Tehnicno Porocilo Hotel Radlje

5.0.

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA:

NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME

Št. načrta: 01/10 – A- PGD - S

NAROČNIK:

Javni zavod ŠKTM Radlje ob Dravi Koroška cesta 16,,

2360 RADLJE ob DRAVI

OBJEKT:

MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN ŠTEVILKA:

PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA PGD,

ZA GRADNJO: Rekonstrukcija in delna sprememba namebnosti

PROJEKTANT: „SIP“ Linasi Peter s.p., svetovanje, izvedba, projektiva,

Podgorje 130, 2381 PODGORJE

--------------------------------------

ODGOVORNI PROJEKTANT: Linasi Peter dipl.inž.stroj., IZS S – 0900

--------------------------------------------------------

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Marija PODPEČAN ing. gr. G - 9213

--------------------------------------

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

Št. proj. 01/10-A-PGD; Podgorje 130, september 2010; izvod št. 5/1

»SIP« Linasi Peter s.p.

Podgorje 130

2381 PODGORJE Št.načrta. 01/10 - A –PGD - S

Naslov objekta: MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob DRAVI 2

5.1.

KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INSTALACIJ

IN STROJNE OPREME št.01/10 – A - PGD - S

5.0. NASLOVNA STRAN

5.1. KAZALO VSEBINE NAČRTA

5.2. IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA

5.3. TEHNIČNO POROČILO

1. PROJEKTNA NALOGA

2. TEHNIČNO POROČILO

3. IZRAČUNI

- OGREVANJA

- VODOVODA, ODTOČNE KANALIZACIJE

- PREZRAČEVANJA

- POŽARNE ZAŠČITE

- PLINSKA INSTALACIJA

5.4. RISBE IN SHEME

1. OGREVANJE S KOTLOVNICO

2. VODOVOD, ODTOČNA KANALIZACIJA IN POŽ. ZAŠČITA

3. PREZRAČEVANJE

4. PLINSKA INSTALACIJA


Podgorje 130



IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA V PGD

Odgovorni projektant načrta

MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI

št.načrta. 01/10 – A - PGD – S

Peter Linasi dipl.inţ.stroj.

IZJAVLJAM,

1. da je načrt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE OB DRAVI za v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD skladen z zahtevami veljavnih prostorskih aktov,

2. da je načrt skladen z drugimi predpisi, ki veljajo na območju, na

katerem se bo izvedla nameravana gradnja,

3. da so v tem načrtu upoštevani vsi pridobljeni pogoji in soglasja, 4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve

in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,

5. da je načrt skladen z elaborati, ki so sestavni del projekta,

št.proj.01/10 – A - PGD Linasi Peter dipl.inţ.stroj. IZS S – 0900

Podgorje; september 2010


Podgorje 130



1. PROJEKTNA NALOGA


Podgorje 130



PROJEKTNA NALOGA

Za podani objekt MLADINSKI KULTURNI CENTER S HOTELOM RADLJE ob

DRAVI je potrebno izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD, kateri naj obsega :

- radiatorsko ogrevanje,

- kotlarna na lahko kurilno olje,

- prezračevanje,

- vodovodna instalacija s pripravo tople vode,

- odtočna kanalizacija,

- podhlajevanje,

- plinska instalacija,

a) Radiatorsko ogrevanje

Kot radiatorji se vgradijo pločevinasti in cevni radiatorji VOGEL&NOOT. Pločevinasti se

vradijo za ogrevanje prostorov, cevni pa se vgradijo v kopalnice in sanitarije v aparmajskih sobah

na konzole ali noge 12 cm od tal. Razvod cevi je po tlaku v vseh etaţah. Dovod cevi je iz

etaţnega dovoda. Vertikalne in povezovalne cevi iz kotlovnice so Cu cevi v palicah, razvodne

cevi v etaţah pa v kolutu Cu ali pa Alumplast UNIPIPE, z načinom spajanja z lotanjem in preso

sistema.

b) Kotlarna na lahkom kurilno olje

V prostor določen za kotlovnico se montira kotel od firme VIESSMAN na ekstra lahko

kurilno olje tip VITOPLEX 300. Kotel sluţi za ogrevanje radijatorskega in talnega ogrevanja ter

za ogrevanje sanitarne tople vode.

Kot energent za kurjenje se uporablja lahko kurilno olje. Shranjeno je v kovinskih obstoječih

cisternah v sosednjem prostoru z lovilno skledo. Odzračnik od cisterne je speljan na prosto ob

fasadi, dvignjen od tal najmanj 2,50 m in od prve odprtine v steni 1,50 m.

c) Vodovodna instalacija in priprava tople vode

Dovod vode je obstoječ, pripeljan od vodomernega števca v prostor kotlovnice. Zunanji del

vodovoda je iz PE cevi, v notranjosti pa Alumplast UNIPIPE in pocinkane navojne cevi. Razvod

hladne in tople vode je v tlaku in po stenah. Do vsakega porabnika porabnika se vodi cev tople,

hladne vode in cirkulacija. V sosednjem prostoru ob kotlovnici je vgrajena bojler za pripravo

tople vode. Regulacija iztoka vode se vrši preko enoročnih mašelnih iztočnih baterij.

d) Odtočna kanalizacija

Odtočna kanalizacija je izvedena iz PP cevi, poloţenih v taku in zidu. V vseh prostorih, kjer so

iztočna mesta se montira tudi talni sifon. Odzračniki se speljejo nad streho, enakega preseka kot

je odvodna kanalizacija. Cevi se spajajo preko predfabriciranih priključnih natičnih spojev,

tesnjenih z gumijastimi tesnili. Minimalni padci za fekalne vode so za cev DN 110 je 2%, DN

125 je 1,5% in DN 200 je 1%. Priklop kanalizacije je na zunanjo kanalizacijo. Pred zazidanjem in

zabetoniranjem se izvede tlačna proba z nadtlakom 0,5 bar.


Podgorje 130



e) Prezračevanje

Vse prostore v objektu prezračujemo naravno in prisilno odvisno od zahtev. Za prezračevanje

prireditvenega prostora sluţi centralne klima naprava, vgrajena na podestu. Ostali prostori kleti in

pritličja se prezračujejo z novo vgrajenimi lokalnimi prezračevalnimi napravami in se vklapljajo

po potrebi. Sanitarije v hotelskih sobah imajo vgrajene cevne ventilatorje, sobe v nadstropju in

mansardi pa se prezračujejo z odpiranjem okenj.

f) Poţarna zaščita

Za gašenje začetnega poţara so v vsakem nadstopju nameščeni gasilni aparati. Poleg tega je

moţnost gašenja preko vgrajenih hidrantov, kateri se zamenjajo z novimi evro hidranti.

Da ni moţen prehod poţara iz nadstropja v nadstropje so v ventilacijske kanale vgrajene

poţarne lopute. Ker so prezračevalne cevi maskirane je v maskah potrebno pustiti servisne

odprtine za servisiranje poţarnih loput v primeru sproţitve.

g) Podhlajevanje

V poletnem času se objekt podhlajuje preko split klima naprav in preko hladilnika hladilne

vode. Zrak v klima napravi za prireditveni prostor se podhlajuje z hladilno vodo pripravljeno v

hladilniku. V lokalnih prezračevalnih napravah se zrak podhlajuje/ogreva v kanalski notranji

enoti in inverterskih zunanjih napravah, ki so postvljeni na podestih nad pritličjem. Sob za goste

ne podhlajujemo.

h) Plinska instalcija

V posebnem prostoru je vgrajen kontejner za tekoči naftni plin. Razen ostale armature je na

rezervoarju regulator I. stopnje in na steni regulator ll. stopnje. Od tu poteka cevovod do plinske

pipe in elektromagnetnega ventila delno vidno in delno v zemlji. Od tu se vodi plin pod strop

skladišča kjer se napajajo plinski porabniki kuhinje.

Podgorje; september 2010 Investitor:


Podgorje 130



2. TEHNIČNO POROČILO


Podgorje 130



1. UVOD


DRAVI je potrebno izdelati projekt strojnih napeljav in opreme za pridobitev gradbenega

dovoljenja PGD, kateri je opisan v projektni nalogi in naj obsega :

- radiatorsko ogrevanje,

- kotlarna na lahko kurilno olje,

- prezračevanje,

- vodovodna instalacija s pripravo tople vode,

- odtočna kanalizacija,

- klimatizacija,

- plinska instalcija,

Projekt je za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD se izdela po tehničnih predpisih, ki so v

veljavi in po programu INTEGRA – CAD.

2.TRANSMISIJSKE IZGUBE

Izračun transmisijske izgube je narejen po SIST EN 12 831. Upoštevani so nasledji

koeficienti:

- neprikinjeno kurjenje,

- normalno zaščitena pokrajina,

- minimalna projekta temperatura -16 C,

- pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah ( Ur, list št.42/15.5.2002 ),

3. CEVOVODI, IZOLACIJA, ODZRAČEVANJE

Cevi instalacije porabnikov in priklopov na komunalne priključke so iz naslednjih

materialov:

- Priključna cev za sanitarno vodo je iz PE cevi od priklopa na javni vodovod do priklopa na

vodomer prd kotlovnico.

- Povezovalne cevi za lahko kurilno olje so iz Cu cevi.

- Zunanje cevi plinske instalacije so iz jeklenih brezšivnih cevi,

- Cevi za razvod plina po objektu je iz Cu cevi sistema spajanja presso.

- Razvodne cevi sanitarne tople in hladne vode so iz Alumlast Unipipe cevi.

- Razvodne cevi za ogrevanje in klimatizacijo so iz Cu cevi v palicah in Alumplast cevi v

kolutu.

- Razvodne cevi razvoda zraka za prezračevanje so iz pocinkanih spiro ali pravokotnih cevi

spojene s prirobnicami ali S trakovi.

- Cevi talnega ogrevanja so iz Alumplast cevi.

Kompenzacija cevi je narejena naravno, to je s samokompenzacijo. Odzračevanje sistema je

predvideno lokalno s pomočjo odzračnih pipic nameščenih na najvišjih radiatorjih, ali na najvišjih

mestih nameščenih avtomatskih odzračnih lončkih. Razvodne cevi imajo padec 2% proti izvoru

ogevanja, to je podpostaji ali kotlu.

Po končani montaţi je potrebno opraviti tlačni preizkus instalacije s tlakom z minimalnim

tlakom 1,50 krat obratovalni tlak, oziroma 4,5 bare na mestu maksimalnega tlaka. Preizkus traja


Podgorje 130



dve uri in če v tem času tlak ne pade se smatra za uspešnega, katera se evidentira in potrdi z

zapisnikom o tlačni probi. Cevovode ogrevne/hladilne vode in vodovodne instalacije je potrebno

izvesti ekonomično in varno. Izvedbene trase naj bodo izbrane v skladu z hidrodinamično

ugodnim potekom cevi ter preglednostjo armatur. Cevovodi morajo biti izvedeni pararelno ozir.

premočrtno glede na površine zidov z ustreznimi padci, ki omogočajo izpraznitev odsekov ter

odzračevanje le teh. Razmik med cevovodi je potrebno izbrati tako, da je moţno izolirati vsako

cev ločeno in da je moţno vgraditi/izgraditi posamične elemente.

Pri podpiranje cevovodov je potrebno upoštevati dopustne razdalje med podporami.

Dopustne razdalje med podporami za Cu cevi so:

Premer cevi Max. Razmak med

podporami

DN 15 21,3 x 2 1,5 m

DN 20 26,9 x 2,3 1,7 m

DN 25 33,7 x 2,6 1,9 m

DN 32 42,4 x 2,6 2,5 m

DN 40 48,3 x 2,6 2,6 m

DN 50 60,3 x 2,9 2,9 m

4. RADIATORSKO OGREVANJE

Za ogrevanje prostorov se vzamejo grelna telesa radiatorji izdelani iz jeklene pločevine in

jeklenih cevi tip VOGEL$NOOT. Nameščeni so preteţno pod okni, v kopalnicah za vrati.

Velikost in tip pa je izbran glede na velikost prostora, ter na njegov izračun. Montirani so na

radiatorskih konzolah ali nogah 10-12 cm od tal. Radiatorji imajo priklop, iz stene v sredino

radiatorja ( radiator tip T 6 ). Zaradi cevnega razvoda v tlaku in v zidu se na radiator dogradi

ventilni sklop in ventile HERZ ali DANFOSS-RAVAL s priklopom termostatske glave za dodatno

regulacijo prostora.

5. PODHLAJEVANJE

Za potrebe podhlajevanja objekta se kot vir hladilnega sredstva predvidi:

Klimatska naprava s podhlajevanjem zraka z vgrajenim vodnim ( glikolnim ) grelnikom,

Nove inverter toplotne črpalke za podhlajevanje dovodnega zraka preko lokalnih

prezračevalnih naprav,

Podhlajenje se v prostorih kleti in pritličja izvede skladno z zgoraj opisanimi tehnologijami z

uporabo klimatizacije za prireditveno dvorano – vpiha kondicioniranega zraka preko difuzorjev in

rešetk. Poleg prireditvene dvorane se podhlajuje dovodni zrak za ostele preurejene prostore

pritličja. Ostali prostori v objektu se ne podhlajujejo.

6. PREZRAČEVANJE

Za potrebe prisilnega prezračevanja prireditvenega prostora se predvidi za dvorana za

predavanje klimatska naprava za prezračevanja z dogrevanjem/podhlajevanjem zraka. Lokacija

klimatske naprave je na podestu. Klimatska naprava bo napajana s toplo vodo iz toplotne

podpostaje ( kotlarne ) in za podhlajevanje z hladilno vodo iz hladilnega agregata postavljena na

plošči nad kuhinjo. Zrak se na klimatu ogreva/podhlajuje preko grelnika ali hladilnika s

predgretjem ali hlajenjem v rekuperatorju. V prehodnih obdobjih obratuje preko bay – pas pretoka.

Prezračevanje bo potekalo preko pocinkanih kanalov, vpihovalnih difuzorjev in regulacijskih


Podgorje 130



rešetk. Dovod zraka v prostore je dimenzioniran glede na dva kriterija in sicer glede na zahteve po

minimalni izmenjavi zraka – sanitarne potrebe in glede na zahteve dela v posameznem prostoru. V

prostorih, kjer se ta dva kriterija dobro ujemata, je prezračevanje rešeno preko vpihovalnih

difuzorjev in rešetk.

Prezračevanje ostalih prostorov kleti in pritličja je rešeno preko lokalnih rekuperativnih

prezračevalnih naprav in sluţi za minimalno prezračevanje prostorov. Vgrajene so pod strop v

pomoţnih prostorih. Dodatno ogrevanje/podhlajevanje zraka je preko split inverterskih naprav,

vgrajenih na ravnih strehah.

Prezračevanje kuhinje se izvaja preko varčne kuhinjske nape, vgrajene nad termoblokom.

Izvedena je tako da s strehe zajemamo sveţi zrak in se vodi preko grelnika v prostor. Z drugim

vetilatorjem, vgrajenim na fasadi objekta odvajamo odpadni zrak. Del sveţega zraka vodimo

preko tretjega ventilatorja za prezračevanje kuhinje in pomoţnih prostorih.

7. KOTEL NA LAHKO KURILNO OLJE - KOTLARNA

-KOTLARNA

Obravnavani objekt se ogreva z toplo vodo iz kotlovnice, kjer sta montirana dva oljna kotla

VITOPLEX 300, moči po 105 kW. Omenjena kotla ustrezata potrebi po toplotnih izgubah in za

ogrevanje sanitarne tople vode, ter za ogrevanje zraka v klima napravi. Kotla in sistem obratuje z

konstantno temperaturo 80/60 C. Kotla sta opremljena z avtomatiko in vsemi varnostnimi

napravami za varno obratovanje. V kolikor določena stvar ni izpravna jo je izvajalec montaţe pred

predajo investitorju dolţan usposobiti, oziroma izvesti potrebni servis. Kotla sta priključena na

dimnik z dvema dimovodnima ločenema tuljavama v kombinaciji z ventilacijo. Dimniški priključk

ima vgrajeno eksplozijsko loputo, da pri prezračevanju kotla, oziromo pred vţigom ne pride do

eventuelnega povratnega udara. Prezračevanje je izvedeno z dovod sveţega zraka v vgrajenih

rešetkah v vratih ali steni in odvodom zraka skozi ventilacijsko tuljava v dimniku. Dovod olja je iz

cisterne vgraje pod parkiriščem. Vsak gorilec ima svojo dovodno cev, odvod pa je v skupni cevi.

Kineta ima padec proti cisterni. Cevi v kineti morajo biti ustrezno zaščitene proti koroziji in

izolirane, da ne pride do izločanja parafina v zimskem času.

-RAZDELILNA POSTAJA

Dovod toplotne energije se izvede iz toplovodnih kotlov. Kotli so preko razdelilne cevi

povezani z razdelilci. Razdelilna podpostaja pokriva potrebe toplovodnega ogrevanja preko

radiatorjev, talnim gretjem, s konvektorji in ogrevanje zraka za prezračevanje, ter pripravo

sanitarne vode. Vsi potrebni temperaturni reţimi za različne porabnike bodo doseţeni na principu

reguliranega mešanja vode.

V prostoru so montirani porebni razdelilci, črpalke, avtomatika, raztezna posoda, mehčalna

naprava za polnjenje sistema. Polnjenje sistema se tako vrši preko mehčalne naprave, da ne pride

do izločanja kotlovca v sistemu.

-OLJNA INSTALACIJA

Kot gorivo se uporablja lahko kurilno olje po JUS B.H2.432. Olje se hrani v zemljo zakopani

dvoplaščni cisterni.

Olni rezervoar je dvoplaščne izvedbe in mora ustrezati po JUS M.Z3.010. Na rezervoar so

montirajo priključki za polnjenje, odzračnik, priključek kontrole kontrolne tekočine o tesnosti in

priključka za dovod olja do gorilcev in povratni vod. Kontola tesnosti se montira v kotlarni, kjer je

opozorila lučka in zvočni alarm.


Podgorje 130



Cevovodi za olje so iz Cu cevi. Cevi so poloţene v kineti z padcem 0,5% proti rezervoarju.

Podpore cevovodov so iz kotnega ţeleza, izdelane tako, da ni moţna poškodba izolacije. Pred

izolacijo cevovoda je izvesti tlačno probo. Debelina izolacije je 2 cm.

8. REZERVOARJI ZA LAHKO KURILNO OLJE

V posebnem prostoru so vgrajene cisterne za lahko kurilno olje, povezane v baterijo.

Rezervoarji morajo imeti:

- oddušno cev z notranjim premerom najmanj 38 mm, speljano najmanj 2,5 m nad

terenom okolice, konec cevi mora biti zavarovan s kovinsko mreţico in najmanj 1,5 m oddaljen od

odprtin na stavbi (okna, vrata)

- priključek za polnitev rezervoarja s pokrovom

- vsi priključki morajo biti izvedeni vodotesno

Zaščita rezervoarja proti koroziji:

- čiščenje rje do kovinskega sijaja – ročno ali peskano

- 1x hladni premaz z osnovno barvo – premaz (ali podobno)

- 1x varjeni izotekt ( če je podzemni )

Preizkus in kontrola izolacije se vrši z električno napetostjo 14 kV.

Leţišče in lega rezervoarja mora biti vodoravna, da je merjenje količine tekočine v rezervoarju

točneje. Pri večjih (daljših) padec proti jašku 1%. Za ozemljitev se pod rezervoar v vzdolţni osi

poloţi cinkan valjenec 25 x 4 mm, ki se na eni strani pritrdi na pokrov rezervoarja in na pokrov

jaška.

Priključki ki so na cisterni za odvzem kurilnega olja prezračevanje, merilec, polnenje morajo

biti izvedeni tako da so 100% tesni da v primeru zalitja jaška z vodo le ta ne gre v cisterno. Prav

tako povezava z objektom mora biti na jašku preko objenke 6/4” tesno izvedena.

9. VODOVOD IN ODTOČNA KANALIZACIJA

Zunanji del vodovoda je izveden iz PE alkaten cevi. Priklop objekta je obstoječi in je izveden

na javno vodovodno instalacijo preko vodomernega jaška. Iz zunanjega priključka se dovod

hladne vode pripelje v objekt v prostor kotlovnice. Od tu je izveden razvod po tlaku in steni vsake

etaţe do potrošnikov in na bojler za pripravo tople vode. Vodovodna instalacija je izvedena iz

UNIPIPE Alumplast cevi. Cevi hladne vode in tople vode je potrebno oviti v penasto izolacijo

proti rosenju in toplotni izgubi. Po končani montaţi je potrebno za cevi izvesti dezinfekcijo s

klornim šokom, ki ga lahko izvede samo, za to pooblaščena institucija, katera izda potredilo o

ustreznosti uporabe. Pred zazidanjem je potrebno izvesti tlačno probo, ki je za 1,5 krat večji od

obratovalnega.

