NKBM letno porocilo 2020 layout v2 BPO NOVO

LETNOPOROČILOSkupine Nove KBMin Nove KBM d.d. za leto 2020

V P

OLN

EM

TE

KU

INFOIme obvladujoče banke: Nova Kreditna banka Maribor d.d.

Skrajšano ime banke: Nova KBM d.d.

Sedež: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Slovenija

Spletna stran: www.nkbm.si

Facebook: www.facebook.com/novakbm/

YouTube: www.youtube.com/user/NovaKBMdd

Instagram: www.instagram.com/nova.kbm

LinkedIn: www.linkedin.com/company/nova-kbm-d-d-/

E-pošta: [email protected]

Skype: NovaKBM

Telefonska centrala: 00386 2 229 22 90

Klicni center: 080 17 70

Osnovni kapital: 150.000.000 €

Matična številka: 5860580

Davčna številka: 94314527

Številka računa: 01000-0000400014

IBAN: SI56 0100 0000 0400 014

BIC (SWIFT): KBMASI2X

BLOOMBERG KODA: NKBM

LEI: 549300J0GSZ83GTKBZ89

GIIN: BGX87Q.99999.SL.705

Poudarki v letu 2020Uspešno zaključena največja združitev v zgodovini slovenskega bančništva

V okviru največje združitve v zgodovini slovenskega bančništva

so bili podatki več kot 400.000 strank nekdanje Abanke nemoteno preneseni v informacijske sisteme Nove KBM. Banka je začela projekt razvoja skupne organizacijske kulture in uvedla nove vrednote, ki so jih oblikovali zaposleni.

Prihranili 17 ton papirja

Z dejavnostmi v okviru internega programa Klik za okolje,

ki so namenjene zagotovitvi brezpapirnih poslovalnic in digitalizaciji procesov, se je poraba papirja močno zmanjšala.

Digitalna preobrazba

Aktivna uporaba digitalnih storitev se je od začetka leta 2019 povečala za 90 odstotkov.

Zadovoljstvo strank z digitalnimi storitvami se nenehno povečuje in je doseglo najvišjo raven doslej.

Nagrada HORUS

Za strateško vodenje družbene odgovornosti smo prejeli nagrado

HORUS, ki jo podeljujo neodvisni strokovnjaki Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Mobilna denarnica (mDenarnic@)

Uvedli smo orodje za brezstična in s PSD2 skladna plačila na daljavo, mDenarnico, ki vključuje funkcijo

Flik (plačila P2P in P2M), dvig in polog gotovine ter preverjanje stanja na računih na bankomatih, ki omogočajo brezstične transakcije.

Nagrada Superbrands

Blagovna znamka Nove KBM se je že drugo leto zapovrstjo uvrstila med najboljše blagovne znamke

na slovenskem trgu, ki jih je le en odstotek. Blagovna znamka je opredeljena kot edinstvena, prepoznavna in zaupanja vredna. Izboljšanje bonitetne ocene

Bonitetna agencija Moody’s Investors Service je izboljšala

dolgoročno oceno kreditnega tveganja Nove KBM z Baa2 na Baa1.

Učinkovit odziv na COVID-19

Preventivni ukrepi, dejavnosti in poslovne odločitve so bili uspešno izvedeni na vseh poslovnih področjih. Vse storitve potekajo

nemoteno, naše poslovalnice so ostale odprte in dostopne našim strankam. Vključevanje tehnologije in osebja banke je omogočilo zelo hiter prehod na delo na daljavo.

Visoka likvidnost in trden kapitalski položaj

Kljub zahtevnim razmeram je Skupina Nove KBM poslovno leto 2020 zaključila uspešno.

Delež neto nedonosnih kreditov v portfelju je dosegel nizko raven: 3,05 %. Kapitalski količnik CET1 je znašal 18,82 %, LCR pa 393 %.

Najboljša spletna in mobilna banka v letu 2020

Neodvisna raziskovalna agencija E-laborat in zadovoljni uporabniki

so Bank@Net in mBank@Net uvrstili med najboljše spletne in mobilne banke v Sloveniji.

Stopnja zadovoljstva se je povečala

Stopnje zadovoljstva strank in zaposlenih so bile v letu 2020 najvišje doslej. Tehnologija RPA

V različnih procesih smo začeli uvajati robotizacijo z namenom avtomatizacije in optimizacije

delovnih procesov ter predstavili Nika, prvega robota za spletni klepet.

Certifikat Družini prijazno podjetje

Banka je potrdila naziv in sprejela tri nove ukrepe.

2021

VSEBINAPOSLOVNO POROČILO 4

1. Ključni podatki o poslovanju 5

1.1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Skupine Nove KBM 5

1.2 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Nove KBM d.d. 7

2. Nagovor uprave Nove KBM 9

3. Poročilo predsednika nadzornega sveta 11

4. Strateške usmeritve Nove KBM in Skupine Nove KBM 14

4.1 Vizija, poslanstvo in strateški stebri 14

4.2 Vrednote 15

5. Načrti za leto 2021 15

6. Kratka zgodovinska predstavitev Nove KBM in Skupine Nove KBM 18

7. Predstavitev Skupine Nove KBM in Nove KBM 19

7.1 Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2020 19

7.2 Pomembnejši dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta 20

7.3 Upravljanje Skupine Nove KBM in Nove KBM 20

7.3.1 Organizacijska shema Skupine Nove KBM 31. decembra 2020 20

7.3.2 Organizacijska shema Nove KBM 31. decembra 2020 21

7.3.3 Korporativno upravljanje Nove KBM 22

7.3.4 Zagotavljanje skladnosti poslovanja 24

7.3.5 Zagotavljanje funkcije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in skrb za skladnost na področju omejevalnih ukrepov 25

8. Delniški kapital Nove KBM 26

9. Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj 27

10. Upravljanje tveganj 28

11. Poslovanje Skupine Nove KBM in Nove KBM 33

11.1 Makroekonomsko okolje 33

11.2 Združitev Nove KBM in Abanke 35

11.3 COVID-19 35

11.4 Analiza poslovanja Skupine in Nove KBM 37

11.5 Predstavitev družb v Skupini 38

12. Poslovanje po poslovnih področjih v Novi KBM 39

12.1 Poslovanje z gospodarskimi družbami 39

12.2 Poslovanje s prebivalstvom 40

12.3 Upravljanje zakladništva ter sredstev in obveznosti 42

12.4 Aktivno upravljanje nedonosnih naložb 44

12.5 Skrbniške in administrativne storitve 44

13. Razvoj banke 46

13.1 Program skupaj do odličnosti 46

13.2 Razvoj produktov in storitev 46

13.2.1 Razvoj novih produktov in storitev 46

13.2.2 Razvoj digitalnih poti in e-storitev 46

13.2.3 Storitve na poštah 47

13.3 Razvoj informacijske tehnologije 48

13.4 Projekti 48

13.5 Investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva 49

14. Upravljanje človeških virov 50

15. Izjava o upravljanju Nove KBM 52

16. Izjava o odgovornosti uprave Nove KBM za sestavo letnega poročila za leto 2020 55

17. Vrste storitev, za opravljanje katerih ima Nova KBM dovoljenje Banke Slovenije 55

18. Poslovna mreža Nove KBM 56

19. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost 58

20. Izjava o nefinančnem poslovanju 59

RAČUNOVODSKO POROČILO 62

Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih Skupine Nove KBM in Nove KBM 65

Računovodski izkazi Skupine Nove KBM in Nove KBM 70

Pojasnila k računovodskim izkazom Skupine Nove KBM in Nove KBM 77

Po prelomnem letu 2020

smo vstopili v novo

desetletje. V Skupini

Nove KBM smo ga začeli

v polnem teku. Združeni

smo še močnejši in odlično

pripravljeni na prihodnost.

Vsak dan nas vodi vizija:

biti najboljša banka v

Sloveniji.

PO

SLO

VN

O P

OR

OČ

ILO

1. Ključni podatki o poslovanju 1.1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Skupine Nove KBM1

VSEBINA 2020 2019 2018

Izkaz finančnega položaja (v 000 €) 31.12. 31.12. 31.12.

Bilančna vsota 9.176.869 5.106.028 4.998.137

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti 7.516.412 3.788.794 3.772.188

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 4.660.823 2.782.076 2.626.431

Portfelj vrednostnih papirjev 2.151.888 1.210.156 1.566.487

a) od tega finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.839.592 1.150.991 1.474.168

b) od tega dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 283.473 39.771 73.021

Celotni kapital 991.285 781.740 730.392

Obseg zunajbilančnega poslovanja 2.376.364 1.235.080 1.107.055

Izkaz poslovnega izida (v 000 €) 1.1.–31.12. 1.1.–31.12. 1.1.–31.12.

Čiste obresti 154.458 112.712 109.643

Čisti neobrestni prihodki 304.450 80.910 59.288

- od tega čiste opravnine 73.465 41.223 44.080

Stroški dela, splošni in administrativni stroški (163.551) (111.690) (101.849)

Amortizacija (23.444) (16.803) (13.379)

Oslabitve in rezervacije (kreditne izgube) (29.946) 5.949 16.545

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 214.175 68.236 70.864

Davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida iz rednega in ustavljenega poslovanja (3.390) (5.749) 1.630

Čisti poslovni izid 210.785 62.487 72.494

Izkaz vseobsegajočega donosa (v 000 €) 1.1.–31.12. 1.1.–31.12. 1.1.–31.12.

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (3.850) (4.414) (17.078)

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 596 735 3.313

31.12. 31.12. 31.12.

Število zaposlenih 2.075 1.364 1.487

Delnice

Število delničarjev 1 1 1

Število delnic 10.000.000 10.000.000 10.000.000

Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (vrednost v €) 15,00 15,00 15,00

Knjigovodska vrednost delnice (vrednost v €) 99,13 78,17 72,81

Kazalniki v %

a) Kapital

- količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 18,82 23,99 20,13

- količnik temeljnega kapitala 18,82 23,99 20,13

- količnik skupnega kapitala 20,68 27,03 20,13

1 Naziv Skupina Nove KBM se v letnem poročilu uporablja tudi kot Skupina. Podatki za 2018 in 2019 so nespremenjeni glede na že objavljene podatke in ne vključujejo poslovanja nekdanje Skupine Abanka.

501 POSLOVNO POROČILO

02 RAČUNOVODSKO POROČILO

LETNO POROČILO 2020 SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM D.D.

VSEBINA 2020 2019 2018

b) Profitabilnost

- obrestna marža 1,78 2,21 2,21

- neobrestna marža 3,51 1,59 1,20

- marža finančnega posredništva 5,30 3,80 3,41

- donos na sredstva pred obdavčitvijo 2,47 1,34 1,43

- donos na sredstva po obdavčitvi 2,43 1,23 1,46

- donos na kapital pred obdavčitvijo 21,93 8,88 9,80

- donos na kapital po obdavčitvi 21,59 8,13 10,03

c) Stroški poslovanja

- operativni stroški / povprečna aktiva 2,16 2,52 2,32

- operativni stroški / prihodki – CIR 40,75 66,36 68,21

- operativni stroški / prihodki – (normalizirani) CIR2 63,86 57,75 66,15

d) Neto krediti / depoziti strank, ki niso banke – neto LTD 62,01 73,43 69,63

e) Bruto krediti / depoziti strank, ki niso banke – bruto LTD 63,25 71,52 74,65

Mednarodne bonitetne ocene

Fitch Ratings BB+/B (negativna ocena prihodnjih izgledov)

BB+/B (pozitivna ocena prihodnjih izgledov)

BB/B (pozitivna ocena prihodnjih izgledov)

Moody‘s Investors Service Baa1/P-2 (stabilna ocena prihodnjih izgledov)

Baa2/P-2 (pozitivna ocena prihodnjih izgledov)

Baa3/P-3 (pozitivna ocena prihodnjih izgledov)

VSEBINA

2020

MAREC JUNIJ SEPTEMBER DECEMBER

Likvidnost

- količnik likvidnostnega kritja 410 % 407 % 379 % 360 %

- likvidnostni blažilnik (v 000 €) 1.637.888 1.997.675 2.405.036 2.850.170

- neto likvidnostni odlivi (v 000 €) 443.842 544.231 671.618 800.041




1.2 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja Nove KBM d.d. 2

VSEBINA 2020 2019 2018

Izkaz finančnega položaja (v 000 €) 31.12. 31.12. 31.12.

Bilančna vsota 9.167.386 5.094.151 4.977.862

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, merjenih po odplačni vrednosti 7.518.864 3.789.002 3.777.304

a) Pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost 1.970.197 872.598 974.752

b) Prebivalstva 5.548.667 2.916.404 2.802.552

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 4.578.521 2.702.706 2.544.745

a) Pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost 2.581.575 1.577.889 1.451.521

b) Prebivalstvu 1.996.946 1.124.818 1.093.224

Portfelj vrednostnih papirjev 2.151.888 1.210.156 1.565.516

a) od tega finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.839.592 1.150.991 1.474.168

b) od tega dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 283.473 39.771 73.021

Celotni kapital 990.015 782.236 723.449

Popravki oziroma prilagoditve vrednosti in rezervacije za kreditne izgube 106.601 75.003 202.713

Obseg zunajbilančnega poslovanja 2.398.226 1.255.280 1.114.459

Izkaz poslovnega izida (v 000 €) 1.1.-31.12. 1.1.-31.12. 1.1.-31.12.

Čiste obresti 134.778 94.554 93.717

Čisti neobrestni prihodki 300.013 83.084 54.799

- od tega čiste opravnine 73.383 38.820 39.373

Stroški dela, splošni in administrativni stroški (152.857) (100.619) (89.575)

Amortizacija (18.571) (10.255) (6.621)

Oslabitve in rezervacije (kreditne izgube) (27.809) 7.640 19.468

Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 210.473 71.606 72.266

Davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida iz rednega in ustavljenega poslovanja (1.561) (4.208) 3.254

Čisti poslovni izid 208.912 67.398 75.520

Izkaz vseobsegajočega donosa (v 000 €) 1.1.-31.12. 1.1.-31.12. 1.1.-31.12.

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (3.741) (4.323) (17.272)

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 586 713 3.312

31.12. 31.12. 31.12.

Število zaposlenih 1.903 1.204 1.303

Delnice

Število delničarjev 1 1 1

Število delnic 10.000.000 10.000.000 10.000.000

Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (vrednost v €) 15,00 15,00 15,00

Knjigovodska vrednost delnice (vrednost v €) 99,00 78,22 72,34

2 Naziv Nova KBM d.d. se v letnem poročilu uporablja tudi kot Nova KBM ali banka ali združena banka (po pravni združitvi z Abanko 1. 9. 2020). Podatki za 2018 in 2019 so nespremenjeni glede na že objavljene podatke in ne vključujejo poslovanja nekdanje Abanke d.d. Naziv Abanka d.d. se v letnem poročilu uporablja tudi kot Abanka ali nekdanja Abanka.




VSEBINA 2020 2019 2018

Kazalniki v %

a) Kapital

- količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 14,82 23,31 19,59

- količnik temeljnega kapitala 14,82 23,31 19,59

- količnik skupnega kapitala 16,67 26,21 19,59

b) Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti

- nedonosne (bilančne in zunajbilančne) izpostavljenosti / razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti 1,77 2,47 5,99

- nedonosni krediti in druga finančna sredstva / razvrščeni krediti in druga finančna sredstva (brez stanj na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 3,48 4,68 11,00

- nedonosni krediti in druga finančna sredstva / razvrščeni krediti in druga finančna sredstva (vključno s stanji na računih pri centralni banki in vpoglednimi vlogami pri bankah) 2,46 3,65 9,70

- popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne izgube / nedonosni krediti in druga finančna sredstva (brez stanj na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 29,53 40,49 57,62

- popravki oziroma prilagoditve vrednosti za kreditne izgube / nedonosni krediti in druga finančna sredstva (vključno s stanji na računih pri centralni banki in vpoglednimi vlogami pri bankah) 29,53 40,50 57,62

- prejeta zavarovanja / nedonosni krediti in druga finančna sredstva (brez stanj na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah) 56,04 43,13 16,84

c) Profitabilnost

- obrestna marža 1,56 1,86 1,90

- neobrestna marža 3,47 1,64 1,11

- marža finančnega posredništva 5,03 3,50 3,00

- donos na sredstva pred obdavčitvijo 2,43 1,41 1,46

- donos na sredstva po obdavčitvi 2,42 1,33 1,53

- donos na kapital pred obdavčitvijo 21,58 9,35 10,13

- donos na kapital po obdavčitvi 21,42 8,80 10,59

d) Stroški poslovanja

- operativni stroški / povprečna aktiva 1,98 2,19 1,95

- operativni stroški / prihodki – CIR 39,43 62,42 64,77

- operativni stroški / prihodki – (normalizirani) CIR2 62,92 53,07 63,97

e) Neto krediti / depoziti strank, ki niso banke – neto LTD 60,89 71,33 67,37

f) Bruto krediti / depoziti strank, ki niso banke – bruto LTD 62,00 73,02 72,21

VSEBINA

2020

MAREC JUNIJ SEPTEMBER DECEMBER

Likvidnost

- količnik likvidnostnega kritja 354 % 338 % 304 % 295 %

- likvidnostni blažilnik (v 000 €) 1.297.753 1.244.638 1.359.397 1.804.530

- neto likvidnostni odlivi (v 000 €) 393.946 396.946 461.365 587.139




2. Nagovor uprave Nove KBM

Spoštovani, leto 2020 je bilo v številnih pogledih izjemno. V Novi KBM smo ponosni, da smo uspešno izvedli največjo združitev v zgodovini slovenskega bančništva ter povezali bogato zgodovino, vrednote in dosežke Nove KBM in nekdanje Abanke v močno, združeno banko. Ob prehodu v novo leto smo uspešno zaključili migracijo računov 400.000 strank nekdanje Abanke in povezanih produktnih podatkov na informacijske sisteme Nove KBM. Ta izjemen dosežek je bil uspešno izveden v negotovih zdravstvenih razmerah zaradi pandemije in je zahteval skrbno načrtovanje in zavzeto sodelovanje vseh zaposlenih v banki.

Nova KBM je z združitvijo utrdila svoj položaj najdostopnejše banke v državi, ki strankam zagotavlja odlične produkte ter storitve v največji fizični poslovni mreži z 91 poslovalnicami, okoli 400 bankomati,

na 461 poštah po vsej Sloveniji ter tudi preko nagrajene, dokazano najboljše elektronske in mobilne banke.

V združeni banki se nadaljuje razvojna pot finančne institucije, ki je dobičkonosna, sodobna in družbeno odgovorna ter odličen partner strankam, poslovnim partnerjem, dobaviteljem in širšemu družbenemu okolju. Ponosni smo, da smo za strateško vodenje družbene odgovornosti prejeli nagrado HORUS, v začetku leta 2021 pa drugo leto zapovrstjo tudi naziv Superbrands, ki Novo KBM uvršča med 1 % najuspešnejših blagovnih znamk v Sloveniji.

Naše uspešno delo in dosežke potrjujejo številne raziskave, ki izkazujejo pozitivne trende. Prav tako jih prepoznavajo mediji in drugi deležniki, kar pozitivno vpliva na podobo in ugled banke.

Marca 2021 smo predstavili posodobljeno celostno podobo banke, ki ohranja ime Nova KBM ter simbolično in vizualno povezuje ključne vrednote in značilnosti obeh bank, zdaj združenih v eno. Hkrati je banka postala ponosen partner Primoža Rogliča, najboljšega kolesarja na svetu, ter njegove življenjske sopotnice in pisateljice Lore Klinc, avtorice knjige Kilometer nič. Primož in Lora sta postala ambasadorja združitve in naše nove marketinške kampanje. Posodobitev blagovne znamke je bila eden od zadnjih korakov procesa združevanja, ki se je pričel junija 2019 s podpisom pogodbe o nakupu nekdanje Abanke. Transakcija je bila zaključena 5. februarja 2020, čemur je 1. septembra istega leta sledila pravna združitev obeh bank.

Uspešno in odgovorno poslovanje v času pandemije Začetek leta 2020 je zaznamovala tudi pandemija bolezni COVID-19 ter izredne razmere v zdravstvu, gospodarstvu in družbenem okolju. Kljub zahtevnim okoliščinam smo v Skupini Nove KBM aktivnosti izvedli uspešno in odgovorno. V to kritično leto smo vstopili v dobri kondiciji, z odlično upravljanimi poslovnimi procesi, ambiciozno zastavljeno strategijo rasti ter visoko stopnjo zaupanja in zadovoljstva naših deležnikov. Zabeležili smo velik napredek pri izpolnjevanju zastavljene poslovne strategije, izvedli največjo združitev v zgodovini bančništva ter številne druge pomembne projekte. Hkrati smo z donacijami in humanitarnimi akcijami izkazali solidarnost do posameznikov in skupin, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

Bančništvo je ključna dejavnost za zagotavljanje dobro delujoče družbe in gospodarstva, kar je v času izrednih razmer še toliko pomembnejše. Že od začetka pandemije vse ključne storitve

in poti do banke delujejo nemoteno, tudi naše poslovalnice ostajajo odprte in dostopne za naše stranke. To zagotavljamo z upoštevanjem preventivnih in varnostnih ukrepov, z odlično informacijsko in tehnološko opremljenostjo, ki omogoča delo na daljavo, predvsem pa z visoko stopnjo zavzetosti vseh zaposlenih.

Dobri poslovni rezultati v vseh segmentih V zadnjih letih Skupina Nove KBM sistematično in uspešno izvaja program strateškega preoblikovanja v trajnostno, dobičkonosno in uspešno finančno skupino. Zaradi preoblikovanja in osredotočanja na osnovno, bančno dejavnost, je Nova KBM v zadnjih letih prodala lastniške deleže v družbah z nebančno dejavnostjo. Danes sta v Skupini Nove KBM poleg obvladujoče družbe Nove KBM še odvisni družbi Summit Leasing Slovenija, vodilna lizinška družba v državi, ter Anepremičnine, družba za upravljanje nepremičnin, obe v 100-odstotnem lastništvu Nove KBM.

V letu 2020 smo nadaljevali z uresničevanjem vizije biti najboljša banka v Sloveniji, ki temelji na petih ključnih strateških področjih: odličnost v poslovanju s strankami, rast in dobičkonosnost, učinkovito upravljanje tveganj in zagotavljanje skladnosti, operativna učinkovitost ter organizacijska kultura in razvoj zaposlenih.

Kljub zahtevnim makroekonomskim razmeram, kot so trenutno nizke obrestne mere in zmanjšano povpraševanje po posojilih, je Skupina Nove KBM izkazala uspešno poslovanje na vseh poslovnih segmentih.

Pomemben cilj Skupine Nove KBM je vzdržna dobičkonosnost, ki omogoča investiranje v nadaljnji razvoj in hkrati zagotavljanje ustreznih rezerv za prilagajanje prihodnjim spremembam




v finančnem in gospodarskem okolju. Skupina Nove KBM je leto 2020 zaključila s čistim dobičkom v višini 210,8 milijona evrov, medtem ko je Nova KBM ustvarila 208,9 milijona evrov čistega dobička. Doseženi donos na kapital po obdavčitvi je ob koncu 2020 znašal 21,59 % na ravni Skupine in 21,42 % na ravni banke. Količnik kapitalske ustreznosti na skupni kapital ostaja visok in je za Skupino Nove KBM znašal 20,68 % ter za banko 16,67 %. Rezultati izkazujejo močen kapital in dober likvidnostni položaj Skupine Nove KBM. Zelo uspešne so bile tudi aktivnosti na področju upravljanja slabih naložb. Delež neto nedonosnih kreditov v portfelju Skupine Nove KBM je konec leta 2020 znašal 3,05 %, v portfelju banke pa 2,50 %.

Konec poslovnega leta 2020 je banka zaključila z bonitetnimi ocenami, ki odražajo tako poslovanje banke kot tudi razmere v mednarodnem finančnem okolju. Ocena bonitetne agencije Moody‘s Investors Service je bila Baa1/P-2 (stabilna ocena prihodnjih izgledov), medtem ko je Fitch Ratings Novo KBM ocenil z BB+/B (negativna ocena prihodnjih izgledov).

Poslovanje celotne Skupine Nove KBM smo uspešno prilagajali novim ali spremenjenim regulatornim predpisom na nacionalni ali mednarodni ravni, učinkovitemu upravljanju tveganj ter zagotavljanju skladnosti. V letu 2020 smo nadaljevali z izvajanjem Programa skladnosti poslovanja, s katerim na proaktiven, merljiv, učinkovit način spremljamo izvedbo posamezne aktivnosti za zagotavljanje skladnosti v banki. Pričeli smo z aktivnostmi za zagotavljanje skladnosti poslovanja s predpisi in priporočili na področju ESG (Environmental – okoljski vidiki, Social – družbeni vidiki, Governance – upravljavski vidiki). Tako bomo naredili pomemben korak naprej pri upravljanju tveganj, povezanih s klimatskimi spremembami in okoljem, ter pri zagotavljanju nefinančnih razkritij.

Digitalna transformacija se uspešno nadaljuje Banka je v letu 2020 nadaljevala z začrtano strategijo izgradnje sodobne informacijske infrastrukture, katere temeljna cilja sta varnost in zmožnost uvajanja inovativnih rešitev. Potem ko smo v letu 2019 posodobili osrednji bančni sistem, smo v letu 2020 še dodatno poenostavili številne procese.

Digitalna transformacija, ki jo je pandemija še pospešila, je naše prednostno razvojno področje. Naš cilj je strankam ponuditi odlične digitalne storitve, hkrati pa ohraniti osebni odnos in strokovno podporo naših bančnih svetovalcev. Od začetka leta 2019 se je število uporabnikov digitalnih storitev povišalo za kar 90 odstotkov. Ponosni smo, da sta naši spletna in mobilna banka (Bank@Net in mBank@Net) dokazano najboljši v Sloveniji, kar so potrdili tako neodvisna raziskovalna agencija E-laborat kot zadovoljni uporabniki.

Uvedli smo tudi nove storitve, kot so mobilna denarnica, spletni klepet, virtualna poslovna enota, ter nadgradili platformo Kontaktnega centra. S temi storitvami zagotavljamo svojim strankam najboljšo uporabniško izkušnjo in podporo tudi brez njihovega osebnega obiska poslovalnice.

Prav tako smo v letu 2020 nadaljevali z digitalizacijo delovnih procesov ter izvajanjem brezpapirnega poslovanja v poslovalnicah in drugih bančnih enotah. Tako smo v primerjavi s preteklim letom privarčevali več kot 17 ton papirja in s tem močno izboljšali naš vpliv na okolje.

Odličnost do strank in močna organizacijska kultura ostajata ključna dejavnika uspeha Odličnost do strank je pomembna vrednota in hkrati tudi ključna strateška usmeritev Skupine Nove KBM. Da smo pri njenem uresničevanju uspešni, potrjuje doslej najvišja ocena zadovoljstva strank banke (Net Promoter Score), ki ga sistematično merimo od leta 2016. Ob

tem imamo dobro vpeljan reklamacijski proces, ki strankam omogoča, da tudi skozi podane predloge in reklamacije z nami delijo svojo uporabniško izkušnjo, s čimer pomagajo pri uvajanju stalnih izboljšav.

Ponosni smo na naše nove korporativne vrednote, ki smo jih oblikovali v letu 2020. Izhajajo iz močne tradicije obeh bank ter hkrati odražajo mnenja in želje vseh zaposlenih. Naše vrednote – transparentnost in iskrenost, povezovanje najboljših ljudi, odličnost do strank, učinkovitost in inovativnost ter usmerjenost k ciljem – so sestavni del vsega, kar počnemo, naših odločitev in našega načina razmišljanja.

Skupina Nove KBM je cenjen delodajalec s spodbudnim delovnim okoljem, ki zaposlenim zagotavlja razvoj in uresničevanje zastavljenih poslovnih in osebnih ciljev. Prepričani smo, da so zaposleni v Novi KBM tisti, ki lahko največ prispevajo k naši zgodbi o uspehu. Zato bodo naše skupne vrednote in razvijanje pozitivne organizacijske kulture ostali pomembni temelji našega nadaljnjega razvoja in uspešnosti.

V okviru upravljanja organizacijske kulture v banki redno izvajamo raziskavo o zadovoljstvu in zavzetosti (Voice of Employees). Rezultati potrjujejo, da se stopnji zadovoljstva in zavzetosti stalno izboljšujeta. Zavzetost zaposlenih se je od prve raziskave v letu 2017 ob koncu leta 2020 povišala za 23 odstotnih točk, zadovoljstvo pa za 28 odstotnih točk.

V izrednih razmerah ob pandemiji banka kot delodajalec posveča veliko pozornosti tako zaposlenim kot njihovim lokalnim skupnostim. Banka je zagotovila zaščitno opremo zaposlenim v vseh poslovnih enotah ter zaposlenim v tistih organizacijskih enotah, kjer je bilo zaradi narave dela to mogoče, zagotovila delo od doma. Ob tem so zaposleni Skupine Nove KBM izkazali svojo solidarnost do posameznikov in skupin, ki jih je kriza

najbolj prizadela, ter izvedli Štafeto dobrodelnosti, eno največjih dobrodelnih in prostovoljnih pobud v Sloveniji. Štafeta dobrodelnosti je bila del vsakoletne Olimpijade, ki smo jo uspešno izvedli tudi letos, zaradi pandemije pa je potekala preko spleta. Z gradnjo in promocijo kulture prostovoljstva bomo nadaljevali tudi v letu 2021.

Pripravljeni smo na prihodnost V prihajajočem obdobju lahko pričakujemo nove izzive, tveganja, pa tudi nove priložnosti. V banki pozorno spremljamo makroekonomske napovedi gospodarskega okolja v povezavi s pandemijo in njenimi vplivi na poslovanje, kapital in likvidnost Skupine Nove KBM. Zaradi dobrega kapitalskega in likvidnostnega položaja, makroekonomskih ukrepov za umirjanje finančnih trgov, našega znanja, izkušenj ter osredotočenosti na poslovno strategijo ocenjujemo, da je Skupina Nove KBM dobro pripravljena na prihodnja tveganja.

Tudi v prihodnje bodo v središču našega doseganje visoke stopnje zaupanja ter zadovoljstva ključnih deležnikov banke ter uresničevanje naše poslovne vizije. Prepričani smo, da zaupanje šteje dvojno, še posebno v teh zahtevnih časih. Zato bo tudi v prihodnje naša zaveza, da našim deležnikom zagotovimo dodano vrednost in odlične storitve.

Uspešno poslovanje v letu 2020 je rezultat zaupanja naših strank, poslovnih partnerjev ter vseh, ki z nami sodelujete, zlasti pa zavzetega in strokovnega dela vseh zaposlenih v Skupini Nove KBM.

Vsem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in verjamemo, da bomo tudi v prihodnosti skupaj uresničevali osebne, poslovne in širše družbene cilje.

Z odličnim spoštovanjem. Maribor, 19.3.2021

John Denhofpredsednik

Jon Locke podpredsednik

Matej Falatovčlan

Aytac Aydinčlan

Sabina Župec Kranjc članica

Uprava Nove KBM d.d.




3. Poročilo predsednika nadzornega sveta

UvodV letu 2020 je nadzorni svet sestavljalo sedem članov: dr. Andrej Fatur, predsednik, Andrzej Klesyk, namestnik predsednika, ter Manfred Puffer, Michele Rabà, Andrea Moneta, Alexander Saveliev in Borut Jamnik, člani.

Nadzorni svet je opravljal funkcijo nadzora nad vodenjem Nove KBM in Skupine Nove KBM ter dolžnost skrbnega in vestnega ravnanja na podlagi pristojnosti, določenih z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi ter internimi akti Nove KBM. Na podlagi pregleda uspešnosti dela nadzornega sveta ocenjujemo, da je v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi ustrezno nadzoroval delo uprave ter poslovanje Nove KBM in Skupine Nove KBM.

Način in obseg nadzora nad vodenjem Nove KBM in Skupine Nove KBMDelo nadzornega sveta je bilo ustrezno organizirano in je potekalo zlasti v skladu s Poslovnikom o delu nadzornega sveta in Pravilnikom o upravljanju nasprotij interesov članov nadzornega sveta. Leta 2020 so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o bančništvu (ZBan-2) delovale naslednje komisije nadzornega sveta:

• revizijska komisija

• komisija za tveganja

• komisija za prejemke

• komisija za imenovanja

• kreditna komisija

Člani nadzornega sveta so od uprave banke prejemali strokovno pripravljena gradiva, ki so jim omogočala, da so bili dobro obveščeni o zadevah, o katerih so morali odločati.

Prepričani smo, da je imel nadzorni svet na voljo zadostna in pregledna poročila, skupaj s pravočasnimi in natančnimi informacijami o vodenju, da je lahko odgovorno in preudarno spremljal poslovanje Nove KBM in še zlasti delo notranje revizije banke. Nadzorni svet in njegove komisije so na formalnih in neformalnih sejah dejavno sodelovali pri vseh pomembnih zadevah, kar odražajo njihove odločitve, sprejete na sejah ali na podlagi sestankov. Nadzorni svet je po potrebi prejemal dodatna pojasnila in obrazložitve, ob tem pa je skupaj z upravo dajal pobude za dodatne izboljšave kvalitete in kvantitete posredovanih podatkov ter časovno optimizacijo njihovega posredovanja.

Člani nadzornega sveta so v skladu s Pravilnikom o upravljanju nasprotij interesov članov nadzornega sveta sprejeli vse previdnostne ukrepe, da bi se izognili nasprotju interesov, ki bi lahko vplivalo na njihove odločitve. Vsa morebitna navzkrižja interesov posameznih članov nadzornega sveta so bila zgolj občasna in niso bila razlog za prekinitev mandata zadevnega člana oziroma niso ovirala nemotenega poslovanja organa nadzora. Ta navzkrižja so bila ustrezno zabeležena, o njih je bila obveščena tudi Služba skladnosti poslovanja Nove KBM.

Predsednik nadzornega sveta je opravljal svoje delo v skladu s pooblastili in Poslovnikom o delu nadzornega sveta; z upravo banke je komuniciral in sodeloval tudi v času med posameznimi sejami nadzornega sveta. Redno je spremljal dogajanje v zvezi s poslovanjem banke in se nanj nemudoma in dosledno odzival. Člane nadzornega sveta je spodbujal k učinkovitemu in dejavnemu izvajanju funkcije in jih vključeval v komunikacijo z upravo banke ter vodji funkcij notranjih kontrol tudi zunaj rednih sej. Predsednik nadzornega sveta je z vodenjem sej zagotavljal odgovorno, pregledno in preudarno sprejemanje odločitev nadzornega sveta. Delu je namenil

dovolj časa, tako da njegove siceršnje obveznosti niso predstavljale ovire.

Člani nadzornega sveta imajo za opravljanje svojih nalog ustrezno in med seboj dopolnjujoče se strokovno znanje, izkušnje in veščine, medsebojno se dopolnjujejo tudi z raznolikimi strokovnimi in geografskimi izkušnjami ter izobrazbo. S sedanjo sestavo nadzornega sveta se lahko morebitno pomanjkanje specifičnega znanja pri katerem koli članu v celoti nadomesti s strokovnim znanjem drugih članov. Vsi člani nadzornega sveta imajo tudi ustrezno osebno integriteto in poslovno etiko za to funkcijo. To zagotavlja odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist Nove KBM in Skupine Nove KBM.

Člani so se sej nadzornega sveta udeleževali dobro pripravljeni. Sej se je vedno udeležila večina članov. Člani nadzornega sveta so se na obravnave pomembnih tem ustrezno pripravili, dajali konstruktivne predloge in pogosto izzvali upravo. Na podlagi strokovno pripravljenih in celovitih informacij, ki so jih prejemali od uprave banke, so lahko sprejemali dobre odločitve. Poslovnik dela nadzornega sveta je usklajen z veljavnimi načeli dobrega korporativnega upravljanja in posebnimi mednarodnimi smernicami v bančnem sektorju. Delo nadzornega sveta in distribucija gradiv sta sledila trendom digitalizacije ob hkratnem zagotavljanju najvišjih varnostnih standardov. Vse seje so se snemale, pripravljali so se tudi zapisniki sej, v katerih so bila poudarjena in/ali povzeta najpomembnejša stališča in ključna vprašanja iz razprav, s čimer sta zagotovljeni popolna sledljivost in preglednost vseh vsebin, o katerih so člani razpravljali ali odločali.

Nadzorni svet je prepričan, da so njegovi člani opravljali svoje delo zelo odgovorno, strokovno in predano. Uprava je poleg gradiv, pripravljenih za nadzorni svet, zagotavljala tudi vsa potrebna pojasnila




v zvezi s posameznimi temami. Poleg podrobnejših utemeljitev, ki jih je uprava podala neposredno na sejah, so se bili člani uprave pripravljeni podrobno pogovoriti o vseh vprašanjih članov nadzornega sveta. Komunikacija in sodelovanje med upravo in nadzornim svetom sta bila ustrezna in korektna.

Komisije nadzornega svetaNadzorni svet je v letu 2020 deloval s petimi komisijami z naslednjo sestavo in poslanstvom ter v skladu z določili Zakona o bančništvu (ZBan-2) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1):

a) Revizijska komisija: V letu 2020 je revizijska komisija delovala v naslednji sestavi: Andrzej Klesyk, predsednik, ter Andrea Moneta, Andrej Fatur in Borut Jamnik, člani.

Komisija je v letu 2020 obravnavala ključne teme in vprašanja v skladu s členom 280 ZGD-1. Pri tem gre posebej izpostaviti:

• plan in revidirani plan notranje revizije Skupine za leto 2020

• nadzor pravilnosti finančno-računovodskih informacij, ki jih banka zagotavlja delničarjem in drugim zunanjim uporabnikom

• oceno strukture letnega poročila banke, vključno s pripravo predloga za nadzorni svet banke

• nadzorovanje sistema za obvladovanje tveganj, sistema notranjih kontrol in notranje revizije

• spremljanje postopka računovodskega poročanja, učinkovitosti notranjih kontrol družbe, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganj

• sodelovanje z zunanjim revizorjem pri revizijskem pregledu letnega poročila družbe, predvsem z medsebojnim obveščanjem o vprašanjih, povezanih z revizijo

• sodelovanje z notranjim revizorjem pri revizijskem pregledu letnega poročila, predvsem z medsebojnim obveščanjem o najpomembnejših vprašanjih v zvezi z notranjim revidiranjem

• podaljšanje mandata pooblaščenega zunanjega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov banke in Skupine

• sodelovanje pri pripravi pogodbe med revizorjem in banko

• spremembo Ustanovne listine o notranjem revidiranju

• obravnavo poročil regulatorjev in drugih nadzornih oziroma revizorskih družb

b) Komisija za tveganja: V letu 2020 je komisija za tveganja delovala v naslednji sestavi: Alexander Saveliev, predsednik, Andrea Moneta, namestnik predsednika, ter Michele Rabà in Manfred Puffer, člana.

Komisija je v letu 2020 obravnavala ključne teme in vprašanja v skladu s členom 51 ZBan-2. Pri tem gre posebej izpostaviti:

• poročila o regulatornih tveganjih

• poročila v zvezi z aktivnostmi upravljanja nedonosnih terjatev, strategijo prevzemanja tveganj Skupine Nove KBM in izjavo Skupine Nove KBM o prevzemanju tveganj za leto 2020, načrt sanacije in reševanja za leto 2020, poročila o izvajanju stresnih testov

• poročilo o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala v povezavi s strategijo stresnih testov

• svetovanje glede sedanje in prihodnje nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj ter strategije obvladovanja tveganj

• pomoč pri izvajanju nadzora vodstva banke glede izvajanja strategije obvladovanja tveganj

• oceno tveganja funkcije skladnosti

• oceno funkcije tveganja

c) Komisija za prejemke: V letu 2020 je komisija za prejemke delovala v naslednji sestavi: Andrzej Klesyk, predsednik, Alexander Saveliev, namestnik predsednika, in Michele Rabà, član.

Komisija je v letu 2020 obravnavala ključne teme in vprašanja v skladu s členom 52 ZBan-2. Pri tem gre posebej izpostaviti:

• potrditev sprememb politike prejemkov

• letno samooceno v zvezi z opredeljenimi osebami, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke

• pripravo predlogov za splošna načela v politikah prejemkov, vključno z opredelitvijo stališč glede posameznih vidikov politik prejemkov

• pripravo priporočil nadzornemu svetu banke v zvezi z izvajanjem politik prejemkov

• prilagoditev sheme SIP

• spremembe Pravilnika o upravljanju delovne uspešnosti s sistemom kvartalnega ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih

d) Komisija za imenovanja: V letu 2020 je komisija za imenovanja delovala v naslednji sestavi: Andrej Fatur, predsednik, Alexander Saveliev, namestnik predsednika, in Andrzej Klesyk, član.

Komisija je v letu 2020 obravnavala ključne teme in vprašanja v skladu z ZBan-2. Pri tem gre posebej izpostaviti:

• politiko izbora primernih kandidatov za člane upravljalnega organa

• imenovanje prokuristov

• oceno primernosti kandidatov za člane nadzornega sveta Abanke

• oceno strukture, velikosti, sestave in uspešnosti uprave in nadzornega sveta ter pripravo priporočil glede morebitnih sprememb

• oceno znanja, veščin in izkušenj posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter tudi organa kot celote in poročanje o tem nadzornemu svetu in upravi

e) Kreditna komisija: v letu 2020 je kreditna komisija delovala v naslednji sestavi: Manfred Puffer, predsednik, Andrea Moneta, namestnik predsednika, ter Michele Rabà in Alexander Saveliev, člana.

Komisija je strokovni svetovalni organ nadzornega sveta Nove KBM. Njeno osnovno poslanstvo je zagotavljanje predhodnega pisnega soglasja za posle, kot je opredeljeno s sklepom nadzornega sveta. Tako mora uprava banke pred sklenitvijo pravnih poslov, za katere velja poseben sklep nadzornega sveta (t. i. seznam poslov), pridobiti soglasje (odobritev) kreditne komisije. To so bile naloge in dejavnosti, s katerimi se je komisija ukvarjala v letu 2020.

Komisije nadzornega sveta so svoje delo opravljale v skladu z zaupanimi jim nalogami ter v skladu z nalogami in odločitvami, ki jih je sprejel nadzorni svet oziroma jim jih neposredno nalagata ZGD-1 in ZBan-2 v povezavi z ustreznimi podzakonskimi akti in statutom banke. Nadzornemu svetu so tako nudile podporo pri nadziranju poslovodenja Nove KBM in družb Skupine Nove KBM. Svoje naloge so opravljale na podlagi zakona, statuta Nove KBM in poslovnika o delu komisij, v katerem so opredeljena področja in način delovanja posameznih komisij. V skladu z določili zakona ZBan-2 morajo biti komisije sestavljene zgolj iz članov nadzornega sveta.




Nadzorni svet se je v letu 2020 sestal na 4 rednih, 2 izrednih in 49 korespondenčnih sejah. Obravnaval je ključne teme in vprašanja v skladu s členom 48 ZBan-2.

Pri tem gre posebej izpostaviti zlasti sledeče:

• projekt Silver – prevzem Abanke d.d. in združitev z njo

• postopek v zvezi z absorpcijo Abanke v Novo KBM in vložitev vloge za pridobitev soglasja BSI/ECB za združitev Abanke z Novo KBM ter obvestilo sodnemu registru o združitvi

• vlogo za razširitev dovoljenja Nove KBM na opravljanje skrbniških in administrativnih storitev za investicijske sklade zaradi združitve z Abanko

• sledenje strategiji ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI)

• redna finančna poročila in poročila o tveganjih

• poročila o procesu ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala (ICAAP) in procesu ocenjevanja ustreznosti notranje likvidnosti (ILAAP)

• dovzetnost za sprejemanje tveganj za leto 2020 (RAF) z izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj (RAS)

• politiko tveganj Skupine Nove KBM

• spremembe politike izbire primernih kandidatov za člane upravljalnega organa

• spremembe politike prejemkov Skupine Nove KBM

• novo kolektivno pogodbo za združeno banko

• poročila in ocene tveganj na področju skladnosti, preprečevanja pranja denarja, informacijske varnosti itd.

• IT strategija za obdobje 2020–2024

• priloge o podaljšanju mandata pooblaščenega zunanjega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov banke in Skupine

Nadzorni svet na podlagi vsega zgoraj navedenega ocenjuje in ugotavlja, da je v skladu s členoma 272 in 281 ZGD-1 redno in temeljito spremljal poslovanje Nove KBM in Skupine Nove KBM v letu 2020 ter na ta način v okviru svojih pristojnosti ustrezno nadzoroval vodenje in poslovanje Nove KBM in Skupine Nove KBM ter delovanje notranje revizije.

Pregled in potrditev letnega poročila za leto 2020 v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Uprava banke je nadzornemu svetu v zakonskem roku predložila revidirano Letno poročilo Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2020, skupaj z revizorjevim poročilom. Predložila je tudi Letno poročilo o notranjem revidiranju Skupine Nove KBM za leto 2020.

Nadzorni svet je obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2020. Ugotovil je, da letno poročilo predstavlja popoln in celovit pregled poslovanja Nove KBM in Skupine za leto 2020. Seznanil se je tudi z mnenjem pooblaščenega revizorja iz revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o. v zvezi z revidiranjem računovodskih izkazov Nove KBM in Skupine Nove KBM na dan 31.12.2020.

Iz mnenja pooblaščenega revizorja v zvezi z revidiranjem računovodskih izkazov Nove KBM in Skupine Nove KBM na dan 31.12.2020 izhaja, da priloženi ločeni in konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj banke in skupine na dan 31. decembra 2020 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija ('MSRP').

Pregled Poročila o odnosih do povezanih družb

Nadzorni svet je v skladu s členom 546 a ZGD-1 preveril Poročilo o odnosih do povezanih družb in se seznanil tudi s stališčem revizijske družbe Deloitte revizija d.o.o. v zvezi s Poročilom o odnosih do povezanih družb. Revizijska družba je v svojem poročilu navedla, da družba Deloitte revizija d.o.o. na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov potrjuje, da ni opazila ničesar, zaradi česar ne bi verjela:

• da so v Poročilu o odnosih do povezanih družb za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, navedbe v vseh pomembnih pogledih točne

• da ni bila pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, glede na okoliščine, ki so bile znane ob sklenitvi teh poslov, vrednost izpolnitve družbe v pomembnem pogledu nesorazmerno visoka

• da ne obstajajo okoliščine, ki bi glede drugih dejanj, navedenih v poročilu, kazale bistveno drugačno oceno prikrajšanosti od tiste, ki jo je dalo poslovodstvo, vse ob upoštevanju zgoraj opredeljenih sodil

ZaključekNa podlagi zgoraj opisanega pregleda poslovanja banke je nadzorni svet prepričan, da je bilo poslovanje banke v letu 2020 uspešno.

Nadzorni svet ni seznanjen z nobeno kršitvijo zakonodaje in/ali notranjih aktov banke.

Maribor, 24.3.2021

Nadzorni svet Nove KBM d.d.dr. Andrej Fatur,predsednik




UČINKOVITO UPRAVLJANJE TVEGANJ

IN ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Dosegati visoko učinkovitost v upravljanju tveganj in

zagotavljanju skladnosti poslovanja.

OPERATIVNAUČINKOVITOST

Zagotavljati učinkovito ogrodje za uresničevanje vizije in izvedbo

strateških prioritet.

Ponujati najboljše produkte in storitve najvišje kakovosti.

ODLIČNOST V POSLOVANJU S STRANKAMI

Razvijati ključne poslovne dejavnosti ter izponjevati

pričakovanja lastnikov glede dobičkonosnosti.

RAST IN DOBIČKONOSNOST

Ustvarjati organizacijsko okolje in zmožnosti za

uresničevanje vizije in izvedbo strateških

prioritet.

ORGANIZACIJSKA KULTURA IN RAZVOJ

ZAPOSLENIH

4. Strateške usmeritve Nove KBM in Skupine Nove KBM

4.1 Vizija, poslanstvo in strateški stebri

1. Rast in dobičkonosnost: Prizadevamo si za neprestano rast poslovanja ob hkratnem izpolnjevanju pričakovanj delničarjev glede dobičkonosnosti. Nova KBM se še naprej osredotoča na prerazporejanje sredstev v ključne dejavnosti, ki zajemajo poslovanje s prebivalstvom in poslovanje z gospodarskimi družbami na domačem trgu ter mednarodne posojilne in lizinške

Vizija Nove KBM »biti najboljša banka v Sloveniji« se odločno izpolnjuje. To potrjujejo poslovni rezultati, številni dosežki v letu 2020, zlasti pa združitveni proces Nove KBM in nekdanje Abanke.

Vizija Nove KBM je premišljeno zgrajena na petih ključnih stebrih oziroma strateških področjih:

posle (prek našega člana Skupine, Summit Leasing Slovenija). Poleg prerazporejanja sredstev in rasti si prizadevamo tudi za optimalno strukturo financiranja in trdno bilanco stanja, kar prispeva k ciljem dobičkonosnosti.

2. Odličnost v poslovanju s strankami: V središču naših prizadevanj ostajajo stranke in njihovo zadovoljstvo je ključnega pomena za uspešno poslovanje Nove KBM. Zato načrtujemo ohranitev ponudbe preprostih in pripravnih, vendar donosnih izdelkov, ki smo jih razvili v preteklih letih, in zagotavljanja kakovostnih storitev svojim strankam prek najbolj dostopne mreže bančnih točk v Sloveniji. Poleg zagotavljanja storitev v poslovalnicah bomo še naprej investirali v digitalne poti, da bi izboljševali platformi za spletno/mobilno bančništvo in ju ohranili kot najboljši v Sloveniji. Z novimi storitvami bomo izboljševali tudi platformo klicnega centra, da bi strankam zagotovili kar najboljšo izkušnjo in podporo brez obiska poslovalnice.

3. Učinkovito upravljanje tveganj in zagotavljanje skladnosti: Zagotavljanje skladnosti in učinkovito upravljanje tveganj bosta še naprej ključnega pomena za Novo KBM. Naš cilj je ohraniti skladnost z vso zahtevano zakonodajo in predpisi, zato bomo v ta področja vlagali čas, sredstva in denar. Načrtujemo, da bomo še naprej razvijali kulturo skladnosti in učinkovitega obvladovanja tveganj, ki temeljita na naših korporativnih vrednotah in Kodeksu ravnanja. Načrtujemo tudi ohranitev trdnega kapitalskega in likvidnostnega položaja.

4. Op erat ivn a uči n kov i tos t : Nadaljnje izboljševanje operativne učinkovitosti je ključnega pomena za doseganje cilja dobičkonosnosti. Temeljilo bo predvsem na uresničevanju sinergij, ki po združitvi bank izhajajo iz integracije Abanke. Nadaljujemo z razvojem sodobnih informacijskih sistemov, ki temeljijo na novem osrednjem bančnem sistemu, uvedenem leta 2019. Ob izboljšavah informacijske tehnologije načrtujemo tudi povečanje stopnje optimizacije/avtomatizacije procesov ter razvoj banke, ki posluje brez papirja, kar bo prav tako prispevalo k našim ciljem glede učinkovitosti in odličnosti v poslovanju s strankami. Trdni informacijski sistemi (vključno z IKT in kibernetsko varnostjo) in stabilno poslovanje bodo imeli ključno vlogo tudi pri operativni odpornosti.

5. Organizacijska kultura in razvoj zaposlenih: Nova KBM razvija skupno, v uspešnost usmerjeno kulturo z namenom, da bo optimizirana organizacija Nove KBM sposobna uresničevati vizijo banke in izvajati prednostne naloge. Prizadevali si bomo ostati najbolj zaželen delodajalec s predanimi, zadovoljnimi zaposlenimi, ki so motivirani za opravljanje svojega dela v skladu s cilji banke, ter delodajalec, ki bo še naprej privabljal najsposobnejše ljudi na podlagi prave meritokracije.

Za vsak strateški steber sta določena metrika in mejnik, ki banki omogočata spremljanje izvajanja strategije.




4.2 Vrednote Uresničevanje strategije temelji na skupnih vrednotah, ki smo jih sooblikovali zaposleni v Skupini Nove KBM. Korporativno kulturo gradimo in utrjujemo s pozitivnimi vrednotami, ki določajo naša dejanja, odločitve in dobre prakse.

Pri svojem delovanju vselej ravnamo v skladu s predpisi, ne skrivamo ali prikrivamo pomembnih informacij ter spodbujamo, da se o morebitnih neskladnostih spregovori. Pri našem delovanju smo pošteni in takšno delovanje pričakujemo tudi od naših partnerjev.

Želimo biti najboljši delodajalec v finančni panogi, zato zaposlenim ponujamo oprijemljive možnosti kariernega in poklicnega razvoja. Uspešnost prepoznavamo in nagrajujemo – ne le finančno. Spodbujamo timsko delo in sodelovanje med zaposlenimi in oddelki na različnih hierarhičnih ravneh in organizacijskih področjih, odločitve pa sprejemamo z upoštevanjem različnih stališč.

Zadovoljstvo strank je naše glavno vodilo. Prijaznost do strank nas usmerja, da ves čas iščemo rešitve, ki jim olajšajo finančno poslovanje, in si aktivno prizadevamo za razumevanje njihovih potreb. Prizadevamo si za zagotavljanje najboljših produktov in storitev, ki so strankam na voljo kadarkoli in kjerkoli.

Iščemo rešitve in poti, ki ob zniževanju stroškov izboljšujejo našo učinkovitost. Nenehno iščemo načine za izboljšanje procesov in poslovanja, z inovativnostjo in naprednim razmišljanjem izboljšujemo tudi produkte in storitve za stranke ter iščemo krajše poti do uresničevanja njihovih in naših poslovnih in osebnih ciljev. S stroški ravnamo disciplinirano in vedno iščemo boljše in učinkovitejše načine poslovanja.

Premišljeno oblikovanje organizacije nam zagotavlja visoko učinkovitost, ki nas hitreje vodi k doseganju poslovnih ciljev. Odprti smo za digitalne in inovativne načine dela. Delo vselej opravimo po najboljših močeh in ga ne puščamo nedokončanega, za svoja dejanja pa prevzemamo odgovornost. Z rastjo in dobičkonosnostjo ustvarjamo vrednost za naše deležnike. Usmerjeni smo k ciljem in uspešnosti. Rešitve zagotavljamo pravočasno in v skladu s proračunom.

5. Načrti za leto 2021

• kreditiranje fizičnih oseb in transformacija avista in depozitnih sredstev v naložbe v investicijske sklade ter povečanje obsega neobrestnih prihodkov

• zagotavljanje odlične izkušnje strank s širjenjem prodaje paketa Premium v vseh poslovalnicah združene banke ter izvedba posebnih dogodkov za stranke paketa Premium in mikro segmenta

• nadaljnja optimalna organizacija in racionalizacija mreže poslovalnic

• nenehno izboljševanje digitalnega in mobilnega bančništva

Te aktivnosti bo banka izvajala v luči prednosti, ki jih strankam prinaša strateško partnerstvo med Novo KBM in Pošto Slovenije oziroma široka mreža poštnih poslovalnic po vsej Sloveniji.

Pri poslovanju s pravnimi osebami bomo v letu 2021 ohranili in še nadgradili strateški nastop na trgu, zgrajen na temeljih geografske, produktne in strokovne komplementarnosti v letu 2020 združenih bank. Ključno vodilo pri zagotavljanju odličnosti do strank bodo »aktivno skrbništvo«, odlično poznavanje strank in njihovih potreb ter stalno izpopolnjevanje skrbnikov.

Na področju izvajanja skrbniških storitev in administrativnih storitev za investicijske in pokojninske sklade ter notranje sklade zavarovalnic načrtuje Nova KBM v letu 2021 ohraniti vodilni položaj med bankami v Sloveniji.

Ključen poslovni dogodek je bila uspešna izvedba operativne združitve bank s prenosom računov strank Abanke na sisteme Nove KBM v prvih dneh leta 2021. Tako združena banka nadaljuje z uresničevanjem svoje ambiciozne vizije biti najboljša banka v Sloveniji.

Ključne poslovne usmeritve Nove KBM v 2021

V središču poslovanja in prizadevanj Skupine Nove KBM ostajajo njene stranke in zaposleni.

Pri poslovanju s strankami bomo namenjali ključno pozornost odličnosti, ki je ena od petih vrednot združene banke.

Prednostno področje v prihodnem obdobju bo zagotavljanje operativne odpornosti. Še naprej bomo izboljševali stabilnost, varnost in brezhibnost poslovanja. Zato bomo nadaljevali z ustreznimi vlaganji z namenom zagotavljanja operativne odpornosti na vseh ključnih področjih.

Banka bo nadaljevala tudi z izboljšavami produktnega portfelja v vseh poslovnih segmentih, izboljšavami procesov in storitev ter bo tako krepila zadovoljstvo in zaupanje svojih strank ter poslovnih partnerjev.

Na področju poslovanja s prebivalstvom se bo banka v letu 2021 osredotočila na naslednje aktivnosti:

• poenotenje produktov, storitev in procesov po vseh prodajnih kanalih in v vseh poslovalnicah združene banke

• usposabljanje prodajnega osebja s poudarkom na usposabljanju osebnih bančnikov in mikro skbnikov

• nadaljnja racionalizacija in standardizacija produktov za mikro segment, nadaljnje zmanjšanje papirnega poslovanja v poslovalnicah, razvoj telefonske prodaje in elektronskega poslovanja




Osrednja aktivnost pri upravljanju človeških virov ter odnosov z zaposlenimi bo nadaljevanje uresničevanja načrta za spodbujanje skupne organizacijske kulture ter zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Tako bomo v letu 2021 na osnovi 8 tematsko zasnovanih iniciativ in pripadajočih aktivnosti nadaljevali z optimizacijo poslovnih procesov za poenostavitev dela, zaradi združitve dveh večjih bank pa se bomo intenzivno posvetili tudi aktivnostim na področju blagovne znamke in ugleda delodajalca.

V letu 2021 Nova KBM načrtuje zaključiti že v letu 2020 pričete strateške projekte:

• širjenje digitalnih rešitev za servisiranje in prodajo strankam na daljavo z možnostjo spletnega odpiranja računov z video identifikacijo in oddaljenega digitalnega podpisovanja

• izbira in uvedba novega orodja za spremljanje transakcij na področju preprečevanja pranja denarja

• izbira in uvedba nove podpore za upravljanje finančnih instrumentov, vključno z uvedbo spletnega trgovanja

• razvoj novih modelov kreditnega tveganja za združeno banko in SLS s ciljem izboljšanega upravljanja kreditnih tveganj

• celovito arhiviranje podatkov v preteklih letih združenih bank in ukinjenih IT sistemih s ciljem optimizacije stroškov in zagotavljanja hrambe ter dostopnosti podatkov skladno z regulatornimi zahtevami

• priprava na evropsko migracijo plačilne platforme za velika plačila Target2/T2S v letu 2022

Tudi v letu 2021 bo banka odgovorno izvajala aktivnosti za uravnavanje svoje likvidnosti. Načrtujemo nadaljnjo optimizacijo dolgoročnih obveznosti, predvsem z vidika regulatornih zahtev izpolnjevanja MREL ustreznosti. Hkrati si bo banka še naprej prizadevala za uspešno dolgoročno sodelovanje s partnerskimi bankami in tako nudila podporo svojim strankam pri poslovanju s tujino. Ob tem bo skrbela za prisotnost in prepoznavnost na mednarodnih trgih ter tudi tako prispevala k ustreznemu dostopu do ugodnejših virov financiranja.

Tudi v prihodnje si bo banka, skladno s sprejeto strategijo upravljanja tveganj in ob upoštevanju dovzetnosti za sprejemanje posameznih vrst tveganj, prizadevala zagotavljati varnost poslovanja in prevzemanje tveganja na odgovoren način. Pri tem bo delovala skladno z najvišjimi standardi obvladovanja tveganj.

Prav tako bo banka tudi v prihodnje skrbela za delovanje v skladu z najvišjimi standardi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, na področju zaznavanja morebitnih prevar in obvladovanja nedovoljenih ravnanj. Hkrati bo skrbela za visoko stopnjo ozaveščenosti na tem področju tako med zaposlenimi kot strankami. Banka je v letu 2018 celostno prenovila sistem notranjih kontrol, aplikacij ter internih aktov, s katerimi je poostrila pogoje za vzpostavitev poslovnega razmerja. Ključna dokumenta s področja preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in omejevalnih ukrepov bosta tudi v 2021 ostala Politika za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter Politika sprejemljivosti strank.

Banka redno spremlja in skrbi za visoko raven sistema upravljanja tveganja skladnosti in zagotavljanja regulativne skladnosti na vseh področjih poslovanja. Pri tem sledi Programu skladnosti poslovanja in Programom spremljanja skladnosti poslovanja za leto 2021.

Banka načrtuje v letu 2021 zagotoviti skladnost na področju regulative ESG. Hkrati načrtuje nadgraditi sistem spremljanja kazalnikov ESG in poročanja o tveganjih, svojih aktivnostih in vplivih, povezanih z okoljskimi, družbenimi in upravljalskimi vprašanji.

Banka se bo kot družbeno odgovorna in trajnostno naravnana institucija in ob upoštevanju poslovnih ciljev vključevala v pomembnejše nacionalne, regijske in lokalne dogodke, projekte in pobude ter tako prispevala k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem deluje. Nadaljevala bo tudi s spodbudami zaposlenih k prostovoljstvu in dobrodelnosti ter tudi tako krepila svojo povezovalno organizacijsko kulturo ter pozitivne vplive. V svoje poslovanje bo še naprej uvajala okolju prijazne procese in aktivnosti. V letu 2021 banka načrtuje nekaj prenov poslovnih stavb, poslovalnic in tehničnih prostorov. Tudi te aktivnosti bo izvedla tako, da bo zaposlenim v čim večji meri zagotovila sodobno in varno delo ter da bodo prenove imele čim bolj pozitivne vplive na naravno okolje.

Banka bo še naprej sodelovala s strateškim partnerjem Pošto Slovenije. Po operativni združitvi v letu 2021 je omogočeno opravljanje bančnih in finančnih storitev v poštnih poslovalnicah tudi komitentom nekdanje Abanke, s čimer je odtlej največja in najbolj dostopna poslovna mreža, ki jo zagotavljamo v sodelovanju s Pošto Slovenije, na voljo še večjemu številu strank.




Svet se spreminja z veliko

hitrostjo in v tem teku

sodelujemo vsi. Zato razvijamo

sodobne rešitve, ki gredo

v korak s časom, trendi in

pričakovanji. Z odličnimi in

večkrat nagrajenimi digitalnimi

storitvami narekujemo tempo

sodobnega bančništva v

Sloveniji.




6. Kratka zgodovinska predstavitev Nove KBM in Skupine Nove KBM

• Ustanovljena je Mestna hranilnica Maribor, prva predhodnica Nove KBM in ena prvih hranilnic v Sloveniji.

• Mestna hranilnica Maribor in Okrajna banka se združita.

• Združeni hranilnica in banka se preimenujeta v Kreditno banko Maribor, ki dobi funkcijo komercialne investicijske banke.

• Ustanovljena je Komunalna banka, ki se isto leto preimenuje v Okrajno banko.

• Ustanovljena je podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, predhodnica Abanke.

• V Sloveniji se prične poslovanje v evrih.

• Izveden je prvi del privatizacije Nove KBM.

• 17. decembra Banka Slovenije izda odločbo o izrednih ukrepih, posledično država postane 100-odstotna lastnica Nove KBM ter nekdanje Abanke.

• Evropska komisija potrdi Načrt prestrukturiranja Nove KBM in Skupine Nove KBM, s čimer se med drugim prične večletno dezinvestiranje Skupine Nove KBM ter vrnitev k osnovni bančni in lizinški dejavnosti.

• 22. maja se prične postopek prodaje Nove KBM, ki ga v imenu Republike Slovenije vodi SDH.

• Evropska komisija potrdi Načrt prestrukturiranja Skupine Abanka.

• V skladu z zavezo Evropski komisiji se 5. oktobra 2015 Abanki Vipi d.d. pripoji Banka Celje d.d., ki je bila ustanovljena leta 1864 z ustanovitvijo Hranilnice mestne občine Celje. Združena banka se imenuje Abanka d.d.

• Nadzorna sveta Nove KBM in PBS podata soglasje o združitvi obeh bank.

• 21. aprila Apollo in EBRD izpolnita vse pogoje in Biser Bidco S.à r.l. s plačilom kupnine v višini 250 milijonov € pridobi 100% lastniški delež Nove KBM.

• Okrožno sodišče v Mariboru 3. januarja izda sklep o vpisu pripojitve KBS banke d.d. k Novi KBM d.d. v sodni register.

• Sprejeta je vizija in razvojna strategija Nove KBM in Skupine Nove KBM za obdobje 2017 do 2020 (Strategija 2020).

• Nova KBM v letu 2017 izpolni zaveze Evropske komisije iz leta 2013, sprejete na podlagi Načrta prestrukturiranja. Tako Strategija 2020 postane ključni

• Skupina Nove KBM objavi prvo samostojno Poročilo o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju ter vanj vključi poročanje po trajnostnih smernicah GRI (Global Reporting Initiative) in ESG

• 30. junija Biser Bidco S.à r.l. konča prevzem tedanje Raiffeisen banke Slovenije, ki se ob prevzemu preimenuje v KBS.

• 1. septembra Okrožno sodišče v Mariboru izda sklep o vpisu pripojitve PBS k Novi KBM.

dokument in strateška usmeritev za preoblikovanje Nove KBM v vodilno, najboljšo univerzalno banko v Sloveniji.

• Nova KBM 18. septembra zaključi nakup 100-odstotnega deleža družbe Summit Leasing Slovenija (SLS)3, ene vodilnih lizinških družb v Sloveniji, ki s tem dnem postane del Skupine Nove KBM.

• 30. junija prodajalec SDH ter kupec Biser Bidco S.à r.l., investicijska družba v lasti investicijskih skladov v upravljanju družb Apollo Global Management, Inc. (skupaj z njenimi družbami »Apollo«) in EBRD, podpišejo pogodbo o prodaji oziroma nakupu 100-odstotnega deleža Republike Slovenije v Novi KBM.

(Environmental, Social and Governance). Poročilo zajema informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih delovanja organizacije.

3 Naziv Summit Leasing Slovenija d.o.o. se v letnem poročilu uporablja tudi kot Summit Leasing Slovenija ali SLS.

1955 1962 1965

2016 2017 2018

2015

200720132014

• V novoletnem vikendu je banka uspešno prenesla račune Abankinih strank in podatke o produktih Abanke v informacijske sisteme Nove KBM.

• Banka je uvedla posodobljeno vizualno identiteto in novo vseslovensko oglaševalsko kampanjo.

• Kreditna banka se združi z 22 drugimi bankami v Ljubljansko banko – združeno banko.

• Kreditna banka Maribor (KBM) postane delniška družba v okviru sistema Ljubljanske banke.

• Jugobanka – Temeljna banka Ljubljana (naslednica podružnice Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino) se preoblikuje v Abanko d.d.

• Začne se oblikovati Skupina KBM, v katero se v nadaljnjih letih preko nakupov lastniških deležev vključi več družb na področju bančne, zavarovalniške, lizinške, borznoposredniške ter nepremičninske dejavnosti in dejavnosti mobilnega plačevanja.

• 1. julija prične delovati Poštna banka Slovenije, ki so jo ustanovile nekdanje slovenske organizacije PTT-prometa.

• KBM izstopi iz Ljubljanske banke – združene banke. Prične se sanacija banke KBM.

• Banka in njena skupina dobita novi imeni – Nova KBM in Skupina Nove KBM.

• 31. decembra 2002 se k Abanki pripoji Banka Vipa. Od takrat dalje deluje pod imenom Abanka Vipa d.d. ali skrajšano Abanka d.d.

• Finančna skupina Raiffeisenbank International prevzame Krekovo banko, dotlej v večinski lasti mariborske nadškofije, in jo preimenuje v Raiffeisen banko.

• K Novi KBM se pripoji Komercialna banka Nova Gorica.

• Po prejemu potrebnih regulatornih dovoljenj Nova KBM zaključi nakup 100 % delnic Abanke d.d., ta pa postane odvisna družba Skupine Nove KBM. Za Skupino Abanka s tem prenehajo zaveze, dane Evropski komisiji v Načrtu prestrukturiranja, potrjenem leta 2014.

• 20. junija je podpisana pogodba o prodaji 100-odstotnega deleža Republike Slovenije v Abanki d.d. Novi KBM d.d.

• Po pridobitvi dovoljenja bančnih regulatorjev se Nova KBM d.d. in Abanka d.d. s 1. septembrom uradno združita v močno banko s trdnimi temelji in celovito ponudbo sodobnih in kakovostnih finančnih storitev po meri strank.

• Združena Nova KBM prenovi Kodeks ravnanja, uskladi nove vrednote ter prične z uvajanjem skupne organizacijske kulture.

1978 1990 1991

1992

2019 2020

1993199419952002




7. Predstavitev Skupine Nove KBM in Nove KBM

7.1 Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2020

Januar

• Dne 30.1. je Nova KBM prejela regulatorno dovoljenje ECB za pridobitev neposrednega kvalificiranega deleža v Abanki.

Februar

• Potem ko je prejela potrebna regulatorna dovoljenja, je Nova KBM 5. februarja zaključila nakup 100 % delnic Abanke.

Marec

• Slovenija je razglasila epidemijo4 novega koronavirusa (COVID-19) 12. marca. Banka se je hitro, odločno, učinkovito in odgovorno odzvala na pandemijo COVIDA-19, vpeljala zaščitne ukrepe in protokole ravnanja za zaposlene, stranke in poslovne partnerje ter ustrezno prilagodila svoje poslovanje novim razmeram s skrajšanim časom poslovalnic, omogočanjem dela na domu in drugimi rešitvami. Vpeljani ukrepi se dosledno izvajajo in spremljajo ves čas trajanja pandemije, skladno z navodili in priporočili pristojnih institucij.

• Nova KBM in Abanka sta 13.3.2020 sklenili pogodbo o pripojitvi, katere veljavnost pa je bila pogojena z izdajo dovoljenja ECB za pripojitev v skladu z določili ZBan-2.

• 15.3. je Nova KBM na Banko Slovenije vložila Zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev s pripojitvijo Abanke k Novi KBM d.d.

April

• Fitch Ratings je 10. aprila spremenil oceno prihodnjih izgledov Nove KBM v negativno in ohranil dolgoročno oceno kreditnega tveganja BB+.

• Bonitetna agencija Moody‘s Investors Service je 30. aprila potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja Baa2 in kratkoročno oceno kreditnega tveganja Prime-2 ter spremenila oceno prihodnjih izgledov v stabilno.

• Nova KBM in Abanka sta združili skupno mrežo bankomatov. S tem se je pomembno povečalo število bankomatov5, na katerih banki odtlej omogočata cenejši in lažji dostop do storitev.

• Na 38. skupščini banke je bil sprejet sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2019, in sicer da bilančni dobiček ostane nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček.

Junij

• Nova KBM je v svojo ponudbo dodala spletni klepet in klepetalnega robota Nika, novega virtualnega strokovnjaka za bančne storitve.

Julij

• V raziskavi spletnega bančništva v Sloveniji, ki jo izvaja podjetje E-laborat, je Nova KBM v skupni razvrstitvi dobila največ točk in s tem postala najboljša spletna banka v Sloveniji v 2020.

• Nova KBM in Abanka sta uvedli Flik – nov, sodoben način mobilnih plačil in nakazil med uporabniki različnih bank v Sloveniji.

4 V letnem poročilu uporabljamo izraz pandemija, ki zajema tako epidemične kot globalne vidike zdravstvenih razmer.5 Konec leta 2020 je število bankomatov znašalo okrog 400.

• Skupina Nove KBM je pridobila dovoljenje ECB za vključitev medletnega dobička za obdobje, ki se je končalo 31.1.2020, v izračun navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Avgust

• V raziskavi mobilnega bančništva v Sloveniji, ki jo izvaja podjetje E-laborat, se je mobilna banka Nove KBM mBank@Net po vsebinskem in uporabniškem vidiku uvrstila prav na vrh in prejela naziv najboljša mobilna banka 2020.

• Banka je v času pandemije pod sloganom Ostanimo povezani prilagodila organizacijo dogodkov za stranke in zaposlene. V okviru programa je ob kakovostni vsebini zagotovila varno udeležbo na dogodkih in na novo vzpostavila model izvedbe virtualnih dogodkov.

• Nova KBM je 4.8. od ECB prejela dovoljenje za združitev s pripojitvijo.

September

• Po pridobitvi dovoljenja bančnih regulatorjev sta se Nova KBM in nekdanja Abanka s 1. septembrom uradno združili. Doslej največja združitev v bančnem sektorju pri nas prinaša močno banko s trdnimi temelji in celovito ponudbo sodobnih in kakovostnih finančnih storitev po meri strank.

• Nova KBM je ob pravni združitvi prenovila Kodeks ravnanja Nove KBM in Skupine Nove KBM. Prenovila in poenotila je tudi korporativne vrednote ter jih postopoma vpeljala v poslovanje banke.

Oktober

• Bonitetna agencija Moody‘s Investors Service je 6. oktobra 2020 zvišala dolgoročno oceno kreditnega tveganja Nove KBM d.d. z Baa2 na Baa1. Ocena prihodnjih izgledov je stabilna. Agencija je potrdila kratkoročno oceno kreditnega tveganja P-2 in kratkoročno oceno tveganja nasprotne stranke P-2(cr).

• Že drugo leto zapored se je uspešno zaključil celoletni interni program Arena prvakov, ki je namenjen krepitvi odličnosti v poslovanju s strankami, prodaje in timskega dela.

December

• Nova KBM je uvedla mobilno denarnico (mDenarnic@), ki strankam omogoča opravljanje brezstičnih plačil s karticami Visa Nove KBM v Sloveniji in tujini, dvig in polog gotovine ter vpogled v stanje na bankomatih, ki omogočajo brezstične transakcije.

• Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je Novi KBM podelil nagrado za družbeno odgovornost.

• Zaključene so bile priprave na največjo migracijo podatkov bančnih strank v zgodovini slovenskega bančnega sektorja. Ključni rezultati zajemajo en informacijski sistem (ki pokriva vse poslovalnice), vse stranke v enem sistemu, vse podatke v enem sistemu, eno ponudbo produktov in eno spletno/mobilno platformo.




7.2 Pomembnejši dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta

Januar

• Ob prehodu v novo leto je banka uspešno zaključila migracijo računov strank nekdanje Abanke in povezanih produktnih podatkov na informacijske sisteme Nove KBM. V največji združitvi v zgodovini slovenskega bančništva so bili uspešno prenešeni podatki več kot 400.000 strank. Ta izjemen dosežek je bil uspešno izveden v negotovih zdravstvenih razmerah zaradi pandemije in je zahteval skrbno načrtovanje in zavzeto sodelovanje vseh zaposlenih v banki.

• Nova KBM je bila skupaj z uglednimi tujimi bančnimi skupinami izbrana v sindikat bank, zadolženih za izdajo nove 10-letne obveznice Republike Slovenije v višini 1,75 milijarde € ter dodatno izdajo obveznice RS85 v višini 250 milijonov €, ki zapade leta 2050.

• Blagovna znamka Nova KBM je že drugo leto zapovrstjo prejela naziv Superbrands in se uvrstila v zgornji 1% najboljših blagovnih znamk na trgu. Naziv dokazuje, da je Nova KBM blagovna znamka, ki je edinstvena, jo potrošniki poznajo, ji zaupajo in se z njo poistovetijo.

Februar

• Nova KBM je sklenila partnersko sodelovanje s Primožem Rogličem, kolesarskim prvakom in dvakratnim športnikom leta, ter njegovo partnerico, pisateljico Loro Klinc, ki sta postala ambasadorja združitve Nove KBM in nekdanje Abanke. Sta tudi glavna akterja nove korporativne oglaševalske kampanje in sodelujeta z Novo KBM pri skupnih dobrodelnih projektih in spodbujanju zdravega načina življenja.

• Konec februarja se je začela nova korporativna oglaševalska kampanja s sloganom “Zaupanje šteje dvojno”. Kampanja sporoča, da imajo stranke in zaposleni vlogo pri vsem, kar banka počne, ter da je Nova KBM najbolj dostopna banka v Sloveniji, ki ponuja enostavne in priročne bančne produkte ter vrhunske digitalne storitve.

Marec

• 1. marca je združena banka predstavila posodobljeno celostno grafično podobo in osveženi logotip. Ime banke je ostalo isto (Nova KBM), logotip banke pa je spremenjen tako, da ga sestavljata posodobljeni znak Nove KBM v svetlejši rdeči barvi in osvežen grafični element (smernik) v turkizni barvi nekdanje Abanke. Tako združeni vizualni elementi obeh bank so simbolično sporočilo, da sta skupaj resnično močnejši.

• Banka je dne 12.3.2021 podpisala pogodbo o prodaji družbe Anepremičnine d.o.o., s čimer se je zaključil organiziran proces prodaje te odvisne družbe in poslovno nepotrebnih nepremičnin. Transakcija bo zaključena po pridobitvi vseh regulatornih soglasij.

7.3 Upravljanje Skupine Nove KBM in Nove KBM

7.3.1 Organizacijska shema Skupine Nove KBM 31. decembra 2020

* Bankart d.o.o. je v letu 2020 postala pridružena družba Nove KBM. Bankart d.o.o. je vodilno slovensko podjetje na področju procesiranja sodobnih plačilnih instrumentov.

Nov

a K

BM

d.d

.

Anepremičnine d.o.o.100,00 %

Summit Leasing Slovenija d.o.o.100,00 %

Bankart d.o.o.*29,22 %




7.3.2 Organizacijska shema Nove KBM 31. decembra 2020

NI

ORGANIZACIJSKA

ENOTA

SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE

PRANJA DENARJA

PRAVNA PISARNA

SEKTOR ZA RAZVOJ

ZAPOSLENIH

NOVA KBM UPRAVA BANKE

NADZORNI SVET

SEKTOR KONTROLINGA

SEKTORODNOSOV S FINANČNIMI

INSTITUCIJAMI IN INVESTICIJSKO BANČNIŠTVO

SEKTOR ZAKLADNIŠTVA

SEKTOR UPRAVLJANJA Z

NEPREMIČNINAMIIN CENTRALNA

NABAVA

SEKTOR UPRAVLJANJA Z BILANCO BANKE

SEKTOR RAČUNOVODSTVA

SEKTOR ODOBRAVANJA IN SPREMLJAVE

KREDITOV IN PROBLEMATIČNE

NALOŽBE

SEKTOR UPRAVLJANJA

KREDITNIHTVEGANJ

SEKTOR ZA POSLOVNE ANALIZE,

PLANIRANJE IN PROFITABILNOST

SEKTOR RAZVOJA PRODUKTOV IN

SEGMENTOV

SEKTOR MARKETINGA IN

KOMUNICIRANJA

SEKTOR UPRAVLJANJA PROCESOV IN PROJEKTOV

SEKTORPOSLOVNE

MREŽE

SEKTOR SKRBNIŠKIH

STORITEV

SEKTORBANČNE

OPERATIVEABANKA

SEKTORSPREMLJAVE POSLOVANJA

ABANKA

SEKTOR INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

SEKTOR UPRAVLJANJA

INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

SEKTOR BANČNE

OPERATIVENKBM

UPRAVLJANJE TVEGANJ

(CRO)

POSLOVANJE Z GOSPODARSKIMI

DRUŽBAMI (CCO)

POSLOVANJE S PREBIVALSTVOM

(CEO)

OPERATIVNO POSLOVANJE

(COO)

FINANCE (CFO)

SEKTORPOSLOVANJA Z

MALIMI IN SREDNJIMI GD IN PROJEKTNO

FINANCIRANJE

SEKTORPOSLOVANJA Z

VELIKIMI GD, JAVNIM SEKTORJEM IN

DOKUMENTARNO POSLOVANJE

REVIZIJSKA KOMISIJAKOMISIJA ZA TVEGANJEKOMISIJA ZA PREJEMKE

KOMISIJA ZA IMENOVANJAKREDITNA KOMISIJA

SLUŽBA SKLADNOSTI POSLOVANJA

SEKTORNOTRANJE

REVIZIJE

SEKTOR STRATEŠKEGA UPRAVLJANJA

TVEGANJ

SEKTOR UPRAVLJANJA NEFINANČNIH

TVEGANJ

Poročanje velja

samo za Oddelek

upravljanja fizične

in informacijske

varnosti




7.3.3 Korporativno upravljanje Nove KBM Upravljanje banke izhaja iz veljavne zakonske ureditve, statuta družbe ter pravic in odgovornosti organov upravljanja družbe, ki uresničujejo poslanstvo, da je odgovorno upravljanje temelj vseh dejavnosti v Novi KBM in Skupini Nove KBM.

V skladu s slovensko zakonodajo je v banki uveljavljen dvotirni sistem upravljanja, po katerem odnosi med posameznimi organi temeljijo na medsebojni delitvi pravic in obveznosti.

Na področju korporativnega upravljanja je banka dosledno upoštevala ukrepe za preprečevanje širjenja COVIDA-19. Tako je izvedba skupščine Nove KBM, ki je potekala v mesecu aprilu 2020, potekala s prisotnostjo minimalnega števila udeležencev, ki so upoštevali vse preventivne ukrepe.

Nova KBM je v celoti upoštevala tudi smernice in priporočila ECB in Banke Slovenije v zvezi s poslovanjem bank v zaostrenih razmerah v času pandemije.

Na področju korporativnega upravljanja je banka upoštevala makrobonitetni ukrep BS, s katerimi se bankam in hranilnicam začasno omejuje razdelitev dobičkov z namenom ohranitve njihovega kapitala. V skladu z navedenim ukrepom je skupščina banke v mesecu aprilu 2020 sprejela sklep, da se bilančni dobiček ne uporabi za razdelitev delničarju (dividende), ampak se uporabi kot nerazporejeni dobiček.

Nova KBM je 5. februarja 2020, po pridobitvi vseh zahtevanih dovoljenj in soglasij, uspešno končala nakup Abanke. S tem je Nova KBM postala lastnica 100 % delnic Abanke, ta pa je tako postala del Skupine Nove KBM.

Nova KBM je 5.2.2020 postala lastnica 100 %

delnic Abanke, ta pa je tako postala del Skupine

Nove KBM. Na podlagi prejetega dovoljenja ECB za

združitev je združitev Abanke in Nove KBM pričela

veljati 1.9.2020, tj. z dnem vpisa v sodni register.

Nova KBM je po pridobitvi 100 % delnic Abanke pričela uresničevati svojo strategijo, da še v letu 2020 združi in poveže obe banki v eno pravno osebo ter tako ustvari močno banko, prisotno po vsej Sloveniji, ki bo prinesla pomembne pozitivne učinke za vse deležnike banke.

