DIPLOMSKO DELO Nastanek in razvoj Radia Si Radia Slovenia … · 2020. 9. 17. · IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Milan Fras sem avtor diplomske naloge z naslovom NASTANEK IN RAZVOJ

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA,

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Nastanek in razvoj Radia Si – Radia Slovenia International

Kandidat: Milan Fras

Študent izrednega študija

Številka indeksa:11190170081

Program: Medijska produkcija

Mentorica: mag. Irena Bedrač

Maribor, december 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Milan Fras sem avtor diplomske naloge z naslovom NASTANEK IN RAZVOJ

RADIA SI – RADIA SLOVENIJA INTERNATIONAL, ki sem jo napisal pod mentors-

tvom mag. Irene Bedrač.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je redl ena di l ska nal ga izključn rezultat jega dela

se skr el da s dela in nenja drugi avt rjev ki ji u ra lja v redl eni na-

l gi navedena zir a itirana skladn s ravili išje str k vne š le ade ia

se zavedam, da je lagiat rstv – redstavljanje tuji del zir a za isli k t je

lastn kazniv ak nu avt rski in s r dni ravi a št v nadal-

jevanju ukre Š ade ia skladn z njeni i ravili

skladn z člen Š ade ia d v ljuje jav di l ske nal ge na

s letne rtalu š le

Maribor, december 2013 d is študenta:

Milan Fras

ZAHVALA

a valjuje se vse ki s i v času dela di l ske nal ge s str k vni i nasveti in praktič-

n čj agali ri izved i nal ge

Zahvala gre predvsem mentorici Ireni Bedrač eu Kre arju Tatjani D lan rečku

Trgle u Darku uklu Ediju ukšiču Dušanu T a iču in Darji t čan

POVZETEK

Namen diplomske naloge je zgodovinsko raziskati nastanek in razvoj Radia Si, Radia

Slovenia International. Prikazan je programski razvoj, ki je vodil do ustanovitve in nastanka

edinega tujejezičnega radijskega r gra a v l veniji

V prvem delu je prikazan razvoj radia na Slovenskem, nato nastanek in razvoj Radia Maribor,

ki je il ključen za nastanek takratnega Radia MM današnjega Radia i druge delu je

rikazan razv j Radia i d nastanka d danes rvič a s na ene ku u z rani tudi vsi

ustvarjalci radijskega programa, od vodstva do programskih sodelavcev.

V zadnjem delu je prikazano trenutno stanje te radijske postaje, programska shema, ter vizija

razvoja Radia Si v prihodnosti.

Ključne besede: radio, Radio MM2, Radio Maribor, Radio Si, Radio Slovenia International,

r gra ska s e a razv j r gra a tujejezični radijski r gra RT l venija

ABSTRACT

The origins and the development of Radio Si – Radio Slovenia

International

The purpose of the thesis is to explore the historical origins and development of Radio Si,

Radio Slovenia International, the only foreign language radio station in Slovenia.

The first part shows how the radio in Slovenia started to develop, traces its origins, than

explores the development of Radio Maribor, which was the corner stone to the formation of

the Radio MM2 - now Radio Si. The second part shows the process of creation of the Radio

Si up until today. For the first time all the creators of this radio program, management and the

program staff are enlisted.

The final section shows the current state of the radio station, a program schedule, and a vision

for the development of Radio Si in the future.

Keywords: radio, Radio MM2, Radio Maribor, Radio Si, Radio Slovenia International,

program schedule, program development, foreign language radio program, RTV Slovenia.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................................................... 9

1.1 Opredelitev diplomske naloge .......................................................................................... 9

1.2 Namen in cilji naloge ........................................................................................................ 9

1.3 Predpostavke ..................................................................................................................... 9

1.4 Metode raziskovanja ....................................................................................................... 10

2 KRATKA ZGODOVINA RADIA V SLOVENIJI ............................................................... 11

2.1 Razvoj radia v Sloveniji ................................................................................................. 11

2.2 Nastanek RTV Ljubljana ................................................................................................ 13

2.3 Nastanek Radia Maribor in podlaga za razvoj novih radijskih programov .................... 14

N T NEK R EG R DIJ KEG ROGR M OB EŠČ NJE T JEJE IČNE

JAVNOSTI V SLOVENIJI ...................................................................................................... 17

O redelitev tre e tujejezične r gra u ............................................................ 17

3.1.1 Izhodišča in prvotni cilji .......................................................................................... 17

3.1.2 Oblikovalci programa.............................................................................................. 18

Od MM Radia Mari r Internati nal d l venskega turističnega radia .................. 21

3.2.1 Leto 1985 - nastanek drugega programa Radia Maribor, Radia MM2 .................. 21

3.2.2 Leto 1988 - konec in ponoven zagon radia MM2 .................................................... 24

3.2.3 Leto 1992 – nastanek Radia RMI ............................................................................ 24

3.2.4 Leto 1999 – Slovenski turistični radio ..................................................................... 26

3.3. Postavitev Radia Si, Radia Slovenia International ........................................................ 27

3.3.2 Programski cilji ....................................................................................................... 32

3.3.3 Programska shema .................................................................................................. 34

4 K J ČEK ........................................................................................................................ 55

5 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI .......................................................................... 56

6 PRILOGE .............................................................................................................................. 58

KAZALO TABEL

Tabela 1:Sodelavci programa v obdobju od MM2 do Radia Si ............................................... 20 Tabela 2: Radio Si, programska shema 2013, ponedeljek ........................................................ 36 Tabela 3:Radio Si, programska shema 2013, torek .................................................................. 39 Tabela 4:Radio Si, programska shema 2013, sreda .................................................................. 42 Ta ela 5: r gra ska s e a Radia i četrtek ................................................................ 45

Tabela 6:Programska shema Radia Si 2013, petek................................................................... 48 Tabela 7:Programska shema, Radia Si 2013, sobota ................................................................ 51 Tabela 8:Radio Si, programska shema 2013, nedelja ............................................................... 54

KAZALO SLIK

Slika 1: Studio Radia Si ............................................................................................................ 28 Slika 2: Frekvence Radia Si po Sloveniji ................................................................................. 29 Slika 3: Redakcija Radia Si ...................................................................................................... 31

9

1 UVOD

1.1 Opredelitev diplomske naloge

Radio Slovenia International je 4. nacionalni radijski program, ki deluje pod okriljem RTV

l venija in je na enjen veščanju tujejezične javn sti Glede na aj n st dr ave in

e n st njene v et sti v širši r st r v Evr en t vrstnega veščanja narašča.

Radijska staja rid iva na e n sti v str k vne svetu a še ni d v lj re znana

zato se elel prispevati k razvoju in rvič isn redeliti tudi nastanek razv j in vizij

Radia i ter regledati na kakšni sn vi je nastal in kakšne s n sti za iz ljšav

Radio Si je nastal kot turistična ddaja v ne ške jeziku na Radiu Mari r in se nat razvil v

samostojno radijsko postajo. Danes je namenjen tujcem, ki prihajajo v Slovenijo poslovno ali

na d ust in l ven e ki ji angleški in ne ški jezik ne redstavljata k unika ijske

vire Rdeča nit 4- urnega programa so servisne informacije o vremenu, prometu, kulturnih,

š rtni in turistični rireditva

1.2 Namen in cilji naloge

čj deskri tivne et de analize in sinteze sem raziskal nastanek in razvoj te radijske

postaje, ki je bila v zg d vini večkrat dele na različni redelitev in r gra ski zasn v ki

s v zadnji leti le ri eljale d el vitejše redelitve in u estitve v radijski r st r

Pokazal sem, da se lahko z dobro opredelitvijo ciljne javnosti, stabilnostjo in dobrim

v denje en Radia i v sl venske radijske svetu še veča in da je ključen za d r

inf r iran st tuje javn sti ri nas tak di l atske k t tudi tuj ev ki v l veniji ivij in

delaj ter turistične javn sti

1.3 Predpostavke

red stavlja da us el ug t viti da je radi nastal iz elje veščanju tuje javnosti

d gajanju v l veniji in da je i el čn k er ialn us erjen st kar je enil

10

začetek nastajanja k er ialni radijski staj v l veniji če rav je del val d krilje

RTV Slovenija.

