Glasilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva onraja Novo mesto Las tn ik In Izdajatelj: O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto. — Izhaja vsalko sredo. Posamezna š t ev i lka 10 d in . — L e t n a n a r o č n i n a 480 d in , polletna 240 d in . Čet r t le tna 120 d i n ; p lač l j iva je vnapre j . Za Inozemstvo 900 d in ozir 3 a m e r i š k e dolarje. — Tek . r a č u n pr i K o m u n a l n i b a n k i v N o v e m mestu, fit. 60-KB-16-2-24

Š t e v . 21 (375) Leto VI I I

NOVO MESTO, 22. MAJA 1957

Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorn i urednik Tone GoSnik. Naslov u r e d n i š t v a in uprave; Novo mesto, Cesta komandan ta Staneta 30. Poš t . pred. Novo mesto 83 Telefon u r e d n i š t v a i n uprave: st. 127. Rokop i sov ne v r a č a m o . T i s k a Casopiano-t a l o ž n J š k o podjetje »Slov. po ročeva lec« v L j u b l j a n i Z a t isk odgovarja F . ~ ' e v e l

Ob p r a z n i k u p a r t i z a n s k e T o p l i š k e d o l i n e

Napredno kmetijstvo usmerja zadruga N a d 80 odstotkov k m e č k i h

gospodarstev biv§e o b d i n e D o ­lenjske Topl ice je v k l j u č e n i h v kmet i j sko zadrugo. Š t e v i l o č l a n o v te zadruge se je d v i g n i ­lo na 272 i n raste iz leta v leto. Nekaj gospodarjev pa je še v e d ­no, k i j i h ne pri tegnejo v e l i k i uspehi zadruge i n posameznih z a d r u ž n i k o v , kti ne v i d i j o sme­r i napredka in pobi do njega. To seveda ne o v i r a čeda l j e m o č ­n e j š e vloge zadruge p r i n a č r t ­nem dviganju kmet i j ske p r o i z ­vodnje.

P O G O S P O D A R S K E M N A C R T U •O s k r b n i h p r i p r a v a h i n pod­

robn i i zde lav i gospodarskega nacr ta s p l o š n e kmet i j ske zad ru ­ge Dolenjske Topl ice , k i zaje­ma, oz i roma v k l j u č u j e vse za­d r u ž n i k e , smo k ra tko že poro­čal i . Gospodarski n a č r t z ad ru ­ge Pa ne bo ostal samo na pa ­p i r ju , ko t se mars ik je na ža los t še dogaja, p a č pa ga tudi ures­n i č u j e j o že od p r i č e t k a leta. B r e z t e ž a v res ne gre, toda k a ­že, da ga bodo navz l i c temu i z p o l n i l i i n presegl i .

T e ž a v e imajo z gradnjo gno j ­nic n ih j a m . P o n a č n t u b i J ih m o r a l i letos zg rad i t i 29. To pa n a j b r ž ne 'bo m o g o č e , ke r ob ­l jub l j en ih k red i tov n i . Zadruga s k u š a sedaj s svo j imi sk l ad i , da bo vsa po lov ica v n a č r t u p red ­v i d e n i h gnoj n i č n i h j a m zgraje­n i h . T e ž a v e torej niso nastale po k r i v d i zadruge i n z a d r u ž ­n i k o v .

Strojev, kot prr ipornočkov za laž j i n a č i , n obdelovanja zemlje, se z a d r u ž n i k i r a d i p o s l u ž u j e j o . Znano je, da Je s t ro jn i odsek K m e t i j s k e zadruge Dolenjske Top l i ce tud i f i n a n č n o kor i s ten kot redkoka te r i . p<> sk lepu o b č ­nega zbora so letos s t rojni park š« poveča l i . K u p i l i so dvo<red-ne strnie za setev koruze , osem-irednj stroj za setev p š e n i c e ' i n brano. M i s l i j o k u p i t i tudrt neko­l i k o težj i kamion za prevoze, da bo t rak tor potem lahko l a ­mo za kmet i j s tvo .

Š T I R I I N D V A J S E T Z A D R U Ž ­N I K O V T E K M U J E

S p r ide lovan jem k r o m p i r j a imajo topliškii z a d r u ž n i k i že d o ­kaj i z k u š e n j . Zadruga j i m j e p r i sk rbe l a dober semenski k rompi r . K m a l u so spoznal i i n v i d e l i , d a je sorta M e r k u r na j ­bolj donosna. Sedaj raste ta sorta k r o m p i r j a na p r i b l i ž n o 80 odstotkov s k r o m p i r j e m za ­sajenih p o v r š i n . K o l i č i n e k r o m ­pi r ja , k i ga kmetje dajo v p r o ­dajo, se Je v zadnj ih le t ih d v i g ­n i l a aa v e č kot 100 odstotkov.

R a z u m l j i v o J«, da so se i topliš-k i z a d r u ž n i k i navduse.no odzva­l i poz ivu na tekmovanje za v e č ­je hektarske donose. Od loč i l ; so se za tekmovanje v p r i d e l o v a ­n j u k r o m p i r j a . Tekmuje 24 z a ­d r u ž n i k o v (s skupno 8 hektairi s k r o m p i r j e m zasajenih povr ­šin) v borbi z>a kakovos t i n k o ­l i č ino . Ce so kmetje v top l l šk i d o l i n i pred leti p roda l i letno le do dva vagona k r o m p i r j a , od lanskega p r ide lka pa že S v a ­gonov, bodo s tekmovanjem ta p o m o č j o zadruge, fej zlasti s k r ­bi za dobro seme, gnoj i la i n š k r o p i v a . p r e s e ž k e p r i d e l k a h i t ro p o v e č a l i , ta s item p a t u ­di svoje dohodke,

A K T I V M L A D I H Z A D R U Ž ­N I K O V

z d r u ž u j e 36 mfladiih k m e č k i h pro izva ja lcev v pr izadevanju za n a p r e d n e j š e .kmetovanje. Imajo svoj ko« obdelovalne zemlje, k je r delajo poizkuse s sor tami i n gnojenjem ter d r u ­g i m i p r i p o m o č k i . Letos p re i z ­k u š a j o osem sort k romp i r j a . P r ide lu je jo tudi p a r a d i ž n i k e , č e b u l o i n drugo povr tn ino . M l a ­di z a d r u ž n i k i i n z s d r u ž n i c e k a ­že jo v e l i k o veselje i n smise l za napredno kmetovanje .

Zadruga pomaga m l a d i m z a ­d r u ž n i k o m , da s i pr idobe po­trebno znanje itn i z k u š n j e . S k r b i pa tudi za s t rokovnjake . Izmed m l a d i h »adružni ikov j e zadru ­

ga poslala dva na itiraktorski te­č a j . V kmet i j sko šok> G r m Je poslala t r i gojence, v srednjo kmet i j sko šolo v M a r i b o r u ene­ga, eno dekle pa v kme t i j sko gospodinjsko Šolo na M a l o L o k o .

N A C R T : M E S A R I J A . K L A V ­N I C A , P R E D E L O V A L N I C A

Krritlflee, z las t i glede č i s toče na r a č u n mesari je v D o l e n j ­s k i h Top l i cah , je b i l o že Ve l iko . S p r v i m a p r i l o m jo je p revze la zadruga. Najprej je b i lo treba vse temelji)!© poč i s t i t i i n nap ra ­v i t i r ed . Z« v p r v e m mesecu pod z a d r u ž n o up ravo Je b i l a mesari ja ak t ivna . Zadruga je n a r o č i l e n a č r t e za gradnjo so­dobne k l a v n i c e i n p rede lova l -nice za meso ter l o k a l , k i bo ustrezal vsem predpisom i n po­trebam t u r i s t i č n e g a k ra j a . P r o ­dajalno mesa bodo u r e d i l i že l e ­tos, ostalo pa 'prihodnje leto.

K o n č n o bodo z a d r u ž n i k i ilrt ostali gospodanjii po zaslugi zadruge i m e l i v b l iž in i žago za razrez že lezni i tkiih pragov. Z a ­druga je k u p i l « v H o č a h p r i M a r i b o r u moderno p r e m i č n o žago za rezanje pragov i n tudi drugega lesa. Poslej pragov ne bodo v e č tesal i , k e j gre s tem mnogo lesa v noč. Prage bodo reza l i , len k i ga bodo s tem p r i d o b i l i bo surov ina z« lesno galanteri jo, 2ag i bodo p r i k l j u -čiili men J Si lesno prede lova ln i

obrat. T a k o bodo vrednost lesa znatno p o v e č a l i .

K m e t i j s k a zadruga i m a š e v e č n a č r t o v , k i j i h bo deeots u r e s n i č i l a . Namerava jo ustano­v i t i lastno z a d r u ž n o h r a n i l n i ­co. K r e d i t n o h r a n i l n i odsek se le<po razv i j a . P r i č e l i &o uvajat i nakupno prodajne k n j i ž i c e za č l a n e .

E d i n a s tvar v gospodarskem n a č r t u t o p l i š k e zadruge, za k a ­tero ne vedo kdaj bo u resn i ­čena , je uredi tev sadovnjakov na R i g l j u i n <rigolanje s t e l jn i -kov pni M e n i š k i v a s i . N a č r t i M ta delu so š« vedno v p r o u č e ­vanju . Izvajanje teh de l n i o d ­visno samo od upravnega odbo­ra zadruge i n z a d r u ž n i k o v . Ce bi to b i l o . b i bili« p rav gotovo tudi v tem pogledu žie nekaj napravl jenega. P a š n f k za m l a ­do ž iv ino , za katerega &e top­l i ški zadružni toi potegujejo že vrs to let, k a ž e , da bodo letos vendar d o b i l i , č e p r a v samo v najem.

S p l o š n a Kmetijetoa zadruga Dolenjske Top l ice J« zaorala m o č n e z a d r u ž n e brazde. N a teh sedaj z načrtnrirn de lom i n v •tesnem sodelovanju z • a d n u ž -n i k i d v i g a kme t i j sko p r o i z v o d ­njo ter us tvar ja pogoj* na h i t ­r e j š i gospodarski napredek do­l ine i n posameznikov. Dosega­nj; uspehi ta » » u p a n j e z a d r u ž ­n i k o v so j ams tvo še h i t r e j š i h i n v e č j i h uspehov.

Delegati našega okraja za Kongres delavskih svetov

K o t srno teraflko že p o r o č a l i , bo n o v o m e š k i okraj zastopalo na Kongresu d e l a v s k i h svetov v Beogradu osem delegatov: dva ! E industri je, po eden iz obr t i , gostinstva In itrgovine, gradbe­n i š t v a , p rometa , gozdars tva i n kmet i j s tva .

G o z d a r j i so tovoli'li za svojega delegata A v g u s t a A v b a r j e , de-

• Odkod • podražitev • mesa?

Z a r a d i povišanja cen za meso so p o t r o š n i k i negotovi in se sprašujejo, ali ne bodo temu povišanju sledile tudi cene za drugo blago. O tem je toliko pripovedovanja, da bo prav, če vprašanju posvetimo nekaj več prostora.

V prvih mesecih letošnjega leta so se cene v povprečju dvignile za okoli 2°/». S tem pa še ni rečeno, da se je zato poslabšal standard., Prej bi trdili, d a smo doseg l i v p r v i h m e s e c i h d o l o č e n uspeh i n d a so cene n a t r g u bo l j s t a ­b i l n e ko t k d a j k o l i pop re j . U p o š t e v a t i m o r a m o •— to ka j radi p o z a b i m o , kadar govorimo o življenjski ravni — d a so se plače že v prvih treh mesecih povečale za 8'/», mimo tega pa so prebivalci v mestih nakupili precej industrij­skega blaga in p r e h r a n b e n i h a r t i k l o u z denar­jem, ki so ga dobili za premije in nagrade ob novem letu. Skratka, pri potrošnikih je bilo precej več denarja, čeprav moramo upoštevati, da vsa podjetja še niso izplačala plač po novih tarifnih pravilnikih in bo zato kupna moč v tem in v prihodnjih mesecih še večja. V p r v i h m e s e c i h l e t o š n j e g a l e t a se je tore j k u p n a m o č p r e b i v a l s t v a p o v e č a l a z a 8° /» , cene p a so v Is tem č a s u p o s k o č i l e le z a 2 ,30/0 v p o v p r e č j u . L a n i je b i l o to ž e v p r v i h m e s e c i h l e t a d r u ­g a č e : k u p n a m o č se je p o v e č a l a za 2"/o, cene p a so poras le z a 5,5"/ f l. Potemtakem je raz­merje skoraj obratno in za potrošnika veli­ko bolj ugodno. Ce bi tako razmerje ostalo skozi vse leto. bi bili lahko prav r e s e l i . Kajti to bi bil najboljši dokaz, da je trg s t a b i l e n i n d a smo doseg l i d o l o č e n o i z b o l j ­š a n j e življenjskih pogojev. To seveda ne bo lahka naloga, kajti vsa leta nazaj so cene sko­raj vedno prehitevale povečanje plač. Tak, ugoden odnos med kupno močjo, med plačami In cenami, je odvisen tako od boljše industrij­ske kot od večje kmetijske proizvodnje. Indu­strija bi morala izkoristiti vsaj del neizkori­ščenih kapacitet, to je strojev in industrijskih naprav, ki včasih le preveč »počivajo«. Tre­nutno izkoriščamo le 77n/o vseh strojev. Ce bi izkoristili vsaj 10°/» kapacitet več, bi pomenilo to za nekaj deset milijard proizvodov več in bi to prav gotovo vplivalo na cene, ki bi mo~ rale ostati vsaj iste, če že ne nižje. Podobno velja za kmetijstvo in kmetijske pridelke.

Nekaj več bi zapisali še o cenah mesa. Zaradi tega je največ razburjanja. To je konč­no razumljivo, kajti le malokdo je opazil, da so se v teh mesecih pocenile nekatere vrste tekstilnega blaga in drugih industrijskih iz­delkov, ker jih nihče ne kupuje dvakrat ali trikrat na teden, kot kupujemo meso.

K povečanju cen je največ prispeval močno povečan izvoz živine. V mesecu marcu smo izvozili toliko živine, da je bil ta izvoz na drugem mestu po doseženi vrednosti. Sicer smo zadovoljni, da z v e l i k i m izvozom d o b i m o čim več deviznih sredstev, toda ne moremo se strinjati z izvozom za vsako ceno. Se manj pa s takim izvozom, ki ga najbolj o b č u t i p o ­t r o š n i k , ker mora plačati za določeno blago prav zaradi tega precej višjo ceno. Le mimo­grede naj omenimo, da so se do konca aprila cene za goveje meso povečale v posameznih okrajih od 10 do 40 dinarjev, v nekaterih mestih pa celo za 60 dinarjev.

Tako kot v mnogih deželah, tudi mi pod­piramo izvoz s tem, da dajemo podjetjem, ki izvažajo, posebno podporo, da bi lahko na tu­jem trgu nastopala po konkurenčnih cenah. Gospodarstveniki pravijo t e m u »koeficientu. Podobno velja tudi za izvoz živine. Toda med­tem ko so bile cene za meso in živino na tujih tržiščih zelo ugodne, so nekatera izvozna pod­jetja uspela prepričati pristojne gospodarske organe, da je izvoz težaven in da bi jim bilo treba odobriti še posebne premije. P r e m i j e so b i l e odobrene i n n a k u p o v a l e ! so l a h k o po m i l i v o l j i d v i g a l i cene ter v p r v i h t r e h m e s e c i h I z v o z i l i 60°/9 p r e d v i d e n i h k o l i č i n l e tnega i z v o ­z a ž i v i n e . Prav gotovo, da se je to moralo poznati tudi na notranjem trgu in da so prav zaradi tega cene močno poskočile. Upravičeno lahko zamerimo gospodarskim organom, da so Šli na led izvoznim podjetjem in jim o d o b r i l i dodatne premije. Ce bi bila vez med notranjo trgovino in izvozom vsaj nekaj boljša, bi do takih pojavov ne moglo priti in bi tudi cene ne mogle v kratkem, času toliko porasti.

V družbenem planu za letošnje leto smo predvideli, da b o m o izvozili za okoli 2 mili­jardi dinarjev manj živine. Zaradi tega bi m o r a l i gospodarski organi pravočasno pove­dati, kakšni so letni kontingenti, se pratri, k o l i č i n e , ki jih izvozna podjetja lahko izvozijo. Prav tako bi morali te količine porazdeliti na posamezne mesece tudi zato, da bi bil izvoz enakomeren in da ne bi vplival na notranji trg. Tega niso storili. Po našem, mnenju bi bilo prav, če izr>oznim, podjetjem ne bi povečevali kontingentov, pa čeprav bi zaradi tega. zašla v denarne težave. Taka Sola bi bila sirer pre­cej draga, toda za potrošnike in, končno tudi za vso skupnost prav koristna. Ukrep, ki raj omeji izvoz živine, je bil nedavno tega že sprejet. P r e m i j e z a Izvoz ž i v i n e so v g l a v n e m u k i n j e n e Os t a l e bodo le p r e m i j e za Izvoz n a j ­bo l j k a k o v o s t n e ž i v i n e fl. in Ia razred), ki je v pogodbeni vzreji. To bo sčasoma vplivalo tudi na notranji trg, tako da lahko pričaku­jemo, da bodo cene zopet nekolika nižje, in da np bo prav nobenih razlogov za novo zvi­ševanje cen. Tu in tam cene še zvišujejo. V tem primeru pa ne bi mogli trditi, da. je temu kriv izvoz, pač pa mesarska podjetja, ki sku­šajo v tej »zmešnjavi'' iztržiti kar se največ da. Menimo, da bo treba tudi takim prei ali slej stopiti na prste. M . S.

lavsftc1. svet i I t v j A ^ j s k i h podje­tij J o ž e t a U d o v i c a iz Novega mesta, i n J o ž e t a Zorela iz K a n i -žar ioe . O b r t n i k i so i z v o l i l i Iva­na H a o i n a iz Novega mesta, g radbinc i pa Ivana Z 4 d » n e -ka ta Novega mesta. T r g o v -neka te N o v e g a mesta. T r g o v ­sko ta gostinsko s t roko bo ia-Mopal Mito* Jafcopee, p romet p a ing. V U f b a M Jordan, k m e t i j ­stvo p a L a m p e Frane te Novega mesta.

»Brez uradne proslave, ki bi žali la skromnost velikega ljudskega č loveka , slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največ jega sinu, marša la Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez spodbude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hva ležnos t i do tistega, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je n a š e narode iztrgal iz krempljev faš izma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združi l v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni b o d o č n o s t i . . . «

S temi besedami je 24. maja 1945 pozdravil v beograjski »Borbi« tovar i š Moša Pijade marša la Tita ob njegovem rojstnem dnevu. Besede spoš tovanja in ljubezni, i zrečene pred 12 leti, veljajo tudi včera j , danes in jutri. Kajti vse, kar je bilo narejenega in po loženega v nove temelje za narodnostno, pol i t i čno , gospodarsko in družbeno ž iv l jenje ter napredek naš ih narodov in naše federa­tivne ljudske republike Jugoslavije, je za vedno združeno z imenom T i t o . Nauč i l nas je velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega položaja , iz katerega bi ljudstvo ne naš lo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti , če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na ž r t v e za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka.

Zato poš i l jamo tudi za le tošnj i 25. maj — za 65. rojstni dan n a š e m u ljublje­nemu in s p o š t o v a n e m u uč i te l ju , vodniku in prvemu borcu naš ih narodov, n a š e m u najbo l j šemu tovar i šu JOSIPU B B O Z U - T T T U iskrene pozdrave in žel je , da bi Živel na srečo in radost naš ih narodov š e mnoga, mnoga leta!

Za Bihać - vse pripravljeno Danes zjutraj je odpotovalo v Bihać 50 tabornikov in mladincev Partizana,

da bodo do jutri zvečer postavili sto šotorov za več kot 600 udeležencev novo­meškega okraja na Zletu bratstva in enotnosti v Bihaću — Dolenjska mladina nestrpno pričakuje srečanj z mladim rodom Bosenske Krajine tn Hrvatske — Osrednja prireditev: po športnih tekmovanjih nastop Partizana iz Banje Luke, Bi­haća, Ogulina, Siska, Karlovca in Novega mesta, združen s sodelovanjem Garnizije JLA v Bihaću — Zlet • Bihać bo osrednja manifestacija mladine novomeškega okraja za letošnji Dan mladosti

» S a m o da vreme ne b i naga­ja lo . . . « se te d n i zaskrbl jeno ozirajo pod oblake č l a n i p r i ­pravl ja lnega odbora za Zle t bra ts tva i n enotnosti, k i bo 24. i n 25. maja v B ihaču . Vse druge Je p r ip rav l j eno : prevozi , p reh ra ­na, saniteta, oskrba z gor ivom, prevozna m e h a n i č n a de lavnica , tabor s 100 šo to r i , avtobus za pionir je ter narodne nose l n pod.

V r o k a h Izkušen ih organizator­jev, ko t so predsednik P a r t i z a n i Bor i s C f i m e k — B o r , namestnik Š taba zleta S r e č k o Skr t , n a č e l n i k Pa r t i zana M i l a n Smerdu , i e f propagande D a n i l o K o v a č i č , i e f prometa D a r k o Pr i j a t e l j , n a č e l ­n ik t aborn ikov B r a n k o L u k i ć pa d rug i organizator j i z le ta I rena Knez , dr . Spi ler , Tone Pi re , So­nja O t t ankova i td . , so potekle

dosedanje p r ip rave t a t ako d o l ­ge l n odgovorno potovanje v vzornem redu.

Svojo d o l ž n o s t so o p r a v i l i se­veda tudi v 14 Pa r t i zansk ih d r u š t v i h , k je r so p o ž r t v o v a l n i n a č e l n i k i i n v o d n i k i p r i p r a v i l i za z letne vaje ve£ kot 470 m l a d i n ­cev i n m l a d i n k , p ion i r j ev i n p i o ­n i rk . V č e t r t e k zjutraj bo p r i š l a mlad ina , k i odpotuje v B i h a č , *

Združitev podjetij lesne stroke v Črnomlju? Svet za obrt tn industr i jo p r i

O b L O Č r n o m e l j , je p red k ra t ­k i m v n a v z o č n o s t i p reds tavni ­kov pr izadet ih podjetij razprav­l j a l o m o ž n o s t i z d r u ž i t v e podje­tij lesne stroke v Č r n o m l j u . Gre za z d r u ž i t e v Miza r ske za ­druge, »Mizarja«, žage »Zora« in lesnega oddelka tovarne »Belt«. To z d r u ž i t e v o m o g o č a j o ugodni razpolož l j iv i objekt i in

V OKTOBRU SE BODO ZBRALI SLOVENSKI SLAVISTI

V NOVEM MESTU Predzadnjo nedeljo je bili v

L jub l j an i občn i zbor S l a v i s t i č ­nega druš i tva , n>a ka te rem so med os ta l im razprav l j a l i o delu naš ih s lavis tov v novem poslov­nem letu. G l a v n a naloga c r u š t v a bo u t rd i t i vezi s č l a n s t v o m In nudi t i sliavtetom na p o d e ž e l j u vet p o m o č i s sestanki po ok ra j i h Tako bo n. pr, oktobra sestanek s lovenskih .slavistov v Novem mestu, k i bo ricuSjj*' aietj č i m ­več predavatel jev slovenskega jezika .

jo narekujeta potreba po pove­č a n i dejavnosti in p 0 preusme­r i t v i vrste f i n a m i h i zde lkov , u p o š t e v a j o č p r i tem m o ž n o s t uporabe lesnih odpadkov.

Podjet j i M i z a r s k a zadruga ln »Mizar« sta po svoj i d a n a š n j i dejavnosti podobni bol j ob r tn i ­šk im de lavn icam kot i ndus t r i j ­s k i m objektom. Obe nastopata na t rgu samostojno in p revze­mata v e č a l i manj p r i l o ž n o s t n a n a r o č i l a , k i pa so vedno več ja od r azpo lož l j i v ih kapacitet. Obe podjetji imata p r i b l i ž n o enake stroje in obema manjkajo spe­cialne strojne naprave. Vedno sta tudi v zadregi glede ustrez­nih suh ih desk, kaj t i nobeno od teh podjetij n ima pr imerne s u ­ši lnice ta les. Povsem razum­lj ivo je, da so proizvodni stro­ški v i sok i l n zaradj tega odva­jata skupnost i bore malo.

Ugotovl jeno Je b i lo , da bi no­vo m o č n e j š e podjetje ve l iko l a ­že nabavi lo enega a l i d v a nujno

potrebna specialna obdelovalna stroja ter b i ii&hko ured i lo o d ­delke za izdelavo p o h i š t v a , s tav­beno mizars tvo , galanter i jo i n obrtna dela .

Nakazano ugotovitev bo sedaj p r o u č i l a posebna komis i ja , se­stavljena iz č l a n o v posameznih ko lek t ivov i n s t rokovnjakov iz lesne stroke. Naloga te k o m i s i ­je bo na podlagi r azpo lož l j i v ih objektov, strojnega parka in de­lovne s i le . Izdelati perspekt ivni delovni n a č r t z vses t ranskimi ekonomskimi pokazatel j i .

Ob tej p r i l o ž n o s t i je b i la t u ­di poudarjena š k o d a , k i jo ima nasa skupnost zaradi uredbe, k i predpisuje r a z l i č n e izvozne fak­torje za posamezne asor t imen-te lesa. Fak to r za h lodovino i n deske je n a m r e č vedko viš j i od onega za cepance. Rezul tat te­ga je, da na j l epš i les' r a z r e ž e j o na ustrezne d o l ž i n e i n ga nato precepijo i n izvozi jo kot cepan­ce. T u j i podjetniki p a si iz omenjenih eepancev izreŽejo ustrezne deske oz. potrebne k o ­mada. P . B .

v l a k i , peg i n s k a m i o n i v N o v o mesto, k jer se bo f o r m i r a l a zlet-na ko lona pred p o š t o .

