Embed Size (px)
Citation preview
FINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si
PIVO
OGLASNA PRILOGA
Postopek varjenja piva ni skrivnost in je ostal v temelju enak že od za-
četka pivovarstva. Danes se-veda pri varjenju piva pre-
cej pomaga tudi sodob-na tehnologija, ki jo
s pridom izkoriš-čajo predvsem velike svetovne pivovarne.
Gregor Alič, predsednik društva za pro-mocijo in dvig kulture pitja piva Golding: »Slovenski pivci še vedno najpogosteje zahtevajo ‘enega ledenega’, ne zaveda-joč se, da se različni stili piva strežejo na različne načine in seveda tudi pri različ-ni temperaturi.« 26
27
Varjenje piva že od nekdaj velja za umetnost
Varjenje piva že od nekdaj velja za umetnost
OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si26
Pivo velja za eno najbolj priljubljenih pijač, ki je v sve-tovnem merilu popijemo ogromno, saj je po zaužitih količinah na tretjem mestu za vodo in čajem. Zakaj je pi-vo tako priljubljeno?Vzrokov za tako veliko svetovno priljubljenost piva je več in so tudi večplastni. Med glavne pa zagoto-vo lahko štejemo dejstvo, da pi-vovarstvo sovpada z nastankom civilizacije, kot jo poznamo danes. V času, ko so se nomadi, ki so se selili skupaj z živino in iskali pašni-ke, ustalili in postali poljedelci ter začeli graditi trajne naselbine, se je na ozemlju sedanjega Iraka, med zgodovinskima rekama Tigris in Evfrat, pojavilo tudi pivo oziroma pivovarstvo, ki človeštvo spremlja do danes. Pokojni glasbeni ume-tnik Frank Zappa je izjavil, da če hočeš biti resna država, moraš imeti vsaj svoje pivo in letalske-ga prevoznika. Sicer pomaga, če imaš tudi nogometno moštvo in kako jedrsko orožje, a najmanj, kar moraš imeti, je svoje pivo. Drugi vzrok za priljubljenost piva je, da pivo in pivovarska znanost obstajata na vseh celinah sveta. Ni celine in tudi ne države, kjer ne bi varili piva. Ne smemo pozabiti tudi na to, da pivo v primerjavi z drugi-mi alkoholnimi pijačami vsebuje razmeroma malo alkohola, hkrati pa ima zaradi načina pridelave in sestavin tudi veliko pozitivnih učinkov, če ga pijemo v zmernih količinah, seveda. Pa še bi lahko naštevali.
Pivo pa kljub veliki porabi caplja v senci vina, saj ga večina šteje za bolj ljudskega, primi-tivnega in manj uglajenega kot vino. Ali se lahko obe pijači pri-merjata? Je pivo lahko primer-ljiva pijača vinu kot denimo dopolnilo k hrani ali kot gur-mansko živilo? Vzrok za to, da večina šteje pivo za bolj ljudsko kot vino, je izključno v nepoznavanju. Skoraj vsakdo me-ni, da o pivu ve vse ali vsaj dovolj, a to v skoraj nobenem primeru ne drži. To se pokaže že ob vprašanju o osnovni sestavini piva oziroma iz česa pivo pridelujemo. Večino-ma dobimo odgovor, da je osnovna sestavina piva hmelj. A hmelj je
zgolj »začimba« piva, če se lahko tako izrazim. Osnova za pivo je žito oziroma slajeno žito, največkrat ječmen, ječmenov slad. Večina lju-di se ne zaveda, da obstaja vsaj 30 osnovnih stilov piva, od katerih se nekateri med seboj razlikujejo kot dan in noč, pri drugih pa, če bi vam jih ponudil v degustacijo, sploh ne bi pomislili, da gre za pivo, ampak bi prej rekli, da je to, kar okušate, vino ali penina. Ob besedi pivo skoraj vsakdo in skoraj izključ-no pomisli na industrijski lager, ki prevladuje povsod po svetu. A to je le eden izmed prej omenje-nih 30 stilov, od katerih ima vsak še svoje podstile. To je podobno pojmovanje, kot če bi ob omembi vina pomislili zgolj na namizno belo in rdeče vino ter bi vse sorte in stile strpali v ti dve kategoriji (v najboljšem primeru) povprečne kakovosti. Deloma je to seveda tu-di posledica svetovne pivovarske industrije, ki je ogromen biznis, v katerem pivo ni več obravnavano kot produkt vrhunskega človeške-ga znanja in narave, ampak zgolj še kot prodajni artikel, ki ga je treba prodati čim več in čim prej.
A tukaj so še manjše samostojne pivovarne, velikokrat v družinski lasti in z večstoletno tradicijo, ki se ne ozirajo na optimizacijo pro-izvodnje in njeno povečevanje ter izboljševanje poslovnih rezulta-tov, ampak se osredotočajo na vrhunske in karakterne izdelke. In tukaj se vsa zgodba šele začne. Taki stili piva so povsem enakovre-dni vrhunskim vinom, kar se tiče gurmanstva. Dovršeno vrhunsko pivo se včasih izkaže celo za bolj primernega spremljevalca določe-
ni hrani. V Belgiji, Franciji in ZDA tako že nekaj časa pravi razcvet do-življa Cuisine a la Biere, vrhunska kuhinja s pivom. Tam cvetijo tudi specializirane restavracije na to temo. Tukaj torej ni dileme – pivo je na povsem isti ravni kot vino.
Lahko v Sloveniji govorimo o razviti kulturi pitja piva? Ali Slovenci znamo ceniti dobro pivo ali smo (pre)hitro zado-voljni (v smislu »le da je hladno«)?Slovenska kultura pitja piva je še na zelo nizki ravni. To se po eni strani kaže pri gostincih, ki strež-bi piva ne namenjajo prav nobene pozornosti, saj ga točijo v napačne kozarce, prezentacija šepa, način točenja je napačen in tako dalje, po drugi strani pa pri pivcih, ki še zmeraj zahtevajo »enga ledenega«, ne zavedajoč se, da se različni stili piva strežejo na različne načine in seveda tudi pri različni temperaturi, še posebno če upoštevamo dejstvo, da pri temperaturi pod približno štirimi stopinjami Celzija okusi in arome »zamrznejo« in občutimo zgolj še skoraj ledeno tekočino z mehurčki. Točeno pivo je še bolj na udaru, kajti pivo je najboljše, kadar je točeno. A kot izjemno delikatna substanca je pivo, še posebno če je točeno, izjemno odvisno od brez-hibno vzdrževanega in čistega točil-nega aparata, pa od načina točenja in same izbire ter priprave kozarca. Na teh področjih je treba opraviti še veliko dela, izobraževati gostince kakor tudi goste same. Vsi sodelu-joči v procesu od začetka varjenja pa do zaužitja piva morajo spozna-ti, da je to v njihovem interesu – v interesu pivovarjev, gostincev in
seveda tudi gostov. Stvari se sicer počasi premikajo na bolje, a vse-eno bi si želel večjega angažmaja proizvajalcev piva, tako velikih kot majhnih.