Priprava tople vode se vrši v dveh stoječih bojlerjih. Prvi sluţi za potrebe akumulacije in

predgrevanja po topli vodi. Drugi bojler oskrbuje s toplo vodo porabnike. Temperatura tople vode

v bojlerjih je 65 C, da ni nevernosti nastanka legionele. Toplo vodo direktne temperature vodimo

do kuhinje, točilnega pulta in do pralnice, medtem ko jo pri ostalih porabnikov mešamo na

tempreaturo 45 C v iztočnih armaturah. Prav tako se prepreči nastanek legionele z vgradno

cirkulacijskega voda do vsakega porabnika.

Notranje odtočne cevi so iz PP plastike, spajane s pomočjo prefabriciranih spojev in tesnjenih z

gumijastimi O tesnili, speljane po ali pod ploščo ali vertikalno v zidu. PP Valsire cevi se

vgrajujejo zato, da ni prenosa šuma v ostale prostore. V vseh prostorih, kjer so iztočna mesta so

montirani tudi talni sifoni. Odzračniki so speljani nad streho in zaključeni s strešno kapo.

Minimalni padci za fekalne vode je za cev DN 110 je 2%, DN 125 je 1,5% in DN 200 je 1%.


Podgorje 130



Priklop kanalizacije je na jašek zunanje kanalizacije. Pred zazidanjem ali zabetoniranjem je

potrebno izvesti probo tesnosti, ki ne sme biti večja od 1 bara. Notranja kanalizacije se zaključi z

odzračnikom speljanimi nad steho, obdelano s strešno obrobo in zaključeno s strešno kapo vse iz

Cu ali plastike odporne na Ultravijolične ţarke sonca. Presek odzračne cevi je enakega preseka,

kot je presek kanalizacije.

10. PLINSKA INSTALACIJA

Glavni in priključni cevovodi in fazonski kosi so za tlak do 10 bar in so iz jeklenih

brezšivnih cevi. Za polaganje in montaţo je potrebno upoštevati vsa navodila izdelovalca cevi.

V cesti se cev poloţi v blazinici mivke z ustrezno protikorozijsko zaščito. Za spajanje cevi in

fazonskih kosov se uporablja samo sistem varjenja. Priklop na plinski rezervoar se izvede s

pomočjo gibljive cevi in zaporne armature, dimenzije priključne cevi je PE 100, d 25. Poţarna

pipa in magnetni ventil se vgradite v plinski omarici na fasadi objekta tipske izvedbe iz

nerjavne pločevine debeline 1 mm, z napisom GLAVNA PLINSKA ZAPORNA PIPA s črkami

črne barve na rumeni podlagi.

Notranja plinska instalacija je izdelana za razvod iz jeklenih brezšivnih cevi ali iz Cu cevi

sistema » PROFIPRESS G«. Cevi plinovoda skozi zid se vodijo skozi zaščitne cevi, ki so

določene za vsak premer cevi posebej in so grafična priloga, zapolnjene s posebnim polnilom in

na koncih zaprte s trajnoelastičnim kitom proti vnosu nečistoč. Plinska cev v zaščitni cevi ne

sme imeti spoja z varenjem ali zatiskanjem. Razvod iz Cu cevi vodene podometno ali v tleh ni

dovoljen ( samo pod posebnimi pogoji ). Izjemoma je vertikalni del napeljave do zaporne

armature pri štedilnikih ali kotlu lahko voden podometno. V tem primeru mora biti Cu cev brez

spojev in oplaščena oziroma predizolirana skladno z DIN 1988 in DIN 30672 ( napr. WICU ).

Instalacijo lahko izvajajo po veljavnih predpisih DVGW TRGI 1986/96 samo izvajalci, ki so za

to dejavnost registrirani. Po zaključku del se izvede preizkus tesnosti notranje plinske

instalacije po upoštavanju določila točk 7.1.2 ali 7.2 predpisov DVGW TRGI 1986/96.

11. PLINSKI REZERVOAR

Na posebnem prostoru je postavljen plinski rezervoar ( obstoječe ). Pri montaţi je potrebno

obvezno predviditi potrebne odmike od sosednje meje, parkirišča in povoznih poti. Plinski

rezervoar je od distributerja plina in ga ima porabniki samo v najemu. Na plinskem rezervoarju

je regulator I. stopnje z vso ostalo varnostno in zaporno armaturo, na steni pa regulator II.

stopnje. Od rezervoarja poteka plinovod do objekta delno vidno in v zemlji v jekleni brezšivni

cevi ustrezno zaščiteni proti koroziji. Na fasadi objekta se dogradi plinska zaporna pipa in

elektromagnetni ventil v zaščitni omarici. Elektromagnetni ventil je vezan na kuhinjsko napo,

preko katere se vklaplja.

Plinsko instalacijo smejo izvajati le varilci z veljavnim atestom. Navojne zveze so dovoljene

le na spojih z navojno armaturo. Kot tesnilni material se uperablja posebna tesnilna pasta. Po

uspešno opravljeni tlačni probi je potrebno cevi očistiti, minizirati in prebarvati z rumeno

barvo.

12. UČINKOVITA RABA ENERGIJE

V smislu prizadevanj za učinkovito rabo energije so v tem načrtu predvideni sledeči ukrepi:

- ţe v arhitekturi predvidena ustrezna izvedba stavbe v smislu izolacije,

- ustrezno izolirane inštalacije v stavbi,


Podgorje 130



- rekuperacijo toplote iztrošenega zraka pri prezračevalnem reţimu,

- rekuperacijo hladu iztrošenega zraka pri hladilnem reţimu,

- kvalitetna uravnoteţenost ogrevalno hladilnih inštalacij z ustrezno regulacijo sistemov,

- regulacija izmenjave zraka v prireditvenem prostoru glede na dejansko potrebo (glede na

iztrošenost zraka in glede na zasedenost prostorov )

- uporaba centralnih sistemov ogrevanja in hlajenja za objekt v normalnem reţimu

obratovanja,

- uporaba več klimatskih naprav v smislu boljše prilagodljivosti sistemov potrebam in s tem

manjši skupni porabi energije,

- uporaba multikompresorskega hladilnega agregata za pripravo hladilnega sredstva.

13. POŢARNA ZAŠČITA

SPLOŠNO

Projektna dokumentacija obravnava celotni objekt. Objekt je zasnovano členjen tako, da ga

zlahka lahko oblikujemo v eno lastno poţarno evakuacijsko zaščiteno poţarno stopnišce. Tako

nastalo zaščiteno stopnišce je osnova za varno evakuacijo iz objekta.

Prioritetne naloge elaborata so; izvedba evakuacije za vse osebe, z oblikovanjem zaščitenih

evakuacijskih poti, poţarno ločevanje med dvema ločenima stopnišca ter zagotovitev pogojev za

zunanjo hidrantno vodo ter ureditev pogojev za splošno varstvo pred poţarom.

Bistvene zahteve po ER2 za zadostitev pogojev za poţarno varno stavbo so:

zagotovljena nosilnost konstrukcije za določen čas,

omejen nastanek in širjenje ognja in dima po objektu,

omejeno širjenje poţara na sosednje stavbe,

zagotovljena varna evakuacija,

upoštevana varnost reševalcev,

STROJNE INSTALACIJE IN OPREMA

Strojne inštalacije je potrebno izvesti po veljavnih tehniških predpisih in upoštevati delitve

objekta na poţarne sektorje in poţarne cone iz zasnove poţarne varnosti. Vsi preboji instalacije

ogrevanja, vodovoda in prezračevanja iz poţarnega sektorja morajo biti izvedeni tako, da

zdrţijo poţarno obremenitev enako, kot poţarni sektor. Pri prebojih je potrebno upoštevati

razdelitev na poţarne sektorje ter preboje tesniti s poţarno odpornimi elementi, kot so poţarne

lopute in in poţarne objemke.

Za preprečitev širjenja poţara iz enega v drugi poţarni sektor pri prezračevalni cevi so

mednje vgrajene poţarne lopute. Pri prehodu ostalih instalacij iz enega v drugi poţarni sektor

se izvede premaz po posebnem postopku. Izvedba poţarnega premaza je iz kamene volne ali

poţarne pene, kot zapore prehoda inštalacij skozi meje poţarnega sektorja, ki so lahko masivni

zidovi, kakor tudi lahke predelne stene, minimalne debeline 10 cm. Inštalacije je potrebno

obojestransko premazati v debelini najmanj 1 mm. Prav tako je potrebno obojestransko

premazati kameno volno in zid v debelini najmanj 1 mm suhega sloja. Ob montaţi je potrebno

upoštevati navodila proizvajalca ( Promat ali podobno ). Po montaţi je potrebno zaporo

označiti s podatki o sistemu in izdelovalcu.

GASILNA SREDSTVA

- notranje hidrantno omreţje;

Glede na navedene podatke največjega poţarnega sektorja je max. volumen največjega

poţarnega sektorja do 3000 m3. Tako je potrebno zagotoviti poţarno vodo s pretokom 10 l/s s


Podgorje 130



tlakom 2,5 bar, skupne notranje hidrantne vode! Voda za gašenje mora biti na razpolago za vsaj 2

uri gašenja.

- ročni gasilniki;

Gašenje naj poteka z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilnik se usmeri v gorečo površino, izvleče

varovalko, pritisne ročnik ter gasi. Primerni gasilniki za gašenje predvsem poţarov poţarnega

razreda A /trdnih snovi/ so polnjeni s prahom (ABC) in B /gorljivih tekočin/ / so polnjeni s

prahom (ABC) ali s CO2.

Ročni gasilni aparati se namestijo tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za

aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Gasilnik se označi s fotoluminiscentnimi označevalnimi

tablami.

Vsi nameščeni gasilni aparati morajo imeti veljavni EN 3 certifikat.

14. ZAKLJUČEK

SPLOŠNO

Izvajalec je dolţan dela izvajati po pravilih stroke, vse spremembe beleţiti, pri čemer

spremembe predhodno potrejuje odgovorni projektant ali arhitekt. Vgrajena oprema mora biti

ustrezne kakovosti. Poleg osnovnih karakteristik o zmogljivosti oziroma nominiranih kapacitetah,

ki ustrezajo izračunanim, mora biti oprema ali njeni elementi tudi energijsko varčni, kar najmanj

škodljivi za okolje ( hrup, emisije in drugi moţni škodljivi vplivi ).

Ob primopredaji del izvajalec preda investitorju naslednjo tehnično dokumentacijo:

- zapisnik o funkcionalnih preizkusih, overjen s strani izvajalca in investitorja oz. njegove

nadzorne sluţbe, ter meritev ustreznosti ter izdelava poročila o ustreznosti mikroklime.

- zapisnik o tlačnih probah za posamezne vrste del na istalaciji,

- ateste in garancijske liste,

- projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme – ogrevanja/hlajenja, instalacije

prezračevanja, vodovoda in odtočne kanalizacije in instalacije tehničnih plinov.

- klorni šok o ustreznosti in varni uporabi vodovodne instalacije,

- izjavo, da so napeljave izvedene po odobreni projektni dokumentaciji in da so doseţeni s

projektom predvideni parametri.

- RADIATORSKO IN TALNO OGREVANJE

Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu je potrebno sistem napolniti z vodo in ga odzračiti

na najvišjih točkah. Cevi v kotlarni je potrebno izolirati s penasto izolacijo. Po namembnosti je

potrebno označiti posamezne elemente in izdelati navodilo za obratovanje. Po servisni nastavitvi

je potreben poizkusni zagon. Celotni sistem je potrebno hidravlično uravnoteţiti in prekontrolirati,

da vsi radiatorji in konvektorji pravilno grejejo. Investitorju se predajo navodila proizvajalca

opreme, navodila obratovanja in garancijski listi.

- INSTALACIJA VODOVODA

Prvi zagon in preizkusno obratovanje instalacije vodovoda se opravi po uspešnem tlačnem

preizkusu in mntaţi sanitarne opreme, klornem šoku in pozitivnem mnenju ustrezne institucije.

Pri prvem zagonu mora biti prisoten predstavnik investitorja oziroma oseba, ki bo z instalacijo

upravljala, izvajalec del in dobavitelj oziroma serviser opreme. Iztočna mesta se morajo očistiti

tujkov, ki so nastali po montaţi in ispiranju v instalaciji. Preizkusno obratovanje naj traja toliko

časa, da se nastavijo vsi potrebni parametri in da investitor oziroma nadzorni organ smatra opremo

za pravilno vgrajeno


Podgorje 130



- INSTALACIJA PREZRAČEVANJA

Po končanih montaţnih delih je potrebno izvesti volumensko nastavitev rešetk prezračevalnega

sistema, opraviti poskusni zagon, ter izvesti meritve zmogljivosti. O vseh poiskusih in meritvah se

izdela poročilo. Oprema se preda investitorju, ko se z zapisnikom ugotovi da je oprema vgrajena

pravilno in da so doseţeni predvideni parametri.

- PLINSKA INSTALACIJA

Pred spuščanjem plina v napeljavo je potrebno ugotoviti, ali sta bila v skladu s predvideno

tlačno stopnjo opravljeni začetni in glavni preizkus oziroma kombinirani obremenilni preizkus

in preizkus tesnosti in ali je napeljava tesna. To je potrebno z zapisnikom ustrezno

dokumentirati. Prepričati se je potrebno ali so vsi izpusti na napeljavi zaprti s čepi, zamaški, ali

slepimi prirobnicami. Zaporni elementi ne veljajo in jih je potrebno tesno zapreti s čepi ali

slepimi prirobnicami, izvzete so priključne armature s priključenimi trošili.

Plinska instalacija se izpihuje toliko časa, da izrinemo ves zrak ali inertni plin iz napeljave.

Izpihovanje instalacije je z gumjasto cevjo na prosto, razen če so manjše količine se laho pokuri

na štedilniku ali kontrolnem gorilniku. Po spuščanju plina v instalacijo, preizkusimo vsa spojna

mesta, ki so bila izvzeta iz kombiniranega preizkusa in preizkusa tesnosti.

Pri nastavitvi in preizkusu delovanja trošil je potrebno upoštevati proizvajalčeva navodila za

vgraditev in obratovanje. Preizkusiti je potrebno tudi delovanje dimovodne napeljave pri

trošilih. Če je v objektu več trošil je potrebno preizkus opraviti, ko obratujejo vsa trošila.

Po nastavitvah in poiskusnem zagonu trošil je potrebno uporabnike napeljave ustrezno

podučiti in predati vsa navodila za uporabo plinskih trošil. Porabnika je potrebno upozoriti, da

se redno nujno vzdrţujejojo vsa plinska trošila in da se parameti ne smejo spreminjati.


Podgorje 130



3.IZRAČUNI


Podgorje 130



3.1. IZRAČUN OGREVANJA

3.1.1 SPLOŠNO

Izračun transmisijske izgube je narejen po SIST EN 12 831. V izračunu so upoštevani

nasledji podatki in koeficienti:

- neprikinjeno kurjenje,

- normalno zaščitena pokrajina,

- minimalna projekta temperatur -16 C,

- dimenzioniranje sistema ogrevanja 75 C/55 C,

- pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah ( Ur, list št.42/15.5.2002 ).

Kot grelna telesa so predvideni radiatorji izdelani iz jeklene pločevine in cevi tip

VGEL&NOOT. Nameščeni so preteţno pod okni ali za vrati. Velikost in tip pa je izbran glede na

velikost prostora, ter na njegov izračun. Montirani so na radiatorskih konzolah ali nogah 10-12 cm

od tal. Radiatorji imajo sredinski priklop iz stene zaradi laţjega čiščenja in ventile HERZ ali

DANFOSS-RAVAL za moţnost priklopa termostatske glave.

Komunikacijski prostori imajo vgrajeno talno ogrevanje z regulacijo posameznih prostorov

preko regulacijskih ventilov. Skupni prostori ( hodniki, stopnišča, …) imajo regulacijo preko

konstantne regulacije iz etaţnega razdelilca.

Notranji cevovod za sistem ogrevanja je iz Cu in UNIPIPE cevi. Vodeno so delno vidno in v

tlaku. Priklop je v kotlarni iz regulacijskega razdelilca. Tu je izvedena potrebna regulacija in

varovanje sistema.

- IZRAČUNANE KONSTANTE IZ GRADBENE FIZIKE

ZUNANJI ZID

U = 0,450

NOTRANJI ZID

U = 0,900

TLAK

U = 0,800

ETAŢA

U = 0,900

STREHA

U = 0,400

OKNO

U = 1,500


Podgorje 130



VRATA

U = 2,000

- IZRAČUN TOPLOTNIH IZGUB

Izračun toplotnih izgub za podani objekt in posamezne prostore radiatorskega in

konvektorskega ogrevanja se izdela po programu INTEGRA CAD in je priloga projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenje PGD.

MLADINSKI HOTEL KLET PREDAVALNICA 2

Notr.temp. (°C)

20

Višina nad tlemi (m)

0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

421,3

Plašč (m2)

384,2

ZŠ OZ SN ŠT DOL V/Š A O A' U Thu/Thas Bu fij fg2 ek Psi lk el H

(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 12,50 8,87 110,88

110,88 0,80 0,00 0,00 0,00 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 42,87

2 O S 2,00 1,20 1,60 1,92 - 3,84 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,88

3 O S 4,00 2,67 1,06 2,83 - 11,32 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

4 O S 1,00 2,67 1,06 2,83 - 2,83 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

5 V S 1,00 1,50 2,52 3,78 - 3,78 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,56

6 ZZ S 1,00 30,25 3,80 114,95 + 93,18 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 51,73

7 NZ

1,00 12,50 3,80 47,50

47,50 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,94

8 E

1,00 12,50 8,87 110,88

110,88 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 27,72

PhiT (W) 5299 Phi(W) 7877

PhiV(W)

2578

Phi/A (W/m2)

71

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL KLET PREDAVALNICA 1

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

101,2

Plašč (m2)

132,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 4,55 5,85 26,62

26,62 0,80 0,00 0,00 0,00 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 10,29

2 O

2,00 2,67 1,06 2,83 - 5,66 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

3 ZZ

1,00 5,85 3,80 22,23 + 16,57 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,00

4 E

1,00 4,55 5,85 26,62

26,62 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,33

5 NZ

1,00 15,00 3,80 57,00

57,00 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,25

PhiT (W) 1516 Phi(W) 2135

PhiV(W)

619

Phi/A (W/m2)

80

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

21

MLADINSKI HOTEL KLET MULTIMEDIJA


Podgorje 130



Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

196,7

Plašč (m2)

215,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 5,85 8,85 51,77

51,77 0,80 0,00 0,00 0,00 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 20,02

2 O S 3,00 2,67 1,06 2,83 - 8,49 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

3 ZZ S 1,00 8,85 3,80 33,63 + 25,14 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 15,13

4 E

1,00 5,85 8,85 51,77

51,77 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,47

5 NZ

1,00 20,60 3,80 78,28

78,28 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 19,57

PhiT (W) 2356 Phi(W) 3560

PhiV(W)

1204

Phi/A (W/m2)

69

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

18

MLADINSKI HOTEL KLET HODNIK 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

48,64

Plašč (m2)

98,56


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 3,40 8,00 27,20

27,20 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 9,28

2 O S 1,00 1,57 1,06 1,66 - 1,66 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,49

3 V S 1,00 2,20 1,15 2,53 - 2,53 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,06

4 ZZ 2S 1,00 2,68 3,80 10,18 + 5,99 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,58

5 E

1,00 3,40 8,00 27,20

27,20 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,16

6 NZ

1,00 18,80 3,80 71,44

71,44 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,13

PhiT (W) 1316 Phi(W) 1597

PhiV(W)

281

Phi/A (W/m2)

125

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

33

MLADINSKI HOTEL KLET WC DEKLICE 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

11,63

Plašč (m2)

38,8


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 0,90 3,40 3,06

3,06 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,04

2 E

1,00 0,90 3,40 3,06

3,06 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,65

3 ZZ S 1,00 0,90 3,80 3,42

3,42 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,54

4 NZ

1,00 15,00 3,80 57,00

57,00 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,13

PhiT (W) 352 Phi(W) 554

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

181

PhiV,mech(W

0

Phi/V (W/m3)

48


Podgorje 130



)

MLADINSKI HOTEL KLET WC FANTI 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

15,5

Plašč (m2)

43,12


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 ZZ S 1,00 1,20 3,80 4,56

4,56 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,05

2 T

1,00 1,20 3,40 4,08

4,08 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,39

3 E

1,00 1,20 3,40 4,08

4,08 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,51

4 NZ

1,00 10,00 3,80 38,00

38,00 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,02

PhiT (W) 237 Phi(W) 506

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

124

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

33

MLADINSKI HOTEL KLET WC DEKLICE 2

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

11,85

Plašč (m2)

33,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 1,45 2,15 3,12

3,12 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,06

2 E

1,00 1,45 2,15 3,12

3,12 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,25

3 NZ

1,00 7,20 3,80 27,36

27,36 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,17

PhiT (W) 118 Phi(W) 323

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

104

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

27

MLADINSKI HOTEL KLET WC FANTI 2

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

15,71

Plašč (m2)

42,32


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 2,67 1,06 2,83 - 2,83 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

2 ZZ S 1,00 3,18 3,80 12,08 + 9,25 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,44

3 T

1,00 1,30 3,18 4,13

4,13 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 1,41

4 E

1,00 1,30 3,18 4,13

4,13 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,33

5 NZ

1,00 5,80 3,80 22,04

22,04 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,75

PhiT (W) 448 Phi(W) 720


Podgorje 130



PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

174

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

46

MLADINSKI HOTEL KLET GARDEROBA

Notr.temp. (°C)