O b desetih dopoldne pozd rav i ­m o organizatorje l n u d e l e ž e n c e zleta p red n j i h o v i m odhodom! Zas topal i bodo mlad ino S l o v e n i ­je na pomembnem s lavju v B i ­h a ć u , k je r bomo obnov i l i s t ike z m l a d i n o Hrva t ske i n Bosenske K r a j i n e , kot so b i le v le t ih N O B bratsko povezane slovenske, h r ­vatske, l i ške , da lmat inske in ho senske brigade v skupnem boja p ro t i okupator ju i n d o m a č i m Iz­dajalcem 1 Iskreno že l imo , d a b i m l a d i n a Dolenjske v i d e l a i n do­ž i v e l a na tem potovanju k a r n a j v e č , da b i spoznala s lavne kraje iz let n a š e vstaje i n zvede­la , k a k o je t rpelo l judstvo v sosednji H r v a t s k i l n B o s n i , d a smo pregnal i faš i s te i n n j ihove podrepnike. V t o v a r i š k i h š p o r t ­n ih s r e č a n j i h i n n a v e l i k e m n a ­stopu Pa r t i z anov ih d r u š t e v bo m l a d i rod n a š i h r epub l ik p o k a ­zal , k a k o raste i n žjvi v s v o ­bodni T i t o v i domov in i .

D a n mladost i bo v B i h a ć u d a n bra t sk ih s r e č a n j , navezovanja pr i ja te l j sk ih s t ikov med č l a n i Par t izana , t a b o r n i š k i h o rgan iza ­c i j Š t u d e n t s k i h k u l t u r n i h skupin. In d rug ih d r u š t e v , l n pomembna manifestaci ja mladega rodu t r eh republ ik . V s e m u d e l e ž e n c e m z l e ­ta ž e l i m o pr i je tno potovanje i n k a r n a j v e č lep ih d o ž i v e t i j . P o ­zdravi te m lad ino l n p r e b i v a l e « bra tskih sosednjih repub l ik , ne -site j i m za D a n mladost i nase Ukrene t o v a r i š k e pozdrave!

VREME Z A C A S O D 22 . M A J A

D O 2 . J U N I J A

V drugI po lov ic i t e k o č e g a tedna sprva pogoste nevih tne padavine i n nevarnost toče , prot i koncu tedna pa lepe i a v r o č e vreme. Ves p r ihodn j i te­den nestalno, s pogostimi a«-* v lh tn imi padavinami i n hladne-* je, vendar je malo verjetno, dsj bo trajen dež .

(Napoved p r i r e d i l V . M i ;

Delavsko upravljanje v Kanižarici

V e l i k o v a ž n o s t smo polagal i V h i g l e n s k o t e h n i č n o zašči to . A -naliize ao na* opozori le , da i m a ­mo od leta 1954 dalje o b č u t e n porast de lovn ih nezgod in izo­s tankov zaradi bolezmi. Glede zn ižan ja nezgod je b i l za vode­n j « evidence in podrobne ana­l ize vsake nezgode z a d o l ž e n obratni i n ž e n i r , katerega na lo ­ga je b i l a p r o u č i ttf vsako nezgo­do i n ugotovit i vzrok . Obra tn i I n ž e n i r A n t o n B o l e je zak l juč i l tud i seminar za varnostne i n ž e ­nir je . Glede izostankov zaradi obolenj Pa smo v skupnih po ­svetovanj ih z zdravs tven im k a ­d r o m ugotov i l i , da na zdravje rudarjev neugodno v p l i v a n*»-cdrava p i t n 8 voda. T o se k a ž e v porastu že lodčn ih obolenj z l a ­s t i v l e tu 1956. P r i p o m n i t i pa j« treba- da so v n a š e m k o l e k t i v u Še vedno Člani, ka t e r im je delo na r u d n i k u še vedno postranska s tvar i n se prvenstveno bavi jo t obdelovanjem lastne zemlje dn posestvom; t i h o č e j o dobi t i č i m ­v e č prost ih dn i . Z vsestransko poostreno evidenco s m 0 doseg­l i o b č u t n o I zbo l j šan je glede po­š k o d b i n izostankov zaradu bo ­l ezn i . D e l a v s k i svet je dolgo č a s a z razumevanjem to l e r i r a l nekatere Člane ko l ek t i va , k i so zelo pogosto n e u p r a v i č e n o i z o -stajal i od dela, lani pa je pod-v z e l ostre ukrepe ter odpustili vse tiste, ka t e r im opomin i n opozor i lo nis ta b i l a dovolj ostra kazen. T o j« dobro v p l i v a l o n * d e l e v n « d i sc ip l ino zlasbj p r i m l a d e m kad ru .

D e l a v s k i svet je tud i redno zasledoval f i n a n č n o stanje i n gospodarsko po l i t i ke podjetja. M e s e č n o je pregledoval i n ana ­l i z i r a l obratne o b r a č u n s k e l is te . N a podlagi podrobne analize J« b i l o m o ž n o sprot i ana l i z i ra t i po­t r o š n j o i n h k r a t i ceno g l avne ­ga reprodukt ivnega mate r ia la kot Je Jamski les. k r a j n i k i . r az ­s t re l ivo i n e l e k t r i č n a energija. dal je s tori lnost dela na posa­m e z n i h de lovn ih mes-Hih. ob re ­meni tev delavnice i n k o n č n o evtpparka . A n a l i z a , r a z č l e n j e n a na posamezna kontna mesta, to je na posamezna de lovna mesta v j a m i a l i na zunanjem obratu, 3« nakazala vsakemu č l a n u d e ­lavskega sveta, k a k o potrebno je zasledovati s t r o š k e pro izvod­nje in k a k o j i h z m a n j š e v a t i . Za, poglobitev v delo r a č u n o ­vodskega sektorja Je de lavsk i svet redno pos lu ša l podatke š e ­fa r a č u n o v o d s t v a , o n j ih r a z ­pravl ja j ter j i h odobrava l . T u d i z a k l j u č n e r a č u n e za posamezna obdobja J« deravski svet teme­l j i to ob ravnava l predno J ih Je o d o b r i l .

D a b« k a r najbolj uspel i p r i ak t i vnem sodelovanju vseh č la­nov delavskega sveta, je l an i de lavsk i svet ugotovi l , da b i b i ­la na jbo l j š a ob l i ka dela v ko­mis i jah . Postavljene so bi le š t i ­r i komisi je za p r o i z v o d n j o . . i n ­vest ici jsko dizgradnjo. za gospo-

I N G . B R A N K O P E T E R N E L J

d a r s k o - r a č u n s k i sektor, tarifno po l i t iko ter za H T Z s l u ž b o tn socialno problemat iko. D c l n sa­mo je pokazalo, da Je b i lo p r a k ­t i č n o udejstvovanje v d o l o č e ­nem resorju sve t« najbolja šo­l a i n vzgoja. hkre.U pa Je tak­šen nač in dela odk lan ja l more ­bi tna nasiprotstva med opera t iv ­n im vodstvom podjetja ln o rga­nom delavskega samoupravi j ar n l a . Naloga teh komis i j Je b i l a zbi ra t i , obdelovat i i n p r i p r a v ­l jat i mater ia l za ssje upravne­ga odbora i n za zasedsnla de ­lavskega sveta. Ugotavl jamo, da smo s tako organizaci jo dela po ­g lob i l i demoTcratičnosi; i n ustva­rili pogoje za dejansko sodelo­vanje vseh č l a n o v delavskega s v t a ter p r i tem poveča l i ču t odgovornosti do dela v podjet­j u .

^Da b i dosegli k a r n a j t e s n e j š o povezavo delavskega sveta s č ' s n i kolektl iva. Je sk l en i l leta W56 delavski svet. d a bo izdajal svoj m e s e č n i b i l ten . N a D a n ruda r j ev istega leta Je Izšla p r ­va š t ev i lka » B e l o k r a n j s k e g a r u ­da r j a« , k i izhaja še danes. B i l ­ten pnina-ia č l a n o m nafleg« k o ­l e k t i v a vsa v a ž n e j š a dognanja v podjetju i n i zven njega, m u nakazuje usnehe Jn neuspehe. M a r s i k a t e r i č l an n a š e g a k o l e k ­t iva »ploh »e ne o b č u t i p o ­membnost tega glasila, za ka t e ­rega Je pre je l delavski" svet ž« š t e v i l n a pr iznanja .

Sejem prometnih sred­stev v Ljubljani

P r v i č v zgodovini n a š e d r ž a v e bo v času od 25. mana do 2. j u ­ni ja odiprt na Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L j u b l j a n i specia lni Sejem prometn ih sredsrtev z mednarodno ude l ežbo . N a njem bo sodelovalo do 80 d o m a č i h i n tuj ih podfleii j ; od s lednj ih sode­lujejo raestavl jalci iz Zapadne Nemči j e , I tal i je, Avs t r i j e , Z D A , V e l . Br i t an i j e , Franc i je , Šv ice in Izraela . N a sejmu bodo po ­kaza l i n a j n o v e j š e t e h n i č n e d o s e ž ­ke v cestnem prometu: kolesa, majhne sodobne motocikle , av to­m o b i l č k e , l imuzine , kamione nld. — Obisfkovailcl sejma Imajo 25»/o popusta na že lezn ic i .

Š T E F A N S I M O N C I C . p redsedn ik o k r o ž n e g a sod i šča :

PRAVICE STRANK v splošnem upravnem postopku

6. O v s e h v a ž n e j š i h d e j a n j i h i n u s t n i h i z j a v a h v p o s t o p k u se s e s t av i z a p i s n i k . P r e d n o u r a d n a oseba sk l ene z a p i s n i k , ga m o r a p r e b r a t i z a s l i š a n i m i n even t . s t r a n k a m ; t i i m a j o p r a v i c o t u d i s a m i p r e č r t a t i i n d a ­j a t i p r i p o m b e . T u d i te p r i p o m b e se m o r a j o v n e s t i v z a p i s n i k . N e p o t r e b n a je bo j azen p r e d p o d p i s o m z a p i s ­n i k a , k a k o r je v e č k r a t o p a z i t i . S s v o j i m p o d p i s o m p o ­t r d i p o d p i s a n i l e r e s n i č n o s t svo je i z p o v e d b e . T o je n e k a k a k o n t r o l a n a d p r a v i l n i m d e l o m u r a d n e osebe. Z a p i s n i k p a je v seeno v e l j a v e n , č e t u d i ga n o č e p o d ­p i s a t i . V tepa p r i m e r u se l e navede v z r o k o d k l o n i t v e . S t r a n k a Ima p r a v i c o p r e g l e d a t i sp i se i n n a svo je s t r o ­š k e p r e p i s a t i p o t r e b n e sp ise ; to p a s eveda ne v e l j a , Če b i se s t e m o n e m o g o č i l n a m e n pos topka . C e b i k d o s k u š a l k r a t i t i s t r a n k i t o p r a v i c o , i m a t a p r a v i c o p o ­sebne p r i t o ž b e .

7 . M e d v p o s e b n e m p o g l a v j u z b r a n i m i p r e d p i s i o v r o č a n j u sp i sov n . p r . v a b i l , o d l o č b , je v s e k a k o r o m e ­n i t i t is te , k i d o l o č a j o o b v e z n o nepos redno v r o č a n j e . T a k a v r o č i t e v je p r e d p i s a n a vse le j , k a d a r z a č n e t e č i od d n e v a v r o č i t v e r o k . Z a t o r a v n a ze lo l a h k o m i s e l n o t i s t i , k i se i z m i k a a l i p a ce lo o d k l o n i s p r e j e m p o š i l j ­ke . V o b e h p r i m e r i h p u s t i v r o č e v a l e c sp is v s t a n o ­v a n j u a l i ga n a b y e na v r a t a s t anovan ja te r se š t e j e , d a je v r o č i t e v p r a v i l n o o p r a v i l . R o k i p a t e č e j o c d tega č a s a da l je , ne p a š e l e od p r e j e m a , č e se je n a s l o v n i k kasne je p r e m i s l i l i n s a m d v i g n i l spis . M n o g o s t r a n k je ž e z a r a d i te svoje t r m o g l a v o s t i i z g u b i l o svo je p r a ­v i c e , n . p r . p r a v i c o do p r i t o ž b e i n to t u d i t a k i h , k i so i m e l e ce lo upan je n a u speh . N o b e n i h o p r a v i č l j i v i h r a z l o g o v n i , d a ne b i s p r e j e l i p o š i l j k e i n to p o t r d i l i s p o d p i s o m i n d a t u m o m na v r o č i l n i c i , saj s s a m i m p re ­v z e m o m ne p o t r d i m o , da s m o z v s e b i n o o d l o č b e t u d i ž e z a d o v o l j n i . U p o r a b a v r n i t v e v p r e j š n j e s tanje ne b i b i l a m o ž n a , k e r da je z a k o n to s r eds tvo le t i s t i s t r a n k i , k i i z o p r a v i č e n i h v z r o k o v z a m u d i rok . C e p a se ž e d o v o l i t o i z r e d n o p r a v n o s reds tvo , ga m o r a v l o ­ž i t i na jkasne je v 8 d n e h , o d k a r je p r e n e h a l v z r o k , k i j e p o v z r o č i l z a m u d o , ne p a p r e k o 3 mesecev o d d n e v a z a m u d e . O b e n e m m o r a o p r a v i t i t u d i z a m u j e n o d e j a ­nje n . pr . v l o ž i t i p r i t o ž b o . K a d a r pa p r e v z a m e p o š i l j ­k o k d o d r u g , je p r i p o r o č l j i v o , da p r i p i š e v k a k š n e m r a z m e r j u j e z n a s l o v n i k o m , n . p r . o č e , ž e n a .

I I

1. V p o s t o p k u , k i ga s p r o ž i s t r a n k a a l i o r g a n po u r a d n i d o l ž n o s t i , se m o r a j o s k r b n o z b r a t i i n k r i t i č n o o c e n i t i v s a za p r a v i l n o preso jo p o t r e b n a d o k a z i l a . N a ­č e l o i s k a n j a m a t e r i a l n e resn ice n a m r e č zah teva , da se p r i z a d e v a j o r a z č i s t i t i p r a v i l n o d e j a n s k o stanje v s i u d e l e ž e n c i v p o s t o p k u ; le t ako je m o č d o s e č i z a k o n i t o o d l o č b o . Z a to p a je po t r eben t u d i nemoten i n dos to jen po tek v c e l o t n e m p o s t o p k u . K r š i l c i t o z a d e v n i h n a v o d i l i n . o p o m i n o v smejo b i t i ods t r an j en i i n k a z n o v a n i t d e n a r n o k a z n i j o do 5.000 d i n .

V g o t o v i h z a d e v a h bo m o g e l o rgan , k i v o d i po­s topek, o d l o č i t i š e l e p q i z v r š e n i u s t n i o b r a v n a v i . O b ­r a v n a v o r a z p i š e u r a d n a oseba sama , če je to k o r i s t n o za r a z j a s n i t e v , a l i p a n a p r e d l o g s t r ank , č e je v e č s t r ank z n a s p r o t n i m i in te res i a l i je t r eba o p r a v i t i og led a l i z a s l i š a n j e p r i č . U s t n a o b r a v n a v a je no p r a ­v i l u j a v n a i n se sme j avnos t i z k l j u č i l i le iz d o l o č e n i h r a z l o g o v n . p r . z a r a d i mora l e , j a v n e v a r n o s t i i t d .

Ob z a k l j u č k u pregleda delo­vanja tn udejstvovanja de lav­s k i h svetov za obdobje 1954-56 moramo ugotovi t i , da aktivnost p r i vseh č l an ih , izvol jenih v o r ­gan delavskega samouprav l j a ­nja, n i b i la enaka. E n i so se h i ­treje vž ive l i v v a ž n o i n odgo­vorno nalogo, k i j ' im je bi la za ­upana, drugi pa so ostali bolj ob s t rani . U s p e š n a razglabljanja na zasedanjih delavskega sveta nriso posamezniki efektivno p r e ­naša l i med celotni ko lek t iv ter niso b i l i v stanju pojasnjevati razprav i n sklepov, v ka te r ih So sodeloval i i n glasovaiii. V s a k č l an delavskega sveta b i se mo­ra l zavedati , da Je njegova osnovna do lžnos t nastopati i n pojasnjevati pred k o l e k t i v o m stvarne podatke In z a k l j u č k e , pa naj bodo pr i je tni ali nepr i ­je tni . L a h k o Je nastopati pred ko lek t ivom % dobr imi novicami , v e l i k o tež© p a Je posredovati nennvoIJne z a k l j u č k e .

Delovanje i n udejstvovanje n a š e g a organa delavskega sa­moupravl janja je bi lo vseskozi u s p e š n o . Dosegu smo p r e c e j š n j e uspehe i n smo b i l i za vzor m a r ­s ika teremu ko l ek t i vu . Samo po prehojenih i n p r e i z k u š e n i h s to­pin jah dalje 1 Odprav imo ugo­tovljene pomanjkl j ivos t i i n u -speh v nadal jn j i izgradnj i na­šega samoupravl janja ter ž iv l j e ­nja delavskega *veta ne bo i z o ­s ta l .

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

S u e š k i prekop in p lovba skozenj sta •pet nekol iko bolj zaposl i l i diplomate, č e p r a v ne gre za nobene senzacionalne dogodke, ampak ca korak francoske vlade p r i varnostnem svetu Z d r u ž e n i h narodov. Varnos tn i svet bo n a m r e č na francosko zahtevo razprav l ja l o Sue­š k e m prekopu in o dek la rac i j i Egip ta a dne 26. ap r i l a letos, v kater i je egip­tovska v l ada med drug im poudar i la svojo p r i v r ž e n o s t car igra jski konven­c i j i iz leta 1888 o p lovb i skozi prekop, in zahtevala, da se pris tojbine za p lov­bo skozi prekop p l a č u j e j o naravnost nov i egiptovski d r u ž b i .

Č e p r a v je a p r i l a a m e r i š k i delegat v varnostnem svetu H e n r y Cabot L o d -ge i z j a v i l , da egiptovska deklarac i ja ne ustreza povsem še s t im n a č e l o m o p lov­b i skozi Suešk i prekop, k i j i h Je sprejel varnos tn i svet l an i oktobra, ke r ne p redvideva nobenega organiziranega sodelovanja d r ž a v uporabnic prekopa p r i uprav l jan ju in nadzorstvu, je v e n ­dar p r ipomni l , da a m e r i š k a v lada za­č a s n o pr ivol ju je na egiptovsko dek la ­racijo, a s i p r i d r ž u j e p rav ico povrn i t i •e k tej zadevi .

F rancosk i delegat je takrat i z j a v i l , da je egiptovska deklarac i ja enostran­ska, da n ikako r ne nudi jamstev, k i b i j i h mora l nudi t i mednarodni spora­zum, in da ne ustreza š e s t i m n a č e l o m varnostnega sveta. Po njegovem mne­nju lahko egiptovska v l ada Izvaja rii-sk r iminac l j sko pol i t iko do posameznih d r ž a v , medtem ko predvideni a r b i t r a ž ­n i postopek škodi d r ž a v a m , k i leta 18R8 niso podpisale carigrajske konvenci je . Po mnenju francoske v lade b i l ahko

samo mednarodni sporazum pomeni l zadovol j ivo r e š i t e v tega v p r a š a n j a .

Z a n i m i v o je, da je samo Franc i j a pokazala tako popolnoma odkloni lno s ta l i šče do egiptovske deklaraci je . Celo V e l i k a B r i t a n i j a se je z njo p r a k t i č n o spr i j azn i l a i n dovo l i l a svo j im ladjam plovbo skozi prekop, medtem ko f ran­coska v lada še vedno zap i ra svoj im

»FRANCOSKA DOSLEDNOST«

ladjam pot skozi prekop. T u d i b r i t an ­ska v lada , prav tako kot a m e r i š k a , ima svoje pomisleke do egiptovske dek la ra ­cije, toda ubra la je razumno pot, ko je uv ide la , da ne more z glavo skozi z id .

Zato je na jnove j š i f rancoski ko rak p r i varnostnem svetu vzbud i l v W a -shingtonu In Londonu p r e s e n e č e n j e in nekaj nejevolje. Br i t anska v lada je ta f rancoski ko rak sicer uradno podprla , a v po l i t i čn ih k rog ih je s l i ša t i mnenje, da n i m a smis la — vsaj zdaj — pogre­va t i to zadevo, ko se je p lovba skozi Suešk i prekop spet no rma l i z i r a l a . Toda francoska v l ada trmasto vztra ja p r i svojem.

Z a to t rmo pa je razlog nekje d r u ­god. F r a n c i j a n i t i ne p r i č a k u j e , da bo s svoj im posredovanjem v varnostnem svetu kaj dosegla, posebno še , ke r p r i

tem ne už iva stvarne podpore ne Z D A ne V e l i k e Br i t an i j e . T u d i a m e r i š k e l a d ­je n a m r e č plovejo skozi Suešk i prekop. G r e za nekaj drugega. Francoska pro­paganda že delj časa zatrjuje, da se samo nekatere d r ž a v e d rž i j o resoluci j Z d r u ž e n i h narodov, medtem ko se d r u ­ge d r ž a v e nanje sploh ne ozirajo. E n a Izmed teh d r ž a v je po francoskem mnenju Egipt . K e r pač s k u š a j o zdaj iz s u e š k e g a poraza reš i t i , ka r se reš i t i da (vsaj v propagandnem smislu), poudar­jajo svojo ubogljivost do O Z N . »Ml smo ubogal i Z d r u ž e n e narode ln se u m a k n i l i iz Egip ta . K a j pa je Egipt s tori l? T a se je požv ižga l na resoluci jo OZN.«

T a k o n e t o č n o zatrjevanje pa i m a se­veda svoj namen. F r a n c i j a se odslej tudi ne bo pokorava la sklepom Z d r u ­ž e n i h narodov (kakor da se je doslej), To b i bi lo pa zelo koris tno za Franc i jo v Alž i ru , kjer se je po loža j zasukal od slabega na s l abše , in je spet kma lu p r i č a k o v a t i , da bodo Z d r u ž e n i narodi r azp rav l j a l i o tem v p r a š a n j u . F r a n c i j a ne bo izs topi la iz te svetovne organi ­zacije, p>mpak bo k ra tko malo gluha za vse proteste in resolucije, k a k o r je g luha J u ž n o a f r i š k a un i j a za vse reso­luci je O Z N , k i zadevajo po loža j č r n ­skega prebiva ls tva v tej d r ž a v i .

F rancosk i korak p r i Varnos tnem svetu plovbe skozi S u e š k i prekop ne bo zmot i l . T u d i Izraelci zaradi njega n a j b r ž še ne bodo poslal i svoje ladje skozi . F rancoska poteza je potemtakem samo pretveza za nekaj, ka r v b is tvu ni povezano s plovbo skozi Suešk i prekop.

Pi ta jmo ž i v i n o ! Cena tivine Je v zadnjem Pasu

spet m o č n o porasla, mnogo bolj seveda rejenl ln pitani ž i v i n i , kot m r š a v i . Pa tudi sicer Je m o ž n o za lepo ž i v i n o vedno iz trž i t i mno­go več. kot za suho.

Posamezni kmetovalci so to resnico te spoznali In vedo, da je pitanje ž i v i n e za zakol donosno. Zlasti Je to spoznanje r a z š i r j e n o v S u h i krajini ln nekaterih pod­r o č j i h Bele krajine. Se vedno pa prav tako prihaja na sejme in odkupne centre mnogo ž i v i n e , ki ne p r i v l a č i kupca, psft pa prej odbija. Zlasti za Izvoz mora biti ž i v i n a primerno rejena. Ne samo zaradi tega, ker to zahteva ino­zemski kupec, p a « pa predvsem zato, ker Je m o ž n o za tako ž i v i n o d o s e č i neprimerno v i š j e cene. Na-

KRI ZA BLIŽNJEGA

V sredo 15. m a j a so na n o ­v o m e š k i t r a n s f u z i j s k i pos ta j i o d d a l i k r i : U s l u ž b e n c i O L O : A l b i n L u z a r , I z i d o r P r i j a t e l j , J o ž e H r e n , S lane G r a b r i j a n , F r a n c Z a l r t r i j , M I h a L o g a r , C i r i l R e b e r š k , A l b i n B r a d a č , B e r n a r d V i n d i s , S tane A r k o , N i k o Pere , M i r k o S m u n k a r , I v a n L a v r l č , J o ž e Z o r k o , J o ­že P e n c a , R a d o Z u p a n č i č , A n ­ton Z i g a n t e h i R e z k a L o v r e n ­ci«.

K r i sta o d d a l a t a d a n se; F r a n c L e v i č n i k , k o m e r c i a l i s t Iz V e l e n j a i n A l o j g P r i j a t e l j , k r o j a č i z N o v e g a mesta .

V soboto 18. maja so o d d a l i k r i Se:

L u d v i k A h a č i č t upravnik bolničarske šole, Z d e n k a K a ­p l a n , in.stru men t o r k a v n o v o ­m e š k i b o l n i i n i c i , ter gojenke bolničarske šole iz Smihela:

M a l č i K o l e n c , J u s t i n a J u -s t inek , P e p o a Z u p a n č i č , V e r a B u č a r , M a j d a K o b e t i Č , J o ž i O p e r č k o , A l b i n a H u d o k l i n , T i l k a K e g l o v i č , A n i K o p l a n , J o ž i c a K o r a č l n , J u s t a P e t e r l i n , M a r i j a M a h n i č i n D r a g i c a F i n k .

Določeni so gradbeni okoliši vseh občin

I . š t e v i l k a Uradnega vestnlka okraja Nove mesto Je 2». IV. UST objavila 11 odlokov O L O Novo mesto o gradbenih o k o l i š i h vseh n a š i h o b č i n . S temi odloki Je t o č n o d o l o č e n o , katera z e m l j i š č a se smejo uporabiti za gradbene namene.

Ista Š t e v i l k a Uradnega vestnlka objavlja tudi odlok O h L O S t r a ž a -Toplice o vpeljavi t u r i s t i č n e tak­se v Dol Toplicah in o d l o č b o nht.O Ž u ž e m b e r k o ustanovitvi kmetljiko-gospodarske š o l e v Z u -žemtaerUu.

