Naravoslovje - fizikalni del Laboratorijske vaje

Nada Razpet, Janez Ferbar, Ana Gostincar Blagotinsek, Jerneja PavlinDanica Mati, Mojca Cepic

Naravoslovje - fizikalni del

Laboratorijske vaje

Univerza v LjubljaniPedagoska fakulteta

Ljubljana 2011

2

Spostovani bodoci kolegi in kolegiceDovolite mi, da vas pozdravim in vam predstavim fizikalni del predmeta Naravoslovje terpravila igre, ki bodo pri njem veljala.

Predmet sestavlja obilica dejavnosti. Tedensko se bomo srecevali na dveh solskih urah preda-vanj. Opravili boste 10 prakticnih laboratorijskih prav tako v obsegu dveh solskih ur. Skupajse bomo odpravili na terenske vaje, kjer se boste seznanili s prakticnim delom pri naravo-slovju v naravi. Pri enem od delov (biologiji, fiziki ali kemiji) boste pripravili tudi seminar.Poleg vsega nastetega, boste opravili se nekaj domacih nalog in dve dolgotrajni opazovanji.

Vse te dejavnosti naj bi vam pomagale uspesno opraviti izpit, ki ga izvajamo le v pisni obliki.

Katere pogoje morate izpolniti, da vam bomo priznali fizikalni del naravoslovja kot opravljen?

– Udelezba na predavanjih je zazelena, ni pa obvezna. Tematike predavanj se precej raz-likujejo od fizike, ki ste jo poslusali na gimnaziji, tako po marsikateri vsebini, kot tudi popristopu. Predavanja poudarjajo namrec sporocilno in eksperimentalno plat fizike, mnogomanjsi pa je poudarek na kvantitativni obravnavi pojavov, ki ji mnogi pravijo ”formule”.Morda se zdi, da je tak pristop lazji, vendar ni, zato vam udelezbo na predavanjih toplopriporocamo. Na predavanjih bodo tudi predstavljene obvezne domace naloge.

– Obvezno se morate udeleziti vseh laboratorijskih vaj. Za delo pri laboratorijskih vajahpotrebujete tole knjizico, ravnilo, kotomer in barvne svincnike.Prisotnost na vajah potrjujete s svojim podpisom v seznam, ki vam ga bo posredoval navsakih vajah vodja. V primeru bolezni oddajte kopijo zdravniskega opravicila takoj, ko sevrnete na fakulteto, v predalcek Mojci Cepic na recepciji. Ob drugih vnaprej nacrtovanihobveznostih oziroma nujnih izostankih se z vodjo vaj svoje skupine dogovorite vnaprej in vajenadomestite pri drugi skupini, ce je to mogoce. Ob zamenjavah morate poskrbeti sami, dase bo vas podpis, ki potrjuje prisotnost, znasel na pravem mestu v seznamu vase skupine.

– Po zakljucenih laboratorijskih vajah bodo organizirane nadomestne vaje. Kdor je manjkaliz opravicenih razlogov, lahko na nadomestnih vajah opravi najvec dve vaji.

– Konec maja bodo organizirane terenske vaje. Terenske vaje trajajo dan in pol, v temobdobju boste spoznali ,,naravoslovje v naravi‘‘. Udelezba na terenskih vajah je obvezna.

– Na predavanjih vam bodo posredovane domace naloge. Domace naloge niso obvezne,prispevajo pa, skupaj z dolgotrajnimi opazovanji, 20 % koncne ocene. Oddati jih moratesvojemu vodji vaj pri vajah naslednji teden po predavanjih. Npr., nalogo, ki je bila predsta-vljena v sredo 16. marca morate oddati pri svojih laboratorijskih vajah v tednu od 21. do25. marca. Kasneje oddane naloge se bodo stele kot neopravljene.

– Opraviti boste morali tudi dve dolgotrajni opazovanji: opazovanje Luninih men in ce-lodnevno opazovanje sence. Navodila za obe opazovanji so del te knjizice, bodo pa posebejrazlozena tudi na predavanjih.

– Pri enem od delov naravoslovja boste morali pripraviti tudi seminarsko predstavitev.Iz katerega dela naravoslovja boste opravljali seminarsko predstavitev, bo doloceno. Lahkose odlocite za zamenjavo (npr. biologijo za fiziko), vendar morate v tem primeru najti kan-didata iz drugega podrocja ter se dogovoriti z obema vodjema vaj, ki vodita tudi seminar.Seminarska naloga predstavlja kratek raziskovalni problem, kjer je treba izvesti meritve, na-rediti dolocene racune in vse skupaj predstaviti kolegom na seminarski predstavitvi. Vsakaseminarska tema je sestavljena iz vec krajsih nalog, ki se jih skupina loti skupaj in pripravipredstavitev. Na sami predstavitvi vodja vaj doloci, kateri od clanov skupine bo predstavil

3

doloceno vprasanje. To pomeni, da se mora vsak posameznik pripraviti za uspesno predstavi-tev celote. Seminarska ocena je zato individualna in je posledica kvalitete predstavitve dela,ki ga predstavlja posameznik.

– Na koncu sledi se preverjanje znanja, torej izpit. Razpisani bodo trije roki, dva v junijuin eden v septembru. Izpit traja eno uro in ga sestavlja 5-6 nalog. Najmanj dve nalogi staeksperimentalni, kjer bost morali nekaj izmeriti in predstaviti podobno kot na laboratorij-skih vajah. Zato se prakticnemu delu na vajah nikar ne izogibajte, ceprav boste delali vdvojicah. Vsaj ena naloga bo iz vsebine seminarjev. Zato vam udelezbo na seminarjih toplopriporocamo.Na izpitu lahko imate s seboj literaturo: prosojnice s predavanj, ki jih najdete na spletnistrani www.pef.uni-lj.si/mojcac; lastne zapiske s predavanj, seminarjev, laboratorijskihin terenskih vaj; tole knjizico; ter lastne domace naloge in porocila dolgotrajnih opazovanj.Izpit traja eno uro. Zato vsa dovoljena literatura ne pomaga mnogo, ce je ne poznate dopotankosti. Spoznali jo boste s temeljito pripravo na izpit.

To se zdi, da bi bilo ta trenutek vse. Dela se lotite z veseljem, narava okoli nas je vecennavdih.

Vasi predavatelji

Mojca Cepic, Tomaz Kranjc, Jerneja Pavlin in Nada Razpet

V Ljubljani, 17. 2. 2011

4

Kazalo

Dolgotranja opazovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1. Razvrscanje, urejanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2. Operacijsko opredeljevanje lastnosti, merjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

3. Opisovanje gibanj, grafi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

4. Merjenje sil, guganje in tehtanje, plavanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21

5. Merjenje temperature, kalorimetrski poskusi, goriva in hrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

6. Valovanje, zvok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

7. Elektrika in magnetizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

8. Svetloba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41

9. Vreme, zvezdna karta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

10. Polarizacija in tekoci kristali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

5

Opazovanje luninih men

En mesec opazujte Luno. Opazovanje zacnite ob polni luni. Prvi krajec in polno luno lahkoopazujete zvecer (vsak dan ob isti uri), zadnji krajec pa le zjutraj (vedno ob isti uri).Pri vsakem opazovanju izmerite azimut in visinski kot Lune.Azimut je kot, ki ima vrh na mestu, kjer stojite, en krak je usmerjen proti severu, drugi krakpa v smeri Lune. Primer: Ce je Luna na vzhodu, je njen azimut 90◦.Visinski kot je kot, ki ga oklepa smer, v kateri opazujemo Luno z obzornico. Za dolocanjevisinskega kota lahko uporabimo dlani. Sirina dlani od palca do mezinca predstavlja priblizno15◦. Sirina enega prsta predstavlja priblizno 3◦. Meritev izvedete tako, da se postavite zobrazom usmerjenim k Luni, dvignete iztegnjeno roko v vodoravnico, notranji del dlani najbo usmerjen proti vam, prsti roke pa iztegnjeni v vodoravni smeri. Spodnja stran mezincapredstavlja horizont oziroma kot 0◦. Polagajte dlan na dlan, dokler ne zacnete prekrivatiLune. Visinski kot izracunate iz stevila dlani in prstov. Primer: Da ste dosegli spodnji robLune ste potrebovali 3 dlani in 2 prsta - visinski kot je 3× 15◦ + 2× 3◦ = 51◦.Rezultate meritev zapisujte v preglednico, ki vsebuje uro opazovanja, datum opazovanja,visinski kot, azimut in obliko Lune.Narisite na isto sliko obliko vidnega dela, cas opazovanja in lego Lune kot kaze skica:Primer: Opazujemo 4. septembra ob 22.00, azimut je 125◦, visinski kot je 30◦, vidim polnoLuno.V smeri, ki oklepa kot azimuta s smerjo, usmerjeno kot obicajno smer -y, narisite daljico,katere dolzina je sorazmerna z visinskim kotom. Kot merilo uporabite 10◦ ≈ 1cm. Na koncudaljice narisite se obliko Lune.