Kakšna je zgodovina pride-lave piva v Sloveniji? Je Slove-nija država z dobro pivovarsko tradicijo in kakovostnim pivom?Pivo in pivovarstvo sta se na Slo-venskem pojavila že pred približno štiri tisoč leti, o čemer pričajo ar-heološke najdbe z Ljubljanskega barja, ki datirajo v leto 1900 pred našim štetjem. Dokaze o pivovar-stvu naših prednikov najdemo tudi v zapisih o podložniških kmetijah hubah v 9. stoletju, o stalni pivo-varski dejavnosti na naših tleh pa lahko govorimo nekako od sredine 16. stoletja naprej. Slovenija je ta-ko dežela s spodobno pivovarsko tradicijo, pri čemer ne smemo pozabiti tudi na to, da v Sloveniji gojimo odlične vrste hmelja, ki so visoko cenjene po vsem svetu, med njimi najbolj izstopa savinj-ski golding. Slovenija je na šestem mestu lestvice največjih svetovnih pridelovalcev hmelja. Kar se tiče same kakovosti piva, sem že ome-nil, da to nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. V mislih imam tudi ali predvsem majhne pivovarje, ki jih je v Sloveniji čez 30, a se mi zdi, da se vse prehitro zadovoljijo s povprečno kakovo-stjo in stagnacijo svojega piva, ki ga dostikrat strežejo le v svoji gostilni. V društvu Golding jih spodbujamo, da bi se med seboj neformalno po-vezali v interesno združenje, kakr-šna poznamo v vinarskem svetu, in upamo, da nam bo to čim prej
uspelo. Je pa tudi treba priznati, da se pri uresničevanju tega cilja vča-sih tudi na tem področju srečamo s tistim pregovornim slovenskim (ne)sodelovanjem, nezaupanjem in zavistjo.
Kako poteka degustacija pi-va? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, kakšni kozarci se uporabljajo? Za degustacijo piva veljajo podob-na pravila in pogoji kot za degusta-cijo vina. Primerna temperatura vzorcev, primeren vrstni red, ena oblika degustacijskega kozarca za vse vzorce, primerno okolje brez cigaretnega dima in parfumov, z naravno svetlobo in tako dalje. Največja razlika v primerjavi z de-gustacijo vina je pri pivu ta, da vzo-rec tudi zaužijemo (pogoltnemo), saj pri pivu iščemo tudi arome in okuse v pookusu (aftertaste). Kar se tiče kozarcev, obstajajo posebni degustacijski kozarci za pivo, a če teh ni pri roki, je primeren tudi pecljat kozarec za belo ali rdeče vino, saj tudi ta lepo usmeri arome k vonjalnim receptorjem.
Ali v Sloveniji potekajo izbori najboljših piv slovenskih pro-izvajalcev? Katero slovensko pivo velja za najboljše? V Sloveniji je pred časom že bila aktualna Pivska stava, jeseni pa v društvu Golding načrtujemo srečanje pivovarjev, kjer bo med-narodna strokovna komisija oce-njevala piva slovenskih pivovar-jev, tako da bomo seveda dobili tudi »najboljše« slovensko pivo. Najboljše postavljam v navednice zato, ker so tako ocenjevanja vin kot tudi piv sicer podkrepljena
s standardi in pričakovanji pri posameznem stilu, a na koncu se elementa subjektivnosti vseeno ne da popolnoma izločiti. To ni fizika ali matematika. To je čutno življenje. Seveda pa to ne pomeni, da rezultati niso relevantni, daleč od tega.
Kakšne vrste piva so zna-čilne za Slovenijo? Je pride-lava piva pogojena z lokalnimi sestavinami in lokalnimi tradicijami?Pridelava piva v primerjavi s pride-lavo vina ni tako lokalno omejena. Vsakdo, tudi najmanjši domači ali ljubiteljski pivovar, ima lahko dostop do dovolj kakovostnih se-stavin za pivovarstvo. Za Slovenijo kot tudi za območje, ki mu zgo-dovinsko pripadamo, so značilni predvsem stili, ki pripadajo vrsti lager (poleg lagerjev poznamo še vrsti ale in lambic). Na Slovenskem daleč največji del pivovarstva tvo-rijo stili, kot so pilsner, svetli in temni lager, v manjši meri tudi dvojni bock, pri manjših pivovarjih pa stil kvasnega piva. A tudi tukaj se zadeve premikajo na bolje, saj z veseljem lahko povem, da tudi v Sloveniji obstajajo vsaj tri majhne pivovarne, ki varijo stile ale, kot so pšenično pivo, angleški svetli ale, irski rdeči ale ter stout. Upam, da se bo v prihodnje še več pivovarjev opogumilo in začelo variti različ-ne vrste ter stile piva, kakor tudi, da bodo vsi pivovarji, majhni in veliki, našli dovolj zavzetosti, da bodo svoja piva še izboljševali ter nadgrajevali – v dobro njih samih ter seveda v dobro tistih, ki znamo ceniti to starodavno in plemenito pijačo.
Slovenska kultura pitja piva je še na zelo nizki ravni
[ INTERVJU ] Gregor Alič, predsednik društva za promocijo in dvig kulture pitja piva Golding
Slovenci imamo do piva, v nasprotju z našim nacionalnim ponosom vinom, precej podcenjevalen in kar neu-strezen odnos. Pivo štejemo za delavsko pijačo, pijačo za »rajo«, pijačo nižjih socialnih razredov. To videnje te starodavne in plemenite pijače je treba spremeniti in doseči razumevanje prave narave piva kot spoštovanja vrednega produkta narave in človeškega znanja, ki človeštvo spremlja že od začetkov civilizacije. O pivu in kulturi pitja piva smo se pogovarjali z Gregorjem Aličem, predsednikom društva za promocijo in dvig kulture pitja piva Golding.
Tako pravi Gregor Alič, pred-sednik društva za promocijo in dvig kulture pitja piva Golding.
▶
Upam, da se bo v prihodnje opogumilo še več pivovarjev in začelo variti različne vrste ter stile piva, kakor tudi, da bodo vsi pivovarji, majhni in veliki, našli dovolj zavzetosti, da bodo svoja piva še izboljševali ter nadgrajevali.
PIVOFINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si 27
Sumerci so pri pripravi upo-rabljali hmelj, ki so ga zmleli, posušili, spet razdrobili in do-dali vodo. V Evropo je pivo pri-šlo skupaj s Slovani s Karpatov in tako je svoj dom našlo tudi v Sloveniji, njegovo pripravo pa je opisoval že Valvasor. Slovenske pivovarne so začele nastajati v 17. stoletju. Postopek varjenja piva ni skrivnost in je ostal v temelju enak vse od začetka pivovarstva. Seveda danes pri varjenju piva precej pomaga
tudi sodobna tehnologija, ki jo s pridom izkoriščajo predvsem velike svetovne pivovarne.
