MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

NASTAVNA PROGRAMA ZA

CRTAWE / CRTAWE I SLIKAWE

Skopje, april 2000 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: CRTAWE / CRTAWE I SLIKAWE

1.2. Obrazoven profil, nasoka i struka na koi pripa|a nastavniot predmet

1.2.1. Obrazoven profil: za site obrazovni profili

1.2.2. Nasoka: primenata likovna umetnost

1.2.3. Struka: umetni~ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet: predmet zaedni~ki za nasokata

1.4. Godina (faza) na izu~uvawe na nastavniot predmet: I (prva), II (vtora), III (treta) i IV (~etvrta) godina

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet

1.5.1. Broj na ~asovi nedelno (nedelen kontakt): 4 ~asa vo I (prva), 3 vo II (vtora), 3 vo III (treta) i 3 vo IV (~etvrta) godina.

1.5.2. Broj na ~asovi godi{no (kvota na izu~uvaweto): 144 ~asa vo I (prva), 108 voII (vtora), 108 III (treta) i 99 vo IV (~etvrta)

godina

1.6. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen predmet

3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

Celite na nastavata po crtawe / crtawe i slikawe se:

- u~enikot da se zdobie so razvivieni sposobnosti za percepirawe i otkrivawe na linearni sodr`ini i drugi likovni vrednosti vo

prirodata;

- da ja sfati fundamentalnata uloga na linijata i nejzinite vrednosti vo crtaweto i drugite likovni podra~ja (slikaweto,

skulpturata, grafikata, arhitekturata i primenetata umetnost - dizajnot);

- da stekne prodlabo~eni teoretski soznanija od oblasta na likovniot jazik i od istorijata na umetnosta i likovnata kritika;

- da poznava i da primenuva razli~ni postapki vo crtaweto: postavuvawe na crte`ot vo format, vizirawe, konstruirawe, otkrivawe

proporcionalni odnosi i drugo;

- da ima oformeno kreativni sposobnosti, razviena imaginacija i osposobenost da transformira i da istra`uva vo likovnoto

izrazuvawe i primenata na likovnite materijali i tehniki;

- da ja poznava ulogata na svetlinata vo percepiraweto na predmetite, zabele`uvawe na svetlo-temni pojavi i osobenostite na

prirodnata direktna, difuzna i kontra svetlina i mo`nostite na koristewe na ve{ta~kata svetlina vo osvetluvaweto na predmetite

od razni strani;

- da sovlada i da primenuva razni materijali i tehniki za crtawe (suvi i vla`ni), pomagala (visok, vizirka i dr.) i mo`nosti za

kombinacija;

- da umee da crta spored prirodata (po nabquduvawe), pomnewe i fantazija;

- da poseduva pozitivni rabotni naviki i ume{nost za organizacija na rabotata.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Preduslov za sovladuvaweto na programskite celi e u~enikot da ima steknato interes i qubov kon likovnite umetnosti,

formirano odredeni znaewa i sposobnosti za likovno izrazuvawe i tvore{tvo, soglasno programskite sodr`ini vo osnovnoto

obrazovanie i sozdadeni kulturni naviki. Isto taka, u~enicite treba da poseduvaat soodvetni znaewa i umeewa od sodr`inite na

drugite nastavni predmeti, osobeno od umetni~kata grupa predmeti muzikata, literaturata i drugite segmenti na kulturata.

U~enicite da imaat razvieno motori~ki sposobnosti spored svojata vozrast i sposobnost da ja sogledaat korelacijata so nastavnite

predmeti slikarstvo, skulptura, grafika, dizajn, teorija na forma i boja, istorija na umetnosta i dr.

4

4. OBRAZOVEN PROCES

4.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe i tvorewe za I godina

Tematski celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini

i me|u predmetite

1 2 3 4 5

1. VOVED

4

U~enikot:

- da gi poznava programskite sodr`ini i nastavniot

plan po predmetot crtawe;

- da poseduva soznanija za karakteristikite na

crtaweto kako likovno podra~je;

- da ja sfati ulogata na linijata i crtaweto vo likovno-

to tvore{tvo, primenetata umetnost i arhitekturata;

- da ja razbira funkcijata na crte`ot vo likovnite

umetnosti, naukata i tehnikata;

- da umee da ja organizira rabotata i prostorijata za

rabota.

Nastavnikot:

- podgotvuva vizuelen

materijal i go

poka`uva;

- analizira

reprodukcii; - zaedno so

u~enicite ja ureduva

prostorijata za rabota i

ja organizira rabotata;

- organizira poseta na

izlo`ba.