Odgovorite na naslednja vprasanja:

1. Od katere do katere ure (priblizno) vidimo prvi krajec?

2. Od katere do katere ure vidimo polno Luno?

3. Od katere do katere ure lahko vidimo zadnji krajec?

4. Opazovali ste vse lunine mene. Narisite, kje na Zemlji je vasa lega, ko ste opazovaliposamezne lunine mene in kje je lega Lune in Sonca. Risite tako, kot bi gledali iz vesoljana Zemljo, Luno in Sonce.

5. Na isto sliko narisite smer gibanja Zemlje in Lune.

6

Opazovanje senc

Na ravna vodoravna tla polozite polo papirja. Na sredini pole naredite luknjo in skoznjozapicite v zemljo priblizno 30 cm dolgo ravno palico. Imenujemo jo gnomon. Vsaj 4 kratdopoldan, opoldan (po soncu) in 4 krat popoldan na papirju oznacite, kje je senca (smer indolzina). Na papirju mora biti oznacena celotna dolzina sence. Ob crti, ki predstavljasenco, zapisite uro opazovanja. Na papirju oznacite smeri neba.Meritve predstavite v tabeli, ki naj vsebuje: cas pazovanja, azimut Sonca in azimut sence terdolzino sence.Azimut izmerite na poli, na kateri ste zarisovali sence. Visinski kot Sonca izracunajte izrazmerja med dolzino palice in dolzino sence, ki predstavlja tangens visinskega kota izrazenegav radianih. Kot pretvorite v stopinje. Visinski kot lahko dolocite tudi graficno, ce narisetepravokotni trikotnik, katerega eno od krajsih stranic tvori gnomon, drugo pa senca. Gnomonuneprilezni kot je visinski kot Sonca.Meritve predstavite z grafom, ki prikazuje spreminjanje dolzine sence v odvisnosti od casa.Nalogi prilozite tudi zlozeno polo papirja, na katero ste risali sence.

1 RAZVRSCANJE 7

1. Razvrscanje, urejanje

1 Razvrscanje

Opredelite pojme: razvrscanje, razmescanje, vzdolz mize, precno na mizo, navpicno (navpik).

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .V skatlah imate predmete, ki jih imenujemo kakaci. Izberite nekaj kakacev posameznih oblikin barv (na slepo zajemite v skatlo). Izberite 20 kakacev.

1. Po cem se kakaci razlikujejo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Poimenujte spremenljivke: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Zapisite konstante: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Katere vrste spremenljivk poznate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Izpolnite preglednico:

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Stevilo vrednosti

• Izberite graficne simbole za kakace.

• Izberite crke, s katerimi boste oznacili posamezne kakace in zapisite legendo. Pri legendiuporabite graficne simbole iz prejsnjega vprasanja.

• Razvrstite kakace po obliki. Razvrstite kakace po barvi.

Narisite razvrstitev kakacev pobarvi.

Narisite razvrstitev kakacev poobliki.

1 RAZVRSCANJE 8

Izberite dve spremenljivki. Razvrstite kakace po dveh spremenljivkah. Narisite razvrstitevkakacev po dveh spremenljivkah hkrati. Zastavite vprasanje tako, da bomo pokazali na ensam kupcek.

Razvrstite kakace po barvi. Prestejte, koliko je kakacev posamezne barve. Rezultate zapisitev preglednico.

Zastavite nekaj vprasanj povezanih z zgornjo preglednico. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 RAZVRSCANJE IN UREJANJE 9

Izberite enotske kocke, s katerimi boste prikazali razvrstitev kakacev po barvi. Prikaziterazvrstitev kakacev po barvi z enotskimi kockami (posamezne barve naj bodo v istem stolpcu).Stolpce pritrdite na ploscico z luknjicami (vsi stolpci naj bodo ob robu ploscice). Prevrnitestolpce (polozite jih na delovni list) in jih s svincnikom obrisite. Oznacite osi. Naredili smostolpicnik ali histogram.

2 Razvrscanje in urejanje

Pred vami so skatlice, loncki in kosarice. Vsem tem predmetom recimo posodice. Iz kompletaodstranite zeleni skatlici.Po cem se posodice razlikujejo?Izpolnite preglednico:


Razvrscanje po treh spremenljivkah prikazemo s koordinatnim sistemom v prostoru.Smer narascanja spremenljivke oznacimo s puscico.

Uporabljali bomo oznake:b barvao oblikav velikost

2 RAZVRSCANJE IN UREJANJE 10

Razvrstite posodice po naslednjih shemah:

Zastavite vprasanje tako, da bo potrebno pokazati na eno samo posodico.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vzemite palcke.Poiscite spremenljivke in izpolnite preglednico:


1. Dolocite spremenljivke, po katerih lahko palcke urejate. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Uredite in razporedite palcke po narascajoci visini vzdolz mize od leve proti desni.

3. Po kateri spremenljivki se lahko palcke uredite? Storite to in jih razporedite precno.

4. Po kateri spremenljivki pa jih lahko le razvrstite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Razvrstite in uredite palcke po naslednjih shemah:

Uporabljali bomo oznake:b barvad debelinav visina

4 Vprasanja in naloge:

1. Zakaj na tistih crtah na sliki, vzdolz katerih se spreminja barva, ni puscice?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Ali bi bila lahko barva semikvantitativna spremenljivka?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 OPERACIJSKO OPREDELJEVANJE LASTNOSTI 11

2. Operacijsko opredeljevanje lastnosti,merjenja

1 Operacijsko opredeljevanje lastnosti

1. Poimenujte predmete, ki jih vidite na mizi pred tablo.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Skatlice bomo urejali po masi. Nastejte nekaj nacinov, kako to naredimo.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. S trki ugotovite, kako si sledijo skatlice po masi. Skatlic se ne smete dotikati. Ce moratepremakniti skatlice, vam naj pomaga asistent. Rezultate trkov zapisujte v tabelo.

XXXXXXXXXXXSkatlicaFrnikola

Lesena Plasticna Steklena Kovinska

Modra

Rdeca

Rumena

Bela

4. Zapisite zaporedje skatlic od najlazje do najtezje. Zacnite z najlazjo.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Kako bi uredili skatlice, ce bi uporabljali samo leseno frnikolo? Pojasnite svoj odgovor.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Narisite poskus, s katerimi ste uredili skatlice po masi.

7. Zapisite, kako ste izvedli poskus, s katerim ste uredili skatlice po masi.


. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.1 Od cesa je odvisna visina zvoka piscali?

Na voljo imate mnozico cevk. Oglejte si jih.Zapisite spremenljivke (lastnosti, po kateri se cevke razlikujejo), definirane na celotni mnozicicevk.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Zapisite konstante (lastnosti, po kateri so cevke enake), definirane na celotni mnozici cevk.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Ce s cevkami trkate ob dlan, oddajajo zvok.Od katere lastnosti cevke je odvisna visina zvoka, ki ga oddaja cevka? (hipoteza)

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Navedite neodvisno in odvisno spremenljivko pri poskusu!

Neodvisna spr.: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Odvisna spr.: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Izberite par cevk, s katerim lahko potrdite svojo hipotezo! Zapisite, kateri dve cevki steizbrali za poskus, s katerim boste potrdili svojo hipotezo. Utemeljite, zakaj ste izbrali pravta par cevk.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Navedite eno od lastnosti, ki po vasem mnenju ne vplivajo na visino zvoka. Izberite par cevk,s katerim lahko pokazete, da ta lastnost ne vpliva na visino zvoka! Zapisite, kateri dve cevkiste izbrali.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Utemeljite, zakaj ste izbrali ta par cevk.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Merjenje prostornine

1. Nastejte vsaj tri nacine, kako bi z danimi pripomocki izmerili prostornino skatle.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Z enotskimi kockami izmerite prostornino skatle. Koliko meri? Ali ste naleteli na kaksnotezavo? Ali lahko postopek skrajsate?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


3. S peskom izmerite prostornino skatlice. Opisite postopek.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Kako ugotovite, katera posodica ima vecjo prostornino?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. V posodico (valj) natlacite plastelin. Preoblikujte ga v kvader in izmerite stranice. Ko-liksna je prostornina posodice?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Izmerite prostornino kamna. Narisite glavne faze merjenja in zapisite, koliksna je prostor-nina kamna.