Združitev obeh bank je zaradi 100 % števila delnic Abanke, katerih edini lastnik je postala Nova KBM, potekala kot poenostavljena pripojitev na podlagi 599. člena ZGD-1. Nova KBM in Abanka sta 13.3.2020 sklenili pogodbo o pripojitvi, katere veljavnost pa je bila pogojena z izdajo dovoljenja ECB za pripojitev v skladu z določili ZBan-2.

Na podlagi prejetega dovoljenja ECB za pripojitev je pripojitev Abanke k Novi KBM pričela veljati 1.9.2020, tj. z dnem vpisa pripojitve v sodni register, Abanka pa je bila kot prevzeta družba izbrisana iz sodnega registra.

Z dnem vpisa pripojitve so se vse premoženje in vse pravice, obveznosti ter pravna razmerja Abanke prenesli na Novo KBM. Nova KBM pa je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila Abanka.

Od formalne pravne združitve 1. 9. 2020 pa do konca leta 2020 je v Novi KBM potekal proces tako imenovane operativne združitve obeh bank oz. prenos računov strank Abanke na sisteme Nove KBM.

V ločenih poglavjih »COVID-19« in »Združitev Nove KBM in Abanke« je zapisano več o njunem vplivu na poslovanje banke.

Organi Nove KBM

Uprava banke Uprava Nove KBM je bila na dan 31.12.2020 sestavljena iz petih članov: John Denhof, predsednik uprave, Jon Locke, podpredsednik uprave, mag. Sabina Župec Kranjc, članica uprave, mag. Matej Falatov, član uprave, in mag. Aytac Aydin, član uprave.

Prejemki članov uprave banke so usklajeni z njihovimi pooblastili, nalogami, strokovnim znanjem in odgovornostmi. Plačilo za delo, povračila stroškov in bonitete članov uprave banke so opredeljeni v individualni pogodbi o zaposlitvi posameznega člana uprave.

Sistem prejemkov zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke, se izvaja v skladu s Politiko prejemkov Nove KBM. Politika prejemkov je skladna s cilji strategije banke za upravljanje poslovanja in tveganj, njeno korporativno kulturo in vrednotami, dolgoročnimi interesi in ukrepi za izogibanje nasprotju interesov, poleg tega pa ne spodbuja prevzemanja prevelikih tveganj.

Organi Nove KBM na dan 31.12.2020 so

uprava banke (5 članov), nadzorni svet banke

(7 članov) in skupščina banke.

IME IN PRIIMEK FUNKCIJA MANDAT

ČLANSTVO V NS DRUŽB

John Denhof Predsednik uprave

2017–2022 Summit Leasing Slovenija d.o.o. – predsednik

Jon Locke Podpredsednik uprave

2017–2022 Summit Leasing Slovenija d.o.o. – član

Mag. Sabina Župec Kranjc

Članica uprave 2014–20192019–2022

Summit Leasing Slovenija d.o.o. – članicaZBS – članica

Mag. Matej Falatov

Član uprave 2018–2023 Summit Leasing Slovenija d.o.o. – član

Mag. Aytac Aydin

Član uprave 2019–2022 Bankart d.o.o. – član

Novelirana politika prejemkov velja od 9.12.2020.

Družba razkriva prejemke uprave v skladu s predpisi, ki urejajo to vprašanje. Prejemki uprave banke so razvidni iz računovodskega poročila.

Podatki o podrobnejšem delovanju in pristojnostih uprave so razvidni iz poglavja Izjava o upravljanju Nove KBM.

Ostale komisije in odbori v Novi KBM

Kreditni odbor banke

Kreditni odbor banke odloča o vseh naložbah komitentov, ki so v njegovi pristojnosti, v skladu s pristojnostmi, postopki in načinom odločanja o odobravanju naložb v banki.

Odbor ima štiri člane. Predsednik odbora je član uprave, zadolžen za poslovanje z gospodarskimi družbami. Seje odbora so sklicane enkrat tedensko.

Odbor za naložbe in mednarodna posojila

Odbor za naložbe in mednarodna posojila obravnava mednarodne naložbe in odloča o njih v skladu z naložbeno strategijo in kreditno politiko banke. Odloča o mednarodnih kreditnih dejavnostih (sindicirana posojila, neposredno kreditiranje, zadolžnice) na tujih trgih ter o naložbah banke v okviru portfelja dolžniških vrednostnih papirjev. Odbor sestavljajo štirje člani iz finančnega sektorja in sektorja za upravljanje tveganj, ki se sestajajo tedensko. Predsednica odbora je članica uprave, zadolžena za področje financ.

Kreditni odbor za tvegane naložbe

Banka ima oblikovan tudi kreditni odbor za tvegane naložbe. Odbor šteje štiri člane. Odbor vodi član uprave, zadolžen za področje tveganj.




Likvidnostna komisija

Likvidnostna komisija spremlja stanje in sprejema ukrepe za zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Komisija ima devet članov. Predsednica komisije je članica uprave, zadolžena za področje financ.

Likvidnostna komisija se sestaja dnevno.

Odbor za upravljanje s sredstvi in naložbami (ALCO)

ALCO ocenjuje in spremlja strukturo izkaza finančnega položaja, kapitalske ustreznosti, obrestnih tveganj, strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj, dobičkonosnosti in rezultata profitnih centrov, finančnih načrtov, skupnega kreditnega tveganja, zakonskih zahtev, davčnega vidika poslovanja in ostalih tveganj, povezanih z novimi produkti in storitvami. Odbor šteje enajst članov. Predsednica odbora je članica uprave, zadolžena za področje financ.

ALCO se sestaja enkrat mesečno.

Odbor za operativno tveganje

Odbor za operativno tveganje je pristojen za spremljavo, merjenje, ocenjevanje in obvladovanje operativnih tveganj. Odbor sestavlja sedem članov. Vodi ga član uprave, zadolžen za področje tveganj.

Odbor za operativno tveganje se sestaja najmanj enkrat v četrtletju.

Krizni odbor

Krizni odbor je odločevalni organ, pristojen za upravljanje kriz.

Sprejema neodvisne odločitve o vseh predlogih za takojšnje ukrepanje za namene upravljanja kriz, vključno z odločitvami o uporabi izrednih finančnih in drugih sredstev.

Krizni odbor se sestaja in deluje v primeru kriznih situacij. Predsednik odbora je predsednik uprave.

Odbor za modelsko tveganje Skupine Nove KBM

Odbor je pristojen za pregled upravljanja modelskega tveganja, registra modelov, nagnjenosti in prevzemanja tveganj

iz modelskega tveganja in izjave o upravljanju modelskega tveganja. Odgovoren je za potrditev in predložitev v dokončno odločanje upravi banke, ko gre za nove modele tveganj in spremembe modelov, sprejem internih aktov banke v zvezi z upravljanjem modelskega tveganja, rezultate ocenjevanja materialnosti in tveganosti modelov, plan in poročila v zvezi z validacijo modelov.

Odbor sestavlja 9 članov. Vodi ga član uprave, pristojen za upravljanje tveganj.

Odbor se praviloma sestaja enkrat mesečno.

Odbor za informacijsko tehnologijo

Naloga odbora je proučevanje, obravnavanje in odločanje o vseh aktualnih IT-zahtevah glede kadrov, vprašanj s področja tveganj, financ in obravnave zunanjih dobaviteljev IT-storitev, odločanje o novih projektih ter odločanje o načrtu planskih zahtev.

Odbor sestavljajo vsi člani uprave. Vodi ga član uprave, odgovoren za operativno področje. Odbor se sestaja praviloma enkrat mesečno.

Nadzorni svetNadzorni svet ima po statutu najmanj 6 in največ 11 članov, ki jih imenuje skupščina banke.

Na dan 31.12.2020 je bil nadzorni svet sestavljen iz naslednjih članov: dr. Andrej Fatur, predsednik, Andrzej Klesyk, namestnik predsednika, Manfred Puffer, član, Michele Rabà, član, Andrea Moneta, član, Alexander Saveliev, član, in Borut Jamnik, član.

Dr. Andrej Fatur je po izobrazbi doktor pravnih znanosti in ima dolgoletne delovne izkušnje v domačem in mednarodnem okolju. Je odvetnik za gospodarsko pravo. Opravlja funkcijo predsednika Inštituta za javno finančno pravo. V preteklosti je opravljal funkcijo člana nadzornega sveta Nove KBM ter člana revizijske komisije nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta za tveganja. Bil je tudi pravni svetovalec v Banki Slovenije s področja bančnega poslovanja in bančne regulative.

Andrzej Klesyk je visoko usposobljen strokovnjak na področju finančnih storitev. Od leta 2016 opravlja funkcijo svetovalca (senior advisor), predvsem na področju financiranja družb, uvrščenih na borzi, svetovanja vlagateljem in bankam ter svetovanja mednarodnim družbam glede njihove strategije poslovanja v Evropi. Od leta 2007 do leta 2015 je bil glavni izvršni direktor družbe PZU SA. Pod njegovim vodstvom je PZU postal poznan kot eden največjih in najuspešnejših primerov javne prodaje delnic zasebnega podjetja v srednji in vzhodni Evropi.

Manfred Puffer ima več kot 30-letne delovne izkušnje na področju bančništva in zavarovalništva. Od leta 2008 je dejaven v okviru družbe Apollo Global Management LLC (Operating Partner), kjer se posveča predvsem evropskemu bančnemu sektorju. Strokovne izkušnje je pridobival z opravljanjem nadzorne funkcije v različnih družbah v Evropi in ZDA, predvsem v družbah na področju bančništva in zavarovalništva.

Michele Rabá je partner v družbi Apollo Management International, LLP – področje zasebnega kapitala (Private Equity). Strokovne izkušnje je pridobival z opravljanjem nadzorne funkcije v različnih družbah v Evropi, predvsem na finančnem področju. V preteklosti je bil zaposlen v finančni instituciji Goldman Sachs International (Investment Banking Division – Financial Institutions Group).

Andrea Moneta je predsednik upravnega odbora družbe Amissima, zavarovalne družbe v lasti skladov, ki jih upravljajo družbe, povezane z Apollo Global Management Inc. Izkušnje z opravljanjem nadzorne funkcije je pridobival z delovanjem v nadzornih organih različnih družb v Evropi, predvsem na področju bančništva in zavarovalništva. Z vodenjem več finančnih institucij v Evropi je pridobil bogate vodstvene izkušnje. Andrea Moneta je zaključil podiplomski študij s področja upravljanja tveganj in finančnih trgov.

Alexander Saveliev opravlja v okviru EBRD funkcijo direktorja področja finančnih oziroma bančnih institucij (Financial Institutions Banking Group). V zadnjih 15 letih je znanje in izkušnje pridobival z opravljanjem različnih nadzornih funkcij ter gospodarskih in izvršnih funkcij, predvsem na finančnem področju. Kot predstavnik EBRD je bil član nadzornih svetov v različnih bankah.

Borut Jamnik opravlja funkcijo predsednika uprave Modre zavarovalnice d.d. Je strokovnjak z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju poslovanja in korporativnega upravljanja. V tem času je opravljal številne izvršne in neizvršne funkcije v bančništvu, zavarovalništvu in finančni industriji. V celotnem obdobju

IME IN PRIIMEK FUNKCIJA MANDAT REVIZIJSKA

KOMISIJAKOMISIJA ZA IMENOVANJA

KOMISIJA ZAPREJEMKE

KOMISIJA ZATVEGANJA

KREDITNA KOMISIJA

dr. Andrej Fatur predsednik 2016–2021 član predsednik

Andrzej Klesyk

namestnik predsednika 2017–2022 predsednik član predsednik

Manfred Puffer član 2016–2021 član predsednik

Michele Rabà član 2016–2021 član član član

Andrea Moneta član 2016–2021 član namestnik

predsednikanamestnik predsednika

Alexander Saveliev član 2016–2021 namestnik

predsednika namestnik predsednika predsednik član

Borut Jamnik član 2019–2024 član




sodelovanja pri vodenju in upravljanju družb je bil v preteklosti tudi član ali predsednik nadzornih svetov ali upravnih odborov v različnih gospodarskih družbah in finančnih organizacijah. Tudi sedaj opravlja nadzorno funkcijo v več slovenskih gospodarskih družbah.

Člani nadzornega sveta so, v skladu s sklepom skupščine, upravičeni do osnovnega plačila za opravljanje funkcije ter do povračila stroškov, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom in delom komisij nadzornega sveta.

Podatki o podrobnejšem delovanju in pristojnostih nadzornega sveta so razvidni iz poglavja Izjava o upravljanju Nove KBM.

Komisije in odbori nadzornega sveta

V poslovnem letu 2020 so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o bančništvu (ZBan-2) svoje delo opravljale: revizijska komisija, komisija za prejemke, komisija za imenovanja, komisija za tveganja in kreditna komisija.

V skladu s statutom banke je nadzorni svet oblikoval kreditno komisijo, ki je pristojna za dajanje soglasij upravi banke o pravnih poslih, glede katerih je nadzorni svet sprejel poseben sklep.

Podrobnejši podatki o delovanju komisij in odborov nadzornega sveta so razvidni iz poglavja Izjava o upravljanju Nove KBM.

Skupščina bankeSkupščina je organ banke, kjer delničarji uresničujejo svoje pravice oziroma odločajo o vseh zakonsko določenih vprašanjih, predvsem pa o vprašanjih, ki se nanašajo na kadrovske odločitve (izvolitev članov nadzornega sveta, imenovanje revizorja), delitvene odločitve (odločitev o uporabi bilančnega dobička) in odločitve o korporacijskih spremembah

(npr. spremembe statuta, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala) ter statusnih preoblikovanjih (npr. spojitev, pripojitev, delitev …), z namenom uresničevanja osrednjega ekonomskega cilja – maksimiranja vrednosti banke.

Podatki v zvezi s sklicem skupščine, udeležbo na skupščini in načinom odločanja so razvidni iz poglavja Izjava o upravljanju Nove KBM.

V letu 2020 je potekala ena seja skupščine Nove KBM.

30.4.2020 se je skupščina seznanila s poročilom o notranjem revidiranju Skupine Nove KBM za leto 2019 z mnenjem nadzornega sveta, z Letnim poročilom Skupine Nove KBM in Nove KBM za leto 2019 ter z revizorjevim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila Skupine Nove KBM in Nove KBM za leto 2019. Skupščina je tudi sprejela sklep o določitvi plačil članom nadzornega sveta.

Skupščina je sprejela tudi sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2019. Na skupščini je bila podeljena razrešnica upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019, seznanila se je tudi s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora v letu 2019 ter s prenovljeno Politiko izbora primernih kandidatov za člane upravljalnega organa Nove KBM.

V zvezi s pripojitvijo Abanke k Novi KBM, v letu 2020, zaradi poenostavljenega postopka pripojitve ni bila izvedena skupščina Nove KBM kot prevzemne družbe v zvezi s soglasjem o pripojitvi, saj se je družba Biser Bidco S.à r.l., edini delničar Nove KBM kot prevzemne družbe, z izjavo v obliki notarskega zapisa, z dne 13.3.2020, odpovedala pravici zahtevati soglasje skupščine Nove KBM za pripojitev, na podlagi 5. odst. 599. člena ZGD-1 in uporabe določb 582, 583 ter 1. in 2. odst. 586. člena ZGD-1, na podlagi 6. odst. 599. člena ZGD-1.

7.3.4 Zagotavljanje skladnosti poslovanjaTrajna in dobičkonosna rast banke temelji na razvoju novih produktov, učinkovitih rešitvah in odličnih storitvah na eni strani ter na zglednih in s predpisi skladnih poslovnih praksah na drugi strani. Pri tem pa tako v zunanjem kot tudi v notranjem okolju Skupini Nove KBM in njenemu poslovanju pretijo številne grožnje, vključno z grožnjami iz naslova neskladnosti poslovanja in izgube ugleda. Stopnje in narava groženj se sčasoma spreminjajo, z razvojem in spremembami v banki in okolju pa se pojavljajo tudi vedno nove.

Za funkcijo nadzora tveganj skladnosti, drugo obrambno linijo, je v banki zadolžena Služba skladnosti poslovanja, v odvisnih družbah Skupine pa nosilci upravljanja tveganja skladnosti v posamezni odvisni družbi. Služba skladnosti poslovanja je centralizirana, samostojna in neodvisna funkcija skladnosti poslovanja, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih funkcij, pri katerih lahko prihaja do nasprotja interesov. Umeščena je neposredno pod upravo banke in ima neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti, ter neposreden dostop do nadzornega sveta ter revizijske komisije. Služba skladnosti poslovanja upravlja s tveganjem skladnosti poslovanja Skupine Nove KBM, ki mu je izpostavljena ali bi mu lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju iz naslova kršitev veljavnih predpisov ali zahtev Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke, sklenjenih pogodb, predpisanih praks ali etičnih standardov, ki bi lahko vplivale na dohodke, kapital ali ugled. Pri tem proaktivno sodeluje z drugimi kontrolnimi funkcijami ali specifičnimi organizacijskimi enotami v Skupini Nove KBM, predvsem funkcijo notranje revizije, razvoja produktov, marketinga

Za funkcijo nadzora tveganj skladnosti je

v banki zadolžena Služba skladnosti poslovanja,

v odvisnih družbah Skupine pa nosilci upravljanja

tveganja skladnosti v posamezni odvisni družbi.

in korporativnega komuniciranja, razvoja zaposlenih in pravne pisarne ter s funkcijami upravljanja: preprečevanja pranja denarja, tveganja, zunanjih prevar in informacijske varnosti.

Služba skladnosti poslovanja v skladu s sprejeto Izjavo o poslanstvu skladnosti poslovanja podpira banko pri doseganju njenih strateških, poslovnih in finančnih ciljev v sodelovanju z vsemi poslovnimi področji v banki, ob tem pa hkrati ščiti banko, tako da vzpostavlja in spodbuja etično ravnanje, zavezanost k poslovanju v skladu z zakonodajo ter da krepi vrednote zaupanja, odgovornosti, odličnosti, poštenosti, pripadnosti in integritete, ki so pomemben del kodeksa ravnanja. Prav tako svetuje banki pri odkrivanju tveganj skladnosti, iskanju regulatornih rešitev ter krepitvi institucionalne skladnosti z učinkovitimi programi izobraževanja in na ta način tudi ohranja ugled banke. Spodbuja vse, ki imajo razlog za sum, da je prišlo v banki do kršitve kakšnega zakona, predpisa, kodeksa ravnanja ali katere koli politike in postopka, naj takoj sporočijo, kaj o tem vedo oziroma sumijo, pri čemer zagotavlja, da je prijavitelj lahko brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Služba skladnosti poslovanja pomaga zagotavljati, da v banki ne prihaja do uhajanja informacij ali podatkov in da je v banki sprejeta kultura skladnosti poslovanja.

Posamezne organizacijske enote, odgovorne osebe in vsi zaposleni v okviru svojih odgovornosti za zagotavljanje skladnosti Skupine Nove KBM poročajo Službi skladnosti poslovanja o pripravljenih ocenah, identificiranih tveganjih, incidentih neskladnosti in ugotovitvah z vidika skladnosti poslovanja njihove vsebine dela. Služba skladnosti poslovanja pa glede na ugotovljeno stopnjo tveganja določa ukrepe in prioritete ter kontinuirano spremlja, ocenjuje in nadzoruje izvajanje ter implementacijo morebitnega akcijskega načrta ali izvedbo priporočil ter izvaja tudi usmerjevalno in svetovalno vlogo.

Služba skladnosti poslovanja opredeli in izvaja Politiko skladnosti poslovanja, ki jo implementira s pomočjo Programa skladnosti poslovanja in Programom spremljanja skladnosti poslovanja, ki sta za leto 2021 tudi že sprejeta.




Program skladnosti poslovanja predstavlja osnovo za zagotavljanje skladnosti s sloganom »živeti skladno« na vseh zahtevanih področjih Politike skladnosti poslovanja. Program spremljanja skladnosti predstavlja izvršitveni akt Programa skladnosti poslovanja in Politike skladnosti poslovanja banke. Program je osredotočen na tveganja, proaktiven, specifičen, merljiv, dosegljiv, učinkovit, realen in pravočasen ter daje odgovore na vprašanja, zakaj bo to storjeno, kaj bo storjeno, kdo bo odgovoren in kdaj bo dokončano. Program spremljanja skladnosti je proaktiven, merljiv, učinkovit, dosegljiv in daje odgovore, zakaj, kaj, kako, kdo in kdaj se bodo posamezne aktivnosti za zagotavljanje skladnosti izvajale.

V letu 2020 je banka prenovila Kodeks ravnanja Nove KBM in Skupine Nove KBM, z namenom krepitve korporativne kulture ter zavedanja zaposlenih. Z namenom obvladovanja tveganj etike, integritete in nasprotij interesov je nadgradila obstoječe tehnološke rešitve.

Izvedla je splošno letno oceno tveganja skladnosti in posamične ocene tveganja skladnosti po področjih ter produktih. Z namenom učinkovitejšega ocenjevanja in spremljanja tveganj in kontrol se je v letu 2020 pričel razvoj aplikativne podpore.

Na področju regulatorne skladnosti je banka, zaradi naraščajočega obsega predpisov in drugih regulatornih zahtev, implementirala informacijsko rešitev za spremljanje regulatornih zahtev in njihove implementacije v banki. Prav tako je optimizirala informacijsko rešitev za upravljanje dokumentarnega gradiva, naslovljenega na upravljalni organ banke, s čimer se zagotavlja ažurnost in integriteta poslovno občutljivih podatkov.

Nova KBM je v letu 2020 opredelila in izvajala

nova na tveganja osredotočena programa

skladnosti poslovanja ter spremljanja skladnosti

poslovanja, za obdobje do vključno leta 2021.

Na področju upravljanja nedovoljenih ravnanj zaposlenih je banka uvedla novo aplikativno podporo za upravljanje prejetih prijav žvižgačev. Prav tako se je pričela razvijati nova aplikativna podpora za upravljanje zahtevkov strank s področja varstva osebnih podatkov.

Učinkovito upravljanje dogodkov tveganja ugleda deluje kot sredstvo za krepitev ugleda banke. S tem namenom banka redno spremlja mesečne objave v medijih in analizira negativne objave, spremlja reklamacije strank ter po potrebi izda ustrezne ukrepe, ki so potrebni za preprečitev oz. zmanjšanje tveganja ugleda.

Banka neprestano izboljšuje sistem upravljanja tveganj skladnosti, redno spremlja in izvaja aktivnosti, prenavlja za to relevantne interne akte, vse z namenom upravljanja tveganj skladnosti tudi na posameznih področjih, kot so zagotavljanje skladnosti upravljalnega organa, poslovanje trga finančnih instrumentov in skrbništva, varstvo podatkov, preprečevanje davčnih utaj in obveznosti iz naslova avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih, preprečevanje izogibanja davkom in prelivanja dobičkov v davčno ugodnejše jurisdikcije ter upravljanje sistema notranjih kontrol in tveganj, ki jih prinaša nova zakonodaja ter izredne razmere, kot je pandemija COVIDA-19 itd.

Banka od leta 2017 na podlagi lastne metodologije ocenjuje in spremlja učinkovitost svojega delovanja. Eden ključnih izzivov je namreč merjenje učinkovitosti izdelanega Programa skladnosti poslovanja in izvedenih aktivnosti funkcije skladnosti poslovanja.

Banka s področja skladnosti poslovanja izvaja redna izobraževanja vseh zaposlenih ter predlaga ustrezne ukrepe in svetovanja ter druge oblike ozaveščanja zaposlenih kot stalno spremljajočo pomoč posameznim organizacijskim enotam banke za namene preprečevanja oz. zmanjševanja tveganja skladnosti v banki.

V okviru Službe skladnosti poslovanja deluje tudi Oddelek za skladnost poslovanja upravljalnega organa. Oddelek je odgovoren za izvajanje nalog, povezanih s korporativnim upravljanjem

(tj. korporativna skladnost), v upravi in nadzornem svetu banke ter z njihove strani oblikovanih organih/odborih/komisijah. Tako skrbi za izboljšanje strokovnih standardov, kakovosti prakse upravljanja in organizacijske uspešnosti, vse z namenom zagotavljanja skladnosti poslovanja na ravni organa upravljanja banke. Oddelek je tako odgovoren za nadzor in zagotavljanje korporativne skladnosti poslovanja na ravni celotne banke, učinkovit okvir korporativnega upravljanja ter splošno skladnost poslovanja uprave in nadzornega sveta.

Banka je v ta namen aplikativno podprla in digitalizirala delovni proces upravljalnega organa in z njegove strani oblikovanih oziroma ustanovljenih organov/odborov/komisij . Slednje omogoča popolno varnost gradiv, ki jih navedeni organi obravnavajo, ter tudi varno in sledljivo odločanje na daljavo. Tako se povečuje učinkovitost, olajša delo in povečuje transparentnost v odločevalskem procesu.

Dodatno ima banka v zvezi s tem vzpostavljen tudi poseben Pravilnik o podpisovanju (t. i. signature book), ki kot osrednji akt banke zagotavlja učinkovito korporativno upravljanje na področju vodenja in podeljevanja pooblastil s sledljivim postopkom prenosa le-teh, in na ta način spodbuja pregledno in odgovorno kulturo skladnosti poslovanja v banki. Pravilnik o podpisovanju je usklajen z organizacijsko strukturo, poslovnimi linijami in položaji v banki.

Verjamemo, da učinkovit program skladnosti v povezavi s splošno sprejeto kulturo skladnosti zagotavlja banki konkurenčno prednost pri poslovanju.

7.3.5 Zagotavljanje funkcije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in skrb za skladnost na področju omejevalnih ukrepovPodročje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter neposlovanje z entitetami, zoper katere so uvedeni omejevalni ukrepi, sodi med naloge, ki jih Nova KBM in Skupina Nove KBM obravnavata s posebno skrbnostjo in odgovornostjo. Banka ima tako centralizirano Službo za preprečevanje pranja denarja, ki je samostojna in neodvisna služba, umeščena neposredno pod upravo banke.

Prioritete Službe za preprečevanje pranja denarja predstavl jajo skladnost bančnega poslovanja tega področja z zakonskimi zahtevami ter učinkovit sistem notranjih kontrol, preverjanje vzpostavljenih pravil v dnevnem poslovanju ter skrb za redno izobraževanje in ozaveščenost zaposlenih v celotni Skupini Nove KBM.

Ob nakupu Abanke je bila ključna naloga banke razumeti pravila, procese in sistem notranjih kontrol v Abanki ter pripraviti usklajevalni načrt, da bodo pravila, procesi in sistem notranjih kontrol ob pravni združitvi bank poenoteni. Ključni cilj je bila uvedba Politike sprejemljivosti strank in poenotenje sistema notranjih kontrol, tako da so bile stranke ob pravni združitvi enako obravnavane ne glede na poslovalnico, ki so si jo izbrale.

V združeni banki Služba za preprečevanje pranja denarja šteje 16 zaposlenih. Z operativno združitvijo so se zgodili še zadnji koraki k popolni poenotenosti, ki jih predhodno zaradi različnih aplikativnih rešitev ni bilo mogoče doseči.

Bistvenih vsebinskih prilagoditev v letu 2020 banka ni izvajala. Konsistentni pogoji in ukrepi, ki jih je treba izvesti ob vzpostavitvi ali ohranitvi poslovnega razmerja, pripomorejo k stabilnosti sistema notranjih kontrol.




8. Delniški kapital Nove KBM Struktura kapitala Nove KBM je prikazana v spodnji tabeli:

Delniški kapital Nove KBM je bil 31.12.2020 v primerjavi z 31.12.2019 višji za 26,6 % oziroma za 207.779 tisoč €. Osnovni kapital Nove KBM se v letu 2020 ni spremenil in je konec leta 2020 znašal 150.000.000,00 €.

Pojasnila o Novi KBM kot prevzemni družbi nekdanje Abanke so zapisana v poglavju Izjava o upravljanju.

21.4.2016 je 100% lastnik delnic Nove KBM postala družba BISER BIDCO S.à r.l., preko katere sta nakup delnic izvedla ameriški upravljavec alternativnih investicijskih skladov Apollo Global Management Inc. in Evropska banka za obnovo in razvoj. Družba BISER BIDCO S.à r.l. je lastnik 10.000.000 rednih imenskih kosovnih delnic, kar predstavlja 100 % osnovnega kapitala banke.

100 % osnovnega kapitala banke.

31.12.2020 31.12.2019

Osnovni kapital 150.000 150.000

Kapitalske rezerve 403.302 403.302

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 11.494 14.649

Rezerve iz dobička 20.228 20.228

Zadržani dobiček 196.079 126.659

Čisti dobiček poslovnega leta 208.912 67.398

Skupaj 990.015 782.236

Podatki o delnici

SKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31. 12.2018 31.12.2020 31.12.2019 31. 12.2018

Knjigovodska vrednost delnice (v €)

99,13 78,17 72,81 99,00 78,22 72,34

Osnovni čisti dobiček na delnico (v €)

21,08 6,23 7,23 20,89 6,74 7,55

Na 38. skupščini Nove KBM, 30.4.2020, se je na podlagi predloga uprave banke in predloga nadzornega sveta banke bilančni dobiček za leto 2019 v višini 194.056.763,97 € uporabil na naslednji način:

• Bilančni dobiček v znesku 194.056.763,97 € je ostal nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček.




9. Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj

seznanjanje organizacijskih enot banke z nagnjenostjo banke k prevzemanju tveganj.

Izhodišče za pripravo Strategije prevzemanja tveganj je identifikacija tveganj, povezanih s sedanjim in prihodnjim poslovanjem Skupine Nove KBM. Identifikacija tveganj poteka skozi ustrezen proces, ki je sestavni del procesa ocenjevanja profila tveganosti v okviru ICAAP. Identifikacija tveganj se izvede s pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih modelov in zajema tako vrste tveganj, ki jim je Skupina že izpostavljena, kot tudi tiste vrste, ki bi jim lahko bila izpostavljena v prihodnosti. Rezultat procesa identifikacije tveganj je nabor tveganj, ki se v nadaljevanju ovrednotijo in obvladujejo v okviru ICAAP. Določi se tudi pomembnost posamezne vrste tveganja, ki je opredeljena na podlagi ocene posamezne vrste tveganja v procesu kvantificiranja tveganj z opredelitvijo materialnosti tveganj in potrebe po alokaciji kapitala. Le-to se izvede s pomočjo ocene verjetnosti uresničitve groženj in nastanka izgube ter hkrati ocene ustreznosti vzpostavljenih kontrol za omejevanje posameznih tveganj. Za identificirana in ocenjena tveganja se presodi potreba po alokaciji kapitala in vzpostavitvi limitnega sistema.

Skupina Nove KBM ima vzpostavljen nabor in oceno tveganj tudi v okviru ILAAP. Za vsako identificirano tveganje ocenjuje njegovo pomembnost, materialnost in vpliv na likvidnost. Materialnost tveganj je ocenjena na podlagi strukture bilance stanja oziroma vpliva na likvidnostno pozicijo banke in je v skladu s poslovnim načrtom Skupine in planom refinanciranja. Končni rezultat procesa je določitev minimalne višine potrebnega likvidnostnega blažilnika.

V skladu z alinejo e 1. točke 435. člena uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki ga predstavljata uprava:

John Denhof,predsednik uprave,

Jon Locke,podpredsednik uprave,

mag. Sabina Župec Kranjc,članica uprave,

mag. Matej Falatov,član uprave,

mag. Aytac Aydin,član uprave,

in nadzorni svet:

dr. Andrej Fatur,predsednik nadzornega sveta,

s podpisom te izjave potrjujeta ustreznost ureditve upravljanja tveganj, ki je v organizacijski shemi banke samostojno področje. Sistem upravljanja tveganj ustreza profilu tveganosti banke in strategiji banke ter sposobnosti prevzemanja tveganj.

Funkcija upravljanja tveganj je pomemben del celotnega procesa upravljanja Skupine in temelji na Strategiji prevzemanja tveganj Skupine Nove KBM, ki opredeljuje pojme, cilje in postopke v zvezi z zavestnim prevzemanjem tveganj. Strategija prevzemanja tveganj je povezana s poslovno strategijo Skupine, ICAAP, ILAAP in izvajanjem stresnih testov ter drugimi procesi/strategijami, pomembnimi za upravljanje Skupine. Poglavitni elementi strategije prevzemanja tveganj so zajeti v Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki predstavlja osnovo za

V izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj Skupina Nove KBM opredeli skupen obseg in vrsto tveganj, ki jih je pripravljena sprejeti ali se jim izogniti za dosego svojih poslovnih ciljev. Znotraj te izjave se definira okvir nagnjenosti k prevzemanju tveganj, v katerem so definirani nabor materialno pomembnih kot tudi ostalih tveganj ter ključni indikatorji tveganj, povezani s kapitalsko ustreznostjo, likvidnostjo in kvaliteto sredstev ter tudi dobičkonosnostjo, ki jih redno spremlja. Z namenom definiranja nagnjenosti Skupine k prevzemanju tveganj je Skupina Nove KBM za navedene indikatorje tveganj na osnovi v prihodnost usmerjenih ocen postavila mejne vrednosti ključnih kazalnikov tveganj po ravneh sprejemljivosti, prav tako pa tudi sprožilce tveganj. Vzpostavljena nagnjenost k prevzemanju tveganj je dalje integrirana v limitni sistem skupaj s sistemom zgodnjega opozarjanja. Limitni sistem je opredeljen v Priročniku operativnih limitov Skupine Nove KBM, ki predstavlja ločen dokument k Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

Ob Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj je Skupina določila tudi sposobnost prevzemanja tveganj. Sposobnost prevzemanja tveganj določa maksimalen obseg tveganj, ki ga je Skupina Nove KBM sposobna prevzeti, in je opredeljena z višino navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), kar je skladno s pristopom delujočega podjetja, »going concern«, določenim v okviru ICAAP. V okviru ILAAP to predstavljajo razpoložljiva visoko likvidna

sredstva ter posledično opredeljen minimalni potrebni likvidnostni blažilnik, ki ga mora banka zagotoviti za enomesečno obdobje izrednih likvidnostnih razmer.

Sposobnost prevzemanja tveganj predstavlja izhodišče za opredelitev skupne nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki se opredeli tudi za vsako vrsto tveganja s potrebo po alokaciji kapitala ter s skupno izkoriščenostjo sprejemljivega obsega tveganj glede na nagnjenost k prevzemanju tveganj. Pri določitvi nagnjenosti k prevzemanju tveganj Skupina Nove KBM upošteva zadnji nabor tveganj, koriščenje limitov po posameznih vrstah tveganja in, kjer je to smiselno, po posameznih organizacijskih enotah, segmentih in produktih. Nagnjenost k prevzemanju tveganj je usklajena s poslovnim načrtom Skupine in rezultati izvedenih internih stresnih testov. Skupina redno spremlja izkoriščenost sposobnosti prevzemanja tveganj preko ključnih sprožilcev tveganj in o njih poroča organom banke. Tveganja, ki jih je Skupina pripravljena sprejemati, so nižja od njene sposobnosti za sprejemanje.

Izvajanje stresnih testov je prav tako sestavni del celotnega procesa upravljanja tveganj v Skupini Nove KBM. Izsledki, pridobljeni na podlagi analize stresnih testov, se uporabljajo v odločitvenem procesu in pri sprejemanju strateških odločitev. Stresni testi se izvajajo v okviru ICAAP, ILAAP in sanacijskega načrta.

Maribor, 19.3.2021



Matej Falatovčlan

Aytac Aydinčlan



Nadzorni svet Nove KBM d.d.

dr. Andrej Fatur predsednik




10. Upravljanje tveganj

nivo posamezne vrste tveganj, način merjenja in spremljanje opredelijo strokovni sodelavci, ki so specializirani za upravljanje posamezne vrste tveganj. Organizacijska enota, zadolžena za določitev sprejemljive ravni tveganja, načina merjenja in spremljanja, je organizacijsko ločena od enote, ki tveganje sprejema.

Spremljanje in obvladovanje posamezne vrste tveganj podrobneje opredeljujeta politika upravljanja z obravnavanim tveganjem in pripadajoča metodologija, ki upoštevata specifične lastnosti posamezne vrste tveganja. Za vsako politiko ali metodologijo je zadolžena ena odgovorna oseba, ki skrbi za usklajenost internega akta z ostalimi, upoštevaje veljavne zakonodaje, smernice, priporočila in dobre bančne prakse.

Odločitve o metodologijah merjenja, spremljanja in obvladovanja tveganj v Skupini sprejema Nova KBM kot največja kreditna institucija v Skupini. Družbe v Skupini obvladujejo tveganja v skladu z zakonskimi zahtevami in internimi politikami ali metodologijami, ki odsevajo njihove aktivnosti in obseg poslovanja. Odgovorne osebe za posamezno politiko in metodologijo v banki so seznanjene z načinom obvladovanja tveganja, ki ga pokrivajo, v vseh družbah v Skupini ter imajo možnost in dolžnost vplivanja na vzpostavitev primernega načina obvladovanja in merjenja posameznega tveganja v družbah v Skupini. Izvedba postopkov upravljanja tveganj poteka neodvisno na ravni vsake posamezne družbe. Skupina ima za posamezno tveganje določene načine poročanja, vsebino poročila, pogostost poročanja in prejemnike poročil.

Skupina vsaj enkrat letno kritično pregleda profil tveganosti in nagnjenost k prevzemanju posameznega tveganja v okviru integriranega procesa, od identifikacije tveganj do izvajanja stresnih testov in priprave sanacijskega načrta ter procesa povratne informacije, ki potem vpliva na redne procese in strateške odločitve.

Poslanstvo Skupine je varnost poslovanja in prevzemanje tveganj na resen in odgovoren način ter doseganje najvišje skladnosti s standardi obvladovanja tveganj. V okviru Strategije prevzemanja tveganj ima Skupina opredeljene cilje prihodnjega prevzemanja in upravljanja tveganj ob upoštevanju profila tveganosti, predvidenega in pričakovanega razvoja poslovanja Skupine, njene poslovne in naložbene strategije, Strategije upravljanja sredstev in obveznosti (ALM), vključno s strategijo varovanja, strategijo informacijske tehnologije in strategijo upravljanja z nedonosnimi posojili, Načrta sanacije in načrta upravljanja nepremičnin, predvidenih za prodajo, ter zunanjega okolja. Skupina redno izvaja proces identifikacije in merjenja različnih vrst tveganj, ki nastajajo pri njenem delovanju.

Postopek upravljanja tveganj odseva celovit pristop Skupine in vključuje:

• identifikacijo tveganj, h katerim se Skupina v okviru svojega poslovanja izpostavlja

• merjenje tveganj in metode spremljanja dejavnikov tveganj, vključno z validacijo in »back testingom«

• stalno spremljanje izpostavljenosti posameznemu tveganju ter sistematično in celovito poročanje

• izvajanje stresnih testov, izsledki katerih se uporabljajo v odločitvenem procesu in pri sprejemanju strateških odločitev

• vzpostavljen limitni sistem s sistemom zgodnjega opozarjanja ter opredeljeno nagnjenost k prevzemanju tveganj

• prilagajanje spreminjajočemu se poslovnemu okolju, kar zajema ponovno ocenjevanje vzpostavljenih omejitev in metodologij za določanje omejitev zaradi zagotavljanja dolgoročno stabilnega in varnega poslovanja Skupine Nove KBM

Identifikacija tveganj je naloga vsakega zaposlenega. Sprejemljiv

Vse družbe v Skupini Nove KBM upravljanje tveganj obravnavajo kot stalen proces ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki se pojavijo v okviru njihovega poslovanja.

Podrobnejše informacije o upravljanju tveganj in izpostavljenosti tveganjem je/bo banka razkrila v dokumentu Razkritja v okviru 3. stebra.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in je osnovno tveganje, ki mu je Skupina Nove KBM izpostavljena pri svoji dejavnosti v okviru kreditnega portfelja.

Upravljanje kreditnega tveganja obsega identifikacijo, merjenje in zmanjševanje tveganja na sprejemljivo raven, ki je skladna z zastavljeno poslovno strategijo, strategijo prevzemanja tveganj in izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

V okviru upravljanja kreditnega tveganja so naslednje aktivnosti:

• kontinuirano spremljanje in analiziranje poslovanja dolžnikov ter posledično njihovo razvrščanje v ustrezne bonitetne razrede

• spremljanje koncentracije in kvalitete portfelja v smislu skladnosti s postavljenimi limiti

• spreml janje izpostavl jenost i kreditnemu tveganju po posameznem segmentu portfelja z vidika skladnosti z apetitom za prevzemanje tveganja

• določanje pravil za ugotavljanje nedonosnih izpostavljenosti in pravil za prenehanje statusa nedonosnih izpostavljenosti

Banka je z namenom minimizacije negativnih

posledic krize ob COVIDU-19 sprejela ukrepe

za pravočasno identifikacijo subjektov, ki jih

je oz. bo prizadela kriza, in ukrepe za blaženje

negativnih posledic na njihovo poslovanje oz.

finančni položaj ter posledično na položaj banke.

• izdelava ustreznih bonitetnih modelov in njihova kalibracija

• spremljanje tveganosti portfelja s pomočjo parametrov tveganja, kot sta verjetnost neplačila (PD) in izguba ob neplačilu (LGD)

• ločeno upravljanje tveganj za donosni in nedonosni del portfelja

• ocenjevanje pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja za donosni in nedonosni del portfelja

• spremljanje zavarovanosti posameznih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti

• omejevanje izpostavljenosti do posameznega komitenta in skupin povezanih oseb

• sistematično zgodnje ugotavljanje kreditnega tveganja na osnovi opozorilnih signalov (EWS)

• izdelava stresnih scenarijev za namen izračuna internega kapitala banke

• izdelava stresnih scenarijev za namen sanacijskega načrta in poročanje o vrednosti kazalnikov kot sprožilcev akcijskega načrta

• soodločanje pri odobravanju naložb

• zagotavljanje ustreznega kreditnega procesa z vidika ustreznega ocenjevanja tveganosti posamezne naložbe

V okviru upravljanja tveganj in z namenom podpore procesom odločanja, monitoringa tveganj in internega poročanja Nova KBM uporablja sisteme oz. mehanizme razvrščanja, ki temeljijo na parametrih tveganja, kot je verjetnost neplačila (angl. probability of default). Parametri tveganja se uporabljajo pri razvrščanju komitentov in predstavljajo integralni del kreditnega procesa in procesov rednega spremljanja. Na podlagi modelov banka izvaja izračune pričakovanih kreditnih izgub in tveganju prilagojenega kapitala.

Posamezne družbe v Skupini Nove KBM imajo opredeljeno svoji lastni dejavnosti prilagojeno politiko upravljanja kreditnega tveganja, ki je usklajena s krovno politiko upravljanja kreditnega




tveganja Skupine Nove KBM. Zaradi strateške pomembnosti odvisne družbe Summit Leasing Slovenija je le-ta eksplicitno integrirana tako v vse ključne dokumente s področja upravljanja kreditnega tveganja v banki, kot sta Strategija prevzemanja tveganj in Izjava o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, kot tudi v vse procese upravljanja kreditnega tveganja, vključno s procesom ICAAP in procesom priprave sanacijskega načrta. Za namen celostnega upravljanja kreditnega tveganja je informacijski sistem SLS integriran z informacijskim sistemom banke, kar omogoča ažurno in poglobljeno spremljanje kreditnega tveganja, ki sta mu izpostavljeni družba in Skupina Nove KBM kot celota.

Glavni cilj upravljanja kreditnega tveganja je zagotoviti stabilno in donosno poslovanje Skupine ob njenem prevzemanju kreditnega tveganja, ki izhaja iz same narave poslovanja. Skupina Nove KBM zmanjšuje posledice prevzetih tveganj v skladu:

• s predpisi Evropske centralne banke, navodili evropskega bančnega organa in Banke Slovenije, ki temeljijo na uredbah in direktivah Evropske skupnosti

• z lastno strategijo, ki je podrobneje opredeljena v politikah in metodologijah upravljanja tveganj Skupine Nove KBM

• z dobro bančno prakso

Banka pred odobritvijo vsake naložbe skrbno pregleda poslovanje dolžnika in ga v skladu z Metodologijo za razvrščanje komitentov razvrsti v bonitetne razrede od 0 do 12. O odobritvi naložbe soodloča področje upravljanja tveganj.

V času trajanja poslovnega razmerja do dolžnika banka:

• vsaj enkrat letno preveri ustreznost njegove bonitetne razvrstitve, ki izhaja iz bilančnih podatkov in mehkih dejavnikov poslovanja

• dnevno preverja ustreznost bonitetne razvrstitve po zamudah pri poravnavanju obveznosti, blokadah

transakcijskih računov in uvedenih insolventnih postopkih

• dnevno preverja negativne dogodke v skladu s sistemom zgodnjega opozarjanja (EWS)

• glede na tveganost komitenta in naložbe banka za vsako pogodbo sproti oblikuje ustrezne oslabitve oz. ocenjuje pričakovane kreditne izgube

V skladu z bonitetnim modelom banka sproti razvršča dolžnike v ustrezne bonitetne razrede. Posebej pozorno spremlja dodeljevanje in ukinjanje statusov »neplačnik« in »nedonosna izpostavljenost«. Ob izboljšanju poslovanja dolžnika ga banka v skladu s pravili razvrsti v status ozdravljene izpostavljenosti.

V letu 2020 je banka na področju kreditnega tveganja, predvsem v luči krize zaradi COVIDA-19, sprejela ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic le-te in izvedla številne aktivnosti, med drugim:

• z nadgradnjo in prilagoditvijo procesa kreditiranja zagotovila izvajanje interventnih zakonov ZIUOPOK6, ZIUOPDVE7 in ZIUZEOP8

• prilagodila sistem oz. posebno pozornost namenila določanju bonitetnih ocen, ugotavljanju restrukturiranih izpostavljenosti in ugotavljanju verjetnosti neplačila kot posledice krize zaradi COVIDA-19 v skladu s smernicami regulatorja

• okrepila funkciji zgodnje spremljave in intenzivne obravnave za gospodarske družbe (vzpostavitev Oddelka spremljave komitentov in preventive)

• sprejela dodatne smernice in ukrepe za identifikacijo in redno spremljanje posameznih strank in dejavnosti, pri katerih je zaznano povečano kreditno tveganje zaradi krize ob COVIDU-19 (predvsem turistične, avtomobilske in neživilske trgovine)

• sprejela ukrepe za blaženje negativnih posledic krize zaradi COVIDA-19 na poslovanje subjektov oz. njihov finančni položaj (z izvajanjem

6 Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev.7 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19.8 Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

interventnih zakonov in sklepanjem bilateralnih poslov)

• nadgradnjo limitov kreditnega portfelja z upoštevanjem interne ocene kapitala (II. steber)

• izboljšanje in avtomatiziranje procesov upravljanja kreditnega tveganja in internega poročanja

• nadgradnjo in validiranje modelov

• obsežne aktivnosti na področju izboljšanja in zagotavljanja kvalitete podatkov

Več o podrobnejšem prikazu posameznih vrst tveganj je razvidno iz računovodskega poročila.

Likvidnostno tveganje

Upravljanje z likvidnostnim tveganjem je sestavni del skrbnega in varnega poslovanja banke. Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Izvira iz časovnega neskladja dospelosti sredstev in obveznosti. Posledica je lahko neizpolnitev obveznosti do strank pri izplačilu depozitov in črpanju odobrenih kreditnih linij.

Likvidnostno tveganje delimo na dve kategoriji:

• Likvidnostno tveganje pri financiranju je tveganje, da banka ne bo sposobna poravnati vseh preostalih obveznosti ali pa da bo za poravnavo teh obveznosti prisiljena plačati veliko višje stroške.

• Tržno likvidnostno tveganje je tveganje izgube v primeru, da finančni instrument ne more biti prodan ali nadomeščen v krajšem časovnem obdobju brez pomembnega vpliva na tržno ceno. To je lahko zaradi nezadostne globine trga ali prekomerne

Skupina Nove KBM je v letu 2020 izboljšala

proces ILAAP ter naredila dodaten napredek pri

implementaciji vodnika ECB za ILAAP v proces.

koncentracije na investicijski strani (tj. izpostavljenost posameznim, skupnim ali povezanim partijam, ki imajo enake faktorje tveganj) ali pa zaradi tržnih neravnovesij ali drugih vzrokov.

Skupina Nove KBM ima vzpostavljene metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti, ki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v istih časovnih obdobjih.

Politika ILAAP Skupine Nove KBM predstavlja okvir ILAAP v Skupini Nove KBM. ILAAP predstavlja interni proces, kar pomeni, da mora slediti bančnemu poslovnemu modelu, velikosti, kompleksnosti, tveganosti, tržnim pričakovanjem. Vključene so vse kvalitativne in kvantitativne informacije, na katerih temelji nagnjenost k prevzemanju tveganja, vključno z opisom sistemov, procesov in metodologije, namenjene merjenju in upravljanju likvidnostnih tveganj in tveganj pri financiranju.

Skupina Nove KBM redno zasleduje naslednje glavne cilje upravljanja likvidnostnega tveganja oziroma procesa ILAAP:

• določitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj in ključnih sprožilcev tveganj na podlagi v prihodnost usmerjenih ocen, ki so usklajene s poslovnim načrtom Skupine in drugimi relevantnimi strategijami

• načrtovanje dejanskih in potencialnih denarnih prilivov in odlivov ter ocena likvidnostnega tveganja z izračunom količnikov likvidnosti

• zagotavljanje likvidnostnemu tveganju primerne višine likvidnih naložb (likvidnostni blažilnik) oziroma druge oblike oskrbe z likvidnostjo

• spremljanje primerne strukture virov sredstev in finančnih sredstev

• dnevno izpolnjevanje vseh obveznosti, bilančnih in zunajbilančnih, v različnih valutah

• izpolnjevanje vseh zakonskih zahtev




• opredelitev normativne in ekonomske ILAAP perspektive ter medsebojni vpliv

• opredelitev povezanosti med ICAAP, ILAAP, načrtom sanacije in procesom planiranja

• razpoložljivost in vzdrževanje kriznega načrta za primer morebitnega pojava likvidnostne krize

• spremljanje izpolnjevanja vzpostavljenih limitov, kazalnikov likvidnosti in drugih elementov likvidnostnega tveganja

• upravljanje z zadostnim obsegom sklada finančnega premoženja za zavarovanje terjatev centralne banke

• redno izvajanje in poročanje o rezultatih stresnih scenarijev likvidnostnega tveganja

V skladu z direktivo o kapitalskih zahtevah IV in smernicami Evropskega bančnega organa (EBA), ki se nanašajo na SREP, izvaja Skupina Nove KBM proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (ILAAP). Proces ILAAP ima pomembno vlogo v SREP, ki zadeva proces določanja likvidnostnih zahtev v okviru drugega stebra.

V letu 2020 je Skupina Nove KBM upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko in metodologijami. V celoti je izpolnjevala predpise o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije, ki kot obvezujoče določajo doseganje regulatornega količnika LCR. Količnik je identificiran kot ključni indikator tveganja ter opredeljen v Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj.

Skupina Nove KBM ima za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem in za njegovo zmanjševanje vzpostavljen limitni sistem, v katerega so vključeni kvantitativno merljiva tveganja in pomembni dejavniki likvidnostnega tveganja. Namen limitnega sistema je obvladovanje likvidnostnega tveganja in določitev učinkovitih ukrepov ter aktivnosti, ki jih je treba uporabiti za preprečevanje in obvladovanje različnih kriznih situacij likvidnosti, vključno z ustreznimi ukrepi za premagovanje in omejevanje posledic likvidnostnih kriz

in za ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega stanja banke.

Skupina Nove KBM ima oblikovane tri vrste stresnih scenarijev na dveh stopnjah težavnosti, ki vodijo v sprejemanje ustreznih ukrepov za zmanjševanje likvidnostnega tveganja. Stresni scenariji se izvajajo mesečno, njihov glavni cilj pa je zagotovitev zadostnega obsega likvidnostnih rezerv za vnaprej definirano obdobje preživetja. Rezultate stresnih scenarijev redno obravnavajo odbor ALCO, uprava banke ter nadzorni svet banke v okviru rednega poročila o izpostavljenosti Skupine tveganjem.

V letu 2020 je Skupina Nove KBM pomembno nadgradila izvedbo likvidnostnih stresnih testov, predvsem z vidika opredelitve scenarijev, uporabe podatkovne osnove ter vključevanja ekonomske in normativne perspektive. Stresni test Plana financiranja je izvedla tako po normativni kot ekonomski perspektivi ter dodatno nadgradila Načrt za zagotavljanje likvidnosti v izrednih razmerah, ki ga prav tako obravnava z vidika ekonomske in normativne perspektive. V stresne teste vključuje tudi modelske ocene, pri čemer je v letu 2020 na novo ocenila model za določitev deleža stabilnih vlog brez zapadlosti in njihove razporeditve po časovnih žepkih. Stresne scenarije, ki primarno temeljijo na preteklih gibanjih, četrtletno posodablja, da na ta način sprotno zaznava in testira okoliščine, ki nastajajo kot posledica pandemije COVIDA-19.

Skupina Nove KBM dnevno poroča likvidnostni komisiji o realizaciji načrta likvidnostne pozicije banke prejšnjega dne in kazalnikih likvidnosti prejšnjega dne ter v potrditev predloži likvidnostno pozicijo banke za tekoči dan. Prav tako poroča o vzrokih morebitnih odstopanj od načrta likvidnostne pozicije in kazalnikov likvidnosti. Na mesečni ravni se likvidnostni komisiji v potrditev predloži načrt likvidnostne pozicije banke za naslednji mesec.

Skupina Nove KBM redno poroča odboru ALCO o razpršenosti virov likvidnosti, kazalnikih likvidnosti, stabilnosti vpoglednih vlog, strukturi prilivov in odlivov, likvidnostnih vrzelih, internem likvidnostnem blažilniku, internem

likvidnostnem indikatorju, rezultatih dinamične analize likvidnostne vrzeli, ki upošteva časovno komponento denarnih tokov, s pomočjo katere lahko pravočasno zazna likvidnostno tveganje v pričakovani likvidnostni poziciji, in o rezultatih stresnih testov.

Tržno tveganje

Tržno tveganje je tveganje izgube, ki nastane zaradi neugodnih sprememb dejavnikov na finančnih trgih (cen vrednostnih papirjev, deviznih tečajev, obrestnih mer). Banka ločeno spremlja tržno tveganje trgovalnih postavk in tržno tveganje bančnih postavk. Način spremljanja in poročanja ter omejevanje izpostavljenosti obravnava Politika upravljanja tržnih tveganj v Skupini Nove KBM.

Cilj politike je obvladovanje tržnih tveganj, ki jih je banka s svojim delovanjem pripravljena in sposobna prevzemati. Upravljanje vključuje identifikacijo, merjenje, spremljanje in poročanje o tržnih tveganjih. Politika upravljanja tržnih tveganj je del celotne strategije upravljanja tveganj, kjer je tržno tveganje opredeljeno kot sprejemljivo.

Osnovno orodje za upravljanje tržnega tveganja predstavlja limitni sistem, ki vsebuje kreditne in pozicijske limite, limite največje dovoljene izgube, limite tržnosti tečajev, limite tvegane vrednosti in limite po posameznih pooblaščenih osebah. Pri določanju limitov trgovalne knjige skupina sledi načelu previdnosti

Skupina Nove KBM je v letu 2020 nadgradila

celoten proces upravljanja tržnega tveganja,

interno dokumentacijo, limitni sistem in

dnevno poročanje. Prav tako je zaradi uvedbe

novih aplikacij posodobila dnevno upravljanje

tržnih tveganj, ter zaradi situacije, povezane s

pandemijo COVIDA-19, nadgradila dnevno in

mesečno poročanje.

in večje razpršenosti portfelja v pomenu tržnega tveganja. Limitni sistem sledi naložbeni strategiji Banke. Limiti in sistem zgodnjega opozarjanja so posodobljeni najmanj enkrat letno in jih potrdi uprava banke. Upoštevanje limitov in sistema zgodnjega opozarjanja dnevno spremlja Sektor strateškega upravljanja tveganj ter ga objavlja na intranetni strani banke. V primeru prekoračitev poroča odgovornim osebam v skladu s sprejetimi dokumenti.

Pozicijsko tveganje je tveganje izgube zaradi spremembe cene finančnega instrumenta, ki ga banka vodi v svojem portfelju za namene trgovanja na svojem lastniškem računu. Za omejevanje pozicijskega tveganja ima banka opredeljene limite trgovanja. S pridružitvijo Abanke je na pomenu pridobila trgovalna knjiga, kjer Skupina Nove KBM sledi politiki zaprtih pozicij. Banka ima tri trgovalne portfelje dolžniških VP, ki so ločeni glede na namen in vsebino. Portfelj lastniških vrednostnih papirjev bančne knjige sestavljajo naložbe, ki so potrebne za delovanje banke. Strategija banke ne predvideva naložb v lastniške VP, namenjene trgovanju. Banka sklepa izvedene finančne instrumente na valute in na obrestno mero, ki so podprti z limitnim sistemom.

Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo zaradi neusklajene devizne podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev. Valutno tveganje je omejeno z limitom najvišje dovoljene 10-dnevne tvegane vrednosti posamezne valute, dodatno pa je omejena najvišja dovoljena 10-dnevna tvegana vrednost vseh valut skupaj. Banka dnevno spremlja uspešnost vzdrževanja zaprte devizne pozicije po posamezni valuti ter v primeru prekoračitev poroča odgovornim osebam v skladu z navodili.

Tveganje kreditnega razmika je tveganje, ki izhaja iz morebitnih sprememb v tržni vrednosti dolžniških instrumentov v portfeljih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (FVTPL) in merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), in je posledica spremembe v kreditni kvaliteti izdajatelja dolžniškega instrumenta. Banka preko procesa




ICAAP ugotavlja, da je zaradi velikosti portfelja, merjenega po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), izpostavljena tveganju kreditnega razmika. Izpostavljenost tveganju spremembe kreditnega razmika se omejuje z naložbeno politiko, saj banka nalaga sredstva skoraj izključno v dolžniške instrumente z visoko bonitetno oceno (investment grade), izdane večinoma s strani izdajateljev v evrskem območju.

Ocena notranjega kapitala za tveganje spremembe kreditnega razmika temelji na uredbi CRR2. Na podlagi tega se izračuna vpliv šoka na pošteno vrednost dolžniških instrumentov v portfelju, merjenem po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI). Način izračunavanja in poročanja tveganosti kreditnega razmika je podrobneje opisan v ICAAP metodologiji merjenja tveganj Skupine Nove KBM.

Skupina Nove KBM je v letu 2020 v celoti nadgradila proces upravljanja tržnega tveganja, kar se odraža v Politiki upravljanja tržnih tveganj, limitnem sistemu ter v metodologijah, ki se nanašajo na določitev limitov in modele vrednotenja. Dodatno je nadgradila sistem spremljave in dnevnega poročanja ter zaradi situacije ob COVIDU-19 tudi mesečno poročanje. Na novo je ocenila model CVA ter avtomatizirala izračun interne kapitalske zahteve za tveganja kreditnega razmika.

Obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB)

Banka je v letu 2020 z uvedbo novega programskega

orodja posodobila in izboljšala spremljanje in

upravljanje obrestnega tveganja ter pri tem sledila

Smernicam o upravljanju obrestnega tveganja, ki

izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (EBA/GL/2018/02).

V letu 2021 bo nadalje izboljševala proces upravljanja

obrestnega tveganja v smislu boljšega izkoriščanja

programskega orodja. Prav tako bo nadalje izvajala

metodološke izboljšave.

Obrestno tveganje je tveganje nastanka izgube v primeru nenadnih in nepričakovanih sprememb tržnih obrestnih mer in izhaja iz časovnega neujemanja obrestno občutljivih aktivnih in pasivnih postavk. Obrestno tveganje banka identificira, meri, upravlja, nadzoruje in spremlja v skladu s Politiko upravljanja obrestnega tveganja v Skupini Nove KBM in Metodologijo merjenja obrestnega tveganja v Skupini Nove KBM.

Za obvladovanje obrestnega tveganja ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja z obrestnim tveganjem, ki omogoča, da raven tveganja ostaja v sprejemljivih mejah. Pri merjenju tveganja sta poleg tveganja obrestnih vrzeli in premika krivulje donosnosti upoštevana tudi bazično tveganje, ki izhaja iz različnih referenčnih obrestnih mer, in opcijsko tveganje, ki izhaja iz možnosti poplačila kreditov pred rokom zapadlosti. Skupina Nove KBM za upravljanje obrestnega tveganja mesečno meri vpliv različnih premikov krivulje donosnosti na ekonomsko vrednost kapitala (EVE) in na neto obrestne prihodke (NII). Skupina Nove KBM za interne potrebe in za izračun kapitalske zahteve za obrestno tveganje izvaja različne obrestne scenarije za tekoče upravljanje obrestnega tveganja ter pri tem upošteva obrestno dno po posameznih produktih. Rezultat scenarija za tekoče notranje upravljanje z najslabšim vplivom na vsoto min (0;∆EVE) in min (0;∆NII) predstavlja kapitalsko zahtevo za obrestno tveganje. Pri vseh scenarijih Skupina Nove KBM tudi upošteva porazdelitev vpoglednih vlog v skladu z internimi modeli.

Skupina Nove KBM redno izvaja tudi scenarije za stresno testiranje (interne in regulatorne), da izmeri svojo ranljivost v stresnih tržnih pogojih. Poleg standardiziranega stresnega testa v obliki vzporednega premika krivulje donosnosti za +/–200 bazičnih točk Skupina Nove KBM izvaja še 6 drugih premikov krivulj donosa različnih razsežnosti, ki jih je povzela v skladu s Smernicami o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (EBA/GL/2018/02). Skupina Nove KBM pri izračunu EVE zraven obrestnega dna po posameznih produktih pri premiku tržnih obrestnih mer navzdol

upošteva tudi v smernicah predpisano obrestno dno. Rezultat z največjo negativno spremembo ekonomske vrednosti kapitala ne sme presegati 15 % Tier 1 kapitala banke.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju portfelja Skupina Nove KBM omejuje z limitnim sistemom, ki ga potrjuje uprava banke in je posodobljen najmanj enkrat letno. Dodatno ima Skupina Nove KBM vzpostavljen sistem zgodnjega opozarjanja. Upoštevanje limitov in sistema zgodnjega opozarjanja mesečno spremlja Sektor strateškega upravljanja tveganj. V primeru prekoračitev poroča odgovornim osebam v skladu s sprejetimi dokumenti.

Skupina Nove KBM ima izpostavljenost obrestnemu tveganju omejeno po časovnih žepkih za tri ključne valute: EUR, USD in CHF.

Skupina Nove KBM je v letu 2020 z novim modelskim pristopom ocenila delež temeljnih vlog brez zapadlosti in njihovo porazdelitev po časovnih žepkih ter nadgradila limitni sistem, kjer se opredeljena nagnjenost k prevzemanju obrestnega tveganja bančne knjige prenese neposredno v sistem limitov, posamezne komponente limitnega sistema pa so tesno povezane s sistemom zgodnjih opozoril.

Operativno tveganje

Operativno tveganje je »tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspešnih notranjih postopkov, ljudi in sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov«. Ta opredelitev vključuje pravno tveganje (skladno z uredbo CRR), vendar izključuje strateško tveganje in tveganje izgube poslovnega ugleda. Tako Skupina Nove KBM znotraj splošnega operativnega tveganja obravnava tudi tveganje ugleda, modelsko tveganje, tveganje v zvezi z ravnanjem zaposlenih, sistemsko/IT

Banka je v letu 2020 nadgradila okvir za celovito

upravljanje operativnega tveganja z izboljšanimi

analizami, kontrolami, ukrepi, izobraževanji in

krepitvijo kulture.

tveganje, projektno tveganje, tveganje skladnosti, tveganje goljufij (zunanjih in notranjih), tveganje spletnega kriminala, tveganje človeških virov, pravno tveganje, tveganje kakovosti podatkov ter tveganje zunanjega izvajanja.

Politika upravljanja operativnega tveganja opredeljuje medsebojno povezane komponente, pomembne za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in kontrolo operativnega tveganja, skladno s potrjeno nagnjenostjo k prevzemanju operativnega tveganja. Komponente vključujejo dokumentirane postopke, procese, tehnike merjenja, mehanizme poročanja in ureditev upravljanja.

Politika zunanjega izvajanja opisuje komponente okvira zunanjega izvajanja skladno s celovitim upravljanjem operativnega tveganja v okviru nagnjenosti banke k prevzemanju operativnega tveganja. Določa zahteve, upravljanje, vloge in odgovornosti ter komponente okvira za opredelitev, spremljanje, upravljanje in obvladovanje tveganj, povezanih z oddajanjem storitev v zunanje izvajanje. Politika zajema sporazume o zunanjem izvajanju, vključno z oddajanjem storitev podizvajalcem.

Nova KBM ima vzpostavljeno sistematično evidentiranje dogodkov operativnega tveganja. Evidentiranje dogodkov o nastalih operativnih tveganjih vključuje vse zaposlene v Novi KBM in Skupini Nove KBM. Redno poročanje višjim vodstvenim organom o dogodkih operativnega tveganja se izvaja mesečno s poročilom o tveganjih za nadzorni svet, četrtletno pa na seji Odbora za operativno tveganje. Nova KBM razvršča dogodke operativnega tveganja med (i) škodne dogodke, (ii) nefinančne dogodke in (iii) potencialne dogodke operativnega tveganja ter (iv) dogodke pravnega tveganja.

Nova KBM ima vzpostavljeno redno spremljanje izvajanja okvira upravljanja zunanjega izvajanja. O stanju na področju je redno četrtletno seznanjen Odbor za operativno tveganje.

Nova KBM je v letu 2020 posebno pozornost namenila nadgradnji procesa upravljanja dogodkov operativnega tveganja, vključno z razvojem novega poročevalskega sistema, nadgradnji




procesa upravljanja zunanjega izvajanja, kakovosti podatkov o dogodkih, nadgradnji poročil, avtomatizaciji procesov upravljanja operativnega tveganja, nadgradnji in razvoju metodologij ocenjevanja operativnega tveganja, nadgradnji notranjih modelov ICAAP in opredelitvi nagnjenosti k prevzemanju operativnega tveganja, izobraževanju o operativnem tveganju in zviševanju kulture upravljanja. Nova KBM posebno pozornost namenja tudi upravljanju zavarovalniških zahtevkov.

Poročila operativnega tveganja za celotno Skupino obravnava Odbor za operativna tveganja, ki je posvetovalni organ uprave banke, katerega naloga je proučevanje, obravnavanje in odločanje o vprašanjih operativnega tveganja. S prisotnostjo članov uprave in direktorjev sektorjev in oddelkov, ki so pomembni za upravljanje operativnega tveganja, je zagotovljena tudi možnost ustreznega ukrepanja v primeru ugotovljenih visokih ravni tveganj.

Skupina Nove KBM izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po I. stebru v skladu z enostavnim pristopom (BIA, Basic Indicator Approach), po II. stebru pa na osnovi notranjih modelov, ki upoštevajo podatke o škodnih dogodkih, o nefinančnih in potencialnih dogodkih, o rezultatih samoanaliz operativnega tveganja in o stanju indikatorjev operativnega tveganja. Skupina Nove KBM razvršča vse dogodke in grožnje samoanaliz operativnega tveganja v skladu z enotno kategorizacijo, kot jo določa kapitalski sporazum Basel II, ter po poslovnih področjih, kar omogoča njihovo medsebojno povezovanje.

Posebno pozornost Nova KBM posveča tveganjem spletnega kriminala in drugim tveganjem informacijske varnosti. Banka to področje skrbno obvladuje z ustreznimi procesi za ugotavljanje tveganj, zaščito, zaznavanje napadov ter odziv nanje in odpravljanje morebitnih

Posebno pozornost Nova KBM posveča

tveganjem spletnega kriminala in drugim

tveganjem informacijske varnosti.

posledic. V letu 2020 so bile nadgrajene tehnične zaščite in mehanizmi detekcije. Z združitvijo bank je prišlo do pomembne kadrovske okrepitve ekip, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo.

Izboljšave so bile izvedene tudi na področju tveganja notranjih in zunanjih goljufij, kjer Služba skladnosti poslovanja ugotavlja in identificira morebitne sume o goljufivih dejanjih zaposlenih, prejema poročila, analizira sum in oceni stopnjo suma, obravnava poročane sume, jih odkriva in preiskuje domnevna goljufiva dejanja, vključno z intervjuji zaposlenih ter pridobivanjem in varovanjem dokazov.

Nova KBM ima vzpostavljen sistem upravljanja goljufij in tveganj, povezanih z goljufijami, ki ne vključuje upravljanja prepovedanega vedenja zaposlenih. V okviru sistema preprečuje in odkriva prevare ter se nanje primerno odziva. V skladu s strategijo odkrivanja prevar banka uporablja analitična in druga orodja za prepoznavo nepravilnosti ter poročevalske kanale za izmenjavo podatkov o sumih prevar. Učinkovitost preprečevanja in upravljanja prevar je zagotovljena s sprejetjem metod, ki storilce odvračajo od poskusa prevar, zmanjšujejo možnosti, da storijo prevaro, oz. omejujejo načine, na katere bi potencialni storilci lahko upravičili svoja ravnanja.

Pomemben dejavnik pri preprečevanju prevar je prepoznavanje in ozaveščanje o prevarah. Banka je zato izvedla več izobraževanj, na katerih zaposlenim predstavlja dobre in slabe prakse na področju preprečevanja prevar. Ozaveščanje o prevarah poteka tako znotraj banke kot tudi do strank in celotne javnosti.

Banka je v začetku letu 2020 uspešno izvedla vse načrtovane aktivnosti faze stabilizacije in s tem zaključila celoten projekt implementacije novega osrednjega informacijska sistema. Le-ta ni nadomestil zgolj prej obstoječega, temveč tudi večje število drugih podpornih informacijskih sistemov in aplikacij. Z zmanjšanjem števila uporabljenih informacijskih virov je banka naredila bistven korak k znižanju tveganj na področju arhitekture, neprekinjenega poslovanja in upravljanja sprememb

pri informacijskih sredstvih. V sklopu modernizacije področja informacijske tehnologije je banka vpeljala novo platformo za podporo vsem njenim ključnim procesom, kot so pomoč uporabnikom, upravljanje sprememb pri informacijskih virih, upravljanje z incidenti itd. V sklopu tega je bila opravljena tudi zamenjava orodja za upravljanje z informacijskimi viri.

Zaradi jasne usmeritve banke v nadaljnjo digitalizacijo in brezpapirno poslovanje ima informacijska tehnologija pri razvoju in podpori novih bančnih storitev pomembno, če že ne ključno vlogo. V porastu novih tehnologij in načinov poslovanja, ki se selijo v spletno okolje, banka pozorno spremlja tudi vsa s tem povezana tveganja. S ciljem transparentne, varne in visoko razpoložljive informacijske infrastrukture banka posebno pozornost namenja upravljanju tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo. Upravljanje s temi tveganji je proces, ki je v banki prisoten že vrsto let in temelji na neprestanem spremljanju, ki vodi ali v izboljšave obstoječih ali pa vzpostavitev novih kontrolnih točk. Pomembnejša tveganja, ki se pozorno spremljajo, so povezana z razpoložljivostjo in neprekinjenim delovanjem, varnostjo informacijskih sistemov, vpeljavo sprememb pri informacijskih sredstvih, celovitostjo podatkov in zunanjim izvajanjem. Z združitvijo z Abanko je banka še dodatno okrepila ekipo prve obrambne linije, ki deluje v okviru Sektorja upravljanja informacijske tehnologije in je ločena organizacijska enota.

Tudi v 2020 je banka izvedla samoanalizo operativnega tveganja skladno s smernicami o oceni tveganj, povezanih z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT). Glede na ocene iz preteklih let je bil ponovno zaznan napredek, ki je vplival na nižjo izpostavljenost tveganju. Vsi ključni indikatorji tveganj za to področje se spremljajo na kvartalnem nivoju in so poročani drugi obrambni liniji. Škodni dogodki ter drugi incidenti s področja (ne)delovanja informacijskih sistemov pa se spremljajo in poročajo na dnevnem nivoju, skladno z veljavnimi internimi dokumenti.

V skladu z veljavno regulativo ima banka vzpostavljene načrte neprekinjenega poslovanja informacijske tehnologije. Načrti se nanašajo na postopke obnovitve delovanja po nesreči. Neprekinjenost delovanja IT-sistemov je zagotovljena s podvojitvijo sistemov in podatkov na rezervni lokaciji.

V letu 2020, ki ga je zaznamovala združitev bank in predvsem pandemija COVIDA-19, banka ne beleži posebnosti ali odstopanj na področju tveganj, povezanih z informacijskimi sistemi.

Tveganje ugleda je ovrednotenje izgube, ki jo banka lahko utrpi zaradi zmanjšanja svojega ugleda. Banka je opredelila 7 ključnih področij, na katerih sistematično spremlja nabor groženj, ki bi lahko ogrozile njen ugled. Ta področja so: odnosi z mediji, odnosi s strankami, odnosi z zaposlenimi, odnosi z regulatornimi organi, upravljanje incidentov, družbena odgovornost ter upravljanje blagovne znamke.

Banka zagotavlja pripravljenost na morebitno uresničitev groženj oz. nepričakovane incidente in krize tako, da ima vnaprej opredeljene in vzpostavljene ustrezne kontrolne mehanizme, interne dokumente, postopke, načrte in priročnike, krizni odbor ter odgovorne osebe za koordinacijo in izvedbo aktivnosti. Ob tem izvaja redna izobraževanja in vaje, katerih namen je krepiti ozaveščenost o ustreznem upravljanju incidentov in kriz, preveriti pripravljenost odgovornih oseb in odborov ter opredeliti in sprejeti ustrezne popravne ukrepe, kjer so le-ti potrebni. Prav tako banka z raziskavami in drugimi analitičnimi metodami redno spremlja dejavnike tveganja ugleda ter sistematično izvaja aktivnosti, ki krepijo njen ugled.

Banka vsako leto pripravi profil tveganja ugleda, ki je del krovnega profila tveganosti na ravni Skupine Nove KBM. V okviru profila banka identificira ter kvalitativno oceni grožnje, ki bi lahko škodile ugledu Nove KBM, ter oceni vzpostavljene kontrole za zmanjševanje teh tveganj. Skladno z vzpostavljeno metodologijo banka izračunava tudi kapitalsko zahtevo za tveganje ugleda v sklopu notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP).




Strateško tveganjePoslovno/strateško tveganje zajema tveganje, povezano z uspešno izvedbo strateških in operativnih načrtov banke in Skupine Nove KBM v spremenjenih zunanjih in notranjih okoliščinah. Strateški cilj banke je doseči stabilno rast in dobičkonosnost poslovanja ter optimizirati strukturo stroškov ob hkratni konsolidaciji upravljanja tveganj in zagotavljanju skladnosti poslovanja s predpisi. Banka v procesu ICAAP in v skladu z interno metodologijo oceni materialnost izpostavljenosti tveganju na ravni banke oz. Skupine ter temu ustrezno opredeli kapitalsko zahtevo.

Tveganje dobičkonosnostiTveganje dobičkonosnosti je tveganje, da bodo banka oz. njene podrejene družbe v prihodnjem letu ustvarile izgubo iz poslovanja, ki bo zmanjšala obseg razpoložljivega kapitala banke. Za oceno tveganja dobičkonosnosti zato banka identificira glavne nosilce dobičkonosnosti, trende in vzroke za negotovost glede dobičkonosnosti v preteklem poslovanju Skupine Nove KBM in njenih finančnih načrtov za prihodnost ter v procesu ICAAP in v skladu z interno metodologijo oceni materialnost izpostavljenosti tveganju ter temu ustrezno opredeli kapitalsko zahtevo na ravni banke oz. Skupine.

V ločenih poglavjih COVID-19 in Združitev Nove KBM in Abanke je zapisano več o njunem vplivu na poslovanje banke.

11. Poslovanje Skupine Nove KBM in Nove KBM

odpravljena večina omejitev, so ukrepi za povečanje domačega povpraševanja v tretjem četrtletju prispevali k visoki stopnji gospodarske rasti, ki je presegla celo stopnje rasti v drugih državah EU. Turistični boni, ki so jih prejela gospodinjstva, so prispevali k izravnavi zmanjšanega števila obiskov tujih turistov. Rezultati predelovalne industrije so se v drugi polovici leta bistveno izboljšali, saj se je obseg nedokončanih naročil znatno povečal zaradi ponovno vzpostavljenih vrednostnih verig, zlasti v avtomobilski in elektroindustriji. Decembra 2020 se je proizvodnja že približala proizvodnji iz decembra 2019, vendar je bila na letni ravni še vedno za 5 % nižja.11

Drugo zaprtje je bilo uvedeno v drugi polovici oktobra 2020 in podaljšano v leto 2021 (trenutno še ni znano, kdaj bo odpravljeno). Pristop slovenske vlade se ni bistveno razlikoval od podobnih ukrepov, uvedenih po vsem svetu, saj so bile na voljo zadostne zaloge zaščitne opreme (česar spomladi ni bilo), krepilo pa se je tudi prepričanje, da stroga zaprtja, uvedena pomladi, ne omejujejo širjenja okužb v zadostni meri. Poleg tega se je izkazalo, da so bili gospodarski stroški v drugem četrtletju izjemno visoki, saj je BDP evroobmočja (EA-19) medletno (na neprilagojeni osnovi) padel za 14,8 %, v Sloveniji pa približno enako (–13,0 %), kar je bil največji padec po drugi svetovni vojni. V tretjem četrtletju se je slovenski BDP medletno zmanjšal za 2,6 %, upad je bil podoben prvemu (–2,4 %). V EU-27 je začetek tretjega četrtletja zaznamoval dosežen dogovor o podpori za načrt okrevanja EU naslednje generacije. To je povečalo optimizem, vendar bo učinek pozitiven predvsem v naslednjih letih. Ob upoštevanju najnovejših napovedi UMAR za celotno leto 2020 (–6,6 %) bo padec BDP v četrtem četrtletju verjetno okrog 8 %. Po objavljenih podatkih SURS-a, konec februarja 2021, je BDP v četrtem četrtletju upadel za 4,5 %, v letu 2020

11.1 Makroekonomsko okoljeNajpomembnejši dogodek, ki je leta 2020 pretresel svetovno gospodarstvo, je bil izbruh pandemije COVIDA-19. Načeloma gre za zdravstveno krizo, ki je v enaki meri prizadela večino držav po vsem svetu. Svetovna proizvodnja je najverjetneje upadla za 3,5 %,9 pri čemer je proizvodnja v razvitih gospodarstvih padla za 4,9 %, na novih trgih in v državah v razvoju pa za 2,4 %. Ta skupina držav se je bolje odrezala zaradi manjšega deleža storitev v svojih gospodarstvih, pa tudi zaradi odstopanja od prevladujočih značilnosti. To velja za Kitajsko, ki je učinkoviteje obvladala pandemijo zaradi zgodnje odprave zaprtja (lock-down) in preprečitve drugega vala pandemije s strogim izvajanjem omejevalnih ukrepov na lokalni ravni ter zgodnjim zagotavljanjem pomembnih podpornih ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Ocenjeno je, da se bo kitajski BDP povečal za 2,3 %, Kitajska pa je dejansko edino veliko gospodarstvo, ki je leta 2020 zabeležilo rast.

Kazalnik gospodarskega razpoloženja na ravni EU-27 se je po ohladitvi v zadnjem četrtletju 2019 v prvih dveh mesecih leta 2020 povečal.10 Gibanje kazalnika za Slovenijo je bilo podobno zaradi tesne povezanosti s trgi EU (75 % izvoza) in sprejetja podobnega svežnja podpornih ukrepov, v Sloveniji znanih kot PKP (paket protikoronskih ukrepov za podporo gospodarstvu). Od marca in še izraziteje od aprila 2020 je razpoloženje močno upadlo zaradi uvedenih omejitev (skoraj popolno zaprtje) v Sloveniji in celotni EU-27, kar je povzročilo negotovost. Zaprtje je bilo uvedeno skoraj po vsem svetu in skoraj hkrati, kar je povzročilo precejšnje motnje v zapletenih proizvodnih verigah vrednosti. Zato ob prvem zaprtju (od konca marca do začetka maja) proizvodnji ni bilo dosti prizaneseno in se je soočila z izrazitim upadanjem, tako kot v sektorju storitev. Potem ko je bila maja

9 IMF, World Economic Outlook Update, januar 2021.10 Eurostat, Economic Sentiment Index.11 Analytics at CCIS.




pa za 5,5 %.12 Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je pandemija znatno zmanjšala kakovost tradicionalnih statističnih matric (spreminjanje vzorcev potrošnje, podjetja ne poročajo, rast neformalne ekonomije itd.), kar se bo verjetno odrazilo v poznejših revizijah realne rasti BDP pozneje letos. Na podlagi zdrave pameti in izkušenj iz leta finančne krize drugorazrednih hipotekarnih posojil (2009) bo padec, ko bodo revidirani podatki vključeni v nominalne številke BDP, verjetno manjši.

Zelo pomemben stabilizacijski element za gospodarstvo je bila izjemna podpora fiskalne politike v večini gospodarstev, ki je prispevala k stabilizaciji gospodarske aktivnosti in stopnje brezposelnosti (programi skrajšanega delovnega časa), omejila naraščanje števila primerov insolventnosti in tako zaščitila gospodarstvo. Za Slovenijo članstvo v EU-27 pomeni tudi spoštovanje pravil o državni pomoči, pa tudi fiskalnih pravil skupaj z drugimi vrstami pravil ekonomske politike, ki so na splošno znani kot „šesterček” in „dvojček”. Slovenija ima v svoji ustavi zlato fiskalno pravilo, ki vladi preprečuje porabo prek določenih meja. V tem okviru je zelo pomembno, da je Evropska komisija 19. marca sprejela začasni okvir za ukrepe13 (in ga nato v letu 2020 štirikrat spremenila), ki je Sloveniji in drugim državam omogočil, „da uporabijo vso prožnost, ki je predvidena v pravilih o državni pomoči, za podporo gospodarstvu zaradi izbruha COVIDA-19“.14 Poleg tega je Fiskalni svet sklenil, da je razglasitev pandemije neobičajen dogodek, in je zato dopustil odstopanje od srednjeročnega ravnotežja javnih financ. Proračunski

12 SURS, Statistični urad Slovenije, februar 2021.13 Evropska komisija, Državna pomoč: Komisija sprejela začasni okvir, ki državam članicam omogoča, da dodatno podprejo gospodarstvo v času izbruha COVIDA-19, 19. marca 2020.14 Evropska komisija, 2020.

primanjkljaj je leta 2020 znašal 3,5 milijarde € (7,6 % BDP), kar je bilo manj od najnovejših proračunskih projekcij (4,2 milijarde €). Proračunski primanjkljaj je posledica 10,5-odstotnega zmanjšanja javnih prihodkov in 26,8-odstotne rasti odhodkov. Podporni ukrepi (vključeni v PKP) so bili kombinacija izpada javnih prihodkov in večje javne porabe ter različnih vrst dovoljenih neplačil (davki, bančna posojila). Obseg vseh podpornih ukrepov je znašal 2,9 milijarde € (6,3 %

BDP), od tega je bilo 2,4 milijarde € namenjenih za ukrepe, ki neposredno vplivajo na javnofinančni saldo.15 Ob upoštevanju teh številk je bila fiskalna podpora zelo podobna fiskalni podpori v drugih državah EU, čeprav je bil uporabljen večji delež neposrednih subvencij v primerjavi z garancijami.

