interni časopis

številka 21leto 6december 2004

Prispodoba našega časaRazposajena slika za nori čas prehoda leta 2004 v 2005.

Odrasli hitimo, letimo nekam naprej, pogosto rajezamižimo, kot da bi kaj natančno in dobro videli. Nosoveimamo dolge in nategnjene, tla so drseča in negotova. Zaboljši vtis si zavežemo vesel rdeč šal okoli vratu in ustapotegnemo v nasmeh. Za sabo v nori svet vlečemo otročaje,ki pa tudi že imajo dolge nosove, smejijo se pa nič več.Zaupajo nam – ali pa tudi nič več.

Kljub vsemu …….Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.

Novi dan 2

UVODNIK

Samo še drobna iskrica je tlela nekje podkupom problemov in obveznosti ter meopominjala na naš časopis.

Nekaj zlovešče hladnega se plazi po mestih,vaseh in trgih. Ko vidim znanca, se kar nekampotuhnem. Iz ZZZS prihajajo »ljubezenska«pisma s kazenskimi točkami. Pacienti tudi nisoveč zadovoljni. Plača pride vedno, vsak mesec.Tudi ponedeljek ni še nikoli pozabil priti takoj ponedelji. In tudi naša leta se vztrajno nizajo vnepovratno vrsto.

Reševalna vozila še vedno hitijo z utripajočolučjo. Novorojenčki krčijo svoje prstke v peščicein tudi angina še ni izumrla.

Delo je najboljši način, kako premagatimalodušje.

Zasmejal se je šolar, ko so mu odstranili mavecz noge in razpihal spečo iskro. In vaš časopis je tuz dobrimi željami in zanimivo novoletno jelkosredi zimskega gozda.

Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.Urednica Ne•ka Dular, dr.med.

3 Novi dan

Od leve: Anica Vogel, Beisa Žabkar, Manja Pašek, Marjana Kulovec, Valentina Vajovič,Darja Bukovec, Ivica Brumec, Vlasta Femc in Jožica Mikec

PEDIATRIČNA SEKCIJA

14. in 15. oktobra je v Termah Čatežpotekal strokovni seminar pediatrič-ne sekcije z naslovom Prehrana otro-ka. Seminar je bil zelo dobro obiskan,saj se ga je udeležilo preko 200 medi-cinskih sester iz vse Slovenije. S temsmo dokazali, da se zavedamo pome-na zdrave prehrane in pomena zdravs-tveno vzgojnega dela na tem področju.

Da je prehrana pomembna od rojs-tva do naravnega konca, vemo vsi.Izrednega pomena pa je prehrana v pr-vih letih otrokovega življenja, saj starast in razvoj v tem obdobju zelo in-tenzivna (otrok v prvih 6. mesecihpodvoji, ob letu pa potroji porodno te-žo). Prehrana, katere je deležen v temobdobju, je temelj za zdravje in pravi-len razvoj za celo življenje.

Na seminarju smo obravnavali pre-hrano otroka od rojstva do najstniškihlet. Poseben poudarek je bil na postop-nem uvajanju živil v prvemletu življenja in na zdravs-tveni vzgoji staršev.

Zdrava prehrana je po-stala svetovno vprašanje,saj je vse preveč otrok sčezmerno telesno maso ins povišanim holestero-lom. Smernice za zdravs-tveno vzgojo v posvetoval-nicah so postavljene, me-dicinske sestre pa moramobiti dosledne pri dajanjuustnih in pisnih navodil vzvezi z zdravo prehrano.Program dela v posveto-valnici za otroke in mla-dostnike pa mora zajematičas za zdravstveno vzgojotako staršev kot poznejetudi otrok. Le zdravstvenovzgojeni otroci imajo mož-nost, da odrastejo v zdravein uspešne ljudi. Izpostav-ljen je bil tudi problem ča-sovne in kadrovske omeje-nosti pri zdravstvenovzgojnem delu v posveto-valnici.

Prvi dan smo zaključili z gledališkopredstavo in skupno večerjo, tako da jebil čas tudi za družabno kramljanje inizmenjavo izkušenj.

Drugi dan seminarja smo nadaljevaliz predavanji o boleznih, ki pripeljejo donezmožnosti enteralnega hranjenja.Predstavljene so bile oblike hranjenjapo nasogastrični sondi, zdravstvenanega otroka z gastrostomo in enteralnohranjenje. Vse je bilo tudi predstavlje-no na učnih delavnicah.

Z zaključkom tega seminarja je pote-kel tudi 4. letni mandat izvršilnemu od-boru Pediatrične sekcije, ki je imel se-dež v Novem mestu. V tem obdobjusmo organizirale osem strokovnih se-minarjev, katerih vsebine so izšle tudi vzbornikih predavanj. Skupaj s podjet-jem Hipp smo septembra 2003 organi-zirale strokovno ekskurzijo v Pfafen-hofen, kjer smo si ogledale pridelavo in

predelavo otroške hrane. To štiriletnoobdobje je bilo dokaj naporno, saj smovečino dela opravile v prostem časupoleg rednega dela in družinskih ob-veznosti. Pridobile smo si veliko izku-šenj pri organizaciji strokovnih semi-narjev, spletlo pa se je kar nekaj prija-teljskih vezi.

Kolegicam iz izvršilnega odbora Jo-žici Mikec, Vlasti Femc, Darji Buko-vec, Marjani Kulovec in Ireni Žagar selepo zahvaljujem za vso pomoč in pre-danost pri delu. Zahvaljujem pa se tudisodelavkam iz naših delovnih enot zapotrpežljivost in moralno podporo.

Upam, da smo s svojim delom pris-pevale k razvoju pediatrične zdravs-tvene nege, novoizvoljenemu odborupa želimo veliko delovnih in poslov-nih uspehov.

V V V V Valentina Valentina Valentina Valentina Valentina Vajovièajovièajovièajovièajoviè

Novi dan 4

Učenje govora je lahko prijetno

LAHKO SLIŠI, ČE HOČE

KKKKKaj pa , čaj pa , čaj pa , čaj pa , čaj pa , če ni te ni te ni te ni te ni takakakakako?o?o?o?o?

Jezik je sredstvo sporazumevanja inobsega razne načine – sisteme komuni-ciranja. Glede na čutilo, ki je dominant-no v pošiljanju in sprejemanju infor-macij poznamo oralno, vizualno, audi-tivno, pisno, kinetično,… sporazume-vanje. V povezavi s tem uporabljamotudi različna sredstva sporazumevanjakot so gib, znak, govor, risbo,… v zad-njem času se vedno bolj zavedam, da jeod vseh vrst komunikacij govor tistamanifestacija, ki jo uporablja samo člo-vek. Slednja za prenos informacij upo-rablja artikulirane glasove.

Pridobivanje in osvajanje glasov innjihovih zvez poteka počasi: od neja-snih, netočnih, slučajno oblikovanih pado jasnih pravilnih in predvsem kon-troliranih glasov. Za njihov razvoj sopotrebne določene fiziološke podlage,hkrati pa je govor sposobnost, ki se jomora posameznik tako kot mnoge dru-ge v procesu dozorevanja naučiti. Pra-vilno razviti čuti, posebno sluh, so enaizmed pomembnejših osnov, ki omo-gočajo pravilen razvoj govora.

Kaj je sluh?Sluh je posebna sposobnost ušesa, da

iz množice valov v okolju sprejme in naposeben način sliši le nekatere.

Kako?To sposobnost osvoji posameznik v

času razvoja poslušanja in sicer z uče-njem in osvajanjem treh procesov:

· Diskriminacije,· Habituacije,· Integracije

Diskriminacija:je sposobnost posameznika, da v ne-

prekinjenem nizu različnih zvočnihdražljajev izključi iz nadaljnje obrav-nave tiste, za katere v centru za sluh neobstaja akustična slika pridobljena vpreteklosti.Habituacija:

V okviru tega procesa posameznikrazvije sposobnost, da ne posveča aku-stične pozornosti zvočnim sekvencam,za katere v času sprejemanja nima inte-resa.Integracija:

Je sposobnost osebe, da vzporeja dvesekvenci zvočnih serij, in sicer prvo, kiprispe v Cortiev organ z drugo, akustič-no adekvatno sliko, ki je že od prej shra-njena v akustičnem centru kot akusti-čen spomin.

Vsi trije procesi so osnovnega pome-na za normalen govorni razvoj. Na tejosnovi posameznik, največkrat otrok, spomočjo posnemanja govornih ele-mentov postopoma osvaja govor.

Kaj pa otrok z okvarosluha?

Pri otroku s težavami sluha zaradi ok-vare ne more priti do realizacije nobe-nega od naštetih procesov, ker otrokunjegove težave onemogočajo osvajanjeprvih akustičnih slik. Svoj svet bo tak

otrok začel graditi vglavnem na podlagivizualne realizacije.

Slišeč otrok bo vdrugem mesecu sta-rosti pričel z igro go-voril, »se bo ogla-šal«, ravno takootrok z okvaro slu-ha. V tem obdobjuotroci, tako slišečikot z okvaro sluhareagirajo podobno,»se oglašajo«, ker je

njihovo oglašanje rezultat igre govoril.Po tem starostnem obdobju pa se slišečotrok vedno bolj odziva, oglaša, beb-lja,…,otrok z okvaro sluha pa utihne.Vzrok za to so otrokove težave s slu-hom, ki mu onemogočajo, da bi imitiralzvočne dražljaje iz okolice. Otrokovastarost šestih mesecev je zato tisti mej-nik v razvoju govora, ko lahko na osno-vi opazovanja posumimo, da je z otro-kovim sluhom nekaj narobe. Največ-krat so starši tisti, ki brez posebnih pri-pomočkov, z opazovanjem otroka ugo-tovijo, da otrok v raznih situacijahodreagira drugače, kot bi pričakovali.Na žalost se ta opažanja pojavijo šeletakrat, ko otrok shodi in se s tem od-daljuje od izvora zvoka – staršev, … Vtem času starši pogosto navajajo opaža-nja, da je otrok »pozabil« že naučene be-sede. Le te je pridobil v času, ko so se znjim igrali iz neposredne bližine – so gapestovali, mu pripovedovali,… Kljubtežavam bo tudi tak otrok kazal potreboin željo po sporazumevanju. Ker je nje-gov govor slabo razumljiv, drugačen, gaokolica mnogokrat ne sprejema. Otrokizgubi ali sploh ne pridobi veselja dogovornega izražanja. Tak otrok komu-nicira kmalu samo s starši in bližnjookolico, kar pa mu ne omogoča in nespodbuja širitev govornega razvoja insocializacije. V tem obdobju se običaj-no otrok veseli igre, družbe vrstnikov, stem pa se uri tudi za kasnejše življenj-ske naloge. Zaradi pomanjkljivega slu-ha se mnogih iger ne more udeležiti, po-gosto pa prihaja do nesporazumov takoz otrokove strani kot s strani vrstnikov,čemur sedijo razne nevšečnosti in nagi-banje otroka k asocialnosti. Ravno zatoje nujno, da čim prej ugotovimo težaves sluhom in s tem čim hitreje upošteva-mo otrokovo posebnost in potrebe ter sposebnimi zavestnimi metodami delazmanjšamo njegov primanjkljaj in te-žave.

Kako odkrivamo teža-ve?

Dandanes se vedno bolj zavedamopomena zgodnjega odkrivanja slušnihprimanjkljajev, ker s tem omogočamo

5 Novi dan

Zaradi otrokovih težav pa lahko pripelje do izčrpanosti, občutkov nemoči…

tudi zgodnjo pomoč. V zadnjem časuže v večini porodnišnic opravljajopreizkus, s katerim izključijo slušneokvare prisotne pri novorojenčkih.Naslednji mejnik na katerega stro-kovnjaki pogosto opozarjamo in kisem ga že omenila, je starost šest me-secev. Seveda je ta preizkus odvisenod opazovanja okolice. Preverjanjesluha, ki tudi nima znanstvene veljavein je samo orientacijsko, ker je prevečodvisno od izvajalca in drugih pogo-jev preverjanja (prostor, itd.) je razu-mevanje šepeta brez vidnega zaznava-nja na razdalji šestih metrov.

Tudi v kasnejši dobi lahko na osnoviraznih znakov ugotovimo, da ima ose-ba težave s sluhom:- v pogovoru večkrat prosi za poja-

snila,- včasih preide na drugo temo,- nastavlja roko za ušesa,- se obrača v smeri izvora zvoka,- posluša z odprtimi usti,- s pogledom lovi usta in obraz go-

vorečega, itd.

Vsi našteti znaki nam lahko nakaže-jo, da ima oseba težave s sluhom. Pra-vo diagnozo pa lahko dobimo na osno-vi specializiranega testiranja sluha, kiga največkrat izvajajo v ORL ambu-lantah. Najpogostejši preiskavi sta to-nalna audiometrija in testiranje aku-stične impendance. S pomočjo tonal-ne audiometrije ugotavljamo, oz. me-rimo, katere zvoke slišimo. Za diagno-sticiranje ima omenjena preiskava ve-liko vrednost, saj na osnovi dobljene-ga audiograma lahko ugotovimo ža-rišče bolezni, postavimo diagnozo inpo potrebi predpišemo tudi pripomo-ček (slušni aparat). S pomočjo testira-nja akustične impendance ugotavlja-mo gibljivost bobniča. Poleg omenje-nih se v zadnjem času izvaja še vrstadrugih preiskav, ki pa jih v glavnemizvajajo na terciarnem nivoju – spe-cializiranih ustanovah.

