot pa priložnost za izboljšanje delovne

storilnosti, vzdržljivosti in zaposljivosti. S prihodnostjo se ni obremenjeval. Delovno in

socialno funkcioniranje, ki ju je razvil v času usposabljanja, se nista razvila do te mere, da bi

bil zaposljiv vsaj na zaščitenem delovnem mestu. Z samim vključevanjem pa je napredoval

na področju vztrajanja pri delu na enem delovnem mestu. Pri delu mu je postopno upadla

motivacija tudi za vključevanje v tovrstno delovno in socialno sredino, postajal je vse manj

37

odgovoren, zanesljiv, prenehal je z jemanjem terapije za uravnavanje psihofizičnega zdravja

in temu so sledile ponovne hospitalizacije in mirovanja zaposlitvene rehabilitacije.

Maja 2012 je bil sklican multidisciplinarni tim v Psihiatrični Kliniki, kjer je bil sprejet dogovor,

da se po zaključku zdravljenja zanj poišče novega delodajalca za usposabljanje.

Po daljšem mirovanju je bil v storitve zaposlitvene rehabilitacije ponovno napoten aprila

2014, ko je njegov psihiater ocenil, da je zmožen za ponovno vključevanje. V dveh letih, ki so

med tem minila, sam ni izkazoval motivacije za vključevanje. Aprila 2014 se je vključil v

usposabljanje pri podjetju za pomožna hišniška opravila, kamor je vključen še danes.

Vprašljivo je tudi njegovo redno uživanje predpisanih zdravil, saj ne verjame v učinek le-teh

in meni, da si lahko najbolje pomaga sam.

Glede na to, da se mu rehabilitacija izteka, je bil napoten v Oceno doseganja rezultatov

delovne učinkovitosti. Ugotovljeno je bilo, da je invalid tekom zaposlitvene rehabilitacije

nekoliko napredoval na osebnostnem in delovnem področju, pridobil je določene delovne

navade, vendar kljub dolgotrajnemu usposabljanju ni dosegel rezultatov, ki bi zadoščali za

zaposlitev vsaj na zaščitenem delovnem mestu oz. prilagojenem delovnem okolju. Njegova

delovna učinkovitost se v povprečju giblje med 20–25 % pričakovane učinkovitosti. Sedeča,

monotona dela mu ne ugajajo, saj ne zmore mirovanja. Prav tako mu ne ugaja vključevanje v

večje socialne sredine, ampak uspešneje funkcionira v manjših delovnih okoljih.«

Delovna anamneza vključuje podatke o stopnji in vrsti izobrazbe, delovni dobi in delovnih

izkušnjah. Napisana je dokaj obširno z natančnim opisom poteka zaposlitvene rehabilitacije

skozi večletno časovno obdobje na treh različnih delovnih mestih. Podrobno je opisano delo,

ki ga je opravljal, težave, s katerimi se je srečeval, obseg in vrsta pomoči, ki jo je v tem času

prejel ter njegovo delovno funkcioniranje in napredek skozi rehabilitacijo. Zgledna je

sledljivost in dokumentiranost procesa ZR.


»Leta 2002 so zabeležili, da ima težave zaradi depresivnosti, agresivnosti, čustvenih motenj,

motenj spanja in motenj zavesti. Doživljal je različne fenomene – spremembe v doživljanju

sveta okoli sebe in depresivno simptomatiko, imel je občutke nezavedanja sveta okoli sebe.

Napoten je bil na diagnostične preiskave, opravil je preglede pri internistu, nevrologu, v

ambulanti za motnje spanja, v laboratoriju za testiranje avtonomnega živčnega sistema.

Glede na izvide je nevrolog izključil epilepsijo. Test z nagibno mizo je pokazal, da gre za

nevrokardiogeno refleksno sinkopo vazovagalnega tipa. Napoten je bil k psihiatrinji, pričel je

prejemati terapijo Zyprexa in Akineton, stanje se je v letu 2003 popravilo. Za naslednji dve

leti ni podatkov o psihičnem stanju. Leta 2005 je v kartoteki navedeno, da je imel po zdravilih

težave s stranskimi učinki in jih je prenehal jemati. Od 28. 6. 2005 do 29. 7. 2005 je bil

hospitaliziran na Kliničnem oddelku za mentalno zdravje, odpustna diagnoza je bila

neopredeljena akutna in prehodna psihotična motnja, terapija Seroquel, Sanval pp.

14. 11. 2006 je bil na kontroli pri psihiatrinji, ki ugotavlja depresivno in anksiozno

simptomatiko, ki moti normalno funkcioniranje, diagnoza F 32.1-2, terapija Eglonyl (2x1) in

Hellex pp.

38

Od leta 2006 dalje se redno zdravi pri psihiatru, pojavljajo se recidivi bolezni in občasne

hospitalizacije. Njegovo zdravstveno stanje niha, kar je povezano tudi z nerednim jemanjem

terapije za uravnavanje psihofizičnega zdravja.

Sam navaja, da jemlje terapijo: različna pomirjevala, na primer Apaurin. Drugih zdravil ne

prenaša, po antidepresivih dobi krče, po antipsihotiku pa se slabo počuti. Od svojih

zdravstvenih težav sam na splošno navaja predvsem psihične težave, ki jih povezuje s

številnimi poškodbami glave (pretresi možganov) v preteklosti. Ima zelo slab spomin, motnje

koncentracije, »misli mu blodijo«, s čimer pa se je navadil živeti.

Po obravnavi maja 2009 je bil rehabilitacijski tim mnenja, da invalid izpolnjuje pogoje za

pridobitev statusa invalida in pravic do zaposlitvene rehabilitacije. Zaradi težav na področju

delovnega funkcioniranja in celostnega funkcioniranja, bo potreboval storitve zaposlitvene

rehabilitacije invalidov na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov. Psihiatrično zdravljenje nujno potrebuje, vendar pa je njegovo stanje dovolj

stabilno za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo.

Invalid ima priznan status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov od julija 2009 dalje.«

Sistematično je predstavljena medicinska dokumentacija bolezni, izčrpno je opisano njegovo

zdravstveno stanje, težave in omejitve kot tudi terapije, tako z vidika članov rehabilitacijskega

tima kot tudi invalida osebno.


»Delovno mesto: pomočnik hišnika.

Vsebina dela:

zamenjava žarnic in varovalk v skupnih prostorih,

zamenjava ali popravilo poškodovanih stikal in tipkal,

nastavitev zapiralnih mehanizmov na vratih,

popravilo ključavnic in zamenjava cilindričnih vložkov,

košnja trave, obrezovanje grmovnic, grabljenje listja in odvoz na deponijo,

kontrola vodomerov in drugih enostavnih merilnikov,

opravljanje manjših vzdrževalnih opravil na skupnih napravah,

zimsko vzdrževanje dohodnih poti in okolice objekta,

izvajanje drugih nalog v okviru delovnih zmožnosti po navodilu nadrejenega.

Pričakovani rezultati: izvajanje nalog v skladu z navodili mentorja, kvalitetno opravljene

naloge, 30–70 % pričakovana delovna storilnost.

Napori pri delu: psihofizične obremenitve pri delu, vremenski dejavniki (sneg, dež, sonce),

tempo dela si delavec prilagaja sam, zagotovljena je asistenca za delo.

Delovno okolje: delo v zaprtem prostoru, delo zunaj, delo z ročnim orodjem za enostavna

hišniška popravila (izvijači, kladiva, žage ipd), delovni stroji in oprema (kosilnica, snežna

rolba, električne škarje ), v kolikor je oseba usposobljena za delo z stroji in orodjem.«

Izčrpno, jasno in sistematično je podan opis zadnjega delovnega mesta na katerem se je

invalid usposabljal kot tudi pričakovani delovni rezultati, posebne psihofizične zahteve in

39

delovno okolje, medtem ko je v dokumentaciji priložen podrobnejši mesečni opis del in nalog,

ki jih je invalid opravljal v času celotnega usposabljanja, torej tudi na preostalih dveh delovnih

mestih ter s tem v zvezi tudi spremljanje njegove delovne učinkovitosti in napredka.


»Delovna mesta, na katerih se je usposabljal so bila zanj ustrezna, v skladu z zdravstvenimi

težavami, zmogljivostjo, osebnimi značilnostmi. Izvedene so bile tudi določene prilagoditve,

delo je opravljal pod vodstvom mentorja, brez vsiljenega ritma, tempo si je lahko prilagajal

sam, prilagoditev delovnega časa ter nevsiljen tempo dela.

Prilagoditve delovnega mesta, uvajanje v delo, psihosocialna podpora:

- Pred zaposlitvijo mu je bilo omogočeno usposabljanje na delovnem mestu, na katerem bi

se lahko zaposlil, vendar kljub vključitvi ni bil uspešen in ni dosegel napredka za

zaposlitev vsaj na zaščitenem delovnem mestu.

- Vključeval se je v enostavnejše, pomožne delovne naloge, na delovnih mestih v

tolerantnem delovnem okolju, kjer ni bil izpostavljen psihičnim pritiskom, normam.

- Delodajalec je organiziral delovni proces in opravila tako, da je delo potekalo brez

vsiljenega tempa in da se je v delovni proces, zaradi težav s koncentracijo in

vzdržljivostjo, lahko vključeval tudi po 5 ur dnevno.

- Zagotovljeni so bili večkratni krajši odmori, počitki.

- Zaradi psihomotorične upočasnjenosti je opravljal večinoma dela, pri katerih si lahko

tempo določal samostojno, brez časovnih pritiskov in prevelikih psihofizičnih zahtev. Delo

je opravljal pod stalnim vodstvom mentorja, sicer pri delu odpove in se usmeri v

dogajanja v okolju, kar dodatno negativno vpliva na njegovo delovno storilnost.

- Zaradi specifičnih osebnostnih lastnosti (vedenje, oblačenje, konstitucija, funkcioniranje

ipd.), je imel ves čas zagotovljeno psihosocialno podporo in usmeritve na delovnem

mestu.

- Delo je opravljal pod vodstvom mentorja, njegovo funkcioniranje pa je redno spremljal

rehabilitacijski tim in mu nudil suport tudi pri reševanju drugih težav in stisk.

- Zaradi kratkotrajne koncentracije in pozornosti ter težav pri učenju novih stvari je imel več

časa, da je osvojil eno delo in nato prešel na drugo, del in delovnih mest ni pogosto

menjeval, saj je potreboval več podpore pri vključevanju in adaptaciji na nova okolja in

nove zahteve.

- Zaradi težav na kognitivnem področju (mišljenje, organiziranje, spomin ipd.), smo mu

nudili pomoč pri organizaciji dela, navodila smo mu večkrat ponovili, nekatera dela tudi

praktično večkrat pokazali.

Druga opažanja ugotovljena tekom spremljanja na delovnem mestu:

motivacija za delo je izražena, vendar nihajoča, odvisna od zunanjih dejavnikov, vrste

dela, počutja ipd. – potrebuje stalne zunanje vzpodbude, vodenja, usmeritve;

poklicni cilji so bili izraženi, a sprva manj realni;

počasneje sprejema spremembe, zato potrebuje stalno podporo pri vključevanju na

novo delovno mesto in pri vzpostavljanju socialnih interakcij, saj v novih situacijah na

začetku odpove, predvsem če se vključi v večjo skupino;

rutina mu ne ugaja, potrebuje vključevanje v dinamična dela;

delovna vzdržljivost je znižana, kar vpliva tudi na delovno storilnost; težave so

prisotne tudi kadar opravlja delo krajši delovni čas.

40

na področju vzdrževanja kognitivnih funkcij (spomin, pozornost, koncentracija,

motivacija, miselne funkcije) so odstopanja, pozornost je kratkotrajna, prisotne težave

z učljivostjo, težave z kratkoročnim spominom ipd., zato pri delu potrebuje stalen

nadzor, usmeritve, ponovitve in vodenja;

socialne spretnosti in veščine so srednje razvite;

ročne spretnosti so srednje razvite – težave predvsem na področju fine motorike;

zaznati je tremor zgornjih okončin;

psihomotorna upočasnjenost;

težave na področju psihičnega zdravja in osebnih značilnosti;

težave na področju vizualno – motorične koordinacije;

kvaliteta dela je na podlagi stalnega vodenja, nadzora, znotraj pričakovanj;

količina opravljenega dela je konstantno znižana, nezadovoljiva, ne zadošča niti za

zaposlitev na zaščitenem delovnem mestu.

Povzetek vprašalnika samoocene delavca: z delom, ki ga opravlja je dokaj zadovoljen, motijo

ga manjše stvari. Po lastni presoji opravlja delo enako dobro kot drugi. Težave pri delu so

posledica prevelikih psihičnih obremenitev in se kažejo v obliki vrtoglavic, padca

koncentracije. Po lastni presoji ga invalidnost ovira občasno oz. pri nekaterih fazah dela. Na

delovnem mestu ga razumejo in mu pomagajo. Glede dela meni, da ima težave na področju

koncentracije, grobih ročnih spretnosti, aktivne porabe delovnega časa za delo, iniciativnosti

in spoprijemanja z problemi.

Povzetek vprašalnika delodajalca: invalid je pri delu pomanjkljivo samostojen in lahko

opravlja le najenostavnejša rutinska dela. Pri spremembah pri delu potrebuje dolgotrajno,

postopno in individualno prilagajanje. Kvaliteta dela, ki ga opravi, je slabša, storilnost pri delu

pa konstantno znižana in pod zahtevami. Za delo kaže premalo zanimanja in ga je pogosto

potrebno opozarjati. Invalidnost ga pri delu ovira stalno. Sam nikoli ne navaja pritožb v zvezi

s svojimi zdravstvenimi težavami. Pri njem so prisotna izrazita in dolgotrajnejša obdobja

poslabšanja delovnega in splošnega funkcioniranja, kar se kaže tudi s spremembami v

zdravstvenem stanju, ko z rehabilitacijo ni možno nadaljevati in potrebuje hospitalizacijo.

Temu sledijo obdobja, ko je njegovo funkcioniranje nekoliko boljše, vendar še vedno ne

zadošča za zaposlitev.

Največ težav je pri njem zaznati na področju zanesljivosti, prilagajanja spremembam pri delu,

finih ročnih spretnosti, delovne učinkovitosti, samostojnosti pri delu, koncentracije,

načrtovanja, aktivne porabe časa za delo.«

Ocena ustreznosti delovnega mesta je podana podrobno in obširno. Posebej izstopajo

sistematičen opis opravljenih prilagoditev delovnega mesta, uvajanje v delo, psihosocialna

podpora in druga opažanja ugotovljena tekom spremljanja na delovnem mestu ter povzetek

obeh vprašalnikov.


»Vse mesece usposabljanja na zadnjem delovnem mestu – enostavnejša hišniška dela je na

delo prihajal redno. Ustrezala mu je vključitev v majhen kolektiv in dinamično delo pod

stalnim nadzorom mentorja. Delo je opravljal na terenu, kar ga je vzpodbujalo k vključevanju.

Na delovnem mestu je bil sprejet. Motivacija za vključevanje je bila nihajoča, zato je

41

potreboval veliko vzpodbud, motivacijskega vodenja, individualnega pogovora. Njegovo

funkcioniranje je konstantno upočasnjeno. Navodila za delo sprejema nekoliko počasneje

potrebuje pogoste ponovitve, vodenja, usmeritve, predvsem pa potrditve. Na delovnem

mestu funkcionira na svoj način. Ima težave na področju kognitivnih funkcij – kratkotrajna

stopnja pozornosti in koncentracije, zato potrebuje pogoste odmore. Večkrat svojo pozornost

preusmeri v dogajanja v okolju, zato potrebuje usmeritve k delu. Navedene težave so

posledica zdravstvenih težav in jemanja terapije. Stopnja učljivosti je nižja. Nova znanja tako

osvaja izredno počasi. Konstantno ob sebi potrebuje nekoga, ki mu ponavlja navodila, ga

skuša usmerjati in nadzirati in mu dviga občutek samozavesti, uspešnosti... Sicer ima razvite

določene delovne navade, ki pa jih ne zmore sam uspešno izkoristiti. Tudi pri rutinskih delih

potrebuje stalno vodenje, sicer pri delu odpove. Pri delu ni elementov samoiniciativnosti.