1.4 Metode raziskovanja

Pri pisanju diplomske naloge mi je bil v č tudi vpogled v notranje delovanje

Regionalnega RTV centra Maribor, kjer opravljam svoje delo. Veliko sem si pomagal z

znanjem, pridobljenim ed študije ki i je il v č ri znanstveni in razisk valni

zasnovi nastanka diplomskega dela Nekaj te av se i el zaradi pomanjkanja obstoja

zad stni isni vir v in iskanje začetni akterjev nastanka radia

Podatke za pisanje diplomske naloge sem zbiral s čj regled vanja različni isni

virov, pa tudi avdio in video materiala. Ker a velik te zg d vine še ni z rane sem izvedel

več intervjujev s ključni i akterji nastanka radia s takratni i uredniki in programskimi

sodelavci, kot so e Kre ar rvi dg v rni urednik Edvard ukšič d lg letni dg v rni

urednik rečk Trgle nekdanji odgovorni urednik in vodja RTV centra Maribor, Tatjana

D lan v dja ne ške redak ije na Radiu i d nastanka do danes in Darko Pukl, trenutni

odgovorni urednik Radia Si. Uporabljal sem deskriptivno metodo in metodo analize in

sinteze.

11

2 KRATKA ZGODOVINA RADIA V SLOVENIJI

2.1 Razvoj radia v Sloveniji

Radi na l venske velja za začetnika n ičnega veščanja elektr nski ti

ačetki radia ri nas segaj e v let 9 k s študentje skušali vz staviti zvez z

rez ičn radi telegrafij ed Kranje in Š arjetn g r rvi rez ični ren s a je med

rv svet vn v jn na telegrafski način tekal v r st ri lju ljanske realke na eg vi

(Brojan, 1999, 10).

K t začetnik radijske te n l gije je ri nas za isan Marij Osana str k vnjak za

elektrotehniko, ki je leta 1926 dosegel, da je Ljubljana dobila svojo radiotelefonsko postajo. A

e rej leta 9 4 je in enir Osana začel skusn ddajanje radijskega r gra a v ju ljani

prek oddajnika, ki ga je sam konstruiral, leta 1925 pa so ljubljanski radioamaterji prek svojega

ddajnika renašali program na Bled (MMC RTV, 2013). Pod Osaninim vodstvom je bila v

D ala zgrajena lju ljanska radi ddajna staja in vse d druge svet vne v jne je il

Osana te nični v dja staje Čičić 8

za izu itelja rve zase ne radijske staje na sl venske štejemo Rudija Omoto (Brojan,

999 K t član lju ljanskega Radi klu a je e leta 9 4 naredil sv j radijsk staj

s reje nik a je izdelal iz sestrinega de nika slušal je tudi ddaje Radia ju ljana, a ker

s se nje u in slušal e zdele rekratke je na isti frekven a nat vrtel sv je l šče K

s ug t vili da gre za še en ddajn staj s ga z rili da je t r tizak nit in zat je

bil prisiljen prenehati.

Leta 1925 je in enir Osana v štne la rat riju za radijsko tehniko v Ljubljani sestavil

a atersk radi ddajn staj ki je začela delovati 8. marca istega leta. Z njo je 24.

januarja 1926 izvedel tudi uradni poskus – oddajo prvega ljubljanskega radiokoncerta. Ta dan

šteje za r jstni dan sl venskega radia Nekaj tedn v kasneje s Osan v signal slišali

radioamaterji na Bledu, Celju in ostalih krajih, ki so bili oddaljeni do 70 kilometrov od

Ljubljane (Bezlaj – Krevel, 1998, 18).

12

leti leta 9 8 s d rli radijsk staj v ju ljani ki je ričela s skusni ddajanje in

prvo eksperimentalno oddajo 1. septembra. Veliko slavnostno odprtje Radia Ljubljana je bilo

šele 8 kt ra tega leta in se uradn šteje za ejnik k je radi ju ljana začel z

oddajanjem. Tega leta je bila v imenu prosvetne zveze podpisana tudi pogodba, ki je

d l čala da je staja na enjena za javn radi f nsk slu za javljanje dnevni n vi

vre enski rzni ek n ski in industrijski r čil rekla in re r duk ij kulturni

rireditev za širjenje znan sti in u etn sti s redavanji Čičić 2008).

Že v te rve d ju s največ z rn sti na enili iz ra evanju Eden d

e nejši delov s ili jezik vni tečaji Čas is Radi ju ljana je el javljal

esedil lek ij kr za jezik na radiu je ila e takrat izje n e na Br jan 999, 49).

Glas eni del r gra a je il naj se nejši del s reda s d ujali s tudi ivljanje nar dne

dediščine Takrat se je začela lik vati tudi radijska z irka l šč ečeri s ili namenjeni

prenosu oper. Maja 1933 pa je bil ustanovljen radijski orkester (Brojan, 1999, 28).

Radi ju ljana je v začetni fazi stal e na iz ra evalna ustan va saj je slušal e

nudil redavanja jezik vne tečaje š lske ure in radijske igre Glasbeni del radijskega

programa je sestavljalo predvsem slovensko ljudsk glas en izr čil velik del tega

programa pa sta izvajala radijski orkester in komorni zbor.

11. aprila leta 1941 je ne ška uftwafe uničila ddajnik Radia ju ljana v D ala

Radijsk staj je nat revzela italijanska radijska dru a EI R ki je ddajala tak v

italijanščini k t tudi v sl venščini ka itula iji Italije s radi revzeli Ne i zaradi česar

je r gra tekal v sl venščini in ne ščini Že n ve ra istega leta a začne ddajati

ilegalni radio Osvobodilne fronte, Kričač naslednji leti se je selil ed ilegalni i

l ka ija i in stal ne dkrit avgusta 944 a je začel z ddaja i z sv jenega ze lja v

Beli krajini oddajati Radio Osvobodilne fronte (MMC RTV, 2013). Prepoznavni znak te

radijske postaje je stal znak kukavi e – kasneje zaščitni znak Radia ju ljana Ne i s

ljubljansko radijsko postajo zapustili 9. maja 1945 (Bezlaj – Krevel 998 v Š a

Ta dan šteje tudi za začetek ddajanja današnje RT l venija

13

2.2 Nastanek RTV Ljubljana

9 aja 945 je in enir Magajna v ikr f n s ustil kukavi in zakli al: ”Živela sv dna

Ljubljana, govori Radio Svobodna Ljubljana …” rva na ved valka Štefka endra in je na

rvi sv dni dan v dila radijski r gra kjer je il g t v najslavnejši govor Otona

Žu ančiča Br jan 999, 92).

Dva dneva kasneje je začel ddajati tudi Radi v dni Mari r Bezlaj – Krevel, 1998 v

Š a T se je zg dil zaslugi te nika Oskarja laka Br jan 999, 94).

Radi v dna ju ljana je i el sede na Cankarjevi esti in je na rej renašal slavn stne

rireditve v času sv ditve Radi še ni i el lastni d dk v denar je d ival d

redsedstva vlade D leta 94 je il radi d rist jn stj inistrstva za št telegraf in

telef n ki je d l čil nar čnin za radijske a arate ki se je lačevala d januarja 94 na rej

(Bezlaj – Krevel, 1998, 51-53).

rvi v jni zak nski red is rganiza iji radi difuzne slu e v Jug slaviji je izšel

a rila 94 in je uvedel dr av k t lastnika stan vljena je bila glavna radijska direkcija

F RJ z lastni r račun Direkt rje re u liški direk ij je na redl g redsednika

re u liške vlade imenoval predsednik zvezne vlade. let 948 je nar čnina stala en tna

vsej dr avi in radijske staje s stale r računske ustan ve višek je re ajal v r račun in

ta je kril tudi izgu r gra sk s i ele re u liške radijske staje d l čen avt n ij

s l šne s erni e je izdal k ite (Bezlaj – Krevel, 1998, 51-53).

Že leta 949 natančneje a rila ustanovijo prvi TV laboratorij v Ljubljani, istega leta pa

nastane tudi Radio Koper – Ca distria eta 95 začne ddajati še radijski r gra

Radia Ljubljana (MMC RTV, 2013).

Radijske postaje so z Uredbo o radiodifuznih postajah in radiodifuziji 9. julija 1952 postale

gospodarske ustanove s samostojnim financiranjem. Leta 1955, pa je nov zakon opredelil

radi difuzij k t javn slu ki je leg rednega veščanja javn sti ddajanja u etniški

kulturni znanstveni iz ra evalni in drugi r gra v zad l ena tudi za ulariza ij

d se k v in us e v s ialističnega razv ja F RJ Bezlaj – Krevel, 1998, 54).

24. novembra 1950 je vlada s spojitvijo treh podjetij ustanovila eno - Radio Slovenija,

14

podjetje za radiodifuzijo Ljudske republike Slovenije. Podjetje je i el sede v ju ljani in

obrate: Studio Ljubljana, Studio Maribor, Studio Nova Gorica ter oddajnike v Ljubljani,

Kranju Mari ru in jd vščini ter ddajnik, ki se je gradil v D ala reje ni enter ter

Radio Center v Ljubljani (Bezlaj – Krevel, 1998, 58).