Zahtevan donos 10-letnih slovenskih državnih obveznic se je med pandemijo povečal, vendar se je ob sprejetju ukrepov ECB spet znižal na vrednost pred pandemijo; pripravljen je bil celovit načrt EU za okrevanje. Potem ko so v letu 2019 tri največje mednarodne bonitetne agencije zvišale bonitetne ocene Slovenije, se ocene in izgledi v letu 2020 niso spremenili. To kaže na odpornost Slovenije na učinke pandemije COVIDA-19, doseženo z uspešnim zmanjševanjem zunanjih, finančnih in fiskalnih neravnovesij v zadnjih letih. Zaradi pandemije in sprejetih ukrepov fiskalne politike so bonitetne agencije bolj preučile tudi relativne spremembe dolga in primanjkljaja, pri katerih se profil Slovenije v zadnjem času ni dosti spremenil.

15 Fiscal Council, Monthly Information, januar 2021.

Leta 2020 je stopnja inflacije na letni ravni (CPI) znašala –1,1 %, povprečna letna stopnja pa –0,1 %. Cene blaga so se v povprečju znižale za 0,9 %, cene storitev pa zvišale za 1,6 %. Nižje cene oblačil in bencina so bile najpomembnejši dejavnik z nasprotno smerjo gibanja od rasti cen hrane in izobraževanja.16

Evropska centralna banka (ECB) in ameriški Odbor zveznih rezerv (FED) sta vodila zelo ekspanzivno monetarno politiko. Med večjimi centralnimi bankami je FED sprejel dodatne ukrepe, s katerimi je spremenil dolgoročne cilje in strategijo denarne politike. Glavni dogodek je bil premik k povprečnemu cilju inflacije 2 %. To pomeni, da se bo FED po obdobju inflacije pod 2 % ciljno usmeril na inflacijo nad 2 % za določeno obdobje. ECB trenutno pregleduje svojo strategijo in bo morda o spremembah odločila leta 2021.

Glavna kanala, prek katerih se je ECB odzvala na hud šok, sta bila zagotavljanje likvidnosti bank pod zelo ugodnimi pogoji in obsežni nakupi sredstev, ključne obrestne mere pa je obdržala na izredno nizkih ravneh. Po sprostitvi pogojev, pod katerimi so si banke lahko marca 2020 izposojale sredstva pri ECB, je ECB dodatno znižala obrestne mere za svoje ciljno usmerjene operacije dolgoročnega refinanciranja (TLTRO-III) in uvedla operacije dolgoročnega refinanciranja za izredne razmere v času pandemije (PELTRO). Banke so se lahko do sredine leta 2021 zadolževale po negativnih obrestnih merah, ki so lahko dosegle –1 %, če je bila njihova kreditna aktivnost zadostna. ECB je aprila dodatno olajšala pogoje zadolževanja bank s sprostitvijo meril za upravičenost zavarovanja. V drugem kanalu odziva na krizo je ECB najprej marca uvedla program nakupa v izrednih razmerah pandemije (PEPP) s

16 Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2020, Statistični urad RS.

Izbrani makroekonomski kazalniki za Slovenijo

KAZALNIK 2015 2016 2017 2018 2019 2020* 2021*

BDP (v %), realno 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 –6,6 4,3

Inflacija (povprečje leta v %) –0,5 –0,1 1,4 1,7 1,6 0,0 0,6

Stopnja brezposelnosti ILO (v %) 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,1 5,4

Izvoz blaga in storitev (v %, realno) 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 –12,1 7,6

Uvoz blaga in storitev (v %, realno) 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 –13,9 9,3

Vir: UMAR, Zimska napoved gospodarskih gibanj, 2020; *napoved.

proračunom v višini 750 milijard €, ki ga je pozneje junija povečala za 600 milijard €, decembra pa za 500 milijard € na skupno 1.850 milijard €. Zapadla plačila glavnice iz vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, bodo reinvestirana vsaj do konca leta 2022. Pred marcem 2020 je ECB razširila proračun obstoječega programa nakupa sredstev (APP) za 120 milijard € in ga do konca leta 2020

dajala na trg po 20 milijard € mesečno. Precejšnje zadolževanje bank v operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (skoraj v celoti v TLTRO) in obsežni nakupi sredstev s strani ECB so konsolidirano bilanco stanja evrosistema od začetka leta 2020 do 25. decembra 2020 povečali za 50 % oziroma za 20 % lanskega BDP v EA-19.

Marca 2020 je ECB sprejela več nadzornih ukrepov, ki bankam omogočajo prevzemanje izgub in ohranitev posojanja realnemu gospodarstvu. Banke so lahko začasno poslovale pod veljavnimi kapitalskimi in likvidnostnimi blažilniki. Dosegle so večjo prožnost z upoštevanjem smernic o nedonosnih naložbah in večjo prožnost pri nadzornih časovnicah, rokih in postopkih. ECB je hkrati priporočila bankam, naj do konca januarja 2021 ne izplačujejo dividend. Banka Slovenije je aprila uvedla makrobonitetni ukrep, ki nalaga bankam začasne omejitve pri delitvi dobička. Septembra je ECB uvedla začasno razbremenitev finančnega vzvoda bank.

ECB je finančno stabilnost ohranila tudi z mednarodnim sodelovanjem. Ponovno je aktivirala nekatere linije menjave valut in okrepila obstoječe linije menjave valut s centralnimi bankami po vsem svetu.

34

0,0

-5,0

-10,0

5,0

-15,0

-20,04. četrtletje 2019 2. četrtletje 20201. četrtletje 2020 3. četrtletje 2020

BDP, glavne trgovinske partnerice Slovenije (realni, neprilagojeni podatki, medletno)

Vir: Eurostat.

Slovenija Nemčija EA-19 Francija Avstrija Italija Hrvaška




Slovenski bančni sistem

Kljub izbruhu pandemije marca 2020 in poslabševanju pogojev poslovanja je bančni sistem v letu 2020 ustvaril razmeroma visok dobiček, čeprav večidel izvira iz enkratnega dejavnika, namreč združitve druge in tretje največje banke, Nove KBM in Abanke.

Bi lančna vsota slovenskega bančnega sistema se je povečala za 8,3 % (3,4 milijarde €) na približno 44,7 milijarde €. Posojila nebančnemu sektorju (23,4 milijarde €) so bila nominalno in relativno večinoma enaka, vloge pri ECB pa so se povečale za 63 % oziroma 2,8 milijarde €, kar odraža presežno likvidnost zaradi višje stopnje prihrankov od običajne pri nefinančnih družbah (NFC) in tudi gospodinjstvih (rezultat pandemije COVIDA-19). Nebančne vloge so se povečale za 10,9 % (za 3,3 milijarde €) in dosegle 33,5 milijarde €. Posojila NFC so se decembra 2020 na medletni ravni znižala za 1,4 %, posojila gospodinjstvom pa povečala za 0,1 % (od tega hipotekarna +4,1 %, potrošniška posojila –7,8 %).

V izkazu poslovnega izida so se čisti prihodki od obresti zmanjšali za 6,4 %, saj so se prihodki od obresti zmanjšali za 4,6 %, odhodki za obresti pa povečali za 7,1 %. To stanje je posledica nespremenjenega obsega nebančnih posojil in negativne depozitne obrestne mere za presežno likvidnost pri ECB. Neto obrestna marža se je zato z 1,79 % v letu 2019 zmanjšala na 1,57 % v letu 2020. Čisti neobrestni prihodki so se zmanjšali za 10 %, predvsem zaradi nižjih dobičkov iz finančnih sredstev (predvsem obveznic) in nižjih prejemkov iz dividend (–72 %), nasprotno gibanje pa je dosegel dobiček iz združitve bank. Čisti prihodki iz opravnin, ki so predstavljali dve tretjini neobrestnih prihodkov, so se zmanjšali za 1,2 %. Bruto prihodek se je tako zmanjšal za 7,9 %, pri čemer 55 % znižanja izhaja iz nižjih čistih neobrestnih prihodkov, 45 % pa iz nižjih čistih obrestnih prihodkov.

Operativni stroški so se zmanjšali za 3,5 % in nekoliko (za 23 %) ublažili učinek nižjega bruto prihodka. Neto oslabitve in rezervacije, ki so leta 2019 povečale spodnjo mejo, so jo leta 2020 znižale za 168 milijonov €. Razumeti je treba, da

je delež oslabitev in rezervacij v bruto dohodku še vedno razmeroma nizek, predvsem zaradi določenih regulatornih olajšav. Dobiček pred obdavčitvijo se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšal za petino, brez upoštevanja enkratnega učinka pa bi se zmanjšal za približno 55 %.17 Dobiček po obdavčitvi se je zmanjšal za 15 %. Donosnost kapitala (ROE) pred obdavčitvijo je znašala 9,6 %, s popravkom zaradi združitve bank pa 5,4 %.

Decembra 2020 je delež NPE v portfelju bank znašal 1,9 %, in sicer 3,9 % v portfelju NFC in 3,2 % v portfelju potrošniških posojil. Odpornost bančnega sistema ostaja visoka zaradi dobrega likvidnostnega in kapitalskega položaja. Količnik skupnega kapitala se je na konsolidirani podlagi v tretjem četrtletju 2020 povečal na 20,0 %, količnik navadnega lastniškega kapitala pa na 18,2 % zaradi povečanja regulatornega kapitala in zmanjšanja tveganju prilagojene aktive. Decembra je količnik likvidnostnega kritja (LCR) znašal 325 % in je tako za več kot trikrat presegal zakonsko zahtevo (100 %).

11.2 Združitev Nove KBM in AbankeNova KBM je po pridobitvi dovoljenj in soglasij pristojnih bančnih regulatorjev 5. februarja 2020 sklenila nakup Abanke, s čimer je postala 100% lastnica delnic Abanke. Ob zaključku nakupa je Nova KBM napovedala, da namerava še v istem letu banki postopno in pod nadzorom pristojnih regulatornih organov povezati v eno pravno osebo ter tako ustvariti močno banko, prisotno po vsej državi.

Ta strateški cilj je Nova KBM uresničila 1. septembra 2020 s pravno združitvijo obeh bank, ko je Abanka prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so prešle na Novo KBM. Slednja je obdržala tudi blagovno znamko Abanke.

17 Banka Slovenije, Mesečno poročilo o poslovanju bank.

V obdobju med pravno in operativno združitvijo obeh bank so stranke bančne storitve opravljale tako kot prej, torej v poslovalnicah oz. poslovnih enotah ter v spletni ali mobilni banki, ki so jih uporabljale že dotlej, medtem ko sta banki že pred pravno združitvijo poskrbeli za izboljšave za stranke, npr. z nadgradnjo nekaterih funkcionalnosti elektronskih poti in s poenotenjem mreže bankomatov, ki je strankam obeh bank za brezplačno opravljanje najpogostejših storitev na voljo od aprila 2020.

Uspešno združevanje se je nadaljevalo in zaključilo na prehodu v leto 2021 z operativno združitvijo oziroma s prenosi računov strank Abanke na sisteme Nove KBM, pri čemer je bil cilj, da je proces za stranke karseda enostaven, njihovo poslovanje pa nemoteno. Banka je stranke, še posebno stranke nekdanje Abanke, v mesecih pred migracijo redno obveščala o spremembah in novostih. Po uspešni operativni združitvi v poenotene informacijske sisteme je Nova KBM vsem svojim strankam od začetka leta 2021 še dostopnejša, saj jim zagotavlja:

• največjo mrežo bančnih točk, ki vključuje poslovalnice, bankomate, specializirana bančna okenca in pošte po vsej Sloveniji

• sodobne digitalne poti opravljanja bančnih storitev, vključujoč dokazano najboljšo spletno in mobilno banko v letu 2020

• poenoteno ponudbo vrhunskih produktov in storitev

Poleg zagotavljanja odličnosti za svoje stranke bo Nova KBM z vizijo biti najboljša banka v Sloveniji še naprej spodbujala tudi timsko delo in nagrajevanje uspešnosti zaposlenih, jim omogočala profesionalni razvoj in stalno izobraževanje ter si prizadevala biti najbolj zaželen delodajalec finančnega sektorja v državi. S takšnim pristopom bodo zaposleni strankam zagotavljali odlične in zaupanja vredne storitve.

Največja združitev v zgodovini slovenskega

bančništva.

Že v letu 2020 smo pričeli s Projektom oblikovanja skupne organizacijske kulture ter izvedli številne aktivnosti. Ob tem smo v banki vzpostavili akcijski načrt na temo spodbujanja skupne kulture, za vzpostavitev novih skupnih vrednot ter zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. S projektom in aktivnostmi na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje in tako pozitivno prispevali k temu, da bodo zaposleni strankam zagotavljali odlične in zaupanja vredne storitve.

11.3 COVID-19 Poslovanje Skupine Nove KBM v letu 2020 v času pandemije koronavirusne bolezni COVID-19

Skupina Nove KBM se je na nepričakovano pandemijo COVIDA-19 odzvala z ukrepi in dejavnostmi na vseh poslovnih področjih.

Temelji strateškega upravljanja v nastalih izrednih razmerah so bili naše preteklo znanje, izkušnje in protokoli na področju upravljanja večjih incidentov in kriz ter ukrepi, odloki in priporočila pristojnih institucij v Sloveniji za področje javnega zdravja in bančništva.

Ob prvih informacijah o pereči zdravstveni krizi smo v Novi KBM takoj sklicali vnaprej oblikovan krizni odbor, ki je skladno z internimi protokoli nemudoma pričel z aktivnostmi in uveljavljanjem preventivnih ter drugih ukrepov. Enega ključnih internih aktov na področju zdravja in varnosti pri delu – Izjavo o varnosti z oceno tveganja – smo posodobili z vsebinami o nalezljivih boleznih in ukrepanju v takih primerih. Krizni odbor se redno sestaja od marca 2020 naprej in z aktivnostmi nadaljuje tudi v 2021. Aktivnosti so se usklajeno izvajale v vseh družbah Skupine Nove KBM.

V nadaljevanju povzemamo ključna gospodarska tveganja ter ukrepe in aktivnosti, ki smo jih v Skupini Nove KBM uvedli od marca 2020, ko je Slovenija prvič razglasila epidemijo. Navedene ukrepe in aktivnosti spremljamo in ustrezno prilagajamo glede na razvoj pandemije ter pri tem upoštevamo odloke in priporočila institucij v Sloveniji, ki so pristojne za obvladovanje posledic pandemije.

Vpliv pandemije na svetovno in slovensko gospodarstvo je podrobneje opisan v poglavju o makroekonomskem okolju.




Upravljanje tveganj v povezavi s pandemijo

Banka pozorno spremlja makroekonomske napovedi gospodarskega okolja v povezavi s pandemijo in njenimi vplivi na poslovanje, kapital in likvidnost Skupine. Po stanju na dan 31.12.2020 banka v svojem portfelju ni imela pomembnih dogodkov neplačila zaradi pandemije COVIDA-19. Ne glede na navedeno se je zaradi pandemije številnim podjetjem, komitentom banke, še posebej tistim v prizadetih panogah, znižala bonitetna ocena, številna so se prijavila na različne podporne sheme, ki jih ponuja država, vključno z zakonodajnimi moratoriji. V skladu s sprejeto zakonodajo so tudi nekatere fizične osebe prav tako izkoristile možnost zakonodajnih moratorijev.

Banka ugotavlja, da so s porastom števila okužb in omejevalnih vladnih ukrepov v Sloveniji in na njenih ključnih izvoznih trgih tržne razmere v zadnjih mesecih ponovno postale precej bolj negotove. Posledično se je banka v zadnjem četrtletju leta 2020 lotila podrobnega pregleda treh gospodarskih dejavnosti, ki so po njeni oceni dovzetnejše za vpliv pandemije kot druge, in sicer turizem, neprehrambena trgovina na drobno in avtomobilska proizvodnja, da je ocenila vpliv na panoge in posamezne stranke znotraj teh panog ter skladno z ugotovitvami prilagodila oceno tveganj.

Več o upravljanju s tveganji opisujemo v poglavju Upravljanje tveganj.

Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na ravni celotne Skupine Nove KBM

Banka se je v skladu z vsemi zahtevanimi odloki odzvala hitro in učinkovito ter uvedla naslednje ključne ukrepe:

• nabava ustrezne zaščitne opreme (razkuževalniki, maske, zaščitna stekla …) ter upoštevanje odlokov in ukrepov v zvezi z nošenjem zaščitnih mask in druge zaščitne opreme, higieno

Zaposleni v Skupini Nove KBM se zavedamo

pomena upoštevanja uvedenih ukrepov za

zajezitev okužbe s COVIDOM-19 in jih spoštujemo.

in razkuževanjem rok, vzdrževanjem medsebojne oddaljenosti, skrbno ravnanje s hrano in pijačo, zadrževanjem v zaprtih prostorih, avtomobilih, prezračevanjem …

• uvedba dodatnih ukrepov za zaščito najbolj izpostavljenih sodelavcev, ki imajo neposreden stik s strankami (zaposleni v poslovalnicah, komercialisti) ali so bolj izpostavljeni tveganju (sodelavci v gotovinskem centru)

• skrb za zaposlene s kroničnimi obolenji, tako z obveščanjem o njihovih pravicah kot zagotavljanjem ustrezne organizacije dela zanje

• zagotavljanje ustrezne zaloge in hitre dostave zaščitne opreme na lokacije banke po vsej Sloveniji ter spremljanje porabe in ustreznosti zalog

• zagotavljanje enostavnega, hitrega in zaupnega poročanja o primerih okužb ter takojšnjega ukrepanja, skladno z navodili NIJZ

• spodbujanje dela od doma, kjer je to možno glede na specifično naravo dela

Prilagajanje bančnega delovnega okolja, procesov in projektov

Skupina Nove KBM je izrednim razmeram hitro, odločno in učinkovito prilagodila organizacijo dela in izvajanje procesov že v začetnem obdobju pandemije spomladi 2020.

Uvedla je naslednje ključne ukrepe:

• Zaposleni, katerih narava dela to omogoča, so pričeli opravljati delo od doma in so bili deležni podpore s sodobno komunikacijsko tehnologijo.

• Kot odgovoren delodajalec je Skupina Nove KBM uredila ustrezne formalno-pravne pogoje za delo od doma. V sodelovanju s pooblaščeno osebo smo skrbno preverili pogoje za varno delo od doma ter sprejeli nov interni akt, ki ureja omenjeno področje.

• Vzpostavili smo tudi ustrezne informacijske povezave za nemoteno delo na daljavo. Zaradi obsežnih

aktivnosti na področju digitalizacije poslovanja v preteklih letih je bila Skupina Nove KBM na takšno situacijo dobro pripravljena.

• V najbolj izpostavljenih obdobjih so poslovalnice in druge komercialne enote v Skupini Nove KBM ter specializirana bančna okenca na poštah poslovale s krajšim delovnim časom. Za zaposlene v poslovalnicah, ki smo jih v prvem valu pandemije zaprli, smo uvedli čakanje na delo, česar banke pred tem v večji meri niso uporabljale.

• Namesto sestankov z osebnim stikom smo uvedli virtualne sestanke na daljavo preko varnih platform (MS Teams in druge) na vseh organizacijskih ravneh (skupščina banke, sestanki nadzornega sveta, uprave, organizacijskih enot, sestanki s strankami in poslovnimi partnerji).

• Nenadne spremembe, ki so nastale s pojavom pandemije COVIDA-19, so vplivale tudi na izvajanje ključnih strateških projektov v banki. Banka se je odzvala proaktivno na eni strani s hitro vzpostavitvijo orodij za delovanje projektnih ekip na daljavo in s tem zagotovitvijo nemotenega izvajanja ključnih projektov ter na drugi strani z dodatnim spremljanjem tveganj, povezanih s COVIDOM-19, in pravočasnim sprejemanjem ukrepov za ublažitev njegovih vplivov. Ključni projekti s tem niso utrpeli zamud pri doseganju planiranih rokov.

Storitve in ukrepi za državljane in gospodarstvo

V Skupini Nove KBM smo kljub izrednim razmeram našim strankam omogočili nemoteno poslovanje in dostop do storitev. Tudi v teh razmerah smo nadaljevali z načrtovanimi posodobitvami spletne in mobilne banke (ki sta bili v 2020 ocenjeni kot najboljši v Sloveniji) ter uvedli

Kljub spremembam in negotovostim zaradi

pandemije so projekt združevanja Nove KBM in

nekdanje Abanke ter drugi ključni strateški projekti

potekali skladno z začrtanimi časovnicami.

nekatere nove storitve (spletni klepet, virtualna enota, mDenarnic@ …). Tako smo strankam omogočili še večji nabor enostavno dostopnih storitev, pri katerih obisk poslovalnice ni potreben.

Več o novih ali posodobljenih produktih in storitvah je razvidno iz poglavja Razvoj produktov in storitev.

Ob tem sta Nova KBM in nekdanja Abanka aktivno sodelovali pri zagotavljanju pomoči slovenskim gospodinjstvom in gospodarstvu, tako da sta:

• še pred sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu za odlog plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) strankam ponudili komercialne odloge (moratorije) na odplačilo glavnic obstoječih posojil ter jim na ta način omogočili premostitev in ublažitev likvidnostnih težav

• skladno z dodatno sprejetimi interventnimi zakoni sprejeli dodatne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic pandemije

• aktivno sodelovali preko Združenja bank Slovenije pri oblikovanju predmetnih zakonov in bili med prvimi bankami, ki smo strankam ponudili produkte v okviru sprejetih shem

Obveščanje in komuniciranje z zaposlenimi

• Banka je vzpostavila posebne strani na intranetu, kjer so na enem mestu dostopni aktualni interni akti ter ključne informacije in nasveti v zvezi s COVIDOM-19 (npr. glede informacijske varnosti pri delu od doma, napotki glede telesne vadbe in ostale koristne informacije).

• Vzpostavljen je bil e-naslov [email protected], kamor zaposleni, skladno z internim protokolom, sporočajo primer suma okužbe, strokovne službe pa se na to takoj odzovejo ter ukrepajo (razkuževanje, samoizolacija zaposlenih itd.).

• Banka je pripravljala redne e-novice o ukrepih v zvezi s COVIDOM-19 s praktičnimi razlagami in nasveti ter zgodbami o povezanosti ekipe v obdobju, ko večina dela od doma. Na




začetku prve razglašene pandemije so e-novice izhajale vsakodnevno, nato so se prilagodile potrebi po obveščanju. V letu 2020 je bilo izdanih več kot 50 novic.

• Za zaposlene smo pripravili interni priročnik, plakate, ohranjevalnike zaslonov in druga vizualna opozorila glede ustreznega ravnanja, ki smo jih namestili v prostorih banke ter objavili na intranetu.

Komuniciranje s strankami

• Skupina Nove KBM je svoje stranke obveščala o ukrepih in priporočilih v zvezi s poslovanjem, dostopnostjo storitev in organiziranjem delovnih procesov banke v času pandemije ažurno in preko vseh razpoložljivih komunikacijskih poti (v poslovalnicah, na spletnih straneh, s sporočili v spletni in mobilni banki, na družbenih omrežjih …).

• Stranke smo še posebej ozaveščali o možnostih poslovanja preko digitalnih kanalov, kar je hitreje, udobneje in predstavlja manj tveganja za okužbe (uporaba sodobnih elektronskih poti, uporaba bankomatov, uporaba plačilnih in kreditnih kartic pri nakupih, storitve kontaktnega centra …).

Družbena odgovornost

V času pandemije smo uspešno vpeljali novo

organizacijsko kulturo z novimi vrednotami. Kljub

oddaljenosti so zaposleni ostali dobro povezani

preko virtualnih sestankov in dogodkov. V letu

2020 se je zadovoljstvo zaposlenih povečalo za

6, zavzetost pa za 5 odstotnih točk.

• Skupina Nove KBM je donirala skupno 138 tisoč € organizacijam in projektom, ki z različnimi programi skrbijo za pomoč najranljivejšim skupinam.

• Posebno pozornost smo namenili prostovoljstvu in dobrodelnosti, ki je postala pomemben del organizacijske kulture v Novi KBM. V okviru Virtualne olimpijade so zaposleni opravili več kot 216 dobrodelnih aktivnosti in pomagali več kot 400 pomoči potrebnim posameznikom, humanitarnim društvom, organizacijam in ustanovam.

11.4 Analiza poslovanja Skupine in Nove KBMNova KBM je 5. februarja 2020 postala 100-odstotna lastnica Abanke, ki je tako postala del Skupine Nove KBM kot odvisna družba. Na podlagi prejetega dovoljenja ECB za pripojitev je pripojitev Abanke k Novi KBM pričela veljati 1.9.2020, tj. z dnem vpisa pripojitve v sodni register, Abanka pa je bila kot prevzeta družba izbrisana iz sodnega registra.

Podrobnejši podatki iz izkaza poslovnega izida in izkaza finančnega položaja na ravni Skupine Nove KBM in Nove KBM so razvidni iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Izkaz poslovnega izidaSkupina Nove KBM je v letu 2020 poslovala v zahtevnih gospodarskih razmerah zaradi koronavirusne bolezni COVID-19, v pogojih visoke likvidnosti in zelo nizkih obrestnih mer ter močne konkurence. Skupina Nove KBM je v letu 2020 realizirala 210.785 tisoč € čistega dobička, Nova KBM pa 208.912 tisoč € čistega dobička. Donosnost kapitala po davkih na ravni Skupine je bila v letu 2020 21,59-odstotna.

Skupina Nove KBM je ustvarila 458.908 tisoč € čistih prihodkov, od tega se 205.856 tisoč € nanaša na enkratno realizirane prihodke iz naslova dobička iz izpogajanega nakupa, ostali prihodki pa so večina iz naslova čistih obresti in čistih opravnin. Administrativni stroški z amortizacijo in vključno s stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog so v letu 2020 znašali

V letu 2020 smo zaposleni v Skupini Nove KBM

ustvarili eno največjih prostovoljnih in dobrodelnih

iniciativ v Sloveniji. Z njo smo prispevali k blažitvi

posledic pandemije pri najranljivejših skupinah.

186.995 tisoč €. Skupina je v letu 2020 oblikovala 57.738 tisoč €, banka pa 52.890 tisoč € neto rezervacij in oslabitev.

Čiste obresti

Čiste obresti na ravni Skupine Nove KBM so v letu 2020 znašale 154.458 tisoč €, v banki pa 134.778 tisoč €. Neto obrestna marža v Skupini je v letu 2020 znašala 1,78 %. V letu 2020 je Skupina večino prihodkov iz obresti realizirala iz naslova kreditov. Med odhodki za obresti pa je poleg odhodkov za finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, velik del odhodkov za obresti realizirala predvsem na račun finančnih sredstev, ki izhajajo iz negativne obrestne mere.

Neobrestni prihodki

Skupina Nove KBM je v letu 2020 realizirala neobrestne prihodke v višini 304.450 tisoč €. Med neobrestnimi prihodki se 205.856 tisoč € nanaša na enkratno realizirane prihodke iz naslova dobička iz izpogajanega nakupa. Čiste opravnine na ravni Skupine so v letu 2020 znašale 73.465 tisoč €.

vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog, so v letu 2020 znašali 186.995 tisoč €. Kazalnik stroškovne učinkovitosti je znašal 40,75 %. Ob neupoštevanju nekaterih stroškov in prihodkov, ki se nanašajo predvsem na prestrukturiranje Skupine in banke in združitev z nekdanjo Abanko, bi kazalnik stroškovne učinkovitosti na ravni Skupine znašal 63,86 %.

Neto rezervacije in oslabitve

Skupina je v letu 2020 oblikovala neto rezervacije in oslabitve v višini 57.738 tisoč €. Največje oblikovanje neto oslabitev je Skupina beležila pri kreditih strankam, ki niso banke.

Finančni položaj

Bilančna vsota

Bilančna vsota Skupine Nove KBM je na dan 31.12.2020 znašala 9.176.869 tisoč €. Na aktivni strani predstavljajo krediti strankam, ki niso banke, polovico vseh sredstev, 23 % vseh sredstev pa denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah. Na pasivni strani predstavljajo vloge strank, ki niso banke, 82 %, vloge in krediti bank in centralne banke pa 5 % vseh obveznosti (vključno s kapitalom). Kapital Skupine Nove KBM je konec leta 2020 znašal 991.285 tisoč €.

Denarna sredstva in denarni ustrezniki

Skupina Nove KBM je na dan 31.12.2020 evidentirala 2.117.844 tisoč € denarja v blagajni, na računih pri centralni banki in vpoglednih vlogah pri bankah. Na višino vplivajo predvsem presežna likvidnost v sistemu in negativne obrestne mere na trgu. Krediti bankam (z originalno zapadlostjo do 3 mesecev) so konec leta 2020 znašali 9.774 tisoč €.

Krediti strankam, ki niso banke

Stanje kreditov strankam, ki niso banke (vključno s krediti, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje), je konec leta 2020 za Skupino Nove KBM znašalo 4.660.823 tisoč € in za banko 4.578.521 tisoč €. V strukturi kreditov

Amortizacija

Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog

Splošni in administrativni stroški

Stroški dela

51 %94.824

33 %61.803

4 % 6.924

12 %23.444

Operativni stroški Skupine Nove KBM v letu 2020 (v tisoč €)

Operativni stroški

Operativni stroški Skupine, ki vključujejo stroške dela in administrativne stroške z amortizacijo ter stroške v zvezi z




banke nebančnemu sektorju so krediti pravnim osebam predstavljali 56 % in krediti prebivalstvu 44 %.

Naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje ter izvedene finančne instrumente

Naložbe Skupine Nove KBM v lastniške in dolžniške vrednostne papirje ter izvedene finančne instrumente so konec leta 2020 znašale 2.151.888 tisoč € in so predstavljale 23 % vseh sredstev.

Vloge strank, ki niso banke

Vloge strank, ki niso banke, so za Skupino Nove KBM konec leta 2020 znašale

7.516.412 tisoč €, njihov delež v vseh obveznostih (vključno s kapitalom) pa je konec leta 2020 znašal 82 %.

Vloge in krediti bank in centralne banke (CB)

V Skupini Nove KBM so vloge in krediti bank in centralne banke konec leta 2020 znašale 447.614 tisoč € in so predstavljale 5 % vseh obveznosti (vključno s kapitalom).

Izdani dolžniški vrednostni papirji

V oktobru 2019 je Nova KBM izdala podrejeno obveznico KBM11 v nominalni vrednosti 90.400 tisoč €, ki je konec leta 2020 znašala 90.367 tisoč €.

Gibanje sredstev Skupine Nove KBM (v tisoč €)

31.12.2019 31.12.2020Bilančna vsotaBilančna vsota

5.106.028

Denarna sredstva

in denarni ustrezniki

1.215.342


1.878.747

Vrednostni papirji in izv. fin.

instr.

941.732

Ostala sredstva

35.020 9.176.869

11.5 Predstavitev družb v Skupini

SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.

Ustanovitev: 1999

Spletna stran: www.summit-leasing.si

Elektronski naslov: [email protected]

Lastniški delež Nove KBM na dan 31.12.2020: 100 %

Organi upravljanja na dan 31.12.2020: direktor: Mitja Otorepec, namestnici direktorja: Maja Kebe, mag. Tina Filipan

Člani nadzornega sveta na dan 31.12.2020:

predsednik: John Denhof, namestnik predsednika: Jon Locke, člani: Michele Rabà, Philip Greuter, mag. Sabina Župec Kranjc, mag. Matej Falatov, Rok Zupančič

Dejavnost

Osnovna dejavnost družbe je financiranje nakupa osebnih, lahkih in težkih komercialnih vozil, avtobusov in opreme končnim strankam ter financiranje zaloge, testnih in nadomestnih vozil avtomobilskim trgovcem.

Nabor produktov, ki jih družba ponuja, zajema finančni lizing, operativni lizing in potrošniške kredite. Družba ponuja tudi možnost sklepanja avtomobilskih zavarovalnih polic za obvezno in kasko zavarovanje.

Analiza poslovanja za leto 2020

Leto 2020 je družba zaključila z dobičkom po obdavčitvi v višini 6.872 tisoč € in kapitalom v višini 102.259 tisoč €. Bilančna vsota družbe znaša 522.655 tisoč € na dan 31.12.2020 in se je povečala za 17.699 tisoč € oziroma

3 % glede na 31.12.2019. Družba je imela konec leta 2020 162 zaposlenih in je število zaposlenih v letu 2020 povečala za 2.

Družba ima sedež v Ljubljani ter poslovne enote v Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in terenskega zastopnika za področje Kranja.

Poslovne usmeritve

Poslovne usmeritve družbe za leto 2021 so naslednje:

• ohranjanje sodelovanja z obstoječimi poslovnimi partnerji na področju financiranja novih in rabljenih osebnih in lahkih komercialnih vozil ter potrošniškega kreditiranja vsaj na ravni iz leta 2020

• vzpostavitev sodelovanja na področju financiranja osebnih in lahkih komercialnih vozil v mreži Mercedes (Autocommerce) in Emil Frey Autocenter

• vzpostavitev sodelovanja na področju potrošniškega kreditiranja z Ikeo

• povečanje naložb na področju financiranja težkih komercialnih vozil in opreme v primerjavi z letom 2020

• nadaljnje optimiziranje stroškov poslovanja

• nadgradnja storitev in ponudbe v okviru strateških razvojnih smernic

5.106.028

3.727.61890.876 23.164 80 19.558

9.176.869209.545

Bilančna vsota 31.12.2019

Vloge strank, ki niso banke

Vloge in krediti bank

in CB

Rezervacije Izdani dolžniški

vrednostni papirji

Ostale obveznosti

Bilančna vsota 31.12.2020

Kapital

Gibanje obveznosti in kapitala Skupine Nove KBM (v tisoč €)




ANEPREMIČNINE D.O.O.

Ustanovitev: 2013

Spletna stran: www.anepremicnine.si

Elektronski naslov:[email protected]

Lastniški delež Nove KBM na dan 31.12.2020: 100 %

Organi upravljanja na dan 31.12.2020: direktorja: mag. Gregor Žvipelj, Črt Slokan

Dejavnost

Družba opravlja celoten spekter dejavnosti upravljanja nepremičninskega portfelja, ki obsegajo vodenje prodajnih postopkov, oddajo in prodajo nepremičnin, analizo nepremičninskih projektov, gradnjo in izvedbo dokončanja projektov, prevzemanje novega nepremičninskega portfelja na trgu, posredovanje pri prodaji za tretje stranke ter optimizacijo upravljanja nepremičnin.

Pomemben segment dejavnosti družbe predstavlja izvedba podpornih storitev, med katerimi gre izpostaviti cenitve nepremičninskega premoženja za banko in njene stranke, izvedbo namenske porabe kontrole sredstev, analize prodajljivosti, trženje nepremičnin, upravljanje premoženja za nepremičnine v lasti banke ter svetovanje.

Analiza poslovanja za leto 2020

Leto 2020 je družba zaključila z izgubo poslovnega leta v višini 6.850 tisoč € in kapitalom v višini 5.004 tisoč €. Bilančna vsota družbe znaša 7.912 tisoč € na dan 31.12.2020.

Družba ima sedež v Ljubljani.

Poslovne usmeritve

V času priprave letnega poročila banka izvaja postopek prodaje družbe Anepremičnine, d.o.o, odvisne družbe, ki je v 100-odstotni lasti banke. Postopek mednarodne prodaje vodi svetovalec za prodajo in banka pričakuje, da se bo zaključil v letu 2021.

12. Poslovanje po poslovnih področjih v Novi KBM

in razdelili skrbništvo po posameznih skrbnikih. Zaradi spoštovanja našega osnovnega komercialnega pravila dobrega poznavanja strank (»know your client«) smo takoj pristopili k aktivni komunikaciji in obiskom strank. Tovrstni pristop nam je omogočil ustrezno razdelitev celotnega portfelja na vseh segmentih, pravočasno smo obnovili vse zapadlosti naložb združene banke ter strankam takoj nudili kompleten servis, vse storitve in produkte. Tako smo se na področju poslovanja z gospodarskimi družbami popolnoma pripravili na enovit poslovni proces z dnem operativne združitve.

• Drugi pomemben izziv je bil pojav virusa COVID-19, ki je presenetil tako nas kakor tudi naše stranke. Stranke so se srečale z razmerami, ki so jim onemogočale »normalno« poslovanje. V banki smo se hitro organizirali ter v stalnih kontaktih s strankami tekoče spoznavali njihove težave in potrebe. Izkazalo se je, da je bila večina podjetij, ki so stranke banke, precej bolje pripravljenih na morebitno krizo in težave kot ob zadnji gospodarski krizi. Tako smo v naši banki nemudoma reagirali ter strankam še pred sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) ponudili komercialne odloge (moratorije) na odplačilo glavnic obstoječih posojil ter jim na ta način omogočili premostitev in ublažitev likvidnostnih težav. Hkrati smo preko Združenja bank Slovenije aktivno sodelovali pri oblikovanju predmetnega zakona in administrativne osnove za njegovo implementacijo ter takoj po sprejetju pričeli tudi aktivno obravnavati in odobravati vse prejete vloge. Enako smo bili po uveljaviti Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) med prvimi, ki smo strankam ponudili produkte, vezane na to shemo. Lahko smo ponosni, da smo v marsikaterem primeru odigrali zelo pomembno vlogo

12.1 Poslovanje z gospodarskimi družbami Tudi v letu 2020 smo na področju poslovanja z gospodarskimi družbami nadaljevali z vzpostavljanjem in nadgradnjo regijskega pristopa s poudarkom na osrednji Sloveniji in zahodni Sloveniji v odgovor na pričakovanja trga, predvsem v segmentu velikih in srednje velikih gospodarskih družb (več kot 8 tisoč gospodarskih družb). S tem pristopom je banka dodatno okrepila prisotnost na ciljnem trgu s povečanim številom obiskov strank. Prav tako je banka zasledovala ohranjanje in po možnosti tudi krepitev tržne pozicije na vzhodu ter pridobivanje novih strank in rast portfelja tudi v tem delu Slovenije. Kljub ciljnim opredelitvam glede opisanih regij, kjer banka pričakuje nadaljnjo in pospešeno rast, so tudi druge regije v Sloveniji velikega pomena za našo banko, saj želimo v teh delih Slovenije ohraniti oziroma še povečati tržni delež. To velja tako za ciljne regije kakor tudi za obstoječe regije, kjer je banka že zgodovinsko močno prisotna.

Področje poslovanja z gospodarskimi družbami se je v letu 2020 srečalo z vsaj dvema večjima izzivoma pri svojem delu:

• Prvi pomembnejši izziv, ki predstavlja tudi zelo veliko priložnost za naš nadaljnji nastop ter pozicioniranje na slovenskem bančnem trgu, je združitev z Abanko. Z uspešno zaključeno pravno združitvijo smo pridobili dodaten portfelj strank in tudi nove sodelavce. Oblikovali smo skupne ekipe za dobro servisiranje strank in tudi ustrezno pozicionirali našo regionalno prisotnost. Po celoviti analizi portfelja smo ustrezno segmentirali stranke

Z uspešno zaključeno pravno združitvijo smo

pridobili dodaten portfelj strank in tudi nove

sodelavce.




svetovalcev našim strankam ter jim omogočili lažjo in ustrezno prilagoditev na nastalo situacijo.

Grafa prikazujeta strukturo kreditov gospodarskim družbam in depozitov gospodarskih družb (ki vključuje mikro segment) po sektorjih v Novi KBM konec leta 2020.

V letu 2020 je bila Nova KBM med prvimi, ki je

svojim strankam ponudila produkte za omilitev

posledic epidemije COVIDA-19.

Samostojni podjetniki in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom

Druge finančne organizacije

Država

Nefinančne družbe

Krediti

67 %7 %

22 %

4 %

Samostojni podjetniki in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom

Druge finančne organizacije

Država

Nefinančne družbe

Depoziti

68 %

4 %

11 %

17 %

Povpraševanje po kreditih se je v letu 2020 zaradi COVIDA-19 nekoliko zmanjšalo, tako za potrebe kratkoročnih kreditov za obratna sredstva kakor tudi na področju večjih investicijskih vlaganj, ki so jih po naših ocenah podjetja odložila v čas po pandemiji. Banka je vseskozi aktivno sodelovala pri zagotavljanju potreb financiranja gospodarstva in posledično tudi uspela pridobiti kar nekaj novih strank. Zaradi ugodnih razmer na trgu se je sprostilo projektno financiranje in v določenem obsegu tudi refinanciranje kreditov družb pri drugih bankah. Banka je svojo podporo gospodarstvu izkazovala tudi kot član konzorcijev bank pri večjih projektih.

Nadaljevali smo z izpopolnjevanjem ponudbe na področju projektnega financiranja, saj povpraševanje zahteva specializiran pristop s ciljem biti učinkovit in uspešen poslovni partner investitorjem doma in iz tujine pri financiranju stanovanjsko-poslovnih, infrastrukturnih, turističnih in trgovinskih projektov. Nadaljujemo tudi s ponujanjem strokovne podpore in nadzora pri gradnji objektov. V 2020 smo bili uspešni pri realizaciji novih projektov, ki smo jih v banki financirali, tako v segmentu velikih gospodarskih družb kakor tudi v segmentu SME. Banka je na tem področju precej prepoznavna na trgu, kar potrjuje tudi trenutno stanje vlog potencialnih poslov, kjer pričakujemo pozitivne rezultate in pridobitve novih poslov tudi v letu 2021.

Stanje depozitov in drugih likvidnostnih sredstev strank je banka spremljala na rednih srečanjih likvidnostne komisije.

Dokumentarno poslovanje je še vedno zelo pomembno področje, kjer banka sodeluje ne le kot izvajalec poslov, ampak ima tudi aktivno vlogo svetovalca podjetjem. S pravno združitvijo se je ekipa znatno okrepila, tako številčno kot tudi v znanju in izkušnjah, in tako smo postali eden najpomembnejših ponudnikov storitev na trgu.

Z uspešno pravno združitvijo bank in z željo po zagotovitvi obstoječih elektronskih kanalov smo v banki pričeli projekt implementacije storitve elektronske banke Halcom, ki bo omogočala bolj enostaven prehod strank in dodatno možnost izbire za vse obstoječe stranke banke.

Banka se je osredotočila na svojo svetovalno vlogo in jo še poglobila. Obstoječim in novim komitentom je preko sodelovanja z drugimi ustanovami (Slovenski podjetniški sklad, IRP – Inštitut za raziskovanje podjetništva) omogočala lažji dostop do informacij in svetovanja ter posledično zagotavljanja nepovratnih virov iz evropskih sredstev in bančnih virov za financiranje njihovih projektov.

Sodelovanje s SID banko d.d. se je nadaljevalo predvsem v smeri zagotavljanja dolgoročnih virov, ki jih je usmerjala v gospodarstvo. Večina virov je namenjenih razvoju okolju prijaznih podjetij, financiranju konkurenčnosti ter financiranju osnovnih in trajnih obratnih sredstev. Večina sredstev je bila odobrena malim in srednjim podjetjem.

Banka je bila s svojo proaktivno vlogo na terenu uspešna v poslovanju z gospodarskimi družbami. Z združitvijo z Abanko je postala zelo pomemben finančni subjekt na trgu. Glede na velikost, ekipo in znanje lahko banka sodeluje pri vseh večjih projektih v državi ter jih finančno spremlja. Hkrati smo tudi organizirali razne poslovne dogodke, ki so bili namenjeni izobraževanju in krepitvi poslovnih vezi z našimi dolgoletnimi strankami – partnerji. Z enakimi dogodki bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj bodo izrednega pomena za vzpostavitev pozitivnih in strokovnih odnosov z našimi strankami.

12.2 Poslovanje s prebivalstvom Nova KBM v okviru poslovanja s prebivalstvom ponuja celotno paleto odličnih produktov in storitev fizičnim osebam in mikro gospodarskim družbam. Leta 2020, po pravni združitvi z Abanko 1. septembra, je banka v segmentu poslovanja s prebivalstvom skoraj podvojila število strank. Od datuma združitve do konca leta 2020 je učinkovito poslovala z dvema blagovnima znamkama in dvema operativnima modeloma, dokler ni bila konec leta končana operativna združitev. V letu 2020 je uspešno kombinirala in optimizirala svojo ponudbo produktov.

Poslovanje s prebivalstvom z več kot 650 tisoč strankami predstavlja najštevilčnejši segment strank v Novi KBM. V njem segment mikro strank, ki je ponovno uveden kot „Smart Business“, zajema 38 tisoč zasebnikov, samostojnih podjetnikov in mikro podjetij.

Optimizirana ponudba produktov za prebivalstvo učinkovito združuje najboljše izdelke obeh bank in nudi vse, kar potrebujejo stranke, od vlog in varčevalnih računov, kartic, stanovanjskih in potrošniških posojil do zavarovalnih produktov in investicijskih skladov. Potrošniško posojilo Naprej je eden od vodilnih produktov potrošniškega posojila v Sloveniji ter strankam ponuja enostaven postopek, preglednost in hitro odobritev. Leta 2020 je banka na novo opredelila strategijo glede stanovanjskih posojil in postala ena od najbolj konkurenčnih bank na trgu, ki ta produkt ponuja po ugodnejših cenah in s hitrejšim postopkom odobritve. Zaradi zahtevne nizke obrestne mere in makroekonomskega okolja je banka leta 2020 posebno pozornost namenila tudi prerazporejanju vlog strank v naložbe. Posledično je dosegla leto rekordne prodaje investicijskih skladov svojim strankam.

Banka je vlagala v pridobivanje strokovnih potrdil zaposlenih ter zabeležila 373 zaposlenih z licenco za prodajo skladov in 299 zaposlenih z licenco za prodajo zavarovalnih produktov.

Novi produkti in storitve ter prodajne poti so opisani v poglavju Razvoj produktov in storitev.

Eden od poudarkov leta 2020 je precejšnja digitalna preobrazba v poslovanju s prebivalstvom. Podjetje E-laborat je za najboljšo platformo za digitalno in mobilno bančništvo izbralo platformo Nove KBM, banka pa bo digitalno preobrazbo nadaljevala tudi v prihodnje (več podrobnosti je na voljo v poglavju o digitalizaciji). To je rezultat številnih, več kot 100 izboljšav za stranke v letu dni, ki so bile opravljene po uspešni izvedbi prehoda na agilni pristop uvajanja.




Banka je nadaljevala izvajanje strategije, s katero bo poleg zagotovitve najbolj dostopne mreže poslovalnic postala tudi najboljša digitalna banka v državi. Po uspešni združitvi z Abanko je od začetka leta 2020 delovala z več kot 100 poslovalnicami. Po optimizaciji poslovalnic leta 2020 banka še vedno deluje z 91 poslovalnicami. Optimizacija poslovalnic bo potekala tudi v letu 2021. Nova KBM ima skupaj s 470 poštnimi poslovalnicami največjo mrežo poslovalnic v Sloveniji. Ob upoštevanju bančnih in poštnih poslovalnic ter bankomatov ima banka več kot 900 bančnih točk po vsej Sloveniji, veliko več kot kateri koli drugi tekmec.

Banka je po uvedbi novega informacijskega sistema v letu 2019 zagotovila pogoje za doseganje cilja glede zmanjšanja obsega papirnega poslovanja v poslovalnicah. Do konca leta 2021 namerava zagotoviti brezpapirno poslovanje v poslovalnicah. Z uvedbo tablic za digitalno podpisovanje v poslovalnicah ni več treba tiskati dokumentov in izpiskov za stranke. Te lahko vse dokumente podpišejo in prejmejo v digitalni obliki. Poleg tega je banka vzpostavila sistem, ki uporabnikom elektronske banke Bank@Net in storitev E-obvestila omogoča prejemanje oziroma dostop do celotne bančne dokumentacije (pogodbe za sklenjene produkte v poslovalnici, potrdila za izvedene transakcije, izpiski in obvestila) v digitalni obliki. Posledično se je količina papirja za tiskanje, ki se uporablja v poslovalnicah, že zmanjšala za več kot 50 %.

Leto 2020 je bilo zaradi pandemije COVIDA-19 zahtevno tudi pri poslovanju s prebivalstvom. Banka je uspela ostati odprta za stranke skozi vse leto in je bila

Nova KBM je najbolj dostopna banka v državi z

mrežo 91 lastnih poslovalnic in 9 SBO ter preko

461 poštami v mreži Pošte Slovenije.

na voljo tudi v času obveznega zaprtja. Upoštevala je vse zakonske zahteve in priporočila NIJZ za poslovanje v poslovalnicah in na sedežu družbe ter strankam, ki jih je prizadela pandemija, zagotovila moratorij in rešitve za posojila. Vse glavne storitve in prodajne poti, vključno s poslovalnicami, bančništvom na daljavo, gotovino, plačili in celo prodajo novih izdelkov, so bile na voljo skozi vse leto.

Leta 2020 je banka dosegla doslej najvišji indeks NPS (Net Promoter Score). V več raziskavah zadovoljstva, ki so bile opravljene v letu 2020, so stranke navedle veliko pohval in pozitivnih izkušenj z dobrimi storitvami in produkti. Več o indeksu NPS je na voljo v poglavju Odličnost v poslovanju s strankami.

V letu 2020 se je banka osredotočila na priprave na operativno združitev Abanke in Nove KBM. Zaposleni v Abanki so se morali v celoti usposobiti za uporabo sistemov in produktov Nove KBM. Usposabljanja so se začela že v drugem četrtletju, da bi se vsa zaključila do konca leta. Sistemi Nove KBM so bili v poslovalnice Abanke uvedeni že pred operativno združitvijo. To je zaposlenim v Abanki omogočilo, da so spoznali sisteme Nove KBM in, kar je najpomembnejše, strankam Abanke nudili storitve z uporabo sistemov Nove KBM vse do konca leta, ko je bilo treba Abankine produkte in sisteme zapreti. Na podlagi te uspešne integracije je bilo mogoče nekatere poslovalnice združiti že pred operativno združitvijo. Tako je bilo možno ves čas servisirati stranke obeh bank, banki pa nikoli ni bilo treba ustaviti prodaje nobenega produkta zaradi združitve.

Grafa v nadaljevanju prikazujeta strukturo kreditov prebivalstvu in depozitov prebivalstva po produktih v Novi KBM konec leta 2020.

premoženja in gradnja finančne neodvisnosti. Sledili smo standardom kakovosti storitev Premium ter začeli izvajati letne sestanke s strankami z namenom izdelave finančnih poročil s pregledom celovitega finančnega stanja in načrtom za doseganje njihovih ciljev.

Pandemija COVIDA-19 je zahtevala nekaj posebne pozornosti za stranke Premiuma, ker so bili trgi zelo nestanovitni. Ponovno se je izkazalo, da je preprečevanje paničnih reakcij na nestanovitne trge prava strategija.

V času pandemije so stranke Premiuma še pogosteje uporabljale možnost za komuniciranje z banko in dodeljenim skrbnikom na daljavo, kar se je izkazalo kot odlična storitev, zlasti v teh zahtevnih časih. Skrbniki Premiuma so se sčasoma naučili, da svojim strankam ustrežejo na daljavo, in prek digitalnih poti smo uspeli izvesti številne uspešne dogodke, vključno s pretakanjem v živo.

V letu 2020 smo pričeli z aktivnostmi, povezanimi s širitvijo segmenta Premium na nove lokacije banke, tako da bomo še dostopnejši strankam, ki si želijo drugačne, dostopnejše in predvsem svetovalno naravnane storitve Premium.

Strokovnost in predanost zaposlenih sta najpomembnejši pri delu s segmentom Premium bančništva, zato smo v letu 2020 izpeljali:

• ponovitvena produktna in prodajna izobraževanja za osebne bančnike

• interna izobraževanja, usmerjena v izdelavo učinkovitih in za stranko primernih finančnih poročil z orodjem Wealth Management Platform

• poleg tega je deset osebnih bančnikov pridobilo dovoljenje za borzno posredovanje

• dvanajst osebnih bančnikov se trenutno izobražuje za pridobitev licence za borznega posrednika

• servisna, prodajna in produktna izobraževanja za osebne bančnike, ki so se pridružili družini obstoječih osebnih bančnikov Nove KBM z operativno združitvijo Abanke in Nove KBM

Vezane vloge

Varčevalni računi

Vpogledni depoziti

Depoziti

77 %

14 %

9 %

Potrošniški krediti

Plačilne in kreditne kartice

Limiti na TRR

Stanovanjski krediti

Krediti

30 %

63 %

5 %

2 %


Premium bančništvo

V segmentu Premium bančništva smo v letu 2020 nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi in leto uspešno pričeli tudi s pridobivanjem novih strank, ki sta jim pomembna skrb za plemenitenje




• uvedli smo izdelavo Naložbenih idej za stranke Premiuma

Naš paket Premium je še naprej rasel in našim strankam ponuja številne privlačne funkcije in storitve. Glavni razločevalni značilnosti paketa sta še naprej najboljši in najbolj proaktivni skrbniki ter dostop do ustreznih dogodkov in informacij.

Stranke storitev Premium ocenjujejo kot pozitivno bančno izkušnjo, saj so jo tudi v letu 2020 ocenile kot odlično, predvsem zaradi prijaznosti osebnega bančnika, njegove razpoložljivosti, prednostne obravnave, izvajanja storitev na daljavo ter dostopnosti v ločenih prostorih.

Smart Business

V letu 2020 je mikro segment – Smart Business – sledil zastavljeni strategiji dostopnega, enostavnega in standardiziranega poslovanja z mikro gospodarskimi družbami. Celoletna usmeritev je bila zagotoviti stranki čim hitrejši in čim lažji dostop do finančnih sredstev. S tem strankam omogočamo nemoteno poslovanje njihovih podjetij. Zato smo obstoječi Paket Smart Business nadgradili z naslednjima storitvama:

• plačevanje preko POS terminalov,

• vključitev plačilne kartice z odloženim plačilom z SMS obveščanjem o transakcijah.

V mikro segmentu smo novim strankam ponudili sklenitev paketa Smart Business s 6-mesečnim brezplačnim vodenjem. Tako želimo, da stranke spoznajo ob vseh produktih in storitvah predvsem naš individualni pristop, ki ga nudimo s stranki dodeljenim mikro skrbnikom. Stranka ima na razpolago enega skrbnika, s katerim gradita dolgoročno poslovno sodelovanje.

Prednost takšnega pristopa se je pokazala prav v času COVIDA-19, ko smo z individualnim pristopom strankam omogočili nemoteno poslovanje. Tako smo strankam ponudili komercialne moratorije brez obsežne dokumentacije ter s tem zaokrožili poenostavljeno poslovanje in reševanje podaljšanj.

V zadnjih dveh četrtletjih smo pričeli izvajati aktivnosti, povezane z združitvijo mikro segmenta. Optimizirali smo produkte in pakete obeh bank, usposobili zaposlene, obveščali stranke o vseh spremembah in vsem strankam dodelili skrbnike.

12.3 Upravljanje zakladništva ter sredstev in obveznosti

Upravljanje bilance banke

Banka je spremljala in upravljala skupno obrestno mero, likvidnost in devizne pozicije banke ob upoštevanju makroekonomskega okolja in pričakovanj na finančnih trgih. Banka v skladu z ustreznimi politikami spremlja in obvladuje izpostavljenost posameznim tveganjem ter poroča Odboru za upravljanje sredstev in obveznosti (ALCO).

Bilančna vsota je na dan 31. decembra 2020 znašala 9.176.869 tisoč €. Likvidna sredstva so znašala 46,3 % bilančne vsote, zajemala pa so denarna sredstva in stanja na računih pri centralnih bankah, posojila in depozite pri bankah, dolžniške vrednostne papirje in primerna posojila ECB.

Graf prikazuje likvidna sredstva v Skupini Nove KBM na dan 31. decembra 2019 in 2020

Banka je svojo likvidnost uravnavala tako, da je zagotavljala poravnavanje vseh zapadlih obveznosti v okviru običajnega poslovanja in različnih stresnih scenarijev. Poleg ustrezne primarne likvidnosti je ohranjala primerno sekundarno likvidnostno rezervo, kamor spadajo primerni vrednostni papirji, primerne terjatve iz posojil in primerna bančna posojila (ECB „eligible“). Te instrumente lahko banka uporabi za zavarovanje terjatev pri zadolževanju preko instrumentov Evropske centralne banke.

Banka se financira zgolj z vlogami in posojili strank, ki niso banke. Na dan 31. decembra 2020 je njihov delež predstavljal 81,9 % vseh obveznosti. Grosistično financiranje je obsegalo vloge in posojila bank in centralne banke (TLTRO v višini 200.811 tisoč €) ter izdane podrejene vrednostne papirje.

Banka je v letu 2020 upravljala bilanco banke z vidika likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja skladno z internimi in regulatornimi zahtevami. Pri svojem poslovanju je v celoti upoštevala zahteve regulatorjev o obveznih rezervah, količnikih likvidnosti in količnikih likvidnostnega kritja. Na dan 31. decembra 2020 je količnik likvidnostnega kritja (LCR) dosegal 393 %, količnik neto stabilnega financiranja (NSFR) pa 180 %, oba na ravni Skupine Nove KBM.

Politiko obrestnih mer je banka izvajala v skladu s svojim finančnim planom,

aktualnimi tržnimi razmerami in svojimi internimi politikami. Izpostavljenost obrestnemu tveganju je aktivno

obvladovala s cenovno politiko in cenami prenosa v sklade.

Banka je investirala v novo orodje ALM, ki je in bo prispevalo k učinkovitejšemu in optimiziranemu upravljanju sredstev in obveznosti. Nenehni razvoj tehnologije postaja ključni del upravljanja sredstev in obveznosti, da se podprejo nove regulativne in poslovne zahteve v zahtevnem finančnem okolju (npr. konsolidacija T2/T2S).

Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige

Vrednostni papirji bančne knjige so namenjeni predvsem zagotavljanju ustrezne likvidnostne rezerve in upravljanju obrestnega tveganja. Banka upravlja portfelj dolžniških vrednostnih papirjev v skladu s svojo interno politiko in predpisi. Na dan 31. decembra 2020 je skupno stanje dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige znašalo 2.072.604 tisoč €, kar je 911.258 tisoč € več kot 31. decembra 2019 zaradi združitve z Abanko.

Banka vlaga v portfelj bančne knjige v skladu s sprejetimi politikami in svojo naložbeno strategijo. Državni dolžniški vrednostni papirji in vrednostni papirji z državnim jamstvom predstavljajo 54 % portfelja bančne knjige, preostalo pa so vrednostni papirji prvovrstnih bank in podjetij. Portfelj je dovolj raznolik s povprečnim trajanjem manj kot 3 leta.

2.000

1.500

1.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

500

0

Likvidna sredstva Skupine Nove KBM (v mio €)

31.12.2019 31.12.2020

1.161

2.073

864

2.04539

82

60

Vloge in krediti pri bankah

Denar in sredstva pri centralni banki

Krediti, primerni za zastavo pri ECB

Dolžniški vrednostni papirji – bančna knjiga




Grafa prikazujeta portfelj dolžniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi Skupine Nove KBM glede na sektor in boniteto, stanje 31. decembra 2020

Sestava portfelja dolžniških vrednostnih papirjev v bančni knjigi Skupine Nove KBM

POSTAVKA (V 000 €) 31.12.2019 31.12.2020

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 39.770 283.473

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

1.121.576 1.789.131

SKUPAJ 1.161.346 2.072.604

Portfelj mednarodnih posojil

V skladu s strategijo prerazporejanj je banka že leta 2017 uvedla novo poslovno področje, tj. mednarodna posojila (sindicirana posojila, neposredno kreditiranje in zadolžnice).

V letu 2020 je banka nadaljevala z naložbami zunaj Slovenije na celotnem trgu posojil Evropske unije. Obseg portfelja mednarodnih posojil se je vsako leto nenehno povečeval, tudi leta 2020, kljub težkim tržnim razmeram.

Portfelj mednarodnih posojil je konec leta 2020 znašal 362.092 tisoč €, kar je v skladu z naložbeno strategijo in načrtovanim proračunom banke. V primerjavi z letom 2019 se je portfelj mednarodnih posojil povečal za 56 % oziroma za 130.000 tisoč €, pri čemer 58 % portfelja predstavljajo naložbe v sindicirana posojila, 34 % naložbe v neposredna kreditiranja, sledijo pa naložbe v zadolžnice.

Z naložbami v portfelj mednarodnih posojil je banka uspela dodatno optimizirati presežek likvidnosti in nevtralizirati šibkejšo aktivnost na domačem trgu.

Trgovanje na finančnih in kapitalskih trgih

Trgovanje na finančnih in kapitalskih trgih je potekalo v skladu z zastavljenimi cilji. Banka je trgovala na valutnih trgih večinoma v evrih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih. V letu 2020 je nadaljevala s sklepanjem medvalutnih konverzij, kupoprodajo tuje gotovine in s sklepanjem poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Javni sektor

Nefinančna institucija

Finančna institucija in banka

Država

Glede na sektor

54 %34 %

11 %

1 %

Glede na boniteto

49 %

15 %2 %

34 %

Aaa-Aa3

Ostalo

Baa1-Baa3

A1-A3

Investicijsko bančništvo

V letu 2020 je banka sklenila za 207.946 tisoč € poslov na domačih in tujih trgih, predvsem zaradi dobrih razmer na kapitalskih trgih.

Nova KBM je leta 2020 na Ljubljanski borzi sklenila posle v vrednosti 29.100 tisoč €, na mednarodnih borzah 176.738 tisoč €, s trgovanjem z vzajemnimi skladi za 1.961 tisoč € in na neorganiziranem kapitalskem trgu za 148 tisoč €.

Trženje investicijskih skladov

V letu 2020 je bila banka aktivna v segmentu trženja vzajemnih skladov Sava Infond, Raiffeisen Capital Management in Triglav skladi.

Pri tem banka spodbuja odgovorno investiranje, saj na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vlagateljem ponudi zanje primerne investicijske sklade glede na vlagateljev odnos do tveganja.

Poslovanje z bankami

Kljub temu, da je bilo leto 2020 tudi na področju medbančnega poslovanja močno zaznamovano z izrednimi razmerami zaradi COVIDA-19, je banka dosegla svoje načrte upravljanja dolgoročnih obveznosti in zagotavljanja likvidnosti družb v Skupini, čeprav slednje zaradi razmer na trgu v nekoliko manjšem obsegu.

Banka je optimizirala svoje dolgoročne obveznosti do bank, ki so se v primerjavi z letom 2019 zaradi združitve z Abanko povečale za 38 odstotkov. Prav tako je po združitvi z Abanko optimizirala in konsolidirala svojo mrežo korespondenčnih bank z namenom zagotavljanja kvalitetnih storitev svojim strankam na področju plačilnega prometa in dokumentarnega poslovanja.

Dobri rezultati poslovanja pa niso ostali neopaženi s strani bonitetnih agencij, saj je agencija Moody‘s Investors Service v aprilu 2020 najprej spremenila oceno prihodnjih izgledov banke iz pozitivnih v stabilne in nato v oktobru zvišala še dolgoročno oceno kreditnega tveganja banke na Baa1.

Bonitetni oceni Nove KBM na dan 31. december 2020:

Moody‘s Investors Service: Baa1/P-2 (stabilna ocena prihodnjih izgledov)

Fitch Ratings: BB+/B (negativna ocena prihodnjih izgledov)

Zadolžnice

Neposredno kreditiranje

Sindicirana posojila

Portfelj mednarodnih posojil v Skupini Nove KBM po vrsti produkta 31.12.2020

58 %34 %

8 %

400

300

200

100

0

Rast portfelja mednarodnih posojil v Skupini Nove KBM (v mio €)

31.12.2019 31.12.2020

232

362

Grafa prikazujeta portfelj mednarodnih posojil v Skupini Nove KBM po obsegu (v milijonih €) in vrsti produkta (v %)




Za upravljanje celotnega portfelja nedonosnih naložb Nove KBM skrbi Oddelek upravljanja problematičnih naložb (OUPN). Sredstva se prenašajo v upravljanje v OUPN na podlagi izpolnitve določenih kriterijev za prenos, med katere sodijo tudi zgodnji opozorilni znaki. Po prenosu nedonosnega sredstva v OUPN se opravi analiza, ki upošteva vse razpoložljive podatke in okoliščine, nato pa pristojni organ sprejme ustrezno strategijo postopanja v posameznem primeru.

Veliko pozornosti banka namenja obvladovanju kreditnega tveganja, učinkovitemu upravljanju nedonosnih posojil in konstruktivnemu sodelovanju v postopkih prestrukturiranj. Rezultati tega dela se med drugim kažejo v povečanem obsegu poplačil in prestrukturiranih terjatev, prav tako pa se banka v posameznih primerih odloča za odprodajo terjatev, kadar je takšen pristop, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, najprimernejši.

Strokovni sodelavci Nove KBM v okviru različnih pobud in institucij tako doma kot v tujini aktivno sodelujejo pri iskanju sistemskih rešitev na področju upravljanja nedonosnih terjatev.

Cilji so doseči načrtovano zmanjšanje in učinkovito upravljanje NPE, hkrati pa povečati vrednost za Skupino Nove KBM.

Poleg rednega načrta zmanjševanja nedonosnih terjatev je banka v letu 2020 uspešno zaključila dva paketa prodaj nedonosnih terjatev. Uspešen zaključek obeh paketnih prodaj je pospešil zmanjšanje zneska bruto NPE za 34 milijonov € in s tem uresničil načrtovano znižanje nedonosnih terjatev.

Banka načrtuje nadaljnje zmanjševanje nedonosnih terjatev predvsem z intenzivno izterjavo, unovčevanjem zavarovanj, restrukturiranjem in s prodajo določenega dela terjatev.

S pravno združitvijo Abanke in Nove KBM smo združili in poenotili postopke, pravila in upravljanje nedonosnih terjatev pravnih in fizičnih oseb obeh bank. Ključna naloga, ki smo jo v letu 2020 uspešno zaključili, je bila prenos izterjave nedonosnih terjatev fizičnih oseb Abanke v zunanjo izterjavo ter pričetek prodaje paketa nedonosnih terjatev pravnih oseb Abanke.

12.4 Aktivno upravljanje nedonosnih naložb Nova KBM je v letu 2020 nadaljevala z uspešnim upravljanjem nedonosnih naložb in izpolnjevanjem regulatornih obveznosti. Banka dosega plane iz Strategije upravljanja z nedonosnimi naložbami za leto 2020, izdelane v skladu z navodili in pričakovanji regulatorja. Dodatno je optimizirala procese, vezane na področje upravljanja nedonosnih naložb, ki je bilo že v letu 2019 deležno celovite prenove in centralizacije. Vzpostavljeni so bili klicni center za zgodnjo izterjavo ter standardni procesi in postopki, povezani z upravljanjem nedonosnih naložb.

Delež nedonosnih terjatev (kreditov) je v primerjavi z letom 2019 ostal ob koncu leta 2020 kljub združitvi z Abanko na zelo nizkem nivoju. Delež neto NPL je predstavljal le 3,05 % na nivoju Skupine Nove KBM ter 2,50 % na nivoju Nove KBM.

80.000

60.000

40.000

100.000

120.000

140.000

160.000

20.000

0

15,00 %

10,00 %

5,00 %

20,00 %

25,00 %

30,00 %

35,00 %

0,00 %

Neto nedonosni krediti in njihov delež v portfelju v Skupini Nove KBM

31.12.2019 31.12.2020

69.125

2,48 %3,05 %

142.622

Delež nedonosnih kreditov v portfelju

Neto nedonosni krediti (v tisoč €)

Odločitve, ki so bile implementirane v sklopu prenove področja upravljanja nedonosnih naložb v preteklih letih in ki so se nadaljevale v 2020, so se izkazale za pravilne, saj so ob bistvenem dvigu kvalitete podatkov omogočile banki, da je ob že omenjenem materialnem zmanjšanju nedonosnih naložb bistveno presegla nivo pokritosti le-teh.

V zadnjem kvartalu 2020 je banka pričela s postopkom prodaje nedonosnih terjatev pravnih oseb Abanke, ki bo dodatno vplival na znižanje nedonosnih terjatev. Zaključek transakcije se pričakuje v prvem kvartalu leta 2021.

OUPN zaradi učinka pandemije COVIDA-19 v letu 2020 ni beležil bistvenega povečanja nedonosnih terjatev. Povečalo se je le število moratorijev, ki jih je banka odobrila v skladu z zakonodajo. Določenim strankam, ki niso izpolnjevale pogojev za moratorij v skladu z ZIUOPOK, je prišla naproti s komercialnimi odlogi plačil glavnice, predvsem dolžnikom v tistih dejavnosti h, ki so morale po odloku države zapreti dejavnost.


12.5 Skrbniške in administrativne storitve

Med ključnimi dosežki banke na področju skrbniških storitev so v letu 2020 prilagoditve, povezane s pravno združitvijo Nove KBM in Abanke ter integracijo skrbniških storitev in administrativnih storitev, ki jih izvajamo po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, v okolje združene banke.

Evropska centralna banka je Novi KBM kot univerzalni pravni naslednici Abanke v mesecu avgustu 2020 izdala dovoljenje za nadaljevanje izvajanja skrbniških storitev in administrativnih storitev po

Nova KBM je vodilna banka za skrbniške storitve

za investicijske sklade in pokojninske sklade.

Ponujamo tudi skrbniške in administrativne

storitve za alternativne investicijske sklade.

Domačim in tujim institucionalnim vlagateljem

omogočamo storitve vodenja skrbniških računov.

Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.

V slovenskem prostoru imamo vodilni položaj na trgu skrbniških storitev za investicijske sklade in pokojninske sklade. K prepoznavnosti banke prispeva tudi ponudba administrativnih storitev, ki jo izvajamo tako za investicijske sklade kot tudi za pokojninske sklade in notranje sklade zavarovalnic.

Celovito ponudbo storitev omogočamo tudi upravljavcem alternativnih investicijskih skladov, s širšim naborom naložbenih politik od klasičnih vzajemnih skladov, kot so nepremičninski skladi, skladi terjatev in skladi tveganega kapitala.

S skrbniškimi in administrativnimi storitvami, ki se izvajajo po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, je Nova KBM razširila obstoječo ponudbo skrbniških storitev, ki jih na podlagi določil Zakona o trgu finančnih instrumentov izvaja za tuje banke ter domače in tuje institucionalne vlagatelje. Banka ostaja poravnalni član trem izmed štirih članov Ljubljanske borze z oddaljenim dostopom.

Kljub zaostrenim razmeram poslovanja v letu 2020, ki so bile posledica pandemije COVIDA-19, je banka nemoteno zagotavljala skrbniške in administrativne storitve ter strankam nudila podporo pri uresničevanju njihovih poslovnih ciljev. V mesecu septembru je uspešno podprla nove regulatorne zahteve, ki so povezane s spodbujanjem dolgoročnega vključevanja delničarjev družb, ki kotirajo na borzi v Evropski uniji. Tudi razmere na lokalnem kot tudi na globalnih kapitalskih trgih v letu 2020 niso negativno vplivale na poslovno uspešnost tega segmenta.




Naša smer kaže navzgor in

naprej. Zato spremljamo

trende in postavljamo nove.

Zato ste vsak dan v središču

vseh naših poti vsi, ki z nami

poslujete in sodelujete. Vaše

zaupanje, izzivi in vzponi na

naših poteh nam dajejo polet

za prihodnje dosežke.




13.1 Program skupaj do odličnosti Krepitev odnosov s strankami je bila ključna usmeritev banke tudi v letu 2020. Izkušnje strank so za nas dragocen vir povratnih informacij, zato jim prisluhnemo, preučujemo njihove predloge, zamisli in pritožbe, jih v največji možni meri upoštevamo ter povečujemo zadovoljstvo strank. V prizadevanja za čim večje zadovoljstvo strank se dejavno in z osebnimi stiki vključuje tudi najvišje vodstvo banke. Posebno pozornost namenjamo tudi zaposlenim, tako s stalnim usposabljanjem kot pridobivanjem njihovih povratnih informacij ter predlogov za izboljšave.

Vse navedene aktivnosti so pozitivno vplivale na indeks NPS (Net Promoter Score), ki je bil ob zadnji meritvi konec leta 2020 najvišji doslej. V več raziskavah zadovoljstva, ki so bile opravljene v letu 2020, so stranke navedle veliko pohval in pozitivnih izkušenj z našimi storitvami in produkti ter kot ključne izpostavile naslednje:

• prijaznost in profesionalnost bančnih svetovalcev, ki pomagajo poiskati najboljšo rešitev

• spletno bančništvo, ki je prijazno in enostavno za uporabo

• paket Komplet in paket Premium, ki prinašata številne koristi in storitve, enostavno v enem svežnju in za ugodno ceno, ter zagotavljata dobro razmerje med ceno in kakovostjo

V letu 2020 smo uspešno nadaljevali interni program Arena prvakov, ki prispeva k doseganju odličnosti ter vpliva na izboljšanje odnosa do strank. V celoletnem programu banka spodbuja zavzetost, timsko delo in

Indeks NPS (Net Promoter Score) je najvišji doslej.

13. Razvoj bankezdravo tekmovanje med sodelavci v komerciali ter ob koncu tekmovanja s posebnimi nagradami izkaže priznanje najuspešnejšim.

Tudi v prihodnje bomo v središče svojih prizadevanj postavljali stranke ter jim zagotavljali odlične izkušnje.

13.2 Razvoj produktov in storitev

13.2.1 Razvoj novih produktov in storitevNova KBM nenehno izboljšuje portfelj svojih storitev, ki zajema vse ključne skupine finančnih produktov, od osnovnih bančnih storitev za vsakodnevno poslovanje do drugih produktov, kot so zavarovalniški produkti in bogate ponudbe naložbenih možnosti. Banka se še naprej osredotoča na ponudbo sodobnih bančnih storitev. Konkurenčnost zagotavlja z izboljševanjem procesov, prilagajanjem cenovne politike in posebnimi ponudbami po meri strank.

Skupaj s pogodbenimi partnerji Nova KBM ponuja tudi številne druge storitve. Nastopa kot zastopnica pri trženju zavarovanj (življenjsko zavarovanje kreditojemalcev, turistično zavarovanje, nezgodna zavarovanja, zavarovanje kartic in osebnih predmetov, zavarovanje nepremičnin itd.), dejavna pa je tudi na področju trženja in prodaje enot investicijskih skladov drugih družb za upravljanje premoženja prek svojih prodajnih poti.

Summit Leasing Slovenija, ki je v 100-odstotni lasti Nove KBM, pa ponuja nabor produktov, kot so finančni lizing, operativni lizing in potrošniška posojila.

PODROČJE NOVOSTI, DOPOLNITVE IN IZBOLJŠAVE

Nova prodajna pot za produkte in storitve

• uvedba možnosti sklenitve potrošniških posojil, prekoračitev stanja na računu, paketov, plačilnih kartic in nezgodnega zavarovanja po telefonu brez obiska v poslovalnici

Računi prebivalstva • izboljšana paketa Komplet in Premium z uvedbo SMS obvestil o poslovanju na računu in predplačniških kartic

Kartice • uvedba ugodnosti pri uporabi kartic Visa pri nekaterih trgovcih

Posojila • stanovanjsko posojilo z zavarovanjem pri Zavarovalnici Triglav

Zavarovanje • zavarovanje SAVA SMART za mikro podjetja in prebivalstvo

• zdravstveno zavarovanje Specialisti Zavarovalnice Triglav

• preudarno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav s 30-odstotnim povračilom premije

Mikro podjetja • preoblikovan paket Smart Business z vključitvijo letne članarine in SMS obveščanja plačilnih kartic

13.2.2 Razvoj digitalnih poti in e-storitevNova KBM je svoje bančne storitve digitalizirala prek spletnih kanalov banke: Bank@Neta, Poslovnega Bank@Neta in mBank@Neta; s tem strankam prek spletnega in mobilnega bančništva omogoča dostop do večine storitev, ki jih nudijo poslovalnice.

Strankam, ki želijo začeti uporabljati Bank@Net ali mBank@Net, ni treba obiskati poslovalnice, saj se lahko same registrirajo za uporabo v eni minuti preko spleta. Opravijo lahko skoraj vse dnevne posle in plačila, ponastavijo pozabljeno geslo in še mnogo več.

Skupina Nova KBM še naprej izboljšuje svoje digitalne kanale, da bi strankam olajšala dostop do finančnih storitev. Leta 2020 je nova enota virtualne prodaje preko telefona pomembno prispevala k prodaji glavnih produktov (med drugim) z obravnavo oddanih povpraševanj preko spleta, spletne in mobilne banke, kjer

Aktivna uporaba digitalnih storitev se je od

začetka leta 2019 povečala za približno 90 %.

interes spremenijo v prodajo produkta. Odobritev potrošniškega kredita pa se lahko opravi v celoti kar preko spleta s spletno banko Bank@Net. Podjetje E-laborat, ki se ukvarja z analizami digitalnih rešitev za finančni sektor, je platformi Bank@Net in mBank@Net izbralo za najboljši platformi spletnega in mobilnega bančništva v Sloveniji leta 2020.

Nova KBM je v začetku leta 2020 za vključevanje prebivalstva uvedla novo pot za naslednje produkte: Paket Komplet, prekoračitev stanja na računu, potrošniško posojilo, plačilne kartice in nezgodno zavarovanje. Postopek se začne in konča po telefonu s snemanjem vseh pogovorov, tako da stranki sploh ni treba obiskati poslovalnice.

Aktivna uporaba digitalnih storitev močno narašča, od začetka leta 2019 se je povečala za približno 90 %, in tudi zadovoljstvo strank v zvezi z digitalnimi storitvami se nenehno povečuje ter je trenutno najvišje doslej. Digitalne transakcije predstavljajo več kot 90 % vseh negotovinskih transakcij, vključno s transakcijami prek Pošte.




PODROČJE NOVOSTI, DOPOLNITVE IN IZBOLJŠAVE

Spletna banka Bank@Net in mobilna aplikacija mBank@Net

• varna, enostavna za registracijo in vsakdanjo rabo

• mesečne posodobitve z razvojem prek Agile

• nov uporabniški vmesnik in uporabniška izkušnja ter nenehno izboljševanje na podlagi pripomb strank

• slovenski in angleški jezik

• registracija in odpravljanje težav brez obiska v poslovalnici (odklepanje pozabljenega gesla)

• poosebitev domače strani (Dashboard)

• zaprosite za stanovanjski kredit, kartice in številne druge produkte

• sklenite gotovinski/potrošniški kredit

• zahtevajte denar s funkcijo NAKAŽI MI in ga pošljite z enim klikom na povezavo ali QR kodo preko SMS, WhatsAppa, Viberja, Messengerja itd.

• takojšnja vključitev novih strank, skupaj z odprtjem novega računa, je začela delovati januarja 2021, postopek prijave traja največ 10 minut

• digitalni uporabniki Abanke so bili preseljeni na Bank@Net in mBank@Net

Poslovni Bank@Net • usklajevanje operacij s standardom PSD2

• izpolnjuje vse dnevne zahteve gospodarskih družb

Halcomove spletne in mobilne poti

• leta 2020 smo začeli uporabljati dodatne Halcomove digitalne poti, tako da lahko vse gospodarske družbe, ki so bile stranke Abanke, po združitvi bank še naprej uporabljajo svoje platforme

• od decembra 2020 naprej smo lahko na te tri platforme vključili tudi gospodarske družbe, ki so stranke Nove KBM: Bank@Net com, eBank@Net com in mBank@Net com

Mobilna denarnica mDenarnic@

• uvedeno plačilo na daljavo in plačilna pot mDenarnic@, ki je skladna s PSD2

• vključuje tudi funkcijo Flik, ki je plačilo P2P in P2M

Poslovanje brez papirja • portal za e-obvestila, ki se pošiljajo po elektronski pošti (banka je že decembra 2018 prešla na brezpapirno in digitalno poslovanje za vsa obvestila strankam o računih, plačilnih karticah, posojilih, depozitih, vzajemnih skladih ter za vsa ostala obvestila na enem portalu)

• v letu 2020 se je število bančnih izpiskov na papirju zmanjšalo za dodatnih 25 %

Spletna stran nkbm.si • digitalno prodajo smo v primerjavi z letom 2019 povečali za 30 %; še naprej bomo investirali v digitalno prodajo, da bomo v letu 2021 dosegli dodatno povečanje

• spletna stran, prenovljena leta 2018, z odzivnim dizajnom ter enostavna za uporabo in vzdrževanje

Bankomati • skupaj z Abanko približno 400 bankomatov v Sloveniji

• plačila računov in sprotno polaganje gotovine zagotavljamo na več kot 60 bankomatih

Kontaktni center • Nova KBM je uvedla novo pot, ki kontakte, pridobljene preko spleta, in druge potencialne stranke spreminja v kupce

Kontaktni center

V letu 2020 smo razvojne aktivnosti v Kontaktnem centru prilagodili spremembam ob procesu združevanja Abanke in Nove KBM, spremembam v širšem družbenem okolju, ki so nastale ob razglasitvi epidemije zaradi virusa COVID-19, ter s tem povezanim spremembam na bančnem trgu glede načina in možnosti izvajanja storitev za stranke na daljavo.

Uvedli smo spletni klepet, ki poleg klica in glasovnega odzivnika omogoča novo, moderno interakcijo stranke s svetovalci v Kontaktnem centru. Od maja omogočamo sklepanje bančnih poslov po telefonu za enostavne bančne produkte, uvedli smo poenostavljen način avtentikacije ob klicu in še lažji dostop strank do svojih podatkov. Na ta način smo povečali nabor storitev, ki strankam omogočajo izboljšanje uporabniške izkušnje z banko in pri tem ne zahtevajo fizičnega obiska poslovalnic. Tako sedaj ponujamo sklenitev Paketa Komplet, naročilo kreditne kartice, povišanje limita na osebnem računu kar preko telefona. Omogočamo avtomatsko pošiljanje SMS sporočila z informacijo o stanju na računu, zadnjih 5 transakcijah in stanju kreditov. Dodatno za stranke izvajamo 11 servisnih storitev, ki jih lahko vklopijo ali izklopijo brez obiska poslovalnic, vezanih na področje kartic, elektronskega bančništva in SMS obveščanj.

V letu 2020 je poslovanje Kontaktnega centra zaznamovala tudi združitev Abanke in Nove KBM. Septembra, ob pravni združitvi obeh bank, sta se združila tudi kontaktna centra, ne samo organizacijsko, ampak tudi tehnološko – poenotili smo namreč informacijsko podporo in vsi svetovalci enakovredno sodelujejo pri interakcijah s strankami.