Samostojnega dela ne zmore. Njegovo vedenje je specifično, prav tako zunanji izgled kot stil

oblačenja. Ne glede na vrsto dela, je njegova delovna storilnost konstantno znižana in pod

pričakovanji. Vsakodnevna odgovornost, vključevanje, struktura dela ipd. so zanj bistvenega

pomena, saj mu veliko pomeni sprejetost v delovnem in socialnem okolju in občutek

pomembnosti. Na področju funkcioniranja ni pričakovati izboljšanja, možni pa so recidivi

njegove bolezni – večkrat ima obdobje, ko preneha z jemanjem terapije, saj meni, da bo tako

na vseh področjih bolje funkcioniral, vendar temu ni tako. Zaradi tega se vrti v krogu

občasnih hospitalizacij. Ročno je srednje spreten, težave so prisotne na področju fine

motorike, zaznati je občasen tremor rok in slabšo koordinacijo gibov. Na delih, ki jih opravlja

rutinsko in mu je zagotovljen stalen nadzor je kvaliteta ustrezna, količina pa pod pričakovanji.

Z delom, ki ga opravlja, je zadovoljen. V socialnih odnosih, kjer je več ljudi, počasneje deluje,

težje sprejema močnejše avtoritete. Sicer pa je vodljiv in skuša sprejemati usmeritve.

Invalid je bil ocenjen tudi po lestvici vpliva utrujenosti (MFIS), ki ocenjuje telesni (fizična

kondicija, delovna vzdržljivost, vztrajnost…), kognitivni (spomin, pozornost, koncentracija,

motivacija, miselne funkcije…) in psihosocialni ( navezovanje socialnih stikov, vključevanje v

družbo, ohranjanje socialnih stikov…) nivo. Na podlagi samoocene je invalid dosegel 44/87

točk, kar pomeni, da je stopnja utrujenosti v zadnjih štirih tednih pri njem srednja. Največ

težav je izpostavil na kognitivnem področju, nato na telesnem, medtem ko jih na

psihosocialnem skoraj ne zazna. Navedene ugotovitve potrdijo dejstva, ki smo jih dokazali že

preko konkretnih testiranj in opazovanj invalida.«

Ocena doseganja delovnih rezultatov je opravljena na podlagi primerjave ocene delodajalca,

ocene delavca in mesečnih poročil o spremljanju. Ocena zajema opis njegovega delovnega

funkcioniranja na zadnjem delovnem mestu, težave in omejitve ter rezultate vključno z

rezultatom ocene utrujenosti.


»Invalid pri delu ni samostojen, na delovnem mestu in v socialni sredini potrebuje stalno

vodenje in podporo. Njegova delovna učinkovitost je podpovprečna, kljub vodenju in

vzpodbudam ter izvedenim prilagoditvam. Delovna učinkovitost je pri njem konstantno

znižana in v povprečju znaša od 20 – 25 % pričakovane učinkovitosti.

Težave povezane z invalidnostjo na konkretnem delovnem mestu:

- Zaradi težav s koncentracijo, vzdržljivostjo in podobnimi težavami mu je delodajalec

organiziral delovni proces in opravila tako, da je delo potekalo brez vsiljenega tempa in

da se je v delovni proces lahko vključeval tudi po 5 ur dnevno.

42

- Zaradi slabše fizične kondicije so mu zagotovljeni večkratni krajši odmori, počitki.

- Zaradi psihomotorične upočasnjenosti je opravljal večinoma dela, pri katerih si lahko

tempo določa samostojno, brez časovnih pritiskov in prevelikih psihofizičnih zahtev. Delo

je opravljal pod stalnim vodstvom mentorja, sicer pri delu odpove in se usmeri v

dogajanja v okolju, kar dodatno negativno vpliva na njegovo delovno storilnost.

- Zaradi specifičnih osebnostnih lastnosti (vedenje, oblačenje, konstitucija,

funkcioniranje...), je imel ves čas zagotovljeno psihosocialno podporo in usmeritve na

delovnem mestu.

- Zaradi kratkotrajne koncentracije in pozornosti ter težav pri učenju novih stvari je imel več

časa, da je osvojil eno delo in nato prešel na drugo, ni pogosto menjaval del in delovnih

mest, saj je potreboval več podpore pri vključevanju in adaptaciji na nova okolja in nove

zahteve.

- Zaradi težav na kognitivnem področju (mišljenje, organiziranje, spomin,…) smo mu nudili

pomoč pri organizaciji dela, navodila smo mu večkrat ponovili, nekatera dela tudi

praktično večkrat pokazali.«

V zaključni oceni so strnjene ugotovitve in rezultat usposabljanja. Opredeljena je končna

ocena delovne učinkovitosti. Usposabljanje je bilo odvisno od invalidovega zdravstvenega

stanja, zato je bilo dolgotrajno, postopno in z vmesnimi prekinitvami. Izstopa

multidisciplinarni pristop, celostna obravnava v ožji in širši socialni mreži, številne prilagoditve

in psihosocialna strokovno pomoč. Podrobno so opisane težave z invalidnostjo na

konkretnem delovnem mestu.


»Na podlagi poročila o delovni učinkovitosti invalida in zaključni oceni tima je njegova

delovna učinkovitost v povprečju od 20–25 % pričakovane učinkovitosti. Kljub času

usposabljanja in strokovni pomoči ni dosegel napredka, ki bi mu omogočil zaposlitev vsaj v

prilagojenih oblikah zaposlovanja – zaščitnih zaposlitvah, zato je za ohranitev oz. izboljšanje

njegovih obstoječih spretnosti in veščin zanj smiselna vključitev v program socialne

vključenosti.«

Zaključek

Iz pregledanega primera spisa je razvidno, da je dokumentacija urejena po načelu

sledljivosti, vključuje vse obvezne pa tudi nekatere neobvezne priloge storitve N. Posebej

izstopa ocena ustreznosti delovnega mesta s podrobnim opisom prilagoditev delovnega

mesta in sistematičnim opisom opažanj tekom usposabljanja.

Iz dokumentacije je razvidno, da je bil proces zaposlitvene rehabilitacije dolgotrajen, z

vmesnimi prekinitvami, a strokovno in korektno izpeljan. Invalid je bil deležen celostne

obravnave in multidisciplinarnega pristopa.

43

PRIMER 9 – PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI

Primer opisuje brezposelno invalidko, brez izobrazbe z obsežnimi težavami na področju

psihičnih in fizičnih dejavnikov, ki je bila vključena v proces zaposlitvene rehabilitacije. Sama

storitev ocenjevanja delovnih rezultatov je bila v konkretnem primeru izvedena kot zaključek

rehabilitacije brezposelne osebe. V okviru rubrike zaposlen – je korektno in pregledno

naveden oz. obrazložen potek rehabilitacije.

Delovna anamneza

»Je delavka brez poklica. Končala je sedem razredov redne osnovne šole, ki jo je obiskovala

na Prevaljah, Libeličah in Dravogradu. Mama je s težavo preživljala družino s petimi otroki,

pogosto so se selili. Nekaj časa je bila v reji, ki pa je ni urejal CSD, ampak je šlo za dogovor

med družinama. Pravi, da je imela zaradi tega, predvsem pa pogojev v katerih je živela v reji,

kar precej psihičnih težav. V 7. razredu osnovne šole je zanosila in izstopila iz šolskega

programa.

Po rojstvu otroka se je zaposlila na žagi v Pamečah, in sicer sprva v lakirnici, kjer je delala

11 let, vmes pa je pri 18-ih rodila drugega otroka. V tem času je zaznala prve težave z dihali;

delo oziroma tehnologija je bila zastarela, brez lakirne komore. Premeščena je bila na delo

pakiranja rolet, kar pa je bilo fizično zelo naporno. Pred tem je nekaj časa delala ob tekočem

traku, kjer so sestavljali podboje notranjih in zunanjih vrat. Kljub zdravstvenim težavam je v

podjetju vztrajala in delala skupno 27 let do stečaja. O obdobju zaposlitve govori z veliko

ponosa in zadovoljstva. Delo jo je reševalo tudi v časih največje osebne in družinske krize.

Po izgubi zaposlitve so se težave začele stopnjevati, tudi na psihičnem področju. Intenzivno

si je iskala oziroma še išče zaposlitev. Vmes je poskusila opravljati delo družabnice v

Koroškem domu starostnikov v Črnečah in čistilke, vendar so težave s hrbtenico (dolgotrajna

bolniška odsotnost) botrovale prekinitvam.

V storitev J Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu je bila napotena in vključena

dvakrat. Prvič v obdobju od septembra 2010 do decembra 2010; najprej, nekaj tednov na

delih in nalogah proizvodnega delavca III., v nadaljevanju pa kot čistilka prostorov. Do

prekinitve usposabljanja je prišlo zaradi hujših zdravstvenih težav, ki so onemogočale

nadaljevanje usposabljanja. V času prekinitve je bila predstavljena na invalidski komisiji I.

stopnje, ki ji ni priznala statusa invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju.

Po prekinitvi, oziroma daljšem obdobju »mirovanja«, v času katerega je opravljala

specialistične preglede in se pripravljala na predstavitev pred IK ZIPZ (statusa oziroma

pravic ni pridobila), je bila ponovno napotena v storitve zaposlitvene rehabilitacije; vključena

je bila 9 mesecev, in sicer od 3. septembra 2012 do 31. maja 2013. Usposabljanje je

potekalo v ZIP centru, OE Kooperacije. Zaradi novih zdravstvenih težav, slabše psihofizične

kondicije, predvsem pa na željo invalidke, da ne bi menjavala vsebin usposabljanja in

delodajalcev, kar je bilo zanjo še posebej stresno, je usposabljanje potekalo v invalidskem

podjetju ZIP centra.

Ob ponovni vključitvi je bilo pri invalidki, v primerjavi z usposabljanjem v letu 2010, zaznati

precejšnje spremembe, še posebej na področju doživljanja sebe, časa, energije in zagona.

Postala je pozabljiva, ponavljala je stvari, neprestano se je opravičevala za napake (tudi

44

tiste, ki jih ni storila), opravičevala nizko učinkovitost, se primerjala s sodelavci, veliko časa in

energije posvečala razmišljanju o tem, kaj si drugi mislijo o njej, kako jo vidijo ipd. V glavnem

je bila zaskrbljena, zmedena in nezaupljiva. Ima izrazito nizko samopodobo in samozavest.

Na delovno okolje, ki ji ni bilo povsem neznano, se je le počasi privajala, potrebovala je

veliko več psihosocialne podpore in pozitivne spodbude. Potrebni so bili redni individualni

razgovori s psihologinjo, ki so ji pomagali pri premagovanju osebnih stisk in lažjem

funkcioniranju. Med delovnim procesom se je, kot že omenjeno, primerjala z ostalimi delavci

in pogosto izpostavljala lasten upad delazmožnosti ter zaskrbljenost glede tega. Kljub redni

in intenzivni psihosocialni podpori je pri invalidki prihajalo do pogostih nihanj razpoloženja, ki

so še dodatno vplivala na njeno delovno učinkovitost.

Z razumevanjem navodil za delo ni imela težav, nikakor pa ni zaupala v kvaliteto svojega

dela. Delo v skupini ji je omogočalo, da je lahko rezultate sproti preverjala, kar ji je dajalo

občutek sigurnosti; vendar občutek uspešnosti ni nikoli trajal dolgo; kmalu so se začeli

porajati dvomi in zaskrbljenost; slednja jo je spremljala ves čas usposabljanja, saj je bila

povezana tudi s socialnim statusom.

Delo, ki ga je opravljala ni bilo normirano, je pa bilo potrebno do določenega datuma

odpremiti naročniku dogovorjeno količino izdelkov. Svoje rezultate dela je ves čas primerjala

z ostalimi in tako sama sproti ugotavljala, da je njena učinkovitost bistveno nižja. Delovna

uspešnost je izrazito nihala, bila je občutljiva na dejavnike v okolju in njeno razpoloženje se

je hitro in intenzivno menjavalo, prevladovala so negativna čustva, predvsem strah in

zaskrbljenost. Obdobja optimizma so bila krajša in največkrat povezana z individualno

psihosocialno podporo psihologinje. Nihanja razpoloženja so slabe rezultate še dodatno

zniževala, nasprotno pa so obdobja boljšega razpoloženja vplivala tudi na izboljšanje

rezultatov, ki pa so bili kratkotrajnega značaja.

V primerjavi z ostalimi sodelavci, ki so delali v skupini je dosegala okoli 30 % pričakovane

količine. Na trenutke je znižano učinkovitost sprejemala dovolj razumevajoče, nato pa spet z

občutki krivde, lastne nesposobnosti in prizadetosti. Zaradi odgovornega odnosa do dela in

lastnih visokih pričakovanj, se je z odstopanji od pričakovanih rezultatov še posebej težko

soočala.

Z vidika telesnih težav je kljub fizično in psihično manj zahtevnemu delu večkrat izpostavljala

bolečine v predelu križa, vratu in rok. Kljub dogovoru, da lahko poleg dogovorjenih koristi še

dodatne krajše odmore, se jih je invalidka le redko posluževala. Bala se je, da bi zaradi tega

v delovnem okolju pustila slab vtis.

Spremembam v delovnem procesu, oziroma menjavi delovnih vsebin, se je težko prilagajala

in še pogosteje kot običajno preverjala kvaliteto opravljenega dela. Sčasoma se je pogostost

preverjanja zmanjšala, nikoli pa ni povsem prenehala, niti na poznanih in utečenih delih.

Konstantno so jo spremljali dvomi, negotovost in zaskrbljenost.

Na področju osebnostne prilagoditve izstopajo velike težave in ovire na področju

samostojnosti, zanesljivosti, samoiniciativnosti in osebne stabilnosti. Ima nizko samopodobo,

občutljiva je na dejavnike okolja in ranljiva. Dogodke dolgo in s težavo predeluje.

45

Kljub omenjenim težavam v času usposabljanja ni bila v bolniškem staležu. Dnevna

prisotnost je bila med 5 in 6 urami. V medsebojnih odnosih nismo zaznali težav, odnosi med

sodelavci in z nadrejenimi so bili korektni.«

Navedbe v okviru delovne anamneze so izjemno podrobne in izčrpne in plastično opisujejo

različne faze delovne zgodovine in prehode med njimi. Pri tem izvajalec primerno zaznava in

navaja spremembe v delovnem funkcioniranju invalidke, v povezavi z različnimi dejavniki

izven delovnega mesta oz. okolja.

Glede obsega delovne anamneze (skupno 2 strani) ugotavljamo, da se skoraj petina navedb

nanaša na cca. 25 let delovne dobe oz. pokriva večji del poklicne kariere invalidke, vse

ostale navedbe pa predstavljajo povzetek ugotovitev v času usposabljanja. Ocenjujemo, da

so podane vsebine primerne in ustrezno strokovno obrazložene, pri pripravi delovne

anamneze v prihodnje pa bi svetovali pripravo nekoliko krajših povzetkov bistvenih

elementov in izidov usposabljanja, kar bi dodatno izboljšalo preglednost poročila.


»Mnenje timskega zdravnika: Iz zdravstvene dokumentacije in rezultatov pregleda

povzemam, da je bila pregledana v letu 2000 poškodovana v prometni nezgodi in od tedaj

ima bolečine v vratni hrbtenici ter obeh rokah.