15. maja Je Izšla *. š t e v i l k a Uradnega vestnlka, k i objavila n i P d drugim odlok OI.O o usta­novitvi okrajnega gasilskega skla­da, sklep o p o v r a č i l u s t r o š k o v odbornikom, Planom svetov In drugih kolegijskih organov ljud­skega odhora ter sklep p e r » o n a l -n r komisije Ol .O o merilih za do­l o č a n j e dopustov. Objavljena sta I url i odloka OhXO Č r n o m e l j in Novo mesto o p o k o p a l i š k e m r"du ln odredba O M . o S e m i č o poslov­nem č a s n trgovin. Objavljen Je tudi seznam vseh č l a n o v svetov O b L O Novo mesto.

TRŽNO POROČILO Ž I V I L S K I T R G V N O V E M M E S T U 20. M A J A :

Jajca H d i n , k r o ž n i k solate 15 d in , mer i ca šp inače 15 d in , mleko 30 din . sadike p a r a d i ž n i ­ka • d in , j abolka 120 d in . č ebu ­la 40 d in . smetana 50 din sko­del ica , če šn je 15 d in skodel ica .

Meso — govedina: 260 d in , te­let ina 320 d in , av in ina 360 d in .

S E J M I Š Č E :

Pr ipe l j an ih p r a š i č k o v : 1126, p rodanih : 762 — Cena : majhni od 2000 d 0 5300 d in . večj i od 500o do 13.000 d in . P o v p r e č n a cena: 3200 d© 5000 d i n .

si Izvozniki poznajo pravilo, da Je bolje prodati manj pitane ž i ­vine za veliko denarja, kot mno­go suhe za malo denarja. Torej i e č i s t i gospodarski r a č u n ter­ja b o l j š o kakovost.

Ker ni uspelo pri rejcih niti pri s o c i a l i s t i č n i h posestvih, da bi sami pitali ž i v i n o za zakol, je Z a ­d r u ž n o trgovsko podjetje Novo

mesto p r i č e l o to v lastni reSUl-Podjetje nakupuje suho ž i v i n o , ki pa je v kratkem č a s u č i s t o d r u g a č n a . V 80 do M dneh se ž l -v l n č e ob skrbni negi toliko po­pravi, da gre v prodajo kot prvo« vrstna klavna ž i v i n a .

N a j v e č j a bolezen n a š e Sivine je pri mnogih rejcih še vedno glad. T a spremlja ž i v i n o vseskozi, č e

03> „

» K a j se pa s t a r š i tako grdo drž i jo?« » K a j se ne b i . ko imamo pa tako avlnjske eene.

ČEDALJE VEČ ZANIMANJA ZA MOTORNA VOZILA V o k v i r u p r i r e d i t e v v me­

secu Ljudske tehnike je pre­daval v četrtek zvečer na te­čaju Avtom.oto društ\>a v Stra­ži tov. Darko Prijatelj, šef prometnega odseka TNZ Novo mesto, o motoroznanstvu. Za­nimanja je b i l o t o l i k o , da so t e č a j n i k i predavatelja komaj­da spustili domov; še in Še so spraševali in se zanimali. Po zletu v Bihač bosta taki pre­davanji tudi v Šentjerneju in Kostanjevici, nakar bodo ime­li v d r u š t v i h , predavanja o p r o m e t n i h predpisih, nato pa praktične vožnje z motornimi vozili.

Ivan Strmec bo ustreljen

8enat petorice o k r o ž n e t s so­d i šča v L j u b l j a n i .ie 17 . maja 1957 sodil Ivana S t rmca , doma It Podl ipe prt D o b m i č u , zaradi ii boja It kor i s to l jub l ja . K o t je znano, je Strmec 15. apr i l a le­tos ponoč i zver insko ub i l V i k ­torja P o t o k a r j a - B r a d f t č a rz Spodnjega loga P<H

Po celodnevni r a z p r a v i Je se­nat malo pred 18» u ro z v e č e r Izrekel sodbo, s ka te ro je b i l Ivan Strmec obsojen na smrt z us t re l i tvi jo .

Požar v Malinskl vasi 18. maja pred p o l n o č j o se Je

vnelo gospodarsko poslopje po­sestnika Alojzija Hrastarja v M a ­linskl vasi pr i M i r n i p e č i . P o ž a r je upepelll gospodarsko poslopje, mlin in drugo ter ima Hrastar okoli 700.000 din š k o d e . Zavarovan je bil le za 2SO.00O din.

Do p o ž a r a Je p r i š l o zaradi krat­kega stika v trofazni napeljavi elektrike, do stika pa zaradi ne­pravilnih varovalk. Stik Je nastal v ž e l e z n i cevi na slamnati strehi, skozi katero je bil napeljan tok. Lastnik je namesto predpisanih varovalk dal m o č n o ž i c o , m o č n e j ­š o kot je na vodu. K e r taka va­rovalka ne more pregoreti, je za­radi stika pregorel vod ln je iz­bruhnil p o ž a r .

Z a vozniške izpite se je v ponedeljek prijavilo okrajni komisiji 48 interesentov. Zad­nje mesece opažamo na cestah vedno več motorjev, pri novo­meški Zelezninipa imajo men­da spet nekaj čez 70 novih in­teresentov za mopede in sku-terje.

njegov lastnik ne zna r a č u n a t i , koliko Je predvsem nJemu to v š k o d o . Taka ž i v i n a Je zakrnjena, ne d o s e ž e prave telesne rasti ln č e Jo, Je suha. Pri d a n a š n j i h ce­nah ni n i č posebnega sn in v e č dinarjev razlike pri kilogramu ž i ­ve t e ž e m r š a v e ali rojene ž i v i n e . In kako Je s pitanjem?

V p i t a l l š č i h Z a d r u ž n e g a trgov­skega podjetja Novo mesto, kjer Je stalno oko|l 100 glav goveje Živ ine ln pitanje zasledujejo Iz č i s t i h f i n a n č n i h pokazateljev, tr­dijo, da se pitanje zelo i z p l a č a . Imajo primere, da 400 do 500 kg t e ž k o ž l v i n č e v dveh mesecih pridobi do 130 kg. to je dnevno v e č kot dva kilograma. R a č u n Je zelo preprost. 400 kg t e ž k o ž l ­v i n č e , ki Je 'bilo prej suho, pri­dobi ion kg. f e bi bila pred pila­ni e m njegova prodajna cena 110 din za kg. pomeni prirast 100 kg ll.ooo din, Ker pa se je s pita­njem i z b o l j š a l a tudi kakovost ln s tem dvignila cena vsai za 20 din pri kilogramu, pomeni to na­daljnjih 10.000 din. Ce se s pi­tanjem d o s e ž e še i-zvozna kako­vost ž i v i n e , je razJlka v ceni le znatno v e č j a .

Ž i v i n o krmijo predvsem s se­nom in z dodatkom m o č n i h kr­mil (dva do tri kilograme dnev­no ta ž l v l n č e l ter T , m a n j š o kol i­č i n o krompirja, pese, r<-pe ali podobnega. Seveda Je poleg red­nega krmljenja potrebna tudi primerna č i s t o č a , ki prav tako vpliva na vzrejo ž i v i n e .

Ce se s p l a č a podjetju, ki mora kupiti prav vso krmo, p l a č e v a t i najemnino za hleve, za dogon Ži­vine iz sejmov ln potem na po­stajo ter tudi vso delovno silo In nositi ostale s t r o š k e , potem hI se to le toliko holj I z p l a č a l o posa­meznemu rejcu. S pitanjem ž i v i ­ne bi se njegov dohodek znatno p o v e č a l .

V zadnjem č a s u Je v p l l a l l š č i h z a d r u ž n e g a trgovskega podjetja Novo mesto č e d a l j e v e č obiskov ž i v i n o r e j c e v , kt se ne morejo na­č u d i t i , k a k š n e uspehe dosega pod­jetje pri pitanju govejo tivine. Celo Inozemski kupec, ki si Je v hlevih na Poganrlh odbral ž i v i n o , se je o pitanju in redu v hlevih telo pohvalno Izrazil.

V enem letu bi se investicije že vrnile

• KRATKE • IZ RAZNIH • STRANI

• Indijski premier Nehru i n predsednik cejlonske vlade Handaranalke sta v Colombu pou'pisala skupno p o r o č i l o , v katerem pozivata velesile, naj nujno ustavijo poskuse z vodi­kovimi bombami. Ustavitev po­skusov bi prispevala k zmanj­š a n j u mednarodne napetosti m bi Olajšala sporazum o raz­o r o ž i t v i .

• V Kjmu so osnovali eno­strankarsko vlado k r š č a n s k i h demokratov, ki jo vodi Zo l l , zunanji minister Je Pella, no­tranji pa Tarabronl.

• Na zahtevo opozicijskih strank se je z a č e l o v Atenah izredno zasedanje g r š k e g a par­lamenta. Gre za to, aH naj G r ­č i j a sprejme Eisenhovverjevo doktrino za Srednji vzhod, ali ne. Na dnevnem redu pa so tudi v p r a š a n j a iz vladne go­spodarske politike, sistem dav­kov in nov volivnl zakon.

• Deveti plenum C'K polj­ske z d r u ž e n e delavske partije Je tri dni razpravljal o refera­tu prvega sekretarja Gomulke o n a j v a ž n e j š i h problemih par­tije. Med drugim Je bilo skle­njeno, da ho kongres partije letos decembra.

• Indijski č a s o p i s i p i š e j o , da so v d r ž a v i K a d ž a s t a u v •everoz.jlin.liii in.rll.ii odkril i velika l e ž i š č a n-anove rude. Po prvih p o r o č i l i h , k a ž e , aa so ta l e ž i š č a v e č j a kot kalero ko . II drugo uranovo l e ž i š č e T Azi j i .

• Po p o r o č i l i h Iz Londona k a ž e . da bo Vel ika Britanija r a z š i r i l a trgovino z I.R Ki ta j -sko kljub a m e r i š k e m u naspro­tovanju. Vel ika Britanija nam-r e č zahteva, da morajo za L R Kitajsko veljati prav t a k š n e omejitve, in ne v e č j e . , kot ve­ljajo za trgovino s Sovjetsko zvezo In d r ž a v a m i Vzhodne Evrope, i s i e g a mnenja Je v e č i ­na zahodnih d r ž a v .

• V Bonnu p r i č a k u j e j o pr i ­hod poveljnika oboro*«mlh sil Atlantskega pakta "orstada. Razpravljali bodo o sklepu br i ­tanske vlade, da z m a n j š a š t « , vilo svojih vojakov v Zahodni N e m č i j i , o n a č r t i h N A T O za opremo č l a n i c pakta in tudi Zahodne N e m č i j e s t a k t i č n i m jedrskim o r o ž j e m in o poioKu pogajanj v r a z o r o ž i t . v e n e m pod. odboru O Z N v Londonu.

O solidnem podjetju ln marlj i­vem kolektivu Industrije č e v l j e v »Bor« v Dolenjskih Toplicah smo Že v e č k r a t pisali. Podjetje se J« uveljavilo na trgu s cenami in kakovostnimi izdelki ter s tem ustvarilo glavne pogoje za razš i ­ritev. Ovira so le delavnice. Se­daj podjetje obratuje v skrajno slabih in tesnih prostorih, k i so Ce v v e č stavbah.

Podjetje že nekaj let prosi za Investicije. Ne za velike le za kake tri milijone din. Kupi l i so veliko zidano gospodarsko po­slopje In *a p r i č e l i preurejati »a svoje potrebe. Po dolgem raz­pravljanju in dokazovanju so ob novem letu k o n č n o dobili nekaj denarja na okraju, da so lahko p r i č e l i s delom. Toda dobili so premalo, da bi lahko relotno stav-

POKRITA SKLADIŠČA ZA LES

Podje t je » N o v o l e s « je p r i č e ­lo z g radn jo lop n a s k l a d i ­š č i h r ezanega lesa . Z g r a d i l i j i h bodo v S t r a ž i , Sbteskd i n v N o v e m mes tu . R e z a n les j c n a s k l a d i š č i h izpostavi jen v r e ­m e n s k i m v p l i v o m , k a r s l a b š a n jegovo k a k o v o s t i n o v i r a s u ­š e n j e . Z l a s t i v e l j a to za b u k o v rezan les.

V p r i z a d e v a n j u za č i m b o l j ­še i z d e l k e i n p r a v i l n o i z k o r i ­š č a n j e lesa , je d e l a v s k i sve t podjet ja s k l e n i l pos tav i t i lese­ne lope vsaj za na jbo l j o b č u t ­l j i v e v r s te in k a k o v o s t e n r e ­zan len. N a j v e č takega lesa ima jo na ob ra tu S t r a ž a , zato hodo t a m p o s t a v i l i n a j v e č lop .

ho preuredili kot je d o l o č e n o po n a č r t u . Zato bodo morali z de­lom prenehati prej kot bodo ure­jeni vsi prostori, č e ne dobe ie nekaj kredita.

C« bi bili vsi prostori urejeni, kot je v n a č r t u , bl lahko takoj p o v e č a l i proizvodnjo za 100 od­stotkov. Temu primerno bi tudt p o v e č a l i d o b i č e k , ki ga odvajajo skupnosti. Samo lani so dali skupnosti toliko d o b i č k a , kolikor bl zadostovalo za vse Invrstlcijet Do letos niso prejeli nobenih d r u ž b e n i h sredstev, odvajajo pa že 7 let za skupne potrebe zna­ten d o b i č e k , ki ga podjetje dose-za s solidnim poslovanjem ln do­bro organizacijo dela.

Pa ne samo v e č j a prnlzvodnla ln d o b i č e k . Gre za ljudi! Sedaj delajo v n e m o g o č i h pogojih. V novih prostorih bo z a d o š č e n o predpisom o delovnih pogojih. K a r je pa prav tako v a ž n o , zlasti za te kraje kjer ni Industrije, hI na novo zaposlili še okoli lju­di, Vsak dan Je dovolj takih, ki s p r a š u j e j o po z a s l u ž k u . Po|eg m o š k i h zaposlujejo tudi ž e n s k e . Zato za r a z š i r i t e v nekega pod­jetja nI v a ž e n samo d o b i č e k , v a ž n i so (udi Izdelki, ki jih ko­lektiv daje d r u ž b i , predvsem pa to, da Ima toliko ln toliko ljudi z a s l u ž e k .

Č e p r a v ž e dolgo govorimo o pomembnosti manislh podjetij, k i rastejo brez v e č j i h Investicij ali celo brez nj ih , smo pri podpira­nju takih podleti I p r e p o č a s n i In okoreli, č e p r a v gre za majhne zneske, ki se hitro v r a č a j o .

V TEM TEDNU NABIRAMO:

C V E T m a č j i h t ač i c (450 din), bezga osutega (200 din), r d e č e deteljice . t r a v n i š k e (100 din), gloga — belega t rna — glogovca (300 din).

L I S T regrata (100 din), ozko-listnega trpotca (80 din), breza (20 din), pe l ina (70 din), gozd­ne jagode (110 din), smarnica (120 din), slezenovca (200 din).

R A S T L I N O dižeče perle -valdmajs ter (125 din), krvaver ga m l e č k a (100 din).

L U B J E č e š m i n o v i h k o r e n i n (120 din), k r h l i k e (60 din) .

K O B E N I N E trobenttce (150 din), g l adeža (58 din), regrata (116 din), habata (40 din), re -pinca m din), s l adk ih k o r e n i ­n ic (120 din), male norice (4» din).

V R Š I Č K I gloga (50 din).

O P O Z O R I L O : P r a v i l n a cena g l a d e ž a je 58 d in i n ne 85 d in kot je b l l a objavl jena pomoto­ma v p r e j š n j e m tednu.

Kmetijsko zadruga v Dolenjskih Toplicah

č e s t i t a svoj im odjemalcem In o b č a n o m za k ra jevn i p raznik in se še vnaprej p r i p o r o č a .

V s e s a d v i g k m e t i j s t v a !

O B J A V A Okrajna uprava za ceste v Novem mestu

objavl ja , da se zaradi del na modernizac i j i okrajne ceste Novo mesto—Kronovo—Smednik, promet omejuje na n a ­s lednj i n a č i n :

N a odseku te ceste med N o v i m mestom ln K r r m o v i m Je na da l j š ih razdal jah omejena hitrost v o z i l na 15 k m .

Odsek ceste od Kronovega mimo Bele cerkve do D o ­brave je povsem zaprt za vsak promet. K o t obvozno cesto

6 je treba uporabi t i okr . cesto skozi Smarjeto in Skocjan . jj Cesta Maharovec—Draga je slepa ln je zaradi tega s uporabna samo od odcepa na zvezni cesti p r i M a h a r o v c u t 'do Drage. Ob i skova lc i Š m a r j e š k i h Top l i c z z a g r e b š k e § strani naj zato uporabijo okrajno cesto Kostanjevica— jj Z a m e š k o — D o b r a v a — S k o c j a n — S m a r j e t a .

K o t cvet v c v e t u Je P r a z n i k m l a ­dos t i v mesecu m a j u . K o t rate oze­lene Ln novo ž i v l j e n j e š e s r a m e ž l j i ­v o m e ž i k a t o p l e m u soncu , se v s l e h e r n i k u p o r o d i n o v a radost nad ž i v l j e n j e m , radost , k i b i o b j e l a ves sve t i n se z d r u ž i l a v enem s a m e m p o z d r a v u p o m l a d i l j u d i i n n a r a v e , p o z d r a v u m l a d o s t i !

» L e p o je v n a š i d o m o v i n i b i t i m l a d . . . « poje pesem m l a d i h l j u d i , k i s l a v i j o svo jo p o m l a d ž i v l j e n j a v s v o b o d n i d o m o v i n i , k i Je p r a v t ako m l a d a i n i z p o l n j e n a s t i s o č i ž e l j a ko t m l a d e n i č a l i m l a d e n k a , k i Ju novo ž i v l j e n j e v e d n o z n o v a pre ­v e v a z v e r o v l e p š o b o d o č n o s t , z v e ­ro , k i Ji je p o s l e d n j i d i h pad l ega p a r t i z a n a d a l t i s to m o č l n polet , d a v d a n a š n j e m č a s u d o b i v a vse p o p o l ­n e j š e o b l i k e č l o v e k o v e g a r a z v o j a i n n jegove b lag in je .

M l a d i r o d v č e r a j i n danes . J u t r i In p o j u t r i š n j e m p a bo tej v e r i v e d ­no n a j b l i ž j i , sa j m u Je n e p o s r e d n i Izraz t e ž e n j m l a d e g a č l o v e k a , p a n a j bo to p r i nas a l i d rug j e po s v e t u . Z e l j a po l e p i b o d o č n o s t i ž iv i l n g o r i l n bo go re l a v m l a d i h s r c i h vse do­t le j , d o k l e r bo č l o v e k v e r o v a l v č l o ­v e k a , d o k l e r bo p o m l a d . Z a to bo ­d o č n o s t se je b o r i l i n u m i r a l — zato m u p r i p a d a .

K o p r a z n u j e m o p r a z n i k m l a d o s t i v n a š i h s r c i h že p o j e m a o d m e v o r o ž ­j a , k i Je z r u š i l o z ap reke s v o b o d i l n u s t v a r j a l n o s t i č l o v e k a . Z a m e n j a l a ga

Lepo je v naši domovini biti mlađ... Je pesem de la , pesem m l a d i n s k i h d e l o v n i h b r i g a d , k i se Je p r e l i l a v t i h i v e č e r ob t a b o r n e m o g n j u l n se ob p r e š e r n e m v r i s k u f an t a n a v a s i z n a š l a s red i ž i v l j e n j a , k i u s tva r j a , k i že l i nap re j , k i s a n j a o J u t r i š n j e m d n e v u . T a k Je danes č l o v e k i n tak n a j bo t u d i P r a z n i k m l a d o s t i ; p r e ­š e r e n , vese l , saj radost m l a d o s t i v s v o b o d i š e n i k o l i n i b i l a t ako l epa .

D a n e s se n a š a m l a d i n a l a h k o s po ­n o s o m ozre n a svo jo p re tek los t . Re­z u l t a t i d e l a l n u speh i m l a d e g a de­l a v c a , k m e t a i n i z o b r a ž e n c a se v tej k r a t k i d o b i n a š e u s t v a r j a l n o s t i s p o l ­no ve l j avnos t j o v k l j u č u j e j o v s p l o š ­n i n ap redek n a š e d r u ž b e i n za to nI bo jazn i , d a m l a d i n a ne bo sposob­n a n a d a l j e v a t i n a š e g a b o j a z a l e p š o b o d o č n o s t , saj Je s a m a n jegov ne-

r a z d r u ž l j l v i d e l , povezan z d e l o m , vzgo jo tn z a b a v o .

N i n a k l j u č j e * d a s i Je m l a d i n a i z ­b r a l a za s v o j p r a z n i k p r a v r o j s t n i d a n n a š e g a d ragega m a r š a l a T i t a , n a j v e č j e g a p r i j a t e l j a m l a d i n e . T o Je p o n o v e n dokaz , k o l i k o z a u p a n j a i n n a j b o l j š i h ž e l j a Je namen jeno m l a ­d i n i , k i bo gotovo z n a l a c e n i t i č a s t , d a s v o j p r a z n i k p raznu je s k u p s j s tov . T i t o m . T a pozornost pa je n a j ­v i š j i i z r a z v s e h t i s t i h d o b r i n , k i j i h je p r i s v o j e m de lu i n r a z v o j u d e ­l e ž n a m l a d i n a . L e p a š p o r t n a i g r i š č a so o d p r l a v r a t a n e s l u t e n e m u r a z v o ­j u te lesne vzgo je , pož iv i jene z m l a ­d i n s k i m i p o č i t n i š k i m i d o m o v i i n t abor i na m o r j u . S k r b z a n a š e p i o ­n i r j e Je n a j b o l j o č i t n a v č a s u p o č i t ­n i c , sa j s k o r a j n i p i o n i r j a , k i m u ne

b l b i l o m o g o č e n o d m o r v k o l o n i j i . V s e o rgan izac i j e , k i i m a j o v s v o j i h v r s t a h m l a d i n o , i m a j o s reds tva , k a ­te ra j i m o m o g o č a j o res vses t ransko i n n a p r e d n o delo z m l a d i n o .

S t r o k o v n i v z g o j i m l a d e g a č l o v e k a p o s v e č a n a š a d r u ž b a n a j v e č pozor­nos t i , saj v z p o r e d n o z zah tevo po n o v e m , s o c i a l i s t i č n e m l i k u n a š e g a d e l o v n e g a č l o v e k a ras te t u d i zahte­v a po t a k i s t r o k o v n i v z g o j i , k i ho m l a d e g a č l o v e k a usposob i l a za so­doben n a č i n p ro i zvodn je , z a sodobne odnose nvrd p r o i z v a j a l n i m i s i l a m i . M l a d č l o v e k se vse b o l j v k l j u č u j e v d e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e , v z a d r u ž ­no dejanost i n i z d n e v a v d a n bo v e č na log , k i j i h bo n a svoje r a m e p r e v z e l a d a n a š n j a m l a d i n a .

O b p r a z n i k u m l a d o s t i na j že l j e , k i j i h i m a m l a d i n a do d r u ž b e l n d r u ž b a do svo je m l a d i n e , dob i jo svo j p o l n i z r a z ; s t e m bomo do­seg l i t u d i t is to r a z n o t e ž j e , k i bo j a m s t v o z a u s p e š n o p r e m a g o v a n j e n a s p r o t i j m e d t r a d i c i j o i n ž e l j o po n a d a l j n j e m n a p r e d k u .

Z a t o p r a z n i k m l a d o s t i n i s amo p r a z n i k vseh m l a d i h l j u d i ; P r a z n i k m l a d o s t i Je p r a z n i k p o m l a d i n a š e m l a d e s o c i a l i s t i č n e d o m o v i n e , Je p r a z n i k ve se l j a nad ž i v l j e n j e m , k i v s v o j i pes t ros t i In ž i v o s t i res spo­m i n j a n a p o m l a d i n v z b u j a rados t Ln vesel je n a d b o d o č n o s t j o , k i jo bo s p o l n i m i r o k a m i za j e l m l a d i r o d .

Literarni večer dolenjskih srednješolcev

NovomeSki v l i j e šo l c i , k i so pred nedavn im u s p e š n o za ig ra l i 5. Hovvardovega Pokojnega Chr i s tophera Beana

Literarna dejavnost med do­lenjsko srednješolsko mladino je kar ž i v a h n a . Najmlajši rod, ki se udejstvuje v prozi in po­eziji, ima n a šolah svoje lite­rarne krožke, pa tudi g l a s i l a , čeprav skromna po o b l i k i i n t i s k a n a le v majhnem Š t e v i l u ; to so »Stezice* ( g i m n a z i j a No­vo mesto) , »JVaSa m i s e l « ( u č i ­t e l j i š č e JVovo mesto) , » P r v e i s k r e « ( g i m n a z i j a S t i č n a ) i n » P l a m e n « ( g i m n a z i j a Črno­melj).

Kulturno prosvetno d ruS tvo » O t o n Z u p a n č i č * in l i t e r a r n i k r o ž e k na n o v o m e š k i g i m n a ­z i j i s t a 8. m a j a p r i r e d i l a j a v n i nas top m l a d i h d o l e n j s k i h l i t e -r a tou , v o k v i r u p r a z n o v a n j D n e v a mladosti. Prireditev, pod n a s l o v o m »Literamo-glas­beni večer*, v d v o r a n i P r o ­sve tnega d o m a je p r i v a b i l a Š t e v i l n e pos luSalce , m l a d i n o i n od ras le i n je b i l a dvorana, kar

„ H i š a v Montevideu" Tradic i ja ž e postaja, da se v

pomladnih mesecih igralska dru­ž i n a učitelj if iCa v Novem mestu predstavi o b č i n s t v u s kako novo Igro. Letos je n a š t u d i r a l a Curta Goetza moralno komedijo v š t i ­rih dejanjih* H l S A V M O N T E V I ­D E U « v rež i j i prof. T . T R D A N A . Igralska d r u ž i n a se je o b č i n s t v u predstavila kot homogena celota, k i se j i pozna m o č n a roka rež i ­serja. Igralci so dobro prikazali nam tuje a m e r i š k o v z d u š j e . Izgo­vorjava teksta Je bila jasna ln razumljiva, č e p r a v je pri neka­terih n a s t o p a j o č i h nekollkanj mo­til naglas belokranjskega n a r e č j a . Skrbno Izdelane maske so precej pripomogle k dobremu vtisu na­s t o p a j o č i h . Motila pa je zasilno urejena neizdelana scena. Ob za­k l j u č k u Igre so gledalci celotni igralski kolektiv nagradili z odo­b r a v a j o č i m ploskanjem, ki ni bi l samo izraz vljudnosti; dokaz, da Je Igra uspela.