Vsakemu diagnosticiranju sledi ha-bilitacija. Ta je seveda odvisno od vr-ste, stopnje okvare, od starostnega ob-dobja v katerem je nastala okvara.Gluho osebo (tudi otroke) lahko od-krijemo dokaj hitro, ker se po svojemfunkcioniranju zelo razlikujejo od sli-šečih oseb. Naglušne osebe, ki se neglede na stopnjo razlikujejo tako od

gluhih kot slišečih, pa mnogokrat osta-nejo predolgo neodkrite. Poudariti jepotrebno, da gluhi otrok zaradi pomanj-kanja sluha praktično ne bo osvojil arti-kulirane govorice. S pomočjo strokov-njakov bo primanjkljaj zmanjšal in senaučil nadomestnih komunikacij, nemore pa primanjkljaj popolnoma na-doknaditi. Naglušni otrok, ki ima ohra-njene manjše ali večje ostanke sluha, pabo na osnovi ostankov osvojil manj aliveč govora. S pomočjo okolice in stro-kovnjakov pa tak otrok lahko pridobipovprečen govor in kar je še važnejše,jezikovno znanje. Vse to seveda veljaza osebe, ki imajo težave s sluhom že včasu pred osvojenim govorom. Velikonavedenega velja tudi za osebe, ki sejim sluh poslabša kasneje. Pri njih jenajbolj omajan njihov čustven razvojin socializacija, ki sta začasno preki-njena. Taki osebi ostanejo njihove pri-dobljene pozitivne govorne navade, kiglede na stopnjo izgube delno izgubijona kvaliteti. Vse te osebe pa so pod stre-som, ker jih okolica težje razume. V temprimeru se oseba mnogo bolj zaveda,kaj je izgubila in se težko in počasi spri-jazni z nastalim stanjem.

Na žalost se morajo vse osebe z okva-ro sluha naučiti živeti z večinsko sliše-čo populacijo in se sprijazniti z dejs-tvom, da ne bodo vedno našli razume-vanja za svoje težave. Okolica pa bo ta-kim osebam pomagala le, če bomo v do-bi odraščanja otroke s slušnimi težava-mi obravnavali in upoštevali kot oseb-nosti s potrebami in željami ter z njiho-vimi težavami. Zavedati se moramo, daje v otroškem obdobju otrok le otrok in

da se bo s pomočjo ožje in širše okolicepočasi, a vztrajno razvijal v osebo, ki bozavestno kontrolirala svoja dejanja inživljenje.

Pot učenja govora je dolga za otroka,daljša za človeštvo,a najdaljša za znanost.

Zgrajena je komplicirano kot plane-tarni sistemiin bolj zapletena kot zvezdna sozvezd-ja,vendar je dostojna človeka, da se z njoukvarjain da drugega nauči govoriti.

UnivUnivUnivUnivUniv.dipl. def.- logopedinja Marija.dipl. def.- logopedinja Marija.dipl. def.- logopedinja Marija.dipl. def.- logopedinja Marija.dipl. def.- logopedinja Marija•agar•agar•agar•agar•agar

Novi dan 6

ŠOLA ZA STARŠE

Pripravljalno obdobje na rojstvo otroka je čas,ko mož in žena ali fant in dekle pričneta gradi-ti v sebi podobo o njunem skupnem otroku, patudi podobo o tem, kakšna naj bi bila kot matiin oče. Bodoči starši naj bi se čim več pogovar-jali o otroku; si ga predstavljali in doživljali radost prelomnega dogodka.

PORODPorod je najbolj nepredvidljiv

dogodek. Pot do njega je včasihdolga in naporna, drugič spet kraj-ša in lažja. Vendar je samo pot docilja. Ta pa je jasen. . . . Oprijem-ljiv, mehak, nežen in dišeč. Življe-nje z njim pa je pravljica.

Da bi bila pot čim krajša in lažjavas želimo seznaniti s potekomporoda in majhnimi skrivnostmi,s katerimi si olajšate trenutke bo-lečine.

NEGA OTROKA

Starševstvo je kot prihod v novoslužbo. Na začetku je človekastrah, potem pa se sprosti. Čepravste veliko prebrali o tem, kakoravnati z dojenčkom, se vam bo vtrenutku mogoče zazdelo, da nistepovsem pripravljeni. Dovolite, davam pomagamo spopasti se z ne-katerimi zadregami, pred kateri-mi se boste znašli, ko boste nosili,previjali, kopali ali kako drugačenegovali svojega dojenčka.

Tudi ko je otrok bolan, potrebu-je posebno nego, zato vam želimoposredovati nekaj osnovnih znanjo negi vašega dojenčka.

DOJENJE – NAJBOLJŠAPOPOTNICAOTROKU VŽIVLJENJE

Dojenje je čudovito dogajanjemed materjo in otrokom. Dojenje jesicer samoumevno in naravno kotle malo katera stvaritev narave,vendar hkrati tudi umetnost, ki seje morata tako mati, kot tudi otrokšele naučiti. Dojenje je več kot lehrana. To je obdobje, ko oba, matiin otrok dajeta in sprejemata ljube-zen. Za uspešno dojenje pa matipotrebuje informacije in znanje zauspešen začetek dojenja.

NEGA ZOBV nosečnosti se dlesni rade vna-

mejo, skelijo in hitro zakrvavijo.Zgodnja nosečnost je čas, ko je po-trebno obiskati zobozdravnika.Pravilna prehrana in ustna higiena

sta v nosečnosti izrednega pome-na ne le za zdravje nosečnice, pačpa tudi za pravilen razvoj ploda.

Naj vas ne prevara brezzobi na-smeh malega junaka. Čeprav še nivideti, se otrok rodi z vsemi dvaj-setimi mlečnimi zobki in celo z za-snovo stalnih zob, vse to pa seskriva v dlesnih.

Kaj storiti, da dosežemo idealnooblikovano čeljust in izraščanjezdravih in belih zob in našemu na-debudnežu odložimo neprijetenobisk pri zobozdravniku?

TELESNA VADBANosečnost je za vsako žensko

dogodek, ki ga ni mogoče primer-jati z ničemer drugim. V tem časuse intenzivno posveča sebi in bit-jecu, ki ga nosi. K mnogim dejav-nostim, ki spremljajo

to prečudovito obdobje, ned-vomno sodi telesna vadba, pa nele zaradi priprave na porod, tem-več tudi zato, ker dobro zdravje vnosečnosti pozitivno vpliva na raz-vijajoči se plod.

ŠOLA ZA STARŠE SEPRIČNE VSAK PRVI TO-REK V MESECU, OB 16.URI. ZBERETE SE V ČA-KALNICI DISPANZERJAZA ŽENSKE.

VVVVValentina Valentina Valentina Valentina Valentina Vajoviæ, dipl.med.s.ajoviæ, dipl.med.s.ajoviæ, dipl.med.s.ajoviæ, dipl.med.s.ajoviæ, dipl.med.s.

7 Novi dan

7. NACIONALNA KONFERENCA

LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPIN – LAS

Osnovna šola Drska je v sredo 3. no-vembra gostila člane LAS iz cele Slove-nije in tudi iz drugih držav. LAS ustano-vi župan posamezne lokalne skupnosti.Reševanje problematike drog je nalogasocialnega varstva, zdravstva, šolstva,pravosodja, notranjih zadev, financ inobrambe ter posledično različnih delovcivilne družbe in splošne javnosti. Takooblikovanje ukrepov torej ne more us-klajevati samo en nosilec, ampak je tonaloga skupnih usklajevalnih teles:

· na ravni Vlade Republike Slovenijesta to Komisija za droge in pristojnoministrstvo,

· na ravni lokalnih skupnosti so to Lo-kalne akcijske skupine – LAS.

Naš delavni dan se je začel že ob deve-ti uri zjutraj z nagovorom direktorjaUrada za droge pri Ministrstvu zazdravje g. Milana Kreka. Vse prisotne jepozdravil tudi podžupan Mestne obči-ne Novo mesto g. Adolf Zupan, ki je po-vedal nekaj o našem mestu in povabilvse, naj nas še kdaj obiščejo. Zadnjipozdrav je imela naša predsednicaLAS-a ga. Nevenka Kulovec.

Konferenca je bila sestavljena iz dvehdelov. V prvem delu smo obravnavaliizhodišča za pripravo akcijskega načrtaLAS-a, ki je vseboval več točk:

· nacionalna strategija in razvoj LAS,· akcijski načrt LAS (metodologija,

elementi),· izhodiščne smernice za načrtova-

nje preventive – politično antropološ-ki vidik.

Po kratkem odmoru sta nam g. MarkoMušinović in g. Joško Barbir predstavi-la Model preventivnega programa napodročju zlorabe drog v Republiki Hr-vaški.

Drugi del je bil sestavljen iz petih de-lavnic, na katerih smo vsi aktivno sode-lovali.

Po delavnicah se je predstavil našCenter za preprečevanje in zdravljenjeodvisnosti od prepovedanih drog.Predstavili smo naš plakat, ki smo ganaredili že za Nacionalno konferenco oodvisnosti, ki je bila junija letos v Ljub-ljani. Opisali smo naše delo v Centru inpredstavili zaposlene. Glavna točka jebila pripoved bivše uporabnice našegaprograma, ki se je letošnjo pomlad vr-nila iz komune v Italiji. Povedala je, ka-ko težko pot je morala prehoditi, da se jevrnila v »normalno« življenje. Če ne biimela trdne volje, podpore staršev inseveda našega Centra, ji ne bi nikoli us-pelo. Rada se vrača k nam na pogovor,če je v stiski ali pa ne. Naša vrata so ji

vedno odprta in prav ponosni smo na-njo. Naše delo je dolgotrajno in se nemore primerjati z delom v drugih am-bulantah, saj so naši uspehi in rezultatidrobni, vendar se jih vsi skupaj še boljveselimo.

Moram povedati, da je bila letošnjakonferenca najštevilčnejša od vsehprejšnjih. Vsi udeleženci so bili navdu-šeni nad organizacijo in tudi nad pred-stavitvijo našega Centra. Največja zah-vala gre naši Janji, ki so ji vsi čestitali inzaploskali ob njenem uspehu.

Konferenco smo zaključili pozno po-poldne s predstavitvijo zaključkov po-sameznih delavnic in pa tudi s slav-nostnim imenovanjem iniciativnegaodbora za ustanovitev Združenja LASSlovenije.

Na koncu bi se rada zahvalila Osnov-ni šoli Drska, ki nas je gostila ves dan,zahvala Nevenki Kulovec in SuzaniVirc, saj brez njiju konferenca ne bi bilauspešna. Čestitka naši Janji, ki je imelatoliko poguma, da se je pokazala v jav-nosti.

Želimo si, da bi imeli vsako leto kak-šno Janjo ali Jana, ki bi jima uspelo takokot njej.

Violeta KrampeljVioleta KrampeljVioleta KrampeljVioleta KrampeljVioleta Krampelj

NOVICE IZ NAŠIH VRST

Mamicam in očkom čestitamo!

Mali Bor je osrečil očka in mamico Anito Kukman, našozobno asistentko.

Urška je ponosna na svojega bratca Lovra, oba pa sta vveliko veselje očku in mamici Andreji Grahek Cujnik,univ.dipl.ekon. – naši pomočnici direktorja.

Novi dan 8

Udeležba na kongresu EAPD (Euro-pean Academy of Paediatric Denti-stry) me je pripeljala v Barcelono. Me-sto, ki leži ob obali sredozemskegamorja, je prestolnica pokrajine Kata-lonije in je drugo največje v Španiji. Inker je Barcelona od Novega mesta od-daljena približno 1600 km, mi ni preo-stalo drugega, kot da si kupim letalskokarto in letim z letalom prvič v življe-nju. Moj dosedanji življenjski moto jenamreč bil: »na letalo nikoli«. Sevedavem, da se zarečenega kruha največpoje, tako da sem junija pristala ravnotam – v letalu namreč. Pripovedova-nja prijateljev, da je tako kot v avtobu-su, so se kmalu izkazala za lažna. Po-sedejo te nekam v sredino konzervipodobnega prevoznega sredstva, ki sebodisi strmo dviga navzgor ali pamočno nagiba v stran, da pod sabo vglobinah vidiš travnike in morje. Gro-za! Poleg tega sem cel čas preživela vsmrtnem strahu (tu pa res ne pretira-vam), ker me ni nihče opozoril, da jevožnja z letalom, bolj kot vožnji z av-tobusom, podobna vožnji po maka-damski cesti. In, ko smo nekajkratmalo izgubili višino, je bila mojaprezgodnja smrt res povsem blizu.Vsemu navkljub sem ta let le prežive-

la in pristala na ogromnem letališču, kije v primerjavi z našim Brnikom (tegasem si do sedaj ogledala) pravi gigant.

V Barceloni je junija že tako vroče, dase človek kmalu zave, da je v južni Evro-pi. Poleg že kar neznosne vročine, nasna to opominjajo tudi zelo dolg odmorza kosilo (siesta), živahna večerna pro-menada in palme, ki jih srečaš na vsa-kem koraku. Barcelono sem spoznava-la v »etapah«, dan pred in dan po kongre-su ter v nekaj prostih urah v dnevih, koso potekala predavanja.

Mesto ima zelo dobro urejen javnipromet – 6 prog podzemne železnicein kar 83 avtobusnih prog, ki te pri-peljejo prav v vsak konec skorajdvomilijonskega mesta. V mestu sotudi zelo dobro poskrbeli za turiste,željne ogleda mesta, s turističnim av-tobusom. Avtobus vozi po 3 različnihprogah, ki med sabo povezujejo sko-raj vse mestne znamenitosti. Z naku-pom karte za vožnjo s turističnim av-tobusom dobiš tudi knjižico ugodno-sti, ki ti omogoči ugodnejši nakupvstopnic za ogled mestne znamenito-sti.

