1

24 let, 1996-2020 Leto: 10 št.: 38/2020 Ljubljana, 22.7.2020

NAŠI NAJSTAREJŠI SO MODROST NAŠEGA NARODA

Minister Janez Cigler Kralj in voditelj oddaje Borut Pogačnik Foto: MDDSZ

Gost oddaje Odprta dlan, 15. julija na Radiu Zeleni Val, je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, katera ste poslali na Radio Zeleni Val. Beseda ni tekla samo o vseh razmerah povezanih s koronavirusom in o aktivnostih ter odzivnosti ministra in njegove ekipe v tej krizi, ampak tudi o njegovi vlogi očeta in moža. »Celovita skrb za starejše je ena od glavnih treh prioritet mojega ministrstva. Korona čas je pravzaprav prinesel to prioriteto na prvo mesto. Moj pristop k reševanju področja se kaže na dveh ravneh. Najprej interventno kratkoročno, kar pomeni da sem stalno v stiku z direktoricami, direktorji domov za starejše, s skupnostjo socialnih zavodov. Korona kriza je naplavila na dan do desetletja ali več trajajočo kadrovsko in finančno podhranjenost v domovih za starejše. Kadra ni zato, ker so plače prenizke, in tega ne moreš rešiti v nekaj mesecih. Bomo pa to rešili. Skupaj z ministrom za zdravjem imava odgovornost in tudi intenzivno delamo, da pripravimo sistemsko dolgoročno vzdržno rešitev. To je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo krovno uredil to področje,« je dejal minister Janez Cigler Kralj, ki je v prvem julijskem tednu obiskal tudi Dom starejših v Šentjurju. Posebej je tudi izpostavil dobro sodelovanje z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije. Na koncu oddaje nam je minister, oče štirih otrok zaupal svoje osebno vodilo, to so besede nekdanjega ameriškega predsednika Franklina Roosevelta: »S čim najbolj spreminjamo svet! Z otroki. Vsak otrok prinese nekaj novega na ta svet in bo ostal, upajmo da tudi takrat, ko nas že več ne bo. Morda nismo mogli pripraviti prihodnosti za naše otroke, lahko pa svoje otroke pripravimo na prihodnost.« (kl)

2

VEDNO SI VZEMIMO ČAS ZA KLEPET

Poletni sončni klepet v senčki Foto: Katja Bertoncelj

Lepo se je družiti z ljudmi, saj se človek duševno, telesno in socialno razvija zdravo, če je redno v stiku z drugo osebo, mlajšo ali pa starejšo. Uporabnice programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja so vedno vesele, ko jih zaščitena po vseh predpisih obišče izvajalka Katja Bertoncelj in tako vsaj za trenutek vsi skupaj pozabijo na koronavirus. Tokrat so se odpravile na kratek sprehod in nato poklepetale v senčki na klopci. Ni lepšega. (kl)

PRSTI PRIVABLJAJO ZNANJE Aksinja Kermauner

Razstava »S prsti do znanja« - več kot 100 prilagojenih igrač in iger za otroke s slepoto ali slabovidnostjo Foto: Aksinja Kermauner

Projekt “ S prsti do znanja” izhaja iz želje pomagati otrokom z okvaro vida, ki nimajo možnosti igrati se z običajnimi igračami. Učenje in zaznavanje pri otrocih z okvaro vida ne poteka preko vida, ampak z ostalimi čutili, ki se pri teh otrocih zaradi vaje bolj izostrijo.

Najpomembnejše čutilo v prvih letih življenja je prav gotovo tip, zato se je Ina Sulič, učiteljica na osnovni

šoli z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio iz Kopra, po poklicu magistrica zgodnjega

3

učenja in magistrica inkluzivne pedagogike, odločila, da nagovori svoje kolege za izdelavo tipnih igrač. Že

študij jo je navdihnil, da se je odločila pomagati otrokom s posebnimi potrebami. Pomembno se ji zdi, da se

le-ti lahko vključujejo v vsakdanje življenje. Inkluzija predšolskih in šolskih otrok bi morala biti del vzgojno-

izobraževalnega procesa v vseh inštitucijah, didaktični pristopi pa prilagojeni slehernemu posamezniku.