22


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

44,55

Plašč (m2)

75,51


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 3,35 3,50 11,72

11,72 0,80 0,00 0,00 0,00 0,37 0,00 0,00 0,00 0,00 5,01

2 E

1,00 3,35 3,50 11,72

11,72 0,90 15,00 0,00 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,94

3 NZ

1,00 13,70 3,80 52,06

52,06 0,90 15,00 0,00 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,63

PhiT (W) 592 Phi(W) 1455

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

124

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

33


Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

53,2

Plašč (m2)

114,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 V S 1,00 1,40 2,20 3,08 - 3,08 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 6,16

2 ZZ S 1,00 1,40 3,80 5,32 + 2,24 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,39

3 T

1,00 1,40 10,00 14,00

14,00 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 4,78

4 E

1,00 1,40 10,00 14,00

14,00 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,96

5 NZ

1,00 21,40 3,80 81,32

81,32 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,46

PhiT (W) 773 Phi(W) 1080

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

77

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20


Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

47,88

Plašč (m2)

86,76


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 T

1,00 2,10 6,00 12,60

12,60 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 4,30

2 E

1,00 2,10 6,00 12,60

12,60 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00

3 NZ

1,00 16,20 3,80 61,56

61,56 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 13,04

PhiT 624 Phi(W) 901


Podgorje 130



(W)

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

72

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL KLET KABINET

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

37,45

Plašč (m2)

67,97


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 2,67 1,06 2,83 - 2,83 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,25

2 ZZ S 1,00 2,70 3,80 10,26 + 7,43 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,62

3 T

1,00 3,65 2,70 9,86

9,86 0,80 0,00 0,00 0,00 0,33 0,00 0,00 0,00 0,00 3,81

4 E

1,00 3,65 2,70 9,86

9,86 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,23

5 NZ

1,00 10,00 3,80 38,00

38,00 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9,50

PhiT (W) 843 Phi(W) 1072

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

109

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

29

MLADINSKI HOTEL KLET STOPNIŠČE

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

73,42

Plašč (m2)

107,4


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 V S 1,00 3,45 2,20 7,59 - 7,59 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 15,18

2 ZZ S 1,00 4,50 3,80 17,10 + 9,51 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,70

3 T

1,00 5,60 3,45 19,32

19,32 0,80 0,00 0,00 0,00 0,29 0,00 0,00 0,00 0,00 6,59

4 E

1,00 5,60 3,45 19,32

19,32 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,09

5 NZ

1,00 4,50 3,80 17,10

17,10 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,62

PhiT (W) 1264 Phi(W) 1688

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

87

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

23

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE DVORANA ZA PREDAVANJE

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

973,8

Plašč (m2)

763,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 3,00 1,75 1,69 2,96 - 8,87 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,44


Podgorje 130



2 O S 2,00 1,17 2,30 2,69 - 5,38 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,04

3 O S 1,00 2,90 2,30 6,67 - 6,67 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,00

4 O S 1,00 2,25 2,30 5,17 - 5,17 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,75

5 O S 1,00 1,15 2,30 2,64 - 2,64 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,96

6 ZZ S 1,00 56,00 3,80 212,80 + 184,06 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 95,76

7 NZ

1,00 12,50 3,80 47,50

47,50 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 11,88

8 E

1,00 12,50 20,50 256,25

256,25 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 64,06

9 S

1,00 12,50 20,50 256,25

256,25 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 102,50

PhiT (W) 10958 Phi(W) ####

PhiV(W)

5959

Phi/A (W/m2)

66

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

17

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE ZIMSKI VRT

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

213,8

Plašč (m2)

266,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 5,00 2,50 2,69 6,73 - 33,63 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,08

2 ZZ S 1,00 16,20 3,00 48,60 + 14,98 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 21,87

3 S

1,00 4,40 16,20 71,28

71,28 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 28,51

4 E

1,00 4,40 16,20 71,28

71,28 0,90 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 64,15

5 NZ

1,00 25,00 3,00 75,00

75,00 0,90 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 67,50

6 NZ

1,00 5,00 3,00 15,00

15,00 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,75

PhiT (W) 7051 Phi(W) 8360

PhiV(W)

1309

Phi/A (W/m2)

117

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

39

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE STOPNIŠČE

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

90,46

Plašč (m2)

126,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 V S 1,00 1,65 2,20 3,63 - 3,63 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,26

2 ZZ S 1,00 3,45 3,80 13,11 + 9,48 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,90

3 E

1,00 6,90 3,45 23,81

23,81 0,90 5,00 0,00 0,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,19

4 E

1,00 6,90 3,45 23,81

23,81 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,89

5 NZ

1,00 17,25 3,80 65,55

65,55 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,21

PhiT (W) 967 Phi(W) 1490

PhiV(W)

523

Phi/A (W/m2)

63

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

17


Podgorje 130



MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE HODNIK 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

69,45

Plašč (m2)

117,5


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 2,15 8,50 18,28

18,28 0,90 5,00 0,00 0,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,85

2 E

1,00 2,15 8,50 18,28

18,28 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,29

3 NZ

1,00 21,30 3,80 80,94

80,94 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,12

PhiT (W) 655 Phi(W) 655

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

36

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

9

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE WC FANTI

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

45,83

Plašč (m2)

76,94


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,05 0,80 0,84 - 0,84 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,26

2 O S 1,00 1,25 0,80 1,00 - 1,00 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,50

3 ZZ S 1,00 3,60 3,80 13,68 + 11,84 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 6,16

4 E

1,00 3,35 3,60 12,06

12,06 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,96

5 E

1,00 3,35 3,60 12,06

12,06 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,96

6 NZ

1,00 10,60 3,80 40,28

40,28 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,20

PhiT (W) 477 Phi(W) 1007

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

84

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

22

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE WC INVALIDI

Notr.temp. (°C)

22


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

19,44

Plašč (m2)

46,33


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 1,65 3,10 5,11

5,11 0,90 10,00 0,00 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,46

2 E

1,00 1,65 3,10 5,11

5,11 0,90 10,00 0,00 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,46

3 NZ

1,00 9,50 3,80 36,10

36,10 0,90 15,00 0,00 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,98

PhiT (W) 338 Phi(W) 589

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

115

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

30


Podgorje 130



MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE WC DEKLETA

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

32,98

Plašč (m2)

62,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 2,80 3,10 8,68

8,68 0,90 5,00 0,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,99

2 E

1,00 2,80 3,10 8,68

8,68 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,69

3 NZ

1,00 11,80 3,80 44,84

44,84 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,56

PhiT (W) 246 Phi(W) 627

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

72

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE DNEVNI PROSTOR 1

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

59,58

Plašč (m2)

92,92


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,65 1,70 2,81 - 2,81 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,20

2 ZZ S 1,00 8,00 3,80 30,40 + 27,59 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 13,68

3 E

1,00 3,20 4,90 15,68

15,68 0,90 5,00 0,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,88

4 E

1,00 3,20 4,90 15,68

15,68 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,96

5 NZ

1,00 8,20 3,80 31,16

31,16 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,90

PhiT (W) 1066 Phi(W) 1431

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

91

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

24

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE DNEVNI PROSTOR 2

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

154,5

Plašč (m2)

178,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 2,00 1,65 2,25 3,71 - 7,42 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,56

2 ZZ S 1,00 12,80 3,80 48,64 + 41,22 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 21,89

3 E

1,00 6,95 5,85 40,66

40,66 0,90 5,00 0,42 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,25

4 E

1,00 6,95 5,85 40,66

40,66 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,08

5 NZ

1,00 12,80 3,80 48,64

48,64 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,08

PhiT (W) 1939 Phi(W) 3830


Podgorje 130



PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

94

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

25

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE HODNIK 2

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

81,7

Plašč (m2)

135,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 V S 1,00 1,60 2,20 3,52 - 3,52 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,04

2 ZZ S 1,00 2,15 3,80 8,17 + 4,65 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,68

3 E

1,00 2,15 10,00 21,50

21,50 0,90 0,00 0,53 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,24

4 E

1,00 2,15 10,00 21,50

21,50 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,71

5 NZ

1,00 22,15 3,80 84,17

84,17 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,68

PhiT (W) 998 Phi(W) 1026

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

48

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

13

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE KAVARNA

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

143,8

Plašč (m2)

169,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 2,00 1,20 1,90 2,28 - 4,56 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,42

2 ZZ S 1,00 6,50 3,80 24,70 + 20,14 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 11,12

3 E

1,00 6,36 5,95 37,84

37,84 0,90 0,00 0,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 18,92

4 E

1,00 6,36 5,95 37,84

37,84 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9,46

5 NZ

1,00 19,00 3,80 72,20

72,20 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9,03

PhiT (W) 1870 Phi(W) 2750

PhiV(W)

880

Phi/A (W/m2)

73

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE JEDILNICA

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

236,2

Plašč (m2)

252


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 2,00 1,25 1,90 2,38 - 4,75 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,57

2 O S 3,00 1,25 1,90 2,38 - 7,13 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,57


Podgorje 130



3 ZZ S 1,00 16,80 3,80 63,84 + 51,96 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 28,73

4 E

1,00 5,50 11,30 62,15

62,15 0,90 0,00 0,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 31,08

5 E

1,00 5,50 11,30 62,15

62,15 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,54

6 NZ

1,00 16,80 3,80 63,84

63,84 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,98

PhiT (W) 3257 Phi(W) 4702

PhiV(W)

1445

Phi/A (W/m2)

76

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE GARDEROBA

Notr.temp. (°C)

22


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

45,6

Plašč (m2)

122,8


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 12,00 1,00 12,00

12,00 0,90 0,00 0,00 0,53 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,72

2 E

1,00 12,00 1,00 12,00

12,00 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,54

3 NZ

1,00 17,40 3,80 66,12

66,12 0,90 15,00 0,00 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,96

PhiT (W) 730 Phi(W) 1319

PhiV(W)

589

Phi/A (W/m2)

110

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

29

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE VEČNAMENSKI PROSTOR

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

212,8

Plašč (m2)

545,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,80 1,80 3,24 - 3,24 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,86

2 ZZ S 1,00 3,50 3,80 13,30 + 10,06 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,99

3 E

1,00 56,00 1,00 56,00

56,00 0,90 0,00 0,00 0,56 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 28,00

4 S

1,00 56,00 1,00 56,00

56,00 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 22,40

5 NZ

1,00 30,50 3,80 115,90

115,90 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,49

PhiT (W) 2727 Phi(W) 4029

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

72

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL PRITLIČJE KUHINJA

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

162,6

Plašč (m2)

185,1


Podgorje 130




(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,75 1,20 0,90 - 0,90 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,35

2 O S 1,00 2,60 1,20 3,12 - 3,12 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,68

3 O S 1,00 1,00 1,20 1,20 - 1,20 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,80

4 O S 2,00 2,10 1,20 2,52 - 5,04 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,78

5 ZZ S 1,00 13,10 3,80 49,78 + 39,52 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 22,40

6 S

1,00 6,20 6,90 42,78

42,78 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 17,11

7 E

1,00 6,20 6,90 42,78

42,78 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9,06

8 NZ

1,00 13,10 3,80 49,78

49,78 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,54

PhiT (W) 2404 Phi(W) 4283

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

100

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

26

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE STOPNIŠČE

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

74,46

Plašč (m2)

108,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 2,00 1,36 2,00 2,72 - 5,44 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,08

2 ZZ S 1,00 10,63 3,80 40,39 + 34,95 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 18,18

3 E

1,00 3,45 5,68 19,60

19,60 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,15

4 NZ

1,00 6,13 3,80 23,29

23,29 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,85

5 E

1,00 3,45 5,68 19,60

19,60 0,90 15,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17,64

PhiT (W) 1561 Phi(W) 1604

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

82

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

22

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE HODNIK 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

122,6

Plašč (m2)

181,5


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 2,10 2,00 4,20 - 4,20 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 6,30

2 ZZ S 1,00 2,50 3,80 9,50 + 5,30 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,28

3 E

1,00 2,50 12,90 32,25

32,25 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,56

4 NZ

1,00 26,00 3,80 98,80

98,80 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,85

5 E

1,00 2,50 12,90 32,25

32,25 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,56

PhiT (W) 801 Phi(W) 844

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

26

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

7


Podgorje 130



MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE ČITALNICA

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

38

Plašč (m2)

69,4


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,20 1,50 1,80 - 1,80 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,70

2 ZZ S 1,00 2,50 3,80 9,50 + 7,70 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,28

3 E

1,00 4,00 2,50 10,00

10,00 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,25

4 NZ

1,00 10,50 3,80 39,90

39,90 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,99

5 E

1,00 4,00 2,50 10,00

10,00 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,25

PhiT (W) 521 Phi(W) 754

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

75

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE KUHINJA

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

70,74

Plašč (m2)

103,7


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,25 1,50 1,88 - 1,88 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 2,82

2 ZZ S 1,00 8,75 3,80 33,25 + 31,38 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 14,96

3 NZ

1,00 8,75 3,80 33,25

33,25 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,31

4 E

1,00 3,65 5,10 18,61

18,61 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,33

5 E

1,00 3,65 5,10 18,61

18,61 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,33

PhiT (W) 1107 Phi(W) 1973

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

106

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

28

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE WC DEKLICE

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

13,98

Plašč (m2)

40,42


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 1,15 3,20 3,68

3,68 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,29

2 NZ

1,00 8,50 3,80 32,30

32,30 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,57

3 E

1,00 1,15 3,20 3,68

3,68 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,29

PhiT (W) 107 Phi(W) 269

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

73


Podgorje 130



PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

19

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE WC FANTI

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

20,67

Plašč (m2)

48,12


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 E

1,00 1,70 3,20 5,44

5,44 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,43

2 NZ

1,00 9,80 3,80 37,24

37,24 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,96

3 E

1,00 1,70 3,20 5,44

5,44 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,43

PhiT (W) 130 Phi(W) 369

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

68

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

18

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE HODNIK 2

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

124,2

Plašč (m2)

252,3


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,55 1,60 2,48 - 2,48 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,72

2 ZZ S 1,00 2,82 3,80 10,72 + 8,24 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,82

3 E

1,00 1,41 23,18 32,68

32,68 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,92

4 E

1,00 1,41 23,18 32,68

32,68 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,60

5 NZ

1,00 48,00 3,80 182,40

182,40 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,48

PhiT (W) 1106 Phi(W) 1824

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

56

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

15

MLADINSKI HOTEL 1. NADSTROPJE SOBA 1

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

127,1

Plašč (m2)

157,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 11,88 3,80 45,14 + 42,61 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 20,31

3 NZ

1,00 11,88 3,80 45,14

45,14 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,64

4 E

1,00 4,58 7,30 33,43

33,43 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,36

5 E

1,00 4,58 7,30 33,43

33,43 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,18


Podgorje 130



PhiT (W) 1522 Phi(W) 2300

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

69

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

18


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

49,88

Plašč (m2)

82,42


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 2,97 3,80 11,29 + 8,75 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,08

3 E

1,00 4,42 2,97 13,13

13,13 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,28

4 E

1,00 4,42 2,97 13,13

13,13 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,64

5 NZ

1,00 11,81 3,80 44,88

44,88 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,61

PhiT (W) 698 Phi(W) 1003

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

76

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

46,5

Plašč (m2)

79,19


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 2,95 3,80 11,21 + 8,68 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,04

3 E

1,00 2,95 4,45 13,13

13,13 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,28

4 E

1,00 2,95 4,45 13,13

13,13 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,64

5 NZ

1,00 11,85 3,80 45,03

45,03 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,63

PhiT (W) 698 Phi(W) 983

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

80

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

21


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

54,46

Plašč (m2)

87,19


(m) (m) (m2) (m2) (C)


Podgorje 130



1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 3,15 3,80 11,97 + 9,44 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,39

3 E

1,00 3,15 4,55 14,33

14,33 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,58

4 E

1,00 3,15 4,55 14,33

14,33 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,79

5 NZ

1,00 12,25 3,80 46,55

46,55 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,82

PhiT (W) 733 Phi(W) 1066

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

74

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

48,59

Plašč (m2)

81,82


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 2,75 3,80 10,45 + 7,92 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,70

3 E

1,00 2,75 4,65 12,79

12,79 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,20

4 E

1,00 2,75 4,65 12,79

12,79 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,60

5 NZ

1,00 12,05 3,80 45,79

45,79 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,72

PhiT (W) 684 Phi(W) 981

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

77

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

46,41

Plašč (m2)

79,22


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,26 2,53 - 2,53 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,79

2 ZZ S 1,00 7,24 3,80 27,51 + 24,98 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 12,38

3 E

1,00 2,72 4,49 12,21

12,21 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,05

4 E

1,00 2,72 4,49 12,21

12,21 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,53

5 NZ

1,00 7,24 3,80 27,51

27,51 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,44

PhiT (W) 871 Phi(W) 1155

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

95

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

25


Notr.temp. (°C)

20


0,2


Podgorje 130



N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

57,4

Plašč (m2)

92,15


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,15 2,18 2,51 - 2,51 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,76

2 ZZ S 1,00 8,15 3,80 30,97 + 28,46 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 13,94

3 E

1,00 2,85 5,30 15,11

15,11 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,78

4 E

1,00 2,85 5,30 15,11

15,11 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,89

5 NZ

1,00 8,15 3,80 30,97

30,97 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,87

PhiT (W) 981 Phi(W) 1332

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

88

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

23


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

56,79

Plašč (m2)

91,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,15 2,18 2,51 - 2,51 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,76

2 ZZ S 1,00 8,12 3,80 30,86 + 28,35 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 13,89

3 E

1,00 2,82 5,30 14,95

14,95 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,74

4 E

1,00 2,82 5,30 14,95

14,95 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,87

5 NZ

1,00 8,12 3,80 30,86

30,86 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,86

PhiT (W) 976 Phi(W) 1324

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

89

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

23


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

123,5

Plašč (m2)

152


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,12 2,15 2,41 - 2,41 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,62

2 O S 1,00 1,12 2,15 2,41 - 2,41 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,62

3 ZZ S 1,00 6,25 3,80 23,75 + 18,93 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,69

4 E

1,00 6,25 5,20 32,50

32,50 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,13

5 E

1,00 6,25 5,20 32,50

32,50 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,06

6 NZ

1,00 16,65 3,80 63,27

63,27 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,91

PhiT (W) 1369 Phi(W) 2125

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

65

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

17


Podgorje 130



MLADINSKI HOTEL MANSARDA STOPNIŠČE

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

42,41

Plašč (m2)

73,24


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 2,09 1,16 2,42 - 2,42 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,63

2 ZZ S 1,00 6,70 3,80 25,46 + 23,04 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 11,46

3 E

1,00 3,10 3,60 11,16

11,16 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,36

4 S

1,00 3,10 3,60 11,16

11,16 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,46

5 NZ

1,00 6,70 3,80 25,46

25,46 0,90 5,00 0,38 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,76

PhiT (W) 1043 Phi(W) 1058

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

95

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

25

MLADINSKI HOTEL MANSARDA HODNIK 1

Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

31,78

Plašč (m2)

61,26


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,26 1,22 - 1,22 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,83

2 ZZ S 1,00 1,15 3,80 4,37 + 3,15 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,97

3 S

1,00 2,46 3,40 8,36

8,36 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 3,34

4 E

1,00 2,46 3,40 8,36

8,36 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,09

5 NZ

1,00 12,00 3,80 45,60

45,60 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,70

PhiT (W) 508 Phi(W) 519

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

62

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

16


Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

56,09

Plašč (m2)

93,82


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 S

1,00 2,46 6,00 14,76

14,76 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,90

2 E

1,00 2,46 6,00 14,76

14,76 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,69

3 NZ

1,00 17,00 3,80 64,60

64,60 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 8,08

PhiT (W) 601 Phi(W) 601


Podgorje 130



PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

41

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

11

MLADINSKI HOTEL MANSARDA SOBA 1

Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

48,37

Plašč (m2)

79,72


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 7,14 3,80 27,13 + 25,90 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 12,21

3 S

1,00 3,44 3,70 12,73

12,73 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 5,09

4 E

1,00 3,44 3,70 12,73

12,73 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,18

5 NZ

1,00 7,14 3,80 27,13

27,13 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,39

PhiT (W) 926 Phi(W) 1222

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

96

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

25


Notr.temp. (°C)

18


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

122,9

Plašč (m2)

252,1


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 1,02 1,27 1,30 - 1,30 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,95

2 V S 1,00 1,00 2,20 2,20 - 2,20 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,40

3 ZZ S 1,00 2,80 3,80 10,64 + 7,14 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 4,79

4 S

1,00 1,40 24,00 33,60

33,60 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 13,44

5 E

1,00 1,40 24,00 33,60

33,60 0,90 10,00 0,00 0,24 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 7,12

6 NZ

1,00 48,00 3,80 182,40

182,40 0,90 15,00 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14,48

PhiT (W) 1570 Phi(W) 1641

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

51

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

13


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

57,02

Plašč (m2)

88,99


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85


Podgorje 130



2 ZZ S 1,00 7,76 3,80 29,49 + 28,26 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 13,27

3 S

1,00 4,10 3,66 15,01

15,01 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 6,00

4 E

1,00 4,10 3,66 15,01

15,01 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,75

5 NZ

1,00 7,76 3,80 29,49

29,49 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,69

PhiT (W) 1028 Phi(W) 1377

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

92

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

24


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

81,86

Plašč (m2)

115,6


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 5,87 3,80 22,31 + 21,07 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,04

3 S

1,00 3,80 5,87 22,31

22,31 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 8,92

4 E

1,00 3,67 5,87 21,54

21,54 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,39

5 NZ

1,00 13,21 3,80 50,20

50,20 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,28

PhiT (W) 1169 Phi(W) 1670

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

78

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

20


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

82,08

Plašč (m2)

116,2


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 6,00 3,80 22,80 + 21,57 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,26

3 S

1,00 6,00 4,00 24,00

24,00 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 9,60

4 E

1,00 6,00 3,60 21,60

21,60 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,40

5 NZ

1,00 14,20 3,80 53,96

53,96 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,75

PhiT (W) 1219 Phi(W) 1721

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

80

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

21


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16


Podgorje 130



Volumen (m3)

68,66

Plašč (m2)

101,5


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 8,60 3,80 32,68 + 31,45 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 14,71

3 S

1,00 5,00 3,80 19,00

19,00 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 7,60

4 E

1,00 4,95 3,65 18,07

18,07 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,52

5 NZ

1,00 8,60 3,80 32,68

32,68 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,09

PhiT (W) 1180 Phi(W) 1600

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

89

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

23


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

71

Plašč (m2)

103,9


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 8,75 3,80 33,25 + 32,02 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 14,96

3 S

1,00 4,00 5,05 20,20

20,20 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 8,08

4 E

1,00 3,70 5,05 18,69

18,69 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,67

5 NZ

1,00 8,75 3,80 33,25

33,25 0,90 15,00 0,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,16

PhiT (W) 1214 Phi(W) 1649

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

88

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

23


Notr.temp. (°C)

20


0,2

N.zun.temp (°C)

-16

Volumen (m3)

84,36

Plašč (m2)

118,1


(m) (m) (m2) (m2) (C)

1 O S 1,00 0,97 1,27 1,23 - 1,23 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 1,85

2 ZZ S 1,00 6,00 3,80 22,80 + 21,57 0,45 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 10,26

3 S

1,00 4,00 6,00 24,00

24,00 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 9,60

4 E

1,00 3,70 6,00 22,20

22,20 0,90 10,00 0,00 0,28 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,55

5 NZ

1,00 13,40 3,80 50,92

50,92 0,90 15,00 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,37

PhiT (W) 1211 Phi(W) 1727

PhiV(W)

0

Phi/A (W/m2)

78

PhiV,mech(W)

0

Phi/V (W/m3)

21


Podgorje 130



- DOLOČITEV RADIATORJEV

Glede na izračun toplotnih izgub izberemo velikosti radiatorjev radiatorskega ogrevanja po

programu INTEGRA CAD za posamezne prostore.