11. oktobra 1958 se je začel redni eksperimentalni program iz TV studia Ljubljana. Redno

začnejo oddajati konec novembra, ko oddajajo v skupnem jugoslovanskem programu, kjer je

dele TV Ljubljana okoli 30%. Istega leta, 1958, pa je nastal tudi Pomurski ad arski radio

(MMC RTV, 2013).

začetk del vanja televizije je svet Radia ju ljana s re enil naziv Radi ju ljana v

Radiotelevizija Ljubljana (po Bezlaj – Krevel, 1998, str. 61bi se naj to zgodilo med

decembrom 1957 in decembrom 1959 literatura navaja več različni datu v

Desetletje kasneje, leta 1968 se na n ge stavi tudi ari rsk T d isništv z lastni T

studie leta 9 začne ddajati tudi T K er – Capodistria. Naslednji mejnik za RTV

Ljubljana pa je nastanek Vala 2 ki je začel ddajati leta 9 MMC RT

Šele leta 99 tik red sa sv jitvij a se RT ju ljana rei enuje v RT l venija

(MMC RTV, 2013).

2.3 Nastanek Radia Maribor in podlaga za razvoj novih radijskih programov

rva svečana tv ritvena oddaja Radia Svobodni Maribor je bila 11. maja leta 1945. Za

nastanek radia sta bila naj lj zaslu na Renat avlič in v dja te nične slu e ili Mešič ki

je il tudi lastnik rvega radijskega ddajnika na te čju Oddajali s iz stan vanja na

Tyrševi uli i 4 rvi je v eter s reg v ril Franček Dren ve te zase ne stan vanju je

radi del val en teden nat s ga reselili na K r šk est 9 kjer s ili njeg vi studijski

r st ri več k t 4 let tar ku inj s radijski s delav i s re enili v jačevalni

predsobo v napovedovalnico, eno sobo pa v studio Kušar 98 , 8).

Oddajali s dred e razglase in vestila tedanje v jaške in ivilne lasti Če rav je i el

ddajnik č le watt v s ga d r slišali daleč tudi na K r šk K alu je začel

renašati tudi r gra radia ju ljana ta a je začela vključevati ari rske ddaje v sv j

program.

15

r gra radia Mari r s d stikrat slušali vsi Mari rčani saj s ga rek etdeseti

zv čnik v renašali vse estu Kušar 98

Progra se je časi kre il e k ne leta 95 je i el Radi Maribor orkester. Z letom 1951

se je r gra številu ur sk rajda dv jil es čas s ila azna čna ni anja v številu

ur oddajanega programa, p nekateri r čili zaradi resla e kadr vske zasedbe in slabe

programske orientacije. Pomanjkanje kadrov na Radiu Maribor je trajalo kar tri desetletja.

Napovedovalka Milica Katalinič je ila kar dvajset let edina poklicna napovedovalka na

Radiu Maribor. Kušar 98 , str. 45). Šele leta 9 4 se je z novo samoupravno

organiziranostjo kadrovska zasedba okrepila. Leta 1956 se je Radio Maribor programsko

preorientiral in dobil stalno programsko shemo, regionalni program pa je narasel na 600 ur

letn Kušar 98 , 8-12).

31.12. 1960 je bilo na Radiu Mari r za sleni le 4 uslu en ev d te je delal šest ljudi

na oddajniku na Teznem, programskih sodelavcev je bilo le pet. Leta 1966 je bila izdelana

širna analiza estu in vl gi Radia Maribor v nadaljnjem razvoju RTV dejavnosti v

Sloveniji. S tem je Radi Mari r d il širša r gra ska lastila in večj produkcijsko

vlogo v okviru RTV in zat je takrat tudi uvedel Turistične na tke v ne ške jeziku Kušar

1980, 15).

Leta 1968 sta na Radiu Mari r začela delati tudi novinar, vodja TV d isništva in filmski

sne ale el tne r gra u Radia Mari r je k ne šestdeseti let d d dst tk v

zaje ala glas a eta 9 je Radi Mari r s et čn večal sv j r gra in takrat je

Center za raziskave javnega nenja in n ični k unika ij ri vis ki š li za s i l gij

litične vede in n vinarstv v ju ljani za ele il da je v dravski regiji kar 8 dst tka

anketiran ev dg v ril da sluša r gra Radia Mari r kar je velik več k t kater k li

drugo radijsko postajo. Leta 1971 je bil v r gra ski slu i za sleni sem novinarjev in

dva glas enika Kušar 98 , 18-21).

sede deseti leti se je Radi Mari r začel aktivn vključevati v ivljenje te regije z

neposrednimi prenosi prireditev, a ene je vedn lj te avna stajala rostorska stiska.

Takrat s vedn glasnejši stajali zivi da se izgradi n v RT d v Mari ru Leta 1979

je i el Radi Mari r e 5 ur regi nalnega radijskega r gra a kjer je g v rni del

zasedel 37 odstotkov in glasbeni 63 odstotkov. Informativni program je zasedel 22 odstotkov

16

g v rnega dela r gra a turistični na tki v ne ščini a kar 5 dst tk v Takrat je il na

Radiu Mari r za sleni e 5 ljudi d tega n vinarjev 5 v glas ene uredništvu dva

napovedovalca in enajst tehnikov Kušar, 1980, 32-34). Tu se je začel tudi vz n Radia

Mari r ki a je rinesel tudi n ve n sti razv ja in širitve r gra v

17

3 NASTANEK PRVEGA RADIJSKEGA PROGRAMA ZA

OBVEŠČANJE TUJEJEZIČNE JAVNOSTI V SLOVENIJI

3.1. Opredelitev potrebe po tujejezičnem programu

3.1.1 Izhodišča in prvotni cilji

Iz dišče za nastanek r gra a s ile turistične n vi e v ne ške jeziku ki s ji e d lg ,

od leta 1966, ri ravljali na Radiu Mari r za ne šk g v reče turiste in s ile d r

sprejete. Kot je povedal takratni direkt r Radia Mari r e Kre ar, je bilo v osemdesetih

leti rejšnjega st letja zel l dn d je za t radijsk iš ki je i ela velike elje

širjenju in ustvarjanju n vega r gra a Odl čilni datu je il 5 aj 985, ko so na

sku ščini RT ju ljana trdili dl čitev da se ustan vi tujejezični r gra MM ukšič

v Kocutar, 2005, 70-82 rv tni za isli naj i ivel le d k n a letja tistega leta v času

turistične sez ne a je zaradi ne redvidljivega vz na slušan sti in n vi interesov ostal v

različni lika d danes

Eden d udnik v za lik vanje te radijske staje je il k r ški l vene Fran i Š id

ki je i el izkušnje z zase ni k er ialni radie saj je il ustan vitelj radia al anale v

Tr i u ki je ddajal redvse slušal e na avstrijski K r ški (Dolanc, 2013). Njegove

ideje s se d r skladale z elja i ari rskega radijskega v dstva direkt rja t jana

arja in dg v rnega urednika ea Kre arja ukšič v Kocutar, 2005, 70-82). Zato je

nastal predlog, da i tuji turist rek »radijski r gra v nudili či lj el vite

servisne turistične in litične inf r a ije s te a agali d ači turistični

rganiza ija in razširili ddaje v tuji jeziki s litični i inf r a ija i « ukšič v

Kocutar, 2005, 70-82), kar je vodstvo RTV v Ljubljani potrdilo in tako odprlo pot prvemu

tujejezične u radijske u r gra u pri nas, drugemu programu Radia Maribor, radiu MM2.

rv tni na en je il tak inf r irati tuje turiste in tudi avstrijske u slušalstvu ponuditi

nekaj informacij o aktualnem dogajanju v Sloveniji Kre ar D lan . A kmalu

s se ti ilji še večali

18

»Naša ideja ni bila, da bi naredili komercialen radio, ampak je bila komercialna odločitev,