Otroka, učenca moramo upoštevati v vsej njegovi različnosti ter mu olajšati pot do čim boljšega učnega

dosežka. Pomembno je prepoznati, da so posebnosti vrednote in različnosti osnova za rast in zrelost.

Pri projektu so sodelovali ravnateljica in zaposleni na osnovni šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio iz Kopra ter

zunanji sodelavci pri izdelavi igrač. Z nasveti in predavanji o slepih je pomagala dr. Aksinja Kermauner s

Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Igrače za slepe so izdelovali tudi na Zavodu za prestajanje

kazni zapora Koper. Zahvaljujemo se direktorju Osrednje knjižnice Srečko Vilhar, Davidu Runcu, ki je

omogočil prostore knjižnice za razstavo, ki si jo boste lahko ogledali od 20. julija do 20. avgusta 2020 v

Knjižnici Srečko Vilhar (oddelek za mlade) v Kopru. Upamo, da bo zbirka igrač potovala po vsej Sloveniji,

preden jo bomo podarili slepim otrokom. V zbirki je več kot sto prilagojenih igrač in iger!

Predstavo igrač za otroke z okvaro vida so odprli v ponedeljek, 20. julija, ob 11. uri v Osrednji knjižnici Srečka

Vilharja v Kopru v sodelovanju z učitelji Osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio iz Kopra. Sodelovali so

še: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ZPKZ, oboji iz Kopra. Sicer pa je sodelovanje potekalo še s

Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem.

IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA E-GLASILA – KRONČKOV E-NOVIČNIK Mateja Saje

Krončkov e-novičnik Foto: KVČB

V društvu za KVČB smo konec junija izdali prvič e-glasilo KRONČKOV e-novičnik. Izdajo je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje s sredstvi, ki smo jih pridobili na razpisu za program »Opolnomočenje bolnikov s KVČB preko sodobnih medijev». V času epidemije in v času, ki ga preživljamo, so aktivnosti društva, kjer se člani družimo v večjem številu na strokovnih srečanjih, simpozijih, Šolah za osebe s KVČB, taborih in športno-psiholoških vikendih malo zastale. Zato je še bolj pomembno, da v tem času ostanemo povezani, informirani in izkoristimo tudi dobre lastnosti e virov. To smo v društvu za KVČB naredili tudi s pomočjo prve izdaje

4

društvenega e-glasila. Posredovali smo ga vsem našim članom po e pošti, objavili na spletni strani društva in na FB strani. Namen izdaje e - glasila je bil po pretekli prvi polovici leta posredovati informacije o novostih v društvu, o aktivnostih, ki so bile v društvu že izvedene in tudi napovedati dogodke, ki sledijo v prihodnjih mesecih. Želimo si, da bi v prihodnje naš KRONČKOV e - novičnik izhajal vsaj trikrat ali štirikrat letno. Pošiljamo vam povezavo do našega e glasila in vam želimo prijetno branje KRONČKOV e-novičnik št. 1: https://www.kvcb.si/zaloznistvo_clanki/e-novicnik/e-novicnik_1.pdf

PARALIMPIJSKI ŠPORTNI TABOR ZA DRUŽINE Drago Perko

20.8.2020 – 23.8.2020 Foto: ZSIS

Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski Paralimpijski komite si še naprej prizadeva za vzpostavitev dolgoročnega sistema in pogojev za vključevanje mladih invalidov v športne aktivnosti. Zavoljo tega je skupaj z Lidl Slovenija razvila program Postani športnik. Tudi letos v Laškem Lani je bil na tem področju narejen korak naprej z uvodnim športnim taborom za mlade in njihove družine. Ker so bile lanske izkušnje in vtisi tako dobri, letos tabor pripravljamo vnovič – med 20. in 23. avgustom v Laškem v Hotelu Zdravilišče Laško. Zato vas tudi letos tik pred začetkom novega šolskega leta vabimo, da si skupaj z družino naberete novih moči v sproščujočem okolju Zdravilišča Laško in se udeležite paralimpijskega športnega tabora za družine. Pester program Tudi letos boste na taboru boste starši in otroci spoznavali paralimpijske športe, prisluhnili zanimivim predavanjem, se srečali s parašportnikom, imeli pa boste tudi dovolj časa zase in za druženje s svojimi najbližjimi. Rdeča nit letošnjega tabora bo predstavitev programa Postani športnik. Prijave so zbirali do 5. julija. Več o taboru si lahko preberete na sledečem linku: https://www.zsis.si/2020/06/19/paralimpijski-sportni-tabor-za-druzine/

