Novis 01 januar 2015

glasilo združenja zdravstvenih zavodov slovenije

letnik 42, januar 201501novis

Kodeksa inovativne farmacevtske industrijeO pisanju strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovovReorganizacija ustanov na področju javnega zdravja

Pogovor z Zoro Levačić in prof. dr. Ivanom Erženom Določanje letnega dopusta

ISSN 1580-4917

Dosežki pri dogovarjanju

Izdajatelj/Publisher: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, direktor Metod Mezek. Uredniški odbor/Editorial Board: mag. Robert Cugelj, prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Milena Kramar Zupan, Metod Mezek. Odgovorni urednik/Editor in Chief: Anton Zorko. Izvršna urednica/Executive Editor: dr. Saška Terseglav. Oblikovanje/Design: Maja Rebov. Tisk/Print: Schwarz Print. Naslov uredništva/Adress of the Editorial Office: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija. Telefon/Phone: +386 (0) 592 27 190. Telefaks/Fax: +386 (0) 592 27 199. E-naslov/E-mail: [email protected]. Spletna stran/Internet Home Page: www.zdrzz.si. Letna naročnina z DDV/Year subscription rates with taxes included: 40 EUR. Naklada/Circulation: 1000 izvodov.

Revija izhaja desetkrat v letu. Izbor člankov v reviji je del uredniške politike. Prispevki niso honorirani. Odražajo predvsem poglede in stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so ti zaposleni, niti uredniškega odbora Novisa. Prispevki so uredniško pregledani in niso lektorirani. Razmnoževanje publikacije v celoti ali deloma ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.

NOVIS – Novice, Obvestila, Vesti, Informacije, Skupnost. Prva številka Novisa je izšla januarja leta 1974. Revija je namenjena zdravstvenemu managementu. Naročniki Novisa so člani Združenja – slovenski zdravstveni zavodi in drugi (domovi starejših občanov, lekarne ...).

Združenje je član Evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE) www.hope.be.

[Vsebina]

Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeAssociation of Healthcare Institutions of Slovenia

Pogovor10 »Prednostni nove organiziranosti

vidne že po enem letu« Pogovor z Zoro Levačić, direktorico Nacio-

nalnega laboratorija za zdravje, okolje in hra-no in prof. dr. Ivanom Erženom, direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Novosti v zavodih15 Poslanci DZ RS v Splošni bolnišnici

Celje Predstavitev Splošne bolnišnice Celje, njenega

delovanja, aktualne problematike in zastavlje-ne razvojne strategije poslancem Državnega zbora Republike Slovenije.

Pregled dogodkov/napovednik

Priloga Določanje letnega dopusta Javni zdravstveni zavodi so dolžni delavce

najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Ker področje določanja letnih dopustov v dejavnosti zdravstva ureja kar nekaj predpi-sov in kolektivnih pogodb, v prilogi določila le-teh združujemo, skupaj z razlagami kolek-tivnih pogodb in obrazci za določanje letnega dopusta.

Impresum revije issn 1580-491

Komentar1 Dosežki pri dogovarjanju

Aktualno2 Kodeksa inovativne farmacevtske

industrije Komentar sprejema Kodeksa o javni objavi

prenosov sredstev zdravstvenim delavcem in zdravstvenim organizacijam s strani farma-cevtskih družb (Kodeks JOPS) ter posodo-bljenega Kodeksa obveščanja in seznanjanja o zdravilih na recept in sodelovanja z zdra-vstvenimi delavci (Kodeks OSZRp), ki bosta vplivala na sodelovanje med farmacevtskimi družbami, članicami Foruma, zdravstveni-mi ustanovami in zdravstvenimi delavci na splošno.

4 O pisanju strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovov

Najpogostejše napake in napotila za pravilno tvorjenje in zapisovanje ter primerno rabo strokovnih in znanstvenih naslovov.

7 Reorganizacija ustanov na področju javnega zdravja

Razvoj organizacij, ki delujejo na področju javnega zdravja od osamosvojitve Republike Slovenije dalje ter predstavitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

10

15

www.zdrzz.si www.facebook.com/pages/Združenje-zdravstvenih-zavodov-Slovenije/ https://twitter.com/ZdruzenjeZDRZZ

Novis | januar 2015 1

bo posledično pomenilo večjo razbremenitev družinskih zdravnikov in njihovo lažjo dosto-pnost. Uspeli smo se tudi dogovoriti za boljše vrednotenje patronažne službe, kar je glede na potrebe vse starejšega in tudi vedno bolj bolne-ga prebivalstva vsekakor dobrodošlo. Večji prilivi dodatnih sredstev v sistem zdravstva so sicer dolgo pričakovana pozi-tivna novica in dobra osnova za skrajševanje čakalnih dob, vendar slednje zagotovo ne bo tako izrazito, kot to napovedujejo v Zavodu. Po njihovih pričakovanjih naj bi letos odpravili vse čakalne vrste na področju specialističnih ambulant, če bo ostalo še kaj sredstev, pa jih bodo po njihovih besedah usmerili v skrajše-vanje čakalnih vrst za bolnišnične zdravstvene storitve. Realnost je pač takšna, da so zdra-vstveni zavodi v zadnjih petih letih izgubili več kot 400 milijonov evrov. Posledice so večpla-stne, zdravstveni zavodi se srečujejo s pomanj-kanjem opreme, materialov, kadrov, stroka opozarja, da težko sledi sodobnim trendom medicine. Glede na denar, ki ga zdaj imamo na razpolago, se na nekaterih področjih speciali-stičnih ambulant zato postavlja vprašanje, ali bomo imeli sploh dovolj izvajalcev, ki bi lahko ta program opravili. Področja kot so denimo revmatologoja, urologiija, rtg diagnostika, ortopedija so kadrovsko izrazito deficitarna. Težko pričakovani pozitivni trendi v poslovanju Zavoda nas sicer navdajajo z veseljem, a hkrati opozarjajo na daljnosežne in globoke vrzeli, ki sta jih v zdravstvu pustila kriza in večletno odla-ganje potrebnih sistemskih sprememb. ■

[Komentar]

Dosežki pri dogovarjanju

Metod MezekZdruženje zdravstvenih zavodov Slovenije, [email protected]

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo-venije (Zavod) je v lanskem letu na ra-čun boljših gospodarskih kazalcev in višjih prihodkov ustvaril 21 milijonov

evrov plusa in tudi za letos se pričakuje pozitiv-ne trende. Po besedah generalnega direktorja Zavoda je financiranje zdravstva izšlo iz krize. Kljub dodatnim finančnim sredstvom pa dogo-varjanje ni bilo v preteklem letu nič lažje kot v preteklih petih letih, odkar so se v zdravstvu pričeli hudi varčevalni ukrepi, kvečjemu prej nasprotno. Zakaj? Predvsem zato, ker so zdra-vstveni zavodi posredovali vrsto predlogov za boljše vrednotenje oziroma širitve programov, ki so bili bolj ali manj tudi vsi upravičeni. Če-prav so vse pozitivne spremembe pri dogovar-janju v korist izvajalcev za posamezne zavode pomembne, v nadaljevanju izpostavljamo predvsem tiste, ki so bile prezrte več let in ki imajo še dodatno sporočilno vrednost. Prvič, uspeli smo se dogovoriti za dodatna finančna sredstva za storitve v specialističnih ambulantah, v katerih beležimo daljše čakalne dobe od še dopustnih. Drugič, uspeli smo ustvariti premike v razmišljanju o obravna-vi onkoloških bolnikov, saj bodo po novem storitve za zdravljenje teh bolnikov izvzete iz siceršnjih omejitev in bodo plačane po reali-zirani uteži ter ne po dogovorjeni kot doslej. Tretjič, po več kot desetletnem prizadevanju smo uspeli korigirati tudi podcenjeno utež pri manjših oziroma srednjih bolnišnicah, kar je vsekakor lep napredek. Na primarnem področju velja izpostaviti dogovorjena sredstva za dodatno širitev referenčnih ambulant, kar

2 Novis | januar 2015

smernice, s katerimi zagotavljajo visok standard integritete tovrstnega sodelovanja, kakršnega pričakujejo bolniki, vlade in drugi deležniki. Poleg integritete sodelovanja med podjetji in družbo je pričakovana tudi vedno večja in boljša preglednost teh odnosov. Forum upa, da bo s tem ukrepom omogočil primeren nadzor

javnosti nad temi odnosi in poglobil njihovo razumevanje koristi takšnega sodelovanja, s tem pa prispeval h krepitvi zaupanja vseh deležnikov in javnosti do zdravstvenih delavcev, institucij ter farmacevtske industrije. Tovrstne spremem-be niso slovenska posebnost, gre za vseevropski proces, ki poteka v vseh državah Evropske unije. V Forumu pa si želijo, da bi se tovrstni standardi vzpostavili tudi na ravni celotnega zdravstvene-ga sistema z vsemi partnerji, ki tako ali drugače sodelujejo z zdravstvenimi organizacijami ali zdravstvenimi delavci.Naj na kratko predstavimo temeljne spremem-be, ki jih sprejem teh dveh kodeksov prinaša v medsebojna razmerja in odnose, hkrati pa bodo verjetno tudi predmet širšega javnega zanimanja in interesa.

Gre za besedili Kodeksa o javni objavi prenosov sredstev zdravstvenim de-lavcem in zdravstvenim organizacijam

s strani farmacevtskih družb (Kodeks JOPS) ter posodobljenega Kodeksa obveščanja in seznanjanja o zdravilih na recept in sodelovan-ja z zdravstvenimi delavci (Kodeks OSZRp), ki bosta vplivala na sodelovanje med farma-cevtskimi družbami, članicami Foruma, zdrav-stvenimi ustanovami in zdravstvenimi delavci na splošno. Kodeksa bosta izboljšala pregled-nost in transparentnost delovanja farmacevtske industrije v razmerju do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih organizacij ter s tem prispevala k zmanjšanju javnega nezaupanja, ki pogosto povsem neupravičeno preveva nujne in neizo-gibne interakcije med nami.Medsebojno sodelovanje medicinske stro-ke in farmacevtske industrije poteka na več področjih, pri različnih študijah, raziskavah in izobraževanju, kar je dobro in nujno za razvoj stroke, za kakovostno delo posameznih zdrav-stvenih delavcev ter zdravstvenih ustanov, kot tudi za razvoj zdravstvenih storitev. Zato je sodelovanje neizogibno ter obojestransko koristno. Farmacevtska industrija se zaveda, da lahko naredi najboljše možno zdravilo, vendar ga lahko iz laboratorija do bolnika pripelje le s sodelovanjem z zdravstvenimi delavci in bol-niki. Cilj je seveda bolnikom zagotavljati nove, izboljšane možnosti zdravljenja.Prav zato so strokovna in industrijska združe-nja, vključno z Evropsko zvezo farmacevtskih podjetij in združenj (EFPIA) in njenimi včlanjenimi organizacijami sprejela kodekse in

[Aktualno]

Kodeksa inovativne farmacevtske industrije

mag. Barbara [email protected] generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ

Tovrstne spremembe niso slovenska posebnost, gre za vseevropski proces, ki poteka v vseh državah Evropske unije.

Mednarodni forum znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ, ki je bil ustanovljen leta 2002 in danes združuje 22 inovativnih farmacevtskih družb, je v sodelovanju z Evropsko zvezo farmacevtskih podjetij in združenj (EFPIA) sprejel in potrdil besedili dveh kodeksov, ki utrjujeta samoregulativo farmacevtske industrije in obenem prinašata nekaj pomembnih sprememb v sodelovanje z inovativno farmacevtsko industrijo.


Bistvena določila posodobljenega Kodeksa obveščanja in seznanjanja o zdravilih na recept in sodelovanja z zdravstvenimi delavci (Kodeks OSZRp):

Ș Že od julija 2014 pri informiranju zdrav-stvenih delavcev o zdravilih na recept člani-ce Foruma ne smejo uporabljati nikakršnih promocijskih artiklov.

Ș Zdravstvenim delavcem ni dovoljeno dajati, ponujati ali obljubljati daril, finančnih ugodnosti ali prejemkov v naravi. Prav tako ni dovoljeno ponujati plačila oziroma plačevati za obisk ali pogovor z zdravst-venim delavcem.

Ș Za boljše informiranje in večjo dostopnost do medicinskih informacij lahko farmace-vtske družbe poslej zagotavljajo informa-tivno in izobraževalno gradivo do točno določene vrednosti. Izdelki za medicinsko rabo, namenjeni neposredno izobraževanju zdravstvenih delavcev in oskrbi bolnikov, se lahko delijo pod pogojem, da so razumne vrednosti, neposredno povezani z opravl-janjem zdravstvene ali lekarniške dejavnosti in ne nadomeščajo rutinskih poslovnih praks prejemnika. Njihova vrednost ne sme biti večja od 42 EUR oziroma od 84 EUR na leto, če gre za istega dajalca in prejemnika.

Ș Farmacevtske družbe lahko organizirajo dogodke za strokovno javnost ali podprejo dogodke za strokovno javnost, ki imajo strokovno vsebino, vendar se ti dogodki ne smejo organizirati v hotelih s petimi zvezdicami oziroma na lokacijah, ki so znane kot razkošne in po svoji razvedrilni

namembnosti. Podjetja lahko zdravstvenim delavcem nudijo obroke v Sloveniji v vrednosti do 60 evrov, v tujini pa v skladu z omejitvijo v določeni državi.

In kaj prinaša Kodeks o javni objavi prenosov sredstev zdravstvenim delavcem in zdravstvenim organizacijam s strani farmacevtskih družb (Kodeks JOPS)?

Ș Vsaka družba bo z letom 2015 začela z zbiranjem podatkov o plačilih in drugih prenosih sredstev, ki jih izvede neposredno ali posredno prejemniku ali v njegovo korist. Sem sodijo donacije in prispevki zdravstvenim organizacijam za izobraževanje ter prispevki za kritje stroškov, povezanih z dogodki, in nado-mestila za storitve ter svetovanje, katerih prejemniki so zdravstvene organizacije ali posamezni zdravstveni delavci.

Ș Obveznost javne objave ne vključuje plačil in prenosov sredstev, ki se nanašajo izključno na zdravila, ki se prodajajo ali izdajajo brez recepta, informativnega in izobraževalnega gradiva in izdelkov za medicinsko rabo ter vzorcev zdravil, ki so del običajnega postopka nabave in prodaje zdravil na relaciji članice in zdravstven-ega delavca (kot je na primer lekarnar) ali zdravstvene organizacije.

Ș Soglasje zdravstvenih delavcev za poimen-sko javno objavo podatkov mora biti pri-dobljeno s strani družb, pri interakcijah z organizacijami pa soglasje ni potrebno, saj ne gre za osebne podatke, zato ne sodijo

[Aktualno]

Na Forumu so odprti tudi za vse želene in potrebne informacije ter pojasnila glede obeh kodeksov, ki sta objavljena na spletni strani: http:// firdpc.com/sl/Kodeksi/. V primeru potrebe po dodatnih informacijah se lahko obrnete tudi na pisarno Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb: office@ firdpc.com ali 08/ 205 0742.

pod določila Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Ș Za prenose sredstev, ki se nanašajo na sodelovanje med farmacevtskimi družbami za področje zdravil na recept ter posamezn-imi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi organizacijami, velja od začetka leta 2015 določilo o javni objavi. Podatki se bodo ob-javljali enkrat letno za preteklo koledarsko leto. Začeli se bodo zbirati v letu 2015 in bodo prvič javno objavljeni v prvi polovici leta 2016. Obveznost objave velja za vse članice Foruma.

Za zdravstvene organizacije in zdravstve-ne delavce največjo spremembo zagotovo predstavlja javna objava transakcij zdravstve-nim delavcem in organizacijam. V Forumu pri tem poudarjajo, da namen kodeksov ni omejevanje sodelovanja na kakršenkoli način, prav nasprotno, menijo, da bo povečano zaupanje javnosti dolgoročno omogočilo celo več tovrstnega kakovostnega sodelo-vanja in upajo, da bodo zdravstveni delavci te spremembe sprejeli z razumevanjem in naklonjenostjo, saj so namenjene povečanju transparentnosti in s tem zaupanja zunan-jih deležnikov do tovrstnega sodelovanja. Glede na to, da je sodelovanje s farmacevtsko industrijo sestavni del našega dela, je prav, da se seznanimo z novostmi, ki nas čakajo v tem letu. Če nas spremembe in novosti ne prese-netijo, se v proces dela uvedejo lažje in hitreje dosežejo svoj namen – večje zaupanje javnosti v naše sodelovanje. ■


[Aktualno]

O pisanju strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovov

Janja KorošecSplošna bolnišnica [email protected]

Večina je že osvojila osnovno zakon-sko določilo, da strokovne naslove pristavljamo za imenom in priimkom,

znanstvene in akademske pa pred, še vedno pa je precej težav in napak pri okrajšavah. Naslovov namreč večinoma ne izpisujemo v celoti, ampak uporabljamo okrajšano obliko, ki jo prav tako predpisuje zakon. Strokovne naslove določa-jo izobraževalne ustanove in za marsikatero težavo ali negotovost pri zapisovanju so krive tudi neprestane spremembe v izobraževalnem sistemu, ki nenehno prinašajo nove poklice in stopnje izobrazbe. Še posebej veliko sprememb je prinesla najnovejša, t. i. bolonjska reforma, ki je dodobra spremenila sistem visokega šolstva. Ne glede na to pa smo se vsi dolžni poučiti o pravilnem tvorjenju in zapisovanju ter primerni rabi strokovnih naslovov. Pri opozarjanju na naj-pogostejše napake se bom omejila predvsem na strokovne in znanstvene naslove v zdravstvu.