Velik poudarek smo namenili ureditvi procesa reševanja reklamacij, ki je bil v letu 2020 dokončno centraliziran in

Banka je v letu 2020 omogočila sklepanje bančnih

poslov po telefonu za enostavne bančne produkte

ter 11 servisnih storitev brez obiska poslovalnice.

še nekoliko posodobljen. Reklamacije rešujemo hitreje, aktivno in celovito spremljamo njihov potek v izboljšani informacijski podpori ter redno merimo zadovoljstvo strank z rešitvijo reklamacij. Število prejetih reklamacij je bilo konec leta primerljivo z začetkom leta 2020.

13.2.3 Storitve na poštah Banka in Pošta Slovenije kot pomemben strateški partner sodelujeta na različnih področjih.

Pošta Slovenije z razvejano mrežo poštnih poslovalnic omogoča izvajanje plačilnih storitev fizičnim in pravnim osebam ter opravljanje bančnih storitev tako za komitente kot nekomitente banke. Na 318 rednih poštah lahko komitenti banke opravljajo dvige in pologe gotovine, sklepajo depozite ali oddajajo vloge za vrsto bančnih storitev. Tudi stranke, ki še niso komitenti banke in to želijo postati, lahko odprtje računa opravijo na poštah. Komitenti banke in druge stranke lahko najnujnejše bančne in plačilne storitve opravljajo tudi na 143 pogodbenih poštah.

V letu 2020, ki ga je še posebej zaznamovala pandemija COVIDA-19 in z njo povezane omejitve poslovanja, smo tako v banki kot na Pošti, ob začasnih spremembah delovnih časov, še naprej omogočali vse storitve, ki smo jih po potrebi tudi prilagajali, da smo strankam omogočili nemoteno poslovanje in dostop do storitev.

Banka in Pošta Slovenije storitve nenehno izboljšujeta in se skupaj približujeta potrebam strank. V letu 2020 je banka zaradi optimizacije poslovne mreže zmanjšala število specializiranih bančnih okenc, ki so prostorsko umeščene na pošte, z 11 na 8.18 Specializirana bančna okenca predstavljajo nadgradnjo sodelovanja na področju poslovanja s fizičnimi osebami in so namenjena negotovinskemu poslovanju s strankami, za gotovinske transakcije pa je na voljo bližnje poštno okence.

18 Dodatno je še eno specializirano bančno okence, ki pa ni na pošti.




Banka krepi strateško partnerstvo s Skupino Pošta Slovenije tudi na drugih področjih. V letu 2020 je banka oddala v izvajanje podjetjem v Skupini Pošta Slovenije upravljanje z dohodno in odhodno pošto.

13.3 Razvoj informacijske tehnologije

Po uspešni uvedbi novega osrednjega informacijskega sistema je banka uspešno izvedla še vse aktivnosti v fazi stabilizacije in s tem zaključila projekt. Z zaključkom največjega IT projekta v zgodovini Nove KBM je sledil z združitvijo dveh primerljivo velikih bank še največji projekt združitve v zgodovini slovenskega bančništva. Med najpomembnejše aktivnosti v projektu združitve bank lahko štejemo načrtovanje in vzpostavitev ustrezne IT infrastrukture, aktivno sodelovanje pri odkrivanju vrzeli pri poslovanju združene banke in pripravo na migracijo podatkov. Slednja

Komitenti in druge stranke lahko z Novo KBM

sodelujejo na 461 poštah, od tega na 318 rednih

in 143 pogodbenih poštah.

Nova KBM je tudi v letu 2020, ki sta ga

zaznamovali združitev z Abanko in pandemija

COVIDA-19, nadaljevala s krepitvijo in izboljšanjem

učinkovitosti delovanja sektorjev informacijske

tehnologije in upravljanja informacijske

tehnologije ter same IT infrastrukture. Čeprav je

bila večina IT virov usmerjena v projekt združitve, je

banka sledila začrtani strategiji izgradnje sodobne

informacijske infrastrukture, katere temeljni cilji

so predvsem varnost, visoka razpoložljivost in

zmožnost uvajanja inovativnih rešitev.

je bila uspešno izvedena ob prehodu iz starega v novo leto. Čeprav je bila večina IT virov usmerjena v projekt združitve, je banka nadaljevala začrtano strategijo z izgradnjo sodobne informacijske infrastrukture, katere temeljni cilji so predvsem varnost, visoka razpoložljivost in zmožnost uvajanja inovativnih rešitev. Rezultat naravnanosti rešitev k potrebam strank in uporabniški prijaznosti je bilo priznanje za najboljšo spletno in mobilno banko za segment prebivalstva. Banka je konec leta 2019 prenovila IT strategijo in jo harmonizirala z usmeritvami na področju posla in varnosti. Dokument je bil konec 2020 osvežen in je zaobjemal stanje združene banke.

Na področju infrastrukture so bile izvedene investicije, ki bodo omogočale nadaljnjo konsolidacijo sistemov in s tem poenostavitev IT infrastrukture. Tako je bila opravljena investicija v razširitev diskovnih kapacitet in strežnikov. Izvršene so bile tudi vse planirane aktivnosti pri modernizaciji podatkovnega skladišča. Le-te so bile usmerjene v optimizacijo postopkov zaradi povečanja podatkov kot posledice združitev bank. Na področju za nadzor nad kvaliteto podatkov je banka nadaljevala integracijo izbranega orodja v smeri avtomatizacije postopkov za zagotavljanje skladnosti banke z zahtevami regulatorjev. Uspešno je bila izvedena tudi prva faza integracije sistema za upravljanje uporabniških dostopov. Na poslovnem področju pa se je uspešno zaključila implementacija sistema za upravljanje s strankami (ang. customer relationship management oz. CRM).

Banka je že pred začetkom pandemije COVIDA-19 začela prenovo načina izvedbe videokonferenčnih sestankov in uvajanjem kulture dela na daljavo. Posledično je bila sprejeta usmeritev, da se delovna mesta, kjer je mogoče delo na daljavo, opremijo s prenosniki. Pandemija je vse skupaj močno pospešila in skoraj čez noč spremenila ustaljene prakse. Ravno pravočasno predhodno postopno uvajanje je odigralo ključno vlogo, da je banka v zelo kratkem času vzpostavila in uvedla vse potrebne ukrepe, ki so zaposlenim omogočili izvajanje dnevnih aktivnosti na daljavo.

Po reorganizaciji na področju informacijske tehnologije, ki je bila izvedena v zadnjem kvartalu 2019, je tudi v letu 2020 prišlo do večjih organizacijskih sprememb. Le-te so bile posledica združitve z Abanko. Glavne aktivnosti so bile usmerjene v krepitev internih kompetenc in učinkovitejšega upravljanja in izvajanja ključnih IT procesov. Posledično je bila izvedena optimizacija procesov ob zamenjavi osrednje IT platforme. Zamenjava je prinesla poenostavitve pri dnevnem delu tako na strani IT kot na strani končnega uporabnika. Zaradi prilagodljivosti nove platforme se je le-ta začela uporabljati tudi izven IT okolja, na področjih, kjer je narava dnevnega dela storitveno naravnana. Viden napredek je banka zabeležila tudi na področju korporativnega upravljanja informacijske tehnologije. Ob že prej uveljavljeni funkciji upravljavca portfelja so bile dodatno okrepljene še funkcije IT varnost, upravljanje tveganj, povezanih z IT, zagotavljanje kakovosti, skrb nad zunanjimi dobavitelji in stroškovno učinkovitostjo ter IT arhitekt. S tem se je vzpostavila ločena prva obrambna linija, ki bo skupaj s sektorjem informacijske tehnologije skrbela za stanoviten, varen, hiter in učinkovit nadaljnji razvoj. Dodatno se je vzpostavilo tudi neposredno celovito poročanje upravi banke preko Odbora za informacijsko tehnologijo.

Ena izmed zavez Nove KBM je dosledno in striktno izvajanje politike skladnosti licenčne programske opreme in njena optimalna uporaba. Zaradi združitve dveh tako velikih bank je bilo temu vprašanju namenjenega veliko časa, da se je pripravil in uskladil seznam programske opreme. Banka je skladno z zahtevami EBA ustrezno prenovila in prilagodila interne akte za uporabo oblačne storitve in zunanjega izvajanja.

13.4 ProjektiProjektni portfelj Nove KBM so v letu 2020 sestavljali številni regulatorni in poslovni projekti, ki so pomembno prispevali tako k zagotavljanju sodobnih in kakovostnih storitev za stranke in nadaljnji interni operativni učinkovitosti kot k učinkovitejšemu upravljanju tveganj in zagotavljanju regulatorne skladnosti.

Najpomembnejši dosežki v letu 2020 so bili:

• uspešna združitev Abanke in poenotenje poslovanja ob zaključku leta 2020, s čimer je vsem strankam na voljo poenotena ponudba produktov in storitev

• vsebinsko in uporabniško nadgrajeni spletna banka Bank@Net in mobilna banka mBank@Net z razširjenim naborom storitev, ki jih lahko stranke opravijo brez obiska poslovalnice

• uvedba sodobne podpore na področju upravljanja sredstev in obveznosti v bilanci banke in s tem izboljšani notranji procesi upravljanja kapitalske in likvidnostne ustreznosti

• uvedba nove aplikativne podpore za izvajanje okrepljenih CRM-aktivnosti po vseh kanalih

• uvedba enostavne in moderne platforme za upravljanje uporabniških identitet in dostopov do podatkov na transparenten način z zagotovljeno sledljivostjo in s tem učinkovitejšim upravljanjem IT tveganj

• polna uvedba orodja za nadzor nad kakovostjo podatkov, ki je pomembno pripomoglo k uspešni migraciji podatkov Abanke

• nadaljnje širjenje brezpapirnega poslovanja in RPA-tehnologije (robotizacije) v različnih procesih z namenom avtomatizacije in optimizacije delovnih procesov

• uvedba podpore za sistematično zbiranje idej s ciljem spodbujanja učinkovitosti in inovativnosti pri vseh zaposlenih v banki

Nova KBM je najprej z nakupom in nato s

pripojitvijo Abanke v letu 2020 izvedla doslej

največjo združitev v bančnem sektorju v Sloveniji.

V projektu združitve je tako ali drugače

sodelovala večina zaposlenih iz obeh bank in

številni zunanji izvajalci.




13.5 Investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva

Vlaganja v informacijsko-tehnološko podporo

V letu 2020 je banka izvedla več razpisov in nakupov tako v opredmetena kot v neopredmetena sredstva.

Glavne investicije na področju opredmetenih sredstev so bile izvedene za uspešno združitev bank in deloma kot posledica razmer ob COVIDU-19. Z namenom razširitve strežniške infrastrukture je banka investirala v povečanje procesorskih in spominskih kapacitet ter diskovnih polj. Na področju mrežne opreme je bila zamenjana centralna komunikacijska oprema, ki služi za nemoteno povezavo med glavnima računalniškima centroma. Skladno z življenjsko dobo opreme pri končnih uporabnikih je banka opravila več investicij za njeno zamenjavo in s tem omogočila zaposlenim delo na daljavo.

Pri neopredmetenih sredstvih so se nadaljevale investicije predvsem v digitalne prodajne poti in brezpapirno poslovanje, dodatno pa tudi za nadgradnjo osrednjega informacijska sistema in ostale podporne programske opreme, med drugim klicnega centra, dokumentnega sistema, sistema za podporo kadrovskim procesom, sistema za upravljanje s strankami, sistema za upravljanje uporabniških dostopov in orodja za kvaliteto podatkov.

Več o razvoju informacijske tehnologije je zapisano v poglavju Razvoj informacijske tehnologije.

Nova KBM je v letu 2020 za svoje digitalne

rešitve prejela naziva najboljša spletna banka

in najboljša mobilna banka v Sloveniji, kar

pomembno prispeva k uresničevanju vizije »Biti

najboljša banka v Sloveniji«.

Vlaganja v objekte

V letu 2020 so bile končane prenove poslovnih prostorov v objektih Centrala in RCA Tezno v Mariboru iz zaprtih pisarn v odprti tip prostorov (open space).

V objektu RCA Tezno je banka uredila nadzidavo garaže ter vzpostavila in opremila kantino za prehrano zaposlenih. Sanirala je sistem odvodne kanalizacije in meteornih vod ter vlage za podatkovni center (data center) ter ploščad pred vhodom v objekt. Prav tako je bila v RCA Tezno zamenjana transformatorska postaja za napajanje z električno energijo. V RCA Tezno je bil tudi vzpostavljen nov CNS (centralni nadzorni sistem) za podatkovni center, ki omogoča boljše spremljanje in upravljanje sistemov hlajenja in napajanja, ter nadgrajen CNS za novo urejeni odprti tip prostorov – pisarn.

Banka je zagotovila podporo poslovni mreži pri optimizaciji poslovne mreže, predvsem pri združevanju poslovalnic.

V objektu Tržaška 134, Ljubljana, so bila izvedena preureditvena – ločitvena dela.

Celovito je bila prenovljena poslovalnica Breg na Ptuju. Na novo je bila urejena poslovalnica Aleja v Ljubljani.

V objektu Centrala Maribor in poslovalnicah Dravograd, Kranj 1, Ljubljana Center, Hoče, Ormož, Ravne in Lenart so bila izvedena nekatera vzdrževalna dela.

V več poslovalnicah banke so bile izvedene razne manjše preureditve v okviru optimizacije poslovalnic.

V letu 2020 je Nova KBM za svoje stranke celovito

prenovila poslovalnico na Ptuju (poslovalnica

Breg), na novo uredila poslovalnico v Aleja

centru v Ljubljani, dokončala prenovo poslovnih

prostorov v objektih Centrala in RCA Tezno ter

zaposlenim v RCA Tezno v Mariboru uredila nove

prostore za prehrano.

Po pravni združitvi bank smo združili tudi postopke na področju upravljanja nepremičnin in fizičnega in tehničnega varovanja, tako je bila banka tudi na področju nepremičnin pripravljena na operativno združitev.

Na podlagi zahtev zakonodaje je bil izveden energetski pregled za objekte banke.

V okviru rednih in izrednih vzdrževalnih del je banka skrbela za svoje poslovne nepremičnine in za nemoteno delovanje poslovne mreže.




14. Upravljanje človeških virov

S pravno združitvijo bank smo s spremembo Pravilnika o organizaciji Nove KBM vzpostavili novo, enotno organiziranost združene banke. Za večino področij v banki je bila novost v letu 2020 uvedba kvartalnega ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti, ki je nadomestila letno nagrajevanje. Prednost kvartalnega nagrajevanja je sprotno spremljanje ter ocenjevanje in nagrajevanje doseganja ciljev zaposlenih, kar je za zaposlene bolj motivirajoče, saj na ta način skozi celo leto sistematično prejemajo povratno informacijo o svoji delovni uspešnosti, za katero so tudi ustrezno nagrajeni.

Meseca decembra je sledil pomemben korak, in sicer sprejetje nove podjetniške kolektivne pogodbe, prav tako smo

Konec leta 2020 so bili v Novi KBM 1.903 zaposleni, od tega 74 % žensk in 26 % moških. Povečanje števila zaposlenih je predvsem posledica združitve Nove KBM in Abanke, pri čemer je bilo v letu 2020 skupno število novih zaposlitev v Novi KBM 942. Brez upoštevanja števila pridruženih zaposlenih v okviru združitve bank je bilo novih zaposlitev v banki 32.

Največ novosti na področju upravljanja človeških virov je bilo v banki v letu 2020 povezanih z združitvijo bank ter odzivom na izredne razmere v zvezi z virusom COVID-19.

2020 2019

NA DAN 31. 12.

Skupno število zaposlenih 1.903 1.204

Število zaposlenih za nedoločen čas 1.868 1.165

Število zaposlenih za določen čas 35 39

Število zaposlenih invalidov 41 23

V LETU 2020 2019

Povprečno število zaposlenih v letu 1.426 1.262

Število novih zaposlitev 942 76

Število odhodov v letu 243 175

DELEŽ ZAPOSLENIH PO SPOLU NA DAN 31.12.2020

% ŽENSK % MOŠKIH

Vsi zaposleni 74 % 26 %

Direktorji na nivoju B-1 48 % 52 %

Uprava banke 20 % 80 %

V letu 2020 je bila sprejeta nova podjetniška

kolektivna pogodba, uvedeno je bilo kvartalno

ocenjevanje in nagrajevanje delovne uspešnosti,

zaradi COVIDA-19 pa je v času povečane

možnosti za širjenje nalezljivih bolezni v povprečju

dnevno opravljalo delo od doma več kot 700

zaposlenih.

poenotili ostale interne akte obeh bank ter za zaposlene nekdanje Abanke pripravili nove pogodbe o zaposlitvi. Za vse zaposlene združene banke smo konec leta 2020 vzpostavili enoten kadrovski informacijski sistem, sistem za registracijo delovnega časa in pristopne kontrole ter enotno platformo za e-izobraževanje.

Pomembna vidika in posledici združitve bank sta bila vzpostavitev novih skupnih vrednot in oblikovanje nove skupne organizacijske kulture. V ta namen smo v Sektorju za razvoj zaposlenih v sodelovanju z ostalimi službami zasnovali in vzpostavili podroben akcijski načrt na temo spodbujanja skupne kulture ter zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Pomembna aktivnost omenjenega načrta je bila organizacija Virtualne olimpijade za zaposlene Skupine Nove KBM, kjer so zaposleni skozi timsko naravnane izzive pričeli graditi na skupni kulturi ter v okviru zastavljenih nalog imeli možnost spoznati in ponotranjiti nove skupne vrednote banke.

Delo od doma je bilo še v letu 2019 izjema, v letu 2020 pa je kot posledica izrednih razmer postalo vsakdan večine naših zaposlenih. S pomočjo informacijsko-tehnološke podpore smo v času izrednih razmer našim zaposlenim omogočili učinkovito in varno delo od doma. Povprečno je v letu 2020 v času povečane možnosti za širjenje nalezljivih bolezni delo od doma dnevno opravljalo približno 700 zaposlenih. Prav tako smo v banki sprejeli tudi potrebne pravilnike in navodila v zvezi z delom od doma, ki bodo ostali v veljavi tudi po pandemiji.

Varnost in zdravje pri delu ter promocija zdravja

V banki posebno skrb namenjamo zdravju in varnosti pri delu. Področje varnosti in zdravja pri delu od septembra 2020 spada pod področje dela Sektorja za razvoj zaposlenih. Zaposlene redno napotujemo na preventivne in obdobne zdravstvene preglede ter na različna izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu. Naš cilj je, da z izvajanjem različnih ukrepov in preventivnim pristopom preprečimo nastanek poškodb pri delu ter zmanjšamo delež bolniških odsotnosti. Zaposlenim skladno z

njihovimi potrebami zagotavljamo ergonomsko urejena delovna mesta, v letu 2020 pa smo v okviru promocije zdravja za zaposlene organizirali tudi nekaj internih e-izobraževanj. Za zaposlene smo prav tako pripravili nasvete za zdravo in varno delo od doma.

Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih

Tudi v letu 2020 smo v banki v sodelovanju z zunanjim izvajalcem izvedli dve raziskavi zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih (VOE – Voice of Employees). Rezultati zadnje raziskave konec leta 2020 kažejo dvig stopnje zavzetosti za 5 odstotnih točk ter dvig stopnje zadovoljstva zaposlenih za 6 odstotnih točk v primerjavi z rezultati raziskave s konca leta 2019. Z namenom pozitivno vplivati na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih banka na podlagi rezultatov raziskav izvaja ukrepe in aktivnosti na različnih področjih.

Nova in izredno dobro sprejeta aktivnost v letu 2020 je bila izvedba sestankov med predstavniki Sektorja za razvoj zaposlenih in predstavniki zaposlenih iz vseh sektorjev združene banke, brez prisotnosti vodij in direktorjev. Namen sestankov je bil vzporedno z izvedbo raziskave tudi osebno (ali prek MS Teams) prisluhniti zaposlenim, njihovemu mnenju, predlogom in pohvalam ter odgovoriti na morebitna vprašanja. Vse predloge smo skrbno zabeležili, nekatere hitreje izvedljive pa tudi že uspešno uresničili.

Ena izmed novih aktivnosti za dvig zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih je tudi poziv k organiziranju sektorskih skupinskih zajtrkov. Namen skupinskih zajtrkov je sproščeno druženje in klepet sodelavcev ob jutranji kavi in prigrizkih, hkrati pa v času združevanja bank tudi možnost bolje spoznati nove sodelavce. V času izrednih razmer smo zajtrke prestavili na splet ter tudi na daljavo ostali povezani.




Certifikat Družini prijazno podjetje

Nova KBM je imetnica certifikata Družini prijazno podjetje od leta 2011, polni certifikat pa je pridobila leta 2015. V letu 2020 so bili sprejeti trije novi ukrepi, ki so jih zaposleni predlagali v Raziskavi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih v Novi KBM. Tako kot pretekla leta sta se kot najbolj priljubljena ukrepa izkazala Otroški časovni bonus in Obdarovanje otrok zaposlenih.

Izobraževanja

V letu 2020 smo po več letih prvič zabeležili upad udeležb na eksternih izobraževanjih, v odziv na pandemijo pa

so se okrepile različne oblike izobraževanj na daljavo. Zaposleni obeh bank so se udeležili 287 različnih programov v skupnem obsegu 80.000 ur, kar je v povprečju 42 ur na zaposlenega. Tudi na področju izobraževanja zaposlenih je leto 2020 potekalo v znamenju združitve. V okviru projekta združitve bank je bilo izvedenih 44 različnih sklopov izobraževanj ter zabeleženih 1751 udeležb v skupnem obsegu 42.718 ur.

Podrobnejše informacije o upravljanju človeških virov so zapisane v Poročilu o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti.

REGULATORNI DEL




15. Izjava o upravljanju Nove KBM

3. smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter politike in prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov Banke Slovenije o uporabi teh smernic

Nova KBM si je v čim večji možni meri prizadevala upoštevati tudi neobvezujoča priporočila iz pisma Banke Slovenije (oznaka 38.20-0288/15-TR z dne 23.10.2015).

Nova KBM si je in si bo tudi v bodoče prizadevala za nadaljnje proaktivno delovanje za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korporativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

Banka je v letu 2020 pri korporativnem upravljanju sledila Politiki upravljanja Nove KBM in družb Skupine Nove KBM. Banka je spremembe in dopolnitve politike, ki je bila sprejeta v mesecu decembru 2018, z veljavnostjo od 1. 1. 2019, novelirala tudi v letu 2020. Novelirana politika velja od 1. 5. 2020.

2. OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMA NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

Notranje kontrole zagotavljajo ustrezno obvladovanje tveganj, računovodenje, notranje in zunanje finančno-računovodsko (s)poročanje ter zakonito in poslovnoetično neoporečno delovanje banke. Notranje kontrole so vzpostavljene v procesih in organizacijskih enotah na vseh organizacijskih ravneh poslovanja banke in Skupine.

Upravljanje tveganj je pomemben del sistema poslovodenja in upravljanja banke, ki se nanaša na sistematično identifikacijo, merjenje in ocenjevanje tveganj, ki izhajajo iz poslovanja Skupine ter njenega okolja. V posameznih

V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah Nova KBM izdaja naslednjo Izjavo o upravljanju, ki je del poslovnega poročila, vključenega v letno poročilo.

1. PODATKI O OBSEGU ODSTOPANJ OD KODEKSOV O UPRAVLJANJU V SKLADU S PRVO IN DRUGO ALINEJO 1. TOČKE 5. ODST. 70. ČLENA ZGD-1

Nova KBM je na dan 31.12.2020 družba s kapitalsko naložbo tujih investitorjev.

Nova KBM na dan 31.12.2020 ni javna družba v smislu določil Zakona o trgu finančnih instrumentov, saj nima uvrščenih finančnih instrumentov v organizirano trgovanje oziroma borzno kotacijo.

Na podlagi zgoraj navedenega ter na podlagi izjeme iz 2. točke petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah je Nova KBM v letu 2020 uresničevala ureditev notranjega upravljanja, vključno s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov.

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja je pri svojem poslovanju zlasti upoštevala:

1. določbe veljavnega Zakona o bančništvu, ki opredeljujejo ureditev notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke) ter poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v delu zahtev, ki veljajo za banko ali za člane upravljalnega organa, pri čemer upošteva tudi akte iz drugega odstavka 9. člena Zakona o bančništvu

2. sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice

politikah so opredeljeni postopki merjenja in upravljanja tveganj posameznih področij tveganj. Vsaka družba v Skupini je odgovorna za identifikacijo, merjenje in upravljanje vseh tveganj, ki vplivajo na njeno poslovanje.

Ocenjevanje in obvladovanje tveganj pomembno vpliva na oblikovanje poslovnega in strateškega načrta banke in Skupine, na proces odločanja, ki se nanaša na komercialne posle, posamezne pogodbe, investicije in druge aktivnosti.

Sistem nadziranja upravljanja tveganj temelji na mesečnih poročilih, ki se obravnavajo v specializiranih organih banke, pristojnih za spremljanje izpostavljenosti posameznim tveganjem.

Za potrebe celostnega pregleda tveganj, ki jim je Skupina izpostavljena, banka enkrat letno izdela dokument Profil tveganosti, ki vsebuje oceno ključnih skupin tveganj in pripadajočih kontrol. Dokument obravnava in potrdi uprava banke.

Banka in Skupina si prizadevata zagotavljati ustrezen sistem notranjih kontrol, ki vključuje natančno določene računovodske postopke (pristojnosti in odgovornosti za posamezne naloge, avtomatske in ročne kontrole v vseh fazah računovodskega procesa, poročanje).

Sektor za notranjo revizijo presoja primernost in učinkovitost:

• sistema upravljanja

• sistema obvladovanja tveganj

• sistema notranjih kontrol banke

in prispeva k njihovemu izboljšanju.

Sektor za notranjo revizijo je v podporo in pomoč upravljalnemu organu pri doseganju dolgoročnih ciljev banke ter zaščiti njenega ugleda. O izidih svojega dela redno poroča upravi, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke.

Pri letni reviziji računovodskih izkazov zunanji revizor po lastni presoji prouči notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov. V pismu upravi revizor zbere ugotovitve

o pomanjkljivostih in možnih področjih izboljšav, ki jih opazi med opravljanjem postopkov revidiranja računovodskih izkazov, ter o njih poroča upravi in revizijski komisiji.

3. PODATKI IN POJASNILA DRUŽB, ZAVEZANIH K UPORABI ZAKONA, KI UREJA PREVZEME (PODATKI IZ 3., 4., 6., 8. IN 9. TOČKE ŠESTEGA ODSTAVKA 70. ČLENA ZGD-1)

Pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme (3. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

21.4.2016 je 100% lastnik delnic Nove KBM postala družba BISER BIDCO S.à r.l., preko katere sta nakup delnic izvedla ameriški upravljavec alternativnih investicijskih skladov Apollo Global Management Inc. in Evropska banka za obnovo in razvoj. Družba BISER BIDCO S.à r.l. je lastnik 10.000.000 rednih imenskih kosovnih delnic, kar predstavlja 100 % osnovnega kapitala banke.

Glede na to, da je bila Nova KBM edini delničar Abanke, se je pripojitev Abanke k Novi KBM izvedla po poenostavljenem postopku v skladu s 599. členom ZGD-1. Nova KBM kot prevzemna družba v postopku pripojitve v skladu s 1. točko prvega odstavka 589. člena ZGD-1 tudi ni smela zagotoviti delnic za izvedbo pripojitve zaradi zamenjave za delnice Abanke kot prevzete družbe, katerih imetnik je bila sama.

Pri Novi KBM d.d. kot prevzemni družbi zaradi izvedbe pripojitve tudi ni prišlo do povečanja osnovnega kapitala.

Nova KBM ima samo en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne in prosto prenosljive. Vsaka navadna delnica imetniku prinaša en glas na skupščini delničarjev banke. Imetniki navadnih delnic imajo vse pravice v skladu z relevantno zakonodajo.




Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice (4. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

Imetniki delnic nimajo posebnih kontrolnih pravic iz naslova lastništva delnic Nove KBM.

Omejitve glasovalnih pravic, zlasti: (–) omejitve glasovalnih pravic na določen delež ali določeno število glasov, (–) roki za izvajanje glasovalnih pravic in (–) dogovori, pri katerih so s sodelovanjem družbe finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev (6. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

V skladu s statutom banke glasovalne pravice niso omejene.

Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta (8. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

Uprava bankeV skladu z določili statuta predsednika in druge člane uprave banke imenuje in razrešuje nadzorni svet, pri čemer lahko predsednik uprave imenuje enega izmed članov uprave za podpredsednika.

Člani uprave se imenujejo za dobo do petih let in so lahko ponovno imenovani.

Nadzorni svet lahko odpokliče člane uprave zaradi razlogov, kot jih določajo veljavni predpisi ter notranji akti in pravilniki banke.

Član uprave lahko tudi prostovoljno odstopi.

Nadzorni svetV skladu s statutom banke člane nadzornega sveta izvoli skupščina za obdobje 5 let.

Imenovanje za člana nadzornega sveta preneha s pretekom časa ali s sklepom o odpoklicu, ki ga sprejme skupščina banke. Član nadzornega sveta lahko kadarkoli odstopi.

O spremembah statuta v skladu z določili ZGD-1 in 14. členom statuta banke

odloča skupščina delničarjev. Za sklep skupščine je na podlagi določil ZGD-1 in statuta banke potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala banke.

Pooblastila članov poslovodstva za izdajo ali nakup lastnih delnic (9. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1)

Pooblastila članov uprave za izdajo ali nakup lastnih delnic v skladu s statutom in drugimi akti banke niso omejena. Člani uprave lahko izdajajo in nakupujejo lastne delnice na način in po postopku v skladu z zakonom.

4. PODATKI O DELOVANJU SKUPŠČINE BANKE IN NJENIH KLJUČNIH PRISTOJNOSTIH TER OPIS PRAVIC DELNIČARJEV IN NAČINA NJIHOVEGA UVELJAVLJANJA

Skupščina ima pristojnosti, kot so določene z veljavnimi predpisi.

Skupščino skliče uprava ali nadzorni svet.

Skupščina se skliče v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi, ali takrat, ko je sklic skupščine v korist banke.

Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet, zlasti v primeru, da uprava ni pravočasno sklicala skupščine ali če je sklic skupščine potreben za tekoči potek poslovanja banke.

Seja skupščine običajno poteka na sedežu banke ali na drugi lokaciji, kot je določena v obvestilu o sklicu skupščine.

Skupščina sprejema sklepe z navadno večino oddanih glasov, razen če je v zakonu ali v statutu banke določena drugačna večina.

Glasovalne pravice delničarjev se uresničujejo v skladu z njihovim deležem v osnovnem kapitalu. Vsaka navadna kosovna delnica z glasovalno pravico daje en glas.

5. PODATKI O SESTAVI IN DELOVANJU ORGANOV VODENJA ALI NADZORA NOVE KBM TER NJIHOVIH KOMISIJ

Uprava bankeUprava Nove KBM je bila na dan 31.12.2020 sestavljena iz petih članov: John Denhof, predsednik uprave, Jon Locke, podpredsednik uprave, mag. Sabina Župec Kranjc, članica uprave, mag. Matej Falatov, član uprave, in mag. Aytac Aydin, član uprave.

Delovanje uprave

Uprava banke v skladu z zakonom in statutom banke vodi posle samostojno in na lastno odgovornost.

Upravo banke sestavljata najmanj 2 člana. Člane uprave imenuje nadzorni svet banke. Eden izmed članov uprave se imenuje za predsednika uprave. Predsednik uprave imenuje enega člana uprave za podpredsednika. Število članov uprave vsakokrat določi nadzorni svet s sklepom. Člani uprave se imenujejo za dobo do 5 let in so lahko ponovno imenovani.

Nadzorni svet odpokliče člane uprave zaradi razlogov, kot jih določajo veljavni predpisi ter notranji akti in pravilniki banke. Član uprave lahko tudi prostovoljno odstopi.

Uprava odloča o vseh zadevah družbe, razen tistih, o katerih odloča skupščina ali nadzorni svet v skladu z veljavnimi predpisi in/ali statutom.

Uprava banke mora za sklepanje pravnih poslov, glede katerih soglasje nadzornega sveta določa zakon, pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta. Za sklepanje pravnih poslov, glede katerih sprejme nadzorni svet poseben sklep, mora uprava banke pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta oz. njegovih pristojnih komisij ali odborov, ki jih v ta namen oblikuje nadzorni svet. Nadzorni svet s posebnim sklepom določi tudi način in postopek dajanja soglasij.

Uprava posluje v skladu s svojim poslovnikom. Poslovnik potrdi nadzorni svet.

Uprava odloča z večino vseh oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.

Uprava odloča na rednih, izrednih ali korespondenčnih sejah (po elektronskih sredstvih). O sejah uprave se sestavi zapisnik.

Uprava obvesti nadzorni svet o vseh zadevah, glede katerih obveznost obveščanja določajo veljavni predpisi. Poleg tega mora uprava nadzorni svet obveščati o vseh drugih zadevah, ki jih s sklepom vsakokrat določi nadzorni svet.

Podrobnejši podatki o sestavi in pristojnostih komisij ter drugih odborov organov vodenja so razvidni tudi iz poglavja Korporativno upravljanje.

Nadzorni svetVodenje poslov Nove KBM nadzoruje nadzorni svet, ki je v skladu s statutom banke sestavljen iz najmanj 6 in največ 11 članov.

Na dan 31.12.2020 je bil nadzorni svet sestavljen iz naslednjih članov: dr. Andrej Fatur, predsednik, Andrzej Klesyk, namestnik predsednika, Manfred Puffer, član, Michele Rabà, član, Andrea Moneta, član, Alexander Saveliev, član, in Borut Jamnik, član.

Delovanje nadzornega sveta

Člane nadzornega sveta imenuje skupščina banke.

Člani nadzornega sveta med seboj izvolijo predsednika in vsaj enega podpredsednika nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo 5 let in so lahko ponovno imenovani. Imenovanje za člana nadzornega sveta preneha s pretekom časa ali s sklepom o odpoklicu, ki ga sprejme skupščina banke. Član nadzornega sveta lahko kadarkoli odstopi.

Nadzorni svet lahko svoje poslovanje uredi v poslovniku.

Člani nadzornega sveta so upravičeni do nadomestila, ki ga vsakokrat s sklepom določi skupščina banke.




Nadzorni svet veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njegovih članov. Sklepi nadzornega sveta se sprejmejo z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega sveta.

Nadzorni svet odloča na rednih, izrednih ali korespondenčnih sejah (po elektronskih sredstvih). O sejah nadzornega sveta se sestavi zapisnik.

Seja nadzornega sveta se skliče vsaj 4-krat na leto. Skliče jo predsednik ali podpredsednik nadzornega sveta.

Nadzorni svet lahko imenuje tudi druge komisije, katerih imenovanje ni predvideno ali obvezno glede na veljavne predpise. Pristojnosti takšnih komisij se določijo s sklepom, ki ga vsakokrat sprejme nadzorni svet.

Podrobnejši podatki v zvezi s sestavo nadzornega sveta na dan 31.12.2020 ter drugi podatki o delovanju nadzornega sveta so razvidni iz poglavja Korporativno upravljanje.

Podatki o delovanju nadzornega sveta banke so razvidni tudi iz poglavja Poročilo nadzornega sveta Nove KBM.

Komisije nadzornega svetaV poslovnem letu 2020 so v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakonom o bančništvu (ZBan-2) svoje delo opravljale: revizijska komisija, komisija za prejemke, komisija za imenovanja, komisija za tveganja in kreditna komisija.

Podatki o sestavi nadzornega sveta in sestavi komisij nadzornega sveta so razvidni iz poglavja Korporativno upravljanje.

V skladu s statutom banke je nadzorni svet oblikoval kreditni odbor, ki je pristojen za dajanje soglasij upravi banke o pravnih poslih, glede katerih je nadzorni svet sprejel poseben sklep.

Revizijska komisija

Revizijska komisija nudi nadzornemu svetu strokovno podporo pri nadziranju poslovodenja banke in družb v Skupini Nove KBM o zadevah, ki so v njegovi pristojnosti, predvsem presojanje

sistema notranjih kontrol in upravljanja s tveganji, presojanje računovodenja in finančno-računovodskega poročanja, zakonitosti in etičnosti poslovanja banke ter presojanje notranjega in zunanjega revidiranja v banki in družbah v Skupini Nove KBM.

Revizijska komisija opravlja svoje naloge na podlagi zakona (ZGD-1), statuta banke in ustanovne listine, kjer so opredeljeni namen in sestava komisije, pogoji in način delovanja ter pristojnosti in odgovornosti članov komisije. Področje in način delovanja revizijske komisije, postopek sprejemanja odločitev ter vse ostale zadeve, ki so pomembne za njeno delovanje, so urejeni v Poslovniku o delu revizijske komisije.

Komisija za imenovanja

Komisija za imenovanja nudi nadzornemu svetu strokovne podlage za odločanje, predvsem v zvezi s kadrovskimi vprašanji, ki se nanašajo na izvajanje funkcije člana uprave in člana nadzornega sveta.

Področje in način delovanja komisije za imenovanja, postopek sprejemanja odločitev ter vse ostale zadeve, ki so pomembne za njeno delovanje, so urejeni v Poslovniku o delu komisije za imenovanja.

Komisija za prejemke

Glavni namen komisije za prejemke je pomagati nadzornemu svetu pri izvajanju nadzorne funkcije v zvezi s prejemki, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj.

Področje in način delovanja komisije za prejemke, postopek sprejemanja odločitev ter vse ostale zadeve, ki so pomembne za njeno delovanje, so urejeni v Poslovniku o delu komisije za prejemke.

Komisija za tveganja

Glavni namen komisije za tveganja je nuditi nadzornemu svetu strokovno pomoč pri izpolnjevanju njegovih nadzornih funkcij v zvezi s pripravo odločitev, ki se nanašajo na upravljanje tveganj in profil tveganosti ter izvajanje strategije upravljanja tveganj.

Področje in način delovanja komisije za tveganja, postopek sprejemanja

odločitev ter vse ostale zadeve, ki so pomembne za njeno delovanje, so urejeni v Poslovniku o delu komisije za tveganja.

Kreditna komisija

Kreditna komisija je strokovni svetovalni organ nadzornega sveta Nove KBM. Njeno osnovno poslanstvo je zagotavljanje predhodnega pisnega soglasja za posle, kot je opredeljeno s sklepom nadzornega sveta. Tako mora uprava banke za pravne posle, za katere velja poseben sklep nadzornega sveta (t. i. seznam poslov), pred njihovo sklenitvijo pridobiti soglasje (odobritev) kreditne komisije.

6. OPIS POLITIKE RAZNOLIKOSTI, KI SE IZVAJA V ZVEZI Z ZASTOPANOSTJO V ORGANIH VODENJA ALI NADZORA GLEDE VIDIKOV, KOT SO NPR. SPOL, STAROST ALI IZOBRAZBA

Posebne, ločene politike glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa banka nima izdelane, je pa to področje vsebinsko v celoti urejeno v Politiki Skupine Nove KBM o izboru primernih kandidatov za člane upravljalnega organa. Banka je zadnjo novelirano politiko sprejela v februarju 2020 (veljavnost 1.2.2020). Politika poleg tega, da je veljavnost oz. implementacija razširjena na družbe v Skupini Nove KBM, v skladu z določili 2. odstavka 34. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2) predvideva vzpostavitev in izvajanje ustrezne politike izbora primernih kandidatov, ki zagotavlja:

• da upravljalni organ kot celota upošteva ustrezno širok nabor znanja,

veščin in izkušenj članov upravljalnega organa banke

• spodbude za doseganje raznolikosti v okviru upravljalnega organa, vključno z ustrezno zastopanostjo obeh spolov v upravljalnem organu in s politikami, da se za dosego teh ciljev poveča število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu

• opredelitev pogojev za opravljanje posamezne funkcije, vključno z zahtevanim profilom članov upravljalnega organa, še preden so ti imenovani

Za člane upravljalnega organa so tako opredeljeni kriterij izkušenosti (tukaj se ocenjujejo izobrazba, delovne izkušnje in znanja s ključnih področij posameznih članov oz. kandidatov), kriterij osebne zanesljivosti in ugleda ter kriterij upravljanja.

Novelirana politika tudi posebej določa kriterije, ki naj jih Komisija za imenovanja v skladu z nalogami, določenimi v ZBan-2, upošteva pri izdelavi ocene, ki se nanaša na strukturo, velikost, sestavo in uspešnost delovanja uprave in nadzornega sveta, kakor tudi ocene v zvezi z znanjem, veščinami in izkušnjami posameznih članov uprave in nadzornega sveta ter organa kot celote.

Več o tej politiki je razvidno iz dokumenta Razkritja v okviru 3. stebra na nivoju Skupine Biser Topco, ki je/bo javno objavljen na spletni strani Nove KBM.

Izjava o upravljanju je sestavni del letnega poročila banke za leto 2020, objavljenega na spletnih straneh banke.

Maribor, 19.3.2021



Matej Falatovčlan

Aytac Aydinčlan



Nadzorni svet Nove KBM d.d.

dr. Andrej Fatur predsednik




16. Izjava o odgovornosti uprave Nove KBM za sestavo letnega poročila za leto 2020

Uprava Nove KBM tudi izjavlja, da banka v poslovnem letu 2020, v skladu s 545. členom ZGD-1, ni opravljala ali sklepala pravnih poslov z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami ali na pobudo ali v interesu teh družb oziroma ni opravljala drugih dejanj, ki bi jih storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh družb in bi imela za posledico oškodovanje ali prikrajšanje banke.

Maribor, 19.3.2021

Uprava banke, tj. John Denhof, predsednik uprave, Jon Locke, podpredsednik uprave, mag. Sabina Župec Kranjc, članica uprave, mag. Matej Falatov, član uprave, in mag. Aytac Aydin, član uprave, s podpisom te izjave potrjuje, da je po njenem najboljšem vedenju:

• računovodsko poročilo sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida banke in družb, vključenih v konsolidacijo kot celote

• v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja banke ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki so jim banka in družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene



Matej Falatovčlan

Aytac Aydinčlan



17. Vrste storitev, za opravljanje katerih ima Nova KBM dovoljenje Banke Slovenije

6. izdajanje garancij in drugih jamstev

7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank:

• z instrumenti denarnega trga

• s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli

• s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami

• z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti

• s prenosljivimi vrednostnimi papirji

8. sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem

9. svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij

11. upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem

12. hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo

14. oddajanje sefov

15. investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI

Opravlja lahko naslednje dodatne finančne storitve po 6. členu ZBan-2:

1. zavarovalno zastopništvo po zakonu, ki ureja zavarovalništvo

4. skrbniške in administrativne storitve po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje

6. trženje investicijskih skladov, prodaja investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov

Banka lahko v okviru dodatnih finančnih storitev po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZBan-2 opravlja tudi storitve posredovanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Nova KBM ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po 5. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, s spremembami; v nadaljevanju ZBan-2). Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.

Dovoljenje ima za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih finančnih storitev po 5. členu ZBan-2:

1. sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev

2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

• potrošniške kredite

• hipotekarne kredite

• odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring)

• financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting)

3. finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen

4. plačilne storitve

5. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke




18. Poslovna mreža Nove KBM Poslovalnica RušeJamnikova ulica 22342 Rušetelefon: 02/229 17 50

Poslovalnica HočeMiklavška cesta 632311 Hočetelefon: 02/229 17 40

Poslovalnica LenartPartizanska cesta 32230 Lenart v Slovenskih goricahtelefon: 02/229 15 80

Poslovalnica Novi trgNovi trg 12250 Ptujtelefon: 02/229 19 45

Poslovalnica BregZagrebška cesta 4a2250 Ptujtelefon: 02/229 18 90

Poslovalnica KidričevoMladinska ulica 102325 Kidričevotelefon: 02/229 18 65

Poslovalnica RogoznicaŠpindlerjeva ulica 32250 Ptujtelefon: 02/229 17 35

Poslovalnica OrmožPtujska cesta 22270 Ormožtelefon: 02/229 18 70

Poslovalnica Glavni trgGlavni trg 182000 Maribortelefon: 02/228 31 10

Poslovalnica TitovaLjubljanska cesta 112310 Slovenska Bistricatelefon: 02/229 18 15

Nova KBM d.d.

Sektor poslovne mrežeUlica Vita Kraigherja 42000 Maribortelefon: 02/229 20 66

Vzhodna regijaUlica Vita Kraigherja 42000 Maribortelefon: 02/229 28 39

Poslovalnica CentralaUlica Vita Kraigherja 42000 Maribortelefon: 02/229 21 40

Poslovalnica MeljePartizanska cesta 422000 Maribortelefon: 02/229 15 70

Poslovalnica LjubljanskaLjubljanska ulica 1–32000 Maribortelefon: 02/229 15 20

Poslovalnica EuroparkPobreška cesta 182000 Maribortelefon: 02/229 15 10

Poslovalnica Cesta zmageCesta zmage 982000 Maribortelefon: 02/229 17 20

Poslovalnica Koroška vrataTurnerjeva ulica 17a2000 Maribortelefon: 02/229 16 60

Poslovalnica PobrežjeCesta XIV. divizije 342000 Maribortelefon: 02/229 15 30

Poslovalnica TeznoPtujska cesta 1052000 Maribortelefon: 02/229 16 90

Poslovalnica Zg. BistricaPartizanska ulica 612310 Slovenska Bistricatelefon: 02/229 17 90

Poslovalnica PragerskoKolodvorska ulica 72331 Pragerskotelefon: 02/229 18 50

Poslovalnica Murska Sobota 1Kocljeva ulica 119000 Murska Sobotatelefon: 02/229 17 78

Poslovalnica Murska SobotaKocljeva ulica 169000 Murska Sobotatelefon: 02/530 43 10

Poslovalnica Gornja RadgonaPartizanska cesta 269250 Gornja Radgonatelefon: 02/229 19 70

Poslovalnica LendavaTrg ljudske pravice 119220 Lendavatelefon: 02/229 16 30

Poslovalnica PremiumRazlagova ulica 42000 Maribortelefon: 02/229 21 20

Poslovalnica Lovrenc na PohorjuGornji trg 202344 Lovrenc na Pohorjutelefon: 02/229 18 40

Poslovalnica PtujOsojnikova cesta 92250 Ptujtelefon: 02/749 40 10

Poslovalnica TaborKardeljeva cesta 612000 Maribortelefon: 02/320 74 80

Poslovalnica Tezno 1Prvomajska ulica 262000 Maribortelefon: 02/330 20 40

Osrednja regija

Slovenska cesta 501000 Ljubljanatelefon: 01/620 30 00

Poslovalnica Ljubljana 2Linhartova cesta 91000 Ljubljanatelefon: 01/479 13 45

Poslovalnica Kranj 1Nazorjeva 34000 Kranjtelefon: 04/620 31 04

Poslovalnica Novo mestoRozmanova 168000 Novo mestotelefon: 07/620 31 61

Poslovalnica BrežiceCesta prvih borcev 298250 Brežicetelefon: 07/620 31 47

Poslovalnica LjubljanaSlovenska cesta 50 1000 Ljubljanatelefon: 01/620 30 09

Poslovalnica Ljubljana CenterStritarjeva ulica 21000 Ljubljanatelefon: 01/620 30 30

Poslovalnica AlejaRakuševa ulica 11000 Ljubljanatelefon: 01/620 30 20

Poslovalnica BežigradDunajska cesta 481000 Ljubljanatelefon: 01/300 46 80

Poslovalnica DomžaleUlica Nikole Tesla 191230 Domžaletelefon: 01/729 57 00

Poslovalnica JeseniceCesta maršala Tita 39a4270 Jesenicetelefon: 04/581 19 10




Poslovalnica KranjNazorjeva ulica 14000 Kranjtelefon: 04/281 07 00

Poslovalnica LogatecTržaška cesta 50a1370 Logatectelefon: 01/759 19 74

Poslovalnica NjegoševaNjegoševa cesta 81000 Ljubljanatelefon: 01/471 80 40

Poslovalnica Novo mesto MCLjubljanska cesta 478000 Novo mestotelefon: 07/391 79 80

Poslovalnica SlovenskaSlovenska cesta 50 1000 Ljubljanatelefon: 01/300 15 00

Poslovalnica SmeltDunajska cesta 1601000 Ljubljanatelefon: 01/589 65 63

Poslovalnica ŠiškaCelovška cesta 1061000 Ljubljanatelefon: 01/583 73 50

Poslovalnica ŠmartinskaŠmartinska cesta 102–1041000 Ljubljanatelefon: 01/547 88 80

Poslovalnica TrnovoZiherlova ulica 41000 Ljubljanatelefon: 01/244 29 69

Poslovalnica TržičCankarjeva cesta 1a4290 Tržičtelefon: 04/598 17 00

Poslovalnica VičTržaška cesta 871000 Ljubljanatelefon: 01/244 29 00

Zahodna regija

Kidričeva ulica 115000 Nova Goricatelefon: 05/331 70 00

Poslovalnica CentralaKidričeva ulica 115000 Nova Goricatelefon: 05/331 70 00

Poslovalnica ŠempeterCesta prekomorskih brigad 95290 Šempeter pri Goricitelefon: 05/331 70 60

Poslovalnica BrdaTrg 25. maja 55212 Dobrovo v Brdihtelefon: 05/331 74 85

Poslovalnica KanalTrg svobode 235213 Kanaltelefon: 05/331 74 70

Poslovalnica AjdovščinaGoriška cesta 255270 Ajdovščinatelefon: 05/331 70 14

Poslovalnica IdrijaLapajnetova ulica 415280 Idrijatelefon: 05/331 71 00

Poslovalnica CerknoGlavni trg 55282 Cerknotelefon: 05/331 71 30

Poslovalnica TolminTrg maršala Tita 145220 Tolmintelefon: 05/331 71 47

Poslovalnica KobaridTrg svobode 25222 Kobaridtelefon: 05/331 71 70

Poslovalnica Koper 1Ferrarska ulica 12 6000 Kopertelefon: 05/331 71 96

Poslovalnica KoperFerrarska ulica 12 6000 Kopertelefon: 05/611 68 30

Poslovalnica Ajdovščina 1Goriška cesta 25a5270 Nova Goricatelefon: 05/365 37 70

Poslovalnica ErjavčevaErjavčeva ulica 25000 Nova Goricatelefon: 05/338 52 27

Poslovalnica Idrija 1Lapajnetova ulica 475280 Idrijatelefon: 05/372 70 00

Poslovalnica IzolaSončno nabrežje 66310 Izola – Isolatelefon: 05/611 68 80

Poslovalnica KidričevaKidričeva ulica 185000 Nova Goricatelefon: 05/330 85 30

Poslovalnica PostojnaTitov trg 16230 Postojnatelefon: 05/707 43 95

Poslovalnica SežanaPartizanska cesta 416210 Sežanatelefon: 05/707 43 50

Poslovalnica Šempeter 1Cesta prekomorskih brigad 2c5290 Šempeter pri Goricitelefon: 05/393 44 00

Poslovalnica Tolmin 1Mestni trg 55220 Tolmintelefon: 05/381 08 00

Celjska regija

Cankarjeva ulica 13000 Celjetelefon: 03/620 30 75

Poslovalnica CeljeCankarjeva ulica 13000 Celjetelefon: 03/620 30 75

Poslovalnica DravogradMeža 102370 Dravogradtelefon: 02/229 17 65

Poslovalnica RavnePrežihova ulica 52390 Ravne na Koroškemtelefon: 02/229 16 40

Poslovalnica PoljčaneBistriška cesta 602319 Poljčanetelefon: 02/229 18 30

Poslovalnica ŠoštanjUlica Lole Ribarja 63325 Šoštanjtelefon: 03/620 30 90

Poslovalnica AškerčevaAškerčeva ulica 103000 Celjetelefon: 03/425 81 40

Poslovalnica CitycenterMariborska cesta 1003000 Celjetelefon: 03/428 46 52

Poslovalnica CMHKrekov trg 63000 Celjetelefon: 03/422 15 10

Poslovalnica LaškoValvasorjev trg 53270 Laškotelefon: 03/733 81 00

Poslovalnica MozirjeNa trgu 533330 Mozirjetelefon: 03/839 36 80




Poslovalnica PodčetrtekZdraviliška cesta 27c3254 Podčetrtektelefon: 03/703 43 05

Poslovalnica PolzelaMalteška cesta 383313 Polzelatelefon: 03/703 43 05

Poslovalnica RadečeUlica OF 4a1433 Radečetelefon: 03/568 00 08

Poslovalnica Rogaška SlatinaKidričeva ulica 53250 Rogaška Slatinatelefon: 03/818 43 02

Poslovalnica Slovenj GradecRonkova ulica 4a2380 Slovenj Gradectelefon: 02/883 91 85

Poslovalnica Slovenske KonjiceOplotniška cesta 1a3210 Slovenske Konjicetelefon: 03/758 02 04

Poslovalnica ŠentjurMestni trg 83230 Šentjurtelefon: 03/746 36 00

Poslovalnica ŠmarjeAškerčev trg 133240 Šmarje pri Jelšahtelefon: 03/818 43 68

Poslovalnica TUŠ CeljeMariborska cesta 1283000 Celjetelefon: 03/422 25 10

Poslovalnica VelenjeKersnikova cesta 13320 Velenjetelefon: 03/898 82 50

Poslovalnica ŽalecSavinjska cesta 203310 Žalectelefon: 03/713 44 12

Poslovanje na poštah

SBO RadovljicaKranjska cesta 14240 Radovljicatelefon: 051 348 703

SBO FužineNove Fužine 331000 Ljubljanatelefon: 01/620 30 66

SBO GrosupljePartizanska cesta 71290 Grosupljetelefon: 031 695 622

SBO Slovenske KonjiceMestni trg 3a3210 Slovenske Konjicetelefon: 031 695 633

SBO LjutomerRajh Nade ulica 29240 Ljutomertelefon: 031 371 068

SBO MirenMiren 125c5291 Mirentelefon: 031 307 439

SBO DomžaleLjubljanska cesta 741230 Domžaletelefon: 051 489 578

SBO Vipava19

Glavni trg 16b5271 Vipavatelefon: 05/331 70 52

SBO ČrnučeDunajska cesta 3611231 Ljubljanatelefon: 01/620 30 63

19 SBO ni na pošti.

19. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost

Skupina Nove KBM svoja prizadevanja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj vpenja v vse ravni poslovanja kot samoregulativni mehanizem.

Skupina Nove KBM kot finančna institucija nacionalnega pomena s svojim načinom delovanja, s finančnimi storitvami in produkti ter odnosi, ki jih gradi s strateškimi deležniki, pomembno prispeva k rasti družbene blaginje. Zato svoja prizadevanja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj vpenja v vse ravni poslovanja in tako zagotavlja skladnost z zakonom, etičnimi standardi ter nacionalnimi in mednarodnimi normami, ob tem pa lastne interese zadovoljuje v kontekstu dolgoročne krepitve širše družbene blaginje in ohranjanja naravnega okolja.

Skupina Nove KBM od leta 2017 spremlja smernice ESG in razpoložljive podatke s področja delovanja banke v odnosu do naravnega okolja, družbe in korporativnega upravljanja (environmental, social and governance factors). V letu 2020 je banka okrepila strateško delovanje na tem področju ter ustanovila posebno interdisciplinarno delovno skupino. Ta združuje strokovnjake iz različnih sektorjev v banki in se osredotoča na implementacijo nove evropske regulative na področju ESG v Skupino Nove KBM ter postavitev strateških okvirjev za upravljanje smernic ESG.

V letu 2020 je bila ustanovljena posebna skupina

za upravljanje smernic ESG.

Nova KBM je v 2020 prejela nagrado HORUS

za družbeno odgovornost.

Neodvisni strokovnjaki Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) so družbeno odgovorne aktivnosti, ki jih izvajamo v Novi KBM, prepoznali in jih nagradili z nagrado HORUS za družbeno odgovornost.

Ugledna ameriška revija Newsweek in podjetje za tržne raziskave Statista sta uvrstila Apollo na seznam podjetij z najvišjo stopnjo odgovornosti do okolja, družbe in korporativnega upravljanja (ESG) v letu 2020. Podjetja so ocenili na osnovi njihovih javno dostopnih ESG poročil in rezultatov neodvisne raziskave, v katero je bilo vključenih več kot 7.500 prebivalcev ZDA. Apollo se je med 400 ocenjenimi podjetji uvrstil na 194. mesto.

Vpetost družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v strategijo Nove KBM

Nova KBM dejavno uresničuje strategijo in ambiciozno vizijo, biti najboljša banka v Sloveniji. Pri tem se osredotoča na pet strateških stebrov: odličnost v poslovanju s strankami, rast in dobičkonosnost, učinkovito upravljanje tveganj in zagotavljanje skladnosti, operativno učinkovitost ter organizacijsko kulturo in razvoj zaposlenih.

S poslanstvom banke, ki temelji na teh petih stebrih, se prepletata tudi družbena odgovornost in trajnostni razvoj, ki poudarjata odgovornost do ekonomskega, socialnega in naravnega okolja. V vse vidike svojega razvoja in ravnanja banka vgrajuje kulturo odgovornosti ter spodbuja dolgoročni razvoj in uspeh vseh svojih deležnikov.




Vizijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja banka gradi na:

• ekonomski uspešnosti

• odlični uporabniški izkušnji

• visoki vrednosti, ki jo ustvarja za vse deležnike

• visokih standardih integritete in etike ter skladnosti poslovanja

• obvladovanju poslovnih tveganj

• ustvarjanju in prepoznavanju priložnosti

• inovativnem upravljanju procesov nenehnih izboljšav

Na vseh področjih poslovanja se banka dolgoročno usmerja k takšni trajnostni in družbeno odgovorni naravnanosti, s katero vse bolj vpliva na družbene in tržne spremembe. S tem sledi tudi strateškim ciljem, da postane najboljša banka v Sloveniji.

Apollo se je v letu 2020 uvrstil med ameriška

podjetja z najvišjo stopnjo odgovornosti do

okolja, družbe in korporativnega upravljanja.

Aktivnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v Skupini Nove KBM so predstavljene v ločenem poročilu Poročilo o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti Skupine Nove KBM, v katero so vključene naslednje vsebine:

• osnovni podatki o družbi

• strateške usmeritve Nove KBM in Skupine Nove KBM

• ESG, trajnostni razvoj in družbena odgovornost v Skupini Nove KBM

• izzivi in priložnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja za banko

• trajnostno komuniciranje z deležniki

• matrika bistvenosti

• trajnostni odnosi upravljanja

• trajnostni odnosi do socialnega okolja

• trajnostni odnosi do narave

• družbeno odgovorni projekti

• kazalniki GRI

To poročilo je dostopno na spletni povezavi www.nkbm.si.

20. Izjava o nefinančnem poslovanju

Uprava banke, tj. John Denhof, predsednik uprave, Jon Locke, podpredsednik uprave, mag. Sabina Župec Kranjc, članica uprave, mag. Matej Falatov, član uprave, in mag. Aytac Aydin, član uprave, s podpisom te izjave izjavlja:

• Skladno s 1. in 5. odstavkom člena 70. c ZGD-1 je banka Izjavo o nefinančnem poslovanju kot zaokrožen in celovit dokument, ki zainteresiranim javnostim omogoča razumevanje bistvenih razsežnosti razvoja, uspešnosti in položaja banke ter učinka njenih dejavnosti, pripravila kot ločeno, a komplementarno poročilo, imenovano Poročilo o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti za leto 2020.

• Poročilo o trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti vsebuje podatke o izvajanju družbene odgovornosti in o trajnostnem razvoju Skupine Nove KBM ter bo kot ločeno poročilo objavljeno na spletni strani Nove KBM.

Maribor, 19.3.2021



Matej Falatovčlan

Aytac Aydinčlan






Seznam kratic

ILAAP – Internal Liquidity Adequacy Assessment Process (proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti)

ILO - International Labour Organisation (mednarodna organizacija dela)

LCR – Liquidity Coverage Ratio (količnik likvidnostnega kritja)

LGD – Loss Given Default (izguba ob neplačilu)

MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja

NII – Net Interest Income (neto obrestni prihodki)

NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje

NPE – Non-Performing Exposure (nedonosna izpostavljenost)

NPL – Non-Performing Loans (nedonosni krediti)

NPS – Net Promoter Score (metoda merjenja zadovoljstva uporabnikov)

PD – Probability of Default (verjetnost neplačila)

PSD2 – Payment Services Directive 2 (Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu)

SBO – specializirano bančno okence

SREP – Supervisory Review and Evaluation Process (proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja)

SLS – Summit Leasing Slovenija d.o.o.

SURS – Statistični urad Republike Slovenije

UMAR – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj

VOE – Voice of Employees (zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih)

ZBS – Združenje bank Slovenije

ZTFI – Zakon o trgu finančnih instrumentov

ALCO – Assets and Liabilities Committee (Odbor za upravljanje s sredstvi in obveznostmi)

BDP – bruto domači proizvod

CIR – Cost-to-income ratio (delež operativnih stroškov v prihodkih)

CRR – Regulation (EU) No. 575/2013 of the European Parliament and the European Council on prudential requirements for credit institutions and investment firms

CVA – Credit Valuation Adjustment (prilagoditev kreditnega vrednotenja)

EBA – European Banking Authority (Evropski bančni organ)

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development (Evropska banka za obnovo in razvoj)

ECB – European Central Bank (Evropska centralna banka)

ESG – Environmental, Social and Governance (okolje, družba, vodenje in upravljanje)

EVE – Economic Value of Equity (ekonomska vrednost kapitala)

EWS – Early Warning System (sistem zgodnjega opozarjanja)

FVOCI – Fair value through other comprehensive income (finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa)

FVTPL – Fair value through profit or loss (finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida)

GRI – Global Reporting Initiative (Pobuda za globalno poročanje)

ICAAP – Internal Capital Adequacy Assessment Process (proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala)

IKT – Informacijska in komunikacijska tehnologija




Poslovni uspeh je tek na dolge

proge. Ponosni smo, ko se ozremo

nazaj in odločni, ko gledamo naprej.

S predano, izkušeno in povezano

ekipo, ki sledi jasnim ciljem, je

doseganje najboljših rezultatov

neizbežno.




RA

ČU

NO

VO

DS

KO

PO

RO

ČIL

O

Naš napredek merimo

transparentno in strokovno.

Dobro vemo, da o vrhunskih

rezultatih odločajo

sistematičnost, natančnost

in pozornost na majhne

podrobnosti.

Za zmago v ciljni ravnini pa

šteje vsak milimeter.

RAČUNOVODSKO POROČILO

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM 65

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM 70

1. Izkaz poslovnega izida 70

2. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 71

3. Izkaz finančnega položaja 72

4. Izkaz denarnih tokov 73

5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala 75

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM 77

6. Osnovne informacije 77

6.1 Opredelitev Skupine 77

6.2 Združitev Nove KBM ter Abanke 78

7. Izhodišča za predstavitev skupinskih računovodskih izkazov 79

7.1 Izjava o skladnosti in namen računovodskih izkazov 79

7.2 Podlaga za merjenje 79

7.3 Uporaba presoj in ocen 79

7.4 Predstavitvena in funkcijska valuta 79

8. Pomembnejše računovodske usmeritve 80

8.1 Uskupinjevanje 80

8.2 Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valuti 81

8.3 Denarni ustrezniki 81

8.4 Finančna sredstva 81

8.4.1 Razvrščanje finančnih sredstev 81

8.4.2 Pripoznanje, odprava pripoznanja in sprememba pogojev obstoječega finančnega sredstva 82

8.4.3 Merjenje finančnih sredstev 82

8.4.4 Dobički in izgube 82

8.4.5 Prerazvrstitve finančnih sredstev 82

8.4.6 Oslabitve finančnih sredstev in drugih kreditnih izpostavljenosti 82

8.5 Odpisi 83

8.6 Restrukturiranje 83

8.7 Pobotanje finančnih sredstev 83

8.8 Začasni nakup in povratna prodaja 83

8.9 Najemi 83

8.10 Opredmetena osnovna sredstva 84

8.11 Naložbene nepremičnine 85

8.12 Neopredmetena sredstva 85

8.13 Zaloge (sredstva, prejeta za poplačilo terjatev) 85

8.14 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 85

8.15 Finančne obveznosti 85

8.16 Rezervacije 85

8.17 Kapital 86

8.18 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti 86

8.19 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti 86

8.20 Prihodki iz dividend 86

8.21 Prihodki iz opravnin in odhodki za opravnine 86

8.22 Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 87

8.23 Čisti dobički in izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje 87

8.24 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 87

8.25 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 87

8.26 Drugi čisti poslovni dobički in izgube 87

8.27 Oslabitve 87

8.28 Davki 87

8.29 Primerjalni podatki 87

8.30 Standardi in pojasnila 87

9. Izpostavljenost različnim vrstam tveganj 89

9.1 Kreditno tveganje 89

9.1.1 Nedonosne izpostavljenosti 89

9.1.2 Obrestne mere in stroški odobritve kredita 90

9.1.3 Omejitve izpostavljenosti 90

9.1.4 Politika zavarovanj 90

9.1.5 Ocenjevanje pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja 90

9.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah 95

9.2 Likvidnostno tveganje 112

9.3 Tržno tveganje 118

9.3.1 Pozicijsko tveganje 118

9.3.2 Obrestno tveganje 119

9.3.3 Valutno tveganje 124

9.4 Sredstva in obveznosti po teritoriju 126

9.5 Operativno tveganje 129

9.6 Tveganje kapitala 129

10. Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti 132

11. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti 137

11.1 Obresti po sektorjih 137

11.2 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti glede na vrsto sredstev in obveznosti 137

12. Prihodki iz dividend 138

13. Prihodki iz opravnin in odhodki za opravnine 138

13.1 Opravnine po vrstah 138

13.2 Opravnine po segmentu strank 139

13.3 Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke 139

14. Čisti dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 139

15. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 140

16. Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 140

17. Drugi čisti poslovni dobički 140

18. Administrativni stroški 141

19. Amortizacija 141

20. Rezervacije 141

21. Oslabitve 142

21.1 (Oblikovanje)/odprava oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 142

21.2 Oblikovanje oslabitev naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 142

21.3 Oblikovanje oslabitev nefinančnih sredstev 142

22. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 142

23. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 143

23.1 Primerjava med dejansko in obračunano davčno stopnjo 143

24. Osnovni čisti dobiček in popravljeni dobiček na delnico 143

25. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 144

25.1 Denarna sredstva in denarni ustrezniki 144

26. Finančna sredstva v posesti za trgovanje 144

26.1 Gibanje finančnih sredstev v posesti za trgovanje 144

27. Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 145

27.1 Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 145

28. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 145

28.1 Po vrstah in sektorjih 145

28.2 Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 145

29. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 146

29.1 Dolžniški vrednostni papirji 146

29.2 Krediti bankam 146

29.3 Krediti strankam, ki niso banke 147

29.4 Druga finančna sredstva 147

30. Naložbe v kapital odvisnih, skupaj obvladovanih in pridruženih družb 147

30.1 Gibanje naložb v kapital odvisnih, skupaj obvladovanih in pridruženih družb 147

30.2 Podatki o družbah, kjer je banka udeležena z najmanj 20 % v kapitalu 148

31. Opredmetena sredstva 148

31.1 Opredmetena osnovna sredstva 148

31.2 Naložbene nepremičnine 150

32. Neopredmetena sredstva 151

33. Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 153

33.1 Bruto odloženi davki 153

34. Druga sredstva 153

35. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 154

35.1 Gibanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 154

36. Zastavljena sredstva 154

37. Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 154

38. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 155

38.1 Vloge po strankah in ročnosti 155

38.2 Krediti po strankah in ročnosti 155

38.3 Vloge in krediti po sektorjih 155

38.4 Dolžniški vrednostni papirji 155

38.5 Druge finančne obveznosti 155

39. Rezervacije 156

40. Druge obveznosti 157

41. Kapital 158

41.1 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 158

41.2 Rezerve iz dobička 158

41.3 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 158

42. Garancije in prevzete obveze 159

43. Najemi 159

43.1 Skupina kot najemojemalec 159

43.1.1 Vpliv na izkaz finančnega položaja 159

43.1.2 Vpliv na izkaz poslovnega izida 159

43.1.3 Vpliv na izkaz denarnih tokov 159

43.1.4 Analiza obveznosti iz najemnih pogodb po zapadlosti 160

43.2 Skupina kot najemodajalec 160

43.2.1 Finančni najem 160

43.2.2 Operativni najem 160

44. Izvedeni finančni instrumenti 160

44.1 Izvedeni finančni instrumenti po vrstah 160

44.2 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje 161

45. Poslovanje po pooblastilu 161

46. Posredniško poslovanje iz naslova poslovanja s strankami 162

47. Geografska analiza 162

48. Pomembnejše povezave Skupine in banke s povezanimi osebami 163

48.1 Transakcije Nove KBM s povezanimi strankami 163

48.2 Transakcije Skupine Nove KBM s povezanimi strankami 164

48.3 Krediti in dana poroštva 164

48.4 Razmerja Nove KBM z obvladujočo družbo 164

48.5 Zaslužki ključnega ravnateljskega osebja 165

49. Prejemki 165

50. Dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta 165

POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM
















RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM

1. Izkaz poslovnega izida SKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

VSEBINA POJASNILA 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

Prihodki iz obresti in podobni prihodki 11 171.936 119.686 152.134 101.294

– prihodki iz finančnih sredstev po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa 11.2 169.073 118.409 149.271 100.017

– drugi prihodki iz obresti 11.2 2.863 1.277 2.863 1.277

Odhodki za obresti 11 (17.478) (6.974) (17.356) (6.740)

Čiste obresti 11 154.458 112.712 134.778 94.554

Prihodki iz dividend 12 773 1.009 7.018 6.656

Prihodki iz opravnin (provizij) 13 124.822 77.627 118.099 69.418

Odhodki za opravnine (provizije) 13 (51.357) (36.404) (44.716) (30.598)

Čiste opravnine (provizije) 13 73.465 41.223 73.383 38.820

Čisti dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 14 7.473 8.615 8.007 9.192

Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 15 4.052 555 4.052 501

Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 16 882 13.551 882 13.551

Čisti dobički iz finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 1.284 60 1.284 60

Čisti dobički iz tečajnih razlik 1.039 260 1.039 260

Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev 461 (384) 453 (401)

Drugi čisti poslovni dobički 17 13.546 11.752 6.963 5.355

Administrativni stroški 18 (156.627) (112.543) (145.933) (101.430)

Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 18 (6.924) (4.375) (6.924) (4.375)

Amortizacija 19 (23.444) (16.803) (18.571) (10.255)

Čiste izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev (452) 0 (452) 0

Rezervacije 20 (2.086) 1.263 (2.040) 1.312

Oslabitve finančnih sredstev 21 (39.971) 4.658 (37.833) 6.344

Oslabitve naložb v odvisne družbe 21 0 0 (3.381) 0

Oslabitve nefinančnih sredstev 21 (15.681) (2.814) (9.636) (2.814)

Dobiček iz izpogajanega nakupa 6.2 205.856 0 202.292 0

Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 568 0 0 0

Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 22 (4.497) 9.497 (4.908) 14.276

DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 214.175 68.236 210.473 71.606

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 23 (3.390) (5.749) (1.561) (4.208)

ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 210.785 62.487 208.912 67.398

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 210.785 62.487 208.912 67.398

a) večinskih delničarjev 210.785 62.347 208.912 67.398

b) manjšinskih delničarjev 0 140 0 0

Dobiček na delnico/popravljeni dobiček na delnico (v € na delnico) 24 21,08 6,23 20,89 6,74

Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del računovodskih izkazov.




2. Izkaz drugega vseobsegajočega donosaSKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

VSEBINA 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 210.785 62.487 208.912 67.398

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3.254) (3.679) (3.155) (3.610)

POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID (3.160) (586) (3.061) (517)

Aktuarske izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki (891) (1.230) (782) (1.139)

Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (2.843) 634 (2.843) 634

Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 574 10 564 (12)

POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID (94) (3.093) (94) (3.093)

Izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (116) (3.818) (116) (3.818)

– Dobički/(izgube) iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu (127) 4.066 (127) 4.066

– Prenos (dobičkov)/izgub v poslovni izid 11 (7.422) 11 (7.422)

– Druge prerazvrstitve 0 (462) 0 (462)

Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 22 725 22 725

VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 207.531 58.808 205.757 63.788

a) Lastnikov obvladujoče banke 207.531 58.668 205.757 63.788

b) Manjšinskih lastnikov 0 140 0 0





3. Izkaz finančnega položajaSKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

VSEBINA POJASNILA 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 25 2.117.844 884.660 2.116.925 882.808

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 26 7.518 2.933 7.518 2.933

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 27 62.491 35.224 62.491 35.224

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 28 1.839.592 1.150.991 1.839.592 1.150.991

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 29 4.954.407 2.855.263 4.870.802 2.775.441

– dolžniški vrednostni papirji 29.1 283.473 39.771 283.473 39.771

– krediti bankam 29.2 20.651 27.619 20.651 27.619

– krediti strankam, ki niso banke 29.3 4.619.637 2.763.313 4.537.335 2.683.943

– druga finančna sredstva 29.4 30.646 24.560 29.343 24.108

Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 30 4.954 0 114.326 109.417

Opredmetena sredstva 31 107.139 91.843 90.420 70.863

– opredmetena osnovna sredstva 31.1 80.268 66.376 64.977 45.396

– naložbene nepremičnine 31.2 26.871 25.467 25.443 25.467

Neopredmetena sredstva 32 33.642 31.643 25.536 23.999

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 33 19.210 23.888 17.230 21.933

– terjatve za davek 2.284 230 2.284 76

– odložene terjatve za davek 33 16.926 23.658 14.946 21.857

Druga sredstva 34 18.027 20.180 5.604 11.139

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 35 12.045 9.403 16.942 9.403

SKUPAJ SREDSTVA 9.176.869 5.106.028 9.167.386 5.094.151

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 37 7.338 3.561 7.338 3.561

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 38 8.119.896 4.285.756 8.116.341 4.276.852

– vloge bank in centralne banke 38.1 11.923 3.554 11.923 3.554

– vloge strank, ki niso banke 38.1 7.516.412 3.788.794 7.518.864 3.789.002

– krediti bank in centralne banke 38.2 435.691 353.184 434.949 350.859

– dolžniški vrednostni papirji 38.4 90.367 90.287 90.367 90.287

– druge finančne obveznosti 38.5 65.503 49.937 60.238 43.150

Rezervacije 39 50.270 27.106 49.541 26.551

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 821 2.046 0 2.046

– obveznosti za davek 821 2.046 0 2.046

Druge obveznosti 40 7.259 5.819 4.151 2.905

SKUPAJ OBVEZNOSTI 8.185.584 4.324.288 8.177.371 4.311.915

Osnovni kapital 41 150.000 150.000 150.000 150.000

Kapitalske rezerve 41 403.302 403.302 403.302 403.302

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 41.1 11.185 14.448 11.494 14.649

Rezerve iz dobička 41.2 20.228 20.228 20.228 20.228

Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 41.3 406.570 193.762 404.991 194.057

KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE BANKE 991.285 781.740 990.015 782.236

SKUPAJ KAPITAL 991.285 781.740 990.015 782.236

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 9.176.869 5.106.028 9.167.386 5.094.151




4. Izkaz denarnih tokov SKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

OZNAKA VSEBINA POJASNILA 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 214.175 68.236 210.473 71.606

Amortizacija 19 23.444 16.803 18.571 10.255

Oslabitve/(odprava oslabitev) naložb v dolžniške finančne instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 21.1 191 (462) 191 (462)

Oslabitve/(odprava oslabitev) kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 21.1 39.058 (4.173) 36.920 (5.858)

Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih sredstev in drugih sredstev 21.3 15.681 2.814 9.636 2.814

Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 21.2 0 0 3.381 0

(Dobiček iz izpogajanega nakupa) 6.2 (205.856) 0 (202.292) 0

Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (1.039) (260) (1.039) (260)

Čisti (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (1.329) 224 (1.321) 240

Čisti (dobički)/izgube pri prodaji neopredmetenih sredstev 868 10 868 10

Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja (353) (1.257) (6.185) (1.257)

Čisti (dobički)izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 (5.646)

Drugi (dobički)/izgube iz financiranja 3.695 0 3.695 0

Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi povezanimi obveznostmi 2.914 (9.496) 2.914 (14.277)

Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 880 (1.263) 1.402 (1.312)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 92.329 71.176 77.214 55.853

b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 639.719 199.293 644.122 198.420

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev v posesti za trgovanje (2.865) (1.586) (2.865) (1.586)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 5.493 4.467 5.492 4.467

Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 383.997 320.851 386.463 320.851

Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 251.776 (129.513) 254.064 (124.894)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 604 (2.555) 605 (2.435)

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 714 7.630 363 2.017

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 585.289 (40.811) 591.028 (41.168)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti v posesti za trgovanje (428) 2.111 (428) 2.111

Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 0 (60) 0 (60)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 607.615 (38.837) 613.293 (38.900)

Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti (14.372) 0 (14.372) 0

Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (7.526) (4.024) (7.465) (4.319)

d) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) 1.317.337 229.658 1.312.364 213.105

e) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (7.444) (3.466) (6.420) (1.406)

f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d + e) 1.309.893 226.192 1.305.944 211.699





OZNAKA VSEBINA POJASNILA 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenju 210.357 115.166 194.330 94.502

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 29.748 27.981 7.500 1.671

Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruženih družb 0 1.700 0 1.700

Prejemki pri prodaji in zapadlosti naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti 25.215 50.953 25.215 50.953

Prejemki iz nekratkoročnih sredstev in z njimi povezanih obveznosti v posesti za prodajo 11.552 34.532 11.528 34.532

Neto denarna sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 6.2 143.842 0 143.842 0

Drugi prejemki iz naložbenja 0 0 6.245 5.646

b) Izdatki pri naložbenju (301.489) (55.048) (280.580) (19.531)

(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (25.870) (41.471) (5.880) (6.545)

(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (7.816) (13.577) (6.897) (12.986)

(Izdatki za nakup dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti) (267.796) 0 (267.796) 0

(Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo) (7) 0 (7) 0

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a + b) (91.132) 60.118 (86.250) 74.971

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) Prejemki pri financiranju 0 90.287 0 90.287

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 38.4 0 90.287 0 90.287

b) Izdatki pri financiranju (3.616) (5.000) (3.616) (5.000)

(Plačane dividende in deleži v dobičku) 0 (5.000) 0 (5.000)

(Odplačila podrejenih obveznosti) 11.2 (3.616) 0 (3.616) 0

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a + b) (3.616) 85.287 (3.616) 85.287

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 197 (1.418) 197 (1.418)

E. Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af + Bc + Cc) 1.215.145 371.597 1.216.078 371.957

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 912.276 542.097 910.424 539.885

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F) 25.1 2.127.618 912.276 2.126.699 910.424

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi.

Denarni tokovi od obresti, dividend in deležev v dobičku


VSEBINA 1.1.–31.12.2020 1.1.–31.12.2019 1.1.–31.12.2020 1.1.–31.12.2019

Plačane obresti (8.956) (13.085) (8.907) (12.960)

Prejete obresti 200.941 144.671 185.056 126.001

Plačane dividende in deleži v dobičku 0 (5.000) 0 (5.000)

Prejete dividende in deleži v dobičku 773 1.009 7.018 6.656





5. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Skupina Nove KBM za obdobje od 1.1. do 31.12.2020

VSEBINAOSNOVNI KAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

AKUMULIRANI DRUGI

VSEOBSEGAJOČI DONOS

REZERVE IZ DOBIČKA

ZADRŽANI DOBIČEK

(VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM

POSLOVNEGA LETA)

KAPITAL LASTNIKOV

OBVLADUJOČE BANKE

KAPITAL MANJŠINSKIH

LASTNIKOVSKUPAJ

KAPITAL

Začetno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 14.448 20.228 193.762 781.740 0 781.740

Vseobsegajoči donos v poslovnem obdobju po obdavčitvi 0 0 (3.254) 0 210.785 207.531 0 207.531

– Čisti dobiček obdobja 0 0 0 0 210.785 210.785 0 210.785

– Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (3.254) 0 0 (3.254) 0 (3.254)

Prenos na zadržani dobiček (lastniški vrednostni papirji PVDVD) 0 0 0 0 2.022 2.022 0 2.022

Drugo 0 0 (9) 0 1 (8) 0 (8)

Končno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 11.185 20.228 406.570 991.285 0 991.285

Skupina Nove KBM za obdobje od 1.1. do 31.12.2019


KAPITALSKE REZERVE

AKUMULIRANI DRUGI

VSEOBSEGAJOČI DONOS

REZERVE IZ DOBIČKA

ZADRŽANI DOBIČEK

(VKLJUČNO S ČISTIM DOBIČKOM

POSLOVNEGA LETA)

KAPITAL LASTNIKOV

OBVLADUJOČE BANKE

KAPITAL MANJŠINSKIH

LASTNIKOV SKUPAJ

KAPITAL

Začetno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 18.128 20.340 136.301 728.071 2.321 730.392

Vseobsegajoči donos v poslovnem obdobju po obdavčitvi 0 0 (3.679) 0 62.347 58.668 140 58.808

– Čisti dobiček obdobja 0 0 0 0 62.347 62.347 140 62.487

– Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (3.679) 0 0 (3.679) 0 (3.679)

Izplačilo (obračun) dividend/dobička 0 0 0 0 (5.000) (5.000) 0 (5.000)

Sprememba skupine 0 0 0 (112) 113 1 (2.459) (2.458)

Drugo 0 0 (1) 0 1 0 (2) (2)

Končno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 14.448 20.228 193.762 781.740 0 781.740





Nova KBM za obdobje od 1.1. do 31.12.2020


KAPITALSKE REZERVE

AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI

DONOSREZERVE IZ

DOBIČKA

ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJUČNO S

ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA)

SKUPAJ KAPITAL

Začetno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 14.649 20.228 194.057 782.236

Vseobsegajoči donos v poslovnem obdobju po obdavčitvi 0 0 (3.155) 0 208.912 205.757

– Čisti dobiček obdobja 0 0 0 0 208.912 208.912

– Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (3.155) 0 0 (3.155)

Prenos na zadržani dobiček (lastniški vrednostni papirji PVDVD) 0 0 0 0 2.022 2.022

Končno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 11.494 20.228 404.991 990.015

Bilančni dobiček 404.991

Nova KBM za obdobje od 1.1. do 31.12.2019


KAPITALSKE REZERVE

AKUMULIRANI DRUGI VSEOBSEGAJOČI

DONOSREZERVE IZ

DOBIČKA

ZADRŽANI DOBIČEK (VKLJUČNO S

ČISTIM DOBIČKOM POSLOVNEGA LETA)

SKUPAJ KAPITAL

Začetno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 18.260 20.228 131.659 723.449

Vseobsegajoči donos v poslovnem obdobju po obdavčitvi 0 0 (3.610) 0 67.398 63.788

– Čisti dobiček obdobja 0 0 0 0 67.398 67.398

– Drugi vseobsegajoči donos 0 0 (3.610) 0 0 (3.610)

Izplačilo (obračun) dividend/dobička 0 0 0 0 (5.000) (5.000)

Drugo 0 0 (1) 0 0 (1)

Končno stanje v poslovnem obdobju 150.000 403.302 14.649 20.228 194.057 782.236

Bilančni dobiček 194.057





6. Osnovne informacije

Nova KBM d.d.1 je obvladujoča družba Skupine Nove KBM2, v katero so na dan 31.12.2020 ob obvladujoči družbi vključene še tri družbe.