5

HALO, ZIFS…? Poberki iz dežurne svetovalne službe

Pokličite nas na 041 381 679, vse dni v tednu med 8.00 in 21.00 uro. Nekaj poberkov iz dežurne svetovalne službe:

Klici z različnih koncev z mnenji in predlogi o naši Facebook strani; Invalid s Koroške je spraševal, če bomo še pisali o nesmotrnem zapiranju bančnih poslovalnic NLB na

Koroškem, saj da bo jeseni situacija še težja, ko bo deževje, in se z vozičkom ne bo uspel prebiti 10

km iz Črne do Prevalj. Svetovali in povedali smo mu, da bomo z veseljem objavili, a da naj piše

predsedniku uprave NLB, ki odloča o odpiranju in zapiranju bančnih poslovalnic. Do zdaj ni reagiral

na utemeljene očitke Marijana Lačna iz Sožitja, nekdanjega direktorja zavoda v Črni na Koroškem, ko

je to objavil tudi Nedeljski in Večer;

Ciril iz Ljubljane je vprašal, če je bila oddaja Odprta dlan res v živo, ko je nastopil minister Janez Cigler

Kralj, ker se mu je zdelo nemogoče, da je vse potekalo tako gladko. Odgovorili smo mu, da je bil

minister res v studiu, v živo. Je pa sam minister dejal, da je ta oddaja prva, ki je bila resnično

sproščujoča. Obenem vse bralce Sporočevalca, ki oddaji niste mogli prisluhniti prejšnjo sredo,

obveščamo, da oddaji lahko prisluhnete v arhivu Radia Zeleni Val;

Klicala je starejša gospa iz okolice Kamnika. Več kot mesec dni pogreša več dokumentov, ki so izginili

iz hiše v kateri živi sama. Nihče nima ključa razen nje. Drugih reči ne pogreša. Po njenem gre za

premeten načrt nekih ljudi, ki ji žele škodovati. Ker ne more vsega povedati po telefonu, se bo oglasila

na društvu. Ker je o nas slišala veliko dobrega, tako je sama rekla, bo to tudi preverila, saj dandanes

ni mogoče zaupati vsaki organizaciji;

Vlado iz okolice Laškega nas je poklical zaradi šale, ki je morda prav njegova. Takole pravi: »Sinoči sva

se z ženo pogovarjala o življenju v času Covida-19.« Rekel sem ji: »Draga, če bom kdaj v stanju

vegetiranja, odvisen od aparatov in tekočin, prosim, izključi te aparate in prekini dovod tekočin, ki bi

me držale pri življenju!« Čim pa sem to rekel, je žena vstala, izključila televizor in mi vzela pivo. Malo

je manjkalo, da bi mi obstalo srce.

LETOS EVROPSKO PRVENSTVO, PRIHODNJE LETO OLIMPIJSKE IGRE GLUHIH Drago Perko

Gluhi teniški igralec Marino Kegl Foto: ZSIS

Z zavzetim delom nadaljuje tudi gluhi teniški igralec Marino Kegl, tudi najboljši slovenski gluhi športnik v letu 2019, nad njegovim delom bdi trener in oče Darko Kegl.