Istorija na umet-

nosta

- Dizajn produkt so

tehnologija

- Teorija na forma

i boja

2. POJAVA I

ZNA^EWE NA

CRTE@OT

4

- Da se zdobie so osnovnite soznanija za pojavata i

razvo-jot na crte`ot;

- da ja razbira ulogata na crte`ot niz epohite: kultno -

magiska, funkcionalna i komunikaciska;

- da nacrta spontano motiv spored svoja `elba: po

nabquduvawe, pomnewe ili fantazija.

- Razgovara;

- objasnuva;

- demonstrira;

- poka`uva primeri.

- Istorija

3. LINIJA

-vidovi linii

8 ~asa

(orien-

taciono)

- Da razlikuva vidovi linii (prava - kriva), konturna

i nasoka na linija (horizontalna, vertikalna i kosa) i

da gi koristi vo crtaweto;

- da nabquduva, vizira, sporeduva, skicira i crta;

- da nacrta kompozicija sostavena od geometriski

- Vo sorabotka so

u~enicite ja postavuva

mrtvata priroda so

geometriski formi;

- objasnuva,

- Crte`i od

poznati majstori:

Leonardo, Engr,

Rafael

5

formi;

- da go koristi molivot kako likoven materijal i

tehnika za crtawe.

demonstrira;

nabquduva, korigira;

- sporeduva likovni

dela so ist likoven

problem.

4. PLO[TINA

-plo{na forma

12 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da poznava, razlikuva i koristi vo tvore~kata rabota

vidovi plo{ni formi-geometriski i negeometriski;

- da razlikuva (taktilno i vizuelno) vidovi teksturi

kako osobenost na povr{inata;

- da crta kompozicija so plo{ni formi.

- Nabquduva;

- sporeduva;

- demonstrira;

- korigira.

- Arhitektura

- Geometrija

- Teorija na for-

ma i boja

5. VOLUMEN

- forma- volumen,

masa

12 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da ja voo~uva povrzanosta na formata - volumenot,

masata i prostorot;

- da voo~uva i razlikuva vidovi formi (zatvorena

otvorena) i osobenostite na volumenot - masata;

- da crta ednostavna kompozicija od geometriski tela;

- da koristi i da ja sovlada uredno postapkata na rabota

so razli~en suv crta~ki materijal.

- Gi objasnuva i demonst-

rira karakteristikite

na razli~ni suvi

crta~ki materijali;

- dava instrukcii;

- nabquduva, analizira;

- ja objasnuva razlikata

me|u vistinska i iluzija

na forma;

- korigira.

- Istorija na

umetnosta

- Crte`, slika

(iluzija na forma)

- Geometrija

- Teorija na forma

i boja

6. FORMA

- geometriska i

negeometriska

forma

28 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da razlikuva formi od organsko i neorgansko poteklo

i geometriski;

- da razlikuva zatvorena i otvorena forma;

- da crta i prika`uva skratuvawe na forma;

- da nacrta kompozicija na mrtva priroda od razli~ni

trodimenzionalni formi.

- Skicira, crta,

sporedu-va;

- postavuva pra{awa;

- korigira;

- poka`uva primeri od

reprodukci i

originali.

- Biologija

- Prirodni formi

od organsko i

neorgansko

poteklo

6

7. SVETLOST

- vidovi svetlost

i osvetluvawe

4 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da razlikuva vidovi svetlost (prirodna i ve{ta~ka),

direktna, difuzna, svetlost od strana i kontra

svetlost;

- da go voo~uva razli~noto osvetluvawe i pojavata na

svetlo - temni odnosi (svetlo-senka);

- da nacrta mrtva priroda osvetlena od odreden agol.

- Demonstrira razli~no

osvetluvawe na

predmeti;

- objasnuva;

- sporeduva;

- korigira.

- Fizika

- Fotografija,

film, TV.

- Teorija na forma

i boja

8. VALER

- valerski odnosi

16 ~asa

(orienta-

ciono)

- Da ja zabele`uva koli~inata na svetlinata - valerot vo

bojata na predmetot;

- da dobiva valerska vrednost (svetlo-temni odnosi) so

koristewe na odreden crta~ki materijal;

- da koristi razli~ni valerski vrednosti vo komponi-

raweto na formite i planovite;

- da poseduva sposobnost za koristewe na razli~ni

crta~ki materijali i tehniki.

- Objasnuva;

- demonstrira;

- sporeduva;

- postavuva pra{awa.

- Fizika

- Otkrivawe na

valerot pri spo-

reduvawe na crno-

bela i kolor

fotografija na ist

motiv

9. LINIJA

-vidovi linii i

ritam

16 ~asa

(orienta

ciono)

- Da koristi vidovi i ritam na linii vo crtaweto na

motivi od florata i faunata spored gipseni modeli;

- da crta linearno urban pejza` vo plener;

-da koristi razli~en te~en crta~ki materijal (tu{,

bajc, ~etka i edna boja).