Leta 2006 je ortoped pri pregledani ugotavljal kronični vertebralni sindrom in ji odsvetoval

prisilne drže glave in prenašanje težjih bremen. Rentgen vratnega dela hrbtenice je pokazal

začetne degenerativne spremembe, rentgen križnega dela pa dokaj izrazite degenerativne

spremembe v višini LS prehoda. EMG je kazal sindrom zapestnega prehoda zmerne stopnje

desno ter znake subkronične raclikulopatije na C8 desno.

Psiholog je bil istega leta mnenja, da lahko pregledana opravlja delo v okviru somatskih

možnosti.

Kirurg je ugotavljal sindrom zapestnega prehoda in svetoval konzervativno terapijo in

uporabo ortoze.

Internist istega leta ni ugotavljal posebne patologije.

Leta 2007 je bila zaradi opisanih bolezenskih stanj (cervikobarchialgija dex, SCC dex,

lumbalgija dex, obesitas) predstavljena invalidski komisiji, invalidnost ji ni bila priznana. Leta

2008 je ortoped ponovno ugotavljal cervikobrachialni sindrom brez nevroloških izpadov,

svetoval je fizioterapijo in magnetno resonanco hrbtenice, le-to je opravila v letu 2009.

Preiskava je pokazala, da je spinalni kanal v vseh pregledanih nivojih primerno širok in v

nivojih C3-C4, C5-C6 in C7-C8 so bile vidne manjše dorzalne protruzije, medula spinalis pa

ni bila utesnjena. EMG je pokazal sindrom zapestnega prehoda zmerne stopnje

obojestransko (desno bolj kot levo), stanje je slabše kot leta 2006. Poleg tega so bili na

EMG-ju prisotni znaki subkronične raclikulopatije na nivoju C8 desno. Ortoped je bil istega

leta 2009 po pregledu v mesecu marcu mnenja, da gre pri pregledani za kronični

cervikobrachialni sindrom ob hkratni psihogeni nadgradnji. Priporočil je fizioterapijo, aktivne

vaje in pregled pri psihiatru. Le ta je ugotavljal hudo kronično prilagoditveno motnjo in

46

depresijo. Začel jo je zdraviti s Cypribalto, bil je mnenja, da je pregledana za lažja dela

delazmožna.

Letos januarja je bila na kirurgiji operirana zaradi akutnega vnetja slepega črevesa.

Na medicini dela je bila pregledana v letih 2003, za delo v proizvodnji v lesni industriji in leta

2007 za delo v proizvodnji v Preventu. Obakrat je bila za delo delazmožna brez omejitev.

Trenutno ima težave s hrbtenico, boli jo vrat, roke, zapestje, ima mravljincev rokah. Od

zdravil jemlje le analgetike, invalidske ocenitve nima.

Klinični status: bolnica je piknične konstitucije, prekomerno prehranjena, kardiopulmonalno

kompenzirana, v nastopu depresivna, jokava, prestrašena.

Pregledana je delazmožna za vsa fizično lažja, razgibana dela, brez večjih dinamičnih in

statičnih obremenitev hrbtenice in psihično nezahtevna dela. Za delo čistilke z določenimi

pridržki je torej delazmožna.

Ima status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V letu

2011 (julija ) je bila imenovana predstavljena na invalidski komisiji I. stopnje, ki ji ni priznala

statusa delovnega invalida. V ZR – storitev J Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu,

je bila vključena dvakrat. Prvo usposabljanje, ki ga je prekinila zaradi zdravstvenih težav,

oziroma predstavitve na IK ZPIZ-a, je trajalo od septembra 2010 do sredine decembra 2010;

po nekajtedenskem delu na področju enostavnejših ročni del (pregledovanje, obrezovanje,

sortiranje in pakiranje manjših plastičnih elementov/tipk) je usposabljanje nadaljevala na

delih in nalogah čistilke. Kljub temu, da je timski zdravnik dal mnenje o delazmožnosti za

čistilko s pridržkom, se je invalidka želela sama preizkusiti na področju čiščenja in ugotoviti

kolikšne obremenitve na tem področju še zmore. Za delo oziroma usposabljanje je bila zelo

motivirana.

V času prvega usposabljanja (dobra dva meseca in pol v letu 2010) z vključitvijo v delovno

okolje ni imela posebnih težav. Kot proizvodna delavka je delala v skupini. Delo ni bilo

normirano, ampak je bil z naročnikom dogovorjen rok odpreme izdelkov. V primerjavi z

ostalimi sodelavci v skupini je bilo opaziti , da je počasnejša, kar smo pripisovali začetnemu

pomanjkanju spretnosti oziroma nevajenosti omenjenih del. V primerjavi s sodelavci je

količinsko dosegala okoli 40 %, medtem ko je na področju kvalitete dosegala pričakovanja. V

nadaljevanju smo jo spremljali na področju čiščenja. Skladno z mnenjem timskega zdravnika

je invalidka glede fizičnih obremenitev čistila manj zahtevne lokacije (poslovne prostore oz.

pisarne). Začela je s čiščenjem v paru z drugo čistilko. Ko je spoznala oziroma osvojila

sistem organizacije dela ter zahteve in pričakovanja naročnika, je delo opravljala samostojno,

ob rednem spremljanju mentorice. Za obseg čiščenja, ki ga zaposlena delavka opravi v 4

urah, je imela invalidka na razpolago 6 ur. Dogovorjen obseg dela je komajda zmogla v

6 urah. Pretiran poudarek je dajala kvaliteti dela in se izgubljala v podrobnostih, ki so ji poleg

upočasnjenosti dodatno jemale potrebni čas in energijo. Žal je v času usposabljanja prišlo do

večjih zdravstvenih težav, zaradi katerih je usposabljanje tudi prekinila. V usposabljanje se je

ponovno vključila septembra 2012.«

Povzetek zdravstvene dokumentacije predstavlja korektno navedena mnenja posameznih

specialistov, splošni, klinični status, diagnoze in relativno kratek opis delazmožnosti s strani

47

zdravnika, specialista medicine dela. Temu sledi nekoliko bolj izčrpna navedba ugotovitev

celotnega tima v času usposabljanja. Predlagamo, da izvajalec ZR v prihodnje pripravi

skupni povzetek, pri čemer naj sodelujejo vsi člani tima, vključno z zdravnikom, kar bo

dodatno izboljšalo preglednost poročila.


»Invalidka se je od septembra 2012 do maja 2013 (9 mesecev) usposabljala na delovnem

mestu Proizvodni delavec III, v oddelku kooperacij. Opis del in nalog :

– opravljanje nalog po predpisanih tehnoloških postopkih,

– priprava materiala za delo,

– izvajanje posameznih faz sestave (montaže),

– sestava samostojnih elementov in posameznih vgradnih delov,

– druga enostavna dela na področju dodelave (pregledovanje navadnih in funkcijskih

tipk, sortiranje, lepljenje kodirnih nalepk, lepljenje blažilcev na matice zlaganje, sestava

ročk za izplakovalnike),

– druga dela po odreditvi neposredno nadrejenega.

Cilj opravljanja nalog: dodelava vgradnih elementov za naročnika.

Vhodno izhodne informacije: navodila za delo, demonstracija.

Uporabljena delovna oprema: ročne priprave za pomoč pri sestavi in lepljenju kod. Sredstva

in oprema za zaščito: delovni plašč.

Pogoji dela: delovne naloge je opravljala ročno ter s pomočjo izdelanih priprav za lažje delo.

Delo opravlja v manjši delavnici, zaprtem prostoru, ki je primerno osvetljen in ogrevan. Delo

opravlja pretežno sede za delovno mizo. Naloge, ki jih je opravljala niso bile individualno

normirane, so pa bile vezana na izpolnjevanje dogovorjenih rokov. Zahtevale so ročno

spretnost in natančnost. Učinkovitost invalidke smo spremljali znotraj skupine.«

Vsebina opisa je v skladu s standardom storitev. Glede na obseg poročila v celoti, je ta del

skromnejše zastopan in skrčen na taksativno navajanje bistvenih elementov brez veznega

besedila. Sam pristop je sicer v celoti korekten, vendar pa ugotavljamo, da v tem smislu ni

usklajen z ostalimi deli poročila, zato predlagamo, da je v prihodnje poročilo pisano v

enotnem stilu.


»Pred začetkom usposabljanja je opravila tečaj iz varnosti in zdravja pri delu. Delovno

mesto, kjer je usposabljanje potekalo, je ustrezno tehnično opremljeno z nastavljivimi

delovnimi površinami (mizami) in ergonomskimi stoli. Na razpolago so tudi posebne priprave

za delo, s katerimi si delavec olajša (poenostavi) delo.

Delovno mesto je glede na zahtevnost in psihofizične obremenitve primerno za invalide. Delo

je potekalo v eni, dopoldanski izmeni. Poleg 30 minutnega odmora sta bila dogovorjena še

dva krajša dodatna odmora.

48

Invalidki je bila v času usposabljanja zagotovljena stalna psihosocialna pomoč in podpora.

Poleg dogovorjenih odmorov je imela zaradi zdravstvenih težav možnost koriščenja dodatnih

krajših odmorov.«

Kratka in jedrnata navedba posameznih elementov, ki jih zahteva standard storitve. Glede na

lastnosti in omejitve invalida, potrebno psihosocialno pomoč ipd., ki so v predhodnih delih

poročila izjemno obširno prikazani, bi v tem delu bila smiselna dopolnitev navedb.


»Ima status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V

storitev usposabljanja je bila napotena dvakrat; prvič od septembra do decembra 2010;

usposabljanje je po dobrih dveh mesecih in pol prekinila zaradi zdravstvenih težav, oziroma

specialističnih pregledov in predstavitve pred IK ZPIZ, drugič pa od septembra 2012 do maja

2013 (9 mesecev). Usposabljanje je prvič potekalo na področju čiščenja (čistilka prostorov),

drugič pa na delovnem mestu proizvodna delavka III, v oddelku kooperacij.

Pri invalidki, za katero smo sprva (B storitev 2010) ocenili, da ima zmerne težave in ovire na

zaposlitvenem področju, smo ob ponovni vključitvi v usposabljanje ugotavljali precejšen

psihofizični upad. V delovno okolje se je težko vključila, konstantno je bila zaskrbljena,

prestrašena, previdna in izrazito občutljiva na dejavnike v okolju. Spremembam se je težko

prilagajala, potrebovala je veliko psihosocialne podpore in pozitivne spodbude. Kljub

intenzivni psihosocialni podpori (individualni razgovori pri psihologinji) je prihajalo do

pogostih izrazitih nihanj razpoloženja, ki so še dodatno negativno vplivala na njeno delovno

učinkovitost (so jo zniževala). Zahteve na področju kvalitete je dosegala, vendar jih je zaradi

nesamostojnosti, nekritičnosti in pomanjkanja samozavesti znotraj skupine stalno preverjala.

Invalidka se z odstopanji od pričakovanih rezultatov (predvsem nizka učinkovitost) še

posebej težko sooča. Zaradi odgovornega odnosa do dela in lastnih visokih pričakovanj,

nekritičnosti, strahu pred izgubo socialne varnosti, strahu pred odvisnostjo od okolice,

sprejema lastno delazmožnost z občutki krivde, nesposobnosti in prizadetosti. Z vidika

telesnih težav je kljub fizično in psihično manj zahtevnemu delu, večkrat izpostavljala

bolečine v predelu križa, vratu in rok.

V primerjavi s sodelavci je v povprečju dosegala do 30 % delovne učinkovitosti. Ocenjujemo,

da je zaradi spleta različnih dejavnikov, med katerimi prevladujejo zdravstveni, doseganje

delovnih rezultatov, konstantno znižano in ne omogoča zaposlitve niti v okviru prilagojenih

oziroma zaščitnih oblik zaposlovanja. Ugotavljamo, da je nezaposljiva. Zaradi potrebe po

psihosocialni podpori, ohranjanja obstoječih spretnosti, znanj in socialnih stikov, predlagamo

vključitev v program socialne vključenosti.«

Povzetek ugotovitev je izredno dober prikaz vpliva različnih dejavnikov na delovno

funkcioniranje invalida v celoti, dopolniti bi ga bi smiselno še z kratkim povzetkom delovnega

funkcioniranja v času zaposlitve oz. prehoda med obdobji.

49


Priloge-podporni dokumenti:

– Vprašalnik-primerjava delavec-delodajalec

– Obrazec za analizo delovnega mesta po nevarnostih

PRIMER 10 – INVALIDSKO PODJETJE

V rubriki: zaposlen je navedeno področje usposabljanja v okviru storitev zaposlitvene

rehabilitacije.

Delovna anamneza

»Končal je šest razredov osnovne šole v Lendavi. Delovne izkušnje je pridobival v podjetju 1,

kjer je pakiral zemljo za rože. V podjetju 2 je vozil viličarja. Od 1. 5. do 31. 12. 1998 je bil

vključen v program javnih del, kjer je opravljal komunalna dela. Skupno ima osem mesecev

delovne dobe.

Julija 2010 je bil vključen v storitev B. Nato je bil sprva od 2. 11. 2010 vključen v zaposlitveno

rehabilitacijo, ki je potekala najprej v prostorih izvajalca ZR. V invalidskem podjetju xy se je

od 6. 12. 2010 do 30. 6. 2011 usposabljal na ročnih montažnih delih, v sklopu elektro

elementov (vtičnice, stikala). Ob zaključku usposabljanja je osvojil več tehnoloških operacij:

rezanje vodnikov, priviti vijak v kotnik lombardo, zakovičiti kotnik ter pritrditi na plašč, priviti

vijak v sponko, pritrditi tipke na mehanizme, vložiti mehanizem v nosilni obroč, zakovičiti

nosilni obroč na mehanizem, rezanje žice ter posnemanje izolacije, avtokontrola izdelanih

operacij, čiščenje delovnih strojev, delovnega okolja ter pospravljanje proizvodnih prostorov

in evidentiranje ter pospravljanje odpada. Delo se opravlja večinoma sede. Vsa montažna

dela so normirana in zato prihaja do časovnih pritiskov. Delovna mesta so linijsko

razporejena v proizvodni hali.

Ves čas usposabljanja je bila prisotna nihajoča motivacija, čeprav z dela ni neopravičeno

izostajal. Delovni čas je trajal od 6.00 do 14.00 ure. Enostavna navodila za delo je razumel in

jih znal uporabiti v praksi. Čeprav je bil zmožen opravljati različne delovne operacije na

montaži elektroinštalacijskega materiala, so mu težave povzročale spremenjene delovne

zahteve ali posamezne zahtevnejše delovne operacije, pri katerih je bila storilnost nižja.

Rezultati dela so sprva naraščali, kasneje stagnirali in se sčasoma ustalili. Povprečno

dosega delovno učinkovitost do 80 %, glede na normativ. Kvaliteta dela je dobra, kriterije

kvalitete dela je osvojil v pričakovanem času.«

Predstavljen je kratek, vendar vsebinsko bogat povzetek poteka usposabljanja, opisa

delovnega funkcioniranja in dejavnikov, ki vplivajo na delovno učinkovitost invalida.


»lz zdravstvene dokumentacije povzamem, da ima obravnavani nevrokardiogeno sinkopo,

gre za mešan tip, in sicer je odziv vazodepresorski s hipotenzijo in kardioinhibitorni z

bradikardijo. Obravnavani ob nenadnih padcih tlaka in srčne frekvence izgubi zavest. Gre za

objektivne prehodne motnje zavesti za katere ni terapije.

Od 5. 7. 2010 do 14. 7. 2010 je bil vključen v ZR zaradi podaje mnenja o ravni delovnih

50

sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov. Ugotavljali so zmerne ovire in

težave, da je manj motiviran, učinkovit je le pri manj zahtevnih nalogah, znanje je nizko, ima

malo delovnih izkušenj, storilnost je znižana, je manj kritičen, precenjuje svoje sposobnosti,

potrebuje usmerjanje, vodenje. Je dolgotrajno brezposelen, ima pomanjkanje delovnih

izkušenj, slabše socializiran, s težavami na telesnem, kognitivnem in osebnostnem področju.