Tri sestavine, ki so temelj piva
Voda je prva sestavina piva, ki odloča o njegovi kakovosti in zelo vpliva tudi na to, kakšna bo zvarje-na pijača. Zato so se po svetu raz-vili različni stili piva, ki jih določa prav sestava vode. Slad je prav tako osnovna sestavina, ki jo dobimo s kaljenjem žita, običajno ječmena, v sladarnah, različne vrste slada pa določajo, kakšno pivo bomo zvarili. Ječmen, namenjen izdelavi slada, je treba očistiti, presortirati, nato pa sledi kaljenje, po tem postop-ku dobimo tako imenovani zeleni slad. Tega sladarji posušijo, po-tem pa mora slad še dozoreti. Tudi hmelj je tradicionalna sestavina, ki velja za začimbo v pivu, saj mu daje prijetno aromo in tisto znano prijetno grenkobo.
Po varjenju dobimo sladico in ekstrakt
Ko imamo zbrane vse sesta-vine, se postopek pridelave piva preseli v varilnico. Slad je treba navlažiti s kakovostno vodo, ce-lotno zmes pa nato zmleti, da nastane tako imenovana drozga. V postopku varjenja piva delujejo encimi, ki v sladu niso dejavni, z varjenjem pa se ustvarijo primer-ni razmere oziroma hrana za rast kvasovk.
Razmere, potrebne za delovanje encimov, se ustvarijo v posebnih posodah, v katerih se postopoma dviguje temperatura, ob tem pa se najprej razgradijo beljakovine, pri višjih temperaturah pa še oglji-kovi hidrati. Tekočina, ki ob tem nastane, se imenuje sladica, topne snovi pa ekstrakt. S precejanjem se obe snovi ločita, precej ekstrakta, ki je ostal v netopnem delu, pa se izpere z vodo. Pivina, tekočina, ki nastane pri tem postopku, nada-
dozoreti. Zorenje lahko traja raz-lično dolgo, a vedno mora potekati v strogo kontroliranih razmerah. Pivo, ki je po zorenju še vedno precej motno, se nato po potrebi in odvisno od stila piva pred pol-njenjem še filtrira, s tem pa pridobi kristalno bistrost, poveča se mu tudi obstojnost.
Varjenje piva že od nekdaj umetnostPivo že od začetka pivovarstva nastaja po enakem osnovnem postopku Pivo, žlahtna pijača, ki je danes razširjena po vsem svetu, ima bogato večtisoč-letno zgodovino, saj so ga poznali že Sumerci. Ti so izdelovali pijačo, ki se je sicer precej razlikovala od današ-njega piva, a vsekakor je pomenila začetek proizvodnje artikla, ki danes po porabi zaostaja le za vodo in čajem.
»Svetovni pokal piva« poteka vsake dve leti, podeljene pa so nagrade v različnih kategorijah piv. Glavni namen tekmovanja je doseči potrošniško zavedanje o kakovosti in raznolikosti te pi-jače po svetu. Gre za prepozna-vanje in priznavanje tradicije in inovacij na področju pivo-varstva, pa naj bo to v masovni proizvodnji ali pri pivu, ki so lokalna in omejena na specifič-ne države ali regije. Vsekakor pa tekmovanje pomaga tudi pri dviganju kulture pitja piva in ozaveščanje pivcev o zmernem pitju piva.
Lokalno pivo postaja globalno
Kakovost in raznolikost piva po svetu dokazujeta, da odličnost v varjenju piva ne pozna meja, kar se kaže v širjenju specifičnih lo-kalnih piv tudi zunaj tradicional-nih meja. Tako se na Japonskem pojavljajo belgijski stili piva, v ZDA se uvaja altbier, bock pa pro-dira v Brazilijo, če naštejemo le nekaj primerov. Tradicionalni stili piva torej niso več omejeni le na svoje tradicionalno okolje, temveč se širijo po vsem svetu. Takšen razvoj pa je pozitiven tudi za potrošnika, pivca piva, ki mu to
Na pivovarski olimpijadi 3.330 pivLetos aprila je potekalo največje svetovno tekmovanje v ocenjevanju piva, World Beer Cup, ki se ga je udeležilo 642 pivovarn iz 44 držav z vseh celin in 47 zveznih držav ZDA. Na tekmovanje je bilo prijavljenih 3.330 različnih piv 90 različnih stilov.
Podatki o letošnjih zmagovalnih pivih so dosegljivi na spletni strani http://worldbeercup.org
Bavaria je namreč ena redkih evropskih pivovarn, ki sama pro-izvaja pivovarski slad, ki daje pivu odličen okus in izjemno pitkost. Pivo Bavaria se prodaja v več kot 100 državah na vseh celinah sveta, pivovarna Bavaria pa je tudi vodilni evropski proizvajalec brezalkohol-nega piva in brezalkoholnega piva s sadnimi okusi.
Bavaria 0,0 % Bavario 0,0 % lahko pijemo kot
nadomestilo za alkoholno pivo ter druge alkoholne ali brezalkoholne pijače, saj tako zmanjšamo količino zaužitega alkohola in/ali kalorij.
Alkoholne pijače namreč pogo-sto vsebujejo več kalorij, obenem pa spodbujajo apetit. Alkohol ima tudi diuretični učinek, kar pomeni, da po pitju alkoholnih pijač osta-nemo žejni.
Bavaria 0,0 % ne spodbuja ape-tita in nima diuretičnega učinka, ker ne vsebuje alkohola, je polnega osvežilnega okusa, nizkokalorična in odličen gasilec žeje.
Popolnoma brez alkohola Večina znamk brezalkoholne-
ga piva, ki jih najdemo na trgu, ne ponuja popolnoma brezalkohol-nega piva, ampak ta vsebujejo do 0,5 odstotka alkohola. Brezalko-holno pivo pivovarne proizvajajo običajno tako, da alkoholnemu pivu odvzamejo alkohol, vendar pa tehnološko v celoti alkohola ni mogoče odvzeti. Bavaria pa bre-zalkoholno pivo 0,0 % proizvaja
po posebni tehnologiji, tako da med procesom varjenja alkohol ne nastaja. Bavario 0,0 % lahko brez skrbi pijejo poklicni šoferji, nosečnice, doječe matere, ljudje, ki ne pijejo alkohola, ljudje, ki ne pijejo alkohola zaradi verskih ra-zlogov, in drugi, ki so se alkoholu zavestno odrekli.
Zakaj ne sladka pijača? Po zaužitju alkoholnega piva
mnogi pijejo običajne brezalkohol-ne pijače ali sadne sokove. Brezal-
koholne pijače, kot so sadni sokovi, vsebujejo sladkorje, zaradi česar manj pogasijo žejo kot brezalko-holno pivo. Bavaria 0,0 % ne vse-buje zgolj enostavnih sladkorjev, ampak tudi 47 odstotkov oligosa-haridov in vitamine B-skupine (B2, B6, folna kislina/B11, B3).
Bavaria 0,0 % vsebuje 50 od-stotkov manj kalorij kot alkoholno pivo in 41 odstotkov manj kalorij kot brezalkoholna pijača s slad-korjem. Proizvedena je na osnovi naravne mineralne vode in je brez dodanih sladil.