Nova KBM je komercialna banka s tradicijo, usmerjena v opravljanje standardnih bančnih storitev za prebivalstvo in podjetja. Sedež ima v Ulici Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor, Slovenija.

Osnovni kapital obvladujoče banke je na dan 31.12.2020 znašal 150.000.000 € in je razdeljen na 10.000.000 navadnih kosovnih delnic.

1 Za Novo KBM d.d. se v računovodskem poročilu uporabljajo tudi izrazi obvladujoča banka, banka ali Nova KBM.2 Za Skupino Nove KBM se v računovodskem poročilu uporablja tudi izraz Skupina.

21. aprila 2016 je 100-odstotni lastnik delnic Nove KBM postal BISER BIDCO S.à r.l. Podjetje, preko katerega so bile delnice kupljene, upravljajo nekateri investicijski skladi, podružnice Apollo Global Management, Inc. in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Obvladujoča banka je zavezana k pripravi skupinskih računovodskih izkazov na nivoju Skupine Nove KBM in Skupine Biser Topco.

Računovodski izkazi Skupine Nove KBM se vključujejo v računovodske izkaze na konsolidiranem nivoju družbe Biser Topco S.à r.l.

6.1 Opredelitev SkupineSkupino sestavljajo obvladujoča banka, njeni odvisni družbi in pridružena družba.

Na dan 31.12.2020

DRUŽBA RAZMERJE

DELEŽ SKUPINE V GLASOVALNIH PRAVICAH

DRUŽBE (V %)

KRAJ POSLOVANJA(OZIROMA DRŽAVA

REGISTRACIJE)

Nova KBM d.d. obvladujoča banka Maribor, Slovenija

Summit Leasing Slovenija d.o.o. odvisna družba 100,00 Ljubljana, Slovenija

Anepremičnine d.o.o. odvisna družba 100,00 Ljubljana, Slovenija

Bankart d.o.o. pridružena družba 29,22 Ljubljana, Slovenija

Na dan 31.12.2019

DRUŽBA RAZMERJE

DELEŽ SKUPINE V GLASOVALNIH PRAVICAH

ODVISNE DRUŽBE (V %)

KRAJ POSLOVANJA(OZIROMA DRŽAVA

REGISTRACIJE)

Nova KBM d.d. obvladujoča banka Maribor, Slovenija

Summit Leasing Slovenija d.o.o. odvisna družba 100,00 Ljubljana, Slovenija

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKUPINE NOVE KBM IN NOVE KBM




Spodnji tabeli prikazujeta dobiček iz izpogajanega nakupa, ki je bil na dan prevzema v konsolidiranem izkazu

poslovnega izida pripoznan kot dobiček, ter čiste denarne prejemke:

Izvedeno plačilo (444.242)

Poštena vrednost prevzetih sredstev 650.098

Dobiček iz izpogajanega nakupa 205.856

Izvedeno plačilo v denarju in denarnih ustreznikih (444.242)

Manj: stanje denarja in denarnih ustreznikov na dan pridobitve 588.084

Čisti denarni prejemki 143.842

Na ravni Skupine znaša dobiček iz izpogajanega nakupa 205.856 tisoč €, na ravni banke 202.292 tisoč €. Razlika med dobičkom Skupine in banke predstavlja učinek odvisne družbe Anepremičnine.

Realni razpon nakupne cene Abanke je bil določen na podlagi zaključenih aktivnosti skrbnega pregleda in ocene pretekle uspešnosti poslovanja banke, tržnega okolja, stroškov integracije ter prestrukturiranja potrebnih za doseganje pričakovanih obsegov poslovnih rezultatov za obdobje po zaključku prodaje. Upoštevaje vse navedene dejavnike, je vodstvo določilo ponujeno nakupno ceno. Nakup banke z dobičkom

iz izpogajanega nakupa utemeljujejo predvsem pričakovani stroški integracije in prestrukturiranja, sinergije stroškov, ki izhajajo iz razmer na trgu, raziskane zmogljivosti ustvarjanja dobička združene banke ter drugi strateški vidiki, kot na primer pridobivanje novih tržnih deležev ali njihovo povečanje.

Spodnja tabela prikazuje pošteno vrednost, bruto pogodbene izpostavljenosti in najboljšo oceno pogodbenih denarnih tokov, za katere se ne pričakuje, da bodo zbrani, na datum pridobitve za vsako večjo kategorijo pridobljenih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti:

POŠTENA VREDNOSTBRUTO POGODBENE IZPOSTAVLJENOSTI

OCENA POGODBENIH DENARNIH TOKOV, KI

NE BODO ZBRANI

Krediti bankam 58.888 58.888 0

Krediti strankam, ki niso banke 2.037.497 2.116.615 66.486

Druga finančna sredstva 77.002 77.143 106

Zaradi omenjene poslovne združitve so nastale odložene obveznosti za davek v višini 15.606 tisoč €. Te obveznosti izvirajo iz razlike med pošteno in davčno vrednostjo prevzetih sredstev.

Skupina je imela v povezavi z navedeno transakcijo 7.586 tisoč € stroškov, povezanih s storitvami zunanjih pravnih svetovalcev ter storitvami skrbnega pregleda. Ti stroški so vključeni v administrativne stroške znotraj konsolidiranega izkaza poslovnega izida.

Abanka je v obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 2020 pripoznala 72.931 tisoč € prihodkov (prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin) ter 17.061 tisoč € dobička.

Prihodki in poslovni izid meseca januarja 2020 so zaradi nematerialnosti ravno tako vključeni v konsolidirane računovodske izkaze. Prihodkov in dobička nekdanje Abanke za obdobje po 1. septembru 2020 (združitev) ni mogoče izločiti in ločeno prikazati, saj je bilo njeno poslovanje integrirano v Novo KBM d.d.

6.2 Združitev Nove KBM ter AbankeNova KBM je 20. junija 2019 z Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Slovenski državni holding, d.d., sklenila pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža v kapitalu Abanke d.d. Prodaja je bila zaključena po prejemu vseh potrebnih regulatornih dovoljenj ter z izpolnitvijo vseh pogojev iz kupoprodajne pogodbe, in sicer dne 5. februarja 2020. Skupina je kot obračunski datum prevzema določila 31. januar 2020.

Abanka je bila tretja največja slovenska banka po skupnih sredstvih. Zagotavljala je celosten in celovit nabor finančnih storitev, od tradicionalnih bančnih produktov za fizične in pravne osebe do bančnih zavarovanj in zasebnega bančništva.

1. septembra 2020 sta se Nova KBM in Abanka pravno združili. Abanka d.d. je z dnem združitve prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, vse njene pravice in obveznosti pa je kot univerzalna pravna naslednica prevzela Nova KBM d.d. Združena banka se imenuje Nova KBM d.d., njen sedež ostaja v Mariboru.

Sklepna faza združevanja obeh bank je bila operativna združitev, ki se je zgodila 1. januarja 2021.

Z dnem nakupa Abanke je na Novo KBM d.d. prešlo tudi obvladovanje družbe Anepremičnine d.o.o., ki je bila v 100-odstotni lasti Abanke. Družba Anepremičnine opravlja celoten spekter dejavnosti upravljanja nepremičninskega portfelja, ki sega od vodenja prodajnih postopkov, oddaje in prodaje nepremičnin, analize nepremičninskih projektov do gradnje in izvedbe dokončanja projektov, prevzemanja novega nepremičninskega portfelja na trgu idr. Pomemben segment dejavnosti družbe predstavlja izvedba podpornih storitev, med katerimi gre izpostaviti cenitve nepremičninskega premoženja za banko in stranke banke ter svetovanje.

Z dnem nakupa Abanke je družba Bankart d.o.o. postala pridružena družba Nove KBM d.d.

Spodnja tabela prikazuje pripoznane zneske pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti Skupine Abanka na obračunski datum prevzema 31.01.2020:

31.01.2020

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 588.084

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 4.575

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 32.600

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.075.882

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.178.714

Naložbe v kapital pridruženih družb 2.456

Opredmetena sredstva 40.719

Neopredmetena sredstva 7.530

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 8.588

Druga sredstva 11.111

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 45

Skupaj sredstva 3.950.304

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 4.205

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.249.304

Rezervacije 29.759

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 99

Odložene obveznosti za davek 15.606

Druge obveznosti 1.233

Skupaj obveznosti 3.300.206

Skupaj neto pridobljena sredstva 650.098




7. Izhodišča za predstavitev skupinskih računovodskih izkazov

Uprava obvladujoče banke je 19.3.2021 potrdila računovodske izkaze Skupine Nove KBM in Nove KBM po stanju na dan 31.12.2020.

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z zakonskimi zahtevami in ob upoštevanju predpostavke, da bosta tako banka kakor tudi Skupina v predvidljivi prihodnosti nadaljevali s poslovanjem kot delujoče podjetje ter da bosta sposobni poravnavati svoje obveznosti ob zapadlosti.

7.1 Izjava o skladnosti in namen računovodskih izkazovPosamični in skupinski računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Računovodski izkazi, vključeni v to poročilo, so pripravljeni v skladu z zakonskimi zahtevami. Skupina je po zakonu dolžna naročiti neodvisno revizijo računovodskih izkazov, vključenih v to poročilo. Obseg takšne revizije je omejen na revizijo računovodskih izkazov, ki so namenjeni splošni rabi in ki morajo biti revidirani, da se zadosti zakonski zahtevi glede revizije predpisanih računovodskih izkazov. Predmet revizije so predpisani računovodski izkazi kot celota, zato revizija ne daje nikakršnih zagotovil glede posameznih postavk, izkazov ali poslov.

7.2 Podlaga za merjenjeRačunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodaj navedenih primerih, kjer se upošteva poštena vrednost:

• finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

• finančna sredstva v posesti za trgovanje

• finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

• naložbene nepremičnine

• finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju.

7.3 Uporaba presoj in ocenPriprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP zahteva uporabo presoj in ocen, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se je takrat končalo.

Ocene se uporabijo za: oslabitve finančnih sredstev, poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, rezervacije za zunajbilančna tveganja, amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke, rezervacije za obveznosti do zaposlencev in rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih sporov.

Spremembe ocen glede oslabitev imajo zelo pomemben vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja. Te ocene se lahko v prihodnosti spremenijo zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev in odplačilne sposobnosti komitentov zaradi spremenjenih makroekonomskih napovedi, uporabljenih pri oceni pričakovane izgube zaradi oslabitve, ter zaradi spremembe vrednosti zavarovanj za slabe kredite ob njihovem unovčenju. Najpomembnejše ocene v okviru

oslabitev finančnih sredstev se nanašajo na oceno, kdaj nastopi pomembno povečanje kreditnega tveganja, vključitev informacij, usmerjenih v prihodnost v izračun pričakovane izgube zaradi oslabitve, ter na ključne predpostavke, ki so uporabljene pri oceni bodočih denarnih tokov. Te ocene so podrobneje prestavljenje v poglavju 9.

COVID-19

Pandemija COVID-19 povzroča povečano negotovost, saj se nanaša na računovodske ocene in predpostavke ter povečuje potrebo po uporabi presoj pri ocenjevanju gospodarskega in tržnega okolja ter njegovega vpliva na pomembne ocene. To zlasti vpliva na ocene in predpostavke glede popravka vrednosti zaradi oslabitev, vrednotenja finančnih instrumentov in oslabitve sredstev.

a) Oslabitve kreditov

Negotovost in poslabšanje makroekonomskega okolja, ki ju je povzročila pandemija COVID-19, sta povečala raven presoje, uporabljene pri ocenjevanju popravka vrednosti zaradi oslabitev. Podrobneje so predpostavke in scenariji predstavljeni v poglavju 9. Sprejeti ukrepi na področju kreditiranja ter prikaz izpostavljenosti, odobrenih v okviru moratorija v skladu z interventnim zakonom, so dodatno prikazani v poglavju 9.

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Pri oceni poštene vrednosti je potrebno uporabiti presojo. Vrsta in raven presoje sta v veliki meri odvisna od obsega opazovega trga ter razpoložljivosti tržnih informacij. Pandemija COVID-19 je povečala volatilnost trga in negativno vplivala na ravni trgovanja nekaterih finančnih instrumentov. Podrobneje so uporabljene predpostavke predstavljene v poglavju 10.

c) Oslabitev naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb

Glede na motnje v gospodarskih in tržnih dejavnostih, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, je Skupina podrobneje ocenila in preverila, ali obstajajo indikatorji, da bi bilo potrebno oslabiti dobro ime oziroma

naložbe v družbe v Skupini. Skupina ni zaznala indikatorjev za oslabitev dobrega imena. Oslabitev kapitalske naložbe je predstavljena v pojasnilu 30.

d) Davki

Odložene davke Skupina pripozna na osnovi ocenjenih obdavčljivih dobičkov v predvidljivem prihodnjem obdobju (obdobje petih let). Ocene se kvartalno posodobljajo glede na pričakovane prihodnje dobičke, zato Skupina ocenjuje, da so odložene terjatve izkazane v primernem znesku ter zaradi vpliva COVID-19 ni potrebe po dodatnem zmanjšanju.

7.4 Predstavitvena in funkcijska valutaPostavke v računovodskih izkazih so prikazane v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke in Skupine.

Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč €, razen če je drugače navedeno. Zaradi zaokroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.




Sprejete računovodske usmeritve so se uporabljale konsistentno v obeh poročevalskih obdobjih, predstavljenih v teh računovodskih izkazih.

8.1 Uskupinjevanje

Osnove za uskupinjevanje

Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče banke in njenih odvisnih ter pridruženih družb.

Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko Skupina obvladuje odvisno družbo. Iz Skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v Skupini. Računovodski izkazi družb v Skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli, stanja in nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj Skupine, in dividende med povezanimi družbami.

Izguba odvisne družbe se pripiše neobvladujočemu deležu, tudi če je posledica tega primanjkljaj. Sprememba v lastniškem deležu odvisne družbe, pri kateri ne pride do izgube vpliva, se obračuna v kapitalu. Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:

• odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe

• odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev

• odpraviti celoten znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu

• pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila

• pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb

• pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida

• ustrezno prerazvrstiti delež matične družbe v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali zadržani dobiček.

Poslovne združitve in dobro ime/dobiček iz izpogajanega nakupa

Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode. Stroški v zvezi s prevzemom se določijo v skupni višini nadomestila po pošteni vrednosti na dan prevzema, povečani za znesek vseh neobvladujočih deležev v prevzeti družbi. Za vsako poslovno združitev mora prevzemna družba izmeriti višino neobvladujočega deleža v prevzeti družbi bodisi po pošteni vrednosti bodisi po sorazmernem delu opredeljivih čistih sredstev prevzete družbe. Prevzemna družba pripozna stroške, povezane s prevzemom, med odhodki v postavki »administrativni stroški«.

Ob prevzemu Skupina oceni, ali je razporeditev pridobljenih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti skladna s pogodbenimi določili, gospodarskim položajem in pomembnimi okoliščinami na datum prevzema.

Pri poslovni združitvi, izvedeni v več stopnjah, se poštena vrednost prejšnjega prevzemnikovega deleža v lastniškem kapitalu prevzete družbe ponovno izmeri na pošteno vrednost na datum prevzema skozi izkaz poslovnega izida. Znesek pogojnega nadomestila, ki bo predvidoma preneseno na prevzemno družbo, se pripozna po pošteni vrednosti na datum prevzema. Kasnejše spremembe poštene vrednosti pogojnega nadomestila, ki se šteje za sredstvo ali obveznost, se pripoznajo bodisi v izkazu poslovnega izida bodisi kot sprememba drugega vseobsegajočega donosa. Če se pogojno nadomestilo pripozna v kapitalu, se ne sme ponovno izmeriti, vse dokler ni poračunano s kapitalom.

8. Pomembnejše računovodske usmeritve

Dobro ime se pri prvotnem merjenju pripozna po nabavni vrednosti, ki je presežek skupnega zneska prenesenega nadomestila in pripoznanega zneska neobvladujočega deleža nad pošteno vrednostjo opredeljivih pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti. Če je nadomestilo nižje od poštene vrednosti opredeljivih neto sredstev prevzete odvisne družbe, se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida (dobiček pri izpogajanem nakupu).

Po prvotnem pripoznanju se dobro ime izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano izgubo iz oslabitve. Zaradi preizkusa dobrega imena zaradi oslabitve se od dneva prevzema dobro ime, pridobljeno pri poslovni združitvi, razporedi na vsako denar ustvarjajočo enoto Skupine, za katero se pričakuje, da bodo k njej pritekale koristi od poslovne združitve, ne glede na to, ali so druga sredstva in obveznosti prevzete družbe dodeljene tem enotam.

Kadar je dobro ime del denar ustvarjajoče enote in se del poslovanja te denar ustvarjajoče enote odtuji, se pri določanju dobička in izgube ob odtujitvi poslovanja dobro ime, ki je povezano s to odtujeno denar ustvarjajočo enoto, pripozna v knjigovodski vrednosti poslovanja odtujene enote. Dobro ime, ki je odsvojeno v teh okoliščinah, se meri na osnovi relativne vrednosti odtujene dejavnosti in dela denar ustvarjajoče enote, ki ga Skupina obdrži.

Poslovne združitve družb pod skupnim upravljanjem

Pri obračunavanju poslovnih združitev družb pod skupnim upravljanjem obračuna Skupina transakcijo med družbami, ki tvorijo ekonomsko celoto, po metodi »knjigovodskih vrednosti« (predecessor values method), po kateri se na dan poslovne združitve (na obračunski datum) knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti prevzete družbe, ki so bile pripoznane v konsolidiranih računovodskih izkazih prve nadrejene družbe, zavezane k pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, pripoznajo v posamičnih računovodskih izkazih prevzemne družbe. V primeru, ko je prevzeta družba obračunana po prevzemni metodi, skladni z MSRP 3, pri prvi konsolidaciji (tj. ob nastopu

obvladovanja), se poslovna združitev družb pod skupnim upravljanjem obravnava kot reorganizacija (ekonomske celote).

Učinki poslovne združitve (na datum obračuna), izračunani kot razlika med:

• knjigovodsko vrednostjo kapitalske naložbe prevzete družbe pri prevzemni družbi in

• prenesenimi sredstvi, prevzetimi obveznostmi ter prenesenim akumuliranim drugim vseobsegajočim donosom prevzete družbe v konsolidiranih računovodskih izkazih prve nadrejene družbe, zavezane k pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov,

se evidentirajo v kapitalu (zadržanem dobičku/izgubi) brez učinka na poslovni izid, razen če se prevzem in združitev ne zgodita znotraj istega poslovnega leta.

Primerljivi podatki v računovodskih izkazih prevzemne družbe se pri poslovnih združitvah družb pod skupnim upravljanjem ne preračunajo.

Odvisne družbe

Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko je Skupina izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, ter lahko preko svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.

Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v skupinske računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Poslovne združitve Skupina pripozna postopno po posameznih fazah, morebitni dodatni nakupi deležev pa ne vplivajo na predhodno pripoznano dobro ime.

Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile po potrebi spremenjene oziroma prilagojene usmeritvam Skupine. Datumi poročanja so enaki v celotni Skupini. Vse odvisne družbe so v skupinske računovodske izkaze vključene po metodi popolnega uskupinjevanja.

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža je v konsolidiranem izkazu finančnega položaja prikazan v posebni postavki, ločeno od kapitala lastnikov obvladujoče




banke. Delež neobvladujočih lastnikov se izloči iz postavk kapitala v odstotku, ki ustreza deležu neobvladujočih lastnikov v osnovnem kapitalu odvisne družbe.

Posli, izločeni v postopku uskupinjevanja

Medsebojna stanja in medsebojni posli v Skupini, tudi prihodki, odhodki in dividende, se v celoti izločijo. Izločijo se nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine in so pripoznani v sredstvih. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

Naložbe v kapital odvisnih družb v posamičnih računovodskih izkazih obvladujoče banke

Poslovodstvo se pri odločanju, ali določeno družbo obvladuje, poslužuje predhodno zapisanih kriterijev glede opredelitve odvisnih družb.

Naložbe v kapital odvisnih družb se v posamičnih računovodskih izkazih Nove KBM d.d. v skladu z MRS 27 izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube zaradi oslabitve v skladu z MRS 36.

Pridružene družbe

Pridružene družbe so vsi subjekti, v katerih ima Skupina od 20 do 50 % glasovalnih pravic in v katerih ima pomemben vpliv, vendar jih ne obvladuje. Naložbe v pridružena podjetja se v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunavajo po kapitalski metodi in so na začetku pripoznane po nabavni vrednosti.

Naložbe v pridružene družbe se v posamičnih računovodskih izkazih banke merijo po nabavni vrednosti.

8.2 Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valutiTransakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih preračunane z

uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum poročanja. Učinki prevedbe so prikazani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo kot del dobička ali izgube iz naslova merjenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških instrumentih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, se prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu, skupaj z učinkom merjenja po pošteni vrednosti.

8.3 Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti zanemarljivo.

Med denarne ustreznike Skupina uvršča:

• gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih

• kredite bankam z originalno zapadlostjo do 3 mesecev

• naložbe v dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti, in naložbe v dolžniške vrednostne papirje, merjene po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa z originalno zapadlostjo do 3 mesecev, primerne za zastavo pri ECB.

Sredstva obvezne rezerve so razpoložljiva za dnevno poslovanje, zato so upoštevana kot denarni ustreznik.

8.4 Finančna sredstva

8.4.1 Razvrščanje finančnih sredstev Ob začetnem pripoznanju je finančno sredstvo razvrščeno v eno izmed naslednjih kategorij merjenja: po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti preko

drugega vseobsegajočega donosa (v nadaljevanju tudi PVDVD) ali po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida (v nadaljevanju tudi PVIPI).

Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena v nadaljevanju navedena kriterija:

• finančno sredstvo se poseduje z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov

• pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na neporavnan znesek glavnice na določene datume.

V kategorijo finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se uvrščajo dolžniški finančni instrumenti, ki izpolnjujejo v nadaljevanju navedena kriterija in niso določeni za merjenje po PVIPI:

• finančno sredstvo se poseduje z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov in prodaje

• pogodbeni denarni tokovi finančnega sredstva predstavljajo izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnan znesek glavnice na določene datume.

Po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa so merjene tudi naložbe v kapitalske instrumente (nedenarne postavke), ki niso namenjene trgovanju in katere je Skupina ob začetnem pripoznanju nepreklicno označila kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Ostali finančni instrumenti so razvrščeni v kategorijo merjenja po PVIPI. Pri tem gre bodisi za finančna sredstva, ki ne prestanejo SPPI testa, ali za lastniške vrednostne papirje, ki bodisi ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa bodisi niso namenjeni trgovanju (npr. lastniški vrednostni papirji, pridobljeni za poplačilo terjatev banke, ki jih banka proda takoj, ko je mogoče).

Presoja poslovnih modelov

Skupina presoja namen poslovnega modela, v okviru katerega se poseduje finančno sredstvo, na portfeljski osnovi. Pri opredelitvi poslovnega modela Skupina upošteva naslednje informacije:

• politike in cilje za portfelj finančnih sredstev ter delovanje teh politik v praksi

• način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način poročanja o tem poslovodstvu banke

• tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in način obvladovanja teh tveganj

• pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji prodajni dejavnosti

• način nagrajevanja menedžerja, odgovornega za te posle (na primer ali prejemki temeljijo na pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev nagrajevanja, določenih v internih aktih Skupine.

Finančna sredstva, ki se posedujejo z namenom trgovanja in katerih uspešnost se meri na podlagi poštene vrednosti, so razvrščena v kategorijo merjenja po PVIPI, saj se ne posedujejo niti z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov niti z namenom zbiranja pogodbenih denarnih tokov in prodaje.

Presoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti

Za namen te ocene (angl. SPPI test) je glavnica opredeljena kot poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju. Obresti so opredeljene kot nadomestilo za časovno vrednost denarja, kreditno tveganje, povezano z neodplačano glavnico, in druga osnovna posojilna tveganja in stroške (likvidnostno tveganje in administrativni stroški) ter profitno maržo.




Pri oceni pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, Skupina presoja pogodbene značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbena določila, ki lahko spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Pri tem Skupina upošteva:

• možne dogodke, ki bi lahko spremenili čas in znesek pogodbenih denarnih tokov

• možnost predčasnega odplačevanja oziroma podaljševanja časa odplačevanja

• dejstva, ki Skupino omejujejo pri denarnih tokovih določenih sredstev (npr. podrejenost izplačil)

• značilnosti, ki spremenijo pojmovanje časovne vrednosti denarja (npr. periodično usklajevanje obrestnih mer).

Finančna sredstva, ki ne prestanejo SPPI testa, se obvezno merijo po PVIPI.

Skupina ima sklenjene izvedene finančne instrumente za namene ekonomskega varovanja drugega finančnega instrumenta. Izvedeni finančni instrumenti Skupine so razvrščeni med sredstva in obveznosti v posesti za trgovanje. V računovodenju Skupina ne uporablja pravil obračunavanja varovanja pred tveganjem, ker se učinki merjenja tako prvega kot drugega finančnega instrumenta istočasno kažejo v izkazu poslovnega izida.

8.4.2 Pripoznanje, odprava pripoznanja in sprememba pogojev obstoječega finančnega sredstvaNakupi in prodaje finančnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na dan trgovanja (dan sklenitve pogodbe). Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave.

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (Skupina

je prenesla vse pravice in tveganja iz finančnega sredstva) ali z odpisom. Če Skupina prenese finančno sredstvo, vendar zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, se pripoznanje finančnega sredstva ne odpravi.

Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva v celoti se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ter vsoto prejetih nadomestil (vključno z novim dobljenim sredstvom, zmanjšano za novo prevzeto obveznost) in nabranimi dobički ali izgubami, ki so bile pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v izkazu poslovnega izida. To pa ne velja za lastniške vrednostne papirje, za katere je bila izbrana nepreklicna opcija razvrstitve med sredstva, merjena po PVDVD, pri katerih se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ter vsoto prejetih nadomestil in nabranimi dobički in izgubami, ki so bile pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, ne pripozna v izkazu poslovnega izida.

V primeru, ko denarni tokovi spremenjenega finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, niso pomembno drugačni (sprememba manjša od 10 %), takšna sprememba ne povzroči odprave pripoznanja. V takšnem primeru se ponovno preračuna bruto knjigovodsko vrednost tega finančnega sredstva z diskontiranjem spremenjenih denarnih tokov z efektivno obrestno mero. Razlika, ki pri tem nastane, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot čisti dobiček ali izguba ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev. Če je prišlo do spremembe pogojev zaradi finančnih težav nasprotne stranke, se dobiček ali izguba, ki pri tem nastane, pripozna v okviru izgub zaradi oslabitve.

8.4.3 Merjenje finančnih sredstevFinančna sredstva, razen finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.

Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa se ob nakupu izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva v posesti za trgovanje in finančna sredstva, merjena po PVDVD, se po začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost temelji na objavljeni tržni ceni na datum poročanja, ki predstavlja najboljše povpraševanje oziroma, če to ni dostopno, zaključni tečaj. Za finančna sredstva, za katera cena na trgu ni objavljena, Skupina izmeri pošteno vrednost z uporabo modelov vrednotenja. Ti vključujejo uporabo cen primerljivih poslov in metodo diskontiranih bodočih denarnih tokov.

Izvedene finančne instrumente, ki vključujejo valutne terminske posle, obrestne zamenjave, valutne opcije in terminske posle z vrednostnimi papirji, Skupina uporablja za trgovanje ter jih izmeri po pošteni vrednosti. Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov je enaka nerealiziranim dobičkom ali izgubam iz naslova vrednotenja po tržnih cenah oziroma po pogodbeni terminski vrednosti.

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Izkazana so v višini neodplačane glavnice, povečane za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšane za znesek oslabitve.

8.4.4 Dobički in izgubeDobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti dolžniških finančnih sredstev, merjenih po PVDVD, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve in dobičkov in izgub iz naslova tečajnih razlik, dokler se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva. V tem primeru se nabrani dobički ali izgube, izkazani v drugem vseobsegajočem donosu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti, izračunane z uporabo metode efektivne obrestne mere, se pripoznajo

neposredno v izkazu poslovnega izida. V primeru delnic in deležev, merjenih po PVDVD, se vsi dobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, pripoznajo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, ob odpravi pripoznanja lastniškega instrumenta pa se kumulativni dobički/izgube prenesejo v zadržani dobiček/izgubo. Dividende iz naslova lastniških finančnih instrumentov, merjenih po PVDVD, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

8.4.5 Prerazvrstitve finančnih sredstevFinančna sredstva se po prvotnem pripoznanju praviloma ne prerazvrščajo, razen v primeru, če Skupina spremeni poslovni model, v okviru katerega poseduje finančna sredstva.

8.4.6 Oslabitve finančnih sredstev in drugih kreditnih izpostavljenostiPopravki vrednosti za pričakovane kreditne izgube se pripoznajo za:

• finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (vključno s poslovnimi terjatvami)

• finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (dolžniški finančni instrumenti)

• posojilne zaveze (v kolikor obstaja sedanja pogodbena zaveza za črpanje posojila in niso merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)

• finančne garancije (za katere velja MSRP 9 in se ne merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)

• terjatve iz naslova najemov, pogodbena sredstva in izdane garancije.

Pričakovane kreditne izgube so z verjetnostjo tehtana ocena kreditnih izgub (tj. sedanja vrednost vseh izpadov denarnih tokov) v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta (skupina 2 in 3) oziroma v obdobju 12 mesecev po datumu poročanja (skupina 1).




Kreditna izguba je razlika med diskontiranimi pogodbenimi denarnimi tokovi in diskontiranimi pričakovanimi denarnimi tokovi, pri čemer se kot diskontni faktor uporablja efektivna obrestna mera.

Ocenjevanje pričakovanih kreditnih izgub finančnega sredstva se opravi najmanj na vsak poročevalni dan. Zasnovano je na simetričnem tristopenjskem modelu, ki omogoča prehajanje finančnega sredstva med skupinami, in sicer v odvisnosti od intenzivnosti spremembe (povečanja oziroma zmanjšanja) kreditnega tveganja, ki ga ima finančno sredstvo na poročevalni dan, v primerjavi s kreditnim tveganjem, ki ga je finančno sredstvo imelo ob začetnem pripoznanju. Če se v poročevalskih obdobjih, ki sledijo obdobju, v katerem so bile za finančno sredstvo pripoznane vseživljenjske kreditne izgube, kreditno tveganje pomembno zmanjša, se ponovno oblikujejo popravki vrednosti, ki odražajo 12-mesečne pričakovane kreditne izgube.

Ob začetnem pripoznanju se vsa finančna sredstva (razen ob začetnem pripoznanju kreditno oslabljenih finančnih sredstev – POCI) razvrstijo v skupino 1, za katero se oblikujejo 12-mesečne pričakovane kreditne izgube. V skupino 1 so vključena tudi finančna sredstva, pri katerih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, oziroma takšna finančna sredstva, ki imajo na datum poročanja nizko kreditno tveganje. 12-mesečne pričakovane kreditne izgube predstavljajo tisti del vseživljenjskih pričakovanih kreditnih izgub, ki se nanašajo na možnost neplačila v naslednjih 12 mesecih po datumu poročanja. Obrestni prihodki za finančna sredstva iz skupine 1 se izračunajo z metodo efektivnih obresti od bruto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva (tj. brez upoštevanih pričakovanih kreditnih izgub) ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

V skupino 2 so vključena finančna sredstva, pri katerih je prišlo do pomembnega povečanja kreditnega tveganja v primerjavi s kreditnim tveganjem, ki ga je finančno sredstvo imelo ob začetnem pripoznanju (razen kadar je kreditno tveganje finančnega sredstva na poročevalni dan še vedno

nizko), vendar sredstva še ne kažejo objektivnih znakov oslabitev. Za finančna sredstva v skupini 2 se oblikujejo vseživljenjske pričakovane kreditne izgube. Vseživljenjske pričakovane kreditne izgube predstavljajo pričakovane kreditne izgube, ki so posledica vseh možnih dogodkov neplačil v celotnem trajanju finančnega sredstva. Obrestni prihodki se, tako kot za skupino 1, izračunajo z metodo efektivnih obresti od bruto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Finančna sredstva, ki niso kupljena ali izdana kot finančna sredstva s poslabšano kreditno kvaliteto (POCI) in na datum poročanja kažejo objektivne znake oslabitve, so vključena v skupino 3. Za takšna finančna sredstva se oblikujejo vseživljenjske pričakovane kreditne izgube, obrestni prihodki pa se pripoznavajo ob uporabi metode efektivnih obresti od neto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva (tj. z upoštevanjem popravkov vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub).

Splošni tristopenjski model pričakovanih kreditnih izgub se ne uporablja za kupljena ali izdana finančna sredstva, ki so kreditno oslabljena ob začetnem pripoznanju (POCI). Popravki vrednosti ob začetnem pripoznanju POCI sredstev ne vplivajo na izkaz poslovnega izida, saj so vseživljenjske kreditne izgube vključene v oceno pričakovanih denarnih tokov ob izračunu kreditno prilagojene efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani na podlagi kreditno prilagojene efektivne obrestne mere od neto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva.

Podrobneje so določila v zvezi z oslabitvami finančnih sredstev opredeljena v poglavju 9.

Predstavitev pričakovanih izgub zaradi kreditnega tveganja v izkazu finančnega položaja:

• finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti: kot zmanjšanje bruto knjigovodske vrednosti sredstva

• nečrpani del kreditnih obvez in finančne garancije: kot rezervacije

• dolžniška finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa: pričakovana izguba iz kreditnega tveganja kot popravek vrednosti v izkazu finančnega položaja ni pripoznana, saj knjigovodsko vrednost teh sredstev predstavlja poštena vrednost; vendar je popravek vrednosti iz tega naslova razkrit in vključen v postavki akumulirani drugi vseobsegajoči donos.

8.5 OdpisiSkupina odpiše finančno sredstvo (delno ali v celoti), merjeno po odplačni vrednosti, ko v postopku izterjave in pri unovčevanju instrumentov zavarovanja ugotovi, da iz unovčitve zavarovanj ni pričakovati realnih možnosti za poplačilo.

Pri določitvi zneska odpisa terjatve oceni Skupina sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov (vključno z upoštevanjem unovčitev iz zavarovanj) ter razliko med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov odpiše.

Po vsebini predstavlja odpis odpravo pripoznanja finančnega sredstva.

8.6 RestrukturiranjeRestrukturirano finančno sredstvo je finančno sredstvo, ki nastane kot posledica nezmožnosti dolžnika, da bi dolg odplačeval pod prvotno dogovorjenimi pogoji, zaradi česar se spremenijo pogoji prvotne pogodbe ali pa se sklene nova pogodba.

Računovodska obravnava restrukturiranih finančnih sredstev je odvisna od pristopa k restrukturiranju. V kolikor Skupina k restrukturiranju pristopi s spremembo pogojev financiranja, obstoječemu finančnemu sredstvu ne odpravi pripoznanja, temveč prilagodi njegovo knjigovodsko vrednost na podlagi diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po restrukturiranju. Razliko med knjigovodsko vrednostjo pred restrukturiranjem in po njem pripozna v poslovnem izidu (kot oslabitev). V nasprotnem primeru Skupina finančnemu sredstvu odpravi pripoznanje ter pripozna novo finančno sredstvo.

V kolikor Skupina k restrukturiranju finančnega sredstva pristopi s prevzemom drugih sredstev in/ali konverzijo dolga v naložbo v kapital, delu finančnega sredstva, ki je posledica dogovora o restrukturiranju, odpravi pripoznanje, pridobljena sredstva pa v izkazu finančnega položaja pripozna po pošteni vrednosti. Razliko med knjigovodsko vrednostjo odpravljenega finančnega sredstva in pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev pripozna v izkazu poslovnega izida.

8.7 Pobotanje finančnih sredstevFinančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, ko za to obstaja pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.

8.8 Začasni nakup in povratna prodaja Nakup vrednostnih papirjev z namenom prodaje (začasni nakup – repo) je izkazan med krediti strankam. Po pogodbah o začasnem nakupu Skupina ne prevzema tveganj in koristi iz naslova lastništva vrednostnega papirja. Pogodbeno razmerje ima značilnosti zavarovanega kredita, pri katerem so zavarovanje vrednostni papirji, ki so predmet repo pogodbe. Razlika med nakupno in prodajno ceno je izkazana kot obrestni prihodek, razmejen z uporabo metode efektivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe.

8.9 NajemiSpodaj navedene usmeritve se nanašajo na najeme v skladu z MSRP 16.

Pogodba je, ali vsebuje, najem, če zagotavlja pravico do kontrole oz. nadzora nad uporabo identificiranega sredstva za določeno časovno obdobje v zameno za plačilo.

Kontrola se zagotavlja, kadar ima stranka pravico določati uporabo identificiranega sredstva in pretežno pridobivati gospodarske koristi od uporabe le-tega.




Sredstvo se običajno identificira na način, da je izrecno določeno v pogodbi, vendar pa se sredstvo lahko identificira tudi implicitno, kadar je stranki na voljo za uporabo v določenem času.

Najemnikova predpostavljena obrestna mera za izposojanje

To je obrestna mera, ki bi jo moral najemnik plačati, da bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobil sredstvo podobne vrednosti, kot je sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Skupina je to stopnjo določila kot interno stopnjo oportunitetnih obrestnih mer.

Trajanje najema

Obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati in v katerem ima najemnik pravico do uporabe sredstva, ki je predmet najema, skupaj z:

• obdobji, za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil, in

• obdobji, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

Skupina opredeljuje trajanje najema kot obdobje, navedeno v pogodbi. Če trajanje najema ni določeno ali je sklenjeno za nedoločen čas, Skupina obravnava kot trajanje najema obdobje 5 let. Trajanje najema se podaljšuje vsako leto, razen če ni znakov, da bodo najemi krajši.

Izvzetja iz obveznosti pripoznavanja

Skupina se je odločila, da zahtev po pripoznanju iz MSRP16 ne uporabi za:

• kratkoročne najeme (trajanje najema je krajše od 12 mesecev in pogodba ne vsebuje nakupne opcije) ter

• najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, pri čemer je kot majhno vrednost Skupina opredelila vrednosti, nižje od 5 tisoč €.

Skupina je najemnik

Najemnik na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.

Vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema: znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem, začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, ter oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v pogojih najema. Vrednost pravice do uporabe se enakomerno časovno amortizira v skladu z opredeljenim trajanjem najema.

Skupina meri obveznost iz najema kot sedanjo vrednost najemnin, plačljivih v času trajanja najema, diskontiranih po obrestni meri, navedeni zgoraj.

Skupina je najemodajalec

Najemodajalci razvrstijo vsak najem kot poslovni najem ali finančni najem.

Najem se razvrsti kot finančni najem, če bistveno prenese vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva osnovnega sredstva. V nasprotnem primeru je najem razvrščen kot poslovni najem.

Če so sredstva dana v finančni najem, se sedanja vrednost plačil najema pripozna kot terjatev. Razlika med bruto vrednostjo in sedanjo vrednostjo terjatve predstavlja še nepripoznan prihodek. Prihodek iz finančnega najema se pripoznava celotno trajanje najemne pogodbe po metodi, ki odraža konstanten donos najemodajalca.

Prihodki od najemnin iz poslovnega najema se pripoznajo med prihodki po linearni metodi za pogodbeno obdobje najema. Stroški, vključno z amortizacijo, ki nastanejo pri pridobivanju prihodkov od najemnin, se pripoznajo kot stroški. Začetni neposredni stroški najemodajalca pri pogajanju in dogovoru o poslovnem najemu se dodajo knjigovodski vrednosti oddanega sredstva ter pripoznajo kot strošek v pogodbenem obdobju najema na isti osnovi kot prihodki od najemnin.

8.10 Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so sredstva za opravljanje dejavnosti Skupine, vodena po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravke vrednosti zaradi amortiziranja in morebitne oslabitve. Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje nakupno ceno in stroške, ki se nanašajo neposredno na pridobitev sredstev.

Pozneje nastali stroški se vključujejo v vrednost nabavljenih sredstev in so pripoznani le takrat, ko obstaja verjetnost, da bodo pritekale bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, in se lahko ti stroški zanesljivo izmerijo. Vsa ostala vlaganja, vzdrževanja in popravila bremenijo izkaz poslovnega izida v obdobju, ko so nastala.

Osnovno sredstvo začne Skupina amortizirati, ko je na razpolago za uporabo. Popravki vrednosti zaradi amortiziranja se oblikujejo posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja glede na predvideno dobo koristnosti.

V Skupini so bile v letih 2020 in 2019 uporabljene naslednje letne amortizacijske stopnje:

SKUPINA NOVE KBM

Gradbeni objekti 1,1 do 5 %

Vlaganja v tuje gradbene objekte 3 do 10 %

Računalniška oprema 20 do 50 %

Motorna vozila 12,5 do 20 %

Druga oprema 5 do 33,33 %

Zemljišča so pripoznana ločeno od zgradb in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, zato jih Skupina ne amortizira. Skupina tudi preneha amortizirati opredmetena osnovna sredstva v primeru, da so le-ta opredeljena kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo oziroma je odpravljeno njihovo pripoznanje, saj Skupina ne pričakuje nobene gospodarske koristi več.

Pri etažni lastnini poslovnega prostora se vrednost pripadajočega zemljišča všteva v nabavno vrednost dela zgradbe, katerega lastnica je Skupina.

Vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zaradi morebitnih oslabitev preverja, kadar obstajajo znamenja, da knjigovodske vrednosti sredstev ne bo mogoče v celoti nadomestiti, vendar najmanj enkrat letno. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost sredstva nižja od njegove knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na nadomestljivo vrednost, izgubo zaradi oslabitve pa pripoznati v izkazu poslovnega izida. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Pripoznanje sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od uporabe sredstva ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.

Dobiček oziroma izguba ob odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se določi kot razlika med prihodki iz odtujitve sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo ter se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Stroški izposojanja

Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v izgradnji, pri katerem je treba precej časa, da se usposobi za nameravano uporabo ali prodajo, se usredstvijo kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo.




8.11 Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom dajanja v poslovni najem.

Ob pripoznanju so izmerjene po nabavni vrednosti, pozneje pa Skupina meri naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti.

Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, Skupina pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.

8.12 Neopredmetena sredstvaSkupina poseduje samo neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti.

Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje nakupno ceno in stroške, ki se nanašajo neposredno na pridobitev in so pogoj za usposobitev sredstva. Skupina obračunava amortizacijo linearno glede na predvideno dobo koristnosti.

V Skupini so bile v letih 2020 in 2019 uporabljene naslednje letne amortizacijske stopnje:

SKUPINA NOVE KBM

Licence 10 do 33,33 %

Druga vlaganja 5 do 33,33 %

Druge premoženjske dolgoročne pravice 10 %

Neopredmetena sredstva Skupina preneha amortizirati, ko so opredeljena kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ali ko je odpravljeno njihovo pripoznanje, ker Skupina ne pričakuje nobene gospodarske koristi več.

Vrednost neopredmetenega sredstva se zaradi morebitnih oslabitev preverja, kadar obstajajo znamenja, da knjigovodske vrednosti sredstev ne bo mogoče v celoti nadomestiti, oziroma najmanj enkrat letno. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost sredstva nižja od njegove knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na nadomestljivo vrednost, izgubo

zaradi oslabitve pa pripoznati v izkazu poslovnega izida. Kot nadomestljiva vrednost šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Usredstvenje znotraj Skupine ustvarjenega neopredmetenega sredstva je v skladu z MRS 38 dovoljeno samo v razvojni fazi. Znotraj Skupine ustvarjeno neopredmeteno sredstvo se pripozna po njegovi nabavni vrednosti, ki vključuje vse stroške (stroški zaposlencev, stroški, nastali pri zunanjih svetovalcih, stroški IT platform in programske opreme, ki se pridobijo od zunanjih izvajalcev), nastale od datuma, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za pripoznanje, in sicer:

• pogoji, ki izpolnjujejo merila namena dokončanja sredstva in merila strokovne izvedljivosti (tehnična in finančna) za razvoj in uporabo neopredmetenega sredstva

• pogoji, ki izpolnjujejo merila koristnosti razvoja programske opreme IT v smislu verjetnih prihodnjih gospodarskih koristi

• sposobnost merjenja stroškov, ki se pripišejo neopredmetenemu sredstvu pri njegovem razvoju.

Skupina omogoča pripoznanje znotraj podjetja ustvarjenega neopredmetenega sredstva samo v primeru notranjega razvoja programske opreme IT, in sicer v primeru večjih projektov.

8.13 Zaloge (sredstva, prejeta za poplačilo terjatev)Nepremičnine, pridobljene za poplačilo terjatev, se ob začetnem pripoznanju izmerijo po cenilnem zapisniku, ki se pridobi ob poplačilu terjatev. Pridobljene nepremičnine poseduje Skupina z namenom prodaje. Zaloge se merijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju.

Zaloga odvzete opreme iz naslova lizinških poslov je ovrednotena po čisti iztržljivi vrednosti ali izvirni vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Izvirno vrednost zaloge odvzete opreme iz naslova lizinških poslov sestavlja dolg lizingojemalca (zapadle neplačane in nezapadle glavnice, zapadle neplačane obresti in drugi stroški, ki se lahko pripišejo lizingojemalcu).

8.14 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajoNekratkoročna sredstva in skupina za odtujitev v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo, in ne z nadaljnjo uporabo. Tak pogoj je izpolnjen le takrat, kadar je prodaja zelo verjetna (tj. obstoj nezavezujočih in zavezujočih ponudb) in so sredstva na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Vodstvo je zavezano prodaji, ki mora biti izpeljana v roku enega leta od prerazvrstitve sredstva.

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so merjena po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjamo knjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana za stroške prodaje. Ta sredstva se ne amortizirajo.

Pri skupini za odtujitev so ob poznejšem merjenju sredstva in obveznosti, ki niso merjena po MSRP 5, merjena skladno z veljavnimi standardi (na primer finančni instrumenti). Učinki zaradi prodaje in vrednotenja so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupino za odtujitev, so v izkazu finančnega položaja razvrščene in predstavljene ločeno.

8.15 Finančne obveznostiFinančne obveznosti zajemajo finančne obveznosti, namenjene trgovanju, in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

Med finančne obveznosti, namenjene trgovanju, Skupina uvršča obveznosti,

ki izhajajo iz vrednotenja terminsko prodanih vrednostnih papirjev, in jih meri po pošteni vrednosti.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so obveznosti za vloge in kredite bank (vključno s centralno banko) in strank, ki niso banke, dolgovi za izdane dolžniške vrednostne papirje, obveznosti za podrejene obveznosti in druge obveznosti iz financiranja.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne transakcijske stroške. Obveznosti se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti pa se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti, izbrisane ali prenesene na drugo stranko, in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida.

8.16 RezervacijeDolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške Skupina pripozna zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in za katero je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Skupina oblikuje rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti, za zunajbilančne obveznosti, za pravno nerešene tožbe, za reorganizacijo in druge rezervacije.

Skupina pripozna rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti za odpravnine ob odhodu v pokoj in jubilejne nagrade. Pri izračunu sedanje vrednosti se uporabi diskontna obrestna mera, enaka tržni donosnosti 10-letnih podjetniških obveznic v evroobmočju in je v letu 2020 znašala 0,46 %. Skupina pripozna rezervacije za vsakega zaposlenega tako, da se upoštevata strošek odpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po pogodbi o zaposlitvi, in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad za skupno delovno dobo v družbi do upokojitve.




Med drugim se upoštevata tudi fluktuacija zaposlenih v razponu od 0,0 % do 6 % (v letu 2019 od 0,0 % do 6 %) in planirana rast plač za 2,0 % (v letu 2019 1,0 %). Za Skupino stanje obveznosti izračunava pooblaščeni aktuar. Oblikovanje in odpravo rezervacij za zaposlence Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida, razen aktuarskih dobičkov/izgub iz naslova odpravnin, ki so pripoznane v izkazu vseobsegajočega donosa.

Skupina pripozna rezervacije za zunajbilančne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla. Temeljijo na podobnih ocenah kot ocene oslabitev kreditov. Več informacij o rezervacijah za zunajbilančne obveznosti je podanih v poglavju 9.

Rezervacije za tožbe predstavljajo zanesljivo ocenjen znesek obveze na datum poročanja. Rezervacije se ocenijo na osnovi znanih dejstev iz sodnega postopka, preteklih izkušenj s podobnimi tožbami in mnenj pravnih veščakov.

Rezervacije za reorganizacijo Skupina pripozna na osnovi načrta prestrukturiranja. Rezervacije za reorganizacijo vključujejo le neposredne izdatke, ki se bodo pojavili pri reorganiziranju.

8.17 KapitalDelniški kapital Nove KBM je razdeljen na navadne kosovne delnice.

Delnice so prosto prenosljive in izdane v nematerializirani obliki. Vse delnice so istega razreda. Imetniki delnic imajo glede na sorazmerni delež v osnovnem kapitalu pravico do glasovanja na skupščini, pravico do dividende iz bilančnega dobička, ki je namenjen za izplačilo dividend, in pravico do ustreznega dela premoženja pri likvidaciji ali stečaju banke, kot je določeno z zakonom. Vse delnice so bile v celoti vplačane.

Skladno s statutom Nove KBM se zakonske rezerve oblikujejo, dokler vsota zakonskih in kapitalskih rezerv iz naslova vplačanih presežkov kapitala ni enaka 10 % osnovnega kapitala banke.

Kapitalske rezerve se ne morejo uporabiti za izplačilo delničarjem, lahko pa se uporabijo pod pogoji in za namene, ki jih

določa Zakon o gospodarskih družbah.

Statutarnih rezerv banka ne oblikuje.

Druge rezerve iz dobička se lahko oblikujejo in uporabijo skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah.

V akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu se evidentirajo akumulirani dobički/izgube iz spremembe poštene vrednosti lastniških in dolžniških finančnih instrumentov, merjenih po PVDVD, kakor tudi aktuarski dobički/izgube, zmanjšani/povečani za morebiten odloženi davek ter oslabitve dolžniških instrumentov, merjenih po PVDVD.

Dividende iz delnic so pripoznane kot finančni dolg v obdobju, ko jih odobri skupščina delničarjev.

8.18 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznostiSkupina posluje s finančnimi instrumenti, pri katerih nastane zunajbilančno tveganje, in sicer so to finančne in storitvene garancije, akreditivi in druge prevzete obveznosti.

Finančne in storitvene garancije

Prevzete finančne obveznosti za jamstva (garancije) predstavljajo nepreklicne obveze za plačila, če komitent Skupine ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb.

Prejete opravnine se razmejujejo, tako da se enakomerno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju trajanja posla.

Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obveznostmi, se ocenjujejo podobno kot tveganja pri posojilih (v skladu z MSRP 9). Vsako povečanje obveznosti na osnovi ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi, se vključi v postavko rezervacije.

Akreditivi

Dokumentarni in stand by akreditivi predstavljajo pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka.

Druge prevzete finančne obveznosti

Med druge prevzete finančne obveznosti sodijo odobreni neizkoriščeni krediti, odobreni neizkoriščeni limiti in odobrene kreditne linije.

8.19 Prihodki iz obresti in odhodki za obrestiV izkazu poslovnega izida so pripoznani obrestni prihodki in odhodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi in finančnimi obveznostmi z uporabo metode efektivne obrestne mere. Kot je navedeno v poglavju 8.4.6, se obrestni prihodki za finančna sredstva iz skupine 1 in skupine 2 izračunajo z metodo efektivnih obresti od bruto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva (tj. brez upoštevanih pričakovanih kreditnih izgub). Obrestni prihodki za finančna sredstva iz skupine 3 pa se pripoznavajo ob uporabi metode efektivnih obresti od neto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva (tj. z upoštevanjem popravkov vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub). V primeru POCI sredstev se obrestni prihodki v izkazu poslovnega izida pripoznajo na podlagi kreditno prilagojene efektivne obrestne mere od neto knjigovodske vrednosti finančnega sredstva. Izračun obrestnih prihodkov se ne spremeni, tudi če bi se sredstvu kreditno tveganje izboljšalo.

Pri izračunu efektivne obrestne mere se upoštevajo vsi stroški in zneski, ki jih stranke plačajo ali prejmejo druga od druge in ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroški posla ter vse druge premije in popusti. Nadomestila se prenašajo med prihodke skladno z dobo odplačevanja kredita.

Prihodki iz finančnega najema se pripoznavajo skozi celotno dobo najema in odražajo stalen periodični donos najemodajalca. Izkazani so kot prihodki iz obresti.

Med odhodki za obresti so izkazane obresti za obveznosti iz naslova vlog, izdanih vrednostnih papirjev in najetih kreditov ter drugi odhodki iz naslova finančnih obveznosti.

8.20 Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend izkazuje Skupina prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb. Prihodke iz dividend Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida, ko pridobi pravico do izplačila.

8.21 Prihodki iz opravnin in odhodki za opravninePrihodki od opravnin se pripoznajo v skladu z določili, navedenimi v pogodbah, sklenjenimi s strankami. Prihodki se pripoznajo, ko pride do prenosa kontrole na kupca in izpolnitve izvršitvene obveze. Prenos kontrole se lahko izvrši v določenem trenutku ali postopoma v določenem obdobju. Prejete opravnine se praviloma pripoznajo v trenutku, ko je storitev opravljena.

Opravnine, ki so vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

Skupina ne razkriva vrednosti odprtih izvršitvenih obvez, saj so pogodbe s kupci praviloma sklenjene za določen čas, krajši od enega leta oziroma nedoločen čas z odpovednim rokom, ki je krajši od enega leta.

Prejete opravnine vključujejo predvsem opravnine, ki se pripoznajo v trenutku, ko je storitev opravljena in sicer opravnine od kartičnega in bankomatskega poslovanja, plačilnega prometa, kreditnih poslov, posredniških poslov, poslov z VP za stranke ter drugih storitev.

Opravnine za tekoče vodenje transakcijskih računov se zaračunavajo strankam na mesečni osnovi.

Opravnine za dana jamstva se v izkazu poslovnega izida pripozna kot prihodek po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v obdobju veljavnosti garancije.




Skupina ne razkriva vrednosti odprtih izvršitvenih obvez, saj so pogodbe s kupci praviloma sklenjene za določen čas, krajši od enega leta oziroma nedoločen čas z odpovednim rokom, ki je krajši od enega leta.

Dane opravnine, ki večinoma izvirajo iz opravljanja plačilnega prometa, se v odhodke Skupine vključijo ob nastanku poslovnega dogodka.

8.22 Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaRealizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, ter dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po PVDVD, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob realizaciji prodaje, ob zapadlosti finančnega sredstva ali drugi odpravi pripoznanja finančnega sredstva.

8.23 Čisti dobički in izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanjeČisti dobički in izgube iz trgovanja vključujejo realizirane in nerealizirane dobičke in izgube iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter vključujejo tudi čiste dobičke iz nakupa in prodaje tujih valut.

8.24 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanjeMed čiste dobičke in izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, so vključeni realizirani in nerealizirani učinki v zvezi z lastniškimi vrednostnimi papirji kakor

tudi učinki merjenja in realizirani učinki povezani z dolžniškimi vrednostnimi papirji ter krediti in drugimi finančnimi sredstvi, ki ne izpolnjujejo pogojev za merjenje po odplačni vrednosti.

8.25 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Čisti dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključujejo učinke merjenja kakor tudi realizirane učinke, povezane s finančnimi instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za merjenje po odplačni vrednosti, vendar so bili ob začetnem pripoznanju nepreklicno označeni kot merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

8.26 Drugi čisti poslovni dobički in izgubeDrugi čisti poslovni dobički in izgube vključujejo realizirane dobičke in izgube iz nebančne dejavnosti (prihodki od najemnin, učinki prodaje zalog nepremičnin, odhodki za donacije).

8.27 OslabitveMed oslabitvami Skupina izkazuje oslabitve finančnih sredstev (poglavje 8.4.6), oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev (poglavje 8.10) in neopredmetenih sredstev (poglavje 8.12).

8.28 DavkiDavek od dohodka je prikazan v višini, kot so ga obračunale družbe v Skupini v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obračunani za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da se bodo uporabljale, ko bo terjatev realizirana oziroma obveznost poravnana.

Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz davčne izgube, vrednotenja finančnih instrumentov in rezervacij.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike (v predvidljivem prihodnjem obdobju – obdobje petih let).

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem vrednostnih papirjev, merjenih po PVDVD, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.

8.29 Primerjalni podatkiV primerjavi s predstavitvijo računovodskih izkazov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2019, se je spremenila shema za prikaz izkaza poslovnega izida skladno s spremembami, ki jih je predpisala Banka Slovenije. Posledično so se v izkazu poslovnega izida spremenili primerjalni podatki za leto 2019 v postavkah Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog, Administrativni stroški in Drugi čisti poslovni dobički/izgube.

Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog so skladno z novo shemo izločeni iz Drugih poslovnih odhodkov v okviru postavke Drugi čisti poslovni dobički/izgube v znesku 4.375 tisoč €. Administrativni stroški skladno z novo shemo vključujejo tudi davke, prispevke, članarine in podobne odhodke, ki so bili pred spremembo vključeni v Druge poslovne odhodke v okviru postavke Drugi čisti poslovni dobički/izgube. Primerjalni podatki za leto 2019 so se v postavki Administrativni stroški tako povečali na ravni Skupine za 853 tisoč € (banka: 810 tisoč €) ter se za enak znesek znižali v postavki Drugi poslovni dobički/izgube.

Primerjalni podatki za leto 2019 vključujejo podatke Nove KBM d.d. ter podatke Skupine Nove KBM, ki vključuje Novo KBM d.d. ter odvisno družbo Summit Leasing d.o.o., ne vključujejo pa podatkov nekdanje Abanke d.d. in njene odvisne družbe Anepremičnine d.o.o., ki se po združitvi Abanke in Nove KBM vključujejo v skupne podatke za leto 2020. V pojasnilih k izkazu finančnega položaja

se vpliv združitve izkazuje v ločeni postavki Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo, v izkazu poslovnega izida pa v postavki Dobiček iz izpogajanega nakupa.

8.30 Standardi in pojasnila

a) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela Evropska unija

Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, z izjemo novo sprejetih in dopolnjenih standardov ter pojasnil, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde oziroma Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja in katere je sprejela Evropska unija.

V tekočem obdobju veljajo naslednje spremembe obstoječih standardov, in sicer:

• Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje)

• Spremembe MRS 1 ‚Predstavljanje računovodskih izkazov‘ in MRS 8 ‚Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake‘ – Opredelitev pojma »bistven«, ki jih je EU sprejela 29. novembra 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje)

• Spremembe MSRP 9 ‚Finančni instrumenti‘, MRS 39 ‚Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje‘ in MSRP 7 ‚Finančni instrumenti: razkritja‘ – Reforma referenčnih obrestnih mer, ki jih je EU sprejela 15. januarja 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje)




Spremembe reforme referenčnih obrestnih mer:

a) spreminjajo posebne zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganji tako, da lahko podjetja obračunavajo varovanje pred tveganji ob predpostavki, da se referenčna obrestna mera, na kateri temeljijo varovani denarni tokovi in denarni tokovi od instrumenta za varovanje, zaradi reforme referenčnih obrestnih mer ne bodo spremenili;

b) so obvezne za vsa razmerja varovanja pred tveganjem, na katera reforma referenčnih obrestnih mer neposredno vpliva;

c) niso namenjene olajševanju drugih posledic reforme referenčnih obrestnih mer (če razmerje varovanja pred tveganjem ne izpolnjuje več zahtev za obračunavanje varovanja pred tveganji iz razlogov, ki niso navedeni v spremembah, je treba prenehati z obračunavanjem varovanja pred tveganjem) in

d) zahtevajo posebna razkritja o tem, v kolikšni meri spremembe reforme vplivajo na razmerja varovanja pred tveganji med podjetji.

• Spremembe MSRP 3 ‚Poslovne združitve‘ – Opredelitev poslovnega subjekta, ki jih je EU sprejela 21. aprila 2020 (v veljavi za poslovne združitve, pri katerih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, in pridobitve sredstev, do katerih pride na začetku tega obdobja ali po njem)

• Spremembe MSRP 16 ‚Najemi‘ – Oprostitve plačil najemnin v povezavi s COVID-19, ki jih je EU sprejela 9. oktobra 2020 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. junija 2020 ali pozneje, za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

Spremembe obstoječih standardov niso predstavljale pomembnih sprememb v računovodskih usmeritvah Skupine.

b) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela Evropska unija, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so bili izdani naslednji standardi, popravki in pojasnila, ki jih je sprejela Evropska unija, vendar še niso stopili v veljavo:

• Spremembe MSRP 4 ‚Zavarovalne pogodbe‘ – podaljšanje začasne oprostitve od uporabe MSRP 9, ki jih je Evropska unija sprejela 15. decembra 2020, vendar še niso stopile v veljavo (datum prenehanja veljavnosti začasne oprostitve je bil podaljšan na letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje).

Skupina sprememb standardov, ki še niso stopili v veljavo, ni predčasno uporabila in ocenjuje, da v obdobju začetne uporabe ne bodo imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze.

c) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde, vendar jih Evropska unija še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela Evropska unija, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde, z izjemo novih in dopolnjenih standardov ter pojasnil, ki na dan odobritve teh računovodskih izkazov niso bili potrjeni za uporabo:

• Spremembe MSRP 9 ‚Finančni instrumenti‘, MRS 39 ‚Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje‘, MSRP 7 ‚Finančni instrumenti: razkrivanje‘, MSRP 4 ‚Zavarovalne pogodbe‘ in MSRP 16 ‚Najemi‘ – Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje)

Reforma referenčnih obrestnih mer: Spremembe se nanašajo na spremembo finančnih sredstev, finančnih obveznosti in obveznosti iz najema, posebne zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem in zahteve po razkritju po MSRP 7 ter spremljajo spremembe v zvezi s spremembami in obračunavanjem varovanja pred tveganjem:

a) Sprememba finančnih sredstev, finančnih obveznosti in obveznosti iz najema – IASB uvaja praktično rešitev za spremembe, ki jih zahteva reforma (spremembe so potrebne neposredno zaradi reforme IBOR in so narejene na ekonomsko enakovredni podlagi). Te spremembe se obračunavajo s posodobitvijo efektivne obrestne mere. Vse druge spremembe se obračunavajo z uporabo trenutnih zahtev MSRP. Podobna praktična rešitev je predlagana za obračunavanje na strani najemnika po MSRP 16.

b) Zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem – v skladu s spremembami se obračunavanje varovanja pred tveganjem ne ukinja samo zaradi reforme IBOR. Razmerja varovanja pred tveganjem (in z njimi povezano dokumentacijo) je treba spremeniti tako, da bodo odražala spremembe varovane postavke, instrumenta varovanja pred tveganjem in varovanega tveganja. Spremenjena razmerja varovanja pred tveganjem morajo izpolnjevati vsa merila ustreznosti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, vključno z zahtevami glede učinkovitosti.

c) Razkritja – da bi uporabniki lahko razumeli naravo in obseg tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno zaradi reforme IBOR, kako podjetje obvladuje ta tveganja, napredek podjetja pri prehodu z IBOR na alternativne referenčne obrestne mere in kako podjetje upravlja s tem prehodom, mora podjetje razkriti naslednje informacije:

• kako upravlja prehod na alternativne referenčne obrestne mere, njegov napredek na datum poročanja in tveganja, ki jim je izpostavljeno zaradi prehoda;

• kvantitativne informacije o neizvedenih finančnih sredstvih, neizvedenih finančnih obveznostih in izvedenih finančnih instrumentih, ki še niso prešli na alternativno referenčno stopnjo, razčlenjene po pomembni referenčni obrestni meri, za katero se izvede reforma referenčnih obrestnih mer;

• če je zaradi reforme IBOR prišlo do sprememb strategije podjetja za obvladovanje tveganj, opis teh sprememb in tega, kako podjetje obvladuje ta tveganja.

d) UOMRS je spremenil tudi MSRP 4 na način, da morajo zavarovatelji, ki uporabljajo začasno oprostitev od uporabe MSRP 9, uporabljati spremembe pri obračunavanju sprememb, ki jih neposredno zahteva reforma IBOR.

• MSRP 17 ‚Zavarovalne pogodbe‘, vključno s spremembami MSRP 17 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje)

• Spremembe MRS 1 ‚Predstavljanje računovodskih izkazov‘ – Razvrščanje obveznosti na kratkoročne in dolgoročne (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje)

• Spremembe MSRP 3 ‚Poslovne združitve‘ – Sklicevanja na konceptualni okvir s spremembami MSRP 3 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje)

• Spremembe MRS 16 ‚Opredmetena osnovna sredstva‘ – Dobički pred nameravano uporabo (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje),

• Spremembe MRS 37 ‚Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva‘ – Kočljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja pogodbe (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje)

• Spremembe različnih standardov zaradi izboljšav MSRP (cikel 2018 – 2020), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (Spremembe MSRP 1, MSRP 9 in MRS 41 veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje. Sprememba MSRP 16 se nanaša samo na ponazorilni zgled, zato datum začetka veljavnosti ni naveden).

Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na

računovodske izkaze.




9. Izpostavljenost različnim vrstam tveganj

Skupina ima vzpostavljeno Strategijo prevzemanja tveganj (v nadaljevanju: Strategija), v okviru katere ima opredeljene cilje prihodnjega prevzemanja in upravljanja tveganj ob upoštevanju profila tveganosti, predvidenega in pričakovanega razvoja poslovanja Skupine, naložbene strategije, poslovne strategije, strategije informacijske tehnologije, strategije upravljanja z nedonosnimi posojili, načrta upravljanja nepremičnin, predvidenih za prodajo, načrta sanacije in zunanjega okolja. Strategija prevzemanja tveganj zajema Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, vzpostavljen limitni sistem skupaj s sistemom zgodnjega opozarjanja pa podrobneje opredeljuje Priročnik operativnih limitov. Zajema in povezuje ICAAP in ILAAP. Dokumenti se revidirajo na letnem nivoju.

Strategija sloni na šestih stebrih. To so:

• proces identificiranja in merjenja tveganj

• strategija tveganj

• opredelitev izjave o nagnjenosti k prevzemanju tveganj

• opredelitev sposobnosti prevzemanja tveganj, vzpostavitev limitnega sistema s sistemom zgodnjega opozarjanja, opredelitev alokacije kapitala in spremljanje porabe kapitala

• upravljanje in spremljanje tveganj

• opredelitev vlog in odgovornosti

Cilji upravljanja tveganj, opredeljeni v Strategiji, so:

• zmerna, stabilna in dolgoročna dobičkonosnost

• ustvarjanje dobička ob prevzemanju zmernega kreditnega tveganja

• sprejemanje večjega, a razpršenega tveganja iz naslova izpostavljenosti do držav z namenom zagotavljanja visoke likvidnosti sredstev

• ohranjanje kapitalskega in likvidnostnega tveganja na nizki ravni

• ohranjanje preostalih tveganj, h katerim se Skupina izpostavlja, na zmernem nivoju

Skupina pri merjenju tveganj uporablja sistematičen pristop. Najprej tveganja identificira, jih oceni, opredeli njihovo materialnost in potrebo po alokaciji kapitala. Na osnovi merjenja tveganj sprejema ukrepe za njihovo zniževanje. Skupina je usmerjena v aktivno upravljanje in spremljanje tveganj.

Proces upravljanja tveganj odseva celovit pristop Skupine:

• identifikacija in opredelitev posamezne vrste tveganja

• določitev materialnosti posamezne vrste tveganja

• določitev tehnike merjenja posamezne vrste tveganja

• določitev metod spremljanja dejavnikov tveganj

• določitev limitov izpostavljenosti posamezni vrsti tveganja

• določitev mejnih vrednosti ključnih kazalnikov tveganj

• stalno spremljanje posameznih vrst tveganj in ključnih kazalnikov tveganj ob upoštevanju vzpostavljenih omejitev

• redno poročanje o izpostavljenosti tveganjem ustreznim organom odločanja

• prilagajanje politik, metodologij, pravil in procesov za upravljanje tveganj v spreminjajočem se poslovnem okolju

Skupina ima za vsako posamezno pomembno vrsto tveganja sprejeto:

• politiko upravljanja vrste tveganja

• metodologijo merjenja vrste tveganja

• izjavo o nagnjenosti k prevzemanju vrste tveganj, v kateri ima opredeljeno nagnjenost k prevzemanju posamezne vrste tveganja

• vzpostavljen limitni sistem, vključujoč operativne limite in sistem zgodnjega opozarjanja

9.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe v Skupini in je osnovno tveganje, ki mu je Skupina izpostavljena pri svoji dejavnosti. V okviru Strategije prevzemanja tveganj Skupine Nove KBM, ki je krovni dokument, ima Skupina kvantificirane strateške cilje prevzemanja kreditnega tveganja.

Upravljanje kreditnega tveganja obsega identifikacijo, merjenje in zmanjševanje tveganja na sprejemljivo raven, ki je skladna z zastavljeno poslovno strategijo, strategijo prevzemanja tveganj in izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Upravljanje kreditnega tveganja poteka na ravni komitenta, posamezne članice in tudi na ravni celotne Skupine.

Skupina spremlja, omejuje in obvladuje kreditno tveganje:

• z opredelitvijo tveganja dolžnika in ocenjevanjem pričakovanih kreditnih izgub v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi

• z zagotavljanjem kapitala za zadostno kapitalsko pokritost kreditnih tveganj

• z omejevanjem izpostavljenosti v okviru limitnega sistema, ki je neposredno integriran s Strategijo prevzemanja tveganj in procesom ICAAP

• z ustreznim zavarovanjem finančnih sredstev

Za namen omejevanja kreditnega tveganja so v odobritveni proces vključeni odločevalci s področja tveganj (odločanje po principu »štirih oči«).

9.1.1 Nedonosne izpostavljenostiSkupina kot nedonosne izpostavljenosti (non performing exposures – NPE) označuje izpostavljenosti, kjer upravičeno

pričakuje, da dolžnik v pogodbenem roku ne bo sposoben v celoti poravnati svojih obveznosti oziroma pričakuje, da ne bodo poplačane brez ukrepov banke, kot je unovčenje zavarovanja, prodaja terjatev ali restrukturiranje.

V Skupini se izpostavljenost šteje kot nedonosna, če je izpolnjen katerikoli izmed naslednjih kriterijev:

• izpostavljenost ima status »defaulted« ali je uvrščena v skupino 3 v skladu z MSRP 9 in Metodologijo ocenjevanja pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja v Skupini (vključno z zamudo poravnave mejno pomembnega zneska kreditne obveznosti nad 90 dni v skladu z novo opredelitvijo neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013 (Uredba o kapitalskih zahtevah - CRR) in z regulativnimi tehničnimi standardi za prag pomembnosti za kreditne obveznosti v zamudi po členu 178 Uredbe (EU) št. 575/2013

• izpostavljenost je bila restrukturirana, pri čemer je Skupina pripoznala pomembno ekonomsko izgubo ali ocenjuje, da obveznosti dolžnika verjetno ne bodo poplačane – restrukturiranje z nizko verjetnostjo plačila

• izpostavljenost je že obravnavana kot nedonosna in niso izpolnjeni izhodni kriteriji

• komitent je v insolvenčnem postopku

Banka ima za komitente, ki so neplačniki, natančno določene kriterije, ob izpolnitvi katerih ocenjuje, da se je tveganje komitenta zmanjšalo in da se status neplačnika lahko ukine. Ob vrnitvi komitenta nazaj v plačniško bonitetno skupino se njegove izpostavljenosti v določenem opazovalnem obdobju prerazporedijo v skupino 2.

Kadar razlogi, zaradi katerih se je kreditno tveganje posameznega finančnega sredstva pomembno povečalo, ne obstajajo več in banka utemeljeno pričakuje, da pri takšnih izpostavljenostih v kratkoročnem obdobju ni ponovno pričakovati pomembnega povečanja kreditnega tveganja dolžnika, se takšno finančno sredstvo razvrsti v skupino 1 in se zanj ponovno izračunavajo pričakovane izgube za obdobje 12 mesecev.




Kot pomembna obveznost v zamudi skladno z novo opredelitvijo neplačila, ki jo je Skupina začela uporabljati v novembru 2020 se šteje vsota vseh zapadlih neplačanih obveznosti posameznega dolžnika do banke najkasneje, ko ta presega 1 odstotek izpostavljenosti do tega dolžnika in je večja od 100 ali 500 EUR odvisno od izračunane kategorije izpostavljenosti.

S spremembo števca zamude, ki je bila uvedena v novembru 2020 za raven skupine NKBM (SLS in NKBM), se je spremenila definicija neplačila. V skladu z novo opredelitvijo neplačila se je štetje zamud spremenilo iz obstoječe uporabljene metode FIFO v metodo, ki šteje zamude, če znesek zamud presega mejno pomemben znesek, ne glede na to, kateri obrok plača stranka. Ko znesek zamud preseže mejni pomemben znesek, se začne štetje zamud. Štetje zamude se nadaljuje neprekinjeno, dokler zamudni znesek ne pade pod prag mejno pomembnega zneska. Izpostavljenost se definira kot tekoča izpostavljenost do komitenta, ki vključuje izključene prihodke in evidenčne terjatve.

Sprememba opredelitve neplačila je bila narejena le na portfelju NKBM in SLS, medtem ko je Abanka prejšnjo definicijo zamude uporabljala do 31. decembra, torej do operativne združitve. Z operativno združitvijo je banka vzpostavila štetje zamud na ravni skupine in izvedla preračun skupnih zamud. Na podlagi nove opredelitve neplačila in z uvedbo novega štetja zamud je banka zabeležila povečanje novih neplačil v višini 18,9 milijona EUR. V skladu s tem povečanjem je banka pripoznala dodatnih 2 milijona EUR izgube zaradi oslabitve.

Vrnitev med nedonosne izpostavljenosti po restrukturiranju:

• dolžnik v dvoletnem preizkusnem obdobju pri katerikoli izpostavljenosti zamudi 30 dni ali je bilo izvedeno ponovno restrukturiranje

S portfeljem komitentov, ki imajo status neplačnika in so razvrščeni v neplačniške bonitetne razrede, upravljata Sektor upravljanja problematičnih naložb in Pravna pisarna.

9.1.2 Obrestne mere in stroški odobritve kreditaCene bančnih produktov se v družbah v Skupini določajo v skladu s sprejetimi politikami kreditiranja komitentov. Na primer obrestne mere, ki se pri kreditih zaračunajo strankam, so odvisne od izhodiščne obrestne mere, vrste posla, preteklega sodelovanja z družbami v Skupini, bonitete komitenta ter ročnosti in oblike zavarovanja kredita.

Stroški odobritve kredita se določijo na podlagi veljavnih sklepov uprave posamezne družbe v Skupini in njene politike kreditiranja.

Od prehoda na novi informacijski sistem s 1.9.2019 uporablja banka za posle, sklenjene po tem datumu, efektivno obrestno mero (angl. effective interest rate – EIR). To je obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja denarna plačila ali prejemke v pričakovanem obdobju trajanja finančnega sredstva na bruto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Pri ocenjevanju ECL za POCI sredstva se za namene diskontiranja uporabi efektivna obrestna mera, ki je določena ob začetnem pripoznanju.

9.1.3 Omejitve izpostavljenostiPri omejevanju velike izpostavljenosti Skupina upošteva vse veljavne regulatorne zahteve, v skladu s katerimi celotna izpostavljenost do posameznega komitenta ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25 % kapitala Skupine. Iz navedene omejitve se izvzemajo izpostavljenosti do odvisne družbe Summit Leasing Slovenija (SLS) v skladu z ustrezno regulativo.

Za namene zmanjševanja kreditnega tveganja Skupina v okviru celovitega sistema limitov kreditnega portfelja, dopolnjenega s sistemom zgodnjega opozarjanja, ki je integriran v proces ICAAP, spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju.

9.1.4 Politika zavarovanjPolitika kreditnih zavarovanj v Skupini Nove KBM ureja:

• vrste kreditnih zavarovanj, ki jih Banka sprejema kot sprejemljive oziroma primerne

• vrste kreditnih zavarovanj, pri katerih je potreben fizični ogled premoženja, ki se zastavlja

• minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri vsaki od primernih oblik kreditnih zavarovanj v postopku odobritve naložbe, evidentiranja in spremljanja le-teh do postopka unovčenja

• dovoljeno razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) za posamezno vrsto zavarovanja

• potrebno dokumentacijo po posameznih vrstah zavarovanj, ki zagotavlja pravno gotovost zavarovanja

• evidentiranje, spremljanje (način in pogostost vrednotenja) in poročanje zavarovanj, ki jih banka sprejme

• postopke ugotavljanja stopnje korelacije med vrednostjo zavarovanja in kreditno kakovostjo dolžnika

• postopke in procese za pravočasno izvršljivost zavarovanja po posameznih vrstah zavarovanja

• odgovornosti posameznih organizacijskih enot ob ustanovitvi kreditnega zavarovanja in pri spremljavi kreditnih zavarovanj do postopka njihovega unovčenja.

9.1.5 Ocenjevanje pričakovanih izgub iz kreditnega tveganja

9.1.5.1 Razvrščanje izpostavljenosti za namen izračuna pričakovanih kreditnih izgub

Predmet ocenjevanja pričakovanih kreditnih izgub so finančni instrumenti, merjeni po odplačni vrednosti (vključno s poslovnimi terjatvami), po pošteni vrednosti skozi drugi vseobsegajoči

donos (PVDVD), ki se nanašajo na dolžniške finančne instrumente, terjatve iz naslova najemov, ter zunajbilančne izpostavljenosti iz prevzetih kreditnih obveznosti in pogodb o finančnem poroštvu, za katere se uporabljajo zahteve glede oslabitev.

Banka v skladu z MSRP 9 razvršča finančna sredstva, za katera ocenjuje pričakovane kreditne izgube, v 3 skupine:

• skupina 1 – izpostavljenosti, pri katerih se kreditno tveganje od začetnega pripoznanja ni pomembno povečalo, in izpostavljenosti z nizkim tveganjem

• skupina 2 – izpostavljenosti, pri katerih se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, in izpostavljenosti iz naslova terjatev do kupcev, za katere se kreditne izgube izračunavajo po poenostavljenem pristopu; v skupino 2 se razvrščajo tudi POCI sredstva, če je dolžnik razvrščen v plačniški bonitetni razred

• skupina 3 – izpostavljenosti v statusu neplačila in izpostavljenosti, opredeljene kot POCI.

9.1.5.2 Pomembno povečanje kreditnega tveganja

Banka pri ugotavljanju, ali se je pri posameznem sredstvu od začetnega pripoznanja kreditno tveganje pomembno povečalo (angl. significant increase in credit risk ali SICR), poleg upoštevanja regulatorno določenih kriterijev, kot je 30-dnevna zamuda mejno pomembnega zneska na pogodbo in 90-dnevna zamuda mejno pomembnega zneska na komitenta, ravna skladno z Metodologijo Skupine Nove KBM za razvrščanje komitentov v bonitetne razrede oziroma upošteva spremembo uradne veljavne interne bonitetne ocene komitenta, ki temelji na dolgoročni verjetnosti neplačila (through-the-cycle PD oz. TTC PD).

Pri tem ocenjuje, da se pomembno povečanje kreditnega tveganja v prvi vrsti odraža v relativni spremembi bonitetne ocene komitenta v času od začetnega pripoznanja.

Pri razvrščanju komitentov banka uporablja vse razpoložljive kvantitativne informacije v okviru analize finančnih




izkazov in projekcij, tako modelsko kot tudi ekspertno na podlagi jasno postavljenih kriterijev, kakor tudi kvalitativne oz. mehke informacije, ki so povezane tako s posameznim komitentom kot tudi s panogami in splošnim makroekonomskim okoljem. Banka na sistematični način upošteva mehke informacije, ki so usmerjene v prihodnost z vidika posameznega komitenta in katere bi lahko vplivale na kreditno sposobnost in morebitne izpade denarnih tokov. Banka prav tako uporablja sistem zgodnjega opozarjanja (angl. early warning system ali EWS) pri spremljanju kreditnega tveganja.

Če se je kreditno tveganje pomembno povečalo in izpostavljenost še ni opredeljena kot neplačana, se sredstvo prerazvrsti iz skupine 1 v skupino 2. Pri tem se upoštevajo naslednji kriteriji: dnevi zamud, interna bonitetna ocena, EWS status, Covid status, število mesecev od izhoda statusa neplačnika, status restrukturiranja in uporabljen pristop.

Iz skupine 2 v skupino 3 pa se izpostavljenosti prerazvrstijo v primeru, da ima komitent status neplačnika ali v primeru, ko nima statusa neplačnika, vendar zamuda plačila presega 90 dni (mejno pomembnega zneska na komitenta).

Banka je v letu 2020 poleg tega, da je pri določanju bonitetnih ocen z namenom zmanjšanja procikličnosti v pandemičnem okolju prešla iz kratkoročne bonitetne ocene (angl. Point-in-Time („PiT“) na dolgoročne bonitetne ocene (angl. Through-the-Cycle (“TTC”), uvedla tudi projekt spremembe metodologije (SICR) iz sorazmerno statičnega pristopa (ki temelji predvsem na spremembah v bonitetnih ocenah) v bolj dinamičen in dovršen pristop. V novem pristopu so (namesto sprememb v bonitetnih ocenah) relativne spremembe pričakovane življenjske dobe PD sprožilec za SICR na podlagi vnaprej določenih pragov. Namen posodobljene metodologije je zajeti tudi trenutni razvoj portfelja in trenutne spremembe bonitetnih ocen.