6

20.4. začela „Zaenkrat smo v redu, vsi smo zdravi. Čas karantene sva izkoristila predvsem za vzdrževanje telesne pripravljenosti, saj teniški treningi niso bili mogoči. S tenisom sva začela doma v Murski Soboti 20. aprila in seveda je bilo potrebno veliko dela, da je Marino dobil nazaj občutke gibanja na igrišču, orientacijo, potrebno je bilo uravnati vse udarce. Za to sva potrebovala cca. 14 dni, nato sva se priključila treningom v matičnem klubu – ŽTK Maribor in vzporedno delala koordinacijo naprej doma,“ uvodoma pove Darko Kegl. Navdušil v Avstriji Konec meseca (30.5.) se je Marino udeležil prvega turnirja slišečih. „Ni še bilo čisto tako kot pred časom korone. Po še mescu dni je že skoraj na pravi poti, saj piliva že detajle. Uspešno je nastopil na dveh slovenskih turnirjih, zadnja štiri kola pa na ligi v Avstriji, kjer je po petih kolih iz LLB z ekipo TC KERN VOGAU, kjer jih je kot prvo postavljeni igralec ekipe, brez izgubljene tekme popeljal v višjo ligo LLA . Za letos imava še v planu evropsko prvenstvo gluhih, ki bo, v kolikor bo epidemiološka slika dobra, v Grčiji konec oktobra in v začetku novembra. To bi bil višek sezone,“ navrže Kegl Senior. Po oceni odločitev „Marino bo turnirje igral tam, kjer bodo in, če bova ocenila, da je varno, potem greva. Možnosti turnirjev so odprte še na Češkem in Slovaškem. Drugo leto pa je največje tekmovanje v Caxias do Sulu v Braziliji, ko bodo olimpijske igre. Glavni cilj je ostati zdrav in ostati v formi. Potem vse v redu,“ sklene Kegl.

INVALIDI IN BANKE Borut Pogačnik

NLB Poslovalnica Mislinja je prenehala s poslovanjem Foto: B.P.

Na predlog invalidke Ivanke iz Mislinje, smo obiskali nedavno zaprto podružnico NLB v Mislinji na Koroškem, kjer je kar veliko invalidov na invalidskih vozičkih. Ponovno smo se prepričali, koliko je banki res do komitentov. Kot prvo je pomembno povedati, da banka že prej ni poskrbela za dostop invalidom, saj ni v vseh desetletjih zmogla napraviti klančine do vhoda. Kot drugo, pa na vratih še vedno piše, da je banka tam zaradi nas in z navedbo odpiralnega časa… Očitno jim ni niti toliko mar, da bi vsaj odstranili zavajajoči zapis o odpiralnem času!

7

KORIŠČENJE TURISTIČNIH VAVČERJEV IN IZPOLNITEV ŽELJA STANOVALCEV Ana Petrič

Koriščenje vavčerjev stanovalcev iz doma upokojencev Foto: DEOS

V DEOS Centru starejših Notranje Gorice našim stanovalcem izpolnimo marsikatero željo. Tako je stanovalka izzvala direktorico centra s vprašanjem, kam jih bo peljala, da bodo lahko koristili turistične bone, kajti marsikateri starostnik, bivajoč v domu ali doma, jih ne bo mogel. Direktorica, Ana Petrič je glede na ugodno epidemiološko sliko v začetku julija takoj skočila v akcijo, sklicala sestanek stanovalcev, kjer je zbrala njihove želje ter organizirala pravo malo dogodivščino. Glede na število stanovalcev je povabila še štiri sodelavke in sodelavce. Diplomirana zdravstvenika Nejca in Jana, fizioterapevtko Barbaro ter delovno inštruktorico Kajo. Tako, da je bilo poskrbljeno za vsa področja obravnave, kot v centru, samo veliko boljše, ker smo bili na drugi lokaciji oziroma, kot so poimenovali stanovalci, na dopustu. Vsi so se strinjali, da obiščemo Grand hotel Donat Superior v Rogaški Slatini, ki ima vse tisto, kar je bilo povedano, kot nujno, dobrodošlo in zaželeno. Stanovalci so dobili vsak svojo luksuzno sobo, z velikim ležiščem, prostorno kopalnico in kar mi je bilo kot direktorici pomembno, da so bili takorekoč prvi gostje, da so imeli na voljo celotno nadstropje, varno bivanje brez množic ljudi ter mir. V času dvodnevnega bivanja so se kopali, družili, sprehajali, telovadili, plesali, poslušali glasbo, ki je bila organizirana posebej zanje, jedli in pili po želji, naredili nekaj lumparij in kar je najbolj pomembno, uživali do onemoglosti in se veliko smejali. Vse fotografije niso za objavo. Zgovoren je podatek, da dva stanovalca ob odhodu domov nista več potrebovala invalidskega vozička, in da smo polovico stanovalcev naučili ponovno plavati ter da smo nazaj prišli vsi zdravi ter živi. Vtisi stanovalcev so bili ganljivi. Gospa Kovač, katera je sicer na invalidskem vozičku, a je potem z lahkoto plesala, je v šali rekla: »Gospa direktor, da ne boste dajala na Instagram, sicer bo rekla naša ta mlada, da se je tašči zmešalo, ko me bo zagledala, da takole plešem«. Gospa Katanec je bila navdušena nad razgledom z balkona. Če ni plavala je bila na balkonu, telovadila in mahala kopalcem na bazen. Gospod Tomažič je dejal, da je najbolj vesel, ker so imeli svobodo, ker ni bilo kontrolirano in strogo, ampak je bilo sproščeno in veselo: »Naš vrtec je imel čuvaje samo na bazenu, pravilno«. Gospa Novak je povedala, da je nazadnje plavala leta 1995. Potem je umrl mož in ni več. »Tako sem srečna. Sem že malo pozabila, ampak sedaj znam spet plavati. Kaja in Jan sta me dobro naučila«. Gospod Gostinčar je ob prihodu domov (v center) dejal: »Hvala vam, to so bili najlepši žarki v mojem življenju«. Gospa Tomc je pripomnila: »Čudovito! Bili smo prvi gostje, se imeli super in očitno tudi zadnji, glede na trenutno dogajanje«. Gospa Frlec pa že raziskuje, kam bi lahko šli po koncu ”korone”. Direktorica jih bo z veseljem peljala na še kakšen »dopust«.