Brezalkoholno pivo in brezalkoholno pivo s sadnimi okusi
Najhitreje rastoča kategorija brezalkoholnih pijač
Nizozemska Bavaria sodi med največje in najstarejše evropske pivovarne s 300-letno tradicijo, kakovost pa zagotavljajo najsodobnejša tehnologija, najkakovostnejše surovine in popolna vertikalna integracija varjenja piva.
Bavaria 0,0 % vsebuje 50 odstotkov manj kalorij kot alko-holno pivo in 41 odstotkov manj kalorij kot brezalkoholna pijača s sladkorjem. Proizvedena je na osnovi naravne mineralne vode in je brez dodanih sladil.
▶
Varjenje piva poteka v posebnih posodah, ki ustvarjajo prav poseben pogled na pivovarniške prostore
▶
ljuje svojo pot v kuhalne posode, kjer se ji doda še hmelj.
Med vrenjem nastajata alkohol in ogljikov dioksid
Pivina s hmeljem nato potuje v posebno posodo, kjer se izloči use-dlina, nato pa jo je treba ohladiti na začetno temperaturo vrenja. Na-
to se doda kvas, s čimer se sproži alkoholno vrenje. V tem procesu nastajata alkohol in ogljikov dio-ksid, ker pa se ob vrenju sprošča tudi toplota, je treba pivo med vrenjem hladiti. Po končanem vrenju smo dobili mlado pivo, ki ga je treba ohladiti, mu odstraniti kvas, nato pa mora mlado pivo še
omogoča odkrivanje in uživanje v večji raznovrstnosti. Nove pivo-varne, ki se lotevajo novih stilov piva, spodbujajo tudi razvoj na področju stilov in interpretacij piva, ki so omejene le s kreativ-nostjo posameznega pivovarja in njegovo razgledanostjo.
Zmagovalna piva iz 19 držav
Od leta 1996 zato vsake dve leti organizirajo svetovni pokal piva, globalno tekmovanje, kjer množico pijač ocenjuje paleta visoko uspo-sobljenih ocenjevalcev. Za vsak stil piva izberejo tri najboljše, ki se okitijo z zlato, srebrno ali bronasto medaljo. Osma ponovitev tekmova-nja je prinesla zmagovalce iz 19 dr-žav, med drugim so nagrade dobile avstralske, italijanske, islandske in japonske pivovarne. Za pivovarno pomeni takšna nagrada veliko po-trditev, saj se s tem uvrstijo med proizvajalce najboljših svetovnih piv posameznega stila.
OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si28
Žito je osnova proizvodnje piva, čeprav večina pivcev piva misli, da pijejo pijačo, ki temelji na hmelju. A vendar, kot je razložil Gregor Alič iz društva Golding, je hmelj v pivu bolj začimba, ne pa osnova za varjenje.
Priprava slada določa okus in vrsto piva
V pivovarstvu se žito uporablja v obliki kaljenega žita, ki služi za varjenje piva, pa tudi za destila-cijo viskija in nekaterih drugih vrst žganih pijač. Pri proizvodnji slada gre za kontrolirano kaljenje žitnih zrn, ki se pred tem namakajo v vodi, kaljenje pa se nato ustavi s povišanjem temperature in su-šenjem zrn.
Za proizvodnjo slada se največ-krat uporablja zrnje ječmena, lah-ko pa tudi pšenice, rži ali ovsa. Kot je razložil Andrej Čas iz podjetja Hmezad Exim, slad nastaja v pro-cesu modifikacije škroba v žitnih zrnih, in sicer s pomočjo encimov, ki jih proizvaja kalček ob kalitvi. Pri tem procesu se škrob spremi-nja v enostavnejše sladkorje, ki jih nato s fermentacijo spremenijo v alkohol. Pred tem se lahko slad dodatno praži, kar je nujno za var-jenje temnega piva.
Različne sorte ječmena in raz-lični načini praženja omogočajo pripravo različnih vrst slada, ki se v pivovarski industriji uporablja za varjenje različnih vrst piva. V proizvodnji slada se s praženjem in različnimi postopki dosegajo različni okusi in posledično vonji slada: čokolada, karamela, amber in drugi.
Hmelj, začimba piva Uporabljajo se ženski cveto-
vi (navadno imenovani storžki)
Brez slaŽito je osnova, hmNemški zakon Reinheistgebot (zakon o čistosti piva) iz leta 1516 določa, da se lahko za proizvodnjo piva uporabljajo samo voda, ječmen, hmelj in kvas. Pivovarne z bogato tradicijo se tega na splošno držijo, razlike pa se pojavlja-jo predvsem pri izbiri žita.
Današnja pivovarna Budweiser Budvar (Budějovický Budvar) je bila ustanovljena leta 1895, kljub razvoju in večkratnemu povečanju proizvodnje pa je podjetje ohranilo svojo tradicijo odličnega piva, ka-kovosti in edinstvenosti.
Certifikat geografskega porekla
Pivo Budweiser Budvar (Budějo-vické pivo) je zaščiteno s certifika-tom geografskega porekla, ki jamči za njegovo vrhunsko kakovost, upo-rabo izbranih sestavin, originalne procese proizvodnje in tradiciona-len kraj izvora (Češke Budjejovice). Odlikuje ga nežen, rahlo sladek okus ječmena in prvovrstnega hmelja iz Saatza ter kristalno čiste vode iz 300 metrov globokih arteških vo-dnjakov, pivo pa v ogromnih sodih nastaja več kot sto dni.
Skrbno varovani recepti Več kot polovico svojih proizvo-
dov pivovarna izvozi v prek 60 držav na vseh celinah, zaradi česar ima registriranih 380 blagovnih znamk. Piva se med seboj razlikujejo po bar-vi, okusu in vsebnosti alkohola, naj-bolj znana pa so: Budweiser Budvar, Bud, Budejovicky Budvar, Czehvar. Vita Omladič iz podjetja Wera, ki v Sloveniji zastopa pivo Budweiser, je povedala, da je ameriški pivovar
sicer poskušal proizvesti pivo ena-ke kakovosti, barve in okusa, kot je češki budweiser, a je vseeno po vseh teh letih razlika med njima očitna. Budweiserjevi recepti so še danes skrbno varovana skrivnost, ki so jo v zgodovini znali ceniti že češki kraljevi dvori.
Tradicija, edinstvenost, kakovost, geografsko poreklo
Edini pravi budweiser nastaja pod budnim očesom pivovar-jev v Čeških Budjejovicah
Skrivnost edinstvenega in originalnega budweiserjevega okusa se skriva v več kot 700 let stari tradiciji njegove proizvodnje in varjenja, kar je v 16. stoletju odkril tudi češki kralj Ferdinand I. in pivu dodelil posebno priznanje za okus in kakovost.
Certifikat geografskega pore-kla jamči za vrhunsko kakovost, uporabo izbranih sestavin, ori-ginalne procese proizvodnje in tradicionalen kraj izvora.