1.3 Merjenje nihajnega casa matematicnega nihala

1. Opredelite pojme: matematicno nihalo, nihaj, ravnovesna lega, odmik od ravnovesne lege,amplituda, nihajni cas, frekvenca.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Kaj vse lahko pri nihalu spreminjate (nastejte spremenljivke)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Izberite eno od zgoraj nastetih spremenljivk. Ugotovite, kako izbrana spremenljivka vplivana nihajni cas nihala.

4. Zapisite neodvisno spremenljivko za vas poskus: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Zapisite odvisno spremenljivko za vas poskus: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Zapisite konstante za vas poskus: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7. Naredite vsaj tri meritve pri razlicnih vrednostih izbrane spremenljivke. Vsako meritevponovite. Rezultate meritev zapisite v preglednico.

8. S stavkom ,,CIM . . . TEM‘‘ zapisite relacijo med izbrano neodvisno in odvisno spremen-ljivko.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Od cesa je odvisen nihajni cas matematicnega nihala? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 OPISOVANJE GIBANJ 15

3. Opisovanje gibanj, grafi

1 Opisovanje gibanj

1. S poskusi ugotovite, kako se giblje avtomobilcek (enakomerno ali neenakomerno). Zapisite,kako ste to ugotovili. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Izmerite cas, ki ga potrebuje avtomobilcek, da prevozi 0,5 m; 1 m; 1,5 m;. . . 3 m. Stoparicevmes ne ustavljajte. Stranica kvadratnih ploscic na hodniku meri 0,5 m. Za merjenje casalahko uporabite tudi stoparico na mobilnem telefonu.

3. Meritve zapisujte v tabelo.

Pocasno gibanje Hitro gibanje

N pot s[m] cas t[s] hitrost v[m/s] pot s[m] cas t[s] hitrost v[m/s]

1

2

3

4

5

6

7

4. Izberite drugacno hitrost in ponovite meritev.

5. Narisite graf lege avtomobilcka v odvisnosti od casa (za oba avtomobilcka v isti koordinatnisistem).

6. Kako iz grafa razberete, kako se giblje avtomobilcek (enakomerno ali pospeseno)?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


7. Kako iz grafa ugotovite, kateri avtomobilcek se giblje hitreje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.1 Pretakanje vode

1. Vodo pretakamo med posodama, ki sta pri dnu povezani s cevko. Leva posoda je nazacetku polna, desna pa prazna. Pretakanje opazujemo, dokler se tok vode ne ustavi.Skicirajte zacetno stanje pri poskusu in napoved koncnega stanja.

Zacetno stanje Napoved koncnega stanja Koncno stanje

2. Zaprite ventil na levi menzuri in vanjo nalijte 1 l vode. Odprite ventil in v tabelo zabelezitecas (t), v katerem se gladina v levi posodi (hL) spusti za 1 cm. Zabelezite cas vsakokrat,ko se gladina v levi posodi spusti za naslednji centimeter, dokler se pretakanje ne zaustavi.Narisite koncno stanje.

N hL[cm] t[s] N hL[cm] t[s]

1 9

2 10

3 11

4 12

5 13

6 14

7 15

8 16

3. Narisite graf hL(t).


4. S stavkom ,,CIM. . . TEM‘‘ opisite soodvisnost med

• visino gladine v levi in visino gladine v desni posodi: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• visino gladine v levi posodi in hitrostjo pretakanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• razliko med visinama gladin v posodah in hitrostjo pretakanja: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Branje grafov

1. Avtomobil se giblje tako, kot prikazuje graf lege v odvisnosti od casa na naslednji strani.Odgovorite na vprasanja v nadaljevanju.Za opisovanje uporabljajte izraze: se giblje enakomerno, se giblje naprej, se giblje nazaj,se giblje hitreje, se giblje pocasneje, miruje.Na vprasanje KJE odgovarjajte z oddaljenostjo od izhodisca O.Na vprasanje KDAJ odgovarjajte s casovnim intervalom OD...DO....


..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ......................

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

........

.........................

......................

A B

C

D

O

x(t)[km]

t[h]

100

200

300

400

1 2 3 4 5 6 7 8 9...............................................................................................................................................................................................................................................................................

...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

• Kako se je gibal avto na odseku OA? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kje je bil avto, ko je prevozil tocko A? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kako se je gibal avto na odseku AB? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kje je bil avto, ko je prevozil tocko B? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kako se je gibal avto na odseku BC? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kje je bil avto, ko je prevozil tocko C? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kje je bil avto po sestih urah voznje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kako se je gibal avto na odseku CD? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kje je bil avto, ko je prevozil tocko D? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kdaj se je gibal avto najhitreje? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Kdaj se je gibal avto najpocasneje? Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Uredite intervale glede na hitrost gibanja avtomobila (od najhitreje do najpocasneje).Odgovor utemeljite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


1.3 Dolzina dneva

S pomocjo grafa odgovorite na naslednja vprasanja:

1. Kako dolg je dan 10. februarja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Kako dolg je dan 10. junija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Ob kateri uri vzide sonce 7. novembra? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Ob kateri uri zaide sonce 20. decembra? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


5. V katerem obdobju se dolzina dneva najhitreje (najpocasneje) spreminja? . . . . . . . . . . . . . .

6. Kako iz grafa ugotovite, kdaj je dan najkrajsi (najdaljsi)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

♣ 3. Domaca naloga: Dokoncajte grafe

Narisite grafe, ki jih niste narisali med vajami. Odgovorite na preostala vprasanja.

1 RAZTEZEK VZMETI IN ELASTIKE 21

4. Merjenje sil, guganje in tehtanje,plavanje

1 Raztezek vzmeti in elastike

Na vzmet obesite vedrce. Izmerite dolzino vzmeti. V vedrce dodajajte po eno utez in vsakiczabelezite dolzino vzmeti (l). Meritve ponovite med odvzemanjem utezi. Izracunajte raztezkevzmeti (x).

F dodajanje utezi odvzemanje utezi

stevilo utezi l[cm] x[cm] l[cm] x[cm]

0

1

2

3

4

5

Pomen znamenj:F - silal0 - dolzina neraztegnjene vzmetil1 - dolzina vzmeti, ko je v vedrcu 1 utezl2 - dolzina vzmeti, ko sta v vedrcu 2 utezil3 -podobno . . .x0 - raztezek neraztegnjene vzmeti (x0 = 0)x1 - raztezek vzmeti, ko je v vedrcu 1 utez (x1 = l1 − l0)x2 - raztezek vzmeti, ko sta v vedrcu 2 utezi (x2 = l2 − l0)in tako naprej . . .

Meritve ponovite na enak nacin se z elasticnim trakom. Rezultate vpisujte v spodnjo tabelo.

F dodajanje utezi odvzemanje utezi

stevilo utezi l[cm] x[cm] l[cm] x[cm]

0

1

2

3

4

5

2 TRDNOST MOSTU 22

Narisite graf x(F ) za vzmet in elasticni trak z razlicnima barvama v isti koordinatni sistem.Kaj risete na os x in kaj na os y? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 Trdnost mostu

1. Pripomocki: utezi (pisane), kartonski trakovi, kladi.

Naredite raziskavo, s katero boste ugotovili, kako je nosilnost mostu odvisna od debelinepodlage. Zapisite neodvisno spremenljivko, odvisno spremenljivko, konstante, kaj bostespreminjali med poskusom, kaj boste merili med poskusom in ugotovitev. Meritve zapisujtev preglednico in narisite graf, ki prikazuje, kako je nosilnost mostu odvisna od njegovedebeline.

2. List papirja formata A4 preoblikujte tako, da bo imel cim vecjo nosilnost. Kako stepreoblikovali? Ali tak nacin upogibanja papirja kje uporabljamo?

3 Guganje in tehtanje

1. Sestavite gugalnico.

2. Poimenujte sestavne dele. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Kje je gibljivo vpeta precka? Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 GUGANJE IN TEHTANJE 23

4. Na levi konec na zadnjo kljukico obesite utez. Kaj morate storiti, da bo precka vodoravna?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Kaj se zgodi, ce utez obesate vedno blize osi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Izpolnite preglednico.