da mora imeti program toliko reklam, da pokrijemo stroške.«

Leo Kremžar, nekdanji odgovorni urednik Radia Maribor

3.1.2 Oblikovalci programa

Leto Opis Ime in priimek

1985 Direktor t jan ar

Pobudnik Fran i Š id

Odgovorni urednik Radia Maribor e Kre ar

čnik direkt rja Toni Kresal

rednik uredništva Edvard ukšič

Gerd Schuler, Bojana Weiss, Breda Ekart,

Tatjana Dolanc, Helene Erjavec, Heiner

Neuman, Bogo Skalicky, Magnus Sicherl,

Paul Hogger

Johannes Wieser, Maja Kirar

1986 Direktor e Kre ar

Odgovorni urednik RM rečk Trgle

Esperantisti Maja K vačič Jank Štru

denka R j Karl K vač

Martin Oto

1987 ndrej diš rečk Niedorfer

1988 Jas n Mesarič Bratislava Trajk vič -

Branka lavk Šter an Brigita avlič

C ristiane K rdič Brigita Ka jan Vinko

Ši ek

1989 Simona Pihler, Gabriel Mezang Nkodo,

Lidija Čučk Sebastjan Žle nik Aleksander

Dreu, Suzana Švajger Dragan Barbutovski,

Milena Gorjup

1990 Petra Lah

19

1991 D l res Gačnik vjezdana J vin v E il

Koprivc, Robert Kociper, Nouredine

Ma uda anela Magerl Maj enič Katja

le enitaš Bar ara e e Danijela

Kačinari Darja Čučk Gisi Hafner R ert

Mlekus, Werner Strohmeier

1992 Direktor e Kre ar

čnik direkt rja Toni Kresal

Urednik radia MM2 eter Ha janič

1993 Direktorica Ivanka Mulec Ploj

Urednica radia MM2 Maja Kirar

Heather Pirjevec, Suzana Pergar, Petra Blag-

šič Beate Kotnik, Sebastjan Žle nik Tama-

ra Dev, Bernd Sebor, Roman Mostofi,

Gerald Fleishacker, Oliver Lemmerer, Oli-

ver Zeisberger, Andy F. Thalhammer

1994 Aaron Radaelli, Lisa Feischl, Augustin

Baumgartner, Bernhardt Weikmann, Oliver

Kirschner, Franz Hartinger, Norbert Ober-

hauser

1995 Duši a Če ular Natalija Cvikl, Ivo Kores,

Ksenija a ard ija B štjan Jevšek Michael

Gaisbacher, Sabine in Hermann Tassold,

Marjan Kokol

1996 Urednik radia MM2 Edvard ukšič

Dragan Barbutovski, Stipe Jerič Robert

Kociper, Dolf Maurer, Boris I. Peitler, Mi-

chael Tippl

1998 Nives etek Irena K drič andra

Travnikar, Richard Hayworth

1999 Iz RMI v STR idija Čučk Heather Pirjevec, Darja

Čučk uzana ergar Ščavničar it

Cerjak Ksenija a ard ija Daniela

intarič andra Travnikar Irena K drič

Sebastjan Matul, Milena Gorjup, Eva

tav ar Maja Raz ršek latka a ret

Natalija ink vič ndreja Iljaš Jana Jeglič

Matej K r še Ca er n B r Ida Baš

Tatjana Dolanc, Smilja Baranja

2000 Branka Bezjak esna Gerg let r š

20

Mlakar, Fedja Juvan, Nataša K renjak

Andrej Hofer, D l res Ženk T e B stič

leksander Jak ič Matej Štrafela B ris

Jauš ve , Magdel Krajnc

Urednik Edvard ukšič

rednik uredništva Radia i rečk Trglec

2001 Odgovorna urednica Radia Maribor Polona Pivec

Urednik rečk Trgle

Jasmina Ferk, Michael Manske, Simona

Kenda

2003 aša Krajn Matej K r še i na

K inšek, Chris W erry Iris t čnik,

ndreja K vač

2004 Odgovorni urednik Radia Si rečk Trgle

2006 Ivana Unuk idija etk vič Metka Fili ič,

Michel Vugrinec

2007 Nataša G de B rut Ka uš Kristijan

enek vič Nataša ive , Jasmina Holc

2008 Dark r š Maja Jenuš R ert evstek

Mateja rnuš K ra J rgakieski Jas ina

Bauman R ert ajšek

2009 Darja t čan Katja Treer ndrej Ger ina

Jasmina Gregorec

2011 v. d. odgovornega urednika Darko Pukl

uka Hren esna Danil vič N vak nita

t šek er nika Žajdela B rut lešej

Nejc Birsa

2013 Odgovorni urednik Darko Pukl

leš Jenuš Tatjana Mil van vič

Tabela 1:Sodelavci programa v obdobju od MM2 do Radia Si

Vir: Lasten 2013

21

3.2. Od MM2, Radia Maribor International do Slovenskega turističnega radia

3.2.1 Leto 1985 - nastanek drugega programa Radia Maribor, Radia MM2

Radi MM je rvič v etru na frekven i MHz KW začel ddajati v nedeljek

junija 985 iz r st r v na K r ški esti 9 v Mari ru rvi sodelavci v radijskem etru so

bili novinarja in napovedovalca Johannes Wieser ter Maja Kirar, urednik programa Edvard

ukšič Program je oddajal na frekvencah 101,6 MHz s 500 - vatnim in na 558 kHz z 20 –

kilovatnim oddajnikom ki je krival tak Štajersko k t tudi del avstrijske Štajerske

vključn z Grad e ( ukšič v K utar 5, str. 70 T a ič , 24).

rv tna radijska r gra ska s e a je redvidevala triurni r gra za tuje g ste v ne ške

jeziku a se je kaj k alu razširila v eturni r gra v angleške fran ske in

revladuj če ne ške jeziku r gra je ddajal delavniki ed 9 in 4 ur in ob

vikendih med 19. in 24. uro tak je za lnil čas k Radi Mari r ni ddajal sv jega

r gra a ač a je renašal r gra Radia ju ljana. Odl čitev se je zel itr izkazala

za dličn saj s radi začeli slušati tak d ači slušal i ki ji je ila všeč redvse

n vejša ularna glas a, k t tudi tuj i ki ji je re ričal sve deren r gra ski rist

ukšič v K utar 5, 70-82). Radio je posredoval informacije z obeh strani meje in zato

v lival tudi na drugačn lik vanje javnega nenja d gajanju v takratni l veniji in

Jug slaviji T je tudi g čil za lnjevanje vrzeli inf r iranju ne šk g v rečega

prebivalstva v vstriji l aju sl venske anjšine v tej dr avi Kre ar Dolanc,

2013).

“Bili smo prvi radio, kjer si lahko vzpostavil bolj intimen stik s poslušalci.... Na MM2 je prve

korake naredilo dvanajst moderatorjev, ki so pozneje odšli na ORF ali Antenne Steiermark ...

V Avstriji so bile v tistem času zasebne komercialne radijske postaje prepovedane.“

Tatjana Dolanc, vodja nemške redakcije

redvse na avstrijske Štajerske je il dziv dličen el tak d er da s se članki in

objave o novem mediju kar vrstili ukšič v Kocutar, 2005, 70-82), obenem pa je z rastjo

22

slušan sti rasel tudi srd avstrijske radi televizije ORF Ne sa slušal i ač a tudi

glaševal i s se n ičn začeli glašati na sl venske tujejezične r gra u kar je e

avgusta 985 vzr čil rve za lete in za str vanja z avstrijsko javno televizijo, ORF

Kre ar T a ič , 25-27).

Radio se je na reč zel itr začel sa st jn financirati, kar je bil tudi prvotni namen, saj

denarja pri RTV Ljubljana za tak namen ni bilo dovolj in tudi takratn v dstv ni elel čr ati

denarja, ki je bil prvotno namenjen slovenskemu programu Kre ar Agencija

Fran ija Š ida je us ešn začela na irati nar čnike rekla v vstriji kar je g čil tudi

nadaljnji obstoj radia D lan Kre ar a vzr čil tudi esn reak ij ORF

ki je za tevala el ukinitev ddajanja MM na nji ve čju k a t ni us el a s

v ne sredni li ini frekvence, na 101 5 MHz začeli ddajati r gra Ö3 ukšič v K utar

2005, 73 T a ič , 25-27).

Obenem pa je raslo tudi neg d vanje v l veniji saj s redvse rčevske rganiza ije

r testirale zaradi u ra e ne škega jezika in izra ale stra red ne čevanje T a ič

2000, 25-27) časi s se ti stra vi mirili Kre ar revladal je navdušenje

nad derni r gra in ularn glas s r ščeni rist ki ga d tlej nis

znali ne sl venski in ne avstrijski slušal i Pri tem je pomembno tudi vedeti, da ne v

Avstriji in ne v Sloveniji takrat ni bilo zasebnih komercialnih radijskih postaj z moderno

zasnovo. T se je kazal v vedn večji slušan sti in us ešn sti Radia MM ukšič v

Kocutar, 2005, 73).

st je Radia MM a je ila zel zad v ljna tudi sl venska anjšina na avstrijske

Kor ške Inf r a ije del vanju anjšine s ile sestavni del radijskega r gra a

d sledn se je u ra ljal tudi dv jezičn i en vanje krajev redstavniki anjšine a s

tudi k entirali najaktualnejše d g dke vezane z anjšin v vstriji ( ukšič v Kocutar,

2005, 73).

Radi je il takrat kar etjezičen ne ščina angleščina fran ščina italijanščina in

sl venščina vsak dnevn je ri ravljal aktualne n vi e v te jeziki s se ni udark

na d gajanju v d vini in v vstriji turistični i napotki in aktualnimi prometnimi

23

informacijami, saj so se povezovali z dunajsko centralo ARBÖ z grašk ÖMTC ter z AMZS

in AMZH ( ukšič v K utar 5, 74).