KLET

Prostor tu Qn Qi Radiator Št. Fakt. Št

. Qi (rad)

(C) (W) (W) čl. msk. (W)

PREDAVALNICA 2 20 7877 7980 21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

PREDAVALNICA 1 20 2135 2224 21KVM-S/600/920

1 1 1112

21KVM-S/600/920

1 1 1112

MULTIMEDIJA 20 3560 3627 21KVM-S/600/1000

1 1 1209

21KVM-S/600/1000

1 1 1209

21KVM-S/600/1000

1 1 1209

HODNIK 1 18 1597 1733 21KVM-S/900/1000

1 1 1733

WC DEKLICE 1 18 554 621 11KVM/900/520

1 1 621

WC FANTI 1 18 506 621 11KVM/900/520

1 1 621

WC DEKLICE 2 18 323 478 11KVM/900/400

1 1 478

WC FANTI 2 18 720 860 11KVM/900/720

1 1 860

GARDEROBA 22 1455 1542 22KVM/900/800

1 1 1542

HODNIK 3 18 1080 1099 11KVM/900/920

1 1 1099

HODNIK 2 18 901 956 11KVM/900/800

1 1 956

KABINET 20 1072 1113 22KVM/600/720

1 1 1113

STOPNIŠČE 18 1688 1733 21KVM-S/900/1000 1 1 1733

PRITLIČJE


. Qi (rad)

(C) (W) (W) čl. msk. (W)

DVORANA ZA PREDAVANJE 20 16917 25047 22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

22KVM/600/1800

1 1 2783

ZIMSKI VRT 20 8360 8656 22KVM/600/1400

1 1 2164

22KVM/600/1400

1 1 2164

22KVM/600/1400

1 1 2164

22KVM/600/1400

1 1 2164

STOPNIŠČE 18 1490 1573 22KVM/900/720

1 1 1573

HODNIK 1 18 655 693 21KVM-S/900/400

1 1 693

WC FANTI 18 1007 1048 11KVM/600/600

1 1 524

11KVM/600/600

1 1 524


Podgorje 130



WC INVALIDI 22 589 633 11KVM/900/600

1 1 633

WC DEKLETA 18 627 629 11KVM/600/720

1 1 629

DNEVNI PROSTOR 1 20 1431 1450 21KVM-S/600/1200

1 1 1450

DNEVNI PROSTOR 2 20 3830 3868 21KVM-S/600/1600

1 1 1934

21KVM-S/600/1600

1 1 1934

HODNIK 2 18 1026 1039 21KVM-S/900/600

1 1 1039

KAVARNA 20 2750 2900 21KVM-S/600/1200

1 1 1450

21KVM-S/600/1200

1 1 1450

JEDILNICA 20 4702 4788 21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

21KVM-S/600/1320

1 1 1596

GARDEROBA 22 1319 1412 21KVM-S/900/920

1 1 1412

VEČNAMENSKI PROSTOR 20 4029 4082 22KVM/600/1320

1 1 2041

22KVM/600/1320

1 1 2041

KUHINJA 18 4283 4576 21KVM-S/900/1320

1 1 2288

21KVM-S/900/1320 1 1 2288

1. NADSTROPJE


. Qi (rad)

(C) (W) (W) čl. msk. (W)

STOPNIŠČE 18 1604 1733 21KVM-S/900/1000

1 1 1733

HODNIK 1 18 844 924 21KVM-S/600/720

1 1 924

ČITALNICA 20 754 870 21KVM-S/600/720

1 1 870

KUHINJA 20 1973 2224 21KVM-S/600/920

1 1 1112

21KVM-S/600/920

1 1 1112

WC DEKLICE 18 269 350 11KVM/600/400

1 1 350

WC FANTI 18 369 454 11KVM/600/520

1 1 454

HODNIK 2 18 1824 1848 21KVM-S/600/720

1 1 924

21KVM-S/600/720

1 1 924

SOBA 1 20 2300 2418 21KVM-S/600/1000

1 1 1209

21KVM-S/600/1000

1 1 1209

SOBA 2 20 1003 1112 21KVM-S/600/920

1 1 1112

SOBA 3 20 983 1112 21KVM-S/600/920

1 1 1112

SOBA 4 20 1066 1112 21KVM-S/600/920

1 1 1112

SOBA 5 20 981 1112 21KVM-S/600/920

1 1 1112

SOBA 6 20 1155 1209 21KVM-S/600/1000

1 1 1209

SOBA 7 20 1332 1354 21KVM-S/600/1120

1 1 1354

SOBA 8 20 1324 1354 21KVM-S/600/1120

1 1 1354

SOBA 9 20 2125 2224 21KVM-S/600/920

1 1 1112

21KVM-S/600/920 1 1 1112

MANSARDA


. Qi (rad)

(C) (W) (W) čl. msk. (W)

STOPNIŠČE 18 1058 1119 21KVM-S/500/1000

1 1 1119

HODNIK 1 18 519 667 21KVM-S/600/520

1 1 667

HODNIK 2 18 601 667 21KVM-S/600/520

1 1 667

SOBA 1 20 1222 1354 21KVM-S/600/1120

1 1 1354

HODNIK 3 18 1641 1694 21KVM-S/600/1320

1 1 1694

SOBA 2 20 1377 1450 21KVM-S/600/1200

1 1 1450

SOBA 3 20 1670 1693 21KVM-S/600/1400

1 1 1693


Podgorje 130



SOBA 4 20 1721 1934 21KVM-S/600/1600

1 1 1934

SOBA 5 20 1600 1693 21KVM-S/600/1400

1 1 1693

SOBA 6 20 1649 1693 21KVM-S/600/1400

1 1 1693

SOBA 7 20 1727 1934 21KVM-S/600/1600 1 1 1934

- REKAPITULACIJA SESTAV TOPLOTE

Glede na tip izbranih radiatorjev po programu INTEGRA CAD izračunamo sestav toplote.

Sestav toplote je priloga teksta v projektu. Izračunani sestav topote je Q = 133 848 W.

ZŠ Etaţa Prostor tu PhiT PhiV Phi Phi Inst

(C) (W) (W) (W) (W)

1 MLADINSKI HOTEL PREDAVALNICA 2 20 5299 2578 7877 7980

2 MLADINSKI HOTEL PREDAVALNICA 1 20 1516 619 2135 2224

3 MLADINSKI HOTEL MULTIMEDIJA 20 2356 1204 3560 3627

4 MLADINSKI HOTEL HODNIK 1 18 1316 281 1597 1733

5 MLADINSKI HOTEL WC DEKLICE 1 18 352

554 621

6 MLADINSKI HOTEL WC FANTI 1 18 237

506 621

7 MLADINSKI HOTEL WC DEKLICE 2 18 118

323 478

8 MLADINSKI HOTEL WC FANTI 2 18 448

720 860

9 MLADINSKI HOTEL GARDEROBA 22 592

1455 1542

10 MLADINSKI HOTEL HODNIK 3 18 773

1080 1099


901 956

12 MLADINSKI HOTEL KABINET 20 843

1072 1113

13 MLADINSKI HOTEL STOPNIŠČE 18 1264

1688 1733

14 MLADINSKI HOTEL DVORANA ZA PREDAVANJE 20 10958 5959 16917 25047

15 MLADINSKI HOTEL ZIMSKI VRT 20 7051 1309 8360 15271

16 MLADINSKI HOTEL STOPNIŠČE 18 967 523 1490 1573


655 693

18 MLADINSKI HOTEL WC FANTI 18 477

1007 1048

19 MLADINSKI HOTEL WC INVALIDI 22 338

589 633

20 MLADINSKI HOTEL WC DEKLETA 18 246

627 629

21 MLADINSKI HOTEL DNEVNI PROSTOR 1 20 1066

1431 1450

22 MLADINSKI HOTEL DNEVNI PROSTOR 2 20 1939

3830 3868


1026 1039

24 MLADINSKI HOTEL KAVARNA 20 1870 880 2750 2900

25 MLADINSKI HOTEL JEDILNICA 20 3257 1445 4702 4788

26 MLADINSKI HOTEL GARDEROBA 22 730 589 1319 1412

27 MLADINSKI HOTEL VEČNAMENSKI PROSTOR 20 2727

4029 4082

28 MLADINSKI HOTEL KUHINJA 18 2404

4283 4576


1604 1733


844 924

31 MLADINSKI HOTEL ČITALNICA 20 521

754 870

32 MLADINSKI HOTEL KUHINJA 20 1107

1973 2224

33 MLADINSKI HOTEL WC DEKLICE 18 107

269 350

34 MLADINSKI HOTEL WC FANTI 18 130

369 454


1824 1848

36 MLADINSKI HOTEL SOBA 1 20 1522

2300 2418


1003 1112


983 1112


Podgorje 130




1066 1112


981 1112


1155 1209


1332 1354


1324 1354


2125 2224


1058 1119


519 667


601 667


1222 1354


1641 1694


1377 1450


1670 1693


1721 1934


1600 1693


1649 1693


1727 1934

Skupno 76955 15387 111174 130904

2.1.5.DOLOČITEV KOTLA

V objekt bomo vgradili dva kotla na lahko kurilno olje. Tako bo v prehodnem obdobju in

poleti za pripravo tople vode obratoval le en kotel, v času polne zime pa oba. Glede na izračunani

sestav toplote za ogrevanje prostorov Q = 130 kW in za ogrevanje zraka v klima napravi Q = 40

kW, za ogrevanje zraka v kuhinjski napi za dovod zraka v kuhinjo Q = 10 kW, ter za pripravo

tople vode Q = 30 kW je skupna instalirana toplotna moča Q = 210 kW. Tako sta izbrana dva

kotla tip VITOPLEX 300 moči 2 x Q = 105 kW od firme VIESSMANN, torej skupna instalirana

moč je Q = 210 kW.

2.1.6. DOLOČITEV ČRPALK

- črpalka pri kotlu UPE 32 – 60,

- črpalka ogrevanje kleti;

ČRPALKA ZA KLET

Temp. potisne vode (°C)

70

Gostota vode (kg/m3)

984,0

Temp. povratne vode (°C)

50

Viskoznost vode (m2/s x 10^6) 0,477

Srednja temperatura (°C)

60

Specifična toplota vode (kJ/kg K) 4,191

Temperaturna razlika (K)

20

Skupni padec tlaka za vejo (Pa) 44786,0

ZŠ Q M L DN Cev Zeta w R R*L Z R*L+Z sum(R*L+Z

)

(W) (kg/h) (m) (mm) (m/s) (Pa/m) (Pa) (Pa) (Pa) (Pa)

1 2500 107 16 10 12 x 1 - Cu 72 0,39 239,8 3837,0 5276,1 9113,1 9113,0

2 5000 215 10 15 18 x 1 - Cu 51 0,30 86,2 862,1 2281,0 3143,1 12256,0

3 7500 322 10 15 18 x 1 - Cu 104 0,45 174,2 1742,1 10465,9 12208,0 24464,0

4 10000 429 14 20 22 x 1 - Cu 72 0,39 99,5 1393,6 5276,1 6669,7 31134,0

5 12278 527 10 25 28 x 1 - Cu 39 0,28 41,0 410,4 1508,4 1918,8 33053,0

6 20188 867 18 32 35 x 1 - Cu 39 0,29 31,8 572,9 1571,4 2144,3 35197,0

7 30088 1292 28 32 35 x 1 - Cu 87 0,43 64,4 1802,7 7786,6 9589,3 44786,0

Cevovod (kPa) =

44,8 Regulacijska armatura (kPa) 2,0


Podgorje 130



Priključni cevovod (kPa)

2,0 Kotel (kPa)

5,0

Ogrevalno telo (kPa)

2,5 Definiraj

črpalko Skupni padec tlaka (kPa)

56,3

Pretok črpalke (m3/h)

1,3

- Izbrana črpalka MAGNA 25 – 60, izdelek Grunfos.

- črpalka radiatorskega ogrevanja dvorane in zimski vrt;

ČRPALKA ZA DVORANO


70


984,0


50



60



20



)


1 2783 120 14 10 12 x 1 - Cu 87 0,43 289,0 4046,4 7900,3 11946,8 11947,0

2 5566 239 18 15 18 x 1 - Cu 58 0,34 104,6 1883,7 3214,7 5098,3 17045,0

3 8349 359 16 20 22 x 1 - Cu 51 0,32 73,8 1181,0 2605,1 3786,0 20831,0

4 11132 478 18 20 22 x 1 - Cu 87 0,43 121,3 2182,5 7900,3 10082,8 30914,0

5 13915 598 18 25 28 x 1 - Cu 51 0,32 50,9 915,8 2533,6 3449,4 34363,0

6 22483 966 24 32 35 x 1 - Cu 51 0,32 38,5 923,4 2548,7 3472,1 37836,0

7 39181 1683 24 40 42 x 1 - Cu 72 0,38 41,0 984,5 5062,2 6046,7 43882,0

Cevovod (kPa) =

43,9 Regulacijska armatura (kPa) 2,0 Priključni cevovod (kPa)

2,0

Kotel (kPa)

5,0 Ogrevalno telo (kPa)

2,5

Definiraj črpalko

Skupni padec tlaka (kPa)

55,4 Pretok črpalke (m3/h)

1,7


- črpalka ogrevanje ostali del pritličja;

ČRPALKA PRITLIČJE


70


984,0


50



60



20



)


1 1596 69 18 10 12 x 1 - Cu 34 0,25 110,2 1983,7 1015,4 2999,1 2999,0

2 3192 137 12 15 18 x 1 - Cu 20 0,19 39,5 474,3 364,6 838,8 3838,0

3 4788 206 14 15 18 x 1 - Cu 45 0,29 79,9 1119,1 1845,6 2964,7 6803,0

4 8656 372 6 20 22 x 1 - Cu 58 0,33 77,7 466,3 3184,5 3650,8 10454,0

5 9349 402 12 20 22 x 1 - Cu 58 0,36 88,7 1064,2 3714,8 4779,0 15233,0


Podgorje 130



6 11550 496 10 25 28 x 1 - Cu 34 0,26 37,0 369,6 1163,7 1533,3 16766,0

7 18375 789 22 25 28 x 1 - Cu 87 0,42 84,0 1847,6 7536,7 9384,3 26150,0

8 20510 881 18 32 35 x 1 - Cu 45 0,29 32,7 589,1 1871,5 2460,6 28611,0

Cevovod (kPa) =


2,0

Kotel (kPa)


2,5

Definiraj črpalko



0,9


- črpalka klimat in varčna napa;

ČRPALKA KLIMAT IN NAPA


70


984,0


50



60



20



)


1 20000 859 20 32 35 x 1 - Cu 40 0,28 31,3 626,1 1581,8 2208,0 2208,0

2 25000 1074 28 32 35 x 1 - Cu 65 0,35 46,4 1299,1 4016,4 5315,6 7524,0

3 55000 2362 26 40 42 x 1 - Cu 150 0,53 74,9 1947,7 20781,5 22729,1 30253,0

Cevovod (kPa) =


2,0

Kotel (kPa)


2,5

Definiraj črpalko Skupni padec tlaka (kPa)

41,8


2,4


- črpalka ogrevanja 1. nadstropje;

ČRPALKA 1. NADSTROPJE


70


984,0


50



60



20



)


1 1209 52 12 10 12 x 1 - Cu 20 0,19 69,1 829,6 342,8 1172,3 1172,0

2 2321 100 10 10 12 x 1 - Cu 65 0,36 210,8 2107,6 4105,5 6213,1 7385,0

3 3433 147 12 15 18 x 1 - Cu 24 0,21 44,8 538,0 506,0 1044,0 8429,0

4 8075 347 14 20 22 x 1 - Cu 51 0,31 69,0 966,6 2436,9 3403,5 11833,0

5 10727 461 16 20 22 x 1 - Cu 87 0,41 112,3 1797,0 7335,9 9132,9 20966,0


Podgorje 130



6 17498 752 16 25 28 x 1 - Cu 80 0,40 77,0 1232,6 6284,5 7517,2 28483,0

7 23780 1021 28 32 35 x 1 - Cu 58 0,34 42,5 1189,3 3242,6 4431,9 32915,0

Cevovod (kPa) =


2,0

Kotel (kPa)


2,5

Definiraj črpalko Skupni padec tlaka (kPa)

44,4


1,0


- črpalka ogrevanja mansarde;

ČRPALKA MANSARDA


70


984,0


50



60



20



)


1 1693 73 12 10 12 x 1 - Cu 39 0,26 122,0 1464,3 1310,6 2774,9 2775,0

2 3627 156 10 15 18 x 1 - Cu 24 0,22 49,3 493,2 564,8 1058,0 3833,0

3 6770 291 12 20 22 x 1 - Cu 34 0,26 51,1 613,3 1141,9 1755,2 5588,0

4 8124 349 14 20 22 x 1 - Cu 51 0,31 69,9 978,4 2466,5 3444,9 9033,0

5 13445 577 16 25 28 x 1 - Cu 51 0,31 48,0 767,4 2365,4 3132,7 12166,0

6 17898 769 32 25 28 x 1 - Cu 87 0,41 80,2 2565,5 7150,5 9716,0 21882,0

Cevovod (kPa) =


2,0

Kotel (kPa)


2,5

Definiraj črpalko



0,8


- črpalka ogrevanje bojler;

ČRPALKA ZA BOJLER


70


984,0


50



60



20



)


1 30000 1288 22 32 35 x 1 - Cu 95 0,43 64,0 1409,0 8453,0 9862,0 9862,0

Cevovod (kPa) =

9,9 Regulacijska armatura (kPa) 2,0


Podgorje 130



Priključni cevovod (kPa)

2,0 Kotel (kPa)

5,0

Ogrevalno telo (kPa)

2,5 Definiraj

črpalko Skupni padec tlaka (kPa)

21,4


1,3

- Izbrana črpalka UPE 25 - 60, izdelek Grunfos.