Z ogledom sem pričela na Placa Es-panya, ki je stičišče dveh večjih avenijin nekaj manjših ulic. Ob robu trga,kjer promet poteka v fantastično ure-jenem krožišču, je tudi opuščena are-na, v kateri so še pred kratkim poteka-le bikoborbe. Barcelona je namreč pr-vo mesto v Španiji, ki je opustilo biko-borbe, tako da je za ogled le-teh po-trebno obiskati kakšen drug španskikraj. Po ulici, v kateri je nešteto prekodneva mirujočih vodometov, semodšla proti Narodnemu muzeju kata-lonske umetnosti (slika 1), kjer semprvič naletela tudi na zelo poostrenovarovanje. Ogled muzeja z nahrbtni-kom ni dovoljen, poleg tega pa skorajv vse stavbe, kjer se pričakuje večještevilo ljudi, vstopaš preko detektor-jev za kovino. V vseh stavbah pa tudina postajah podzemne železnice kar

B A RC E L O N AB A RC E L O N A

slika 1: Avtorica pred Narodnim muzejem

Slika 2: Poble Espanyol

9 Novi dan

mrgoli varnostnikov, ki skrbno nadzi-rajo dogajanje. V prijetno klimatizira-nem muzeju sta na voljo dve stalni raz-stavi – romanska in gotska dediščina,kjer so prikazani številni cerkveni za-kladi, razdeljeni v časovne in temat-ske oddelke (križanje, Marija z otro-kom, trpljenje svetnikov,..). Iz muzejasem se napotila v znamenito Poble Es-panyol (špansko vas), ki je bila postav-ljena za svetovno razstavo l. 1929 inprikazuje špansko krajevno arhitek-turo. Vas so postavili v enem letu, vnjej pa je 6 večjih trgov in kar 3 kmulic, kjer so predstavljeni prav vsi slo-gi gradnje, značilnih za Galicijo, An-daluzijo ali mestno okolje (slika 2).Pot me je naprej vodila proti komplek-su izgrajenem za olimpijske igre 1992na Monjuicu (Jupitrovi gori) – AnellaOlimpica (olimpijska arena). Poleg

stadiona na katerem je potekala slav-nostna otvoritev olimpijskih iger, ob-sega Anella Olimpica še modernodvorano Palau Sant Jordi, ki spominjana leteči krožnik. Šele po prihodu na tadel Jupitrove »gore« sem ugotovila, dananjo vodijo tekoče stopnice, ki bi miprihranile ali pa vsaj krepko omililevzpon v popoldanski vročini in no-gam prihranile nekaj prav grdih žu-ljev. Nekaj minut stran od olimpijskearene je postajališče montjuiške žič-nice, ki vodi do srednjeveške vojašketrdnjave, v kateri je vojaški muzej.Vrh Jupitrove gore je na višini 192 me-trov, kar pa zadostuje za prekrasenrazgled na Barcelono. Z višine se najužni strani odpira razgled na moder-no potniško pristanišče, staro prista-nišče, ki je preurejeno v marino in natovorno pristanišče ob industrijskiconi, ki večinoma obsega proizvodne

prostore španskega Seata. Utrujena odcelodnevnega sprehoda po segretem

ozračju sem se z žičnicoodpeljala do vznožjaMontjuica in nato še pešdo hotela, kjer sem utru-jene noge hvaležno po-topila v hladno vodo.

Ker se je kongres za-čel šele zgodaj popold-ne, sem jutro in dopold-ne naslednjega dne iz-koristila za ogled mest-nega živalskega vrta.Pot do njega vodi mimospomenika KrištofuKolumbu (slika 3), ki soga postavili v 19. stolet-ju. V notranjosti 59 me-

trov visokega spomenika, je dvigalo, kite popelje na vrh, kjer se spet ponujaprekrasen razgled na pristaniški delBarcelone. V žival-skem vrtu med ted-nom ni velike gnečein živali so lenobnoležale na opoldan-skem soncu. V Bar-celoni so zelo pono-sni na edino znanoalbino gorilo »Co-pito del Nieve«(Snežinka), ki je tu-di motiv številnihrazglednic. Kar ne-kaj minut sem pre-stala pred ogrado zagorile, bele gorilepa ni bilo. Šele obnaslednjem obiskučez nekaj dni, ko

Snežinke spet ni bilo na spregled, semod čuvaja izvedela, da je gorila umrlaže novembra. Ker pa je to očitno slabareklama, ki bi verjetno okrnila številoobiskovalcev v ZOO-ju, ti teh infor-macij nihče ne da in nič hudega slutečlahko stojiš pred ogrado ure in ure inčakaš svetovno znamenitost. Čepravje živalski vrt v centru mesta, ima ve-čina živali nove in prostorne ograde.Zanimale so me predvsem živali, kijih pri nas ne vidimo ravno pogosto.Imajo ogromen terarij, v katerem somodrasi in gadi pravi »palčki«, v pri-merjavi z nekajmetrskimi pitoni, ana-kondami in krokodili. Ob terarijuimajo svoje prostore tudi pingvini(slika 4), ki na kopnem smešno racajo,po vodi pa švigajo zelo spretno in hi-tro. Tisti dan sem imela srečo in semprišla ravno ob pravem času za pred-stavo z delfini v ogromnem zunanjem

Slika 3: Spomenik Krištofu Kolumbu, v ozadju Montjuic

Slika 4: Pingvini v živalskem vrtu

Slika 5: »Predstava« delfinov

Novi dan 10

bazenu (slika 5). Predstava traja dobrepol ure in vključuje skoke, vrtenjeobročev, plavanje s trenerjem, na kon-cu pa dobita dva gledalca tudi prilož-nost, da delfine nahranita in se jih do-takneta. Ker se mi je ta dan že mudilona kongres, sem zaključila z ogledomin se napotila v hotel. Zvečer sem silahko ogledala še znameniti »plesvodnjakov« pod narodnim muzejem,ki v ritmu različnih sklopov glasbe»plešejo« v mavričnih barvah (slika6).

Zadnji dan kongresa so se predava-nja končala zgodaj popoldne in preo-stanek dneva sem spet izkoristila zaraziskovanje mesta. Začela sem tam,kjer sem zadnjič prehitro končala – vživalskem vrtu. Nato sem se spreho-dila čez Parc de la Ciutadella (trdnjav-ski park), kjer je do sredi 19. stoletjastala velika trdnjava. V nekdanji oro-žarni je sedaj katalonski parlament inMuzej moderne umetnosti. Pot me jeiz parka vodila po številnih majhnihuličicah do Barri Gotic (gotske četrti),kjer je kar nekaj turističnih znameni-

tosti. Na Placa del Rei se nahaja Cate-dral (stolnica), ki je posvečena staro-krščanski mučenici Evlaliji (slika 7).Stolnica ima 29 kapel, ki so posvečene

svetnikom. V stari kapiteljski dvoranipod stropom visi lepanski Kristus v na-ravni velikosti, ki so ga imeli na palubiadmiralske ladje Galera Real v slavnipomorski bitki proti turški mornaricipri Lepantu leta 1571. Na placa Sant Jau-me (trg Sv.Jurija) si nasproti stojita Ge-neralitat (podeželski parlament) inAjuntament (mestna hiša). Na trgu obnedeljah zvečer plešejo sardano – kata-lonski ples. Do znamenite La Ramble je

od tu le nekaj korakov po za promet za-prti uličici. Rambla je dolga 1 km in jov bistvu sestavlja več delov. Na Ramb-li de Canaletes stoji znameniti vod-njak s pitno vodo in številni dobro za-loženi časopisni kioski. Sledi ji Ramb-la dels Estudis (tu je nekoč stala uni-verza), nato pa Rambla de Sant Josep,ki je zaradi številnih cvetličnih stojnicimenovana tudi Rambla de les Flors.Mirojev mozaik označuje poloviceslavne promenade. Na ulici, ki je praviraj za žeparje, se stalno nekaj dogaja.Številni cestni umetniki zbirajo okolisebe množice turistov in trenutek ne-pazljivosti je dovolj za prazen žep indenarnico.

Naslednji dan sem kupila vozovni-co za turistični avtobus in se odpravi-la na krožno vožnjo po Barceloni. Turi-stični vodiči med vožnjo opisujejoznamenitosti, med katerimi so števil-ne mojstrovine znanega španskega ar-hitekta Gaudija. Ogledala sem si enobolj znanih Gaudijevih stavb CasoMilo ali Pedraro (slika 8), ki je v zad-

njih letih odprta za javnost. Na ogledje eno nadstropje in znamenita terasavalovite hiše. Naslednja znamenitostje prav tako Gaudijeva mojstrovina –svetovno znana cerkev Sagrada Fami-lia (sveta družina). Cerkev je ekstra-vagantni arhitekt pričel graditi leta1883 (slika 9). Nikoli dokončano cer-kev je gradil do svoje smrti. Načrtovalje 18 visokih zvonikov, za časa njego-vega življenja pa so dokončali le en

Slika 6: Nočni ples vodnjakov

Slika 7: Barcelonska stolnica

Slika 8: Casa Milo (Pedrara)

11 Novi dan

zvonik, glavnino vzhodnega pročelja(imenovanega Rojstvo) in apsido. PoGaudijevi smrti so želeli nadaljevatinjegovo delo, vendar so jih prehitelianarhisti, ki so popolnoma uničili vsenjegove pisne načrte. Od sredine 20.stoletja pa dela nadaljujejo in cerkevdobiva še mogočnejšo podobo. Obvstopu v cerkev sem bila nemalo pre-senečena, ko sem ugotovila, da je zgra-jeno le zunanje ogrodje – obe pročelji,8 zvonikov, vse ostalo pa še čaka na iz-graditev. Po kamnitih stopnicah ali zdvigalom se je moč povzpeti skoraj dovrha zvonikov, ki na vrtoglavi višiniponujajo razgled na dobršen del me-sta. Po ogledu Sagrade Familie smo seodpeljali do Palače Pedrables (Palaude Pedrables), razkošne vile, ki si jo jepostavil španski kralj. V njej je bivalza časa svetovne razstave leta 1929. Vpalači sta sedaj dva muzeja – muzejkeramike in muzej dekorativne umet-nosti, ki pa si ju žal nisem mogla ogle-dati. Španci imajo namreč, podobnokot naši bližnji sosedje Italijani, obponedeljkih zaprto. Vseeno pa je bilpark zaradi nenavadnega rastlinjaznačilnega za južne kraje vreden ogle-da. Kljub moji nezainteresiranosti zanogomet (še dobro, da moj mož tega ne

bere) sem si ogledala nogometnistadion znamenitega FC Barce-lona (slika 10). Po pripovedova-nju Špancev je to drugi največjinogometni stadion na svetu (prvije brazilska Maracana). Ogled se-veda mastno plačaš, nato pa semed množico varnostnikov pre-viješ v 40. vrsto lože C in nekje iz-pod višav zreš na rjavo zemljo. Ja,na rjavo zemljo. Ravno v časumojega obiska so namreč odstra-nili staro, verjetno precej utruje-no travo, ki so jo poteptali v prejš-nji sezoni in so polagali nove za-plate kupljenega zelenja. Sam sta-dion je tako bolj spominjal na bi-koborsko areno kot na nogomet-no igrišče. V notranjosti stadionaje tudi muzej (muzej nogometne-ga kluba, da ne bo pomote), kjer silahko ogledaš stotine prepotenihmajic in podpisanih hlač. Še do-bro, da je vse lepo shranjeno v vi-trinah. In to še ni vse! Ob stadionuje tudi ogromna trgovina, kjerlahko kupiš celotno kolekcijo ob-lačil in vse prepotrebnih nogo-

metnih pripomočkov. In kot dobra ženain še bolj skrbna mati sem originalendres (ki je seveda enkrat dražji od ulič-nih ponaredkov) namenila tudi svoje-mu sinu. Pa kaj, če moramo poloviciDolenjcev razlagati, kateri klub je to,važno, da imamo original! Utrujena odcelodnevnega potepanja sem v centrumesta nakupila še dve vreči spominkov(tudi za taščo, da ne bo dileme) in popila

Slika 9: Sagrada Familia

kavo v znamenitem Starbuck´s caffe.Na srečo sem bila sedaj že precej izku-šena potrošnica njihove kave, kajti pr-vič so me popolnoma zmedli z vsemimožnimi kavnimi kombinacijami –kofeinska in nekofeinska (dobro, to šegre), z mlekom ali brez, posebni okusi(kakšni posebni okusi za kavo??), ka-pučino, frapučino (še danes mi ni ja-sno, kaj je to), z ali brez smetane,.... Nakoncu, ko si že povsem izčrpan, ti po-nudijo še tri velikosti kozarčkov inčez pol minute postaneš ponosni last-nik samo zate narejene kave v plastič-nem kozarčku.

Naslednji dan sem dopoldne predpoletom izkoristila še za krajši ogledcentra mesta in nakup (tokrat pa res)zadnjih spominkov (pa sem jih potemna letališču kupila še nekaj). S samošpansko govorečim taksistom sem seodpeljala na letališče. Vožnja je trajalaravno dovolj dolgo, da sva se sporazu-mela (mimogrede, jaz ne govorimšpansko), na katerem terminalu najme odloži. Zdaj že prav izkušena letal-ka sem samozavestno zaprosila za se-dež kar ob oknu. Na letalu niti ni bilotako grozno. Ne vem, ali ima to kajopraviti s postavnim pilotom, ki nas jepričakal ob vstopu v letalo in s čednimstevardom, ki je mojstrsko odplesalsvoj »ples« v primeru nesreče ali pasem samo premagala strah pred lete-njem, ki mi je dolga leta onemogočalpotovati v bolj oddaljene kraje.

Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.

Slika 10: Nogometni stadion FC Barcelona

Novi dan 12

7. KONGRES EVROPSKE AKADEMIJE

ZA OTROŠKO ZOBOZDRAVSTVO

BARCELONA 10. – 13. 6. 2004

Evropska akademija za otroško zobozdravstvo (European academyof Paediatric Dentistry - EAPD) ima svoje srečanje vsaki 2 leti in vletu 2004 je bilo srečanje v Barceloni v Španiji.Na EAPD je bilo predstavljenih več kot 240 raziskovalnih del vobliki predavanj, simpozijev, posterjev in ustnih predstavitev, mednjimi tudi raziskovalno delo iz Slovenije.

Prvi dan srečanja je bil namenjenvedenjskemu, nefarmakološkemupristopu k terapiji v otroškem zoboz-dravstvu. Prof. Benny Perez iz Izraelaza pridobitev otroka uporablja tehni-ke kot so: opogumljanje, relaksacija,domišljijska vizualizacija, hipnoza inpreusmeritev pozornosti (slika 1).

Prof. Jaap Veerkamp iz Nizozemskeje govoril o ravnotežju med prirojeni-mi in privzgojenimi lastnostmi. Pou-daril je pomen dobre anamneze priotrocih, kajti le tako lahko že na začet-ku pristopimo primerno njihovemu

vedenjskemu vzorcu. Otroci, kjer jetežavno že striženje nohtov in las, kise bojijo plavanja, bodo velikokratimeli težave tudi pri zobozdravniku indo takih podatkov lahko pridemo le zdobro in natančno anamnezo. Staršetemeljito izprašamo tudi o težavah všoli, o vseh dodatnih terapijah (npr. lo-goped) in tako poskušamo ugotoviti,ali se otrok vede letom primerno.

Večer prvega dne je bil namenjen poz-dravnim govorom in spoznavanju ude-ležencev kongresa v zanimivem PobleEspanyol (»španska vas«).

Drugi dan simpozija je bil namenjenprirojenim zobnim anomalijam oz.molekularni genetiki. Prof. Thomas C.Hart iz ZDA je govoril o vlogi genetikepri pacientih z veliko dovzetnostjo zaagresivni parodontitis. Predstavil je ra-ziskavo z dvojčki, ki je pokazala, da sogenetski dejavniki pomembni za razvojparodontalne bolezni (npr. akutni ne-krotizirajoči ulcerativni gingivitis –ANUG – se prenaša avtosomno rece-sivno; mutacija je na katepsin C genu).Predstavil je nekaj sindromov (Papil-lon-Lefevre sy – avtosomno recesivnabolezen, hereditarna ginigvalna hiper-plazija – avtosomno dominantna bole-zen,..), pri katerih so že določili okvar-jen gen, eden od znakov pa je tudi huda

oblika parodontalne bolezni (slika 2).Predvidevajo, da tudi pri zdravih po-sameznikih na razvoj parodontalne bo-lezni vpliva okvara v genomu, od imun-

skega odgovora posameznika pa je od-visno ali se bo razvila lokalizirana aligeneralizirana oblika bolezni.

Prof. Irma Thesleff iz Finske je govo-rila o vplivu genov na razvoj zob. Pred-stavila je raziskavo, ki je preučevalavpliv mutiranega gena na razvoj zobnekrone. Ker pri morfogenezi zoba sode-luje približno 300 genov, ki hkrati so-delujejo tudi pri morfogenezi drugihorganov, so okvarjene zobne krone leeden od znakov hujših sistemskih ok-var. Zanimiva je ugotovitev, da okvar-jen gen AXIN 2 , ki povzroča tudi oli-godontijo in se prenaša avtosomnodominantno s 50% penetranco, pov-zroča tudi kolorektalni karcinom vodrasli dobi, zato moramo biti pri pa-cientih, ki nimajo vseh stalnih zob, po-zorni na njihovo zdravje v odrasli do-bi, prav tako pa moramo na možno bo-lezen opozoriti tudi njihove starejšesorodnike.

Prof. Nick A. Lygidakis iz Grčije jegovoril o klinični obravnavi pacien-tov z dentalnimi anomalijami. Pred-stavil je številne klinične primere,kjer je nepravilnost posledica napakev dednem zapisu, vključno s končnorehabilitacijo, ki v vse večjem obseguvključuje tudi implantologijo.

V sklopu vsakega srečanja EAPD jepripravljenih tudi več kratkih preda-vanj, kjer večinoma mladi raziskoval-ci predstavijo svojo raziskavo. Preda-

Slika 1: otroku lahko poseg opišemotudi s pomočjo igrače

Slika 2: prezgodnja izguba zob pripacientu s Papillon Lefevresindromom

13 Novi dan

vanja potekajo hkrati v 4 predavalni-cah, posamezno predavanje vključnoz razpravo pa traja 10 minut. Predava-nja so bila razdeljena v sklope:- karies - diagnoza, epidemioogija,

preventiva- rast in razvoj zob- vedenjske tehnike- kronično oboleli otroci- oralna patologija- dentalne anomalije- ortodontija

V okviru slovenske raziskave smozbirali podatke o oralnem zdravju slo-venskih otrok. Iz dela zbranih podat-kov je nastalo zanimivo raziskovalnodelo o prevalenci skleninskih okvarpri slovenskih otrocih in mladostni-kih (Prevalence of enamel defects withemphasis on Molar Incisor Hypomi-neralisation in Slovenian children andadolescents).

V večernih urah smo se ponovnosrečali in skupaj odšli na večerjo vCan Cortada, kjer so nam postregli zdobrotami katalonske kuhinje.

Tretji dan je bil namenjen minimal-no invazivnemu zobozdravstvu (mi-nimal invasive dentistry).

Srečanje se je pričelo z uvodnimkratkim predavanjem prof. MartinCurzona o pisanju člankov v revijoEJPD (European Journal of PaediatricDentistry).

Prof. Magne Raadal iz Norveške jena kratko predstavil minimalno inva-zivno zobozdravstvo. Govoril jepredvsem o tem, kje je tista meja, ko jepotrebno karies diagnosticirati kotbolezen in kdaj ga moramo zdraviti(slika 3). Glavni cilj otroškega zoboz-dravstva je predvsem ohranitev zdra-ve ustne votline in zobovja, prepreči-tev nastanka bolezni ter motivacijapacienta za »uporabo« zobozdravs-tvene oskrbe.

Prof. Svante Twetman iz Švedske jeimel zelo zanimivo predavanje o mož-nostih zaustavitve napredovanja karie-sa z uporabo fluoridov, klorheksidinain xylitola. Klorheksidin in xylitol delu-jeta na kariogene bakterije, fluoridi pasodelujejo v remineralizaciji sklenine.V tujini še vedno zelo priporočajofluoride, predvsem v zobnih pastah,premazih in kot fluoridne ustne vode. Vrazpravi je bilo postavljeno vprašanje,kaj profesor svetuje v krajih, kjer fluo-ridov v vodi ni, prisotnost zgodnjegaotroškega kariesa (ECC – early child-hood caries) pa je zelo velika. V odgovo-ru je navedel, da v takem primeru ševedno priporočajo fluoridne tabletke inda tudi na Švedskem v posameznih kra-jih otrocih dnevno še jemljejo fluorid-ne tabletke. Klorheksidin zmanjšujecelični metabolizem, deluje pa pred-vsem na S. mutans, ne pa na laktobacile.Kljub vsemu pa se pri uporabi klorhek-sidina zmanjša število strep. mutans inposledično količina zobnega plaka.Klorheksidinski premaz naj bi uporab-ljali predvsem pri tistih otrocih, kjerzalitje fisur iz različnih razlogov nimožno. Xylitol (znan kot sladilo v žve-čilnih gumijih) in vitro deluje na adhe-zivnost s. mutans, preprečuje velik pa-dec pH okolja in zmanjšuje volumenplaka. V raziskavi so ugotovili, da bi bi-lo potrebno zaužiti vsaj 5 g xylitola nadan, da bi lahko vplivali na okolje v ust-ni votlini, kar pomeni, da bi morali žve-čiti vsaj 10 žvečilnih gumijev na dan, dabi dosegli preventivni učinek. Tako in-tenzivno žvečenje pa lahko škodljivodeluje na čeljustni sklep, zato so pripo-ročila 3 žvečilni gumiji na dan, ki naj sejih žveči 5 – 10 minut po vsakem glav-nem obroku.

Prof. Luc Martens iz Belgije je preda-val o tehnikah minimalno invazivnepreparacije kavitet, predvsem z upora-bo zračne abrazije (»air abrasion«) inrazličnih laserjev za preparacijo kavi-tet kot alternativama za delo s klasični-mi zobozdravniškimi stroji. Prof. Mar-tens je naštel tudi nekaj točkovnihsmernic za preventivo kariesa pri otro-cih. Vsi otroci naj bi bili deležni pouka oustni higieni (1), pouka o pravilni pre-hrani (2), dnevno nizke koncentracijefluoridov – zobna pasta (3), rednih 6-mesečnih kontrol pri zobozdravniku(4) in fluoridnih premazov na predilek-cijskih mestih (5). Otroci z zmerno ne-

varnostjo za nastanek kariesa naj bipoleg naštetih 5 točk bili deležni šeredne aplikacije srednje do visoko-koncentriranih fluoridnih raztopin(6), preventivnih preparacij in zalitijfisur (7) ter restavracij zob z zalivka-mi iz materialov, ki sproščajo fluoride(8). Pri visoko karies - rizičnih otrocihbi poleg naštetih 8 točk opravili šeslinski test za določitev števila kario-genih bakterij (9), svetuje pa še upora-bo klorheksidinskih premazov (10).

Prof. Anna – Lena Hallonsten izDanske je predstavila smernice EAPDza sanacijo zob z uporabo sedacije.Presenetljivo veliko število evrop-skih držav se poslužuje te metode, za-to se je akademije odločila, da do na-slednjega srečanja leta 2006 pripravismernice za sanacijo zob z uporaborazličnih metod za sedacijo pacientov(slika 4).

V popoldanskem terminu so preda-vanja ponovno potekala v 4 predaval-nicah. Teme so bile:

- poškodbe / endodontija- dentalni materiali- raznoPoleg ustnih predstavitev raziskav

so mnogi raziskovalci svoje študijeprestavili s posterjem. Tako je bilo vdveh popoldnevih predstavljeno kar148 posterjev.

Po napornem dnevu smo se zvečerzbrali v Aquariumu na svečani večer-ji. Kratkemu ogledu mestnega akvari-ja, kjer se lahko zazreš v oči večmetr-skemu morskemu psu in ostalim mor-skim pošastim, je sledila večerja vSlika 3: začetna demineralizacija sklenine

Slika 4: značilen izgled otroka, prikaterem smo s sedacijo dosegli željenučinek

Novi dan 14

družbi z malimi, a agresivnimi mor-skimi skati, ki so veselo čofotali vneposredni bližini obloženih miz.

Četrti dan srečanja je bil namenjenzobozdravstveni oskrbi otrok z za-vrtim imunskim odgovorom.

Prof. Henrik Hasle iz Danske jepredstavil otroke, ki se zdravijo za-radi malignega obolenja. Predstavilje najpogostejša maligna obolenja v

otroštvu, načine terapije in tiste posle-dice terapije, ki se kažejo v ustni votlini(slika 5).

Prof. Goran Dahllof iz Švedske je go-voril o oralnem zdravju pri imunosu-primiranih otrocih. Natančno je pred-stavil hudo obliko kongenitalne nev-tropenije, kjer je eden od znakov bolez-ni tudi zelo huda oblika periodontitisa.Ti pacienti imajo močno zmanjšanoproizvodnjo antibakterijskega peptidadefensina (LL-37), ki pri normalnemimunskem odgovoru popolnoma zau-stavi rast A. Actinomycetemcomitans(bakterije, odgovorne za nastanek paro-dontalne bolezni). Profesor je razprav-ljal tudi o tem, ali bi linearni eritem dle-sni (slika 6) lahko bil znak za motnjo vimunskem odgovoru. Predaval je tudi oposledicah (takojšnjih in kasnih) raz-ličnih terapij malignih obolenj pri otro-cih na oralno zdravje.

Prof. Benjamin Wondimu iz Švedske

je predstavil otroke, okužene z viru-som HIV, terapijo njihove osnovnebolezni ter terapijo sprememb v ustnivotlini, ki so bodisi nastale zaradi sa-me bolezni ali pa so posledica zeloagresivne terapije.

V popoldanskih urah se je z zaključ-no slovesnostjo kongres zaključil. Po-slovili smo se z željo, da se ponovnosrečamo junija 2006 v Amsterdamuna 8. srečanju EAPD.

Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.Alenka Šenk-Erpiè, dr.dent.med.

Slika 6: linearni eritem dlesni

Slika 5: spremembe v ustni votlini priotroku z levkemijo

Imam KOPB. Kaj zdaj?

KKKKKaj je Kaj je Kaj je Kaj je Kaj je KOPB?OPB?OPB?OPB?OPB?Kronična obstruktivna pljučna bo-

lezen je kronično obolenje dihal, zakatero so značilni stalno zmanjšanpretok zraka, kratka sapa, kroničenkašelj ter povečano nastajanje sluzi inizpljunkov. Škodljive snovi, ki jih vdi-hujemo z zrakom in cigaretnim di-mom, okvarijo obrambne mehanizmepljuč, ki zato ne delujejo več zaščitno,ampak poškodujejo bronhije in pljuč-ne mešičke.