8

SEPTEMBRA NA PRVE DIRKE Drago Perko

Parakolesarja z glavnim trenerjem Kovicem Foto: ZSIS

Po globalni pandemiji, ki je pretresla tudi svet športa še vedno, tudi naši parakolesarji niso izgubili motivacije za drugi del tekmovalne sezone, ki bo septembra in oktobra. Trenirali v času pandemije „Parakolesarji na srečo nismo bili tarča virusa, zato nam pandemija ni predstavljala bistvene ovire pri izvedbi treningov le, da so ti potekali v zaprtih prostorih in sicer na trenažerju, ročni kolesarji pa so celo lahko tekmovali po platformi Zwift,“ pove glavni trener Luka Kovic, ki bdi nad kvartetom v postavi: Anej Doplihar, Gregor Habe, Jurij Porenta, Aleš Dragar. Plan tekem „Tekmovalni koledar se je po prekinitvi vseh aktivnosti zavoljo COVID-19 nekoliko spremenil. Tekme, ki so bile predvidene za junij, so se premaknile na september. Ciljne tekme, na katerih bomo po vsej verjetnosti nastopili, pa so Puchov evropski pokal (med 12. in 13.9.), svetovni pokal (med 24. in 27.9., lokacija ni še določena) ter na multietapni dirki od 4. do 10.10. v Avstriji,” še doda Kovic. Tandem (Jurij Porenta&Aleš Dragar), ki bi moral v letošnjem letu nastopiti na paralimpijskih igrah, pa ohranja kvoto za naslednje tekmovalno leto, v katerem naj bi igre tudi potekale.

GLUHI STREGLI NAD 2000 M Marjeta Čič

Pohodniki MOOSHribi s prostovoljci akcije s pogledom v dolino Trenta Foto: arhiv Štefan Matjaž

18. in 19. julija 2020 se je nadaljevala akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah v Pogačnikovem domu na Kriških podih, kjer se je odvijala drugič. Visokogorska planinska koča, ki leži 2050 metrov nadmorske višine,

9

je kljub hladnem, oblačnem in spremenljivem vremenu privabila tudi več kot 20 gluhih in naglušnih planincev. Za prostovoljno delo na Kriških podih so se javili 4 gluhi prostovoljci, ki so tudi strastni planinci. V petek, 17. julija 2020, so se skupaj pripeljali do tovorne žičnice Trenta – Kriški podi, kamo so dostavili materiale za predstavitve naše akcije. Po sporočilu SMS oskrbnici Maši, da je material naložen, so se odpravili peš do planinskega doma, kamor so prispeli v roku tri ure in pol. Ekipa Kriških podov (oskrbnica Maša, kuharici Barbara in Ana) jih je toplo sprejela. Namestili so se v sobe, večerjali in se hitro dogovorili za način strežbe. Prednost ekipe je bila, da so vsi po duši planinci, poznajo strežbo in razumejo pomen akcije, saj so skoraj vsi že sodelovali v tej akciji. Poznala se je njihova izkušenost in vsak je vedel, kaj je njihova naloga v času akcije. Nadaljevanje akcije bo 1. in 2. avgusta 2020 na Triglavskem domu na Kredarici, kjer vas bodo gluhi stregli.