Leva stran Desna stran

rdece utezi rumene utezi

Fl rl zmnozek Fd rd zmnozek

t 3k t

s 1k t

d 1k t

s 2k t

d 2k s

Opisno spremenljivko spremenimo iz semikvantitativne v kvantitativno (numericno):

t → 1p

s → 2p

d → 3p

Leva stran Desna stran

rdece utezi rumene utezi

Fl rl zmnozek Fd rd zmnozek

2p 2k 1p

3p 2k 1p 1k

1p

2p 2k 1p 1k

1p 3k 3p

4 TEHTANJE 24

4 Tehtanje

Razstavite tehtnico. Odstranite vilice in tehtnico zopet sestavite (brez vilic).

1. V en loncek polozite ravnilo tako, da bo daljsi konec gledal stran od drugega loncka.Stehtajte ravnilo.

2. Prevrnite ravnilo na drugo stran. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Kaksna je lega lonckov? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Razstavite tehtnico in vlozite vilice. Tehtnico znova sestavite. Ponovite poskus. Kajopazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Kaksno vlogo imajo vilice? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Stehtajte jabolko. Za utezi uporabite orehe. Prestejte, koliko ste jih uporabili. Orehestresite nazaj v skatlo in jih dobro premesajte. Ponovite poskus. Kaj ste opazili?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7. Stehtajte jabolko s frnikolami. Kaj opazite, ce primerjate rezultate?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Stehtajte jabolko z utezmi. Zlozite jih v stolpice. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Uredite stolpice po stevilu utezi.

5 PLAVANJE 25

5 Plavanje

Opredelite, kdaj predmet plava.

V tabelo vpisite predmete iz zbirke. Napovejte, ali bodo predmeti v vodi plavali (↑) alipotonili (↓) in napoved vpisite v tabelo.

Predmet:

Napoved

Poskus

Predmete iz zbirke stresite v vodo in z dogovorjenima znakoma izpisite izide poskusa v tabelo.

Plovnost predmeta je odvisna od• Nastejte lastnosti predmeta

• Nastejte lastnosti tekocine

1 GORIVA IN HRANA 26

5. Merjenje temperature, kalorimetrskiposkusi, goriva in hrana

1 Goriva in hrana

Z merjenjem toplote, ki se sprosti ob sezigu hrane ali kuriva lahko izmerimo hranilno oz.kurilno vrednost snovi. Sezgali boste po priblizno 0,1 g razlicnih snovi in s sprosceno toplotogreli vodo (10 ml) v epruveti. Tako boste lahko ocenili, koliko toplote se je sprostilo ob sezigu.

1. V epruveto nalijte 10 ml vode. Zunanja stran epruvete mora biti suha. Izmerite zacetnotemperaturo. Prizgite arasid in nad ognjem segrevajte vodo. Zapisite koncno temperaturo.Izracunajte sezigno toploto arasida. Potrebne enacbe:

Voda prejme:Qprejeta = m cp ∆T

Gostota vode je % = . . . . . . . . .Masa vode je mv = . . . . . . . . . . . . . . . kgSpecificna toplota vode pa cp = 4200 J

kgK .

Arasid odda:Racunamo, da je arasid oddal se enkrat toliko toplote, kot je je prejela voda, kar pomeni,da je izkoristek 50 % (v resnici je izkoristek manjsi).

Qoddana = qs ma ⇒ qs =Qoddana

ma=

2Qprejeta

ma

2. Postopek ponovite se s seziganjem koscka sladkorja. Da bo koscek sladkorja zagorel, gadobro povaljamo v pepelu.

Rezultate meritev zapisujte v tabelo:

Snov Tz[◦C] Tk[◦C] ∆T [◦C] Qprejeta[ ] Qoddana[ ] qs[ ]

Pomen simbolov:

Tz – zacetna temperatura vode

Tk – koncna temperatura vode

∆T – sprememba temperature vode

Qprejeta – toplota, ki jo prejme voda

Qoddana – toplota, ki jo snov odda ob sezigu

qs – sezigna toplota (toplota, ki se sprosti ob sezigu 1 kg snovi)

2 MERJENJE TEMPERATURE 27

2 Merjenje temperature

(a) Kazalec leve roke vtaknemo v loncek z mrzlo vodo, kazalec desne roke pa v kozarecs toplo vodo. Pustimo ju nekaj casa v vodi, nato pa oba hkrati vtaknemo v tretjiloncek. Opisite obcutke. Zakaj mislita, da so vasi obcutki taksni?

(b) Ocenite temperaturo mrzle vode in jo zapisite.

(c) Ocenite temperaturo vroce vode in jo zapisite.

(d) Vtaknite termometer v mrzlo vodo. Opazujte alkoholni stolpec. Opisite dogajanje.Zapisite temperaturo. Kdaj ste jo odcitali?

(e) Vtaknite termometer v vroco vodo. Opazujte alkoholni stolpec. Opisite dogajanje.Zapisite izmerjeno temperaturo.

2.1 Mesanje

(a) Izmerite temperaturo mrzle in tople vode in ju zapisite.

V en loncek natocite mrzlo, v drugega pa toplo vodo.

(b) Izmerite temperaturo tople vode in jo zapisite. Primerjajte jo s temperaturo vode vustreznem vrcu.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(c) Izmerite temperaturo mrzle vode in jo zapisite. Primerjajte jo s temperaturo vode v

ustreznem vrcu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 TOPLOTNA PREVODNOST 28

(d) Oznake v tabeli pomenijo: n1 je stevilo meric mrzle vode, n2 je stevilo meric vrocevode, n3 je skupno stevilo meric.

(e) V tabelo zapisite, koliksna bo predvidena temperatura mesanic.(f) Naredite v tabeli zapisane mesanice tople in mrzle vode. Vsakokrat izmerite tempe-

raturo mesanice in jo zapisite v tabelo.

Mrzla voda Topla voda Mesanica

primer n1 T1[◦ C] n2 T2[◦ C] n3 napoved Tn[◦ C] T3[◦ C]

1. 1 1

2. 1 2

3. 2 2

4. 2 1

(a) Kaksna je povezava med kolicinama n1 in n2 ter temperaturo mesanice?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Ali se temperaturi mesanic v prvem in tretjem primeru razlikujeta? Odgovor uteme-ljite.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(c) Ugotovitev zapisite s stavkom ,,CIM . . . TEM . . . ‘‘.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 Toplotna prevodnost

(a) Polagajte roke na mizo, na naslon stola in na kovinsko ogrodje mize. Kaj obcutite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Polagajte dlan na razlicne plosce. Uredite jih po tem, kako tople se vam zdijo (od,,najhladnejse‘‘ do ,, najtoplejse‘‘). Kaj pomeni, da ste plosce uredili?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(c) Ali imajo plosce razlicne temperature?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(d) Z infrardecim termometrom izmerite temperature plosc? Zakaj temperatur ne me-rimo z akoholnim termometrom?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 TOPLOTNA PREVODNOST 29

(e) Zakaj se vam zdi, da imajo plosce razlicne temperature?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(f) Na plosce polozite kocke ledu in opazujte, kako se led tali. Napovejte, na kateri ploscise bo led najprej stalil.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(g) Na kateri plosci se je led najprej stalil? Zakaj?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(h) Na katero plosco bi morali postaviti zamrznjene jedi, da se bodo najprej odtajale?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(i) Na katero plosco bi morali postaviti ledene kocke, da se bodo cim dalj talile?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(j) Kateri materiali so dobri toplotni prevodniki in kateri dobri toplotni izolatorji?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 NIHANJE 30

6. Valovanje, zvok

1 Nihanje

1. Opazujte stensko uro. Koliko obratov naredi mali (urni) kazalec v eni uri? V enem dnevu?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Koliko obratov naredi minutni kazalec v eni minuti? V eni uri?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. Koliko obratov naredi sekundni kazalec v eni minuti?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. Kako stevilo obratov povezemo s frekvenco?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.1 Nihanje roke

1. Na mizo postavimo dve kladi v razdalji priblizno 20 cm. Z eno roko enakomerno udarjamozaporedoma ob levo in ob desno klado (sledimo ritmu metronoma). Potem povecamorazdaljo med kladama. Ker nam metronom daje se vedno isti ritem, je frekvenca nihanjaroke enaka, amplituda nihanja pa vecja. Amplituda nihanja roke je enaka polovicni razdaljimed kladama.