Na ZRSZ je po odločbi z dne 29. 9. 2010 pridobil status invalidne osebe.

Obravnavani je bil vključen v zaposlitveno rehabilitacijo od 2. 11. 2010 do 30. 6. 2011, ki je

potekala najprej v prostorih izvajalca ZR, nato pa je bil od 6. 12. 2010 do 30. 6. 2011 vključen

v usposabljanje na konkretnem delavnem mestu, v podjetju …, kjer se je usposabljal na

ročnih montažnih delih v sklopu elektro elementov.

Sposoben je za lažja do zmerno težka fizična dela, ne na višini, ne na nevarnih delovnih

mestih, kjer bi v primeru izgube zavesti poškodoval sebe ali druge, ne na sončni pripeki.

Zmožen je za dela na ročnih montažnih delih v podjetju … ob vodenju in usmerjanju.«

Korekten povzetek ugotovitev usposabljanja, sam povzetek zdravstvene dokumentacije pa

predstavlja zgolj navedbo enega izmed medicinskih izvidov.


»Opravljen je bil ogled delovnega mesta ter situacijsko ocenjevanje in okvirna analiza

delovnega mesta v invalidskem podjetju xy, kjer na sistematiziranem delovnem mestu

delavca montaže opravlja enostavna montažna dela elektro elementov (vtičnice, stikala),

skladno z njegovimi zdravstvenimi omejitvami in znanji. Opis del in nalog za to delovno

mesto vključuje:

– ročno sestavljanje enostavnih delov po tehnološkem postopku z enostavnimi

delovnimi pripomočki, kot so ročni izvijač, ročna stiskalnica (knaker) ipd.,

– reže vodnike, žico in posnema izolacijo,

– vrši avto kontrolo izdelanih operacij,

– čisti delovne stroje in delovno okolje,

– pospravlja proizvodne prostore, evidentira in pospravlja odpad,

– upošteva navodila za varno delo,

– opravlja tudi druga dela po nalogu nadrejenega v skladu z navodili.

Predmeti dela: termoplastični, duroplastični in kovinski polizdelki in finalni izdelki, kartonska,

PVC in kovinska embalaža.

Delovno mesto je sedeče, način izvajanja dela poteka večinoma normirano, urnik je

enoizmenski. Pri režijskih delih in opravilih opravlja dela sestavljanja, etiketiranja, zlaganja in

odlaganja polizdelkov v embalažo, sem spada tudi čiščenje delovnega mesta, priprava dela,

zamenjava embalaže. Večino del opravlja samostojno. Delo je raznovrstno in razgibano, saj

se delovne operacije menjujejo tedensko, mesečno ali dnevno, odvisno od naročil. Deloma

se zaradi tega razbije monotonost na delovnem mestu, potrebna pa je tudi zmožnost hitrega

prilagajanja novim delom. Občasno se lahko tudi tri ali več različnih del zamenja v enem

dnevu, pri čemer so lahko prisotni tudi časovni pritiski zaradi roka izdelave, ob konstantnih

pritiskih doseganja kvalitete in kvantitete. Ob tem potrebuje dodatno pomoč mentorja, pri

načrtovanju in organizaciji dela, da bi delo potekalo kontinuirano.

51

V delovni situaciji ni posebnih obremenitev, saj delo ni fizično zahtevno, občasno pa je

potrebno dvigovanje bremen nad 10 kg. Kar se tiče samega delovnega procesa je prisotno

funkcionalno gibanje obeh rok in prstov, predvsem fine motorike. Z ozirom na to mora biti

delavec dobro ročno spreten, iznajdljiv in hiter. Mentor vsak dan pripravi tehnološko

dokumentacijo in plan dela za vsakega posameznika v skupini. Podrobnejšo organizacijo in

načrtovanje na delovnem mestu mora predvidevati in organizirati vsak zase.

Zahteve delovnega mesta so vezane na dobre ročne spretnosti in interna usposabljanja ter

priučevanja. Obvezno je izobraževanje iz varnosti pri delu. Upoštevati mora še predpise iz

varstva okolja in požarnega varstva. Glede na tip dela mora biti usposobljen še z ravnanjem,

upravljanjem in uporabo strojev oz. z delovno opremo: strojni viseči privijač, podmizni

privijalni stroj, ročni izvijač in kovični stroj.

Pri svojem delu uporablja delovni plašč in rokavice po potrebi, v kolikor so predmeti dela ostri

ter zaščitna očala, zaradi odletavanja drobcev in delcev.«

Vsebina opisa popolnoma v skladu s standardom storitev. Obseg opisa predstavlja primeren

povzetek pomembnih vsebin, vsebinsko izredno bogat. Gre za primer dobre prakse.


»Humanizacija dela je ustrezna. V kolikor pride do nepredvidljivih, spremenjenih ali

obremenilnejših situacij, je na voljo mentor, ki mu pomaga in svetuje. Po potrebi se izvaja

tudi psihosocialna pomoč s strani strokovne delavke kadrovske službe.

Delovni prostor (proizvodna hala) je visoka, zračna in svetla, v kombinaciji naravne in

umetne svetlobe. Delovna mesta so linijsko razporejena v proizvodni hali, delovne operacije

pa si vrstno sledijo po opisanem tehnološkem postopku.

Fizične obremenitve so prilagojene njegovim zmožnostim. Delo organizira in načrtuje vodja

skupine, ki prav tako vrši občasen nadzor nad kvaliteto dela. Za transport (pripelje, odpelje s

transportnim vozičkom) delovnega materiala, na in iz delovnega mesta, poskrbijo servirci.

Ergonomska ureditev delovnega mesta je manj ustrezna, v smislu ozkih prehodov med in ob

delovnimi mesti. Priporočamo tudi večje delovne površine pri ročnih montažnih delih.

Usposabljanje na enostavnih montažnih delih je bilo izvedeno, nadaljnja usposabljanja niso

smiselna.«

Vsebina opisa v skladu za zahtevami standarda storitev.


»Iz medicinske dokumentacije povzemamo, da ima obravnavani nevrokardiogeno sinkopo,

gre za mešan tip in sicer je odziv vazodepresorski s hipotenzijo in kardioinhibitorni z

bradikardijo. Obravnavani ob nenadnih padcih tlaka in srčne frekvence izgubi zavest. Gre za

objektivne prehodne motnje zavesti, za katere ni terapije. Ob zaključku usposabljanja v

podjetju xy je osvojil več tehnoloških operacij: rezanje vodnikov, priviti vijak v kotnik

lombardo, zakovičiti kotnik ter pritrditi na plašč, priviti vijak v sponko, pritrditi tipke na

mehanizme, vložiti mehanizem v nosilni obroč, zakovičiti nosilni obroč na mehanizem,

rezanje žice ter posnemanje izolacije, avto kontrola izdelanih operacij, čiščenje delovnih

52

strojev, delovnega okolja ter pospravljanje proizvodnih prostorov in evidentiranje ter

pospravljanje odpada.

Delodajalec je ocenil, da je v času usposabljanja delovne naloge izvajal zadovoljivo, vendar

za večjo delovno uspešnost in motivacijo, potrebuje priložnostne vzpodbude. V tem času se

je dokaj hitro prilagajal različnim delovnim operacijam, v kolikor pa so obremenitve večje,

kar je odvisno od frekvence naročil ter povečanega časovnega pritiska ali ob možni dodelitvi

zahtevnejših nalog, se izkaže z nižjimi rezultati, poleg tega iznaša še občutke

nezadovoljstva in negodovanja. Prisotna je slabša vztrajnost, neučakanost in naveličanost

ob delih za katere ni zainteresiran in nihanja skozi daljše časovno obdobje. Kvaliteta dela je

sprejemljiva, prisotne so le občasne manjše pomanjkljivosti.

Največ težav je na vedenjskem področju, v smislu impulzivnih reakcij, predvsem na kritiko,

zaradi česar je nakazana potreba po vodenju in usmerjanju s strani mentorja. Izjemno je

dovzeten na dinamiko v delovnem okolju, ki mu hitro odvrne pozornost. Zaradi tega je v

delovni skupini pogosto moteč, saj je ob prekomerni komunikaciji večkrat brez zadržkov in

distance.

Z ozirom na izkazano splošno zadovoljivo delovno funkcioniranje, je sposoben za dela za

katera se je usposabljal, v okviru invalidskega podjetja, upoštevaje zdravstvene omejitve, ki

se nanašajo na lažja do zmerno težka fizična dela, ne na višini, ne na nevarnih delovnih

mestih, kjer bi v primeru izgube zavesti poškodoval sebe ali druge, ne na sončni pripeki.

Delovna storilnost znaša 75 % pričakovanega. Predlagamo subvencijo v višini 30 %

minimalne plače.

Tudi v prihodnje bo potreboval pomoč na področju načrtovanja dela, zlasti v kompleksnejših

situacijah ter psihosocialno podporo ob slabšem obvladovanju emocionalnih in vedenjskih

reakcij.«

Zaključna ocena celotnega delovnega funkcioniranja in delovne učinkovitosti je korektno in

vsebinsko ustrezno obrazložena, nekoliko manj jasna pa je umestitev navedbe zdravstvenih

dejavnikov (ki so v poročilu skrčeni na en sam izvid) oz. povezava le-teh z ostalimi

vsebinami.


Priloge-podporni dokumenti:

– Pregled ur po delavcih in faktorjih

– Mesečno poročilo izida usposabljanja z delom

– Opis delovnega mesta – ocena tveganja

53

3. SMERNICE IN PRIPOROČILA

Delovna skupina je pripravila priporočila za dokumentiranje storitve N posebej za zaposlene

invalide, ki so zaposleni v zaščitni zaposlitvi, podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju

najmanj 3 mesece, in za brezposelne invalide, ki se usposabljajo na konkretnem delovnem

mestu najmanj 3 mesece. Priporočila vključujejo obvezne priloge za dokumentiranje

storitve N in priporočene vire.

a) DOKUMENTIRANJE STORITVE N – ZA ZAPOSLENE INVALIDE

DOKUMENTI ZA IZVEDBO STORITVE N

ZAPOSLENI INVALIDI

Zaposlitev invalida v zaščitni zaposlitvi, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju –

najmanj 3 mesece

PRILOGE:

1. Priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve

(vprašalnik za delodajalca; podpisan s strani delodajalca)

2. Priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja

(vprašalnik za delavca invalida; podpisan s strani delavca-invalida)

3. Priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena

(priporočeno je, da ga podpišejo strokovni delavci)

4. Kopije odločb o invalidnosti

(dokumente posreduje delodajalec)

5. Pogodba o zaposlitvi med delavcem-invalidom in podjetjem

(lahko le prva in zadnja stran pogodbe)

6. Poročila o doseganju rezultatov s strani delodajalca za zadnje 3 mesece

(količinsko in opisno opredeljeno).

Dokazilo oziroma zapis o situacijskem opazovanju in ocenjevanju invalida na delovnem

mestu.

7. Dogovor za izvedbo storitve N med podjetjem, delavcem-invalidom in izvajalcem ZR

PRIPOROČENI VIRI:

1. Analiza delovnega mesta, na katerem se invalid usposabljanja ali je zaposliten

(opis del in nalog, zahteve delovnega mesta, sistemizacija delovnih mest, ocena

tveganja, interni akti o postopkih vrednotenja delovnih učinkov in nagrajevanja)

2. Potrdilo oz. izjava delodajalca o zadnjem opravljenem usposabljanju iz varnosti in

zdravja pri delu

54

b) DOKUMENTIRANJE STORITVE N – ZA BREZPOSELNE INVALIDE.

DOKUMENTI ZA IZVEDBO STORITVE N

BREZPOSELNI INVALIDI

Usposabljanje invalida pri delodajalcu najmanj 3 mesece

PRILOGE:

1. Priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve

(vprašalnik za delodajalca; podpisan s strani delodajalca)

2. Priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja

(vprašalnik za delavca-invalida; podpisan s strani delavca invalida)

3. Priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena

(priporočeno je, da je podpisan s strani strokovnih delavcev)

4. Napotnica ZRSZ za izvedbo storitve N

5. Kopije odločb o invalidnosti: ZPIZ, ZZRZI in druge (dokumente posreduje invalid) ali

povzetki predlogov, zdravstvenih težav in omejitev iz predhodnih rehabilitacijskih

obravnav (storitev B)

6. Poročila o doseganju rezultatov s strani delodajalca za zadnje 3 mesece

(količinsko in opisno opredeljeno)

Dokazilo oziroma zapis o situacijskem opazovanju in ocenjevanju invalida na delovnem

mestu oziroma poročila o spremljanju invalida na usposabljanju

7. Dogovor o usposabljanju (tripartitni dogovor) na konkretnem delovnem mestu med

podjetjem, invalidom in izvajalcem ZR

PRIPOROČENI VIRI:

1. Analiza delovnega mesta na katerem se invalid usposablja ali je zaposliten

(opis del in nalog, zahteve delovnega mesta, sistemizacija delovnih mest, ocene

tveganja, interni akti o postopkih vrednotenja delovnih učinkov in nagrajevanja)

2. Potrdilo oz. izjava delodajalca o zadnjem opravljenem usposabljanju na področju

varnosti in zdravja pri delu

55

c) Spletna aplikacija IZR – (storitev N)

Zavod RS za zaposlovanje je v letu 2013 zaključil projekt Nadgradnja obstoječe programske

opreme – aplikacije ZP.net – modul Invalidi in izgradnja spletne aplikacije za zunanje

izvajalce storitev zaposlitvene rehabilitacije (Projekt IZR). Rešitve, ki so bile realizirane v

okviru projekta predstavljajo pomemben korak k oblikovanju enotne informacijske podpore za

izvajanje zaposlitvene rehabilitacije kot celote. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so pričeli

program uporabljati s 1. 3. 2013.

Z namenom spremljanja delovanja in ugotavljanja potrebe po nadgradnji spletne aplikacije

IZR je ZRSZ, v sodelovanju z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, Razvojnim centrom za

zaposlitveno rehabilitacijo URI Soča in Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, od

uporabe dalje, spremljal uvajanje, delovanje in uporabo aplikacije. Po enem letu delovanja

aplikacije je bila s strani v.d. generalne direktorice ZRSZ imenovana delovna skupina za

spremljanje delovanja in nadgradnjo spletne aplikacije IZR, ki jo, poleg strokovnih delavcev

ZRSZ, sestavljajo trije predstavniki izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in predstavnica

MDDSZ.

Področje dela delovne skupine je:

- preučitev pripomb izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije glede delovanja aplikacije

IZR,

- preverjanje usklajenosti vsebinskih rešitev z veljavnimi standardi storitev zaposlitvene

rehabilitacije,

- priprava načrta potrebnih dopolnitev v ZP netu in spletni aplikaciji IZR,

- usklajevanje in dopolnitev funkcionalnosti v ZP netu,

- usklajevanje in dopolnitev funkcionalnosti v spletni aplikaciji IZR,

- dopolnitev uporabniških navodil,

- izvedba usposabljanja.

Ugotovljeno je, da so ugotovitve izvajalcev zelo raznolike in obsegajo tako vsebinske kot tudi

tehnične pripombe. Glede vsebinskih vprašanj, ki jih je odprla uvedba spletne aplikacije je

dogovorjena dopolnitev uporabniških navodil z navedbo (vsebinskih) predpogojev za pravilno

delovanje aplikacije kot tudi izvedba dodatnih usposabljanj večjega števila uporabnikov

spletne aplikacije, saj je bil ob uvedbi aplikacije v usposabljanje vključen samo po en

predstavnik vsakega izvajalca.