Strokovni naslovi po končanih visokih zdravstvenih šolah in zdravstvenih fakultetahNajveč napak se pojavlja pri okrajševanju naslovov »višja medicinska sestra« in »diplo-mirana medicinska sestra«. Sedanji izobraže-valni sistem sicer naslova »višja medicinska sestra« ne pozna več, vendar je v zdravstvu zaposlenih še veliko oseb s tem naslovom in tako bo še kar nekaj let, zato moramo vedeti, da je za višjo medicinsko sestro predpisana okrajšava »viš. med. ses.«. V praksi srečujemo vse mogoče oblike (npr.: vms, v.m.s., VMS), ki pa so vse napačne, z izjemo kratice VMS, ki jo je neko krajše obdobje za svoje diplomantke predpisovala visoka zdravstvena šola (danes

fakulteta) v Mariboru. Seveda lahko to obliko uporabljajo le omenjene diplomantke, ne pa tudi ostale. Predpisana okrajšava za diplomira-no medicinsko sestro je »dipl. m. s.« (NE dms ali d.m.s. ali DMS!). Kot vidimo, je prišlo do spremembe pri okrajševanju besed medicinska (m.) in sestra (s.). Naj naštejem še nekaj primerov strokov-nih naslovov, ki so jih pridobili diplomanti visokih zdravstvenih šol po programih pred zadnjo reformo: diplomirani zdravstvenik (dipl. zn.), diplomirana babica (dipl. bab.), diplomirani inženir/diplomirana inženirka radiologije (dipl. inž. radiol.), diplomirani fizioterapevt/diplomirana fizioterapevtka (dipl. fiziot.), diplomirani sanitarni inženir/diplomirana sanitarna inženirka (dipl. san. inž.) … itd.

Bolonjska reforma je prinesla tristopenjski študij, pri čemer končani prvi dve stopnji pri-našata strokovni, tretja pa znanstveni naslov. Na prvi stopnji je mogoče študirati bodisi po visokošolskem strokovnem programu ali po univerzitetnem programu. Pri strokovnem na-slovu je to razvidno iz kratice, ki jo v oklepaju dodamo naslovu (VS ali UN). Poglejmo nekaj primerov:

Ș diplomirani zdravstvenik po visokošolskem programu: dipl. zn. (VS),

Ș diplomirana babica po visokošolskem pro-gramu: dipl. bab. (VS),

Ș diplomirana medicinska sestra po visokošolskem programu: dipl. m. s. (VS),

Ș diplomirani sanitarni inženir/diplomirana sanitarna inženirka po univerzitetnem programu: dipl. san. inž. (UN).

Pri zapisovanju strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovov ob imenu posameznika se dokaj pogosto pojavljajo napake in nerodnosti, tako z vidika pravilne kot tudi primerne rabe. Rabo in zapisovanje strokovnih in znanstvenih naslovov nam sicer predpisujejo zakon in podzakonski akti, seveda pa moramo ob tem upoštevati tudi pravopisna pravila.


[Aktualno]

Drugostopenjski študij je mogoč le po uni-verzitetnem programu, diplomanti pa dobijo naslov magister/magistrica (mag.):

Ș magister/magistrica zdravstvene nege: mag. zdr. neg.

Tega naslova nikakor ne smemo zamenje-vati z nekdanjim znanstvenim naslovom magister/magistrica znanosti (mag.), ki pa ga sedanji izobraževalni sistem ne pozna več. Strokovni naslovi po končani medicinski fakultetiNa tem področju zadnja reforma ni prine-sla nobenih sprememb. Strokovni naslov, ki ga dobijo diplomanti medicinskih fakultet, je »doktor/doktorica medicine« (dr. med.), diplomanti stomatologije pa »doktor/doktorica dentalne medicine« (dr. dent. med.). Pri zapisovanju teh strokov-nih naslovov je še najmanj napak, če ne upoštevamo izpuščanja ustreznih ločil in

presledkov, a o tem na koncu, saj velja za vse naslove enako.

Strokovni naslovi po končani fakulteti za farmacijoTudi tu ni sprememb, diplomanti farmacije dobijo naslov »magister/magistra farmacije« (mag. farm.) Tega naslova prav tako ne smemo enačiti z znanstvenim naslovom magister/magistrica.

Specializacija po zaključenem dodiplomskem študiju Nekatere stroke predvidevajo po zaključenem dodiplomskem študiju še specializacijo in tudi »specialist« sodi med strokovne naslove. Tvori se tako, da se za strokovnim naslovom, pridobljenim na dodiplomskem študiju, doda še besedica »specialist/specialistka« (spec.), lahko pa se navede (ni nujno) tudi študijsko področje specializacije.

Primeri: Janez Kovač, dr. med., spec. abdomi-nalne kirurgije (NE »spec. kirurg«) ali Franc Horvat, dr. med., spec. ortopedije (NE »spec. ortoped«) ali Marija Novak, dr. med., spec. interne medicine (NE »spec. internistka« ali celo »spec. internist«).

Študij na tretji stopnjiPred zadnjo reformo visokega šolstva smo govorili o t. i. »podiplomskem študiju«, ki je potekal na dveh stopnjah, kandidati pa so po zaključenem programu dobili znanstveni naslov magister/magistrica znanosti oziroma doktor/doktorica znanosti. Predpisani okraj-šavi za ta naslova sta bili »mag.« in »dr.« (ne pa »mag. sc.« ali »mag. sci.« ali »dr. sc.« ali »dr. sci.«, kot lahko še marsikje vidimo zapisano). Sedanji izobraževalni sistem magistrskega študija ne pozna več, kandidati po zaključeni tretji stopnji študija pa dobijo znanstveni naslov doktor/doktorica znanosti (dr.).

Seznam vseh naslovov po posameznih izobraževalnih ustanovah je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravilna raba strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovov je stvar našega znanja in spoštovanja zakonodaje.


Akademski nasloviAkademski naslovi so tisti, ki jih predavateljem in strokovnim ter znanstvenim sodelavcem glede na strokovno in pedagoško delo pode-ljuje univerza. Najpogostejši (po hierarhiji) so: asistent (asist.), docent (doc.), izredni profesor (izr. prof.), redni profesor (red. prof.) in zaslužni profesor (zasl. prof.) V vsakdanjem pisnem sporočanju se največkrat za vse stopnje profesure uporablja kar okrajšava »prof.«, čeprav bi bilo prav, da bi tudi tu dosledno in jasno ločili stopnje.

PrimarijNa področju medicine imamo še en naslov, ki ga v drugih strokah ni, in ki ga ne moremo uvrstiti v nobeno od prej naštetih kategorij. Gre za častni naslov »primarij« (prim.), ki ga lahko dobi posameznik za dolgoletno uspešno zdravstvenovzgojno, organizacijsko in strokov-no delo.

Pravopisna pravila pri zapisovanju strokovnih in znanstvenih naslovovStrokovne naslove pristavljamo za imenom in priimkom, in sicer tako, da je za imenom in priimkom najprej vejica, ki ji sledi okrajšan strokovni naslov. Za vsako okrajšano besedo je pika in nato presledek. (Janez Novak, dr. med. / Marija Novak, dipl. m. s. / Peter Kovač, dipl. fiziot.) Če je ime del stavka, strokovni naslov pojmu-jemo kot vrinjeno besedilo, zato ga z vejico ločimo na obeh straneh (Janez Novak, dr. med., je odgovarjal na vprašanja bolnikov …). Z vejico ločimo tudi posamezne strokovne naslove. (Janez Novak, dr. med., spec. otorinolaringolo-gije). Napaka, ki je pri zapisovanju strokovnih naslovov zelo pogosta, je izpuščanje presledkov. Med posameznimi besedami (tudi okrajšani-mi) in za vsakim ločilom mora biti presledek! (Marija Novak, dipl._m._s. / NE Marija Novak, dipl.m.s.). Včasih se še vedno zgodi, da v govor-nem ali celo pisnem sporočanju ne upoštevamo slovničnih oblik za spol (»gospa doktor«, »gospa profesor« !!). To je nedopustno. Pri okrajšanih oblikah se tej napaki sicer izognemo, saj ne zapi-šemo končnice, paziti pa je treba, če strokovni naslov izpišemo v celoti.Znanstvene in akademske naslove pristavljamo pred ime in priimek, posameznih znanstvenih naslovov pa ne ločimo z vejico (npr.: prof. dr. Janez Novak / NE prof., dr. Janez Novak).

Častni naslov primarij po dogovoru pristavlja-mo pred imenom in priimkom. Če ima posa-meznik poleg tega še akademski ali znanstveni naslov, stoji naslov primarij na prvem mestu (prim. prof. dr. Janez Novak).

Kdaj in kako v govornem in pisnem sporočanju uporabljamo znanstvene in strokovne naslove? Verjetno je odveč poudarjati, da navedemo le najvišji doseženi naslov (če je posameznik bil najprej asistent, nato docent in končno profesor, seveda ne navajamo vseh naslovov, ampak le »prof.«). V uradnih pisnih doku-mentih uporabljamo predvsem znanstvene in

akademske naslove (če jih seveda poznamo, sicer je bolje naslov izpustiti, kot ga navesti napačno ali »na pol«), medtem ko za strokovne to ni potrebno. Izjema so seveda primeri pod-pisovanja uradnih dokumentov, kjer mora biti nedvoumno jasno, kakšen strokovni položaj ima podpisnik (npr. zdravniški izvid, poročilo o pregledu delovanja določenih aparatur ipd.). V neuradnem ali prijateljskem pisnem spora-zumevanju je uporaba naslovov nepotrebna. Če želimo naslovniku izkazati spoštovanje, lah-ko uporabimo najvišji znanstveni/akademski naslov. Enako velja tudi za govorno sporočanje. Če pa že navedemo vse naslove, se držimo pravila, da jih navedemo le pri prvi omembi imenovanega (pogosto je to v glavi dopisa),

v nadaljnjem besedilu pa jih izpuščamo, saj moramo upoštevati tudi pravilo jasnosti in go-spodarnosti sporočanja ter ne nazadnje estetski videz besedila. Strokovne in znanstvene naslove dodeljujejo ustrezne izobraževalne ustanove po vnaprej znanih merilih in pravilih. Njihovo tvorjenje, zapisovanje in uporaba so predpisani z zako-nom in objavljeni v Uradnem listu. Zloraba in nepravilna raba sta kaznivi. Posameznik lahko uporablja strokovni ali znanstveni naslov le v taki obliki, kot je naveden na dokumentu, ki potrjuje, da je navedena oseba končala določeno stopnjo izobraževanja oziroma dosegla določen naslov. Tudi pogoji za priznavanje naslovov, doseženih v drugih državah, in njihovo uporabo, so predpisani z zakonom. Enako velja za usklajevanje naslo-vov, pridobljenih v različnih obdobjih in raz-ličnih sistemih izobraževanja, kar je pri nas glede na pogoste spremembe precej aktualno. Zakon prav tako predpisuje, da strokovnih in znanstvenih naslovov NE PREVAJAMO v tuje jezike. To je logično, saj dobesedni prevod tujcem, ki imajo drugačen sistem izobraže-vanja ter drugačne strokovne in znanstvene naslove, ne pove kaj dosti.

Namen tega sestavka ni, da bi bralce seznanil z vsemi strokovnimi in znanstvenimi naslovi, ki jih srečujemo v zdravstvu, saj je njihov seznam predolg. Navajam le nekaj najpogostejših primerov in ob tem želim opozoriti na nujnost pravilne in primerne rabe ter napake, ki se ob tem pojavljajo. Seznam vseh naslovov po posa-meznih izobraževalnih ustanovah je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravilna raba strokovnih, znanstvenih in akademskih naslovov je stvar našega znanja in spoštovanja zakonodaje, primerna raba pa v zakonih ni za-povedana, zato je največkrat kar stvar dobrega okusa posameznika. ■

ViriZakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1). Ur. l.

RS 61/06 (13. 6. 2006)Seznam strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih

okrajšav. Ur. l. RS 81/06 (31. 7. 2006)Prva dopolnitev seznama strokovnih in znanstvenih naslo-

vov in njihovih okrajšav. Ur. l. RS 17/07 (26. 2. 2007)Druga dopolnitev seznama strokovnih in znanstvenih naslo-

vov in njihovih okrajšav. Ur. l. RS 43/2010 (31. 5. 2010)

[Aktualno]

Strokovne in znanstvene naslove dodeljujejo ustrezne izobraževalne ustanove po vnaprej znanih merilih in pravilih. Njihovo tvorjenje, zapisovanje in uporaba so predpisani z zakonom in objavljeni v Uradnem listu. Zloraba in nepravilna raba sta kaznivi.


Reorganizacija ustanov na področju javnega zdravja

[Aktualno]

V prispevku je opisan razvoj organizacij, ki delujejo na področju jav-nega zdravja od osamosvojitve Republike Slovenije dalje. Predstavljene so slabosti organiziranosti, ki so vodile do sprememb. V letu 2012 je bila namreč sprejeta odločitev, da je potrebno delovanje takrat devetih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje Republike Slovenija zdravja organizirati drugače ter s pomočjo nove organizira-nosti zagotoviti izpolnjevanje vseh funkcij na področju javnega zdravja ter zagotoviti ustrezen razvoj te dejavnosti (Uradni list RS, 14/2013). Na osnovi sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti v letu 2013

(ZZDej-J), v katerih so bile opredeljene glavne dejavnosti dveh novih inštitucij na področju javnega zdravja, je Vlada RS 25. julija 2013 sprejela sledeča akta:

Ș Sklep o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v na-daljevanju NIJZ),

Ș Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju NLZOH).

Nova zavoda, NIJZ in NLZOH, sta začela delovati s 1. januarjem 2014.

Nacionalni inštitut za javno zdravje398 zaposlenihSedež: Ljubljana

Proučevanje in razvoj zdravja

Upravljanje programov preventive in krepitev zdravja

Informatika v zdravstvuZdravstveno podatkovni center

Upravljanje projektov in raziskovalna dejavnost

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

695 zaposlenihSedež: Maribor

Mikrobiološka analitika živil, vod in drugih vzorcev okolja

Kemijska analitika živil, vod in drugih vzorcev okolja

Epidemiologija in medicinska mikrobiologija

Okolje in zdravje:Zdravstvena ekologijaZdravstveno varstvo


Nacionalni inštitut za javno zdravje

prof. dr. Ivan ErženNacionalni inštitut za javno [email protected]

Organizirana preventivna dejavnost ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj je bil že leta 1923 ustanovljen Centralni higienski zavod v Ljubljani, čemur so sledile različne organizacijske oblike ureditve preventiv-ne zdravstvene dejavnosti. Bilo je več poskusov, s katerimi so želeli preventivno zdravstveno dejavnost uveljaviti. Sprejetih je bilo več različnih organizacijskih posegov, ki v končni fazi niso imeli pričako-vanega učinka. Z uveljavitvijo Zakona o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o zdra-vstveni dejavnosti leta 1992 je ustanoviteljica regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo postala država. Najpomembnejša sprememba je bila eksplicitna zakonska opredelitev nalog, ki jih na področju javnega zdravja morajo opravljati zavodi za zdravstveno varstvo in IVZ. Na žalost razvoj ni šel v smeri, kot je bilo predvideno in je dejavnost jav-nega zdravja ostajala sorazmerno šibka. Zelo pa se je, predvsem zaradi zakonodaje, ki je to narekovala, začela razvijati storitvena dejavnost. V prvi vrsti so bile to storitve mikrobiološkega in kemičnega laboratorija. To dejstvo je vodilo razvoj v napačno smer. Številne funkcije, ki bi jih morale te organizacije prevzeti in razvijat ter na ta način prispevati k boljšemu zdravju prebivalstva, so bil skromno zastopane ali pa jih sploh niso razvijali (Eržen 2008). Razmere so se še poslabšale, ko je zaradi prevzema evropskega pravnega reda odpadlo veliko storitev, ki so jih zavodi za zdravstveno varstvo izvajali za potrebe različnih naročnikov. Stroški izvajanja laboratorijskih preiskav so se z uvajanjem sodob-nih preizkusnih metod stalno povečevali. Še posebej pa je na stroške vplivala zahteva po akreditaciji preizkusnih metod. Zavodi so vsak zase akreditirali preizkusne metode. Ob sočasnem zmanjšanju števila vzor-cev in ob dejstvu, da so si na trgu konkurirali, je večkrat prihajalo do tega, da prihodki niso pokrili stroškov. Na žalost so predstavljala edini vir pokrivanja primanjkljaja sredstva, namenjena za izvajanje skupne-ga nacionalnega programa na področju javnega zdravja, kar je še bolj hromilo delo na tem področju.

Ustanovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)V letu 2012 je bila sprejeta odločitev, da je potrebno delovanje zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ organizirati drugače ter s pomočjo nove organiziranosti zagotoviti izpolnjevanje vseh funkcij na področju javnega zdravja ter zagotoviti ustrezen razvoj te dejavnosti (Uradni list RS, 14/2013). Predlog je naletel na veliko nasprotovanje zavodov

za zdravstveno varstvo, saj so menili, da bo predvidena sprememba ogrozila rezultate, ki so jih dosegli na svojem območju. Kljub temu, so v Ministrstvu za zdravje, zavedajoč se, da tak način organizirano-sti dejavnosti javnega zdravja ne bo kos sodobnim izzivom na temu področju, vztrajali na spremembi. V Sloveniji se namreč, tako kot v drugih razvitih predelih, soočamo z izzivi na področju javnega zdrav-ja. V ospredju so demografske spremembe, porast kronično bolnih, porast potreb po zdravstveni dejavnosti, ki je pogosto povezana s hitrim tehnološkim razvojem na tem področju. Iz tega izvirajo tudi prioritete delovanja. Glavne prioritete v naslednjem obdobju so:

Ș vlaganje v zdravje tekom celega življenja in opolnomočenje ljudi, Ș razvoj in uvajanje programov za obvladovanje kroničnih bolezni, Ș razvoj zdravstvene dejavnosti, ki upošteva potrebe prebivalcev, Ș vzpostavljanje zdravih okolij, ki podpirajo posameznike.

Z ustrezno spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi v Sloveniji mogoče razvijati vse funkcije, ki jih glede na splošno soglasje v stroki organizacije na področju javnega zdravja morajo izpolnjevati (WHO 2012, IANPHI 2007). Glede na sodobna spoznanja je potrebno za uspešno soočanje z izzivi na področju javnega zdravja na nivoju vsa-ke države zagotoviti delovanje in razvoj naslednjih področij:1. spremljanje zdravja, zdravstvenega varstva in blaginje prebivalstva,2. pripravljenost za obvladovanje zdravstvenih tveganj in nevarnosti za

zdravje, 3. varovanje zdravja (nalezljive bolezni in ukrepanje na področjih

okolja in zdravja ter zdravja pri delu),4. krepitev zdravja, 5. preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni,6. upravljanje in vodenje na področju javnega zdravja, 7. zagotavljanje usposobljenih in kompetentnih strokovnjakov javnega

zdravja,8. zagotavljanje ustreznega financiranja in učinkovite organizacijske

strukture,9. zagovorništvo, komunikacija in mobilizacija skupnosti za zdravje,10. raziskovanje na področju javnega zdravja v podporo politikam in

ukrepom.

Spremembe v organizacijski strukturi bodo omogočile enakomerni razvoj vseh funkcij, ki jih imajo organizacije, ki delujejo na področju javnega zdravja v razvitih državah. Hkrati pa bo mogoče v okviru nove organizacije zagotoviti dostopnost do preventivnih programov vsem, ki so do teh programov upravičeni - ne glede na to, kje živijo. Prednost nove organiziranosti pa je tudi v večji učinkovitosti dela strokovnjakov, kar je posebnega pomena, saj je število strokovnjakov zaradi neustre-znega načina financiranja premajhno glede na izzive, ki so pred nami. Pomembna prednost, ki jo prinaša reorganizacija pa je povezana tudi z dejstvom, da bo mogoče naše strokovnjake usmeriti v posamezna stro-kovna področja. Na ta način bo delovanje strokovno korektno in bolj učinkovito, kot doslej, ko so se morali ukvarjati z različnimi strokovnimi področji. Nenazadnje pa delitev med laboratorijsko dejavnostjo in de-javnostjo, ki jo opravlja NIJZ omogoča tudi transparentnost financiranja in delovanja- tako ene kot druge institucije. ■

[Aktualno]

Priloga | Novis | januar 2015 1

Določanje letnega dopusta

[Priloga]zbrala in uredila: Janja MočanZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

2 Priloga | Novis | januar 2015

[Priloga]

Določanje letnega dopusta

Javni zdravstveni zavodi so dolžni delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Ker področje določanja letnih dopustov v dejavnosti zdravstva ureja kar nekaj predpisov in kolektivnih pogodb, smo se na Združenju odločili, da v tej prilogi določila le-teh združimo, skupaj z raz-lagami kolektivnih pogodb in obrazci za določanje letnega dopusta. Predpisi in kolektivne pogodbe

ZUJF187. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) med drugim določa, da ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.Nadalje določa, da se ne glede na prejšnji odstavek javnim uslužbencem lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.

Zakon o delovnih razmerjihZakon o delovnih razmerjih (ZDR - 1) ne razveljavlja kolektivnih pogodb v delu, ki se nanašajo na določanje letnega dopusta delavcem, zato se pri določanju letnega dopusta uporabljajo tista določila kolektivne pogodbe, ki so za delavca ugodnejša od zakona. Na določanje letnega dopusta v javnemu zdravstvenemu zavodu vpliva tudi določilo 159. člena ZDR - 1, ki določa pravico do povečanega letnega dopusta v trajanju najmanj treh dni starejšim delavcem, invalidom, delavcem z najmanj 60 % telesno okvaro in delavcem, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Člen tudi določa, da ima delavec pravico do enega dodatnega dne-va letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. V zvezi s tem zaradi zakonsko ugodnejše določbe posebej opozarjamo na določa-nje dodatnih dni dopusta invalidu. Ker kolektivne pogodbe (delovnemu) invalidu III. kategorije določajo le 2 dni letnega dopusta, gre za določbo, ki je manj ugo-dna od zakona in tako tudi invalidu III. kategorije pripadajo trije dodatni dnevi dopusta. Poleg tega pa trije dodatni dnevi dopusta pripadajo tudi invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida. Skladno s 194. členom ZDR pa povečan letni dopust v trajanju sedem delovnih dni pripada tudi delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti.

Kolektivne pogodbe Ker kolektivne pogodbe, ki veljajo za dejavnost zdravstva, različno urejajo letni dopust, uvodoma opozarjamo na že sprejete razlage vseh treh odborov za razlago

Vsebina

1 Določanje letnega dopusta5 Razlage Kolektivne pogodbe za dejavnost

zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994 – 2015)

9 Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

11 Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ)

11 PPredgovor k obrazcem

Obvestilo o odmeri letnega dopusta:12 Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe

za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije za zaposlene v bolnišnicah

14 Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije za zaposlene v zdravstvenih domovih

16 Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi v bolnišnicah

18 Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi v zdravstvenih domovih

20 Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS


[Priloga]

kolektivnih pogodb, sprejete v letu 2010, in sicer: če za delavca velja več kolektiv-nih pogodb, se mu letni dopust določi po vseh določilih tiste kolektivne pogodbe, ki je zanj ugodnejša. Pri določanju letnega dopusta se tako za posameznega delavca uporabljajo določbe le ene kolektivne pogodbe.Zaradi določila 187. člena ZUJF-a sta bili sprejeti dve razlagi glede določanja letnega dopusta, in sicer Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki sta objavljeni v Uradnem listu RS, št. 10/2013 z dne 1. 2. 2013, in sicer:

Razlaga Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije1. Kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz naslova posebnih

pogojev dela v smislu drugega odstavka 187. člena Zakona za uravnoteže-nje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 – v nadaljevanju ZUJF) se štejejo kriteriji iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz prve, druge, šeste in sedme točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije se štejejo kot kriteriji iz prvega odstavka 187. člena ZUJF.

2. Za omejitev števila dni letnega dopusta po 187. členu ZUJF se tako upošteva: Ș Pri omejitvi po prvem odstavku 187. člena ZUJF, po katerem zaposlene-

mu lahko pripada največ 35 dni letnega dopusta, se upošteva število dni letnega dopusta zaposlenega, določeno po kriterijih iz prve, druge, šeste in sedme točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Ș Pri omejitvi po drugem odstavku 187. člena ZUJF, po katerem zaposlene-mu lahko pripada največ 15 dni letnega dopusta, se upošteva število dni letnega dopusta zaposlenega, določeno po kriterijih iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Razlaga Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi 1. Kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz prvega odstavka 187.

člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12, 104/12, 105/12; v nadaljevanju: ZUJF) se štejejo kriteriji iz 1., 2., 6. in 7. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nasl.), kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz dru-gega odstavka 187. člena ZUJF pa se štejejo kriteriji iz 3., 4., 5., 8. in 9. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.

2. Pri omejitvi iz prvega odstavka 187. člena ZUJF, po katerem zaposlene-mu lahko pripada največ 35 dni letnega dopusta, se tako upošteva število dni letnega dopusta, določeno po kriterijih iz 1., 2., 6. in 7. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, pri omejitvi iz drugega odstavka 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pripada največ 15 dni letnega dopusta, pa se upošteva število dni letnega dopusta, določeno po kriterijih iz 3., 4., 5., 8. in 9. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.

Razlage določil o letnem dopustu v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS še ni.Zaradi ZUJF oziroma njegovih omejitev se tako po posameznih kolektivnih pogodbah letni dopust določa na naslednji način:Po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije se letni dopust od 1. 1. 2013 dalje določa na naslednji način:

Ș Skupaj največ 35 dni letnega dopusta pripada delavcu po naslednjih točkah 36. člena kolektivne pogodbe (prvi odstavek 187. člena ZUJF-a):

Ș po 1. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na delovno dobo, Ș po 2. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na zahtevnost delovnega

mesta, Ș po 6. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na socialne in zdravstvene

razmere in Ș po 7. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na starost 50 let.

Skupaj največ 15 dni letnega dopusta pripada delavcu po naslednjih točkah 36. člena kolektivne pogodbe (drugi odstavek 187. člena ZUJF-a):

Ș po 3. točki 36. člena, ki določa letni dopust zaradi oteženih vplivov delovnega okolja in dela,

Ș po 4. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na posebne pogoje dela, Ș po 5. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na psihične obremenitve, Ș po 8. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na delo s citostatiki, Ș po 9. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na delo v območju virov

ionizirajočega sevanja.Določilo ZUJF-a pa ne posega v določilo 37. člena kolektivne pogodbe, tako da ste še vedno dolžni delavcu, ki ima tako razporeditev delovnega časa, da dela šest dni v tednu, določiti (povečan) letni dopust na način in pod pogoji, kot jih le ta določa.

Po Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi se letni dopust od 1. 1. 2013 dalje določa na naslednji način: Skupaj največ 35 dni letnega dopusta pripada delavcu po naslednjih točkah 47 člena kolektivne pogodbe ( prvi odstavek 187. člena ZUJF-a):





Ș po 3. točki 47. člena, ki določa letni dopust zaradi oteženih vplivov delovnega okolja in dela,

Ș po 4. točki 47. člena, ki določa letni dopust glede na posebne pogoje dela, Ș po 5. točki 47. člena, ki določa letni dopust glede na psihične obremenitve, Ș po 8. točki 47. člena, ki določa letni dopust glede na delo s citostatiki, Ș po 9. točki 47. člena, ki določa letni dopust glede na delo v območju virov

ionizirajočega sevanja.

Določilo ZUJF-a pa ne posega v določilo 48. člena kolektivne pogodbe, tako da ste še vedno dolžni delavcu, ki ima tako razporeditev delovnega časa, da dela šest dni v tednu, določiti (povečan) letni dopust na način in pod pogoji, kot jih le ta določa.

Po Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS se letni dopust od 1. 1. 2013 dalje določa na naslednji način:Skupaj največ 35 dni letnega dopusta pripada delavcu po naslednjih točkah 36. člena kolektivne pogodbe (prvi odstavek 187. člena ZUJF-a):





[Priloga]


Ș po 3. točki 36. člena, ki določa letni dopust zaradi posebnih pogojev, oteženih vplivov delovnega okolja in dela in

Ș po 4. točki 36. člena, ki določa letni dopust glede na psihične obremenitve.

Določilo ZUJF-a pa ne posega v določilo 37. člena kolektivne pogodbe, tako da ste še vedno dolžni delavcu, ki ima tako razporeditev delovnega časa, da dela šest dni v tednu, določiti (povečan) letni dopust na način in pod pogoji, kot jih le ta določa.

Druge določbe ZDR -1, pomembne pri določanju letnega dopusta160. člen Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

161. člen (sorazmerni del letnega dopusta)Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposli-tve (v nadaljnjem besedilu: sorazmerni del letnega dopusta).Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim deloda-jalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v teko-čem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

162. člen (izraba letnega dopusta)Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati naj-manj dva tedna.Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem kole-darskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 31. decembra naslednjega leta.Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje deloda-jalca. Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela le-tnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

163. člen (način izrabe letnega dopusta)Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopu-sta v času šolskih počitnic.Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

164. člen (neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta)Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljav-na.Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delov-nega razmerja.

Kako torej določiti letni dopust posameznemu delavcu?1. Delavcu se dopust določi na podlagi kriterijev iz kolektivne pogodbe na

način, kot se je določal do sedaj. Delodajalec mora paziti pri (delovnih) inva-lidih III. kategorije, ker jim zaradi ugodnejše zakonske določbe od 1. 1. 2003 dalje pripadajo trije dodatni dnevi dopusta oziroma morebitne mlajše od 18 let, katerim pripada sedem dodatnih dni dopusta.

2. Pri določitvi letnega dopusta se upošteva tudi omejitev letnega dopusta glede na 187. člen ZUJF –a.

Določila o izrabi letnega dopusta po želji delavcaZakon določa, da ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva to pravico urejajo različno, in sicer: Po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ima delavec pravico koristiti en dan letnega dopusta po lastni želji. O tem obvesti odgovornega delavca v zavodu vsaj 1 dan pred nastopom (37. člen).Po Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi ima zaposleni pravico 2 dni dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti pristojne-ga delavca vsaj 2 dni pred izrabo (48. člen). Po Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS ima zdravnik pravico 1 dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti zavod v dveh dneh pred izrabo (37. člen).


[Priloga]

Razlage Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994 – 2015)

36. člen1. Kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela v smislu drugega odstavka 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012 – v nadaljevanju ZUJF) se štejejo kriteriji iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz prve, druge, šeste in sedme točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije se štejejo kot kriteriji iz prvega odstavka 187. člena ZUJF.Za omejitev števila dni letnega dopusta po 187. členu ZUJF se tako upošteva:

Ș Pri omejitvi po prvem odstavku 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pripada največ 35 dni letnega dopusta, se upošteva število dni letnega dopusta zaposlenega, določeno po kriterijih iz prve, druge, šeste in sedme točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Ș Pri omejitvi po drugem odstavku 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pripada največ 15 dni letnega dopusta, se upošteva število dni letnega dopusta zaposlenega, določeno po kriterijih iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

2. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Če je določilo 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije za zaposlenega najugodnejše, se zaposlenemu določi letni dopust na podlagi vseh kriterijev iz tega člena,

pri določanju letnega dopusta zaposlenemu pa se v tem primeru obvezno uporabljata tudi 35. in 37. člen te pogodbe.

Kako določiti letni dopust javni uslužbenki, ki je pretežni del koledarskega leta opravičeno odsotna z dela?Javna uslužbenka, ki je v koledarskem letu določen čas upravičeno odsotna z dela (npr. zaradi bolezni, poškodbe pri delu, porodniškega dopusta ...), ne izgubi pravice do povečanega dopusta po kriterijih, določenih v 36. členu kolektivne pogodbe.

Ali pripada delavki, ki je celo leto na porodniškem dopustu, povečan dopust po kriterijih iz tretje do devete točke 36. člena kolektivne pogodbe in dopust iz naslova odgovornosti za diagnostiko in terapijo?Delavec, ki je v koledarskem letu določen čas upravičeno odsoten z dela (npr. zaradi bolezni, poškodbe pri delu, porodniškega dopusta ...), ne izgubi pravice do povečanega dopusta po kriterijih, določenih v tretji do deveti točki 36. člena kolektiv-ne pogodbe.

36. člen, 1. točkaKdaj se delavcu poveča letni dopust iz naslova delovne dobe: ali v koledarskem letu, ko izpolni s kolektivno pogodbo določen kriterij delovne dobe ali v naslednjem letu po izpolnitvi kriterija? Kriterij za odmero dopusta na podlagi delovne dobe se delavcu upošteva, če je ta kriterij izpolnjen v ko-ledarskem letu, za katerega se dopust odmerja. Kot koledarsko leto se šteje čas od vključno 1. januarja do vključno 31. decembra vsakega leta.

Koliko dni dopusta pripada delavki po 1. točki 36. člena kolektivne pogodbe, če zadnji dan koledarskega leta dopolni 7 let delovne dobe?Kriterij za odmero dopusta na podlagi delovne dobe se delavcu upošteva, če je ta kriterij izpolnjen v ko-ledarskem letu, za katerega se dopust odmerja. Kot koledarsko leto se šteje čas od vključno 1. januarja do vključno 31. decembra vsakega leta.

Koliko dni dopusta pripada delavki po 1. točki 36. člena kolektivne pogodbe, če 8. 8. 2005 izpolni 20 let delovne dobe?Kriterij za odmero dopusta na podlagi delovne dobe se delavcu upošteva, če je ta kriterij izpolnjen v ko-ledarskem letu, za katerega se dopust odmerja. Kot koledarsko leto se šteje čas od vključno 1. januarja do vključno 31. decembra vsakega leta.Zato delavki, ki v tem koledarskem letu dopolni 20 let delovne dobe, iz tega naslova pripada 23 dni letnega dopusta.

36. člena, 2. točkaAli delavcu, ki je na podlagi ugotovljene invalidnosti prerazporejen na drugo, nižje vrednoteno delovno mesto, pripada dopust po 2. točki 36. člena kolektivne pogodbe glede na delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred ugotovljeno invalidnostjo ali glede na delovno mesto, na katerega je bil razporejen zaradi invalidnosti?Delavcu pripada dopust po 2. točki 36. člena glede na delovno mesto, na katerega je (dejansko) razporejen, oziroma za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Koliko dni letnega dopusta pripada na podlagi 2. točke 36. člena delavcu, ki je uvrščen na delovno mesto Vodje II? To delovno mesto je v Katalogu delovnih mest razvrščeno v nivoje vodenja, ki zajema tarifne razrede od VII/2 do IX.Vodstvena delovna mesta so v katalogu delovnih mest opredeljena glede na zahtevnost delovnega mesta. Tako je na primer delovno mesto Vodja II v plačni podskupini E4 opredeljeno kot delovno mesto v VII/2 tarifnem razredu, v VIII. tarifnem razredu in IX. tarifnem razredu, in sicer

Ș E047955 VODJA II, VII/2, Ș E048956 VODJA II, VIII TR, Ș E049957 VODJA II, IX TR.