- Demonstrira;

- objasnuva;

- diskutira;

- korigira.

- Arhitektura

- Primeneta umet-

nost

- Teorija na forma

i boja

10. LINIJA

-karakter na

linijata

20 ~asa

(orienta

ciono)

- Da postavuva, konstruira i voo~uva proporcii pri

crtaweto na anti~ka glava spored gipsen model;

- da koristi vidovi i karakter na linii vo crtaweto na

glava (anti~ka-renesansna) spored gipsen model:

ma{ka; `enska.

- Razgovara;

- demonstrira;

- objasnuva;

- vr{i korekturi.

- Istorija na

umetnosta (anti~-

ka, renesansna

umetnost)

11. LINIJA

-funkcija na

linijata

20 ~asa

(orienta

ciono)

- Da ja voo~uva i sugestivno da ja primenuva funkcijata

na linijata vo prikazot na glava (formi i detali )

spored gipsen model; detska; glava na starec;

- da se osposobi za prikaz na svetlo - senkata na formi

so koristewe na karakter i vidovi linii.

- Objasnuva karakteris-

tiki na anti~kata

skulp-tura.

- Anti~ka skulp-

tura

- Teorija na forma

i boja

7

12. RAZOJ NA

LIKOVNIOT

KRITERIUM

- poseta na muzei

8 ~asa

- Da ima formirano naviki za permanentna poseta na

muzei, galerii i spomenici na kulturata;

- da se zdobie so likoven kriterium soodvetno na

vozrasta i barawata na strukata;

-da voo~uva estetski vrednosti vo prirodata, likovnite

i drugite umetni~ki dela.

- Objasnuva;

- poka`uva;

- postavuva pra{awa.

- Istorija na

umetnosta

- Geografija

4. OBRAZOVEN PROCES

4. 1.2. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe i tvorewe za II godina

Tematski

celini

Broj na

~asovi

KONKRETNI CELI

Didakti~ki

nasoki

Korelacija

me|u tematskite

celini i me|u

predmetite

1. VOVED

3

U`enikot:

- da se poseti preku kratok osvrt za nastavniot proces

vo I godina za sovladani i nedovolno jasnisodr`ini; - da razgovara za nivnata aktivnost vo tekot na letniot

raspust;

- u~estvuva vo pregledot i gi komentira i analizira na

likovnite tvorbi, raboteni vo tekot na letniot

raspust;

- da go zapoznae nastavniot plan i programskite

sodr`ini za II godina; - da nabavi soodveten pribor i materijali za rabota.

Nastavnikot:

realizira uvodno izlaga-

we;

- razgovara so u~enicite

i vr{i likovno estetska

analiza;

- demonstrira novi

materijali.

- Istorija na

umetnost

- Slikarska

tehnologija

- Estetika

2. LINIJA

15

- Da crta portret po priroda (ma{ki, `enski, vozrasni,

stari) so koristewe prirodna svetlost, materijali:

hartija za crtawe i molivi;

- Go postavuva motivot

(model) i gi objasnuva

celite;

- Istorija na

umetnosta

- Stru~na

8

- da komponira i konstruira glavata kako celina i

delovite; voo~uva proporcii i soodnosi, dvi`ewe i

skratuvawa (perspektiva);

- da se informira za studijskite izrazni mo`nosti na

linijata so demonstrirawe na primeri;

- da otkriva novi vrednosti na linijata vo delata na

poznatite majstori na crte`ot, kako element za

opi{uvawe na formata i prostorot.

- demonstrira na~ini na

realizacija;

- poka`uva i analizira

vizuelen nagleden

materijal;

- korigira grupno i

individualno

ligteratura

(u~ebnici,

reprodukcii,

slajdovi, film

3. SVETLO -

TEMNO

15

- Da realizira studija na mrtva priroda (enterierska)

od predmeti vo crno - beli (ahromatski) tonovi: gipsena

glava i gipseni reqefi;

- da izraboti studija na mrtva priroda (enterierska) od

predmeti vo crno - beli (ahromatski) tonovi: gipsena

glava i reqefi, draperni (beli, sivi, crni) i predmeti;

koristewe dnevna umerena svetlina; materijal: hartija,

karton, temperni boi i gva` ;

- da umee realisti~ki da go nacrta motivot, vooo~u-

vaj}i ja tematskata i likovna sodr`ina, obra}aj}i

vnimanie na kompozicijata na svetlo temnite odnosi,

osnovnite masi, gradba arhitektonika i nasoki;

- da ja naslika mrtvata priroda so valeri na svetlo -

temni tonski odnosi; da ja odredi celosnata valerska

vrednost na vidnoto pole, da gi definira najsvetlite i

najtemnite valeri i svetlosnite razliki na tonovite

me|u ovie krajnosti;

- da postigne trodimenzionalnost na predmetite i

prostorot.