2. Delajte skupaj s sosednjim parom. Prvi par naj izvaja nihanje z manjso frekvenco, drugi paz vecjo. Zamenjajta se vlogi. Zapisite, kako opazovalec ugotovi, kateri par izvaja nihanjez vecjo frekvenco?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. Prvi par naj ima razmik med kladama 15 cm, drugi pa 25 cm. Uskladita gibanje tako,

da bosta imela oba para izvajala nihanje z isto frekvenco. Zamenjajta vlogi (razmika medkladama).Primerjajte gibanji rok v obeh primerih. Kaj opazite?

Koliksna je amplituda nihanja prvega para in koliksna amplituda nihanja drugega para?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. Narisite graf, ki prikazuje, kako se odmik roke spreminja v odvisnosti od casa. . . . . . . . . .

Delamo v parih. Potrebujemo daljsi list papirja. Kolegica (kolega) drzi svincnik in niha zroko precno na mizo. Druga kolegica v paru (kolega) pocasi vlece papir, po katerem riseprva.

Primerjamo grafe.

Poskus ponovimo tako, da z roko nihajo vsi z enako frekvenco (metronom), kolegica (ko-lega) pa vlece papir najprej pocasneje, potem pa hitreje.

2 VALOVANJE 31

2 Valovanje

2.1 Precno (transverzalno) valovanje

Izvedite spodnje poskuse in narisite, kaj ste opazili.

1. Rahlo napeto vrv na enem koncu zanihamo (en nihaj roke). Opazujte, kako potuje motnja.

2. Na obeh konceh vrvi zanihamo hkrati navzgor (ali proti steni, ce je vrv na tleh). Opazu-jemo gibanje motenj.

3. Na obeh konceh vrvi zanihamo hkrati proti steni tako, da je na enem koncu odmik vecjikot na drugem koncu. Opazujemo gibanje motenj.

4. Hkrati zanihamo vrv tako, da na enem koncu zanihamo vrv proti steni, da drugem pa odstene proc. Opazujemo gibanje motenj.

5. Na enem koncu vrv nihamo s konstantno frekvenco. Opazujemo oznaceni del.

6. Na enem koncu nihamo vrv tako, da nihamo z enako frekvenco kot prej, a z vecjo ampli-tudo. Opazujemo razporeditev hribov in dolin.

7. Na enem koncu nihamo vrv z vecjo frekvenco. Opazujemo stevilo hrbtov in dolin.

8. Izmerimo valovno dolzino in frekvenco valovanja.

2 VALOVANJE 32

2.2 Vzdolzno ali longitudinalno valovanje

Vzmet polozimo na tla. Oznacimo enega od sredinskih navojev. Vzmet na enem koncu rahlostisnemo in hitro sunemo v smeri vzmeti. Povzrocimo gibanje motnje. Ce z roko nihamo vsmeri vzmeti, na vzmeti opazimo odseke, kjer so ovoji bolj skupaj (zgoscine) in mesta, kjerso ovoji bolj narazen (razredcine).

1. Na enem koncu vzmet nihamo s konstantno frekvenco. Opazujemo oznaceni del.2. Na enem koncu nihamo vzmet tako, da nihamo z enako frekvenco kot prej, a z vecjo

amplitudo. Opazujemo razporeditev zgoscin in razredcin.3. Na enem koncu nihamo vzmet z vecjo frekvenco. Opazujemo stevilo zgoscin in razredcin.4. Izmerite valovno dolzino in frekvenco valovanja.

2.3 Grafi

1. S pomocjo modela narisite nekaj zaporednih slik, s katerimi boste ponazorili potujocevalovanje.

2. V gornjo sliko narisite, kam se bodo premaknili posamezni deli vrvi (ali vzmeti) v naslednjihtrenutkih.

3 ZVOK 33

3 Zvok

3.1 Preprosta zvocila

1. Plasticno ravnilo polozite na rob mize tako, da del strli cez rob. Pritisnite ravnilo z dlanjona mestu, kjer je rob mize. Zanihajte prosti konec. Premikajte ravnilo tako, da bo prostikonec vedno daljsi. Kako zveni ravnilo v odvisnosti od dolzine prostega konca?

2. V kozarec nalijte malo vode (do visine 2 cm). Drzite kozarec za podstavek. Kazalec drugeroke pomocite v vodo, nato pa z njim drgnite po robu kozarca, dokler ne zapoje.

3. Dolijte se malo vode. Kako se spreminja visina zvena v odvisnosti od kolicine vode vkozarcu?

3.2 Poskusi z glasbenimi vilicami

1. Udarite na glasbene vilice in potem drzalo vilic pritisnite na kost ob usesu (ali na teme).Kaj zaznate?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. S kladivcem udarite na vilice in spodnji del pritisnite na mizo. Glavo polozite na mizotako, da se eno uho dotika mize. Kaj slisite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. S kladivcem udarite na vilice. Z enem krakom se dotaknite gladine vode. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Postavite glasbene vilice (na skatlah) tako, da bosta odprtini dveh skatel obrnjeni drugaproti drugi. Skatli naj se ne dotikata. Udarite na vilice, malo pocakajte, potem pa z rokoprimite vilice, na katere ste prej udarili. Ali kaj slisite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. S kladivcem udarite na vilice, ki so pritrjene na resonancno skatlo. Na vrvici obesenokroglico priblizajte drugemu kraku. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Nad odprtino resonancne skatle postavite plasticno posodo z napetim polivinilom in nanjnasujte malo psenicnega zdroba in ga enakomerno porazdelite po opni. Udarite na glasbenevilice. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 ZVOK 34

3.3 Piscali

1. Pihajte v piscal in premikajte bat. Kako se spreminja visina zvoka?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Odstranite bat. Pihajte v piscal in jo pocasi potiskajte v vodo. Kako se spreminja visina

zvoka?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. Ponovite poskus se s pihanjem tako, da boste piscal vlekli iz vode. Kaj ste opazili?

3.4 Razlikujmo: visina tona in glasnost

1. Zaigramo na dve kovinski ploscici (ne hkrati). Kaksna sta bila tona po visini?2. Ponovite poskuse v parih tako, da bosta zvena enaka po visini, razlicna po glasnosti,

oziroma enaka po glasnosti in razlicna po visini.

3.5 Igrajmo na piscali

Barvni ,,notni‘‘ zapis je dodan na koncu. Barva oznacuje ton, dolzina pravokotnikov patrajanje tonov. Vecji razmik pomeni pavzo.

1 ELEKTRICNI KROGI 35

7. Elektrika in magnetizem

1 Elektricni krogi

1.1 Varnost, simboli

Osnovne oznake:

1. Poiscite v skatli galvanski clen, zarnico in vezno zico (golo). Povezite elemente v elektricnikrog. Ce zarnica sveti, je krog sklenjen.

2. Ce ne sveti, odgovorite na naslednji vprasanji. Koliko prikljuckov ima galvanski clen?Koliko prikljuckov ima zarnica? Kje so ti prikljucki? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Skicirajte vezavo.

4. Narisite shemo vezave.

Kaksna je razlika med obema nacinoma risanja?

1.2 Zarnica in baterija

1. Sestavite elektricni krog z zarnico in baterijo (brez veznih zic). Zakaj je bila ta nalogalazja od prejsnje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 ELEKTRICNI KROGI 36

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Odprite baterijo. Vezite zarnico tako, da prestavljate prikljucke. (Posamezne napetosti so

zdaj 1,5 V, 3 V in 4,5 V). Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. Zapisite ugotovitev s stavkom ,,CIM . . . TEM‘‘.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. Kaj ste pri tem poskusu spreminjali? Kaj je ostalo ves cas enako? Kaj ste ugotovili?

(Zapisite: neodvisno spremenljivko, odvisno spremenljivko in konstante)

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pomembne elektricne kolicine:

Kolicina Oznaka Enota Oznaka enote

El. tok

Napetost

Upor

1.3 Vezave zarnice in piskaca

1. Prikljucite zarnico na baterijo. Zamenjajte prikljucka na bateriji. Ali kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Povezite baterijo in piskac. Zamenjajte prikljucka na bateriji. Ali kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.4 Zaporedna in vzporedna vezava

1. Dve enaki zarnici vezite zaporedno. Odvijte eno zarnico. Kaj opazite? Narisite vezavo.

2. Odvijte eno zarnico in v grlo privijte vecjo zarnico. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Dve enaki zarnici vezite vzporedno. Odvijte eno zarnico. Kaj opazite? Narisite vezavo.