Zavod je z aktom o sistemizaciji dolžan sistemizirati delovna mesta, ki so zajeta v Katalogu delovnih mest, kar pomeni tudi za delovno mesto Vodje II. Zavod tako v sistemizaciji delovnih mest sistemi-zira konkretno delovno mesto iz kataloga, tako delovno mesto pa je med drugim opredeljeno s šifro delovnega mesta kot tudi (s samo enim) tarifnim razredom.Delavcu tako na podlagi 2. točke 36. člena pripada ali 5 ali 6 ali 7 dni letnega dopusta, konkretno števi-lo dni letnega dopusta pa je odvisno od zahtevnosti delovnega mesta (tarifni razred), za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

36. člena, 3. točkaV 3. točki drugega odstavka 36. člena kolektivne pogodbe je izrecno navedeno, da delovna mesta, na katerih se pojavljajo hrup in vibracije ali prah ali večje obremenitve vida ( mikroskop, monitor, ultrazvok, računalnik) ali neugodne klimatske razmere (mikro in makro klima, temperatura, gibanje zraka, vlaga) ali nevarnost infekcije ali delo s kemikalijami (razen citostatikov) ali večje fizične obremenitve (dvigovanje, prenašanje težjih bremen, prisilna drža), določi direktor. Glede na zastavljeno vprašanje Odbor meni, da je pri določitvi delovnih mest po tej točki potreb-no upoštevati tako intenzivnost posameznega


[Priloga]

obremenjujočega pogoja kot tudi čas trajanja dela pod temi pogoji, in sicer: Pri določanju delovnih mest po tej točki glede na posamezni vpliv oziroma obremenitev upoštevamo intenzivnost določenega vpliva oz. pogoja (najmanj povečan vpliv) in čas dela pod takimi vplivi oziroma pogoji (praviloma najmanj 10 ur na teden).Če intenzivnost določenega vpliva oz. pogoja na posameznem delovnem mestu ni visoka oziroma gre za povečan vpliv, pri opredelitvi pravice do dneva dopusta na delovnem mestu ocenjujemo čas dela v določenem pogoju oz. vplivu. Tako je Odbor že sprejel razlago, da delavcem pripada dodatni dan dopusta po 3. alineji 3. točke drugega odstavka 36. člena KP zaradi večjih obremenitev vida, če stalno delajo z računalnikom. Odbor meni, da bi bilo pod stalno delo v tem primeru treba upoštevati vsaj 2/3 delovnega časa. Če pa je intenzivnost določenega pogoja oz. vpliva visoka (močan vpliv), le-ta lahko odločujoče vpliva na odločitev o dodatnem dopustu, čeprav pogoj ni stalno prisoten na delovnem mestu, vendar praviloma najmanj 10 ur na teden. Tako je npr. pri 5. in 7. alineji 3. točke drugega odstavka 36. člena torej smiselno upoštevati tudi stopnjo oz. intenziteto pogojev dela. Pri upravičenosti do dneva dopusta iz 3. točke dru-gega odstavka 36. člena je torej potrebno izhajati iz ocene nevarnosti oz. obremenitev na posameznem delovnem mestu.

Ali nevrofizioterapevtki pripada dodatni dan dopusta po 3. točki 36. člena zaradi večjih fizičnih obremenitvah?Ni v pristojnosti odbora, da bi določal konkre-tno število dni letnega dopusta po 3. točki 36. člena.V tej točki je tudi izrecno navedeno, da delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi direktor. Komu pripada dodatni dopust zaradi dela z računalnikom?Delavcem pripada dodatni dan dopusta po 3. alineji 3. točke 36. člena zaradi večjih obremenitev vida, če stalno delajo z računalniki.

36. člena, 4. točkaAli tudi socialni delavki, ki je zaposlena v socialnem zavodu, pripada dodatni dopust po tretji alineji četrte točke 36. člena?Iz priloge kolektivne pogodbe (seznam delovnih mest - 29. in 36. člen) izhaja, da je med delovna me-sta, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s stranka-mi, uvrščeno tudi delovno mesto socialnega delavca. Glede na to, da kolektivna pogodba velja in se

uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni, pripada tudi socialni delavki, zaposleni s socialnem zavodu dopust v višini treh dni po tretji alineji četrte točke 36. člena.

Ali pripada dodatni dopust za diagnostiko in terapijo tudi farmacevtu v bolnišnični lekarni, čeprav nima ordinacijskega časa in ne dela s strankami?Glede na to, da tretja alineja četrte točke 36. člena določa za pridobitev dodatnih treh dni dopusta kot pogoj le odgovornost za diagnostiko in terapijo, ne pa tudi ordinacijskega časa oziroma dela s strankami, pripada tudi farmacevtu v bolnišnični lekarni , ki nima niti ordinacijskega časa niti ne dela s strankami, dopust iz tega naslova. Ali je za pridobitev letnega dopusta iz naslova diagnostike in terapije delavec dolžan opravljati diagnostiko in terapijo ali zgolj zadošča, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za eno izmed delovnih mest, ki so opredeljena v prilogi k 29. členu kolektivne pogodbe ali morata biti izpolnjena oba pogoja (seznam in vsebina)?Ali je socialni pedagog upravičen do tega dopusta? Do dodatnih treh dni letnega po tretji alineji četrte točke 36. člena določa je upravičen delavec, ki ima sklenjeno pogodbo za delovno mesto, opredeljeno v prilogi k 29. členu, in opravlja diagnostiko in terapi-jo oziroma dela v ordinacijskem času oziroma dela s strankami.

Ali je zaposleni, ki zaseda delovno mesto analitika v laboratorijski medicini I (VII/2 tarifni razred) ali samostojnemu analitiku v laboratorijski medicini II (VIII. tarifni razred), ki je dejansko odgovoren za laboratorijsko diagnostiko in izdajo izvidov, upravičen do 3 dni letnega dopusta po tretji alienei 4. točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije iz naslova odgovornosti za diagnostiko in terapijo?Delovni mesti analitika v laboratorijski medicini I in samostojnega analitika v laboratorijski medicini II, namreč nista navedeni v prilogi h kolektivni pogodbi dejavnosti: Seznam delovnih mest - 29. in 36. člen: delovna mesta, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s strankami.Iz četrte točke 36. člena jasno izhaja, da samo delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki je navedeno v prilogi k temu členu, pripada povečan dopust po tretji alineji 4. točke 36. člena iz naslova odgovornosti za diagnosti-ko in terapijo.

Ker delovni mesti analitik v laboratorijski medicini I in samostojni analitik v laboratorijski medi-cini II nista navedeni v seznamu k temu členu, delavcem na tem delovnem mestu ta dopust ne pripada.

Ali delavki, ki ima tako razporeditev delovnega časa, da enkrat tedensko dela popoldne, pripada dodatni dopust po peti alineji 4. točke 36. člena?Delavcem pripada dodatno število dni dopusta po peti alineji 4. točke 36. člena, če je v skladu z 32. členom kolektivne pogodbe njihova razpore-ditev letnega delovnega časa zaradi zagotavljanja nepretrganega zdravstvenega ali drugega varstva oziroma opravljanja storitev taka, da morajo delati tudi popoldne.

Ali pripada povečan dopust po tretji alineji 4. točke 36. člena tudi delavcem, ki delajo na javnih pooblastilih?Iz določb kolektivne pogodbe ne izhaja, da je delavec, ki ima javna pooblastila, upravičen do povečanega števila dni dopusta.

Ali pripada dodatni dopust po peti alineji 4. točke 36. člena delavcem, ki opravljajo dežurstvo, ali pa imajo terensko delo?Delavcem pripada dodatno število dni dopusta po peti alineji 4. točke 36. člena, če je v skladu z 32. členom kolektivne pogodbe njihova razpore-ditev letnega delovnega časa zaradi zagotavljanja nepretrganega zdravstvenega ali drugega varstva oziroma opravljanja storitev taka, da opravljajo tudi dežurstva.Povečan letni dopust za terensko delo pa delavcu pripada v primeru, ko gre za stalno delo na terenu (delavec vsaj polovico delovnega časa prebije na terenu).Odbor pa opozarja, da se posebni pogoji, določeni v peti alineji 4. točke 36. člena, ne seštevajo. Ali za povečan dopust po tretji alineji 4. točke 36. člena zadošča, da delavec samo dela s strankami ali mora imeti tudi ordinacijski čas?Tretja alineja 4. točke 36. člena določa, da se delav-cem, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapi-jo ali delajo s strankami oziroma imajo ordinacijski čas, dopust poveča za tri dni. Iz priloge kolektivne pogodbe (seznam delovnih mest - 29. in 36. člen) izhaja, da so to naslednja delovna mesta: zdrav-nik, zobozdravnik, farmacevt, klinični psiholog, psiholog, defektolog, logoped, specialist klinične biokemije in socialni delavec.Dodatni dopust po tretji alineji 4. točke 36. člena delavcu pripada v primeru, ko nosi odgovornost za diagnostiko in/ali terapijo ali ko dela s strankami oziroma ima ordinacijski čas.


[Priloga]

Ali je pod pojmom izmensko delo mišljeno le delo, ki poteka v treh izmenah?33. člen kolektivne pogodbe določa, da za delo v iz-menah šteje tisto delo, pri katerem se z dvo- ali tri-izmenskim delom zadovoljujejo potrebe, da se do-ločena dejavnost opravlja neprekinjeno.Peta alineja 4. točke 36. člena kolektivne pogodbe določa, da se delavcu letni dopust poveča za dva dneva, če dela v posebnih pogojih dela, in sicer: dežurstvo, izmensko delo, popoldansko delo, nočno delo, terensko delo. Peta alineja 4. točke 36. člena tako določa kot poseben delovni pogoj le izmensko delo in izrecno ne določa, da je pod izmenskim delom mišljeno le triizmensko delo. Zato pripada dodatni dopust dveh dni tudi delavcem, ki svoje delo opravljajo v dveh izmenah. Ali za določitev dodatnih dni dopusta zaradi dela v intenzivni negi in intenzivni terapiji I. in II. stopnje zadostuje, da delavec dela v eni od teh enot, ali mora delati hkrati na vseh enotah? Dodatni dopust po 36. členu kolektivne pogodbe pripada tudi delavcu, ki dela ali v intenzivni negi ali intenzivni terapiji I ali v intenzivni negi II ali inten-zivni terapiji II ali v operacijski sobi. Pod katerimi pogoji pripada delavcu dodatni dopust zaradi dela v posebnih pogojih dela (dežurstvo, izmensko delo, popoldansko, nočno delo, terensko delo)? Delavcem pripada dodatno število dni dopusta po peti alineji 4. točke 36. člena, če je v skladu z 32. členom kolektivne pogodbe njihova razpore-ditev letnega delovnega časa zaradi zagotavljanja nepretrganega zdravstvenega ali drugega varstva oziroma opravljanja storitev taka, da opravljajo delo v izmenah. 33. člen kolektivne pogodbe določa, da za delo v izmenah šteje tisto delo, pri katerem se z dvo- ali triizmenskim delom zadovoljujejo potrebe, da se določena dejavnost opravlja neprekinjeno.Povečan letni dopust za terensko delo pa delavcu pripada v primeru, ko gre za stalno delo na terenu (delavec vsaj polovico delovnega časa prebije na terenu).Odbor pa opozarja, da se posebni pogoji, določeni v peti alineji 4. točke 36. člena, ne seštevajo.

Ali delavcu, ki občasno delajo tudi v operacijskih dvoranah, pripada dodatni letni dopust zaradi dela v operacijski dvorani?Dodatni dopust po četrti alineji 4. točke 36. člena delavcu pripada tudi, če je narava dela taka, da je delavec dolžan na podlagi razporeda dela delati tudi v operacijski sobi.

Ali pripada povečan dopust specialistu medicinske biokemije (uradni naziv na potrdilu Ministrstva za zdravstvo iz leta 1999) ne glede na to, ali nosi odgovornosti za diagnostiko ali terapijo, že samo na podlagi pridobljenega naziva? Glede na to, da tretja alineja četrte točke 36. člena določa za pridobitev dodatnih treh dni dopusta kot pogoj le odgovornost za diagnostiko in terapijo, ne pa tudi ordinacijskega časa oziroma dela s stranka-mi, pripada tudi specialistu mikrobiologije, ki nima niti ordinacijskega časa niti ne dela s strankami, dopust iz tega naslova. Kaj razumemo pod pojmom delo v dela v intenzivni negi in terapiji I. in II. stopnje, operacijski sobi? Ali dopust iz tega naslova pripada le delavcem, ki izvajajo dejavnost intenzivne nege, terapije ter OP dejavnost, ali pripada tudi delavcem, ki čistijo in vzdržujejo opremo in pripomočke ter izvajajo dnevno in generalno čiščenje navedenih prostorov?Dopust po drugi in četrti alineji 4. točke 36. člena je vezan na vsebino dela, ki ga delavec opravlja na delovnem mestu, na katerega je razporejen, zato pripada letni dopust iz tega naslova delavcem, ki izvajajo dejavnost intenzivne nege, terapije ali OP dejavnosti.

Kaj šteje za delo v prosekturi, na podlagi katerega je delavec upravičen do dodatnih 10 dni dopusta (4. točka 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije)?Upravičenost do letnega dopusta po tej točki je treba presojati na podlagi vsebinskih kriterijev delovnih pogojev in psihičnih obremenitev glede na naravo dela, ki ga delavec opravlja na oddelku za patologijo, kot npr. obduciranje.

36. člen, 5. točkaAli nevrologom, zaposlenim v bolnišnici, lahko pripada dodatni dopust po 5. točki 36. člena, če obravnavajo paciente z motnjami zavesti, afazičnimi motnjami, deliriji in demencami?Glede na pridobljena strokovna mnenja je odbor sprejel razlago, da pod pojmom duševna motnja oziroma prizadetost razumemo tudi motnje zavesti, afazične motnje, delirije in demence, zato odbor meni, da zaposlenim v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih pripada dodatni dopust po 5. točki 36. člena, če gre za intenzivno delo v polnem delovnem času s pretežno takimi bolniki, oskrbo-vanci oziroma varovanci.

V katerih zavodih se delavcem glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami?Po 5. točki 36. člena kolektivne pogodbe pripada ustrezno število dni letnega dopusta (od 2 do 15 dni) za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizade-timi osebami v vseh tistih bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih, kjer delavci opravljajo delo s težko duševno motenimi ali prizadetimi osebami, s težje motenimi ali prizadetimi osebami, z zmerno motenimi ali prizadetimi osebami oziroma z lažje motenimi ali prizadetimi osebami. Delovna mesta, kjer se opravlja tako delo, se določijo v splošnem aktu zavoda.

Ali delavec, ki je dalj časa upravičeno odsoten z dela, izgubi pravico do dodatnih dni dopusta, npr. po 5. točki 36. člena?Delavec, ki je v koledarskem letu določen čas upra-vičeno odsoten z dela (npr. zaradi bolezni, poškodbe pri delu, porodniškega dopusta ...), ne izgubi pravice do povečanega dopusta po kriterijih, določenih v tretji do deveti točki 36. člena kolektivne pogodbe. Pravica do dodatnih dni dopusta je vezana na delov-no mesto, na katerega je delavec razporejen.

Kako razlagati besedo „do“, ki je opredeljena v prvi alineji 5. točke 36. člena (»za delo s težko duševno motenimi ali prizadetimi osebami do 15 dni«)?Po 5. točki 36. člena kolektivne pogodbe se delavcu glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za usposabl-janje ter varstveno delovnih centrih, in sicer za delo s težko duševno motenimi ali prizadetimi osebami za 15 dni; za delo s težje motenimi ali prizadetimi osebami za 10 dni, za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi osebami za 5 dni in za delo z lažje mote-nimi ali prizadetimi osebami za 2 dni.Delavcu se zaradi takih obremenitev letni dopust poveča le za 15, 10, 5 ali 2 dni.

36. člen, 6. točkaAli delavcu pripada dodatni dopust za otroka tudi v primeru, ko ta v koledarskem letu dopolni 15 let?Kriterij določene starosti se upošteva, če je ta kriterij izpolnjen v koledarskem letu. Glede na to, da prva alineja 6. točke 36. člena določa, da se delavcu letni dopust poveča za vsakega otroka do 15 leta starosti za en dan, delavcu dodatni dopust iz tega naslova


[Priloga]

ne pripada več za koledarsko leto, v katerem otrok dopolni 15 let starosti.

Ali dodatni dopust po 6 točki 36. člena pripada očetu in materi, če sta zaposlena v istem zavodu?Dodatni dopust pripada vsakemu delavcu, ki ima potrdilo o negi oziroma varovanju težje telesno prizadete osebe.