KOPB obsega dve obolenji: kroničniobstruktivni bronhitis in emfizem.Pri kroničnem obstruktivnem bronhi-tisu gre za kronično vnetje dihalnihpoti in zadebelitev njihovih sten. Za-radi tega so dihalne poti zožene, pre-tok zraka pa je oviran. Bolnik namrečle s težavo in počasi izdihne zrak izpljuč, občutek pa je podoben, kot če bihoteli zrak iz polnih pljuč izdihnitiskozi slamico. Zoženje bronhijev z le-ti še napreduje. Hkrati žleze v dihalnihpoteh izločajo več sluzi, kar še dodat-no ovira dihanje in povzroča napadekašlja. Za bolnike s KOPB je značilen

produktiven kašelj, še posebno v jutra-njih urah, ko izkašljajo večje količinesputuma. Pri bolnikih je namreč nor-malno odstranjevanje sluzi iz pljučovirano, zato pogosto zastaja in se spre-minja v gojišče številnih klic. Te soglavni razlog za huda poslabšanja bo-lezni, ki jih doživljajo bolniki s KOPBin večkrat potrebujejo dolgotrajno indrago zdravljenje v bolnišnici na od-delkih za intenzivno nego. Emfizem paje bolezensko stanje, pri katerem pridedo propada pljučnih mešičkov. Če pro-pade več sosednjih mešičkov, v pljučihnastanejo večje votline in pljuča dobijovidez »švicarskega sira«. Te velike vot-line ne morejo več opravljati svoje pr-votne funkcije izmenjave plinov v krvi,ampak se v njih zadržuje zrak, ki ga nemoremo izdihniti in ostane ujet v plju-čih. Posledica tega je najbolj značilensimptom KOPB kratka sapa, ko bolnikpotrebuje velik napor, da lahko izdihnezrak.

Dolgo je veljal stereotip, da se bolni-kom s KOPB ne da pomagati in da je za-

pora dihalnih poti nepopravljiva. Vsenovejše smernice pa opisujejo zaporodihal pri KOPB kot delno popravljivo.Bolezen sicer napreduje, vendar lahkos sodobnimi metodami zdravljenjanjeno napredovanje upočasnimo inbolnikom občutno izboljšamo kako-vost življenja.

Bolnikov je v Sloveniji veliko. Sko-raj 400 bolnikov ima tako hudo oblikobolezni, da se morajo zdraviti s kisi-kom na domu, kar pomeni, da je ome-

15 Novi dan

jeno njihovo gibanje; že se-denje in hranjenje pa jim po-menita izreden napor. 500do 600 na leto jih zaradiKOPB umre, pravi prof. dr.Stanislav Šuškovič, dr.med., specialist internist izBolnišnice za pljučne bolez-ni in alergijo Golnik, torejdvakrat več, kot je smrti vcestnem prometu, vendarse o KOPB, zanimivo, takorekoč ne govori. Še manj pao preventivi. Ta je najpo-membnejša. Ozaveščenosto KOPB je med vsemi slojiprebivalstva, tudi med šte-vilnimi ustvarjalcizdravstvene politike, zelomajhna.

PrPrPrPrPrvi kvi kvi kvi kvi korororororak –ak –ak –ak –ak –opustiti kajenjeopustiti kajenjeopustiti kajenjeopustiti kajenjeopustiti kajenje

Ker bolezen večinoma prizadene ka-dilce, je torej prvi korak opustitev kaje-nja. Resda drži, da prav vsak kadilec nezboli za KOPB, vendar ni mogoče dolo-čiti, kdo bo zbolel in kdo ne. Še pomem-bnejše se je zavedati, da se bolezen raz-vija vse dokler bolnik kadi. Po opusti-tvi kajenja se napredovanje bolezni

opazno upočasni in se lahko celo usta-vi. Torej gre za eno od redkih kroničnihbolezni, ki jo je mogoče z dokaj prepro-stim ukrepom ustaviti, pozdraviti pažal ne. Zato je ključno, da bolnika pre-pričamo o nujnosti opustitve kajenja.Ker je odvajanje od te odvisnosti zarestežko, prof. Šuškovič poleg individual-nega pogovora predlaga tudi vključitevv šolo KOPB ali šolo za odvajanje od ka-jenja, ki poteka v marsikaterem zdravs-tvenem domu, na voljo pa so tudi zdra-vila, ki olajšajo odvajanja od kajenja.

ZdravljenjeZdravljenjeZdravljenjeZdravljenjeZdravljenjeKOPB pogosto odkrijejo v dokaj

pozni fazi, ko ima bolnik že opazne te-žave. Prvi korak po postavljeni diag-nozi je seveda opustitev kajenja, karspontano stori le malo bolnikov, četu-di imajo težave z oteženim dihanjem.Čeprav se napredovanje bolezni upo-časni ali celo ustavi, bolezen zahtevanenehno uporabo zdravil.

(VIV(VIV(VIV(VIV(VIVA Revija za zdravo •ivljenje)A Revija za zdravo •ivljenje)A Revija za zdravo •ivljenje)A Revija za zdravo •ivljenje)A Revija za zdravo •ivljenje)

SLAVICA CIMERMAN

– dobitnica občins– dobitnica občins– dobitnica občins– dobitnica občins– dobitnica občinskkkkkega priznanega priznanega priznanega priznanega priznanja Občine Škja Občine Škja Občine Škja Občine Škja Občine Škocococococjan za lejan za lejan za lejan za lejan za lettttto 2004o 2004o 2004o 2004o 2004V Občini Škocjan na njihov praznik

vsako leto podeljujejo zaslužnimobčanom priznanja in nagrade. Letos jebila izbrana tudi naša sodelavka – pa-tronažna sestra Slavica Cimerman. Vutemeljitvi za podelitev občinskegapriznanja so zapisali: »…Njen delokrogje silno pester in raznolik; zahteva veli-ko medicinskega znanja, pripravlje-nost in sposobnost prisluhniti, poslu-šati in svetovati; iskati iskrice upanjaza tiste, ki so najbolj odrinjeni na robdružbe, potolažiti osamljene, se sooča-ti s socialnimi stiskami, s solzami bo-lečine, žalosti, velikokrat pa tudi solza-mi sreče in hvaležnosti. Izredno obšir-no in zahtevno je to delovno področje.Gospa Slavica ga zmore opravljati do-bro, zanesljivo, z vso odgovornostjo, s

primernim pristopom do pacientov, kije vsak zase svojevrstna osebnost. Neglede na vremenske razmere in prevoz-ne pogoje vsak dan, poleti in pozimi, ju-tro za jutrom odhiti na svojo humani-tarno pot. Neizmerno rada obišče in os-krbi novorojenčke, svetuje mladimmamicam, kako naj ravnajo z njimi v

prvih urah in dneh spoznavanja s sve-tom; ni ji težko, ko se mora zaustaviti obbolnikih, oskrbeti vsakovrstne rane inublažiti bolečine duha in srca.«

Tudi mi ji čestitamo za zaslu-ženo priznanje!

Novi dan 16

25. S25. S25. S25. S25. Svvvvveeeeetttttooooovne medicinsvne medicinsvne medicinsvne medicinsvne medicinskkkkke in zdre in zdre in zdre in zdre in zdraaaaavvvvvssssstvtvtvtvtvene igrene igrene igrene igrene igreeeee

(25. Jeux Mondiaux de la Médicine et de la Santé)

Garmisch-Partenkirchen, 10. do 17. julij 2004

Letošnje jubilejne 25. Svetovne medicinske in zdravstvene igre so seodvijale v nemškem zimsko–letnem športnem središču GarmischPartenkirchnu, ki ga večina bolj pozna kot prizorišče tekem svetov-nega pokala v alpskem smučanju.

Pogled na skupino Zugspitz (2964 m) iz Garmisch Partenkirchna.

Prvotno naj bi bile letošnje igre vTurčiji, na turški riveri v Beleku (Anta-lija) od 26. junija do 3. julija, vendar seje kasneje organizator zaradi grozečeteroristične nevarnosti premislil inpreselil dogajanje v mirno srednjoEvropo. Prve Svetovne medicinskeigre so bile v mestu Cannes v Franciji.Od leta 2002 so se igre razširile še nazdravstveno sfero in tako postale Sve-tovne medicinske in zdravstvene igre.Organizatorji so Francozi, zbrani vCorporate Sport Organization (CSO),s sedežem v Marseilleusu. Vsako letose tako zbere približno 2.500 do 3.000udeležencev iz okoli 45 držav vsegasveta in se pomeri v 23 športnih pano-gah: atletiki, težki atletiki, badminto-nu, košarki, odbojki na mivki, šahu,streljanju na glinaste golobe, kolesar-jenju, sabljanju, velikem nogometu(11 igralcev), malem nogometu (6igralcev), golfu, judu, gorskem kole-sarstvu, streljanju s pištolo, strelja-nju s puško, plavanju, namiznem teni-

su, tenisu, triatlonu, odbojki, surfanjuin jadranju. To je tudi priložnost za skle-panja novih poznanstev s kolegi celegasveta, saj poteka ob bogatem športnemdelu tudi mednarodni medicinski sim-pozij, ob koncu dneva pa še kopica dru-žabnih srečanj, od otvoritvenega cere-moniala preko vsakodnevnih podeli-tev medalj do zaključne prireditve, kjerse predstavi tudi že gostitelj naslednjihiger.

Na letošnje igre je prišlo okoli 100slovenskih tekmovalcev, večinomapod okriljem Slovenskega zdravniške-ga športnega društva Medicus. Po svo-jih najboljših močeh smo častno zasto-pali sebe, svoje zdravstvene ustanovein stanovske kolege iz Slovenije. Sku-paj smo osvojili vsaj 35 medalj, od tega15 zlatih, 15 srebrnih in 5 bronastih.Trije »novomeščani« smo odnesli kar 6medalj (2 zlati in 4 bronaste).

Tekmovali smo v štirih panogah. Av-tor prispevka sem bil na igrah že šestičzapored, Jelka Repar in Matjaž Recelj pa

prvič, a zagotovo ne zadnjič. Vsi trijesmo nastopili v badmintonu. Jelka je vmešanih parih osvojila zlato medaljo,Matjaž in Ervin sta v igri posameznovsak v svoji starostni kategoriji osvoji-la bron, Ervin pa še v igri moških dvojiczlato medaljo.

Matjaž si je pritekel še bron na 1500m, Jelka je v namiznem tenisu v igri po-samezno osvojila še en bron. Jelki je do-bro kazalo tudi v šahu, čeprav je bilaedina dama (poleg tistih na šahovnici).Do zadnjega (7.) kola se ji je celo nasmi-hala še ena medalja, na koncu pa je os-vojila solidno 11. mesto.

Novomeško ekipo je glavna sestraAlenka Piškur napotila k svoji prijate-ljici Maji Šaji, ki že vrsto let živi v temkraju bavarskih Alp in lasti prijetno go-stilnico pod imenom »Hof-bräustüberl« v samem centru Gar-misch Partenkirchna, nasproti kongre-snega centra.

Tu smo se dobivali, dobro jedli in biliv prijetni družbi šefice in ostalega oseb-ja. Celo več - v tem lokalu smo prvi dannaredili takoimenovani spoznavni žurpod okriljem Slovenskega zdravniške-ga športnega društva Medicus in njene-ga predsednika Andreja Bručana ter taj-

Matjaž je tako odnesel eno bronasto me-daljo v svoji starostni skupini posamezno.

17 Novi dan

nika Roberta Juvana. Gospa Maja se jetako urno zavihtela in iz nič v enem dne-vu pripravila dober prigrizek in prijet-no vzdušje za približno 100 slovenskihudeležencev.

Kot rečeno, se ob zaključni slovesno-sti predstavi tudi bodoči gostitelj. To-krat je to španski Alicante, glavno me-sto Costa Blance. Alicante je drugo naj-večje mesto v pokrajini Valencia s

290.000 prebivalci.V glavnem se ukvar-jajo s turizmom, sajga ugodna klima inplaže raztezajo sko-zi celo leto. Alicanteje namenjen tistim,ki ljubijo plaže,šport, hrano, tistim,ki imajo radi zabavoin tistim, ki enostav-no ne počnejo niče-sar. Zato nam ni bilotežko obljubiti sa-memu sebi, da se na-slednje leto zopet vi-dimo. Naslednje 26.Svetovne medicin-ske in zdravstveneigre bodo potekaleod 2. do 9. julija2005. Če se želi šekdo pridružiti, selahko obrne na av-torja tega prispevkaali na spletno stranwww.medigames.com.

Na koncu bi se radv svojem imenu in v imenu vseh trehzahvalil Zdravstvenemu domu, ki namje omogočil odsotnost in donatorjem:Lek, Janssen Cilag, Pliva, Dolenjske le-karne in Sanolabor.

Ervin Strbad, dr.med.Ervin Strbad, dr.med.Ervin Strbad, dr.med.Ervin Strbad, dr.med.Ervin Strbad, dr.med.

Podobno je v svoji starostniskupini zaključil Ervin…

…in nato kasneje vrnil vsej konkurenci v igri moških dvojic.

Gostišče »Pri Maji«

Maja Šaja (druga z leve).

Novi dan 18

SLOVENIJA - NAVTIČNA DEŽELA

Geografska razgibanost obale inspremenljivi meteorološki pogoji de-lajo slovensko morje zelo zanimivoza navtični turizem, predvsem pa zajadralce. Tako imamo Slovenci naj-boljše skiperje (krmar) in najboljšobarko na Jadranu. Problem je le, da te-ga na Barcolani (največjem oz. najšte-vilčnejšem navtičnem dogodku nasvetu) ne dokažemo. Še dobro, da no-vozelandska ekipa s svojo »Alfa Ro-meo« zapušča tržaški akvatorij za ne-kaj let.

Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.

Maxi Jena

Regata najmlajših in najmanjših

Kitesurferji

Piran

Piran zvečer

Krmar pred pristankom

19 Novi dan

ARS (ADVENTURE RACE SLOVENIA)

VELENJE 2004

ARS 2004 je v vsem prekosil ARS 2003, ki je bil prvi ARS v Slo-veniji. To je tekmovanje, ki se v taki ali podobni obliki odvija vveliko državah po svetu in sedaj tudi v Sloveniji. Gre predvsem zatest vzdržljivosti, veščin (navigacije, logistike, športa) in ekipne-ga duha.

ARS je dolg 240 km. Sestavljen je iz 20-ih etap kolesarjenja, pla-vanja, teka, plezanja, jamarstva, planinarjenja in kajakaštva. Nakoncu vsake etape je kontrolna točka, ki je odprta le določen čas,kar seveda še poveča zahtevnost. Ves potek je trasiran in zahtevanavigacijsko znanje.

Celotno dolžino je v predvidenem času končalo le 10 ekip (eki-pa je sestavljena iz štirih ljudi, med njimi vsaj ena ženska), kar ka-že na zahtevnost podviga, sajsmo bili vsi zelo dobro priprav-ljeni.

Prvi so progo končali Poljaki(profesionalci), drugi so bili na-ši GRS-jevci (Gorska reševalnaslužba) in tretji Čehi. Poljaki soza progo potrebovali dobrih 5our, najboljši amaterji pa nekajčez 60 ur. Mi smo bili na osmikontrolni točki skupaj s še 11.ekipami diskvalificirani, kersmo bili prepozni.

Treba je povedati, da se medtekmo ne spi, ker ni časa, da jepotrebno s seboj imeti vso hra-no in obleko in da se ne gleda navreme.

Skratka – bilo je luštno.Internetni naslov:http://ars.rutka.net/

Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.Matja• Recelj, dr.dent.med.

Pred startom

Vsi v vodo

V planine Po desetih urah dežja končno sonce

Hitrejša pot z gore

Novi dan 20

IMAMO PRVO ZLATO V

KOLESARSTVU NA DŠI

19. septembra letos, se je na Glavnem trgu zbralo kakih 200kolesarjev, ki so sodelovali na delavskih športnih igrah. Moči somerili v ženski in moški konkurenci, vsaka pa je imela 4 starost-ne kategorije.

Ekipa Zdravstvenega doma je sode-lovala le v ženski konkurenci.

Naša veteranka Nevenka Gošnik(tekmovala je v starostni skupini nad45let), je osvojila zlato medaljo.

Druga naša tekmovalka KlavdijaŠkedelj, pa je v svoji skupini (30 do 45let) osvojila 6. mesto z zelo dobrim ča-som.

Čestitamo in si želimo čim več takihuspehov.

RAZMIŠLJANJA

Počasi, a vztrajno se bližajozimski prazniki. Kot bi mignil jeminilo leto. Tako kot za vsa prejš-nja tudi za iztekajoče lahko re-čemo, da je minilo v znamenjuspreminjanja načina življenja.Ravnovesje med prostim in de-lovnim časom se vse bolj nagibav prid slednjega. Vsi se zaveda-mo, da imamo pravega prostegačasa vse manj, da je delo zahtev-nejše…, da vse bolj postajamo in-dividualci. Najpogosteje posku-šamo ob prostih vikendih nare-diti nekaj zase, za telo in dušo.Vendar pa bi se morali včasihvprašati, kako se počutimo nadelovnem mestu mi kot sodelav-ci, saj se srečujemo čez cel delov-ni teden. Sposobnost, da našopozornost usmerimo tudi na so-delavce v delovnem okolju odnas zahteva čas, določen napor,pregovarjanje, dopovedova-nje,… Kljub vsemu bi se moralizavedati, da so čas, drobna po-zornost, lepa misel, ki jih name-nimo drugemu, tisto pravo dari-lo.

Dober kompromis med delov-nimi obveznostmi in pomanjka-njem časa za človeške medseboj-ne odnose je našla in me z njimiprijetno presenetila sodelavka.Njene kratke misli, napisane nadelno uradnih obvestilih, mi vsa-ke toliko časa , kot drobni žarkipozornosti prijetno posijejo vmojo delovno vsakdanjost. Za-vedam se, da sem del tistih sreč-nežev, ki so večkrat, brez poseb-nega vzroka, deležni drobnih ča-robnih besed prijaznosti. Krat-ke, v delovni naglici napisane vr-stice mi v nizu službenih doga-janj pomagajo najti nekaj za du-šo tudi v času delovnih dni.

Vsi , čeprav vedno ne priznamočakamo, da se nam bo zgodilonekaj lepega, nekaj, kar nam po-lepša dan, teden,… Prazničnovzdušje, ki prihaja, prinaša mar-sikaj lepega. Vsem vam želim,da bi lepe trenutke doživeli ta-krat, ko jih boste najmanj priča-

kovali in da bi jih delili zčim več ljudmi. Nekajbesed, s katerimi mi po-lepša dni prijazna medi-cinska sestra vam poši-ljam tudi jaz. Prepriča-na sem, da bi se tudi onastrinjala in se pridružilamisli Toneta Pavčka:

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,tisoč in tisoč zvez je med nami,da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami.

SREČNO V LETU 2005vam želi vaša sodelavka

21 Novi dan

GRIPA

Tudi v Zdravstvenem domu Novo me-sto se lahko cepite pri svojem izbranemzdravniku. Cena cepljenje je:

- kronični bolniki do 18 let1.500,00 SIT

- kronični bolniki nad 65 let1.500,00 SIT

- zdravi 2.500,00 SIT

Za delavce in upokojence Zdravstve-nega doma je cepljenje brezplačno.

Poskrbite za pravočasno cepljenje inpreprečite okužbo!

V Zdravstvenem domu Novo mesto potekajo nujna obnovi-tvena dela v prostorih Dispanzerja za ženske. Zaradi obsežnej-ših gradbenih del so se moraleambulante preseliti v nado-mestne prostore v stavbi.

Gradbena dela potekajo tudiv kleti, kjer se pripravljajo pro-stori za centralno sterilizacijoin vhod z nadstreškom za potre-be službe Nujne medicinskepomoči.

Vsa dela naj bi bila končanado konca leta 2004.

Obnovitvena dela v prostorih Dispanzerja za ženske

Novi dan 22

PADCI

Otroci ne znajo letetiStanovanje je pravo minsko polje za vse mogoče nevarne padce otrok vseh starosti.

Preprečite padce s pohištva:- Ne puščajte dojenčkov samih na postelji, previ-

jalni mizi ali kavču!- Vedno pripnite otroka, ko ga posadite v njegov

stolček ali voziček!

Preprečite padce po stopnicah:- Stopnišče naj bo dobro osvetljeno in čisto. Ne do-

volite otrokom, da se igrajo na stopnišču!- Če imate majhne otroke, so zelo koristne varnost-

ne pregraje na vrhu in dnu stopnic. Pri nas je var-nostno pregrajo mogoče kupiti v nekaterih trgovi-nah, pripravnejši pa jo lahko naredijo sami. Letvi-ce naj bodo samo navpične s presled-kom 5-8 cm, daotrok ne bo mogelpotisniti glaveskozi odprtino,ker se lahko za-duši. Varnost-na pregraja jeu p o r a b n ado približ-no 3 letas taros t iotroka.

OPOZORILO STARŠEM

Poškodbe zaradi padcev so najpogostejšivzrok za sprejem otrok v bolnišnico.

Preprečite padec z balkona:· Ne dovolite otrokom, da se sami igrajo v višjih nad-

stropjih na terasi ali balkonu. Posebno nevarne sonedograjene hiše z neograjenimi terasami in balko-ni!

· Preglejte in popravite razrahljane ograje!

Preprečite padec skozi okno:· Prestavite stole in preostalo pohištvo stran od oken!

S tem zmanjšate možnost, da bi se majhni nadebud-ni plezalci poškodovali!

· Okna, ki jih je mogoče odpreti več kot 10 cm, pred-stavljajo nevarnost za otroke, mlajše od 10 let. Na-jučinkoviteje preprečite padec otrok skozi okno ta-ko, da na okna namestite kovinski zaščitni mehani-zem.

Iz publikacije Inštituta za varovanje zdravja RS

Iz diplomskega dela:

STANDARD RAZDELJEVANJA METADONA

Človek se je predvsem v zgodnji fazisvojega razvoja soočal z neznanimi na-ravnimi pojavi in pastmi, ki so v njem izzi-vali nelagodne občutke in strahove. Za-radi neznanja je iskal vzroke za različnepojave v nekem drugem svetu ali bogo-vih. S svojo naravno radovednostjo in ra-ziskovanjem je že zelo zgodaj odkril rast-line, ki so mu spremenile počutje, mišlje-nje in vedenje. Pripisoval jim je čarobnelastnosti. Iz zapisov in spomenikov se darazbrati, da so učinke drog poznali že Su-merci, Kitajci, Indijci, stari Grki, Azteki,Inki in razna sibirska plemena. V prete-klosti so posamezni narodi uživanje ne-katerih psihotropnih drog v majhnih ko-ličinah pojmovali kot nekaj normalnega,od takega uživanja pa je le še korak dozlorabe.

Drogo danes označujemo kot snov, kivpliva na spremembo našega počutja,

mišljenja in vedenja. Te značilnosti imajoštevilne snovi, ki jih uporabljamo v različ-ne namene, so lahko naravne ali sintetič-ne in mednje sodijo tudi zdravila . Zaradizgodovinskih, kulturnih, etičnih, politič-nih in moralnih pogledov delimo droge nadovoljene in nedovoljene. Med dovoljeneštejemo alkohol, tobak, kavo, pravi čaj inzdravila, ki jih predpiše zdravnik. Nedo-voljene droge pa so lahko naravne (opij,konoplja, listi koke, halucinogene gobe,pejotl), polsintetične (kokain, morfin, he-roin) ali sintetične (metamfetamin, amfe-tamin, ekstazi, zdravila) .

Vzroki uživanja drog in

dejavniki tveganja

Vsak človek je osebnost zase, zato je tve-gano govoriti ali pojasnjevati, zakaj je po-sameznik posegel po drogi. Odločitev je

splet dejavnikov, ki spodbudijo proces.Večina uporabnikov prepovedanih drogprične z uživanjem v adolescenci, zgod-nje uživanje pa tudi povzroči največjoškodo.

Za nemoten duševni, osebnostni in te-lesni razvoj je nujno, da se že vnaprejizognemo uživanju vseh drog, ki utegne-jo povzročiti zasvojenost, saj je nemogo-če napovedati, ali se bo uživanje v manj-ših količinah sprevrglo v zasvojenost .

Zasvojenost ne pomeni samo telesneodvisnosti od snovi, ki deluje na zavest,pomeni tudi kompleksno vedenje zasvo-jenega človeka. Zasvojenec dobro ve, daje to ravnanje škodljivo, pa ga vseeno po-navlja in ga ne more opustiti, ker bi sicerdoživel abstinenčno krizo .

Uživanje je razširjeno predvsem v zelostresnih, urbanih okoljih, kjer so drogelahko dostopne. Vezano je na nagle

23 Novi dan

spremembe življenjskih razmer, spre-membe kulturne identitete ter na speci-fične probleme, kot so brezposelnost,negotovost, neperspektivnost.

Vzrokov je lahko toliko, kot je iskalcevpomoči. Vlogo grešnikov pogosto naprti-mo staršem in družbi, čeprav se danessrečujemo z vsesplošnim pomanjka-njem vrednot, materializmom, zlaga-nostjo politike, potrošništvom, manipu-liranjem. K temu prispeva tudi lahkomi-selnost mladih, ki si želijo takojšnje zado-voljitve ter ugoden in lahkoten življenj-ski slog.

Mladi posegajo po drogah in se običaj-no za uživanje odločijo zavest-no, preizkusijo več vrst, oceni-jo učinke. Vprašanje, zakaj jetemu tako, vznemirja razisko-valce. Obstaja več teorij, ki po-skušajo odgovoriti na to vpra-šanje .

Sociološka teorija pravi, daje zloraba drog povezana s so-cialnim okoljem in izkušnjamiv njem. Če so v okolju, v kate-rem mladostnik odrašča alipreživlja prosti čas, droge moč-no prisotne, je lažje dostopnatudi prva uporaba droge.Omajani medčloveški odnosi vdružini (ločitev, smrt staršev,konflikti, pozitivna družinskaanamneza), veljajo za dejavni-ke tveganja. Med vzroke lahkouvrstimo tudi spolne zlorabein pogosto spreminjanje bivalnega oko-lja.

Psihološki dejavniki, kot so nizka sa-mozavest oziroma samopodoba, nespo-sobnost upreti se pritisku vrstniške sku-pine, težnja po ugajanju, radovednost,iskanje užitkov, eksperimentiranje, pri-vlačnost tveganja, šibkost in pomanj-kljiv nadzor, spodbujajo zlorabo.

Biološka teorija zlorabo drog pripisujegenetskim dejavnikom in podedovaninagnjenosti k odvisnosti od specifičnihsnovi. Obstaja pa vse več pokazateljev,da so osnovne genetske in biokemičnezakonitosti pri odvisnosti od alkohola innedovoljenih drog podobne .