Za pravilno delovanje spletne aplikacije je treba nujno upoštevati naslednje predpogoje:

obdobje veljavnosti rehabilitacijskega načrta mora biti enako veljavnosti napotnice

(napotnica ni vavčer) – veljavnost napotnice je torej določena časovno, z datumom in

ne glede na število ur za posamezno storitev.

strokovne time je potrebno opredeliti v skladu z mrežo izvajalcev MDDSZ,

delodajalce je potrebno najprej vnesti v mrežo delodajalcev,

pred začetkom obravnave v okviru nove napotnice je obvezno zaključiti predhodno

napotnico.

56

Pregled delovanja aplikacije pri konkretnem izvajalcu je pokazal, da se je ob upoštevanju

navedenih predpogojev, število težav in napak pri shranjevanju vsebine poročil, kot tudi

prisotnosti in stroškov, bistveno zmanjšalo.

Potrebne tehnične rešitve izhajajo iz potrebe po poenostavitvi določenih vnosov podatkov v

aplikacijo, uvedbi dodatnih kontrol, izpisov in sprememb vmesnika same aplikacije, obsegajo

pa posege v okviru ZP-neta-modula Invalidi in posege v okviru spletne aplikacije IZR.

V prvih mesecih delovanja spletne aplikacije so bile ugotovljene pogoste težave pri

prenosu/vizualizaciji pripravljenih napotnic, ki so izhajale iz neenotnega načina izpisovanja in

shranjevanja napotnic v delovodnik v ZP-netu-modulu Invalidi, kot tudi napake pri prenosu

potnih stroškov iz spletne aplikacije v modul Invalidi, zato so v okviru sprememb ZP-neta z

dne 31. 7. 2014 že bile izvedene naslednje izboljšave:

Kontrole pri izdaji napotnice, RN, napotnice na predhodno mnenje:

pri napotnici za predhodno mnenje je lahko veljavnost napotnice največ eno leto;

datum veljavnosti napotnice se prepiše iz datuma veljavnosti rehabilitacijskega načrta;

dodatna kontrola pa je, da je lahko največ do konca koledarskega leta:

po izpisu napotnice v delovodnik, ni mogoče več spreminjati datumov veljavnosti le-te.

Reha načrt – dograditev vmesnika ZPNet:

v zavihku Rehabilitacijski načrt je dodan tudi stolpec Število realiziranih ur (poleg števila

planiranih ur); v število realiziranih ur se ob poteku obdobja veljavnosti RN prenese

podatke iz IZR obravnav oz. oddanih ur po storitvah za obdobje RN;

v fazi priprave novega rehabilitacijskega načrta je zagotovljen prikaz preostalih ur (kot

vodilo svetovalcu pri načrtovanju obsega ur).

Prenos in prikaz števila ur – stroški IZR:

pri Stroških IZR je spremenjen naziv in prikaz stolpca Odobreni stroški. Namesto

Odobrenih stroškov aplikacija zagotavlja prikaz dveh vrst stroškov, v dveh stolpcih: Potni

stroški in DP. DP se polni zgolj v primeru 100 ur in več (popravljena napaka 101 in več).

Potni stroški so seštevek stroškov javnega prevoza in/ali kilometrine ter stroškov za

spremljevalca, če je oseba do tega upravičena.

Karton osebe – spletna aplikacija IZR:

pri vizualizaciji Kartona osebe, ki se izpiše v spletni aplikaciji IZR, se pri specialističnih

obravnavah upoštevajo zgolj zapisi iz zadnjega koledarskega leta; če zapisov v tem

obdobju ni, se prikažejo maksimalno dve leti stari zapisi od trenutka kreiranja/vpogleda v

podatke kartona osebe preko spletne aplikacije;

vsakemu zapisu je dodan tudi podatek o nosilcu obravnave (vrsta specialista: zdravnik

specialist oz. specialist ZRSZ);

zagotovljen je prenos ravni izobrazbe (Klasius) v karton osebe.

Ugotovljeno je, da so v okviru spletne aplikacije IZR potrebne naslednje spremembe in

dopolnitve:

- poenostavitev vnosa prisotnosti in stroškov (na mesečni in ne na dnevni ravni),

57

- omogočanje izpisa in shranjevanja že oddanih stroškov z možnostjo izbire obdobja,

- shranjevanje in prenos vpisov v okviru individualnih rehabilitacijskih načrtov v nov

IRN,

- zagotoviti manjše popravke poročila storitev B in N ter krajše verzije vmesnih poročil

(dodati številke stopenj omejitev, prestaviti legendo za opis stopnje težav in ovir,

zaključno mnenje dopolniti z opcijo izbire storitev/šifrantom storitev, zagotoviti

povezavo med izbiro ocene zaposljivosti in višino subvencije plače),

- dopolnitev mreže izvajalcev z dodatnimi izpisi,

- oblikovno dodelati predloge (uskladiti barve, fonte) v skladu s pripravljenimi predlogi.

ZRSZ je v avgustu 2014 začel izpeljavo postopka naročila sprememb in dopolnitev spletne

aplikacije in podporne spletne storitve in pridobil oceno stroškov. V nadaljevanju je naročnik

(MDDSZ) obvestil ZRSZ o tem, da financiranje navedenih aktivnosti v letu 2014 ne bo

možno, zato spremembe in dopolnitve spletne aplikacije, kot tudi spletne storitve, niso bile

izvedene. Izvedba aktivnosti je tako predvidena v letu 2015.

58

ZAKLJUČEK IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

Za kakovostnejše izvajanje in poenotenje izvajanja storitve N je pomembno poznavanje

dobrih praks in prenos le-teh med izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. S tem namenom je

delovna skupina v letu 2014 identificirala in predstavila deset dobrih praks in podpornih

dokumentov, ki jih uporabljajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N.

Pripravili smo smernice in priporočila izvajalcem ZR, ki bodo predstavljala strokovno podporo

za usklajeno izvedbo te storitve ter njeno dokumentiranje, tudi v povezavi z uporabo spletne

aplikacije ZRSZ. Delovna skupina bo izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije zagotavljala tudi

svetovanje, z namenom povečanja kakovostnega izvajanja storitve N in večjo usklajenost

institucij, ki sodelujejo pri tem.

Delovna skupina je izvedla strokovni srečanji z dvema izvalcema zaposlitvene rehabilitacije,

z namenom spoznavanja in prenosa dobrih praks. Izboljšave bodo pripomogle k večji

učinkovitosti nadzora ter k primerljivosti in ustreznosti dokumentacije, ki jo pripravijo izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije v zvezi s storitvijo N. Priporočila bodo v pomoč izvajalcem

zaposlitvene rehabilitacije za boljšo izvedbo storitve N. Posebno pozornost smo namenili

ocenam delovne učinkovitosti zaposlenih invalidov in ugotovili, da v tem delu izvajalci

zaposlitvene rehabilitacije potrebujejo dodatno podporo – tako pri komunikaciji z delodajalci v

smislu jasnega definiranja dokumentacije, ki jo nujno potrebujejo za izvedbo storitve N, kot

tudi dodatno strokovno podporo pri sami izvedbi storitve N.

Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetiti dopolnitvi standarda storitve J, saj mora že

sama izvedba usposabljanja vsebovati tudi sistematično spremljanje delovne učinkovitosti na

konkretnem delovnem mestu. V okviru standarda storitve J je v nadaljevanju potrebno

definirati potrebo po usklajevanju področja usposabljanja z zaposlitvenimi cilji invalida glede

na primerno in ustrezno zaposlitev, kot tudi določiti obseg in vsebino (vključno z

raznolikostjo) področij usposabljanja pred pripravo končnega predloga.

Del nadzora nad izvajanjem storitve N je tudi izpostavljanje primerov dobre prakse, po

katerih se izvajalci zaposlitvene rehabilitacije lahko zgledujejo. Na tak način lahko dosežemo

tudi bolj kakovostno izvajanje storitve N. Za poenoteno izvajanje storitve N je smiselno

določiti osnovne zahteve glede potrebne dokumentacije za izvedbo storitve N, kar je delovna

skupina delno že opredelila v priporočilih. Sama ocena delovne učinkovitosti predstavlja

zaključni del usposabljanja oziroma povzetek funkcioniranja na delu zaposlenega invalida.

Do korektne ocene lahko pridemo le na osnovi izvedenih predhodnih storitev zaposlitvene

rehabilitacije, ki pa morajo biti ustrezno zabeležene oziroma zapisane in ovrednotene.

V bodoče bi morali več pozornosti namenili predvsem storitvi J oziroma sprotnemu

spremljanju uporabnika storitev pri usposabljanju na konkretnem delu, saj so rezultati, ki jih

uporabnik dosega, praviloma povzeti v storitvi N, smertnice za izvajanje pa bodo obenem

pripomogle tudi k poenotenju izvajanja storitev.

V nadaljevanju so podane priloge, ki jih posamezni izvajalci uporabljajo pri izvajanju

storitve N in so primer dobre prakse.

59

4. PRILOGE – PODPORNI DOKUMENTI

PRILOGA 1 – ANALIZA DELOVNEGA MESTA IN PODPORA

OKVIRNA ANALIZA IN STROKOVNA ZDRAVSTVENA OCENA DELOVNEGA MESTA

I. SPLOŠNI PODATKI

A. DELOVNA ORGANIZACIJA:………………………………………………………………………….. ORGANIZACIJSKA ENOTA:……………………………………………………………………….……… ODDELEK:……………………………………………………………………………………….………….. DELOVNO MESTO:………………………………………………………………………………………... IZMENA ................................................................................................................................... ….. Število enakih pozicij (delavcev) na delovnem mestu:………………………………………………….

B. DELOVNI POSTOPEK (opis izvajanja, kritične točke, nevarnosti, poudarek na MS, PS, Ud itd.) ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

C. DELOVNA SREDSTVA

1. Delo na strojih

a) delo na avtomatih (katerih?) ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

b) delo na ročno krmiljenih strojih (katerih?) ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

2. Ročno delo

a) z uporabo strojnega orodja (katerega?)…………………………………………………………… b) z uporabo ročnega orodja (katerega?)…………………………………………………………….. c) brez uporabe orodja?...............................................................................................................

D. PREDMETI DELA (opis) …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

E. ZAŠČITNA SREDSTVA, KI SE UPORABLJAJO PRI DELU …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

60

F. DELOVNI NORMATIVI

Delo je: a) normirano b) ni normirano Norma je: a) skupinska b) individualna Tempo je: a) vsiljen b) svoboden

Norma (št./č. enota): ....................................................................................................... Norma (postavljena na podlagi): .....................................................................................

G. STALNOST DELA

v okviru izmene: ............................................................................................

v okviru sezone oz. leta: ................................................................................

H. USPOSABLJANJE ZA DELO

(vsebina, metoda, trajanje in načini profesionalnega usposabljanja) ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

I. MOŽNOST ZA NAPREDOVANJE: ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

J. NA KATERIH DELOVNIH MESTIH LAHKO DELAVEC, KI OBVLADA TO DELOVNO MESTO, DELA V PRIMERU POTREBE POSEBNEGA USPOSABLJANJA:

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

K. PREDLOGI ZA RACIONALIZACIJO DELOVNEGA MESTA: ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

II. DELOVNI POGOJI – EKOLOŠKE OBREMENITVE

A. FIZIKALNE

1. toplo okolje v zaprtih prostorih 0 1 2 3 4 5

(ocenjujemo klimatske parametre - temperaturo zraka, toplotno sevanje, gibanje zraka, parni tlak; po zakonskih predpisih – Ur. L. 27/67);

toplo okolje t1/3 1/3t2/3 (čas eksp.) t2/3

nevtralno ( toplotno udobno) 0 malo odstopa od nevtralnega ( dovoljeno) 1 2 3 znatno odstopa od nevtralnega 2 3 4 dosega tolerančne meje 3 4 5

0 1 2 3 4 5

61

2. hladno okolje v zaprtih prostorih

Ocenjujemo klimatske parametre, metabolizem, toplotni upor obleke. S to karakteristiko ocejujemo npr. delo v hladilnicah, podzemnih jamah, rudnikih, neogretih tovarniških prostorih.

hladno okolje t<1/3 1/3<t<2/3 ( čas eksp ) t>2/3

ne nastopa 0 odstopa od nevtralnega 1 2 3 znatno odstopa od nevtralnega 3 4 5

3. nagle temperaturne spremembe (P)

(odpiranje vrat) 0 1 2 3 4 5

4. izpostavljenost vremenskim vplivom

(P, T) izdaja olje, plinov 0 1 2 3 4 5

5. ropot

(ocenjujemo po zakonskih predpisih – Ur. List SFRJ 29/71) 0 1 2 3 4 5

ropot glede na zahteve del in nalog t<1/3 1/3<t<2/3 ( čas eksp. ) t>2/3

tišina 0

malo moteč 0 1 2

močno moteč ropot – normalno glasen govor, razumljiv na 2m 2 3 4

močan ropot – obvezna zaščita sluha; govor razumljiv na 2m 3 4 5

6. vibracije

lokalne 0 1 2 3 4 5

splošne 0 1 2 3 4 5

vibracije t<1/3 1/3<t<2/3 ( čas eksp.) t>2/3

jih ni 0

zaznavne 1 2 3

znosne 2 3 4

komaj znosne do neznosne 3 4 5

7. razsvetljava 0 1 2 3 4 5

(glede na zahteve del in nalog ocenjujemo: osvetljenost, kontrasti in sence, bleščanje, barve, svetlobe, stroboskopski efekt)

razsvetljava ocena dobra 0 v manjši meri odstopa v več karakteristikah (3-5) 2 v večji meri odstopa v 1 ali 2 karakteristikah 3 v večji meri odstopa v več karakterirtikah (3-5) 4 v veliki meri odstopa v večini karakteristik 5

8. povečan ali zmanjšan pritisk (T) 0 1 2 3 4 5

9. ionizirajoča sevanja (T) 0 1 2 3 4 5

62

10. ostala elektromagnetna valovanja 0 1 2 3 4 5 (UKV, MV, UZ) (T)

11. umazanost

0 - ni umazano 1 - umažejo se roke 2 – umaže se več proste kože telesa 3 – umaže se tudi obleka 4 – stopnjevana ocena 3 5 – umaže se cel človek, umazanija se težko odstrani

12. mokrota (T) 0 1 2 3 4 5

Navedemo čas ekspozicije mokrote, v kateri se praviloma zmoči tudi obleka

13. smrad 0 1 2 3 4 5

0 – ni smradu 1 – smrad je zaznaven 2 - smrad je zaznaven, nanj se adaptiramo 3 – smrad je močan, se prime obleke 4 – smrad je zelo močan, težko se nanj adaptiramo 5 – smrad je ogaben

B. KEMIČNE

1. kemične snovi 0 1 2 3 4 5

(ocenjujemo izpostavljenost trdim in tekočim aerosolom, hlapom, param, plinom, tekočinam in trdim snovem z iritativnim, jedkim, toksičnim in fibrogenim delovanjem, ki nastopajo v tehnološkem postopku od surovine do končnega izdelka

(Ur. List SFRJ št. 35/71, JUS Z.BO. 001);

kemične snovi t<1/3 1/3<t<2/3 ( čas eksp.) t>2/3

ne nastopajo 0 nastopajo v majhnih koncentracijah 1 2 3 nastopajo v znatni koncentraciji 2 3 4 5 nastopajo v koncentraciji tolerančnih mej 3 4 5

2. senzibilizirajoče snovi DA NE

DA NE

DA NE

karcenogene, mutagene, teratogene snovi

3. biološki dejavniki

(virus, bakterije, paraziti, glivice, ostalo)

63

III. DELOVNI POGOJI – NEVARNOST NESREČ

Pri oceni pogostosti nevarnosti za nesrečo z dodatnim komentarjem opišemo, do kakšne poškodbe lahko pride ob nesreči.