Ali je glede na nov Zakon o delovnih razmerjih (2012) delavec, ki dopolni starost 50 let, še upravičen do dodatnih petih dni letnega dopusta?Zakon o delovnih razmerjih ne vpliva na veljavnost določbe kolektivne pogodbe, ki določa, da delavcu, ki dopolni 50 let starosti pripada pet dodatnih dni letnega dopusta, zato delavcu ta dodatni dopust pripada. Komu pripada dopust po 6. alineji 6. točke 36. člena? Ali je za določitev povečanja letnega dopusta pomembno, da je negovana oz. varovana oseba član gospodinjstva, družinski član ali sorodnik in podobno? Ali je treba, da delavec stalno neguje oz. varuje tako osebo? Kakšna potrdila lahko zavod zahteva kot dokazilo, da delavec neguje in varuje tako osebo? Ali na povečanje dopusta vpliva dejstvo, da negovana oz. varovana oseba prejema dodatek za tujo pomoč in nego?Pravico do povečanega letnega dopusta ureja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v 4. odstavku 56. člena. Ta med drugim določa, da imajo tudi delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo, pravico do povečanega dopusta. Dikcija v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije je torej enaka dikciji v zakonu.Dodatni dopust pripada delavcu, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. Bistveno za določitev povečanega dopusta iz tega naslova je, da delavec skrbi oziroma neguje osebo iz njegovega osebnega ali družinskega življenja (otrok, starši, zakonski ali izvenzakonski partner, ipd.), ki je težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeta oseba. Da delavec neguje in varuje tako osebo, pa dokaže s potrdilom ustrezne službe (zdravstvene, socialne). Za določitev dodatnih dni dopusta iz tega naslova ni pomembno, ali delavec stalno ali občasno neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. Odbor poudarja, da niti kolektivna pogodba niti akt delodajalca ne moreta vsebovati določb, s katerimi se dajejo delavcem manjše pravice ali določajo manj ugodni pogoji od pogojev in pravic, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba.

Za povečanje dopusta iz tega naslova pa ni pomembno, ali ta oseba prejema dodatek za tujo pomoč in nego.

Koliko dodatnih dni dopusta na podlagi 6. točke 36. člena kolektivne pogodbe pripada delavcu, ki neguje dva mladoletna otroka, ki sta težje telesno in duševno prizadeta?Delavcu, ki neguje dva mladoletna otroka, ki sta tež-je telesno in duševno prizadeta, pripada za vsakega otroka po 5 dni dodatnega dopusta.

Ali dodatni dan dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti pripada tako materi kot očetu, če sta oba zaposlena v istem zavodu?Prva alineja 6. točke 36. člena določa, da delavcu pripada dodatni dan dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti. Pod pojmom delavci so mišljeni vsi delavci, ki so zaposleni v zavodih in pri delodajal-cih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji.Dodatni dan dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti tako pripada materi in očetu, ne glede na to, da sta oba zaposlena v istem zavodu ali pri istem delodajalcu. Kaj razumemo pod pojmom „neprekinjeno daljše zdravljenje v zdravstveni ustanovi“?Pod pojmom neprekinjeno daljše zdravljenje razu-memo zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ki traja tri mesece ali več.

Komu pripada dodatni dopust po drugi alineji 6. točke 36. člena?Po drugi alineji 6. točke 36. člena pripada dodatni dan dopusta delavcu s kronično boleznijo, ki zah-teva vsakoletno neprekinjeno, najmanj trimesečno zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ali delavcu z boleznijo, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravlje-nje.Da bi delavec pridobil dodatni dopust, mora predlo-žiti potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, za kakšno bolezen gre. Ali delavcu, ki varuje otroka s kronično boleznijo dihal oziroma prebavil, pripada dopust po 6. alineji 6. točke 36. člena?Ni v pristojnosti odbora, da ocenjuje, ali se dolo-čeno stanje oziroma prizadetost varovane osebe opredeljuje kot težja telesna ali zmerna, težja ali težka duševno prizadetost.Dodatni dopust pripada delavcu, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. Če ima delavka potrdilo o negi oziroma varovanju take osebe, ji pripada dodatni dopust po šesti alineji 6. točki 36. člena kolektivne pogodbe.

Dodatni dopust pripada delavcu, če neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo. Pri tem pa ni pomembno, da je negovana oz. varovana oseba član gospodinjstva, sorodnik, itd. V pristojnosti zavoda pa je, da odloči, ali bo od delavca zahteval potrdilo o negi oziroma varovanju take osebe. Koliko dni dopusta pripada delavcu po 6. točki 36. člena, ki mu je z odločbo priznana invalidnost in telesna okvara?Zadnji odstavek 6. točke 36. člena izrecno določa, da se letni dopust iz druge, tretje, četrte in pete alineje te točke ne sešteva. Zato se delavcu v takem primeru (ko bi mu sicer pripadal dopust tako po drugi, tretji, četrti in peti alineji) določi povečan dopust po tisti alineji, ki je za delavca ugodnejša.

Ali delavcu s statusom invalidne osebe, priznane z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, pripada letni dopust po 6. točki 36. člena? Kolektivna pogodba ne določa letnega dopusta invalidni osebi.Ne glede na to pa odbor ugotavlja, da temu delavcu pripada letni dopust na podlagi drugega odstavka 159. člena Zakona o delovnih razmerjih v trajanju treh dni.

36. člena, 9. točkaAli so kriteriji za določitev števila dni dopusta za stalno oziroma občasno delo pri odprtih in /ali zaprtih virih sevanja in kriteriji za določitev dodatkov za delo v kontroliranem področju ionizirajočega sevanja identični?Kriteriji za dodelitev dopusta za stalno delo v območju virov ionizirajočega sevanja oziroma občasno delo pri odprtih in /ali zaprtih virih sevanja in kriteriji za določitev dodatkov za delo v kontroliranem področju ionizirajočega sevanja niso identični. Kriterij za dodatne dni dopusta zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja je določitev, kdo dela stalno in kdo le občasno v takem območju. Ali zavod lahko delavki, ki je predložila potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, da se zdravi zaradi kronične bolezni in da ji je zaradi kronične bolezni svetovana vsakoletna obnovitvena terapija, prizna dodatni dopust po drugi alineji 6. točke 36. člena? Kaj razumemo pod pojmom »neprekinjeno daljše zdravljenje«?Po drugi alineji 6. točke 36. člena pripada dodatni dan dopusta delavcem, ki imajo kronično bolezen, ki zahteva vsakoletno neprekinjeno, najmanj trimesečno zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ali


[Priloga]

delavcu z boleznijo, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje.Da bi delavec pridobil dodatni dopust, mora predlo-žiti potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, da gre za kronično bolezen, kakšno zdravljenje se predvideva in časovna opredelitev tega zdravljenja.Ker iz zaprosila ne izhaja, kaj razumemo pod obnovitveno terapijo, odbor tudi ne more sprejeti stališča, ali delavki ta dopust pripada ali ne.

Kdaj se šteje, da delavec stalno dela v območju virov ionizirajočega sevanja (9. D točka 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije)?Kdaj se šteje, da delavec občasno dela pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja (9. C točka 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije)?Kaj razumemo pod pojmom območje ionizirajočega sevanja?

Na podlagi katerih kriterijev se določi koliko dni dopusta (v razponu od 3 do 9) pripada delavcu?O občasnem delu po 9. C točki 36. člena govorimo, kadar poteka delo v pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja manj kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko.O stalnem delu po 9. D točki 36. člena govorimo, kjer poteka delo v območju virov ionizirajočega sevanja več kot 2/3 delovnega časa.Kriterij za dodatne dni dopusta zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja je določi-tev, kdo dela stalno in kdo le občasno v takem območju. Pod pojmom območje je razumljeno kontrolirano območje virov ionizirajočega sevanja je katerokoli področje, na katerem se zahtevajo določene zaščitne mere in varnostni ukrepi, ali pa bi ti lahko bili potrebni zaradi:

Ș nadzorovanja normalne izpostavljenosti sevanju (obsevanosti) ali preprečevanja širjenja kontami-nacije med normalnimi delovnimi pogoji in

Ș preprečevanja ali omejevanja obsega potencialne izpostavljenosti sevanju (obsevanosti).

Kontrolirano območje mora biti ustrezno označeno, kar pomeni, da se v tem prostoru obvezno upora-bljajo posebni delovni in zaščitni postopki, ker se v prostoru nahaja vir ionizirajočega sevanja.Kriterije za določitev števila dni letnega dopusta v razponu od 3 do 9 dni pa določi delodajalec v svojih aktih. 36. oz. 37. člen Kako določiti letni dopust delavcu, ki dela v 12 urnih delovnih izmenah?Letni dopust je določen po dnevih in se tudi koristi in evidentira po dnevih, obračunava pa se za toliko

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi

47. in 48. členNa 1. skupni seji Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in Od-bora za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji dne 15. 09. 2010 je bilo obravnavano vprašanje, kako se določa letni dopust zaposlenim v dejavnosti zdravstva glede na različne ureditve v posameznih kolektiv-nih pogodbah.Skladno z dogovorom, sprejetim na navedeni seji, je Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi sprejel naslednje stališče:

V primeru, ko se zaposlenemu lahko določi letni dopust po različnih kolektivnih pogodbah, se zapo-slenemu določi letni dopust po vseh določilih tiste kolektivne pogodbe, ki je zanj ugodnejša. Pri tem se za posameznega zaposlenega uporabljajo določbe le ene kolektivne pogodbe.Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravlja-jo zdravstveno dejavnost in zaposlujejo delavce v zdravstveni negi. Če je določitev letnega dopusta po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi za zaposlenega najugodnejša, se mu letni dopust določi po določilih te kolektivne pogodbe.

25. sejaV zvezi s 187. členom Zakona za uravnoteženje jav-nih financ (Uradni list RS, št.40/12, 96/12, 104/12, 105/12; v nadaljevanju: ZUJF), ki določa:

»187. člen (omejitev števila dni letnega dopusta)1. Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.

ur, kolikor bi delavec tisti dan delal, če ne bi bil na dopustu. Vendar pa odbor meni, da se do sedaj sprejete razlage glede evidentiranja letnega dopusta po dnevih ne morejo uporabljati pri delavcih, ki imajo tako razporeditev delovnega časa, da delajo v dveh izmenah, pri katerih si 12 urni izmeni izmenično sledita skozi vse leto (12-urna dnevna izmena, kateri sledi 12-urna nočna izmena, nakar je delavec dva dneva prost). V tem primeru odbor meni, da se mora zaradi enakopravnosti vseh zaposlenih s kolektivno pogodbo določeno število dni letnega dopusta pretvoriti v ure in ga potem tudi eviden-tirati v urah. To ne pomeni, da delavec lahko letni dopust koristi tudi po urah na ta način, da bi bil na dopustu manj ur, kolikor bi tisti dan znašala njegova delovna obveznost.

Ali je pri upoštevanju 37. člena odločujoče dejstvo, da ima zavod delovni čas razporejen na 6 dni v tednu, ali štejejo samo tiste sobote, ki jih delavec resnično oddela?Pri uporabi 37. člena je treba upoštevati delavčevo razporeditev delovnega časa in ne zavoda. 37. člen Ali delavcu, ki ima delovni čas razporejen na pet dni v tednu (lahko dela tudi ob sobotah), pripada dopust po 37. členu?37. člen določa, da so le delavci, ki imajo tako razporeditev delovnega časa, da delajo 6 dni v tednu (ne dežurajo), upravičeni do povečanja dopusta po 37. členu. Kdaj se delavki, ki v preteklem letu ni opravila niti ene delovne sobote, ker je bila ves čas opravičeno odsotna, zmanjša že odmerjeni dopust po 37. členu kolektivne pogodbe? Lanski letni dopust namerava delavka izkoristiti do 30.junija. Kako je s sobotami v primeru, če je delavka delala npr. tri mesece in potem zbolela? 37. člen kolektivne pogodbe vzpostavlja enakoprav-nost delavcev pri izrabi letnega dopusta, ki imajo tak razpored delovnega časa, da delajo šest dni v tednu, s tistimi delavci, ki delajo pet dni v tednu. Zato je treba pri presoji, ali delavcu dopust po 37. členu pripada ali ne, upoštevati tudi razporeditev delovnega časa v tistem času, ko delavec koristi letni dopust. Če je delovni čas delavca v času, ko koristi letni dopust iz preteklega leta, razporejen na šest dni v tednu, zavod delavcu ne more odvzeti števila dni letnega dopusta po 37. členu.Če je delovni čas delavca v času, ko koristi letni dopust iz preteklega leta, razporejen na pet dni v tednu, pa zavod delavcu lahko odvzame ustrezno število dni letnega dopusta po 37. členu.


[Priloga]

2. Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.« so člani Odbora na korespondenčni seji sprejeli razlago 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nasl.), ki se glasi:

12. Letni dopust47. člen1. Kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz prvega odstavka 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12, 104/12, 105/12; v nadaljevanju: ZUJF) se štejejo kriteriji iz 1., 2., 6. in 7. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nasl.), kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz drugega odstavka 187. člena ZUJF pa se štejejo kriteriji iz 3., 4., 5., 8. in 9. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.

2. Pri omejitvi iz prvega odstavka 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pripada največ 35 dni letnega dopusta, se tako upošteva število dni letnega dopusta, določeno po kriterijih iz 1., 2., 6. in 7. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, pri omejitvi iz drugega odstavka 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pri-pada največ 15 dni letnega dopusta, pa se upošteva število dni letnega dopusta, določeno po kriterijih iz 3., 4., 5., 8. in 9. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.«

47. člen, 2. točkaV novem plačnem sistemu se višje medicinske sestre uvrščajo na delovno mesto diplomirane medicinske sestre. Glede na navedeno prosimo za tolmačenje 2. točke 47. člena KP (letni dopust - zahtevnost dela) in 54. člena KP (obseg strokovnega izpopolnjevanja).Višjim medicinskim sestram, ki se v novem plačnem sistemu uvrščajo na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (tarifni razred VII/1), pripada 5 dni letnega dopusta iz 2. točke 47. člena in 10 dni strokovnega izpopolnjevanja iz 54. člena kolektivne pogodbe.

47. člen, 3. točkaKakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da se zaposlenemu poveča letni dopust zaradi nevarnosti infekcije? V 3. točki 47. člena kolektivne pogodbe je med de-lovnimi pogoji, ki so podlaga za povečanje letnega

dopusta delavca, navedena tudi nevarnost infekcije, ki ji je delavec izpostavljen na svojem delovnem mestu. Skladno z navedeno določbo je delodajalec dolžan opraviti analizo delovnih mest in v aktu o sistemizaciji določiti vsa tista delovna mesta, na katerih se pojavlja nevarnost infekcije.Delavcu pripada povečanje letnega dopusta, če je iz akta o sistemizaciji ali ocene tveganja (izjave o var-nosti) razvidno, da se na delovnem mestu, na kate-rem opravlja svoje delo, pojavlja nevarnost infekcije.

47. člen, 4. točkaAli medicinskim sestram, zaposlenim v dejavnosti hemodialize, pripada povečanje letnega dopusta za 4 dni za delo v intenzivni terapiji III?Dodatni letni dopust iz druge alineje 4. točke 47. člena kolektivne pogodbe pripada samo delavcem v intenzivni terapiji III. Delavcem, ki ne delajo v intenzivni terapiji III, navedeni letni dopust ne pripada. Tudi sicer kolektivna pogodba ne vsebuje izrecne določbe, na podlagi katere bi delavcem pripadalo povečanje letnega dopusta zaradi dela na hemodializi.Glede na to, da kolektivna pogodba določa zgolj mi-nimalne standarde pravic zaposlenih v zdravstveni negi, lahko delodajalec ne glede na zgoraj navedeno delavkam prizna tudi večji obseg letnega dopusta, kot ga določa kolektivna pogodba, če tako določi v svojem splošnem aktu oziroma kolektivni pogodbi na nivoju zavoda.

Kolikokrat mora biti zaposleni razporejen na delo v popoldanskem času, da mu pripadata 2 dodatna dneva letnega dopusta za izmensko delo?Pogoj za pridobitev pravice do dodatnega letnega dopusta zaradi izmenskega dela iz 4. točke 47. člena kolektivne pogodbe je, da je delavec zaradi zago-tavljanja nepretrganega zdravstvenega ali drugega varstva redno razporejen tudi v izmensko delo oz. popoldansko delo. Navedena pravica delavcu pri-pada ne glede na to, kolikokrat na teden ali mesec je razporejen na delo v popoldanskem času oz. času popoldanske izmene.

47. člen, 5. točkaOdbor za razlago kolektivne pogodbe je na 11. redni seji dne 3. 7. 2001 sprejel stališče, da zaposlenim na nevrološkem oddelku SB Celje ne pripada dodatni letni dopust iz 5. točke 47. člena kolektivne pogodbe. Na 15. redni seji dne 27. 9. 2005 je odbor glede istega vprašanja sprejel povsem nasprotno stališče, pri čemer pa stališča z dne 3. 7. 2001 ni preklical. Prosimo za pojasnilo glede veljavnosti sprejetih stališč.Iz razlage odbora z dne 27. 9. 2005 je razvidno, da je bila sprejeta na podlagi naknadno pridobljenih strokovnih mnenj in sprejetih stališč Odbora za

razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, na podlagi katerih pripada povečanje letnega dopusta po 5. točki 47. člena kolektivne pogodbe tudi zaposlenim na nevro-loškem oddelku v bolnišnici, ki v polnem delovnem času intenzivno delajo pretežno z bolniki z duševni-mi motnjami oz. duševno prizadetostjo.Skladno z navedenim velja kasneje sprejeta razlaga Odbora z dne 27. 9. 2005, razlaga z dne 3. 7. 2001 pa je s tem prenehala veljati.