Nekaj dni po uprizoritvi sem se oglasil pri prof. OTrdanu, da bl mi dal nekaj podatkov o delu igralske d r u ž i n e na u č i t e l j i š č u . Rad mi je ustregel.

» P r i p r a v a b o d o č i h u č i t e l j e v za

J a n e z K r a m a r :

ŠE POMNIŠ? T a k r a t , k \ sva računala, si rekla: » N a k v a d r a t . ' « a j az s e m menil, da prav bo na četrto — v e n d a r na robe b i l j e n a j i n

rezultat, na tretjo morala b i v z e t i ;

zato ne č u d i m se: k o r a k a skupnega ujeti nisva mogla že takrat.

(»Stez ice« — glasilo literar­nega k r o ž k a na n o v o m e š k i gimnaziji.)

kulturnoprosvetno delo je predvi­dena že v u č n e m n a č r t u in sicer v 4. ln 5. letniku (2 os. 3 ure na teden). Tež iSče je seveda na dra­matiki. Ko predelajo deklamaci­jo, preidejo takoj na osnove dramske igre, r e ž i j e , scene ln Eminkanja, Vzporedno s teorijo vsako leto naStudirajo za prak­t i č n o vajo po eno dramsko delo. Kdor ne sodeluje kot Igralec, prevzame kako vzporedno delo kot rekvlziter, lnsplclent, Kepe-talec, p o m o č n i k r e ž i s e r j a itd.

Doslej so nastopili u č i t e l j i s č n i -ki s Š t i r imi deli. Uprizori l i so Cankarjeve » H l a p c e « , Lipahov »G]avn1 d o b i t e k « ln lnnl P o t r č e ­vo, »Pot do z l o č i n a « . Letos Je bi­la spet na vrsti komedija. Izbra­li sino delo ki v Nov. mestu l e n i bilo igrano. Za Goetzovo komedijo ' H i š a v M o n t e v i d e u « smo se od­loč i l i , ker so podane vloge, k i zahtevajo p s i h o l o š k o poglabljanje ln dobro besedno Igro.

Imam vtts, da se Je v e č i n a na­s t o p a j o č i h kar v ž i v e l a v Igro. Igrali so s p r o š č e n o . Tudi soigra je bila — na to sem pri vajah Se prav posebno pazil, dobra. Vseh vaj Je bilo 39 po predpisani raz­poreditvi od bralnih vaj preko analize teksta, analize z n a č a j e v ln a r a n ž l r k e do vaj posameznih prizorov K e r so bili igralci za­č e t n i k i , je bilo treba v rež i j i na­kazati vse podrobnosti igre, tudi najmanjSe kretnje. Tako so vsi s o d e l u j o č i hkrati spoznali metode r e ž i s e r j e v e g a dela. To vzporedno delo Je bilo sicer naporno, a po­trebno kot p r a k t i č n a vaja za b o d o č e r e ž i s e r j e amaterskih od­rov na p o d e ž e l j u . Nekateri na­s t o p a j o č i so pokarali prav zado­voljiv napredek. Tako je glavni Igralec Vlado r o p G O R S E K . ki je bil pred tremi leti v neki skrom­ni vlogi Se zelo tog in vezan v kretnjah, nastopil s p r o S č e n o ln podal prav dobro Izoblikovan lik.

Dijaki so tudi sami napravili n a č r t za sceno, k i pa so jo mogli zaradi pomanjkanja sredstev 1« delno u r e s n i č i t i . Menim, da Je o b č i n s t v o z zadovoljstvom ln ra­zumevanjem sprejelo delo mla­dih igralcev. Prihodnje leto bo­

mo po m o ž n o s t i uprizoril i spet kako d o m a č e de lo .«

Skopo odmerjen č a s Je preki­nil pogovor, č e p r a v bi lahko na­č e l Se mnogo v p r a š a n j . Eno od teh bl bilo — Izbira teksta. Z d i «e ml , da to p r e v e č p r e p u š č a m o n a k l j u č j u . S l u č a j n o dobimo kje kak tekst, ugotovimo, da delo na n a š e m odru Se nI bilo Igrano ln se ž« skoro o d l o č i m o zanj, č e p r a v vsebina morda ne ustreza stopnji duievnega razvoja Igralskega ko­lektiva. Na ta r a č u n Je biia la­ni u p r a v i č e n o I z r e č e n a krit ika ob uprizoritvi Katajeve s a t i r i č n e drame »MlUJon t e ž a v « , ki ao jo uprizoril i gimnazijci lz Novega mesta. Zd i se mi, da bi kritiko lahko ponovil, saj Je motivika podobna tudi v Goetzovl » m o r a l ­ni k o m e d i j i « . V obeh delih so na­kazane negativne lastnosti pogla­varja d r u ž i n e , č e p r a v v drugem ne tako grobo kot v Kata je v i sa­tiri. Ne vem, č e Je pravilno, da se ravno d o r a S č a J o č a mladina po­glablja v to ž i v l j e n j s k o proble­matiko odraslih, že v e č ali manj ostarelih ljudi, ko so Ji njeni lastni problemi mnogo b l i ž j i .

Res je. da so t e ž a v e pri Izbiri dramskega dela, zlasti komedije, da bl vsebinsko ustrezala vzgoj-nemu smotru, k l ga pri Studiju vlog mladih igralskih d r u ž i n nuj­no moramo upoStevat.1. O d l o č i t i bl se morali za Studij del, k i obravnavajo d o m a č o ž i v l j e n j s k o problematiko sedanjosti aH nre-teklostl. Ce pa teh ni na razpola­go, bi bilo prav, da se o d l o č i m o pri Izbiri del lz svetovne litera­ture za tista, ki obravnavajo predvsem problematiko m'->de generacije. M . D .

j e izredno za tak večer, do kraja polna. Vsi nastopajoči so b i l i deležni na i . 'đuSenih . a p l a v z o v , k a r p r i č a , da je ta zanimiva prireditev res lepo uspela. M l a d i u s t v a r j a l c i so z nje odnesli ne le topel spre­jem poslušalcev, ampak tudi mnogo p o b u d za nap re j .

N a tem večeru je n a s top i l o sedem mladih literatov s pe­tih šol: J a n e z K r a m a r , J o ž e P r e š e r e n i n J o ž e S i n t i d ( g i m . Novo mesto), J o ž e B r e g a r i n J o ž e P u n g e r č a r ( u č i t e l j i š č e Novo mesto), S l a v k o L e s a r (va j enska š o l a Novo mesto), Stane T o m e i n M i l i c a K u k a r ( g i m . Stična), M a r t a V r a n e š i č l n I v a n Z u n i č (g im. Črnomelj).

Mlade p e s n i k e i n p roza i s t e je poslušalcem predstavil knji­ževnik Severin Sali, nato pa so brali svoje p e s m i in prozo p e s n i k i T o m e , Kukarjeva, Kra­mar, Lesar, Prešeren, Bregart

Pungerčar in p roza i s t i V r a n e -S l čeva , S l n t i č in Zunič. Kot že. omenjeno, so v s i p o ž e l i lepe aplavze, najbolj je pa vseka­kor p r e sene t i l s svojo dožive­to in o b l i k o v n o izdelano po­ezijo s a m o r a s l i S l a v k o Lesar, k o v i n a r s k i va jenec . Preseglo bi okvir poročila, če bi r a z -č l e n j e v a l i večje ali m a n j š e uspehe p o s a m e z n i h m l a d i h l i ­t e ra tov , v seb in sko i n o b l i k o v ­n o p l a t n j i h o v i h s t v a r i t e v . Vsekakor jim je ta večer prav lepo uspel, Š t e v i l n i p o s l u š a l c i

p a so d o k a z ne samo zanima­nja za delo naše m l a d i n e , a m ­p a k t u d i za dragocene k u l t u r ­ne v redno te , z a u m e t nt Sk o us tva r jan je , k a t e r e m u hočejo ti mladi ljudje p o s v e t i t i svoje duševne sile in nadarjenost.

Večer so lepo I z p o l n i l i Se go jenc i g lasbene šole v Novem m e s t u Dušan T r a m p u ž , J a n e G a b r l j e l č i č , M a j a in Marjeta K l e m e n č g č ter M e t k a Hren.

Peter Breščak

Don mladosti v Žužemberku

D a n mladost i bomo v Ž u ž e m ­b e r k u p raznova l i 25. maja . T a dan se bo v o b č i n s k e m s r e d i š č u zbralo preko 1000 m l a d i h l j u d i , eolske i n p o š o l s k e mladine . N a t rgu bodo nas topi l i pevsk i zbor i , na L o k i pa bodo tekmovanja v i g r i M e d diverna ognjema, v .sko­k u v dal j ino in v i š i n o ter teku na 100 m. P i o n i r j i bodo v s k u ­p inah p o m e r i l i svojo m o č ob v r v i jn v s t re l janju z z r a č n o p u š k o . Za streljanje se bodo p r i ­p r a v i l i tudi m l a d i n c i n« D v o r u in na P r evo l ah . P o igr i bo m l a ­dine p o g o š č e n a . Za na ioddal je -nejSe se bodo šole obrni le za prevoz na Kmet i j sko zadrugo, precej pa se Jih bo pr ipe l ja lo na o k r a š e n i h vozen s ha rmoni ­ko, i n zastavami. Ce bo ko l i čka j p r imerno vreme, bo to res m a n i ­festacija mladosti in !»n -ozdrav t o v a r i š u T i t u »a rojstni dan.

M . K .

NI jih več Zdaj ni več toplih, poletnih večerov, nI več Šotorov, ne mehkih poti, nI več akacij , kjer prvič sem s rečal tvoje zasanjane modre oči.

Zdaj nI v e č t ihih, zasanjanih gajev In belih jader že davno v e č ni , vse je o t o ž n o , brez konca In kraja in mi smo se kakor galebi razSH.

Veter, le veter Sepeče med veje ln skrite sanje v pravljice tke, le tisti bori Se vedno Sumijo In včasih nam misel tjakaj le spe.

(IZ » S T R E L E « , glasila

Da med spomini za hip povasuje, tam sredi n e d o ž t v e t i h stvari, tam, kjer nekdaj so cvetele ciklame, tam kjer amo s r e č n i , p r e s r e č n i bili.

S L A V K O L E S A R dolenjskih tabornikov.)

S P O R E D P R I R E D I T E V

22. m a j a : odhod t a b o r n i k o v , k i pos t av i jo v B i h a ć u naselje za 600 l j u d i

23. m a j a : zjutraj: prihod č l a n o v Partizana v Novo mesto; ob 10. uri: odhod kolon izpred pošte, prihod v Bihać ob 20. uri. — Zvečer: balkanska štafeta z bak-t j a m i i n ekipni tek po B i h a ć u .

24. m a j a : 6.—10.- va j e m l a d i n c e v , m l a d i n k , č l a ­nov i n č l a n i c B o s e n s k e K r a j i n e . Dopoldne: sprejema­nje gostov. 13.: začetek va j z a gimnaestrado. Ob 17. uri: t e k m o v a n j e v o d b o j k i — 10 v a š k i h i n 8 mestnih društev, Ob 20. uri: v mestu nastop k u l t u r n o u m e t n i -S k i h s k u p i n (sodeluje t u d i KUD d o l e n j s k i h študentov), v taboru: t e l o v a d n a a k a d e m i j a društev Partizan Novo mesto, Banja Luka, B i h a ć , Ogulin, Sisak in Karlovac. — D o 24. ure: ljudsko veselje.

25. m a j a : ob 5. u r i : b u d n i c a s k o z i mesto . Od 7.—8. ure: vaje gostov iz Novega mesta. Ob 7. uri: tekmovanje v malem rokometu. Od 11.—13. u r e : k o s i l o , nato do 14. ure: 2biranje 2a povorko. Ob 14.30: zače­tek povorke s k o z i Bihać na stadion, kjer bo ob 15. uri j a v n i nastop. S 17 t o č k a m i sode lu je jo : P a r t i z a n N o v o mesto i n K a r l o v a c , G a r n i z i j a JLA Bihać, pio­nirji, mladinci, m l a d i n k e , č l a n i i n č l a n i c e B o s e n s k e K r a j i n e z orodno t e lovadbo , s športi i n z v a j a m i z a gimnaestrado. Zaključna točka je »Kolo bratstva i n

e n o t n o s t i « , * v k a t e r e m sode lu je jo : JLA, narodne noše iz Bosne i n Hercegovine, Hrvatske in Slovenije.

26. m a j a : Izlet s kamioni v Drvar, kjer bo odprt z v e z n i M u z e j Vil. ofenzive.

27. m a j a : vrnitev v Novo mesto, odhod v d o m a č a o b č i n e .

DAN MLADOSTI ZA NAJMLAJŠE

Z a praznik Dneva mladosti so vsepovsod ž i v a h n e p r i p r a -re . K a k o bodo ta d a n p r a z n o ­v a l i n o v o m e S k i p i o n i r j i i n c i ­c iban i ?

Začeli bodo p i o n i r j i g i m n a ­zi je . V soboto dopoldne bodo na Loki p o k a z a l i v medseboj-

Bele breze šumijo...

Naprej ponosno delovne brigade! 2e lani je mladinska organizacija po v e č ­

letnem » o d m o r u « ob s p l o š n i podpori mladine ponovno izrazila potrebo po organizaciji mla­dinskih delovnih brigad in tako so zopet, zapeli krampi in lopate v delovnih rokah mladine, k i je na ta nacln Izpr i ča la svojo pripravljenost do dela Lanske mladinske delovne brigad«, so dokazale vzgojno vrednost delovnih brigad Jn potrdile dejstvo da se kl jub nekaterim govo- . rlcam d a n a š n j a mladina prav n i č ne razlikuje od tiste mladine, ki je v letih 1946—50 nizala delovne zmage in ruSila norme.

T u d i n o v o m e š k i s r e d n j e š o l c i ao lani formi­ral*, svojo brigado, ki Je pridno delala na no­gometnem stadionu v Novem mestu, sicer v m a n j š e m Štev i lu , ker investitor ni mogel za­posliti v e č mladine. Tisti brigadirji, ki BO lani delali v brigadi, vedo povedati samo pohvalne stvari o ž i v l j e n j u v brigadi in ni razloga, da j i m ne bl verjeli saj so se tudi letos skoraj vsi prijavil i v brigade.

LetoSnje mladinske akcije so zavzele SirSl obseg kot lanske, saj v Sloveniji ni okraja, ki ne bi v poletnem č a s u zaposlil dve ali v e č mladinskih delovnih brigad. V zvezi s tem pa Je nastala tudi ž i v a h n a zamenjava brigad ln tako se Je Novo mesto dogovorilo z Llubljano da bosta zamenjala obe n o v o m e š k i brigadi. Ta zamenlava ima zelo pozitiven namen. Brigade iz raznih krajev se bodo spoznale z novimi, n a š i m a brigadama pa bo letos še toliko ugod­neje, sal bodo lahko brlgadfrll v Ljubljani de­l e ž n i vseh m o g o č i h kulturnih u ž i t k o v ki lih premore glavno mesto n a š e requb1!ke.

Mobilizacija za mladinske delovne brigade le ž e v polnem teku. Do sedaj se le na 1 bol le odrezala n o v o m e š k a gimnazija z okrog 80 prl-Javtjencl. kar vsekakor pr iča o r e s n i č n i soci­a l i s t i č n i zavesti mladih srednleSolcev In do­kazuje tudi solidno delo mladinska organiza­cije na tem zavodu. Upajmo da bodo mladin­ci tega zavoda zlobnim lezlkom navkUub tudi V p r i b l i ž n o takem Štev i lu o d š l i v brigado. •

Mislimo, da se bo moralo potruditi tudi no­

v o m e š k o u f t i t e l j U č e , ' da bo o b d r ž a l o sloves najboljle organizacije v okraju, prav Ista na­loga pa č a k a č r n o m a l j s k o mladino, k i v prej­š n j i h č a s i h ni nikoli zatalUa pri u d e l e ž b i na mladinskih delovnih akcijah.

T u d i » K l u b dolenjskih v i s o k o i o l c e v « bo pr i ­speval okoli 30 svojih č l a n o v in tvoril ko­mandni kader brigad.

Statut mladinskih delovnih brigad poudarja predvsem vzgojno ln zabavno vrednost brigad,

- k i naj skupno z delom v brigadah ustvari ti­sto v z d u š j e , k i boiV polni mari zagotovilo mla­dini res lepe vtise o ž i v l j e n j u v brigadi tako, da se bodo mladinci tudi v b o d o č e radi ude­l e ž e v a l i delovnih akcij. V tem se d a n a š n j e bri­gade razlikujejo od p o l v o j a š k i h formacij Iz p r e j š n j i h ltt. Delovni dan traja 6 ur. Briga­dirji dobijo vsak dan petkrat obrok hrane vsi pa bodo p o d v r ž e n i strogemu z d r a v n i š k e m u pregledu ln bo brigada na ta n a č i n izpostav­ljena le n a j m a n j š e m u Š t e v i l u n e v š e č n o s t i .

Cesto Novo mesto — Reka bo pomagalo gra­diti 5 ljubljanskih delovnih brigad t okrog 600 brigadirji v dveh izmenah od 20. Junija do 20 avgusta.

NovomeSki brigadi bosta v LJubljani gradili Soortne objekte v oarku .Tivoli ali v parku Kodellevo. Obe brigadi bosta na d e l o v l S č u od 22. Junija do 18. julija, v tem č a s u ne bo mla­dinskih taborlenl in so tudi ostala organizacija sklenile ores'avit.1 letovanja na p o z n e j š i č a s .

K e r so v č a s i h edina zapreka za sodelovanje s r e d n j e š o l c e v v brigadah atarš l . ob tej pri­l o ž n o s t i prosimo tiste s t a r š e , ki ne pustijo svojih sinov ln h č e r v brlRado. naj to svoje s t a l i š č e omilijo saj bo dober glas. ki ga bodo na ta n a č i n ustvarili zavodu nilhovl dijaki,

.nedvomno nrioomogel k u s o e š n e j š e m u prema­govanji nekaterih t e ž a v teh.zavodov.

Mladinci 1n mladinke, vi oa letos v č i m ­v e č le m š t e v i l u v brigade saj boste ta č a s res prebili tako. da bo koristno z d r u ž e n o s prilet­nim — kot pravi star pregovor.

i . n.

Ce p r i č a k u j e t e v teh vrs t icah kaj o Z u p a n č i č e v i poez i j i , be­lok ran j sk ih s t e l jmk ih in v i t k i h brezah, k i j i m pomladn i veter na­gaj ivo k o d r a lepe lase, potem p r i č a k u j e t e p r e v e č . O d r u g a č n i h brezah bi radi povedal i nekaj besed ob Dnervu mlados t i — o mlad i t a b o r n i š k i d r u ž i n i B e l i h br tu v Č r n o m l j u .

S red i decembra 1956 so Jo ustanoviti i na č r n o m a l j s k i g i m ­nazi j i . Krna i u je i m e l a 30 fant o ; in deklet, k i so ae r a z d e l i l i v 3 vode, za nače ln ioo d r u ž i n e pa i zb ra l i Mi tn ico 2 u n i č e v o , k i je b i l a lani na v o d n i š k e m t e č a j u Dolenjisikega t a b o r n i š k e g a sveta v M e d v e j i . O d z a č e t k a pomaga d r u ž i n i prof. M i r a P o č k a j e v a , k', so jo m l a d i t aborn ik i i z v o l i l i 'za g lavar ja d r u ž i n e . T a k o je s teklo delo v tovar i&kem sodelovanju, vesel ju in ubranost i , k i je ena g l a v n i h odllik BeJih tare:*..

K a j delajo? Pogle jmo nj ihova poroč i l a za prve l e tošn je 4 me­

sece: i m e l i so 34 vodov ih sestan­k o v i n 4, zbore d r u ž i n e , 2 vodo­va in 2 d r u ž i n s k a izleta z zelo dobro u d e l e ž b o , ob i ska l i so M i r -

t no gioro, za p r v i maj pa so 3 ' taborniiki p r i r e d i l i 4-dnevni t a -,bor kot č lan i Gorske s t r a ž e na M i r n i gor i . D a b i pomagal i go­zdarjem i n kaj zas luži l i za na­k u p t&borniiake opreme, so v marcu in a p r i l u dvakra t pogoz­d o v a l i ; p rve akci je so se udele­žili visi č l an i d r u ž i n e in zas luž i l i 5000 d in , d r u g i č pa je pogozdovalo 14 tabornikov in "tabornic. V Ja­nuar ju so se 4 č l an i ude lež i l i tečaija za vodnike na Gor j anc ih ; sami so p r i r e d i l i v februar ju oopolnilnii v o d n i š k i t e č a j . Ob obisku lu tkar jev so p r i p r a v i l i l n posprav i l i dvorano za 2 predsta­v i , nato pa sami izdelaM l u t k o v ­ni oder in g lave za r o č n e lu tka po n a v o d i l i h prof. Modioa . D v a ­kra t so p r i r e d i l i l u tkovno 'igrico v Č r n o m l j u , gostovali pa so r. l u t k a m i tudi že v G r a d a c u i n

ln

Podzemlju . I z k u p i č e k , č e p r a v ne gre v desefctisočake, dajejo za naibavo šo to rov . Zdaj majo 4 šo to re , pr idno pa se pr iprav l ja jo tudi za izpi te i n na pole tn i ta­bor, k i ga bo za nove d r u ž i n e v okra ju p r i r e d i l Dolen jsk i tabor­n i šk i svet. Izdelujejo razna r o č ­na dela (okvirje za s l ike) , r ad i pa se tudi poigrajo.

T a k o š t e v i l k e i n podatki . Zad­nj i seveda ne povedo vsega predvsem pa ne tega, k a r je v t aborn i i š tvu n a j v a ž n e j š e : vzgoja m l a d i h l j ud i , k i s i v organizacij-; ob p o m o č i s t a r e j š i h sdmi po­magajo, da b i postal i dobr i , to­va r i šiki i n p o ž r t v o v a l n i gradite­lj i domovine. Z geslom: S P R I ­R O D O K N O V E M U Č L O V E K U l vzgaja tabornistvo mlad i rod ga p lemeni t i . D r u ž i n a B e l i h br v Č r n o m l j u te naloge dobro u r e s n i č u j e . 8 .H .

J o ž e P r e š e r e n :

RAZPOLOŽENJE Veter, ki piha čez polje, in sanje, ki jadrajo z njim in breze, ki pesem, Sumijo, in jaz, k i p o d n j i m i s e d i m .

Z d i se, da jokajo breze , l n veter, da žalosten je in sanje, da niso vesele — m e n i otožno je vse.

Pa sem vendarle v p r a S a l r a k a j je otožno tako? In je srce odvrnilo, da nikdar ni srečno b i lo .

(lz »s tez ic^

n e m t e k m o v a n j u .svoje spret­nosti. Društvo prijateljev mla­dine je za zmagovalne ekipe p r i p r a v i l o lepe nagrade.

C i c i b a n i in pionirji osnovne šole se bodo svojim staršem p o k a z a l i popo ldne . M a m i c e bo­do m a l e c i c i b a n e o b l e k l e že d o m a v rožice, metuljčke, če­belice, gobe itd. To p r e p u s t i ­m o k a r m a m i c a m , saj so Že v e č k r a t p o k a z a l e , k a k o i z ­n a j d l j i v e so. Ob pol treh po­poldne se naj zbero t u d i c i ­c i b a n i pred osnovno šolo Od tam bo šel p i s a n i sprevod sku­paj s pionirji osnovne šole na Loko. Prireditev se bo začela ob IS. uri s sprejemom učen­cev p r v i h razredov v pionir­sko organizacijo. Po sprejemu bodo d e k l i c e zara ja le , d e č k i

p a t e k m o v a l i . S T i t o v i m ko­lom in z razdelitvijo nagrad prireditev še ne bo zaključe-J a. Ker so b i l i otroci p r i d n i i n so vso zimo t r o s i l i p t i č k o m drobtine, jih p t i č k i niso poza­bili. C i c i b a n o m so pustili na kopališču lepe p i san ice . P o ­i s k a t i jih bodo m o r a l i seveda « a m i . M a m i c e p o n o v n o p r o s i -i J, naj bodo d i s c i p l i n i r a n e . P i s a n i c bo dovolj in tudi za varnost otrok je poskrbljeno.

P i o n i r j i osnovne šole s i bo -'o morali poiskati ne samo pi­

sanice, temveč tudi pot do njih. Upamo, da jim to ne bo pretežko, saj so m n o g i m e d njimi t a b o r n i k i . ML G .

P O C E N I M O G R A D N J E ! Dolgo že razpravl ja jo i n u k r e ­

pajo n a š i g radben ik i , da b i po ­cen i l i z idavo s tanovanjsk ih i n gospodarskih stavb. Cena m a ­te r i a l a , Jej ga vgrajujejo, i m a p r i tem vsekako r zelo pomemb­no vlogo. Za to je t reba to l iko bolj pozdrav i t i zadnja p r i zade­van ja S G P P i o n i r v N o v e m mestu, k i je z ače lo p ro i zva j a t i nove vrs t? cementn ih i n H i n -d r l n i h z idakov .