ELEMENTI KOTLOVNICE

Ogrevati začnemo, ko pade povprečna srednja dnevna temperatura pod 12 C. Pri nas je

kurilna doba pribliţno 210 dni na leto. Da lahko izračunamo povprečno potrebno toploto, je

potrebno izračunati potreben temperaturni primanjklaj. Ta znaša:

Gt = Z (Tn-Tz) = 3700 dni K

2.1.7. DOLOČITEV REGULACIJSKIH PIP

- mešalni ventil radiatorskega ogrevanja klet;

Izračuna veje za nadstropje Q = 30 088 W; V = 1,30 m3/h,

hmp

Vkv /36,3

15,0

30,1 3

Iz diagrama karakteristik za posamezni ventil odgovarja tripotni regulacijski ventil z

motornim pogonom tip:

- skupna regulacija veja radiatorsko ogrevanje tripotni mešalni ventil DN 25 s

pogonom izdelek VIESSMANN,

- mešalni ventil ogrevanje dvorane;


hmp

Vkv /39,4

15,0

7,1 3

Iz diagrama karakteristik za posamezni ventil odgovarja kombinirani regulacijski ventil tip:

- odgovarja tripotni mešalni ventil DN 25 s pogonom izdelek VIESSMANN,

- mešalni ventil pritličje - ostali prostori;



Podgorje 130



hmp

Vkv /35,2

15,0

90,0 3



- mešalni ventil ogrevanja 1. nadstropje;


hmp

Vkv /60,2

15,0

85,0 3



- mešalni ventil ogrevanja mansarda;


hmp

Vkv /20,2

15,0

85,0 3



2.1.8. DOLOČITEV GORILNIKA

V kolikor se kot gorivo uporablja lahko kurilno olje, je kalorična vrednost H = 41 000 kJ/kg

določimo urno porabo:

Qn 105 x 3,6

Bn = ------- = ----------------- = 11,53 kg/h

0,8 x Hs 0,8 x 41

Za urno porabo goriva 11,53 kg in moč Q = 105 kW odgovarja gorilec za lahko kurilno olje

Vitoflame, tip VG III - 2 izdelek VIESSMANN.

2.1.9. REZERVOAR ZA GORIVO

Sezonska poraba olja :


Podgorje 130



LHt

GVB

i

th 145229,06,1141

37002108

max

V objektu so ţe vgrajene tri cisterne skupnega volumna V = 3 x 2000 L = 6000 L. Za ptrebe

kurilne sezone bo potreno polnjenje 2,5 krat v sezoni.

2.1.10. VAROVANJE SISTEMA

A ) Raztezna posoda;

Potreben statični tlak v sistemu ogrevne vode bo rešen ţe v kotlarni z vgradnjo raztezne posode

vgrajena za vsako kotel svojo za zagotavljanje tlaka v sistemu na ustrezni višini. Ta tlak glede na

višino stavbe znaša 3,00 bar.

Določitev:

Določitev za kotel Q = 210 kW:

Hstat = 15 m = 1,5 bar

psist = Hstat +0,3 bar = 1,5 +0,3 = 1,8 bar

Predtlak v raztezni posodi:

ppred = psist + 0,2 = 1,8 + 0,2 = 2,00 bar

Volumen sistema:

Vs = a1 +Q = 7,74 x 225 = 1741,5 L

Dilatacija vode

V = Vs x k = 1741,5 x 0,03 = 52,245 L

Koristni volumen

Vk = 1,2 x V = 62,70 L

Izračun celotnega volumna raztezne posode

Lpp

VpV

predtlaka

K 8,25034

70,624

)1()1(

)1(

max

max

Izbor raztezne posode;dobavitelj Varis Lendava s predtlakom 3,00 bar ( pmax = 6 bar ),

tipska volumna V = 300 L.


Podgorje 130



B ) Varnostni ventil;

Izračun za moč kurilne naprave Q = 105 kW.

G = 7516 l/h ( maksimalni pretok )

272,10897238,0

7515625,0625,0mm

p

GAo

mmA

d 77,1172,10844

Minimalni presek za varnostni ventil je d = 20 mm

Predvideni varnostni ventil na vzmet mora imeti naslednji premer DN = 25.

2.1.11. DOLOČITEV DIMNIKA

Za moč kurilne naprave Q = 2 x 105 kW, ter višine H= 12 m odgovarja po prospektu

SCHIDEL dimnik s prezračevalno tuljavo. Tip dimnika UNI plus 20L20, tuljava je premera 2 x

= 20 cm in dimni priključek 2 x = 18 cm. Dimnik mora imeti prezračevalno tuljavo v sredini

dimenzije 13/26 cm, čistilna vrata od spodaj in zaščitno kapo na vrhu. Za priklop kotlov

odgovarja obstoječi dimnik.

2.1.12. REGULACIJA

Regulacija ogrevanja je krmiljena v odvisnosti od zunanje temperaure in mešalnimi ventili na

razdelilcu montiranim v kotlarni. Imamo ločeno regulacijo ogrevne vode za ogrevanje z

konvektorji, radiatorji in z talnim ogrevanjem. Vsak konvektor ima svojo regulacijo z vgrajenim

tripotnim ventilom in prostorskim termostatom. Radiatorji imajo vgrajene termostataske ventile.

Sistem talnega ogrevanja ima regulacijo na razdelilcu v kotlarni in dodatno regulacijo v razdelilcu

v vsaki etaţi.

2.1.13. PREZRAČEVANJE KOTLARNE

Za nemoteno zgorevanje produktov zgorevanja moramo zagotoviti dovolj zraka. Tega

dovedemo v kotlarno skozi dovodno rešetko, ki je vgrajena pri tleh in odvodno, ki je vgrajena pod

stropom. Za naravno prezračevanje rabimo je potrebno zagotoviti odprtino vsaj;

A = ( 105 *1 + 120*1 )* 10.3 = 2317,5 cm2.

Iz prospekta Hidria se za vgradnjo vzeme aluminjasta zaščitna rešetka AZR -3 dim 600 x700

mm.

Efektivni pesek izbrane rešetke je Aef = 700 x ( 600-21 – ( 7 x 28 )) = 249800 mm2 = 2498 cm

2

, kar ustreza pogoju.

Za odvod se v dimovodno tuljavo vgradi odvodna rešetka 1/3 dovodne in odgovarja AR – 525

325 z efektivnim presekom A = 83 cm2.


Podgorje 130



2.1.14. PREIZKUSNO OBRATOVANJE

Po uspešnem tlačnem preizkusu se izvede izpiranje celotne instalacije z čisto vodo, da se

odstrani iz nje vsa umazanija. Po izpiranju se sistem napolni z vodo iz omehčevalne naprave

vgrajene v prostoru kotlarne. Po napolnitvi cevovodov in toplotnih naprav se prične poskusno

obratovanje. Vklopimo avtomatiko na avtomatsko delovanje. Z nastavitvijo regulatorja

simuliramo temperaturo predtoka postopoma do 80 oC na ogrevnih sistemih, na 7

oC v hladilnih

sistemih. V kolikor ni nobenih večjih odstopanj pričnemo z nastavitvijo pri popolnoma odprtih

zapornih pipah. Z regulacijskimi ABQM ventili nastavimo pretoke na grelnih/hladilnih telesih, da

grelna/hladilna telesa enakomerno grejejo/hladijo. Preizkusno obratovanje traja najmanj štirinajst

dni. V tem času mora izvajalec del izvršiti potrebno regulacijo na internih toplotnih napravah

tako da so temperature povratka vseh ogrevalnih zank izenačene. Dopušča se toleranca ± 2 K.

V zimskem času pri niţjih zunanjih temperaturah dokončno nastavimo avtomatiko ogrevanja

z ozirom na notranjo in zunanjo temperaturo. Zunanje tipalo je potrebno montirati na S ali SZ

fasadi.

Tedensko programsko uro je potrebno nastaviti z ozirom na delovni čas, ter potrebno zniţanje

nočne prostorske temperature.

Na začetku vsake kurilne sezone je potrebno kontrolirati nastavitev regulatorja s strani

pooblaščenega strokovnjaka/serviserja.

2.1.15. ZAKLJUČEK











- projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme – ogrevanja/hlajenja,



Ves vgrajen material naj odgovarja obstoječim normativom, oziroma naj ima atest

proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest varilca in potrebno registracijo.


Podgorje 130



3.2. VODOVOD IN ODTOČNA KANALIZACIJA

3.2.1. SPLOŠNO


DRAVI potrebno izdelati projekt vodovodne instalacije, ki obsega:

- instalacijo hladne vode,

- instalacijo tople vode,

- odtočno kanalizacijo,

- določitev grelnikov vode,

3.2.2. ZUNANJI PRIKLOP

1.1. SPLOŠNO

Obravnavani objekt je priključen na javni vodovod s priključkom DN 65 preko

vodomernega števca, vgrajen v objektu. Vodomer z zaporno armaturo ostane obstoječi.

Vodovodna cev mora imeti padec proti priključku na javni vodovod, zaradi odzračenja. Padec

proti merilnemu jašku je dopuste v primeru, da je v njem dograjen odzračnik. V vodomernem

jašku so poleg ostale armature vgrajeni kombiniran vodomer dimenzije DN 50.

Obstoječa vodovodna instalaciji se po objektu odstrani in izvede nova. Po montaţi

vodovoda in delni učvrstitvi cevi se opravi tlačni preizkus. Tlačni preizkus se opravi za vsak

priključek posebej. Tlačni preizkus se opravi po določilih PSIST prEN 805 – poglavje 10.

Glavni preizkus traja 1 uro in je uspešen, če v tem času tlak v cevovodu ne pade za več kot 0,2

bar. O tlačnem preizkusu je potrebno voditi zapisnik. Tlačni preizkus se izvede na pritisk STP =

MDP + 500 kPa .

Potem, ko bo cevovod v celoti ali po odsekih poloţen in preizkušen, ga je potrebno izprati

in dezinficirati pod nadzorstvom Zavoda za socialno medicino in higieno, ki izda potrdilo o

neoporečnosti vode.

Pri izvajanju gradbenih in montaţnih del je potrebno upoštevati navodila za izvajanje

gradnje in tehnično izvedbo cevovodov ter spremljajočih objektov (v nadaljevanju tehničnega

poročila), ter navodila proizvajalcev opreme in obstoječo gradbeno zakonodajo.

3.2.3. INSTALACIJA HLADNE VODE

Vodovod je pripeljan v prostor zraven kotlovnice, kjer je vgrajen novi bojler za pripravo

tople vode. Od tu se izvede priklop na bojlerja za pripravo tople vode in na porabnike. Po

objektu je instalacija tople in hladne vode izvedena z UNIPIPE Alumplast cevmi. Cevi so ovitih

v penasto izolacijo, da ne pride do rosenja.

3.2.4. INSTALACIJA TOPLE VODE

Priprava tople vode se izvede z bojlerjem tople vode volumna V = 1000 L, postavljen v

prostoru zraven kotlarne. Cevi za instalacijo tople vode so enake kot za hladno vodo, vendar

morajo zdrţeti temperaturo do 70ºC. Poloţene so vzporedno s cevmi hladne vode in prav tako

izolirane z penasto izolacijo.


Podgorje 130



Pred vsakim iztočnim mestom je predviden podometni ali kotni ventil, s prokomano kapo,

vsled moţnosti zamenjave ali popravila iztočne armature.

3.2.5. ODTOČNA KANALIZACIJA

Odtočna kanalizacija se izvede iz PP odtočnih cevi Valsire, ki se medsebojno spajane s

pomočjo prefabriciranih spojev in tesnjenih z gumijastimi O tesnili, speljane po plošči ali

vertikalno v zidu. Priključki na vertikalni vod se izvedejo z odcepi pod kotom 87º - 88,50º. Pri

polaganju in montaţi priključkov moramo zagotoviti, da ne pride do zalivanja drugih

priključnih vodov. Padec priključnih vodov naj znaša največ 5%. Posamezni priključki

sosednjih odtočnih elementov se izvedejo v različnih višinah. Pri vertikalnih vodih, ki ne

potekajo več kot tri etaţe, lahko prehode na temeljne in zbirne vode izvedemo s pomočjo 87º do

90º loka. Pri prehodih krajših od 2 m moramo vgraditi izogibni razbremenilni odzračevalni vod.

Prehod na temeljne in zbirne vode izvedemo s pomočjo dveh 45º lokov in vmesnim ravnim

kosom, dolţine l = 250 mm in z lokom 87º - 88,50º, kadar izvedemo izogibni odzračni vod.

Pred zazidavo oziroma zabetoniranjem se izvede preiskus tesnosti, ki je lahko maksimalno 1

bar. Odtočne cevi morajo imeti minimalni padec, da ne pride do zamašitve kanalizacije.

Minimalni padci za fekalne vode je za cev DN 110 je 2%, DN 125 je 1,5% in DN 200 je 1%.

Odzračne cevi so speljane nad streho, enakega preseka kot je odvodna cev. Priklop notranje

fekalne kanalizacije je na zunanjo kanalizacijo.

3.2.6. KRIŢANJE ZUNANJEGA VODOVODA

Na obdelanem področju se nahajajo naslednje instalacije s katerimi lahko pride do

kriţanja:

- vodovodna instalacija,

- fekalna kanalizacija,

- kanalizacija meteornih vod,

- instalacija jakega toka,

- instalacija šipkega toka,

Ker se bodo dela izvajala istočasno je potrebna koordinacije za posamezne faze del. Pri

izvajanju del na vodovodni instalaciji bo prišlo do kriţanja kanalizacije in meteorne vode, ter

elektro instalacij ( upoštevati pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega

vodovodnega sistema Ur. List 52/1999, tehnični predpisi za plinsko napeljavo DVGW-TRGI ).

Ker je kota polaganja vodovodnih cevi višje od kote polaganja cevi kanalizacije in meteornih

cevi je potrebno pri izvajanju instalacij vodovoda potrebno upoštevati naslednje:

Odmiki cevi;

- vodovod pod kanalizacijo - vodovod mora biti v zaščitni cevi, ustje zaščitne cevi je

oddaljeno najmanj 2,5 m od zunanje stene cevi, vertikalni odmik je 0,30 m. V izjemnih

primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z upravljalcem tudi drugače ( PVC folija,

glinen naboj, …)

- vodovod s kriţanjem PTT kabli ali elektro kabli – PTT kabli in elektro kabli

morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi, ustje zaščitne cevi mora biti oddaljeno od zunanje stene

vodovoda 0,50 m na vsako stran.

- Vodovod na kanalizacijo – vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ustje zaščitne

cevi mora biti odmaknjeno od zunanje stene kanalizacije na vsako stran 3,00 m. Vertikalni


Podgorje 130



odmik je najmanj 0,30 m. Če je kriţanje na vodoneprepustnem zemljišču, potem ni obvezno

treba vgraditi zaščitne cevi. V tem primeru je vertikalni odmik 0,60 m.

- Podzemno prečkanje ceste – podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se

praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je vodovod vgrajen v globini, ki jo

proizvajalec cevi predpisuje glede na statične in dinamične obremenitve.

- Minimalni odmik od podzemnih temeljev – odmik od podzemnih temeljev ne sme

biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek

30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja

objekta ali temelja kot 35 .

3.2.7. SANITARNA OPREMA

Sanitarna oprema je standardna in je po izbiri investitorja. Kot istočne armature se

montirajo enoročne mešalne baterije z moţnostjo mešanja vode.

Po končani montaţi je potrebno izvesti tlačni preiskus, ki je za 1,5 bar večji kot je

tlak omreţja. Prav tako, je pred uporabo instalacije potrebno izvesti klorni šok, ki ga

opravi pooblščena oseba in izda atest o ustreznosti.

- IZRAČUN VODOVODNE INSTALACIJE

a.Poraba vode

Pretok vode računamo iz obreminilnih enot

q = 0.25 Z

q = 0.25 25,87 = 4,67 l/s

q = 4,67 l/s

b.Izračun obrenilnih enot za sanitarno vodo

OT n OT

umivalnik 0,50 32 16,00

WC 0,25 29 7,25

pomivalno korito 0,50 8 4,00

pralni stroj 1,00 1 1,00

pomivalni stroj-točilni pult 1,00 1 1,00

tuš kad 1,00 17 17,00

pisuar 0,50 7 3,50

Iztok 1/2" 2,5 15 37,50

87,25


Podgorje 130



c.Dimenzioniranje cevi

Za izračunani pretok vode q = 4,67 l/s = 16,81 m3/h in hitrost vode v hišni instalaciji, ki naj

ne presega hitrosti n = 2.5 m/s, se izbere za dovodno cev DN = 65 mm. Glede na izračunano se

izbere števec DN 50 – 15,00 m3/h, ( qmax = 35 m

3/h ), s priključno dimenzijo navoja 2 .

3.2.8. TLAČNI PREIZKUS IN DEZINFEKCIJA

Po končani montaţi cevovodov grobe nečistoče iz napeljave izplaknemo z vodo.

Končano, a ne zakrito instalacijo napolnimo z vodo tako, da v njej ni nič zraka. Preizkus tlaka

izvedemo kot predhodni preskus in glavni preskus.

Predhodni preizkus

Za predhodni preizkus na napeljavi vzpostavimo tlak 12 bar. V 30 minutah moramo v 10

minutnem presledku omenjeni tlak vzpostaviti dvakrat. Nato se po 30 minutnem preizkusnem času

tlak ne sme zniţati za več kot 0,6 bar in napeljava ne sme nikjer puščati.

Glavni preizkus

Takoj po predhodnem preizkusu izvedeno glavni preizkus, ki traja 2 uri. Pri tem v

predhodnem preizkusu izmerjeni tlak ne sme pasti za več kot 0,2 bar. Napeljava ne sme na

nobenem mestu puščati.

Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu napišeta predstavnik izvajalca in nadzorni organ

zapisnik z vsemi podatki o preizkusu.

Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu je potrebno izvesti izpiranje vseh cevovodov,

izvesti fino montaţo, preizkusiti funkcijo ter izvesti klorni šok in pridobiti potrdilo o

neoporečnosti vode.

Pred uporabo je treba vodovodno instalacijo razkuţiti in oprati.

3.2.9. DOLOČITEV GRELNIKOV TOPLE VODE

A ) POTREBA PO SANITARNI TOPLI VODI ZA POSTELNI IN DELOVNI DEL;

Pri izračunu potrebe po sanitarni topli vodi se morajo upoštevti mesta porabe po vseh sobah.

Qh max = potreben pretok na odvzemnem mestu v kWh,

n = število sob z enakim potrebnim pretokom na odvzemnem mestu,

n = faktor uporabe – sočasnost,

Vrsta sobe Oprema

( odvzemno mesto )

n Qh max v kWh n * Qh max v kWh

Dvopostelna soba Kabina za prhanje 17 3,5 59,50

umivalnik 19 1,2 22,80

SKUPAJ 82,30

LaTTZZ

ZQnV

eaBA

Anh 9738,0)1060()22(

21,113,82860

)()(

)(860 2max


Podgorje 130



Skupne potrebe po topli vodi za postelni del in za delovni del se pokrije z bojlerjem velikosti

V = 100 L. Iz tega podatka izračunamo velikost oziroma število ogrevalnikov. Za potrebe se

vzame en bojle volumna V = 1000 L, tip Vitocel 100 V.

Izračun potrebne grelne moči:

Ker se porba ponavlja skozi celotni delovni ciklos delovnega časa se smatra, da se porabi

količina vode vsaj v dveh urah. Za to je potrebna količina toplote:

kWZ

cTVQ

A

ogr

A 292860

1501000 = 30 kW

3.2.10. DIMENZIONIRANJE CEVNE KANALIZACIJSKE MREŢE

Minimalne premere cevi izbiramo po tabeli T.15.9 ( Tomaţ JAPELJ, Strojne

instalacije – str.257).

Podobno kot pri vodovodu z obremenitvenimi točkami OT računamo premere kanalizacijskih

cevi s pomočjo odtočnih vrednosti tabela T.15.10 ( Tomaţ JAPELJ, Strojne instalacije – str.257).

Ko seštevamo odtočne vrednosti, pri tem ţe upoštevamo faktor istočasnosti.

Ustrezne premere cevi izberemo iz tabele T.15.11 ( Tomaţ JAPELJ, Strojne instalacije –

str.258).

Opis kom.

min. svetli

premer

(mm)

odtočna

vrednost

(OT)

Skupaj

(OT)

- umivalnik: 42 50 2 84

- WC: 18 110 10 180

- tuš: 12 50 4 48

- pralni stroj: 2 50 4 8

- pomivalno korito: 5 50 6 30

- talni sifon: 15 50 6 90

Skupaj iztokov: 94 438

Glede na odtočno vrednost izberemo glavno kanalizacijsko cev NO 200.

Odvod kondenza

Od konvektorjev in drugih hladilnih naprav je predvidena kanalizacija za zbiranje kondenzata,

ki se praviloma odvaja v meteorno kanalizacijo. V primerih ugodnejšega odvoda v fekalno

kanalizacijo je glede na minimalne količine kondenzata ta rešitev sprejemljiva.

3.2.11. ZAKLJUČEK

Po končani fini montaţi je potrebno izvesti klorni šok, ki ga izvede pooblaščena organizacija.

Pregledati je potrebno, da vsi spoji drţijo in da ni kakšna cev začepljena. Ves vgrajen material naj

odgovarja obstoječim normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca.


Podgorje 130



3.3. PREZRAČEVANJE

3.3.1. SPLOŠNO

Stavba se prezračuje s predogretim / predohlajenim zrakom. Zagotavlja ga klimatska naprava.