Ali so delavci, zaposleni na nevrološkem oddelku v bolnišnici, upravičeni do povečanja letnega dopusta iz 5. točke 47. člena (delo z duševno motenimi oz. duševno prizadetimi)? Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi je omenjeno vprašanje že obrav-naval na svoji 11. redni seji dne 3. 7. 2001.Glede na dodatna strokovna mnenja, ki jih je v zadevi pridobil Odbor za razlago Kolektivne po-godbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (skladno z omenjenimi strokovnimi mnenji se pod pojmom duševna motnja oziroma duševna prizadetost razumejo tudi motnje zavesti, afazične motnje, deliriji in demence), ter stališča, ki jih je na podlagi teh mnenj naknadno sprejel omenjeni odbor, je Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi sprejel stališče, da povečanje letnega dopusta po 5. točki 47. člena pripada tudi zaposlenim na nevrološkem oddelku v bolnišnici, ki v polnem delovnem času intenzivno delajo pretežno z bolniki z zgoraj opisanimi duševnimi motnjami oz. duševno pri-zadetostjo.

47. člen, 6. točkaKoliko dodatnega letnega dopusta pripada delavcu invalidu II. kategorije in delavcu invalidu III. kategorije? Ali se dodatni letni dopust invalida II. ali III. kategorije sešteva z letnim dopustom zaradi najmanj 60 % telesne okvare ali se to izključuje? Ali se letni dopust iz naslova invalidnosti oz. telesne okvare sešteva z letnim dopustom iz naslova nege in varovanja telesno ali duševno prizadete osebe ali se to izključuje?Skladno z drugim odstavkom 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.42/2002) pripadajo delavcu invalidu II. kategorije in delavcu invalidu III. kategorije 3 dodatni dnevi letnega do-pusta. Alineji se ne seštevata.Letni dopust iz naslova invalidnosti II. ali III. ka-tegorije (3 dni) se ne sešteva z letnim dopustom zaradi najmanj 60 % telesne okvare (5 dni). Delavcu pripada število dni dopusta, ki je zanj ugodnejše.Letni dopust iz naslova invalidnosti oz. najmanj 60 % telesne okvare (3 oz. 5 dni) se ne izključuje z le-tnim dopustom iz naslova nege in varovanja zmerno


[Priloga]

ali težje telesno prizadete oz. težje ali težko duševno prizadete osebe (5 dni).

Druga alinea 6. točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi določa pravico do enega dneva letnega dopusta v primeru bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje. Ali omenjeni dan dopusta pripada zdravstvenemu tehniku, ki je diabetik (tip 1) in vsakodnevno prejema insulin?Odbor je sprejel razlago, kot jo je v zvezi z dodatnim letnim dopustom v primeru bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje, že sprejel odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije:Druga alinea 6. točke Kolektivne pogodbe za zapo-slene v zdravstveni negi določa, da pripada dodaten dan dopusta delavcem, ki imajo kronično bolezen, ki zahteva vsakoletno neprekinjeno daljše zdra-vljenje v zdravstveni ustanovi, oziroma bolezen, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje.Pod pojmom neprekinjeno daljše zdravljenje razu-memo zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ki traja tri mesece ali več.Delavec je dolžan predložiti potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, za kakšno bolezen gre.

47. člen, 9. B točkaRazlaga tretje alineje 9. B točke 47. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.Vse tri alineje 9. B točke 47. člena kolektivne pogod-be se nanašajo na občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane terapevtske doze izotopov, vključno s tretjo alinejo, ki govori o občasnem aktivnem sode-lovanju pri diagnostičnih RTG postopkih.V primeru, ko delavec dela v območju virov IO sevanja manj kot 1/3 delovnega časa, mu pripada povečanje letnega dopusta po 9. C točki 47. člena (občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih virih se-vanja).

Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ)

36. člen1. Če je trajanje dopusta za določeno koledarsko leto, določeno samo po določbah KPZZ za konkretnega zdravnika ugodnejše, kot po določbah drugih kolektivnih pogodb, se dopust tega zdravnika oziroma zobozdravnika odmeri samo po določbah KPZZ. Če so za odmero letnega dopusta zdravnikov za posamezno koledarsko leto za konkretnega zdravnika oziroma zobozdravnika ugodnejše druge kolektivne pogodbe, se določbe 35.,36. in 37. člena Kolektivne pogodbe za tega zdravnika oziroma zobozdravnika za to koledarsko leto ne uporabljajo. Delna uporaba določb o letnem dopustu po KPZZ ni možna: določbe 35.,36. in 37. čl. KPZZ je treba uporabiti v celoti ali pa sploh ne. Primerjavo odmere dopusta po različnih kolek-tivnih pogodbah, ki veljajo v dejavnosti zdravstva, opravi delodajalec.

2. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdrav-nike v 36. členu nedvoumno določa merila za dolo-čanje letnega dopusta, ki so za delodajalca obvezna. Ni jih mogoče razlagati drugače kot so zapisana, saj je posamezno merilo natančno (s točno določenim številom dni) določeno.

36. člen, 2. točkaTudi zdravnikom sekundarijem pripada povečanje dopusta za 3 dni za diagnostiko in terapijo.

36. člen, 4. točka Zdravniku pripada dodatni dopust iz naslova dela za delo z duševno motenimi osebami po 36. členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zoboz-dravnike le v primeru, če se ta obremenitev pojavlja pretežni del delovnega časa.


[Obrazci za letni dopust]

Kriterij Št. dni LD

1. točka 36. člena KPDej(delovna doba)

do 3 let

nad 3 do 7 let

nad 7 do 10 let

nad 10 do 15 let

nad 15 do 20 let

nad 20 do 25 let

nad 25 let

2. točka 36. člena KPDej(zahtevnost dela)

za I, II, III, IV. tarifno skupino

za V. tarifno skupino

za VI. tarifno skupino

za VII. tarifno skupino

za VIII. tarifno skupino

za IX. tarifno skupino

6. točka 36. člena KPDej(zdravstvene in socialne razmere)

za vsakega otroku do 15. leta starosti

pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje v zdravstveni ustanovi (bolnišnica, zdravilišče ali druga ustanova, kjer poteka rehabilitacija) oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje

delovnemu invalidu III. kategorije

delovnemu invalidu II. kategorije

delavcu, ki neguje in varuje zmerno ali težje telesno prizadeto osebo, težje ali težko duševno prizadeto osebo

delavcu z najmanj 60% telesno okvaro

Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije za zaposlene v bolnišnicah

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/13 in 78/13) in Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS št. 15/94 s spremembami in dopolnitvami - KPDej) ter 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur.l. RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZUJF), izdajam

Obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto:

Javnemu uslužbencu/ki:

se s tem obvestilom določa število dni letnega dopusta za leto: po naslednjih kriterijih:

Predgovor k obrazcem V priloženih obrazcih so zajeti vsi kriteriji iz posameznih kolektivnih pogodb. Če želite obrazce

uporabiti, nam to sporočite, da vam jih posredujemo v elektronski obliki.Za zaposlene, za katere veljata ali Kolektivna po-godba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ali Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi, sta obrazca pripravljena ločeno za zdravstvene domove in bolnišnice. Kolektivni

pogodbi namreč določata, da se poveča letni dopust glede na psihične obremenitve za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi ozi-roma duševno prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno delovnih centrih.




7. točka 36. člen KPDej (starost 50 let) Skupaj (po 1. odstavku 187. člena ZUJF največ 35 dni letnega dopusta)

3. točka 36. člena KPDejhrup in vibracije

prah

večje obremenitve vida ( mikroskop, monitor, ultrazvok, računalnik)

neugodne klimatske razmere (mikro in makro klima, temperatura, gibanje zraka, vlaga)

nevarnost infekcije

delo s kemikalijami (razen citostatikov)

večje fizične obremenitve (dvigovanje, prenašanje težjih bremen, prisilna drža)

Število dni dopusta po tej točki se sešteva, vendar skupno število dni dopusta iz te točke lahko znaša največ 3 dni.

4. točka 36. člena KPDej(posebni delovni pogoji)

delo v prosekturi

delo v intenzivni terapiji III.

delavcem, ki nosijo odgovornost za diagnostiko in terapijo

delo v intenzivni negi in terapiji I. in II.stopnje, operacijski sobi in teamu, ki dela v urgentni službi

delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo, izmensko delo, popoldansko, nočno delo, terensko delo)/posebni pogoji se ne seštevajo/

5. točka 36. člena KPDej(psihične obremenitve)

za delo s težko duševno motenimi ali prizadetimi osebami

za delo s težje duševno motenimi ali prizadetimi osebami

za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi osebami

za delo z lažje motenimi ali prizadetimi osebami

8. točka 36. člena KPDej(delo s citostatiki)

čiščenje kontaminirane bolnikove okolice

zdravstvena nega bolnikov, ki prejemajo citostatike

priprava in/ali raztapljanje citostatikov

aplikacije citostatikov

9. točka 36. člena KPDej(delo v območju virov ionizirajočega sevanja)

dnevno delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov

občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane terapevtske doze izotopov Ș občasno delo v prostorih TRT aparatur Ș občasno delo s substancami, markiranimi z radionuklidi Ș občasno aktivno sodelovanje pri diagnostičnih RTG postopkih

občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja

stalno delo v območju virov ionizirajočega sevanja

Skupaj (po 2. odstavku 187. člena ZUJF največ 15 dni letnega dopusta)37. člen KPDej šestdnevni delovni teden

Skupaj

V primeru, da javni uslužbenec meni, da mu je delodajalec s tem obvestilom kršil pravice glede letnega dopusta, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi. Če delodajalec v 8 delovnih dneh od vročitve ugovora javnega uslužbenca kršitve ne odpravi, lahko javni uslužbenec v roku 30 dni zahteva varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem.

Datum prejema:

Podpis javnega uslužbenca(ke):

Delodajalec:

Direktor/ica:



Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije za zaposlene v zdravstvenih domovih

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/13 in 78/13) in Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS št. 15/94 s spremembami in dopolnitvami - KPDej) ter 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZUJF), izdajam





1. točka 36. člena KPDej(delovna doba)

do 3 let

nad 3 do 7 let

nad 7 do 10 let

nad 10 do 15 let

nad 15 do 20 let

nad 20 do 25 let

nad 25 let

2. točka 36. člena KPDej(zahtevnost dela)

za I, II, III, IV. tarifno skupino




za VIII. tarifno skupino

za IX. tarifno skupino

6. točka 36. člena KPDej(zdravstvene in socialne razmere)

za vsakega otroku do 15. leta starosti

pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje v zdravstveni ustanovi (bol-nišnica, zdravilišče ali druga ustanova, kjer poteka rehabilitacija) oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje

delovnemu invalidu III. kategorije

delovnemu invalidu II. kategorije

delavcu, ki neguje in varuje zmerno ali težje telesno prizadeto osebo, težje ali težko duševno prizadeto osebo

delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro

7. točka 36. člen KPDej (starost 50 let)

Skupaj (po 1. odstavku 187. člena ZUJF največ 35 dni letnega dopusta)


[Priloga]


3. točka 36. člena KPDej hrup in vibracije

prah



nevarnost infekcije




4. točka 36. člena KPDej(posebni delovni pogoji)

delo v prosekturi

delo v intenzivni terapiji III.

delavcem, ki nosijo odgovornost za diagnostiko in terapijo

delo v intenzivni negi in terapiji I. in II.stopnje, operacijski sobi in teamu, ki dela v urgentni službi

delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo, izmensko delo, popoldansko, nočno delo, terensko delo) /posebni pogoji se ne seštevajo/

8. točka 36. člena KPDej(delo s citostatiki)





9. točka 36. člena KPDej(delo v območju virov ionizirajočega sevanja)





Skupaj (po 2. odstavku 187. člena ZUJF največ 15 dni letnega dopusta)

37. člen KPDej šestdnevni delovni teden

Skupaj


Datum prejema:


Delodajalec:

Direktor/ica:




1. točka 47. člena KPNega(delovna doba)

do 3 let

nad 3 do 7 let

nad 7 do 10 let

nad 10 do 15 let

nad 15 do 20 let

nad 20 do 25 let

nad 25 let

2. točka 47. člena KPNega(zahtevnost dela)

za III. tarifno skupino




6. točka 47. člena KPNega(zdravstvene in socialne razmere)

za vsakega otroka do 15. leta starosti

pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje v zdravstveni ustanovi, oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje

invalidu II. kategorije

invalidu III. kategorije

zaposlenemu, ki neguje in varuje zmerno ali težje telesno prizadeto osebo, težje ali težko duševno prizadeto osebo

zaposlenemu z najmanj 60 % telesno okvaro

7. točka 47. člen KPNega (starost 50 let) Skupaj Skupaj (po 1. odstavku 187. člena ZUJF največ 35 dni letnega dopusta)

Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi v bolnišnicah

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/13 in 78/13) in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Ur l. RS št. 60/98 s spremembami in dopolnitvami - KPNega) ter 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZUJF), izdajam







3. točka 47. člena KPNegahrup in vibracije

prah



nevarnost infekcije




4. točka 48. člena KPNega(posebni delovni pogoji)

delo v prosekturi

delo v intenzivni terapiji III

delo v intenzivni negi in terapiji I in II ter v operacijski sobi in urgentni službi

delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo, izmensko delo, terensko delo)/posebni pogoji se ne seštevajo/

5. točka 47. člena KPNega(psihične obremenitve)





8. točka 47. člena KPNega(delo s citostatiki)





9. točka 47. člena KPNega(delo v območju virov ionizirajočega sevanja)





Skupaj Skupaj (po 2. odstavku 187. člena ZUJF največ 15 dni letnega dopusta)48. člen KPNega šestdnevni delovni teden

Skupaj


Datum prejema:


Delodajalec:

Direktor/ica:




1. točka 47. člena KPNega(delovna doba)

do 3 let

nad 3 do 7 let

nad 7 do 10 let

nad 10 do 15 let

nad 15 do 20 let

nad 20 do 25 let

nad 25 let

2. točka 47. člena KPNega(zahtevnost dela)

za III. tarifno skupino




6. točka 47. člena KPNega(zdravstvene in socialne razmere)

za vsakega otroka do 15. leta starosti

pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo vsakoletno neprekinjeno daljše zdravljenje v zdravstveni ustanovi, oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje

invalidu II. kategorije

invalidu III. kategorije

zaposlenemu, ki neguje in varuje zmerno ali težje telesno prizadeto osebo, težje ali težko duševno prizadeto osebo

zaposlenemu z najmanj 60 % telesno okvaro

7. točka 47. člen KPNega(starost 50 let) Skupaj Skupaj (po 1. odstavku 187. člena ZUJF največ 35 dni letnega dopusta)

Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi v zdravstvenih domovih

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/13 in 78/13) in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Ur l. RS št. 60/98 s spremembami in dopolnitvami - KPNega) ter 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZUJF), izdajam







3. točka 47. člena KPNegahrup in vibracije

prah



nevarnost infekcije




4. točka 48. člena KPNega(posebni delovni pogoji)

delo v prosekturi

delo v intenzivni terapiji III

delo v intenzivni negi in terapiji I in II ter v operacijski sobi in urgentni službi

delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo, izmensko delo, terensko delo)/posebni pogoji se ne seštevajo/

5. točka 47. člena KPNega(psihične obremenitve)





8. točka 47. člena KPNega(delo s citostatiki)





9. točka 47. člena KPNega(delo v območju virov ionizirajočega sevanja)





Skupaj Skupaj (po 2. odstavku 187. člena ZUJF največ 15 dni letnega dopusta)48. člen KPNega šestdnevni delovni teden

Skupaj

V primeru, da javni uslužbenec meni, da mu je delodajalec s tem obvestilom kršil pravice glede letnega dopusta, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi. Če delodajalec v 8 delovnih dneh od vročitve ugovora javnega uslužbenca kršitve ne odpravi, lahko javni uslužbenec v roku 30 dni zahteva varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem. Datum prejema:


Delodajalec:

Direktor/ica:




1. točka 36. člena KPZdrav(delovna doba)

do 3 letnad 3 do 7 letnad 7 do 10 letnad 10 do 15 letnad 15 do 20 letnad 20 do 25 letnad 25 let

2. točka 36. člena KPZdrav(zahtevnost dela)

sekundarijuzdravnikuspecialistu

5. točka 36. člena KPZdrav(zdravstvene in socialne razmere)

materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15 let starostiinvalidu II. kategorijeinvalidu III. kategorijeroditelju, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebopri kronični bolezni oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenjeinvalidu z najmanj 60 % telesno okvaro

6. točka 36. člen KPZdrav (starost 50 let) Skupaj (po 1. odstavku 187. člena ZUJF največ 35 dni letnega dopusta)

3. točka 36. člena KPZdrav(posebni delovni pogoji)

delo v prosekturidelo na intenzivnem oddelku, urgentni službi ali operacijski dvorani stalno delo zi virih ionizirajočega sevanjaobčasno delo pri virih sevanjadiagnostikom in terapevtom

4. točka 36. člena KPZdrav psihične obremenitve zaradi dela z duševno motenimi osebami

Skupaj (po 2. odstavku 187. člena ZUJF največ 15 dni letnega dopusta)37. člen KPZdrav šestdnevni delovni teden

Skupaj


Obrazec po določilih Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 21/213 in 78/13) in Kolektivne pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji ( (Ur.l. RS št. 15/94 s spremembami in dopolnitvami - KPZdrav) ter 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZUJF), izdajam




Datum prejema:


Delodajalec:

Direktor/ica:


[Aktualno]

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Zora Levačić, dr. med.Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in [email protected]

Zavodi za zdravstveno varstvo so bili do nastanka nacionalnega laboratorija organizirani regijsko, po velikosti, številu zaposlenih in prihodkih so se precej razlikovali. Največji je bil ZZV Maribor. Vsi zavodi so imeli razvita področja dela: socialna medicina, epidemiolo-gija, higiena in zdravstvena ekologija, vse laboratorijske dejavnosti pa se niso razvijale povsod. ZZV Ljubljana in ZZV Ravne na Koroškem nista nikoli imela laboratorijev, ZZV Murska Sobota pa le mikrobio-loški laboratorij. V letu 2012 je ZZV Maribor na osnovi Sklepa Vlade prevzel Oddelek za sanitarno mikrobiologijo in Oddelek za sanitarno kemijo IVZ (46 zaposlenih) in je od laboratorijskih dejavnosti na IVZ ostal le še Oddelek za medicinsko mikrobiologijo. Po dokončnem dogovoru o razdelitvi zaposlenih iz ZZV-jev in IVZ-ja v dva nova za-voda je bilo v NLZOH razporejenih 695 zaposlenih. Sedež NLZOH je v Mariboru, svoje dejavnosti pa opravlja še na sedmih lokacijah starih ZZV-jev. Že konec leta 2013 je bil izdelan novi Poslovnik zagotavljanja kako-vosti NLZOH, kot nujni krovni dokument za prenos vseh sistemov zagotavljanja kakovosti iz ZZV-jev na NLZOH in podlago za pri-pravo Poslovnikov kakovosti posameznih lokacij. V dokumentu so opredeljene odgovornosti vodstva, politike kakovosti, organizacijska struktura zavoda, procesi dela, pooblastila, komuniciranje, upravljanje virov, izvedba storitev… Prav tako so še pred začetkom delovanja NL-ZOH bil izdelali številni referenčni dokumenti in sistemski postopki za delo.