▶
− mesečnik z največjim številom naročnikov v Sloveniji
NAROČANJE: [email protected] OGLAŠEVANJE: [email protected]
PIVOFINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si 29
www.pivo-union.si
NA IGRIŠ U IN NA TRIBUNAH.POVSOD SMO ZMAGOVALCI.
vrste hmelja Humulus lupulus. Hmelj je trajnica, ki uspeva v hladnejših podnebnih pasovih z ustrezno količino padavin. Opti-malni pridelki se dosežejo v sta-rosti od dveh do 18 let. Pridelava zahteva veliko znanja, izkušenj in tudi sredstev za opremo in proizvodnjo.
Hmelj se v proizvodnji piva uporablja predvsem kot aroma in stabilizator v pivu, ki daje pijači specifičen grenak okus. V drugih pijačah ima tudi druge namene, poznajo pa ga tudi v zeliščni me-dicini. Bolj dejavno so ga začeli gojiti v 8. ali 9. stoletju v okrožju Hallertau na Bavarskem in v ne-katerih drugih delih Evrope. Prva dokumentirana uporaba hmelja v pivu kot grenčice pa izvira iz 11. stoletja. V Sloveniji smo hmelj začeli gojiti leta 1876.
Hmelj v pivu izravnava slad-kost slada z grenkobo, pivu daje želene okuse in arome, deluje pa tudi kot naravni antioksidant. V svetu se pridelujejo različne sorte hmelja, ki jih v pivovar-stvu uporabljajo za različne vrste piva.
Aromatske in grenčične sorte
Aromatski hmelji, kot so de-nimo savinjski golding, žateški hmelj, tetnnanger ali select, vsebu-jejo manj grenčic (od dva do osem odstotkov alfa kislin), odlikujejo pa se po uravnoteženi sestavi eterič-nih komponent. Grenčične sorte hmelja, kot so herkules, taurus, summit in podobne, lahko vse-bujejo tudi do 20 odstotkov alfa kislin, vendar imajo slabšo struk-turo eteričnih komponent.
Čas je razložil, da se v proi-zvodnji piva hmelj najpogoste-
je uporablja v naravni obliki kot posušeni storžki (takega uporabljajo pri varjenju piva Budweiser) ali v briketih. S po-močjo topil, kot sta metanol ali superkritični ogljikov dioksid, pa se pridobivajo hmeljevi ek-strakti. Njihova uporaba se v zadnjih letih povečuje in dose-ga trenutno 40 odstotkov vse porabe hmelja.
Za varjenje milijarde osemsto milijonov hektolitrov piva v letu 2009 je bilo porabljenega pribli-žno 90 tisoč ton hmelja ali okrog 50 gramov na hektoliter.
ada in hmelja ni pivamelj je začimba
Savinjski golding je priljubljen pri Angležih in Belgijcih
V Sloveniji gojimo hmelj na 1.500 hektarih, kar je 2,5 odstotka svetovnih površin, na katerih pridelamo 2.500 ton suhega hmelja. V Sloveniji gojimo predvsem aromatske sorte, ki so v svetu prepoznavne po nazivu styrian. Najbolj cenjen je savinjski golding, ki je priljubljen pri angleških in belgijskih pivovarjih, kakovostne pa so tudi preostale sorte, denimo aurora, bobek. Slovenski hmelj se v manjšem ali večjem deležu pojavlja povsod po svetu, najpomembnejši trgi pa so Anglija, Belgija, ZDA, Ukrajina, Tajvan, Vietnam in še nekatere druge države.
▶
HMELJ
Različne sorte ječmena in različni načini praženja omogočajo pripravo različnih vrst slada, ki se v pivo-varski industriji uporablja za varjenje različnih vrst piva.▶
Hmelj v pivu izravnava sladkost slada z grenkobo, pivu daje želene okuse in arome, deluje pa tudi kot naravni anti-oksidant.
▶
OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si30
Veliki srednjeevropski festival piva V Ljubljani se bo jutri začel verjetno največji festival piva v srednji
Evropi – PirFest Slovenija. Poleg velike izbire te pijače, menda lahko pričakujemo prek 40 znamk, bodo dogajanje na prireditvi popestrile tudi številne glasbene skupine, za zabavo pa bodo organizirane tudi animacijske dejavnosti in tematska tekmovanja, povezana s pivom, kot tudi drugi spremljevalni dogodki. PirFest bo potekal na Gospo-darskem razstavišču, ki poleg odlične infrastrukture zaradi bližine omogoča tudi zanimiv ogled mesta in nakupovalne izlete v središče Ljubljane kot tudi namestitve v bližnji okolici (hoteli in hostli). V neposredni bližini sta tudi avtobusna in železniška postaja, ki zago-tavljata možnost udobnega in brezskrbnega prevoza na prireditev in nazaj domov. Festival se bo končal 20. junija.
▶
Začelo se je s cvetjem
Hortikulturno društvo iz La-škega je leta 1963 pripravilo cvetlično razstavo, ki je bila dobro obiskana. Rodila se je ideja, da je k cvetju treba do-dati še pivo, kar v Laškem ni bilo težko. Nastala je najprej enodnevna prireditev lokalnega značaja, ki je v 46 letih prerasla tudi okvire slovenskega prosto-ra. Cvetje pa je vsa leta spre-mljajoč vsebinski dejavnik pri-reditve, še vedno z osrednjim dogodkom – razstavo cvetja. Poleg te se s cvetjem polepša tudi celotno mesto, gostinski prostori, parki, most in drugi deli mesta.
▶
VABLJENI V ŽALEC – mesto hmelja in prireditev,
kjer vas vabimo k ogledu Ekomuzeja ter obisku Ekofesta in pohoda po hmeljski poti.
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2,
[email protected] / www.ekomuzej-hmelj.si
Zadnja sobota v mesecu avgustu tradicionalna prireditev
Pohod po hmeljski poti, s pričetkom ob 9. uri pred dvorcem Novo Celje.
Vsak prvi petek, soboto in nedeljo v mesecu:
EKOFEST na različnih lokacijah Žalca in okolice.
Informacije:TIC Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, 03 710 04 34. [email protected] / www.zkst-zalec.si
Odpiralni čas: pon. – pet. med 9. in 18., sob. med 9. in 13.
Pisano dogajanje in zanimi-vosti so prav gotovo razlog za udeležbo, povsod pa se lahko okrepčamo tudi z vrčkom hla-dnega piva. Vrhunec prireditve je najbolj nora sobotna noč z ve-ličastnim ognjemetom in vodno simfonijo, ki v Laško privabi prek 60 tisoč obiskovalcev.
Odličen način promocije kraja in piva
Pivo in cvetje je največja tu-ristična prireditev v Sloveniji, ki ima že dolgo neprekinjeno tradi-cijo. Letošnja je tako 46. po vrsti. Andreja Križnik, vodja priredi-tve Pivo in cvetje in predsednica Turističnega društva Laško, je razložila, da je vsebina priredi-tve povezana s promocijo kraja in glavnega sponzorja Pivovarne
Laško. V programu se predstavi vsebina, ki se navezuje na turi-stično, etnografsko, hortikulturno in zabavno dogajanje, značilno za Laško in okolico. Namen priredi-tve pa je tudi druženje in zabava ljudi ob izboru dobrih glasbenih skupin iz Slovenije in tujine. Kot je še poudarila Križnikova, se pri izboru trudijo, da zagotovijo glas-beni sestav za različne starostne in glasbene populacije.