2 UCINKI ELEKTRICNEGA TOKA 37

4. Zamenjajte eno zarnico z vecjo zarnico. Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Vezite zaporedno stikalo in zarnico. Narisite vezavo.

6. Vezite zaporedno stikalo in piskac. Narisite vezavo.

2 Ucinki elektricnega toka

OPOZORILO! V naslednjih primerih naj bo na zacetku elektricni krog PREKINJEN.Baterija je v kratkem stiku, zato se hitro izrabi.

2.1 Toplotni ucinki

Prikljucka baterije povezite z zico, ki vam jo da asistent. Dolzina zice med prikljuckoma najbo CIM KRAJSA. Kaj se zgodi?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Magnetni ucinki

Povezite elemente, kot kaze skica. Krog naj v zacetku ne bo sklenjen. Del zice, ki je nadkompasom naj bo vzporeden z magnetno iglo. Za kratek hip sklenite krog. Kaj se zgodiz magnetno iglo, ko po zici stece tok?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Zamenjajte prikljucka na bateriji (spremenite smer toka). Kaj opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .POSPRAVITE kompase nazaj v skatlo.

2 UCINKI ELEKTRICNEGA TOKA 38

2.3 Galvanski cleni iz sadja in zelenjave

V jabolko zabodite dve palicici iz razlicnih kovin (baker in aluminij). Povezite ju z merilniminstrumentom (ampermetrom). Bakrena zica naj bo prikljucena na ,,rdeci‘‘ prikljucek namalem merilnem instrumentu.Mali merilnik kaze, koliksen tok tece skozi galvanski clen.Potisnite v jabolko dve enaki palicici (bakreni). Zamenjajte eno palicico z zelezno palicico.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.4 Upor koze

V elektricni krog vezite baterijo, mali merilnik (rdeci prikljucek na merilnem instrumentu jevezan + prikljucek na bateriji) in krog sklenite z obema rokama. Narisite skico vezave.

Zmocite roki in ponovite poskus. Kaj opazite? Povezite se se s sosedo (sosedom).Narisite shemo vezja.

2.5 Izdelajmo ,,detektor‘‘ prevodnosti

Kako moramo vezati baterijo in zarnico, da bomo lahko z ,,detektorjem‘‘ dolocali prevodnikein izolatorje?Narisite shemo vezave.

3 ELEKTROMOTOR 39

Dolocite, kateri predmeti iz zbirke so prevodniki in kateri izolatorji.

Prevodniki

Izolatorji

Premislite, preizkusite

• Ali vsi preizkusevalci kazejo enako? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ali je voda iz vodovodne pipe prevodnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ali je slana voda prevodnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ali je magnet, ki ga imate na voljo, prevodnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 Elektromotor

Varnostni zaponki postavite tako, kot kaze slika. Obrocka zaponk naj bosta zgoraj. Nagalvanski clen postavite magnet. V obrocka varnostnih zaponk vstavite tuljavo. Pazite, dabosta prikljucka tuljave vodoravno. Galvanski clen se v takem vezju hitro prazni, zato takojpo uspelem poskusu vezje razdrite.

4 Magnetizem

1. Preizkusite, katere predmete magnet privlaci in katere ne (vpisujtete Da in Ne).

Predmet

Privlaci

2. Magneta postavite tako, da se bosta privlacila in bosta cim blize skupaj. Na magnetapostavite pladenj in naj nasujte zelezne opilke. Narisite, kaj vidite.

4 MAGNETIZEM 40

3. Dvignite pladenj in opilke pospravite na rob pladnja.

4. Magneta postavite tako, da se bosta odbijala (cim blize skupaj). Postavite pladenj namagneta in potresite nanj zelezne opilke. Narisite, kaj vidite.

1 SENCE 41

8. Svetloba

1 Sence

1.1 Prepustnost

1. Razvrstite ploscice na za svetlobo prepustne in neprepustne.

2. Kako ste definirali prepustnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Primerjajte svojo razvrstitev z razvrstitvami ostalih skupin. Ali se razlikujejo? Zakaj?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.2 Sence predmetov

1. Posvetite s svetilko na zid. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Svetilko priblizajte (oddaljite od zidu). Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Prizgite svetilko in prednjo postavite mucka. Svetilko drzite pri miru. Kaj opazite nazidu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Premikajte mucka proti svetilki. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Drzite mucka pri miru. Priblizajte (oddaljite) svetilko k mucku. Kaj opazite? . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Premikajte mucka navzdol. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7. Premikajte mucka navzgor. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Premikajte mucka v levo (desno). Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Drzite mucka na miru. Premikajte svetilko navzgor. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 SENCE 42

10. Premikajte svetilko navzdol. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11. Premikajte svetilko v levo (desno). Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

12. Narisite skico poskusa: imamo eno svetilko, enega mucka in opazujemo senco na zidu.

Radi bi ugotovili, kako oddaljenost svetilke od predmeta vpliva na velikost sence.

1. Opredelite neodvisno in odvisno spremenljivko in konstante za ta primer. . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. S stavkom ,,CIM . . . TEM‘‘ zapisite soodvisnost med spremenljivkama.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1.3 Stevilo senc

Delajte v parih. Izvedite poskuse in izpolnite tabelo. Narisite in opisite poskuse.

st. svetilk stevilo muc stevilo senc

Na zaslonu naredite naslednje prizore:

1. Dve enako veliki mucki gresta druga za drugo. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Mala muca hodi za veliko muco. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 ZRCALA 43

3. Dve enako veliki muci se gledata. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4. Velika muci vodi tri male muce. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Prve tri prizore lahko naredimo na dva nacina (dve svetilki in ena muca, ali dve muci in enasvetilka). Poskusite obe moznosti.

2 Zrcala

2.1 Polprepustna zrcala

1. Pred zrcalo postavite zeton. Poglejte v zrcalo. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Kaj se zgodi, ce zeton priblizamo ali oddaljimo od zrcala? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Na bel papir postavite polprepustno zrcalo in oznacite njegovo lego. Pred zrcalo postavitezeton. Poglejte v zrcalo in postavite drug zeton na mesto, kjer vidite sliko prvega zetona.Oznacite mesti, kjer lezita zetona. Odstranite zrcalo. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Kje lezi slika ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kje v naravi lahko najdemo taka polprepustna zrcala? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Postavite zeton nekoliko stran od zrcala. Premikajte glavo (v ravnini mize) in opazujte,kaj se dogaja s sliko.

Ali se slika premakne, ce premaknete glavo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Namesto zetona postavite pred polprepustno zrcalo svincnik. Oznacite, kje lezi konica inkje radirka. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7. Na list narisite jabolko in stran od njega kosaro. Kam morate postaviti polprepustno zr-calo, da boste jabolko preslikali v kosaro? Najprej predvidevajte, kam ga morate postaviti,narisite crto, kjer na bi stalo zrcalo, nato preizkusite z zrcalom.

2 ZRCALA 44

8. Na listu je narisan obraz in poleg frizure. Preslikajte frizure na obraz.

9. Polprepustno zrcalo lahko uporabimo tudi za dolocanje somernice lika. Ce postavimozrcalo na somernico, potem se slika dela, ki je pred zrcalom pokrije s tistim delom slike,ki je za zrcalom. Preizkusite, kateri liki so somerni.

2.2 Ravna zrcala

1. Navadno govorimo, da sta v zrcalu leva in desna stran zamenjani. Narisite, kako bi videlinapis MORJE, ce bi ga gledali v zrcalu. S poskusom preverite, kako vidite napis MORJE.

2. Postavite zrcalo v zarezo v leseno kocko, da bo stalo navpicno. Postavite folijo z napisomGASILCI pred zrcalo. Poglejte, kaj vidite s hrbtne strani napisa in kaj v zrcalu? Kdaj jev zrcalu napis ,,pravilen‘‘?

3. Postavite napis na mizo tako, da ga boste v zrcalu, ki stoji navpicno na mizo, videlipravilno. Kje imamo tako nalepljene napise in zakaj? Narisite.