9.1.5.3 Vpliv pandemije COVID-19 na ocenjevanje kreditnega tveganja

Slovenski parlament je 20. marca 2020 sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev »ZIUOPOK« (v nadaljnjem besedilu: zakon). Zakon, ki je začel veljati 29. marca 2020 in spada v okvir prvega protikoronskega paketa (PKP1), je zasnovan za omilitev posledic epidemije COVID-19 in omogoča kreditojemalcem, ki zaradi negativnih učinkov epidemije ne morejo poravnati obveznosti, odložitev odplačila obveznosti za obdobje do 12 mesecev. V okviru šestega protikoronskega paketa (PKP6) je 28. novembra v veljavo stopil Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki omogoča nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov, da se v kar največji meri omilijo negativne posledice druge epidemije COVID-19 na gospodarstvo in na kreditojemalce. Skladno s PKP6 je Banka odobrila kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31.1.2021. V sedmem svežnju ukrepov proti koronavirusu (PKP7) je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. Zakon je začel veljati 31. decembra 2020. Plačilo obveznosti iz kreditnih pogodb je bilo mogoče odložiti za 9 mesecev, vendar je bilo v ta odlog potrebno všteti že odobrene odloge. Če je bil odlog v obdobju 9 mesecev ali več že odobren, dodatni odlog po PKP7 ni mogoč. Kreditojemalci so morali pri banki vložiti vlogo za odlog plačila do 26. februarja 2021, odlog pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021. Osmi sveženj ukrepov proti koronavirusu (PKP8) določb o moratoriju ni vključeval.

Zaradi pandemije Covid-19 je Skupina NovaKBM v letu 2020 uvedla več sprememb kot odziv na spremembe na trgu ter na smernice EBA in lokalne državne zakone v zvezi s pandemijo s poudarkom, da zagotovi ustrezno raven oslabitev in rezervacij.

Banka se je pri kreditojemalcih odzvala tako z zakonodajnimi moratoriji kot tudi nezakonodajnimi (bilateralnimi) odlogi.

Prvi odzivi marca 2020 so bili zaradi negotovosti trajanja pandemije bolj prilagojeni zmanjšanju potencialne procikličnosti ter posodobitvi makroekonomskih scenarijev na podlagi objavljene makroekonomske napovedi.

Na področju pravnih oseb (podjetja, SME, mednarodna posojila in projektno financiranje) je Banka nadgradila sistem zgodnjega opozarjanja (EWS) in vpeljala dodatni nadzorni sistem Covid-19, s katerimi zagotavlja, da so komitenti, ki jih je prizadela pandemija, bili in so pravočasno prepoznani.

Banka je poseben poudarek namenila oceni in oblikovanju ustreznih oslabitev in rezervacij za kreditno tveganje. Da bi dosegla ta cilj, je banka leta 2020 nadgradila metodologijo za pomembno povečanje kreditnega tveganja („SICR“) in glede na nadaljnjo negotovost glede prihodnjega razvoja in vplivov pandemije uvedla Post Model Adjustment v izračun ECL.

S spremembo pri določitvi bonitetnih ocen je banka prešla s statičnega na bolj dinamičen in dovršen pristop, ki zmanjšuje procikličnost v pandemičnem okolju, saj novi pristop vključuje relativne spremembe pričakovane življenjske dobe PD kot podlago za SICR.

Na podlagi razvoja pandemije je banka redno posodabljala makroekonomske scenarije na podlagi zanesljivih in posodobljenih napovedi. Zadnje spremembe so bile izvedene konec leta 2020 s spremembo uteži v smeri neugodnih scenarijev z utemeljitvijo, da je gospodarsko okolje ob vstopu v leto 2021 še vedno negotovo, predvsem v zvezi z začetkom ponovnega odpiranja gospodarstva, obsegom in časovnim obdobjem nadaljevanja ukrepov

državne pomoči, ter sposobnostjo kreditojemalcev, da nadaljujejo z odplačevanjem obveznosti tudi po izteku obdobja moratorija v drugem in tretjem četrtletju 2021.

V drugi polovici leta 2020 je banka pri posameznem komitentu iz segmentov kreditov malim in srednjim podjetjem, pravnim osebam in pri mednarodnih posojilih ocenila znake povečanega kreditnega tveganja. Banka je analizirala možno povečano kreditno tveganje tistih industrijskih panog, ki so v Sloveniji prizadete predvsem zaradi dejstva, da so vladni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa povzročili zaprtje podjetij ali prekinili dobavne verige. Izbrani industrijski segmenti, ki jih je prizadela pandemija, so turizem, avtomobilska industrija in neživilska trgovina na drobno. Banka je posebno pozornost namenila tudi ocenjevanju zavarovanj v pandemiji najbolj prizadetim panogam. Ponovne ocene so se odrazile predvsem v spremembi bonitetnih ocen in posledično v spremembah skupin.

Po objavi makroekonomskih napovedi kot odziv na pandemijo Covid-19, je banka posodobila makroekonomske scenarije in vgradila predpostavke o pandemiji (pojasnilo 9.1.5.8 Vključitev v prihodnost usmerjenih informacij v model pričakovanih kreditnih izgub).

Spodnja tabela prikazuje število in vrednost odobrenih moratorijev glede na zapadlost na dan 31.12.2020.

KREDITI V OKVIRU MORATORIJA

ŠTEVILO ODOBRENIH

ŠTEVILO ZAPADLIH %

ŠTEVILO NEZAPADLIH %

Prebivalstvo 2.400 1.208 50 % 1.192 50 %

Pravne osebe 1.632 872 53 % 760 47 %

Velika podjetja (LC) 98 39 40 % 59 60 %

Mala in srednje velika podjetja (SME) 916 448 49 % 468 51 %

Mikro podjetja 618 385 62 % 233 38 %

Skupaj 4.032 2.080 52 % 1.952 48 %

ZNESEK V 1000 € ODOBRENI ZAPADLI % NEZAPADLI %

Prebivalstvo 68.818 30.674 45 % 38.144 55 %

Pravne osebe 584.292 244.977 42 % 339.314 58 %

Velika podjetja (LC) 350.433 144.098 41 % 206.335 59 %

Mala in srednje velika podjetja (SME) 212.265 89.962 42 % 122.304 58 %

Mikro podjetja 21.593 10.917 51 % 10.675 49 %

Skupaj 653.110 275.651 42 % 377.458 58 %




ODLOG PLAČILA V 1000 € ODOBRENI ZAPADLI % NEZAPADLI %

Prebivalstvo 5.478 1.516 28 % 3.962 72 %

Pravne osebe 118.897 33.361 28 % 85.537 72 %

Velika podjetja (LC) 65.660 23.440 36 % 42.220 64 %

Mala in srednje velika podjetja (SME) 48.543 8.626 18 % 39.917 82 %

Mikro podjetja 4.695 1.295 28 % 3.400 72 %

Skupaj 124.375 34.877 28 % 89.499 72 %

9.1.5.4 Merjenje pričakovanih kreditnih izgub (ECL)

Banka ima razvite lastne modele za izračun ključnih parametrov merjenja kreditnih izgub:

• izpostavljenosti v trenutku neplačila (angl. exposure at default ali EAD)

• verjetnosti neplačila (angl. probability of default ali PD)

• pričakovane izgube v primeru neplačila (angl. loss given default ali LGD)

Pričakovane kreditne izgube so enake zmnožku pričakovane verjetnosti neplačila, pričakovane izgube v primeru neplačila in pričakovane izpostavljenosti v trenutku neplačila.

Pričakovane kreditne izgube so z verjetnostjo posameznega makroekonomskega scenarija tehtana ocena kreditnih izgub v določenem časovnem obdobju. Za izpostavljenosti iz skupine 1 ocenjuje banka 12-mesečne pričakovane izgube, medtem ko za izpostavljenosti iz ostalih dveh skupin ocenjuje vseživljenjske izgube oz. izgube, ki se pričakujejo v celotnem času trajanja pogodbenih obveznosti.

Izpostavljenosti iz skupine 3, kjer celotna izpostavljenost do ozke skupine povezanih oseb presega 300.000 €, se slabijo posamično na podlagi ocene vzdržnosti poslovnega načrta in strategije banke do komitenta ter posledično vseh možnih pričakovanih denarnih tokov, tako iz poslovanja kot iz unovčenja zavarovanj. Za ostale izpostavljenosti iz skupine 3 uporablja banka masovni oz. avtomatiziran izračun pričakovanih kreditnih izgub.

9.1.5.5 Izpostavljenost v trenutku neplačila (EAD)

Izračun izpostavljenosti v trenutku neplačila se razlikuje glede na vrsto in značilnosti finančnega produkta. Za sredstva, vodena po odplačni vrednosti, je osnova trenutna izpostavljenost, ki se skozi čas trajanja pogodbenega razmerja spreminja skladno s pogodbenimi denarnimi tokovi. Pri potencialnih obveznostih se kot EAD upošteva bodoči znesek, za katerega banka na osnovi historičnih podatkov pričakuje, da bo v prihodnosti črpan. Za sredstva, ki se vodijo po FVOCI, je osnova nabavna vrednost, vključno z razmejenim diskontom/premijo do zapadlosti instrumenta, s pripadajočimi natečenimi obrestmi.

Za izpostavljenosti iz skupine 1 in skupine 3 se upošteva le en EAD, medtem ko se za izpostavljenosti iz skupine 2 določi EAD za vsako leto do zapadlosti.

Izpostavljenost v trenutku neplačila se izračuna kot seštevek bilančne izpostavljenosti, korigirane s faktorjem spremembe bilančne izpostavljenosti (EXP_IF), in zunajbilančne izpostavljenosti, pomnožene s konverzijskim faktorjem (CCF). Faktor spremembe bilančne izpostavljenosti predstavlja pričakovano spremembo trenutne bilančne izpostavljenosti, ki bo nastala ob (morebitnem) nastopu dogodka neplačila. Konverzijski faktor (CCF) predstavlja pričakovano črpanje trenutno neizkoriščenega zneska prevzete obveznosti, ki bi lahko bil črpan in bi v primeru nastopa neplačila predstavljal bančno izpostavljenosti do nasprotne stranke.

Za reprezentativne skupine produktov izračunava banka konverzijske faktorje sama, za nereprezentativne produkte pa uporablja regulatorno predpisane vrednosti.

Za revolving produkte, kot so limiti na transakcijskih računih, kreditne kartice in kartice z odloženim plačilom, ki nimajo dejanske zapadlosti, upošteva banka efektivno zapadlost, ocenjeno na osnovi značilnosti posameznih produktov.

9.1.5.6 Verjetnost neplačila (PD)

Za vsakega komitenta banka določa dolgoročno verjetnost neplačila (angl. through the cycle PD) in kratkoročno verjetnost neplačila (angl. point in time PD).

Dolgoročna verjetnost neplačila je povprečna verjetnost neplačila dolžnika v časovnem obdobju 12 mesecev skozi cel ekonomski cikel in je stabilna skozi čas, saj nanjo ne vplivajo trenutne makroekonomske razmere, medtem ko predstavlja kratkoročna verjetnost neplačila verjetnost neplačila dolžnika v časovnem obdobju naslednjih 12 mesecev od referenčnega datuma in je občutljiva na spremembe v makroekonomskem okolju. Kratkoročna verjetnost neplačila upošteva tako podatke o boniteti podjetja kot trenutno stanje v makroekonomskem ciklu. V času ugodnih makroekonomskih razmer in ugodnih makroekonomskih napovedi bo kratkoročna verjetnost neplačila nižja od dolgoročne in obratno.

Izračun pričakovanih kreditnih izgub temelji na kratkoročni verjetnosti neplačila, na osnovi katere se komitenti razvrščajo v ustrezne bonitetne razrede. Glede na različne značilnosti komitentov uporablja banka različne modele določanja verjetnosti neplačila. Bonitetni modeli so ločeni za naslednje segmente:

• fizične osebe

• samostojni podjetniki

• mikro gospodarske družbe

• male in srednje gospodarske družbe

• velike gospodarske družbe

• segment mednarodnega kreditiranja (ang. International lending - IL).

Pri izračunu verjetnosti neplačila upošteva banka vse razpoložljive informacije o komitentu, to je finančne in vedenjske podatke, ki se razlikujejo glede na vrsto komitenta.

9.1.5.7 Pričakovana izguba v primeru neplačila (LGD)

Banka uporablja kratkoročni LGD, ki odraža trenutne ekonomske razmere. Glede na homogenost posameznih segmentov komitentov ima banka različne modele LGD, in sicer za segment podjetij, samostojnih podjetnikov, prebivalstva, mednarodnega kreditiranja in segment ostalo.

LGD, uporabljen za izračun izgub, temelji na izračunu pričakovane stopnje izgub za scenarije ozdravitve, stečaja, izvršbe in prodaje pri posamezni izpostavljenosti in je tehtan z verjetnostjo posameznih scenarijev. Na stopnjo pričakovane izgube pri izpostavljenostih iz skupine 3 vplivata tudi morebiten insolvenčni postopek ter čas, ki je pretekel od nastanka dogodka neplačila.

Pričakovane kreditne izgube za izpostavljenosti, razvrščene v skupino 1 in skupino 3, temeljijo na parametru LGD, ki je določen na podlagi vhodnih podatkov, veljavnih na datum izračuna. Za izpostavljenosti v skupini 2 se parameter LGD spreminja do zapadlosti zaradi spremembe v izpostavljenosti (EAD), ki je vhodni parameter v modelu LGD.

9.1.5.8 Vključitev v prihodnost usmerjenih informacij v model pričakovanih kreditnih izgub

Banka v skladu z MSRP 9 in smernicami za upravljanje kreditnega tveganja in obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub upošteva v prihodnost usmerjene informacije (angl. forward looking information ali FLI), ki jih je na podlagi razumne presoje, splošno sprejetih metod za ekonomsko analizo in napovedovanje ter podprte z zadostnim naborom podatkov identificirala kot pomembne pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub.

Banka v modelih parametrov tveganja upošteva realizirane vrednosti makroekonomskih spremenljivk kakor tudi najnovejše napovedi makroekonomskih spremenljivk po različnih makroekonomskih scenarijih.




Banka redno pregleduje modele za v prihodnost usmerjene informacije in ocenjuje njihovo napovedno moč. Prav tako redno preverja, katere makroekonomske spremenljivke imajo napovedno moč in če ugotovi, da ima napovedno moč določena spremenljivka, le-to vključi v modele v prihodnost usmerjenih informacij.

Banka v procesu izračuna pričakovanih kreditnih izgub uporablja štiri makroekonomske scenar i je : optimističnega, ciljnega, konzervativnega in neugodnega (angl. severe). Scenariji in uteži so določeni glede na prevladujoče gospodarske razmere in trenutni položaj v gospodarskem ciklu ter se redno pregledujejo, tako da odražajo najnovejša dogajanja.

Banka se za makroekonomske napovedi Slovenije opira na napovedi Banke Slovenije (BS) in Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Viri makroekonomskih napovedi za ostala območja so:

• Evropska komisija za Evropo;

• Evropska centralna banka za območje evra;

• Ameriška centralna banka (FED) za ZDA.

Za vsakega izmed makroekonomskih scenarijev se izračuna ocena kreditnih izgub ob upoštevanju posameznemu scenariju pripadajočih vrednosti napovedi makroekonomskih spremenljivk, vključenih v modele parametrov tveganja. Banka nato izračuna oceno kreditnih izgub kot tehtano povprečje izračunov kreditnih izgub po vseh štirih makroekonomskih scenarijih.

Po začetku globalne pandemije COVID-19 v prvem četrtletju 2020 je banka v juniju 2020 posodobila makroekonomske scenarije, ki jih uporablja pri izračunu ECL. Kljub negotovim razmeram so bile objavljene številne napovedi, ki so banki omogočile oblikovanje novih makroekonomskih scenarijev. Predlagani scenariji so temeljili na napovedih številnih institucij, vključno z UMAR, Banko Slovenije, ECB in Evropsko komisijo ter drugimi raziskovalnimi publikacijami. Banka je pri posameznem scenariju posodobila

tudi uteži v smeri osnovnega scenarija, objavljenega s strani inštitucij. V juniju 2020 posodobljeni makroekonomski scenariji so odražali negotovost in širši razpon možnih učinkov. Banka je za namene izračuna ECL decembra 2020 ponovno posodobila makroekonomske scenarije in ustreznih uteži.

Čeprav je zaradi negotove in nenehno spreminjajoče se situacije v zvezi s pandemijo COVID-19 napovedovanje makroekonomskih spremenljivk bolj zahtevno, se banka za te namene zanaša na napovedi ali makro obete, objavljene s strani ustreznih virov, kot so: UMAR, Banka Slovenije, Evropska Komisija. Najnovejšo posodobitev gospodarskega in finančnega razvoja, vključno s posodobljenimi napovedmi, je Banka Slovenije objavila 11. decembra 2020. Banka je to upoštevala kot zanesljivo podlago za spremembo makroekonomskih napovedi in scenarijev, uporabljenih za izračun ECL.

Banka je pri spreminjanju scenarijev ECL uporabila naslednji pristop:

• Banka je uporabila 3 makroekonomske scenarije, objavljene s strani Banke Slovenije (osnovni, blažji in ostrejši scenarij)

• Banka je uporabila tudi napovedane napovedi ECB za EU, objavljene v začetku decembra 2020

• Preostale spremenljivke, kot so finančni kazalniki in donosnost obveznic, so bile izpeljane iz zgornjih napovedi in po potrebi prilagojene na podlagi strokovne presoje.

Banka je upoštevala tudi naslednja dejstva:

a) Gospodarsko gibanje v tretjem četrtletju 2020 - izrazita makroekonomska uspešnost, saj so se v več ali manj vseh sektorjih in segmentih močno pokazali učinki omejitvenih ukrepov in zaprtja gospodarstva v drugem četrtletju 2020; prvo zaprtje je v Sloveniji trajalo približno 6 tednov in vladni ukrepi pomoči tako za podjetja kot za samostojne podjetnike (vključno s subvencijami, odlogom plačila davkov, turističnimi boni, zakonodajnimi moratoriji kreditov, državno garancijsko shemo v višini 2 milijardi evrov) so bili sprejeti relativno hitro.

b) Na gospodarsko gibanje v četrtem četrtletju je vplivala že druga razglasitev pandemije in s tem povezani omejitveni vladni ukrepi, še posebno v povezavi s sektorji, za katere se šteje, da vodijo do širjenja okužb (npr. turizem, prosti čas, neživilska trgovina na drobno idr.) medtem ko so ostali predelovalni in trgovski sektorji gospodarstva lahko delovali v večjem delu tretjega četrtletja 2020. Vlada pa je razširila ukrepe pomoči najbolj prizadetim sektorjem.

c) V decembru 2020 so bila dostavljena cepiva in uveden je bil načrt cepljenja prednostnih skupin prebivalstva (domovi za starejše oskrbovance, zdravstveni delavci, ostareli itd.) s pričetkom v prvi polovici leta 2021. Odziv kapitalskih in dolžniških trgov na ta razvoj je bil pozitiven.

Posodobljeni makroekonomski scenariji odražajo spremembe v pričakovanju od okrevanja v obliki črke »V« (začetna posodobitev v juniju 2020) do okrevanja v obliki črke »L« in dajejo večjo težo neugodnim scenarijem.

Skladno z zgornjim so bile prilagojene tudi uteži scenarijev, ki so bili s poudarkom na 2021 premaknjeni v smer neugodnih scenarijev:

• Osnovni scenarij: s 75 % na 40 %

• Konzervativni scenarij: s 10 % na 20 %

• Neugodni scenarij: s 5 % na 30 %

• Optimistični scenarij: nespremenjen 10 %.

Vodstvo se zaveda, da trenutne negotovosti glede časa in obsega pandemije z vidika makroekonomskih kazalnikov za četrto četrtletje 2020 in za prvo četrtletje 2021 ter pozneje zahtevajo previdnostni pristop k pripoznavanju kreditnih izgub. Banka upošteva tudi redna pisna in javna obvestila regulatorjev glede uporabe makroekonomskih scenarijev in trenutnih negotovosti, ki bi se morale odražati tudi v uporabi uteži scenarijev.

Pri določanju scenarijev in uteži v teh okoliščinah je vodstvo uporabilo strokovno presojo in kjer je bilo mogoče uporabilo tudi informacije drugih bank na podobnih trgih.




Napovedi makroekonomskih spremenljivk v izračunu

DRŽAVA OPIS INDIKATORJA

OSNOVNI SCENARIJ OPTIMISTIČNI SCENARIJ KOZERVATIVNI SCENARIJ NEUGODNI SCENARIJ

2020 2021 2022 2023 2020 2021 2022 2023 2020 2021 2022 2023 2020 2021 2022 2023

SI BDP SI (% rasti) (7,60) 3,10 4,50 3,10 (7,30) 7,10 4,50 3,00 (7,80) 1,50 4,65 3,30 (8,00) (1,50) 5,00 3,80

EU BDP EU (% rasti) (7,30) 3,90 4,20 2,10 (7,20) 6,00 4,30 2,10 (7,41) 3,02 4,28 2,21 (7,60) 0,40 3,00 2,90

US BDP ZDA (% rasti) (4,30) 3,10 2,90 2,30 (4,17) 4,84 2,90 2,26 (4,39) 2,40 2,97 2,39 (4,47) 0,40 2,00 2,30

SI Končna potrošnja (% rasti) (7,08) 3,70 3,59 2,61 (6,88) 6,35 3,59 2,54 (7,21) 2,64 3,69 2,74 (7,34) 0,66 3,92 3,07

SI Brezposelnost (%) 5,40 5,60 4,80 4,30 5,40 5,20 4,10 3,70 5,40 5,80 5,40 4,80 5,60 6,20 5,70 5,20

SI Indeks cen življenjskih potrebščin, brez energije, hrane in pijače - Slovenija (% rasti) (0,10) 1,00 1,40 1,79 (0,10) 1,10 1,60 1,99 (0,10) 0,90 1,20 1,69 (0,10) 0,80 1,10 1,59

SI Indeks cen življenjskih potrebščin (% rasti) (0,20) 0,90 1,30 1,60 (0,20) 1,00 1,50 1,80 (0,20) 0,80 1,10 1,50 (0,20) 0,70 1,00 1,40

EA Indeks cen življenjskih potrebščin, brez energije, hrane in pijače-evro območje (% rasti) 0,70 0,80 1,00 1,20 0,70 0,90 1,20 1,40 0,70 0,70 0,80 1,10 0,70 0,60 0,70 1,00

SI Indeks cen stanovanjskih nepremičnin (% rasti) 0,00 3,62 5,84 3,61 0,00 8,29 5,69 3,21 0,00 1,62 5,28 3,92 0,00 (1,88) 6,74 4,27

EA 3-mesečni EURIBOR (%) (0,40) (0,50) (0,50) (0,50) (0,40) (0,30) (0,20) 0,00 (0,40) 0,20 0,10 0,00 (0,42) 0,50 0,30 0,10

US 3-mesečni T-bill (%) 0,08 0,28 0,58 0,98 0,08 0,28 0,58 0,98 0,08 0,22 0,58 0,98 0,08 0,10 0,40 0,70

SI Donosnost 10-letne SI državne obveznice (%) (0,18) 0,07 0,37 0,77 (0,18) 0,07 0,37 0,77 (0,18) 0,50 0,70 1,00 (0,19) 2,50 2,00 1,50

DE Donosnost 10-letne DE državne obveznice (%) (0,57) (0,32) (0,07) 0,33 (0,57) (0,32) (0,07) 0,33 (0,57) (0,25) (0,07) 0,33 (0,59) (0,03) (0,05) 0,46

EA Donosnost 10-letne EA državne obveznice (%) (0,26) (0,01) 0,26 0,67 (0,26) (0,01) 0,26 0,67 (0,26) 0,05 0,26 0,67 (0,27) (0,00) 0,19 0,93

US Donosnost 10-letne US državne obveznice (T-bond, %) 0,92 1,50 2,00 2,80 0,92 1,50 2,00 2,80 0,92 1,20 1,70 2,50 0,96 1,00 1,50 1,80

US Ameriška podjetniška obveznica z bonitetno oceno Baa (%) 2,17 3,00 3,50 4,30 2,17 3,00 3,50 4,30 2,17 4,00 4,00 4,00 2,26 5,50 5,00 4,00

V okviru procesa razvrščanja komitentov ter procesa posamične ocene pričakovanih kreditnih izgub banka na sistematičen način upošteva mehke informacije, ki so usmerjene v prihodnost z vidika posameznega komitenta in ki bi lahko vplivale na kreditno sposobnost in morebitne izpade denarnih tokov.




Analiza občutljivosti – vpliv makroekonomskih spremenljivk in uteži scenarijev na višino PD, LGD in ECL

Analiza občutljivosti prikazuje vpliv spremembe uteži posameznih scenarijev na trenutne vrednosti PD, LGD in izračun pričakovanih kreditnih izgub na dan 31.12.2020.

Banka je v decembru 2020 zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer pod vplivom COVIDa-19 povišala spodnjo mejo povprečnih PD-jev v posameznih segmentih. Zaradi tega sprememba uteži scenarijev ne vpliva na PD v segmentu prebivalstva.

SKUPINA NOVE KBMSPREMEMBA RASTI BDP GLEDE NA

DEJANSKO UPOŠTEVANO

VPLIV NA PD (V BAZIČNIH

TOČKAH)

VPLIV NA LGD (V BAZIČNIH

TOČKAH)VPLIV NA

ECL

Pravne osebeutež za optimistični scenarij je 100 % (21,98) (305,22) (7.753)

utež za neugodni scenarij je 100 % 21,96 353,74 8.647

Prebivalstvoutež za optimistični scenarij je 100 % 0,00 (110,75) (960)

utež za neugodni scenarij je 100 % 0,00 74,00 661

NOVA KBM SPREMEMBA RASTI BDP GLEDE NA

DEJANSKO UPOŠTEVANO

VPLIV NA PD (V BAZIČNIH

TOČKAH)

VPLIV NA LGD (V BAZIČNIH

TOČKAH)VPLIV NA

ECL

Pravne osebeutež za optimistični scenarij je 100 % (18,49) (312,07) (7.749)

utež za neugodni scenarij je 100 % 17,51 342,07 8.617

Prebivalstvoutež za optimistični scenarij je 100 % 0,00 (131,59) (960)

utež za neugodni scenarij je 100 % 0,00 87,92 661

9.1.5.9 Testiranje napovedi za nazaj in validacija modelov

Validacija modelov parametrov kreditnega tveganja, ki vplivajo na izračun ECL, se izvaja v skladu z vzpostavljenim okvirom za validacijo modelov. Vsako leto je potrebno opraviti validacijo materialnih modelov, medtem ko se validacija modelov z manjšim vplivom na ključne kazalnike uspešnosti banke izvede vsaj vsaka tri leta. Validacija modelov se izvaja s strani neodvisnega zunanjega izvajalca. V okviru validacije se presojata veljavnost in ustreznost modela in vseh procesov, ki so povezani s samim razvojem in implementacijo modela v IT sistem, to je ustreznost strokovnosti kadra, ki je modele razvijal, primernost uporabljenih metod in podatkov ter ustreznost napovedne moči modelov.

Zaradi specifičnega pravnega okvira in posledične dolgotrajnosti postopkov v Sloveniji se dejanske kreditne izgube izkristalizirajo počasi. Direktna primerjava napovedanih in dejanskih izgub je težavna. Banka spremlja zgodovinske vrednosti parametrov kreditnega tveganja, ki

vplivajo na izračun pričakovanih kreditnih izgub (stopnja neplačila, denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj, denarni tokovi iz naslova neplačanih terjatev (NPE)) in s tem posredno spremlja pravilnost pričakovanih kreditnih izgub.

Testiranje za nazaj je v normalnih razmerah garancija za uspešno napovedovanje modelov v prihodnje. V času specifične Covid krize je ta odvisnost manj izrazita, saj so bile konec leta 2020 napovedi gospodarskega stanja države in sveta za leto 2021 izredno negotove, ni bil znan niti dokončen obseg in učinek vladnih ukrepov, vse to pa bistveno vpliva na negotovost glede rezultatov modelov in na koncu tudi pričakovane kreditne izgube. Zaradi visoke negotovosti napovedi izgub je banka svoja pričakovanja glede parametrov tveganja oblikovala konservativno, kot je bilo pojasnjeno v točki 9.1.5.3. in 9.1.5.8.

9.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah

a) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

V spodnjih tabelah Skupina ne prikazuje lastniških instrumentov, ki so sicer del finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa, vendar pa po definiciji niso predmet razvrščanja

v skupine v skladu z MSRP 9. Na dan 31.12.2020 znašajo lastniški instrumenti 50.461 tisoč € (na dan 31.12.2019: 29.415 tisoč €). Povečanje je posledica pripojitve Abančnega portfelja.

SKUPINA NOVE KBM INNOVA KBM

31.12.2020

SKUPINA 1 SKUPINA 2 SKUPINA 3 POCI SKUPAJ


Bonitetna skupina A 1.783.565 0 0 0 1.783.565

Bonitetna skupina B 6.117 0 0 0 6.117

Bonitetna skupina C 0 0 0 0 0

Bonitetna skupina D 0 0 0 0 0

Bonitetna skupina E 0 0 0 0 0

Bruto znesek skupaj 1.789.682 0 0 0 1.789.682

Oslabitve skupaj (551) 0 0 0 (551)


31.12.2019








Bruto znesek skupaj 1.121.576 0 0 0 1.121.576


b) Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti


31.12.2020


Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Bonitetna skupina A 248.173 0 0 0 248.173





Bruto znesek skupaj 284.216 0 0 0 284.216


Neto znesek skupaj 283.473 0 0 0 283.473





31.12.2019


Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti


Bonitetna skupina B 0 0 0 0 0







c) Krediti bankam


31.12.2020


Krediti bankam







Oslabitve skupaj 0 0 0 0 0



31.12.2019


Krediti bankam







Oslabitve skupaj 0 0 0 0 0


d) Krediti strankam, ki niso banke

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020



Bonitetna skupina A 2.662.391 9.498 6.731 2.219 2.680.839

Bonitetna skupina B 1.306.669 222.917 707 1.200 1.531.493

Bonitetna skupina C 129.033 227.506 1.732 6.684 364.955

Bonitetna skupina D 1 48 62.145 2.795 64.989

Bonitetna skupina E 0 0 60.207 10.657 70.864

Bruto znesek skupaj 4.098.094 459.969 131.522 23.555 4.713.140

Oslabitve skupaj (20.619) (29.723) (43.952) 791 (93.503)

Neto znesek skupaj 4.077.475 430.246 87.570 24.346 4.619.637

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, so iz tabele izključena.

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019



Bonitetna skupina A 1.391.667 4.863 0 0 1.396.530

Bonitetna skupina B 1.108.283 85.189 0 591 1.194.063

Bonitetna skupina C 40.185 81.670 0 0 121.855

Bonitetna skupina D 0 0 59.328 0 59.328

Bonitetna skupina E 0 0 63.951 0 63.951

Bruto znesek skupaj 2.540.135 171.722 123.279 591 2.835.727


Neto znesek skupaj 2.531.568 162.020 69.125 600 2.763.313

NOVA KBM

31.12.2020



Bonitetna skupina A 2.781.278 4.767 6.165 2.219 2.794.429

Bonitetna skupina B 1.202.062 210.206 693 1.200 1.414.161

Bonitetna skupina C 110.691 192.767 1.684 6.684 311.826

Bonitetna skupina D 1 48 39.969 2.795 42.813

Bonitetna skupina E 0 0 46.419 10.657 57.076

Bruto znesek skupaj 4.094.032 407.788 94.930 23.555 4.620.305


Neto znesek skupaj 4.073.544 379.293 60.152 24.346 4.537.335





NOVA KBM

31.12.2019




Bonitetna skupina B 912.250 76.433 0 591 989.274







e) Finančne garancije


31.12.2020


Finančne garancije






Bruto znesek skupaj 175.480 4.939 3.083 0 183.502

Rezervacije skupaj (372) (77) (1.203) 0 (1.652)

Neto znesek skupaj 175.108 4.862 1.880 0 181.850


31.12.2019


Finančne garancije



Bonitetna skupina C 1.236 96 0 0 1.332




Rezervacije skupaj (195) (7) (13) 0 (215)


f) Druge zunajbilančne obveznosti

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020


Druge zunajbilančne obveznosti

Bonitetna skupina A 798.782 1.314 0 0 800.096






Rezervacije skupaj (5.168) (1.552) (1.674) (61) (8.455)


Tabela vključuje druge zunajbilančne obveznosti kot so storitvene garancije, limiti, neizkoriščeni krediti.

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019









Rezervacije skupaj (1.392) (453) (1.858) 0 (3.703)



NOVA KBM

31.12.2020



Bonitetna skupina A 819.839 1.314 0 0 821.153






Rezervacije skupaj (5.188) (1.552) (1.674) (61) (8.475)






NOVA KBM

31.12.2019









Rezervacije skupaj (1.409) (453) (1.858) 0 (3.720)



Krediti strankam, ki niso banke, po zapadlosti

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

BRUTO ZNESEK OSLABITVE BRUTO ZNESEK OSLABITVE

Nezapadli 4.389.570 52.380 2.339.463 23.707

Zapadli do 30 dni 206.052 4.918 238.934 4.321

Zapadli od 31 do 60 dni 46.539 3.264 56.425 1.494

Zapadli od 61 do 90 dni 12.665 1.403 72.592 4.362

Zapadli več kot 90 dni 58.314 31.538 128.313 38.530

Skupaj 4.713.140 93.503 2.835.727 72.414


NOVA KBM

2020 2019

BRUTO ZNESEK OSLABITVE BRUTO ZNESEK OSLABITVE

Nezapadli 4.416.322 50.473 2.351.828 21.724

Zapadli do 30 dni 127.035 3.513 168.050 3.261

Zapadli od 31 do 60 dni 20.558 1.922 38.100 914

Zapadli od 61 do 90 dni 5.691 856 67.627 4.003

Zapadli več kot 90 dni 50.699 26.206 122.299 34.059

Skupaj 4.620.305 82.970 2.747.904 63.961





Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih in geografskih območjih

SKUPINA NOVE KBM

KREDITI BANKAM, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE, MERJENI PO ODPLAČNI

VREDNOSTI

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI, MERJENI PO ODPLAČNI

VREDNOSTI

FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK

DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

FINANČNE GARANCIJE IN DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI

2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019

Koncentracija po dejavnostih

1. Predelovalne dejavnosti 0 0 630.578 396.733 24.189 0 46.539 47.707 298.154 127.493

2. Gradbeništvo 0 0 94.469 55.000 0 0 5.613 0 243.885 139.198

3. Trgovina 0 0 275.884 150.508 3.886 0 14.681 10.649 228.357 127.183

4. Finančne in zavarovalniške dejavnosti 20.651 27.619 183.611 130.770 154.645 0 568.018 433.926 88.006 62.596

5. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 0 0 162.890 78.938 21.363 0 21.393 15.287 171.737 88.860

6. Dejavnost javne uprave in obrambe 0 0 40.056 4.096 51.485 31.205 1.088.284 569.720 3.182 165

7. Promet in skladiščenje 0 0 131.544 71.997 7.291 8.566 16.601 28.818 34.376 13.574

8. Gostinstvo 0 0 102.197 42.580 0 0 3.076 3.107 8.212 2.771

9. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0 0 40.523 45.354 0 0 0 0 12.098 4.309

10. Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0 0 76.124 26.612 15.496 0 12.192 5.045 59.181 44.186

11. Zdravstvo in socialno varstvo 0 0 48.622 37.181 0 0 0 7.317 6.659 2.418

12. Drugo 0 0 451.595 243.177 5.118 0 12.734 0 187.600 115.323

13. Prebivalstvo 0 0 2.381.544 1.480.367 0 0 0 0 389.721 192.623

– zavarovani s hipotekami 0 0 1.042.415 571.651 0 0 0 0 3.604 495

– nezavarovani 0 0 1.339.129 908.716 0 0 0 0 386.117 192.128

Skupaj 20.651 27.619 4.619.637 2.763.313 283.473 39.771 1.789.131 1.121.576 1.731.168 920.699

Koncentracija po geografskih območjih

1. Slovenija 3 9 4.197.664 2.497.511 46.462 39.771 468.510 254.582 1.658.268 855.739

2. Druge članice EU 18.310 27.610 341.261 195.138 212.658 0 1.196.025 756.300 62.952 63.828

3. Evropa (brez članic EU) 0 0 4.586 1.498 10.962 0 46.217 16.609 2.331 1.075

4. Druge države 2.338 0 76.126 69.166 13.391 0 78.379 94.085 7.617 57

Skupaj 20.651 27.619 4.619.637 2.763.313 283.473 39.771 1.789.131 1.121.576 1.731.168 920.699





NOVA KBM

KREDITI BANKAM, MERJENI PO ODPLAČNI VREDNOSTI

KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE, MERJENI PO ODPLAČNI

VREDNOSTI

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI, MERJENI PO ODPLAČNI

VREDNOSTI

FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK

DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

FINANČNE GARANCIJE IN DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI

2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019

Koncentracija po dejavnostih

1. Predelovalne dejavnosti 0 0 619.739 348.517 24.189 0 46.539 47.707 298.154 120.249

2. Gradbeništvo 0 0 77.689 44.932 0 0 5.613 0 243.885 109.809

3. Trgovina 0 0 244.668 115.507 3.886 0 14.681 10.649 228.357 102.610

4. Finančne in zavarovalniške dejavnosti 20.651 27.619 591.913 425.698 154.645 0 568.018 433.926 108.987 50.535

5. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 0 0 155.922 49.206 21.363 0 21.393 15.287 171.737 62.052

6. Dejavnost javne uprave in obrambe 0 0 39.868 5.207 51.485 64.466 1.088.284 569.720 3.182 173

7. Promet in skladiščenje 0 0 112.994 63.558 7.291 8.555 16.601 28.818 34.376 7.831

8. Gostinstvo 0 0 99.035 43.936 0 0 3.076 3.107 8.212 1.345

9. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0 0 39.573 50.001 0 0 0 0 12.098 4.252

10. Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0 0 74.667 34.185 15.496 0 12.192 5.045 59.181 40.354

11. Zdravstvo in socialno varstvo 0 0 47.455 34.008 0 0 0 7.317 6.659 4.998

12. Drugo 0 0 436.809 214.066 5.118 0 12.734 0 188.461 90.394

13. Prebivalstvo 0 0 1.997.003 1.093.212 0 0 0 0 389.721 194.799

– zavarovani s hipotekami 0 0 1.042.415 529.465 0 0 0 0 3.604 941

– nezavarovani 0 0 954.588 563.747 0 0 0 0 386.117 193.858

Skupaj 20.651 27.619 4.537.335 2.522.033 283.473 73.021 1.789.131 1.121.576 1.753.010 789.401

Koncentracija po geografskih območjih

1. Slovenija 3 9 4.116.989 2.312.022 46.462 62.626 468.510 254.582 1.680.110 734.314

2. Druge članice EU 18.310 27.610 340.854 152.751 212.658 10.395 1.196.025 756.300 62.952 49.646

3. Evropa (brez članic EU) 0 0 3.297 2.468 10.962 0 46.217 16.609 2.331 24

4. Druge države 2.338 0 76.195 54.792 13.391 0 78.379 94.085 7.617 5.417

Skupaj 20.651 27.619 4.537.335 2.522.033 283.473 73.021 1.789.131 1.121.576 1.753.010 789.401


Na dan 31.12.2020 Skupina izkazuje neto kredite strankam, ki niso banke, merjene po odplačni vrednosti, v višini 4.619.437 tisoč € (v 2019 v višini 2.763.313 tisoč €). Največ plasiranih kreditov je kreditov prebivalstvu, kjer znesek znaša 2.381.544 tisoč € (v 2019 v višini 1.480.367 tisoč €) in predstavlja 51,55 % (v letu 2019 53,57 %) neto kreditov strankam, ki niso banke.

Znesek v postavki finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, znaša 1.789.131 tisoč € (v letu 2019 v višini 1.121.576 tisoč €). Največji delež finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa je v območju drugih članic EU, kjer znaša 67,85 % (v letu 2019 67,43 %).

Povečanje je posledica pripojitve Abančnega portfelja.

Upravljanje problematičnih naložb

Nova KBM ima za namen upravljanja problematičnih naložb ustanovljen poseben oddelek, ki je organizacijsko umeščen znotraj Sektorja oodbravanja in spremljave kreditov in problematičnih naložb ter katerega direktor odgovarja članu uprave, odgovornemu za tveganja (CRO).

Oddelek za upravljanje problematičnih naložb (OUPN) je odgovoren za upravljanje nedonosnih terjatev (NPL) do pravnih in fizičnih oseb, upravljanje z zaseženimi sredstvi, prav tako pa je aktivno vključen v upravljanje z nestrateškimi naložbami

Skupine. Po navedenih vsebinskih sklopih je urejena tudi organizacija podenot oddelka. Oddelek upravljanja problematičnih naložb deluje skladno z notranjimi pravili, ki so skladna z veljavno zakonodajo in priporočili regulatorjev. Pravila se pripravljajo v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami banke. Pri svojem delu oddelek sodeluje z ustreznimi strokovnimi službami banke, ki zagotavljajo strokovno podporo na specifičnih področjih, ki so znotraj banke centralno urejena.

Nedonosne terjatve so prenesene v obravnavo v Oddelek upravljanja problematičnih naložb, kadar je dolžnik zamudil s plačilom materialno pomembnega zneska več kot 90 dni (pravna oseba ali samostojni podjetnik)

oziroma več kot 60 dni (fizična oseba) ali je nad dolžnikom pričet insolvenčni postopek oziroma postopek za odpravo insolventnosti. Do navedenega dneva zamude se izterjava vrši v komercialnih enotah ob strokovni pomoči Oddelka za upravljanje problematičnih naložb. V segmentu fizičnih oseb se izterjava nad 1 dan zamude vrši v odseku zgodnje izterjave (telefonska izterjava v klicnem centru), nad 60 dni zamude pa se dolžnik prenese v upravljanje v Oddelek upravljanja problematičnih naložb.

Po prenosu slabih naložb v Oddelek upravljanja problematičnih naložb se na podlagi razpoložljivih informaciji pripravi strategija upravljanja s posameznim sredstvom, ki se potrdi s strani pristojnega organa. V določenih primerih




je mogoče sprejeti dodatne ukrepe za delno ali celotno izterjavo nedonosnih naložb, kot je prodaja terjatev tretjim osebam ali sodelovanje z zunanjimi ponudniki. V kolikor v danem trenutku ni primernega izhoda iz nedonosne naložbe, se lahko banka odloči za prevzem sredstva, ki nato pride v upravljanje posebnega oddelka znotraj Oddelka upravljanja problematičnih naložb. Slednji izpelje prestopek prevzema, analize in kasnejšega trženja sredstva do prodaje na trgu znotraj standardiziranega prodajnega procesa. Potem ko so izčrpane vse pravne in dejanske možnosti za poplačilo v skladu z zakoni in internimi predpisi, se morebitne izpostavljenosti dokončno odpišejo.

Posamezne odločitve v procesu upravljanja problematičnih naložb se sprejemajo s strani pristojnih organov banke. Odvisne so od višine izpostavljenosti ali kompleksnosti primera, zajemajo pa vse nivoje med vodji oddelkov do kreditnega odbora ter organov odločanja in nadzora v banki.

Vrednosti nedonosnih kreditov


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Bruto znesek kreditov v portfelju 4.785.395 2.863.346 4.692.560 2.775.523

Neto znesek kreditov v portfelju 4.681.473 2.790.932 4.599.171 2.711.562

Neto znesek nedonosnih kreditov 142.622 69.125 115.136 59.744

Neto znesek nedonosnih kreditov/neto znesek celotnega portfelja (v %) 3,05 2,48 2,50 2,2

Skupina je v obdobju od 1.1. do 31.12.2020 nadaljevala z izterjavo neporavnanih obveznosti komitentov na osnovi unovčevanja zavarovanj preko rednih postopkov in v izvensodni poravnavi ter izvedla prodajo posamičnih in paketa nedonosnih kreditov.

Delež nedonosnih terjatev je v primerjavi z letom 2019 ostal ob koncu leta 2020 kljub združitvi z Abanko na zelo nizkem nivoju. Delež neto NPL je predstavljal le 3,05 % na nivoju Skupine Nove KBM ter 2,50 % na nivoju Nove KBM.

Med krediti na dan 31.12.2020 so upoštevana tudi finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje.

Poleg rednega načrta zmanjševanja nedonosnih terjatev je banka v letu 2020 uspešno zaključila dva paketa prodaj nedonosnih terjatev. Uspešen zaključek obeh paketnih prodaj je pospešil zmanjšanje zneska bruto NPE za 34 milijonov € in s tem uresničil načrtovano znižanje nedonosnih terjatev.

S pravno združitvijo Abanke in Nove KBM je banka združila in poenotila postopke, pravila in upravljanje nedonosnih terjatev pravnih in fizičnih oseb obeh bank. Banka je tudi zaključila prenos izterjave nedonosnih terjatev fizičnih oseb Abanke na agencije v zunanjo izterjavo in začela postopek prodaje paketa pravnih oseb.

OUPN zaradi učinka pandemije COVIDA-19 v letu 2020 ni beležil bistvenega povečanja nedonosnih terjatev.


Skupina je za nedonosne kredite oblikovala ustrezne oslabitve na osnovi pričakovanih denarnih tokov iz unovčenja zavarovanj. Parametri za izračun posamičnih oslabitev se preverjajo vsaj enkrat letno.

V primeru, da izvensodna poravnava komitenta in članice Skupine ni bila uspešna, Oddelek upravljanja problematičnih naložb oceni pričakovani denarni tok iz unovčenja zastavljenih nepremičnin oz. drugih zavarovanj, iz naslova katerih se realno lahko pričakujejo denarni tokovi za poplačilo terjatev.




Pregled restrukturiranih kreditov

SKUPINA NOVE KBM

RESTRUKTURIRANI KREDITI FIZIČNIM OSEBAM RESTRUKTURIRANI KREDITI PRAVNIM OSEBAM 31.12.2020

BREZ HIPOTEKARNEGA ZAVAROVANJA ZAVAROVANI S HIPOTEKO SKUPAJ


SKUPAJ RESTRUKTURIRANI KREDITI

Bruto krediti 5.543 12.682 18.225 12.801 88.485 101.286 119.511

Oslabitve (2.297) (1.310) (3.607) (2.500) (12.634) (15.134) (18.741)

Neto krediti 3.246 11.372 14.618 10.301 75.851 86.152 100.770

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih (fizične in pravne osebe) 2,50 %

Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih (fizične in pravne osebe) 2,15 %


SKUPINA NOVE KBM


BREZ HIPOTEKARNEGA ZAVAROVANJA

ZAVAROVANI S HIPOTEKO SKUPAJBREZ HIPOTEKARNEGA

ZAVAROVANJA ZAVAROVANI S HIPOTEKO SKUPAJSKUPAJ RESTRUKTURIRANI

KREDITI

Bruto krediti 7.992 19.758 27.750 14.814 66.117 80.931 108.681

Oslabitve (3.543) (2.241) (5.784) (4.992) (4.693) (9.685) (15.469)

Neto krediti 4.449 17.517 21.966 9.822 61.424 71.246 93.212

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke 3,83 %

Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke 3,37 %

NOVA KBM





Bruto krediti 5.091 12.682 17.773 5.628 88.485 94.113 111.886

Oslabitve (2.286) (1.310) (3.596) (2.233) (12.634) (14.867) (18.463)

Neto krediti 2.805 11.372 14.177 3.395 75.851 79.246 93.423

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih (fizične in pravne osebe) 2,38 %

Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih (fizične in pravne osebe) 2,03 %


NOVA KBM





Bruto krediti 7.441 19.758 27.199 10.524 66.117 76.641 103.840

Oslabitve (3.538) (2.242) (5.780) (4.858) (4.693) (9.551) (15.331)

Neto krediti 3.903 17.516 21.419 5.666 61.424 67.090 88.509

Delež restrukturiranih bruto kreditov v vseh bruto kreditih strankam, ki niso banke 3,78 %

Delež restrukturiranih neto kreditov v vseh neto kreditih strankam, ki niso banke 3,30 %

Na dan 31.12.2020 je imela Skupina za 119.511 tisoč € (v letu 2019 za 108.681 tisoč €) restrukturiranih kreditov, od tega za 18.225 tisoč € (v letu 2019 za 27.750 tisoč €) restrukturiranih kreditov pri

prebivalstvu in za 101.286 tisoč € (v letu 2019 za 80.931 tisoč €) restrukturiranih kreditov pri pravnih osebah (gospodarske družbe in samostojni podjetniki).




Vrednotenje nepremičnin

Vrednotenje nepremičnin je urejeno v Politiki kreditnih zavarovanj v Skupini Nove KBM in Metodologiji vrednotenja in alokacije kreditnih zavarovanj. Banka pred sprejemanjem poslovnih odločitev v kreditnem procesu in ves čas trajanja izpostavljenosti spremlja kvaliteto zavarovanj in vrednost zavarovanja z nepremičninami.

Ocene vrednosti nepremičnin, ki morajo biti izvedene v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, izvajajo praviloma neodvisni eksterni ocenjevalci vrednosti nepremičnin z imenovanjem pri Slovenskem inštitutu za revizijo, ki so na

seznamu banke. Poročila o oceni vrednosti, ki jih prejme banka, so predmet pregleda v Sektorju ocenjevanja kreditnih tveganj, ki potrdi primernost vrednotenja za potrebe poslovnih odločitev. Prav tako se v sektorju spremlja kvaliteta dela eksternih ocenjevalcev vrednosti, ki so na seznamu banke. Za potrebe spremljanja vrednosti nepremičnin banka uporablja različne postopke, odvisno od tipa nepremičnine, vrste zavarovanja in vrednosti predmeta zavarovanja – statistično prevrednotenje se uporablja za večje skupine podobnih nepremičnin manjših vrednosti, ali pa se izvede novelacija ocene vrednosti, ki jo izvajajo interni ali eksterni ocenjevalci.

Vrednost izpostavljenosti po posameznih vrstah zavarovanj

31.12.2020 SKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

ZNESEK STRUKTURA ZNESEK STRUKTURA

1 Depoziti 76.488 2,47 % 76.488 2,47 %

2 Garancije 238.862 7,72 % 238.862 7,72 %

3 Poroštva 105.448 3,41 % 105.448 3,41 %

4 Vrednostni papirji in zastava terjatev iz naslova točk vzajemnih skladov 16.008 0,52 % 16.008 0,52 %

5 Hipoteke 2.127.554 68,78 % 2.127.554 68,78 %

6 Zastave zalog in zastave premičnin 59.539 1,92 % 59.539 1,92 %

7 Zastave terjatev in cesije terjatev 0 0,00 % 0 0,00 %

8 Zastava deleža v kapitalu 0 0,00 % 0 0,00 %

9 Sredstva rezervnega sklada 0 0,00 % 0 0,00 %

10 Zavarovalnica 341.274 11,03 % 341.274 11,03 %

11 Zastava terjatev iz zavarovanj pri zavarovalnici 4.759 0,15 % 4.759 0,15 %

12 Portfelj vrednostnih papirjev 0 0,00 % 0 0,00 %

13 Druge vrste zavarovanj 123.561 3,99 % 123.561 3,99 %

Skupaj 3.093.493 100,00% 3.093.493 100,00 %


ZNESEK STRUKTURA ZNESEK STRUKTURA

1 Depoziti 27.818 1,99 % 27.818 1,99 %

2 Garancije 79.912 5,70 % 79.912 5,70 %

3 Poroštva 22.023 1,57 % 22.023 1,57 %

4 Vrednostni papirji in zastava terjatev iz naslova točk vzajemnih skladov 6.874 0,49 % 6.874 0,49 %

5 Hipoteke 1.160.981 82,85 % 1.160.981 82,85 %

6 Zastave zalog in zastave premičnin 30.546 2,18 % 30.546 2,18 %

7 Zastave terjatev in cesije terjatev 0 0,00 % 0 0,00 %

8 Zastava deleža v kapitalu 0 0,00 % 0 0,00 %

9 Sredstva rezervnega sklada 0 0,00 % 0 0,00 %

10 Zavarovalnica 72.221 5,15 % 72.221 5,15 %

11 Zastava terjatev iz zavarovanj pri zavarovalnici 921 0,07 % 921 0,07 %

12 Portfelj vrednostnih papirjev 0 0,00 % 0 0,00 %

13 Druge vrste zavarovanj 0 0,00 % 0 0,00 %

Skupaj 1.401.296 100,00 % 1.401.296 100,00 %

Obseg zavarovanj, oslabitev in rezervacij za stanovanjske hipotekarne kredite


HIPOTEKARNI KREDITI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 413.660 1.788 413.660 1.788

2 od 51 do 90 % 550.764 2.399 550.764 2.399

3 nad 90 % 58.845 2.766 58.845 2.766

Skupaj 1.023.269 6.953 1.023.269 6.953


PREVZETE NEPREKLICNE OBVEZNOSTI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 196 0 196 0

2 od 51 do 90 % 1.220 1 1.220 1

3 nad 90 % 2.185 3 2.185 3

Skupaj 3.601 4 3.601 4


OSLABLJENI HIPOTEKARNI KREDITI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 8.661 998 8.661 998

2 od 51 do 90 % 9.532 1.271 9.532 1.271

3 nad 90 % 4.807 2.325 4.807 2.325

Skupaj 23.000 4.594 23.000 4.594


HIPOTEKARNI KREDITI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 237.157 915 237.157 915

2 od 51 do 90 % 286.672 1.030 286.672 1.030

3 nad 90 % 42.829 5.883 42.829 5.883

Skupaj 566.658 7.828 566.658 7.828

Med izpostavljenostmi na dan 31.12.2020 so upoštevana tudi finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje.

Tabela ne vključuje izpostavljenosti iz naslova potrošniških kreditov odvisne družbe SLS, zavarovane pri zavarovalnici v višini 56.554 tisoč €.





PREVZETE NEPREKLICNE OBVEZNOSTI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 11 0 11 0

2 od 51 do 90 % 208 0 208 0

3 nad 90 % 276 0 276 0

Skupaj 495 0 495 0


OSLABLJENI HIPOTEKARNI KREDITI LTV ZNESEK OSLABITVE ZNESEK OSLABITVE

1 do 50 % 7.905 627 7.905 627

2 od 51 do 90 % 8.704 692 8.704 692

3 nad 90 % 10.759 5.716 10.759 5.716

Skupaj 27.368 7.035 27.368 7.035

Zgornja analiza prikazuje vrednost zavarovanj skladno s CRR direktivo in zajema samo zavarovanja, ki so ustrezna za izračun regulatornega kapitala. Za določene terjatve ima banka registrirane

pravne hipoteke, ki pa še niso ustrezna zavarovanja. Banka namreč zbira tekoče tržne vrednosti in dokazila o prenosu premoženjskih zavarovanj.

Gibanje bruto zneskov izpostavljenosti po vrstah finančnih sredstev in prevzetih obveznostih

a) Gibanje bruto zneskov kreditov in drugih finančnih sredstev bankam, merjenih po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. 46.626 1.855 33 0 48.514

Prehod v skupino 1 58 0 (58) 0 0

Prehod v skupino 2 (1) 1 0 0 0


Sredstva pridobljena s poslovno združitvijo 117.702 0 0 0 117.702

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (508.832) (936) 8 0 (509.760)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 816.614 0 0 0 816.614

Odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa (430.910) 0 0 0 (430.910)

Druge spremembe 408 0 0 0 408

Stanje 31.12. 41.648 920 0 0 42.568

Oslabitve 31.12. (335) 0 (1) 0 (336)

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. 97.912 3.190 0 0 101.102


Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (173.297) (6.233) (17) 0 (179.547)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 766.569 4.836 39 0 771.444


Stanje 31.12. 46.626 1.855 33 0 48.514

Oslabitve 31.12. (11) 0 (16) 0 (27)

NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. 46.625 0 33 0 46.658



Sredstva pridobljena s poslovno združitvojo 117.702 0 0 0 117.702

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (508.876) 920 8 0 (507.948)




Stanje 31.12. 41.604 920 0 0 42.524

Oslabitve 31.12. (335) 0 (1) 0 (336)

NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. 97.911 3.178 0 0 101.089


Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (172.993) (3.126) (17) 0 (176.136)


Odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa (644.847) (52) 0 0 (644.899)

Stanje 31.12. 46.625 0 33 0 46.658

Oslabitve 31.12. (11) 0 (16) 0 (27)




b) Gibanje bruto zneskov kreditov in drugih finančnih sredstev strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. 2.544.818 171.705 124.406 591 2.841.520

Prehod v skupino 1 192.065 (137.030) (55.035) 0 0

Prehod v skupino 2 (561.300) 579.136 (17.824) (12) 0

Prehod v skupino 3 (66.429) (35.671) 102.110 (10) 0

Sredstva pridobljena s poslovno združitvijo 2.015.795 0 0 39.895 2.055.690

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (904.810) (131.192) 30.628 41.844 (963.530)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 1.682.364 54.317 12.051 149 1.748.881

Odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa (801.607) (36.171) (51.506) (20.150) (909.434)

Odpisi 0 0 (12.908) (36.804) (49.712)

Spremembe pogojev v pogodbi (modifikacije) 63 (37) (1) (1) 24


Stanje 31.12. 4.101.237 465.634 131.924 25.508 4.724.303

Oslabitve 31.12. (20.579) (29.776) (44.679) (567) (95.601)

V postavki odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa so zajeta poplačila kratkoročnih kreditov

in predčasna poplačila ter manjši del paketna prodaja portfelja v juniju 2020 v višini 18,8 milijonov €.

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. 2.330.935 201.187 291.829 827 2.824.778

Prehod v skupino 1 111.031 (110.226) (805) 0 0

Prehod v skupino 2 (153.994) 165.520 (11.526) 0 0

Prehod v skupino 3 (8.182) (17.736) 25.918 0 0

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (861.906) (140.716) 43.349 (236) (959.509)


Odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa (345.332) (24.122) (174.664) 0 (544.118)

Odpisi (90) (41) (84.930) 0 (85.061)

Stanje 31.12. 2.544.818 171.705 124.406 591 2.841.520

Oslabitve 31.12. (9.367) (9.720) (55.446) 9 (74.524)

NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. 2.499.104 146.720 108.082 591 2.754.497

Prehod v skupino 1 114.208 (113.693) (515) 0 0

Prehod v skupino 2 (389.981) 399.588 (9.595) (12) 0

Prehod v skupino 3 (47.353) (21.393) 68.756 (10) 0

Sredstva pridobljena s poslovno združitvijo 2.019.482 0 0 37.898 2.057.380

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (801.299) (27.101) (16.119) 41.900 (802.619)


Odprava pripoznanja finančnih sredstev, razen odprave zaradi odpisa (720.964) 18.805 (44.443) (20.150) (766.752)

Odpisi 0 0 (12.908) (36.804) (49.712)

Spremembe pogojev v pogodbi (modifikacije) 63 (37) (1) (1) 24


Stanje 31.12. 4.101.607 408.078 96.284 23.567 4.629.536

Oslabitve 31.12. (20.494) (28.541) (35.672) 312 (84.395)

NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. 2.272.696 182.179 279.110 827 2.734.812

Prehod v skupino 1 70.067 (69.956) (111) 0 0

Prehod v skupino 2 (102.649) 112.001 (9.352) 0 0

Prehod v skupino 3 (5.797) (12.990) 18.787 0 0

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (260.086) (57.517) 61.226 (236) (256.613)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 774.257 5.881 7.989 0 788.127


Odpisi (90) (41) (84.930) 0 (85.061)

Stanje 31.12. 2.499.104 146.720 108.082 591 2.754.497

Oslabitve 31.12. (8.311) (8.848) (48.317) 9 (65.467)




c) Gibanje bruto zneskov za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti


2020


Stanje 1.1. 39.780 0 0 0 39.780

Neto spremembe bruto zneskov zaradi nakupov 244.436 0 0 0 244.436

Stanje 31.12. 284.216 0 0 0 284.216

Oslabitve 31.12. (743) 0 0 0 (743)


2019


Stanje 1.1. 73.054 0 0 0 73.054


Stanje 31.12. 39.780 0 0 0 39.780

Oslabitve 31.12. (9) 0 0 0 (9)

d) Gibanje bruto zneskov za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa


2020


Stanje 1.1. 1.121.936 0 0 0 1.121.936

Srestva pridobljena s poslovno združitvijo 1.050.884 0 0 0 1.050.884




Stanje 31.12. 1.789.682 0 0 0 1.789.682

Oslabitve 31.12. (551) 0 0 0 (551)


2019


Stanje 1.1. 1.444.105 2.112 0 0 1.446.217

Prehod v skupino 1 2.132 (2.132) 0 0 0




Stanje 31.12. 1.121.936 0 0 0 1.121.936

Oslabitve 31.12. (360) 0 0 0 (360)

e) Gibanje bruto zneskov za zunajbilančne obveznosti (finančne garancije in druge zunajbilančne obveznosti)

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. 897.805 17.401 9.418 0 924.624

Prehod v skupino 1 23.947 (23.936) (11) 0 0

Prehod v skupino 2 (68.253) 68.554 (295) (6) 0

Prehod v skupino 3 (613) (502) 1.225 (110) 0

Zunajbilanče obveznosti prodobjena s poslovno združitvijo 659.208 0 0 21.446 680.654

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (285.595) 25.602 18.296 (15.517) (257.214)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 1.079.147 9.618 730 913 1.090.408


Odpisi 0 0 (134) 0 (134)


Stanje 31.12. 1.642.225 77.600 20.800 650 1.741.275

Rezervacije 31.12. (5.539) (1.629) (2.877) (62) (10.107)

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. 754.445 15.170 18.070 0 787.685

Prehod v skupino 1 9.703 (9.701) (2) 0 0

Prehod v skupino 2 (16.857) 18.965 (2.108) 0 0

Prehod v skupino 3 (284) (357) 641 0 0

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (44.737) (1.820) 2.224 0 (44.333)



Stanje 31.12. 897.805 17.401 9.418 0 924.624

Rezervacije 31.12. (1.587) (459) (1.871) 0 (3.917)




NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. 918.008 17.401 9.418 0 944.827

Prehod v skupino 1 23.988 (23.977) (11) 0 0

Prehod v skupino 2 (68.253) 68.554 (295) (6) 0

Prehod v skupino 3 (613) (502) 1.225 (110) 0

Zunajbilanče obveznosti prodobjena s poslovno združitvijo 659.209 0 0 21.446 680.655

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (284.779) 25.643 18.296 (15.517) (256.357)

Novo pripoznanje finančnih sredstev 1.079.953 9.618 730 913 1.091.214


Odpisi 0 0 (134) 0 (134)


Stanje 31.12. 1.664.087 77.600 20.800 650 1.763.137

Rezervacije 31.12. (5.560) (1.629) (2.876) (62) (10.127)

NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. 761.849 15.170 18.070 0 795.089

Prehod v skupino 1 9.703 (9.701) (2) 0 0

Prehod v skupino 2 (16.857) 18.965 (2.108) 0 0

Prehod v skupino 3 (284) (357) 641 0 0

Neto spremembe bruto zneskov zaradi črpanja/poplačila (29.900) (1.817) 2.355 0 (29..362)



Odpisi 0 (3) (131) 0 (134)

Stanje 31.12. 918.008 17.401 9.418 0 944.827

Rezervacije 31.12. (1.605) (459) (1.871) 0 (3.935)

Gibanje oslabitev in rezervacij po vrstah finančnih sredstev in prevzetih obveznostih

a) Gibanje oslabitev za kredite in druga finančna sredstva bankam, merjene po odplačni vrednosti


2020


Stanje 1.1. (11) 0 (16) 0 (27)



Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (27) 0 9 0 (18)

od katerih: novo pripoznanje oslabitev za finančna sredstva pridobljena s poslovno združitvijo

(4) 0 0 0 (4)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (291) 0 0 0 (291)

Stanje 31.12. (335) 0 (1) 0 (336)

Poplačila odpisanih terjatev, knjižena v IPI 0 0 0 0 0

Odpisi terjatev, knjiženi v IPI 0 0 0 0 0

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. (7) (2) 0 0 (9)

Prehod v skupino 3 18 0 0 0 18

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (54) 0 (16) 0 (70)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev 32 2 0 0 34

Stanje 31.12. (11) 0 (16) 0 (27)



NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. (7) 0 0 0 (7)

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 18 0 0 0 18

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (54) 0 (16) 0 (70)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 32 0 0 0 32

Stanje 31.12. (11) 0 (16) 0 (27)






b) Gibanje oslabitev za kredite in druga finančna sredstva strankam, ki niso banke, merjene po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. (9.367) (9.720) (55.446) (9) (74.542)

Prehod v skupino 1 (2.982) 2.798 184 0 0

Prehod v skupino 2 2.753 (5.201) 2.448 0 0

Prehod v skupino 3 299 2.448 (2.751) 4 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (4.125) (17.984) (15.064) (3.408) (40.581)


(6.473) (473) (1.215) (3.212) (11.373)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (5.591) (208) (2.679) (107) (8.585)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 1.293 464 2.514 (56) 4.215

Odpisi 4 5 26.293 2.964 29.266

Spremembe pogojev v pogodbi (modifikacije) (2.862) (2.385) (178) 45 (5.380)

Tečajne razlike in druge spremembe (1) 7 0 0 6

Stanje 31.12. (20.579) (29.776) (44.679) (567) (95.601)


Odpisi terjatev, knjiženi v IPI (3) 0 (492) (15) (510)

Banka je na dan 30. junij 2020 na podlagi novih makroekonomskih scenarijev, pripoznala 8,2 milijona € čiste izgube iz naslova oslabitev (učinek na P&L).

Na dan 31. december 2020 je banka na podlagi ponovne posodobitve makroekonomskih scenarijev s spremembo uteži dodatno pripoznala še 11,8 milijona € izgube iz oslabitev na portfelju NovaKBM in 3,4 milijona € na portfelju Abanke kot rezultat posodobitve makroekonomskih scenarijev, uporabljenih v izračunih ECL,

in spremembe uteži v konzervativnem in neugodnem scenariju.

Banka je na 30. november 2020 na podlagi analize komitentov, v pandemiji najbolj prizadetih panog, pripoznala dodatno 5,7 milijona € izgube iz oslabitev.

V skladu z novo opredelitvijo neplačila (178 člen Uredbe (EU) št. 575/2013) (pojasnilo 9.1.1 Nedonosne izpostavljenosti), ki jo je Skupina začela uporabljati v novembru 2020, je banka pripoznala dodatno še 2 milijona € čiste izgube iz oslabitev.

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. (6.369) (8.606) (177.523) 11 (192.487)

Prehod v skupino 1 (1.864) 1.862 2 0 0

Prehod v skupino 2 1.341 (5.364) 4.023 0 0

Prehod v skupino 3 344 1.351 (1.695) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 943 180 (11.570) (2) (10.449)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (6.120) (337) (4.776) 0 (11.233)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 2.356 1.189 105.874 0 109.419

Odpisi 2 5 30.219 0 30.226

Stanje 31.12. (9.367) (9.720) (55.446) 9 (74.524)


Odpisi terjatev, knjiženi v IPI 123 115 19.546 0 19.784

NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. (8.311) (8.848) (48.317) 9 (65.467)

Prehod v skupino 1 (2.026) 1.924 102 0 0

Prehod v skupino 2 1.859 (3.098) 1.239 0 0

Prehod v skupino 3 152 1.754 (1.910) 4 0



(6.482) (459) (227) (3.212) (10.380)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (4.338) (196) (1.898) (107) (6.539)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 1.290 424 2.251 (57) 3.908

Odpisi 4 5 26.293 2.964 29.266



Stanje 31.12. (20.494) (28.541) (35.672) 312 (84.395)



NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. (6.445) (8.118) (170.576) 11 (185.128)

Prehod v skupino 1 (1.604) 1.603 1 0 0

Prehod v skupino 2 1.101 (4.719) 3.618 0 0

Prehod v skupino 3 175 1.147 (1.322) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 1.090 776 (11.988) (2) (10.124)


Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 2.021 722 104.259 0 107.002

Odpisi 2 5 30.219 0 30.226

Stanje 31.12. (8.311) (8.848) (48.317) 9 (65.467)






c) Gibanje oslabitev za kredite in druga finančna sredstva podjetjem, merjene po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. (7.942) (6.660) (27.405) 9 (41.998)

Prehod v skupino 1 (1.295) 1.115 180 0 0

Prehod v skupino 2 2.218 (3.625) 1.407 0 0

Prehod v skupino 3 226 827 (1.053) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (4.072) (13.043) (6.640) 335 (23.420)


(4.814) (168) (1.118) (2.140) (8.240)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (4.904) (222) (859) (103) (6.088)


Odpisi 3 1 9.753 729 10.486



Stanje 31.12. (17.359) (23.284) (23.214) 1.024 (62.833)


Odpisi terjatev, knjiženi v IPI 0 0 3.116 (4) 3.112

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. (5.388) (5.643) (144.144) 11 (155.164)

Prehod v skupino 1 (1.259) 1.255 4 0 0

Prehod v skupino 2 1.000 (4.256) 3.256 0 0

Prehod v skupino 3 312 391 (703) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 338 1.190 (9.235) (2) (7.709)



Odpisi 1 2 25.538 0 25.541

Stanje 31.12. (7.942) (6.660) (27.405) 9 (41.998)



NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. (7.554) (6.331) (24.526) 9 (38.402)


Prehod v skupino 2 1.586 (2.489) 903 0 0

Prehod v skupino 3 126 512 (638) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (5.375) (13.332) (6.138) 1.191 (23.654)


(4.825) (164) (137) (2.140) (7.266)



Odpisi 3 1 9.753 729 10.486



Stanje 31.12. (17.859) (22.708) (19.816) 1.880 (58.503)


Odpisi terjatev, knjiženi v IPI 0 0 (491) (4) (495)

NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. (5.861) (5.375) (140.992) 11 (152.217)

Prehod v skupino 1 (1.178) 1.174 4 0 0

Prehod v skupino 2 867 (3.960) 3.093 0 0

Prehod v skupino 3 151 336 (487) 0 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 733 1.385 (9.337) (2) (7.221)



Odpisi 2 4 25.627 0 25.633

Stanje 31.12. (7.554) (6.331) (24.526) 9 (38.402)






d) Gibanje oslabitev za kredite in druga finančna sredstva prebivalstvu, merjene po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. (1.305) (2.508) (27.936) 0 (31.749)

Prehod v skupino 1 (1.685) 1.682 3 0 0

Prehod v skupino 2 535 (1.576) 1.041 0 0

Prehod v skupino 3 70 1.619 (1.693) 4 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 458 (4.637) (8.493) (3.718) (16.390)


(1.225) (305) (96) (1.035) (2.661)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (675) (69) (1.819) (4) (2.567)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 78 125 1.045 (67) 1.181

Odpisi 1 4 16.541 2.234 18.780

Metodološke spremembe 0 0 0 0 0

Spremembe pogojev v pogodbi (modifikacije) (63) (365) (113) 2 (539)

Tečajne razlike in druge spremembe 0 1 0 0 1

Stanje 31.12. (2.586) (5.724) (21.424) (1.549) (31.283)


Odpisi terjatev, knjiženi v IPI 10 3 4.315 (11) 4.317

SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. (925) (2.238) (32.692) 0 (35.855)


Prehod v skupino 2 338 (1.105) 767 0 0


Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 595 (1.183) (2.314) 0 (2.902)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (964) (6) (640) 0 (1.610)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 232 456 3.919 0 4.607

Odpisi 1 3 4.007 0 4.011

Stanje 31.12. (1.305) (2.508) (27.936) 0 (31.749)



NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. (588) (1.965) (23.679) 0 (26.232)

Prehod v skupino 1 (1.096) 1.096 0 0 0

Prehod v skupino 2 274 (610) 336 0 0

Prehod v skupino 3 23 1.242 (1.269) 4 0

Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (768) (4.496) (7.176) (3.713) (16.153)


(1.224) (296) (90) (1.035) (2.645)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (200) (92) (1.356) (4) (1.652)

Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 78 121 908 (67) 1.040

Odpisi 1 4 16.541 2.234 18.780

Spremembe pogojev v pogodbi (modifikacije) (63) (365) (113) 2 (539)


Stanje 31.12. (2.339) (5.064) (15.808) (1.544) (24.755)



NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. (535) (2.019) (28.895) 0 (31.449)


Prehod v skupino 2 231 (756) 525 0 0


Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 343 (736) (2.646) 0 (3.039)

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (294) (25) (79) 0 (398)


Odpisi 1 3 4.007 0 4.011

Stanje 31.12. (588) (1.965) (23.679) 0 (26.232)






e) Gibanje oslabitev za dolžniške vrednostne papirje, merjene po odplačni vrednosti


2020


Stanje 1.1. (9) 0 0 0 (9)


Stanje 31.12. (743) 0 0 0 (743)




2019


Stanje 1.1. (33) 0 0 0 (33)


Stanje 31.12. (9) 0 0 0 (9)



f) Gibanje oslabitev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa


2020


Stanje 1.1. (360) 0 0 0 (360)



(331) 0 0 0 (331)



Stanje 31.12. (551) 0 0 0 (551)




2019


Stanje 1.1. (788) (44) 0 0 (832)





Stanje 31.12. (360) 0 0 0 (360)



g) Gibanje rezervacij za zunajbilančne obveznosti (finančne garancije in druge zunajbilančne obveznosti)

SKUPINA NOVE KBM

2020


Stanje 1.1. (1.587) (459) (1.871) 0 (3.917)

Prehod v skupino 1 (1.561) 1.560 1 0 0

Prehod v skupino 2 647 (756) 109 0 0



od katerih: novo pripoznanje rezervacij za zunajbilančne obveznosti s poslovno združitvijo

(3.819) (516) (112) (10.166) (14.613)


Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 652 111 1.062 2.679 4.504

Odpisi 0 0 130 0 130


Stanje 31.12. (5.539) (1.629) (2.877) (62) (10.107)



SKUPINA NOVE KBM

2019


Stanje 1.1. (894) (112) (4.658) 0 (5.664)


Prehod v skupino 2 44 (194) 150 0 0


Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 1.807 (239) 922 0 2.490

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (2.649) (2) 331 0 (2.320)


Odpisi 1 0 379 0 380

Stanje 31.12. (1.587) (459) (1.871) 0 (3.917)






NOVA KBM

2020


Stanje 1.1. (1.604) (459) (1.872) 0 (3.935)

Prehod v skupino 1 (1.562) 1.560 2 0 0

Prehod v skupino 2 484 (593) 109 0 0


Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja (932) (1.988) (2.147) (2.616) (7.683)

od katerih: novo pripoznanje rezervacij za zunajbilančne obveznosti s poslovno združitvijo

(3.819) (516) (112) (10.166) (14.613)


Odprava pripoznanja oslabitev, razen odprave zaradi odpisa 652 111 1.072 2.679 4.514

Odpisi 0 0 130 0 130


Stanje 31.12. (5.560) (1.629) (2.876) (62) (10.127)



NOVA KBM

2019


Stanje 1.1. (918) (112) (4.658) 0 (5.688)


Prehod v skupino 2 44 (194) 150 0 0


Neto spremembe pričakovanih izgub zaradi spremembe kreditnega tveganja 1.814 (239) 1.444 0 3.019

Novo pripoznanje finančnih sredstev oz. oslabitev (2.649) (2) (192) 0 (2.843)


Odpisi 1 0 379 0 380

Stanje 31.12. (1.604) (459) (1.872) 0 (3.935)



Modificirana finančna sredstva

SKUPINA NOVE KBM INNOVA KBM 2020

Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokov, skupina 2, 3 (vseživljenjski ECL)

– odplačna vrednost pred spremembo 70.437

– neto dobiček/izguba zaradi spremembe (72)

Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokov, prehod iz skupine 2 (vseživljenjski ECL) v skupino 1 (12-mesečni ECL)

– bruto knjigovodska vrednost na dan poročanja 8.800

SKUPINA NOVE KBM INNOVA KBM 2019

Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokov, skupina 2, 3 (vseživljenjski ECL)

– odplačna vrednost pred spremembo 0

– neto dobiček/izguba zaradi spremembe 0

Finančna sredstva s spremembo pogodbenih denarnih tokov, prehod iz skupine 2 (vseživljenjski ECL) v skupino 1 (12-mesečni ECL)

– bruto knjigovodska vrednost na dan poročanja 19.237

Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

SKUPINA NOVE KBM 2020 2019

Naložbene nepremičnine 1.282 0

Lastniški in dolžniški vrednostni papirji 10.226 13.795

Drugo 1.291 9.153

Skupaj 12.799 22.948

NOVA KBM 2020 2019

Lastniški in dolžniški vrednostni papirji 12.496 13.795

Drugo 2.196 9.056

Skupaj 14.692 22.851

Sredstva, ki jih je Skupina prejela za poplačilo terjatev, se v višini 12.496 tisoč € nanašajo na lastniške vrednostne papirje, ki se izkazujejo v postavki Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje. Skupina pričakuje izvršitev prodaje dela vrednostnih papirjev v prvem kvartalu leta 2021, preostanek pa je namenjen prodaji ob primernih tržnih razmerah.

Postavka Drugo se v Skupini večinoma nanaša na zemljišča, pri odvisni družbi SLS pa na avtomobile. Skupina sredstva, ki jih prejme za poplačilo terjatev, usposobi za prodajo in proda takoj, ko je mogoče. Naložbene nepremičnine so v lasti družbe Anepremičnine.

9.2 Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh zapadlih obveznosti oziroma je prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Izvira iz časovnega neskladja zapadlosti sredstev in obveznosti. V okviru obvladovanja likvidnostnega tveganja

se osredotoča predvsem na tveganja zagotavljanja virov likvidnosti, tržno likvidnostno tveganje, obremenjenost sredstev in likvidnost znotraj dne. Obvladujoča banka pri načrtovanju likvidnosti upošteva likvidnostne potrebe družb v Skupini. Skupina ima poenoten način spremljanja strukturne likvidnosti.

Politika ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti Skupine Nove KBM predstavlja okvir procesa ILAAP v Skupini Nove KBM, ki je usklajen s sprejetim okvirom nagnjenosti k prevzemanju tveganj. V njej so opredeljeni načini in odgovornosti upravljanja s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev za zagotovitev zadostnih denarnih pritokov v določenem časovnem obdobju. Prav tako navaja postopke za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnostnega tveganja. Vključuje načrtovanje likvidnosti z namenom pravočasnega poravnavanja zapadlih obveznosti, ukrepe v primeru zaostrenih razmer likvidnosti in postopke za preverjanje predpostavk, na katerih temelji. Skupina se varuje pred likvidnostnim tveganjem tako, da skrbno in učinkovito upravlja z likvidnostnim blažilnikom in skrbi za ustrezno razpršenost virov financiranja.




Proces ILAAP

Obvladujoča banka izvaja notranji proces ocenjevanja ustreznosti likvidnosti (ILAAP). Zanesljiv, učinkovit in celovit ILAAP temelji na dveh stebrih, ekonomski in normativni perspektivi, ki se medsebojno dopolnjujeta. Namen ILAAP, ki ga izvaja Skupina, je učinkovito upravljanje ter sistematično identificiranje, ocenjevanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, ki jim je Skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.

ILAAP sledi bančnemu poslovnemu modelu, velikosti, kompleksnosti, tveganosti, tržnim pričakovanjem itd. Vključene so vse kvalitativne in kvantitativne informacije, na katerih temelji nagnjenost k prevzemanju tveganj, vključno z opisom sistemov, procesov in metodologije, namenjene merjenju in upravljanju likvidnostnih tveganj in tveganj pri financiranju.

Glavni cilji ILAAP so:

• načrtovanje dejanskih in potencialnih denarnih prilivov glede na denarne odlive in ocena likvidnostnega tveganja z izračunom količnikov likvidnosti

• zagotavljanje likvidnostnemu tveganju primerne višine likvidnih naložb oziroma druge oblike oskrbe z likvidnostjo

• spremljanje primerne strukture virov sredstev in finančnih sredstev

• izračunavanje kazalnikov likvidnosti

• postavljanje limitov in vzdrževanje limitnega sistema za omejevanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju

• izvajanje različnih stresnih scenarijev likvidnosti, vključno z neugodnim scenarijem

• opredelitev normativne in ekonomske notranje perspektive ILAAP

• opredelitev povezanosti med ICAAP, ILAAP, načrtom sanacije in procesom planiranja

• razpoložljivost in vzdrževanje kriznega načrta za primer morebitnega pojava likvidnostne krize

Obvladujoča banka vsaj enkrat letno poda jasno in formalno izjavo o likvidnostni ustreznosti, utemeljeno z analizo izidov procesa ILAAP.

Stresni scenariji

V skladu z metodologijo ILAAP se mesečno izvajajo stresni scenariji. Stresni scenariji na nivoju Skupine se izvajajo z namenom ugotavljanja vpliva negativnih, potencialno nevarnih dogodkov na likvidnostno pozicijo Skupine in priprave ustreznih ukrepov za odpravo morebitne likvidnostne krize.

Stresni scenariji se delijo v tri glavne skupine:

• idiosinkratični scenarij, ki je prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju

• tržni scenarij, ki je povezan s pomembnim makroekonomskim dogodkom, z nenadno spremembo tveganja v finančnem sistemu oziroma z zaostrovanjem razmer na trgu

• kombiniran scenarij, ki temelji na kombinaciji prej omenjenih scenarijev

Stresni scenariji se izvedejo za dve stopnji težavnosti. Skupina redno preverja ustreznost in pravilnost predpostavk, na katerih temeljijo scenariji.

Na podlagi rezultatov stesnih scenarijev Skupina določi sestavo in potreben obseg likvidnostnega blažilnika.

Zagotavljanje likvidnosti v izrednih razmerah

Banka ima vzpostavljeno Metodologija načrta Skupine Nove KBM za zagotavljanje likvidnosti v izrednih razmerah. Namen načrta je določiti učinkovite ukrepe in aktivnosti za preprečitev in obvladovanje različnih likvidnostnih težav, vključno z ustreznimi ukrepi za premostitev in omejevanje posledic izrednih likvidnostnih razmer ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke. Likvidnostno tveganje se ustezno obravnava tudi v okviru Načrta sanacije.

Obvladujoča banka ima vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja za obvladovanje likvidnostnega tveganja, ki vključuje ustrezne ukrepe in aktivnosti

za zgodnje ugotavljanje kriznih razmer ter za ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja.

Likvidnostni razmik

Likvidnostni razmik, ki ga Skupina redno spremlja in temeljito analizira po posameznih časovnih žepkih, meri stopnjo usklajenosti ročnosti strukture sredstev in obveznosti, vključno s kapitalom. Likvidnostnemu razmiku se Skupina ne more izogniti, lahko pa ga učinkovito upravlja. Pozitiven razmik pomeni presežek sredstev, ki ga Skupina lahko donosno plasira, negativen razmik pa pomeni primanjkljaj virov, ki jih je treba zagotoviti.

Količnik likvidnostnega kritja (liquidity coverage ratio – LCR)

LCR je razmerje med zalogo visoko kvalitetnih likvidnih sredstev in pričakovanimi skupnimi neto denarnimi odlivi v obdobju naslednjih 30 dni ob predvideni stresni situaciji. Cilj količnika je zagotoviti odpornost banke v zelo kratkem stresnem časovnem obdobju. LCR vključuje vse bilančne postavke (aktivne in pasivne), ki dospejo v času enega meseca, ter vse zunajbilančne obveznosti, ki bi lahko bile unovčene v 30 dneh, ne glede na zapadlost pogodb.