Obisk je vedno bolj narodnostno pester
Skozi leta je prireditev spremi-njala svoj obseg, in sicer od dveh pa vse do desetih dni, glede na tra-janje zabave pa se je spreminjalo tudi število obiskovalcev. Zadnjih deset let prireditev traja od srede ali četrtka do nedelje in jo v šti-rih dneh obišče tudi do 140 tisoč obiskovalcev. Laško ima sicer le 3.600 prebivalcev, kar pomeni, da se Laščani v tem času postoteri-jo. Po besedah Križnikove največ obiskovalcev še vedno prihaja iz Slovenije, vendar se lahko pohva-lijo z vse večjim obiskom iz tujine, tudi do 30 odstotkov, tuji gosti pa prihajajo predvem iz Italije, Av-strije, Nemčije, Rusije, Hrvaške in od drugod.
Velik pomen za lokalno skupnost
Laško kot turistično mesto potrebuje vse več prireditev, je poudarila Križnikova, in ena iz-med najpomembnejših je vse-kakor Pivo in cvetje. Za mesto Laško in tudi Pivovarno Laško je dogodek pomemben z vidika promocije, saj vsako leto nepo-
sredno doseže 140 tisoč obisko-valcev, posredno pa še najmanj pol milijona ljudi. Vsekakor je pomemben tudi finančni vidik vključenosti lokalnega gospo-darstva, ki na prireditvi sode-luje s svojo ponudbo, zelo se poveča tudi število prenočitev in s tem turistična taksa in drugi prihodki.
Pivo v zmernih količinah
Križnikova je poudarila, da na prireditvi že vrsto let moč-no spodbujajo zmerno pitje alkohola. Do predlani so v ta namen organizirali tako ime-novani Maligan party, kjer so s Svetom za preventivo in vzgo-jo v cestnem prometu ter poli-
cijo opozarjali na zmerno pitje piva in predvsem usmerjali obiskovalce na organizirane dodatne prevoze z vlaki. Zdaj pa že drugo leto sodelujejo s fundacijo Z glavo na zabavo; ta v Laškem nastopa s svojim programom in aktivnostmi, ki spodbujajo zmerno pitje alkohola.
Največja turistična prireditev v Sloveniji je povezana s pivom
[PIVO IN CVETJE ] Letos že 46. po vrsti
Pivo in cvetje je največja turistična prireditev v Sloveniji, ki v mestece Laško s komaj 3.600 prebivalci v dneh dogodka privabi prek 140 tisoč obiskovalcev. Med prire-ditvijo v mestnem jedru oživi več kot 26 manjših in večjih gostinskih prostorov, kjer se obiskovalci zabavajo ob glasbi domačih in tujih skupin.
ZGODOVINA
Največja tradicionalna turistična prireditev v Sloveniji bo letos potekala med 8. in 11. julijem. ▶
Prvi Oktoberfest je v Münch-nu potekal 18. oktobra 1810, ko sta princ Ludwig (kasnejši kralj Ludwig prvi) in princesa Tereza za spomin na svojo poroko pripravila veliko konjsko dirko. Dogodek je z manjši-mi prekinitvami, ko je bila Bavarska zapletena v katero od vojn, postal bavarska tradicija, ki je ime te dežele ponesla v svet. Dogovor, da bo to vsakoleten dogodek, je bil sklenjen leta 1819, ko so organizacijo prevzeli prebivalci Münchna, datum pa je bil zaradi ugodnega vremena pre-stavljen na september, a vseeno se festival vedno konča na prvi vikend v oktobru.
O’zapft is! Od leta 1950 dalje festival po-
teka po ustaljenem urniku. Zače-tek Oktoberfesta zaznamujeta salva iz 12 pušk in zabijanje pipe v prvi sod »oktoberfestovskega« piva, ki mu sledi klic »O’zapft is!« (»odprt je!«). Münchenski žu-pan, ki je odgovoren za odprtje, prvi vrč piva ponudi bavarskemu premierju, nato pa sledi 16 dni, posvečenih pivu, hrani in zabavi. Teh načelno 16 dni se odvisno od
koledarja lahko raztegne tudi na 17 ali 18 dni, saj je bila leta 1994 sprejeta odločitev, da mora festi-val trajati do obletnice združitve vzhodne in zahodne Nemčije.
Po podatkih iz leta 2007 je Ok-toberfest obiskalo 6,2 milijona ljudi, ki so popili približno 69.406 hektolitrov piva in 79.624 litrov
Oktoberfest bo letos praznoval 200-letnicoKo steče pogovor o pivu, se pravi ljubitelji ne morejo izogniti omembi največjega pivskega praznika na svetu. V 16 dneh, od sredine sep-tembra naprej, v Münchnu vsako leto steče iz sodov okoli sedem milijonov litrov piva.
PIRFEST
Leta 2007 je Oktoberfest obiskalo približno 6,2 milijona ljudi.▶
Urednik priloge: Dušan Matičič, tel.: (01) 30 91 509dusan.maticic@fi nance.si
Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 51 30 826E-pošta: klemen.kostrun@fi nance.si
Računalniški prelom: Romina Colnarič
Lektoriranje: Julija Klančišar
Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič
Pivo je oglasna priloga časnika Finance.
vina, pojedli pa so prek pol mili-jona piščancev, 142.253 klobas, na festivalu pa so spekli tudi 104 vole. Gre torej za hedonistično praznovanje, ki je svoje posne-movalce dobilo v precej svetovnih prestolnicah, kjer organizirajo svoje oktoberfeste po zgledu münchenskega originala.
PIVOFINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si 31
Najmočnejši so kot žganje Na spletni strani beerad-vocate.com so sestavili lestvico najmočnejših piv na svetu, najmočnejša so že v razredu žganih pijač:
1.Schorschbräu Schor-schbock 43 % (vsebnost alkohola 43 odstotkov),
2. Sink the Bismarck! (vsebnost alkohola 42 od-stotkov),
3. Schorschbräu Schor-schbock 40 % (vsebnost alkohola 40 odstotkov),
4. Tactical Nuclear Pen-guin (vsebnost alkohola 32 odstotkov),
5. Schorschbräu Schor-schbock 31 % (vsebnost alkohola 31 odstotkov),
6. Dave (vsebnost alkoho-la 29 odstotkov),
7. Samuel Adams Utopias (vsebnost alkohola 27 od-stotkov),
8. Black Damnation V – double black (vsebnost alkohola 26 odstotkov),
9. Double Black (vsebnost alkohola 26 odstotkov),10. Samuel Adams Utopias, staran na kakavovih zrnih (vsebnost
alkohola 25 odstotkov).
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶▶
LAŠKO ZLATOROG
POLN PONOSA!