- Teoretski ja objasnuva

postavenata zada~a;

-demonstrira primeri

(uspe{ni tvorbi od

prethodnite generacii,

reprodukcii i slajdovi;

-poka`uva primeri na

zavisnost na valerot od

osvetluvaweto.

-Teorija na

forma

- Istorija na

umetnosta

-Tehnologija

4. BOJA

15

- Da crta i slika mrtva priroda od predmeti idejno i

likovno osmisleni i komponirani, koristi temperna

tehnika na platno ili karton;

- da ja komponira tvorbata;

- da go izrazi karatkerot na predmetite preku

crte`ot,oblicite i bojata.;

- Ja postavuva zada~ata, ja

objasnuva;

- Dr`i predvawe za

bojata (nastanakot

svetlina i boja, oblikot

i bojata,komplementarni

- Istorija na

umetnosta

-Tehnologija

9

- da dobie stru~no-teoretski poznavawa za svetlosta i

bojata; da nau~i da gi upotrebuva site boi, hromatski i

ahromatski i preku me{awe na boite da gi pronao|a

soodvetnite boi i nijansi, da gi razlikuva svojstvata na

bojata koi vlijaat na formata i planovite (toplo -

laden kontrast na boite) komplementaren kontrast).

boi, me|usebno deluvawe

na boite, topli i studeni,

harmonija na boi i dr.

- demonstrira, koregira,

analizira, individualno

i grupno.

5. TEKSTURA

21

- Da izraboti studija na polufigura, figura vo

enterier, (crte` i slika), koristi materijali: jaglen,

kreda, pastel, tu{, hartija, boi, platno, karton,

neslikarski materijali (lepilo, materijali za kola`);

- da komponira figura vo prostor, gi sovladuva

proporciite, dvi`eweto, skratuvawata,

konstrukcijata; gi analizira povr{inite na motivot

po oblik, boja, svetlina, tektura;

- da obrabotuva imitativna i prirodna tekstura so

aplicirawe na neslikarskite materijali (kola`).

- Gi upatuva u~enicite

kon crtaweto i

slikaweto na figura.

- objasnuva, demonstrira,

korigira, analizira dela

od avtori koi

obrabotuvaat figurativ-

ni kompozicii;

- analizira teksturi i gi

motivira u~enicite da

eksperimentiraat.

- Teorija na

forma i boja

-Tehnologija

- Istorija na

umetnosta

6. PROSTOR

15

- Da crta i slika na pejza`, gradski motiv arhitek-

tura, drvja i figuri); materijal: moliv, perce, tu{,

lavir, temperni akverelni i gva` boi;

- da izraboti kompozicija na motivi so koristewe na

zakonite na perspektivata (horizontalna linija, to~ka

na gledawe);

- da vladee so proporciite, da gi odreduva prostornite

planovi, vnimatelno da istra`uva i dagi analaizira

podatocite od prirodata - svetlosta, bojata,

atmosverata (realisti~nost na momentot

do`ivuvaweto).

- Go postavuva i

analizira motivot;

- u~estvuva vo organiza-

cijata na rabotata,

demonstrira na~ini na

rabota;

- diskutira, analizira,

hrabri, motivira.

- Stru~na

literatura

-Teorija na

forma i boja

- Istorija na

umetnosta

-Tehnologija

7. VIDOVI

FORMI

15

- Da crta na slika fauna i flora vo prirodnonau~en

muzej i zoolo{ka gradina i koristewe materijal: perce,

~etka, tu{ (lavir) akvarelni i gva` boi;

- da go zbogatuva interesot kon drugi temi - se zapozna-

- Go pottiknuva istra-

`uva~kiot odnos kon

`ivotot i okolinata;

- upatuva kon poslobdno

- Anatomija na

`ivotnite

- Teorija na

forma i boja

10

va so bogatstvoto na prirodnite oblici i boi;

- da gi razviva sposobnostite za skicirawe i bele`ewe

na dvi`eweto.

izrazuvawe na formata i

sodr`inata.

- Istorija na

umetnosta

- Zoologija

- Biologija

8. RAZVOJ NA

LIKOVNIOT

KRITERIUM

9

- Da posetuva: predavawa, izlo`bi, ateljea, da sledi

likovna kritika, da gi iska`uva svoite mislewa za

tekovnite likovni nastani.