1. mehanične nevarnosti P 1 2 3 4 5

2. padci (delo na višini, spolzka tla) P 1 2 3 4 5

3. utesnjenost (ocena gibalnega prostora ob uporabi pripomočkov za gibanje)

P 1 2 3 4 5

4. nevarnost opeklin P 1 2 3 4 5

5. nevarnost poškodb z električnim tokom P 1 2 3 4 5

6. nevarnost poškodb z eksplozivnimi sovmi P 1 2 3 4 5

7. nevarnost vdora plinov, vode, mulja P 1 2 3 4 5

8. nevarnost poškodb v transportu (kot voznik) P 1 2 3 4 5

IV. DELOVNI POGOJI — TELESNE OBREMENITVE

A. POLOŽAJ TELESA

1. sklonjena stoja T 1 2 3 4 5

2. fiziološko sedenje T 1 2 3 4 5

3. nefiziološko sedenje T 1 2 3 4 5

4. klečanje, čepenje, ležanje T 1 2 3 4 5

5. zasuk trupa T 1 2 3 4 5

6. prisilna drža glave in vratu T 1 2 3 4 5

7. pogostnost spremembe položaja telesa T 1 2 3 4 5

Opomba: naredi najdaljše enkratno trajanje posameznega položaja telesa oz. možnost spremembe po potrebi delavca.

64

B. MIŠIČNE AKTIVNOSTI

1. hoja T 1 2 3 4 5

P 1 2 3 4 5

2. plezanje, vzpenjanje T 1 2 3 4 5

P 1 2 3 4 5

opomba: ti dve karakteristiki ocenjujemo izjemoma po celokupnem trajanju delavnika in po pogostnosti pojavljanja oz. izvajanja.

3. balansiranje

P 1 2 3 4 5

4. prijemanje (roka do zapestja)

enoročno

P 1 2 3 4 5

soročno

P 1 2 3 4 5

5. delo s prsti

enoročno

P 1 2 3 4 5

soročno

P 1 2 3 4 5

6. delo zgornjega uda

enostransko

P 1 2 3 4 5

obojestransko

P 1 2 3 4 5

7. prelaganje majhnih bremen P 1 2 3 4 5

8. dviganje težkih bremen P 1 2 3 4 5

9. prenašanje težkih bremen P 1 2 3 4 5

10. metanje P 1 2 3 4 5

11. potiskanje P 1 2 3 4 5

12. vlečenje P 1 2 3 4 5

13. delo z nogami P 1 2 3 4 5

14. teža dinamičnega mišičnega dela glede na energetsko porabo

P 1 2 3 4 5

0 — osnove življenjske funkcije

1 — zelo lahko delo 2 — lahko delo 3 — zmerno težko delo 4 — težko delo 5 — zelo težko delo

65

15. teža statičnega mišičnega dela 0 – ni statističnih obremenitev oz. so

minimalne

1 – kratkotrajne statične obremenitve manjše intenzitete, ne nastaja pomembnejša subjektivna utrujenost

0 1 2 3 4 5

2 – dolgotrajne statistične obremenitve manjše intenzitete, nastaja pomembnejša subjektivna utrujenost

3 – kratkotrajne statične obremenitve večje intenzitete

4 – dolgotrajne statične obremenitve večje intenzitete

5 – hude statične obremenitve, ki vodijo do prekinitve dela

16. frekvenca gibanja pri enostranskem dinamičnem delu

npr. za oceno 5 je frekvenca gibanja

prstov 120/min

Rok 90/min

podlahti 90/min

nadlahti 60/min

nog 60/min

spodnjih udov 60/min

Opomba: stopnjevanje ključev pogostnosti P in trajanja T:

P – ključ pogostnosti: karakteristika

ne obstaja 0

zelo redko 1

redko 2

pogosto 3

zelo pogosto 4

skoraj stalno 5

T – ključ trajanja: karakteristika

ne obstaja ali zelo kratek čas 0

trajanje pod 1/10 delovnega časa (manj od 50min) 1

med 1/10 in 1/3 delovnega časa (50-60min) 2

med 1/3 in 2/3 delovnega časa (160-320min) 3

nad 2/3 delovnega časa 4

domala neprenehoma 5

66

V. SOCIALNO DELOVNO OKOLJE IN ODNOSI Z DRUGIMI LJUDMI

1. Dogovarjanje P (N) 0 1 2 3 4 5 2. Rutinska izmenjava informacij P (N) 0 1 2 3 4 5 3. Druge komunikacije (signaliziranje, kode) P (N) 0 1 2 3 4 5 4. Pogostost osebnih kontaktov P (N) 0 1 2 3 4 5 5. Odgovornos delavca P (N) 0 1 2 3 4 5 6. frustracije in psihični pritiski P (N) 0 1 2 3 4 5 7. Interpersonalne konfliktne situacije P (N) 0 1 2 3 4 5 8. Socialni odnosti, ki jih delo nezahteva P (N) 0 1 2 3 4 5

OCENA NIVOJEV

N - ne pride v poštev 1 - zelo majhna 2 - majhna 3 - povprečna 4 - visoka 5 - izredna

VI. PSIHOFIZIČNE ZAHTEVE

A. SENZORNE

1. vid na daleč ni 1 2 3 4 5 2. vid na blizu ni 1 2 3 4 5 3. vidno polje ni 1 2 3 4 5 4. globinski vid ni 1 2 3 4 5 5. razlikovanje barv ni 1 2 3 4 5 6. adaptacija na temo ni 1 2 3 4 5 7. akomodacija ni 1 2 3 4 5

Opomba: ni - prepoznavanje ni potrebno 1 - dopustna deuteranopija in protonopija 2 - dopustna ena ali druga 3 - dopustna deuteranomalija in protanomalija 4 - intakten barvni čut 5 - intaktno barvno prepoznavanje nians

8. sluh ni 1 2 3 4 5 9. vonj ni 1 2 3 4 5 10. okus ni 1 2 3 4 5 11. tip ni 1 2 3 4 5 12. prepriorecepcija ni 1 2 3 4 5 13. ravnotežje ni 1 2 3 4 5

Opomba: 0 - ni potreben 1 - sedenje z nagibanjem (brez prenašanja težišča} 2 - stoja brez ekstremnega prenašanja težišča, hoja po ravnem, gladkem terenu, hoja po stopnicah (brez bremen oboje) 3 - sedenje, stoja, hoja z lovljenjem težišča, zlasti ob nošnji bremen 4 - vzpenjanje, spuščanje po lestvi, hoja po zelo težkem terenu 5 - stoja, hoja na ozkih policah

67

B. SPOSOBNOSTI (S)

1. okulomotorna koordinacija 1 2 3 4 5 2. spretnost prstov 1 2 3 4 5 3. spretnost rok 1 2 3 4 5 4. načrtovanje akcij 1 2 3 4 5 5. hitro reagiranje na dražljaj 1 2 3 4 5 6. zaznavanje in razlikovanje oblik 1 2 3 4 5

Opomba: 1 - zelo nizke 2 - nizke 3 - srednje 4 - visoke 5 - zelo visoke

C. STRUKTURNOST DELA

1. zelo visoka (visoko repetitivno delo, rutinsko delo) 2. visoka (moženje le majhen odklon od »rutine«, npr. knjigovodja, delo v skladišču) 3. srednja (aktivnosti se spreminjajo znotraj pričakovanih meja) 4. nizka (možnosti za iniciativnost, ustvarjalnost) 5. zelo nizka (dovoljena neomejena iniciativnost, kreativnost)

D. MENTALNE OBREMENITVE

(delavec naj bi se prilagodil naslednjim zahtevam):

………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

68

STOPNJA OGROŽENOSTI (verjetnost, da se pojav javlja) ORGANSKIH SISTEMOV IN SKUPINAH BOLEZNI (Mednarodna klasifikacija bolezni, poškodb, vzrokov smrti, osma revizija)

I. Infekcije ni 1 2 3 4 5 XI. Bolezni sečil: ni 1 2 3 4 5

II. Neoplazme ni 1 2 3 4 5 - ledvice ni 1 2 3 4 5

III. Endokrine bolezni ni 1 2 3 4 5 - ostalo ni 1 2 3 4 5

IV. Bolezni W ni 1 2 3 4 5 XII. Komplikacije nosečnosti ni 1 2 3 4 5

V. Duševne motnje ni 1 2 3 4 5 XIII. Bolezni kože in podkožja ni 1 2 3 4 5

VI. Bolezni živčevja ni 1 2 3 4 5 XIV. Bolezni gibal:

VII. Bolezni čutil - zgornje okončine ni 1 2 3 4 5

- vid ni 1 2 3 4 5 - spodnje okončine ni 1 2 3 4 5

- sluh ni 1 2 3 4 5 - hrbtenica ni 1 2 3 4 5

VIII. Bolezni cirkulativnega sistema XV. Kongenitalne anomalije

- srce ni 1 2 3 4 5 Nesreče pri delu: ni 1 2 3 4 5

- arterije ni 1 2 3 4 5 - poškodbe oči ni 1 2 3 4 5

- vene ni 1 2 3 4 5 - poškodbe glave ni 1 2 3 4 5

IX. Bolezni dihal - ostalo

- zgornja dihala ni 1 2 3 4 5 Poklicne bolezni ni 1 2 3 4 5

- spodnja dihala ni 1 2 3 4 5 Bolniški stalež ni 1 2 3 4 5

- keniopnevmatija ni 1 2 3 4 5 Invalidnost ni 1 2 3 4 5

X. Bolezni prebavil

- usta ni 1 2 3 4 5 ni 1 2 3 4 5

- jetra ni 1 2 3 4 5 ni 1 2 3 4 5

Legenda: ocene stopnje ogroženosti (obremenitev, verjetnost, da se pojav javlja, pogostnosti) organskih sistemov po skupinah bolezni:

ni: ni posebnih obremenitev oz. ogroženosti, ni verjetnosti, da se pojav javlja, pojav ni bolj pogost, kot v normalni populaciji delavcev;

stopnja: posledice se v obliki poklicne bolezni ali bolezni v zvezi z delom javljajo redko (zelo majhna verjetnost);

stopnja: posledice se v obliki poklicne bolezni ali bolezni v zvezi z delom javljajo občasno (majhna verjetnost);

stopnja: posledice se v obliki poklicne bolezni ali bolezni v zvezi z delom javljajo pogosteje ( srednja velika verjetnost);

stopnja: posledice se v obliki poklicne bolezni ali bolezni v zvezi z delom javljajo pogosto (velika verjetnost);

stopnja: posledice se v obliki poklicne bolezni ali bolezni v zvezi z delom javljajo zelo pogosto (zelo velika verjetnost);

Pogoj: Delavec dela poln delovni čas, najmanj 5 dni na teden, polno delovno dobo, brez ustreznih zaščitnih sredstev.

69

VII. GLEDE NA OKVIRNO ANALIZO DELOVNEGA MESTA IN GLEDE NA PERIODIČNE MERITVE FIZIKALNIH IN KEMIČNIH FAKTORJEV DELOVNEGA OKOLJA JE DELO Z ZDRAVSTVENEGA VIDIKA ( okvirna strokovna zdravstvena ocena delovnega mesta) - oz. dela:

1. je - ni brez večjih zdravstvenih ogroženosti 2. so - niso potrebni obdobni preventivni zdravstveni pregledi na ………………………………………………….... …………………………………………………… 3. je - ni zdravju škodljivo zaradi: …………………………………………………… …………………………………………………… 4. je - ni zelo nevarno za poškodbe zaradi: ……………………………………………………. ……………………………………………………. 5. je - ni ustrezno za nosečnice in doječe matere. 6. je - ni ustrezno za ženske 7. je - ni ustrezno za mladoletnike 8. je - ni ustrezno za kronične bolnike - invalide, ki imajo prizadete naslednje organske sisteme (organe): ……………………………………………………… ……………………………………………………… ………………………………………………………

9. Posebne zahteve:

………………………………………………………………… ………….………………………………………………………

10. Kontraindikacije:

……………………………………………………………… ………………………………………………………………

70

VIII. EKOLOŠKE MERITVE DELOVNIH POGOJEV JE OPRAVIL:

1. ……………………………………………………………………………………………… 2. ……………………………………………………………………………………………… 3. ……………………………………………………………………………………………… 4. ………………………………………………………………………………………………

IX. OKVIRNA ANALIZA DELOVNEGA MESTA

1. Člani ekipe, ki je opravila okvirno analizo delovnih mest:

……………………………………………………………………………………………………

……………………………………………………………………………………………………

……………………………………………………………………………………………………

……………………………………………………………………………………………………

71

PRILOGA 2 – INDIVIDUALNI NAČRT PODPORE

INDIVIDUALNI NAČRT PODPORE – INP

Ime in priimek uporabnika podpornih storitev

Delodajalec

Delovno mesto Operater za računalnikom in administrativna dela

1. STROKOVNA PODPORA INVALIDU

STROKOVNA PODPORA INVALIDU

Vrsta aktivnosti

Vsebina podpornih storitev – kratek opis in metode dela

(izpolnijo se področja, smiselna za invalida - uporabnika podpornih storitev)

Predvideno

mesečno

število ur

Izvajalec podpornih storitev

Izvajalec ZR Delodajalec, mentor, ostali

Informiranje, svetovanje in usposabljanje

Stalna podpora invalidu pri opredelitvi pričakovanj, zahtev in potreb delodajalca ter zahtev delovnega mesta.

Metode dela: svetovanje, usmerjanje

3 3 ure (mentorica na DM)

Spremljanje pri delu

Stalna podpora invalidu:

- dodatna pomoč in podpora delavcu ob spremembah v delovnem procesu,

- podpora na področju socialnih/emocionalnih dejavnikov v zvezi z delom in širše.