Hiitra z idava, l až j i z i d , lepe i n g ladke stene, vse pa c e n e j š e kot z i d z dosedanjo staro opeko — vse to je ž e dolgo sen vseh, k i gradi jo. K a ž e , da se je t em c i ' i e m nova v r s ta PLondrjevih zfdakov zelo p r i b l i ž a l a . S po­sebn im a n g l e š k i m s.trojem. k i 3ahko izde la na dan p r i b l i ž n o 2000 eemetndh a l i ž l i nd r i n ih r ^ a k o v (kvadrov) oz. poro l i tuv za p rede l i lne stene, je z a č e l »Pion i r« r e š e v a t i p rob lem ope­ke rna sodoben n a č i n . N o v a opeka. Izdelana i z m e š a n i c vseh vrs t betona ( r a z l i č n i h M B ) i n te m e š a n i c zdrobl jene žlindi-e i n cementa, je izdelana v o b l i ­k i kvad rov 400 x 250 xx250 m m (za temelje i n zid) in v o b l i k i z idakov CparoHtov) za predeMlne stene v meralh 400 x 250 x RO m m . V p r e i z k u š a n j u je t ud i i z ­de lava s t ropnih pomiUeev (400 x 250 x 250 mm) i n poskusna p ro­izvodnja vseh v r s t z idakov i z !aeov!ne z r a z n i m i p r i m e s m i .

V č e m je prednost n o v i h zrt-dakjov?

1. So p r e c M cpn*jSi o d nava ­dne opeke aH betona iste p ro ­s tornine.

2. Z i d a v a z n j i m i l e m n o r o h i t r e j š a , s tem p a tud i c e n e j š a . Znaten je pribinanek n a mate­r i a l u , saj p r i f rebuie tak z i d za ­r a d i g l adk ih povr?iln i n os t r ih robov p r a k t i č n o sairrv> Se fini r>m»t. Transportni! stiroSk! » 1 U

dakov na g r a d b t * č e so ma>nj$i, keT d« z M a k laž j i i n i zde lan v več l i h k o s i h . P r a v zaradi tega nud i tud i vsestranske m o ž n o -»ti za uporabo i n kombinac i j e .

T a k o l ahko uporabl jamo nove betonske kvad re za kle»t n e obo­dne zidove, za pregradne ste­ne, za d i m n i š k e tul jave, p red­vsem pa za z idavo r a z l i č n i h gospodarskih poslopij . S u r o v z i d iz t a k i h z idakov samo za -Jhigiinamo i n je gotov.

3. T e ž a po enot i z idu je m a n j ­ša od t e ž e z i d u iz navadne ope­ke. P r i nosiitouh i n obodn ih k l e t n i h z idov ih v celoti odpade ves opaž , ke r na l i j emo v o d -pntine kvad rov beton i n stene so t rdne.

4. Z r a č n a i n toplotna i z o l a ­c i ja Je zairadii z r a č n i h odpr t in v z i d o v i h mnogo v e č j a kot v zidu i z navadn ih z idakov a l i betona.

O tem nas p r e p r i č a nekaj š t ev i lk , W so J i h dognal i p r i » P i o n i r j u « :

obodni z;id k l e t i , debel 25 cm, ( M B 110), postavl jen i z z idakov t ipa »Pion i r« , je c e n e j š i od na ­vadnega betonskega opaznega

stane n, pr. po kub. met ru 100 odstotkov; prav tak z id i z no­v i h cementnih k v a d r o v stane le 92 odstotkov, z i d i z žl indir i -n i h z idakov pa je cenejša ka r za ce l ih 26.5 odstotkov v p r i ­m e r j a v i z z i d o m iz navadne opeke.

T e ž a takega zidu za 1 kub. meter : Ce je o p e č n i z id debe­l ine 25 cm težak; n. p r . 100 o d ­stotkov, je z id i z cementnih z i ­dakov itežak le 67.5 odstotkov ln iz Sliindrinih z idakov komaj 51.2 odstotkov — a l i skoraj p o ­lov ico l a ž j i od z idu it navadne opeke.

P r e d e l l l n l uid iz ž l i n d r i n i h z idakov je v p r i m e r j a v i z n a ­vadno opeko c e n e j š i za 8 o d ­stotkov, v p r i m e r j a v i z n a v a ­d n i m i v o t l a k i ,pa za 16 odstot­k o v . T e ž * predeliilnega z idu pa se z m a n j š a takole : opečn i z i d 8 c m z n a š a n . pr . 100 odstotkov, vo t lak 85 odstotkov, cemerrtnd zidak 72 odstotkov i n ž l l n d r i n

j i h nudd S G p »Pioni r« . Intere­senti fii lahko ogledajo vzorce p r i Remontu (poleg n o v o m e š k e osnovne šole) , k je r dobe tudi podatke o cenah i n ostalem. Novo opeko i m a na ogled tudi P ion i r j ev obrat K a r o n o s e š t v o i n cementninarstvo.

Ce pomis l imo , da p r i h r a n i m o lahko z n o v i m Piondr jevim z i ­dakom 20 ods 'o tkov gradbenih s t r o š k o v p r i z i dav i hitee, bomo torej po novem i z d e l k u vseka­k o r r a d i segal i .

Kokošja ekonomija v Dol. Toplicah

P r e d s e d n i k K m e t i j s k e z a ­d r u g e D o l e n j s k e Toplice Jože Pelko se je odločil, da bo ure­dil vzrejno kokošjo ekonomi­jo, kjer bo redil piščance za meso. Načrt za moderen ko-k o š n j a k ima pripravljen in namerava že letos p r i č e t i z vzrejo (pitanjem) p i š č a n c e v . M e n i , do je t r e b a r e d n o i s k a t i možnosti za povečanje dohod­ka iz kmetijstva. Po ogledu podobnih vzrejnih ekonomij se je prepričal, da bo to donos­no. Seveda bo Pelko kot vzo­ren zadružnik pri nakupu ko­košje krme in drugih potreh-ščln ter pri prodaji za zakol godnih ko'.oši p o s l o v a l samo p r e k o kmetijske zadruge.

Takole Izgledajo kvadri — nova cementna ali ž l indrina opeka

z i d u po kutb. mertru za 375 o d - zftdafc 50 odstotkov c d t e ž e evtotkov, i m a p a razen t«ga vse o p e č n e g a z idu , zgoraj n a š t e t e prednosti . Znatne prednost i govore torej

V p e č n l z i d debeline 25 c m za upora/bo n o v i h z idakov , k i

Slavje v Do len j sk ih T o p l i c a h V md.ju 1942 so T o p l i č a n i l n

drugi p r e b i v a l c i T o p l i s k e do­line množično o d h a j a l i v p a r ­t izane . Zaradi vedno večje a k t i v n o s t i p a r t i z a n s k i h enot i n n a r a š č a j o č e g a o d p o r a zaved­nega p r e b i v a l s t v a so b i l i I t a ­l i j a n i p r i s i l j e n i že 24. maja 1942 zapustiti Dolenjske To­plice. Takrat so b i l i po vseh vaseh množični s e s t ank i , n a katerih so p o s t a v l j a l i v a š k e zaščitnike. Osvobodilna fron­ta je mobilizirala za boj proti okupatorjem vse l j u d s t v o .

V s p o m i n n a m a j 1942 bo­do letos v T o p l i c a h že petič p r a z n o v a l i k r a j e v n i praznik. Krajevni odbor Zveze b o r c e v i n S Z D L sta pripravila pester spored. Kakor vedno, bo tudi letos 24. maj p r a z n i k zavedne TopliŠke doline, ki si je z vso upravičenostjo, s š t e v i l n i m i ž r t v a m i i n izredno zavednost­jo s v o j i h p r e b i v a l c e v p r i b o r i ­l a časten naziv p a r t i z a n s k e doline.

23. maja bodo taborniki dru-

Osem sto tisoč dinarjev za odpadke

D o k l e r n i b i l o v Obrhu pri Dolenjskih T o p l i c a h d e s t i l a c i ­j e eteričnih olj so iglice od p o s e k a n i h s m r e k i n ,,'elk se-gnile v gozdu brez k o r i s t i . T o se sedaj v e č ne dogaja. Pod­jetje odkupuje iglice in jih tudi dobro plača. S tem je od­prlo nov vir dohodkov tamoš­njim l a s t n i k o m gozdov, vozni­kom in d e l a v c e m .

Letošnjo spomlad so I z p l a ­č a l i n a Gozdni u p r a v i P o l j a ­ne, k a m o r spada ta tovarna destilacije, za odkupljene igli­ce nad 800.000 din. G o z d n i po­sestniki pravijo, da dobe se­daj skoraj več za iglice kot za les. Letos na Gozdni upra­vi iglice i z p l a č a j o t a k o j , p r e j l -n j a leta pa so i z p l a č e v a l i le ob k o n c u meseca. Seveda je tovarna vedno preskrbljena s t e m i s u r o v i n a m i , saj z a t a k o d o b e r z a s l u ž e k n i t e ž k o n a j t i pridnih l j u d i .

z i n e Zelenega Roga ob 19. uri p r i ž g a l i t a b o r n i ogenj, ob 20.30 pa bodo v kinu v r t e l i j u g o ­s l o v a n s k i film »Volčja noč«. 24. maja, v pe tek , bo ob o s m i h slavnostna seja k r a j e v n i h or­ganizacij in društev v dvorani zadružnega doma v Toplicah, po seji pa bodo na grobove, pred spominske plošče in pred s p o m e n i k e p o l o ž i l i vence v p o č a s t i t e v p a d l i h partizanov, a k t i v i s t o v i n ž r t e v fašistične­ga nasilja. Ob pol devetih bo­do v s t a v b i J o ž e t a Pelkota odprli o b č i n s k i muzej NOB,

nakar bo povorka skozi T o p l i ­ce, s l a v n o s t n o zborovanje in k u l t u r n i spored na prostem. Popoldne bodb r a z l i č n a šport­na tekmovanja, g o s t o l j u b n i T o p l i č a n i pa so seveda poskr­beli tudi za z abavo , k i bo pred zadružnim domom.

Na slavje v a b i j o D o l e n j s k e T o p l i c e vse a k t i v i s t e n e k d a ­n jega T o p l i š k e g a okrožja, par­tizane, člane Zveze borcev l n Socialistične zveze. O b i š č i t e Toplice in poveselite se s To­pličani na njihovem letošnjem krajevnem prazniku!

V nedeljo 12. maja Je padalska č e t a Aerokluba Novo mesto za­k l j u č i l a t r i m e s e č n i padalski te­č a j in delala izpite. 2e u d e l e ž b a na izpitih je pokazala, da je ved­no v e č ljubiteljev tega š p o r t a in da se bo p o č a s i razvil tudi v d r u ­gih krajih na Dolenjskem. Pole­teti z letalom v objem oblakov in s k o č i t i s padalom ter d o ž i v e t i vse skrivnosti in lepote v i š i n , je ž e l j a vsakega padalca in padalke.

T u d i letos se je š t e v i l o padal­cev p o m n o ž i l o . Devetnajst j i h je č a k a l o pred komisijo, da opra­vijo izpit. N i š l o vse gladko. T e ­mu se je ustavilo pri zgodovini padalstva, drugemu je p e š a l o zna­nje pri tehniki skoka, tretjemu ni bi lo dovoli jasna zgradba le­tala in podobno. Vsi pa so hoteli narediti izpit in s k o č i t i s pada­lom. Marsikdo si je to ž e l e l l e iz zgodnjih otroftkih let. pa se m u je ž e l j a š e l e sedaj u r e s n i č i l a . L e ­pote neba so dostopne vsej m l a ­dini, ki se v k l j u č i v Aero klube, treba pa Je vztrajnosti, dobre vo­lje In hrabrosti K a k o r povsod so se tudi na naSem t e č a j u nekate­ri izkazali kot » m i l e J e r e « . ni Jih bilo veli-ko, a vendar niso Imeli poguma nadaljevati Opustili so p r i l o ž n o s t spoznati padalo tn le­pote padalskega Sporta. Morda se bodo se vrni l i v naAe vrste, ko bodo videM sotovariSe pod pla­š č e m svilenega d e ž n i k a . Gotovo l im bo ža l , da niso v z t r a j a « do konca.

N a l b o U š i pri Izpitih so bi l i : Majda B., Mari ja P ln najnatajš l

loioioioioioioioioioioioioio

VČERAJ JE J U G O S L O V A N S K O VOJNO L E T A L S T V O P R O S L A V I L O 15-LETNICO, O D K A R J E BILO ROJENO SREDI L J U D S K E R E V O L U C I J E IN BORB PROTI O K U P A T O R J E M Z A O B R A M B O N A Š E G A S V O B O D N E G A N E B A . V POVOJNI GRADITVI SE J E N A S E L E T A L ­

STVO R A Z V I L O V M O Č N E G A Č U V A R J A N A SIH V l S l N

PADALO - najzvestejši p r i j a t e l j

Strugo Sušice bodo preložili

V p r a š a n j e regulaci je potoka Suš i ca skoz i Dolenjske Top i lo« je že dolgo v ospredju. V po le t ­n i h meeecih voda v po toku p r e ­sahne, ostanejo pa posamezne m I Aku* e, legla n e s n a g « l n san radu.

Zadn j i p red log za r e š i t e v tega problema, kri. ga resno obravna­v a tuda obč insk i ljudeiki odbor je, da b i strugo potoka p re lož i l i , odnosno akr&jftall z i z k o p o m n o ­ve struge od gornje s t rani n a ­sel ja (pod pokopaAiiščem) p r o t i m l i n u . S t em b i jo s k r a j š a l i , sla b i pa tudi izvem glavnega nase­l j a . V zvez i s tem bo t reba u re ­d i t i kanaTizaeiljo.

Član nase ekipe trgovski valenee Peter. T i trije so z odlientm uspehom opravili izpit. P o š t e n o s t , vztrajnost in hrabrost je njihova karakteristika. Pohvale vredni pa so tudd. ostali, ki so se trudili , da opravijo izpit, samo da bodo lah­ko skafca-li. Vsak izmed njih h o č e poizkusiti vse, kar se 1R n a u č i l v t e o r e t i č n e m t e č a j u , v s a k e m « Je do tega, da d o ž i v i padalski krst.

S temi izpiti je padalska sekci­ja dala tudi svoj d e l e ž vojnpmu le­talstvu, ki te dni praznuje pet­najsto obletnico. Ob tej prilo­ž n o s t i ae spominjamo n a š i h pr­vih pilotov Franja Klusa. Rudija Cactevca ln ostalih, ki so padli kot Juneki-pllott za svobodo na­š e g a neba. JI. maj je praznik j u -goslovnaskega vojnega letalstva. Temu prazniku se p r i k l j u č u j e j o tudi mladina n o v o m e š k e padalske sekcije z » v e s t j o , da je tudi ona prispevala svoj del n a š e m u le­talstvu

Življenje ca nale nebo! Brane

Prijeten večer v pljučnem oddelku novomeške bolnišnice

Delavci naj bodo dobro poučeni o stanju v podjetju

Pretekli teden te Je sestal na redni seji plenum o b č i n s k e g a sin­dikalnega sveta. Najprej so č l a n i razpravljali o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov. O tem Je p o r o č a l predsednik tov. Bu-hadolnik. V vseh podjetjih v ob­č i n i so izvoljeni novi upravni od­bori z izjemo podjetja » K r u p o n « . V tem podjetju Je zaradi nered-nosti o h č l n s k i odbor postavil za­č a s n o prisilno upravo. K e r Je pod­jetij v o b č i n i ž e tako premalo In mora delovna sila odhajati od doma, si o b č i n s k i odbor in o b č i n ­ski sindikalni svet dosti prizade­vata, da bi se stanje v č e v l j a r ­skem podjetju » K r u p o n « spet ure­dilo In da ne bi podobne usode d o ž i v e l o š e kako drugo podjetje. Po mnenju knjigovodje » R e m o n ­ta« tudi v tem podjetju nI prave­ga napredka. Tudi tu novi uprav­ni odbor nI dovolj p o u č e n o svo­jih nalogah. Upravnim odborom bo pomagal o b č i n s k i s indikalni ' svet ln bo pripravi l nekajdnevni

V Loznlci je dograjeno tovorna viskoze

1. maja je b i l a v L b z n i c i ob D r i n i dograjena v e l i k a tovarna viskoze, v kater i bodo na leto p r o i z v e d l i 16-000 ton celulozne volne , 3.000 ton umetne sv i l e , 700 ton k o r d a za avtomobilske gume i n 500 ton ce»lo»fana. Z g r a -ddtev nove tovarne za v i skozo je s ta la 28,5 m i l i j a r d « d inar jev . N a p-azn.k deda so japonska podjetja, k i so d o b a v i l a i n m o n ­t i r a l a opremo, zače la z a č a s n e poskuse obra tovanja , po L a v ­gustu 1957 pa bo podjetje z a č e ­lo a poskusno redno p r o i z v o d ­njo.

seminar za p r a k t i č n o delo novih upravnih odborov.

V Mizarskem podjetju na Dvom je stanje zadovoljivo; delavci sami vodijo kolektiv In dajejo pametne predloge.

P r i o b č i n s k e m sindikalnem sve­tu Je bila izvoljena komisija sa sklepanje kolektivnih pogodb de­lavcev, ki so zaposleni pri privat­nih obrtnikih. M E

R A Z P I S za tečaj Politične šole pri CK ZKS

(od 2. septembra 1987 de 31. Januarja 1958)

Tečaj Po l i t i čne iole J« namenjen predvsem delaveem ln delavkam v Industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja ln jim Je zato nujno potrebno osnovno znanje is pol i t ične ekonomij« ln znanstvenega socializma.

Prijave s osebnimi podatki, s podatki o dokončanih iolah, tečaj ih , o osnovnem poklicu, zaposlitvi, viš ini me­sečn ih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v pol i t ičnih organizacijah in družbenih organih, pošlj i te do 25. 6. 195T na opravo Pol i t i čne lole pri C K Z K S , Ljubljana, Parmova Itev. 39 in tudi na svoj občinski komite Z K 8 . .

Šola ima tudi svoj Internat za s lušate l je , ki so doma Izven Ljubljane.

O sprejema v tečaj bo vsak posameznik pismeno ob­v e š č e n tn sicer najmanj 14 dni pred prič rt kom tečaja . Podrobnejše Informacije dobite na upravi šo le , oziroma na obč inskem komiteju tvojega območja .

0 • 0 • o • o • o • o • o • o • o • o • o • o

Ko so člani novomeškega gledališča odigrali pred do­brima dvema mesecema v pljučnem oddelku novomeške Splošna bolnišnice Molierovo komedijo »Šola za Žene«, so o b l j u b i l i , d a bodo še večkrat o b i s k a l i b o l n i k e tega oddelka. In res so jih ti že željno pri­čakovali.

V ponedeljek, 6. maja, je ekipa g l e d a l i š č a spet gosto­vala v b o l n i š n i c i . T o pot so p r i r e d i M bolnikom prijeten v e s e l i večer, ki so ga priče­li pevci. Pacienti so se ta ve­čer seznanili s »črno magijo*. Spretni član gledališča Ivo PavOč j« pokazal nekaj zelo

spretno izvedenih rokohitr-skih trikov, s k a t e r i m i so b i ­l i g l e d a l c i m o č n o z a d o v o l j n i . C l a n l g l e d a l i š č a so na to za­igrali komedijo v enem deja­nju » Z a č a r a n i p a r k « . H koncu so pevci odpeli še pet v e s e l i h p e s m i , za kar so j i h poslu­šalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.

Eden izmed p a c i e n t o v se je društvu KUD »Dušan Jereb« kot tudi igralcem in pevcem iskreno zahvalil za v e s e l i ve­čer t n izrazil ponovno Seljo, naj b l jih člani društva, po­sebno še gledališča, ka j k m a ­l u spet obiskali.

Čemu taka mlačnost

I O I O I O I O I O I O I O I O I O I O I O I O I O I C

S t e g a s l i š a l i ?

i

V nedeljo dopoldne je Radio L j u b l j a n a oddajal nastop na­ših neznanih g l a s b e n i h t a l e n ­tov. Te oddaje vsi zelo radi poslušamo, saj so pestre, lepe, zanimive in kratkočasne. V nedeljo smo med drugimi za­slišali ime Martin Franko. Je to naš Franko? Naš M a r t i n e , k i ga v s i poznamo, saj je tako rad prepeval s fanti po vasi in tolikokrat nastopal v Šent­jerneju na raznih prireditvah. Posebno nam je ostal v spo­minu »Metuljček« v spevoigri »Nezaželeni zet«. Njegov lepi b a r i t o n smo vedno radi p o s l u ­š a l i . Prigovarjali smo mu, naj si kako u r e d i , da b i se l a h k o glasbeno izpopolnil. Odšel je k vojakom in nato n e k a m v službo. Skoro smo p o z a b i l i n a n j . V nedeljo pa smo ga spet s t ika l i . Ko je p o v e d a l p r e d mikrofonom, da je Dole­njec, doma od Šentjerneja, po

mtmn II r rir" iiieii iiwiwifiiii;iiiw

p o k l i c u čevljar, je potrdil, da j j v resnici naš M a r t i n . Z a p e l je Vilharjevega »Mornarja« in spev očeta iz Verdijeve opere »Traviata«. Prijetno nas je presenetil še močnejši in lepši glas kot ga je imel prej, lah­kotnost petja ter izredno čista izgovorjava. Vsako besedo so l a h k o razumeli tudi tisti, k i pesm- n iso poznali. Močan aplavz je potrdil naše p r i č a ­kovan je . L j u b l j a n s k a p u b l i k a

je M a r t i n a toplo sprejela i n ga nagradila s p r i z n a n j e m . Komi­sija ga je ocenila kot n a j b o l j ­š e g a med talenti, ki so nasto­pili v tej oddaji'. D o b i l j « dve p r v i n a g r a d i .

Martin Franko je sedaj v službi v Z b i l j a h p r i Medvo­dah in že leto dni š t u d i r a so-topetje. V s i domačini smo ve­seli njegovega napredka. Iskre­no mu čestitamo in želimo, da bi n a d a l j e v a l s š t u d i j e m /

N a zadnjem m n o ž i č n e m sestan­k u S Z D L II. terena v Novem me-sin so bili vsi č l a n i zato. da se sestanki p o ž i v i j o s raznimi pre­davanji . Odbor si Je zato priza­deval ta priskrbel predavatelja ter napovedal za 18. maj m n o ž i č ­ni sestanek. Dnevni red Je bil ze­lo zanimiv, p r i š l o pa Je reci In p i š i 14 l judi . Nit i odbornikov tn u l i č n i h poverjenikov nI bilo vseh! K e r Je bila situacija zelo m u č n a (saradl tistih nekaj » b e l i h v r a n « ba predavatelja) sva dva č l a n a š l a po mesto, da bl morda le se kje staknila kakega zamudnika In ga pripeljala s seboj. Toda glej — veČina č l a n o v z Glavnega trga se J*> hladila na oknih, tisti pa, k i trna jo s svojih oken slab razgled, so se sprehajali po trgu, kot da sploh niso č l a n i S Z D L In da Jim B l treba na sestanek. T u ­di skupino ž e n s k ln nekaj m o š k i h

sta videla ( č l a n o v II. terena) k i so se odpravljali na kegljanje. Ce bl v Novem mestu vse organiza­cije tako uspevale kot k e g l j a š k o d r u š t v o , bi se lahko reklo, da Je zavednost na vrhuncu! Toda pu­stimo to — Članov nI bilo ln ko­nec.

T i s t i h 14 n a v z o č i h Je vseeno po­s l u š a l o zanimivo in zelo dobro pripravljeno predavanje s sklep-t l č n l m l slikami o Suezu, ki ga Je Imel prof. n o b o v š e k . OrganlzarM-sklh v p r a š a n j nismo n a č e n j a l i , ker nismo bili s k l e p č n i .

K e r to ni bilo p r v i č , da Je na tem terenu bila tako majhna u d e l e ž b a , se v p r a š a m o k je ' le vzrok? Kje Je bilo ostalih 8K) č la­nov ln med nj imi okoli 120 ko­munistov? Naj ne kažeirt tvoje zavcdanostl le na terenski vese­lici, t e m v e č tudi na sestankih!

Prosvetni delavci občine Žužemberk so se spet sestali

V soboto, 11. maja so se u č i t e l j i o b č i n e Ž u ž e m b e r k zbrali na tretji sestanek v l e t o š n j e m š o l s k e m letu. Tov. V u i e je pojasnjeval predloge za novi zakon o javnih u s l u ž ­bencih. Sledil Je referat ln raz­govor O izvorih u č i t e l j e v e dejav­nosti. T» J« bila predvsem po-

METLIKA 50-letnico

BO PROSLAVILA telovadnega društva

Metlika ima v Bell krajini naj­s t a r e j š o telovadno tradicljos 2». maja 1957 bo preteklo SO let, od­kar Je D U O v njenem mestu usta­novljeno Telovadno d r u š t v o »Be­lokranjski S o k o l « . Njegov prvi starosta Je bil Danijel Makar, podstarosta pa Jakob Franz. V njegove vrste se Je takoj ob usta­novitvi v k l j u č i l o v e č desetin te­lovadcev, od katerih »e ž i v e dr. Robert Zalnkar, Kare l Fux. A n ­ton 1n Leopold Rajmer, Anton Okorn, Leopold Knafelj . Sekula S e k u l i č in morda le kateri. Svojo prvo telovadnico oziroma sobo so ti č l a n i imeli v gradu; ker pa je bila ta majhna in nizka, so te­lovadno orodje navadno prenesli na grajski trg In tam telovadili.

Metlika je kmalu postala sre­d i š č e belokranjskega naprednega snkolstva. d r u š t v o samo pa je pod n a č e l n i k i Kozino. Kar lom Fuxom. Perdanom, O k o m o m , Rust|o. Ho­č e v a r j e m , Welssom, Novakom In

S k o c j a n na Dolenjskem praznuje 23, maja k ra jevn i praznik — spomin na leto 1943,' ko so ta dan par t izani napadl i i ta l i jansko karahinjersko postajo v Skorjami in pregnal i okupatorja I« Skocjana se je u m a k n i l a zaradi tega napada tudi ostala i ta l i janska vojska, tako da je bil

Skocjan i okol ico več mesecev svoboden.

Ce eksplodira 20 ton dinamita

V z a k o t n e m p r e d e l u mesta M e x i c o C i t v so i m e l i s k l a d i ­šče d i n a m i t a . 27. m a r c a je p r i ­šlo v s k l a d i š č u do d v e h eks ­p loz i j , k i sta p o v z r o č i l i h u d o Slccdo i n v e l i k « ž r t e v . V z rak I« š lo 20 ton dinam-ita. E k s p l o ­zija je na r azda l jo 4 0 0 m e t r o v porušile 30 hiš.

le nekaterimi dosegalo od la«a do leta l e p š e uspehe.