Glasbena zasnova je temeljila na moderni glasbi, ki do takrat ni bila stalnica radijskih

programov RT ju ljana klenili s n ge n ve g d e z zal niški i iša i velik

nove glasbe so dobivali tudi d graške glas ene iše Mel die Glas ene ddaje je pomagalo

pripravljati cel kup zunanjih sodelavcev in prav glasba je pomenila veliko dodatno vrednost

radia ( ukšič v K utar 5, 74 T a ič , 25-28).

K ne n ve ra 985 se riključi tudi n va frekven a 8 MHz ki je ORF ni gel

motiti. Leta 1986 pa program Radia MM gatij še r čila v es erantu ( ukšič v

Kocutar, 2005, 75).

Pomemben ejnik a je il tudi junij 98 k je dl čitvi sku ščine RT radi MM

d il sv j l čen r gra od Radia Maribor. Frekvence mariborskega regionalnega radijskega

r gra a s se zaradi elje d ravi islek v rale ln a l čiti d frekvenc

turističn – informativnega radijskega programa. Tako je Radio MM2 postal povsem

sa st jen njeg va ularn st a se je še večala Kre ar , v Avstriji je bila

popularnost tako velika, da so po radiu poimenovali tako prireditve kot tudi lokale v

obmejnem pasu, ustanovili so cel klu eval ev Radia MM ukšič v K utar 5,

75).

eturni r gra se je tak razširil v el dnevnega a redvse na račun večane k ličine

glas e saj je g v rni del stal ri li n enak Nekaj časa leta 987 so se oddajale celo kratke

inf r ativne ddaje v sl venščini a s ji zaradi k nkuren e sl venski r gra itr

ukinili k t ravi Edvard ukšič je ila tudi t sv jevrstna kal za kasnejši nastanek

l venskega turističnega radia

slušan st radia je pomenila svojevrstno konkurenco tudi slovenskim radijskim programom.

at je k t nalašč rišla te ava s finan iranje radia – klju d re u iztr ku redvse tuji

rekla je ila finančna k nstruk ija radia ri ravljena za eturn del vanje el dnevni, 24 –

urni r gra je il velik večji finančni zal gaj vendarle je ORF jezil zel velik dt k

24

nar čnik v in slušal ev na frekven e Radia MM2 T a ič , 27). at se je začel

dogovarjati z vodstvom RTV Ljubljana in dosegel sklep o omejitvi zbiranja reklamnih

s r čil na čju vstrije ker a zaradi skle a da se na r gra u MM ne s e javljati

s r čil v sl venske jeziku nis rišle v štev rekla e s sl venskega g v rnega dr čja

je to stala te ava Če rav je il Radio MM2 izjemno d r slušan in daleč naj enejši

radijski r gra RT je il sa finan iranje ne g čen zat je ral radi ugasniti

r gra Radi MM je tak zadnjič ddajal januarja 988 ( ukšič v K utar 5, 77).

3.2.2 Leto 1988 - konec in ponoven zagon radia MM2

Del programa MM2 se je nato zlil s slovenskim programom Radia Maribor, kar pa je

vzr čil val g rčenja ri slušal i na e strane eje ku ščina RT je nat si er

sprejela sklep o ukinitvi, a prav zaradi glasnega negodovanja je dopustila n st n vne

vzpostavitve če se raz ere s re enij ukšič v K utar 5, 77).

M n l ORF je v tiste času v vstriji raz adel in s f r aln n stj za ustan vitev

komercialnih postaj je odpadel tudi glavni vzrok njihovega napadanja Radia MM2, zato so se

začeli n vni d g v ri vz stavitvi radia ki je nat n vn za ivel 5 julija 988 v 4 –

urni liki slušan st je bila spet izjemno visoka, spet so ga poslušali tudi avstrijski

prebivalci, zato je čn narastlo tudi zanimanje avstrijski nar čnik v rekla Kar a je

enil s et čn šikaniranje s strani ORF ki je skr el tudi za zel kritične članke v

avstrijske čas isju. A vsem tem udarcem se je Radi MM t krat us ešn u iral vse d

leta 1991 ( ukšič v K utar 5, 77).

Takrat se je ukinil tudi r gra v fran ske jeziku začela a se je osamosvojitvena vojna,

kjer je Radi MM velik krat slu il k t t čka inf r iranja tuj ev d gajanju ri nas a tudi

kot postojanka mnogih tujih dopisnikov ukšič v K utar 5, 78).

3.2.3 Leto 1992 – nastanek Radia RMI

Leta 1992 se eli radi ki i a n v v dstv urednika etra Ha janiča kre iti tak

programsko kot ekonomsko, zato sklene pogodbo o sodelovanju z avstrijskim radiem CD

25

Dre s ei e T a ič 33; ukšič v K utar 2005, 79). T se ne izka e k t d ra

dl čitev k t zel teč j d je aj tudi s delav i na r gra u D lan r gra

d i vse ne šk g v reč us eritev uredniški v liv je izje n čan saj revza e

Radio CD glavnino programa, dotedanji sodelavci so potisnjeni v ozadje. Decembra 1992

radio preimenujejo v RMI ukšič v K utar 5, 78; T a ič , 33).

Leto kasneje, leta 1993, pa dobi radio novo direktorico, Ivanko Mulec Ploj in novo urednico,

Maj Kirar ki elita širiti ugled in en RMIja v mednarodnem prostoru, a kmalu

ugotovita, da sodelovanje z Radie CD teka v šk d r gra a, da imajo v mislih le svoje

tr ne k risti zat se g d a s delovanju prekine junija 1993, Radio RMI je od takrat

naprej spet programsko samostojen ukšič v K utar 5 79 te času a se za ene

tudi zase na radijska k nkuren a v vstriji kar eni začetek u ada avstrijski

slušal ev klju d isu g d e z n vi graški edijski djetje F ru Media t

eni tudi u ad glaševal ev ukšič v Kocutar, 2005, 79).

Dve leti kasneje, leta 1995, je dobil Radio RMI prvo konkurenco tudi v Sloveniji – Radio

City, ki ga je ustanovil del nekdanjih sodelavcev radia in je pomenil tudi velik odtok

sl venski slušal ev Jeseni istega leta se je ustanovila tudi največja avstrijska zasebna

k nkurenčna radijska staja Radi ntenne teier ark in takrat je tja dšel tudi del ne šk

g v reče eki e radia RMI Radio je moral zato najti novo pot obstoja, saj je odtok reklam

enil ne g če sa finan iranje trebna pa je bila tudi programska preusmeritev in

reorganizacija ukšič v K utar 5, 79-81).

Pod vodstvom urednice Maje Kirar je dobil radio prvi predlog za preoblikovanje v radio

na i nalnega ena za veščanje tuje javn sti in rvič se je pojavil tudi predlog imena

Radi l venia Internati nal ki a je il čitn red čas zat se še ni potrdil ( ukšič v

Kocutar, 2005, 79-81).

Radio RMI je tak še vedn del val z čutn z anjšani v liv in slušalstv vse d

januarja 1996, ko so zaradi pomanjkanja finančni sredstev skrajšali 24 – urni program na

polovico, na 12- urno oddajanje. Takrat je urednikovanje ponovno prevzel Edvard ukšič Ta

je dosegel, da se ponovno uvede 24- urni program kljub pomanjkanju denarja, saj bi ga

26

zag tavljali s čj derne računalniške re e s redvajanje glas e T se uresniči

15. junija 1996.

Nekaj časa se je skušala d seči n vna slava starega Radia MM s čj n vega i ena

RMI – MM kar traja d letja 998 a klju n vne u s del vanju s Fran ije Š idom

t več ni obrodilo sadov ( ukšič v K utar 5, 81).

A februarja leta 1999 je dobil radio tudi oddajnik v Ljubljani, na frekvenci 105,2 MHz, ki si

ga je delil še z drug radijsk staj sa st jni ddajnik v ju ljani je kasneje postal

oddajnik s frekvenco 102,4 MHz ( ukšič v K utar 5, 81). stare slave več ne us ejo

obuditi, k ličina inf r a ij redvse turistični in aktualni litični v sl venske jeziku

je naraščala, zato s se začeli dogovori za vzpostavitev nove usmeritve in oktobra 1999 je

nastal l venski turistični radi Program se je takrat tudi govorno preusmeril v slovensko

g v rn čje zat se je tudi z anjšala k ličina ddaj v tuji jeziki ukšič v K utar

2005, 81-82).