Predvideni ambientni pogoji:

Temperatura v prostorih pozimi 200C – 22

0C, poleti 26

0C

Temperatura vtoka zraka v prostor: T = 220C pozimi, T = 18

0C poleti pri hlajenju,

Hitrosti zraka v bivalni coni: vmaks = 0,21m/s pozimi, vmaks = 0,25m/s poleti,

Sistem prezračevanja je načrtovan s klimatsko napravo, kar omogoča večjo zanesljivost

obratovanja in prilagodljivost sistema.

V nočnem in vikend reţimu obratovanja se intenzivnost zniţa na minimalno vrednost, ki

zagotavlja prezračenost prostorov.

Klimatske naprave so opremljene z dušilnikom hrupa proti porabnikom zraka. Za doseganje

nizke ravni hrupa so kanali za razvod dimenzionirani na primerne preseke, kar zagotavlja nizke

hitrosti zraka in šumnosti naprav. Priključevanje končnih elementov na kanale je predvideno tako,

da se hrup ne more prenašati iz prostora v prostor. Vsi končni elementi se priključujejo na kanale

preko gibljivih rebrastih cevi praviloma pod kotom 90º.

Prezračevanje stavbe je zasnovano v več različnih reţimih in sicer:

3.3.2. OPIS REŠITEV

- Kletni prostori;

Ti prostori so prezračevani z uporabo vpihovalnih ventilov in odvodnih ventilov, ki delujejo na

izmenjavi zraka glede na higienski minimum. Za izenačevanje tlaka in pretoka zraka se v vrata

vgradijo prezračevalne rešetke. Upoštevane so vrednosti dovoda zraka, da se zrak zamenja 1 krat v

eni uri ali večkrat. Upoštevati je potrebno, da se zrak dovaja v delovne ali čiste prostore, odvaja pa

iz umazanih prostorov. Za kletne prostore se uporabijo svoji rekuperativni prezračevalni napravi, z

dogravanjem in podhlajenjem zraka preko inverterske zunanje split enote.

- Kuhinja;

Kuhinja je prostor zase in ima dovod in odvod zraka preko varčne nape z lovilci maščob,

dogrevanjem, rekuperacijo in odvodom na prosto. Poleg dovoda/odvoda zraka na napi se preko

rekuperacije prezračuje celotna kuhibja. Količina odvoda je določena po tehnologiji kuhinje.

- Prostori za obiskovalce;

Ti prostori so prezračevani z uporabo vpihovalnih difuzorjev, ki delujejo na izmenjavi zraka

glede na higienski minimum. Upoštevane so vrednosti dovoda zraka 30 m3/h za osebo ali

minimalna izmenjava zraka v prostoru. Prostori se prezračujejo s stropnimi rekuperativnimi

napravami. Dvorana je dimenzionirana na prezračevanje na vrednost 30 m3/h po osebi. Vgardi se

zunanja enota z rekuperativno kocko, v poletnem času z podhlajevanjem zraka in pozimi z

dogrevanjem.

- Prostori spalnega dela 1. Nadstropje in mansarda;


Podgorje 130



Ti prostori so prezračevani naravno z odpiranjem okenj. V sanitarije se vgradijo odvodni

ventilatorji, ki se vklapljajo preko luči in ugašajo za relejem, ki ima zakasnitev.

3.3.3. IZRAČUN

Kletni prostor raszdelimo v dve prezračevalni coni, vgradimo dve ločeni enoti.

A ) IZRAČUN ZA KLET – prezračevalna enota 1;

Prostor Volumen

prostora

V ( m3 )

Število

menjav

i

VRSTA PREZRAČEVANJA Distribucijk

i element

Dovod zraka

( m3/h )

Odvod zraka

( m3/h )

Predavalnica 2 385 2,5 962 962

SKUPAJ 1000 1000

Za prezračevanje odgovarja prezračevalna rekuperativna naprava tip LGH – 100 RX5 – E,

dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki;

- Dovod/odvod zraka – polna obrementev 1000 m3/h in v manjši moči 755 m

3/h,

- Priključna moč 475/380 W,

- Exsterni statični tlak p = 1110 - 60 Pa,

- Iskoristek rekuperativne kocke je 71 - 73 %,

- Glasnost 31 – 32,5 dB,

Kot distribucijski vpihovalni in odsesovalni elementi se v razvodne kanale vgradijo

prezračevalne dovodne in odvodne regulacijske rešetke, različnih velikosti. Za moţnost pretoka

zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo

rešetke.

A ) IZRAČUN ZA KLET – prezračevalna enota 2;

Prostor Volumen

prostora

V ( m3 )

Število

menjav

i

VRSTA PREZRAČEVANJA Distribucijk

i element

Dovod zraka

( m3/h )

Odvod zraka

( m3/h )

Predavalnica 1 91 2,5 265 145

Multimedija 180 2,5 450 300

Kabinet 34 2,5 85 85

Garderoba 38 4 150

WC deklice 1 30

WC fanti 1 30

WC deklice 2 30

WC fanti 2 30

SKUPAJ 765 765

Za prezračevanje odgovarja prezračevalna rekuperativna naprava tip LGH – 80 RX5 – E, dobavitelj

Ream Trzin z naslednjimi podatki;

- Dovod/odvod zraka – polna obrementev 800 m3/h in v manjši moči 700 m

3/h,


Podgorje 130




- Exsterni statični tlak p = 1110 - 60 Pa,

- Iskoristek rekuperativne kocke je 71 - 73 %,

- Glasnost 31 – 32,5 dB,


prezračevalne dovodne in odvodne regulacijske rešetke, različnih velikosti. Za moţnost pretoka

zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo

rešetke.

B ) IZRAČUN ZA PRITLIČJE;

Pritličje ja razdeljeno na več zaključenih sektorjev v katere se vgrajujejo prezračevalne

naprave z rekuperacijo.

- Dvorana za predavanje;

Prostor Volumen

prostora

V ( m3 )

Število

menjav

i

VRSTA

PREZRAČEVANJA

Distribucijski

element

Dovod zraka

( m3/h )

Odvod zraka

( m3/h )

Dvarana za

predavanje

870 30 m3/h po

osebi * 216

6000 6000 Rešetke in

okrogli

difuzorji

Prezračevanje dvorane se izvede z zunanjo prezračevalno napravo z vgrajenim grelnikom za

dogrevanje zraka v zimskem času in hladilnik za podhlajevanje zraka v poletnem času in količino

v zraka q = 6000 m3/h.

Za količino dovedenega zraka q = 6000 m3/h z izkoristkom vgrejene rekuperativne kocke η =

65 % je potrebna količina za ogrevanje/podhlajevanje.

- Določitev velikosti grelnika v napravi;

Zunanja temperatutra tzz -16 C,

Vpihovalna temperatura tzn = 22 C,

Temperatura prostora tn = 20 C,

Količina vpihovalnega zraka q = 6000 m3/h,

Izkoristek naprave η = 65 %,

Izstopna temperatura iz rekuperatorja;

tr = tzn + 0,65 ( tzn- tzz ) = -16 + 0,60 ( 20 + 16 ) = 6,80 C

Zrak moramo dogreti na temperaturo 22 C, kar je 2 C več kot temperatura prostora.

Q = V c ( tn –tr ) = 1,67 1,2 1 ( 22 – 6,80 ) = 30,45 kW ( vzamemo 35 kW ) toplotna moč za

segretje zraka.


Podgorje 130



- Določitev velikosti hladilnika v napravi;

Zunanja temperatutra tzz = 36 C,

Vpihovalna temperatura ttz = 18 C,

Temperatura prostora tzn = 24 C,

Količina vpihovalnega zraka q = 6000 m3/h,

Izkoristek naprave η = 65 %,

Izstopna temperatura iz rekuperatorja;

tr = tzn + 0,60 ( tzn- tzz ) = 36 + 0,65 ( 24 - 36 ) = 28,80 C

Zrak moramo ohladiti na temperaturo 18 C, kar je 6 C manj kot temperatura prostora.

Q = V c ( tn –tr ) = 1,67 1,2 1 ( 18 – 28,80 ) = - 21,65 kW ( hlajenje 25 kW ) hladilna moč

za ohlajevanje zraka.

- Dnevni prostori s sanitarijami;

WC fanti 38 4 120 3 kom,

PV-1/100

WC invalidi 13 4 60 PV-1/100

WC dekleta 28 4 90 PV-1/100

Dnevni prostor 1 58 30 m3/h po

osebi*5

150 150 AR-1/2-F

325x225

Dnevni prostor 2 133 30 m3/h po

osebi*12

350 350 AR-1/2-F

325x225

Hodnik 81,25 4 300 PV-1/100

Prostor za čistila 30 PV-1/100

SKUPAJ 800 800

Za prezračevanje v tabeli izračunanih prostorov odgovarja prezračevalna rekuperativna

naprava tip LGH – 80 RX5 – E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki;

- Dovod/odvod zraka 800 m3/h,


- Exsterni statični tlak p = 150 – 155 Pa,

- Iskoristek rekuperativne kocke je 70 %,

- Glasnost 33 dB,


prezračevalni ventili PV – 100, različnih velikosti in vpihovalni difuzorji. Za moţnost pretoka

zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo rešetke.

- Kavarna in jedilnica;

WC fanti 38 4 120 3 kom, PV-

1/100


Podgorje 130



WC invalidi 13 4 60 PV-1/100

WC dekleta 28 4 90 PV-1/100

Kavarna 122,85 3 360 360

Jedilnica 143,80 3 440 440

SKUPAJ 800 800

Za prezračevanje v tabeli izračunanih prostorov odgovarja prezračevalna rekuperativna

naprava tip LGH – 100 RX5 – E, dobavitelj Ream Trzin z naslednjimi podatki;

- Dovod/odvod zraka 1000 m3/h,


- Exsterni statični tlak p = 150 – 155 Pa,

- Iskoristek rekuperativne kocke je 70 %,

- Glasnost 33 dB,


prezračevalni ventili PV – 100, različnih velikosti in vpihovalni difuzorji. Za moţnost pretoka

zraka iz prostora v prostor ( v en prostor dovod in iz drugega odvod ), se v vrata vgradijo rešetke.

C ) IZRAČUN ZA 1.NADSTROPJE IN MANSARDO;

Za prostore za 1. Nadstropje in za mansardo se vzame, da se prostori prezračujejo naravno z

odpiranjem okenj. Prostore sanitarij pa prezračujemo z vgrajenimi cevnimi ventilatorji tip

LIMODOR F/M z količino odvoda q = 60 m3/h. vklop je preko luči in izklop preko zakasnitvenega

releja.

Po navodilih za vgradnjo ventilatorjev v skupni odvodni kanal se za 1. nadstrplje, kjer je

vgrajenih 12 kom mora biti odvodna cev dimenzija = 180 mm. Za mansardo, kjer je vgrajenih 7

kom, je dimenzija odvodne cevi = 150 mm.

V vsaki etaţi ( 1. Nadstropje in mansarda ) je vgrajena tudi čajna kuhinja, kjer je vgrajena

odvodna cev za priklop kuhinjske nape, z odvodom nad streho.

3.3.4. MATERIAL, OPREMA IN IZVEDBA

Dvoetaţna klimatska naprava je zunanje izvedbe;

Ohišje klimatske naprave je izdelano iz aluminijastega okvirja, ki ga sestavljajo toplotno

izolirani aluminijasti profili in tlačno liti aluminijasti vogalniki ter dvostenski pokrovi debeline 50

mm. Stene pokrovov so izdelane iz: zunanja stena: barvana pločevina

notranja stena: pocinkana pločevina

notranja stena - dno: pocinkana pločevina Med stenama pokrovov in vrat se nahaja negorljiva toplotna izolacija. Poţarna odpornost

izolacije ustreza razredu A1 po DIN 4102. Vlakna toplotne izolacije so prilepljena na steni

pokrova in orientirana pravokotno na steno, s čimer je zagotovljena potrebna togost in preprečeno

posedanje zaradi lastne teţe in vibracij zraka v napravi. Na vrhu klimatske naprave je montirana

vodotesna streha z odkapom iz barvane pločevine.

Koeficient toplotne prehodnosti naprave: U = 1,08 W/m2K.


Podgorje 130



Zvočna izolacija pokrovov po EN 1886: srednja frekvenca oktave [Hz] 125 250 500 1000 2000 4000 8000

R' (debelina pokrova 50 mm) [dB] 22,8 14,1 15,5 14,6 26,1 27,5 30,2

Ohišje klimatske naprave je postavljeno na nosilni podstavek iz pocinkane pločevine, z

izdelanimi luknjami Ø 53 mm za dvigovanje z dvigalom.

Tip naprave: KZND

Velikost naprave:

dovod: 12/6

odvod: 12/6

Pretok zraka skozi napravo:

dovod: 6.000 m3/h

odvod: 6.000 m3/h

Smer posluţevanja: desna (glede na smer zraka v dovodnem delu naprave)

Popis funkcijskih enot (v smeri toka zraka) - dovodni del );

sesalna (tlačna) enota;

Sesalna (tlačna) enota dolţine 510,0 mm.

priključek: poloţaj E - čelni

standardna regulacijska ţaluzija, vgrajena znotraj ohišja - priključek E

zaščitna havba - priključek E

ploščni rekuperator;

Rekuperativna enota je sestavljena iz ploščnega rekuperatorja, sestavljenega iz vloţkov iz

ravnih aluminijastih lamel. Rekuperator je v ohišje enote vstavljen diagonalno. Sveţi in odpadni

zrak se gibljeta skozi rekuperator v kriţnem toku. Na strani sveţega zraka so nameščene kasete

širine 100 mm s filtrskim medijem iz sintetičnih vlaken, utrjenim z umetnimi smolami in ojačenim

s pocinkano jekleno mreţico. Filtrski medij ustreza razredu filtracije G4 po standardu DIN EN

779. Na izstopu odpadnega zraka iz enote je vgrajen eliminator vodnih kapljic, izdelan iz okvira iz

pocinkane pločevine, v katerega so v enakomernem razmaku vstavljene plastične lamele iz

polipropilena za lovljenje in izločanje vodnih kapljic. Okvir eliminatorja je izvlačljiv, kar omogoča

njegovo redno periodično čiščenje. Enota je opremljena z obvodom (by-passom) zraka na strani

sveţega zraka. Obvod zraka je opremljen s povezanima, protismerno delujočima ţaluzijama.

Pogon ţaluzij je vgrajen znotraj ohišja enote. Za odtok kondenzata sta v enoti na straneh

dovodnega in odvodnega zraka nameščeni koriti iz nerjaveče pločevine 1.4301 s priključkom za

odtok Ø 40 mm in sifonom.

tehnični podatki: okvir/lamele: pocinkana pločevina/aluminij

zimski reţim:


Podgorje 130



temp. zraka - sveţi zrak: -16,0°C

rel. vlaţnost - sveţi zrak: 90,0 %

temp. zraka - odpadni zrak: 20,0 °C

rel. vlaţnost - odpadni zrak: 40,0 %

izkoristek: 65,8%

letni reţim:

temp. zraka - sveţi zrak: 32,0 °C

rel. vlaţnost - sveţi zrak: 40,0 %

temp. zraka - odpadni zrak: 26,0 °C

rel. vlaţnost - odpadni zrak: 50,0 %

izkoristek: 61,6%

vodni/glikolni grelnik;

Vodni (glikolni) grelnik je sestavljen iz okvira, lamelnega paketa s cevmi ter zbiralne in

razdelilne cevi. Spoj lamel in cevi je izveden z mehanskim ekspandiranjem. Vodni grelnik je v

enoti postavljen na vodila iz pocinkane pločevine, pritrjena na ohišje. Zbiralna in razdelilna cev

imata navojni priključek.

tehnični podatki: okvir/zbir. cev/cevi/lamele: pocinkana pločevina1/barvano

jeklo2/baker3/aluminij

grelni medij: voda/etilenglikol: 70/30%

temp. zraka (vstop/izstop): 7,70/24,00 °C

temp. medija (vstop/izstop): 80,00/60,00 °C

grelna moč: 32,92 kW

protizmrzovalna zaščita;

V enoti je nameščen izvlačljiv okvir iz pocinkane pločevine, ki omogoča pritrditev kapilare

protizmrzovalne zaščite. Okvir omogoča periodično preizkušanje delovanja kapilare.

vodni/glikolni hladilnik;

Vodni (glikolni) hladilnik je sestavljen iz okvira, lamelnega paketa s cevmi ter zbiralne in

razdelilne cevi. Spoj lamel in cevi je izveden z mehanskim ekspandiranjem. Vodni (glikolni)

hladilnik je v enoti postavljen na vodila iz pocinkane pločevine, pritrjena na ohišje. Zbiralna in

razdelilna cev imata navojni priključek. Eliminator vodnih kapljic je izdelan iz okvira iz pocinkane

pločevine, v katerega so v enakomernem razmaku vstavljene plastične lamele iz polipropilena za

lovljenje in izločanje vodnih kapljic. Okvir eliminatorja je izvlačljiv, kar omogoča njegovo redno

periodično čiščenje. Za odtok kondenzata je v enoti vgrajeno korito iz nerjaveče pločevine 1.4301

s priključkom za odtok Ø 40 mm in sifonom.

tehnični podatki: okvir/zbir. cev/cevi/lamele: pocinkana pločevina1/barvano


Podgorje 130



jeklo2/baker3/aluminij

hladilni medij: voda/etilenglikol: 70/30%

temp. zraka (vstop/izstop): 28,30/18,00 °C

rel. vlaţnost (vstop/izstop): 62,0/88,0 %

temp. medija (vstop/izstop): 7,00/12,00 °C

hladilna moč: 39,67 kW

prazna enota;

Prazna enota dolţine 90,0 mm.

prostotekoči ventilator;

V enoti je nameščen prostotekoči ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami, opremljen s

frekvenčnim pretvornikom Danfoss x. Motor ventilatorja je montiran na nosilni plošči, ki je

pritrjena na okvir ventilatorja. Rotor ventilatorja je dinamično balansiran. Ventilatorski sklop je

montiran na nosilnem okvirju iz vzdolţnih in prečnih profilov in preko izolatorjev vibracij

elastično pritrjen na ohišje enote.

tehnični podatki: eksterni padec tlaka: 350 Pa

št. vrtljajev ventilatorja: 3.437 min-1

moč elektromotorja: 4,00 kW

nivo hrupa:

sred. frekv. oktave [Hz] 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000

ohišje (ob steni)

[dB]

53,0 52,0 62,0 57,0 63,0 55,0 51,0 40,0

vstop [dB] 60,0 56,0 61,0 63,0 67,0 54,0 41,0 37,0

izstop [dB] 73,0 67,0 69,0 63,0 59,0 60,0 62,0 60,0

Vsota

ohišje (ob steni): 64,8 dB(A)

vstop: 68,1 dB(A)

izstop: 68,5 dB(A)

priključek: poloţaj L - ventilator, vodoravni

dušilna enota;

tehnični podatki: dolţina enote: 965,0 mm

dušenje zvoka: 20,0 dB pri frekvenci 250 Hz

srednja frekvenca oktave [Hz] 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000

dušenje zvoka [dB] 6,0 11,0 20,0 22,0 23,0 16,0 12,0 9,0


Podgorje 130




jadrovinasti nastavek - priključek E

popis funkcijskih enot (v smeri toka zraka) - odvodni del

dušilna enota;

tehnični podatki:

dolţina enote: 965,0 mm

dušenje zvoka: 20,0 dB pri frekvenci 250 Hz

Srednja frekvenca

oktave [Hz]

63 125 250 500 1000 2000 4000 8000

dušenje zvoka [dB] 6,0 11,0 20,0 22,0 23,0 16,0 12,0 9,0


jadrovinasti nastavek - priključek E

kasetni filter;

V filtrski enoti so nameščene kasete širine 100 mm s filtrskim medijem iz sintetičnih vlaken,

utrjenim z umetnimi smolami in ojačenim s pocinkano jekleno mreţico. Filtrski medij ustreza

razredu filtracije G4 po standardu DIN EN 779. Kasete so vstavljene v okvir, pritrjen na ohišje.

Okvir je izdelan iz pocinkane pločevine in tesnjen proti ohišju s trajno elastičnim kitom. Na okviru

je nalepljen tesnilni trak, na katerega so pritisnjene kasete s posebnim zapiralnim profilom.