4. Postavite ravno zrcalo na sliko racke na desnem zgornjem vogalu lista. (Zrcalo mora statinavpicno, slika pa je na mizi.) Kam morate postaviti zrcalo, da bo del slike, ki je predzrcalom in tisti del, ki ga vidite v zrcalu, enak eni izmed slik na listu. Ali je na tak nacinmozno dobiti vse slike na listu? Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Postavite zalepljeni zrcali na kotomerno kroznico tako, da bosta tvorili kot 45◦. Med zrcalipostavite zeton. Koliko slik vidite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Spremenite kot med zrcaloma (30◦, 60◦, 90◦). Koliko slik vidite pri teh kotih? Kako bi toizracunali? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

7. Postavite zalepljeni zrcali tako, da bosta tvorili kot 60◦. Med njuju v loku razporeditemajhne predmete. Kaj opazite? Na kaj vas to spominja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Kalejdoskop. Opisite ga. Kako je narejen?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 LOM 45

2.3 Ukrivljena zrcala

1. Vzemite ravno zrcalo. Rahlo ga ukrivite enkrat proti sebi, drugic stran od sebe. Kajopazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Vzemite ukrivljeno zrcalo. Poglejte se v vboceni del (konkavno zrcalo). Kaj opazite?Kaksna je slika? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Priblizajte kazalec zrcalu in opazujte, kaj se dogaja, ko je kazalec dovolj blizu zrcala. Kajste opazili? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Poglejte se v izboceno (konveksno) zrcalo. Kaj opazite? Kje uporabljamo taka zrcala? Nakaj moramo biti pozorni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3 Lom

1. V neprozoren kozarec (ali loncek) polozite kovanec (ali zeton). Glejte preko roba kozarcain premikajte kovanec (ali kozarec) tako, da bo kovanec izginil za robom. Ne spreminjajtesvoje lege. Kolegica (kolega) naj vam nalije vodo v kozarec. Kaj se zgodi? . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Postavite slamico v prozoren plasticen kozarec. Nalijte vanj nekaj vode. Kaj opazite? . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Za plasticnim kozarcem postavite list s tiskanim besedilom. Kaj opazite, ce je v kozarcuvoda? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Pospravite mize. Na en konec klopi (dolga stran) postavite sveco, na drugi konec pazaslon (bel karton zataknite v rezo lesene kocke). Prizgite sveco. Pocasi premikajte lupood svece proti zaslonu. Ko na zaslonu opazite ostro sliko, izmerite razdaljo med sveco inlupo (razdalja a) in razdaljo med lupo in zaslonom (razdalja b).

a[cm]

b[cm]

5. Premikajte se naprej lupo proti zaslonu. Ko zopet opazite ostro sliko izmerite razdaljo medsveco in lupo in med lupo in zaslonom. Primerjajte rezultate meritev s prejsnjo nalogo.Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 PRESLIKAVE Z LUKNJICO 46

6. Postavite lupo blizu zaslona tako, da bo na njem ostra slika svece. Kolegica (kolega) najoddaljuje sveco. Ali je slika se ostra? Kaj lahko na ta nacin dolocimo? . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4 Preslikave z luknjico

1. Na tulec nataknite bel papir in ga pritrdite z elastiko. Na drugi strani tulca je paus papir.V bel papir naredite majhno luknjico. Tulec obrnite s preluknjanim delom proti svetilu.Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pred luknjico postavite lupo in izostrite sliko (premikajte lupo). Kaj opazite? . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Zraven prve (4 mm stran) naredite se eno luknjico. Poglejte skozi tulec proti svetilu. Kajopazite? Zopet ponovite poskus se z lupo. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Na belem papirju naj bodo stiri luknjice. Poglejte skozi tulec. Kaj opazite? Ponoviteposkus se z lupo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. V bel papir naredite vecjo luknjo (potisnite vanj svincnik). Poglejte proti svetilu. Kajopazite? Pred luknjo postavite lupo. Izostrite sliko. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Snemite bel papir, postavite pred odprtino tulca lupo in preslikajte na zaslon (paus papir)osebo pred svetilom.

6. Kamera obscura.

7. Z lupo preslikajte pogled skozi okno na zaslon. Kje mora biti zaslon in kje lupa? . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5 Barve

1. Iz ovitka vzemite zelen in rdec diapozitiv. Poglejte skoz rdec (zelen) diapozitiv na mavrico.Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2. Postavite diapozitiva skupaj. Poglejte skozi oba hkrati v mavrico. Kaj opazite? . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3. Poglejte skozi odprtino skatle. Pocasi dvigujte pokrov. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5 BARVE 47

5.1 Aditivno (sestevalno) mesanje barv

Otrokom recemo, da na isto mesto posvetimo s svetiloma razlicnih barv. Osnovne barve so:zelena, rdeca, modra (RGB sistem). Izpolnite tabelo:

rdeca + zelena =

modra + zelena =

rdeca + modra =

Z mesanjem dobimo: sinje modro (cian), skrlatno rdeco (magenta) ali rumeno. To so sekun-darne barve.Kako bi se s filtri prepricali, da zares z mesanjem dobimo take barve? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5.2 Odstevalno mesanje barv

Osnovne barve so: sinje modra, skrlatna in rumena. Od kod poznate tak nacin mesanjabarv? S prekrivanjem po dveh diapozitivov izpolnite tabelo:

rdeca + rumena =

cian + zelena =

cian + modra =

skrlatna + rdeca =

skrlatna + modra =

skrlatna + rumena =

cian + rumena =

cian + rdeca =

skrlatna + rumena =

rdeca + rumena =

1 VREME 48

9. Vreme, zvezdna karta

1 Vreme

1.1 Vremenska napoved

1. Nastejte kolicine, ki jih prognostiki navedejo pri vremenski napovedi. Zapisite jih, dodajtese merske enote in imena instrumentov, s katerimi jih merijo.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Na klimadiagramu je prikazan potek povprecne mesecne temperature zraka in visine pa-davin med letom; referencno obdobje je 1971–2000. Obe spremenljivki sta narisani naistem diagramu, kjer je skala izbrana tako, da 0 ◦C ustreza 0 mm, razmerje med njima je1 ◦C:6 mm (razmerje je prilagojeno slovenskim podnebnim razmeram). Na ta nacin lahkoz diagrama razberemo obdobje morebitne zmerne suse v primerih kadar so padavinskistolpci pod temperaturno krivuljo. Skala je na vseh pripravljenih diagramih enaka, zaradiprimerljivosti diagramov.

(a) Koliksna je povprecna letna temperatura v Portorozu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Koliksna je povprecna letna kolicina padavin v Portorozu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(c) Kateri meseci so susni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(d) Koliksna je povprecna temperatura v septembru? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(e) V katerem mesecu pade najvec dezja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1 VREME 49

3. Na sliki je casovni potek polurne visine padavin na samodejni meteoroloski postaji LetalisceLesce od 4. septembra dopoldne do 5. septembra 2009 zjutraj. odgovorite na naslednjavprasanja:

(a) Kdaj je bil najhujsi naliv? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(b) Kdaj ni dezevalo?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(c) Koliko dezja je padlo 4. septembra? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(d) Koliko dezja je padlo 5. septembra? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(e) Ob dezemeru smo postavili visoko valjasto posodo. Vode iz posode nismo izlili.

Narisite graf, ki prikazuje, kako se je visina gladine vode spreminjala v odvisnostiod casa. Povzeto s spletne strani http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate.

1.2 Vlaznost

1. V plastenko nalijte nekaj vode. Plastenko zaprite in jo dobro pretresite. Izlijte vodo.Prizgano vzigalico vrzite v plastenko in jo hitro zaprite. Plastenko stisnite in jo spustite.Odgovorite na vprasanja:

(a) Zakaj smo v plastenko nalili vodo in jo dobro pretresli? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(b) Zakaj smo v plastenko vrgli prizgano vzigalico? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 ZVEZDNA KARTA 50

(c) Kaj opazite na stenah plastenke? Navedite razloge. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. V kozarec za vlaganje nalijte vodo do visine priblizno 4 cm. Kozarec pokrijte z narobeobrnjenim pokrovckom. Na pokrovcek postavite ledeno kocko. Prizgano vzigalico vrzite vkozarec in ga hitro pokrijte. Opazujte dogajanje v kozarcu. Opisite dogajanje? . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Izmerite temperaturo zraka v prostoru in jo zapisite. Na bucko termometra nataknitevezalko. Termometer z vezalko potopite v vodo, da se vezalka zmoci. Potegnite termometeriz vode in vezalko ozemite (vezalka naj ostane na termometru). Opazujte termometer.Zapisite temperaturo, ki jo kaze termometer, ko se stolpec neha spuscati.