3.2.4 Leto 1999 – Slovenski turistični radio

V zadnjem letu oddajanja programa RMI – MM2 je postalo jasno, da mora program dobiti

n v r gra sk in rganiza ijsk sn v če eli re iveti saj se je k ličina rekla in s te

denarja vztrajn z anjševala Že d začetka tega r gra a je na reč veljal , da se mora

sa finan irati če eli stajati Kre ar , zato je bila nevarnost ukinitve stalno

ris tna rav zat se je večala k ličina g v rnega r gra a v sl venske jeziku saj je

v dstv videl ri dn st v razv ju turističnega radijskega r gra a in zat s se e leta

1998 prijavili na razpis Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem za vzpostavitev radia in

internetne strani s turističn vse in z na en r ije turiz a za ustan vitev t i

turističnega radia Trgle v K utar 5, 83). A razpis je propadel, RTV Slovenija pa je

nat kasneje us ešn iz gajal sa st jn vz stavitev turističnega radijskega r gra a in

zato 24. novembra 1999 z Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem podpisalo pogodbo

za sofinanciranje.

27

Obveznosti, ki jih je s pogodbo radio sprejel so bile zelo velike, saj so zahtevali izjemno

večanje sl venskega g v rnega r gra a vz stavitev slišn sti v vse sl venski regija

in turistični središči in ddajanje v šesti jeziki T je radi la k uresničil s čj

sv ji stalni s delav ev in velik čj s delav ev z Radia Mari r ter turistične

redakcije in stalnih dopisnikov Radia Slovenija. Na nje a s ili leg n i e n rarni

sodelavcev le trije redno zaposleni sodelavci, kar je tudi svojevrsten indikat r te avnega

l aja ki ga je radi i el ves čas st ja d danes (Trglec v Kocutar, 2005, 82-88).

Čez n č je tak nastal n v i e l venski turistični radi z krajšav TR n v l g ti in

celostna podoba v letakih, promocijskem materialu. 17. decembra 1999 je bil novi radijski

program vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (Trglec v

Kocutar, 2005, 84).

al s nastale te ave z iz lnjevanje g d e zaradi ir kratski nez n sti

usklajevanja zahtev, zakonodaje in financ. Leta 2000 se je kot sofinancer pojavila Slovenska

na i nalna turistična rganiza ija ki a je začela enjevati da RT l venija sv je

g d ene vezn sti iz lnjuje re časi l venski turistični radi na reč ni gel tak

hitro zag tavljati n vi frekven dr avi k t se je zavezal zat je nast ila te ava s

podpisovanjem novih pogodb sofinanciranja, del denarja tudi nikoli ni bil nakazan. Po

ukinitvi Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in s prihodom nove vlade pa je interes

za tak radi ugasnil in zat je il v začetku leta jasn da se r jekt l venskega

turističnega radia v takšni liki ne več nadaljeval at se je v skladu z v dstv Radia

l venija iskala n st za n v radijsk r gra sk us eritev TR je tako deloval do

julija 2001, ko se je preimenoval v Radio Slovenia International (Trglec v Kocutar, 2005, 82-

88).

3.3. Postavitev Radia Si, Radia Slovenia International

Vodstvo Radia Slovenija je tako privolilo v ohranitev programa. Novi program Radio Si –

Radio Slovenia International se je tako oglasil 1. julija 2001 ob 6.00 zjutraj (Trglec v Kocutar,

2005).

28

Slika 1: Studio Radia Si

Vir: Lasten, 2012

finančne z n sti s ile čn krnjene raz l ljiva r gra ska sredstva s se

z anjšala kar za l vi Trgle v K utar 5, str. 82-88 at se je čn z anjšal

števil r gra ski ur radi je tak del val d d sledil a je r gramskemu

v dilu ranjanja tujejezičn sti in veščanja tuje javn sti, a ene še vedn inf rmiranja

sl venski slušal ev ato se je okrepil tudi slovenski govorni program z dnevno

dera ij v sl venske jeziku ki sta ji sledila ne ška in angleška oderacija programa

Trgle nekaj anjši i r gra ski i segi in re lik vanje dera ije v

vse sl vensk dera ij se r gra v takšni eri ranja še danes

Ena e ni rvi ri ritet radia je il tudi širjenje radijskega signala po Sloveniji,

pokrivanje vseh prometnih središč z n vimi frekvencami, zdaj jih ima Radi i e

raktičn vsej l veniji ukl

29

Slika 2: Frekvence Radia Si po Sloveniji

Vir: http://www.radiosi.eu, 25.10.2013

Leta 2007 je radi n vn izvedel večje r gra sk re lik vanje ideji r gra skega

urednika Darka ukla in ukinil str g l čevanje u ra e d l čenega jezika v etru deli

dneva ač a je u ra tre jezik v sl venskega angleškega in ne škega enak ern

razdelil čez dan in čn večal u ra sl venske g v rne dera ije čez ves dan d tlej

je ila le jutri ukl T je e n ris eval k dvigu slušan sti Radia Si

tudi med slovensko populacijo.

Še nekajkrat v es je radiu gr zil re lik vanje in v času nedavne g s darske krize tudi

čn z anjšanje sredstev a se je zaslugi takratnega vodstva, programskega urednika

Darka ukla in v dje regi nalnega entra rečka Trgle a in njunega rid ivanja n vi

finančni sredstev v kviru r jekta Euranet, ki je del programa od leta 2007 in 24 – urnega

prometnega servisa, ki ga sofinancira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, z nekaj

z anjšani i r gra ski i ura i vendarle ranil in še večal števil slušal ev (Pukl,

2013).

Program Radia Si je sodobno oblikovan radijski program z izbrano slovensko in tujo glasbo,

glas ene vse ine redstavljaj 85 % r gra skega časa inf r ativne r gra u je

http://www.radiosi.eu/

30

osrednja pozornost namenjena aktualnemu dogajanju doma in po svetu, velik del vsebin pa je

namenjen promocije Slovenije in njenih zna enit sti aktualni turistični vse in in

redstavljanju in vez vanju tuj ev ki ivij ri nas e ne s tudi aktualne

inf r a ije kulturne š rtne in turistične d gajanju ri nas s kateri i radi tako

inf r ira tak d ače slušal e k t tuj e v l veniji (Pukl, 2013).

r gra je si er redvse na enjen tuj e ki ivij ri nas ali a s tu zg lj na kratke

potovanju, pa tudi tistemu delu aktivne populacije, ki jim poznavanje tujih jezikov ne

predstavlja te av O ene je vedn večja njeg va vl ga leg inf r iranja tudi k t

alternativa revladuj či k er ialni r gra saj i a il glas e in e ni

informacij, a pri tem ni tako programsko zaprt in omejen.

»Radi bi ustvarili še kakšno oddajo, nadaljevali trend novih odda v angleškem jeziku, ki doži-

vljajo krasen odziv: Land of Dreams, Kako postati Slovenec, tudi novost, kviz Do You Feel

Slovenia, ki je namenjen turistom, ki pridejo v Slovenijo. Vse te oddaje tudi Slovenci radi pos-

lušajo. To je bil tudi namen. Ne smeš zmotiti Slovenca s tistim, kar delaš za tujca in tisto, kar

delaš za Slovenca mora biti tudi zanimivo za tujca. Mislim, da nam to uspeva.«

Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si

Od leta 2009 ima Radio Si tudi vlogo prometnega radia, saj kot edina radijska postaja v

Sloveniji (od leta 2012) 4 ur dnevn vešča d gajanju na sl venski esta vsej

l veniji v sl venske jeziku in angleške ter ne ške jeziku inf r a ije a si redn

izmenjuje s Prometno informacijskim centrom DARS, posreduje pa jih tudi preko sistema

TMC vsem navigacijskim napravam po Sloveniji r etne inf r a ije v tuji jeziki v času

turistične sez ne sreduje tudi stali r gra Radia l venija (Pukl, 2013).

r gra d leta skr i tudi za sku en n čni r gra z al ki vsak n č renaša

program Radia Si med 01.00 - 5 ves čas a rinaša stalne aktualne r etne inf r a ije

v dve jeziki sl venščini in angleščini

Pripravlja ga 43 stalnih honorarnih sodelavcev in 9 redno zaposlenih.

31

Veliko vlogo pri programskem delu pa od leta 2007 nosi tudi priprava evropskega radijskega

projekta Euranet, ki pomeni tudi velik del financiranja Radia Si (Pukl, 2013).

Slika 3: Redakcija Radia Si

Vir: Lastni, 2012

32

3.3.1 Zakonska osnova

Med dejavnostmi Javnega zavoda RTV Slovenija sodi tudi nacionalni program za

informiranje tuje javnosti, je za isan v 4 členu ak na RTV Slovenija.