Področja dela NLZOH, ki jih mora opravljati v okviru javne službe so opredeljena v 23. c členu ZZDej-J:

Ș izvajanje mikrobioloških preizkušanj na področju medicinske mikro-biologije za potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti,

Ș vzpostavitev in vzdrževanje zbirke izolatov patogenih mikroorganiz-mov za namen epidemioloških raziskav,

Ș sodelovanje pri pripravi in usklajevanju programov spremljanja (monitoringov) nacionalnega pomena ter programov vzorčenj in preskušanj v okviru inšpekcijskega in notranjega nadzora za druge naročnike, na področju voda, živil, materialov in izdelkov, namen-

jenih za stik z živili, nalezljivih bolezni, kozmetike, igrač, izdelkov splošne varnosti, alkohola, tobaka, biocidov, kemikalij, fitofarmace-vtskih sredstev, tal, zraka, bioloških sistemov, bivalnega okolja in drugih področij v skladu s posebnimi predpisi,

Ș izvajanje vzorčenj in laboratorijskih preskušanj v okviru programov spremljanja (monitoringov) nacionalnega pomena ter izvajanje laboratorijskih preskušanj vzorcev, odvzetih v okviru programov inšpekcijskega in notranjega nadzora za druge naročnike, vključno s pripravo poročil,

Ș izdelovanje ocen skladnosti, varnosti in ocen tveganja za vzorce iz prejšnje alineje,

Ș izvajanje nalog nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki vključujejo uvajanje, validacijo in akreditacijo novih metod preskušanj ter vzdrževanje referenčnih sevov in materialov,

Ș sodelovanje z NIJZ in posredovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog iz 23. a člena ZZDej-J,

Ș sodelovanje v delovnih telesih uradnih institucij na nacionalni ravni, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni,

Ș sodelovanje pri celovitem ocenjevanju varnosti in tveganj na stičnih območjih bivalnega okolja in drugih uporabnikov prostora,

Ș izvajanje dejavnosti mobilne ekološke enote na področju okolja za primere možnih okoljskih tveganj,

Ș zagotavljanje strokovne podpore pristojnim ministrstvom in inšpektoratom,

Ș strokovna podpora v postopkih presoj vplivov okolja na zdravje v skladu s posebnimi predpisi,

Ș sodelovanje pri razvojnem in strokovnem delovanju na področju okoljsko-zdravstvenega informacijskega sistema,

Ș obveščanje in osveščanje javnosti ter poročanje v skladu s posebnimi predpisi,

Ș pedagoško, znanstveno raziskovalno in izobraževalno delo na področju dejavnosti NLZOH.

Iz organigrama NLZOH z osnovnimi ravnmi vodenja izhaja, da so osnovni organizacijski stebri zavoda: medicinska mikrobiologija, mikro-biološka analitika živil, vod in drugih vzorcev okolja, kemijska analitika živil, vod in drugih vzorcev okolja, okolje in zdravje, skupne strokovne službe zavoda.Vertikalna organiziranost po glavnih strokovnih področjih dela je v prvi fazi delovanja zavoda potrebna, ker omogoča vzpostavitev enovitih procesov dela po področjih, pregledno vodenje in doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Plan dela in finančni načrt za leto 2014 je bil narejen tudi po organizacijskih enotah (vertikalnih strokovnih področjih), istočasno pa interno sproti spremljamo tudi dosežene poslovne rezultate po lokacijah (horizontalno), kar nam omogoča vzpostavljen sistem stroškovnih mest. Eden naših poslovnih ciljev v prvem letu delovanja NLZOH je bilo ohraniti obseg dela in prihodke na vseh lokacijah vsaj na ravni reali-zacije, ki so jo območni zavodi za zdravstveno varstvo ustvarili v letu 2013. ■


[Pogovor]

»Prednostni nove organiziranosti vidne že po enem letu«

Reorganizacija zavodov za zdravstveno varstvo, ki so bili do 1. 1. 2014 samostojne pravne osebe in IVZ-ja v dva samostojna zavoda je s seboj prenesla številne izzive. Že pred samo uvedbo spremembe ste imeli veliko opozicijo s strani območnih zavodov. Zanima me, kako so se zaposleni odzvali na spremembe? Ivan Eržen: Res je bilo veliko pomislekov s strani sodelavcev oz. območnih enot. Največja bojazen je bila, da bi se njihova vloga v regiji, ki so jo toliko časa gradili, izgubila. To jih je najbolj obremenjevalo. V pripravljalnih razgovorih, ki smo jih imeli s posameznimi sodelavci še pred uvedbo spremembe smo zato ves čas pojasnjevali, da temu ne bo tako, da zaposleni na območnih enotah ostajajo po večini na istih lokacijah in z zelo podobnimi nalogami, kot so jih imeli prej. Uvajanje vsebinskih in organizacijskih sprememb in hkrati uvajanje sodobnih pristopov pri načinu dela je tako resnično zahtevalo izjemno pozornost nas vseh. Vendar ugotavljamo, da so se sodelavci na spremembe zelo dobro odzvali. Zora Levačić: Tudi mi ugotavljamo, da ni bilo toliko težav, kot smo se jih vsi skupaj, predvsem naši zaposleni, na začetku res bali.

So zaposleni v zdravstvu zelo prilagodljivi? IE: Vsaj za zaposlene na področju javnega zdravja lahko pritrdim, kar je verjetno tudi povezano s tem, da so bili kot v preteklosti zaposleni v zavodih za zdravstveno varstvo navajeni na različne razmere, morali so biti fleksibilni, se prilagajati različnim oblikam dela, deliti si določene funkcije, kar se zdaj kaže kot zelo pozitivno. Morda je še res največ težav na »centralni enoti«, saj pri nas zaposleni v preteklosti niso bili navajeni

Intervju z Zoro Levačić, dr. med., direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in prof. dr. Ivanom Erženom, dr. med., direktorjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje o organizacijskih spremembah in nekaterih drugih aktualnih temah, povezanih z reorganizacijo ustanov na področju javnega zdravja.

takšnega sodelovanja in tudi ne prevzemanja nekaterih drugih nalog. V glavnem se je vsak ukvarjal s svojim strokovnim področjem.

Glede delitve zaposlenih ste zavzeli pragmatični pristop, zaposlene ste razdelili glede na strokovne kompetence, večina zaposlenih na območnih enotah se nahaja še vedno na starih lokacijah, ki pa med seboj tesneje sodelujejo.ZL: Res je. Pri nas imamo veliko storitvenih, operativnih nalog in na tem segmentu smo si bili zavodi pred združitvijo marsikje tudi konkurenti. Ampak smo z organizacijsko strukturo, ki je bila postavljena dokaj verti-kalno po dejavnostih, uspeli vzpostaviti dobro dinamiko dela in ocenju-jemo, da z dobro izbiro predstojnikov teh enot delo kakovostno poteka.

Torej smo na ta način uspeli strokovnjake iz bivših zavodov po strokovni plati še bolj povezati. In to je definitivno eden izmed pozitivnih učinkov, saj so na manjših zavodih pred združitvijo precej manj sodelovali z drugi-mi. Sodelavci zdaj v združitvi že vidijo nekatere prednosti.

Saška TerseglavZdruženje zdravstvenih zavodov [email protected]

Uvajanje vsebinskih in organizacijskih sprememb in hkrati uvajanje sodobnih pristopov pri načinu dela je tako resnično zahtevalo izjemno pozornost nas vseh. Vendar ugotavljamo, da so se sodelavci na spremembe zelo dobro odzvali. (Ivan Eržen)


[Pogovor]

Nova ureditev dela je najbrž zahtevala nove pristope v organizaciji dela. Lahko kaj več poveste o uvedenih novostih? ZL: Zaradi drugačnega načina dela je potrebno veliko komuniciranja. Informacije težko vedno prispejo do vseh tistih, do katerih bi morale, vendar sproti iščemo načine. Tu se izkaže tudi pomen podpornih služb, ki morajo skrbeti za ogromno pogodb, faktur, ki skrbijo za vse stroške nabave za vse laboratorije, račune, informacijsko podporo ... Imamo resnično mase dokumentov in zdaj je ta segment dela poenoten in centraliziran na sedežu zavoda. Strokovna področja dela pa usklajujejo predstojniki organizacijskih enot vsak za svoje področje dela s svojimi oddelki na vseh naših lokacijah. IE: Eden izmed pristopov v smeri večje racionalizacije je tudi, da imajo naši zaposleni plačno listo po novem v elektronski (pdf) obliki, ki omogoča visoko stopnjo tajnosti. V te inovativne pristope smo bili prisiljeni, saj se tako kot povsod v zdravstvu tudi pri nas srečujemo s problemom premajhnega števila zaposlenih na določenih področjih, npr. v t.i. skupnih podpornih službah, kjer so obremenitve res velike. Novosti smo uvedli pri potnih nalogih, z npr. mesečnimi potnimi na-logi, skupinskimi nalogi itd. Novost, morda bolj racionalizacija je tudi ta, da smo odpovedali prenekatero naročnino, tudi dnevnega časopis-ja. Vzpostavili smo sistem zagotavljanja in izboljševanja kakovost po ISO 9001. ZL: Sistem akreditacij smo pri nas imeli že prej po posameznih ZZV-jih zelo dobro urejen, vendar smo morali v novo nastalem laboratoriju to ponovno vzpostaviti, poenotiti, saj so akreditacijske listine vezane na pravno osebo.

Zadnje čase vam na NIJZ očitajo inovativnost tudi pri zaposlovanju. IE: Kar seveda moram zanikati.

Zanima me, ali imate v obeh hišah podobne pritiske s strani delovne inšpekcije in medijev.ZL: Naš laboratorij v javnosti ni bil tako izpostavljen, je pa res, da tudi znotraj hiše nismo imeli večjih nasprotovanj s strani zaposlenih. Se pa seveda v takšni situaciji, ko se dogajajo tako velike spremembe, kot je npr. združevanje večih zavodov, vedno najde prostor za nezadovoljstvo, tudi manipulacije. V minulem letu smo imeli npr. delovno inšpekcijo na podlagi pisanja našega sodelavca v zvezi z imenovanjem direktorja in predstojnikov. Na vse smo odgovorili, pomanjkljivosti niso ugotovili, z zadevo je bil seznanjen svet zavoda. IE: Tudi mi se trudimo pojasnjevati. Žal pa je pri nas tako, da lahko ena medijska hiša s samo eno novinarko močno okrne zaupanje javnosti v neko institucijo.

Ima ta novinarka, ki je o vaših domnevnih nepravilnostih poročala, kakšen poseben interes?IE: Ne vem, najbrž ga ima, ne vem niti, od kod prejema informacije, ki so ali delne ali v celoti napačne, vsekakor pa zelo napačno interpretira-ne. Kot kaže jih prejema od oseb, ki NIJZ ne želi dobro.

Očita vam, da ste preveč zaposlovali oz. da ne spoštujete zakonodaje. IE: Nasprotno. Na NIJZ-ju smo v letu 2014 za dva odstotka zmanjšali število zaposlenih iz javnih virov, kar je še za odstotek več, kot je zahteva

zakonodaja. Tega nismo naredili namenoma, taka je pač bila situacija, v kadrovskem načrtu tega nismo predvideli in to nameravamo nadomestiti v letu 2015. Dejstvo je, da nacionalni inštitut brez ustrezne kadrovske opremljenosti ne more delovati, saj je novih zahtev in posledično nalog ogromno, ki jih seveda tudi moramo prevzemati, ker se to od nas priča-kuje. Dobro je to, da smo uspeli povečati število tistih, ki so zaposleni na projektih. Imamo namreč 18 mednarodnih projektov, ki jih ne moremo izvesti samo z redno zaposlenimi. Nove ljudi torej zaposlujemo le za

čas projekta; gre za tuja finančna sredstva, ki jih sicer ne bi dobili, toda pomembna je vsebina, ki jo ti projekti dajo. Zaradi javnega namigovanja glede spornega zaposlovanja je bila našemu inštitutu povzročena velika škoda. Najbolj se to čuti s strani Ministrstva za zdravje.

Kako to mislite?IE: Ministrstvo za zdravje nam zaenkrat ne zaupa, da delujemo zakonito in imamo zaradi tega tudi velike težave. Z njihove strani npr. ne dobimo soglasij za zaposlitve. Že nekaj mesecev bi radi začeli izvajati projekt, ki smo ga dobili od Evropske unije, a ga ne moremo, ker ga nimamo s kom. Se pravi, gre za denar, gre za nalogo, ki je pomembna, ki jo potre-bujemo ... In si mislim, če mi ne zaupajo kot direktorju, potem naj me pač zamenjajo in poiščejo takšnega, ki mu. Vsa razpoložljiva dokazila smo jim posredovali, vse smo prav tako obravnavali na svetu zavoda, ki se je s problematiko seznanil in v zvezi s tem ni imel dodatnih vpra-šanj. Januarja 2014 nas je obiskala inšpekcija, ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Pričakujem, da tudi v okviru inšpekcijskega nadzora, za katerega sedaj zbiramo dokumentacijo in bo zaključen konec januarja, ne bodo ugotovili nepravilnosti.

Anonimke so nekako zaščitni znak vaše ustanove, že iz preteklosti. IE: In to, da jih v preteklem letu nismo imeli deset mesecev in v zvezi z njimi zlonamernih objav v medijih je pravzaprav en velik dosežek. Sem mislil, da je z njimi počasi že konec …

Je pa tudi res, da ste uvedli to, ker prej nikoli ni bilo na IVZ-ju, povečan obseg dela.IE: In to za tiste, ki delajo več! Skladno z zakonom seveda: se pravi, kadar nadomeščajo delavca, ki je dolgo časa odsoten ali pa recimo tiste, ki delajo na projektih v okviru povečane obremenitve. Ker tega nimajo vsi, je to jabolko spora, vsaj tako si jaz razlagam. ZL: Seveda niso vsi zaposleni popolnoma zadovoljni s svojimi plačami, vsak zase meni, da je premalo plačan, med seboj se primerjajo. Glede povečanega obsega dela smo pri nas zelo striktni. Poslužujemo se ga le v primerih daljših bolniških odsotnosti ali nadomeščanj, je pa res, da pri

Nikakor ni dobro, da prideš v položaj, ko se moraš na tak način braniti. To vedno sproža dvom … (Zora Levačić)


[Intervju ]

»Z organizacijsko strukturo, ki je bila postavljena dokaj vertikalno po dejavnostih, smo uspeli vzpostaviti dobro dinamiko dela in ocenjujemo, da z dobro izbiro predstojnikov teh enot delo kakovostno poteka. Torej smo uspeli strokovnjake iz bivših zavodov za zdravstveno varstvo po strokovni plati še bolj povezati.« (Zora Levačić)

»Uvajanje vsebinskih in organizacijskih sprememb in hkrati uvajanje sodobnih pristopov pri načinu dela je tako resnično zahtevalo izjemno pozornost nas vseh. Vendar ugotavljamo, da so se sodelavci na spremembe zelo dobro odzivali.« (Ivan Eržen)


nas nimamo toliko novih projektov. Delo na projektih smo urejali tako, da so imeli posamezni zaposleni odstotek delovnega časa v pogodbi za delo na projektu. V letu 2014 smo bili še posebej pazljivi, ne samo na področju zaposlovanja, tudi pri investiranju in pri drugih zadevah. Zlasti pa je res pomembno, da se sodelavci zavedajo, da so pravila za vse enaka in jih, vsaj pri nas, zaenkrat sprejemajo.