L . 193T Je druStvo p r i č e l o graditi lastni telovadni dom. pri kate­rem je imel veliko zaslug metli­š k i rojak Engelbert Gangl . Dom Je bil dograjen dve leti kasneje In Je postal ž a r i š č e ne samo te-lesnovzgojnega t e m v e č tudi Ijud-skoprosvetnega ž i v l j e n j a . Sokol v Metliki Je n a m r e č takrat imel svojo m o č n o Igralsko d r u ž i n o , pevski zbor In zadnja leta pred vojno tudi m a n j š i orkester.

Leta 1941 so se po vdoru oku­patorjev mnogi m e t l i š k i Sokoli p r i d r u ž i l i Osvobodilni fronti. Se m o č n e J S e pa Je bilo to gibanje naslednje leto, medlem ko Je bi­ta ob konru leta 1343 že v e č i n a m e t l i š k i h Sokolov v partizanskih odredih ln hrtgadah Mnogi med njimi so za svobodo dali tudi svoja ž i v l j e n j a .

Takoj po vojni le bilo v Metl i ­ki osnovano Fizkulturno druStvo • B e l o k r u n j e e « . k! se Je kasneje v skladu s ostalimi telovadnimi d r u š t v i preimenovalo v D r u š t v o ta telesno vzgojo Partizan. Pred­sedniki tega telovadnega dniSrva so bili od osvoboditve dalje Ci ­ril B r a j k o v l č , Ignac H o č e v a r , J u -IIJ K o n l n l č . danes pn d r u š t v u predseduje B o ž i d a r FlaiSman.

Telesnovrnojno druStvo Part i ­zan v Metliki le Imelo v letu 1S5S nad 160 č l a n o v , ob letoSnjem Ju-hilelu pa se bodo brez dvoma v napove vrsle v k l j u č i l i noleg mla­dine *„r)i rnnrei st^reKI telovad-rl ki so do«ie< st->M oh strani.

MetVskn T V D Partlran name­rava ob sn-iet.nif| ustanovitve

vega telovadnega dmStva v Met­l ik i organizirati s v e č a n o prosla­vo. Tako bo 8. Junija z v e č e r v Domu Partizana akademija; na­slednji dan bo po mestu povor­ka. popoMne pa na Pungertu Jav­ni nastop m e t l i š k i h telovadcev. S prostimi vajami bodo nastopili tudi n a j s t a r e j š i v MeiH'. i ž i v e č i č lani nekdanjega Sokola. Povab­ljena bo tudi orodnr vrsta naSIh n a j b o l j š i h telovadcem lz LJublja­ne.

D r u š t v o namer iva ta dan od­krit i spominsko ploSčo m e t l i š k i m telovadcem, ki so padli v narod­noosvobodilnem boju atl pa po­mrl i kot ž r t v e f a š i s t i č n e g a nasi­lja. Skupaj z Belokranjskim mu­zejem bo druStvo v tem tednu priredilo tudi razstavo metliSke-fca telovadnega druStva, kjer bo prikazana pot od njegovih prvih z a č e t k o v đ o danes.

-ar

udarjena u č i t e l j e v a usposobljenost za u s p e š n e j š e opravljanje svojega dela. K e r je v o b č i n i p r e t e ž n o mlado u č l t e l j s t v o , se bo druStvo predvsem zavzelo za tiste, ki ima­jo že m o ž n o s t , da opravijo stro­kovni izpit. U č i t e l j i so govorili tudi o Dnevu mladosti. Tov Vute Je p r i p o r o č i l , naj na Šo lah po­svete v e č pozornosti Sahu. Mnogo so govorili tudi o z a k l j u č n i raz-atavl r o č n i h del, risarskih izdel­kov ln u č i l ter Ljudske tehnike ob koncu Š o l s k e g a leta. Razstava bo pripravljena za z a k l j u č e k Šol­skega leta m bo odprta rio o b č i n ­skega praznika v Ž u ž e m b e r k u , ki bp 13. Julija. Prikazala bo delo vseh Sol v o b č i n i . T u d i o m l e č n i h kuhinjah in njihovem poslovnoj u na Iolah ter o delu P r v i n 1 adSca R K ao p o r o č a l i . U č l t e l j s t v o sode­luje s svetom za socialno varstvo pri izbiranju otrok za p o č H n l S k o kolonijo in l e t o v a n j « . V slavnem Je n a j v e č j a ovira denar. S t a r š i res ne morejo prispevati mnogo, ne­kateri pa nimajo razumevanja So tudi primeri , ko otrok nima kaj o b l e č i , da bi mogel v kolonijo aH vsaj v Solo. Zato bodo tudi u č i ­telji o b v e š č a l i o takih primerih svet za socialno varstvo pri ob­č i n i aH R K .

T u d i pionirski s t a r e š i n s k i sveti Se niso povsod ustanovljeni ali pa ne delajo. U č i t e l j i so ae pogovorili Se o novih Izdajah Mladinske knjige, reš i l i nekaj organizacij­skih v p r a š a n j in se dogovorih za naslednji — zadnji sestanek pred z a k l j u č k o m Š o l s k e g a leta.

M K

Z a M . m a j — k r a j e v n i praznik Dolenjskih T o p l i c — č e s t i t a vsem T o p l l č a n o m . odjemalcem in pos lovnim pr i j a te l j em

INDUSTRIJA ČEVLJEV »BOR« DOLENJSKE TOPLICE

•••••••• »•<••«••• .•.-«..••.»..»..». ••„•..•• •«..•..«,••..«..«. mmm .«..»..*

SW. 21 (375) » D O L E N J S K I L I S T « S t ran 8

Pesem podgorjanskih pionirjev DOLENMI OBVEŠČEVALEC V sredo 22. maja bo p r i nas

dan petija. Tega dne se bode v Kosti&njevicj zb ra l i p ion i r j i ob­č ine Š e n t j e r n e j i n K o š t a n j e v i -c e - P o d b o č j a . Nas top i l i bodo z najiraizličnejsiml pesmimi . Neka ­t e r i zbor.i bodo peU enoglaisno, d rug i dvoglasno Pa tudi t rog la ­sno. To ne bo tekmovanje pev­s k i h zborov, m a r v e č m n o ž i č n a manifestacija m l a d i h g r l iz do­l ine ob spodnjem toku K r k e . p.oniirje bo tega dne ob iska la r e p u b l i š k a l judska poslanka in predsednica Zveze pri jatel jev mladine L M S tova r i ž i ca A d a K r i v i c , skladatelj Čiri.] Pregel j l n .še nekaiteri. P o vseh šo l ah se te dn i p i o n i r j i p r ip rav l ja jo na nastop i n na pr i ja te l j ska s r e č a n j a s sosednjimi p i o n i r s k i ­m i odredi .

S Z D L JE A K T I V N A Zadnje Pase Je opaziti m o č n o

aktivnost n a š e S Z D L . Tako Je or-Kanlsirala Ž P vrsto lepih preda­vanj o zunanji ln na.ši notranji politiki, kakor tudi predavanje o kmetijstvu. Prvi maj je bil prav lepo proslavljen ln to po zaslugi S Z D L , ki je znala pritegnili tudi o^iiie organizacije In druStva. Radijski spored so skozi vse praz­nike p r e n a š a l i z v o č n i k i . Za dan jugoslovanskega vojnega letalst­va bo v Kostanjevici film V E S N A , ki ga bodo vrteli letalci lz Cer-kelj. Povezava z l e t a l i š č e m Je prav dobra in za Kostanjevico ko-

Bela cerkev za Dan mladosti

V petek se bo m l a d i n a Be le eerkve ln okolice zbra la z v e č e r ob kresu, s ka ter im bo p o č a s t i " l a D » n mladosti . Sodeloval bo pevski zbor in harmonikar . V nedeljo pa bo prosvetno d r u ­Stvo » K r k a « ob treh popoldne •aigralo tr idejanko » S p a v a j mo­ja d e k l i c a « . Po predstavi bo mlad inska veselica, kolesarske d i rke ln s r e č o l o v . A . T .

Dva mrtva In dva ranjena zaradi strele v Kloštru

V nedeljo 19. maja popoldne se Je v Beli krajini med grmenjem vli la ploha. Nekaj ljudi i/. G r a -daca, ki so se v r a č a l i od pogreba, se je okrog 17. ure zateklo pod streho h i š e Antona Pluta v K l o -fitru št. 14. Nenadoma je udarila strela v e l e k t r i č n i vod kakih 300 metrov od Plutove h i š e 1n se raz­delila na dva dela. E n del Je uda­ri l v Plutovo h i š o in na mestu ubil upokojenko Marjeto Cerjanc lz Gradaca š t e v . 65 ln Lovrenca Š t r u k l j a iz Gradaca It, 72, ranil pa .70-letnega Franca Pluta iz Gradaca ter 5-letno h č e r k o last­nika hise. Drugi del strele je uda­ri l v h i š o Albina S t i p a n i č a v K l o -Itru, kjer Je razdejal radio » p r e ­jemnik in u n i č i l vso e l e k t r i č n o napeljavo.

rlstna. Letalci nam bodo o z v o č l l l Kostanjevico tudi za Dan mlado­sti, ki bo v nedeljo, 2. Junija in se nanj vneto pripravljamo.

Š E S T D E S E T N A S P O J D E V B I H A C

V B i h a č b 0 šlo tudi b. K o s t a ­njevice precej mladine. Samo nastopilo j i h b o o k o l i š e s tdese t . T i p ion i r j i s 0 skozi vse pomlad­ne mesece hod i l i na vaje, k je r so j i h učili uč i t e l j i : L juba H v a ­la , V e r o n i k a Močn ik , M a r i j a B a t i č i n Lojze S t ih . Za p ion i r ­je bo potovanje v B i h a č lepa nagrada, lepo dož ive t j e , k i ga

zlepa ne bodo pozabi l i . Ostale Par t izanove vrste se p r i p r av l j a ­jo z« Ljubl jano , kamor j i h bo slo nad sto.

PIONIRJI N A L E T A L I Š Č U s / D i . Kostanjevica je posredo­

vala pri komandi l e t a l i š č a In pri­skrbela ekskurzijo sedemdeset Itn pionirjem kostanjeviike gimna­zije. L e t a l i š č e je pionirje povabi­lo in so j ih tudi prepeljali brez­p l a č n o .

Kkskurzija Je bila za mladino veliko d o ž i v e t j e . T a m so n a m r e č prisostvovali padalski vaji. ogle­dali so si delavnice, laboratorije in l e t a l i š k e naprave, kakor tunl n a j r a z l i č n e j š a letala. K r o n a Iz­leta io bile kajpak v o ž n j e z leta­

li . Vojaki so pionirje vozili nad njihovimi rojstnimi kra.ii in j im kazali lepote naSe domovine i* zraka.

Lepo je bilo videti otroke, ki •o *e kakor mravlje plazili po kri l ih letal ln venomer spraSeva-li. Oficirji so Jim ljubeznivo od­govarjali In t o l m a č i l i .

Kol iko bo letalcev? Polovica šo le nam bo tiSla. č e , . . Da, »če« je zdaj n a j v a ž n e j š e , č e se bodo pridno uč i l i , leto lep« izdelali in je dobro pripravili za ž i v l j e n j e .

Vodstvo Sole Je lekreno h v a l e ž ­no za to d o ž i v e t j e nase mladine tako komandi in oficirjem letali­šča, kot naSi S Z D L , ki Je prav tako v skrbeh za vzgojo ln Izo­brazbo naSe mladine kot u č i t e l j ­ski zbor.

S r e d a . 22. maja Č e t r t e k , 23. maj-Petek. 24. maja • Sobota, 25. maja

- Milan - 2elJko - cvetka - Rojstni dan

marSala Tita Nedelja. 29. maja — Dragica Ponedeljek. 27. maja —. Janez Torek, 2«. maja — Gojko

LUNA: H . maja ob 12.39 mlaj.

France Colarič — šestdesetletnik mu je b i l o tudi gas i l s tvo , ka­mor j e vstopil še zelo m l a d . Eno n j e g o v i h največjih uspe­hov v ga s i l s t tm je prav goto­vo ustanox>itev gasilskega dru­štva v Prekopi. Ko je v s t o p i l v sedanjo službo, je p o s t a l t u d i č l a n novomeškega pro­

stovoljnega gasilskega društva, bil je njegov dolgoletni bla­gajnik, sedaj pa je že drugo leto društveni p r e d s e d n i k .

V s l u ž b i je ze lo t o u a r t i k t in ga zato cen i jo i n spoštujejo.

Zato: »še na mnoga leta!«

D r o b n e i z M e t l i k e

R e d k i so NovomeŠčani, ki bi ne poznali čvrstega, vedno na­smejanega gradbenega delo­vodje in tehničnega vodje Okrajne cestne uprave, tova­riša Franceta Colariča. Do zadnjih Časov si ga sploh ni bito mogoče m i s l i t i drugače, kot sedečega na motorju in drvečega zdaj sem, zdaj tja, kakor mu je pač velevala od­govorna s l u ž b a . P r i O k r a j n i cestni u p r a v i je namreč že od leta 1925 in je bil v času od 1945 pa do 1947 šef cestne baze.

Pred 60 leti je bil tovariš Colarič rojen v Podbočju pri Kostanjevici; 21. maja bo pra­znoval svoj Š e s t d e s e t i rojstni dan. Njegova mladost j e b i l a ze lo razgibana. Bil je že od m l a d i h n o g naprednjak in ze­lo dober telovadec, celo olim­pijski prvak je bil kot stro­kovnjak na orodju, zlasti vn b r a d l j i v zmiku. Zelo pri srcu

V nedeJljo 12. maja Je v M e t ­l i k i z l e p i m uspehom gostoval Zabavn i ansambel Cel j skega akademskega k l u b a , dva d n i kasneje pa se je M e t l i č a n o m predstavi l J e k l e n i mož , k i je Za večetnjo girizel i n gol ta l 8tV letke, Btekllo, gramofonske pl©-sče, s i z v i j a l žeilezo v zobeh i n na vrai iu, s i pustili 'Izvesti smrt­ni skok na t rebuh i n da l d r o b i ­t i k a m e n n a g l av i , za n a m e č e k Je pa se p lesa l ; , n s k a k a l po zdrobl jenem s tek lu .

K i n o dvorana je b i l a oba v e ­černa polna itn tukaj pač veilja p r a v i l o : vsak po svojem okusu 1 M n o g i , k i navadno ne hodiljo ne na igre ne na koncerte, so s i v torefc z v e č e r ogledal i vsaj te­ga » j e k l e n e g a o o p r n j a k a « , k i j i h je s svoj imi a t rakc i j ami menda k a r zadovoljili!.

V neka te r ih m e t l i š k i h l o k a l i h pogreSajo d o m a č i l n ttujii gostje časop isov . MogotJe le ne b i b i l tak s t r o š e k , č e b i s | l a s t n i k i o m i s l i l i k a k d n e v n i k a l i vsaj d o m a č i do len jsk i tednik.

M e t l i š k o Z d r u ž e n j e r eze rvn ih O'ffcinjeiv je piri p rav i lo za-svoje č l a n e t r idnevno p o u č n o ekskur ­zijo z avtobusiom. U d e l e ž e n c i s i bodo v dneh od 25. do 27. maja na skoraj 800 k m dolg i pot i ogledaili wwto p a r t i z a n s k i h k r a -

V Ljubljani ie polovičen uspeli P A R T I Z A N (N. m ) : Z O K L J U B ­L J A N A ( ž e n s k e ) 3:1 (15:13, 15:10, 5:15, 15:131 P A R T I Z A N (N. m.) : Z O K L J U B ­L J A N A ( m o š k i ) 2:3 (18:14, 16:18, 15:5, 9:15, 9:15) \

Vsak, ki le malo pozna razmere ln kvaliteto posameznih m o š t e v v r e p u b l i š k i odbojkarski ligi, je lahko uvidel, da bosta nedeljski tekmi z Z O K Ljubljano o d l o č i l ­nega pomena '/.& plasman novo­m e š k i h vrst v pomladanskem delu te lige. Ze z a d n j i č smo zapisali: č e si N o v o m e Š č a n i priborijo dve novi t o č k i , njihov vstop v zvezno ligo skoraj ne bo v e č v p r a š a n j e , v nasprotnem primeru pa bo po­

l o ž a j novomeSke vrste zelo dvom­ljiv. Tokrat Je bila v e č i n a igral­cev ln spremljevalcev v e č aH manj o p t i m i s t i č n o r a z p o l o ž e n a , č e p r a v so vsi vedeli, da bo tekma z L j u b l j a n č a n i t e ž k a .

Medtem ko je ž e n s k a vrsta za­dovoljivo opravila svojo nalogo, je moSka ekipa le v trenutkih pokazala svoje znanje, d r u g a č e pa je zatajila. K porazu je precej prispevala tudi velika v r o č i n a ln sodnik, ki Je v o d l o č i l n i h trenut­kih videl tudi tisto, č e s a r nI bilo.

Prvo tekmo, ko Se nI bilo vro­č i n e so Igrale ž e n s k e , Novome-š č a n k e , k i so nastopile v stan­dardni postavi, so o p r a v i č i l e za-

V Beli krajini se širi tudi odbojka V zadnjih nekaj letih se je Sport

v Beli krajini posebno razmahnil. Najbolj priljubljene panoge so od­bojka, nogomet ln rokomet. Sre­d i š č e zadnjih dveh je predvsem v Č r n o m l j u , kjer so pred leti po­novno organizirali nogometno d r u ­Stvo, ki se vse bolj razvija in krepi; pri » P a r t i z a n u « m n o ž i č n o goje rokomet. Med najborj p r i ­ljubljene panoge pa sodi odbojka, saj zanjo ni potrebno veliko igri ­š č e in opreme. Zato Je ne Igrajo le v Č r n o m l j u , Metl iki in S e m i č u , kjer partizanska druStva u s p e š -no delujejo, t e m v e č skoro že v vsakem malo v e č j e m vaSkem mla­dinskem aktivu, kot v D r a g a t u š u , Gradacu, na Suhorju v DraSieih in drugod. Kakor je Č r n o m e l j po­stal s r e d i S č e rokometa \f\ nogo­meta v Bel l krajini , je K a n i ž a r i -ca postala s r e d i S č e odbojke. T u Je » S v o b o d a « Rudnika rjavega pre­moga zgradila moderno Jgr i šče za odbojko. K l j u b temu, da Je ta Špor tna panoga zavzela takSno š i ­rino, nI opaziti kakega posebnega uspeha v kvaliteti igranja. Po d r u ­š t v i h nI n a č r t n o s t i , ni rednih tre­ningov, pa tudi o b i č a j n o ne Hudi. ki oi se zavzeli za dobro organi­zacijo odbojkarskih sekcij — vse p r e v e č Je s l u č a i n o s t n e g a in pr i ­l o ž n o s t n e g a igranja. To dokazuje­jo primeri. Pred leti Je bilo v Č r n o m l j u m o č n o odbojkarsko mo­š t v o , pa se je kmalu r a z š l o . Po­dobno Je bilo v Metl iki . V teh

dveh mestih bl se lahko razvile m o č n e in kvalltebue sekcije, č e bl Imeli trenerje, za katere naj bl poskrbela partizanska druStva. Te­lovadnice bl morali prilagoditi, da bl bile sposobne za treninge č e z zimo. L « na ta n a č i n bomo lahko od m n o ž i č n o s t i p r e š l i tudi na kvaliteto. *• D * '

upanje ln so z a s l u ž e n o prema­gale b i v š e g a zveznega l i g a š a v š t i ­r ih nizih. S to zmago so si Novo-m e š č a n k e ž e zagotovile prvo me­sto v ž e n s k i ligi.

T e k m a m o š k i h ekip Je bila ve­l iko bolj napeta, toda ne tudi lepa. Ek ip i sta igrali dokaj spre­menljivo. V č a s i h smo videli zelo lepe poteze, d r u g i č spet osnovne napake, vsem pa se je poznala v r o č i n a . N o v o m e Š č a n i bi lahko zmagali ž e po č e t r t e m nizu, ki so ga Imeli ž e skoraj v rokah, č e ne bl n e p r i č a k o v a n o popustili. T u d i v petem nizu so Imeli ž e lep naskok, naenkrat pa so p r i č e l i z osnovnimi napakami (sem lahko š t e j e m o tudi n e č i s t o lovljenje servlaov) ln L j u b l j a n č a n i so Jih dohiteli. Da Je bila n e s r e č a Se v e č j a , Je v o d l o č i l n i h trenutkih g r e š i l tudi sodnik (seveda v š k o ­do N o v o m e š & a n o v ) , tako da so t o č k e , ki so Jih N o v o m e Š č a n i imeli ž e skoraj v ž e p u , osvojili d o m a č i n i .

Obe tekmi Ljubljane.

Je sodil Slanina is F . M .

Atleti na republiškem šolskem prvenstvu v Ljubljani

R e p u b l i š k e g a atletskega Šo l ­skega prvenstva so se u d e l e ž i l i atleti, ki so na okrajnem š o l s k e m prvenstvu dosegli predpisane nor-

• me. N o v o m e š k i okraj so zastopali dijaki z gimnazije, u č i t e l j i š č a in trgovske Sole v Novem mestu, niso pa pr i š l i dijaki iz Č r n o m l j a .

N a j v e č j i uspeh so dosegle dija­kinje z n o v o m e š k e gimnazije, ki so osvojile v š t a f e t i 4x100 m prvo mesto s č a s o m 55,9. To Je o d l i č e n čas , saj so lani mladinke » K l a -d i v a r j a « iz Celja potrebovale za to š t a f e t o 56,8. N a š a š t a f e t a je prejela za svojo zmago lep pokal. Cas 55,9 je tudi nov Dolenjski re­kord za ž e n s k o š t a f e t o 4x5 m.

P o t r č Je s skokom 181 cm v v i ­š i n o tudi v LJubljani dokazal, da Je sposoben skakati preko 160 cm. S tem skokom je spet I zenač i l rekord Slovenije za s t a r e j š e mla­dince, k i ga je ž e postavil na

II. KOLO MOSTVENEGA PRVENSTVA SLOVENIJE Atleti — ml a.) SI mladinci » P a r ­

t i zana« lz Novega mesta; so M I I . kolu zbrali skupno B9S5 t o č k , sko­raj t i s o č t o č k v e č kakor v l . kolu.

Na ž a l o s t ne morejo tekmovati n a š i mladinci za m o š t v e n o prven­stvo Jugoslavije, ker nimamo atletskih zaprek. Tud i v Novem mestu bl nujno potrebovali za­preke In stezo 400 in, na kateri bi se lahko izvedla vsa prvenstvena tekmovanja In bi bil t a k o o m o g o ­č e n š e v e č j i razmah atletike v n a š e m kraju.

Navajamo samo rezultate naj­b o l j š i h dveh m l a j š i h mladincev, kt sta se š t e l a za prvenstvo. ,

lflfl m: 1. Vidmar 12.0, 2. Zurc 12 1; 300 m: l . S t r m š e k 40.2. 2. K r ž a n 42.P1O0O m: 1. Koce 2.53, 2. J a n k o v i č 2:54.8; 4x10om: 1. mlaj­ši mladinci 47 5: v i š i n a : 1. Baudek 165, 2. G a b r i j e l č l č 160; daljina: I. Zurc 612, 2. Baudek BOfi: disk: 1. V i d e č n i k 30.80, 2. S t r m š e k 29 30; krogla: 1 Baudek 12.80. 2. Gabr l -J e l č l č 11.25.

Na tekmovanje so p r i š l e tudi u č e n k e b o l n i č a r s k e Sole Iz Nevega m e s t a , k i so tekmovale v teku na 60 m , s k o k u v daljino In v i š i n o ter v metu krogle. KI tub temu, da Je bil to zanje prvi nastop, so do­segle primerne rezultate.

Nastopili so tudi nekateri Igral­ci » P a r t i z a n a « . Lep uspeh sta do­segla P o t r č , ki Je vrgel kroglo (R k « ) 13.59 m ln A h a č l č e v a , ki Je s k o č i l « 4.25 m v daljino.

Tek na 1O00 m je bil tudi Izbirni tek za zlet v B i h a č , kjer bo pet t e k a č e v nastopilo v teku na 2 km.

J G

okrajnem š o l s k e m prvenstvu. Po­trč Je dosegel drugo mesto za Rojkom iz Ljubljane, k i je s k o č i l Isto v i š i n o .

Tudi Kotnlkova je bila druga s skokom 138 cm v v i š i n o . Lep uspeh sta dosegla tudi Vidmar v teku na 100 m z rezultatom 12,0 ln prvim mestom v » v o l i skupini, ter Omerzova v teku na 60 m z rezultatom 8.8. oba s trgovske lole 1« Novega mesta.

K o ž a r jeva z u č i t e l j i š č a je vrgla kroglo (4 kg) 9.22 m d a l e č ln Je bila tretja. Tud i G o r š l n o v a z g im­nazije Je bila tretja v teku na 500 m z rezultatom i:26,5.

J. G .

Patrolni tek v Črnomlju Pod pokroviteljstvom Zveze bor­

cev Je bil v nedeljo po vsem Č r n o m l j u tek 18 gimnazijskih pa­trulj, ki so i m e l e nalogo, obiskati vse odkrite spominske p l o š č e . Proti p r i č a k o v a n j u Je zmagala patrulja n a j m l a j š i h u d e l e ž e n k — dijakinj I. a razreda, m e d t e m ko so se s t a r e j š e u d e l e ž e n k e uvrstile Sele na 7., 8. ln 9. mesto. Pr i mo-Sklb je zmagala ekipa l i . c raz­reda pred 2. a razredom. — pa­truljni tek so spremljali š t e v i l n i C r n o m a l j č a s l , saj so bile ekipe na cestah In ulicah uro in pol.

M - k .