RTV Slovenija je zavezana pripravljati nacionalne radijske in televizijske programe,

regionalne radijske in televizijske programe iz regionalnih centrov v Kopru in Mariboru,

radijske in televizijske programe za avt t n italijansk in ad arsk nar dn sku n st v

Republiki Sloveniji, programske vsebine za romsko skupnost v Republiki Sloveniji,

programske vsebine za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, programske vsebine za

pripadnike narodnih skupnosti repu lik nekdanje Jug slavije l an ev B šnjak v

Črn g r ev Hrvat v Maked n ev in r v in drugi nar dni in etnični sku n sti v

Republiki Sloveniji ter programe za tujo javnost v Republiki l veniji dst čl

RTV Slovenija v okviru javne slu e zag tavlja:

- tri nacionalne televizijske programe,

- tri nacionalne radijske programe,

- radijske in televizijske programe regionalnih centrov v Kopru in Mariboru,

- en radijski in televizijski r gra za avt t n italijansk in ad arsk nar dn

skupnost v Republiki Sloveniji,

- radijski program za tujo javnost,

- teletekst in elektr nski r gra ski v dič

- internetni informativni portal in druge multimedijske storitve,

- pomembne nove storitve v skladu z d l č a i 5 člena tega zak na dst čl

3.3.2 Programski cilji

Radi i nadaljeval sv j funk ij inf r iranja tujejezične javn sti v l veniji in še

večeval dele sl venskega slušalstva višje iz raz ene strukture, ki razume tuje jezike.

Prometno – informacijski servis radia bo nadaljeval 24 – urn del vanje in veščanje v tre

jeziki veščanje rek naviga ijskega siste a TMC

33

r gra ska s e a se širi z uvajanje n vi kvalitetni vse in redvse v angleške jeziku

izje n us ešni sta dve n vi ddaji Kak stati l vene in and f Drea s ridru il se

jima je tudi kviz o poznavanju Slovenije med tujci, Do you feel Slovenia, r gra se širi v tej

smeri.

r gra ski ilj je dvigniti slušan st še za kakšn d datn dst tn t čk če rav je radi

omejen s ciljno populacijo glede na uporabo tujih jezikov, zato morajo biti nove vsebine

d r u eščene ukl

34

3.3.3 Programska shema

URA PROGRAMSKA TOČKA MIN JEZIK

00-06 NOČNI ROGR M + ROMET 50 SLO+ANG

00:15 EURANET PLUS 13 SLO

06:00 OROČI + REME - LJ 4 SLO

06:05 POZDRAV, NAPOVED VSEBIN 1 SLO

06:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

06:20 PREGLED NASLOVNIC TISKA 1 SLO

06:25 VREME, TEMPERATURE 1 SLO

06:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

06:50 Oglasi

06:55 NAPOVED 2.JK 1 SLO

07:00 DRUGA JUTRANJA KRONIKA 20 SLO

07:25 REME NEŽNE R TEM MORJ 1 SLO+ANG

07:30 Oglasi

07:40 PROMET + DARS 1 SLO

07:45 KOLEDAR DNEVA z glasbo 1 SLO

07:50 Oglasi

08:00 OROČI + REME + CE TE 2 ANG

08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi

PROMET 2 SLO

08:30 Oglasi

08:40 DANES V SLOVENIJI (kult, turizem) 2 SLO

PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi

08:55 PRESS REVIEW 1 ANG


09:05 RSi MOZAIK 45 SLO

09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

09:20 RSi GOST 6 SLO

09:30 Oglasi

PROMET 1

09:50 Oglasi

10:00 OROČI + REME + CE TE 2 NEM

10:10 Oglasi

10:15 PROMET 1 SLO+ANG

10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

35

10:30 Oglasi

ROMET+ Ö MTC 1 SLO+NEM

10:50 Oglasi

11:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 ANG

11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 K KO O T NEŠ O ENEC 3 ANG

11:30 Oglasi

11:35 PRIREDITVE 1 ANG

PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi

11:55 EVROPA V SVETOVNEM TISKU 1 SLO

12:00 WORLD TODAY+ VREME+CESTE 4 NEM

12:05 OPOLDANSKI PROGRAM 10 SLO

12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:20 Š ORT 2 SLO

12:25 G BEN ŽE J djetje 1 SLO

12:30 Oglasi

12:35 G BEN ŽE J 1 SLO

PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi


13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

13:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 NEM

13:25 FRESH CUT 3 ANG

13:30 Oglasi 1 SLO

TIMELESS 1 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

14:25 IZJAVA DNEVA 3 SLO

14:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi

15:00 OROČI + VREME + CESTE 2 ANG

15:05 RSi THRUE RUSH HOUR 10 SLO

15:10 Oglasi

ROMET + Ö MTC 1 SLO+NEM

15:20 SLOVENIA FACTS 1 ANG

15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO

PROMET + PIC 1 SLO+ANG

36

15:50 Oglasi

16:00 OROČI + REME + CESTE 2 NEM

16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

16:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 SLO

16:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

17:20 FRESH CUT 3 SLO

17:30 Oglasi

17:35 TNINK GREEN 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi

18:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 NEM

18:05 EČERNI ROGR M R DI i 10 SLO

18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

18:20 Š ORT RE T TI 1 SLO

18:30 Oglasi

18:40 PREGLED SLO DOGAJANJA 1 SLO

PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi

19:00 SLO TODAY + VREME + CESTE 4 ANG

19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi


21.00 EČERNI PROGRAM RADIA Si 20 SLO+ANG

23:45 NOČNI ROGR M + ROMET

Tabela 2: Radio Si, programska shema 2013, ponedeljek

Vir: Darko Pukl, 2013

37



00:15 VAL 202 13 SLO



06:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



06:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

06:50 Oglasi




07:30 Oglasi



07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi

PROMET 2 SLO

08:25 MEDNARODNO VREME 1 SLO

08:30 Oglasi

08:35 DO YOU FEEL SLOVENIA 5 ANG


PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi




09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

09:50 Oglasi


10:10 Oglasi


10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi

38


10:50 Oglasi


11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 EURANET 3 NEM

11:30 Oglasi


PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi




12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:20 Š ORT 2 SLO


12:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi


13:05 SHOWBIZ LIFE 2 SLO

13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



13:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi



15:10 Oglasi

ROMET + + Ö MTC 1 SLO+NEM

15:20 MUSIC UPDATES 3 ANG

15:30 Oglasi

15:40 DRIVE SAFELY 3 SLO


15:50 Oglasi

39


16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


16:30 Oglasi

16:35 RESPECT THE ARTIST 12 ANG

PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


17:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi


18:05 SVET V KORAKU 40 SLO

18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi


20:30 RESPECT THE ARTIST 20 ANG

21.00 SOUND OF THE 80' 60 ANG

22.00 EČERNI ROGR M R DI i 20 SLO+ANG


Tabela 3:Radio Si, programska shema 2013, torek


40


00-06 NOČNI ROGRAM + PROMET 50 SLO+ANG

00:15 VAL 202 13 SLO



06:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



06:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

06:50 Oglasi




07:30 Oglasi



07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


08:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi




09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

09:50 Oglasi


10:10 Oglasi


10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi


41

10:50 Oglasi


11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 LAND OF DREAMS 9 ANG

11:30 Oglasi


PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi




12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:20 Š ORT 2 SLO

12:25 G BEN ŽE J (podjetje) 1 SLO

12:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi



13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



13:30 Oglasi


13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi

15:00 OROČI + REME + CESTE 2 ANG


15:10 Oglasi



15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO


15:50 Oglasi


42

16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


16:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


17:30 Oglasi

17:35 NASVET ZA IZLET 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi



18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


18:25 SECOND HAND 3 ANG

18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi




Tabela 4:Radio Si, programska shema 2013, sreda


43



00:15 VAL 202 13 SLO



06:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



06:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

06:50 Oglasi




07:30 Oglasi



07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi

PROMET 2 SLO


08:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi


09:00 POROČI + REME + CE TE 2 ANG


09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

09:50 Oglasi


10:10 Oglasi


10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi


44

10:50 Oglasi


11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 EURANET 3 NEM

11:30 Oglasi


PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi




12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:20 Š ORT 2 SLO


12:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi



13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



13:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi



15:10 Oglasi



15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO


15:50 Oglasi


45

16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


16:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


17:30 Oglasi

17:35 BIG SCREEN - KINO 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi



18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi


21.00 MY LIFE, MY MUSIC 60 ANG



Tabela 5: r gra ska s e a Radia i četrtek

Vir: Darko Pukl 2013

46


00-06 NOČNI ROGR M + PROMET 50 SLO+ANG

00:15 VAL 202 13 SLO



06:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



06:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

06:50 Oglasi




07:30 Oglasi



07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


08:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi




09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi

09:45 PROMET 1 SLO

09:50 Oglasi


10:10 Oglasi


10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi

10:40 VIKEND VREME 2 SLO

47

ROMET + Ö MTC 1 SLO+NEM

10:50 Oglasi


11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 EURANET 3 ANG

11:30 Oglasi


PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi




12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:20 Š ORT 2 SLO


12:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi



13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO



13:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi



15:10 Oglasi


15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO


15:50 Oglasi


48

16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


16:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

17:15 PROMET 1 SLO


17:30 Oglasi

17:35 BIG SCREEN - KINO 2 SLO+ANG

PROMET 1 SLO

17:50 Oglasi



18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi




Tabela 6:Programska shema Radia Si 2013, petek


49





PROMET 1 SLO

07:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi



08:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi



09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

09:50 Oglasi


10:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

10:20 3 MIN ZA .... 3 SLO

10:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

10:50 Oglasi


11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:20 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 ANG