- Iizbira likovni mani-

festacii, diskutira,

analizira avtori i dela

po originali i reproduk-

cii.

- Istorija na

umetnosta

-Teorija na

forma

- umetni~ki

tvorbi i

repredukcii

4.1.3 Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe i tvorewe za III godina

Tematski

celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki

Korelacija

me|u tematskite

celini i me|u

predmetite

VOVED

5

U~enikot:

- da gi zapoznae programskite zada~i, nastavniot plan i

na~inot na realizacija. Da gi opi{re svoite aktivnos-

ti za vreme na letniot raspust povrzani so likovnata

umetnost;

- da gi sogleda i sporedi svoite tvorbi raboteni za

vreme na letniot period so tvorbite na drugite

u~enici.

Nastavnikot:

- ja naso~uva diskusijata,

ispra{uva, pofaluva,

kritikuva, analizira.

- Likovna kultura

1. LINIJA

25

- Da crta predmeti po priroda (mrtva i `iva priroda);

- da komponira vo likovna celina predmeti so linearni

oblici, so raznovidnite osobini na linijata; da

- Gi motivira u~enicite;

- objasnuva, demonstrira,

korigira.

- Teorija na

forma i boja

-Psihologija

11

realizira studijski crte`;

- da se izrazuva so razli~en materijal za crtawe: moliv,

kreda, tu{, perce, ~etka (lavir).

- gi upatuva vo izraznite

osobenosti na

materijalite.

-Tehnologija

- Istorija na

umetnosta

2. BOJA

25

- Da go otkrie zna~eweto na bojata vo gradeweto na

slikata;

- da se slu`i so site boi (bez ograni~uvawa);

- da razmisluva za harmonija na boite;

- da ja komponira slikata vnimavaj}i na sekoj likoven

element - osobeno na valerskata i koloristi~kata

harmonij;a;

- da praktikuva to~en crte` i lokalen ton - boja;

- da nacrta i naslika mrtva priroda od predmeti,

ovo{je, cve}e i sl. primenuvaj}i temperni i akrilni

boi.

- Go postavuva motivot i

ja objasnuva problemati-

kata;

- demonstrira i analizi-

ra dela i avtori, koris-

tej}i go metodot na

razgovor i dijalog.

- Teorija na

forma i boja

- Istorija na

umetnosta

- Tehnologija

3. SVETLO

SENKA

30

- Da crta i slika portret po priroda kako studija

a) - da nacrta portret gledan od profil, anfas i tri~etvrtina (kompozicija na ede list hartija);

b) - da naslika portret po priroda vo temperna ili pasteln tehnika;

- da gi sovlada:kompozicijata, konstrukcijata,

karakterot na modelot svetlo-temnata organizacija na

povr{inite i tonsko gradewe na formata.

- Ja analizira problema-

tikata na zada~ata;

-upatuva na mo`nite

na~ini za re{avawe, ja

sledi rabotata na

u~enicite;

- korigira, diskutira

vrednuva.

- Anatomija

-Tehnologija

- Istorija na

umetnosta

- Psihologija

- Teorija na

forma i boja

4. PROPORCI -

JA

25

- Da se zapoznae so proporciite, nivnata su{tina i

primena pri sozdavaweto na likovnata tvorba;

- da gi poznava proporciite kako odnosi me|u delovite

na figurata, figurata so prostorot i predmetite {to

ja okru`uvaat;

-da razmisluva i otkriva novi mo`nosti na

proporcijata kako likoven element i ja primenuva vo

tvoreweto;

-da nacrta studija na figura po priroda (`iv model) so

- Objasnuva, razgovara za

proporciite;

- poka`uva reprodukcii

na koi mo`at da se sogle-

daat proporciite;

- poka`uva primeri na

zlatno se~ewe na dela od

klasi~ni i moderni

avtori.

- Teorija na

forma i boja

- Istorija na

umetnosta

- Estetika

- Filozofija

- Psihologija

12

jagled ili kreda vo edna boja so dodatok na bela i crna

pastelna boja.

5. PROSTOR

20

- Da dobie osnovni teoretski poznavawa za fizi~kiot

(realniot) prostor;

- da se informira za na~inite na likovno - umetni~ki-

te interpretacii na prostorot vo likovnata umetnost;

- da primenuva perspektivno prika`uvawe na prostorot

preku gradacija na proporciite, planovite, valerite,

tonovite i bojata;

- da nacrta urban prostor (gradski motiv);

- da skicira pejza`ni i drugi motivi;

- da naslika pejza` so prethodno podgotveni skici;

- da gi usovr{uva kontinuirano (vo ateqe i drugi mesta)

tehni~ko - tehnolo{kite sposobnosti za rabota so

lavir, akvarel, pastel, gva` i tempera.