Banka v skladu z internim limitom zagotavlja količnik LCR v višini nad regulatorno zahtevo 100 % povečano za dodaten blažilnik. Količnik LCR na dan 31.12.2020 na konsolidirani podlagi znaša 393 %, na nivoju banke pa 379 %, medtem ko je na dan 31.12.2019 na konsolidirani podlagi znašal 424 %, na nivoju banke pa 387 %.

Količnik neto stabilnih virov financiranja (net stable funding ratio – NSFR)

NSFR je opredeljen kot količnik razpoložljivega stanja stabilnega financiranja in potrebnega stanja stabilnega financiranja. Cilj količnika je zagotoviti odpornost banke na likvidnostno tveganje v daljšem časovnem obdobju. V skladu z Baslom III velja najnižja dovoljena vrednost kazalnika 100 % in postane zavezujoča junija 2021.

Banka spremlja količnik NSFR četrtletno. Banka v skladu z internim limitom zagotavlja količnik NSFR v višini nad regulatorno zahtevo 100 %, povečano za dodaten blažilnik. Količnik NSFR na dan 31.12.2020 na konsolidirani podlagi znaša 180 %, na nivoju banke pa 171 %, medtem ko je na dan 31.12.2019 na konsolidirani podlagi znašal 168 %, na nivoju banke pa 164 %.

V letu 2020 je obvladujoča banka izpolnjevala predpise o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije. Obvladujoča banka je v letu 2020 izpolnjevala predpise Banke Slovenije o obveznih rezervah.

Stabilnost vlog

Obvladujoča banka za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog uporablja interni ekonometrični model, ki temelji na regresijski analizi, na osnovi katere obvladujoča banka proučuje gibanje vpoglednih vlog skozi čas. Na podlagi rezultata modela se vpogledne vloge razporedijo na stabilne vpogledne vloge in nestabilne vpogledne vloge.

V letu 2020 je model izkazoval nižjo raven stabilnosti vpoglednih vlog, kar je posledica prehoda na nov model in združitve z Abanko. Povprečna stabilnost vpoglednih vlog je v letu 2020 znašala 86,6 %, v letu 2019 pa 90,6 %. Od tega je znašala povprečna stabilnost vpoglednih vlog gospodinjstev 94,3 %, v letu 2019 pa 95,7 %. Za gospodarstvo je povprečna stabilnost vpoglednih vlog v letu 2020 znašala 79,5%, v letu 2019 pa 85,8%.

Naslednje tabele prikazujejo porazdelitev pomembnih postavk izkaza finančnega položaja glede na pričakovano zapadlost v skladu z interno metodologijo.




Pričakovani bodoči denarni tokovi

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

SKUPAJ DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV OD 3 DO 12 MESECEV OD 1 DO 5 LET NAD 5 LET

Sredstva

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 2.117.816 2.117.816 0 0 0 0

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 7.517 74 320 272 4.422 2.429

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso za trgovanje 62.490 22.076 1.385 38.479 362 188

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.933.333 169.475 44.522 352.427 1.206.079 160.830

Krediti 5.190.294 183.005 236.723 893.234 2.491.998 1.385.334

Krediti - dolžniški VP 283.474 10.416 0 52.322 190.740 29.996

Druga sredstva* 197.071 76.819 33 1 2 120.216

Skupaj sredstva 9.791.995 2.579.681 282.983 1.336.735 3.893.603 1.698.993

Obveznosti do virov sredstev

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.339 418 313 253 4.236 2.119

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.145.639 826.963 750.684 1.733.942 3.705.640 1.128.410

Druge obveznosti* 1.052.883 290.848 534 185.701 1.419 574.381

Skupaj obveznosti in kapital 9.205.861 1.118.229 751.531 1.919.896 3.711.295 1.704.910

Likvidnostni razmik 586.134 1.461.452 (468.548) (583.161) 182.308 (5.917)

Garancije 35.438 1.335 2.706 15.924 12.020 3.453

* Druga sredstva in druge obveznosti, vključno s kapitalom, ki nimajo neposrednega vpliva na likvidnost.

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019


Sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 884.660 884.660 0 0 0 0

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 2.933 12 2 85 1.988 846

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 35.224 16.509 0 936 17.779 0

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.150.991 115.225 26.612 114.338 866.186 28.630

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti – krediti 2.389.508 67.744 99.832 358.738 1.131.662 731.532

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti – dolžniški VP 39.771 20.801 0 1.263 17.707 0

Druga sredstva* 176.956 104.554 36 0 0 72.366

Skupaj sredstva 4.680.043 1.209.505 126.482 475.360 2.035.322 833.374


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 3.561 622 99 261 1.853 726

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 4.285.756 384.104 337.776 752.116 1.795.402 1.016.358

Druge obveznosti* 816.711 101.981 430 138.824 1.245 574.231

Skupaj obveznosti in kapital 5.106.028 486.707 338.305 891.201 1.798.500 1.591.315

Likvidnostni razmik (425.985) 722.798 (211.823) (415.841) 236.822 (757.941)

Garancije 5.090 121 275 2.599 1.485 610





NOVA KBM

31.12.2020


Sredstva

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 2.116.899 2.116.899 0 0 0 0

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 7.517 74 320 272 4.422 2.429

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso za trgovanje 62.490 22.076 1.385 38.479 362 188


Krediti 5.109.631 170.802 210.932 782.651 2.588.677 1.356.569

Krediti - Dolžniški VP 283.474 10.416 0 52.322 190.740 29.996

Druga sredstva* 270.063 39.777 1 1 2 230.282

Skupaj sredstva 9.783.407 2.529.519 257.160 1.226.152 3.990.282 1.780.294


Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 7.339 418 313 253 4.236 2.119

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.146.974 824.944 750.973 1.734.470 3.707.619 1.128.968

Druge obveznosti* 1.043.708 268.699 534 198.675 1.419 574.381

Skupaj obveznosti in kapital 9.198.021 1.094.061 751.820 1.933.398 3.713.274 1.705.468

Likvidnostni razmik 585.386 1.435.458 (494.660) (707.246) 277.008 74.826

Garancije 35.442 1.335 2.707 15.926 12.021 3.453


NOVA KBM

31.12.2019


Sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 882.808 882.808 0 0 0 0

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 2.933 12 2 85 1.988 846

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 35.224 16.509 0 936 17.779 0


Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti - krediti 2.250.719 52.544 71.546 249.965 1.177.074 699.590

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 39.771 20.801 0 1.263 17.707 0

Druga sredstva* 246.754 66.474 0 0 0 180.280

Skupaj sredstva 4.609.200 1.154.373 98.160 366.587 2.080.734 909.346


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 3.561 622 99 261 1.853 726

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 4.276.845 377.691 336.910 751.185 1.794.674 1.016.385

Druge obveznosti* 813.738 109.619 430 128.213 1.245 574.231

Skupaj obveznosti in kapital 5.094.144 487.932 337.439 879.659 1.797.772 1.591.342

Likvidnostni razmik (484.944) 666.441 (239.279) (513.072) 282.962 (681.996)

Garancije 5.090 121 275 2.599 1.485 610


Naslednje tabele prikazujejo nediskontirane bilančne in zunajbilančne obveznosti glede na pogodbeno zapadlost. Skupina izkazuje večje obveznosti v obdobju do enega meseca, ki se nanaša

na vpogledne vloge. Obvladujoča banka dnevno nadzoruje stabilnost vpoglednih vlog in ima na razpolago sekundarni vir likvidnosti v primeru nepričakovanega odliva vpoglednih vlog.




Neizvedene bilančne obveznosti po pogodbeni zapadlosti

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020


Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.145.640 6.859.251 237.246 548.453 379.263 121.427

Vloge bank in hranilnic 24.590 12.687 768 5.587 5.454 94

Vloge strank, ki niso banke 7.514.315 6.782.075 176.893 420.505 130.915 3.927

Krediti 437.100 935 58.365 118.732 232.035 27.033

Dolžniški vrednostni papirji 104.831 0 0 3.616 10.848 90.367

Druge finančne obveznosti 64.804 63.554 1.220 13 11 6

Druge obveznosti 1.060.221 291.266 847 185.954 5.655 576.499

Skupaj obveznosti 9.205.861 7.150.517 238.093 734.407 384.918 697.926

Garancije 600.654 22.628 45.872 269.896 203.729 58.529

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019



Vloge bank in centralnih bank 3.554 3.554 0 0 0 0


Krediti bank in centralnih bank 353.184 1.649 3.501 165.298 130.970 51.766

Dolžniški vrednostni papirji 90.287 0 0 0 90.287 0

Druge finančne obveznosti 49.937 49.235 631 21 37 13

Druge obveznosti 820.272 102.602 530 139.085 3.098 574.957


Garancije 278.219 6.607 15.025 142.091 81.154 33.342

NOVA KBM

31.12.2020



Vloge bank in hranilnic 24.590 12.687 768 5.587 5.454 94


Krediti 436.358 882 58.242 118.390 231.811 27.033

Dolžniški vrednostni papirji 104.831 0 0 3.616 10.848 90.367

Druge finančne obveznosti 60.240 59.056 1.158 13 11 2

Druge obveznosti 1.051.046 269.117 847 198.928 5.655 576.499


Garancije 600.711 22.628 45.877 269.929 203.748 58.529

NOVA KBM

31.12.2020



Vloge bank in centralnih bank 3.554 3.554 0 0 0 0


Krediti bank in centralnih bank 350.859 1.431 3.176 164.316 130.170 51.766

Dolžniški vrednostni papirji 90.287 0 0 0 90.287 0

Druge finančne obveznosti 43.150 43.032 52 17 37 12

Druge obveznosti 817.299 110.240 530 128.473 3.098 574.958


Garancije 278.219 6.607 15.025 142.091 81.154 33.342




Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov

Denarni tokovi izvedenih finančnih instrumentov se lahko pobotajo na neto ali bruto osnovi. Med izvedene finančne instrumente, ki se pobotajo na neto osnovi, sodijo:

• devizni izvedeni finančni instrumenti: valutne opcije OTC (angl. currency options)

• izvedeni obrestni finančni instrumenti: obrestne zamenjave (angl. interest rate swaps) in obrestne opcije (angl. interes rate options)

Med izvedene finančne instrumente, ki se pobotajo na bruto osnovi, sodijo:

• valutni terminski posli (angl. currency forwards)

• valutne zamenjave (angl. currency swap)

Naslednje tabele prikazujejo bruto in neto nediskontirane denarne tokove izvedenih finančnih instrumentov. Tokovi so razporejeni v skupine po ročnosti na podlagi preostale, pogodbeno določene zapadlosti na dan izkaza finančnega položaja. Zneski so po tečaju Evropske centralne banke preračunani v valuto EUR.

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020


Valutni izvedeni finančni instrumenti

Terminski (forward) posli

– odliv 52.538 5.152 4.351 43.035 0 0

– priliv 52.565 5.156 4.355 43.054 0 0

Obrestni izvedeni finančni instrumenti

Obrestne in medvalutne zamenjave

– odliv 6.497 30 296 1.828 3.935 408

– priliv 7.097 35 368 1.920 4.305 469

Skupaj odliv 59.035 5.182 4.647 44.863 3.935 408

Skupaj priliv 59.662 5.191 4.723 44.974 4.305 469

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019




– odliv 23.309 2.437 9.332 11.540 0 0

– priliv 23.090 2.436 9.265 11.389 0 0



– odliv 4.999 1 177 664 3.790 367

– priliv 5.294 2 193 719 3.985 395

Skupaj odliv 28.308 2.438 9.509 12.204 3.790 367

Skupaj priliv 28.384 2.438 9.458 12.108 3.985 395




NOVA KBM

31.12.2020




– odliv 52.538 5.152 4.351 43.035 0 0

– priliv 52.565 5.156 4.355 43.054 0 0



– odliv 6.497 30 296 1.828 3.935 408

– priliv 7.097 35 368 1.920 4.305 469

Skupaj odliv 59.035 5.182 4.647 44.863 3.935 408

Skupaj priliv 59.662 5.191 4.723 44.974 4.305 469

NOVA KBM

31.12.2019




– odliv 23.309 2.437 9.332 11.540 0 0

– priliv 23.090 2.436 9.265 11.389 0 0



– odliv 4.999 1 177 664 3.790 367

– priliv 5.294 2 193 719 3.985 395

Skupaj odliv 28.308 2.438 9.509 12.204 3.790 367

Skupaj priliv 28.384 2.438 9.458 12.108 3.985 395

9.3 Tržno tveganjeTržno tveganje izvira iz negotovosti zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganj, med katere se uvrščajo obrestne mere, devizni tečaji, kreditni razmiki in cene finančnih instrumentov, ki se lahko izrazijo v neugodni spremembi vrednosti finančnega instrumenta oziroma v izgubi.

Skupina ločeno spremlja izpostavljenost tržnemu tveganju iz naslova pozicij trgovalne in bančne knjige. Tržno tveganje nastaja pri aktivnostih, ki se izvajajo v sektorju zakladništva in oddelku investicijskega bančništva. Pozicije trgovalne knjige vključujejo predvsem pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki jih Skupina namerava v kratkem roku prodati in s tem ustvariti dobiček. Del trgovalne knjige so tudi pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih Skupina nudi strankam za zaščito pred obrestnim in valutnim tveganjem ter so z vidika

tržnega tveganja zaprte z nasprotnimi posli. Med pozicije bančne knjige Skupina uvršča pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, valutnih poslih in izvedenih finančnih instrumentih, ki so namenjeni uravnavanju bilance banke, pozicije v lastniških finančnih instrumentih, pridobljenih z unovčevanjem zavarovanj oziroma s konverzijo terjatev iz naslova kreditnih poslov, ter strateške pozicije.

9.3.1 Pozicijsko tveganjePozicijsko tveganje je tveganje izgube zaradi spremembe cene finančnega instrumenta, ki ga Skupina vodi v svojem portfelju za namene trgovanja na svojem lastniškem računu.

Banka trgovalne portfelje dnevno vrednoti po tržnih cenah (mark-to-market). Banka dnevno spremlja sklenjene posle in identificira večja odstopanja. Sistem limitov za dejavnosti trgovanja s finančnimi instrumenti

omogoča ohranjanje nizke nagnjenosti po prevzemanju tržnega tveganja ter zahteva investiranje v visoko likvidne pozicije z upoštevanjem ustrezne razpršenosti tveganj. Banka določa sistem limitov predvsem na podlagi nagnjenosti skupine k prevzemanju tržnega tveganja in kapitalske ustreznosti.

Vsi limiti so usklajeni z Naložbeno strategijo Skupine. Limiti so določeni na različnih ravneh portfelja - na celotnem portfelju, pod-portfelju, na posamezni ravni izdajatelja in na posamezni ravni naložbe. Osnove za določitev in spremljanje sistema limitov so zapisane v metodologijah kjer so podrobneje opredeljeni posamezni koncepti in postopki za določitev limitnega sistema za tržna tveganja. Obseg poslov glede na specifično vrsto finančnega instrumenta je podrobno omejen s Priročnikom operativnih limitov.

Skupina je v letu 2020 trgovala v omejenem obsegu z dolžniškimi finančnimi instrumenti, medtem ko trgovanje z lastniškimi finančnimi instrumenti za svoj račun ni bilo dovoljeno. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti je temeljilo na politiki zapiranja pozicij in sklepanja poslov z nasprotnimi strankami boljše kreditne kakovosti. Tovrstni posli se sklepajo večinoma za zaščito pred finančnimi tveganji.




Sistem merjenja tržnega tveganja sestoji iz procesa analiziranja in ovrednotenja tveganj, kar vključuje oceno pogostosti nastanka določenega potencialnega dogodka in višine njegove posledice. Tržno tveganje se redno meri s pomočjo:

• metode tvegane vrednosti (angl. value-at-risk oziroma VaR)

• testiranja izjemnih razmer

• analize občutljivosti

• izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje po standardiziranem pristopu

• izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje v okviru drugega stebra

Ocena tvegane vrednosti (VaR) je kvantitativna mera, ki ocenjuje potencialno izgubo vrednosti pozicij zaradi neugodnih sprememb dejavnikov tveganja v določenem prihodnjem obdobju ob določeni stopnji zaupanja. Za izračun mere tvegane vrednosti (VaR) Skupina uporablja metodo historične simulacije. Model predpostavlja:

• 10-dnevno obdobje držanja, kar pomeni, da naj bi bilo mogoče v 10 dneh likvidirati oziroma odprodati vse pozicije, zajete v izračun. Ta predpostavka ne velja nujno za vse

pozicije oziroma v razmerah splošne nelikvidnosti na finančnih trgih. Razširitev dnevnega VaR na daljše obdobje vsebuje predpostavko statičnega portfelja;

• 1-letno obdobje opazovanja, kar pomeni, da naj bi zadnje leto dovolj dobro odražalo spremenljive tržne razmere, ki vplivajo na poslovanje Skupine. Dejansko pa ni nujno, da so historični podatki dober pokazatelj potencialnih prihodnjih sprememb dejavnikov tveganja. To še posebej velja v obdobju izjemnih tržnih razmer;

• 99-odstotni interval zaupanja, kar pomeni, da naj bi Skupina v enem na sto trgovalnih dni utrpela večjo izgubo iz dejavnosti trgovanja, kot je izračunana vrednost. Višine teh večjih izgub pa z mero VaR ni mogoče kvantificirati.

Z mero VaR Skupina ocenjuje, da bo potencialna izguba v enem od stotih trgovalnih dni najmanj enaka izračunani tvegani vrednosti na posamezen trgovalni dan ob predpostavki, da je pozicije mogoče odprodati v naslednjih desetih dneh.

V nadaljevanju je prikazana vrednost VaR za portfelj dolžniških finančnih instrumentov.

31.12.2020

SKUPINA NOVE KBM STANJE 31. DECEMBER POVPREČEN NAJVIŠJI NAJNIŽJI

VaR dolžniških finančnih instrumentov 0 11 19 2

Podrobnejša razdelitev finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, in njihovo gibanje sta razvidna iz tabele »Finančna sredstva, namenjena trgovanju«, v računovodskih pojasnilih.

Pozicijsko tveganje trgovanja z valutami obvladujoča banka obvladuje s sistemom omejitev. Omejitve za devizno trgovanje za račun banke so določene kot maksimalna dovoljena odprta pozicija oddelka trgovanja. Sektor strateškega upravljanja tveganj dnevno spremlja rezultate trgovanja in odgovorne obvešča o ugotovitvah.

Obvladujoča banka svojim komitentom nudi storitve nakupa in prodaje izvedenih finančnih instrumentov zgolj kot posrednik in ne prevzema lastnih pozicij.

9.3.2 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe obrestnih mer oziroma spremembe strukture obrestnih mer ob neusklajenosti aktivnih in pasivnih obrestovanih postavk glede na ročnost ponovne določitve obrestne mere in način obrestovanja.

Skupina prepoznava, meri, upravlja in spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz netrgovalnih postavk, v skladu s Politiko upravljanja obrestnega tveganja v Skupini Nove KBM. V skladu s strategijo upravljanja obrestnega tveganja omejuje obseg obrestnega tveganja z vzpostavitvijo limitnega sistema. Mesečno spremlja in poroča, če je obrestno tveganje v okviru postavljenih limitov.

Upravljanje obrestnega tveganja za postavke trgovalne knjige je vključeno v Politiko upravljanja tržnih tveganj v Skupini Nove KBM. Upravljanje obrestnega tveganja pri postavkah, ki niso namenjene trgovanju, Skupina izvaja v skladu z Metodologijo upravljanja obrestnega tveganja v Skupini Nove KBM.

Skupina spremlja obrestno občutljive bilančne in zunajbilančne postavke ločeno za ključne valute in referenčne obrestne mere, s katerimi posluje, in sicer denarne tokove produktov s fiksno obrestno mero glede na zapadlost denarnega toka, denarne tokove produktov z variabilno obrestno mero pa glede na prvo ponovno določitev variabilne obrestne mere oziroma pogodbeno zapadlost. Skupina ločeno analizira obrestno tveganje v referenčnih obrestnih merah v evrih, ameriških dolarjih in švicarskih frankih. Stanje na dan 31.12.2020 in 31.12.2019 je prikazano v naslednji tabeli:

31.12.2020


VALUTA SREDSTVA % OBVEZNOSTI % SREDSTVA % OBVEZNOSTI %

EUR 98,06 % 97,76 % 97,96 % 98,20 %

CHF 0,52 % 0,58 % 1,04 % 0,79 %

USD 0,88 % 1,06 % 0,51 % 0,45 %

Ostalo 0,54 % 0,60 % 0,49 % 0,56 %

Skupaj 100 % 100 % 100 % 100 %

31.12.2019


VALUTA SREDSTVA % OBVEZNOSTI % SREDSTVA % OBVEZNOSTI %

EUR 98,15 % 98,24 % 98,15 % 98,23 %

CHF 0,62 % 0,53 % 0,63 % 0,53 %

USD 0,77 % 0,88 % 0,78 % 0,88 %

Ostalo 0,46 % 0,35 % 0,44 % 0,36 %

Skupaj 100 % 100 % 100 % 100 %

Skupina mesečno izvaja obrestne scenarije za tekoče notranje upravljanje in obrestne scenarije za stresno testiranje ter izračunava vpliv standardiziranega stres testa za obrestno tveganje v obliki vpliva vzporednega premika krivulje obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala in na neto obrestne prihodke v obdobju enega leta. Pri tem Skupina za razporejanje vpoglednih vlog uporablja Model za določanje temeljnih in




ne-temeljnih vlog in Model za razporeditev temeljnih vlog po časovnih žepkih ter od 31.7.2020 naprej Model predčasnih poplačil in refinanciranj kreditov. Vsi navedeni modeli so bili konec leta 2020 ponovno ocenjeni s spremenjenim modelskim pristopom in ocenjeni z združitvijo podatkov Skupine s podatki Abanke tudi za obdobje pred pravno združitvijo.

Skupina za spremljanje in upravljanje obrestnega tveganja uporablja metodo vrednosti bazične točke (basis point value). Ta metoda meri izpostavljenost obrestnemu tveganju s pomočjo vrednosti bazične točke, ki pove, za koliko se zniža vrednost portfelja obrestno občutljivih instrumentov, če se splošna raven obrestnih mer dvigne za 1 bazično točko oziroma 0,01 %.

Skupina za interne potrebe in potrebe izračuna kapitalske zahteve za obrestno tveganje izračunava vpliv spremembe na ekonomsko vrednost kapitala in vpliv na neto obrestne prihodke ter pri tem upošteva obrestno dno po posameznih produktih v primeru naslednjih premikov krivulje donosnosti (scenarije za tekoče notranje upravljanje):

• šok na podlagi preteklih tržnih podatkov

• šok na podlagi napovedanih tržnih podatkov

• šok na podlagi VaR navzgor in navzdol (premik krivulje donosa na podlagi volatilnosti krivulje v obdobju preteklega leta ob 95% intervalu zaupanja)

• paralelni premik navzgor in navzdol (nenadni paralelni premik krivulje donosa za določeno vrednost bazične točke, ki je opredeljena na podlagi predhodne analize gibanja tržnih obrestnih mer)

• scenarij bolj položne krivulje donosa (Skupina je identificirala dva scenarija: scenarij zvišanja kratkoročnih in znižanja dolgoročnih obrestnih mer ter šok zvišanja kratkoročnih obrestnih mer ob rahlem dvigu dolgoročnih obrestnih mer)

• scenarij bolj strme krivulje donosa (zvišanje dolgoročnih obrestnih mer ob rahlem dvigu kratkoročnih obrestnih mer)

Rezultat scenarija z najslabšim vplivom na vsoto min(0;∆EVE) in min(0;∆NII) predstavlja kapitalsko zahtevo za obrestno tveganje.

Skupina izvaja scenarije za stresno testiranje, da izmeri svojo ranljivost v stresnih tržnih pogojih. Zraven standardiziranega stres testa v obliki vzporednega premika krivulje donosnosti za +/-200 bazičnih točk banka izvaja še druge premike krivulj donosa navzgor in navzdol različnih razsežnosti (regulatorni scenariji), ki jih je povzela v skladu z EBA Smernicami o upravljanju obrestnega tveganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti (Julij 2018) in pri tem pri izračunu EVE upošteva obrestno dno, ki je odvisno od zapadlosti in ga predpisujejo EBA Smernice. Skupina izračunava vpliv spremembe ekonomske vrednosti kapitala in neto obrestnih prihodkov v primeru naslednjih premikov krivulje donosnosti (regulatovni scenariji):

• paralelni premik navzgor za 200 bazičnih točk

• paralelni premik navzdol za 200 bazičnih točk

• paralelni premik navzgor različen po valutah

• paralelni premik navzdol različen po valutah

• šok bolj strme krivulje donosnosti (znižanje kratkoročnih in zvišanje dolgoročnih obrestnih mer)

• šok bolj položne krivulje donosnosti (zvišanje kratkoročnih in znižanje dolgoročnih obrestnih mer)

• šok zvišanja kratkoročnih obrestnih mer

• šok znižanja kratkoročnih obrestnih mer

Skupina vpliv spremembe ekonomske vrednosti kapitala (EVE) za zgoraj navedene premike krivulj izračunava mesečno, vpliv spremembe neto obrestnih prihodkov (NII) pa izračunava enkrat letno.

Skupina svojo izpostavljenost spremembam obrestnih mer izračunava kot spremembo neto sedanje vrednosti razlike med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestnih mer. Skupina dodatno, zraven analize standardiziranega stres

testa, izvaja več scenarijev za tekoče notranje upravljanje in scenarije za stresno testiranje, ločeno za vsako obravnavano valuto in ročnost. Skupina o izpostavljenosti obrestnemu tveganju mesečno poroča na seji odbora ALCO in v okviru CRO poročila.

Analiza občutljivosti na spremembo krivulj donosnosti

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020 31.12.2019

NETO SEDANJA

VREDNOSTOBRESTNI PRIHODKI SKUPAJ

NETO SEDANJA


Standardizirani stres test

+200 bp 63.099 18.992 82.091 10.671 7.148 17.819

–200 bp (132) (7.334) (7.466) 6.919 (27.735) (20.816)

Paralelni premik krivulje

Paralelni premik krivulje navzgor 63.142 18.823 81.965 10.666 7.107 17.773

Paralelni premik krivulje navzdol (132) (7.334) (7.466) 6.919 (27.589) (20.670)

Sprememba nagiba krivulje

Šok bolj strme krivulje 10.342 (1.975) 8.367 34.191 (18.702) 15.489

Šok bolj položne krivulje (5.697) 3.309 (2.388) (30.130) 3.785 (26.345)

Sprememba kratkoročnih OM

Šok zvišanja kratkoročnih OM 12.404 10.056 22.460 (26.886) 4.404 (22.482)

Šok znižanja kratkoročnih OM (655) (6.822) (7.477) 13.273 (29.667) (16.394)

NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019

NETO SEDANJA


NETO SEDANJA



+200 bp 67.287 21.032 88.319 27.636 8.042 35.678

–200 bp (902) (7.830) (8.732) 6.782 (28.175) (21.393)


Paralelni premik krivulje navzgor 67.331 20.864 88.195 27.632 8.001 35.633

Paralelni premik krivulje navzdol (902) (7.830) (8.732) 6.782 (28.029) (21.247)


Šok bolj strme krivulje 10.005 (2.471) 7.534 34.138 (19.067) 15.071

Šok bolj položne krivulje (4.210) 5.422 1.212 (24.482) 4.592 (19.890)


Šok zvišanja kratkoročnih OM 15.053 12.667 27.720 (16.295) 5.407 (10.888)

Šok znižanja kratkoročnih OM (1.424) (7.317) (8.741) 13.139 (30.358) (17.219)




V podatkih konec leta 2020 so upoštevani tudi portfelj Abanke ter rezultati modelov, ocenjeni na podatkih združene banke, zato rezultati scenarijev konec leta 2020 niso primerljivi z letom 2019.

Rezultat standardiziranega stresnega testa Skupine prikazuje, da bi se na dan 31.12.2020, v primeru porasta obrestnih mer za 200 bazičnih točk ekonomska vrednost kapitala povečala za 63.099 tisoč € in bi potencialni dobiček predstavljal 6,27 % regulatornega kapitala Skupine, medtem ko je 31.12.2019 potencialni dobiček predstavljal 1,32 % regulatornega kapitala Skupine. V primeru padca obrestnih mer

Vpliv premika krivulj donosnosti na neto sedanjo vrednost

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020 31.12.2019

EUR USD CHF SKUPAJ EUR USD CHF SKUPAJ


+200 bp 65.256 (2.045) (112) 63.099 10.981 (315) 5 10.671

–200 bp (1.429) 1.273 24 (132) 6.560 345 13 6.918


Paralelni premik krivulje navzgor 65.256 (2.045) (69) 63.142 10.981 (315) 0 10.666

Paralelni premik krivulje navzdol (1.429) 1.273 24 (132) 6.559 345 13 6.917


Šok bolj strme krivulje 9.653 664 25 10.342 34.044 84 63 34.191

Šok bolj položne krivulje (4.514) (1.105) (78) (5.697) (29.901) (153) (76) (30.130)


Šok zvišanja kratkoročnih OM 14.338 (1.815) (119) 12.404 (26.545) (269) (74) (26.888)

Šok znižanja kratkoročnih OM (1.940) 1.261 24 (655) 12.967 284 20 13.271

NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019



+200 bp 69.444 (2.045) (112) 67.287 27.946 (315) 5 27.636

–200 bp (2.199) 1.273 24 (902) 6.424 345 13 6.782


Paralelni premik krivulje navzgor 69.444 (2.045) (68) 67.331 27.946 (314) 0 27.632

Paralelni premik krivulje navzdol (2.199) 1.273 24 (902) 6.424 345 13 6.782


Šok bolj strme krivulje 9.316 664 25 10.005 33.991 84 63 34.138

Šok bolj položne krivulje (3.027) (1.105) (78) (4.210) (24.254) (153) (75) (24.482)


Šok zvišanja kratkoročnih OM 16.986 (1.815) (118) 15.053 (15.953) (269) (73) (16.295)

Šok znižanja kratkoročnih OM (2.710) 1.261 25 (1.424) 12.834 284 21 13.139

za 200 bazičnih točk bi se ekonomska vrednost kapitala na dan 31.12.2020 znižala za 132 tisoč € in bi potencialna izguba predstavljala 0,01 % regulatornega kapitala Skupine, medtem ko je 31.12.2019 potencialni dobiček predstavljal 0,86 % regulatornega kapitala Skupine, kar je v obeh letih v skladu z regulatornim limitom.

Rezultat z največjo negativno spremembo ekonomske vrednosti kapitala šestih scenarijev za stresno testiranje je na dan 31.12.2020 predstavljal 0,62 % Tier 1 kapitala Skupine, medtem ko je 31.12.2019 predstavljal 4,21 % Tier 1 kapitala Skupine, kar je v obeh letih v skladu z regulatornim limitom.

Vpliv premika krivulj donosnosti na neto obrestne prihodke

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020 31.12.2019



+200 bp 19.615 (487) (136) 18.992 7.446 (539) 241 7.148

–200 bp (7.073) (228) (33) (7.334) (26.812) (532) (391) (27.735)


Paralelni premik krivulje navzgor 19.615 (487) (305) 18.823 7.446 (539) 200 7.107

Paralelni premik krivulje navzdol (7.073) (228) (33) (7.334) (26.812) (532) (244) (27.588)


Šok bolj strme krivulje (1.798) (147) (30) (1.975) (18.005) (476) (222) (18.703)

Šok bolj položne krivulje 3.958 (419) (230) 3.309 4.207 (617) 195 3.785


Šok zvišanja kratkoročnih OM 10.846 (526) (264) 10.056 4.825 (630) 209 4.404

Šok znižanja kratkoročnih OM (6.583) (196) (43) (6.822) (28.642) (699) (327) (29.668)

NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019



+200 bp 21.655 (487) (136) 21.032 8.370 (569) 241 8.042

–200 bp (7.569) (228) (33) (7.830) (27.219) (565) (391) (28.175)


Paralelni premik krivulje navzgor 21.655 (487) (304) 20.864 8.370 (569) 200 8.001

Paralelni premik krivulje navzdol (7.569) (228) (33) (7.830) (27.219) (565) (244) (28.028)


Šok bolj strme krivulje (2.294) (147) (30) (2.471) (18.336) (508) (222) (19.066)

Šok bolj položne krivulje 6.071 (419) (230) 5.422 5.044 (646) 194 4.592


Šok zvišanja kratkoročnih OM 13.457 (526) (264) 12.667 5.858 (660) 209 5.407

Šok znižanja kratkoročnih OM (7.078) (196) (43) (7.317) (29.294) (737) (327) (30.358)

Po metodi vrednosti bazične točke bi se ob spremembi stopnje donosa za eno bazično točko na dan 31.12.2020 vrednost pozicije portfelja valute EUR spremenila za 305 tisoč €, medtem ko se je na dan 31.12.2019 vrednost pozicije portfelja valute EUR spremenila za 86 tisoč €.

Podrobnejša razdelitev izkaza finančnega položaja Skupine po ročnosti obrestnih

mer na dan 31.12.2020 in 31.12.2019 je prikazana v tabelah Obrestno tveganje na dan 31.12.2020 in Obrestno tveganje na dan 31.12.2019, ki prikazujeta razdelitev obrestno občutljivih postavk glede na prvo ponovno določitev obrestne mere, oziroma pogodbeno zapadlost.




Obrestno tveganje

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

OBRESTOVANO DO 1 MESECA OD 1 DO 3 MESECEV OD 3 DO 12 MESECEV OD 1 DO 5 LET NAD 5 LET

Obrestno občutljiva sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 1.966.932 1.966.932 0 0 0 0

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 22.161 670 20.929 55 319 188


Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 5.257.622 753.100 1.490.956 1.971.594 826.881 215.091

Skupaj obrestno občutljiva sredstva 9.027.047 2.883.740 1.554.970 2.315.106 1.909.120 364.111

Obrestno občutljive obveznosti

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.064.219 2.365.791 721.270 1.933.213 2.445.758 598.187

– vloge bank in centralnih bank 11.915 11.915 0 0 0 0

– vloge strank, ki niso banke 7.508.793 2.341.758 607.961 1.772.378 2.188.941 597.755

– krediti bank in centralnih bank 437.761 11.233 113.309 157.218 155.569 432

– dolžniški vrednostni papirji 104.864 0 0 3.616 101.248 0

– druge finančne obveznosti 886 885 0 1 0 0

Skupaj obrestno občutljive obveznosti 8.064.219 2.365.791 721.270 1.933.213 2.445.758 598.187

Vrzel obrestne občutljivosti 962.828 517.949 833.700 381.893 (536.638) (234.076)

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019



Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 793.395 793.395 0 0 0 0







– vloge strank, ki niso banke 3.785.038 3.150.246 175.474 410.369 48.153 796


– dolžniški vrednostni papirji 90.674 0 0 0 90.400 274


Skupaj obrestno občutljive obveznosti 4.248.776 3.197.440 207.214 650.797 192.253 1.072

Vrzel obrestne občutljivosti 808.133 (1.932.475) 916.716 595.487 1.073.248 155.157




NOVA KBM

31.12.2020



Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 1.965.856 1.965.856 0 0 0 0

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 22.161 670 20.929 55 319 188





Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.065.735 2.366.935 720.989 1.933.127 2.446.350 598.334


– vloge strank, ki niso banke 7.511.085 2.342.904 608.100 1.772.627 2.189.552 597.902


– dolžniški vrednostni papirji 104.864 0 0 3.616 101.248 0


Skupaj obrestno občutljive obveznosti 8.065.735 2.366.935 720.989 1.933.127 2.446.350 598.334

Vrzel obrestne občutljivosti 822.022 423.689 1.063.040 224.995 (643.688) (246.014)

NOVA KBM

31.12.2019



Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 791.542 791.542 0 0 0 0


Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 3.027.048 357.652 870.805 1.374.343 304.326 119.922

Skupaj obrestno občutljiva sredstva 4.964.548 1.238.129 923.632 1.462.271 1.191.640 148.876




– vloge strank, ki niso banke 3.785.246 3.150.454 175.474 410.369 48.153 796


– dolžniški vrednostni papirji 90.674 0 0 0 90.400 274


Skupaj obrestno občutljive obveznosti 4.246.544 3.197.421 206.871 649.764 191.416 1.072

Vrzel obrestne občutljivosti 718.004 (1.959.292) 716.761 812.507 1.000.224 147.804




Tabele prikazujejo le porazdelitev obrestno občutljivih postavk po časovnih žepkih glede na prvo ponovno določitev obrestne mere oziroma pogodbeno zapadlost.

V tabelah so prikazani:

• nominalna vrednost dolžniških vrednostnih papirjev (in ne tržna oziroma odplačna vrednost)

• krediti z upoštevanjem Modela predčasnih poplačil in refinanciranj kreditov (brez obresti, nadomestil in provizij)

• vpogledne vloge razporejene v časovne žepke na podlagi Modela za določanje temeljnih in ne-temeljnih vlog ter Modela za razporeditev temeljnih vlog po časovnih žepkih

• bodoči denarni tokovi iz naslova obresti kreditov, vlog in vrednostnih papirjev.

Povprečne obrestne mere (v %)


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Povprečna aktivna obrestna mera 1,83 2,46 1,60 2,06

Povprečna pasivna obrestna mera 0,09 0,15 0,10 0,15

9.3.3 Valutno tveganje Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo zaradi neusklajene devizne podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev. Obvladujoča banka z vzdrževanjem nevtralne pozicije v posamezni valuti omejuje izpostavljenost valutnemu tveganju.

Banka dnevno zasleduje skupno zaprto valutno pozicijo za vsako posamezno valuto. Skupna odprta devizna pozicija obvladujoče banke je omejena z vplivom na kapitalsko ustreznost banke. Za spremljanje izpostavljenosti v posamezni valuti obvladujoča banka uporablja metodologijo tvegane vrednosti (VaR). Najvišja dovoljena raven VaR je opredeljena za vsako posamezno valuto in tudi za celoten portfelj tujih valut. VaR je odvisen od višine izpostavljenosti in volatilnosti posameznega para valut.

Obvladujoča banka dnevno spremlja uspešnost vzdrževanja zaprte devizne pozicije za vsako valuto posebej in na podlagi odstopanj od nevtralne pozicije izračunava dnevni izid prevzetega valutnega tveganja. V primeru povišanja volatilnosti obvladujoča banka v skladu z metodologijo zniža dovoljeni znesek odprte pozicije v posamezni valuti. Preverjanje spremembe volatilnosti opravlja obvladujoča banka enkrat mesečno.

Skupina z vzdrževanjem zastavljene pozicije v posamezni valuti nadzoruje izpostavljenost valutnemu tveganju. Posamezne družbe v Skupini spremljajo valutno tveganje v skladu z zakonskimi zahtevami in metodologijami, ki odražajo njihove aktivnosti in obseg poslovanja.

Skupina redno spremlja izpostavljenost valutnemu tveganju v obliki razdelitve bilančnih in zunajbilančnih postavk po posameznih valutah. Skupina v

nadaljevanju prikazuje izpostavljenosti valutnemu tveganju v valutah USD, CHF in HRK.

Podrobnejša razdelitev odprte devizne pozicije po valutah na dan 31.12.2020 in 31.12.2019 je v nadaljevanju prikazana v tabelah Valutno tveganje.

10-dnevno tvegano vrednost odprte devizne pozicije obvladujoča banka računa na podlagi enoletnih podatkov in 99-odstotnega intervala zaupanja. Podatek nam pove, da bi lahko pri najvišji izpostavljenosti valutnemu tveganju v letu 2020 z 99-odstotno gotovostjo trdili, da ob nespremenjeni poziciji v valutah izguba v naslednjih 10 delovnih dneh ne bo presegla 91 tisoč €. Razpon gibanja tvegane vrednosti za banko je prikazan v spodnji tabeli.

10-dnevna tvegana vrednost devizne pozicije banke v letu 2020

NOVA KBM

NAJVIŠJA NAJNIŽJA POVPREČNA

91 13 31

10-dnevna tvegana vrednost devizne pozicije banke v letu 2019

NOVA KBM

NAJVIŠJA NAJNIŽJA POVPREČNA

45 13 23

Valutno tveganje

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

EUR USD CHF HRKOSTALE VALUTE SKUPAJ

Finančna sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah

2.048.861 9.150 16.668 5.988 37.177 2.117.844

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 5.889 1.508 (3) 101 23 7.518

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

55.709 6.782 0 0 0 62.491

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

0 0 0 0 0 0


1.797.687 41.905 0 0 0 1.839.592

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 4.886.942 29.992 30.606 10 6.857 4.954.407

Druga sredstva 195.014 0 0 0 3 195.017

Skupaj sredstva 8.990.102 89.337 47.271 6.099 44.060 9.176.869

Finančne obveznosti do virov sredstev

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 0

Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

5.838 1.398 0 85 17 7.338

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 7.936.937 87.131 47.454 5.853 42.521 8.119.896

Druge obveznosti 1.038.971 10.557 0 68 39 1.049.635

Skupaj obveznosti 8.981.746 99.086 47.454 6.006 42.577 9.176.869

Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 8.356 (9.749) (183) 93 1.483 0

Izvedeni finančni instrumenti 26 0 0 0 0 26

Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti

8.382 (9.749) (183) 93 1.483 26




SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019


Finančna sredstva


870.823 4.610 1.684 2.742 4.801 884.660

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 2.325 514 0 0 94 2.933


35.224 0 0 0 0 35.224


0 0 0 0 0 0


1.146.490 4.501 0 0 0 1.150.991


Druga sredstva 176.956 0 0 0 1 176.957

Skupaj sredstva 5.012.068 38.071 32.315 2.745 20.829 5.106.028


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 2.745 445 102 0 269 3.561


0 0 0 0 0 0


Druge obveznosti 806.166 10.496 0 31 18 816.711


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi (7.261) (10.289) 9.579 1.589 6.382 0

Izvedeni finančni instrumenti 15.751 0 (9.751) 0 (6.220) (220)


8.490 (10.289) (172) 1.589 162 (220)

NOVA KBM

31.12.2020


Finančna sredstva


2.047.942 9.150 16.668 5.988 37.177 2.116.925

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 5.889 1.508 (3) 101 23 7.518


55.709 6.782 0 0 0 62.491


0 0 0 0 0 0


1.797.687 41.905 0 0 0 1.839.592


Druga sredstva 270.055 0 0 0 3 270.058

Skupaj sredstva 8.980.619 89.337 47.271 6.099 44.060 9.167.386


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 0


5.838 1.398 0 85 17 7.338


Druge obveznosti 1.033.043 10.557 0 68 39 1.043.707


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 8.356 (9.749) (183) 93 1.483 0

Izvedeni finančni instrumenti 26 0 0 0 0 26


8.382 (9.749) (183) 93 1.483 26




NOVA KBM

31.12.2019


Finančna sredstva


868.971 4.610 1.684 2.742 4.801 882.808

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 2.325 514 0 0 94 2.933


35.224 0 0 0 0 35.224


0 0 0 0 0 0


1.146.490 4.501 0 0 0 1.150.991


Druga sredstva 246.753 0 0 0 1 246.754

Skupaj sredstva 5.000.191 38.071 32.315 2.745 20.829 5.094.151


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 2.745 445 102 0 269 3.561


0 0 0 0 0 0


Druge obveznosti 803.193 10.496 0 31 18 813.738


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi (7.262) (10.289) 9.579 1.589 6.383 0

Izvedeni finančni instrumenti 15.751 0 (9.751) 0 (6.220) (220)


8.489 (10.289) (172) 1.589 163 (220)

Analiza valutne občutljivosti

31.12.2020 31.12.2019

VPLIV NA IPI VPLIV NA IPI

SPREMEMBA TEČAJA TUJE VALUTE (V %)


SPREMEMBA TEČAJA TUJE VALUTE (V %)


USD +8 % (780) (780) +6 % (617) (617)

CHF +10 % 18 18 +9 % 862 862

HRK +3 % 3 3 +2 % 32 32

Ostale valute +7 % 104 104 +5 % 319 319

Banka na podlagi volatilnosti določi spremembo tečaja tuje valute. Tabela prikazuje občutljivost banke na spremembo valutnih tečajev. Učinek

spremembe tečaja tujih valut na kapital je zanemarljiv, zato ga v tabeli ne prikazujemo.

9.4 Sredstva in obveznosti po teritoriju

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

SKUPAJ SLOVENIJATUJINA SKUPAJ

EVROPSKA UNIJA DRUGO

Sredstva


2.117.844 2.055.209 62.635 32.913 29.722

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 7.518 6.920 598 595 3


62.491 53.640 8.851 2.069 6.782

Finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 0 0 0 0 0


1.839.592 518.886 1.320.706 1.196.109 124.597

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 4.954.407 4.275.711 678.696 572.653 106.043

Druga sredstva 195.017 194.892 125 112 13

Skupaj sredstva 9.176.869 7.105.258 2.071.611 1.804.451 267.160


Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 7.338 880 6.458 6.392 66

Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 0 0 0 0 0

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.119.896 7.943.298 176.598 125.804 50.794

Druge obveznosti 1.049.635 1.049.375 260 223 37

Skupaj obveznosti 9.176.869 8.993.553 183.316 132.419 50.897

Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 0 (1.888.295) 1.888.295 1.672.032 216.263




SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019



Sredstva


884.660 867.897 16.763 12.814 3.949



35.224 33.987 1.237 1.237 0



1.150.991 282.362 868.629 756.310 112.319


Druga sredstva 176.957 176.923 34 11 23

Skupaj sredstva 5.106.028 3.926.629 1.179.399 992.962 186.437





Druge obveznosti 816.711 815.901 810 438 372


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 0 (1.057.010) 1.057.010 886.474 170.536

NOVA KBM

31.12.2020



Sredstva


2.116.925 2.054.290 62.635 32.913 29.722



62.491 53.640 8.851 2.069 6.782



1.839.592 518.886 1.320.706 1.196.109 124.597


Druga sredstva 270.058 270.034 24 11 13

Skupaj sredstva 9.167.386 7.095.876 2.071.510 1.804.350 267.160





Druge obveznosti 1.043.707 1.043.450 257 220 37


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 0 (1.888.207) 1.888.207 1.671.944 216.263




NOVA KBM

31.12.2019



Sredstva


882.808 866.045 16.763 12.814 3.949



35.224 33.987 1.237 1.237 0



1.150.991 282.362 868.629 756.310 112.319


Druga sredstva 246.754 246.731 23 0 23

Skupaj sredstva 5.094.151 3.914.778 1.179.373 992.936 186.437





Druge obveznosti 813.738 812.928 810 438 372


Neusklajenost med sredstvi in obveznostmi 0 (1.057.134) 1.057.134 886.597 170.537

Naslednja tabela prikazuje izpostavljenost do tujih izdajateljev iz dolžniških in

lastniških vrednostnih papirjev, ki so v portfeljih, merjenih po pošteni vrednosti.

Finančna sredstva tujih izdajateljev, merjena po pošteni vrednosti

DRŽAVA IZDAJATELJA


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Avstralija 8.203 8.273 8.203 8.273

Avstrija 78.287 41.341 78.287 41.341

Belgija 77.939 42.126 77.939 42.126

Bolgarija 5.213 0 5.213 0

Češka 67.327 33.714 67.327 33.714

Danska 24.353 23.585 24.353 23.585

Finska 36.275 29.798 36.275 29.798

Francija 161.774 97.058 161.774 97.058

Irska 58.436 42.938 58.436 42.938

Italija 22.589 5.116 22.589 5.116

Japonska 3.048 3.089 3.048 3.089

Kanada 16.916 32.074 16.916 32.074

Latvija 19.969 0 19.969 0

Litva 30.061 0 30.061 0

Luksemburg 76.807 26.854 76.807 26.854

Madžarska 13.959 17.681 13.959 17.681

Nemčija 78.430 37.841 78.430 37.841

Nizozemska 127.457 88.099 127.457 88.099

Norveška 33.860 16.609 33.860 16.609

Poljska 61.935 59.104 61.935 59.104

Portugalska 3.499 0 3.499 0

Slovaška 62.069 31.562 62.069 31.562

Španija 82.516 70.026 82.516 70.026

Švedska 60.448 54.167 60.448 54.167

Švica 2.017 0 2.017 0

Velika Britanija 57.100 55.297 57.100 55.297

ZDA 56.998 52.275 56.998 52.275

Skupaj 1.327.485 868.627 1.327.485 868.627




9.5 Operativno tveganjeOperativno tveganje (OT) je vključeno v vse poslovne procese banke, zato banka obvladovanju operativnega tveganja pripisuje velik pomen in namenja veliko pozornosti. Vzpostavljen ima sistematičen zajem dogodkov OT, ki ga koordinira Oddelek upravljanja operativnega tveganja. Zajem poročanja o nastalih dogodkih OT vključuje vse zaposlene v banki in celotno Skupino Nove KBM. Redno poročanje višjemu vodstvu o dogodkih operativnega tveganja se izvaja na mesečni in četrtletni ravni. Na mesečni ravni ga v okviru CRO poročila obravnava nadzorni svet banke, četrtletno poročilo pa Odbor za operativno tveganje.

Banka dogodke operativnega tveganja opredeljuje oziroma loči na:

1. Dogodke pravnega tveganja

Dogodki pravnega tveganja so vse prejete in oddane tožbe.

2. Finančne škodne dogodke

Škodni dogodki iz operativnega tveganja so dogodki, katerih učinek je bodisi finančna izguba (učinek na izkaz poslovnega izida [IPI]) ali napačno izkazovanje postavk v IPI (več kot eno računovodsko leto). Kot finančne škodne dogodke je banka opredelila vse dogodke, katerih bruto izguba dosega ali presega 50 €.

3. Nefinančne dogodke

Nefinančni dogodek iz operativnega tveganja je dogodek, ki ni povzročil neposrednega finančnega vpliva na IPI, povzročil pa je vpliv regulatorne narave oziroma vpliv v zvezi s komitenti, trgom/konkurenco in/ali ugledom, ki ni imel finančnih vplivov, vendar je obstajala možnost, da povzroči takšne vplive.

4. Potencialne dogodke

Potencialni dogodek operativnega tveganja je dogodek, ki ni imel finančnih vplivov na IPI, ker je bil pravočasno preprečen, vendar je obstajala možnost, da povzroči finančni / nefinančni vpliv.

Banka razvršča izmerjene izgube iz operativnega tveganja skladno s smernicami baselskih kapitalskih standardov, to je po poslovnih področjih

in po vrstah poslovnih dogodkov, po Uredbi (EU) št. 575/2013, člen 324 (CRR direktiva).

Banka ima vzpostavljen eskalacijski proces, ki omogoča hitro ukrepanje ob nastanku pomembnih škodnih dogodkov, prav tako pa so za vsak pomemben dogodek opredeljeni nosilci in roki za preprečevanje njegove morebitne ponovitve in zmanjšanje obstoječega tveganja.

Banka ima register operativnih tveganj (ORR) in vprašalnik za oceno samoanaliz, oba prilagojena na kategorizacijo operativnih tveganj Basel II, kar ji omogoča boljšo primerjavo med poročanimi dogodki operativnega tveganja in ocenjenimi tveganji ter s tem kakovostnejše analize operativnega tveganja. Za boljše upravljanje tveganj ima banka vzpostavljen tudi sistem nagnjenosti (apetit) k prevzemanju operativnega tveganja in spremljanje ključnih indikatorjev tveganja (KRI). Ključni indikatorji tveganj ocene samoanaliz ter analize scenarijev operativnih tveganj banki omogočajo ugotavljanje možnih prihodnjih tveganj, ki jih s sistemom upravljanja ustreznih varnostnih in organizacijskih korektivnih ukrepov zmanjšuje.

Nova KBM je v letu 2020 posebno pozornost namenila nadgradnji procesa upravljanja dogodkov operativnega tveganja, vključno z razvojem novega poročevalskega sistema, nadgradnji procesa upravljanja zunanjega izvajanja, kakovosti podatkov o dogodkih, nadgradnji poročil, avtomatizaciji procesov upravljanja operativnega tveganja, nadgradnji in razvoju metodologij ocenjevanja operativnega tveganja, nadgradnji notranjih modelov ICAAP in opredelitvi nagnjenosti k prevzemanju operativnega tveganja, izobraževanju o operativnem tveganju in zviševanju kulture upravljanja. Nova KBM posebno pozornost namenja tudi upravljanju zavarovalniških zahtevkov.

Upravljanje operativnih tveganj je dolžnost vseh zaposlenih v banki. Banka z rednim izobraževanjem zaposlenih v banki in Skupini Nove KBM dviguje ozaveščenost in primerno ukrepanje v primerih škodnih dogodkov in incidentov.

Neto izguba iz škodnih dogodkov Skupine Nove KBM predstavlja v primerjavi s kapitalsko zahtevo za operativno tveganje zelo nizek delež.

9.6 Tveganje kapitala Banka je tveganje kapitala opredelila kot tveganje, da del pozicij regulatornega kapitala v prihodnosti ne bo na razpolago za kritje izgub, in sicer zaradi njihove zapadlosti ali zaradi drugih dejavnikov (kot npr. spremenjene dividendne politike, višjih odbitkov, spremembe zakonodaje). To tveganje izhaja iz:

• nezadostne višine kapitala

• neprimernih kapitalskih instrumentov

• neprimerne sestave kapitala

• težav pri pridobivanju svežega kapitala, predvsem ko je potrebno takojšnje povečanje kapitala v neugodnih poslovnih pogojih

Izpostavljenost Skupine tveganju kapitala ni materialna, saj Skupina v projekcijah kapitala in kapitalske ustreznosti upošteva načrtovane poslovne spremembe v prihodnjih letih, ki bi lahko izhajale iz:

• višje kapitalske zahteve zaradi načrtovanega povečanja tveganju prilagojene aktive

• višje kapitalske zahteve zaradi načrtovanega povečanja interne alokacije kapitala

• povečanja odbitnih postavk od regulatornega kapitala (kot so to npr. zakonodajne spremembe, spremembe v knjigovodski vrednosti neopredmetenih sredstev)

• implementacije zakonodajnih sprememb

• zadržanja dividend v času načrtovanja dolgoročnega poslovnega načrta in kapitalskih potreb

Skupina ima vzpostavljeno Strategijo prevzemanja tveganj, vključno z Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, limitni sistem, podprt s sistemom zgodnjega opozarjanja, politike, metodologije ter ustrezne postopke in mehanizme za

zagotavljanje ustrezne strukture in višine kapitala, in sicer v obdobju tekočega poslovanja, kot tudi v obdobju prihodnjih treh let.

Skupina upravlja kapital, tudi kapitalske zahteve, na vseh treh nivojih poročanja s pomočjo:

• upravljanja, spremljanja in merjenja dejanskega in planskega regulatornega kapitala z oceno potrebe po povečanju regulatornega kapitala v obliki dokapitalizacije ali najema podrejenih kapitalskih instrumentov ob upoštevanju zakonskih omejitev

• upravljanja, spremljanja in merjenja dejanskih in planskih kapitalskih zahtev

• upravljanja, spremljanja in merjenja gibanja dejanskih in planskih količnikov kapitalske ustreznosti

• spremljanja ključnih kazalnikov poslovanja banke, povezanih z upravljanjem kapitala in kapitalskih zahtev

• povezovanjem procesa planiranja kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti s procesom poslovnega načrtovanja, ki se nadalje odraža v:

• vzpostavljeni Izjavi o nagnjenosti k prevzemanju tveganj in sposobnosti prevzemanja tveganj

• vzpostavljenem limitnem sistemu, podprtem s sistemom zgodnjega opozarjanja (EWS)

• izvajanju stresnih testov, na podlagi katerih ugotavlja vzdržnost poslovnega načrta in načrtovanega kapitala in kapitalskih zahtev

• izvajanju ICAAP analize v primeru uvedbe novih produktov

• sistemu prejemkov

• spremljanja in pravočasnega implementiranja zakonodajnih sprememb.




Kapitalske zahteve po 1. stebru

Skupina izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Kot primerno zunanjo bonitetno agencijo za določanje uteži tveganj na podlagi zunanjih bonitetnih ocen je imenovala bonitetno agencijo Moody‘s za kategorije:

• izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank

• izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav

• izpostavljenosti do oseb javnega sektorja

• izpostavljenosti do institucij

• izpostavljenosti do podjetij

• izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice

Skupina izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja na podlagi standardiziranega pristopa in trenutno ne uporablja notranjih modelov.

Kapitalsko zahtevo za operativna tveganja izračunava v skladu z enostavnim pristopom.

Kapitalske zahteve po 2. stebru

Notranji kapital Skupine predstavlja dodatne kapitalske zahteve za pokrivanje tveganj, ki niso ali niso v zadostni meri pokrita v okviru minimalnih kapitalskih zahtev po 1. stebru. Skupina izračunava notranji kapital na podlagi »Higher Of« pristopa, kjer upošteva višji znesek med kapitalsko zahtevo po 1. in 2. stebru, z uporabo predpostavke delujočega podjetja. Skupina ima vzpostavljeno enotno politiko ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, metodologijo za identifikacijo in oceno tveganj, metodologijo merjenja tveganj, na podlagi katere meri potrebo po alokaciji notranjega kapitala, ter politiko in metodologijo izvajanja stresnih testov.

Sestava regulatornega kapitala in kapitalskih zahtev

Kapitalska ustreznost Skupine na skupni kapital je na dan 31.12.2020 znašala 20,68 %, kapitalska ustreznost na temeljni in navadni lastniški temeljni kapital pa 18,82 %.

Kapitalska ustreznost banke in Skupine se je v letu 2020 spremenila predvsem iz naslednjih razlogov:

• pridružitev Abanke k Novi KBM in Anepremičnin k Skupini Nove KBM, kar je vplivalo na porast tveganju prilagojene izpostavljenosti za kreditno in operativno tveganje

• vključitve medletnega dobička iz obdobja med 1.1. in 31.1.2020 v temeljni kapital Skupine

• upoštevanja zakonskih določil iz t.i. »CRR Quick Fix« uredbe (Uredba EU 2020/873), ki jih je Evropska unija uvedla zaradi pandemije COVIDA-19 in ki so vplivala na znižanje tveganju prilagojene izpostavljenosti za kreditno tveganje

• nadaljevanje realizacije investicijske politike Skupine (prerazporeditev likvidnosti)

• nadaljevanje aktivnosti za izboljševanje primernosti zavarovanj, ki se uporabljajo za zniževanje kapitalske zahteve za kreditno tveganje.





31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Temeljni kapital 915.190 713.813 723.902 726.724

Vplačani kapitalski instrumenti 150.000 150.000 150.000 150.000

Vplačani presežek kapitala 403.302 403.302 403.302 403.302

(-) Lastni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala 0 0 0 0

Zadržani dobiček 193.762 184.939 194.057 188.205

Dobiček/Izguba tekočega leta 203.918 0 0 0

Akumuliran drug vseobsegajoči donos 11.185 14.448 11.494 14.649

Druge rezerve 20.228 20.228 20.228 20.228

(-) Neopredmetena sredstva (33.642) (31.643) (25.536) (23.999)

(-) Odložene terjatve za davek (25.284) (26.268) (23.305) (24.468)

(-) Odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala za neto učinek oblikovanih oslabitev in rezervacij in sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti (8.279) (1.193) (6.338) (1.193)

Dodatni temeljni kapital 0 0 0 0

Dodatni kapital 90.400 90.400 90.400 90.400

Skupaj kapital 1.005.590 804.213 814.302 817.124

Tveganju prilagojene izpostavljenosti za kreditno tveganje 4.331.693 2.655.926 4.392.138 2.840.520

Enote centralne ravni države ali centralne banke 6.848 13.700 6.847 13.700

Enote regionalne ali lokalne ravni držav 9.677 2.471 9.675 2.468

Subjekti javnega sektorja 5.536 5.905 5.411 5.679

Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0

Mednarodne organizacije 0 0 0 0

Institucije 168.268 116.952 168.016 116.492

Podjetja 1.714.049 999.609 2.051.720 1.376.374

Izpostavljenosti na drobno 1.523.025 947.339 1.200.503 636.191

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 414.504 261.236 414.504 261.236

Neplačane izpostavljenosti 183.340 104.360 141.246 91.324

Postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 93.029 38.237 93.029 202.362

Krite obveznice 8.958 0 8.958 0

Kolektivni naložbeni podjemi 6.443 5.934 6.443 5.934

Lastniški kapital 20.581 7.843 134.895 7.843

Druge postavke 177.435 152.340 150.891 120.917

Tveganju prilagojene izpostavljenosti za tržna tveganja 19.157 19.533 19.157 19.533

Dolžniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi 101 27 101 27

Lastniški finančni instrumenti in skladi 16.890 19.489 16.890 19.489

Tuje valute 0 0 0 0

Skladi 0 0 0 0

Prilagoditve kreditnega vrednotenja 2.166 17 2.166 17

Tveganju prilagojene izpostavljenosti za operativno tveganje 512.316 300.141 472.654 257.302

Skupaj tveganju prilagojene izpostavljenosti 4.863.166 2.975.600 4.883.949 3.117.355

Kapitalska ustreznost na skupni kapital 20,68 % 27,03 % 16,67 % 26,21 %

Kapitalska ustreznost na temeljni kapital 18,82 % 23,99 % 14,82 % 23,31 %

Kapitalska ustreznost na navadni lastniški temeljni kapital 18,82 % 23,99 % 14,82 % 23,31 %




10. Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti

Skupina za določanje poštene vrednosti, kjer je to mogoče, upošteva tečaje iz informacijskega sistema Bloomberg. Skupina prične vrednotiti finančna sredstva po modelu vrednotenja, ko oceni, da trg ni delujoč. Poštene vrednosti finančnih instrumentov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja deli v tri nivoje:

V nivo 1 Skupina uvrsti finančne instrumente, kjer je poštena vrednost v celoti določena na podlagi objavljenih cen, doseženih na enem ali več aktivnih trgih. Skupina v nivo 1 razvršča večji del naložb v dolžniške vrednostne papirje, ki upoštevajo tečaje BGN iz informacijskega sistema Bloomberg. Cena na Bloombergu je najboljši odraz poštene vrednosti, saj je večina poslov sklenjenih ravno preko informacijskega sistema Bloomberg, ki se v skladu z MIFID2 tretira kot organiziran trg. Drugi viri namreč ne zagotavljajo dovolj visoke likvidnosti, ki bi odražala realnost tečaja.

V nivo 2 Skupina uvrsti finančne instrumente, kjer je poštena vrednost določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane spremenljivke, ki so pridobljene na podlagi javno dostopnih tržnih podatkov, kot so krivulje donosnosti, tržne obrestne mere, valutni tečaji ter volatilnosti valut, obrestnih mer, primerljivih borznih transakcij delnic ter primerljivih nekotirajočih transakcij delnic in primerljivih transakcij poslovnih deležev. V nivo 2 so uvrščene tudi naložbe v nelikvidne obveznice, ki so med drugim lahko vrednotene na podlagi tečaja BVAL iz Bloomberga.

Skupina med nivo 2 uvršča tudi nefinančna sredstva in sicer naložbene nepremičnine in nekratkoročna sredstva namenjana za prodajo.

V nivo 3 Banka uvrsti finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov. Neopazovani vhodni podatki vključujejo predpostavke in predvidevanja. V 3. nivo poštene vrednosti Banka uvrsti tudi

• finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost ob izbrani tehniki vrednotenja izmerila z uporabo pomanjkljivih ali neznanih vhodnih podatkov.

• finančne instrumente, za katere se je poštena vrednost izmerila na podlagi s strani tretjih oseb kotiranih cen, ki ne izražajo rezultata rednih transakcij oziroma ne predstavljajo zavezujoče ponudbe tretje osebe.

• lastniške vrednostne papirje in poslovne deleže, za katere se je poštena vrednost izmerila na podlagi interne ocene vrednosti.

V tabeli je prikaz umeščanja finančnih instrumentov v nivoje poštene vrednosti.

Tabela hierarhije poštene vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

SKUPAJ NIVO 1 NIVO 2 NIVO 3

Finančna sredstva

Finančna sredstva v posesti za trgovanje 7.518 0 7.518 0

– izvedeni finančni instrumenti 7.518 0 7.518 0

– lastniški finančni instrumenti 0 0 0 0

Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 62.491 10.211 0 52.280

– lastniški finančni instrumenti 21.305 10.211 0 11.094

– krediti 41.186 0 0 41.186

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.839.592 1.743.695 95.812 85

– lastniški finančni instrumenti 50.461 0 50.376 85

– dolžniški finančni instrumenti 1.789.131 1.743.695 45.436 0

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 7.338 0 7.338 0


Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 0 0 0 0

– krediti 0 0 0 0

Nefinančna sredstva

Naložbene nepremičnine 26.871 0 26.871 0

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 12.045 0 12.045 0

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019


Finančna sredstva






– krediti 18.763 0 0 18.763

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.150.991 1.072.511 74.401 4.079

– lastniški finančni instrumenti 29.416 0 25.337 4.079






– krediti 0 0 0 0







NOVA KBM

31.12.2020


Finančna sredstva






– krediti 41.186 0 0 41.186

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.839.592 1.743.695 95.812 85

– lastniški finančni instrumenti 50.461 0 50.376 85






– krediti 0 0 0 0




NOVA KBM

31.12.2019


Finančna sredstva






– krediti 18.763 0 0 18.763

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 1.150.991 1.072.511 74.401 4.079

– lastniški finančni instrumenti 29.416 0 25.337 4.079






– krediti 0 0 0 0




V naslednji tabeli so za posamezne finančne instrumente predstavljeni

sprožilci za prehod med nivoji poštene vrednosti.

PRENOSIFINANČNI INSTRUMENT RAZLOG PRENOSA MED NIVOJI

Iz nivoja 2 v nivo 1 obveznice

Ponovna razpoložljivost tržne cene finančnega instrumenta. Cena za obveznice je razpoložljiva, če je objavljena tržna cena posledica dejanskega prometa v obdobju, krajšem od 1 meseca.

Iz nivoja 3 v nivo 1

delnice oziroma

skladi

Ponovna razpoložljivost tržne cene finančnega instrumenta. Cena za delnice oziroma sklade je razpoložljiva, če je objavljena tržna cena posledica dejanskega prometa v obdobju, krajšem od 1 meseca.

Iz nivoja 1 v nivo 2 obveznice

Ovrednotenje obveznic, ki so bile pred tem vrednotene po tržni vrednosti. Razlog za ovrednotenje in spremembo nivoja je umik obveznice z organiziranega trga oziroma nelikvidnost (v obdobju 1 meseca ni bil sklenjen posel).


delnice oziroma

skladi

Ovrednotenje delnic oziroma skladov, ki so bili pred tem vrednoteni po tržni vrednosti. Razlog za ovrednotenje in spremembo nivoja je umik delnic oziroma skladov z organiziranega trga.


izvedeni finančni instrumenti

Osnovni instrument, na katerega se izvedeni finančni instrument glasi, se prerazvrsti iz nivoja 1 v nivo 2 oziroma nivo 3. Za osnovni instrument preneha obstajati tržna vrednost.


izvedeni finančni instrumenti

Osnovni instrument, na katerega se izvedeni finančni instrument glasi, se prerazvrsti v nivo 1. Za osnovni instrument obstaja tržna vrednost.

Tabela prenosov med nivoji poštene vrednosti

V letu 2020 ni bilo prenosov med nivoji poštene vrednosti. Spodnja tabela

prikazuje prenose med nivoji v letu 2019.

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019

PRENOSI IZ NIVOJA 1 V NIVO 2






Finančna sredstva v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 0 0


10.210 0 0 0 0 0

– dolžniški finančni instrumenti 10.210 0 0 0 0 0

NOVA KBM

31.12.2019







Finančna sredstva v posesti za trgovanje 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 0 0


10.210 0 0 0 0 0

– dolžniški finančni instrumenti 10.210 0 0 0 0 0




Določanje poštene vrednosti finančnih sredstev, uvrščenih v 2. nivo

Skupina v 2. nivo hierarhije poštene vrednosti uvršča manj likvidne dolžniške finančne instrumente, ki so vrednoteni po Bloombergovem tečaju BVAL, ter dolžniške finančne instrumente in izvedene finančne instrumente, ki so vrednoteni na podlagi modelov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s trga. V 2. nivo so uvrščena tudi nefinančna sredstva in sicer naložbene nepremičnine in nekratkoročna sredstva namenjana za prodajo, ki so vrednotena na podlagi cenitvenih poročil.

Dolžniški vrednostni papirji z določljivim denarnim tokom brez razpoložljive tržne vrednosti se vrednotijo s pomočjo diskontiranja denarnega toka konec vsakega meseca. Obrestna mera za diskontiranje je seštevek obrestne mere netveganega instrumenta primerljive ročnosti in pribitka za kreditno tveganje.

Skupina za vrednotenje obrestnih izvedenih finančnih instrumentov uporablja modele, ki upoštevajo krivuljo tržnih obrestnih mer in krivuljo terminskih obrestnih mer. Modeli vrednotenja valutnih izvedenih finančnih instrumentov temeljijo na tržnih tečajih za posamezne pare valut. Za izvedene finančne instrumente na vrednostne papirje model upošteva tržne cene vrednostnih papirjev, kjer pa cena ne obstaja, vrednotenje temelji na po modelu določeni pošteni vrednosti vrednostnega papirja. V vseh modelih vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov se prihodnji denarni tokovi diskontirajo na sedanjo vrednost na podlagi netveganih krivulj donosnosti.

V primeru, ko poštene vrednosti deležev in delnic gospodarskih družb ni možno določiti na podlagi objavljenih cen, doseženih na aktivnem trgu, Skupina pripoznava in razkriva pošteno vrednost na 2. nivoju – poštena vrednost, ki je določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane spremenljivke, ki so pridobljene na podlagi javno dostopnih tržnih podatkov (npr. tržne oziroma kotirajoče cene primerljivih podjetij).

V Skupini se za tovrstne deleže in delnice gospodarskih družb uporablja metodologija ocenjevanja vrednosti, ki temelji na treh hierarhičnih ravneh –

načini, metode in postopki ocenjevanja vrednosti. Za potrebe ocenjevanja vrednosti se uporablja na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti, znotraj slednjega pa metoda primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo.

Metoda primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo, je najprimernejša metoda ocenjevanj vrednosti na 2. nivoju poštene vrednosti. Način tržnih primerjav je zasnovan na predpostavki, da dajejo kotirajoče borzne (tržne) cene podobnih premoženj, kot je ocenjevano, zadovoljive informacije in empirične dokaze o vrednosti premoženja, ki je predmet ocenjevanja vrednosti. Koncept temelji na uporabi tržne vrednosti, kar pomeni, da se v števcu uporabi tržna kategorija (kotirajoča borzna oziroma tržna vrednost), v imenovalcu pa različne kategorije iz finančnih izkazov. Pri metodi primerljivih podjetij, uvrščenih na borzo, pomnožimo osnovne finančne kategorije ocenjevanega podjetja s tržnimi mnogokratniki, ki jih dobimo iz borznih kotacij primerljivih podjetij.

Naložbene nepremičnine se vrednotijo v skladu s cenitvenimi poročili. Pri vrednotenju se uporablja eden izmed naslednjih načinov ocenjevanja vrednosti:

• na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (sedanja vrednost prihodnjih pričakovanih donosov),

• vrednosti povprečnih najemnin na podobnih lokacijah ter mera kapitalizacije,

• tržne najemnine.

Določanje poštene vrednosti finančnih sredstev, uvrščenih v 3. nivo

V primeru, ko poštene vrednosti deležev in delnic gospodarskih družb ni možno določiti na podlagi objavljenih cen, doseženih na aktivnem trgu, in na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane spremenljivke, ki so pridobljene na podlagi javno dostopnih tržnih podatkov, Skupina pripoznava in razkriva pošteno vrednost na 3. nivoju – poštena vrednost, ki je določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane subjektivne spremenljivke, ki niso javno dostopne na trgih.

V Skupini se za tovrstne deleže in delnice gospodarskih družb uporablja metodologija ocenjevanja vrednosti, ki temelji na treh hierarhičnih ravneh: načini, metode in postopki ocenjevanja vrednosti. Za potrebe ocenjevanja vrednosti se uporabljajo trije načini ocenjevanja vrednosti: na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti in znotraj slednjega metoda diskontiranega denarnega toka, na tržnih primerjavah zasnovan način ocenjevanja vrednosti in znotraj tega metoda primerljivih kupo-prodaj oziroma transakcij podjetij ter na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti.

Na donosu zasnovan način ocenjevanja vednosti je najpogosteje uporabljen način ocenjevanja vrednosti, znotraj katerega se uporablja metoda diskontiranega denarnega toka. Po definiciji je vrednost posamezne naložbe enaka vsoti vseh bodočih donosov, ki jih naložba zagotavlja lastniku, pri čemer se vsak donos diskontira na sedanjo vrednost z diskontno mero, ki odraža časovno vrednost denarja in stopnjo tveganja, ki je povezana z realizacijo donosa. Upošteva torej tok pričakovanih donosov v prihodnosti, časovni razpored teh donosov ter tveganje, ki ga nosi lastnik sredstev. Podlaga za napovedovanje pričakovanih donosov v prihodnosti so projekcije poslovanja (izkaz poslovnega izida in izkaz finančnega položaja) za obdobje v povprečju petih let, iz katerih se izračunava čisti denarni tok za diskretno obdobje napovedi. Čisti denarni tokovi za diskretno obdobje napovedi se nato diskontirajo z diskontno mero, da dobimo sedanjo vrednost čistih denarnih tokov za diskretno obdobje napovedi. Sedanjo vrednost pričakovanih donosov po diskretnem obdobju napovedi (torej ko podjetje preide v zrelo fazo poslovanja) pa določimo z izračunom preostale vrednosti, v večini primerov z Gordonovim modelom rasti. Pri izračunu preostale vrednosti se upoštevata normalizirani čisti denarni tok in pričakovana ustrezna dolgoročna konstantna stopnja rasti čistega denarnega toka.

Uporaba neopazovanih vhodnih podatkov

Pri ocenjevanju poštene vrednosti deležev in delnic gospodarskih družb na 3. nivoju se uporabljajo vložki, za katere tržne informacije in podatki niso dosegljivi in ki se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih tržni udeleženci uporabili pri določanju cene posameznega sredstva. V Skupini uporabljamo pri oceni vrednosti poštene vrednosti deležev in delnic gospodarskih družb, uvrščenih v 3. nivo, kot vrednosti neopazovanih vhodnih vložkov projekcije poslovanja (izkaz poslovnega izida, čisti denarni tokovi), oblikovane na podlagi razumnega scenarija.

Analiza občutljivosti

Na podlagi analize občutljivosti s simulacijo preverimo učinek sprememb ključnih parametrov (tržnih vhodnih podatkov) – spremembe diskontne mere in pričakovane dolgoročne konstantne stopnje rasti normaliziranega čistega denarnega toka, na ocenjeno vrednost oziroma pošteno vrednost. Z analizo občutljivosti se poskušajo prikazati spremembe poštene vrednosti deležev oziroma delnic gospodarskih družb (ki so uvrščene v 3. nivo) v razponu povečanja oziroma zmanjšanja ključnih parametrov.

Banka ocenjuje pošteno vrednost izpostavljenosti obvezno merjenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida na podlagi ocene pričakovanih denarnih tokov, ki jih bo Banka prejela, in ob upoštevanju pogojne verjetnosti. Na podlagi jasno definiranih kriterijev Banka oceni verjetnost realizacije denarnih tokov (podobno scenariju delujočega podjetja). Denarni tokovi in pripadajoča verjetnost se v nadaljevanju uporabijo v okviru pristopa binomskega drevesa s scenarijem, v vsaki posamezni časovni točki, da Banka ne prejme plačila in nadaljuje z unovčenjem zavarovanja (podobno scenariju nedelujočega podjetja), pri čemer se oceni višina poplačila iz zavarovanja na podlagi pričakovanega časa unovčitve in ustreznih diskontov.

Banka nato s pogojno verjetnostjo utežene pričakovane denarne tokove diskontira z ocenjeno tržno diskontno stopnjo.




Gibanje finančnih sredstev, uvrščenih v tretji nivo, v letu 2020

STANJE 1.1.2020 PREVREDNOTENJE

NOVE NALOŽBE

ODPRAVA PRIPOZNANJA

PRENOS MED PORTFELJI

STANJE 31.12.2020


– delnice 4.055 1.246 48 0 5.744 11.093

– deleži 1 0 0 0 0 1

– krediti 18.763 549 24.421 (2.547) 0 41.186

Skupaj 22.819 1.795 24.469 (2.547) 5.744 52.280


– delnice 1.625 0 4.119 0 (5.744) 0

– deleži 2.454 0 75 0 (2.444) 85

Skupaj 4.079 0 4.194 0 (8.188) 85


– krediti 0 0 0 0 0 0

Skupaj 0 0 0 0 0 0

Na dan 31.12.2020 vse naložbe Skupine v nivoju 3 izhajajo iz portfelja obvladujoče banke. V letu 2020 so spremembe vrednosti naložb v tretjem

nivoju predvsem posledica pripojitve Abanke d.d., ki se v tabeli označijo kot nove naložbe, ter nadaljnje spremembe portfelja teh naložb.

Gibanje finančnih sredstev, uvrščenih v tretji nivo, v letu 2019

STANJE 1.1.2019 PREVREDNOTENJEODPRAVA

PRIPOZNANJASTANJE

31.12.2019


– delnice 6.542 1.145 (3.632) 4.055

– deleži 2 (1) 0 1

– krediti 22.712 7.918 (11.867) 18.763

Skupaj 29.256 9.062 (15.499) 22.819


– delnice 1.172 453 0 1.625

– deleži 2.388 66 0 2.454

Skupaj 3.560 519 0 4.079


– krediti 60 (60) 0 0

Skupaj 60 (60) 0 0

Na dan 31.12.2019 vse naložbe Skupine v nivoju 3 izhajajo iz portfelja obvladujoče banke. V letu 2019 so spremembe

vrednosti naložb v tretjem nivoju posledica prevrednotenja naložb ali znižanja nestrateških naložb in kreditov.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki so merjeni po odplačni vrednosti

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020

KNJIGOVODSKA VREDNOST

POŠTENA VREDNOST NIVO 1 NIVO 2 NIVO 3

Finančna sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

2.117.844 2.117.844 2.117.844 0 0

Krediti bankam 20.651 20.509 0 20.509 0

Krediti strankam, ki niso banke 4.619.637 4.653.449 0 0 4.653.449

Druga finančna sredstva 30.646 30.646 0 0 30.646

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti – dolžniški VP 283.473 290.101 262.882 27.219 0


Vloge bank in centralnih bank 11.923 11.923 0 11.923 0

Vloge strank, ki niso banke 7.516.412 7.522.562 0 7.522.562 0

Krediti bank in centralnih bank 435.691 436.815 0 436.815 0

Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 0 0

Dolžniški vrednostni papirji 90.367 90.367 0 90.367 0

Druge finančne obveznosti 65.503 65.503 0 0 65.503

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2019



Finančna sredstva


884.660 884.660 884.660 0 0

Krediti bankam 27.619 27.619 0 27.619 0









Dolžniški vrednostni papirji 90.287 90.287 90.287 0 0





NOVA KBM

31.12.2020



Finančna sredstva


2.116.925 2.116.925 2.116.925 0 0

Krediti bankam 20.651 20.509 0 20.509 0









Dolžniški vrednostni papirji 90.367 90.367 0 90.367 0


NOVA KBM

31.12.2019



Finančna sredstva


882.808 882.808 882.808 0 0

Krediti bankam 27.619 27.619 0 27.619 0









Dolžniški vrednostni papirji 90.287 90.287 90.287 0 0


Poštene vrednosti finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti za kredite strankam, ki niso banke, med letoma 2019 in 2020 niso primerljive. Za leto 2020 je upoštevan portfelj Abanke, ki je bil prevzet po pošteni vrednosti, zato razlika med pošteno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na Abančnem portfelju predstavlja le spremembo poštene vrednosti v enajstih mesecih 2020. Zaradi primerljivosti je po enakem pristopu ocenjena tudi poštena vrednost portfelja Nove KBM. Povzetek najpomembnejših metod in predpostavk, ki se uporabljajo pri ocenjevanju poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki v računovodskih izkazih niso merjeni po pošteni vrednosti, je naveden v nadaljevanju.

• Krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke

Ocenjevanje poštene vrednosti posojil temelji na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti z uporabo metode sedanje vrednosti. Upošteva se seštevek posameznih pogodbenih prihodnjih denarnih tokov (glavnic in obresti), bruto denarnih tokov za donosne kredite in neto denarnih tokov za nedonosne kredite. Diskontna krivulja je sestavljena iz treh komponent: netvegane krivulje donosnosti, kreditnih pribitkov ter za produkt značilnega pribitka. Slednji se določi na podlagi podatkov Banke Slovenije o obrestnih merah novih poslov bančnega sistema v zadnjih šestih mesecih. Kreditni pribitki so izračunani na podlagi EU Composite krivulj različnih bonitetnih ocen. Ker pribitki za nižje zunanje bonitetne ocene niso razpoložljivi, se za le-te kreditni pribitki določijo z uporabo ekstrapolacije, pri čemer se upošteva razmerje med verjetnostmi neplačil podjetij z zunanjimi bonitetnimi ocenami. Za nedonosne kredite se kreditni pribitek ne upošteva, saj se kreditno tveganje zajame že z upoštevanjem neto denarnih tokov za izračun neto sedanje vrednosti. Krediti bankam so diskontirani s stopnjami donosnosti netveganih obrestnih mer. Diskontni faktor se linearno interpolira v odvisnosti od preostale zapadlosti po dnevih.

• Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Poštena vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, ki so vrednoteni po odplačni vrednosti, je določena na podlagi neposrednega opazovanja cene na trgih za enake finančne instrumente, do katerih Skupina lahko dostopa na dan merjenja. Dolžniškim vrednostnim papirjem po odplačni vrednosti se določi poštena vrednost na enak način, kot če bi bili pripoznani v portfelju po pošteni vrednosti. Metode so opisane v okviru tega poglavja.

• Vloge in krediti bank in centralne banke ter strank, ki niso banke

Ocenjevanje poštene vrednosti posojil temelji na donosu zasnovanem načinu določanja vrednosti z uporabo metode sedanje vrednosti. Upošteva se seštevek posameznih pogodbenih prihodnjih denarnih tokov (glavnic in obresti), ki so diskontirani s stopnjami donosnosti netveganih obrestnih mer za posamezno valuto. Za najete kredite bank se uporabijo kreditni pribitki, ki veljajo za krivuljo EU financials BBB. Pri izračunu se upošteva preostala zapadlost vsakega denarnega toka. Diskontni faktor se linearno interpolira v odvisnosti od preostale zapadlosti po dnevih.




POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

11. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti

11.1 Obresti po sektorjih

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

PRIHODKI ODHODKI PRIHODKI ODHODKI

Nefinančne družbe 54.098 782 32.561 584

Država 7.235 1.313 9.139 80

Banke 2.327 5.788 2.644 2.478

Centralna banka 882 4.307 809 1.899

Druge finančne organizacije 4.764 3.285 2.636 208

Gospodinjstva 102.630 2.003 71.897 1.725

Skupaj 171.936 17.478 119.686 6.974

Čiste obresti 154.458 112.712

NOVA KBM

2020 2019

PRIHODKI ODHODKI PRIHODKI ODHODKI

Nefinančne družbe 49.750 782 28.667 507

Država 7.222 1.313 9.126 80

Banke 2.327 5.666 2.644 2.321

Centralna banka 882 4.307 809 1.899

Druge finančne organizacije 13.920 3.285 10.364 208

Gospodinjstva 78.033 2.003 49.684 1.725

Skupaj 152.134 17.356 101.294 6.740


11.2 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti glede na vrsto sredstev in obveznosti

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

KRATKOROČNI DOLGOROČNI KRATKOROČNI DOLGOROČNI

Prihodki iz finančnih sredstev po odplačni vrednost in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

19.716 149.357 37.474 80.935


3 6.550 0 11.624

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 19.431 141.908 37.192 68.470

– od kreditov 19.429 139.254 37.192 67.213

– iz dolžniških vrednostnih papirjev 2 2.654 0 1.257

Druga sredstva 210 0 217 0

Finančne obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 72 899 65 841

Drugi prihodki 2.863 0 1.277 0

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.949 0 431 0


914 0 846 0

Skupaj po ročnosti 22.579 149.357 38.751 80.935

Skupaj 171.936 119.686

Odhodki za obresti 8.779 8.699 2.748 4.226

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 1.742 0 318 0

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 488 8.239 479 4.159

Finančna sredstva, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 6.549 460 1.951 67


Skupaj 17.478 6.974





NOVA KBM

2020 2019

KRATKOROČNI DOLGOROČNI KRATKOROČNI DOLGOROČNI

Prihodki iz finančnih sredstev po odplačni vrednost in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

18.469 130.802 11.344 88.673


3 6.550 0 11.624

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 18.315 123.353 11.269 76.208

– od kreditov 18.313 120.699 11.269 74.951

– iz dolžniških vrednostnih papirjev 2 2.654 0 1.257

Druga sredstva 79 0 10 0

Finančne obveznosti, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 72 899 65 841

Drugi prihodki iz obresti 2.863 0 1.277 0

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.949 0 431 0


914 0 846 0


Skupaj 152.134 101.294

Odhodki za obresti 8.775 8.581 2.748 3.992

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 1.742 0 318 0

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 484 8.121 479 3.925

Finančna sredstva, ki izhajajo iz negativne obrestne mere 6.549 460 1.951 67


Skupaj 17.356 6.740


V letu 2020 se je 3.695 tisoč € odhodkov za obresti od finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti, nanašalo na izdane podrejene obveznice banke (v letu 2019 840 tisoč €).


2020 2019 2020 2019

Dividende iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

764 711 764 711

– iz delnic in deležev drugih izdajateljev 764 711 764 711

Dividende iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 9 298 9 298

– iz delnic in deležev drugih izdajateljev 9 298 9 298

Dividende iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 6.245 5.647

– iz naložb v kapital v odvisne družbe 0 0 5.749 5.647

– iz naložb v kapital v pridružene družbe 0 0 496 0

Skupaj 773 1.009 7.018 6.656

12. Prihodki iz dividend

13. Prihodki iz opravnin in odhodki za opravnine

13.1 Opravnine po vrstah


2020 2019 2020 2019

Prihodki iz opravnin (provizij) 124.822 77.627 118.099 69.418

– dana jamstva 4.167 2.055 4.167 2.055

– plačilni promet 52.655 38.636 52.655 38.636

– vodenje transakcijskih računov 22.221 13.449 22.221 13.449

– kartično in bankomatsko poslovanje 26.258 7.831 26.258 7.832

– posredniški in komisijski posli 6.775 4.156 4.056 1.831

– posli z vrednostnimi papirji za stranke 3.900 2.911 3.900 2.911

– kreditni posli 6.600 5.367 2.562 2.146

– druge storitve 2.246 3.222 2.280 558

Odhodki za opravnine (provizije) 51.357 36.404 44.716 30.598

– kartično in bankomatsko poslovanje 3.885 4.641 3.885 4.641

– posredniški in komisijski posli 7.580 6.459 1.205 1.094

– borzni posli in drugi posli z vrednostnimi papirji 1.206 892 1.206 892

– plačilni promet 37.227 23.810 36.967 23.559

– druge storitve 1.459 602 1.453 412

Čiste opravnine 73.465 41.223 73.383 38.820




13.2 Opravnine po segmentu strank


2020 2019 2020 2019

Pravne osebe, finančni trgi in ostalo 63.502 44.537 62.309 40.856

Prebivalstvo 61.320 33.090 55.790 28.562

Skupaj 124.822 77.627 118.099 69.418

13.3 Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke


2020 2019 2020 2019

Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke 4.034 4.719 4.034 1.821

Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 1.311 1.297 1.311 1.235

Gospodarjenje s finančnimi instrumenti 0 2.839 0 3

Skrbništvo in sorodne storitve 2.486 570 2.486 570

Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 237 13 237 13

Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke 837 759 837 759

Opravnine v zvezi z družbo KDD in njej podobnimi organizacijami 810 733 810 733

Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami 27 26 27 26

Skupaj 3.197 3.960 3.197 1.062

Banka razkriva zgornje podatke v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic, ki ga je izdala Banka Slovenije.

Ti prihodki iz opravnin so del prihodkov od poslov z vrednostnimi papirji za stranke ter drugih storitev, odhodki za opravnine so del borznih poslov in drugih poslov z vrednostnimi papirji v pojasnilu 13.1.

14. Čisti dobički ob odpravi pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

DOBIČKI IZGUBEČISTI

DOBIČKI DOBIČKI IZGUBEČISTI

DOBIČKI


171 0 171 7.529 107 7.422

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 9.791 2.699 7.092 3.162 2.026 1.136

– od kreditov 9.606 2.684 6.922 2.953 1.942 1.011

– od drugih finančnih sredstev 185 15 170 209 84 125

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 210 0 210 57 0 57

Skupaj 10.172 2.699 7.473 10.748 2.133 8.615

NOVA KBM

2020 2019



DOBIČKI


171 0 171 7.529 107 7.422

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 9.734 2.108 7.626 3.100 1.387 1.713

– od kreditov 9.549 2.093 7.456 2.891 1.303 1.588

– od drugih finančnih sredstev 185 15 170 209 84 125

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 210 0 210 57 0 57

Skupaj 10.115 2.108 8.007 10.686 1.494 9.192




15. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

DOBIČKI IZGUBE

ČISTI DOBIČKI/(IZGUBE) DOBIČKI IZGUBE

ČISTI DOBIČKI/(IZGUBE)

Lastniški instrumenti 0 0 0 56 2 54

Dolžniški vrednostni papirji 1.259 352 907 0 0 0

Tuja valuta (nakup/prodaja) 11.176 8.320 2.856 1.829 488 1.341

Izvedeni finančni instrumenti 7.151 6.862 289 2.452 3.292 (840)

– futures/forwards 3.555 3.635 (80) 854 1.423 (569)

– opcije 1.274 1.254 20 0 0 0

– swaps 1.708 1.843 (135) 1.598 1.532 66

– drugi izvedeni finančni instrumenti 614 130 484 0 337 (337)

Skupaj 19.586 15.534 4.052 4.337 3.782 555

NOVA KBM

2020 2019

DOBIČKI IZGUBE



Dolžniški vrednostni papirji 1.259 352 907 0 0 0

Tuja valuta (nakup/prodaja) 11.176 8.320 2.856 1.829 488 1.341

Izvedeni finančni instrumenti 7.151 6.862 289 2.452 3.292 (840)

– futures/forwards 3.555 3.635 (80) 854 1.423 (569)

– opcije 1.274 1.254 20 0 0 0

– swaps 1.708 1.843 (135) 1.598 1.532 66

– drugi izvedeni finančni instrumenti 614 130 484 0 337 (337)

Skupaj 19.586 15.534 4.052 4.281 3.780 501

Izvedene finančne instrumente (futures/forward) Skupina uporablja za ekonomsko varovanje valutne izpostavljenosti. Njihovi učinki so povezani z učinki tečajnih razlik.

16. Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje


2020 2019



DOBIČKI


10.827 9.945 882 15.943 2.392 13.551

Skupaj 10.827 9.945 882 15.943 2.392 13.551

17. Drugi čisti poslovni dobički


2020 2019 2020 2019

Prihodki 17.126 15.042 8.007 5.910

Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem 10.356 10.706 3.594 3.480

Drugi poslovni prihodki 6.770 4.336 4.413 2.430

Odhodki 3.580 3.290 1.044 555

Osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem 1.288 1.486 15 61

Odhodki iz naslova zaseženih nepremičnin 184 184 184 184

Drugi poslovni odhodki 2.108 1.620 845 310

Skupaj 13.546 11.752 6.963 5.355




18. Administrativni stroški


2020 2019 2020 2019

Stroški dela 94.824 62.916 87.651 55.879

Bruto plače 73.226 49.428 67.860 44.035

Dajatve za socialno zavarovanje 5.242 3.466 4.393 2.625

Dajatve za pokojninsko zavarovanje 5.356 3.249 5.321 3.200

Nadomestilo za prevoz na delo 1.479 1.094 1.354 954

Nadomestilo za prehrano med delom 2.689 1.694 2.492 1.484

Odpravnine in dokup delovne dobe 113 0 1 0

Dodatno pokojninsko zavarovanje 2.142 1.009 2.010 947

Regres za letni dopust 4.187 2.707 3.849 2.382

Solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade 28 14 24 10

Drugi stroški delavcev 362 255 347 242

Splošni in administrativni stroški 61.803 49.627 58.282 45.551

Stroški materiala 626 446 546 358

Stroški energije 1.823 1.389 1.651 1.220

Stroški strokovne literature 92 33 87 24

Drugi stroški 395 148 391 144

Odhodki za najemnine 2.265 1.485 2.222 1.439

Stroški poštnih storitev 5.624 3.004 5.124 2.454

Stroški transportnih storitev 18 1.322 18 1.320

Stroški storitev informacijskih sistemov 3.247 1.191 3.247 1.044

Drugi stroški storitev 9.554 6.061 9.136 5.557

Stroški za službena potovanja 336 424 202 231

Stroški za vzdrževanje osnovnih sredstev 13.022 9.259 11.617 7.971

Stroški reklame 3.602 3.127 3.492 2.875

Reprezentanca 312 519 143 329

Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 17.717 18.508 17.539 18.076

Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 598 714 580 665

Stroški zavarovanja 1.316 1.008 1.232 909

Drugi stroški 1.256 989 1.055 935

Skupaj administrativni stroški 156.627 112.543 145.933 101.430

Stroški v zvezi z vplačili v sklad za reševanje in sistem zajamčenih vlog 6.924 4.375 6.924 4.375

Banka je v letu 2020 v skladu s planom reorganizacije pripoznala stroške restrukturiranja (izredni stroški, povezani stroški svetovalnih storitev z reorganizacijo banke in Skupine) v višini

15.341 tisoč € (v letu 2019 15.733 tisoč €). Na nivoju Skupine so bili ti stroški v letih 2020 in 2019 enaki kot v banki.

Stroški revizorjev


2020 2019 2020 2019

Revidiranje letnega poročila 285 173 265 150

Druge storitve revidiranja 149 108 149 103

Druge storitve dajanja zagotovil 19 29 19 29

Druge nerevizijske storitve 6 46 0 0

Skupaj 459 356 433 282

19. Amortizacija


2020 2019 2020 2019

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 11.675 10.114 6.988 4.155

Amortizacija neopredmetenih sredstev 11.769 6.689 11.583 6.100

Skupaj 23.444 16.803 18.571 10.255

Banka je v letu 2020 po pravni združitvi Nove KBM in Abanke v skladu s planom

reorganizacije pripoznala rezervacije za reorganizacijo v višini 14.047 tisoč €.

Znotraj amortizacije se je na nivoju banke v letu 2020 nanašalo 6.436 tisoč € na stroške prestrukturiranja (v letu 2019

3.790 tisoč €). Na nivoju Skupine so bili ti stroški v letih 2020 in 2019 enaki kot v banki.

20. Rezervacije


2020 2019 2020 2019

Rezervacije za reorganizacijo (14.047) (1.791) (14.047) (1.791)

Rezervacije za davčne tožbe in druge pravno nerešene tožbe 215 1.574 215 1.574

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 1.528 (286) 1.576 (243)

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 9.040 1.766 9.038 1.772

Druge rezervacije 1.178 0 1.178 0

Skupaj (2.086) 1.263 (2.040) 1.312





2020 2019 2020 2019

Oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (39.971) 4.658 (37.833) 6.344

Oslabitev naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 (3.381) 0

Oslabitev nefinančnih sredstev (15.681) (2.814) (9.636) (2.814)

Skupaj (55.652) 1.844 (50.850) 3.530

21.1 (Oblikovanje)/odprava oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida


2020 2019 2020 2019

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (191) 462 (191) 462

– dolžniški vrednostni papirji (191) 462 (191) 462

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (39.780) 4.196 (37.642) 5.881

– dolžniški vrednostni papirji (722) 23 (722) 23

– vpogledne vloge pri bankah (72) (10) (72) (10)

– krediti bankam 0 6 0 6

– krediti strankam, ki niso banke (39.050) 4.975 (36.971) 6.647

– druga finančna sredstva 64 (798) 123 (786)

Skupaj (39.971) 4.658 (37.833) 6.344

21.2 Oblikovanje oslabitev naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb


2020 2019 2020 2019

Oslabitve naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 (3.381) 0

Obvladujoča banka je v letu 2020 oslabila kapitalsko naložbo v odvisno družbo Anepremičnine d.o.o. v višini 3.381 tisoč €.

21. Oslabitve 21.3 Oblikovanje oslabitev nefinančnih sredstev


2020 2019 2020 2019

Opredmetena osnovna sredstva (7.023) (2.708) (6.951) (2.708)

Naložbene nepremičnine (3.106) (33) (20) (33)

Druga sredstva (nepremičnine na zalogi) (5.552) (73) (2.665) (73)

Skupaj (15.681) (2.814) (9.636) (2.814)

22. Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

DOBIČKI IZGUBE



Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

2.874 7.371 (4.497) 7.216 14.851 (7.635)

– osnovna sredstva in naložbene nepremičnine 146 2.591 (2.445) 222 4.566 (4.344)

– zasežene naložbene nepremičnine 64 0 64 0 106 (106)

– prodaja terjatev 2.664 4.780 (2.116) 6.994 10.179 (3.185)

Dobiči iz odprave pripoznanja naložb v odvisne družbe 0 0 0 17.132 0 17.132

Skupaj 2.874 7.371 (4.497) 24.348 14.851 9.497

NOVA KBM

2020 2019

DOBIČKI IZGUBE

ČISTI DOBIČKI/ (IZGUBE) DOBIČKI IZGUBE


Čisti dobički/(izgube) iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

2.851 7.759 (4.908) 7.216 14.852 (7.636)

– osnovna sredstva in naložbene nepremičnine 123 2.979 (2.856) 222 4.567 (4.345)

– zasežene naložbene nepremičnine 64 0 64 0 106 (106)

– prodaja terjatev 2.664 4.780 (2.116) 6.994 10.179 (3.185)

Dobiči iz odprave pripoznanja naložb v odvisne družbe 0 0 0 21.912 0 21.912

Skupaj 2.851 7.759 (4.908) 29.128 14.852 14.276

Dobiček iz naslova naložb v kapital odvisnih družb se je v letu 2019 nanašal na učinke, nastale pri odpravi pripoznanja

družb KBM Infond d.o.o. in M-Pay d.o.o.





2020 2019 2020 2019

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (4.415) (5.126) (2.416) (3.443)

Odloženi davek iz rednega poslovanja 1.025 (623) 855 (765)

Skupaj (3.390) (5.749) (1.561) (4.208)

23.1 Primerjava med dejansko in obračunano davčno stopnjo


2020 2019 2020 2019

Dobiček pred obdavčitvijo 214.175 68.236 210.473 71.606

Davek od dohodkov, izračunan po predpisani davčni stopnji (40.693) (12.965) (39.990) (13.605)

19 % od postavk, ki zmanjšujejo davčno osnovo 42.323 3.668 41.361 3.072

19 % od postavk, ki povečujejo davčno osnovo (10.294) (1.016) (7.903) (182)

Koriščene davčne olajšave in pokrivanje davčne izgube 4.249 7.888 4.116 7.806

Davek iz prejšnjih let 0 (20) 0 0

Ostale prilagoditve 1.025 (3.304) 855 (1.299)

Skupaj davek od dohodka (3.390) (5.749) (1.561) (4.208)

Večina neobdavčenih prihodkov Skupine se nanaša na dobiček iz izpogajanega nakupa. Obvladujoča banka je iz davčne osnove za leto 2020 iz tega naslova izvzela 202.292 tisoč € prihodkov.

Prav tako je obvladujoča banka v obračunu davka od dohodkov za leto 2020 koristila 16.095 tisoč € pretekle davčne izgube in 5.567 tisoč € tekoče davčne olajšave.

Ostale prilagoditve se nanašajo na neto oblikovane odložene davke.

Predpisana davčna stopnja znaša 19 %. Efektivna davčna stopnja obvladujoče banke je za leto 2020 znašala 0,74 %, efektivna davčna stopnja Skupine pa je za leto 2020 znašala 1,58 %.

V skladu z lokalnimi predpisi lahko davčni organi kadarkoli pregledajo poslovne knjige in računovodske evidence banke še pet let po letu poročanja ter odmerijo dodatno obveznost plačila davka in kazni. Skupina nima odprtih davčnih pregledov.

23. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja

24. Osnovni čisti dobiček in popravljeni dobiček na delnico


2020 2019 2020 2019

Osnovni čisti dobiček poslovnega leta (v tisoč €) 210.785 62.347 208.912 67.398

Tehtano povprečno število navadnih kosovnih delnic 10.000.000 10.000.000 10.000.000 10.000.000

Osnovni čisti dobiček/popravljeni dobiček na delnico (v €) 21,08 6,23 20,89 6,74

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med doseženim čistim dobičkom v obdobju in tehtanim povprečnim številom navadnih kosovnih delnic.

Skupina Nove KBM razkriva osnovni čisti dobiček na delnico z namenom zagotavljanja kontinuitete pri razkrivanju, čeprav po MRS 33 k razkritju ni zavezana.




POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA

25. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Denar v blagajni 151.176 91.292 151.176 91.292

Stanje na računih pri centralni banki 1.894.018 772.873 1.894.018 772.873

Bruto vpogledne vloge pri bankah 72.698 20.522 71.779 18.670

Popravek vrednosti (48) (27) (48) (27)

Skupaj – neto vpogledne vloge pri bankah 72.650 20.495 71.731 18.643

Skupaj 2.117.844 884.660 2.116.925 882.808

Visoko stanje na računih pri centralni banki je predvsem posledica presežne

likvidnosti v sistemu in negativnih obrestnih mer na trgu.

25.1 Denarna sredstva in denarni ustrezniki


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.117.844 884.660 2.116.925 882.808

Krediti bankam 9.774 27.616 9.774 27.616

Skupaj 2.127.618 912.276 2.126.699 910.424

26. Finančna sredstva v posesti za trgovanje


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Izvedeni finančni instrumenti 7.518 2.933 7.518 2.933

- forward pogodbe 376 95 376 95

- opcijske pogodbe 580 0 580 0

- swap pogodbe 6.562 2.838 6.562 2.838

Skupaj 7.518 2.933 7.518 2.933

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, nimajo značilnosti podrejenega dolga.

26.1 Gibanje finančnih sredstev v posesti za trgovanje


2020 2019 2020 2019

Stanje 1.1. 2.933 2.317 2.933 1.347

Sprememba skupine 0 (970) 0 0

Sredstva pridobljena s poslovno združitvijo 4.575 0 4.575 0

Pridobitev 4.253 0 4.253 0

Zmanjšanja (prodaja in unovčenje) (5.002) 0 (5.002) 0

Sprememba poštene vrednosti 759 1.586 759 1.586

Stanje 31.12. 7.518 2.933 7.518 2.933




27. Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

SKUPINA NOVE KBM INNOVA KBM 31.12.2020 31.12.2019

Lastniški instrumenti 21.305 16.461

Krediti in druga finančna sredstva 41.186 18.763

Skupaj 62.491 35.224

27.1 Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje

28. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa

28.1 Po vrstah in sektorjih

SKUPINA NOVE KBM IN NOVA KBM 31.12.2020 31.12.2019

Lastniški instrumenti 50.461 29.415

Država 50.376 25.337

Druge finančne organizacije 85 4.078

Dolžniški vrednostni papirji 1.789.131 1.121.576

Država 1.088.285 569.720

Banke 444.617 353.549

Druge finančne organizacije 137.693 85.441

Nefinančne družbe 118.536 112.866

Skupaj 1.839.592 1.150.991

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega

donosa, nimajo značilnosti podrejenega dolga.

28.2 Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa


2020

LASTNIŠKI INSTRUMENTI

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI

PAPIRJI SKUPAJ

Stanje 1.1. 29.415 1.121.576 1.150.991

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 24.998 1.050.884 1.075.882

Nakup oz. pripoznanje novih finančnih sredstev 0 201.130 201.130

Odprava pripoznanja ob prodaji ali zapadlosti 0 (548.194) (548.194)

Neto prevrednotenje preko kapitala (2.843) (298) (3.141)

Neto dobički/izgube pri prodaji 0 171 171

Obresti 0 (32.140) (32.140)

Prerazvrstitev (1.109) 0 (1.109)

Drugo 0 (3.998) (3.998)

Stanje 31.12. 50.461 1.789.131 1.839.592


2020


KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA SKUPAJ

Stanje 1.1. 16.461 18.763 35.224

Povečanje med letom 13.317 41.927 55.244

Sprememba poštene vrednosti 5.443 10.687 16.130

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 7.186 25.414 32.600

Nakupi in črpanja* 0 5.826 5.826

Prerazvrstitev 688 0 688

Zmanjšanje med letom (8.473) (19.504) (27.977)

Sprememba poštene vrednosti (5.660) (10.056) (15.716)

Prodaja in plačila* (2.813) (9.448) (12.261)

Stanje 31.12. 21.305 41.186 62.491

* Povečanja in zmanjšanja vključujejo črpanja in poplačila revolving kreditov.


2019


KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA SKUPAJ

Stanje 1.1. 16.980 22.712 39.692

Povečanje med letom 5.643 8.094 13.737

Sprememba poštene vrednosti 5.642 7.918 13.560

Nakupi in črpanja* 1 176 177

Zmanjšanje med letom (6.162) (12.043) (18.205)

Sprememba poštene vrednosti (10) 0 (10)

Prodaja in plačila* (6.152) (12.043) (18.195)

Stanje 31.12. 16.461 18.763 35.224

* Povečanja in zmanjšanja vključujejo črpanja in poplačila revolving kreditov.





2019


DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI

PAPIRJI SKUPAJ

Stanje 1.1. 28.782 1.445.386 1.474.168

Nakup oz. pripoznanje novih finančnih sredstev 0 33.371 33.371

Odprava pripoznanja ob prodaji ali zapadlosti 0 (341.162) (341.162)

Neto prevrednotenje preko kapitala 634 (3.356) (2.723)

Neto dobički/izgube pri prodaji 0 7.422 7.422

Obresti 0 (20.087) (20.087)

Drugo (1) 2 2

Stanje 31.12. 29.415 1.121.576 1.150.991

Skupina Nove KBM je izbrala možnost merjenja po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa za

lastniške finančne instrumente, ki jih poseduje iz strateških razlogov (udeležba v kapitalu zaradi poslovnega sodelovanja).


Visa INC. 0 1.625

Sklad za reševanje bank 50.376 25.336

BANKART d.o.o. 0 2.444

SWIFT LA HULPE 85 10

Skupaj 50.461 29.415

V letu 2020 se prerazvrstitev lastniških instrumentov v znesku 687 tisoč € nanaša na delnice VISA, ki jih je Skupina Nove KBM prerazvrstila v kategorijo finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ker te ne ustrezajo definiciji lastniškega instrumenta. Prerazvrstitev v znesku 422 tisoč € pa se nanaša na prerazvrstitev naložbe v družbo Bankart med naložbe v kapital pridruženih družb, saj sta deleža Nove KBM in Abanke ob njuni pravni združitvi dosegla pomemben vpliv v kapitalu te družbe.

Gibanje oslabitev in bruto vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, za poslovni leti 2020 in 2019 je predstavljeno v poglavju 9.1.6.

29. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Dolžniški vrednostni papirji 283.473 39.771 283.473 39.771

Krediti bankam 20.651 27.619 20.651 27.619

Krediti strankam, ki niso banke 4.619.637 2.763.313 4.537.335 2.683.943

Druga finančna sredstva 30.646 24.560 29.343 24.108

Skupaj 4.954.407 2.855.263 4.870.802 2.775.441

Gibanje oslabitev in bruto vrednosti za poslovni leti 2020 in 2019 je predstavljeno v poglavju 9.1.6.

29.1 Dolžniški vrednostni papirji


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji 4.373 0 4.373 0

Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 279.843 39.780 279.843 39.780

Skupaj – bruto vrednost 284.216 39.780 284.216 39.780

Popravek vrednosti (743) (9) (743) (9)

Skupaj – neto vrednost 283.473 39.771 283.473 39.771

29.2 Krediti bankam


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Kratkoročni krediti 9.783 27.616 9.783 27.616

Dolgoročni krediti 10.868 3 10.868 3


Popravek vrednosti 0 0 0 0





29.3 Krediti strankam, ki niso banke


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Kratkoročni krediti 397.550 268.082 374.775 218.870

Dolgoročni krediti 4.314.093 2.566.192 4.244.033 2.527.581

Terjatve iz danih jamstev 1.497 1.453 1.497 1.453

Skupaj – bruto vrednost 4.713.140 2.835.727 4.620.305 2.747.904

Popravek vrednosti (93.503) (72.414) (82.970) (63.961)

Skupaj – neto vrednost 4.619.637 2.763.313 4.537.335 2.683.943


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Krediti 4.085.397 2.282.978 4.433.166 2.623.426

Okvirni krediti 140.414 95.100 140.414 95.100

Krediti in terjatve po plačilnih karticah 45.079 27.925 45.079 27.925

Finančni najem 440.604 428.271 0 0

Finančna poroštva 1.497 1.453 1.497 1.453

Podrejeni krediti 27 0 27 0

Vloge 122 0 122 0

Skupaj – bruto vrednost 4.713.140 2.835.727 4.620.305 2.747.904


Skupaj – neto vrednost 4.619.637 2.763.313 4.537.335 2.683.943

29.4 Druga finančna sredstva


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Terjatve za opravnine 3.698 2.172 3.693 2.162

Terjatve do kupcev 2.125 1.740 1.106 733

Druga finančna sredstva 27.257 22.785 26.305 22.746

– od tega terjatve v obračunu 16.021 13.483 16.007 13.475

– od tega terjatve za sodne takse 0 0 0 0

– od tega drugo 11.236 9.302 10.298 9.271




Na dan 31.12.2020 se pretežni del terjatev v obračunu Skupine nanaša na terjatve iz

poslov s prebivalstvom (kreditne kartice in kartice z odloženim plačilom).

30. Naložbe v kapital odvisnih, skupaj obvladovanih in pridruženih družb


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Naložbe v kapital drugih družb Skupine

– naložbe v kapital finančnih organizacij v skupini 0 0 109.417 109.417

– naložbe v kapital nefinančnih organizacij v skupini 4.954 0 4.909 0

Skupaj 4.954 0 114.326 109.417

30.1 Gibanje naložb v kapital odvisnih, skupaj obvladovanih in pridruženih družb


2020 2019 2020 2019

Stanje 1.1. 0 0 109.417 109.417

Povečanje med letom 4.954 0 457.429 0

– pridobitev odvisne družbe 0 0 444.242 0

– pridobitev 4.909 0 13.187 0

– drugo (dokapitalizacija, kapitalska metoda) 45 0 0 0

Zmanjšanje med letom 0 0 (452.520) 0

– zmanjšanje zaradi združitve 0 0 (444.242) 0

– oslabitve 0 0 (3.381) 0

– prenos med nekratkoročna sredstva za prodajo 0 0 (4.897) 0

Stanje 31.12. 4.954 0 114.326 109.417

Z združitvijo Nove KBM d.d. in Abanke d.d. 01.09.2020 je postala odvisna družba Abanke d.d., Anepremičnine d.o.o., odvisna družba Nove KBM d.d., Bankart d.o.o. pa pridružena družba združene banke, saj je kapitalska naložba obeh bank presegla 20 % udeležbe v kapitalu družbe Bankart.

Konec leta 2020 je bila v Novi KBM d.d. opravljena oslabitev naložbe v kapital odvisne družbe Anepremičnine d.o.o. v višini 3.381 tisoč €. Kapitalska naložba v družbo Anepremičnine je bila konec leta 2020 prerazvrščena med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo.

V letu 2019 obvladujoča banka ni pridobila oziroma odtujila naložb v kapital odvisnih družb, z izjemo naložb v kapital družb KBM Infond d.o.o. (prodaja) in M-Pay d.o.o. (prenehanje), ki sta bili med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo prerazvrščeni že v letu 2018.




30.2 Podatki o družbah, kjer je banka udeležena z najmanj 20 % v kapitalu

NAZIV DRUŽBE

31.12.2020

VELIKOST CELOTNEGA KAPITALA

ČISTI POSLOVNI IZID DRUŽBE

KAPITAL, KI PRIPADA NOVI KBM

NABAVNA VREDNOST NALOŽBE

UDELEŽBA V KAPITALU (V %)

DELEŽ GLASOVALNIH PRAVIC (V %) STANJE NALOŽBE

Summit Leasing d.o.o. 102.259 6.872 102.259 109.417 100 100 109.417

Anepremičnine d.o.o.* 5.004 (6.850) 5.004 8.278 100 100 4.897

Bankart d.o.o. 19.418 2.101 5.674 4.909 29,22 29,22 4.909

Skupaj 126.681 2.123 112.937 122.604 119.223

* Anepremičnine so v izkazu finančnega položaja prikazane znotraj nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo.

NAZIV DRUŽBE

31.12.2019

VELIKOST CELOTNEGA KAPITALA

ČISTI POSLOVNI IZID DRUŽBE

KAPITAL, KI PRIPADA NOVI KBM

NABAVNA VREDNOST NALOŽBE

UDELEŽBA V KAPITALU (V %)

DELEŽ GLASOVALNIH PRAVIC (V %) STANJE NALOŽBE

Summit Leasing d.o.o. 101.228 5.748 101.228 109.417 100 100 109.417

31. Opredmetena sredstvaSKUPINA NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Opredmetena osnovna sredstva 80.268 66.376 64.977 45.396

Naložbene nepremičnine 26.871 25.467 25.443 25.467

Skupaj 107.139 91.843 90.420 70.863

31.1 Opredmetena osnovna sredstva

SKUPINA NOVE KBM

2020

ZEMLJIŠČA IN GRADBENI

OBJEKTIRAČUNALNIŠKA

OPREMADRUGA

OPREMA

OSNOVNA SREDSTVA V

PRIPRAVI SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 74.126 13.174 57.618 4.397 149.315

Sprememba skupine 116 1 5 0 122

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 29.721 1.113 4.459 48 35.341

Prenosi med vrstami sredstev (14.673) 4.127 2 (8.884) (19.428)

Povečanja 3.254 726 16.457 4.676 25.113

Zmanjšanja (2.820) (4.468) (29.128) 0 (36.416)


Stanje 31.12. 89.724 14.673 49.413 237 154.047

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (40.130) (11.024) (31.785) 0 (82.939)

Prenosi med vrstami sredstev 4.831 (3) 10 0 4.838

Povečanja (20.480) (8) (18.141) 0 (38.629)

Amortizacija (1.969) (1.454) (6.151) 0 (9.574)

Amortizacija pravice do uporabe (MSRP 16) (1.326) (525) (250) 0 (2.101)

Zmanjšanja 27.815 4.469 29.049 0 61.333

Prevrednotenje (7.023) 0 0 0 (7.023)


Stanje 31.12. (38.110) (8.476) (27.193) 0 (73.779)

Sedanja vrednost 1.1. 33.996 2.150 25.833 4.397 66.376

Sedanja vrednost 31.12. 51.614 6.197 22.220 237 80.268




SKUPINA NOVE KBM

2019



OPREMADRUGA

OPREMA

OSNOVNA SREDSTVA V

PRIPRAVI SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2018 86.527 20.043 56.611 1.315 164.496

Prehod na MSRP 16 5.034 0 43 0 5.077

Stanje 1.1.2019 91.561 20.043 56.654 1.315 169.573

Sprememba skupine (718) (404) (515) 0 (1.637)

Prenosi med vrstami sredstev (15.608) 15 3.187 (5.376) (17.782)

Povečanja 299 80 29.792 8.458 38.629

Zmanjšanja (1.408) (6.560) (31.500) 0 (39.468)

Stanje 31.12. 74.126 13.174 57.618 4.397 149.315

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (48.906) (17.437) (33.502) (1) (99.846)

Sprememba skupine 558 411 279 0 1.248

Prenosi med vrstami sredstev 12.106 392 (392) 1 12.107

Povečanja (199) (1) (174) 0 (374)

Amortizacija (1.526) (945) (6.868) 0 (9.339)

Amortizacija pravice do uporabe (MSRP 16) (710) 0 (65) 0 (775)

Zmanjšanja 1.156 6.556 9.036 0 16.748

Prevrednotenje (2.609) 0 (99) 0 (2.708)

Stanje 31.12. (40.130) (11.024) (31.785) 0 (82.939)



NOVA KBM

2020



OPREMADRUGA

OPREMA

OSNOVNA SREDSTVA V

PRIPRAVI SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 73.644 12.431 30.236 4.397 120.708

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 29.721 1.113 4.459 48 35.341

Prenosi med vrstami sredstev (15.157) 4.127 2 (8.884) (19.912)

Povečanja 1.523 672 254 4.676 7.125

Zmanjšanja (1.196) (4.350) (5.879) 0 (11.425)


Stanje 31.12. 88.535 13.993 29.072 237 131.837

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (40.053) (10.405) (24.854) 0 (75.312)

Prenosi med vrstami sredstev 4.926 (3) 10 0 4.933

Povečanja (16.099) (1) (192) 0 (16.292)

Amortizacija (1.964) (1.348) (1.733) 0 (5.045)

Amortizacija pravice do uporabe (MSRP 16) (1.168) (525) (250) 0 (1.943)

Zmanjšanja 23.282 4.351 5.801 0 33.434

Prevrednotenje (6.951) 0 0 0 (6.951)


Stanje 31.12. (37.855) (7.862) (21.143) 0 (66.860)


Sedanja vrednost 31.12. 50.680 6.131 7.929 237 64.977




NOVA KBM

2019



OPREMADRUGA

OPREMA

OSNOVNA SREDSTVA V

PRIPRAVI SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2018 86.293 18.734 29.901 1.318 136.246

Prehod na MSRP 16 4.116 0 43 0 4.159

Stanje 1.1. 90.409 18.734 29.944 1.318 140.405

Prenosi med vrstami sredstev (15.609) 15 3.187 (5.379) (17.786)

Povečanja 0 0 823 8.458 9.281

Zmanjšanja (1.156) (6.318) (3.718) 0 (11.192)

Stanje 31.12. 73.644 12.431 30.236 4.397 120.708

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (48.426) (16.312) (26.624) 0 (91.362)

Prenosi med vrstami sredstev 12.104 392 (392) 0 12.104

Povečanja (199) (1) (174) 0 (374)

Amortizacija (1.369) (798) (1.213) 0 (3.380)

Amortizacija pravice do uporabe (MSRP 16) (710) 0 (65) 0 (775)

Zmanjšanja 1.156 6.314 3.713 0 11.183

Prevrednotenje (2.609) 0 (99) 0 (2.708)

Stanje 31.12. (40.053) (10.405) (24.854) 0 (75.312)



Nabavna vrednost dokončno amortiziranih opredmetenih osnovnih sredstev Skupine, ki so še vedno v uporabi, na dan 31.12.2020 znaša 24.000 tisoč € (na dan 31.12.2019 znaša 61.813 tisoč €).

Obveznosti Skupine do dobaviteljev opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2020 znašajo 572 tisoč € (na dan 31.12.2019 znašajo 803 tisoč €).

Skupina na dan 31.12.2020 nima zastavljenih osnovnih sredstev.

Sredstva, ki jih ima Skupina v najemu (in so pripoznana v skladu z MSRP 16) so podrobneje razkrita v pojasnilu 43.

31.2 Naložbene nepremičnine


2020 2019 2020 2019

Stanje 1.1. 25.467 27.578 25.467 27.150

Sprememba skupine 5.106 (428) 0 0

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 150 0 150 0

Prenosi med vrstami sredstev (150) 0 (150) 0

Povečanja 0 7 0 7

Zmanjšanja (596) (1.657) (4) (1.657)

Prevrednotenje (3.106) (33) (20) (33)

Stanje 31.12. 26.871 25.467 25.443 25.467

Prihodki iz najemnin Skupine v letu 2020 znašajo 3.464 tisoč €, vključno z davkom na dodano vrednost (v letu 2019 znašajo 3.517 tisoč €).

Neposredni poslovni odhodki Skupine, povezani z naložbenimi nepremičninami, v letu 2020 znašajo 70 tisoč € (v letu 2019 znašajo 37 tisoč €).

Naložbene nepremičnine so v računovodskih izkazih pripoznane po modelu poštene vrednosti.

Poštena vrednost vseh pomembnih naložbenih nepremičnin je določena s strani pooblaščenega cenilca.

Pri naložbenih nepremičninah ne obstajajo omejitve pri prodaji.




32. Neopredmetena sredstva

SKUPINA NOVE KBM

2020

PROGRAMSKA OPREMA

NEOPREDMETENA SREDSTVA V

PRIPRAVI

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVADOBRO

IME SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 41.143 1.293 3.645 7.299 53.380

Sprememba skupine 0 0 140 0 140

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 6.604 786 0 0 7.390

Prenosi med vrstami sredstev 6.681 (6.681) 0 0 0

Povečanja 0 6.827 600 0 7.427

Zmanjšanja (7.164) (1.326) (226) 0 (8.716)


Stanje 31.12. 47.264 899 4.159 7.299 59.621

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (19.718) 0 (2.019) 0 (21.737)

Povečanja 0 0 (67) 0 (67)

Amortizacija (11.260) 0 (509) 0 (11.769)

Zmanjšanja 7.122 0 192 0 7.314


Stanje 31.12. (23.576) 0 (2.403) 0 (25.979)


Sedanja vrednost 31.12. 23.688 899 1.756 7.299 33.642

SKUPINA NOVE KBM

2019

PROGRAMSKA OPREMA


PRIPRAVI

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVADOBRO

IME SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 77.875 7.125 12.989 7.299 105.288

Sprememba skupine (616) 0 (9.755) 0 (10.371)

Prenosi med vrstami sredstev 18.782 (18.865) 83 0 0

Povečanja 0 13.033 328 0 13.361

Zmanjšanja (54.898) 0 0 0 (54.898)

Stanje 31.12. 41.143 1.293 3.645 7.299 53.380

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (69.204) 0 (8.316) 0 (77.520)

Sprememba skupine 416 0 7.166 0 7.582

Amortizacija (5.820) 0 (869) 0 (6.689)

Zmanjšanja 54.890 0 0 0 54.890

Stanje 31.12. (19.718) 0 (2.019) 0 (21.737)



NOVA KBM

2020

PROGRAMSKA OPREMA


PRIPRAVI

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 41.143 1.269 1.815 44.227

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 6.604 786 0 7.390

Prenosi med vrstami sredstev 6.681 (6.681) 0 0

Povečanja 0 6.318 0 6.318

Zmanjšanja (7.164) (826) 0 (7.990)

Druge spremembe 0 0 0 0

Stanje 31.12. 47.264 866 1.815 49.945

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (19.718) 0 (510) (20.228)

Amortizacija (11.260) 0 (323) (11.583)

Zmanjšanja 7.122 0 0 7.122

Druge spremembe 280 0 0 280

Stanje 31.12. (23.576) 0 (833) (24.409)

Sedanja vrednost 1.1. 21.425 1.269 1.305 23.999

Sedanja vrednost 31.12. 23.688 866 982 25.536

NOVA KBM

2019

PROGRAMSKA OPREMA


PRIPRAVI

DRUGA NEOPREDMETENA

SREDSTVA SKUPAJ

Nabavna vrednost

Stanje 1.1. 76.608 7.123 1.732 85.463

Prenosi med vrstami sredstev 18.782 (18.865) 83 0

Povečanja 0 13.011 0 13.011

Zmanjšanja (54.247) 0 0 (54.247)

Stanje 31.12. 41.143 1.269 1.815 44.227

Popravek vrednosti

Stanje 1.1. (68.178) 0 (188) (68.366)

Amortizacija (5.778) 0 (322) (6.100)

Zmanjšanja 54.238 0 0 54.238

Stanje 31.12. (19.718) 0 (510) (20.228)






Nabavna vrednost dokončno amortiziranih neopredmetenih sredstev Skupine, ki so še vedno v uporabi, na dan 31.12.2020 znaša 9.048 tisoč € (na dan 31.12.2019 znaša 16.787 tisoč €).

Obveznosti Skupine do dobaviteljev neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2020 znašajo 1.762 tisoč € (na dan 31.12.2019 znašajo 277 tisoč €).

Visoka izločitev programske opreme v letu 2019 je posledica odpisa aplikacij zaradi prenove informacijskega sistema.

Skupina nima zastavljenih neopredmetenih sredstev in ni omejena pri razpolaganju z neopredmetenimi sredstvi.

Preizkus oslabitve dobrega imena vključuje dobro ime, ki je nastalo, ko je obvladujoča družba Nova KBM d.d. leta 2017 prevzela družbo Summit Leasing Slovenija d.o.o. (v nadaljevanju SLS). Narejen je bil tudi preizkus oslabitve kapitalske naložbe Nove KBM v odvisno družbo SLS. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je enaka večji od naslednjih dveh postavk: njegovi pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali njegovi vrednosti pri uporabi. Za potrebe testa oslabitve je bila nadomestljiva vrednost dobrega imena, ki izhaja iz pridobitve deleža v družbi SLS, določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, tj. z uporabo projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na triletnih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote, na katero je bilo dobro ime razporejeno. Kot denar ustvarjajoča enota je bila upoštevana družba SLS. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji denarnih tokov je znašala od 12,27 % do

14,85 % za različne scenarije. Projicirani denarni tokovi po eksplicitnem obdobju napovedi treh let so bili ekstrapolirani v neskončnost z uporabo odstotka rasti 2 %. Druge pomembne predpostavke vključujejo v strategiji določene stopnje rasti prodaje in donosnosti ter proste denarne tokove pred davkom od dohodkov pravnih oseb. Po oceni poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma dolgoročne stopnje rasti ne bi povzročila oslabitve dobrega imena.

Na osnovi navedenih predpostavk izračunana nadomestljiva vrednost dobrega imena presega knjigovodsko, zato ni potrebe po oslabitvi dobrega imena.

Obvladujoča banka v letu 2020 ni usredstvila stroškov razvoja. V letu 2019 je usredstvila stroške razvoja, ki so prikazani med neopredmetenimi sredstvi v pripravi in programsko opremo.




33. Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

33.1 Bruto odloženi davki

SKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Odložene bruto terjatve za davek 32.950 27.289 30.970 25.488

– iz finančnih sredstev, merjenih po PV prek drugega vseobsegajočega donosa 1.490 979 1.490 979

– iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 141 2 141 2

– iz davčne izgube 27.244 23.928 27.244 23.928

– iz osnovnih sredstev 92 0 92 0

– iz drugih rezervacij za zaposlene 888 634 821 579

– drugo 3.095 1.746 1.182 0

Odložene bruto obveznosti za davek 16.024 3.631 16.024 3.631

– iz finančnih sredstev, merjenih po PV prek drugega vseobsegajočega donosa 8.637 3.590 8.637 3.590

– iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 4.852 0 4.852 0

– iz osnovnih sredstev 623 0 623 0

– iz drugih rezervacij za zaposlene 0 41 0 41

– iz finančnih sredstev po PV preko poslovnega izida 1.912 0 1.912 0

Neto odložene terjatve 16.926 23.658 14.946 21.857

SKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

Vključeno v izkaz poslovnega izida

– iz oslabitev finančnih sredstev, merjenih po PV prek drugega vseobsegajočega donosa 36 (89) 36 (89)

– iz oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 123 (4) 123 (4)

– iz davčne izgube (2.699) 0 (2.699) 0

– iz oslabitev osnovnih sredstev (1) 0 (1) 0

– iz poslovne združitve 4.038 0 4.038 0

– iz drugih rezervacij za zaposlene (451) (41) (451) (42)

– začasne razlike iz naslova oslabitev terjatev 170 141 0 0

– iz amortizacijskih razlik 106 0 106 0

– iz rezervacij za reorganizacijo (270) 0 (270) 0

– drugo (27) (630) (27) (630)

Skupaj 1.025 (623) 855 (765)

Vključeno v drugi vseobsegajoči donos

Stanje 1.1. (3.493) (4.228) (3.512) (4.225)

– iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi 34 130 24 108

– iz prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po PV prek drugega vseobsegajočega donosa 562 605 562 605

Stanje 31.12. (2.897) (3.493) (2.926) (3.512)

Obvladujoča banka ima iz naslova dela nepokrite davčne izgube v višini 143.386 tisoč € oblikovane terjatve za odložene davke v višini 27.244 tisoč €. Preostala davčna izguba, za katero obvladujoča

banka nima oblikovanih terjatev za odložene davke, znaša 1.439.785 tisoč €. Davčna izguba se lahko naprej prenaša neomejeno.

34. Druga sredstvaSKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Zaloge 9.276 13.700 2.280 9.572

– sredstva, pridobljena za poplačilo terjatev 129 1.117 2.196 8.553

– druge zaloge 9.147 12.583 84 1.019

Terjatve za dane predujme 3.595 3.075 233 218

Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve 4.533 2.916 3.011 1.285

Druge terjatve 623 489 80 64


Pretežni del zalog Skupine na dan 31.12.2020 predstavljajo nepremičnine, namenjene prodaji, v višini 2.745 tisoč € (8.375 tisoč € v letu 2019), odvzete premičnine in nepremičnine iz naslova

lizinških poslov v višini 861 tisoč € (70 tisoč € v letu 2019) ter zaloga vozil v višini 5.446 tisoč € (4.059 tisoč € v letu 2019).




35. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Opredmetena osnovna sredstva v posesti za prodajo 12.045 8.900 12.045 8.900

Naložbene nepremičnine v posesti za prodajo in naložbene nepremičnine 0 503 0 503

Kapitalske naložbe v družbe v Skupini v posesti za prodajo 0 0 4.897 0

Skupaj 12.045 9.403 16.942 9.403

Kapitalske naložbe v družbe v Skupini v posesti za prodajo na dan 31.12.2020 se nanašajo na naložbo v odvisno družbo Anepremičnine d.o.o., ki jo je banka pridobila s pripojitvijo Abanke in v zvezi

s katero je sprožila prodajne postopke. Znotraj teh prodajnih postopkov je banka opredelila kot skupini sredstev za prodajo poslovno nepotrebne nepremičnine banke in naložbo v družbo Anepremičnine.

35.1 Gibanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje

SKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Stanje 1.1. 9.403 9.661 9.403 13.172

Sredstva, pridobljena s poslovno združitvijo 45 0 45 0

Povečanje

– prenos iz opredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin 8.431 6.074 8.431 6.074

– prenos iz kreditov in drugih sredstev 10.482 26.101 10.482 26.101

– prenos iz kapitalskih naložb 0 0 4.897 0

Prodaja

– opredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin (2.920) (1.817) (2.920) (1.817)

– kreditov in drugih sredstev (10.482) (26.101) (10.482) (26.101)

– kapitalskih naložb 0 0 0 (3.511)

Slabitev (2.914) (4.515) (2.914) (4.515)

Stanje 31.12. 12.045 9.403 16.942 9.403

Učinki iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo so izkazani v pojasnilu 22.

36. Zastavljena sredstva


Obvezna rezerva 72.046 37.149

Finančna sredstva banke, zastavljena za obveznosti banke 25.051 14.268

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa – dolžniški vrednostni papirji 218.232 217.654

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 66.294 24.488

– dolžniški vrednostni papirji 0 24.238

– krediti bankam 4.855 0

– krediti strankam, ki niso banke 60.247 0

– druga finančna sredstva 1.192 250

Skupaj zastavljena sredstva 381.623 293.559

Skupina zastavlja sredstva za zavarovanje terjatev Evrosistema (ECB), za zavarovanje terjatev iz naslova kartičnega poslovanja Mastercard, za zavarovanje terjatev nasprotnih strank iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za zagotavljanje likvidnih sredstev sklada

za reševanje bank (po določilih ZOSRB), za zagotavljanje obveznih rezerv na denarnem računu pri Banki Slovenije in za zavarovanje, vplačano pri klirinških sistemih (SEPA EKP, SEPA IDD CORE in SEPA IDD B2B).

37. Finančne obveznosti v posesti za trgovanje


Izvedeni finančni instrumenti 7.338 3.561

– forward pogodbe 349 372

– opcijske pogodbe 580 0

– swap pogodbe 6.061 2.582

– drugi izvedeni finančni instrumenti 348 607

Skupaj 7.338 3.561




38. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Vloge 7.528.335 3.792.348 7.530.787 3.792.556

Krediti 435.691 353.184 434.949 350.859

Dolžniški vrednostni papirji 90.367 90.287 90.367 90.287

Druge finančne obveznosti 65.503 49.937 60.238 43.150

Skupaj 8.119.896 4.285.756 8.116.341 4.276.852

38.1 Vloge po strankah in ročnosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Vloge bank 11.923 3.554 11.923 3.554

– vloge na vpogled 11.923 3.554 11.923 3.554

Vloge strank, ki niso banke 7.516.412 3.788.794 7.518.864 3.789.002

– vloge na vpogled 6.610.417 2.962.046 6.612.869 2.962.253

– kratkoročne vloge 383.317 298.154 383.317 298.155

– dolgoročne vloge 522.678 528.594 522.678 528.594

Skupaj 7.528.335 3.792.348 7.530.787 3.792.556

38.2 Krediti po strankah in ročnosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Krediti bank 435.691 353.184 434.949 350.859

– kratkoročni krediti 1 0 0 0

– dolgoročni krediti 435.690 353.184 434.949 350.859

Skupaj 435.691 353.184 434.949 350.859

38.3 Vloge in krediti po sektorjih


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Vloge 7.528.335 3.792.348 7.530.787 3.792.556

– banke 11.923 3.554 11.923 3.554

– nefinančne družbe 1.341.115 547.959 1.343.407 547.959

– država 86.588 56.055 86.588 56.055

– druge finančne organizacije 213.782 91.773 213.942 91.981

– gospodinjstva 5.774.774 3.021.040 5.774.774 3.021.040

– neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 100.153 71.967 100.153 71.967

Krediti 435.691 353.184 434.949 350.859

– banke 435.691 353.184 434.949 350.859

Skupaj 7.964.026 4.145.532 7.965.736 4.143.415

38.4 Dolžniški vrednostni papirji


Podrejeni vrednostni papirji

– banke 39.386 39.351

– druge finančne organizacije 50.981 50.936

Skupaj 90.367 90.287

V oktobru 2019 je Nova KBM izdala podrejeno obveznico KBM11 v nominalni vrednosti 90.400 tisoč €.

38.5 Druge finančne obveznosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Obveznosti za opravnine 62 28 62 28

Obveznosti za bruto plače zaposlenih 5.617 394 5.179 0

Obveznosti do dobaviteljev 7.091 7.103 6.086 4.312

Obveznosti za nakazila v tujino 492 421 492 421

Obveznosti v obračunu 819 2.577 819 2.577

Druge finančne obveznosti 31.792 19.416 29.426 16.787

Vnaprej vračunani stroški 19.581 19.991 18.125 19.018

Presežek iz poslovanja po pooblastilu 49 7 49 7

Skupaj 65.503 49.937 60.238 43.150




39. Rezervacije

SKUPINA NOVE KBM

2020

REZERVACIJE ZA REORGANIZACIJO

REZERVACIJE ZA TOŽBE

REZERVACIJE ZA POKOJNINE IN PODOBNE

OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH

REZERVACIJE ZA ZUNAJBILANČNE

OBVEZNOSTIDRUGE

REZERVACIJE SKUPAJ

Stanje 1.1. 3.630 2.824 6.097 3.918 10.637 27.106

Sprememba skupine 0 185 56 0 0 241

Rezervacije, pridobljene s poslovno združitvijo 1.041 5.684 5.930 15.032 1.294 28.981

Neto oblikovane/odpravljene rezervacije preko poslovnega izida 14.047 (215) (1.528) (9.040) (1.178) 2.086

– oblikovane rezervacije med letom 14.047 169 717 21.219 0 36.152

– (odpravljene) rezervacije med letom 0 (384) (2.245) (30.259) (1.178) (34.066)

Neto odpravljene rezervacije preko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 891 0 0 891

Poraba rezervacij med letom (6.374) (234) (1.136) 0 0 (7.744)

Drugo 0 0 (27) (5) (933) (965)

Druge spremembe 0 0 (528) 202 0 (326)

Stanje 31.12. 12.344 8.244 9.755 10.107 9.820 50.270

SKUPINA NOVE KBM

2019



REZERVACIJE ZA POKOJNINE INPODOBNE


REZERVACIJE ZAZUNAJBILANČNE

OBVEZNOSTIDRUGE

REZERVACIJE SKUPAJ

Stanje 1.1. 4.963 4.637 4.981 5.664 10.468 30.713

Sprememba skupine 0 (21) (163) 0 0 (184)

Neto oblikovane/odpravljene rezervacije preko poslovnega izida 1.791 (1.574) 286 (1.766) 0 (1.263)


– (odpravljene) rezervacije med letom 0 (1.915) (83) (14.936) 0 (16.934)

Neto odpravljene rezervacije preko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 1.230 0 0 1.230

Poraba rezervacij med letom (3.124) (218) (237) 0 (10) (3.589)

Drugo 0 0 0 20 179 199

Stanje 31.12. 3.630 2.824 6.097 3.918 10.637 27.106




NOVA KBM

2020






OBVEZNOSTI DRUGE REZERVACIJE SKUPAJ

Stanje 1.1. 3.630 2.824 5.524 3.935 10.638 26.551

Rezervacije, pridobljene s poslovno združitvijo 1.041 5.684 5.930 15.032 1.294 28.981

Neto oblikovane/odpravljene rezervacije preko poslovnega izida 14.047 (215) (1.576) (9.038) (1.178) 2.040


– (odpravljene) rezervacije med letom 0 (384) (2.232) (30.309) (1.178) (34.103)

Neto odpravljene rezervacije preko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 783 0 0 783

Poraba rezervacij med letom (6.374) (49) (1.127) 0 0 (7.550)

Drugo 0 0 0 (4) (934) (938)

Druge spremembe 0 0 (528) 202 0 (326)

Stanje 31.12. 12.344 8.244 9.006 10.127 9.820 49.541

NOVA KBM

2019






OBVEZNOSTI DRUGE REZERVACIJE SKUPAJ

Stanje 1.1. 4.963 4.617 4.373 5.688 10.468 30.109

Neto oblikovane/odpravljene rezervacije preko poslovnega izida 1.791 (1.574) 243 (1.772) 0 (1.312)


– (odpravljene) rezervacije med letom 0 (1.915) (83) (15.150) 0 (17.148)

Neto odpravljene rezervacije preko drugega vseobsegajočega donosa 0 0 1.139 0 0 1.139

Poraba rezervacij med letom (3.124) (219) (231) 0 (10) (3.584)

Drugo 0 0 0 19 180 199

Stanje 31.12. 3.630 2.824 5.524 3.935 10.638 26.551

Skupina ima oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri izračunu, so predstavljene v pojasnilu 8.16.

Banka je v letu 2020 po pravni združitvi Nove KBM in Abanke v skladu s planom reorganizacije pripoznala rezervacije za reorganizacijo v višini 14.047 tisoč €.

40. Druge obveznostiSKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Obveznosti za prejete predujme 2.219 2.309 0 11

Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 2.813 1.812 2.022 1.293

Drugo (obveznosti iz naslova davkov in prispevkov) 2.227 1.698 2.129 1.601

Skupaj 7.259 5.819 4.151 2.905




41. KapitalSKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Navadne delnice 150.000 150.000 150.000 150.000

– vpis tujih oseb 150.000 150.000 150.000 150.000

Skupina v letih 2020 in 2019 ni odkupovala in prodajala lastnih delnic. Obvladujoča banka na dan 31.12.2020 ni imela v lasti lastnih delnic, prav tako tudi družbe v Skupini niso imele v lasti delnic obvladujoče banke.

Kapitalske rezerve v celoti sestavljajo vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic (vplačani presežek kapitala).

41.1 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z aktuarskimi dobički iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki

(1.653) (787) (1.344) (586)

– prevrednotenje (1.771) (871) (1.429) (647)

– odloženi davki 118 84 85 61

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s spremembo poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente

153 2.456 153 2.456

– prevrednotenje 189 3.032 189 3.032

– odloženi davki (36) (576) (36) (576)

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente po pošteni vrednosti

12.685 12.779 12.685 12.779

– prevrednotenje 15.109 15.407 15.109 15.407

– druge prerazvrstitve 551 369 551 369

– odloženi davki (2.975) (2.997) (2.975) (2.997)

Skupaj 11.185 14.448 11.494 14.649


2020 2019 2020 2019

Stanje 1.1. 14.448 18.128 14.649 18.260

Sprememba skupine (9) 1 0 0

Neto sprememba akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zvezi z aktuarskimi dobički iz naslova pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki

(891) (1.231) (782) (1.140)

Neto sprememba akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zvezi s spremembo poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente

(2.843) 634 (2.843) 634

Neto sprememba akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente po pošteni vrednosti

(116) (3.356) (116) (3.356)

– pripoznani dobički/(izgube) (127) 4.066 (127) 4.066

– prenos (dobičkov)/izgub v poslovni izid 11 (7.422) 11 (7.422)

Neto sprememba odloženih davkov 596 736 586 713

Drugo 0 (464) 0 (462)

Stanje 31.12. 11.185 14.448 11.494 14.649

41.2 Rezerve iz dobička


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Zakonske rezerve 3.518 3.518 3.518 3.518

Druge rezerve iz dobička 16.710 16.710 16.710 16.710

Skupaj 20.228 20.228 20.228 20.228

41.3 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Zadržani dobiček preteklih let 195.785 131.415 196.079 126.659

Čisti dobiček v poslovnem obdobju 210.785 62.347 208.912 67.398

Skupaj 406.570 193.762 404.991 194.057

O uporabi bilančnega dobička odloča skupščina banke.




OSTALA POJASNILA

42. Garancije in prevzete obvezeSKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

31.12.2020 31.12.2020

KRATKOROČNE DOLGOROČNE SKUPAJ KRATKOROČNE DOLGOROČNE SKUPAJ

Finančne garancije 19.794 162.056 181.850 19.794 162.056 181.850

Storitvene garancije 102.328 316.476 418.804 102.328 316.533 418.861

Skupaj garancije 122.122 478.532 600.654 122.122 478.589 600.711

Kreditne obveze 890.989 249.632 1.140.621 891.794 270.632 1.162.426

Izvedeni finančni instrumenti

13.306 621.783 635.089 13.306 621.783 635.089

Skupaj 1.026.417 1.349.947 2.376.364 1.027.222 1.371.004 2.398.226


31.12.2019 31.12.2019

KRATKOROČNE DOLGOROČNE SKUPAJ KRATKOROČNE DOLGOROČNE SKUPAJ

Finančne garancije 11.592 90.686 102.278 11.592 90.686 102.278

Storitvene garancije 25.325 150.616 175.941 25.325 150.616 175.941

Skupaj garancije 36.917 241.302 278.219 36.917 241.302 278.219

Kreditne obveze 332.400 314.008 646.408 332.400 334.208 666.608

Izvedeni finančni instrumenti

25.308 285.145 310.453 25.308 285.145 310.453

Skupaj 394.625 840.455 1.235.080 394.625 860.655 1.255.280

43.1 Skupina kot najemojemalec

43.1.1 Vpliv na izkaz finančnega položaja


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Sredstva

Pravica do uporabe sredstev

– Poslovni prostori 5.899 5.621 5.278 5.171

– Računalniška oprema 961 815 961 815

– Motorna vozila 5 24 961 957

– Druga oprema 0 0 0 0

Obveznosti

Dolgoročne obveznosti iz najema 8.265 7.214 8.361 7.713

Pravica do uporabe sredstev je v izkazu finančnega položaja prikazana v postavki Opredmetena osnovna sredstva, obveznosti iz najema pa v postavki Druge finančne obveznosti.

Skupina je v letu 2020 povečala pravico do uporabe sredstev v višini 435 tisoč € (2019: 0 tisoč €).

43.1.2 Vpliv na izkaz poslovnega izida


1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

Amortizacija pravice do uporabe

– Poslovni prostori 1.257 1.170 1.168 1.041

– Računalniška oprema 525 294 525 294

– Motorna vozila 19 13 250 65

– Druga oprema 0 0 0 0

Odhodki za obresti 142 93 145 83

Odhodki za kratkoročne najeme (vključeno v administrativne stroške) 1.666 1.638 1.663 1.638

Odhodki za najeme sredstev z nizko vrednostjo (vključeno v administrativne stroške)

186 461 150 419

43.1.3 Vpliv na izkaz denarnih tokov


1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019 1.1.-31.12.2020 1.1.-31.12.2019

Odplačila glavnic 3.994 1.570 4.027 1.438

Plačila obresti 177 99 158 87

43. Najemi




43.1.4 Analiza obveznosti iz najemnih pogodb po zapadlosti


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Obveznost iz najema:

– do 1 leta 12 6 0 0

– nad 1 letom do 5 let 5.971 4.418 6.079 4.923

– nad 5 let 2.282 2.790 2.282 2.790

Skupaj 8.265 7.214 8.361 7.713

43.2 Skupina kot najemodajalec

43.2.1 Finančni najem

ZAPADLOST TERJATEV IZ FINANČNEGA NAJEMA (NEDISKONTIRANE NAJEMNINE Z ZAPADLOSTJO PO DATUMU POROČANJA)

SKUPINA NOVE KBM

31.12.2020 31.12.2019

– do 1 leta 131.246 125.889

– nad 1 leto do 2 leti 97.362 94.420

– nad 2 leti do 3 leta 81.289 78.722

– nad 3 leta do 4 leta 61.777 59.936

– nad 4 leta do 5 let 41.735 40.557

– nad 5 let 28.716 27.902

Skupaj nediskonirana terjatev iz najema 442.125 427.426

– nepriznani prihodnji prihodek iz finančnih najemov 100 0

Čista naložba v najem 442.025 427.426

Sredstva, dana v finančni najem, so zavarovana preko lastništva nad predmetom, ki je dano v najem.

Največji delež najemnih pogodb iz

finančnega najema na ravni Skupine se nanaša na vozila in opremo.

Skupina nima pogodb o finančnem najemu s spremenljivimi najemninami.

43.2.2 Operativni najem

ZAPADLOST TERJATEV IZ OPERATIVNEGA NAJEMA (NEDISKONTIRANE NAJEMNINE Z ZAPADLOSTJO PO DATUMU POROČANJA)


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

– do 1 leta 16.064 20.947 3.155 3.205

– nad 1 leto do 2 leti 4.961 2.844 3.140 3.155

– nad 2 leti do 3 leta 4.346 2.921 3.129 3.140

– nad 3 leta do 4 leta 3.482 2.796 3.129 3.129

– nad 4 leta do 5 let 3.304 2.677 2.990 3.129

– nad 5 let 2.650 2.885 2.646 2.990

Skupaj 34.807 35.070 18.189 18.748

Največji delež najemnih pogodb se na ravni Skupine nanaša na poslovne najeme vozil in nepremičnin.

44. Izvedeni finančni instrumenti44.1 Izvedeni finančni instrumenti po vrstah

SKUPINA NOVE KBM IN NOVA KBM

31.12.2020

KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ

Terminske pogodbe/posel 2.219 0 2.219

– trgovanje 2.219 0 2.219

Drugi izvedeni finančni instrumenti 52.565 0 52.565

– trgovanje 52.565 0 52.565

Zamenjave 0 502.519 502.519

– trgovanje 0 502.519 502.519

Opcije 0 77.786 77.786

– trgovanje 0 77.786 77.786

Skupaj 54.784 580.305 635.089

SKUPINA NOVE KBM IN NOVA KBM

31.12.2019

KRATKOROČNI DOLGOROČNI SKUPAJ

Terminske pogodbe/posel 23.090 0 23.090

– trgovanje 23.090 0 23.090

Drugi izvedeni finančni instrumenti 2.219 0 2.219

– trgovanje 2.219 0 2.219

Zamenjave 0 285.144 285.144

– trgovanje 0 285.144 285.144

Skupaj 25.309 285.144 310.453




44.2 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje

VRSTA TVEGANJA


31.12.2020 31.12.2020

VRSTA IZVEDENEGA FINANČNEGA INSTRUMENTA

KNJIGOVODSKA VREDNOST V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA

ZNESEK V ZUNAJBILANCI



SREDSTVA OBVEZNOSTI SREDSTVA OBVEZNOSTI

Tveganje spremembe obrestne mere Obrestne zamenjave 6.562 6.061 502.519 6.562 6.061 502.519

Tveganje spremembe cene delnic in deležev Opcije 580 580 77.786 580 580 77.786

Tveganje spremembe cene delnic in deležev Terminske pogodbe 0 348 2.219 0 348 2.219

Valutno tveganje Valutni forward 376 349 52.565 376 349 52.565

Skupaj 7.518 7.338 635.089 7.518 7.338 635.089

VRSTA TVEGANJA


31.12.2019 31.12.2019

VRSTA IZVEDENEGA FINANČNEGA INSTRUMENTA





SREDSTVA OBVEZNOSTI SREDSTVA OBVEZNOSTI

Tveganje spremembe obrestne mere Obrestne zamenjave 2.838 2.582 285.144 2.838 2.582 285.144

Tveganje spremembe cene delnic in deležev Terminske pogodbe 0 607 2.219 0 607 2.219

Valutno tveganje Valutni forward 95 372 23.090 95 372 23.090

Skupaj 2.933 3.561 310.453 2.933 3.561 310.453

45. Poslovanje po pooblastilu


Nefinančne družbe 1.109 1.158

Država 89.147 5.040

Gospodinjstva 0 0

Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 4.048.997 10.358

Skupaj posredniško poslovanje 4.139.253 16.556

Skupaj posredniško in drugo poslovanje 4.139.253 16.556




46. Posredniško poslovanje iz naslova poslovanja s strankami


31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

SREDSTVA 4.048.607 7.912 4.048.607 7.912

Terjatve poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank 4.040.566 2.366 4.040.566 2.366

– iz finančnih instrumentov 1.474 811 1.474 811

– iz skrbniških poslov (ZISDU) 4.038.605 0 4.038.605 0

– do KDD oziroma obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente 154 1.423 154 1.423

– do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente (kupcev) 333 132 333 132

Denarna sredstva strank 8.041 5.546 8.041 5.546

– na poravnalnem računu za sredstva strank 4.303 3.426 4.303 3.426

– na transakcijskih računih bank 2.660 2.120 2.660 2.120

– na transakcijskih računih bank (ZISDU) 1.078 0 1.078 0

OBVEZNOSTI 4.048.607 7.912 4.048.607 7.912

Obveznosti poravnalnega oziroma transakcijskih računov za sredstva strank 4.048.607 7.912 4.048.607 7.912

– do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 7.299 7.094 7.299 7.094

– do KDD oziroma obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente 740 201 740 201

– do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente (dobaviteljev) 55 0 55 0

– iz skrbniških poslov (ZISDU) 4.039.816 0 4.039.816 0

– do banke oziroma poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd. 697 617 697 617

ZABILANČNA EVIDENCA 795 201 795 201

Finančni instrumenti strank, ločeno po storitvah 795 201 795 201

– sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 77 7 77 7

– skrbniški posli 718 194 718 194

47. Geografska analiza31.12.2020

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PROMET

DOBIČEK/IZGUBA PRED

OBDAVČITVIJO

DAVEK NA DOBIČEK/

IZGUBO

Slovenija 248.458 2.116 313.027 212.324 (3.391)

Bančništvo 230.282 1.957 277.251 210.473 (1.562)

Nova KBM d.d. 230.282 1.957 277.251 210.473 (1.562)

Leasing dejavnost 16.588 150 35.689 8.639 (1.767)

Summit Leasing d.o.o. 16.588 150 35.689 8.639 (1.767)

Nefinančna dejavnost 1.588 9 87 (6.788) (62)

Anepremičnine d.o.o. 1.588 9 87 (6.788) (62)

Skupaj 248.458 2.116 313.027 212.324 (3.391)

Stolpec Promet vključuje prihodke iz obresti, dividend in opravnin glede na državo, kjer je sedež posamezne družbe, članice Skupine Nove KBM, v obravnavanem obdobju.

Stolpec Nekratkoročna sredstva vključuje opredmetena in neopredmetena osnovna

sredstva, naložbene nepremičnine in dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb na poročevalni dan. Skupina ni prejela javnih subvencij.

Število zaposlenih na poročevalni dan je izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa.

31.12.2019

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PROMET

DOBIČEK/IZGUBA PRED

OBDAVČITVIJO

DAVEK NA DOBIČEK/

IZGUBO

Slovenija 226.867 1.354 204.178 79.523 (5.750)

Bančništvo 204.279 1.207 177.638 71.606 (4.208)

Nova KBM d.d. 204.279 1.207 177.638 71.606 (4.208)

Leasing dejavnost 22.588 147 24.278 7.141 (1.393)

Summit Leasing d.o.o. 22.588 147 24.278 7.141 (1.393)

Družbe, ki so bile dekonsolidirane 0 0 2.262 776 (149)

KBM Infond d.o.o. 0 0 2.262 776 (149)

Skupaj 226.867 1.354 204.178 79.523 (5.750)




48. Pomembnejše povezave Skupine in banke s povezanimi osebami

Povezane osebe Skupine Nove KBM in Nove KBM v skladu z MRS 24 predstavljajo ključno ravnateljsko osebje, druge povezane osebe in odvisne družbe.

Ključno ravnateljsko osebje predstavljajo posamezniki, ki imajo pooblastila in odgovornosti na področjih načrtovanja, usmerjanja in obvladovanja dejavnosti Skupine Nove KBM bodisi direktno bodisi indirektno.

H ključnemu ravnateljskemu osebju banke sodijo:

• uprava Nove KBM

• nadzorni svet Nove KBM.

H ključnemu ravnateljskemu osebju Skupine sodijo:

• uprava Nove KBM

• nadzorni svet Nove KBM

• direktorji odvisnih družb

• uprava nekdanje Abanke (za obdobje 01.01.2020 - 31.08.2020)

• nadzorni svet nekdanje Abanke (za obdobje 01.01.2020 - 31.08.2020).

Druge povezane osebe banke so:

• ožji družinski člani ključnega ravnateljskega osebja banke

• podjetja, ki jih člani ključnega ravnateljskega osebja banke obvladujejo oziroma imajo nanje pomemben vpliv (so njihovi lastniki ali člani ključnega ravnateljskega osebja).

Druge povezane osebe Skupine so:

• ožji družinski člani ključnega ravnateljskega osebja Skupine

• podjetja, ki jih člani ključnega ravnateljskega osebja Skupine obvladujejo oziroma imajo nanje pomemben vpliv (so njihovi lastniki ali člani ključnega ravnateljskega osebja).

Transakcije s povezanimi osebami, prikazane v razkritjih, se nanašajo na konsolidiran nivo Skupine Nove KBM in ne vključujejo transakcij z obvladujočo družbo Biser Bidco S.à r.l. Transakcije z obladujočo družbo so prikazane v pojasnilu 48.4.

Posli s povezanimi osebami so sklenjeni pod normalnimi tržnimi pogoji.

48.1 Transakcije Nove KBM s povezanimi strankami

ODVISNE DRUŽBE

PRIDRUŽENE DRUŽBE

KLJUČNO RAVNATELJSKO

OSEBJEDRUGE POVEZANE

OSEBE

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Sredstva 525.664 499.241 5.065 0 7 9 41 2.501

Dane vloge in krediti (bruto vrednost)

411.350 389.824 1 0 7 9 41 57

– krediti strankam, ki niso banke

411.348 389.824 0 0 7 9 0 29

– druga finančna sredstva 2 0 1 0 0 0 41 28

Kapitalske naložbe 114.314 109.417 4.909 0 0 0 0 2.444

Druga sredstva 0 0 155 0 0 0 0 0

Obveznosti 2.510 232 938 0 1.308 1.162 4.422 3.869

Prejete vloge in krediti 2.490 214 938 0 1.308 1.162 4.422 3.855

– vloge in krediti strank, ki niso banke

2.451 208 100 0 1.308 1.162 4.272 3.292

– druge finančne obveznosti 39 6 838 0 0 0 150 563

Rezervacije 20 18 0 0 0 0 0 0

Druge obveznosti 0 0 0 0 0 0 0 14

Zunajbilančne postavke 21.890 20.200 2.000 0 65 70 31 3.649

Kapitalske naložbe se nanašajo na družbo Bankart d.o.o., ki je bila v letu 2019 prikazana med drugimi povezanimi osebami, saj je bil član uprave Nove KBM član nadzornega sveta družbe Bankart d.o.o. V letu 2020 je izkazan med pridruženimi družbami.

V postavki vloge in krediti strank, ki niso banke, so zajete vloge drugih povezanih oseb, med katerimi je največja Modra zavarovalnica d.d. (4.101 tisoč €).

ODVISNE DRUŽBE

PRIDRUŽENE DRUŽBE


OSEBJEDRUGE POVEZANE

OSEBE

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

Čiste obresti 9.199 7.738 (233) 0 0 0 (8) (77)

Prihodki iz dividend 5.748 5.646 496 0 0 0 0 279

Čiste opravnine 50 236 (7.068) 0 2 1 (143) (4.335)

Drugi poslovni dobički 165 44 0 0 0 0 0 0

Stroški storitev (415) 0 (349) 0 (679) (671) (215) (572)

Oslabitve kreditov (37) 618 0 0 0 0 0 0

Rezervacije (2) 7 0 0 0 0 0 0

Oslabitev kapitalskih naložb (3.381) 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 11.327 14.289 (7.154) 0 (677) (670) (366) (4.705)




Stroške storitev ključnega ravnateljskega osebja predstavljajo stroški, povezani s storitvami, ki so jih člani nadzornega sveta Nove KBM opravili na nivoju Skupine Nove KBM. Ta znesek predstavlja fakturirane stroške storitev članov nadzornega sveta banke in vključuje prispevek delodajalca. Skupni znesek se razlikuje od zneska, razkritega v pojasnilu 49, ker znesek v tabeli 48.1 predstavlja nastale stroške, in ne dejanskih prejemkov v poslovnem letu, ki se je končalo 31. decembra 2020.

Čiste opravnine, prikazane pod postavko pridružene družbe, predstavljajo čiste provizije, plačane družbi Bankart d.o.o.

Med povezane osebe Nove KBM d.d. sodi na podlagi članstva člana uprave Nove KBM v nadzornem svetu Združenja bank Slovenije tudi slednje. Stroški, povezani s članstvom banke v Združenju bank Slovenije, so razkriti kot stroški storitev drugih povezanih oseb.

48.2 Transakcije Skupine Nove KBM s povezanimi strankami


OSEBJEPRIDRUŽENE

DRUŽBEDRUGE POVEZANE

OSEBE

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Sredstva 7 9 5.065 0 295 2.879

Dane vloge in krediti (bruto vrednost) 7 9 1 0 295 435

– krediti strankam, ki niso banke 7 9 0 0 253 407

– druga finančna sredstva 0 0 1 0 42 28

Kapitalske naložbe 0 0 4.909 0 0 2.444

Druga sredstva 0 0 155 0 0 0

Obveznosti 1.476 1.162 938 0 4.426 3.873

Prejete vloge in krediti 1.476 1.162 938 0 4.426 3.855

– vloge in krediti strank, ki niso banke 1.476 1.162 100 0 4.276 3.292


Druge obveznosti 0 0 0 0 0 18

Zunajbilančne postavke 65 70 2.000 0 35 3.654


OSEBJEPRIDRUŽENE

DRUŽBEDRUGE POVEZANE

OSEBE

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

1.1.-31.12.2020

1.1.-31.12.2019

Čiste obresti 0 0 (233) 0 2 (74)

Prihodki iz dividend 0 0 496 0 0 279

Čiste opravnine 3 1 (7.068) 0 (141) (4.335)

Stroški storitev (679) (671) (349) 0 (215) (599)

Oslabitve kreditov 0 0 0 0 0 0

Skupaj (676) (670) (7.154) 0 (354) (4.729)

48.3 Krediti in dana poroštva

SKUPINA NOVE KBM

ČLANI UPRAVEČLANI NADZORNEGA

SVETA

DRUGI DELAVCI SKUPINE Z

INDIVIDUALNO POGODBO

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Krediti 0 0 0 0 1.945 251

Povprečna obrestna mera kreditov (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 2,39 3,29

Odplačila 0 0 0 0 375 64

Poroštva 0 0 0 0 0 0

NOVA KBM

ČLANI UPRAVEČLANI NADZORNEGA

SVETA

DRUGI DELAVCI SKUPINE Z

INDIVIDUALNO POGODBO

31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019 31.12.2020 31.12.2019

Krediti 0 0 0 0 1.899 249

Povprečna obrestna mera kreditov (%) 0,00 0,00 0,00 0,00 2,29 3,48

Odplačila 0 0 0 0 308 26

Poroštva 0 0 0 0 0 0

48.4 Razmerja Nove KBM z obvladujočo družboNova KBM v letu 2020 z obvladujočo družbo Biser Bidco S.à r.l. ter z njo povezano družbo Biser Topco S.à r.l. ni opravila nobenega pravnega posla, na podlagi katerega bi prišlo do oškodovanja banke.

Nova KBM v letu 2020 obvladujoči družbi Biser Bidco S.à r.l. ni izplačala dividende. Prejeta provizija znaša 112 tisoč €.




48.5 Zaslužki ključnega ravnateljskega osebja

SKUPINA NOVE KBM

2020 2019

Kratkoročni zaslužki 5.048 4.049

– od tega izplačani 4.809 3.783

– od tega plačljivi 239 266

Pozaposlitvi zaslužki 0 0

Drugi dolgoročni zaslužki 719 963

Odpravnine 0 0

Zaslužki iz naslova delnic 0 0

Skupaj 5.767 5.012

Tabela vsebuje določene zneske, predstavljene kot plačljive kratkoročne zaslužke in druge dolgoročne zaslužke, ki so za člane uprave evidentirani kot variabilen zaslužek, vendar na dan potrditve računovodskih izkazov še niso potrjeni s strani nadzornega sveta banke. Takšni zneski so vključeni v zneske, ki so predstavljeni kot zaslužki ključnega

ravnateljskega osebja. Dejanska kratkoročna in dolgoročna plačila se lahko razlikujejo v primerjavi z obračunanimi zneski na dan 31. decembra 2020.

Ključno ravnateljsko osebje, vključeno v zgornjo tabelo, je opredeljeno v pojasnilu 48.

V skladu z 69. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi izkazujejo v bruto zneskih (razen povračil stroškov in dodatnega pokojninskega zavarovanja). Zneski, predstavljeni v zgornji tabeli, predstavljajo bruto plačila, ki so jih navedene osebe prejele v poslovnem letu 2020.

Prejemki članov uprave vključujejo plače, dodatke zaradi bonitet, bonitete, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in druge prejemke iz delovnega razmerja ter povračila stroškov.

Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo prejemke za opravljanje funkcije, povračila stroškov, kotizacije in zavarovanje za odgovornost.

Prejemki drugih delavcev, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, vključujejo plače, dodatke zaradi bonitet, bonitete, regres za letni dopust, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, druge prejemke iz delovnega razmerja ter povračila stroškov. Izkazani prejemki vključujejo prejemke višjega vodstva kakor tudi prejemke vseh zaposlenih v Skupini, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.

V postavki drugi delavci z individualno pogodbo banke oziroma Skupine so vključeni tudi prejemki, ki so jih za opravljanje svoje funkcije v nekdanji Abanki v obdobju od 1.1. do 31.8.2020 prejeli uprava Abanke (605 tisoč €), nadzorni svet Abanke (78 tisoč €) in drugi delavci, ki so imeli sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi (3.216 tisoč €).

49. PrejemkiSKUPINA

NOVE KBM NOVA KBM

2020 2019 2020 2019

Člani uprave 2.744 2.873 2.744 2.873

Člani nadzornega sveta 646 630 646 630

Drugi delavci z individualno pogodbo 12.848 8.136 11.801 6.816

Skupaj 16.238 11.639 15.191 10.319

50. Dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta

Banka je v letu 2020 začela z aktivnostmi prodajnih postopkov družbe Anepremičnine d.o.o. Kapitalska naložba v družbo Anepremičnine je bila konec leta 2020 prerazvrščena med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. Dne 12.3.2021 je banka podpisala pogodbo o prodaji, s čimer se je zaključil organiziran proces prodaje te odvisne družbe in poslovno nepotrebnih nepremičnin. Transakcija bo zaključena po pridobitvi vseh regulatornih soglasij.

Banka je s 1.1.2021 izvedla računovodsko dekonsolidacijo odvisne družbe Anepremičnine d.o.o. iz računovodskih izkazov Skupine Nove KBM. Posledično je družba izključena iz priprave računovodskih izkazov Skupine Nove KBM ter skupine Biser Topco od 1.1.2021 dalje.

Z izvedbo računovodske dekonsolidacije v januarju 2021 se je povečala bilančna vsota Skupine Nove KBM za 1,5 milijona €. Med sredstvi so se povečali krediti strankam, ki niso banke, za 0,9 milijona € ter nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo za 4,9 milijona €, zmanjšale pa so se predvsem naložbene nepremičnine za 1,5 milijona € in zaloge nepremičnin za 2,4 milijona €. Med obveznostmi so se predvsem povečali depoziti strank, ki niso banke, za 2,2 milijona €.

Drugih dogodkov, ki ne bi bili že upoštevani in bi vplivali na izkazane postavke računovodskih izkazov, ni bilo.




Documents

NKBM letno porocilo 2020 layout v2 BPO NOVO