PIV
OVA
RN
A L
A©K
O D
.D.,
Trub
arje
va 2
8, 3
270
Laπk
o |
Imag
e: B
. Por
enta
, fo
to:
J. P
ukπi
Ë | †
www.lasko.eu
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
Vrsta in stil piva sta odraz ka-rakterja piva, postopka pridobiva-nja in tudi izvora. V svetu poznamo prek 50 stilov piva, natančnega šte-vila pa skoraj ni mogoče določiti, saj lahko neko pivo po upoštevanju različnih kriterijev uvrstimo tudi v različne stile. Glavni način ločeva-nja piva pa se nanaša na kvasovke, ki so odgovorne za fermentacijo v pivu.
Pivo spodnjega vrenja Pivom spodnjega vrenja
lahko rečemo tudi lager, kar označuje vrsto piva. Pri tej vrsti piva se za fermentacijo upora-bljajo pivske kvasovke, ki se po končanem alkoholnem vrenju usedejo na dno vrelnega tanka ali fermentorja. Piva spodnjega vrenja so lahko svetla ali temna, mednje pa spadata tudi nam najbolj znani slovenski pivi. V svetu so najbolj znana piva spo-dnjega vrenja nemški helles in dunkles, avstrijski wiener, piva plzenskega tipa, kot sta česki budweiser pa dortmunder, in tudi piva bock, ki se prodajajo pod različnimi komercialnimi imeni.
Pivo zgornjega vrenja Piva zgornjega vrenja bi lah-
ko poimenovali tudi piva starega tipa, pri katerih se kvasovke po končani fermentaciji dvignejo na gladino piva. Tradicionalne pivovarniške dežele so običajno še močno vezane na ta tip piva, ki ga imenujemo ale, ta izraz pa se ponekod uporablja tudi za blagovno znamko. Gre za ne-zrelo pivo, v katerem se zorenje konča šele v točilnici, kjer dozori in sekundarno fermentira, zato mora biti temperatura skladi-ščenja natančno nadzorovana. Najpomembnejša piva vrste ale so belgijski saisons, angleški brown ale, pa tudi altbier, pale ale in podobni, sem pa sodi tudi londonski porter.
Lambic fermentira s kvasovkami iz zraka
Poleg teh dveh najbolj raz-širjenih skupin piva poznamo še vrsto, ki fermentira sponta-no, saj fermentacijo sprožijo kvasovke iz zraka. Gre za tako imenovano pivo lambic, ki je ime verjetno dobilo po belgijskem mestu Lembeek in po metodi varjenja, ki izvira iz zahodne Flamske.
Alkoholna stopnja piva Vsebnost alkohola v pivu je
lahko zelo različna in se po na-vadi giblje med tremi in 30 volu-menskimi odstotki. Kot rečeno,
alkoholna stopnja med različni-mi znamkami piva močno niha, prav tako med različnimi vrstami in stili. Svetli lager ima običajno med štirimi in šestimi odstotki alkohola, britanski ale pa okoli štiri odstotke. V zadnjem času se pojavlja tudi vedno več bre-zalkoholnih piv, vendar je treba opozoriti, da je takšnih, ki so
popolnoma brezalkoholna, zelo malo. Postopek za pridobivanje takšnega piva je namreč zahte-ven, proizvajalci brezalkoholnih piv pa sicer zelo nizko stopnjo alkohola zakrivajo, saj zakoni v nekaterih državah ne zahtevajo navedbe o vsebnosti alkohola v pijači, če ta ne dosega zakonsko določene stopnje.
Vrsto piva določajo tudi kvasovkeNatančnega števila stilov piva skoraj ni mo-goče določiti, saj si tudi strokovnjaki niso po-vsem enotni o kriterijih Slovenci smo glede poznavanja piva v splošnem precej neizobraženi. Pivo je tisti zlatorumeni hladni napitek, ki mora biti v vročih poletnih dneh ledeno hladen, in že smo zadovolj-ni. A vrst in stilov piva je še precej več.
ALKOHOL
Za najmočnejše na svetu velja pivo Schorschbräu Schorschbock 43 %, ki je po vsebnosti alkohola že na ravni žganih pijač.
▶
Slovenci poleg naših klasičnih lagerjev vedno pogosteje posegamo tudi po drugih vrstah in stilih piva.▶
OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 15. junija 2010, št. 114www.finance.si32
Kot je povedal Zoran Mihajlovič iz podjetja Ahac, so poleg priznanih svetovnih znamk pomemben delež na slovenskem trgu zasedle tudi tr-govske znamke piv, ki so dostopne po ugodnejših cenah. Vsekakor pa še vedno vsi uvozniki in zastopniki občutijo vpetost slovenskega pivo-varskega koncerna v širše politične in ekonomske sfere.
V zadnjem desetletju več tujih znamk piva
Uvožene znamke niso več ekso-tika, kot se je to zdelo še pred letom 2000. Uvozniki so s svojimi svetov-no znanimi znamkami v teh 10 letih dodobra izkoristili moč medijev in odmevnejših svetovnih dogodkov, predvsem različnih svetovnih in evropskih prvenstev v športu, za posredno oglaševanje in tudi za direktni marketing, ki pa je za zdaj mnogo bolj propulziven v sektor-ju HORECA (sektor hotelirstva, restavracij ter priprave in dostave hrane) in nekoliko manj v trgovin-skem sektorju, kjer je konkurenčni ponudbi tujih vrst piva še vedno od-merjenega nekoliko manj prostora. O tem se lahko potrošniki prepri-čamo tudi sami, saj v marsikateri slovenski trgovini komaj najdemo kakšno tujo znamko piva.
Slovenski trg manj prijazen za tuja piva
Pivo je masovni proizvod, ki
ne zahteva visokotehnoloških znanj in dognanj, saj so ga varili že v starem Egiptu. Razvile so se tehnološko najzmogljivejše pol-nilne linije, ki so danes prvi pogoj za uspešno poslovanje pivovarne, predvsem z vidika optimizacije stroškov in zagotavljanja visoke stopnje produktivnosti. Mihajlo-vič je omenil, da je slovenski trg po obsegu potencialnih pivcev piva zelo omejen, zato je ob »nacional-ni« pripadnosti domačima dvema pivovarnama, ki že leta bijeta boj za prevlado med slovenskimi po-
trošniki, zelo težko prodreti na trg z večjimi količinami, ker so po večini uvožene znamke piva tudi cenovno više pozicionirane, kar je posledica tako logistike kot tudi večjega svetovnega ugleda. Na drugi strani pa večina slovenskih trgovcev pri prodaji piv slovenskih pivovarn posluje z bistveno nižjimi maržami kot pri tujih pivih. Kot je še dodal, pa se najdejo tudi trgovci, predvsem tuji, ki so se odtrgali od odvisnosti od slovenskega pivo-varskega koncerna in so tuja piva za slovenskega kupca postavili na
police po ugodnejših cenah. S tem so kupcu ponudili možnost izbire, predvsem tistim, ki se odločajo za nakup na podlagi cene. Teh pa je vedno več.