11:30 PROMET 1 SLO

EURANET PLUS 15 SLO

11:40 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi


50


12:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

12:25 Š ORT 2 SLO

12:30 Oglasi 1 SLO

PROMET 1 SLO

12:50 Oglasi


13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


13:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

14:37 HIGHLIGHTS OF THE WEEK 7 ANG

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi



15:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+NEM

15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO


15:50 Oglasi


16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

16:30 Oglasi 1 SLO

PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi 1 SLO


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

17:30 Oglasi

17:35 BIG SCREEN - kino 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi



18:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

51


18:25 SECOND HAND 4 SLO

18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi

20:00 FRESH HOUR 55 ANG



Tabela 7:Programska shema, Radia Si 2013, sobota

Vir: Darko Pukl 2013

52


00-06 NOČNI ROGRAM + PROMET 50 SLO+ANG



07:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

07:50 Oglasi


08:05 RSi MOZAIK 45

08:06 VREME 1 SLO

08:10 Oglasi



08:30 Oglasi

PROMET 1 SLO

08:50 Oglasi



09:06 Š ORT 4 SLO

09:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


09:30 Oglasi



09:50 Oglasi


10:10 Oglasi


10:20 HIGHLIGHTS OF THE WEEK 7 ANG

10:30 Oglasi

10:40 NAPOVEDNIK PRIREDITEV 1 ANG

PROMET 1 SLO

10:50 Oglasi


11:05 MY LIVE, MY MUSIC 50 ANG/SLO

11:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

11:30 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

11:50 Oglasi



12:10 Oglasi

53

PROMET 1 SLO+ANG

12:25 Š ORT 2 SLO

12:30 Oglasi

PROMET 1 ANG

12:50 Oglasi

13:00 OROČI + REME + CESTE 2 ANG

13:10 Oglasi

PROMET 1 SLO


13:30 Oglasi

13:35 KONT KT O Š CI 10 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

13:50 Oglasi


14:05 Š ORTNO O O DNE 15 SLO

14:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG


14:30 Oglasi

LAND OF DREAMS 9 ANG

PROMET 1 SLO

14:50 Oglasi



15:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

15:30 Oglasi

15:40 3 MIN ZA .... 3 SLO


15:50 Oglasi


16:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

16:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

16:50 Oglasi


17:10 Oglasi

PROMET 1 SLO

17:30 Oglasi

17:35 BIG SCREEN - kino 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

17:50 Oglasi


18:05 EČERNI ROGR M RADIA Si 10 SLO

18:10 Oglasi

54

PROMET 1 SLO+ANG


18:30 Oglasi


PROMET 1 SLO

18:50 Oglasi


19:10 Oglasi

PROMET 1 SLO+ANG

19:30 Oglasi

TIMELESS 2 SLO

PROMET 1 SLO+ANG

19:50 Oglasi

20:00 SOUND OF THE 80' 60 ANG



Tabela 8:Radio Si, programska shema 2013, nedelja


55

4 ZAKLJUČEK

Radi i je nastal na te elji us ešnega Radia Mari r v se deseti leti rejšnjega st let-

ja k s se gu ni in ustvarjalni sa ezniki z vizij dl čili da je čas da nudij radij-

skemu prostoru nekaj n vega sve ega Tak je v si er vse s ialistične k lju nastal

n v na reden radijski r gra ki je sledil vse kasnejši ilje k er ialni radijski

programov v Sloveniji – iti finančn ne dvisen i eti vir ri dk v iz glaševanja ustvarja-

ti d iček iti ne sreden deren in v stiku s čas večati ne sreden stik s slušal i

se t je rinesl velikanski us e radia ne le na dr čju l venije ač a tudi vstrije

kjer s ile t vrstne radijske staje rav tak zak nsk ne g čene. Tako se je prav na

Radiu MM vzg jila rva genera ija kasnejši začetnik v k er ialnega radia na l ven-

skem.

Radio je nato imel prav zaradi nastanka novih radiev in okostenelosti sistema RTV in pogos-

ti etanj len d n ge velik te av ničk lik krat u je gr zil uničenje a je vsakič zno-

va re ivel redvse zaslugi urednik v ki s iskali vedn n ve načine st ja

Danes velja za četrti na i nalni radijski r gra ki se sliši o vsej l veniji in vešča tak

tujce, kot turiste o dogajanju pri nas in velja za pomembno alternativo danes povsem izkriv-

ljene u radijske u svetu v l veniji saj vrti drugačn glas inf r a ije ki a ji nuja

so kratke, a kvalitetne. Pomemben programski del je 24 – urni r etni servis in veščanje

o dogajanju v Evropski uniji, projekt Euranet Plus.

Te ava radia ki se eli v ri dnji leti tudi reseliti v n ve r st re saj s ti d trajani in ne

nudij več tre ni te nični n sti a je tudi kadr vska struktura saj je d 4 s delav-

cev le 9 redno zaposleni kar e n v liva na del vn kli in n st razv ja

56

5 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

5.1 Literatura

1. Brojan, M.: Začetki radia na Slovenskem, Ljubljana, Modrijan: Radio Slovenija, 1999.

2. Bezlaj – Krevel, L.: Halo, tu Radio Ljubljana Te niški uzej l venije 998.

3. Čičić, P.: Radijski programi posebnega pomena na slovenskem radijskem trgu: primer

dveh gorenjskih radijskih postaj, Diplomska naloga, K er Fakulteta za u anistične

študije Koper, Univerza na Primorskem, 2008.

4. Dolanc, T.; Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013.

5. Kocutar, S. (ur.), Spominčice: zbornik ob 60-letnici Radia Maribor, Maribor; RTV

Slovenija, Regionalni center, 2005.

6. Kre ar : Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013.

7. Kušar, J.: Radio Maribor: 1945-1980. Maribor; Radio Maribor, 1980.

8. Pukl, D.: Neobjavljen intervju za potrebe te diplomske naloge, 2013.

9. Š a M : Primerjava informativnih vsebin na nacionalnem in komercialnem radiu,

Ljubljana, Diplomska naloga, Fakulteta za dru bene vede, Univerza v Ljubljani, 2010.

10. T a ič D : Regionalni center Maribor 1980 – 1998, Maribor; Regionalni center

RTV, 2000.

5.2 Spletni viri

1. http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14, 10.9.2013

2. http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja

/Mediji/zakon_o_rtv/ZRTVS-2.zak.pdf10.9.2013

http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Mediji/zakon_o_rtv/ZRTVS-2.zak.pdf10.9.2013http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Mediji/zakon_o_rtv/ZRTVS-2.zak.pdf10.9.2013

57

5.3 Viri fotografij

1. http://radiosi.eu/. 25.10.2013

2. Milan Fras, 2012

http://radiosi.eu/

58

6 PRILOGE

6.1 Transkripti opravljenih intervjujev

V priloge dodajam transkripte opravljenih intervjujev ki se ji ravil v času d 9 do

20.11.2013.

Leo Kremžar, nekdanji direktor in odgovorni urednik

Kako je nastala ideja?

T je il d je velike širitve Radia Mari r in rav zaradi tega je nastala ideja takšnega

radia. Po drugi strani a je il t takratn čje vst n čje v takratn Jug slavij

za n i e turist v

In dejansk s na vse te k l ne turist v ki s se valile rek našega čja krivanja

dale idej da i naredili tujejezični r gra in nudi inf r a ije, ne samo o cestah

a ak tudi inf r a ije nas ivljenju in tak na rej

Tak da s seveda naj rej v ejene segu začeli ddajati t T je ila nekakšna

osnovna ideja, ki smo jo pozneje nadgradili z ekonomsko. Postavili smo si cilj, da bomo ta

r gra sa finan irali in da ne za iral v si eršnj ra denarja za sl venski r gra

Na kakšen način se je samofinanciral?

Finan iral se je z rekla a i z glaševanje

Torej je že šlo za komercialen radio?

T je il a s lutn … eveda t ni bil namen, ampak, kar je bilo komercialnega, je bilo to, da

s rekli da na te r gra ra i eti t lik rekla da krije str ške T je ila

osnova. Da ne bomo denarja, ki

Documents

DIPLOMSKO DELO Nastanek in razvoj Radia Si Radia Slovenia … · 2020. 9. 17. · IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Milan Fras sem avtor diplomske naloge z naslovom NASTANEK IN RAZVOJ