Dejavniki vzgoje in

zaščite

Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjšu-jejo verjetnost uživanja drog in so pove-zani s kulturnimi in pravnimi normamiter spremembami v naši družbi. Pomem-bno vloga ima zakonodaja in preventivniprogrami. Kljub temu je odvisno od po-sameznika, njegovih lastnosti in življenj-skih odločitev, ali bo posegel po drogah.

Preventiva v širšem smislu predstav-lja ustvarjanje družbene situacije, ki po-samezniku omogoča razvijanje zdravegaživljenjskega sloga, obenem pa vključu-je elemente zmanjševanja tveganja, da

bi posameznik, ki se odloči za uporabo dro-ge, to počel čimbolj varno in s čim manjšiminegativni posledicami. V ožjem smislu paso to programi, ki ljudem omogočajo spoz-navanje posledic in učinkov uživanja dro-ge, obenem pa jih soočijo z odgovornostjoza svoje zdravje in zdravje drugih, če uživa-jo droge.

Subjekt obravnave je mladostnik, prikaterem želimo zmanjšati dejavnike tve-ganja. Preventivni cilj je zdrav način življe-nja, predvsem pa želimo:- mladostnikovo radovednost usmeriti

v pozitivno smer;- podpirati vzgojo o vrednotah in vede-

nju, ki ceni in spoštuje svoje zdravje inzdravje drugih;

- spodbujati pozitivno samopodobo,razviti občutek lastne vrednosti, okre-piti krhko samospoštovanje mladih, kije povezano z občutkom varnosti,identitete, pripadnosti, smiselnosti insposobnosti

- razvijati socialne veščine predvsem vodnosih do drugih in znanje, kako seupreti vrstniški skupini;

- spodbujati bogato in raznovrstno pre-življanje prostega časa;

- spodbujati razumno izvajanje staršev-ske avtoritete. Vse raziskave so poka-zale, da je v družinskem življenju urav-notežena kombinacija ljubezni in dis-cipline vzgojni slog, ki deluje preven-tivno

- težja dostopnost do drog na mestih,kjer se zadržujejo mladostniki.

Primarna preventiva

je usmerjena v okolje in vplive iz oko-lja, spodbuja zdrav način življenja in od-kriva dejavnike tveganja. Mladostniki dopetnajstega leta so najbolj izpostavljenipritiskom okolja. Z zdravstveno vzgojo jimje potrebno nuditi razumljive informacije,kako varovati zdravje, ostati zdrav in pra-vočasno poiskati pomoč. V tem obdobju jepomembno osvajanje vrednot, kako pre-

poznati smiselnost, polnost in ustvarjal-nost v življenju.

Dejavnosti primarne preventive nisousmerjene samo v posameznika, ampaktudi v širšo družbeno skupnost. Informi-ranje o problematiki drog, njihovi ško-dljivosti in posledicah, dejavnikih tve-ganja, možnostih obravnave in zdravlje-nja je pomembno za doseganje zdravs-tvene osveščenosti in ohranjanja zdrav-ja celotne populacije. Cilj primarne pre-ventive je odgovorno odločanje posa-meznika za neuporabo drog.

Nacionalni program na področju drogopredeljuje preventivo v širšem smislu.

Predstavlja širok spekter pri-stopov za preprečevanje upora-be drog in ustvarjanje družbe-ne situacije, ki omogoča razvija-nje zdravih življenjskih slogov,obenem pa vključuje elementeza zmanjševanje tveganja pri ti-stih, ki so se odločili za uporabodrog in za soočanje z odgovor-nostjo za svoje zdravje in zdrav-je drugih .

Ukrepi primarne preventivetorej niso samo skrb zdravstve-ne službe, ampak je potrebnomedsektorsko sodelovanje. Ak-cije morajo potekati na nacio-nalnem nivoju in zajeti mlade instare, otroke in starše, vzgojite-lje, učitelje tudi z uporabo medi-jev in sredstev zakonodaje.

Medicinska sestra je običajnonajbolj dosegljiv član zdravstvenega ti-ma na področju preprečevanja in zdrav-ljenja odvisnosti od drog. Zdravstvenenege ne sme nuditi samo iskalcem pomo-či, vključiti se mora tudi v širšo družbenoskupnost kot svetovalec in načrtovalecpreventivnih dejavnosti na področju du-ševnega zdravja in odvisnosti. Sodelova-nje in svetovanje mora zagotoviti tudivsem, ki izvajajo zdravstveno nego bolni-kov/varovancev, družin in skupnosti .

Pri svetovanju mladim staršem moramedicinska sestra ponuditi vsebine zavzgojo »NE drogam« od predšolskegaotroka do starejšega najstnika. Že vpredšolskem obdobju lahko starši otro-ku vcepljajo zdrav in razumen vpogledna vprašanje zlorabe drog. Pogovori oužitkih zdravega življenja, vcepljanje od-govornosti za lastna dejanja ter težaveotrok so priložnost za učenje, pohvala paje pomemben del vzgoje.

Ko otrok vstopi v šolska leta, se že za-veda samega sebe, zanima ga več stvari.V pogovorih zavzema jasna stališča dodrog. Osredotočeni naj bodo na seda-njost, pouči naj se o učinkih in posledicahuživanja drog, otroku naj starši pomaga-jo pri izražanju njegovega mnenja. Posta-vijo jasna pravila in ga poučijo, da ni tre-ba vztrajati v situacijah ali družbi, v kate-ri se ne počuti dobro. Vedeti mora, dalahko vedno računa na starše.

Najstnik, ki postaja samostojen, ne bo

Novi dan 24

rad poslušal nasvetov, slišal jih pa bo.Pravila in posledice sigurno že pozna, če-prav se jih vedno ne drži. Vedeti mora, daje nekaj posebnega, čeprav v šoli nimasamih petic. Sporočila o drogah naj teme-ljijo na podatkih in naj ne vcepljajo stra-hu. Glede na to, da najstnike zelo skrbizunanjost, je pomembno poudariti vplivdroge na zdrav izgled. Starši naj se nevsi-ljivo vpletejo v otrokovo življenje in spoz-najo tudi otrokove prijatelje.

Starejši najstnik verjetno že poznarazlične vrste drog in se je tudi že srečal zponudbo, vendar še vedno potrebnovztrajati v pogovorih na to temo. Mla-dostnik mora vedeti, kako uživanje drogvpliva na prihodnost in da bo starše z uži-vanjem drog razočaral. Biti mora pohva-ljen in vedeti da je za starše nekaj poseb-nega in da je veliko vreden posameznik.

Staršem medicinska sestra svetuje tu-di ustrezno komunikacijo z otrokom natemo drog. Biti morajo dobri poslušalci.Poskrbeti morajo, da se z otrokom sproš-čeno pogovorijo, pozorno poslušajo insprašujejo. Otroci se morajo zavedatisvojih dobrih lastnosti in biti zanje poh-valjeni. Sporočila naj bodo jasna, nastopobeh staršev pa enoten. Vzorec pravil-nega obnašanja staršev (njihovo vede-nje), naj odseva vrednote, kot so odkri-tost, skladnost, poštenost, pravičnost,skratka vse, kar pričakujejo od otroka Vnašem prostoru je pomembno vendarpremalo poudarjeno sodelovanje s pa-tronažno zdravstveno nego. Patronažnamedicinska sestra s sodelavci si prizade-va dosegati in krepiti pozitivno zdravje.V celotnem procesu patronažne zdravs-tvene nege je subjekt obravnave posa-meznik, njegova družina in skupnost.Obravnavani so v okolju, kjer bivajo, seučijo, igrajo in delajo .

Med preventivne dejavnosti patro-nažne medicinske sestre sodi zdravstve-no–socialna obravnava posameznika,družine in skupnosti ter zdravstvena ne-ga otročnice in novorojenčka na domu.Neposredno tako vpliva na izobraževa-

nja posameznikov, družin in skupin o tem, kaj so dejavnikitveganja (odnos staršev do drog je pomemben dejavnikodnosa otrok do drog). Posreduje lahko pri zmanjšanjustresnih dejavnikov (pomanjkanje spanja, neustreznaprehrana) in stanj, ki povzročajo tvegano vedenje. Izobra-žuje mlade starše, da otroka že zgodaj začnejo učiti obvla-dovanja stresa, komunikacije, čustvenih odzivov in pre-poznavanja anti-socialnega vedenja.

Preventivni programi in osveščanje o problematiki drognaj bi bili tudi del šolskih programov usmerjenih v krepi-tev duševnega zdravja (mreža zdravih šol). Obsegali naj bipredvsem s splošne ukrepe, kot so: krepitev občutka last-ne vrednosti, razvijanje komunikacijskih sposobnosti, iz-boljšanje delovnih pogojev, upiranje vrstniški skupini,sposobnost reševanja problemov in razvijanje odgovorne-ga odnosa do vseh sredstev, ki nas lahko pripeljejo v odvi-snost. Za to je potrebno ustrezno usposobiti in motiviratitudi pedagoške delavce.

Anica Tomšiè, dipl.med.sr.Anica Tomšiè, dipl.med.sr.Anica Tomšiè, dipl.med.sr.Anica Tomšiè, dipl.med.sr.Anica Tomšiè, dipl.med.sr.Nadaljevanje prihodnjič.

Univ.dipl.def.-logopedinja Marija Žagar pri delu z malčkom.Fotografija je nastala v mesecu maju leta 1980.

Zobotehniki – vsi v enem čolnu in zadnji poletni žarki…

SLIKA IZ ARHIVSLIKA IZ ARHIVSLIKA IZ ARHIVSLIKA IZ ARHIVSLIKA IZ ARHIVAAAAA

25 Novi dan

Ljudje bi bili radi bolj telesno dejav-ni, vendar imajo za to, da niso, kup raz-logov oziroma izgovorov. Najpogo-steje boste slišali naslednje, ob kate-rih smo zapisali tele pripombe.

»Ko pridem domov z dela, sempreutrujen-a!«

Najbrž boste presenečeni, če vampovemo, da vam bo telesna dejavnostdala pravzaprav več energije. Posku-site iti na delo peš ali s kolesom in bo-ste videli da ste manj utrujeni.

»Nimam časa.«S telovadbo se vam ni treba ukvarja-

ti več ur. Nagrajeni boste že, če bostevgradili telesno dejavnost, kot na pri-mer pešačenje ali kolesarjenje, v svojobičajni delovni dan.

»Prestar-a sem.«Za to, da bi užili koristi od zdrave te-

lesne dejavnosti, niste nikoli prestari.Začnite torej z novo vrsto dejavnosti,ampak za začetek počasi in zmerno.

»Saj sem že dovolj aktiven-na.«Večina ljudi precenjuje količino te-

lesne dejavnosti, ki jo izvajajo. Lahkopa bi jim koristila, če bi je bilo maloveč. Ozrite se po povprečnem tednu.Kolikokrat lahko trdite, da ste bili ta-ko dejavni, da vam je bilo od tega toploin ste bili zadihani?

»Ko boste postali bolj telesno de-javni, boste od tega začutili korist inzačudeni boste, kako uživate!«

ZAPOMNITE SIZAPOMNITE SIZAPOMNITE SIZAPOMNITE SIZAPOMNITE SI· Za to, da bi se zaeli ukvarjati s telesno dejavnostjo, ni potrebno,

da bi bili že na začetku »fit«.Najpomembneje je, da začnete s telesno dejavnostjo postopno. Kmalu bo-ste v svojem počutju začutili spremembo.· Za to, da bi telovadili, vam ni treba zdoma.V stanovanju, hiši ali zunaj nje je dovolj dela, ki vam lahko nudi možnost zagibanje. Če pa boste v vse to vpeljali še svoje otroke, bo veselje še večje.· Telesna dejavnost ne vzame nujno veliko časa.Telesna dejavnost lahko postane zlahka del vaše vsakdanje rutine; in to celotakrat, ko delate. Hoja, kolesarjenje in tek so lahko nadomestilo za vožnjo zavtomobilom. Morda pa ni tako daleč bazen, da si ga po delu ali po kosilu nebi mogli privoščiti?· Ni potrebno, da ste mladi.Za to, da bi začeli z novo telesno dejavnostjo, ni nikoli prepozno. Starejšiljudje imajo lahko od telovadbe velike koristi, poleg tega pa imajo pogostotudi dovolj časa in svobode za to, da poskusijo več različnih aktivnosti.

Z GIBANJEM DO ZDRAZ GIBANJEM DO ZDRAZ GIBANJEM DO ZDRAZ GIBANJEM DO ZDRAZ GIBANJEM DO ZDRAVVVVVJJJJJAAAAA

AFORIZMI

POZITIVNE

AFIRMACIJE

Igralec usode si zagotovi svojo sre-čo s tem, da prehiti tistega, ki bi mujo lahko uničil.

Osebnostna rast ne sprejema le rož-nate samopodobe.

Samoučlovečenje zaživi, ko popuš-ča samozadostnost.

Nekatere dame praznujejo obletni-co izgube nedolžnosti celo večkratletno.

Ugrizni v problem in ne v človeka!

Pogumnim pomaga sreča, pogub-nim pa nesreča.

Najbolj pridigarski je tisti, ki manjrazume – še posebno samega sebe.

Ljubi druge kot samega sebe, če teprej ne pobere!Če človek ni zase, tu-di ni za drugega.

Nespamet niti ni tako pogubna inodveč, če jo spočnemo pri zdravi pa-meti.

Zakaj bi bil samo jaz odgovoren za-radi nesreče drugih, ko pa še svojesreče ne jemljem preveč resno in od-govorno?

Leporečnemu materialistu nismotoliko zanimivi kot predvsem upo-rabljivi.

· Moja prihodnost je svetla, zdrava,obetavna in varna.