Zakaj je v medijih prišlo do takšnega poročanja, da pravila na NIJZ niso enaka za vse zaposlene, saj naj bi pri isti izobrazbi prihajalo do razlike tudi do 10 razredov. IE: Sodelavce smo ob novi ureditvi napredovali glede na njihovo prete-klo delo, ocene, ki so jih imeli, nikogar skratka drugače, kot bi ga smeli. Zakaj je v medijih prišlo do takšnega poročanja, smo se spraševali tudi mi, in si lahko razlagamo samo tako, da novinarji ne poznajo plačnega sistema. Če hočeš javno poročati in presojati plačni sistem, kot je to v našem primeru počel en sam mediji, ga moraš zelo dobro razumeti.

Zaposlenim naj bi prepovedali komunicirati z mediji. Občutljiva zadeva v času, ko je svoboda izražanja ena izmed temeljnih vrednot. IE: V zvezi s tem je novinarka zlonamenrno poročala, saj je, med drugi-mi, pokazala tudi nek obrazec, s katerim naj bi od zaposlenih zahte-val, da podpišejo zavezo o molčečnosti, saj da jih na ta način skušam obvladati. Ko smo medijsko hišo zaprosili, da nam ta obrazec, o katerem so poročali tudi pokažejo, smo ugotovili, da ni naš, in da je ponarejen. Seveda smo v zvezi s tem podali tudi kazensko prijavo. Novinarka dejansko ni preverila, ali je to res uradni dokument oz. obrazec NIJZ -ja. Če bi bilo na obrazcu moje ime in podpis, bi še nekako razumel, da novinarka ni preverjala. Da pa je objavila prazen obrazec, ki bi ga lahko naredil kdorkoli, je zame povsem nesprejemljivo. ZL: Nikakor ni dobro, da prideš v pozicijo, ko se moraš na tak način braniti. To vedno sproža dvom …

Ko se enkrat zaupanje v ustanovo prelomi, se začne problematizirati strokovnost. IE: Meni je izjemno pomembno, da je NIJZ kredibilna institucija, ker če si ne bomo te kredibilnosti v javnosti ustvarili, potem vse tisto, kar

Cene mikrobioloških storitev smo poskušali seveda opredeliti tudi skozi splošni dogovor, vendar tega za enkrat niso akceptirali, saj ZZZS meni, da ni potrebno potrjevati nekaj, kar je že potrdilo resorno ministrstvo. Menim pa, da je dolgoročno smiselno opredeliti tudi te točke, kakor tudi vse druge. (Zora Levačić)

[Pogovor]


povemo državljanom, nima nobene vrednosti oz. jo izgublja. In zato me tudi moti, da sodelavci ne znajo reševati probleme na konstruktiven in dostojen način. Verjamem, da bomo v širši javnosti uspeli ta slab vtis popraviti z drugimi dobrimi, pozitivnimi zgodbami, bolj pa me skrbi za notranjo javnost. Vsekakor sem si sprva malo naivno predstavljal, da bomo te organizacij-ske zadeve rešili že v pol leta, najbrž pa bo res potreben cel mandat, da se nacionalni inštitut in laboratorij trdno vzpostavita.

Ga. Levačić, eden izmed glavnih razlogov, zakaj je država izvedla reorganizacijo na področju laboratorijske dejavnosti je bil ta, da prejšnja oblika laboratorijev ni bila racionalna - bile so različne cene in različne vrednosti točke, prizadevanja o uskladitvi cen pa v resnici niso nikoli uspela … ZL: Naš laboratorij je država ustanovila med drugim tudi za izvajanje mikrobioloških preiskav na področju medicinske mikrobiologije za po-trebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti, predvsem za bolnišnice (npr. v diagnostičnih postopkih za paciente in kot pomoč nadaljevanja izolacij povzročiteljev bolezni z antibiogrami, kjer se iščejo boljše možnosti za zdravljenje). Pri združitvi ZZV-jev je bila ena izmed prioritetnih nalog tudi poenotenje cen mikrobiloških preiskav. Naredili smo pregled stanja cen, metodologij in analiziranja vzorcev. Pregledali smo, koliko je vrednotena posamezna preiskava, kakšne so vrednosti točk z namenom poenotenja kataloga in posledično cen. Naredili smo izhodišča na pod-lagi vrednotenja, ki je bilo narejeno leta 2009, saj so si že takrat zavodi prizadevali za poenotenje cen. Ministrstvo za zdravje je obvestilo vse izvajalce, da so potrdili cenik, ki ga od 1. 7. 2014 tudi uporabljamo, razen v tistih primerih, v katerih smo imeli sklenjene pogodbe z nekaterimi izvajalci in ki še veljajo do izteka pogodb. Nov cenik pomeni zmanjšanje cen storitev, še zlasti v zaho-dnih delih Slovenije, na Goriškem, Kranjskem, kjer so se cene občutno znižale in poenotile.

Splošni dogovor ne opredeljuje cen mikrobioloških storitev. ZL: Poskušali smo to seveda opredeliti tudi skozi splošni dogovor, vendar za enkrat tega niso akceptirali, saj ZZZS meni, da ni potrebno

potrjevati nekaj, kar je že potrdilo resorno ministrstvo. Menim pa, da je dolgoročno smiselno opredeliti tudi te točke, kakor vse druge točke.

Prim. Eržen, zdravstveni domovi se ne strinjajo z namero NIJZ-ja, da želite prevzeti izvajanje programa zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo, ki jo sedaj zdravstveni domovi izvajajo v zdravstvenovzgojnih centrih. Opozarjajo, da je delovanje ZVC-jev in izvajanje delavnic sestavni del organizacije zdravstvenih domov in nadgradnja dela referenčnih ambulant. IE: Ravno nasprotno! Vsa naša prizadevanja gredo v tej smeri, da se dejavnost zdravstvenih domov okrepi, zlasti pa na tem področju pre-ventive, primarne in sekundarne, saj zaznavamo, da so na obeh globoke vrzeli. NIJZ nima prav nobene namere, da bi začel izvajati dejavnost, ki je v pristojnosti zdravstvenih domov.

Nasprotujejo namenu, da bi se preventivna dejavnost pod vodstvom NIJZ-ja izvajala v prostorih in s kadrom zdravstvenih domov.IE: To tudi ni bil nikdar naš namen. Najpomembnejša prednost nove organiziranosti je povezana z dejstvom, da je omogočeno enotno delo-vanje na območju cele Slovenije. Doslej smo, namesto, da bi razlike v dostopnosti do preventivnih programov zmanjševali, pogosto razlike v zdravju celo povečevali. Delovanje zgolj na ozkem lokalnem območju in samo na nekaterih vsebinskih področjih je pomenilo sicer zelo veliko prednost za tiste, ki so bili v specifičen preventivni program vključeni, vendar pa je to hkrati pomenilo, da strokovnjaki javnega zdravja niso bili na voljo za druge, ravno tako pomembne in potrebne programe.

Torej bo vaša vloga, da jih boste bolj povezovali, educirali, usmerjali?IE: Tako je. Nedopustno je, da imamo na tako malem prostoru kot je Slovenija, takšno neenakost na področju preventive. Tako pač ne more biti! Danes imamo v Sloveniji kar nekaj zelo dobrih preventivnih pro-gramov, ki so jih v posameznih regijah razvili, vendar pa ti programi do-sežejo le manjše število ljudi. Neredko se je zgodilo, da so za posamezno področje delovanja strokovnjaki iz ZZV-jev razvili vsak svoj program, kar je še dodatno zmanjševalo učinkovitost njihovega dela. Nova orga-niziranost bo omogočila, da bo NIJZ opravljal naloge na območju cele države na enak način. Ne glede na to, kje v Sloveniji posamezniki živijo, jim je potrebno zagotoviti enak dostop do preventivnih programov. V začetku bo to zahtevalo spremembo v pristopih in načinu delovanja. Ključna vloga NIJZ-ja bo, da bomo poleg razvoja strokovnih pristopov za ohranitev in krepitev zdravja morali zagotoviti tudi implementacijo teh programov, čemur doslej ni bila posvečena velika pozornost. Skrb za uspešno izvajanje programov pa je ključna, saj brez tega ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravja prebivalcev.

Je selitev NIJZ-ja v za to posebej zgrajeno stavbo na Dunajski še vedno aktualna?IE: To zanima tudi mene. To bi tudi jaz rad koga vprašal. Za enkrat nimamo nobenih informacij, da bi se kam selili. ■

[Pogovor]

Vsa naša prizadevanja gredo v tej smeri, da se dejavnost zdravstvenih domov okrepi, zlasti na področju preventive, primarne in sekundarne, saj zaznavamo, da so na obeh globoke vrzeli. Nacionalni inštitut nima prav nobene namere, da bi začel izvajati dejavnost, ki je v pristojnosti zdravstvenih domov. (Ivan Eržen)


[Novosti v zavodih]

Poleti 2014 se je na predčasnih volitvah znova konstituiral Državni zbor, ki je naj-višji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, poleg nje pa opravlja še volilno in nadzorno funkcijo. Kot ostali sodobni demokratični parlamenti pa poleg omenjenih funkcij tudi predstavlja družbene interese, rešuje inte-resne konflikte, sprejema ustavo Republike Slovenije ter sprejema in nadzira državni proračun. Ker je slovenski zdravstveni sistem na točki, na kateri brez nove strategije nadaljnjega razvoja v takšni obliki in obsegu ne bo mogel obstati, je pomembno, da imajo tisti, ki bodo odločali o spremembah, čim bolj realno sliko in čim več informacij o stanju slovenskega zdravstva. V bolnišnici smo se zato odločili, da poslance Državnega zbora iz Savinjske regije in poslance, ki delujejo v Odboru za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije, povabimo na obisk. Želeli smo jim predstaviti našo ustanovo, njeno delovanje, aktualno problematiko in zastavljene razvojne strategije. Predsednik Odbora za zdravstvo, Tomaž Gantar, je naše vabilo prijazno sprejel in bolnišnico obiskal s svojimi kolegi iz odbora ter z nekaterimi poslanci Savinjske regije, na srečanju pa sta se jim pridružila tudi predsednik Sveta zavoda Anton Zorko in član Sveta zavoda Jože Zimšek.

Poslanci Državnega zbora RS v SB Celje

Danijela GorišekSplošna bolnišnica [email protected]

namestitvene in delovne razmere v sto in več let starih stavbah, ki zaradi obeta novogradnje zadnja leta niso bile obnavljane.Ob slovesu je bilo zadovoljstvo z delovnim obiskom obojestransko. Poslanci so bili veseli, da so si tematiko, s katero se sicer srečujejo na papirju, lahko ogledali tudi v živo, vodstvo bolnišnice pa je skozi razpravo prepoznalo visoko zavedanje o resnosti problema in pri-pravljenost, da se stvari začnejo urejati. ■

Ogled in predstavitev bolnišnice.

Predstavitev direktorja in strokovnega direk-torja je ponudila veliko izhodišč za razpravo o različnih temah, od spremljanja učinkovitosti dela zaposlenih, trženja prostih zmogljivo-sti, prehajanja bolnikov in zdravnikov med javnimi in zasebnimi ustanovami, nadgradnje zdravstvenih storitev s psihološko podporo, do volonterskega dela v bolnišnici. Po njej pa so se poslanci odpravili še na kratek ogled bolni-šnice, pri čemer so si ogledali tako najsodob-nejše prostore novega urgentnega centra, kot


Kulturna točka na dogodku, Dober dan teater.

V 120 letih je bilo v bolnišnici 4.675 zaposlenih, v njej se je zdravilo 1,2 milijona pacientov, v specialističnih ambulantah pa so opravili 7,4 milijona pregledov. V bolnišnici se je rodilo 67.400 otrok, 25.000 ljudi pa je v njej umrlo.

[Novosti v zavodih]

V dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine je v mesecu decembru 2014 Splošna bolnišnica Novo mesto obeležila 120 let svojega delova-nja. Svečane akademije se je udeležilo veliko število zaposlenih, upokojencev in uglednih gostov, ki so na različne načine povezani z novomeško bolnišnico. Direktorica bolnišnice Mira Retelj v svojem govoru povedala, da je danes novomeška bolnišnica četrta največja bolnišnica v državi. Pokriva področje Dolenj-

Visok jubilej – 120 let novomeške bolnišnice

Marta BlažičSplošna bolnišnica Novo [email protected]

ske, Bele krajine in dela Posavja in skrbi za zdravje okrog 160 tisoč ljudi. V bolnišnici je zaposlenih 1.060 oseb. Letno zdravijo 22.000 bolnikov, opravijo 12.000 operacij, v speci-alističnih ambulantah pa opravijo 170.000 obravnav.Svečano akademijo so izkoristili tudi za pode-litev jubilejnih priznanj sodelavcem, podelili pa so tudi sedem plaket za posebne dosežke. Te so dobili Amalija Burger Jurkovič (prva višja medicinska sestra), Vesna Morela (oftalmologinja in prva vodja očesnega od-delka), upokojeni primarij in dolgoletni vodja kirurškega oddelka Tone Šavelj, medicinska sestra Stanka Cvelbar, diplomirana medicin-

ska sestra Ljudmila Gorenc, gostinski tehnik Tone Kovačič in diplomirana fizioterapevtka Darja Pavlenič.Ob tem jubileju je Krka d.d. Novo mesto bol-nišnici donirala finančna sredstva za nakup navigacijske naprave pri operacijah, Društvo BNI pa je doniralo enajst obposteljnih oma-ric. Župan Mestne občine Novo mesto gospod Gregor Macedoni je bolnišnici podelil občin-sko priznanje.Novomeška bolnišnica ima smele načrte in dobro zastavljene razvojne cilje. V gradnji je nov urgentni center, prepotrebna gradnja novih prostorov internega oddelka pa še čaka na soglasje države. ■


Pregled dogodkov

Seje odborov dejavnosti Združenja*

6. seja Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti 5 . november 2014

1. Potrditev zapisnika 5. seje Odbora psihiatrične bolnišnične dejavnosti2. Skupnostna psihiatrija3. Gerontopshiatrično zdravljenje4. Evidenčni obračun storitev klinične psihologije5. Razno

6. seja Odbora terciarne dejavnosti 20. november 2014

1. Potrditev zapisnika 4. seje Odbora terciarne dejavnosti 2. Aktualna problematika (dodatek za magisterije in doktorate, prosta izbira delavca do 36-ur-

nega dela na teden …)3. Razno

9. seja Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti 9. december 2014

1. Potrditev zapisnika 8. seje Odbora osnovne zdravstvene dejavnosti2. Poslovanje zdravstvenih domov v obdobju I–IX 20143. Seznanitev s potekom sprejemanja Aneksa št. 2 k SD 2014 in Splošnim dogovorom za pogod-

beno leto 20154. Predstavitev novih etičnih kodeksov EFPIA5. Razno

9. seja Odbora bolnišnične dejavnosti10. december 2014

1. Potrditev zapisnika 8. seje Odbora bolnišnične dejavnosti2. Urgentni centri – predstavitev organizacijskega vidika novih urgentnih centrov s strani Mini-

strstva za zdravje3. Poslovanje bolnišnic v obdobju I–IX 20144. Seznanitev s potekom sprejemanja Aneksa št. 2 k SD 2014 in Splošnim dogovorom za pogod-

beno leto 20155. Predstavitev novih etičnih kodeksov EFPIA6. Razno

12. seja Upravnega odbora 17. december 2014

1. Potrditev zapisnika 11. seje Upravnega odbora (14. 10. 2014) in 3. dopisne seje (2. 12. 2014)2. Obravnava Aneksa 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2014 in določitev prioritet za

Dogovor 20153. Poslovanje javnih zdravstvenih zavodov za obdobje I-IX 20144. Aktivnosti in postopki v zvezi z izterjavo zneska za plačilo ¾ odprave plačnih nesorazmerij5. Informacija o aktivnostih povezanih z davčnimi nadzori v bolnišnicah6. Razno

Drugo

28. januar 2015 Posvet na temo priprav za sestavitev Letnega poročila za leto 2014 in načrtovanja za leto 2015.Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: UKC Ljubljana, Predavalnica 1, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana

*Zapisniki sej so dostopni na spletni strani Združenja www.zdrzz.si

20. februar 2015 od 12h do 16h

Intervizijsko srečanje za mediatorje v zdravstvu

Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva 38, 1000 LjubljanaVeč informacij: [email protected]

9. marec 2015 Posvet v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev (predavatelj mag. Branko Vidič)

Organizator: Združenje zdravstvenih zavodov SlovenijeKraj: UKC Ljubljana, Predavalnica 1, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana Več informacij: [email protected]

1.–2. junij 2015 Konferenca »Bolnišnice 2020: zdravstvo v prihodnosti, bolnišnice prihodnosti« / Hospitals 2020: hospitals of the future, healthcare of the future. Dvodnevna zaključna konferenca HOPE programa izmenjave in predstavitev dobri praks

Organizator: HOPE Kraj: Poljska, VaršavaVeč informacij: www.hope.be; [email protected]

Napovednik dogodkov

Prijavnica:

Dogodek:

Zavod:

Naslov zavoda:

Ime, priimek, delovno mesto, izobrazba ter elektronska pošta udeleženca:

, @

, @

V , dne Žig: Podpis:

Prijavnico nam pošljete po navadni pošti (ZDRZZ, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana), po e-pošti ([email protected]) ali preko faksa (na številko 0592 271 99).

Documents

Novis 01 januar 2015