Dolga tradicija v Sloveniji, v tujini mnogokrat še daljša
Glede primerjave v kakovosti slovenskih in tujih piv je Mihaj-lovič razložil, da se je pomembno zavedati dejstva, da imajo sloven-ski pivovarji dolgoletna znanja in izkušnje pri varjenju piva ne glede na manjšo slovensko proizvodnjo
v primerjavi s tujo konkurenco. Na drugi strani pa imamo tuja piva, ki se v večini ponašajo s še daljšo tradicijo in s tem verjetno tudi znanjem in izkušnjami. Vsa piva, ki jih uvažajo v podjetju Ahac, imajo zelo dolgo tradicijo in viso-ke standarde kakovosti, predvsem nemške in češke po vsem svetu uvrščajo med najbolj žlahtna pi-va. Kot zanimivost je Mihajlovič omenil nemški zakon Reinhei-stgebot (zakon o čistosti piva) iz leta 1516, kjer je zapisano, da se lahko za proizvodnjo piva upora-
bljajo samo voda, ječmen, hmelj in kvas. Ta zakon v nespremenjeni obliki velja še danes in je tudi velik kazalec tradicije, ki je predvsem kakovostnim nemškim pivom ne moremo oporekati.
O občutnih razlikah med doma-čimi in uvoženimi pivi, še posebno, če primerjamo enake vrste piva, je težko govoriti, saj je delež dejan-skih poznavalcev piva v Sloveniji zelo majhen in se razlika občuti predvsem pri prepričevanju pivcev med sabo glede razlogov, zakaj in katero pivo je najboljše, to pa je odvisno tudi od aktualnega do-gajanja, kot je trenutno svetovno prvenstvo v nogometu.
Celostna podoba pritegne pivce
Podoba embalaže je eden od najpomembnejših parametrov pri priklicu kupca in njegovem poisto-vetenju z znamko, hkrati pa se z oglaševanjem piva na različnih po-dročjih ustvarja tudi značaj posa-mezne znamke, ki v pivcih vzbudi željo po uresničitvi njihovih ciljev in poudarjanja lastne osebnosti. Mihajlovič je postavil v ospredje pomen celostne grafične podobe in tudi načina pristopa na trg, ki je diverzificiran na prodajno po-speševalne prijeme za gostinski sektor in z drugačnimi notami pripravljen za pozicioniranje v trgovinskem sektorju.
Kar pa se tiče samega načina embaliranja piva, je slovenski trg zelo enostaven. V gostinstvu pre-vladujejo sodi za točeno pivo in steklenice. V trgovinskem segmen-tu pa prevladujejo pločevinke in iz leta v leto bolj priljubljene plasten-ke. A razlike v kakovosti piva ni, razen v sami embalaži, saj je neka-tera bolj zanimiva in primerna za strežbo v gostinstvu (točeno pivo), druga pa bolj za prodajo gospo-dinjstvom v trgovini (plastenke in pločevinke). »Pivo pa ostaja pivo,« je sklenil Mihajlovič.
Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
AHAC d.o.o.Stopče 31, 3231 Grobelno
PE LJUBLJANAT: 01/729 50 00M: 051/347 775
PE ŠENTJURT: 03/74 66 647M: 031/622 446
PE MARIBORT: 02/330 12 62M: 041/780 440
www.ahac.si
V gostinstvu so tuja piva stalnica, v trgovinah še neV Sloveniji se bije boj največjih slovenskih pivovarjev, prostora za tuja piva je še premalo Slovenski pivovarski trg obvladuje pivo dveh domačih pivovarn, ki sta v letih od prevzema oziroma združitve svojim zvestim kupcem posvečali nekoliko manj pozornosti. Zato je bila to tudi priložnost za vse uvoznike in predstavnike tujih piv, ki jim je uspelo v tem času pridobiti opaznejši tržni delež in prizivnost tujih uveljavljenih znamk piva med slovenskimi potrošniki.
V podjetju Ahac, ki bo prihodnje leto praznovalo že 20. obletnico ustano-vitve in začetka distribucije alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinstvu in trgovskem segmentu, so že zelo kmalu ugotovili, da se v poslovanju ne morejo nasloniti zgolj na distribucijo pijač slovenskih pivovarjev. Zato so se osredotočili na distribucijo tujega visokokakovostnega in uveljavljenega piva Veltins, za katerega danes lahko rečemo, da ga poznajo skoraj vsi pivci piva v Sloveniji. Pivovarna se ponaša s 175-letno družinsko tradicijo dru-
▶
žine Veltins, odličnostjo in stalno kakovostjo, ki jo dosegajo s prvovrstnimi sestavinami in naravno bistro vodo. Ta izvira v gorovju, zaščitenem kot naravni rezervat, na območju katerega leži tudi idilično mesto Grevenstein. To so tudi razlogi, zakaj je Veltins med 1.200 pivovarji in pet tisoč vrstami piva v Nemčiji na šestem mestu po velikosti in edini, ki je med desetimi največjimi popolnoma neodvisen in samostojen. Drugo skupino pa tvorijo blagovne znamke v sklopu največjega pivovarskega koncerna na svetu InBev-Starbev, od koder prihajajo piva Beck‘s, Stella Artois, Staropramen, Leffe, Nikšičko, Jelen, Ožujsko in druga.
Usmeritev v tuja piva AHAC
Pivo naj bi imelo tudi nekaj zdravilnih učinkov:
ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti;
povečuje prekrvitev srca, ledvic, možganov;
spodbuja delovanje ledvic, izločanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja;
je primerno sredstvo proti zaprtju, kislini, celulitu;
biokemična sestava piva spodbuja presnovo;
vsebuje vitamin H in je ko-ristno v dermatologiji, saj
bioten preprečuje izpadanje las in nastajanje prhljaja;
ima tudi dietetsko vrednost, saj vsebuje encimsko že del-no razkrojene sestavine in je ne le lahko prebavlji-vo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu;
v pivu se zaradi nizke vre-dnosti pH in antiseptičnega učinka alkohola ter grenkih sestavin hmelja ne more-jo razviti mikroorganiz-mi, ki povzročajo bolezen (patogeni);
pivo deluje pomirjujoče na živčni sistem, kar še poseb-no velja pri zdravljenju starejših oseb; pri njih so psihične težave večinoma povezane z arteriosklero-znimi pojavi, ti pa zmanjšu-jejo dotok krvi v možgane;
pivo razen pomirjujočih se-stavin vsebuje še alkohol, ki širi krvne žile in s tem pospešuje krvni obtok.
Pivo, čudežno zdravilo?Čeprav imamo radi pivo, nam ni treba iskati potuhe in izgovorov, zakaj bi ga pili. Če nam prija, ga pijemo. Če nam ne prija, ga ne pijemo. Zavedati pa se moramo, da je pivo alkoholna pijača, ki jo je treba uživati zmerno in pametno, le tako nam lahko pomaga tudi pri zdravju.
Pivo in šport sta neločljivo povezana. Na sliki je stadion Veltis Arena v nemškem Gelsenkirchnu.▶