- Motivira, objasnuva,

pomaga vo rabotata

individualno i vo grupi;

-a nalizira dela po

originali, reproducii,

slajdovi od stranski i

makedonski avtori;

- diskutira;

- analizira friz i

perpektiva.

- Teorija na

forma i boja

- Tehnologija

- Istorija na

umetnosta

6. LIKOVNO

UMETNI^KI

KRITERIUM

5

- Da posetuva izlo`bi, galerii, muzei, predavawa,

kulturni centri, biblioteki, filmovi, likovni

ateqei na afirmirani umetnici;

- da steknuva naviki za sledewe na likovno-umetni~ki-

ot `ivot vo slobodno vreme.

- Izbira kulturen nastan,

izlo`ba, predavawe,

baletska pretstava,

film, likoven umetnik i

dr. organizira grupna

poseta i diskutira,

analizira.

- Istorija na

umetnosta

- Teorija na

forma i boja

- Teatar, film

- Literatura

- Filozofija

- Arhitektura

- Muzika i tn.

13

4.1.3 Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe i tvorewe za IV godina

Tematski

celini

Broj na

~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki

nasoki

Korelacija

me|u tematskite

celini i me|u

predmetite

1.VOVED

6

U~enikot:

- da gi zapoznae programskite sodr`ini i mo`nostite

za nivna realizacija; gi izlo`uva doma{nite zada~i

raboteni za vreme na letniot raspust i gi komentira vo

sorabotka so u~enicite i nastavnikot;

- da se zapoznae so mo`nostite za prodol`uvawe na svoeto obrazovanie po vertikala, kriteriumite za

priemen ispit na FLU i nasokite za podgotovki vo

tekot na godinata.

-

Nastavnikot:

- objasnuva;

-j a koordinira

diskusijata;

- demonstrira;

- analizira.

- Teorija na

forma i boja

-Tehnologija

2. STUDIJA

18

- Da gi primeni vo likovnata rabota steknatite znaewa

za kompozicijata konstrukciskite analizi, anatamija-

ta, perspektivata, skratuvawata, karakterot na mode-

lot, formata, prostorot, svetlosta i dr.;

- da izraboti strudija na polufigura (ma{ka ili

`enska) portertna realizacija vo celina so trupot i

racete;

- da demonstrira solidno vladeewe na jaglenot kako

crta~ki materijal;

- d a naslika studija na polufigura;

- da prika`e koloristi~ki senzibilitet i harmonija

so drugite likovni elementi;

- da gradi studija vo ~isti harmoniski odnosi;

- da upotrebi slikarski materijal i tehnika (po

sopstven izbor) vo koja mo`e da ja reflektira

sopstvenata individualnost.

- Usno gi izlo`uva

nasoskite na studijata;

- poka`uva i analizira

nagleden materijal:

reprodukcii i slajdovi;

- izvr{uva korekcii.

-Teorija na

forma i boja

- Sttru~na

literatura

(u~ebnici i dr.)

-i Istorija na

umetnosta

-Tehnologija

14

3. VALER

15

- Da napravi kompozicija na tonsko - valerski odnosi

(da go odredi celosniot tonalitet na slikata);

- da gi postavi na tvorbata najsvetlite, najtemite i

srednite tonsko-valerski vrednosti i postepeno da gi

re{ava preodite izme|u niv;

- da nau~i da gradi forma so primena na bogata valerska

skala na edna boja;

- da nau~i da ja sovladuva maslenata i akrilnata

slikarska tehnika:

- da naslika portret po `iv model;

- Teoretsko -

demonstrativno go

inicira problemot

- analizira primeri od

starite majstori koi se

dodostojni za sledewe

(Leonardo, Rafael,

Holajn, Velaskec,

Rembrond i dr.;

- korigiria i vrednuva.

- Teorija na

forma i boja

- Istroija na

umetnosta

- Tehonologija

- Psihologija

4. BOJA

18

- Da istra`uva i razmisluva za bojata, gi koristi

dosega{nite iskustva i znaewata za bojata kako likoven

element;

-da ja osmisluva tvorbata davaj}i i glavno zna~ewe na

bojata vo kreacijata na slikata;

- da crta postavka na figura vo prostor;

- da slika figura vo prostor;

-ja komponira figurata vo prostorot, vnimava na

konstrukcijata, karakterot, dvi`eweto, svetlosta,

teksturata i osobeno na tonsko koloristi~koto

gradewe na kompozicijata;

- da ja iska`e li~nosta

- da koristi masleni akrilni boi, temperni i gva` boi

vo zavisnost od sopstveniot afinitet; se slu`i so

transparentni i gusti nanesuvawa, potslikuva i

sloevito ja gradi slikata.