Posluţevanje filtra je moţno preko vrat na filtrski enoti.

prazna enota;

Prazna enota dolţine 90,0 mm.

prostotekoči ventilator;

V enoti je nameščen prostotekoči ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami, opremljen s

frekvenčnim pretvornikom Danfoss x. Motor ventilatorja je montiran na nosilni plošči, ki je

pritrjena na okvir ventilatorja. Rotor ventilatorja je dinamično balansiran. Ventilatorski sklop je

montiran na nosilnem okvirju iz vzdolţnih in prečnih profilov in preko izolatorjev vibracij

elastično pritrjen na ohišje enote.

tehnični podatki: eksterni padec tlaka: 350 Pa

št. vrtljajev ventilatorja: 3.265 min-1

moč elektromotorja: 3,00 kW

nivo hrupa: sred. frekv. oktave [Hz] 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000


Podgorje 130



ohišje (ob steni) [dB] 53,0 52,0 62,0 57,0 63,0 55,0 51,0 40,0

vstop [dB] 76,0 69,0 69,0 59,0 63,0 65,0 69,0 66,0

izstop [dB] 75,0 71,0 73,0 76,0 69,0 59,0 58,0 54,0

Vsota

ohišje (ob steni): 64,8 dB(A)

vstop: 73,2 dB(A)

izstop: 75,1 dB(A)

priključek: poloţaj L - ventilator, vodoravni

ploščni rekuperator;

sesalna (tlačna) enota;

Sesalna (tlačna) enota dolţine 510,0 mm.

priključek: poloţaj B - levo

standardna regulacijska ţaluzija, vgrajena znotraj ohišja - priključek B

zaščitna havba - priključek B

Kanalski razvodi;

Kanali so predvideni iz pocinkane pločevine. So pravokotnega oz. okroglega preseka in se

pritrjujejo na strop s primernimi obešali. Debeline pločevine so standardizirane glede na notranjo

mero kanala. Kanale večjih dimenzij je potrebno ob straneh ojačati z jeklenimi kotniki. Vsi kanali

naj bodo zvočno in toplotno izolirani. Prezračevalni kanali so izdelani iz pocinkane pločevine

ustrezne debeline po DIN. Medsebojno jih spajamo s na mestih, kjer bodo vgrajeni regulatorji

pretoka, so potrebni prirobnični spoji na kanalih. Na ostalih delih so moţne druge oblike spojev

kot so: prirobnični spoj, S spoj, vzdolţna guba, s spoj s stoječo gubo,…

Na odcepih prezračevalnih kanalov kjer vpihovalni ozir. odvodni elementi nimajo moţnosti

nastavitve količin dovedenega ozir. odvedenega zraka se vgradijo regulacijske lopute z moţnostjo

fiksiranja poloţaja.

Zajem sveţega zraka vodimo po pločevinastem kanalu iz okolice ter odpadnega izpihujemo

nazaj v okolico tako, da sta zajem in izpih primerno oddaljena v izogib mešanju.

Kanali potekajo od klimatske naprave po inštalacijskem jašku navzdol do vsakega nadstropja.

Odcepi v nadstropja so speljani nad spuščene stropove. Etaţni razvodi so speljani v zanki in s

konstantnim presekom po celotni dolţini nadstropja, da se tako zagotovi enakomeren tlak na vseh

ventilih in difuzorjih.

Priporočene hitrosti zraka v kanalih so sledeče:

Glavni kanal do 12 m/s

Stranski kanali do 4 m/s

Posamični elementi za vpih in odvod zraka so na kanalski razvod priključeni preko gibljivih

cevi.

Poţarne lopute


Podgorje 130



Na prehodih skozi stene poţarnih sektorjev so načrtovane poţarne lopute. Le te morajo biti

skrbno vgrajene skladno z navodili proizvajalca in zatesnjene z ekspandirajočo tesnilno maso

ustrezne kakovosti.

Dušilne lopute

So predvidene za nastavljanje pretokov pri uravnoteţenju sistema. Vgrajene morajo biti

skrbno in skladno z navodili proizvajalca.

Difuzorji, rešetke in prezračevalni elementi;

Prezračevanje preko vpihovalnih difuzorjev, prezračevalnih ventilov in odsesovalnih rešetk

proizvajalca kot Hidria godovič je projektirano za izmenjavo zraka v vseh prostorih. Montaţa,

preizkušanje in nastavitev se izvede skladno z navodili proizvajalca. Vsi elementi so na pocinkane

kanale povezani z gibljivimi rebrastimi cevmi.

Nastavitev sistema

Optimiranje je potrebno izvesti za vsak odsek posebej. Na podlagi projektnih parametrov se

najprej na vseh odsekih nastavijo regulatorji pretoka (na podlagi podatkov merjenja pretokov).

Sistem se umerja, ko delajo vse veje istočasno.

Po nastavitvi regulatorjev pretoka za odvod zraka se pristopi k nastavitvi delovanja

prezračevalnih ventilov in difuzorjev za dovod sveţega zraka na posameznem odseku. Po

končanih nastavitvah se testira celoten sistem.

3.3.5. PREIZKUS IN PREVZEM PREZRAČEVALNEGA SISTEMA

Izvajalec vgradnje prezračevalnega sistema mora le-tega pred preskusom hidravlično

uravnovesiti in nastaviti skladno s podatki iz projektne dokumentacije ter dokazati njegovo zračno

tesnost. Izvajalec mora v dogovoru z investitorjem najpozneje do tehničnega prevzema poskrbeti

za preskus sistema. Delovanje sistema mora biti preskušeno pri različnih vremenskih razmerah.

Izvajalec mora poskrbeti za preskus funkcionalnosti sistema, ki se izvede pred količinsko

nastavitvijo zračnih tokov. Pred preskusom funkcionalnosti sistema se preveri pravilnost izvedbe

sistema, da sprememba funkcionalnosti sistema ne bi vplivala na zračne tokove. Funkcionalnost

električne opreme prezračevalnega sistema se preskusi po priključitvi na električno omreţje.

Zračni kanali morajo biti čisti.

V času preskusa mora sistem obratovati z nazivno močjo, količine zraka morajo biti

nastavljene na največje načrtovane vrednosti. Načrtovani tlačni pogoji se preverjajo z meritvijo

pretoka zraka ali z meritvijo padcev tlaka ali z dimnim preskusom.

Parametri toplotnega okolja in kakovosti zraka, toka zraka, karakteristike električnih naprav in

drugi načrtovani podatki morajo biti preskušeni s pretokom zraka, ki ustreza načrtovanim

vrednostim. Pri preskusu sistema so dopustna naslednja odstopanja izmerjenih vrednosti:

količina zraka za posamezni prostor ±20 %

količina zraka za posamezni sistem ±15 %

temperatura zraka ±2 ºC


Podgorje 130



relativna vlaţnost zraka ±15 % abs.

hitrost zraka v bivalni coni ±0,5 m/s

temperatura zraka in občutena temperatura v bivalni coni ±1,5 ºC

raba energije, preračunana načrtovano količino zraka do +5 %

Podana odstopanja iz prejšnjega odstavka vključujejo dovoljeni odklon od načrtovanih

vrednosti in tudi merilno negotovost.

Če funkcionalnost sistema in/ali delov sistema zahteva manjša odstopanja, kot so opredeljena v

prvem odstavku tega člena, jih mora projektant posebej navesti v projektni dokumentaciji. Vse

temperature in karakteristike ogrevanja ali hlajenja morajo sočasno ustrezati danim odstopanjem.

Meritve se opravijo z merilnimi instrumenti skladno z meroslovnimi predpisi. Točnost

uporabljenih merilnih instrumentov mora biti v okviru odstopanj, kot so navedena v tem členu.

Po končanem pregledu, preskusu oziroma meritvah se izdela poročilo, ki mora vsebovati:

– podatke o izvajalcu preskusa,

– podatke o naročniku,

– definicijo zahtevka za opravljanje preskusa,

– podatke o lokaciji stavbe in/ali sistema, ki se preskuša,

– podatke o metodologiji preskusa in uporabljenih merilnih instrumentih,

– podatke o meteoroloških pogojih v času preskusa,

– rezultate preskusa,

– analizo merilnih rezultatov in ugotovitve,

– oceno merilnih pogreškov,

– sklepne ugotovitve z odločitvijo glede na veljavne predpise.

Preskusni postopek in merilne metode, skupna celotna kontrola, preskus delovanja, preskusne

in specialne meritve prezračevalnega sistema se izvajajo skladno s standardom SIST prEN 12599.

Izvajalec mora o pregledih, preskusih, merjenjih, količinski nastavitvi zračnih tokov, nastavitvi

avtomatske regulacije in kontrole izdelati zapisnik in poročilo iz zgornjega dela poročila, ki ju

izroči investitorju oziroma lastniku po opravljenih preskusih oziroma najpozneje ob predaji

sistema.

Vse spremembe na sistemu, ki so bile izvedene med gradnjo, morajo biti zapisane v projektni

dokumentaciji (projekt izvedenih del) in na shemi vgrajenega sistema, ki se izročita investitorju

oziroma lastniku. Investitor oziroma lastnik mora prejeti tudi vsa navodila o delovanju sistema,

njegovem upravljanju in vzdrţevanju v slovenskem jeziku.

Projektna dokumentacija prezračevalnega sistema PID mora vsebovati vse postopke

načrtovanja, procesne in kontrolne diagrame, risbe, sheme, tehnične specifikacije delovanja,

navodila za uporabo in vzdrţevanje ter tehnična navodila za vse sisteme, vse v slovenskem jeziku.

Sistem sme biti predan v upravljanje le osebju, ki je strokovno usposobljeno (v nadaljnjem

besedilu: (upravljavec) v zvezi z uporabo, obratovanjem in vzdrţevanjem sistema. Pri prevzemu

sistema je treba pregledati celoten sistem glede na njegovo delovanje in vzdrţevanje in druge

pomembne okoliščine v prisotnosti investitorja

Od vgradnje dalje mora upravljavec voditi knjigo delovanja, servisiranja in vzdrţevanja

prezračevalnega sistema oziroma naprave z navedbo časovnih intervalov in odgovornih oseb.


Podgorje 130



Projektant in izvajalec klimatizirane stavbe sta dolţna zagotoviti izvedbo meritev v prvem letu

rednega obratovanja sistema po izdaji uporabnega dovoljenja. Meritve se opravijo v zimskem

času, ko je zunanja temperatura zraka pod 5 ºC, in v letnem času, ko je zunanja temperatura zraka

nad 25 ºC. Osnovni namen teh meritev je ugotoviti skladnost izvedbe in doseganje projektiranih

parametrov notranjega okolja.


Podgorje 130



3.4. KLIMATIZACIJA/PODHLAJVANJE

3.4.1. SPLOŠNO


DRAVI je potrebno določiti delni način potrebnega podhlajenja prostorov v poletnem času. Za

podhlajanje se uporabi sistem hladilne vode sistema 7/12 C ( ohlajevanje zraka za dvorano za

predavanje ) in sistem split iz inverterskih naprav za posamezne prezračevalne enote. Iz hladilnega

agregata se izvede razvod do posameznih porabniko ( hladilnikov ). Cevi se izolirajo s penasto

izolacijo zaprtih celic, da ne pride do roseno. Ogrevne in hladilne razvode v celoti izoliramo z

Armaflex cevaki tip ITS debeline 13 mm. Spoje lepimo s lepilom tip 520.

Oskrba s hladilno vodo je predvidena:

Hlajenje vode v sistemu 7ºC/12ºC ( za klimat ) v hladilnem agregatu postavljen na strehi

opremljen s črpalkami in varnostno armaturo in suhi hladilnik montiran na podkonstrukciji

na strehi.

To je kvalitetni hladilni stroj proizvajalca kot proizvod Termocold. Opremljen je tudi z

akumulatorjem vode 500 l, ki omogoča gladko delovanje regulacij. V samem stroju je vgrajeno

tudi varovanje sistema pred previsokim tlakom z uporabo razteznih posod.

Stroj je grajen kot multikompresorski, kar omogoča delovanje pri zelo različnih toplotnih

obremenitvah.

Stroj ima tako na uparjalni kot kondenzatorski strani hidronic sistem s potrebnimi črpalkami za

obtok primarne vode (kondenzator) kot sekundarne vode (kompresor).

Stroj je namenjen za hlajenje potreb v prezračevalni napravi za podhlajevanje zraka. Za potrebe

hlajenja stavbe je predvidenih 39,20 kW ( dvorana ).

Oskrba z mehčano vodo za potrebe delovanja klimata in konvektorjev je predvidena v toplotni

kotlarni kot pretočna mehčalna naprava, priključena na vodovodni vod. Zagotavlja mehčanje na

trdoto manjšo od 4ºdH. Ta mehčalna naprava omogoča tudi polnjenje sistemov z mehčano vodo,

kar se lahko izvede tudi iz sistema toplovodnega dovoda.

Obtočne črpalke naj imajo integrirano frekvenčno regulacijo,

Predvideno je hidravlično uravnovešanje na porabnikih – ABQM ventili.

Po končani montaţi je potrebno ves sistem uravnoteţiti in opraviti potrebne nastavitve, da vse

enote na istih sistemih enakomerno hladijo. Ves vgrajen material naj odgovarja obstoječim

normativom, oziroma naj ima atest proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest

varilca in potrebno registracijo. Dela se smatrajo za končana, ko ga prevzame investitor ali njegov

predstavnik.

3.4.2. IZRAČUN HLADILNIH OBREMENITEV

Skupne potrebe po hladu za vgarjeno klimatsko napravo je Q = 39,20 kW. Potreba po

Za omenjeni objekt so skupne hladilne potrebe Q = 39,200 W in odgovarja naslednji hladili

agregat tip HIDRIA tip POLARIS 1PS 41.


Podgorje 130



3.4.3. ZAKLJUČEK











- projekt izvedenih del strojnih instalacij in strojne opreme – ogrevanja/hlajenja,



Ves vgrajen material naj odgovarja obstoječim normativom, oziroma naj ima atest

proizvajalca. Dela naj izvajajo delavci, ki imajo veljavni atest varilca in potrebno registracijo.


Podgorje 130



3.5. POŢARNA ZAŠČITA

3.5.1. SPLOŠNO

Projekt je izdelan na osnovi podatkov ELABORAT – ZASNOVA POŢARNE VARNOSTI, ki

ga je izdelalo podjetje M G d.o.o. Muta.

Projekt zajema vključitev vgradnje novih evro notranjih hidrantov in vgradnja gasilnikov za

gašenje začetnega poţara. Poleg tega so podane tehnične smernice za vgradnjo stropnih instalacij

pri prehodih iz enega v drugi poţarni sektor.

Projektna dokumentacija obravnava celotni objekt. Objekt je zasnovano členjen tako, da ga

zlahka lahko oblikujemo v več poţarnih sektorjev in eno lastno poţarno evakuacijsko zaščiteno

poţarno stopnišče. Tako nastalo zaščiteno stopnišče je osnova za varno evakuacijo iz objekta.

Prioritetne naloge elaborata so; izvedba evakuacije za vse osebe, z oblikovanjem zaščitenih

evakuacijskih poti, poţarno ločevanje med dvema ločenima stopnišča ter zagotovitev pogojev za

notranjo hidrantno vodo ter ureditev pogojev za splošno varstvo pred poţarom.

Bistvene zahteve po ER2 za zadostitev pogojev za poţarno varno stavbo so:

zagotovljena nosilnost konstrukcije za določen čas,

omejen nastanek in širjenje ognja in dima po objektu,

omejeno širjenje poţara na sosednje stavbe,

zagotovljena varna evakuacija,

upoštevana varnost reševalcev,

STROJNE INSTALACIJE IN OPREMA

Strojne inštalacije je potrebno izvesti po veljavnih tehniških predpisih in upoštevati delitve

objekta na poţarne sektorje iz zasnove poţarne varnosti. Vsi preboji instalacije ogrevanja,

vodovoda in prezračevanja iz poţarnega sektorja morajo biti izvedeni tako, da zdrţijo poţarno

obremenitev enako kot poţarni sektor. Pri prebojih je potrebno upoštevati razdelitev na poţarne

sektorje ter preboje tesniti s poţarno odpornimi elementi, kot so poţarne lopute in in poţarne

objemke.

GASILNA SREDSTVA

- zunanje hidrantno omreţje;

Glede na navedene podatke največjega poţarnega sektorja je max. volumen največjega

poţarnega sektorja do 3000 m3. Tako je potrebno zagotoviti poţarno vodo s pretokom 10 l/s s

tlakom 2,5 bar, skupne notranje hidrantne vode! Voda za gašenje mora biti na razpolago za vsaj 2

uri gašenja.

- ročni gasilniki;

Gašenje naj poteka z ročnimi gasilnimi aparati. Gasilnik se usmeri v gorečo površino, izvleče

varovalko, pritisne ročnik ter gasi. Primerni gasilniki za gašenje predvsem poţarov poţarnega

razreda A /trdnih snovi/ so polnjeni s prahom (ABC) in B /gorljivih tekocin/ / so polnjeni s

prahom (ABC) ali s CO2.

Rocni gasilni aparati se namestijo tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za

aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Gasilnik se označi s fotoluminiscentnimi označevalnimi

tablami.

Vsi nameščeni gasilni aparati morajo imeti veljavni EN 3 certifikat.


Podgorje 130



3.5.2 TEHNIČNI OPIS IN DOLOČITEV PRESEKA

-splošno

Notranje hidrantno omreţje se začne s priklopom na prvem notranjem ero hidrantu v kletnih

prostorih stopnišča. Razvod gre vertikalno do mansardne etaţe. Hidrantne omarice so

priklopljene zaporedno in se ustrezno temu izvede cevovod. Iz vsake etaţe se izvede priklop

hladne vode za porabnike, s tem onemogočimo zastajanje vode v hidrantnem vodu.

-cevni razvod

Cevni razvod hidrantnega omreţja je izveden iz pocinkanih navojnih cevi. Cevi se spajajo

navojno s pocinkanimi fitingi iz temprane litine in pocinkani. Obešajo se na konzole privarjene

ali zavijačene v nosilni zid, podprte z fiksnimim in drsnimi podporami. Po izvedbi instalacije se

izdela tlačna proba. Za celotno omreţje hidrantnega voda se izvede tlačni preizkus, ki je za 1,3

bar večja od delovnega tlaka. Pri tlačnem preizkusu sodeluje nadzorni organ, ki uspešnost potrdi

z zapisnikom. Pregledajo se vsi vijačni spoji in priključna mesta. Po končanem tlačnem

preizkusu se cevovod izolira s penasto izolacijo zaprtih celic debeline 2,5 cm.

3. Euro hidrant

-namen

Euro hidrant se vgrajuje ob cev notranjega hidrantnega omreţja in omogoča hitri dostop do

vode za gašenje poţarov.

-postavitev v objekt

Kot notranji hidranti se uporabljajo EURO hidrantne omarice s kolutom in izpustnim ventilom

z šobo 12 mm. Medsebojna oddaljenost hidrantov in lokacija postavitve je razvidna iz poţarne

študije. Pri postavitvi je potrebno paziti, da ne pride do zamrznitve v zimskem času in je

potrebno cev iz tlaka ogrevati z grelnim kablom. Pogosta napaka je previsoka postavitev.

Hidranta omarica naj se dogradi na takšno višino, da je gornji rob na višini pribliţno 1,40 m.

-pretok in potreben tlak

Euro hidrant namenjen neposrednemu gašenju mora imeti najmanjši tlak 4 bare. Če se tlak ne

more doseči, ga lahko zagotovimo z priključkom gasilskega vozila ali s črpalno postajo za dvig

tlaka. V tem primeru je lahko tlak manjši od 4 bare, vendar ne sme biti manjši od 2,5 bar. V tem

primeru je potrebno urediti dovoz za gasilsko vozilo. Hidrant je pripravljen za delovanje po

priključitvi gasilske cevi in odprtju ventila. Ventil se odpira s ključem B po DIN 3223 z vrtenjem

v levo.

4. Izračun potrebnega preseka cevovoda

Iz podatkov meritev tlaka hidrantnega omreţja: -tlak omreţja 6 bare. Hidrantne omarice so

tri.

-dimenzija cevovoda

Izberem dimenzijo cevovoda DN 50 za notranji poţarni razvod. Padec tlaka za 1 m cevi je 4,5

Pa.


Podgorje 130



Tlak v cevovodu na mestu priključka + 6000,00 m bar

Tlačne izgube pri pretoku preko cevi

d = 50 ( m 14 x 0,45 )

-

6,30

m bar

Razpoloţljivi tlak 5993,70 mbar

Tlačne izgube pri pretoku skozi vodomer - 250 m bar

Razpoloţljivi tklak 5743,7 mbar

Geodetska višina 12 m 1200 mbar

Razpoloţljivi tlak - 4543,7 mbar

oziroma 4,54 bar

Tlak na zadnji hidrantni omarici je tlak 4,54 bar, kar je več, kot minimalni tlak, ki mora biti 2,5

bar na najvišji točki vgrajenega hidranta. Naprave za dvig tlaka ne rabimo.

3.5.3. ZAKLJUČEK

Ves montaţni material mora ustrezati tehničnim predpisom ter standardom. Izvajalec del mora

po končani montaţi predati investitorju vse potrebne ateste in garancije za vgrajeno opremo.

Pravilno izveden in preizkušen kompletni poţarni sistem prevzame za investitorja nadzorni organ.

Po končani montaţi pred obratovanjem je potrebno izvesti tlačni in funkcionalni preizkus z

vodo po navodilih proizvajalca cevi in hidrantov. Če se pri tlačnem preizkusu cevovoda pokaţejo

netesna mesta na spojih, se mora preizkus prekiniti, voda izprazniti, netesno mesto popraviti, ter

preizkus ponoviti. Enako je potrebno ponoviti funkcionalni preizkus v kolikor, se pokaţe za

neuspešnega. O uspešnem tlačnem in funkcionalnem preizkusu je potrebno narediti zapisnik, ki ga

podpišeta nadzorni organ in izvajalec pregleda. Pred uporabo je potrebno izvesti klorni šok, ki ga

opravi pooblaščeni zavod za zdravstveno varstvo in izda ustrezni atest.