Metode dela: svetovanje, usmerjanje, motiviranje, vodenje

3 1 uro (člani raha tima)

2 uri (mentorica na DM)

SKUPAJ (število ur) 6 1 5

72

2. STROKOVNA PODPORA DELODAJALCU IN DELOVNEMU OKOLJU

STROKOVNA PODPORA DELODAJALCU IN DELOVNEMU OKOLJU

Vrsta aktivnosti

Vsebina podpornih storitev - kratek opis in metode dela

(izpolnijo se področja, smiselna za delodajalca in delovno okolje)

Predvideno mesečno

število ur

Izvajalec podpornih storitev

Izvajalec ZR Drugi izvajalci PS

Informiranje in svetovanje

Občasna pomoč delodajalcu in delovnemu okolj: glede na specifične potrebe invalida v delovnem procesu v primeru poslabšanja zdraystvenega stanja

Metode dela: svetovanje, usmerjanje, vodenje

1 1 ura

(člani reha tima)

Dodatna pomoč, svetovanje in podpora ob spremembah pri delavcu

Dodatna pomoč, svetovanje in podpora ob spremembah v delovnem okolju

SKUPAJ (število ur) 1 1

3. TRAJANJE PODPORNIH STORITEV (časovno obdobje): zaposlitev za nedoločen čas

4. INP je pripravil strokovni tim izvajalca zaposlitvene rehabilitacije: ______________________________

5. Podpis in soglasje vseh udeleženih:

Ime in priimek Podpis Datum

Invalid – uporabnik odpornih storitev

Odgovorna oseba izvajalca zaposlitvene rehabilitacije

Odgovorna oseba delodajalca

Izvajalec podpornih storitev pri delodajalcu

73

PRILOGA 3 – INDIVIDUALNI REHABILITACIJSKI NAČRT

INDIVIDUALNI REHABILITACIJSKI NAČRT – IRN

Uporabnik:

Vodja primera:

Načrt za obdobje: 1. 6. 2011 do 31. 5. 2012

Dolgoročni cilji

(po Merilih) Kratkoročni cilji/ ukrepi/

aktivnosti Rok

Vmesna poročila in dokumenti

Cilj dosežen (da/ ne/delno)

1. Samostojno sodelovanje v programu zaposlitvene rehabilitacije

12 mesecev

2. Delovna prilagoditev

osebnostna prilagoditev

Delovne navade, točnost, nove delovne vsebine, učinkovitost, kvaliteta 12 mesecev

3. Medsebojni odnosi Zmožnost prevzemanja odgovornosti, organizacija dela, upoštevanje varnostnih norm

Vzdržljivost in toleranca na dejavnike v delovnem okolju

4. Zaposlitev Končni cilj

Opombe:

Podpis uporabnika:

Podpis strokovnega delavca:

PRILOGA 3 – OPIS DEL IN NALOG (STORITEV J)

OPIS DEL IN NALOG V ČASU USPOSABLJANJA NA KONKRETNEM DELOVNEM

MESTU - 1

Izvajalec usposabljanja:

Ime in priimek:

Rojen:

Prebivališče:

Opis del in nalog, ki jih bo opravljal uporabnik stortev v času od ________ do __________:

Primer 1:

pakiranje in predelava gob

sodelovanje na sejmih, predstavitvah in degustacijah

izdelovanje in prodaja različnih izdelkov darilnega programa

enostavna kooperantska dela (iskra mehanizmi, prebiranje gumic...)

opravljanje prevozov s službenim vozilom (dostava v trgovine, h kooperantom...)

urejanje spletne strani, vnos dogodkov in novičk, spletno oglaševanje

računalniško vodenje evidenc in naročanje sestavnih delov (iskra)

druga dela glede na sposobnosti in znanje

Primer 2:

oglašanje na telefonske klice,

vnos podatkov v računalnik

pisanje dobavnic, potnih nalogov, enostavnih rutinskih obrazcev,

pomoč pri marketingu - po navodilih mentorja

pomoč v proizvodnji (montažna dela, etiketiranje, zlaganje, pakiranje...)

druga dela glede na sposobnosti in znanje

Primer 3:

gojenje, pakiranje, predelava in prodaja gob šitake

izdelovanje in prodaja različnih izdelkov (izdelki zelenega programa, darilnega programa)

enostavna kooperantska dela (iskra mehanizmi, čiščenje zabojev, prebiranje gumic,...)

druga dela glede na sposobnosti in znanje invalidov

Odgovorna oseba pri izvajalcu usposabljanja:

Uporabnik storitev:

Strokovni delavec:

75

PRILOGA 3 – SISTEMIZACIJA DELOVNEGA MESTA

PODJETJE, podjetje za zaposlovanje invalidov, d.o.o.

O P I S N I L I S T

NAZIV DELOVNEGA MESTA: POLNILEC II

ŠIFRA DELOVNEGA MESTA: 62015

NAZIV ORGANIZACIJSKE ENOTE: PROIZVODNJA BARVE ŠIFRA ORGANIZACIJSKE ENOTE : 62100

TARIFNI RAZRED: II. OSNOVNI RAZRED: 6

STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE: 2. stopnja

POKLIC: delavec

DELOVNE IZKUŠNJE:

OBVEZNA ZNANJA: poznavanje materialov, ročne spretnosti

FUNKCIONALNA ZNANJA: znanja VZPD in PV

ŽELJENA ZNANJA: poznavanje tehnoloških postopkov

POSKUSNO DELO: DA, 1 meseca

POSLOVNA SKRIVNOST: DA KONKURENČNA KLAVZULA: NE

OPIS DELA:

priprava materiala in prenos materiala na delovno mesto,

izvajanje vlaganja tub v razl. embalažne enote pri polnilnih strojih Tonazzi in Arenco. Izvajanje procesa zapiranja plastenk, stekleničk, lončkov in vlaganje le-teh v zaklopnice oz.kartone. Opremljanje proizvodov in embalažnih enot po tehnoloških dokumentacijah.

odlaganje embalažnih enot na palete,

izpolnjevanje predpisanih evidenc,

pomoč pri čiščenju delovnega prostora, naprav in stroja,

ostale naloge po navodilih nadrejenega.

ODGOVORNOST:

za pravilno in točno opravljeno delo,

za dosledno upoštevanje navodil za varno delo in skrb za okolje.

NEPOSREDNO NADREJENI: vodja proizvodnje NEPOSREDNO PODREJENI: ______________________ FIZIČNI IN UMSKI NAPOR : Razvidno v Izjavi o varnosti in oceni tveganja za (Delovni pogoji, posebne obremenitve (skupina 14 I, pri delu 15I in 16 I) pri delu, varstvo pri delu) POOBLASTILA:

Direktor

76

4. Delovne razmere

Delo opravlja (v urah na izmeno): v zaprtem prostoru _______, v odprtem prostoru _______, na

prostem _______, pod zemljo _______, z vodo _______, v vodi _______, pod vodo _______, na

premičnih objektih: notranji promet _______, zunanji promet _______, s slikovnim zaslonom _______.

Delo opravlja (občasno/pogosto/stalno): v izmenah _______, v dežurstvu _______,

ponoči _______, v pripravljenosti _______, preko polnega delovnega časa _______, na tekočem

traku _______, hiter tempo _______, vsiljen ritem ___P____, monotono _______,

samostojno ___S____, dela sam ___O____, v skupini ___P____, na zavarovani višini _______, na

nezavarovani višini _______ ___________ , na lestvi _______, norma: skupinska _______,

individualna _______; z mladino _______, s strankami _______, na terenu _______, v tujini _______,

na domu _______.

Drugo/dodatna obrazložitev:___________________________________________________

5. Telesne aktivnosti

Delo opravlja (v urah na izmeno): stoje ___1____, sede ___7____, s hojo:po

ravnem ___1,5____, po neravnem ________, po stopnicah ___P____, klančinah ___P____,

lestvi ___P____.

Delo zahteva (da/ne): dvigovanje rok nad višino ramen ________, uravnoteženje _______.

Delo opravlja (občasno /pogosto/stalno): v prisilnem položaju vratne hrbtenice ___P____, v

prisilnem položaju ledvene hrbtenice ___P____, s klečanjem ________, s čepenjem ________,

s pripogibanjem ___O___, z rokami ___S____, s prsti ________, z nogami ________.

Delo zahteva: ročno dvigovanje bremen: stalno ________, kg, občasno ___1___ kg,

višina ___1___ m, ročno prenašanje bremen po ravnem: stalno ________ kg,

občasno ___1___ kg, oddaljenost ___2___ m, ročno prenašanje v višja nadstropja:

stalno ________ kg, občasno ________ kg, metanje ________ kg, potiskanje ________ kg,

vlečenje ________ kg, skupna masa bremen v izmeni ________ kg.

Drugo/dodatna obrazložitev___________________________________________________

6. Psihofizične zahteve

(da/ne): ostrina vida na daleč ________, na blizu ________, globinski vid ________, barvni

vid ________, sluh ________, glasnost govora ________, spretnost prstov ________, ročna

spretnost ________, fin prijem ________, groba moč ________.

Psihološke lastnosti in sposobnosti: ____________________________________________

d) ekološke: toplo ___3,3____, hladno ___1,1___, nagle temperaturne

spremembe _______, toplotno sevanje _______, hrup _______, splošne vibracije _______,

lokalne vibracije _______, nadtlak _______, podtlak _______, pospešek _______,

pojemek _______, razsvetljava: dnevna ___3,3___, umetna ___3,3____, ionizirno

sevanje _______, neionizirano sevanje _______, ostala elektromagnetna

valovanja _______, iritativne snovi _______, toksične snovi _______, alergogene

77

snovi _______, karcinogene snovi _______, inertni prah _______, inertni plin _______,

biološke škodljivosti _______.

e) večje tveganje za nastanek nezgod (poškodb) uradi nevarnosti: mehanske ___2,3____,

za nastanek opekline _______, električni tok ___1,1___, vnetljive in eksplozivne

snovi _______, delo na višini _______, drugo _______.

8. Pomembne izmerjene vrednosti obremenitev in škodljivosti:

Toplotno okolje (vpiši izmerjene vrednosti temperature, hitrosti gibanja zraka in relativne vlažnosti):

________________________________________________________________________

hrup Lex: ___78,0____ dBA, osvetlienost: ___312___ lux, koncentracije nevarnih snovi

(odstopanje od DV): plini _______% DV, pare _______% DV, aerosoli _______% DV,

prah _______% DV.

9. Sredstva in oprema za osebno varnost pri delu, katera se uporabljajo:

________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________

10. Zdravstvene zahteve dela (navesti pisno obrazložitev k posamezni alineji):

Izjava o varnosti z oceno tveganja za to delo je bila opravljena dne: __1. 8. 2003___

Izjava o varnosti z oceno tveganja za to delo priložena: da ____ ne _____

- zdravju škodljivo zaradi _________________________________________________

- nevarno zaradi večjega tveganja za nastanek nezgod _______________________________

- neustrezno za kronične bolnike, invalide, starejše delavce _____________________

- drugo _______________________________________________________________

11. Opombe

__________________________________________________________________________

____________________________________________________________________

78

PRILOGA 4 – POMOŽNA TABELA ZA OCENO DELOVNEGA FUNKCIONIRANJA

Ime in priimek uporabnika storitev: ______________________________________________

POMOČ PRI OCENI DELODAJALEC DELAVEC NAŠA

OCENA Ocena Vpr. Ocena Vpr.

Delovna učinkovitost invalida

Kvaliteta dela v primerjavi s postavljenimi zahtevami 1 3V 1,2 3,11 1

Kvantiteta dela v primerjavi s postavljenimi zahtevami 70% 73% 75%

4V, 5V, 12, 13

90% 12 72,6%

Stabilnost skozi daljše obdobje/prisotnost izrazitih nihanj delovnega funkcioniranja

1, 1, 1 11V, 14, 15

1, 1 14, 15 1

Odsotnost z dela zaradi bolezni 16 dni 10V / / 16 dni

Samoocena delovne učinkovitosti s strani delavca / / / 1 - 15 1

Področje prilagajanja invalida delu

DELOVNE VEŠČINE, ZMOŽNOST, KVALITETA IN KVANTITETA DELA

Samostojno in zanesljivo opravljanje dela 2, 2, 1 1V, 20,

21 3,1 20, 21 2

Prilagajanje spremembam, možnost prehajanja na druga dela

2 2V / / 2

Obseg potrebne pomoči pri delu 1, 2 1, 2V / / 2

Upoštevanje pravil o varnem delu 1 8 1 8 1

Doseganje kriterijev kvalitete dela 1 11 1,2 3,11 1

Doseganje kriterijev količine dela 2, 2, 2,

1 4V,5V,12

,13 2 12 2

Stabilnost delovnih učinkov 1 11V 1,1 14, 15 1

Delovna vzdržljivost in obremenljivost 1, 1, 1,

1 7V, 4, 17,

15 3,1 2V,

17? 2

DELOVNE LASTNOSTI, OSEBNOSTNA PRILAGODITEV

Motivacija, prizadevnost 1,2 6V, 16 1 16 1

Iniciativnost 2 19 3 19 2

Vztrajnost 1 18 1 18 1

Čustvena obvljadljivost in stabilnost 1,3 22, 24 1, 0 22, 24 2

Vedenjska prilagoditev 1 23 0 23 1

Sprejemanje vodenja 2, 1 8V, 26 1 27 1

Vključevanje v skupino/komunikacija 2, 2, 0,1,2

8V,29,30,31,32

0,0 29, 32 1

Samoocena delovnega funkcioniranja s strani invalida / / 1 16-32 1

Področje prilagajanja dela invalidu

Humanizacija dela in ergonomske rešitve / / / / 1

Prilagoditev delovnih mest in delovnih prostorov / / / / 1

Psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju

/ / / / 1

Ustreznost programov usposabljanja in uvajanja v delo / / / / 1

79

PRILOGA 5 – NAČRT PRILAGODITVE DELOVNEGA MESTA IN SREDSTEV ZA DELO

Izvedene storitve:

Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida — Storitev G

Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida — Storitev H

Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo — Storitev I

Uporabljene metode in tehnike:

Načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo pri vključevanju v usposabljanje na

konkretnem delovnem mestu se je oblikoval in spreminjal na podlagi evalvacije in ugotovitev

skozi proces usposabljanja na delovnem mestu, ki je potekalo pri …... Na podlagi slednjega

se je izkazalo, da invalidka potrebuje za opravljanje svojega dela in za doseganje delovnih

rezultatov ergonomsko prilagojen stol, katerega stalna uporaba pozitivno vpliva na

razbremenitev telesa, vzdržljivost pri delu, psihofizično kondicijo invalidke in neposredno na

zdravstveno počutje invalidke. Načrt je bil dokončno izoblikovan na osnovi okvirne analize in

zdravstvene ocene delovnega mesta ob ogledu ter skozi spremljanje invalidke na delovnem

mestu skozi proces zaposlitvene rehabilitacije.

Ovire invalidke izhajalo iz invalidnosti, na podlagi katere je sposobna in zmožna opravljati

dela, ki ustrezajo njeni kvalifikaciji in usposobljenosti, vendar le s krajšim delovnim časom

(4 ure) in z naslednjimi omejitvami:

fizično lažja dela,

s premeščanjem bremen do 3 kg,

izmenoma sede in stoje,

v ugodnih klimatskih pogojih.

Po ogledu delovnega mesta in usposabljanja na konkretnem delovnem mestu

ugotavljamo, da invalidka za delo »pisarniški referent I.« brez povečanega tveganja za

njeno zdravje ter obvladovanja omejitev invalidnosti, potrebuje naslednjo ureditve in

prilagoditve delovnega okolja, delovnega mesta ter sredstev za delo:

- prilagojeno delovno opremo za delo z osebnim računalnikom:

ergonomsko prilagojen stol »HAG«,

- druge ureiene pripomočke za delo:

silikonska podlaga za tipkovnico in miško.

PRILOGA 5 – INDIVIDUALNI NAČRT PODPORE

Ime in priimek:

Zaposlen:

Delovno mesto:

Vrsta aktivnosti Kratek opis vsebine podpornih ukrepov

(izpolnijo se le področja, ki so smiselna za posameznega delavca)

Mesečno število ur in

časovni načrt izvajanja

Odgovorna oseba -

izvajalec

Odgovorna oseba -

delodajalec Metoda dela

Strokovna in tehnična

pomoč invalidu

Informiranje Natančno informiranje o potrebah, zahtevah in pričakovanjih delodajalca; informiranje o pravicah/dolžnostih v delovnem razmerju.

Po potrebi Mentor Individualno informiranje

Svetovanje in usposabljanje

Po potrebi usposabljanje na novih delih; redno sporočanje povratnih informacij; vzpodbujanje vključenosti in pripadnosti delavca podjetju.

2 uri/mes. Mentor

Demonstriranje, svetovanje, informiranje, reševanje problemov

Spremljanje pri delu

Mentorstvo in podpora pri izvajanju dela, zagotavljanje pomoči, kadar jo potrebuje. Redna tedenska evaluacije delovnega funkcioniranja in doseganja delovnih učinkov. Dodatna pomoč in podpora delavcu ob spremembah v delovnem procesu in ob delovnih nalogah, ki jih sam ne zmore opraviti.

3 ure/mes. Mentor

Individualni razgovor, svetovanje, analiza delovnih rezultatov

Razvoj osebnih metod dela

Pomoč pri obvladovanju kompleksnejših situacij, ob morebitnih problemih ali večjih spremembah pri delu; dodatna pomoč in svetovanje ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja, pomoč druge osebe, ko je potrebno zagotavljati hitrejši delovni tempo.

Po potrebi

Mentor

Učenje, svetovanje, reševanje problemov

81

Tehnična podpora Invalid potrebuje prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja v smislu prilagoditve tehnične opreme prilagojene slabovidnim osebam. Delo izvaja na domu.

Prilagoditev delovnega procesa oz. delovnih nalog, ki jih ne zmore opravljati zaradi posledice invalidnosti. Potrebuje pomoč pri prenašanju težjih breme od 5 kg.