- Ja analizira problema-

tikata koja ja sodr`i

zada~ata;

- prika`uva reprodukcii

i slajdovi;

- po pat na dijalog i

nabquduvawe na motivot

gi otkriva hramatskite

bogatstva na lokalnite

boi na predmetite.

- Istorija na

umetnosta

-Teorija na

forma i boja

- Tehnologija

- Fizika

5. HARMONIJA

15

- Da crta i slika akt po `iv model (`enski akt);

- da gi istra`uva, otkriva i gi primenuva me|usebnite

harmoniski odnosi vo proporciite, dvi`eweto,

ritamot, formite, liniite, volumenot, teksturnite i

drugi zna~ajni elementi za likovniot izraz i estetika

na slikata;

- Teoretski ja objasnuva

zada~ata;

- gi motivira u~enicite

da istra`uvaat;

- poso~uva primeri za

zna~eweto na harmoni-

15

- gi otkriva i pravilno giprimenuva harmoniskite

pravila za soodnosite na boite (harmonijata po

sli~nost, harmonija na trijada);

-s e slu`i so materijal po sopstven izbor.

jata;

- diskustira;

- naso~uva;

- analizira.

6. KOMPOZI-

CIJA

21

- Da izbere tema, da napravi idejni re{enija, da nacrta

i naslika kompozicija po memorija;

- da gi primeni poslbodno i kreativno celokupnite

znaewea za crte`ot, bojata, formata, prostorot,

perspektivata, ritamot i dr.;

- da ja iska`e li~nata opredelba za stilot na izrazuva-

we;

- da izbere pri realizacijata materijal i tehniki po

sopstven afinitet;

- da bide spremen da gi brani li~nite stavovi.

- Nastavnikot indivi-

dualno go gradi stavot

kon u~enikot, imaj}i go

vo predvid negoviot

potencijal;

- objasnuva, demonstrira,

analizira, ima tolelran-

ten odnos kon po~etnite

slabosti vo realizacija-

ta na slo`enite zada~i.

- Teorija na

forma i boja

- Istorija na

umetnosta

- Psihologija na

tvoreweto

- Filozofija

7. LIKOVEN

KRITERIUM

6

- Da poseti ateqe na doka`an umetnik i vodi razgovor

so nego; da analizira li~nosti i dela koi se bliski kon

negovite sva}awa na `ivotot i umetnosta; pismeno da

gi formulira svoite stavovi kon umetnosta.

-Ja koordinira rabota

- iznesuva svoi mislewa,

ja analizira, tvore~kata

aktivnost na u~enikot.

- Istorija na

umetnosta

- Psihologija na

tvoreweto

- Teorija na

forma i boja

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Za ostvaruvaweto na celite na nastavniot predmet crtawe / crtawe i slikawe }e se primenuvaat slednite nastavni formi i

metodi: frontalna ( vo teoretskiot tip na ~asovite i vo del na prakti~no-tvore~kiot tip na ~asovite), individualna vo rabotata na

u~enicite i vr{eweto na korekturite i rabota vo dvojki i grupi, ako se javi potreba. ]e se koristat razli~ni metodi: metod na

razgovor, demonstrirawe, istra`uvawe i eksperimentirawe vo koristeweto na likovniot jazik i likovnite materijali i tehniki,

razgleduvawe na reprodukcii, originalni likovni dela (vo muzei, galerii i dr.), skicirawe i crtawe za objasnuvawe na mislata,

sledewe na videosnimki, objasnuvawe na likovni vrednosti i dr.

16

U~enicite }e gi sovladuvaat nastavnite sodr`ini preku nabquduvawe, naso~uvawe na vnimanieto, nezavisno u~ewe, skicirawe

i crtawe - studija na mrtva priroda, gipsen model na glava i dr.

Nastavnikot }e koristi razli~ni postapki vo rabotata: da ja organizira rabotata, da podgotvi didakti~ki sredstva, da

razgovara, objasnuva, dava upatstva, demonstrira (preku skicirawe, crtawe), da vr{i korekturi, da ocenuva, da organizira poseta na

izlo`bi, muzei, dizajnerski biroa i proizvodni kapaciteti na rabotni organizacii i dr.