· Moje srce je spet močno in normal-no deluje.

· Povsod se počutim varno.· Vedno dobivam, kar potrebujem

in kadar potrebujem.· Moje delo mi je v užitek in veselje.· Točka moči je v sedanjem trenut-

ku.· Sem na pravem mestu, ob pravem

času in počnem pravo stvar.· Ljubim svoje telo.· Vsak trenutek mojega življenja je

nov, svež in pomemben.· Vse, česar se lotim, uspe.· Vsepovsod me čaka polno zlatih

priložnosti.· Ljubim življenje.· Z vsem rokujem ljubeče, radostno

in varno.

Cveto Gradišar, dr.med.Cveto Gradišar, dr.med.Cveto Gradišar, dr.med.Cveto Gradišar, dr.med.Cveto Gradišar, dr.med.

Novi dan 26

HUMORVSEVEDNIK - Oči, zakaj je nebo modro?

Zakaj ptiči med spanjem neZakaj ptiči med spanjem neZakaj ptiči med spanjem neZakaj ptiči med spanjem neZakaj ptiči med spanjem nepadejo z drevesa?padejo z drevesa?padejo z drevesa?padejo z drevesa?padejo z drevesa?

Skrivnost je v tem, da imajo ptičiposebej oblikovane noge. Ptičjikremplji imajo to lastnost, da se v oh-lapnem položaju oprimejo veje, nakateri stojijo, mišice na ptičjih nogahtorej delujejo nasprotno od človeš-kih. Zato mora ptič kremplje razpretina silo. Obstajajo celo ptiči, ki spijomed jadranjem. Najbolj znan med te-mi je hudournik. Zvečer se dvigne vi-soko v zrak, nad mejo oblakov. Natorazpre krila ter se do jutra med spa-njem počasi spušča. Na trdni podlagise ustali samo takrat, ko gnezdi.

Zakaj zazeham, ko vidim,Zakaj zazeham, ko vidim,Zakaj zazeham, ko vidim,Zakaj zazeham, ko vidim,Zakaj zazeham, ko vidim,da zehajo drugi?da zehajo drugi?da zehajo drugi?da zehajo drugi?da zehajo drugi?

O splošni teoriji – da je zehanje psi-hološki mehanizem, s katerim v telopotegnemo več kisika oziroma se zne-bimo odvečnega ogljikovega dioksi-da – je leta 1980 podvomil ameriškipsiholog Robert Provine. Izvedel jenamreč poskus, pri katerem se je izka-zalo, da ljudje niso nič manj zehali, tu-di če jim je umetno dovajal več kisikain tudi če je v prostoru zmanjšal koli-čino ogljikovega dioksida. In če je ze-hanje psihični odgovor na dolgočasjeali utrujenost, zakaj potem večkratlahko vidimo športnike, ki zehajopred začetkom tekme?

Strokovnjaki se nagibajo k tezi, dazačnemo zehati takrat, ko se telo pri-pravlja, da bo eno dejavnost zamenjal

z drugo. Nalezljivo zehanje – ko zač-nemo tudi sami zehati, kadar vidimo,da to počne nekdo drug, bi utegnilo iz-virati še iz pradavnine, ko so praljudjeposedali okoli ognja. Neki britanskiznanstvenik je namreč na podlagi opa-zovanja opic ugotovil, da glavna opicav skupini začne zehati takrat, ko želipočeti nekaj drugega, preostale pa jipritrdijo tako, da začnejo zehati tudisame. Pravzaprav gre za neke vrste us-klajevanja v skupini.

Taisti britanski znanstvenik je ugo-tovil, da otroci začnejo zehanje starej-ših oponašati med četrtim in petim le-tom starosti, ko se njihove družabneveščine najhitreje razvijajo. Zatosklepa, da je nalezljivost zehanja lah-ko ostanek nekaterih vedenjskihvzorcev, ki smo se jih naučili v najz-godnejšem otroštvu.

Zakaj je vse, kar naj bi biloZakaj je vse, kar naj bi biloZakaj je vse, kar naj bi biloZakaj je vse, kar naj bi biloZakaj je vse, kar naj bi bilozdravo, zeleno?zdravo, zeleno?zdravo, zeleno?zdravo, zeleno?zdravo, zeleno?

Saj ni samo tisto, kar je zeleno, do-bro za naše telo. Vse svetle barve sad-ja in zelenjave kažejo na to, da sadežvsebuje fitokemikalije, kot so flavo-

noidi, izoflavoni in karotenoidi. Ob-staja kar okoli 12.000 podobnih spo-jin, ki jim je skupno to, da varujejopred boleznimi srca, nekaterimi vr-stami raka in krepijo imunski sistem.

V državah, kjer pojedo veliko ze-lenjave, je na splošno med ljudmimanj bolezni srca in manj rakavihobolenj. Raziskave kažejo, da temnej-ši ko je odtenek zelene, močnejša jekoncentracija fitokemikalij in boljšije učinek na telo. V redu, ampak zakajimajo potem nekatere vrste zelenjavetako ogabno grenak okus? Grenakpriokus zelenega ohrovta, brstičnegaohrovta ter nekaterih vrst zelja in špi-nače naj bi bil zaščita rastline predgljivicami in drugimi paraziti.

HRBTENICADržavni sekretar je padel po stopni-cah in je bil takoj prepeljan na urgen-co. Že nekaj minut po sprejemu je naurgenco poklical minister in vprašalzdravnika:»Upam, da si ni zlomil hrbtenice?«»Kje pa,!« ga je potolažil doktor. »On jesploh nikoli ni imel.«

ZAKONSKI STANTežko ponesrečenega pacienta je reše-valni avtomobil pripeljal na urgenco.Med pregledom je doktor vprašal po-nesrečenca:»Ste poročeni?«»Ne, mene je podrl avto!«

OPAZIL JE NOŽ»Kdaj ste opazili, da imate nož v hrb-tu?« vpraša doktor pacienta, ki je samprišel na urgenco.»Pred pol ure, ko sem hotel sleči suk-njič, pa ni in ni šlo.«

KONDOMNa nujni medicinski pomoči pozvonitelefon.»Prosim, takoj pridite k nam! Sin je po-jedel kondom!« zakriči v slušalko raz-burjen ženski glas.Zdravnik se odpravi na obisk na do-mu, ko ponovno pozvoni telefon.»Ni treba priti. Mož je v kopalnici našelše en kondom.«

LATINSKI IZRAZITanja je študirala medicino in vedno seje rada hvalila, kako pozna strokovnoterminologijo. In tako je nekoč napisa-la pismo staršem.»Konec tedna ne bom prišla domov,ker sta me v posteljo položila gastritisin nefritis.«Ko je oče prebral pismo, je takoj stekelna pošto in odposlal telegram:»Oba Grka takoj vrzi iz postelje in senemudoma vrni domov!«

PRIJATELJPacient je vstopil v ordinacijo in rekelzdravniku:»Moj prijatelj je imel spolno razmerje zneznano žensko in zdaj se boji, da se jeokužil s kakšno spolno boleznijo.«»Hm, najbolje bo, da slečete hlače in mipokažete vašega prijatelja.«

STRAŠNOTerapevt razlaga alkoholikom v bolnišnici strašne posledi-

ce alkoholizma:

27 Novi dan

KADROVSKO

POROČILO

PRIŠLI:

- Enota za zdravstveno varstvo odraslih:Oddelek prehospitalne dejavnosti - PHE;1. Nino Baržić, zdr.teh. – določen čas

Splošna medicina;1. Dejan Pavlin, zdr.teh. – pripravnik – do-

ločen čas

- Patronažna služba;1. Metka Kambič, dipl.med.s.

- Enota za zdravstveno varstvo otrok inmladine:

Otroški dispanzer;1.Jožica Struna, zdr.teh.

Diagnostični laboratorij;1. Vesna Jekovec, lab.teh.

- Enota za specialistično zdravstveno vars-tvo:

Psihiatrični dispanzer;1. mag. Jožica Možina, univ. dipl. psih. – do-

ločen čas

ODŠLI:

- Enota za zdravstveno varstvo otrok inmladine:

Šolski dispanzer;1. Cirila Židanik, vms – upokojitev2. Edita Jusić, dr.med. – konec kroženja

Razvojna ambulanta;1. Doroteja Zidar, vms – sporazumna pre-

kinitev

- Enota za zobozdravstveno varstvo:Odraslo zobozdravstvo – ZA Žužemberk;1. Zlatko Povše, dr.dent.med.

– zasebništvo2. Milena Žnidaršič, zob.asist.

– zasebništvo

Mladinsko in odraslo zobozdravstvo– ZA Mirna Peč;

1. Alan Teo Meršol, dr.dent.med.– zasebništvo

2. Brigita Gašperič, zob.asist.- zasebništvo

IZOBRAŽEVANJE:

Irena Brudar, univ.dipl.psih.,spec.klin.psih je opravila podi-plomski tečaj iz Družinske dinami-ke.

Vera Slana Biličič in Maja ZelnikGregorčič sta uspešno končali štu-dij na Visoki šoli za zdravstvo in sipridobili naziv diplomirana fiziote-rapevtka.

ISKRENE ČESTITKE!

junij - oktober 2004

JUBILANTI V LETU

2004

10 LET- Danica Simončič, dr.med.- Darja Kastelic- Mojca Zoran- Nives Hočevar, dr.med.- Irena Zorc, dr.med.- Janez Plankar- Sonja Kos- Andreja Grahek Cujnik,

univ.dipl.ekon.- Andreja Čož

20 LET- Terezija Krese, dr.med.- Zorica Milić , dr.med.- Milojka Hočevar- Dragica Iskra- Violeta Krampelj- Darinka Petrič- Sonja Senič ar- Andreja Šimc- Tatjana Bulić- Valentina Vajović- Lilijana Piletič, dr.med.- Borut Zirkelbach- Maja Zelnik Gregorčič- Elizabeta Štine- Silva Bevc- Ruža Marjanovič- Andreja Šenica

30 LET- Belinda Šmalc- Venceslava Zupet- Darja Piškur- Metod Blatnik- Marica Petrov- Nada Kašnik- Rosa Mitrović

40 LET- Jože Simonič

VOLITVE

3. novembra 2004 smo v Zdravs-tvenem domu Novo mesto imeli voli-tve, na katerih smo volili tri predstav-nike delavcev v Svet zavoda in pred-stavnike sindikatov oz. neopredelje-nih delavcev v Svet delavcev, ker jemandat dosedanjim članom iztekel.Rezultati volitev so:

 V SVET ZAVODAsmo izmed 13 predlaganih izvolili:1. Prim.mag. GAZVODA

TATJANA,dr.med.2. SIMONIČ ALENKA, dr.med.3. ŠENK ERPIČ ALENKA,

dr.dent.med. V SVET DELAVCEV smo izvolili iz-med 15 predlaganih izvolili: Sindikat zdravnikov in zobozdrav-nikov:1.FORTUNA Gašper Sindikat zdravstva in socialnegavarstva:1.BLAŽIČ Danica2.PERŠE Andreja3.ZUPANČIČ Milena Sindikat delavcev zaposlenih vzdravstveni negi:1.KUŽNIK Zlatka2.NEMEC KRALJ Marija3.ŠENICA Mojca Neopredeljeni delavci:1.BLATNIK Sabina2.PAVLIČ France

ISKRENE ČESTITKE

Misleci pravijo…Praestat cautella quam medela.Boljše je preprečevanje kakor zdrav-ljenje.

Quos medicina non sanat, ferrumsanat, quos ferrum non sanat, ignissanat, quos ignis non sanat, nullomodo sanandi sunt.Tiste bolezni, ki jih ne ozdravi zdravi-lo, ozdravi nož, tiste, ki jih ne ozdravinož, ozdravi ogenj, tiste, ki jih neozdravi ogenj, sploh niso ozdravljive.(Hipokrat)

Dolor est medicina doloris.Bolečina je zdravilo za bolečino.(Kato)

NAGRADNA KRIŽANKA

Gla

vna

in o

dgov

orna

ure

dnic

a: N

ežka

Dul

ar, d

r.med

.; Te

hnič

na u

redn

ica:

Iren

a Č

ešar

ek; Č

lani

ure

dniš

kega

odb

ora:

And

reja

Gra

hek

Cuj

nik,

uni

v. d

ipl.

ekon

., N

even

ka G

ošni

k,M

arija

Kuz

man

ovič

; Fot

o: D

ušan

Erh

ovni

c, A

ndre

ja Č

ešar

ek, A

rhiv

ZD

NM

; DT

P: Š

pes,

gra

fični

stu

dio,

Nov

o m

esto

; Tis

k: Ž

arko

Šep

ic s

.p. N

ovo

mes

to;

Nak

lada

: 500

izvo

dov

Geslo nagradne kri-žanke oddajte v skri-njico na blagajno alipošljite na naslovZdravstveni dom,Kandijska 4, Novomesto, pod oznakoNagradna križanka.

Rešitev nagradne križanke iz 20. številke – vodoravno: praska, ramark, travar, otava, Egina, čas, ajd, medo, panter,EU, orel, ost, Marco, hulahup, baba, Adi, ikona, abak, citat, Čile, osa, step, dilatator, Laert, lenart, Pij, Mangart, TA,ar, Rovinj, Iri, pare, icek, tema, anilin, zasevek, jelenjad, klenk, Aca, Nato, aorta.

Nagradno geslo križanke: Čas počitnicIzžrebali smo tri nagrajence, ki so prejeli knjige z naslovom Zgodovina zdravstva – avtor Prim.Peter Kapš, dr.med..Nagrado so prejeli: Jožica Verstovšek, Nevenka Medle in Milena Zupančič.