N a j p r e j p o g o j i ! Igr i šča na n o v o m e š k i Loki so

nekatere dni prazna. Marsikdo, ki gre mimo, se p r e s e n e č e n vpraša, zakaj so potem vso n, gradili, od-Ki>\(ir je enostaven: ne pustilo trenirati] Sport taktova v s a k o ­dnevni treningi toda v Novem me­stu so najdejo ljudje, k i zavirajo posamezne panoge Športa , da bl se druge dvignile. Poglejmo novo­m e š k e k o š a r k a r j e . Fantje Imajo veselje do koSarke, č e p r a v niso še dosegli p o m e m b n e j š i h uspehov. Ljudje pa, ki so odgovorni za to panogo Športa , prepovejo oskrbni­ku Igr išč , da bi dal žu«o in odprl Igr i šče . AH se kaj takega še kje drugje zgodi? To Je { n o ž n o le v Novem mestu! In ravno k o š a r k o , ki je pri nas še n a j n i l a l š a š p o r t ­na panoga, najbolj zapostavljalo. Verjetno zaradi tega, ker so pr i

k o š a r k i sami mladi fantje In nI s t a r e j š i h č l a n o v , ki bi skrbeli va­nje, kot Je to pri drtiKili panofiah. stare KI Imajo pač v e č j i vpliv n i se Izgovarjajo, Češ: Saj nimate nobenih uspehov! Kes nI uspehov, toda najprej pojnjl za trening, potem bodo tudi uspehi. K o š a r ­karji Imajo fes dve žogi (ena je gimnazijska, druga pa je last di­jakov), imajo drese (ti so gimna­zijski) ln Imajo k o š e , toda ti se tako majejo, da se Igralci bojijo, da boda sodniki sploh prepovedali tekme.

Vemo, da d r u š t v o nima veliko denarja, toda re že delajo druge stvari, ki Jih n i h č e ne uporablja (priprava za ogrevanje na atlet­skem prostoru), bl lahko naredili tudi kaj v e č za razvoj k o š a r k e v Novem mestu, H r .

Jev, med d r u g i m i *udil Banjo L u k o , Jajce, Drvair itn B i h a č , nakar se bodo preilco P l i t v i c v r ­n i l i v M e t l i k o . -ar

Bolniki za svojo knjižnico

N a pobudo Sefa p l j učnega o d ­de lka novomeSke bo ln i šn i ce dr . Iva Smrečmik« so pr iče l i zb i ra t i knj ige 4n sredstva za kn j i žn i co tega oddelka. B o l n i k i so v k ra t ­k e m času pr i speva l i za k n j i ž ­nico 2.180 d i n , nekaterih od n j ih pa so za s n u j o č o se k n j i ž n i c o da rova l i knj ige .

B o l n i k i žel i jo , da b i se nj ihove k n j i ž n i c e spomni l i tudi d rug i , zlast i organizacije, bodisi s p r i ­spevkom v ta namen, bodisi « kako knjigo, k i jo lahko pogre­ši jo . Zdrav l jen je na tem odde l ­k u traja dolgo in bo ln ik i b i s i e branjem k n j i g kirajsaili č a s tin s i S i r i l i obzorje. Z dosedaj n a ­b ran imi pritspevki bodo n a r o č i l i knjige P r e š e r n o v e d r u ž b e , r e v i ­jo »Obzornik« , kn j ig* K m e č k a za ložbe in druge. J . S.

NOVO MESTO P r e d dnevi so pričeM preureja­

t i Parilzamdko cesto. Najpre j bodo u red i l i kanal izac i jo , potem pa cesto u t r d i l i i n ob l i l i z as­faltno m e š a n i c o , odnosno t l ako­v a l i s kodkaimi. Cesta je za rad i ve l ikega p romenk i ln b o l n i š n i c e cb cesti res nujno,jx>trebna p re ­uredi tve .

P o l e g stanovanjskega b loka , k i so ga p r i če l i gradi t i lani nad po­tokom Težlka v o d « V K a n d i j i , v ka terem bo 24 d r u ž i n s k i h stano­vanj l n k i bo k m a l u dograjen, so p r i če l i gradi t i d rugi 24-stano-van j sk i bloik. Tudti na tem de>!a h i t ro napredujejo in o p e č n i z i ­d o v i se dvigajo že v drugo nadstropje.

»Krka« — Novo mesto: od 24. do 27. V . a m e r i š k i barvni f i lm » P R I P R A V L J E N N A B O J . 28. V . » Z A S U Ž N J E N O M E S T O « .

Dom J L A — Novo mesto: od 24. do 27. V a m e r i š k i barvni f i lm »BOJ V ' V N K M I K . J U « . Od 28. do 30. V . a m e r i š k i barvni f i lm » P O Č I T N I C E V V A L D O R F U « .

»Jadran« — K o č e v j e ; 22. in 23. V . a m e r i š k i film » N E K O T T U ­J E C « , od 24. do 26. V , a m e r i š k i barvni film »TO J E L J U B E Z E N «

Crnomel l ; 24. ln 26. V . franco­ski f i lm »HEROJI SO U T R U J E ­NI« . 28. in 2S. V . Jugoslovanski film » V E L I K I IN M A L I « .

Metl ika: 22. V . » A N N A Z A C H E O « 25. In 26. V . »VEST«.

Kostanjevica: 22. V . n e m š k i f i lm »DVOJČICI« . 26. V . a m e r i š k i barvni film » H O N D O « .

2 u ž e m b e r k : 26. V . francoski film » T R P L J E N J E « .

Dol Toplice; 22. V . finski f i lm » B E L A K O Š U T A « , 23. V . Jugo­slovanski film » V O L Č J A NOC« 25. in 2«. V . a m e r i š k i film »ZE­L I ME«.

S t r a ž a : 28. 1n 26. V . pollskl barv­ni f i lm » P R E G A N J A N J E « .

Trebnje: 25. In 2«. V . indijski film » D V A J U T R A ZEMLJE«

Sentjernel: 25. \n 26. V . ameriSki film » S T R A H « .

M o k r o n o « : 25. | n 26. V . Italijan­ski film » I Z Z A S P U Š Č E N I H Z A V E S « .

M L A D I N S K I P R O G R A M V D O M U JI .A

Predstave bodo: v petek ob 16. uri , v soboto ob 16. ur i in v nedeljo ob 10. ur l . ,

P O T U J O Č I K I N O N O V O M E S T O predvaja franc. film » S U 2 N . I I « : v č e t r t e k 30 maja, ob 20. ur i v B i i č n i vasi; v petek 31. maja ob 20. url v Gaberju; v soboto l . j u ­nija ob 20. url v P r e č n i ; v nede­ljo 2. junija ob 11 uri v Smihelu pr i Ž u ž e m b e r k u ; ob 15; uri v Do-b r n l č u , ob 18. url v M i r n i p e č i .

P R O D A M P O S E S T V O (3 ha) s hISo v Vel . Podljubnu. Golob Franc, Vel . Podljuben 5 — p. Smihel.

13. M A J A S E M I Z G U B I L Od L e š -nice do Harinje vasi pri O t o č c u č r n o usnjeno denarnico z doku­menti in 29.000 dinarji. P o š t e n e ­ga najditelja prosim, da ml vrne denarnico na naslov, za nagrado pa naj al o b d r ž i 5000 din: Joief Alojz, Harlnja vas U , p. O t o č e c ob Kvki .

E L E K T R O M O T O R J E P R O D A M — 1 H P—1400 obratov, 8 HP—2800 obratov, 10 HP—1400 obratov, 15 H P 98o obratov. Inozemski, brez­hibni'. P l a č i l o lahko z virmanom. Ogled v mlinu K o v a č i č , Novo mesto.

P R O D A M HISO z dvema sobama, kletjo in nekaj gozda, v okolici Mirne p e č i . Naslov v upravi Do­lenjskega lista. (237-57)

Zahvaljujem se primarju «rlne-k o l o š k e g a oddelka n o v o m e š k e bol­

n i š n i c e dr. Slavku Perkn, dr. K r e -t i č u in ostalim zdravnikbm, se­s t r a m : Francki , Jelki i n Angelci za u s p e š n o o p r a v l j e n o operacijo i n z d r a v l j e n j e . Knafcljc A n g e l c a « Smihel.

Podpisani Prime J o ž e lz Irce vasi št . 2 se zahvaljujem D r ž a v ­nemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za povrnjeno š k o d o za prisilno zaklano kravo.

Delovnemu kolektiva tovarne »ZORA« in vsem daiovalerm ven­cev ter vsem, ki so t nami s o č u ­stvovali in spremili na zadnji poti n a š o mamo in staro mamo

I V A N O S K U B E

lz Rufetne vasi 2n pri Č r n o m l j u se Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo d o l ž n i dr. Dereaniju za p o ž r t v o v a l n o p o m o č v dolgo­trajni bolezni.

Ž a l u j o č i sinovi, h č e r e , vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo.

R u č e t n a vas, Petrova vas Novo mes>to, Beograd, San Francisco, Mihelja vas, Maribor.

N O V O M E S T O V č a s u od 11. do 18, maja Je b i ­

lo rojenih 14 d e č k o v ln 5 deklic. P o r o č i l i M se: P a p e ž Ivan, š o ­

fer iz Novega mesta. In D e ž m a n fttefanija u s l u ž b e n k a lz M a č k o v -ca. M l r t i č Stanislav, delavec iz Dol . M r a š e v c g a in LoJk Marija , hči kmetovalca z E a i č j e g a vrha.

Umrl i so: K l u n Matija, posest­nik. TI let, iz K o č e v j a . Sekula Marija, ž e n a posestnika. 69 let. 1z Malega Cerovca. S k v a r č a Stane, cestar 39 let, lz V r a n o v l č e v .

G O T N A V A S Rojena Je bila 1 deklica.

P R O D A M S T A V B N O P A R C E L O v Smihelu pri Novem mestu. N a ­slov v upravi Usta. (256-57)

V D O V A Z 2 ha Z E M L J E žel i po­znanstva z upokojencem do 80 let ( l o č e n c i i z k l j u č e n i ) zaradi skupnega gospodinjstva. Naslov v upravi Dol . lista.

Pretekli teden so v n o v o m e š k i poroclisnici rodile: T o m š i č M a r i ­ja iz Slovenske vasi — d e č k a , I v a n i š F r a n č i š k a lz C r e š n j e v c a — d e č k a , Novak J o ž e f a z V r š n i h sel — d e č k a . Brulc Ivanka iz Smole-nje vasi — deklico. Zaletelj A n ­gela s Sela-Sumberk. — d e č k a , K r a n j č i č Ana š H m e l j č l č a — de­klico, S val J Pepca lz Š e n t j e r n e j a — d e č k a , Pire Terezija iz Dobra­ve — d e č k a Vidr ih Breda z O t o č ­ca — deklico, K r s t l č Marica iz Metlike — deklico. Kastellc F r a n ­č i š k a z Jablani — d e č k a . Bajt Jo­ž e f a iz Ž u ž e m b e r k a — d e č k a , Longo Zofka iz Dol Toplic — d e č k a , D v o r a č e k UrSka iz. ftent-niperta — deklico. Repar Karo l i -na iz Podhoste — deklico, K r a ­mar Marija z Vel . Kala — dekli­co. Stravs Milena iz ftmlhela — deklico, Prelogar Marija iz K o -blerjev —. deklico, Femec Rozali-ja iz Tacna — d e č k a . Metelko Milka iz Soteske — deklico. Se­re Angela i Poljan — deklico,

Koprivec Marija iz Zabrdja — d e č k a in deklico. Peiric K a t a r i ­na iz Trnovca — d e £ k a . Mramor N e ž a z D r e č j e g a vrha — deklico. Kastelic Angela iz Rakovnika — deklico. Henigman Antonija lz V a p č e vasi — d e č k a , Darovec Jo­ž ica iz Gor. S t r a ž e — d e č k a . Dja-ip F r a n č i š k a iz P o t o č n e vasi — deklico. Barbo Marija iz Gor. Kamene — d e č k a . Zupane Mart i« na lz Novega mesta — d e č k a .

Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i ln l«kall pomoti v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i : Kotar Valentin, trgov­ski p o m o č n i k iz Vel. Gabra, Je padel in se udaril v levo koleno. Kaplan F r a n č i š k a , ž e n a upoko­jenca iz Klcvštra, je na d v o r i S č u padla in si p o š k o d o v a l a levo no­go. Lesarju Leopoldu, sinu po­sestnika iz Rodin. Je padel na le­vo roko ž e l e z n i drog. Jurak Sla­vo, posestnico iS Dol . Kamene, je na T r š k i gori p i č i l a k a č a . Ozlmek Stanko, logar 12 Z u ž P m -berka, Je padel z motorja In al p o š k o d o v a l levo roko in obraz. Pate Stanko, sin posestnika iz Rodin, je padel In ari p o š k o d o v a l desno roko Skedelj J o ž e . sin po­sestnika Iz Vrbovca, je padel a kozolca In si p o š k o d o v a l desno roko in č e l o .

ROKOMET V nedeljo so v Č r n o m l j u doma­

č i n k e premagala ekipo Slovana is LJubljane z rezultatom 5:0, m o š k i pa so klonili s 15:8 proti K r i m u (LJubljana). T e k m i sta bili od i ­grani za prvenstvo I. lige.

M-k .

Izpred sodišča Slaba nezakonska očeta S t r o j n i k R . P . , d o m a i / . Z b u r

p r ; S k o c j a n u , i m a n e z a k o n s k e ­ga o t r o k a , za k u l e r e g a p a se m a l o z m e n i . M e s e č n o b i m o ­r a l p l a č e v a t i za o t r o k a 1.200 d i n p r e ž i v n i n e . T e m u p a se i a -m i k a n a vse n a č i n e . Vse , k a r je dosedaj p l a č a l , je o t r o k o v a m a t i i z t e r j a l a z r u b e ž j o . Z a r a ­d i p l a č e v a n j a p r e ž i v n i n e z a

Črnomaljske vesti — N A pobudo **"a zadruftnic J« p r e j šn j i teden predaval ž e n a m in dekle tom zdravn ik dr . N e u -bauer. S ind ika lna dvorana J© b i l a premajhna za vse, k i so že ­lele s l i ša t i zanimivo i n kor is tno predavanje, dokaz, da je taka vzgoja z a ž e l e n a in potrebna. — ohWk. i i nas je zabavni an­sambel C A K iz Cel ja in p r i r e d i l prav zan imiv zabavni veče r , k i je razvesel i l š t e v i l n e u d e l e ž e n c e . — R i b i š k o d r u š t v o v Č r n o m l j u precej dela. D a bi pospeš i l i raz­voj r i b i š t v a , i n p o v e č a l i bogast­vo v d o m a č i h vodah, ao vloži l i v vode oko l i Č r n o m l j a p r i b l . 14,000 mladic . D r u š t v o s k r b i tud-za gospodarski r ibolov i n d a j « ribe na trg.

— L o v s k a d r u ž i n a Je dosegla zadnje č a s e lepe uspehe. Razen

š p o r t n e g a lova so o p r a v i l i lovc i precej zelo kor i s tn ih a k c i j : na­se l i l i so več fazanov in nekaj jerebic, un ič i l i so nad 400 ropa-r ic i n p r i r e d i l i tudi več u s p e š ­n ih pogonov na divje p r a š i č e . L o v s k a d r u ž i n a gradi v Z a g r a đ ­en lovsko kočo , k i Je že pod streho.

— Na jbo l j š im sadjarjem n a ­grade — tako je sk len i la k m e ­t i jska zadruga, ko je pregledala uspehe l e tošn jega či&čenja i n š k r o p l j e n j a sadnega drevja . D a ­janje popusta na š k r o p i v o se zadnja Jeta ni obneslo tako kot b i b i lo treba. K o so sadjarj i sa­m i k u p i l i š k r o p i v a , so delo opra ­v i l i č i s to d r u g a č e . N a j b o l j š e je zadruga zdaj nagradi la , vs i pa bodo nagrajeni predvsem z b o l j ­š im p r ide lkom. J . S.

n e z a k o n s k e g a o t roka je b i l Je obsojen na t r i mesece zapora , pogojno za dve le t i , sedaj p a se je spet z n a š e l p r e d s o d n i ­k i iz is tega raz loga . N a p r e ž i v ­n i n i do lguje ž e o k o l i 18.000 d i n .

S o d i š č e je p r e k l i c a l o p r e j ­š n j o pogojno k a z e n in tej do­d a l o š e en mesec, t ako da ho s k u p n o sedel š t ir i mesece. R . P . se je i z g o v a r j a l , da ne m o r e p l a č e v a t i , k e r je b r e z p o ­seln , odnosno je b i l b rez za* s l u ž k a do n e d a v n o . T r d i l je, d a n i m o g e l dob i t i zapos l i tve , č e p r a v je s t r o j n i k i n š o f e r . Z a ­p o r n a k a z e n ga seveda ne o d ­vezuje p l a č i l a m e s e č n e p r e ž i v ­n ine .

P r e j š n j e m u je podoben F . B . l z G o r n j i h S u š l c . N j e g o v a o b ­veznost do nezakonskega o t ro ­k a j e 900 d i n m e s e č n o , pa š e t eh r e d n o ne p l a č u j e . Z a r a d i tega je b i l o v e č p r a v d i n d o ­ka j s t r o š k o v , F . B . s i ce r vse

Nt pozabite: samo porav­nana naročnina vam jamCI

Brezplačno nezgodno zavarovan je l

o b l j u b i , s amo malo da, čeprav gre za n jegovega o t roka . Z a ­r a d i nerednega p l a č e v a n j a p r e ž i v n i n e je bil obsojen n » mesec dni zapora in p lač i lo s t r o š k o v postopka.

Z A N K A R Cianl lovske d r u ž i n e Novo me­

sto v e č k r a t naletijo na sledove mrharskih zankarjev, ki na ta krut n a č i n love divjad. V e č l ju­biteljev lakega grdega lova so tu­di ž e odkri l i . Tem se Je sedaj p r i ­d r u ž i l š e posestnik Franc Pire is Dol. S t r a ž e .

Pire Je letos 22. februarja vloVil srno v zanko. Jo odnesel domoe ln i z k o ž l l , meso pa pripravil za p r i b o l j š e k Zanko Je seveda p u ­stil š e nastavljeno in le l drugi dan pogledat, č e Je spet kaj ple­na. Za to dejanje so zvedel! lov­ci, potem pa še m i l i č n i k i , ki so se povabili k Pircu na p e č e n o sr-netino. Teh » g o s t o v t nI bil ravno vesel, saj so hoteli vedeti, odkod p e č e n k a . Malo so pogledali okoli doma in naš l i krvavo zanko 1n na njej dlako. N i č ni pomagalo Iz­mikanje, moral Je Izročit i m i l i č ­nikom 13 kg nasoljene srnetine ln pokazati k o ž o , ki Jo Je zakopal pod h r u š k o na vrtu. Za zagovor si je izmislil,, da je s l u č a j n o na­še l v gozdu zanko, pa Jo je samo prestavil ln takoj se Je ujela sr­na. SIcer Je pa dejanje prl».nal.

Ker Se nI bil kaznovan In Je star ž e 57 let. Je prejel razme­roma milo kazen: 14 dni zapora ln p l a č i l o s t r o š k o v . Lovski d r u ­ž in i mora p l a č a t i 10.000 din.

Srečanje šahovskih reprezentanc KOPER — NOVO MESTO

To in ono iz Stopio 5. m a j a smo i i n e l l s p r e v o d

» Z e l e n e g a J u r i j a « . P o k o n č a ­n e m s p r e v o d u je Z e l e n i J u r i j z a ž g a l n a g r m a d i » S t a r k o z i ­m o « , v e n d a r se n a m j « t a t a ­k o j na.slednjt'ga dne m a š č e v a l a i n n a m pos la la n « k » j snega, z n j i m p a t u d i precej š k o d e .

K e g l j a š k l k l u b S t o p i č e j e i m e l p r e d k r a t k i m d v o j e s r e ­č a n j . P r v o t e k m o ao i g r a l i s k l u b o m J L A » P a r t i z a n « ; č l a n i K K S*opiĆe K Jo i/.M'wb':li t 12 k e g l j i r a z l i k e . T u d i d r u g o s re ­č a n j e s p i o n i r j i n i ž j e g i m n a z i j e so č l a n i K K S t o p i č e i z g u b i l i . P i o n i r j i so t e k m o o d l o č i l i v svojo k o r i s t i n z m a g a l i s 35 k e n l j i r a z l i k e .

5. m a j a je gos tovalo p r i nas P G D iz S t r a n s k e v a s i z » D e s e ­t i m b r a t o m « . I g r a n i b i l a n a

dos to jn i k u l t u r n i v i š i n i ; n e k a ­t e r i g l e d a l c i so š e p r e d k o n c e m z a p u š č a l i d v o r a n o .

21J

KAJ ČAKAJO? 2 e p r e d mesec i je o ib t inski

l j u d s k i odbor p r e i m e n o v a l u l i ­ce v N o v e m m e s t u i n r a z d e l i l l a s t n i k o m h i š n o v e h i š n e t ub -Uce, toda n e k a t e r i l a s t n i k i Hiš j i h š e n i so n a m e s t i l i .

O g l e j m o s i s a m o b i v š o G e r -d e s i č e v o , sedanjo J e r e b o v o ul ioo. N e k a t e r e h i š e i m a j o n o ­ve, d ruge p a š e v e d n o stare tab l ice .

P r a v b i b i l o , da b i v s i l a s t -nikji h i š takoj r azobes i l i t a b l i ­ce n a mesto k a m o r spadajo, da ne bodo tu j c i i s k a l : i n s p r a ­š e v a l i , k j e je t i s ta h i š n a š t e ­v i l k a , k i je n i k j e r n i na j t i .

A . K .

Iskrene č e s t i t k e t n a j b o l j š i m i ž e l j a m i p o š i l j a v sem

prebiva lcem T o p l i c in o k o l i č a n o m

SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE DOLENJSKE TOPLICE

In se p r i p o r o č a

S r e č a n j a okrajnih š a h o v s k i h re­prezentanc so bila do sedaj kaj redka. Da bl nekoliko razgibali sodelovanje med okraji, Je O k r a j ­na š a h o v s k a zveza Novo mesto (po sklepu zadnje s k u p š č i n e Š a ­hovske zveze Slovenije so se b i v š i Okrajni š a h o v s k i odbori preime­novali v Okrajne š a h o v s k e zveze) ž e pred meseci dala predlog za č e t v e r o b o j okrajnih reprezentanc Kranja , Maribora, Celja ln Nove­ga mesta. Predlog je bil sprejet, toda č e t v e r o b o j a do sedaj š e ni bilo. Hkrati se Je Okrajna zveza povezala s koprsko okrajno zvezo i a pred kratkim je bilo d o k o n č n o sklenjeno, da bo prvo s r e č a n j e okrajnih š a h o v s k i h reprezentanc 2. Junija v K o p r u ali P o r t o r o ž u , povratno s r e č a n j e pa Jeseni v No­vem mestu ali Š m a r j e š k i h Top l i ­cah. Dvoboj bo na 10 deskah, toda na zadnjih dveh deskah se bodo s r e č a l e š a h l s t k e . Za reprezentan­co bodo priš l i v p o š t e v naslednji Šah i s t i : 1/. Novega mesta — Sila, Skerlj, Zabukovec, Prime, Bartolj , dr. G o l e ž , BojanltS ln Ing. K o š i r , 1z Č r n o m l j a — Kobler, Klemene in M n l e r l č ln lz I v a n č n e gorice ( S t i č n e ) K a v « e k . V reprezentanci l»> nastopila tudi Stiinjekova tz S t r a ž e , medtem ko druga pred­stavnica Se n| d o l o č e n a . D o k o n č n i sestav okrajne reprezentance bo • '.<>.•.1.1 t e h n i č n a kumisija O S Z .

Jt'T.T.TA V N O V E M M E S T U — T V R N I I l D O L E N J S K I H I11UJGO-

K A T E G O K N I I i O V K e r bo a v « u s t a v K o č e v j u med­

narodni š a h o v s k i Utrdit Je Okraja na š a h o v s k a zveta Novo rneoto sklenila letos pripraviti samo tur­nir n a j b o l j š i h dolenjskih drugo-kategornlkov, na katerem bl so­delovali š a h i s t i Iz K o č e v j a , Čr­nomlja. I v a n č n e gor'ce tn Novega mesta. Turn ir bl bil kategorni, tako, da bl prva dvojica prejela I. kategorijo. Za tak turnir je ve­liko zanimanje, p r i č a k u j e pa se, da bo konkurenca zelo m o č n a , o

pripravah za turnir bomo le po­r o č a l i . F . M .

S A H V D R A G A T U S U

Poleg drugih prireditev v Časi Praznika dela in krajevnega pra­znika, so v D r a g a t u š u organizi­rali i . m a j a š a h o v s k o tekmovanje, ki je pokazalo, da Imajo precej dobrih š a h i ^ o v . V dvoboju so s « pomerili D r a g ^ t u š c i proti okoli­č a n o m na 10 deskah. Prv i so zma­gali z rezultatom 11:8. V Draga-t u š u poleg s t a r e j š i h zelo radi Igra­lo š a h tudi pionirji .

J . Dr .

SAH V ČRNOMLJU Konec aprila Je bil - Č r n o m ­

lju brzotumlr, kjer Je dosegel prvo mesto tov. V a n o v i č Kostai dobil je 7 t o č k .

V p o č a s t i t e v 1. maja Je bil v Č r n o m l j u 2«. IV. brzotumlr med s l e d e č i m i š a h o v s k i m i ekipami; . 1. Š a h o v s k o d r u š t v o Č r n o m e l j 12 t o č k ; 2 I .OMO Crnorr.ei; W.S t o č k ; 3. Vojni odsek Otovs? 19 t o č k : 4 Vojn i odsek Crnom«.!* 18 t o č k ; 5. Planina č e v l j a r s k o pod­jetje is tofrk: 6. Tovarna »Rel t« 1.5 t o č k : 7. Invalidi Č r n o m e l j 5.5 t o č k .