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata po crtawe / crtawe i slikawe

Vospitno-obrazovnite zada~i }e se realiziraat prete`no vo ateljea za crtawe, a delumno i vo plener. Ovoj del od stru~nata

nastava }e se realizira vo dve polugodija so nedelen fond na ~asovi i vo vonu~ili{nite individualni aktivnosti na u~enicite vo vid

na avtonomno tvore{tvo vo slobodnoto vreme, poseta na muzei i galerii i drugo.

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za razvojot na tvore~kite i likovnite sposobnosti na u~enicite vo ramkite na predmetot crtawe / crtawe i slikawe vo

funkcija na tvore~ko-prakti~nata rabota, }e se koristat razli~ni nastavni sredstva: mrtva priroda od modeli na geometriski i

prirodni formi (tela), predmeti od sekojdnevnata upotreba, formi izraboteni od `ica ili karton, gipseni modeli na odlivi na

anti~ki i renesansni skulpturi (portreti, reljefi), nabquduvawe,crtawe i slikawe na motivi od prirodata i neposredniot `ivot i

dr. Zna~ajno mesto vo rabotata }e zzema neposredno nabquduvawe i analiza na likovni dela vo muzei, galerii i javni spomenici-

skulpturi, fresko `ivopis i dr. Za taa cel }e se koristat i reprodukcii, stru~ni spisanija, umetni~ka enciklopedija i pomagala kako

{tafelaj za crtawe i slikawe razni likovni materijli dr.

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Sledeweto na razvojot na likovnite sposobnosti na u~enicite, nivnite znaewa i umeewa na teoretski plan, vo tvore~kata

rabota, vo sovladuvaweto na likovnite materijali i tehniki i procenuvaweto na rezultatite, }e se ostvaruva postapno vo tekot na

u~ebnata godina (trimese~jata, prvoto i vtoroto polugodie). Toa }e se realizira preku: zabele`uvawe na sposobnosta na u~enikot za

otkrivawe na likovniot problem, vo izrabotkata na skici, postavuvawe na figurata - motivot vo formatot na plo{tinata-hartijata,

izrabotka na studija spored postaven model, sposobnosta za to~noto zabele`uvawe na celina i detali, ~uvstvo na odnos na

proporciite na formite i detalite, sogleduvawe na negovata inventivnost, zabele`uvaweto na koloristi~kiot senzibilitet i dr.

Zavr{niot rezultat treba da go odrazuva stepenot na napredokot {to go ostvaril u~enikot niz nastavniot proces. Ako u~enikot ne

postigne zadovolitelen rezultat vo sovladuvaweto na programskite zada~i, toj se upatuva na popraven ispit.

17

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite

Osnoven uslov za postignuvawe na visok kvalitet vo nastavata e li~nosta na nastavnikot koj{to treba da gi poseduva slednite

personalni, stru~ni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da ima soodvetno stru~no obrazovanie, da bide

obu~en vo ramkite na barawata {to gi postavuva zakonot, da nema fizi~ki (govorni, vizuelni) mani koi go popre~uvaat vr{eweto na

dejnosta i da poseduva inteligencija i inventivnost i sposobnosti za kvalitetna komunikacija so u~enicite i drugi lica.

Nastavnikot treba da e afirmiran likoven umetnik, da bide dobar crta~, kreativen vo rabotata, da umee solidno da ja organizira

rabotata i nastoj~iv vo realizacijata na Nastavnata programa za crtawe.

6.2. Standard za nastaven kadar

1. Fakultet za likovni umetnosti - oddel slikarstvo

2. Fakultet za likovni umetnosti - pedago{ki oddel so slikarstvo.

3. Fakultet za primeneta umetnost - oddel za primeneto slikarstvo;

Nastavnicite treba da imaat pedago{ko - psiholo{ka i metodska podgotovka na Fakultetot za likovni umetnosti - Skopje. Stru~noto

lice treba da bide afirmiran likoven tvorec.

6.3. Standard za prostor za nastavniot predmet

Realizacijata na celite na nastavniot predmet crtawe / crtawe i slikawe }e se odviva vo atelje, otvoren protor i na drugi

mesta. U~ili{niot prostor - atelje treba da bide opremeno so potrebnata oprema spored Normativot za u~ili{te za primeneta

umetnost.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotkata: april 2000 godina.

7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. Tane Lulovski, akademski slikar, redoven profesor na Fakultetot za likovni umetnosti - Skopje

2. Angel Gavrovski, akademski slikar, profesor vo DSUPU Lazar Li~enoski - Skopje

3. Petre Nanevski, akademski skulptor, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Skopje

18

8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na zapo~nuvawe: 01.9. 2000 godina.

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa za crtawe / crtawe i slikawe ja odobri (donese): ______________________________________________________

so re{enie br. _________________________ br. ___________________________od ________________ godina.