PSIHOSOCIALNA POMOČ IN OPORA COVID-19

Foto: Glasilo Ljubljana (10.7.2020)

V novi julijski številki glasila Ljubljana (št. 6/2020) na strani 19 lahko pod rubriko Pomembne telefonske številke – psihosocialno svetovanje in podpora zasledite tudi številko Združenja invalidov – Foruma Slovenije, ki se v sklopu programa Psihosocialna pomoč in opora invalidom ter drugim ranljivim skupinam COVID-19 že od 16. marca naprej oglaša na zgoraj zapisano številko.

IMELI SMO LJUDI… ANA ANKO

Borut Pogačnik

Ana Anko Foto: arhiv ZIFS

V začetku julija se je poslovila naša dolgoletna članica Ana Anko z Jezerskega, ki se je pred leti preselila v Tržič. Njena velika želja je bila, da bi jo nekdo pred smrtjo peljal na Jezersko obiskat njene sorodnike in znance, ki jih že dolgo ni videla. To željo smo ji tudi izpolnili in jo uspeli pripeljati v njen rodni kraj, kjer so jo krajani in sorodniki zelo lepo sprejeli. Včasih ni potrebno dosti, da ljudem izpolniš želje in hrepenenja po tako skromnih stvareh, kot je obisk domačega kraja. Vsa leta v Tržiču, smo jo tudi redno obiskovali in ji lajšali ure trpljenja, ko ni mogla več iz postelje. Ostala nam bo v trajnem spominu.

10

POZDRAV IZ ZIMSKE AVSTRALIJE Dopisnica Metka Jakšič Ruane iz Avstralije

Papirnato lubje Utrinek iz sosednje ulice Foto: M.J.R.

Utrinek iz sosednje ulice, kjer pogled ujamejo zanimiva drevesa, ki jih pod Alpami ni najti. Paperbark tree (drevo papirnatega lubja), z latinskim imenom Melaleuca quinquenervia izhaja iz družine Myrtaceae, ki obsega kar 300 sorodnih sort. Paperbark je znan tudi pod imeni Punk tree ali Paper bark Tea tree in velja za avtohtono drevo vzhodnega obalnega pasu Avstralije. Raste tudi v Novi Kaledoniji, Papui Novi Gvineji, zanesli pa so ga tudi na Florido, ZDA. To zimzeleno drevo zraste do 25 m visoko in se ponaša z belim, bež ali sivim mehkim lubjem, ki se tanko lušči. Doživi lahko več kot 100 let in že 40-letnik razvije deblo, ki lahko obsega več kot 2 m. Prvič je bilo drevo omenjeno leta 1797, Avstralski Aborigini pa ga poznajo veliko dlje. Njegovo žametasto lubje so uporabljali za ležišče, zavoje za rane ali obkladke, splave ali pa so vanj zavijali hrano. Iz listja njegovega bližnjega sorodnika z imenom Malaleuca Alternifolia pridobivajo olje, ki ga tudi danes uporabljajo v medicini in kozmetiki, kot sredstvo proti prehladu, glavobolom in revmatizmu. Uživanje je strupeno, koristna pa je njegova uporabnost na koži. Olje namreč velja za učinkovit antiseptik, ki je uporaben tudi proti prhljaju, ušem, herpesu, aknam, pikom žuželk, garjam, glivicam in bakterijskim okužbam na koži. Tudi pri nas je olje znano kot Ti-tree ali tea tree.

Sporočevalca izdaja Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3, p.p. 2539, 1109 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik

Tajnica uredništva: Katarina Lukešević Telefon: 041/381-679 e-naslov: info@zifs.si

Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 2630 – 3639 Uredniški odbor sestavljajo: Borut Sever (NSIOS), Luka Pavlin (ZDSSS), Anton Petrič (ZDGNS), Jože Globokar (ZPS), Pavel Kranjc

(ZMS), Drago Perko (Zveza ŠIS – SPK), Jože Ocvirk (Društvo za zdravje naroda), Klemen Porenta (Sonček), Niko Kostjukovskij (predstavnik bralcev)