Podgorje 130



3.6. PLINSKA INSTALACIJA

3.6.1. SPLOŠNO

Do uhajanja plina iz plinske instalacije lahko pride le zaradi mehanske poškodbe, zaradi

korozije, zaradi netesnosti spojev ali zaradi nestrokovnega izvajanja vzdrţevalnih del.

Materiali in elementi, zbrani za izdelavo plinske instalacije, so odporni proti kemijskim

vplivom transportiranega plina. Cevi in vgrajeni elementi so pri proizvajalcih preizkušeni s

tlačnim preizkusom, ki pa ga izvajalec instalacije ponovi po končani montaţi.

Za zunanji podzemni plinovod so cevi lahko plastične ali jeklene, vendar ustrezno zaščetene

proti koroziji. Protikorozivna zaščita jeklenih cevi obsega:

-razmaščevanje površin,

-čiščenje površin do SA 2,5,

-premaz s tekočim osnovnim premazom,

-dvakratno ovijanje z protikorozijskim trakom.

Nadzemni razvod plina je z jeklenimi brezšivnimi LI Cu cevmi, obešenimi ali podprtimi z

elastičnimi konzolami. Proti koroziji je jeklen cevovod zaščiten po sledečem postopku:



-temeljna barva ( 2 x hitro sušeči minij do minimalne debeline 60 mikronov ),

-sušenje,

-2 x pokrivni premaz do debeline 60 mikronov ( rumena barva )

Skupna debelina premazov bo najmanj 135 mikronov.

Za nadzemno instalacijo se uporablja naslednja barvna skala:

- rumena barva: vsi cevovodi in armatura,

- modra barva: podstavki in podpore,

- črna barva : odzračevalni vodi, ročice in kolesa na ventilih,

Za dosego čim boljše tesnosti instalacije je potrebno za tesnenje razstavnih spojev uporabljati

kvalitetni atestirani material. Tesnila za prirobnične spoje so izdelana iz trde tesnilne plošče,

debeline do 2 mm. Za tesnenje navojnih spojev pa uporabljen teflonski trak ali delno elastična

tesnilna pasta. Uporaba konopljinega prediva in firneţa ni dovoljena.

Po končani montaţi, vendar pred korozijsko zaščito, je potrebno celotno plinsko instalacijo

tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno občutljive dele plinske instalacije ločiti od

višjega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z inertnim plinom ali zrakom na

sledeči način:

1.1. TLAČNI PREIZKUS – SPLOŠNO

Tlačni preizkus se naj izvede po DVGW TRGI normah. Instalacijo preizkušamo z zrakom ali

inertnim plinom. Med preizkušanjem instalacija ne sme biti opleskana ali zazidana. Vsi spoji

morajo biti vidni, pri tem mora biti najmanjša razlika med delovnim tlakom in tlakom

preizkušanja 1 bar. Med preizkušanjem je potrebno zvarne spoje in vijačne spoje premazati z

neagresivnim penečim sredstvom in cevovod rahlo potolči. Preizkus se izvaja na trdnost in

tesnost.


Podgorje 130



1.2.TLAČNI PREIZKUS INSTALACIJE

Tlačni preizku na trdnost se izvede za celotno instalacijo brez armatur (plinomer, regulator

tlaka, plinski porabniki ) in predno je ta zametana in pobarvana. Preizkus se izvede po tabeli za

tlačni preizkus določenega cevovoda. Po izravnavi temperatur tlak naslednjih 10 min ne sme pasti.

Med preizkusom je potrebno cevovod zmerno obtolči. Preizkus navojnih spojev se izvrši s

premazovanjem s penečim sredstvom, ki ne sme povzročati korozije. Preizkus je uspešno opravlje

če se ne pojavi noben mehurček. Preizkusni medij se izpusti iz instalacije na mestu največjega

preseka cevovoda.

Glavni preizkus na tesnost se po tabeli za tlačni preizkus za posamezni cevovod. Po

izravnavi temperatur tlak v naslednjih 10 min. ne sme pasti.

Priključki na plinomer, regulator tlaka, plinsko pipo in s plinskimi porabniki se preizkušajo s

penečim sredstvom s premazovanjem pod obratovalnim tlakom in so izključeni iz preizkusa na

trdnost iz glavnega preizkusa.

3.6.2. PROJEKTNA NALOGA

Za podani objekt je potrebno izdelati rekonstrukcijo in razvod plinske instalacije po objektu

do posameznih porabnikov. Plinska instalacija zajema obstoječi razvod za propan – butan.

Projekt ne zajema plinske podpostaje, regulator tlaka, poţarno pipo in razvodni cevovod do

objekta, z vsemi prehodi skozi zidove. V plinski razvod se vgradi na fasadi obstoječega objekta

poţarna pipa in elektromagnetni ventil z vklopom preko vklopa kuhinjske nape in izdelavo novih

odvzemnih mest. Cevovod je izdelan iz brezšivnh jeklene cevi Č.1212 po JUS C. B5. 122.

cevovod je poloţen na konzole, ki so vijačene na zidove ali strop. Paziti je potrebno, da so glede

na presek cevi razponi med konzolami pravilni, da ne pride do povešanja cevi. Prav tako je po

končani tlačni probi potrebno cevi očistiti jih 2 x pobarvati s temeljno barvo in nato s končno

barvo po predpisani Ral lestvici za posamezne tehnične pline.

3.6.3. PLINSKA POSTAJA

Celotna plinska postaja je izvedena iz plinskih postaj za posamezne tehnične pline, ki so med

seboj ločeni s predelnimi zidi debeline 20 cm. Plinska postaja zajema plinske postaje za kisik,

propan-butan, oksigul. Kompresor za komprimiran zrak in vakumska črpalka sta montirani v

kotlovnici.

- Plinska postaja za propan-butan;

- splošno,

Plinska postaja se sestoji iz stoječega plinskega plinohrama, ustreznega reducirnega ventila, ki

reducira visoki tlak na niski tlak na 1,40 bar. Prav tako je ob plinskem rezervoarju vgrajen regulator

2. Stopnje. S čelne starni so nameščena kovinska dostopna vrata iz rešetk. Vse kovinske dele je

potrebno ustrezno ozemljiti, da ne pride do statičnega iskrenja.

- tehnične karakteristike plina,

A) Butan

gostota 2,113 kg/m3

vrelišče pri 760 Torr: - 0,50 C


Podgorje 130



plamenišče - 60 C

Meja eksplozivnosti v zraku 1,50 – 8,40

vol%

B) Propan

gostota 1,5542 kg/m3

vrelišče pri 760 Torr: - 42,10 C

plamenišče

Meja eksplozivnosti v zraku 2,10 – 9,50

vol%

Propan butan ne smatrmo za toksični plina. Na človeški organizem nimata nobenega

neposrednega kemičnega učinka, kot na primer mestni plin, ki vsebuje ogljikov monoksid. Kljub

temu pa opozarjamo na naslednje nevarnosti:

* V atmosferi TNP se zadušimo. S povečano koncentracijo TNP zmanjšamo vsebnost kisika v

zraku. Posebno je to nevarno v jaških, kletnih prostorih, itd..Simptomi pomanjknja kisika so

podobni onim, če vdihavamo zrak z močno povečano koncentracijo ogljikovega dioksida., nastopita

omotničnost in glavobol. Še večje koncentracije TNP v zraku so lahko smrtne.

* TNP močno ohlaja okolico, če pride do uhajanja tekoče faze in se hipoma uplini. Pri tem se

ostanek tekoče faze ohladi na pribliţno – 42 C. To pomeni, če brizgne TNP v nezaščiteno človeško

telo, tekoča faza pri uplinjanju odvzame telesu preko koţe določeno količino toplote, kar privede

do podhleditve in zamrznitve tkiva.

- plinski rezervoar za propan - butan,

Utekočinjeni naftni plin uporabljamo kot mešanico propan – butan ali največkrat kot čisti

propan. Skladiščimo ga v plinskih rezervoarjih. Ti so bili do sedaj največkrat postavljeni na vrtu

ali zelenici na vidnem mestu, kar se pri nekaterih potrošnikih ni ujemalo z ureditvijo okolice.

Zato se v vse bolj uveljavlja praksa postavitve podzemnih rezervoarjev za plin in imajo

naslednje prednosti:

- ne zasedajo dragocenih površin vrta ali zelenice,

- niso moteči za okolico, ker je viden samo zelen plastični pokrov,

- z daljinskim kazalom nivoja je omogočeno nadziranje nivoja plina v rezervoarju.

Pri postavitvi podzemnega rezevoarja je potrebno upoštevati enake odmike, kot veljajo za

nadzemni rezervoar ( Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu Ur. list RS 22/91 ). V grobem

velja, da ni ovir za postavitev, če v razdalji 3 metre od sredine rezervoarja ni nobenih

podzemnih odprtin, okenj ali vrat, meja zemljišča parkirišče in podobno.

Na rezervoarju je montirana vsa varnostno regulacijska armatura in regulator I. stopnje. Od

rezervoarja do objekta se izvede izkop jaška v katero se polaga cev v globino najman 0,60 m. Po

tlačni probi se cev zasipa z zemljo brez kamenja. Pred dokončnim zasutjem se 30 cm nad cevjo

poloţi opozorilni trak POZOR PLIN.

Rezervoar se dobavlja skupaj z betonskimi podstavki, tako, da je pred postavitvijo potrebno

izvršiti samo izkop jame. Izkop gradbene jame se opravi po ogledu in navodilih dobavitelja

plinskega rezervoarja. Pred montaţo je potrebno preveriti ali je na mestu postavitve nevarnost

talne vode. V tem primeru se betonski podstavek dodatno obteţi. Izkop take jame mora biti

ustrezno večji.

- hišni priključek,


Podgorje 130



Cevovodi s fazonskimi kosi in armaturo, krmilne, regulacijske, varnostne in merilne

naprave morajo biti tesne in tako dimenzionirane in vgrajene, da ustrezajo predvideni potrošnji.

Cevovodi v zgradbah vključno z izolacijo ali drugimi oblogami, ne smejo povzročiti nevarnosti

eksplozije med poţarom. Te zahteve so izpolnjene, če napeljave izopnjujejo navedene zahteve:

- prosto poloţeni zunanji plinovodi so lahko iz jeklenih cevi po DIN 2440 ( srednjeteţke

navojne cevi ), spojene med seboj z zvarjenjem ali spojene s priţemnim spoje po DIN 3387,

- pripadajoči fazonski spojni kosi po DIN 2566 ( navojne prirobnice z nastavkom ), po DIN

2605 ( varilni cevni loki ),

- tlačne cevi iz duktilne litine po DIN 28600,

- pripadajoči fazonski kosi in spojni kosi po DIN 28622,

- cevi in deli napeljave iz polietilena s pridobljenim znakom DVGW, dobavljive z dimezijo

od 20 mm do 110 mm v kolutu ali v ravnih palicah dolţine 6 – 12 m.

a) jeklene cevi;

Protikorozivna zaščita jeklenih cevi obsega:



-premaz s tekočim osnovnim premazom,

-dvakratno ovijanje z protikorozijskim trakom.

Nadzemni razvod plina je z jeklenimi brezšivnimi cevmi, obešenimi ali podprtimi z

elastičnimi konzolami. Proti koroziji je zaščiten po sledečem postopku:



-temeljna barva ( 2 x hitro sušeči minij do minimalne debeline 60 mikronov ),

-sušenje,

-2 x pokrivni premaz do debeline 60 mikronov ( rumena barva )

Skupna debelina premazov bo najmanj 135 mikronov.

Za nadzemno instalacijo se uporablja naslednja barvna skala:

- rumena barva: vsi cevovodi in armatura,

- modra barva: podstavki in podpore,

- črna barva : odzračevalni vodi, ročice in kolesa na ventilih,

Za dosego čim boljše tesnosti instalacije je potrebno za tesnenje razstavnih spojev

uporabljati kvalitetni atestirani material. Tesnila za prirobnične spoje so izdelana iz trde

tesnilne plošče, debeline do 2 mm. Za tesnenje navojnih spojev pa uporabljen teflonski trak ali

delno elastična tesnilna pasta. Uporaba konopljinega prediva in firneţa ni dovoljena.

b) plastične cevi PE

Morajo imeti izredno dobre lastnosti, kot so niska specifična masa, odlična udarna

ţilavost, elastičnost, dobra električna upornost, kemična obstojnost, idealna hrapavost cevi,

hitro spajanje. Enakih lastnosti morajo biti tudi spojni elementi in kompatibilni z materialom

cevi zaradi elektro uporovnega varjenja pri spajanju. Mere cevi za izbrane premere in delovne

tlake so usklajene z DIN 8074 in ISO/DIS 4437. Za delovni tlak do 4 bar ( 0,10 MPa ) so cevi

SDR 17, za delovni tlak plina do 10 bar ( MPa ) pa SDR 11. Cevi premerov DN 20 do 110

mm se dobavljajo navite v kolutih ali v ravnih palicah dolţine 6 ali 12 m. Cevi večjih

premerov od 110 mm pa le v palicah dolţine 6 do 12 m. Cevi so črne z vzdolţnimi

rumenimim črtami ali v celoti rumene ( RAL 1018 ). Da doseţemo ustrezno kakovost


Podgorje 130



plinovoda je potrebno pri izvajanju montaţnih in varilnih del upoštevati vse navodila

proizvajalca cevi. Cevi in spojni elementi morajo imeti ustrezne ateste.

Po končani montaţi, vendar pred korozijsko zaščito, je potrebno celotno plinsko

instalacijo tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno občutljive dele plinske

instalacije ločiti od višjega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z

inertnim plinom ali zrakom na sledeči način:

c) Cu cevi;

Bakrene cevi SANCO za izvajanje plinske instalacije s tehniko hladnega zatiskanja se

proizvajajo po normativih zveze DVGW-TRGI 1986/96. Cevi so izdelane iz minimalno 99,9

% čistega bakra in je z notranje strani po posebnem postopku dodatno zaščitena proti

luknjičasti koroziji. Cevi se izvajajo v palicah ali v kolutih, mehke, poltrde in trde izvedbe z

oznako bakrena cev SANCO: DIN EN 1057, DIN 1786/1754. Cevi se spajajo s sistemom »

PROFIPRESS G« s fitingi DVGW-TRF 1996 in tesnilom HNBR iz akrilnitril-butadin-kavčug

tesnila, rumene barve. Fitingi so izdelani iz bakra, navojni prehodi pa iz rdeče litine. Fitingi

imajo ţe vgrajenoHNBR tesnilo in so na zunanji strani označeni z rumeno oznako Gas, PN 5,

GT/1. Omenjene označbe pomenijo:

- » Gas « primerni za plin,

- » PN5 « za maksimalno tlačno obremenitev do 5 bar,

- » GT/1 « za visoke termične obremenitve,

Profipress G fitingi so primerni za nadometne in podometne instalacije po DVGW

normativih – delovni list G 600, pri temperaturi okolice - 20ºC do + 70ºC, niso pa primerni za

izvedbo zunanjih instalacij v zemlji. Pri zatiskanju, kateri traja le nekaj sekund, se fiting in cev

dvakrat šesterorobo nerazdruţljivo zatisneta in hkrati sinhrono preoblikujeta tesnilo v trajni

fiksni spoj.

Plinske instalacije ( DVGW-TRGI 1986/96 ) sistema PROFIPRESS G s fitingi ustrezne

kvalitete je primerno izvajati od glavne zaporne pipe do priključka na plinsko trošilo.

Po končani montaţi, vendar pred korozijsko zaščito, je potrebno celotno plinsko

instalacijo tesnostno preizkusiti. Pred preizkusom je potrebno občutljive dele plinske

instalacije ločiti od višjega tlaka, kot je dovoljen obratovalni tlak. Preizkus se izvede z

inertnim plinom ali zrakom na sledeči način:

- Tlačni preizkus;

A) TLAČNI PREIZKUS – SPLOŠNO

Tlačni preizkus se naj izvede po DVGW TRGI 1986/96 normah. Začetni preizkus izvede

izvajalec plinske napeljave. Izpolniti mora ustrezni prijavni listin pisno izjaviti, da je upošteval

določila točk 7.1.2 in 7.2 predpisov. Instalacijo preizkušamo z zrakom ali inertnim plinom.

Med preizkušanjem instalacija ne sme biti opleskana ali zazidana. Vsi spoji morajo biti

vidni.pri tem mora biti najmanjša razlika med delovnim tlakom in tlakom preizkušanja 1 bar.

Med preizkušanjem je potrebno zvarne spoje in vijačne spoje premazati z neagresivnim

penečim sredstvom in cevovod rahlo potolči. Preizkus se izvaja na trdnost in tesnost.

B) TLAČNI PREIZKUS INSTALACIJE

Tlačni preizku na trdnost ( točka 7.1.2 ), se izvede za celotno instalacijo brez armatur

(plinomer, regulator tlaka, plinski porabnik ) in predno je ta zametana in pobarvana. Preizkus

se izvede z 1 bar nadtlaka. Po izravnavi temperatur tlak naslednjih 10 min ne sme pasti. Med


Podgorje 130



preizkusom je potrebno cevovod zmerno obtolči. Preizkus navojnih spojev se izvrši s

premazovanjem s penečim sredstvom, ki ne sme povzročati korozije. Preizkus je uspešno

opravlje če se ne pojavi noben mehurček. Preizkusni medij se izpusti iz instalacije na mestu

največjega preseka cevovoda.

Glavni preizkus na tesnost ( 7.1.3 ), se izvede z nadtlakom 110 mbar. Po izravnavi

temperatur tlak v naslednjih 10 min. ne sme pasti.

Priključki na plinomer, regulator tlaka, plinsko pipo in s plinskimi porabniki se

preizkušajo s penečim sredstvom s premazovanjem pod obratovalnim tlakom in so izključeni

iz preizkusa na trdnost iz glavnega preizkusa.

- rokovanje z napravami za TNP,

a) Osebje to je delavci, ki rokujejo z napravami, morajo biti dobro seznanjeni in izprašani o

varstvenih ukrepih in nevarnosti pri delu s TNP, biti morajo strokovno usposobljeni, polnoletni in

zdravi.

b) Navodila za obratovanje je dolţan dobaviti skupaj z napravami dobavitelj opreme v

slovenskem jeziku. Z navodili morajo biti dobro seznanjeni vsi delavci, ki rokujejo z napravami.

- Zgradbe;

Plinska postaja je s poţarnim zidom ločena od ostalih prostorov in je enotni objekt varne proti

udaru eksplozije. Tlak v prostorih mora biti material, ki ne iskri in ne gori. Streha mora biti iz lahke

kritine ( na primer streha iz profilirane pločevine ) in pritrjena tako, da jo morebitna eksplozija

lahko razkrije. Vrata morajo biti izdelana tako da ne iskrijo. Ventilacija prostorov je izvedena

naravno z odpirtinami v vratih in pri stropu. Ventilacijske odprtine morajo meriti najmanj 10 %

tlorisne površine oddelka.

3.6.4. DIMENZIONIRANJE PLINOVODA

- cevovodi;

Propan-butan; ob upoštevanju faktorjev istočasnosti η = 0,70 pri porabi za posamezne

porabnike, ki so podani iz tehnologije za kuhinjo je skupna poraba q = 4,73 m3/h.

Potreben premer cevi;

IZRAČUN PROPAN-BUTAN

Medij PROPAN-BUTAN Kinematična viskoznost (m2/s x 10^6) 7,750

Temperatura medija (°C) 15,00 Specifična toplota (kJ/kg K) 1,004

Gostota (kg/m3) 2,36 Skupni padec tlaka za vejo (Pa) 660,9

ZŠ G G G L DN Cev Zeta w R R*L Z R*L+Z sum(R*L+Z)

(kg/h) (m3/h) (l/s) (m) (mm) (m/s) (Pa/m) (Pa) (Pa) (Pa) (Pa)

1 4 4,75 0,42 20 25 33,7 x 3,25 950,00 0,72 1,1 84,6 576,3 660,9 660,9

Cevovod (kPa) = 0,7

Definiraj črpalko

Skupni padec tlaka (kPa) 0,7

Izračunani premer cevi DN 25


Podgorje 130



2.8.5. ZAKLJUČEK

Po končani tlačni probi, kot se za vsako fazo zahteva se cevovod pobarva po namebnosti za vsak

plin. Prekontrolira se, da nosilne konzole v plinovodu ne povzročajo notranjih nateznih ali tlačnih

sil. Plinsko instalacijo smejo izvajati le varilci z veljavnim atestom. Navojne zveze so dovoljene le

na spojih z navojno armaturo. Kot tesnilni material se uperablja posebna tesnilna pasta.

PROJEKTANT:

DATUM: september 2010 Linasi Peter dip.inţ.stroj.


Podgorje 130



5. NAČRTI IN SHEME


Podgorje 130



KOTLARNA NA LAHKO KURILNO OLJE, RADIATORSKO

OGREVANJE


Podgorje 130



VODOVOD, ODTOČNA KANALIZACIJA IN POŢ. ZAŠČITA


Podgorje 130



PREZRAČEVANJE


Podgorje 130



PLINSKA INSTALACIJA

Documents

Tehnicno Porocilo Hotel Radlje