Š a h o v s k o d r u š t v o Č r n o m e l j J« torej doseglo prvo mesto a slede­č o postavo:*

L Spendal Franc 5.3 t o č k ; 2. Plut Peler S; 3. 2uni* Prane 4; V u k -š i n l č Stane 4. 5. Klemene Peter 3.5 .—• skupaj 22 t o č k .

iahevski turnir IS prvenstvo mesta Č r n o m e l j Je k o n č a n . Vrat­ni red Je s l e d e č i :

1. Novak Zvone 8.5 t o č k : K o b ­ler Ivan 8: 3. Klemene B o r i « 7.5« 4—5: t)r. Neubnuer Robert in M a -l e r l č Tone 7; 6—7. Balkovec Boris In V a n o v i č K o i t a 6; 8. K o r e n Slavko 5.5; • . Kranjc Anton 4.5; 10. Badjug Mladen 3; 11. froreno Leopold 2 ln 12. Tevsrtig Janez 1 tooka.

V. g, I

Izberi si učiteljski K m a l u '<e bodo zapr l a Šolska

v r a t a za d i jake č e t r t i h razredov gimnazije . Z a mars ika te re s t a r š o bo nastal p r o b l e m : K a m s fan­tom, kara s h č e r k o ? V p r a š a n j e , k i zadeva d i j ake same, k i s i i z ­b i ra jo svoj ž iv l j en j sk i p o k l i c , Je prav tako v p s a š a n j e s t a r š e v , k i že le o t roku vse dobro v ž i v l j e ­nju, pa tudi v p r a š a n j e vse n a š e d r u ž b e , k i je pok l i cana , d a s k r b i za p r av i l en dotok k a d r a na vsa mesta, k je r Je č u t i t i p o m a n j ­kanje.

Res je, d a le i z b i r a pok l i ca t e ž k a s tvar ; n i l a h k o svetovati Š t i r i n a j s t l e t n i k u , k i d o ž i v l j a na j -b u r n e j š o dobo svojega ž iv l j en j a — puberteto. T e ž k o Je za rad i m n o ž i c e pok l icev . Danes Je n a svetu nad 40.000 pok l i cev , vsaj polovico j i h je tud i p r i nas, i n vedno nastajajo n o v i , » ta r i i z u ­mirajo . In vpraša j*« se: k o l i k o j i h poznate, katertn^vseblna v a m je znana? Zaito n i n i č č u d n e g a , č e ma t i i n oče svetujeta o t roku le nekaj pok l i cev i n se tu je t e ž k a o d l o č i t e v . N ič nenavadne­ga, vsak je svoje s r e č e k o v a č — to je že stara l j udska modrost . V na š i soc i a l i s t i čn i s tvarnos t i so dan i v s i pogoj i v a t rdno svezo med u m s k i m i i n f iz ičn imi p o k l i ­c i . Ne moremo in ne smemo go­v o r i t i o man jv redn ih p o k l i c i h , o č a s t n i h i n sramotnih-— posledica nekdanje s u ž e n j s k e mise lnos t i ! V s i so nam nujno potrebni . M e d pokl ice , k i imajo posebno mesto v d r u ž b i , sodi brez dvoma u č i t e l j s k i pok l i c .

V s a k pok l i c i m a svoje lepe in s e n č n e s t r an i . N e smemo s i de­la t i i l u z i j i n u č i t e l j s k i p o k l i c idea l i z i ra t i . Dejstvo pa Je, da je vsebina u č i t e l j e v e g a dela s i l n o zan imiva . U č i t e l j vzgaja, d o b i v a v roke tisto, k a r je nam vsem n a j d r a ž j e : n a š e otroke, n a š o bo­d o č n o s t . Uči j ih , spoznava, iz lastne in ic ia t ive ob l iku je i z n j i h koris tne č l a n e d r u ž b e — to je ustvar jalno delo, k i m u je v i r zadovoljs tva. A l i n i s i vesel , k o v i d i š uspeh svojega dela, k o v i ­d i š , kako se otrok mora lno in in te lektualno r azv i j a i n k a k o pod t vo j im vodstvom nastaja is neukega o t roka — č l o v e k ! D a , č l o v e k a v p r a v e m pomenu te be­sede Je vzgo j i l — u č i t e l j ! O n vt isne v o t rokovo d u š o prvo po­dobo sveta. I n to podobo nosi < I r o k mnogokra t t ud i vsa ž iv l j e ­nje. N a j l e p š i pa je uč i t e l j sk i po­k l i c zaio, ke r je u č i t e l j z a svoje delo, k i ga op rav l j a z l jubeznijo i n p o ž r t v o v a l n o s t j o , p o p l a č a n z v e l i k o h v a l e ž n o s t j o n a j m l a j š i h . R e d k i so p o k l i c i , d a b i delavec ob svojem dobro oprav l jenem delu žel r a » e n zavest i , d a ga Je u s p e š n o o p r a v i l , še h v a l e ž n o s t i n l jubezen. Res, ž iv l j en j e z o t roki , delo z m l a d i n o i m a v sebi nekaj spec i f i čno lepega: o t roka je t reba usposobit i za de­lo v d r u ž b i . T u i n tam sicer še ni pravega razumevanja , ko t b l ga odgovorno u č i t e l j e v o delo

z a s l u ž i l o . V p r v i h povojn ih letih se je od njega m a r s i k a j zahteva­lo: naj bo s trokovnjak v k m e t i j ­stvu, r e ž i s e r , f i zku l turn ik , orga ­nizator s m u č a n j a , p lava lcev . ta j -nzk te organizacije , predsednik one organizacije, vodja t e č a j e v i t d . . . T a miselnost p o č a s i i zg i -t;ja. U č i t e l j e v o delo se cen i in se m o r a v b o d o č e cenit i p r e d ­vsem po uspehu v š o l i , k jer vzgaja in i z o b r a ž u j e m l a d i rod v dobre d r ž a v l j a n e in k a r je. usposobljen. T o je njegova p r v a

gimnazi j od loča jo o svoj i ž iv ­l j en j sk i poti , naj se s t a r š i zave­dajo, da pomeni v p r a š a n j e , kaj naj postane n j ihov otrok, v e l i k o in odgovorno nalogo. So otroci , k i n imajo veselja r,a kak pokl ic . Veselje do p o k l i c a se do 14. leta n a m r e č ne p o k a ž e p r i s lehernem otroku. S p o m o č j o vzgoj i te l jev, uč i t e l j ev in profesorjev naj dobi; s t a r š i jasno s l iko o svojem otro­k u , k i m u naj p r i k a ž e j o tudi uč i t e l j sk i pok l i c kot vsega spo­š t o v a n j a vreden pokl ic . P r i p r a -

naloga, to je i n m o r a b i t i na mestu, l n s p o š t o v a l i ga bodo s t a r š i , k i so m u zaupa l i o t roka .

Zda j , k o se č e t r t o š o l c i n a š i h

v i t i moramo di jaka , da bo zače l sam r a z m i š l j a t i o I zb i r i pok l i ca , da s i bo sam postavi l pameten p o k l i c n i smoter. P r i tem m u mo-

Pevski zbor SVOBODE Bršljin je gostoval v Žužemberku

1 2 . m a j a zvečer so na žu-žemberškem odru peli pevci iz Bršljina. Mešani, moški in ženski zbor je vodil Ernest Jazbec. Ker je bilo vreme res lepo in sončno, obenem pa še veselica na Rebri, obisk ni bil ravno zadovoljiv in tudi s toč­nostjo se Zužemberčani ne morejo p o h v a l i t i . Začetek to­rej ni bil najboljši, tem bolj pa je rasla pozornost in zado­voljstvo ter začudenje nad kvaliteto zapetih p e s m i . P o ­sebno ob nekaterih pesmih mešanega zbora so se glasovi tako lepo zlili, da so zadovo­ljili in n a v d u š i l i t u d i i z b i r č n e poslušalce. Posebno priznanje je žel moški zbor za pesem Ob Kolpi. P e u c i - č l a n i d e l a v ­sko p r o s v e t n e g a društva Svo­boda so naredili zelo globok vtis s svojim prijetnim, nepri­siljenim in izredno disciplini­ranim nastopom. Dobro v p l i v a

t u d i enotna obleka. Predsed­nik društva tov. Vdovč je pred nastopom na kratko seznanil poslušalce z nastankom in rastjo društva. M K

Bela vrana med ženskam! T o ime zas luž i trilndvajseit-

le tna M a r i e B r i a n i z Neweast la v A n g l i j i . P r i š l a je n a m r e č v k o z m e t i č n a sa lon i n zahtevala da jo postarajo.

N o v i n a r j e m je pojasni la v z r o ­ke za t » zahtevo. I m a t r i l e ta starega s i n č k a , n jen o b r a « pa se n i od 14. le ta dal je n i č spre­m e n i l . Zato dima hude t e ž a v e . N a t a k a r j i j i n o č e j o p o s t r e č i s a l k o h o l n i m i p i j a č a m i , k e r sod i ­jo , da je premlada , v k' no je ne puste, č e v r t i j o mlacblnl prepovedane f i lme. Ce gre i s i n č k o m na sprehod, se j i m i ­m o i d o č i posmehujeiio. češ : po ­glejte jo p u n č k o , k i b i bija r ad* v e l uka.

Sivolasega profesorja ne bo več V č e t r t e k 16. maja smo se po­

slovili od univerzitetnega profe­sorja dr. J A K O B A K E L E M I N E . Na zadnji poti ga je pospremila velika m n o ž i c a l judi , Studentov ln dijakov, profesorjev in znan­stvenikov. Govornik i so govorili z izrazi globoke ž a l o s t i in iskre­nega s p o š t o v a n j a , dali so mu ob koncu poti tisto priznanje, ki ga je bil v ž i v l j e n j u d e l e ž e n le malo kdaj. Kelemina je bil m o r d a n a j -t i š j i slovenski znanstvenik, torla njegovo ime je bilo znano v ev­ropskem merilu.

Poko |n l je bil doma v Bre -brovniku pri O r m o ž u , kjer se je rodil 1S82. Gimnazijo Je š t u d i r a l v Mariboru, k o n č a l pa v Ptuju, kamor se je prav do zadnjega rad v r a č a l . Po k o n č a n i gimnazij) Je š e l v Gradec, nato pa na D u ­naj, kjer Je z odliko k o n č a l uni ­verzitetne š t u d i j e . Dosegel je doktorsko č a s t iz germanistike.

Kot dozorel č l o v e k je Kelemina p r i š e l v Novo mesto, kjer je u č i l na gimnaziji. Nenehno Je š t u d i r a l l n pisal, zbiral in raziskoval ter se pripravljal na tisto, kar Je p r i š l o — slovensko univerzo. B i l

Je med njenimi ustanovitelji. Z vso strastjo r e s n i č n e g a znan­stvenika se- Je vrgel na delo, saj j e bilo treba z a č e t i lz n i č .

Kelemdna pa se je za svojega bivanja v Novem mestu za vselej povezal tudi s Kostanjevico. T u s i je izbral svojo ž i v l j e n j s k o so­potnico in sem je zahajal dolga desetletja. Vsake p o č i t n i c e je bil tu, se pogovarjal z n a š i m i l judmi, se sprehajal med ž i t n i m i polji, p r e m i š l j e v a l ln snoval, zakaj z vseh koncev in krajev je dobival piisma in rokopise, k i j ih Je vne­to pregledoval.

V Kostanjevici smo mu vsako leto postavili klop pred š o l o ln tam Je zelo rad sedel. Lani se Je klop polomila in, ko sva si Jeseni stiskala roki , sem mu rekel:

»Za prihodnje p o č i t n i c e vam bomo naredili novo, brezovo, ta­ko, da boste misli l i , da ste s T u r -genjevlm » m e s e c dni na k m e t i h « ! «

Nasmehnil se je in š e l , toda ne d a l e č . P r i mostu je postal in se vrni l nazaj do klopi. Gledal sem skozi okno. Cisto malo se je spet z a d r ž a l pri klopioi ln o d š e l , ed-še l za vselej. Lado Smrekar

ramo n u d i t i nevs i l j ivo pomoč . Šo l an j e na Uč i te l j i šču traja

pet let i n r evn i d i j ak i dobe iz­datne š t i p e n d i j e . Uč i t e l j ev še vedno pr imanjkuje , pnsebnu fantov, zato je zaže leno , d a p r i ­de v u č i t e l j s k o s lužbo č im več m o š k i h moč i , Uč i t e l j sk i pok l ic postaja ž e n s k i pokl ic , k a r pa ni prav. Dolžnos t d r u ž b e n i h organi ­zacij i n po l i t i čn ih forumov p3 je, da p r i k a ž e j o s t a r š e m ve l iko potrebo po uč i t e l j sk ih kad r ih . Zaveda t i se moramo, da je pro­blem u č i t e l j a postavljen v š i r šo problemat iko o re formi obvez­nega Šolstva in da je ta problem trenutno zelo p e r e č i n m o r d a eden n a j v a ž n e j š i h problemov tudi v n a š e m okraju . P r v o vpra ­šan je • v s a k i re formiran i šoli Je je brez dvoma v p r a š a n j e č l o v e k a — u č i t e l j a . Č l o v e š k o in r azum­lj ivo je, da so s t a r š i v svojega otroka zal jubl jeni , zato j i m ne sme b i t i vseeno, če je nekje šoki a l i je n i , če je nekje na šoli za­dosti k a d r a a l i ga pa n i — zato je tudi n j ihova do lžnos t , da po­magajo r e š e v a t i ta p rob lem.

—an.

Gojenc i V o j n o pomorske akademije spoznavajo pro t i le ta l sk i top. — Abso lven t i g imnazi j , ste ž e p o m i s l i l i , da je v n a š i a rmadi , le ta ls tvu ln morna r i c i vrs ta z a n i m i v i h pokl icev , k i vabijo? K o p r e m i š l j a t e o ž i v l j e n j s k e m p o k l i c u in se zanj od loča t e , oglejte si tudi ugodne goje za nadal jn j i š t u d i j na v o j a š k i h akademi jah l n ostal ih v i š j i h šo l ah J L A !

a l i vas po-

Kadite belokranjski tobak? Na obisku pri Matiji Crniču v Tribučah

» P r e d vo jno je b i l to p a š n i k , p o r a š č e n z resjem i n g rmov­jem,« m i je pokazal C r n i č z roko na temnozeleno ž i tno polje i z ­pred svoje d o m a č i j e .

seval s t rokovnjakov, t e m v e č sem vsak prost i Čas i z k o r i s t i l za b r a ­nje s t rokovn ih krnjih. P o i z k u š a l sem to i n ono. K m a l u sem žel lepe uspehe. M o j a zemlja je b i l a

Matija C r n i č s s v o j i m tobakom na s u š i l u

»Ko sem se po v o j n i tu n a ­se l i l , sem s i zgradi l hisb i n h lev . Puste i n k i s l e p a š n i k e je biilo t reba spremeni t i v rodovi tno zemljo. Zdaj sem preora l to, zdaj ono parcelo. V t e m nisem b i l i z k u š e n . N i s e m dolgo i z p r a -

k i s l a . L a č n a je b i l a apna, fos­forja, k a l i j a i n d u š i k a . Z a č e l sem jo apndtt i n gnoj i t i . Ž l i n d r a m i je n a j v e č pomagala. Z a njo je i zg in ja la resa i n k i s l e t rave, porasle po »o detel je in. atodlce trave. Z ž l i n d r o sem gnoj i l na

ŽRTVOVAL SEBE, DA JE REŠIL 200 OTROK P r e d nekaj tedni je poletelo

s francoskega vojaiškega l e t a l i -fiča Gre i ! raketno letalo t ipa »Mys te r e I I« , k i gia je p i l o t i r a l p o r o č n i k M e r c h a n d . Cez 90 se­kund je b i lo leitalo nad L a v e r -s inom, k j e r je s red i ve l ikega pa rka poslopje s t rokovne šole. N a d šolo je odpovedal motor K e r je b i l a v i š i n a majhna, p i -tot n i mogel o d s k o č i t i s pada­lom, oz i roma ntt mogel b i t i o d ­v r ž e n a v t o m a t i č n o hk ra t i s se-dliščem, kot imajo urejeno r a ­ketna letala za p r i m e r n e s r e č e . B i l ' j e ' samo en i zhod , da se

Nič zastonj U p r a v a s tanovanjskih h i š v

avs t r i j skem metu T l i b u r g 'je zahtevala od s tanovalcev r.a lansko leto, p r e r a č u n a n o v n a š denar, še o k o l i 60 d i n na jem­nine . Zahtevo rje u temel j i l a a tem, da je b i l o l a n i prestopno leto i n zakaj b i s tanovalc i s ta­n o v a l i v t em letu, k i je en dan d a l j š e kot ostala, za is to ceno.

letalo spusti na b l ižn j i t ravnik , če p i lo t o d v r ž e oba rezervoarja bencina, t e ž k a okrog . 600 k g . »Ne m o r e m stor i t i tega ,« je spo­roči l po rad iu , »pod mano je š o ­la i n d v o r i š č e polno o t r o k . . . « Pet sekund kasneje se je naletel v e l e k t r i č n e vode i n letalo se je z ruš i l o na trato onkraj šole . V s e h 200 d i j akov šole se je ude­lež i lo pogreba mladega p o ž r t v o ­valnega junaka Marehanda .

Prvo potovanje okrog sveta s kolesom

A p r i l a leta. 1882 je Thomas Stewenson iz San Franc i sca o d ­šel s svo j im b i c i k l o m na poto­vanje okrog sveta. Njegov b i c i k ' je i m e l še eno v e l i k o i n eno majhno ko lo . V dveh l e t i h l n po l je p revoz i l i n p r e š e l raaen A m e r i k e še 11 d r u g i h d r ž a v od Ang l i j e do Japonske. N a tem svojem potovanju je p r e š e l 22.000 k i lometrov , k a r je » a takrat b i lo v e l i k o dejanje.

zalogo, kajtj ta se počas i i z p i r a l n deluje v e č le/t, zemljo r a i k i s -l juje l n jo spremin ja v rodovi t ­no. 2 a l n a š e tovarne še ne izde­lujejo t a k š n e g a ni t rofoskala , k i b l vseboval d u š i k , fosfor- in k a ­l i j v t a k e m razmer ju , da b i ustrezalo posameznim vrs tam ras t l in . Ce navadni n i t rofoskal uporabl jam za okopavine, je v njem premalo k a l i j a , za ž i to je premalo fosforja i n za s i lažo premalo d u š i k a . T a posamezna h ran iva m o r a po potrebi doda­jat i . Superfosfat n i za mojo zemljo. MoJa zeml ja je k i s l a , superfosfat p a še p o v e č u j e k i s ­lost zemlje. T u je r avno r e z u l ­tat anal ize , k i sem ga pre je l v č e r a j i z L j u b l j a n e , « mj Je po­kaza l na pismo.

»Zeml j a i m a še vedno 5.8 P H , je še r ah lo k i s l a . Se bom mora \ apntiti. C r n a detelja m i že dolgo uspeva. T u sem sejal nokoto, kj je bolj sk romna . Le tos sem že posejal l ucemo , k i potrebuje precej apna. ©icer pa, k o se r az ­raste, ga v spodnj ih plasteh do­bi neko l i ko v e č , k e r ima globo­ke k o r e n i n e . «

T a k o m i j« C r n i č pr ipovedo­va l , ko sva š la po n j i v i i n po­mladn i veter je v a l o v i l lepo razraslo temnozeleno p š e n i c o .

» T a m i m a m pa tople grede ,« m; je pokazal na b l e ščeča ste­k la . »Tu vzgajam sadike tobaka. Oddajam j i h tud i d r u g i m p r ide ­lova lcem tobaka v B e l i k r a j i n i . Tobak p r ide lu jem ž e v e č let. Pokaza l m l je kn j i ž i co »P ro i z ­vodnja duhana t ipa Bur l ev« , kjer je zapisano, da je leta 1953 dosegel n e p r i č a k o v a n e rezultate v k v a l i t e t i tobaka vrs te B u r l e y . Vsekako r so v tem k ra ju dani talni l n podnebni pogoji za p r i ­delovanje kval i te tnega tobaka. Te pogoje C r n i č tudi i z k o r i š č a . Sami pogoji pa- še niso vse, i z ­k u š e n a in m a r l j i v a C r n i č e v a roka lahko ot ip i je, kdaj je to-bakov list n a j p r i m e r n e j š i za obiranje, da je tobak n a j k v a l i -t ene j š i . T o b a č n a tovarna v L j u b ­l jan i m u pr izna , da pr ide lu je res kva l i t e t en t o b a k

V s e to k a ž e , da je C r n i č na­preden i n pr izadeven belo k ran j ­ska kmet .

Jože Rkof

UČINKOVITA R E K L A M A F r a n k Brovon iz Ohicaga .i«

p o s l a l neki t o v a r n i avtomobi­lov dve prazni bencinski kan­ti s pismom: »Vsepovsod be­rem i>aše reklamne baharije, kaj vse lahko naredite. No, če ste res taki mojstri,« se je po-norčeval, »pa mi naredite iz teh kant enega vaših zname­nitih avtomobilov!«

Naslednji dan je dobil avto, zraven pa listek: »Povejte, kaj naj naredimo iz druge kante?«

DROBNA FILOZOFIJA »Če primerjam tistih nekaj

ljudi, katerim sem dolžan, z milijoni drugih, ki jim n i s e m dolžan, res ne vem, zakaj ženo tak hrup!«

CE ČLOVEK ZNA SVOJ POSEL

Trgovski potnik Ar on je v trenutku obupanosti stopil na ograjo mostu in se hotel vreči v deročo reko. V zadnjem tre­nutku sta priskočila dva straž­nika in ga z g r a b i l a .

»Tega ne smete storiti!« sta mu rekla.

» Z a k a j p a n e ? « se je razbu­ril Aron. Navdušil se je, pri­šel v svoj »element« in začel

navdušeno hvaliti tak način ločitve od življenja. Po dvaj­setih m i n u t a h n jegovega go­vorjenja so vsi trije skočili v reko.

ŠAHISTA V PISARNI »Vraga, ura je dve. Naj par­

tijo prekineva ali jo nadalju­jeva v nadurnem d e l u ? «

DIJAKOVA »PERSPEKTIVA« » L e t o s boš maturiral. No,

kaj boš storil po maturi?« »Še enkrat jo bom skušal

napraviti!*

BO 2E DRZAIO » P r i s e l i t e m i , d a vas še nih­

če ni poljubil!« * »Prisežem vam pri svojih

otrocih, da. ste vi prvi.«

»Danes b i pa rad r ibe na ho landsk i nač in !«

37. V gradu so se Se b r a n i l i . K o sta p r i š l a n a odprt svet, sta v ide la , kako ga T u r k i naskakujejo. Vse. r d e č e j i h je gomazclo ped gradom, p leza l i so po nerodnih lestvah, razb i ja l i po v ra t ih .

Ljudje- na obzidju so b i l i kot mrav l je . T e k a l i so sem i n tja, s ipa l i so med T u r k e kamenje, vre lo vodo, spušča l i hlode. Vmes je ves čas zvon i l zvon v gra jski kape l i . Š t i r j e stolpi so s tal i n e p r e m i č n o , i zza z idov so se zdaj pa zdaj zab lešča le kmetske kose.

»Dobro , le po njih!« je v z k l i k n i l oskrbnik A n d r a ž . Div je je pntresel z rokami in skoraj t u l i l G r a d je v nevarnost i in njega n i zraven. Ž e n a in oba o t roka sta na h r i b u in jokajo za n j im. K a j bo z n j i m i ! Sele sedaj je docela spoznal svoj brezupni p o l o ž a j .

38. »Cekin vsakemu možu , če vzdrž i t e !« Je tu l i l v breg. M l a d Turek , k i je stal poleg njega, ga je razumel . U d a r i l ga je z b i č e m po ust ih . Bič je zadel komaj zaceljeno rano. Sveža k r i je ob l i l a oskrbn ika . Gregec pa je prepaden gledal : T u r k i nc delajo r a z l o č k a med osk rbn ikom in kmet i .

Od gradu je odmevalo vpitje. Po bregu se Je va l i lo kamenje, k i «:o ga metal i čez obzidje na vzpen ja joče se napadalce. P a d a j o č i so k r i l i l i z ro-k; imi , grcl t l i po zid.ovju, na n j ihova mesta so sto­pal i novi . M a r s i k d o se je ranjen u m a k n i l l n i z dal .nve opazoval divjanje.

» G r a d u pa le ne bodo,« je trepetal A n d r a ž . » D o b r o delate, fantje! Pazite na v r a t a ! « je v r o č i č ­no gorčal l n s i b r i s a l ok rvav l j en obraz.

39. Tedaj je p r i v i h r a l a po poti zadnja g r u č a . N a čelu je j ezd i l m o č a n , bogato oprav l jen povel jn ik . Srdi to se je oz i ra l n a vse s t rani , gledal grad in majal z glavo. Vrven je pod z idov i n i ponehalo. Z a ­jezd i l je navkreber , stal nekaj č a s a v bregu, ko da hi p r e m i š l j e v a l , nato pa se je oz r l po h r i b i h i n po nebu. Potem se je ob rn i l k enemu od svoj ih spremljevalcev!

»Pokl ič i agn H u s e i n a ! « Spremljevalec se je pognal po pot i i n se k m a l u

v r n i l z upehanim T u r k o m , k i je slabotno pozdravi l in ndkimail z g lavo:

»Alah nam še nI dodel i l zmage .« »To je vse?« je suho dejal povel jn ik .

»Vse,« je drhte odgovor i l a g a ^ u s e i n .

40. Pove l j n ik Je še nekaj č a s a opazoval boj . Ledeno se je smehl ja l i n odk imova l . Gregec je raz­ločil , kako so T u r k i š e p e t a l i o begu M a l k o č u i n z a d r ž e v a l i sapo.

T o je torej beg M a l k o č ! Osk rbn ikov obraz Je dob i l zasmehl j iv izraz. B r i g a njega beg M a l k o č . Na j bo, kdor h o č e , tud i on si bo po lomi l zobe ob N a d l i š k u . V s i lnem naskoku so gomazi l i T u r k i ze na obzidju. V e l i k a zastava s polmesecem je zmago­slavno zaplapolala , Pre t res l j iv k r i k Je zaor i l po h r i b u , odgovor i lo m u j e zategnjeno vpit je oblegan-cev. K o da sta p l jusn i la dva va lova drug ob d r u ­gega, se je zab le šča lo na h r i b u n e š t e t o kos in m e č e v .

Trenu tek kasneje ni b i lo n ikogar v e č na obzid ja , T u r k i so se u m a k n i l i . . .