Tzraka = Tvla.ter = ∆T = η =

η pomeni vlaznost zraka. Preberemo jo iz tabele.

2 Zvezdna karta

2.1 Zemlja, Nebesna sfera

1. Narisan je presek Zemlje skozi srediscno os, oznacena je os in kraj (crka A) na Zemlji.Oznacite sever, jug, narisite ekvator. Narisite vodoravno ravnino in oznacite navpicnico vkraju A. Oznacite se lego Ljubljane na robu kroznice (upostevajte zemljepisno sirino).

2. Kaj pomeni na Zemlji navpicno in kaj vodoravno? Dopolnite skico.

3. Polozaj Zemlje v vesolju. Opredelite pojme: ekliptika, ekvator, poldnevnik, vzporednik,nebesna sfera, zenit.

4. Na sliki oznacite, kje lezi Severnica. Kako jo najdemo na vecernem nebu? . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 ZVEZDNA KARTA 51

5. Zapisite posledice vrtenja Zemlje okrog osi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Zapisite posledice nagnjenosti zemeljske osi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2.2 Uporaba zvezdne karte

1. S pomocjo zvezdne karte lahko priblizno dolocimo cas vzhoda in zahoda Sonca ter legevzhodisca in zahodisca. Izpolnite preglednico.

datum vzhod lega zahod lega21.3.

21.6.

23.9.

21.12.

danes

2. Kako dolg bo danes dan? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. V katerem ozvezdju je danes Sonce? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Kako dolgo bomo danes lahko opazovali ozvezdje Orion?

Orion vzide ob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . zaide ob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5. Ali lahko danes opazujemo ozvezdje Dvojcek? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

6. Priblizno narisite lego Velikega voza danes ob 21h. Kako dolgo ga bomo lahko opazovali?

7. Kdaj bo Veliki voz se v taki legi kot danes ob 21h? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

8. Koliko casa bomo danes lahko opazovali naslednja ozvezdja: Rak, Tehtnica, Strelec? . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

9. Katera ozvezdja lahko opazujemo skozi vse leto (ponoci seveda)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

10. Katera ozvezdja bomo lahko opazovali na terenskih vajah 20. maja ob 21h? . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 ZVEZDNA KARTA 52

11. Kdaj nastane Lunin mrk? Narisite polozaj Sonca, zemlje in Lune. Katera Lunina menaje takrat?

12. Kdaj nastane Soncev mrk? Narisite polozaj Sonca, zemlje in Lune. Katera Lunina menaje takrat?

1 POLARIZACIJA 53

10. Polarizacija in tekoci kristali

1 Polarizacija

1.1 Naloga:

Preverite, kako je s prepustnostjo svetlobe skozi polarizatorje.

1.2 Pripomocki:

polarizatorji, selotejp.

1.3 Vsebina:

Polarizator je material, ki prepusca svetlobo le v ravnini pod dolocenim kotom. Ce postavimodva polarizatorja enega za drugim tako, da sta opticni osi le-teh paralelni, potem gre svetlobaskozi oba. Ce polarizatorja postavimo tako, da sta opticni osi le-teh pravokotni druga nadrugo potem ne pride skozi nic svetlobe, ce pa sta polarizatorja pod kotom od 0◦ do 90◦,potem jakost svetlobe upada s kotom. Dolocene snovi so opticno anizotropne, pri cemer grenekaj svetlobe skozi tudi skozi polarizatorja, ki imata opticni osi pravokotni med seboj.

1.4 Poskusi:

1. Ugotovite, kaj se zgodi pri prehodu svetlobe skozi dva polarizatorja. Primerjajte jakostiprepuscene svetlobe.

(a) Skozi polarizator poglejte proti oknu. Kaksen je videti svet skozi polarizator? Opisitega.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Vzemite se polarizator in ga polozite na prejsnjega. Kako je videti svet skozi dvapolarizatorja? Enega od polarizatorjev pocasi vrtite, dokler ga ne zavrtite za 180◦.Opisite, kako sistem dveh polarizatorjev prepusca svetlobo pri razlicnih kotih. Zaopis kotov uporabite kot med stranicama polarizatorjev.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(c) Najdite smer, v katero morata biti zasukana en polarizator glede na drugega, daprepuscata najvec svetlobe. Smer osi, okoli katere lahko polarizator zavrtite in ostaneprepuscena svetloba enaka, oznacite na obeh polarizatorjih. To smer imenujemo smerpolarizatorja. Narisite skico z oznacenima smerema.

2 TEKOCI KRISTALI 54

2. Med polarizatorja vstavite objektno steklo, na katerega ste predhodno nalepili lepilni trak(selotejp).

(a) Kaj opazite? Zakaj po vasem mnenju pride do tega?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(b) Opazujte in opisite, kaj se dogaja, ko obracate enega od polarizatorjev.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(c) Zapisite nekaj barv, ko sta smeri polarizatorjev vzporedni in njihove komplementarnebarve, ko sta smeri polarizatorjev pravokotni.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 Tekoci kristali

2.1 Naloga:

Raziscite lastnosti tekocih kristalov.

2.2 Pripomocki:

epruveta s tekocim kristalom, casa, kuhalnik, termometer, tekoci kristal, objektna stekla,krovna stekla, kapalka, folija za zivila, susilec za lase, mikroskop, polarizatorji, bombaznakrpa, alkohol

2.3 Vsebina:

Tekoci kristali so organske snovi, pri katerih se med trdno (kristalno) in tekoco (izotro-pno) fazo pojavi se tekoce kristalna faza. Pri tekocih kristalih govorimo o delno urejenihsnovi, nekje med trdno in tekoco fazo. Posebej je zanimivo opazovanje tekocih kristalovmed dvema prekrizanima polarizatorjema pod mikroskopom, saj opazimo cudovite barve.Nekatere tekoce kristale lahko mehansko uredimo. Tekoci kristali so tudi dvolomni.

2.4 Poskusi:

1. Epruveto s tekocim kristalom MBBA postavite v caso s hladno vodo. Segrevajte vodo inspremljajte spreminjanje temperature ter opazujte, kaj se dogaja s tekocim kristalom vepruveti.

(a) Opisite, kaj se dogaja s tekocim kristalom, ko se njegova temperatura zvisuje. . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2 TEKOCI KRISTALI 55

(b) Zapisite temperaturi, ko snov v epruveti zacne teci (talisce) in ko se zbistri (bistrisce).Oboje sta fazna prehoda.Trdna faza - tekocekristalna faza (zacne teci): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Tekocekristalna faza - kapljevinska faza (se zbistri): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

2. Izdelajte celico tekocega kristala. Vzemite objektno steklo in nanj nanesite dva pasovaenoslojne folije v razmiku malo manj od sirine krovnega stekla. Na objektno steklo nanesitetekoci kristal (eno kapljico) in nanj postavite krovno steklo tako, da sloni na foliji.

(a) Na mikroskop polozite dve polarizacijski foliji in ju prekrizajte. Med polarizatorjavstavite celico tekocega kristala. Kaj vidite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(b) Ali lahko iz poskusov v prejsnji vaji sklepate, zakaj je tako?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(c) Kaj se dogaja, ko obracate enega od polarizatorjev?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(d) Celico pod mikroskopom segrevajte s susilcem za lase in opazujte, kaj se dogaja. Kaj

opazite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

3. Na podoben nacin kot v prejsnji nalogi izdelajte celico s tekocim kristalom. Tokrat najprejobjektno steklo podrgnete z zametom, namocenim v alkoholu v doloceni smeri. Poglejtecelico med prekrizanima polarizatorjema pod mikroskopom in opisite, kaj opazite. Kajmenite, kaj se zgodi, ko podrgnete steklo z zametom?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Skozi klinasto celico, napolnjeno s tekocim kristalom, posvetite z laserskim kazalnikom.Najdite obmocje na celici, kjer se curek laserske svetlobe razdeli na dva svetlobna curka(na zaslonu nastaneta dve svetlobni pegi).

(a) Kaj se zgodi, ce postavimo za celico polarizator in ga vrtimo? Ali sta curka polarizi-rana? Ce sta, ugotovite, kako sta polarizirana? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(b) Segrevajte celico s susilnikom za lase in opazujte, kaj se dogaja s svetlobnima pegama

na zaslonu. Zakaj po vasem mnenju pride do tega?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Documents

Naravoslovje - fizikalni del Laboratorijske vaje