Po potrebi prilagoditev delovnega časa, fleksibilen čas dela, podaljšan čas izvedbe in možnost koriščenja dodatnih odmorov.

Potrebuje asistenco pri gibanju v obliki prevoza ali spremstvo na delo in iz dela v primeru obiska na sedežu podjetja.

15 ur/na mesec

Po potrebi

Mentor in ostali

sodelavci na delovnem mestu in domači

Fizična pomoč pri prenašanju bremen oziroma asistenca pri gibanju

taxi prevozi v primeru obiska delodajalca na sedežu

Strokovna in tehnična pomoč delodajalcu in delovnem okolju

Informiranje in svetovanje

Po potrebi informiranje delodajalca o naravi invalidnosti in specifičnih potrebah invalida; svetovanje delovnemu okolju predvsem ob spremembah oziroma poslabšanju zdravstvenega stanja in zagotavljanje ustrezne strokovne pomoči ter svetovanje pri prilagoditvi delovnega procesa.

2 uri/mes.

Informiranje in svetovanje, razgovori z ožjimi sodelavci

Opomba: Delovne naloge prevajalca opravlja na domu, zato potrebuje individualna navodila za delo preko elektronske pošte.

82

Predvideno trajanje izvajanja podpornih storitev: Predvideno trajanje psihosocialnih podpornih storitev je 5 let. Potreba po storitvah tehnične podpore in osebne asistence bo glede na invalidnost trajna.

Skupno mesečno število ur podpornih storitev: : V primeru stabilnega stanja do 20 ur, v primeru obremenilnejših situacij ali poslabšanja zdravstvenega stanja pa predvidoma do 25 ur.

Podpis in soglasje vseh udeleženih:

Delavec:

Odgovorna oseba izvajalca podpornih storitev:

Odgovorna oseba/mentor delodajalca:

Individualni načrt podpore je pripravil strokovni tim: Odgovorna oseba izvajalca:

PRILOGA 6 – ANALIZA DELOVENEGA MESTA

Cilji zaposlitvene rehabilitacije

1. Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida

2. Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida

3. Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo

Uporabljene metode dela

- usmerjen ogled delovnega mesta

- okvirna analiza delovnega mesta in delovnega procesa

- ocena zdravstvenih dejavnikov in delovnega funkcioniranja

- analiza konkretnega delovnega mesta in načrt prilagoditev potrebne opreme in

sredstev za delo

- Ertomis

Ugotovitve končne evalvacije

84

Storitev G – ANALIZA KONKRETNEGA DELOVNEGA MESTA INVALIDA

Namen: ocena ustreznosti izbranega delovnega mesta invalidovi stopnji izobrazbe,

ugotovljenim sposobnostim in zmožnostim, z delom pridobljenim delovnim izkušnjam ter

predlog možne prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja, ki bi olajšala delo invalida

in povečala učinkovitost dela.

Delovno mesto

Delovno mesto: prevajanje, lektoriranje

Stopnja strokovne izobrazbe: zaključena splošna gimnazija, zaključuje študij

medjezikovnega posredovanja ( angleščina, nemščina, slovenščina)

Izkušnje, veščine: natančnost, zanesljivost

Opis delovnega mesta in analiza pogojev dela

Delo izvaja doma, v svoji sobi, v domačem okolju, ki mu je znano, v njem se dobro počuti in

ga obvlada – tudi gibanje po stopnicah med etažami. Glede na težave z mobilnostjo z vidika

slabovidnosti je domače okolje v veliki meri prilagojeno njegovim potrebam in željam, tu se

tudi najbolje počuti in znajde po prostorih. Prostori so primerno ogrevani, mikroklimatski

pogoji ustrezajo zahtevam dela. Delovno okolje je brez posebnih tveganj.

Novo delovno okolje bi predstavljalo tudi dodatna nova tveganja, katerim bi moral posvetiti

znatno pozornost. Prav zaradi izjemno slabega vida, bi potreboval več časa pri orientaciji v

novih prostorih.

Iz ocene tveganja delovnega mesta je razvidno, da je večino tveganj vezanih na uporabo

zaslonske opreme, sedeče delo z daljšo statično držo, pogostimi in ponavljajočimi gibi roke

in predvsem zapestja ter visoke ravni zbranosti, na katero lahko vpliva časovni pritisk.

Posamezni negativni vplivi se lahko odrazijo kot zdravstvene težave predvsem v primeru, če

se ne uporablja ergonomsko oblikovana delovna oprema in ne upošteva priporočil o nujnih

sprostitvenih vajah in odmorih. Vsa tveganja so obvladovana, možne so minimalne

izboljšave, katere bi še zmanjšale negativne vplive na zaposlenega.

Analiza je bila usmerjena na lokacijo, kjer bo invalid opravljal delo in na širše delovnego

okolje, kje se bo lahko občasno zadrževal. Pozornost je bila usmerjena predvsem na delovno

sobo in prostore, kateri so posredno povezani z delovnim procesom.

V analizi se je zbralo in upoštevalo mnenja in sugestije strokovne službe, obravnavanega

delavca ter staršev.

Za primerjavo profila zahtev dela in profila zmožnosti delavca za konkretno delo se je okvirno

uporabila metoda ERTOMIS. Pri analizi konkretnega delovnega mesta so bili upoštevani

Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije.

85

Storitev H – IZDELAVA NAČRTA PRILAGODITVE DELOVNEGA MESTA IN

DELOVNEGA OKOLJA INVALIDA

Uporabljene metode dela:

- ogled delovnega mesta

- usmerjen intervju

Ugotovitve vmesne evalvacije:

Načrt prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalidu je izoblikovan na podlagi

spremljanja invalida na delovnem mestu v času usposabljanja in s pomočjo okvirne analize

in zdravstvene ocene delovnega mesta ter sodelovanja uporabnika in delodajalca.

Namen prilagoditve je zagotoviti optimalno prilagoditev dela invalidu, da ne pride do

poslabšanja zdravstvenega stanja, utrudljivosti in lahko postane primerljiv z ostalimi

zaposlenimi na enakih delih.

Prilagojenost ožjega delovnega območja posebnim potrebam invalida

Razpored pisarniškega pohištva ustvarja prijetno delovno okolje in omogoča optimalen

izkoristek prostora z upoštevanjem potreb delovnega mesta.

Pisalna miza mora zagotavljati zadostno površino za razporeditev računalniške opreme,

pisarniškega materiala in pripomočkov, ki jih invalid potrebuje. Upoštevati je potrebno prostor

za prenosni računalnik s priklopno postajo, dva monitorja dimenzij 24" ali več, tipkovnico,

miško, lupo, slušalke, zvočnike in delovno gradivo. Miza mora biti prilagojena dimenzijam

prostora in postavljena tako, da pada svetloba na mizo s strani, lahko je temnejše barve,

vendar se ne sme bleščati svetloba.

Invalid mora imeti zelo urejeno delovno površino, da točno ve, kje ima kaj odloženo, zato

vedno odlaga pripomočke na eno in isto mesto. Zanj je najbolj pomembno to, da so vedno na

enem mestu, da jih z lahkoto najde, da ne izgublja časa za iskanje. Samostojno si ureja

delovne površine in mora imeti občutek za sistematičnost in red. Predmeti dela so zloženi

pregledno in po barvah. Jasne barve izstopajo in privlačijo pozornost in so bolj vidne. Temne

barve so lahko v ozadju.

Police na steni lahko občutno povečajo odlagalna mesta in mora biti prosto dosegljive.

Dodatne police na delovni površini oz. ob delovni mizi so namenjena predvsem za delovne

pripomočke, katerih ne uporablja stalno ampak pogosto, kot npr. slovarji, navodila za delo,

telefon in razna sredstva za delo.

Delovni stol je pomemben del delovnega mesta, saj bistveno vpliva na položaj telesa pri

delu in s tem na utrujenost mišičnega sistema. Ponudba stolov in tudi cenovni razpon sta

velika, pomembno pa je, da uporabnik preizkusi stol, se na njem dobro počuti in ga tudi

pravilno nastavi in uporablja.

Pisarniške omare morajo omogočati sistematično odlaganje delovnega gradiva in

namestitev delovnih pripomočkov kot so mulltifunkcijaka naprava za tiskanje, skeniranje in

fotokopiranje. Zaradi močne slabovidnosti invalida se priporočajo taktilne oznake, kot so

kontrastne barve, črte in označitev z odsevniki posamezne detajle pohištva. Najprimernejše

je če je pohištvo svetlih barv, vrata omar in ročaji pa temnejših barv.

86

Storitev I – IZDELAVA NAČRTA POTREBNE OPREME IN SREDSTEV ZA DELO

Uporabljene metode dela:

- priporočila ergonomije

Ugotovitve vmesne evalvacije:

Glede na predhodno ugotovljene psihofizične zmogljivosti invalida in ugotovljeno stanje v

ožjem in širšem delovnem okolju, se predlaga načrt ureditve delovnega okolja, opreme in

ustreznih tehničnih pripomočkov z namenom, da se invalida optimalno vključi v delo,

zagotovi ohranjevanje delovne zmožnosti, pripomore k višji delovni učinkovitosti ter s tem

omogoči napredovanje in razvoj delovnih potencialov.

Večji del delovnega časa predstavlja uporaba osebnega računalnika, zato je ustrezno

podprta tehnična podpora ključni dejavnik za zagotavljanje ustrezne kvalitete dela in

pričakovane učinkovitosti. Prilagojena računalniška oprema predstavlja ključni pogoj za

uspešno delo.

Invalid dobro obvlada delo z računalnikom in preglednicami ter spremlja novosti s področja

računalništva. Svoje omejitve pri delu tudi najbolj pozna, zato je aktivno sodeloval pri

oblikovanju prilagoditev delovnega mesta. Tudi pri končni izbiri računalniške opreme mora

sodelovati, njegove predloge pa je treba upoštevati.

Računalnik mora biti zmogljiv. Predlaga se nabava prenosnega računalnika z velikim

zaslonom (diagonala 24" ali več), ki omogoča zadovoljivo povečavo. Navajamo osnovne

zahteve: velik zaslon polne visoke ločljivosti, vsaj štirijedrni procesor; vsaj 4 GB delovnega

pomnilnika; trdi disk ali hibridni disk kapacitete vsaj 512 GB; grafična kartica z možnostjo

poganjanja dveh zaslonov, žična in brezžična mrežna kartica, povezljivost Bluetooth in

bralnik kartic.

Predlaga se izbiro modela, ki omogoča namestitev prenosnega računalnika na priklopno

postajo, katera omogoča priklop zunanje periferije in ostalih naprav, ko se prenosni

računalnik uporablja na stacionarnem delovnem mestu, kar bo predvidoma pretežni način

dela.

Monitor mora zagotavljati dovolj veliko povečavo, zato mora imeti diagonalo zaslona

velikosti 24" ali več, z razmerjem slike 16:10 ali 16:9.

Zaradi narave prevajalskega dela, predvsem pa zaradi slabovidnosti, se predlaga nabavo

dveh monitorjev ali predlaga nabava prenosnega računalnika. S tem se mu omogoči

prihranek in izkoristek časa, saj mu ni potrebno preklapljati med programi. V primeru enega

monitorja ima velike izgube časa na račun iskanja, preklapljanja in odpiranja programov.

Tipkovnica mora biti prilagojena spretnostim in načinu dela za slabovidnega invalida.

Izpolnjevati mora naslednje pogoje: ergonomska mehanska tipkovnica s povečanimi tipkami

in USB s stikali; polna razporeditev (105 tipk – vključno z numeričnim delom), velika tipka

Enter. Lahko je brezžična ali kombinacija žična oz. brezžična. V primeru, da uporablja

navadno tipkovnico, po potrebi označi določene tipke na tipkovnici z barvnimi nadomestnimi

nalepkami z visoko kontrastnimi barvami.

87

Tudi miška mora ustrezati delavnim navadam uporabnika. Predlaga se nabavo ergonomske

miške USB z več gumbi, ki jih je možno programirati za opravljanje raznih funkcij kot npr.

funkcija nazaj/naprej, žična ali kombinacija žična in brezžična.

Udobne prilagodljive slušalke (analogne ali USB) z mikrofonom so nepogrešljiv pripomoček

za internetno telefonijo, konference in vsakodnevno komunikacijo z nadrejenimi preko skypa.

Multifukcijska naprava – kombinirana enota, ki omogoča tiskanje, skeniranje in kopiranje

oziroma pretvorbo dokumentov v digitalno obliko in obratno. Digitalna oblika dokumenta je za

invalida bistveno lažja za obdelavo.

Elektronska lupa mora omogočiti pisanje (podpisovanje) in ne sme imeti močnejšega vira

svetlobe. Omogočati mora povezavo z računalnikom in prikaz deljenega zaslona.

Mobilni telefon je neobhoden del za komunikacijo še posebno pri delu na domu. Izjemnega

pomena pa je tudi zaradi invalidnosti. S telefonom si pomaga pri orientaciji v novih okoljih (z

aplikacijo GPS) ali pri branju drobnejšega teksta (z uporabo kamere). Obstoječi telefon mu

ne omogoča sprejemanja obvestil o delovni nalogi. Delodajalec mu namreč obvestila o

delovnih nalogah pošilja na elektronsko pošto, kjer tudi dobi vsa dodatna navodila v zvezi s

posamezno nalogo. Slednje pomeni, da je vezan na računalnik in mora večkrat dnevno

preverjati spletno pošto (biti mora doma). Predlagam, da se nabavi pametni telefon z velikim

zaslonom in operacijskim sistemom Android.

UPS sistem za brezprekinitveno napajanje za zaščito elektronske opreme pred nihanji

električne energije in prekinitvami v električnem omrežji varuje elektronsko opremo in

omogoča, da lahko v nekaj minutah dokončamo delo in naprave varno zaustavimo.

Podporna tehnologija na delovnem mestu naj bo uporabna in funkcionalna z namenom

krajšanja časa za izvedbo. Priporočamo naslednjo tehnologijo: programski vmesnik za

osebni računalnik za povečavo pisave in branje, govoreči diktafon in kalkulator, prenosno

elektronsko lupo ter elektronsko belo palico opremljeno s senzorji, taktilnimi alarmi in

podobno. Na tržišču je različna programska oprema za optično prepoznavanje znakov, ki

pretvarjajo papirne dokumente in datoteke "pdf" v elektronsko obliko

Individualen načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo

Za nemoten proces dela in za dosego pričakovanih učinkov dela brez poslabšanja

zdravstvenega stanja, potrebuje naslednje prilagoditve:

- veliki monitor (vsaj 24¨) po možnosti celo dva ali prenosni računalnik,

- programski vmesnik za osebni računalnik za povečavo pisave in branje,

- ergonomska mehanska tipkovnica,

- ergonomska USB miška z večjimi hitrimi gumbi,

- prilagojene slušalke z mikrofonom za komunikacijo preko skypa,

- multifunkcijska naprava (tiskalnik, skener, fotokopirec),

- primerno veliko delovno površino mize in polic, da ima predmete dela v dosegu rok,

- prenosna elektronska lupa in po potrebi govoreči kalkulator,

- prilagojen mobilni telefon in govoreči diktafon,

- UPS napajalnik.

88

S prilagoditvijo delovnega mesta s predlagano pisarniško opremo, računalniškim sistemom in

pripomočki bi izboljšali delovne pogoje, skrajšali čase posameznih postopkov in zmanjšali

obremenitve pri prevajalskem in lektorskem delu in s tem povečali učinkovitost, predvsem

hitrost dela. Ergonomsko oblikovano delovno mesto bi ob pravilni uporabi delovne opreme in

izvajanju sprostitvenih vaj zagotavljalo učinkovito delo brez negativnih posledic na zdravje.

Documents

NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA …...Vodja delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA Člani delovne skupine mag. Zdenka Wltavsky,